32. številka Ljubljana, v četrtek 9. febrnvarja. XXVI. leto, 1893. Ishaja vsak dan »veter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre» pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniBtvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Solnograška katoliška univerza in slovenski bogoslovci. Od Drave, meseca svečana. [Izv. dop.] Ubogi narod, kateremu se rodijo sinovi Missia-Ifahničevega rodoljubja! Pomilovanja vredna slovenska mlttdiua, ki te pripravljajo za tvoj viBoki poklic učitelji in vzgojitelji po želji in volji Mahni-Čevi, ki moraš neposredno ali posredno poslušati njegove in njegovih trabanlov krive in za narodnost našo pogubonosne nauke, ki se moraš klanjati njih prenapetim nazorom, njih brezozirnosti in nestrpnosti, njih strastim in skrajnemu, nekrščanskemu verskemu fanatizmu! Ti in jednaki Žalostni občutki navdajali so nas, ko smo slišali iz zanesljivega vira, kako se počenja sedaj tudi že z našimi sloveDBko-štajerskimi bogoslovci, kako se je urind in se uriva hudi dub nekaterih sedaj merodajnih kranjsko-klerikalnih brezdomovincev tudi med našo vsikdar rodoljubno in za blagor svojega zatiranega naroda vneto bogoslovsko mladino. Na drugi strani pa z zadoščenjem koostatujemo, da je ostala večina naših vrlih bogoslovcev do sedaj nedostopna z Goriškega in Kranjskega importiranim protinarodnim načelom. Da se strogo pszi na to, da se ne utihotapi v Be-meniško zidovje v roke bogoslovcev „Slov. Narod", „Zvon" in drugi „framasonski" in „liberalni" listi, temu se toliko ne čudimo, da se pa naši bogoslovci, ki so večinoma sinovi revnih starišev, silijo, da naj plačujejo bore svoje novce za bodoče nemŠko-kato-liško vseučilišče v Solnogradu, to je pa nezaslišano. Že lansko leto čitali smo v .Slov. Narodu" o tej zadevi čudne stvari in znanemu uplivu posrečilo se je res, da je večina naših bogoslovcev pristopila temu Slovencem nepotrebnemu in nesmiselnemu društvu. Tudi letos uprizorila se je podobna komedija. Dasi sta se odločno upirali dve tretjini bogoslovcev (vseh je okoli 70) ustanovitvi podružnice ,kat. vsenčiliščnega društva", je vender sklical bo-goslovec, kateremu je zibelka tekla onkraj Save, v ta namen občni zbor. Oblastno in drzno se je tu razkoračil nad onimi, ki mislijo nekoliko trezuejše od njega. V dolgem govoru, iz katerega je odmevala pri vseh koncih znana farizejska politika kranjskih in goriških fanatikov, je strastno napadal protivnike p katoliške stvari" in jih pital z „ liberalci4, „ne- verniki" i. t. d. Ko je končal svojo tilipiko, so se seveda jeli oglašati nasprotni govorniki, ki bi bili dobro zavrnili vse neosnovane napade, pa glej, ni se jim dovolila beseda. Umevamo, zakaj ne. A vkljub vsem spletkam treh kranjskih „katoličanov" niso pridobili mnogo udov (maksimum bo 23, lansko leto jih je bilo 54). Neudje pa z mirno vestjo prenašajo grda in nekrščanska predbacivanja, da nimajo vere, da so mlačneži in polni liberalnega duha, ker raje podpirajo preputrebno domače in eminentno katoliško, že sedaj blagonosno delujoče društvo sv. Cirila in Metoda, kakor da bi trosili svoje bore in redke novce za prazen nič, le za idejo dvomljive vrednosti, ki se ne bode nikoli ali pa šele v daljni neznani dobi obistinile. Kako bi se naj rodoljub slovenski ogreval za ustanovitev nemških četudi katoliških vseučilišč, ako še nimamo po Koroškem, Primorskem in deloma tudi Štajerskem niti katoliških narodnih osnovnih šol? Dočim bi pošiljal ubogi narod slovenski svoj denar v nemški Solno-grad in odtegoval sam sebi za obstanek toli potrebne pripomočke, zatira oholi Nemec narodnost njegovo in vero, ki sta v nerazrušljivi zvezi. Zakaj ne pobirajo prispevkov za nemško kat. vseučilišče pri kstoliških Italijanih, Francozih, Spancih i. t. d., zakaj bi baš naš slovenski narod moral biti „mišem contribuens plebs ad maiorem Germaniae gloriam" V In ko bi se zares ustanovila univerza, o čemer pa dvojimo, drznemo se prašati, bi-1 i jemali ozir na Slovence „pravicoljubni" Nemci, ki so pri tem pod jetji v ogromni večini? Bi-Ii ustanovili slovensko stolico, ki se nam obeta le >at<>. da bi izvabili od lahkovernežev tem več prispevkov? Ne. Četudi ob-Ijubujejo, nobeden Slovan jim ne more verjeti. Qui semel probetur malus, semper praesumitur malus. Po celi naši zgodovini se vije kakor rudeča nit sovraštvo in krivice, ki so jih prizadevali Slovanom Nemci vseh stanov — ne nedoBtaje mej njimi tudi škofov in drugih višjih duhovnih dostojanstvenikov Kaboršni so bili, takšni bo dej tudi žalibog sedaj štajerski in koroški nemški duhovniki in bogoslovci; nimajo srca za Slovenca, ni za duhovnika ni za po-svetnjaka. Nazivljajo kaj radi dubovuike-rodoljube „hetzer", „vrindisebe hetzkaplline" i. t. d. D&, celo nemški bogoslovja profesorji črnijo svojim slušateljem slovenske duhovnike (dokažemo, če treba!). Nemci duhovskega stanu po Solnograškem, Tirolskem in drugod so pa preveč oddaljeni od nas in ne poznajo naših razmer in potreb, ker zajemajo iz kalnih in pristranskih virov svoje informacije, in se torej tudi ne morejo zanimati in ogrevati /a naše težnje. Iz teh in Še drugih razlogov pač po vsej pravici nasprotujejo tudi slov. bogoslovci, da bi bo jih sililo pristopiti zgoraj imenovanemu društvu ter po nepotrebnem trositi za nemške namene svoje borne slovenske novce. To pa zgol zato, ker je za nas Slovence brezkoristno in do cela nepotrebno in ker imamo domače katoliško šolsko društvo, ki je bolj podpore vredno. Odločno pa nadalje prosvedujemo v imenu velike večine Mariborskih bogoslovcev zoper to, da bi skušala dvojica ali trojica iz nam sosednje pokrajine importirati prepir in pogubno prenapetost, grdi fanatizem in zaničevanja vredno brez-domovinstvo, ki ovira Slovence v nagi domovini pri narodnem delu v največjo žalost vseb pravih rodoljubov. „Čuditi se moramo", pisalo se mi je od prijateljske strani o tej zadevi doslovno, „da se more za takšne nazore (kakoršne zastopa namreč ona trojica) ogreti bogoslovec, da 8e drzne biti kar naravnost svetopisemski resnici v obraz človek, ki ima vero in katoličanstvo vedno na jeziku. Ali ni naš Zveličar sam nas učil rodoljubja? Ni li On, ki je ustanovitelj naše sv. vere, uprav svoj narod, Izraelce, posebno ljubil in to ljubezen kazal z besedo in dejanjem? Ko ga je neka žena Kananejska, rodom Sirofeničanka, prosila, da bi izgnal hudega duha iz njene hčere, rekel je: Nisem poBlan, kakor le izgubljenim ovcam hiše Izraelove (Mat. 15, 24) in: Pusti, naj se poprej nasitijo otroci (Mark. 7, 27) t. j. domačini. Tudi je on, rojen v Betlehemu, po materi Nazarečau, bridko tožil iu jokal nad nesrečo Jeruzalemskega mesta, središča njegovega naroda. „Bog meri ljubezen do sebe po tem, kako kdo ljubi svoj narod: sv. pismo pravi: kdor ne ljubi brata svojega, a dd, da ljubi Boga, nima prave ljubezni". Tako piše veliki katoliški vladika StroBsmaver. Različne narode na zemlji je pripustil Bog sam, razdelivši jedno ljudstvo na več jezikov (Genes. 11, 6, 7) in je torej božja volja, da se razne narodnosti ohranjajo. Kako torej nasprotuje narodnost in rodoljubje veri. Vsekako, vašemu ponarejenemu katoličanstvu, čegar podstava je strast LISTEK. Slovensko gledališče. (Cavalleria rustičan a. Spisala G. T a r g i o n i -Tozzetti in G. MenaBci, uglasbil Pietro Masoagni.) V zgodovini slovenskega gledališča ostane si-nočna predstava zapisana z zlatimi črkami, ker se je ta dan uprizorila svetovnoslavna, težka opera, jedno najznamenitejših muzikalnih del uoveje dobe, in že to, da se je na skromni slovenski oder spravilo in srečno predstavilo tako delo, že to je pre-znamenit dogodek, ki obuja v nas najlepša upanja za prihodnjost. 2e dolgo let ni uzbudila nobena nova opera toliko senzacije, doživela toliko predstav in prouzročila toliko ditikuBij, kakor mladega Pietra Ma-Bcagnija prvenec „Cavalleria ruBticana". Oglašali bo se eutuzijsBtl, ki so trdili, da ga ni muzi-kalnega dela, katero bi bilo primerjati Gavalleriji, oglašali so se pa tudi b pozabljenimi estetičnimi predsodki obremenjeni kritiki, katerim ni delo kar nič ugajalo. Prav nimajo niti jedni niti drugi; delo Mascagnijevo je vsekako veleznamenito in epohalno, da se je pa masi publike tako zelo omililo, kakor nobeno drugo, v to so pripomogle tudi druge okolnosti. Le poglejmo malo v dobo pred „Cavallerijo". Najprej je bilo velike francoske opere v petih dejanjih z baletom. Ti se je delovalo z velikanskim aparatom. Kdor ni bil posebno dobro poučen, ta je po nebrojnih premembah do četrtega dejanja že popolnoma pozabil, kar se je godilo v prvem dejanju. Nesreča ni to bila nikaka, ker 8e libretisti, kakor vidno iz „Hugenottov", „Roherta" itd. niso doBti menili za jedinstvo dejanja. — Za Francozi je prišel Wagner in obudivši že davno pozabljene bogove in junake iz smrtnega sna, je je vestuo opremil /vodilnimi motivi ter je kot Wotan, Sigfrid, Tristan, Brunbilda ali Izolda postavil na oder, kjer pa nemuzikalne in nepravoverne publike niso kar nič zabavali. — Tudi Italijani že niso več ugajali. Ljudje so Be naveličali junakov, umirajočih ob slovesnih akordih kake polonaise iu junakinj, ki so nesrečno svojo ljubezen izražale v pasažah in koloraturah, nevarnih za njih grla. Nihče ni bil zadovoljen. Hkrati se je oglasil pameten muzik in entuzijaz-mintl vse občinstvo. Na mesto petaktne opere je postavil jedoodejausko. Glasbe ni nič preveč in kar je je, ta ne utrudi poslušalca niti za hip, zlasti ker ga dejanje samo močno zanima. Mascagnijeva „Cavalleria ru8ticana" je zajeta iz življenja. Že v ouver-turi, v pesmi, katero poje Turiddu po noči Loli, je igra skoro eksponirana, dejanje pa se vrši hitro in naravno ter se završi dramatično. Vse značaje oživlja plamteča strast, vse je karakteristično izraženo: Sanluzzina vroča ljubezen, Alfijeva goreča ljubosumnost, Turiddujeva ljubezen in izdajstvo, Lolina koketerija; vsi prizori kontrastirajo mogočno od okolice, zlasti od cerkve, iz katere doni pobožno pevanje; vse se razvija logično in naravno — skratka, libreto je uzoren, neprisiljeno efekten in jako primeren talentu Mascagnijevemu. Njegova glasba potencira vse strasti, katere pretresajo poBamne značaje; Santuzza gineva v obupanji in divja od bolesti, Alfijo rohni od jeze in ljubosumnosti. Ponekod je Mascagni v tem svojem nagnenji za potenciranje afektov celo predaleč zašel, tako v celi fakturi, v instrumentaciji in zlasti v harmoniki. A mimo nekaterih posebnostij je pa toliko interesantnih, prekrasnih mest, toliko strastne melodike, da se celo strog kritik ne da motiti po nekaterih kurijoznih in zaslepljenost, je seveda nasprotno, ljubiti svoj rod — Vam, ki hočete biti ,rbmischer als Rom*. Geslo vseh zavednih slovenskih bogoslovcev pa je in ostane: Bog in narod. Uverjeni so, da bodo držeč se v istini tega gesla, odgovarjali tudi blagim intenciiam svojega Mariborskega vladike. —k. Državni zbor. Na Dunaji, 8. februvarija. Kakor se je sodilo, tako se tudi zgodi. V današnji seji posegel je sicer naučni minister baron Gautsch nekoliko v razvijajočo se šolsko debato a le da je namignil, da bo o tem še o drugi priliki govoril, najbrž po levičarja Siissa za jutri pričakovanem govoru. Iz današnje seje bodi še omenjeno, da je napravilo glasovanje glede nekega Spinčičevega predloga nekoliko senzacije. Po neki interpelaciji posl. Brzorada prišli so na vrsto samostalni predlogi. Z ozirom na minister-Bkega predsednika v včerajšnji seji podani odgovor na Spinčtćeve interpelacije glede" novih volitev v istrski občini Višnjan, glede napadov na Hrvate in Slovence v Istri, zlasti v Poreču, ter glede" občinske volitve v Pomjanu izjavlja posl. Spin-Sic, da z odgovorom ni zadovoljen ter predlaga, da se o ministrovem odgovoru otvori de bata. Zbornica je ta predlog odklonila Za Spinčičev predlog so glasovali MiadoČehi, nemški nacijonalci, klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev ter pro-tisemitje, zoper predlog so v družbi nemških levičarjev in Poljakov glasovali Hohenvva r to vci in najbrž, sodeč po „S I o vence vem" telegramu, tudi slovenski poslanci Zbornica prestopi potem na dnevni red in n;« dal i um* debato o proračunski točki „1 j u d s k e šole". Posl. Adamek pojasnjuje razmere v ljudskih Šolah Da Češkem, dokazujoč, da se v Čeških mestih vedno skrbi za zadostne nemške šole, ako je ondu živeča nemška manjšina še tako neznatna, dočim so češke man)šine v nemških mestih vedno prikrajšane, za kar se pa vlada ne meni, že zato no, ker je tako ravnanje v zmislu njenih germanizujočih načel. V schulverein8ke šole se love češki otroci, ponekod bo ti otroci v schulvereinskih šolah v ogromni veČini, dočim je Češka „Matice školBka" iz svojih zavodov odpravila vse nemške otroke. V sehulvereiii-skih šolah se otroci ne vzgajajo samo v nemškem jeziku, ampak tudi v nemškem duhu. Tovarnarji silijo svoje delavce, da pošiljajo ti svoje otroke v schulvereinBke zavode. Vlada podpira schulverein, ker ima namen znižati duševni nivo slovanskih narodov, da bi toliko hitreje uapredovala germanizacija. Pri nas so razmere slabše kakor v Afriki. Čehi bodo vzlic temu vedno delovali za šolo, katera bo primerna ravnopravnosti narodov. Pob!. Roser nasvetuje, naj se v ljudske šole uveil pouk o kmetijstvu, kar bo kmetskim otrokom izvest no v največio korist. Posl. Seichert m bavi s šolskimi razmerami na Moravi in dokazuje, kako kvarne bo takozvaue utrakviBtiČoe šole, katere ustanavlja vlada samo, da pospešuje germanizacijo , kajti za utrakvističnimi ljudskimi šolami, ustanovljenimi namesto čeških, pridejo vedno samo nemške meščanske šole. Posl. Gotz pravi, da se v našem parlamentu govori samo o konfeaijooalnih in narodnostnih ras* merah, a najmanj o pouku samem. Verska vzgoja je res potrebna, a saj skrbe za to roditelji in cerkev, v šcli pa je glavna stvar pouk. dola je državen zavod m cerkev imaj vpliva samo na pouk v vero-nauku, kakor jej ga jamčijo veljavni zakoni, ostali predmeti pa je ne brigajo nič. Reakcijoncrne stranke hočejo konfeBijonalno Šolo samo zato, da bi dobile šolo v svojo oblast. Šolskega zakona ni treba pre-meniti, ker je ravno dotika raznih konfesij pomirljivega vzgojilnega vpliva. Vladni program se izraža glede šole jako nejasno, zlasti ni najti v njem zagotovila, da se bo vlada držala načel sedanje Ijudsko-šolake uredbe. Vlada se sama dolži, da se doslej ni ozirala na verska čutila šolske mladine. Ali hoče morda vae šolske knjige predložiti episkopata v recenzijo? Šole naj prevzamejo dežele in naj odpravijo šolnino, ker obiskovanje Šole ni pravica posameznika, ampak njegova dolžnost. Naučni minister baron Gautsch pravi, da neče polemizirati niti z Adamkom niti z Gbtzem. Glede* dijaških iger pravi, da jih hoče polagoma uvesti v vse šole; imenovanje ženskih učiteljic-vo-«1 i tel i ic je postulat pravičnosti, O slovenski šoli v Gorici pravi minister, da naučna uprava ni ničesar opustila, kar jej je storiti, in da vedno zahteva in sili, naj šolska oblastva goriška stvar rešijo. Nadejati se je, da bo ta stvar v kratkem dognana. Posl. Hauck zahteva, da je lo'-iti v Šoli kri-stijanske in židovske otroke, uvesti dijaške igre tudi v ljudskih šolah in skrbeti za telovadbo na dekliških šolah. Posl. Bar wi oski se bavi z ljudskoŠolskimi razmerami na Gališkem, sklicuo se na to, da je tam 74 odstotkov analfabetov in da je 40 odstotkov vseh za šolo godnih otrok brez pouka. Razprava se na to zaustavi. Posl. dr. Fer-jančič stavi nujni predlog, naj se dovoli poseben kredit za podporo pomanjkanje trpečega prebivalstva. Prihodnja Beja jutri. Politični razgled. *Jotfrailgt< .J^l^h1. V Ljubljani, 9. februvarja. JJoktor S molka. Predsednik državnega zbora dr. Smolka, o čigar odstopu se je pred nekater mi tedni toliko govorilo m pisalo, se vrne dne 15. februvarja na Dunaj in prevzame zopet predsedstvo državnega zbora na veliko žalost levičarjev, kateri že komaj čakajo, da bi spravili na njegovo mesto pristaša Chlumtckega. Nemški nacijonalci in vladni program. Načelnik klubu nemških nacijonalcev, posl. dr. Steinwender, govoril je predvčerajšnjim v nekem nacijonalnem društvu o vladnem programu. Ker je tu izrečeno mueuie zmatrati za mnenje državno-zborake frakcije nacijonalcev, naj omenimo to, ker zanima tudi nas. O uredbi jezikovnega vprašanja sodi dr. Steinwender, da so vladne obljube samo platouične. Će pravi vlada, da bo ovirala premembo posestnega stanja, ni s tem Nemcem ustregla, ker je s tem le rečeno, da bo hodila po tistih potih, akordih in orkestralnih kombinacijah. Da, prav to, kar imenuje muzik barokni efekt, prav to je občinstvu še nuj ljubši1. Reči se sme: Ta opera je bogato harmonična in lepo itiBtrumentirana kakor so "VVaguerjeve, kara kteristično-tnelodična kakor bo italijanske, efektua kakor francoske in — kratka. Turiddu in Santuzza si povesta na kratko v prekrasnem, melodičnem, na interesantni harmoniji slonečum duetu, kar je ob-čiuHtvu treba vedeti, isto tako Santuzza in Alfijo, in še hitreje poravnata Aih.o in Turiddu, kar imata poravnati, Preveč bi trdil, kdor bi rekel, da tei operi ni primere. To je kompromis, skleucu mej talentiranim umetnikom iu veliko publiko, iu ta je umetniku zanj od Brca hvaležna. Pri dslava te opere, vzprejete a pristnim, ki-pečini entuzijazmom, je bila izborna iu pomeni veli-kaiirik, od nikogar pru'akovun napredek. Take pred -Stave se ni sramovati uobeuemu provincijalnemu gledališču; nanjo smemo biti ponuBni, tembolj, ako uvažujeuio velikauske zapreke, s katerimi se je boriti. Največje, nevenljive zasluge si je za ta večer pridobil neumorno in požrtvovalno delujoči kapelnik gosp. prof. Gerbič, ki nam je iz nič ustvaril slovensko opero. Cavalleria je v vseh malenkostih tako točno in precizno študirana, da je za to izreči g. Gerbiću posebno priznanje. Dame, gospa Ger-b i e u v a, gospdč. Daneševa in gospdč. Nigri-uova so aiBolvirale svoje uloga jako dostojno in vse hvale vredno, zlasti pa je gospa Gerbićeva tako v petji kakor v igri, sosebno v velikem prizoru z Alfljom, res krasno uspevala. Gospod Fedvcz-kowBki je bil v petju, v igri in v maski uzoren , gred kratkim imeli smo v naši nuli fari, hvala Bogu, lep mir, kajti nikogar ni bilo, ki bi bil hujskal in umetno delal stranke. Jadikovali smo čez visoke davke in slabe letine, politiko, tudi domačo, pa amo pustili pri kraji. A kakor je na svetu vse minljivo, tako zginil je tudi naš mir Gospod, kateri je bil poslan mej nas kot označevalec miru in sprave, pričel je z novim letom sejati prepir. S prižnice jel je hvaliti „Domoljuba" ter pozivati faraue, naj se pridno ua-ročujejo na ta list. No tega bi na sebi našemu go-Bpodu gotovo še ne mogli v zlo šteti, pač pa je bilo nepošteno in nepravično, da je zabavljal pri tej priliki čez druge slovenske časopise, češ, da so protikatoliški. Z nepoštenimi sredstvi se pač tudi za najboljši katoliški list ne sme agitirati. Zelo neumestno priliko izbral je ta naš gospod tudi za agitacijo glede* udanostne izjave. Spravil je namreč stvar na dan pri izpraševanji za ve-1 i ko nočno s p o ved. Tu trdil je, da to le vse sosednje občiae sklenile take isjave in le naša še ne ; to pa -tudi ni resnica, kajti naša eejbližnja sosednja občina Uranšica vsaj takrat še ni bila sklenila nobene izjave, pač se je pa pozneje tudi tam jela stvar spravljati v tir od prav nepoklicane roke. To so bile tedaj predpriprave. Dn< 26. p. m. pa prinese v občinsko sejo nenadoma občinski odbornik, ki je ob jed ne m farni in ežnar, 4e spisano izjavo v kuvertu. Od kod, si vsak lahko misli. Kot zadnja točka dnevnega reda prebrala bo je ta izjava, katere ost je seveda, kakor povsod, naperjena zoper .Slov. Narod" in .Rodoljuba". Slučajno predložila se je -ta izjava v podpis najprej občinskemu odborniku F. K.-u, kateri se je pa odločno izrekel, da tega ne podpiše, rekoč: Jaz pripoznam gospoda knezoškofa kot našega višjega duhovnega pastirja in sem mu pokoren v vseh verskih rečeh. To sem tudi vedno pripravljen podpisati. Domačih listov pa po svoji vesti ne morem kar tako obsojati, ker berem le jednega („Rodoljub") in v njem nisem našel še nič protiverskega; drugih listov pa ne poznam in zato tudi ne morem soditi o njih vsebini, je li slaba ali dobra. Tako je govoril mož — poštenjak. Nekateri občinski odborniki ho potem, boječ se zamere, ven-der podpisali njim nerazumljivo izjavo, tiste ki ne znajo pisati (in teh je večina), pa je podpisal navzoči sluga c. kr. okrajnega glavarstva, kakor tudi jednega, ki s a m zna pisati. Umljivo pa je, da človek, kateri sam ne zna pisati, tudi ni sposoben, da bi sodil članke „Slov. Naroda" in faktum je tudi, da nekateri naši možje tega lista še nikdar v roki niso imeli — ker sploh listov žalibog ne čitajo. Tistega moža, ki ni hotel podpisati, pa so potem še prigovarjali, da naj le podpiše, češ, da zaradi tega „fronki" ue bodo nič večji in da gre sploh le za to, da se g. župniku ustreže. Mož pa je ostal trden. — V nedeljo dno 29. p. m. pa se je potem zopet iz prižnice stvar zabelila. Tako se je tedaj pri nas .izkunštovala" izjava in tako delalo se je in se dela tudi drugje. Mi od Brca obžalujemo tak boj, ker vsled takih stvarij trpi le ugled cerkve in domači i g. duhovnikov, ki se v dosego udanostnib izjav ne poslužujejo vselej posebno lepih in dostojnih sredstev. Kdor hoče uživati ljubezen in spoštovanje, ta ne sme širiti sovraštva do bližnjika in kdor seje veter, ta bo žel vihar! K. — Domače stvari. — (O fa 1 z i f i k a t or j u „S I o v e n č e ve m".) Pod tem /aglavjem priobčila je „Ediuost" tri daljše članke, v katerih jako temeljito osvetljuje drzno falzifikovanje pravih načel katoliške vere po zloglasnem „Sloveučevem" Člaokarju in obrekovalcu Liga + 1. — Vestno čitanje teh člankov priporo-ftamo zlasti onim, ki še niso sklenili svoje sodbe o tem žalostnem možu. — (Slovenska predstava) v deželnem gledališči bode v soboto dno 11. t. m. Ker zaradi obrtniškega plesa nikakor ni mogoče prirediti za ta večer ponavljanje tako sijajno in častno uspele opere „C a v al I eri a r ust i ca na", v kateri svira skoro vsa vojaška godba (36 mož) in tako ustreči občni želji občinstva, ponavljala se bode na mnogostransko željo „ValeuBka svatba", ki je pri prvi predstavi dud 28. ianuvarja pokazala svojo privlačno moč tudi na sloveuskem odru. Ker so za ostali del gledališke sezone stavljeue v r ipertoir poleg repriz opere tudi še nove igre in spevoigre, katere bodo izpolnile v s o sezono, bode druga predstava efektnega igrokaza „Valenska svatba" /udu ja v tej sezoni. Opozarjamo torej na to vse rodoljubno občinstvo, posebno jia rodoljube z dežele, ki žele* videti to senzacijoneluo dramatično delo, katero se je tako dovršeno predstavljalo na našem gledališkem odru. P. n. najemniki lož naj blagovolijo oprostiti, da se je stavila tudi druga predstava „Va-leuske svatbe" na par dan, a, kakor rečeno, ui bilo drugače mogoče radi ostalega repertoira. Dramatičnemu društvu bode za prihodnje gotova skrb, da bode tudi v tem oziru ustreglo želji p. n. najemnikov lož ter umestilo reprize tako, da bodo jednako razdeljene predstave na pare in nepara dni. — četrtek 16. t. m. ponavljala se bode „Cavalleria rusticana" ter nedeljo 19. t. m. zadnjikrat v te? sezoni pela narodna opera .Teharski plemiči". — (,L a ibacher Zei tnog" in s l o v e n sko gledalifiče.) Že lf i v gledalsko pisarno in zagledal svetnika dr. VVlaRsakn, znćel ga je psovati in del s stolom v roki n.-< i njega Svetnik, ki je bil baje Hvarjen, po tegnii je iz žepa takozvani „todtseh iger" in udaril pevca večkrat po glavi, da je Sommer ves krvav se zgrudil na tla. Direktor in člani disciplinarne ko-niiMie si niso vedeli drugače pomagati, nego da so pozvali ogojegasce, katerih ie res prihitelo gest, ki so odvedli Sommerja domu, kjer se zdaj zdravi. Ranjeni pevec toži zdaj Bvetnika dr. VVlassaka pri sodišči Povod vsej tej aferi ie baje soproga Som-merjeva, ki je z svetnikom AVlasnakom ljubkovala, za kar je zvedel Sommer in se je torej hotel maščevati. Telegrami ..Slovenskemu Narodu" Dunaj 8. februvarja. Cesar potrdil od deželnega zbora kranjskega skleneni zakon o ustanovitvi nove občine Rudnik in nje izločitve iz občine D ob run je. Praga 9. februvarja. Predvčerajšnjim bili v seji nemškega odseka deželnega šolskega sveta viharni prizori. Zastopnik mesta Prage, Heinrich, protestoval slovesno zoper napade na mestni zbor Praški, kateremu se je očitalo, da nalašč ne skrbi za nemške šole v Pragi. Heinrich predbacival predsedniku pristranost. V mestnem zboru Praškem bila vsled tega velika debata. Dr. Julij Gregr predlagal, naj se pošlje posebna deputacija k namestniku, da protestira zoper dogodbe v nemškem deželnem šolskem svetu. Pariz 9. februvarja. Včeraj interpeliral je v zbornici posl. Groussatradi ustavljenega postopanja zoper nekatere, v panamsko afero zapletene poslance. Debata bila je jako rezka; znamenit zlasti govor Cavagnacov, kateremu pripisujejo vsi listi veliko važnost. Splošno se sodi, da je s tem govorom Cavagnac oglasil svojo kandidaturo za predsedstvo republike. Konservativni listi trde, da je stališče ministerstva popolnoma podkopano. „Figaro" pravi, da bi moralo ministerstvo od. topiti in se umakniti drugemu, katero bi se upalo razpustiti parlament. Poslano. Poročevalcu iz Moziria na Štajerskem v 18 flt „Slovenca" z dne 23 januvarja 1. I. bod i povedano, da aem pri občnem zboru tuknjšuje čitalnice na-Bvet, da se opusti „Slov. Gospodar", stavil |az sam in se je to tudi vsprejelo. Novoizvoljeni g. tajnik m k temu nasvetu niti besedice sjiregovonl in ko bi |o tudi bil, iako bi vendar nitgov glas ne bil odločilen niti na jedno, niti na drugo stran. Opustil Be je pa razven „Gospodar|aH tudi še — neki drugi slovenski list. Zato |e pa čitalnica pristopila k .Matici brvatskiu, deloma da tako tudi mi podpiramo hrvatsko slotBlvo, kakor podpirajo Hivatie nsše, deloma pa tudi, da nudi svopm ud«.m Ugodno priliko, ne uriti in privaditi |eziku brat-sk»jga nam naioda. Mi pa smo že toliko samozavestni, da vemu kaj m zakaj delamo tako, ter v tem oz.ru no potrebujemo in ne vsprejmemo od drugod prav nikakih naukov in nasvetov Tudi v odbor bodemu menda smeli voliti kogar hočemo, ne da bi nam bilo poprej še treba pri g. poroče vaicu prositi milostnega dovoljenja. Toliko v pojasnilo - pa brez zamere, gospodu dopisniku od Drave. Alojzij Goričar, veleposestnik in predsednik čitalnice v Mozirji MeteorologiČno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. febr. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 739 3 mm. ' 36 H m n > 735 5 mm —110 C o 6 C 08 C brezv. al. zah. al. zah. megla obl. obl. 4 70 mm. snega. Srednja temperatura —32 , za 2*8° pod normalom. ^>-u.n.sijsl3:£L Toorza dDe" 9 februvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta . . gld. 98 80 — gld. 98 75 Srebrna renta .... . 98 40 — „ 98 40 alata renta...... . 117 35 — „ 117 25 5°/0 marčna renta ... , —*— — „ 10180 Akcije narodne banke . . . 998-— — „ 993*— Kreditne akoije . . , 42250 — , 322 60 London .... , 12075 — „ 120-90 Srebro ...... , —*— — „ —•— Napol. . ; 9 PIV, — „ 9-617, C. kr. cekini...... 570 — , 5 69 Nemške marke . . 59 22Vi — B 59-22»/, 4 državne srečke iz 1. L8&4 . 250 gld. 147 gld. — k.. Državne srečke iz 1. 1864 . , 100 „ 194 , 50 , Ogeraka zlata renta 47„ ....... 114 , 55 f Ogeraka papirna renta 6*/........101 . 90 r Dunava reg. srečke ft°/0 • • • 10ft gld. 130 w 50 . Zemlj. ob«, avstr. 4'/t°/0 »lati zast. listi . . 118 „ 80 r Kreditne srečke......100 gld. 193 , 50 , Rudolfov« arećke...... 10 „ 25 , — „ Akcije anglo-avstr. bauke . . . 120 . 151 , — , Tramway-drnst. velj. 170 Kld. a. v. . . . . 243 „ 50 - 13 AGGI EVA se dobiva pri A. Ntaeul-u. zabela za Julie (21) (133—2) pošteno in izobraženo, ini-*- ne m komMIiio in proda- jalnlco. — Več bh izvč v npravništvu „Slov. Naroda". Pri tvrdki >I. Gorisek na l£s«l< i vzprejme ae takoj (128—2) trgovski pomočnik z dobrimi sprirevali za trgovino z mešanim blagom. Učenca vzprejme podpisanec v trgovino z mešanim blagom. (130—2) Ferd. Hlebš v Kranji. ♦♦♦♦♦ j Naravna flalraatinska mi \ t j rumenu, črna in temnordeča „šiler" priporoča + ♦ )><> jako nizki ceni f s Hlarin Nadilo, j ♦ ('j-j—9) vinotržec v Logatcu ♦ ♦ Za dobro in točno postrežbo jamči se. ♦ C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. —---- . - — ■ ■' .-------S. - 1 _ ■ ■ ■ , ■ ==3Sg=*SSSS- Izvod iz voznega reda •veljavnega od 3.. oktotera 3.S 92. Nastopno omenjeni pri hajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem cara. Odhod lz Ljubljane (juž. kol.). Ob 0. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dnnaj. Ob H. url 66 min. predpoldne oaebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 min. popoldan oaebni vlak na Trbiž, Be« Ijak, Celovec, Kolnograd, Inomoat. Pariz, Line, Idchl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, I)razdane, Dunaj via Amatetten. Prihod v L1 ubijano (juž. kol.). Ob 7. url lO min. zjntraj osebni vlak lz Dunaja via Amatetten, Draždanj, Prage, Franco vib varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograds, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Fransens-feste, Trbiža. Ob 4. url 66 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pontablja, Ti bita. Ob B. Url 37 min. zvečer oaebni vlak iz Dunaja, Ljnbna Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod lz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. url 16 min. zjutraj v Kamnik, ii 2. ,| 10 „ popoldne v Kamnik, i, 7. ,, OO ,, zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. url 36 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11- „ 06 „ dopoldne iz Kamnika. „ 8. ,, 20 ,, zvečer iz Kamnika. Srednje-evropejaki čas je kraj nem u času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—28) ^2a,z.p r ©c3.a,j strm. domače tropinsko žganje po liitjtšlžfi ceni. Androj Šinigoj (131-2) hI. 148 v Dorubergn pri Gorlel. Izpraznjeno potovalno mesto. Pri avstrijski zavarovalni družbi prve stopnje, ki je tudi čislana izvanredno v slovenskih jezikovnih pokrajinah in katera ima zaupanja, naatopiti je mesto potovalnega zastopnika (akvizicijski komisar) za slovenske jezikovne pokrajine. Inteligentnemu in dostojnemu možu v starosti od 25 do 40 let, neoženjen, zdrav in trden, ki je slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen in zamore dokazati neomad-ževano predživljenje in popolnoma urejene denarne razmere (kavcija), ponuja se, če dobi to meBto, kateremu bi se mornl posvetiti izključno in neprestano, za kar bi dobival stalno plačo in posebne nagrade, prilika, da si ustvari pri primerni porabljivosti in odličnem zadržanji gotovo in Btalno službo, ki je združena s pravico do umirovljenja. (117—2) Oglase naj se pa samo take osebe, ki morejo zadostiti VHein tem zahtevam, katere rade potujejo in imajo trdno voljo, njim stavljenim nalogam z |edaako marljivostjo in posebno vztrajnostjo zadovoljiti in Be tako vesti, da ni n«| uuaiij nckh očitanja in kateremu so ltra|i mani, katerih pokrajino bi prepotoval. Lastnoročno, ueinsko in slovensko pisane prošnje, katerim naj se prilože prepisi spričeval in „reference" poslati je pod y*u ..£01. 191** v Grad««, poste restante. KARL TILL Ljubljana, Spitul.sk«> ulice št. 10. Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, škripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, niilimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležnice, beležue tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čo- p đ piči, portfeljni klinci, preparacijski zvezki, m (1024) strgalni gumi. III. (22) Novo! Novo! V Ant Zagorjan-ovi Knjigotržnici v Ljubljani dobivajo se ravnokar na svitlo prišlo (lti6> Gestrinove pesmi po 80 kr., elegantno vezane po 1 gld. 30 kr., po pošti 5 kr. več. Jurčičevi zbrani spisi 11 zvezkov, zvezek po 60 kr., vezan po 1 gld. „Slovensko gledališče" s 4 podobami po 1 gld., lopo broširano 1 gld. 20 kr., elegantno vo/an po 1 gld. 50 kr., po pošti lO kr. voč. Št. 2432. (159—1) I)n»5 23. januvarja letos ugriznil je neznan pes pri Štepanskem mostu neko žensko in poznej« med potjo skoz Btepanjovas, Gorenjo in Spodnjo Hrušico, Bizovik in Dobrunje, napal še druge ljudi ter ogrizel več psov , potem pa zginil brez sledu v gozdu pri Orlah. Ker je ta pes zeI6 sumljiv vstekline, odredilo je že c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani za zgoraj imenovane vasi pasji kontumac, podpisani mestni magistrat pa ukazuje na podlagi postave z dne 29. februvarja 1880. L, drž zak št. 35., da smejo od denašnjega dne naprej 3 mesece v Ljubljanskem mestu psi le s trdno torbo, ki grizenje popolnoma zabranjuje, okoli letati, ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi, ki bodo prosto, brez torbe, ali s torbo napravljeno samo iz mehkega usnja, ki grizenje ne zabranjuje, okoli letali, bodo se polovili ter pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bode postopalo po dotičnih postavnih določbah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 6. februvarja 1893. Župan: Grasselli. Izdajatelj iti udgovorni urednik: Josip No! I i. Laatuiuu in tisk „Narodne T »karnew