Št. 12(2118) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 22. marca 1990 Cena: 7 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan t redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Sn oj YU ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST C RNO K svet Re- pubuuuv upiuit ui jcuimio varnost seje preteklo sredo prvič sestal kar v Krškem v JE. Na seji sveta so kritično ocenili nestrokovno poročilo zvezne komisije za varstvo okolja. V zvezi s kritikami o JE Krško so menili, da elektrarna obratuje varno in po predpisih in ni razloga za to, da bi jo zaprli. Hkrati JE Krško sproti poravnava svoje obveznosti, združuje denar za amortizacijo in vrača kredite. Glede odlagališča RAO je že podpisana pogodba z izvajalsko organizacijo za iskanje lokacije in naročena je študija za nadomestila občinam. Slovenija in Hrvaška bosta že sredi prihodnjega leta določili po eni ali dve strokovno izbrani lokaciji za odlagališče. Ko bodo dobili tuja strokovna mnenja, pa se bodo lotili terenskih raziskav. »JLA je zgolj papirnat tiger« Z volilne konvencije ZSMS-LS Novo mesto — Dr. Slavoj Žižek, kandidat za člana predsedstva republike, o videnjih aktualnih problemov Slovenije_ NOVO MESTO — Preteklo sredo je na konvenciji v športni dvorani Marof predstavila svoj program in kandidate za bližnje volitve novomeška ZSMS-Liberalna stranka. Prireditev je povezovala Miša Molk, popestril jo je nastop Šentjemejskega okteta, Novoteks pa je na modni reviji prikazal modno konfekcijo za mlade Teens. Po konvenciji je bil Še nastop skupine Lačni Franz, za »resnejše« pa v Metropolu pogovor z dr. Slavojem Žižkom, kandidatom ZSMS za člana predsedstva Republike Slovenije. KRAMBERGER V ČRNOMLJU IN SEVNICI ČRNOMELJ, SEVNICA — Tudi ta teden bo Ivan Kramberger, dobrotnik iz Negove in kandidat za predsednika republike Slovenije, obiskal naše kraje ter ljudem naznanil svoj program, ki ga bo uresničil, če bo zmagal na volitvah. Tako se bo v Detek, 23. marca, ob 16. uri ustavil v Črnomlju, dan pozneje ob 11. uri pa v Sevnici. DEMOS SE PREDSTAVI V NOVEM MESTU IN KRŠKEM NOVO MESTO — Za petek, 23. marca, ob 19. uri pripravlja novomeška združena opozicija Demos predstavitveni večer v športni dvorani pod Marofom. Že sedaj so znani nekateri ugledni gostje, kot so Karl Smolle, koroški Slovenec in poslanec v avstrijskem parlamentu, Jean-Marie Daillet, podpredsednik IDC — krščanskodemokratske internacionale in podpredsednik EUDC Zveze evropskih krščanskih demokracij, Lojze Peterle, predsednik slovenskih krščanskih demokratov, prišli Pa bodo še mnogi drugi. Za posavsko regijo bo podobno srečanje v soboto, 24. marca, ob 19. uri v dvorani delavskega doma v Krškem. Na konvenciji je sedanji predsednik Matjan Ristič dejal, da je ZSMS v Novem mestu že pred časom naredila potrebni preboj. Kaj jih čaka v šolstvu, je nakazala prof. Vasja Fuis z začetno trditvijo, da imamo slabo in zgrešeno šolstvo. Dr. Jože Smodej je potrdil zavzemanje za boljše zdravstvo, za zmanjšanje vsiljene administracije, za privatno prakso, za izgradnjo novomeške bolnišnice. Boštjan Kovačič je dejal, da je treba preseči slovensko obrobnost, zaustaviti ropanje družbenega kapitala, ki dvomljivo prehaja v zasebne roke, zahteval je evropsko podjetje kot model, delničarstvo, Novo mesto kot trgovski, storitveni, poslovni, kulturni, industrijski regionalni center itd. V Metropolu je dr. Slavoj Žižek rekel, da je ZSMS stranka »zeleno zelenih«, da so razlike le v drugačnih poudarkih. »V zvezi z odnosom do JLA se zavzemamo mi za demilitarizirano Slovenijo, pri prebivalstveni politiki mi vidimo katastrofalni položaj žensk itd.« Žižek je dejal, da se v Jugoslaviji že gibljemo v postkomunističnem obdobju, saj tudi stare politične sile delujejo drugače, na nekomunističen način. Za fenomen Miloševiča je menil, da gre za edinstven spoj komunizma in fašizma, da je ta celotna mašinerija uspela prikriti, da se v Srbiji nič ne spreminja oz. se na slabše zaradi lumpenproletarizma. Sicer bi si Miloševič poleg JLA in še koga zaslužil medaljo za nehoteno spodbudo slovenske demokratizacije; drugo vrsto medalj bi Žižek dal tistim, ki so desetletja skrbno skrivali, kar zdaj trdijo: da niso nič imeli zraven. Sicer Žižek v Miloševiču ne vidi nevarnosti, saj ta mašinerija razpada, bolj nevarna je os Markovič-JLA, ki ponuja južnokorej-sko različico režima in spodbujanja BERITE DANES! na 2. strani: • Molk je srebro na 3. strani: • V naših gozdovih še ni agonije? na 4. strani: • Pomanjšan »dolenjski Maribor«? na 5. strani: • Rezervat za Krambergerjevo Ančko na 6. strani: • Sevniški izstop iz Radia Posavje na 8. strani: • Nismo za narodno spravo pod pritiski na 13. strani: • Strupeno igrišče za golf na 14. strani: • Tri bolezni novomeškega prometa gospodarstva, utegnila pa bi se tudi ponuditi kot rešiteljica v zapletenih razmerah z delanjem reda. Vprašanje super-sonika pa je toliko bolj pomembno, ker na tem sloni koncept ekonomske politike z napredkom vojaške tehnologije. »Ne gre pa pretiravati, JLA je bolj papirnat tiger. Tisti hip, ko bi posegla, bi bilo konec Jugoslavije, JLA pa bo razpadla. Mislim, da jim je to jasno,« je rekel Žižek in dodal, da je po njegovem mimo čas, ko bi lahko čez noč pozaprli 300 ključnih Slovencev, in da za Slovenijo ne vidi na obzotju kake večje katastrofe. * Po njegovem je nezrelo in žalostno, da se v Sloveniji sedaj toliko govori o predsedstvu, nič pa o vladi. Poudaril je, daje treba cel državni aparat razgraditi in zgraditi potem normalnega, pri čemer se zavzema za francoski sistem, ko aparat normalno in korektno deluje naprej, ko se zamenja vlada. Ključ za dvig gospodarstva na noge vidi Žižek v stabilnem politično-pravnem sistemu s primerno ekonomsko politiko. »Potem se bo dobil denar za investicije in socialne programe.« Z modro ekonomsko zakonodajo bi se rešilo marsikaj, tudi ekologija, saj je jasno, da za vsakim slovenskim izvoznim uspehom sedaj ostaja manjša ekološka katastrofa. Žižek se je odločno postavil na stran decentraliziranega razvoja v Sloveniji, v preteklosti storjene krivice regijam naj bi popravili iz republiških virov. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Nestrokovnost ovira gradnjo savskih HE Očitki J. Nučiča iz Smelta slovenskemu elektrogospodarstvu LJUBLJANA — Pri gradnji svojih hidroelektrarn porabijo Avstrijci več denarja kot mi, dražja pa je tudi enegija iz teh elektrarn, trdi vodja projekta HE na Savi Janez Nučič iz Smelta. Tako tudi pobija domnevi, izraženi na seji slovenske vlade, češ ali je gradnja HE pri nas res za četrtino dražja kot v Avstriji in ali bo res HE Vrhovo za polovico dražja, kot so podobne avstrijske elektrarne. Nučič je prepričan, da bi pri nas lahko gradili elektrarne hitreje in ceneje, ako elektrogospodarstvo, še posebej pa njegova razvojna služba, ne bi oviralo gradnje s svojo nestrokovnostjo, površnostjo in še s čim. Trdi, da so za HE Vrhovo izbrali neprimerno lokacijo in tehnologijo gradnje. Po njegovem bi lahko elektrarno zgradili bolj v strugi Save, okrog 800 metrov višje, s čimer bi ohranili približno tri hektarje najboljše kmetijske zemlje. Podobne napake je elektrogospodarstvo zagrešilo tudi pri načrtovanju HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško, na ne katere nepravilnosti opozarjajo tudi izvajalci in vodno gospodarstvo, poudaijajo v Smeltu. Prav zato, da bi zmanjšali vplive novogradenj na okolje in pocenili gradnjo, je Smeltu uspelo po dolgih prizadevanjih doseči revizijo in spremembo prvotno izbranih lokacij za te elektrarne. Zavoljo tega v Smeltu tudi zahtevajo drugačno opremo za vso spodnjesavsko verigo, ker so prepričani, da je zdajšnja oz. načrtovana oprema predimenzionirana. Več prihodnjič! P. PERC KANDIDATI SE PREDSTAVIJO — Na volilni konvenciji novomeške ZSMS-Liberalne stranke so se predstavili tudi kandidati za republiške funkcije: (z leve na desno) Gregor Golobič, Filip Robar-Dorin. Tone Anderlič, kandidati za republiški družbenopolitični zbor ter dr. Slavoj Žižek, kandidat za člana predsedstva, ki je Miši Molk kot poklicni filozof duhovito odgovoril, zak^j kandidira. (Foto: Z. L.-D.) V Žužemberku kmalu nov program Večja usmerjenost Iskre na zahodni trg — S 1. aprilom evropski delovni čas za režijce — Se letos delniško podjetje delavcev in tujih partnerjev_ ŽUŽEMBERK — Iskra v Žužemberku se je do sedaj nekako le izogibala smrtonosnemu virusu, ki je v drugi polovici lanskega leta in v začetku letošnjega močno razsajala med Iskrinimi podjetji v Sloveniji. Prav zato še ni vstopila v Iskrino holding družbo, vendar dela vseskozi, kot da je že v holdingu, sqj je čas za pristop še do konca leta. V tem času se bo izkazalo, kakšna je perspektiva znotraj holdinga, v nasprotnem pa Žužemberčanom tudi ni tuja misel o popolni samostojnosti. PONOVNO ODKRIVANJE ZIJALA — Malo je takih, ki poznajo skrivnostni Jkah, v blSvSi VrlJSj^bila^čarihprijefnaizletniškatočka N^omešča-«ov pa tudi šolarji so često zahajali v to temačno dolino s tremi starim, mlini, k. jim je novi povojni čas ustavil kolesa. Že desetletja je vse prepuščeno naravL Poti do izvirov ni. V Mimi Peči še nimajo turističnega društva pa so v teh dneh že zagrizli v polepšanje svojega kraja. Koncem minulega tedna se je skupina Zanesenjakov (nan sliki) spravila na ureditev pot. do Zijala, saj todo ta kraj pod -Medeno skalo« jutri obiskali slovenski četelajji, gobar,., zehščaij. m drug. v organizaciji revije Moj mali svet. (Foto: J. Pavlin) »Trenutno imamo podpisano kooperacijsko pogodbo s Sovjetsko zvezo v vrednosti okoli 85 tisoč dolaijev, vsebuje pa izvoz opreme in kondenzatorjev ter uvoz drugega blaga, tako da ni problemov s plačili, glede na aktualne politične spremembe v drugih vzhodnih državah pa se močno osipa ostali vzhodni trg, zato se trudimo, da bi bistveno povečali izvoz na zahod. Lani smo izvozili za 7,7 milijona dolarjev, za letošnje leto pa načrtujemo 9,2 milijona dolarjev izvoza, kar naj bi v celotnem prihodku znašalo kar 70 odstotkov,« pravi direktor žužemberške Iskre dr. Dušan Lavrič, kije pred kratkim doktoriral iz ak- • Čeprav Iskra posluje predvsem z lastnimi sredstvi in nima likvidnostnih težav, pa je zaskrbljujoč osip vzhodnega trga in pa domače prodaje, saj je praktično vsa domača elektronska industrija na kolenih. Pravijo, da naročil iz Iskre praktično že skoraj ni. Razočarani so tudi nad tem, da niso dobili v sanacijo Iskre Elektronike, ki je sedaj v stečajnem postopku. Izrazili so pripravljenost, da bi si jo priključili kot obrat, sovlagatelji pa tega niso hoteli podpisati. S tem si je Iskra sama zaprla najbolj sodoben program, za katerega je imela žu-žemberška Iskra dovolj zainteresiranih partneijev v inozemstvu. tualne teme o sanaciji podjetij v sistemu socialističnega samoupravljanja. Tema mu je blizu, saj se je v času njegovega direktorovanja žužemberška Iskra zopet postavila na noge. S prvim aprilom preidejo vsi zaposleni izven dvoizmenske proizvodnje, torej kakih 40 odstotkov, na evropski delovni čas, se pravi, da bo trajal delavnik od 8. do 17. ure. Iskra nudi sedaj v Suhi krajini, potem ko so razmere v Novolesovem obratu Stoli na Dvoru postale negotove, edina stabilen zaslužek in delovno mesto, zato velike izbire ni. Pa še Iskra je po besedah direktorja Lavriča prenehala z zaposlovanjem z izjemo visoko kvalificiranih kadrov, ki jih še potrebuje. V Iskri razmišljajo, da bi se še letos organizirali v delniško družbo, razmišljajo pa, da bi v tujini postavili tudi del montaže kondenzatorjev in s tem fizič- i z n s ih štor«, elektronskega elementa na keramični podlagi, v dveh letih pa naj bi iz proizvodnje prišlo že 20 milijonov teh proizvodov. Celotna investicija znaša 25 milijard dinarjev, je pa rezultat sovlaganja Iskre in neke zahodnonemške firme, kije prispevala kar polovico potrebne vsote. ■ T. JAKŠE V BETONU (SPET) VRE SEVNICA — V SGP Posavje, kot se po novem imenuje bivši sevniški Beton, je 51 (od 121)delavcev, nezadovoljnih zaradi nizkih plač, spet zagrozilo s stavko. 20 delavcev je dobilo manjši OD od zajamčenega (1.600 din). Ker so nezadovoljni tudi z izidom glasovanja v delavskem svetu, kjer so ostali pobudniki za stavko v manjšini, delavci, pretežno iz drugih republik, pretijo s stavko oz. da bodo začeli krasti hrano jx) trgovinah itd., ker s takimi plačami ne morejo živeti v Sloveniji. PODPISI NESMISEL — Zbrane v parku je pozdravil tudi dr. Oblak. V poluradnem pogovoru po zboru na prostem je dejal o morebitni posebni slovenski valuti, da bi bila za Slovenijo koristna. Menil pa je, da so nesmiselni predlogi, naj bi zbirali podpise za izdsgo lipe, saj po njegovem politična volja ne zadošča za uvedbo valute. (Foto: L. M.) Z masko in brez Konvencija ZSMS Trebnje TREBNJE — »Ne obljubljamo vam raja na zemlji in v tej občini. Imamo pa trdno prepričanje, da ne bomo dovolili laikom, da sprejemajo usodne odločitve.« S temi besedami je odločno podčrtal svojo kandidaturo za zbor občin slovenske skupščine Bruno Gričar, ko je pozdravil maloštevilne obiskovalce sobotne volilne konvencije OK ZSMS Trebnje. Sedanji predsednik OK ZSMS Trebnje je na tem volilnem zboru v parku pri spomeniku NOB še spomnil na pionirsko vlogo ZSMS v začetku 80. let, ko je tedanja mladinska organizacija začela misliti s svojo glavo in tako izzvala velike poznejše politične spremembe pri nas. O vlogah drugih v naši politiki pa je dejal, da nekateri, čakajoč na izzid volitev, še nosijo maske, in to več različnih. Liberalci po njegovem ne nosijo nikakršnih. Dodatne podrobnosti je v osebno izkaznico trebanjskih liberalcev prispevala v pozdravnem nagovoru Marica Škoda. Zahtevala je takojšnjo ukinitev sklada za nerazvite, samostojno Slovenijo ter znanega in odgovornega lastnika za sedanjo družbeno lastnino, kije nikogaršnja. Zavzela se je za uvedbo pravih javnih finati'. Njej je predvsem do boljšega današnjega dne, kajti, kot je rekla, boljši jutri je obljubljala več kot 40 let partija, pa smo gospodarsko in moralno zlomljeni. Medtem ko je Škodova poudarila geslo »Prihaja prva generacija pravih politikov in tudi političark«, je gost Gregor Golobič v tej zvezi izrazil dvom o kaki izjemni uspešnosti prihajajočih političnih garnitur. Žal bo do skupščin prišla cela vrsta politično neizkušenih ljudi, kar bo prineslo politiko, ki bo še pod evropsko ravnijo, je menil Golobič. Za čas po volitvah ni izključil koalicije ZSMS s podobno usmerjenimi strankami. Vabilu na konvencijo v Trebnje se je odzval tudi kandidat za člana predsedstva Slovenije dr. Bogdan Oblak-Hamurabi, ki je zbranim med drugim dejal, da bi se v predsedstvu prvenstveno ukvarjal s finančnopolitičnimi vprašanji. L. M. Dr. Dušan Lavrič no napravili korak v Evropo 92. Letos je v Žužemberku tudi že stekla pilotska proizvodnja novega programa »pozi- BELGIJCI IN BAVARCI NA KOČEVSKEM KOČEVJE — Belgijski predstavnik v svetu EGS, preko 10 novinaijev belgijskega radia, televizije in časopisov ter okoli 50 predstavnikov turističnih organizacij in prevoznikov bo dva dni (29. in 30. marca) na obisku v občini Kočevje. Preučujejo možnosti kontinentalnega turizma. Kočevsko bodo 31. marca obiskali tudi predstavniki kulturnega instituta Bavarske. Na obisku bodo do 2. aprila, želijo pa se seznaniti z. ostanki nemške kulture na Kočevskem. Gre za ostanke in posebnosti v jeziku, glasbi, plesih, pesmih, noši, arhitekturi itd. Tridnevni obisk Bavarcev bo organiziran v sodelovanju s komitejem za mednarodno sodelovanje republike Slovenije. Narejeno v Sloveniji Svetovni trg je sit velikoserijske ponudbe, lačen pa izvirnih, preprostih in hkrati kvalitetnih stvari. To so lahko industrijski izdelki, domača obrt, turizem. Važna pri vsem pa je predvsem kvaliteta, ki jo že s svojo prisotnostjo zagotavlja zaščitni znak. Zaupanja vrednih zaščitnih znakov ima Evropa kar nekaj, še eden pa ima ambicijo, da bi se prebil v to druščino, to je jnak »MADE IN SLOVENIJA «, pospremljen z lipovim listom. Zelja ni previsoka, če pomislimo, da ima Slovenija bogato tradicijo v oblikovanju lesa in železa, da je še zmožna pridelovali biološko hrano, da ima naravo, kot nalašč primerno za zeleni turizem. To so stvari, ki gredo, ki se drago prodajajo, vendar samo pod zaupanja vredno blagovno znamko. Pa tudi čas je primeren, saj smo se Slovenci pod tujimi znamkami že do volj poceni razprodali. Zamisel odpira možnost tudi za nerazvite kraje Dolenjske, predvsem Suho krajino, kije kot nalašč za vse našteto, poleg tega je zaradi občutljivega kraškega sveta nikakor ne smemo posiljevati z industrijo. Vendar ne smemo pozabiti, da vsak po- • Dr. Peter Novak, kandidat SZ za člana predsedstva R Slovenije, je na predvolilnem sestanku v Žužemberku razložil tudi idejo o blagovni znamki »NAREJENO V SLOVENIJI«. seg v Suho krajino zahteva celovito rešitev in je zato drag, predvolilne obljube pa gredo zlahka z jezika. Doslej je že bila narejena velika napaka: ob napeljavi suhokranjskega vodovoda ni bilo poskrbljeno za odpadne vode. rezultat tega je onesnažena T. JAKŠE Molk je srebro Ugledni londonski lisi Independenl je pred dnevi objavil novico, da je bila lako imenovana Sevsova zbirka srebrna. največja in najrazkošnejša kolekcija rimske srebrnine, najdena v htgoslaviji. natančneje v Istri, in nato Jela 1977 po ukazu vplivne jugoslovanske osebnosti po diplomatskem analit pretihotapljena v London, ne da hi za to vedel tamkajšnji jugoslovanski veleposlanik. List dodaja, da so i> operacijo prenosa vmešani tudi nekateri arabski trgovci, ki so priskrbeli ponarejena dovoljenja za domnevni izvoz zaklada z Bližnjega vzhoda ter neki Titov sorodnik. Afera, ki ji še ni videti konca in resničnega začetka, je pokukala na dan, ko je slovita londonska avkcijska Itiša Sotheh v, s pomočjo katere bo sedanji lastnik umetniškega zaklada lord Northampton (poseduje 14 od 30 najdenih predmetov) skušal prodati zbirko, svetu objavita, naj se v določenem času oglasijo vsi, ki menijo, da bi skrivnostno srebro utegnilo biti njihova last. Dražba oziroma prodaja je namreč veljala le, če se ve. čigavi so predmeti ČJovemu lastniku Sevsovega srebra bi lahko brez vsake odškodnine odvzeli vse kupljeno takoj, čim bi se pojavil kdorkoli, ki bi dokazal, da je izvirni lastnik zaklada. Sotheby se je preko Unesca, Interpola in drugih mednarodnih institucij obrnil na 29 idržav ( med njimi tudi na Jugoslavijo). naj v določenem roku dokažejo morebitno lastništvo. In glej, naše oblasti so dobesedno v zadnjem trenutku res odposlale javnosti neznane podatke, kar kaže, da Independenl vendarle ni meril nenatančno. Del hrvaških arheoloških krogov, med njimi je najbolj glasna direktorica arheološkega muzeju v Pulju Vesna GirardiJurkič. namiguje na istrski izvor zaKlada, Istra je bila v 4. in 5. stoletju (iz lega časa je 200do 300 milijonov dolarjev vredno Sevsovo srebro) zelo bogata pokrajina rimskega cesarstva. Jurkičeva je med drugim izjavila, da misli, da so pri nas posamezniki, ki bi mogli neizpodbitno potrditi, da je bilo srebro najdeno v okviru arheološkega najdbišča Bar-bariga-Betiga, ki pa je pod upravo JLA, kar pomeni, da je tja arheologom dostop prepovedan. Zanimivo je, da je omenjeni londonski list namignil. da so srebro pravzaprav našle posebne enote JLA, in sicer v neki kraš-ki votlini med Puljem in Rovinjem. Za to informacijo naj bi stal tudi Scotland Yard. Na razmišljanje Jurkičeve in A ngležev se je sorazmerno hitro oglasila JLA in preko svojega zastopnika dala vedeti, da armada ni našla nobenega zaklada ter da je mešanje arheologije in vojske pravzaprav nov napad na JLA. Zanimivo je, da je v tem sporočilu go vor samo o redni JLA. nič pa o delovanju in obstoju vojaško-policijskih enot s posebnimi nalogami. Od reakcij lahko omenimo še pismo Aleksandra Broza, Titovega sina, ki je zanikal vsako zvezo s srebrom. Če v lej fazi afere potegnemo črto, je očitnih nekaj nalog in vprašanj. Tudi če srebro ni jugoslovansko. Na primer: zakaj naša JLA ne dovoljuje delovanja arheologov na zemljišču pod svojo upravo, za katero je znano, da je starinoslovsko izredno bogato. Za ilustracijo podatek, da je narod-notlačiteljska avstrijska vojska v svojem času dovoljevala posege arheologov na istem območju in seveda tudi drugod. Na ozemlju preostale Jugoslavije mora, ko bager naleti na počen glineni lonček, takoj priteči arheolog (lako je tudi prav), na vojaškem ozemlju. kjer kar mrgoli ostankov rimskih vil, pa bi na arheologe morda celo streljali. Naslednje vprašanje je. če je bilo Sevsovo srebro res najdeno v Jugoslaviji, kako je bilo najdeno in kako je zapustilo državo. Kdoje lahko ukazal, naj se 30 srebrnih posod spremen' v diplomatsko pošlo? Kdo je Jugosla viji ukradel to srebro? Naša diploma cija ima čez glavo tekočih težav (Lil va, eksekucije novinarjev v prijatelj skem Iraku), zdaj pa še to nesrečno srebro, ki se ga glede na vloženi zahtevek naših oblasti pri Sothebvu morda vendarle drži kakšen prašek istrskega apnenca Škandal pa je in še bo v vsakem primeru velik. Ne glede na to. da je 200 milijonov dolarjev tudi za državo velik denar (umetniška in arheološka vrednost sta posebno poglavje), bi nekateri radi molčali in zamolčali. Včasih so rekli, da je molk zlato. V našem primeru je srebro. __________________ M. BAUER J Bo sezonsko delo postalo bolj cenjeno? \ »Da« za narodno spravo t IC Naša anketa Stavbni sklad ni sod brez dna Veliki krški projekti vključno z gradnjo novega zdravstvenega doma so zaradi ______slabega priliva denarja v sklad stavbnih zemljišč pod vprašajem_ KRŠKO — Sklad stavbnih zemljišč, v katerega sta v preteklih letih veliko prispevala zlasti JE Krško in TCP Videm, je vse bolj reven in nemara bo tako, da bodo morali v krški občini precej oklestiti načrte, ki so jih imeli z gradnjo novega zdravstvenega doma ter drugih pomembnejših objektov. trdila ali ovrgla možnost za razširitev zdravstvenega doma na sedanji lokaciji. J. S. V Posavju v januarju že 1335 brezposelnih SEVNICA -— Tudi v Posavju se vse bolj povečuje nezaposlenost, in ker tudi napovedi niso prav nič obetajoče, bo poslej moralo biti vsako, tudi sezonsko delo, bolj dragoceno. Kot so nam povedali v strokovnih službah enote republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici, pričakujejo pri sezonskem delu večjo odzivnost domačih iskalcev zaposlitve. Podjetja, ki potrebujejo sezonske delavce, naj bi pravočasno javljala svoje potrebe ter primerno organizirala delo in pošteno plačala opravljeno delo. Pričakujejo, da ob ugodnih pogojih ne bo dosti posameznikov, zlasti ne med prejemniki družbene pomoči iz naslova zaposlovanja, ki bi odklanjali tako delo, saj bi v končni posledici lahko ostali celo brez te denarne pomoči oz. nadomestila, ki znaša najmanj 1.600 din. Po besedah Irene Pirc je bilo lani v Posavju povprečno 1.085 brezposelnih (od tega števila jih je petina prejela denarno nadomestilo), samo lani decem- • Pri sezonskem delu gre zvečine za obiranje sadja, za sajenje oz. obiranje jagod. Samo krški M-Agrokombinat bo letos zaposlil 120 do 150 sezoncev. Že v tem mesecu so pričeli pripravljati sadike za jagode, za kar potrebujejo okrog 30 delavcev, 6 brezposelnih Krčanov pa so že zaposlili za spomladansko rez. Vedeti je treba, daje obiranje jagod dokaj naporno delo, zato pri takem delu ne morejo računati na težko zaposljive ali celo invalide. bra je bilo brezposelnih 1274, januarja letos pa že 1335 oseb. Ob tem se zmanjšuje število zaposlenih v družbenem in rahlo narašča v zasebnem sektorju. V Posavju je zaposleno okrog 26.900 delavcev; koliko jih bo še služilo kruh ob koncu leta, je tudi zaradi precej napovedanih presežkov dokajšnja neznanka. P. P. Znano je na primer, daje bil precejšen del obnove starega mestnega jedra financiran prav iz tega sklada, podobno velja tudi za novo avtobusno postajo, PTT sistem, kabelsko televizijo in podobno. Toda vsi ti objekti oz. projekti so bili v primeijavi z gradnjo novega zdravstvenega doma le mačji kašelj. Na zadnji seji krškega izvršnega sveta pa so ugotovili, daje pravzaprav še sreča, ker se gradnje zdravstvenega doma niso lo- Medtem ko se je še lani govorilo o treh milijonih in pol dolarjev, ki jih je prispevala JE Krško kot o stalni postavki, so to pot prav ti dolarji pa tudi tisti, ki naj bi jih prispevala TCP Videm, več kot vprašljivi. TCP Videm lani izrednega dela, ki ga plačuje zaradi onesnaževanja okolja, sploh ni plačala, prav tako pa dolguje še okoli 15 milijonov dinarjev, rednega dela, k čemur pa so prištete še obresti. JE Krško je lani t/ačala vse svoje obveznosti z obrestmi v d, letos je v sklad nakazala približno 2 n ilijona dinarjev, čeprav bi jih morala dokonča februarja najmanj 10 milijonov dinarjev. Vendar nista slaba plačnika samo TCP Videm in JE Krško (slednjo pri plačilih omejuje slovensko elektrogospodarstvo), podobno namreč ravnajo tudi v ostalih delovnih organizacijah, medtem ko so v celotni vsoti teh prispevkov deleži zasebnikov tako rekoč zanemarljivi. Po letošnjih načrtih naj bi zbrali vsega skupaj 81,4 milijona dinarjev, od tega v rednem delu TCP Videm in K JE Krško 18 milijonov dinarjev, v izrednem delu pa kar 55,8 milijona dinarjev ali vsega skupaj več kot tri četrtine. Zaradi nejasnosti okoli končnega obračuna sklada v lanskem in letošnjem letu (TCP Videm kljub dopisom letos ni poslala še niti dinarja) so se v izvršnem svetu odločili, da bodo zaključni račun sklada pripravili z obširnimi obrazložitvami za delegate. Čeprav še ni mogoče reči, daje povsem padla v vodo gradnja novega zdravstvenega doma, se v izvršnem svetu vse bolj nagibajo k odločitvi, da bi razširili sedanjega, še posebej, ker se bo verjetno iz mestnega središča izselil M-Agrokombinat. Zato bodo tudi naročili posebno študijo, ki naj bi po- Krka je že napol v Evropi Letos nova čistilna naprava, razvojno-raziskovalni center, inštitut in 100 milijonov dolarjev izvoza NOVO MESTO — Če želi novomeška Krka še naprej tako uspešno izvažati, mora v naslednjih dveh letih v modernizacijo vložiti najmanj 17 milijonov dolarjev. Ta podatek je na kratki tiskovni konferenci minuli petek povedal glavni direktor mag. Miloš Kovačič. Prva naložba Krke bo ekološka in pomeni urejanje svoje lastne čistilne naprave v Ločni. Sedanja je premahna, in če želijo v Krki še naprej razvijati bazič- n Ljubljansko pismo Čigava je JLA? Armadni vrh se težko prilagaja in sprijazni z __________dejstvi___________ LJUBLJANA — Vsa ugibanja, kako se bo obrnila JLA v vse hujši polarizaciji jugoslovanske stvarnosti, postajajo iz dneva v dan jasnejša. V besednjaku, ki spominja na stare dobre čase jugoslovanske partije, je admiral Simič jasno in glasno povedal, kaj bo branila armada. Branila bo predvsem enotno in monolitno partijo, ovito v omot »splošno jugoslovanskih interesov«. Jugoslovanski armadni vrh se ne more pohvaliti, daje bil v zadnjem času pri ocenjevanju političnih gibanj stvaren. Nekatere politične ocene armadnega vrha so napačne in bolj ;zraz želja kot pa objektivne ocene dogajanj. Tako so bili generali proti večstrankarskemu sistemu celo takrat, ko je bil ta že stvarnost in ko bi ga lahko preprečili le s silo. Z zadnjimi nastopi pa so se v aktualnih političnih sporih postavili v izredno nevaren položaj razsodnika in »rešitelja« enotne ZKJ. — Kako vrednoti JLA sedanje razmere v državi je še posebno jasno razvidno iz pisanja Narodne armije. Težko je razumeti, zakaj so nekateri sprejeli stališča in ocene komunistov v armadi s tako ostrino. In to zlasti v tistih okoljih, ki so svobodo političnega mišljenja konstituirala kot nedotakljiv aksiom. Ali pa se za vsem tem skriva nekaj povsem drugega, se sprašuje podpolkovnik Miodrag Stojanovič v Narodni ar-miji. Potem pa še pravi: — Admiral Simič je na seji komiteja organizacije ZKJ v JLA nastopil kot človek, ki je globoko zainteresiran za položaj lastne stranke. Zavzel se je za njeno enotnost in za to, da bi se o tem izreklo članstvo v dosledno demokratičnem postopku. Ni šlo torej za nekakšno nacionalno sekta-šenje, ampak nasprotno za težnjo, da bi bili v partiji vsi, ki sprejemajo njen program. Zato to ne more biti vmešavanje v »politični prostor« določene republike, kot so očitali admiralu, marveč gre za partijsko odločitev članstva ne glede na republiško-pokrajinske meje. V JLA torej očitno ne računajo na možnost, da bi v pogojih večstrankarstva lahko zmagala in prišla na oblast katera druga stranka ali koalicija, komunistična stranka pa bi izgubila svoj monopolni položaj. O tem priča tudi neobičajen »detajl« iz dokumenta Ocene in stališča organizacije ZKJ v JLA. Komunisti v JLA so namreč predlagali predsedstvu CK ZKJ, naj da pobudo za organiziranje članov ZK Slovenije, ki niso pristopili k ZKS-SDP! Vsekakor je ta pobuda nesprejemljiva. Čeprav se je armadni vrh pod pritiskom okoliščin zdaj opredelil za večstrankarski sistem, očitno še ne priznava možnosti, da bi ZKJ izgubila oblast. Ni se tudi še sprijaznil s tem, daje pogoj za politični pluralizem enakopraven začetni položaj posameznih strank. Proces izključno teritorialnega organiziranja političnih strank, ki se je že začel tudi v nekaterih drugih delih države, je očitno zunaj dosega armadnih radarjev. Generali se niso sposobni osvoboditi nekaterih ideoloških dogem in iluzij in ne morejo razumeti, da enotnost države ne more biti odvisna od ZKJ kot monopolistične državne stranke. V. BLATNIK 1*P m NE BO VEČ SMRDELO? — V Krki so te dni podpisali pogodbo z GIP Pionir za gradnjo nove čistilne naprave v Ločni. Dela se bodo pričela že konec tega meseca, nova investicija pa bo Krki omogočala, da bo lahko proizvajala več antibiotikov in tako še povečala izvoz. Na sliki mag. Miloš Kovačič, generalni direktor Krke, in Slavko Guštin, direktor GIP Pionir, pri podpisu pogodbe. (Foto: J. Pavlin) no in fermentativno kemijo na sedanji lokaciji v Ločni, so pogoj večje čistilne naprave. Slišali smo podatek, da v tem času ZDA kupujejo v Krki 100 ton antibiotikov, pripravljeni pa so jih kupiti dvakrat več, vendar v Krki tega ne morejo zagotoviti predvsem zaradi premajhnih zmogljivosti sedanje čistilne naprave. Novo čistilno napravo so zaupali GIP Pionir, ki bo gradilo tudi posebno sežigalno napravo, celoten objekt pa bo Krko veljal 3 milijone dolarjev. Druga pomembna novost v Krki bo izgradnja razvojno-raziskovalnega centra, ki ga bodo gradili kot podaljšek sedanje poslovne zgradbe. V novi stavbi, ki bo imela 5 etaž, bodo v treh etažah tiste funkcije Krke, ki so vezane na kontrolo kakovosti in raziskovalno delo. V pritličju bosta računalniški center in znanstvena knjižnica, v prvem nadstropju pa povsem nov oddelek Krke — genetski inženiring. Inštitut bo z opremo vred veljal okoli 6 milijonov dolarjev. Tretja investicija bo nov tehnološki inštitut, ki ga bodo razvili v stavbi sedanje knjižnice. Na vstop v Evropo '92 se v Krki pripravljajo že več let. Tako so po evropskih normah že preuredili tabletni oddelek, v tem času pa zaključujejo dela v oddelku kozmetike, otvoritev pripravljajo za praznik občine. Vse te posodobitve bodo Krki še povečale izvoz predvsem na ameriško tržišče. Letos pričakujejo za dobrih 100 milijonov dolaijev izvoza.j p^vLIN Nove vodje ekspozitur SDK _________Izbrali so jih izmed delavcev SDK______ NOVO MESTO — Novomeška podružnica Službe družbenega knjigovodstva ima tri ekspoziture: v Metliki, Črnomlju in Trebnjem. V njih tako kot v podružnici opravljajo ves plačilni promet, kontrol pa razumljivo nekaj manj. Ekspoziture imajo seveda svoje vodje in zgodilo se je, da so se po 20 letih sedaj naenkrat zamenjali v vseh treh, ker so si dosedanji zaslužili pokoj. Pri vodenju ekspoziture SDK Novo mesto v Črnomlju je Stanislava Vraničarja zamenjala dipl. ekonomistka Jelka Lugarič, v Metliki Marijo Matkovič organizatorka dela Milena Oberč, v Trebnjem pa Terezijo Brudar višja upravna delavka Ana Fink. Nove vodje so v SDK izbrali v skladu s svojo ka- drovsko politiko izmed svojih delavcev, ki so se vrsto let konkretno spoznavali z različnimi področji dela v podružnici. SDK je sicer ustanova, kjer si zaradi njene narave vodje ne morejo privoščiti kakšne posebne ustvaijalne svobode. Vse tri nove vodje ekspozitur So zatrdile, da se bodo še naprej v SDK trudili prilagajati in pomagati pravnim osebam, podjetjem, kolikor se pač lahko. »Želimo si čim boljših odnosov s firmami, da ne bi bilo nelikvidnosti, predvsem pa stečajev, druge probleme bomo že reševali. Želimo si tudi bolj enostavnih zakonov, ki bi tudi veljali dalj časa, a žal na to ne moremo vplivati,« pravijo nove vodje dolenjskih ekspozitur SDK. Narodna sprava. Ko je pred leti začela govoriti o tem Spomenka Hribar, sojo obsuli z ognjem in žveplom. In danes? Milan Kučan je izjavil, da problem vojne, konca vojne, pokola domobrancev in narodne sprave obstaja. Za nazaj se ne da nič [»praviti, sprava za nazaj ni mogoča, za naprej pa je nujna. Mag. Marjan Žnidarič je na nedavnem posvetu o vprašanjih zgodovinopisja NOB dejal, da ne more odpustiti tistim, ki so »nas vzgajali po vojni na Filozofski fakulteti, da nisem ničesar slišal o Rogu, Golem otoku in nekaterih drugih tabu temah«. Andrej Capuder: »Pokol domobrancev v prvem mesecu svobode 1945 (brez predhodnega sodnega procesa), je, dolgoročno gledano, najbolj zaznamovalo naš režim socialistične demokracije. Civilizirana Evropa je za sodelavce okupatoija našla rešitev: nekaj najbolj vidnih so postavili pred sodišče, 'rajo’ pa so ob primernem državljanskem poduku izpustili, naj zadevo opravi s svojo vestjo in ob tem še kaj dobrega stori za domovino.« Izjava slovenskega predsedstva o narodni in državljanski umiritvi je po večinskih ocenah pomemben, a nezadosten korak. Zgodovinsko resnico o kritičnih dogodkih je treba raziskati in objaviti, resnico, ki naj bi pomirjala, vodila k odpuščanju in k spravi. ANTON KOČEVAR, gradbeni tehnik iz Dragomlje vasi pri Metliki: »Narodna sprava in vse okoli nje moje generacije ne vznemirja, mi stvari, ki so pripeljale do vsega tega, nismo doživeli in želimo živeti v miru. Ne jaz ne moji vrstniki nismo bili ne pri partizanih ne pri belogardistih, kje pa so bili naši očetje, za nas in naše odnose ne more biti pomembno. Moja generacija s tem ni obremenjena, mi gledamo naprej. Če gre za nekakšno simbolno spravo slovenstva in če bo to pripomoglo, da bomo lepše in bolj v miru živeli, je pa tudi prav.« TINCA CAJNKO, referentka za kadre, Iskra Žužemberk: »Mislim, daje dobro, da je prišlo do narodne sprave.To, kar je sedaj slovensko predsedstvo ponudilo, se mi zdi za začetek dovolj; da so priznali, daje treba tudi ta vprašanja razčistiti. Mislim tudi, da bi bilo dobro, če bi šli v povračilo materialnih krivic, na primer nepravično odvzete zemlje, vendar bi morali biti pri tem zelo pozorni, da ne bi delali novih krivic tistim, ki so zemljo nič krivi dobili.« SAMO BRUDAR, komercialist v Opremi Kočevje: »Roškim žrtvam je treba postaviti spomenik. Menim pa, da za pobijanje niso krivi pobijalci, ampak tisti, ki sojim dali povelje. Upoštevati je treba, da je v vojni marsikdo izgubil svojca in da je šlo tudi za maščevanje, takrat razumljivo, danes pa ne več. Prav bi bilo, da se vse to razčisti, ni pa prav, da bi kdorkoli to trpljenje in nesrečo uporabljal v svoji predvolilni pro-pagandi ali celo za maščevanje. Cilj naj bo sprava.« MARTIN DAJČMAN, strojni inženir v črnomaljskem Bellu: »Bolje bi bilo, da bi sc odločili za spravo, kot pa za pomiritev. Čas je že, da odgovorni priznajo napake ter prizadetim in njihovim sorodnikom omogočijo normalno nadaljnje življenje. Marsikdaj so bile krivice prikazane enostransko, povedati pa je treba pravo resnico. Sicer pa želimo Slovenci živeti v miru. Zgodovine ne smemo pozabiti, ampak se moramo iz nje in zlasti iz zgodovinskih napak učiti.« MARICA ŠKODA, kandidatka ZSMS-LB Trebnje za DPZ skupščine Slovenije: »Potezo predsedstva ocenjujem za pravo, ker je sprava nujna. Potrebujemo namreč moči, da bomo Slovenci enotni dosegli v Jugoslaviji samostojnost, razmišljati pa moramo tudi o odcepitvi. Umiritev je tudi mehanizem, ki naj bi preprečil vsakršno morebitno maščevalnost. Žgodovine ne smemo pozabiti, vendar jo je treba predstaviti znanstveno, ne pa glede na potrebe dnevne politike. Hočem pa, da bi videli resnico skozi javen način dela.« STANE NUNČIČ, predsednik OO ZZB NOV Krško: »Strinjam se z izjavo predsedstva Republike Slovenije o pomiritvi ter seveda s tem, da zgodovinarji razčistijo vojno in povojno dogajanje. Ne morem pa se strinjati z mnenjem, daje bila pri nas državljanska vojna, da je med ljudmi vladal strah pred komunisti in podobno. Zato tudi nisem za uporabo sintagme »sprava«, ki pomeni, da bi si morali podati roke tudi s tistimi, ki so stali na okupatorjevi strani s puško proti meni. Sem za to, da se vrnejo v domovino vsi, ki nimajo krvavih rok.« STANE POŽUN, obrtnik iz Sevnice: »Sem za to, da se javnost seznani z vsem, kar je bilo, po drugi strani pa sem za to, da pustimo vse to, ker ne kaže znova odpirati ran, ki se morebiti še niti niso dobro zacelile in je vprašanje, če se sploh kdaj bodo ob takem brskanju po preteklosti. Poleg tega se mi zdi to početje jalovo, ker mnogih odgovornih niti ne bi več mogli 'stisniti'. Sem za to, da predvsem čim bolje delamo, to je naša perspektiva.« PROF. MARJAN GREGORIČ, zgodovinar in ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah: »V prvi vrsti ne soglašam, da se ta kočljiva zadeva rešuje pred volitvami in se spreminja v volilni golaž. Naj naša bodoča demokratično izvoljena skupščina imenuje komisijo strokovnjakov, zgodovinarjev in javnih delavcev, ki so neobremenjeni s preteklostjo, in naj oni začno proučevati odnose od leta 1940 naprej. Svoje ugotovitve o sporu v narodu naj nato predložijo v poročilu slovenski skupščini.« JOŽE AMBROŽIČ, tapetnik iz Ribnice: »Kdor je izkusil vojno, ve, kaj je maščevanje in pobijanje. Vojne strahote je končno treba pametno rešiti, ne jih izrabljati za zaostrovanja in provokacijo, ampak končno vendarle doseči spravo. Tiste strahote naj nam bodo v večen opomin, da bomo znali v bodoče živeti mirno in v medsebojnem razumevanju. Tudi zaradi volitev ne bi smeli razvnemati teh strasti, saj se spet lahko vse sprevrže v splošno gorje Ana Fink Jelka Lugarič Milena Oberč l na zemljišču, na katerem so predhodno f^kači podrli nadležno drevje. Za morebitno božjo jezo pa je poleg tega krivo še dejstvo, da so navedene prostorskouredit-jene operacije izvajali na zemljišču, ki je Se dandanašnji z vsemi dajatvami vred dnrkveno. DIM — V soboto seje pri mrliški vežici na mokronoškem pokopališču nenavadno 'zdatno kadilo. Del mimoidočih je že mis-“> da so v Mokronogu naredili na poko-Pa'jšču še najmanj upepeljevalnico. Najprijetneje pa je kdo zažigal le nesnago in 0rej z bogatejšo ponudbo storitev znotraj Vešnomirskega obzidja za zdaj ne bo nič. ŠPORT IN REKREACIJA — V Dani 0 hoteli v vsem ugoditi prihajajočemu a°vemu direktorju, in tako so poskrbeli adi za rekreacijska nagnjenja bodočega Prvega moža firme. Na dvorišče tovarne 71 S1 namreč dali dostaviti opremo za ure-*tev priročnega balinišča. Ker pa niso vsi Piepričani, da novi direktor v prostem ča-U rad ravno balina, se bolj navdušujejo za ■ ačrt, da bi rekreacijsko napravo prevzel «ateri izmed bližnjih telesnokulturnih rUžbenih subjektov. . *; IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Opozicija se ne bo priklanjala Demos predstavil svoje ________kandidate_________ ČRNOMELJ — Na nedeljskem predvolilnem shodu črnomaljskega Demosa so občani dodobra napolnili dvorano kulturnega doma v Črnomlju. Poleg tega, da je predstavil vse svoje kandidate, je Demos povabil v goste tudi predsednika SKZ Ivana Omana, predstavnika SDZ dr. Rajka Pirnata, predsednika SKD Lojzeta Peterleta ter Igoija Bavčarja, kandidata Demosa za Dolenjsko in Belo krajino. Oman je omenil, daje prepričan, da bo cvetni nedelji, na katero bodo volitve, sledila slovenska velika noč z zmago Demosa. Ne verjamejo tistim, ki obljubljajo evropsko kakovost življenja, 45 let pa so nas vodili stran od Evrope. Demos obljublja le trdo in pošteno delo ter za to pošteno plačilo. Pirnat pa je pristavil, da se zaveda, da bo na opozicijo padlo veliko breme. Vse pa je odvis- • Anton Malenšek, kandidat Demosa za predsednika črnomaljske občinske skupščine, sicer pa dipL inž. strojništva in samostojni obrtnik iz Semiča, je dejal, da ne more obljubiti lepšega jutri, ker živimo danes zelo težko, je pa veliko možnosti, pridnih rok in pametnih glav, da lepši jutri uput) bo|je je, da lahko mi komu kqj damo, kot da čakamo na pomoč od drugod.« no od tega, ali bodo najprej dosegli suvereno in svobodno Slovenijo; to pa pomeni, da ima RS svoj denar, vojsko, državno upravo in samostojen in neodvisen pravni sistem. Z ogorčenjem zavračajo govorice, češ da opozicija peha Slovenijo v državljansko vojno. Res pa je, daje duh samoodločbe v Evropi ušel iz steklenice, zato bo tudi Republika Slovenija morala storiti še letos korak naprej. Lojze Peterle je prepričan, da bi reupblika Slovenija v novih pogojih samostojnosti lahko dosegla večjo stopnjo razvitosti, zanaša pa se na slovensko podjetnost, delavnost, znanje in Slovence po svetu. Opozoril je tudi na različne laži pred volitvami ter na to, da ne gre vsemu nasedati, predvsem pa, da ljudi ne sme biti strah. Bavčarje zavrnil 4 teze, kijih menda podtikajo Demosu, in sicer, daje oblast oblast, pa naj bo čigar koli, kar pa ne drži, saj sedanja nad seboj nima nadzora. Očitke, da je slovenska opozicija revanšistična, je zanikal s tem, da Demos prihaja s spravo. M. BEZEK-JAKŠE PREDSTAVILI KANDIDATE RIBNICA, KOČEVJE - Predstavitev kandidatov ZSMS-Liberalne stranke je bila minuli petek v Ribnici in Kočevju. V Ribnici je nosilka liste za občinski DPZ Helena Rosa (diplomirana sociologinja, kadrovska delavka v Inlesu, rojena 1962), kije hkrati tudi kandidatka za republiški DPZ. Kandidat za zbor občin republiške skupščine pa je Stane Hafnar (sedanji sekretar ZSMS Ribnica). V kočevski občini je kandidat za republiški DPZ Vinko Pintar (mag. vet. znanosti, direktor Klavnice, rojen 1950); nosilec občinske liste za DPZ pa je Franc Gornik (učitelj matematike in fizike v SŠTUD, rojen 1948). Kot gost je na obeh predstavitvah sodeloval Pavle Gantar. Boris Zupanc Prizadevni Bom Ukvarja se s starimi avtomobili in redno plačuje davek KOČEVJE — V vseh občinah se pritožujejo, da imajo z Romi le težave in stroške pa tudi druge sitnosti. To velja še predvsem za njihove življenjske in delovne navade, svojstven od nos do tuje lastnine itd. To pa ne velja za Roma Borisa Zupanca iz Rožne ulice 44 v Kočevju, čeprav ima 7 otrok. Boris je edini Rom, ki je obrtnik v občini Kočevje. Ukvarja se z nakupom in prodajo starih avtomobilov in avtomobilskih delov. Trenutno ima na zalogi okoli 500 starih avtomobilov. Boris pravi, da ne kaže čakati na pomoč družbe, ampak si mora vsak sam po svojih močeh in sposobnosti pomagati. S svojo obrtjo pa ne pomaga le sebi, ampak tudi družbi, saj plača na 3 mesece tudi okoli 7.000 din davka. Kupcev ima največ z območja kočevske občine, veliko pa tudi iz Hrvaške. Zdaj je zvedel, da se bo moral preseliti, ker bo prav tam, kjer ima zdaj parcelo, potekala obvozna cesta za Kočevje. Dogovaija se za novo zemljišče, ki ga bo dobil v zameno za sedanje. Pravi tudi, da razmišlja o gradnji hišice, medtem ko zdaj živi v montažni. J. PRIMC M £ Rezervat za Krambergerjevo Ančko Ljudje s Sinjega Vrha in okolice zahtevajo, naj tudi njim namenijo večjo pozor-____nost pri razvoju — Problem s telefonom, cesto, kmetijstvom ČRNOMELJ — Predstavniki Sinjega Vrha ter okoliških vasi in zaselkov so pretekli teden napovedali sestanek pri predsedniku občinske skupščine Mladenu Radojčiču in nekaterih drugih občinskih možeh. Niso prišli ne prosjačit ne podpisovat pogodbe o razvoju tamkajšnjih krajev, temveč z namenom, da dajo njihovemu kraju pri razvoju občine večji poudarek ter da pridejo v srednjerčni družbeni plan. Priznavajo in spoštujejo sicer vse, kar so dobili dobrega na sinje vrškem koncu, vendar pa po njihovem mnenju izgleda ta predel ob Kolpi še vedno kot rezervat za Krambergeijevo opico Ančko. Največji problem je cesta, kije, kljub temu da je republiška, še vedno makadamska. Vendar jim Radojčič ni dal upanja, da bi lahko začeli letos to cesto posodabljati, saj na republiški upravi za ŽREBANJE LIST ČRNOMELJ — Pretekli teden je bilo v Črnomlju žrebanje vrstnega reda list za DPZ občinske skupščine, ki bo veljal na aprilskih volitvah.. V 1. volilni enoti si bodo sledile tako: ZKS-SDP, Zeleni, SZ, Demos in ZSMS — LS. V 2. volilni enoti je vrstni red sledeč: Demos, SZ, ZKS-SDP, Zeleni in ZSMS-LS, v 3. volilni enoti pa: Demos, ZKS-SDP, ZSMS-LS, Zeleni in SZ. ‘ KANDIDATI ZELENIH ČRNOMELJ — Zeleni Črnomlja bodo na volitvah v družbenopolitični zbor nastopili s samostojno listo. Njihovi kandidati v 1. volilni enoti s sedežem v Črnomlju so: dr. Ljiljana Špec, zdravnica iz Kanižarice, Andrej Čufer, profesor iz Črnomlja, Peter Štefanič, veterinarski inšpektor iz Črnomlja, Danijela Kure, srednješolka iz Svibnika, Tomaž Skrbinšek, psiholog iz Črnomlja, ter Andrej Kavšek, stropi inženir iz Črnomlja. V 2. volilni enoti s sedežem v Semiču so kandidati Anica Krašna, upokojena delavka, Miro Plut, profesor, in Mira Ivanovič, konzervatorka za naravno dediščino, vsi iz Semiča. Kandidata v 3. volilni enoti sta Franci Fortun, profesor iz Črnomlja, in Boris Ši-konja, profesor iz Tribuč. Zeleni Bele krajine pa imajo tudi 3 kandidate na listi Zelenih Slovenije za DPZ republiške skupščine, in sicer Antona Bezenška iz Metlike, Anico Krajna iz Semiča in Francija Fortuna iz Črnomlja. Konkurenca se je začela Poplava zasebnih trgovin — V kratkem še trgovina in _____bife v ortneskem spodnjem gradu_ RIBNICA — Ribniško dolino je zajela prava poplava malih zasebnih trgo- SOCIALISTOM PRVO MESTO TREBNJE — Na žrebanju za vrstni red strank na zbirni listi za DPZ skupščine občine Trebnje je »zmagala« Socialistična zveza, drugo mesto je pripadlo ZSMS-LS, sledijo pa Slovenski krščanski demokrati, ZKS-SDP, Slovenska kmečka zveza in samostojni kandidati za člane DPZ SO Trebnje. TOPLOTA JE UHAJALA RIBNICA — Stanovalci na Prijateljevem trgu v Ribnici imajo srečo, ker je toplo vreme. Zaradi okvare je namreč topla voda, ki bi morala greti radiatorje centralne kuijave, odtekala v zemljo. Gretje je bilo slabo (na srečo je bilo zunaj sončno in sorazmerno toplo), stanovalci pa so dobivali visoke račune. Zdaj odpravljajo napako. M. G-č vin, ki prodajajo v glavnem prehrambno blago. Vse to je možno zaradi nove zakonodaje, ki spodbuja zasebno dejavnost. Z novimi prodajalnami so občani zadovoljni, saj je pri zasebnikih običajno cena nekoliko nižja kot v družbenih trgovinah, postrežba in ljubeznivost trgovcev pa večja. Seveda pa paradi vsega tega nekoliko godrnjajo zaposleni v družbenih trgovinah, ki so dobile v zasebnih resno konkurenco. Posebnost v Ribniški dolini pa je zasebna družba »KVM«, ki ima že več prodajaln v raznih krajih občine. Svoje prodajalne odpira tudi v krajih, kjer so že družbene trgovine. Konkurenca seje torej začela. Zvedeli pa smo, da bo ta družba odprla trgovino in bife v nekdanjem spodnjem (Kozlerjevem) gradu v Ortneku. Včasih so nekateri že predlagali, naj bi ta grad porabili za trgovino ali gostišče, vendar so bili taki predlogi zavrnjeni, češ da to ni v skladu s spomeniškim varstvom. Spreminjajo pa se časi in z njimi mišljenje, navade in predpisi, ki zdaj dovoljujejo tudi tisto, kar so še pred kratkim strogo prepovedovali. M. GLAVONJIČ Dolino gradov pokažimo turistu Z okrogle mize o trških naseljih v Mirenski dolini — Kaj je jedro, ki ga je vredno ____ohraniti? — Podpora samo v besedah je za spremembe premalo TREBNJE- Ta pogovor bi bil veliko boljši in koristnejši, če bi se ga udele-<.■!■ .aif.jv..., vendar so manjkali tisti, na katerih je organizator gradil smotre te okrogle mize. Tako niso prišli predstavniki knyevnih skupnosti Trebnje in Mirna, kateri tudi obravnava »Študija trških naselij Mirenske doline«, tudi se ni odzval novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, je strnil vtise po nedavni okrogli mizi o rabi prostora v Mirenski dolini Marko Kapus, predstavnik organizatorja in voditelj tega javnega pogovora. Okroglo mizo, naslovljeno Študija trških naselij v Mirenski dolini, je organizirala OK ZSMS Trebnje. Tudi v tako skromnejši sestavi so razpravljavci zaostrili nekaj vprašanj. Med drugim so izpostavili sedanjo arhitektonsko podobo Mirenske doline in po vrsti mnenj je ondotno stavbno oblikovanje s prostorsko zasnovo naselij vred popolnoma spremenilo prvotno arhitekturo. Zategadelj je potreobno in za to je vendarle še možnost — ugotoviti v tem območju tisto jedro, ki toliko izraža posebnosti in razvoj, da gaje vredno ohraniti, kot je menil Vladimir Mušič. Po njegovem to ohraniti ni tako zelo težko, kot se zdi. Strokovnih podlag za varstvo naravne in kulturne dediščine še do danes nismo dobili, je povedala Jožica Strmole. Vendar po njeni informaciji občina sofinancira 5 projektov, ki so narejeni za prav določeno področje in ne tipsko. V čem pa je smisel ohranjanja npr. Mokronoga, je zanimalo Bruna Gričarja. Za Mušiča je varovanje dediščine predvsem kulturno dejanje in varovanje neke identitete, vendar ugledni arhitekt opozaija na važno vprašanje, ali smo gospodarsko močni, da se gremo tako kulturnost. Ena od ekonomskih motivacij varstva dediščine je po njegovem nedvomno turizem in vse govori za to, da mirenska »dolina gradov« zanj ima pogoje. Prvotno krajinsko podobo doline je po mnenjih z okrogle mize izrinila praksa, ko sije politika uničujoče pod- rejala arhitekte in zavest o vrednotah prostorskega urejanja. Novo zavest v tem smislu bi načrtovalci lahko oblikovali z bogato ponudbo tipov hiš, medtem ko vse do zdaj množično gradimo • Na arhitektonsko podobo naselij so razpravljavci navezali tudi tile dejstvi iz naše stvarnosti. Kot družba smo nepremožni, kar je dovolj, da graditelji najprej izberejo cenejše tipske projekte. Samo besedna pomoč je premalo, je menila Strmoletova. Drugo dejstvo je podčrtal Mušič, ko je opozoril, da radi govorimo o civilni družbi in pravni državi. Ti kategoriji pa predpostavljata tudi brezkompromisno spoštovanje predpisov z vključitvijo represije tudi glede arhitekture. Iz socialnih vzrokov kaznovanja doslej ni bilo; črnih gradenj, denimo, niso rušili. po razmeroma poceni neustreznih tipskih projektih, kot je menil Renato Repšc. M. LUZAR ceste ni dovolj denaija. Upajo pa, da bo letos sprejet vsaj projekt partizanske magistrale od Vinice skozi Sinji Vrh do Starega trga in naprej proti Brodu na Kolpi. Sicer pa se, kljub temu da ima črnomaljska občina med dolenjskimi največ kilometrov makadamskih republiških cest, na republiki zavzemajo, da bi najprej uredili partizansko magistralo, da bo sploh prevozna, saj sedaj med Preloko in Žuniči promet ni mogoč. Medtem ko z elektriko nimajo težav, pa se pri vodi že postavlja vprašanje, kako pripeljati vodovod v vas, ko pa so izviri pod vasjo, ob Kolpi. Poleg tega nemočno opazujejo propadanje mlinov in jezov na Kolpi, sami pa so prešibki in premalo jih je, da bi lahko kaj naredili. Tm v peti je Sinjevrhovcem tudi telefon. Omrežje so zgradili že pred nekaj leti in zgodilo seje celo, da so hiše nekaterih naročnikov zaradi njihove smrti ostale popolnoma prazne. Telefona niso dočakali. Zapletlo seje namreč pri projektih za gradnjo prostorov za centralo v Vinici, ki pa bo, kot vse kaže, končana še letos. Načrti Osilnice Nagrade najlepšim — Srečanje harmonikarjev — Nova trim steza OSILNICA — Na nedavni letni skupščini Turističnega društva Osilnica so izvolili nov upravni odbor društva. Sprejeli so tudi program dela za letos. Društvo šteje nad 60 članov, sklenili pa • KOČEVSKI PREDLOGI SLOVENIJI — Občinska skupščina Kočevje je naslovila republiški skupščini Slovenije predlog, da uvrsti na dnevni red prihodnje seje tudi program revitalizacije občine Kočevje. V tem predlogu je navedenih 10 kočevskih zahtev. Med drugim je rečeno, da je za nazadovanje občine odgovorna tudi republika Slovenija, ki je z uvajanjem posebnih režimov postavila občino v neenakopraven položaj, kar naj slovenska skupščina ugotovi in potrdi. Program revitalizacije Kočevske ngj postane sestavni del programa razvoja Slovenije. Slovenski izvršni svet zagotovi sofinanciranje in prednost pri uresničitvi tega programa, predvsem na področju infrastrukture in izgradnje objektov za potrebe osnovnega šolstva, zdravstva in drugih nujnih na manj razvitem in zapuščenem območju občine. Odpraviti je treba vse režime, ki zavirajo razvoj občine na področju turizma, uvedene po republiških in zveznih predpisih. so, da bo vsak član opravil letos 25 prostovoljnih delovnih ur. V program za letos so zapisali, da bodo začeli z ocenjevanjem urejenosti hiš, balkonov in okolice ter najpriza-devnejšim krajanom ob koncu sezone podelili priznanja. Srečanje harmonikarjev (že peto po vrsti) bo julija. Poleti bodo poskrbeli za rekreacijo, in sicer za izlete z gorskimi kolesi k izvirQma Kolpe in Cabranke in po Kolpski dolini, pa tudi za jahanje. Seveda je možno tu igrati še tenis, ribariti ali se s čolni voziti po Kolpi. V programu imajo ureditev trim steze proti Malinišču, Čačiču, Podvrhu in nazaj do Osilnice. Proga bo dolga 9 km. Osilnica turistično zelo napreduje. Zato urejajo nekateri zasebniki pa tudi v družbenih stavbah turistične sobe. Po teh sobah je še posebno povpraševanje v dneh. ko so na Kolpi kajakaška tekmovanja. j p OBČNI ZBOR KOČEVJE — Člani društva računovodskih in finančnih delavcev Kočevje-Ribnica se bodo sestali na 13. rednem občnem zboru, ki bo v petek, 23. marca, ob 19. uri v prostorih Name v Kočevju. Po končanem zboru bo kulturni program in družabni večer. V. D. KAKO UREDITI MOKRONOG? MOKRONOG — KS Mokronog je javno razgrnila osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Mokronog. Občani si lahko ogledajo dokumentacijo vsak dan od 9. do 11. ure v prostorih KS Mokronog in v avli mokronoške Iskre v delovnem času tovarne. Pripombe in predloge krajanov o osnutku PUPbo krajevna skupnost sprejemala do 27. marca. Naslednji, čeprav ne zadnji problem Sinjevrhovcev je kmetijstvo, saj vanj družba pri njih nič ne vlaga. Vendar pa je tako od kmetijske zadruge kot od prebivalcev samih odvisno, kakšen bo napredek v tej panogi. Na mnogih domačijah so ostali le starčki, nasledniki pa so odšli. Zato bi po mnenju vaščanov morali z zakonom urediti, da bi njihovo zemljo obdeloval tisti, ki to zmore, in tistemu bi tudi pripadala. M. BEZEK-JAKŠE Ribnica praznuje Spored prireditev RIBNICA — V spomin na sijaj-; no zmago partizanskih brigad nad '• enoto okupatorske italijanske voj-i ske v Jelenovem žlebu leta 1943 i praznuje občina Ribnica vsako leto ; 26. marca svoj občinski praznik. Praznične prireditve se bodo začele ] v četrtek, 22. marca, in bodo trajale ; do nedelje, 25. marca. 22. marca ob 18. uri se bo začel | turnir v kegljanju v domu JLA, na ; njem pa bodo nastopile ekipe iz ■ občin Čerknica, Kočevje in Ribnica. ' V soboto, 24. marca, bo ob 11. uri svečana seja občinske skupščine ; ! v domu JLA v Ribnici, na njej bodo ■ V nedeljo, 25. marca, bosta /ad- ' ; nji dve praznični prireditvi, in sicer < ! ob 10. uri v domu JLA šahovski 5 ; dvoboj med Kočevjem in Ribnico, / ob 14. uri pa bo v Športnem centru < ! v Ribnici še košarkarski turnir, ki sc z J ga bodo udeležile ekipe iz Grosup- z | j^ega, Loškega Potoka, Kočevja in < J. P. 5 •vv\ X %VVVVVAA^AAA.VVWWWe prosta mesta BREŽICE — V raznih oblikah organiziranega varstva je v občini vključenih 756 otrok, od tega 34 v varstvenih družinah, 552 v vrtcih in 170 v mali šoli, ki otrokom po potrebi zagotavlja tudi varstvo. V vrtcih že nekaj časa ne odklanjajo otrok, tudi v mestu ne, kjer je bil pritisk staršev največji. Edino mestna varstvena ustanova je do kraja zapolnjena, medtem ko imajo vrtci na Veliki Dolini, v Cerkljah, Globokem, Pišecah in na Bizeljskem še dovolj prostih mest. To ni nič narobe, saj čez sedem let vse prav pride in beg iz vasi se bo zaradi krize gotovo zaustavil, saj bo družba, po predvolilnih napovedih sodeč, bolje poskrbela zlasti za razvoj hribovitih krajev in za razvoj podeželja nasploh. Zaposleni starši so v največji zadregi za varstvo najmlajših otrok do dveh let. V Brežicah m jasli, varstvenih družin pa je premalo, da bi lahko ugodili vsem prošnjam. Trenutno je pet takih družin v mestu in ena v Cerkljah, zato si morajo starši pomagati z individualnim varstvom, kot vedo in znajo. V tem primeru so seveda tudi stroški večji, saj ne dobijo nič povrnjeno. V varstvenih družinah plačajo starši daje skupnost 55 odst. cene, preostalo daje skupnost kot vzgojni delež. Najvišji prispevek staršev je 1.065 din na otroka, vendar ga plača samo ena družina. V odelkih vrtcev od drugega do sedmega leta je ekonomska cena za varstvo 910 din, vendar ga po sprejetih merilih v celoti poravna v občini le 20 družin. V mali šoli prispevajo starši denar za prehrano, če ostanejo otroci tam dlje kot štiri ure. V tem primeru morajo se- veda poravnati tudi stroške za varstvo, odvisno od tega, kako dolgo so otroci tam. DNEVU ŽENA SE NISO ODREKLI ŠENTLENART — Čeprav letos praznovanje dneva žena ni imelo takega sijaja kot prejšnja leta, so člani mladinske organizacije v Sentlenartu vendarle nadaljevali tradicijo. V soboto zvečer so domačinke razveselili z zabavo in s kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevci okteta »Orlica« iz Pišec, mladi recitatoiji in čarodej Dorkan, žene pa so razveselili tudi zvoki citer in skeči, ki so jih pripravili mladinci. • Predsednica osnovne organizacije sindikata Mira Debeljak se strinja, da delavke veliko delajo za majhne plače, hkrati pa priznava, da se direktor v tej kritični situaciji še kako angažira. Prepričana je, da bosta Labod in z njim Libna preživela, čeprav težko, in bo treba še računati na tako ali drugačno nezadovoljstvo. ______ ŽREB DOLOČIL VRSTNI RED KRŠKO — Žrebanje vrstnega reda strank na zbirni listi za občinski družbenopolitični zbor občinske skupščine je dalo presenetljiv vrstni red. Na prvem mestu je krška kmečka zveza, zanjo so se uvrstili socialdemokrati, ZSMS-Liberalna stranka. Slovenski krščanski demokrati, Zeleni, Socialistična zveza in ZKS-Stranka demokratične prenove. Nosilec liste posamičnih kandidatov pa je Dušan Vučajnk. jave v Libni. Ravno ta delavka se namreč pritožuje, da že 17 let dela v tovarni, a se v njej vsa ta leta ni prav nič spremenilo, saj tam delajo ves ta čas isti tehnologi in tovarno vodi ista vodilna ekipa. J. S. NI JIM VSEENO, KAJ PO 22, APRILU BREŽICE — Slovenski krščanski demokrati, odbor Brežice in regionalni odbor Posavje, so v torek organizirali razgovor z novinaiji, ki pokrivajo to območje. Na razgovoru so predstavili občinski in regionalni program stranke, odgovaijali ' * činske in repi na vprašanja pa so odgovarjali tudi kandidati SDK za občinske in republiške funkcije. Poudarili so, da jim ni vseeno, kako bo v Brežicah in v Posavju po 22. aprilu 1990. Sevniški izstop iz Radia Posavje Sevničani očitajo vodstvu Radia Posavje nesposobnost, zaposlenim na Radiu Brežice pa neresnost — Združitev z radiom Glas Ljubljane?____________ SEVNICA — Občinska volilna komisija je ugotovila, daje bilo na 29 zborih'volivcev za volitve 1990 prisotnih 750 volivcev. Pri glasovanju za predsednika predsedstva Slovenije je Milan Kučan dobil 390 glasov, Jože Pučnik pa 379. Pri glasovanju za delegate zbora občin pa je na zborih volivcev največ glasov dobil kandidat Združene opozicije Sevnice dr. Cveto Gradišar — 515, kandidat Socialistične zveze Albin Je-šelnik je zbral 327 glasov, za kandidatko ZKS-SDP Marinko Pucelj — Arandjelovič pa je glasovalo 211 volivcev. JOŽE SMOLE V SEVNICI SEVNICA — Občinska konferenca Socialistične zveze vabi v torek, 27. marca, ob 18. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na zbor socialistov. Tema razgovora s predsednikom Socialistične zveze Slovenije Jožetom Smoletom, predsednikom Sveta za varstvo okolja pri RK SZS dr. Petrom Novakom ter kandidati iz Sevnice za delegate v zborih občinske in republiške skupščine je »Naša podoba in hotenja Socialistične zveze v luči potreb sedanjega časa v Sloveniji in v Sevnici.« SEVNICA — »Več kot mesec dni so se delavske knjižice, zdravstvene in osebne izkaznice delavk Radia Sevnica nahajale na Radiu Brežice kot sedežu Radia Posavje. 28. februarja smo se zaposlene na Radiu Sevnica na zboru odločile, da zaradi nesposobnosti vodstva in neresnosti zaposlenih v Radiu Brežice izstopimo iz Radia Posavje, ki v resnici obstaja le na papirju,« je seznanila sevniški občinski izvršni svet urednica sevniškega radia Nada Cemič-Cvetanovski. Po besedah Černičeve Radio Sevnica že vedno deluje v sklopu Zavoda za kulturo Sevnica, čeprav so že lani marca stekle aktivnosti za združitev lokalnih radijskih postaj v Sevnici in Brežicah v Radio Posavje. Vodstvo projekta so prevzeli Brežičani oz. urednik brežiškega radia Franc Hedi. S 1.1, 1990 je bil Radio Posavje, d. o. v ustanavljanju, registriran. Od takrat do danes, pravi urednica Černičeva, pa ni bilo izpelja- nih tistih aktivnosti, ki pomenijo življenje fimte. »Edino, kar so nam Brežičani articili spor«ciii že v januarju, je številka žiro računa Radia Posavje. Ni pa narejen ne finančni ne programski načrt.« Pojasnilo Nade Černič, da se sevniš-kemu radiu nakazuje možnost sodelovanja z radiom Glas Ljubljane, da bi Sevničani postali poslovna enota tega radia, a s popolno programsko samostojnostjo, je na seji sevniške vlade pretekli četrtek skušala dopolniti še novi-s narka radia Sevnica Branka Dernovšek. Povedala je, da ljudje, ki imajo v Posavju moč, očitno niso zainteresirani za posavski radio, sicer se gotovo ne bi strinjali s takimi kadrovskimi reši; ami, kakršne so obetale kvečjemu zanesljivo smrt obeh lokalnih medijev, ne pa nju- no programsko in gmotno krepitev pod isto streho. Ni pa bilo v vsem tem pričevanju o nedvomno težkem položaju sevniškega radia in njegovih treh delavk, ki se morajo skoraj iz meseca v mesec boriti za pravočasno izplačilo (slabih) plač, dovolj trdnih argumentov za to, da bi sprememba statusa Radiu Sevnica v resnici prinesla boljši položaj ali vsaj rešitev iz. agonije. Sekretar sevniškega izvršnega sveta Jože Jeke je očital delavkam sevniškega radia, da so tudi one neresne; ko pa seje izvršni svet seznrnil še z mnenjem sveta za kadrovsko politiko in organiziranost pri OK Socialistične zveze, ki ni naklonjen, da bi Sevničani zrušili institucijo (Radio Posavje), je sklenil, da povabijo predstavnike radia Glas Ljubljane na pogovor, da ne bi Sevničani morebiti prišli z dežja pod kap. Novo v Brežicah SPET PREKMURCI — Ko smo pred časom razpravljali o tem, ali graditi hidro-centrale na Muri ali na Savi, so se vrli Prekmurci strnili in dosegli, da takih posegov na Muri ni bilo. S tem je hidrocentrale skoraj avtomatično dobilo Posavje, ki »ima že itak umazano Savo«, ki »je na manjvrednem zemljišču«, itd. Zdaj se mnogi že bojijo, da se bo zgodovina ponovila. Prekmurci so se namreč spet oglasili. Hočejo posodobitev ceste v svoj ko- j nec in pri tem so zopet tako odločni, da se ' je bati, da bodo Posavci tudi tokrat izgubili. Ni namreč nemogoče, da bi po vsem tem zmanjkalo denaija in da sc bomo skozi naše kraje še naprej vozili po Cesti bratstva in enotnosti, cesti trpljenja in smrti. POZABLJENA — V starem jedru Brežic se najdejo še take stvari, da človeka spreleti srh. Med njimi je tudi nekdanja stavba vrtca, ki so jo, razpadajočo in po-zabljeno, prepustili društvom. Naj ogloda- j Ul jo kost do konca! Na njenem dvorišču je IMt polno smeti, pravzaprav je eden od vho- Zir dov kar zasut z odpadki. Čeprav bi velika stavba v samem centru morala imeti visoko vrednost, je danes nima. Vrtec jo je uporabljal, dokler je bila zanj uporabna. Družbenopolitične organizacije so iz nje____ izsesale, kar seje dalo, in se preselile v no- M vo zgradbo. Danes na srečo ne propada 1 samo stara zgradba, ampak tudi oni! KDOR LAŽE, TUDI KRADE - 1 Tako učijo že otroke in nedvomno tudi no' drži. Ustavimo se za trenutek samo pri na- s|u ših raznoraznih strankah, zvezah, njihovih n ' odborih in podružnicah. Vsi vemo, da ob- L ljubljajo veliko, a izpolniti vsega ne bodo j!;eS mogli. Torej lažejo. In ne samo to, tudi j lsf kradejo! Zadnje čase je slišati kar nekaj 'Pri| konkretnih obtožb o krajah kandidatov. ren |lik iSal tur 1l BR€2IŠK£.k£T POR0DNI$NIC£v* V času od 11. do 15. marca so v brežiški stV( torodnišnici rodile: Metka Podpečan iz. , Irežic — Manco, Zinka Lipar iz Sp. Sta- L rega grada — Petra, Berta Stanj ko s Sel Roka, Ljudmila Androjna iz Lukovca np Andrejo, Suzana Kerin iz Brežic Mašo, akt Anita Gašperin-Cigrovski iz Brežic len Kristijana, Živka Mišič iz Brežic Ne- ra. nada, Marjanka Bužančič iz Brežic — de- dvt klico, Dubravka Gregurič iz Zdencev 0p. Čestitamo! jnt Domagoja. Čestitamo! Klike novice i GOSPODJE — V Krškem je zbudila veliko zanimanja vest, da imajo štirje gospodje lastno skromno podjetje, seveda pa vse zanima, kdo so ti gospodje. Lahko izdamo le to, daje eden zaposlen pri zdravstveni skupnosti, dva na občini, eden pa je ravnatelj osnovne šole. Vendar zanesljivi viri trdijo, da ti štiije gospodje niso edini v občini, ki imajo lastno podjetje. Dalo bi se V ih odkriti še več, med njimi so celo taki. je , (jer se dopoldanske in popoldanske de- Va|( javnosti pokrivajo. MENZA — Včasih so bili komerciali- sti sliv podjetju Videm Krško uradno tovari- P . ši, neuradno pa gospodje, ki so svoje goste *nJ ;ostili v vrsti gostinskih lokalov, Zdaj so jKnJ ;omercialisti tudi uradno gospodje, v res- enc KUinciuaiisu iuui uiauuu gua^AAijv, v iw -v niči pa so se šele sedaj izenačili s tovariši zad izza strojev. Zdaj namreč svojih gostov ne bi | vodijo več v bolj ali manj znane lokale, se marveč jih morajo pogostiti kar v domači (pg. tovarniški menzi, kar je seveda posledica mj odločitve o bolj gospodarnem obnašanju. Potemtakem lahko kmalu pričakujemo, ( da bodo delavci lahko rekli, kako so se še- ■ le v zasebnih podjetjih naučili spoštovati 'Ja, družbeno lastnino. fvrs GESTA — Da politični marketing v dit partijski novi strategiji ni zgolj gol; na papirju, je pretekli petek dokazal „ ila črka ___________________ ________tazaldose- raz danji sekretar medobčinskega sveta ZK za |^ Posavje Franc Pipan. Taje ob koncu svo-jega mandata povabil posavske novinarje, ' ki so doslej »pokrivali« delovanje medob- I1'1 činskega sveta, na kosilo, kjer se jim je za- (j* hvalil za dobro sodelovanje. To lahko Jim ocenimo kot izredno lepo gesto do novi- v k narjev, saj so doslej dobili le malo takih nib pohval in bili deležni take pozornosti. Pa še to: čeprav v bistvu tu ne gre za kosilo kot tako, je treba zapisati, da ga je Pipan f plačal iz lastnega žepa. Sevniški paberki LAŽEJO — Pisec prispevka o občnem zboru sevniške podružnice Slovenske kmečke zveze, ki je močno razburi! goz-daije in izval njihov javni odgovor (DL, 15. marca) bi rade volje odgovoril gozdar; jem, a so mu to prijetno opravilo prevzeli v podružnici SKZ. Pravijo, da bo potem jasno, kje lažejo in kje govorijo resnico. V drugem spornem primeru je pisec te ru-j brike skušal preveriti, kaj je posnel magnetofonski trak glede pobude L. M. delega- tom občinske skupščine, vendar mu j( sekretar SO Boris Slapšak zabrusil, da bi se to lahko zgodilo le, če bi šla vsa stvar do sodišča. Tako oblastniško obnašanje ph žal ne omogoča, da bi se posul s pepelom in morebiti opravičil prizadetim. Pa še to: veijetno je zelo malo politikov ali tistih, k' se imajo za politike, ki bi se (iskreno!) veselili bližnjih volitev in rezultatov. Sploh to velja za tiste, ki so zdaj na oblasti! SREČA — Mnogi v teh kriznih časih iščejo košček sreče v raznih igricah. Avto' tehle vrstic je prejel v zadnjih dveh tednih kar 7 pisem z enako vsebino. Najlepša m>' sel v njih je ta, da pošiljatelju ni treba poŠi' ljati denarja, ker se sreča pač ne da kupih' pač pa naj razpošlje naprej 20 kopij pism®j na razne konce in sreča bo zanesljivo V\ čez nekaj dni potrkala na vrata. Ker avtih teh vrstic ne verjame v to sporočilo, je s*! veda prekinil verigo in sc izpostavil »velik1 nevarnosti«. V Prvinskost rasti v steklu V Brežicah razstavljajo prosojne skulpture Dane Kočica iz Rogaške Slatine — Za ________uvod je nastopil dekliški septet Corona iz Boštanja BREŽICE — Posavski muzej je v razstavo skulptur v steklu, nastalih po navdihu Dane Kočica, prvič prikazal občinstvu umetniško izpovednost v tem prosojnem materialu, skozi katerega se tokrat prelivajo barvne linije in dajejo likom nov značaj, novo mikavnost. Večer ob otvoritvi seje 16. marca za- °" ,1SEDA ^ FORMA — Pesnik Franci Šali je na 5. kulturnem večeru la- , UIS-a bral svoje objavljene in še neobjavljene pesmi ter ob slikah Jožice je Medle prvikrat razstavil tudi nekaj svojih lesenih skulptur. Večere organi-o- žira Rudi Škof (na sliki desno). (Foto: MiM) l Poezija, slike in kipi 1 Na 5. kulturnem večeru sta se predstavila pesnik Franci Šali in slikarka Jožica Medle NOVO MESTO — Sejna soba novomeške Uprave inšpekcijskih služb je bila v četrtek, 15. marca, ponovno prizorišče zanimivega kultur-nega dogajanja. Prizadevni sindikati in kulturni animator Rudi Škofje Pripravil 5. kulturni večer, na kate-rnm so se predstavili trije ustvaijalci: gnkarka Jožica Medle, pesnik Franci m oali in glasbenik Jure Marjetič. Kul-I 'urni večeri na UIS-u tako uspešno v kf,Str'J° novomeško kulturno ponud-■ ,bo, hkrati ko omogočajo domačim Ustvarjalcem pogostejše stike z občin-«'vom. ;ia- I. Ljubiteljska slikarka Jožica Medle Je za to priložnost pripravila pregledno razstavo olj, akrilov, pastelov in lšo, akvarelov, ki sta jih navdihnili do-•enjska krajina in kmečka arhitekturi r ^se s*‘ke so novejšega datuma. Iz ] dveh najnovejših njenih slik pa je opazno prehajanje od krajinarstva k 'nterieru in z njim k abstraktnejšim V Črnomlju še vedno predaleč i do matičnosti “je Premalo knjig, prostora r in zaposlenih . ČRNOMELJ — V preteklem letu se ic v tukajšnji knjižnici število obisko-valcev nekoliko povečalo, število izpo-alj. Sojenih knjig pa zmanjšalo. Čeprav so ari- PreceJ denarja porabili za nakup novih ste jrnJ‘g in imajo sedaj v črnomaljski so pnjiŽnici in izposojevališčih 28.000 res- enot knjižnega gradiva, to še vedno ne riši zadostuje za matičnost knjižnice, za kar ne bi potrebovali 36.000 knjig. Prav tako * čj sc v Črnomlju niso približali ostalima lica r°8°jema za pridobitev matičnosti: 730 rju. m knjižničnega prostora in štirim red-no, n<) zaposlenim knjižničatjem. še- Sicer pa za črnomaljsko knjižnico ve- vati Ja, da poleg svoje redne dejavnosti že Vrst° let pripravlja tudi dodatne prire-iltVe- Tako je v preteklem letu pripravi-,se. i a razstavo o Prešernovih nagrajencih, tza [azstavo družboslovne in računalniške ivo- llera'ure, na ogled so bile belokranjske irje, Ve/-enine Miroslave Ritonje. V knjižnici lob- Pa so imeli tudi promocijo knjige Jane-:za-:p Jezerška »Arhipelag-Goli«. Vse to . ,usPe'° pripraviti, kljub temu daje u,* V;'h nJ'*nici veliko pomanjkanje razstavna n,h Prostorov, silo formam. To je njena že enajsta samostojna razstava, kar nedvomno kaže, da gre za plodovito ustvarjalko. Franci Šali seje občinstvu predstavil s pesmimi iz obeh svojih doslej izdanih pesniških zbirk, Razkošje in Svinčeni rez, dodal pa je tudi nekaj še neobjavljenih pesmi »iz pesniške delavnice«. Obsežni predstavitvi pesniške tvornosti je Šali dodal prvo javno predstavitev svojih likovnih stvaritev. Razstavil je lesene skulpture. Za razpoloženje je skrbel glasbenik Jure Marjetič, ki je na strunah citer bolj in manj spretno ubiral narodne in narodnozabavne melodije. M. MARKELJ JUTRI: NACETOVO »PREKLETSTVO« KOČEVJE — Razgovor z Nacetom Jerebom, avtorjem knjige Prekletstvo, bo v kočevski knjižnici jutri, 23. marca, ob 19. uri. Knjiga Prekletstvo je postavljena v zgodovinski okvir, govori pa o življenju in delu ljudi na Kočevskem pa tudi odnosu med nemškimi in slovenskimi prebivalcu CIRIL ZLOBEC TAKO IN DRUGAČE BREŽICE — Danes teden, 29. marca, bo v Brežicah gostoval pesnik, prevajalec in politik Ciril Zlobec. Srečanje bo nekaj novega na tukajšnjem kulturnem in političnem prizorišču, saj sta v kompanijo stopila politika in kultura. Organizatorja srečanja sta Zavod za kulturo — občinska matična knjižnica Brežice in Socialistična zveza. V literarnem delu bo stekel pogovor o Zlobcu kot pesniku in o njegovem zadnjem delu, pesniški zbirki »Moja kratka večnost«. V drugem delu se bo predstavil Ciril Zlobec kot kandidat za člana predsedstva republike Slovenije. Srečanje, ki bo v Domu učencev ob 20. uri, bo vodila Milena Jesenko. čel z nastopom dekliškega septeta Co- -rona iz Boštanja. Na sporedu je imel slovenske ljubezenske in črnske duhovne pesmi. Na prikupni mini koncert so se poslušalci odzvali s simpatijo. Še lepše bi izzvenel, če bi opustili spremno šolsko razlago. Delo v Rogaški Slatini živeče svobodne umetnice Dane Kočica je predstavila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik iz Posavskega muzeja: »Avtorico zanima v prvih delih predvsem intenzivna, konstratna barva, prelivajoča se in lebdeča, ki skupaj s prozornostjo materije in delovanjem svetlobe odkriva notranji prostor kipa. Z barvami ustvari fantazijske predelave samosvojega likovenga sveta, ki so tu in tam bliže slikarskim kot kiparskim izhodiščem. Delo Dane Kočica izhaja iz lepote oblik, ki jih ustvarja narava. Z učinkovitimi kolorističnimi efekti, s prosojnimi barvnimi linijami ter slojevi-tostjo rasti spominja na organske aso- RADOVIČ V BRUSLJU Novomeški fotografski ustvarjalec Bojan Radovič se te dni predstavlja bruseljskemu občinstvu. S svojimi najnovejšimi deli sodeluje na razstavi slovenske sodobne fotografije, ki sojo odprli v galeriji Contretype v Bruslju. Poleg Radoviča razstavljajo še: Božidar Dolenc, Marko Modic, Lado Jakša in Sonja Lebedinec. Dovolj denarja za zaščito? V letošnjem letu naj bi imeli v črnomaljski občini kar ________9 akcij za varstvo dediščine ČRNOMELJ — V črnomaljski občini imajo v letošnjem letu v programu akcij za varstvo naravne in kulturne dediščine 9 akcij, ki so tudi v programu republiškega komiteja za kulturo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in občinskega Komiteja za tem iskc ;oz-DL, dar-/zeli tetn o. V ru-gne-ega-u je la bi rdo : pa lom e to: h, ki ) ve-ploh .asik. vtot Jnik i mi-Kršita'11'! ism» ■o»| ivtof e j elik1 Hiter založniški odziv Emonica se je hitro odzvala na predvolilno mrzlico — Knjigi o Kučanu in dr. Pučniku Politične spremembe otjejo nove brazde tudi v slovenskem založništvu. 9^ velikih založniških hišah se pojav-Ua vse več malih zasebnih založnikov, ai si skušajo odrezati svoj kos kruha ’a,n. kjer se velike založbe zaradi okornosti in uspavanosti ne zganejo ln ne odzovejo dovolj hitro. Zasebno j^ložništvo — nekaj primerov, ali bo-‘je rečeno poskusov, založništva ima-1110 tudi na našem območju, tako bo-®at' knjižno ponudbo na trgu in "''pira zanimive novosti. Lep primer hitrega odziva na jPremembe je založba Emonica, kije Pr®d kratkim poslala na trg dvoje pjig iz svoje knjižne zbirke Portreti -rrionice, ki ne skriva, da sojo spod-“thie sedanje razmere. Gre za knjigi Portretov dveh od sicer štirih kandi-I ’°v za slovenskega predsednika, dr. ožeta Pučnika in Milana Kučana. z nkete kažejo, da se ljubi Slovenci ne na jdejo, ko jim je po skoraj petih de-g 1 e,jih »demokratičnih« volitev ene-* samega človeka naenkrat ponude-s^.v izbiro kar četverica. V informacij-l 1 žeji, ki jo takšen položaj ustvarja, v *a politiko nekoliko bolj zagret posameznik seveda rad segel po knjižici, iz katere se mu bo razgrnila osebnost bodočega očeta naroda. Če ne že zdaj, ko teče predvolilni boj, pa bo vsaj ena od obeh izdanih knjig zanesljivo zanimivo branje po končanih volitvah. Zbirka je zasnovana tako, da glavne poteze portretiranca v knjigi izriše osrednji obsežni intervju, dodatne barve na podobo pa naslikajo še izbrani posamezniki, ki povedo nekaj svojih misli o junaku posamezne knjige. Skupaj z biografskimi in drugimi podatki naj bi bil portret večplastno izrisan. Za osrednji del knjige o dr. Jožetu Pučniku je pogovor opravil Janko Lorenci, kije napisal tudi uvodno besedo, kamenčke v mozaično podobo pa je dodalo sedem javnih delavcev. Posebej zgovoren kamenček je ponatisnjena sodba zoper dr. Pučnika. Osrednji pogovor v knjigi o Milanu Kučanu je pripravil Igor Savič, portret znanega politika pa je pomagalo večplastno izrisati še 11 politikov in 4 novinarji. M. MARKELJ ciacije. Osnovo išče v prvinskem življenju, kiji z asociacijami rasti ob takšnih izhodiščih dajejo povsem nove razsežnosti. Iz načetnih poudarkov barvitosti prehaja zdaj v mirnejše tonske variacije, v zadnjih delih pa se omejuje le na kon-trastnost bele in črne.« Dana Kočica ustvarja lahko samo z najboljšimi mojstri steklarstva, le oni lahko do potankosti izpihajo forme in prelive iz njenih skic,« je povedala na razstavi, kjer je občinstvo na videu lahko spremljalo nastajanje steklenih umetnin. j. TEPPEY »Ah, prava reč!« Žvižgavci so uprizorili Pečkovo igro MIRNA — Gledališka skupina Žvižgavci, v kateri so učenci 7. b razreda OŠ Mirna, ki so se lani uspešno uveljavili s predstavo Miroslava Košute »Štirje fantje muzikantje«, je uprizorila 14. marca letos v prostorih doma TVD Partizan Mirna novo premiero. Avtor besedila in režiser predstave »Ah, prava reč«, s katero Žvižgavci nastopajo tokrat, je Stane Peček. Glasbo je prispeval Lado Jakša, scena je delo Saše Kumpa, organizacijski vodja pa je Duška Peček. Z omenjeno igro mladi gledališčniki izražajo odpor zoper ideološki in siceršnji smog, ki obdaja in ovira njihovo svobodno rast. Življenje pa je vendarle lahko zelo lepo. so namreč iskreno prepričani otroci, kakor o vsebini predstave Žvižgavcev pravi avtor predloge Stane Peček. Žvižgavci so 15. marca nastopili kot gostje na občinski reviji gledaliških skupin v Grosupljem. KRES PREBUDIL POMLAD — Pod nasovom »Prišla je pomlad zelena« seje v novomeškem Domu JLA v soboto, 17. marca, (ponovitev bo jutri ob 19.30) predstavilo folklorno društvo Kres z večerom ljudskih plesov in pesmi. Nastopilo je 10 skupin, ki so predstavile romanje na Trško goro, prekmurske, belokranjske, posavske in korčulanske plese. Posebej je navdušila otroška skupina, prvič pa so se javnosti predstavili ljudski pevci z Rateža (na sliki). Kres, ki bo letos praznoval 15-letnico delovanja, ima ta čas skoraj 100 članov in spada med boljše slovenske folklorne skupine. (Foto: J. Pavlin) Dober uspeh glasbenikov Vsi tekmovalci dolenjskih glasbenih šol so se iz Titovega Velenja vrnili z nagradami družbeni razvoj — odbora za kulturo. Večino denarja bodo v Črnomlju namenili za cerkvico sv. Duha, obrambni stolp Staničevo hišo ter za urejanje in vzdrževanje kulturnega doma. V cerkvici sv. Duha bodo sanirali temelje, rekonstruirali strop ter prikazali srednjeveško obzidje. Urediti nameravajo Štoničevo hišo, kulturni dom pa prekriti, urediti centralno ogrevanje in zunanjščino. Poleg omenjenih pa so v programu še krajinski park Lahinja, za katerega bodo pripravili dokumentacijo in propagandni material ter obnovili vaško kapelico v Nerajcu in podružnično cerkvico v Pustem Gradcu. Na gradu Pobrežje bodo popravili streho, za partizansko bolnišnico Gornji Hrastnik pa bodo namenili denar za vzdrževanje lesene konstrukcije. Nadaljevali bodo dela na podružnični cerkvici sv. Jakoba v Naklem, in sicer bodo rekonstruirali gotska okna in odkrivali poslikave. V podružnični cerkvi sv. Trojice na Vinjeni Vrhu bodo restavrirali baročni oltar in uredili fasado, v kmečkem dvoru v Žuničih pa opravili najnujnejša vzdrževalna dela in zaščitili leseni del poslopja. Sredstva, ki naj bi jih za ta dela namenil republiški komite za kulturo, znašajo 1,85 milijona dinarjev, vendar le pod pogojem, da enako vsoto zberejo tudi v Črnomlju. Toda po sedanjem planu znašajo celotna sredstva za kulturno dejavnost v občini za letošnje leto 200 tisočakov manj, kot je republiški delež. Iz tega denarja pa morajo Črnomaljci kriti še vrsto drugih kulturnih dejavnosti, tako da je za varstvo naravne in kulturne dediščine po sedanjem finančnem načrtu namenjena manj kot desetina potrebnih sredstev. Zato bo potreben rebalans plana, ki bo za varstvo dediščine namenil več denarja, saj je le tako moč pričakovati tudi več republiških novcev. M. B.-J. V nedeljo, 18. marca, se je v Titovem Velenju zaključilo štiridnevno tekmovanje učencev slovenskih glasbenih šol in študentov glasbe. Tekmovanja, ki ga prirejata Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Skupnost glasbenih šol Slovenije, seje udeležilo preko 600 tekmovalcev iz 27 slovenskih glasbenih šol, med njimi tudi sedem učencev no-vomeškeglasbene šole in eden iz črnomaljske. Žal na to republiško tekmovanje niso poslale nobenega predstavnika brežiška, krška, trebanjska in sevniška glasbena šola in tako je bila širša Dolenjska slabše zastopana, kot bi lahko bila. Uspeh naših tekmovalcev je bil srednje dober, niso sicer osvojili nobene 1. nagrade, vendar se brez njih ni vrnil iz Velenja nobeden. Učenci novomeške glasbene šole so se odrezali takole: trobentač Jernej Krme je osvojil 2. nagrado v 1. kategoriji, pozavnist Gregor Turk in trobentač Andrej Jerna (dislocirani oddelek v Metliki) sta osvojila 3. REVIJA PEVSKIH ZBOROV ŠENTRUPERT Včeraj dopoldne je bila v telovadnici tukajšnje osnovne šole revija otroških in mladinsksih pevskih zborov iz občine Trebnje. To vsakoletno prireditev organizira zveza kulturnih organizacij Trebnje, pri tem pa jo vodi želja, da bi čimbolj razširila in izboljšala zborovsko petje. ZA RESNICO Občni zbor Društva piscev zgodovine NOB Slovenije, kije bil konec minulega tedna v Ljubljani, je bil v sedanjih razmerah, ko se odpirajo polzaprte strani zgodovine NOB in prihaja, kot so menili, tudi do potvarjanja zgodovinske resnice, še posebej zanimiv. Pisci so odločno poudarili zvestobo zgodovinski resnici, ki jo naj raziskuje objektivna stroka, ne pa politika. nagrado v 1. kategoriji, kitarski duo Maja Oberstar in Kristijan Ostanek ter klavirski duo Barbara Žagar in Leticia Yebuah so v I. komorni kategoriji osvojili 3. nagrado. Trobentač Dragomir Čvejič iz črnomaljske glasbene šole pa je v 2. kategoriji osvojil 2. nagrado. ŽAGARJEVA ODLIČJA V Cankarjevem domu v Ljubljani so prejšnji teden slovesno podelili letošnje Žagarjeve nagrade in Žagarjeva priznanja, ki predstavljajo najvišja slovenska odličja za pedagoško delo. Žagarjeve nagrade je prejelo sedem pedagoških delavcev, priznanja pa so podelili trem ustanovam: Glasbeni matici v Trstu, Slovenskemu šolskemu muzeju in Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Napačno izračunana? NOVO MESTO - Iz VIO osnovna Sola Novo mesto so na občinsko vlado naslovili pismo, v katerem poudarjajo, da so takoj po objavi prispevnih stopenj za osnovno izobraževanje za leto 1990 opozorili takrat Se obstoječi izobraževalni sis, da stopnja ne bo omogočila normalnega financiranja osnovnega Šolstva in da se bodo vsi problemi v zvezi z osebnimi dohodki Se poglobili Dobili so zagotovilo, da ne bo res tako. Po objavi finančnega načrta se jasno vidi, piSe v pismu, da so bila opozorila upravičena, saj za pokritje vsega programa osnovnega izobraževanja v novomeSki občini za letos manjka kar okrog polovica sredstev. V VIO pravijo, da se napake v Škodo osnovnega Šolstva pojavljajo že leta. Zahtevajo ustanovitev sekretariata za družbene dejavnosti in svoje aktivno sodelovanje pri izbiri ljudi, ki bodo poverjeni za to področje. Zahtevajo takojSnjo preučitev možnosti oz. poviSanje prispevne stopnje. Kaj pravijo na to v izvrSnem svetu? Očitkov za nazaj ne sprejemajo, lani na primer so se močno zavzemali, da so spravili skupaj potreben denar tudi za Šolstvo. Pobuda o po sebnem sekretariatu je vredna strokovne obdelave, že do sedaj je v upravi in vladi za družbene dejavnosti odgovarjal poseben človek. Dejstvo je, da je prispevna stopnja prenizka, a pripravili so jo v nekdo nji strokovni službi sisa. Zdaj jo v upravi preračunavajo, vsi odgovorni morajo skupaj pripraviti predlog popravka stopnje in morebitnega krčenja programa Stopnja pa mora zagotavljati tudi sredstva za amortizacijo, predvideno kot vir za gradnjo Sol in za osebne dohodke po zahtevah sta vkovnega odbora, ki jih je izvrSni svet sprejel. Hkrati poziva k strpnosti pri reSevanju resnično nemajhnih problemov v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah. Z. L-D. V knjižnici večji obisk Cilj brežiške knjižnice: izpolniti pogoje matičnosti še letos — Odkup prostorov v Domu učencev BREŽICE Tukajšnja občinska matična knjižnica se v posavski in dolenjski regiji uvršča takoj za Študijsko knjižnico Novo mesto, če upoštevamo knjižni fond in izposojo. Do konca letošnjega leta ima pogojno še naziv matična, toda da bi ga obdržala, mora zagotoviti še enkrat toliko prostora, kot ga ima sedaj, se kadrovsko okrepiti in povečati knjižno zalogo tako, da bo na vsakega prebivalca imela vsaj dve knjigi. Trenutno imajo na razpolago 14 tisoč kosov temeljnega gradiva, kar znaša 1,7 knjige na prebivalca. Lani seje zaloga povečala za več kot 3 tisoč knjig. Letos bi jih moral torej nabaviti še okrog 6 tisoč. V preteklem letu je imela knjižnica okrog 38 tisoč obiskovalcev. V povprečju je prišel v knjižnico vsak enkrat na mesec in si sposodidl 2,5 knjige. Na leto je tako povprečni obiskovalec pre- bral 31 knjig. Knjižnica ima skoraj 3 tisoč rednih članov, dve tretjini predstavlja šolska mladina, eno odrasli. Stalnih članov je za 12 odstotkov več kot v preteklem letu. Izposoja se je v primerjavi z letom 1980 povečala kar za 200 odst. Obisk in število prebranih knjig na obiskovalca se tako veča iz leta v leto. »Ker sta izposoja in obisk vse večja, ravno tako pa tudi knjižni fond, so potrebe po novih prostorih vse bolj izrazite. Upamo, da nam bo ustrezne prostorske pogoje uspelo zagotoviti še letos. Pri tem računamo na prostore v sosednjem dijaškem domu. V novem delu knjižnice bi radi uredili prostore za mirno delo in študij, pisarno uprave, prostor za zavijanje ter skladišče knjig in časopisov,« je povedala Mija Šebek, ki vodi delo v knjižnici. Mirnski Kljukec v zaletu KUD Svoboda Mirna organizira 1. aprila prireditev Kljukec —1.000 primerkov sproščene domišljije MIRNA — Prireditev, ki jo je njen organizator KUD Svoboda Mirna poimenoval Kljukec in ki bo 1. aprila v prostorih tukajšnjega Partizana, pritrjuje sleherniku, kije prepričan, daje kultura neusahljiv vrelec idej, včasih celo navidezno absurdnih. Mirenski kulturniki so se pogumno lotili zbirati najboljše laži, ki poganjajo iz tal slovenske domišljije. Pisci se ocenjevalcem na Mirno lahko oglasijo s preprosto, politično in otroško lažjo; to troje so namreč tekmovalne skupine. Če se bodo odzvali na razpis in če bodo morda celo postali prvaki v spretnosti dvomljivega slovesa, ne bodo 'vegali, da se jih prime slabo ime. Nad vsem bo namreč maskota Kljukec in ta velja prej za nabritega šaljivca kot za lažnivca z zlimi nakanami. 1. aprila bo popoldne vodil Toni Gašperič otroški del prireditve, zvečer pa bo glavna prireditev — veijetno ob podpori Mopedšova. Na natečaj za Kljukca je lani prispelo približno 1.000 prispevkov iz okrog 90 slovenskih krajev. O bogastvu po zemljepisni plati tudi letos ne gre dvomiti. Morda bi kdo podvomil, če je Kljukec z omenjeno zvrstjo na še primarni kulturni ravni. »Mislim, daje humor celo višja kvaliteta literature, vsekakor pa je humor kot tak enakovredna zvrst v literaturi in ga v tem trenutku celo potrebujemo. Ta ustvarjalnost je vendarle prispevek h kulturni podobi naroda,« odgovarja na morebitne pomisleke o »kulturnosti'-Kljukca mirnskega Kulturno-umetni-škega društva Slane Peček z ZKO Trebnje. L. M. Mija Šebek »V tem letu si želimo zaposliti še eno delavko, zelo radi pa bi tudi računalnik, ki bi olajšal in pocenil delo. V občini je sicer za našo dejavnost dovolj posluha, vendar je kulturnih porabnikov več. Upamo, da bomo zbrali dovolj sredstev in izpolnili pogoje za matičnost. V tem primeru bi dejavnost še naprej obdržali v Brežicah in ne bi odvajali sredstev zanjo komu drugemu, zaradi česar bi imeli veliko več možnosti za hitrejši razvoj naše knjižnice,« razmišlja o prihodnosti Šebekova. B. DUŠIČ pisma in odmevi Še o sporni gradnji kioska v Črnomlju Pojasnilo novinarke Čeprav je Janez Ivanetič iz Črnomlja v prejšnji številki Dolenjskega lista opozoril uredništvo, naj preneha s članki o njem (ne vem sicer, od kod ta pravica, saj mora biti po Zakonu o javnem obveščanju embargo dan vnaprej in tudi utemeljen), moram odgovoriti na njegovo pisanje. Vse informacije, ki sem jih dobila in zapisala v zvezi z njegovim spornim kioskom, sem namreč dobila povsem uradno na sejah črno- * maljskega izvršnega sveta. Torej je šlo v prispevkih zgolj za poročanje z uradnega mesta ali pa za izvlečke iz prav tako uradnih gradiv, ki pa jih ni bilo malo. Kar se tiče njegove pripombe, naj bi zadevo v zvezi s kioskom vodili ljudje, ki so za to pristojni, izobraženi in odgovorni, so doslej po mojem mnenju to počeli prav takšni ljudje, saj so bili za to tudi postavljeni na delovna mesta na občinski skupščini. In če sem kiosk prikazala v neresnični luči, je tukaj moja »krivda« le v toliko, da sem problem gradnje zapisala, nikakor pa ga nisem ustvarila. Glede na to, da so člani izvršnega sveta o kiosku razpravljali na več sejah in zato skupaj porabili nekaj ur, da je tekla o tem beseda tudi na seji skupnosti črnomaljskih krajevnih skupnosti, na zboru volivcev in morda še kje, lahko rečem, da je zadeva še kako javna in živa med ljudmi, zato bi bil moj molk neodgovorno in malomarno opravljeno novinarsko delo. Prav zaradi tega, ker se zavedam teže problema in morebitnega subjektivnega ocenjevanja, sem doslej, dokler zadeve v zvezi s kioskom še niso dokončno rešene, o njem poročala zgolj s sej izvršnega sveta, čeprav običajno stvari osvetlim z dveh ali celo več plati. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Iz osebnih izkušenj z »bogovi« Ob »dogodku«, ki zdravstvu ni edini V petek, 23. februarja, sem se v novomeški ginekološki ambulanti lahko tudi sama prepričala, kaj je v zdravstvu velik problem. Mislim na monopol zdravstvenih delavcev, nad katerimi ni nobene učinkovite kontrole. Še zlasti to velja za delavce v ambulantah. Ti si med delovnim časom privoščijo marsikaj, med drugim tudi predavanja, medtem ko ljudje pred ordinacijami čakajo kot pohlevne ovčke. Niti toliko človeškega odnosa ni, da bi čakajoče (če je že to predavanje res tako nujno, da mora potekati v času ordinacijskih ur) opozorili na pričetek in približen konec predavanja. Naveden zemljan se ne sme spraševati o enoinpolurni prekinitvi dela, kaj šele, da bi si drznil prekiniti to predavanje in povprašati za vzrok in čas trajanja prekinitve dela. To je stvar »bogov«, v katero se on pač nima pravice vmešavati. Če pa vendarle naredim prekršek, bi postavila naslednje vprašanje: Kam se lahko tako imenovani navadni zemljan obrne ob tovrstnih prekinitvah delovnega časa in ob ostalih nezadovoljstvih z delom zdravstvenih delavcev, ki se obnašajo, kot da so pacienti tam zaradi njih? Seveda naj bi take pritožbe ne imele le »ritualnega značaja«, pač pa naj bi se čutili tudi ustrezni rezultati. ANDREJA REBERNIK Vandotova 4, Novo mesto Nismo za narodno spravo pod pritiski Opozicija širi neresnične očitke — Zgodovinska dejstva o NOB bodo ostala ne glede nanje DELAVNI KULTURNIKI Gotovo je kulturno društvo na Radoviči najbolj aktivno vaško društvo v metliški občini. Tudi ob dnevu žena so člani s pestrim programom privabili v dvorano bivše šole številne krajane. V društvu sta najbolj delavni njegova predsednica Anica Bajuk ter njena pomočnica Slavica Radoš, ki jima gre pohvala tudi zato, ker sta v teh časih sploh še pripravljeni žrtvovati toliko prostega časa za kulturo, hkrati pa navajata mladino, da bo nadaljevala kulturno tradicijo v kraju. Žalostno je le to, da večnamenski dom v vasi še vedno ni dokončan, saj bi šele takrat kultura na Radoviči lahko zares zaživela v polnem razmahu. V zadnjem času smo priča neupravičenim in neresničnim očitkom na preteklo novejšo zgodovino, predvsem pa neutemeljenim napadom na naš narodnoosvobodilni boj. Nekateri ga želijo prikazati kot nekaj povsem zgrešenega, označujejo ga celo kot neke vrste zločinsko dejanje. Taki očitki in razmišljanja prihajajo predvsem iz vrst nekaterih novoustanovljenih strank. Njihovi predstavniki namreč ne izbirajo besed, ko ocenjujejo narodnoosvobodilni boj, zanimivo pa je, da se večina teh strank ni javno opredelila do narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Vse glasnejše so njihove zahteve po narodni spravi, toda za nas borce so vojni zločini in narodna izdaja dovolj tehten argument, da na take zahteve ne moremo pristati. Vsa la neutemeljena propaganda, ki jo v predvolilnih aktivnostih uporablja opozicija, je povzročila med ljudmi resno zaskrbljenost, saj vse to lahko pripelje do re-vanšizma, obračunavanja, državljanske vojne... Česa takega si pa gotovo nihče ne želi. Tudi predsedstvo Slovenije je ocenilo, da je potrebno vse tiste, ki sejejo razdor med slovenskim narodom in pozivajo k PROTI PREDPISU, KI DAJE PREDNOST KMETU V vseh javnih občilih že nekaj mesecev beremo oziroma slišimo o programih raznih političnih organizacij in združenj o tem, kaj vse se bo izboljšalo, če bodo na volitvah zmagali. Z majhno izjemo so obeti vseh enaki. Poudarjajo, kaj je treba spremeniti, kaj odpraviti in kaj na novo uvesti. Nisem pa še zasledil, da bi bil kdo proti tisti odredbi, ki daje prednost kmetu, to je tistim, ki imajo status kmeta. Ne njive, ne travnike, ne vinograde ne more lastnik prodati, ali svojcu podariti, če ta nima status kmeta! Tako se bližamo paroli: »Kdor je bogat, je lahko še bogatejši, tisti, ki je revež, bo pa še večji revež!« Ampak ljudje so iznajdljivi, gredo mimo neumnih predpisov, da jim ni treba plačati prometnega davka. Ko sem hotel vnuku, ki stanuje z družino v bloku, podariti skromno njivico, da bi si s ženo pridelala malo zelenjave, mi je bilo to onemogočeno. Na občini so mi pojasnili, da njivo lahko podarim oziroma prodam, le tistemu, ki ima status kmeta?! Mislim, daje tu vsak komentar odveč! Zato se zavzemam za odpravo takih predpisov. F. LUZAR Gabrje Cas, ko so hlače nekaterih zašite Pismo o stavkah učiteljev in zahtevah po zvišanju plač — Meso v majhnih odmerkih na delavski mizi — 6.000 din za pet — V kaj rastejo?_ Stavkanje učiteljev je že grožnja, izsiljevanje, sebičnost in tudi nesramnost, ko pozivajo starše k podpori. Take sebičnosti je veliko tudi v drugih ustanovah in delovnih organizacijah. Menim, da imamo delavci v preštevilnih podjetjih tudi prenizke osebne dohodke, pa s takim izsiljevanjem ne dosežemo ničesar, čeprav mnogokje delajo ljudje z visoko — ali srednješolsko izobrazbo za strojem na normo. Po izobrazbi bi jim torej denar pripadal, toda kaj, ko ne delajo v poklicu, ker pač ni delovnih mest za toliko kadra. Druga stran pa je ta, da imamo vsi enake želodce in aa smo tudi mi starši otrok, katerih usta so lačna, otroške želje in potrebe pa prevelike za navadnega delavca. Z možem vzdržujeva tri mladoletne otroke, najin skupni OD z otroškim dodatkom vred ne pre- sega 6.000 din. Za Fizično delo v proizvodnji, ki ga opravljam, ker zame s poklicem ustreznega dela preprosto ni, dobim 1.300 do 1.500 din. Takih delavcev v proizvodnji ni malo. Kako naj oblečemo, obujemo in opremimo otroke za šolo, jim plačujemo stroške prehrane v šoli in jim nudimo doma zdravo prehrano delavci s tako nizkimi plačami? Mleko, meso, kruh in podobno, kar dobe otroci staršev z lepo plačo vsak dan, si mora otrok delavca privoščiti le enkrat do dvakrat na teden ali pa razdeliti v omejenih količinah. Prav tako je s šolskimi potrebščinami, obleko, obutvijo, kije dobra tudi ponošena, zašita, sprejeta od dobrih ljudi. Kaj vse si lahko privoščijo otroci učiteljev, uradnikov, direktorjev itd.? Resje, da so bile te razlike v vseh časih Iz brežiškega zornega kota Kako gledamo na prihodnost v SDZ Brežice Presenečenja, ki ti z njimi postrežejo politični nasprotniki, sploh niso nikakršna presenečenja, saj moraš s tem računati. Ko pa te preseneti kdo iz lastnih vrst, je zadeva nekoliko drugačna. In ravno to seje zgodilo kandidatom SDZ za republiški DPZ 14. volilne enote v petek, 9. marca, v Brežicah: misleč, da prihajamo na običajni sestanek, smo se povsem nepripravljeni znašli iz oči v oči z novinarji. Ža malce nenavadnim, a premišljenim projektom je stal nagajivo smehljajoči se predsednik občinskega odbora SDZ in Demosa Miroslav Kugler, v zraku pa je lebdelo spoznanje, da življenje (nasploh in politično tudi) ni v naprej do potankosti pripravljena šolska ura, ampak sproti se spreminjajoča živost misli in dejanj. In tako smo povedali o političnem sistemu, o gospodarstvu, o šolstvu, zdravstvu in še o čem tisto, s čimer smo tako rekoč zraščeni, kar je najbolj živo v nas in kar komaj čaka za ustničnimi zapornicami, da plane na dan. Izkazalo se je, da nihče od kandidatov ne verjame več v krpanje obstoječega političnega sistema. Sele nova ustava in nova zakonodaja v vseh ozirih sfive-rene Slovenije lahko predstavlja temelj, na katerem bo mogoče reševati in uspešno rešiti pereče gospodarske probleme. Novinarska radovednost je sicer želela slišati konkreten strankin program gospodarske oživitve Zasavja in Posavja; namesto tega je slišala zagotovilo, da nismo pripravljeni ponavljati napak dosedanjih politikov, ki so v svoji samovšečni »vsevednosti« zagrešili prenekatero zgolj politično gospodarsko naložbo; odslej bomo to prepustili strokovnjakom, saj se zavedamo, da bodo celo najboljši med njimi komaj dorasli izredno zalhtevnim nalogam. Kljub takšnim načelnim stališčem si ne zatiskamo oči pred konkretnimi problemi. Ne da bi zapostavljali Zasavje, ki se duši v umazaniji, je potrebno izpostaviti posavsko problematiko, še zlasti v občini Brežice. Živimo v senci nuklearke, ob gnojnici podobni Savi in komaj kaj boljši Krki, živimo dan za dnem v hrupu nizko letečih vojaših letal, v bojazni, da savske elektrarne, hitra cesta in železnica prinašajo samo nove obremenitve tega prostora, a malo otipljivih koristi. Sanje o zdravem kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu pa o cvetočem turizmu so padle v umazano vodo. V obraz nam se roga — zastrašujoča in nesramno gola —gospodarska zaostalost, ob tem pa z vsakim dnem bolj očitno postajamo rit Slovenije (občutljivi bralci naj si poiščejo blažjo besedo, Brežičani tega žal ne moremo in ne smemo!). To dvoje pa nikakor ne gre skupaj. Zato bo dolžna o tem (in ne samo o Mariboru) svoje povedati Republika Slovenija. V bodočem vladnem programu Brežice morajo najti svoje mesto. . , MARTIN ŠOŠKO obračunu, opozoriti, da so to dejanja, ki imajo lahko zelo daljnosežne posledice. Izjava, ki jo je slovenski javnosti posredovalo predsedstvo, poziva k moralni in državljanski umiritvi, opozarja pa tudi na odgovornost vseh družbenih slojev in ustanov, kadar gre za obravnavo tako pomembnega in občutljivega gradiva. Predsedstvo je prepričano, da mora v lem resnem času prehoda v pluralistično demokratično ureditev spregovoriti o vprašanju, ki se v javnosti obravnava kot problem narodne sprave. S tem naj bi pripomogli k nastajanju takega vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko preteklost ne bo več bremenila medčloveških odnosov. To je problem narodne in državljanske umiritve 45 let po končani drugi svetovni vojni. Razmer, kakršne so bile v letih 1941—1945, ni mogoče obravnavati z vidika sedanjega časa, današnje pravne ureditve pa tudi razgledanosti in prosvet-Ijenosti slovenskega ljudstva. Dejstvo je, da so okupatorske fašistične sile razkosale Slovenijo na okupacijske cone, takoj vpeljale represivne ukrepe, ki so imeli za osnovni cilj uničiti slovenski narod. To so najprej doživeli Slovenci na Štajerskem in Gorenjskem, saj je splošno znano, kako so cele družine morale zapuščati svoje domove. V takih razmerah je bil narodnoosvobodilni boj nujen, saj je vendar šlo za ohranitev slovenskega naroda pred uničenjem. Narodnoosvobodilni boj, ki ga je organizirala OF in v kateri so sc združile vse tedanje slovenske stranke, je v t.i. Ljubljanski pokrajini (italijanski okupacijski coni) naletel tudi na nasprotovanje določenih ljudi in skupin, ki so se ob okupatorjevi podpori zoperstavili narodnoosvobodilnemu boju. S takim dejan jem so se »SPLOH NE KARTAMO« V Dolenjskem listu 1. marca letos je bil v kontaktni rubriki časopisa omenjen telefonski klic bralke R. K. iz Br-šljina, kije dežurnemu novinarju potožila, da pri Murglju kartajo pozno v noč. V uredništvu se je osebno oglasil Zvone Ivanetič, ki naj bi ga bil omenjeni klic vpletel v to kartanje. Ivanetič je zatrdil, da ne karta pozno v noč, daleč od tega. »Za denar pa sploh nikoli ne kartamo!« je dejal in menil, da Lojzka Rapuž — ta je po njegovem oseba, kije v resnici klicala v uredništvo — ne pozna resnice in da je zato tudi govorila ni. • Prerevni smo, da bi lahko zaprli JE Krško. (S. Rožman) približno enake. Vendar pa menim, da naj veljajo ukrepi vlade za vse delovne organizacije, ne glede na uspešnost posameznega podjetja, in ne le za delovne organizacije v izgubah, saj smo tako v enih kot drugih prizadeti delavci, ki enako potrebujemo osnovna sredstva za preživetje sebe in družin. Pri tem ne vem, kako si predstavljajo zadeve naši učitelji, profesoiji, uradniki idr.? Ali menijo, da lahko lepo živijo le eni ljudje, drugi pa naj le životarijo, celo za ceno bolezni, kije lahko posledica slabega življenja? In prepričana sem, da učitelj z večjo plačo ne bo več naučil otroka kot sedaj. Učitelji, zdravniki in ljudje s podobnimi poklici, ki jih družba resda nujno potrebuje, menim, da so šli v ta poklic s humanim in srčnim odnosom do ljudi in ne predvsem zaradi denarja. Resje, da hodimo v službe, da zaslužimo denar, vendar ga vsi potrebujemo. Vsi plačujemo enake cene v trgovinah ne glede na debelino denarnice. Sicer tudi delavci v proizvodnji lahko začnemo, da nimamo priznanega truda pri delu, kije v veliki meri hlapčevsko, a se za to nimamo kam pritožiti. Za normalen otrokov razvoj, ki je neogibna skrb tako enih kot drugih roditeljev, ni dovolj, če otroka samo spodbujaš k učenju. Marsikaj mora še imeti, da razvija sposobnosti; če tega nima — kaj mu lahko pri tem pomaga učitelj začetnik s 5.000 din OD? Če starši torej ne morejo zagotoviti osnove za otrokov uspešni razvoj, kaj bo zraslo iz teh otrok? Prepričana sem, da bodo ne samo moji, ampak tudi drugi otroci, ki sedaj čutijo pomanjkanje, nekoč bodisi z izobrazbo, bodisi brez nje z vsemi silami velik problem družbe. Sele, ko bo vsem dano razvijati svoje sposobnosti in bo zagotovljena socialna varnost vseh ljudi v SRS, bomo enakopravni, suvereni in demokratični. Sistem, ki enim dviguje OD, drugi v njem pa kmalu ne bomo imeli za preživetje, ne vodi nikamor. Bralka iz Kočevja DVE PROSLAVI ŽELJNE — V mesecu dni so imeli v Željnah dve proslavi. Najprej je bila proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri je nastopil moški pevski zbor iz Kočevja, proslavo ob dnevu žena pa sta pripravili domači učiteljici z učenci, sodelovale pa so tudi pevke noneta »Rog«. Po proslavi je za zabavo in ples igral domačin Sandi Vidrih. Ženske POLIVINIL NA LOVU? — Pred človeško nemarnostjo ni več varen niti rutfboti odmaknjen krqj. Žal ni nič nenavadnega, če sredi goijanskih brezpotij pohodiš plastenko, iz katere se še izteka strojno olje; zadnjo nedeljo sta ljubitelja Gorjancev skorajda v gluhi loži naletela na razpršilec z rdečim avtomobilskim lakom. Fotografija pa je bila posneta na začetku prelepih prostranih žumberških košenic, ki jim domačini pravijo Korita. Tam se je pod lovsko prežo na mladem smrekovju »košatila« velika polivi-nilna vreča, ki jo je napis izdajal, da izhaja iz ene beljaško-celovških trgovskih hiš. Poznavalci pravijo, da avstrijski ali katerikoli drug tuji lovec ne bi tako odvrgel in pustil vreče in da je bolj verjetno to zagrešil kakšen od naših nakupovalcev v sosednji Avstriji. (Tekst in foto: A. Bartelj) aktivno priključili okupatorju in njegovim ciljem: uničiti narodnoosvobodilni boj. Belogardisti so se izoblikovali v vojne formacije in postali sestavni del italijanskih policijskih enot. Po kapitulaciji Italije so belogardisti pobegnili na nemško stran, se priključili njihovim gestapovskim enotam in z zaprisego postali nemški vojaki. Cilj njihovega boja je bil isti kot pod Italijani. Glede na to, na kateri strani so bili domači nasprotniki narodnoosvobodilnega boja in za čigave cilje so se borili, potem ne moremo govoriti o narodni spravi in kontrarevoluciji. Mi, borci NOV, smo imeli pred seboj okupatorsko vojsko, v katere sestavi so bili tudi domači sodelavci, ki smo jih imenovali, ker so tudi bili, izdajalci slovenskega naroda. Danes ti nemški »soldatje« dobivajo nemške pokojnine, kar je gotovo dovolj tehten dokaz o njihovi vlogi med vojno. Iz vsega povedanega se jasno kaže odgovor na vprašanje, s katero vojsko, ki jo tako vztrajno zagovarja opozicija, naj bi sklenili narodno spravo. Priseganje na narodno spravo je zelo enostransko in tudi zlonamerno, da se skuša vsa odgovornost za odločitve 1941. leta naprtiti KP in OF. Opozicija pogosto spominja kočevski proces 1945. leta, ne upošteva pa amnestije, kije bila ob koncu 1944 in marca 1945 ponujena vsem tistim, ki si niso umazali rok z zločinskimi dejanji, da prestopijo na našo stran. Glede belogardistov, ki sojih 1945. leta Angleži vrnili Jugoslaviji, in o njihovi poznejši usodi pa podpiramo predlog predsedstva RO ZZB NOV Slovenije, naj to ugotovi in o tem seznani javnost znanstvena komisija pri republiški skupščini. Nikakor pa ne smemo spregledati in pozabiti Zločinov, storjenih nad Slovenci in Slovenkami samo zato, ker so bili na strani OF. Vse tiste, ki tega ne vedo ali pa nočejo vedeti, naj spomnimo na množična morišča pri Urhu, pod Turjakom, na Javorovici, v Šentjoštu..., na pomor mladih skojevk v Žužemberku 1945. leta in šte- Ob prazniku Razstava ročnih del V Novem mestu so na Glavnem trgu v izložbi Planike razstavili ročna dela člani Društva invalidov Novo mesto. Razstavo, ki je posvečena nedavnemu dnevu žena, mimoidoči ogledujejo z zanimanjem in na njej občudujejo stvaritve, ki sojih izdelale že ostarele, boleče, a še vedno spretne roke. Skoda je le, da izložbeni prostor ni večji, da bi se dalo vanj postaviti več eksponatov. To pa ni vse, kar je novomeško društvo invalidov namenilo svojim članicam. Da bi se počutile bolj praznično, je organiziralo prireditev v grmski osnovni šoli. Pozdravni govor s čestitkami je imel predsednik društva Andrej Gregorčič. Tajnik Zvone Tkalec pa je obvestil navzoče, ki jih je bilo kar lepo število, z društvenimi novicami in tudi s čestitkami grosupeljskega invalidskega društva. V kulturnem programu je zapel 12 lepih pesmi novomeški upokojenski pevski zbor pod vodstvom Sonje Pirc. Za razvedrilo je poskrbel ansambel Cof. FANIKA MAL1S1C PRIZNANJA IN PROTEST OB PRAZNIKU Na letni konferenci DU Žužemberk smo v prvem delu počastili 8. marecc. Pevci pod vodstvom Cirila Zajca so zapeli 6 pesmi, v programu pa je bila lepo sprejeta tudi pesmica, ki jo je 6-letna punčka namenila materam. V nadaljevanju so upokojenci ugotovili, daje bila dejavnost društva na rekreacijsko-izlet-niškem, kulturnem in socialnem področju prilagojena interesom članstva. Za večletno delo v društvu so podelili priznanje Jožici Kranjc. Nace Mrvar iz Šmihela ter Anton Vovk, Jože Prušek, Enica Mestnik in Frančiška Hrovat iz Žužemberka pa so postali častni člani društva in dobili diplome. Upokojenke smo naslovile na OK SZ in zvezo DU protestno izjavo, s katero izražamo nezadovoljstvo ob namerah, da bi ukinili in nadomestili mednarodni praznik 8. marec. Rudi Hrvatin je razložil volitve, predsednik KK SZ Žužemberk pa je pojasnil program Socialistične zveze v KS Žužemberk. FRANCKA OŽBOLT, predsednica DU Žužemberk ke so tudi pogostili. »Pokojnik« se nam je oglasil Poročali smo o smrti in nato domnevah, daje živ. Gre za Emila Černeta iz Clevelanda, ki se je 9. marca (tak datum nosita pismi) oglasil. V prvem, naslovljenem na Ožboltova iz Kočevja, piše: »Hello Jože in Tinca! Ja, madon-ca, zdaj smo pa res že vsi trije postali slavni. Včeraj sem prejel Dol. list št. 9 z dne 1. marca 1990 ter sem videl zopet .slavospev’, res lepo piše tale naš novinar Jože Primc... Prosim te, Jože, če daš ta list, katerega danes prilagam, novinaiju Primcu... P. p.: Naknadno sem se domislil ter prilagam še 3 foto, da bo večji .corpus delicti’, da sem še živ. .Pokojnik’ Emil.« Na priloženem listu zame pa piše: »Novinarju Dol. lista gospodu Jo- žetu Primcu! V prvi vrsti vam moram čestitati za tako obziren in zanimiv članek, ki je bil priobčen enkrat o smrti in drugič v Dol. listu št. 9 z dne l.III. 1990 kot delni popravek, Rl meji že na kriminalko... Se zahvaljujem vnaprej za pravilno razumevanje, ker ,štos’ je največji, kar sem jih doživel v svojem grešnem življenju. Iskren pozdrav! Emil-Milan Černe.« In še pripis: »Oprosti, ker se motim, enkrat Te vičem, enkrat tičem. Tukaj smo vsi na You, Ti. Emil.« Tako je končno zanesljivo dokazano, da je Emil M. Čeme živ in dobrega zdravja. V pismu Ožbolto-vima pravi še, da bo skušal ugotoviti, kdo seje tako grdo pošalil z njim, da ga je razglasil za mrtvega. J. PRIMC vilne spomenike NOB, na katerih so vkle-1 sana imena tisoče žrtev, likvidiranih brez kakršnih koli sodnih obravnav, na mno-žične likvidacije Slovencev v nemških in italijanskih taboriščih. Dokazi o vseh teh groznih dejanjih so na voljo slehernemu j občanu v muzejih NOB po vsej Sloveniji, j Resno moramo sprejeti opozorilo slo-1 venskega predsedstva, ki v svoji izjavi ugotavlja: »Ne glede na poseben odnos posameznih državljanov ali posameznih j skupin do dogajanj v preteklosti, ki je stvar njihovega prepričanja, je treba izhajati iz dejstva, da seje zgodovina dogodila, I daje spremeniti ni mogoče in da je za mirno življenje in utrjevanje ljudi danes mogoče in treba storiti predvsem to, da se ne | pojavi tisto zlo vojnega dogajanja in povojnega državljanskega obračunavanja, ki je zlo za vse.« Ponosni smo lahko na prehojeno pot, saj smo se borili za svobodo slovenskega naroda, za enakopravno Jugoslavijo, /a slovensko državnost, ki jo še danes vztrajno branimo pred vsemi tistimi, ki bi želeli pridobitve narodnoosvobodilnega boja razvrednotiti ali jih celo povsem izbrisali iz našega vsakdana. IVAN SOMRAK) Novo mesto POPRAVEK Na strani Pisma in odmevi je prišlo v članku »izkazali so se« do neljube napake. I Prireditev ob 8. marcu seje odvijala v pro-| štorih kmetijske šole, in ne v prostorih! kmetijske zadruge. Kmetijski šoli se iskreno opravičujemo. Po dolgi neozdravljivi bolezni sc je za vedno poslovil, ko je dopolnil le 68 let starosti. Odšel je tiho, v vsej skromnosti, kakršen je bil vse življenje. Po rodu je bil Belokranjec, rojen v Črnomlju. Tu je bil njegov oče upravnik pošte, njegov stari oče pa nadučitelj, kije tudi veliko prispeval na področju umnejšega kmetovanja in vinogradništva. Miloš je nekaj mesecev pred drugo svetovno vojno diplomiral na ljubljanskem učiteljišču, nato takoj nastopil svoje prvo učiteljsko mesto na Podstenicah v Kočevskem Rogu, zatem pa v Gabrju pod Gorjanci. Ževletu 1941 seje opredelil za NOB in postal delaven član prvega terenskega odbora OF v Gabrju, kjer je sodeloval s kas-, neje junaško padlim narodnim heijen* Vinkom Padeišičem-Batrejo in z nadvsš agilnim prvoborcem Jožetom Rakoše-tom. V letu 1942je bil izdan in aretiran, li Novega mesta so ga prek ljubljanskih zaporov odvedli v Italijo, kjer je v treh taboriščih 16 mesecev prestajal internacijo d« kapitulacije fašistične Italije. Na Primorskem v Vrtovinu je po kapitulaciji Italij« stopil v partizane. Njegove nadaljnje partizanske »postaje« so bile zlasti: Ribnici na Dolenjskem, kjer je bil med drugim to di član komande mesta; njegov rojstni Črnomelj, kjer sta medtem Milošev stric ir bratranec kot udeleženca NOB žrtvoval* življenje; bosanski Drvar, kjer je doživel spodleteli nemški desant na Titov štab. Miloš je kot dijak v stari Jugoslavij1 opravil izpit za letenje z motornimi letali-Zato se je kot pilot javil za izpopolnjevanje na tedaj sodobnejših bojnih letalih Prek Barija v Italiji ga je avion odnesel* v Sovjetsko zvezo, v Krasnodar. Po uspeš nem šolanju je kot pilot lovec priletel nazaj v Jugoslavijo in kasneje napredoval' pilota-inštruktorja. A Milošu je prehitro opešal vid in h smel več na samostojne polete. Zato se j* odločil za študij medicine. Leta 1953 j* diplomiral na ljubljanski medicinski fakulteti. Kasneje seje specialziral v medicini dela in se predvsem posvetil preventivnemu zdravstvenemu varstvu delavcev Pred upokojitvijo je bil predsednik invalidske komisije pri SPIZ v Ljubljani. Svoj prosti čas po vojni je preživlja med vinskimi trtami na Stražnjem vrh* pri Črnomlju, na zemlji, ki sojo obdelov* li in na njej sadili in gnojili vinsko trto # Miloševi davni predniki. Sedaj zidanic* sameva in zaman čaka na gospodaija- Pokojnik je bil plemenitega značaj* miren in preudaren, hiter v odločitvah Nikdar pa se ni potiskal v ospredje, čepr»' je bil človek velikih sposobnosti in kval*' let. To dokazujejo tudi njegova visoka odlikovanja in priznanja. Prejel je red bra' stva in enotnosti ter red zaslug za narod-oba II. stopnje. Kot oficirje dobil red 1K slug s srebrnimi meči, za delo v občinsk' komisiji za borce pa plaketo občtfj Ljubljana-Bežigrad. Se posebno pa je h' vesel priznanja vseh družbenopolitična organizacij krajevne skupnosti Gabi? pod Gorjanci. . FRANCE CVENKU občina ribnica praznuje ☆ občina ribnica praznuje ) e- :z > in ;h 1U ji- 0- vi os ih je la, ir- o- ne lo- ki \K sto ) v kc. roti ih rc- )B in a od* ;kas*. :rjeir idvs« končan. U ih za-tabo-jo do imor-Italij* : pat-bnid im tuni Čf' ;ric i> oval* oživel tab. slavij! letali- njeva- etalih lesel v uspel tel na-ovalv I in n' 0 sej* 953 j< ski f»’ nedici' zenliv- lavce* t inv«' ii- J oživlja n vrh* lelovs trto i* idanic* Lija— načaja »čitvah fepra' 1 kval1"! okatkl :d bral' narod red 2*' ibčinsl*1 občin; >aje*n ilitičn'1 Gabij* -.NKE1 zadoval in predstavlja le še 6% ustvarjenega družbenega proizvoda občine. FRANC LAPAJNE predsednik skupščine občine Ribnica V letu 1988 se je po narodnem dohodku na prebivalca uvrstila na 8. mesto med slovenskimi občinami dica velikih človeških izgub med vojno in povojnega izseljevanja, občutno izboljšuje, s tem da se povečuje populacija aktivnega prebivalstva. Taki premiki v strukturi prebivalstva so posledica pa tudi vzrok nadpovprečnega, razmeroma uspešnega razvoja gospodarstva v občini, ki traja vsaj že 20 let. Realno ocenjujemo, da bodo tudi zahtevni razvojni načrti sedanjega srednjeročnega plana, ki se zaključuje z letom 1990, vsaj v najbolj značilnih pokazateljih preseženi. Kljub negativni rasti industrijske proizvodnje in izvoza v letu 1989 je povprečna letna rast v preteklih štirih letih tega planskega obdobja znašala: — družbeni proizvod 8,1%, — število zaposlenih 3,8%, — izvoz 21 % in je v letu 1989 že presegel 80 milijonov dolarjev, tako da na zunanjem trgu dosegamo že skoraj 40% družbenega proizvoda občine. Kljub vsemu ali pa prav zato menimo, da imamo ravno v zasebnem sektorju z angažiranjem zasebnih sredstev in ustvarjalnosti največ rezerv in možnosti za nadaljnjo rast družbenega proizvoda in števila zaposlenih, čeprav z mnogo bolj zmerno globalno rastjo. Taka rast družbenega proizvoda oziroma narodnega dohodka je povzročila, da je Ribnica po narodnem dohodku na prebivalca v letu 1988 prišla že na 8. mesto med slovenskimi občinami in za okoli 30% presega republiško povprečje, čeprav je pred dvajsetimi leti dosegala komaj dobrih 50% republiškega povprečja. V nasprotju z družbenim sektorjem gospodarstva, ki je r. i » 1 l •.v. I občanom čestitamo za praznik občine Ribnica m s i 1 I I I v zadnjih 20 letih za več kot štirikrat povečal ustvarjeni družbeni proizvod, je zasebni sektor, ki sicer zajema celotno kmetijstvo in obrt ter večino gostinstva, v zadnjih letih na- Odborniki nekdanjega občinskega ljudskega odbora Ribnica so že leta 1953 določili 26. marec za praznik občine v spomin na zmago slovenske partizanske vojske nad italijansko okupatorsko vojsko, katero so enote Cankarjeve brigade ob sodelovanju drugih partizanskih enot izbojevale 26. marca 1943 v Jelenovem žlebu. Ta dan je občina Ribnica ohranila kot svoj praznik tudi po vseh reorganizacijah, ko je pred nekaj manj kot 30 leti končno dobila svojo sedanjo teritorialno obliko. Danes meri občina 250 km2 in ima 12.700 prebivalcev. V zadnjih letih prebivalstvo narašča predvsem zaradi natalitete, ki s 17 rojstvi na 1000 prebivalcev znatno presega sedanja republiška povprečja; odselitve pa so se izenačile s priselitvami. Vse to povzroča, da se nekdaj izrazito negativna, stara struktura prebivalstva, ki je bila posle- Ribnica v gospodarskem vrhu MB.,..----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------s ll HE Mercator Mercator—Kmetijska zadruga Ribnica na Dolenjskem Članom zadruge, kooperantom in drugim občanom čestitamo za praznik občine Ribnica . * '"j&vJj trgovina diskont pijač • alkoholnih & brezalkoholnih prodaja mesa & mesnih izdelkov prodajalna hrane & pijač gradbeni material gostinstvo • turizem poslovno informacijski inženiring 61310 Ribnica • Vrvarska 3 • • 061/861-980 • 861-981 DOLENJSKI UST občina ribnica praznuje ☆ občina ribnica praznuje I ■ :: v - : ■ PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE BATERIJSKE CISTERNE TRAJNOŽARN! ŠTEDILNIKI ŽIČNE IN PVC TKANINE MS JSmim itPP ribnica m±tu čestitamo za občinski praznik industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike 61310 RIBNICA/DOL., Opekarska ul. 45, Jugoslavija tel. h. c. (061)861-038, 861-010, DON IT,p. O. Medvode J TOVARNA PLETILNICA SODRAŽICA Proizvodni program: • izdelovanje tehničnih žičnih in sintetičnih tkanin • konfekcioniranje tkanin • izdelava industrijskih filtrov po naročilu 'mmi I . r Čestitamo ob občinskem prazniku ■ ,, jKf.S;.;,v ■ :• ^ '"'-S#«'a',?*:; Vsem delovnim ljudem in občano: čestitamo ob prazniku občine Ribnica GG KOČEVJE • TOZD GOZDARSTVO JELENOV ŽLEB • TOK GOZDARSTVA RIBNICA čestitamo ob prazniku občine Ribnica občina ribnica praznuje ☆ občina ribnica praznuje Podjetje za mednarodni transport in špedicijo Ribnica p. o. ■ =1 GLR0T1ANS »lin Ob prazniku občine Ribnica čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želimo obilo delovnih uspehov Vsem prebivalcem ribniške občine čestitamo ob občinskem prazniku Tekstilno podjetje p. o. JURJEVIČA Jurjeviča 49 • 61310 Ribnica Občanom Ribnice čestitamo za občinski praznik Mercator — Jelka Trgovinsko podjetje 61310 Ribnica, Šeškova 52, d. d. Občanom občine Ribnica čestitamo ob prazniku V Pivovarni Union so strokovnjaki po večletnih prizadevanjih pripravili po lastnem postopku novo pijačo UNI brez alkohola. Seveda je recept skrivnost naše hiše. Lahko povemo le to, da jo pripravljamo iz ječmenovega slada vrhunske kakovosti, izbranega hmelja in odlične vode, ki jo črpamo iz lastnih vodnjakov. UNI brez alkohola je prva brezalkoholna pijača iz žit. Vsebuje veliko mineralov, vitaminov in nizkokaloričnih hranilnih snovi. Hitro in učinkovito nadomešča izgubljeno tekočino in preganja utrujenost. UNI brez alkohola je idealna pijača za tiste, ki se po naporih ali športnih aktivnostih želijo odžejati, osvežiti in okrepiti. .5 :■>.* SSII • to,«**. UNI brez alkohola, ko z užitkom rečeš še! »REZ Al kc & O* S 1ttr~. m* •f SALON ARK LESNA INDUSTRIJA IDRIJA m 1 p ff P 1 1 Staro in novo pohištvo — dve težavi hkrati, ki ju najlaže m g rešite s pomočjo Lesne industrije Idrija, saj vam proda- M | mo pohištvo po načelu »staro za novo«. Svetovanje na §| domu, dostava in montaža novega pohištva in odvoz p' I starega. Vse, kar morate storiti, je, da pokliče | od svetovalcev Ll Idrija ali salon ARK: | — v IDRIJI, telefon 065-71-855 in ALOJZ KOPINA, tel. doma 068-44-258 STANE TURK, tel. doma 068-27-653 1 ' ■ | L/ IDRIJA vam svoje pohištvo ponuja po načelu »staro \ * za novo«! i UGODNI POGOJI ZA PLAČILO Z GOTOVINO! S § i I 1 fel I p ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a«I KOUIN Pogoje za delo v klubu imamo, kot le malokatera vrsta v Sloveniji,« z ne-skritim ponosom razlaga Rado Medle, predsednik NTK Novotehna, »Velika zasluga za to gre delovni organizaciji Novotehna, ki je lansko jesen prevzela generalno pokroviteljstvo nad klubom. Brez nje bi danes komajda životarili, v ilustracijo naj povem, da smo za letos dobili od novomeške ZTKO vsega 35.000 din, računamo pa, da jih bomo za vso sezono potrebovali precej več kot 100.000. Danes je v klubu dvanajst igralnih miz. imamo dobro opremo, video kamero za snemanja, televizor, veliko nam je pomagala ZTKO, ki nam je namenila malo dvorlao-v hali pod Marofom. Z lastnim delom in sredstvi jo bomo sedaj še preuredili, uredili tuše in še kaj. Brez Novotehne in njenih partnerjev, ki nam prav tako pomagajo, vsega tega ne bi bilo.« Nima pa novomeški namizni tenis le močne pionirske vrste, članska ekipa nastopa v I. republiški ligi in je ta čas na 4. mestu (zanjo igrajo Jamšek, Jakobčič, Kočevar in Vidmar, vsaj po enkrat so se jim na tekmi pridružili tudi prej našteti pioniiji). Sicer pa o rezultatih slednjih še nekaj podatkov. Letos so bili ekipno drugi na mednarodnem prvenstvu v Senti, v Zagrebu na državnem prvenstvu sta dve novomeški ekipi zasedli prvo in Drugo mesto, na tekmi v Varaiždinu pa prvo in tretje. In posamično? Kralj in Miklič sta bila v Senti 3. do 4., v Zagrebu je bil Kralj 3., Miklič, Retelj in Bru-mat pa so bili na 5. do 8. mestu. Podobno je bilo v Varaždinu, medtem ko je pred dnevi na republiškem prvenstvu v Ljubljani Kralj zmagal, Miklič je bil četrti, Retelj in Brumet pa med 5. do 8. mestom. »Od te generacije pričakujemo še veliko. Cilj nam je, da bi v sezoni 1993/94 z njimi prišli v II. zvezno ligo, kar bi bil vrhunec novomeškega namiznega tenisa. Pogoji in dovolj strokovno delo z mladimi — za slednje skrbi lasten kader trenerjev od Žabkaija, Selaka, Makaroviča, Vindiša do Pezlja — dajejo takšnemu cilju dovolj trdne temelje,« optimistično razmišlja Rado Medle. Njegovih načrtov in želja pa s tem še ni konec. »Vemo, da je za popularnost slehernega športa še kako potrebna tudi kaka vrhunska prireditev. Razmišljamo o tem, da bi že to jesen v Novem mestu organizirali kakšen kvalitetni turnir, nemara skušali dobiti celo organi- • V klubu skrbijo tudi za rekreativce. Vsak torek in četrtek zvečer jim namenjajo po dve uri igranja. Zanimanje je veliko, kar je novo potrdilo priljubljenosti tega športa v Novem mestu. • Mlada novomeška pionirska vrsta je s svojimi rezultati že zbudila pozornost namiznoteniških strokovnjakov. Zvezni trener je vrsto povabil tudi na zvezne in republiške priprave. zacijo kakšne meddržavne tekme evropske super lige.« Razcvetu novomeškega namiznega tenisa bi kaj takega gotovo zelo koristilo. B. B. '4': OBETAVEN MLADI ROD — Skupina mladih novomeških namiznoteniških igralcev, ki obetajo preporod tega športa v mestu ob Krki. Od leve proti desni so: Borut Miklič, Matjaž Retelj, Bojan Vertuš, Samo Ivaneš, Tomaž Kralj, trener Egon Žabkar, Marin Brumat, drugi trener Igor Selak in Tina Oklešen. (Foto: B. B.) ekipo na delavskih športnih igrah v Brežicah. Po tem nastopu je še vadil in sc nato vključil v ekipo IMV. Prve osnove streljanja in pravila, ki jih pri tem športu ne manjka, mu je razložil Ernest Sečen. Ta ima mnogo zaslug, da seje Robert resneje oprijel strelstva. In še ena oseba obstaja, ki ji je Robert hvaležen, to pa je njegova žena Karmen, tudi sama izvrstna strelka in članica strelske družine IMV. Prve vidnejše rezultate je dosegal na občinskih in regijskih tekmovanjih s serijsko zračno puško. Nekaj pozneje se je lotil tudi streljanja s serijsko malokalibrsko pištolo in se uvrstil na republiško prvenstvo v streljanju s tem orožjem v Ljubljani. Po uspešnem nastopu je nadaljeval s treniranjem in v zimskem času z zračno pištolo že dosegel take rezultate, s katerimi bi se lahko kosal tudi na zvezni ravni. Na pozivnem tumiiju v Sarajevu je dosegel 530 krogov, kar jejiil za »outsi-derja«, kot si sam pravi, zelo primeren rezultat. Republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pištolo je sicer zamudil, a se je dogovoril, da bo normo za državno tekmo izpolnil na ostalih tekmah. Normo je dosegel in celo za 4 točke presegel rezultat republiškega prvaka. Tako se je lani poleti uvrstil na državno prvenstvo v Ohridu in osvojil odlično 4. mesto. Robert Kranjc ima torej za sabo dve teti tekmovanj v streljanju, a že vrsto dobrih rezultatov, občinskih in regijskih rekordov, zmag na republiških tekmah, lepih uvrstitev na zvezni ravni in končno: uvrščen je v republiško reprezentanco. To so bili tudi Robertovi načrti za minulo leto. »Odločil sem se, da bom treniral samo streljanje s pištolo. Z njo dosegam boljše rezultate, še posebno, odkar mi je strelski tovariš Rajmund Debevc prinesel boljši tip zračne pištole. Od avgusta do novem- Robert Kranjc bra sem treniral vsak dan. Na republiških tekmah sem dosegel dve zmagi in se uvrstil v republiško reprezentanco za turnir republik in pokrajin v Osijeku. Upam, da mi bo čez čas uspela tudi uvrstitev v državno reprezentanco,« je povedal Kranjc. B. D. ROKAVEC POŠKODOVAN TREBNJE — Znani trebanjski motociklist Branko Rokavec, ki je imel za letošnjo sezono velike želje, bo bržkone nekoliko kasneje starta! na prvih dirkah, kot je sam načrtoval. 18. marca okoli 16. ure seje namreč z dirkalnim kolesom peljal z Mirne proti Slovenski vasi, ko pa je v Sotli zavozil v desni ovinek in nato na most, je izgubil ravnotežje, p„del in se poškodoval. Precej poškodovan je tudi motor; škode na njem je za 3 tisočake. POTAPLJAŠKI TEČAJ NOVO MESTO KPA Novo mesto in oddelek za oddih in rekreacijo v tovarni zdravil KRKA organizirata potapljaški tečaj in tejjaj za voditelje čolnov. Informacije in prijavnice dobite v KRKI (v oddelku ža oddih in rekreacijo) na tel. 22-441 int. 537. | TELEVIZIJSKI SPOREDf PETEK, 23. III. 8.40 — 11.25 in 15.00 — 1.45 TELETEKST 8.55 VIDEO STRANI 9.05 TV MOZAIK 9.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 9.40 IZROČILO ZA PRIHODNOST 10.00 SLOOVENSKI STEBER 10.20 PARACELSUS, 7., zadnji del 15.25 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK TEDNIK, ponovitev 17.50 PLANICA DAN PRED FINALOM 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20TAJNE SLUŽBE, 3. del franc. dok. serije 21.15 KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN, S. del angl. nadalj. 22.10 DNEVNIK 3 22.30 EX LIBRIS: ZVEZDE, ZNAKI IN LJUDJE 23.25 CIKLUS FILMOV SAMA PEC-KINPAHA: DIVJA TOLPA, ameriSki film 1.35 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi —17.50 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana — 21.45 Skupščinska kronika —22.15 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.3QPovqte mi, kaj naj delam — 9.00 Šolski program —12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte —13.25 Kvizkoteka — 14.55 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Lipicanec (poljudnoznanstveni film) — 17.50 Povejte mi, kaj naj delam — 18.20 Številke in črke — 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zakon v Los Angelesu —20.55 Zabava vas Biljana Ristič — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 O sole mio (oddaja o kulturi) — 23.00 Šport danes — 23.05 Noč z vami — 1.10 Poročila SOBOTA, 24. IH. 8.05 — 14.15 in 15.15 — 1.00 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 10.50 PLANICA: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH 13.45 NAŠA PESEM 15.40 VIDEO GODBA, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 SPORD ZA OTROKE IN MLADE 16.55 IZZIV ZA LASSIE, ameriSki mlad. film 18.10 GLASBENA PARADA RADENCI 90 PLESNI ORKESTER RTV SARAJEVO 18.35 POSLEDNJA OAZA, 3. del dok. oddaje 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KRIŽKRAŽ 22.05 DNEVNIK 3 22.25 LEPI UPI, 10. del franc, nadalj. 23.20 SILAS MARNER, angl. film 0.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 19.00 Danes skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Za vsako ceno (ameriški film) — 22.15 Jugotonov klub (zabavnoglasbena oddaja) — 22.55 Satelitski programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 10.00 Oddaje za JLA in igrani film — 13.00 Kmetijska oddaja —14.00 Nedel-sko športno popoldne — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Biblija (2. del angl. dok. oddaje) — 20.50 Kočevska je ena žalostna dežela (dok. oddaja) — 21.30 Satelitski programi —21.50 Športni pregled — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.25 Risana serija — 9.50 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.10 Kmetijska oddaja — 12.10 Resna glasba —13.00 Bertinijevi (serijski film) — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Po letu 2000 (avstralska poljudnozn. serija) — 17.00 Igrani film — 19.10TV sreča—19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Neka čudna dežela (zadnji del nadalj.) — 21.00 Zabavna glasba — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Športni pregled — 22.40 Noč z vami — 22.45 Farne (ameriški film — 0.15 Noč z vami — 0.40 Poročila PONEDELJEK, 26. EU. 8.40 — 10.45 in 15.05 — 0.10 TELETEKST 8.55 VIDEO STRANI 9.05 TV MOZAIK, ponovitev 15.30 SOVA KHAN, ponovitev L dela amer. naniz. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK ZDRAVO, ponovitev 18.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SORODNIKA, francoska drama 21.05 VOLITVE 90: PREDVOLILNA TRIBUNA 22.15 DNEVNIK 3 22.35 PREGLED ČEZ MODERNI BALET 23.05 KHAN, 2. del amer. naniz. 0.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.55 Pustolovščina slikarstvo —19.30 Dnevnik — 20.00 Osmi dan — 20.40 Po sledeh napredka —21.10 Sedma steza — 21.25 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) —22.10 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Čeveljčki — 8.45 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.50 Poročila — 15.00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke —18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Ciklus komedij B. Nušiča — 21.00 Paralele — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Poročila v angleščini — 22.05 Noč z vami — 0.05 gleščim -Poročila Saga o Forsythih ste, poglejte — 14.30 Ciklus filmov W. Disneya: Za mano, fantje (ameriški film) — 16.00 Kritična točka — 16.45 Dnevnik 1 17.00 TV dražba (1. del) — 17.30 Boljše življenje — 18.15 TV dažba (2. del) - 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Alf (1. del ameriške nanizanke) — 20.50 Arthur (ameriški film) — 22.30 Dnevnik 3 —22.45 Športna sobota — 23.10 Noč z vami — 1.15 Poročila NEDELJA, 25. III. 8.00 — 23.45TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKA MATINEJA 9.50 LEPI UPI, 8. del franc, nadalj. 10.50 PLANICA: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH 13.45 DEDIŠČINA GULDENBURGO-V1H, 12. del namške nadalj. 14.55 KOLO SREČE 16.30 DNEVNIK I 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.25 POROČILO OB ENAJSTIH, ameriški film 19.05 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 20.05 B A LK AN EKSPR ES, 1. del nadaljevanke 21.00 ZDRAVO 22.20 DNEVNIK 3 22.40 SOVA KHAN, ameriška nanizanka, 1/7 23.35 VIDEO STRANI 16.50 TV MOZAIK 18.05 SPORD ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA »Z«, francoski film 22.10 DNEVNIK 3 22.30 PERESTROJKA JAZZ 23.15 SOVA KAHN, 4. del amer. naniz. 0.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Divji svet živali— 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Norma (opera) — 22.30 Svet poroča TV ZAGREB 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila —12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.45 Šolski program — 15.00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke — 18.45 Potopis — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmoskop in igrani film — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 šport danes — 23.00 Noč z vami — 1.00 Poročila TOREK, 27. III. 8.40 — 12.05 in 14.35 — 23.25 TELETEKST 8.55 VIDEO STRANI 9.05 TV MOZAIK 9.05 SPORD ZA OTROKE IN MLADE 9.35 ŠOLSKA TV 10.30 NEMŠČINA, 4. lekcija 11.00 TV MOZAIK, ponovitev 11.00 SEDMA STEZA 11.15 OSMI DAN 15.00 NEMŠČINA, ponovitev 4. lekcije 15.30 KHAN, ponovitev 2. dela nanizanke 16.30 DNEVNIK 1 16 40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev 17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ZAPELJIVEC, 3. del angl. nadalj. 21.00 ZNANI IGRALCI - ČAROVNIKI, ameriški shovv program 22.00 DNEVNIK 3 22.20 SOVA KHAN, 3. del amer. naniz. 23.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.10 Svet športa —19.00 Žvegla (folklorna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Boulcz danes (glasbena oddaja) — 21.30 Zabavni torek 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Šolski programi — 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program — 15.00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.45 Znanost 19.30 Dnevnik 2— 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Serijski film — 21.35 Teme in dileme — 22.35 Dnevnik 3 - 23.05 Noč z vami — 1.00 Poročila SREDA, 28. III. 8.40 VIDEO STRANI 9.05 MOZAIK 9.20 SORODNIKA, franc, drama, ponovitev 10.55 ZAPELJIVEC, 3. del angl. nadalj. 15.00 ŽARIŠČE 15.30 KHAN, ponovitev 3. dela nanizanke 16.30 DNEVNIK I 16 40 POSLOVNE INFORMACIJE ČETRTEK, 29. III. 8.40 — 11.10 in 14.35 — 0.05 TELETEKST 8.55 VIDEO STRANI 9.30 ŠOLSKA TV 10.30 MOZAIK, ponovitev 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 KHAN, ponovitev 4. dela nanizanke 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BLUEBELL, 4. del angl. nadalj. 21.00 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3 22.25 RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA PRESTOP 23.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 19.55 košarka Jugoplastika:Lech 16.30 Satelitski programi — 17.50 Studio Ljubljana — 19.00 Alo, alo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Življenje je stavilo na zeleno (poljudnoznanstvena oddaja) — 21.15 Plesni nokturno — 21.30 izziv (potopisna reportaža) —21.50 Večerni gost: Pogovor z Melito Vovk — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Družba Pere Kvržice — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.45 Šolsksi program — 15.00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Otroški program — 18.20 Številke in črke — 18.45 Dokumentarni program — 19.15 Maajhne skrivnosti velikih ko-harskih mojstrov — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Politični magazin ,Da’ za ljubezen do živali, a ne na škodo otrok Ob mali pasji vojni Ljubezen do živali je hvalevredna reč, ki kaže tudi na plemenitost človekovega značaja. Vendar mora lastnik poskrbeti, da z njo kakorkoli ne prizadene drugih ljudi, zlasti otrok, kot se to dogaja v že zdavnaj ne več beli Ljubljani, kjer seje vnela prava mala vojna med lastniki psov in drugimi meščani za poslednje koščke zelenic, ki jih onesnažujejo pasji iztrebki. Da stvar ni tako nedolžna, povzemamo iz. članka pariškega L’Ekpressa, ki govori o tem, kakšen obseg in posledice ima ljubezen do živali v bogati Franciji. Psov in mačk imajo francoske družine dvakrat več kot otrok. Letno pojedo oboji več mesa kot vsa Španija. Samo pariški psi pustijo vsak dan na ulicah in zelenicah 20 ton iztrebkov, čiščenje pa stane na leto kar 42 milijonov frankov. To pa še ni najhujše. V pasjih iztrebkih se prenaša toksokaroza, s katero je okužena skoraj polovica vseh psov, lahko pa prenašajo tudi druge bolezni. V Hannovru so raziskovalci ugotovili, da približno vsak šesti pes izloča z'blatom tudi jajčeca toxoca-ra canis, nevarnega parazita, ki dolgo ostanejo živa in kijih otroci kaj lahko prek ust zanesejo v svoje telo. Še nevarnejši pasji zajedalec je ec-hinoccocusgranulosus, ki povzroča nevarno ehinokokozo. Vse to je povzročilo, da so v večini zahodnoevropskih velikih mestih močno zaostrili kazni za lastnike psov, ki onečejajo ulice. Se lahko česa takega obetamo tudi pri nas? Suhokranjske drobtinice GENOCID? — Če bi se ravnali po zgledu nekaterih južnih pokrajin, bi lahko naši Suhokranjci zagnali vik in krik. Celo genocid bi temu mirne duše lahko rekli. Lep primer je vas Ratje. Pred vojno je štela blizu 350 prebivalcev, sedaj pa jih ima še 32, torej je izgubila več kot 90% prebivalstva. Tudi po drugih vaseh ni dosti bolje. Če že ne pustimo preštevati naših manjšin na Koroškem in v Italiji, pa se enkrat pošteno preštejmo doma v osrčju Slovenije in se vprašajmo, kam to pelje in zakaj! ZOBJE — Za krajevno skupnost Hinje so včasih imeli v prevolski osnovi šoli na razpolago zobozdravnika kar dvakrat na teden. Potem so njegove obiske zmanjšali na enkrat tedensko, letos v začetku leta pa se zobozdravnik brez vsakega obvestila krajanom ni več prikazal vse do marca. Kako bo vnaprej, se ne ve, pravijo, da je pacientov premalo, vendar se velja vprašati, zakaj. Za zgled dajejo obiske splošnega zdravnika, ki je na razpolago v ambulanti redno dvakrat na teden in ima vedno dovolj pacientov. POŠTA IN PTT — Če so prebivalci hinjske krajevne skupnosti sedaj kar zadovoljni s poštarji, saj jim nosijo pošto razen ob sobotah in nedeljah vsak delavnik, pa se hudo jezijo na telefonijo. Zadnje čase je še na tistih nekaj linijah, ki jih imajo v krajevni skupnosti, vedno vse narobe in srečni so lahko, če dobijo zvezo z mestom. Tam pa je zdravnik, veterinar, bolnica, so uradi in vse drugo. Če pomislimo, da so v krajevni skupnosti pretežno starejši ljudje, brez lastnega prevoza, potem si lahko predstavljamo, kako nevšečno je to. PREVEČ VODE? — Vodovod suhtv kranjskim kmetom škodi, saj so merilci kvalitete mleka zaradi ugotovljenih primesi vode v mleku nekaterim strankam celo odpovedali sodelovanje za določen čas. Kmetje pa se pridušajo, da so krivi merilci in da mlekarna že ne bo nikoli več dobila od njih niti kapljice mleka ne vode, zadruga pa ne živine. SPET ZELIŠČA — V poskusnih nasadih zelišč pri prevolski osnovni šoli — zanje je skrbel šolski vrtnarski krožek — so lani posadili 40 vrst zelišč, od katerih jih le 8 ni dobro uspevalo. Letos nameravajo po posredovanju KZ Žužemberk za ljubljansko firmo poskusno posaditi kar 70 vrst zelišč. Za tolikšno količino so že pričeli krčiti zagrmovljene površine v bližini šole. Lani so učenci dobili od zadruge za nagrado 1001 nafte, s katero so si osmošolci pocenili zaključni izlet. ČIŠČENJE — Še pred koncem marca bodo v celotni krajevni skupnosti Hinje izvedli pomladansko čiščenje. Nosilci akcije bodo učenci prevolske osnovne šole, ki so se že lani izkazali pri čiščenju pokopališča v Hinjah in tudi drugod. Slovenija OPREMA SE PREDSTAVI — Še danes in jutri (23. in 24. marca) bo v prostorih Domusa v Ljubljani odprta razstava proizvodnega programa Oprema Kočevje, ki so jo odprli 14. marca. Na njej prikazujejo specialno pohištveno opremo (za bolnice, zdravstvene ustanove, laboratorije itd.), razne sodobne talne, stropne in zidne obloge ter police; novo tkanino oprelon; svojo zadnjo novost, tkanino porotex, ki prepušča znoj, ne pa vetra in vode, in je posebno primerna za izdelavo oblačil za vrhunske smučaije, alpinistične odprave, ja-maije itd., ter še tesnilno maso plastizol. Na otvoritvi razstave je predsednik podjetja Božidar Zajc prisotne seznanil še z načrti podjetja na področju turistično-gospodarskega programa, ki ga to podjetje tudi razvija. Na fotografiji: z otvoritve razstave. (Foto: Primc) IVAN KRAMBERGER V BREŽICAH — Na predvolilni shod pred Blagovnico je privabil blizu dva tisoč ljudi. In kgj bo naredil, ko bo postal predsednik in oče Slovenije? Vpeljal bo zasebno zdraviliško prakso, iz šol bo vrgel predvo-jaško vzgojo, srbohrvaščino in še kaj, namesto tega pa naj bi otroke učili srčne kulture, spoštovanja starih ljudi. Denar, ki ga vojska namerava zapraviti za izdelovanje dragih avionov, bo namenil kmetijstvu in otrokom, ukinil pa bo tudi preletavanje letal nad Brežicami. Boril se bo za ženske, za njihov boljši položaj v družini in družbi, za drugačno, svobodnejšo Slovenijo. Vse te misli je zabelil s svojimi dovtipi, da se poslušalci ne bi dolgočasili bt prehitro zapustili prizorišča. (Foto: J. Teppey) Moja dežela. BOJ GLOBOKO POD ZEMLJO — V rudniku v Kanižarici so onemogočili vdor vode v rudniške rove tako, da so v celoti zabetonirali dva rova, enega na dolžini 15, drugega pa na dolžini 19 metrov. V prirejenih 200-litrskih bencinskih sodih so morali spustiti v jamo na globino 300 metrov blizu 600 kubičnih metrov betona, hkrati pa še velike količine črpalne opreme. Na sliki pred enim od betonskih čepov stojijo (desno) direktor Vladimir Breznik s sodelavcema Matijo Ljubenkom in Miralemom Imširovičem. (Foto: Mirko Vesel) ugoden nakup V salonu pohištva novo mesto samo do 30. 3.1990 10% popust za vse proizvode prodajni pogoji: na 1 + 5 obrokov 1. obrok 30% za ostalih 5 obrokov 8% obresti r DOLENJSKI UST : " gnmr 01 1 Q\ OO nlorra NESNICE, mlade jarkice. pasme hi-sex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa ceplenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prosenik, gostilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P8-6MO) ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujem ter montiram. Pokličite na telefon ((068) 44-662! (P12-3MO) RJAVE JARKICE, odlične nesnice, prodajamo vsak dan po 15. uri. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tel. 42-060. (958-OB-12) MESARSTVO OBIČ KOCJAN Razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas: — dva delavca — prodajalca mesa v Kandiji — en delavec-mesar klobasičar Interesenti naj se zglasijo v Škocjanu ali po telefonu 76-223. Soba, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 21. marca bodo minila žalostna štiri leta, odkar nas je zapustila naša draga REZKA BEKTAŠEVIČ Semič 73 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem preranem grobu. Žalujoči: mož Silvester, otroci Julijana, Marta, Maja TIHI DOM ZAHVALA V 82. letu nam je umrla naša mama, stara mama, sestra, tašča in teta MARIJA MURN iz Škijanč Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in krajanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu in sindikalni organizaciji IMV-tozd Revoz, sestram diabetičnega dispanzerja interne bolnišnice Novo mesto, pevcem iz Šmihela in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Nihče ne ve, kako boli. ko tebe, ljubi mož in očka, več v našem domu ni. A spomin nate vsak dan vse bolj živi, saj zlatih src, kot si imel ga ti, malo še živi. Le zakaj si moral ravno ti umreti, ko je s teboj bilo tako lepo živeti. V SPOMIN 24. marca bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dobri in skrbni MIHA LOKOVŠEK Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in ga obiskujete na njegovem, večnem domu. Hvala! Žalujoči: žena Fani, sinova Darko in Slavko z Vero in vnuček Aleš Republika Slovenija OBČINA NOVO MES SEKRE IETARIAT ZA OBČO UPRAVO STO POPRAVEK V razpisu prostega delovnega mesta »tehničnega referenta za gradbene zadeve«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 15.3.1990, je pomotoma izpadlo naslednje besedilo: »Smer zahtevane visokošolske izobrazbe je gradbena ali arhitekturna. Rok za prijavo se podaljša do 30. 3.1990.« Življenje in veselje, oj, kako lepo. Kap na kap grenkoba, oh, kako hudo. ZAHVALA Mnogo prezgodaj in preveč iznenada nas je zapustil dragi sin, brat, stric in nečak ALOJZ ŠILER Prečna 20 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom in sovaščanom za pomoč, zlasti Dularjevim, Opalko-vim, Veselovim, Kapševim in Jožetu Dragmanu, pevcem in gasilskemu društvu. Hvala gospodu župniku za ganljive besede slovesa, kakor tudi vsem govornikom in tistim, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani, tako pokojnikovim nekdanjim sodelavcem iz Biokemije, delavcem iz Pioniija MKI kot tudi sosedom iz Nove Gore. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA V boju z boleznijo je omahnil naš dragi mož, oče, stari oče in tast LADISLAV STIBRIČ iz Paderšičeve ul. v Novem mestu Na njegovo željo smo se od njega poslovili v družinskem krogu v torek, 13. marca, na šmihelskem pokopališču. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, teta in botra JOŽEFA JORDAN rojena Cesar iz Dolenje vasi 9 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek DANIJEL ADAMIČ iz ulice Mirana Jarca 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala velja GG Novo mesto in ZB Novo mesto za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in patronažni sestri Bradačevi za lajšanje trpljenja. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po neizprosni bolezni v 42. letu zapustila žena, mamica, hčerka, sestra, snaha, svakinja in teta MARIJA KLOPČIČ v roj. Smalcelj iz Semiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo Mimico spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna hvala kolektivu Iskre Semič, govornikoma in pevcem. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast MARTIN GERKŠIČ z Gor. Suhorja 3 Najprisrčneje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Metlika in internemu oddelku novomeške bolnice za vsestransko pomoč, govornikoma Stanetu Željku in Antonu Šukljetu, pevcem, GD Suhor, ZB Suhor, DO IMV Novo mesto, Astri Ljubljana, Beti Metlika ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE PAVLIN iz Koštialove ul. 29, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izraženo sožalje, darovano cvetje m številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju ORL oddelka v Novem mestu za zdravljenje, nego in lajšanje bolečin, g. proštu za iskrene besede slovesa ob grobu in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Malči, sin Jožko in hči Renata z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 56. letu starosti je tragično preminil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric JANEZ MIHALIČ z Rateža 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem m znancem za "esebično pomoč, izraženo sožalje, podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi prerani zadnji Poti. Posebej se zahvaljujemo lovcem LD Brusnice in sosednjim LD za organizacijo pogreba, obema govornikoma za poslovilne besede, Tonetu in Marini Vovko za veliko pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala GD Ratež, kolektivom Mercator-Kopitami Sevnica, LB DB Novo mesto, Novoteksu-trgovim Julija, DPVZ Novo mesto, SŠPTNU Novo mesto ter nekdanjim sodelavcem Temeljnega sodišča Novo me-''(o, v’Sem, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ljubila si svojo družino, ljubila si delo in dom. Ostali smo z bolečino, ti odšla si v večni dom. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni v 46. letu življenja zapustila naša nadvse ljubljena žena in mamica NADI PLAVEČ iz Prečne 2 : zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh nutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se Iskreno se j težkih trenutkih 1 zdravstvenemu osebju in patronažni službi, še posebej pa nevrološkemu oddelku bolnice za lajšanje bolečin ter sodelavkam in sodelavcem iz tovarne zdravil Krka in OŠ Šmihel. Vsem, ki ste našo Nadi v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ter gospodu župniku za lepo opravljen obred še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Maijan ter ostalo sorodstvo S3 12(2118) 22. marca 1990 DOLENJSKI UST FRANC ŠTIRN »Ljudje so zelo dobri Nikoli ne smeš biti krivičen, saj si krivico ljudje najbolj zapomnijo,« pravi 57-letni diplomirani veterinar Franc Štirn iz Šentjanža. Verjetno je ravno njegova dobrohotnost in popustljivost, tista »deviza«, ki prinaša zlasti pri kmetih izjemno zaupanje in tudi priljubljenost Kot živinozdravnika, ki ne gleda na uro, vreme in se tudi ne izgovarja, češ da ni dežurni, ako ga ljudje v stiski poiščejo, ga dobro poznajo številni kmetje na Dolenjskem, v Mokronogu, Šentrupertu in na Trebelnem, kjer dela že od leta 1961. Nekoliko manj je Štirn morebiti znan mlajšim živinorejcem v domačih šentjanskih hribih in v narske postaje oz. enote Dolenj-sko-posavskega vetemarskega zavoda Novo mesto, toda čeprav je »šef«, se še vedno najraje drži v ambulanti v Mokronogu in pomaga ljudem v teh krajih kot že 29 let Gotovo je Štirnu mnogo lažje vzpostaviti pristen stik s kmeti, ker je tudi sam po rodu, srcu in prepričanju predvsem kmet »Kmetom se je godila krivica vsa povojna leta. Kot kmečki sin sem skusil kolektivizacijo in obvezno oddajo, ko je oblast predvsem gledala, kako bo kmeta spra vila ob zemljo ter njega in otroke spravila v tovarno. Tudi naša kmetija seveda ni bila izvzeta. Zadržali smo le še o hišnico, in čeprav so rekli, da je ta nedotakljiva, je nekoč prišel iz Trebnjega kamion in naložili so še zadnje štiri prašiče, ki jih je mama redila, da bi lahko plačali mizarja, da bi imeli za sestrino poroko in moje šolanje. Še danes se živo sp spomnim, kako je valpet (za možaka, ki je še med živimi, ne morem drugače reči') odrinil mamo, ki se je upirala, na gnoj in ji niti ni hotel izročiti listka, nekakšnega potrdila. Oj, ko bi vi slišali, kaj so vse tedaj delali z ljudmi!« pripoveduje Štirn. Tržišču, koder je hodil kot živi-nozdravnik 12 let, potem pa je bi- lo dela že preveč tudi za njegovo presenetljivo veliko življenjsko energijo in voljo. Tako ga je pravzaprav ena izmed reorganizacij dolenjskih in posavskih veterinarjev, kijim je delo uokvirilo znotraj določene občinske meje, le neko-likanj razbremenila A ko je bila ta in druga reorganizacija ravno najbolj pametna rešitev, Štirn ne razglablja glasno. Zdaj je že nekaj časa vodja trebanjske veteri- Vseeno pa misli, da je njihovo posestvo rešilo to, da so ga razen gozda in hektarja ohišnice dali v »najem« zadrugi, kajti potem so sledile arondacije. Nekaj lepe zemlje Štimovih še danes zaseda hmeljišče, Franc pa odkritosrčno pravi, da je 23 ha zemlje, od lega je dobrih 5 ha obdelovalne, zflaj, koso štirje otroci že v šolah, in trije pridejo domov le ob koncu tedna, kar dovolj za njiju z ženo, ki je sicer učiteljica, in najmlajšo hčer. 22-letni sin Franci študira 2. letnik veterine, najstarejša hčijev2. letniku medicinske fakultete, srednja hči pa je na srednji veterinarski šoli. Otroci imajo sicer vsi radi zemljo in živali Verjetno jim je oče nekaj te ljubezni vsadil P. PERC Jožef jih je krstil Veliko vzorcev na Sala-miadi 90 na Ratežu RATEŽ PRI NOVEM MESTU — Jožeti in njihovi prijatelji so v ponedeljek zvečer nestrpno čakali na rezultate ocenjevalne komisije, da so se potem lahko še sami vrgli na ocenjevane dobrote, poskušali in zalivali pozno v večer ob zvokih domače frajtonarice. Tako ie Salamiada 90 na Ratežu po začetnih težavah le uspela, še najbolj sita pa je bila ocenjevalna komisija, v kateri so bili priznani strokovnjaki Dušan Fortuna, Jože Jaki, Niko Veselič, Tone Celič in Drago Hadl, saj je morala pokusiti kar 49 poslanih vzorcev salam in 7 klobas. V Turističnem društvu Ratež, ki je organizator prireditve, so lahko zadovoljni z udeležbo, še bolj pa so zadovoljni udeleženci. Za salame so dobili diplome Franc Štritof iz Artič, Janez Ivanetič iz Črnomlja in Stane Lah iz Šentjerneja, za klobase pa Jože Kranj iz Malih Brusnic, Danica Še-nica iz Novega mesta in Pater Lenče iz Črne na Koroškem. BOGASTVO OKUSOV — Take imajo Dolenjci! Novinaiji Kaja, mariborske revije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad Salamiado 90, so se samo čudili. Priznanja za salame so po vrstnem redu prejeli še: Janez Tršinar, Šentjernej (1. in 7. mesto); Marjan Zupančič, Šentjernej; Jože Mrak, Sela pri Ratežu, Alojz Vrtačič, Šentjernej; Andrej Šenica, Novo mesto; Janez Ruperčič, Šentjernej; Franc Kos- trevc, Ratež; Branko Jurič, Brežice (9. in 16. mesto); Ivan Mikulič, Novo mesto; Karl Rožman, Brežice; Alojz Vesel, Novo mesto; Iztok Likar, Novo mesto; Anton Meglič, Trebnje; Janko Badovinac, Metlika, in Peter Lenče iz Črne na Koroškem. T. J. Nenavadno voščilo za rojstni dan Halo, tu bralec »Dolenjca« Le trije klici — Video center Dolenjske ponuja nevidne kasete — Belokranjka se ne strinja s polemiko o prof. Ovnu, motijo jo tudi Novolesove »zdrahe« Kaj je doživel Maks Podobnik na svojo 60-let-nico — Uspešen pobeg KOČEVJE — Maks Podobnik iz Kočevja je upokojenec in tudi vztrajen planinec. Skoraj vsak dan in ob vsakem vremenu krene vsaj na Mestni vrh in tam pešači po več ur. Že nekajkrat je na teh pohodih naletel na medvede, nazadnje 15. februarja letos. Takrat — imel je prav 60. rojstni dan — seje spet sam odpravil na Mestni vrh. Nekako na pol poti med Fridrihštajnom in Mestnim vrhom je kar naenkrat planila nanj tuleča medvedka. Maks se je še v zadnjem trenutku umaknil napadajoči živali, ki ga je zgrešila tako rekoč za las. Po prvih naskokih seje očitno premislila, saj ga ni več napadala. Toda to še ni pomenilo konec hudega. Maksa je namreč začel loviti drugi medved. Možje bežal, medved pa gaje hotel obiti in mu presekati pot. Na srečo so bile tam vrtače in kadunje, ki so razjarjeni živali močno podaljšale pot. Tako je Maksu uspelo pobegniti pred zloveščimi kremplji v planinsko kočo za Mestnim vrhom. J. P. • Kdor ni trpel, ne pozna nič; ne dobrega, ne slabega, ne ljudi. Tak človek ne pozna niti samega sebe. (F. Fene Ion) Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. In 19. uro na telefon (1)68) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad j prisluhnil. NOVO MESTO — Kot kaže, bomo morali uro našega »zelenega telefona pomakniti bolj v večerne ure, saj topli spomladanski dnevi niso ravno primerni za sedenje pri telefonskem aparatu. Po klicih sodeč — ta četrtek smo jih sprejeli le tri —je večina naših bralcev ta čas še v vinogradih, na vrtovih ali pa posedajo na toplem soncu. Pa vseeno zapišimo, kaj so nam potarnali naši »telefonisti«. Prva je poklicala Majda Ma(tše iz Novega mesta in se potožila nad Video centrom Dolenjske, ki ima izposojevalnico video kaset na Cesti komandanta Staneta. Lastnik te izposojevalnice si v zadnjem času zagotovo nima časa ogledati kaset, ki jih ponuja, sicer bi lahko Videl, da ne bi nič videl. Mnoge kasete so takšne, da jih enostavno ni mogoče gledati. Podnapisi so kar v treh jezikih, slika na ekranu se trese, povrhu pa je še brez ostrine. Belokranjka, ki je hotela ostati anonimna, se je predstavila kot partizanka iz leta 1942. »Ne strinjam se s polemiko o prof. Ovnu, kije bila objavljena v vašem časopisu, in nasploh me moti, da sp o teh stvareh tako piše. Tudi Novolesove »zdrahe«, objavljene v pismih bralcev niso povsem upravičene. Tisti, kije to kritiko vodstvu napisal, je sam kriv prav toliko, saj bi na to lahko opozoril že prej,« je po telefonu povedala Belokranjka in na koncu dodala, da ima kot partizanka danes le še bolezen, mnogi njeni nekdanji »hostni tovariši« pa velike koristi in dobre penzije. Zadnji klic je prišel iz ZR Nemčije iz mesta Aalen. Oglasil se nam je naš rojak Anton Cizerle, doma iz Sevnice, ki že 22 let dela v tem nemškem mestu. Zanima ga naša predvolilna bitka in bodočnost Slovenije. Vsa dogajanja redno spremlja po časopisih. Zadnji mesec je razočaran nad pošto, saj Dolenjca prejme s tedensko zamudo, enako tudi Nedeljca. Ob novi organiziranosti podjetij je pričakoval, da bo dostava sedaj hitrejša in boljša, žal je obratno. Lahko mu obljubimo, da se bomo za naš časopis že pozanimali, kje se zatika. J. P. MARTIN KRPAN V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Diskoteka Grad v Črnomlju bo v letošnjem letu že drugič poskrbela za živo rock glasbo. Skupina Martin Krpan bo v soboto, 24. marca, dokazala, da je še vedno prva na slovenski rock sceni. ZLATKO DOBRIČ V ZDRAVILIŠČU Nova podoba parka v Mokricah Z načrtnim urejanjem bomo ohranili in obnovili nekdanje vrednosti »Sto let se v palači ni zganilo prav nič, niti miška ne. Zunaj jo je okrog in okrog obrasla trda nosia, ie streho je bilo še videti nad krošnjami dreves,« pravi pravljica o Trnuljčici. Prav podobno zgodbo pa bi lahko zapisali tudi za grad Mokrice oziroma pripadajoči grajski park, ki ga uvrščamo med najpomembnejše spomenike oblikovane narave v Sloveniji. Grajski park je bil zasnovan v preteklem stoletju v krajinskem slogu vrtnega oblikovanja. Kulise dreves, igra svetlobe in sence ter preplet sosledja jas ustvarja slikovita krajinska prizorišča. V parku je evidentiranih okoli 70 eksotičnih in avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Izstopajo veličastno razrasle platane, gabri, bukve, tise in tulipanovci. Pomembni parkovni prvini sta tudi voda, ki nastopa kot umetno jezero in baročne skulpture štirih letnih DOLENJSKE TOPLICE — V Zdravilišču Dolenjske Toplice bo v petek, 23. marca, gostoval pevec Zlatko Dobrič, ki se je občinstvu priljubil predvsem s pesmijo »Ne joči, Ančica«. V Dolenjskih Toplicah ga bo spremljala skupina Komet. Ples se bo začel ob 20.30. Zdraviliščarji pa vam bodo z veseljem ponudili dobrote topliške kuhinje. TRIO SLAVČEK V LANGENHAGNU NOVO MESTO — V soboto na Jožefovo je društvo Krka iz tega partnerskega mesta v ZR Nemčiji spet pripravilo praznovanje, na katero so povabili tudi Novomeščane. Delegacijo je tokrat predstavljal kar trio bivšega ansambla Slavček z vodjem Ivanom Šiško in njunima sinovoma Stankom in Janijem. V dvorani kluba se je zbralo več kot 150 naših zdomcev in gostov, ki so se ob glasbi tega tria zabavali do jutranjih ur. Čevljar duša zbora Darko Duša usposobil harmonikarski zbor v Osilnici OSILNICA — Komaj mesec dni je minil od sklepa KSD Tone Ožbolt v Osilnici, da bodo ustanovili tudi hamomikarski zbor, ko so se harmonikarji že predstavili na nedavnem javnem nastopu in poželi veliko priznanje. Vodja Darko Duša je povedal, da za nastop, kije zelo uspel, pravzaprav niso skupaj kaj dosti vadili. Trenutno šteje harmonikarski zbor 7 ali 8 članov, ki so s slovenskega in hrvaškega brega Kolpe in Čabranke. Stari so od 9 do 60 let, vsi pa kar dobro obvladajo igranje na harmoniko. Njegova zamisel pa je, da bi usposobil dober ansambel šestih članov (bas in ritem kitara, klavir- Darko Duša ska harmonika in frajtonarica ter pevec in pevka). Doslej mu je na hitro uspelo sestaviti manjši ansambel, s katerim so se prvič predstavili na prireditvi za dan žena, ko so nastopili v kulturnem programu, nato pa so igrali še za ples. Darko je po poklicu čevljar in namerava v Osilnici odpreti čevljarsko delavnico ter trgovino s čevlji in čevljarskimi potrebščinami. časov. Vizualno park ne izstopa, temveč se staplja z okoljem in s pripadajočo grajsko arhitekturo ter z objekti v parku. Kljub izjemnim potencialom in pomenu pa je stanje parka zaskrbljujoče, saj praktično od prve svetovne vojne ni bil več vzdrževan. Prepuščen je bil tako rekoč samemu sebi oziroma naravnim silam. Nekdanji parkovni koncept je dodobra zabrisan, saj je park začel do-ozdni značaj, v kal« DOBRODELNI KONCERT V LESKOVCU LESKOVEC — Jutri ob 17. uri bo v prostorih tukajšnje osnovne šole dobrodelni koncert »Odpiramo srca ti- bivati gozdni značaj, v katerem so se razbohotili številni samosevci in gozdni plevel. Nedvomno je svoje prispeval tudi čas oziroma biološka zrelost, v kateri je danes večina prvotno zasajene parkovne vegetacije. In tako, kot seje prebudila Trnuljčica, je tudi mokriški park pričel dobivati novo podobo. V skladu s konservatorskim programom sanacije in ureditve parka, ki gaje pripravil naš zavod, so se ob Finančni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije, Občinske kulturne skupnosti Brežice in Term Čatež pričeli izvajati prvi sanacijski ukrepi. Lani smo z drevesnokirurškimi posegi poskrbeli za posamezna obolela drevesa, zatem pa smo nadaljevali s sistematičnimi urejevalskimi deli ob ce- stim, ki so izgubili sonce«. Organizira ga Društvo za pomoč duševno prizadetim Krško v sodelovanju s Studiom D iz Novega mesta. Izkupiček s koncerta bodo namenili ureditvi še enega razvojnega oddelka za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v katerega bi se lahko vključili otroci iz cele krške občine. Na petkovi prireditvi, katere sponzorji so Videm in JE Krško ter Studio D Novo mesto, bodo nastopili Pop design, Don Men-toni blues band, Romeo, Memories, Božidar Wolfand Wolf, Simona Weiss, Majda Arh, Nace Junkar, Helena Blagne, Sandra Dimnik, Zlatko Dobrič, Anika in Tina Horvat, Rudi Radin in Stanka Macur. Na koncertu bodo študentje prodajali svoje ročno izdelane igrače, izkupiček pa bodo namenili prav tako za ureditev oddelka. Predšolski otroci imajo na prireditev prost vstop. sti, ki vodi v grad. Zahtevno delo je opravil gozdar Milan Šercer iz Ljubljane. Pred kratkim pa smo pričeli odpirati; vedute na grad. S postopnim odstranjevanjem visokorasle vegetacije z graji skega griča je tako mogočna grajska ar-, hitektura ponovno pridobila svojd nekdanjo vlogo in pričela obvladovati prostor. Veliko sprememb je tudi v osrednjem parkovnem delu, kjer trenutno1 odstranjujemo vsa bolna in suha drevesa, nekatere samosevce in drevesa, ki ni sodijo v parkovni koncept. Tako bomo postopno z načrtnim urejanjem ohranili in obnovili prvotne vrtnoarhitekturnf kvalitete tega pomembnega spomeniš kega objekta in jih hkrati vključevali' razvoj kvalitetne gostinsko-turistični ponudbe. Dela so še v polnem teku, zato b< mesec maj najbolj primeren za prvi sprehode po parku, kjer začetna dela ži kažejo prve rezultate: odpirajo se nov pogledi na grad, kapelo, parkovne detajle in prijetne kotičke ... Pridite ii poglejte! ANDREJ HUDOKLIN Zavod za varstvd naravne in kulturne dediščini’ Novo mest« »STUDIO N« IN ZDRAVJE IN LEPOTO VAS — Pred kratkim je dr. Stanko Nikolič, ki vodi zdravstveni postaji v Vsi in Osilnici, zaprosil občinsko skupščino Kočevje za opravljanje postranskega poklica. Odpreti namerava »Studio N«, v katerem bo skrbel tako rekoč za zdravje in lepoto ljudi. Za nego telesa ima v svoji hiši na Hribu bazen, naprave za vodno, ročno in elektro masažo, savno in Solaris. Ukvaijal se bo še z zdravljenjem na osnovi tradicionalne kitajske medicine, zeliščarstvom in zdravljenjem z zdravilnimi zelišči. Odprtje »Studia N« bo nov prispevek k uresničevanju programa revitalizacije Ko- OBIČAJI ZA POMLADNI POZDRAV MOKRONOG — Tukajšnje Turi' stično društvo bo organiziralo jutri ot 19. uri v mokronoškem kulturnem dti mu večer ljudskih pesmi in običajev. N( prireditvi na 2. letošnji pomladni dal bosta sodelovala KUD Emil Adamiči Mokronoga in KUD Svoboda z Mirni čevske. OB SEJMU ŠE POLET Z LETALOM PREČNA — Že dve nedelji zapore ima Dolenjska nov avtomobilski sejen v organizaciji letališča v Prečni. Prosto ra za jeklene konjičke tam res ne manj ka, imajo pa še eno zanimivost, ki bo nedeljo dopoldan pomagala krajša čas. Letalci ves čas sejma nudijo cbisj kovalcem tudi ogled sejma in drugi) krajev Dolenjske iz ptičje perspektivi Petnajstminutni polet s štirisedežnim lej talom velja 100 dinarjev za osebo, j DANES NA OTOČCU OTOČEC — Danes, 22. marca bo < diskoteki Otočec večer evergrinov in koktajlov. Gostja večera bo Simona Weiss Zaželene so rezervacije. LEPOTA NI NAKLJUČJE — »Mila«, ta čas myboU razširjeni ženski tednik v državi, in novomeška »Krka« sta v soboto, 17. marca, pripravili v hotelu Kandija za Novomeščanke brezplačno urejanje frizure in make upa s Krkinimi kozmetičnimi preparati. Zanimanje je bilo veliko tako med mladimi dekliči kot zrelimi ženskami. Če bi hoteli polepšati vse, ki so vzele vabilo zares, bi ekipa lahko ostala v Novem mestu več dni. Tokrat se je brezplačno polepšalo 65 Novo-meščank, ki so iz Krkine in Miline »lepotilne delavnice« hodile kot »nove«. Napol obljubljeno je bilo, da prireditev ni zadnja te vrste. (Foto: Z. L.-D.) IŠČEJO NOV ANSAMBEL DOLENJSKE TOPLICE V Zdravilišču Dol. Toplice iščejo nov stalni hišni ansambel. Po zgledu Otočca želijo pripraviti avdicijo, na kateri bi nastopili ansambli, ki bi bili pripravljeni prevzeti igranje na sobotnih topliških plesih. Zadnjo besedo pa bodo prepustili obiskovalcem zdravilišča, ki bodo na avdiciji lahko glasovali za ansambel po njihovem okusu. Vse ansamble, kijih zanima igranje v Dol. Toplicah, prosijo, naj pošljejo prijave (in svoje podatke) za nastop na avdiciji na naslov: Zdravilišče Dolenjske Toplice, 68350 Dol. Toplice. Avdicija bo predvidoma sredi aprila. J. K. studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista , Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice MIRKU KORITNIKU iz Trbovelj. Za nagrado mu čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z eno novostjo takšna: 1 (3) Dolenjski kaveljci — ANSAMBEL I. PUGLJA 2(1) Jasmin — SPOMIN 3 (4) Vzcvetele so veje jasmina DOLENJSKI FANTJE 4 (2) Radi imamo vse ljudi — ANSAMBEL I. RUPARJA 5 (8) Kakor sedaj cvetel bo maj — ANSAMBEL F. MIHALIČA 6 (6) Haha, Košir se še ne da — AVSENIK 7 (5) Ljubezni mi nisi dala — FANTJE Z VSEH VETROV 8 (10) Pa prišel je dan poroke — ANSAMBEL V. PETRIČA 9 (9) Češnja že cvete — GORENJCI 10 ( ) Ko je praznovanje — ANSAMBEL M. KLINCA Predlog za prihodnji teden: Ženinu in nevesti —MARIBORSKI KVINTET . VsAAAAAAAAAZyWVWWVVWWWVV7VWV'yWWWy‘y'^ Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KINOLOŠKO DRUŠTVO NOVO MESTO obvešča, da se še lahko vpišete v tečaj za ŠOLANJE PSOV v torek in četrtek ob 16. uri na vežbališ-ču na Grabnu pri novem mostu v Ločni. 158/12 ■kozerija ————— SAJ TO JE BIL VENDAR DNEVNIK! — Prava škoda, ate, da te ni bilo včeraj zvečer doma. — Smo imeli obiske? — Ne, ampak sva se z mamo imenitno zabavala. — Lahko zvem, s čim? % — Stric, kije govoril po televiziji, je razlagal, da srbske blokade slovenskega gospodarstva sploh ni. Rekel je, da bojkota ni, da so srbski kupci enostavno prenehali kupovati slovensko blago. — Česa ne poveš! — Pa to še ni vse, ate. — Poslušam, nadaljuj. — Drugi stric je govoril o Kosovu. Rekel je, da v demonstrante niso streljali miličniki. — Zanimivo. — Ja, rekel je, da so demonstranti sami streljali v demonstrante, da so si sami streljali v hrbte. Albanci Albancem. Strici miličniki so metali v demonstrante samo solzivec. — Pa z gumijevkami so jih, ne? — Mogoče kakšnega. — In to je vse? — Ni še vse, ne. Govorili so tudi o razširitvi obmejnega pasu od 100 na 1000 metrov. — Verjetno so pokazati sedeče slovenske politike in druge ljudi na meji. Tudi to so, vendar so se z juga zgražali nad tem. — Zgražali so se? — Da, rekli so, kako sedeči Slovenci ne razumejo, da gre za pridobivanje ugleda Jugoslavije v svetu. Rekli so, da Jugoslavija pridobiva ugled — Daj, napni možgane, pa se spomni, kako je bilo naslov lej humoristični oddaji! — Saj to sploh ni bila humoristična ododaja, ate, z mamo sva gledala televizijski Dnevnik. TONI GASPERIČ MMMBMBMi MMHMHHRGSNMMHi!