Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izha|a vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znata mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 oara. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskegs značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 10. Sreda, 4. februarfa 1931. Leto VI. O' Z' ',.i stl si I <0 d-l ka 1 I Za balkansko federacijo. Sestanek odbora balkanske konference v Sofiji. Dne 30. januarja se je sestala balkanska konferenca v Sofiji na svoje drugo zasedanje. Prvo zasedanje se je vršilo lani v Atenah. Balkanske konference nimajo uradnega značaja in jih ne sklicujejo vlade balkanskih držav. Njih člani so iz držav s parlamentarnim režimom odlični parlamentarci, iz drugih držav pa svobodni javni delavci. Iz Bolgarije so navzoči profesor Ki-rov in socijalnodemokratski poslanec Sakazov, iz Rumunije med drugimi predsednik Narodne skupščine Stefan Čičo-Pop, iz Grške Papana-stasin, iz Turške podpredsednik Narodne skupščine Hasan-bej, iz Jugoslavije dr. Živko Topalovič in prof. /elibor Jonič. — Na konferenci se 1® razpravljalo o naslednjih vprašajih: 1. ali more balkanska federa-jja vplivati na notranjo uredbo dr-Zav; 2. ali morejo države, ki bi pristopile balkanski federaciji, izstopiti iz nje; 3. ali morejo članice balkanske federacije pristopiti kakim drugim mednarodnim grupacijam in Ppd katerimi pogoji; 4. kakšno naj "i bilo razmerje med balkansko federacijo in Društvom narodov; 5. na kakšen način naj bi se regulirali nesporazumi med članicami federacije; o- ali naj bi imeli balkanski narodi skupne diplomatske predstavnike; • kakšna naj bi bila ekonomska or-Ie^eracije; 8. kakšna naj bi bila organizacija železnic, obrambe itd.; 9. jurisdikcija v vprašanjih solstva, socijalne politike in higije-n®; 10. v katerem mestu naj bi bilo središče balkanske federacije in ka-teri jezik naj bi bil nje uradni jezik. Program je pravilno zasnovan, otrebno je, da bi se tudi državniki resno zanimali zanj in smotreno Podpirali akcijo. Francoska vlada v Tardieujevi obleki. Po debati o programu nove fran-c°ske L a valove vlade je zbornica iz-rekl‘a vladi zaupnico s 312 glasovi Droti 258. . Vladna izjava je bila brezbarvna 1,1 Previdna. Radikalni poslanec Richard je v razpravi poudarjal, da je bil Laval n^daj socijalist in je takrat nekoč rekel: »Buržuazija je že prav teme-■lito propadla, da mora pobirati svoje Jtunistre iz krame socijalistične stranke.« — Tudi Laval je izdal delavstvo m se pridružil kapitalizmu, — jegovai vlada je še boli nazadnjaška kakor je bila Tardieujeva. — Laval hoče menda samo začasno nadomeščati novo — Tardieuievo vlado. Gandhi ni zadovoljen? . »I>aily Herald« je prejel Gandhi-j.ev telegram, ki pravi. Ja je Mac-onaidova vladna izjava nezadovo-uva ter bodo nacijonalisti svojo j,?dbo o izjavi šele povedali. Osebno mtndhi želi miren sporazum. Iz za-Pa mora indijska vlada izpu-d i ,)re' vse oiegove pristaše, ker 'odb S() i^Pašdeni samo člani ni, .ov’ i" vrniti se jim mora za-t V'11 ieno imetje. List sklepa iz tega ^mrnia, da se nacijonalisti žele skhajati' Končno 1)()J() nacijonalisti , 'epali o stališču naprarn londonski to't na P°seIjni širši seii, in . tem ugodneje, čim bolj bo prene- ‘O Preganjanje njih pristašev. Pot iz krize. Smernice socijalistične internacijo nale in Mednarodne strokovne zveze z ozirom na svetovno gospodarsko krizo. Pet dni dela tedensko dovolj! Socijalistična in strokovna am- j sterdamska internacijonala sta na komisijski seji dne 21. in 22. januarja 1931 v Curihu v Švici, ki so se je udeležili iz Nemčije Naphtali in Spliedl, iz Avstrije Oton Bauer in B. Kautsky, iz Francije Jouhaux, iz Anglije M. A. Citrine in Gillies, sklenili naslednje smernice z ozirom na veliko nezaposlenost: Produkcijski aparat svetovnega gospodarstva je po vojni silno narasel. Toda izdelki, ki se producirajo, se ne morejo prodati. Kupičenje profita je zadoščalo, da se je produkcijski aparat v malo letih z neverjetno naglostjo izpopolnil in povečal, ni pa naraščanje mezd zadoščalo v istem času, da bi se bil konsum množic v enaki meri povečal, kakor je bila povečana produkcijska zmožnost industrije in kmetijstva. To nesorazmerje med produkcijsko zmožnostjo in konsumom, temeljni vzrok krize, izvira predvsem od tod, ker so dobički, ki se večinoma kupičijo in porabljajo za povečanje in izpopolnitev produkcijskega aparata, hitreje naraščali kakor mezde, ki so se po večini konsumirale, porabljale za preživljanje. Zniževanje mezd tega nesorazmerja ne more omiliti, ampak le poostriti. Če podjetniki vsake dežele skušajo vzdržati konkurenčno zmožnost s tem, da znižujejo delavske mezde, proti podjetnikom drugih dežel, je posledica takih poizkusov le padanje konsuma med množicami na vsem svetovnem trgu, torej samo poslabšanje mednarodnega prodajnega trga. Komisija smatra zaraditega, da je nujno potrebno, da se delavsko gibanje v teh razmerah z vso silo in po vseh deželah upira zniževanju mezd in plač. Racijonalizacija je produktivnost dela v malo letih znatno dvignila. Toda zaradi tehničnega razvoja in intenzivnosti dela se nezaposlenim delovnim silam ni nudila zaposlitev v drugih produkcijskih panogah. Njih delovna sila je neuporabljena. Ne-obhodno potrebno je zato, prilagoditi delovni čas tako znatno povečani produktivnosti dela. Komisija meni spričo ogromne nezaposlenosti po svetu, da je sedaj primeren in neodložljiv čas, da se uvede borba za petdnevni delovni teden (štirideset ur dela na teden) mednarodno. Razentega se mora delovni trg razbremeniti tudi z delavskimi dopusti, kjer še niso uvedeni, in z zvišanjem starosti šolske obveznosti ter organizirati nakazovanja dela. Komisija je ugotovila, da omejevanje državnih izdatkov v času gospodarske krize ne zmanjšuje nesorazmerja med produktivno zmožnostjo in konsumom, ki je pravi vzrok krize, ampak le čimvečja poraba sredstev za produktivna javna dela: V vsaki državi je ustanoviti narodni odbor, ki ima nalogo izdelati primeren investicijski program za daljšo dobo ter pripraviti potrebna dela in naročila za slučaj najhujše nezaposlenosti. Ta metoda enakomernejše zaposlitve bo tembolj učinkujoča, čimbolj bosta udeležena država in občina na celotnem gospodarstvu. Komisija zahteva s poudarkom, da morajo dobivati nezaposleni in delno zaposleni, dokler in kolikor časa traja njih nezaposlenost in jim ni zagotovljena popolna zaposlitev, podporo. Delavsko gibanje poživlja komisija povsod, kjer podjetniki rujejo proti podpiranju nezaposlenih, k najodločnejši obrambi. Zahteva po vseh državah ustanovitev naprav, ki bodo jamčile nezaposlenim pravico do potrebnih življenskih pomočkov- Napredujoča organizacija narodnih in mednarodnih kartelov in monopolov nedvomno tudi podaljšuje krizo s tem, da umetno utrjuje visoke cene in z izvajanjem dumping eksportov desorganizira svetovni trg. Komisija poživlja zaraditega delavske stranke k boju za javno kontrolo nad vsemi monopolnimi družbami in nad določitvami cen ob sodelovanju strokovnih organizacij in konsumnih zadrug; na enak način naj se podrede mednarodni karteli posebnemu mednarodnemu gospodarskemu organu pri Zvezi narodov. Poglobljenje protekcionizma po vojni je jako mnogo pripomoglo k desorganizaciji svetovnega gospodarstva. Sklepi komisije nalagajo delavskemu gibanju vseh dežel dolžnost, da zahteva od svojih vlad takojšen pristop h konvenciji o carinskem premirju ter primora vse vlade, da prično takoj pogajanja za te konvencije, ki jih je predlagala angleška vlada, po katerih bi se carinske postavke za različne vrste blaga mednarodno znižale. Tudi deflacijska politika v raznih državah je krizo poostrila. Neenakomerna razdelitev zlata v svetovnem gospodarstvu je med elementi, ki motijo svetovno gospodarstvo. Komisija zahteva: učinkujočo kon- trolo vlad nad novčaničnimi bankami, udeležitev zastopnikov delavskih organizacij na vodstvu teh bank, tesno sodelovanje novčanič-nih bank, izpremembo BIZ v organ mednarodne kreditne politike, pobijanje izseljevanja kapitala iz dežel, ki so ubožne na kapitalu, ter mednarodno kreditno politiko s ciljem enakomerne porazdelitve zlata. Desorganizacijo svetovnega gospodarstva povečavajo tudi ogromna plačila, ki jih Nemčija plačuje na račun reparacij svojim upnikom, da jih potem odračunavajo ameriškim Zedinjenim državam kot vojni dolg. Realna vrednost vseh teh plačil se je pa jako zvišala, ker so padle cene blaga. Ta plačila se trajno ne bodo mogla odračunavati drugače kakor v blagu. Plačevanje teh bremen se pa otežkočuje s politiko visokih carin, ki jo vodijo upniške države. Te težkoče krepe tendenco zapravljivega eksporta (v izgubo!). Razveljavljenje ali vsaj znižanje vseh iz vojne izvirajočih plačilnih obveznosti bi bil nedvomno pripomoček, s katerim bi se težkoče svetovnega gospodarstva olajšale. Ni dvoma, da je javno mnenje tudi v Zedinjenih državah za popust v vojnih dolgovih, toda le pod tem pogojem, če se evropske države odločijo za mednarodno razorožitev. In neglede na to, je jasno, da politična nemirnost poostruje gospodarsko krizo ter da more zagotovitev varnega miru le potom mednarodne razorožitve omogočiti ozdravljenje svetovnega gospodarstva. Enakomerna varnost za vse države se ne more doseči z zopetno oborožitvijo razoroženih držav, ampak samo z znatno razorožitvijo še ne-razoroženih držav. Komisija priznava, da • kakor vsaka posamezna država, tudi evropska državna skupnost potrebuje ustanovitev nekega mehanizma, ki bo omogočil revizijo nje ustave. Najnujneje pa komisija svari pred fašističnim imperializmom Italije, češ, da bi taka revizija mirovne pogodbe vrsto držav prisilila k zvezi, ki bi utegnila biti nevarna miru. Kazoč na to nevarnost, kazoč na težko italijansko gospodarstvo in na težke gospodarske posledice po nemških septemberskih volitvah, izjavlja komisija, da je odprava fašističnih diktatur in stremljenj po diktaturi predpogoj pomirjenja Evrope, brez katerega ozdravljenje svetovnega gospodarstva ni mogoče. Komisija se zaveda, da je motnja trgovskih odnošajev s Sovjetsko unijo, s Kitajsko in Indijo tudi vzrok mednarodne gospodarske krize. Zahteva zaraditega iznova obnovitev normalnih diplomatskih odnošajev in pospeševanje gospodarskih odnošajev vseh držav s Sovjetsko unijo; dejansko podporo pri naporih indijskega in kitajskega delavstva, delavstva v kolonijah, da se izboljša delavski neizmerno slabi živijenski položaj; pa tudi, ker je nacijonalna osvoboditev temelj, iz katerega vzniknejo gospodarske in socijalne sile, da se podpre borbo za nacijonalno osvoboditev teh narodov. Komisija se ne vdaja prevari, da bi se popolnoma odpravila nezaposlenost z zmago nad kapitalističnim družabnim redom in uvedbo socijalistične družbe ter poživlja vse strokovne in politične delavske organizacije vseh dežel, da vodijo najener-gičnejši boj za cilje mednarodnega delavskega gibanja. Zedinjene države ne dajo denarja za nezaposlene. Ameriškim kapitalistom je brezposelni delavec deveta briga. Parlamentarni položaj v Zedinjenih državah se je zadnje dni poostril. V beli hiši (predsedlništvu republike) in Rdeči križ odklanjata, da bi izdala denar, ki ga je dovolil parlament za nakup živil in obleke za nezaposlene. Celo konservativno krilo demokratov, ki je obljubilo, da bo vlado podpiralo pri proračunu, se ne strinja z vlado in grozi s sabotažo proračunske debate. Voditelj demokratov Robinson je izjavil: »Hoover, ki je zahteval medi svetovno vojno od ameriških davkoplačevalcev milijone dolarjev za prehrano Evropejcev, bo vendar uvidel, da mora svoje lastne rojake varovati pred gladom in mrazom.« Med tem je pa gospodarski odbor reprezentančne zbornice v petek 30. t. m. sklenil z 18 proti 11 glasovom, da ne odobri zneska 25 milijonov dolarjev za nujno pomoč, ki ga je senat prejšnji dan sklenil. Odbor je tudi odklonil predlog, da naj bi predsednik Hoover določil urad, ki naj znesek, katerega se da na razpolago, razdeli. Delovna kriza v U.S. A. (Konec.) V Clevelandu zaposluje neka avtomobilska tovarna 3300 delavcev, medtem ko jih je bilo pred enim letom samo za 200 več. Prostovoljni izstopi in pa smrtni slučaji se ne nadomeščajo. Znatna redukcija se ni izvršila. Pet in pol dnevni teden se je uveljavil. Za stalnost delavskega staleža. V Piladelfiji se nahaja podjetje, ki je že pred sedmimi leti vse potrebno ukrenilo, da prepreči odpuščanje delavstva v slučaju nastalega nazadovanja kupčije. Družba izdeluje aparate za električno merjenje ter pyrometre. Podjetniki so izjavili, da pri njih velja kot načelo zdravega poslovanja stalnost delavskega staleža. Oni so svoja naziranja tudi uresničili s tem, da so za časa konjunkture nalagali rezerve za zavarovanje proti nezaposlenosti, katere so vkalkulirali v prodajne cene. Obenem pa so skrbeli za to, da bi potrebo vporabe naloženega sklada preprečili. Pri visoki konjunkturi so pustili nekoliko ur več delati in ko je nastala kriza, so delali za enkrat za zalogo. Potem se je šele začelo s skrajšanjem dela za nekoliko ur in potem z izmenjajočimi dopusti. Ako je na dopust poslani družinski oče, tedaj dobi 75 odst. svoje plače, ako pa je samec, tedaj 50 odstotkov. Dne 2. decembra 1930 je izjavila omenjena družba, da provedba njenega načrta ne povzroča nikakih težkoč in da tudi v bodoče ne bo zadela na težave. Družba si je v svesti, da dela zdravo kupčijsko politiko in da to, kar dela, nikakor ne smatra za kako dobroto. tov odstotek svojih rednih prejemkov. Družba je že največjemu delu svojega zaposlenega osobja zajamčila za leto 1931 50 tednov zaposlitve — plačani dopust je v tem vračunan. Ena največjih milarn Amerike je že pred sedmimi leti mnogim tisočem svojih delavcev zajamčila 48 tednov dela v letu. Ako bi delavci bili nekoliko tednov nezaposleni, tedaj dobe vseeno svojo polno mezdo. Za to potrebni zneski se kot del produkcijskih stroškov vkalkulirajo v prodajne cene. V kolikor je meni znano, so izdelki omenjene tvrdke skozinskoz konkurenčni. Mogel bi število podobnih primerov znatno pomnožiti. Iz vseh delov države, iz velikanskih tovarn, ki se raztezajo preko celih mestnih delov, kakor tudi iz najmanjših obratov, prihajajo podobna poročila. Kar je enim mogoče, bi moralo biti tudi mnogoštevilnim drugim podjetjem, ki se še kretajo na starih potih trgovske politike. Zdi se, da ni neupravičeno upanje, da ni več daleč čas, ki bo prinesel v Ameriki sigurnost za delavca in obenem sigurnost ter prosperiteto za industrijo. Zanimivo je vsekakor to, kar poroča ameriški minister dela, toda še bolj se nam zdi zanimivo, da se ta minister sploh peča s temi problemi, ker nismo od evropskih ministrov tega navajeni, da bi se oni toliko pečali s socijalnimi vprašanji. Pri nas se bo gotovo hitro kdo našel, ki bo rekel: Take stvari so samo v Ameriki mogoče, ne pa pri nas. Pisec teh vrstic pa je trdno uverjen, da so tudi pri nas podjetja, ki bi prav lahko mogla Amerikance posnemati. N. pr. ali ne bi mogla Trboveljska družba od svojega vsakoletnega velikega dobička nekaj žrtvovati v tak fond za časa krize. To podjetje razdeljuje v najslabših časih nad sedemnajst odstotkov čistega dobička med svoje delničarje. Ali se ne bi mogla družba zadovoljiti s polovico te vsote in ostalo polovico pa rezervirati za biezposelne rudarje? Ali si 2e dobil novega naročnika za „Delav* sko politiko", smatraj to za svojo dolžnosti Španski diktator o španski diktaturi. Vrnjena svoboda angleškim strokovnim organizacijam. Velika Macdonaldova zmaga. Garantirani mezdni minimum v slučaju skrajšanega dela. Neka tovarna papirja v državi Nev/ York je svojim delavcem garantirala mezdni minimum za slučaj skrajšanega dela. Tudi vodje tega podjetja se zaradi tega ne smatrajo že za filantrope, ampak za praktične kapitaliste. Eden teh gospodov je izjavil: »Mišljenja smo, da naši delavci mnogo boljše delajo, ako ne živijo v večnem strahu pred odpusti. Smatramo, da vsako zmanjšanje kupne sile prebivalstva škoduje narodu, občini in ne v zadnji vrsti nam samim.« In družba poroča, da se njeni produkcijski stroški vsled njenega postopanja niso zvišali. V državi New York je neko največje industrijsko podjetje Zedinjenih držav vobče, ki izdeluje električne aparate vseh vrst, udejstvilo sledeči načrt: Vsak delavec ali nastav-ljenec, ki je zaposlen vsaj polovico normalnega časa, plača en odstotek od svoje mezde ali plače v sklad, iz katerega sprejemajo na dopustu se nahajajoči uslužbenci ali delavci go- Celi svet je z napetostjo pričakoval izida glasovanja v angleški spodnji zbornici, ki se je vršilo v četrtek, dne 29. januarja. Šlo je za zakon o strokovnih organizacijah. Šlo je za to, da se popravi krivico, ki jo je pred štirimi leti storila kon-zeivativna vlada angleškemu delavstvu. Proti pričakovanju reakcijo-narjev celega sveta je angleška delavska vlada dobila večino, četudi ne kdove kako veliko — 277 glasov proti 250 glasovom. V čem obstoja važnost tega glasovanja? Zakon iz 1. 1927 je skoraj onemogočal vsak strokovni razvoj in vsako borbo delavstva za zboljšanje svojega rnate-rijalnega položaja. — Pretnja s stavko, stavkovne straže, da celo mirno prigovarjanje na štraik, se je označilo kot nasilje ter ie bilo kaz-njivo. Ravnotako je bila prepovedana vsaka simpatijska stavka. Tudi je bilo po Baldvi novem zakonu vsem državnim nastavljencern prepovedano organizirati se v take zveze, ki so včlanjene v strokovne zveze, torej prikjučene strokovnim komisijam. Pri oddaji .občinskih del se ni -smelo zahtevati, da mora podjetnik, kateremu se je delo oddalo, spoštovati tarif. Težke kazni se bile predvidene za štrajkuioče občinske delavce življensko važnih obratov. Končno so imele strokovne organizacije staro pravo, inkasirati prispevke za politične organizacije, v kolikor temu niso člani sami nasprotovali. To ie bilo z zakonom tudi prepovedano. Skratka: bila ie cela vrsta določb, ki jilr je nareko- val strah podjetnikov, strah, da ne bi zopet enkrat prišlo obupano delavstvo do generalne stavke. Bilo je razumljivo, da je morala delavska stranka prej ali slej krivico iz leta 1927 popravite Kajti bilo je neznosno, da bi še nadalje postojala prepoved dogovarjanja, prepoved sim-patijskih stavk, prepoved organiziranja za državne uslužbence, kakor tudi, da bi še nadalje bile strokovne organizacije umetno ločene od delavske stranke. Macdonald pa se pri vsej svoji vztrajnosti vendar ni liotel v tem vprašanju prenagliti, kajti znano ie, da delavska stranka sama ne razpolaga z absolutno večino v parlamentu in da je tedaj navezana vsaj na en del liberalcev, za katere se pa do zadnjega trenutka ni vedelo, kako se bodo zadržali, kajti v njihovih vrstah so ravnotako podjetniki kot v konzervativnih. Toda Macdonad se je za to zakonsko novelo temeljito pripravil, vse važnejše državne zadeve je preje rešil. Med temi n. pr. indijsko vprašanje in končno je dal nedvomno celemu parlamentu razumeti, da v tem vprašanju ne pozna delavska vlada nobenega pardona in da bo v slučaju, ako bi bila preglasovana, razpustil parlament. To pa ne bi šlo liberalcem v račun, ki od tega parlamenta pričakujejo volilno reformo. Tudi bi se liberalci nakopali še večje sovraštvo pri delavstvu. Brez dvoma i6 ta zmaga za delavsko stranko in tudi za angleško delavstvo največjega pomena. Predsednik španske vlade gene-j ral Berenguer, ki je z diktaturo nezadovoljen, je izrekel v razgovoru z novinarji med drugim naslednje važne misli: »Prehajamo od diktature k parlamentarizmu. V sedanjih razmerah | mora vlada vesti državo od diktature k ustavni obliki. Zunanja oblika diktature ostaja sedaj le še zato, daj poteko volitve mirno. Sklenili smo že, da se bodo vršile parlamentarne volitve 1. marca, senatne pa 15. marca. Volitve so tajne, da pridej mišljenje volilccv do izraza. Če jel diktatura potrebna, naj .bo javna in j dejanska. Navidezna demokracija pa; bi bila največji politični greh. Nisein strankar. Moj osebni prod grami je red, monarhija in ustava.« Glede vojaških opozicij in uporov! pravi Berenguer: »Vojaštvo nima s. politiko nič opraviti in jaz jamči ruda tudi sedaj ne bo imelo z njo nič opravka!« Parlament dobi nedvomno monarhistično večino. Konstitucionalne skupščine nisem mogel sklicati, kakor so zahtevali nekateri, ker je naša ustava ne pozna. Nihče ne more pričakovati od' mene, da bom prekršil ustavo, čeprav imam trenutno vi rokah moč in oblast. Mogoči so izjemni trenutki, kij opravičujejo diktaturo. Toda diktatura kot oblika vladavine ne more nikdar in nikoli ob nobenih razmerah pospeševati blagostanja množic. Jaz osebno sem teoretično in praktično sovražnik vsakršne diktature, pa raj bo vojaška, meščanska ali proletar-j ska. Živimo namreč v stoletju demo-l k rac u e ...« Tako govori španski general, kij je vzgojen vojak. SODRUG! Ker si strokovno organi-/ ziran, je dokaz, da se zavedaš, djf si proletarec! Kot zaveden preleta* rec pa se prav gotovo tudi zavedaš-kakšnega velikega pomena je Cankarjeva družba. Zato si štej v dolžnost, da si tudi etan Cankarjeve družbe in da prepričaš tudi druge, da postanejo člani. Članarino 20 dinarjev plačaj že sedaj ali čimpreje-S tem si namreč aktivno pripomogel in pripomoreš, da se Cankarjeva družha hitreje in uspešneje razvija in da bodo knjige letos na višku-Brez denarnih sredstev je vsako delo nemogoče ali pa zelo otežkočeno-; VLP. Nečloveška zgodba. Ko so se razlili po vlažnih stenah kleti prvi žarki vstajajočega jutra, se je zbudil Matevž Trpin iz trdega spanja. Pogledal je v temni kot, na staro, polomljeno posteljo. Tam so moleli iz starih cunj trije bledi, izmozgani obrazi. Nad njimi so se plazile po zidovju črne sence in se skrivale pred medlo svetlobo. Matevža je zamrzelo. Počasi se je dvignil s slamnatega ležišča, si obul stare, razpadajoče čevlje in stopil v kot k postelji. Mrzel, vlažen zrak se je prelival po kleti, zeblo ga je, trepetal je po vsem telesu in šklepetal z zobmi. Na postelji je gledalo iz koščenega obličja dvoje velikih oči bolne žene. — Grem, Mici! ji je govoril. Grem, da vam prinesem kruha, je šepetal in gledal na drobni otroški glavici v cunjah. Velike snežinke so se premetavale po zraku, ko je stopil skozi ozka vrata predmestne bajte. Blatna je bila cesta, pokrita s sivimi lužami, leden veter je bril pod noge in se zaletaval v obraz. Kruha vam prinesem! Kruha, da ne boste lačni! je govorilo njegovo srce, ko je zavil proti mestu. Šel je mimo velike hiše z velikimi okni. Razsvetljena je bila in v njej so brneli stroji. Poznal je to brnenje, dobro je poznal te stroje in njih pesem. Saj je nekoč delal pri njih, jih sukal in vodil s svojo roko! Lepo je bilo takrat, čeprav je bilo delo trdo, ure dolge in zaslužek majhen. Človek je vsaj upal, imel je vsaj orožje, da se je lahko boril za boljše in pravičnejše življenje. Gospodarska kriza, o kateri so veliko govorili po vsem svetu, je udarila tudi po njem. Kričali so, da je treba redukcij in zavoljo tega so ga odpustili iz tovarne. Od takrat ne čuti v sebi več moči, za petami mu je beda, ki jo spremljata bolezen in glad. S počasnimi koraki se je bližal : mestu. Srce mu je tolklo: »Kmalu vam prinesem kruha!« Dolg, železen most se je vzpenjal nad motno reko, ki je rezala mesto v dva dela. Ledena megla je vstajala izpod mogočnih obokov in Trpin je trepetal od neznosnega mraza. Obraz in roke so nui pomodreli, nog ni čutil, kako ga neso preko izbočenega mosta. V želodcu so se oglašali krči, po vsem telesu se je pretakala slabost. Kruha vam prinesem! Otroci, kruha! Tri dni niste pokusili trde skorjice. Lačni ste! Prinesem vam! Danes, danes .. . Ustavil se je na velikem trgu pred rumeno, z napisnimi tablami obloženo hišo. Pred njo sta stala pre-mrznjena in nenaspana človeška bitja, odeta v cape in stara, povaljana oblačila. Brezposelni! Trpin je stopil med nje kakor brat med brate. Vrata rumene hiše so se odprla. Topla čakalnica »urada za delo« je kmalu oživela in premrli ljudje so jo kmalu napolnili do zadnjega kotička. Pretekle so dolge ure in Trpin je še vedno čakal. Sedel je na nizki klopi in gledal mračne sotrpine. Pomislil je: »Veliko jih je in preden pridem na vrsto, bo večer. Doma me čakajo, kličejo me: Ata, kruha, kruhaaa!« Zabliskalo se mu je v glavi. Še so dobri ljudje na svetu! Grem in poprosim jih lepo: »Usmilite se ljudje, človeške ljubezni prosim, kruha za drobne, nedolžne otročiče.« Še je ljubezen na svetu, ne bodo me pahnili od sebe. Povem jim: »Matevž Trpin sem, brezposeln, oče.-, ne, ne, ne bodo me pahnili od sebe.« Vstal je in odšel. Noge so se mu upirale, sapa zastajala v grlu. Loveč se po zraku z rokama je stopal onemogel po trgu in mrzel pot mu je oblival čelo: »Kruha vam prinesem, kruha!« Streslo ga je, kakor bilko v vetru, pred oči mu je stopil črni svet in kakor opotekajoči pijanec se je zgrudil v mehak sneg. Cez deset minut ga je nezavest"; nega odpeljal rešilni voz. Zvečer je lesketalo mesto v mavričnih barvah tisočerih lučk Padale so na široko gladino širok0 reke in se potapljale na dno. P° ulicah je šumelo razigrano večerno življenje. V kavarnah, barih, na čajankah in plesih — povsod godba« poskočnost in veselje — povsod razkošje in denar. V predmestju pa je brlela v mrač'; ni kleti petrolejeva svetilka. Na pO' lomljeni postelji, v objemu mokril* in mrzlih sten je ležala groza v tret* belih obličjih, v treh obličjih naš° bolne družbe: V bedi, krivici in trp' ljenju. Dvoje umirajočih otrok je kričal0; umirajoči materi: »Kruha, mati kruha!« Suh glas je odgovarjal: »Kmalu pride oče, potrpita!« Nedolžnost je kričala: »Mati, kruha! Oče, kruha!« Prosila je zaman, dokler ni utib' nila vsled nemoči. i Pravica in usmiljenje, kje sta Kam ste jo zakopali? Kje si družb0' vredna človeškega dostojanstva? štev. 10. »DELAVSKA POLITIKA« Siran 3 ja v- Doma in po svetu. aj rti Dva sprejema na ljubljanskem kolodvoru- V soboto je dospel v Ljubljano osebni zastopnik prezi-denta čehoslovaške republike Ma-' saryka. Sprejem na kolodvoru je bil hladno ceremonijelen. Navzoči so j bili rektor, podban, zastopniki ljub-1C'; banskih Cehov,' zastopnik policijske 1C': uprave in postajenačelnik. Ljubljan-1 z skih narodnjakov in nacijonalistične -lz'i mladine ni bilo. — V nedeljo sta se vozila skozi Ljubljano v Zagreb neki ar-; filmski igralec in igralka. Ves kolo--ali dvorski peron je bil poln zlate meta- ščanske mladine, zlasti žensk. Pre-ika cej je bilo tudi narodnih dam sred-da njih let. Ko se je brzovlak ustavil, je mo vsa množica navalila na vagon, v ka-rnc terem sta se vozila filmska igralca. 15.: Dame so plezale po vagonu, da bi idč dobile od igralca avtograme. Pri tem jej so razbile šipo na oknu igralčevega inj kupeja. Ubogi sprevodnik je vil roke, pa kdo bo plačal šipo, ki stane 400 Din. pralec je moral dati toliko podpi-ro-;j sov, da mu je svinčnika zmanjkalo. a | l Predsednik čehoslovaške repu-rov blike, dr, T, G. Masaryk, častni dok-| tor ljubljanske univerze. V soboto, irn-j dne 31. januarja se je izvršila sloves-ll!C nost na ljubljanski univerzi, na ka-: ri je bil v zmislu sklepa vseuči-liščnega senata z dne 6. marca 1930 mej (ob njegovi sedemdesetletnici) pode-INa‘ jjen predsedniku čehoslovaške repu-na1 “like, dr. T. G. Masaryku, častni (>i l' doltiorat za filozofske vede. Sloves- ih r > v ki ta- ore rali Jaz ;no i-ai ar ki ^ost je vodil rektor dr. Alfred Šer- ko. Ministrska vest. Minister za šu-?e in rude, inž. Sernec, je dospel v Hubljano. Razgovarjal se je tudi s SVQlimi bivšimi političnimi prijatelji. Eksplozija v Zagrebu- V petek Ponoči se je dogodila v Zagrebu v !.Sl> kjer ima omladinska organiza-ClJa ^ »Mlada Jugoslavija« prostore, j' uličnem oknu eksplozija, ki je ne-razbila. Organizacijo so bili osno-a‘> bivši Radičevi omladinci. Na čajanko v zagrebškem dvorcu 'e, bilo povabljenih 400 gostov, ^5 °. “Stva, vojaški, duhovniški in dru-dostojanstveniki ter meščanstvo. * 'h ^ Pred velikin1 komunističnim proda Cesom. V Ljubljani jc bil« pred daljna; so dobo aretiranih večje število oseb las. )>o zakonu o zaščiti države. Nedav-aii* no so bili trije obtoženci (Kovač. Žu-a j in Ule) izročeni rednemu sodi-e^j scu, ostali pa izrednemu v Beogradiu. m. n . tJretlnik »Slovenca« v avdijenci Pf1 Predsedniku vlade. Dr. Iva eje;: čin >Kel! »Sl, an Ah- glavui urednik ljubljanskega .g „ -ovenča«, je bil nedavno v daljši vij*1 V 3ei>c> Pi'i predisednfku vlade. škii' v ,^°ruPci.ia v Sloveniji leta 1919. ..-J vclimir de t. —Rajkič, bivši pomočnik v jmv lllančnem ministrstvu, pripoveduje i sI>oniinih o pokojnem Veljkoviču Uui naslednji dogodek: Leta 1919 je Podlagalo nekaj Veljkovicevih stran-,?rskih prijateljev iz Slovenije, naj ve* svet bi nekje ob meji v Sloveniji usta- e je b0viI* majhna delavnica, v kateri naj 1 se brisali jugoslovanski žigi na ,est'Ly.?tr'jskih kronskih bankovcih, ki so ' vzeti iz prometa, in naj bi se 1 Bukovci spravili čez mejo v neko . ,'(>sfdiijo državo, v kateri so takrat '-i i/r0if'*’ avstr i j sk i kronski bankov-L1C, : n' Kalkulacija je bila zelo povoljna. o/i jj"cla na tem zelo mnogo ” sluziti. I 1'cd'lagiatelji so bili zelo srno Dorni in so dokazovali, da ie ve-č8* uta množina bankovcev bila na isti db3* 'lacin vržena v našo državo. Vsi ti ra«' 'japori pa so ostali brezuspešni, ker ■■ je Voja Veljkovič izjavil, da bi bilo 'ra°', l1em<)ralno delo. — Tudi ta do-P?, F^!ek dokazuje, tla se Slovencem ni k H ^'i ° tre'ia učiti korupcije od Srbov. kt-Cer ,)a 'maj° P'rivatne kupčije s naS; n <)nskimi bankovci v Sloveniji svojo trp ^ebno zgodovino. 1(, n j, Leopold Werzak, bivši predsed-v tiskarske organizacije, je stopil Ha h ■ 1 Werzak je bil eden ! voditeljev strokovne orga- tiskarski organizaciji je v ‘usedoval skoro 25 let ter uvedel in dobi izredno dobro disciplino spoštovanje do organizacije. Nje-leD>P nesebično delo je rodilo naj-t^j^dove. — Naj počiva, dragi ne$ra 'delaL ica utib St3' lžb3 9 Iz ruskega ujetništva po 16 letih. V Sarajevo se je vrnil iz Rusije vojni ujetnik Rade Obučina. Pred 16 leti je bil ujet na ruski fronti. Kesneje je bil dobrovoljec in nato obolel za legarjem. Za povratek je prosil pet let. Ko je dobil dovoljenje, se je vrnil preko Poljske v Jugoslavijo. Doma je našel živega svojega starega očeta. Starhemberg je odložil mandat v dunajskem parlamentu, da bi na ta način preprečil popolni razpad heim-\vehra in si ohranil v njem! vsaj še trohico vpliva, kar se mu pa kljub temu ni posrečilo, ker je večina heitmvehrovcev, pod vodstvom dr. Steidleja in majorja Feya, izstopila iz enotne organizacije in ustanovila neodvisno heiimvehrovsko organizacijo, ki stoji, poleg tirolskih in vor-arlberških, pod vplivom krščanskih socijalcev. Radi neizbežnega razpadanja je izstopil iz heimvvehra tudi general Lustig-Prean, ki je bil že od leta 1920 vojaški vodja heim'weh-rovcev. 126.000 brezvercev v Pragi. Ljudsko štetje v veliki Pragi je pokazalo sledečo sliko: Celokupno prebivalstvo šteje 848.453 oseb. Po narodnosti se prebivalstvo deli tako-le: 778.408 Čehov, 41.453 Nemcev, 6731 Židov. Bolj interesantna slika je glede verstva: Rimokatoličanov ie 496 tisoč, brezkonfesijonalcev 126.000, pripadnikov čehoslovaške narodne cerkve 133.000, protestantov 36.000, židovski veri pripada 35.000, ostanek pa raznim verskim sektam. Razstava modernih stanovanj v Pragi. Zveza čehoslovaških arhitektov ie kupila »Na Babr«, praškem predmestju, zemljišče v izmeri 9000 sežnijev, na katerem bo sezidala 45 družinskih hiš svojim članom. Te hiše bodo predstavljale najnovejše pridobitve na 'polju moderne in higijenske stano-vanjsike kulture. Graditi bodo začeli že ta mesec, tako da bo cela kolonija koncem avgusta gotoiva, nakar bo do oktobra proti vstopnimi dostopna širšemu občinstvu, da se seznani z moderno stanovanjsko kulturo. Praška mestna občina za stanovanja in iavne mestne naprave. Praška mestna občina bo v tekočem letu zgradila 9 velikih stanovanjskih hiš, vsako za 2 milijona Kč. — Istočasno je najela iposojilo 70 milijonov Kč. pri centralni banki čeških posojilnic. Od te vsote se 'bo porabilo 19 milijonov za vodne zgradbe, 14 milijonov za kanalizacijo, 12 milijonov za šolske zgradbe, 10 milijonov za ceste in 7 milijonov za mostove. General — generalni direktor rn-munskih državnih železnic. Poveljnik gorske brigade lovcev, general Mihael .Ionescu, je bil imenovan za generalnega direktorja rumunskili drž. železnic. Rudniška katastrofa na Škotskem. V četrtek pozno zvečer se je dogodila v premogovniku Maig grozovita eksplozija, pri kateri je ponesrečilo okoli 40 rudarjev. Ob nesreči je bilo okoli 200 mož v jami. Nesreča ie nastala. ker so vdrli vnetljivi plini v jamo in je eksplozija nastala ravno ob izmeni šilita. V isti jami je ponesrečilo tudi leta 1922 390 oseb. Kitajski »komunistični« vstaši so ubili nekega generala vladne vojske in dva brigadirja. lriš. še dolgo let, od trudapol- Več od raka kakor od tuberkuloze. Pruski minister za zdravstvo je v državnem zboru izjavil, da jc lansko leto umrlo na Pruskem 10.000 ljudi več za rakom kakor za tubci-kulozo. Proces proti diisseldorfskemu »vampirju« Petru Kiirtenu, ki ie baje 27 žensk spolno zlorabil in potem ubil, se bo začel koncem februarja. Dostop k razpravam bodo imeli sa-ifio novinarji. Zlati rudniki na luni. V Lyonu se je moral pred sodnikom zagovarjati nek mlad človek, ki je v neki kavarni prodal kmetu Jeanu Marcelin 3 jolte svojega zemljišča na luni, ki mu ie bilo baje od Društva narodov dodeljeno, in na katerem se nahajajo baje bogate žile suhega zlata. Kmet mu je plačal za tisti kos zemljišča na luni 30.000 frankov. Ko pa bi se imela drugi dan z raketo odpeljati na luno, ni bilo miladega človeka od nikoder: po dolgem času ga je policija vendar izsledila. Atentat na ekspresni vlak Wien —Pariš. Na ekspresni vlak, ki vozi med Dunajem in Parizom, je bil v Važna seja centralne uprave Ujedinjenega saveza železničarjev v Mariboru. — Splošna gospodarska kriza in železnice. — Reorganizacija saveza in priključitev poštarjev. Plenarna seja Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije se vrši dne 8. in 9. februarja 1931 v Mariboru (dvoriščni prostori gostilne »Pri Roži«, Koroška c. 3). Seja se prične ob pol 9. uri. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Poročilo centralnega in oblastnih tajnikov, poročilo blagajnika in nadzorstva, debata k poročilom in razrešnica za: preteklo leto. 2. a) Splošni gospodarski položaj in železnice, b) Nastavljenci in njih zahteve, c) Delavci in njih zahteve. 3. a) Sprememba- pravil in pravilnikov saveza. b) Razprava o ustvaritvi transportne federacije. 4. Savez, kulturne organizacije in zadružništvo. 5. Samostojni predlogi. soboto zvečer ob 23. uri v bližini postaje Rekawinckel na Spodnjem Avstrijskem izvršen atentat. Neznani zlikovci so pritrdili na tračnice šest centov težak kos železa in bi se gotovo zgodila strašna nesreča, če ne bi bil strojevodja opazil ovire pravočasno in lokomotivo še v zadnjem trenutku zavrl tako, da so skočila s tira samo sprednja kolesa lokomotive. Opazilo se je, da so atentatorji pripeljali tisto železo s tovornim avtomobilom na lice meta, in so najbrž na ta način hoteli izropati vlak. Na istem mestu so pred tremi leti našli, da bo bile tračnice odvite in razkrečene, očividno z istim namenom. Albanski kralj Zogu ni smrtno bolan. Na Dunaju so namreč ugotovili, da ima kralj Zoru samo zastrupljenje z nikotinom, ker kadi preveč cigaret. Albanski parlament mu je na ta izid zdravniške preiskave poslal vdanostno brzojavko na Dunaj. Proti vojni s plini je v nekem dunajskem dnevniku objavil znani pacifist, oberst Emil Seliger, pomemben članek, v katerem apelira na vse človeštvo, naj zastavi vse svoje moči proti nameram brezvestnih vojnih špekulantov, ki se ne pomišljajo, na barbarski in zločinski način uničiti v bodoči vojni vso kulturo bele rase. On pravi: Vojna uporaba plinov proti nezaščitenemu civilnemu prebivalstvu nasprotne države je pod vsakimi pogoji najnizkotnejši zločin. Norveški tovorni parnik »Ulv« se je pri Nord Fjordu vsled silnega viharja 20. januarja potopil. Posadka — 17 mož — je utonila. Al Capone — gospodar Chicaga. Albert Brunkner, član varnostnega odbora v Chicagu, ie izjavil, da ima zloglasni poglavar čikaških banditov, Al Capone, 6000 uradnikov podkupljenih in da je med sodniki v Chicagu 80% zločincev. Slavnostno vino pomešano z bakreno galico — 24 oseb v smrtnem boju. V nekem mestecu v pokrajini Benevento so imeli te dni gostijo. Ženinova mati je svojemu sinu do poslednjega časa nasprotovala, da bi vzel svojo izvoljenko, toda vse ni nič pomagalo. Zato je starka sklenila, na drug način priti do cilja. Navidezno se je vdala ter pripravljala gostijo sama. Na dam poroke je goste pri mizah porazdelila, da so sedeli ločeno ženinovi in nevestini sorodniki. Proti koncu, ko so bili gostje že prav Židane volje, je ženinova mati prinesla iz kleti takozvano slavnostno vino, v katerega pa jc preje primešala precejšnjo množino bakrene galice. Vino je gostom' sama natočila in sicer zastrupljeno nevesti in njenim sorodnikom. Takoj potem1, ko so gostje omenjeno vino popili, so popadali po tleh in 24 oseb se je zvijalo v smrtnih bolečinah. Zastrup-ljence so takoj na to spravili v bolnišnico in oblastvena komisija je izvršila preiskavo, na podlagi katere so zastrupljevalko aretirali. Orožniki so jo komaj obranili, da jo ni ljudstvo linčalo. . . „ . , Kaznovana kraljica lepote. Pri lepotni konkurenci za »Miss Turčija« je bila kot najlepša Turkinja izbrana carigrajska učiteljica Nashid Safet Hanam. Par dni na to je pa dobila od prosvetnega ministrstva odlok, da je radi udeležbe na lepotni tekmi iz službe odpuščena. Maribor. Ustanovitev podružnice društva »Ogenj« za moderno sežiganje mrličev v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice društva »Ogenj« v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 5. februarja 1931 ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Pri zamorcu« zborovanje idejnih pristašev gibanja za sežiganje mrličev. Vabljeni so vsi, brez razlike spola, konfesije in stanu. Zborovanja se udeleži tudi podpredsednik zagrebške podružnice, prof. dr. Zavrnik. Proračun ljubljanske mestne občine predvideva za javne gradbe in ceste 27 milijonov dinarjev, od tega je samo za tlakovanje in asfaltiranje mestnih ulic in cest določenih 17 milijonov. Cela dva kilometra dolga in široka Bleiweisova cesta bo na novo tlakovana z granitnimi kockami, enako Masarykova do Martinove ceste, Knafljeva, Bethownova in Gledališka ulica bodo asfaltirane in tako dalje. Kaj pa Maribor? A, tukaj pa tega ni treba, naše ulice so davno že vse asfaltirane. Če kdo reče, da z blatom, je ničvreden obrekovalec »Jugoslovanskega Merana«. Prah je pa božji dar, od njega se še ni nibče nalezel tuberkuloze. Kdor drugače misli, naj si pogleda tisti kup granitnih kock na Glavnem trgu, ki že tri leta tam leže. Če ne bi bile vse ceste tlakane, bi jih mestni očetje gotovo že kam spravili, tako pa čakajo menda javne dražbe. Mogoče jih kupi Ljubljana? V Ljubljani so imeli nekoč župana, ki je, če je kdo tožil čez sneg in blato, dejal: »Bog ga je dal, Bog ga bo vzel, njegovo ime bodi češčeno.« Pravijo, da je že davno umrl, jaz pa vem, da se je preselil v Maribor. Občni zbor podružnice »Prijatelja Prirode« v Mariboru. Minulo nedeljo se je dopoldne vršil v gostilni Rozman občni zbor turističnega društva »Prijatelj Prirode«. Poleg številnih udeležencev iz Maribora, so občnemu zboru prisostvovali tudi s. dr. H. Tuma za ljubljansko podružnico, s. Jurjevec za trboveljsko podružnico, s. Hamer-schmied iz Zagreba pa za centralo, številne druge podružnice so poslale občnemu zbo-ru brzojavne pozdrave. Kmalu po napovedani uri je predsednik s. Pelikan otvoril občni zbor, pozdravil navzoče in podal kratko poročilo o delovanju društva v minulem letu. Nato je sledilo poročilo tajnice s. Ne-kovarjeve. blagajnika s. Reicherja. oskrbnika s. Drekslerja, za foto-sekcijo je poročal s. Stropnik, za zimsko-sportni odsek s. Zupan, za vo-ditelje pa s. Brosclie. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je društvo v minulem letu živalmo d^ovalo. Priredilo je nešteto izletov in se uspešno udejstvovalo na polju vseh panog, ki spadajo v delokrog turističnega športa. Staremu odboru gre torej vse priznanje za njegov trud in požrtvovalno delovanje, kar je tudi občni zbor ob razrešnici, ki je bila predlagana po članu nadzorstva s. Prattesu, z zadovoljstvom ugotovil. Druga točka dnevnega reda je bila izpopolnjena s predavanjem’ s. dr. H. Tuma o pomenu alpinizma. V globoko zasnovanem govoru je predavatelj navzočim živo prikazal lep in plemenit namen »Prijatelja Prirode« in alpinizma sploh. Zlasti zanimiva so bila izvajanja so-druga dr. Tume, ko je govoril o lepoti planin in narave, o utisih, katere si je govornik pridobil kot dolgoletni in prvi slovenski turist. — Predavatelj je za svoja izvajanja žel dolgotrajno odobravanje. Nato je bil izvoljen novi odbor, katerega tvorijo povečini lanskoletni odborniki, in sicer: ss. Pelikan, Nekovarjeva, Reicher, Dreksler, Brosche, Perše, Zupan, Stropnik, Angleitner. Stančer, Jožica Guštin, Dobaj, Stržina, Zie-ser, Kokolj, Seifert, Mulec, Beigot, Premu-žak, Škrinjar, Žižek, Minodraž, Ružič, Kne-ser, Gregorčič. — Končno je še društveni orkester zaigral par komadov, ki so bili prav dobro podani. Želimo »Prijatelju Prirode« uspešno delovanje in razvoj, mariborskemu delavstvu pa priporočamo, da pristopa v njegove vrste v čim; večj:em številu. »Svoboda.« V sredo, dne 4. febr., ob 8. uri zvečer zanimivo predavanje v društvenih prostorih; predava prof. Teplv. — Odbor. V stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se ^ tem prepričate. Celje. Javna borza dela. Ponujeno delo moškim: 2 konjskima hlapcema, 1 hlapcu za govejo živino, 1 majarju-kravarju, 10 rudarjem, 1 vodovodnemu inštalaterju, 1 mojstru za izdel. kovino-meden. izdelkov, 2 mizarjema, 2 kolarjema, 2 hotelskima slugama, 2 predilcema in kodralcetna žime, 2 prodajalcema peciva, II vajencem. — Ženskam: 30 kmečkim deklam, 3 natakaricam, 1 kavarniški kuharici, 2 kuharicama, 11 služkinjam, 1 sobarici, 2 gospodinjama, 2 varuškama, 1 postrežnici. GLASBEHO DRUŠTVO ŽELEZNIČARSKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V MARIBORU priredi dne 7. februarja 1931 v dvorani UNION VELIK ŽELEZNIČARSKI PLES Godba pod vodstvom kapelnika gosp. Schonherrja. — Začetek ob 20. uri. — Konec zjutraj. Trbovlje. Redni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se vrši dno 22. februarja 1931, ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma« s sledečim dnevnim redom : 1. Čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; .3. revizijsko poročilo; 4. volitev novega odbora; 5. organizacija; 6. razno. — Dolžnost članov je, da se občnega zbora vsi do zadnjega udeleže. — Odbor. Podružnica »Prijatelja Prirode« priredi v sredo, 4. febr. t. 1., ob 6. uri zvečer skioptično predavanje: Julijske Alpe. Predava1 s. dr. Tuma. — Vabljeni vsi prijatelji, ki se zanimajo za planinstvo. — Odbor. Zalog. Za neveste mešetarijo. Iz naše oddaljene soseščime nam poročajo: Je že tako, da je predpustni čas, čas ženitev. Ženi se staro in mlado. Saj je zakon po krš č ansko^k a t o -lisk ero oibredu edinstvena zveza med ženo in mož cm, ki do.v oljuje skupno življenje, četudi ibrez prave harmonije. Primeri se tudi, da ima de.kle izpod slamnate strehe snubača celo v njeni odsotnosti. To ipa ne igra nobene vloge. Saj sta oče m mati kompetentna mešetari a in razipečevalca svojega živega blaga. Hoteč zasnubiti svojo oboieivanko, se je 'leipega predpustnega dne popioldla < cn pr o crq ► ^ 03 cn cr rt> 3 O C i/x r-+~ < O O -t co PC M Vsi letni naročniki dobe 14 karatno originalno amerikansko zlito naliano pero ali pa KUrschnerJev ročni leksikon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt‘‘ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike In ima lepo urejene poučne tehnične članke. Vulkaniziranje Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah. petelin, Maribor, Slavni tri 4. MALA NAZNANILA, ELEKTROMEHANltNA DELAVNICA M. TRABI Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702 Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev ln dynamo-strolev.___________________ Posestniki avtomobilov m motornih koles, pozor! Kupujem že rabljeno pneumatiko, avtomobilnih In motornih koles, v vsaki, množini, po najvišlh dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulita It. 1« V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica St. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe. iai v veiiui izdih tu in inozemske nogavice po nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Sieber, Maribor, Glavni trg 14, praje Gosposka S. ČITAJTE! socijalno dramo Rudolfa Golouha KRIZA. Naroča sc pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo. Vr Naročajte novo izišlo knjigo Taškent" uha bogato mesto od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel /. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda' Ljubljana in v vseh knjigarnah. If 01 Hnlnonlte suole ptihronKe v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg štev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih! glose obrestujemo po T proti trimesečni odpovedi Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip OSlak v Mariboru. - Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.