Kongres mora še prek obsežnih grmad dela
Kljub temu, da je do Dneva dela, ko naj bi šel Kongres na počitnice, komaj en m'esec, se temu delo še zmeraj kopiči.
WASHINGTON, D.C. — Čim bolj se bližamo Dnevu dela, ki naj bi za senatorje in kongresnike pomenil začetek počitnic, tem več dela se grmadi nad Kongresom. Pri tem ne bi mogli trditi, da politiki na Kapitolu zapravljajo čas. Ta teden bosta skušala senat in predstavniški dom izglasovati dogovorjeno skupno besedilo zakona o voliv-ni pravici, če ne v torek, pa vsaj v sredo. V senatu bodo danes začeli debato o predlogu senatorja Dirksena o spremembi ustave, ki naj dovoli posameznim državam, da vsaj za en dom legislature ne vpoštevajo načela “en glas, en volivec”. Usoda predloga je še zmeraj vi zraku, kajti liberalni senatorji so še zmeraj vneti za obstrukcijo, ako Dirksenovega predloga ne bodo mogli ubiti na drug način.
Plenum predstavniškega doma bi rad izglasoval zakon o financiranju vojaških stavb, ki ga je pristojni odbor že izglasoval.
Senatni pravni odbor bo v četrtek skušal potrditi Goldberga za našega poslanika pri Združenih narodih. Goldberg bo končno potrjen, toda debata o njegovem imenovanju utegne postati precej vroča, kajti niso vsi zadovoljni s to izbiro predsednika Johnsona.
V pravnem odboru predstavniškega doma bodo pa obravnavali zakon o imigraciji. Upajo, da bo debata končana brez ovir.
Svojo trnjevo pot bo pa nastopil predlog o novem federalnem tajništvu za mestne zadeve. V predstavniškem domu je Preskočil vse ovire, v senatu pa čakajo njegovi nasprotniki, da ga pokopljejo.
Pravi sovražniki kongresni-ških počitnic so pa nakazilni zakoni za federalni proračun. Ne-^aj Jih je že odobrenih, sporni Pa pridejo šele na vrsto. Neva-ren za počitnice je tudi zakon o Podpiranju farmarjev, ki nam ko, mimogrede povedano, naj-krže podražil vsakdanji kruh. Zadeva o podpiranju tujine pa še zmeraj tiči v skupni kongres-ni komisiji in se ne gane z me-s*-a- V senatu pa bodo morali razgristi še zakon o črtanju Pravice do dela”, kar tudi ne ° lahka stvar.
Kongresniki in senatorji zato govorijo več samozavestno, a bodo v septembru šli “čisto gotovo” na počitnice.
---- o—	■ •
Sovjetski obisk v Gvineji
KIOSKVA, ZSSR. — Uradna Poročevalska služba Tass je ob-lavila, da pojdejo v bližnji bodočnosti na uradni obisk v afri-^ .o republiko Gvinejo kar vsi ■pjki® uradni vodniki Sovjetije: ležnjev, Kosygin in Mikojan.
Vremenski prerok pravi:
Delno oblačno in toplejše. Ver-Uost neviht. Najvišja tempe-ratura 79.
DOM ODOBRIL PREDLOG O VOLIVNI PRAVICI ČRNIH
Predstavniški dom je včeraj odobril s 328:74 glasovom predlog za jamstvo uživanja volivne pravice, ki je vsem državljanom sicer zajamčena že v ustavi. Senat bo o zakonskem predlogu končno glasoval jutri.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predstavniški dom potrdil s 328:74 glasovom besedilo zakonskega predloga za jamstvo volivne pravice črnih državljanov, ki je sicer uzakonjeno v 15. dopolnilu k zvezni ustavi, pa kljub temu v nekaterih državah na jugu dežele često kršeno. Odobreno besedilo je bilo izdelano na konferenci predstavnikov Doma in Senata na temelju 26. maja v Domu odobrenega zakonskega predloga in na temelju 9. julija v Senatu odobrenega zakonskega predloga. Dom je popustil Senatu in pristal na črtanje odprave posebne volivne takse za državne volitve, ki je predpisana v štirih državah Juga. Senat bo o predlogu glasoval danes, nakar bo ta poslan v Belo hišo v podpis. Predsednik ga bo predvidoma podpisal v petek.	^	^
Novi grobovi
Frank Strojin
Včeraj je umrl na svojem domu na 1019 E. 63 St. 78 let stari Frank Strojin, rojen v vasi Mali Lipovec v fari Ajdovec, od koder je prišel 1. 1913. Bil je vdovec po 1. 1938 umrli ženi Mariji, roj. Černe, oče Mary, pri kateri je živel, in pok. Franka, 8-krat stari oče, brat Janeza (v Sloveniji). Pokojnik je bil član Podr. št. 3 SMZ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto. Čas še ni določen.
-----o-----
Tifdi imsrika bo s časom šivedSa metrski sistem
WASHINGTON, D.C. — Kongresnik G. P. Miller, demokrat iz Kalifornije, je zopet predložil Kongresu, naj Združene države uvedejo metrski sistem, ki je v rabi po skoraj vsem ostalem svetu. Opozoril je na dejstvo, da je podoben predlog stavil že leta 1790 Thomas Jeffer-| son.
Metrski sistem je uvedla revolucionarna Francija in se je postopno od tam uveljavil po vsej kontinentalni Evropi in po drugih delih sveta, v kolikor niso bili pod oblastjo Velike Britanije ali z njo trdno povezani. Lani je sklenila tudi sama Velika Britanija, da se bo oprijela metrskega sistema in opustila funte, palce in kvarte.
Tehnični in znanstveni svet tudi v Združenih državah metrski sistem v precejšnji meri u-porablja. Treba ga bo uvesti v celoti, če naj Združene države ohranijo svoje mesto v mednarodni trgovini. Zagovorniki u-vedbe metrskega sistema priznavajo, da bo prehod stal narodno gospodarstvo do 50 bilijonov dolarjev, pa trdijo, da bo sprememba veliko več vredna. Kong. Miller je predložil, naj bi posebni odbor celotno vprašanje proučil in stavil potrebne predloge.
------o-------
Dom izglasoval delno svobodo delu jetnikov
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je izglasoval s 323:0 predlog, naj bi dobilo do 1,500 starejših jetnikov v zveznih kaznilnicah pravico, da se zaposlijo izven ječ pri privatnikih in da gredo v slučaju resne potrebe do 30 dni domov. Predlog je bil poslan v obravnavo Senatu.
Gre za jetnike, ki so se izkazali tekom zapora vredni zaupanja in naj bi jim bila na ta način olajšana pot nazaj v svobodo.
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za delo je objavilo podatke o cenah za mesec junij, številke niso razveseljive. Povedo nam, da so cene narastle v juniju za pol odstotka v primeri s cenami za mesec maj. Cene rastejo torej kar naprej že 23 mesecev in zmeraj hitrejše; za toliko kot za junij niso zrastle že skoraj dve leti. V primeri s povprečjem 1957-1959 so se dvignile na 110.1%. Prekoračile so torej mejo 10% tekom dobrih 6 let. Za naslednjih 10% nam gotovo ne bo treba čakati 6 let, morda jih bomo dočakali že v par letih, saj so tekom zadnjih 12 mesecev poskočile za cela 2.1%.
Cene so poskočile v glavnem radi tega, ker se je meso podražilo za 6%, krompir pa za 2%. Dvignile bi se še bolj, da se niso pocenile nekatere vrste indu-
Vietnamski partizani vpregajo iudi ženske v gverilsko bojevanje
Za sedaj jilh še ne uporabljajo neposredno v boju, pač pa sorazmerno veliko v propagandi in pomožnih vojaških službah.
SAIGON, J. Viet. — Vse obveščevalne službe so opazile, da vietnamski partizani vključujejo zmeraj bolj ženske v gverilsko vojskovanje. Ženske morajo vršiti celo vrsto pomožnih služb, morajo biti za kuharice, perice, šivilje itd. Kar je mlajših, morajo v kurirsko službo. Prenašajo ne samo pisma in naročila, ampak tudi lahko orožje, zelo velikokrat pa tudi denar. Vojaška policija jih je zasačila celo pri organizaciji atentatov. Zelo intenzivno morajo sodelovati ženske tudi v propagandi. Nastopajo kot govornice, predavateljice, organizirajo tečaje za pouk v komunizmu itd. Organizirajo in vodijo celo demonstracije proti saigonski vladi in njenim organom.
Opazovalci mislijo, da vse to dokazuje, da gverilcem že manjka moštva za partizansko vojskovanje. Da jim manjka partizanov, sklepajo še iz drugega dejstva:	čeprav komunistične
napade izvršujejo večji gverilski oddelki, se le redko pripeti, da bi se spustili v odprte boje. Kakor hitro začutijo, -da so se jim sovražniki postavili resno po robu, se umaknejo in izogibajo spopadom. Sedaj se redno dogaja, da se partizani umikajo spopadom z ameriškimi četami tudi v nočnih urah. Marini in padalci so jih parkrat skušali zaplesti v boj v temi, pa so se partizani zmeraj pravočasno u-maknili.
Predrznejši so gverilci, kadar imajo pred seboj saigonske čete, takrat tvegajo veliko in dosegajo uspehe. Zato so začeli nekatere kraje kar oblegati, seveda v velikih obročih. Tak obroč so napravili okoli Saigona. Znotraj tega obroča neprestano napadajo večje in manjše oddelke saigonske armade. Iz Saigona je sedaj odprta pot stalno samo v smeri proti morju.
— o--------
Sukarno ni rdeč?
HONOLULU, Hav. — Bivši poslanik v Džakarti Howard P. Jones, ki je bil s Sukarnom v dobrih osebnih odnosih kljub temu, da je Indonezijec v zadnjih letih Ameriko vedno znova ostro napadal, je ob svojem pri-
strijskega blaga, ker je odpadla federalna trošarina.
Vsekakor je statistika federalnega tajništva za delo znova pokazala, kako prazne so bile obljube, da se nam bo življenje pocenilo, ker je Johnson znižal, odnosno črtal velik del trošarin. Johnsonov odlok je samo zavrl naraščanje draginje, ni je pa ustavil.
Da ne moremo pričakovati nižjih cen na drobno, nam napoveduje razvoj cen na debelo. Dočim so cene na debelo bile stalne skoraj sedem let, so se od lanskega junija naprej zvišale za 3%. To povišanje bo polagoma prešlo tudi na tiste vrste blaga, ki so zanj cene na drobno ostale nespremenjene.
Naj obračamo številke kakor hočemo, dejstvo, da se nam je življenje podražilo za 10%, o-stane dejstvo. Pomeni pa isto-
Pedzemna železnica od Bostona do Washlngtona
NEW YORK, N.Y. — Od Bostona do Washingtona se vleče vrsta mest, ki so med seboj skoraj spojena v eno, v ogromen “Megalopolis”, kot temu pravijo proučevalci naselitve atlantske obale naše dežele. Ceste so na tem področju s prometom tako obremenjene, da tega skoraj ni več mogoče povečati. Strokovnjaki trdijo, da sta za izboljšanje prometnih zvez možna le dva načina, premik prometa pod zemljo ali nad zemljo.
Za premik nad zemljo obstoja vrsta težav in poleg tega je promet tam že sorazmerno gost. Tako se je inženir Lawrence K. Edwards odločil za prenos prometa pod zemljo v podzemno železnico, ki naj bi napravila 400 milj dolgo pot od Bostona do Washingtona z vmesnimi postanki vred v poldrugi uri.
Po računih inženirja bi gradnja podzemne proge, železniški vozovi in vse, kar je potrebno za reden promet, stalo pri sedanjih cenah okoli 2.4 bilijona dolarjev.
■-----o-------
Mladi sovražnik Judov hotel napraviti samomor
BAMBERG, Nem. — Rein-hard Woitzik, 20 let stari zobo-tehnik, sin bivšega nacista, je hotel v ječi, kamor so ga spravili, ko so odkrili, da je on packal na grobove judov v Bambergu kljukaste križe, samomor. Po poročilu policije ••si- je z nožem prerezal žile v zapestju. Seveda so ga rešili.
To oskrunjanje judovskih grobov je povzročilo dosti zgražanja in protestov ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod v svetu.
-----o-----
Indonezijska bomba pred konzulatom ZDA v Singapurju
•SINGAPUR, Malez. — Preteklo soboto je policija odkrila komaj 10 čevljev od vhoda v tukajšnji ameriški konzulat na bi-cikel pritrjeno bombo. Po sodbi policije je bila ta postavljena tja po indonezijskh saboterjih. Vžigalnik je bil zvezan s posebno uro, ki naj bi bombo sprožila 20 minut potem, ko je bila bomba odkrita.
hodu sem na vprašanje časnikarjev, kaj sodi o Sukarnu, dejal, da ta ni komunist in da je treba imeti z njim potrpljenje.
Jones smatra Sukarna za “eno najmagnetičnejših osebnosti na svetu”, Indonezijci ga častijo in mu skoraj slepo slede.
časno tudi razvrednotenje dolarja za isti odstotek.
Optimisti so sedaj začeli obnavljati star zagovor visokih cen. Ne zanikajo, da cene rastejo, zato pa trdijo, da se zboljšaj e kakovost blaga in širi izbira. Skušajo celo naračunati, da je kvaliteta napredovala veliko hitrejše, kot so se dvigale cene. Seveda se je v njihovo stališče zakadilo tudi dosti nasprotnikov te teorije, ki pravijo, da je vse skupaj le pesek v oči.
Povišanje cen pomeni seveda tudi podražitev proizvodnje. Unijskim delavcem se v mnogih slučajih plačujejo dodatki na podlagi višjih cen, to pa naravno mora podražiti tudi industrijsko blago, ki mu cene že same po sebi silijo nakvišku.
Najbolj bo vse skupaj prizadelo upokojence. Šele sedaj bodo dobili povišanje za 7%, pri
Zakonski predlog o jamstvu civilnih pravic predvideva ustvaritev možnosti vpisa v volivni imenik vsem volivnim upravičencem. V kolikor bi to ovirali redni krajevni registrarji, bodo to delo opravili posebni registrarji, imenovani od zveznih oblasti. To velja za predele, kjer je bilo novembra 1964 vpisanih v volivne imenike manj kot 50' <■ volivnih upravičencev. Zakonski predlog odpravlja skušnjo iz pismenosti, ki so jo na jugu uporabljali za zavračanje črnih volivnih upravičencev v vpis v volivni imenik. Vsi novi predpisi veljajo v prvi vrsti za državne in krajevne volitve, pri katerih bodo imele sedaj zvezne oblasti večjo možnost nadziranja in zagotovitve, da bodo vsi zakoni in predpisi izpolnjevani in preprečene kršitve volivne pravice vseh državljanov.
Letošnji zakon o volivni pravici je najtemeljitejši in sega dalj kot katerikoli, kar jih je bilo v Kongresu sprejetih tekom sto let, odkar so črnci postali svobodni in enakopravni državljani. Pripomogel naj bi k pomiritvi v rasnem boju, ki ne vznemirja samo jug, ampak v precejšnji meri, tudi druge dele dežele.
------O-------
Čang poziva Ameriko, naj uniči Maove atomske naprave
WASHINGTON, D.C. — Ge-neralisimo Čangkajšek, predsednik nacionalne Kitajske (For-moze), je sodelavcu U.S. News & World Report dejal, da bi bila Amerika ob koncu druge svetovne vojne lahko z malimi sredstvi po zmagi nad Japonsko
tem pa lahko izračunali, da se jim je življenje podražilo ne samo za uradni 10.1%, ampak celo za nekaj več, kajti cene so se hitrejše dvigale ravno za tisto blago, ki ga največ rabijo, je pa manj potrebno za poklice, ki živijo od plač in mezd.
Povprečje 10.1% velja naravno za celo deželo. Je višje v velikih mestih in industrijskih središčih, manjše pa na deželi. Je višje na severu, nižje pa na jugu dežele. V krajih ob atlantski in pacifiški obali rastejo cene skoraj z isto hitrostjo.
Za nameček imamo sedaj še vojno v Vietnamu., Vojni časi u-stvarjajo razpoloženje po povišanj cen pri vsakem prodajalcu. To resnico smo čutili tekom korejske vojne, ne bo nam prizanesla tudi sedaj. Upajmo, da nas ne bo preveč prizadela.
zagotovila mir v jugovzhodni Aziji. Sedaj se je položaj močno spremenil, vendar še ni prepozno.
Čangkajšek je pozval Ameriko, naj uniči atomske naprave rdeče Kitajske, predno bo ta mogla izdelati večje število a-tomskih bomb in sredstva za njihov prenos. “Mi Azijci smatramo, da je peipinški režim popolnoma neodgovoren...,” je izjavil čangkajšek ameriškemu časnikarju.
-----o-----
Konec oglašanja cigaret na britanski televiziji
LONDON, Vel. Brit. — S sinočnjim sporedom je bilo konec oglaševanja cigaret na britanski televiziji. To je sedaj z zakonom prepovedano.
Tobačne družbe so si pomagale s tem, da oglašajo svojo robo preko radijskih postaj na ladjah, ki plovejo v bližini obale, vendar izven angleških teritorialnih voda, kjer ne spadajo več pod nadzor angleških oblasti.
-----o-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je objavilo, da bo za september poklicalo v oborožene sile 27,400 novincev, v oktobru pa 33,600. V septembru pojdejo vsi novinci v armado, v oktobru pa 29,000 v armado, 4,600 pa v vojno mornarico.
WASHINGTON, D. C. — Pravosodni odbor Doma je včeraj s 26:4 glasovom odobril zakonski predlog za reformo imigra-cijske politike Združenih držav, ki ga je izdelal njegov zadevni posebni pododbor pod načelstvom M. Feighana. Ta je po glasovanju pohvalil načelnika odbora kong. Cellerja za vso “navdušeno” podporo, ki jo je nudil predlogu. Feighan in Celler sta se bodla zaradi tega predloga že dve leti in sta se nedavno v plenumu Doma ostro udarila. Predlog bo v Domu nemara kmalu odobren, slabše pa kaže zanj v Senatu. Tam bo verjetno letos obtičal.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je prispel sem na 11-dnevni uradni obisk afganistanski kralj Zahir šah. Afganistan je južni sosed Sovjetske zveze. WASHINGTON, D.C. — A. Har-riman, posebni poslanik ZDA, ki je po svojem razgovoru s predsednikom vlade Sovjetske zveze Kosyginom obiskal glavna mesta zahodne Evrope in se ustavil tudi v Beogradu, se je vrnil sem in bo danes poročal o svojih razgovorih predsedniku Johnsonu. Časnikarjem je
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Luzar s 17814 Har-land Rd. se je vrnila po enem mesecu iz bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli!
Na obisku—
Capt. in Mrs. Anthony Skur sta prišla z družino na obisk k svoji materi Mrs. Anthony Skur, ženi pok. dr. Anthony Skur j a. Ostali bodo en teden. Dobrodošli!
Zopet doma—
Iz St. Vincent Charity bolnišnice, kjer je bil nekaj tednov, se je vrnil na svoj dom Mr. Louis Fink St. s 7213 Hecker Avenue, kjer je še vedno pod zdravniško oskrbo. Njegova soproga Mary je še vedno v isti bolnišnici. Najlepše se zahvaljujeta vsem za obiske in voščilne kartice. Samotni mornar se bliža cilju—
Robert Man r v, 48 let stari uslužbenec tukajšnjega dnevnika Plain Dealer, ki se je 1. junija letos podal v komaj 13 in pol čevlja dolgi jadrnici “Tinker-belle” sam preko Atlantika iz Falmoutha v državi Massachusetts proti mestu enakega imena na skrajnem zahodnem robu Velike Britanije, je od tega oddaljen le še 430 milj in bo nemara prijadral na cilj že ta petek. Njegovo samotno in pogumno potovanje vzbuja veliko zanimanja in občudovanja ne samo v Eu-clidu, kjer je Manry doma, ampak po vsem Clevelandu, drugod po naši deželi in seveda v Fal-mouthu na Angleškem, kjer napovedujejo, da ga bo pričakalo na obali preko 50,000 ljudi z mestnim županom na čelu, ko bo v spremstvu angleške kraljeve mornarice in kraljevega letalstva plul v pristanišče ob koncu svojega potovanja.
-----o-----
Ruski Judje so si priborili nekaj pravic
MOSKVA, Rus. — Lagal bi, kdor bi trdil, da je na Ruskem antisemitizem izumrl. Je še zmeraj živ, samo veliko manj ga je, v glavnem tudi zato, ker je število Judov na Ruskem zelo padlo. Nikjer niso več v Rusiji tako gosto naseljeni, kot so bili pred prvo svetovno vojno na primer v Ukrajini in Besarabiji.
Komunistični režim jih ne. nosi na rokah; jih vsaj zapostavlja, ako že ne preganja tako kot carska policija. Šele sedaj jim je uradno priznal nekaj pravic, pa še to samo za Moskvo in okolico. Glavni ruski rabin Levin je namreč dobil od vlade zagotovilo, da bodo Judje vsako leto dobili lahko za Veliko noč dosti presnega kruha (mace), dalje jim bo dovoljen ponatis novega molitvenika in končno bo smelo 30 mladih Judov obiskovati judovsko semenišče v Moskvi.
Da so Judje dobili te koncesije, ima delno zaslugo delegacija ameriških Judov, ki je uradno obiskala svoje rojake v nekaterih ruskih mestih in sodelovala pri obredih v lokalnih sinagogah, kar jih je še.
— Do leta 1933 je bilo mleko v tekoči obliki del rednega vojaškega obroka hrane v ameriški armadi.
dejal ob svojem povratku, da žele Rusi mir v Vietnamu, da pa to ne zavisi toliko od njih kot od Severnega Vietnama.
Draginja začela hitro naraščati



6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece && Kanado in dežele izven Združenih držav:
■	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
linited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
S3
No. 147 Wed., Aug. 4, 1965
Pege na našem izvozu
Amerika spada med tiste srečne dežele, ki več izvažajo, kot uvažajo. Izvoz je vreden povprečno $24 bilijonov na leto, uvoz pa samo $20 bilijonov, torej lep prebitek. Ako pa si ogledamo ta prebitek od praktične strani in ne samo skozi številke uradne statistike o naši zunanji trgovini, dobimo pa čisto drug vtis in ne ravno dober.
Dve sta vprašanji, ki si jih je treba pri tem zastaviti:
Zakaj Amerika toliko izvaža, ali samo radi nizkih cen in dobre kakovosti našega blaga ali pa morda tudi radi drugih razlogov? Dalje: koliko lahko naša dežela rabi izvoz za svojo zunanjo politiko? Tako postopa vsaka država, zakaj ne bi tudi naša? Ali pa more tako postopati in kaj jo ovira? Kratek odgovor na dve vprašanji bi bil sledeč:
Naša dežela lahko toliko izvaža ne samo radi nizkih cen in dobre kakovosti, ampak predvsem radi tega, ker tujim kupcem lahko odlaga plačila za kupljeno blago. Kupce mora torej kreditirati, kot pravimo. Ali so pa ti krediti tudi zmeraj varni? Zelo velikokrat niso niti na videz, pa to naših izvoznikov ne boli, ker jim federalna administracija jamči, da bodo dobili račune plačane. Administracija igra torej vlogo zavarovalnice. Praviloma nima pri tem zgube, toda so pa tudi izjeme, ki gredo v milijone in o tem javnost ne zve niti besede in to ni prav.
So še hujši slučaji. Vzemimo izvoz deželnih pridelkov. Naši farmarji jih pridelajo več, kot je treba, federacija mora pridelano blago pokupiti. Vsako leto se ji nabirajo velike zaloge, na primer pšenice, pavole, rastlinskih olj itd. Kam z njimi? Ker jih dežela ne potrebuje, jih mora administracija prodajati za tuje valute in ne za dolarje. To se pravi, jih poklanja, kajti dotične tuje valute so za nas brez prave vrednosti. Ako pridelke prodaja za dolarje, jih mora prodajati na dolgoletne kredite. Kdo bi na primer mogel verjeti, da bo, recimo, Jugoslavija v dobah do 15 let plačala take dolgove, če še sedanjih njenih tekočih zapadlih obvez ne more poravnati? Kakor zadevo obrnemo, zmeraj je Amerika na zgubi. Za javnost seveda trdi administracija, da so take prodaje potrebne, da ljudje manj stradajo po svetu. V resnici so take prodaje samo posledica napačnega podpiranja farmarjev, ki gre v bilijone. Vsako leto godrnjata nad tem tako javnost kot Kongres, toda politiki se na to ne ozirajo, kajti taka politika jim varuje glasove njihovih volivcev. To je nagib za vse skupaj in ne ljubezen do lačnega sveta v tujini.
Vse skupaj postavlja na laž našo statistiko za izvoz. Statistika trdi, da smo izvozili za toliko in toliko dolarjev, ne črhne pa besedice, ali bo ta izvoz tudi plačan. V večini slučajev takih “izvoznih” kupčij ni plačan.
Kongres bi napravil naši deželi ogromno uslugo, ako bi enkrat načel vprašanje, koliko odstotkov našega izvoza je res plačanega v dolarjih in koliko ga ni. Debata o tem bi postavila tudi našo plačilno bilanco v čisto drugo luč.
Na drugo vprašanje damo lahko sledeč splošen odgovor: Kdor le more, rad vpliva na našo zunanjo trgovino, ako mu to prinaša koristi. Federacija bi lahko rabila marsikateri izvoz in uvoz za podporo svoji zunanji politiki, pa tega ne more storiti, ker za kulisami začenjajo takoj posredovati različni vplivi domačih podjetij in njihovih prijateljev. Senator Fulbright je na primer zadnje čase protestiral proti temu, da je znana kompanija Goodyear onemogočila s politično taktiko kompaniji Firestone prodajo kompletne tovarne za umetni kavčuk romunski vladi. Zadeva je bila obravnavana že v javnosti, Fulbright ni odkril ničesar novega. Prodaja kompletne tovarne bi šla v račun naši politiki do Romunije, pa vendarle ni državno tajništvo za zunanjo trgovino pokazalo dosti odločnosti napram politiki podjetja Goodyear.
ne trgovine vsaj tam, kjer je v izvoz vmešana na en ali drug način naša federacija. Razume se, da imajo od sedanjega sistema koristi zelo mogočni gospodarski interesi naše dežele in da bi napeli vse sile, da tako preiskavo preprečijo. Preiskava je potrebna, da ustvari podlago za čiste račune. Čisti računi so pa prvi pogoj za temeljito reformo v tistem delu izvoza, ki ga naša federacija podpira v eni ali drugi obliki.
Predsednik Johnson gotovo nima interesa, da bi se boril s podjetji, kadar zahtevajo od federacije usluge te in one vrste, ki niso čisto upravičene. Ako bi pa spoznal, da bo drugače nastopila nevarnost škandala, ne bo okleval, da podpre tako akcijo.
j BESEDA /Z NARODA |
0 življenju rojakov v Veliki iriianiji
Takih slučajev je veliko. Proizvajalci nafte so na pri- burji in snegu vračali domov.
mer hoteli, da bi naši diplomatic pritisnili na Venezuelo, da glasuje z nami na sejah OAS, z grožnjo, da bo drugače morala Amerika spremeniti svojo politiko nakupov nafte v Venezueli. Še hujše stvari se godijo z izvozom in uvozom v okviru naše politike o podpiranju tujine. Tudi izvoz in uvoz v okviru akcij podpiranja tujine prideta v statistiko zunanje trgovine. Kar je blaga izvoženega, se računa v statistiki s polno vrednostjo, dasiravno ne bo nikoli plačano, ker bodo računi plačani iz zneskov namenjenih za podpiranje tujine. Seveda se za take izvozne posle tepejo vse izvozne kompanije. Zaslužek je masten, nevarnosti, da bi bil denar zgubljen, pa nobene. O bojih za take izvozne kupčije bi lobisti v Washingtonu lahko pripovedovali cele romane.
Senator Fulbright je napravil javnosti uslugo, da je sprožil vprašanje, kdo vse hoče vplivati na našo zunanjo politiko, v kolikor je ta povezana z izvozom, še večjo uslugo bi napravil, ako ne bi napadel samo posameznih slučajev, ampak zahteval preiskavo o celem sistemu naše izvoz-
ABERNAT, NR. ABERDARE, Vel. Brit. — Že zopet trije novi grobovi iz vrst naših rojakov tu na “Otoku”. Na binkoštni torek, 8. junija letos, sta bila v Wol-verhamptonu pokopana 72-letni Likar Jože in 42-letni Kolenc Franc. Čez 14 dni nato je bil v Northamptonu pokopan Štem-berger Lojze, star 60 let. G. Likar je bil rojen v Lokavcu nad Ajdovščino. Po prvi svetovni vojski se je preselil v Celje in tam ustanovil družinico in dom. Ni mu bila 1. 1941 prizanešena krutost oikupatorja. Pozneje se je besnost Gestapa nekoliko pomirila in je bil tam do konca vojske. Ob razpadu Nemčije se je vsa družina prebila v Italijo in 1. 1948 se preselila sem na “Otok”. Tu so si postavili nov
domača prosta zabava.
20-letnice žrtev Vetrinja leta 1945 in vseh naših ostalih žrtev med zadnjo vojno smo se prav lepo spomnili na Binkoštno soboto, 5. junija, popoldne v Bed-fordu. Ob 5h popoldne je bila v
stopila bregove in zlasti po'zu Hamburga in na onem sve-Westfalskem povzročila pravo tu pripoveduje ribniške štorije, razdejanje. Človek obrača — č. g. Peter Roblek pase duše
Bog pa obrne. Vsi državniki v Evropi so letos računali na izredno dobro letino, a so delali račun brez krčmarja.
Sedaj pa malo o naših rojakih, kateri so praznovali v zamejstvu razne življenjske jubileje.
V Milwaukee ju je praznoval 50-letnico dela v vinogradu Gospodovem — naših gora list ,č. g. dr. Jaklič Franc. Njega sem v mladosti poznal le po knjigi — lep, zanimiv življenjepis škofa Baraga — in tudi v drugih listih in revijah je mož precej pisal. L. 1944 sem prišel kot domobranec v Ilirsko Bistrico in tam gospoda večkrat srečal v župnišču, pri zelo velikemu, blagemu gospodu Karel Jamniku, dekanu tam. Žal, v novembru 1949 je ta mož kot pomožni škof slovenskega predela reške škofije umrl. Mož, sicer veliko-
---- -- - —-w	J	*
cerkvi sv. Jožefa tam slovesnaIrojak, je dobro razumel u-
sv. maša, katere se je udeležilo okrog 100 rojakov, nato pa v malem mestnem gledališču tam spominska proslava, katere so se polnoštevilno udeležili tudi Srbi in domačini ter je bilo nad 250 vseh udeležencev. Spored je bil preprosto, a zelo lepo podan. Glavni govornik je bil g. prof. Sekolec. Po končani proslavi je bila kratka, prosta zabava brez posebnega hrupa in plesa. Potekla je v zelo lepem soglasju in zadovoljnosti. Na splošno vsi
domek in letos se je mož preše- trdijo, da je bila to ena najlep lil v boljšo, lepo domovino, kjer šib naših prireditev in proslav, ni smrti ne solza. Pokojni zapu- kar smo jih imeli tu. šča ženo ter hčerki gospo Joži-j V septembru pričakujemo vi-co Basso in gospo Zlatko Križ-^sokega gosta iz Slovenije, pre-man. G. Kolenc je bil rojen v(vzvišenega g. nadškofa Pogačni-Franciji, kjer žive tam še nje- ka Jožeta iz Ljubljane. Predno
govi sorodniki, kateri so prišli v Francijo še pred drugo svetovno vojsko iz Mirne peči pri Novem mestu. Pokojni je umrl vsled raka na možganih. G. Stemberger je bil doma iz okolice Ilirske Bistrice in se 1. 1945 z ostalimi primorskimi domobranci umaknil pred komunisti v tujino. Vsem pokojnim želimo večni mir in pokoj ter bogato plačilo pri Bogu. Ostalim njihovim svojcem pa prav iskreno sožalje.
Veliko noč smo prav lepo preživeli. Slovenski obredi Velikega tedna so bili na Vel. petek v Bedfordu in v Rochadalah. Letos je tu na študiju cerkvene u-metnosti in glasbe hrvatski duhovnik č. g. Grgič Marjan iz Zadra, dobro obvlada sloveščino in prav rad ter marljivo pomaga našemu g. župniku pri dušnem pastirstvu med našimi in hrvat-skimi rojaki tu. Gospod je zelo talentiran glasbenik in je sestavil po novih cerkvenih predpisih zelo melodično in zelo lahlko za ljudsko petje Slovensko mašo, katero je cenzor cerkvene glasbe v Ljubljani prof. Matija Tomc zelo pohvalno odobril. Tako je bila na Vel. nedeljo naša sv. maša v Rochdalah in v “Naši kapeli” v Londonu. Udeležilo se jo je lepo število rojakov ter so vsi prejeli sv. obhajilo.
Vreme na Veliko noč je bilo precej muhasto. Na Vel. petek je bil pravi poleten, topel, jasen dan, na Vel. ponedeljek pa smo imeli neurje, dež in sneg. Ceste so bile ta dan polne izletnikov z avtomobili na morje in v prosto naravo, a se nato razočarani v
Je bilo letos na velikonočne praznike tu na cestah izredno veliko smrtnih prometnih nesreč. Njih skupno število je znašalo 109 — lani pa 86 — torej letos 23 več, nego lani. Hvala Bogu, da med smrtnimi žrtvami ni bilo nobenega našega rojaka.
gre v Rim na vesoljni cerkveni zbor, se cerkveni knez namerava ustaviti pri nas, da obišče svoje vernike tu ter pobirma naše otroke. Birma bo v Bedfordu in v Rochdalah. Prevzvi-šeni nadškof je naj višji predstavnik Katoliške cerkve našega naroda doma in v tujini, zato smo Bogu res lahko hvaležni za njegov obisk, saj še vedno vsi spadamo pod njegovo nadpastir-slko palico.
Dne 17. maja letos je bila v znani Rhonda Waley, južni Wales, velika plinska eksplozija v premogokopu Cumbrian Colliery. Žrtev nesreče je bilo 31 rudarjev, med njimi tudi upravnik rudnika, ki so bili na mestu mrtvi. Vzrok nesreče je še neznan. Med ponesrečenci hvala Bogu ni bilo nobenega našega rojaka. Res nihče ne ve, kje ga dohiti smrt.
Ekonomske razmere so, hvala Bogu, kar zadovoljive, le davčni vijak je vedno močnejši in tukajšnje prebivalstvo ne kaže preveč zadovoljiv obraz. Pri prihodnjih volitvah, če bo vladalo še takšno mnenje med prebivalstvom, sed anja delavska vlada mirne duše lahiko računa na poraz. Vse to ni moja briga, to vse pač bo svobodno določil demokratski britanski narod ter bo določil, ali sedanja vlada še vodi britanski brod naprej ali se bo obrnil ta k opoziciji. Je pa dandanes sila težko za one, ki pošteno vozijo državni voz v sedanjih razburkanih časih. Narod veiiko zahteva in ako iz državne blagajne v veliki množini gre novec ven, je treba vse to tudi nekje dobiti.
Drugače je med rojaki kar zadovoljivo. Veliko jih gre letos zopet dpmov pogledat in obiskat svojce tam. Kaj bodo zopet kaj letos novega od tam povedali, bom poročal pozneje. Po vesteh od tam je bila letošnja pomlad zelo slaba. Deževje,
Majnik je bil na splošno kar sneg, hlad, ter so zato vsa kmet-
lep in imeli smo šmarnice na'ska dela zelo zaostala.
Drugo
več krajih. V “Naši kapeli” v j polovico junija je postalo naglo Londonu je bila v maju vsako' izredno toplo ter so se sadovi nedeljo pop. ob 5h sv. maša s "zemlje kar dobro okrepili. Ba-petjem, po sv. maši pa šmarni-j nat — žitarica srednje Evrope— ce. Bilo je zelo lepo in povsod Jer vsi kraji ob Donavi so vsled lepa udeležba rojakov. V Lon- silne poplave popolnoma opu-donu je vsako nedeljo ob 5h po-jstošeni. Sredi julija je slično poldne v ‘Našem domu” sloven-1katastrofo doživela zapadna ska peta sv. maša, po maši pa;Nemčija, ko je reka Rena pre-
bogo, a dobro primorsko ljudstvo ter ga junaško branil pred napadi fašizma, nacizma in komunizma. Ko so se meje, oz. pota iz Ljubljane proti Reki med vojno malo bolj odprla, je č. g. Jalklič večkrat prišel v Bistrico in menda tam v župnijskih arhivih dobil precej materijala o Baragi, oz. 6 njegovih sorodnikih. Na Premu, dobro uro hoda od Bistrice, je župnikoval jubilantov sošolec, originalen, a zelo dober mož, č. g. Lesar Lojze, isto ribniški rojak. Tudi ta mož je med zadnjo vojno in po vojni veliko pretrpel in letos v marcu tudi tam umrl. Marsikaj so tam z ostalimi gospodi predebatirali in g. prof. Jaklič je zelo bistro zrl v prihodnost in to večkrat povedal na prižnici. G. jubilant, še mnogo veselih, srečnih dni, po smrti pa pri Bogu večno plačilo!
G. dr. Krek v začetku junija sporoča, da je dopolnil 60 let v Argentini g. dr. Miloš Stare. O-sebno moža ne poznam in o njegovih delih med ilegalo med o-kupacijo 1. 1941-1945 mi njegovo ime ni bilo znano. Ko sem bil 1. 1942 od februarja do julija tistega leta v Ljubljani na o-krožnem sodišču — z menoj vred je bil seveda v drugi celici tudi moj brat — in sva oba čakala tam na obsodbo italijanskega vojnega sodišča, je bilo ime dr. Stareta med jetniki dobro poznano, ker vsi težki o-sumljenci so bili mnenja, če nas bo branil dr. Stare, ne bo dosti smrtnih obsodb. Prav junaško je branil mož v februarju 1. 1942 vse obtožence na znanem borovniškem procesu. Žal, pri najboljši volji ni mož mogel vseh rešiti iz krempljev trdega, brezčutnega vojnega sodišča in še se ne motim, je 14 Slovencev takrat čisto po nedolžnem dalo svoja mlada življenja, a oni, kateri so bili res krivci, so se svobodno in brez strahu kretali po Ljubljani. To sem šele zvedel pozneje. Seveda, če je vse to resnica, tega popolnoma trditi ne morem. Naj bo g. slavljencu ob tej priliki skromna zahvala in daj Bog, da se slični slučaji med našim narodom doma in v tujini več ne ponovijo.
Abrahama je srečal letos v maju, kakor sem čital v AD, v Clevelandu štajerski “čeh” g. Slavko Šef. Gotovo je slavil ta dogodek v krogu svojih soroja-kov tam, gg. Melaher Jožeta, Toneta Megliča, Vinka Rožmana, Klobasa Pepija in drugih. Gotovo so bili vsi dobre volje. Seveda bi bilo lepše, če bi bili skupaj vsi bivši štajerski četniki, s katerimi sem preživel vesele in žalostne dni v Forliju in v Ebo-bju v Italiji. Bog ve, kje je sedaj vedno veseli, originalni Kranjčev Matija, potem g. Naj-virt, kateri je izdeloval lepe papirnate, a zelo umetniško izdelane cerkvice, g. Rude Orenik je menda nekje na Koroškem, moj-ster-veščak Hanzek v kuharski stroki nekje v Braziliji, Ferlinc Jože in Tivadar Franček tu na
nemških in slovenskih ljudi nekje blizu Aachena. Res lepo je bilo včasih kljub vsej revščini in negotovosti. Po 20 letih smo se vsi razkropili po vsej zemeljski obli in daj Bog, da se nekoč snidemo vsi skupaj pri Bogu v večni sreči. Torej, g. šef, še mnogo veselih, srečnih dni v krogu družinice in še preživete v rodnem kraju v res pravi svobodi!
Tone in Jure tam na hribu vedno kakšno uganeta tam v spodnjem “štuku”. Veste, kaj se mi je najbolj dopadlo. Jure pravi, da one preprostosti in domačnosti med našimi ljudmi zunaj ni več, kakor je bila nekdaj. To prav rad potrdim. Sicer so današnji časi precej različni od nekdanjih, toda preprost še vedno lahko ostane. Živimo po neumnosti res v živčni napetosti, vse hiti naglo naprej v neznano negotovo smer, obdaja nas okolje materializma in udobja ter večkrat pozabljamo na trpeče sotrpine poleg sebe in na našo slovensko in krščansko zavest ter se predajamo vabilu tujine. To je rak-rana današnjih dni. Hvala Bogu, še je dosti dobrih, poštenih, gostoljubnih rojakov, polnih preproste domače zvestobe Bogu in narodu in ti bodo nekoč potegnili za seboj vse one rojake, kateri so zašli v napačno smer. Torej, Tone in Jure, le še mnogo takšnih modrujta tam pred “hramčkom” in jih potem zapišita v Ameriški Domovini.
Prav iskren pozdrav vsem pošilja	Peter Selak
irifltwa lajsv* Imena pri Mariji WnebevzeH
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 8. avgusta, bo imelo Društvo Najsv. Imena skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši; zbrali se bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, odkoder odidemo skupno v cerkev; po maši ne bo nobenega sestanka. Možje in fantje, naj nas nikar ne motijo počitnice, ki jih uživamo, da bi radi teh opuščali naše verske dolžnosti; naš sovražnik — malodušnost — nas neprestano zalezuje, zato moramo biti zelo oprezni tudi ob času počitnic, zlasti pa ta mesec, ko praznujemo našo farno pa-trono Marijo Vnebovzeto.
Vsa čast članom Najsv. Imena, ki so se v nedeljo, 25. julija, udeležili v tako razveseljivem številu piknika, ki ga je priredila Slovenska šola na Slovenski pristavi. Poleg staršev, učiteljstva ter šolskih otrok je bilo na pikniku vse polno znancev in prijateljev Slovenske šole; prihiteli so rodoljubi od blizu in od daleč in tudi Slovenska šola pri Sv. Vidu je bila polnoštevilno ter častno zastopana. Od Marije Vnebovzete je prišel č. g. župnik Matija Jager, burno pozdravljen in aklamiran s ploskanjem. Med to veselo množico so se družili tudi naši odličnjaki: Rev. Francis Blatnik, g. prof. Janez Sever, g. dr. Mihael Krek s soprogo. Okrog štirih popoldne so se oglasili veliki zvonovi (iz Cerkelj pri Kranju) ter vabili posetnike k Mariji k petim litanijam; med glasnim zvonjenjem in pritrkavanjem so ljudje trumoma hodili v procesiji navkreber proti gričku in zdelo se je, da naše duše izročajo Mariji pozdrave:
Pozdravljena kapelica,
Mariji posvečena, junakom si postavljena, vsa s cvetjem okrašena.
K Mariji glasno naj zvoni čez breg in vso pristavo, naj naša pesem zadoni Mariji v čast in slavo.
In pesem je zadonela pri petih litanijah mogočno ter veličastno; pri oltarju Marije Po-magaj je vodil pete litanije Father Jager; okrog njega so se zbrali
man, Ivan Hauptman, Lojze Šef, Maks Jerič. G. Ivan Rigler je vodil odpeve, pri katerih so sodelovali krasni soprani, med njimi tudi ga. Mary Kokal in ga. Pavla Adamič. Po litanijah je Father Jager molil za vse padle junake, za katere je ta kapelica postavljena, ter nas ob koncu vse blagoslovil. Kapelica z Brezjansko Marijo je posebni kras Slovenske pristave. Okrog kapelice so krasne gredice rož in cvetja, ki jih je tako lepo u-redila ga. Urankarjeva. Za kapelico je posadila v obliki velikega srca, cvetje in rože v slovenskih narodnih barvah, rdeči roženkravt ter naj lepše bele in temnomodre petunije je skrbno izbrala ter z njimi okrasila v srcu ganljiv napis: “Slava junakom” ob 20-letnici krvave tragedije. •	"fl
Spodaj na parkališču je bilo zopet vse živo; naše kuharice so pridno delile jestvine, med tem ko so moški stregli s pijačo. Kar je bilo pevcev, so se združili v krasen zbor ter peli narodne pesmi, mladina in šolski otroci so pa imeli tekme v igrah pod vodstvom g. Rudija Kneza. Pod drevesi se je šopirila bogata miza s krasnimi dobitki, na njej se je blestela krasna slovenska narodna noša, ki smo jo najbolj občudovali. Slovenski šoli jo je podarila ga. Janežičeva. Povsod, kamor smo'pogledali, je vladala slovenska vzajemnost in prisrčno veselje.
Daleč doli pri bazenu so se kopali otroci ter odrasli; občudovali smo visoko skakalnico, ki je urejena po vseh uradnih predpisih, voda je tam 13 čev-ljev globoka. Koliko je bilo dela in truda, predno je bil dovršen bazen s pregrajo. Vse je bilo storjeno v par letih; to je znak umnega gospodarstva, ki ga tako uspešno vodi g. Jernej Slak. Poleg vsega je še vsestransko uslužen.
Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti je brez dvoma dosegel na Slovenski pristavi veliko moralno ter gmotno podporo, kar naj bo vsakemu zavednemu Slovencu v veliko zadoščenje, saj se trudijo učitelji Slovenskih šol z mladino, da bo znala govoriti in pisati slovensko in se ne bo potopila tako zlahka v angleškem morju.
Ernest Terpin
sami odlični pevci, go-“Otoku”, veseli ribniški rojak!spodje: Rudi Knez, Josip Mela-
Zakaj ceste kmhts rastefs
Cleveland, O. — Povprečna štruca kruha, težka 1 funt, stane 20.7c, pa je v njej le za 3.2c moke in primesi (za 2.5c pšenice). Ostalih 17.5c gre pa za peko, mletev, prevoz in prodajo.
Zadnja leta se je dvignila cena kruhu dvakrat tako hitro kot vsem drugim živilom. Lahko se čudimo temu, saj porabimo vsako leto 16 bilijonov funtov kruha ali 82.4 funtov na osebo.
Kdo ima glavni delež pri teh 20.7c povprečne cene kruha? Velike pekarne dobijo od tega 11.4c, razprodajale! 3.7c, farmar 3.2c, prevozništvo 0.5c in mlinarji 0.9c.
To pokaže, kje je glavni vzrok dviganja cen kruhu.
Ameriški peki trdijo, da je velik vzrok tudi v tem, ker se mora ves kruh prodati isti dan, kar ga ostane, ga vrnejo glavnemu razpečevalcu in tega je približno 7%.
Trdijo tudi, da se je povprečna cena kruhu od leta 1947-49 dvignila za 55%, toda pekovske plače na uro so poskočile za 103% v istem času.
Tudi mlinarji so v težavah. Poraba moke na osebo se je znižala od 1. 1947-49 od 135 funtov na leto na 118 funtov danes, medtem ko je padlo število mlinov od 412 na okoli 200.
Zato so peki prišli na misel, da bi bilo bolje in ceneje P°' služevati se “zmrzovalnega p°' stopka”, kar bi zmanjšalo stroške radi pokvare kruha.
S. P.
Najdaljša reka v Novi Ze-
g. Petek Lojze počiva nekje bli-Jher, Jernej Slak, Vinko Roz-Tandiji je dolga le 80 milj
S3
Po Hirsehevi - J. M.;
V valovih
graščinskega jezera
Kdor je zrl gospodično, ko je stala v kuhinji in pismo za pismom metala v ogenj, je Vedel, koliko je bila ura.” “Kakšna pisma?” je vprašal nadzornik z velikim zanimanjem.
“Pisma nezvestega ljubimca seveda,” je menila sobarica. “Sicer nobeden izmed Uslužbencev nikdar ne izve ničesar natančnega o skrivnostih naše gospode, vendar pa pravijo, da je bil ta ljubimec Jugov učitelj ali student iz Oklešnice.”
“Ne verjamem,” je ušlo nadzorniku.
“Gospodar in gospodinja tudi nista hotela ničesar vedeti o tem. Zato se je gospodična baje večkrat prepirala z njima,” je pripovedovala mladenka dalje. “O vsem tem ne vem ničesar zanesljivega, ker še nisem dolgo tu v službi. To Pa sem videla, da je bila gospodična zelo žalostna. Tega trpljenja ni mogla dolgo prenašati. Na tem vztrajam, čeprav trdi kuharica, da je bila gospodična preveč pobožna, da bi bila mogla s samomorom izvršiti smrtni greh.”
“Ali je to vse, kar veste?” “Vse. Kuharica bi vam mogla povedati še več, a je zelo zaprta ženska in ne govori nada.”
“Pošljite mi jo takoj sem-kaj,” je zapovedal nadzornik.
Kuharica' je na prva vprašanja res kratko in previdno odgovarjala, šele, ko ji je nadzornik Mihom povedal so-baričino domnevo o Verinem samomoru, so se ji odprla usta.
“To je nesramno!” je zakričala “Kako more sobarica kaj takega reči o dobri, ljubeznivi gospodični. Jaz sem služila Pri Ogorelčevih že petindvajset let. Pestovala sem gospodični Vido in Vero, ko sta bili še čisto majhni. Ne, to ni mogoče, da bi gospodična Vera šla sama v smrt. . .”
“Vi ste torej bili vsako leto z Ogorelčevimi tukaj?” jo je Prekinil policijski nadzornik. ‘‘Ali morda kaj veste o neki skriti ljubezni gospodične Ve-re? Ali Ogorelčevi te Verine ljubezni niso odobravali?”
“O, pokojna gospa Ogorel-ceva je vse vedela in je bila vesela. Samo ni hotela, da bi Jerina zaroka prišla v javnost.”
“Kje pa je mlada gospodična spoznala svojega zaročen-Ca?” je vprašal policijski nadzornik.
“Tukaj. Gospodična Vera je vsako leto, odkar so bili Ogo-nelčevi prišli iz Amerike, preživela poletje z družino v Gozdniku,” je menila kuharica.
“Toda učitelj je pri Jugovih ®ele od pomladi. Sobarica je ženila . ..”
“Ah, sobarica je pri Košut-bikovih šele nekaj tednov v službi in ničesar ne ve. Saj gre za Jugovega učitelja Ta Samo stanuje pid Jugovih in Se piše Orešnik. Zaročenec gospodične Vere je bil Mirko ki študira za zdravnika, ^tirko in Vera se poznata že *ZZa prvih otroških let. Seveda Gospod Košutnik ne mara ^uiečkih ljudi, čeprav je bil lajnki Mirkov oče župan. Pri gospodu ravnatelju se začne človek šele z baronom. To pa brunda zaradi tega, ker je njegova mati bila nekaka baronica.”
“Gospod Košutnik je bil to-
rej proti tej zaroki. A njegova žena?”
“No, ta mora tako plesati, kakor ji gospod žvižga. Oba sta neprestano mučila ubogo gospodično. Nazadnje pa je gospod baje dognal neke grde reči o Mirku Jugu in Vera je zaroko razdrla,” je rekla kuharica.
“In zaradi tega je bila zelo nesrečna, kaj ne?” je vprašal policijski uradnik.
“Bila je vsa obupna. Rekla pa ni besedice. Izkušala je svojo žalost skrivati, a če si jo pogledal, si vedel vse.”
“Toda kljub temu ne verjamete, da bi si bila sama vzela življenje?”
“Ne!” je kuharica odločno odgovorila.
“Kako si pa potem razlagate dejstvo, da je izginila? Ali je mogoče, da je z Jugom pobegnila?”
“Ah, če bi to mogla verjeti, bi bila zelo vesela!” je rekla kuharica in zaihtela. “Gospodična Vera, čeprav srčno dobro deklica, je imela železno voljo, če je rekla da je konec zaroke, je bil res konec. No, Mirko pa je zelo togoten mladenič .. .”
“Vi se bojite . .
“Za božje ime, ne bi rada rekla kaj hudega. Ker je Vera sama hodila v gozd, sem se zmerom bala nesreče. Mislila sem si, da ne more biti dobro, če se srečata v gozdu.”
Od silnega joka kuharica ni mogla dalje govoriti, zato jo je policijski uradnik odpustil. Sicer pa je izvedel od nje dovolj.
Ko se je Mihon vrnil v jedilnico, je našel v njej Košutnika samega.
“Oprostite, da se je moja žena umaknila. Tako je živčno strta, da ne more več prenašati pogovora o tem. Jaz pa sem se okrepčal s kozarcem dobrega vina,” je rekel ravnatelj Košutnik. “Sedite in storite tudi vi tako!”
“Drago mi je, da sva sama, gospod ravnatelj,” je menil Mihon, sedel na stol in si nalil kozarec vina. Tudi od jedi je vzel, ki mu jih je ponudil gospodar. “Torej,” je nadaljeval Mihon, “baš prav, da se lahko pogovoriva kakor mož z možem. Niste mi povedali polne resnice o razmerah v svoji hiši, gospod Košutnik.”
Ravnatelj je položil na mizo kozarec, ki ga je imel že pred usti, da bi ga bil izpil, in je rekel polglasno, kakor bi bil govoril bolj samemu sebi: “Mislil sem si, da se ta reč ne bo mogla zamolčati!”
Vstal je od mize, korakal nekaj časa po sobi sem in tja, kakor bi bil zbiral misli, in nadaljeval potem proti Miho-nu, ki se je bil tudi vzdignil s stola: “Kakor veste iz svoje prakse, ima pač vsaka hiša svojo neprijetno reč, ki je ne izda rada javnosti. Gotovo so vam že pripovedovali o zaroki moje uboge svakinje z onim mladeničem.”
“Žal so mi tukajšnje razmere bolj površno znane,” je odvrnil nadzornik, “vendar sem slišal, da je Jugova hiša poštena. Pokojni gospodar Jug je bil več let župan .. .” “Da, da, in pošten mož,” mu je segel v besedo Košutnik. “To je res, a priznati morate tudi, da njegov sin ni primeren ženin za bogato gospodično Vero Ogorelčevo.”
(Dalje prihodnjič) --------o--------
Angleški zastopnik upa na atomski pakt
Predstavnik Velike Britanije na razorožitveni konferenci v Ženevi upa še vedno na sporazum s Sovjet-__sko zvezo o omejitvi atom-ske oborožitve.
ŽENEVA, Šv. — Razorožitve-na konferenca je začela svoje delo pretekli teden, vendar na splošno ni veliko upanja na kak nagel uspeh. Ko je italijanski zunanji minister Fanfani konferenco pozval, naj pomaga končati vojno v Vietnamu, je sovjetski zastopnik Carapkin predlog ugodno sprejel in kasneje izjavil sam, da razorožitvena konferenca, ne more uspeti, dokler ne bo končana vojna v Vietnamu. Konferenca se trenutno posebno ukvarja z vprašanjem omejitve atomske oborožitve.
Sovjetsko zastopstvo je povedalo naravnost, da Sovjetska zveza ne bo podpisala nobenega zadevnega dogovora, dokler ne bodo zahodne sile opustile Večnarodne atomske sile v o-kviru NATO, ki je po sodbi Rusov le način, ki naj posredno spravi atomsko orožje v roke Zahodne Nemčije. To hočejo Rusi preprečiti za vsako ceno. Rusi še niso pozabili, kake poraze so jim Nemci zadali tekom prve in tekom druge svetovne vojne in imajo pred Nemci še vedno nekak strah. Če bi ti dobili v roke atomsko orožje, pa naj ga jim že da Amerika ali ga izdelajo sami, se lahko zopet odločijo za “pohod proti vzhodu”.
Lord Chalfont, načelnik angleške delegacije na konferenci, je izrazil v ponedeljek upanje, da bodo zastopniki Amerike, Anglije, Italije in Kanade našli rešitev za sovjetsko zahtevo, da Zahodna Nemčija ne sme na noben način dobiti atomskega o-rožja. Dejal je, da sta si Amerika in Anglija edini v tem, da naj države članice NATO, ki nimajo atomskega orožja, tega tudi ne dobe, posebno velja to za Zahodno Nemčijo. Sedaj gre največ za to, da zahodne atomske sile prepričajo Sovjetsko zvezo, da bo Večna^odna atomska sila NATO, če do nje seveda sploh kdaj pride, organizirana tako, da ne bodo Zahodni Nemci imeli neposredno v svojih rokah atomskega orožja.
Angleški zastopnik upa, da bo sporazum med štirimi zahodnimi zastopniki dosežen že v par tednih, nakar bo mogoče nadaljevati razgovore o omejitvi a-tomskega oboroževanja s Sovjetsko zvezo. Francija in rdeča Kitajska na razorožitveni konferenci nista zastopani. Tako tudi tam sklenjen dogovor ne bo popoln, dokler ne bosta ti dve pristopili k pogodbi in jo podpisali.
Dominikanski politični jetniki bodo svobodni
SANTO DOMINGO, Dom, rep. — V prvih dnevih revolucije sta tako vojaška junta kot Caamanova uporniška skupina zapirali svoje nasprotnike. Vojaška junta ima še danes v pre-stolici kakih 500 političnih jetnikov, na deželi pa okoli 250. Caamanova skupina jih ima manj, v prestolici kakih 140, na deželi pa okoli 100.
OAS je poslala v Santo Domingo posebno komisijo za človeške pravice. Komisija se je začela brigati tudi za politične jetnike. Pripravila je obe skupini, da bosta začeli sedaj zasliševati jetnike, jih postavljati pred redno sodnijo ali pa puščati na svobodo. Med jetniki jih je namreč zelo veliko takih, ki sploh še niso bili nikoli zaslišani. Računajo, da bodo le redki prišli pred sodnike, ogromna večina bo pa puščena na svobodo.
Komisija vztraja na zahtevi, da se mora postopek proti jetnikom hitro končati. Politični jetniki so namreč velika ovira pri pogajanjih za začasno dominikansko vlado.
Komisija se dalje tudi trudi, da bi vsi politični jetniki, kar jih je zaprtih na deželi, bili poslani v Santo Domingo in tam zaslišani. V notranjosti dežele ni sedanje pravosodje v takem stanju, da bi človek mogel upati na pravilno postopanje.
Hiter postopek je potreben tudi radi tega, da bo postala jasna usoda mnogih vidnih domačinov, ki so v aprilu tekom revolucije kar na lepem “izginili”. Nihče ne ve, ali so ubiti ali zaprti.
-------o-------
— Združene države so ustanovile svojo vojno mornarico šele leta 1789.
Johnson reorganiziral poveljstvo v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Ker se naše oborožene sile v Vietnamu ne omejujejo več na vlogo “svetovalcev in strokovnjakov”, ampak so začele aktivno posegati v boje proti rdečim partizanom, se je pokazala potreba po reorganizaciji poveljevanja. Po novem načrtu bo dobil naš glavni poveljnik v Vietnamu general Westmoreland veliko več pristojnosti. Čete in sile, ki so bile do sedaj podrejene Sedmemu brodovju, pridejo pod njegovo vrhovno vodstvo.
General bo imel pod seboj vse ameriške postojanke na vietnamski obali, pa tudi one redke postojanke v notranjosti dežele. Imel bo svojo besedo tudi v tistih slučajih, kjer bo potrebno sodelovanje med našimi in sai-gonskimi četami. Obenem bodo pa imeli nekaj več oblasti tudi naši poveljniki na frontah.
O podrobnostih so se dogovorili generali Westmoreland, načelnik združenega štaba Wheeler in admiral Sharp, poveljnik na Pacifiku, na sestanku v Honolulu. Sestanku je predsedoval general Taylor. Sestanek je trajal samo en dan.
------o-----	■
Javnost ni ravno navdušena za predsedniške tiskovne konference
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je ugotovil, da je naša javnost menjala svoje poglede na predsedniške konference v Beli hiši. še pred tremi leti so predse dniške konference napravljale dober vtis na našo javnost. Pohvalil\ jih je 91%. Letos se zanje navdušuje samo 75%. Pri tem je gledalo tiskovne konference pred tremi leti 75% vseh vprašanih, danes pa le 66%.
Javnost je tudi spremenila
mnenje o tem, ali naj predsednik odgovarja na vprašanja, kakor so stavljena, ali pa naj jih dobi napisana že naprej in dostavljena pred konferenco. Sedaj je 48% za predlog, naj predsednik dobi vprašanja dostavljena pred konferenco, dočim je 47% mnenja, naj predsednik odgovarja nanje, kot so mu stavljena na konferenci.
Pred tremi leti je zagovarjalo pismena vprašanja samo 32%, dočim je bilo 61% za odgovore, ki jih more predsednik kar stresati iz rokava. Javnost je namreč pravilno opazila, da nihče ne more zahtevati od predsednika, da odgovarja na vprašanja brez vsake priprave. Marsikatero vprašanje ga spravlja v zadrego, ker ne utegne, da bi premislil odgovor. Zato pa daje velikokrat čisto prazne odgovore. To je glavni razlog, zakaj ljudje zmeraj manj poslušajo prenose tiskovnih konferenc na radiju in televiziji.
------o-----
Ciprski Turki postavili
lastno javno upravo
NIKOZIA, Cip. — Ker ciprski Grki nočejo več turških poslancev v svoji sredi, je turška manjšina svojim poslancem kar sama podaljšala mandatno dobo in začela objavljati lastne zakone in uredbe. Ustanovila je dalje v Nikoziji in krajih, kjer živijo Turki, svoje lastne urade. Tako je Ciper danes dejansko že deljen na dve upravi, grško in turško.
Grška večina na Cipru še ni reagirala na korake turške manjšine. Kar je pa na Cipru tujih čet ZN, da skrbijo za mir med Grki in Turki, se pa vse počutijo neprijetno. Bojijo se, da bodo kmalu znova izbruhnili noji med obema narodnostima.
-------o------
Ruska inteligenca dobila novega paznika
MOSKVA, ZSSR, — Ko je padel Hruščev, je z njim vred zgubil mesto paznika nad rusko inteligenco tudi njegov zaupnik Iljičev. Na njegovo mesto je pri-
2enske dobijo delo
"'delo za ŽENO
Iščemo strojno, šiviljo Izkušena
M.I. HUEBSCHMAN CO. 1239 W. 9 St.
______________________(147)
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
_________________________(x)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
šel tovariš Demičev, toda ne za dolgo. Sedanji režim je to kočljivo mesto sedaj zaupal tovarišu Štepakovu.
Ruski javnosti ni štepakov neznana osebnost. Po padcu tovariša Adžubeja je namreč postal začasen urednik moskovskih Izvesti j. Štepakov je bil že od 1. 1961 zaposlen z delom na “ideološkem polju” v centralnem odboru partije v Moskvi. Ruska inteligenca je novega paznika ppzdravila z molkom.
MALI OGLASI
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Hiša naprodaj
Na 1075 E. 67 St., je naprodaj dvostanovanjska hiša, 5-4, z 2 garažama za $14,000. Prodaja lastnik. Zglasite se na 1084 E. 67 St. zgoraj.
______________________—(148)
V	najem
E. 58 in St. Clair Ave., 4-sobno stanovanje v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(148)
V	najem
5 sob, zgoraj, na novo de-korirane, najraje odraslim; na 6030 St. Clair Ave. Kličite IV 6-0573.	(149)
Naprodaj
Zaradi selitve se proda poceni skoro nov Admiral hladilnik na 1177 Norwood Rd. 431-0432.	(147)
Lastnik prodaja
Wickliffe, O., blizu Lloyd Rd. je naprodaj bungalow, 3 spalnice, ograjeno dvorišče, aluminijaste strani, garaža, zgoraj zgotovljeno, nove preproge, formica lijak. Kličite WH 3-3668.	(149)
Mesar išče delo
Izkušen mesar in izdelovalec klobas z večletno prakso išče zaposlitev. Tel. 881-1173. ______________________—(150)
HIŠE NAPRODAJ
Na E. 174 St. blizu Lake Shore Blvd. dobro izdelana zidana hiša, velika sprejemna soba, velika omrežena veranda, velika solnčna soba, jedilnica, kuhinja spodaj. Tri lepe spalnice na drugem. Lepa solnčna soba, vsa poploščena kopalnica, parna gorkota, garaže za dva savtomobila, lepa lota 60 x 150. Cena jako zmerna.
Hiše po nizki ceni
E. 60. cesta, bungalow s štirimi spalnicami, v prav lepem stanju; tri garaže.
Myron Ave.
šest prostornih sob v najboljšem stanju; garaža. Cena samo $10,900.
E. 147 St.
šest lepih sob, jako čisto znotraj in zunaj, garaža. Cena samo $13,900.
Kadar kupujete ali prodajate hišo, lot ali farmo, pokličite nas. Boste zadovoljno postreženi.
KXIF1C REALTY
IV 1-S980	820 E. 185 St.
__________	(Aug. 2)
Naprodaj
East Cleveland - Naprodaj |je 4-stanovanjsko poslopje s trgovino. Kličite 851-3630.
(28,30, 2,4,6 avg)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Lastnik prodaja
2 hiši na enem lotu, 3. 314 in. 4 spredaj, 4-4 zadaj, vse oddano na 1200 in 1202 Norwood Road, letni dohodki $3000. - ograjen vrt, lepo pohištvo za 5 sob, 2 kuhinji No. A-l Ford Station Wagon ter ostali inventar, nizki davki. Tel.: EN 1-5584.	—(149)
VSE SE MORA SVETITI — Tako vsaj trdijo v naših letalskih silah. Slika kaže vojaka s šlemom na glavi, ki je tako zglajen in čist, da je mogoče videti v njem kot v zrcalu najbližjo okolico. Posnetek je bil narejen na ameriškem letalskem oporišču na Angleškem.
DRUŽINSKI PRIZOR — Levinja z mladiči v 'živalskem vrtu na otoku Trinidad v Srednji Ameriki.
0<Z>Q(Kr>O0<zr>O{><cr>OO^^
H. RIDER HAGGARD: ;1
Jutranja zvezda
o<z^o<=^o<=^o<c^o<z^o<=r>o
“Ali ti nisem že povedal, trgovka,” je odgovoril Rames zlovoljno, “da nimam žene in da so mi le možje tovariši na dvoru?”
“Povedal si gospod,” je odgovorila ponižno in še vedno s spremenjenim glasom, “toda odpusti, nisva ti verjeli, ker sva s hčerjo videli na potovanjih marsikaterega princa in spoznali, da tako življenje ni po njihovi naravi. Pa vendar ti hočeva pokazati svoje blago, her vsi možje v Napati menda niso samci.”
Nato je brez nadaljnjih besed odprla svojo škatljo iz dišečega cedrovega lesa in pokazala biserni diadern v podobi kraljevskega ureja, ki sta ga bili napravili v Tatu, in nekaj svojih največjih posameznih draguljev.
“Res lepo,” je dejal Rames, ko si je ogledal, “toda to okrasje sme nositi samo božanska kraljica Zgornje in Spodnje dežele.” In je vzdihnil.
“Ne, gospod,” je odvrnila Asti, “tudi njen soprog ga sme nositi.”
“Le slabo bi se podalo debeli Abijevi glavi po vsem tem, kar sem slišal, gospa,” jo je prekinil in se grenko zasmejal.
“Pa tudi general,” je nadaljevala Asti, ne meneč se za njegove besede, “ki si je osvojil veliko deželo, bi se ga mogel polastiti in nihče bi mu ne očital, zlasti če bi bil tudi sam kraljevske krvi.”
Tedaj jo je Rames ostro pogledal.
“čudno govoriš,” je rekel, “a gotovo le po naključju. Trgovka, ti tvoji biseri so za bogatejše ljudi, nego sem jaz. Zapri jih zopet v škatljo in reči gospe, svoji hčeri, naj zapoje kako staro egipčansko pesem, tako rad bi jo slišal.”
“Zgodilo se bo, gospod,” je odgovorila Asti. “V e n d a r sprejmi diadem v dar, ker je zate napravljen in ti morda še kdaj prav pride — kaj se ve?
S tem bova plačali dovoljenje, da smeva trgovati v tvojem ozemlju. Ne, če ne sprejmeš, moja hči ne bo pela.”
“Naj torej leži tukaj, knežja trgovka, govorila bova kasneje o njem. Sedaj čujmo pesem!”
Sedaj je prišel njen treno-tek in Tua je vstala ter segla v zlate strune, držeč slonokoščeno harfo pod svojim pajčolanom. Spremenila je glas kakor Asti in jela, nekako tiho peti, kratko in ljubko ljubezensko pesem, ki je bila kmalu končana.
“To je bilo lepo,” je rekel Rames, ko je utihnila, “in me spominja nečesa. Toda, ali ne moreš krepkeje? Dej, naj te čujem, preden vama zaželim lahko noč.”
“Gospod, če želiš, ti bom za-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
^old Makers
To maintain and repair injection molds. Also need apprentice mold makers. Steady, overtime, top pay. All company benefits,
CONTAINER CORPORATION OF AMERICA 570 E. North Water 467-6940 Ext. 285
pela pesem o človeku, ki se je drznil previsoko dvigniti svoje srce, in kaj se mu je zgodilo pod rokami jezne boginje.”
“Zapoj,” je odgovoril. “Nekoč sem že slišal tako pesem nekje drugod.”
Tua je zopet zabrenkala na harfo in zapela, toda to pot z vso močjo in dušo. Ko so prvi mogočni glasovi zapluli z njenih ustnic, je Rames vstal s stola in strmel vanjo očaran. Pesem je zvenela dalje in se glasila v Ramesovi sobi v Napati, kakor se je nekoč glasila v faraonovi obedni dvorani v Thebah: pisar se je drznil v svetišče, jezna boginja ga je umorila, velika duhovnica je tožila in žalovala, kraljica ljubezni se je omehčala in mu je zopet vrnila življenje. Tedaj se je razlegel zadnji slavni klic, ko sta ljubimca, dvignjena v nebo, pomiloščena, očiščena, zapela svoje zmagoslavje do zvezd, in pesem je počasi prešla v molk.
Glej, Rames je bled, trepetajoč slonel ob stebru svoje sobe. Tua pa je omahnila na stol in harfa, ki jo je držala v rokah, je padla po tleh.
“Kje si dobila to harfo?” je sopel Rames. “Dveh enakih ni na svetu, ženska, ukradla si jo. Ne, kako bi bila ukradla tudi pesem in glas? Gospa, odpusti mi, nič hudega ti nočem prizadeti, toda stori mi uslugo. Zakaj, ti povem pozneje. Stori mi uslugo — naj ti pogledam v obimz.”
Tua je dvignila roko in odpela zaponko svojega pajčolana, ki je zdrknil na tla, ter se mu pokazala v bogati obleki egipčanske kraljične. Njegove oči so se srečale z njenimi lepimi očmi in nekaj časa sta se gledala kakor človeka, ki sanjata.
“Kakšna čarovnija je to?” je rekel slednjič jezno. “Pred
NOVA REDOVNA OBLEKA — S. Kristina Ragan od Misijonskih sester Sv. Duha v novi redovni obleki. Te sestre menjajo svoj redovni kroj vsakih pet let, da je bolj v soglasju z vsakdanjimi oblačili.
menoj stoji Amenova zvezda, maziljena egipčanska kraljica. Harfa, ki jo ima, je bila kraljevski dar princa iz Keša, ki je padel tisto noč pod mojim mečem. Glas je kraljičin glas, pesem je kraljičina pesem. Ne, kako je to mogoče? Jaz sem blazen, vidve ste čarovnici, ki
sta se prišli norčevat iz mene, zakaj ta zvezda, Amenova hči, vlada tisoč milj od tod, z gospodom, ki si ga je izbrala, z Abijem, s svojim lastnim stricem, ki je umoril faraona, kakor pravijo. Izgubita se, čarovnici, drugače vaju izročim duhovnikom Amena, iz kate-
rega se tudi norčujeta, da vaju vržejo v ogenj zaradi bogokletstva.”
Počasi, prav počasi je Tua odgrnila obleko na vratu in prikazalo se je znamenje Življenja, ki ji je bilo od rojstva utisnjeno na prsi.
“Kadar ugledajo ta sveti znak, ali meniš, da me bodo vrgli Amenovi duhovniki v ogenj, o kraljevi sin Merme-sov?” je vprašala Tua nežno.
“Zakaj ne?” je odgovoril, “če moreš lagati v eni stvari, moreš lagati v vseh. Ženska, ki more ukrasti ljubeznivost egipčanske kraljice, more tudi ukrasti božji pečatnik.”
“Povej, o Rames, ali si tudi ti ukradel oni drugi pečatnik, ki ga imaš na roki, menda kraljičino darilo, ki ga je nekoč nosil faraon? Povej mi tudi, kako si izgubil mezinec
na roki? Ali hi morda ostal v gobcu nekega boga, ki prebiva v skritem jezercu templja v svetih Thebah?”
Tako je govorila Tua in je malo počakala, toda Rames ni odgovoril. Odprl je usta, a je onemel, kakor da so mu ustnice zapečatene.
“Dojilja,” je nato nadaljevala Tua, “jaz ne morem prepričati tega gospoda, da sem egipčanska kraljica in nihče drugi. Poskusi ti.”
Tedaj je Asti odpela svoje črno ogrinjalo, da ji je padlo pred noge. On je strmel v njene plemenite poteze in sive lase, nato pa je glasno vzkliknil: “Mati, mati moja, o kateri so mi prisegali, da je umrla v Memfidi!” in se je vrgel na njene prsi ter vzihtel.
‘Ah, Rames,” je dejala Asti, “tvoja mati, ki te je rodila,
prav ona, in z njo ženska, ki te ljubi nje kraljevsko srce sedaj prav tako kakor nekoč in ki je dve leti mesec za mesecem kljubovala nevarnostim puščave in hudobnih ljudi, dokler je ni slednjič njen oče Amen varno pripeljal k tebi. Ali sedaj verjameš?”
“Ah,” je odgovoril Rames, “verjamem”.
“Tedaj sprejmi, zvesti kapitan,” je rekla Tua, “ta dar od egipčanske kraljice, ki si ga malo prej odklonil, in bodi njegov lastnik in moj gospod!” Dvignila je biserni diadem, okrašen s kraljevskim urejem, in mu ga dala na čelo, kakor nekoč ob jutranji uri, ko se mu je zaobljubila v Thebah.
Bila je noč in ženski sta povest o svojih čudnih doživljajih končali.
VEDNO SAMO 2 GENI ZA TRAJNO KOBRANJE!
SVETOVNO NAJBOLJŠE $20.00 TRAJNO KODRANJE
SAMO M-*
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Samo dve ceni. Nobenih doplačil.
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20.00 trajno kodranje iz naše velike, sveže zaloge... Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo... Vaši lasje bodo lepši kot^ kdajkoli, lažje si jih boste uredili (tudi, če so fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani). To je zajamčeno.
P. S. Zakaj bi si delali sami? GOVORIMO SLOVENSKO!
Odlično VITA CREME TRAJNO KODRANJE reg. cena do $30, naj dražje kar jih je, sedaj
$g *5
(kompletno)
STILIRANJE, UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Izberete si lahko najmodernejšo sezonsko pričesko. Nič naplačila $ f .75 za oljnati ali kremasti šampon. ®
•	B0WIT8WI ® SOUTHGATE
•	PARMAT0WH ® SEVERAH0E
Stilistično striženje $1.50
damski frizerski salon
406 EUCLID AVE. AT 4th ST.
2nd FLOOR — Largest in Ohio — SU 1-3161 5304 WARRENSWILLE ROAD AT LIBBY OPPOSITE MAY CO. — 663-6346 7541 RIDGEWOOD DRIVE TU 4-6300
3586 MAYFIELD ROAD — NEXT TO KIGBEE’S — outside of Mall — 382-2600
RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — S5301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors; — Furniture Dealers
V VELIKEM BLIŠČU — Električar popravlja velikanski lestenec v palači Victoria v Montrealu. Sestavljen je iz okoli 300 steklenih kosov in tehta 6,200 funtov.
DOBRA POSTREŽBA — Gorski lev Justiceium je znan po svojih nastopih v filmih. Naučili so ga med drugim tudi kar lepih navad pri jedi. Na sliki ga vidimo pri “obedu”, ko obira koruzo s storža. Okrogbe ima še druge dobrote. Vsekakor je postrežba dobra.