Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (14/23 °C) bo deževno, v soboto (13/22 °C) in nedeljo (13/24 °C) pretežno oblačno. Možne plohe in nevihte.
Četrtek, 6. septembra 2018
številka 36 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim

Odprtje modularnega vrtca pri Vrtiljaku
Velenje - V ponedeljek, 10. septembra, bo ob 17. uri župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič skupaj z ravnateljico Vrtca Velenje Natašo Doler odprl modularni vrtec ob vrtcu Vrtiljak. Celotna vrednost investicije znaša skoraj 400 tisoč evrov. Modularni vrtec z dvema oddelkoma za otroke skupin prvega starostnega obdobja (1-3 let) so postavili v zelo kratkem času in tako so lahko otroci že s prvim šolskim dnem v novih prostorih. Mestna občina Velenje je vse do sedaj zagotavljala dovolj prostorskih zmogljivosti Vrtcu Velenje, da so se vanj lahko vključili vsi otroci, katerih starši so izrazili ta interes in za to si bodo prizadevali tudi v prihodnje.	a mz
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Velenje skupaj z Zvezo šoferjev in avtomehanikov vsako leto ob prvih šolskih dneh dodatno poskrbi za varnost otrok na vseh frekventnih križiščih in šolskih poteh. Udeležence v prometu opozarjajo, naj bodo še dodatno previdni. Od ponedeljka do včeraj je bilo tako »na delu« 23 njihovih članov vsako jutro med 7. in 9. uro, ko otroci prihajajo v šolo, in potem spet med 11. in 13., ko odhajajo domov.	■
as
Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si
-VO
iu-l ■in
50
■u-t ii*"> :o
^m^m VELENJE 2018
Kna
7 petek . septe
IDRIJA, MEŽICA, ZASAVJE, KOČEVJE, ČRNOMELJ, VELENJE
september
2018,
od 10. do 21. ure, Velenjska promenada
Peskovnik
Tina Felicijan
Četverica, ki si je zamislila Kunigundo in jo leta 1998 izvedla kot enodnevni festival, se je želela imeti preprosto fajn. Zanje je bil to peskovnik, v katerem niso mogli narediti ničesar narobe, prostor za eksperimentiranje, v katerem jih ni nihče obsojal, pravijo. V tem peskovniku se je igralo najmanj pet generacij, ki so gradile, branile, ohranjale, rušile in znova gradile ter utrjevale grad, ki je z vsako programsko in organizacijsko ekipo spreminjal zunanjo podobo, temelje pa ohranjal.
Danes Festival mladih kultur Kunigunda ni le eden redkih nekomercialnih kulturno-umetniških festivalov s tako tradicijo v Sloveniji. Je tudi eden najbolj kompleksnih, saj se ne opredeljuje le kot prostor za raziskovanje tako glasbenih kot likovnih, uprizoritvenih, fotografskih, filmskih, literarnih, digitalnih in drugih izraznih sredstev. Opredeljuje se tudi kot festival, ki izbira med nekonvencio-nalnimi, neuveljavljenimi, zapostavljenimi, a vseeno kakovostnimi kulturno-umetniškimi praksami. Kot festival, ki ljudem vse to večinoma brezplačno prinaša v urbani prostor lokalnega okolja, jim prikazuje, kar jim množični mediji in drugi lokalni prireditelji ne, tako pa širi obzorja njihovega čuta za estetiko. Zraven opozarja tako na konstruktivne kot destruktivne družbene procese ter vzbuja bolj kritično, strpno, čutečo, solidarno kolektivno zavest. Ima tudi mednarodno noto, saj poleg nastopajočih iz tujine na festivalu ustvarjajo tudi prostovoljci iz različnih držav. Pa še spodbuja mladinsko delo, ustvarja priložnosti tako za mlade umetniške goste kot organizatorje festivala, povezuje niti v lokalni mreži raznih institucij, organizacij in posameznikov... Pri podrobnem pregledu dvajsetletnega dogajanja na festivalu se je pokazalo, da so bili posamezni deli te kompleksne strukture enkrat bolj, drugič manj vitalni, kar je bilo odvisno tako od prizadevnosti posameznikov najožje programske in organizacijske ekipe kot od njihove usklajenosti ter od finančne podpore, infrastrukture in drugih dejavnikov. Izkazalo pa se je tudi, da se nikoli ni zamajal tisti steber peščenega gradu, ki podpira lokalno kulturno-umetniško produkcijo in njene avtorje. Če že Kunigun-di ni vedno uspelo razločiti zrnja od plev pri žetvi alternativnih kulturno-umetniških praks, če se je kdaj umaknila iz središča mesta, če s programom ni vedno posegla na vsa polja človeške ustvarjalnosti, če je kdaj zaobšla tudi največje kamne javne spotike in v nebo vpijoče družbene anomalije ali kako drugače zamajala temelje, na katerih festival stoji, pa ji je vedno uspelo poiskati in izpostaviti nadobudne lokalne ustvarjalce. Mnogi, ki so se občinstvu morda celo prvič predstavili na Kunigundi, so danes bodisi uveljavljeni v širših umetniških krogih bodisi so prepoznavni na popularni sceni. Po drugi strani so nekateri, ki so delovali v zakulisju festivala, dobili dovolj izkušenj, da so se zaposlili na svojih področjih, tako pa za vedno ostali povezani s Kunigundo. In če je to tisti kamenček v mozaičnem poslanstvu Kunigunde, ki ne manjka na niti eni teh letnih produkcij - torej njena srčna vez z lokalno mladino -, upam, da ga Kunigunda ne bo nikoli izgubila in se lokalnim mladim ne bo nikoli izneverila.
ZjUflll i.\ mriirm SJI «iti.- Llalin.
n
Rudarske igre «d 11. do 13. ure 1 Promenada
OklISOV Od 10.do 19.ure
Rudarske pihalne godbe:
Velenje, Idrija, Mežica
Glasbene skupine:
Rudarski oktet, Knapovske punce, Gaberški cvet
ncert:
kupina Orlek i
ihalni orkester Prem
Velenje sprejema sirske družine
Velenje - Slovenija sprejema še zadnje tri družine s priznano mednarodno zaščito, ki so iz Sirije pribežale v Turčijo. Predvidoma do konca oktobra bodo nastanjene v integracijski hiši v Velenju. Kot je znano, se je Slovenija zavezala, da bo sprejela 40 beguncev iz Sirije in Eritreje ter poskrbela za njihovo nastanitev in integracijo v slovensko družbo.
Štiri družine, ki so skupaj štele 21 oseb, je Slovenija že sprejela julija. Nameščene so bile v Mariboru, zdaj pa sprejema še tri preostale družine, ki sicer skupaj štejejo 19 oseb. Na vladnem uradu navajajo, da bodo začeli družine takoj po nastanitvi intenzivno vključevati v slovensko družbo.
Velenjski mestni svet je sicer že lani sprejel sklep, da se tu lahko namestijo družine iz Sirije, in sicer največ do 30 oseb.
V Slovenijo bo po trenutnem sporazumu lahko premeščenih 567 oseb, ki so prosilci za azil. Trenutno je le 244 osebam priznan status begunca.
a mz
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
ii^AS
6. septembra 2018
(r.
LOKALNE novice
V šolo skozi mavrični svod
Stekla volilna opravila
Ljubljana, 3. septembra -Teči so začeli roki za izvedbo volilnih opravil pred lokalnimi volitvami, ki bodo v 212 občinah potekale 18. novembra. Na upravnih enotah te dni overjajo podpise za podporo kandidatom in kandidatnim listam.
Kandidata za člana občinskega sveta oz. listo kandidatov mora s podpisi podpreti najmanj odstotek volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Za vložitev kandidature za župana se zahtevajo podpisi najmanj dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500.
Promenada okusov - Knap fest
Velenje - V petek, 7. septembra, bo zelo pestro na velenjski promenadi, kjer Zavod za turizem Šaleške doline pripravlja kulinarično tržnico in KNAP FEST, prireditev, na kateri želijo predstaviti bogato, tudi kulinarično rudarsko izročilo slovenskih krajev. Na 7. Promenadi okusov boste tako med 10. in 19. uro okušali slovenske rudarske jedi. Predstavile se bodo restavracije iz vse Slovenije, kuharski mojstri pa se bodo preizkusili v pripravi jedi, ki se bodo z okusom, obliko, barvo ali po načinu postrežbe čim bolj približale rudarskim zgodbam. Ob 19. uri bo obiskovalce nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, sledil bo koncert glasbene skupine ORLEK in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.
Ureditev zbirnega mesta
Šmartno ob Paki - Zaradi spremembe predpisov s področja zbiranja odpadkov se je zbirni center za zbiranje odpadkov pri pokopališču v Šmartnem ob Paki prekategoriziral v zbirno mesto. Na tem mestu je sedaj manj zabojnikov za ločevanje odpadkov, saj ob sobotah zbrane odpadke občani odlagajo v en velik zabojnik, njegovo vsebino pa nato sortirajo v zbirnem centru v Velenju.
Na občinski upravi so povedali, da so se zaradi spremenjenega režima dela lotili izdelave projekta za ureditev zbirnega mesta, ki bo primernejši sedanjemu načinu odlaganja, predvsem pa se bo lepše usklajeval v okolico. Poleg tega predvidevajo na tem mestu še ureditev parkirišča, s čimer naj bi na obstoječi površini zagotovili čim več parkirnih mest.
Nova brunarica v Martinovi vasi
Šmartno ob Paki - V Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki je kljub temu, da v tem času ni predvidenega v njej kakšnega dogodka, kar živahno. Tu namreč potekajo aktivnosti za postavitev novega objekta za potrebe šmarškega turističnega društva. Obstoječo brunarico so namreč pred poletjem člani društva podrli zaradi dotrajanosti. Postavitev nove brunarice je sestavni del zasnove ureditve Martinove vasi, ki ga je pripravila občina. Ta je uredila tudi vse formalnosti za postavitev objekta.
Nova brunarica v teh dneh že dobiva svojo podobo. Boža Polak, predsednica društva, je povedala, da je rok za dokončanje del 23. septembra, saj naj bi štiri dni kasneje v njej že pripravili prireditev.
Člani društva so v postavitev brunarice že vložili veliko ur prostovoljnega dela, ki ga vrednotijo na vsaj toliko, kot bodo znašali stroški materiala, to pa je vsaj 10 tisoč evrov. Denar za postavitev in ureditev novega objekta bo društvo v veliki meri zagotovilo iz svoje blagajne, saj so pred leti oblikovali sklad in vanj vlagali denar, ki so ga zaslužili z izvedbo projektov LAS-a. Uspelo pa jim je pridobiti še nekaj donatorjev.
Še nekaj dni za predloge priznanj
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je pred časom objavila razpis za zbiranje predlogov za dobitnike občinskih priznanj in nagrad za leto 2018. Zadnji dan za oddajo predlogov je ponedeljek, 10. september. V razpisu sta predvideni dve možnosti, in sicer grb občine in dve plaketi občine, ne pa tudi priznanje častni občan. Prispele predloge bodo naprej prevetrili člani, o izoblikovanem seznamu letošnjih nagrajencev se bodo na predlog komisije za priznanja in nagrade izrekli člani šmarškega občinskega sveta na seji, ki bo predvidoma v ponedeljek, 24. septembra.
Ena okužba z virusom Zahodnega Nila
Letos je bilo v Sloveniji testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. Okužbo z virusom Zahodnega Nila so potrdili pri eni osebi, ki je bila hospitalizirana, a je že odpuščena v domačo oskrbo, so za STA potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Po podatkih, zbranih do 30. avgusta, je v državah EU zbolelo več kot 700 ljudi.
a tp, mz
Šoštanj, 3. septembra - Občina Šoštanj in ožja skupina za oživitev tamkajšnjega trga bratov Mravljakov sta poskrbela, da bo letošnjim prvošolcem v lokalni skupnosti ostal prvi letošnji šolski dan v lepem spominu. 'Prvič v šolo' sta poimenovala prireditev, ki sta jo organizatorja popestrila z mavričnimi vrati, nastopom in zabavnimi vrago-lijami klovnese Tinke Šminke, s simbolično »predajo« otrok, ki so brezskrbno otroštvo v vrtcu zamenjali s šolskimi obveznostmi. Otroke so na prireditev skozi mavrični svod na severni strani trga pospremili tudi nekateri starši ter učiteljice.
Šoštanjski župan Darko Menih je povedal, da je to drugi dogodek v nizu prireditev, ki so sestavni del projekta prenove omenjenega trga. Cilja prenove sta dva: vnovična oživitev trga z različnimi ustreznimi dejavnostmi in njegova prometna ureditev. »Prvi šolski dan nam je prišel zelo prav v teh prizadevanjih, hkrati pa smo želeli pripraviti nekaj posebnega za prvošolce. Menim, da bodo simboličen prehoda iz vrtca v »ta resno šolo« ohranili v lepem spominu.« Izrazil je upanje, da bodo odlično idejo izvedli tudi v prihodnje in da bo izbor najboljših pripomogel do želenega cilja.
Kot je povedala ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Bru-
snjak, so se v vrtcu od 76 otrok, ki so v tem šolskem letu prvič prestopili šolski prag na matični šoli v Šoštanju, in 8 na podružnici Topolšica poslovili že pred poletnimi počitnicami, na prireditvi
pomagale na nadaljnji življenjski poti. Prireditev za prvošolce ima vse možnosti, meni Brusnjakova, da postane tradicionalna in eden od prepoznavnih dogodkov v lokalni skupnosti.
nizirati tudi v prihodnje. Doslej so organizirali druženje na prvi šolski dan s starši in učitelji na kratko le v šoli, druženje na trgu bratov Mravljakov v popoldanskem času pa je bolj sproščeno.
Na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju je bilo na prvi šolski dan zabavno in pestro.
Prvič v šolo pa so jih simpatično predali v varstvo drugih, ki si bodo skupaj z otroki prizadevali za nadaljnje gojenje vrednot, za katere so se zavzemali v vrtcu. Zapečatili so jih v skrivnostno skrinjico. Verjamejo, da jim bodo
Majda Završnik Puc, ravnateljica osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, je ocenila, da je novost za prvošolce v občini Šoštanj in za njihovo šolo dobra ideja, ki jim bo ostala v lepem spominu. Lepo bi jo bilo orga-
Hkrati z njim navajajo otroke na stvari, ki so v okolju pomembne in s katerimi se bodo srečevali naslednjih devet let.
• Tp
Savinjsko-šaleška naveza
Po državni na vrsti še nova lokalna oblast
Plahi kapital - Žaga zamuja - Ceste in 'ceste' - Kdo bo novi 'grof' - Domače je, domače
Ko so nekateri že pričakovali, da bomo v miru pričakali uradno potrditev vlade in začetek njenega pravega dela, že je zavrelo. Saj veste: nekateri gospodarstveniki so v koalicijski pogodbi zaznali grožnjo, da je njihovo delovanje ogroženo, in so, kot nekateri že mnogokrat, napovedali selitev kapitala in dejavnosti v tujino. Premier in »načrtovani« gospodarski minister sta jih začela miriti, kakšen bo njun »izplen«, pa bomo še videli. Vsekakor pa je to slab signal za začetek vladanja nove garniture. In tudi zaradi tega bodo morda zaslišanja kandidatov za ministre in ministrice še bolj pestra. Nič pa naj ne bi bil s tem povezan zamik začetka gradnje največje žage v Sloveniji na Gomilskem. Seveda ne gre za domačo naložbo, ampak bodo to sodobno žago, ki bo letno lahko razrezala 300 tisoč kubičnih metrov lesa, zgradili Škoti. Kljub zamiku naj bi prva dela začeli kmalu, še to jesen. Kot je pri nas že navada, so nekateri taki naložbi tujcev naklonjeni, drugi pa vidijo v tem konkurenco manjšim domačim žagam. Kot posebno »pomoč« nekateri opozarjajo na načrt, da naj bi zaradi tega obrata na Gomilskem zgradili tudi dodatni uvoz na hitro cesto. Podobno naj bi načrtovali tudi novo ureditev priključka v Arji vasi, kjer v Arnovskem gozdu gradijo velik poslovni center. Tudi zaradi tega naj bi se tu promet močno povečal. Bliže uresničitvi je obnova ceste med Rogatcem in mejnim prehodom Dobovec. Ta je zlasti v poletnem času - tudi letos - hudo obremenjena, česar ne čutijo le vozniki, še bolj domačini, ki jim turisti »zatrpajo« cesto. Državna direkcija za ceste naj bi v sodelovanju z občino »re-šitvena« dela začela že kmalu. Kot naj bi se »kmalu« lotili tudi ceste v trškem jedru. Povsem pa se bodo prometnih težav rešili z izgradnjo obvoznice. Občina jih ima v svojih načrtih že več desetletij. Na območju Kozjanskega in Obsotelja je vse več zanimanja tudi za drugačne ceste - vinske. Z njihovo nadgradnjo naj bi »zgradili« novo vinsko turistično destinacijo. Projekt ne obsega le slovenskega območja, ampak tudi območje sosednje Hrvaške. Del denarja za uresničitev tega projekta bodo dobili tudi »iz Evrope«. Na naši strani ta projekt usklajuje Razvojna agencija Sotla, na slovenski strani sta vključena še Občina Šmarje pri Jelšah in Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Predvsem bi ob vinskih cestah radi z novimi »vsebi-
nami« obogatili ponudbo. Na naši strani je vključena šmarško-vir-štanjska vinska cesta. V Šmarju bodo tudi uredili znano Skazovo hišo in šmarsko vinsko klet, posebne točke s »pametnimi« klopmi pa bodo razen v Šmarju uredili še na Sladki Gori, v Lembergu in Tinskem.
In ko ponekod stremijo k razvoju na raznih področjih, so drugje že v središču pozornosti lokalne volitve. Še posebej zdaj, ko so v ponedeljek začela teči prva volilna opravila. Ponekod so že tudi znani nekateri kandidati za županski stolček, drugje nekateri še tehtajo svoje možnosti. Kaže, da so najbolj »odprti« v Celju, saj so tu že znani trije kandidati. Ob Bojanu Šrotu, ki celjski občini županuje že pet mandatov, še do državnozborskih volitev predsednik SLS, sicer pa tudi pooblaščenec župana Marko Zidanšek in »občinar« Sandi Sendelbach. Verjetno pa se jim bo pridružil še kdo, tako da bodo volitve še bolj zanimive. Seveda vsi kandidati obljubljajo knežji občini vse najboljše, nekateri novi tudi vnovični dvig proti slovenskemu vrhu. Kljub dokajšnji konkurenci nekateri tudi letos »napovedujejo«, da aktualni župan prave konkurence ne bo imel. Previdnejši o izidu vendarle pravijo: bomo videli. Morda pa se tudi tu pojavi kak nov obraz.
Še preden bodo v Celju odprli letošnji Mos, bo na našem območju še en sejem: Kozjanski sejem. V dneh od 7. do 9. septembra se bodo v Kozjem predstavili lokalni obrtniki in podjetniki, pripravili bodo delavnice in predavanja, bogata bo seveda tudi kulinarična ponudba.
Pa še to: v Šmarju pri Jelšah prisegajo na domače. Potem ko so že v obeh največjih centrih naše širše regije odprli za mlade in starejše atraktivna pumtracka, so v tem kraju v pričakovanju otvoritve koloparka. Tako so namreč poslovenili tako »igrišče« z različnimi grbinami. Seveda bo kdo oporekal, da ta kolesarski poligon oziroma kolopark ne pove vsega, čemur je objekt namenjen. Razen kolesarjem je namreč namenjen tudi rolkarjem, rolerjem in voznikom skirojev. Je pa tudi res, da imajo tudi ta »vozila« kolesa ali vsaj koleščke.
• k
flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena Izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 3
6. septembra 2018
""^Jis
AKTUALNO
15
Župan sprejel velenjske prostovoljce
Velenje, 1. septembra - Na deževno sobotno popoldne prvega dne v septembru je velenjski župan Bojan Kontič pripravil tradicionalni sprejem velenjskih prostovoljcev. Ta je potekal pod šotorom v TRC Jezero, kljub slabemu vremenu pa se ga je udeležilo skoraj 200 prostovoljcev iz različnih društev in humanitarnih organizacij.
Športna zveza Velenje je poskrbela za zabavne športne igre udeležencev srečanja. V njih se je ob glasnem navijanju udeležencev pomerilo 8 ekip, na koncu pa je, po več disciplinah,
Župan Bojan Kontič se je na sprejemu zahvalil prostovoljcem in prostovoljkam, ki s svojim delom veliko prispevajo k temu, da je mesto Velenje mesto, v katerem je lepo živeti. Sodelujočim v športnih igrah pa je podelil priznanja in zahvale.
Za uvod v druženje velenjskih prostovoljcev in prostovoljk so se ekipe različnih društev in humanitarnih organizacij pomerile v zabavnih športnih igrah. Tisti, ki niso sodelovali, so navijali.
slavila ekipa PGD Pesje. Preden je župan članom najboljših treh ekip podelil priznanja in pokale, je nagovoril zbrane prostovoljce in prostovoljke. »Velenje je mesto, ki je zraslo s prostovoljnim delom. Vi ste tisti, ki to tradicijo nadaljujete, ne da bi vprašali, koliko stane vaše delo. Hvala vam, ker ste vedno pripravljeni pomagati,« je poudaril. Družab-
no srečanje se je nadaljevalo ob polno obloženi mizi in glasbi, ki je mnoge spravila na plesišče.
Župan Bojan Kontič bo septembra, ko velenjska občina praznuje občinski praznik, pripravil še nekaj sprejemov. Zagotovo pa je simbolno, da je najprej sprejel prav prostovoljce in prostovoljke.
Od 17. septembra šoštanjski BUS
Tudi Šoštanjčani dobivajo brezplačni mestni avtobus, ki bo poskusno vozil od 17. septembra do 24. decembra - Zanj iz proračuna namenjajo dobrih 20 tisoč evrov
Mira Zakošek
Šoštanjčani so si dolgo želeli brezplačni avtobus, ki ga bodo sedaj poskusno tudi dobili. Kot pravi direktor občinske uprave Drag Koren, so ga opredelili že v svoji prometni strategiji, kjer so ga postavili med pet prednostnih nalog (dobre peš in kolesarske poti, trajnostno naravnan motorni promet ...).
Mestni brezplačni avtobus bo na svojo prvo pot krenil 17. septembra, poskusno »obratovanje« pa bo trajalo do 24. decembra. Na osnovi izkušenj bodo potem zastavili nadaljnje aktivnosti. Poimenovali so ga šoštanjski bus, z osrednje avtobusne postaje pa bo vozil vsak dan razen nedelje, in sicer ob 8., 9., 10., 15., 16. in 17. uri. Ustavil bo v Metlečah pri blokih, na rondoju pri Domnu,
pri Lipi v Pohrastniku, od tu bo peljal po Primorski cesti, kjer se bo tudi ustavil in nadaljeval pot nazaj na avtobusno postajo v Šoštanju. Od tu bo peljal mimo TEŠ-a, Družmirja in Prelog (tudi tu so predvideni postanki) in naprej proti trgovini Hofer in pokopališču, kjer bo imel predvidoma polurni postanek. Nato se bo vrnil po isti poti nazaj na izhodiščno postajo v Šoštanju.
»Upam, da bodo občani šoštanjski bus dobro sprejeli in da pomeni to njegovo poskusno obratovanje začetek novih »mobilnih« navad v našem mestu. Vsekakor upam, da bomo te vožnje v prihodnje razširili še na druga območja v občini,« pravi Drago Koren. Občina je za poskusno obratovanje svojega brezplačnega lokalca v proračunu zagotovila dobrih 20 tisoč evrov.	a
Spominski park posvečen XIV. diviziji
O legendarnosti slovenske partizanske enote priča spominska soba na Graški gori - Preuredili so jo pred štirimi leti
Milena Krstič - Planine
Graška gora - Prvo postavitev spominske sobe, posvečene legendarni XIV. diviziji iz leta 1979 na Graški gori, so pred štirimi leti popolnoma prenovili. Danes je del spominskega parka, ki obsega območje od spomenika Nošenje ranjencev.
na voljo,« pravi kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak. »Obiskovalci lahko ključ spominske sobe dobijo na domačiji Štumpfel, za obisk skupin se lahko dogovorijo z Muzejem Velenje.« Skupine prihajajo od vsepovsod, sredi avgusta so gostili skupino iz Izraela. Spominska soba priča o pohodu divizije iz Suhorja v Beli krajini,
Spominska soba je odprta ob vseh večjih prireditvah, obiskovalce takrat sprejme kustos Muzeja Velenje. Zadnjo soboto avgusta, ko je na njej potekalo srečanje borcev, planincev in veteranov, jih je
sprejemal Vinko Mihelak.
>
Na elitnost partizanske enote kaže veliko fotografij. Na poti jo je spremljal fotoreporter.
Park so urejali v dveh delih. Spominsko sobo leta 2014 ob 70. obletnici prihoda XXIV. divizije na to območje, naslednje leto, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, pa so spominskemu parku dali današnjo podobo.
Zaradi specifične lokacije, odmaknjene od mesta, soba ni redno odprta. »Zagotovo pa je dvakrat na leto, ko tukaj potekata dve veliki prireditvi, prvomajsko srečanje in avgusta srečanje borcev, planincev in veteranov. Trudimo se, da bi bila obiskovalcem vedno
od koder je krenila 6. januarja 1944. Elitna slovenska partizanska enota je proti Štajerski krenila z nalogo združiti in spodbuditi Slovence in Slovenke v boju proti okupatorju. »Njena pot je bila nekaj posebnega, legendarnega. Prehodila je več kot 500 kilometrov skozi takrat ustaško Hrvaško, pri Sedlarjevem vstopila v spodnjo Štajersko oziroma v takratni
>
Ključ dobite na domačiji pri Štumflovih.
nemški rajh in tu je v trdi zimi bila težke boje. A je obstala in tu ostala do konca druge svetovne vojne. Bila je ena od enot, ki so igrale ključno vlogo pri zaključnih osvobodilnih bojih.«
■
■
v
amfiteatru 2018
0
MESTNA OBČI NA
VELENJE
torek, 11. september, ob 18. uri
■ PLESNA SOLA SPIN
S plesno šolo Spin, ki letos praznuje že 21. leto delovanja, bomo zaplesali družabne, orientalske in latino ritme. Naše najmlajše pa bodo navdušili s cici, dance in hip hop gibi.
y	- »
V primeru dežja dogodek odpade!
v
amfiteatru 2018
0
MESTNA OBČINA
VELENJE
četrtek, 6. september, ob 18. uri
PLESNO-REKREATIVNI STUDIO
M - DANCE
Plesno-rekreativni studio M-dance je namenjen otrokom in mladim, ki se lahko preizkusijo v hip hop-u in street dance-u, zumbi, cheerdance-u in breakdance-u, za odrasle pa imajo različne skupinske vadbe, kot so zumba, body move, power move, M-ladies in joga." ^ . ^


V primeru dežja dogodek odpade!

Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

6. septembra 2018
Nihče ni ostal brez nove pogodbe
V dveh družbah Skupine Premogovnik, v PV Investu in HTZ, so novo sistemizacijo delovnih mest že uvedli, trenutno ta poteka v PV
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Sestavni del Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki so ga v Skupini Premogovnik sprejeli in potrdili leta 2014, potem ko so se znašli v precejšnjih likvidnostnih težavah, zajema (tudi) reorganizacijo in sistemizacijo delovnih mest, tako v matičnem PV kot hčerinskih oziroma pridruženih družbah.
Reorganizacijo so leta 2016 začeli v PV Investu, lani nadaljevali in zaključili v družbi HTZ. Ker je to zelo zahtevno in občutljivo področje, vanj seveda ni dobro posegati brez socialnih partnerjev. Zato smo za pogovor zaprosili predsednika reprezentativnega Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Skupine Premogovnik Simona Lamota. Najprej je poudaril, da so pri pripravi reorganizacije in sistemizacije delovnih mest v teh družbah zelo dobro sodelovali in delali z roko v roki s svetom delavcev.
Kako je potekalo sodelovanje in
dogovarjanje?
»Z eno besedo pošteno in pravilno. Pa tudi drugače, kot je to običajno. Poleg zakonsko predpisanih rokov srečevanj, sestankov, posvetovanj, dogovarjanj ... so se zvrstila številna neformalna srečanja, na katerih smo v ozkem krogu uskladiti najtežje zadeve.«
Izkupiček?
»131 zaposlenih je napredovalo, 31 zaposlenim je bilo žal ponujeno neustrezno delovno mesto, samo dva od teh pa sta izgubila plačilni razred. A bi, če novih pogodb o zaposlitvi ne bi podpisali, za te sindikat od podjetja HTZ zahteval, da se jim poišče zaposlitev znotraj Skupine PV ali Skupine HSE.
Če zaposleni ne bi sprejeli takšne rešitve, bi lahko zahtevali odpravnino in si drugje našli zaposlitev oziroma se prijavili v evidenco brezposelnih na zavodu za zaposlovanje. Ker pa je šlo v večini teh primerov za delovna mesta, ki so bila enako ovrednotena, le da je bil naziv drugačen ali pa je bila zahtevana drugačna izobrazba, zaradi česar so bila
bodo do izpolnjenih pogojev in upokojitve prejemali plačo, kot so jo imeli, tako da niso bili prikrajšani.«
Slišati je enostavno. Pa najbrž ni bilo?
»Že zato ne, ker je marsikdo od zaposlenih menil, da ima sindikat čudežno palico, moč odločanja o tem, kako bo podjetje organi-
>
Simon Lamot, predsednik podjetniškega SPESS: »Po enem letu bomo skupaj s svetom delavcev novo sistemizacijo delovnih mest
ocenili in podali predloge.«
neustrezna, jih je 29 sklenilo novo pogodbo, dva pa ne. Eden od teh se je skladno s kolektivno pogodbo odločil za odpravnino in iskanje nove priložnosti.
Od 782 delavcev jih je 771 prejelo in podpisalo novo pogodbo o zaposlitvi v HTZ, nekaj tistih, za katere ni bilo delovnega mesta v HTZ, se je prezaposlilo v PV na ustrezna delovna mesta, kar so jim omogočile stare pogodbe o zaposlitvi, nekaj jih je izpolnilo pogoje za upokojitev. Ti so k novi pogodbi prejeli aneks, da
zirano. Žal nima ne enega in ne drugega. Držali smo se zakonodaje, rokov za podajanje mnenj ... Začeli smo marca. Zavedali smo se, da ne bo enostavno, sploh, ker gre za delovna mesta, na katerih so zaposleni invalidi, končali pa novembra, decembra.
Ja, zelo težko je bilo. Že v prvem krogu smo vodstvu poslali 54 tipkanih strani mnenj za posamezno delovno mesto, splošno organiziranost, pričakovanja ... Zadeve smo se lotili sistematično.«
MOS podobno kot lani
Od 11. do 16. septembra na celjskem sejmišču blizu 1400 razstavljalcev iz več kot 30 držav - Letošnja partnerica Republika Srbija
Tatjana Podgoršek
Celje, 4. septembra - Od torka, 11., do nedelje, 16. septembra, se bo na celjskem sejmišču odvijal največji sejemski dogodek v regiji - 51. mednarodni obrtni sejem (MOS). Odprl ga bo predsednik države Borut Pahor, na njem pa se bo predstavilo blizu 1400 razstavljalcev iz več kot 30 držav, kar je približno toliko kot lani. Tudi letos pričakujejo, da bo sejem obiskalo 120 tisoč obiskovalcev.
Na novinarski konferenci je mag. Robert Otorepec, direktor družbe Celjski sejem, ki je skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenje glavni organizator dogodka , poudaril, da sejem prinaša bogatejšo ponudbo, ostaja pa zvest izboru petih osrednjih področij: Dom
-	gradnja in obnova doma, Tur - kamping in karavaning, turizem in prehrana, Teh -oprema in material za obrt in industrijo, Biz
-	poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini, ter MOS Plus - izdelki široke potrošnje. Letošnja država partnerica je Republika Srbija, s katero Slovenija zelo dobro sodeluje. To med drugim potrjujejo podatki, da znaša vrednost slovenskih naložb v Srbiji od leta 2005 do lani blizu 1,1 milijona evrov, več kot 1400 slovenskih podjetij v republiki pa zaposluje približno 25 tisoč delavcev.
Po besedah Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice, je zbornica več kot le partnerica sejma. Na približno 1000
GOSPODARSKE novice

Kako je bilo s pričakovanji zaposlenih?
»Preden se je začelo umeščati zaposlene v nova delovna mesta, je bilo vse mirno. Povsem človeško je, da so se zaposleni bali, da bodo tehnološki višek. Ko se je pokazalo, da bo na nekaterih delovnih mestih ljudi prej premalo kot preveč, ko so se začeli počutiti varne, se je pri nekaterih začelo pojavljati nezadovoljstvo z višino plačilnega razreda, z vrednotenjem delovnega mesta .«
»Preden se je začelo umeščanje zaposlenih na nova delovna mesta, je bilo vse mirno, kar je povsem človeško. Vsak se je bal, da bo višek.«
Pa zdaj?
»Nekateri so zadovoljni, drugi ne. Vedno je tako. Že ne samem začetku, po prvih formalnih in neformalnih sestankih je bilo jasno, da želi vodstvo namesto 340 sistemiziranih delovnih mest imeti teh le 180, s čim več opravili in čim širšim znanjem. Cilj sindikata pa je bil, da je potemtakem treba delovno mesto temu ustrezno ovrednotiti.
Drug tak primer je zmanjšanje števila nivojev vodenja s sedem na pet, pri čemer so se 'spustili' v najbolj operativen del - v sku-pinovodje, delovodje, pri katerih pa preboja nismo naredili. Dogovorjeno je, da bomo v enem letu s svetom delavcev, to pa bo kmalu, pripravili na to temo svoj predlog. Ali bomo uspešni ali ne, ne vem, vem pa, da ga bomo vsekakor podali.«
Na novinarski konferenci so predstavili letošnje sejemsko dogajanje, ki bo znova bogato in
pestro.
kvadratnih metrih razstavnih površin bodo njeni člani predstavili, s čim se ukvarjajo, z nekaterimi sejemskimi spremljevalnimi dogodki pa želijo med drugim odgovorne v državi opozoriti na njeno nalogo v prizadevanjih za razvoj obrtnikov in podjetnikov. Na ulici obrti v okviru sejma pa bodo predstavili 14 danes zelo iskanih poklicev.
Vrsto dogodkov bo pripravilo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki postaja vse pomembnejši partner sejemskega dogajanja.
Gospodarska rast med 4 in 5 odstotki
Slovenska gospodarska rast je po trenutnih ocenah Banke Slovenije med 4 in 4,5 odstotka.
Rast zaposlenosti se po njenih ugotovitvah od začetka leta postopoma umirja, znižujejo se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij v anketah. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala le še 7,9 odstotka, število razpoložljivih delavcev pa se glede na gibanja zadnjih mesecev hitro zmanjšuje. Presežek državnega proračuna naj bi letos po julijski oceni ministrstva za finance dosegel 227 milijonov, kar bi prispevalo k doseganju ciljnega javnofinančnega presežka v višini 0,4 odstotka BDP. Letos novo zadolževanje države ni več predvideno, do konca leta pa naj bi njen dolg po ocenah padel pod 70 odstotkov BDP.
Družba Akrapovič se je odločila za izplačilo dobička
Na skupščini se je družba Akrapovič, d. d., odločila za izplačilo celotnega bilančnega dobička v višini 32 milijonov evrov zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe v preteklih letih«. Čeprav najbrž ne bo povsem tako, pa se govori, da bo obdavčitev dobičkov močno povečana.
Za Kope ni zanimanja
Čeprav še ni niti jesen, se za nekatere dejavnosti in objekte zima hitro približuje. To velja tudi za Kope, ki so že nekaj časa v stečaju, njihova prodaja pa se ne premakne. Tako kot marčna je bila tudi dražba prejšnji četrtek neuspešna, saj ni bila vplačana nobena varščina. Izklicna cena za celotno smučišče Kope je bila na dražbi marca letos določena pri 3,4 milijona evrov, zdaj pa je bila znižana na 2,38 milijona evrov. Predvidoma bo še letos sledila nova dražba.
25 milijonov za avstrijskega logista cargo
Avstrijski logist cargo-partner je na Brniku uradno vzpostavil naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in jugovzhodno Evropo. Zgradili bodo 25 tisoč kvadratnih metrov skladišč in približno štiri tisoč kvadratnih metrov pisarn. Naložba je vredna več kot 25 milijonov evrov.
Na energetski zakon 136 pripomb
Ljubljana - Ministrstvo za infrastrukturo je v javni obravnavi osnutka novele energetskega zakona prejelo 136 pripomb. Trenutno poteka pregled pripomb in predlogov, nato pa bo ministrstvo ob njihovem smiselnem upoštevanju znova pripravilo končno besedilo predloga zakona. Sledilo bo usklajevanje in potrditev na seji vlade.
Tuš obdaril 22.000 prvošolčkov
Lansko jesen je TUŠ s partnerjem Rdečim križem Slovenije socialno ogroženim otrokom po vsej Sloveniji podarili 10.000 zvezkov v akciji Pričarajmo nasmeh - Podari zvezek. Letos pa so aktivnosti ob začetku šole usmerili še širše, in sicer na vse slovenske prvošolce. Vsem slovenskim osnovnim šolam so letos za prvošolčke podarili pakete vrečk za športne copate, s katerimi želijo poudariti športno udejstvovanje, ki je ključno za zdrav otrokov razvoj.
Proizvodnja v HSE nad načrti
Ljubljana, Šoštanj - Proizvodnja električne energije v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) je letos dva odstotka nad načrti. Hidroelektrarne so sicer zaradi sušnega poletja v juliju in avgustu proizvedle manj električne energije od načrtov. Hidrologija je bila julija 10 odstotkov pod načrti, avgusta pa 40 odstotkov pod načrti.
Medtem pa je proizvodnja v Termoelektrarni Šoštanj v letošnjem letu na primerljivi ravni z lanskim letom, pri čemer je treba upoštevati letošnji remont šestega bloka. Po končanem remontu je bila proizvodnja električne energije šestega bloka v juliju in avgustu že 59 gigavatnih ur nad načrtovano količino, to pa je 10 odstotkov več od načrtovane proizvodnje.
Z vlakom spet od Ljubljane do Trsta
Po sedmih letih bo v nedeljo, 9. septembra, potniški vlak znova povezal Ljubljano, Postojno, Pivko, Sežano in Divačo z območjem Furlanije-Julijske krajine. Vlak bo vozil dvakrat dnevno, cena vozovnice do Trsta bo stala osem evrov. Vožnja z vlakom od Ljubljane do Sežane bo trajala uro in štirideset minut, saj nekdanja Južna železnica ni primerna za hitrejše vlake. Čas vožnje vlaka od Ljubljane do Trsta pa bo predvidoma 2 uri 42 minut in bo primerljiv z avtobusno povezavo.
Na Letališču v Levcu nov hangar
Žalec - Gradnja hangarja na letališču v Levcu je že končana in novi hangar zdaj čaka na uporabno dovoljenje. Kot je povedal predsednik Aerokluba Celje Bojan Andrejaš, je novi hangar podobnih dimenzij, kot je bil prejšnji, ki pa je pred dvema letoma zaradi udara strele v celoti pogorel. Gradnja novega hangarja je potekala hitreje od načrtov, zanj pa so odšteli okrog 100.000 evrov. Aeroklub Celje, ki letos praznuje 90-letnico, bo v soboto na letališču v Levcu pripravil dan odprtih vrat.
a mz
■
■
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 5
6. septembra 2018

GOSPODARSTVO
""^Jis	15
Hisense namerava zgraditi v Velenju tovarno televizorjev
Občinsko vodstvo se je srečalo s kitajskim veleposlanikom in predstavniki Hisenseja -Od njih pričakujejo dobro poslovanje in več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo -Odpuščanja v Gorenju ne bo
Mira Zakošek
Velenje, 30. avgusta - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič s sodelavci je sprejel veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Ye Hao s soprogo. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik uprave skupine Gorenje Franjo Bobinac in podpredsednik uprave družbe Gorenje dr. Lan Lin, ki je hkrati tudi izvršni podpredsednik Skupine Hisense.
Veleposlanika so povabili zato, ker je Gorenje za to okolje, pa tudi za celotno Slovenijo, zelo pomembno. Župan je med drugim poudaril, da se je Velenje, ki bo prihodnje leto staro 60 let, razvijalo skupaj z Gorenjem. Od novih lastnikov pričakujejo uspešno poslovanje in družbeno odgovorno ravnanje in tudi več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
V procese Gorenja vključenih 30 strokovnjakov Hisenseja
Franjo Bobinac je povedal, da prevzemne aktivnosti dobro po-
tekajo, vanje pa je vključenih 30 strokovnjakov skupine Hisense. Zavrnil je ugibanja, da bodo odpuščali. Glavni del proizvodnje ostaja v Velenju, proizvodne kapacitete pa bodo še širili, saj nameravajo zgraditi tovarno, v kateri bo več sto delovnih mest, v njej pa naj bi proizvajali letno milijon televizorjev. Bobinac je
še dodal, da so z novimi člani uprave Gorenja hitro prepoznali skupne poglede na nadaljnji razvoj družbe in da bodo sinergijo združevanja uresničevali na več področjih. Izrazil je prepričanje, da bo Gorenje konstantno in stabilno raslo, saj družba še vedno kaže veliko potenciala pri razvoju kadrov.
»Gorenje je v dobrih rokah«
Dr. Lan Lin, podpredsednik uprave družbe Gorenje in izvršni podpredsednik Skupine Hisen-se, je povedal, da je sam proces združevanja potekal zelo dobro in hitro. Izpostavil je kooperativno sodelovanje in zagotovil, da so družba Gorenje in zaposleni v
Gorenje na IFA z najnovejšimi dosežki
Od prejšnjega petka do danes poteka v Berlinu največji sejem bele tehnike IFA 2018 -Gorenje predstavlja aparate in digitalne rešitve za pametno in poenostavljeno življenje
Mira Zakošek
Tradicionalno se v prvih septembrskih dneh vsaki dve leti v Berlinu predstavljajo svetovni proizvajalci bele tehnike. Z njimi je seveda tudi Skupina Gorenje, ki predstavlja produktne novosti in digitalne storitve, ki jih bodo kmalu ponudili - v platformi Gorenje ConnectLife in liniji povezanih aparatov Gorenje. Z njimi nadaljujejo pred leti zastavljeno strategijo poenostavljanja življenja z aparati Gorenja.
Kaj je platforma Gorenje ConnectLife?
Ta nam bo, kot zagotavljajo, s pomočjo pametne tehnologije precej poenostavila vsakdanje delo. Vključuje namreč napredne digitalne storitve in rešitve, ki so primerne za nove povezane in nepovezane Gorenjeve aparate iz vseh produktnih skupin, hkrati pa je integrirana z digitalnimi pomočniki Skupine Gorenje ter storitvami in proizvodi zunanjih partnerjev in povezana z digitalnimi osebnimi pomočniki, kot so Alexa, Google, Siri itd. Platforma Gorenje ConnectLife ter linija Gorenjevih povezanih aparatov bosta na trgih na voljo leta 2019.
Številni novi aparati
Predstavljajo tudi številne nove aparate. Med drugim pečico (tri v enem), pralne in sušilne stroje WaveActive s patentirano obliko bobna, ki zagotavlja, da se na najnežnejši možni način spopadejo z najtrdovratnejšimi madeži. So tudi oblikovalsko posebni in
so bili nagrajeni z nagrado Red Dot. Predstavljajo tudi novo različico priljubljenega Gorenjevega hladilnika Retro Special Edition, ki se zgleduje po legendarnem Volkswagnovem Minibusu, tokrat premierno v črni barvi, ponujajo pa jih še v številnih drugih barvah. Razstavljajo še mnoge druge prenovljene male in velike aparate, med njimi tudi težko pričakovani brezžični sesalnik.
še svojo kampanjo ponosnega sponzorja evropskega rokometa.
V ospredju ASKO
Posebej predstavljajo celoten nabor aparatov skandinavske blagovne znamke višjega razreda ASKO, ki ponuja celoten nabor gospodinjskih in profesionalnih aparatov. Ponašajo se s sodobnim, a brezčasnim skandinavskim oblikovanjem ter miselnostjo, v
poslov. Lani je na primer 1805 razstavljalcev sklenilo posle v vrednosti 4,7 milijarde evrov.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je pred sejmom dejal: "Veselimo se srečanj z našimi partnerji in kupci z vsega sveta ter priložnosti, da jim predstavimo najnovejše dosežke s področja gospodinjskih aparatov. Obiskovalci našega razstavnega prostora bodo lahko kot prvi na svetu preizkusili
Inovativen razstavni prostor
Obiskovalci lahko uživajo tudi v mnogih interaktivnih tehnoloških instalacijah, na primer v interaktivni predstavitvi bobna pralnega stroja WaveActive, ki prikazuje dejansko delovanje inovativnih funkcij pranja. Predstavljajo tudi pametno kuhanje z Gorenjevimi kuhalnimi aparati. Poudarjajo pa
kateri minimalizem, eleganca in prefinjene linije skupaj z visoko kakovostjo in izvrstnim delovanjem igrajo nadvse pomembno vlogo.
Pričakujejo 250 tisoč obiskovalcev
Letošnja IFA pričakuje 250 tisoč obiskovalcev, zato si Gorenje lahko obeta tudi veliko sklenjenih
pameten, povezan dom in poenostavljeno življenje z Gorenjem, saj bomo ponosno predstavili platformo Gorenje ConnectLife ter povsem novo linijo Gorenje-vih povezanih aparatov. To je velik korak za Skupino Gorenje na poti do uspešne realizacije vizije veliko bolj povezanega in poenostavljenega vsakdanjika.«
dobrih rokah in da bo tako tudi ostalo. Po njegovih zagotovilih bodo družbo Gorenje naredili še boljšo, saj ima še dovolj potenciala.
Prijateljsko povezovanje z enim od kitajskih mest
Veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Ye Hao se je županu zahvalil za sprejem in povedal, da so na začetku tudi oni z zaskrbljenostjo spremljali dogajanje, sedaj pa verjamejo, da bo združitev prinesla dobre učinke za obe družbi in tudi za Velenje. Zavedajo se, da je Gorenje ena najpomembnejših gospodarskih družb v Sloveniji in za Velenje
izjemnega pomena. Veleposlanik je bil navdušen nad predstavitvijo občine in projektov. Dejal je: »V Velenju zelo impresivno skrbite za dobro kakovost življenja, okolje in transport.« Pohvalil je sistem za brezplačno izposojo koles Bicy in brezplačni avtobusni promet Lokalc. Veleposlanik je poudaril, da bodo sledili viziji našega mesta in da bo Velenje z Gorenjem tudi v prihodnje lahko nudilo kakovosten življenjski prostor. Predlagal je tudi, da bi se Velenje spoprijateljilo z enim od kitajskih mest.
Prodajajo nestrateške naložbe
V pred dvema letoma zastavljenem strateškem načrtu so v Gorenju opredelili, da se bodo osredotočili na osnovno dejavnost, nestrateške naložbe pa odprodali in to tudi udejanjajo
Mira Zakošek
Prodajo Surovine so načrtovali že v prvem letošnjem polletju in so učinek prodaje družbe že zajeli tudi v načrtu za to obdobje (skupaj za Surovino in Gorenjem Tiki so predvideli 48 milijonov evrov), a se je prodaja zataknila. Agencija za varstvo konkurence je namreč proti Surovini in Dinosu zaradi domnevne kršitve določil zakona o preprečevanju omejevanja konkurence marca letos uvedla postopek ugotavljanja kršitve.
Zamrznili so tudi prodajo Gorenja Tiki v Stari Pazovi. Lahko da se bodo odločili, da to proizvodnjo nadaljujejo, odločitev o tem pa bo sprejel Hisense, ki ima med drugim tudi visoko razvito proizvodnjo klimatskih naprav in jih bo morda v Stari Pazovi razvijal še naprej.
Gorenje pa naj bi se umikalo tudi iz gradbeništva. Podjetja Gorenje Projekt sicer še niso prodali, a naj bi se o tem dogovarjali s kranjsko družbo Iskra Impuls, ki je v lasti Anteja in Maje Bračic.
Potencialnega kupca iščejo tudi za družbo Gor kolesa, ki proizvaja sodobnejša kolesa pony. Proizvodnja teh koles se je v Velenju v okviru družbe Gor kolesa začela februarja lani, trenutno še poteka, a v omejenem obsegu, saj je prodaja slaba. Gorenje je sicer v projekt vložilo 1,3 milijona evrov.
Uradnih podatkov o prodajah v Gorenju ne dajejo, pravijo, da bodo to storili, ko bodo te zaključene.
Do 7tisoč evrov brez stroškov odobritve
Addiko banka je na slovenskem finančnem trgu znana kot ponudnik enostavnih finančnih storitev, dosegljivih na preprost način in brez nepotrebnih zapletov. Stranke vseh slovenskih bank lahko v Addiku sklenejo različne gotovinske kredite in s tem naredijo pomemben korak k uresničitvi njihovih načrtov.
»Nekoč zapletene finančne storitve so preteklost in z neposrednim bančništvom, na katerem temelji naše poslovanje, v Addiko banki strankam ponujamo možnost, da imajo finance v svojih rokah in opravljajo finančne transakcije povsem samostojno, vključno s sklenitvijo kredita, bodisi od doma ali pa v eni od naših Express poslovalnic po Sloveniji. Za odobritev potrebujemo samo osebni dokument in nekaj osnovnih podatkov o stranki. Enostavneje ne gre«, razlaga Elica Vogrinc, vodja poslovanja z občani. Boštjan Habuš, vodja Express poslovalnice v ljubljanskem BTC-ju, dodaja: »Ni težko biti sam svoj bančnik - nekaj klikov na spletni strani hipkredit.si iz domačega naslonjača ali en obisk Express poslovalnice sta dovolj, da stranka pridobi ustrezno financiranje ter si že nekaj trenutkov po odobritvi zagotovi finančna sredstva za izpolnitev svojih želja. Trajanje postopka odobritve kredita in posledično izplačilo ob izpolnjevanju pogojev merimo v minutah in ne v dnevih.«
V Addiko banki v poslovalnicah po Sloveniji ponujajo tudi express kredit do 35 tisoč evrov in kredit za plačilo obveznosti do 40 tisoč evrov, slednji z možnostjo dodatnega gotovinskega izplačila v višini 25 %.
■
■
■
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 6
6
OD SREDE DO TORKA
H^AS
6. septembra 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 29. avgusta
Pet strank (LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS) je podpisalo koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi. Marjan Šarec se je predsednikom vseh sodelujočih strank zahvalil za konstruktivno držo.
Petek, 31. avgusta
V eksploziji bombe je bil ubit vodja proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine Aleksander Za-harčenko.
Na Dunaju so se na neformalnem srečanju sešli zunanji ministri Evropske unije. Med drugim
ljem obrambnega ministrstva blizu Tripolisa umrlo najmanj 39 ljudi.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je Grčijo pozval k preselitvi prosilcev za azil iz taborišča Moria na otoku Lesbos, saj naj bi razmere v taborišču »dosegle vrelišče«.
Na jugu Nemčije je v rafineriji prišlo do eksplozije, v kateri je bilo ranjenih deset ljudi.
Nedelja, 2. septembra
V Somaliji je bilo v samomorilskem napadu v glavnem mestu Mogadiš ubitih najmanj osem
Koalicijski sporazum je bil podpisan.
Koalicija pod vodstvom Savd-ske Arabije je zavrnila poročilo Združenih narodov, ki ji očita, da so bili nekateri njeni napadi v Jemnu morda vojni zločini.
Nemčija je Namibiji vrnila posmrtne ostanke avtohtonih prebivalcev svoje nekdanje kolonije, ki so bili ubiti med tamkajšnjim genocidom pred več kot 100 leti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je nekoliko omilil reformo ruskega pokojninskega sistema.
Ameriški predsednik Donald Trump je Googlu, Twitterju in Facebooku očital, da o njem širijo pristranske in predvsem negativne novice.
Četrtek, 30. avgusta
Predsednik vlade Marjan Šarec je v državni zbor vložil listo ministrskih kandidatov.
Prav ta dan se je na svoji zadnji seji sešla vlada Mira Cerarja. Nekdanji premier je ob tem dejal, da je po štirih letih Slovenija bolj konkurenčna, socialno pravična in optimistična.
Juncker je obljubil, da se bo zavzel za ukinitev premikanja ure.
so govorili tudi o izmenjavi ozemlja oziroma spreminjanju meje med Srbijo in Kosovom.
Ker so ZDA ukinile 254 milijonov evrov pomoči za Palestince v Gazi in na Zahodnem bregu prek programa Združenih narodov, je nemška vlada sporočila, da bodo oni povišali finančno pomoč omenjenim ciljnim skupinam.
Evropska komisija je sprejela predlog Jeana-Clauda Junckerja, da upošteva voljo anketiranih prebivalcev Evropske unije, ki nasprotujejo premikanju ure, in obljubil, da se bo zavzel za ukinitev poletnega časa.
Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bodo ZDA izstopile iz Svetovne trgovinske organizacije, češ da ta ZDA ne obravnava pošteno.
Sobota, 1. septembra
Silovita eksplozija je v Braziliji povzročila ogromno škodo.
ljudi, zaradi eksplozije pa se je porušila bližnja šola.
V	nemškem Chemnitzu je znova vrelo. Med novimi protesti skrajnih desničarjev je prišlo do spopadov med udeleženci protesta in njihovimi nasprotniki, v katerih je bilo po podatkih policije ranjenih najmanj devet ljudi.
V	napadu na vojaško oporišče na severovzhodu Nigerije so pripadniki t. i. Islamske države v Zahodni Afriki ubili do 30 vojakov.
Iz Hongkonga so poročali, da so cene nepremičnin tako ušle izpod nadzora, da si mladi ne morejo privoščiti niti najemnine, zato so prisiljeni kršiti zakon in živeti v industrijskih zgradbah.
V	Narodnem muzeju Brazilije v Rio de Janeiru je izbruhnil požar, ki se je razširil v skoraj vse dele najstarejše znanstvene ustanove v državi in povzročil ogromno škodo.
Helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji bo začasno prevzela Slovenska vojska.
Vlada je sprejela sklep, po katerem bo helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji začasno prevzela Slovenska vojska.
Združeni narodi so opozorili, da bi napad sirskega režima na pokrajino Idlib in okoliška območja lahko sprožil razselitev do 800 tisoč ljudi, ki že tako živijo v grozljivih razmerah.
V Chemnitzu na vzhodu Nemčije se je začel nov protest skrajnih desničarjev proti priseljenski politiki kanclerke Angele Merkel.
Ponedeljek, 3. septembra
Doma so javnost razburili posnetki urjenja skupine oboroženih in zamaskiranih moških pod vodstvom Andreja Šiška. Policija je začela izvajati preiskovalne ukrepe zaradi suma številnih kaznivih dejanj.
Začelo se je novo šolsko leto.
Bil je prvi šolski dan novega šolskega leta. Prvič je skozi šolska vrata vstopilo 21.874 učencev in 19.600 dijakov.
V	Chemnitzu se je na koncertu proti rasizmu in ksenofobiji zbralo na tisoče ljudi.
Okoli 20 kilometrov od ukra-jinsko-poljske meje se je začela vsakoletna dvotedenska mednarodna vojaška vaja zveze Nato.
Ameriški zdravniki in znanstveniki so opozorili, da bi lahko bili diplomati na Kubi in Kitajskem tarča napada z mikrovalovi.
V	Mjanmaru sta bila dva novinarja zaradi kršenja zakona o t. i. državnih skrivnostih obsojena na sedem let zapora.
Torek,
4. septembra
V	pristojnih odborih so potekale predstavitve nekaterih kandidatov za ministre.
Z Generalne policijske uprave so sporočili, da v zvezi z oboroženo skupino Štajerska varda pod vodstvom Andreja Šiška teče intenziven predkazenski postopek.
Zaradi obilnih padavin v noči prej sta se v Prekmurju zrušila dva mostova, pri zrušenju enega od njiju je voznik v avtomobilu zgrmel v prepad.
Gospodarstveniki so vlado pozvali k oblikovanju socialnega pakta.
Sirski observatorij za človekove pravice je poročal, da so ruska vojaška letala izvedla napade v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije, ki je pod nadzorom džiha-dističnih upornikov.
Po dolgotrajni bolezni je umrl ustanovitelj teroristične mreže Hakani, Džalaludin Hakani.
Japonske oblasti so zaradi tajfuna odredile preventivno evakuacijo okoli 300 tisoč ljudi.
Razmere v Chemnitzu so se stopnjevale.
V	Nemčiji sta tako desno popu-listično gibanje Za Chemnitz kot stranka Alternativa za Nemčijo znova organizirala množične proteste - prvi proti priseljenski politiki, drugi za mir.
Španske oblasti so okoli ducat družinam z otroki, ki so jih dono-sile nadomestne matere iz Ukrajine, od tam zaradi domnevnih kršitev v postopku onemogočile vrnitev v domovino.
V	Libiji je v silovitih spopadih različnih vojaških milic pod okri-
Špela Kožar
Japonsko je ogrožal najhujši tajfun po 25 letih.
Vsak dan kaj norega
Se spomnite slogana narodnega magazina (NAME): Vsak dan kaj novega? Če novo zamenja noro, dobimo slogan stanja slovenskega duha. In politike. In družbe. Norost postaja novost in s tem postopoma »vsakodnevnost«.
Zadnja norost: Andrej Šiško in njegova paravojska. A norost ni le na njegovi strani; Šiško že nekaj dni z razlagami, kako ne bodo predali orožja, zakaj poveljuje Štajerski vardi, skače z naslovnic in ekranov; policija ga niti po dveh dneh javnih nastopanj ne obišče; politika se odziva zaradi vprašanj novinarjev in ne samoiniciativno, v tem slogu je bil tudi odziv predsednika republike. Zdrava kmečka pamet »mi govori«, da kaj takega ni možno v razviti evropski demokratični državi, kaj pravite? Državljan, obsojen poskusa umora, pri nas kandidira za predsednika države, kandidira na parlamentarnih volitvah. In postane medijska zvezda, ko se hvali s svojo vojsko. Imamo pač tak red.
Slovenska demokracija se premišljeno, vodeno sesuva. Sesuvajo jo nenehni napadi na partizane, nenehni napadi na migrante, nenehni napadi na drugače misleče - premišljena politična polarizacija uspeva. Zakaj? Ponovno upoštevajoč zdravo kmečko pamet - zaradi sodne veje oblasti, saj je ta zadnji branik postu-latov demokracije. Se še spomnite afere Patria, misleč, se še spomnite epiloga na Finskem in v Avstriji? In nato našega, ko se je v zgodbo odločilo poseči ustavno sodišče? Biti bivši zapornik in biti aktivni ali pasivni politik pri nas pač ni težava. Imamo pač tak pravni red.
Pridobiti protipravno premoženjsko korist in za to opraviti 480 ur družbeno koristnega dela? Tudi primer Dušana Črnigoja je nekaj edinstveno norega v evropskem merilu razvitih držav, pri nas pa le nekajdnevna novica, predstavljena državljanom brez očitnega premisleka, kako bomo tako odločitev sprejeli. Komu je lahko takšno stanje v interesu? Le avtokratu, demokratu pač ne. Sem Štajerka ter živim v Sloveniji in ne v neodvisni Štajerski. Zato mi je bilo še toliko težje gledati Šiška, ki daje izjave za medije, pred spomenikom Rudolfa Maistra. Razumem, da je intelektualizem 20. stoletja spodjedelpopulizem 21. stoletja, ne morem pa razumeti, da zdravo kmečko pamet vse pogosteje nadomešča njeno pomanjkanje. To se v nekajminutnih intervalih kaže še posebej na družbenem omrežju tviter, ki je s popolno odsotnostjo sankcij postal platforma za sovražni govor.
Pri nas pač tak govor ni sankcioniran, dokler ne pride do dejanja, pri nas je pač tak red.
Avgusta je v Kolnu spet potekal največji evropski sejem računalništva in zabave in predstavljena je bila računalniška igrica, ki vsebuje nacistične simbole - da so jo lahko pokazali javnosti, so morali pridobiti predhodno dovoljenje, v nemškem javnem prostoru je namreč nacistična ikonografija strogo prepovedana. So pri nas že aretirali ali pa vsaj zaslišali koga zaradi predelave nacističnega plakata?
Za to gre. Za popolno norost, ki je novost sodobne slovenske družbe - ni tipična le zanjo, samo ozrimo se na prvo med demokracijami, ZDA. A tam se nekateri politiki, strokovnjaki in mediji dnevno borijo proti njej, in sicer z nenehnih opozarjanjem nanjo. Pa pri nas? Pri nas medijski inšpektorat nima pristojnosti, kot je ugotovil, da ukrepa v primeru rasistične naslovnice tednika Demokracija, ko roke, obarvane s črno, otipavajo dekolte bele ženske.
Pri nas je pač tak red.
Bo ostal takšen, nedotaknjen in nedotakljiv tudi pod vlado Marjana Šarca?
Čutim Slovenijo - Črtim Slovenijo. I feel Slovenia -1 fear Slovenia. Na katero stran se bo nagnila tehtnica?
Postopno slovo od plastičnih vrečk
V trgovinah se je začela enomesečna osveščevalna kampanja Imam svojo vrečko!, v vseh slovenskih osnovnih šolah pa bo potekala celotno šolsko leto. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, bo akcija namenjena opozarjanju na vplive pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje. Najbolj problematične so prav najtanjše vrečke, ki jih uporabniki zelo redko ponovno uporabijo. S sprejetjem sprememb uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo se je Slovenija sicer zavezala k omejitvi na največ 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do konca leta 2019 in 40 do konca leta 2025.	•
■
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 7
6. septembra 2018

ZDRAVSTVO
""^Jis	15
Več bo zasebnosti
V Zdravstvenem domu Velenje prenavljajo enoto za laboratorijsko medicino
Milena Krstič - Planine
Velenje - V Zdravstvenem domu Velenje prenavljajo enoto za laboratorijsko medicino. Prenovili bodo sanitarne prostore, prostore za odvzem krvi in administracije, povečali prostorske zmogljivosti, funkcionalnost, predvsem pa uporabnikom zagotovili več zasebnosti.
Preiskovanci v laboratoriju letno oddajo 27.500 vzorcev urina, poprečno torej 110 vzorcev na dan. V obdobjih, ko je obolevnost večja tudi 180. »Glede na število oddanih vzorcev sta dve stranišči vsekakor premalo. Preiskovanec potrebuje za zbiranje vzorca urina svoj čas in zasebnost. Slednjega pa v dosedanjih prostorih ni bilo.
»Pred vrati so se gnetli že drugi preiskovanci, zasebnosti jim niso zagotavljala niti drsna vrata, ki se niso dobro zapirala, na njih je
bila reža, pogosto so se zatikala. Prehod do stranišč je bil zelo ozek in je predstavljal veliko težavo tistim, ki uporabljajo bergle, in starejšim, ki potrebujejo spremstvo,« opisuje prejšnjo situacijo pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje, Tanja Kontič.
Sprememba prostorov sanitarij pa posledično pomeni tudi spremembo prostora sprejemnega mesta. Letno v laboratoriju obravnavajo 70.000 preiskovancev, povprečno 280 na dan). »Večina pride do 10. ure, kar pomeni, da je treba sprejeti enega na minuto.
>
Prenovo so, zaradi manjše frekvence preiskovancev, umestili v poletje.
»Preiskovanci tudi niso imeli možnosti, da bi si po oddaji vzorca urina umili roke, neprimerno pa je bilo tudi to, da so urin prenašali preko čakalnice ali preko vrste preiskovancev, ki so čakali na sprejem v laboratoriju.«
Prenova sanitarnih prostorov, prostorov za odvzem krvi in administracije intenzivno
poteka. Radi bi jo zaključili čim prej.
Tanja Kontič, pomočnica direktorja: »Glede na število oddanih vzorcev urina sta dve stranišči vsekakor premalo.«
Večinoma deluje eno sprejemno mesto, saj zaradi gneče, ko se čaka na oddajo urina, ni pogojev, da bi preiskovance lahko sprejemali tudi na drugem sprejemnem mestu. Glede na število preiskovancev sta potrebni vsaj dve sprejemni mesti, ki bosta normalno dostopni vsem.«
S prenovo jih bodo prostorsko ločili od prostorov, kjer izvajajo odvzem venske in kapilarne krvi in tudi tem preiskovancem zagotovili zasebnost. Za prenovo je 100.000 evrov namenila Mestna občina Velenje.
Za bolj zdrav življenjski slog in duševno zdravje
V Zdravstvenem domu Velenje je kot samostojna organizacijska enota začel delovati Center za krepitev zdravja - Eden od petindvajsetih v Sloveniji
Milena Krstič - Planine
Velenje - Centri za krepitev zdravja so samostojne organizacijske enote v zdravstvenih domovih, ki izvajajo programe za krepitev zdravja (skupinske delavnice in individualna svetovanja) in aktivnosti za zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju. Sredstva zanje zagotavlja ministrstvo za zdravje na snovi javnega razpisa za sofinanciranje nadgradenj in razvoja preventivnih programov ter njihovega izvajanja v primarnem zdravstvenem varstvu v lokalni skupnosti.
»Zelo sem ponosna, da smo eden od petindvajsetih zdravstvenih domov v Sloveniji, ki smo bili izbrani za ta projekt in zanj dobili tudi sredstva,« pravi vodja velenjskega
i
Centra za krepitev zdravja Urška Bandalo.
Ministrstvo je za program, ki bo trajal dve leti, v Velenju pa upajo, da ga bodo po tem obdobju nadaljevali, namenilo 627.000 evrov, Mestna občina za ureditev potrebnih prostorov za izvajanje
dejavnosti pa še 100.000 evrov. Z njimi so uredili telovadnico na bazenu in pisarne v Zdravstvenem domu.
Center za krepitev zdravja je namenjen ljudem, ki so kakorkoli ogroženi zaradi življenjskega sloga, kroničnih nenalezljivih bolezni ali težav z duševnim zdravjem. V njem je (ali še bo) v Velenju dobilo zaposlitev devet delavcev različnih profilov - kineziolog, dietetik, psiholog, pediater, medicinska in patronažna sestra... Pri delu se bodo povezovali z drugimi službami v Zdravstvenem domu, nekatere obstoječe pa nadgradili in razširili. Programi bodo namenjeni tako odrasli populaciji (nadgradili so programe, namenjene duševnemu zdravju odraslih), na novo pa uvedli družinsko obravnavo debelosti, kjer bo otroke oziroma celo družino celostno v preventivnih delavnicah obravnaval kineziolog,
Vodja Centra za krepitev zdravja Velenje Urška Bandalo: »Zelo sem ponosna, da smo dobili sredstva za ta več kot potreben program.«
Rekli so > Urška Mlinar, psihologinja: »S kolegico bova delali na področju duševnega zdravja, izvajali preventivne delavnice s področja stresa, tesnobe, depresije, učili tehnik sproščanja in na področju debelosti pri otrocih in odraslih.«
Karmen Toplak, psihologinja: »Nujno je preventivno področje okrepiti s psihologi. Med ljudmi je vse več stresa. Potrebujejo podporo pri premagovanju. Princip skupinskega dela v delavnicah je zelo dobro sprejet.«
dietetik, psiholog pediater. »Iz statističnih podatkov in športnih kartonov je razvidno, da se danes otroci slabše prehranjujejo, kot so se včasih, da je v porastu debelost med otroki, da tudi prej zbolevajo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi ... in to bi radi popravili že pri otrocih.«
Pridobitev za bolnike in zdravnike
Velenje, 3. septembra - V drugem nadstropju Zdravstvenega doma Velenje - trakt A je bila krajša priložnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu tri nove splošne ambulante ter prostore Centra za krepitev zdravja. Naložba je bila vredna
imajo dovolj družinskih zdravnikov v času, ko specializacija za to vejo zdravstvenega varstva ni najbolj priljubljena. V velenjskem zdravstvenem zavodu imajo danes 15 zdravnikov družinske medicine in 6 specializantov. Tudi v zdravstvenih postajah v Šoštanju
200 tisoč evrov, od tega je polovico denarja prispeval javni zavod Zdravstveni dom Velenje, preostalo polovico pa Mestna občina Velenje.
Direktor zavoda mag. Janko Šteharnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj so novi prostori za izvajanje primarne ter preventivne zdravstvene dejavnosti zelo pomembna pridobitev za prebivalce regije, prav tako pa tudi za zaposlene zdravstvenega doma. Čez približno mesec dni znova načrtujejo priložnostno slovesnost, ki bo prav tako pomenila dvig kakovosti storitev za paciente.
»Nisem verjela, da bomo kdaj dočakali trenutek, ko bo zdravnikov več, kot je splošnih ambulant. To se je zgodilo in samo zahvalim se lahko vsem, ki so pripomogli k temu. Število ambulant smo povečali za tri nove in danes ima vsak zdravnik svoje prostore. Pridobitev je pomembna za bolnike in za zaposlene«, je med drugim poudarila Vesna Lah, speci. družinske medicine in vodja splošnih ambulant v javnem zavodu. Kot je še dejala, so lahko ponosni, da
ter v Šmartnem ob Paki imajo zapolnjena mesta, predvidena za družinske zdravnike. Lahova je prepričana, da bodo tri nove ambulante pripomogle k dvigu kakovosti obravnave pacientov v prijetnejšem okolju. Vodja Centra za krepitev zdravja Urška Bandalo pa nam je dejala, da novi prostori centra pomenijo nadgradnjo oziroma dodano vrednost preventivnim programom za otroke in odrasle, ki jih izvajajo v primarnem zdravstvenem varstvu ter na področju zobozdravstva. Novi sodelavci, ki so jih zaposlili, bodo v obravnave za krepitev zdravja poslej lahko vključevali tudi otroke s prekomerno težo in njihove ostale družinske člane skupaj s pediatri. Na vprašanje, ali je v tukajšnjem okolju zanimanje za preventivne dejavnosti, je Urška Bandalo odgovorila: »Pred 15 leti, ko smo začeli s preventivnimi programi pri odraslih, je bilo zanimanje zelo veliko in prepričana sem, da bomo imeli tako dober odziv tudi pri otrocih.«
■ Tp
Skladno z določbami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ste ob dopolnjenem 19. letu dolžni izbrati zdravnika v ambulantah splošne / družinske medicine.
Pozivamo vas, da z izbiro novega osebnega zdravnika ne odlašate in prepis k novemu zdravniku opravite čimprej!
Več na: www.zd-velenje.si
nikoli samiJ^Q^


Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
Šolski center stopa v jubilejno leto
Organizacijske spremembe, nov vajeniški program
Tatjana Podgoršek
Na šolah Šolskega centra Velenje bo novo šolsko leto zaznamovalo »kar nekaj dogodkov, ki jih je vredno izpostaviti,« je dejal direktor centra Janko Pogorelčnik.
Združitev dveh šol, programi ohranjeni
Med drugim je Pogorelčnik izpostavil jubilej Šolskega centra. Ta je že 60 let eden najbolje opremljenih srednješolskih izobraževalnih ustanov v državi. Jubilej bodo proslavili z dvema večjima dogodkoma, in sicer z dnevi odprtih vrat (od 26. do 28. septembra, v času Pikinega festivala), slavnostno prireditev pa načrtujejo v petek, 26. oktobra. Jubilej bodo zaznamovale tudi nekatere druge aktivnosti med šolskim letom.
>
vajeništva - strojni mehanik. Zanj se je v tem letu odločilo 9 dijakov. Z njim želijo - tako Pogorelčnik - še okrepiti sodelovanje z gospodarstvom v okolju. Dogajanje v njem namreč še kako vpliva na zanimanje za programe, za katere izobražujejo.
Janko Pogorelčnik: »Gospodarstvo in lokalno okolje izkazujeta potrebe po poklicih, za katere izobražujemo na centru. Želimo si, da bi se nam v prihodnjih letih lahko pridružilo čim več dijakov.«
centru v štirih letih zmanjšalo za 250. Pogorelčnik upa, da je novo šolsko leto zadnje, ko jih zapuščajo večje generacije od tistih, ki srednješolsko izobraževanje šele začenjajo. »Po drugi strani pa v času samostojne Slovenije še ni bilo obdobja, ko bi bili kadri tako iskani.«
Bodo zaradi manjšega števila dijakov potrebna odpuščanja? Pogorelčnik zagotavlja, da letos kakšni drastični ukrepi ne bodo potrebni. V zadnjih letih na-
Zaradi občutno manjših generacij, ki so zaključevale osnovno šolo, se je število dijakov na Šolskem centru v štirih letih zmanjšalo za 250.
Največja organizacijska novost šolskega leta 2018/2019 je združitev Šole za rudarstvo in varstvo okolja ter Strojne šole v Šolo za strojništvo, geotehniko in okolje. »Tako imamo novo, združeno šolo, število programov pa smo ne le ohranili, pač pa še obogatili. O združitvi obeh šol smo razmišljali že dalj časa, ravnali pa smo po navodilih pristojnega ministrstva in z reorganizacijo zmanjšujemo stroške.«
Program, s katerim so obogatili paleto možnosti, je s področja
V zadnjih štirih letih predvsem zaradi demografskega gibanja 250 dijakov manj
Na začetku tega tedna je sedlo v klopi Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniške šole, Šole za storitvene dejavnosti ter gimnazije blizu 1600 dijakov, med njimi 496 novincev. Teh je predvsem zaradi manj devetošolcev znova manj kot preteklo leto, pojasnjuje sogovornik. Na gimnaziji bodo v primerjavi z lanskim letom v novem šolskem letu imeli namesto štirih le tri oddelke prvih letnikov. Zaradi občutno manjših generacij, ki so zaključile osnovno šolo, se je število dijakov na Šolskem
mreč poleg rednega upokojevanja izvajajo prerazporeditve znotraj centra in na partnerske ustanove. Tako se je tudi število zaposlenih v tem obdobju znižalo za 18. »Vseh, ki se bodo upokojili, sicer ne moremo nadomestiti, si pa seveda želimo in potrebujemo tudi mlad, motiviran kader.«
Največja organizacijska novost šolskega leta 2018/2019 je združitev Šole za rudarstvo in varstvo okolja ter Strojne šole v Šolo za strojništvo, geotehniko in okolje.
Želijo čim bolje izrabiti opremo in prostore
Janko Pogorelčnik meni, da so šolsko leto pričakali v dobri kon-diciji. Z rednimi vzdrževalnimi deli v vseh objektih so poskrbeli za še boljše pogoje izobraževanja za vse udeležence - dijake, študente in odrasle. Z izgradnjo dvigala v stavbi C je izobraževanje na Šolskem centru postalo bolj dostopno tudi gibalno oviranim dijakom.
>
V klopi Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniške šole, Šole za storitvene dejavnosti ter gimnazije je v novem šolskem letu sedlo blizu 1600 dijakov, med njimi 496 novincev.
Pri tem so naleteli na razumevanje ustanovitelja centra - Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS. »Dejstvo je, da imamo lepe in dobro opremljene prostore. Prav tako je zelo pomembno, da teh 27 tisoč kvadratnih metrov površin ter opremo, ki jo imamo, čim bolje izkoristimo. Naša prednostna naloga je izobraževanje srednješolske mladine in študentov v programih višje strokovne šole, za nas pa je vse pomembnejše tudi funkcionalno izobraževanje odraslih. Veliko se trudimo za to in nudimo možnosti tistim, ki se lahko in želijo kaj naučiti,« je še dejal Janko Pogorelčnik.

Učilnice pokajo po šivih
Pred vrati pomemben jubilej - Nestrpno čakajo na izgradnjo prizidka - Največkrat se drugi učijo od njih
Tatjana Podgoršek
Novo šolsko leto bo za Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje posebno zaradi jubileja. 60-letnico delovanja bodo zaznamovali z več aktivnostmi, sklenili pa jih bodo na začetku prihodnjega leta s prireditvijo v tukajšnjem kulturnem domu.
Ravnatelj centra mag. Aleksandra Vališerja ugotavlja, da so tudi ' novo šolsko leto začeli s približno enakim številom učencev, 108 v 16 oddelkih, od tega obiskuje program nižjega izobrazbenega standarda 58, preostalih 50 pa " je vključenih v poseben program vzgoje in izobraževanja. Novinci ■ so za zdaj trije, se pa lahko še med letom zgodi, da dobijo kakšnega. Na centru izobražujejo, pojasnjuje Vališer, le učence z odločbo komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in jih brez te starši ne morejo vpisati. Ta posebnost otežuje načrtovanje šolskega leta, ker ni mogoče predvideti števila učencev.
Gradbeno dovoljenje že dve leti
Ker jim tudi letos primanjkuje matičnih učilnic, gostuje en razred na osnovni šoli Ša-lek Velenje. »Naš center, ki ga obiskujejo učenci s posebnimi potrebami iz regije Saša, poka po šivih, zato nestrpno čakamo na izgradnjo prizidka med obstoječim objektom in osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda. Zanj imamo gradbeno dovoljenje že dve leti. Moram priznati, da je v Mestni občini Velenje denar za zagotavljanje pogojev razporejen dokaj enakomerno med šolami, tudi pri reševanju večjih težav nam lokalna skupnost stoji ob strani. Vemo, da vsako leto ne moremo dobiti, kar si želimo, vendar vsemu navkljub upamo, da ne bomo predolgo na čakalni listi.« Na vprašanje, kako pa je z ureditvijo atrija, za katerega so imeli pred časom prav tako velike načrte, Vališer pravi: »Mali atrij je lično urejen, za velikega je
zmanjkalo denarja. Je pa sestavni del predvidene celostne prenove našega centra.« Največja naložba v tem šolskem letu so nove garderobne omare za učence.
Premikajo meje
Vališer ocenjuje, da center pridobiva prepoznavnost, saj njihovi učenci sodelujejo na vseh tekmovanjih zanje, premikajo meje v miselnosti o njihovih zmožnostih, saj so pri tvornem vključevanju v ožjo in širšo lokalno skupnost že dokazali, da ovir ni nikjer. V minulem šolskem letu so bili organizatorji odmevne državne glasbene revije Zapojmo, zai-grajmo in zaplešimo, v novem šolskem letu bodo gostitelji udeležencev regijskih športnih iger za gibalno ovirane otroke in otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Vpeti so v številne projekte. »Sodelovanj v mednarodnih projektih v tem šolskem letu za zdaj nimamo predvidenih, se pa bomo odzvali,
Mag. Aleksander Vališer: »V mednarodnih projektih nismo naleteli na to, da bi se lahko učili od koga, ampak so drugi naše ideje vnašali v svoje okolje.«
če se nam bo ponudila priložnost. Moram pa ob tem reči, da doslej v teh projektih nismo naleteli na to, da bi se lahko od koga učili, ampak so se drugi učili od nas,« je pojasnil sogovornik in dodal, da kljub temu ostajajo inovativni. Zaposleni bi bili še bolj, če bi jih pri tem ne omejevale finance. Njihovih 15 terenskih strokovnih delavcev sodelujejo s 17 rednimi osnovnimi šolami ter z inovativ-nimi metodami in oblikami dela zagotavljajo strokovno pomoč učencem z odločbami.
'"^JlS
Vsem zagotovili vpis na izbrani instrument
Na velenjski glasbeni šoli v novem šolskem letu več kot 960 učencev in dijakov - Prva faza ureditve snemalnice
Tatjana Podgoršek
»Zelo smo veseli podatkov o številu vpisanih v naše programe, saj imamo praktično polna vsa mesta, še bolj veseli pa smo tega, da smo lahko zagotovili vsem učencem možnost izobraževanja za instrument, ki so si ga izbrali. Pouk bo potekal tudi v dislocirani enoti v Šoštanju, kjer bodo zaradi izgradnje prizidka razpršeni na več lokacijah celo šolsko leto, ter v Šmartnem ob Paki,« je o značilnostih novega šolskega leta na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje povedal njen ravnatelj Boris Štih.
Ponujajo mnogo več kot le učenje
Po podatkih iz minulega konca tedna so na glasbeni šoli vpisali v programe dobrih 960 učencev in dijakov, od tega se jih bo več kot 720 učilo individualnega igranja na instrument, drugi so izbrali predšolsko glasbeno vzgojo, plesno pripravnico, baletni vrtec, balet. V glasbeno izobraževanje na srednji stopnji je vključenih 33 dijakov vzporednega programa in 42 dijakov umetniške gimnazije. Število vpisanih v programe glasbene šole je v okviru lanskega števila udeležencev izobraževanja.
Na vprašanje, čemu pripisujejo tolikšno zanimanje za dejavnost, ki ne sodi v obvezen šolski program in je za učence plačljiva, je Štih odgovoril: »Naše delo ni zgolj učenje otrok za obrt, obvladovanje instrumenta ali glasu, ampak ponujamo mnogo več. Glede na to, da imamo izjemno priložnost delati z učenci individualno, jih lahko kot učitelji marsikdaj usmerjamo na področjih, kot so morala in etika, domovinska pripadnost, kadar začutimo, da otrok zaide s te smeri. Menim, da mnogokrat nadomeščamo primanjkljaj, ki ga v današnjem hitrem tempu življenja morda v družinah starši ne uspemo udejanjati.« Zagotovo pa prispevajo k takšnemu vpisu tudi odlični rezultati, ki jih dosegajo učenci na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, pogoji izobraževanja, organizacija raznih mojstrskih tečajev, seminarjev zanje.
Urejajo snemalni studio
Svojo prepoznavnost bo šola, pravi Štih, tudi v prihodnje nadgrajevala s ponudbo glasbenih abonmajev, z lastnimi koncerti in baletnimi predstavami, organizacijo gostovanj drugih glasbenih ustvarjalcev, z vključevanjem v dogodke v lokalni skupnosti ter tudi širše. V počastitev 150. obletnice rojstva Frana Koruna Koželjskega, po katerem nosi šola ime, so že izvedli nekaj aktivnosti, do konca leta pripravljajo še nekatere: ta oziroma prihodnji mesec bodo v sodelovanju z Muzejem Velenje na Velenjskem gradu začasno uredili razstavni prostor o delu in življenju Koruna. Tega bodo kasneje prestavili v prostore glasbene šole, kjer bo razstava dobila stalno mesto. Skupaj z Gimnazijo Velenje bodo na velenjskem gradu pripravili Korunovo čitalnico, decembra pa še slavnostni koncert simfoničnega orkestra, komornih skupin šole in na njem predstavili Korunova dela. Poleg zapisanega bo - meni Boris Štih - k večji prepoznavnosti šole in glasbenega izobraževanja v Sloveniji prispeval profesionalni snemalni studio. Načrtovali so ga že več let, med letošnjimi počitnicami so se lotili ureditve prve faze, drugo bodo izvedli prihodnje leto. »Narejen bo tako, da ga bomo tržili. Želimo si, da bi lahko povabili tudi takšne skupine, kot je ' orkester Slovenske filharmonije, in mu omogočili v naši akustični veliki dvorani snemanje zgoščenke.«
Mestna občina Velenje je v letošnjem občinskem proračunu namenila za glasbeno šolstvo v lokalni skupnosti nekaj manj kot 173 tisoč evrov.
Boris Štih: »Prepoznavnost šole bomo tudi v prihodnje gradili na več ravneh, med drugim tudi z ureditvijo snemalnega
studia.«
1. VELENJKIN DOBRODELNI v	¿¡¡g/
POHOD NA KOŽELJ	^
22- septembra ob ?. uri *	^Sr-^
ttinMittpan*iMHfiif-Trtrtuvrimir- . H| n^tl
CM fe M** M
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 9
6. septembra 2018

KULTURA
""^Jis	15
Kunigunda kljub deževnemu vremenu uspela
21. Festival mladih kultur Kunigunda, ki je letos potekal pod geslom S kulturo naprej!, se je zaključil s predstavitvijo mednarodne plesne produkcije in udarnim koncertom
Tina Felicijan
Velenje, 24. avgust-1. september - Letošnji Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga v Velenju pripravljajo mladi pod okriljem Mladinskega centra Velenje, je kljub slabemu vremenu šel s kulturo naprej. Zaznamovalo ga je pestro predfestivalsko dogajanje, v sldopu katerega je nastala tudi svetlobna instalacija, ki je med festivalom krasila osrednje prizorišče pred klubom eMCe plac. Ponovno je bil najmočnejši koncertni program, ki je postregel tako z lokalnimi kot svetovno znanimi izvajalci, letošnja posebnost pa je bil kantavtorski večer. Odprli so štiri razstave, med katerimi bosta dve na ogled še v septembru - Til-yen Mucik na Velenjskem gradu predstavlja fotografski projekt Flora Femina, Nejc Smodiš pa v Galeriji eMCe plac gostuje s slikarsko razstavo z naslovom Kill your expectations. Najbolj je izstopala predstava SNG Drame Ljubljana Prekleti kadilci, ponov-
no pa je presenetila mednarodna plesna produkcija, ki je nastala med festivalom.
Mednarodni tabor postregel s skodelico kave
Tudi letos so Kunigundo obiskali mladi iz več držav, ki so se družili na mednarodnem prosto-
voljnem taboru. Mladinski center Velenje ga že več let prireja v sodelovanju z zavodom Volun-tariat, udeleženci pa med festivalom ustvarijo kulturno-umetniško produkcijo. Tokrat so za izrazno sredstvo izbrali ples in k sodelovanju povabili Plesni studio N. Nastala je predstava z naslovom Mother, I Want Coffee! ali Mati,
kave bi!, saj je tudi Kunigunda želela počastiti Cankarjevo leto. Udeleženci iz Španije, Rusije, Poljske in tudi Slovenije so pod mentorstvom Nine Mavec Kren-ker ter Lucije in Polone Boruta predstavili svoje poglede na kavo, njihov skupni imenovalec pa je, da kava povezuje ljudi in spodbuja druženje.
Vremenu navkljub so se v Mladinskem centru uspeli organizirati tako, da so izvedli skoraj vse prireditve. Koncerti so potekali v eMCe placu, Titov skate session, ki ga niso uspeli izvesti, pa bo na sporedu septembra. »Vsekakor je obisk zadovoljiv in zadovoljni smo, da smo kljub velikim nalivom izpeljali festival do konca,« je ob zaključku povedal direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik in pokomentiral še dejstvo, da
festival letos ni pridobil finančne podpore ministrstva za kulturo, zato je največji delež za izvedbo Kunigunde prispevala Mestna občina Velenje, ki festival podpira od samega začetka. »Potrudili se bomo, da v naslednjih letih predstavimo takšen program, da ga bo ministrstvo sofinanciralo. Sredstva, da obdržimo dosedanji nivo programa, pa bomo pridobivali tudi iz drugih virov, kot so evropski razpisi,« je sklenil.
Obojestranska fototerapija

Tilyen Mucik je na 21. festivalu mladih kultur Kunigunda predstavila svoj diplomski projekt - fotografsko razstavo Flora Femina, ki je na ogled v obrambnem stolpu Velenjskega gradu
Tina Felicijan
Nadarjena mlada fotografinja, Velenjčanka Tilyen Mucik, je julija letos diplomirala iz fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani. Če je v prejšnjih obdobjih svojega ustvarjanja opazovala svet okrog sebe, se je v preteklem letu ukvarjala sama s sabo in delovala iz sebe, pravi. Raziskovala je osebne želje, prisluhnila svojim mnenjem in idejam, v tem procesu pa skovala diplomsko nalogo, v kateri se je ukvarjala z različnimi načini kombiniranja ženskih aktov in botanične fotografije. To sta namreč temi, ki jo v polju fotografije najbolj zanimata.
Telo in cvetje
Eksperimentalni projekt Flora Femina temelji predvsem na ustvarjalnem procesu in treh postopkih združevanja aktov in botanične fotografije. Prvi je ko-laž, pri katerem je najprej umetno kombinirala obe temi, ko je na fotografije ženskih aktov dodala sveže ali suho rastlinje. Nato pa je isto kombinacijo dosegla na organski način, zato je sveže cvetje polagala na negative fotografskega filma in pustila, da na njem splesnijo in zgnijejo, tako pa nenadzorovano vplivajo na podobo golega ženskega telesa. Pri drugem načinu se je obrnila
Foto: Matic Andol
na stare fotografske tehnike. Pri antotipiji, ki temelji na rastlinskih emulzijah, je iz rastlin pridobivala pigmente, ki jih je namazala na papir, nanj položila pozitiv fotografije in ga eksponirala na soncu, da je na emulziji nastala fotografija. Pri klorofilnem procesu pa je fotografija nastala na
stebelnem listu tako, da je folijo položila nanj, ga prav tako izpostavila soncu, fotografija pa je tako nastala neposredno na klorofilnem delu. Zadnja kombinacija pa je temeljila na fototerapiji. Po poglobljenem pogovoru je portretirala ženske, ki so doživele travmatične izkušnje, vzporedno pa
Fototerapija je način terapije z umetnostjo. Portretirancu pomaga izraziti nekatere občutke, ki niso opisljivi, ki jih je mogoče lažje ujeti v podobo. »Bila bi vesela, če bi lahko še komu pomagala s fototerapijo. Predvsem pa gre pri tem za to, da sem sama začela delati stvari, ki me res osrečujejo. Zato je bila to obojestranska fototerapija,« pravi Tili.
Tudi letos so se na Kunigundi predstavili lokalni ustvarjalci z različnih kulturno-umetniških področij. Nastopili so raperji Nemir, Triiiple in Major Beck, kantavtor Vasja Mihajlovič in metal bend Cvinger. Razstavljali so Anže Sever in Mihael Novak ter Tilyen Mucik, glasbo za plesno predstavo mednarodnega tabora, ki so se ga udeležile tudi velenjske plesalke, sta ustvarila Adnan Buljubašic in Ana Marija Kolar, na večeru glasbe z vinila je vrtel Nejc Škorjanc, Mitja Švener pa je na predstavitvi knjige Pod svobodnim srcem nastopal kot stand up komik.
Med šestimi udeleženci, starimi od 21 do 33 let, sta bila tudi 28-letni Igor iz Španije in 23-le-tna Zufija iz Rusije. Prav tako kot drugi nista imela bogatega plesnega predznanja. »Ravno letos sem se vpisal na tečaj salse in začel v plesu uživati. Ko se osredotočim na ples, pozabim na vse ostalo. Zato sem se odločil, da za tokratni delovni tabor - ta namreč ni moj prvi - izberem plesno,« je povedal Igor, Zufija pa je povedala: »Pred leti sem trenirala ples, a sem ga opustila. Zame je bil to način izražanja zatrtih čustev. Ko sem izvedela za ta prostovoljni delovni tabor, mi je notranji glas rekel, naj se ga udeležim in se ponovno poskušam izraziti v plesu.«
Čeprav so se za predstavo navdihnili v Cankarjevi črtici, so se hitro odločili, da ne bodo pou-
stvarjali depresivnega vzdušja iz zgodbe, temveč bodo pokazali, kako kavo pijejo po svetu in kako ta povezuje ljudi. »Preden sem spoznala prostovoljce, si nisem predstavljala, da nam bo v desetih dneh druženja uspelo ustvariti pravo predstavo. Takoj ko smo se srečali, pa smo dobili občutek, da se od nekdaj poznamo. Stvari so tako hitro stekle, ker smo ustvarili tako energijo,« je povedala Nina Mavec Krenker in dodala, da so se udeleženci učili plesa z improvizacijo. »Mentorice smo morale najprej preveriti, do kam so pripravljeni iti. Pokazalo se je, da so pripravljeni na vse. Sami so raziskovali gib in različne vzorce premikanja,« je še povedala in dodala, da je ustvarjanje te predstave tudi zanjo bila nova in prijetna izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovila. a
je eksperimentirala z rastlinami, ki jim je bodisi odvzemala glavne sestavine za življenje bodisi jih je namerno zastrupljala s snovmi, ki jih niso vajene, medtem pa beležila njihov propad s tehniko time laps. Portret in fotografije propadajočih rastlin v obratnem zaporedju, torej od propada do zdrave rastline, tvorijo diptih, ki prikazuje, kako se lahko vsaka ženska iz travme povrne v življenje in jo pusti za seboj.
»S tem projektom sem želela razrešiti nekatere stvari pri sebi. Ljubezen do botanike je v meni prisotna od malega, ko me je mami navdušila za herbarij. Veliko sem ustvarjala z rožami, zdaj pa si rastline prilaščam s fotografijo - herbarij sem zamenjala za fotoalbum. Na drugi strani potreba po fotografiranju žensk izhaja iz potrebe po druženju z njimi, ki ga pogrešam in mi primanjkuje. Fotografijo izrabljam za lažji pristop do človeka. Tako je pri ženskih aktih fotografija stranski produkt. Kar mi je pomembno, je druženje in pogovarjanje z ženskami. Zato je pri zadnjem načinu mešanja fotografskih tehnik in motivov, torej pri fototerapiji, portret pravzaprav zemljevid do občutkov, ki sem jih jaz doživljala, ko sem se s to osebo pogovarjala,« je povedala mlada umetnica, ki namerava na magistrski študij fotografije na akademijo za likovno umetnost in možnost za izobraževanje izkoristiti predvsem za spoznavanje drugih umetnikov, skupinsko razstavljanje in osebnostni razvoj. »Sicer pa si preprosto želim še naprej ustvarjati vedno nove projekte in jih razstavljati, kar bi rada počela celo življenje.«
51.

*3 SEPTEMBER
CELJSKI
8 SEJEM
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

6. septembra 2018
Sedma Poletna filmska večera
Dva dni so v Šoštanju odpirali nepoznan in večini nedostopen svet, posnet v živo
ALTERMATOR
Šoštanj, 30. avgusta - V četrtek in petek sta v kulturnem domu potekala sedma Poletna filmska večera, ki so ju pripravili enota Muzeja Velenje Muzej usnjarstva na Slovenskem, Studio Moziak in skoraj štirideset ustvarjalnih posameznikov.
Obiskovalci so v dveh večerih videli 19 kratkih filmov pretežno domačih filmskih ustvarjalcev. »Videli so lahko, da blizu Šoštanja obstaja presenetljiv svet dveh zelo edinstvenih jam, da reka Velu-nja ustvarja osupljive kanjone, ki spreminjajo pokrajino, da je biser dediščine - zadnja kovačija na vodni pogon iz Gaberk, le še filmski dokument. Marsikdo najbrž ni vedel, da v šoštanjski
mestni uri še vedno vsak dan odzvanja zvon iz davnega leta 1572, da so najštevilčnejši kipi mojstra male plastike v lesu, akademskega slikarja Ivana Napotnika, ženske figure, da smučarska vlečnica v Zavodnjah deluje le na pogon
entuziazma ...,« navdušeno pravi Bojana Planina iz Studia Mozaik. Nekaj filmov je bilo posvečenih okroglim obletnicam. Teh je menda letos v Šoštanju toliko, da bi ga lahko imenovali kar Leto obletnic. »In seveda, ali veste za
gradnjo bloka 7?« nas je vprašala.
Na dveh šoštanjskih filmskih večerih so letos odpirali neznan in večini nedostopen svet, s kamero pa obiskovalcem omogočili, da so lahko vstopili vanj.
a mkp
Odzivi )
Spet je bilo odlično. Oba večera dvorana polna. Pohvale organizatorjev so deževale.
»Kvaliteta te prireditve je vsako leto občutno večja. Prisrčnost vodenja in umeščanja glasbe, starodobnikov in zanimivih gostov pa je bila srčna in simpatična,« je pohvalil eden. Druga: »Šoštanjski filmski večeri me kot zavzeto krajanko domačega kraja ne pustijo ravnodušne. So večeri, ki v meni pustijo sled. Ob filmih se učim, črpam
navdih za delo in tudi orosim oči. Ob nekaterih posnetkih se smejim, veselim, nekateri pa so tisti 'močni'. Ob teh postanem besna in jezna, ker zamujamo priložnosti in izgubljamo dragoceno zapuščino, ki bi lahko bila naša naložba za prihodnost. Tomo Čonkaš, Bojana Planina, Studio Mozaik, Muzej Velenje, Jani Napotnik, Milan Maric in vsi ostali izvrstni ustvarjalci ... Čestitke in iskrena hvala za vaš trud.«
Sklenjena še ena violinska šola Igorja Ozima
V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega so s slavnostnim koncertom uspešno zaključili že 23. mednarodno poletno violinsko šolo profesorja Igorja Ozima
Velenje, 30. avgusta - Ozimova poletna šola v Velenju ima za sabo eno najdaljših tradicij v prirejanju mojstrskih tečajev na Slovenskem in vsako drugo poletje v naše mesto privablja izvrstne glasbene talente iz vsega sveta. Njena zgodba se je začela v osemdesetih letih, natančneje leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje, konec avgusta 1986 (eden od prvih udeležencev je bil znani violinist Stefan Milenkovic) pa se je dogajanje preselilo v Velenje, v takrat novozgrajeno glasbeno šolo, ki je in ki še danes nudi odlične pogoje za delo. Tako je Ozimova poletna šola v treh desetletjih v Velenje privabila več kot 430 mladih in nadarjenih violinistov iz 24 različnih držav. Profesor Ozim namreč velja za enega največjih slovenskih glasbenih pedagogov in enega največjih violinskih pedagogov v svetovnem merilu. Bil je dolgoletni profesor za glasbo v Kölnu, na visoki šoli za glasbo v Bernu in na Mozarteumu v Salzburgu, kjer še danes živi. Vsako poletje je gost različnih poletnih šol, letos ponovno tudi velenjske.
Med 23. in 30. avgustom je tako Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega obiskalo 16 izvrstnih violinistov. Udeleženci so zadnje počitniške dni preživeli ob vadenju, natančnem študiranju in nadgrajevanju zahtevnih violinskih programov. Po eni strani so bili vsi navdušeni nad kvalitetnimi pogoji, ki jih nudi glasbena šola, na drugi pa z znanjem in modrostjo profesorja Igorja Ozima. Profesorju sta se pridružila njegova asistentka (soproga) Wonji Kim Ozim, ki tudi poučuje na Mozarteumu v Salzburgu, in odlični pianist Alan Brown, ki deluje na londonski kraljevi akademiji.
Poletna šola se je zaključila z izvrstnim koncertom v orgelski dvorani, na njem pa so ob klavirski spremljavi Alana Browna nastopili violinisti Sophia Logar, Andjela Josifoski, Sara Jezernik Špec, Katarina Kralj, Pietro Benedetto Cimento in Nikola Pajanovic, ki je v Velenje prispel nekaj dni kasneje, takoj po končanem mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik v Edinburgu,
kjer je dosegel odlično 2. mesto. Obiskovalce so navdušili z vrhunskimi izvedbami zahtevnega glasbenega programa. Mesto Velenje je lahko ponosno na prijateljsko povezavo s tako legendarnim profesorjem, ki še vedno navdihuje.
Razstavljene
nabiralke
knjig
V Knjižnici Velenje je dovolj prostora tudi za priložnostne razstave. Trenutno je na ogled (tako bo do 19. septembra) razstava fotografij knjižničarja Frenka Špi-lerja, in sicer na temo Nabiralke knjig. Skulpture, ki jih je posebej za Knjižnico izdelal velenjski umetnik Črt Valenčak, so v bližnjem okolju zaživele drugače.
Sivolasa emancipacija
Nataša Tajnik Stupar
Dandanes zelo redko vidim kje kako sivolaso žensko. Razen na podeželju res kakšno zelo staro ženičko. Potem na videz poznam eno gospo iz glasbene šole, ki ima čisto sive dolge lase, spete v prelepo figo. Zadnjič sem na spletu zasledila neko gospo, ki je sedaj stara okoli 75 let in je profesionalni model, prelepa sivolasa gospa, z lasmi dolgimi čez cel hrbet, stara in lepa.
Ko se pogovarjam z različnimi ženskami, različno starimi in iz različnih družbenih struktur, niti ena od sogovornic ne mara sivih las. Na prigovarjanje pa daj, pusti si sive, mi odgovorijo (zelo pogosto); ne bom se tako zanemarila ali pa nočem biti stara, ali pa potem bom pa stara in grda. Osiveli moški so seveda šarmantni lepotci in s stilom, pri ženskah pa je zgodba drugačna. Mogoče v strahu pred svojimi mlajšimi kolegicami in njihovo lepoto se večina žensk raje pobarva (da smo videti mlajše - vsaj od daleč), na tržišču pa je posledično nešteto kozmetičnih izdelkov, ki sestavljajo celostno mavrično paleto vseh barvnih odtenkov. Obstaja tudi cel kup naravnih žavb, ki začasno spreminjajo odtenek las.
Kapitalizem je žensko zapakiral kot en dišeč paket, ki se ne stara, ne smrdi in ne postaja z leti zrela, modra ženska. Priporočljivo jo je napenjati, odišavljati, barvati, piliti, depilirati ... Potrebno je veliko napora za pridobivanje in ohranjanje zunanje podobe, od katere je odvisen tudi uspeh posameznice. Merila o urejenosti so se z leti zelo spremenila in se tudi zelo hitro spreminjajo na novo. V tem kontekstu so postale razlike med spoloma zelo velike in pogosto nepremostljive (poznam zgodbo o gospe, ki je skoraj dobila odpoved zaradi svojih sivih las). Problem vidim sploh kar se tiče zdravja, saj je za v kontekstu prilegajočo podobo potrebno pokonzumirati kar nekaj/veliko strupov in škodljivih snovi. Glede na povprečno rast las (cca 1 cm na mesec ali dva), se po navadi ženske pobarvajo vsaj 6x na leto, tiste bolj pedantne pa tudi od 10-12 krat letno. Trenutno so v modi tudi implantati umetnih trepalnic z lepilom, ki ob nemirni roki kozmetičarke lahko povzroči tudi trajno slepoto. Vendar žensk to ne zanima, saj je zapeljiv pogled umirjene petdesetletnice neprecenljivo vreden za tistih pet minut sreče. Ženske si hočejo kupiti neprekinjeno mladost tridesetletnice in stabilen ter trajajoč položaj v družbi, ki je neodvisen od zunanje podobe ženskega (človeškega) staranja. Ko sem bila otrok, se spominjam, da sem na sivolase ženske gledala z velikim spoštovanjem, saj sem lahko ocenila njihovo starost, posledično pa tudi vedenje o njihovi modrosti ter predvidevanje o doseženih življenjskih ciljih in dosežkih. Zadnjič sem srečala gospo, ki jo sicer poznam že dolgo, nikoli ne morem določiti njenih let, saj je zadnjih dvajset let povsem enaka, enakega odtenka in videza.
Ironija pa je ta, da je letos v modi siva barva las in da se najstnice in mlajše tridesetletnice barvajo v sivo, njihove babice in prababice pa se sramujejo svoje osivelosti, ki je na splošno v družbi znanilec ženske neurejenosti in zanemarjenosti, se nepretrgoma barvajo ter prikrivajo leta svojih las. Res, sploh me ne briga, ali imate pobarvane lase ali ne, a ta obratni pojav mi je zanimiv iz čisto raziskovalnega vidika in moja radovednost tukaj nima meja.
Razmišljam, zakaj je narobe ženski imeti sive lase? Je potem videti manj zanesljiva, manj vzdržljiva, manj iskriva, manj pogumna, manj dosledna, prej utrujena, slabša delavka, da ima celo manj idej? Ali ni tega pobarvanega sveta postavil moški poželjivi svet, ki ima ob sebi raje mlajše in 'lepše' ženske? Ali ni ta priljubljena podoba zrele pobarvane in zmejkapirane ženske posledica potrošniškega kapitalizma, ki nas vedno znova prepričuje, kaj vse nam še manjka in kaj nujno potrebujemo? Prepričuje nas o nekem nujnem kanonu videza ženske srednjih in zrelih let. In ta prelestna lepota se pogosto razblini v bolezen in privid utopične nesmrtnosti. Smrdljiva minljivost pa nas vedno znova opominja na propad in gnitje (smrt), na drugi strani pa na novo rojstvo in rast.
Nasprotje tega je najstnica v osnovni šoli, ki je svojo pobarvano (sivo) mamo nahecala, da si je lahko lase na sivo pobarvala, kot je moderno to jesen.
Kako smo ženske lahko tako neumne, da dovolimo, da nam zdravje, življenje in videz krojijo ceneni kozmetični izdelki, z njihovo uporabo pa je pogosto pogojen naš življenjski uspeh in dejavnost. Ker je kapitalistična družba izvrgla naravno podobo starajoče se ženske, tudi mi/me ne moremo sprejeti spreminjajoče se podobe ženskega telesa, ki je življenjsko premo sorazmerna. Nihče nikogar ne sili k omenjenemu početju, a vendar je med ljudmi čutiti neki tihi pritisk in neki čudaški sram.
In kaj je moj predlog?
Siva emancipacija vendar.
■
■
■
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
6. septembra 2018

107,8 MHz
""^Jis	15
Radijski in časopisni MOZAIK
Tudi Naš čas del Kunigunde
V uredništvu Našega časa smo bili prejšnji teden zelo veseli prav posebnega obiska. Direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik in avtorji knjige Pod svobodnim srcem Tina Fe-licijan, Špela Verdel in Dimitrij Amon so nam ponosno prinesli to knjižno delo, ki je izšla v založbi Mladinskega centra in Velenjske knjižne fundacije. Ponosni pa smo tudi mi. Niso namreč skoparili s hvalami Našemu času, iz katerega so črpali veliko gradiva in bili ob tem tudi sami presenečeni, kako zelo smo vsa ta leta podpirali mladinsko kulturo in tudi drugo udejstvo-vanje mladih. Mi sicer to vemo, a lepo je, če to opazijo drugi. To smo namreč vedno delali in bomo tudi v prihodnje. Tako že vsa leta skrbno spremljamo tudi Kunigundo in skoraj zagotovo
Nasmejani ob lepi knjigi (z leve): Dimitrij Amon, Tina Felicijan, Špela Verdel in Marko Pritržnik.
se ne zgodi noben pomembnejši dogodek, da ga ne bi omenili v obeh medijih. Kunigundi vsako leto namenimo tudi dve prilo-
gi (Dnevi mladih in kulture in Kunigunda), na Radiu Velenje pa v posebni oddaji Frekvenca mladih prva tako pogloblje-
no spremljamo njihovo delo in predstavljamo posamezne ustvarjalce.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	NIKA ZORJAN feat. JONATAN HALLER - Luna
2.	KYLIE MINOGUE - A lifetime to repair
3.	ALVARO SOLER - Ella
Prekmurska pevka Nika Zorjan je letošnje poletje zaznamovala z latino skladbo Luna, v kateri se ji je pridružil mladi glasbenik Jonatan Haller Pereira. Slovenec s po-trugalskimi koreninami je dalj časa živel tudi v Braziliji, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen. Nika in Jonatan sta v pesmi združila kombinacijo umirjenih ritmov s pridihom španskega temperamenta, saj je Jonatan del pesmi odpel tudi v španščini.
■
GLASBENE novice
LESTVICA domače glasbe
Eminem izdal že drugi studijski album v zadnjem letu dni
Eden najbolj znanih raperjev na svetu Eminem je svoje oboževalce presenetil z nepričakovano izdajo novega studijskega albuma, ki ga je naslovil Kamikaze. Gre za njegov deseti album v karieri in že drugi v zadnjih osmih mesecih. Na novem albumu je skupaj 13 skladb. Med njimi je tudi skladba Venom, ki jo je pripravil za
prihajajoči istoimenski film. K sodelovanju pri pripravi albuma je povabil tri glasbenike, to so Joyner Lucas, Royce da 5'9" in Jessie Reyez. Produkcijo plošče je prevzel sam ob pomoči Dr. Dreja. Tudi tokrat se Eminem ni mogel izogniti politiki. Med temami, ki se jih dotakne na plošči, sta tudi Donald Trump in Mike Pence.
Južnokorejska glasbena zvrst . K-pop je obnorela svet
Skupina BTS, tipična predstavnica južnokorejske glasbene zvrsti " K-pop, z videospotom za novo skladbo Idol podira rekorde. Vi-■ deospot je minuli petek, ko so ga objavili na YouTubu, zbral kar 45 milijonov ogledov. Skupina je po številu ogledov prehitela tudi ameriško pevko Taylor Swift, njen videospot za pesem Look What You Made Me Do je lani v prvem dnevu po objavi zbral 43 milijonov ogledov. Hkrati z videospotom je izšel tudi novi album skupine z
naslovom Love Yourself: Answer. Njihov prejšnji album, ki je izšel maja letos, je takoj osvojil vrhove lestvic, prvič v zgodovini pa se je K-pop znašel tudi na vrhu ameriške lestvice albumov Billboard 200. Če gre sklepati po odzivu na pesem Idol, se novemu albumu obeta še boljša prodaja.
Popevko 2018 bosta vodila Nuška Drašček in Mario Galunič
Bliža se festival Slovenska popevka, ki bo letos potekal pod taktirko Nuške Drašček in voditelja Maria Galuniča. Na festivalu bo ob spremljavi revijskega orkestra ali festivalskega ansambla nastopilo 12 izvajalcev, ki se bodo predstavili občinstvu v studiu 1
Televizije Slovenija. Lani je Nuška Drašček na popevki slavila z živahno skladbo Tak dan. Kdo bo njen naslednik, bo znano kmalu. Na javni razpis za sodelovanje na festivalu je prispelo natanko sto skladb, strokovna komisija pa je izbrala 12 tekmovalnih skladb in eno rezervno. Na festivalu

medijska hiša morala plačati odškodnino, ker je leta 2014 v živo prenašala policijsko akcijo na njegovem domu, kjer so preiskovali domnevno spolno zlorabo, ki naj bi jo zagrešil v 80. letih. Zaradi tega ga sicer niso nikoli
pridržali ali obtožili kaznivega dejanja. Novi album, na katerem bo 16 pesmi, je Richard napovedal 60 let po svojem prvem singlu Move It, ki je izšel 29. avgusta 1958. Cliff Richard sicer velja za tretjega najbolje prodajanega umetnika v zgodovini britanske lestvice singlov, takoj za Beatlesi in Elvisom Presleyjem.
Michael Jackson bi letos dopolnil 60 let
glasbe vseh časov. Leta 1979 je izdal prvi samostojni album z naslovom Off The Wall, ki se je z 11 milijoni prodanih izvodov zavihtel med najbolje prodajane albume na svetu. Vrhunec slave pa je dosegel tri leta kasneje z albumom Thriller, ki je še do pred kratkim veljal za najbolje prodajani album vseh časov. Jacko, kot so ga klicali oboževalci, je do leta 2001 izdal še štiri samostojne studijske albume, ki so se prodajali v večmilijonskih nakladah, kljub vsemu pa mu uspeha plošče Thriller ni uspelo ponoviti.
bodo nastopili naslednji izvajalci: Alex Volasko, Manca Špik, Rene Markič,Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa, Flora Ema Lo-trič, Canegatto, Andraž Hribar, MJAV, Nastja Gabor, Lea Likar, Nika Zorjan, Matjaž Kumelj in Gregor Ravnik (rezerva).
Cliff Richard napovedal nov album
Britanski glasbenik Cliff Richard bo po 14 letih spet izdal album s svojo glasbo. Plošča Rise Up bo predvidoma izšla 23. novembra in bo po napovedih 77-letnega zvezdnika odsevala težko obdobje njegovega življenja. Po več letih pravdanja z britanskim BBC-jem je pevec namreč dobil tožbo, po kateri mu bo
Ameriški zvezdnik Michael Jackson bi 29. avgusta praznoval svoj 60. rojstni dan. Kralj popa se je nepričakovano poslovil pred devetimi leti, ravno v času, ko je načrtoval veliki povratek na glasbene odre. 25. julija 2009 mu je zaradi prevelikega odmerka uspaval zastalo srce.
Prve uspehe je že kot deček požel v zasedbi The Jackson Five, kjer je prepeval s še štirimi brati. Kljub velikemu uspehu deške zasedbe pa se je v začetku 70. let odločil za samostojno ustvarjalno pot, ki ga je ponesla med najuspešnejše izvajalce zabavne
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Lojtrca - Dekle muzikanta
2.	Gadi - Enkrat ti morm rečt
3.	Naveza - Če želiš
4.	Ansambel Dar - Kako lepo je
5.	Fantje izpod Lisce - Halo poletje
6.	Lunca - Verjemi vase
7.	Poet - Prav lep večer
8.	Pvaninski abuhi - V naročju topline
9.	SOS kvintet - Rad me imaš
10.	Vražji muzikanti - Ena in edina
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
JAN PLESTENJAK
Jan Plestenjak je posnel videospot za novo pesem Povej mi, kaj bi rada. Gre za že drugo skladbo z Janovega prihajajočega 14. studijskega albuma. Album, ki bo nosil naslov Za vedno, bo izšel 18. oktobra, le dva dni pred njegovim velikim koncertom v Stožicah.
INA BAŠ
Pevka Ina Baš po skladbah Druga in Moj mali predstavlja novo pesem z naslovom Ko si bil le moj. Avtor romantičnega besedila je Rok Lunaček, glasbo pa sta ustvarila Saška Lendero in Rusko Richie. Videospot je na slovenski obali posnel priljubljen režiser Perica Rai.
TABU
Skupina Tabu je 12. junija 2018 v sklopu praznovanja dvajsetletnice prvič nastopila v oddaji Izštekani na Valu 202.
Iz posnetka nastopa je nastal koncertni digitalni album, ki je ugledal luč sveta v torek, 4. septembra. Med sedemnajstimi skladbami so za prvi single izbrali še vedno svežo in zdaj izštekano skladbo Dobra vila.
EMKEJ
Raper Emkej je ujel še zadnje avgustovske dneve in še pravi čas izdal nov single z naslovom Avgusta. Predstavlja tudi nov videospot, ki je že šesti z albuma Probaj razumet.
PTUJ 2018
Na Ptuju je minuli petek potekal že 49. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2018. V tekmovalnem delu je nastopilo 10 skupin. Za najlepšo skladbo festivala po izboru občinstva je bila izbrana skladba Kot reka svobode Ansambla Boršt, strokovna komisija pa je podelila še štiri nagrade.
107.8 MH^w i .
t Velenje
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 12
H^AS
k k Klub rr vodnih športov deluje prostovoljno, a aktivni člani poskrbijo za vse, kar je pač treba. Posebej vešča sta kuharskih in kuhinjskih opravil Aleš Nastran in Aleksandra Žuber, ki sta na zadnjem srečanju, ki so ga pripravili za otroke s posebnimi potrebami, poskrbela za dobre in vabljive dobrote. Enako spretno kot kuhalnice pa usmerjata tudi jadrnice, saj sta oba tudi predana jadralca. Sicer pa oboje »paše« skupaj.
Na srečanju prostovoljcev varnostnih in samozaščitnih ved MOV minulo soboto so imeli glavno besedo trije možje. Za dobro slišnost in vseobsegajoče opise rekreacijsko-športne prireditve je skrbel spiker vseh samozaščitnih in varnostnih sil Drago Kolar, za strokovno plat pa glavni koordinator vseh velenjskih športov Bogdan Plaznik (oba Šen-tiljčana!), na koncu pa je delil medalje in pokale najboljšim pokrovitelj župan Bojan Kontič. Prva dva sta imela vse v rokah in mikrofonu, župan pa je vse udarnike zeloooo pohvalil, o volitvah pa ni črhnil
(ca\ nniiono
a a Mojca Praprotnik, predsednica Društva vinogradnikih kov Šmartno ob Paki, je prisotne (od leve proti desni) občinskega svetnika in vinogradnika Zdravka Ramšaka, šmarškega podžupana Janka Avberška ter predsednika vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh Draga Nežmaha odločno vzela v precep: »Zelo me moti, da ne razmišljate dolgoročno, kako bi lahko izkoristili naše danosti.« Ramšak se trudi na očitek odgovoriti, a glede na njen pogled in pozornost ostalih dveh ne ve natančno, kaj ji sploh želi povedati.
ZANIMIVOSTI
Zaradi brezžičnega interneta se delovni čas daljša
Raziskovalci univerze West of England so z novo študijo ugotavljali vpliv brezplačnega brezžičnega interneta na vlakih, ki vozijo na relaciji Londo-Birmingham ter London-Aylesbury. Ugotovili so, da je kar 54 odstotkov uporabnikov brezžičnega interneta na vlaku med vožnjo na delo pošiljalo poslovno elektronsko pošto - drugi pa so za ta namen uporabljali svoje mobilne podatke. Zaposleni

Čebele zaradi vročine pod senčnik stojnice s hot dogi
To poletje je bilo zelo vroče tudi v New Yorku. Pa vendar
videza pritegnila pozornost širše javnosti, tudi britanske modne revije Vogue. Na svojem Instagram profilu ima deklica skoraj 60 tisoč sledilcev. Njena posebnost so dolgi, gosti in valoviti lasje, zelene oči in prikupen obraz. S takšno podobo je povsem očarala izraelskega stilista Sagi Daharija, ki je petletnici med drugim pomagal do tega, da jo je opazila celo britanska modna časopisna hiša Vogue, ki je na svoji spletni strani objavila tudi nekaj Mijinih fotografij. A Mijini priljubljenosti navkljub ostajajo mnenja deljena - dekličini materi namreč mnogi očitajo, da je za ceno slave in prepoznavnosti izkoristila hčer-
so se na poti na delo seznanjali z elektronsko pošto, ki so jo dobili pred začetkom delovnega dne, med vračanjem domov pa so zaključevali delo, ki ga niso utegnili dokončati v rednem delovnem času. Študija je sprožila številna vprašanja o razločevanju delovnega in zasebnega ravnotežja. Raziskovalka Juliet Jain je dejala, da so pametni telefoni in dostop do interneta na telefonih »zameglili mejo med delom in zasebnim življenjem«. Ob tem je opozorila, da bi delodajalci z morebitnim upoštevanjem poti na delo kot delovnega časa želeli večji nadzor in odgovornost zaposlenih v njihovem prostem času.
niso pričakovali, da bi se zaradi vročine čebele zatekle pod senčnik stojnice s hot dogi. Zgodilo se je prav to. Stojnice je napadlo več kot 40 tisoč čebel, ki naj bi zaradi vročine in visoke vlage zapustile panj na eni od streh na Manhattnu in se začasno naselile na senčnik pri stojnici. Policisti so takoj ukrepali, na trg so poslali pripadnike svoje posebne enote za čebele, ki so v manj kot uri s posebnim sesalnikom žuželke odstranili. Nato so jih odpeljali v njihov novi dom na Long Islandu.
V Bretaniji prepovedali kopanje zaradi pohotnega delfina
Prejšnji teden so kopalci na plažah v Bretaniji poročali o ne-
koliko vsiljivem delfinu. Opazili so ga med drgnjenjem ob čolne in poskušanju drgnjenja ob ljudi, naposled pa je delfin kopalko dvignil nad vodo. Gospo je sicer rešila prisotna reševalna ekipa, je pa bil to zadosten znak, da bo treba ukrepati. Oblasti so se tako odločile, da zaradi delfina, poimenovali so ga Zafar, prepovedo kopanje. Kot so pojasnili, je delfin preplavljen s hormoni in si obupno želi parjenja ter lahko zato predstavlja nevarnost za kopalce.
Petletnica zaradi videza človeške barbike pritegnila velika pozornost
Mia Aflalo Shunem je petletna deklica iz Izraela, ki velja za človeško barbiko in je zaradi svojega
kino nedolžnost in lepoto ter jo veliko prezgodaj potisnila v kruto kolesje modnega sveta.
Panda iz dunajskega živalskega vrta slika
Panda Yang Yang iz dunajskega živalskega vrta se je pred kratkim lotila novega hobija: obiskovalce navdušuje s slikanjem. S čopičem iz bambusa na platnu ustvarja miniature. Tako je s črno barvo na belo platno naslikala točno sto slik, ki spominjajo na risbe majhnega otroka. A živalski vrt jih uspešno prodaja. Cena posameznega umetniškega izdelka je 490 evrov, z zbranim denarjem (potrebujejo 25 tisočakov) pa želijo do decembra v tisk poslati knjigo s fotografijami pand v dunajskem živalskem vrtu. »Yang Yang slikanje zelo veseli. Komaj čaka, da zgrabi čopič,« pa je povedala zoologinja Eveline Dungl, ki nadzoruje slikanje. Dodala je še, da panda, kadar je razpoložena, naslika celo več slik zapored, spodbujajo pa jo s priboljški, kot sta korenje ali sladki krompir.
6. septembra 2018
frkanje
» Levo & desno «
Začelo se je ...
Ponedeljek je bil pomemben dan. Za mlade zato, ker se je začelo novo šolsko leto, za mnoge starejše zato, ker so začela teči opravila za lokalne volitve. Za svetnike in župane. Obeta se pestra jesen. Upajmo, da tudi bogata.
Praznovanje
Velenje je stopilo v praznični mesec. Osrednja prireditev bo sicer na predvečer praznika, a za mnoge bo »osrednja« praznična prireditev že 15. septembra. Koncert Jelene Rozge.
Bliže
Če se bodo uresničile nekatere napovedi, bomo lahko šli Slovenci v hrvaško marino bliže k nam. Ali kar k nam -v hrvaško Marino Portorož. Če bo le prevzem oziroma nakup uspel.
Pred zimo
j
Se res lahko bojimo, da bo pozimi za ogrevanje zmanjkalo drv?! Saj hočejo vsi metati novi vladi polena pod noge.
Vroča leta
Že tako nam je vroče, zdaj naj bi nam bilo še bolj. Ne bomo več imeli zimskega in poletnega časa, ampak se večina nagiba k temu, da bi imeli odslej le poletni čas.
Šole kot šole
Letos je po osnovnih šolah spet veliko število otrok. Pa so tako mnoge tovrstne šole res postale spet le šole. Oddelki vrtcev, ki so gostovali v njih, so se morali posloviti in oditi na svoje.
Muhasto in ...
Letošnje poletje je bilo res muhasto. Marsikje pa tudi polno komarjev.
Zaskrbljujoče brezskrbnost
Nekateri »pokroviteljsko« napovedujejo, da naj bodo starši brez skrbi. Saj če nimajo denarja za nakup šolskih potrebščin, naj gredo na RK ali Karitas. Vseeno bi bili vsi starši bolj brezskrbni, če bi imeli toliko denarja, da bi lahko po take pripomočke sami šli v trgovino.
Prikazovalniki
Na cestah, predvsem na nevarnih delih, je vse več prikazovalnikov hitrosti. Ti za mnoge voznike pomenijo le »informacijsko tablo«, da vedo, koliko vozijo. Bolj učinkovito je, če se za prikazovalnikom prikaže še kak policist.
Živahnost
Čeprav je dan čebel že mimo, ponekod še pripravljajo razna čebelarska slavja. Na njih je običajno zelo pestro in veselo. Če bi pripeljali še več čebel, bi bilo še bolj živahno.
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 13
6. septembra 2018	""^Jis	15

Osebni zdravnik je pravica in dolžnost
Zavarovanci imajo do 19. leta starosti pravico do izbire osebnega otroškega oziroma zdravnika šolske medicine, potem si ga je treba izbrati v splošni ambulanti
REPORTAŽA	13
V Velenju spet konjeniški praznik
Velenjski konjeniki so se izkazali na državnem prvenstvu - Prihodnji teden veliko tekmovanje v Škalah
Milena Krstič - Planine
Velenje - Po zakonu o Zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo zavarovane osebe do 19. leta starosti pravico do izbire osebnega otroškega zdravnika oziroma zdravnika šolske medicine (do šestega leta starosti v otroškem dispanzerju, po šestem letu v šolskem dispanzerju), po dopolnjenem devetnajstem letu starosti pa si je treba izbrati osebnega zdravnika v splošni ambulanti, opozarjajo v Zdravstvenem domu Velenje.
> Pravico izbrati si osebnega zdravnika imajo vse zavarovane osebe. Lahko si izberejo osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika, ženske pa tudi osebnega ginekologa.
Zavarovance pozivajo, da z izbiro novega izbranega zdravnika v ambulantah splošne oziroma družinske medicine to uredijo. Prav tako pozivajo paciente, ki so zaradi upokojitve, smrti, odhoda v drug zdravstveni zavod ... ostali brez
svojega osebnega zdravnika, da si izberejo novega. Če ne bodo imeli izbranega osebnega zdravnika, namreč ne bodo mogli opraviti zdravstvene storitve, ki ni nujna (252. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja), javni zavod (oziroma koncesionar) pa bosta ostala brez tako imenovane glavarine, ki je odvisna od števila pacientov in njihove starosti. Plačilo je pavšalno in ni odvisno od števila dejanskih obiskov pacienta pri zdravniku. Če si pacient, ki je ostal brez osebnega zdravnika, ne izbere novega, javni zavod oziroma koncesionar po dveh letih zanj ne prejema pavšala.
Seznam zdravnikov, pri katerih je vpis možen, je objavljen v Zdravstvenem domu Velenje in na spletnih straneh.
Ambulante približno polovico denarja prejmejo od opravljenih storitev, polovico pa od glavarine, ki je odvisna od števila pacientov in njihove starosti. Predstavlja pavšalno plačilo, ki ni odvisno od števila obiskov pacientov in je enako za javne zavode kot koncesionarje.
Konjeniški klub Velenje se pripravlja na organizacijo Slovenija masters pokala in pokala Slovenije v preskakovanju zaprek, ki bo na njihovem tekmo-vališču v Škalah potekal od 14. do 16. septembra. Tekmovanje, ki je že tako zanimivo, bo imelo še dodaten čar zaradi uspešnih domačih tekmovalcev. Ti so na nedavnem državnem prvenstvu v preskakovanju ovir v Lipici dosegli zelo lepe rezultate. Med mlajšimi mladinci sta bili Ema Maček Ležaic in Anthea Lorber šesti. Med mladinci je dosegla Vita Sirovina Dvornik prvo mesto, med jahači je bil Robert Kučer drugi. Zelo
uspešni so bili tudi člani. Njihove uvrstitve: 2. mesto Robi Skaza, 3. mesto Lana Tanko, 7. mesto Tadej Skaza in 8. mesto Robert Krajnc.
Poglejmo še ekipne uvrstitve: mlajši mladinci: 2. mesto (Anthea Lorber, Ema Maček Ležaic); amaterji: 4. mesto (Brina Sanda, Špela Šumah, Tina Fink); mladinci: 2. mesto (Ula Kos, Urška Prebil, Vita Sirovina Dvornik); člani: 1. mesto (Lana Tanko, Tadej Skaza, Živa Šefman) in 2. mesto (Robi Skaza, Robert Krajnc).
edini plan
Sara Lamprečnik pravi, da je glasba njen
Sara Lamprečnik je vse bolj prepoznaven glas in stas na slovenski glasbeni sceni, ki s svojim profesionalnim pristopom že žanje uspehe na festivalih in med poslušalci - Šele 19-letno dekle iz okolice Velenja navdušuje tudi s svojo preprostostjo in pozitivno energijo
Sara, pri šestih letih si začela v glasbeni šoli igrati flavto, kdaj pa si prvič zapela pred občinstvom?
Kot pevka sem se skupaj s prijateljico prvič predstavila v 4. razredu, takrat s pesmijo Sreča na vrvici. Najin prvi večji nastop pa je bil leto ali dve kasneje na festivalu Korajža velja, na katerem sva se predstavili s pesmijo Veter z juga Tinkare Kovač.
Torej si že od nekdaj rada pela?
Hja, od začetka verjetno niti nisem razmišljala, da rada pojem, ker sem vedno igrala flavto. Pri dvanajstih sem šla v enem letu na tri tekmovanja, medobčinsko, državno in mednarodno in takrat sem na vseh treh osvojila zlato priznanje. Potem pa sem se res začela bolj ukvarjati s petjem in sem flavto potisnila na stran.
Danes torej flavte ne igraš več?
O, še! Ravno včeraj sem vadila (smeh). Tudi na koncerte jo včasih vzamem s sabo, skladba, s katero sem se predstavila na Festivalu novih skladb, pa je bila celo zastavljena tako, da je en del odigran s flavto. Pred kratkim sem s flavto nastopala tudi v duetu s Tinkaro Kovač. Bilo je super!
Tinkara Kovač je precej znana po združevanju petja in flavte. Ti je vzor?
Vedno mi je bila vzor. Tudi njena glasba mi je bila všeč, zato mi je bilo res v čast po tolikih letih občudovanja stopiti na oder z njo.
Glede na tvoja mlada leta si sodelovala že s kar nekaj glasbeniki. Kako si našla pot do njih?
Prva, s katero sem sodelovala, je bila Nina Pu-šlar. Ko sem bila blizu konca osnovne šole, je imela koncert v kulturnem domu v Mozirju in takrat smo tri dekleta z njo zapele nekaj skladb. Potem
nas je povabila k sodelovanju na dobrodelnem koncertu, ki ga je organizirala RTV Slovenija in na katerem so znani glasbeniki sodelovali z osnovnošolci. Kasneje smo še enkrat nastopile na njenem koncertu na Ljubnem in tako sem kar dobro spoznala Tomija, ki je bil njen menedžer in bobnar. Prek njega sem spoznala Leo Sirk in od takrat se vrata kar odpirajo.
Katere izkušnje na tvoji glasbeni poti doslej pa bi
posebej izpostavila?
Prvi nastop, po katerem sem rekla, da hočem odslej peti, je bil na Festivalu novih skladb. Za tisti nastop sva skladbo napisala skupaj z očetom, na kar sem zelo ponosna. Bolj odmeven pa je bil verjetno lanski nastop na Pop-rock festivalu v okviru festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe.
Pri koliko skladbah si že sodelovala kot avtorica?
Pri treh. Prva je bila skladba, ki sem jo predstavila na Festivalu novih skladb, potem skladba Le ti to znaš, ki sem jo predstavila na Pop-rocku, in nazadnje skladba Ti in vesolje. Skladbo Ujeta pa je v celoti pripravil Alex Volasko.
Si na katero od skladb posebej ponosna?
Ti in vesolje gre najbolj v uho in so jo ljudje najbolje sprejeli, meni pa veliko pomeni tudi skladba s Festivala novih skladb, saj sem tam celotno melodijo napisala sama ob pomoči očeta.
Katera zvrst glasbe ti je sicer najbližje?
Poslušam predvsem rock, jazz, pop-rock, country in včasih seveda tudi druge zvrsti. Le elektronska glasba mi ni blizu. Glede zvrsti glasbe, v kateri želim ustvarjati, pa se še nisem točno opredelila, ker se še malo iščem. Gotovo bi rada šla bolj blizu rocku ali pop-rocku kot k preveč komercialno
A
narejenim skladbam, malo pa se bom prilagajala okusu občinstva.
Kdo pa je tvoje ciljno občinstvo?
V bistvu se ne osredotočam rada samo na neko skupino ljudi - želim si, da bi me radi poslušali vsi.
Besedila tvojih skladb so v slovenskem jeziku, je
odločitev zavestna? Stalna ali začasna?
Nikoli nisem razmišljala, da bi pisala v tujem jeziku. Slovenci smo in zdi se mi zelo pomembno, da pišemo slovenska besedila in ohranjamo jezik ter slovensko glasbo nasploh. Že tako se po radijskih postajah vrti malo slovenske glasbe, če pa bi še Slovenci ustvarjali glasbo, ki ni v slovenskem jeziku, se pa bojim, da bi slovenska glasba res začela umirati. Mogoče bom sicer tudi sama kdaj napisala kakšno skladbo v tujem jeziku, a moj prvotni cilj je, da pišem v slovenščini.
Veliko nastopaš?
Precej, čez poletje smo imeli skoraj vsak vikend dva ali tri nastope. Mi je pa to zelo prijetno, koncerti so zame najpomembnejši del glasbenega delovanja.
Je tvoja želja, da bi na dolgi rok živela od glasbe?
Ja, to je moja velika želja. Pravzaprav sploh nimam plana B - nič drugega me ne veseli, glasba je moj edini plan. Morda pa je to dobro, da se lažje osredotočam.
Po izkušnjah ostalih glasbenikov so ti pogosto prepoznavnost dosegli na festivalih. Se želiš tudi ti še
predstavljati na njih?
Gotovo se bom še prijavila na Popevko, Emo ali kaj podobnega, ni pa moj cilj, da bi vsako leto nastopala na festivalih. Zdi se mi bolj pomembno, da igraš v živo in da te ljudje prepoznajo.
Imaš v predalu morda kakšno skladbo v nastajanju?
Z Alexom se dogovarjava o tem, kaj bi pripravila za jesen. Ampak se še nisva odločila (smeh).
■ Mojca Štruc
Užitek v glasbeni poeziji
Velenje, 2. september - Preteklo nedeljo je na Velenjskega gradu v osrednjem prostoru zbirke o socializmu v Velenju potekal že tradicionalni koncert Iztoka Mlakarja, ki se v Velenje očitno rad vrača. Tu pa je tudi težko pričakovan, saj je vsak njegov koncert mahoma razprodan.
Letos je občinstvo nagradil z dobrima dvema urama programa, ki je temeljil na novejših skladbah. Vseeno je koncert minil prehitro, zato se mnogi že danes veselijo njegovega naslednjega obiska. V Velenje namreč še pride.
• tf
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

6. septembra 2018
Vinska Gora odpira nove parcele
Ob letošnjem krajevnem prazniku in skorajšnjem zaključku mandata so v vodstvu KS Vinska Gora ponosni na nove pridobitve in začrtan nadaljnji razvoj
Tina Felicijan
Vinska Gora, 1. september -
Za tem, ko so v Vinski Gori slovesno obeležili 90-letnico tamkajšnje čebelarske družine skupaj z dnevom državnosti, pa 30-letnico cerkvenega pevskega zbora, izvedli številne tradicionalne prireditve, med katerimi je tudi revija zmagovalnih ansamblov s tekmovanj narodnozabav-ne glasbe, so s kulturno-družab-no prireditvijo obeležili še krajevni praznik skupaj z 90-letnico PGD Vinska Gora. Gasilci so po 22 letih prevzeli nov kombi,
Veselo druženje ob krajevnem prazniku in jubileju PGD Vinska Gora je kljub deževnemu vremenu
potekalo pod šotorom na igrišču pri podružnični osnovni šoli.
Jože Ograjenšek: »Verjamem, da nam bo z nadaljnjim trdim delom in sodelovanjem uspelo postoriti še marsikaj.«
ki jim bo služil za razne prevoze prostovoljcev. »Pi nas si težko zamišljamo življenje brez gasilcev, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Najbolj smo jim hvaležni, da v predele Vinske Gore, kjer še ni mestnega vodovoda, dostavljajo pitno vodo. Novo vozilo pa jim bo pomagalo pri opravljanju raznih drugih nalog v kraju in drugje, pri katerih so nepogrešljivi,« je povedal predsednik KS Vinska Gora Jože Ograjenšek.
Krajevna skupnost je na slovesnosti podelila tudi priznanja in zahvale. Priznanja so prejeli čebelarska družina, gasilsko društvo in MePZ Šentjanž za dolgoletno prizadevno delo na svojih področjih ter Andraž Osetič za uspešno in strokovno igro na diatonično harmoniko, zahvale pa domačija Lamperček za tu-
ristično promocijo Vinske Gore, Alojz Drev, Mateja Učakar, Marija Ramšak in Stane Lesjak
pa za njihov prispevek k uspešnemu delovanju krajevne skupnosti prek različnih aktivnosti.
Postorili veliko, marsikaj jih še čaka
Vodstvo KS Vinska Gora se je v tem mandatu osredotočalo predvsem na dograjevanje vodovodnega omrežja in obnovo cest, v zadnjem letu pa s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za na-
>
Vinskogorski gasilci so jubilej obeležili z več dogodki in pridobitvami. Na avgustovski svečani seji so predstavili monografijo, ki so jo izdali ob 90-letnici. »Zelo ponosni smo, ker smo zbrali veliko gradiva, ki še ni bilo objavljeno,« je povedal predsednik društva Andrej Rupreht in dodal, da jim je s pomočjo Mestne občine Velenje uspelo obnoviti dvorano. Najbolj pa so se razveselili novega, bolj varnega in bolje opremljenega vozila. »Zadnja leta veliko redkeje posredujemo ob požarih in največkrat nudimo tehnično pomoč. Vključeni smo tudi v projekt Prvi posredovalci in poskušamo po najboljših močeh reševati življenja. Imamo 45 operativcev, med katerimi so tudi tri gasilke, ki so z nami na vseh intervencijah. Nanje smo posebej ponosni,« je še povedal.
Medtem ko so že semaforizirali križišče za Črnovo in Laze ter tam postavili montažni protihrupni zid, bodo v naslednjih dneh osvetlili križišče za Bevče in tako varnost povečali tudi tam.
daljnji razvoj infrastrukture. V lanskem letu so opravili dobro polovico del pri prenovi središča kraja, ki vključuje obnovo kanalizacijskega omrežja od vznožja Vinske Gore proti cerkvi, za dela v drugi polovici pa so že popri-jeli. Mandat so zaznamovali tudi
Mnenja in odmevi
Graška gora 2018
Dne 25. avgusta je bilo na Gra-ški gori tradicionalno srečanje borcev, planincev ter raznih veteranskih organizacij in društev z območja Šaleške doline. Osnovni namen prireditve je bil proslavitev 70. obletnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije, 75. obletnice ustanovitve XIV. divizije ter praznika občine Velenje.
Med prireditelji so bili posebej omenjeni: združenje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko društvo Velenje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, območna zveza slovenskih častnikov Velenje in še nekatera druga društva iz Velenja in okolice.
Takšna manifestacija ima seveda velik pomen za opominjanje na svetle trenutke naše daljne in tudi bližje zgodovine.
Moto prireditve je bil slogan »pod zvezdo smo bili močnejši«. Spomnim se, da se je pred leti ta glasil »pod rdečo zvezdo smo bi-
li močnejši«. Glede na to, da je bila uporabljena slovnična ednina, je seveda jasno, da se nanaša na čas pred letom 90. V tistih prelomnih letih je zvezda (rdeča) izginila iz grbov, zastav, vojaških kap itd. V slovenski zastavi so zvezdo nadomestile tri zvezdice, izhajajoč iz grba plemiške družine v naših krajih. Ob tem se mi poraja vprašanje, zakaj je potem bivša država sploh razpadla, če je bila tista zvezda tako močna? Razpadle pa so tudi nekatere druge države in zveze. Vse pod rdečo zvezdo!
Glede na zgoraj navedeno je nekako nelogična udeležba nekaterih po času nastanka mlajših združenj med prireditelji, kot tudi med gosti. Namreč združenje veteranov vojne za Slovenijo in Zveza slovenskih častnikov sta združenji, ki sta nastali po osamosvojitveni vojni leta 91. Udeleženci osamosvojitvene vojne smo bili v tistem času z vojaki z zvezdo v vojni! Sicer gre spominu na dogajanje v 2. svetovni voj-
izgradnja čistilne naprave, vzdrževalna dela na pokopališču, posodobitve krajevnih cest in postopno obnavljanje prostora pod cerkvijo, kjer vsako leto priredijo žive jaslice, nočni blagoslov konj in druge prireditve. Kar je najpomembnejše, pravi predsednik, pa je pripravljen teren za izgradnjo vrtca. Temeljnega kamna še niso položili, ker občina še nima pogodbe z izvajalcem, računa pa, da jo bo kmalu uskladila. »Upamo, da bo preko 60 otrok, ki so trenutno razdeljeni na tri oddelke - dva gostujeta v podružnični osnovni šoli, eden pa
v večnamenskem domu -, v nov petoddelčni vrtec stopilo naslednje šolsko leto,« pravi in dodaja, da si v kraju, ki obsega skoraj 15 tisoč hektarjev, šteje preko 2.000 prebivalcev, med katerimi je več kot 200 starejših od 70 let, želijo tudi večje trgovine. »Glede na to, da se bo v prihodnosti zgradil nov del naselja Vinska Gora, v katerem bo več kot 70 parcel za stanovanjske hiše, v katere se bodo naselile predvsem mlade družine, menimo, da ne potrebujemo le vrtca, temveč tudi večjo trgovino.« Glede
Ostaja le še vodovod v Petelinjek in Spodnjo Črnovo. Gradbeni dovoljenji že imajo, pa tudi gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v Prelski.
na načrtovani razvoj kraja se v krajevni skupnosti zavedajo, da jih čaka še veliko dela, da bodo ob močni podpori Mestne občine Velenje, ki jim zna prisluhniti in odgovoriti na njihove potrebe, vsem prebivalcem zagotovili prijetno bivanje.
To soboto ob 14.30 bo podmladek Turističnega društva Vinska Gora predstavil učno pot Škrata Bisera, ki se začne pri domačiji Lamperček. V nedeljo od 14.30 dalje pa bo v Dolini mlinov na meji z Dobrno potekala tradicionalna Mlinarska nedelja.
Praznik Mestne četrti Levi breg - vzhod
Velenje, 15. september -
Velenjska mestna četrt Levi breg Vzhod bo v soboto pripravila praznovanje ob svoji 37-letnici. Potekalo bo med 10. in 14. uro na Kardeljevem trgu. Oblikovali ga bodo otroci vrtcev Lučka in Enci benci, učenci OŠ Li-
vada, predstavniki društev, sekcij in podjetnikov, ki delujejo v četrti, otroci in njihovi mentorji pa bodo dogajanje popestrili z ustvarjalnimi delavnicami in orientacijo po mestni četrti. Poskrbljeno bo tudi za glasbo - prepeval bo Oktet Dolič, nastopali pa bodo tudi Potepuhi.
• tf
Po ZNANJE na UPI Žalec.
BREZPLAČNA □ SNDVNA ŠOLA ZA ODRASLE
SREDNJESDLSKI PROGRAMI
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR
ni vse spoštovanje, toda glede na slogan prireditve in nasploh potek proslave je bil daleč v ospredju spomin na partizanščino in nikakor ne na poznejše dogajanje, ki je šele omogočilo nastanek sedanje države. Vse dogajanje je bilo v okvirih ZZB NOB, zato se zdi udeležba združenj z nastankom v sedanji državi nekako odveč. Mislim, da se s tem želi prikriti pomen osamosvojitvene vojne 1991, ki pa je dejansko omogočila nastanek sedanje države Slovenije. Bi se pa rahlo spotaknil ob stavek, v katerem govornik pravi, da če znaš brati in pisati v slovenskem jeziku, je zaslužen partizan. V zgodovini prejšnjih državnih ureditev je bilo veliko zavednih ljudi, ki so delovali v korist slovenskega jezika. Spominjamo pa se tudi tako imenovanih »skupnih jeder » iz leta 1983, ki pa niso bila ravno naklonjena Sloveniji in slovenščini. Takrat so bila to uradna stališča!
■ Ivan Glinšek

INFORMATIVNI DAN: 12. september ob 16. uri
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
JEZIKOVNI TEČAJI
USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS
INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO

UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
■
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 15
6. septembra 2018
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
Vsak, ki vsaj približno pozna tabomištvo v Šaleški dolini, dobro ve, da že odkar obstaja Rod Jezerski zmaj (RJZ), velenjski taborniki poletja preživljajo v Ribnem. Tu in tam pa kakšno četo vendarle zanese kam drugam. Letos so bili na vrsti jamski škrati. Grm pri Podzemlju je kraj v Beli krajini, pet kilometrov od Metlike. Brezov tabor pa je majhna jasa na robu gozda, kjer navadno taborijo člani Rodu Louisa Adamiča z Grosupelj.
Deset dni sredi julija pa je bilo tam 70 članov čete Jamskih škratov, torej tabornikov z OŠ Gustava Šiliha. Medklic: če bi bili pikolovski, bi morali napisati, da niso bili vsi člani ČJŠ, ampak nabrani iz različnih čet in rodov; se je pa na koncu zdelo, da nikogar ne moti, da so kar vsem rekli ČJŠ. Zdaj imate dovolj osnovnih informacij. Na vrsti so zgodbe taborjenja.
Škratja akademija
Deset dni v taborniški družbi vedno napiše neskončno zgodb. Včasih bi bilo dobro o vsakem taborjenju napisati celo knjigo. A do te točke še nismo prišli. In ker ta stran ponuja manj prostora kot kakšna knjiga, bomo izpostavili le nekaj zgodb. Tema taborjenja je bila škratja akademija. Imeli so super študente (beri: MČ-je in GG-je), dodelan program in res dobro osebje. Študenti so vsak dan zbirali smaragde, ki so na koncu poza-bljivemu in betežnemu ravnatelju pomagali, da se je spomnil vsega, kar je v mnogih letih, ko škratja akademija ni delovala, pozabil.
Letos kot že tolikokrat, letos kot še nikoli
To je zapis o letošnjem taborjenju tabornikov čete Jamskih škratov (ČJŠ). Tokrat so se odločili za nekaj drugačnega, nekaj novega, nekaj svežega. Uspelo je še bolje, kot so pričakovali. In da ne bi vse šlo v pozabo ..., je pred vami nekaj utrinkov z Brezovega
tabora v Grmu pri Podzemlju.
Program taborjenja
Napisati program taborjenja je včasih kar težka stvar. Vedno bi rad naredil nekaj novega, nekaj drugačnega. In ko ti to uspe, je na vrsti naslednji izziv, program je treba tudi kakovostno izvesti. Jamskim škratom je uspelo oboje. Pa še nekaj jim je uspelo - vnesti nekaj sproščenosti, nekaj fleksibilnosti v dnevno dogajanje. Vedno se je našel prostor za trenutek z vodom. Vedno se je našel prostor za drugačno idejo od sprva zastavljene (recimo kopanje zadnji dan, ko je bilo res vroče in je vsem prav prišlo malo osvežitve). In otroci so res imeli dovolj časa tudi zase. In čeprav se je tudi v Brezovem taboru (tako kot v Ribnem) dan začel z jutranjo telovadbo in končal z večernim ognjem, vmes pa je bilo vsega po malo, je tabor di-
Taborjenje je odlična priložnost za prehode med starostnimi mejami. Najstarejšim MČ-jem smo podelili zelene (GG) rutice, najstarejši so si zaslužili modre (PP) rutice, ena PP-jevka pa je že dovolj stara za oranžno (RR) rutico. Krožniki so bili že na pogled videti izjemno. Pri poskušanju pa je bilo čutiti noro fuzijo okusov.
Vse komponente so se lepo povezale, udeleženci so predstavili različne tehnike kuhanja. Ocenjevalce so (tudi dobesedno) sezuli.
hal drugače. Morda je najbolje napisati, da je dejansko dihal. Kot eno.
ŠkratekChef
Vsako taborjenje na svoj način poveže taboreče. Od najmlajših do najstarejših. Tokrat je bilo to povezanost še prav posebej čutiti. GG-ji so krasno skrbeli za MČ-je, jim pomagali, bili so jim kot starejši bratje in sestre. In če bi morali izbrati en vzročni primer tega sodelovanja, je odločitev enostavna - ŠkratekChef. Bila je le ena od mnogih skupnih aktivnosti mlajših in starejših na tem taborjenju, zagotovo pa je prinesla najboljši učinek. Po vzoru kuharske oddaje Masterchef so morali MČ-ji in GG--ji pripraviti čim lepše, čim bolj inovativne krožnike. Kuhali so v svojih improviziranih kuhinjah v vodovih kotičkih, pripravili so
namaze, spekli jajčka, skuhali čaj, naredili krompirjev rosti in nepozabno dobre prezentacije. Ker slika pove več kot tisoč besed, kar poglejte in se čudite.
Je bilo res drugače?
Vrnimo se k začetku tega zapisa, v Ribno torej. Na sveto jaso za vse generacije velenjskih tabornikov. Ko gre velenjski tabornik kamorkoli drugam, hote ali nehote vse primerja z Ribnim. Nastanitev, hrano, vzdušje, celo sonce in zvezde. V Ribnem je vse tako čarobno. Po desetih dneh v Brezovem taboru vam bo verjetno vsak jamski škrat povedal, da je bilo tudi tam čarobno. Hrana je bila odlična. Program vrhunski. Kolpa ravno prav topla. Večerni program zabaven kot le kaj. Otroci zadovoljni in nasmejani. Zvezde pa so sijale prav tako magično kot v Rib-nem. Zdelo se je, da je 70 ljudi, mladih in malo manj mladih, nabranih z vseh vetrov, kot velika srečna družina. In bolj kot kadarkoli prej se je pokazalo, da so taborništvo ljudje. Ljudje so tisti, ki pišejo dobre zgodbe. Ljudje so tisti, ki ustvarjajo spomine. In če so na kupu pravi ljudje (kar so tokrat zagotovo bili), potem je vseeno, kje so. Ali - kot so pri tabornem ognju (na melodijo pesmi Frajtonar'ca) kar nekajkrat zapeli tudi udeleženci taborjenja: "Naj bo Grm, Ribno, Sleme ali rov, jamski škrat se vedno dober 'ma!"
Naslednje leto pa spet. Kjerkoli že. Samo da so taborniki.
■
Študij Djotiša in svetovalne metode IzaQ tudi v Velenju
Življenje ima v vsakem trenutku neko smer, z Djotišem jo je možno predvideti, z metodo IzaQ pa spremeniti
Milena Krstič - Planine
Ljubljana, Velenje - »Djotiš nam preprosto, a celovito razkriva izhodiščne osebnostne lastnosti in danosti na posameznih življenjskih področjih. Pri tem uporablja simbolne pomene planetov, njihovih položajev in nebesnih znamenj, metoda IzaQ pa nam daje znanje o tem, kako izhodiščne danosti čim bolj razvijati v naše dobro. Ali drugače, omogoča nam, da se pravočasno odzovemo, spremenimo tista področja, ki bi nas z ravnanjem po utečeni smeri utegnila spraviti v težave,« pravi Mateja Kunc, predavateljica, ustanoviteljica svetovalne metode, svetovalka, osebna mentorica. Študij bo letos prvič organizirala tudi v Velenju.
»Ko z Djotišem spoznamo naravo obdobja, ki prihaja v naše življenje, ko vemo, kdaj bo prišlo in za kako dolgo, ter ko lahko z metodo IzaQ kadarkoli zavestno spreminjamo svoja stara prepričanja in utečene odzive, se lahko na vsako prihajajoče obdobje ustrezno pripravimo, in to ne glede na naravo obdobja in tako zanesljivo krmarimo skozi življenje.«
Pravi, da s študijem Djotiša in poznavanjem metode IzaQ dobimo sliko svojih izhodiščnih ka-rakternih prednosti in slabosti ter spoznamo, katera prepričanja in odzive je smiselno spremeniti, preden zaradi njih zaidemo v težave. »Djotiš nam razkriva sliko izhodiščnih situacij na vseh pomembnejših področjih
Š o I u Djotisa in svetovalne metode lzuQ
Ujih cmilno m.inji- d /ivljinju /;i poti-t lru Miclnhncgii člnukii, PmliivunjiL |iip novtiii tuili v Vi-lrnju! Vsihfjeni mi hrv£|)biviK> minlnv pmbMinjv UkiiiI" :lli tiVulmilllU VoljiL Pi'ij:ivii na ti)iiK.j&.kuiu a [znO.si, (IS]/422-444. IzaQ.nl
Vpiše se lahko vsak, ne glede na izobrazbo ali starost. Pred začetkom študija za novo, že 15. generacijo študentov, bodo pripravili brezplačno predstavitev.
življenja. To ob rojstvu ni nepopisan list, ampak nadaljevane neskončnega cikličnega procesa, v katerem se prepletajo konkretne življenjske situacije in naši odzivi nanje.«
Študij poteka v štirih modulih in traja dve leti. »Vsak teden pošljemo udeležencem na elektronski naslov zvočni posnetek predavanja, skupaj s celovitim pisnim gradivom. V živo se srečujemo ob sobotah enkrat na mesec v Ljubljani. Letos smo v program dodali še vaje, ki bodo potekale enkrat tedensko v različnih krajih po Sloveniji, odslej tudi v Velenju.«	■
POVABITE OSEBNE IN POSLOVNE PRIJATELJE V VILO HERBERSTEIN
na kulinarično doživetje
C H E F DOBRE VILE KULINARIKE VAM PRIPOROČA:
Herbersteinov meni, pripravljen po izvirnih receptih - 18 € -
odlično dnevno kosilo
- 15 € -
kulinarično razvajanje z izvrstnimi hišnimi specialitetami.
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
6. septembra 2018
Trije goli - ulovljiv zaostanek
Velenjski rokometaši bodo v soboto proti Švedom lovili razliko treh zadetkov s prve tekme
V uvodnem krogu evropskega pokala Evropske rokometne zveze so igralci Gorenja izgubili proti švedskemu Alingsasu, tretjemu moštvu prejšnje sezone v tamkajšnjem državnem prvenstvu, s 23 : 26. Čeprav je letošnje moštvo Gorenja zelo spremenjeno oziroma pomlajeno, za nekatere igralce je bilo to celo prva mednarodna izkušnja, so se dobro upirali favoriziranim domačinom. Celo več, v prvem polčasu (20. minuta) so vodili že s tremi goli razlike (9 : 6), vendar so nato popustili. Dve minuti pred koncem tega dela tekme so Švedi prvič povedli (11 : 10), na odmor odšli s prednostjo dveh zadetkov. Po dobrih desetih minutah v nadaljevanju je zbranost Velenjčanov nekoliko popustila; to so domači izkoristili z delnim rezultatom 4 : 0 in povedli z 18 : 14. Do konca tekme so gostje
njihovo prednost zmanjšali za zadetek.
»Fantom ne morem ničesar zameriti. Borili so se do konca, za vsako žogo. Nasprotnik je izkoristil prednost domačega terena. Dobro se bomo pripravili na povratno tekmo v Velenju in naredili vse, da se z zmago ob podpori navijačev uvrstimo v naslednji krog,« so bile besede trenerja Zorana Jovičiča po tekmi.
Vsekakor velenjskim rokometa-šem poraz s tremi goli razlike ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire, da izločijo sicer zelo dobrega predstavnika in se uvrstijo v drugi krog. V njem bo njihov nasprotnik poljsko moštvo Gwardio Opole. Skratka, pričakovati je, da bodo 'ose' zelo pekoče v soboto ob 20.00 v Rdeči dvorani. Pričakujejo pa seveda tudi veliko podporo svojih ljubiteljev.
Koper 2013 je v soboto na Bo-nifiki igral neodločeno s švicarsko ekipo Kadetten Schaffhausen razšli so se s 25 : 25.
Tomaž Korošec novi predsednik
Na redni letni skupščini kluba so za novega predsednika izvolili član uprave Gorenja Tomaža Korošca. Dosedanji predsednik Milan Meža pa je to dolžnost zamenjal s podpredsedniško. Poleg predsednika in podpredsednika so novi stari člani upravnega odbora: Tomaž Korošec, Milan Meža, Franjo Bobinac, Uršula Menih Dokl, Maja Šerc, Bor Rozman, Jožef Kamšak, Igor Jecl, Iztok Mori, Rok Bizjak, Alenka Potočnik Anžič, Denis Oštir, Stanko Brunšek in Boštjan Perc.
Tudi drugič polna bera točk na gostovanju
V soboto z Bistrico, ki ima najboljšo obrambo
Nogometaši Šmartna 1928 so hitro pozabili na nekoliko nepričakovan poraz z Vidmom v 2. krogu, ki je na njihovem igrišču potekal v nesprejemljivih vremenskih razmerah. Po zmagi v uvodnem krogu v Dravogradu (6 : 0) so v Rogatcu v 3. krogu domači Mons Claudius premagali s 3 : 2. To je bila že tretja ničla domačinov, ki pa so dobro začeli. Povedli so že v 8. minuti z uspešno izvedeno najstrožjo kaznijo. Hitri zaostanek gostom ni vzel samozavesti. Na tekmo so odpotovali odločeni, da si povrne-
jo izgubljene točke proti moštvu iz občine Videm. Vztrajali so in uspeli. Sredi drugega polčasa je sledil preobrat. V razmiku petih minut je Tilen Kompan z goloma v 61. in 66. minuti popeljal Šmar-čane v vodstvo z 2 : 1. Na 3 : 1 je v 81. minuti z uspešno izvedeno enajstmetrovko povišal Tomaž Veler, v sodnikovem dodatku pa so domači omilili poraz.
Dravinja in Bistrica sta igrala 1 : 1, Videm pri Ptuju pa je bil z 2 : 1 boljši od celjskega Šam-piona. Dvoboja med Pohorjem in Pesnico ter Dravogradom in
Zrečami so preložili.
Šmarčani so po nepopolnem 3. krogu s šestimi točkami na tretjem mestu, v vodstvu je še nepo-raženi Videm z devetimi. V soboto bodo gostovali v Slovenski Bistrici. Pričakovati je zanimiv dvoboj, saj so domači nogometaši še neporaženi, poleg tega pa so v prvih treh krogih pokazali, da nasprotniki proti njim težko dosegajo zadetke. Doslej so enako kot Zrečani s tekmo manj prejeli le enega. Bodo šmarški strelci uspešnejši?
Prvi teden uspešen
Bogomir Dolenc uspešno odtekel prvih 12 maratonov na različnih lokacijah po Sloveniji
Tekač Bogomir Dolenc s svojo ekipo v okviru športno-huma-nitarnega projekta 42 maratonov v 42 dneh v vsakem slovenskem kraju, ki ga obišče, ustvari novo zgodbo. Ena najlepših je idrijska, pravi. »Zaprli so mestno središče, kjer smo z obiskovalci tekli, na trgu so postavili oder in angažirali lokalne glasbenike, plesalce, umetnike, tako da smo v gibanje spravili celotno mesto. Izredno veliko tekačev, tako otrok kot odraslih, se mi je pridružilo v Podčetrtku, kjer smo tekli v okolici term in zbrali lep znesek donacij. Presenetil nas je tudi sprejem v Sevnici, kjer so tekaški del prireditve
še nadgradili, povabili pa so tudi glasbenike, ki so igrali med celotnim maratonom,« pripoveduje Bogo, navdušen nad sprejemi in odzivi v 12 različnih krajih. Poroča še, da se dobro počuti, saj ga z voljo in energijo polni prav
pozitivno vzdušje na prireditvah, ki spravljajo v gibanje vso Slovenijo in hkrati predstavljajo male viteze - tiste, za katere Bogo teče in zbira denar za pomoč pri psihofizičnem okrevanju po prebolelem raku.	a tf
Že druga petica v Rudarjevi mreži
Med premorom čaka trenerja Marijana Pušnika in njegove strokovne sodelavce ter igralce trdo delo
Nogometaši Rudarja so si v sedmih tekmah v novi tekmovalni prvenstveni sezoni z zmago in neodločenim rezultatom priigrali skromne štiri točke in so še vedno na zadnjem mestu. Njihova obramba je luknjasta kot 'švicarski sir'. Prejeli so že 21 zadetkov, v napadu pa so povsem neučinkoviti. Slabše strelce, a boljšo obrambo, imajo le še Krčani, ki pa imajo tri točke več od njih.
Pred tekmo šestega kroga z Gorico so se navijačem javno
7. krogu je sledilo peto razočaranje na gostovanju pri Olimpiji. Zmagala je s 5 : 0.
Tudi na tej tekmi Marijan Pu-šnik s svojimi igralci še zdaleč ni bil blizu izpolnitvi želje po boljši igri. Ponovili so najslabši rezultat v novi sezoni. Tako visok poraz so doživeli tudi v prvem krogu z Mariborom. Proti Gorici je prvič zaigral Nejc Pušnik (20), ki je k zeleno-črnim prišel iz Triglava. Zanimivo, pokazal je več kot vsi izkušenejši igralci. Proti Ljubljan-
opravičili »za slabe rezultate in prikazano igro. V pretekli sezoni smo prikazali odlično igro, ki nas je pripeljala do dobrih rezultatov in uvrstitve v kvalifikacije za ligo Evropa. Glede na to, da imamo mlado in delno prenovljeno ekipo, ki je v letošnji sezoni tekmovala tudi v Evropi, bomo naredili vse, da v nadaljevanju prvenstva prikažemo igro, ki nas je krasila v pretekli sezoni,« so zapisali. Besede so za zdaj ostale le črke na papirju. Proti Gorici, ki je v zadnjemu krogu na svojem igrišču komajda rešila točko proti novincu Muri, so ponovili slabo igro in približno sto gledalcev je doživelo četrto razočaranje. Gostje so zmagali z 2 : 0. V
Pokal EHF, kvalifikacije, 1. krog (prva tekma)
Gorenje Velenje 26:23 (12:10)
Alingsas: Lindberg 5, Nilsson in Barud po 4, Liaba in Leander po 3, Claar in Berg po 2. Gorenje: Taletovic 11 obramb, Vujovic 5 obramb, Logar, Mazej 0, Haseljic 5, D. Tajnik 1, Špelic 6, Matanovic 3, Levc 1, Stojnic 2, Miklav-čič, Banfro, Verdinek 3, J. Tajnik, M. Kavčič 1, A. Kavčič 1. Trener: Zoran Jovičic. Sedemmetrovke: Alingsas 1 (1), Gorenje 5 (2); izključitve: Alingsas: 8 minut, Gorenje 14. Rdeči karton: A. Kavčič 60. Liga NLB, 1. krog: Jeruzalem-Ormož - Gorenje (sreda, 12. septembra, 19.00)
Prva nogom. liga TS, 6. krog
Rudar Velenje - Gorica 0 : 2 (0 : 0)
Strelca: 0:1 Čoralic (48./avtogol), 0 : 2 Jer-mol (90.).
Rudar: Pridigar, Čoralic, Kašnik (od 75. Pušnik), Tomaševic, Pušaver, Arap (od 71. Vodeb), Bol-
čanom je prvoligaški krst doživel Cene Kite (18), ki je k zeleno--črnim prišel kot okrepitev mladincev. Mladinski reprezentant se bo prvega nastopa spominjal z grenkobo, saj je bil izključen.
Po dosedanjih bledih igrah bi bila točka v Stožicah za rudarje ogromen uspeh. Nanjo so tiho celo upali. Toda z obrambno naravnano igro so proti razigranim prvakom vzdržali le dobre četrt ure. V 16. minuti je moral Matej Radan, ki je prvič v tem prvenstvu zamenjal poškodovanega prvega vratarja Marka Pridigarja, že po žogo v svojo mrežo. Dvoboj dveh nasprotnikov, med katerima je bila najmanj za razred velika kakovostna razlika,
TAKO so igrali
ha, Muic, Trifkovic, Radic (od 59. Šimunac), Tu-čic. Trener: Marijan Pušnik.
7.	krog
Olimpija - Rudar 5 : 0 (2 : 0)
Strelci: 1 : 0 Vombergar (16.), 2 : 0 Lupeta (35.), 3 : 0 Maksimenko (54.), 4 : 0 Črnic (85), 5 : 0 Črnic (90.)
Rdeči karton: Cene Kitek (61.). Rudar: Radan, Pušaver, Vasiljevic, Kašnik, Pi-šek, Pušnik (od 74. Solomun), Tomaševic (od 60. Bolha), Cene Kitek, Trifkovic, Radic (od 64. Šantek), Tučic. Trener: Marijan Pušnik Drugi rezultati: Aluminij - Krško 1:0 (1:0), Celje - Domžale 0:0, Triglav - Maribor 1:5 (0:2), Gorica - Mura 2:2 (0:1)
Vrstni red: 1. Maribor 17 (24 : 4), 2. Aluminij 12 (14 : 13), 3. Gorica 12 (10 : 10), 4. Olimpija 11 (13 : 8), 5. Domžale 10 (10 : 10), 6. Mura 9 (13 : 10), 7. Krško 7 (4 : 6), 8. Triglav (8 : 16), 9. Celje 5 (8 : 11), 10. Rudar 4 (5 : 21).
8.	krog, 15. 9.: Aluminij - Gorica, Rudar -Celje (18.00), Krško - Maribor; 16. 9.: Mura -Olimpija, Domžale - Triglav.
je bil tako rekoč odločen v 35. minuti, ko so Olimpijini igralci dosegli tudi redko viden gol na naših zelenicah. Njegov avtor je bil novinec Lupeta, ki je imel dovolj časa, čeprav je bil obkrožen z Davidom Kašnikom in Ivanom Vasiljevicem, da si je po podaji Roka Kronavetra žogo pravilno namestil ter jo s škarjicami preko hrbta poslal v gol. Tudi drugi polčas ni prinesel boljše igre Rudarja in kaj kmalu je Olimpija vodila za tri. Ko pa je mladi Ki-tek v 61. minuti na sredini igrišča neodgovorno in brez potrebe s podplatom zaustavil Vomberger-ja in dobil rdeči karton, so bili Rudarji že povsem nemočni.
Zaradi tekme reprezentance bodo prvoligaši prvenstvo nadaljevali 15. in 16. septembra. Do takrat pa Rudarjevega trenerja, njegove pomočnike in igralce čaka veliko trdega dela, da dvignejo formo in popravijo svojo samozavest.
Sedaj premor
Zaradi dveh tekem slovenske izbrane vrste z Bolgarijo in Ciprom v novoustanovljeni evropski ligi narodov bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali konec prihodnjega tedna. Rudarji bodo 15. septembra v šaleško-savinj-skem derbiju, ki bo obenem tudi derbi trenutno dveh najslabših moštev, gostili Celje.
Prevzema odgovornost
»V zadnjem času imamo v moštvu veliko težav. Veliko je poškodb, veliko mladih neizkušenih igralcev. Plačujemo davek zaradi tega. Kakovost Olimpijine igre je bila veliko večja. Pri nas je bilo preveč napak v obrambi, da bi lahko pričakovali kar koli drugega. V igri ni pravega žara, borbenosti, povezanosti. Fantje ne verjamejo vase. Neverjetno je, da vsi tisti, ki so še pred nekaj meseci osvojili četrto mesto, ne znajo žoge podati na pet metrov ... Čaka nas težko delo. Odmor bo za nas zelo dobrodošel. Jasno je, da moramo dati glave skupaj in narediti vse za čim boljše nadaljevanje.«
a S. Vovk
Pokal Slovenije, osmina finala: Mura - Rudar (sreda, 12. septembra, 15.30)
3. SNL - sever, 3- krog
Mons Claudius - Šmartno 1928 2:3 (1:0)
Strelci: 1:0 Kidrič (8. - 11 m), 1:1 Kompan (61.), 1:2 Kompan (66.), 1:3 (Veler 81. - 11 m), 2:3 Koffi Yao (92.)
Šmartno 1928: Mušič (id 25. Verdev), N. Zabu-kovnik, Kompan, Trop, Hrastnik, Purnat (od 79. Milavca), Zavolovšek, Barič, Trap (od 57. Veler), Vezaj (od 79. F. Založnik)., Justin (od 79. Gegic). Trener: Ramiz Smajlovic. Drugi rezultati: Videm pri Ptuju - Šampion (Ce) 2:1 (2:1), Dravinja - Kety Emmi Bistrica 1:1 (1:1).
Vrstni red: 1. Videm 9 (7 : 3), 2. Bistriva 7 (8 : 1), 3. Šmartno 6 (9:4), 4. Zreče (tekma manj) 4 (2 : 1), 5. Šampion 4 (6 : 6), 6. Pohorje (tekma manj) 2 (4 : 4), 7. Dravinja 2 (1 : 2), 8. Pesnica (tekma manj) 1 (0 : 5), 9. M. Claudius 0 (4 : 8), 10. Dravograd (tekma manj) 0 (1 : 8)
a vos
a vos
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 17
6. septembra 2018
""^Jis
ŠPORT
15
Smučanje ni nujno drag šport
V Smučarskem klubu Velenje poskušajo spremeniti prepričanje, da je udejstvovanje v zimskih športih zelo drago in logistično zahtevno
Tina Felicijan
Smučarski klub Velenje je eden najstarejših v dolini. Prihodnje leto bo obeležil 50-letnico delovanja. Njegov glavni namen je povezovati ljubitelje smučanja, izvajati razne tako rekreativne kot tekmovalne programe, zadnja leta pa je njegova prva naloga, da nauči smučati čim več otrok. »Ni nujno, da vzgojimo veliko tekmovalcev. Želimo si vzgojiti predvsem dobre rekre-ativce in otrokom, ki pridejo v naš klub, ponuditi možnosti za celostni tako športni kot osebnostni razvoj, da spoznajo prvine vseh športov, dosežejo neko kondicijsko pripravljenost, izboljšajo motorične sposobnosti,
>
so izvedli tudi tečaj rolanja, v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Športno zvezo Velenje pa izvajajo tudi projekt Naučimo Velenje smučati, v katerega so vključeni vsi šaleški petošolci. Prek teh programov in drugih te-
V programe je redno vključenih okrog 70 otrok. Aktivno jih tekmuje sedem. Rezultati so vsako leto boljši.
saj danes, ko otroci toliko časa presedijo za računalniki, oboje peša,« pravi Jaka Dolenc, ki vodi klub zadnjih pet let. V tem času so pridobili sponzorje, okrepili organizacijsko strukturo, k sodelovanju so povabili kakovostne trenerje in začeli izvajati tudi programe suhe vadbe, ki je še kako pomembna za preprečevanje poškodb, tako pa naredili velik korak naprej, dodaja predsednik, ki smuča že od malih nog in v tem športu zelo uživa.
Izvajajo različne programe
Motorične vadbe izvajajo že za vrtčevske otroke in tudi osnovnošolce. V zimskem času poleg komercialnih tečajev izvajajo programe, kot je Alpska šola, ki je namenjena otrokom s smučarskim predznanjem in jim omogoča nadgradnjo do dobre rekreativne ravni. Pa božični in novoletni tečaj smučanja, letos
Balinanje
Počitnice so mimo
Po dobrih dveh mesecih premora so prejšnji teden spet oživela balinišča. Prva tekma enajstega kroga je bila na igrišču Premogovnika Velenja, kjer sta se srečala KU Gorenje in gosti iz Slovenskih Konjic. Obe ekipi sta pokazali dobro igro, nekaj več sreče pa so tokrat imeli domači igralci. Končni rezultat je bil 6 : 2, vendar s samo dvema točkama razlike.
Tekma na Polzeli, kjer so domačinom nasproti stali igralci Gorice, ni bila za sladokusce. Domačini so zlah-
hodništvo in druge športe, saj tako enakomerno razvijajo mišice, kar je pomembno pri preprečevanju morebitnih poškodb. Imamo športne sobote, na katerih se ukvarjamo z različnimi športi. Skratka, želimo, da je šport sestavni del življenja vseh, ki pridejo v naš klub,« pravi in poudarja, da se v klubu nikakor ne ukvarjajo le s smučarskimi treningi, temveč nudijo široko paleto za rekreacijo, zato ne vabijo le tistih, ki si želijo smučati, čeprav upajo, da jih bodo za to navdušili.
Čim bolj dostopno
»V zadnjih letih se je med starši ustvarilo mnenje, da je smučanje finančno in logistično zahteven šport. V določeni meri to drži, ampak mi vse programe na snegu izvajamo tako, da je stroškov čim manj, saj jih subvenci-
Jaka Dolenc: »Otroke in druge člane kluba poskušamo naučiti, kako s športom in prehrano skrbeti za svoje telo, da se bodo izognili boleznim, ki se pojavljajo ob sodobnem načinu življenja.«
čajev vsako leto na smuči postavijo preko petsto otrok. Različne zimske športe lahko v Smučarskem klubu Velenje spoznavajo tudi odrasli, ki jim nudijo individualno učenje.
Smučajo predvsem na Golteh. Vadbe pa izvajajo tudi v letnem času. Udeleženci Alpske šole so se pred kratkim vrnili s priprav v Savudriji, kjer so obnovili kon-dicijo pred začetkom nove sezone na snegu. Motorične vadbe z lastno težo in raznimi rekviziti potekajo predvsem na prostem, pravi predsednik kluba, sicer pa se dobivajo v telovadnici v Pesju. »Otroci spoznajo tako atletiko kot plavanje, drsanje, rolanje, po-
>
Smučarski klub Velenje prireja tradicionalni sejem rabljene zimske športne opreme, letos pa je prvič izvedel tudi sejem letne.
oniramo, poskrbimo za prevoz otrok od šole do smučišča in nazaj, uredimo jim prehrano,« pojasnjuje Dolenc in dodaja, da je klub pred slabim mesecem nabavil nov kombi prav za prevoze članov na treninge, ki jih vodita profesor športne vzgoje Jaka Šuštaršič in nekdanja tekmovalka Ines Vrabič. Pri strokovnem delu pa sodelujejo tudi nekateri zunanji izvajalci. Tako se trudijo zagotoviti čim bolj kakovostne treninge in si obetajo, da se bodo obrestovali.
Smučarski klub Velenje vabi nove člane - tako otroke kot odrasle. Informacije o programih za učenje različnih zimskih športov ter drugih aktivnostih objavljajo na svoji spletni strani skvelenje.si.
ka slavili kar z 8 : 0, pa tudi z veliko točkovno razliko.
V Topolšici pa je gostovala ekipa iz Kavč. Čeprav domačinom letos ne gre vse po načrtu, so tokrat le zaigrali tako, kot znajo, saj je bil končni rezultat 7 : 1 v njihovo korist, prav tako pa so prejeli tudi veliko točk.
Srečanje med Premogovnikom in Velenjem je bilo na začetku napeto in polno preobratov. Na koncu so le slavili domačini s 6 : 2 pa tudi z veliko točkovno razliko.
Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 18 točk, 2. KU Gorenje 13, 3. BŠDU Premogovnik 13, 4. PDU Gorica 11, 5. DU Slovenske Konjice 9, 6. DU
I. VELENJKIN DOBRODELNI
POHOD NA KOŽELJ
22. septembra ob 9. uri
/trn V H*ll.H5*>unt« t«J>"LI VfLtKJh*
Mt* à
Velenje 9, 7. BK Topolšica 9, 8. PDU Kavče 6.
V drugi ligi so igralci Šmartnega on Paki v Topolšici gostili ekipo Dobrne. Tokrat so gostje zaigrali zelo dobro in zmagali z rezultatom 2 : 6. V Šentjurju pa so domačini popolnoma razbili sosedsko ekipo iz Vrbice z rezultatom 7 : 1. Derbi kola je bil tokrat v Šoštanju. Domačini so gostili neustavljivo ekipo iz Žalca. Tik pred tekmo se je močno ulilo, tako da je bilo srečanje vprašljivo. Kljub temu so se odločili, da tekmo odigrajo, in to je bil zares pravi derbi, saj ni popuščala nobena ekipa, tak je bil tudi končni rezultat 4 : 4 in majhna točkovna razlika.
Trenutni vrstni red ekip po enajstem krogu v drugi ligi je naslednji: 1. BK Žalec, 16 točk, 2. DU Šoštanj 14, 3. BD Šentjur 14, 4. DU Vinska Gora 8, 5. DU Dobrna 7, 6. BS Vrb-no Vrbica 4 točke, 7. DU Šmartno ob Paki 4. Ekipa Vinske Gore je bila to kolo prosta.
■ T. F.
Dekleta tretja, fantje četrti
Mlajše članice in člani Atletskega kluba Velenje izpolnili cilj in se na ekipnem prvenstvu Slovenije uvrstili med pet najboljših slovenskih klubov
Tina Felicijan
Velenje, 1. september - Na velenjskem mestnem stadionu je potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladinke in mladince, stare do 18 let. Še pred prvenstvom, na katerem je sodelovalo 15 ekip mladincev in 16 ekip mladink iz najboljših slovenskih atletskih klubov, med
ga kluba Velenje so se dobro odrezali in dosegli pričakovanja, saj so se uvrstili med pet najboljših slovenskih klubov - dekleta so po seštevku točk tekmovalk iz vseh disciplin zasedla 3. mesto, fantje pa eno mesto nižje. Najbolj je izstopala Ajla Trupej, ki je zmagala v teku na 800 m, Tinkara Miklavžin je v teku na 400 m z ovirami dosegla 3. mesto, Luka
teku na 60 kot na 200 m. V kategoriji U12 sta izstopala Tristan Skaza, ki je 2. mesto dosegel v teku na 60 in na 200 m, Nace Pi-bernik pa 3. mestu v teku na 60 m. V dekliški kategoriji U14 je izstopala Ina Miklavžin s 3. mestom v teku na 60 m, v kategoriji U12 pa Neja Kimperk, ki je 3. mesto dosegla tako v teku na 60 kot na 200 m.
drugim iz Massa in Kronosa iz Ljubljane, Krke iz Novega mesta in Kladivarja iz Celja, je potekal 5. Pikin atletski miting mladih, izvedli pa so tudi tekmovanje v tekaških disciplinah za člane. Tako se je začela jesenska tekmovalna sezona.
Mladinke in mladinci Atletske-
Lah je postal zmagovalec v metu diska, posadka ženske štafete 4 x 300 m pa je osvojila 3. mesto.
Na Pikinem atletskem mitingu pa so se otroci pomerili v teku na 60, 200 in 600 m. Med člani domačega kluba sta Gal Golob in Tin Jurič (kategorija U14 fantje) zasedla 2. in 3. mesto tako v
Vsi udeleženci mitinga so se kljub deževnemu vremenu posladkali s sladoledom, s katerim jih je nagradila Športna zveza Velenje, tako pa so se poslovili od poletne sezone. Najboljši trije tekmovalci v vsaki disciplini so dobili tudi praktična darila sponzorjev.
Odlična dirka
Zajelšnika
Ilirska Bistrica - Na avtomobilski gorski hitrostni dirki, evropskem prvenstvu, v Ilirski Bistrici (nastopilo je kar 184 dirkačev) je največji slovanski uspeh dosegel dirkač kluba V-Racing Velenje Pa-trik Zajelšnik s prototipom Norma M20 FC, ki se je med evropsko najhitrejšo elito uvrstil na 3. mesto najvišje kategorije 2, Evropskega prvenstva. Pred njega sta se uvrstila le lanski evropski prvak Italijan Simone Faggioli Norma M20 FC, ki je zmagal, in drugouvršče-ni ter že letošnji evropski prvak Italijan Christian Merli, formula Osella FA 30. Za Patrikom se je na 4. mesto uvrstil francoski prvak Sebastien Petit, Norma M20 FC in številna druga evropska zna-
PatrikZajelšnik in Norma M20FC V8 3000
na imena. S tem odličnim uspehom je Patrik postavil slovenski avto šport v sam evropski vrh. Ta uspeh je še toliko večji, če upoštevamo dejstvo, da so v tej kategoriji v vrhu sami profesionalci in tovarniški dirkači, Patrik pa prihaja iz družinske ekipe Zajelšnik, ki jim je dirkanje le hobi.
Poleg Patrika na 3. stopnički v skupni uvrstitvi evropskega prvenstva in 2. mestu med prototipi je visoko 15. mesto skupno in 7. med prototipi dosegel še Alexander Za-
jelšnik, prototip Norma M20 F. Brata Zajelšnik, sta osvojila tudi vrh na slovenskem državnem prvenstvu - Patrik je prvi, Alexander pa drugi med prototipi.
Iz Velenjskega kluba V-Racing sta na dirki nastopila še Janez Podlipnik Clio 1.4 16V, ki je bil 4. v diviziji 1 slovenskega državnega prvenstva, in Bojan Strožič, Auto-bianchi A112 Abarth, ki je bil najboljši med starodobniki.
Kegljanje
Konjičani znova najboljši
Šoštanj - KK Slovenske Konjice so zmagovalci 4. tradicionalnega turnirja, ki ga organizira KK Šoštanj. Za velik prehodni pokal se je tokrat potegovalo šest ekip iz Slovenije in Hrvaške. Za tekmovalce je bila to zadnja preizkušnja pred novo tekmovalno sezono, ki se začne 15. septembra. Rezultati niso dokazali, da bi bili fantje v top formi, so pa pokazali, da je zaradi zamenjav
kegljev kegljišče težje in zahtevnejše za bolj natančne lučaje. Novi ke-glji imajo drugačno težišče, zato težje padajo, kar se je videlo tudi na turnirju. Na stezah v Šoštanju so se pomirile ekipe KK Konjice (1A liga), KK Korotan, KK Špedicija, KK Šoštanj 1, (vsi 2. liga - vzhod), KK Grobničan - Rijeka (3. Hrvaška liga), KK Šoštanj 2 (OTS). Vsi tekmovalci so po končanem tekmovanju pohvalili organizacijo turnirja in obljubili, da pridejo tudi na 5. turnir prihodnje leto.
Rezultati: KK Konjice 3376, KK Grobničan 3206, KK Korotan 3186, KK Šoštanj 1 3178, KK Špedicija
RCM 3091, KK Šoštanj 2 3072.
Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Konjičan Kirbiš, ki je porušil 603 keglje, drugi rezultat je pripadel prav tako Konjičanu Pe-perku - 594, tretji pa je bil domačin Hasičič s 569 podrtimi keglji.
Šoštanjčane sedaj čaka veliko dela. Tik pred prvenstvom se bodo udeležili velikega mednarodnega turnirja v Izoli, vikend v Strunjanu bodo izkoristili tudi za kondicijske priprave, potem pa jih v prvenstvu čakata dve težki gostovanji. Prvo prvenstveno domačo tekmo bodo odigrali 29. septembra.
■
■
Naš čas, 23. 8. 2018, barve: CM K, stran 18
18
VARNO V ŠOLO

6. septembra 2018
Šolsko delo naj bo zanimivo, koristno in uporabno!
Brezskrbni počitniški dnevi so se iztekli in pred nami je začetek novega vrtčevskega, šolskega leta in študijskega leta. Vanj vstopamo spočiti in pripravljeni na nove izzive. Tisti straši, ki imajo prvošolce, so še posebej vznemirjeni, ker se življenje dejansko precej spremeni, ko otrok začne hoditi v šolo. Bo otrok zmogel? Kakšen je v primerjavi z drugimi, bo zmogel vse odgovornosti in dolžnosti? Koliko bodo morali starši sodelovati in pomagati? Kakšne bodo učiteljice, učitelji? Se bodo ujeli? Katere zunajšolske dejavnosti so primerne za otroka, če sploh?
Prav je, da so starši pri načrtovanju otrokovih dejavnosti iskreni. Kolikor jih zmorejo tako starši kot otroci, toliko naj jih torej tudi realizirajo. Samo ena dejavnost naj bo taka, da mora otrok vanjo vložiti veliko napora, preostale dejavnosti naj sproščajo, vsaj ena pa naj bo povezana z gibanjem. Pomembno je, kako otrokom predstavimo šolo in delo v šoli: kot stresno delo ali kot zanimivo delo. Tako jo bodo doživljali tudi v prihodnje. Če jo bodo dojemali kot stres, bo zanje vsako delo, naloga težka in jo bodo opravili mukoma. Če bo šolsko delo predstavljeno kot zanimivo, koristno, uporabno, bodo z veseljem opravljali vsako obve-
znost in še kaj zraven. Predstavitev šolskega dela v veliki meri opravijo učitelji v šoli in starši doma. Zato, ne zganjajte panike! Poskrbite le, da bodo prvi
do celotne situacije bistvenega pomena. Čeprav imamo starši v glavah vse te skrbi, je novo šolsko leto kljub vsemu nov začetek, nov zagon, nov izziv. Je
šolski dnevi ostali v lepem spominu. Za lažje jutranje vstajanje in pot v šolo naj se otrok dobro naspi in poje zdrav zajtrk. Osvoji naj delovne navade, zato ga spodbujajte, da domače naloge naredi pravočasno. Če česa ne zna, mu pomagajte ali pa prosite učitelja, naj mu priskoči na pomoč. Bolj kot oceno pohvalite, opazite in omenite trud, ki ga je otrok vložil v dosego ocene. Ocena ni pravi kazalec, trud pa dolgoročno je. Če vrednotimo le rezultate, delamo veliko napako, pomembneje je, da vrednotimo pot, ki je otroka pripeljala do rezultata. Vsekakor pa je pozitiven odnos
kot nov, nepopisan list v zvezku. Dopušča veliko možnosti in priložnosti. Kako je na koncu popisan in s kakšno vsebino, pa je odvisno od vseh, ki na njem pustijo sledi.
Ob začetku novega šolskega leta vam želimo veliko moči za nove izzive, veliko ustvarjalnega duha, radovednosti, vztrajnosti in potrpežljivosti. Predvsem pa veliko veselja, ki prežene strah pred potjo, ki pripelje do želenih ciljev, pravih prijateljev in neprecenljivih življenjskih izkušenj.
■ Enota za otroke in mladostnike Karmen Petek, mag. zdr. nege
fif? jr išmmm
«Naprej z odličnostjo
Iii'
agra 2018
\Velika zlata g/
n
s
L

AVNi
iuR*
'G'JRtÄ ^iiliJC1 '
Jöc J3 t

■JA 3GURT/ i ■ NILU^J
Rs m m
i BREZ s
V«S oj
ZELENE DOLINE
Prui slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.
Za varnejšo udeležbo v prometu
Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu je prek različnih rekvizitov, naprav in iger opozorila na tveganja v prometu in načine za povečanje varnosti
Tina Felicijan
Velenje, 31. avgust - Udeleženci v prometu se vse premalo zavedajo, da na njihovo varnost na cestah ne vplivajo le zunanji dejavniki, ampak predvsem tisti, ki jih lahko nadzorujejo sami. Zato agencija za varnost v prometu iz-
prireditev. Izobraževalni del pa izvedemo prek demonstracijskih naprav, kot so naletna tehtnica, demo čelada, zaletavček in alko očala,« je povedal vodja projekta Luka Brulc in dodal, da obiskovalci najprej na kolesu sreče, ki jim zastavlja različna vprašanja, preverijo svoje teoretično zna-
reakcijski čas, percepcijo globine in razdalje. Na naletni tehtnici pa so lahko preverili, kakšno težo imajo sami ali pa predmeti v avtomobilu pri trku pri hitrosti 30, 50 ali 90 km/h. »Mnogokrat udeležencev prometnih nesreč ne poškoduje sam trk, temveč predmeti, ki z veliko silo
Tako animacijske rekvizite kot demonstracijske naprave so najbolj oblegali otroci, ki so pokazali veliko
znanja o prometu in udeležencih v njem.
vaja prireditve, na katerih udeležencem ponazori, kaj vse se jim v prometu lahko pripeti zaradi najmanjših napak, ki jih naredijo sami. Pretekli petek je potekala tudi v Velenju. Na Titovem trgu so obiskovalci lahko preizkusili demonstracijske naprave, sodelovali v kvizu, odigrali spomin ali z žogo ciljali veliko tarčo. »Animacijski rekviziti, kot so XXL spomin, nogometni pikado, kolo sreče, foto kotiček in drugi, so namenjeni pritegnitvi ljudi na
nje, nato pa jim demonstratorji prek naprav prikažejo, kaj se v različnih situacijah v prometu zgodi v praksi. Tako lahko obiskovalci na zaletavčku - avtomobilskemu sedežu, ki se po tirnici spusti po naklonu in na dnu trči v oviro - občutijo sile, ki na telo delujejo ob trku že ob hitrosti 11 km/h. Očala z zmanjšano vidljivostjo ponazorijo, kako udeleženec v prometu vidi, ko je al-koholiziran, in kako to vpliva na njegove motorične sposobnosti,
priletijo vanje z zadnjih sedežev. Zato jih je bolje pospraviti pod sedež, jih pripeti, še najbolje pa pospraviti v prtljažnik,« je še povedal Jaka Brulc in opozoril še na uporabo varnostnega pasu, upoštevanje omejitev hitrosti in prepoved vožnje pod vplivom alkohola ali uporabo mobilnega telefona med vožnjo, pa tudi na uporabo kolesarskih čelad in odsevnih teles.
Pri šolskih prevozih je ključna varnost
Na OŠ KDK Šoštanj se vozi 454 otrok, 24 pa v CVIU Velenje Prevozi potekajo na dvanajstih relacijah
Šoštanj, 29. avgusta - Župan Občine Šoštanj Darko Menih se pred začetkom vsakega novega šolskega leta sreča s prevozniki, ki v šolo in iz nje vozijo učence. Ključnega pomena je namreč varnost, poudarja.
O njej so spregovorili in si izmenjali ključne informacije na sestanku, ki so se ga udeležili
>
Cestnih zapor ne bo, od ponedeljka je za promet odprta tudi cesta v Bele Vode.
kaj ključnih težav, s katerimi so se srečevali v preteklem šolskem letu in nanje posebej opozorili.
Avtobuse, ki vozijo otroke, je prepovedano prehitevati, zato so pozvali vse voznike, da se tega držijo. Starši otrok, ki jih sami pripeljejo v šolo, morajo otroke odložiti na spodnjem parkirišču in ne na avtobusnem postajališču pri šoli, ki je namenjeno izključno šolskim avtobusom in kombijem, in tudi ne na zgornjem parkirišču, ki je namenje-
no dostavi.
V OŠ Karla Destovnika - Ka-juha in njeno podružnico v To-polšici je v ponedeljek sedlo 777 učencev, od katerih se jih bo v šolo in iz nje vozilo kar 454, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje pa obiskuje 24 otrok.
Za šolske prevoze, ki potekajo na dvanajstih relacijah, občina Šoštanj namenja pol milijona evrov letno.
predstavniki OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, CVIU Velenje, predstavniki izvajalcev šolskih prevozov, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, medobčinskega inšpektorata in seveda uprave Občine. Večjih sprememb v primerjavi s preteklim šolskim letom ne bo, ponovno pa je bilo izpostavljenih ne-
Pika zbira odpadke
Letošnji že 29. Pikin festival z naslovom Kraljestvo živali bo Velenje gostilo zadnji septembrski teden. Ker si je Pika letos zaželela, da bi z otroki odpadke spreminjali v nove, igrive in luštne reči in jim podarjali novo življenje, prosi za pomoč pri zbiranju materiala. Vesela bo različnih škatel, odpadnega papirja, embalaž za jajca, papirnatih rolic, očiščenih tetrapakov in plastične embalaže, različnih lončkov, plastenk, zamaškov, starih CD-jev, očiščenih pločevink, kosov blaga, manjših igrač, ki jih ne potrebujete več, igračk dinozavrov, volne, okrasnih kamenčkov in školjk, gumbov, manjših kozarcev za vlaganje, manjših storžev ter trakov in elastike. Material bo Pika zbirala na Festivalu Velenje (Titov trg 4) vse do začetka festivala, od ponedeljka do četrtka od 9. do 17. ure in ob petkih od 9. do 13. ure.
■
■
■
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 19
6. septembra 2018
""^Jis
KRONIKA, UTRIP
15
Otroci uživali v vodnih radostih
HOROSKOP
Klub vodnih športov Velenje, ki postaja z razcvetom Velenjske plaže vse bolj prepoznaven in aktiven, je lani prvič povabil v goste otroke s posebnimi potrebami, ki so bili nad tem zelo navdušeni. Prav zato so se odločili, da jih povabijo tudi letos. Prišlo jih je kar 149, organizatorjem pa so bili zelo hvaležni. Pogostili so jih z zajtrkom in kosilom in vse, ki so to želeli (tudi tiste, ki so na vozičkih), popeljali na izlet po Velenjskem jezeru. Poskrbeli pa so tudi za zabavo, tako da so udeleženci lahko veselo plesali. Pozdravila jih je podžupanja Breda Kolar in poudarila, da Mestna občina Velenje z razumevanjem posveča veliko pozornosti ranljivim skupinam v družbi.
Po besedah predsednice Kluba vodnih športov Slavice Živko bodo podobne dobrodelne aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnje, saj se članov kluba, ki vse opravljajo prostovoljno, zelo dotakne globoka hvaležnost, ki jo otroci izražajo. Za otroke s posebnimi potrebami tradicionalno pripravljajo še eno dobrodelno prireditev, regato ob kresni noči, katere izkupiček prav tako namenijo njihovi dejavnosti.	a
Odprtje vodohrana v Zavodnjah
Zavodnje, 25. avgusta - Občina Šoštanj je v Zavodnjah uredila vodohran zmogljivosti 60.000 litrov in ga konec avgusta predala v uporabo krajanom. Vodovod je last krajevne skupnosti, ki ga tudi upravlja, sanitarni inšpektor pa skrbi, da je voda zdravstveno vedno ustrezna.
Nove pridobitve so se v tej lepi hribovski vasici zelo razveselili, kar dokazuje tudi udeležba na predaji vodohrana. Krajani cenijo, da se je vprašanje oskrbe z vodo zopet uredilo.
Zbrane je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je med drugim dejal: »Na Občini Šoštanj se ves čas zavzemamo, da krajanom omogočamo primerno oskrbo s pitno vodo. Samo v vodovod Zavodnje smo
od leta 2010 vložili skoraj 260 tisoč evrov proračunskega denarja.«
Župan se je v nadaljevanju zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej novi pridobitvi, izpostavil je Natašo in Simona Ročnika, ki sta brezplačno odstopila zemljišče za postavitev vodohrana, ter krajevne svetnike in organizacijski odbor, ki so bili pri izgradnji zelo aktivni in operativni. Župan je ob koncu še povedal: »Nekateri nam očitajo, da se v naši občini ukvarjamo samo s cestami. Ceste pomenijo povezovanje podeželja z mestom in obratno. Ceste so pomembne tudi za turizem, vodijo v svet in po njih se iz sveta vračamo domov. Kljub temu pa Občina Šoštanj vendarle ne gradi le cest. Če pogledamo samo Zavodnje, je Občina tu zgradila precej
objektov in infrastrukture, prav v teh dneh se gradi kanalizacijo s čistilnimi napravami, kar bo zagotovo pripomoglo k čistejšemu okolju za domačine in obiskovalce.«
Obiskovalce je razveselil še s podatkom, da je projekt državne ceste s pločnikom do igrišča zaključen. »Sedaj čakamo, da država objavi javni razpis za izbiro izvajalca.«
Na predaji vodohrana je zbrane pozdravila tudi predsednica KS Zavodnje Nataša Roč-nik, domačin Jože Svetina pa obudil spomin na to, kako je bilo učiti v šoli v Zavodnjah, ko vode še ni bilo, in predstavil nastanek za-vodenjskega vodovoda.
Druženje so nadaljevali ob sproščenem klepetu in pogostitvi, ki so jo pripravili domačini.	a
POLICIJSKA kronika
■
Poškodoval se je na pumptracku
Velenje, 2. septembra - Minulo nedeljo so se policisti mudili v dežurni ambulanti, kjer so reševalci oskrbeli otroka, ki je padel s skirojem na progi pred tednom dni odprtega pumptrac-ka med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha v Velenju. K sreči je imel otrok na glavi čelado. O ugotovitvah bodo policisti obvestili državnega tožilca.
Ob tem policisti opozarjajo uporabnike pumtracka ter starše otrok, naj pri vožnji po progi uporabljajo zaščitna sredstva in naj ne precenjujejo svojih sposobnosti.
Iz POLICISTOVE beležke
Umikal se je srni
Velenje, 31. avgusta - Minuli petek so policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je poškodoval voznik osebnega avtomobila. Ta se je umikal srni, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom. Policisti so o svojih ugotovitvah napisali uradni zaznamek.
Zasegli so vozilo
Velenje, 1. septembra - Na Ljubljanski cesti v Velenju so minulo soboto policisti zasegli občanu vozilo, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja. Poleg tega so napisali zanj še obdolžilni predlog, ki ga bodo obravnavali na sodišču.
Vinjen motorist
Pomagali so mu vstati
Velenje, 31. avgusta - Minuli petek so občani obvestili policiste, da na Partizanski cesti v Velenju na tleh sedi neznan moški. Policisti so preverili prijavo in ugotovili, kdo je moški in zakaj sedi na tleh. Ugotovili so, da mu je na poti na avtobusno postajo spodrsnilo. Poškodovan ni bil, sta mu pa policista pomagala vstati in ga pospremila do avtobusne postaje.
Težave s tujcem
Velenje, 1. septembra - V zgodnjih jutranjih urah minulo soboto je na policijsko postajo poklical varnostnik in seznanil policiste s težavami, ki jih je povzročal gost v lokalu MC plac v Velenju. Policisti so ugotovili identiteto tujca in ga zaradi kršitve javnega reda in miru oziroma nespodobnega vedenja oglobili za 250 evrov.
Šop ključev čaka na lastnika
Velenje, 31. avgusta - Minulo soboto se je na policijski postaji v Velenju mudil
redar. Prinesel je šop ključev, ki jih je našel na Vodnikovi cesti v Velenju. Ključi čakajo na postaji na svojega lastnika.
Pri pretepu jo je poškodoval partner
Velenje, 1. septembra - Iz velenjske dežurne ambulante so minulo soboto obvestili policiste, da je prišla po pomoč k njim občanka, ki jo je pri pretepu poškodoval partner. Policisti so zbrali potrebna obvestila in nasilnežu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Poleg tega so zanj napisali še kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.
Našel ustreljeno divjad
Velenje, 2. septembra - Minulo nedeljo dopoldne so se policisti odzvali na obvestilo lovca, člana Lovske družine Smrekovec, o najdeni ustreljeni divjadi. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja krivolova so si policisti ogledali kraj dejanja, zbrali potrebna obvestila ter napisali kazensko ovadbo. Poslali jo bodo državnemu tožilcu.
Sleme, 2. septembra - Minulo nedeljo, približno ob 15.30, se je v nesreči na relaciji Črna-Sleme hudo poškodoval 60-letni motorist. Zapeljal je na bankino, trčil v odbojno ograjo in padel po vozišču.
Policisti so zanj odredili preizkus z alkotestom. Ta je pokazal, da je imel v krvi skoraj dva promila alkohola.
Zaključili obsežno kriminalistično preiskavo
Celje, 3. septembra - Po skoraj devetmesečnih aktivnosti so celjski kriminalisti in policisti v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave v noči iz 30. na 31. avgusta opravili več hišnih preiskav. Prostost so odvzeli šestim osebam, osumljenim storitev kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in trgovino z ljudmi. Vsi osumljenci so slovenski državljani, stari od 24 do 66 let.
V preiskavi so ugotovili, da so na območju Žalca najprej novačili dekleta iz Slovenije, nato pa iz Ukrajine. Zvabili so jih s preslepitvijo o delu plesalk v nočnih lokalih. Pripeljali in nastanili so jih v gostinskem objektu na območju Celja in jih prisiljevali k nudenju spolnih uslug za plačilo. V mnogih primerih so jih pri tem silili še k prekomernemu uživanju alkoholnih pijač.
Kazensko so ovadili osem fizičnih in eno pravno osebo za skupaj 15 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije. Pet oseb so minulo soboto privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanje odredil pridržanje. V obširni kriminalistični preiskavi so uporabili tako klasične kot prikrite preiskovalne ukrepe.
Oven 21. 3. - 20. 4.
Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, če je že pravi čas. Brez skrbi, ko bo napočil, boste to začutili tudi vi, saj se bo vključil vaš šesti čut. Nekoga boste vsak dan bolj pogrešali. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraševali, kakšen je v resnici vajin odnos - prijateljski ali gre vendarle za kaj več, kar bi lahko vodilo v ljubezen. Če imate trenutno finančne težave, se ne obremenjujte preveč, saj dobro veste, da gre le za prehodno obdobje. Pazite raje na svoje zdravje, saj vas zna presenetiti prehlad ali močnejši glavoboli.
Bik 21.4.-20.5.
Sreča bo ves september na vaši strani, kar boste čutili že v teh dneh. Odmisliti vam bo uspelo vse težave, ki so pri vas povezane z začetkom septembra, ko se življenje vrne v ustaljene tirnice. V naslednjem tednu vas namreč čaka prijetno presenečenje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje čase nista veliko skupaj. Zato pa vam bo pomenilo še več. Partner ne bo navdušen, pa čeprav ga boste poskušali prepričati v nasprotno. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Dobro veste, na koga se morate obrniti, če boste potrebovali potrditev. Storite to čim prej.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo zelo pomembna v vaši prihodnosti. Takoj boste začutili, da imate opravka s sorodno dušo, kar se vam že dolgo ni zgodilo. Ni dvakrat za reči, da se ne bosta odločila, da srečo poskusita v dvoje. Najprej ne bo šlo za romantično razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj več. A zato bo potreben čas, saj ste izgubili zaupanje v nasprotni spol. Gradili ga boste postopoma. Ne računajte na večji zaslužek, ker tega ta mesec še ne bo. Finančno stanje se vam bo popravilo šele tik pred iztekom leta. Na finančnem področju vam zvezde priporočajo previdnost.
Rak 22.6. -22.7.
S prihodom septembra je za vas konec brezskrbnih dni. Prihajajo dnevi, ko se boste morali soočiti tudi sami s seboj. Šele ko se boste zavestno odločili, da prekinete s starimi vzorci, ki vam niso v korist, se boste sprostili in prepustili toku življenja. Nikar se ne obnašajte kot razvajen otrok, ki ne prenese besedice »ne«. Dokažite, da ste odrasli in odgovorni in da lahko samostojno sprejemate pomembne odločitve. Previdno z denarjem, sploh, če razmišljate o posojilu. Zberite več ponudb, saj boste morali zelo stisniti pas, preden ga boste odplačali. Zdravje vam bo začelo nagajati v torek.
Lev 23.7.-23.8.
Jezni ste nase. Težave zadnjih dni so namreč posledica vaših prevelikih želja in prevelikih oči. Če bi šlo v življenju vse tako hitro, kot si želite vi, bi bilo pravljično. A se to skoraj nikoli ne zgodi. Ko boste spoznali, da vam v resnici nič ne manjka, bosteže na pol poti do uspeha. Začeli se bosteveseliti majhnih stvari. Še nekaj dni nazaj jih sploh ne bi opazili, sedaj jih boste. Ko se boste odločili, da tudi sami pomagate nekomu, ki pomoč res potrebuje, bo vaše življenje še lepše. Kolikor boste dali, toliko boste dobili nazaj. Zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Tudi zato, ker ste sami naredili veliko za to, da se tako vaše telo kot um počutita dobro. Poskrbite, da bo tako tudi ostalo.
Devica 24.8. - 23.9.
Če si boste v teh dneh nakopali preveč dela, bo energija, ki jo imate trenutno še veliko, kopnela prehitro. Samskim se ob koncu tega tedna obeta avantura, na katero bodo skušali čim prej pozabiti. Da so storili napako, bo jasno takoj. Manj jasno bo, kako bi jo popravili, ne da bi prizadeli osebo, ki vas ima iskreno rada. Nehote se boste znašli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove. Težko jo boste odnesli brez prask na duši. Vezani boste imeli veliko manj težav. Tudi zato, ker partnerju še nekaj dni ne bo do tega, da bi se družil z vami. Imel bo preveč drugega dela in skrbi, vi pa mu ne boste v pomoč.
Tehtnica 24.9. - 23.10.
Od težav iz preteklosti si boste lahko oddahnili šele, ko si boste nalili čistega vina z osebo, ki ste se ji zamerili. Oba imata svojo razlago dogodka, ki vaju je razdelil. In oba imata prav. A tega ne bosta vedela, dokler si iskreno ne povesta vsega. Če sami nezmorete, naj vam srečanje organizirajo prijatelji. Zadovoljni pa boste s trenutno finančno situacijo. Ker ste pridno varčevali, vam bo po nekem večjem nakupu ostalo toliko, da boste lahko tudi sebi kupili darilo. Res si ga zaslužite, zato tokrat ne oklevajte. Včasih se je treba znati razvajati. Vi ste na to že skoraj pozabili.
Škorpijon 24.10. - 22.11.
Vaše razpoloženje bo nenehno nihalo. Tudi, če se boste zbudili dobre volje, boste sredi dneva že jezni kot ris. Čeprav si tega še sami ne boste priznali, boste z živci precej na tleh. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Ali pa ta ne bo tako očiten, da bi ga prepoznali. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, morda bosta odgovor našla skupaj. Predvsem pa si privoščite sprostitev, ki še nikoli ni zatajila. Tokrat vam bo najbolj pomagal klepet s prijatelji in to, da boste dobili potrditev, da niste naredili napake na poslovnem področju.
Strelec 23.11.-21.12.
V teh dneh se bo največ stvari vrtelo okoli doma. S partnerjem boste imeli precej težav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni družinski zadevi popolnoma razhajala. Čeprav ste vi po navadi tisti, ki je bolj strog, bo tokrat partner zadeve postavil na nož. To vas bo sprva presenetilo, potem pa tudi razjezilo. Zato naslednji dnevi doma ne bodo najbolj prijazni. Če želite, da se položaj razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Zdravje? Vse, kar se bo dogajalo, bo slabo vplivalo na vaš spanec. Bolj malo ga bo. Mnogi bodo imeli tudi težave s sklepi. A bolečina ne bo prehuda.
Kozorog 22.12.-20.1.
Brzdajte svoja negativna razpoloženja, ki vodijo v prepire. Načrtovanje jesenskega potovanja bo dobro vplivalo na vaše počutje, saj vam bo vzbudilo občutek pričakovanja. Fizično delo vam ne bo dišalo, čeprav se zavedate, da bo tudi koledarska jesen hitro tu in da ga bo treba opraviti. Rešitev je lahko preprosta - za pomoč prosite prijatelje in sorodnike, na koncu pa pripravite zabavo. V službi se bodo okoliščine nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Tokrat vam ne bo težko, saj boste lahko zelo kreativni. Občutek moči vas bo navdajal z novo energijo, odločitve pa bodo odlične.
Vodnar 21.1.-20.2.
S težavami, ki ne bodo povezane z vami osebno, se v teh dneh ne boste preveč obremenjevali. Tudi, če vas bodo vprašali za mnenje, ga boste zadržali zase. Sodelavcem to ne bo všeč, saj bodo imeli občutek, da jim nekaj prikrivate. V resnici vam ne bo, le naveličani boste ene in iste zgodbe, ki pa nikoli ne pripelje do konkretnih rezultatov. Zato boste za te poskrbeli sami. In to tiho. Za vaše načrte tokrat ne bo vedel nihče. Da jih ne boste izdali niti partnerju, bo premišljena odločitev. Če vam uspe, ga boste želeli z novico ne le presenetiti, ampak tudi razveseliti. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj je končno prišel čas, ko bodo minile vaše kar nekaj časa trajajoče zdravstvene težave.
Ribi 21.2.-20.3.
Zadnje čase ste bili precej otopeli. Škoda, saj ste prav zato zamudili nekaj dobrih priložnosti, ki bi vam lahko olajšale življenje. Konec tega tedna pa boste spoznali nekaj ljudi, ki bi vam lahko pomagali na novi poslovni poti. Ker ne znate biti vsiljivi, bo trajalo kar nekaj časa, preden boste novimznancemsploh pripravljeni povedati, kakšno idejo imate. Podprli jo bodo, vi pa boste z njihovo pomočjo lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Celo bolj ambiciozni boste postali. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, čeprav boste ob spremembah vremena rahlo čutili stare težave.
Četrtek, 6. septembra
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

6. septembra 2018
Petek, 7. septembra
Sobota, 8. septembra
Nedelja, 9. septembra
Ponedeljek, 10. septembra
Torek, 11. septembra
Sreda, 12. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Vem!, kviz
11.50	Zapeljevanje pogleda: Milan Erič
in Vladimir Leben, dok. odd.
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Akcent: Zdravniška etika
14.35	Slovenci v Italiji
15.05	Brez meja, odd. TV Lendava
15.55	Prava ideja: Boštjan Gombač -
skladatelj in multiinštrumentalist
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Polži, dok. odd.
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Predjamski zaklad
18.05	Mala kraljična, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Tarča, Globus, Točka preloma
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50	Osmi dan
23.30	Auguste Rodin - v kamen ujeto
življenje, francoska dok. odd.
00.30	Polži, dokumentarna odd.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.20	Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Tedenski izbor
11.15	Vem!, kviz
11.50	Polži, dok. odd.
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, poletje 2018, inf. odd.
za otroke in mlade
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Graška Gora poje in igra, 1. del,
odd. TV Maribor
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Dobri fantje, ameriški film
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.55	Info-kanal
02.20 Info-kanal	m ■ ^^ ^^^
TVS LOT TV«51-0!
I V 9kU L	06.30 Otroški kanal
mnn
06.30 Otroški kanal
07.00 Penelopa, ris.
07.05 Biba se giba, ris.
07.25 Mili in Moli, ris.
07.40 Vse o Rozi, ris.
07.50 Mulčki, ris.
07.55 Zlatko Zakladko: Volčja češnja
08.15 Moja soba, resničnostna odd.
08.50 Na lepše
09.30 Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dok. film
10.35 Umor, je napisala (III.) am. nan. 11.25 Halo TV: Varovanje osebnih podatkov po spremembi zakonodaje 12.15 Dobro jutro 15.10 Zdravje Slovencev: Multipla
skleroza, dok. odd. 15.40 Televizijski klub: Oddaje in filmi za otroke
16.30 Halo TV: Bolečine v hrbtenici 17.10 Umor, je napisala (III.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Vetrnica: Bobri 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Planet Zemlja 2 - iz zakulisja,
kopr. dok. odd. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Družinica, slovenski film 23.10 Dosjeji Čajkovski - izpovedi
nekega skladatelja, glasbeni dok. film
00.10 Videotrak, zabavni kanal
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Poklici 08.15 Najboljša prijateljica psov, kratki dok. film
08.30 Slovenski vodni krog: Brestanica,
dok. nan. 08.55 Razkrita govorica plesa:
Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani 09.40 Bleščica, odd. o modi 10.25 Umor, je napisala (III.), am. nan. 11.30 Halo TV: Bolečine v hrbtenici; gost 12.05 Dobrojutro 14.45 Dober dan
15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV: Tesnoba in panični napadi
17.10 Umor, je napisala (III.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz 19.50 Bukvožer, otroška odd. o knjigah 20.05 Tek za življenje, am. film 21.45 Zvezdana: Za ovinkom zakona 22.35 Charlatan Magnifique, dok. film o
Magnificu 00.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 00.45 Videotrak, zabavni kanal
viaeorraK,zaDavm Kanai
pop P°P
6.00 24UR, pon.
6.00
7.00
7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30
0.25 1.20 1.55
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Lego mesto, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 43. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 57. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 58. del TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 46. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 83. del
Usodno vino, 3. sez., 53. del
Lepo je biti sosed, 5. sez., 8. del
Dedinja Vendavala, 1. sez., 53. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 47. del
Ukradena preteklost, 1. sez., 84.
del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 4. del Moja boš, 2. sez., 118. del 24UR zvečer
Chicaška policija, 1. sez., 2. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 16. del Gotham (Gotham), 1. sez., 4. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.30	Lego mesto, ris.
7.35	Tashijeve pustolovščine, ris.
7.45	Winx klub, ris.
8.05	Amika, 1. sez., 44. del
8.20	TV prodaja
8.35	Jaz sem Luna, 2. sez., 59. del
9.35	TV prodaja
10.05	Jaz sem Luna, 2. sez., 60. del
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 47. del
12.20	TV prodaja
12.35	Ukradena preteklost, 1. sez., 84. del
13.40	Usodno vino, 3. sez., 54. del
14.40	Lepo je biti sosed, 5. sez., 9. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 54. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 48. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 85. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 5. del
21.00	Moja boš, 2. sez., 119. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Eurojackpot
22.40	Štiri poroke in pogreb, angleški film
1.00	Vesel božič, ameriški film
2.30	24UR zvečer, pon.
3.05	Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Zupan z vami, Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Pop Corn, Imperij, San Di Ego
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Zupan z.vami: Janko Kos, župan
občine Zalec
16.55	Videospot dneva
17.00	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka,
Vremenska napoved
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Slovenski zvoki, ans.
Hinka Krčka
21.15	Regionalne novice
21.20	Kmetijski razgledi
21.55	Skrbimo za zdravje, Vse o
revmatičnih obolenjih
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Naj viža, Slovenski zvoki, ans.
Hinka Krčka
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	25. VTV magazin, regionalni
informativni program
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš. Astronomija ni
astrologija
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice, Od
Himalaje do Smrekovca
21.00	Regionalne novice 3
21.20	Pop Corn, Imperij, San Di Ego
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.05 07.30 07.55
08.15 08.25
09.15
10.00
10.15 10.45
11.40 12.40 13.00 13.25
13.50 14.30 15.00 15.30 16.05
17.00 17.20
17.45
18.20 18.25 18.55 19.00 20.05 22.00 22.25 23.30 00.35 01.05 01.30 02.25
Kultura, odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan. Kljukec s strehe, ris. Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe
Govoreči Tom in prijatelji, ris. Armanova skrivnost, nemška mlad. nad.
Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz
Infodrom, poletje 2018, inf. odd.
za otroke in mlade
Osvežilna fronta: Volilna pravica
Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Ilka Štuhec
Tednik
NaGlas
Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
Se zgodi, slovenska nan.
Ambienti
Profil: Richard Falk
Srce sveta: Koloradski narodni
parki, am. dok. ser.
Poročila ob petih, šport, vreme
Slovenski vodni krog: Spodnja
Savinja, dok. odd.
Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju
Ozare
Bacek Jon, ris. Vreme
Dnevnik, utrip, šport, vreme Najboljše v meni, am. film Poročila, šport, vreme Deklina zgodba (I.), am. nad. Švedska teorija ljubezni, dok. odd. Profil: Richard Falk Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal
07.00 Ziv žav
07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Zvenkci, ris. 08.45 Trobka. in Skok, ris. 08.55 Lili in Čarni zaliv, ris. 09.00 Kalimero, ris. 09.15 Mili in Moli, ris. 09.25 Vse o Rozi, ris. 09.35 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.15 Kozmo, belgijska nan. 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare
11.25 Obzorja duha: Novi ateizem 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Graška Gora poje in igra 1. del,
odd. TV Maribor 15.00 Ko se vrne sreča, ame. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Turizem 365 - Naravne lepote
Poljske 17.45 Čez planke: Bahrajn 18.45 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.05 Brata v vetru, avstrijski film 21.45 Intervju: prof. dr. Tamara Lah
Turnšek 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Jaz sem Martin Luther King,
kanadski dok. film 00.30 Za lahko noč: V objemu popularne glasbe
00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 02.10 Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
07 nn niihmmi utrin
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 10.15 Umor, je napisala (III.), am. nan. 11.20 Na lepše
12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Seu d'Urgella 13.15 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 14.10 10 domačih 15.00 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika 16.05 Ukane po kanadsko, razv. odd. 17.20 Umor, je napisala (III.), am. nan. 18.20 Beslan - mesto, ki ga ne pozabiš, dok. film
19.15 Infodrom, poletje 2018, inf. odd.
za otroke in mlade 19.30 Osvežilna fronta: Volilna pravica 20.05 2Cellos v sydneyjski operi,
posnetek koncerta 21.45 Televizijski klub 22.45 Derren Brown: Veliki rop
umetnine 00.05 Videotrak 01.05 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Seu d'Urgella 02.25 Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Kaja, ris. 7.10	Smrkci, ris. 7.25	Poko, ris. 7.45	Peter Pan, ris. 8.10	Heidi, ris. 8.35	Mia in jaz, ris.
9.00	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
10.00	Jaz sem Luna, 2. sez., 61. del
10.55	Jaz sem Luna, 2. sez., 62. del
11.55	MasterChef Slovenija
13.05	MasterChef Slovenija
14.25	Avto karaoke
14.40	Ženska džungla, 1. sez., 2. del
15.35	Štiri poroke in pogreb, angleški film
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Pripravnik, ameriški film
22.25	Bližnji odnosi , ameriški film
0.20	Podle igre 2, ameriški film
2.00	Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Astronomija ni
astrologija 09.40 Zogarija (6), Murska Sobota 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Popotniške razglednice, Od
Himalaje do Smrekovca 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Slovenski zvoki, ans.
Hinka Krčka 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
Vremenska napoved 18.40 Videospot dneva 18.45 Po Slakovi poti 2015, ponovitev 2.
dela koncerta 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2595 VTV magazin 20.30 Jutranji pogovori 21.30 V Ljubljano jo dajmo, gledališka predstava iz poletnega gledališča Studenec 23.50 Videospot dneva 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.15 Richard Strauss: Tako je govoril
Zaratustra 07.50 Karmen Pečar, Simfonični orkester RTVS in En Shao 08.50 Slovenski vodni krog: Spodnja
Savinja, dok. odd. 09.30 Umor, je napisala (III.), am. nan. 10.40 Slastna kuhinja: Losos na
posteljici iz zelenjave s školjkami 11.10 Zdravje Slovencev: Multipla
skleroza, dok. odd. 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Seu d'Urgella 13.25 Utrip ljubezni, mladinski film 14.40 Slovenski vodni krog: Brestanica, dok. nan.
15.20 Svetovni popotnik: Antarktika 16.35 Zvezdana: Za ovinkom zakona 17.25 Umor, je napisala (III.), am. nan. 18.20 Sanje o prihodnosti: Hrana
prihodnosti, dok. ser. 19.20 Z glasbo in s plesom: Petar Milic, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič 20.05 Sinji planet II: Svetovno morje,
dok. ser. 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 21.40 Ambienti 22.15 Avtomobilnost 22.45 Bleščica, odd. o modi 23.20 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Seu d'Urgella 00.40 Videotrak, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Kaja, ris. 7.10	Smrkci, ris. 7.25	Poko, ris.
7.50	Grizzy in glodavčki, ris.
8.00	Peter Pan, ris.
8.25	Heidi, ris.
8.50	Mia in jaz, ris.
9.15 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Jaz sem Luna, 2. sez., 63. del
9.45
10.45	Jaz sem Luna, 2. sez., 64. del
11.40	MasterChef Slovenija
12.50	MasterChef Slovenija
14.10	Avto karaoke
14.25	Ženska džungla, 1. sez., 3. del
15.20	Pripravnik, ameriški film
17.40	Hipnoza: Dobra zabava
18.55	24UR vreme 18.58 24UR
20.00 Vroči pregon, ameriški film
21.45	Jerry Maguire, ameriški film
0.30	Izginotje Alice Creed, angleški
2.25	Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Asrtonomija ni astrologija
2594.	VTV magazin Vabimo k ogledu
2595.	VTV magazin regionalni informativni program Zupan z.vami: Janko Kos, župan občine Zalec 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del
Zupan z vami, Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Pikin skok v svet knjig Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, Slovenski zvoki, ans. Hinka Krčka Napovedujemo Pop Corn, Imperij, San Di Ego Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
09.40 10.05 10.10
10.35
11.35
12.45
13.45 14.35 15.00 17.30
17.55 18.00
18.40 19.55 20.00
21.15 21.20 22.20 23.20 23.45
06.10 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas
12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Sveto in svet: Vsak človek je
priložnost 14.30 Pozabljeni Slovenci: Dragotin
Gustinčič, dok. odd. 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan
16.10 Z glasbo in s plesom: Mladi
virtuozi: Pianist Nejc Kamplet 16.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares, mlad. dok. ser. 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Opus: Madžarska glasbena kultura
23.30 Glasbeni večer: Ob 40-letnici: Trutamora Slovenica in Vedun 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Bisergora: Zidana marela 08.10 Nočko: Janček Ježek 08.25 Vetrnica: Lenivec 08.30 Slovenski vodni krog: Učja, dok. nan.
08.55 Simfonija globine, dok. film 09.50 Umor, je napisala (III.), am. nan. 10.35 Halo TV: Tesnoba in panični
napadi 11.25 Dobro jutro 14.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (III.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Čudogozd, igrane domišljijske
zgodbe 19.20 Vetrnica: Na seniku 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Južni Atlantski
ocean ZA12 20.55 Pogrešani, švedska nad., 2/4 21.50 Odprto morje, dok. film 23.40 Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Lego mesto, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 45. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 65. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 66. del TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 48. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 85. del
Usodno vino, 3. sez., 55. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 10. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 55. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 49. del Ukradena preteklost, 1. sez., 86. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 6. del Moja boš, 2. sez., 120. del 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 2. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 17. del Gotham, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30
0.25 1.20 1.55
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.25	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn, Imperij, San Di Ego
17.55	Napovedujemo
18.00	Kmetijski razgledi
18.30	Regionalne novice
18.35	Videospot dneva
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Lažnive novice, pogovor s Petrom
Jančičem
21.00	Regionalne novice
21.05	2. Revija zmagovalcev
narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del
22.20	Napovedujemo
22.25	Iz oddaje Dobro jutro
23.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi	06.00
07.00	Dobro jutro, poročila	07.00
10.05	Dober dan	10.05
11.15	Vem!, kviz	11.00
11.45	Obzorja duha: Novi ateizem	11.30
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.	11.50
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme	
13.35	Studio City	12.30
14.45	Young Village Folk: Kermove koze	13.00
	- Kozje seneno mleko	13.35
15.00	Potepanja, odd. TV Lendava	
15.30	Čudogozd, igrane domišljijske	14.35
	zgodbe	15.00
15.55	City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd.	15.35
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.	
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme	16.30
17.25	Zdravje Slovencev, dok. odd.	17.00
17.55	Novice	17.25
18.00	Eko utrinki: Učinkovita raba	
	energije doma Žvenkci, ris.	17.55
18.05		18.00
18.20	Vem!, kviz	
18.55	Vreme	
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme	18.05
20.00	Durrellovi (II.), brit. nad.	18.20
20.50	Tatinski bankirji, dok. odd.	18.55
21.55	Vreme	19.00
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme	20.05
23.05	Spomini: Anica Hrast-Cucek	
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji	21.55
01.35	Dnevnik, kronika, šport, vreme	22.00
02.30	Info-kanal	22.55
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Mulčki, ris.
07.55	Vetrnica: Zvižgajoče drevo
08.05	Bine: Televizija
08.25	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.40	Slovenski vodni krog: Kučnica,
dok. nan.
09.25	Slovenski magazin
10.05	Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu
10.50	Umor, je napisala (III.), am. nan.
11.50	Halo TV
12.45	Dobro jutro
15.35	Dober dan
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (III.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Kdo si pa ti?, dok. ser. o
mladostnikih
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Drugačen ženski svet: Izrael, dok. ser.
20.55	Prava ideja
21.30	Akcent: Tekmovalnost
22.25	Goljufija (II.), danska nad.
23.35	Videotrak, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.30	Lego mesto, ris.
7.35	Tashijeve pustolovščine, ris.
7.45	Winx klub, ris.
8.05	Amika, 1. sez., 46. del
8.20	TV prodaja
8.35	Jaz sem Luna, 2. sez., 67. del
9.35	TV prodaja
10.05	Jaz sem Luna, 2. sez., 68. del
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 49. del
12.20	TV prodaja
12.35	Ukradena preteklost, 1. sez., 86. del
13.40	Usodno vino, 3. sez., 56. del
14.40	Lepo je biti sosed, 5. sez., 11. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 56. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 50. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 87. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 7. del
21.00	Moja boš, 2. sez., 121. del
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Zakon in red: Enota za posebne
primere, 15. sez., 18. del
0.30	Gotham, 1. sez., 6. del
1.25	24UR zvečer, ponovitev
2.00	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Lažnive novice, pogovor s Petrom
Jančičem 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Popotniške razglednice, Grčija 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Župan z vami, Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek 19.00 Videospot dneva 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2596. VTV magazin 20.25 Napovedujemo 20.30 Poslanska skupina SMC v Svetu
MO Velenje 20.45 Vabimo k ogledu 20.50 Dotiki gora, Feldban -Vojaška
železnica 21.10 Skozi trpljenje v svobodo,
dokumentarni film 21.50 Ribiška družina Celje 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
23.55
00.30 01.00 01.55
Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz
Slastna kuhinja: Mineštra Opus: Madžarska glasbena kultura
Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: prof. dr. Tamara Lah Turnšek Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz
Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Novice
Utrinek - zgodbe priseljencev: Badolato - prvi dom za begunce v Kalabriji
Trobka in Skok, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Država proti Fritzu Bauerju, nemški film Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum
Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris.
07.55 Vesela hišica: O fižolčku, ki se je krohotal
08.15 Slovenski vodni krog: Ložnica,
dok. nan. 09.00 10 domačih
09.45 Umor, je napisala (III.), am. nan. 10.45 Turizem 365 - Naravne lepote
Poljske 11.10 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.00 Čez planke: Bahrajn 15.55 Ambienti 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (III.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Vetrnica: Badminton 19.05 Profesor Pustolovec, igrana nan. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.05 Na utrip srca: 2Cellos 2Obraza,
glasbeni dok. film 21.00 Zrebanje Lota 21.15 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Miha Šalehar 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.35 Prevara (II.), am. nad. 23.45 Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Lego mesto, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 47. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 69. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 70. del TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 50. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 87. del
Usodno vino, 3. sez., 57. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 12. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 57. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 51. del Ukradena preteklost, 1. sez., 88. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 8. del Moja boš, 2. sez., 122. del 24UR zvečer
Chicaška policija, 1. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 19. del Gotham, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30
0.25 1.20 1.55
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	2596. VTV magazin
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.25	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Žogarija (7): Raška, Srbija
18.30	Regionalne novice
18.35	Videospot dneva
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami, mag. Marko Diaci,
župan Občine Šentjur
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn, Čuki, Sara Lamprečnik
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 21
6. septembra 2018
""^Jis
PRIREDITVE
15
KNJIŽNI kotiček

ŠIROK MOJCA: Pogodba
od - Odrasli / 821-312.4 -Kriminalni romani
Naša znana novinarka in dolgoletna dopisnica iz Italije prihaja v povsem novi vlogi. Njena Pogodba je bila nagrajena z nagrado modre ptice, še preden je bila izdana. Res je to njen literarni prvenec, a je tema romana tesno povezana z njenim novinarskim delovanjem. Že njene prve novinarske reportaže so bile zapisi o sicilijanski mafiji, kasneje je o tem posnela tudi dokumentar-
se zgodba obrne v povsem nepričakovano smer in zmešnjavi, kar ni videti konca: Začne se z naplavljenim merjascem, ki ga je treba nagačiti in nadaljuje s kongresom kriminalcev, ki jih je potrebno spraviti v red. Glavno sporočilo zgodbe je v tem, da bogastvo ne pomeni tudi sreče. Konec koncev se mu sreča pokaže v malčku, ki leži v zibelki in ima ravno tako lepa in velika stopala kot njegov oče.
ISERN SUSANNA: Saj to ni džungla
ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji
Mlada španska pisateljica Susanna prihaja k nam s svojo nadvse zanimivo zgodbo o mali Pavli, ki tako kot mnogi otroci odkrije besedo NE. Ne bo pospravljala, ne bo se umila, ne bo pomagala, ne bo ..., ne bo ..., ne bo ... Mamica že počasi obupuje in
ni film in napisala o tem tudi knjigo. Zgodba se začne s tremi smrtmi v eni noči: uglednega rimskega odvetnika, priznanega kirurga in velikega mafijskega šefa. Raziskovanje ozadja nas seznani z glavnimi akterji v družbi, kot so kriminalisti, politiki, novinarji in tožilci, med katerimi obstajajo vezi že iz preteklosti. Napeta zgodba z mnogimi nepričakovanimi zapleti je napisana v lepem jeziku in živimi dialogi. Zaradi svojega resničnega ozadja je še toliko bolj zanimiva in kot hudomušno dodaja avtorica sama, je lahko brez slabe vesti prepustila lažnim novicam.
PAASILINNA ARTO: Ladjar z lepimi stopali
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Priljubljen finski pisatelj tokrat prinaša lik ponosnega ladjarja in lastnika starega vlačilca. Aulis je popolnoma predan delu, tako da pozablja na svojo ženo Liiso, ki si je življenje ladjarjeve sopotnice predstavljala drugače. Njene blesteče sanje so se razblinile v vonju po starem in umazanem vlačilcu. Zato si kmalu poišče novega ljubimca, v upanju, da bo njena prihodnost bolj razkošna. Aulisov ponos pa je bil načet, zato pokliče številko za pomoč ljudem v stiski, vendar po pomoti pokliče salon za pediku-ro. Na drugi strani se oglasi pedikerka Irene, ki je pripravljena ponuditi tudi kakšno drugo pomoč, ne le pedikuro. Tudi tokrat
jo opozori, da je njena soba kot džungla in tudi na to ji mala Pavla odgovori z ne bom. Mamice pa že vedo, kaj sledi za tem. To doleti tudi Pavlo, ko se nekega jutra zbudi v džungli ... Z drugimi besedami, praktični »priročnik« za mame, kako pripraviti svoje malčke do tega, da bodo pospravili svojo sobo ter na neboleč in zanimiv način pustolovska zgodba za malčke.
CROOS-MULLER C.: Z ljubeznijo ...
od - Odrasli / 159.9 - Psihologija
Nemška specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo nam tokrat predstavlja knjigo priročnih nasvetov, v kateri nam s pomočjo metode »Body2Brain®ccm« želi približati dobrodelne vplive telesnih vaj, ki bodo pozitivno vplivali na dobra čustva. Vsakdo je vesel prijaznega in sočutnega dotika, pogleda, ali besede in lepo je, če take občutke delimo tudi mi z okolico. Z opisanimi vajami bomo razvijali prijazen in ljubeč odnos do sebe in do drugih. Pri tem nam bodo pomagale štiri zabavne in dobrovoljne ovce: Oskar, Ema, Vili-jem in Manca.
■ DS
Razstavljenih bo 1500 Marinškovih knjig
Med poletnih počitnic so velenjsko knjižnico nekoliko prenovili, tako da so pridobili tudi prostor, kjer bodo uredili zbirko prepoznavnega kulturnega delavca, dolgoletnega direktorja Kulturnega centra Ivana Napotnika in velikega ljubitelja knjig Marjana Marinška. »Razstavljenih bo okoli 1500 knjig z vsega sveta v kar 100 jezikih«, pravi direktor Vlado Vrbič, ki je na to novo pridobitev zelo ponosen. Razstavo bodo odprli v petek, 21. septembra, ob 12. uri.
Prireditve v CITY CENTRU Celje
Četrtek, 6.9. Biotržnica
Petek, 7.9. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
Nedelja, 9.9. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kaja zna računati
Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v
spretnostni vožnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00
- 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto. Zaprto v času
MOS-a od 11. - 16.9.
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 6. september
9.00 Dom kulture Velenje
Začetek vpisovanja abonentov Festivala Velenje v abonmajski sezoni 2018-2019 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
V Evropi sem doma 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje
Ljubezen do poezije 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 18.00 Velenjska plaža
Migajmo na Velenjski plaži 18.00 Velenjska promenada
Večer v amfiteatru: Plesno-rekreativni studio M-dance 19.00 Vila Bianca
Predstavitev monografije o kiparju in oblikovalcu Cirilu Cesarju Pot v svetlobo
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Agata Šumnik Zgonec: Radost naših celic
Petek, 7. september
10.00 Velenjska promenada
Knapovska promenada okusov 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje
Igrajmo se gledališče: Z nasmehom na oder
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Odprimo knjige: Srečanje z vsestranskim ameriškim Slovencem Noahom Charneyem
Sobota, 8. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje
8.00 Titov trg
Očiščevalna akcija - urejanje brežin vodotokov 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 10.00 Ploščad pred Centrom Nova
Sosed tvojega brega 2018, jutranje javno branje vseh prijavljenih avtorjev 40. državnega srečanja pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti 13.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Mladinska zlata paleta
14.30 Domačija Lamprček, Vinska Gora Otvoritev učne poti škrata Bisera 19.19 Knjižnica Velenje
Sosed tvojega brega 2018: Besede z vseh strani neba, 40. državno srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti
Nedelja, 9. september
14.30 Dolina Mlinov v Vinski Gori
Tradicionalna prireditev Mlinarska nedelja
Ponedeljek, 10. september
10.00 TRC Jezero
Igranje mini golfa 18.00 Velenjski grad
Ženski večer »mal drgač«, Ženski forum SD SAŠA 21.00 Pred Domom kulture Velenje Video viva Velenje Titov trg, dokumentarni film Toma Čonkaša, premiera
Torek, 11. september
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Italijanščina ob kavi 17.00 Vila Herberstein
Drožomanija - peka kruha z drožmi z Anito Šumer 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Točnost je lepa
čednost, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Velenjska promenada
Večer v amfiteatru: Plesna šola Spin
Sreda, 12. september
8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Vila Bianca
Odprtje likovne razstave: Moje mesto, rad te imam ...! 18.00 Vila Rožle
Odprtje Pikine razstave Mačjerica in prijatelji 19.00 Center Zana, Ljubljanska 25c Uvodna ura Kundalini joge
ŠOŠTANJ
Četrtek, 6. september
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor ob skodelici kave
Petek, 7. september
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pletenje copatkov
Sobota, 8. september
7.00 Družmirsko jezero
11. tekmovanje v lovu rib s plovcem Šoštanj 2018
9.00 Gaberke
Kolesarjenje s starimi kolesi Slovenj Gradec - Gaberke
Nedelja, 9. september
X Odhod iz AP Šoštanj (Kras) Živi muzej Krasa
14.00 Športno igrišče Gaberke Športne igre
Ponedeljek, 10. september
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 11. september
11.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj V Evropi sem doma - usvajanje osnov slovenskega jezika
17.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše
Sreda, 12. september
11.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Delavnica uporabe pametnih telefonov
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 7. september
20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki
Poznopoletni festival - koncert Big Banda Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje (prireditev je brezplačna)
Lunine mene
/ \
O
9. septembra, ob 20:02, prazna luna (mlaj)
Prifarski muzikantje segli do srca
Na Citycentrovem tradicionalnem avgustovskem koncertu narodnozabavne glasbe je občinstvo lahko uživalo ob izvirni glasbi izjemno priljubljene etno skupine Prifarski muzikanti. Da je Citycentru resnično uspelo obiskovalcem ustvariti nepozabno glasbeno doživetje, so pričali nasmejani obrazi, enkratno vzdušje ter zadovoljstvo, tako občinstva kot glasbenikov in organizatorjev.
»Zelo smo zadovoljni z odzivom obiskovalcev, saj so v glasbi Prifarskih muzikantov vidno uživali. V našem nakupovalnem središču se bomo vsekakor še naprej trudili presenetiti z izborom glasbenih gostov in na naših tradicionalnih dogodkih poskrbeti za ljubitelje narodnozabavne glasbe,« je po koncertu povedala centrova menedžerka Darja Lesjak.
Filmska pripoved o Titovem trgu
Velenje, 10. september - Velenjski filmar Tomo Čonkaš, ki na filmski trak že desetletja bele-
Nena Horvat, vodja marketinga, Franci Podbrežnik in center
managerka Darja Lesjak
»Bilo je prekrasno. Moram reči, da Prifarci nismo pričakovali takšnega števila obiskovalcev in takšnega odziva obiskovalcev. Vsi so znali skoraj vsa naša bese-
dila. Res sem brez besed. Hvala vsem, ki ste prišli,« je zadovoljen zaključil Martin Marinč, vodja Prifarcev.
ži razvoj Velenja in njegov utrip, je ustvaril dokumentarni film z naslovom Video viva Velenje Titov trg. Zaradi slabega vremena je premiera prestavljena na prihodnji ponedeljek, 10. septembra, ko bodo film zavrteli ob 21. uri pred kulturnim domom. Če pa bo tudi takrat deževalo, pa bo projekcija v njem.
tf
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK PRAVIČNIK 2
Cats and Peachtopia, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 105 minut (Kitajska)
Režija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija Pečnikar, Luka Mrakus Štajer, Nina Ka-ludjerovic
Petek, 7. 9., ob 18.00 Sobota, 8. 9., ob 18.00, 3D Nedelja, 9. 9., ob 16.00 - Pikin kino
WHITNEY
Whitney, biografski glasbeni dokumentarec, 120 minut (VB, USA) Režija: Kevin Macdonald Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Cissy Houston, Merv Griffin, Dionne Warwick Petek, 7. 9., ob 20.15 Sobota, 8. 9., ob 22.35
The Equalizer 2, akcijska kriminalka, 121 minut (ZDA) Režija: Antoine Fuqua Igrajo: Denzel Washington, Pedro Pascal, Bill Pullman, Melissa Leo, Jonathan Scarfe
Petek, 7. 9., ob 22.30 Sobota, 8. 9., ob 20.10 Nedelja, 9. 9., ob 20.30
MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Mamma Mia! Here We Go Again Glasbena romantična komedija, 114 minut (ZDA, VB) Režija: Ol Parker
Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters
Nedelja, 9. 9., ob 18.15
HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE!
Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation, sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Brad Bird, Glasovi: Adam Sandler, Andy Samberg, Selena Gomez, Steve Bu-scemi, Fran Drescher Ponedeljek, 10. 9., ob 18.00 - podnapisi
LOUISE POZIMI
Louise en hiver, animirana drama, 75 minut (Francija, Kanada) Režija: Jean-François Laguionie Glas: Dominique Frot Petek, 7. 9., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 8. 9., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 9. 9., ob 19.00 - mala dvor.
ČRNI KKKLANOVEC
BlacKkKlansman, kriminalka, komedija, biografija, 135 minut (ZDA) Režija: Spike Lee
Igrajo: John David Washington, Adam Driver, Laura Harrier, Topher Grace Ponedeljek, 10. 9., ob 20.00 - filmsko gledališče
VIDEO VIVA VELENJE -TITOV TRG
Avtorski dokumentarni film v video formi vivi
Režija: Tomo Čonkaš Produkcija: Studio Mozaik Sodelujoči: Milan Marič, Bojana Planina Ponedeljek, 10. 9., ob 21.00 - premiera na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena bo predstava v Domu kulture Velenje)
■
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
6. septembra 2018
Nagradna križanka Vzajemna
NI STATUSA? NI PANIKE!
RADIO VELENJE

3
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica
Si brez statusa študenta ali dijaka? Imaš že 26 let ali se prijavljaš na zavod za zaposlovanje? Zavaruj se in si zagotovi najugodnejše dopolnilno zavarovanje.
Spedenaj si gud šiht in hudo nagrado.
Kako? Obišči spletno stran ODRASEL.SI
ter glasuj za pravilno možnost med 17.9 in 31.10.2018. Morda prav ti odneseš eno izmed hudih nagrad:
1 x JBL Xtreme 2 prenosni zvočnik
1 x JBL E55BT Quincy Edition bluetooth slušalke omejene izdaje 1 x JBL Reflect Contour 2 BT slušalke 2 x JBL Endurance RUN slušalke
2 x Sportina stajling 9 x zavarovanje Tujina Multitrip In ostale hude nagrade.
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6 (T: 898 76 20) ali na spletni strani www.vzajemna.si.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do, ponedeljka, 17. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: brisača Vzajemna Tujina, majica Vzajemna in Camping svetilka.
Nagrajenci križanke Mobtel, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. avgusta 2018, so:
•	Metka Kontrec, Vojkova 6, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Bernarda Radoslovnik, Skor-no 29, 3327 Šmartno ob Paki (majica);
•	Mark Hudournik, Ravne 29, 3325 Šoštanj (majica).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: PRODAJALNE MOBTEL
»»WAS
Vsak četrtek vaš!
¿$81750
Zdravniški nasveti, gostja: Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja ter vodja službe za nenalezljive bolezni v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tema: duševno zdravje in
ČETRTEK, 6. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležni-ce; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PE ENERGETIKA
PE KOMUNALA
POGREBNO
POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
REKLAMACIJE
MODRE CONE
_
m
Dežurna ŠTEVILKA
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA

www.kp-velenje.si
Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CM K, stran 23
6. septembra 2018
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
15
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si Iščem soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Gsm: 040 306 497
VOZILA
TRAKTOR Univerzal 445 4x4, l. 1993 z čelnim nakladalcem, prodam. Gsm: 031 457 845
PRIDELKI
BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 GROZDJE, rdeče (modra frankinja) in belo (laški rizling, sauvignon), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 306 54
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borov-ničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687
371. (
TROSED in DVOSED, dobro ohranjen, v bordo-rdeči barvi - material mi-krofibra, prodam. Gsm: 041 324 371. STISKALNICO za sadje, 80 l, prodam. Gsm: 031 457 845 SOD hrastov, 600 l in elektromo-tor-trifazen 5,5 kw, prodam. Tel. 03 589 37 41
TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam. Kot nova. Cena 80 €. Gsm: O4I 692 995
ŽIVALI
NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 9. 9. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202
IŠČEM
Iščemo zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu oz. pokličite na 041 645 157.
&Ceprenričmne 0iikrl-iiis
Tanja Potočnik s.p.
Tel: 070 709 406
Nepremičninsko posredovanje, pogodbe, cenitve, energetske izkaznice.
Vse na enem mestu!
Pisarna: Velenje in Ljubljana
www.nepremicnine-realius.si
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljišča, El v izdelavi, 100.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 €
godNese je
od 7. 9. do 13. 9.
-	7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu in je aktivno sodeloval pri spremembi le-tega;
-	7. septembra 1930 se je v Su-botici rodil nekdanji Velenjčan Arpad Šalamon, ki ga mnogi poznajo po likovni dejavnosti; med drugim se je posvetil mali grafiki in ex librisu ter se uvrstil med svetovno uveljavljene umetnike tega žanra;
-	v nedeljo, 7. septembra 1969, se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetle-
tni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja; s tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah;
-	predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje;
-	od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu - športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem;
-	9. septembra 1882 se je v Celju rodil slovenski pravnik, politik in diplomat Bogomil Vošnjak;
-	10. septembra 1930 se je rodil ekonomist in kulturnik Avgust Jeriha, za mnoge eden najbolj zaslužnih za razvoj Velenja po 2. svetovni vojni; umrl je 24. oktobra 1978;
-	10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor-
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 9. do 9. 9. 2018, Robert Kralj, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 27. avgusta do 2. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
Avgust Jeriha (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Dravograd-Celje-Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon;
-	leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto;
-	11., 12. in 13. septembra 1970 je v Velenju potekalo zborovanje slovenskih zgodovinarjev;
-	11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pome-
nilo njeno dokončno zaprtje;
-	12. septembra 1927 se je v Slovenskih Konjicah rodil duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju; umrl je 5. julija leta 2012;
-	12. septembra 1976 se je v Celju rodila ena najuspešnejših slovenskih atletinj Jolanda Če-plak, ki se lahko pohvali, da je dobitnica bronaste olimpijske medalje v Atenah leta 2004;
-	13. septembra leta 1861 je bil na Konovem pri Velenju rojen Vendelin Vošnjak (pravo ime Mihael); po končani gimnaziji v Mariboru je vstopil v frančiškanski red, leta 1900, ko je bila ustanovljena hrvaška provinca sv. Cirila in Metoda, je Vo-šnjak postal njen prvi provincial; bil je tudi profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu; umrl je leta 1933; leta 1963 se je začel postopek za njegovo razglasitev za blaženega.
Damijan Kljajič
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust.		1
Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.		
03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si		
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
_ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije ^
-	Organizacija pogrebnih ¿VKan|sti
-	Prevoz in ureditev poBjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/San
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 27. avgusta do 2. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 27. avgusta do 2. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
										
j2M	mJk									
						m				77?
		bsrilL				H* it				
ion»" ^tf	rt^ j
dtíI.VD		1 ZS..VJ	Ljsíjvs
' 1 ll.ng	□ íi-m®	d íi.Mp	■ tflupij rndnDU J
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
	
	'tn
	<¿
	"E
	&
	IV
	>
	O.
i?	rfil
(V	i?
>	J2
	■o
	o Q.
•S S	® O
S	0 . o o
	.
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 24
Obisk zadovoljiv, koncert odličen
Zaradi slabega vremena uvodna prireditev Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki v dvorani kulturnega doma - Šotor velika pridobitev, a ne za vsak dogodek
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 31. avgust -
V primerjavi z minulimi leti jo je minuli petek vreme zagodlo organizatorjem Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki. Za uvodno prireditev je tamkajšnji javni zavod Mladinski center predvidel aktivnosti za mlade in mlade po srcu. Od roštiljade,
skovalcev. V skoraj dve uri trajajočem nastopu je ta odlični pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri nanizal številne zimzelene uspešnice, kot so Ne bom pozabil na stare čase, Sem takšen - ker sem živ, Dober dan, Tina, Si še jezna name, Črta ..., občinstvo pripravil, da je pelo z njim. »Čeprav sem bil na začetku nekoliko razočaran nad
Kitarist Matjaž Švagelj in Slavko Ivančič sta se potrudila in v dve uri trajajočem koncertu poskrbela za pravo razpoloženje obiskovalcev.
šmarške plaže, delavnice, vodnih iger ... se je zgodil samo koncert legendarnega primorskega pevca Slavka Ivančica v dvorani šmar-škega kulturnega doma. Na kitari ga je spremljal odlični Matjaž Švagelj.
Kljub precejšnjemu zanimanju za Ivančicev koncert, za katerega vstopnine ni bilo, se je v dvorani zbralo le blizu 100 obi-
obiskom, sem se počutil, kot da imam pred sabo zbor,« je dejal ob koncu nastopa. »Pričakovali smo boljši obisk, a smo bili tudi s tem zadovoljni. Nismo ga pripravili zase, ampak za ljudi, ti pa so ob zapuščanju dvorane ocenili, da je bil koncert Slavka Ivan-čica odličen. Je treba priznati, da sta se potrudila oba nastopajoča,« je dejala direktorica javne-
ga zavoda Mladinski center Mirjam Povh.
Ko vidiš, kaj kaže nebo, se pač odločiš
Odpoved nekaterih predvidenih aktivnosti na uvodni prireditvi ter nastop Ivančica v kulturnem domu seveda nekaterim občanom ni bil po godu, češ da je za take primere na voljo velik šotor, ki ga je kupila lokalna skupnost letos. Miljam Povh nam je razloge za odločitev takole pojasnila: »Zakaj smo se odločili za odpoved »šmarške plaže« v dežju in hladnem vremenu, menim, da ni treba pojasnjevati. Spremljevalni program z roštiljado je sicer namenjen ljudem, ki pridejo na »plažo« in se udeležijo družabnih iger (lokostrelstvo, balinanje, delavnice, namizni tenis, vodne igre, badminton ...), vendar s postavitvijo šotora, ki ga je treba ob slabem vremenu zapreti, kozolca ni možno uporabljati. Nastop Slavka Ivančica smo prestavili v kulturni dom, ker je bil to koncert, pa še slišnost bi bila zaradi dežja v šotoru slabša.« Po-vhova je še dejala, da organizacija dogodka ne poteka le pol ure pred začetkom. Če želiš, da je vse tako, kot mora biti, se je za lokacijo koncerta treba odločiti vsaj 10 ur prej, zaradi obveščanja pa najmanj dan prej. »Šotor je res velika pridobitev, a za vsak dogodek žal ni rešitev,« je še pojasnila Mirjam Povh.	a
Jutri (v petek) bo v okviru Poznopoletnega
festivala nastopil Big Band
velenjske glasbene šole.
Z Otroškim mestom sklenili počitniške programe
V poletnih počitniških programih se je v vilo Rožle in pred njo zvrstilo več kot 900 mladih - Počitniško varstvo zadetek v polno
Velenje, 3. septembra - Ko
se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto, so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje potegnili črto pod pestre počitniške programe, ki so jih pripravili v dobrih dveh mesecih poletnih počitnic. Vila je bila v ponedeljek
poletje pripravimo dnevne tabore Sončno mesto na Golteh in Otroško mesto v vili Rožle, poletje je tudi čas za zdravstvene kolonije ob morju. Tudi letos smo v Poreč in Savudrijo odpeljali 160 otrok iz Šaleške doline in tako poskrbeli, da so bile njihove počitnice še bolj pestre.
počitniški živ-žav, ustvarjalni-ce in športno druženje otrok in družin, ki je bilo prav tako dobro obiskano. Skupaj so med poletnimi počitnicami našteli več kot 900 udeležencev njihovih programov v Sončnem parku. Na MZPM Velenje so s prihodom septembra začeli redne
Udeleženci Otroškega mesta so spoznavali pestro velenjsko kulturno dediščino. Med drugim so obiskali muzej na Velenjskem gradu, kjer jim je kustos Blaž Verbič predstavil prenovljeno afriško zbirko.
veliko bolj tiha kot čez počitnice, saj so v njej letos prvič izvajali počitniško varstvo otrok, ki so prihajali že ob 7. uri in v večini odhajali okoli 16. ure. Zadnji teden počitnic so varstvo združili z dnevnimi tabori; zaposleni in prostovoljci so uspeli udeležencem pričarati pravo Otroško mesto po njihovi meri. V tednu dni je 25 udeležencev, starih od 5 do 13 let, spoznavalo velenjsko kulturno dediščino, ustvarjalo, se igralo .
Prvič ni bilo zadnjič
Za Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje je poletje vedno eno najbolj aktivnih obdobij v letu. "Ne le, da vsako
Prvič pa smo skupaj s Športno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje ob podpori MO Velenje in Občine Šoštanj izpeljali tudi projekt počitniškega varstva za šolarje. Vanj smo vključili 160 otrok, starih od 6 do 11 let. Lahko rečemo, da smo se v njem veliko naučili, veseli pa nas, ker so odzivi staršev in otrok, ki so prihajali k nam v vilo Rožle in prva dva tedna avgusta v Mladinski center Velenje, zelo pozitivni. Zato prvič zagotovo ni bilo zadnjič," nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel.
V vili Rožle in pred njo so med počitnicami vsako dopoldne pripravljali tudi Poletni
programe, ki jih med šolskim letom pripravijo v sodelovanju s šolami in vrtci v Šaleški dolini. Že v sredo, 12. septembra, ob 18. uri bodo v vili Rožle odprli tudi Pikino razstavo Mačje-rica, na kateri bo sodelavka zveze Katarina Aman predstavila avtorske grafike živalskih hibri-dov. Seveda pa se pripravljajo tudi na Pikin festival in jubilejno 45. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Šoštanju.
■
Smeti pa v žep?
Zakaj na delu kolesarsko--sprehajalne poti, ki povezuje Velenje in Šoštanj, ni košev za smeti?
Tina Felicijan
Prebivalci Velenja in Šoštanja imajo srečo, da mesti ne povezuje le prometna cesta, pač pa tudi kolesarsko-sprehajalna pot, ki vodi od Velenjskega jezera pro ti Šoštanjskemu. Tako se lahko re kreativci ali tisti ki kolo uporablja jo kot prevozno sredstvo, umaknejo prometu in razdaljo med mestoma premagajo varneje in bolj sproščujoče. Številni tja zahajajo s štirinožnimi prijatelji, ki se lahko svobodno podijo po travnikih. Prav ti pa najbolj vedo, kako nerodno je, ko morajo vrečice, polne pasjih iztrebkov, nositi bodisi vse do parka v Šoštanju bodisi do kinološkega društva v Velenju. Šele tam lahko najdejo koše za sme-
-
>
ti. Na poti, ki se vije skozi lepo naravo, a tudi skozi pridobivalno območje Premogovnika Velenje, jih namreč ni, zato pa tudi pasji iztrebki in razne smeti (predvsem pločevinke in plastenke) na tej poti niso redkost.
Zakaj na kolesarsko-sprehajal-ni poti, ki je speljana med Velenjem in Šoštanjem, ni košev za smeti, smo se pozanimali na Premogovniku Velenje. Vodja službe za odnose z javnostjo Tadeja Je-grišnik je pojasnila, da zadrževanje pešcev in kolesarjev znotraj pridobivalnega območja Premogovnika Velenje, skozi katerega poteka pot, ni predvideno. Zato na tem delu poti tudi ni urbane opreme, kot so klopi in ko-
Nekateri vestno pospravijo za sabo in poberejo celo smeti, ki niso njihove. Drugi pa za ši. Ti so namešče-
sabo pustijo vse. ni pred vst°p°m v zagrajeni del z velenjske strani in nato v parku v Šoštanju. »Glede na to, da gre za pridobivalno območje, v katerem Premogovnik Velenje izvaja svojo dejavnost, bi lahko bilo to za javnost tudi zaprto, vendar si v Premogovniku Velenje želimo, da bi kot družbeno odgovorno podjetje prebivalkam in prebivalcem Šaleške doline ter obiskovalcem od drugod
»Da na tej poti ni košev za smeti, sem opazila že zdavnaj. Ampak pravzaprav bolj kot koše pogrešam klopi. Tu je prijetno in fino bi bilo, če bi lahko kje malo sedli. Če imam kak odpadek, ga spravim v predal pod vozičkom, da ga ne odvržem v naravo. Nasploh menim, da bi vsak moral poskrbeti, da za sabo ne pušča smeti, ne glede na to, kako daleč je koš,« je povedala mlada mamica Barbara.
»Ne vem, kdo gre na sprehod in za sabo pusti prazno pločel vinko piva. Prepričan sem, da tega ne počnejo sprehajalci, pačP pa tisti, ki hodijo sem popivat, ker se lahko umaknejo in imajq mir. Včasih najdem cel kup pločevink,« je povedal sprehajalecjuj »Vsak, ki ima psa, ve, da takoj za tem, ko pobere iztrebke, poi išče koš. No, tu ga ne najde. Vrečke z iztrebki za razliko od pl« stenke ali kakega papirčka ne moreš dati v nahrbtnik ali žep. Moraš jo nositi v roki, kar je res zoprno,« je povedal vodnik psa«
omogočili gibanje tudi na tej lokaciji, je pa seveda potrebno spoštovati in upoštevati navodila, ki veljajo znotraj tega območja,« je pojasnila.
Vendarle pa se ljudje tam zadržujejo. Pa ne le na poti, temveč tudi na Račjem otoku ob Šo-štanjskem jezeru, kjer si prirejajo piknike v naravi, in na drugih lokacijah, ki so zaradi miru, tišine in zelenja resnično vabljive. Nekateri vestno pospravijo za sabo in poberejo celo smeti, ki niso njihove. Drugi pa za sabo pustijo vse, česar ne morejo pojesti. Bi bilo kaj drugače, če bi bil v bližini kak koš za smeti? Morda. V vsakem primeru pa je odpadek odgovornost tistega, ki ga ustvari. In njegova izbira je, ali ga bo odvrgel v naravo ali poslal v re-ciklažo.	a
Ker to območje ni namenjeno zadrževanju v njem, nima urbane opreme, zato tudi košev za smeti ni. Bi pa bilo lepo, če bi ustrezno
rešitev le našli.
Jubilejno srečanje manjšinskih pesnikov in pisateljev
Velenje, 8. september -
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in velenjska območna izpostava prirejata 40. državno srečanje manjšinskih pesnikov in pisateljev Sosed tvojega soseda.
Potekalo bo to soboto od 9.30 dalje. Srečanje se bo začelo v velenjski knjižnici, ob 10. uri bo pred Centrom Nova potekalo prvo javno branje vseh prijavljenih avtorjev, ob 14. uri se bo v študijski čitalnici knjižnice začelo druženje z državno selektorico srečanja mag. Ano Porenta, ob 19.19 pa se bo v preddverju knjižnice začela osrednja literarno--plesna prireditev s predstavitvijo pesnice Anje Golob in šestih finalistov. Ti so Miomira Šegina, Ivan Hoz-jan, Marie Helene Esteoule - Exel, Željko Perovic, Jure Drljepan in Enesa Mahmic.
a tf