Poštnina plačana v gotovini Leto LXrV\, št. 6$ Ljubljana, sobota 21« marca I931 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica 6U 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — e-Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. RIM IŠČE POSOJILA V PARIZU Po neuspehih v Londonu in Nevvvorku se Je rimska vlada seda] ©br-v Pariz — Dobila bo tri milijarde lir — Ameriški komentar Pariz, 21. marca. Drevi prispe v Pariz italijanski zunanji minister Grandi, ki se bo udeležil v ponedeljek zasedanja pripravljalne komisije za evropsko unijo. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, se bodo pri tej priliki tudi pričela pogajanja za najetje večjega posojila za Italijo. Gre za posojilo v znesku treh milijard lir. New York, 21. marca. »New York Times« se bavijo v dolgem članku s prizadevanjem Italije, da bi dobila večje inozemsko posojilo ter pišejo med drugim: Iz dobro poučeniji finančnih krogov izvemo, da se bodo v Parizu v kratkem pričela pogajanja za najetje večjega italijanskega posojila. Znano je, da se Italija že dolge mesece trudi priti do denarja, ki ji je nujno potreben. Toda fašistična razboritost, Mussolinijevi borbeni govori in razni procesi pred izrednim fašističnim tribunalom so ustvarili v inozemstvu tako razpoloženje, da ma dosego posojila ni bilo niti misliti. V največji meri je bila temu kriva tudi napetost med Francijo in Italijo. Amerika je italijanskemu finančnemu ministru izjavila, da za oboroževanje nima denarja, a od evropskih držav ima denar samo Francija, ki pa bi si seveda dobro premislila, prodno bi dala posojilo, ki bi bilo uporabljeno le za oboroževanje proti njej. Z dosego pomorskega sporazuma se je položaj mahoma spremenil. Vsi znaki govore za to, da je Mussolini popustil baš zaradi tega. ker je uvidel, da bo na ta način še najprej prišel do denarja. Jugoslavija hoče mir za vsako ceno Govor jugoslovenskega poslanika Spalajkovića v Grenoblu — Sporazum med Italijo in Francijo služi jačanju miru Pariz, 21. marca. »L'Ere Nouvelle« objavlja govor, ki ga je imel jugoslo* venski poslanik dr. Spalajković na manifestacijskem zborovanju društva jugoslovenskih prijateljev v Grenoblu. List citira govor ter podčrtava miro* ljubnost Jugoslavije, ki se manifestira ne samo v besedah, nego tudi v dej a* njih. Jugoslavija je že neštetokrat pokazala, da si želi mir na znotraj in zu? naj. Pravilno je naglasi! g. Spalajković, pravi list, ko je izjavil, da se jugoslo- vansko naziranje glede bodoče orga* nizacije Evrope docela strinja s Fran* cijo. Jugoslovenski program je isto« veten s programom velike Francije. Tudi Jugoslavija hoče mir za vsako ceno. Dr. Spalajković se je v svojem govoru dotaknil tudi odnosajev do Italije ter povdaril, da se vsa Jugosla* vija raduje doseženega sporazuma, v katerem vidi nov korak na potu zbli* žanja narodov in sodelovanja velesil. Anglija zahteva jasno sliko oboroževanja Henderson predlaga, naj zbere Društvo narodov točne podatke o sedanji oborožitvi vseh držav — Jasen pregled naj zasigura uspeh sploine razorožitv. konference London, 21. marca. Angleška vlada je podvzela novo akcijo, ki ima za cilj osigurati uspeh splošne razorožitvene konference, ki se bo, kakor znano, sestala meseca februarja prihodnjega leta. Zunanji minister Henderson je naslovil na generalnega tajnika Društva narodov spomenico, v kateri predlaga, naj bi vse interesirane vlade predložile Društvu narodov točne podatke o svojem celokupnem oboroževanju in o sedanjem stanju svojih armad. Angleška vlada je mnenja, da bi se na ta način dobil najboljši pregled sedanjega položaja v vprašanju razorožitve in da bi ti podatki služili za osnovo razprav na splošni razorožitveni konferenci. Dokler ni znano sedanje stanje, je tudi tež- I ko govoriti o razorožitvi, ki naj bo pravična tako, da se ne bodo čutile posamezne države zapostavljene. Vlade vseh držav, ki bodo sodelovale na splošni razorožitveni konferenci, naj bi dale informacije o svojem oboroževanju na kopnem, na morju in v zraku. V to svrho naj izda Društvo narodov enotne formularje. Henderson naproša generalnega tajnika Društva narodov, naj stopi takoj v stike z vsemi prizadetim državami, da izve, kako stališče zavzemajo k temu predlogu. Angleška vlada se obvezuje v naprej, da se bo uklonila vsakemu predlogu in vsaki proceduri, ki bi mogla olajšati delo splošne razorožitvene konference in zasigurati njen uspeh. Henderson o mirovni politiki Anglije Kot verna pobornica ideje miru dela Anglija v najtesnejši zvezi z Društvom narodov London, 21. marca. AA. Minister za zunanje zadeve Arthur Henderson je imel nocoj v Hullu govor o potreba miru. Dejal je, da so vsa narodi vseh držav prepričani, da je mir nujno potreben za blaginjo vseh narodov. Po vojni so pričeM organizirati mirovni ustroj z ustanovitvijo Društva narodov. Angleška vlada je to organizacijo vedno podpirala in jo skušala ojačiti. Sedanja vlada je podpisala opcijsko klavzulo. Temu zgledu je sledilo 34 drugih držav. Nedavno je spodnja zbornica odobrila določbe statuta Društva narodov, po katerih so države podpisnice obvezane rešiti vse spore mirnim potom. Tudi v razorožitvenem vprašanju je bil dosežen uspeh. Pripravljalna komisija za svetovno razorožrbveno konferenco je dovršila osnutek razorožitve, kar omogoča sestanek svetovne razorožitvene konference L 1932. Med tem so razne države sklenile razorožiti se na več poljih. Washing-tonska konferenca je 1. 1922. omejila gradnjo oklopnic 5 velesilam. Londonska konferenca pa je 1. 1930. omejila pomorsko oboroževanje v vseh vrstah vojnih ladij. To pogodbo so podpisale Združene države, Japonska on Anglija. Delo te konference je bilo končano pred kratkim s pomorskim dogovorom med Francijo, Italijo In Anglijo, dn zbuja upravičeno upanje, da bo imel sporazum blagodejne posledice. Dalje je Henderson izrazil željo, naj se mirovno gibanje v Angliji še ojača. Anglija bo poslala prihodnje leto v ženevo delegacijo, ki bo uživala vso podporo angleške javnosti. Zopet upor v ameriški kaznilnici Joliet (Illinois), 21. marca. AA Včeraj popoldne je izbruhnil v kaznilnici v State-vil hi že tretji upor v teku enega tedna. Po kratkem boju so jetniški pazniki premagali upornike in jih pregnali v celice. Uporniki so pobili nekaj oken. Hujšega ni bilo. V trenutku ko je izbruhnil upor, je zborovala komisija, ki je proučevala razmere v jetnišnici. Res se je takoj po dosegi sporazuma v Rimu pokazalo v Parizu razpoloženje za tako transakcijo. Kakor se izve, so se francoski finančniki že sporazumeli s francosko vlado glede posojila Italiji. Sodeloval bo tudi londonski in new-yorški denarni trg, ki sta bila poprej skrajno rezervirana. Fašistična Italija se bo na ta način končno vendarle rešila težkih skrbi. Finančni položaj Italije je obupen. Rim mora samo letos plačati tri in pol milijarde lir za odplačalo svojih dolgov. 2e prihodnje leto bo anuitetna služba zahtevala sedem milijard lir. Deficit v državnem proračunu narašča od meseca do meseca m je jasno, da Italija iz rednih dohodkov teh izdatkov ne more kriti. Posojilo ji je neobhodno potrebno in sedaj ga bo tudi dobila. Gradnja cest v potresnem ozemlju Pariz, 21. marca. >Temps< javlja iz Beograda, da je minister za javna dela odobril kredit v znesku 4 milijone Din za zgradbo cest v potresnem ozemlju v Južni Srbiji. Na ta način bo pomagano prebivalsvu, ki bo prišlo po tej poti do kruha in zaslužka, da bo lažje prebolelo težak udarec, ki ca je zadel- Nova bančna afera v Franciji Pariz, 21. marca. Kakor poročajo listi se je pridružil celi vrsti afer nov finančni škandal. Banque Francaise d* Arique je zašla v plačilne težkoče Vlada je stavila banki na razpolago potrebna denarna sredstva, da bi prebrodila krizo. Proti temu pa protestirajo gotovi krogi, ki vidijo v tem zapostavljanje drugih zavodov. V upravnem odboru te banke je namreč med drugimi tudi bivši kolonijalni minister in sedanji minister za proračun Pietri, zaradi česar domnevajo, da gre za novo korup-cijsko afero Krojaška stavka na Dunaju Dun-»|, 21. marca. T* pred velikonočnimi prazniki, ko je sezona na višku, je izbruhnila stavka dunajskih krojaških pomočnikov. Stavka okrog 5000 pomočnikov in pomočnic uslužbenih pri največjih dunajskih krojaških tvrdkah. Že leta 1926 je bih odpovedana kolektivna pogodba, do sporazuma pa vse doslej ni prišlo. Spor se ie sedaj poostril zaradi tega, ker so pomočniki zahtevali povišanje plače, mojstri pa znižanje. Obe stranki sta naprosili za posredovanje ministrstvo za socialno politiko. Tornado v Oklahami Newyork, 21. marca. Iz Clintona v državi Oklahama poročajo: Vso državo Oklahama je te dni zajel strašen tornado, ki je povzročil ogromno škodo. Povsod, kjer je divjal vihar, je zapustil sledove velikega razdejanja. Po dosedanjih vesteh je bilo tudi 9 oseb ubitih i-n 14 ranjenih. Posebno močno je divjal vihar v zapadnih delih države, kjer je tudi škoda najobčut« nejša. Zračni avtobusi Berlin, 21. marca. AA. V kratkem bodo med Kolnom in Frankfurtom vpeljani zračni avtobusi. Leteli bodo vsako uro in bodo lahko prenašali 12 oseb. Poleti bo uveden zračni promet med Berlinom in Šanghajem. Potovanje bo trajalo 5 dni. StaVbna nesreča v Lyonu Lyon, 21. marca. Na Jožefbvo zvečer se je porušilo štirinadstropno poslopje, ki so ga nameravali prihodnje dni podreti. Pri tem je Mio zasutih sedem delavcev, ki so bili zaposleni v notranjosti poslopja. Dva sta biila ubita, pet pa so jih izkopali izpod razvalin hudo poškodovane. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.1260, Pariz 20.3358, London 25.2512, Newyork 519.7334, Bruselj 72.40, Milan 27.2234, Madrid 55.40, Amsterdam 208.35, Berlin 123.8412, Dunaj 73.10, Sofija 3.7612, Praga 15.4012, Varšava 5820, Budimpešta 90.62, Bukarešta 3.09. Vpokojenci pričakujejo hitre pomoči Tri kategorije vpokojencev, njihovi prejemki so v razmerju 1:2:3 Pokojnine se morajo izenačiti Pod tem zaglavjem je prinesel pred kratkim hrvatski uradniški list članek, ki opisuje gmotni položaj »vpokojencev« kot nevzdržen, ne da bi svoja izvajanja primerno podkrepil — celo napačne trditve so v članku. Ker opazujem, da obstojajo glede vpokojeniških — posebno glede sta-rovpokojeniških prejemkov nejasnosti in to tudi v krogih, kjer se tega ne bi bilo nadejati, naj podam tu nekaj pojasnil: Sodeloval sem več let v vpokojeniški organizaciji in poznam razmere. Glede prejemkov državnih uslužbencev, vpokojenih v naši državi, razločujem v glavnem tri dobe. V prvi dobi — od prevrata do uradniškega zakona (31. julija 1923) — so dobivali aktivni in v tej dobi vpokojeni državni nameščenci prejemke po od prej veljavnih — pri nas torej po avstrijskih — zakonih s pribitkom nekih doklad. Ker so se pa ti prejemki izkazali kot nezadostni in ker je nastala potreba, da se uradniške zadeve urede enotno, smo dobili uradniški zakon z dne 31. julija 1923. Po temeljitih posvetovanjih sestavljeni osnutek tega zakona, kakor ga je predsankc ioni ral Nj. Vel. kralj, je naravno enakomerno povišal prejemke vsem državnim nameščencem, aktivnim in vpokojenim. Odličen član zakonodajnega odbora, ki je izdelal in narodni skupščini predložil ta osnutek, mi je pisal o nadaljnem razvoju te zadeve: »Nepričakovano so pa predložili poslanci tedanje vladne večine en dan pred koncem debate in izglasovanjem v plenumu iz-premembo osnutka, po kateri se naj že vpokojeni uslužbenci izključijo iz povišbe prejemkov. Poizkusili smo to izpremembo preprečiti, med sejo smo se sestali s člani vlade k pogajanjam. Vlada ni popustila. V znak protesta proti tem izpremembam zakonskega predloga smo potem v plenumu narodne skupščine pred glasovanjem odšli s seje, da bi bila eventualno nesklepčna. Uspeha nismo imeli, zakon je bil izglasovan brez nas.« Pa tudi le-to izglasovanje ni šlo gladko, kajti velika skupina narodnih poslancev je sicer ostala v dvorani, a se je v znak protesta vzdržala glasovanja. Po teh ovinkih je prišel v uradniški zakon člen 239, ki je določil, da že vpokojeni drž. uslužbenci ostanejo še nadalje z istimi pokojninami. To so naši starovpoko-jenci. Med starovpokojence štejemo tudi od Avstrije prevzete vpokojence, kojih prejemki so določeni s tako zvanim rimskim paktom z dne 6. aprila 1922. Po časopisnih poročilih je kralj podpisal tozadevni zakon dne 6. aprila 1930, ratificiran pa da je bil dne 6. februarja 1931. Je-li bil razglašen v »Služb, nov.«, mi ni znano. Po tej med nasledstvenimi državami sklenjeni konvenciji ne smejo biti penzije teh avstrijskih in bos. herc. vpokojencev manjše, nego so bile dne 3. novembra 1918 v bivši monarhiji. V dragi dobi, ki traja od uradniškega zakona 31. julija 1923 do 1929 (deloma še do danes), dobivajo drž. uslužbenci, aktivni in vpokojeni, v primeri s prvo dobo okroglo podvojene prejemke. Vpokojence te dobe imenujemo običajno novovpokojen-ce. Ker so se pa življenjske potrebščine bolj in bolj podražile, so se v kratkem pokazali tudi ti podvojeni prejemki kot nezadostni in je bilo treba uradniški zakon revidirati. S to revizijo so pričele že parlamentarne vlade; radi različnih ovir se pa delo se do danes ni moglo dovršiti. Da bi pa svojim uslužbencem pomagala, jim je kraljevska vlada priznala »službene doklade«, ki ostanejo tudi za pokojnino. S temi službenimi dokladami, katerih pa še niso dobili vsi drž. uslužbenci, se začenja od leta 1929 naprej tretja doba. Vpokojenci iz te dobe so najnovejši vpokojenci, ki prejemajo v primeri s s taro vpokojenci okroglo potrojene, v primeri z novo vpokojenci pa okroglo 50% zvišane pokojnine. Starovpokojenci so pa še nadalje ostali po členu 239 ur. zak. >z istimi pokojninami«. Pokojninski prejemki vseh treh dob stoje torej v razmerju okroglo 1:2:3! Tisti del narodne skupščine, ki je izglasoval uradniški zakon, in takratna vlada sta priznala, da so uradniški prejemki daleč prenizki in sta jih povišala, tudi bodočim vpokojencem, obenem pa sta dekreti rala, da že vpokojenim uslužbencem to povišanje ni potrebno! Kje je tu logika. Hje pravica? Starovpokojenci prejemajo torej le novovpokojenci pa % tiste pokojnine, katero dobivajo njihovi tovariši iz najnovejše dobe. In kaj je bila in je posledica tega? Bil sem več let predsednik dru- štva drž. vpokojencev za Slovenijo in imel sem priložnost spoznavati obupni položaj starovpokojencev. Ne le, da si niso mogli nič pripraviti, še ob to so prišli, kar so si morebiti prej bili prihranili ali dobili od svojih staršev, poleg tega so pa še zabredli v dolgove, ki jih bodo zapustili svojcem za dedščino! Take usode si starovpokojenci po dolgoletnem narodu in poklicu zvestem službovanju niso zaslužili! Tu mora državna uprava popraviti storjeno krivico. Ne gre le za starovpokojence same, temveč tudi za njihove družine; mnogi imajo še nepreskrbljene otroke; kaj naj počnejo s temi? Marsikaterega so in še bodo te žalostne razmere spravile v grob. Sedanja vlada je pokazala z dejanji, da hoče spraviti v vse panoge državne uprave red in pravičnost. To daje vpotkojencem upanje, da bo v kratkem tudi njim prisve* tila pravica. Saj so predstavniki vlade ob mnogih priložnostrih obljubiti odpomoč. Državni uslužbenec, ki je vse svoje življem* ske moči posvetil državi, sme po vsej pra* vici zahtevati, da mu država njegovim službenim letom, njegovemu činu in nje* govi predizobrazbi odgovarjajočo pokoj* nino odmeri v taki višini, da zamore pre* zavijati sebe in svojo družino. Saj si od pičle aktivne plače ni mogel ničesar pri* hraniti, novega poklica se pa zadnjih par let svojega življenja ne more lotiti. Na tej podlagi odmerjene pokojnine naj bi se uredile tako*le: 1. V prvi vrsti bi naj izginilo razliko* vanje med staro-, novo* in najnovejšimi vpokojenci. Starejši vpokojenci, k: so pod avstrijsko vlado na svojo škodo in ob pre* vratu ]T*nogakaj pod nevarnimi razmerami ostali zvesti narodu in mladi narodni dr* žavi, niso zaslužili zapostavljanja, oni niso manj vredna in telesno drugače konstru* irana bitja; če je za njihove v najnovejši dobi vpokojene tovariše nastala potreba povišanja prejemkov, velja ista potreba tudi za staro* in novovpokojemce. Pokoj* nine se morajo izenačiti. 2. Prejemki aktivnih in vpokojenih dr* žavnih uslužbencev naj se vežejo tako, da se bodo s povišanjem (z znižanjem) ak* trvnih prejemkov avtomatsko zvišale (zrni* žale) tudi pokojnine. Naj se ne bi ob vsa* ki izpremembi prejemkov ponavljalo pros* jačenje vpokojencev za njihove prejem* ke; to ni dostojno ne za državno upravo, ne za državne uslužbence, 3. Ker so bili drž. uslužbenci s členom 239 ur. zak. oškodovani, se mora ta krivi* ca odpraviti. V to ne bi zadostovalo sa* mo pod 1. utemeljeno izenačenje pokoj* nin, kajti le=»te bodo potrebne za tekoče življenjske potrebščine. Z novim uradniškim zakonom se bo ustanovni poseben penzijski fond za drž. uslužbence. Iz tega fonda bi se dali odka* zati starovpokojencem njihovim pokojni* nam odgovarjajoči odstotki kot doklada k pokojninam Tudi z brezobrestnim ali dru* gače ugodnim drž. posojilom bi se dalo po* magati, da se rešijo starejši vpokojenci im njihove družine dolgov. Oziranje na državne finance pri vsem tem ne bo delalo težkoč, ker tozadevni iz* datki ne bodo pomenili trajne obremenitve državnega proračuna, temveč bodo le za* časni, ki se bodo dan za dnem zniževali. Saj starejši vpokojenci naravno vedno če* šče odhajajo pod zemljo in kmalu bo smrt rešila državo vseh starih vpokojen* cev. Ostali bodo pa njih potomci, ki bodo še v poznih letih državi hvaležni, ako se bo ta zdaj čimprej izkazala njihovim družinam pravično. Dr. Kronvogel, Maribor. Železniške nesreče Napulj, 21. marca. Iz Foggne prihajajoči brzovlak je pri uvozu v napuljsko po* stajo zaradi napačno postavljene kretnice za vozil na stranski tir, kjer je zadel v neko lokomotivo za premikanje. Pri trčenju je bilo 20 oseb vlakovnega osobja in pot* nikov več ali manj hudo poškodovanih. Novi železniški vozovi Berlin, 2S L O V E N S K I NAROD, dne 21. marca 1931 Stev. 65 ljubljanski občinski proračun za leto 1931 spreiet Ljubljana, 21. marca. Včeraj je ljubljanski občinski svet razpravljal o proračunu ljubljanske mestne občine in mestnih podjetij za 1. 1931, ki je bil pozno zvečer sprejet z vsemi glasovi občinskih svetnikov proti glasu obč. svetnika g. Freliha. Razprava je bila stvarna in se je vršila v znamenju sloge ter resnega gospodarskega dela za napredek ljubljanske občine. Po predsedstvenih naznanilih župana dr. Dinka Puca je občinski svet soglasno odobril nujni predlog obč. svetnika Iv. Tavčarja, da se dovoli za žrtve potresne katastrofe v južnih krajih naše države 25.000 Din. Proračunska razprava O proračunu za L 1931 je podal obširen ekspoze v imenu finančnega odseka njegov načelnik obč. svetnik Iv. Tavčar, ki je v poldrugournem govoru v vseh podrobnostih očrtal gospodarsko politiko mestne uprave. Proračun redne občinske uprave izkazuje potrebščin 50,590.868 Din, pokritja 49,494.199 Din, torej primanjkljaja 1,096.669 Din. Izredni proračun izkazuje potrebščin za razna gradbena dela 46,445.702 Din, proračuni vseh mestnih podjetij pa potrebščin 31.050.294 Din. O ekspozeju g. obč. svetnika Tavčarja bomo objavili še točnejše poročilo. Proračun prevelik V debati je obč. svetnik Frelih prelagal, naj se črta postavka 500.000 Din ?a prevedbo uradnikov po novi službeni pragmatik! in z uveljavljenjem nove službene pragmatike sploh počaka, dokler ne bo izdala država tudi pragmatike za svoje nameščence, ki naj bi služila potem za primer. Občinski uradniki naj bi imeli enako pragmatiko kakor državni. Tudi v Nemčiji se n. pr. plačujejo občinski uradniki v enaki izmeri kakor državni. Pri mestnih poslopjih naj bi se črtala postavka 900.000 Din, ker se anuitete lahko raz-dele na daljšo dobo. Pri osebnih potrebščinah dohodarstvenega urada naj bi se črtala postavka 70.000 za prevedbo uslužbencev. Ako hotel »Tivoli« ne donaša dobička, naj bi se prodal. Prav tako bi se lahko počakalo s preureditvijo glavnega drevoreda v Tivoliju, ker ni nujno potrebna. (Obč. svet. Turk: Materijal je cestna železnica navozila zastonj). V poglavju socialnega skrbstva pogreša govornik postavko o prispevkih za odpravo beračenja. Kopališča na Ljubljanici, v Mednem in na Taboru naj bi se oddala privatnikom in zato črtali izdatki. Upravljala naj bi se tako, da bi donasala tudi dohodke, če so že določeni izdatki. (Obč. svet. Bevc: čudni nazori). Prav tako naj bi se črtal izdatek za avtomobil mestnega fizikata. ženska realna gimnazija, naj se prepusti državi, kar se bo lahko doseglo morda že sredi leta in se naj za to črta polovico izdatkov zanjo. Pri raznoterostih naj se zmanjšajo stroški za reprezentacijo, črta naj se pri proračunski rezervi 200.000 Din pri izdatkih za tujski promet pa cela postavka. Na ta način bi se po mnenju govornika prihranilo 4 milijone Din. Ker se med dohodke lahko vstavi donos kuluka v višini 3 milijone Din, bi se lahko doklade na direktne davke znižale za 20 do 25 odstotkov, črtati je treba nadalje gostaščino za nove hiše, pokritje pa bi se dobilo pri veseličnem davka, zlasti pa pri točnem pobiranju davščine na kinopodjetja. Voda-rina naj bi znašala samo 5 odstotkov. Odpravila naj bi se taksa za poslovne lokale. Proračun bi se moral ponovno predložiti na vpogled občanom, vsa dela in dobave pa naj bi se razpisale po časopisih. Pri gradbi tramvaja bi se morale upoštevati želje prebivalstva na ta način, da bi se tramvajska proga gradila tam, kjer jo ljudje žele in ne tamkaj, kjer ni potrebno. Popolnoma odveč je, da se tramvaj gradi do št. Vida, ker bo ž njim samo omogočeno, da bodo ljudje denar nosili iz Ljubljane. Dvomi, da bi bil tramvaj aktiven, če se trdi, da bo tramvaj prevozil na leto 3,300.000 ljudi, bi se jih moralo vsak dan voziti 8000. (Obč. svet. dr. Fettich: Saj se jih tudi vozi). To je malo verjetno; tudi na Dunaju je pasiven za 200 milijonov dinarjev. Končno je govornik grajal, da se rabijo za pobiranje smeti še vedno odprti vozovi, da so javna stranišča nezadostna in drugo. Obč. svetnik inž. Zupančič je v svojem govoru povdarjal, da so se pri proračunu upoštevale razne želje, vse pa se niso mogle, ker je vedno težje najti nova sredstva za kritje. Upoštevati je treba, da je bilo občini od države naloženo novo breme nad 1,200.000 Din izdatkov za državno policijo. Takih obremenitev v bodoče pod nobenim pogojem ne bo mogoče več sprejemati. Preglednost proračuna Obč. svetnik dr. Ravnihar je izjavil, da v tehničnem pogledu proračunu ni mogoče ugovarjati, ker ima mnogo prednosti napram prejšnjim in je zelo pregleden. Hvalevredna so pojasnila, ki so mu priložena. Odobravati je tudi to, da so vse investicije izkazane v izrednem prometu, ker se na ta način ne obremenjuje samo sedanja, temveč tudi bodoče generacije, potreben pa bi bil v tem pogledu program za daljšo dobo. V današnjih gospodarskih razmerah bi se bilo treba omejiti na najnujnejše investicije, ki so kolikor toliko produktivnega značaja. Obstoja vtis, da je predloženi proračun glede na dohodke in stroške skrajno napet in da bi vsaka iz-prememba povzročila le nevarne perturbacije. Mestna uprava se mora zavedati, da pomenijo izdatki v proračunu jHt^ktbmam Med proračuni mestnih podjetij pogreša proračun Maloželezniške družbe. Res je, da Malo železniška družba ni specifično mestno "podjetje kakor elektrarna ali druge ustanove, toda občina ima v svojih rokah Ive tretjini delnic in že svoječasno je bil sprejet predlog, da se naj predložita tudi bilanca in računski zaključek Maloželezniške družbe. Občinski svet ljubljanski ima pravico, da ima vsaj vpogled v poslovanje Maloželezniške družbe, tem bolj, ker so v teku velika dela. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so se ta dela oddala. Govori se, da ima družba Siemens-Schuckert nekak monopol za ta dela in da druge firme ne ofe-rirajo, ker vedo, da imata prednost. Pametno bi bilo, da bi občina odkupila še zadnjo tretjino delnic Maloželezniške družbe in se tako emancipirala od tvrdke Siemens-Schuckert. Kar se tiče enotne 60od-stotne doklade na vse državne direktne davke, jo je finančni odsek kratkomalo akceptiral. V tem pogledu bi se moralo vsaj naglasiti, da je bilo stališče občinskega sveta o potrebi diferenciranja te doklade popolnoma pravilno in bi se ne smela vreči puška takoj v koruzo, če je zavzelo finančno ministrstvo drugo stališče. Morda bi se dalo letos več doseči, kakor lani. Mestna zemljišča, posesti in poslopja zahtevajo ogromno režijo. Mestni gospodarski urad oskrbuje 229 poslopij, med temi 177 stanovanjskih hiš. To je velik kapital, čegat rentabilnost pa je silno majhna. Nedvomno je nekaj objektov, ki so povsem nerentabilni in ki bi se jih občina morala iznebiti. ženska realna gimnazija predstavlja luksuzno postavko v proračunu. Ta gimnazija je izgubila v današnjih časih svoj reson d'etre. V predvojnih časih je bil zavod potreben, ker nismo mogli nikamor oddati ženskega naraščaja, danes pa skrbi za žensko mladino država in so ji odprte vse državne šole. če ima občina že kake milijone odveč, naj bi jih porabila za strokovno šolstvo, ne pa za srednje šole, ker imamo že itak preveč duševnega proletarijata. Glede na 6odstotno obligacijsko posojilo, je govornik povdarjal kot razveseljivo dejstvo, da se finančni program tega posojila izvršuje v redu in da se je stanovanjsko poslopje na Poljanski cesti zgradilo pod ceno proračunske vsote. Postavko 500.000 Din za izvedbo nove službene pragmatike smatra kot nujno potrebno, ker bo nova službena pragmatika prinesla red v personalnih zadevah. Ni racionelno gospodarstvo, ako mestna pristava izkazuje samo zato primanjkljaj, ker so si ji odvzele vožnje za elektrarno in vodovod. Vožnje bi morala vršiti mestna pristava in bi se ne smele oddajati tujim podjetnikom. (Obč. svetnik Rebek: če so pa cenejši! — Obč. svetnik Turk: Mestna priprega naj se sploh opusti, kakor je bilo že predlagano). Ker so kopališča pasivna, naj bi se dopustil večji razmah privatni inicijativi z občinsko podporo. Končno je govornik naglašal, da je dobro znano dejstvo, da je občinsko gospodarstvo pod strogo kontrolo banske uprave in finančnega ministra in če občinski svetniki glasujejo za proračun, bodo glasovali le za resnične potrebe ljubljanskega mesta. Tramvajski promet Obč. svetnik Fettich je polemiziral z izvajanji obč. svetnika Freliha in zavračal njegove kalkulacije o rentabilnosti proge Vič-št. Vid. Za podlago se je vzelo število oseb, ki so se poslužile tramvaja. L. 1927 je znašalo to število 2,653.000, leta 1928 že 2,719.000, 1. 1929 2,860.000 in 1. 1930 je naraslo število na 3,173.000, kar pomeni, da je tramvaj prevozil 8659 oseb na dan. Promet bo še narastel, če se omrežje še razširi. Vse statistike dokazujejo, da bo proga rentabilna, čudno je, da se obč. svet. Frelih tako poteguje za avtobuse. (Obč. svetnik Turk: Ali je morda kompanjon avtobusnih podjetij?) Glede na računski zaključek odnosno proračun Maloželezniške družbe, ki ga je želel imeti obč. svetnik dr. Ravnihar, je povdarjal dr. Fettich, da se ima valorizacija investicij šele določiti, zaradi česar se še ni mogel sestaviti račun, čim bo to izvedeno, se bo pokazalo, da je letos bilanca tramvaja popolnoma aktivna. Pobudo predgovornika dr. Ravniharja, naj bi mestna občina še ostalo tretjino delnic Maloželezniške družbe odkupila tako, da bi bila edina lastnica, odobrava, s tem pa še vedno ne bi bilo rešeno vprašanje nesrečne si nd i katne pogodbe o prednostnih pravicah tvrdke Siemens, pri sestavi katere je dr. Ravnihar sodeloval, če ne varajo pričakovanja, bo ob koncu maja otvorjen promet na progi pošta-šiška in kasneje meseca julija na progi Vič-glavna poŠta. Financiranje proge je že urejeno. V zadnjem času se je vršil komisijonelni ogled proge do št. Vida in moralo se je občudovati harmonično in soglasno sodelovanje mestnih in okoliških občin, če ne bo posebnih ovir, pride tudi proga do št. Vida najkasneje meseca novembra v obrat. ženska realna gimnazija znači za mestno občino breme 1,700.000 Din. V prejšnjih nacijonalno težavnih časih je gimnazija izvršila veliko nacijonalno kulturno nalogo in vzgojila prvi narodni ženski rod. Ne more se strinjati z željami, da naj se mestna ženska realna gimnazija ukine, pač pa bi bilo potrebno, da država in banovina prevzameta ta učni zavod. Zato naj mestna občina skupno s kuratorijem ženske realne gimnazije ukrene vse potrebno pri banski upravi in vladi, da se zavod podržavi že z začetkom šolskega leta 1931-32. Obč. svetnik R,u p n i k je povdarjal, da zahtevajo predlogi g. Freliha črtanje nič manj nego 7 milijonov iz proračuna. To bi biio direktno katastrofalno. Nadalje je govornik branil uradnistvo mestne uprave proti njegovim napadom. Če se je zgodila kaka pomota posameznih uradnikov, naj se odločno pozovejo na odgovor in zahteva eventuelno povračilo škode, ne gre pa, da se obsoja ves stalež mestnega uradni-štva. Obč. svetnik L o m b a r je zagovarjal interese prebivalstva v Šiški, ki se čuti zapostavljeno pri zgradnji cest in potov in pri kanalizaciji. Zato naj bi se bolj upoštevale želje prebivalstva v Šiški. Obč. svetnik Uratnik je predlagal, naj se donos kuluka porabi tako, da se znižajo sorazmerno z donosom kuluka go-staščina, kanalščina in vodarina. Obč. svetnik L o v š a je priznal, da se je marsikaj storilo za trnovski okraj, želi pa, naj se upoštevajo še druge upravičene želje. Obč. svetnik M u s a r je predlagal, naj se zniža trošarina na prašiče nad 60 kg žive teže od 15 na 10 Din od glave, zato pa zviša trošarina na uvoz masti od 50 par na 1 Din za kg, da se zaščiti domača mast, ki je boljša od uvožene. Gradbena dela Podžupan in obč. svetnik prof. J a r c je obrazložil najprej načrte in program novega tujsko prometnega odseka, o čemer se je že razpravljalo v javnosti in kar bi bilo za razvoj tujskega prometa zelo koristno in potrebno. Nadalje je kot načelnik gradbenega odseka podal tudi kratek program o gradbenih delih mestne občine v tekočem letu. Omenjal je razna važna dela iz kalderminskega fonda, izgradnjo in ureditev ulic in cest, napravo primernih dostopov na Grad, izdelavo monumentalnih stopnic pred uršulinsko cerkvijo. Na programu je naprava brvi v Streliški ulici preko kanala v Hradeckega vas in brvi čez Ljubljanico pri Ribjem trgu in na Poljanskem nasipu, ki bosta zgrajeni, čim bodo regulacijska dela v Ljubljanici končana. Za javna stranišča se doslej ni napravilo ničesar celih 30 let. Sedaj se pripravljajo stranišča v Šiški in pred > Evropo«, narejeno bo tudi dvoje podezemel jakih stranišč pri frančiškanskem mostu v zvezd z regulacijo Marijinega trga in izvedbo tromostovja. Prešernov spomenik se bo moral preseliti. Morda bi se prestavil pred univerzo, če ne bo previsok. Sedaj ima o tem besedo javnost. Važno je tudi renoviranje magistrat-nega poslopja. Pripravljajo se nova šolska poslopja v svetokrižkem okraju. Proračun za regulacijo Ljubljanice se je pri licitaciji znižal za dober milijon, za kar se bo lahko razširil program regulacije. Odprla se bo Gledališka uHca in zgradila se bo JanežiČeva ulica od Karlovške ceste na Prule. Iznos kuluka bo znašal po njegovem računu 2 in četrt milijona. Za osebno delo se je zglasilo v Ljubljani celih — 6 oseb. Glavni kanal na Dunajski cesti je izvršen in se bodo sedaj lahko izvršili odcepi do Šiške. Izvršuje se kanalizacija z Viča in zbiralni kanal z Rožno dolino. Zelo potrebna bi bila mehanizacija cestne oskrbe, ker so naši škropilni in pometalni vozovi ne-porabni in manjka mnogo orodja v to svrho. Govornik je omenjal tudi druga važna poslopja, ki se bodo postavila v dogledne m času , kakor trgovska akademija, za katero je mestna občina prevzela garancijo, in univerzitetna knjižnica, za katero bo mesto dalo stavbisče. Svoja zanimiva izvajanja je zaključil z besedami: Javno mnenje je danes na strani naše občinske uprave. Ljudje pravijo, imamo sedaj občinski svet, ki ne debatira samo in se ne prepira, nego lepo in složno dela. Občinski svetnik Mihelčič je predlagal, naj 6e za žarnice po 10 in 15 vatov plaču« je občinska trošarina, zviša pa za žarnice nad 100 vatov na 5 Din. Razen tega naj župan v sporazumu z dohodarstvenim ura* dom ukine ali zniža one postavke občinske trošarine, ki se izkažejo med letom kot Škodljive. Sklepi solidarnega dela Občinska svetnik Rebek je poudarjal, da predstavlja proračun sklepe solidarne* ga dela in da pomen: velik razmah v na* predku ljubljanskega mesta. Davčna bre* mena se sicer niso znižala, vendar pa so vsi izdatki postavljeni v okviru programa, ki si ga je začrtal občinska svet. Želeti bi bilo, da b: se v preračunu bolj upoštevale potrebe ljubljanskih obrtnikov, ki jih je nad 2400. Predvsem bi bilo treba poskr* beti, da se spravi pod streho obrtno nada* ljevalno šolstvo, ki je danes raztepeno po osnovnih šolah. Zato naj se v proračun vnese posatvka 200.000 Din kot prvi pri* spevek k fondu za zgradbo poslopja za obrtno nadaljevalno šolstvo, razen tega pa dovoli 50.000 Din za pospeševanje obrt . Glede na mestno priprego je bil govornik mnenja, da je v marsikaterem oziru občini v večjo škodo, kakor pa v korist, ker bi .pri konkurenčnih razpisih lahko občina prišla do cenejših voženi, kakor pa v betni režiji. Tlakovanje zaenkrat zaključeno Občinski svetnik inž. Pavlin je izrekel priznanje mestni upravi in gradbenemu uradu za uspešno akcijo za tlakovanje ljubljanskih cest. Z izrabo kaJdrminskega fonda an preostankov posojil v to svrho bi bila akcija za tlakovanje ljubljanskih cest zaenkrat zaključena. Npvi viri za cest* na dela še niso določeni, postalo pa bo to vprašanje aktualno kakor hitro bo določen program za tlakovanje cest, ki pri doseda* njih kreditih še niso prišle v pošte v. Ker imajo po novem stavbnem redu hišni posest* niki dolžnost, da sami napravljajo troto* arje in da morajo povrniti stroške zanje, naj bi se porabilo posojilo za obnovo tro* tparjev za druga cestna dela. Predvsem je treba sestaviti vrstni red cest. ki naj bi se tlakovale. fzdjelati je treba potreben teh* nični elaborat. Govornik je končno nave* del ceste, ki bi prišle za tlakovanje v prvi vrsti v poštev. Priporočal je tudi. da se razširijo in napravijo novi prehodi preko železnice v okraj Podrožnikom. Proračun zadovoljiv Obč. svet. Likozar je poudarjal, da je proračun zlasti zato zadovoljiv, ker upo; štev a razmere šolstva. Posebno pozdravlja, da se bo zgradila brv preko Gruberjevega kanala kot podaljšek Streliške ulice v Hra* djeekega vas. Potrebno pa bi bilo, da se v Hradeckega vasi naprav: kanalizacija. Ra* zen tega naj bi se poskrbelo za zboljšanje Ižanske ceste. Splošno naj bi se pri javnih delih upoštevali vsi kraji enako. Smotreno delo občinskega sveta Obč. svetnik Ivan Kregar je glede na zahteve g. FreHha. naj se črta iz proračuna za 7 milijonov Din postavk, naglašal. da je po njegovem mnenju proračun še premajhen. G. Frelih si je menda hotel s svojimi zahtevami napraviti »pušeljc«. ki bi ga lahko predložil na prihodnjem zfepro* vanju hišnih posestnikov, da bi lahko po* vedal, kako je predlagal zmanjšanje iz* dafckov in uved(bo prihrankov. Ce pa se od občine kaj zahteva, se ji mora tudi kaj dala. Stedenje pri nujnih delih je mnogo* krat škodljivo. Štedi naj se tam, kjer je potrebno, kjer so pa dela neobhodno po* trebna, stedenje ni na mestu. Ce se primerja delo sedanjega občnskega sveta s prej* snjimi, se vidB, da je smotreno, za kar se je v prvi vrsti zahvaliti 6. januarju. V prej* šnjjjih občinskih svetih je bilo mnogo prere* kanja, storilo pa se je zato manj. V zad* njih dveh letih se je napravilo več, kakor pa prej v desetih. Zato priporoča, da bi se sporazumno delo ohranilo tudi v bodoče. Govornik je poudarjal, da je ponosen, ker more sodelovati v sedanjem občinskem svetu, ki je izvršil mnoga dela, o katerih se lahko reče, dja so graradijozna. V seda* njem občinskem svetu se v resnic dela a. a razvoj ljubi j a nekega mesta, pri čemur ima zlasti mnogo zaslug župan, ki vpdi z veliko bistroumnostjo občinsko politiko, zaradi česar se mu more brezpogojno za* upati. Ako bo občinski svet glasoval za proračun, bo izrazil samo svoje zaupanje županu in občinski upravi. Vsem se ne da ostreči Občinski svetnik Olup je poudarjal, da je bila sestava proračuna težka naloga za one, ki so ga izdeloval:, ker pač ni mo* goče ustreči vsem. Predlagal je, naj se v zaščito strokovnega delavstva črta v na* redbi o občinski trošarini in davku na po* slovni promet postavka 29 b, ki se tiče uvoznine na razne tkanine. Ako se namreč zmanjšajo pročervajalnd stroški, je jasno, da pride to v prid| delavstvu, ki se ga more zaposliti v večjem številu. Končno je pri* poročal, naj se v večji meri podpre otroški vrtec pri Uršuirisikah ter zavod Marijanišče. Ljubljana postani srediiče tajskega prometa Obč. svet. Šterk je naglašal, da je fi* naučni pdsek pri sestavi proračuna črtal vse, kar ni bilo neobhodno potrebno. Kljub temu je proračun narastel. Strinja se z go* spodom Frelibom, da se mara štediti, toda razvoj mesta zahteva izda*ke za ne obhod* no potrebna diela. Ljubljana danes ni več to, kar je bila nekdaj. Kdor misli še na predvojno dobo, je v veliki zmoti. Ljufolja* na ne more računati na razvoj velike in-du* strije v svojem področju, ker je preblizu meje. Ljubljana je središče slovenske kul* ture in zato mora postati središče tujske* ga prometa. Brez nič pa ni nič. Le če kaj da, se lahko tudi kaj doseže. Bremen sicer ni lahko prenašati, misiliti pa je treba na sadove, ki jih bodo rodili izdatki. Ljublja* na je sicer zelo privlačna, vendar pa še ne nudi tujcem onega, kar se jim nudi dru* god. Čeprav težko glasuje za bremena, bo vendar to storil, ker vidi, da gre za razvoj in napredek mesta. Ljubljana more postati rujskosprometno središče samo tedaj, če bo postala mesto udobnosti, snažnosti in prijetnosti. Pri tem je v veliki meri pokli* cana gostilničarska panoga k sodelovanju. Merodajni faktorji žal doslej še niso uvi* deli, da je ta panoga velikega pomena za razrvoj tujskega prometa. Zato ni prav, da se s posebnim veseljem nalagajo vedno novi davki zlasti gosrimčarjem. V ostalem izjavlja, da bo glasoval z veseijem za pro* račun in da si šteje v posebno čast, ker je sodeloval pri njegovi sestavi. Finančni odsek se je trudil, da po možnosti enako razdeli bremena na vse stanove. Ako bo delo šc nadalje složno, bo napredek mesta zagotovljen. Bistvo socijalnoga dela Občinski svetnik Kosem je naglašal, da je postavka 7 milijonov dokaz, da se v ljubljanski občini mnogo dela na socijalno političnem polju. Pogreša zaenkrat še po* stavk, ki naj bi omogočile izvrševanje so* cijalnpspoHtičnih nalog trajnejše vrednosti. Bistvo socijalnega dela ne obstoja samo v tem, da se dajejo od trenutka do trenutka potrebnim malenkostne podpore, temveč v tem, da ustvarja mestna občina socijalne ustanove, ki bodo nudile zaščito ljudem, kadar bo ogrožena njihova eksistenca, V tem oziru čaka občino šc mnogo dela. Ubožnica je pramajhna. Mnogo potrebnih je nastanjenih v drugih zavetiščih, še več pa se jim je moralo odreči /avetje. Nima* mo še dečjega doma. nimamo zavetišča za potujoče delavstvo, nimamo javne kuhinje, nimamo lastnega krova za počitniške kolo* nije itd. To so stvari, ki jih bo morala ob* čina v doglednem času i/vršiti. Povečava ubožnice naj se izvrši tako, da bo zado* ščala za dalje časa Mestna občina ima v proračunu tudi postavko za podpv>rc brez* poselnih. Brezposelnost pa se ne da odpra« viti samo z denarnimi podporami. Jamu ic. da je tudi v raznih investicijah za to mnn« go socijalnega dela. Pri razpisih javnih del pa je treba predvsem skrbeti, da bodo do* bili ta dela za izvršitev domači obrttrki, ker se bo le na ta način zagotovilo, da bodo zaposleni rudi domači delavci. Ne gre, da bi se na račun delavskih me/d vršila uma^ zana konkurenca. Mestna občina naj zato pri razpisih del zahteva zagotovitev min;* malnih delavskih mezd. Socijalno skrbstvo je dolžnost mestne občine, poudariti pa mora, da ta dolžnost ne obstoja samo za ljubljansko mesto, temveč tudi za pode* želske občine. Iz dosedanjega dela mestne uprave, proračuna samega in izjav govor* ni kov v proračunski razpravi je razvidno, da ima občinski svet trdno voljo šc bolj razširiti socijalno^politiČBo delo, zatorej iz* javlja, da bo glasoval za proračun. Za njim je govoril obč. svet Zajec, ki je zagovarjal ureditev Poljanske ceste in izpeljavo tramvaja iz Ambroževega tr* ga do Sftepanskega mostu ter izgradnjo mesnic na mestu sedanjih stojnic. Samo eden proti Obč. svet. dr. Bohinjec je ugotovil, da je med vsemi govorniki bil edino obč. svet Frelih izrazito proti predloženemu proračunu. Vsi drugi so bili mnenja, da je proračun stvaren, iskren in odgovarjajoč danaidijain razmeram. Ta izraz ni izraz neke sentimentalne skupnosti, nego izraz globokega prepričanja, da v današnjih ča* sih ni mogoče predložiti drugega proradu* na, kakor je oni, ki je bil predložen. G o* spodarska kriza se ne da reševati sam«> s škarjami v rokah. Ravno tak čas je naj* manj ugoden za prikrajševanje proraču* nov. Do tega prepričanja so prišle že vse države in občine in mora priti tudi naša obema. Prihodnje leto bo moral biti naš proračun mnogo večji, nego je letošnji. Potem je govornik vzel v zaščito mestno uradnistvo in menil, da se mora nezado* voljstvo med u radništvom odstraniti samo s pragmatiko. Socialna poHtika je ena glav* ndh nalog moderne občine. Mi nimamo pravega zavarovanja za invalidnost, starost in onemoglost. To je važna finančna po* treba vseh naših mestnih podeželskih ob* čin. Ce bi se uvedlo starostno in invalidno zavarovanje, bi se znatno znižali vsi ob* čiruski proračuni. Denarne postavke za so* ciadno porrtiko so napram pravim potre* bam malenkostne. Govornika veseli, da se je v proračunu poskrbelo tudi za proti tu* berkudozno borbo. V Ljubljani je popolna letargija bogatašev za socialne in kulturne naloge občine. Mestna hranilnica 1 j ubijan* ska pa ne bi smela pozabiti na te potrebe in bi morala vsako leto ustanoviti kako so* ciaLno ki kulturno ustanovo. Glede kopu* lišč je govornrik mnenja, da je mestna ob* čina dolžna ustvariti take neproduktivne ustanove, da more zadostiti proti nizkim cenam higijenskim potrebam prebivalstva. Mesto je zato poklicano, da je s takmv ustanovami na mate rij ekr>i zgobi, ker širi s tem higijeno vn Icuirtiuro, kair je z druge strani za pfrabuvaistvo važna pridobitev. Treba bo tudi misliti na razširjenje in po* globitev sporta, ker je to važno za tuj«ski promet. Postavka za mestno uradnistvo, ki izkazuje na plačah okroglo 4 milijone in na pokojninah okroglo 3 milijone, skup«j torej 7 midiijonov dinarjev, je res visoka, a nova pragmatika bo reducirala te izdat« ke. Treba bo tudi mislnti na ustanovitev posebnega pokojninskega fonda za mestne delavce in za mestno urradiništvo. županova zahvala Ker je bila s tem lista govornikov iz* črpana, je povzel še besedo župan dr. Puc, ki se je zahvalil občinskemu svetu za stvarno debato. Doslej ni bilo še seje, v kateri bi se bilo uganjalo tako malo de* magogije, kakor v današnji. Ljubljana je bila po vojni res dolga vas, zanemarjena in blatna in potrebna poprave in olepšave na vseh koncih in krajih. Mi smo bili od nekdaj preveč štedljivi, najdražje so blat* ne neoskrbovane ceste, najbolj poceni je pa tlakovana ulica. Najdražja je uprava, ki za socialne namene ne da ničesar, če zanemarjamo deco, ki je brez nadzorstva, moramo več plačati za bolnice, za ječe in blaznice. Bolje je, da ohranimo zdrav rod. Mi lahko črtamo izdatke za ceste, za jav* na dela, za socialno skrbstvo, za zdravstvo. S to frazo nam prihajajo takozvani pridobitni krogi, ne pomislijo pa pri tem, da si s tem kpoljejo sami jamo. Kar izda mest* na občina v te svrhe, to zopet prihaja v prid našim pridobitnim krogom. Leta 1927/38 so biM pridobitni krogi v najhujši krizi, dokler ni začela občinska uprava s sistematičnimi investicijami. Stavbna de* lavnost se je dvignila. L. 1929 je znašala 43 milijonov, 1. 1930 60 milijonov. 1. 1°31 bo dosegla vrednost 100 miKjonov. Od vse* ga tega so imeli največji dobiček naši do* mači pridobitni krogi, naši trgovci in obrt* niki in naš delavci. (Ploskanje). Ne bodi* mo o^osrčni m ne delajmo prevelikih te* ž a v. Proračun je plod dolgotrajnega tež* kega truda. Sestavili smo materijal, ki smo ga predložili občinskemu svetu m ki ga Stev. 65 >S L O V E N S K I NAROD, dne 21. marca 1931 StraD 3 ne more pokazati nobena druga občina v državi. Če se trdi, da je še premalo po jaanfl, je to pač neokusno, storili pa smo. da smo nudili 6im več pojasnil o vsakem najmanjšem izdatku da vendar enkrat ne= hajo govorice o nekakšni korupciji v ob: upravi. Dokler bom jaz na tem me* stu — je udaril župan po mizi — ne bo korupcije v občinski upravi. (Vsestransk-□ navdušeno ploskanje). Neumestna je pri= merjava Maribora z Ljubljano. Maribor je bdi že prej čedno in lepo urejeno mesto, v Ljubljani pa je bilo posebno med vojno in ob prevratu vse propadlo, hodniki in ce* »te so bile pokvarjene in blatne, a v krat; kih letih posebno v zadnjih letih, se je mnogo storilo. Res imamo 120 milijonov dolgov, a napram uspehom, ki smo jih do* segli za naše mesto, ni to tako visoka vso* ta, saj je imela Ljubljana že 1. 1914 za 10 milijonov zlatih kron dolga. Če primerja* te m valorizirate in pomislite, kaj je stala občinska uprava tedaj in kaj danes, boste videla, da imam prav. Županova pojasnila Zupan je nato reagiral na posamezne detajlne kritike nekaterih govornikov in podal potrebna pojasnila. Župan se strinja z dr. Ravniharjem glede diferenciacije doklad in meni da občinska uprava vztraja še ved= no na tem. Akt leži v finančnem ministr* stvu, dosegla smo že velik uspeh s tem, da se je pravni oddelek tega ministrstva po* stavil na naše stališče. Zaenkrat ni za na* še stremljenje v ministrstvu pravega razu* mevanja, a gotovo je, da bomo delali v tej smeri naprej, dede nerentabilnosti mest* nih hiš, ki se jo tako rado očita občinski upravi, sicer na zmotni podlagi, ker se gleda vedno le na amortizacijske kvote, izjavlja župan, da občina mora gledati na dobrobit celokupnosti in ne more izrab* rjati svojih hiš v oderuške svrhe, nego mora konkurirati z onimi, ki to store radi oderuštva. Glede Tivolija meni župan, da je pogodba glede hotela, ki ga je sedanja občinska uprava prevzela od prejšnjih uprav, res neugodna, letos pa poteče, po* tem bo občinski svet na novo sklepal. Na* dalje reagira župan na malenkostne očitke glede kopališč, glede katerih občina ne sme gledati v prvi vrsti na dobiček, nego na javno dobrobit, nadalje glede reprezen* tacijsknh stroškov. Kritike v tem oziru so nadvse malenkostne, ker mestna občina, ki hoče napredovati, mora vendar pošiljati posamezne uradnike in občinske svetnike v svet, da vidijo nove uredbe, da se nauče in da uvedejo, kar je koristnega tudi v na* Ji občini. Tudi mora občina reprezentirati, kadar sprejema goste. Ne bodimo v takih malenkostih smešni. Glede mestne prista* ve, kateri se očita, da ne zna in ne more konkurirati s privatnimi privozniki in da se zaradi tega mora ukiniti, omenja župan, da je mestna pristava potrebna kot regu* lator in ne kot konkurenca naših obrtni* kov. Le v složnem delu, — je zaključil župan — moramo napraviti iz Ljubljane tretjo presoinico naše države, sdcer smo v nevarnosti, da nas prehite druga mesta. Naš proračun je davljen, povišek je samo formalen, ker so se povišale postavke za državne dajatve. Vsako leto mora prora= čun biti višji. V resnici pa je naš proračun premajhen, kar se bo kmalu poznalo. Sto« jimo pred velikimi nalogami, stojimo ne pred milijonskimi, nego pred 100 milijon«* skimi izdatki. Nato je župan naštel celo vrsto del, ki čakajo mestnp občino, kakor zgradbo poliklinike, nova plinarna, regu* lacija Ljubljanice, ljudska kuhnja, športno igrišče, razsvetljava itd. Vsa ta dela zahte* vajo mnogo denarnih sredstev. Vsak dan je v časopisju kak napad o pomanjkljivo* stih v občinski upravi, a uvdeti se mora, da se vse naenkrat ne more storiti. Za vse imamo že načrte napravljene za 10 let naprej, a vsako leto moramo storiti le korak naprej. Če ustavimo napredek, bo* mo to storili v svojo šikodo. (VseobČe plo* skanje.) Občinski svetnik Rupnik se je v celoti pridružil izvajanjem poročevalca, ker pa je vprašanje cestne železnice v tesni zvezi z elektrarno, je bil mnenja, naj bi mestna občina odkupila se zadnjo tretjino delnic Maloželezniške družbe, ki so v rokah tvrdke Siemens-Schuckert, da bi se cestna železnica popolnoma osamosvojila. Te delnice so na ponudbo za okroglo 800 tisoč Din. Občinski svetnik dr. Fettich je izrazil mnenje, da bi se moral predlog- obč. svet. Rupnika rešiti v splošni proračunski debati. Ne strinja se, da se mora ponudba tvrdke Siemens-Schuckert sprejeti, pač pa naj se pogajanja nadaljujejo, da se doseže še ugodnejša ponudba, želi tudi, da bi se pogajanja z banovino zaradi sodelovanja s kranjskimi deželnimi elektrarnami čimprej izvedla do uspešnega zaključka. Obč. svet. TJratnik je izrazil mnenje, da je morda cena 1 Din 30 za tok, ki ga oddaja elektrarna cestni železnici prav zaradi tega prenizka, ker ima občina opraviti s privatnim udeležencem, tvrdko Siemens-Schuckert. župan dr. P u c je pojasnil, da je svoj-Čas dobivala cestna železnica tok po 1 Din 50. Takrat je bila cestna železnica še v tujih rokah. Zato je po vojni vlada postavila tudi kuratorja v osebi ravnatelja elektrarne g. Ciuhe, ki je povišal ceno toku na 2.25 Din, da bi na ta način izvajal na družbo pritisk. Ko je prišla cestna železnica v roke mes^-.a občine, je bilo jasno, da je treba podjetje financirati. Zato je, preden je bil imenovan za župana kot ge-rent znižal ceno toku na 1.30 Din, kar je še vedno bilo 10 par več, za kolikor je ponujalo tok konkurenčno podjetje. Obenem se je sklenilo, da se dobiček nalaga v poseben fond za obnovo železniške proge in tvrdka Siemens-Schuckert se je obvezala, da ne bo nikdar reflektirala na ta fond. Če se bodo gradile nove proge, se bo moral tok še znižati, ker bomo dobili na ta način velikega konzumenta, ki bo rabil tok po 16 ur na dan. Zaenkrat nima občina nobenega finančnega interesa, da odkupi preostalo tretjino delnic, ker nam • ak kapital sluzi, ne da bi bilo treba plačevati obresti, dočim bi bilo treba denar za odkup delnic obrestovati. Edino iz moralnih vzrokov bi bilo umestno, da se preosta- e delnice odkupijo in morda bi v tem czi- u žrtev ne bila prevelika. Nato je bil proračun mestne elektrarne sprejet obenem s predlogom, naj se mestno načelstvo nadalje pogaja za odkup Morda vas ne vidim nikdar več.. .< — >Zamudili smo povabiti na gostovanje Vojana, Kvapilovo in še toliko Čeških igralskih prvakov, o katerih je pisal «;elo Herman Bahr, da so v Evropi edinstveni. Videli pa smo sinoči vsaj Hubnerjevo, eno največjih stare garde češke drame; a vzlic temu, da je že 70-letna, upajmo, da je nismo vendarle videli poslednjič. V >Svetem plamenu« nam je Hiibnerjeva doživljala mater in jo napravila za glavno, centralno ulogo. Dramaturška prireditev Narodnega divadla je pustila materi več teksta kakor naša, in — če se ne motim — smo šele snoči zvedeli za davno globoko razmerje med materjo in majorjem v Indiji : »Midva sva ostala čista — resignirala sva: tadva sta bila pogumnejša in sta si srečo vzela. Bodočnost ima mladina!« In čuli smo še več izjav, ki za psihološko utemeljenje rodbinske in materinske tragedije niso brez važnosti. Pisati o umetnici velike umetnosti je pač odveč. Kdor jo je gledal, jo je moral razrušen uživati in se ji klanjati. Vrisk je bil najmogočnejši; dasi smo gledali znano dejanje, je vendarle marsikdo moral jokati. Hiibnerjeva doživlja in zna svoje čustvo izražati brez mnogih gest in napora v govorici s samo svojo osebnostjo, v poglavjih, tonu dikcije. Resnično, v nji je združena stara in moderna tehnika v idealih. Govori jasno, vzlic težki prehlajenosti kot umetnica govorice povsem razumljivo. Svojo ulogo prekrasno stopnjuje od dejanja do dejanja in se dvigne v poslednji sceni do viška, ki je v svojem realizmu nepopisno lep in silen. Po 1. dejanju sta ji bili poklonjeni dve kiti cvetja, a občinstvo ji je po vsakem dejanju prirejalo najtoplejše ovacije. Vobče je bila predstava izvrstna in je prisotnost češke mojstree vplivala na nase osobje, da je dalo vse najboljše- Vsem na čelu sta bili odlični ga. Šaričeva kot Štela in ga. Neffatova kot strežna sestra, gg. Le-var kot ljubimec. Kra'rj kot invaKd in Cesar kot major. Gledališče je bilo dobro zasedeno in se je občinstvo razhajalo izredno zadovoljno in srečno, da je imelo užitek, kakršnih si želimo vsi še in Še... Fr. G. v Ljubljani turno in nacionalno nalogo, ker bo gotovo postal nevtralno zbirališče vseh kulturnih in javnih delavcev in njihovih organizacij, zlasti tudi torišče stremljenj za čim tes* nejšimi stik s prjateljskimi narodi in vsem inozemstvom. V skladu z navedenimi cilji so pravila I zadruge »Novinarski dom«, ki je bila } osnovana v Ljubljani v najtesnejšem so* I delovanju z Jugoslovenskim novinarskem udruženjem kot stanovsko novinarsko or» ganizacijo. V prvem načelstvu zadruge so gg. poslanik dr. Albert Kramer, bivši mi* nister dr. Fran Kulovec, urednik »S3oven* ca« Drago Potočnik, urednika »Jutra« Jo* sip Prunk in Fran Seunig, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant in glavni urednik »Jugoslovana« Aleksander Železnikar. V nadzorstvu zadruge so gg. glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, šef ekspoziture »Avale« dr. Josip Birsa, publicist Albin Prepeluh, predsednik konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar in glavni urednik »Sloven* skega Naroda* Josip Zupančič. Ciani za* druge so lahko poleg novinarjev tudi vsi drugi javni delavci ter zavodi in podjet* ja, ki jim je pri srcu razvoj in napredek novinarstva. Slovenski tisk se je vkljub našim majn* nim razmeram povzpel po vojni na tako visoko stopnjo, da uspešno tekmuje z vsemi jugoslovenskimi listi in nam dela čast pred vsem svetom. Zato se slovenski no* vinarji nadejajo, da bodo v svoji akciji našli pri naši javnosti vsaj enako razume* vanje in podporo, kakor so jo našli njihovi tovariši v drragin pokrajinah Jugoslavije. Trdno smo prepričani, da njihov apel ne bo ostal brez ugodnega odmeva. V Ljubljani dne 19. marca 1931. Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja Načelstvo in nadzorstvo stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, z. z o. z. Danes ob pol treh popoldne v Elitnem kinu Matici jKatmeia zvočnih šaloiger z „Micky" miško Vrt v drugi — Službene objave Sekcije ZNS. Delegiralo se k tekmam dne 22. marca 1931 v Mariboru: I SSK. Maribor : SK Rapid — g Deržaj; v Celju: Adetik SK : SK Olimp — g. dr. PlanmSek ( rez. g. Wagner) — Tajnik. — SK Koretan. V nedeljo ob 10. dopoldne igra I. moštvo s SK Ilirijo na domačem igrišču. Junior j i pa igrajo ob i3 z rezervo Sparta na domačem igrišču. Igralci bodite točni! Načelnik. marca Danes je prvi pomladni dan in vrtovi nas že kličejo, da jih obdelamo. Mnog ok d o sicer vrtnari v Ljubljani, vendar je pa velik del ten vrtnarjev le začetnikov* in ne vedo, kako naj si delo urede, da bo letina dobra. Marsikdo si pomaga na ta način, da poišče v nemških knjigah vrtnarski koledar, kjer je seveda vse lepo natančno navedeno, vendar nam pa ta navodila zelo malo pomagajo, ker navadno ne odgovarjajo našim vremenskim prilikam in zato večkrat sadimo prezgodaj, ali si pa pokvarimo letino s tem, da smo prepozni. Ker 8 pravim vrtnim navodilom našim naročnikom gotovo ustreže-mo, zato bomo vsakih 14 dni objavili v našem listu opravila na vrtu, ne bomo pa zanemarili niti lončnic. Opravila so za Ljubljano natančno preizkušena in sigurno bo imel vsak uspeh, če se bo ravnal po njih. Skrajni čas je, da pred muževnostjo ob-režeš pritlikavce, starejšim drevesom pa po potrebi razredčiš krono. Poškropi pečkasta drevesa z 10%, koščičasta pa s 5% drevesnim karbolinejem. Drevesa manjvrednih vrst precepi. Stare slamnate in cunjaste ovitke pod vezmi dreves ob kolu poberi in zažgi, ker so se v njih nabrali škodljivci, nato pa napravi nove. Ne lopataj globoko okrog sadnih pritlikavcev, ker so korenine blizu površja. Ne obrezuj lepotičnega grmičja pomladi, ker uničiš cvetje. To opraviš, ko grmovje odevete. Vrtnice obrežemo prihodnji mesec, ko jih rešimo zimske odeje- Na zelenjadnem vrtu je v teku setev. Sej v vrstice, seme pa pokrij samo trikrat tako globoko, kakor je debelo. Ne kvari mokre zemlje z lopatanjem, temveč čakaj, da se primerno osuši. Sadi enoletne šparg-ljeve rastline, ker so boljše kakor stare, da bo tudi na tvoji mizi najbolj cenjena pri-kuha. Odcvetele ciklame in čebulnice prenesi v hladnejši kraj in ponehuj z zalivanjem, da zaspe. Zrači prostore, kjer prezimujejo cvetlice. Te cvetlice operi s škropilnico. Prego-rek prostor bi povzročil prezgodnje biedično odganjanje. Pomladne cvetlice ljubijo sobice, zato jih postavi na okno med šipe. Fuksije, pelargonije in druge grmičaste lončnice obrezi. Od rezke porabiš lahko za potaknjence. Hortenzije boš obrezoval poleti, ko odeveto. V sobi čisti prahu listnate rastline in zrači, da jim zaustaviš prezgodnjo rast. Jeseni spravljene čebulice posadi v male lončke in postavi jih na toplo, da predkale. Ce je setev v toplih gredicah vzkalila, zrači in zalivaj okrog poldneva. Pripravi zemljo ta presajanje lončnic. Čit*?*<* ^n«b-ovai"m revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Loterija Jadranske Straže Prvo žrebanje Jadranske Straže je b 'o 12. t. m. v Beogradu. Izžrebanih je b^o 900 dobitkov. Glavni dobitki so odpadli ra sledeče serije in številke: Ser. I. št. 36.689 nom. Din 50.000 — JK* vojne škode, 15.428 nom. Din 5»;Trije vaški svetniki«. B. Nedelja, 22.: >NaŠ gospod župnik«. Ljudska predstava po znižanih cenah. fev. Ponedeljek, 23.: >Gospoda Glembajevi. A. »Trije vaški svetniki« se ponove r ljubljanski drami drevi ob 20. uri zvečer za abonente reda B. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 22. t. m, bo v Ljubljanski drami samo večerna predstava. Vprizori se po partedenskem presledku izredno priljubljena komedija »Naš gospod župnik« z g. Cesarjem v glavni in naslovni vlogi. Za predstavo veljajo znižane, ljudske cene. V ponedeljek dne 23. t. m. se bodo vprizorilii v ljubljanski drami Glembajevi za abonente reda A. OPERA. Začetek pb 20. Sobota, 21.: »švanda dudak«. C. Nedelja, 22.: Luiza«. Ljudska predetava po znižanih cenah. Izven. >Švanda dudak«. Danes se vprizori Weinbergerjeva opera >Svanda dudak« z g. Jankom v naslovni partiji Nastopijo ge. Po-ličeva, Thierryjeva, gg. Marčec, Zupan, Seku-la, Perko in drugi. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma C. Jutri se ponovi Charpentierova >Lui za« z go. Zlato Gjurgjenac-Gavella v naslovni patrtiji. Sodelujejo: gna. Španova, ge. Poličeva, Kogejeva, Ribičeva, gg. Gostič, Primožič, Zupan. Sancin in drugi. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši po znižanih, ljudskih cenah. Prihodnji teden gostuje v naši operi basist g. Betetto. Izvajala se bo med drugim Mozarta opera >Cosi fan tutte«, s katero bo počaščen spomin 175 letnice rojstva oziroma 140 letnica smrti tega priznanega klasika komponista. Društvena uprava Sokola v Rogaški Shv-tini je naslednja: starešina br. dr. Kol te-rer Franjo, namestnik br. Glinšek Ivan, tajnik br. Predan Rudolf, prosvetarka s. Ahtikova Jožica, načelnik br. Rataj Oskar, namestnik br. Juvanc Albin, načelnica s. Košakova Mihka, namestnica s. Kamen -škova Valerija. Člani uprave so: blagajnik br. Perger Ivan, matrikar Brandner Fran, gospodar Matanić Ante in odbronika brata Sentjurc Stanko in Rebol Ivan; namestniki: s. Kurbusova Jelka, br. Grohar Jože, br. Majcen Ivo, sestri Karničnikova Jožica in Kosova Berta. Nadzorni odbor: br. dr. Brabec Karel, br. Kurbus Tomo in s. TJnverdorbenova Micika; namestniki: br. Coh Štefan, br. Kranjšček Miroslav, s. Ribaričeva Leopolda. Istočasno je imenovano v smislu § 29. društvenih pravil društveno razsodišče, ki ga sestavljajo predsednik br. Glinšek Ivan, podpredsednik br. dr. Brabec Karel, delovodja br. Rataj Oskar in brata Matanić Ante in Perger Ivan; namestniki; br. dr. Kolterer Fran, br. Predan Rudolf in br. sentjurc Stanko. Nove sokolske knjige. Jugoslovenska sokolska matica bo izdala celo vrsto Tvrseviu razprav v slovenskem in srbohrvatskem izdanju, da se na ta način članstvo seznani popolnoma s Tvrševo ideologijo in nazira-nji in lahko potem samo presoja kako in kaj, ako bi se pojavili pomisleki zoper So-kolstvo, pa bodisi od kjerkoli Mesta In telesna vzgoja. B ruske .-.Lido-ve novinv« poročajo, da ima Berlin sedaj že 320 igrišč, med temi 160 mestnih s površino nad 5.3 milijona kvadratnih metrov. Na vsakega prebivalca pnde nekaj nad 1.2 kvadratna metra, še boljše so razmere v Kolnu ob Renu. kjer so zgradili po najmodernejših načelih krasne prostore za telesne vežbe. Tudi mesta na Češkoslovaškem so pričela inicijativno delovati v tem pravcu. Pri nas moramo ugotoviti, da se je izkazala Ljubljana v zadnjem času, ko je podarila »Ljubljanskemu Sokolu« prav lepo letno telovadišče v Tivoliju. Smatramo, da je dolžnost sleherne mestne in večje podeželske občine da stavi na razpolago nekaj zemljišča za letna vežbališča sokolskih društev in športnih klubov. Skromen berač. — Denarja beračem iz principa ne dajem, če mi r>a hočete iztepsti tole veliko preprogo, dobite obed. — AK nimate manjše preproge, gospa? Tako hudo namreč nisem lačen. ManufaUtura m SMO PREPRIČANI da potrebujete trpežno obleko, eleganten plašč, dobro perilo i. t. d. MI SLUTIMO, da trenotno nimate denarja, zato Vam KREDITIRAMO na 6 mesečne obroke Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Poselite nas! Zahtevajte potnika! Dnevne vesti — Referat m statistiko pri banski upravi dravske banovine. S 1. marcem je bil ustanovljen pri občem oddelku kr. banske uprave dravske banovine poseben referat Ea statistiko. V ta referat spada sistematična obdelava statističnih podatkov vseh gospodarskih, kulturnih, socialnih in zdravstvenih področij ter priprave zadevnih publikacij in vsi posli, ki se tičejo popisa prebivalstva, v kolikor niso z zakonom o popisu prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in živine preneseni na banski popisni odbor, statistični referat je neposredno podrejen načelniku občega oddelka, —Iz davčne službe. Na lastno prošnjo sta premeščenea pomočna davkarja Pavel Pirš iz Novega mesta v Ormož, Franc Blažon pa iz Oirmoža v Novo mesto. — Prvi škof nemške evan.gelis.ke cerkve v naši državi. Po novem ustavu nemške evangeljske cerkve v naši državi Ln po sklepu prvega njenega zbora mora biti prvr škof nemške evangeljske cerkve izvoljen do 31 t. m. in sicer na 12 let. Stalni seuež bo v oni cerkveni občini, čije župnik bo izvoljen za škofa. Nemška evangeljska cerkev ima v naši državi 71 matičnih in 45 podnr'.ničnih cerkvenih občrin. ki štejejo 130.000 članov. — Mariborska Glasbena Matica v Južni Srhi ji. Mariborska Glasbena Matica nameniva prirediti veliko turnejo po Srbiji in Južni Srbiji. V ta namen se je mudil te dn! v Skoplju predsednik g, Janko Arnuš, ki je posetil bana Laziča in komandanta III. ar~ ni i je <>enerala Nediča Oba sta ga prisrčno sprejela in ban je prevzel (protektorat nad turnejo, ki se prične v Skoplju na velikonočni ponedeljek. — Razpust društev. Društva »Strelski klub Kriva roka^ v Ljubljani«, »Strelski klub »Lepi pot v Ljubljani« in »Thailia-dramski krožek 1. državne gimnazije v Ljubljani«, so razpuščena. ker nimajo pogojev za pravni obstoj. — Razid društva. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico v Mariboru se je na občnem zboru prostovoljno razšlo. — V Šibeniku se že kopljejo. Na praznik so imeli v Šibeniku že pravo poletno vreme. Včeraj so se otroci prvič kopali in tem je bita otvorjena kopalna sezona. Srečni ljudje! — Zavod za proučevanje Rusije v Beogradu. Jutri bo v vseučiliški dvorani v Beogradu svečano otvorjen zavod za proučevanje Rusije. — Ii »Službenega lista*. ^Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. '20 z dne 20. t. m. objavlja pravilnik k izvrševanju zakona o vinu, razglas v ljudskem štetju in objave glede pobiranja občinske trošarine v 60 občinah dravske banovine za leto 1931. — Diplome so prišle. Naš dopisnik je včeraj poročal iz Kamnika, da plesalci, ki so se udetežili nedavnega plesnega turnirja v Ljubljani in si priborili diplome, slednjih še niso prejeli. Poročilo je bido pa komaj objavljeno in že so diplome prišle, kar je treba ugotoviti, da ne bo zamere. — Naknadni pregled in plombiranje motornih vozil za mesto Ljubljano in za Brez Ljubljuna-okolica se bo vršil dne 9. aprila t. 1. i ne 4. aprila, kot je bilo prej javljeno) in sicer od 9. do 12. in od 15. do 17. ure pred poslopjem uprave policije v Ljubljani. Ker je to zadnji pregled, se opozarjajo vsi lastniki motornih vozil, ki še niso zadostili svoji dolžnosti, da zanesljivo privedejo svoja vozila ob določenem času komisiji na pregled, sicer ne bodo smeli po omenjenem terminu voziti z nepregledanim! vozili. — Vaino za uradnike. Na plenarni sef! državnega sveta so bili sprejeti o uradnikih tile sklepi: lastnikom in drugim uradnikom vojaško civilnega reda se računa po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice v pokojnino samo čas, ki so ga prebili v aktivni službi do dneva, ko je bil objavljen ukaz o vjK>kojitvi. Začeta druga polovica leta se računa radi lažjega obračuna za celo samo pri določevajnu odstotka pokojnine, nikakor se i*a ne more šteti v efektivno trajanje državne službe. Prometne olajšave za XI. ljubljanski velesejem. Generalna direkcija drtavnih železnic je dovolila udeležencem XI. ined-narodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani 5^ popust v potniškem prometu za vsa vrste in razrede vlakov izvzemši SOE. Olajšava velja za potovanje ni veie^ejem od 26. maja do 8. junija, za povratek pa od 90. maja do 12. junija. Na podlagi -ejm-ske legitimacije kupi potroik pri oahodu celo vozno karto do Ljubljane, ki mi potem velja za brezplačni povratek, ako dokaže, da je velesejem posetil. Za >revoz raznovrstnega Maga velja olajšava, predvidena v tarifi II. del odsek B XIII. • — Zbori. Revija nove zborske glasbe. Ureja Zorko Prelover.. izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Izšel Je 1. 7.vezek letošnjega letnika z naslednjo vsebino: Glasbeni del. E. Adami?: Od ma-jolke, Vse najlepše rožice, Vse rožice rumene. Sel sem po zelenem travniku, moški zbori, S. Osterc: Tri belokranjske a) Poliek, b) Na pust. c) Topežnica, mešani zbori, M. Rofcane: Ha sem jaz ptičica, Mirk V.: Sunce jarko, mešana zobra, Z. Prelovec: So še rožce v hartelnu žavovale, koroška pesem za bas s klavirjem. Književni del. V. Pfei-fer: Slava delu (Dr. Josipu Cerinu za 40 dirigentski jubilej). Naši skladatelji Dopist. Iz naSih organiaadj in društev. Novosti. Dolžnost vsakega pevskega zbora je, da se naroči na >Zbore:, listu bi se pa omogočil obstoj, če bi se nanj naročili vsi pevci li? pevke, solisti in solistinje, ter vsi ljubitelji glasbe. Letna naročnina za letos znaša 50 dinarjev. Pevke in pevci! Podprite svoj list! Naročite se po dopisnici na naslov »Uprava Zborov, pevsko društvo Ljubljanski ;Zvon« v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Sarajevu, drugod pa boki ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 16, v SpHtu 12. v Zagrebu 11. v Mariboru 10.2, v Skoplju 9, v Ljubljani 6.4. v Sarajevu 3 stopinje. Davi je kazal barometer v LJubljani 76S.3 mm. temperatura je znašate 3.7. — Samomor 88-letnega starca. Na praznik je izvršil v vasi Temerin blizu Novega Sada samomor 83-letni Jovan Vizi. Odšel je na podstrešje, privezal vrv na tram in se obesil. Sosedom je večkrat pravil, da se bo obesil, češ. če se labko ubijejo bogati, ki imajo mnogo denarja, zakaj bi se ne mogel siromak. Tudi zjutraj pred samomorom je zatrjeval sosedom, da si lahko tudi on vzame življenje. Če si ga jemljejo drugi. — Mati zastrupila otroka. Mlada kmeti ca Marija Hižak iz Hrženice. okraj Ludbers je imela z moževim bratom 4 mesece «taro hčerko. Te dni je dete nenadoma umrlo Opozorjeno je bilo orožništvo, ki je kmalu ugotovilo, da je bilo dete zastrupljeno Orožniki so obvestili sodišče in komisija je dognala, da je bilo dete zastrupljeno z oeto vo kislino- Brezsrčno mater so izročili sodišču. — Smrt pod vlakom. Iz Subotice pero Čajo o strašnem samomoru 30-1 etne Margite Stromer. Na praznik je odšla z doma in starši so jo kmalu pogrešili Obvestili so po licijo, ki je kmalu izvedela, da leži na že lezniškem tiru za mestom žensko truplo, v katerem je komisija spoznala Margito Stromer, ki je skočila v samomorilnem namenu pod vlak. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Iz Lfiiblfane —IJ Tržaška cesta bo od torka 24. t. m, dalje zaprta za tovorni promet od odcepa OHnške ulice do cerkve na Viču radi del za električno cestno železnico. Tovorni promet se bo vršil preko Rožne doline. —I] Umrli so v LJubljani od 14. -io 20 t. m.: Kodrič Rozalija, roj. Btirsa, fi2 let, soproga gostilničarja. Rimska 7; Proser Ivan, 50 let, želez, sprevodn'k, Škofja u! 13; Cerivivec Jožefa, 13 dni, hči žei. strojevodje. Podlimbarskega ul. 40: Križaj Franc. 77 let, zasebnik. Jurčičev trg ?: Lavtar Uršula, roj. Perhne. 75 iet. vd. mest. uslužb. Grajska planota 1; Srebrt Marjana, roj. Kaluža, 87 let. zasebnica. Sv. Petra c. 29; Trost Karel, 66 »et. nadnčite'i v p.. Prekmurska tri. 4: Palčnr Frančiška. 23 let, trg. sotrudnica. ?itirkov2 ul. 17. Urbančič FTanc, 39 let. trgovec. Tržaški pristan 38. V ljubljanskih bolnicah sr umrli: Vojvoda Žarko, 11 let. šolski učenec PoUjanska c. 30; Mle Marija, 57 let, gospodinja. Šmartno pod šmarno goro: Mrzflkar Anton. 56 let, prosjak, nest0*, Kolišča* Kramar Antonija, 3 leta. hči kleparja Rož na dolina: Letnar Vinko, 8 tr^ecev s-in delavca. Zalog; Leveč Franc, 76 iet, zasebnik, Dunajska c. 84: Voduškn Ana, 3 let, žena težaka. Leskovec — Dolenjsko; DobrovolHc Kati, 63 iet. delavka, Mestrr trg 15; Pajnlč Antonija, 67 et. zasebnica Dunajska c. 15; Mahne Marija, roj. 'lolob 37 let, žena zidar, mojstra, Dolenj.ka c 38; Jeras Franc, 45 let, delavec Irž. žel Obrije pri Mostah: Strofin 'J<- - ler. rudar, Retje pri Trbovlijah, Drol Tanko 71 let, vp. tipograf. Sv. Petra *:a«ip 4«: Babnik Frančiška, 55 let. kuharica. Soteska 6. —Ij šesto predavanje slavističnega kluba se bo vršilo jutri, v nedeljo ob pol 11. dop. v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu (in ne v kinu »Ljub. Dvor«, kot je bilo javljeno!) Predaval bo kustos etnografskega muzeja g. dr. Stanko Vurnlk o »Vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstop prost. —1J Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XVn. vajensko predavanje. Predava gosp. Josip Rebek o temi: »Vajenec, delavnica, šola in dom«. — Vstop je prost. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. —U Obrtniško filmsko predavanje v Ljubljani. Zavod z a pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v nedeljo 22. t. m. ob 10. ur] dopoldne v kinu »Ljubljanski dvor« v Ljubljani fidms-ko predavanje za obrtnike, pomočnike, vajence in kvaMfrrane tovarniške delavce. Predvajalo se bo v fUmu a v tog en o varenje raznih kovin po najmodernejši metodi. Film bo nudil priliko, da se naši obrtniki, obrtniški in tovarniški pomočniki, delavci in vajenci seznanijo z vsem procesom varenja v najrazličnejših položajih in na najraznovrstnejših predmetih, da spoznajo velikanski pomen avtn-genskega varenja za moderno tehniko in da se obenem pouče tudi o raznovrstnih napravah, ki so potrebne pri varenju, da se preprečijo nezgode in poškodbe. Filmsko predavanje bode objasnjeval znani stro-iiovniair aa polj« avio#enskega varenju g. inž. Leo Knez od tvornice za dušik v Rušah. Vabimo obrtnike in obrtni naraščaj pa tudi ostalo obrtništvo, osobito gg. in'e-njerje in tehnike, katere bi zanimalo avto-geno varenje, da se udeleže tega fflmske-&a predavanja. Vstopnine ni. —Ij Zadnjic v sezoni burka »Prostozidarji« na šentjakobskem odru. V nedeljo, 22. marca ponavlja Šentjakobski oder zadnjič v sezoni izvrstno burko v treh dejanjih »Prostozidarji«, ki je imela pri vseh dosedanjih predstavah izreden uspeh. Po-setniki se že dolgo niso tako nasmejali kot pri tej burki. Prosimo cenjene poset-nike, da si že v predprodaji zasigurajo svoje prostore. Vstopnice so pri gosp. Milošu Karničniku na Starem trgu. —Ij Oblastna streljačka družina Ljubljana bo imela v nedeljo 22. t. m. ob pol 10. dopoldne v hotelu »Lloyd« redni letni občni zbor. Udeležba članstva strogo obvezna. V slučaju nesklepčnosti pol ure kasneje občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. —Ij Umrl je v Ljubljani v splošni bolnici g. Prane R o s m a n i t h, poštni zva-ničnik. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrtvaške veže. Blag mu spomin! —Ij Lutkovno gledališče na Taboru ponovi jutn ob 15. uri narodno pdpovest v 8. slikah- »Martin Krpan«. Udeležite se predstave poLnoštevilno. —I) »Kolo jugoslovanskih sester« vrs; svojo običajno akcijo: prodajo »Oljk« na cvetno soboto popoldne in cvetno nedeljo dopoldne, na kar vljudno opozarja svoje dobrotnike in prijatelje za biagohomo naklonjenost! 167-n —H V društvu »Soča« predava d rev i ob pol 9. uri zvečer v salonu pri »Levu* gosp. Hubert Marjanovič, ta:mk moškega učiteljišča v Ljubljani o srednjeveških spomenikih v Dioklecijanovi palači v Splitu. Vabljeni člani, prijatelji in spkh vsi so dobrodošli k termi zaninrvemu zgodovinskemu predavanju. Vstop vsem pr-st. —Ij Služkinjam (gospodinjskim pomoćni cam)! Pouk v nemščini, slovenščini, računstvu, petju, šivanju itd., se vam nudi vsako nedeljo popoldne. Prijavite se čimpreje v poselskem shajališču v Prečni ulici št. 2. Tečaji za nemščino se nadaljujejo v Učiteljišču na Resljevi cesti. —IJ Kako se pravilno obrezuje trta, bo popoldne ob 15. pokazal nadzornik g. $tre-ked] na vrtu podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Gradišču, i. j. na Mundmem vrtu, kjer je prej vrtnartf mojster Šimenc. Ciani in nečlani naj ioie in škarje prineso s seboj, da tudi poskusijo obrezovati. Vstop prost. —Ij Zaključna plesna vaja Preporoda se vrši danes ob pol 20. uri v Areni Nar. doma. Cisti dobiček te prireditve je namenjen počitniški koloniji Preporoda v Šibeniku- — Opozarjamo na to, da se vrši le kotiljonska četvorka pod vodstvom g. plesnega mojstra Jenka. Vse cenjene plesalke in plesalci vljudno vabljeni. _ij Poskusen vlom v Florijanski ulici. Prvo delavsko konsumno društvo ima svojo podružnico v Florijanski ulici št. 5, v starodavni hiši. Včeraj med opoldanskim odmorom se je 171etnd Ljubljančan J. P. splazil na dvorišče ter je skušal z vitrinom odpreti mala vrata, ki vodijo v prodajalno. Mlad dijak, ki je hotel v omenjeni hiši pose titi svojega tovariša, je opazil vlomilca, ki je zbežal. Dijak s tovarišem mu je naglo sledil ter opozoril nanj stražnika na Starem trgu. Stražnik je prijel vlomilca, ki je skušal pobegniti. Pri njem so našli več vitrihov. Pravijo, da ima na vesti že več malih vlomov in- tatvin, ki so bile zadnji čas izvršene v Florijanski ulici. —Ij Drzen napad na srce neke mlade Parižanke v njeni sobi. Willy Fritsch zaljubljen v neko poročeno pariško krasotico Kenee Dumontiero. Z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi drznega ljubimca, kot elegantno oblečen bogataš v fraku in s cilindrom, na odličnih soarejah, preoblečen kot apaš z revolverjem v roki, kot vlomilec z neverjetno drznostjo zasleduje Willy Fritsch neko pariško krasotico, pikantno damo Renee Dumontiero, soprogo nekega tovarnarja. Kako se bo vsa ta stvar končala, bomo videli baje v najkrajšem času v Klitnem kinu Matici v filmu »Moja žena — tvoja žena«. Pravijo, da se stari gospod tovarnar zelo boji škandala in ljudje prav nič ne dvomijo, da bo Willy Fritsch zmagovalec v boju za srce lepe ženske. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grencica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grencica se dobi vvseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celia —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vštevši petka 27. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Vojaška vest. Iz Celja je premeščen dosedanji vodnik celjskega zand-arrnerij-skega voda g. podporočnik Stojan Cikorijo za vodnika žandarmerijskega voda v Bero v eni. —c Na celjskem Ljudskem vseučilišču bo predava^ v ponedeljek 23. i. m. ob 20. v risailnici dekliške meščanske šole v Vodnikovi ulici g. undv. profesor dr. Bujas iz Za-greba o merjenju inteligence. Predavanje bo zel-o zanimivo, ker bo zdru/eno s praktičnimi eksperimenti in ga bodo ilustrirale lepe skioptične slike. Zato naj ne bo celjskega inteligenta, ki bi :>e predavanja ne udeležb. —c Avtobusna zveza Celje - Podsreda. Celjsko mestno avtobusno podjetje ie včeraj zopet pričelo z obratovanjem avtobusa na progi Celje - Podsreda in obratno. Vožnje imajo začasno še poskusni značaj, vendar pa je pričakovati, da bo ostaj -ro-met z ozirom na ugodne vremenske razmere reden in stalen. Na vseh ostalih progah je bil že pred tednom dni v postavi en promet. Nabavila sem s! te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdkt A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Vknjižbe se množe Ljubljana, 21. marca. Z novim letom so bile v srn'slu novega zcmljekuj'žnega zakona izvedene nekatere tehnične in pisarniške izpremembe pri zemljiških knjigah ljubljanskega sodišča. Doslej samostojni zemiljsiki knjigi za mesto Ljubljano in ljubljansko okolico sta b.l; združen, v skupno zemljiško knjigo, katere vodstvo je bilo poverjeno okrajnemu sodišču. Zato so zemljiške vloge že januarja dosegla visoko število 50-4. Do ovega leta je zemljiško knjigo za mesto LJubljano vodilo deželno sodišče, ono za okollico pa okrajno sodišče. V januarju je bilo vknjiženih že mnogo h»ipo-tečnih posojil. Na zemljišča, ki spadajo pod katastrske občine Ljubljane, je bilo v januarju izvršenih 33 vknjižb hipotek od najnižje 980 Din do najvišje 300.000 Din. Davčna uprava se je vkniižila na neko zemljišče za 1929.46 Dčn na zaostalih davkih. Zaklad za gradnjo mal h stanovanj, ki ga upravi.ja bansika uprava, pa se je knji-žtil za 100.000 Din, ki jih je dovolil nekemu Danskemu uradniku, da si zgradi vilo. Na Ijublianska zemljišča ie bUo v januarju ietos vknjdžendh 1.847.989.91 Din razn'b posojil m kreditov. Večja posojila so rabili trgovci in posestniki za obnovo svojih hiš odnosno za trgovske namene. Intimna pevska svečanost v Mostah Na predvečer praznika sv. Jožefa je priredilo pevsko društvo >Moste< v prostorih g. Erbežnika star. v Mostah intimno sveča-Dost za člane društva in njih soproge- PoLtio številno je bila zastopana vsa pevska družina, da s svojo udeležbo da priznanja štirim najstarejšim in najvztrajnejšim pevcem-čla-oom, ki so jih bili na skuščini Huba-love pevpke župe odlikovali s Kastnimi diplomami. Kmalu po 20. uri je povzel besedo predsednik društva g. Pavčič, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru spominjal odlikovan-eev kot fastivrednih članov društva, vztrajnih pevcev in dobrotnikov, na kar je izročil diplome gg. Zupanu (Častnemu predsedniku), Jožetu Remsu (podpredsedniku), Jožetu Kelbelnu ^blagajniku) in Stanetu GostiČu (odborniku društva). S ponosom je sporočil vest, da je skupščina Hubadove pevske župe imenovala društvenega pevovodjo g. Rupnika za namestnika župnega pevovodje, kar mora biti društvu v posebno čast in je naloga vseh članov, da z vsemi razpoložljivimi močmi pomagajo pevovodji, da se bo lahko izkazal vrednega tega priznanja. Ganjen se je zahvalil predsedniku za tople besede in diplomo sivolasi zaslužni častni predsednik g. Zupan, ki je z mlade niško besedo zagotovil, da ostane zvest do skrajnih mej življenja, čeprav ne more ko! pevec, pae pa kot podpornik in iskren e vrši po končanem kožnem sejmu istega dne zvečer že ponovno napovedano strokovrt*" predavanje o psih jamarjih in njih delu pod zemljo proti roparicam. ki omogočajo s svojimi »resnimi kožuhi ta vir dohodkov Psi jamarji so poklicnega in smotrene-ga lovca neprecenljive vrednosti. Ti mali sotrudntki m spremljevalci svojega gospodarja pri izvrševanju lova, vrše nevaren in junaški posel na roparice pod zeml'jn, izpod katere se čestokrat ne vrnejo već ž v na svetlo. Gotovo je, da mora stati psu ob strani vešč in uvideven človek ter mu pr; tem riskantnem delu priskočiti v ontreb na poTirnč. Pa tud* izven te pa-noge lovenja so ti naši mali zvesti prijatelji vsestransko uporabni, bodisi v grmarjenju, dooašaoia iz vode na suho, itd. Treba je le .zbrati prvovrsten materijal ter mu dati smotreno vzgojo Da se to zamore izvest , pa mora biti najpreje lovec sam temeljito poučen. O vsem tem bo strokovnjaško povedano ,n obrazloženo na večer mienjenega sejma s kožami divjadi, v restavraciji pri ^Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16. Vstopnine ni, love; s svojimi družinskima člani dobrodošli i, da se po predavanju razvije čim veselejše in prsrčnejše kramljanje pri pogrnjenih mizah. Z lovskimi in kineloik'nt: pozdravi na svidenje! \edelja, 22. marca. °: Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, tajnik Jagodic; 10.JV Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 11; Radio orkester; 12: Dnevne vesti, plošče; 15.30: Dekliška ura: Največje pa . . . (gdč Lebarjeva); 16: Hu» monstično Čtivo. pisatelj Milčinski; 16.30: Ridio orkester; 17: Milčinski: »Kjer ljube* zen tam Bog«, dramska legenda (Ljudski oder); 20.30: Prenos z Dunaja: Simfonični koncert dunajskih sdmfonistov; 22.30: Ca« sovna napoved in poročila; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 23. marca. 12.15: Plošče (mešan program); 12.44: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 1S.30: Dr A. Bajec: Italijanščina; 19: Prof. France Vodnik: Poljšči« na; 19.30: Prenos iz Budimpešte; 22: Ga« sovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 24. marcu. 12.15: Plošče (rusk:-. glasba, pesmi. ^la» gerji); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio orkester; 19: Dr. I. Rako» vec: Lz življenja prcdpotuipnih živoJi; 19.30: l>r. Ivan Grafenauer: Nemščina; 30: Jaklov večer, izvaja Radio orkester; 21: Saxofom* solo s klavirjem, zatem I lawaii»jaxz, 22. Časovna napoved im poročila; 23. Napoved programa za naslednji dan Sreda, 23. marca. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Ver* sko predavanje; 10.20: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 11: Dr. A. Dotonar: Marija v glasbeni umetnosti; 11.15: Orgelski koneert. i-zvaja Marija Tome; 12: CasoflH napoved in poročala, plošče; 15.30: Gdč. A. Lebar: kmetska mati in kioctska hči; 16: Mati v slovenski literaturi (recitacija); 17: Radio« orkester; 20: Prenos materinskega dneva iz ljubljanske opere; 21: Prenos iz Londona; 23: Napoved programa za naslednjo dan. Danes ob 4., 7. in 9. uri hitri ob 3^ 5^ 7. m 9. nri FIlm ljubezni, lepote, petja, sreee, zabave in smeha Veličanstvo 1 ubezen V glavnih vlogah Franz Lederer Katica Nagy Szoke Szakall Vsa Ljubljana se smeje in zabava pri tem sporedu Poleg tega izvrstna šaloigTa z »Micky« miško Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. S klobukom na glavi pred kraljem Angleškemu gardnemu poročniku Michalu of Courcy se je rodil nedavno stin, ki bo imel pred drugimi podložniki angleškega kralja to veliko prednost, da bo lahko stopil predenj s klobukom na glavi, ko d oraste. Rodbina omenjenega poročnika je zelo ponosna na ta privilegij. Rod Courcy se»ga daleč nazaj v 12. stoletje. Takrat je nastal konflikt med Francijo, Anglijo in Normandijo. Angleška vitez John of Courcv je predlagal angleškemu kralju, naj se poravna spor zaradi ozemlja z dvobojem dveh vitezov, enega Angleža w. enega Francoza. Viteškega boja se je udeležil sam predlagatelj, ki je zmagal. Iz hvaležnosti mu je angleški kralj obljubil izpolnit' vsako željo. Vitez je pa izrazil le čudnr željo, da bi imeli on rn njegovi potomc pravico stopiti pred kralja s kk>btfkofr na glavi. Kralj je niegovi želji rad ustregel in tako ima rodbina Courcv še seda to čudno pravico, ki je pač najboljši do kaz, da njen praded ni bil praktičen. NOGAVICE 2 ŽJ60M Najboljše, O. Norria. 83 Roman. — Tu ne bom vzdržala, — se je zgrozila Zelda. — »fiarneycool« je živel v mojem spominu vedno zelo lep. Zdaj je pa tako zapuščen. Zdi se m5, da vidim simbol življenja, vse je ni-čevo in minljivo ... Pojdiva, Pojdiva brž od tod. Tom. Vožnja je bila krasna, toda »tiarnevcool« je lep samo poleti. Utrujena in prašna, toda srečna je prispela do svojega hotela, kjer se je prisrčno poslovila od Toma. Dokler ji iMiTanda ni prihitela naproti in povedala, da jo čaka pismo, se sploh ni navedla, kako nestrpno je pričakovala ves dan vesti. Zopet si je mislila: — Smešno! — toda takoj je pripomnila: — Fant je bolan: sicer je pa tudi preveč rahločuten in boječ. Izgubim ga, če ne premagam svojega ponosa in ne pogledam, kaj je z njim. Naročila je, naj bo avtomobil pripravljen ob enajstih, in odpeljala se je; poslaia je Tonvja gori, sama je pa počakala v avtomobilu. — Gospod takoj pride. — je sporočil Tony. Naslonila se je v avtomobilu nazaj, srce ji je močno utripalo. Videla ga bo! Vsak hip pride. Toda minuta je minila za minuto in vsaka se ji je zdela cela večnost. Končno je prišel bled, prepaden in suh ter stopil k avtomobilu. — Hailo! Njegov glas je bil hripav. Moral je kaši jati. — Bolan si bil! — Samo maJo prehlajen, nič drugega. — Le hitro vstopi, — je dejala nervozno. Veter je zapihal, zaplesal je v njegovih laseh in na mnogih krajih se je pokazala pleša. Prijela ga je za umazane roke, on je pa sedel k nji. Kako bolesten je bil njegov smehljaj! Poskusila je uganiti iz potez na njegovem obrazu, kaj misli. —Zakaj nisi prišel? — Morai sem nemudoma v reklamni zavod. Rabiilii so lepak. Saj sem telefoniral — prav zares, Zelda. — Zakaj pa nisi odgovoril na moje pasmo? — Baš sem nameraval. — Saj mi nisi niti telefoniral. — Nisem — nisem te hotel nadlegovati z a volijo tega. — Saj bi me ne bil nadlegoval, to sam dobro veš. — No ... bil... bil sem prehlajen. — Spodnja čeljust se mu je začela tresti. — Pojdiva, — je dejala Zelda. — Skupaj bova obedovala. Imaš toliko časa? — Sev,veda ga imam. — Zgodaj je se — toda navalne temu sem lačna. — Dobro, — je pritrdil. Kmalu sta sedela v bližnji francoski restavraciji. Prebirala sta jedilni list. — Pila bova belo vino z limono, — je predlagal Mihael. — To smo p:li vedno v Parizu dn imenitno mi je di-ša4o. — In coctail? — Coctail na vsak način, — je pritrdil navdušeno. Popil je svoj aperitif in Zelda ga je pregovorila, da je popil še njenega, potem je pa naročila še. Liker ga je segrel; postal je živahen in zgovoren, njegov obraz je dobil malo barve; odmev stare, radostne muzike je zvenel v njegovem smehu, ko sta govorila o srečnih časih v San Franci scu. — Bože moj! Kako divni dnevi! Kako brezskrbni, srečni dnevi so bili takrat! Nekaj časa sta molčala. Cas je hitel. Mihael je naročil še konjaka, prižgal ga je in pokazal Zel-di, kako lepo se je stopil v njem košček sladkorja. To je znal iz Pariza. Mihael v Parizu! Kako neki je živel tam? Dobro se je bil prilagodil Parizu in še vedno je imel nekaj francoskega na sebi. In vendar: te zanemarjene roke, ti umazani prsti z žoHimi sledovi cigaret. O Mihael, Mihael, kje je bil nekdanji srečni, nerodni Mihael? Po obedu sta se odpeljala z avtomobilom na iziprehod. Zunaj je bilo mrzlo, v avtomobilu sta se pa počutila pod toplo odejo prijetno in srečno. Mihael je naslonil glavo na njen kožuho-vinasti ovratnik in na sedežu v sredini so se njune roke sklenile, njeni nežni prsti in njegovi umazani, opraskani. Ko se je začelo mračiti, mu je položila Zelda roko na ramo, potegnila ga je k sebi in poljubila njegove nabrekle ustnice — ta čas je pa kanila iz njenih oči vroča solza na njegovo lice. Domenila sta se za nedeljo, hotela sta skupaj obedovati in preživeti zopet srečno popoldne. Za slovo sta si stisnila roke in se še enkrat poljubila. Ko je pa stopila Zelda v svetlo, toplo sobo svorjega hotela in ko so se zaprla za njo vrata, se je spomnila, da je bila napol obljubila ogledati si v nedeljo popoldne s Tomom in Johnom muzej*. Ah, izgovorila se bo, da jo boli glava ali pa najde kaj drugega, da bo le pretveza dobra. Samo da bi napram Tomu to ne bilo nič kaj lepo. — Napram Tomu nič kaj lepo, — je ponovila v mislih in pozneje še enkrat, .ko je sedla za mizo, — n«č kaj lepo. — O bože. — je šepetala in si zakrila obraz z rokami. Kako komplicirano je postalo zdaj vse. Želela... hotela je... Sicer pa, lepo ali grdo, z Mihaelom se je morala v nedeljo sestati... Toma bo že potolažila...! Enkrat ni no-benkrat... — Bože moj, — je zašepetala iznova, — kaj naj storim? Pristopajte k Vodnikovi družbi Problem umetnega življenja Po mnenju angleškega fizika Lodga se bo dalo umetno izdelovati tmfi življenje ali velika posoda življenja, iz katere se lahko vsak čas črpajo individualni delci. Življenje ni nastalo iz snovi, ono je samo v njenem ujetništvu iti zato ni izključeno, da se bo človeku nekoč posrečilo napraviti primerno past, v katero bo lovil eterično Žrvtfeoje. Tako se bo dalo po mnenju angleškega fizika napraviti umetno tudi življenje. Človek se je v razmeroma kratkem času tako visoko dvignil nad druga živa bitja na zemlji, cla se po pravici smatra za krono stvarstva in da mu je morala celo narava v marsičem popustiti od svojih večnih zakonov. Kar pomislimo, kakšna je bila zemlja in življenje na nji še pred dobrimi 100 leti in kakšno je zdaj, ko jo je prepregla gosta mreža brzojavnih in telefonskih žic, ko se pogovarjajo ljudje v enem delu sveta z onimi v drugem brez vsakih žic in ko krožijo visoko nad njo aeroplani in zrakoplovi. Človeški duh je premagal ovire prostora, izmeril je nedogledna prostranstva vsemirja, izračunal pota nebesnih teles. Vendar je pa nekaj kar zadržuje človeka na zmagoviti poti spoznavanja. To je najtežja vseh zagonetk, to je vprašanje, kako je nastalo življenje in kam gre. Na to vprašanje še nimamo in najbrž tudi nikoli ne bomo imeli točnega odgovora. V prizadevanju najti odgovor na vprašanje, od kod se pojavi m kam gre življenje, obstane človek pred problemom umetnega življenja. Biokemiji se je že posrečilo napraviti umetno nekatere organične snovi, kakor škrob, močo-vino. sladkor itd. Slatetična kemija je šele v povojih in nedvomno se ji bo prej ali slej posrečilo napraviti umetno tudi najbolj komplicirano organično snov — protoplazmo. Je pa veliko vprašanje, če se bo človeškemu geniju kdaj posrečilo prebuditi umetno protoplazmo k življenju. Svetovnoznani angleški fizik sir Oli-ver Lodge, odlikovan z Noblovo nagrado, ne smatra te ideje za fantastično, temveč je celo pripričan, da se da to storiti. Dokler je bila naša zemlja še v plinastem ali tekočem stanju, ni bilo mogoče na nji življenje v sedanjih oblikah. Življenje se je pojavilo na zemlji šele v najmlajših dobah njenega razvoja. V teh dobah je moral torej nastati v protoplazmi organičen življenski proces in po mnenju angleškega fizika ni nobenega razloga, da bi to ne bilo mogoče •tudi v bodoče. Prej bo pa morala veda napraviti še velik korak naprej in dognati, kakšno je razmerje med tvarino dn življenjem, kako je prišlo življenje v tvarino in kako se je v nji uveljavilo. Zdaj je fizika že prišla do spoznanja, da je svetovje energetičen dinamizem in da je sestavljena tvarkia iz elektronov, krožeoih okrog jedra; tudi potoplazma je sestavljena iz elektronov, vse drugo o nji je pa nam neznano. Protoplazmo zinamo uničiti, vemo tudi kako ohraniti jo pri življenju, ostane nam pa zagonetno vprašanje, kaj omogoča živim celicam, da rasto in da ustvarjajo z delitvijo cele komplicirane tvorbe, kakor stavbnik poslopja. Zagonetno nam ostane vprašanje, od kod življenje prihaja in kam gre, ko preneha živo bitje živeti. Po dosedanjih ugotovitvah znanosti ni na zemlji življenja, ki ni nastalo iz drugega življenja in ki ni nadaljevanje nepretrgane verige organizmov. Iz enega želoda lahko nastane cel hrastov gozd, ptičje jajce, ki je v bistvu samo določena množina brezoblične proto-plazme, se izpremeni s segrevanjem v živo bitje s kostmi, mišicami, živčnim sistemom in čutili, ki se zna hraniti in braniti. Niti najelementarnejših funkcij življenja pri najnižjih organizmih si ne moremo razlagati iz splošnih lastnosti tvarine. Še bolj nerazumljive so pa življenjske funkcije višjih organizmov, zlasti človeka, pri katerem že stopa v ospredje duševno življenje. Sir Oliver Lodge ne vidi velike razlike med življenjem in duhom. Duh sicer predpostavlja samozavest, dočim je lahko življenje tudi podzavecmo, vendar mu je pa življenje podlaga duha, ki je samo izloček življenja. Ne eno ne drugo pa ni gola posledica spojitve gmotnih snovi. Vemo, da so možgani sedež duha, toda če si človek poškoduje možgane, s tem še ni rečeno, da je uničen duh sam. Zdaj je že točno dokazana telepatija, ki nam priča, da more duh ravnati neodvisno od gmote in od tod ni več daleč do spoznanja, da lahko živi duh tudi po ločitvi od telesa. Tudi če bi mogli opazovati molekularne procese v možganih in njihov ritem, pravi Lodge. bi ne razumeli podlage duševnega delovanja, kakor bi ne razumeli skladbe, če bi videli kretnje dirigenta in godbenikov v orkestru. Človek lahko še tako dobro obvlada ali pozna instrumente orkestra, pa še daleč ne more zložiti simfonije, čeprav so instrumenti neobhodno potrebni za njeno izvajanje. Funkcije onega vseobvlada-jočega principa, pa naj se imenuje duh, življenje ali vrtalna sila, so vezane na snov in usmerjene k določenemu cilju. Kako naj si to razlagamo? Vemo, da niti fizično svetovje ni samo iz snovi. Za-- to domnevamo eter adi nekaj njemu enakovrednega, kar je pa znano samo po svoji spojitvi s snovjo, kakor druge nad-snovne reči, n. pr. lepota, razum, vera, upanje, ljubezen itd. Z valovanjem etra si razlagalno postanek svetlobe, toda to, kar vidimo, ni svetloba sama, temveč gmotni predmeti, na katere svetloba pada. _ Zato sodi slavni angleški fizik, da je eter sedež neizmerne energije, kakršne si niti misliti ne moremo in eter naj bi bil poki nečesa, kar lahko imenujemo duh in življenje v najširšem pomenu besede. Eter naj bi bil torej nosilec duha Pokopališče štorkelj Tisoči in tisoči štorkelj, kri so pre-zimovale letos v Južni Afriki, se ne vrnejo več v Evropo. Vladni organi, ki so prepotovali ozemlje Ganthin Peak v Natanu, poročajo o bridki usodi štorkelj. Prostrano polje, kjer se štorklje vsako leto zbirajo, predno odlete nazaj v Evropo, je bik) vse belo. kakor da je zapadel sneg. Vladni organi so se čudni, da je polje naenkrat belo, ko so pa prišli bliže, so spoznali, da je vse polje pokrito z mrtvimi štorkljami. Štorklje so bile baš zbrane in pripravljale so se na pot v Evropo, ko jih je presenetila debela toča. S polomljenimi krili in nogami so sirote obležale na tleh, dokler niso od lakote poginile. Visoko nad mrtvimi štorkljami so pa krožile žive in zaman čakale, da se jim pogrešane družice pridružijo. Državljanstvo petih držav Princ Saleh Bev el Falaki je držav« ljan petih držav. Te dni jc izdalo sodišče v Rouenu za njim tiralico zaradi dezertacije. Formalno je namreč princ tudi francoski državljan, kajti njegova mati je bila rojena na Alzaškem in ko se je dala v Parizu krstiti, je zapisala v rubriko očetovstva »oče ni znan«. Tako je hotela svojega sina obvaro* vati pred mohamedanstvom. Dečkov oče je brl namreč dvorian turškega sultana Bev el Falaki. Po turških za* konih je pa ostal deček turški držav* ljan. Po razpadu turškega cesarstva je odpotoval princ v Ameriko, kjer je dobil državljanstvo. Njegov oče je napravil ta čas ka* rijero v Egiptu, sin je odpotoval za njim in tudi on je postal egiptski dr* žavljan. Lani je bil imenovan princ Saleh za tehničnega svetovalca abesin* skega vladarja s plačo in dostojan* stvom državnega ministra. Z imenova* njem je dobil tudi abesinsko držav* Ijanstvo. Francoske oblasti vztrajajo na zasledovanju, na drugi strani pa nobena omenjenih držav noče razve* 1 javiti prinčevega državljanstva. Tako nastane kočljivo vprašanje, katero dr* žavljanstvo prav za prav drži. Princ Saleh je menda edini človek na svetu, ki ima državljanstvo petih držav. Mali zid. — Khon, koliko je polovica od petnajst? — Gospod učitelj, take trike poznam. Ce bi odgovoril, da je sedem, bi brk) premalo, če bi pa dejal, da je osem, bi bMo preveč. Specialna mizarska in tapetniška delavnica po najmodernejši arhitekturi Lancoš — Sitar, Ljubljana Wolfova ulica 12, dvorišče + Naš predobri očka, stari oče, prastari oče itd., gospod Alojz Lindtner sodni uradnik v p. je danes v petek, 20. marca ob 3. uri popoldne po dolgem, mučnem trpljenju v 91. letu starosti boguvdano za vedno zaspal. Našega ljubega očka spremimo k večnemu počitku k Sv. Križu v nedeljo, 22. marca ob 5- uri popoldne iz doma žalosti Mestni trg št. 11-L, Priporočamo ga v molitev. V Ljubljani, 20. marca 1931. Globoko žalujoči ostali. >«Afciff o£fasf< V&aXa beseda 60 par. Plaća mo lahko auli » mamkaH ta odgovor znamko I - Na vprašanja hram snamkm m* ■ — nd&cnraHamo- Najmanjši a4ia» ©i» S«—« ~mmm. Vrtnarski pomočnik se sprejme takoj. Naslov po? ve uprava lista. 1089 Ovčjo volno lepo očiščeno prodam vsako množino. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Cenena volna«/1087. Čevljar, pomočnika veščega izdelovanja gornjih delov sprejme v ponedeljek Videčndk, Huda jama — Laško. 1086 Veliko pioč. skrinjo z železom pkovano in več dru? gih pred/metov proda Gušrin, trgovec, Metlika 24 1085 Za hišnika grem v dobro hišo, sem mizar, oženjen, brez otrok in a beti? nent. Alojzij Femc, St. Vid pri Ljubljani št. 56. 1082 Posestvo v Bos. Gradiški 9 km oddaljeno od mesta. 243 dunumo, 48 juter polja, s hrišo s 4 sobami in kuhinjo, hlevom, šupo za shrambo blaga in vo* zov. vodnjakom ter dvoriščem pnpdam. Vse z opeko zidano in polje z žitom posejano. In* formacije daje Osman Totaro* vić. Bosanska Gradiška. 1084 Slovenko ljubeznivo in plemenito želim poročiti. V zakonskem stanu želim njo nadvse ceniti. Ce* njene ponudbe: »Zaželjeni dom 33.«/1079 Uprava »Slov. Naroda«. Vdova starejša, žel: znanja z gospo« dpm od 40—55 let, biti mora vdovec ali samec, pošten in odkritosrčen. Le resne ponud* be na upravo lista pod »Sreč* no življenje«/lu80. HARMONIKE izdelujem nove in sprejemam v oopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. Znižanje v hotelu »Bellevue« Tudi pri koncertih ostanejo cene normalne. Cena vina Din 12, 14, 16. 18 itd. Cez ulico Din 2 pri 1 cenejše torej po 10, 12, 14, 16 td. 1081 Priznano i zborna vina in prvo* vrstna kuhinja. Pension Din 65.—. LANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vase strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi s svetovno priznanimi „CONCO" amerikanskim! azbestno nitka* stimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. Euclid, Oblo U. S. A. Razpecavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, 4ploano kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon St. 3146. 26/L PRIMA SUHE DESKE mizarski stroji mizarjem na razpolago! Oblane deske za pode — nudi FRAN ŠUŠTAR, parna žaga v Ljubljani 33/L Polir trezen in zaneslj v, z večletno prakso v tu in inozemstvu v zidarskem, tesarskem in že« lezobetonskem delu išče pri: mer ne službe za takoj. Po? rcudbe na upravo lista pod »Polir«/1083. KlavirjiJ Svarim pred nakupom navi« dežnega bliga, eenh klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400.- prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Fbrster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bival učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posojevalnica. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 »EFAKS« tovamidko skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. — Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. — Ljubljana, Napoleonov trg 7. 1038 34 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi so tudi sam motorček, katerega so Lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov ška cesta št. 4. + Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nad oče, oziroma svak in stari oče, brat in 3trio, gospod ravnatelj ARTHUR MAHR v petek dne 20. marca ob 9. uri dopoldne nepričakovano preminul. Truplo blagega pokojnika bo v ponedeljek 23. marca ob 3. uri popoldne v pokopališki mrtvašnici cerkve Sv. Petra blagoslovljeno, nakar ga položimo v lastni grob k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v torek 24. marca ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Srca Jezusovega. G raz, dne 20. marca 1931. Globoko žalujoče rodbine MAHR, HAARMANN, PELIKAN in FELDNER Brez posebnega obvestila. t Znamka svetovnega slovesa SAMOPRODAJA: K. SOSS, Ljubljana 4299 OTOMANE 820 po izberi blaga stalno v zalogi KARL, LJUBLJANA, Wotfova ulica Štev. 12. (Dvorišče) Modroce afrfk Din 220.—, tridelne Din 280.—t