SLOVENSKI
izdaja časopjsno-zaloznisko pudjctit ”>ADL >Na» tisk« / Direktor: Rudi janhnba / Odgovorni nrednik:	Sergej Vošnjak / Tiska
tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 I Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 ; Mesečna naročnina 200 din
Balkanska zveza bo k
laliil
USPEŠNO GOSTOVANJE LJUBLJANSKE OPERE V TRSTU
ske države so doslej postopoma razvijale medsebojno sodelovanje, kar je bilo vsekakor modro. Novi koraki za razširjenje tega sodelovanja niso bili pod-vzeti, dokler niso bili za to zreli pogoji. Na ta način je bila odstranjena vsaka nevarnost, da bi razvoj tega sodelovanja bil ogrožen. Pristop Italije k Balkanski zvezi pa bi pod sedanjimi okolnostmi in v luči jasno deklariranega splošnega stališča italijanske uradne politike do Jugoslavije, predstavljal potezo, ki bi lahko zaustavila normalen razvoj sodelovanja med tremi državami, ki so navdahnjene s polno vzajemnega zaupanja.
(Jugopres)
Beograd, 9. jul. (Tanjug). Ob priliki objave novih sklepov zveznega izvršnega sveta o olajšavah za nabavo kmetijskih strojev, je bila konferenca za
podpisana
S tiskovne konference drž. sekretariata
za zunanje zadeve
Beograd, 9. julija. Na današnji tiskovni konferenci so se novinarji zanimali za stališče državnega sekretariata za zunanje zadeve do komentarjev nekaterih italijanskih časopisov, ki pišejo o možnosti, da bi Italija pristopila k Balkanski zvezi. Zastopnik državnega sekretariata Branko Draškovič je opozoril na izjavo predsednika republike Tita ameriškemu novinarju Sulzbergerju, da je treba najprej navezati dobre stike in se sporazumeti o perečih problemih, potem pa jugoslovanska vlada ne bo imela nič proti pristopu Italije k balkanskemu sporazumu. Branko Draškovič je nato pripomnil, da dosedanje stališče Italije do naporov za utrditev miru na Balkanu povzroča, da je to vprašanje v sedanjem obdobju precej neaktualno.
Glede na izjavo grškega ministra za zunanje zadeve Slefa-nopulosa, da se bo trojna konferenca ministrov za zunanje zadeve začeta 17. julija na Bledu in da bo trojna zveza podpisana 21. julija, je zastopnik državnega sekretariata za zu-
nanje zadeve izjavil: »Jugoslavija sodi, da morata biti konferenca in podpis zveze v rokih, ki jih je napovedal g. Stefano-pulos«.
»Jugoslavija si prizadeva«, je dejal Branko Draškovič, ko je odgovarjal na vprašanja neke-
Baikamska zveza in Italija
Pisanje italijanskih listov »Paese Serra« in »Gazetta del Fcpolo« o tem, da palača Chiggi sedaj proučuje možnost pristopa Ifaiije k Balkanski zvezi, je povzročilo veliko začudenje. To začudenje je tem več.'? ee upoštevamo, da je uradni italijanski zunanjepolitični list »Esteri« pred nedavnim negativno ocenil Balkansko zvezo iri odkrito izrazil dvom o njeni koristnosti ter ji celo oporekal legalnost. Če to pisanje omenjen it listov izraža mišljenje italijanskih uradnih krogov', kar bi z ozirom na značaj teh listov lahko predpostavljali, tedaj je to pisanje v najboljšem primeru v popolnem nasprotju z dosedanjim stališčem uradne Italije do Balkanske zveze in predstavlja negacijo nedavne italijanske ocene. Težko je razumeti po kakšni logiki je Balkanska zveza v italijanski interpretaciji postala naenkrat »temelj obrambe evropskega jugovzhoda«, ko je še pred nedavnim Italija trdila, da Jugoslavija ne more doprinesti ničesar h krepitvi varnosti na tem področju.
Kar se tiče pristopa Italije k Balkanski zvezi, bi ta pristop povzročil vrsto političnih, pravnih in tehnično proceduralnih vprašanj, posebno še, ker trojna zveza še ni podpisana, niti ni stopiia v veljavo. Pravniki smatrajo, da je ta predpostavka neizbežna in da bi šele nato mogli slediti razgovori. Poleg tega se z ozirom na sedanji politični položaj vsiljuje zaključek, da bi bi! pristop Italije k Balkanski zvezi možen edino če in kadar bi Italija korenito spremenila svoj odnos in svojo politiko do Jugoslavije. Razumljivo je, da pogajanja o Trstu, v katera je Italija nerada privolila in ki so bila te dni najavljena s strani italijanskega tiska, ne moremo smatrati kot dokaz bistvene spremembe italijanske zunanje politike do Jugoslavije. Sprejem provizorične rešitve tržaškega vprašanja s strani Italije, do katerega zaradi zavlačevanja Rima ne more priti kljub konstruktivnemu stališču Jugoslavije, ne more predstavljati dokaza, da je Italija v bistvu spremenila svoj odnos do Jugoslavije. Taka rešitev tržaškega vprašanja namreč ne bi nudila jamstva, da Italija ne bo še nadalje postavljala revindikacij v odnosu do Jugoslavije. Torej je potrebno, da se Jugoslavija predhodno prepriča o italijanski dobri volji, predno se lahko raz-govarja o privolitvi Jugoslavije na pristop Italije k Balkanski zvezi. Vse okolnosti v zvezi s Trstom in sploh v zvezi z italijanskim stališčem do Jugoslavije, pričajo, da take dobre volje na strani italijanskih uradnih krogov ni. Sedanji odnosi med Italijo in Jugoslavijo so zaradi stališča Kima taki, da bi ne bilo mogoče pričakovati normalnega in plodnega sodelovanja v krogu Balkanske zveze, v kateri bi se nahajala tudi Italija. Jasno je, da bi v tem primeru bilo nemogoče preprečiti, da se napetost med Italijo in Jugoslavijo, ki se sedaj izraža izven tega kroga, prenese tudi znotraj same Balkanske zveze, kar bi predstavljalo veliko oviro za razvoj sodelovanja. Tri balkan-
ga tujega dopisnika, »da bi rešila položaj svojih državljanov in želi, da bi bili ti napori sprejeti in da bi bilo Jugoslaviji ugodeno«.
»Konkretno«, je nadaljeval, »zdaj upamo, da bomo rešili položaj nekaj desetin naših držav-Ijano'-, ki žive v Bolgariji«. Na vprašanje, ali je Sovjetska zveza ponudila s svoje strani repatriacijo jugoslovanskih državljanov, ki so v Sovjetski zvezi, in ali lahko navede približno njihovo število, je Branko Draškovič dejal, da mu ni znano.
Zahvala predsednika republike Venezuele
Beograd, 9. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel brzojavko od predsednika republike Venezuele Juana Jimeneza, v kateri se mu prisrčno zahvaljuje za čestitke ob državnem prazniku Venezuele.
Sprejeme pri dr. Beblerju
Beograd, 9. jul. (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes na protokolarni obisk albanskega poslanika v Beogradu g. Karafilija in libanonskega poslanika v Beogradu g. Mohameda Ali Hamada.
jugoslavenska letalska delegacija v Grčiji
Atene, 9. jul. (Tanjug) Delegacija jugoslovanskega vojaškega letalstva s poveljnikom generalnim podpolkovnikom Zdenkom Ulepičem je obiskala danes grško letalsko oporišče v Larisi. Jugoslovanski gosti so si ogledali letališče in se seznanili z delom njegovih enot. Nato je eskadra raketnih letal gostom na čast izvedla uspele vaje. Po kosilu, ki ga je priredil poveljnik oporišča na čast jugoslovanskim gostom, se je naša delegacija s posebnim letalom vrnila v Atene.
da bi Sovjetska zveza podvzela kakršnekoli korake v tej smeri, a kar zadeva število ljudi, ki so želeli, da bi bili repatriirani iz Sovjetske zveze, ne more povedati točne številke, ker preiskujejo vsak posamezni primer in je težko utrditi točno število.
Odgovarjajoč na vprašanje o času obiska cesarja Etiopije Haile Sellasia je izjavil, da še ni poznan točen datum njegovega prihoda v Jugoslavijo, verjetno pa bo prišel okoli 23. julija.
Dopisnik »Primorskega dnevnika« je postavil Branku Dra-škoviču vprašanje, kaj misli o pisanju italijanskega tiska o potrebi recipročnih rešitev položaja narodnostnih manjšin v obeh državah. »Po mojem mišljenju«, je dejal Draškovič, »Jugoslavija ni nikoli zahtevala več, kot je sama dajala. Kakšne pa so pravice italijanske manjšine v Jugoslaviji, je dovolj poznano. Jugoslavija se ne zadovolji z obljubami«.	S.
y.
Atene, 9. jul. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je obiskal danes dopoldne generalnega direktorja grškega ministrstva za zunanje zadeve Aleksi j o Kiruja in se z njim pomudil v razgovoru. Govorila sta c bližnjem zasedanju ministrov za zunanje zadeve Jugoslavije, Grčije m Turčije.
Jugoslovanska razstava v Kairu
Kairo, 9. jul. (Tanjug). Včeraj so v Kairu odprli jugoslovansko turistično razstavo. Odprl jo je direktor egiptovske uprave za turizem El Šavzli v imenu ministra za nacionalno orientacijo majorja Salaha Salerna. Ob otvoritvi razstave, ki jo je včeraj obiskalo nad 1000 oseb, je bil navzoč tudi jugoslovanski posiauik v Kairu Marko Nikezič.
Na povabilo tržaške Glasbene Matice in Slovenske prosvetne zveze gostujeta v Trstu od 3. do 11. julija ljubljanska Opera in balet z velikim uspehom. Prvo gostovanje slovenske Opere v Trstu po osvoboditvi je navdušilo številno prebivalstvo Trsta in okolice. Na programu gostovanja so »Ohridska legenda«, »Ero z onega sveta«, »Faust« in »Gorenjski slavček«. —- Zaradi nerazumevanja merodajnih tržaških oblasti se predstave izvajajo na improviziranem odru na stadionu »Prvi maj« v tržaškem predmestju. — Navdušeni Tržačani in številni Slovenci iz Goriške napolnijo vsak večer skromni prostor
na stadionu.
Slike: Prihod baleta v Trst, svetlobna reklama na trgu Goldoni ter improvizirani oder
na stadionu »Prvi maj«.
Olajšave za mehanizacijo kmetijstva
S tiskovne konference v Zvezi kmetijskih zbornic in v Zvezni industrijski zbornici
tisk,	na kateri sta generalni sekretar Zveze kmetijskih zbornic in zvezne industrijske zbornice, ing. Vojin Popovič ter ing. Zvonko Morič poudarila svoja zapažanja o današnjih možnostih za mehanizacijo kmetijstva. Na konferenci so poudarili, da sta obe zbornici v zadnjem mesecu in pol analizirali probleme mehanizacije kmetijstva in pod-vzeli potrebne ukrepe pri zveznem izvršnem svetu, da se posamezne težave odpravijo.
Zvezni izvršni svet je takoj sprejel predlog zveze kmetijskih zbornic in zvezne industrijske zbornice in je bilo ob tej priliki objavljeno, da lahko kredite za kmetijstvo dajejo izven natečaja ob 3. odstotnih
pa pavšalna, s čimer se jemlje ugled odvetniški službi. Dodal je, da so odvetniške zbornice v vseh primerih, ko je bilo javno kritizirano delo posameznih odvetnikov, proti tem uvedle disciplinski postopek. Na koncu ugotavlja poročilo upravnega odbora, da je Zveza odvetniških zbornic pri vsem svojem delu naletela na največje razumevanje državnega in političnega vodstva Jugoslavije in je upravni odbor izrekel za to sodelovanje posebno zahvalo.
Na dnevnem redu skupščine bo jutri referat o vlogi sodstva v današnji družbeni ureditvi, nakar bo skupščina nadaljevala svoje delo v štirih komisijah, ki bodo obravnavale tako splošna socialistična in materialna vprašanja odvetnikov, kakor tudi vprašanja odvetniške etike in discipline, splošne pravne problematike, kongres pravnikov, odnos tiska do advokature in načrt zakona o odvetništvu. F. D.
obrestih in to po zelo enostavnem postopku. Istočasno je bil spremenjen regres, ki je bil povečan za kmetijske stroje do 60 odstotkov.
Zvezni izvršni svet je predlagal amandma, ki ga je sprejela ljudska skupščina, da se roki odplačila za kmetijske stroje povečajo na 8 let (za traktorje), nato na 10 let (za srednje stroje) in na 20 let (za velike stroje). Razen tega bodo popravili oceno vrednosti osnovnih sredstev. Zvezni izvršni svet pa je sprejel odlok, da se poveča kredit za mehanizacijo kmetijstva za 2.5 milijard dinarjev. S tem zadnjim sklepom bo omogočeno kmetijskim proizvajalcem, ki niso uspeli na natečaju pri Narodni banki, da bodo dobili kredite za nabavo mehanizacije. To bo posebno važno za novoustanovljena kmetijska posestva.
Na drugi strani pa je naša industrija zagotovila dovolj kmetijskih strojev in orodja, saj je samo v prvih 6 mesecih letošnjega leta povečala proizvodnjo za 25 odstotkov v primeri z istim lanskim obdobjem.
Na konferenci za tisk so tudi obvestili, da se pripravlja nov način sklepanja pogodb med industrijskimi in kmetijskimi proizvajalci na osnovi kontrahira-nja. Zvezni izvršni svet bo sprejel o tem nove predpise, po katerih bo celotna industrija in trgovina, ki se bavi s prometom kmetijskih proizvodov dolžna, da si zagotovi surovine in blago s kontrahiranjem. Kmetijske organizacije oedo dolžne izvršiti določene agrotehnične ukrepe, tiato pa izročiti blago v roku. Zaradi tega se bodo morali kmetovalci v večji meri posluževati mehanizacije.
tr E E K E
Vremenska napoved za sobetos Spremenljivo oblačno, delno sghč-no vreme. Nekoliko topleje. V severnem in srednjem delu Slovenije bodo vmes, zlasti popoldne, rahle krajevne padavine. Temperatura ponoči med 6 in 10, na Primorskem okoli 13. podnevi do 22, na Primorskem do 24 stopinj Celzija.
Stara taktika rimske
^Ipiemaelge
Organizirana in okrepljena protijugoslovanska gonja združenih tržaških iredentistov, potrebna italijanski politiki za nova izsiljevanja
Trst, 9. julija. (Po telefonu.) Združena tržaška iredenta od San-tina do Vidalija, nadaljuje s pojačano protijugoslovansko gonjo, ki se je začela stopnjevati v času, ko so se v tisku pojavile vesni, da se pogajanja za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja približujejo v končno fazo. Tako združena tržaška iredenta po vlogah, ki so jim jih razdelili v rimskih pisarnah, sedaj odigrava sceno, ki je potrebna v sedanjem času rimski diplomaciji za izsiljevanje. Ves italijanski tisk propagandistično izrablja obisk štirih vodilnih predstavnikov tržaških podružnic italijanskih vladnih strank, ki se že nekaj časa sestajajo v Rimu _ z vladnimi funkcionarji in proučujejo »julijske probleme« ter postavljajo »zahteve« proti koncesijam Jugoslaviji v tržaškem pristanišču, proti teritorialnim popravkom meje in proti priznanju narodne enakopravnosti Slovencem. Medtem ko štirje »tržaški predstavniki« odigravajo svojo vlogo v Rimu, da bi se slišal njihov glas izven meja Italije, se vzporedno odigrava na tržaškem iredentističnem odru ista scena. Na kongresu italiianskih inženirjev je nastopi! tržaški župan Bartoli proti kakršnimkoli koncesijam Jugoslaviji v tržaškem pristanišču. Med trža-
škim delavstvom pa izvršuje poslušno svojo nalogo kominformi-stično vodstvo z Viđali jem na čelu. Današnja »Unita« je pod šest-kolonskim naslovom pozvala tržaške delavce na stavko proti temu, da bi Jugoslavija dobila koncesije v tržaškem pristanišču. Pristaniški delavci, ki so pod vplivom komin-formistov, so danes 4 ure stavkali (nekateri sploh niso vedeli, zakaj stavkajo), vendar pa mnogi zavedni delavci ostro kritizirajo ko-minformovsko vodstvo ter ga obtožujejo, da podpira Bartolija in
italijanske iredentiste. Poziv na stavko pomeni odkrito podporo zahtevam italijanske iredente ter je v popolnem nasprotju z interesi delavskega razreda.
V Trstu poudarjajo, da je namen te organizirane in pojačane protijugoslovanske gonje združenih iredentistov umetno ustvariti v Trstu tako vzdušje, da bi morali sporazum o tržaškem vprašanju začasno odložiti in bi tako italijanska diplomacija pridobila na času, da bi sprožila nove zahteve na račun Jugoslavije. Po drugi strani pa je ta gonja podpora italijanski vladi, da s tem dokazuje svoje težko stališče in da bi lahko pri pogajanjih čim več izsilila. Ta taktika — podarjajo v Trstu — je stara in kdor le malo pozna italijansko diplomacijo vidi, da so se je v določenem času vedno posluževali za izsiljevanje.	S. Lenardič.
Skupščina Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije
PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠAHU
BORBENE PARTIJE
Drugo kolo 4. šahovskega šam-pionata Slovenije je bilo zelo borbeno, čeprav so se 4 partije končale z delitvijo točk. Rezultati so naslednji: Longer — šiška 1:0, Levačič — Fiii.-^vič 0:1. Z. Gabrovšek — Guzel remi, Vospernik — čisar prekinjeno v dobljenem položaju za Cisarja, Bavdek — Preinfalk, Grosek — Omladič in Trampuž — Puc remi.
Prekinjene partije: Trampuž — Longer 1:0, Preinfalk — Vospernik ponovno prekinjeno v dobljenem položaju za Vošper-nika.
Na tabeli vodita Trampuž la Guzel z 1.5 točke.
se je sestala v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 9. julija. Popoldne se je začela v Rogaški Slatini IV. letna skupščina Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije. Skupščini prisostvuje 35 delegatov odvetniških zbornic iz vseh ljudskih republik in več odvetnikov — udeležencev skupščine. Skupščina zaseda v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Poleg teh prisostvujejo skupščini kot gostje sekretar izvršnega sveta Slovenije Boris Kocjančič, državna sekretarja za pravosodno upravo Slovenije in Hrvatske dr. Teodor Tominšek in Milenko Protega, predsednik republiške arbitraže Jernej Stante, državni pravobranilec Teodor Koriš, in predstavnik Društva »Pravnik« iz Trsta dr. Mikuletič in drugi.
Ob otvoritvi je skupščina sprejela pozdravne brzojavke predsedniku republike Titu, predsedniku zvezne ljudske skupščine Moši Pijade, predsedniku ljudske skupščine Slovenije Mihi Marinku in predsedniku izvršnega sveta Slovenije Borisu Kraigherju. V brzojavki predsedniku Titu sporočajo delegati odvetniških zbornic svoje pozdrave in izjavo, da želi jugoslovanska advokatura z vsemi svojimi silami dati največji delež k nadaljnjemu utrjevanju socialistične družbene ureditve in popolne zakonitosti v naši državi.
Zatem so skupščino pozdravili v imenu izvršnega sveta Slovenije Boris Kocjančič, ki je želel skupščini plodno delo,
dr. Teodor Tominšek v imenu Društva pravnikov Slovenije, ki je poudaril, da pozorno spremljajo razvoj advokature pri nas in vedo, da brez dobre socialistične advokature ne more biti dobrega sodstva, v imenu izvršnega sveta Hrvatske dr. Milenko Protega, v imenu društva »Pravnik« in 12 slovenskih odvetnikov iz Trsta pa dr. Mikuletič, ki se je zahvalil za povabilo na skupščino, s čimer mu je bila dana možnost, da bodo tržaški odvetniki - Slovenci lahko neposredno spremljali delo svojih kolegov v FLRJ. Jernej Štante je povabil delegate skupščine v imenu slovenskih pravnikov - partizanov, naj se udeleže proslave ob desetlet-
nici I. zasedanja slovenskih pravnikov v času NOB na Suhorju.
Po uvodnih pozdravih je skupščina prešla na dnevni red, izvolila delovno predsedstvo, nakar je v imenu dosedanjega iz^ršnegr- odbora Zveze odvetniških zbornic poročal njen predsednik Nikola Voj-vodič.
V svojem poročilu je našteval probleme, ki jih je Zveza zbornic obravnavala v zadnjem letu in sicer: socialno zavarovanje odvetnikov, obdavčevanje odvetnikov, odvetniška tarifa, vodstvo poslovnih knjig, zastopanje gospodarskih podjetij pred arbitražo po odvetnikih, poslovne prostore odvetnikov, počitnice odvetnikov, honoriranje odvetniških stroškov za zastopanje po službeni dolžnosti, o sodelovanju Zveze odvetniških zbornic v Mednarodni uniji odvetnikov, o glasilu odvetniške zbornice, o zakonu o advokaturi in o reorganizaciji zbornice. Prav tako se je predsednik Vojvodič' dotaknil neobjektivnega odnosa, ki ga često kaže tisk v pisanju o odvetnikih in o njihovem delu pred sodiščem. Predsednik Vojvodič je poudaril, da Zveza odvetniških zbornic pozdravlja javno kritiko dela odvetnikov, saj so odvetniki javni delavci, da pa želi, da bi bila ta kritika konkretna, ne
Začetek proslav v Beli krajini
V okviru proslav v Beli krajini bo spomenik partizanskemu zdravstvu prvi, ki bo odkrit
V nedeljo, 11. julija, bo odkrit skromen spomenik, ki bo opozarjal izletnike na slavne dni slovenske zgodovine, še prav posebej slovenskega partizanskega zdravstva pred približno 9 do 12 leti.
Nešteti bolni in ranjeni partizani so našli v roških in drugih partizanskih bolnišnicah varno zavetje pred Italijani, Nemci in izdajalci, našli so pa tudi organizirane zdravstvene ustanove, v katerih je bilo mogoče uspešno zdraviti tudi smrtno nevarne rane in bolezni. Približno 22 tisoč ranjenih in bolnih partizanov se je zdravilo v slovenskih partizanskih bolnišnicah. Na okupiranem ozemlju Slovenije je bilo med vojno zgrajenih v 3 letih okrog 60 bolniških postojank. Slovenska centralna vojno partizanska bolnišnica (SCVPB) v Rogu je bila odprta 16. junija 1942 na Daleč hribu (Zeleni gorici) pri Podstenicah, kjer je bila hkrati urejena ambulanca z 10 posteljami za lažje ranjence ln bolnike. Ze takrat je rabila ta ambulanta kot strelovod ob nenadnem napadu. Ko so Italijani prvič prodrli v Rog konec junija 1942, so požgali nekaj hiš na Podstenicah, med njimi tudi ambulanto; bolnišnica pa je ostala nedotaknjena. Ob tej priliki smo se prepričali, da ob hujši ofenzivi tudi centralna bolnišnica ne bo varna pred sovražnikom. Vse ranjence smo v eni noči umaknili v skrito, močno obraščeno kotanjo, v kateri smo se čutili dokaj varne pred napadom. Velika italijanska roška ofenziva, ki je prihrumela 3 tedne pozneje, 15. avgusta 1942, je preplavila roške gozdove s tako silo, da so se morale vse partizanske enote prebiti iz roških gozdov in umakniti pred silno premočjo fašistične vojske, ki je štela več deset tisoč vojakov. Centralna partizanska bolnišnica je bila edina partizanska ustanova, ki se je od ustanovitve do osvoboditve nenehoma držala v roških gozdovih. Čeravno so Italijani
pregrabili ves Rog, skrite centralne partizanske bolnišnice niso našli. Našli in požgali so pač zgradbe na Daleč hribu, niso pa našli niti enega ranjenca niti grama sanitetnega materiala.
Konec zime 1942-43 se je SCVPB silno razmahnila. Partizanska vojska se je množila, vse pogostejši so bili frontalni napadi na sovražnika, kar je zahtevalo tudi razvijanje partizanske sanitete, posebno bolnišnic. Konec pomladi 1943 je delovalo na področju Roga že 10 ločenih bolniških postojank s skupno upravo, skupnim eko-nomatom, z enotnim strokovnim vodstvom in z enotno statistično evidenco. Postojanke so bile vendar zaradi velike medsebojne oddaljenosti razmerno samostojne. 2e spomladi 1943 smo imeli na Hrastniku (Smrečniku) prvi rekonvalescentni oddelek centralne bolnišnice, ki ni rabil samo za rehabilitacijo in rekon-valescenco ranjencev in bolnikov pred odhodom v bojne enote; sprejemal je tudi lažje ra-
njence in bolnike, da bi tako obvarovali ostale bolniške postojanke, ki so bile polne hudo ranjenih in hudo bolnih partizanov, pred presenečenji.
Ko so Nemci požgali konec oktobra 1943 ta rekonvalescentni oddelek, smo odprli takoj novega na Skrilju (Stalah) in nekaj mesecev kasneje na Planini. Ta rekonvalescentni oddelek centralne bolnišnice se je zelo razmahnil. Skoraj vsak ranjenec ali bolnik, ki se je zdravil v Rogu, je šel preko rekon-valescentnega oddelka v Hrastniku, v Skrilju ali na Planini. Na tisoče ranjencev se s ponosom in radostjo spominja teh Imen: s ponosom zato, ker jih spominjajo, da so sodelovali v bojih za nacionalno in socialno osvoboditev Jugoslavije, z zadovoljstvom pa zato, ker so našli v roških bolnišnicah, posebno pa v rekonvalescentnih oddelkih, navzlic pomanjkljivim kadrovskim in materialnim pogojem, ustrezno in uspešno zdravljenje.
Na svidenje v nedeljo, 1L julija, na Planini!
Dr. Pavel Lnnaček-Igor
Veliko zanimanje za Mariborski teden
v jugoslovanskih in tudi inozemskih gospodarskih krogih
Zdi se, da bo letošnji IX. Mariborski teden, ki bo od 7. do 15. avgusta v istih prostorih kot lani, nadkrilil vse dosedanje. Zanimanje s strani proizvajalcev, posebej iz štajerskih predelov in Slovenije sploh — prav nič ne zaostajajo tudi podjetja iz ostalih republik, ki se še vedno prijavljajo ,— za to gospodarsko razstavo je naravnost ogromno.
Prostor, ki je letos nekoliko razširjen — zaprtega razstavnega prostora bo nekaj manj kot 2000 kvadratnih metrov, medtem ko bo odprtega prav toliko kot lani — je že ves oddan. Prireditelji so v resnih skrbeh, kam dati podjetja, ki se bodo še prijavila. Za Mariborski teden se zanimajo tudi inozemske firme, posebej še avstrijske in nemške, kar dokazuje, da si je ’tradicionalna mariborska gospodarska razstava pridobila sloves tudi izza naših meja. Vprašanje je — in to zaradi težav z
Pereči problemi obrtništva v kraniskem okraju
Zasebniki nočejo prodati osnovnih sredstev — Ali je uvedba dodatnih prispevkov za socialno zavarovanje upravičena?
Kranj, 9. jul. Današnje zasedanje zbora proizvajalcev in včerajšnje zasedanje gospodarskega sveta OLO Kranj sta bila zelo razgibana. Pokazala sta nekaj perečih gospodarskih vprašanj. Najprej vprašanje obrtništva, ki ga bomo morali prilagoditi novi uredbi o obrtništvu. Po uredbi ne smejo imeti obrtna podjetja privatnih osnovnih sredstev, ampak le družbena, v okraju pa je okoli 17 podjetij, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Podjetja bi morala privatna sredstva odkupiti, pa se je pokazalo, da jih privatniki v večini primerov nočejo prodati. OLO je imenoval komisijo, ki bo pregle-
dala stanje m predlagala ustrezne ukrepe. Vsekakor bi morali napraviti konec izkoriščanju teh podjetij s strani privatnih lastnikov osnovnih sredstev (izkorišča-
drugim razpravljal tudi o primanjkljaju v okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Kot je znano, je primanjkljaj v tem zavodu 61 milijonov din in je gospodarski svet OLO na podlag: razprav z zavodom za socialno zavarovanje že predlagal uvedbo dopolnilnih prispevkov za socialno zavarovanje. Vsi so menili,
devizami — ali bodo mogli ino-zemci razstavljati na Mariborskem
tednu.
V času razstave bo več važnejših gospodarskih konferenc. Organizirana bo tudi praktična preizkušnja poljedelskih strojev na posestvu Kmetijske šole v Mariboru. Večina večjih obrtniških obratov oblačilne stroke državnega in privatnega sektorja bo sodelovala na modni reviji, ki jo tudi že pripravljajo. Posebnost bo vinska razstava, na kateri bodo letos razstavljali samo štajerska vina z namenom, da jih popularizirajo na tržišču. Do sedaj so prijavili vinogradniki preko 100 vrst različnih štajerskih vin.
Zadnji dan Mariborskega tedna bo posvečen kmetijskemu delu razstave in kmetijstvu sploh. Ta dan bo preizkušnja strojev, na razstavišču bo prirejen zabavni program za podeželsko prebivalstvo, na Teznu pa bodo popoldne konjske dirke.
Mariborsko gledališče bo imelo osem opernih predstav na prostem. Med kulturno - umetniškimi društvi, ki bodo nastopila z dramskimi družinami, pevskimi zbori, harmonikarji, spevoigrami in godbami na pihala, je organizirala Ljudska prosveta tekmovanje. Dve najboljši godbi in dva najboljša zbora bosta nagrajena.
Tudi športniki bodo prispevali svoj del. V času Mariborskega tedna bodo mednarodne avto-moto
dirke. Obe društvi, Brani in železničar, pa bosta priredila vrsto tekmovanj v sabljanju, tenisu, odbojki, košarki, boksu, nogometu itd. z drugimi mesti ,
Kaže, da bo letošnja gospodarska razstava v Mariboru s svojim bogatim razstaviščem in programom nadkrilila vse dosedanje.
L. K.
Obisk naših mladih delavcev v Ponuja
Beograd, 9. JuL Skupina 35 mladih delavcev Iz vseh naših ljudskih republik bo odšla cb koncu julija v Porurje, kjer se bo mudila dva tedna In si ogledala razne tamošnje tovarne. S tem bodo obenem vrnili obisk zastopstva sindikalne organizacije mladih delavcev v Porurju, ki so se nedavno mudili na mladinskem letovišču v Zadru.
Violinist Klopčič nagrajen v Langolena
Beograd, 9. jul. Violinist Rok Klopčič iz Ljubljane je dobil nagrado za solistično igro na violini na letošnjem mednarodnem folklornem festivalu v Lango-lenu v Veliki Britaniji. To je četrta nagrada, ki so jo letos prejeli naši umetniki na tem tekmovanju. Prvo nagrado za folklorne plese je prejel ansambel ljudskih plesov iz Hrvatske, prvo za solistično petje je prejela Danica Obrenič iz Beograda, Radojka Zivkovič iz Beograda pa je prejela tretjo nagrado za igranje na harmoniki.
nje se kaž-ogv visokih najemni- da je s tem zadeva že končana,
. 1 v v___V.	__,___,	-	___-	__-v,_____-	__
Dobili smo še eno termocentralo
V rafineriji v Sisku so zgradili novo, zelo ekonomično termoelektrarno
Sisak, 8. julija. V Sisku so zgradili novo ekonomično električno centralo, ki je že druga termoelektrarna v tem mestu. Moderno električno centralo ima že železarna v Sisku, v kateri segrevajo vodo z odpadnimi plini iz plavžev. Ravno zaradi tega je ta električna centrala ena najbolj ekonomičnih v državi, saj • ne rabi nobenih surovin za segrevanje kot so premog, olja, nafta itd.
Sedaj pa je Sisak dobil že drugo ekonomično elektrarno, ki je zgrajena pri novi rafineriji. Ta centrala ima kotlarno, ki uporablja za segrevanje mazut, odpadek pri destilaciji nafte. Poleg tega pa bo ta centrala izkoriščala tudi
Pogled na zgradbo v Siska
........ „
nove, sodobno urejene termoelektrarne
odpadne pline. Nova termoelektrarna ima turboagregat s 3600 kilovatov, medtem ko drugega še montirajo. Poleg tega ima centrala tudi pomožni diesel-motor z generatorjem 200 kilovatov.
Obe termoelektrarni v Sisku bosta oddajali presežek električne energije mestu in okolici. S tema elektrarnama sta obe veliki industrijski podjetji popolnoma preskrbljeni z električnim tokom za naj večjo proizvodnjo železa in naftinih derivatov.	M. Babič
nah, šušmarjenju po rednem delovnem času itd.)! Razpravljali so tudi o mesarskem podjetju OZ2 Kranj v Naklem. Znano je, da je Marinšek (o katerem so bile v zadnjem času razprave v časopisju) izkoriščal podjetje kot najemodajalec prostorov. OZZ namerava preseliti podjetje v Kranj in ga priključiti k mestnemu mesarskemu podjetju kot predelovalnico mesa.
Drugo pereče vprašanje je vključevanje vajencev v gospodarstvo. Gre za to, da je težko dobiti vajence za nekatere obrti, kot za kovače, zidarje, tesarje, usnjarje itd. Kljub temu, da se želi vključiti v obrt nad 700 otrok, ne morejo napolniti 52 praznih mest pri raznih obrtnih mojstrih. Obrtna zbornica meni, da je osnovno vprašanje pri tem, povečanje stimulacije. Zbornica bo izdelala predlog za povišanje nagrad vajencem v strokah, kjer vajencev primanjkuje.
Opozoriti pa moramo starše in vajence na to vprašanje, ker industrija ne bo mogla sprejeti vseh otrok kot delovno silo in bodo tako ostali doma brez dela in — izobrazbe!
Zbor proizvajalcev je danes med
Ob 11-letnici ustanovitve Prešernove brigade
Dne 12. julija bo minilo 11 let, odkar je bila v Potoku pri Ma-rinkovcu v Selški dolini ustanovljena VII. slovenska udarna brigada Franceta Prešerna. Ta dan so si občani občine Zali Log izbrali za svoj občinski praznik. Za Zali Log bo to velika svečanost, saj se bodo tu zbrali v nedeljo, ko bo glavni dan proslave, vsi preživeli borci Prešernove brigade in tedanji komandanti. Svečanost se bo začela že ob 9. z govorom komandanta tov. Svaruna, nakar bodo prav na mestu, kjer je bil štab cone, odkrili spominsko ploščo udarni Prešernovi brigadi. Na kulturni prireditvi bosta po odkritju plošče sodelovala tudi pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja in godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane. Snoči so za uvod v proslavo zažgali na v?eh hribih kresove.
Hrabrim borcem udarne Prešernove brigade in občanom Zalega Loga čestitamo ob njihovem prazniku!	I. K.
pa se je proti pričakovanju razvila danes o tem vprašanju ostra razprava. Zbor proizvajalcev je izglasoval uvedbo dodatnega prispevka v višini 3,94% s pičio večino (15 za, 13 proti, 6 se jih je vzdržalo glasovanja). — Splošno mnenje je, da uvedba dodatnega prispevka ni rešitev, ker tako zavodi za socialno zavarovanje ne bodo nikoli začeli resneje razpravljati o bolj gosjoodarskem trošenju sredstev, o zboljšanju notranje organizacije dela v zavodih itd., in lahko se zgodi, da bo prihodnje leto na dnevnem redu isto vprašanje: novi dodatni prispevki! — Problem bi morali rešiti v republiškem merilu, da ne bi s tem nastala nesorazmerja med podjetji raznih okrajev.. Dokončno bo o tem vprašanju odločalo zasedanje obeh zborov OLO.	1. K.
Gradnia avtomobilske ceste Bitolf-Ohrid
Pred kratkim, je spet oživelo gradbišče moderne avtomobilske ceste Bito! j-Resan-Ohrid. Ta cesta bo velikega gospodarskega in turističnega pomena za ta predel Makedonije, zlasti pa za prvorazredne makedonske turistične kraje Ohrid, Oteševo in Carino ob Pre-spanskem jezeru. Trasa nove ceste se večidel drži stare, le da je mnogo širša ter bo njena vrhnja plast iz kamnitih kock oziroma iz asfalta. Cesto so začeli graditi že lani. Ko bo dograjena, jo bodo jx>đal išali do Sv. Nauma.
V Sarajevu pristajajo dnevno po štiri letala
Potniško letališče glavnega mesta Bosne in Hercegovine ima že lepo število letalskih zvez. Sedaj, ko je v veljavi novi vozni red letenja, pristaja tedensko po 28 potniških letal. Sarajevo nima le zveze z beograjskim in zagrebškim letališčem, marveč tudi z ljubljanskim, titograjskim, zadarskim, puljskim in reškim.
Narodna banka daje kredite delavcem in uslužbencem
za zidavo oziroma dograditev stanovanjskih hišic
Po objavi odloka zveznega izvršnega sveta v Uradnem listu FLRJ št. 24/54 z dne 9. preteklega meseca, ki je stopil isti dan v veljavo, dajejo podružnice Narodne banke dolgoročna posojila za zidavo oziroma dograditev stanovanjskih hišic delavcem in uslužbencem v vseh tistih mestih, industrijskih in gospodarskih središčih, oz. industrijskih rajonih, ki jih določi organ izvršnega sveta LRS, pristojen za gradbene in komunalne zadeve.
Kakor je bilo že objavljeno, znaša kredit lahko največ 800.000.— din, obrestna mera je l°/o, kredit je treba vrniti najpozneje v 30 letih. Višina kredita in rok sta odvisna od kre-. ditne sposobnosti,fvrste, velikosti in kvalitete objekta.
Spričo velikega povpraševanja po kreditih za dograditev ne bo odveč, če ponovno omenimo, da je novi način kreditiranja stanovanjske graditve zamišljen tako, da bi se omogočilo najti kredit vsem tistim graditeljem, ki izpolnjujejo osnovne pogoje. Zaposleni morajo biti v socialističnem sektorju, zidati morajo v določenem kraju in imeti morajo toliko lastnih sredstev, da bodo z njimi in s kreditom res popolnoma dokončali zidavo hiše, ki ne sme biti več kot dvostanovanjska.
Ta ukrep je izredno važen prispevek za uspešno reševanje stanovanjske stiske zlasti v večjih mestih in industrijskih bazenih in so ga z navdušenjem sprejeli vsi graditelji, kakor tudi vsi tisti oblastveni organi, ki jim je družba zaupala reševanje stanovanjskega vprašanja.
V ta namen naj prijavijo interesenti svoje potrebe pristojnim podružnicam Narodne banke. V prvi vrsti bodo prišli v poštev tisti, ki so do sedaj vložili
m:
Ivan Kreft:
PBED DVAJSETLETNICO -LJUDSKE PRAVICE«
IN DNEVOM TISKA
(Nadaljevanje)
Nastanek in razvoj naprednega tiska v jugoslovanskih deželah od prvih začetkov do leta 1941
Nov» generacija socialistov zbrana v »Ujedinjenoj omladini«, je 1887—8 izdajala časopis »Omladina«, ki je izhajal dvakrat mesečno in je razen Člankov i2 družbene vede prinašal tudi prevode del Marxa in Engelsa.
V letih 1895 in 1896 je Časopis »Socijal - demokrat« poskušal organizirati srbske socialiste v Stranko. Aprila 1897. leta so bile osnovane »Radničke novine«, centralni delavski časopis, ki so ga urejevali Vaša Pelagič, Jovan Skerllč. Živojin Balugdtič. Dragi-ša Lapčevič in ključavničar Miloš Obradovič, ki je bil tudi formalni lastnik č.*ot»sa. Ker so »Radničke novine« razknnkavale mlado srbsko buržoazijo, ki je trdila, da je SrMja raj za revnega človeka in da v Srbiji delavskega vprašanja sploh ni, ter Ražale pravo stanje delavstva v Srbiji, je buržoazija napela vse sile, da bi odusila naraščajočo moč delavskega glasila, pa Je novine« še isto o* prepovedala. Sele 1902 leta so se »Radničke novine*- zopet pojavile, fokrat sta lih urejala mizar Radovan Drago-vič in visokošolec Dimitrije Tu-
covič. Tucovič Je bil odličen novinar in publicist, ki ni sodelo-vaJ samo pri »Radničkih novinah«, temveč tudi pri »Napredu«, »Rad-uičkem listu« in »Starem radnič-kem listu«, iz prejšnjega uredništva so bili odstranjeni razni likvidatorski in oportunistični elementi, ki so se zbirali okrog Jovana Skerliča, Dragiša Lapčeviča, Milorada Popoviča in Sime Markoviča. Tako je Tucovič začel polagati temelje srbskemu proletarskemu novinarstvu in publicistiki. Poleg številnih člankov v •Radničkih novinah«, »Jednakosti« In »Napredu« je urejeval tudi periodične strankine publikacije koledar »Sloboda«, »Prvi maj«, napisal pa Je tudi nekaj knjig.
Ko Je bil v marcu 1903. leta z državnim udarom uveden absolutizem Aleksandra Obrenoviča, so bile »Radničke novine« drugič prepovedane, toda z umorom kralja Aleksandra so zopet oživele. 20. junija istega leta po ustanovnem kongresu pa so »Radničke novine« postale »Organ Srpske socijalno — demokratske stranke ! Glavnog radničkog saveza«. •Radničke novine« so v tem času
vodile borbo v dve smeri: proti eksploatatorski buržoaziji in proti sovražniku v samem socialističnem gibanju t. j. proti oportunistom, likvidatorjem, anarhistom in sporazumašem. Pri tej borbi je Dimitrije Tucovič s tovariši uvajal Marx ovo teorijo v socialistično stranko Srbije in tako dosegel, da se Je notranje prečistila in ohranila svoj razredni značaj. V svojem delu »Srbija in Albanija« je Tucovič dvignil glas proti osvajalni politiki srbske buržoazije, ki Je hotela zasužnjiti Albanijo. Srbska social - demokratska stranka Je leta 1914 bila edina socialistična stranka poleg ruske social-demo-kratske stranke, ki Je dvignila svoj glas proti vojni na ta način, da je v skupščini glasovala proti vojnim kreditom.
(Napredna štampa u Srbiji 1871— 1949, Beograd 1949)
Zaradi takega stališča ln zaradi nenehnega razkrinkavanja imperialističnih namenov srbske iij svetovne buržoazije, posebno pred prvo svetovno Imperialistično vojno, so bile »Radničke novine« tretjič zaplenjene 1914. leta. Namesto »Radničkih novki« Je takoj začela izhajat! »Budučnost« 1915 v Nišu vse do okupacije. Po prvi vojni pa so »Radničke novine« zopet začele Izhajati v Beogradu. »Radničke novine« so do leta 1911 izhajale enkrat do trikrat tedensko, od 1911 do 1311 pa dnevno, in sicer v zelo velikih nakladah preko SWH). do prvi volni celo 20.0M.
Vendar pa «Radničke novin*»« v teh dvajsetih letih niso bile edini socialistični Časopis. V dobah njihovega motka (zaradi prepove-
di) so izhajali »Napred«, »Radnički list«, »Stari radnički list« in »Budučnost«. Vse te časopise je izdajal isti konzorcij, t. j. bili so organi Glavnega odbora Socijaldemokratske stranke Srbije. Pa tudi drugi manjši časopisi so širil- socialistično miselnost med srbsko ljudstvo: »Niška socijalistička borba« v Nišu (1903), »Narodni prijatelj« (1893—1894) in »Pravi narodni prijatelj« (1894), oba pod uredništvom Zivojina Balugdžiča; »Napred« (1900) v Beogradu:	»Tipografski glasnik«
(1901—1911) v Beogradu: »Radnik«, organ kraguievačke Srpske soci-jal-demokratične nartije v Kragujevcu (1904—1912) pod uredništvom Triše Kacleroviča; »Radnik, za interese radnog naroda u Americi« v New Torku (1908 do 1911); »Pravo naroda« (1907—1911) v Sidu: »Slobodna reč« (1909> v Pirotu; »Sloboda«, organ Sr9*a Bunjevaca v Novem Sadu (1910 do IMI); »Naored«, organ Bunievaca soci j al-demokrat a u Ugarskoj (1911) v Novem Sadu: »Radnička straža« (I9li> v Cikagu; »Socijalistička zora« (1910—1911) v Skopijo: »Radni narod« (1911) v Beo-gradn:	»Jednakost«, organ žena
socijalistkinja (1910—1911) v Beogradu, ki se Je po vojn! do »Obmane« tmenoval »Org°n žena ko-monistkinla .Jugoslavije«.
Najvažnejša med socialistlću’m) časopisi te dobe sta »Borba«, pol-me«eJ'ni teoretski časoois sorilal-deTnokraci*'' no* nr<* lo^tvom Dimitrije ^^~oviča v Boieradn
nst0—.■* hft’-nsi«. orean k’-	in ns;*e-
iiic. socijal-nemokratov v Beogradu (1911 —
K širjenju socialistične mlsei-
nosti v Srbiji so pripomogla tudi večkrat izdana »Celokupna dela Svetozara Markoviča« in deia Dimitrije Tucoviča, posebno pa še prevodi klasikov marksizma. Pred letom 1914 pa so srbski socialisti uspešno uporabljali Še dve sredstvi za borbo proti reakciji, meščanskim strankam iu zaostalosti, namreč: brošuro in letak.
Od najvažnejših Tucovičevih dei Je poleg »Srbija in Albanija« treba omeniti še »Zakon o obrti in socialna demokracija«, »Soci-jalistični agitator«, »Uzakonjeno zavarovanje delavcev«, »Enotnost gibanja« in »Poročilo delavske zbornice za leto 1911«. »Socialistični agitator« je zbornik Tucovičevih predavanj v strankini šol! in Je bil oh izidu najboljše domače marksistično delo v Srbiji. Tucovič si je s svojim sodelovanjem pri »Die neue Zeit«, pril »Leip-ziger Volkszeitung« in »Vor-w5rtsu« ustvaril sloves delavskega voditelja in teoretika tudi ▼ mednarodnem merilu.
II.
Voditelj prvega socialističnega gibanja na Slovenskem je bil krojač France Železnikar, 1884. leta, kratek čas pred svojo aretacijo, je Železnikar dobil vpliv na tednik »Ljudski glas« v Ljubljani, ki je sicer izražal neki nedoločeni ljudski odpor proti »magnatom« v slovenski politiki. Po haJnfeld» skem ustanovnem kongresu avstrijske social-demokratske stranke sta sodruga Ludvik Zadnik in Anton Grabi o vic pokrenila tri liste v Trstu odnosno v Ljubljani: »Nov1 čas«, »Zora«, »Delavski list«, ki pa so bili od oblasti že pri prvih številkah zatrti.
največ lastnih sredstev v zidavo hiše, pozneje pa tudi ostali. Kdor še ni začel z zidavo, ima pa možnost nabaviti si in z lastnim denarjem plačati gradbeni material in delovno silo v taki meri, da bo že letos spravil hišo vsaj v III. gradbeno fazo, bo prišel na vrsto za najetje kredita prihodnje leto.
Z istim odlokom zveznega izvršnega sveta je pooblaščena Narodna banka, da lahko daje tudi kredite za nujna popravila stanovanjskih hiš v vseh krajih, ki niso vasi. To velja za hiše, ki ne spadajo v stanovanjsko skupnost, pod pogojem, da tudi lastnik sam stanuje v hiši, za katere popravilo bo najel kredit
Višina kredita je omejena do največ 100.000.— din, obresti so 2°/o letno, rok vračila posojila pa je mogoč najdalje do 7 let.
Vse podrobnosti in pojasnila lahko dobe interesenti pri bančnih podružnicah.
Oboci iz zahodne Evrope na Jadranu t
Selce, 9. julija. Prva skupina 34 otrok iz Francije, Portugalske, Danske, Holandije, Vel. Britanije in otrok španskih emigrantov je prispela sinoči na enomesečni oddih v Selce. Za danes in jutri pričakujejo prihod naslednjih skupin. Po programu bo v tem letovišču preživelo do konca prihodnjega meseca enomesečni oddih nad 70 otrok borcev in invalidov iz 24 raznih držav. Letovišče v Selcu so odprli na pobudo Mednarodne federacije bivših borcev in s podporo organizacij borcev in invalidov Jugoslavije.
Opozorilo
Tajništvo za komunalne zadeve MLO Ljubljana obvešča hišne svete, da so tiskovine za blagajniško poslovanje v prodaji samo pri Državni založbi Slovenije, Mestni trg 26. Istotam se dobijo tudi stanovanjske pogodbe, o čemer obveščamo tudi privatne hišne lastnike.
V toliko se popravlja članek »Prvi koraki hišnih svetov« objavljen v Slovenskem poročevalcu dne 9. julija v Ljubljani.
Antiperonospoma služba
Poročilo s dne s. julija.
Včeraj je nastopila znatna ohladitev: srednje dnevne temperature so se gibale med 10.1 stopinj Celzija v Svečini tn 15.6 stopinj Celzija v Šempetru pri Gorici; relativna vlaga pa med 66*/. v Brežicah ln 89*/. v Mokronogu.
Brez dežja Je bila Bela Krajina in posamezna področja Primorske, ostali vinorodni okoliši so zaznamovali manjše padavine (Novo mesto ln Slovenjske Konjice 9.3 milimetra, Zavrč 2.8 mm), le skrajni severovzhodni del je imel nad 10 mm dežja.
Napoved:
Naslednji pojav peronospore, pri katerem bo potrebno škropljenje, bomo najavili pravočasno.
Še o denti-stični šoli
Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije kot enotna strokovna organizacija stomatologov, dentistov, zobolehnikov in zobo-zdravniškib instrumentark smatra za svojo dolžnost, da javnosti in svojemu članstvu pojasni in obrazloži nekatere netočnosti, ki so se vrinile v poročilo o seji Odbora za zdravstvo in socialno politiko Ljudske skupščine LRS, ki je bila dne 8. t. m.
2e sama struktura tega društva, posebno pa še vse do danes izvršeno delo demantira trditev, da so stomatologi proti dentistom. Tega vprašanja ni in ga danes tudi ne more biti, ker bi bilo v diametralnem nasprotju z današnjo družbeno ureditvijo v naši domovini.
Društvo samo, kot enota stomatologov, dentistov in zobotehni-kov se je dolgo trudilo za ustanovitev stomatološke šole (če je to fakulteta ali institut ali ima kakšno drugo ime, pri tem ni bistveno vprašanje), ki bi vzgajala nove, času in današnjemu razvoju zobozdravstva kot veje medicine primerne strokovne kadre. Zato tu ni bistveno vprašanje ali se ustanovi dentistična šola — temveč je bistveno vprašanje to: ali ima smisel danes, ko stomatološka fakulteta že deluje, osnovati novo šolo z nižjo strokovno kvalifikacijo ali pa je mogoče bolje, današnjo fakulteto usposobiti za večji vpis študentov, eventualno skrajšati dobo študija in povečati sprejem mladih zdravnikov za sto-mataloško specializacijo. Mi zagovarjamo to drugo stališče zato, ker smatramo, da zanj ne govore le strokovni argumenti, temveč tudi gospodarski argumenti, ker si pri današnji stopnji graditve naše socialistične domovine ne moremo privoščiti luksusa dveh visokih šol za zobozdravstvene terapevtske kadre, in to ne le finančno, temveč tudi zaradi pomanjkanja strokovnega predavateljskega kadra.
O kakršnem koli mnenju stomatologov, da bi taka višja dentistična šola o kakršni je razpravljal Odbor za zdravstvo in socialno politiko Ljudske skupščine LR Slovenije, demontirala zobozdravstveno službo, ne more biti govora. S tem bi bilo mogoče diskutirati le v primeru, da to ne bi bila višja, temveč srednja dentistična šola, ki bi absorbirala ves obstoječi in na novo izšolani zoboteh-nični kader. To je pa drugo vprašanje, ki nima nobene zveze z diskusijo na omenjeni seji.
Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije smatra, da ;< Odbor za zdravstvo in socialno politiko Ljudske skupščine LRS pravilno postopal, ko je predlagal Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS, da zadevo ponovno prediskutira s stomatološko fakulteto in izdela nov predlog za rešitev tega vprašanja.
Kompozicija potniških vagonov iz Zrenjanina
Po treh mesecih dela so v podjetju za popravljanje lokomotiv in vagonov »Banat« v Zrenj aninu izdelali prvo kompozicijo; 10 potniških vagonov, ki so se na poskusni vožnji od Zrenjanina do Novega Sada in Subotice dobro obnesli.
DEVIZNI TEČAJI
Na dev. Obračunskem mestu v Ljubljani so bili 9. julija zaključki po naslednji tečajih:
USA dolar 939 (937.24, —, —); angl. funt 2450 (2447.42, —, —); dm 20080.33 (20080.33, —. —belg. frank — (1820, —, —); franc. Irank 273 (273, —, —); klir. švic. frank 18820 (18810, —, —); ital. lira 138 (137.97, —. —); Ut STO 137.50 (137, —, —); boland. forint 22500 (22494.97, —, —); Šved. kr. 16600 (18600, —, —); egipt. funt — (1968, —, —); obr. dolar Avstr. 846.16 (846.16, —, —); obr. dolar Danska — (735, —, —); obr. dolar Finska — (600.95, —, —); obr. dolar Norv. — (636, —, —); obr. dolar Grčija 737 (737, —, —); obr. dolar Turčija 624.62 (624.82, —, —); obr. dolar Izrael — (635, —, —); obr. dolar Argent. — (625, —, —); obr. dolar Brazil. 655 (655, —. —); obr. dolar Paragvaj — (603,
Gpo*nž>e: številke v oklepaju pomenijo: 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ; 2. število srednji tečaj FLRJ; 3. število ažlo v •/.; črtica za označbo devize pomeni, da v tej deviz! ni bilo zaključkov v Ljubljani. (Srednjih tečajev zaradi tehničnih ovir nismo prejeli).
Situacija; Promet Je bil velik, večji zaključki v ameriških dolarjih, francoskih frankih, švicarskih frankih, italijanskih lirah, avstrijskih in turških obračunskih dolarjih. Glavni prodajalci deviz so bili Slovenija-les, Agrotehnika-Ljubljana, Tovarna dušika Ruše, Slovenija-vino, Tovarna usnja Kamnik, Tovarna usnja Vrbnika In Tovarna emajlirane posod e-Celje. Kljub večjemu prometu ni bilo pokrito povpraševanje v angleških funtih, italijanskih lirah, holandskih forintih ter avstrijskih .grških in brazilski n obračunskih dolarjih, v Ljubljan! so se tečaji formirali na podlagi prejšnjih srednjih tečajev, ed no ameriški dolar je bil nekaj dinarjev višji.
DANES
je spet Izšel priljubljeni ugankarski list Slovenskega poročevalca
»KAJ VES, KAJ ZNAŠ?«
Iz vsebine: nagradna številčnica (nagrade v znesku 5000 dinarjev), več večjih in manjših križank, zlogovnic, magični liki, rebusi, izpolnjevanke, ugankarski slovarček, pogovori z ugankarji itd„ po geslu: Za vsakogar nekaj!
Ugankarski list »KAJ VES, KAJ ZNAŠ?« dobite povsod za 20 din. Kupujte edini slovenski enigmatični list ki vam nudi obilo gradiva ca koristno razvedrilo!
«#««••••• «•«••««•« «•««••«•• «•«••««•• *•*••* •••••**•*
'dB MiU
dogodi'
AZIJSKA KONFERENCA V ŽENEVI
o\j
Sosedi Izraela
Svetovni dogodki zadnjih Ut — Koreja, Indokina, razne mednarodne konference, Guatemala itd. — so malone popolnoma potisnili v ozadje dogodke na mejah Izraela. Položaj na ozemlju bivše Palestine je v mnogih pogledih značilen za povojne dogodke; kot v Nemčiji ali Koreji, živijo tudi tu ljudje v negotovosti ali na robu vojne. Med Izraelom in arabskimi sosedami je le premirje, ki traja sicer že nekaj let, ki pa stalno ogroža mir v tem delu sveta. Položaj je tu morda “se slabši, ker so tu ljudje dosti bolj nepotrpežljivi. Incidenti na mejah se kar vrstijo, od časa do časa pa izbruhnejo prave male vojne. Prav tako je tudi zadnje tedne. Spopadi med jordansko arabsko legijo, ki straži jordanski del Jeruzalema, in izraelskimi četami, ki stražijo izraelski novi Jeruzalem, so se razvili v najhujši spopad zadnjih let; obtožbe in protiobtožbe oheb Strani se kar vrstijo, nobena stran pa ne upošteva dosti nasvetov zainteresiranih velesil ali dobrohotnih posegov OZN. Zadnja vest iz tega razburkanega področja govori o izjavi pomočnika sekretarja Arabske lige Ahmeda el Shukci-r:ja. Le-ta zatrjuje, da Izrael samo čaka na ugoden trenutek, da bi napadel in osvojil arabski del Jeruzalema, in poziva vse muslimane, naj bodo pripravljeni na obrambo svetega mesta.
Težko je reči, kdo ima prav in kdo je krivec za nevarni položaj. Res je, da arabske države stalno govorijo, da je treba Izrael uničiti, in snujejo s tem v zvezi razne sporazume, zveze in kupujejo orožje, res pa je tudi to, da Izrael še nikdar ni ponudi/ svojim sosedam miru, in da se prav tako kot oni mrzlično pripravlja na spopad. Glede incidentov, pravijo opazovalci, si obe strani lahko la-vorike kar delita — incidenti se vrstijo po načelu maščevanja že vrsto let, v mnogih primerih pa gre samo za roparske napade, ne pa za organizirane incidente. Vrhu vsega so pripadniki obeh nasprotnih armad hudo vzkipljivi, kar je prav gotovo vzrok mnogih resnejših spopadov.
Izhod iz tega položaja je težko najti. Izrael je močna, razvijajoča se država, ki se je kljub temu, da obstaja šele malo let, že afirmirala; svojo novo domovino bodo Židje v vsakem primeru branili z vsemi močmi. Problefn je v tem, kako prepričati arabske države, v katerih je na deset tisoče beguncev iz Palestine, ki povzročajo bedo m pomagajo netiti sovraštvo proti Izraelu. Arabske države, ki so redko naseljene, bi jih prav lahko naselile za stalno in jih koristno zaposlile. Prej, ko bodo namreč spoznale, da se kolesa zgodovine ne da zavrteti nazaj, prej se bodo mogle posvetiti samo razvoju svojih gospodarstev, pri čemer bi jim mirno sožitje z energičnimi Izraelci močno koristilo. Vprašanje je le, ali ni sedaj, ko so velesile in OZN pustile, da se položaj že toliko let razvija v sovraštvu in nezaupanju, že pozno za kakršen koli sporazum.
Po 22, taf ni seji
o Indokini
ženeva, 9. jul. (Reuter). Namestniki ministrov za zunanje zadeve so se zbrali danes popoldne na 22. tajno sejo o Indokini. Proučili bodo mednarodno nadzorstvo nad premirjem v Indokini. Pričakujejo, da bo Francija na današnjem sestanku predložila nadrobne predloge za ustavitev sovražnosti.
Tokio, 9. jul. (AFP). Kakor poroča radijska postaja Peking, je predsednik kitajske vlade in minister za zunanje zadeve Ču En Laj odpotoval davi iz Pekinga v Ženevo. kjer se bo udeležil ženevske konference o indokitajskem vprašanju.
Francoska vlada želi udeležbo ameriškega zunanjega ministra pri nadaljnjih razgovorih v Ženevi
Pariz, 9. jul (AFP). Predsednik francoske vlade Pierre Mendžs France bo odpotoval jutri zvečer v Ženevo, kjer se bo udeležil konference o sklenitvi premirja v Indokini. Ker je s strokovnjaki francoske delegacije proučil sklepe vojaške komisije o pogojih za ustavitev sovražnosti v Indokini, se
Sovfetski predlog o mednarodni trgovini
Ženeva, 9. jul. (AFP). V okviru razgovorov na zasedanju ekonomsko-soeialnega sveta o odstranitvi ovir za mednarodno trgovino ter sredstvih za razvoj mednarodnih gospodarskih zvez je sovjetska delegacija predložila resolucijo, v kateri zahteva, da generalni sekretar OZN po posvetovanju z izvršnimi sekretarji regionalnih ekonomskih komisij OZN prevzame pobudo
Sovi indijski veleposlanik v Jugoslaviji
Beograd. 9. jul. (Tanjug). Predsednik republike je dal privolitev za novega indijskega veleposlanika v Jugoslaviji g. Radže-švara Dajala, dosedanjega stalnega zastopnika Indije pri OZN v New Yorku. Novi indijski veleposlanik Dajal bo imel svoj stalni sedež v Beogradu. Dosedanji indijski veleposlanik v Jugoslaviji g. Binaj Ranjan Sen je bil istočasno akreditiran v Rimu, kjer je imel tudi svoj sedež.
Obisk francoskih
prosvetnih delavcev v Jugoslaviji
Beograd, 9. jul. Skupina 35 francoskih učiteljev In profesorjev srednjih šol bo prispela
14.	julija v našo državo, kjer bo ostala 20 dni. Francoski prosvetni delavci bodo obiskali v tem času razne šole in kulturno-prosvetne ustanove ter organizacije v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Kragujevcu, Nišu, Skopi ju, Zadru in še v nekaterih drugih primorskih mestih. To skupino francoskih učiteljev pošilja v našo državo francoska liga za laično šolo na podlagi sporazuma naše in francoske 'dač1? o izmenjavi prosvetnih delavcev.
za sklicanje mednarodne konference vladnih strokovnjakov. Na tej konferenci bi po sovjetskem predlogu sodelovali zastopniki članic Združenih narodov in tistih držav, ki niso članice ZN, ter sklenili priporočila o razširitvi mednarodne trgovine.
Seja vietnamske vlade
Sajgon, 9. jul. (AFP). Vietnamska vla-da ie imela danes pod predsedstvom Dinh Dijema sejo, na kateri je imenovala nove člane odbora za obrambo severnega Vietnama. V odboru bodo tri ugledne vojaške osebnosti, med njimi tudi general Van Van, poveljnik 3. vojaške oblasti severnega Vietnama.
bo predsednik vlade v nedeljo sešel s sovjetskim ministrom za zunanje zadeve Molotovim. To bo, kakor pravijo opazovalci, prvo srečanje Mendčsa Francea z Molotovim v Ženevi. Po tem razgovoru se bo francoski predsednik v ponedeljek pogovoril z britanskim ministrom za zunanje zadeve Edenom.
Washington, 9. jul. (AFP). Zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes, da je francoska vlada neuradno sporočila ZDA svojo željo, da bi ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles ali njegov namestnik Bedeli Smith sodelovala pri nadaljnem delu ženevske konference.
Ženeva, 9. jul. Današnja seja o Indokini se je končala okrog 18. ure. Kdaj bo prihodnja seja, bodo odločili predsedniki konference v sporazumu s šefi delegacij.
Ameriški minister vojske v Trstu
Trst, 9. jul. (AFP) Ameriški minister vojske Robert Stevens, ki je na inšpekcijskem potovanju po ameriških garnizijah v Evropi, je prispel danes v Trst. Jutri bo nadaljeval pot proti Neaplju.
Dunaj, 9. julija (AFP). Poplave v Spodnji Avstriji, ziastl okoli Salzkajmmergutskega jezera ln ob toku reke Eros postajajo katastrofalne. V mestu Steyer sta reki Enne In Steyer preplavili nasipe in se razlili po okolici. ciMasti so že ukrenile vse potrebno za evakuacijo letoviškega mesteca Ebensee, ki 1 -na io i.oo prebivalcev. Na Tirolskem Je v zadnjih 24 urah padlo 80 litrov vode na kvadratni met v pl aninah pa je zapadlo 1 meter sne ga. Vse planinske ceste so neprehodne, hudourniki in narasli potoki pa so presekali desetine dolinskih cesta.
Britanski premier bo poročal
Predsednik britanske vlade Churchill se odpravlja na počitnice, parlament pa hoče prej še siišati njegovo poročilo o obisku v Washiugtonu in Gttawi.
Glavna laburistična govornika v debati, ki jo bo začela opozicija, bosta vodja laburistične stranke Clement Attlee in bivši minister v laburistični vladi Noel Backer.
London, 9. jul. (Tanjug). Danes je bila v tem tednu že četrta seja britanske vlade, ki jo je davi sklical predsednik Churchill. Na današnji seji bodo verjetno razčiščena preostala notranja vprašanja, ki jih je Chur-
Indila ni pod vplivom
nobene velesile
New Delhi, 9. jul. (Tanjug). »Pogum imamo, da stopamo po svoji poti navzlic pritisku in jezi drugih,« Je izjavil včeraj predsednik indijske vlade Neli ni, ko je govoril na javnem zborovanju v Nangalu v državi Pendžab ob slovesni otvoritvi sistema prekopov Bakra-Nangal, ki bo po dolžini eden izmed
Smrtna kazen za vohunstvo
Washington, 9. julija (Reuter). Predstavniški dom ameriškega kongresa se je izjavil sinoči za uvedbo smrtne kazni za vohunstvo v dobi miru. S tem zakonom, ki drastično poostruje sedanji zakon o vohunstvu in sabotaži, je razširjen obseg inkrimiranih dejanj tudi na bakteriološko in atomsko vohunstvo. Predlog zakona, proti kateremu ni glasoval niti en član predstavniškega doma, so poslali v odobritev senatu.
chill želel rešiti, preden pojde Boji v Indokini na dopust.
Pričakujejo, da je Churchill pripravil tudi izjavo o razgovorih v Washingtonu in Ottawi za člane Spodnjega doma.
London, 9. jul. (Tanjug). Na zahtevo opozicije v britanskem Spodnjem domu se bo prihodnjo sredo začela debata o zunanji politiki. Predsednik britanske vlade bo dal v ponedeljek v Spodnjem domu Izjavo o razgovorih v Washingtonu in Ottawi.
Poudarki
Nehruja
predsednika indijske vlade
največjih namakalnih objektov na svetu.
Govoreč o zunanjepolitičnih problemih, je Nehru poudaril, da se Indija še vedno drži načela samostojnosti in se n« no-
Armas - predsednik vojaške funte
Guatemala City, 9. jul. (AP). Vodja uporniških sil, ki so pred kratkim povzročile spremembo režima v Guatemali, polkovnik Castillo Armas, je bil danes izvoljen za predsednika vojaške junte, ki je sedaj na oblasti. Polkovnik
Polkovnik Armas s svojim ta bom
r'ontzon, ki je doslej vodil vojaško junto, je še vedno član vodilnega organa junte skupno z majorjem Olivom. Ostala dva člana junte podpolkovnika Dubois in Cruz sta danes takoj po izvolitvi Armasa za predsednika vojaške junte odstopila.
* •
Washington, 9. julija (Renter). Odbor za mir organizacije ameriških držav je imel danes sestanek, na katerem je sprejel poročilo o anketi v zvezi z dogodki v Guatemali. Člani odbora so prispeli na poti v Guatemalo dne 2<8. junija v Mexico City. Ker se je medtem končala vojna v tej državi, nova vojaška junta, ki je prišla na oblast, pa ni dopustila članom odbora, da bi opravili anketo, se je odbor vrnil v Wash ington. Odbor bo verjetno poslal poročilo Varnostnemu svetu, pred katerim je še vedno pritožba bivše guatemalske vlade Arbensa proti agresiji z ozemlja Hondurasa in Nicarague. Poročilo odbora za mir utegne biti potemtakem podlaga za umik te pritožbe.
naša država svobodna, da ni pod vplivom nobene velesile in ni odvisna od finančne pomoči drugih,« je dejal.
Glede zvez s sosednjim Pakistanom je Nehru dejal: »Pakistan je naš sosed in ne glede na vsa nesoglasja želimo biti prijatelji z njim. Hočemo, da bi Pakistan napredoval, kajti država, ki zaostaja, ovira razvoj svojih sosedov.«
Odnosi med Francijo in
Guaiemalo
so nespremenjeni
Pariz, 9. jul. (AFP). V francoskih diplomatskih krogih so davi izjavili, da ni nobene potrebe, da bi Francija priznala novo guatemalsko vlado. Meni namreč, da okoliščine, v katerih se je spremenila vlada v Guatemali, ne vsiljujejo vprašanja priznanja ali nepriznanja tn se potemtakem nima kaj spremeniti v odnosih med Francijo in Guatemalo.
Filmsko sodelovanje s Francijo
Nehru
vezuje z bloki. Zavrnil je trditev indijskih kominformovcev, ki trdijo, čeprav ne tako glasno kot nekoč, da Indija ni svobodna država. »Trdimo, da je
Proti enakopravnosti črnih in belih
Baton Rouge, 9. jul. (AFP). Kongres ameriške države Louisiane je sprejel zakon, po katerem je še naprej dovoljeno plemensko zapostavljanje v državnih šolah. Kongres je sklenil, da bodo imeli v državi še naprej ločene šole za črnce in belce, čeprav je vrhovno sodišče razsodilo, da ni dovoljeno plemensko razlikovanje v državnih šolah. Guverner Louisiane Ro-berth Kennon je izjavil, da bo podpisal ta zakon, ki se hoče izogniti sklepu vrhovnega sodišča.
Beograd, 9. jul. (Tanjug). — V Parizu so sklenili sporazum o filmskem sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo, ki med drugim ureja medsebojno prodajo filmov, filmsko produkcijo in koprodukcijo. V krogih naših filmskih delavcev sodijo, da bo ta sporazum poleg drugega pomembno vplival na razvoj jugoslovanske kinematografije. Podobno pogodbo je naša država sklenila tudi z Zahodno Nemčijo.
Filmska koprodukcija med Francijo in Jugoslavijo bo temeljila na enakopravni udeležbi. Koprodukcija je zamišljena tudi za primere, ko ena stran sodeluje pri snemanju skupnega filma s 30°/o. V tem primeru bodo zaradi enakopravnosti takoj napravili pogodbo za snemanje novega filma, v katerem bi bilo zagotovljeno obrnjeno sorazmerje. Sprejeta so bila tudi načela, po katerih bodo snemali film ene države na ozemlju druge. Francoski producenti bodo n. pr. ob snemanju fil-
LONDON, 9. Jul. (Tanjug). Britanski minister za notranje zadeve Maxwell Fyfe Je v Spodnjem domu ponovno sporočil, da ne bo podaljšano bivanje dr. Cortu in soprogi v Veliki Britaniji in da ni kazno, da bi spremenil svoje-časno odlofitev.
mov v naši državi uporabljali jugoslovanske ateljeje, tehniko in druge usluge.
Na pogajanjih v Parizu so bili v jugoslovanski delegaciji generalni direktor združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije Jovan Ružič, direktorji »Avale«, »Triglav filma«, »Jadran filma« in direktor filmskega študija v Košutnjaku.
Hanoj, 9. jul. (AFP). Ker se je pritisk Ho Ši Mihovih sil severozahodno od Hanoja naglo povečal, domnevajo, da hi se utegnil začeti splošni napad na glavno mesto delte Rdeče reke v 4 do 5 dneh. Francozi so začeli zapuščati mesto in se z letali vozijo v Sajgon. Pripravljena so tudi prevozna letala britanskega vojnega letalstva, da bodo za primer nevarnosti izselila britanske državljane. Kakor poroča Associated Press, so se jugozahodno od Hanoja zbrale tri Ho Ši Minhove divizije, druge tri pa se zbirajo vzdolž severne meje delte. Francoski poveljnik v Indokini general Paul Ely je izjavil, da bodo branili Hanoj z vsemi razpoložljivimi sredstvi, in zanikal vesti, da se bodo francoske sile umaknile iz Hanoja. Vietminška agencija trdi, da so Ho Ši Minhove sile ujele pri evakuaciji južnega dela delte nad 3000 vojakov Francoske unije.
Trgovinski sporazum z Libanonom
Beograd, 9. julija. Jugopres Je zvedel, da so ttile v Beogradu
G.	t. m. izmenjane ratifikacijske listine trgovinskega sporazuma med Libanonom in Jugoslavijo. Sporazum je bil sklenjen ob priliki nedavnega bivanja jugoslovanske gospodarske delegacije na Bližnjem vzhodu. Na osnovi tega sporazuma je določeno znatno povečanje blagovne izmenjave m* d obema državama. Jugoslavija bc izvažala v Lin an on živino in mesne izdelke, žito, alkoholne pijače, kemične in farmacevtske izdelke, tekstil, usnje, les. gradbeni in "lektrični iraier.al, stroje in poljedelsko orodje, iz I.iba-noma pa bo uvažala južno sadle, tobak, žeiezne rude ter staro železo, surove kože in usnje ter druge predmete. Ssmrazum Je stopil v veljavo na dan izmenjave ratifikacijskih listin.
„Demokratska iniciativa
Sklepi seje italijanskih krščansko - demokratskih poslancev — Za pospešitev dela v parlamentu
a
Rim, 9. jul. (Tanjug). Na seji krščansko demokratske parlamentarne skupine je predsednik vlade Scelba sinoči zahteval, naj bi pospešili parlamentarno delo, da bi lahko čimprej sprejeli zakonske načrte. Zahteval je, naj bi debato o proračunu zaključili pred letnimi počitnica-
mi.. Glede na to je krščansko demokratska parlamentarna skupina navezala stike z zastopniki drugih strank. Med razgovori so se sporazumeli, da bodo do počitnic obravnavali vse proračunske predloge razen proraču-
na ministrstva za notranje zadeve, ki bi bil postavljen na dnevni red prihodnjega zasedanja.
Na sinočnji seji je krščansko demokratska parlamentarna skupina izvolila 6 svojih zastopnikov v nacionalni svet stranke. Vsi izvoljeni pripadajo Fanfanijevi skupini »demokratske iniciative« razen dosedanjega namestnika sekretarja stranke Spatara, ki na kongresu ni bil izvoljen v novo vodstvo stranke.
An je boj
z monsunom uspel?
Konec racioniranja v Indiji — Finančne težave pri izvajanju petletke — Oborožitev novo breme — Ali se bo Indija sama preskrbovala?
New Delhi, 9. jul. (Tanjug). Začenši z jutrišnjim dnem bo v Indiji prenehalo nadzorstvo nad razdeljevanjem riža. S tem ukrepom je praktično prenehalo nadzorstvo nad živili in s tem racioniranje prehrambenih predmetov. Ostalo bo še samo nadzorstva nad razdeljevanjem pšenice, dokler ne bo na razpolago milijon ton pšenice, ki jo je Indija kupila na osnovi mednarodnega sporazuma o pšenici. — V zvezi s tem pričakujejo, da bo v kratkem ukinjeno ministrstvo za prehrano.
Ta vest iz Indije je vsekakor optimistična in vpliva na prepričanje, da so se v zadnjem času razmere v tej deželi »permanentne lakote« izredno izboljšale. Res je, da je bila lanska letina dobra in da je bil tudi letos monsun Indijcem naklonjen, hkrati pa je država zastavila vse svoje sile, da bi zvišala kmetijsko proizvodnjo. Dva velika zemeljska kompleksa sta dobila namakalne naprave: eden že lani, drugi pa letos (Bhakra— Nangal).
Poskusi z odpravo nadzorstva
nad razdeljevanjem živil v povojni Indiji niso novi. Ze dvakrat so v Indiji poskusili in dvakrat je ta politika doživela neuspeh. V svoji knjigi »Indija pred viharjem« opisuje znani publicist T. Mende tak poskus z naslednjimi besedami: »____No-
bena stvar ne osvetli te nesposobnosti bolj kot nesrečna politika preskrbe. Po zaporedni lakoti v zadnjih dveh letih in običajni poplavi neumno ompti-mističnlh izjav, češ da se bo Indija prav kmalu sama prehranjevala, so junija 1952 znova od-
pravili sleherno nadzorstvo nad zalogami živil. Skozi dve leti so morali hudo oklestiti prvenstveno važne gospodarske načrte, da bi vsako leto lahko plačali približno pet milijonov ton uvoženega žita. Planska komisija je izjavila, da bo morala Indija še nadaljnjih pet let letno uvažati po tri milijone ton žita. Ta ocena velja seveda, če bo dobro deževalo: če pa bi bil monsun slabe volje, pa bi se moralo to število vsekakor povečati vsaj na pet milijonov ton. Kljub temu pa je dva meseca po odpravi ra-cionirane prehrane in nadzorstva nad živili minister za preskrbo Rafi Ahmed Kidwai izjavil, da bo Indija vedno bolj zmanjševala uvoz živeža, ker so pač na razpolago že zadostne zaloge, zaradi česar bo prebivalstvo dobilo »toliko riža, kolikor ga potrebuje.« Špekulanti in gla-duhi so brž izkoristili priložnosti Komaj šest tednov pozneje j« moral ministrski predsednik Madrasa izjaviti, da se v njegovi državi glad čedalje bolj širi...«
Takšen je bil položaj pred dvema letoma. Iskreno bi želeli, da bi se razmere v Indiji v tem kratkem času res toliko izboljšale, da bi 900.000 ton riža, ki ga je Indija pravkar dobila iz Burme, docela odpravilo nevarnost, ki Je doslej plašila nepregledne Indijske množice.
Kljub temu pa je morda upravičeno mnenje, da optimizem še vedno ni na mestu, kajti indijska vlada se še do danes ni korenito lotila problema, ki je slej ko prej najvažnejši i glede družbenih odnosov i glede kmetijske proizvodnje: agrarna reforma še vedno ni postala splošni zakon!
Osrednja indijska vlada in vlade posameznih držav so trenutno najbolj zaposlene z izvajanjem petletnega gospodarskega načrta. Opaziti pa je, da vladi primanjkujejo potrebna sredstva, kajti v polovici indijskih držav so letos povečali davke, hkrati pa zemljiško dohodnino in celo takse na obleko. Lanskega sep tembra so povečali celo obdavčitev potrošnje cementa, mila in obutve. Poleg tega so sklenili pokriti polovico proračuna za L 1954-55 z novimi bankovci — (187,5 milijonov od 359,5 milijonov preračunano v angleške funte!). Kar pa se tiče kmetijske proizvodnje, se je vlada odločila investirati precejšnje vsote za proizvodnjo umetnih gnojil in prevzeti japonski način pri obdelovanju riževih polj. Kljub vsem tem ukrepom pa so se cene protrošnim dobrinam v enem letu dvignile za 2.25 odstotka. V začetku leta Je zaradi visokega proračunskega deficita in finančnih ukrepov grozila inflaci-
ja. Finančni minister Deshmuk se je spustil v nevarno in tvegano igro z monsunom: če bi ne padlo dovolj dežja, bi Indija zabredla v hudo finančno stisko in
bil na njegovi strani, a Indija lahko brez zadostnih zalog živil čaka na prihodnje leto ...
Pri vseh težavah s prehrano, ki jo mora Indija uvažati in za-
finančnih zagatah pa velja omeniti vzdušje, ki je nastalo po ameriški vojaški pomoči Pakistanu. Ta dogodek je v marsičem preobrazil indijske namene: Indija je bila prisiljena zmanjšati nevojaške dobave iz tujine, zmanjšati je morala izdatke za tehnična sredstva in tehnične strokovnjake, povečati pa je morala izdatke za oborožitev, kajti pakistanska vojaška moč — tako menijo v Indiji — je v prvi vrsti grožnja za Indijce! Indijska vlada se zaveda, da je poleg orožja najboljša obramba pred katerim koli napadom od zunaj dvig življenjske ravni indijskih množic, se pravi v prvi vrsti, zboljšanje prehrane! Toda Indija je v znale protesta zavrnila ameriško vojaško pomoč, ki bi znesla čez 10 milijonov funtov šterlingov, hkrati pa je v svojem proračunu dodala 36 milijonov funtov, ki jih je pač morala odtegniti drugim, nedvomno važnejšim in od-ločilnejšim postavkam.
Ti nepredvideni dogodki spreminjajo indijske gospodarske načrte. Zato je vprašanje, Sli bo vlada v New Delhiju kos nalogi, ki si jo je zastavila in da bo lahko uredila preskrbo z živili brez nabav iz tujine. Zadnji ukrepi kažejo na ta uspeh. Vprašanje je le, če se Indijci spet niso zaleteli in bodo ponovno prisiljeni storiti korak nazaj 1
inflacija bi bil edini možni izr.ua njo plačevati dragocene vsote, ki Kaže, da je finančni minister bi jih lahko sicer namenila za igre z monsunom dobil: dež je industrijsko graditev, in ob vseh
F 4 »Ir. / SLOVENSKI POROČEVALEC Z 5t- «o. - 10. julija 1954
V-r------------------------------------------------------
PO JUGOSLOVANSKIH RAVNINAH EL
Stara slavonska pravda
Med slavonskimi lipicanci
Prvikrat občinski praznik
na Bleda
V daljni okolici Zagreba smo Si ogledali še posestvo agronomske fakultete v Zagrebu. Božjakovina, kot se imenuje posestvo po kraju, kjer je direkcija, spada med najstarejša zgledna posestva na Hrvatskem. V Božjakovini so v preteklosti vzgojili lepo število sadjarjev in vinogradnikov, vrtnarjev in perutninarjev. Tu je bila namreč dolga leta nižja kmetijska šola, dandanes je posestvo namenjeno strokovnemu usposabljanju zagrebških študentov agronomov. Posestvo Božjakovina ima na tem področju okoh 665 ha zemlje, od tega okoli 420 hektarov orne. Razen tega ima zemljišče tudi na področju Maksimira in Sljemena. Živinoreja je nekako v zastoju, vsaj tako so dejali naši kmetijci (krave bi morale dati namesto
8—9 1 vsaj 14—15 1 mleka), nad napredkom vinogradništva pa so bili močno navdušeni. Pridelujejo traminec, savignon, sivi burgundec, frankolovko in še nekatere vrste. Del vinogradov je novih, modemih in urejenih za strojno obdelovanje. Hektar-
ski pridelki znašajo od 30 do 35 hektolitrov na hektar, ponekod celo do 50 hi.
*
Za kmetijstvo Slavonije je bila dolga leta velikega pome-
na kmetijska šola v Slavonski Požegi. Ustanovili so jo že leta 1886 in je potemtakem druga najstarejša kmetijska šola na Hrvatskem. Sola je bila znana zlasti spričo dobrih strokovnih tečajev za vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo in poljedelstvo. Posebno velik pa je bil njen delež pri obnovi slavonskih vinogradov. Njen delokrog je bil nekdaj omejen predvsem na Slavonijo, sedaj pa se uče tukaj tudi Dalmatinci, Ličani in celo Črnogorci. Slavonci so v manjšini in jih je komaj petina. Med učenci (vseh je okoli 140) je kar okoli 40J/o deklet. Slavonska Požega je četrti najpomembnejši kmetijski okraj Hrvatske. Meri okoli 110.000 ha ter ima približno 54.000 ha orne zemlje. Direktor šole inž. Dušan Šestan je povedal, da v tem okraju ljudski odborniki razmeroma še kar dobro razumejo potrebe kmetijstva, kateremu pa so kljub temu prisodili letos le 2 milijona dinarjev.
»Alkimistična mrzlica,« je dejal inž. Sestan, »iskanje rud, želja po nečem hitrem je pre-
vzela danes naše ljudi, tako da kmetijstvu ne pripisujejo tistega pomena in mesta, ki bi ga zaslužilo.« Pokazal nam je po slavonskih gričih proti Psunju in Papuku ter nadaljeval:
»Tam vrtajo, pa tamle; no,
mislim, da kmetijstvo zaradi tega ne sme v pozabo!«
Naleteli smo na staro slavonsko pravdo! Geologija in agronomija sta namreč v teh krajih že stoletja huda tekmeca. Nenavadni požari v okolici Slavonske Požege, ki so se začeli iznenada pojavljati sredi
18.	stoletja, so na stežaj odprli vrata raznim bolj ali manj uvenim avstroogrskim geologom. Ti so dolgo proučevali ozemlje te značilno elipsaste, bogate slavonske kotline. Požare so sprva pripisovali vulkanskim silam, požigalcem, pa spet igri narave. Že tedaj so poznali tudi nahajališča nafte. V “nem izmed klasičnih opisov Slavonije, ki ga je napisal potopisec Tau-be leta 1777, pa beremo zanimiv stavek, ki nam odkriva neverjetno podobnost med tedanjimi in sedanjimi razmerami. Taube je v tedanjih časin odsvetoval Slavoncem rudarsko dejavnost, in sicer zato, ker je po njegovem mnenju zagotavljalo skrbno obdelovanje zemlje najbogatejše dobrine. Težko je med zbiranjem gradiva za skromen potopis proučiti tudi vse razmere v stari avstroogrski
monarhiji, najti sledi, ali niso našim ljudem že tedaj iz kakšnih političnih razlogov na razne načine preprečevali industrializacijo. Vsekakor sta na obeh področjih gospodarstva velike možnosti in zdi se mi, da
se ljudje, ki opozarjajo pred alkimistično mrzlico, bore zgolj proti morebitni enostranosti. V toliko pa je ta reč prav zani-> miva in vredna upoštevanja!
Se nekaj podatkov o veliki hrvatski srednji kmetijski šoli v Slavonski Požegi. Od leta 1947 je ta šola na stopnji srednje šole, pouk pa se odvija v splošnih smereh. Pred štirimi leti je dala prve maturante. Sola ima veliko posestvo, pred vojno je merilo le 180 ha, zdaj pa okoli 340 ha. Omeniti je treba pridelke žita, ki znašajo od 26 do 32 stotov na hektar (jugoslovansko povprečje 11 stotov), dalje mlečnost, ki znaša povprečno 2700 1 na kravo in celo 4200 1 (jugoslovansko povprečje 900 1). Kot vidimo, se gospodarstvo te šole zelo približuje uspehom najnaprednejših kmetijskih držav, ki so z industrijsko razvitimi državami vred naš največji sen.
*
Med slavonskimi lipicanci v kobilarni in žrebčarni Ovčare, ki spada k državnemu posestvu Kutijevo, sem se spomnil, da smo bili ob štiristoletnici naše Lipice v naših časopisih preveč molčeči in skromni. V tej stari kobilarni in žrebčarni, ustahov-ljeni že leta 1580, se človeku morajo priljubiti konji. V letu 1949 se je namreč ta kobilarna in žrebčama obogatila tudi z dragocenimi živalmi, ki so bile med vojno odpeljane iz Demir kaplje. Razen tega je dobila tudi nekaj konj iz Lipice. Tu vzgajajo dobre vozne in jahalne konje, razen tega tudi vzdržljive in močne konje, primerne za kmetijska dela. Mladi ljudje, ki delajo tukaj, so na vso moč predani svojemu delu.
Bila je nedelja. V dvorani, ki so jo dobili vaščani po vojni skupaj z vrsto novih modernih hiš, me je presenetila resnost moških delavcev. Ob deveti uri zvečer jih je bilo še nekaj na plesu, ob desetih so ostala samo dekleta. Lepi konji terjajo svoje in ob treh zjutraj je treba v hlev. Ženske pa so še pozno v noč prepevale:
»Sad se vidi, sad se zna,
ko se kome dopada.«
Če bi še moški tako oboževali to pesem, v Ovčarah ne bi imeli nebes na konjskih hrbtih, kakor označujejo tukaj vzgojo dobrih konj.
(Nadaljevanje sledi)
Blejski mladinci so že tako) po razpadu stare Jugoslavije začeli zbirati orožje. Ob tem pa se je raznesla vest o pozivu KPJ, o splošnem uporu proti okupatorju in ta val je zajel Gorenjsko. Blejski mladinci so sklenili izvesti prvo večjo akcijo na Bledu: plakatiranje revolucionarnih gesel po Bledu, razobešanje jugoslovanske in slovenske zastave z zvezdo in
VETERINAR
JOŽI JUDNBČ
Dne J. t. m. je umrl upokojeni veterinar Jože Judnič.
Rodil se je pred 59 leti v Dolenjskih Toplicah, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, veterino pa je študiral v Brnu. Po končani gimnaziji ni mogel začeti "študija, moral je na vojsko, kjer je bil v Rusiji ujet. Iz ujetništva je odšel kot prostovoljec na solunsko bojišče. Po končani vojni je šel na Češko in se vpisal na Visoko veterinarsko šolo. Kot mlad veterinar je hotel biti med svojimi Dolenjci. V Sloveniji ni dobil javne službe, od zdravljenja bolnih živali pa ni zaslužil niti za skromno življenje. Oditi je moral v Stolac v Hercegovini. Dolgih 11 let je ostal v Hercegovini, povsod priljubljen, spoštovan in upoštevan. Končno je uspel dobiti mesto okrajnega veterinarja v Kočevju. Z velikim navdušenjem in veseljem se je poprijel dela. Ko pa je hodil po dolenjskih hribih in gričih, se je začela oglašati zahrbtna bolezen. Zraven vsega je prišla okupacija. T udi Judniču ni bilo prizanešeno, moral je na Koroško v pregnanstvo, od koder se je vrnil pred koncem vojne. Vojna je minila in Jožeta so poklicali na novomeško okrožje, da bi vodil veterinarsko službo. Njegovi predpostavljeni so bili polni hvale o njegovem delu. Pozneje je bil poklican v kmetijsko ministrstvo. Bolezen je šla nevzdržno naprej, on pa je kljuboval s pravo dolenjsko trmo. Čeprav invalid, je poučeval na takrat ustanovljeni Veterinarski srednji šoli, vse dokler ga ni bolezen popolnoma prikovala na dom.
To so grobe, zunanje črte poteka njegovega življenja, ki jih lahko napiše vsakdo. Bil je mož, v katerem ni zvijače, dober kakor vsakdanji kruh.
Slovenski veterinarji, ki smo te poznali, bomo vedno s svetlimi spomini mislili nate. Ti pa počivaj mirno, dragi Jože.
Društvo veterinarjev Slovenije.
tako opomniti izdajalce. Svoje delo so izvršili odlično. Prvič so visele naše zastave z zvezdo v grajskem kopališču in pred apoteko, plakati so bili razobe-šeni po vsem Bledu, glavna cesta proti Lescam pa je bila popisana z revolucionarnimi gesli. Vendar je bila akcija priprav-
ljena premalo konspirativno in
2.	oktobra so sledile aretacije.
Te dni se bodo ob priliki praznovanja prvega občinskega praznika spominjali vsi Blejča-ni te hrabre akcije svojih mladincev. Po sporedu, ki je pripravljen, bo proslava trajala od
17.	do 21. julija, ko se bo zaključila z okrajno proslavo Dneva vstaje. Glavna proslava bo 17. julija, ko bo slavnostna seja ljudskega odbora, nato pa slavnostno zborovanje pred Ka-
Odkritje spominske plošče pri Lenartu nad Trbovljami
Pred trinajstimi leti so se sešli na obronkih Cemšeniške planine in Partizanskega vrha najboljši revirčanj in ustanovili l. revirsko četo. Istočasno so tudi Zagorjani ustanovili na Cemšeniški planini svojo četo, ki sta se pozneje, v septembru 1941. leta, združili. V spomin na ustanovitev I. revirske čete bo mestni odbor ZB Trbovlje skupno z ostalimi organizacijami ZB odkril 22. julija spominsko ploščo, na kateri bodo vklesana imena vseh padlih borcev.
Na predvečer Dneva vstaje bo v Trbovljah pred spomenikom Revolucije velika proslava tega praznika s slavnostnim govorom. Nato bo na prostem predvajanje filma iz partizanskega življenja.
22. juljja bo odkritje spominske plošče pri Lenartu (Vrheh) nad Trbovljami. Na mesto bodo prišle tudi partizanske patrulje iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj, ki bodo imele zborno mesto na kraju, kjer bo odkritje spomenika. Sodelovale bodo godbe na pihala in pevski zbori Svobod. M. L.
zino. Istega dne popoldne M prirejena kmečka svatba, kateri bo videti prek* 300 n** rodnih noš z Bleda, Bohinja id Kranjske gore. V nedeljo bo sledil športni dan s plavalnim
dvobojem, popoldne pa bo nogometna tekma In lahkoatletski miting z veselico na novem stadionu. Isti dan bo tudi razvitje prapora blejskih gasilcev z mokrimi vajami.
V ponedeljek bo odkritje spomenika padTm borcem na pokopališču, v torek zvečer pa koncert ljubljanske Filharmonije. V sredo bo kot zaključek in v počastitev republiškega praznika Dneva vstaje na Bledu okrajna proslava. Ta dan bodo prišle na Bled partizanske patrulje iz vsega okraja in se zbrale pred Kazino, kjer bo njihov nastop in pozdravni govor. Sledila bo velika razsvetljava na jezeru, pri tem pa bo osvetljen tudi ves Bled z jezerom in otokom.	B. B.
Izšel je »Borec« posvečen desetletnici
Te dni je izšla v povečani nakladi 7. številka revije »Borec«, ki je posvečena proslavi desetletnice SNOS in Beli krajini. Uvodni članek pod naslovom »Pozdravljena partizanska Bela krajina« je napisal Tone Fajfar, o prvem zasedanju SNOS v Črnomlju pa piše dr. Marijan Brecelj. Številni prispevki bivših partizanov in aktivistov obsegajo spomine na najpomembnejše vojaške in politične dogodke Bele krajine med narodno osvobodilno borbo, graditev narodnoosvobodilne vojske in ljudske oblasti.
<r,~"	• "	......... '	,•• v—	^
Kmečkim delavcem niso zagotovili udobnega življenja le na Pančevačkem ritu, marveč tudi na ekonomiji »13. maj« na zemun-skem polju. Na sliki: pogled na ulico lepih stanovanjskih hiš, grajenih s čelom proti cesti, kakor je v navadi po slavonskih invojvodinskih ravninah.
v obrate
Dejavnost podjetja je razdeljena na šest obratov.
Litografija za tiskanje embalaže, raznih etiket in tiskovin.
Tiskarna ima precejšnjo kapaciteto in je izključno merkantilnega značaja (razne vrečice z napisi itd.). Tiskarska dejavnost je v kritičnem ■tanju. Pred vojno je delalo pet tiskarn, sedaj pa dve.
Knjigoveznica je razširila svojo zmogljivost z nakupom rezalnega stroja; izdeluje razne šolske zvezke in druge šolske potrebščine, trgovske knjige in pisarniške potrebščine; knjigoveške galanterijske proizvode: mape, spominske knjige, usnjene beležke, bloke itd.
Kartonaža je razširila svoje proizvode z izdelovanjem tiskane, prevlečene embalaže in
ostale surove embalaže. Podjetje je nabavilo za ta obrat nekaj novih strojev, nekaj pa jih je popravilo.
Izdelovanje vrečic. Obrat je prevzel stare izrabljene stroje, ki so bili bombardirani. Ti stroji so bili popravljeni in še sedaj služijo svojemu namenu. Nabavljen je bil nov stroj za izdelavo trikotnih vrečic. V obratu izdelujejo špecerijske vrečice na serijski način.
Obrat tekstilnih cevk In okrogle embalaže. Kolektiv je vložil v ta obrat velika sredstva za popravila in vskla-ditev. V novejšem času se je razvil tudi za izdelovanje okrogle embalaže.
Proizvodnja bi se povečala v obratu litografije z nabavo offset-stroja, ki služi za tiskanje embalaže in v tiskarni s stavnim strojem.
Zaradi tehnične zaostalosti
naše države v preteklosti se je v povojnih letih polagala važnost predvsem na izgradnjo težke industrije. Zato se v začetku ni polagalo dovolj pažnje na predelovalno industrijo, zato ta ni mogla zadovoljiti potreb široke potrošnje. Težka industrija je v glavnem že dograjena, v zadnjem času se opaža postopno razvijanje lahke industrije, ki ji prva že v veliki meri dobavlja osnovne surovine. Tempo razvoja lahke industrije je hiter, zato so nastala vprašanja vsklaje-vanja proizvodnih zmogljivosti in tržišča. Proizvodnja v posameznih panogah je narasla tako, da domača tržišča ne zadoščajo, medtem ko je bil izvoz industrijskih izdelkov v stari Jugoslaviji malenkosten.
Za izvoz blaga lahke industrije je včasih odločilne važnosti oblika embalaže, ki naj daje proizvodu estetski poudarek in ga čuva. V razvitih industrijskih državah že vrsto let prodajajo proizvode z okusno, kvalitetno in namenu ustrezajočo embalažo. Pri nas pa je grafična predelovalna industrija, ki opravlja tudi zgoraj navedeno dejavnost, samo delno upoštevana.
Kolektivi grafično predelovalne industrije so se trudili v povojnih letih in dosegli precejšnje uspehe, niso pa uresničili začrtanih ciljev.
Pred vojno je prišlo na osebo 3,2 kg papirja, kartona in lepenke. Od te količine je bilo 60°/o uvožene. V petletnem planu je bilo predvideno na osebo 9 kg papirja in lepenke. Iz znanih razlogov se navedena količina ni dosegla.
V Jugoslaviji je nekaj podjetij, ki se bavijo s to stroko: Kartonažna tovarna v Ljubljani, Zagrebška kartonaža, Ivica Lavinčič v Zagrebu (izdeluje vreče za cement in embalažo iz valovite lepenke), Lito-karton, Osijek in Avala -Beograd.
Prizadevanje kolektiva za razvoj podjetja
Kolektiv mnogo razmišlja o Podjetje je v času obst nabavi offset stroja, z opremo:	doseglo zavidanja vredne us
stavnega, razstrirnegd, šival-	he, vendar ima velike tež
nega in zgibalnega stroja. Ra-	če, ker posluje na treh raz
zen imenovanih pa je obsto-	nih, eno od drugega zelo
ječi strojni park nujno potre-	daljenih deloviščih. Razen t
ben popravil in nekaterih	so oddaljeni delovni prosi
manjših strojev. Dobra kvali-	delno premajhni in v prc
teta proizvodnje je interes vodnem oziru neprimerni, odjemalcev, bodisi trgovske Gospodarnost podjetja ali proizvodne dejavnosti na	hteva koncentriranje obra
vsem področju države. Podjet-	na enem mestu, kar je pr
je posluje z raznimi kemični-	met mnogih razprav med čl
mi, tekstilnimi in živilsko pre-	kolektiva. Tudi tej stroki
delovalnimi tovarnami in za-	potrebna pomoč gospodars
drugami in podjetji z artikli	organov v cilju vskladitvi
široke potrošnje.	celotno industrijo.
Kartonaža — strojni oddelek
podjetja pa je 2000 ton letno. Število zaposlenih je od ustanovitve do danes naraslo dvakrat, proizvodnja za 2.3 krat. Podjetje je s prevzemom obrtnih obratov z obrtnim načinom dela naletelo na neskladnost med proizvajalnimi sredstvi in kapaciteto dela. Prevzeta
»MEPA« — industrija papirnatih izdelkov v Mariboru
spada v podjetja grafične predelovalne industrije. Ustanovljeno je bilo 1. 1947 iz malih takrat samostojnih obrtnih obratov. L. 1947 je proizvodnja znašala 600 ton, danes znaša 1600 ton. Zmogljivost
osnovna sredstva so bila izrabljena in deloma od bombardiranja poškodovana. V znatni meri je kolektiv vskla-dil in odpravil ovire v proizvodnji. Življenjska doba strojev in osnovnih sredstev je v veliki meri dotrajala.
Izdelovalnica špecerijskih vrečic
MALI JODY [
106.
»Kaj pa je to?!« je zarohnel oče. Tudi trgovec je stopil bliže z jeznim obrazom. »Takoj izgini ven! In z orglicami zdaj ne bo nič,« je pristavil Penny. Hitro se je poslovil in odšel za fantom. »Zakaj si mi napravil to sramoto?« — »Sovražim jo.« je zakrknjeno odgovoril Jody. Penny je zmajal z glavo: »Tako ne boš daleč prišel, fant. In kaj poreče babica Huto? Ne verjamem, da bo zdaj še hotela srnjakovo kožo od tebe.« — »Oh, očka, njej pa ne smeš povedati! Res ne bom nikoli več metal krompirja!« — »No, naj ti bo, a le glej, da boš mož beseda!«
107.
Kmalu sta bila pri lični beli babični hišici, ki je stala sredi cvetočega vrta. Tu je bilo vse tako milo in domače. Jody je zdirjal po stezici med cvetličnimi gredami in že od daleč klical: »Babica!... Babica!« V hišici so se zaslišali lahni koraki in že je stala babica na pragu: »Jody, škrat ti mali!« Deček se je pognal in jo objel s tako ihto, da jo je skoraj prekucnil. »Ti mladi medved,« se je zasmejala. Njen rožnati obraz je bil ves zguban, njene črne oči pa so bile sijoče in mlade. V starosti je ohranila vso svojo očarljivost.
108.
Jody ji je dal srnjakovo kožo in njena zahvala je darilu postoterila dragocenost. Nato je ljuba gosta odvedla v hišo, jima dala vode, da sta se umila, in oblek, da sta se preoblekla, ter tako čista in dostojna sedla k bogato obloženi mizi, ki jo je tačas pripravila. Jody kar ni vedel, kako bi izbiral med dobrota:.ii. Medtem pa je neusahljivo teklo kramljanje. Tudi Jody je moral povedati, kar ga je tiščalo: »Lem Forester je rekel, da je Twink njegovo dekle.« Bab' ■ pa j. menila: »Oliver bo že opravil s tem Lemom, ko pride domov.«
$•$«3 ©®e3s®®®®®®»a*®®®®»«o®©@©®©®©©®®©©®©®®e®®®©®e®«©©©®0*£3<£©©e®©®©©©©©e®®g5©©e©
KOLEDAR
Sobota, 10. Julija: Ljubica.
•
Spomnimo se danes rojstva ene-
fa najvažnejših pionirjev v elek-rotehniki — Nikole Tesle. Rodil se je v Liki na današnji dan, leta 1353. Ko je v Grazu končal tehnično visoko šolo, je nekaj časa služboval v Budimpešti in Parizu, toda že leta 1332 je odšel v Ameriko in ostal tam do svoje smrti.
Posrečilo se mu je poslati radijske znake okoli zemlje v času, ko je njegov tekmec Marconi dosegel s svojo brezžično telegrafijo ko-i-aaj razdalje, manjše od kilometra, ker pa ni imel smisla za trgovsko izkoriščajne svojih izumov, so njegova odkritja izrabili drugi. Tesla je s številnimi genialnimi zucni še nadalje bogatil razna področja tehnike prav do svoje smrti.
•
Na današnji dan leta 1830 se je
rodil francoski slikar Camille Pis-s ar o. Njegovo področje so bile krajine. po*em pa so sledile pa-norrme z mest Rouena, Dieppa, Havra in posebno Pariza z razgibanim življenjem na bulvarjih. Poleg olj je Pissaro zapustil več kot sto grafičnih del. Camille Pissaro je bil skupaj z Monetom med najbolj vnetimi prednodniki impresionizma.
•
Leta 1944 so na današnji dan močni okupatorjev5 oddelki začeli ofenzivo proti os^obojenemu czem_ lju v Žužemberku in spodnji Bell krajini.
*
Dne 30. VI. 1954 je diplomiral
na TVS za strojnega inženirja Žarko Kerševan. Čestitamo!
Na medicinski visoki šoli Je promovirala za doktorja vsega zdravilstva tov. Černe Terezija. — Čestitamo prijatelji!
Na agronomski fakulteti je diplomiral za ing. agronomije Jankovič Ivan, Ljubljana, Rožna dolina. Čestitamo!
DANES je spet izšel priljubljeni ugankarski list »KAJ VES, KAJ ZNAŠ?« Iz vsebine:	nagradna
številčnica (nagrade v znesku 5.000 dinarjev), več večjih in manjših križank, zlogovniee, magični liki, rebusi, izpolnjevalke, ugankarski slovarček, pogovori z ugankarji itd., po geslu: Za vsakogar nekaj!
Ugankarski list »Kaj veš, kaj znaš?« dobite povsod za 20 din. Kupujte edini slovenski enigmatični list, ki vam nudi naj lepše in najkoristnejše razvedrilo!
»Klasicizem in romantika na Slovenskem«. Dr. Emilijan Cevc bo imel strokovno vodstvo po razstavi v Narodni galeriji v nedeljo, 11. t. m. ob 11. uri.
Zdravilišče Dolenjske Toplice so prikladne za zdravljenje revmatičnih obolenj, išiasa, srčnih in ženskih bolezni itd. Cena dnevnega penziona 440—620 din. Ugodne direktne zveze z Ljubljano.
Ce boste uporabljali kremo 'Pour Vous«, boste opazili da je porabite le malo, ker njena kvaliteta odtehta kvantiteto.
Lani MOTOX — to letos zopet samo MOTOX, ker samo MOTOX je zanesljivo sredstvo proti moljem.
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Zveza prosvetnih društev okraja Radovljica ponovi v organizaciji Mestnega gledališča na Jesenicah na letnem gledališču v Ukovi
v soboto, 10. julija ob 19 uri F.
Žižek: Miklova Zala; v nedeljo, 11. julija ob 19. url F. Žižek: Miklova Zala.
Konec ob 22. uri. Zveze z vlaki ugodne. Zadnjič.
DRAMSKA SEKCIJA »SOLIDARNOST« V KAMNIKU
Sobota. 10. julija ob 20. uri Milan O grižovič: »Hasanaginica« režija k. g. Stane Potokar, član SNG, premiera.
Nedelja, 11. julija ob 16. uri popoldne Milan Ogrizovič: Hasan-aginlca« režija k. g. Stane Potokar, član SNG, repriza in zaključna predstava sezone.
V glavnih vlogah nastopajo: Aga Hasanaga — Frenk Boltauzer, Hasanaginica — Ela Vidic, Sultanija — Mija Gaber, Fata — Nataša Dolenc, Meho — Tone Repič, Ahmed — Janez Brvar, Beg Pin-torovič — Silvo Balantič, mati Hasanaginičina — Milica Poznlk, Imotski kadij — Dušan Osredkar, mati Hasanagova — Zdenka Laj-ler in kot ostali: Greta Ravnikar, Mara Fink, Darko Ravnikar, Rado Perčič, Viola Barič, Neda Pohlin, Albin Zupančič in France Orehek.
Za nedeljsko popoldansko predstavo imajo gostje iz Ljubljane ugodno vezo z vlakom za povratek.
OBVESTILA
Elektro Ljubljana — mesto obvešča svoje konsumente, da bo v
nedeljo, 11. t. m. od 4, do 12. ure prekinjena dobava električne energije na območju naslednjih transformatorskih postaj: Zaloška cesta, Izolirka (bivši Res) Moste, Fužine, Umobolnica, Studenec, Aerodrom - vojaški in civilni, Hrastje, Sneberje, Zadobrova, Gregorič, Polje, Sp. Kašelj in Kafilerija.
Gornja prekinitev je nujno potrebna zaradi vzdrževalnih del na daljnovodu visoke napetosti, ki pa bodo le v slučaju lepega vremena.
Se nekaJj_. . jp I
Otrok utonil v mlaki
Dveletna Slavka Starič iz Ar-nuške vasi pri Trebelnem se je brez. nadzorstva igrala ob neki mlaki blizu domače hiše. Pri igranju je deklica padla v vedo in utonila.
Pri igri je padla v vodo in utonila tudi 5-ietna Rozalija Fras iz P:uja. Otrokovo truplo so našli šele čez nekaj dni pri Ljudbreku. kamor ga je odplavila Drava.
Tatovi v Celju
Branko Vrhovski in Josip Po-slek, oba iz Hrvatske, sta v Celju in Šentjurju ukradla oVoje koles. Obsojena sta bila Vrhovski na 6 mesecev, Posiek pa na 10 mesecev zapora.
Sodišče pa je odmerilo kazen 4 mesece zapora tudi Hildi Peklar, ki si je od nekega železničarja izposodila 20.000 din vredno kolo in ga prodala za 7.000 din.
Anton Fišinger, pekovski pomočnik brez zaposlitve in brez stalnega bivališča je v Dražji vasi iz stanovanja Maksa Marguča ukradel več oblačilnih predmetov v skupni vrednosti 20.000 din. Zaradi tega bo sedel štiri mesece.
Tja in nazaj čez mejo
Ivan Kvas, 25-letni šofer je lani v bližini Šentilja brez dovoljenja prestopil mejo in pobegnil v Avstrijo, od koder se je po nekaj tednih po približno isti poti zopet vrnil v Jugoslavijo. Celjsko sodišče ga je obsodilo ua eno leto zapora.
Hotela je čez mejo
Sava Milič iz Cme gore Je brez dovoljenja poskušala prestopiti mejo FLRJ in se je s tem namenom odpeljala z vlakom v Planino pri Rakeku. Ta kraj si Je izbrala za dogovorjeni sestanek. Njena namera se ji pa ni posre-
jelen
strativno šolo, ki pa bodo sprejete le v kolikor bo prostor na razpolago. Za sprejem je treba predložiti Upravi Doma tiskovino »Prijava za sprejem gojenca«, točno izpolnjeno v vseh rubrikah in podpisano ter kolkovano s ko-lekom za 30.— din. Natančno je treba navesti katero šolo in razred je dijakinja obiskovala v šolskem letu 1953-54 in v katero šolo in razred namerava hoditi v šol. letu 1954-55.
Prijave pošljite UpTavi do konca meseca julija t. 1.
O sprejemu bo vsaka pri j av-ljenka obveščena pismeno do 15. avgusta t. 1. ter bo istočaspo prejela tudi navodilo, po katerem se je treba ravnati po sprejemu v Dom. Navodilo, podpisano od staršev — skrbnikov in sprejete dijakinje je treba izročiti Upravi ob prihodu in vpisovanju v Dom.
Prijave, ki ne bodo ustrezale gornjemu razpisu, bo Uprava sproti vračala.	Uprava
RADIO
RAZPIS
čila, ker jo je tam čakal organ ljudske milice in jo aretiral. Sodišče ji je odmerilo 6 mesecev zapora pogojno za dobo dveh let.
Upiral se je plačevati
preživnino
Anton Rome iz Ljubljane je bil obsojen na plačilo 500 din mesečne preživnine za preživljanje svojega mladoletnega otroka. Ker je preživnino neredno plačeval, je bila otrokova mati primorana iskati pomoči na sodišču. Rome se je pred sodiščem zgovarjal na neredni zaslužek in različne priložnostne dohodke. Sodišče je ugotovilo, da je Rome preživnino že dalje časa neredno plačeval in da je bil zaradi tega že enkrat obsojen. To pot mu je odmerilo denarno kazen v znesku 3000 din.
Mežiška dolina se pripravlja na IX. koroški festival
Kakor je znano, Je koroški festival vsako leto izmenoma v Slovenjem Gradcu in Ravnah. Letos se pripravljajo na festival Ravenčani, kakor tudi ostali kraji v slovenjegraškem okraju. Festival je pregled kulturne, teles-novzgojne in umetniške dejavnosti okraja. Festival bo od 27. 9. do 3 10. 1954 ter se je v ta namen že sestal prireditveni odbor v Domu železarjev na Ravnah in predvidel grobi program.
Otvoritev popolne gimnazije na Ravnah bo brez dvoma glavni dogodek festivala. Ves teden pa bodo tudi razne športne, kulturne in umetniške prireditve, kakor nastop TVD Partizan, šahovska simultanka, nastopi pevskih zborov in orkestra Svobod, nastop gledaliških družin in koncert godbe na pihala ravenske Svobode železarjev.	F.
Po čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev, upravnikov in poslovodij pri Okrajnem ljudskem odboru Radovljica, naslednja mesta:
1.	Pri trgovskem podjetju »Sa-
vica«, Boh. Bistrica, mesto poslovodje podjetja. Pogoji:	trgovski
poslovodja z najmanj 10-letno trgovsko prakso, predvsem v tekstilni in špecerijski stroki.
2.	Pri splošno gradbenem podjetju »Gorenjc«.»Radovljica, mesto direktorja. Pogoji: gradbeni inženir z vsaj 8-letno prakso ali pa višji gradbeni tehnik z najmanj 10-letno prakso v gradbeni stroki.
3.	Pri gradbenem podjetju Sr. vas v Bohinju, mesto upravnika. Pogoji: višji gradbeni tehnik z najmanj 10-letno prakso v gradbeni stroki.
4.	Pri gostinskem podjetju hotel »Grajski dvor«, Radovljica, mesto direktorja. Pogoji: Prosilec mora izpolnjevati pogoje za kvalificiranega gostinskega delavca z najmanj 15-letno prakso v gostinstvu in z znanjem vsaj enega tujega jezika.
Kolkovane prošnje z življenjepisom. dokazi šolske In strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo OLO Radovljica.
Zadnji rok za vlaganje prošenj Je 10. avgust 1954.
ŠOLSTVO
RAZPIS
za sprejem v Dom Anice Ceme-jeve v Ljubljani, Ambrožev trg 8 se lahko prijavijo dijakinje Učiteljske Šole in gimnazij, ki v svojih okrajih nimajo prilike obiskovati teh šol. Prednost pri sprejemu pa imajo partizanske sirote, žrtve fašističnega terorja in socialno ogrožene dijakinje. Razen teh se lahko prijavijo pod istimi pogoji tudi dijakinje, ki bodo obiskovale gradbeni tehnikum, tehnično srednjo šolo ali admini-
UMRLI
Sporočamo žalostno vest, da je dne 9. julija umrl
dr. Leo Hribar
veterinarski inšpektor v pokoju in večletni šef bivšega Drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani.
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 11. julija popoldne ob 15.30 z 2al na pokopališče.
Zaslužnega stanovskega tovariša bomo ohranili v naj lepšem spominu.
Kolektiv Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani
Rudnik črnega premoga Sečovlje pri Portorožu
razpisuje mesto GLAVNEGA INŽENIRJA.
Pogoji: diplomiran rudarski inženir z večletno rudarsko prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov podjetja.
Dotrpel je naš ljubi mož, atek, brat, svak in stric
Dr. LEOPOLD HRIBAR veterinarski inšpektor v. p^ major JLA
Dragega pokojnika bomo spremili v prezgodnji grob v nedeljo, 11. t. m. ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. — Monika — žena, Igor, Janez — sinova, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Staničeva 7, Zlato polje, St. Vid, Lukovica, Celovec, Lethbridge, Canada.
SPORED ZA SOBOTO, 10. JULIJA Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro hitro, drag! poslušalci! (pester glasbeni spored). 7.05 Jutranji orkestralni spored (Edward Grieg, Jakov Gotovac);
7.30	Za gospodinje; 8.10 Naši narodni ansambli pred mikrofonom; 8.30 Za pionirje; 12.00 Slovenske narodne pestmi (prenos iz Maribora); 12.20 Za 'haše kmetovalce; 12.30 Opoldanski koncert (Peter Hjič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b-molu; 13.15 Zabavna glasba, vmes objave:
13.30	Melodije za razvedrilo; 14.30 Turistična oddaja; 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta: 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30 Želeli ste — poslušajte; 16.00 Utrinki iz literature — Niccolo Macehia-velli: Belfagor se ženi; 16.15 Promenadni koncert A. Lorzting; Baletna glasba k operi »Udine«, B. Smetana Walensteinov tabor, M. Musorgski: Preludij iz opere Ho-vanščlna G. Meyerber: Četvorka lz opere »Prerok«, E. Grieg: Poslednja pomlad. N. Rimski-Korza-kov; Boj pri Keržencu, F. Men-tìelsdhn: Pesem predle; 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Okno v svet — Jugoslovanska svobodna cona v solunskem pristanišču; 18.10 »Sobotni večer« domačih pesmi sodelujejo- Fantje na vasi. Gorenjski kvartet in solisti; 18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame éi objave; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Za ples in razvedrilo; 20 30 Pisan sobotni večer; 22.20 Glasbena medigra: 22.30 Oddala za naše izseljence (na valu
327.1	m) *3.00—24.00 Za lahko noč vam predvajamo zvoke v desnem ritmu (na valu 202.1 in 212.4 m ter kratkem valu 90.1 MHz); 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu
327.1	m "Prenos iz Zagreba).
Umri je naš oče
MIHAEL KOČAR
Pogreb bo danes, 10. t. m. ob 16. uri iz Slap št. 1 v Polje — Ljubljana. 2alujoči:	sinova Va-
lentin in Lojze z družinama, hčerka Anica, brat, vnuk, vnukinje in ostalo sorodstvo. Slape-Polje, Cleveland, Ohio.
Dne 3. julija nam je umrl naš ljubi oče, stari oče, brat, stric in tast
ALFONZ KODELJA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 10. julija 1954 ob 16. uri iz hiše žalosti Senovo na pokopališče v Brestanici. Žalujoči:	sinova
Stanko in Alfonz, hčere: Hermina poročena Rajner, Albina in Dragica poročena Moljk z družinami.
Senovo, Brestanica, Zagreb.
ELEKTRIČNI KUHALNIK na 2 plašči, 2 originalni narodni noši, volneni plet k noši, krzneni plašč »Seehund«, prodam. Ljubljana, Rimske U-L, desno.
10859-4
ŠPORTNI VOZIČEK, lep, poceni prodam. Robbova 21, Bežigrad.
10949-4
ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov v ogl. odd.	10694-4
KAUC S PREDALOM poceni prodam. Okretič, Celovška, blfik 8.
10913-4
ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, pogrezljiv, prodam. Predjamska 54, Rožna dolina.	109G3-4
GARVEN50V0 VODNO ČRPALKO, kompletno z motorjem, avtomatskim stikalom in kotlom, popolnoma brezhibno, primerno za stavbe, kjer ni izpeljan vodovod, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	16830-4
HLADILNO OMARO NA LED, kompletna enokrilna vrata s steklom, mize in stole prodam. Mencinger, Smartinska 10.
10848-4
PRODAM: sobno kredenco, mizo — raztegljivo, 4 stole, okroglo banjo in močan električni kuhalnik. Smartinska 15.	10881-4
KLAVIR, rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd.	10989-4
TRAVNIKA 1 ha, ob Ljubljanici pri izlivu Išče, prodam. Naslov v ogl. odd.	10952-7
ENONADSTROPNO hišo s sadnim vrtom prodam. Stoži ce, Robičeva 2.	10781-7
POLOVICA DVOSTANOVANJSKE HIŠE naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	10974-7
EN »STANOVANJSKO VILO v Limbušu pri Mariboru s 3000 m* vrta, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10951-7
UPOKOJENKA išče prazno ali opremljeno sobo. za protiuslu-go pomaga v gospodinjstvu. — Ponudbe v oglasni odd. pod »Takoj — center«.	10978-9
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, ena soba ločena, zamenjam za enosobno s kabinetom ali dvosobno. Frankopan-ska 2«.	10897-9
ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom, zamenjam za večje, po možnosti v centru ali bližini. — Ponudbe v oglasni oddelek pod »Lepo«.	10876-9
SOBO s souporabo kopalnice v centru, zamenjam za slično. — Naslov v ogl. odd.	10936-9
PREKLICUJEM neresnične besede, katere sem govoril proti Stegnar Emilu iz Domžal. Kralj Stanislav, Selo 36, Domžale.
10979-11
>••	>•»•—■> •»-«-«•
XI. MARIBORSKI TE- l DEN — od 7. do 15. av- i gusta 1954	•
Velika gospodarska raz- • stava — Kulturne in • športne prireditve — • 25 % popusta	i
na železnici.	i
#*•#• •#»♦••••• •••»•••#* •••••■■•• •••■•«»•>
ZAHVALE
Uprava cest MLO, Ljubljana, sporoča žalostno vest, da je umrl član njenega delovnega kolektiva
FRANJO VLAH
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 11. VTI. 1954 ob 15. url z Zal — Krištofove mrliške vežice. — Uprava cest MLO, Ljubljana.
u m o
•UNION«: amer. barvni film »Lidija Bailey«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
V slučaju slabega vremena zadnja predstava odpade.
•KOMUNA«; amer. nun »Harriet Craig*. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 14. ure dalje.
•SLOGA« : belgijski film »Banket tihotapcev«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Ob 10. uri je matineja istega filma.
Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10. Za popoldanske predstave pa od 14. ure dalje.
»SOČA«:	premiera amer. filma
»Kapitanov raj«. Tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 16. ure dalje.
L. KINO »TABOR«:	amer. film
»Ivanhoe«. Tednik. Predstava ob 20.30.
L. KINO »JLA«: Zaprto!
L. KINO »BEŽIGRAD«: premiera amer. filma »Samo naša«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaj a vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva 19 predvaja od 12. do 14. VII.: Zakaj Koreja, Beli kontinent (barvni), Škotska (barvni), 2ivalski vrt. Dežela zelenih planin (barvni). Predstave ob 17 in 20. Vstopnice eno uro pred pričetkom predstav.
»SISKA«:	ameriški barvni film
»Skrivno življenje Walterja Mitij a«, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: mehiški film »Sole-dadin šal«, ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 ure dalje.
»LITOSTROJ«:	amer. film »2ig
preteklosti« ob 20. Zadnjič! — Prodaja eno uro pred pričetkom predstave.
VEVČE: amer. film »Točno opoldne«.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
film »Steklena menažerija« ob 18 in 20.
ZADOBROVA:	ameriška drama
»Njeno življenje«, ob 20.
KAMNIK: angl. film »Kruto morje«.
BLED: ital. film »Za dva solda upanja«, ob 18 in 20.30.
CELJE »UNION«:	amer. barvni
film »Rdeči gusar«.
CELJE »DOM«: amer. barv. film »Povratek na Broadway«.
CELJE »LETNI«: amer. barv. film »Povratek na Broadway«.
KRANJ »STORŽIČ«:	amer. film
»Na slabem glasu«, ob 16, 18 in 20. uri.
KRANJ »PARTIZAN«:	ameriški
barvni film »Vrnitev na Broadway«, ob 20.30.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barvni film »Vrnitev na Broadway«, ob 19.
JESENICE »RADIO«:	angl. film
»Karavan«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAV 2«: amer. barvni film »Niagara«, ob 18 in 20.
Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega moža, očeta, sina, brata
IVANA ČERIN
rudarja iz Trbovelj
iskreno sočustvovali z nami, ga počastili na zadnji poti, darovali prekrasne vence, naša prisrčna hvala. Žalujoča žena Rozalija, sin Ivan in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
STEKLARNA HRASTNIK sprejme v službo absolventa srednje-tehnične šole — kemični oddelek in gradbenega tehnika. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe poslati na tajništvo Steklarne.	10813-1
AVTO KAROSERIJ A — KOLARSTVO, Ptuj, razpisuje mesto avtokleparskega mojstra. Pogoji: Mojstrski izpit — z daljšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. 10765-1 SPREJMEMO 2 skladiščna delavca. Nastop službe takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. »Vino« Jesenice.	10995-1
KMETIJSKEGA STROJNIKA — MEHANIKA, z večletno prakso sprejmemo takoj. Ponudbe z podrobnimi podatki na: Zadružno posestvo, Jarenina pri Mariboru.	10993-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA Z večletno prakso v mešani strdki sprejme takoj Kmetijska zadruga Sevnica.	10992-1
KNJIGOVODJO (-kinjo) sprejmemo. Nastop takoj, plača po dogovoru, samska soba preskrbljena. Podjetje kurivo gradbeni material, Kozina, p. Kozina.
10991-1
STUDENTA — MOČNEJŠEGA, ki bi za l mesec prevzel kurirska dela, sprejme takoj »Ekspedit Jugoreklam, Ljubljana — Kidričeva 5.	10990-1
VAJENCA za steklobrusaško stroko iščem. Miškec Mirko, Ljubljana, Medvedova 38.	10966-3
MLATILNICO za poravnano slamo, malo rabljeno, inozemsko delo »Kodel Beni«, mlati 300 kg žita na uro, dva čistilnika, žito teče v vreče, proda takoj KZ Trboje.	10825-4
ŠIVALNI STROJ — »Bohner« prodam. Titova 35, slaščičarna.
10880-4
STRUŽNICO (kovinsko), brezhibno, 700 mm delovne dolžine, 210 mm koničaste višine, prodam. Cobl Ferdo, Maribor—Studenci, Limbuška c. 80a.	10994-4
Industrija platnenih izdelkov Jarše, p. Domžale ponovno sporoča vsem ustanovam, organizacijam in društvom, da na prošnje za denarno podporo ali podporo v blagu ne bo več odgovarjala, ker podjetje ne razpolaga z zato potrebnimi sredstvi. Vse došle prošnje upravni odbor ne bo več obravnaval in bodo ostale v podjetju nerešene.
• • »©—•—•■ •••«••*•«	••■•«Hi« ■••••*••• •••«••••• »••••< ••••«'
Industrija obutve »PLANIKA« Kren;
razpisuje mesto glavnega
RAČUNOVODJE
Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja z navedbo dosedanjega službovanja.
POZIV
Ker se je trgovsko podjetje »PRESKRB A«, Murska Sobota, s 30. junijem tega leta razdelilo na samostojne trgovine
pozivamo
vse upnike, da prijavijo svoje terjatve in dolžnike, da poravnajo vse obveznosti do 20. julija 1954.
Uprava trg. podjetja »PRESKRBA«, Murska Sobota
• ••••«••«. »t»«-«.	•«••••<
•©••©•••• •*••••••• ■•*•»••••
1	RUDNICI I TOPIONICA ANTIMONA	!
ZAJAČA - LOŽNICA	\
razpisujejo natečaj	•
za sprejem v službo:
1 rudarskega inženirja
z najmanj 5-letno prakso, za rudnik svinca in cinka Veliki Majdan pri Ljuboviji.
1 rudarskega inženirja
z 10 do 15-letno prakso, za upravnika oplemenitenja rude flotacije Brasina.
Prednost: po možnosti, da so bili na vodilnih položajih. Stanovanje zagotovljeno, plača po sporazumu. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov, z opisom dosedanjega službovanja, do 25. julija 1954.
•	0©00©00©0 0©00»00©0 0©00©00©0 0©—©4»©0O©—©0 tfM|	■(»•««■ ■•■■•■■»
!
.umna1 , grosistično trgovsko podjetje z barvami in laki,
LJUBLJANA, Resljeva cesta štev. 1, telefon šl 21-256 in 21-488
sporoča
vsem svojim odjemalcem, da so se dosedanje njene poslovalnice s 1. julijem 1954
osamosvojile.
PRIPOROČAMO nakup vseh vrst premaznega materiala: laneni firnei, olj. barve, lake, vseh vrst čopičev in ves v stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah ▼ naših skladiščih.
SKLADIŠČE - ENGROS, LJUBLJANA, TITOVA 33
(Javna skladišča), telefon št. 32-561
SKLADIŠČE - ENGROS, REKA, ALDO COLONELLO 6, telefon štev. 33-07 Za desedanjo naklonjenost se vsem cenjenim odjemalcem zahvaljujemo in se za bodočo priporočamo.
i
:
?
S

Osamosvojitev trgovinskih poslovalnic na Kočevskem
S 1. julijem je bila izvrSena
reorganizacija trgovske mreže v Kočevju in njegovi okolici ter so začele vse trgovine samostojno poslovati. Doslej so bile vse trgovske poslovalnice v sklopu dveh trgovskih podjetij t. j. »Trgopronieta« in »Mestnega magazina« v Kočevju. Prav tako so se osamosvojile tudi trgovine na področju ribniškega sektorja in dobrepoljske doline. Trgovine z manjšim prometom in one, ki zaposlujejo le enega uslužbenca so postale poslovalnice močnejših trgovin in centra. Tako imajo trgovine iz Kočevja še svoja poslovalnice: »Prehrano« v Mozlju. »Preskrbo« v Livoldu«, »Špecerijo« v Zeljnati, »Potrošnika« v Salki vasi in »Oskrbo« v Starem logu.
Za urejeno finančno poslovanje pa je organiziran samosto-
IZ LENDAVE
Na praznovanje Dneva vstaje se pripravljajo tudi v Lendavi in njeni okolici. Organizirali bedo partizanske patrulje, ki bodo v dneh pred przznikom prehodile večino prekmurskih vasi, obiskale borce in sodelavce iz časa NOS.
Iz vasi Pinee-koionija, kjer je madžarski okupator interniral vso vas. bo 1?. julija odšla na pot južna partizanska patrulja, ki bo šla skozi vasi, kjer živi madžarska narodnostna manjšina. Po prihodu patrulje v Lendavo bo tu velik miting in svečan govor. Nadalje bo šla patrulja skozi Hotizo, Veliko Polano, preko Cresnovca in Beltincev, kjer bodo obiskali kraj, kjer je Jeseni IMI padel narodni Leroj Stefan Kovač-Marko. 22. julija bo patrulja prispela v Soboto lit se pridružila ostalim trem patra!’ara.
*
Člani delovnega kolektiva Proizvodnje nafte v Lendavi so letos prav leno proslavili dan rudarjev. V petek zvečer je bil3 v veliki dvorani Nafti* svečana akademija z govorom, nas'opil pa je tudi pevski zbor DPD »Svoboda« in godba na pihala. Drugi dan so bila razna telovadna in športna tekmovanja.	-ček
jen finančni zavod t. J. knjigovodski center v Kočevju, ki vodi finančno poslovanje osamosvojenih trgovin. Po istem načelu je formirano knjigovodsko središče tudi na ribniškem sektorju in v dobrepoljski dolini.
Na nove, t. j. osamosvojene trgovine so prenesene vse pravice in dolžnosti, ki jih je imelo prej osrednje trgovsko podjetje združenih trgovinskih poslovalnic, zlasti tudi absolutna odgovornost kolektivov posameznih trgovin.
Pripravljajo tudi tehnično izpopolnitev kot so poslovniki.
Koper, 8. julija. Ob 10. letnici množičnega odhoda izolskih delavcev med partizane bodo v nedeljo v Izoli proslavili občinski praznik, s katerim bodo poudarjene revolucionarne in socialistične tradicije izolskega proletariata, ki se je začel buditi že pred 60 leti, ko je bila na pobudo nekaterih naprednih Izolanov ustanovljena socialno-demo-kratska stranka, ki je že naslednje leto izvedla prvo množično manifestacijo. Leta 1901 so socialni demokrati kljub nasprotovanju klerikalcev ter avstro-ogrskih policijskih sil dosegli pri volitvah pozitivne rezultate. Njihov kandidat je bil iakrat znani slovenski pisatelj in znani borec za pravice delavskega razreda pokojni Etbin Kristan. Leta 1906 je bila v Izoli velika stavka proti izkoriščanju delavcev, ki jo je organizirala socialno-demo-kratska stranka, 1914. leta pa
pravila itd., da se okrepi samostojno delo v trgovinah; pripravljajo tudi volitve organov delavskega upravljanja.
2e v prvih dneh po osamosvojitvi je čutiti zdravo samoiniciativno delo in tekmovanje v izboljševanju poslovanja v trgovini.
Kot grosist deluje v okraju »Trgopromet« s skladiščem v Kočevju, Ribnici ter Dobrepolju.
Tudi med prebivalstvom je reorganizacija trgovine naletela na topel odmev in ljudstvo pozdravlja ta korak kot gospodarski napredek.	-ap
so izolski delavci končno dobili svoj dom. Socialno-demo-kratsko gibanje se je vedno bolj krepilo, dokler ga ni razpustila fašistična oblast.
Koordinacijski odbor je že sestavil obširen program proslav. Med drugim bo imel mestni občinski ljudski odbor slavnostno sejo, po mestu pa bodo razne kulturne in športne prireditve ter spominska zborovanja.
V	Izoli bo v nedeljo tudi zaključek prireditev italijanskih kulturnih krožkov, ki jih je organizirala Zveza italijanskih krožkov okraja. Dopoldne ob 11. uri bo posvetovanje italijanskih kulturnih krožkov v sindikalnem domu, popoldne pa bo v parku Arrigoni kulturna prireditev s petjem, recitacijami in drugimi točkami. Zvečer bo na Garibaldijevem trgu gostovala italijanska dramska družina iz Kopra z igro »Beneški pek«. J. L.
Gasilci Zgornje Polskave so razvili svoj prapor
Slavnosti so pričeli z nastopom dramske sekcije KUD »Gej« Zgornja Polskava že v soboto zvečer, nadaljevali pa v nedeljo. Zjutraj je bila po vasi budnica, nato pa v gasilskem domu slavnostna gasilska seja, vpis v gasilsko kroniko in slovesno razvitje gasilskega prapora. Gasilski prapor ie izročil gasilcem Zgornje Polskave zastopnik delovnega kolektiva tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici. Popoldne so priredili večje gasilske vaje s sodelovanjem okoliških gasilskih društev. Praznovanje so zaključili z veliko gasilsko veselico na prostem in sre-čolovom.	i,	B.
IZ CELJA
Na Golteh na Mozirski planini bo letovalo 120 otrok poplavi j en-cev iz Celja in bližnje okolice. Skrb za organizacijo počitniške kolonije je prevzelo Planinsko društvo Celje, ki je v ta namen dalo na razpolago Smučarski dom pri Mozirski kočj.	M.	C.
*
V	Celju je bilo od 28. VI. do 5. VII. rojenih 17 dečkov in 23 deklic. Poročeni so bili štirje pari. umrlo je 6 oseb. — v Celju okolici je bilo v istem času rojenih 13 dečkov in 11 deklic. Poroke so bile 4, smrtnih primerov pa 7.
13. julij —
Ni slučaj, -da praznujejo slovenski šoferji ravno 13. julija svoj stanovski praznik. Res je, -da imajo v svoji službi, zlasti tam, kjer ljudem ni in ni mogoče dopovedati, da ne smejo hoditi po cesti, kakor se komu zazdi, mnogo smole, kakor da bi bil vedno 13. v mesecu, toda 13. julij je pomemben dan iz narodnoosvobodilne borbe, dan, ko so se ne samo kot borci, temveč prav kot šoferji leta 1943 postavili s tem, da so tedanji štab NOV pripeljali na motornih vozilih v osvobojeni Žužemberk.
Ljutomerčani pripravljajo letos prav poseben način praznovanja tega dne za vse slovenjegoriške in prekmurske šoferje. V nedeljo, dne 11. julija, bo v Ljutomeru pravi šoferski dan. Ob 9. uri pred-
Nod 200 otrok iz novomeškega okraja na počitnicah v Kranju
Po dogovoru med okraji so letos prišli otroci iz Kranja na letovanje v novomeški okraj, otroci iz novomeškega okraja pa so odšli v Kranj. Svet za ljudsko zdravje in socialno politiko pri OLO je poslal v Kranj v prvp izmeno 97 otrok, med njimi 17 otrok iz Splita, okrajni odbor ZB pa Je oskrbel letovanje v Kranju v prvi izmeni 110 otrokom padlih borcev. Poleg tega ima okrajni odbor ZB še otroško kolonijo v Smarjeti pri Novem mestu, v načrtu pa ima tudi kolonijo na Miruj, če bo dovolj prijavljenih otrok. Prvotno je bilo prijavljenih za prvo izmeno še več otrok, vendar so otroci zlasti iz vasi pod Gorjanci izostali, ker jih starši odnosno oskrbniki niso pustili, češ da je sedaj sezona za nabiranje borovnic in bodo otroci pri tem zaslužili.
V Avstrijo je odšlo iz novomeškega okraja v prvo izmeno II otrok, v drugo pa jih ho šlo Še
23.	Svet za ljudsko zdravje in socialno politiko pri OLO ima svojo kolonijo še v 2užemberku, kjer je v prvi izmeni okrog 40 otrok, 17 otrok pa je odšlo v zameno na letovanje v Split. Vsi otroci v kolonijah so zelo veseli, da jim je omogočeno letovanje v enem ali drugem kraju, posebno pa se pohvalijo otroci v Kranju, kjer je zanje res vsestransko poskrbljeno. Tudi okrajni odbor RK je letos že poslal na enomesečno zdravljenje v Savudrijo pri Kopru 26 otrok, namerava pa jih letos poslati še 50. To so predvsem bolehni otroci radiih borcev in revnih družin, ki so nujno potrebni zdravljenja.	(r)
Velenje išče nove delavce
Razvoj rudnika Velenje je danes že tak, da terja mnogo novih rudarjev, ki jih pa ni moči dobiti iz njegove okolice. Prav te dni prihaja mnogo mladih delavcev v ta rudnik z namenom, da se stalno zaposle in se sčasoma kvalificirajo v rudarskem poklicu. — Rudarski poklic je bil že od nekdaj zelo čislan in tudi dobro plačan.
Velenjski rudnik je danes moderno urejen in nudi s svojo mehanizacijo vsakemu mlademu delavcu, ki se zanima za pridobitve tehnike, možnost naglega razvoja. — Zaradi trenutnega pomanjkanja družinskih stanovanj, se je ta rudnik orientiral bolj na vključevanje mladih delavcev na delo. Zanje je uredil udobne sobe in vplival na pocenitev hrane. Tudi kulturno življenje je v Velenju prav pestro, tako da nihče ne pogreša razvedrila in zabave.
Mnogo mladih ljudi, posebno onih, ki so odslužili svoj vojaški rok, se je odločilo stopiti v rudarstvo in se zaposliti v Velenju- Tu jih rade volje sprejemajo in jim nudijo zaposlitev ter s tem lepo bodočnost. Velenjski rudnik bo v teh letih postal gigant naše industrije ih bo zaposloval več tisoč delavcev. Zato že sedaj misli na vzgojo novih strokovnih delavcev in rudarjev.
Oglašujte V SLOVENSKEM POROČEVALCU!
poldne bo sprejem gostov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja in od drugod, ob 10. uri slavnostni govor, ob 11. uri odkritje spominske plošče šoferju Stanku Kosiju, ki je lani zgorel v gorečem avtomobilu, ob 12. uri polaganje vencev ob spomeniku padlih bor°ev, po kosilu pa preprosta zabava z raznimi točkami na motornih vozilih. Spričo možnosti, da potujejo ljudje ta dan z nedeljsko karto, pričakujejo Ljutomerčani obilno udeležbo vseh voznikov motornih vozil.
Želimo vsem šoferjem, da ta praznik veselo praznujejo, v bodoče pa tudi, da imajo čim manj nezgod na vožnji, kar bo skupnosti in njim osebno v veliko korist in zadovoljstvo!
Ha Tolminskem ss pripmvlfajo sci proslavo Dneva vstaje
Trinajstletnico vstaje slovenskega naroda bodo letos na Tolminskem zelo lepo praznovali. Okrajni šcab za priprave, v katerem so člani združenja rezervnih o:;c:r-jev in ZB, je že sestavil svoj programski načrt.
Za Tolminsko bo glavna proslava na predvečer v Tolminu ob ognju številnih kresov, kate-e bodo zakurili po gorah. Borbene patrulje iz oddaljenih krajev bodo šle na pohod iz nekdanjih partizanskih oporišč že dne 19. julija zvečer.
Te patrulje bodo prirejale mitinge in obiskale partizanske družine. Vse patrulje sc bodo združile pred Tolminom, kjer bodo izvedle taktične vaje. Pri teh bo sodelovalo nad 50C bivših borcev in rezervnih oficirjev, mladincev
predvoraške vzgoje, gasilcev, PAZ in JLA. Aktivni oficirji JLA bodo sodelovali kot opazovalci v enotah bivših partizanov, ki bodo v napadu. Po končani vaji na bodo priredili v novem gledališču v Tolminu svečano akademijo. — 22. julija pa bodo odšli vsi, ki bodo sodelovali na taktičnih vajah ob spremljavi godbe iz Vogrskega v bližnjo partizansko vas Ljubinj, kjer bodo priredili velik miting in tekmovanje strelcev.
Krajem primerno slavje bodo imeli tudi v bivšem cerkljansko-idrijskem okraju. V sklopu teh proslav pa bodo v Cerknem priredili večje slavje, odkritje spomenika in grobišča padlim borcem, kjer je v zadnji ofenzivi leta 1945 padlo 240 partizanov.
—jp
»«•«••••• •«••«••••	• •••«
R&ZPIS
OKRAJNI LJUDSKI GDBOR KRANJ razpisuje naslednja službena mesta: niesic PRAVNEGA REFERENTA
v tajništvu OLO; pogoj: končana pravna fakulteta in najmanj 5-letna praksa v upravni službi;
mesto SODNIKA za prekrške
pri tajništvu za notranje zadeve; pogoj: končana pravna fakulteta in najmanj 3-letna praksa v pravni stroki.
Prosilcem, k; po tem razpisu pridejo v poštev za sprejem v službo, bo OLO Kranj zagotovil najkasneje do konca letošnjega leta ustrezno stanovanje v Kranju. Za obe mesti je predvidena dopolnilna plača do 6000 dinarjev mesečno. Prosilci naj vložijo prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja na tajništvo OLO Kranj do 31. julija 1954.
•	«e .»m«*.
Občinski praznik v Izoli
ob desetletnici množičnega odhoda izolskih delavcev med partizane
šoferski praznik
V organizacijah Ljudske tehnike
Od društev in članstva je odvisen napredek
»Ustanoviti mora« — to Je bil eden sklepov na okrajni skupščini LT v Brežicah — »klube mladih tehnikov, nova društva, razširiti število članstva itd.«
Sklep je bil storjen po izčrpni razpravi treh desetin delegatov iz osmih društev tega okraja, v kateri so skoraj do slehernega navajali kot poglavitno težavo za razvoj in napredek Ljudske tehnike — pomanjkanje finančne osnove. V Bistrici ob Sotli so morali zaradi slabega finančnega stanja kratko in malo prodati svoje vozilo. Avto-moto društvo v krškem namerava letos Izvesti velike motorne dirke na stadionu Matije Gubca, ki je bil pri zadnji poplavi precej poškodovan in ga bo treba popraviti ter usposobiti za dirke. Tudi tukaj bo treba čimprej položiti prenekateri dinar, da bo prostor ustrezal namenom.
Pa tudi drugih perečih problemov ni bilo malo v razpravi. Nekateri govorniki so se predvsem zavzemali za to, naj bi v klube mladih tehnikov predvsem pritegnili šolsko mladino, ki bo potem, ko bo zapustila šolo, najmočnejši steber v organizacijah LT. V vseh više organiziranih šolah pa bi se morala mladina smotrno izobraževati v tehničnih vedah, saj bo tako pozneje lahko domovini vse Doplačala, kar bo prejela od družbe.
V brežiškem okolišu bolj ali manj uspeva nekaj društev LT, tako na Senovem, dalje Aeroklub v Cerkljah, brodarsko društvo v Brežicah itd., vendar se zdi, da je njihovo delo premalo smotrno in vse preveč navezano na posamezne marljive delavce v njih. Posebno avto-moto društva so svoje naloge očitno zajela preozko, kajti mladino bi bilo treba razen za vozače motornih vozil usposabljati tudi za upravljanje s traktorji in drugimi poljedelskimi stroji.
Slednjič na tem občnem zboru ni ostalo neopaženo, da oblasti in zastopniki ustanov in podjetij skorajda podcenjujejo pomen te organizacije, kakor da bi ne vedeli, da prav ona usposablja ljudi za najbolj napredno delo.
Letošnje jadralno svetovno prvenstvo bo v Cacnphillu v Angliji od 20. julija do 4. avgusta.
Na to tekmovanje gredo naši najboljši jadralci Komac, Raj n, Mordej, Ar ba j ter, Saradič in Di-mitrovski, in sicer z domačimi jadralnimi letali »Košavo« in »Orao II-C«. Za to težko preizkušnjo se naši jadralci že precej časa smotrno pripravljajo, in sicer deloma individualno, deloma pa v skupnem taborjenju, ki traja že več kot mesec dni. Ta del priprav je posvečen predvsem spoznavanju jadralnih letal in drugih tehničnih pripomočkov, ki jih mora dober jadralec poznati, posebno. Če leti nad tujo zemljo. Priprave so potekle prav uspešno.
Medtem se prav te dni na letališču Aerokluba v Ohridu in nad Ohridskim jezerom končuje tekmovanje najboljših padalcev Ju-
za vsestranski razvoj naše domovine in za njeno obrambo. Seveda se je treba zavedati, da napredek niti v tej organizaciji ni odvisen od novoizvoljenih članov okrajnega odbora, temveč od društev in članstva samega, ki Jim bodo morali obenem predstavniki ljudske oblasti seči materialno in moralno pod roke.
Radovljičani delajo izlete
Delovanje Ljudske tehnike v radovljiškem okraju lani ni bilo tako razgibano, kakor bi lahko bilo. Premalo članstva in slabi organizacijski prijemi so delo organizacij LT bolj hromili in zavirali, kakor pa razvijali. Zato je letos okrajni odbor LT začel po eni strani smotrno delati z društvi, hkrati pa se je oprijel tesnejšega dela s predšolsko in šolsko mladino, čeprav v tem še ni dosegel najboljših uspehov. Prav gotovo pa ta pot obeta mnogo več kakor dosedanja.
Upravni odbor AMD Radovljica je v izvajanju teh smernic sklenil prenehati z organiziranjem raznih dirk in je prešel na prirejanje propagandnih voženj, za katere so stroški znatno manjši. učinek in koristi za udeleženca pa mnogo večje. Eno takih voženj je društvo izvedlo zadnjo soboto s 36 motoristi ter dvema
TENISKO PRVENSTVO LRS
kamionoma drugih in 2 osebnimaf avtomobiloma. Kolona se je najprej ustavila v Dragi pri Begunjah, kjer so člani LT položili venec na grob padlih talcev in počastili njihov spomin s primernim nagovorom, nato pa so nadaljevali vožnjo do Kranjske gore. Med to vožnjo so pri 2irovnici, na Javorniku in na Hrušici prav tako obiskali spomenike padlih. Udeleženci so nato preko Vršiča precej pozno zvečer prispeli v Trento, kjer so po prijetnem večeru v hotelu »Planinski orel« prebili noč. Naslednji dan so se mimo Bovca in Tolmina peljali dalje v Cerkno, kjer so si poleg številnih naravnih lepot med potjo ogledali tudi slikovito partizansko bolnišnico »Franjo <. Na povratku jih je pot v strnjeni koloni vodila po Poljanski dolini in. skozi Škofjo Loko in Kranj do doma.
Prireditelji bi radi v zvezi s to vožnjo izrekli zahvalo tovarni »Plamen« v Kropi ter opekami v Dvorski vasi. ki sta članom LT posodili svoje kamione, česar trgovsko podjetje v Lescah kljub večkratnim obljubam ni hotelo storiti. Vodja vožnje tov. Tušek je imel sicer težko delo, ki pa sta mu ga zelo olajšali disciplina in požrtvovalnost vseh članov. Po povratku so vsi enodušno izrekli željo, da bi takih voženj doživeli še več.	P. A.
Šipek 6:2, 6:1: Zerovec : Štiglic 6:0, 6:1; Lovrec : Fabjan 6:2, 6:3; Škulj : Fideršek 6:1, 6:4; Slana : Kocmut 6:0, 6:0: Podlesnik : Ketiš 6:0, 6:4; Bf T?ant : Toš II. 6:0, 6:2; Vlasak obek 6:1, 6:1; AI-baneže : Pečar 6:2, 6:3; Ratej ; Cop 7:5, 6:0; Ogrin : 2ižeg 6:02, 7:5; 2erovec : Horvat 6:0, 6:4. V oseninki finala je bila odigrana samo ena igra, v kateri je Bergant proti Podlesniku dobil v dveh nizih 6:2, 6:1.
V	I. kolu mladincev so bili izidi takile: Lovrec : Ivanuš 6:1. 6:0; Černigoj : Korbar 6:1, 6:4; Polanec : Štravs 6:1, 6:4; Sotler : Recek 6:1, 6:0, Zerovec : Germovšek 6:1, 6:3; Petan : Toš II. zv. o.; Fideršek : Holeček 6:1, 6:0; Pucihar : Šipek 6:3, 5:7, 6:3.
V	konkurenci članic je bila odigrana samo partija Lovrec : Un-terlechner 6:4, 6:1.
Lep zgled
kamniških planince?
Pri gradnji planinske postojanke na Starem *~adu marljivo sodelujejo kamniški planinci, ki so med drugim navozili do podznož-ja Starega gradu 6000 kosov opeke. Tamkajšnji planinci nameravajo kočo na Starem gradu povečati. z gradbenimi deli bodo začeli, brž ko bo vsa opeka pri postojanki. Pri prenašanju gradbenega materiala so se izkazali tudi dijaki kamniške gimnazije, delavci »Titana« in nameščenci ostalih podjetij.
SAH
MLADINSKO PRVENSTVO
DOLENJSKE
Od 5. do 8. t. m. je bilo v Novem mestu drugo povojno mladinsko prvenstvo Dolenjske. Tekmovanja so se udeležili mladinci iz Novega mesta, Črnomlja in. Mirne peči, medtem ko šahovska društva iz Kočevja, Ribnice in Krškega niso poslala nobenega udeleženca.
Prvo mesto je več ko zanesljivo zasedel drugokategomik Tone Škerlj iz Novega mesta, ki je premagal vse nasprotnike. Drugo mesto je pripadlo nadarjenemu, a še neizkušenemu Kastelicu iz Črnomlja, ki se je poleg Škerlja tudi plasiral za mladinsko prvenstvo Slovenije v prvih dneh avgusta v Rušah. Tretji je bil Somrak iz Mirne Peči, za njim pa so Novak, Vodopivec in Picek.
Po končanem prvenstvu je bil brzoturnir udeležencev, ki se ga je udeležil tudi Sila, bivši mladinski prvak in seniorski prvak Dolenjske. Tudi na tem turnirju je zmagal novi prvak Dolenjske Tone Škerlj pred Silo in Avscem (vsi Novo mesto), Novakom in Kastelicem (oba Črnomelj), Pičkom (Novo mesto) itd.
NOČNA
PLAVALNA TEKMA
Drevi ob 20. uri bo v plavalnem stadionu v Koleziji prvi plavalni dvoboj v hrvatski-slo-venski ligi, in sicer med plavalci POSK iz Splita in domače Ljubljane. Vabljeni!
Letalci in padalci pred svetovnim prvenstvom
Ekipa Jugosiavije za svetovno jaaralno prvenstvu
«t.«*..*. •••••>••• .••>«.«•• •••.«•••>	•«•••• ••••«•
•	OBRTNA ZBORNICA LRS razpisuje mesto	f
:	TEHNIČNEGA UREDNIKA - NOVINARJA	;
•	za glasilo »Obrtnik«.	;
•	Ponudbe z življenjepisom je poslati na Obrtno zbor- j
j	nico LRS, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 12. j
•••••*• ••••••	•*»••••• *•••••*•• «••*••••• '••••«.•« •••••«*•• «••••■••• .•«••**••
L/ OfU7>tdZ2
Vreme je omogočilo le pol sporeda
Maribor, 9. julija. Danes dopoldne se je nadaljevalo tekmovanje za teniško prvenstvo Slovenije, in sicer v I. kolu za mladince in v
II.	kolu za .člane. 2al je začelo okoli poldneva deževati in ni prenehalo vse popoldne, tako da so morali prireditelji celoten spored odgoditi na jutrišnji dan. Ta zamuda bo imela verjetno še nadaljnjo posledico, da tekmovanja do nedelje večera ne bodo mogla biti zaključena.
V članski skupini so bili v n. kolu doseženi tile izidi; Čebular ;
goslavije. Izbira udeležencev med padalci za svetovno prvenstvo v Franciji bo izvršena pozneje, vsekakor pa bodo prišli v poštev naši znani zastopniki te drzne letalske discipline, med katerimi je letos že znatno število dobrega naraščaja. Za svetovno prvenstvo v Saint Jeanu bodo tekmovali od
2.	do 7. avgusta.
Svetovno prvenstvo padalcev so letos razpisali Francozi, vendar je bil razpis na predlog Jugoslavije nekoliko spremenjen, tako da bodo pogoji za dosego najboljših ocen bolj ustrezali dosedanji vadbi naših predstavnikov. Nekaj sprememb glede padalske discipline so predlagali tudi Italijani in Holandci, tako da bo čimbolj preskrbljeno za varnost in zanesljivejše delo udeležencev. Naše jadralce in padalce (pa tudi modelarje) čakajo v kratkem težke, toda častne preizkušnje.
Trgovina Gelbfisch in sin je bila odprta. Toda nihče ni stopil skozi vrtilna vrata. Prodajalci so kot voščene lutke stali pri svojem blagu.
V ozadju knjigarne je kot vedno slonel Jožef Sussmann in bral. Snel si je debela očala in jima prišel naproti.
»\se jutro ni bilo niti enega človeka,« je dejal.
»Česa tudi pričakujete? Da bo zdaj kdo prišel in zahteval najnovejšega Wodehousa? Jožef — proč morate od tod!«
Mladi mož jo je samo gledal s svojimi rdeče obrobljenimi očmi.
>Saj imate sorodnike v bližini Buczacza. Pojdite z očetom tja. Na vasi je varneje.«
Jožef je z mehkim pogledom objel police z zvezki v oglati pisavi.
»Pisano je,« je rekel krotko, »naj človek ostane pri svojem delu in pri svojem opravilu do večera.«
Pjotr je redko govoril, ne da bi bil vprašan. Toda tokrat je odprl usta:
»Gospod Sussmann, pisano je tudi: živ pes je boljši od mrtvega leva.«
Jožef ni imel časa odgovoriti. Strop, stene in police so se zazibale v nenadnem stresljaju. Drdrajoče bobnenje je naraščalo. Skozi visoka okna so zagledali dve letali; togo raztegnjena krila in želesma trebuha. Leteli sta nizko in zdelo se je, da bosta zadeli v streho mestne hiše. Toda že sta veselo krožili pod sinjim nebom onstran Dnjestra.
Za njima pa so se privrtinčili na trg lističi. Redki mimoidoči so se sklanjali za njimi.
Tudi Pjotr je pobral enega.
»Ukrajinci!« je bilo natisnjeno v cirilici. »Na^mčil je vaš dan. Vrzite s sebe jarem! Proč s poljskimi pokvarjenci!
Poženite jih, pobijte jih! Dežela je vaša. Nemci prihajamo k vam kot prijatelji. Živio svobodna Ukrajina!«
Še preden sta Betka in Pjotr prebrala do konca, sta planila kvišku.
Z one strani Dnjestra je prihajal šum, kakršnega še nista slišala. Kot da se tam nekaj reže in trga, ko da se dvoje ogromnih želez brusi drugo ob drugo. Nato je težko udarilo. Še enkrat. Tri sekunde je bilo vse tiho. Za konec pa je še nedolžno in slabotno zaprasketalo.
Za trenutek ni bilo več videti letal; zdaj pa sta se poševno dvigali kvišku, se igraje pozibavali in izginili pod nebom.
»Pjotr — to je bilo pri nas!«
Že sta se spustila v dir. Elizabeta je pri vsem svojem strahu slišala Pjotrovo enakomerno dihanje. Njegov prazni rokav je opletal sem ter tja. Na mostu je medtem slekel jopič. Pred seboj sta zagledala oblake dima in plamena. Bila je sladkorna tovarna. Hvala bogu, sta pomislila hkrati, ne da bi se tega sramovala.
Zavila sta na levo. Čez cesto se je vlekel dim. Tovarna je bila v razvalinah. Čelna stena stranskega krila je bila porušena, da je bilo videti v sobe Zweifussovih.
Niti tisoč korakov nista več imela do bele hiše. Pjotr je spotoma prijel Elizabeto za roko.
Zagledala sta belo streho — ni bila porušena. Toda nikjer človeka, nobenega glasu. Čudno, da nista Recha in Henrik pritekla ven, da bi pogledala, kaj se je zgodilo, in da bi reševala.
Prišla sta do mreže, obrasle z zelenjem. Pjotr je nenadoma pahnil Elizabeto nazaj; že je bil na vrtu. Z nogo je zastavil vrata ograje, da ni mogla vstopiti, in se sklonil naprej.
»Ne smeš ga pogledati,« je rekel, ko se je zravnal in jo pustil mimo.
Ležala sta čisto blizu izhoda. Čez Henrikov obraz je Pjotr razgrnil jopič. Recha pa je ležala na trati neizma-ličena. Na njenem nežnem obrazu ni bilo nobenega strahu; beli lasje so bili urejeni kot vedno. Letalec, ki je za šalo streljal s strojnico, ji je prestrelil prsi.
12
Ko so prišli, so prišli kot osvoboditelji, kakor so oznanjali njihovi letaki. Svojemu osvobajanju so se lahko posvetili toliko bolj načrtno, ker je bila vojaška sila države strta in se ni bilo tu na jugu bati nobenega organiziranega odpora več.
Ker so Ukrajinci kljub vsemu spodbujanju čisto pozabili pobiti pokvarjene poljske zatiralce, je ta naloga seveda ostala njim. Opravljali so jo s pomočjo skrbno sestavljenih seznamov: njihovi odposlanci s stoječimi ovratniki so bili vestno opravili svoje delo.
Zasedli so torej urade in polovili uradnike. Za njimi je prišlo na vrsto vse, kar je pripadalo akademsko izobraženi plasti: poljski zdravniki, odvetniki, inženirji, višji učitelji. Ti so prišli pred vojaško naglo sodišče, ki je zasedalo v pritličju vojvodstva. Ob vratih je bil naslonjen grb s poljskim orlom, ki so ga strgali s pročelja in omadeževali.
Postopek pred sodiščem je bil silno kratek in preprost. Vojaški sodnik je prebral že pripravljeno obtožbo, ki j« vsebovala le nekaj stavkov in pogostoma napačna imena. Po sodbi so stopili obsojenci na tovorni avtomobiL Po navadi so morali čakati, da je bilo število tistih, ki so bili določeni za vožnjo v smrt, popolno. Na morišče, v Suhi bajer, nekoliko zunaj mesta, za ulansko vojašnico, so jih odpeljali v spremstvu- motociklistov.