LJUBLJANA, 15. DECEMBRA 1965 LETO XVI ST. 21 Za intenzivnejši STALIŠČA O FINANCIRANJU vzgojnMzobraževalni IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE Predlog za letošnji program dela aktivov: študij S seje predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije dne 22. novembra 1965 psihologije in fiziologije! V razpravi o financiranju izo- krat neekonomičnem šolanju, v pirali dosedanjo prakso, ki se je se oblikujejo skladi za II. stojv braževanja in vzgoje je bilo več- odtrganosti izobraževanja od de- že v nekaterih delovnih organi- njoi tako da bi prišel čimbolj do »vzgojitelj mora predvsem do- g0ča učitelju objektivnejše vred- w'a* + "nr„ri*pnn~ da"ie seclanii si- la. v neustrezni mreži šolskih zacijah in njihovih asociacijah veljave neposreden interes delov- Sakterisucne1 ^sehnSu^sIlher" Npeha^ n^edovai^^li ^aste- nezadovoljiv ^"da seZ financiranju izobraževanja, ter samoupravljanje bodo zagoto- kona dopolniti tiste člene zakona, prevzamejo skrb za izobraževanje vzgojitelj vodi dnevnik’ pedago- otroka, je objektivno, ker je ved- Zvezni zakon naj bo okviren in vili tudi kvalitetno nov družbe- ki govorijo o oblikovanju skla- na II. stopnji. V takem primeru Skeča dela. vanj vpisuje opaža- n0 konfronfdiraino s pogoji, iz ka- SDi0sen. tako bo omogočal repub- neekonomski položaj izobraževa- dov, tako da bi bilo omogočeno naj bi jim zakon omogočil, da do- ' kSakt"izTrCajo ‘teja ^fi^onega terih učenec izhaja, in ker so pri ifkam v okviru druzbenoeko- nja delavcev na tem področju v ustanavljanje skladov tudi na ni- ločen del sredstev iz skupnega Učenca pedagoški dnevnik ne njem upoštevani razlogi učenče- nomskih in razvojnih posebnosti celotnem procesu družbenega de- voju delovne organizacije ah prispevka zadržijo in same oziro-bi smel imeti značaja oficiaine vih pozitivnih in negativnih de- financirania izo- la. združenih delovnih organizacij, ce ma združene po proizvodnem ”a7 bfbllUzrbfrneopa”anfein TgoTo- Janj. Prav to pa v določenih braževanja in vzgoje. Razumljivo bo le-to v skladu tudi s splošni- principu formirajo sklade. Drugi ?itev% vendar ne bi smel postati okvirih omogoča učitelju predvi- je daJ tudi v okvim republik IL ni družbenimi interesi. del sredstev pa bi se moral ob- le goli registrator dejanj in pre- devati rezultate vzgojno-izobraže- di mogoče mimo deetatizacije izo- Pri obravnavanju osnutka Glede upravljanja s sredstvi vezno stekati v sklad na nivoju . stopkov in ne črna knjiga.- vatnega dela. Učitelj mora ovire braževanja in da bi bila centra- splošnega zakona o financiranju mora splošni zakon omogočiti, da republike, in sicer za financiranje proVerni pedagoške1 teorije«.) ' obvladati z odgovarjajočimi sred- lizaciia ki ne bi upoštevala in- izobraževanja in vzgoje moramo upravljajo sklade, ki se formirajo izobraževanja tistih strokovnih stvi ter primernimi metodama teresov’osnovnih nosilcev družbe- upoštevati že navedena izhodišča, bodisi na nivoju občin, repubh- kadrov, za katere delov le orgam- Sovjetska pedagoga Josipov in u,S;merjajti učenca k zaželenemu ne reprodukcije škodljiva, ker bi na osnovi katerih se lahko opre- ke ali v okviru delovne organi- zacije neposredno še n so zainte- Gct čarov pravita v svojem zna- cijju v švojetm bistvu osiromašila sa- delimo za posamezne rešitve, zacije oziroma asociacije, organi, resirane, in tudi tistih, ki so ena- nem učeniku: Ako ima učitelj ob pedag0(xki ki ne pozna moupravo in njeno družbeno in Predloženi osnutek teži k pozitiv- v katerih se bo kar najbolj uve- ko potrebni vsem delovnim orga. komu šolskega leta vsaj kratke jzv0irov karakteristike svojih učencev, potem mu ne bo težko iz teh zapisov napraviti si' jasnejše sliko o slehernem učencu, v nadaljnjem vzgojno-izobraževalnem procesu bo njegov pristop k učencem kot v celoti in k vsakemu posamezniku premišljen, jasen in k vsaki mladi osebnosti preračunano pravilen. V primeru pa, da preda razred svojemu kolegu, mu bodo ti zapiski dobrodošli, ker bo ob že znanih ugotovitvah k učencem pristopil, jih proučeval, se vanje poglabljal, jih razširjal in izpopolnjeval. Tudi pedagogi praktiki ostalih socialističnih dežel poudarjajo, da je knjiga opažanj in spoznavanj učencev nadvse koristna. De-ti trdijo, da so pedagoški zapiski osnova za nemoteno in kontinuirano vzgojno-izotaraževalno delo, ker prehaja otrok iz rok enega razrednika v roke ddugemu; posebno še tam, kjer je veliko menjavanja učnih moči, na šolah š predmetnim poukom in na šoiah druge stopnje, kjer se od leta do leta menjavajo predmeti in .s tem tudi učno osebje. Enotno mnenje pedagogov socialističnih dežel je torej,^d:a so pismene informacije o učencih zaradi kontinuitete in učinkovitosti vzgpjno-izobraževalnega dela v tem času nepogrešljive. Knjiga opažanj ne sme biti črna knjiga. Ako bi bila to, potem bi bila v nasprotju z vsemi pedagoškimi načeli in v razkoraku s socialistično etiko. Mislim, da bi učenčevega vedenja in ekonomsko razvojno moč. nim rešitvam doslej neustrezno Ijavil neposreden interes in vpliv nizacijam. Če bi delovne organi-urejenih vprašanj na tem področ- gospodarskih organizacij, izobra- zacije ne želele financirati izobra-ju. Treba pa je opozoriti na ne- ževalnih institucij in družbenbpo- ževalnih dejavnosti, ki jih opre-katere konkretne opredelitve v liaičnih skupnosti. Spričo omenje- deli zakon, in če ne bi izpolnje-rijem, ki jih kaže posebej pouda- ne zahteve so se izoblikovali na- vale drugih z zakonom določenih riti, dopolniti oziroma tudi spre- slednji pomisleki v zvezi s skup- pogojev, bi morale vsa sredstva meniti. nostmi izobraževanja, ki jih pred- iz skupnega prispevka za drugo Družbena skupnost mora v iaga osnutek splošnega zakona; stopnjo odvajati v sklad na nivo-skladu s potrebami in možnost- zakon z obliko skupnosti predvi- ju republike. Podobne procese, mi svojega razvoja zagotavljati deva samo teritorialni princip kot naj bi jih zakon odpiral na lig ■ avtonomna in stabilna Sredstva upravljanja s sredstvi, prav tako II. stopnji izobraževanja, bi moral šiliš za dejavnost in razvoj ižobraže- ne opredeljuje vloge skupnosti tudi na tretji. vanja in vzgoje. Sredstva za izo- glede na občinske skupščine in , braževanje, ki jih družbena skup- republiški kulturno-prosvetni nost določi kot skupno obvezo, se zbor, nadalje ni jasno, ali gre za Predvideno je, da bo novi morajo, oblikovati v primarni de- predstavniški ali delegatski si- splošni zakon pričel veljati s 1. litvi družbenega dohodka. Zato stem, poleg tega pa je bilo po- julijem 1966, zato je treba za pr-naj bo v splošnem zakonu dolo- udarjeno, da so le preveč vpraš- vo polovico leta najti ustrezno čeno, da je osnovni vir za finan- ijive rešitve glede strokovno-ad- rešitev,1 ki bi omogočila nemote-ciranje izobraževanja prispevek ministrativnih služb in nekatere no delovanje strokovnih šol II. iz bruto sredstev za osebne do- dejavnosti skupnosti, hodke. Vsi drugi viri so dopolnilni in posameznim interesentom III. (delovnim organizacijam jn dniž- 2e navedena izhodišča in benopolitičnim skupnostim) orno- predlogi morajo v skladu s sploš-goHjo, da iz svojih sredstev na nim zakonom dobiti svojo kon- oshovi potreb povečujejo po pr- kretno podobo v republiškem za- obveznost, da za financiranje vem kriteriju zbrana sredstva. konu o financiranju izobraževa- strokovnega šolstva prispevajo Družbena skupnost se. mora nja in vzgoje. sredstva v višini najmanj 1 odst. odločiti katere izobraževalne de- Republiški zakon naji bi na- bruto osebnih dohodkov. Tiste javnosti bo financirala s sredstvi, tančno opredelil procentualna ra- gospodarske organizacije pa, ki so ki jih obvezno daje v okviru pri- zmerja v porabi sredstev za os- že doslej financirale lastne šole, marne delitve (prispevek iz bru- novno izobraževanje in za šola- naj bi še vnaprej obdržale takš-to sredstev za osebne dohodke) in nje mladine in odraslih na II. In no obliko financiranja in razlika kaj se financira z dopolnilnimi HI. stopnji. med zneskom iz 1 odst. in zne- sredstvj posameznih interesentov Zakon bi moral omogočiti pre- skom, ki ga dajejo šolam direkt-za izobraževanje. Zato bi moral livanje sredstev oziroma inter- no oziroma v okviru združenih splošni zakon jasneje opredeliti, vencijo z dodatnimi sredstvi ta- gospodarskih organizacij odvajale da se z obvezno izločenimi sred- krat, kadar občine ne bi mogle v medobčinske sklade. Delovnim stvi, ki jih predpisuje širša skup- zagotoviti potrebnih finančnih organizacijam, ki pa doslej še ni-nost, financirajo redne ižobraže- sredstev za minimalne zahteve so,: pa to želijo, je treba omogo-valne oblike za mladino in odra- osnovnega izobraževanja. _ čit, da lahko financirajo posa-sle. in to celotne potrebe na tem Z republiškim zakonom naj bi mezne izobraževalne institucije, izobraževalnem področju. Sele na bilo podrobneje urejeno, kako naj potrebno je ugotoviti, Uje je tej psnovi bi bilo možno določiti, konksna sredstva so nam za to Qjj razprav} 0 novem sistemu financiranja izobraževanja stopnje. Predsedstvo meni, da je potrebna za to obdobje širša družbena akcija, v kateri se moramo angažirati) tudi sindikati. Gospodarske organizacije naj bi za prehodno obdobje sprejele Novi sistem financiranja izobraževanja mora biti nova kvaliteta v razvoju šolstva Pred dnevi je bil končno, če- okrog osnutka kar najširši obseg prav z malenkostno zakasnitvijo, zbrati bo potrebno številne pri- bilo treba ta pedagoški dnevnik voditi' tako, da o tem ne bi učen- žahja registrira vselej toda j, ko je šega vzgojno-izobraževalnega sistema) Stališče v osnutku splošnega Učenčeve lastnosti, navade, tem- zakona, da bi se vsa sredstva ste- peirament, nagibe, določene spret- obnašanja, gre slepo naprej, gr- Družbenoekonomski procesi >5ala samo . v sklade na nivoju hosti itd. dodobra spoznal. madi vzgojne napake, se vedno narekujejo tak sistem' izobraževa- družbenopolitičnih skupnosti, ni Učitelji, ki so pač učitelji sa- bo)lj in ^ oddaljuje od učno nja in hkrati tudi tak mehanizem sprejemljivo. Razumljivo je, da Rio za to, da so zaposleni, da ima- vzg0.jinijh smotrov, nosi s seboj financiranja, ki bi omogočala naj- se v .zvezi z osnovnim izobraževa- lo kos kruha in ne izvršujejo te- čat slučajnosti, neučinkovitega popolneje uresničevati smotre in njem sredstva zbirajo po tento-i?a poklica iz notranjih nagibov, f0)rmaiizma in se pogreza v ugi- cilje izobraževanja in vzgoje v minem principu medtem ko naj Iz veselja in predanosti, mi bodo banja in slučajnosti. Ako učitelj sklopu celotnega druzbenoeko- bi se zbirala sredstva za izobra- Jprav gotovo nasprotovali: Zopet ne odkriva vzrokov za tako in nemškega razvoja. Financiranje zevanje ^na II. m m. stopnji — Novotarije, novo delo! Birokraci- tako učenčevo vedenje in poma- menca omogočiti čim tesnejšo po- izhajajoč iz interesa delovnih orla. Le kdo si vse to neprestano g-njg potem tudi ne more raz- vezanost med proizvodnjo in izo- gamzacij — tuch na nivoju ae- _------- ----- krniš!ja’ Kaj vse od nas hočejo! jpjg.Hati kako, ^preminiti pogoje, braževanjem. Nosilci razvoja oz. lovne organizacije oziroma po le dan v razpravo novi zakon o pombe, da bi bil sprejeti zakon itd. NastoSl je čas, ko vsi delov- ^ siSje proizvajalci ne morejo biti odtu- proizvodnem principu , To pa ne v'"ramr^prib^no Iah^ sigurna osnova za nor- ni kolektivi iščejo notranje re- nkitale Slabi učni uspehi pri do- jeni od izobraževanja, ker to po- bi preprečevalo, da bi delovne naj bi bil v razpravi približno rnalno delo ustanov in drugih za- zerveftoidijo se, da dosežejo več- Sem pmdmSu še^ne potoju- gojuje neskladnost ki se izraža organizacije obvezno zbira e sred- yodov, ki se ukvarjajo z izobra- jo produktivnost, večjo intenziv- učiteljeve trditve da so v neprimernih in ekonomsko ne- stva po teritorialnem principu, če bi o tem sklepala ze zvezna skup zevanjem. Nost dela boljše delovne uspehe učenci leni nemarni ' zanikrni dopustnih razmerjih do ižobraže- teh ne bi uporabile same. Zbira- scina. Res je sicer, da bo to le Novi zakon 0 fjnanciranju jz_ k s tem tudi večje osebne dohod- m ^č na ie Mi razloge dm- vanja, v neustreznem znanju, ki nje sredstev po obeh principih_di splosn, zakon m da bo o podrob- obražeVanja bo zagotovil'stalen ke in boljši življenjski standard. god morda celo pni učitefiu ali pridobivajo različni profili ka- v prihodnje postopoma omogoča- nostih konkretneje spregovonl vir dohodkov za izobraževanje in iTav ie da se v novi gospodarski of^o t^u krivd tudi drogi čini- drov glede na tehniško-tehnolo- lo večjo integracijo izobraževanja pozneje repubhški zakon, vendar ta stalnost naj bi temeljila na pri- MožaT iobimotludi pro- Z™ JZuS rariogTz! slabe ške smeri, v dolgem in mnogo- s proizvodnjo. S tem bi tud! pod- mora kljub temu zavzet, razprava snpvkih občanov o.noL ^ L- svetnii delavci in storimo vse, da USpehe pozna, bo storil vse, da dosežemo z intenzivnim in po- zaipirei;;e postopoma sredini učen- globljenim vzgojno-izobraževal- cev primemo menja in/prilagaja', him delom boljše uspehe, kot smo spremeni tudi svoje doslej morda ilh dosegali v polpretekli dobi. S nepravilno vrednotenje razreda tem, da dovrši v osmih letih ak poedinca, skuša razumeti tudi osem programov le dobra polovi- negativne strani vedenja razred- na Igu novo šolsko poslopje, ki ca slovenskih šoloobveznih otrok, nega kolektiva in posameznika, so ga tako željno pričakovali, saj Ne more biti 1 zadovoljna niti ker ve, zakaj je taka .situacija na- so imeli pouk že dalj časa v treh družba kot investitor sredstev, sta]a y takih primerih bo nave- izmenah. Pred dobrim letom se je Niti starši, niti mi prosvetni de- zal sttke s pozitivnimi dlispozici- zidava premaknila z mrtve točke lavoi, ki smo družbi za naše delo jami razreda in posameznika in in tako je od letošnjih novembr- tudi,moralno odgovorni. Zato je sk^šal doseči zadovoljivo vzdušje skih praznikov naprej občina Vič nujno, da iščemo nova pota, nove z razredom oziroma pozitiven bogatejša za lepo, sodobno šolo. metode, nove prijeme za izboljša- kontakt s posameznikom, ako se ki ima 12 učilnic, od tega štiri za nje našega dela, ako hočemo z to nanj nanaša. Vzgojno-izobra- strokovne predmete, telovadnica ostalimi delovnimi kolektivi do- ževalni proces tako kali in se pa bo predvidoma zgrajena v pe- seči tisto, kar družba z novimi razvija na realnih osnovah, po- tih letih. ukrepi pred nas postavlja. staja konkreten, ustvarjalen, Tudi prostor za šolo je posre- ' Učinkovitost vzgojno-izobraže- učinkovit in živ. Vzgojni smotri čeno izbran. Daleč od hrupa, sre-vai nega procesa je odvisna v ve- jn izobraževalno delo se harmo- di sonca, pa vendar skoraj v sre-liki meri prav od tega, kako uči- nično dopolnjujejo, s tem pa na- dišču naselja. Načrte je izdelale tel j svoje otroke pozna, kako po- staja za učitelja in učenca vza- podjetje Slovenija-projekt po zazna .okolje, v katerem živijo in jemno in uspešno šolsko delo. misli arhitekta Gasparija. Stavb;: kako reagirajo. Na podlagi teh pj-avtiien pristop k celotni razred- je že na pogled privlačna, kom-spoznanj bo v stanju uporabljati ni skupnosti in poznavanje oseb- paktna, s središčno razporeditvijo najučinkovitejša sredstva, meto- nosti vseh njenih članov daje prostorov. 4e in oblike dela za dosego bo- učitelju osnovo za uspešno delo. Tako so se v Ižancih rešili treh 3isi individualnih ali kolektivnih jn je veg z mojstrskim pristo- izmen in prešli na eno samo, kar Vzgojno - izobraževalnih smotrov. WMn k učencem si šolsko delo te gotovo lep napredek za vso so-Podrobnejše spoznavanje učenca ^ _ sesko. In njegovih socialnih prilik orno- (Nadaljevanje na 2. strani) Jaka Meze IG DOBIL NOVO OSNOVNO ŠOLO Za praznik republike so odprli Del poslopja nove osnovne šole na Igu spevkih občanov. Osnova bo prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih, prav tako pa tudi prispevek tistih, ki se ukvarjajo s samostojnimi dejavnostmi. Ker so po načelih reformnega procesa osebni dohodki odvisni od dinamike oroduktivnosti. bi biia'na ta način, če naj bo osnovni vir dohodka prispevek na osebni dohodek* tudi dinamika in rast materialne osnove za izobraževanje odvisna od produktivnosti. To je vsekakor pravilno, vendar v tem času, ko nostaja vprašanje produktivnosti iz dneva v dan večji imperativ v delovnih organizacijah, je morda še nekoliko preuranjeno vezati sredstva za izobraževanje neposredno na produktivnost. Menim pri tem namreč to. da bo v takem primeru lahko prišlo do določenih protislovij, ker bo lahko ob ni zid produktivnosti znatno trpel dober izobraževalni proces, ki morda takrat šele ustvarja vse pogoje, ki so potrebni za rast neposredne proizvodnje. V vsakem primeru se bo v sedanji situaciji potrebno sprijazniti z ugotovitvijo, da lahko razpolagamo s tistim, kar imamo: imamo pa toliko, kar smo v (Nadaljevanje na 2. strani) PISMA UREDNIŠTVU MALO VEC ZANIMANJA Novi sistem financiranja izobraževanja mora biti nova kvaliteta v razvoju šolstva Ko prebiram naš list, večkrat zaman iščem vsaj nekaj besed o ti vozači in tisti, ki še čakajo rediti, ker ni denarja. Kaj pravite doma na vpis v te šole, ker niti k temu vsi, ki imate opraviti z tistih naših otrocih, ki so težko nimajo prometnih sredstev za pri- vzgojo naših otrok, vi starši in i'i ~ bajanje v šolo — dokončno varno učitelji? Ne moremo se otresti zavetišče in pravilno vzgojo. Mi- odgovornosti za vse posledice. Ne slim, da bi se ta problem mogel recimo, da nas vse skupaj nič ne rešiti le medobčinsko, tj. s sode- briga. To ni samo stvar naših učljivi, in teh žal ni malo. To nam jasno dokumentirajo evidenčni spiski občinskih komisij za kategorizacijo. Večina teh (Nadaljevanje s 1. strani) sposobni sami ustvariti. V procesu delitve bo nujno upoštevati tisto. kar je v perspektivi. najpotrebnejše, in med to mora spadati na prvo mesto izobraževanje neposrednega proizvajalca. V samem procesu formiranja večanje v primerjavi z letom 1962 bo določil že sam zakon, po kakš-za 92,3 Vo. Podatke, predvidene s nih kriterijih se bodo financirale planom za tekoče leto, v nobenem dejavnosti posameznih šol. primeru ne moremo jemati za Po osnutku zakona se iz skla-merodajne, ker so pogoji po re- da za izobraževanje financira formi zahtevali že vrsto spre- osnovna dejavnost, kakor tudi šir-memb, ki so pomaknile planirane jenje materialne osnove šol in postavke običajno vedno navzdol, drugih ustanov, ki jih je družba Če bi v prihodnje iz sredstev, obvezna financirati po zakonu. •t-U- /vu-ici/iv/ IJ L/. VCL-t/tU- ! IZSlll te Tft-cltU-L/Cl/td/VC/, IJ. s UI iyil. J. (J lil ŠILIHU SlUUT HUSIH ^1 v ur lijv- j-a. oz. v , ODVcPlld AII14tXiL.il. otrok še danes obiskuje normal- lovanjem dveh ali več občin. oblasti, temveč nas vseh. Zato nr(wiari J",.. srea~ zbranih za financiranje izobraže- Zakon predvideva dalje, da je ne osnovne šole, kjer so velika ovira v razredu. Najhuje pri tem pa je. da prav ti otroci to krepko občutijo na svoji lastni koži. Mnogokrat slišimo od strani velja za nas vse: Malo več zani- občinskih skupščin očitke, da so te vrste šol mnogo predrage in da preveč obremenjujejo občinski manja tudi za to stran življenja! Nace Vodnik štev bodo prevladovala tri osnovna vprašanja: — kako in v kakšni meri se bodo sredstva formirala procen- Kar nas je starejših učiteljev, proračun. To trdijo in govore le se še dobro spominjamo tistih časov pred tridesetimi leti, ko za le vrste otrok ni bilo druge pomoči kot ponavljanje razredov. V osmih letih so tako komaj opravili štiri razrede osnovne šole, ali pa še teh ne. Kasneje so postali težaki, nekvalificirani ali le priučeni delavci. Vsi pa so imeli bolj ali manj čut manjvrednosti. Šele v najnovejšem času se je že marsikaj pokrenilo tudi za te vrste otrok. Ustanavljajo se posebne osnovne šole za dve ali več občin skupaj. Toda pri tem nastopajo vedno take ovire, ki zavirajo uspešnejši razvoj te vrste šol. Ni denarja! Tak je končni klic kljub vsej dobri volji odgovornih čini-teljev od republike navzdol do občinskih skupščin. Posledice pa so porazne. Danes, po dvajsetih letih svobode, so zajele te šole komaj 28 “A vseh učljivih otrok. Kje so pa drugi? Danes so zajeti v te šole le tisti otroci, ki so toliko pokretni, da se še lahko poslužujejo raznih premožnih sredstev od vlaka do avtobusa in koles. Kakšna nevarnost pa jim pri tem preti pri današnjem vsakdanjem naraščanju prometa! Zato bo treba v najbližji bodočnosti * nujno pristopiti k rešitvi tudi tega perečega problema. Nujno bo treba dobiti nekje sredstva za gradnjo prepotrebnih internatov za te vrste šol, kjer bi dobili vsi Ustanovili so pedagoško društvo Pred kratkim je bil v Slovenski Bistrici ustanovni občni zbor pedagoškega društva, ki so ga prosvetni delavci tega območja prav gotovo veseli. Že več let, predvsem pa v letih, ko prosvetne delavce močno obremenjujejo administrativni posli, izdelave statutov, pravilnikov in podobno, so prosvetni delavci težili k organizaciji, v kateri bi lahko uspešno reševali strokovne probleme in se poglabljali na pedagoškem področiu. Da bodo v tem društvu našli to, kar so si želeli, je navzočim potrdil priznani pedagog tov. Albert Žerjav iz Maribora, ki je govoril o pomenu in nalogah društva. Žal smo na zboru pogrešali predstavnike republiškega pedagoškega društva. Veselilo nas bo, če se bodo na- tisti, ki še malo ne poznajo ustroja teh šol. Malo več zanimanja bi bilo treba za to zvrst šolanja prav pri takih odgovornih činiteljih, ki Tovariš urednik! Prvikrat se vam oglašam kot stalni bralec Prosvetnega delavca. S sestro sva dolga leta v učiteljskem poklicu, zato naju zanima bi najrajši prihranili kak dinar pedagoška problematika in vse, prav v šolstvu, še posebno pri po- kar sodi v okvir izobraževanja, sebnem šolstvu, ki ni tako nujno, Dovolil sem si poslati nekaj pripravijo. Kdo pa je včasih vedel za pomb k vašemu listu, te vrste šol, pa smo vseeno zrasli Pogrešam pedagoške praktične vzgojo — kar mora in prišli do kruha, zopet pravijo članke. Ne gre ti samozvani modrijani. Pa ven- stanja, treba dar dejstvo ostane. Nov čas je v prakso, tako da bi bralci PD lahko tudi kaj pridobili. Dosti je člankov, ki niso vedno potrebni, ali pa ne v taki razvlečeni obliki, zlasti če gre zgolj za lokalne zadeve ali za probleme, ki so jih nosti, kot so bile sedaj financirane iz družbenih skladov, ali kar tualno „» doh^U nttTpoS na celotni pnanevek ,z delovnega „„ sed>nJ, alnam,ki rastl „a. vanja, financirali vse tiste dejav- možno sredstva uporabiti za štipendiranje, na drugi strani pa bodo skladi postali tudi garancija šolam, da bodo lahko najemale razmerja, — teritorialna razdelitev zbranih sredstev, in — kaj naj se s temi sredstvi financira v primerjavi s tem, kar so doslej financirali družbeni skladi za izobraževanje. Sredstva z izobraževan j e in rodnega dohodka moralo pripasti izobraževanju najmanj 5 “/o vseh razpoložljivih sredstev. Če pa bi narodni dohodek naraščal počasneje, potem bo gotovo nastala potreba po večji udeležbi sredstev za izobraževanje v celotnem dohodku, ker izobraževalni proces v aagosKe pramene vzgojo — kar mora biti nepo-le za opis nekena sredno povezano — bodo tvorila ^enem primeru e , bi se bilo poglobiti del narodnega dohodka in bodo stagnira‘i- Dokončen odstotek morala rasti vsa! s takšno dinamiko. kot raste narodni dohodek sam. Če pri tem upoštevamo, da se bo naša proizvodnia morala udeležbe v narodnem dohodku oziroma odstotek prispevka na osebni dohodek pa bo seveda možno določiti šele tedaj, ko bo tudi v drumh časopisih ali revi- ob samem delovnem procesu mejah natisnili. Zelo pozdravljam tisto stran, ki obravnava novoizišle knnne. Prenrnsto zato. ker vri tolikih knjigah, ki izideio. prosvetni delavec ne more biti na tekočem. " ' .7 povsem precizirano, kaj naj se po vključiti v proces avtomatizacne >7 pot. £nancira in kaj neJ. Nič manj pomembno pa ni in modernega razvoja ter da bo rala izginjati razlika med umskim vprašanje, kje naj se ta sredstva in fizičnim delom, tedaj ima iz- formirajo, v kateri družbeno-poli- obraževanie v tem procesu nemajhno vlogo in sredstva za iz- kredite splošnih sredstev, ki so kreditiranju na razpolago. Praktično nič pa ni v osnutku govora, kako naj se financirajo dopolnilne dejavnosti, prevozi, šolske kuhinje itd. Vse to čaka še temeljita obravnave. Zakon nadalje predvideva, da se bodo šole financirale na podlagi pogodbenih obveznosti, ki bodo temeljile na delovnem programu. Nadzor nad izvajanjem pogodbenih obveznosti pa bodo morale vršiti pedagoške službe in skupnosti izobraževanja. Osnutek zakona je gotovo samo osnova za temeljito razpravo o sistemu financiranja. Razprava bo moral izoblikovati stališča, ki jih bo pozneje zakonodajalec^upošteval pri sestavi dokončnega teksta. f3* prinesel spremembo tudi na pod ročju posebnega šolstva. Tudi ti otroci, ki so največkrat sad neurejenega družinskega življenja, doma brez vsakega varstva in pravilne vzgoje, brez redne vsakdanje prehrane, imajo vso pravico, da postanejo častivredni člani naše socialistične družbe. Lahko bi navedel nebroj primerov, v kakšnih žalostnih in neprimernih življenjskih okoliščinah žive ti otroci. Tako živita v neki vasi znto so tako informacije kot kri- šestleten in trinajstleten deček tika potrebne. Odsvetoval pa H sama v hiši. Nihče se zanju ne gamo navajanja knjige, avtoric in briga že sedem mesecev, le od založbe, to dosti boli nopclnn Časa do časa ju obišče dobra so- opravljajo Naši razgledi. Tudi seda. Očeta ni, mati pa je v za- kolegi so mnenja, da se doiti poru. Drugod živi dvanajstletna preveč ukvariate z ocenami posa- hčerka z očimom v divjem, zako- m.eznih številk Kurirčka in n rinil, mati pa se potepa. Ali: mati d.obnih periodik, na še polemike, se vlači z drugimi, oče je pijanec, ki so včasih umestne včasih va Otroci te družine morajo zvečer ne, jemliejo prostor. Dajte knji- v kino, da mati lahko sprejema gam prednost, revije __ .......... ....... _ ________________ moške. Ko se otroci vjmejo iz ki- ocenjevali tudi drvoe! — pa occ- /ri leto 1965 predvideva za šolstvo predvideti formiranie določenih - j, p‘n skupinah po tri iz vsakega na, čakajo zunaj hiše na mrazu., vite polletno ali celoletno. Včasih 4.6 »/o narodnega dohodka. Če naj centralnih skladov, ki bodo mo- razreda odgovarjala na vprašanja, ki da bo mati prosta. Takih in ena- ste imeli bralno stran, zakai ie ne bi sredstva, nameniena za šolstvo, ral’ usklajevati financiranie v kih primerov je polno tu in tam bi obdržali? To sem vam napisal predstavljala v letu 1962 100 °/o’ različno razvitih področiih. S tem po naši lepi domovini. Vsi mi pa z dobrim, namenom in vas po- potem so v letu 1963 narasla za ' si tiščimo oči in ušesa in si za- zdravljam 14,5 “/n. v letu 1964 za 52.5% in trjujemo, da se pač ne da nič na- Peter Černe tični skupnosti, komuni, republiki ali zvezi. Pri tem je namreč po-obraževanie bi verjetno morala trebno vedeti, ali bodo sredstva naraščati še hitreje kot sam na- Pretežno centralizirana, kar je v redni dohodek. Narodni dohodek sedanjih težnjah že nesmiselno, le od leta 1962. takrat naj pr»d- ali Pa v ccioti decentralizirana. O stavlia indeks 109. naraščal tako. popolni decentralizaciji gotovo ni le: leta 1963 121,4»/o. leta 1964 mogoče več misliti, ker je vrsta 155.5 »/a in plan za 1. 1965 175.4«/«, centralnih ustanov ki rabijo znat- doVolj priložnosti kar na bo zaradi ukrenov gos d o- na sredstva. Popolna decentraii- tudl pionirjem in mladini novome-darske reforme verjetno precej racija pa bi privedla do podobnih s k e osemletke katja rupena, da mani. Delež sredstev za šolstvo razmer, kakršne smo imeli sedaj, ^lvse ^kJfulekVga 'obe^erh pa ie v posameznih letih zaiemal I10 posamezne občine deiansko ni- pa dall SVOj prispevek k zaključku naslednji odstotek narodnega do- so bile v stanju zadostiti zabte- jpi. hodka: leta 1962 — 4.1 »/o. 1. 1963 vam po financiranju šolstvi. Ra- Nabita dvorana novomeškega kulti čas ih ste 3.9«/«. leta 1964 - 4.1 % in plan zumljivo je,_ da bo moral_ zakon ^nep^nfr^va ^ m,adine te šole, ki • NOVO MESTO: Lepa prireditev in tekmovanje učencev Letošnje proslavljanje 600-letnice ustanovitve Novega mesta in 20-letnice SMARSKA SOLA PRAZNUJE plan za leto 1965 predvideva po- računski sistem. Le-tega namreč novi zakon v celoti odpravila, zakai znotraj posameznih delovnih jih je sestavila posebna komisija zgodovinarjev, slavistov, glasbenikov in družbeno političnih delavcev. Vprašanja so zajemala zgodovino tega mesta skozi vseh 600 let. Nastopilo je 93 šolarjev v 30 skupinah. Tekmovalci so odgo.varjali pismeno in ustno. Navzoči smo lahko ugotovili, da so tekmujoči zelo dobro r‘\‘„/V' *7‘777k„r77,71P odgovarjali, veliko so znali povedati, kolektivov bo še posebei moralo cef0 vee, kot je bilo treba, tako da seveda v nobenem primeru ni mišljeno, da bi prišli na stari pro- priti do izraza nagrajevanje po delu in kvalite+i dela, kar zakon še posebej poudarja. Osnutek zakona predvideva, so iznenadili strogo komisijo in publiko. Zanimivo je t>il°' da 30 m0' rali znati odgovarjati tudi na prikazane slike, izvajano glasbo in recitacije pesmi in tekstov ter povedati o delu in življenju mož. ki so živeli in ustvarjali v Novem mestu. Seveda so dobro poznali tudi medvojno borbo in povojni razvoj. imeli Osnovna šola Šmartno pri Li- Bartla, slovenskega skladatelja in ga praznika. Osrednje prireditve ___ ________ tiji praznuje letos tristoletnico^ in ustanovitelja pevskega društva bodo v nedeljo 26. decembra 1965. da se skladi formi raj ov komuni’ se uvršča med najstarejše vaške »Zvon«, in Antona Funtka, slo- Popoldne bo najprej v šoli spre- republiki in zvezi. Tudi posa- šole v Sloveniji. Od leta 1665, ko venskega pesnika in prevajalca, jem gostov in otvoritev razstave, mezne delovne organizacije ali je začela z eno razredni« m z ki je pozneje poučeval na ljub- ki bo prikazovala razvoj šolstva več organizacij skupaj lahko for- nagra™f a^obusni^iit v partfanfke enim učiteljem, pa vse do letos, Ijanskem učiteljišču. v kraju, nato pa bo v dvorani mira sistem izobraževanja in si kraje — Frato, Bučko, Bazo 20 in ko je na šoli sedemnajst dddel- Prvo šolsko poslopje je bilo zadružnega doma svečana prosla- za ta sistem smejo pridržati dolo- v Kumrovec, poleg tega pa so vsi Sf ssr.M.mJs s ssarsKraass sftsfs.šr asti uspešno opravila svoje poslan- šah), ki je služilo vse do 19. ma- šim šolnikom in ostalim javnim rali opravljati funkcijo uravnava- Veselje je bilo gledati male tek-stvo: iz nje so izšli profesorji, ja 1963, ko ga je onesposobil po- delavcem ki so prispevali k na- nja potreb‘in možnosti med posa- ^ine odgovore m rfemTotozaU, uradniki, zdravniki, trgovci, obrt- tres. To je pospešilo gradnjo no- predku šole. meznimi področji, čeprav o tem da res poznajo svoje mesto v vseh niki ter dobri gospodarji in go- ve šole, s katero so pričeli že Pripravljalni odbor za izvedbo osnutek ne govori* podrobneie bo obdob.1ih. Tudi znanje iz dni zadnie spodinje«; tako je zapisano v nje- leta 1958. saj so od takrat po- tristoletnice vljudno vabi vse pro- moral ta vprašanja opredeliti re- movanje^v toolnun jpi*6^ ni kroniki. učevalj v treh izmenah. 22. de- svetne delavce, ki so službovali publiški zakon bii0 rezultat resnega dela 'naših vzgo- Da je bila šola ves čas kultur- cembra istega leta so slavnostno na tej šoli, da pridejo 26. decem- v samem procesu delitve med 3™ljev ‘i, veli!ce Sole v Novem mestu, no žarišče kraja, nam dokazujejo odprli novo šolo, ki je dobila ime bra 1965 v Šmartno, kjer bodo ootrošniki sredstev in skladi na hvau in zahvala.5 sfpoTebe? pfsmo tudi podatki o učiteljstvu in upra- po narodnem heroju Francu Roz- obujali spomine na nekdanje bodo morale skupnosti izobraže- bili iznenadeni, ko je vodstvo šole viteljstvu. Tako najdemo med manu-Stanetu. Čeprav je nova, službovanje in se obenem sezna- vanja — kot družbeni organ v Sov*h n°t pdileg st.arševzastopnikov šemu povabilu odzvali vsaj v bo- njimi Franca Adamiča, dobrega postaja že pretesna, saj je vsesko- nili z napredkom šole, ki ga je procesu izobraževanja in delitve teije ki so ie°2v pokoju" Ti Vsose d oče. šolnika; javnega delavca in skla- zi pouk v dveh izmenah. dosegla v letih po osvoboditvi. — odigrati svojo merodajno vlo- številno udeležili tega slavja. Bilo um Društvu želimo pri delu veliko datelja Jurija Adlešiča, ustanovi- Tristoletnico šole bodo praz- Na svidenje 26. decembra v go, ker bodo morale določiti res zaži^elf1 vsai" tri^ure3 med^koleBi'"?:! uspeha! G. E. telja gasilskega društva Ivana novali v okviru proslav občinske- Šmartnem! objektivne pogoje, kolikor teh ne učenci. ure med kolegi Marjan Tratar Za intenzivnejši vzgojno-izobraževalni sistem (Nadaljevanje s 1. strani) izoblikuje nek prirod ni značaj, saj prihaja do najožjih stikov z onimi, ki jim je namenjen. Že poprej smo se bežno dotaknili pojmov razredni kolektiv in učenca kot osebnosti. Prav je, da ponovno naglasimo, da je vsak učenec posebna, zelo komplicirana individualnost in vsak zase človek s posebnim temperamentom, svojstvenimi nagnjenji, sposobnostmi, nagibi in spretnostmi. V primeru, da učitelj pozna, ka- živčne dejavnosti, s fiziologijo rasti in ostalimi pomožnimi pedagoškimi vedami, ki pomagajo odkrivati vse tajne onega, ki mu je vzgojno - izobraževalni proces namenjen. Študij teh materialov naj bi bil letošnji program naših aktivov, kajti teoretična znanja so trdna osnova za aplikacijo v praksi. Ako se vse to združuje s pedagoškim mojstrstvom učitelja, z zglednim vplivom učiteljeve osebnosti, potem nastajajo vsi pogoji za uspešno organizirano suje v te kartone zdravstvene ugotovitve. Prav iz tega razloga učitelji zdravstvenega stanja in fizičnega razvoja svojih otrok ne poznajo dobro, vsled česar tudii šibkim in večkrat obolelim otrokom ne morejo njihovemu zdravju priimemo prilagoditi vzgojno-izobraževalnega procesa. Učitelja mora vsekakor zanimati fizično stanje slehernega učenca, ki je lahko ustrejno ali neustrezno, nadalje ga mora zanimati učenčeva prehrana, ki je lahko pravilna, pa tudi pomanjkljiva (podhranjenost), zanimajo naj ga tudi ostale higienske in socialne razmere njegovega doma. Ni torej prav, da ostajajo ti zelo važni podatki pedagoškemu delu nepo- V primeru, Uči uuiteij puz.iJči, tva- uspcaiiv uiigctiii^iiiaiiiv ---------- ^------------------- ------- — ko se v konkretnih situacijah iz- vzgojno - izobraževalno delo, kjer j znani, saj so vendar soodločujoči v • . • 1 ■ • V__V_____ ____. ?___ • _ __V_____1 _ _ _ 1_____ _ 1 1 Tl. /-vl-vl 1 /-vt TC\ 1.1 ražajo glavni obrisi učenčeve osebnosti, kakšne so njegove lastnosti, ako pozna učenčevo socialno sredino in ako poskuša iz teh vidikov analizirati rezultate njegovega dela in njegovega vedenja, ga bodo ta spoznanja privedla k odstranjevanju razlogov, ki povzročajo nedostatke, in k podpiranju činiteljev, ki stimulirajo njegov uspeh in napredek. Ob študijskem raziskovanju slehernega učenca bo učitelj razumel njihova dejanja, našel bo zanje tudi učinkovita sredstva. To delo je sicer naporno in terja mnogo časa, vendar pa se dobro obrestuje, saj bo dosegel dobre uspehe, učenci bodo pri delu vse bolj aktivni in s tem tudi disciplinirani. Ob takem posluhu učitelja nastajajo ozki, za uspešno vzgojno-izobraževalno delo neizogibno potrebni kontakti med učiteljem in učenci, v takih okoliščinah pa se pretaplja vzgojni objekt v aktivni subjekt vzgojno-tzobraževalnih prizadevanj. Poznavanje učenčeve osebnosti zahteva, da se .učitelj dobro seznani s psihologijo in fiziologijo vzgojno-izobraževadne pobude potekajo mimo ciljev in jih učenci sprejemajo brez negativnih odstopanj. Razumevanje otrokove psihe, njegovih dispozicij in nagnjenj, poznavanje okolja itd., ne pomeni vzgojo individualizirati, tako da bi bila odtrgana od kolektiva, marveč je to pot k oblikovanju homogenosti razrednega kolektiva. In ta pot pelje k najtesnejši povezavi šode z življenjem. Graditev kolektiva pa je dialektično povezana prav z razvojem osebnosti njegovih poedincev. Zaradi učinkovitega presojanja učenčeve osebnosti je nadalje zelo pomembno, da je učitelj seznanjen z otrokovim fizičnim razvojem in zdravstvenim stanjem. Temeljni podatki o fizičnem razvoju otroka tj. višina, teža, podatki o prebolelih boleznih itd. so razvidni iz zdravstvenega kartona. Ti podatki pa učitelju niso vselej dosegljivi, ker jih hrani zdravstveni dom, oz. pristojni zdravnik, ki od časa do časa pregleduje učenca in vpi- činitelji pri oblikovanju osebnosti mladega človeka/ Zato bo potrebne? čim tesnejše sodelovanje zdravstvenih organov z učitelji, ker le tako bodo mogli učitelji pravilno organizirati pedagoški proces, režim dela in počitka in le tako bomo omilili na šolah druge stopnje zelo pogoste ab-sence posameznih učencev od pouka. Ker je učitelj v nepretrganem kontaktu z učenci, je njegova dolžnost, da pravočasno opozarja zdravnika na določene spremembe pri delu in vedenju učencev, ker le-te najčešče naznanjajo okvare v njegovem zdravstvenem stanju. Ako učitelj ugotovi pri učencu znake utrujenosti, spremembe v njegovem vedenju, nevoljo do dela, zanemarjanje šolskih obveznosti itd., je dolžan, da o tem poroča staršem in zdravstveni službi. Prijateljski obiski učenčevega doma, dobro pripravljeni roditeljski sestanki in govorilne ure so osnovni predpogoji za poglabljanje v profile mladih osebnosti in s tem tudi osnovne norme za uspešen vzgoj-no-izobraževalni proces. DANAŠNJE OCENJEVANJE UČENČEV JE ZASTARELO Posebno, zelo pereče in morda najodgovornejše poglavje vzgoj-noizobraževalnega procesa je ocenjevanje učencev. Kdo nas je učil ocenjevati? Po katerih kriterijih naj ocenjujemo? Ali v sedanjem tako razgibanem času še ustreza numerične ocenjevanje, ali bi bilo primerneje začeti z opisnim ocenjevanjem, ali pa upoštevati oba načina? Ali je prav, da ocenjujemo reprodukcijo verbaliz-ma (učenje na pamet) in z njo v zvezi marljivost in pridnost učenca, ali bi bilo bolj umestno ocenjevati znanje uporabnosti osvojene materije in z njo napredek in rast posameznega učenca? Tako in še cela vrsta podobnih vprašanj in alternativ se danes pojavlja in terja rešitev. Naši najuglednejši pedagogi se s temi vprašanji ukvarjajo že vrsto let in to problematiko proučujejo ljudi najvidnejši pedagogi socialističnih dežel. Vsa ta vprašanja so v proučevanju in v eksperimentalnem delu ter smo trdno uverjeni, da bo pedagoška znanost v doglednem času dala na ta vprašanja tudi nedvomljive odgovore. Sodim pa, da je današnji način ocenjevanja v resnici zaostal, posebno še, če se strinjamo s tem, da je vsak učenec posebna individualnost, osebnost. Spomnimo se le onih let, ko je bilo delo pedagoškega delavca numerično vrednoteno. Koliko kritike je bilo tedaj izrečene na račun ocenjevalcev in koliko nezadovoljstva je bilo med učno-vzgojnim osebjem! Ali je pravično, da učenec, ki mu narava ni dala sposobnosti za določene discipline — veščine (petje, risanje, telovadba) in ima sam v svoji notranjosti kompleks manjvredno- sti, pa dobi poleg tega v tem predmetu slabo oceno in prav zato tudi slab ali celo negativen uspeh? In to velja tudi za druge predmete. Ali mu je šola nudila dodatno pomoč? V našem gospodarstvu in družbenih službah smo že zdavnaj odpravili administrativno ocenjevanje in nagrajevanje in skoraj povsod smo uvedli vrednotenje po delu in uspehu. In ker je tako, so temu primerni tudi učni uspehi: SO11/« naše mladine ponavlja razred enkrat, dvakrat ali trikrat, in ni malo otrok, ki obiskujejo šolo do 16. in celo 17. starostnega leta. Pomislimo na družbena sredstva in delovno zakasnitev otrok! Ali niso tudi tu skrite rezerve? Ker hočem biti kritičen, ne smem zvra-čati slabih učnih rezultatov le na račun ocenjevanja, ker so tu še drugi razlogi, o katerih bomo spregovorili na drugem mestu. Kako torej? Menim, da gre v tem prehodnem pbdobju za to, kako prilagoditi vrednotenje učenčevih del, da bo klasifikacija obsegala one lastnosti, ki jih vrednoti življenje. Ocenjevanje naj mlade ljudi vzpodbuja k še uspešnejšemu delu, naj krepi samozaupanje in zavest, vzgaja naj čut za zdrava samokritično presojanje. Nepravilno ocenjevanje z nehumanimi kriteriji ima za posledico slabe ocene, te pa povzročajo usodne raze v človekem značaju in poglabljajo občutek manjvrednosti, ki spremljajo človeka daleč na njegovi življenjski poti. Proizvodnja in kultura v socialistični družbeni ureditvi potrebujeta take ljudi, ki imajo zaupanje v svoje duševne in telesne sile, ljudska demokracija pa hkrati odklanja zastrašene in same v sebe nezaupljive ljudi. Zato naj ne bo ocenjevanje sredstvo za disciplinsko zastraševanje, niti za nezdravo diferenciranje učen- cev na sposobne, manj sposobne in nesposobne, na podlagi enostranskih izjav, ker so mnogotere vrednote v človekovem telesnem in duševnem življenju enako tehtne za razvoj posameznika in s tem družbe kot celote. Z detajlnim priznavanjem slehernega učenca se oddaljujemo od formalnega ocenjevanja in vrednotenja, ki izhaja iz enostranskega izpraševanja in ocenjevanja verbalnih spretnosti. Le-te si učenci bolj osvoje na podlagi mehaničnega pomnjenja kot pa z aktivnostjo lastnega razmišljanja in iz lastnih izkušenj, lastnega opazovanja in dela. Prav bi bilo, da postane vzgojno - izobraževalni proces in s tem tudi ocenjevanje vsestransko, in sicer v tem smislu, da bi harmonično formiral telesno, razumsko, čustveno in moralno stran otrokove osebnosti in da bi razvoj vseh teh strani potekal neprisiljeno, vendar pa ob subjektivnem in učinkovitem sodelovanju slehernega učenca. Iz tega izhaja, da ni naloga učitelja le učiti, marveč vzgajati, voditi ter usmerjati mladega človeka k samovzgoji in samoizobrazbl. V tem je jedro dela sodobne šole, ki naj vodi otroka k vsestranskemu razvoju, (s tem pa postaja otrok tudi subjekt vzgojno - izobraževalnega dela). K zaključku pa še nekaj, kar mora imeti dober pedagog vselej pred očmi: Ni prav, da se učitelji pP* vzgojno - izobraževalnem procesu ukvarjajo le s sredino povprečnih učencev, slabše učence in one, ki so nadpovprečni, za zanemarjajo ali pa jih ne puščajo samim sebi. Tako delo ni naporno, je P3 neodgovorno in nepravično, ker imajo do vzgoje in izobrazbe pra* vico vsi učenci, ne glede na stop- / IZ PEDAGOŠKE PRAKSE Učenci in materinščina Pouku materinščine je odmerjeno v osnovni šoli največ učnih ur, saj nam služi kot učno načelo, učni predmet in učni jezik. Kljub temu pa večkrat ugotavljamo, kako skromno je znanje materinega jezika. V nižjih razredih, kjer poučuje samo razrednik, le-ta skrbno pazi, na jezik pri vseh predmetih, medtem ko v višjih razredih tega ni. Nekateri učitelji so površni že pri popravljanju tihih in kontrolnih vaj, kjer ocenjujejo le snov, slovničnih napak pa niti ne popravijo. Tudi pri ustnem izražanju niso učenci tako previdni. Ce pa še ugotovijo, da morajo pravilno govoriti le pri slovenskih urah, zanemarimo s tem učno načelo; njihovo jezikovno znanje se ne bo več bogatilo in izpopolnjevalo, temveč bodo dosegli tudi v materinščini slabše uspehe. Danes postavljamo na prvo mesto načelo zavestnosti in ' aktivnosti, ki je v današnjem učno-vzgojnem procesu nujno potrebno. Pri pouku sem večkrat opazoval učence, kako so sledili razlagi. Pri nekaterih urah so bili zelo pazljivi, pri drugih pa sila nemirni. Vsi, ki poučujemo slovenščino, vemo, kaj imajo učenci radi in česa ne marajo. Mnogim je ta predmet -najbolj priljubljen, nekateri pa ga celo sovražijo. Da bi se prepričal, kje so vzroki za tako različna mišljenja, sem ob zaključku preteklega šolskega leta izvedel anketo v dveh šestih razredih. V anketi so učenci zapisali svoje vtise o slovenskih urah. Poglejmo nekaj njihovih sodb in pripomb. Najraje imajo govorne vaje, saj slišijo takrat mnogo zanimivega, obenem pa se naučijo, kako se morajo izražati. Skoro vsi so napisali, da je govornih vaj premalo in da bi jih radi imeli vsak teden. Slabši učenci pravijo, da jih ne marajo, ker imajo tremo, kadar govorijo pred razredom, bojijo pa se tudi posmeha sošolcev, ker ne znajo lepo pripovedovati. Tudi branje, stilistične vaje in literaturo imajo večinoma vsi radi. Vse to jim je potrebno, da se naučijo pravilno brati in pisati. Kdor hitro in lepo bere, se lahko tudi hitreje nauči. Enkrat štirinajstdnevno smo imeli jezikovne pogovore. Učenci so napisali na listke vprašanja, na katera sem odgovarjal pri uri. Tudi teh ur so se veselili, kar so dokazali z mnogimi vprašanji. Najbolj »zasovražena* je slovnica. O njej pišejo takole: »Slovnice je odločno preveč. Kadar jo tovariš razlaga, ne poslušam, key me ne zanima. Ko nam pove, da bomo imeli slovnico, smo vsi žalostni. Pri sestavljanju spisov mi povzroča največ težav. Malo nas je, ki bi se je z veseljem učili. Ce jo hočeš znati, moraš pri pouku dobro poslušati in se je nato učiti še doma. Srečni so tisti C^O.NXNVXVXXVXV\NNXN.XXV\.VWCVXNWXXV\XXV,XXX'^.N njo njihove duševne razvitosti. Ako bomo tako pojmovali vzgoj-no-izoforaževalni proces, ne bomo v stanju izvesti šolsko reformo do kraja' in bomo imeli še nadalje zelo šibke učno-vzgojne rezultate. Zato se bo potrebno v tem šolskem letu več kot doslej ukvarjati s šibkejšimi učenci, organizirati zanje dopolnilne učne ure, učne krožke, in če bo potrebno, tudi inštruirati posameznike. Tudi v izrazito nadarjepe učence se bo potrebno bolj poglobiti in jim nuditi v smeri njihovih sposobnosti in talentov več Pozornosti dati jim več znanja in jih zaposliti tako, da bodo s šolskim delom enako obremenjeni kot njihovi manj razviti tovariši. Tudi na tem področju naj se naše šolsko delo zgleduje po uspehih, ki so jih dosegli pedagogi v ostalih socialističnih deželah. Tako imajo npr. organizirane dodatne ure za učence, ki imajo razvit talent za telesno vzgojo, za matematiko, materinski jezik, fizdko, kemijo, za učence, ki imajo razvite sposobnosti za tuje jezike. Dosežki takega dela se neprecenljivi. Sovjetski, češki, deloma tudi poljski telovadci in športniki so nepremagljivi. Dobre matematike, fizike in kemike z določenih področij izobražujejo v Posebnih šolah. Talente za tuje jezike prav tako zbirajo v posebnih središčnih šolah, kjer si učenci osvajajo šolske programe v tujem jeziku. Zato občudujemo kozmične, gospodarske in kulturne dosežke teh narodov. Ali ne bi bilo prav, da jih na tem področju polnemamo? Če so pedagogi v preteklosti priporočali, da se vzgojno-izobraževalno delo vrne k naravi, je imperativ današnjega časa. da se Pedagog vrne nazaj k otroku in ga popelje v področje tehnike, kulture in napredka. 4 Vilko Kus učenci, ki dobro znajo slovnico.« Oglejmo si še nekaj mnenj učencev o razlagi,, ocenjevanju, disciplini in pomenu slovenskega jezika. Neka učenka piše: »Slovenščina je moj najljubši predmet, čeprav jo nekateri sovražijo. To so tisti, ki slabo berejo. Zaradi razlage ne bi smel imeti nihče slabe ocene. Kdor ima nezadostno, ga je lahko sram. Veseli me, da lahko sodelujem v literarnem in novinarskem krožku. Spoštujem materin jezik, saj ga mnogi naši ljudje v tujini ne smejo govoriti.« In dalje: »Nekateri učenci mislijo, da se morajo lepo izražati samo pri slovenščini, pri drugih predmetih pa ne. Vendar se motijo. Za lepo in pravilno izgovorjavo rporamo skrbeti povsod.« Učenec, ki ima v slovenščini nezadostno: »Zame so slovenske ure najbolj dolgočasne. Ker ne znam obnavljati, tudi slabo pišem. Če se doslej nisem naučil pisati, se tudi zdaj ne bom. Vem, da od učenja ne bom imel ničesar in bi bilo zato bolje, da slo- In kaj menijo o ocenjevanju, razlagi in disciplini? Pravijo, da je ocenjevanje pravično, a precej strogo. Mnogi sovražijo jezik zato, ker so vprašani takrat, kadar ne znajo. Pri razlagi snov večinoma razumejo, predlagajo pa, da bi morali v šoli več utrjevati. Poudarjajo, da mnogi učenci zato .ne znajo slovenščine, ker so nepazljivi in površni. * V svojih razlagah pa se niso omejili le na svoje delo, temveč so posegli tudi v učiteljevo. V tem sestavku sem navedel le nekaj njihovih ugotovitev. Vsem, ki poučujejo slovenščino, bi svetoval, naj skušajo na tak ali drugačen način spoznati, kje so vzroki za slab učni uspeh učencev. Če bomo spoznali to in pa, zakaj je za ucence pouk nezanimiv, bomo tudi lažje odpravljali napake. Slovenskemu jeziku pripada v šoli pomembno mesto, saj je od znanja tega predmeta odvisno tudi učenje in znanje ostalih predmetov. Ob tem pa naj nas vodi pri delu pedagoško spoznanje, da je učni proces dogajanje, ki poteka z učiteljeve strani kot posredovanje, z učenčeve pa kot sprejemanje učnega gradiva. Brez učenčeve aktivnosti, ki je odvisna od našega postopka, pa si danes ne moremo zamisliti uspešnega dela. Boris Žužek Novi avdio-vizualni stroji: pojavili so se novi avdio-strojepisni stroji, kjer učenci ne poslušajo vec učitelja, temveč uporabljajo pisalni stroj, magnetofon in slušalke; magnetofon narekuje hitro ali počasi... In vendar — ljudje! Če bi mi kdorkoli kdaj dejal, ko sem bil še deček, da bom nekega dne tudi jaz postal učitelj, bi me zadela kap. Kajti učitelji so bili zame bogovi. Ne bogovi ljubezni ali usmiljenja. Temveč bogovi maščevanja, vojne in žrtvovanja. Prišli so od neznano kod, nam govorili o bitkah, strukturi vode, skrivnostih algebre, po pouku pa so se zopet povrnili v neznano. Dostikrat sem namenoma izostajal od pouka in preživljal proste ure v majhnem parku. Tu sem opazoval svobodne starčke. ki so metali kruhove skorje prav tako svobodnim golobom. Ali pa sem šel v pristanišče in moje srce je potovalo z ladjami in vlačilci. Seveda pa so bili tudi na smrt dolgi dnevi, ko sem le moral • v šolo in prenašati jej.o predstojnikov in se prikleniti h glagolom in nalogam. Nikdar nisem spoznal srečnega Učitelja. Biti bog je bila resna zadeva. Oblečeni v tisto uniformo iz zelenega površnika in pepelastih. vrečastih hlač ter po tobaku zaudarjajoči suknjič, so godrnjali in besneli, dajali pluse in minuse ter z budnimi očmi opazovali mirne vrste, medtem ko so zunaj ljubki vrabčki cvrčali po žlebovih in bolj gloveški odrasli prepevali, da so že odrastli. Eden takšnih jeznih bogov je bil tudi učitelj Nekdo. To ni bilo njegov pravo ime, toda imena bogov se lahko spreminjajo. S svojo jezo je v meni ubil matematiko. Za vedno. — Vstani, Neved! — Prosim? — Kaj je to? — Kaj, tovariš? — To, fant, to! — Grozeči prst. — Kako na svetu si dobil ta odgovor? Zijal sem v knjigo. Na cesti je speljal avto in odbrzel proč. — Prosim, tovariš ... — No? — Veste, tovariš, ne razumem popolnoma.. .• — Vsi odložite peresa. Hočem, da opazujete Neveda, ko bo reševal problem na tabli... — Zapisal .ga je na črno. prašno desko in mi podal suho kredo. — Sedaj, rešuj. — V razredu je bila tišina'. Daleč proč je vriskal vlak. — Ali znaš? — Ustnice so bile suhe kot kreda. Dih mi je bil sunkovit in leden. Stegnih sem se in napisal nekaj številk. Nato sem nehal in opustil poskus, vendar sem ves čas tuhtal. — Tako, tako. Nehajte se hihitati! Je to rešitev, Neved? — Ne vem, tovariš. —. Zopet smeh. Pogledal sem ga. Boga, ki mu je bilo ime Nekdo. Nekdo, ki je znal odgovor. — Živce bom izgubil! je dejal. — Tri ure sem porabil za to. In ti še. ne znaš. Pridi, Vseved!,— In učenec Vseved je vzel kredo in delal z lahkoto, ko da bi bil Einstein. — Ali sedaj vidiš, Neved?,— In zares nisem videl. ' — Ne, tovariš. — Tesno se je sklonil k meni. — Boš pa jutri, Neved. Kajti delal boš doma. Boš, fant moj! Naslednje jutro je mati rekla v spalnici: — Zakaj se danes ne počutiš dobro? — A nič ni pomagalo. Starčki so krmili golobe in. vlačilci so vlekli moje srce. V direktorjevo pisarno. — Daj mamici stol, sinko. — In sedla je ter se nervozno igrala z rokavicami. — Doma je kar priden, šole pa menda ne mara. Najvišji bog je obrnil očala proti meni. — Ali nisi srečen tukaj, sinko? — Srečen? Kako more biti tako neumen? Požrl sem trdi cmok v grlu. — Ne, tovariš. — Zakaj ne? Kako bi mu mogel dopovedati, da se reka v sončnih žarkih koplje v rjavi, zelčni in modri barvi? Ali da je na golobovih prsih več barv kot v risalnici? Da mornarji na svoji poti okoli sveta pomahajo v vsakem kraju, razen tu, v tej šoli, v tej tihi sobi? — Zaradi učitelja Nekdo j a, sem zinil. Naslonil se je. — Kaj ima učitelj Nekdo opraviti s tem? — Njegovi računi, je pristavila moja mati; — Moj sin ni bil nikoli preveč dober v materna ... Poslal je po učitelja Nekdoja. Prismejal se je in mi položil roko na ramo. — Poskuša, bom pa jaz povedal namesto njega. Trdo dela. — Stisnil je mojo ramo. — Saj se dobro razumeva, kajne, Neved? Tedaj sem spoznal, da so učitelji posebna rasa. Ne živijo blizu človečnosti. Ta mož, ta bog s stiskajočo roko ni bil nikoli otrok. Nikoli ni opazoval ptičev, svobodnih kot zrak, ali parnikov, ki so pluli po spreminjasti se vodi. Izhajajo nekje izpod Vzgojne gore in čiovek ne more ničesar opraviti s tem zarodom. Najbolje je, da narediš, kar hočejo, dokler te imajo v pesteh. Bogovom je najbolje žrtvovati se. Tako sem pogoltnil cmok in odvrnil: — Seveda. Najvišji je prikimal. — No, vidite. Nič ne skrbite. Pojdite lepo domov, sinka pa prepustite meni. Pozdravljeni. Lomil sem prste in opazoval Najvišjega. Minute so tekle. — Torej se razumeva, sinko? Nič več izostajanja? — Ne. Nisem se prenehal potikati po parku in pristanišču zaradi strahu, ampak ker sem spoznal, da se lahko preživiš, če plešeš po njihovi volji, glasbi bogov. Samo če jih imaš za človeške, potem trpiš. Ko sem sam postal učitelj, sem pogosto mislil nase, na mladega Neveda. Vsi moji razredi so ga polni: njegove oči, njegove roke; njegov pogled, njegove misli. Ali sem bil jaz bog? Seveda, srečal sem jih nekaj v zbornici — ljudi, ki so verjeli, da jih je treba spoštovati samo zaradi njihovega poklica. Potem je razjarjeni oče prišel v šolo in v bledi senci svojega kolege sem spoznal ilovico. Če se sedaj 'spominjam učitelja Nekdoja, se mi smili. Vsekakor je bil človeški. Človek postane uvi-deyen; odplačevanje dolgov, morda bolezen lastnega otroka m končno Vzgojna gora tudi ni takšna, kot si nekdaj predstavljaš. Vsi podležemo počasi. Toda tukaj pred menoj so mladi Nevedi. In več imam moči v sebi, kot bi si bil kdajkoli mislil. Moči. da jih poznam, razumem — ali vsaj poskušam razumeti. In končno imam moč, da jim pokažem, da sem na njihovi strani, proti nečloveškim bogovom. To se pravi, da bi bil raje z njimi v parku ali v pristanišču; opazoval bi starčke, ki krmijo golobe, rad bi jim povedal, da sem prav tako izgubljen kot oni. In da morda skupno kot ljudje le lahko najdemo pravo pot. (Iz angleščine prevedla: N. Kaiser) Nekai osnovnih navodil za mlade pedagoge Ko sem se pred približno jasna, konkretna in jezikovno 30 leti javil na prvo službeno pravilno formulirana. Izogibaj se mesto me je direktor odpeljal vprašanj, na katera se lahko od-v moj razred in predstavil ot- govarja z da ali ne. Ucenec mora rokom To je bilo vse, kar sem odgovarjati s celimi stavki Do-sli«al od njega O mojem bo- voli učencu, da svojo misel ozi-dočem delu mi ni rekel niti roma stavek pove do konca in besedice Tako so v predvojni ga v tem ne prekini. Če pa se šoli pričenjali delo skoro vsi je zmotil v dejstvih, ali je njegov predavatelji. Zato so imeli pri odgovor podan v nepravilni felo-delu težave, čeprav so študirali venščini, ga takoj popravi. Ni tudi pedagogiko in metodiko stvar samo predavatelja sioven-svojega predmeta. Tu se s hva. skega jezika, da skrbi za lepo ležnostjo spominjam prof. dr. materinščino, to je tudi tvoja na-Ilije Mamuziča iz Beograda loga. (letos je dobil Dositejevo nag- Na koncu predavanja nespra-rado za svoje dolgoletno peda- šuj učencev' — Ali ste razumeli? gosko in znanstveno delo); ta — kajti to bi pomenilo, da veš, mi je kot inšpektor dal potreb- da te niso razumeli, oziroma da na navodila, ki so mi še danes niti tebi ni jasno vse, kar si hotel v spominu. povedati. Ker tudi še danes mnogi Po možnosti v razredu ne se-začetniki naletijo na podobne di. Prav tako ni dobro hoditi gor težave pri svojem delu, ne bo in dol po razredu, ker s tem odveč, če napišem nekaj la- učence motiš in ne pazijo na ti-konsko izraženih napotil v sto, kar govoriš, temveč opazujejo upanju, da. jim bodo bolj ali tvoje držanje, hojo, obleko, čevlje manj koristila. itd. Zato pri pouku izberi mesto poleg mize oziroma table, od t priprava koder lahko vidiš vse učence. ' _ . Med poukom ne pogleduj na Ne hodi k uri nepripravljen! uro> tako da otroci to opazijo. Spomni se, kaj moraš ponoviti z Qe ne vej; aii končal razla-učenci in katero domačo nalogo g0 oziroma eksperiment pravo-moraš preveriti! časno, položi na začetku uro na Preglej novo gradivo, razdeli mjzo 'ga na več delov, da bi.ga učenci y razrecju bodi resen in strog, laže obvladali. Drži se učbenikov, toda ne oseben in pristranski, toda vedno gradivo tako dobro xuprarn otrokom ne bodi ironi- pnouči, da ga ne bo treba jemati ^en jn prezirljiv, kajti to težko v razredu v roke. razen čitanke, prerašajo. Obnašaj se vedno kul-matematičnega priročnika itd. _ turno! Ne uporabljaj vulgarnih Primere za razlago pripravi jzrazov (gangster ipd.)! Ne delaj doma, da jih lahko hitro in 0p.az^ na račun znanja, kot so: spretno izkoristiš v šoli, ne pa da ne znaš. ne moreš se te- ši jih pred učenci izmišljaš. Vse, ga naugiti( ti nisi za šolo itd. Ne kar zahtevaš od učencev na pa- učence na inteligentne in met (pesmi, pregovore, definici- zabite, temveč izkazuj vsem, ena-je ipd.), moraš tudi sam znati. k0 pozornost in prijateljstvo. Novo gradivo povezuj s tistim, Gc se zmotiš, iskreno priznaj kar učenci že znajo. Napravi ^si napako, učenci te bodo še bolj pismeno skico za vsako uro. v-e gpogtovali. boš v razlagi jasen, razumljiv, msriPl INA oziroma če boš prilagodil način HI. DISCIPLINA svojega izražanja duševnim in 1 Ako boš vzbudil v ucencih za-umskim sposobnostim učencev, nimanje za predmet, ti ne bodo bo tvoje delo tudi uspešno. potrebna posebna sredstva, da bi Po vsaki uri razmisli, če si dosegel disciplino med učno uro. naredil kakšno napako pri razla- Ce ob prihodu v razred ni vse gi ali ponavljanju in sploh pri v redu, se ne zadržuj predolgo svojem ravnanju v razredu. s pojasnili, temveč obvesti razred-II. POUK nika, oziroma kratko vpiši v Delo v razredu je treba začeti dnevnik, in končati takoj po zvonjenju. Ako vidiš, da pozornost učen- Najprej vpiši v dnevnik me- cev popušča in da So utrujeni, todsko enoto in takoj prični z naj v zboru kratek čas ponavljar delom. Samo ne z vprašanji: — jo nekaj, kar si morajo dobro Kaj smo vzeli zadnjikrat? Kje zapomniti, ali jih razgibaj s kak-smo nehali? ... itd. To moraš šno šalo. Ne računaj na hiter us-sam vedeti! peh, bodi potrpežljiv in vztrajen. Če so se učenci imeli naučiti Vzroke za neuspeh poišči tudi pri kaj za na pamet, preveri naj- sebi. prej, kako Ho se naučili. — Učen- Ne razburjaj se v razredu, ci morajo odgovarjati jasno in učence vedno mirno opozarjaj, glasno. Ime učenca, ki ga opominjaš, iz- /'Če so imeli domačo nalogo, govori resno. Ce ne pomaga, ga jo je treba pregledati, pokazati' vpiši v dnevnik. Ne kliči pogosto največje napake in jih napisati na pomoč razrednikov ali ravna-na tablo. Takoj potem ponovi telja. Uredi stvar sam, to je bo-snov prejšnje ure in jo poveži Ije za tebe oziroma tvojo avtori-z novo. Po razlagi naj učenci po- teto. novijo posamezne odstavke, na Ne pošiljaj učencev iz razreda! koncu ure pa vse še enkrat. .T.. Pravila je treba pojasniti s IV- NALOGE primeri. Pusti, da jih učenci Domačih nalog ne daj v zad- sami izpeljejo! Zatem daj še dru. njem trenutku, ko že zvoni, tem-ge primere, pri tem pa se ne več pravočasno, da si učenci za-spuščaj preveč v širino. pišejo, in pojasni način izdelave Cim več uporabljaj avdio- oziroma, na kaj naj posebej pari-vizualna sredstva! j°- Spomni se, da tudi drugi uči- Ne oddaljuj se od učbenika in telji dajejo domače naloge in ne ne zahtevaj več, kot je v njem. zahtevaj preveč od učencev, tj. Mogoče je potrebno ponekod po- pazi na čas, ki ga bodo potrebo-samezna poglavja tudi skrčiti (po vali za izdelek, posvetu z aktivom) in obdelati Ce pregleduješ domače naloge samo jedro gradiva, ker So mnogi občasno doma, jih preglej in vrni učbeniki preobširni. takoj. Neredne naloge naj učenci Vprašanja postavljaj vsemu ponovno prepišejo, razredu. Po zastavljenem vpra- _ Pri popravljanju nalog bodi šanju malo počakaj, da učenci širokogruden; dokaži, da razumeš,, razmislijo, pa kliči posamezne, da se otrok šele uči, toda ne po abecedi. Pazi da vpra- Šolske naloge ne smejo biti šaš vsakega, zato se ne zadržuj dolge! Pripravi jih vnaprej, pred-predolgo pri enem učencu. vidi čas izdelave, tako da jih po- Ce več učencev odgovori na- tem učenci lahko izdelajo v 43 robe na neko vprašanje, je treba minutah. končni pravilni odgovor ponovi- Pri pismenih nalogah budno ti, da bi si ga vsi zapomnili. pazi, da preprečiš prepisovanje. Ce učenec odgovori narobe, Šolske naloge popravi hitro, pokliči drugega in ne izgubljaj dokler se jih učenci še spominja-časa s čakanjem na pravilni od- jo in so zainteresirani, torej pra-govor, vočasno. Popravi tudi »poprave«. Ne vprašuj, čeSar učenci še Vse, kar napišeš v učencev ne morejo znati! zvezek, naj bo napisano jasno Nauči se pravilno postavljati in čitljivo, vprašanja, ki morajo biti kratka, Danilo Lekič vabi šolske ustanove, da obiščejo po posebni, znižani ceni Drsalno revijo v Celovcu. Obenem si bod0 obiskovalci ogledali Celovec in Gospo sveto — cena iz Ljubljane za šole (osnovne, srednje in visoke) samo 5.^00 dinarjev. Prijave sprejemajo do 20. januarja Turistični biroji v Trdinovi ulici 3, telefon 310 933, Šentvidu 51 976, Kamniku. Vrhniki, Jesenicah, Slovenjem gradcu, Črni in Ravnah. Na željo vam tudi pripravim© posebne programe za ostale izlete, nudimo avtobuse p© nizkih cenah, rezerviramo tople obroke in nudimo ostale turistične usluge. Tudi šolskim vodstvom nudimo poseben popust pri organizaciji izletov doma in v inozemstvo. Se priporočamo za vaš cenjeni obisk v naših birojih. m 1832 S ■■■ IZ MARIBORSKEGA Novosti v šolstvu po svetu PEDAGOŠKEGA ŽIVLJENJA rts szrz •szz.zizrssssiž »Če bo glasba postala splošna Vse to pa nedvomno s pomočjo ci so kar vedno v šoli, brez po- Nikiakor ne maremo redi, da testiranju. Ob prvem polletju bo kajti mnogi so preveč vpreženi v last, ne samo umetnost posamez- ,ki ~ 1 iv bi bila skrb za dvig splošne ozi- možno poiskati korelacijske od- redne dnevne dolžnosti, ki izčrpa- nikov, potem bo treba najti nove dve mnihne kovinske no- Airs+r-H*. ki snloh no- ^ prvimi in dragimi re- v.i« po.amennUie, ki bi bili sicer poO,- To. i. Msel Mftmgm roma strokovne izobrazbe šolnikov v Mariboru na zadnjem mestu. Za to problematiko se poleg pedagoške akademije prvenstveno zanima in rešuje ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO, ki je že kmalu po .začetku šolskega leta organiziral in vodil 12-dnevni seminar; tega se je udeležilo blizu 2000 prosvetnih delavcev s področja petih občin. Na tem seminarju so bili obdelani nekatani ključni problemi s psihopedagoških in socialnih aspektov. Medi drugim so predavatelji obravnavali pomen in vlogo mentalne higiene, ki lahko mnogo pripomore k bolj zdravi razredni' klimi ter tako izboljšuje medsebojne odnose med člani kolektiva kakor tudi odnose otrok do šolskih dolžnosti, Staršev in okolja sploh. Svojevrstno pomoč pri sodelovanju nudi šolam in učiteljem tudi VZGOJNA SVETOVALNICA, ki je po svojem delu most med šolami in zdravstvenimi domovi zlasti za težje in bolj zapletene vzgojne primere, ki terjajo daljšo strokovno observacijo in terapevtski tretman v raznih oblikah. Pred meseci je svetovalnica s sodelovanjem ekip iz ljubljan- skega inštituta za psihologijo pre- prikazal klasične in današnje učne gledala z zamudniki v septembru vred okoli 1600 šolskih novincev ter s skupinskim testom doc. Iva zultati, kar bo za test velike važ- kos takemu delu. Dosedanja izku- komponista Zoltana Kodalyja. V te, in z lesom obložene kovinske nesti. Vzgojna svetovalnica se je odločila, da bo prihodnje leto nadaljevala z opisano prakso ter po možnosti diagnosticirala šolsko zrelost še na več izvenmestnih šolah, kot je to bilo letos mogoče. Občine in učiteljski kolektivi kažejo mnogo smisla in zanimanja za tako delo pa tudi starši se počasi navajajo na te novosti, ki so pripomogle, da ^e bilo letos na novo odprtih nekaj novih elementarnih razredov na posebni osnovani šoli. V šolsko-reformna prizadevanja se po daljšem odmoru vključuje tudi PEDAGOŠKO DRUŠTVO s predavanji in debatnimi večeri. Pred tedni je odbor odprl zimsko predavalno sezono za prosvetne delavce v svojih prenovljenih klubskih prostorih. Prvo predavanje o DELOVNIH IN UČNIH NAVADAH je bilo namenjeno staršem na roditeljskem sestanku v osnovni šoli »Prežihov Voranc«, kjer je bila telovadnica nabito polna. Drugo predavanje je imel Vili Kunst iz Zagreba, znan po izvirnih didaktičnih dosežkih. Z aplikacijami na flanelografu je čejo govoriti v domačem jeziku. Francozi pa so najbolj samosvoji. Najteže prijatelja metode tor Jih zabelil z drastičnimi primeri iz prakse. V svojem drugem delu je prikazal pester de- srm&JEStŠZ .tv« m ps“*v“ “-,“m*•po)0- ® nekatere temeljite analize, dolo- • čenih pojavov na šolskem področ- Kodaly trdi, da bi se otroK ju lahko prikazale marsikaj zani- lahko naučil peti intervale s P®r" mivega, kar preprosti empiriji še fektno intonacijo preden sploh ^ it x-L. v cc-ri-,a začne brati note ali igrati m dovolj očitno ah je celo nežna- T . . na ,, bej. V vsaki delovni ekipi je sodeloval tudi šolski zdravnik. Sleherni šolski novinec v Mariboru in še v nekaterih obrobnih šolah (Malečnik, Selnica ob Dr., Starše in dr.) je bil torej medecinsko-psi-hološko pregledan. Rezultati diag-na svojim celotnim delovnim materialom. Naslednji pedagoški večer bo posvečen PRETRESU NOVOSTI, lahko uravnavamo. Tako učenci istočasno lahko vidijo noto in slišijo ton. Slovenski knjižni jezik I. Zanimivo delo bo analiziral s pripombami slavist M. Feguš. Društvo je v dogovoru tudi z dr. Fr. Hille-Da ne bi ostali samo pri golih brandtom jz Gradcai ki je voljan razei v tistih šolah, ki jih obiskujejo otroci iz bolj slabega, zanemarjenega družinskega okolja. A. Silvin na inštrument. Tako je na Madžar-.skem precej mladih glasbenikov, ki že zgodaj obvladajo celotni »»»»■»»•»a«———«•»>»» podatkih, sta se ZPPS in VS dogovorila, da bosta vnaprej zasledovala učne uspehe testiranih u-čencev z namenom ugotoviti določena odstopanja v učenju in socializaciji teh otrok glede na testne rezultate. Da bi se ohranil za to potreben kontakt z učitelji -elementarci, je bil prvi tak sestanek že 25. 10., na katerem so bili udeleženci natančneje seznanjeni s testnimi rezultati (T. Krenova) in z načini opazovanja otrok pri imeti dvoje predavanj s področja psihometrije, prikrojene našim šolskim potrebam in razmeram. Doslej so bila predavanja PD sorazmerno dobro obiskana, ob nastopu gostov je bilo tudi preko 100 poslušalcev, toda po večini srečamo na takih večerih vselej iste ljudi v dvorani, medtem ko se druga skupina šolnikov slabše povezuje z društvom. Zaželeno je vsekakor večje število poslušal- neposrednem učnem delu (A. Žer- cev 'z gimnazijskih učnih kolek jav). Že v prvih mesecih šolanja se je opazilo, da so na splošno testni rezultati dobro predvideli večjo ali manjšo uspešnost, v nekaterih primerih pa so že vidna posamična pozitivna in negativna odstopanja glede na napovedi po tivov pa tudi iz vrst slušateljev pedagoške akademije. Njilibvo pogosto odsotnost je menda težko opravičiti. Nič kaj zadovoljive podobe ne kaže ožje znanstveno raziskovalno delo med pedagoškimi delavci, SAP - LJUBLJANA, oddelek za turizem priporoča prosvetnim delavcem in šolski mladini ogled - DRSALNE REVIJE V CELOVCU od 3. do 20. februarja 1966 Prijave sprejemajo vse poslov. SAP do 12. 1. 1966. Opozarjamo na SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO V LJUBLJANI od 3. do 13. 3. 1966 in na SMUČARSKE POLETE V PLANICI od 25. do 27. marca 1966. Prijave in informacije v zvezi s prevozi dobite v naših poslovalnicah: Ljubljana, Titova 38, telefon 315-353, Trbovlje, tel. 80-247, Zagorje, tel. 81-018, Hrastnik, tel. 81-630, Brežice, tel. 72-150, Idrija, tel. 76-037, Piran tel. 73-410, Litija, tel. 751-53. ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! Vzgoja teše prilagodljivih otrok Avgusta je bila na Škotskem konferenca psihologov in drugih, ki se zanimajo za problematične otroke. Konference se je udeležilo okoli 200 članov iz skandinavskih držav in Velike Britanije, ki so izmenjali izkušnje. Konferenco je vodila danska psihologinja, ki že 3 leta vodi šolo za problematične otroke, 15 let pa je delovala na raznih klinikah in opazovala otroke. »Pubertetniki so siti moralnih pridig," je njeno načelo. Počitniška šola V Angliji je šola, ki deluje tudi med počitnicami in to že 18 let. Učenci so iz različnih evropskih držav, da bi Se naučili angleščine, nekateri pridejo tudi iz vzhodnih držav, da bi se malo »poangležili«, nekaj je tudi domačih otrok, katerih starši gredo raje sami na počitnice, ali pa je govoriti na grobu , in sošolca. In Zvonke je bil niš sošolec na mariborskem učiteljišču, kjer je maturiral 1924. Poznali smo njegovo široko in temeljito strokovno izobrazbo, kj jo je pokazal v pogovorih, v predavanjih, v številnih razpravah t» slovenskih in srbskih strokovnih revijah in časopisih. Njegovo tiho življenje, predano poklicnemu delu — predvsem telesno prizadeti, naglušni in gluhi mladini, je bilo neverjetno bp-gato, polno pedagoškega žara, najsi je bil učitelj v Tišini, pri sv. Antonu na Pohorju, učitelj na zavodih za gluhe v Jagodini (Sveto-zarevu), v Beogradu, v Ljubljani in Portorožu, ali kot svetovalec in predavatelj za surdopedagogiko na VPS v Ljubljani. Povsod je pokazal svojo skromnost in odlično znanje. Njegove vzgojne črtice in razprave v slovenskem in srbskem Roditeljskem listu kažejo izredno lep slog ter iskreno prizadevnost, enako razprave v strokovnih revijah. Kritično je zasledoval vse novosti v svoji stroki In svaril pred prenagljenimi eksperimenti ter se zavzemal za previdne in v določenih primerih uporabljive moderne metode, pri katerih pa ne gre zanemarjati preizkušenih klasičnih metod. Pripravljal je učbenik za gluhe učence in didaktike za surdopedagoge. Tudi kot sodelavec inštituta z« slovenski jezik na naši univerzi ji mnogo prispeval k bodočemu Znanstvenemu slovarju slovenskega jezika. Nepozabnega človeka, tovariše in strokovnjaka smo pokopali t njegovem rojstnem kraju Ljubnem v Savinjski dolini 6. novembra letos. A. K. ■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■alaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaasaaaaaBaaaaaaBBaaBaaaBi bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb A Slovenska književnost I in II ^Pri Mladinski .knjigi je izšla težko pričakovanju, knjiga Slovenske književnosti, ki vsebuje izbor tekstov od sodobnih avtorjev. S to čitanko je zdaj omogočen večji premik pouka slovenščine k sodobni književnosti. Ta premik je postal že nujčn, kajti moramo se zavedati, da slovenska književnost 20. stoletja ni samo v marsičem kvalitetnejša od književnosti 19. stoletja (izjema je seveda Prešeren), ampak tudi za današnjega človeka mnogo pomembnejša in zanimivejša. Zdaj, ko imamo v rokah obe knjigi, lahko v celoti pregledamo sestavo, dobre in slabe strani ureditve in izbora. Zadržali se bomo na kratko ob prvi knjigi, predvsem pa si'ogledali II. knjigo. Nedvomno je bil tudi uredniški posel za II. knjigo zahtevnejši in težji, saj je književnost, zbrana v I. knjigi, že dokaj raziskana in ocenjena, medtem ko je pri II. knjigi izbor pravo pionirsko delo. Kot tako pa nudi tudi večje možnosti za razpravo. I. knjiga Slovenske književnosti. katere 1. izdaja je izšla leta 1961 (uredili so jo Dušan Pirjevec s sodelovanjem Staneta Miheliča in Janka Kosa), je vsebovala veliko pomanjkjivosti, ker je bila brez vsakršnih opomb. Pozneje so izšle opombe v posebni prilogi, medtem k« je novi natis I. knjige že objavil opombe na koncu knjige. Mimogrede naj omenim, da te opombe niso dovolj izčrpne, saj dijakom pri samostojnem obdelovanju tekstov ne povedlo dovolj. Odprto ostane tudi še vprašanje, ali naj ne bi bile krajše (vsaj jezikovne) o-pombe že ob tekstih in ne na Ob izidu II. knjige \ koncu knjige. Primerne bi bile tudi letnice življenja im smrti posameznih avtorjev že v naslovih, podobno /je to v Svetovni književnosti. I. knjiga obsega obdobje naše književnosti od Brižinskih spomenikov do vključno, moderne. Tudi Sodobniki moderne, ki začenjajo II. knjigo, bi bolj sodili v I., tako bi II. knjiga obsegala le književnost med vojnama, med drugo vojno in najnovejšo književnost. Osnovno, kar manjka v I. knjigi, je krajši izbor iz ljudskega slovstva, kajti tako se zdi, da ljudska književnost ne spada v slovensko književnost oziroma da slovenska književnost nima ljudskega slovstva. Nekaj lirskih in epskih pesmi ter kakšen proz-, ni odlomek (bajka ali pripovedka) bi morali dopolniti I. knjigo Slovenske književnosti! Pri prvih dveh dobah (prvi zapiski in protestantska književnost) ni kaj opomniti, pri naslednji dobi (protireformacija in barok) pa bi kak zanimiv odlomek iz Valvasorja ne bil odveč. Prosveti j enci so ustrezno predstavljeni, ravno tako Prešeren (manjkajo vseeno zabavljivi soneti). Pri književnosti mladoslovencev neupravičeno manjka Mencinger (vsaj odlomek iz Mioje hoje na Triglav). Pri Jenku pogrešam predvsem pesem Na zbiranje, njegovo naj-ostrejšo politično-satirično pesem. Ostali mladoslovenci so primerno in dovolj predstavljeni. Pri realistih je prezrt Maselj (Gospo-din Franjo). Aškerca je sicer dovolj, kljub temu bi bila primerna uvrstitev še nekaj pešmi (zlasti Firduzi in derviš, Zimska ro- manca, Slovenska legenda, Anka). Od manj pomembnih avtorjev na prehodu k modemi bi kazalo u-poštevati, vsaj Gestrina z antologijsko pesmijo Balada o prepeličk Tudi slovenska moderna je ustrezno zastopana, le pri Župančiču pogrešam nekaj pesmi (Zemljevid, Kovaška, 2eblj arska, Tiho prihaja mrak, Zvečer, Zdravica). Ce razmišljamo o načelih za sestavo čitanke za srednjo šolo, pridemo do prepričanja, da je treba kombinirati estetski vidik z .razvojno zgodovinskim, Ta usmeritev pa je v sestavi tudi zastopana. Kot je bilo že omenjeno, izbor za I. knjigo nikakor ni bil tako problematičen, kakor se to javlja pri II. knjigi. Zato naj velja II. knjigi podrobnejši pretres. Sestavili so jo Franček Bohanec, Marija' Jamar in Janko Kos, Omenil sem že, da bi bilo najustrezneje, če.bi prišli Sopotniki modeme še v I. knjigo. Pri novi izdaji bi se dalo to mimogrede popraviti. Sopotnike modeme zastopajo Finžgar, Milčinski, Kraigher in Zofka Kveder. Zadnjo predstavlja odlomek iz drame Amerikanci, dodali bi lahko še kakšno črtico iz Misterija žene. Nekaj imen v tej skupini manjka (Kristan, Meško, Pugelj, V. Levstik), Ravno zadnjega ne bi smeli obiti, saj je dovolj tehten in samosvoj, a še premalo ocenjen avtor. Razvrstitev književnikov med vojnama je brez zadostne ute-meljenostif vsaj na nekaterih mestih (n. pr. Gruden)'. Povrh moti še drobitev avtorjev. A. Vodnik je na primer objavljen v treh poglavjih (v književnosti med vojnama, v književnost! v revoluciji in v sodobni književnosti). Umestno bi tjilo dela enega avtorja objaviti skupaj, z opombo pač, da je začel ustvarjati pred vojno, nadaljeval pa s pisanjem med vojno in po njej. Podobno drobitev kot pri A. Vodniku o-pažamo še pri Golii, Grudnu, Vipotniku, Kocbeku, Udoviču in drugih. Kot prvi so uvrščeni v književnost med vojnama Golia, Pregelj, Gradnik in Bevk — zastopniki generacije 80-ih let. Šele za pretežno ekspresionistično generacijo, rojeno v prvem desetletju dvajsetega stoletja (Kosovel, Jarc, Grum. A. Vodnik, Kocbek, Vodušek) pa sta uvrščena predstavnika generacije devetdesetih let J. Kozak in Gruden! Razumljivejša je uvrstitev socialnih pesnikov Seliškarja in Klopčiča ob Krefta in socialne realiste, tem pa slede še pesnici Novy in Taufer in predstavnika generacije pred zaprtimi vrati Vipotnik in Hrnčič. Gradnik , je vsekakor premalo predstavljen. Manjka vrsta pesmi, ki jih težko pogrešimo (Vprašanje, Dvogovor, V omami, Besede iz groba, De profundls, Padajoče zvezde, Moje življenje, Izpoved, Smrti, Pojoča kri, Slovenska zemlja, Prihod). Izbor pri Golii, Preglju in Bevku bi v glavnem ustrezal. Juš Kozak je predstavljen le z odlomkom iz Mask, pri Grudnu pa bi tudi lahko še dodali kako pesem (na primer Silvestrovo zdravico). Vzorna socialna pesem Frana Albrehta Moj črni brat tudi ne bi smela manjkati. Kako je s Kosovelom? Številčno je Kosovel dobro zastopan (20 pesmi). Ne bi pa se mogel povsem strinjati z izborom, saj je socialno revolucionarna smer pri Kosovelu premalo Izkazana (manjkajo na primer Rdeči altom, Godba pomladi, Starka za vasjo, Pe- to nadstropje, Balada). Izbor pri Kosovelu je sicer težak, saj je še mnogo kvalitetnih in pomembnih pesmi, ki niso prišle v izbor. Pri Jarcu manjkajo pesmi: Ne morem roke ti več dati, Človek in noč, Nemo mesto, Sonet obupa, pa še kak odlomek iz Vergerija ali Ognjenega zmaja. Ekspresionistična drama je zastopana z odlomkom iz Grumovega Dogodka v mestu Gogi. Nič manj težak kot pri Kosovelu je bil tudi izbor pri A. Vodniku in Kocbeku. Res nas nič kaj oprijemljivega ne sili, da sprejmemo prav tak izbor, kot je v knjigi, in ne drugačnega. Vsekakor bi opomnil pri A. Vodniku na kako izrazito pesem s tematiko druge vojne (Manon Mirana Jarca, Kurirju Janezku). Enako je pri Kocbeku. Predvojni izbor je sicer skop, a dovolj ustrezen, žal pa ni nobene pesmi iz vojnega časa (Uspavanka za dnevno rabo, Dolenjska, Za časa boja — če navajam posrečen izbor v zborniku Kri v plamenih) Manjkajo tudi še nekatere pesmi iz zbirke Groza (n.pr. Zamorska, Zvezda na čepici), ki bi še sodile v izbor. Vodušek, ki je nedvomno tudi eden osrednjih in značilnih pesnikov dobe med vojnama, je predstavljen z 8 pesmimi iz zbirke Odčarani svet in eno povojno pesmijo. Manjkajo vsaj še pesmi, objavljene tudi v zborniku Kri v plamenih: To So: Balada o pijancu, Uvodne koračnice, Bolezen stoletja, Lov in Zdravica v ranem jutru. Med prožnimi avtorji, rojenimi v prvem desetletju, ima mesto tudi V. Bartol, ki v izboru ni upoštevan (Al Araf> Ala-mut). Seliškar in Klopčič sta zastopana s socialnimi pesmimi. Pri Klopčiču bi že zaradi posebne problematike bila potrebna kot dopolnilo pesem Mary se predstavi. Krefta in socialne realiste M. Kranjca, P. Voranca, A. Ingoliča in C. Kosmača spoznamo v dovolj posrečenem izboru. Uvrstitev obeh pesnic Lili Novy in Vide Taufer v izbor je bolj kurto-a znesla značaja. Pri Brnčiču manjka pretresljiva Balada, pa tuui se pesem Matere, žene, ljubice. Poglavje književnost v revoluciji obravnava avtorje raznih generacij z deli, ki so nastala v vojnem času. Menim, da bi brez škode uvrstili dela z vojno tematiko že pyej obravnavanih avtorjev v prejšnje poglavje, medtem ko bi tu bili objavljeni avtorji, ki so res izrazito izšli iz tega časa kot književniki (Bor, Kaiuh). Za dopolnilo in razširitev tega poglavja pa naj bi bila poleg del iz revolucije še dela o revoluciji. Pri Boru manjka nekaj antologijskih pesmi (Kri v plamenih, Gazimo, gazimo). Izbor Kajuha ’Golia, Gruden in A. Vodnik so po nepotrebnem delje-si*i’j že omenili. Pri Udoviču ni osrednje in najboljše pesmi iz vojnega ča/sa Balade, katere odsotnost v izboru je prav presenetljiva. Poglavje književnost v revoluciji zaključuje Peter Levec z nekaj pesmimi. V prilog avtorskega načela namesto delitve po ustvarjalnih obdobjih govori tudi ureditev pri Zupančiču, saj ga nam izbor (še v prvi knjigi) predstavi razvojno od začetkov do pesmi v času NOB in po vojni. Tak način pa je nedvomno najbolj primeren, saj zdaj sistem v drugi knjigi Slovenske književnosti tako drobi avtorje, da imamo namesto ra/.vojnega pregleda le nametane drobce. Gotovo je bil še najbolj težaven izbor sodobne književnosti. Ce se vzdržimo ponovnih opomb o večkratnem pojavljanju posa- ANDERSEN IN SVARC NA ZATOŽNI KLOPI GOLI KRALJ POD DROBNOGLEDOM Prlekija v NOB Po premieri Švarcovega GO- delajo niti ljudje z najnižjimi in-LEGA KRALJA v mariborski stinkti. stara samotarka namera-Drami smo zabeležili nekaj bolj va pojesti fanta in ga zato pita, ali manj zanimivih člankov oziro- on pa jo s pomočjo iznajdljive Golega kralja, ne bo nihče izmed ma pripomb v naših časopisih, sestrice za »revanšo« potisne v njih bolj preklinjal kot je doslej. Pravzaprav z velikim zadovolj- gorečo peč-krematorij), ali pa Pe- Tudi otroci, mlajši od deset let, stvom ugotavljamo, da je pri nas pelka in sekanje prstov na nogah že znajo zelo grdo in celo neslo-veliko pedagogov, ki jim je prva in pete itd.; o tem bi človek res- vensko preklinjati (pa niso videli skrb za doraščajočo mladino in nično lahko napisal celo razpravo. Golega kralja), zato sem prepri-da z velikimi cenzurnimi Škarja- Menim, da je krvoločnost ravno v mi napeto čakajo, kdaj jim bo obdobju, ko ves svet obsoja na-pod lupo prišel kak zalogaj. Do sprotje človeka proti človeku in tu je vse prav. Prav je tudi. da krvave boje in ko se prestrašeni ta skrb zajema vse panoge umet- sprašujemo, do česa vsega nas bo-nosti in vse smeri, po katerih naj do pripeljali ekscesi krvoželjne in bi odrasli posredovali mladini podivjane mladine (zlasti po Za-življenjske resnice in znanje pa hodu, pa tudi pri nas smo na ža-seveda še vse ostalo, kar je se- lost že zabeležili grde in sadistič-stavni del vzgojnega procesa. Žal ne izpade), morda lahko dosti bolj pa je to napeto ugotavljanje sla- škodljiva kot nekaj bolj ali manj bih strani precej enostransko in nedolžnih kletvic, ki jih je ruski V knjigi Prlekija v NOB, ki jo je natisnila Pomurska založba v Murski Soboti ob 20-letnici osvoboditve, nam predstavi avtor prof. Drago Novak Prlekijo v vsej njeni celovitosti: govori o njenih pokrajinskih lepotah, gospodarstvu in življenju ljudi ter njeni odhajali navdušeni in zadovoljni, zgodovinski poti. Podrobneje se Vem, da so bili dobre volje, vem zaustavi ob razmerah po prvi sve-pa tudi to, da zato, ker je gledal mamm « f|ff ZALOŽBA MIT MLADINSKA KNJIGA čana, da jih »gledališke« kletvice ne bodo utrdile v njihovem veselju do tega neprimernega športa. Žal nam je, da tovarišica, ki je gledala to inkriminirano predstavo in o njej pisala v Prosvetnem delavcu, ni našla v delu NIČESAR DRUGEGA KOT KLETVICE, niti ene poante, ki bi o njej bilo vredno govoriti kot o dobrem delu teksta. Morda je poslušala le z enim ušesom ali pa je pazila tovni vojni, obširno pripoveduje Prof. Drago Novak tudi ne zajema pravično vsega, dramatik Jevgenij Švare vpletel v samo na pomanjkljivosti. No, so- o naprednem gibanju pred oku- kar je vredno obsojati. Trenutno igro, da bi namesto »višjih« sil, ki je najgostejši snop strelic name- običajno v pravljicah rešujejo si-njen mariborski uprizoritvi GO- tuacijo, postavil v to vlogo po-LEGA KRALJA, potem ko je ta vsem običajnega človeka iz mesa igra preromala dobršen kos Evro- in krvi in ne kakšnih poduhovlje-pe in je bila lansko leto dolgo nih bitij. Seveda je pri tem mor-časa na repertoarju ljubljanskega da res nekaj kletvic odveč, me-Mladinskega gledališča ter se je nim pa. da posebne škode zaradi preko televizijskih ekranov pred- tega ne bo: Ce menite, da bomo stavila tisočem mladih gledalcev. našo mladino pokvarili s temi-pri televizijskih sprejemnikih. Pa kletvicami in to celo z odra Slo- vendar ni bilo nikogar, ki bi ga to delo — postavljeno na oder v ISTI REŽIJI — motilo. Nihče ni — vsaj javno — obsodil repertoarja Mladinskega gledališča in venskega narodnega gledališča in tako rekoč v šolskem okviru, potem moramo k terriu dodati še cele vrste kino predstav, ki jih dniki ne bomo, vsak ima pravico, pačijo in o delu raznih društev da pove svoje mnenje, vemo pa (kmetskih fantov in deklet, sokol-tudi to, da so okusi različni. Po- skih društev, Ciril-Metodovega, leg tega smo delo reklamirali že glasbenega idr.). To poglavje nas več tednov pred premiero, na ge- seznani tudi z delom KP, zboro-neralko pa smo po časopisu in vanji viničarjev in z bojem za radiu povabili zastopnike vseh njihove pravice, delom kultur-osnovnih šol. da si delo ogledajo bunda, okupacijo itd. in se tako prepričajo o primer- V dragem delu knjige obrav-nosti ali neprimernosti tega teksta nava avtor obširno narodnoosvo-za različne starosti osnovnošolske bodilho gibanje v Prlekiji od nje-mladine. Žal se je temu povabilu govih začetkov pa do osvoboditve, odzvala samo šola Antona Ašker- Našteti so tudi heroji Prlekije, vse ca. žrtve okupacije (iz ljutomerske in Mariborsko gledališče nima radgonske občine), spomeniki in lahkega dela. V prenatrpanem re- spominske plošče iz NOB, ob kon-pertoarju, v katerem naj bi Dra- Cu pa je informacija o muzeju celo otroci, mlajši od deset let, skušal s takšnim pisanjem one- hodijo gledat nekontrolirano, pa .................. . - mogočiti predstav. Vfdeti je tudi, ne ravno naibolj idealno litera- nia s sedmimi deli zadovolpla in- NOB v Ljutomeru. _ da je okus evropskih in ljubljan- turo in, seveda, predvsem mnosro telektualca — stalnega obiskoval- Delo je napisano zanimivo, skih pedagogov drugačen kot skrajno neprimernih televizijskih ca in gledališkega sladokusca, m- sočno in z vso toplino. Svoja zgo-okus štajerskih in da smo pri oddaj telektualca — občasnega gledalca, dovinska dokazovanja je podprl ocenjevanju prizadevanja mari- Morda ne bi bilo odveč še eno preprostejšega gledalca, ki pogo- avtor s številnimi slikami in pohorskega gledališča — dati mladi- pojasnilo na vso dosedanjo pole- šteje hodi v gledališče, prepro- snetki, ki dajejo gradivu še večji ni vsaj eno predstavo letno — le miko o Golem kralju; delo sploh stejšega gledalca, ki samo včasih poudarek. Knjigo je opremil aka-nekoliko prestrogi. Istočasno bi ni namenjeno malim OTROKOM, zaide v gledališče, in onega, ki bo demski slikar Franc Mesarič, namreč morali obravnavati mno- temveč mladini. Pri izbiranju morda letos prvič prišel v avdi- Janko Belec Knjige zbirke SINJI GALEB 1965/66 so v novi opremi lepše in privlačnejše. V letošnjem šolskem letu sta izšli že dve: A. in E. Johnson: ČRNI SIMBOL To je zgodba iz ameriškega zahoda o dečku Barneyu. ki je hotel poiskati očeta in zato pobegnil od sorodnikov, pri katerih je živel. Potujoči glumači, ki jih je vodil nekakšen »doktor«, so ga vzeli s seboj. Barney je kmalu spoznal pokvarjenost »doktorja«, ki je Izkoriščal naivnost občinstva in strahoval svoje sodelavce. Zato je Barnev tudi od njih pobegnil. Zgodba se srečno konča, ko Barnev najde očeta, nakar skupaj razkrinkata izkoriščevalskega »doktorja« in rešita Barneveve prijatelje. F. Havrevold: SAMOTNI VOJŠČAK Sodobni norveški pisatelj Fin Havrevold je s svojimi mladinskimi povestmi zaslovel tudi že preko meja svoje domovine. Tako smo sedaj dobili v slovenskem prevodu zgodbo o osemletnem junaku Edvardu, ki s tetko Milil, bratom in prijateljem živi na samotnem otoku. Tam kot pravi detektiv skuša zasledovati nevarnega tatu, ki se menda skriva na otoku. Neprisiljena pripoved in humoristično opisano »detektivstvo« odlikujeta to preprosto povest za mladino. Naslednja knjiga Sinjega galeba: Nikolaj Kaiashnikoff: TOJON Knjige iz zbirke Sinjega galeba stanejo za naročnike: br. 300 din. epi. 650 din v prosti prodaji: br. 400 din, epi. 750 din Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah. Lahko pa jih naročite pri poverjenikih na šoli ali v prodajnem oddelku založbe MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA, TITOVA 3 ge izdaje pravljic in pripovedk, teksta smo mislili na našo odra-ki morda res niso opremljene iz- ščaiočo mladino (tako, knt smo ključno s kletvicami (kot menijo lani z Ambrosijem mislili na nekateri pedagogi za našega, ne manjše otroke), predvsem ng viš-Ijubljanskega Golega kralja), pač je razrede osemletk pa tudi sred-pa zato iz njih kar veje krvoloč- niešolcom bi ogled te.igre ne ško-nost, grobost in vse prej kot lirič- doval. K sreči je v Mariboru ne-na nežnost (Andereen: Vžigalnik, kaj pedagogov ina srednii stop-Veliki in Mali Miklavž itd.). Saj nji. na strokovnih šolah), ki redno vendar tudi najbolj priljubljena vodijo svoje rinake v eledališče in pravljica Janko in Metka ni po- jih na te obiske tudi primerno torij; in končno — zadovoljiti še mladino različne starosti — to res ni zavidljivo. Pri tem pa ima Ljubljana, ki je resda republiški center, poleg treh rednih gledališč' še Mladinsko gledališče pa dve lutkovni, ki redno skrbijo za naraščaj gledališke publike in, seveda, v prvi vrsti za moderno in zanimivo vejo vzgoje in zabave PRIROČNIK MARIBORSKIH ŠTUDENTOV Enako potrebno kot poklicno za mladino vseh starosti. Prihod- usmerjanje^ je tudi usmerjanje « ara sst —K? r*-=SSiHri iS nih otrok—tega danes skoraj ne banske šole. s predstave pa so ker^dveh del^^ikrat^ncH^moremo vjgje g0je diju. Vsako drugo leto bj se naj / Prav ta potreba je bila tudi NOVA STROKOVNA REVIJA ZA VRTNARSTVO IN SADJARSTVO: NAŠ VRT Zavedajoč se, da so potrebe tisto, kar je včasih obravnavalo strokovnem čtivu iz dneva v glasilo »Sadjar in vrtnar«, poleg hovem delovanju. Številni podatki pravijo, da je doslej zapustilo te šole več kot 1400 pravnikov, ekonomistov, inženirjev in drugih strokovnjakov; samo letos pa je diplomiralo okrog 350 študentov. Zanimanje za študij je vse večje: menjavale igre za starejše otroke vodilo za sestavo »Priročnika ma- tako študira danes na mariborskih z igricami za naše najmlajše. Žal riborskih študentov«, ki sta ga iz- 31* pa, kaže, naši pedagogi ne morejo dala odbor^ zveze študentov in razumeti, da je letos na programu uredništvo študentskega lista Ka-delo za večje otrokč, za bolj od- tedra. Namen priročnika pojas-raslo mladino, ki zna življenje že njuje predgovor, ki pravi, da so kar dobro opazovati in realno priročnik izdal zato, da bi mlaj-stoji na tleh. Menim celo, da bi šim kolegom, ki se prvič vpisuje-bilo mnogo bolje, če bi naša na- j° na mariborske višje šole, po- dan večje, je začel uredniški od- tega pa še marsikaj novega, pri- debudna mladina svoj besednjak magali, da se v mestu in na viso-bor pod vodstvom našega znanega mernega današnjemu času. Poleg kletvic korigirala (opustila ga ta- košolskem zavodu bolje in hitreje hortikulturnega strokovnjaka ing. okrasnega, zelenjadnega in sad- ko ali tako ne bo) in ga nadome- znajdejo. Študenti naj bi našli Jožeta Strgarja pripravlajti novo glasilo »Naš vrt«. Kaže, da se bo revija prvič predstavila februarja prihodnje leto. Zamisel, ki vodi uredniški odbor, je: zajeti v »Našem vrtu« vse ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■IB nega dela vrta v klasičnem po- stila s tistimi, ki se jih bo na- v priročniku vse od najosnovnej-menu besede bo obravnaval tudi učila pri nas, kakor pa, da sku- šib navodil in priporočil pa^ do zelenice ob stanovanjskih nase- Jamo biti tako naivni, da misli* koristnih naslovov in praktičnih Ijih, vrstnih hišah ter javne par- mo da je poslušanje in gledanje podatkov. ke. Vse to bogato gradivo bodo GOLEGA KRALJA strahotno po- Poleg adresarja mariborskih pojasnjevale tudi slike. »Naš vrt« hujšanje, ki preži na naš naraščaj študijskih organizacij in inStitu- prav z odra Slovenskega narod- cij utemeljuje uvodni članek tudi nega gledališča. i obstoj šestih mariborskih visoko- Polonca Stefanac šolskih zavodov in govori o nji- meznih avtorjev v raznih poglavjih, se lahko zadržimo predvsem pri izboru. Razvrstitev avtorjev se drži sistema generacij, čeprav bi bil vsekakor boljši zaporedni izbor povojne lirike, Proze in dramatike. Liriko predstavljajo A. Vodnik, E. Kocbek, B. Vodušek, L. Novy, M. Bor, C. Vipotnik, J. Udovič, I. Minatti, T. Pavček, J. Menart, C. Zlobec, K. Kovič, D. 2ajc, G. Strniša, L. Krakar, S. Vegri. Izbor je izčrpen, čeprav seveda ne dokončen. Kdo bi si želel pri kom pač še kaj ali kako drugo pesem, osebno pogrešam vsaj pri Zajcu še odlomek iz toamske pesnitve Otroka reke. Prozo po vojni nam zastopa- C. Kosmač, M. Kranjec, I. Potoč, M. Mihelič, B. Pahor, A. Re-toila, B. Zupančič, A. Hieng, L. Kovačič. Nekaj predstavnikov tolajšega rodu sicer manjka, vendar bi izbor začasno zadovoljeval. Drama je razmeroma prekratko odpravljena. Izbor prina-to le tri odlomke iz dram I. Po-toča: Rrefli, D. Smoleta: Antigona in p. Kozaka: Afera. Ob Strani so ostali I. Torkar, J. Javor-^k, B. Hofman, M. Rožanc in še kdo. Opombe na koncu kratko označujejo avtorje in izbrane odlomke. Knjiga je kljub nekaterim po-mislekom tehtna pridobitev. Z njo borno lahko bolj oprijemljivo ilustrirali novejšo slovensko litera-tuno v 4. razredu gimnazij in ostalih srednji.h šol. Potem ko smo dobili dragoceni antologiji Svetovne književnosti 1 in 2, nam ^daj tudi Slovenska književnost 1 m II nudita možnost, da preide-too na edino smiselno metodo pri bouku književnosti — interpre-tocijo tekstov. Andrijan Lah bo imel še tele stalne rubrike: Sodobni šolski vrt, Domači vrtnar, Nove knjige (domače in tuje), Vesti iz strokovnih zavodov, Vesti iz hortikulturnih društev, Mladi vrtnar, Strokovne zanimivosti doma in na tujem, Dopisi ter Vprašanja in odgovori. »Naš vrt« bo torej glasilo za vrtnarje in sadjarje, za kmetovalce, lastnike hišnih vrtov, ljubitelje narave in za vsakogar, ki ceni kulturno urejen dom. Marsikaj lepega in zanimivega bodo v njem našli tudi tisti, ki nimajo lastnih vrtov, a imajo radi žive rastline, saj bo posebna pozornost posvečena tudi lončnicam ter notranji opremi. Posebej pa velja poudariti, da bo glasilo dober strokovni svetovalec našim prosvetnim delavcem ne samo pri praktičnem urejanju šolskih vrtov, temveč tudi pri vzgojnem usmerjanju mladine, ki se pogosto odtujuje naravi zato, ker jo premalo pozna, ker jo premalo opozarjamo na njene lepote, privlačnosti in skrivnosti. CSmCiIZDES LJUBLJANA. TRDINOVA 5. TEL. 511 -542 Za prosvetne delavce, dijake in študente iz vseh krajev Slovenije smo pripravili 1-dnevne avtobusne izlete po znižanih cenah • NA OGLED DRSALNE REVIJE V CELOVCU — združeno z ogledonv zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Slovenske Koroške v času od 3. do 20. februarja 1966, rok prijav je 20. januar 1966. Zahtevajte programe in informacije v poslovalnici PUTNIKA v Ljubljani, Trdinova 3, tel 311 542. Programe pošljemo tudi Po pošti. Šolska vodstva, profesorji, učitelji, pripravite za svoje dijake lep in zanimiv izlet! RAZPIS UČBENIKOV Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Ur. 1. SRS, št. 18-85/58) in po sklepu seje komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS z dne 16. oktobra 1965 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SRS razpisuje a) naslednje učbenike za GIMNAZIJE: 1. Angleška slovnica 2. Nemška slovnica 3. Ruska slovnica b) učbenik za POKLICNE SOLE: 1. Slovensko berilo Razpisani učbeniki morajo zajeti učno snov, ki je predpisana v učnem načrtu reformirane gimnazije oziroma v minimalnem učnem/ načrtu za splošno-izobraževalne predmete na poklicnih šolah. (Objave republiškega sekretariata za šolstvo št. l-IV/64) Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, se naj pismeno prijavijo najkasneje do 31. decembra 1965 komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, Ljubljana, Zupančičeva 3. Potrebna navodila dobe pri Žavodu za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska cesta 28. Rokopise razpisanih učbenikov je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS do 31. decembra 1966. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS razpisuje za vsak posamezni učbenik za gimnazije nagrade od 200.000 do 400.000 din, za slovensko berilo za poklicne šole pa nagrade od 150.000 do 300.000 din. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero izmed razpisanih nagrad. Nagrado za razpisani učbenik lahko podeli republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS na predlog komisije tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, 25. novembra 1965. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SRS visokošolskih \ zavodih več kot 5000 študentov (rednih, nekaj izrednih). V priročniku so podrobno naštete tudi stroke in predmeti študija na višji ekonomsko komercialni šoli, višji tehniški, višji agronomski, višji pravni in višji stomatološki šoli ter pedagoški akademiji. Prilagoditev programov teh šol praktičnim potrebam potrjuje dejstvo, da je večji del njihovih diplomantov (88°/o) šel v neposredno prakso, medtem ko jih komaj 12°/o nadaljuje študij. Aktivno udejstvovanje študentov v družbeno političnih, kulturnih, študijskih in športnih dejavnostih je vplivalo tudi na življenje v mestu, ki se že oblikuje v visokošolski center. Nekaj prostora v priročniku je odmerjeno tudi aktivnosti v okviru zveze študentov in njenih organizacij ter glasilu mariborskih študentov — listu »Katedra«. V priročniku najdemo še podrobna navodila o visokošolskem študiju, pravicah in dolžnostih študentov, samoupravljanju, natančne naslove posameznih šol in uslužbencev, našteti so centri za študij itd. Ob koncu so informacije o materialnih pogojih študija (štipendijah, posojilih, stanovanju, prehrani, zdravstvenemu zavarovanju in študentski zadrugi). Priročnik, ki ga je natisnilo časopisno podjetje Mariborski tisk je s primernim formatom in še bolj z omenjeno vsebino mariborskim študentom prepotrebna publikacija, drugim pa vzorec, ki bi ga bilo treba posnemati povsod, kamor prihajajo mladi ljudje študirat. OBVESTILO Založba MLADINSKA KNJIGA sporoča, da je 1. številka Pionirja 1. 65/66 razprodana. Obvestilo Zveza pedagoških društev Jugoslavije je začela s pripravami za organizacijo III. kongresa pedagogov Jugoslavije, ki bo v prvi polovici 1. 1968. Na kongresu bodo obravnavali dva osrednja referata: RAZVOJ PEDAGOŠKE TEORIJE V JUGOSLAVIJI in UČINKOVITOST NASE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE ter odgovarjajoče koreferate, poročila in razprave. S tem obvestilom želi zveza pedagoških društev Jugoslavije pravočasno opozoriti zainteresirane pedagoške in prosvetne ustanove in posameznike, da se pripravijo na sodelovanje na kongresu. Nove knjige BRANKO HOFMAN — LJUBEZEN Drugi roman Branka Hofmana Ljubezen, ki ga je pravkar izdala koprska založba Lipa, sestavlja več samostojno zaokroženih zgodb, ki bi lahko — zaradi prerahle povezanosti — predstavljale pravzaprav no-velistično zbirko. Vendar pa imajo vse nekaj skupnega: zgodijo se v ozkem časovnem izseku — njihov lok dogajanj je razpet preko enega samega skrbno preverjenega dne, v katerem zaživijo usode oseb pod pisateljevim peresom plastično in sugestivno. To je vsakdan naše so-dobnpsti, v katerega so postavljeni v Hofmanovem romanu v pretežni meri intelektualci: zdravnika (Bogdan in Lidija), umetnika (Til in Eksa) in inženirka Irena. Vsak od teh z zanimivim značajem in upodobitve vredno usodo. Iz sivine vsakdanjosti, preobtežene s problemi, tipljejo za svetlimi točkami življenja, ki naj bi jih predstavljala zgolj ljubezen: čutna, erotična, materinska _ vsaka od teh razpeta med željo po uresničenju in dejanskimi možnostmi. v ■ Ob teh srečamo v romanu še vojna invalida (Tomaž in Jože), predstavnika ljudi, ki jim povojni čas ni prinesel miru, kakršnega so si želeli, temveč mučen boj s kompleksi in izostren posluh za dogajanje okrog njih. [zgubila sta vero v življenje, njuna medsebojna srečanja ne pomenijo ozdravljenja, temveč brskanje po nezaceljenih, prikritih ranah. Iz njunih besed razočaranja pa zveni tudi družbena kritika, ostra primerjava med smislom življenja v času njune aktivnosti — revolucije — in sedanjim hlastanjem za življenjem, boljšim in lagodnejšim. Pripoved o ljudeh našega časa, sedanje in polpretekle generacije, je napisana živahno in barvito, v svežem jeziku. To so odlike, ki jih zadnjemu Hofmanemu romanu ne gre odrekati. M.. K. Roland Penrose — »Picasso«. Bržčas ni umetniške osebnosti od preloma stoletja dalje, ki bi posegla tako korenito v likovna snovanja kot Spanec Picasse. Naj izzvenijo polemike okoli njegovih slikarskih. grafičnih, kiparskih in keramičnih del še tako nasprotujoče. Picassovega vpliva na likovno umetnost XX. stoletja ni mogoče zanikati. Mnogoštevilne študije, razprave in eseji o njegovi osebnosti, različnih obdobjih njegovega ustvarjanja kot o posameznih delih pa potrjujejo mnenje, da je Picasso umetnik, o katerem se največ govori in piše. V zbirki Bios (Cankarjeva založba) je izšel prevod njegove biografije, kot jo je podal angleški umetnostni poznavalec Ro-iand Penrose Pisec biografije je Picassov osebni prijatelj, poleg tega pa si je pomagal z mnogimi podatki Picassovih sodobnikov in poznavalcev njegove umetnosti, kot so D. H Kahnweiler, Jaime Sabartes, Chr. Zervos i. dr. Ko govoiimo o Penrosovem »Picassu«, lahko ugotovimo dvoje: tu ne gre za, roman-siranl življenjepis — taka oblika dandanes ne ustreza več količkaj zahtevnejšemu bralcu — pa tudi n» strogi faktografiji zgrajeni življenjepis ne nudi zgolj suhega biografskega okostja, ampak skuša marsikje tolmačiti Picassove izrazne stopnje, dosežke, v neki meri in na lahek način skuša predočiti tudi ustvarjalni proces. Penrose nima monografskih pretenzij, zato ostaja bogato zbrano gradivo v okviru biografije, ki naj bi predstavila bralcu umetnikovo življenje in evolucijo njegovega likovnega ustvarjanja. Penrose je znal vtkati v biografijo tudi pomembne dogodke, ki zajemajo širši krog umetnikov, marsikaj pa je precej poenostavil. Kakor da bi se hotel pisatelj izogniti dramatizaciji. poslužuje premočrtnega načina pisanja in ostane takemu slogu zvest tudi tedaj, ko vsebina sama govori o razgibanih dogajanjih. Dvoje barvnih reprodukcij je malo, da bi vsaj približno predstavili Picassovo slikarstvo (ena cd teh niti ni tako značilna); cb koncu knjige pa je 193 črno-belih reprodukcij precej malega formata ter bibliografija poglavitnih del o Picassu. Za lep prevod je poskrbela Gitica Jakopin, STRAN 6 St. 21 PROSVETNI DELAVEC MEGISTRACIJA' ŠOL V znamenju reforme Ker sta članek: Kako registrirati šolske zavode, objavljen v »Prosvetnem delavcu« št. 21 iz 1982. leta, ter sestavek o registraciji šol, objavljen v priročniku za finančno-materialno poslovanje šol, ki sta ga izdala društvo ekonomistov Maribor oziroma Zavod za ekonomiko Maribor, daneis neaktualna, navajam v pričujočem sestavku, kako je to' vprašanje urejeno danes. Registracije ne terjajo samo registrski organi in služba družbenega knjigovodstva, ki grozijoj da hod;0‘ blokirali žiro račune šol in ustavili izplačevanje sredstev, ki pripadajo šolam, če ne bodo svoje registracije uredile po novih predpisih do konca leta 1965, ampak predvsem splošni družbeni interesi in varnost tako imenovanega pravnega prometa. Značilnost registra zavodov je, da z vpisom vanj postane zavod pravna oseba ter da vpis izkaže zavodove pravice in obveznosti. Le če je zavod pravilno in tekoče registriran, bo imel čiste račune pred službo družbenega kn j go vodstva in vsemi nadzornimi organi. Ravnateljem ozir. direktorjem šol priporočamo', da se pred priglasitvijo za vpis akta o ustanovitvi zavoda in kasnejših sprememb posvetujejo z registrskimi uradniki glede podatkov, ki jih micirajo priglasiti, in prilog ter dokazil, ki jih morajo predložiti. Sole kot delovne organizacije, ki se ustanovijo, kot zavodi, ter njihova združenja in skupnosti, se vpisujejo v register zavodov, ki ga vodijo okrožna gospodarska Sodišča. Register zavodov je javen. Sodišče, ki ga vodi mora dovoliti vpogled v register in izdajati izpiske iz registra vsakomur, ki ima za to opravičen interes. Predpisi o vpisu zavodov v register so zajeti v 24. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ št. 5-35/5.2. 1965) in v pravilniku o vpisu zavodov v register (Ur. 1. SFRJ št. 37-680/11. 8. 1965). Zavodi, ki so obstajali na dan uveljavitve temeljnega zakona o zavodih, morajo dto' konca leta 1965 priglasiti pristojnemu okrož. nemu gospodarskemu sodišču v registracijo podatke, ki izvirajo iz njihove obveznosti, da prilagodijo svojo organizacijo' in poslovanje določbam omenjenega zakona. Zavodi, ki. spi biii doslej registrirani pri pristojnem občinskem organu, morajo predložiti skupaj s priglasitvijo tudi izpisek iz občinskega registra, v katerem so vpisani. V tem primeru si okrožno gospodarsko sodišče preskrbi samo od pristojnega občinskega organa zbirko listin, ki se nanašajo na registracijo zavoda. Ce gre za spremembo podatkov, ki niso bili registrirani v občinskem registru, se vpis v register zavodov opravi po novem pravilniku. Zveza pedagoških društev Jugoslavije organizira s sodelovanjem Jugoslovanskih združenj za filozofijo, psihologijo in sociologijo aprila 1. 1966 V Beogradu POSVETOVANJE O NAČELIH IN PROBLEMIH VZGOJNO — IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA V SFRJ Orientacijski program posvetovanja: 1. Cilj in naloge vzgoje in izobraževanja s filozofskega, peda-dagoškega in sociološkega stališča, 2. Vsebina izobraževanja — koncepti in vloga posameznih komponent, 3. Vloga činiteljev, ki vplivajo na izgradnjo sistema, ■ 4. Odnos šole do družbe ter 5. Inštitucijska struktura sistema — kritična ocena in smernice nadalnjega razvoja. Poleg glavnih referatov predstavnikov omen jenih ved bo na posvetovanju še vrsta korefera-tov, poročil in razprav. Zveza pedagoških društev Jugoslavije bo naknadno pismeno obvestila zainteresirane ustanove o dokončnem programu posvetovanja, načinu prijav za razpravo in o drugih podrobnostih. Skupina za sestavo programa posvetovanja Zavod sme opravljati le tisto dejavnost, ki je vpisana v register. Zastopanje šole Ravnatelj oziroma direktor šole vodi njeno poslovanje, izvršuje sklepe sveta in upravnega odbora ter, drugih njegovih organov in zastopa šolo. Družbeni skupnosti je odgovoren za zakonitost dela v zavodu in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti šole. Pri tem mora upoštevati predpise temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 15-299/5), po katerih javno pravobranilstvo zastopa pred sodiščem in drugimi organi sklade za šolstvo, ki so pravne osebe, in zavode, ki so po posebnem zakonu dolžni opravljati določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, za katere dobivajo povračilo iz proračuna družbeno-politične skupnosti ali iz družbenega sklada, ki je pravna oseba. To določilo se torej nanaša tudi na šole. Javno pravobranilstvo varuje premoženjske pravice in koristi šol in družbene skupnosti. Javno pravobranilstvo zastopa šole glede njihovih premoženjskih pravic in koristi v pravnem, izvršilnem in kazenskem postopku ter v drugih postopkih pred sodišči, kot tudi v upravnem in disciplinskem postopku ter v postopku o prekrških. Preden javno pravobranilstvo začne pravdo ali kakšen drug postopek, ukrene potrebno, da bi se dosegla sporazumna rešitev spornega razmerja. Javni pravobranilec mora v vseh pomembnejših primerih, ko naj umakne tožbeni zahtevek ali predlog za izvršbo, pripozna zahtevek nasprotne stranke ali sklene poravnavo, obvestiti o poteku postopka skupščino družbeno-politične skupnosti oziroma ustrezni izvršni svet, predstojnika drugega državnega organa ali pooblaščenega predstavnika sklada ali šole in zahtevati, naj glede zastopanja zavzame stališče. Sodišča in drugi organi morajo v stvareh, v katerih je predvideno zastopanje s strani javnega pravobranilstva, vročati vse spise neposredno pravobranilstvu. Če tako ne storijo, vročitev nima pravnega učinka. PRIGL A SITE V ZA VPIS V REGISTER Priglasitev za vpis akta o ustanovitvi zavoda v register zavodov se opravi ob ustanovitvi zavoda. Priglasitev predloži ravnatelj oz. direktor šole. Ustrezno priglasitvi ravnatelj oz. direktor kasneje predlaga registrskemu organu tudi priglasitev vseh sprememb, ki nastanejo med delom zavoda in se nanašajo na podatke, ki morajo biti vpisani v register. Navajam primer predloga za vpis v register zavodov, iz katerega se vidi, kaj se vpisuje v register in katere priloge se predložijo k priglasitvi. Vse priloge oziroma registrske listine, ki se predložijo predlogu za vpis v register zavodov, se predložijo v enem izvodu v uradno overjenih predpisih. Prepise overjajo sodišča, občinske skupščine in krajevni uradi. Lahko jih uverijo tudi organi, ki so izdali izvirnike. Naziv šole Delovodna številka Datum Okrožno gospodarsko sodišče ZADEVA: Priglasitev za vpis v register zavodov. PREDLAGATELJ: naziv in naslov šole. Po določilu 6., 32. in 33. člena pravilnika o vpisu zavodov v register (Uradni list SFRJ, št. 37-680/11. 8. 1965) priglašamo za vpis v register zavodov pri okrožnem gospodarskem sodišču v ....................../......: l.Ime in sedež (naslov) zavoda: 2. Ime ustanovitelja, številka in datum odločbe o ustanovitvi; ........... 3. Datum konstituiranja zavoda: 4. Dejavnosti, s katerimi se zavod namerava ukvarjati: .................... 5. Ime in priimek ravnatelja (di- rektorja) zavoda oz. drugega ustreznega organa upravljanja: ............... 6. Ime in priimek oseb, ki so pooblaščene podpisovati zavod, ter meje njihovih pooblastil: ................... ravnatelj (direktor), ki zastopa in podpisuje šolo v polnem obsegu. računovodja, ki sopodpisuje vse računske listine šole, pomočnik, oz. namestnik ravnatelja (direktorja), učitelj, profesor, ki zastopa in podpisuje šolb v polnem obsegu v odsotnosti ali zadržanosti ravnatelja (direktorja). blagajnik, tajnik ali učitelj, ki sopodpisuje vse računske listine šole v odsotnosti ali zadržanosti računovodje. 7. Spremembe v imenu zavoda: 8. Ime in sedež delovne enote: 9. Dejavnosti, s katerimi se namerava delovna enota ukvarjati: ....... 10. Ime in priimek tistega, ki je pooblaščen podpisovati delovno enoto (npr. podružnično šolo), ter meje njegovega pooblastila: .................... 11. Samostojne pravice delovne enote v poslovanju: ....^............... 12. Spojitev, pripojitev, razdelitev, začasna prepoved dela, redna likvidacija, stečaj, izbris zavoda. Ravnatelj (direktor) 1. r. Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR« Med delovne enote štejejo oddelki ali podružnice šole v drugih krajih oziroma na drugem naslovu ter po-saipezne šole v okviru šolskega centra. kakor tudi šole, pri katerih je pouk na nižji stopnji in so administrativno priključene h kakšni popolnoma organizirani šoli. Osnovna dejavnost šole se določa z zakonom in odločbo o ustanovitvi šole, njena dopolnilna dejavnost pa s statutom šole. Vsak vpis v register mora biti dokumentiran z ustrezno prilogo oz. listino. Tako npr. konstruiranje zavoda dokazuje prepis zapisnika s prve seje sveta zavoda. Spremembo dejavnosti dokazuje odločba sveta zavoda o ustrezni statutarni spremembi dejavnosti zavoda in soglasje ustanovitelja oz. tistega, ki potrjuje statut zavoda. Podobno je tudi s spremebo zavoda v samostojni zavod, spojitvijo itd. K priglasitvi za vpis v register oz. poznejši priglasitvi sprememb za vpis v register je treba priložiti v enem izvodu naslednje priloge oziroma neaktualne priloge nadomestili z veljavnimi: 1. prepis odločbe o ustanovitvi zavoda, 2. izvod statuta zavoda, 3. prepis sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic In obveznosti, če fe več ustanoviteljev. 4. prepis odločbe o Imenovanju ravnatelja (direktorja) šole, 5. prepis splošnega akta, s katerim so urejena pooblastila med zavodom in delovno enoto, 6. overjeni podpis oseb, ki so pooblaščene podpisovati Zavod 7. potrdila uprave za notranje zadeve o nekaznovanju zavodovih podpisnikov. POJASNILA K REGISTRSKIM VPISOM Kot je iz primera razvidno, se vpisuje v register registrski podatek, ki ga šola sama predlaga in priglaša pod ustreznim besedilom. Med dopolnilno dejavnost šole štejemo npr. izobraževanje odraslih, šolske kuhinje, šolske delavnice, dijaške domove, če niso samostojne delovne organizacije ipd. Kot delovne enote se štejejo oddelki ali podružnice šole na drugem naslovu, ne glede na obseg poslovne samostojnosti, ter šole, pri katerih, je pouk na nižji stopnji in so administrativno priključene'h kakšni popolnoma organizirani šoli, čeprav so na sedežu zavoda. Podpise podpisnikov overijo isti organi, ki so pristojni za overitev prepisov, če se podpisniki izkažejo z osebno izkaznico in vpričo njih podpišejo. Najbolj pogoste spremembe, ki jih bo med poslovanjem zavoda treba priglasiti za vpis v register, bodo ime in priimek ravnatelja ter imena , in priimki oseb, ki so pooblaščene podpisovati zavod, in meje njihovih pooblastil. Zato je prav, di ima zavod pregled nad podatki, ki so vpisani v register, ter jih, ko je potrebno, spremeni in dopolni. Podobno kot ima zavod pregled. nad vpisi v zemljiško knjigo in kataster. Ravnatelji oz. direktorji šol so di-zaživeli vsaj tri Ure med kolegi in odgovorni za pravočasne priglasitve za vpis v register. Bojan ČERNJAVIČ Službo išče PROFESORICA angleščine, francoščine, slovenščine in srbščine išče mesto takoj ali s 1. febm-• arjem 1966. Ponudbe na Prosvetnem delavcu pod »Dobra učna moč«. (Nadalj. iz predzadnje št.) Potrkal sem in vstopil v pisarno podjetja... Najprej me je ustavil vratar. Predobro me pozna, a vseeno me je ustavil in vprašal: Kam želite? Zdaj je delovni čas! V prsih me je nekaj prijelo: Delovni čas? Tudi pri nas imamo svoj delovni čas in vendar sem utegnil na zmenek v podjetje! Mar sem za vas premajhen, tako spoštujete pedagoško osebnost! Zožil sem zenici mojih nekam prevelikih oči, dal na rešeto to uradno osebo, ki sem jo v mislih primerjal s svojim hišnikom. Moj hišnik bi globoko upognil hrbtenico in klobuk bi kar sam padel nekam v zatišje; da, to je povsem moja zasluga, zakaj v moji »fabri-ki« je disciplina v tesni kooperaciji z bontonom. Zato bom tudi s temle hitro opravil. »Zahtevam direktorja!« rečem odločno, ker sem opazil, da me ima ta vratar za čisto navadnega prostaka, človeka pač, ki ne spada v hišo. »Direktor je zaseben! Pridite pozneje. Pridite na veičer ... « Imam občutek, da me vratar namerno ignorira. Tega ne maram. Tudi jaz sem direktor, tudi jaz imam svoje obveznosti. Ampak vse to traja do trinajste, štirinajste ure, dlje skoraj nikoli. Trapa pa me mori z večerom, kakor da mi je španska vas, kako njihovi vodilni, predčasno zapuščajo delovna mesta in se s tajnicami ljubkujejo v neznanem zatišju. »Prosim, zvežite me z direktorjem!« zapovem in stegnem roko po slušalki belega telefona. Zahtevi se vratar res ni upiral in že je tu rfasmejani glas poglavar podjetja. Dejal je, da so mi vrata vedno nastežaj odprta in naj le hitro pridem v pisarno. Nekam zviška sem pogledal vratarja, on pa se je vse preveč ljubko nasmehnil. »Disciplina in red ustvarjata svet!« Preslišal sem te Stari, obrabljeni pregovor. Vendar sem se kasneje spet spomnil nanj. Raje povem, da sem se zdaj vse prehitro znašel v glavni pisarni, da stojim pred premehko obloženim stolom, ki je, to moramo odkrito priznati, kar prisrčkan divan, nekaka postelja, kjer človek »zmanjka« in so sanje tako božansko prijetne. Direktor pa stoji pri telefonu: levica se krčevito opri-jemlje slušalke, desnica vihti po zraku. »Ne! In stokrat ne! Občina v tem primeru nima besede. Da! VELETRGOVINA »ASTRA« LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6 PRIPOROČAMO RAZŠIRJENI .ASORTIMENT SPECIALNIH IZDELKOV IN MATERIALOV ZA INDUSTRIJO, OBRT IN GOSPODINJSTVA • Izolacijske in tesnilne materiale, usnje in potrebščine za tapetnike, sedlarje, torbarje in čevljarje — zračnice in plašče za bicikie, motorje in ostala motornja vozila, tehnično gumo, klinasta jermena in transportne trakove, vrvarske izdelke in vse vrste tehničnega tekstila, domače in uvožene plastične mase za notranjo opremo prostorov in predelavo, usnjeno, tekstilno, plastično in kovinsko galanterijo si oglejte V en groš oddelkih, blagovnicab in poslovalnicah Veletrgovine ASTRA v Ljubljani in v Kranju Pogosto ste v zadregi, kako bi s primernim, ne preveč zahtevnim programom pripravili z učenci praznovanje dneva republike, novega leta, osmega marca, praznika dela ali zaključka šole. Otroci radi igrajo. Kristina Brenkova vam je pripravila knjigo kratkih igric, ki jih lahko uprizorite na odru ali v razredu. IZ VSEBINE: • VELIKA, ZELJA • NOVOLETNO DARILO • NALIVNO PERO • DOLGA POT • PASTIRČEK PARTIZAN • MOJ SIN • DOBRI SOVRAŽNIKOV PES • KOMANDANT IN KURIR • AZIL Prihranite si trud z iskanjem gradiva in s prepisovanjem tekstov! Naročite toliko izvodov, kolikor jih potrebujete za vaše mlade igralce. Cena knjižice je 250 dinarjev.. Naročila sprejema ZALOŽBA BOREC - Ljubljana, Beethovnova 10 Nihče nas v to ne more prisiliti, nihče! Mi smo samoupravni organ in pika! Kdor ne verjame, naj pride pogledat. Tudi mi imamo svoje obveznosti. Poravnali smo jih. Ne ribarimo v kalnih vodah! Cisti računi, dobri prijatelji!« Gledam, preudarjam. Misli tehtajo besede, izjave. Gledam človeka, ki ga bom danes naskočil in mu natočil čistega vina. Računi niso še vsi poravnani, niso. Vsaj do nas ne. In tale možakar našo ustanovo že lep čas ignorira. Kakor da nas ni, kakor da smo konjska figa na zvoženem kolovozu. Vem, v katerem grmu čepi zajec. Njegova izobrazba, nerazgledanost, smrtno sovraštvo do vsega, kar se dogaja v šoli. In takle človek vodi tako fabriko! Absurd. Čakaj, maček, danes ti stopim na vrat in krepko potegnem. Krepko, da bo počilo! Res. Prav v tem trenutku začutim moč, ki je še malo prej nisem zaznal. Serviral mu bom svojo izobrazbo. On z nepopolno osnovno šolo, jaz z višjo pedagoško! Zlomil bom to samozavestno hrbtenico, upognil na mojo stran in krepko potrkal na pretrdo bu-tico: Ste mar vi naša patronanca? Direktor odloži slušalko in napravi sila prijazen obraz. Zakorači k meni, stegne desnico in pravi: »Salem aleikum, aleikum sa-lem! Kar za oba ta turški pozdrav, saj nam je mir v teh razburkanih časih še kako potreben.« Tudi jaz ponudim desnico, ki jo je direktor tako močno stresal, kakor da mi jo hoče presaditi; občutek, imam, da moja desnica ni vajena takih stiskov, prijemov vljudnosti. In zdaj še ta turški pozdrav, ko vendar ve, da sva oba krepka Slovenca in da so Turki naše prednike tako nečloveško krepeličili. Še danes pa me jezi, kako in zakaj nisem mogel v tistem trenutku izgovoriti ene same pametne besede in me je direktor prvi ogovoril. »Lepo, da ste prišli. Vse premalo se videvamo. Vi, tovariš šo-mošter! Po šolah tako že davno ni gospodov. Haha, gospod tovariš! Ha, ha, ha! Tudi mene so nekoč otroci zamenjali za nekega učitelja in so me klicali: gospod tovariš! Ha, ha, ha-gospod tovariš!« Smej se, sem si rekel. Ne hvali dneva pred večerom. Pogled sem uprl v vso njegovo postavo in moje oči so ga na vsak način hotele napraviti majhnega, nepomembnega, čeprav se šopiri na stolu direktorja in to tako pomembnega podjetja v komuni. »Zaradi vaše obveznosti do nas, našega zavoda, sem prišel. Patronanco imate nad nami in nekoč ste obljubili, da boste tudi z denarjem podprli našo ustanovo, našo šolo, brez katere ni napredka, ni dobrih kadrov v podjetju ... Naša mlečna kuhinja ... « »Pardon! Ha, ha, ha! Patronanca! To je že zdavnaj ad acta. To ni več moderno. Zdaj je moderna reforma. In mi imamo veliko srečo, da smo še pred reformo splavali na čisto, tja pač, kjer so temelji za naš obstoj. Mi dajemo tista dva procenta, čeprav nista niti stoodstotno obvezna. Dajemo, ker so pri vas otroci naši« delavcev, ker potrebujemo izobražene državljane. Toda mi dajemo občini. Občina je vaša mati. Jaz na vašem mestu bi postopal drugače. Poglejte. Pred petimi leti sem zasedel direktorsko mesto in podjetje je bilo tako rekoč pred prisilno upravo. Seveda! Saj so bile same dajatve, same neku-rantne obveznosti. Star pregovor pravi; krava pri gobcu molze! Molzli bi že, toda dajali ne. Vidite: jaz pa sem se temu uprl. Osnovne obveze državi, vse drugo je naše. Jaz sem po poklicu strojni ključavničar, vodim pa tekstilno fabriko! Smešno, kajne? Tisoče večerov sem grabil za vsem, kar je dišalo po tekstilu. Skrivaj sem delal univerzo! In ko so mi zaupali podjetje, sem najprej spoznal vse faze naše proizvodnje Tudi delal sem. Pomešal sem se med delavce in spoznaval proizvodni proces. In danes ga imam v mezincu, tu notri! Tik pred polnočjo sem odkril vse notranje rezerve in danes ne dovolim, da bi jih odkrivali drugi. Naš človek pa mora živeti, mora! Vi pa, oprostite, obrnite se k materi, ki vas je rodila; morda je tudi ona našla rezervo, mleko, ki bo nasitilo vaše malčke ... Zdaj pa pojdite z menoj!« »Kam?« razprem oči, ker vem, dh še poslanstva nisem do kraja opravil, čeprav mi je ta zlodej pobral vso korajžo, tako neprisiljeno je govoril, da sem besedam nasedel. »Imate avto?« me vpraša, ker pač ve, da sem tudi jaz lastnik vozila fiat 1300, a me je menda zbodel, češ prišel si peš, da zapravljaš čas, ki je pri nas tako dragocen. »Nimam.« »Imenitno,« me skoraj objame in porine v veliko dvorano, ki sije v razkošju, v topimi, pri mizah pa je toliko ljudi, da se mi skoraj zmegli pred očmi. »Kaj pa je spet to?« »Prijateljsko srečanje. Vsak pomemben člen našega podjetja, poslovni prijatelji, znanci, trgovci, potniki. Vsi smo tu eno, in če nismo, postanemo. PatreS con_ seripti, naš pentagon, in vi pre-parand ste naš gost.« Na hitro je izbruhal še cel kup učenih besed, ki jih jaz ne hranim v besednem zakladu. Celo pedagogiko in psihologijo je čestokrat omenil in sploh je dal čutiti, da ima znanje mnogo registrov tar da mu ni prav nič žal, če nima s pečatom overovljene diplome visoke šole, saj ga je življenje Samo tako imenitno izšolalo. Imel sem trdno namero, da bom temu ostro ugovarjal, a me je vse prehitro predstavil. »Upravitelj osnovne šole!« »Živel! Naš gospod tovariš!« je zaorilo po dvorani, mene pa je žgalo v srcu, rezalo, že zaradi tega, ker me je imenoval z upraviteljem, ker me ni sebi postavil ob ramo, mene z visokošolsko izobrazbo. Prehitro sem segel po kozarcu in premočno je bilo vino, da bi mogel vse to do kraja pedagoško premotriti. Vsake tri mesece imajo tako prijateljsko srečanje, ki požre prav gotovo nekaj stotisočev; toliko bi rabila naša šolska kuhinja in mi bi smelo stopili na začrtano pot naše reforme. »Na zdravje našega šomoštra!« Direktor dvigne kozarec in jaz moram prazniti kozarce, kakor kakor da smo s fabriko v najož-da je slavnost zame pripravljena* jem sorodstvu. Se Se zavedam, da nisem opravil namena poslanstva in oči postajajo kalne. Direktor to opazi, pa mi namigne. »E, dragi moj šomošter, vi tega ne znate. Vse preveč ste v šolskih klopeh in premalo za pogrnjeno mizo. Mi pa s takim srečanjem dvigamo proizvodnjo. Tam je inženir, tam mojster, delavec, potnik, poslovni tovariš, vsi smo ena družina. Inženir tam doli med delavci ima največjo plačo v našem podjetju, večjo od moje. On praktično ustvarja, povezuje teorijo s prakso, on je že davno odkril vse naše skrite rezerve.« Pogleda širom dvorane, dvigne čašo šampanjca in krikne: »Na zdravje glavnega inženir-ja!« »Živel!« Ne vem, kako sem prikolovratil domov. Vso noč sem premišljal, kako bi skočil v kožo pravega direktorja in v nas samih poiskal vir vsega našega obstoja; ZLATO REZERVO. Drago Kumer Novi filmi Posojamo naslednje nove poučne filme: 774 POVEST O KNJIŽNICI — barv.. 150 m Sodobno urejena knjižnica posoja poleg knjig tudi časopise, revije, plošče in filme. Vloga knjižničarja 203 RIBA LOPAR _ čb., 120 m Riba, ki živi ob morskih obalah in se hrani z insekti. 205 IMUNIZACIJA — čb., 110 m Izdelava cepiv in njihova naloga. Cepljenje proti kozam, paralizi in difteriji. 210 NUJNOST IN STIL — barv., 115 metrov S triki, risbami in originalnimi filmskimi posnetki spremlja razvoj mode in jo primerja s spremembami družbenih sistemov ter razvojem umetnosti in arhitekture. 212 NASTANEK ZEMLJE — barv., 110 metrov Žareča krogla se je počasi ohlajala, med erupcijami in potresi je nastajala zemljina skorja. Oblaki fn dolgotrajno obdobje deževja. Sonce in prvi zametki življenja v morju. 214 Čarodejstvo kemije — barv., 120 m Preizkusi s solmi, kislinami, kovinami in plini. 216 ŽIVA VODA — barv., 122 m Drobna kapljica vode na mrzli in topli ploskvi. Nastanek pare in kemf.talij v vodi. energija, ki poganja 217 SEVER _ SEVEROZAHOD — barv., 113 m Določanje posameznih točk na zemljini površini. Orientacija po soncu in zvezdah. Pomen kronometra, sekstanta in telegrafa. 731 TONI — MORSKI VOLK — barv., no m Barvna risanka, v kateri mornar z nalepke na steklenici ruma, imenovan Toni-morski volk, pripelje rešitelja osamljeni deklici na morskem svetilniku. 218 FOTOCOLOR — barv., 120 m Nastanek slike, filtriranje, primarne in komplementarne barve. Barvne plastike na filmskim traku. 219 Čarodejstvo očesa — barv., 105 m Primerjava očesa s fotografskim aparatom, pomen zenice, mrežnice in šarenicc. OPOZORILO Natisnili smo nov katalog s kratko vsebino 16 mm poučnih filmov, ki vam ga bomo poslali takoj, ko boste sporočili podatke o številu in znamki kinoprojektorjev ter svoj naslov na dopisnici, ki jo naslovite na: Sava film, Ljubljana, Grošlje-va 4. ledu. Topljivost Vrenje, para in OBVESTILO Vse šole in druge izobraževalne organizacije obveščamo, da smo zaradi občutne podražitve' izdelanega materiala in storitev od dne 15. 12. 19«* zvišali cene našim diafilmom. Nove cene: črnobeli diafiim: 1.200 din barvni diafiim: 2.000 din vsa naročila, sprejeta do 15. 12. 196*» bomo obračunali po starih cenah. Sava film zavod za šolski in poučni J** 1 2 3 4 5" Ljubljana