m.štnilta.                                       I Liniju!, i Mrtt, a. n]i 1512.                                         Ul. Ml
W^w Hfli ^B^   mm   UH ■■ h WHJ HlHl IH       IH v HIBH HH Wm ^B^ Hl^^ fp
.Skwre»Jri  Ka»od'  vcija
v Ljgfrtjani ma. dom dostavljen:                           v upcavoiitva prejcman:
Cdo leto.......K 24-—           cdo Icto.......K 22-—
pol leta.......#  I2-—           pol lete   ..   ......    ,  11 —
četrt lete     •   .,•...    6-—           Četrt leta.......5*50
na meace......,    2-—          na mesec.....,    1*90
Dopisi naj se frankinja   Rokopist se ne vračaio. Uredaičtro:  KnaftoT« ulica *t 9 (v pridaju levo), telefon $t 34.
inserati   vdUajo     peterostopna   petit   vrsta za enkrat   po   14  vin.,   za   dvakrat po
12 VBL, za trikrat ali većkrat no 10 vin   Parte in zahvala vrsta 16 vtn. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniŠtvu nai se pošiljato naročnine, reklamacije,  inserati  itd to <e administrativne stvari
--------------  Poiamim fttertlka vtlfa 10 vl»ar)ev.   --------------
Na pismena naroćiki brez istodobne vposlatve naročmne se ne ozira. „Narodna tiskara a" telefon st 89.
.Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemčijo:
ćelo feto.......K  25-—           ćelo leto.......    K 3O*
pol leta   .......    .   13-—                                   .
četrt leta.......     6*50              za Amenko ra vse droge  dežele:
na mesec    ...••„    .    2*30          ćelo leto......    K 3Jr—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica a\\ znam ka. Upravniitvo: EaailoTa ulica ii. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 83
Državni zbor.
Glazbena pragmatika. — \ Jadne be->ede hi Hobeiselova baklja. — Blitvo klerikalne opozicije. — Pooštrena parlamentarna situacija. — Dra-gniski odsek o prekupčiji. — Sejno poročilo.
Dunaj, 22. maja.
V zbornici so se danes odigravali Karalaeristični prizori. Minister Heinoki, ki je našteval sankcijske ovire v odsekovih pređtosih s^ede ^tužbene pragmatike, je s posebno vnetno branit § 31. in 32. viadne rsnove. ki, kakor znano, znatno ome-jujeta koahcijsko svobodo državnih nslužbencev. Ta dva paragrafa dolo-čata med dragim, da mora uradnik vse opustiti, kar bi škodilo disciplini ter razmerju pod. in nadr^jenosti. ter da ne srne biti član društva, katere-za nameti ali delovanje bi ne sogla-salo z uradniškimi dolžnostmi. Od-s<rk je napram prvi določbi izrecno - cudaril, da službeno razmerje nika-
•r ne srne ovirati uradnika v izvrne van ju državijanskin pravie, drugo določbo pa je sploh crtal.
Baron Heinold pravi, da je to odsekovo stališce za vlado nespre-iemljivo in da vztraja !e - ta v Injere-su redne uprave, državne avtoritete in ugleda u radništva pri svojem, no-udana pa. da vlada teh določb nika-■ :r noče zlorabljati v veksatorične svrhe in da se jih hoće posluževati samo v onih iziemnih slučajih, v ka-Terih bo njena avtoriteta deiansko ogrožena.
Kot odgovor na te dobrohotne in »Ijudomile« besede, ki bi bile mar-
2 :*erega prepričale, so prečitali so-
ni demokrat je tajno, z dne 20. maja datirano naredbo dunajskega roštrega redsednika. katera prepo-veduje poštnim uslužbencern udelež-ro na nekem zborovanju. ki bi naj znova ooudarilo materijalne zah'teve •nih nastavljencev. grozi udelež-
, ,m z disciplinarnimi kaznimi in izivija uradne predsto.inike. da de-nuncirajo »aKitatorje in demonstrante«. Panes se tako postopanje viso-Kega fnnkcijonarja ^e lahko označi kot zloraba uradne oblasti, čim pa bi bila uzakoniena >> .31. in 3?.. bi to r^>^talo j^ok) izvrševanie zakonite doižnostU kajti očividno ??reši usluž-benec. ki se udeleži prr>tivladnih pri-reditev proti dolžnostim. ki  mo  jih
nalaga razmerje pod- in nadrejeno-sti.
Hoheislov ferman branijo danes z izgovorom, da je bilo zborovanje sklicano pod devizo: »proti vladi!« in res je stanovsko uradniško zboro-vanje s takim programom nekam čudno.
Toda. to 3e ne upravičuje, da se v obeh navedenih paragrafih določa nekaka generalna polnomoč, posto-pati proti uradnikom, ki so »proti vladi« — že radi tega ne, ker je ta pojem tako splošen in negotov, da se ^a da na vse načine TloraMHtu Vče-raj je biio zborovanje postnih usluž-bencev, naperjeno proti vladi kažnjivo, jutri bo na podlaci $-ov .^1 in 32 tuđi to kažnjivo, če je uradnik pri-staš protivladne, opoziciionalne stranke, bo nedopustno, da voli uradnik protivladcega kandidata . . . Kaj ponieni to dostikrat v naroJnem ozi-ru n. pr. pri nas na Slovenskom, to si more vsak sam razložiti in premi-sliti.
Upravičeno se je zahvalil posl. Glockel poštnemu prezidentu lioh-eislu. da je z bakljo posvetit na kon-sekvence določb §-ov 31 in 32 vlad. predloge in trditi se srne. da je lioh-eislova naredba najresnejše svarilo k skrajni opreznosti. Ne gladke besede mini^trov, temveč trde besede paragrafov je treba premisliti. Ne le one stranke, ki iz naprednih razlogov zahtevajo za državne uslažbence po-rrlno koalicijsko svobodo, temveč tuđi one, ki nočejo zakriviti za svoj narod velike nevarnosti, in to so predvscm stranke malih narodov, brez ozira na program, bodo po iz-kusnjah današnjega dne §-a 31 n ^2 odklonile ter vztrajale pri predlogih odseka.
Brezdvomno je smatrati vsled današnjih dogodkov položaj za jako pooštren in nasprotja med vlado in parlamentom so postala še globlja, šc manj premostljiva.
Debata postane skorai se inten-zivnejša in upanje. da bo jutri generalna razprava končana, je splavalo po vodi. Danes so govorili v celem trije govorniki. za jutri grozi posi. dr. Verstovsek z maihnim obstrukvijoni-stičnim poskusom.
Posl. Verstovsek prične i/va.inti včeraj sklenjeno »opozicijonalno taktikom svojega kluba. Trobu si je to »opozicijo* dobro ogledati.
Dr. Susteršič se je :n itisk dalmatiti^kih in    Ktrskih    pnši.inccv
odločil, odkloniti proračunski provizorij.
To je udarce, ki nikogar ne boli, najmanj pa vlado, ki ima glasove za provizorij že zasigurane. In klerikal-ci svoj opozicijonnlni madež takoj popravljajo s tem, da na videz svojo opozicijo še poostrujejo. Toda po-ostrujejo jo tam. kier je to v prid in prospeh vlade: oni so oštri opozici-jonalci,da, obstrukcijonisti proti službeni pragmatiki, katere edino vlada ne želi, oni obstruirajo v naučnem odseku proti razpravi o spremembi §-a 55 drž. sol. zak.. katero je posl. \ erstovšek tuđi danes zavlačeval z nesmiselnimi prcdlogi. ker vlada za enkrat o tej sprentembi noče ničesar vedeti, oni pripravljajo obstrukcijo v gospodarskom odjeku, v katerem se vlada najbolj boji naglega dela in hitrih sklcpov% saj nima denarja za iz-veditev kanalov, oni pa nišo opozi-ciionalci tam, kjer bi mogli udariti vlado, torej predvsem v hrambnem odseku.
Taka, velikopotezno razdeljena -opozicija , je dobra, da izbriše oči raznim slepim pristašem, ne more pa seveda v nobenem oziru prepričati ne parlamenta, ne objektivne javnosti, in najmanj more napraviti kak utisk na vlado. Narobe, taka opozicija je tako sumljiva, da jo je najbolje imenovati »vladiio opozicijo« — pravo ime za otroka, ki ga je rodil >lirva^ko - slovenski k!ub< s svojim včerajšnjim sklepom.
Sicer pa je dobro, da pričnejo skoraj počitnice. Ovzdušje v parla-tnentu ni m'kakor prijrtno. na vseh koncih in krajih se pojavljajo nove težkoče in zapreke.
Dogodki v ogrskem parlamentu so odsevali tuđi v naši zbornici ter izzvali v brambnem odseku burne prizore. Posl. Winarsky se je lotil ce-snria osebno. bil klican k redu. viad-ni zastopniki so sejo zaputili in končno je prišlo med nemškimi in nacijonalci in socijalnimi demokrati do jako burnih konfliktov.
Zadeva rusinske univerze ie zo-pet v jako težavni situaciji. Pogovori med vlado in Poliaki. ozirnma Rusini so se tako zavlekli. da za Bin-kffšu ni pričakovati nikake odločitve, ćela stvar je zopet odložena in vlada sku^a Rusine potolažiti z izrecnim pouckirkom. da je Ivovska univerza utrnkvistična in da ostane taka. do-kler ne bo otvorjeno rusinsko vseuči-li^če.
Danes je bilo poslancem tuđi iz-ročeno tiskano poročilo draginjske-ga odseka o    predlogih    gfede   pre-
kupčije. Odsek predlaga svoje reso-lucije v treh skupinah; prva obsega določbe proti špekulaciji z žitom in moko, druga vsebuje predloge kako pospešiti neposredne stike med producentom in konzumentom ter za-hteva 1. pospeševanje gospodarskih (kmečkih) zadrug; 2. reformo za-družnega prava in davčne olajšave za zadruge; 3. izdatneiše subvenci-: - :-::<*;■ zndru/r'h 7v_z. in onih od zadružnih ali avtonomnih organiza-cij ustanovljenih podjetij, ki imajo namen, izločiti prekupčijo; 4. usta-novitev centralne zadružne blagajne. Vlada se nadalje poziva, da se posluži pravice določiti za živila maksimalne tarife, da objavlja tržne cene ter poskrbi, da se bo živina na sejmih prodajala po teži. Tretja skupina resolucii namerava pospešiti izobrazbo in gospodarske zmožnosti srednje in male trgovine. Kot sredstva navaja odsek: strokovno izobrazbo trgovcev, trgovsko zadružni štvo v svrho skupnega nakupova-nja blaga, organizacijo trgovskega kredita, pospeševanje onih sredstev, ki služijo nakupovanju v gotovini (rabatna hranilna društva), končno zahteva odsek zakon proti oderuštvu v gotovinskem prometu. O teh predlogih govoriti bo na mestu čim pri-dejo v zbornici na razpravo.
V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Razpravo o službeni pragmati-ki je otvoril minister baron Heinold z izjavo, da so nekatere točke odsekovega nacrta za vlado popol-noma nesrrcjemljive. Taka točka je določba, da mora ta zakon 1. julija 1. I, stopiti v veljavo. Uradniški zakoni provzročajo trajni izdatek 29 mi-lijonov in vsled tega ne morejo postati ti zakoni veljavni, doker nišo dovoljeno pokritje. Dalje ne more vlada sprejeti 5 31. in 32. službene pragmatike, ki urejujeta zadrževanje uradnikov \ službi in izven službe. Pragmatika ne srne določati samo pravice uradnikov. marveč tuđi njih dolžnosti. Statuiranje stanovskih dolžnosti uradnikov ni nikaka novotarija. Vlada nikakor ne misli one-mofročiti delovanje uradnikov v dru-štvih. a zgodi se lahko.   da   pridejo
vsled takega delovanja v nasprotje s svojimi zapriseženimi dolžnostmi. Službena pragmatika pa mora slone-ti na načelu reda in pokorsčine. Minister se je bavil z različnimi posa-.mičnostimi nacrta m potem razprav-Ijal o reformi uprave.
Nemški nacijonalec H e 1 d je kritikoval ukaz poštnega ravnateljstva, s katerim je bila poštnim urad-nikom vzeta svoboda besede ter se zavzel za odsekov nacrt. — Govorila sta še posl. Q 1 o c k e 1 in Kalina oba za uradnike.
Zbornica je potem prekinfla razpravo in se bavila z reformo hiš-nonajemninskega davka.
*
Naučni odsek je danes nadalje^ val debato o premembi § 55. drž. Ijudskošolskega zakona. Slov. kleri-kalec dr. Verstovsek, ki skuša že od kraja s formalnimi predlogi in sitnostmi preprečiti rešitev te zade-ve, je danes zopet delal vse mogoče sitnosti in težave. — V brambnem odseku je soc. demokrat imel W i -n a r s k y imei vehementen govor. O tem, da je krona obljubila za Ogr-sko uvedbo splošne in enake pravice in da se to še ni zgodilo, je Wl-narskv tako govoril, da so domobranski minister in vladni zastopniki zapustili dvorano.
RpQjBvne deske.
Dežclni vladi ni menda po volji, da je prenehalo svoj čas po občinah nastalo razburjenje radi napisov po krajevnih tablah. Z razpisom z dne 19. aprila 1912 št. 1095/Pr. je c. kr. deželno predsedstvo naročilo okraj-nim glavarstvom, skrbeti za to, da napravijo obeine napise na krajevnih deskah v slovenskem m nem-škem jeziku, pri čemer morejo y nemškem besedilu rabiti v občinski leksikon vtihotapljene spakedranke, kakor na pr. Proestranegg. C. kr. okrajna glavarstva so že izdala ob-činam dotične fermane, in sicer za-htevajo nekatera takojšnjo napravo dvojezičnih napisov, druga pa z ozi-rom na to, da so bile v većini občin krajevne deske sele pred kratkim prenovljene in bi se jim s tem po-vzročili novi stroški, da se to zgodi le polagoma.
Po § 9. zakona z dne 29. marca 1869. drž. zak. št. 67   ima   politično
LISTEK.
Lepi striček.
(Bel - Ami.)
franeoski   spisal   Ouv   de   Mau-
passant.  —   Prevel O t o n Z u -
pan č i č.
Prvi del.
Za  nekaj   minut   je   vtihnil,   po-
cin je povzel:  >Vse. kar vidim, me
pominja.  da   v  par  dneh     tega     ne
M>m već videi ... Strašno je ... Ni-
ćesar već ne bom vklel... ničesar,
ar biva__narmanjsih stvan ne. ki
li rabimo... kozarcev ... krožni-ov... postetj, kier ie tako sladko "bivati... voz ne ... In tako prijaz-) je, peliati se z\ečer na izprehod... ako sem ljubi! vse to.«
S prsti obeh rok je nervozno in
lalahno gibal  po stranskih oprhnih
svojega sedeža, kakor bi    igral    na
Hhnr.  In vsak njegov  presledek je
bfl mnćnepi od njegovih besed. tako
'- je    bilo čntiti/  <*a    premiiljuie
Šne reći.
In Dnroy se je hipoma spomnil
ega, kar mu je govoril pred nekaj
i Norbert de Varenne:  »Jaz vi-
sedaj smrt tako od blizu, da se
I    mi cisto hoće prožiti roko, da bi k>
odpahnil od sebe ...    Povsod io vi-
I    din. Droboe žoielke, pogažene na
cesti, padajoće listje. bela nitka. ki 30 zapazim prijatelju v bradi, vse to ini razjeda srce in mi kliče: Lej jo!~
Tišti dan ni razumel. danes pa je razumel, ko je gledal Foresticna. In dotlej neznana, kruta bouizen se ga je polastila, kakor da je zaslutil čisto blizu, da bi jo lahko pr.jel, na ti^tem naslanjaču, kjer je hropcl ta človek, srepo smrt. Najrajsi bi bil vstal, odšel, zbežal. se vrnii pn tej prici v Pariz. O, da je vede!f ne bi bil prisel.
Sedaj se je bila razgrmla ."e noč po sobi, kakor da je ovil prezgoefaj mrtvaški prt tega umirajočega nioza. Edino okno je bik) se vidno na naj-svetlejsi sipi se je risala rv?premi2na silueta mlade žene.
In Forestier je zadirčno prašal: No. in luči danes ne prineso? To se pravi streči bolniku!«
Senca telesa, ki se je oenavato na sipah, je izginila. in po odnicva-joči hiši je zacinrHal električni zvonce.
Skoro nato je vstopil sluga, ki je postavil svetilko na kamin. Gospa Forestier je rekla svojemu tn )žr: »Ali hoćeš iti v postelj, ali pojde^ dol dinirat ?«
Zamrmral je:  »Dol poKtem.«
In večer je pričakuie so sedeli še približno eno uro nepremični, vsi triie. samo kdaj pa kdaj je spregovo-ril kdo besedo. kakršnokoli besedo. nepotrebno, banalno, kakor bi jim pretila nekaka   skrivnostna   nevar-
nost. uko bi dolgo trajal ta molk, ako bi škrencnel nemi vzduh te izbe, te izbe. po kateri je tavala smrt.
Nazadnje je bil naznanjen dinć. r>uroyu se je zdel dolg, brez konca in kraja. Ničesar nišo govorili, jedli so brez šuma, potem so s prsti drobili kruh. Sluga je stregel, stopal, pri-hajal in odhaial z neslišnimi koraki; imcl je obute copate, zakaj Charlesu je dodijalo škripanje s podplati. Samo tiktakanjc lesene ure je motilo s svojim mehaničnim, enakomernim gibanjem tišino med temi stenami.
Ko so dojedli. se je umaknil Du-rov s pretvezo. da je truden. v svojo sobo; haslonil se je na okno in gledal ščip sredi neba, kako je metal kakor ogromna okrogla svetilka, svojo suho, zavešeno luč na zidine beiih vil in sejal po morju kot luskine miglja-jočc, mehke svetlobe. In iskal je ka-kega vzroka, da bi lahko hitro odpo-toval, mislil na zvijače, na brzojavke, ki jih je dobil, ali, da ga kliče gospod Walter nazaj.
A ko se je drugo jutro zbudil, so se mu zdeli njegovi naklepi o begu vse teže izvedljivi. Gospa Forestier se gotovo ne bi dala ukaniti, in s svojim strahopetstvom si bi pokvaril vse. kar je dosegel s svojo prijaz-nostjo. Rekel si je: »Pah, narobe je; no, kar je, to je, življenje ima tuđi svoje neprilike; in vrhu tega, saj menda ne bo dolgo trajalo.*
Nebo je sijalo v sinjini, tišti južni sinjini, ki ti polni srce z raiostjo; in Duroy je šel k morju, ker je mislil.
da bo rorestierja se tako dovou zgo-daj videl.
Ko je prišel za obed domov, mu je deial sluga:
»Gospod je prašal že dvakrat ali trikrat za vas, gospod. Ali ne bi stopili k gospodu, gospod?«
Sel je v prvo nadstropje. Forestier kakor da je spal v naslanjaču. Njegova žena je ležala na kanapeju in je čitala.
Bolnik je dvignil glavo. Durov je prašal: »No. kako ti je? Danes se mi zdiš bister.«
Forestier je zamrmral: »Res. bolje mi je. čvrstejsi sem. Daj, obeduj hitro z Madeleno, popeljemo se kam.«
Ko je bila mlada žena sama z Durovem, mu je rekla: *Nate, danes misli, da se je izkopal. Od ranega jutra kuje nacrte. Sedaj-le pojdemo v Juanski zaliv, da si nakupimo fa-jans za pariško stanovanje. Po vsej sili hoče ven, a jaz se grozno bojim, da se ne bi kaj pripetilo. Saj ne bo mogel prenesti  tresenja na vozu.«
Ko je bila kočija pred hišo, je šel Forestier po stopnicah. in sluga ga je podpiral korak za korakom. Ko pa je zagledal voz, ie hotel, da ga odpro.
2ena se je protivila: »Prehladiš se. Saj to je blazno!«
On pa ni odnehal: »Ne, ne, mnogo bolje mi ie. Dobro čutim.«
Najprej so se peljali po tistih sen-čnatih potih, ki teko vseskozi med vrtovi, tako da ima Cannes povsem podobo angleškega parka; potem so zavili na antibsko cesto ob morju.
rorestier je razlagal pokrajino. Najprej je bil pokaza! vilo grofa pa-riškega. Potem je imenoval druge. Bil je dobre volje, a ta veselost je bila prisiljena, umetna in medla veselost človeka smrti zapisanega. Dvi-gal je prst, ker ni imel moči, da bi iztegnil roko.
»Lej, tamkaj je otok Svete Margarete in grad, odkoder je ušel Ba-zaine. Ali so nas pitali z lažmi v tej zadevi?«
Nato se je domislil svojih vojas-kih let; imenoval je častnike, o ka-terih je vedel povedati marsikatero dogodbico. A nenadoma, na nekem ovinku, se je razgrnil pred njimi ves Juanski zaliv z belo vasjo v ozadju in z antibskim rtom na drugi strani,
In Forestier, ki ga je prijelo hi-poma otročje veselje, je zajecljal: ^Ha, brodovje! Sedaj boš videl bro-dovje!«
Sredi širnega zatoka je bilo res videti pol tucata ogromnih ladij, podobnih z vejevjem pokritemu ska-lovju. Bile so čudne, nelične, veli-kanske, z izbruhlinami, stolpt, rilci, ki so se pogrezali v vodo, kakor da se hocejo zariti v dno.
Težko si je bilo misliti, da bi se mogli ti opaki premikati in kretati, tako so bili videti neokretni in na mesto priklenjeni. Plavajoča baterj'a, okrogla, visoka, v obliKi opazov^I-niče, je bila podobna svetilnikom, k? jih zidalo na kleči.
(Dalje priliodnjič.)
Stran 2.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    117 štev.
iliilfino obiastvo doiočsti, v katerih defelnih Jc«kA oaj se napisi napra-vijo, vrurtif 4otftf razno kranjskega nobeno đrvfco dežemo oblastvo ne sii občin, delati napise na kraRvnih deskah ▼ gotovih jerikrti. tem več prepušča odk>Ćbe v tem pogledu njim samim. Kranjsko deŽelno predsed-stvo sicer v temelj u je potrebo dvojezičnih Tttiptsov s tujskim prometom in vojaškhni vajami. toda to Je samo pretveza, glavni namen je. dati po-poteoma slovenskim občinam na za-nai dvojezično Hce Ce »majo občinc na Pi imorskem, Stajerskcm in ćelo na Koroškem lahko saaroiovenskc ■aprse m pri tem ni ovfran tujski promet in tndi vojaStvo ne pri svojih vajah, po tem ne najdemo vzroka. za* kaf bi se morala ofcčinam na Kranj-skeoi delati sita.
Sicer pa tndi ne gre občinam, ki so v zadnjih letih krajevne deske večmotna prenovile, s tem povzro-čati novih stroškov. Tuđi ne more Mbće prisiliti lastnikov poslopij, kjer so pritrjene krajevne deske. da do-voiijo nabitje tabei z dvojezičnim napisom. Dežeina vlada, kateri mora biti vendar v prvi vrsti na tem leže-če, di vlada v dežeii mir. je povzro-čAa s svojo odredbo glede krajevnih desk popfaiwa brez vsake potrebe ■ovo razbnrjenje med prebivalstvom ki zmede v občinah, To velja tndi glede kočevskih občin, ki so v zad-ftffti letih po većini odstranile dvojezične napise. Če kdai. velja v tem slučaju: Onfeta non movere. Obči-BflHB pa svetujemo. da se proti odredbi dežemega predsedstva pritožijo na c. kr. ministrstvo za notranje zađe vc. P^'*°7bci **c ^n^r^ \-frv:** ^o-tom pristojnega okrajnega glavar-stva v 4 tedntn po obvestiln.
Italijansko - tursko vojna.
Rasiia m Dardaoele.
Na šestem kongresu zostopnikov industrije in trgovine je izjavil mini-strski predsednik Kokovccv. ko je fcovoril o zatvoritvi Dardanel, da je to vprašanje velike politične važnosti, ki jo ruska vlada povsem prizna-va. Možnost, da Tur ci ja še enkrat zapre Pardanele. je politično zelo potnembna. Rešitev tega vprašanja pa ni odvisna od individualne volje Rusije, marveč od celotne politične konjunkture. Zato svetuie. da naj kongres tega vprašania ne obdela preobširno. ker nišo rzključena prese netenia.
Italija ±e želi mir.
V Časopisni polemiki konstatira >Tribuna*. da je jedro vprašanja v vojni s Turci *o suvereniteta v Libiji. V interesa traine^a miru (?) je bil izdan dekret z dne 5. novembra in ker je ta dekret vsled volje naroda že postal zakon, je glavni pogoj sta-lišča Italije kot velevlasti, da ostane ta zakon v celoti v veljavi. Kljub temu pa je pripravljena Italija, Če priđe v kratkem do miru. v vseh dragih točkah upostevati materfialae in aorafične interese Turčije. Ce bi se dal najti način, da bi bilo mogoče samoljubie in ponos Turčije ščititi, bi to I ta lijo zelo veselilo. Težišee celega vprašania pa leži v okolnosti, da mora ostati suvereniteta Italije v Libiji nedotakniena.
Izgnani Itaiijani.
Včeraj je vročila turska vlada temškemu poslaniku v Carigradu, ki Je prevzel protektorat nad Italijani. irade glede izgona Italijanov. Mnogo Italijanov se že pripravlja, da v krat-
kem odpotuiejo. Na sto in sto Italija-nov. moških in žensk, se zbira pred nemškim konzulatom, kjer dobivaju potne liste, oiiroma ubotna izkazila. »Seeolo« prtna^a podrobnosti o beđl iz Smirae izgnanih Italiianov, ki prihajajo v Pirei Tuđi delavce ie za-dela ta beda. Ker dolgo časa nišo imeli nikakega đela. so morali pred svolim odi>otovanKm prodati vso svojo imovino za slepo ccno. Od 12 tisoi izgnanih italijanov 50% niti italijansko ne zna. TuUi 30 vlakovo-dij, strojcvođij, kurjačev in sprcvod-nikov, ki so bili že 30 do 40 let nastavljeni, |e bilo z družina mi vred izgnanih.                              #
Štajersko.
»Sokol« v Hrastniku priredi pri-hodnji mesec veliko kegljanje na dobitke. Razni dobrotniki so mu naklonili že več lepih dobitkov, mnogo se mu jih pa še obeta, tako od zidan-moških narodnih dam, od hrastni-ško - dolskih gospa ter gospodičen L dr. Kegljanje, ki utegne biti zelo za-nimivo, se bo vršilo v korist »Sokol-skega doma«.
Elektrarna blizu Hrastnlka ob Savi se bo skoro gotovo slavila, in sicer namerava to izvršiti — kakor je splošno prevladujoče mnenje — kranjska dežela, vzajemno z Južno /"elcznieo, ali pa rudokop (?>, ki ima baje neke stare pravice do te vodne sile. Mi nimamo do nobenega pod-jctnika posebnih sirnpatij: Kranjci bi zaposlili pri elektrami klerikalne, rudokop pa nemško - nacijonalne   kri-
SAedovi vroćioe. Iz Maribora Dan pišejo: Zadnfe dni imamo v Ma-itbora silno vročino in kaj čuda, da
s- ie gg. urednikom krog ^Straže« i - ;Kralo v glavi nekai. kar diši — po kislem mleku, ali pa vsaj po dena-turiranem alkohoha. Vsaj drugače si ne moremo pri najboljši volfi tolma-čiti Članka v »Straži« z dne 17. maja t. L z označbo »Liberalne nelo?alno-sti«, v katerem najde ^»Straža* p^o-tislovja med obema dopisoma, ki obravnavata v -Slov Nar.« z dne 15. t. m. ob finske volitve v Kamnici. Ce hvali »Slov. Nar.« apitatorje ob onih volitvah. stcri Ie svojo dolžnost, kaj-ti čudo je sploh, da so se pod danimi pokoji se našli — agitatorji za S. L. S. Za le-to je sramota se tem večja, ker ni storila ćelo leto preje — skoro nič. razun. da je priobčila par laž-njivo - pretiranih člančičev. Oraja pada na S. L. S„ a hvala na one. ki so kot rečeno, se sploh hoteli kaj sto-rrti. In če kdo stori kaj v prospeh slovenske stvari, je »Sk>v. Nar.* dovolj objektiven, da to pohvali, če tuđi je pohva'jeni znabiti klerikalec. Mi ne ubijamo in ne obrekujemo niko^ar samo zaradi te^a, da je klerikalnesra pol. nazirao ja. Za nas je edino mero-dajno to, je-li kdo v javnosti v prid ali škodo slov. naroda delaven. Nič bi ne škodilo, če bi se postavila tuđi »Straža« na to v naših razmerah edino primerno ^taliSče.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Staierskem. Za voljo nepričakova-nih ovir bilo je vodstvo Zveze primorano preložiti občni zbor na 2*'. dan junija. 28. Junija zvečer je odbr-rova seja, 29. predpoldne zborova-nje delesracij in popoldne redni ob -ni zbor. — Ta sklep smo poslali ta-koj »Učit. TovariŠu« in »Slov. N;»-rodn*, a do danes še ni bil v nobe-nem listu objavljen. (Đonila nis;c*n prejel. St. ur.) — To je naibrž zopet zasluga naših post! —    Dragi,   pri-
pravliajte se pridno mi velevažen občni zbor ter pridite v čim večjem številu! — Vodstva
Drttfttvtae sovlc« Ib  priređltva.
Občni zbor »Društva slov. odvetaiŠkih in notarskih uradnikov« v Celju se vrši v nedeljo 2. Junija ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu. Potrebna polno-številna udeležba. — Šentjurski pevski zbor priredi v nedeljo 2. junija koncert z umetniškim spore-dom. Sodelujejo priznane muzikalne moči na klavirju in goslih. Natančen spored §e objavimo. — »Sokol« pri Sv, Lenarta v Slov. gor. priredi na Binkošti pešizlet k Sv. Barbari. Sestanek pri Cehu. Zleta k Barbari se udeležijo tuđi ptujski in mariborski Sokoli. — CM. podružnici v Središču je izročil Srećko Dogša 6 K, ki so se nabrale na gostiji Praprotnik - Rizman pri Tomažiču na Vitanu. — K e g 1 j a -š k i klub se je ustanovil za poletje v Celju. Kegljalo se bo vsako sredo in soboto zvečer v »Skalni kletih Mesečni prispevek 2 K, s čemur se dobi pravico do brezplačnega keg-Ijanja ob klubovih večerih.
Drobne novlce. V P t u j u se je hotel 19. maja pijonir V. Polzl ustre-liti. Mož pa ie slabo zadel in se je Ie težko ranil. — Ptujska davka-r i j a ostane dne 24. in 25. maja zaradi snaženja uradnih prostorov za-prta. — Telefonska zveza Celje - Rogaška Slatina. Oraška trgovsko - obrtna zbornica je sprejela v zadnji seji predlog ma-riborskesra Pfrinerja, naj se priporo-v i graški poštni direkciji čim hitrej-sa zpradba telefonske zve^e (Vlir-Rogaška Slatina. Pritegneio naj se kraji t>tore, §t. lur ob J. ž., Orobel-no, Smarje pri Jelšah in Pristova. — Iz Maribora. V ^Marb. Zeit.« javlja neki Roschanz, da se ga je v njegovi — odsotnosti izvolilo v odbor neniškesra I.ehrherrenbunda« in da nikakor ne sprejme izvolitve. To so pa lepi začetki v »blagodejnem delovanju* novela društva. — Iz Gradca. Od ponedeljka sem se vrši selitev v novo dezelno bolnišni-co v Stiftin^thaki. Koncem junija bo stara Herbersteinova hiša v Paulu-stor«rasse čisto prazna. Klinike se bodo preselile v novo bolnišnico tekom velikih počitnic. — Pri Novi cerkvi nad Vojnikom se je zastrupil posestnik Jancz Fidler. Vz-rok so slabe omotne razrnere. — Iz T r b o v e 1 j. Te dni se ie i^ral neki Filip Murn s flobert-puško. Naenkrat se sproži strel in kroglja ^rc bli?.u stojećemu kovaškemu učencu Mar-tinu Balantu v trebuh. Smrtno ne-varno ranjeneeca fanta so *ip»"aviii v ljubljansko bolnršnico. — V Krčevini pri Mariboru je ukradel nekdo pred kratkim železnicarki Fli-zabeti Schneider zlate uhane in de-narja 7a 70 K.
RoPOŠifO.
Vlom v Šentvidu   ob   Glini.   V
stanovanje zasebnice gdč. Fani Po-polari v Šentvidu ob Glini je vlomil neznan tat, razbil predalo od neke omare in odnesel iz predala 600 K denarja.
Utonil je pri Borovljah 3Oletni Andrej n^ris. Padel je vodo vsled epileptičnega  napada.
Izpuhii se ie 151etni pekovski vaiencL S. Ričar, ki ie služil pri peku NVascher v celovskem predmest-ju. S sabo je vzel samo obleko, ki jo
je imel na sebi, vse drugo je pustil doma. Dečko je ušel, ali pa se je kje ponesrečil.
Detomorilka. Pri vojaškem stre-lišču so dobili včerai vojaki v gozdu mlado žensko, ki se je zelo sumljivo vedla. Odvedli so jo iz strelnega okoliša in jo izročili čuvaju, ki je v stolpu na hribu. Tam je povedala ženska, da se piše Marija Jernej in da je iz Zelezne kaplje doma. Pripo-\ edovala je, da je prejšnji dan v gozdu nenadoma porodila mrtvo dete, pri katerem je ostala ćelo noč. Zjut-raj je dete zagrebla v listje in šla proti mestu. Jernejevo, ki kaže, da je duševno manj vredna so odpeljali v bolnišnico. Novorojenčka pa do se-daj še nišo našli. Sumijo, da je dete mati zadušila.
Primorsko.
Iz sodne službe. Namestnik dr-žavnega pravdnika v Splitu Pavel Dević je dobil naslov in značaj dr-žavnega pravdnika.
Deželnt šolski svet goriški. Za elane deželnega goriškega Šolskega sveta /a prihodnjo šestletno dobo so imenovani: prost dr. Alojzij Faidutti, učitelj veronauka na državni višji realki Viktor Slop pl. Cadenberg in ravnatelj učiteljišča Viktor Bežek, vsi v Gorici.
Porotno sodišče v Trstu. Pred-včerajšnjim se je končala obravnava proti delavcu J. Parovelu. ki je, kakor smo že poročali, oropal svojega pijanecra tovarila Zidariča. Parovel ta.,uiu taji, Zidan.,, ki ^<j ^a končno našli, tuđi ne more potrditi, da ga je okradel ravno Parovel. Zato so po-rotniki vprašanje krivde soglasno zanikali, nakar je sodni dvor Paro-vela oprostil. — Včeraj se je vršila obravnava proti 241etnemu trgov-skemu potniku O. Placidu zaradi hu-dodelstva tatvine. Ukradel je nam-reč Piacida dne 11. decembra v kleti hotela »Excelsior« železno škrinji-co. v kateri je bilo denarja in raznih vrednostnih papirjev za okroglo 8000 kron. Obtoženec tatvino prizna, po-u dar jal pa je, da je to storil zaradi bede, v kateri je živel in vsled dru-žinskih razmer. Njegov oče ga smrtno sovraži, mati mu je umrla za je-tiko, njegova sestra si je lansko leto prerezala žile in umrla v bolnišnici. Tuđi on se je že hotel usmrtiti in si je prerezal žile, kar se mu še sedaj pdzna na obeh zapestjih. Zdravniki so izrekli, da on ni odgovoren za svoja dejanja. Bil je svoječasno že tuđi v blaznici. Na predlog iavnega toži-telja je sodni dvor obravnavo prelo-žil, da se poizveduje še nadalje o položaju in duševnem stanju obtožen-ca. Danes se vrši obravnava proti Josipu Oabrovcu zaradi uboja.
Denar in ljubezen. Delavec Can-dus v Trstu je živel na stroške svoje ljubice, natakarice Marije Banove, ki je služila v neki gostilni na cesti del Pesce. Ko se je Banova naveliča-la njegovega nasilja in izrabljanja, je pobegnila v Piran. Toda Candus jo je pregovoril, da se je zopet vrnila. Cirozil ji je večkrat, da jo bc ubil, če se ne vrne. Ko se je vrnila v Trst, pa ni hotela iti več k njemu. Regala je pred njim po celem mestu. Vendar jo je Candus končno zasledil na cesti del Pozzo bianco. Nagovarjal jo je, da naj se vrne k njemu, ko pa ona ni hotela ugoditi njegovim zahtevam, je potegnil Candus nož in jo hotel zabosti v prsi. Banova se je umaknila in Candus jo je zadel v obraz, kjer ji je  povzročil  tezko  rano.  Zavihtel je
zopet nož nad njo, toda pravočasno došli stražnik je s pomočjo pasantov Candusa zadržal in ga odpeljal na policijo. Policija je vjela pri tem slučajno jako nevarnega človeka. Candus je namreč grški ubežnik in ima na vesti že dva uboja.
Rimske starine v Istri. Arheolo-gična družba v Istri je odkrila, kakor poročajo iz Poreča, na desnem bregu Ćervera znamenito starorimsko to-varno za lončene posode. Odkrili so ostanke velikanskega poslopja, ki je bilo najmanj 100 m dolgo. V raznih oddelkih so našli med razvalinami več kot 100 krasnih vrčev, ki imajo užgano znamko cesarja Hadrijana. Dobili so poleg tega v grobišču veliko orodja in raznega kinča. Kopali bodo še naprej proti bližnjemu mor-skemu zalivu, kjer upajo, da odkrije-jo bogata starinska grobisča.
Porotnišba obravnava proti Rregarju.
Celje, 23. maja.
Ker je trajala včerajšnja porot-niška obravnava do polu 3. zjutraj, se je pričela današnja porotniška obravnava proti Kregarju in drugom sele ob polu 11. Posebno dolgo je trajalo izžrebanje porotnikov.
Državni pravdnik dr. R o j i c je sporazumno z zagovorniki izjavil, da ne bo odklonil nobenega porot-nika.
Izžrebani porotniki.
Izžrebani so bili nato sledeči po* rotniki: Josip V e n g u s t (Teharje), Robert D i e h 1 (Celje), Fran Deti-ček (Smarje). Anton Cvahte (Licenca), Ivan R i n c 1 (Tmovlje), Martin Schuster (Mozirje), Juri S a m e c (Polževo), Ivan P o č i -v a v š e k (Sedlarjevo), Hugon Wretschko (Konjice). Matija B e n č a n (Celje) in Simon W u 11 (Zavodna). Kot namestnika sta bila izžrebana: Ivan Ra v n i h a r (Celje) in Josip G a j š e k (Prožin).
Ob polu 11. je stopil v dvorano sodni dvor. Predsednik je sodni nad-svetnik dr. Adolf R o š a n c. Votanta sta sodnik Ivan E r h a r t i č in dr. Herman W a t z u 1 i k , zapisnikar Alojzij N e u d e 1, državni pravdnik dr. R o j i c.
fvana Eržena zastopa dr. Ve-koslav Kukovec, go. Kregar-j e v o in štefetovo zastopa dr. Josip V r e č k o , ki je bil prvotno določen za zastopnika ex offo Ivanu Erženu, Kregarja pa zastopa dr. Fran Z a n g g e r.
Nato je predsednik izprasal ob-tožencem za generalije.
Po zaprisegi porotnikov, ki so prisegli vsi v slovenskem jeziku ražen porotnika Hu^ona Wretsch-k o t a , je bila prečitana
obtožnica:
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani vlaga pri c. kr. deželnem kot porotnem sodišču v Ljubljani, ki je za presojo te kazen. reci pristojno proti:
1.  Ivan Erženu, roj. 25. januar ja 1876 v Ljubljani, pristojnemu v Homec pri Kamniku, kat, oženj., pri-vatnemu uradniku v Ljubljani, pred-kaznovanemu;
2.  Ivanu Kregar. roj. 16. oktobra 1867 v Ljubljani, pristojnemu v Ljubljano. kat., oženj., posestniku in pasarju v Ljubljani, nekaznovanemu;
3.  Frančiški Š t e f e, roj. 13. novembra 1S77 v Zalogu pri Ljubljani,
Rienzi, zadnji tribunov.
8pMAl Edward Ljito« - Bu1w#»r. Osmi  del.
»Torei smo prišH v roke prijateljem^ je po trenotnem molku rekel vitez. Gospod Oautier de Montreal je moj stari znanec. Dovolite mi. da se vrnem k svojim tovarišem in jih ob-vesttm, da smo sicer slučajno postali ietniku a da smo vendar prisiljeni se vdati nalspretneišemu votskovodji najUya časa.«
Obmil je svojega kocoa in odjez-dil k svoji četi.
»Lep vitez je to in mo/atega ve-denja,« ie rekel vodia svojemu sose-da. »Zdi se mi pa, da njegova četa ni tfsta, ki jo naj vjamemo. Sicer pa bodi hvaliena bogorodica — njegovi Hadie so s scvera, morda iih prido-Mao zase.-
Vitez se je s svoiimi ljudmi po-vrniL Dali so besedo, da ne pobeg-mjo in nato iih ie oddelck tridesetih lesdecev spremil v taborišče velike kompanije.
Zapustiv^i glavno cesto, k priila Četa v tesno sotesko in potem skozi gozd aa pbuijavo. kjer je bik) tabev rišće si ttoe čaše znamenite arma-de. Samo reka, čez katero ie bil na-rejen iz neobsdcanih hlodov most, je ie iodece loči od taboca.
*Lep pogled je to,* je vzkuknil vitez, ko je pre^ledal platnene ulice tabora. Vodia, ki je jezdil poleg njega, se ie zadovoljno nasmehnil.
»Malo je vojskovodij. ki hi se mogli meriti s fra Moreaiom.* je me-nil vodia. »V njegovih četah so divji ljudie iz vseh krajev, iz palac in iz ječ, razhojniških jam in s semnjev - - a naučit jih je take discipline, da spravljajo v sramoto še državno ar-mado.*
Vitez ni odgovor i 1. Vzpodbodcl je svojega konja in prišel čez most v kratkih trenotkih v tabor. Tišti del tabora, kjer se je zdaj nahajal, pač ni zasluži) pravkar izrečene pohvale o disciplini. Vitezu se ie zdelo. da take nerednosti in pođi v ja n ost i se nikdar ni videl. Tod in tam so bradati pol-goli razbojniki gonili poropano živino, ondukaj so bile zbrane prepira-joče se kričave vlačuge. okrog ko-sinatih. pri beiem dnevu pijanih vo-jakov. Kletve — upitne — pijano kri-čanie — to je donelo od vsoh strani, sredi pota pa so se v nagikri klali z nozi podivjani bandit je iz Kalabrije. vmes pa so komedijantie in židovski krošnjarji begali za zaslužkom. Vitez in njegovi vojaki vzlic spremstvu nišo prišli v miru skozi to sodrgo. Ne-snalni otroci so se kakor čehele usuli okrog konj, kričali in zahtevali denar.
»Gospod, Vi res niste pretirava-li. bvaleč veliko kompanijo,« Je rekel vitez svojemu novemu znancu.
*£e rodite jedra po lupini.«   Ie
odgovoril vod ja. Saj šc nismo v pra-vem taboru. To ie zunanii del tabora, kjer je več drhali knkor vojakov. Ar-madi sledi dvajsettisoč oscb iz nai-zavrženejših sloiev vseh italijanskih mest; pripravljeni so za boj, še boli pa za plenjenje in ropanje. Kmalu bo-dete videli dru^ačne vojake.«
»In takim Ijudcm je Italija izro-čena,* je zavzdihnil vitez in težko mu je bilo pri srcu.
Končno so vitez in njegovi spremljevalci prišli v boljši del tabora. Tam je bila ob potu razpostavlje-na dolga vrsta oborožencev, na koncu pa je bilo videti na malem gri-ču poseben šotor, nad katerim je plapolala modrobarvna zastava. V tem delu tabora je vladal red. Obo-roženi vojaki so prihajali in nosiH z zadovoljnim usmevom zvežnje v so-tore, drugi so prihajali iz šotorov, kakor da so že odložili svoje breme. Zdaj in zdaj so preštevali denar, ki so ga prinesli iz šotorov. Vitez je vprašujoče pogledal svojega sprem-Ijevalca.
»To so šotori kupčevalcev.« je ta odgovorit. »Dovoljeno jim je kup-čevanje v taboru; njih osebe in njih imetje je strogo zavarovano. Od vojakov kupuje jo plen in vsi so zadovoljni.«
»Torej ima med vami neka surova pravičnost vendarle svojo ve-Ijavo,« je menil vitez,
»Surova! Vraga! V Italiji ga ni mesta, kjer   bi ne bili veseli,   če   bi
imeli tako pravičnost in take nepri-stranske postave. Poglejte! Tam so sotori sodnikov. Ti sodniki imajo dolžnost, da preiščejo vsak prepir med voiaki in izreko pravično sod-bo. Tam na desni je Šotor armadne-Ka blagajnika. Fra Moreale ne ostane svojim vojakom plače dolžan. V notranjosti našega tabora gre vse tako, kakor kolesca kakega stroja; priznam pa, da je zunaj tabora dovolj nereda.«
Vitez sv. Ivana je bil res ustva-ril najbolje oboroženo in najzadovolj-nejšo arniado, kar jih je bilo takrat v Italiji. Vsak dan je dobil nove re-krute. Med italijanskimi najemniki se je govorilo samo o bogastvih, ki jih je dobiti v Montrealovi službi in vsak vojak, službujoč kaki republiki ali kakemu tiranu, je vzdihoval po razbojniški zastavi, Fra Moreala. O sreči, ki jo dosezajo ljudje pri veliki kompaniji so jo pretirane govorice razširile ćelo čez Alpe in prišedši v osrčje tabora je vitez imel priliko zagledati na marsikaterem sotoni zastave in grbe nemŠkih in franco-skih plemenitašev.
»Glejte,« je dejal vodja, kažoč na te grbe in zastave, »tuđi v našem divjem mestu najdete različne stanove. In med tem, ko midva še o tem govoriva, se bliža našemu taboru še marsikaka zlata oštroga od se-vera.«
Zdaj je prišla četa v oddelek tabora, kjer sta vladala mir in tihota.
»Tako — tu sva pred šotorom našega generala,« je dejal vodja.
Nekoliko oddaljen od drugih je stal Montrealov šotor, okrašen s škrlatom in z zlatom. Med tem ko je moštvo ostalo pred šotorom, je bil vitez takoj peljan pred Monireaia.
V. Adrian dru^rič Montrealov gost.
Montreal je sedel na gornjem koncu miže, okrog katere so bili zbrani možje deloma vojaškega, de-loma meščanskega stanu. Montreal jih je imenoval svoje svetovalce in se je ž njimi posvetoval o vseh svojih načrtih. Ti možje so natančno poznali notranje razmere tistih držav, katerim so pripadali... Sigurno so vedeli, koliko vojakov ima ta velikaš, koliko denarja oni trgovec in kako velika je moč drhali. Tako je Montreal v svojem razbojniškem taboru vladal, kakor vojskovodja in kakor državnik.
Zborovalci so bili najbolj pri delu, ko je v šotor vstopil častnik in Montrealu nekaj povedal na uho. Oči so se mu zasvetile.
»Pripeljite ga notri,« je zaklical in si mel roke. »Mislim, da imamo ptica v mreži. Da vidimo!«
V tem trenotku je bila odgrnje-na zavesa in v šotor je stopil vitet.
»Kaj?« ie z vidnim razočaranjem mrmral Montreal, »ali naj bom vedno tako prevaran?«
{Dalje prihodcjićO:
1 !7. Mar.                                                                                                   SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    Stran 3.
kat, omoženi, mtećmkm soprogi, t>ređkaznavarti;
4. Elizabeti Kregar, roi. Petric, roj. 19. novembra 1861 v Ljubljani, pristojni v Ljubi jano, kau, ornož., posestnika ženi v Ljubljanu n^kazoo-vairi
I.  Ivan Eržen    je kot diurnist obrtne   trgovske zbornice za Kranj->ko v LjrttNmi pred 18. decem. 1908 v  orada, v kateretn je  bil zavezan, Tiupano  ma   oblast   zlorabi!   na     ta ~ačin, da je povodom prif>rav, naro-ćenih mu v svrho šesta ve i meni kov obrtne m rrgovske zbornice, kojo je c. kr.  deždna  vlada    za     Kranjsko razpisala z ukazom z dne 18. avgit-*ta 1908. šV 19383, v občinskem katastru zbornice pri nekaterih    obrtnik ih in trgovcih    davčne    pmJJtfcr, posnete iz predpisov    c. kr. davčnih aradov. potvoril v ta namen. da bi mi vobtvi pospešeTal eno   politično stranko.
II.  Ivan Kregar je zgoraj pod 1. navedeno zločinstvo aala^č nape-rfal hi si piiiitjat z* «feca    gotovo »zpotnjenje s tem, da je v svrho iz-vršitve ponaredb prepustit svoje stanovanje ter Ivana Erženti pri tem z
avodili in zahdeftami na roko šeL
III.  Franciška $ t e f e ie pri pri-ki izvršbe pod II. in 111. navedenih
hudodetstev Ivano Erženu in Ivanu kregarjti natašč pomagala,
V. Cl          iKrcKaric —liV
pripomogLi * /pc I jat vi i\ocmom pod L IL in 111. s tem. da ie po tikazn Kana Kregarja da jala Ivanu Erženu navodila, nadalje pa. da ie Ivana Eržena. Ivana Kregar ja in Frančiško >te#e s pohvalo k hodoonemj dela lapetievata ter miet* m*are o^ebe p°-a  \   •                         vedena
~^r»ia  usmene....  ._
Zakrrvili so:
A.  Ivan Erženađl. aMnb) hu-: -^ '^vo fcoijiifiie v zmisla    §  197.
.lak. zak.;
ad II. hudodelstvo zlorabe urad-e oMasti v zmisin § 101 k. z.
B.  Ivan Kregar ad ll„ Francima >tefe ad III.    in    Elizabeta    Kregar
d  IV zlorabe    uradne    oblasti    po 101 k. zak. kot so krivci v zmislu " 1H3 k. z. ter se naj kaznujejo vsi po § 1G3 k. z.. Ivan Eržen tndi z uporabo § 34 k. z.
Razlogu
Spomladi lfktrtS*?»ega leta so ne-kateri listi, pri;    -     -či    naroino-na-predni stranki pnnašali različne vesti o nerednostih, kafere so se vršile povodom zadnjih volitev v trgovsko I      in obrtno zbornico kranjsko, ki so se vršile meseca Janana 1909.    Zlasti >ta se zakonska Ivan    in    Elizabeta Kregar in pa zakonska Ivan ;n Eran-ćiska Stefe dolžila naravnost zločin* rvenega postopanta. Prciskava. ka-era se ie vsled odloenih očitani mo-ala ukreniti zoper imenovane osebe, ;;er dognala, da so marsikatere iniulžitve neresnične, deloina preti-ane. nasprotno pa se je vendar iz-azalo, da so se v  resnici  zgodile velike ■crednosti, katerih so se ude-leževale obdolžene osebe.
Dognalo se ie nepobito, da se je takozvani občinski katastar, kateri služi pogla\itno v sestavo volilnih tmenikov. potroril in sicer v prid stranke, kateri pripada Ivan Kregar, to j€ S. L. S.
Navedeni občinski kataster,    ki
služi tuđi v druge mani važne name-
e. se sestavlja iz davčnih predpisov,
atere upošiljajo c. kr. da/eni ura-
v*i trgovski in obrtni zbornici.
Iz občinskega katastra, iz kate-
rega ie razvidno, koliko davka  pla-
čttje posarnezni  trgovec ali obrtnik,
se pred votitvami sestavliajo volilni
imcniki na ta način, da se najprej na
i katastra zsznamuie volilna ka-
rija volilca in po teh    označbah
.rtanje) volilci  izpišejn    v    posa-
mezne    volilne kategorije v volilnih
imenikih.   V katero kategorijo priđe
r^-«afneziii volilec. je odvisno od vi-
osti    davka,    katerega    faktično
uje.
Kakor j<_ preiskava dognala, se je koncem leta 1906. torej neposredno pred votitvami. občinski kataster potvoril na ta način, da so se davčni podat ki pri posameznih volilcih pre-raredDu to je ali zvišali alt znižali, tako da so nekateri voKIct prišli v viiio kategorijo, nekateri pa v ntžjo, nekateri pa bi ćelo izgubili voli Ino pravico.
Prciskava je dognala, da so se •e fafsif!k»Cfie vr^fle izklrično v prid Kregarjevih pristašev, tako da so se dotičnikom davčni postavki /%tšali. vsied ćesar bi prišli v višjo kategorijo, dočim so se davčni postavki nasprotnikov znižali. tako da N dotičntki prišli v nižjo kategorijo, -fetoma UMU izgubili volilno pravico, ^aaieri n*4f o»>činskega katastra pa so se kratkonialo uničilL Preiska-. a je nadaUe dognala, <ia ie te falsi-fikacije; ki so se pravoča^no zasle-dile in so tedaj ostale brezuspešne, /vrševal bivši diurnist zbornice, Ivan Eržen. Ivan Eržen je imel na-logo iz oočinskega katastra sestaviti volitoe imenike po navodilih oficijala Goloba9kijeoa liste odčtnskega
katastra zabefteževal, v katero kate-gorijo pripada posamezni trgovec ali obrtnik. Erženu so se torej v njegovi lastnosti kot uslužbencu trgovske in obrtne zbornice zaupali listi občinskega katastra; on je tedaj s tem, da ie davčne postavke ponareial ter po-temtakem tuđi posamezne volilce zapisat v napačne volilne kategorije v volilnih imemkih, zlorabljal zaupa-no mu uradno oblast v prid politične stranke.
Nedvomno ie tuđi, da ie Ivan Er-Žen izvrševal opravila vladarstva v zausiu 2. odstavka, § 101 k. z.
Kajti obrtna zbornica ni zgolj st rok ovna organizacija, temveč ob-sega nien delokrog tuđi splošne javne koristi.Zlasti pa imajo tr^ovske in obrtne zbornice voliti po^iance v de-želni zbor. kar je eminentno javna ter zgolj strokovna zadeva. Popače-nje volitev v obrtno trgovsko zbornico pomeni potemtakem tuđi popa-čenje volitve v deželni zbor. Kakor pa so priprave k volitvam v deželni zbor »opravila vladarstva* v širšem pomenu, tako maramo tedaj tuđi volitve v trgovsko in obrtno zbornico in priprave k tem volitvam smatrati za javno in vladarsko zadevo.
Kakor pripravijajo povodom ob-činskih in drugih volitev občinski uradniki in uslužbenci volitve, tako pripravljalo uradniki in uslužbenci trgovske in obrtne zbornice volitve v zbornico.
Kakor pa je občrnskim uradni-kom nedvomno prepovedana vsaka zloraba uradne oblasti v prid eni ali drugi stranki, tako mora tuđi biti kažnjiva zloraba uradne oblasti povodom volitev v trgovsko in obrtno zbornico
Ivan Eržen se zagovarja s trdit-vijo. da ni sam niti iz • '^neca nagiba izvršil navedenih 1         .uij, rem-veČ da ga je zapeljai k temu Ivan Kregar. kateri mu je oMr:bil /a to plaćo ter mu tuđi v resnici datal de-nar. Poleg tega pa mu je baje Kregar tuđi obljubil. da mu bode preskrbel dobro službo. Kakor Eržen nadalje rripoveduje. se ie Ie vsled teh obljun in pa vsled svojih slabih gmotnih razmer vdal Kregarjevim željam. Plača je bila mala. imel pa ie skrbett za bolno ženo in več otrok.
Delalo pa se je kakor Eržen opisuje, na sledeči način:
Ivan Kregar je imel različne listine, med njimi tuđi zaznamek vseh trgovcev in obrtnikov nosameznih obJin. v katerem so bili zaznamovani prinadniki narodne napredne stranke tn S. L. S. in taki, glede katerih ni bilo gotovo, h kateri stranki pripa-dajo.
Ivan Eržen je imel v rokah liste ov~'- ' Ta katastra, katere je skrivač ., ^iastil in v stanovanje Kre-srarjevo prinesel. ter je Kregarju na-rekoval ime, obrt in davčni posta-vek posameznega davkoplačevalca. Kregar pa je imel pred seboj omenje-ni seznamek dotične občine. ter je kr          ral, h kateri    stranki    spada
do- ^ k. ter je pri nekaterih velel, naj Eržen davčni postavek v listu (občmskesra katastra) zviša ali pa zniža, štednje Ie pri prfctašifc narod-no-napredoe stranke. Pn lekattnh rripadnikih te stranke pa ie 1i*>tek ćelo vzel in str*al.
Pri tem si je Kregar na po -ben listek zapisaval dotična imena po-trebnimi dodatki. poleg tega jt tuđi Prančiška Stefe na poseben stek imena zapisavala in sicer Krer r za eno, Frančiška i?tefe pa za driu kategorijo volilcev. Na ta način se je doseglo, da ie prišlo nekaj volilcev iz nižje v visjo kategorijo, nekaj, in sicer tak'h narodno-napredne stranke je prišlo v nižjo kategorijo ali iz-r>ad!o, nekateri pa. ki sploh vsled premalega davka nišo bili volilci, so postali volilci.
Erzen je na povelje Kregarievo izrađiral posa«ezne davčne postavke ter jih nadomestil z drugimi. kakor je bilo treba, da se je dosegel za-željeni namer.
Na podlagi tako falsificiranih list-kov občinskega katastra je Eržen potem v zbornici nadaljeval spisova-nje volilnih imenikov.
Volilne imenike ie potem moral Eržen nositi Kregarju, da se je mo-gel prepričati na podlagi zgoraj omc-njenih zapisnikov, če ie Eržen res sestavil imenike na podlagi falsifi-kacii
Navedene manipulacije so se vršile v Kregar je vem stanovanju na-vadno zvečer med 8. in 12. uro. pri tem je bila v časih tuđi navzoča Kre-garieva žena. Elizabeta Kr ?gar, ki se pa manipulacij ni neposredno udele-žila. temveč Ie včasih izrekla svoje veselje nad tem početjem. češ, libe-ralce se srne goljufati, ker to ni no-ben greh. Prinasala ie tuđi iedi in ni-jačo ter včasih, če Kregarja ni bilo doma, v niegovem imenu sporočila, katere liste občinskega katastra, to ie glede katerih občin naj Eržen v prinodnje prinese.
Jasno je, da vsebuje popisano počenjanje vse znake sokrivde hudo-delstva zlorabe uradne oblasti v zmi-Mu § 5 in 101 kaz. zak.
Ivan ra Elizabeta Kregar ter Frančiška štefe pa odločno taje, da bi se na navedeni način udeležili fal-sifikacij ter trde, da si je Eržeri vse to izmisli! zgolj iz maščevalnosti.
Ivan Kregar se sklicuje posebno nit veliko verodostojnost Ivana Er-žena. ki je započet celo vrsto kažnjivih dejanj. zlasti goljufij, sklicuje se na okolnost, da obtsoje med Er-ženovimi izpovedbami pred sodnijo in med vsebino casniskih člankov velika protislovja, istotako pa se ne viemajo Erženove izpovedhe s tem, kar je poprej napram različnim pričam trdil.
Preiskava je dognala, da je Ivan Eržen res zakrivil celo vrsto kažnjivih dejanj. Njegovo življenje ni ne-omadeževano. Služil je sprva pri lužni železnici, potem pri finančni straži. Obe slu/bi je kmalu zopet za-pustil radi neredn;>sti.
Vstopil je nato kot diurnist v trgovsko in obrtno zbornico, kjer je služil več let, dokler je bil koncem leta 1008 vsled navedenih falsifikacij odslovljen. Dobil ie službo potem pri tvrdki »Naglas«, kier pa je Ie malo časa ostal.
Pri Zadružni zvezi v Ljubljani je posloval komaj dva meseca ter vsto-ni! potem kot pomožni uradnik pri Mizarski zadrugi v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je ostal od avgusta 1909 do februarja 1910.
Leta 1907 je prosil pri posojilnici v Moravčah za posojilo 800 K. Poso-jilnica je zahtevala podr»is zaneslji-vega poroka na zadolžnici.
Obdolžcnec je prosil znanko Ano Prenik za podpis, ker pa podpisa ni dobil, je kratkomalo podpis Ane Premk ponaredil.
Leta 19O9 si je prizadeval dobiti od kočevske posoiilnice posojila 2(*H) K, tuđi ta posojilnica je zahtevala podpis poroka. Ivan Eržen se v tem slučaju sploh ni prizadeval zadobiti podpis kakega poroka, temveč je kratkomalo ponaredil podpis svojega strica Franca Eržena, vpokoje-nega župnika. Na ta način se mu je posrečilo dobiti obe posojili. Vendar v obeh stučajih ni dognano, da ne bi bil obdolženec imel namena posojila povrniti in torej tuđi namen škodo-vati ni dognan. Kajti na prvo posojilo dolguje obdolženec Ie šc ^8i K, na drugo pa 1859 K. vse drugo je popla-čal. Plačal pa je tuđi od početka redno obroke ter je sele kasneje zaosta! s plačevanjem. Ivan Eržen se zagovarja s trditvijo, da je pričakoval dobro shižbo, ker mu je Ivan Kregar opetovano obijut>il  tako slu/bo.
Ta zagovor je z ozirom na zve-zo, ki je nedvomno obstajala med Erženom in Kregarjem, nopolnoma veneten. Z ozirom na te okolščine ie tedaj Erženov zacrovor, da je imel namen posojili pošteno v dovoljenih mu rokih pnvrniti. da je podpisa Ie potvoril. ker je nujno potreboval de-narja, ne pa morebiti v goljufivem namenu, verjeten ter potemtakem Eržen tozadevno ni zakrivil po kn-zenskem zakonu kažnjivoga dejania. Vendar je njegovo postopanje jako značilno.
Pred prilično dvema letoma je dobil obdolženec od ^Jadranske bnnkcr menično posojilo 200 K. Me-nico mu je žiriral knezoškof dr. Je-glič. katereca podpis je smatrala banka seveda kot popolnoma sigu ren.
Knezoškof je podpisal menico brez kakih pogojev. »Jadranska t-anka« pa je zgolj iz formalnih ozi-rov, deloma pa tuđi, ker se je hotela F.ržena odkrižati, zahtevala podpis se drugega žiranta. Eržen je takrat podpisal kratkomalo Kregarja. Me-nico je pri zapalosti plačal knezoškof dr. Jeglič. Ker se je šio v tem slučaju za formalnost podpisa. ne pa za var-nost posnjila, tedaj se tuđi v tem'slučaja ne zamore govoriti o goljufivem deinnju. vendar kaže tuđi to dejanje kako malo zbirčen je Ivan Erž^n j?lede sredstev v dosego svojih na-menov.
Jasno je potemtakem. da je treba izpovedbe Rana Eržena glede falsi-fikacii občinskega katastra, oziroma volilnih imenikov s previdnostjo oce-njevati. Zgolj na njegovo izpovedbo se obtožba zoper Tvana Kregarja in soobđolžence ne bi zamogla upirati. Preiskava pa je podala okolnosti, ki brezdvomno dokazujeio krivdo Ivana Kregarja tuđi ne glede na izpovedbe Erženove.
Dognano ie, da je Eržen proti koncu leta 1908, torej neposredno pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico jako pogostoma zahajal v Krcgarjcvo stanovanje, večinoma zvečer. tako, da se je Kregarjeva služkinja čudila ter gospodinjo vpra-šala. zakaj li Eržen tako pogostoma prihaja.
han Kregar ne zamore trditi, da je Eržen pogostoma k njemu priha-jal; skuša to okolščino pojasniti s tr-ditvijo, da je Eržen hodil ga prosit, naj bi podpisal njegovo prošnjo za zvišanje plače. In docira ie Kregar v javnost vsako zvezo z Erženora tajll, moral je v preiskavl priznati, da mu je nosll Eržen   voittne   Inenike
(baie brez davčnih poda tko v), katere ie rabil Kregar v svrho agitacije.
Dognano je nadalje, da je Kregar leta 1906 jamčil pri ^Ljudski posojil-nici« Erženu za posojilo 200 kron, ter končno poplačal 160 K, ko Eržen ni zamogel plačati. Kakor Eržen iz-pove, je že leta 1906 pomagat Kregarju pri agitaciji za volitev v trgovsko zbornico in radi tega mu je bil Kregar porok.
Kregar mora nadalje pripozna-vati, da je pogostoma dal Erženu denar ter da je tuđi eneinu Erženo-vih otrok boter — vse to pa baje zgolj iz človeškega usmiljenja (?!). Ta zagovor na sebi že ni verojeten, posebno pa ni verojetno, da bi Eržen za toliko dobrot dolžil dobrotnika kažnjivih dejanj. Značilna je toza-devna izpovedba Kregarjevega pristaša, gostilničarja Hachsa, ki odkri-tosrčiio izpove, da Kregar podpira Ie politične pristaše in sodelovalce iz strankarskih namenov. Dočim Ivan Kregar oporeka, da bi se bil prizade-val Erženu pripomoći k boljši službi, je napram priči Dachsu izrecno pri-pcznal, da je Erženu skomandiral službo, da pa Erženu ni pomagati, ker noče storiti dobro. Dachs je za-dobil iz vseh okoliščin utisk, da je šel Eržen Kregarju pri volitvah na roko, zlasti ker je Eržena neposredno pred volitvami, ko so se v Kregarjevi hiši izpolnjevale vposlane glasovnice z imeni kandidatov, opetovano videl pri Kregarju.
Izstopivši iz Naglasove službe, je prosil Eržen za službo pri r.Ljudski posojilnici«. Prošnja je bila sicer od-klonjena, ker se Eržen ni smatral sposobnim, vendsr ga je, kakor izpo-
, : _u Kai--:::' Pi:ka, Kregar pri-poročal kot pridnega človeka. Da Kregar pri tej priliki ni omenil stran-karskih zaslug Erženavih, je pač umevno. Kasneje je dobil Eržen vsled prizadevanja kanonika Šiške službo pri »Zadružni zvezi«. Ceravno priča Šiška potrdi, da Eržena ni priporo-čal iz strankarskih ozirov, temveč Ie iz usmiljenja, se vendar da lahko sklepati, da je na pričo vplivalo pri-poročanje od strani Kregarja.
Vsekako je značilno, da je dobil Eržen službo pri »Zadružni zvezi«, katere vodstvo spada k stranki S. L. S. in pa potem pri mizarski zadrugi, ki je včlanjena pri »Zadružni zvezi«. Kakor se je že omenilo, in česar Ivan Kregar ne zamore tajiti, so se neposredno pred volitvami izpomjevale v njegovem stanovanju glasovnice, katere so agitatorii po deželi nabirali in Kregarju vpošiljali. Ker je bilo šte-vilo teh glasovnic veliko, je pri tem delu sodelovala ćela vrsta oseK med temi zlasti tuđi Erzen. Ivan ;n Frančiška Štefe. V Kregarjevih rokah so se tedaj stekale vse niti agitacije, on je bil torej voditelj ćele agitacije. — Značilno pa je za razmerje med Er-ženem in Kregarjem, da je Eržen pri temu delu sodeloval, česar kot usluž-benec trgovske in obrtne zbornice ne bi smel storiti. Kakor Eržen pripo-veduje, da se tuđi pri tem delu ni pravilno postopalo. Kajti glasovnice se nišo samo izpolnjevale z imeni kandidatov, temuč so se tuđi pona-rejali podpisi posameznib volilcev, iz česar bi se dalo sklepati, da je Kregar na nepostavni način prišel v posest nekaterih glasovnic. Tozadevno se stvar ni natančno preiska-la, ker bi bil obseg preiskave preob-širen in ker je kaznjivost dejanja že zastarana. Če se pa primorja glasovnice posameznih volilcev iz leta 1906 in 190*), se opazi takoj ćela vrsta nepravilnosti v podpisih volilcev, kar govori za to, da Erženove izpovedbe nišo neresnične.
Ker je potemtakem nepobitno dognano, da je Ivan Eržen potvoril občinski kataster v prilog S. L. S., ker se mora uvaževati, da pač Eržen za svojo osebo ni imel nikake koristi, kaj takega storiti, tedaj je pač za-ključek upravičen, da ga je nekdo drugi k temu delu napeljal, in to tem-bolj, če se uvažuje, da pač Eržen razmer glede političnoga mišljenja posarneznih trgovcev in obrtnikov ni zamogel vedeti. Vse te razmere so pa bile edinole znane Ivanu Kregarju. kateri je bil, kakor rečeno, voditelj ćele agitacije. Ce se končno se uvažuje vse zgoraj navedene okoli-ščine, katere dokazujejo tesno zvezo med Kregarjem in Erženom, potem je edino Ie zaključek mogoč, da je Kregar Eržena napeljal k potvorjenju občinskega katastra, oziroma volilnih imenikov. Kaka druga možnost sploh ne obstoji.
Iz tega sledi, da je Ivan Eržen govoril v preiskavi nedvomno res-nico, in sicer ne Ie glede Ivana Kre-earja, temveč tuđi glede Frančiške Stefe in Elizabete Kregar. Verjetnost Erženovih izpovedb pa sledi tuđi iz okoliščine, da Ivana Stefeta ni dolžil sokrivde pri falsifikaciji občinskega katastra. Ce bi Ivan Eržen govoril zgolj iz maščevalnosti, potem bi naravno dolžil Ivana Stefeta, ki je politično prononsirana os iba, ne pa Štefetovo ženo, katera ma ni ničesar žalega storila in kot politična oseba sploh ne priđe v poštev.
Ivan Kregar se sklicuje na okolnost, da se vsebina časnikarskih člankov glede te zadeve ne strinja z izpovedbami Erženovimi v preiskavi. To je pač navadna in naravna prikazen; v senzacijskih zadevah krožijo vedno vsakovrstne vesti, — fantazija posameznikov igra pri tem veliko vlogo, in da potem to, kar priđe v časnike, ne odgovarja resnici, je umevno.
Nekatere priče, ki stoje v proti-slovju z izpovedbami Erženovimi, očividno zamenjavajo dogodke, kar je umevno, če se uvažuje, da je stvar precej komplicirana, ter da nepodu-čene priče ne zamorejo posamezno-sti raziočevati. Tako trde na pr. po-samezniki, da so po Erženovih izpo-vedbah pri falsifikacijah sodelovali tuđi Dachs, Lozar, Ivan Štefe in drugi, dočim so bile te osebe Ie navzoče, ko so se izpolnjevale glasovnice. Da se je Eržen napram posameznikom morebiti pobahal ter več povedal, nego odgovaria resnici, tako na pr. da mu je dr. Pegan podpisai menico za 1000 K, je verjetno.
A vse to ne zamore omajati zgoraj navedenih, nepobitno dognanih dejstev.
Eržen se je tuđi skliceval na list, katerega mu je baje dal Kregar in ki vsebuje navodila za falsifikacije občinskega katastra. Dočim je eden zvedencev spoznal pisavo kot Kre-garjevo, zanikuje drugi zvedenec odločno, da bi bila pisava Kregarjeva, V očiglde temu protislovju pač ni dognano, da pisava ne bi bila Kregar-icva. Sicer pa tuđi, če bi se smatralo to dognanim, vendar to dejstvo ne bi zamoglo uničiti zgoraj navedenih do-kazov, kajti Eržen ie Ie izgovoril prepnčanje, da je pisava Kregarjeva, ni pa trdil. da je videl Kregarja dotični listek pisati. Kregar se je posluže-val pri svojih političnih delih različ-nih oseb, ter tedaj ni izključeno, da je pisala listek kaka neznana oseba.
Ker je potemtakem dokazano, da je Ivan Kregar Eržena napeljal k popisanim falsifikacijam in ker je po izpovedbi Erženovi in po celem stvarnem položaju sum. da so se falsifikacij udeleževale tuđi Frančiška Jtefe in Elizabeta Kregar utrien, ie obtožba vsestransko utemeljena.
Slavnostno
zborovsnje povodom petde-
setletniGe „Društvo zdrav-
niftov na Kranjskem".
Društvo zdravnikov na Krani-skem slavi letos oOletnieo svojega obstoja in delovanja, in povodom te slavnosti je priredilo društvo v dvorani deželnega zbora slavnostno zborovanje, na katero je povabilo društvo k slavnosti ne Ie samo svoje člane, marveč je povabilo k zboro-vanju zastopnike raznih uradov in zastopnike bratskih društev hrvaš-kih in srbskih.
Zborovanje je obiskalo lepo Šte-vilo članov domačinov in delegatov z dežele, častno pa so bili zastopani tuđi razni gosti in zastopniki društev in uradov.
Udeležili so se zastopniki in sicer: kot zastopnik mesta Ljubljane župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar, deželno vlado je zastopal dvorni svetnik Kaltenegger, Kranjsko deželo deželni glavar dr. Š u s t e r • š i č, »Slovensko Matico« ;n društvo >Rdecega križa« vitez pl. Gra-s e 11 i, »Muzejsko društvo« profesor P a j k in dr. Š m a j d e k, »Pisatelj-sko društvo« prof. P e r u š e k, društvo »Pravnik« dr. M a j a r o n, društvo odvetnikov dr. T r i 11 e r, dru-, štvo inženirjev stavbni svetnik K1 i -nar, gremij lekamarjev Sušnik, vojaške zdravnike višji štabni zdrav-niki dr. W i n t e r n i k, dr. Stare, dr. B a s s in dr. Lo s e n b e r g e r. Iz Štajerske so prišli na slavnostno zborovanje predsdenik kluba slovenskih zdravnikov v Celju dr. R a -k e ž, zastopnik deželnega glavarja dr. J a n k o v i č, zastopnik organizacije okrožnih zdravnikov dr. H o -m a n.
Iz Zagreba so prišli pozdravit bratsko društvo kranjsko povodom njegove oOletne slavnosti predsednik hrvaškega zdravniškega društva primari] dr. K o s i r n i k, dalje pri-marij dr. C a č k o v i ć, fizik dr. R i h t e r i ć in dr. V a 1 j a v e c, dr. G o 11 i b, dr. J u r i n a c, dr. B u -torac in dr. G u t s c h.
Iz Belgrada je prišel predsednik lekarskega društva dr. Vojeslav Š u b b o t i ć in dr. I v k o v i ć.
Zborovanja se je udeležil tuđi kljub svoji visoki starosti vladni svetnik dr*^ Alojzij pl. Valenta, častni preifsednik društva.
Zborovanje je otvoril društveni predsednik
dr. Dem. vitez Bleiweis Trstenlški, ki je najpreje toplo pozdravit vse na-vzoče. posebno goste in zastopnike raznih društev in uradov, in se jim je zahvali 1 za častno udeiežbo.
S*™1 4-                                                                                                      SLOVENSKI   N4RGD.                       .                                                                             117 štev.
Za zapimkaria sborovanfa je hmova! dr. VUkL Ridcža m dc. Pole a. Nato k podal govornik kratko sflko društvenega SOletnega dekrraaj*. FV>udafiat ie znanstveno stranfeflie društva na medici nskem poliB te zanimanje za Javite zdravstvene in higiienicne interese, osobito dežefe Kranjske m "Mlilii neumorno socijalno deto v prM Bila takom m Djihovrm rodbmam.
Naivno Ie, da v zdravsrvenem oan draštvo ai moglo zavzeii od-locafocega tPooHMfsi mesta. JMapca-i so za to vsi predpocofi, kakor klinika in dragi znanstveni institnti. Kftub temo pa je siorilo društvo na tem polja svojo dotfnost. Vsaka no-wt ideja, vsaka nova pridobitev me-ticiiiske vede je našla v đrašiva od-mrr. Bogat vir za znanstveni na-predek je v tem orrru naša deželna bolnica. V drugi vrsti je društvo go-wk> in pospeševalo higiieBićJie interese in se je pri tem vedao skrbno oziralo na zdravstvene interese in potrefe* Hadstva. Pred vsetn je društvo sodetovaJo pri građbah no\ ih MMc, spto&K) hifiiefiiCnih napra-vali m pri odvraćanja kužnih botezni ■i pri mnogih drugih javno zdrav-jlutjuh vprašaniih. Veffttega pomena za to ie bilo posebno baktehjološko preakaševaliiče. Društvo pa Ie stre-aiito tuđi za tem* da se pndobitve medicinske vede populariziralo in da prodro ▼ aajširSe kroge obewrva. kar spiiCafciu rasni spisi predavanja cfcraštvenih čJaaov. V proslavo svojega faMeja je izdalo društvo ob-sežno pofjadoo razpravo o domatS MMani In • puri paiaači ari boteraia
Društvo zdravnikov na Kranp»kem razpdaga danes z dr. Loschner-Ma-derjevo ustanovo. 7a borne vdove in sirote po ' \- .\- h ustanovo. ki se je z razni mi pnspevki zelo oja-čila. dalje z vdovskim in SKotinskim zakladom, h kateremu pristopi lahko vsak zdravnik, in s dr. Bleiweisovini skladom za obolele in onemogle zdravnike.
Omenfl je nato govornik politi-Čen razvoj društva, slovensko medicinsko ♦ermin^'^r^^. RterafsTO itd. Fo kratkem r           na nadalino delo
|e gospu predsednik s pon.>vrim po-»travom svoj govor končal.
Nato sta pozdravila zborovalce • kratkimi nagovori in sicer imenu deietne vlade dvorni svetnik Kattea-eicger in v imenu ^5 *To Kraniske de-želni glavar dr.                ..    Čestitala
sta društvu in mu žeiela najlepši razvoj.
V imem mesta LJnnHnae fe do-ndravil zborovalce
inpnn dr. Ivan Tavčar.
Posebno je pozdravil brate go-tfe in jim želei, da bi se poćatih pri nas kot doma m odnesfi od nas lepe spomine. Društvu čestita župan na njegovem uspehu. Nato poudarja. da je glavni doižntk društva mesto Ljubljana, ker so ravno zdravniki oni ki veliko delajo za prebival-stvo hi veliko brezplaćno delujejo v človeski družbi. Ljublj. reveži so fim dolini veliko hvale, pa tuđi ostali mcščani so njihovi dotžrrikL Dalje se obraća župan s prošnjo na društvo zdravnikov. da to tuđi v bodoče podpira mesto in stoji na njegovi strani posebno sedaj. ko Živimo v času. da se bodo vršila v prestoiici velevažna dela, ki so velike higiie-nične važnosti in da pomaga društvo resiti vprafanja, ki so v tako ozki zvezi z javnim zdravstvom. Župan obljubi v imenu mestne uprave, da nasprotno tuđi društvo lahko računa na gorke simpatije, ki jih mesto napram zdravnikom gofi.
Predsednilc se je zahvaltl teosp. županu in mu oblrabil, da bo društvo tnfi v bodoče rade volje podpirak) mesto in delovalo v njegovo korist.
Nato sta društvo pozdravila *e predsednlc   zbora Irčnikov primah]
dr. Kosiruik
iz Zagreba in predsednik    srbskega Ickarskega društva šefkirurg dr. Subbotić
iz Belgrada. Oba sra topio Čestitala društvu na njegovih uspeh ih in mu želefa v imenu svojih društev najlepši razvoj in najboQnt vsestranske
Predsedmk se je oberna zahva-Ifl. Na to je govoril dr. Levičnik sfavnostni njovor.
Zgodovina petdeset let društva zdravnikov na Kranjskem je zgodovina petdeset let poštenega zdravniškega dela, dela, ki se, zvećine prikrito, često tako malo uvažoje in — žal — tako naglo pozablja. Zgodovina medicine zadnjih petdeset let je povest nepre-nehnega srećnega razvoja^ienavadnih odkritij, nepriČakovanib vspehov. In vsega tega napredka se je tuđi udele-ževalo zdravništvo na jugu. Zgodovina društva je postala tuđi zgodovina napredka v medicini, zgodovina vsesfran-sko uporabljenega, uvaževanega napredka. Petdeset let medicine! Napredovala je anatomija, pred vsera pa-
toiogicna anatomija. Sledilo je od-kntje za odknt^em. V pet desetih letih so odkrih cek> vnto povzroćiteljev bo-lezni. Nova to v patologični anatomiji tuđi pogtavji o vnetju, o otekli-nah, novotvorbah, pa tvorba h o para-sitih. Do visine, ki ie navidezno ne da preletetit se je dvignita moderna kirurgija. Lister je pm uvedel asep-so in antisepso O^^V Za narkozo so jeli rabiti eter in klorotorm. Lokalna anoatnja in pa uspavan^ hrbtnega nMMpi se ie splostio razsihlo. In ko je Inko kirurgija preprečila ali vsaj omejila nevamost operacije in ji vzela želo bolećin, pa je obenetn rartepoiila svoj delokrog in nasla novih metog. V to poglavje spada prerez in a nas to-motićna spojitev živcev, trepanaaja, punkcija osrcnika, šiv srca, Forlanini-Brauerjev umetni pneumotoraskt od-stranitev pljucnih krp, terapija zožene-ga notoralnika, ^olče, operacije na pre-bavm in v trebasni votlini, kirurgija ledvic, operacije hipofize, razhčne transplantacije in implantadje, gatvano-kaustika, termokaustika, bronhoskopi-ja, uporaba solne raztopine m telatine, Estnarchova metoda (1873) proti krva-venju. Ginekologija* porodniStvom je dobila veliko impulzov od kirurgije interne in istotako od bakteriologije. VeTtk je bil napredek v okulistiki. Znamenit je bil v dermatologiji Hebra v Austriji, Ricord na Franco-skem, Hansen na Norveskem. Veliko priznanje si je pridobila terapija Fin-sena pri zdravijemu lupusa. Znana sta ludi Ehrlich in Ha ta v bojo zoper sifilo. Tuđi notranja medicina ni zaostala — dejstvo, — ki se cesto premalo apo-Meva! Velik je narredrk v diaenosti-1 ;   "                                           -n:i (Ma*
a tndi drobnogled na Rontge-nove žarke. Terapija, že okoli 1850 s:tnptomatićna, se spreminja v etiolo-gieno, smer ji daje vzrok boleznt in ne toliko simptomi. Zdravila se imajo pre-ifhatiiii na živih predmeti h, iz delujejo naj se tofikor možno čista, star zaklad preizkusenih zdravil se obogati z no-vi mi. Bolj kot kedaj se pri zdra\ ljenju uposteva in uporablja zrak in podnebje, voda in kooeli. solnee in s\itloba, izbera hrane. Uvede se elektroterapija, masaža, gimnastika, diatemnja. Za gotove bolezni se grade posefeae bolnice in zdraviliSća. Preobiirno naraste polje interni in od debla se odlodjo v In časa klepke rastike: pediatrija in laringninfjji, vsaka s svojo metodo in ieninn nspebi. Osamosvojila se je tuđi nevropatologija in moderna psi-bitrija. Tuđi higi j ena se je poglo-bila, dobila velik vpliv na javnost in na zakofiođafo. Eden njenih največjih ■spehov je pmč njen pocrumen sijajen boj proti epidemićnim boleznim. Soda a medicina se je posebno v Avstriji visoko vspeia. Mnogo je tuđi pripomogla organizacija vednostnega dela, medsebojno, pnjateljsko delovan;e ste-roalukjL* ▼ medeanu Vsi narodi so se fkniati v tej veliki tekmi za blaginjo Onititia brez nevoi^itvosti, in vehko-đafno so si tmenfavali velike pndobitve. Skoro vsak narod je položil svoj kamen v zgradbo moderne medicine. in naloga, ki se caka zdravništva ? Se vedno se kažejo vrzeli, ki jih bo treba Lzpolniti, dan za dnevora vstajajo novi problemi. Se nišo ođkriti povzToČit^'ii vseh bolezni (škrlatinka, ospice, os« p-oice, stekhna, trabom.) se nimamo specifičnih lekov pri karcinomu in tut r-kulozi, se ne obvladamo p>opolno ia tetana. Sodalna higiena, ki se zo; et cepi v razne panoge, je se velika, ht-loma nepreorana ledina. Novi vi* ki se odptrajo tako, rastejo nove naloge, in mogoće ni čas daleč, ko se medicina ie Miže dotakne vseh strani čio-veškega življenja. Velikokrat se poudarja, da je naše ljudstvo tako zdravo in krepko, ćeš toliko vojakov daje domovini in naši mladi junaki tako naglo okrevajo v raznih boleznih, najhitreje od vseh narodov v Avstriji. Hvala Bogu! A će bi dalje vprašali, ali pa smo ohranili ves stari fond narodnega zdravlja v dobi preseljevanja in mizerije deiavskih stanovanj, ne vcm, ali bi mogli odgovorit z .da*. Hude so Hevilke o razširienju tuberkuloze, ne-primerno veliko imamo umobolnih, osobito na Kranjskem. Stfila ni nepoznata preprostemu ljudstvu in alkoho-lizem nas prepravlja dan za dnevom z novimi žrtva mi. V tem oziru ostaj a se velika naloga. Treba bo sestaviti natanćno bilanco o ljudskcm zdravju, dvigniti s primernim podukom zanimanje za zdravje in vzgojiti skrb za bolnike. V tem oziru imamo lepo tradicijo. Nekako 200 let je prošlo, kar je izdal znani ljubljanski zdravnik Ger-bec ćelo vrsto tozadevnih spisov. V tem smislu je zacrtana pot. A po pravici smejo prositi zdravniki ^amo eno: da jih obćinstvo, javnost družbi umeva, vpoiteva in jim pred vsem zaupa . .. To )e vir moći, iz katerega hoćejo piti poguma za nadaljne delo — nastopa-joćih petdeset let
Na to se je predsednik dr. Dem. vitez Bleiweis-Trsteniški še enkrat zahvali] vsem udeležencem za obisk in sodelovanje ter za izraze gorkih sinipatij do društva, nakar je zboro-vanje zaključil.
Zvečer se vrši v hotelu Tivoli Častni banket.
Dnevne vesti.
-t- Nadvojvoda Friderik, general pehote, je došel danes z generalnim stabmm selom, polkovnikom Neme-tschkom, in spremstvom v Ljubllano. I>o5li so pa tuđi v Ljubljano: fml. Schandru, fml. Artur \Vinkler, fml. Viktor Dankl, poveljnik 14. zbora, in poveljujoči general v lno-mostu, polkovnik K i s z 1 i n g, generalni major Viktor Seidler in generalni štabni major Viljem E i s -ner-Bunna.
-h Klerikalci in sodišče. Kleri-kakri nečeio, da bi pri sodišču veljala pravica m postava, marveč hoćejo, da mora v vsaki stvari zmagati kle-nkalec, tuđi če je jasno in očitno, da nima prav. Klerikalno preganjanje sodnikov ima svoj izvor v tem, da sodijo sodišća po postavi in ne po ukazih klerikalne stranke. A ne samo sodniki, tuđi sodni izvedenci so prišli že na klerikalno proskripcijsko li->to, če izrekajo svoje mnenje po vesti in z ozirom na svojo prisego, pa ne tako, kakor klcrikalci hočejo. Se-veda, če bi se dobil kak sodni izve-denec, ki bi na primer kakega duhovniku spoznal za norca, četudi ]e popolnoma normalen, samo da bi bil ohvarovan ječe, bi ga klerikalci proglasili za največjega učenjaka. Teroriziranje sodnikov in izvedencev }e pri klerikalnih že kai navadnega. Snoči, na predvečer Kre^arieve oh-ravnave. je »Slovenec^ s prozornim nantenom. da bi vpllvaJ na celjske porotnike, napadel izvedenca za pisanje, dolžtč jih, da sta se v zadevi nekega kaplana Koviča zinotila. Ćela Slovenče\ :\ nntic.i n.ipravlja utisk, da so kterikalci uprizorili veliko \um-pariio. »Slovenec« trdi, da je bil ka-pian obsoien, ker je napisal anonimno pismo razžaljive vsrbine, ko je bii pa enkrat obsojen, da sta se dobili dve priči, ki sta pripravljeni, iz-povedati, kdo da je pismo pisal in da se ie tuđi oglasi! pravi pisce. Imena ie pa »Slovenec« previdno zamolcat. Zdi se, da je ceia stvar izmišljena, ali pa. da je »pravi pisce«, ki ga več ni mogoce prijeti, ker ie stvar že zasta-raaa, kar naiet- Saj vemo, kako iiud-je na kmet ih ćelo no krivem priseRa-jo, kadar gre za kakesa duhovnika, koliko laglie ie potem še dobiti ljudi, da se sami obdolže dejanja, za katero iih sploh već ne more doseći nobena kazen.
—  Odaia javnih del in delavstvo. Štekmo si v dolžnost. t)pozoriti delavstvo na  stali^če,    ki  je  zavzema klerikalna  stranka  pri  oddaji  javnih del. Klerikalna stranka je svoje stali-šče označila v snočnjem »Slovencu -. Tam je rečeno: »Vsaka ohčina, deže-la. ali država, mora pri oddaji večiih del iz vsega početka misliti na koristi domačeca delavstva in mu zasigura-ti primeren zaslužek . . . Sploh bi pa v današnji dobi že smeli biti tako da-leč, da bi se pri oddaji del ne mislilo lc na oba pogodbenika, oddajalca in podjetnika, inarveč tuđi na tretjega, neobhodno  potrebnega     činitcija.  na dclavstvo . . . In če bi vsled tega dela stala  kak   tisocak   več:   v   splošncm narodnem z< spodarstvu bi se to sto-krat izplačalo.« — Ta izvaiania klerikalne  stranke Ie zlata    vredna za vse delavce, ki so že In ki še bodo zaposlieni pri delih, ki iih naroća de-želni  odbor.  I kislej  se  sicer  deželni odbor iri vseh svojih    mnogoštevil-nih stavbah. vodovodih. cestah    itd. s<» nikdar ni zmenil za delavstvo, dasi je znano, kako trdo iz koriš ča zlasti Ijubljenec  vseh  klerikaleev.    podiet* nik Lonćarič. svoje delavec, a odslej naprei bo bolje — će bodo    namreč delavci klerikalce za jezik prijeli. — *>S!ovcnčeva    izjava  nalaza    dežel-nemu odboru dolžnost. da pri oddaji vseh del skrbi za delastvo taKo. kakor    je hotel Kristan v ijubljansUem občinskem sveiu.     Ker pa klerikalci radi mnogo obetajo, pa nič ne drže, naj skrbe delavske organizacije, da mu bodo za peta mi.
—  K srebrni poroki gosp. župana dr. Ivana Tavčarja    in    Županje Franje dr. Tavčarjeve. Danes se je poklonila ge. /.upanii Franji dr. Tav-ćarjevi deputacija kluba narodno-na-prednih  obćinskih    svetovalcev,   na čelu ji podžupan in deželni odbornik dr.   Karei  T r i 1 I e r.     ter  ji  izročila krasen šopek s trakovi    v    mestnih barvah in v zlatu vezenim napisom: »Narodno - napredni klub   občinskih svetnikov     županiji  23.  maja   1912.< V imenu  narodno-napreJnih    občinskih svetnikov je nagovori! Županjo podžupan dr. T r i 11 e r, ki je v jedr-natih besedah orisal velike zasluge, ki sta si jih iztekla župan in Županja tekom svojega delovanja. Na isti način je  izrazilo svojo hvaležnost    in svoje simpatije ge. Županji tuđi narodno ženstvo.
Iz trgovskih krogov v Spodnji Šlškl nam pišejo: Socialnodemokra-tično konzumno društvo ima namcn uničiti vse tukajsnje trgovce. Ce se vodi konkurenčni boj v zakonitih mejah, tedaj nimamo sredstva, da bi nastopili proti njemu. Todn to konzumno društvo prodaja tuđi nečla-aoam. Vsled tega apeliramo na mero-
dajno oblast, naj varuje interese tr-govcev in obrtnikov v Spodnji Ši-ški.
Kako postopa mo^canski gerent Oražem s strankami. Moščanski ge-rent in zaupnik klerikalne većine kranjskega deželnega odbora, Jože Oražem, ima tuđi v Hradeckijevi vaši niše. Ena izmed teh hiš nosi štev. 35. V tej niši so štiri stanovanja, kar je merodajna oblast pri kolavdaciji tuđi dovoiila. Jože Oražem je v tem smislu tuđi poročal davčni administraciji. Ker je pa Oražem vseeno hotel še nekaj profitirati in ker je prepričan, da je on prva oseba v de-želi, je napravil v kleti brez do voljenja merodajne oblasti stanovanje. Tega svojega koraka seveda tuđi rci naznanil davčni administraciji. V te] hiši ima za hišnika Karla Ooršiča, ki mora pa Oražmu seveda za stanovanje dobro plačevati. In ta je, zaveda-joč se svojih dolžnosti, naznanil tuđi peto stranko, ki je prišla stanovat v klet, magistratu. In zdaj je bil ogenj v strehi. Oražem je takoj odpovedal Goršiću stanovanje ne glede nato, da je Goršič že obdelal vso zemljo okoli niše. Radovedni smo, kaj pore-čejo merodajne oblasti k samovolj-nemu pestopanju tega prepotentnoga klerikalnega gerenta.
V Goreniem Logatcu se bodo občinske volitve za drugi razred vršile dne 28. t. m. v občinski pisarni. Izvoliti je, za drugi razred tri odbornike in tri namestnike. Lista kandidatov je izdana — potrebna je še disciplina, kakor je bila pri zadnji vo-litvi. Obćutne kazni trpijo sedaj većinama vsi ingaški trgovci. Pred par nie:i^ci je bii iz Gradca pre&ieeimk za živih, ter je vsakega trgovca za na]-maiijšo malenkost ovadil kazenske-mu sodišču, na kar je bil vsak z de-narno globo kaznovan in je moral plaćati še stroške kemičnega pre-iskovališća. Umestno ni, da ima do-poslani pregleđnik orožniško patru-!jo seboj. Ali ne zadostuje občinski sluga, ali pa župan? Zaplenjeno blago pregleđnik vendar ne bo orožni-ku dal na rame. da ga odnese! Pregleđnik naj vsako blago, zapleni, ako spozna, da blago ni pnstno, trgo-vec pa trpi že s tem škodo, ker mu mora dati raznega blaga vse po dvakrat, to je od vsake stvari po dva vzorca, tako da ima trgovec pri blagu, ki ga odstopi od dveh do petih kron škode in še zamudo  časa.
idrija brez okrožnega zdravnika. Pred tremi tedni je odšel okrožni zdravnik iz Idrije na svoje novo mesto. Nadomestovati bi ga imela c. kr. rudniška zdravnika, ki sta v ta na-men stavila svoje zahteve za ćas na-domeščenia okrožnega zdravnika. Ker pa se njunima opravičenima za-htevama ni ugodilo, marveč jih krat-komaio zavrnilo. sta odklonila vsako funkcijo okrožnega zdravnika. Med teini ziasti mrliški ogled, ki ga v Idriji izvršuje navadno okrožni zdravnik. Tako je Idrija vsled neu-mestnega postopanja okrožnega zdravstvenega zastopa brez mrliške-ga oj^lednika. To ie za drugo mesto v deželi brezdvomno javen skandal. Je pa še polno drugih poslov. ki jih ima opravljati okrožni zdravnik. tako zdravljenje ubogih. Ali naj oodo ti brez zdravniške pomoći? Pričaku-jemo, da merodajna oblast takoj potrebno ukrene, da se tem skandaloznim razmeram, ki so samo na Kranjskem mogoce, napravi konec. Kdo pa bo prišel ob takih razmerah v Idrijo   za   okrožnega  zdravnika?!
Iz Postoine. Mnogo koristnega in potrebnega se je že storilo v moderni Postojni, odkar je povišal ce-sar naš prijazni trg v mesto. In tako je tuđi prav, da se z napredkom koraka! Le na nekaj še nišo prišli naši merodajni in v to poklicani faktorji, hodisi okr. glavarstvo ali uprava južne železnice in to je: nadlegova-nje tujcev na kolodvoru od strani hotelskih portirjev. Smešno je opazo-vati ta zbor portirjev na došle tujce. Ti Ijudje ti planejo po tujcih, kakor volkovi na jagnje. Po dva, trije ho-čejo ugrabiti kovčege tujcem ter jih odnesti v svoje omnibuse. Većkrat se tuđi dogodi, da se skregajo medse-boj in malone stepejo. Pred kratkim se mi je došli tujec britko pritožil, ko so ga vsi naskočili. To je nedostojno in kvari ugled tuđi društvu za promet tujcev na Kranjskem. Radi tega pozivljamo slavno upravo južne železnice in okr. glavarstvo v Postojni, da naredi konec temu neprimerne-iiu početju, ker to napravi jako slab vtisk na potujoće občinstvo. — Kakor nam znano, morajo po vseh drugih mestih stati portirji hotelov pri svojih omnibusih, kjer kličejo imena svojih hotelov, železniški uslužben-ci pa, katerih je vedno dovolj, nosijo prtljago v vozove. Tako naj se tuču v bodoče v Postojni uvede, kar že-lezniška uprava tuđi že menda sama zahteva. Načelstvo postaje v Postojni pa prosimo, da potrebno ukrene, ziasti sedaj pred Binkoštmi, da se te nerednosti na naši postaji od-pravijo, ki gotovo nišo v korist na-predku moderne Postojne.
Zagorje na Pivkl. Dne 17. t m. je izvolil tukajšnji občinski odbor so-
glasno gosp. Matiio F a t u r i a st. častnim občanom. Menda ga ni ob-čana, ki ne bi odobravat tega sklepa, Matija Fatur je deloval od leta 1866. (ko se je uveljavil novi občinski vo-lilni red) skozi 33 let vneto kot župan v korist občine. Bil je trden zna-ćaj ter ni pred vsakem vpognil vratu. Zaslužnega križea ni dobil, zakaj, ne vemo, zato je pa tuđi prav, da mu vsaj občina izkaže najvišjo čast, ki jo sploh more. Sklenilo se je, dati mu diplomo, ob katerej priliki se bode možaka stare korenine tuđi počastilo. Prošli mesec ie obhajal novi častni občan zlato poroko. V ožjem kro-gu svojih sorodnikov je obhajal to redko slavnost, na strani svoje ćtu-žice Nežike Fatur, roj. Domicelj. Zlato poroko je sklenil njiju najmlajši sin kaplan gosp. Jakob Fatur.
Z Vipavskega. Veliko ogorčenje je nastalo v Ajdovščini, kakor v okolici radi postopanja kranjskih kleri-kaicev v beli Ljubljani. Posebno se zgraža prebivalstvo radi denuncija-cij katoliškega duhovnika dr. Lani-peta, ki je skrpucal ovadbo proti Rfb-nikarju, da sedi sedaj v preiskoval-nem zaporu radi septembrskih do-godkov in to po preteku štirih let. Tak Človek, kakor je dr. Lampe, ki želi svojemu bližnjemu tako slabo, da bi bil popolnoma uničen za ćelo svoje življenje, se upa Še pristopati k oltarju in darovati nekrvavo daritev in prejemati Boga! Ali ni to božji rop, ko goji v svojem srcu sovraštvo do bližnjega? Ali tako sv. vera uči, ali se ravna tako po Kristusovih na-ukih? Dr. Lampe je zgrešil popolnoma svoj poklič, zatorej bi mu sveto-vali. da vrže svoj duhovski ovratnik proč in ne dela svojim sobratom sramote in se podal med take ljudi kot je bil šaher, ki je visel na oljski gori poleg Jezusa Kristusa na levi strani. In taki človek sedi v dežel-nem odboru kranjskem kot namest-nik glavarjev; gotovo bode prišel čas, da bode ljudstvo tud: ž njemu obračunalo in ga vrgio med staro šaro,, kakor se je še zdaj zgodilo mar-sikakemu klerikalcu pri občinskih volitvah na deželi. — V nedeljo 12. t. m. so se vršile v občini Ustje na Kranjskem občinske volitve. Vkljub groznemu terorizmu je zmagala napredna lista v vseh tren razredih. Razmene glasov je bilo sledeče: Naprednjaki: I. razred 27 glasov, II. razred 52 glasov, III. razred 88 glasov, skupaj 167 glasov. Klerikalci: I. razred 18 glasov, II. razred 22 glasov, III. razred 52 glasov, skupaj 92 glasov. Torej skupno v vseh treh razredih so dobili naprednjaki većine 75 glasov. Na belo nedeljo je napravila napredna mladina svojo veselico s plesom, ali ker se je tamošnjemu župniku Jeriču zdelo pregreš-no, da bi se napredna mladina zaba-vala in pozabila nekaj ur v veseli družbi svojcev na težko delo celega tedna. je hotel na vsak način prepre-čiti veselico s plesom. Obrnil se je na deželni odbor, ker je vedel, da pri županstvu nič ne opravi, ali glej nič bolj hitrega ni mogel deželni odbor ukreniti. kakor da je dal pismenim potom na župni urad povelje, da se ples sploh ne srne vršiti. Ali župan-stvo se na to ni hotelo ozirati, da bi se ples prepovedal. Ker je bil župnik sedaj v zadregi, si ni vedel drugače pomagati, je ukrenil tako, da je deželni odbor brzojavnim potom pre-povedal ples. Ker se je pa županstvo čutilo kot avtonomna oblast, se tuđi na došlo brzojavko ni oziralo in se je veselica prav dobro obnesla in se je tuđi prav pridno plesalo. Omeniti je še samo, da na pismeni prepovedi je bil podpisan zopet dr. Lampe. Ker se mlado rado vrti so napravili ob-čani skupno Čez štirinajst dni zopet veselico s plesom brez vstopnine in sedaj se ni več vtikal ne župnik in ne deželni odbor, da bi ples prepove-dal.
Prešernova koča na Stolu se otvori dne 2. junija t. 1.
Lovski pes, rjavo-sivkast (fer-niač, prepeličar), je pritekel 1S. t. m. z nekim vozom od Leskovca ali Krš-kega v Kostanjevico. Čuje na ime s črko »e« (en zlog). V vratniku manjka nekaj gumbov. Lastnik naj se obrne na sodnega predstojnika v Ko-stanjevici, ki ima psa pri sebi.
Požig. Uršna sela (Toplice): Dne 19. t. m. je tu gorelo. Pogorelo je več gospodarskih poslopij in sicer Vincencu Klobučarju: kovačni-ca, vozovi in razno drugo orodje; Ivanu Klobučarju: hiša, pod, hlev, svinjak, vozovi in 4 prašiči; Antonu Petrinu je pogorela hiša, klet, pod, kozolec in 2 svinjaka. Pogorelo je tuđi mnogo raznega obdelanega lesa. Ogenj je nastal ob polu 7. uri zvečer. Zažgali so delavci železniške proge Novo mesto - Metika. Pili so v gostilni pri Jakšetu. Eden se je za-cel prepirati in so ga postavili na cesto. Obljubil jim je, da bo zažgal. Takoj nato je šel na spodnji konec vaši h Klobučarju. Tam se je splazil zadaj za poslopje ter zažgal in natc pa zbežal. Za njim je stekel orožni-ški stražmojster s Cerovca, ki je imel tam stražo (»patruljo«), in ga ie s pomočjo kmečkega fanta   Lov*
117 ****:_______________________________                                                  SLOVENSKI   NARO1                                                                                                            Stran 5.
renca njel na njivah. Od ^ct Ja li so ga
takoj v Novo mesto. Med tem pa se
je eden delavec izrazil:  »Oni je na
em koncu, jaz bom pa   na   onem.«
Tuđi njega so prijeli in ga drugi dan
odpeijaii v Novo mesto. Prvi, ki je
^rišei nesrečnim na pomočje bil gra-
<žak Gorjany z Ruprč ,rrha s svojo
jomačo brizgalnico. Delal je \cs čas
na vso moć.    Kjer je bila nevarnost
-ajvečja, tam je bi! on. Kmalu je pri-
k) tuđi gasimo društvo s Toplic pod
-ačelstvom naduČitelja Matkota,^ ki
j    x neumorno delovalo vso noC. Sele
I    ob polu   6. uri zjutraj, ko   je    minila
<ika nevarnost, je    odšlo    domov.
* >r ni vode blizu. Je bilo gašenje te-
vno. Zahvaliti se je samo mirne-
: uemenu, dnigače bi bila šla vsa
v^s. Porabili so vodo iz vseh vodnja-
*ov na spodnjem koncu vaši. Ljudje
bodo sedaj   brez vode.   Vsa   škoda
znaša približno 14.000 K, zavaroval-
rvna pa te   3900 K.   Prebivalci    ob
*ro*i zavarujte se! To ni zadnji po-
-ar v času gradhe proge.
Cfains StMzbart,      \ cera i so se -»ričelc v cirkusu po običajnem neo-irajšanefo    sporedn    rokoborbe    za '—njsko prvenstvo. Včerai so prišli triie rolcoborci in si cer Francoz viefais,  Nemca  Czaia  in  Schnei-: :       Nastopila    sta samo Francoz -delais in Nemec Czaia. Borba je __a   za:iimiva.  kajti   Nemec     veliko ladkriliuje Francozp v moči in teži, icoz pa ima boljso rutino« vsled ir je prišlo «^ nar lep*h momen-. ko se je F      .   zvm.        i tresu hipno re.^i poraza. Končno je rrancoz po 17 nunutah podlec:e!   f>  -ne* nastonita dva para.
Elektroradtegraf ..Ideal".  Samo anes   «e   vidi   se   \-     ■ ■    -
~ ■**  r
tavati.    —   Jutri   priljubljeni    .spe-..r.i   večer*   s krasnim  izbranim pofedem. — Za soboto se pripravlja Jraoa »Smrtna nagrada*.      *
Dcklioo   odpdfal.   291etni   kjn-
avntćar Fran PodbevSek je priltf lan*
** teto iz Avstraiije,  kjer je deial na
..a sUdkorni  plantaži in se nastanil
LjaMpni pri svoji materi.   Med ča-
od bivanja v Ljubljani je imel znanje
razniini ženskami, a je vse knalu
rekiniL   Pred kratkem se je seznanil
parira na Slovenskem trgu z nekim
! 5 leta« defektom,   katerega  je  znai
olito pregororiti,   da  ga je spravil s
^omočjo 23tetnega Leopolda Drameta
t Zibike na Štajerskem  in  29Ietnega
rmzarskega pomoćnika AtfMto Habtca
iz   Ljubljane,   taje w Avstralijo.   Pod*
Ievšek   se  je   nzpfej odpeljal do Na-reftne, kamor ma je deklico pripeljal 3rai»e,   Habtč  je  imel   pa nalog,   da e fe   nacrt uvcdeL   Pođbeviefc je sel z   deklico v Milan   in   Germa, sta se i zapeljeato b^e od-, ^  .  Avstraitjo. Po oradbi je po-i nizaj doile^a Ha hi ča in Drameta jla in oročila sodišču, za deklico ****** je pm podala v satne ■-i-     ^of«*fce.
NaitfMi trvpH. Dne 20. febnivanja
-e  bilo  v beijaškea okrajn  najdeno
-i okoli 70tef rttreg* moža katero
ralo biti Um te dl je časa. Mrtvec
!65 cm dole, šibek, je imel crne
lase in brke in nabmdek. —
rnla je bilo  pa v obliž u
|!ie. tađi y bdjaikem okraju re^u Drave najde* nvtvec, t star, fciiMtito oble* ...   . postave, ftlvifc las in :^:nžemh   brk   in   je imel -: nabradek.   Identiteta obeh   trupe! in dosoana*
ArtlofM je bil  ptedvcefajin|eui
: pooočnik Marko Ljubič, rodom
• ' rirvaUkega, katerega   lastcđmjc  so-
ce   v   Petrinji   zaradi    httdodeJstva
•me. — Tndi prov!zijskega potrnka
24letD«9a  Aiojxija  Siurja  je  policija
i!, ker je neko anončno tvrdko <oraj  za   1000 K-   Oba so Incnm sodiičn.
*.-.—^.^ .unje.)
Međ čitajikm obtožnice ic porot-
\ Vrećico rekel, da mu je slabo.
redsednik  ga  je  pot         .   da   nai
.otrpi, da bo čitanje obtu/.fuce kmalu
-oncano. Ko |e bila obtožn. v sJoven-
kem    jezika    preči ta na,    je    iziavil
.redsednik, da io bo prečital  §e v
m*m5kcm jeziku. — Dr. Kukovec
^redlacaL    ker so vsi ofetotoici
nci, i° znalo vsi porotniKt sk>-
uiskiK da naj se tt> opasti, če no.
tfđpn tena ne ugovarla. — Oržavni
laik zahteva, naj se vendar pre-
a  ofctožnica Unfi v nemikem je-
Predsedrhk temu ugodi. Porotnik Vrečko se oglasi zopet, : mu je slabo, nakar odredi pred-■nik, da se laliko odstrani, na nje-vo  mesto    pa    stopi     narnestnik lajšek.
Nato prekme obravnavo za dve nuti.
IZas^evanie obtožencev. Kot prvi je bili zaslišan obio-ženec Erien.
Predsednik: Ali se čutite krive^a ? — E r ž e n. Zavedam se, da sem kriv. Nisem pa imel goljufi-vega namena. — Predsednik: Kdaj ste stopili v službo in kakšen je bil vaš gmoten položaj ?-Eržen: Vstopil sern v službo leta 1902 z dnevno plačo 2 kron. Pla<ie pomožnih uradnikov se zvišajo vsako tretje le-to. Po dveh letih sem imel 72 K po-tem 100 K. Zadnje mesece po šestih letih sem imel 120 K. — Predsednik: Kaj je bilo s postranskimi za-s!uiki? — Eržen: Te mi je pre-skrbel Oolob. Zaslužil sem kakih 200 kron na leto s tem, da sem piša! naslove na kuverte. To delo je imel izvršiti Golob, odstopil pa je je meni ter sva imela od zaslužka vsak polovico. — Predsednik: Kdai ste se oženili? — Eržen: Leta 1904. Misli! sem, da bom bolje izhajal. toda moja žena je bila že tnkrat bolna in je tuđi sedaj bolehna. Bil sem zaradi tega vedno v gmotnih neprilikah ter 5em skuša! dobiti postranske zasluž-ke in upal tuđi. da bom postal v kratkem definitiver«. Moj gmotni položaj se mi je tembolj pf-sLibNal, ker je žena vedno bolehala in se ie morala dati etlo operirati. Mislil sem, da d« Sim v kratkem definitivno mesto. ziasti ker mi je bil dr. \V indi-seher naklonjen. Ncnaklonjen pa mi je bil dr. iMurnik. Ko so me spodili, se Je izrazil. da sem bil od nekđaj ne-soBpstičen. Ko seru izvrši1, fal/ifikn-cffo, nlsem vede!, da se pregrešim proti kazenskema zakoniku. Mislil sem, da grešim samo proti zbornici. f ■ - - m vede!. da me lahko kaz-. : ; . v dejal pa sem se. da imam I dobrega zaštitnika v podpredsedni-Kr                      P r r  ■              k:
.vJa] su >_ >w'/:nanili s ^ic;w..»in.-' — Eržen: Poznam ga od mladih let. ~ Predsednik: Ali vam je dal ^* r~ ~~' *. et, da naj se obrnete na Kr^.*..i? — Eržen: Da. — Predsednik: Kako ste stopli v zvezo s Kregarjem? — rTržen: §tcfe mi je re1'*?7. da ima Kregar velik vpliv v zl            in da tni on lahko preskrbi definitivno mosto. Obrnil sem se do K- -' * ' ! me p<>d-pira. Takrat : . . ■. »rnici tri je do 4 kterikalei. Kre^ar *ni je rekel. da so še preslabu ker jih ie premalo, da se pa bo potrudi! kol?kor rn> mo-goČe. — Predsednik: Kdaj so se izvršile falsifikaciie? — Eržen: Pred in i dl Milijim i volit'/ami. — Predsednik: Kako se sestavlja r,b:,!ajno kataster? — Eržen: I^avkarije pošliek> davane postavke na pasev~ u '■ 'uu trgovski in obrtni ztani.                  ije te list-ke v posebni điratrbu iz teh listkov se nar' "• poten posebni dru^i listki. k ^ letnell za vo'i'ni kataster. — Predsednik: Kako *te se^ta-vili MsttcinHi »enik? — Eržen: Srcča! sem Kregarja na ulici in ta me je vrrašal. kaj je nov^a. Rekel sem m«: Volir\-e bodo. In on me je vpra-sa!. ali rrui morem nrinesti voliini imenik« poteai pa se je nremislil ter ie defal: Ta imenik ni 7 *- -sMiv. bo-lie je, če mi prinesete kataster. Jaz sem se iz početka branil, ker sem vedeU da me Oolob nadzoruje. Po-zneje pa sem si premio I il, ker sem bil rrmenia. da me bo Kr-^ar dobro hooorirai m wn preskrbel dobr » slfifbOL Midi sob, da je Kregar soc -jalno misleč človek. Pozneje se:n tuđi zvedel. da se je Kre^rar trud^ da mi preskrbi dobro službo in scu se njegovi zahtevi takrat vdal. Predsednik: Kako ste nosili k; taster h Krcgarju? --.Eržen: P< suknjo sem ga nosil kregarju na sta-itovaaie. — Predsednik: Kdo vam ie dal nak>£. sestaviti vonini ismmik? — Eržen: Dr. Murnik je to delo poveril Oolobu, Oolob pa je delo izročil menL
Predsednik: Kdaj ste pri-če!i manipulacije s Kregarjem? — Eržen: Kosose začele priprave za volitve. — Predsednik: Kaj van ie Kregar oMjabil ?-i!ržen: Bil sem na stanovanju pri njem. Sta I se« ravno med vratmi, ko mi je re-kei, da dobim 200 kron. Jaz sem od-fcovoriL, oc tfre mi za denar, ampak za stafno shdfto. — Predsednik: Kdo ie pomagal pri delu? — Eržen: Sprva sva s Kregarjem 5a-i ma delala, pOKfiefe }e delo tako naraslo, da msva već shalala. Kregar je povabil c          vko. Jaz sem imel
posla s katari; "jii in s prvo skupino. Umsci so mtak) delall Jaz sem na-rekoval, drugi so pisali. Kre^ar je ćiobil tz ž«pn!§č zapiske volilcev. Kdor ie bil modro podcrtan, je bil klerkalec, kdor rdeče podcrtan, je bil pa liberalec. Ie zapiske srno pri-merjali s katastrom in tako dognali. kdo je liberalec — Predsednik: Kaj je Kregarica rekla? — Eržen: Kadar Kregar ja ni bilo doma. mi ie njegova žena naročila. kaj naj prine-sem drugi dan na stanovanje. —-Predsednik: Kateri drugi so bili ie navzoči? — Eržen: Ti so so-delovaii samo pri izpolnievanju gla-sovnic in pri neposredni agitaciji. — Predsednik: Kako ste falrmd-rali? — Eržen: Šio se je za volitve v L in II. razred v obrtni skupini. V I1L razred k bila zmaga klerikaicem
I gotova. V n. skupini volijo tišti, ki plačajo 30 K davka. Oolob je zazna-moval v listkih tište, ki ta davek plačajo. Mi smo te podatke že preje fal-zificirali. — Predsednik: Kako je Oolob prišel falzifikaciji na sled? — Eržen: Naletel je na take volil-ce, ki so prej plačevali 5 K, pa so zdaj po falzifikaciji poskočili na 30 kron. Oolob me je prije! in jaz sem moral priznati svoje dejanja. — Predsednik: Ali ste se zavedali, da ste s tem storil nepostavno dejanje. Eržen : Ne! Le to sem ve-del, da me bodo iz službe spodili, Če mi pridejo na sled. Predsednik : Koliko falzifikacij ste izvršili? Eržen okrog 500! Predsednik : V kateri skupini ste hoteli zmago doseći? Eržen: V drugi, ker ima-jo tukaj naprednjaki većino. Predsednik : Kako ste prišli do listine na kateri so bili napisani davčni po-datki. Eržen : Kregar mi je dal listino. Predsednik : Kdo jo je spisal? Eržen: Mislim, da Kregar. Pisava je bila njegova. Ukazal mi je, naj vse potrebno izvršim v zbornici. Drž. pravdnik: Ali ste falzifici-rali tuđi v tretji skupini? Eržen : Seveda. H r žV P r a v d n i k : Ali ni Kregar nekaj listkov strgal? Eržen : Kakih 30 do 40. Državni pravdnik: Vi ste napredne vo-lilce iz druge kategorije izpu?,ćali, narnesto njih pa vpisovali klerikalne. cržen : Tako je. Drž. pravdnik : Ali ni Kregar zahteval kako kontrolo, da ste njegova naročila izvršili? Eržen : Zahteval je, da sem mu prinesel že sestavljene volil-ne imenike. Drž. pravdnik : Kdo t'"h je sestavlial? Eržen : Večino-i.ia jaz, za radovljiški okraj pa Hauptman. Svetnik E r h a r t i Č : Kako je sodelovala Kregarjeva žena? E r ž e n : Direktr.o ne. pač pa je odobravala falzif;kacije. Rekla je: Le fest jih dajte, liberalce goljfat ni greh. Falzificirali bi bili tuđi brez nje. Zagovornik dr. V r e ć k o : Vi ste rekli, da ste izvršili do 500 falzifikacij? Eržen : Kregar mi je tako rekel. Ce hi bilo ostalo tako, kakor smo falzificirali bi bila S. L. S. reusi-rala. Dr. Vrečko: Kolikrat je bila ^tefetovka navzoča? Eržen: Kakih dvajsetkrat. Dr. Vrečko: Ali se je zavedala. zakaj se gre? Eržen : Vedela je, da gre za korist klerikalne stranke. Zagovornik dr. Z a n g e r : Vi ste rekli v preiskavi, da so bili tuđi drugi navzoči. Eržen. Da, prišli so in odšli. A direktno nišo socielovali. Dr. Z a n g e r : Ali se je volilni imenik Drepisal tuđi za napredno stranko? Eržen : Da, tuđi za napredno stranko. Dr. Zan-g e r : Kdaj? E r ž e n : Ko je bil volilni imenik končan in dogotovljen. Dr. Kukovec : To ie pa nekaj po-polnoma drusreca. Obravnava se bode nadaljevala popoldne. Poskus vplivati po dr. Zansjerju na nemške porotnike se ie po^esrečil. ker na po-rotni klopi ni nobenega Nemca.
Telefonska in brzojavna porodila.
Državni zbor.
Dunaj 23. maja. Med velikim trušcem in šumom v zbornici poslano se pogovarjajo o dogodkih v Budimpešti — je pričel danes poslanec Vrstovšek svoj obstrukcijsk igovor proti službeni pra^matiki. Noben poslanec ga ne po-luša. Samo trije poslanci sede okoli njega,
Dunaj 23. maja. V parlamentu govore, da z ozirom na včerajšni pro-vokacijski sklep poljskc^a kluba v za-devi rusinskega vseučilišća prično danes s tehnično obstrukcijo. Govore da bo vlada parlament takoj odgodila.
Kriza v kabinetu. Praga, 23. maja. „Prager Tagblatt" poroća da odstopi po Binkoštih kabinet ter nasfopi nov polparlamer.tarni kabinet. Od poljske strani bodo v tem kabinetu dr. Leo in Gorski, od Nemcev dr. Sylvester tn dr. Urban, od Čehov dr. Fiedler in Vohanka. Grabmavr naj prevzame justični portfelj. Poljedelski resort naj dobi princ Friderik Sch warzen berg ali pa Nemec Da mm. List pa ne imenuje kandidata  7a šefa.
«Slcvenec» in Masaryk.
Dunaj 23. maja. Včerajšnji wSlo-venec" trdi, da je dal Masarvk Gostin-čajeve medklice v njegovem govoru ko se je dotaknil R'bnikarjeve areta-cije čitati iz zapisnika. To je laž. Ze več let velja v zbornici praksa, da se beležijo oddani mcdklici, na katere je govornik reagiral ali ki so dali povod za kake parlamentarne dogodke. Slo-venčeva trditev, da je imel dr. Krck kaj boljšega opraviti, kakor poslušati Masarvka je zelo naivna. Ko-rošec se je trudil cei popoldan, da dobi klerikalnega avditorija za Masarvka. Toda klerikalci so dobro vedeli, da ni varno gledati v tega češ-kega politika in zato so ostali ob strani. Samo Gostinčar in Schilinger sti postala žrtvi  Korodčeve agitacije.
Ostala klerikalna gospoda je molčala. Interesantno je, da priznavajo klerikalci sami, daso ovadili Ribnikarja samo za to, da se maŠČujejo zaradi Kregarjevega slučaja.
Krvavi dan v Budimpešti. — Mnogo mrtvih in ranjenih. — Barikade.
Budimpešta, 23. maja. Ker je socijalno demokratična organizacija proglasila za danes generalno stavko, so oblasti odredile da mora vo-jaštvo in policija zasesti parlament.
Budimpešta, 23. maja. Ob 10. dopoldne. Včerajšnji dogodki v parlamentu so našli danes žalostno na-daljevanje na ulicah. Socijalni demokrati so proklamirali za danes generalno stavko ter se je tej stavki pridružilo vse delavstvo. Delavci so izdali parolo, da morajo na vsak način ob 10. pred parlament, da de-mor.strirajo
za splošno in enako voiilno pravico
in protestirajo proti nasilju ogrske vlađne večine.
Izdana je bila parola, da morajo delavci neustrašeno naprej in se ne smejo ustaviti pred nobenimi zapre-kami ter premagati vse ovire, ki bi se jim stavile nasproti.
Ob 6. zjutraj je zasedlo voja-štvo in policija vse dohode do parlamenta. Vcjnštvo je imelo nabite puške in policija oštre patrone v re-volverjšh.
Na tisoče in tisoče delavcev se je zbiralo že v ranih urah na ul;cah. Mase so se začele ob 10. pomikati proti ulieam, ki vođijo k parlamentu ter so delavci poskusili prodreti sko-z\ v-:-;"H ir, prličinki koruon.
Krvavi dogodki so neizogibni, ker imajo delavci parolo, da morajo na vsak način, brez ozira na zapreke prodreti do parlamenta.
Vojaški poveljniki imalo povelje brez pardona slreljatl, če priđe do huisih izgredov.
Ob pol 11. dopoldne. Boj se je pricel. Deiavci streljajjo iz revolver-jev. Vojaštvo odgovarja s salvami. Pri prvi
salvi
je bil en delavec uslrelien ter je na mestu umri, 80 delavcev ie bilo tež-ko ranjenih.
Ob 11. dopoldne. Prvi streli so padli od strani demonstrantov.
Prva smrtna žrtev je bil neki huzarski častnik, ki je bil v prsi zađe t ter se je mrtev zgrudil na tla. Nato je dobilo vojaštvo povelje, da naj strelja. Pri
prvi salvi
se je valjalo več kakor 100 delavcev v krvi na tlen. Demonstranti streljano neprestano iz revolverjev. Trije policisti so haje mrtvi. Ti dogodki so se odigrali v Alkotmanv utezi, ki vodi naravnost proti pročelju parlamenta.
Ob 12. dopoldne. V ulicah v okolici parlamenta je prišlo do krvavih dojrodkov. Dosedaj je približno 5 mrtvih in mnogo sto ranjenih.
V  Vaczi utezi je oddalo vojaštvo salvo, ki je podrla na tla 65 oseb,   3 so smrtno nevarno ranjeni,   eden je na mestu umri.
iMnožica je naskočila palačo nadvojvodinje Klotilde ter pobila vsa okna. Demonstranti so prevrnili , tramvajske vozove in napravili barikade ter streliali iz revolverjev na policijo in vojaštvo.
Drugi oddelek demor.strantov se je vrgel na uredništvo lista »N. Pester Journal« ter je demolirah
V  Elisabetnt ulici je oddalo vo-iaštvo salvo ter je bilo 150 delavcev težko ranjenih.    Fin deček in en de-Javec sta bila    na mestu mrtva.    V Rakoczv uteza se vrsi najljutejši boj med delavci in vojak'. Tam so delavci v premoći ter se bojujeio na živ-Menje in smrt    proti    policiji in vojakom.   Ulica je popolnoma zabarikadirana.
V  rnestu vlada    strašno razhur-ienje in največji strah, da priđe se do hujših s^opadov.
Duna], 23. maja. Ob 12. priha-jajo iz Budimpešte prva oficijalna noročila o krvavih dogodkih v Budimpešti. Ta poročiia pravijo, da se •reneralna stavka, ki so jo proglasili soc. demokrati ni popolnoma posre-Čila. Ena tretjina delavcev se stavke ni udeležila. V celem stavka sedaj 50.000 delavcev. V neknterih večjih tovarnah delajo. Današnji jutrajni listi ne bodo izšli. Že v ranih urah so se zbirali delavci v skupinah po rlicah, ki vodijo proti parlamentu, ki pa je bil cemiran od vojaštva m policije. Prvi spopad se je izvršit na Manraretnem mostu kjer je policija naskočila demonstrante ter pri tem enejra ranila. Ob pol 10. je policija napadla v Vaczi utezi delavce, ki so se zabarikadirali v neki novi stavbi in streljnli na policijo in vojaštvo. Tuđi policija je rabila samokrese ttr usmrtila enega, 60 delavcev pa ranila.
Na Ringu so demonstranti ustavili cestno železnico in vozove cie-molirali   ter   napadli   sprehajalce s
kamenjem in palicami. Poškodovuli so več poslopij.
Dunaj, 23. maja. Vesti, da so za-čeli delavci streljati nišo resnicne. Tuđi ni bil prvi usmrćen huzarski častnik, pač pa je bil ranjen neki hu-zar. Prva žrtev je bil delavec Holub. Po policijskem po roči 1 u ie bilo ob 12. 65 ranjenih, od teh 25 smrtno nevarno. Dva sta umrla na transportu.
Na trgu Svobode je bil usmrćen neki 121etni deček, ranjenih ie bilo tuđi 7 policistov.
Demonstranti so po glavnih uli* cah razbili tuđi kandelabre, da one-mogočik) zvečer razsvetljavo.
Budimpešta, 23. maja. Mestru prefekt Boda je imel z ministrskirn predsednikom Lukacsetn konferen-co ter se je nato odredilo, da vojaštvo zasede vse stavkarske lokale in strankarske pisarne socijalnih de-mokratov v Budimpešti.
Budimpešta« 23. maja. V parlamentu vlada strašno razburjenje, Justh je opustil tehnično obstrukcijo ter se zadovoljuje skupaj s Kossu-thom s strogo opozicijo. ZaČetek seje je pokazal kako razume Tisza svoje predsedstvo. Odtegnil je posl. Barabasu brez pardona besedo češ, da ne govori k dnevnem redu. Med govorom Lovaszvja stopi poslanec Polonvi v dvorano ter zakliče z gromkim glasom: Na ulici teče kri! Šolske otroke more! Razburjenje je bilo velikansko tako da je moral podpredsednik več poslancev pokli-cati k redu.
Tisza se ?e nato dvignil ter za-klical: Mi nismo nikakršen Wohl-fahrtsausschuss. Mi zborujemo naprej in naj se preliva na ulicah kr2« kolikor se hoče. Naj padajo žrtve kolikor jih hoče, to je v interesu državne £a miru!
Budimpešta, 23. maja. Ob pol 11. je zahtevalo vojaštvo pred parlamentom ojačenja ker so bili delavci v premoći. Dva bataljona vojakov sta prišla v teku pred parlament iz vojašnic.
Pri ataki v Vaczi utci je bilo 65 delavcev ranjenih in 1 usmrčen. Na glavnih ulicah so trgovine in banke zaprte in deloma oropane. Kavarne so razdejane in pohištvo zmetano na ulice, kjer je delavci uporabljajo za barikade. Usmrčen je bil tuđi neki redar na konju in en bosanski vojak. Ob dveh popoldne so šteli v bolnici že štiri mrtve. Ob pol 1. se fe seše! ministrski svet, ki se je posve-toval,   če   naj se razglasi   obsedno
stanje.
Kriza v Srbiji.
Belgrad, 23. maja. Da seprepreči izbruh težke parlamentarične krize in opirajoč se na pasivnost opozicije, hoče vladna stranka odložiti neizogibno ižpremembo v vladi do jeseni. Kabinet Milanović bi se tedaj deloma rekon-struiral in ostal začasno na svojem mestu.
Dogodek na črnogorsko-turški meji.
Cetinje 23. maja. Turske čete so napadle včeraj pri Veliki v okrožju Vašojeviči na črnogorskem hribu Tetre-binjak stoječo crnogorsko stražo, ter jo so hotele pognati s hriba. Prišjo je do boja v katerem sta bila dva Crnogorca težko ranjena. Obmejno prebi-valstvo se^ vsled tega dogodka moČno razburja Člani črnogorsko-turške mejne komisije, ki se nahajajo že več dni zaradi nekaterih mejnih vprašanj tu, so odšli takoj na kraj, kjer se je to zgodilo,  da  preprečijo nadaljne boje.
Vsiaja v Albaniji.
Carigrad 23. maja. Položaj v Albaniji je zelo resen. Voditelji Arna-vtov so raztrosili med prebivalstvom oklice, v katerih groze vsakemu s smrtjo, ki bi se ne pridružil vstaji. Vstaši   se   zbirajo   na poti v Djakovo.
London 23. maja. Turska vlada je zaprosila angleško vlado, da naj imenuje 5 angleških častnikov za orož-ništvo v evTOpskv Turčiji. Angleška vlada je tej želji ustregla.
Carigrad 23. maja. Turska vlada je opozorila po svojem poslaniku v Belgradu srbsko vlado na prodiranje srbskih četašev v vilajet Kosovo ter obenem prosila za pojasnila glede zbi-ranja srbskega vojaštva ob rneji.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.      .
Izgnani  Italijani.
Rim, 23. maja. „Messagero" je iz-vedel baje iz dobrega dunajskega vira, da so nevtralne velesile na poziv Nem-čije in Avstro-Ogrske sklenile skupno protestirati proti izgnanju Italijanov iz Turčije. Velesile hočejo Turčiji pač do-voliti da izžene nekatere sumljive osebe, ne pa vseh Italijanov. Baje je priča-kovati, da se bo Turčija udala na ta protest.
Rim, 23. maja. Kralj je izročil vladi za iz Turčije izgnane Itaiijane 100.000 lir.
Kriza v turskom kabinetu.
Carigrad, 23. maja. Od ponedeljka sem krožijo po Carigradu vesti o sko-rajšnem odstopu enega ali ćelo več ministrov. V gotovih dobro podučenih krogih ventilirajo ćelo odstop zuna-njega ministra.
S«n 6-                                                                                          SLOVENSKI   NAROD.                                                                                        117 štev.
Đruštiena naznanila.
»Sofcof II.« prosi svote Olane. ki Se aameravajo udeležiti vsesokoi-skc&a rieta v Prago, da se §e ta te-den zgiase pri društvcnemu tajniku br. ^vafclju, Mestni trg 10. Prosi se luđi dotične brate, da prinesejo s se-boj 7 K za legitimaciio. Na kasnej^e prirfasitve se ne bo mogk> ozirati. ker se bode udeležence takoj nazna-nrto župi in ta pa naznani te tak oj češfcetmi -Sokolu*. Ker ima češki »Sokol« veliko dela in ga ne rnoremo vedno nadlegovati s pristaševantem.
Siov. <teL pevslto dm<tvo »Sla-¥«c« ▼ LJaMfeaL Na binkostno ne-delio. dne 26. mafa bo velika pomla-danska veselica na vrtu in v areni Narodnega doma. Sodelujejo: društveni pevski zbor in popofna Slovenska Filharmonija. Spored: Pev-ski nastopi »Siavca«: 1. Fr. Ferjan-č\£: »Oj slovenska zemljica*; zbor. 2. J. Aljaž: »Na bre^u*; zbor. X a) »Se davno ranici«: narodna. Harmonizira! Martin Baiuk. Zbor. b) -Oj dekte, kaj s* tak žalostno«; narodna. Harmoniziral dr. A. Schuab. Zbor. c) Fr. Ocrbtč: -Vabilo-; zbor. 4. a) »Na vojnu nepudu«; Jb) »Njeni lepsi fako mlada žena-. Češka narodna, harmofiiziral J, Maldt. Zbor. c) »Staroceska : lv. N. ?kroup: zbor. 5. L. Pahor: >Naša zastava«: zbor. (Pri tzvajanfu pevskeica sporeda b?a-govoli raj se ohraniti popolen mir.) Protnenadni koncert *Sk>v. Fil-tiannonije*. Ljudska veselica z vsa-kovrstnimi zabavami. Ples v areni traja od p f *~ —*x>!dne do 1*V zv. Tirska
Kranjcu . Točila se bodu l« ^a vina. a le v kozarcih. I ov na src: ^ krasnimi dobili;i. Pnevmattčna po>;a za re^m in ljubavr>o dopisovanje potom           ljavania po ceveh. Sfa-
šcičama. Kavama. Ra/ne druge ?riba ve in prizori. Zvečer »Lunapark« v Ljubljani. Vrt bo krasno dekoriran. Začetek ob pol 5. popoldne, Vstopnifia 5*» vin.. čč. društvenik: ;n otroci do W let prosti.
Utifsfca nodmžrtca »Slov. pla-jAvkega društva« napravi prihod-fijo nede'.Jo. dne 36. t. iru         '     vni
izlet na Kum. Odhod iz Liti;. z'^2 zjutraj z vlakom do TrboveJj, od tam čez Dobovec na Kum: povrat ek eez £t. Jur pod Komom. Sklendrovce v Zagorje.
Rfl]!žsynosf.
— Toie«teffska števiika ^Slovea-sfcega Ikisiro* anega Tedaika* ob^e-#ca: Tekmovalno    strelianje   gorskih polkov v Ljubljani. Domobranski mi-nister Oconci v Ljubljani fVagocena darrla za tekmovalno st*.        e: (dar cesarja Franc J          L. u^ voclov. dar sufci-iKr.iii dair. ^~.
sta 1 inbUanc itd.) Z5*etiiica poroke ilubtianskcKa župana dr. lv. Tavčar-ja in soproge. 23Vetnica po«tr«7" ~ C M. D. v Trstu ir^^čletn' a sm,. -ke Mankočcve. Cian jes          ga So-
kola Janko Vovk. ki se je potop i I s panukon »Titanic«. Nemiri v Ma-rokn. — Odprtfe Dardanci hd. — Ta šicvitka S. !. T. je dvobarvoa, ima le-!>€• jako zanimive slike. Kupujte > Slovenski  II us trovani Tedrtik   !
—  »Lovec«. list za lov m ribarstvo ima v 5. Številkt sledečo vsebi-no: Lov: Podgorski.    FieK in zeleni listi. Kkrncnc:  Spaćnik.   Podgorski: firakada, (konec).    I. Resnićar:    Iz troovskega gozda   in iz već zanimi-•roftti v iovskem oprtniko. V oddetku 1W^rstvo: Bacar: Po belokranjskih
lah   in Listek Vrbovski:    Befve-
Um stvari.
*  Ptriški »paši rgrajo btljird. Iz Toulona  poroćajo:  Neki paiiski apai je pffdd  preoblečen v neko tukapnfo kavarao let igra! btljard. Ko je izgvbil partijo, je vtćknrt mttmM M svofegi Migffirifa. oe da bi gi zađel. Već go-ilov je iMledotato zioćmca, ki je ne-ptgtaihoaia strHjal na svoje zasledo-val«    Ko   gi  je  neki  tajni  poHdst ■startl,  je   zločince   na njega  ustrefil ler |p težko nrnUL    ObfinHno  ri  je tako prelepko, da so ga morali odnesti v boinatniCD.
*  ta b«t>a.  Iz Beroima potocafo:
V  Wei&»iisyu je skočila soproga sfi-karja Aaerja s svoj im i tremi otrod v vođo.   Vsi  trtje so aloaili.   Beda  je rzrok ^rozrtem« Ham.
*  Nevesta — morska.   Iz Essna poročajo: 2lletnega rudatja Hobansa je v prepiru nnorfla njc^ora nevesta. Zabodla no je noi  v srce.   MoriJko ao zaprti.
—   Hm   smrt   obso>«n    d*kom*k.
V   Bostonu   so   predvćerajšnjiai   elek* tricmni    ptAam    usmrtili    duhovnika Ridtfooa, ki je zastrvpil svojo ljubico.
*  Za avstHJsJco  vojno  aviatiko. Tuđi v Avsuiji hoćejo kakor na Iran-COaten, Neoalkeni,   Ruskem  in v Italiji nabirati za vojne zrakoplove.   No-tiaMfi aamister je že dal dovoljenje za rse   kronovinc.    Neki   član   vladarske rodbine t>o prcvzd protektorat
*  Svojega o6«ta  je hotel umoriti. Iz Augsburga poroćajo:   lniatenst Roschnier  je bil  obsojen na eno leto in dva meseca je^e,   ker je hotel svojega oče ta umoriti.  Potem bi ga mati oprostila vojaške službe.
*  Morile«   so   hoteli   odpeljati. Iz Brna poročajo: Oblasti so izvedele, da hočejo  sorodniki monlca Tomana, ki  je  v pretskovalnem   za poru,   odpe-l>ati.  V to svrho so si že kupili avto-raobil. Tomanovo ženo so zapt.i.
*  Žetezniška   nesreća,    iz   Krakova:   Na   postaji   Zaganka na nisko-Poljskcra se je odtrgalo dvajset vozov tovornega vlaka ter zcirčalo po strinem bregu.  Vozovi  so se popolnoma razbili.   V enem  vozu  so  bile vžigalice, ki so se užgale.   Pet  sprevodnikov je bilo teiko ranjenih.
*  Zmaga Rooseveltova. Iz New-yorka poročajo:   Roosevelt  si  je  pri-boril v državi Ohio veliko zmago. Od 48 delegatov je 42 zanj glasovalo. Ta poraz   Taftov   smatrajo   za  odločilen. Pravijo, da bodo ćelo oni delegati, ki so bili dozdaj  za Ta rta,   glasovali   za Roosevelta.
*  Kuga v Hongkongu. Iz Londona poročajo:  L'radno  poročajo iz Hong-konga, da je bilo tam v zadnjem tednu 208 slučajev kuge, 170oseb je umrlo.
-   Predor   v   Vatikanu.   Iz   Rima poročajo: Papež je >el pred par dntvi prvikrat skozi novi preuor,   ki   so   ga napravili   iz njegove   sprejemne   sobe na vrt. Predor so napravili v to svrho, d* ni  treba   papežu   hoditi   skozi vatikanske dvorane, kjer je vedno mnogo obiskovalcev.
*   Debeli deCko.   Jako  zabavno anekdoto i    \\ a<ihin*runskih  \ ladnih
listi.
Bivši amenški državni tajnik, se danji senator Ml. Root, ki je obenem tuđi miiijonar. si je pred kratkim vz,el za slugo mlađega zamorca. ki je bil v službi jako priden in poslušen. Ne-kega dne ga je vprašal senator Root, kje je koš za papir. >Tega si je vzel gospod Rilev. je odgovorit deček. ^Gospod Rilev?- je vprašal Root. -Kdo pa je to?« »No, naš sluga;, je odgovoril deček. »A tako. ti meniš Petra . . .«. je pripomnil Root. Čez par dni je vprašal dečka, kdo je po-zinii odprJ okno. »To je napravil gospod Lane.* je odgovoril deček. i Gospod Lane? Kdo za vraga je ta gospod Lane? »No, čistilec oken*. je odgovoril deček. »Poslušaj dečko . je rekel senator. ne nazivaj vsakogar tako slavnostno za gospoda, imenu} ljadi pri njihovem krst-rvem unenu. sicer jaz ne veni. koga inenti.« Čez dobro uro se je prika-zal deček pri vratih Rootovega pri-vataegB banovanja ter zaklical: »OfitL imami caka neki debeli dečko. ki Iioče 5 trtoj govoriti.« Senator Ra je precej čudim pogleda!, ko je spo-znal. kakšen učinek je napravit njegov ukaz. Iliiro je skočil s svojega stdeža, kajti debeli dečko < ni bil nihče drugi nego — predsednik Taft.
Gospodarstvo.
—  Dobiček    pri nov ili dvekron-skth oovcih.    I me 2<». t. m. so izdali prvih    pet milijonov komadov  dve-kronskiii novcev.   Vsega   okupaj   ho-do nakovaii 17 in pol milijonov    ko-madov.   Za kovanje teh novcev bodo porabili    stare goldinarje.    Novi dve?-■-      ' ;    novci    so za 2*3 grjma laij! —,    „ idmarji    in   malo turej relatj\iio manj čistega srebra. Kajti doćim je bilo pri 1 kg kovanih goldi-nar»ev 900 gramov čistega srebra, je pri  1  kg kovanih dvekronskih novcev SMN> S35 gramov    čistega srebra.   Tako torej   profitira država z uzirom na riiMftžnjn ceno srebra pri vsakem dvi^flHUkem novcu okroglo M) vinarjev.   Pri 17 in pol   milijona kOHMiii   ho   torej    profitirala -V/, rnnn~-ra kron.
Jaoasnii list obsetja 8 strani.
Indajatrlj   !n   od^o^onii   urednik: Kasto PtiHUt^kniM-k.
isMmtnlmM in tlsk »Narodne tiskarnr t.
Mncoje gospoda   dr. tdgarda Saisa
v Solunu.
Cjospod J. Serravalki.
Trst.
Prcizkusal sem na nekatcr'i bolnikih bute^ke Vašega Serraval-k>vega kina vina z žetezom, ki ste mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. l*ri enem i7med teh bolnikov v re-kofivalescen.i sem inogel konstatirati, da so njctf«>ve moći s pomočjo tega vina liitro narastle, spJosno stanje se je znatno zboljšaio in tek se je zopet poiavil. Drugi slučaju kjer sem dosegel imenitne uspehe, )e bila m-ka porodnica, bolna na malaricni mrzlici. Vaše vinu je zmagalo Lavtr-ranovega parasita. Ta dva slučaja mi zadostujeta, da bom zanaprej . edno zapt^oval Vaše vino vselej, kadar bo prilika.
SoAh«, 5. uiaja 1909.
Dr. E. Saias.
Ma   moptte   si   predstavljati,
kako nad vsc dobro se clovck po-čuti, če si umiva glavo s Piksavo-nom. Fiksavon je dobro, tekoče ka-tranovo milo, kateremu se je po pa-tentiranem kemićnem potu odvzel slabi katranov duh. Znano je, da je katran naravnost prvomočno sredstvo za negovanje las in kože na glavi. Najznamenitejši dermatologi smatrajo negovanje las s katranovim milom za najboljše. Tuđi v svetov-noznani Lassarjevi metodi za negovanje las, igra vporaba katranovega mila za umivanje glave, glavno vlo-£O. Piksavon ne čisti samo las, tem-\ eč po svojem vsebovanju katrana naravnost pospeševalno vpliva na ra>t las. Piksavon da krasno peno in se da zelo lahko sprati z las. Ima prijeten duh in po svojem vsebovanju katrana učinkuje proti parazhar-nem izpadanju las. Cena stekienici dveinpol kroni, zadostuje za več me-secev. V vseh boljsih brivskih salo-nih se tuđi umiva lase in glavo s Piksavonom.
Bor zna   po ročila.
Ltvbttanska
^Kreditna banka v Ljubljani".
Uraisl kan' đunajsbe bone   23. maja !§I2
■•l«tk*«l »•»Ml.           Dnir"      BU?0VR
4«', majeva renta     ....       89-20            8940
4-2« . srebrna renta ....      92*05       92*25
V9 evstr. kronska renta   .   .       89-20 j      89*40
4° • osjt.         „           „        .    . rt    88-80!      89 —
4« t krant«ko deželno posoJIIo \\   9225 j      93 25
4% k.o. čelke dež. tmnke   .      91*75 i    92 75
m                           *                 j
Srećke U I. 1860 •%     ...      442■— \    454 —
w      „    M 1864.....     6I0-—      622 —
m     tlske......      291'—      303 —
„      icmeljske  T.lidajc   .  | 296—     308 —
M             »        H.     „       .   i 262—     274 —
„      ogrtke hfpotečne   .    .  j 243 —     24«> —
„      dan. komunalne     .         495*—     507 —
„      timtT. kreditne   .   .    .  | 489*—     501 —
„      t}«Mfanske   ....       71 —       77 —
„      aw»tr. rdeč. krila    .    .       56-50       62 50
^     oflr.       M       M       .   .       3.V50!     41-50
m     bM«ltal.....      29^0,     33*^
„     tarfke......242^0;   245 60
i ••lailoau                                i
Ljubljanske kre*tne banke  . i  454 — j   460 —
Avstr kreditne^« znvoda .    .     638 — j   ft39 —
Dunajske banane družbe .    .    530-90 (   531*90
Južne idemice.....^04 10     10510
Driavne žc«exnke   ....     729*501   73050
Alpine-Montan.....964 —     965- -
Ce*ke tšadkome družbe   .   .    37fr—     372^
Zhrnosienfke banke.   .   .   . | 27950!   280*50
CeMnf........       U-4CJ     1142
tfirke     ..*•••••! 117-80-   118-—
Frankl........   .    .       95-fv5      9575
Llr«    .    .   .'.».v.-.   •    A   W'65!     ^490
Pablfl-    .......    . I 254*25    ?55'25
Žitne odu« v Budimpeiti.
Une 23   maja 1912. T • r m i u«
Pšenica za maj 1912 .        .    23 50 kg 1V94
Pšenica za oktober 1912.        za 30 kg 11 52
R£ za oktober 1912       .   .    ra 50 kg   970
Oves za oktr.ber 1912    .    .    za 50 k*    9 26
Koruza  za maj   1912   .     .    .    za  hO kg    «-14
Koru«* za juti) 1912 ...    za 50 kg   9 19
MeteoreloSično norceilo,
Yn»a Mi mmjtm Sit-2              Srcinji rrič«' tltk 3*-7C •■
.2.    MHt>    ~^     5*2   : VetroTi         Nebo
i *»<« TS, gž___________
22. 2.pop   729-4       17 0   brezvetr.   oblačno. ..   9. zv.   729-2       15-0 t  si.   jug   i
23   7. zj. ■ 729 5     13*7 ' brezvetr       dež
i
Srednja    vferajšnja    temperatura    150», nomi. 14^",  Pađavina v 24 urah 33 mm.
TreankJ psini
mešane stroke — dober manufakturist,
±eli premeniti službo.
Ponudbe s pokoji pod »Moč« — na upravništvo »SIov. Naroda«          1877
Miša
mešane stroke Uće službe v večjo trgovino do 15. junija. Naslov pove uprav. »Slov. N.«
Asekurančna   pisama   išče
pisamiškeoa nradnlka
(obenem inkasanta), tuđi penzijonista z lepo pisavo, vesčega slovenskega in nemškega jezika. — Lastnoročno pisane ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod „A 25",        1904
I
ki  je   dovršila   trgovski tečaj z dobrim uspehom,
želi  primerne  službe.
,   .   ;^:.-ja.   :«aiiov   pove   upravniitvo »Slovenskega Naroda.«                            1898
Sprejmejo se takoj
liva Kovaška puka
in dva učenca 189d
.            s hrano in stanovanjem.    ==
Maliad WcUs. LjaBliaĐa, KoalBiaa al. 13
Lepo po^5tuo
na  Cvili ŠL  5,  pri  Žažembergn,
na ravnem, tik okrajne ceste, hiša, vse gospodarsko poslopje in zemljtšče skupaj ležeče, za 45 mernifcov posetve, 12 johov hoste, lep sadni vrt in za 100 centov mrve koženja, se iz proste rone za K 16.000 proda.
Ponudbe na lastnika            1900
Ivu Zaletel, istotam, da 30 6 t- L
Prva  avstr. zavarovatnica  proti
tatinskema   vloma   ▼  Liat>l}ani,
WoUova ulica §t 6,
kat era zavaruje : na življenje, proti tat-vini, požaru,   nezgodam itd.
sprejme vet zanesl^ivih
zz pod selo ngodalml pogojL k
BolinsRa kisla voda.
Grajski studenec  (Thalhrim).        « Čisto naravna  alkalijska.
Priznano najboljša 18a6 [
zđravšlna in namizna voda.
Ta kisla voda, pomešana z vinom, ne i i izpremcni vinu prvotne barve, zatorej za-
htevajte po vseh gostilnah   to vodo,   ka- <
tero priporočajo zđravniki pri raznih | ; notranjih  boleznih.    - Dobiva se v vseh >
večjih   prodajalnah  in  boljsih  gostilnah.
I            Glavna zaloga in skladtšče:            s
; Ani.   Kf isper  v   Ljubljani. '
•t Zastopnik : E. Rooss v Kranju. ss >
H dobe vedno v veliki iidiri v
fflšrtšui knjiga ni
Ne bodite malomarni, \
k Iz opazite, ia ua iipalajo Usje,  ,
I  da  imate prhljaj, ter rabite takoj   I
I     dr. Drallejevo
tllllil I1SI1 illL
I   Učinek je presenetljiv. — Cena K 2 50  I
I in K 5•—. Dobiva se v lekarnah, dro-   I
I  gerijah, parfumerijah in boljsih brivni-   I
I                 cah. — Izdelovalec :                 I
I Jurij Drelk, Podmokli n. L.  I
vseh vrst, izdehtje naj okusite je, solidno in po nizki ceni
Kontoristinja
z daljšo prakso, stenografinja, stro-jepiska, ki službuje pri velepodjetju želi premeniti službo
1843  Naslov pove uprav. »Slov. Naroda*
Bri vnica
v  Ljubljani, na jako prometnem  kraju
se otoa v najem ali pa proda.
Nastopi se lahko takoj.        1875 Naslov se izve v uprav. »Slov. Naroda«.
Proda se dobro   obranjen
lutni Klavir
„Bdsendorler". l7S-
Poizve se Pred ikolljo SL 15/UL
OM! kontipiient
3 */, leta odvetniške in 1 leto sodnijske prakse,
UđF*    išče   mosta,
Cenjene poDudbe pod »Dr. N. N.« na upravništvo »Slov. Naroda«          1876
Proda se dobro idoča in lepo urejena
nasproti kolodvora v zelo prometnem trgu na Gorenjskem. Mesečni dohoditi 240—280 K, po leti do 360 K. Proda se zaradi prevzetja druge brivnice. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
GotiE'f \U poiil
lasničar,   kakor tuđi prodajalec, 19 do
23 let star,   slovenskega   in nemškega
jezika zmožen,
se sprejme takoj za sezijo.
Franc SvadSena, Hlei pri zdravnfsKem domiL !
Sprejme se takoj
1 kkparski pomoćnik li in 1 vajenec li
s hrano in stanovanjem     1893
Mo Bfc klegaiski moite Mi Vleol-Vidu nad LioMjano ie naprodai
z gospodarskim poslopjem in vrtom, xr sredini vaši ob glavni cesti. — Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda.«c          1894
(kliutavBicaDdniga mač.
se sprelme tako). |
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
Dve hiši naprodaj.
Ena pri fami cerkvi v Srednji vaši, zgrajena leta 1905 za hotel in trgovino, na jako ugod-đnem prostoru za promet, zli prostori in opravo, kakor tuđi okrog 2  orala travnika.
- Druga poleg Bohmjskega jezera z dobro urejeno gostilpo za tu>ski promet, poleg velik vrt in njive za stavbne prostore. 6352 m3t pravico poleg svojega sveta ob jezeru za kopahšče itd. Zemljišča, gozdov in pašnih
' pravic nad 18 oralov. Velika prihodnost na obeh gtraneh Caka kupca, kateri ne bode zamudil prilike, ki ni vsak dan na razpolago. Pojasnila daje BL Oroboiek v Sobln ski
j Bistrici.                                                     1874
I Kovaškega I pomoćnika
starejšega, samostojnega delavca
sprejme takoj     i
Josip KunstlBP, kov. mojster
i v Ljubljani, Tržaška c. (LefM pot 1.)
ii? *ti-r                                                                                              «1 nvFNSVI   NADOn                                                                                               Stran 7.
T«to«». m—. w.                                                    •  |^ta MST. ■«taa«vljMMi  **lniftka  družba                           427                         T.i.fon «•«. M.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stawfci§o  podjetnifttvoi  pisama za  at4iitefctM»*  ta ata»bwlalmi*fca  4*ta| tosaratvo  in  mizarstvo a  strojnim obratom za stavbaa in fina dela; opekam« • strojnim obratom v Kaaazali in »a VM«| kamMlaml w Patfpafti in v Opatiji. — Priporoča aa za stavbna dela vsake vrsto.
Mlnjnflliiilnl
prenctlča
pri Bata Eatita,  voditelja fo-stila« ćlaaftv H. S. 0.    186J
v nllcl Carradoii it. 15.
iOLia gosii
i Mttutn. trafiko ii plajalio
▼   prometnem   kraiu    oa    Gorenjskem, ob   glavni   cesti,    bliro    farne    cerkve,
a suda M mifM mi v oaiem.
Ponudbe  na :                 1689
fr. Stupica ▼ L{ ubijani, trgovina z ielezaiao In nsliedslskisii atrstL
[MSP Zdrnženi čevliarjl
:^S^S*  v Ljubljani, Wolfova ulica št. 14
prlndiiif^lilitii^ ir-a                    _
?u vrste moikifc, damskih in strsikik čevijev        Bm^^^M •uri ss psis,  vrrleo,  sspsakSt  čistila itiL ^s^J^m^   |
vedno v na već,i izfcer.
HkM za mu srh ■ tofst ^Tlie. ^
izdelMJejo se po wmmr% v tmmtmi *mimw   ^B -     ., *pr**«fita#o  &• t»d* popravila. HL
I     ostrrifc* tt6M, ccae mMbc. — Zuaan.ia I  naročita pf«ti pov«r!u. — Zafctrvajte cenke
E 110/12 9                                                                                             1902
Dražbeni okISc.
Vit spodaj ocasmeĐiefii ssdMp, ▼ izbi št. 4. bo
dne 9. julija 1912, ob pol 10. uri dopoldne
dražba posestva
vi« it. €• s. sw Krvsvsps^ ia vi. it. 32 đ. o. Osclnik, obstoječega iz 3 hiš, wet foapodarskik psslspif is mlina, 13 travatksi, 16 niir, vrta, \2 psiniksv ia 3 aszd€vt a pritikline vrs4. kž icstoti ii dveh ksnj, MkSt krava, te!ic*, i unca, 3 srsiitov ia vsi fospsdarakega ia p#-ljeslssfcega orodjs.
Seprem:r- a - a. kteri je prodati na dražbi je doloČena vrednost na Sa 192 K, pntikhni na 2098 1C
Na?rran*i  pooadek xaa5a 23 527   K,   pod tem  zneskom se ne prodaja.
Dražbene hkratu odobrene pokoje ra listine, ki se ti*e;o neprem;čain (zcmljtiko-kojižo: lzpisek, h.potckami izp -ek. izpisek iz kata trs, cenitvene zapisnike itd.) smefo tišti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeiii sod-niji,  v ubi Št. 4,  med opravilnimi uramL
Pravice, katere bi ne pripuŠćale dražbe, je o<jTa«iti pri sodniji najpoz-ne^e v draibenrm obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uTe^ja^Ijcsi giedć nepremičone same.
O oadaljtiih dogodidh dražbenega pofpssja <e obvestiio osebe, katere !fr.a>o setia1 na DepremičsiĐah pravice ali bremena ali jih zadobć t teku drai-bcncfjB po*topanja tedij samo z nabitkooi pri sodniji, kadar niti ne stanaje;o ▼ okoliša spodaj ozaameiijeoe sođsije siti se irrscnujco tej t sodnem kraju 5t3QH)očega pooblaščcsca za vrcčbe.
C kr. okrajna sodnija Vel. Lašče, oddelek l!n
dae 8. roajnita 1912
Ali ste nervozni?!
^^^-jflflNNBj^-^^.                Ali ste slabotni tn onemogli r  Ali Vas je  H
zapsstila moć   m mladostna sveiost r   Ali   ^B
isHrte tlsb tek ? Ali imate neredno telesno  H
L    odTajanjr, bolećioe ▼ križu, ^lavoboU  po-   ^M
\    rnanjkanje spanja in ali or»aznjete, da Vam   ^B
je fi^ifefiska moć opeiala?                            H
Zakaj ne poizkusite elektricitete?         H
Ako se sklicujete na ta Časopis, Vam   H
proti vpoiiljatvi  10 vinarske znamke po<    H
ljetno brosorico o  »moderni  elektriciteti«   ^M
gratis in franko "*' I
r^^^j^-^m A ssr V^>^   ^SBBJ     in   ^110   ^1^*   pripravljeni   Vam   ▼  našem   H
l,^^^^?!—_-I—1^^^*^  ^>    zavoda demonstrirati našo priinano metodo H
■^HB^HBK]BSSSBBJHNNJHBJ9NNNJS|                                                                                   H
Eltktn fitaliztr. ziiv. irtnadnln mt. Mwti]\mml 11731
^HBNBBS^HBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBl
Prsiaiaika i tt
▼ trgovino x raznim blagom Govori slovensko, nemško in i talijansko, 1878 Naslov pove upravništvo »SI   Naroda«.
Spnjm za mjfl tniiin i ne!, blaooi
tmovskeia Mi
ki  je izvežban   manufaktunst    in   spre ten prodajaiec    Vstop  tak oj    Pooudbe je poSiljati na nasiov :         1879
J. Elsner,  Litija.
Antikvarično
se kupi i Jurčič:
Zbrnni 5Pi5l
IH.,  VIU.  in  XI.   XT. — Pcnudbe  na
„Narodno knjigarno"
v LfabiiaaL
! POZOR!          POZOR!|
£. Nainaniam cenj damam tu m na ^ ^ deželi, da prodajam do 8. maja vsc V P    blago, nahajoče   se   v   moji   trgovini   *
^ slžinikt, itroškt; ksplte. iportce kape .
^        kakor tndi vsc potrebšćine za modistke        $
f zaradi uredit« po giebofco nizani teii !
^    Opo2arjam   obenem   ccn).   dame,   da   ^
»bodem moj salon znatno povećala in   ^ se bode nahaial od 8. maja nadalje na    *
l: Starem trgu štev. 21. :
>:            ^                            $
i   8«,         Minka   Horvat,    modistinja.   r,
■r                                                                                                          &
/z proste roke se proda
:VILA:
v KAMNIKU
z 9 sobami in pritiklino, lepim sadnim vrtom, parkom »n koD^li^čem, even. se
iST* odda *^K
stanovanje za poletje
s tremi sobami, popolnoma opremljeno. Natanfneie povedo             1842
Ane  Soss   dediči  v  Ljubljani.
Us isssls Ia đrstao         |
po nizkih cenah priporočam svojo   ■
bogato xaloieao    n   I
trgovino
; plan Wnni ii neli vnt kra-minkiBi blagani ii pleteiiuii.
■■■4 Devoclonaliie
tn vse vrste bla^o SS SOt]a pStS>
TinSb Om bwrti» ilmiln.
I yinton Ikof
I^Đsajaa teta, ? Mč gctil« it. 8.
Kupi se  še   malo rabljen
Mirni motor
na 8 HP.
Punudbe pod »Motor« na upravništvo »Slovenskega Naroda«                    1834
Kan .liku'
Jevsakdan m'
vso noč odprta.
.   .       M. V. Izlakar.    =:
mlzlctaikora in potmkom ki obučejo KaiDĐik v Dlagolioloo oazoanje! III
Gostilna pri Petru
Bal         MAHM1K    % elika nUca 1S»         III
Hl   prlporoča svojo izvrstno kuhinjop fina narawna vina in Men-   9||
Hl   geško   dvojno   marčno   pivo,   vte   po   zmernih   cenah.         Na   |||
Hl   :i    razpolago so sobe za tujce,   po jako   zmernih cenah.    ii   |||
E19   18fQ6                       Z velespoStovanje^i    S^^^^k*    gero»nlk.     BBB
S 8/11/40.                                                                                              1831
Ja¥fia prodaju.
w konkurzni masi Gašparja Stimpfl, neprotokoliranega trgovca v Šmfcr-jeti se nahajajoče v zapisniku z ene 3. januarja 1912 opr. št. S 8/11/10 popisano  in sodno na 2051  K 86 h cenjeno
uiiitn is šprai) blago s štatunsfto op m
bo iavo3 prodano đse 25. meja 1912 oa lim raesta v Smarleti. Dražba se mn oli 10. dop.
Ponudn^ki morajo položiti 10 odstotko*v cenilne, oziroma izklicne vred-nosti na roko podpisanega upravnika.
Pod cenilno vrednostjo se ne bo prodajalo.
Po domiku mora plaćati zdražitelj ćelo kupnino upravniku mase. — Za nada! n » shrambo blaga po domiku mora zdražitelj sam skrbeti.
Za kakovost in količino predmetov, ki se prodajo, ter za popolnost in resničnost inventurnega  zapisnika   konkurzna masa ne jamči.
Ioventurm zapisnik si lahko ogleda vsak pri upravniku, ali pa pri sodniji v Mokronogu, kadar hoče.
MOKRONOG, dne 14. maja 1912.
Gustav Omahen,
e. kr. notar kot sod«*i npravitel]r
^|                            Krasna umetniška reprodukcija v već barvalt                             |9
3 .-.   .-. znamenite Groharleve slike .-.   .-. 1
■                          ustanoviteija slovenske književnosti                          M
B visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiŠe. Ta B ^1         reprodukcija je sploh najlepša in naj dovršen ej ša kar jih imamo Slovenci         99|
B                 ==    Cena s posto K 3.2O.     .....                      »
^m                                           Dobiva se v                                          B
IHARODHI KhJiGARHl v mani, Presemova 111
oDaaDDDiDaaanaa
5 JPi? ni%ko reduciranih cenah S
■■                           prodaja                            wmm
D „cRngleško shladišče obleh" Q
D spemladanske obleke sa gospode, dečke D B tn otrohe, ter najaonejšo konfekcijo sa ^" B                   dame in deklice.                   B
&■ ^. jSeraatoaič, £jubljana, PUestni trg S. 55
aaaoPDOiDaaaDaa
Prešeraove i\M
nt* i ptiia h umu *m* Iv. Bonač v Ljubljani.
C«M Sttld • hVMb         »3 1
; rejema zavarovao|a CloveSke^a 2iv-prja po nairmznovrstneiflh kombtna-cijah  ro<5  tako  ufodmmi   popoji,  ko nobena Ofuga zavatavalnica.
Zlasti je anodno zavaravani« fM (k/živetje u* smrt z man^ajočimi st 101                    vplatitt.
„SIvAVIJA"
•"• • ••.   vmmimmm*  tatipofalm  banka  v  Pragi.   .*.  -  .•.
imrvml toaWH B ll,T»a^ltf-2«. —  t-r»lf^r-. odskotf^a* ta kaaJtalli« S llSa3t0.80S-il. ■* vtlttoti irafi fii|iwiM nvarvvalaica msc drtare i vactkori sl#vaasko-narođao upravo.
■*■ Janu mwrriiima SS£^iS- i meti alid ŽTlL -m
Zavaruje poslopja in premiCnine proti požarnim škodam po najnlžjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kula ntneje. U2iva najboljši slovea, koder posluje.
Dovoljuje Iz Cistega dobička Udatno
podporo v narodne in občaokoristne
namene.
Stran 8.                                                                                               SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              117 štev.
Bih: etne!____________________Bamtl Mha a Mita li ■otop blaga za damske oMeto!______________Zahtevajte uzorce!
Razpis.
Pri podpisaoem deietaetn odboru ]e •tfdati mesto
Brovlzomeoa M. oozdankega polovalnega uiili
P*ača se dotoci po dogovora.
Prošnje, opremljene z dokaztli o starosti in domofinstTU, o strokovni SSposobljenoett, t. \. o gozdarskih štuđijah \a o praktični izobrazbi, o neopore čaost?, o znanja deielnih jezikov  ka kor  tuđi o tiztćni sposobnosti   ie    predložiti
do 20. luni ja 1912 detetaemo odboru.
V I.:~  ani. dne 17. »mja 1912.                                                           1861
Od dež. odbora kranjskega.
^^m       5'a^ru ot:..;;;^-   iz Ljubljar.    :p   ok^'ice v.judno   najnan ?m                     sBR
I=pr rt ioo Hora pliloe = I
^B                         na Sv. -Petra cesti štev. 59                        ^H
H| točila toiai tobra bi:cyska tiu ii izbono pmtigassko marcso pivo ^1
^H           fripoiočji   se vsem   bitfii   Godtčevim   gostom,   vs«m   svo    i r'  a    HJI
^H  teljem, zcaacen in gosto«, ter ftaftiia, vabcCa >ih k obilnemu obib ,j             ^El
^H                                        z  ođtiftnaa spoitaTan>ein                                1848  ^H
H                           AHA     PUAy     :>Mi!n,čarka         H
krila, kostume, plaAčet pelerine,  predpasnike,
olroške oblekice
plašćke, klobucke.  havbice,  čepiće.
higijsaicn: pstrsbšćine za RĐUoro^tlie
ta   vsako   modno   btago   pošilj«   ni   izbiro
M. Kristofič-Bučar
Llulilfana,  S^ari trg št. 9. Spli------EEHallalCZ        ^i^
= Za bi?mo!"
ure, zlatnino,  srebrnino
ter ure z      Tun"
: znamko     f J         "^
pn tvrdki
j Lud. Černe fc
I                   zlatar in trgovec,
11 Ljubljana, WaUsva uL 3.
^- I %. mJ® š
AVTOMOBILI
\m\ i lent
d. d.   v Mladi Boieslavi
svetcvno znani!
^ai^topnils:^:   Nikodem & Wetzka — Gradec ricar & Meiac    1
1          Ljubljana, prelcrncuo  tilica |t«u.  9          j$j
4      ti^^j       j   ^     i-     f      p p f  z&gp&s      Kn
/         ^^   i>uolo <>oqaio &a-ioq-o cbteii   ^^^         ^
I   Prešernova ulica štev. 7     v  Ljubljani      Prešernova ulica štev. 7
■                                                     združena   s
I   liyUluiu il pUpiljbill, J piJUliiifiii* ililUlIlillii ili jUluilillik »UiiblJiJliiSiiHII
■                        priporo^a stovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceiijskega,
■                        ." ■    komptoarskega,   risarskega,  -slikarskega in  solskega   blaga    . ■.
^                                    VW   naiboliše kakoTosti in po aainiž|lh cenah.   ~3m
I               Papir                  Pisalne in risalne            Crnilniki in utezi
H      kancelijski, konceptu it miotstrski in ti^ovski; kariran in                       noif*Gb Jfti&lfVC                              »opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižj ih cenah
^B       gladek"  rastrtran  z eno  in z dvema  kolonama; papir za                           wr^*
H       pisalni  Stroj;   mali   in  veliki   oktav za   navadna   pisma,       peresa,  držala,  svinćnike,   radirke,   risalni   papir,   risalne                                 R^Ulflltf^giflitftg^:
H                       barvasti papir in  papir za zavijanje.                      priprave, crtala, trikotniki. palete,  čopiči,  tuši  in barve,                                Wm€M^mgmWSmmumm%^^ff
m                  ^_                                a               —           ——                                                             »■        ■                                                                  umetniŠke  in  pokrajinske, ljubljanske in   kranjske.
B              I P9OYSllC    KHJIQG                                       ■ ■■■»O                                                      Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast.
■        vscbvrsioUnaipnprostCišihdoiiajnnejiihvsakefclikcrstL       najpriprostejše in najfinejse, crne, vijolčaste in barvaste.                             ^                                                         ^
S                                                                                                    ^   .   .                                                Narodna knjigama spreiema tudi naroda na
■                Mape                       Solskc mape            '       ■      ■           *     ■
■                      a sbraDjevajijc trgovskih pi&cin.                            " PUtDa m lz usnia teT iermena  za knjige.                     UlSSUalv    SI« O1C
■                                                                                                       Mape *» aeweaefce.                             ■                     .                          •
H                vsch vrst in vscb velikosti,  barvasti in bdi.                                                                                                                                               .
I       Spfeiemaio se todi narodila na zavitke s tiskaao finno       s pisemskim papirjem avstrijsLe^a in inozemskega izvora                                  dalje naroCila na
_       m^m                                                                                         ^ ^^ vdikostih, %m 4mm* la %m faspad«, za na-                    ,-                  i              !•   +           •
I            Soiski zvezki                      Tadno rabo )n tudlMj***          vsakovrstne tiskovine
■          «Mkmi, domaja ,Idelka ia iz drugih to»arm.                                  AlPUmi                              namreč   Mvitke,   vliitnlo«,   oniudla,   faktore,
H                          Trgovci dobe poeeben popust.                                              za slike, razglednice in poezije.                                                            trg«TSlUI plSOM itd. itd.