j**0 VI., št. 164. Poštnina plačana v iavil^e BPros.veta« z dne 6. t. m. je ki j»a a .p°d gorenjim naslovom članek, v ga-.,'Inašamo v celoti. Članek je izšel čarskp ,Vel'kanske rudarske in železni-Članek S^V-^a* »Prosveta« je objavila ta lavstva ° *ldno z °zirom na položaj de-rojjj n v Ameriki, obenem pa tudi z ožinah ^0o^al delavstva v evropskih dr-oyTo menimo, da še prav posebno z stoji r,r n,a Položaj laškega delavstva, ki eti važnimi dogodki: lavski r Sovorimo o disciplini v de-Dlino , ?rsanizaciji, ne mislimo na disci-hteva n!fi',^iUve^eria pr* vojaštvu in ki za-Dlina ^c*oveka slepo pokorščino. Disci-^ma 1q^- organizacijah se popol- no je Z"?1 °d vojaške discipline, dasirav- Sevlii n • P°trebna kot bosemu človeku Pozimi. lz ^anovVSSa orp:anizacija ie sestavljena ^niških" i i pr° ^te^e orKan’zaciia Nov, vai cJe’avcev skoro pol milijona čla- S^e oro-aiv' če bi vsak član rudar^ jac'ie no IZac.'ie izvajal zaključke organi-> 0 or *V0*? Nastala bi zmešnjava in ?e ne "ani?acije bi bilo preprečeno, ako fe‘a a.vlie!10- Zaključki, ki bi jih spre*, P^Mrju ;nizac'3a’ bi ostali le zaključki na He ^Pisniku in za organizacijo rfal Dan? toliko vrednosti, kolikor je rgaiii2ar’--na katere*a so bili zapisani, bi i?ubL",e ,bJIa več organizacija, Ila kateri nekakšen židovski semenj, Srann1im velja beseda tistega, ki z ne-re&a pliuxVD1^e,m Prevpije druge in kate-Di . .so najmočnejša. -0n,eni CjPllna v delavski organizaciji ne J1}? Vr§ijni ,Se niora član pokoravati svo-a v h f P°jn Ponižno. Ampak disci-Vsak avski organizaciji pomeni, da . x- *^a an. Podvrže sklepom večine in *lt,a ZakliiJ^'*1,™0^6*1 izvršiti, kar je ve-?P°ti< kaiC ^es ^e’ da se večina lahko 0 se -;P se zrnoti lahko manjšina. L. 'w J>e j P lo-un-u manjšina. ;0|ti, teri^; a zmotila s svojim zaključiti tem,, ne velja, da je treba klinhn-^eru .. z&ključku na ta način velja, da je treba kljubo v*lerja odi-, /ai7Včku na ta način, da se rt^Uje ]e * , kl v°di organizacijo in iz- k se dpi-, °‘ Je večina zaključila ali T a je v-v^Protno zaključku, ampak i uSe izvr^ln° Prepričati, da je v zmoti, v ’ konfplcJ s -^varnimi argumenti na se-oMJa<*h in zborih, ne pa s siro- , DiS?mi naPadi- i ^teva *na v delavski organizaciji ne friscirvi,- n°benega člana, da se žrtvu- h uiscini; uu<-nega ciana, da se zrtvu-,,rostovoli,nna- v delavski organizaciji je D°2r>avanja .m.ora sloneti na podlagi Nem Ja< *aj je prav in kai ni prav! w or,an°f^. ie pričakovati, da delav- 1. 'Pline. ? ac!}a zmaguje, če ni v njej di-v 0rSanbao-- tega ’e Potrebno, da vsa-0r^nizaci -Ja skl’bi- da njeno članstvo 131 razume, kaj pomeni disci- plina v delavski organizaciji. Tudi to se doseže le s stvarnimi razpravami na se-, jah. Organizacija, katere članstvo ne pozna prostovoljne discipline, je podobna lončenemu maliku, ki se razsuje ob prvem udarcu. To ne velja le za delavske strokovne organizacije, ampak je merodajno tudi za politične organizacije še v toliko večji meri. Politično organizirano delavstvo na primer izvoli na podlagi svojega progra- Proletarci vseh dežel združite se! ZDRUŽENE RAZREDNE DELAVSKE ORGANIZACIJE V CELJU vabijo na hseiMmii MM v Celiu ki se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta Spored: Dopoldne: 1. Od 7.—8. ure sprejem gostov na kolodvoru. 2. Po sprejemu obhod po mestu. 3. Ob 9. uri slavnostni shod v dvorani hotela »Union«. 4. Od 10. do 12. ure ogledovanje mesta; od 11. do 12. koncert v parku. — Po koncertu kosilo v skupinah. Popoldne: 1. Ob pol 2. uri zbirališče na glaziji. 2. Ob 2. uri odhod na Teharje. 3. Na Teharjih, ki so 20 minut iz Celja oddaljene, in v krasni legi, bo ljudska veselica, javna telovadba jednot iz Jesenic in Maribora in vsakovrstna druga zabava. Sodeluje polnoštevilna rudarska godba iz Trbovelj. * OKROŽNICA. Posebna navodila za I. vsedelavski zlet 1922 v Celju. Vse udeležence in organizacije poživljamo, da se držijo delavske discipline, ki je moralično orožje proti buržoaziji. Da bo delo olajšano, in da bodo gostje res zadovoljni, pa zahtevamo od organizacij in udeležencev sledeče: Izhaja razen pondeljka in rineva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm SO p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ma več zastopnikov v postavodajno zbornico. Ko delavski zastopniki zavzemajo svoja mesta v postavodajni zbornici, delajo vsak po svoji volji in se ne oziram na program politično organiziranega delavstva, še toliko manj pa na zaključke delavske politične organizacije. Poslanci, ki tako nastopijo v zakonodajnem zboru, ne zastopajo več programa politično organiziranega delavstva in tudi ne delavstva samega, ampak oni so predstavniki le svoje volje in mišljenja. Taki poslanci več škodijo delavski stvari, kot ji koristijo. Njih akcija ni več v soglasju s programom in zaključki politično organiziranega delavstva. 1. Do 25. t. m. mora biti ztetna ph sarna v posesti vseh prijav. Na zamud-* nike se ne bomo mogli ozirati. 2. Vse one organizacije, ki se bodo prijavile, dobijo za prijavljeno število iz-, letnikov zletne izkaznice. Te izkaznica bodo stale Din 3.50 in bodo nakazilo za polovično vožnjo in prosto vstopnino na vseh celjskih prireditvah. Na podlagi zlet-ne izkaznice, bomo organizirali skupna kosila. Brez izkaznice ne dobi nihče v> Celju kosila. Kosila bodo po najnižjih cenah. 3. Vse korporacije, ki pa bodo sodelovale, se morajo prijaviti do 20. t. m. Naznaniti morajo tudi način sodelovanja. 4. Vsi udeleženci bodo razdeljeni po skupinah, katere bo vodil poseben celjski reditelj. Priporočamo vsem organizacijam, da si priskrbijo znake — rdeč trak s črnim napisom kraja, od koder je udeleženec. 5. Bližje organizacije prosimo, da se zleta udeležijo na okrašenih vozovih. Ti vozovi morajo biti do 8. ure zjutraj v Celju pred kolodvorom. Vsaka organizacija, ki bo voz organizirala, naj to do 25. t. m, prijavi. 6. Slabega vremena se izletniki ne smejo ustrašjti, ker je zletni odbor poskrbe! zato. da bo prireditev nemoteno uspela tudi v slabem vremenu. Vse informacije daje in prijave sprejema Zletna pisarna I. vsedelavskega zleta 1922. v Celju. Vodnikova ulica 3. Politične vcstiT '+ Zagreb razburja nova afera. Pretekli ponedeljek so pripeljali orožniki iz Gospiča v Zagreb morilce — blokaše nesrečnega Milana Crevara. Ko so prišli orožniki z morilci na kolodvor, jih je pričakovalo prebivalstvo s cvetjem in avtomobil. ki iih je nalašč čakal, jih je odpeljal v gostilno Ljube Corka. Tu so pojeli žandarii in aretirani Pezelj. Maverhofer, Matasič in Frkovič pet golašev in štiri steklenice piva popili in to v času tričetrt . nre. Nato so si naročili izvoščka, nakar so . se odpeljali proti sodnijskim zaporom. Hrvaško napredno časopisje poziva zara-. di tega na pomoč vlado, ki je medtem že aretirala dotične orožnike ter uvedla proti niim preiskavo. Plemenske strasti so se na Hrvaškem nenavadno razpasle. In vlada se jih veseli, ker lahko ribari v kalnem. Nezavedno delavstvo, ki se pusti z nacionalističnimi frazami za nos potegovati. obžalujemo. 4- »Kritika. poHtičkor., sociainog, ekonom-stvog i kulturno« delovanja tiašeg društva« je prinesla 18. t. m. članek z naslovom »Mi i Italija«. Iz članka posnemamo: Kraljevska Italija ie doživela dinlomatske poraze v Angliji. Francki in Rusiji. Seveda je naša vlada takoj pričela trobiti, da so ti porazi njena zasluga/Zunaniemu našemu uradu je namreč Pašič naročil, naj prič-jio časopisi pisati, da je kriva laških neuspehov ravno revizija rapallskega dogovora Tedaj jo pisal tudi »Journal des Dcbats«, da je Italija zgubila vse sance ter da je doigrala svojo vlogo med zavezniki. Toda sedai je prišel reševat politični položaj naš rimski poslanik dr. Antonije-vjč, po zaslugi katerega stoka v italijanskem v;etništvn še na tisoče Jugoslovanskih vjetnikov s Piave, a na tisoče jih umira od gladu In epidemije, Znana ic namreč popolna nesposobnost %. Pašiiča za zunanjo ozir. še prav posebno ia-tiransko vprašanje. Poraz za porazom je že doživel od tistega časa, ko ga je vrgla proč od objema s čari stično Rusijo, ruska revolucija. Jasno ie. da mu je laška diplomacija dorastla. O Antonijetvidu pa sinemo reči, da ie poslanik za laške _ in ne naše interese. Zakaj, vse radikaisko časopisje je trobilo, da je g. Pašič velikodušno odklonil revizijo Rapallskega dogovora v smislu Krste! jnovih - Ninčičevih - Contarintjevšh pogajanj. To gesto ministrskega predsednika Pašiča je simpatično pozdravil ves jugoslovanski narod in vse časopisje, toda g. Pašič ne bi bil nalvno-drejši in najsposobnejši diplomat, če ne bi drugače delal kakor mfisli. Tako se je zgodilo, da je g. Antonijevič po nalogu naše vlade službeno ja-■ vll 12. t. m. državnemu podtajniku Tosti d! Val-minuta, da naša vlada odstopa od Pašičeve zahteve glede omejitve zadrske cone. G. Pašič se je zopet izkazal kot izboren intrigant v klubu, društvu, stranki in diplomaciji. Zakaj njegov račun ie točen. Cim več sporov bo, tem sigurneflše in dalj časa bo ležal pri polnih — jaslih. 4 V finančni zakon so sprejeli nov člen, po katerem si smejo kupovati naša ■poslaništva v inozemstvu od taks, ki jih 'dobivajo. hiše — sebi namreč, potem so povišali plačo zunanjemu ministru, a di-ispozicijski fond so povečali za 4 milijone 'dinarjev v zlatu in za 4 milijone dinarjev ;v papirju! Oddelku za tisk so dali 400.000 dinarjev. »I još tko neka rekne, da naši 'poslanici ne rade.« 4- Verski davek. V finačnem odboru 'ie finančni minister dr. Kumanudi odklonil (Povišanje kredita 10 milijonov Din za izenačenje doklad duhovništvu. Nasprotno se je finančni odbor izjavil za uvedbo posebne verske davčne doklade, ki bi jo plačevali seveda samo verniki. Po daljši debati je pa finančni cdbor to svoio izjavo -— umaknil. Po našem mnenju bi bil tak davek prav umesten. Kdor hoče verstvo, naj plača za to. Kako pride do plačevanja za verstvo državljan, ki nima na drugi ■strani prav nobenega vpliva na cerkev in njeno politiko. Za sedaj ie takšen davek še odklonjen, a že ta odklonitev kaže, da bo že v doglednem času vendar sprejet — in gotovo še v boljši oblilo, kakor je bil sedaj nameravan. + Iz Belgrada poročajo, da se je odločila opozicij?, zapustiti narodno skupščino. če bo vlada prodrla s svojim predlogom o posojilu. Za proračun in posojilo bi na ta način odgovarjale vladne stranke. v parlamentarnih krogih govore, da je bil ta sklep glavni vzrok, da ie viada popustila pri samostojnežih, ki bodo zato glasovali za posojilo, 4 Proti komunistu, prof. Maslariču, je dvignilo o si c šli o državno pravdništvo novo obtožnico zaradi prestopka po § 103. kaz. zak.. kaznjivega od 3 mesecev do 3 let. Maslarič je namreč dejal 0 Obznani, da je »bezobrazna«. Marljivost državnega pravdništva je očividna. Naši državo-tvorci so čudni ljudje. Sedaj kmalu ne bomo smeli ocenjevati državnih odredb tako. kakor zaslužijo. Lepi časi se nam obetajo. 4 Ministrska kriza italijanske vlade, ki se ie v poslednjem času vlomilskega »delovanja« poostrila, se ie končala s padcem Factovega kabineta. Vsled nezaupanja večine parlamentarnih grup je Facta predložil 19. t. m. kralju demisiio (288 glasov proti, 103 za). — Sestava nove vlade naj bi sc predložila Orlandu z upanjem, da bi se njemu posrečil kabinet klerikalcev in leve demokratske — govorijo tudi. da z zaslombo soc. grupe (?). Ne ve se, če bo Orlanda sprejel ta predlog. Sestava nove vlade nai bi izšla iz različnih grup večine. Vsled političnega kaosa pa ie lice bodoče vlade še nejasno. — Klerikalci predlagajo sestavitev pacifističnega kabineta z demokrati in reformisti z izključitvijo desne in leve socialistične stranke (?). »Narodna iašistov-ska stranka«, ki se ie komaj v poslednjem momentu odločila za padec Factovega kabineta, bi bila tudv za »resno« »pacifistično« vlado. Vendar iz poslednjega govora nie »leaderja« (liderja) Mussolinija je razvidno (tudi vsled pacifističnih faeto fašistov po različnih dogodlja-ih poslednjega časa. ki so povzročili marsikatero protestno stavko od strani delavskih mas!) je ta njen »uamen« vse drugačen. (Mussolinove besede 19. t. m. v zbornici: »Ako se povspne iz krize viada, ki bi bila razrešila »pacifističen problem«, ga bomo sprejeli (po svojci), ako bi pa ostala vlada reakcionarno - protifašistov-ska (zares nekaj pravega!) vzemite na znanje, da bomo odgovarjali »vstajajoči!«). — Uvažujoč živ notranji položaj dežele v vseh ozirih (položaj vseh meščansko-ka-pitalističnih režimov — zmagovalcev in premaganih) po vojni, je padec Factove pacifistično impotentne vlade« ne malo važnega pomena. V političnem ozračju teh dni se čuti marsikateri dogodek! f Potem, ko ie papež ukrotil upor svojih vojakov, ki so zahtevali večje plače, se je spravil na visoko politiko. S posebno spomenico se je obrnil v imenu kristjanov iti — Arabcev Palestine na angleško vlado, utemeljujoč svoj korak z dejstvom, da ogrožavajo judje. ki so v popolni manjšini, versko svobodo. Pa naj še kdo reče, da ni sveti oče delaven in svet mož! 4 V Milanu so komunisti ubili tajnika fašistovske stranke, nakar so fašisti navalili na Delavski dom ter ga popolnoma oplenili in razdejali. Predsednik milanske fašistovske organizacije ie izdal proglas, v katerem poziva na takojšnjo mobilizacijo vseh fašlstovslcih legij. Centralni odbor delavske zveze ie zato proklamiral generalno stavko v vsej Italiji. Položaj je ■ zelo napet, posebno še sedaj po odstopu vlade. 4 Da bo komedija še popolnejša, je sprejela fašistovska organizacija na svojem zborovanju v Rimu nastopno resolucijo: »Predsedstvo narodne fašistovske stranke in parlamentarno zastopstvo stranke ugotavljata, da sporazum v Sv. Margareti ogroža državne finance, da zahteva okrnjenie narodnega ozemlja in modifikacijo rapallske pogodbe. Predsedstvo stranke in parlamentarno zastopstvo ugotavljata, da se more ratificirati ta pogodba po členu 5. ustave le v parla-mentu. in izjavljata, da se bosta s silo uprle ratifikaciji, katero hi predlagala ali izvedla eksekutivna oblast potom dekre- ! ta.« Kakor ie znano, je g. Pašič poslaniku v Rimu naznanil Iaš ji umik svojih zahtev. Zato je resoluc. - šistovske stranke skrajno smesna. na si gospodje zelo dobro vzajemno po ?-j1 °'2endarmprijska patrola v ViHaclm (Beljaku) je izvedla preiskavo v “ »Post« ter zaplenila hotelirju kornp strojnico z municijo. Že dali ča5a J® , znano, da je postal hotel »Post« rea narno in nacionalistično gnezdo ni. Villacha. Hotelir Josef Bauer ie bil zna kot velik sovražnik delavstva. Ko soP , tedni r~ plenili trgovcu Stadlerju in 4^ ničarju Trauneriu dve strojnici z o,, no municijo- vred, so pričeli sumit! Bauerja, da skriva pri sebi 01*oz,e-. v sebno pa so ga pričeli sumiti. ker Di hotelu že nekaj časa pruski ger. Preiskava je dokazala, da ie na policija na pravo reakcionarno gn Delavstvo ie zelo razburjeno in odo s oblasti na posledice, ki bi utegnile n če ne bodo odločno odpravile jn° ^ centrale, ki jih ustanavljajo tudi ze striji po nemškem vzorcu. . v -r Ker ni prišla mezdna za_ Celovcu do nobenega zadovoljivej, ^ v ključka, so stopili delavci vse n = ^ protestno stavko. Kjer ne stavkal • ten. so pričeli izvajati ostro pasivno r ,nflt co. Ta vlada v Villachu, Arno jtu 'n Spitalu a. d. D., Mollbriicku. St. Feldkirchnu. w . j,majske 4- Ob priliki predvčerajšnje “ tirala demonstracije proti draginji, je . dunajska policija več oseb, med n. ^ di sinove sovjetskega poslanika naju. ,Mti obsodb« 4 »Ruskult« poskuša opraiv4 arjev s na smrt 32 ruskih socialnih .k??';/ gerenskil0" poročilom, da so nedavno zgrnU' g po» vega glavnega stana važni tN! „3:ti te sp sebno preiskavo se je posrečilo, pok^^v pri neki komunistični organizaciji, orovizonu še več važnih spisov bivše ritsi naieteti 'l, vlade. Ko so preiskavah te spl*anizaciie, ruske tajne monarhistične o s0cialp1^ spise so sluzih pri obravnavi prou ,, vse revolunciouarjem. Ta vest kakor gemer so seveda popolnoma iz trte zv* ruskib se imeli priliko prepričati zapy°t™rimj so. J , cialnih revolucionarjev, rned kat rr0ITmnistlC' Vandenvelde, Liebkneclit in “jug.. ti m dopisni uradi se zaman trudijo, m tiopisra urau; se zsuuau «- - 2iitl®r skovski proces v izdajalski ' vakor je z, !vi opravičili svoie postopanje. 's‘ nepoštep'^ žalostno, da skušajo komunisti dejanj sredstvi opravičevati svoja n ep os {j^te sV Na ta način smo še daJeč od enotne n tovnega proletariata! , nažh>a' 4 Riški dopisnik »Svenška da det« trdi iz povsem ^uesbrvejr .. jih je Ljenin umrl vsled posledic ■ . 3. t. je zadobil ob priliki atentata v _drav-m., ko je potoval na Kavkaz pon-stveni dopust. Truplo s0,.,v, „ «tran^e’ Umor je zakrivil član radikalne ki ie sedaj na vladi v Moskvi1. 5tVo pa javlja trgovinsko sovjetsko '00 v Pragi, da je Ljenin odšel zrn Kavkaz. Ubogi Ljenin ie tedaj pa javlja trgovinsko sovietsKo v Pragi, da je Ljenin odšel zdra gteto-Kavkaz. Ubogi Ljenin ie tedaj ze krat umrl in od mrtvih vstal. <,mrtn0 4 Danska vlada ie odpravi a gVOjjpi kazen. Danska država ie s tei vseflH korakom dokazala, da koraka pi stoP';,,tJ evropskimi državami, ki še nl?0rj.arize^1’ proti smrtni kazni, ki .ic „ inižji ^ označujoč liudi in državo na (/... _aCijo v turni stopnji. Za kulturo in Ci^ nečUvC' 20. stoletju p. Kr. r. je vsekak _vjjena na sramota, da ni že davno ou smrtna kazen. „klasik v°' 4 Arabci v Palestini so pro«1^ trgo; litično stavko proti Angležem. prazn1; vine so zaprte, vse ulice m inafl -J Stavkujoči niso priredili nobe r0gali stacii. tako so vsaj prvotno r05ila Palestine. Sedai pa prihajajo de£i mani^staciiah- P^i katerih’ je so-nai AmH-00- °;000 ^di. ki so zahtevali, a lzpoIm vse tiste obljube, s ka-VOjne1 3 1e °^s*Pavala za časa svetovne Dredi^Vneri^a stro5i°vna komisija pod v,! f'istv.om Gompersa se je obrnila na se Ji« e or"an'zac’ie s pozivom, nai dal? km° f.avnai0 P° zakonih, da ne bodo ZdniTa S jV ro^e najkujšea:a orožja, lavif rudarsko in železničarsko de-zmao-n?,ue na: nait>oljsi poti. ki vede do g0vitega konca ogromne stavke. Onovis® vesti. iavft^”,3 ^j^hano *n °koiico sprejema pri-t3;n|f,1a *• vsedelavsbS zlet: Pokrajinsko DrSnr« J KDZ v .Lfubljani. poštni — F-J,?:. Osebne prijave v Ljubljani skozi u35ca 6* l' nadstropje Častm i1-2- SodrusL oglasite se pravo- Ročp * j Dr^ave P° 25. t. m. ne bo rno-*°ce ozirati se! Hš£u za mladino. V dramskem gleda- 22. t. m c ^ve. J^adinski predstavi: v soboto *• Dl. ±.es, 'ca ™ škratje« in v nedelio. 23. dv°raniPm bra^’ vsakikrat ob 20. zvečer. V ?• t. m a.ntt°Jiičnega društva pa bo v nedeljo ™a“insl£i koncert z bogatim vspore-re^*tvaii ■ °‘) P°1 21. Vstopnina pri vseh pri- Je zelo znižana (1—2 Din). 'razboli0 se,° ,na ^r*n,u je napadlo što Ui°g 2a !.OV‘ ^r'^a ie prebivalstvu na po-razb .a?darrneriia s strojnicami, nakar so cvet„ Ppbegnili v gore. V Macedoniji razboiništvo, da je veselje. likih opažajo, da se selijo v ve- ravno 7 °21ri?h iz Anglije v Nemčijo in to ke. V ^a^e"'a kurza nemške mar- Va jn nKli'i nrodaiaio ljudje svoja posest-n°va ine -861'30 v Nemčijo, kjer kupujejo naval Da+S' £rrade ^^se. Posebno je velik puieio n, - kapucinarjev ter nun, ki ku-erKu 00 Bavarskem. Wurttem- n°v y estfalskem. Število samosta-S026ie Skočilo od leta 1921. od 7050 na b "ostajf^^k Pariz-Bordeaux ie skočil pri Petrov ir7eille iz tira in se zvmiI v 100 sriirtnrv ^ torek. Več potnikov je bilo S^atiienlan eni^' ^er so tračnice od-e- sumijo o anarhističnem napadu. *o Maa« prinaša sledečo življen- Soh° Sec*aniega življenja v Petrogra-iTiud^-V kotelu »Spartak«, v katerem ]°Hov ruhr0Zernci' s*3116 dnevno 15 mili-racijah ^ev* Enostaven obed v restav-^ica oiva i6 naji^n.ani 2 milijona. Stekte-lTlese2nn a - miljjona. Delavci zaslužijo s^ie mil*ionov. kar pa zado- ^a, mn^10-21 te(^en dni. Kdor gre od do-^ion0va rxl?^ .mi najmani 40—50 ^10 »».ji. u?ičajno imajo ljudje pri sebi jerietiiA .Toda .brez 0zira to ne_ ?obro 'Jj^ginio. živijo ljudje še precej cer (Jj 7s n!esa!ke zaslužijo vsak ve-^ 100 milijonov. wtS-fi’a? prina^a podatke sovjet-^vidnr, ^JSar'ata za zdravje. Iz njega je $ lHotrns3 se šiT’j'° s strahovito naglico ^lis. vCe,SDolne bolezni, posebno pa ?°lnih H^f^terih vaseh je 97% spolno j • katprM ’ ^e^'k odstotek pada na otro-etih. 1 večina umre že v zgodnjih I. > MubBinna« lubljanskiin kovinarjem! Zaupniki x;sei> kov vrg tt.e Dri » ^ se RvX':nars-c'h podjetij se opozarjajo. j se Vr5i n u Moujeia.1 se opozarjajo, ?°D°ldne nr?10 vsako nedeljo ob 9. uri ri?tanek rfi .^Novem svetu« zaupniški h ^ost^t e^a na teh‘ sestankih je VSake?a 72tm«il/n ________ nrthnr j ‘-‘»OSt ,la lt;Ui »CSianiVJU JC ruž«ice \Sa^.e?a. zaupnika. — Odbor po- 1 ravnateljstvo opozarja pri-sokolskega zleta na določila glede navijanja cen in svari trgovce in obrtnike pred izrabljanjem položaja. Prestopki, katere bo dognala oblast, se bodo najstrožje zasledovali. Gostilničarji in kavarnarii sc v lastnem interesu opozarjajo na občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn in na isrrc v teli lokalih. Odslej se bo izvajala stroga kontrola, tposledice so občutne. Kopalni vlaki k Sav! itn Ježico. Od 24. julija t. !. dalje vozita iz Ljubljane državni kolodvor do Ježice kopalna vlaka z odhodom iz Ljubljane drž kolodvor ob 13.08 in 19.09 ter se vračata z Ježice ob J3.25 in 19.30. Ob nedeljah in praznikiih vozi mesto onega, ki odhaja iz Ljubljane drž. kolodvor ob 18.0S. oziroma iz Ježice ob J3.25, kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane drž; kolodvor ob 13.43, oziroma iz Ježice ob 14. uri. Za kopalni v Lak je dovoljena polovična voznina toda le, ako se vporabi kopalni vlak tja in nazaj isti dan. CellsE V službi nemštva. Dopisniku našega lokalnega lista »Nova Doba« bi mi zares svetovali malo več značajnosti in logike. Nam predbacivate, da smo v službi nemštva in še celo nemškega kapitalizma. Koga si vi prav za prav predstavljate kot narod? Ali vas čisto nič ne briga delavno ljudstvo, ki gara v službi nemškega kapitalizma? Ali se še spominjate, kakšno klaverno stališče ste zavzeli napram delavnemu slovenskemu ljudstvu, ko se je nahajalo pri tvrdki Westen v stavki? Ali je vam kaj znano, kako so postopale oblasti po zakonu o redu in radu, kar je vaš produkt, napram stav-kujočemu delavstvu? Zdi se nam, da hočete vse to zatajiti. Najbrže vam ni znano, da se še danes nahaja ccla vrsta pridnih slovenskih delavcev na cesti, med njimi tudi socialistični župan iz oko-lice.^ Ah ste že v tem oziru napravili kakšen korak za slovenskega delavca? Ne! Vam se to prav zdi. Toraj vam tudi odrekamo pravico na narodno čutečnost, ker vi nimate narodnega čuta! Vse to vsklikanje po časopisju so puhle fraze. Clankar kliče narodnim nazadnjaškim Slovencem in Slovenkam tako-le: nam ni treba ne kamenja, ne kolov, ne revol-v er je v, ne gnjilih jajc, ne slovenskega fašizma, pač pa značajnosti, odločnosti m ponosa! Ja, tega vam je treba1 Pa ne da iz ene strani po časopisju širite sovraštvo, na drugi strani pa jahajo in se gizdajo Sokoli na od osovraženih Nemcev in nemškutarjev izposojenih ___________ kobiiah. Kje je vaša značajnost? Kje logika? Ja! Slovenci radi pozabijo, pravi člankar, to je tudi gola resnica. Vi pa niste samo pozabili, temveč vi celo lažete, da bi bili kedaj poprej socialisti v službi nemškega nasilja, ker vam je dobro znano, da so bili v prejšnji dobi ravno socialisti nemške narodnosti od Nemcev preganjani zaradi tega, ker so branili Slovence pred krivicami, ki so se jim godile. Povemo vam, da nismo mi začeli opozarjati na hujskarije in braniti pravico zaradi tega, da bi hoteli koga izzivati, temveč zaradi tega, ker ste to začeli vi hujskati v svojem revolver-skem časopisu, če bi bilo državno pravdništvo na pravem mestu, bi moralo zaradi reda in nemira vzeti že večkrat odgovornega urednika na odgovornost, če naš »Naprej« brani koga pred krivico, ima takoj hišno preiskavo. Mi bomo branili vedno in vsepovsod ljudstvo pred krivicami, pa ne z revolverji, batinami in klevetami, temveč z ljudsko pametjo. In ta odločuje! iboir, V Mariboru imamo baje stanovanjski urad. Izvrševati bi moral približno isto funkcijo kakor tržno nadzorništvo, ki tudi še nekoliko miga, da je videti, da še ni umrlo. Navzlic tem uradom imamo tukaj najlepšo draginjo, bodisi, kar se tiče živil, bodisi, kar sc tiče stanovanj. Navzlic tržnemu nadzorništvu se more zgoditi, da ti kak mesar proda kilogram mesa po 110 K, stanovanjskemu uradu in ne vemo katerim drugim oblastim še v brk pa sc smeje tista gospodinja, ki dobiva od ene same sobe (postelj in luč, drugega nič!) 1650 K mesečne najemnine, to je od treh podnajemnikov v eni in isti sebi po 550 K! To je strašno, in tembolj, ker je podobnih slučajev v Mariboru le-gijon. Za božjo voljo, ali ni prav nobene remedure, da bi se tako škandalozno iz-koriščevanje preprečilo? Ali se stanovanjski urad in občina sploh ne čutita dolžna, da bi enkrat napravila temeljito* revizijo po vseh stanovanjih, se informi-!/da o cenah in določila takšne, ki bodo človeške. Nič ne pomaga, če naznaniš oblasti par posameznih slučajev grdega stanovanjskega izkoriščanja, treba je, da izide akcija s strani oblasti samih. Drugače ne bo^ stanovanjske mizerije nikoli konec, pa čeprav bi bil vsakdo pod streho. Ss stranke. Sodrugi in sodružice iz Hrastnika in okolice vsi na s h o d . ki se bo vršil v nedeljo, 23. t. m. ob 15. v dvorani kon-sumnega društva rudarjev v Hrastniku. Dnevni red bo: Politika, država in ljudstvo Članom ljubljanske podružnice »Svobode«! 1. Vsedelavskega zleta v Celje se udeleži tudi naša podružnica. Legitimacije preskrbi zletnikonii podružnica sama. Člani naj sc samo javijo tekom sobote ozir. nedelje v centr. tajništvu »Svobode«. Navodila dobe člani v časopisju, ustmena navodila pa v centr. tajništvu »Svobode« v Ži-i dovski ulici. Povodom zleta v Celje si ie podr* nabavila rdeče trake z napisom podružnice. Člani je dobe istočasno z legitimacijo proti plačili* I Din. — 2. ljubljanska podružnica »Svoboden priredi v sredo 26. t. m. v maigistratni dvorani točno ob pol 8. prvo predavanje o »abstinenci iti socialističnem svetovnem nazoru«. Po preda.* vanju se obravnava »Vsedelavski zlet v Celju«, ter druga pereča vprašanja z ozirom na ljubljanske podružnico v oblika diskusije. Vstop prost vsem članom »Svobode«. — 3. Člane ljubljanske (podružnice prosi/mo. da nam večkrat postrežejo 7. dopisi. Vse želje in predloge, kako razširiti aelovanjc naše podružnice radevolje sprejema:; Tajništvo ljubljanske podružnice »Svobode';, Židovska ulica 1.11. Izobraževalno društvo »Svoboda« v Spodnji Šiški. V soboto 22. t. m. od borova seja. Ud«-, ležijo nai se tudi funkcionarji so^benega odseka, — Predsednik. V nedeljo, dne 23. julija t. 1. se vrši ustanovni občni zbor »Splošne delavske izobraževalne zveze Svobode« na Javorniku s sledečim, dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora. 3. Kulturno delovanje »Svobode«, (Poroča A. Cerkvenik). 4. Raznoterosti. — Pripravljani odbor. NARODNA SKUPŠČINA. 21. julija. Nadaljevanje debate o ameriškem posojilu. Pred prehodom na dnevni red ie predsednik skupščine dr. Ribar imel kratek nagovor v spomin or e d letom umorjenega ministra Draškoviča. Govorili so razni govorniki za in proti. Omeniti je predog posl. Paviča, naj se mesto zunanjega posojila rajši vzame voi-nim dobičkarjem del premoženja. (Prav. ampak zakai samo vojnim dobičkarjem?) Sicer so potekle seje tega dne precej mrtvo, samo na večer je naenkrat ožive- lo. Narodna skupščina je za novo senzacijo bogatejša: Samostojni radikalec posl. Savič je govoril proti posojilu, navajal je razne vzroke ter ob koncu svojega govora izrekel senzacionalno vest, da .ie nekdo izmed poslancev ponudil njemu in poslancu- Miladinoviču 250.000 Din. če glasujeta za eosojilo. Nastal je silen hrup, poslanci so zahtevali ime poslanca, ki je ponudil podkupnino. Posl. Savič ie nato izjavil, da je bil to posl. SL Benin, ki je tudi pred kratkim kupil hišo za pol milijona Din. Globoko so zarezale Savičeve besede .v dušo vsem poštenim poslancem Vprašanje se vsiljuje slehernemu: čigav denar? ameriški? potem je to izdajstvo — naš denar? težko, težko. Za batinami, revolverjem, pridejo se-še — provizije, podkupovanje glasov, bo hotela skupščina obvarovati svojo daj še C — -- ------— — — .iiLuvuu OVUjU cast. bo morala nastopiti v tem slučaju najodločneišo pot. Neobhcdno je potrebno. da parlamentarna komisija, sestavljena iz zastopnikov vseh klubov, brezobzirno preišče to zadevo in izloči iz skupščine vso morebitno gnilobo. P© s&e&u. . ,— Delavsko gibanje se je ojačilo v Evropi. Na tconferencj Lige za industrialno demokracijo so se vršile razprave o važnih predmetih Morris Hillquit je razpravljal o enotni fronti. Norman 1 hom-as o taktiki, ki se smatra za etično, oa se vipostavt boljši socialni in industrijski red, dr. L. Grcil o preventivni medicini pod nadzorstvom delavskih strokovnih organizacij. Hillquit ic izjavil, da se delavsko gibanje po številu ni osiabilo v Evropi, ampak se je pomnožilo. Združene socialistične sile v Nemčiji, Avstriji. Švedski. Belgiji in delavske stranke v Anglji se bli-dejstvu, da bodo imele večino na volišču. V drugih deželah pa predstavljajo posamezno veliko socialno moč. Hillquit vidi. da evropski delavci ne izvajajo tistega pritiska, ki jim gre po številu, ker so pocepljeni. Zaradi tega pa zele socialisti, da se delavci zopet združijo v enotni fronti kapitalizmu. Thomas je pojasnjeval. da je naj večja krivica sedanjega gospodarskega sistema v tem, da onim ni treba delati, ki so tako srečni, da so bili rojeni s srebrno žlico v ustih ali ki so si z opeharjenjem drugih nagromadili veliko bogastvo. Povdarjal je. da je brezuspešjvo govoriti o demokraciji, dokler ne zaoopademo, da je prvi princip demokracije zapopaden v dolžnosti, da moramo delati. Drugo zlo našega socialnega sistema je v razširjenju strojne industrije. Delavec navadno postane malo več kot zob v zobčastem koiesju stroja. Njegov stvaritveni nagon se ubija. Kljub temu je oa strojna industrija koristna za človeško družbo. Pojasnjeval je. da mora delavec biti solastnik in sovodja industrije in stroj bo vršil Izredno važno delo v Interesu 8«*« Dr. Griel je dejala, da so delavske org ^ odgovorne za zdravje svojih elanov. 0 mora pa razumeti, da je njegovo zdrav J j ta„ najboljše orodje. Povdarjala je. da s° . ne ko zasužnjeni in morajo tavto trdo del ’ . lC morejo odnehati in da niso sposobni .eiavce igre. Priporočala je, naj se ustanove _ji,aiajo, počitniška središča, kamor naj delavci kadar se pokaže, da so potrebni pocii „ = Vrednost denarja. 83.50 Din. 1 lira 3.85 Din. 100 avstrijski kron pa 30 par. V Curihu veha kron 1.52 švicarskih frankov. ^ UTRINEK. Nekdo, ki so ga klerikalci izmodrili, sme zanašati na svojo pomoč, je pTisei ‘_.eni mogočnemu: — »Tii, Vsegamogočni, si n kaj je torej Tebi miiiarda let? — ‘ sEtia — »A kad ie Tebi miiiarda dinarjev?« __ para.« — »Gospod Bog, daj mi torej to P ' :e >■ Počakaj eno sekundo, da ti_ jo prinese . rekel Bog in pustil prosilca čakati. — Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ) Odgovorni urednik: Anton Podbevlek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubija«- Vabilo na e II. redili obča! zbor »Ljudske tiskarne®, d. d. v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. avgusta 1922, ob 9. uri dop. v prostorih Zadružne banke v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev računskega zaključka in bilanca za 1921 in predlogi k njej. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo le oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe v smislu § 27. družbenih pravil. Načelstvo. Modele čevlje^ v celih serijah iz lepenke) P, modernih kopitnih oblika amerikanskih oblikah lZte , dobavlja za tovarne ob“*ntne čevljarje. A p a r t n e, e jtet oblike. Velikanska izbn za vsako sezij°* Zgornje dele izdelujem iz materiala slanega mi od naročnika, ^ vrstno, hitro in P° cen^lO0ti- sebna delazmožnost v ranju zgornjih de ov tovarne obuval- Nakup, reparatura in P ,rodaja čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanj® ba v vseh strokah, moderne, ^ nične izdelave obuval. vajte prospekt. POTNIKI V AMERIKO 1 Vsem onim, kateri mislijo v Ameriko potovati, uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo paroplovne družbe UNITED-AMERIK AN -L1NES-1N C. HAMBURG - SOUTHAMPTON - CHERBOURG - NEW-YORK. Prevažanje potnikov z najnovejšimi s sedanjim časom zakonsko predpisanimi brzoparniki je vsaki teden. Pojasnila so •nezplacna. / odličnim spoštovanjem SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. RAZNO PERILO f «■ GespesUa ulica Ul. trgovina Wmm in zsiooa iiliarskega Brožja M Bk K I B © K CoEsoska ulica ui, B za dame, gospsda in fitto pnporoča tvrdka A. & g. Skahernč Ljubljana, Mesini trg 10. Spreten in izkušen SODAR P.IOCl & Ro se takoj sprejme I U8 etrg0viua’ mann, vinska v .Qde> Maribor, Trg S_____ V najjtoaSjjš© kakovosti gsee® delavska pekarn®; aab Si a eil, Koiezilska n,!< in ga otSdaJa Ri s° okolSsS v ©ssih prodaja*«3 u LjubSja^i I _________ _ . osnslesse s iosadevnimi naPis!