Poštnina piačar.a v gotovini.
ŠTEV. 165.
V LJUBLJANI, ponedeljek, 25. julija 1927.
Posamezna Številka Din 1.— LETO IV
NARODNI 0
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
HeseSna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi 3e ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu fitev. 13.633.
Nacionalizacije.
Prevzem »Kranjske hranilnice« s stra-111 ljubljanske oblastne skupščine je zopet razgrnil vprašanje neacionalizacij in to tem bolj, ker je ta prevzem ena tistih fedkih nacionalizacij, ki je bila izvršena Pravilno in brez škode za našo nacionalno čast.
Ne živimo pri nas v boljševiških razmerah in zato je prvi predpogoj korektnih nacionalizacij, da se izvrše v sporazumu s prizadetimi. Druga najvažnejša naloga pravilne nacionalizacije pa jb, da ta služi edinole celoti, ne pa kaki posamezni skupini ali stranki. »Kranjska hranilnica« je postala eden naših denar-nih zavodov vsled dela vsega kranjskega prebivalstva in zato je samo v redu, če
os ane udi last vsega kranjskega prebivalstva. In s prevzemom s strani ljub-janske oblastne skupščine se je to izvršilo.
Kako vse drugače pa se je n. pr. izvršila nacionalizacija Kazine. Mesto da bi postala Kazina last ljubljanske občine, kakor so določevala društvena pravila, je postala last ene stranke. Ena važnih nalog prihodnjega občinskega sveta bo zato, da to zadevo uredi in da postane lastnik Kazine mesto Ljubljana. Sličnih nacionalizacij, ki jih je treba korigirati, je še več in samo v čast slovenske-»u imenu bo, če se bodo vse te nacionalizacije korektno korigirale.
s*°leg teh nacionalizacij pa so se v popi e obratnih dneh izvršile še druge ^nacionalizacije«, ki imajo to posebnost, da sp.oi niso ile nobene nacionalizacije, temveč so vsa ta nacionalizirana pod-jetja ostala v tujih rokah. Mesto da bi se s pravilno izvedenimi nacionalizacijami gospodarsko osamosvojili smo vsled delovanja gotovih gospodov ostali tam, kjer smo bili in edin »profit« teh »nacionalizacij« je, da je prišlo par Slovencev v razne upravne svete.
Za naš uspešen razvoj pa je nujno potrebno, da pripadajo vsa važnejša gospodarska podjetja na področju Slovenije tudi dejansko slovenskemu narodu. Ne iz kakih šovinističnih vzrokov, temveč iz dejanske potrebe, ker je drugače gozdarska organizacija slovenskega naroda nemogoča.
Potreba organizicije slovenskega gospodarstva pa je vsak dan večja in mislimo, da je tudi že vedno večja možnost, da se ta organizacija izvede. Vse naše nacionalno življenje je bilo desetletja dolgo ovirano od neplodnega boja med »liberalci« in »klerikalci«. S sporazumom med SLS in NRS je ta boj premo-sten in sedaj je ustvarjena možnost, da Slovenci brez ozira na razlike v svetovnem naziramju v gospodarskih vprašanjih nastopamo složno. Mesto da s praznimi medsebojnimi boji samo tratimo sile, bi mogli enkrat s složnim delom tudi potencirati svoje sile. Na vse zadnje je vendar v interesu vsakega Slovenca, da je slovensko gospodarstvo krepko razvito in da pridemo že vendar enkrat do tega srečnega položaja, ko bomo mogli pričeti z izvajanjem slovenskega gospodarskega programa.
'In prav v volivnem boju je treba to povedati. Ni res, da bi morali slovenski volivci do 11. septembra poslušati sanic gesla, ki jih ločijo eden od drugega, temveč ravno sedaj je treba povedati, da so tu tudi stvari, ki so vsem skupne in da tudi najostrejši strankarski boji ne smejo razbiti slovenske solidarnosti. Ta slovenska solidarnost mora biti tudi v volivnem boju tako močna, da bo omogočila gladko sodelovanje strank tudi po volitvah in sicer zlasti na gospodarskem polju.
Seveda pa je jasno, da je nemogoč
Vukičevič ostane tudi po volitvah gospodar položaja.
Beograd, 25. julija. Govor, ki ga je imel Ljuba Davidovič v soboto v Skop-lju, je bil predmet raznih komentarjev v političnih krogih. Sodi se, da je bil Davidovič, četudi je obsojal Voljo Vu-kičeviča, to pot vendar bolj usmerjen kakor takrat, ko je govoril v Takovu v Beogradu. Demokratje trde, da je Da-vidovičev govor samo posledica govora Velje Vukičeviča, ki je pozival Davidoviča, naj navede konkretne primere za svoje irditve o volilnem terorju in za obtožbe, ki jih je izrekel pri Takovu. Demokratski krogi smatrajo, da se s tem govorom situacija ne bo poslabšala in da se bo ohranilo edin-stvo stranke ter da bo do razčiščenja prišlo najbrž šele po volitvah, čeprav se je mislilo, da pride do njega že zdaj.
Vukičevič mora zdaj rešiti vprašanje odnošajev med radikalskimi ministri in med glavnim odborom radikalne stranke. Sestanek, ki bi se bil moral vršiti med Vukičevičem in Aco Stanojevičem, se je najbrž vršil v Nišu, ko se je Vukičevič vračal iz Skoplja v Beograd. Na tem sestanku so se morali določiti temelji sporazuma med Aco Stanojevičem kot zastopnikom glavnega odbora stranke in med Vukičevičem j kot zastopnikom vlade, oziroma radi-kalskih ministrov. Izgleda pa, da ta sestanek ni privedel do zaželjenega
\ uspeha. Kakor trde v dobro obveščenih krogih, bi Vukičevič ves položaj v radikalni stranki rad postavil na nove temelje. On stoji na stališču, da v radikalni stranki ni nobenih sktfpin in da se ne vodi boj med posameznimi frakcijami, temveč da so vse diference, ki obstoje med njimi in med posameznimi člani, samo osebne diference radi kandidatur. S tega stališča misli Vukičevič, da bo lahko pripravil Aco Stanojeviča in druge radikale do pomirljivosti, da se ne bodo nad posameznimi slučaji spodtikali. Vukičevič meni, da je tem našel najbolj zdravo rešitev.
Glavni odbor radikalne stranke pa stoji na stališču, da to niso samo osebna vprašanja temveč načelna. Sedaj je vprašanje, kak vpliv bo imel Aca Sia-nojevič na glavni odbor radikalne stranke.
Velja Vukičevič misli, da bi se neposredno po volitvah morala sestati državna konferenca ali kongres radikalne stranke. On se nadeja, da bo v narodno skupščino spravil veljko število svojih ljudi in da bo potem imel tudi odločilen vpliv na kongresu stranke ter da bo tam izvoljen strankarski forum tak, kakor bo njemu prijal. Tako bi radikalna stranka prišla v njegove i roke in radikalni poslanci bi se mu morali pokoriti ali pa izstopiti iz radikalne stranke.
Davidovitev govor v Skoplju.
Skoplje, 23. julija. Danes je imel De-vidovič shod, za katerega je vladalo velikansko razpoloženje, ker je imel na shodu Davidovič odgovoriti Vukičeviču. Med drugim je Davidovič izvajal:
Demokratska stranka je šla v vlado, da izvede svobodne volitve. Zahtevali 6ino, da morajo biti uradniki, ki ne spoštujejo državljanskih pravic volivcev, odpuščeni. Zahtevamo, da so v državni službi samo pošteni ljudje. Vseeno je, Ce so ti naši pristaši ali ne, glavno je, da so ljudje, v katere moremo zaupati. Prepričali pa smo se, da so ostali slabi ljudje v državni službi. Po sporazumu pa to ne bi smelo biti. Prvi ukaz o višjih uradnikih je bil podpisan brez znanja demokratskih ministrov. Tudi ukaz o imenovanju srezkih poglavarjev je bil done-šen brez znanja naših ministrov. Kdo torej ruši vladno koalicijo? Ne zahtevamo uradniške izpremembe iz strankarskih razlogov, temveč da varujemo svobodo volitev. Mi izvršujemo svoje obljube in zato zahtevamo, da jih izpolnjujejo tudi drugi.
Pravijo, da ne navajam dejstev. Ce bi navedel vsako podrobnost, potem bi bilo tega toliko, da bi bili vsi brez večerje. Mesto da bi se razmere zboljševale, je vse vedno slabše. V Valjevu je bil boj med radikali in bilo je 32 ranjencev. V Krivi Palanki je neki kapetan razpustil naš shod in mesto da bi se opravičil, je dejal, da je imel dr. šečerov protidržavni govor. Tako smo postali tudi mi proti-državni.
Moj govor v Beogradu je bil klic državljana, ki ne trpi nasilja. Bil je bol demo-mokrata, ki se vpraša, kaj bo, če se gode take stvari! i Končno je dejal Davidovič s poudarkom, da v vrhovni demokratski strankarski instanci, ki je nad njim in nad vsemi (lemokratičnimi ministri, ni nobenega nesoglasja.
POGAJANJA Z ITALIJO ŠELE PO VOLITVAH.
Becgra^, 25. julija. V političnih krogih se v poslednjem času mnogo go-. vori o direktnih pogajanjih med Jugo-| slavijo in Italijo. V ta namen naj bi v kratkem odšel italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero v Rim, kjer o obil pooblaščenje od italijanske v a ,e„za *a^°)šnja direktna pogajanja med Beogradom ,jn Rimom.
. General Bodrero čaka na povratek našega zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, da se z njim dogovori glede direktnih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo.
V	nasprotju s temi vestmi pa je izjavil <jr. Voja Marinkovič, da čas za direktna pogajanja ni prikladen radi volitev v Narodno skupščino. Tudi bi ta vlada ne mogla nuditi sigurnih garan-ci). Iskrena pogajanja bi mogla nuditi samo vlada, ki se bo sestavila šele po volitvah.
' Zato ni pričakovati, da bi se pričela direktna pogajanja z Italijo pred volitvami.
sodelovanje s stranko, ki je interesirana na tem, da se ne izvede nobena revizija slabo izvedenih nacionalizacij. Sodelovanje je pač mogoče le med ljudmi in skupinami, ki imajo skupen cilj in pjšteno voljo, nemogoče pa je z ljudmi, ki so krivi, da so bile vse nacionalizacije zaigrane.
V	hipu, ko postanemo tako solidarni, da moremo pravilno izvesti naqionaliza-cije, se začenja tudi nova doba slovenske politike. Ker v tem trenutku bomo do-
segli ta napredek, da pri vseh strankarskih prepirih ne bomo pozabili na svoje skupne interese in bo postala slovenska politika, ki je ne more premotiti ne tečajna razlika v’ delnicah, ne bogato plačana upravna mesta, temveč ki pozna vedno le — blagor celote.
Prevzem »Kranjske hranilnice« je prvi znak, da prihajamo do te nove dobe in upamo, da bo sporazum med SLS in NRS to dobo v celoti uveljavil.
Izjava Marinkoviča.
Beograd, 25. julija. IB). Dr. Voja Marinkovič je glede na Davidovičev govor v Skoplju izjavil tole:
Za razumevanje situacije je treba vedeti, kako so se stvari razvijale. Ko je imel Davidovič svoj govor pri Takovu, sem bil jaz na potovanju. Ko sem se vrnil v Beograd, sem prečital njegov govor. Sklical sem takoj demokratske minislre. Smatrali smo, da je Davidovič z občo obsodbo vlade pogodil v prvi vrsti nas demokratske ministre. Za to sem mislil podati ostavko. Tudi gospodje kolegi so bili z menoj istih misli. S posebnim pismom sem obvestil o tem Davidoviča.
Vso stvar smo obravnavali potem tudi na dveh sejah izvršilnega odbora, ki sta se vršili dopoldne in popoldne. Prišli pa smo do zaključka, da se zadeva ne da rešiti brez širšega glavnega odbora. Predhodno pa se moramo sami sporazumeti.
Za svojo osebo vstrajam pri tem, da ne moremo voditi dvojne politike, če je svoboda volitev res ogrožena, potem moramo iz vlade, če pa to ni res, potem ne smemo napadati vlade. Rekei •em, da bi, če bi bil sam uverjen, da se gode nasilja, izstopil iz vlade in ne bi čakal šele, da bi bil na to pozvan, če pa sem nasprotno prepričan, da je sedaj stanje boljše, kakor je bilo 1. 1925 in tudi leta 1923, potem ne smem prevzeti nase odgovornosti, da na svojo roko izstopam iz vlade. Ako se vstraja pri trditvi,- da je svoboda volitev res ogrožena, potem naj nam reko, da gremo iz vlade. Kar jaz zahtevam, je enotnost: ali ostanemo vsi v vladi, ali gremo vsi iz nje, ne pa eden noter, drugi ven.
Tako stoje stvari tudi danes. Mislim, da se stvar ne da drugače rešiti, kakor na ta način, ki sem ga razložil. Tudi sedaj po drugem Davidovičevem govoru mislim tako' — če mogoče še odločneje. Meni osebno je vseeno, kako se zadeva končno reši: ali odidem ali ostanem. Mislim pa, da je boljše za vso situacijo, za stranko in za svobodo volitev, če ostanemo v vladi. Sicer bom pa tako postopal, kakor bo odločil glavni odbor stranke. Prav tako tudi ostali moji kolegi v vladi.
86 GIMNAZIJ BO ODPRAVLJENIH.
Beograd, 25. julija. V prosvetnem ministrstvu so začeli delati na znižanju števila gimnazij. Od 116 gimnazij se bo ukinilo 36 zavodov.
DAUDET JE BIL ARETIRAN V BELGIJI.
Pariz, 25. julija. A. Daudet, znani rojalist in nacionalist, je bil aretiran v Belgiji-
ACA STANOJEVIČ PRISPEL V BEOGRAD.
Beograd, 23. julija. (B). Prvi podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke Aca Stanojevič je dopotoval sinoči v Beograd.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 25. julija. Včeraj se je‘ pričelo prvo kolo saveznih nogometnih pokalnih tekem.
V Osjeku sta nastopila reprezentanta zagrebškega in osješkega nogometnega podsaveza. Igra je končala z 3 : 2 v korist Zagreba.
V Beogradu pa se je vršila tekma med reprezentancama beograjskega in sarajevskega nogometnega podsaveza. Zmagali so Beograjčani z 8: 2.
■■»■'MBSt vi^.‘	tttrM‘y.-. a..
Fantazije »Slovenskega Haroda“.
»Slovenski Narod« hoče biti za volitve na vsak način originalen in zato servira svojim bralcem vsak dan kako prav originalno vest. Enkrat pisari o nevarnosti, ki preti ljubljanski realki, drugič »povzdiguje v nebesa delovanje esdeesarskih gerentov, tretjič pa piše
o	razkolih, ki se pojavljajo v vseh strankah, razven seveda v dioni SDS.
Tako je za nedeljo objavil »uvodnik« o velikanskem nezadovoljstvu, ki da vlada v klerikalnih vrstah proti kandidaturi dr. Ravniharja na listi SLS za ljubljanske občinske volitve. Kaj je na tem nezadovoljstvu renice, je »Slov. Narodu« že ipovedal včerajšnji Slovenec«, ki piše, da so člani SLS za vsako kandidaturo, če je ta škodljiva SDS.
Toda najlepše pri celi stvari je to, da si je Slov. Narod« kratkomalo izmislil, da bo postavljena za ljubljanske občinske volitve kak skupna kandidatna lista. Moremo čisto avtentično trditi, da se sploh še ni niti govorilo o kaki skupni kandidatni listi in tako je g. dr. Ravnihar šele iz »Slov. Naroda« izvedel, da bo nosilec na listi SLS. Vest »Slov. Naroda« je namreč čisto nezmiselna, ker se vrše sedaj občinske vlitve zopet po čistem proporcu in bo zato za SDS veliko težja bor-
ba, iče nastopi vsaka stranka sama, kakor pa če se naredi skupna lista, če stari »Slov. Narod« tega ne razume, mu seveda ni poma-gati.
Vest »Slov. Naroda« je torej navadna fantazija in seveda zato tudi vse te vesti dodano modrovanje še bolj prazno fantaziranje, ki ni vredno nobenega odgovora.
Sicer .pa povemo »Slov. Narodu«, da je čisto ! razna njegova nada, da bi s tako vestjo kaj vplival na potek skupščinskih volitev, ker bodo še pred 11. septembrom objavljene vse i.:indidatne liste za mesto Ljubljana in bodo i rej vsi volivci točno poučeni, kako b®sa je trditev »Slov. Naroda«.
Končno pa bi konstatirali samo še eno slvar. »Slov. Narod« se sklicuje na »Obzor«. Kako je to sklicevanje neupravičeno, kratek dokaz. Vest o nameravani skupni listi SLS iu NiRS so najprej objavile zagrebške »Novosti«. Šele drugi dan je »Obzor« posnel po ^Novostih« to vest, »Slov. Narod« pa se ne sklicuje 'na ^Novosti :, temveč ena »Obzor«, da se pač ne bi videlo, kako citira list, ki je v zvezi s SDS.
Tudi tak način citiranja je svojevrsten!
Predpriprave za votivno kampanjo v mariborsko-celjskem
votivnem okrožju.
Dočim se je v drugih delih naše države, posebno v južnejših, volilna borba že davno pričela, je pri nas v mariborsko celjskem volilnem okrožju še popolnoma mirno. Dela se zaenkrat še samo pri zaprtih vratih. Vrše se razna zborovanja zaupnikov in ožjih instanc j>osameznih strank, delajo se razne kombinacije, stvarjajo kooperacije in koalicije in sestavljajo kandidatne liste onih strank, katere jih še niso vložile in to so vse razen Slovenske Ljudske Stranke in Slovenske Kmetske Stranke. Slovenska Ljudska Stranka, ki je prva vložila svojo listo, kandidira tudi tokrat skoro povsod iste ljudi, kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah. Pomembnejša sprememba se je izvršila le v Prekmurju, kjer ni več na listi g. Šiftarja, dosedanjega poslanca SLS v mursko-pobo-škem okraju. Slovenska Kmetska Stranka, ki nastopa sedaj kot integralen del HSS in ki je vložila svojo kandidatno listo kot druga, kandidira pod nosilstvoin Stepana Radiča na novo g. Albina Prepeluha, ki je prevzel sre-zko kandidaturo v srezu dolnjelendavskem in .ptujskem in dr. Antona Novačana, ki kandidira v srezu celjskem in šmarskem. V srezu mursko - poboškem je postavila za kandidata Hrvata dr. Odiča iz Čakovca. Sodeč po splošnem razpoloženju Prekmurcev, te kandidature SLS in SKS niso ravno najsrečnejše in se lahko zgodi, da bosta obe stranki precej nazadovali, posebno v mursko soboškem srezu.
Samostojni demokrati še niso vložili svoje liste. Pogajali so se >na levo in desno, posebno s SKS, z NSS in z Orjuno, ki je zahtevala zase kandidaturo v mariborskem desnem srozu. Vsa ta pogajanja so se končala brez pozitivnega rezultata za SDS, zato je satno-stojno-deniokratska gospoda v hudih škripcih. Tokrat bo morala nastopiti pod svojo lastno firmo, brez priveskov. Kc* oe zatrjuje, se ji je posrečilo dobiti samo par nezadovoljnežev iz SKS, tako n. pr. g. Ureka iz Globokega pri Brežicah. Poleg tega ima SDS tež-koče radi kandidatur v posameznih srezih, ker se je neki odličen, samostojen demokratski gospod čisto eliminiral iz seznama kandidatov za kandidatska mesta. Posebno velike preglavice dela SDS Prekmurje, kjer ne more dobiti primernih kandidatov, oziroma kjer se tudi oni, ki so že pristali, puntajo.
V	splošnem pa je položaj SDS, ki se hvali, da bo dobila najmanj tri mandate, zelo obupen. Njeni dosedanji pristaši jo trumoma zapuščajo in si iščejo nove orijentacije. Odmikajo se ji celo nekateri izmed onih, ki so se smatrali za njihove najzvestejše pristaše. Izven vsakega dvoma je, da bo SDS silno
nazadovala in da se bo morala celo za man- i dat dr. Pivka kruto boriti.
Socijalisti bodo šli v volilni boj ločeno. * Postavljeni bosta dve listi, socijalistična z nosilcem Petejanom in bernotovsko-komunistič-na z nosilcem Vinkom Moderndorferjem. Ta razdelitev je tako nesfečna, da je skoro izključeno, da .bi si tudi le ena skupina mogla priboriti mandat. Verjetno je, da bodeta do-Dili obe listi približno enako število glasov, vendar pa premalo za mandat. Razen tega bodo socijalisti izgubili mnogo nemških glasov, ker gredo tudi Nemci tokrat zopet samostojno v volitve. Nosilec nemške liste bo mariborski odvetnik dr. Muhleisen. Nemci na mandat niti sami ne računajo, njim gre bolj za to, da preštejejo svoje zveste, da bi mogli potem pokazati svojo moč pred zunanjim svetom. To štetje je morda dobro za jas, opasno pa lako postane za njih same. i\jihova moč je od zadnjih volitev do danes močno padla. V splošnem se računa, da ne bodo dobili več ko 3000—4000 glasov.
Samostojno gre v volitve tudi Narodna Radikalna Stranka. Nosilec njene liste bo mariborski odvetnik dr. Rudolf Ravnik. Stranka se je v zadnjem času vsled preudarne in trezne .politike, katero je vodila, znatno ojačila, tako da utegne postati nevarna kokurenti-nja za nekatere manjše stranke, zlasti pa za SDS. Opasnega kandidata bodo imeli na njeni Usti zlasti socijalisti obeh skupin v srezu laškem in brežiškem, znatno pa so pb-rastli izgledi NRS tudi v Prekmurju, ki je za mariborsko-celjsko okrožje to, kar je Ma-cedonija za Srbijo. Z NRS bodo šle v volilno borbo tudi nekatere nepolitične, strokovne skupine.	‘
Ker so se pogajanja med SDS in narodnimi socijalisti razbila, bo vložila tudi NSS svojo lastno kandidatno listo, kateri se bo baje pridružil tudi del Orjune, ki je ogorčena na SDS vsled neupoštevanja njenih zahtev glede kandidatur. Dalje upajo narodni socijalisti tudi na glasove onega uradništva, ki zagovarja samostojen uradniški nastop. Vendar je položaj NSS tak, da ne more upati na kak pozitiven uspeh. Verjetno je, da bo dobila od vseh strank najmanj glasov, če izvzamemo seveda listo viteza Zagorskega, ki bo nastopil tudi tokrat s svojo posebno kandidaturo.
Tako se obeta našemu volilnemu okrožju osem skrinjic, če se med tem ne .pojavi še kdo z deveto in deseto. Izbira bo torej tudi tokrat dovolj velika. Kako bo pa ta izbira dejansko izpadla, to bo pokazal komaj usodni 11. september.	—M.	S.-
Politične vesti.
— Socialistična kandidatna Ista v Ljubljani. Včeraj se je vršila v Ljubljani okrožna konferenca socialistične stranke v Ljubljani z namenom, da določi nosilca svoje liste v Ljubljani in ljubljanskem volilnem okrožju. Konferenca je potekla v precejšnjem. Po dolgotrajnem prerekanju so delegatje stranke določili, da bo nosilec socialistične liste v ljubljanskem okrožju dr. Stane Likar, v Ljubljani pa bosta kandidirala Kit tek in Mlinar kot njegov namestnik.
— Volilni proglas Socialistične stranke Jugoslavije. Vodstvo socialistične stranke Jugoslavije je te dni v »Delavski politiki« izdalo na svoje volilce obširen volilni proglas, v katerem zahteva svobodo volitev in svobodo združevanja delavcev v razrednih organizacijah, — Socialistična stranka Jugoslavije nastopi po vsej državi samostojno, ker so se povsod v državi razbila pogajanja z delavsko-kmetskim republikanskim blokom (komuni-ti) glede skupnega nastopa marksističnih sil pri septemberskih volitvah.
— Komunistični kandidati. Delavsko-kmet-ski republikanski blok je postavil za nosilca svoje liste v Subotici urednika madjarskega delavskega lista »Servazet Munkaša« g. Do-fanjo. V Mostarju - Hercegovini pa kandidira kot nosilec levičarske liste Gojko Vukovič.	.	, m
_ [jcnešev odgovor lordu Rothermere-u. Zunanji minister dr. Beneš je odgovoril lordu Rothermere-u to-le: »Mylord! Zelo se Vam zahvaljujem za vašo brzojavko in za laskave besede, ki ste jih na mene naslovili. Vendar na si dovoljujem Vas na sledeče opozoriti: Prvič nisem o Vašem članku uporabil lzra-Svkilih“tirate v Vaši brzojavki. Očividno ste moje besede napačno razumeli ali pa so Vam bile krivo sporočene. Obžalujem dalje
ila ne morem o nadaljni vsebini Vaše brzojavke diskutirati. Sem namreč v uradnem položaju in zato ne morem vsega povedati, kar
oi	hotel, kakor morete storiti to Vi, g. lord. Moral bi primerjati razmere v Češkoslovaški z onimi na Madjarskem, pri čemer pa bi mogle moje besede, ki bi jih govoril kot minister, biti marsikomu neljube in jaz ne bi služil dobrim odnošajem med mojo deželo in njenimi sosedi. Iz tega vzroka opuščam odgovor na te stvari. Tretjič Vam moram sporočiti, da sem v vsakem oziru pripravljaen podati Vam vse informacije o položaju manjšin na Češkoslovaškem in v Madjarski in sicer tako v preteklosti ko onih v sedanjosti. To bom storil tem raje, ker vidim iz Vaše brzojavke, da so, čeprav odkritosrčno delate za mir, pravico in resnico, Vaše informacije
o	srednjeevropskih razmerah nezadostne, odnosno celo napačne.«
= Kmetska stranka za kralja Mihaela I. /Romania«, glavno glasilo rumunske kmečke stranke, objavlja ob priliki proglasitve princa Mihaela za rumunskega kralja komunike, v katerem poudarja vodstvo stranke, da je bil kralj Mihael rojen v Rumuniji in da ga varuje ljubezen vsega rumunskega naroda. Stranka je trdno prepričana, da bo kralj Mi-nael, ko postane polnoleten, opravičil vse nade rumunskega naroda. Komunike kmečke stranke je napravil v rumunskih političnih krogih najboljši vtis, ker dokazuje, da kmečka stranka ne bo podpirala nobene akcije princa Karla in njegovih pristašev za izpremembo na rumunskeni prestolu. Na današnji seji parlamenta bo podal Maniu, vodja kmečke stranke, podobno izjavo.
—	Tirolci so so hoteli odcepiti od Avstrije. Berlinska »Vossische Zeitung« piše, da je bil največji odpor proti dunajskim dogodkom
na Tirolskem, kjer se je celo posrečilo deloma vzdržati železniški promet. Nato poroča »Voss. Zeitung«, da so Tirolci v soboto in nedeljo že resno mislili na to, kako bi se odcepili od Avstrije in predvsem od rdečega Dunaja. Iz Tirolske bi se imel izvršiti poskus ustanovitve samostojne zveze alpskih dežel, ki bi bile združene v generalnem deželnem zboru. Če pa se ne bi ta namera posrečila, potem bi šla Tirolska s Predarlsko svojo pot. Ker pa bi bila ta novo ustvarjena država še manj življenja zmožna ko Avstrija, bi se nujno morala obrniti na Nemčijo za gospodarsko pomoč in priključitev te nove države k Nemčiji bi se izvršila kar sama od sebe. — »Vossische Zeitung« pa s lemi namerami Tirolcev ni zadovoljna, ker bi prišla Nemčija vsled teh namer v silno težaven mednaroden položaj.
= Priključitveno vprašanje in zasedba Porenja. Znani francoski publicist je objavil pod naslovom »Ogroženi mir« v »Matinu« članek, v katerem opozarja velesile, da morajo čim preje odstraniti iz priključitvenega gibanja grozečo vojno nevarnost. Ko je nastopila locarnska doba, je zavladal povsodi prevelik optimizem in mislilo se je, da bo nova politika gladko rešila tudi najbolj opasne probleme. Te nade so se izjalovile. Ravno pri-ključitvena nevarnost je glavni vzrok, da Francija še ne more izprazniti Porenja. Zasedba Porenja je sicer v nasprotju z locarn-skim duhom, toda edino sredstvo, ki more preprečiti priključitev Avstrije k Nemčiji. Zato je potrebno, da zapadni zavezniki na posebni konferenci najdejo pota za odstranitev priključitvene nevarnosti.
= Izključitev Trockega in Zinovjeva iz komunistične internacionale. Izključitev o.pozi-cionalcev Trockega in Zinovjeva še vedno ni sigurna, ker se vodstvo komunistične stranke boji prevelikega odpora v komunističnih vrstah, ako bi oba voditelja izključilo iz stranke. Dne 30. julija se bo vršila seja osrednjega odbora komunistične stranke sovjetske Rusije, na kateri se bo definitivno rešilo vprašanje Trockega in Zinovjeva. Na sejo pridejo tudi sovjetski poslaniki iz Prage, Berlina in Pariza. Seji bo prisostvoval boje tudi rimski poslanik Kamenjev.
MOČAN NAPREDEK OPOZICIJE V KRANJU.
Kranj, 24. julija. Današnje občinske volitve so dale ta-le rezultat: Od 822 volilnih upravičencev se Je udeležilo volitev 678. SDS je dobila 444 glasov (65.49%) in 16 odbornikov. SLS 94 glasov (13.86% in 4 odbornike. Gospo-darska lista pa 140 glasov (20.65%) in 5 odbornikov.
(Pri oblastnih volitvah pa je dobila SDS 431 glasov ali 23.8%, vsa opozi-zicija pa le 153 glasov ali 26.8%.
Beležke.
ŠE VEDNO NISO NAŠLI KANDIDATA.
Slavna SDS še vedno ni našla pripravnih kandidatov in ubogi esedesarji še vedno ne vedo, za koga se morajo slepo navduševati do 11. septembra. Goreče pristaše SDS to silno jezi, ker ne morejo po gostilnah niti hvaliti svoje SDS, ker jim ljudje takoj zabrusijo: Kaj boste vi, ki še kandidata ni-mate!
Toda zmagala bo vseeno SDS — če ne bo dežt	*
Radi verujemo!
V	»Jutru« je nekdo približno tako-le vzdihnil:
»Odkrito rečem, da je med somišljeniki SDS mnogo takih, ki se jim čudovita kravja kupčija, sklenjena med. ljubljanskimi Nemci ■ in SLS (v zadevi »Kranjke hranilnice«) ne j dopade!	j
Prav radi verujemo, da je mnogim somiš- 1 ljenikom SDS mnogo bolj všeč ona »kravja kupčija«, po kateri je prešla »Casino« čisto zastonj v roke SDS.
Pa je že tako, da so se take zastonjkarske kravje kupčije nehale.
KJ-.x;iJstM&«nu««aauac8QBC
Stanko Mencinger:
Kratke vesti.
V	zvezi z dunajskimi dogodki je bil odpoklican sovjetski dunajski .poslanik.
Francoski zunanji minister Briand je popolnoma ozdravel in prevzel zopet svoje posle.
Med Japonsko in Nemčijo je bila sklenjena trgovinska pogodba. Japonski listi poudarjajo, da je 'bila s tem obnovljeno japon-sko-nemško prijateljstvo, ki je bilo samo prekinjeno, ne pa pretrgano.
Kitajski dopisni urad zanika vesti o pogajanjih, ki da so se vodila med severno in južno Kitajsko.
SOMIŠLJENIKI!
Razpisane so volitve za narodno skupščino 11. septembra in za obč. svet ljubljanski 2. oktobra t. 1. Dolžnost naša je, da pri teh volitvah utrdimo obstoj Narodne radikalne ! '.tranke v Ljubljani, ter ugotovimo njen na-
Sto-* ■*>
V”Vmd?a«ta;“5oyrfl illih rtnuiMnlh
BkUca?rčlanJlv^na zboLanje^da’ polemiko ie bilo razmotrivalo obstoječo politično situacijo, opredeli svoje stališče napram volitvam,’ter imenuje kandidate.
Članski sestanek bo pravočasno naznanjen za vsak pododbor.
Pričakujemo polnoštevilne udeležbe!
Tajništvo NRS.
Pariška pisma.
BOULEVARD.
Široka cesta, natrpano polna vozil En trak se pomika navzdol, drugi navzgor. Na robovih tratoarjev kostanji, platane. Pasanti: Angleži, Rusi, Nemci, Anamiti, Italijani, črnci, skratka: Babilon.
Včasih čakate deset minut, predno se vam posreči priti čez cesto. Zvečer dajo svetlobne reklame boulevardu bajno iluminacijo. Posebno vr-liti boulevardi od Madeleine do p.iie Sl MiUtin. Okoli kupole na sc.eii: pa* lače plešejo žareče črke svetlobnega dnevnika (gazette illumineuse), sestavljajo besele, stavke, ki naznanjajo zadnje svetovne vesti in zadnje borzne tečaje. Strehe in fasade vseh poslopij na velikih boulevardih se kopljejo v rdeči in .modri luči reklam. Pravijo, da tako pestrega izgleda zvečer nima nobeno drugo evropsko mesto.
Kavarna pri kavarni. Vsi sede zunaj na tratoarju. Tudi pozimi v največjem mrazu. Majhne železne pečice segrevajo zrak, da je možno vztrajati. Platnena streha čuva kavarniške goste pozimi pred dežjem in snegom, poleti pred solncem. Drugod razkošna izložbena okna. Monotono piskanje avtomobilov, vidite to je boulevard.
Originalna prikazen pariške ulice so muzikanti. Utabore se navadno v stranski ulici, na oglu boulevarda. Eden od njih poje najpopularnejše pariške pesmi, ki pojo tudi že
o	Lindberghu in Nungesserju. Spremlja ga majhen orkester, včasih samo harmonika. Okoli njih se nabirajo pasanti, poslušajo, pri-pe-vajo, kupujejo note teh pesmi, ker prodajanje not tvori zaslužek teh muzikantov. Verujte mi, da ta pocestna muzika včasih opa-ija, celo poslovnega človeka pritegne z boulevarda, da za hip pozabi, da je mašina in s® prepusti magičnemu vplivu skoro frivolfl* pariške pesmi.
»Tous ceux qui te connaissent, grises de les caresses, s’en vont, mail ils revient toujours, Pariš, a tes amours.«
Ti muzikanti so ena listih intimnosti, ki nam še pričajo o barvitosti nekdanjega pariškega življenja. Takšen prijeten anahronizem so tudi sejmarji, ki tekom celega let* postavljajo svoje štante na .trotoarjih zunanjih bulvarov, tekom enega ali dveh tedno^ v letu pa celo vzdolž velikih bulvarov prl sami Operi in pred vrati velikih trgovin.
Najprijetnejša posebnost pariške ulice s° kioski. Šopki vijolic, nageljev, krizantem se smej'ejo iz njih. Povsod jih najdete; v tih in revnih okrajih, na trgih in križi®c ’ povsod vas vabi njih smeh. So kakor oaze miru sredi hrupnega bulevara in kakor lep .spomin na vse tisto, kar življenje moderne utice ubija.
Glejte, pri rožah sem, pa 'bi bil kmalu pozabil na parižanko. Sleherna daktilograf-ka vzbuja našo pozornost. Ljubka je, graci-jozna, mnogo okusa ima, poredna je, rože ima rada in fante tudi, samo naivna pa ni. Njen sloves je čisto opravičen. Močen pritok Brazilijancev, Bolivijancev je povzročil, da sl elegantna Parižanka rada naredi malo ten*' nejši teint, kar ji zelo dobro pristoja. N® konjskih tekmah v Auteilu in Longchamps11 vidite Parižanko iz višjih slojev. Njena p‘°' finjenot imponira. Sicer pa je povprečna ?a' rižanka predvsem »chic«. Opoldne jih vidita ko se vsujejo iz pisarn, trgovin, delavnic, ha' polnijo metroje, avtobuse in živahno kramljajo. o nogavicah, .plesu, Lindberghu. Njih preprosta in elegantna obleka dokazuje njih ižbrušen okus, za katerega jih zavida marsikatera gospa z dolarji.
Je pa še en tip Parižanke, ki jo ponoči srečate povsod: na ulici, v kavarni, music-hallu. Prosi za cigareto, k sebi vas vabi in ni nič delikatna v besedah. Črnke in mulatke imajo največ uspeha, odkar oboževana kreolka Josephine Baker pleše v Folies Bargere. Na Montmartru tvorijo mednarodno zmes te žene, v latinskem kvartu so povečini Francozinje in se njih ljubavniki rekrutirajo skoro iz samih Anamitov, Kitajcev in Japoncev.
V	kabaretih in kavarnah na Montparnassu pa dominirajo Rusinje in Madžarke. U.pani) da mi drage čitateljice ne bodo zamerile teh geografskih podatkov. No, pa se vrnimo na cesto.
Zanimive so pariške knjigarne. Kljub ogromnemu prometu so razstavljene knjige na ulici pred trgovino. Ljudje brskajo po knjigah, čitajo in le redki tudi kupujejo. Navadno tudi ni nobenega uslužbenca, ki bi pazil na knjige. Vse sloni na poštenju pasan-tov. Velika založništva:	Flammarion, Kra,
Hachette, Bossard. Če ima človek le malo bi-bliofilstva v sebi, skoro ne more mimo knji-garniških izložb, da se ne bi pomudil ob njih vsaj pol ure. V knjigarni g. Cartereta se radi zbirajo ljubitelji knjige, v majhnem sa-lonu za prodajalno. Tam srečate .prednika krušiva prijateljev kajig®^ J	£
T	iS 3 " dopuščajo. Je ie
mnoeo takih knjigarn, kjer se sestajajo bi-bhoifli, umetniki, učenjaki. To so skriti kotički, ki jih mnogi Parižani ne poznajo in kjer se v eni uri rodi več duhovitosti, kot
v	mnogih mondenskih salonih celo leto.
Pa ne pozabimo bukinistov, ki razstavljajo svojo antikvarično knjižno robo na ka-rrieniti ogradi vzdolž obeh bregov Seine od Louvrea do Notre Dame. Seveda so že minuli časi, ko je g. Hanotux, našel med starimi knjigami na keju (obali). Cezarjeve komentarje z lastnoročnimi beležkami Napoleona. Dandanes brskajo pri teh bukinistih najraje otroci, da si kupijo ali prodajo kakšen star učbenik. Pojdimo od bregov Seine navzgor proti Pantheonu, pa smo v središču latinskega kvarta.	„	,
(Dalje prih.)
širite »Naroitift Dnevnik«.
****** j**vwAJtnma*tTjiKS* tvmrr" wimnnwi»w«'<tBa<K*;»
Dnevne 'vesti-
VE ŽE LAŽEJO, NAJ LAŽEJO PAMETNO.
Esdeesarska »Riječ« z dne 14. julija je poročala o sijajnem shodu Sv. Pribičeviča v Zalužniei (Lika), kjer je bilo 5000 ljudi.
Vsa vas Zalužnica pa ima okoli 1200 prebivalcev. Vsa občina Vrhovine pa nekaj nad 7000 ljudi in sicer z dojenci, otroci in starčki.
Kako je potem prišlo na shod Pribca 5000 ljudi, to ve edino esdeesarsko glasilo in pa Osti analfabeti, ki ne znajo šteti do tri.
Odlikovani so bili z redom sv. Save
iv	stopnje dekan Martin Tomažič; z zlato oiajno za civilne zasluge: upokojeni sodni jV. ‘i‘ Simon 5erlič, Eduard Pivec, ,VI,	v Ribnici na Pohorju in Anton Ma-
n Idilik in mlinar v Senovi. S srebr-slun j?1 no za c'v>lne z:asluge |osip Kurent, Viri	niske hranilnice v Ljubljani, Alfred
l	!n.ar> ključavničar strojnih tovarn v Ljub-Pintar, rudar v Zabukovcih. n ~. češkoslovaško odlikovanje. Gospod ko i	češkoslovaške republike je odli-
'al znano sokolsko delavko gospo Ano lugovo z zlato medajlo reda Belega Le-'P za njene izvanredno zasluge za Sokol-Mvo- To odlikovanje je bilo izročeno go-s?e lugovi 20. t. m. potom konzula Češkoslovaške republike v Ljubljani Drem. Fr. Teslom v prostorih tukajšnjega konzulata.
~ Preuredba v splošni bolnici. V ljubljan-s"i splošni bolnici se je 21. t. m. premestil °tolarYnološki oddelek, ki je doslej posloval v poslopju kirurgičnega oddelka, v paviljonu štev. III., kjer ima zaenkrat 22 po-s.elj. Vedno prenapolnjeni kirurgični oddelek je s to premestitvijo pridobil na prostoru.
T Stanovanjski zakon. Ministrstvo za so-■ objavlja da so vse vesti o
zakona neutemdmnT ZakL stanovan'sl<ega niti edinole Narod™ sknn*-°re ‘zpreme-kot znano, razpuščena. P Cma’ k' 'C P9’
Sphtsk^okrS' n Livarstvo °n°m V SpWU‘
binat zplr. ■ Splitu je namreč konku-omat zelo razširjen.
aono5levtr’ČnP razs,vetliava železniških vase „v»h Vfel n.as|k mednarodnih vagonih orv-pmi	električna razsvetljava. Doslej je
sveiljavo	va9°nov	z električno raz-
— Popravilo proge Zagreb—Osijek. Direkcija državnih železnic v Zagrebu je otvo-nla večji kredit za popravilo proge Zagreb —Osijek. Dela so se že pričela.
— Olajšava za obiskovalce primorskih kolišč. Kot poročajo, bo prometno ministrstvo dovolilo, da bodo vozili osebni vlaki, fjmem ko se ustavijo na reški postaji, do
da bodo prestopali obiskovalci
— Poi;Kukopališč lahko takoj na parnike.
Telefonskak^nn\rTot°vPnaS,aA V Mar*°rU-
ske glavne pošte je uredln rf1'9^'3' ^' dajno radiopostajo. ,la polzkusno od-
fov7 vrmmSsRu izdeluje, nov pravilni^?^
Slffi Selft"a rlS iSl:
inmvniup^1'? državnih gledališč. V svrho simevnii	sporov med personalom po-
osnhiVnl nar?dmh gledališč in sporov med sobjem in gledališkimi upravami je naročil
bvST’ m,inister Prosvetnemu oddelku, da ""° vseh Narodnih gledališč. r»i~I 'n*Pekci.l.a carinarnic v Sloveniji. Di-ektor direkcije carin dr. Konrad Šmid in-sDicira te dni carinarnice v Sloveniji
— Upravitelji vajeniških šol. Prosvetni mi-
je izdal odlok, ki določa, da imajo mi Upravitelji vajeniških šol v krajih, kjer se r,abajajo meščanske šole, upravitelji teh šol.
krajih, kjer ni niti meščanskih- niti sred-n/ih šol, bodo upravitelji vajeniških šol upra-vitelji zavodov, v katerih so nameščene va-Icniške šole.
. — Izpiti maturantov-privatistov. Prosvet-ni minister je odredil, da se prično izpiti maturantov-privatistov na vseh gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah v državi dne 25. avgusta.
— Honorarji za privatne izpite na meščanskih šolah. Prosvetno ministrstvo je izdalo pdlok o višini honorarjev, ki jih imajo Mačah privatisti meščanskih šol pri polaganju izpitov. Honorarji znašajo: pri izDitih za en razred 500 Din, za dva razreda (skraj-
šan izpit) 900 Din, za končni izpit 400 Din, za dopolnilni izpit pri prestopu učenca iz druge šole na meščansko 60 Din od predmeta. Takse so oproščeni vsi učenci, kate-r.h starši ne plačajo nad 30 Din neposrednega davka, kakor tudi učenci — otroci siromašnih invalidov.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na razpis 1. ofertne licitacije za gradbo novega paviljona Kirur-giško-urološkega oddelka splošne drž. bolnice v Beogradu, ki se vrši dne 5. avgusta t. 1. v računskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu. Natančnejši pogoji so
i	azvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradni deski gradbene direkcije. Turjaški trg, I. nadstropje.
— Iz dr»avne službe. Okrajni glavar vladni svetnik Matija Kaki je iz Črnomlja premeščen v Novo mesto, za okrajnega glavarja v Črnomlju jja je imenovan Lovro Sancin. Okrajni komisar Krošelj je iz Novega mesta premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kamniku. Carinski uradnik Dragotin Palja-ga je iz Maribora premeščen h glavni cari-narniči v Ljubljani, kanclist Rudolf Rupnik pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti je podal ostavko na državno službo.
— Iz poštne službe. Vpokojeni poštni kontrolor Franc Legat je imenovan za arhivskega uradnika pri poštni direkciji v Ljubljani.
— Imenovanje. Za oblastnega poveljnika državne varnostne straže v Mariboru je imenovan Fr. Finžger.
— Velika tatvina na vlaku Zargeb—Split. Na progi Zagreb—Split, v bližini Knina je izvršil te dni neznan lopov veliko tavino. Odnesel je neki dami kovčeg, v katerem se je nahajalo razven drugih stvari 60.000 Din gotovine.
— Iso Lang izpuščen iz zapora. Afera !se Langa je znana. Možakar je sedel dve leti in dva meseca v preiskovalnem zaporu. Sedaj pa se je naenkrat izkazalo, da se mu jc godila deloma krivica in da je žrtev krivega pričevanja inšpektorja monopolne uprave Luke Petroviča, vsled česar so ga izpustili, da se bo branil na svobodi. Ko so mu prečitali sodni sklep, se je tresel po vsem telesu in ni mogel reči drugega kot: »Nedolžen sem.« Lang ostane pod policijskim nadzorstvom ter se bo moral javiti vsak dan na policiji.
— Posledica požara v justični palači na Dunaju. Iz Dunaja poročajo: Vse privatne stranke, katerim so zgoreli ob priliki požara justične palače na Dunaju akti, pripravljajo odškodninske tožbe zoper državo.
— Nenavadna plemenitost. Mati gospodične Bonatti, ki jo je zločinec Robinson, kot smo poročali, razkosal, shranil v kovčeg ter kovčeg deponiral v garderobi nekega londonskega kolodvora, je vložila na angleškega justičnega minsfra ginljivo prošnjo za pomiloščenje na smrt obsojenega morilca njene hčere. Prošnjo utemeljuje s tem, da bi usmrčenje morilca ne koristilo niti njej sami, niti njeni rodbini, ker njena hčerka z usmrčenjem morilca itak ne more več oživeti, pač pa bi povzročila justifikacija ženi in otrokom morilca največjo srčno bol. Mati umorjene deklice prosi, da se pomilosti morilec na dosmrtno ječo, tako da ne bo mogel nikomur več škodovati.
— Samomor 80 letnega starca radi nesrečne ljubezni. Osemdesetletni Gaetano Turisi v Giardini-i (Messina) je živel več let v konbinatu z mlado, lepo deklico. Nekega dne ga je par mladeničev, ko je šel mimo njih s svojo ljubico, razžalilo. To je starca tako razjezilo, da je hitel domov, pograbil lovsko puško ter navalil na mladeniče. Prišlo je do pretepa, radi katerega je bil obsojen starec na mesec dni ječe. Medtem ko je sedel za zamreženimi okni, je postalo niegovi ljubici dolgčas, pozabila je na starca ter se preselila k nekeml! mladeniču, ki )i je že dolgo casa dvoril. Ko se je starec iz zapora vrnil in videl, kakšna nesreča ga je zadela, se je vrgel iz žalosti pod vlak.
— Nesreča pri delu. Karol Brevir in Ivan Baš, kmetska delavca, sta bila zaposlena pri demontiranju neke hiše v Gotovlju. Nesrečni slučaj je hotel, da se je zrušil neki zid ter pokopal oba delavca. Obema je bila zlomljena hrbtenica. Zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju.
— Vlom v cerkev. V cerkev v Netriču pri Karlovcu je vlomil te dni cigan Mijo Hu-dorovič. Cigan je odnesel vse dragocenosti, kot monštranco,^ par kelihov in denar, ki ga je našel v puščici. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 76.000 Din. Vse ukra-
dene stvari je skril v bližnjem gozdu, kjer jih je orožništvo po njegovi aretaciji našlo.
— Enajst dni sredi morja brez hrane in brez kaplje vode. Te dni je zalotil dva ribiča iz Nove Zemlje v mali barki na morju vihar. Valovi so ju zanesli daleč na odprto morje. Ker je nastopila gosta megla, sta izgubila ribiča orientacijo ter blodila celih 11 dni po morju brez hrane in brez kaplje vode. Enajsti dan ju je rešil neki parnik gotove smrti.
— Nenavaden polet korisla. Dunajski aeroplan se je spustil te dni na letališču pri Salzburgu na zemljo, da bi čez 10 minut vožnjo nadaljeval. Medtem ko sta popravljala dva delavca na krovu aeroplana mal defekt, se je približal aeroplanu radoveden gledalec, korist pri salzburškem gledališču. Ker je v letalstvu popolen lajik, je prišel preblizu aparata. Ko se je letalo zopet dvignilo v zrak, ga je zgrabilo krilo in dvignilo z aeroplanom vred v zrak. Korist je jel klicati v smrtnem strahu iz vsega grla :.a pomoč, vendar ga pa pilot ni čul. K sreči je stal v bližini komandant aerodroma, ki je izstrelil v zrak par raket ter s tem opozoril pilota, da nekaj ni v redu, vsled česar se je spustil pilot zopet na zemljo. Njegovemu potniku se k sreči ni nič drugega pripetilo, kot da je prestal precej strahu.
— Pikanten proces na Dunaju. Te dni se je vršila na Dunaju kazenska razprava zoper Rozo Schaffer. Roza Schaffer je bila svoječasno znana po vsej Evropi. Imela je na Grabnu parfumerijo. Med njena stalna odjemalca sta štela tudi prestolonaslednik Rudolf in Viljem 11. Bila je dalje časa ljubica kralja Milana. Makart jo je ovekovečil na eni svojih najboljših slik. Pred sodišče je prišla, ker je razžalila eno svojih sosed ter ji zastrupila troje kokoši. Roza je tajila, kljub temu pa je bila obsojena na 5 šilingov globe.
— 20 žrtev »črne vdove«. V južni Kalifor-niij in Arisoni se je pojavil majhen pajek, čigar ugriz povzroči naglo smrt. Znanstveno ime pajka je «latrodectus maetans. Prebivalstvo ga nazivlja »črna vdova«. Doslej je ugrizel pajek 20 oseb, ki so vse umrle. Čudno je, da so vse žrtve moški. Večinoma umro ljudje tekom 24 ur po ugrizu. Domneva se, da je bil zanešen mrčes s sadjem ali lesom iz daljnega vzhoda.
Ljubljana.
— Predsedniki ljubljanskih volišč. Službene Novine z dne 20. t. m. objalvjajo listo predsednikov volišč v Sloveniji. Za mesto Ljubljana so imenovani: volišče I. dr. Adolf Kaiser, viš. sodni svetnik, 11. vss. Miha Vehovar, III. vss. dr. Fran Mohorič, IV. vss. dr. Milko Gaber, V. ss. Anton Avsec, VI. ss. Rudolf Sajovic, VI. a) sodnik Franc Gore-čan, VIL sodnik Karel Potrata, VIII. sodnik dr. ). Bizjak, IX. odvetnik dr. josip Ažman,
IX. a) odvetnik dr. Oton Fettich-Frankheim,
X. odvetnik dr. Fran Frlan, XI. odvetnik Vladimir Knaflič, XII. odvetnik dr. Vladimir Krej-či, XIII. odvetnik dr. Modic, XIV. odvetnik dr. Anton Švigelj, XV. dr. Fran Tominšek, XVI. dr. Alojzij Vrtačnik, XVII. dr. Avgust Pirjevec, XVIII. profesor dr. Lovro Sušnik, XIX. odvetnik dr. Janko Žirovnik.
1— Zgradba carinarnice. Kot poročajo beograjski listi, je odobrila Generalna direkcija carin iz kaldrminskega fonda kredit 8 milijonov dinarjev za zgradbo carinarnice v Ljubljani.
1— Iz poročila o živinskem sejmu v Karlovcu posnemamo, da so tam cene živini nekoliko padle. Cene so sledeče- voli I 7 do 8 Din, voli II. 5 do 7 Din, voli lil 3 do 5 Din za kg žive teže; krave 4 do 5 Din; biki 6 do 8 Din; teleta 6 do 12 Din; pitani prašiči 12 do 14 Din; ovce 80 do 120 Din; koštruni 80 do 150 Din, kozliči 80 do 120 Din, ovce 200 do 250 Din, koze 180 do 220 Din komad; par težkih konj 7,000 do 10.000, par lahkih 5000 do 9000 Din. Ljubljanski mesarji kupujejo živino večinoma v Karlovcu. Ker so cene v Karlovcu padle, bi bilo pravično, da, bi	tudi	ljubljanski mesarji cene	mesu
znižali,	vsaj	za	toliko, za kolikor so	padle
v Karlovcu cene živini.
, “ Prememba posesti. Kakor čujemo je wa “Croatia« v Zagrebu kupila fnrnnu	r	*9i Schleimer, hišo v	Šelen-
!?“rH	ul,c'	st-	* S tem je ta zavod	v po-
sesti ze druge hise v Ljubljani.
1- Porotno zasedanje v Ljubljani Letošnje jesensko porotno zasedanje v Ljubljani se prične dne 19. septembra in ne, kakor je bilo prvotno-razglašeno, dne 22. avgusta. Za predsednika porotnega sodišča ie imenovan predsednik deželnega »sodišča Fran Rekar, za njegove namestnike pa: podpredsednik deželnega sodišča Peter Keršič, višji deželnosodni svetniki dr. Kai-
ser, Jakob Antloga in Mihael Vehovar ter deželnosodni svetnik Josip Janša.
I— Vodnjak za tivolskim gradom popravljen. Mestni magistrat je dal znani vodnjak s kipom boginje Flere za tivoljskim gradom popraviti. Vodnjak ni funkcijonral že od leta 1913 dalje. S tem, da je dal mestni magistrat vodnjak popraviti je ustregel ponovnim prošnjam tivolskih sprehajalcev, ki imajo sedaj v tivolskih nasadih dobro pitno vodo iz mestnega vodovoda.
—	Udruženje vojnih invalidov. Krajevni odbor v Ljubljani priredi v nedeljo dne 31. julija veliko vrtno veselico na Strelišču pod Rožnikom. Vspored veselice je tako obširen in zanimiv, da ga na tem mestu kar naenkrat ni mogoče objaviti, pač pa se bo to storilo dnevno v manjših odlomkih. Opozarjamo na daljne dnevne priobčitve glede te veselice. Zabava bo nadvse zanimiva.
1— Iz pestre ljubljanske kronike. Danes zjutraj je zapel na Karlovški cesti neki petelin »Kikiriki«.
STRAŠNA SLIKA UPRAVE V JUŽNI SRBIJI
Pred vojaškim sodiščem za oficirje v Poža-revcu se je moral dne 15. julija zagovarjati kapetan Viktor Gogala, ker da je dne 4. av-ca 1. 1. kot komandant 13. obmejne čete v službi razžalil predsednika občine Radovište v struškem okraju šazdmana Arslana in občinskega ulovodjo Kavačiča. Kapetan Gogala je ostro napadal ta dva človeka, ker sta izsiljevala njegovega vojaka Orelana Alija, ko je ta zahteval potrdilo, potrebno za prejemanje rodbinskega dodatka.
Na razpravi je dejal g. Gogala v svojo obrambo to-le:
»G. polkovnik, jaz sem se moral razljutiti. Moja naloga je bila, da ščitim državne interese. Upetovano sem prestregel pisma Mace-donskega komiteja naslovljena na predsednika občine in njegovega tajnika. Ko sta spoznala, da vem, kaj delata, sta me skušala spraviti stran. Obtožen sem, da sem razžalil ta dva človeka in vsled tega že leto dni ne morem delati majorskega ipita. če pa bi tega človeka na inestu ubil, bi mi morala izplačati država, ki me danes toži, 500 Din.«
Na začudenje sodnika, je predložil kapetan Gogala »Službene Novine« z dne 14. avgusta 1920, kjer je bila objavljena ta-le objava:
»Vsled sklepa načelstva občinskega okraja in na osnovi čl. 10 in 12 zakona o javni varnosti je proglašen za hajduka Šaziman Oran iz sela Radovište ter je s tem vsakomur dana pravica, da ga ubije. Kdor ga ubije ali prime in izroči oblasti ali omogoči, da ga oblast prime, dobi kot nagrado od načelstva o00 dinarjev.
Torej g. sodnik, on je ocenjen kot hajduk in ta učena ni do danes preklicana.«
— Pa kako je mogel biti do danes predstojnik občine, ko je proglašen za hajduka,« vpraša sodnik, ki se ni mogel nehati čuditi.
»G. sodnik. Tega ne smem povedati. Tu so vmes strankarski razlogi, v katere se kot vo--K.»n.e ®h*em mešati. Tudi od sedmoripe, ki pričajo za tega človeka so štirje hajduki. Ka-vazič pa je sedaj zaprt.«
— »Ipakl Bolje bi bilo, da ste vršili samo svoje posle. Morah bi vso stvar prijaviti sre-skemu poglavarju, ne pa, da sam/ greste v občinsko pisarno.
*Pa Uaz. sem to opetovano storil. Tožbo
t? m sestavil Šaziman, temveč
M ^rioiSar' Xpa Je bivši ‘'obijaš, ki je osem let sedel v Požarevcu. Tudi njemu sem bil na potu.«
Končnoje predložil g. Gogala še policijsko potrdilo, da je bil nanj izvršen v Radovištu alentat.
škoril6/8 bil g' Gu8ala oproščen in samo
orimsni’ llm!ani° v južni Srbiji več tako odločnih in neustrašnih oficirjev.
Ljuba Jurkovič:
Marksistično pojmovanje nacij.
(Replika marksistom.)
Stališče marksizma do nacij in njihovih vprašanj, ki nikakor ne more vzdržati znanstvene kritike, je razumljivo, če pregledamo njihovo internacionalno ideologijo, ki je zlasti v vprašanju jezika zelo interesantna.
Dr. Sima Markovič:	Socializem	pa bo
ustvaril vse potrebne pogoje za najpopolnejši razvoj vseh narodov. Tudi v tem smislu bo socializem ojačil tendenco diierencijacije nanj. Ta tendenca se bo zlasti občutila v pr-
vi	fazi socialistične družbe. Na drugi strani pa bo socializem na temelju internacionalne razdelitve dela organiziral ves svet kot enotno gospodarsko skupnost, ki bo služila za podlago za unificiranje, tako materialne, kakor tudi duševne kulture vseh nacij. Na ta način bo dobila tendenca unifikacije silen pogon. Ker se bo istočasno povečala tudi intenziteta prometa v največji meri, je jasno, da bo postala v socialistični družbi tendenca
unifikacije hitro dominantna. Ne ustvarjanje ; nacionalne, nego zgraditev internacionalne j socialistične kulture, je v liniji razvoja socia- j listične družbe.
Marx in Engels: (v komunističnem manife- j slu) Nacionalne razdvojenosti in nasprotova- j nja med narodi izginjajo vedno bolj in bolj • ze z razvojem buržoazije, s svobodno trgovino, s svetovnim trgom, enolično industrijsko proizvodnjo in njej odgovarjajočimi pogoji življenja. Vlada proletarijata bo še bolj pospešila to nazadovanje.
Karl Kautskv: Ne diferenciranje, temveč asimiliranje, ne pristop mas k nacionalni kulturi, temveč k evropski kulturi,- ki se vedno bolj izenačuje s svetovno kulturo — to je cilj socialističnega razvoja.
Dr. Sima Markovič: Jezik kot nacionalno j obeležje, kot ena od označb pojma nacije bo i postopoma izginjal. Ni izključeno, da se bodo ! jeziki malih narodov nazadnje tudi povsem 1 izgubili. Tako bo socializem ustvaril pogoje ! za naravni progres asimilacije nacij, olajšajoč internacionalni promet in pospešujoč unifikacijo splošne kulture.
Popolnoma v duhu marksističnega pojmovanja prihaja dr. Sima Markovič v svoji knjigi do tega zaključka:	i
»Socializem, obsegajoč ves svet kot najtes-iiejso gospodarsko in prometno skupnost«
(raa bi vedel, katera je najširša gospodarska tivupnost, če je ves svet najtesnejša!?! Op. titatorj3!) jn ustvarjajoč na temelju socialističnega načina proizvodnje internacionalno socialistično duhovno kulturo — ima tenden-c°, ua vse človeštvo preobrazi v eno nacijo.
Komunistična himna:	Internacionala naj
bo človeški rod!
Sedaj smo si na čistem, kako pojmuje marksizem nacije, vsaj za normalne možgane, kaj pa mislijo relativni možgani in budala, ne briga to nikogar in ne bo to pomaknilo stvan ne naprej in ne nazaj. Svet se bo raz-
V1	vi- ni‘rno *n preko tega.
Mislim, gg. marksisti, da mi boste sedaj prignali poznavanje vaših teorij, dem tem, ko jaz sumim v vaše jmznavanje radikalizma, m se radi tega o tem z vami niti ne spuščam v debato. Prepuščam javnosti, da preso-di, kdo ima prav, kdo logično misli in kritično presoja razne teorije, vi ali jaz.
Kakor vidite in kakor boste še videli, niste s svojimi odgovori nikakor uspeli, da bi potolkli moje konstatacije.	(Konec.)
Šport.
Boksmatch Dempsey—Sharkey.
Jack Dempsey najpopularnejši bokser zadnjega desetletja, ki mu je lansko leto vzel svetovno prvenstvo Gene TunneY, si ie 21 t. m. priboril važno zmago nad Jack bharkeyem. Slednjega so smatrali za najresnejšega nasprotnika Tunneya in je Shar-key notiral 7 : 5. Amerikanci sami so dvo-mm nad zmago Dempseya, ker je starejši od Sharkeya (32 : 25), poleg tega je Shar-Key tudi silno močan in uren v nogah.
80.000	ljudi je prisostvovalo boju; prišli so na svoje stroške, kajti tako silovitega boja Newyork že dolgo ni videl. Način boja obeh prvakov je bil popolnoma različen Docun se je Dempsey izogibal bližinskega oja in gledal samo na to, da bi nasprot-mka utrudil s svojimi strahovitimi udarci, je skusal Sharkey zadeti Dempseya v glavo, oziroma v oko, da bi mu na ta način zaprl oko in ga oropal sigurnosti v udarcih. Mogoče je Sharkeya pokopal ravno ta enostranski način boja, kajti Dempsey je takoj spoznal namero svojega nasprotnika in usmeril temu primerno svojo obrambo V naslednjem potek boja: Prvo rundo je pri-cel SharkeY v silovitem tempo in zdelo se le, da je Dempsey negotov na nogah. Vendar ie to prešlo po par sekundah in oba borca sta dajala in sprejemala silne, trde udarce, ne da bi prišel kdo iz ravnotežja.
—	Po prvem odmoru je zadal Dempsey Sharkeyu celo vrsto levih kratkih udarcev, usmerjenih proti trupu nasprotnika, ki so z veliko silo sedeli. Toda Sharkey je vzdržal ta napad, udaril celo Dempseya na oko in mu zadal več udarcev na glavo. Druga runda torej neodločno. - V tretji rundi se jc Sharkey razgrel in udaril nasprotnika z veliko silo po glavi, ki se je pa takoj re-vanžiral z levim direktnim. Dempsey je postal nemiren in sprejel več težkih udarcev, tako da je tretjo rundo dobil Sharkey. — V četrti rundi sta bila oba borca videti nekoliko utrujena, tako da so jih udarci navadno šli preko cilja. Toda Dempsey si je kmalu opomogel in kratki udarci z levico so padali drug za drugim po Sharkeyu. Po odmoru sta oba borca zgubila sigurnosti in
Stran 4.
utfAtNM
>NAKODN[ DNEVNIK«, 25. julija 1927.
6. iNvrmmtj-t v.
Štev. 165.
pravo cenitev distance, tako da so bili njih udarci brez moči, tudi če so zadeli. Kratko pred koncem runde je Dempsev zopet vehenentno napadel ter zadal Shar-keyu več kratkih levih udarcev, tako da si je to rundo zasigurai. — V peti rundi je Sharkey napel vse sile in njegovi udarci so padali kakor toča na Dempsevevo. glavo. Ce bi bii imel Sharkey še tisto udarno moč kakor v početku, bi bil Dempseya pobil na tla. Tako pa je slednji vzdržal la obupen napad, vendarje končala runda v prid Sharkeyu. — V šesti rundi sta kazala oba bokserja znake velike utrujenosti; udarci so šli preko cilja in oba sta iskala rešitve v clinchu (objemu). V zadnji sekundi je udaril Sharkey bliskovit uppercut, s katerim si je tudi to rundo zajamčil. — Odločitev je padla v sedmi rundi. Dempsev je bil vsled številnih udarcev na glavo vendarle ranjen na očeh, ki so mu zatekle in iz rane mu je začela curkljati kri. V tem hipu je udaril Sharkey z levico, hoteč izsiliti odločitev, Dempsev se je umaknil, zadel nasprotnika v želodec in udaril nato še težko levo kolebko proti jetrom. Sharkey je padel na kolena, zvalil se v stran in se ni mogel dvigniti, tako da je bil izštet. — Občinstvo je pozdravilo izid boja z nepopisnim navdušenjem, saj ima sedaj zopet borca, o katerem upa, da mu tudi najboljši boksa sveta ne bo kos.
Dohodki iz tega matcha znašajo 1,250.000 dolarjev; od te svote odpade na Dempseva
400.000	(22 milijonov dinarjev), na Shar-keya 250.000 dolarjev (14 milijonov dinarjev), ostanek po odbitku stroškov pa vtakne v žep manager Tex Rickard. Zadovoljeni
so lahko torej vsi, manager, Dempsev in občinstvo, ker je njegov ljubljenec zopet podal nov dokaz svoje rnoči. Edni nezadovoljnež je torej Shaikey; pa to Ameri-kanca ne briga; saj ima zopet svojega Dempseva z njegovo čudovito udarno silo, vztrajnostjo in.samozavestjo.
Književnost.
»ŽENSKI SVET«.
Izšla je letošnja 7. številka »Zenskega Sveta«. Vsebna je sledeča: Obrazi in duše.
— Zofka Kveder-Demetrovičeva. — Konec.
— (Minka Govekarjeva.) — V samoti. Pesem. (Karlo Kocjančič.) — Junakinja zvestobe. Nadaljevanje. (Lea Faturjeva.) — Es-fira. (Angelo Cerkvenik.) — Ko stopam zarana v jutro pomladno. Pesem. (Dora Grudnova.) — Rdeče kamelije. Pesem. (Dora Grudnova.) — Srečko Kosovel: Pesmi. (Vla-dimirova.) — Zenski tisk na Češkoslovaškem. (Marija Omeljčenkova.) — O svežem in pokvarjenem zraku. (Miiller-Eržen.) — Poletje. Pesem (Poldi Leskovčeva.) — Naj nam bodo večeri. Pesem (Miran Jarc.) — Naša deca. Tonček. Pesem. (Miran Jarc.) — Izvestja: Po ženskem svetu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — O lepem vedenju. — Ročna dela.
»LJUBLJANSKI ZVON«.
Izšla je julijska številka »Ljubljanskega Zvona«. Vsebina je sledeča: Anton Novačan: Celjska kronika. Herman Celjski. — Joža Lovrenčič: Publius in Hispala. (Dalje prih.) — Anton Novačan: Capriccio. — )o-   ■ /
sip Wester: Iz Aškerčeve literarne ostaline, (Konec prih.) — Joža Glonar: Samhaber in njegovi »Preširenklange«. (Konec prih.) — Vladimir Levstik: Hilarij Pernat. (Dalje prih.)
—	A. Debeljak: Dubrovniku. — France Bevk: Poberina Rezi. (Konec prih.) — Književna poročila: Jos. Wester: Kriza naše srednje šole. (Dr. L.) — Anton Kristan: O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialno - demokratične stranke (1848—1896.) (Dr. L.) — Kronika: Revija slovenskega impresijoniz-ma. XI. razstava Narodne galerije. (K. Do-bida.) — Ljudska univerza v Mariboru in »Zamišljeni pogledi na naše kulturno življenje« A. Lajovica. (Konec. — Janko Kukovec.) — Luksuzen ponatis nemškega Prešernovega »Krsta«. (Silva Trdina.) — Razgovor z Maeterlinckom. (Miran Jarc.) — Aškerčeva pesem »Natalija«. (J. W.) — Portret Zofke Kvedrove.
To in ono.
Poročnikova soproga, ki je nagovorila narednika, da je umoril njenega moža.
Evo zopet nenavaden slučaj tajinstveno-sti ženske duše, ki jo mnogo psihologov in pisateljev analizira, secira in klasificira, ki pa ostane kljub temu nerazrešljiva uganka.
V	malem obmejnem francoskem mestu Modane, na italijanski meji je služboval dalje časa poročnik ženijske čete Alban. Poročnik Alban je bil sin siromašnih kmetskih starišev. Imel je mlado, lepo soprogo iz plemiške rodbine, Renee-Victorine-Helene
de Beauveny, ki je večkratna milijonarka ter v sorodstvu z visokimi državnimi funkcionarji v Parizu.
V	Modani je služil tudi narednik Ponthier, pravtako sin siromašnih kmetskih starišev, kot poročnik. Narednik je mlad dečko, ki so mu pričeli jedva poganjati brki pod nosom. Kaj je bilo med poročnikovo soprogo in narednikom pred umorom poročnika, ni znano. Mislimo pa, da se ne bo motil, kdor domneva, da sta imela intimno razmerje.
Eno zadnjih noči se je začul, med tem ko sta ležala poročnik in njegova soproga v spalnici v posteljah, v predsobi sumljiv šum.
»Vstani in pojdi pogledat, kaj je«, je dejala mlada soproga poročniku.
Poročnik je ubogal. Komaj pa je odprl vrata, sta počila dva strela in poročnik se je zgrudil smrtno ranjen na tla. V luninem svitu je spoznal napadalca: bil je narednik Ponthier. Drugi dan je bil Ponthier aretiran. Sprva je tajil, končno pa, konfrontiran s svojo žrtvijo priznal, da je izvršil atentat on ter da ga je pregovorila k temu poročnikova soproga, češ, da se bosta potem ročila.
Na podlagi te izpovedi je bila aretirana tudi poročniokva soproga, oziroma vdova ker je poročnik poškodbam medtem pod' ledel. Tudi ona je svojo krivdo hladnokrvno priznala. Mirno je pripomnila: »Hotela sem se ga iznebiti.«
Ker je odstopila vojaška oblast zadevo civilnemu kazenskemu sodišču, se bosta zagovarjala mladi narednik in njegova ljubica
—	milijonarka pred porotnim sodiščem v ChamberY-u.
Jan Weiss:	'
Baraka smrti.
»Vse pregledati! Iztepsti odeje! — Slecite srajce, preišžite jih ipo šivih in gubah! — Ne verujte luknjam v zidu, zamašite razpoke v tramovih, izžgite vse špranje in razpoke, v kote namečite snega!!«
Vendar pa se ni nihče zganil. Nihče ni ubogal. — Neka sladka, mrzlična omotica se je lotila mišic in stekala mrazivo po hrbtih, prav do nog. Vsi so nenadoma zahrepeneli po svojih sivih odejah, da bi se pod njimi mogli zviti v klobčiče, ali pa se pretegniti in zazehati in zmanjkati v temi.
Gosposki duh likerov in jestvin se je bolestno vlekel skozi nosnice in je postal neznosen. Sredi tišine se je naenkrat v vsej bolestnosti pokazala čudna slika izobilja in bogastva. — Brezsmiselno štrleče steklenice, prevrnjeni kozarčki, mastna rakvica sardink, sklizka masa kavijarja, prgišče mokrih cigaret — to je bilo neko pijano, pošastno tihožitje, — blažen sen umetnika.
Napeta, soparna tišina se je bočila od ust do ust. Mogoče je to trajalo le trenutek, ker je čas, ki premika zvezde in kazalce na urah, bežal mimo te čumnate. Tukaj ni bilo časa, ker so bila okna do neba zastrta s polkni. Bilo je tiho, tiho, in v to tišino so molela
usta, omračena od edine skupne, strašne misli.
Nanaglcma, sredi tega molka, je pa izbruhnil divji, blazni smeh, kakor da se je cela stoletja nabiral n kopičil za ta trenutki, ko je bruhnil. — To se je Kfeček pri polni zav-3sU blazno zakrohotal. Nekje v odtenkih groze je posnel divjo smešnost položaja in se ni vzdržal.
»Tako torej,« se je davil s smehom, »nazadnje smo pa le tam! Naenkrat, iz ničesar nič! Smrt si dražil, Bareš, kakor da je za oknom, ona pa je že sedela tukaj, na robu sto-rubljevca!«
Gruber je znova zatulil.
»Bareš je kriv! — Prinesel je uši, da bi nas okužil; — Ojej! — Ojej! — A Jira je pa rekel...
Jira! —
Vsi so bili osupli od tega spomina. — Čutili so napol up, napol obup, da ga ni med njimi. Kako je vendar bilo mogoče, da se nihče ni nanj spomnil? Naenkrat je vsem bilo jasno, da jim ravno on tukaj manjka, ali pa da mogoče ravno zato manjka!
Jira je odšel po zdravila v Orenburg. — Skrivnostno mesto za hribom! — Sanje o tisočerih stolpih, bajka o srebrnem studencu z živo vodol — Bareš je s svojega pohoda prinesel zlato in smrt! Danes pa čakamo nate, Jira, vrni se, o vrni! Prinesi nam beli prašek
življenja in nasuj nam ga v usta! 2e dolga leta čakamo nate in danes je zadnji dan našega čakanja...
»Da bi vsaj že prišel! — Meni je slabo!«
Zelinka je sedel in se z otrplim pogledom, napetim čelom in steklenimi očmi zamaknil v peč.
»V glavi mi trešči... A — — a — a, želodec!« —
Vsi so pobledeli.
»Iztegni jezik!« je zarjovel Bareš.
Široki, topi, brazdoviti jezik, ki se je iztegnil iz Zelinekovih ust, je bil prevlečen s sklizko, zelenkasto mrenico, kakor s plesnijo.
»Odpni srajco!«
Srajca se je od vrata doli razdvojila, iz reže so se pokazale moške prsi z dvema kocinastima otočkoma črnikastih bradavic. Ponekod je bila vneta koža posejana z rdečimi brizgi.
»To je tif!«
Barešova roka, ki se je doslej dotikala Zelinkove srajce, je odskočila in preplašeno odšinila po zraku, ko opaljena od ognja.
Zelinka se je pa čudno ravnodušno pretvarjal in z nekako ponarejeno brezskrbnostjo poslušal sodbo nad seboj.
»To vem že od zjutraj,< se je trpko nasmehnil, >nisem vam hotel pokvariti gostije . . .c
»Oh, bog, o bog. ki si v nebesih,^ je ble-
betal Čap in bulil z očmi v strop, ko da h*
tam med tramovi sedel njegov bog.
Kfeček se je neopaženo izgubil. — Sliša*1
je bilo le Gruberja; njegovo jadikovanje J® včasih otožno prijenjavalo, pa spet nara«1'0
v	nerazumljivih krikih.
Bareš je ostal kruto, mračno miren-"
»Zelinka,« je rekel trdo, »spomni se n8=eS\ dogovora! — Izplačam ti dvesto rublj®v 111 pojdeš!«
»Kam?«	.
»Kamor hočeš. Kjer te vzamejo! — Takoj odideš!«
»Če pa ne pojdem?« —
»Boš zletel!«
»Še na um mi ne pride! —«
»Mi smo zdravi in se ne damo okužiti Ui’.'
»Zdravi?«
Zelinka se je zlovešče zarežal.
»Kdo od vas je zdrav? — Nepojedeni kosi salame vas obtožujejo! — Sardinke z oljej1’ se vam reže! — Zakaj ne kadite? — Cigare . vas izdajajo! Pokažite jezike! — Vročičn0S vam gleda iz oči! Ne igrajte komedije!«
»Strup brizga od tebe na vse strani! (J11 tebe gre smrad ko iz kanala! Pojdeš zlepa ali izgrda? —«
»Ne pojdem, dokler ni vidim vaših trebu-hovl — Koga se sramujete? — Dame prosim, naj ne gledajo! Onile razemerjeni trko-vec v temi naj pokaže prvi!«
Mag. št. 19898/27.
Mestni magistrat razpisuje oddajo
betonskega dela
za napravo ograjnega žadu ob Škofji ulici ozir. Vrazovem
trgu in vrtom šentpeterskega župnišča.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do 1. avgusta \9V7 ob 11. uri dopoldne. Ofer-talni pripomočki se dobe istotam.
Mestni magistrat ljubljanski,
1	•	1	•	j	j	A	OT
MALI OGLASI.
Z« vsako besedo se pl*č» 50 par. Za debelo tisk*
pa Din 1.—
kupimo
tovarna vinskega Kisa, d. z o« z*« Ljubljana
nudi
naitineiii in naiokusneiii namizni kis iz winskeaa kisa.
Zahtevajte ponudbo. «-i Telefon štev. 2389.
Tehnlino in hlgijenitno najmoderneje urejena Mizama v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska »sta it. la, II. nadatr.
sledeče knjige — »udi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Drva - Čebin
Woliova 1/IL - Talal. H
Proda se ceno
pohiStvo, štedilnik in mala pečka. Naslon pove uprava lista.
IlOHill I A *° Mjpopolnejii, vrhu* UKHIvUM nac nemil«e tehnika.
Piaalni stroji
Najbolj« v matarijalu so Švicarski PLETILNI STROJI
-................ NAJNIZJE	CENE	-
DUBIED
tudi na maieCna odplaiila lamo pri
Josip Petelincu, Ljubljana
ob vodi blizu Prelernovege spomenika. Zahtevajte prospekte!
Carinsko posredniški in ipedlcijiki buroau
^»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsojavkams „GROM“.	Telefon 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko apadajola posle najhitreje In pod kulantniml pogoji.
Zastopniki druibe spalnih vos S.O.C. sa ekspresne poilljke.
4
Prodajalka
dobra mož v me&anetr blagu, ieli premenitd me sto. Cenj. dopise na npr* vo tega lista pod iih* »Zanesljiva«.
»UUsteln’8 Weltgeschichte«
(elegantno vezano)
Din 1000 naprodaj, glov v upravi.
Va-
W E C K
V ■ ■ čaše in aparati za ukuhpvanje so -vlv' najcenejši, ker so znižane cene. Ugodni pogoji zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana.
- - Širite - -^Narodni Dnevnik"!
MERKUR
TRCL- IND. D. D.	SaBfSJSS&A
w	.—..m,	I»ITH»sr mri t—- —-—v-^	    —	mmmtmmm	n..	i
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Wr. Vsi v Ljubljani.