List 39.
Politiški oddelek.
Slovenci in vlada.
Pri nastopu vlade je ministerski predsednik grof "Tfoun v poslanski zbornici slovesno obljubil, da bo mi-aisteittfro pravično vsem narcdcm te dižave, da bo vsem jednako naklonjeno in da bo pospeševalo in podpiralo fotrefce in interese vsacega teh narodov.
Tradi pri grcfu Tlunu se je izkazalo, da take slovesna obl ube v istini nimajo realne vrednosti, da so to le besede, katere so izrečene za parado in pa ad cap-tandam   benevolentiam,   na   katerih   izpolnitev pa   nihče
ne misli.
Odkar  je   Thunovo   ministerstvo  na krmilu, so se
v slovenskih deželah zunaj Kranjske vse razmere in zlasti narodno-politične znatno na slabše obrnile, dasi sedi v ministerst\u tudi zaupnik desničarskih strank, po čeških cficijozih specijelno tudi za zastopnika slovenskih in hrvatskih poslancev proglašeni finančni minister nekdanji češki radikalec dr. Eajzl.
Resnici na ljubav se mora priznati, da na Kranjskem je vlada v obče postopala še zadosti korektno, a če so se, izvršila nekatera dejanja, ki Slovencem, morda niso po volji, je to krivda druzih faktorjev in različnih nam neprijaznih uplivov in ne toliko kriva osrednje vlade same. S tem pa nečemo reči, da so morda razmere na Kranjskem tako ugodne, da smo ž njimi popolnoma zadovoljni. Nikakor ne! Tudi razmere na Kranjskem so v raznih narodno-političnih ozirih še vedno jako klaverne, tudi v tej, skoro^ izključno slovenski kronovini, slovenski narod še vedno ni deležen pristo-ječih mu pravic in se še vedno ni povzpel do tifete veljave, katere mu gre, dasi se mora na drugi strani zopet priznati, da za časa vladanja grofa Thuna se ni zgodilo ničesar, kar bi se moglo smatrati ket dokaz nenaklonjenosti ali celo nasprotstva osrednje vlade napram kranjskim Slovencem.
Vse drugače je v clnrejnih slc^emkih deželah Razmere na Primorskem, na Štajerskem in na Koroškem so prav za časa grefa Thuna postale za Slovence in Hrvate dosti neugodnejše, kakor so bile poprej, postale so uprav neznosne. Kar je Thunovo ministerstvo v obmejnih slovenskih deželah ukrenilo, vse je ukrenilo v prid Nemcem in Italijanom, vse v namen, da oslabi itak slabo pozicijo Slovencev in Hrvatov. Imenovanje so v tem cziru najznačilnejša, ker se v njih najbolje zrcali tedenca osrednje uprave, a v*a imenovanja, kar jih je izvršilo Thuncvo ministerstvo, so taka, da je poslanec dr. Fer-jančič s popolno pravico vladi očital, da iz teh imeno-, vanj izhaja tedenca, da želi vlada obmejne slovenske dežele očistiti slovenskih uradnikov in vse slovenstvo omejiti na deželo Kranjsko. A ne samo imenovanja tudi vso drugo vladno delovanja in nehanje je obudilo in potrdilo to, le preveč utemeljeno domnevanje in vsled tega je nastala po vseh slovenskih pokrajinah velika nevolja proti desnici in proti Thunovemu ministerstvu, katera je končno prouzročila, da se je sprožijo vprašanje, naj li slovenski poslanci še nadalje ostanejo v desnici in naj podpirajo njim tako itneprijazno vlado, ali naj^Ttočijo cd Čehov in Poljakov, ki samo zase skrite iir^restc pijo v opozicijo.                                             4^
Ta stvar je bila ves teden predmet obširnim razpravam slovenskih časnikov. Na te razprave, na argumente, kateri so se navedli pro in contra se ne bomo ozirali, ker že niso več aktuvelne. Slovenski poslanci so namreč več po večdnevnih posvetovanj in pogajanjih mej seboj z vlado in z desnico sklenili, da ostanejo v desnici.
Odobravamo ta sklep prav od srca, ker se nam zdi, da je v sedanjih razmerah najprimernejši in podpirali bomo slovenske poslance kakor do sedaj, tako tudi v prihodnje, kolikor nam bo možno.
Pri tej priliki se nam zdi potrebno nekaj povdariti.
Klavernih naših razmer sta krivi vlada in pa desnica. Vlada se zanima samo za cehe in Poljake, te obsipa z vsakovrstnimi koncesijami, dočim za nas ničesar ne stori.   Prav vsled tega je velicega pomena,  da
382
poslanci svojim nalogam posvečujejo največjo pozornost in da v očigled nenaklonjenosti vladnih in drugih krogov svoje naloge s podvojeno vestnostjo izvršujejo
Med prve naloge vsacega poslanca spada pač ta, da se zanima za vsako stvar njegovega okraja, da pouči o dotični stvari navadno slabo poučenega in na poročila in informacije spodnjih instanc zanaščega se ministra oziroma referenta ter ga pridobi za to, da reši dotično stvar v našem smislu. Te naloge slovenski poslanci niso vselej z jednako odločnostjo izvrševali, znan nam je na primer slučaj, da je dobil neki slovenski poslanec važno vlogo s prošnjo, naj jo izroči ministerstvu in naj gospodom pri vladi razloži, kar je bilo v dotični prošnji pisano mej vrstami. Dasi je šlo za jako važao stvar in bi bil osebina intervencija gotovo kaj pomagala, je poslanec rečeno vlago s pošto poslal na Dunaj in poslednica tega je bila, da vloga ni imela nič uspeha.
Tako se je postopalo tudi pri druzih prilikah. Res je sicer, da so slovenski poslanci čestokrat tudi osebno intervenirali v ministerstvih in kako stvar priporočali, ali v obče se še to ni doseglo, da bi se bil klub o vsaki stvari poprej domenil, n. pr. o imenovanjih, in potem kot klub v imenu vseh slovenskih poslancev interveniral pri vladi, ampak slej kakor prej je imel navadno vsak poslanec pri kakem razpisu svojega posebnega kandidata in je delal zanj ter podiral, kar je bil morda pred njim sezidal drug poslanec.
Tacih reči j in sicer jako zanimivih bi mogli nekatere povedati. Naj zadošča to namigavanje, katero smo si dovolili samo zategatelj, da bode umevno, zakaj po naših mislih niso slabih razmer v obmejnih slovenskih pokrajinah krivi jedino in izključno le vladni krogi, ampak deloma čeprav le v znatno manjši meri tudi slovenska državnozborska delegacija.