271. Stevilh-a.
V Ljubljani, v teb, Z5. novembra 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski Narod* velja-
v Ljubljani na dom dostavljen: *e!o leto......c   K 24 —
pol leta........ 12-—
četrt leta .«•••• 9 6-aa mesec   • •••••   .  2-—
v upravniitvu prejeman: celo leto K 22*—
pol leta........II*-
četrt leta'.......5*50
na mesec • l*flO
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, frointitroi Knallova nlloa it. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Iskala vsak dan zvečer lsvzasnil nedelfe In praznik«.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vio* za dvakrat po 14 vat, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravnlstvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L i #U to je administrativne stvari.
——. Posamezna številka velja 10 vinarjev. —
Nt pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Uorodna tlakama" telefon it II.
.Slovenski Narod
ta Avstro-Ogrsko?
celo leto....... K 25-
pol leta .  »••••« » 13 —
četrt leta . 6*50
na mesec - 2*30
• velja po poŠti:
za Nemčijo: celo leto   . ,           . K 3fr-za Ameriko in vsa druge aelele: celo leto ......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali snimka, Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflo va ulica it 9, telefon it 85.
Pred volitvami.
Bližajo se dnevi deželnozborskih volitev, dnevi tistih bitk, v katerih se odloči, ali ostane na Kranjskem klerikalna strahovlada ali pa nastanejo boljše razmere.
V ponedeljek, dne 1. decembra, je poklicana splošna volilna kurija, da voli enajst poslancev. To splošno kurijo so ustvarili klerikalci samo v ta namen, da bi delavstvo ne dobilo nobenega zastopnika v deželnem zboru in da klerikalci res ne marajo nobenega delavskega zastopnika v deželni zbor, to pričajo njihovi kan-didatie. Med enajstimi kandidati za to kurijo je en sam kmet, poleg tega pa en obrtnik, en zdravnik, en učitelj, en advokat, en kapitalist, en profesor, en mežnar in trije fajmoštri. To pa so ljudje, ki so zmožni in poklicani zastopati delavske in kmečke interese! Zdi se, da so klerikalci pri Dostavljanju teh kandidatov posebno mislili na to, kako bi jedru volil-cev v splošni kuriji pokazali svoje sovraštvo in svoje zaničevanje.
Nasproti klerikalnim kandidatom stoje možje delavskega ali kmečk. stanu in možje, ki so po svojem poklicu zmožni kar najuspešnejše zastopati koristi delavskega in kmečkega stanu. Neodvisni kandi-datje so možje, ,s katerimi se klerikalni kandidatje še primerjati ne morejo.
Kdor voli po svoji pameti in po svoji preudarnosti, temu izbera ne bo težka, ta bo veselega srca glasoval za protiklerikalne kandidate.
Volitev iz splošne kurije je največjega pomena za sestavo prihodnjega deželnega zbora.
Kdor želi, da bi nastale v deželi ugodnejše razmere, da bi bilo konec klerikalnim krivicam in nasilnostim, ta si mora biti svest, da se pri volitvi iz splošne kurije najprej lahko doseže.
Klerikalci so imeli v bivšem deželnem zboru malenkostno večino. Nič posebnega bi ne bilo, če bi to večino izgubili, če bi ji bilo pri volitvah vzeto toliko glasov, da bi v prihodnjem deželnem zboru nobena stranka ne imela sama večine, tako da bi ob-
veljalo samo to, na kar bi se združile vse stranke.
Najprej se da to še doseči pri volitvi iz splošne kurije, ki bo volila v ponedeljek. Nihče ne more tajiti, da je proti klerikalni stranki zavladala v deželi velika nevolja. Slabo gospodarstvo te stranke je to v prvi vrsti provzročilo. Volilno gibanje na deželi je tako mogočno, kakor ni bilo še nikoli in prav lahko se zgodi, da učakajo klerikalci zasluženo kazen ter izgube nekaj mandatov.
Ne udajamo se nikakim pretiranim iluzijam, ali to je gotovo: najmanjši uspeh protiklerikalnih kandidatov bo za bodoče razmere v deželnem zboru največjega pomena. Že če izgube klerikalci en sam mandat, bi bil ta zanje občuten poraz, ki bi imel dobre posledice na dež. zbor, kaj šele če bi izgubili več mandatov.
Življenje na Kranjskem je postalo vsled klerikalne strahovlade naravnost neznosno. V gospodarskem oziru hira vse, v narodnem oziru nazadujemo, v kulturnem in socijalnem oziru ni nobenega napredka in družabno življenje je popolnoma zastrupljeno. Vse to je posledica tega, da vlada v deželnem zboru ena sama stranka, da imalo klerikalci sami zase večino, tako da se jim ni treba nič ozirati na druge stranke in da lahko delajo kar hočejo. A to je gotovo: dokler bodo klerikalci absolutni gospodarji v deželi, dotlej se razmere ne bodo zboljšale, dotlej bo vedno slabše v vsakem oziru. Razbiti to strahovlado in ustvariti srečnejše razmere, to je velika naloga bližajočih se deželnozborskih volitev in prve bitke se bodo bile v splošni kuriji dne 1. decembra. Če stori vsak svojo dolžnost, potem ne more izostati uspeh.
Lampe, Šusterlic in Tscher-raafc.
Pritiikavčki v deželnem dvorcu se že zopet zaganjajo v mene. Kako so vendar nerodni! Vedo, da imam itak dela čez glavo, lahko bi se tedaj veselili, če jih puščam v miru. Pa ne! Jih že zopet zlata žilica srbi, tista zlata žilica, ki se je rodila iz imenit-
nih, zapeljivih, udobnih blazin deželnih avtomobilov. Ni dolgo tega, kar sem privoščil klerikalnim mandarinom zasluženo lekcijo in bil sem mnenja, da bo vsaj za nekaj časa zaleglo. Danes jih zadnjič posvarim, naj se ne spuščajo v polemiko s Človekom, ki mu niso kos. Nisem ošaben in ne vsiljujem se nikomur, a prišel sem do spoznanja, da so hvaljeni in čislani talenti klerikame gospode prav piškavi in v svesti sem si, da mi komaj eden izmed njih sega do komolca. Bodite tedaj previdni, oj pritiikavčki! Da vam ne bo treba tarnati in jadikovati, če mi enkrat poide potrpežljivost in če priobčim resnice, ki sem jih doslej zamolčal v pretirani dobrosrčnosti. Kedar mi bo vzrojila kmečka kri in ko vdarim s težko belokranjsko pestjo, takrat bo mnogo solza teklo v ljubljanske kanale. Še enkrat vas svarim!
O gospodu dr. Lampetu ne bom veliko govoril. Čim intenzivneje sem razmišljal njegovo elektriško akcijo, tem manj sem našel v njej zdrave logike in razumnosti, da ne rabim po nemarnem besede »talenta«. Pred zvedavim očesom opazovalca gine-va legendarna njegova nadarjenost liki marčni sneg pod pomladanskim solncem. In slednjič ne preostaja drugega, nego kupica umazanih saj. Ta strah je znotraj votel, zunaj ga pa ni za perišče. Čim praznejši in lažji je balon, tem višje se dviga. Pod seboj pa nosi lično ladjico, v koji poseda gospod dr. Ivan Šuster-šič.
Visoki ta gospod se je osmelil žaliti me v deželnem zboru kranjskem. Nisem potomec visokorodnih kraških baronov, ne kleca mi tenko koleno in nad seboj ne čutim one krvoločne leskovke v roki energičnega deželnega glavarja, o koji leskovki je pisal zanimivo pismo g. sekčni načelnik pl. Bubna, ko je užival sveži rakovniški zrak v lepi dolini Mirne. (Schloss Kroisenbach in Krain.) Zatorej dobro vem, da se ne bojim povedati svoje sodbe o vrhovnem poglavarju gospodujoče večine v »deželnem« odboru kranjskem. Spoštujem gospoda doktorja, v kolikor me v to primorajo državni osnovni zakoni in paragrafi kazenskega prava. Ne imponuje mi pa ne. Odkrito
priznavam, tista Tomaževa žlindra me danes še moti. Ako mlad politik pričenja karijero svojo s prodajanjem 16odstotne žlindre, ki se ponuja kot lSodstotna, potem že zamajem z glavo. In razkosavanje velepose-stev je sicer dobičkonosna stvar, a vendar si lahko človek predstavlja vsaj v fantaziji snažnejšo pot do zaslužkov. Da pisarna gospoda pravnega zastopnika »Ljudske posojilnice« zaračunava zelo visoke račune za posredovanje, je znano, pa to gre z drugim. Da pa isti zastopnik »Ljudske posojilnice« v svoji lastnosti kot deželni glavar in zaupnik krona v deželnem zboru podaja svečane izjave o deželnih garancijah za zavod, ki ga zastopa, to se mi zdi nedopustno. Deželni glavar kranjski ne sme biti konzulent denarnega zavoda, vsaj takrat ne, ko govori pod lestenci deželnozborske sobane.
Žal mi je, da nisem v stanu presojati in ocenjevati njegovih zmožnosti, v kolikor naj bi se iste udej-stvile v uradni pisarni gospoda deželnega glavarja. Obračam se z vljudno prošnjo do gospodov županov in občinskih predstojnikov kle-l ikalnega mišljenja, naj mi v tem oziru pomagajo. Kajti ni izključeno, da je le eden ali drugi izmed njih kedaj dobil v roke akt, lastnoročno podpisan po načelniku deželne uprave. Danes še ne morem o tem vrašanju eovoriti. Par milostno podeljenih av-dijenc in predsedovanja v deželnem zboru, kjer se mož odlikuje po izredni nepristranosti in nežni deviški rahločutnosti nasproti naprednemu časopisju,   naj tu ne pride v poštev.
Nisem si prav na jasnem, kaj da je imel v mislih gospod F. pl. isuklje, ko je v lanski svoji brošuri dejal mačku — falot in o deželni upravi sledeče: »Kar se tiče glavarja, si dežela Kranjska ne more privoščiti na čelu avtonomne uprave zgolj reprezentativne osebe, za to je presiro-mašna.« A menim, da je bil to pot kratkoviden. Komu naj bi se bilo tudi sanjalo, da bo dežela Kranjska kedaj tako bahaško »reprezentovana«!
Naj se mi ne govori o visokih odlikovanjih, o komturnem križu z zvezdo in podobnem. Svojčas se je pač menda eden ali drugi čudil, kako da pride gospod  doktor do rdečega
traku, ki mu tako neprisiljeno leze izpod suknje čez kratki vrat, kadar se kaže velerodni gospod ob slovesnih mašah ponižnim očem zbranih dostojanstvenikov. A odkar se z istim redom ponaša gospod Ludvik RiedI, lastnik zloglasne nočne kavarne dunajske, gospodar kljunačic iz nemoralne Koroške ceste, od tedaj se sploh več ne čudim. Nil admirari! Toliko pa vem, če moj glas ne ostane vpijoč v puščavi in če najdem le količkaj opore pri naprednih možeh, potem gospod doktor ne bo več klatil zvezd in kmalu bo konec njegove glorije, ki meni prav nič ne imponuje.
Na vrsto pride tretji velemož. Dne 17. septembra t. I. bralo se je v »Slovenskem Narodu« iz mojega peresa to-le: »Veliko se je tačas ugibalo in pisalo, od kod da je g. inženir l. Tschermak dobil svoje gradivo, oz. po čegar naročilu da je isti spisal svoja članka.  Obrnil sem se takrat
do gospoda prof. Birka.....naj m»
pomaga v tej zadevi. V odgovor dobil sem . . . pismo, ki ga skrbno hranim in iz katerega je razvidno: da kakega inženirja I. Tschermaka ni med živimi in da se je dotična razprava rodila v beli Ljubljani. Povsem utemeljeno sodim, da sta avtorja imenovanih člankov gg. dr. Lampe in ing. D. Sernec . . . Živa priča v prilog moji sodbi je veliko veselje, s kojim se opetovano omenja baje neplodno »vodno zborovanje« v Solno-gradu marca meseca 1909. Gosrod dr. Lampe menda ni mogel preboleti nevesele zavesti, da na istem zborovanju zastonika kranjske dežele (dr. Lampe in Eugenius Jarc) nista zinila besede. Le tako si razlagam škodoželjnost avtorja. Deželni stavbni urad ni bil obveščen o dobri volji ljubljanskih tehniško znanstvenih pisateljev, zato se je branil poslati redakciji praškega lista, — le-ta je namreč blagohotno posredovala v tajni tej zadevi — zaprošenega gradiva. Tako je prišlo, da sta se pisatelja volentes — nolentes morala omejiti na že objavljena poročila deželnega odbora kranjskega, oz. na razprave našega deželnega zbora itd. . . .«
Gospodje botri, ki oficijalno ku-mujejo dnevniku, izhajajočemu v Ka-
LISTEK.
(Miih miši.
Povest iz sedanjosti. Spisal L. C.
(Dalje.)
XXXIX.
Ne! Z vami skupaj možno
ni živeti. Aškerc: Atila v Emoni.
Marjetica je takoj povedala svojemu bratu Ivanu, da je materi odkrila njegovo razmerje do cerkovni-kove Leniče in da jo je na vse mogoče načine prosila in nagovarjala, da bi mati dala privoljenje k ženitvi z Lenico, da pa mati na njena odkritja ni rekla prav nobene besede. Marjetica je bratu tudi še povedala, da se je mati takoj nato napravila in odšla iz hiše, najbrž v župnišče, da se z župnikom posvetujeta v ti stvari.
Ivan je bil zelo neprijetno presenečen, ko je iz ust svoje sestrice slišal, da se je njegova mati zopet zatekla v župnišče, ker je bil v dno svoje duše prepričan, da se v žup-nišču zanj ne bode zvarilo nič dobrega. Bal se je celo, da bode mladi ?upnik, čegar zavratnost je vedno bolj spoznaval, še bolj podkuril in na-liujskal njegovo že itak dovolj zaslepljeno mater in da bode moral v
posledici župnikovega hujskanja s materjo imeti še boje in nastope, predno bode dosegel svoj končni cilj, da pripelje svojo ljubljeno Lenico na svoj dom kot ženico in gospodinjo. Popolnoma se je zavedal, da njegova mati ne bode kar meni nič tebi nič privolila v njegove ženitev, ker je kot konosna kmetska žena iz boljše hiše zastopala stališče, da mora nevesta, ki bo prišla k Novakovim, prinesti k hiši tudi precejšnjo doto. V tem oziru je poznal svojo mater in je vsled tega pričakoval tudi od njene strani odpora proti njegovi nevesti Leniči. Vendar pri vseh ljudeh poznana kot marljivo in pridno dekle, katera bi v svojih pridnih rokah prinesla pač najlepšo in tudi največjo doto k hiši. Zadeva s kaplanom Čukom, v katero se je njegova mati že tako strastno zagrizla, je pa nedvomno zelo poslabšala Ivanov up, da bode svojo mater pripravil do tega, da bode privolila v njegovo ženitev z Lenico. Prepričan je bil, da ga čakajo v tem pogledu še težki boji z materjo, ki bode hotela tirati kaplanovo zadevo do skrajnosti in ki bode radi nesrečnega kaplana morda tudi odrekla svoje privoljenje, da vzame Ivan v zakon Lenico. Vzlic vsemu spoštovanju in ljubezni do svoje matere je pa mladi gospodar sklenil, da bode nasproti svoji materi tako v kaplanovi zadevi ostal neomajan, ker bi sicer grdo grešil zoper pošteno ime svojega pokojnega vzor-očeta, kakor tudi v zadevi
svoje neveste Leniče, ker bi bil sicer nevreden tako poštenega dekleta. Nikakor se ni veselil bodočih bojev s svojo materjo za pošteno ime svojega očeta in za svojo življensko srečo, vendar je bil trdno odločen, da hoče v obeh zadevah postopati kot mož in kot mož tudi te boje dokončati, čeprav bi prišlo do žrtev.
Zelo se je pa začudil mladi gospodar, ko ga je njegova mati takoj po povratku iz župnišča poklicala v svojo sobo, češ, da mora nujno ž njim govoriti. Še bolj se je pa Ivan začudil, ko ga je mati sprejela precej prijazno, ker je pričakoval vse drugačnega sprejema. Po vstopu Ivana je mati takoj rekla svojemu sinu:
»Marjetica mi je danes zjutraj povedala, da si za mojim hrbtom že izbral novo gospodinjo in da si izvolil za to cerkovnikovo Lenico. Ne rečem, da bi cerkovnikova Leniča ne bilo pošteno in pridno dekle, vem pa, da ji cerkovnik ne bode mogel šteti nobene dote in dati nobene bale, ko bode odhajala od njegove hiše. Naša hiša, h kateri misliš pripeljati Lenico, je sicer trdna hiša; ta trdnost bode pa precej trpela, ko bodeš moral šteti očetovski odpravek svoji sestri Marjetici, kar se bode skoro zgodilo, kakor veš, ker se bode Marjetica v najkrajšem času poročila s Stankom. Ker ni toliko gotovine pri hiši, bodeš moral tedaj iskati de-dar na posodo. Nadalje tudi veš, da imam dobiti od tebe kot prevzemni-
ka zapuščine tudi še jaz voljenih 10.000 K, da ne govorim o izgovorjenem svojem poboljšku. Danes te ne tirjam za to volilo in poboljšek, vendar za bodočnost ne moreva ne ti, ne jaz vedeti, če se to ne bode zgodilo. V tem slučaju si bodeš moral preskrbeti novo posojilo, da bodeš mogel mene izplačati. To so suha dejstva, s katerimi bi moral kot trezen in razumen gospodar računati. Na ta dejstva gotovo nisi mislil, ko si izbiral svojo nevesto. Želim ti le kot mati, da bi se nikdar ne kesal, ko si volil nevesto samo po svojem srcu in prav nič po svoji pameti. Sedaj seveda hočeš od mene, da naj naknadno brez ugovora odobrim tvojo izbiro. Pripravljena sem tudi to storiti, toda pod nekim pogojem, od katerega je zavisna moja privolitev in katerega bodeš moral izpolniti, ako hočeš, da bodeš stopil v nameravani zakon z blagoslovom svoje matere. Moj pogoj je pa kratko ta, da moraš, če hočeš doseči moje privoljenje za zakon z Lenco, odstopiti nepogojno od vseh kazenskih in drugih korakov proti kaplanu Urhu Čuku. To malenkostno žrtev zahtevam od tebe kot mati.«
Ivan se je kar stresnil, ko je slišal te materine besede, ker se je zavedal, da pride sedaj odločilni boj med njim in njegovo materjo. Misel na ljubljeno Lenico je govorila za to, da bi ustregel svoji materi, ker bi potem brez nadaljnega   ugovora in
odpora lahko pričel s pripravami za ženitev in z materinim sporazumom privedel na svoj dom Lenico kot nevesto. To bi bil zanj najkomodnejši izhod iz vseh teh neprilik. V istem hipu je pa vstala pred njegovimi dušnimi očmi častitljiva podoba njegovega ljubljenega in spoštovanega očeta, čegar brezmadežni spomin je mladi kaplan tako grdo opljuval na javnem shodu pred občinskimi volitvami. Ivanu se je zdelo, da ga opazuje njegov oče z žalostnimi očmi... Vnel se je v srcu Ivana Novaka silen boj med ljubeznijo do Leniče in med njegovo možatostjo, ki mu ni dopuščala, da bi za ceno dobrega imena svojega očeta dosegel privoljenje za ženitev z Lenico od strani matere, ki je bila nahujskana od strani tretje osebe, ki se je brez vsakega poklica in pravice vmešavala v njegove rodbinske razmere. Ivan je imel občutek, da bi ne imel, če se vda zahtevi svoje matere, nobene mirne ure več in da bi si celo življenje očital, da je zatajil in izdal svojega očeta. Prepričan pa je bil tudi, da bode Leniča, čim ji razloži svoje duševno razpoloženje, stopila odločno na njegovo stran.
Mati je molče opazovala svojega zamišljenega sina, kateremu se je bralo na obrazu, da bije hude duševne boje ter mirno čakala, da se sin odloči. Prepričana je bila tudi za-trdno, da mora odločba ispasti v njenem smislu.
toliški tf&fanrf ©S Efubljanlcl, lahlco vzamejo * nt* —Mfa, da imam prar točne zvette tučli v zlati matici praški. Predrmi obelodanijo zopet uvod* nike: »Delo kranjskega dež. odbora v znastnanf ocani« — iti p redno pri* znavajo; da je zanje »največje važnosti objekti vTnsi ocena znanstveni* kov«, iir piredino beležijo kako »stvarno raziiravo« o polomljenih svojih centralah nai najprvo sami poizvedo, kdo da je tisti odlični znanstvenik, čegar članke ponatiskujejo, v čegar priznanju se soinčijo naivni modrasi »Sloventčevi«. Kar sem bil v tem oziru- hotel povedati, to lahko bero v mojih člankih, kjer sem marsikaj, zanimivega' pravil. Menim, da drži.
Niti sam gospod OostinČar si ne bo domišljal, đfcr se ham jaz z njim spuščat v debato. Ako *pa je uredništvu »Slovenca« že toliko ležeče na tem* da pojasnim eno ali drugo vprašanje, tedaj naj poišče kje dostojnega človeka, ki nai zanj posreduje ter mene naprosi za potrebne informacije. Nil humani a me alienum puto, tudi moje   srce je včasih usmiljeno.
_ M. Š»
Volilni shod v Kranju.
Dr. Trillerjev volilni shod v Kranju je bil nad vse pričakovanje veličastna manifestacija naprednega meščanstva. Še pred določeno uro so bile zasedene vse tri prostorne sobe Maverjeve restavracije do zadnjega kotička, tako, da je bilo zbranih do 20O voHIcev iz vseh meščanskih slojev. Shodu je predsedoval bivši deželni poslanec in načelnik meščanskega volilnega odbora, g. Ciril P i r c, ki je obrazložil v jedrnatih besedah pomen sedanjih volitev zlasti za mestno kurijo in predstavil potem zborovalcem kandidata g. dr. Trii-1 e r j a. Le ta je viharno pozdravljen pred vsem izrekel iskreno obžalovanje nad odstopom dosedanjega vele-zasfužnega poslanca Cirila P i r c a, kateremu je sporočil pozdrav, zahvalo in neomejeno zaupanje strankinega vodstva in bivših deželnozborskih tovarišev. Potem je kandidat
dr. Karel Triller
v tričetrturnem odličnem govoru razvijal jasno sliko gospodarskega in političnega položaja v deželi s posebnim ozirom na interese mestnih davkoplačevalcev ter je ob roki bogatega materijala z neizprosno prepriče-vafnostjo razkril pogubno protlme-ščansko tendenco klerikalnega zako-nodajstva in gospodarstva. Zlasti se Se temeljito pečal z novim cestnim zakonom, z učiteljskim vprašanjem, z Završnico, državni preodkazi in s protizakonito potvorbo deželnega volilnega reda po krivi poti izpremembe občinskega volilnega reda meščanskemu voHlstvu na kvar. Dokazal je na podlagi svojih velezanimivih izvajanj absolutno potrebo vestne in stroge kontrole klerikalnega gospodarstva, ki često na stroške davkoplačevalcev zamenjava strankarske interese z deželnimi; in ker zamore v takih razmerah tako kontrolo izvrševati le naša narodnonapredna delegacija v deželnem zboru, varovali bodo meščanski volilci le svoje lastne žepe, ako povzdignejo na ščit na-rodnonapredne kandidate.
Govor je napravil na zborovalce očividno globok vtisk ter je bila potem na predlog g. župana P o 1 a k a kandidatura dr. Trillerja sprejeta so-
1---1—■      "l I     "l '   I    1   1   II-"—.    .1 IT——TB1
Na njeno največje presenečenje in ogorčenje so se pa po dolgem notranjem boju izvile iz Ivanovih prsi besede: »Ne morem mati, ne morem. Zatajil in izdal bi očeta, ako bi vam ustregel: izdal bi pa tudi Lenico, ker bi bil v istem hipu nevreden tega Čistega bitja...«
»Torej nočeš ustreči mali želji svoje matere in vztrajati hočeš pri svoji trmi. S tem si prerezal prt med nama, od danes naprej nisi več moj sin in jaz ne tvoja mati. Ti si sam pahnil svojo mater od sebe in se grdo pregrešil zoper četrto božjo zapoved. Pri takem sinu nima mati nič več opraviti.«
Na te v največji jezi izgovorjene besede je odšla Neža Novakova iz sobe.
LX. £
Ne samo ljubiti iz dna srca,
sovražiti,    Črteti tudi zna!
'Aškerc: Pesnitve.
Dr. Juri Podpečnik bi bil od silne jeze, ki ga je pograbila, ko mu je županova vdova prišla povedat, da je ostal tudi novi poskus pri sinu brezuspešen, najrajše zaškripal z zobmi. Da se nekoliko pomiri in da prikrije svoji vdani prijateljici silno jezo, ki ga je stresala, pokleknil je pred razpelo, sklenil roki in se delal, kakpr. da se je Ktopii v mol&eAr, Mi
glasno in z izrednim navdušenjem: Isioteko pa tudi nadaljni predlog istega predlagatelja, da naj izreče shod iskreno zahvalo dosedanjemu veleza-sražnemu poslancu Cirilu P i r c u. Končno je shod na predlog g. Janko S a i o v i c a soglasno pritrdil kandidaturi g. Fr. D o I e n c a iz Stare Loke v splošni kuriji, nakar se je navzoči kandidat v kratkih in krepkih besedah zahvalil in poživljal volilce, da gredo neustrašeno v boj za ljudske pravice.
Ob odhodu so priredili navdušeni volilci obema kandidatoma presrč-ne ovacije ter se razšli pod globokim vriskom napredne manifestacije, ka-koršne Kranj že dolgo let ni videl.
Naprej do zmage!
Ob koncu carovanja Ferdinanda Roburšhega.
(Izviren dopis.) Sofija, 22. novembra.
Meseca septembra je bilo, ko se je vedno glasneje jelo Šepetati v naši javnosti, da je tisti, ki je edino kriv vse velike nesreče, ki je zadela Bolgarijo meseca julija, car Ferdinand sam. Naši listi še takrat niso upali na dan s polno resnico. Vaš list pa je že takrat priobčil točne informacije o oni zgodovinski seji kronskega sveta, ko je prišlo med finančnim ministrom Teodorovom in med generali do ostrega konflikta in spopada.
V dotičnem članku: »Kdo je kriv bratomorne vojne?« je bilo med vrstami čitati, da ni glavni krivec katastrofe, ki je Bolgarsko zrušila na tla, nihče drugi kakor car Ferdinand sam.
Takrat — 26. septembra je bilo — sem dobil iz Ljubljane pismo, v katerem se je name stavilo vprašanje, ako se ni bati takšnih razkritij, ki bi lahko spravile v resno nevarnost prestol carja Ferdinanda.
Na to vprašanje sem takrat odgovoril kategorično: »Ne! Bolgarija se nahaja v tako kritičnem položaju, da ne more misliti na to, da bi situacijo še poostrila z dinastlčnlm vprašanjem!«
Tako sem odgovoril takrat, danes pa moram priznati,da sem se motil in da so se dogodki razvili docela drugače, kakor se je pričakovalo koncem meseca septembra.
Danes je v ospredju vse javne diskusije dinasdčno vprašanje.
Pod pezo razkritij, da je katastrofo ob Bregalnici zakrivil edino car Ferdinand, je bila javnost sprva tako frapirana, da se je je lotila topa ravnodušnost in resignacija. Toda ta topost in resignacija se je brzo spremenila v brezmejno ogorčenje, ki si je poiskalo duška v najostrejši kampanji proti osebi carja Ferdinanda.
»Proč s Ferdinandom!« je sprva čisto nalahko zašumelo po vsi Bolgarski, ta klic je vedno silneje naraščal, danes pa se že razlega kakor grom in vihar od prve sofijske palače pa doli do zadnje rodopske koče krik: »Doli z izdajalcem, proč s Ko-buržanom z bolgarskega prestola!«
Pa ne smete misliti, da je to razpoloženje umetno narejeno, ne, to razpoloženje je izraz prave ljudske volje.
Ves narod, vse ljudstvo brez razlike strank in politične pripadnosti zahteva glasno in jasno, da se mora car Ferdinand odpovedati prestolu ter s tem dati zadoščenje za ono ne-
pa tedaj mladi župnik molil, temveč je samo premišljeval, kako bi se posebno kruto maščeval nad Ivanom Novakom, ki mu je že parkrat prekrižal njegove račune ter mu bil sploh na potu do neomejene oblasti v njegovi župniji in občini. Da se pošteno maščuje nad Ivanom Novakom, odločil se je poslužiti se pred vsem kot sredstva njegove matere, ki mu je bila slepo vdana in ki je šla zanj skozi drn in strn. Ker je županova vdova omenila, da je sinu povedala, da je prerezal prt med njo in seboj in da pri takem sinu nima nič več opraviti, se je namenil županovo vdovo v tem njenem sklepu podkrepiti in jo nadalje še pregovoriti, da bode šla sploh od sina stran in zaeno od njega zahtevala takojšno izplačilo volila 10.000 K in vsega, doslej v plačilo dospelega poboljška. Prepričan je bil, da bode s tem prav občutno zadel svojega sovražnika Ivana Novaka, ker mu bode na eni strani s tem korakom popolnoma odtujil mater, do katere je gojil Ivan pravo otroško ljubezen; na drugi strani mu bode pa nakopal prav neprijetne gmotne neprilike in skrbi, ker se bode moral za svojo sestro in mater izdatno zadolžiti. Vse to pa še ni zadostovalo osveteželjnemu dr. Pod-pečniku, ki je hotel svojega nasprotnika zadeti naravnost v srce ... Navidezno vtopljen v molitev, je na vse strani premišljeval, kaj bi še ukrenil proti Ivajiu Novaku, xendar mu
izmerno nesrečo, v katero je tako fa-nkontiseluo spravil Dolsarijo.
Vprašali boste: Ali si bo car Ferdinand upal ustavljati tef enodušni zahtevi vsega bolgarskega naroda? Ne, tega si ne bo upal, on se bo odpovedal prestolu, ako Ima še le količka! razsodnosti!
Saj vendar ve, da sicer polaga na kocko ne samo svoje življenje, marveč tudi obstoj svoje dinastije.
Bolgarska ima mnogo fanatikov, to izpričuje že njena preteklost: Stambulovu, Borisu Sarafovu in ministrskemu predsedniku Petrovu je vpihnil luč življenja samokres v rokah, ne — zločinca, ampak fanatika.
Ne izdajam nobene tajnosti, ako povem, da se po vsi Sofiji javno govori, da se je osnovala zarotniška družba, ki se hoče maščevati nad carjem Ferdinandom in izprati njegovo krivdo, če treba, tudi s krvjo.
Javna tajnost je to, da, imenujejo se celo določna imena onih zarotnikov.
Za vse to ve tudi vlada, a ne zgane proti temu niti s prtom. Zakaj ne? Ker ve, da bi bilo to znak za splošno revolucijo, ako bi položila roko na one, ki so na slovesu, da so najboljši bolgarski patrijotje.
Minister zunanjih del dr. Gena-dijev je te dni odpotoval na Dunaj. Pravijo, da je šel tjakaj, da informira carja o položaju in mu odsvetuje, da bi se vrnil v Sofijo kot — vladar.
Koliko je na tem resnice, ne vem, to pa vem, da Ferdinand Kobur-žan ne bo več dolgo caroval na Bolgarskem. Kdo bo njegov naslednik, to je odvisno od Ferdinanda samega. Ako se bo on prostovoljno uklonil volji bolgarskega naroda, bo nedvomno zacaroval njegov sin Boris, v nasprotnem slučaju pa niso izključena največja presenečenja.
—L
Štajersko.
Iz Celja. Vest »Slov. Naroda«, da gre resno za ustanovitev državne obrtne šole s slovenskim podučnim jezikom na Sp. Štajerskem, je napravila na naše Nemce, ki bi radi vse sami imeli in Slovencem nič privoščili, tisti znani vtisk. Dr. Ambro-sitsch je napisal o tem v »vahti« uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Slovenski politiki so spravili ustanovitev slovenske obrtne šole na Sp. Štajerskem na dnevni red, ker bi ta prinesla Slovencem velikanske koristi in bi pomenjala za nemško obrt na Sp. Štajerskem smrtni udarec. Že danes se da konstatirati preplavljenje nemških (?) trgov in mest na Sp. Štajerskem s slovenskimi obrtniki in bo to še postalo hujše, ko bode stopil naraščaj iz ljubljanske državne obrtne šole v praktično življenje. S slbvensko obrtno šolo na Sp. Štajerskem hočejo naši nasprotniki uničiti nemško malo obrt po trgih in mestih.« Dr. Ambrositsch pravi dalje, da se med nemškimi nacijonalci in slovenskimi klerikalci v Gradcu nI nič o ustanovitvi slov. obrtne šole za Sp. Štajersko govorilo, pač pa da se bodo Nemci takemu načrtu z vsemi silami uprli. — Naši državni poslanci imajo priliko za hvaležno delo. Želeti bi bilo, da bi enkrat našemu narodu res kaj na Dunaju izvojevali. Mi jih ne bodemo nehali priganjati. Kar se dogovora glede obrtne šole tiče, je treba le omeniti, da dr. Ambrositsch ni nikaka vodilna oseba v šta-
vzlic vsemu duševnemu naporu do-sedaj ni prišla na um nobena izvedljiva misel. Zaradi tega se je za enkrat odločil, da bode čim hujše na-hujskal proti Ivanu Novaku njegovo mater in tako med sinom in materjo ustvaril nepremostljiv prepad. Ko je bil ta njegov sklep gotov, se je trikrat prekrižal, vstal in z nekakim žalostnim glasom spregovoril proti županovi vdovi:
»Naravnost smilite se mi gospa Novakova, da imate tako upornega in neposlušnega sina. S svojim vzglednim krščanskim življenjem pač niste zaslužili take pokore, kakršno imate s svojim sinom. Vendar pa naj vas to potolaži, da bog tepe onega, ki ga ljubi. Užaloščen sem tudi slišal iz vaših ust, da mislite svojega sina zapustiti in se od njega preseliti. Če pa pomislim, da bi nadaljno skupno bivanje pod eno streho rodilo med vama le nove prepire in še večalo sovraštvo, pa vam vašega sklepa ne morem in ne smem zameriti. Ako ste zatrdno odločeni, da greste od sina stran, potem bi vam svetoval, da se preselite v hišo, v kateri je konsum-no društvo, ker ima lastnica te hiše v zgornjih prostorih še dve prazni sobi, ki bi bili kot nalašč za vas.«
»Hvala vam lepa za vaš nasvet, katerega bodem ubogala in se še danes oglasila pri lastnici te hiše, da mi da v najem sobo. Ker imam nekaj prihrankov naloženih v hranilnici in ker bodem skromno živela, upam .da
ferskem nemškonacijonalnem tabore m torej ne more za kako pogodbo, če hi tudi obstala, niti vedeti, niti njene eventualne izpolnitve preprečiti. Spodnještajerski nemškutarji se bodo morali privaditi sčasoma misli da njihova neutemeljena in le iz prevelikega nacijonamega fanatizma izvirajoča hudobna nevoščljivost ne more vedno zabraniti izpopolnitve upravičenih slovenskih zahtev. Mi ne stremimo za nobenim uničenjem »nemških« obrtnikov na Sp. Štajerskem; če kaj znajo in če so konkurence zmožni, bodo živeli, drugače pa jih tudi za prave Nemce ni škoda, če izginejo.
Iz Celja. Onim boiazljivcem, ki pri nas še vedno pišejo k imenom poštnih uradov v slovenskih krajih tuje nemške označbe, bodi povedano, da je. došlo sem te dni dvoje pisem z naslovom: »Celje, Štajersko, Avstrija« in sicer eno iz Clevelanda v Severni Ameriki in eno iz Berolina. Kako čuden vtisk napravi na človeka, če kak Slovenec iz Šmarja pri Jelšah piše v Celje pismo in napiše gori »Cilli«.
Iz Celja. TukajŠni zobotehnik E. G. lioppe je bil pri celjskem okrajnem sodišču obsojen na 140 K globe, ker je kot samostojen zobotehnik plombiral zobe, kar smejo le zdravniki storiti.
Iz Celja. Zadružna Zveza nas prosi konstatirati, da nima jubilejna mlekarna v Št. Jurju pri njej niti 50.000, temveč le še 20.000 K kredita; to dejstvo kaže stanje mlade in krepko se razvijajoče šentjurske mlekarne v toliko ugodnejši luči.
Okrajni zastop ormoški. Iz Središča. Klerikalni listi se grozno jezijo čez »liberalce«, da so pogajanja radi delazmožnosti okrajnega zastopa razbili in pripisujejo vso krivdo Središčanom. Kdo drugi pa je odklonil pn volitvah ponujeno složno postopanje, kakor klerikalci, saj je naša lista imela veČino konservativnih kandidatov? Kljub temu in kljub zagotovilu, da, ako se naše zahteve ne upoštevajo, ne volimo mi, se je snubec za mandat v zastop zaničljivo izrazil: »To je le volilno strašilo Središčanov«. Da bo pa konec vseh zavijanj, naj sledi tukaj poročilo o pogajanjih. Dne 18. oktobra povabljena sta bila zastopnika trga Središče k polit, oblasti v Ptuj. kjer se Je njima povedalo, da bi bili klerikalci voljni Središčanom dati eno odbor-niško mesto, Nemci pa bi dobili podpredsednika, enega odbornika, (enega bi itak že morali dobiti, ker imajo v skupini mest in trgov veČino) in enega uda v okrajni šolski svet. Zraven tega še zahtevajo Nemci, da umaknemo vse vložene ugovore proti volitvam. To ponudbo sta središka zastopnika odločno odklonila. Dne 13. novembra povabil je g. okrajni glavar zastopnike vseh treh strank v Ormož. Gotovo je klerikalcem in Nemcem povedal, da Središčani teh ponudb ne sprejmejo. Pri skupnem pogajanju so Nemci velikodušno ponudili odstopiti Središčanom podpredsedniško mesto in (čujte!) še dve mesti iz skupine industrije, pač pa so vstrajali na tem, da dobijo eno mesto v okrajnem Šolskem svetu. Središka zastopnika sta s pripombo, da ne reflektirata na laskave ponudbe Nemcev, to odklonila. Predrzna pa je bila zahteva Nemcev, naj bi eden naš ud iz okrajnega Šolskega sveta izstopi (klerikalci so naglašali, da imajo tam samo enega zastopnika,
bom lahko izhajala tudi, če si moram sem in tje kaj utrgati.«
»Da bi vi, ki ste doma iz tako imovite hiše na svoja stara leta morali celo stradati, tega pa ne inorem pripustiti. Vi ste se celo svoje življenje dovolj trudili in mučili, zato tudi ne zaslužite, da bi na svoja stara leta trpeli pomankanje. Vsaj imate dobiti še iz posestva 10.000 K in doslej v plačilo dospeli poboljšek. Volilo 10.000 K in pa poboljšek vam mora sin izplačati, ker ne zasluži, da bi mu ta denar še naprej zastonj pustili v posestvu. Če bi bil vaš sin drugačen proti svoji materi, bi nič ne rekel, če bi mu ta denar še nadalje pustili; ker se je pa tako nepokorno obnašal proti svoji materi in ker je pokazal skrajno trmoglavost in neposlušnost, pa ne zasluži te dobrote in naj le iež' tako, kakor si je sam hotel postlati.«
»Vem gospod župnik, da moj sin ne zasluži nobene obzirnosti, vendar bi mi bilo zelo težko, če bi ga tirjala, ker nisem tega navajena.«
»V tem oziru sem vam pa drage volje na razpolago in uredim, če vam je to prav, to zadevo prav lahko tako, da vi ne bodete prišli prav nič v dotiko s svojim nepokornim sinom. Podpisali bodete samo pooblastilo in jaz bodem potem to stvar že tako vpeljal, da bodete brez stroškov in sitnosti prišli do svojega denarja.« Županova vdova je bila s tem sladkim nasvetom svojega župnika takoj zadovoljna in se je podpisala
kateri ne more odstopiti) in tako Nemcem prostor pripravrti. Ko sta Središčana naglašala, da ne privolita Nemcem zastopnika v okrajni šolski svet, so se pogajanja razbila. To in nič drugo je gola resnica, kar morajo potrditi vsi pri pogajanju navzoči zastopniki (če niso figamožje). Središčani pa nikoli ne privolijo Nemcem zastopnika v okrajni šolski svet, ker bi isti imel potem dvomljivo večino, oni nočejo biti podlaga tujčevi peti.
Iz Slovenske Bistrice. Z vso tr-
dovratnostjo se vzdržuje vest, da je upeljaja pristojna oblast glede nameravane likvidacije nemške hranilnice m posojilnice preiskavo. Da nekaj ni v redu, potrjuje tudi ptujski »šta-jerc«.
V Libojah je umrla v petek popoldne hčerka znanega gostilničarja Skoberneta na jeiiki. Bila je komaj 17 let stara.
V Kasazah pri Petrovčah je pogorela hiša in gospodarsko poslopje mitničarja Gorska na griškem mostu. Ker stoji poslopje blizu ceste, je vrgel najbrže kak kadilec gorečo smodko v slamo. Posestnik je bil za-varovan. V hiši ni nikdo stanoval.
Rorošho.
Ponesrečen delavec. V Glodnici se je ponesrečil pri spravljanju lesa delavec Ludvik Pustoslemšek. Padel je nanj hlod in mu zmečkal prsni koš. Pu^toslemška so odpeljali težko ranjenega v celovško bolnišnico.
Samomor. V Celovcu se je obesil v svojem stanovanju na kljuko omare za obleko 281etni oženjeni kiju-Carski pomočnik G. Vošnjak. Predno se je obesil, se je obstrelil s samokresom. Vošnjak, ki zapušča vdovo z 2 otrokoma, je izvršil samomor vsled neozdravljive bolezni.
Požar. Pri Volšperku je pogorelo deloma gospodarsko posLpje Steinwenderja. Ogenj je izbruhnil po dnevi. Bila je velika nevarnost za sosesko, ker so v bližini razna skladišča lahko gorljivih predmetov. Kako je nastal ogenj še ni znano.
Primorsko.
Volitve v cestni odbor v sodnem okraju goriškem. Včeraj so se vršile volitve v cestni odbor v sodnem okraju goriškem. Zmagala je na celi črti samostojna narodna stranka. Dobila je 7 odbornikov, nova In stara klerikalna struja pa le vsaka po enega odbornika. Isto razmerje vlada pri namestnikih. O pomenu in važnosti teh volitev bomo še poročali.
Tatvina v Solkanu. Iz krojaške delavnice 1. Vnga v Solkanu je bilo ukradeno pred nekaj časom za 1944 kron različne obleke. Kot tatu so aretirali nekega Kralja iz Štorij, ki je stanoval pri družini Čubejevi. Preiskava je dognala, da je tatvino res izvršil Kralj in da sta bila udeležena tudi zakonska Čubejeva. Kralj je bil obsojen na 3 in pol leta težke ječe, Čubejeva na 6 tednov ječe, čubej pa je bil oproščen.
Znižanje občinskih doklad za nove industrije. Občinski zastop v Tržiču je sklenil v zadnji seji v svrho lažjega ustanovljenja novih industrij, da se znižajo novim podjetjem, ki se nastanijo v Tržiču z novim letom občinske doklade na 30% državnih in industrijalnih davkov.   Ta ugodnost
na prazno polo, ki se je imela pozneje izpolniti kot pooblastilo. Ker je župnik videl, da stori županova vdova vse, kar si le on izmisli, sklenil je pa to ugodno priliko porabiti tudi v to, da doseže od nje primerno izjavo v prilog !:aplana Urna Čuka v njegovi zadevi proti Ivanu Novaku. Diplo-matično je nato napeljal pogovor nemudoma na to zadevo, še enkrat zatrdil županovi vdovi popolno nedolžnost kaplana Urha Čuka, ki je postal le nesrečna žrtev nahujskanili ljudi in potem, ko je županova vdova vsemu pritrdila, kar je mladi župnik od nje zahteval, tudi takoj spisal to izjavo, kateri je dal sledečo vsebino:
»Jaz podpisana Neža Novak, vduv^ po pokojnem Blažu Novaku, posestniku in županu v Ore-hovljah, izjavljam in potrjujem s tem iz svoje proste volje, da odpuščam gospodu Urim Čuku, kaplanu v Orchovljah, če bi bil on na volilnem shodu pred občinskimi volitvami v Orehovljah v svoji razburjenosti ah nepremišljenosti sploh izgc/oril, česar pa nikakor ne verujem, temveč smatram kot hudobno obrekovanje njemu sovražnih ljudi, kake žaljive besede ali obdolžitve zoper Čast in pošteno ime mojega pokojnega moža Blaža Novaka. To storim v svoji lastnosti kot vdova po Blažu Novaku, ki sem v prvi vrsti in tudi edina poklicana in upravičena skr-
je veljavna do 1. 1926, takrat pa se zvišajo doklade na 50%.
Umrl je v Trstu 281etni trgovec, vrl narodnjak Viktor Zorš. N. v m. p.
Javen shod proti regnicolom. V nedeljo se je vršil kot smo že omenili včeraj na drugem mestu javen shod tržaškega delavstva za princip Trst — Tržačanom. Shod so sklicali italijanski delavci domačini in sicer takozvani laški odbor za obrambo gospodarskih koristi Tržačanov. Shod je bil dobro obiskan, navzočih je bilo okoli 1500 delavcev. Nastopilo je več govornikov, ki so v trpkih besedah poudarjali velikansko škodo, ki jo povzročajo domačinom privandrani regnicoli, ki silijo pod zaščito raznih kamoristiČnih mogotcev povsod vedno bolj v ospredje. Govoril je tudi neki socijalni demokrat, seveda v nasprotnem smislu. Sprejeta je bila končno resolucija, ki ostro protestira proti nastavljanju tujih delavcev. Po shodu so priredili zborovalci demonstrativen obhod in ovacijo pred na-mestništvom na Glavnem trgu. Pri obhodu je prišlo do spopadov med Mazinijanci in med socijalnimi demokrati. Spopad so povzročili socijalni demokrati, ki so očitali zborovalcem, da so priredili shod na direkten ukaz vlade. Vmes je posegla policija, ki je aietirala več oseb.
Tržaški namestniški odloki in laško časopisje. Odloki tržaškega namestnika, ki so dvignili svoječasno toliko prahu in dima in ki so ogrožali baje avstrijsko zunanjo politiko in morda celo politično ravnotežje cele Evrope še vedno ne dajo miru laškim listom, ki so v ozkem stiku z tržaškimi Italijani domačini in regnicoli. Boj za regnicole, boj laških tujcev privandrancev proti avstrijskim državljanom, katerega vodijo tržaški Italijani in katerega nete in podpirajo bratje iz že odrešene Italije je hud. itatijani tajco tostran kakor onstran morja in meje dobro vedo za kaj jim gre. Trgati se je začela namreč mreža, katero so vrgli Italijani na avstrijsko Primorje, in ki je že skoro popolnoma zapletla Trst in tudi nekatera druga manjša mesta. Trst je torišče, kjer se bije pod mirnim plaščem najboljših vnanjepolitičnih odnošajev med Avstrijo in Italijo hud boj za itaijansko premoč tostran morja. Ta boj je bolj nevaren, kot si ga predstavljajo avstrijski politiki, posebno nemški. Italijani so postali na tihem gospodarji, osvojili so si skoro celo oblast in so nastavili na najbolj važna in zaupna javna mesta Italijane iz Italije, inozemce, ki vedno gledajo le na Italijo, tako kot škilijo naši severni Nemci vedno le na Prusijo in prirejajo celo avstrijske patrijotične s Javnosti v senci vsenemških pru-skih zastav in pod kipom nemškega bojnega boga — Bismarcka. Kako se potegujejo laški listi za tržaške iredentiste je pokazal v zadnjem času posebno slučaj Maria Sterleta. Ta človek je bil obsojen pred dunajsko poroto zaradi veleizdaje, zaradi razširjenja cesarske hiše itd. na več let ječe. Sedaj je bil po enem letu ječe pomiloščen. Italijani so kar besneli veselja nad pomiloščenjem laškega mučenika Sterleta. V Rimu in po večjih mestih so prirejali burne shode, obhode itd. Zakaj je to? Odgovor ni težak. Italijansko časopisje podpi-ra iredentizem v Trstu in v avstrijskem Primorju. Milanski »Secolo«, katerega smatrajo tržaški Italijani za svoj uradni list, je staknil zopet zanimiv interviv z dr. Grabmaverjem na Dunaju. O tem intervivu piše »Seco-1 > sledeče: Dr. Grabmaver je rekel:
Razumem popolnoma, kako upravičeno so razočarani Italijani vsled odlokov tržaškega namestništva, katere smatrajo za veliko politično napako. S temi odloki se je skoro onemogočilo težavno in trudapolno delo mož politikov, ki ljubijo mir, in ki so hoteli doseči prijateljske in zaupne zunanje politične odnošaje med Avstrijo in Italijo (?). Dr. Grabmaver je zagotovil laškemu žurnalistu, da bo ministrski predsednik grof Stiirgkh odgovoril danes na neko tozadevno interpelacijo in da bodo oni uradniki, regnicoli (40), ostali kljub namestnikovim krivim odlokom na svojih mestih. — Na tak način hujskajo laški listi še vedno na boj proti avstrijskim državljanom v prid tujcu regnicolu. — »L' eco del litora-le-< izve, da je bil tržaški namestnik princ Hohenlohe res pri zunanjem ministru Berchtoldu, s katerim je konieriral zaradi svojih odlokov proći inozemcem v javnih občinskih službah. Spor se bo poravnal baje v splošno zadovoljnost obeh strank. S tem sta bila zadovoljna tudi Bugatto in Pittoni, vsled česar ni bilo treba tržaškemu namestniku iskati pri njih vpliva, kar so mu nekateri listi očitali. — K temu pripomnimo le, da je v interesu mesta Trsta, celega Pri-moria in tudi cele države, če se varujejo avstrijski temeljni zakoni tudi v Trstu, in bodisi, da jih kršijo pod plaščem prisrčnih vnanjepolitičnih odnošajev med Avstrijo in z njimi zvezani Nemci.
Poboj na cesti. Na trgu delle scuole israelitiche v Trstu je napadel neki neznanec 171etnega Josipa Picamuzo in ga po kratkem prerekanju sunil ž nožem v trebuh. Ranjencu so izstopila čreva. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ker ne more še nič govoriti, napadalca še ne poznajo.
Ostrige se smejo zopet prodajati v Trstu v gostilnah, ki se javijo pri mestno-policijskem tržnem nadzorstvu.
Dnevne vesti.
4* Volilni shod za dvorski okraj
se vrši jutri v sredo v restavraciji pri »Zlatorogu« v Gosposki ulici. Pozivamo somišljenike v dvorskem okraju, naj se v čim največjem številu udeleže tega shoda ter s tem pokažejo svojo politično zavednost in zrelost. Vabimo zlasti člane »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj«, naj se polno-števiino udeleže tega shoda. Dvorski okraj naj s številno udeležbo na shodu pokaže, da spada med politično in in strankarsko najbolj zavedne okraje v Ljubljani. Za to pravimo: Somišljeniki, jutri vsi na shod!
4- Dr. Susteršič na delu. Noben klerikalen agitator ni tako delaven, kakor sedaj dr. Susteršič. Neprestano je v deželnem avtomobilu in se vozari — ali na deželne stroške? — od kraja do kraja. Zaradi lepšega priredi tod in tam kak shod, toda glavno njegovo delo je agitacija od hiše do hiše, od človeka do človeka. Dr. Susteršič pač računa s tem, da napravi na priprostega človeka vendarle velik vtisk, če pride sam deželni glavar na njegov dom, če dela njegovi ženi komplimente in poljublja smrkave otroke. In če deželni glavar poleg tega še dela vse mogoče in nemogoče obljube, če obeta tako počaščenemu človeku kar si le poželi, potem pač ni nič čudnega, če spravi tega in onega na svojo stran. Ne hodi nam na misel ugovarjati tej
beti za njegovo dobro ime. Odpuščam gospodu Urhu Čuku v svoji lastnosti kot vdova po Blažu Novaku v polnem obsegu in brez vsakega pridržka vse morebitne proti mojemu pokojnemu možu Blažu Novaku naperjene žalitve in obdolžitve, zaeno pa odrekam tudi vsaki drugi osebi pravico, da bi se smela potegniti za čast in pošteno ime mojega pokojnega moža Blaža Novaka, ker je le-ta pravica, dotlej dokler jaz živim, pridržana edino-le meni kot njegovi vdovi. Končno pa še svečano izjavljam in potrjujem, da so si izmislili le hudobni ljudje v svojem skrajnem sovraštvu do kaplana gospoda Urha Čuka, čegar vse pohvale vredna vnema za časni in večni blagor njegovih ovčic jim je na potu, vse take neutemeljene žalitve in obdolžitve proti mojemu pokojnemu možu Blažu Novaku in da sem se sama na najbolj verodostojnih krajih prepričala, da so vse te gospodu Urhu Čuku iz same hudobije podtaknjene žalitve in obdolžitve iz trte izvite in neresnične. Ker nočem nikdar trpeti, da bi se na račun mojega pokojnega moža Blaža Novaka komu le za las delala krivica, privoljujem pa končno še, da se sme ta moja izjava vporabiti tudi v sodni dvorani v to svrho, da se odbijejo kri-
vični napadi in obrekovanja proti kaplanu gospodu Urhu Čuku, katerega globoko spoštujem^« Ko je mladi župnik to izjavo spisal, jo je prečital županovi vdovi, ki jo je potem tudi  brez obotavljanja podpisala in se pri župniku poslovila.
Ko je imel mladi župnik v rokah to izjavo županove vdove, pozval je takoj k sebi kaplana Urha Čuka, ki je tudi takoj prihitel iz konsumne-ga društva k svojemu župniku.
Dr. Jurij Podpečnik je potem mlademu kaplanu na njegovo veliko žalost pojasnil, da so vsi njegovi poizkusil, pripraviti Ivana Novaka do tega, da bi opustil sodni pogon, ostali brezuspešni, čeprav je župnik vse poskusil, da bi izmotal mladega kaplana iz te zanjke, v katero se je ujel. Edino kar je dosegel, je bila izjava županove vdove, katere vsebino je župnik sočasno predočil svojemu kaplanu, zaeno mu pa svetoval, da naj skrbi sedaj za svojo obrambo. Pri tem mu je dal več jako praktičnih svetov, kje mu je iskati obrambenih sredstev in kako mu je sploh urediti njegovo obrambo. Mladi kaplan je vestno poslušal svojega premetenega župnika in njegove praktične svete ter sklenil, da se bode v tem pogledu vestno ravnal po navodilih, katera.mu je dal njegov predstojnik.
agitaciji dr. Šusteršiča. Nikakor ne! To je njegova pravica in da se je po-slučuje v taki meri, to le kaže, kako živo čuti, da je njegovo stališče omajano in da napenja prav vse sile, da se ohrani na površju in obvaruje padca. Toda eno bi dr. Šusteršiču svetovali: naj bo pri svoji agitaciji nekoliko bolj izbirčen v izrazili. Sicer ga ščiti poslanska imuniteta, ali naposled je le malo preveč če ta gospodine svoje politične nasprotnike v vsaki hiši le zmerja z lurnpi, falotje in gaunerji. Nasprotnike bi znala končno vendarle popustiti potrpežljivost — in potem bi bilo za dr. Šusteršiča prokleto slabo! Capito?
- Zapušča jih samozavest. Klerikalci niso nič več tako samozavestni, kakor so bili pri drugih volitvah. Je!i so pač čutiti, da nimajo volilcev tako čvrsto privezanih na se, da bi bili zavarovani proti vsakemu presenečenju. Na shodih, ki jih prirejajo, ni več opažati tiste slepe udanosti in privrženosti klerikalni stranki, kakršne so bili doslej navajeni. O tem so se prepričali zlasti Krek, Zajec in Kobi. Ljudstvo je pač jelo polagoma vendarle spregledovati in se obračati od tistih, ki so je doslej vodili in obenem tudi varali. Klerikalna stranka je že prekoračila višek svoje moči in se sedaj že nahaja na potu nizdol, lega se zavedajo klerikalci sami in to bo pokazal tudi resultat sedanjih deželnozborskih volitev, pri katerih bodo nesporno silno narasli protiklerikalni glasovi. Za to klerikalce zapušča prejšnja njihova pre-šemost in v privatnih krogih že govore, da bo treba med obema političnima strankama najti nekak »modus vivendi«, češ da je bilo medsebojnega boja že več nego dovolj in da je že skrajni čas, ' da bi se stranke enkrat že tudi pobrigale za — narod. To spoznanje ^prihaja sicer kasno, a prihaja vendarle, toda dvomimo, da ti moglo razjasniti glave tudi tistih veljakov, ki vedre in oblačijo v klerikalni stranki. Teh pa ne bo srečala preje pamet, dokler ne bodo docela dogospodarili. Dogospodarili pa bodo preje, ko si kdo misli!
-f- Največja hinavščina in politična nesramnost! Dr. susteršič je že večkrat pokazal v svojih očitnih nastopih, da sta mu besedi »resnica in pravica« čisto neznani. On pomeša vse pojme v svojih »tribunskih« jgo-vorih kakor repo med zelje in kar mu ravno prija, pa mora-'v javnost, ne da bi pomislil, da sam sebe bije po zobeh. Zadnjič je pri nekem javnem shodu izbleknil tudi tele značilne besede: »Vremena bodo tudi Korotanu se — zjasnila!« Ta stavek je izgovoril oni cinični politik, koji je pred nedavnim časom »vse koroške Slovence notorično prodal« po znani geometrični volilni šabloni brez vsakega usmiljenja — nemškemu molohu! In tak politični zločinec na revnem telesu lastnega naroda si upa izreči take — neiskrene želje! Slovenci, zapomnite si to — in ne prepustite svojo narodno usodo takim političnim kramarjem še za naprej!
-f- Samostojni kandidat za ljubljansko okolico. Včerajšni »Slovenec« se precej neokusno zaganja v samostojnega kandidata ljubljanske okolice g. Andreja Kneza. Ker nima drugega, se zaganja v njegovega blagopokojnega očeta, ki se ga še danes hvaležno spominja vsa ljubljanska okolica. Sicer pa naj »Slovenec« vpraša posl. Povšeta, kako je prišel, ko je prvič kandidiral za dež. poslanca, k očetu sedanjega kandidata ter ga milo in ponižno prosil, naj mu s svojim vplivom, ki ga ima v ljubljanski okolici, pomaga do zmage. Posl. Povše bo tudi povedal »Slovencu«, da se je imel tedaj le ranjke-mu g. Knezu zahvaliti za svoj mandat. In sam Povše se je po zmagi prišel zahvalit ranikemu g. Knezu ter ga v znak hvaležnosti poljubil. Ko pa je imel nekaj časa mandat, ga niti pogledal ni več. In danes »Slovenec« obrekuje moža, ki leži že v grobu in ki je voditelju stranke, Povšetu pri-ooinogel do tega, kar je danes. Pač je tudi »Slovenec« — »Leichenschan-derblatt «.
-f Podivjani agitatorji. Kaj se klerikalcem tako grozno slabo godi, da si že drugače ne upajo doseči uspehov kakor z najsurovejšo agitacijo? Kar se godi zdaj po deželi, presega pač že vse meje. Zlasti se odlikujejo različni duhovniki, ki so kar pobesneli in prekašajo v psovanju vsakega pijanca. »Kar s kolom po glavi,« je priporočal neki gorenjski župnik v nedeljo svojim vernikom, »kar s kolom po glavi, ako pride kdo glasovnica popisat« — neki notranjski župnik pa je s prižnice oznanil, da »dobro delo stori, kdor liberalca s pestjo po gobcu useka«, kadar pride agitirat za neodvisnega kandidata. Taki ljudje se pa potem še pritožujejo, če nima občinstvo do njih najnež-nejših ozirov!
+ Enaka pravica za vse! Klerikalci razdajajo in prodajajo po deželi vsakovrstne brošure za volitve in ni-
. hče jih pri tem ne moti. Zdi se pa, da I imajo klerikalci nekak privilegij, ker je njim dovoljeno, kar se hoče drugim zabraniti. Res, da kolportaža ni izrecno dovoljena, toda v praksi je dotična prepoved že davno prišla iz veljave, o čemer se je lahko vsak dan prepričati na Dunaju in zlasti na Češkem. A dočim pri nas klerikalcem nihče ne dela ovir pri kolportiranju njihovih brošur, so začeli preganjati vse tiste, ki razširjajo protiklerikalne letake in brošure. Kaj pri nas pravica ni več za vse enaka?
-f- Iz Postojne se nam piše: V senci bajonetov so imeli naši klerikalci shod v Otoški jami. Kakor ščurki, ki se boje luči, se potikajo ti izgubljenci po luknjah. Na shodu, katerega so se udeležili tudi otroci, ženske in nevolilci, sta govorila vrhniški blasfemist dr. M a r o 11 in pa dr. P e g a n, ki sta se tiho in neopaženo priplazila do luknje. Dr. Pegana je spremjal orožnik do Otoške jame. Dr. Marolt je pojasnjeval navzočim svoje zasluge za preosnovo občinske uprave na Vrhniki. Razkladal je pa tudi navzočim, kako je babice v kurzu poučeval. Dr. Pegan je nastopil s priznano arogantnostjo. Ta človek, ki je že v svojem času na nekem shodu kmetske zveze v Postojni pošiljal liberalce v pasje luknje, je postavil dišečo cvetko kot krono svojen arogantnosti s tem, da je imenoval liberalce dvonožne živali, katere so si postavile samostojnega kandidata ži-vinozdravnika gosp. Ferdinanda Ga-šparija,kateri jih bode kuriral.In glej! Učinek te vipavske duhovitosti je bil ta, da so poslušalci, vračajoč se domov, razpravljali vprašanje, če ni bil kandidat dr. Pegan, ki je ravno prišel iz bistriškega okraja, kjer razsaja kužna bolezen na gobcih in parkijih, od te bolezni otrovan, v katerem položaju bi mu bila prva pomoč kand. g. živinozdravnik Ferdinand Gaspari.
-f- Iz Studenega pri Postojni. Ob
nepričakovano obilni udeležbi naših vrlih Podgorcev in častnem zastopstvu Postojncev se je vršil tu prete-čeno nedeljo v gostilniških prostorih g. K o b a I a volilni shod. Veliko zanimanje za stvar in krasno vreme sta privabila toliko somišljenikov, da so bili prostori, kjer se je zborovalo, nabito polni. Shodu je predsedoval gospod Andrej B u r g e r, posestnik iz Postojne, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru dal besedo g. Josipu Lavrenčiču, županu iz Postojne. V svojem nad eno uro trajajočem govoru se je g. župan najprvo dotaknil nekaterih splošnosti ter prešel na to k ostri kritiki gospodarstva sedanje deželnozborske večine. Iz njegovih ust smo slišali, kako se brezvestno gospodari z denarjem ubogih davkoplačevalcev, kako od leta do leta naraščajo deželni dolgovi in kako se lahkomišljeno trosijo milijoni za brezplodna podjetja. Za svoja vseskozi stvarna in temeljita izvajanja je žel mestoma burno pohvalo ter je bilo videti, da so se marsikomu oči odprle. Ko je potem še ovrgel zlobne trditve nasprotnikov glede nekaterih lokalnih zadev ter priporočal samostojno kandidaturo g. Ferdo Gasparija, živinozdravnika iz Postojne, poživljajoč navzoče na krepki odpor proti vladajoči stranki ob vo-litvi, so se mahoma dvignile, kakor v prisego, trdne kmečke roke in se je čulo nebroj glasov: »Volili ga bomo!« Nato se je še k besedi oglasil g. Paternost, hotelir iz Postojne, ki se je prav temperamentno zavzel za kandidata g. Gasparija. Ob zaključku shoda smo se še nekoliko pozabavali s tukajšnjim župnikom in njegovim zvestim pobočnikom,nekim Kodretom, ki sta menda prišla zato na shod, da se pošteno blamirata. In blamirala sta se tako, da bosta še dolgo pomnila, kdaj sta se udeležila naprednega shoda v Studenem.
Eden izmed udeležencev.
'+ Slomškarji in morala. V Komendi pri Kamniku so te dni imeli Slomškarji neko zborovanje, na katerem so klatili velike modrosti o mo-morali- Škoda da ni bilo Kreka zraven. Ta bi jim vedel kaj zanimivega povedati. Sicer pa nam dejanja klerikalnih moralistov najbolje kažejo, kaka je ta klerikalna morala. Ker mi ne denunciramo, nočemo navajati imen — to prepuščamo duhovskim časopisom — a povemo lahko različna fakta. Za zdaj naj zadostuje sledeči izgled: Učiteljica-Slomškarica je zaljubljena v kaplana-Slomškaria. Hišna gospodinja dobi ob 11. ponoči kaplana, ki se plazi iz učiteljičnega stanovanja in odpove vsled tega učiteljici stanovanje. Učitelj-Slomškar zalezuje zakonsko ženo, ko ni moža | doma. Svojo ženo pa pretepa doma in pusti otroke in ženo stradati. — O drugem uČitelju-Slomškarju pripoveduje njegova mati, da jo je sin držal, žena njegova pa jo je tepla na »mrtve žlake«. Takih historij vemo na tucate! In taka izpridena družba se predrzne govoriti o morali?
4- Na naslov gasilnega društva. Iz popolnoma zanesljivega vira izve-
mo, da je deželni odbor že sedaj posegel v delokrog ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva. Med svoja deželna vozila je sprejel sedaj tudi gasilsko kolo, ki ga je dal na razpolago svojemu zvestemu pristašu, gasilskemu tajniku Andlovcu za agitacijo po Črni vasi in drugod po Barju. Bodočega našega deželnega odbornika poživljamo, da se pobrig;« za dijete, ki jih plačuje deželni odbor temu najnovejšemu svojemu sotrud-niku pri reševanju kranjske dežele. G. Andlovcu pa priporočamo, da si zaračuna prav mastne dijete, saj deželni odbor njegovih računov itak nc bo predložil v kontrolo.
-f Krek - Theimer. Znani list »Wartburg« je dne 17. oktobra priobčil članek »Ein ungeheurer Skandal«, v katerem je na kratko popisal znano afero dr. Kreka z g. Theimer-jevo. Ker so bile \ dotičnem članku nekatere netočnosti, je poslala g. Theimerjeva listu obširnejše pojasnilo cele zadeve. To pojasnilo je izšlo v številki z dne 21. novembra. Tako pozna zdaj tudi širši svet za moralo dr. Kreka.
-h Iz Spodnje Šiške nam pišejo: Kakor znano, je v Spodnji Šiški skoro en tisoč volilcev. Ker je to število pač veliko, je obč. svet prosil okrajno glavarstvo, naj dovoli dva volišča. Toda okr. glavarstvo je to prošnjo odbilo. Nam se to postopanje nc zdi umestno, ker marsikateri volilec izgubil vsled tega pol dneva in s tem tudi zaslužek.
H- Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju so 22. t. m. promovirali živinozdravnikom gospodje: Fr. Baš, Fr. Veble in Janko Vizjak.
— Supančičeva baraka ob Blei-vveisovi cesti za olepšanje mesta tako vnetega »Slovenca« siino bode v oči. Ne rečemo, da novi paviljon služi ravno olepšan ju dotičnega kraja, a naravnost škandal je poleg paviljona stoječ, odrti in dobro osoljeni samostanski zid, katerega ne more nobeni baraka in noben hlev skaziti. Prostor, na katerem stoji sedaj paviljon, spada med najlepša stavbišča ob Blei\veisovi cesti ter bi bil že davnej zazidan, da nima Supančič nepristopnih sosedov. Da bi se mogla na Supančičevi parceli zidati pii-merna moderna hiša, bi se rabil še ozek kotiček zanemarjenega samostanskega vrta z nesnažnim obzidjem. Ta svet Uršulinkam ničesar ne koristi, znotranji kot služi kot skrivališče za poredne punce, vnanja stran je pa depot za razno nesnago. Že prejšni župani so si prizadevali za razširjenje Nunske ulice in olepšanje kraja prikupiti dotični za Ur-šulinke brezkoristn1 prostor, a brez uspeha. Mrtva roka se ne gane. Su-pančičeve barake in nesnažnih Nunskih ulic so krive edino le Uršulinke. Obč. svetnik Štefe naj si enkrat na lici mesta ogleda situacijo. S paviljonom se je sicer vstreglo krajevnim potrebam. Od Trubarjevega parka do Tržaške ceste ni nobene trafike. — Opazovalec.
— Pretirani zdravstveno-poli-cijski predpisi tuk. dež. vlade glede gostilniških hlevov. Iz krogov gostilničarjev se nam poroča. Po magistratu dostavil se je posestnikom in najemnikom gostilniških hlevov, ki so namenjeni za tuje konje, raz glas tukajšnje vlade, ki nam predpisuje vse mogoče veter, policijske odredbe, katerih se moramo — ako nočemo zapasti kazni — strogo držati. Sedaj pa čujte in strmite kaj ti modri vladni gospodje vse zahtevajo. Pod točko 6. omenjenega razglasa zahtevajo, da morajo najemniki gostilniških hlevov voditi natančne (!!) zapiske vseh konj, ki pridejo v hleve! Ker hlapci navadno ne znajo pisati in so tudi ob semanjih dneh z delom preobloženi, gostilničarji tudi ne morejo s protokolom v roki stati pred hlevom in konje vpisavati, bodo morali nastaviti pred vsakim hlevom kakega pisarja ali tajnika, da bo vodil vse te zapiske natančno! Tudi se zahteva, da se mora gostilniške hleve vsaj vsaki teden enkrat natančno očistiti in razkužiti. Kdo bode pa plačal vse te stroške. Ali menijo vladni gospodje, da razkuženje hlevov nič ne stane, da se da kar z »en par groši« vse napraviti? Očiščenje in razkuženje (natančno!!) vsakega količkaj večjega hleva stane najmanj od 5 do 10 kron, štirikrat na mesec torej 20 do 40 kron! Ali so to mačje solze?! Zakaj ne zahtevajo, da nastavijo posestniki gostilniških hlevov kar živinozdravnika, da bo preiskaval konje in vodil natančne zapiske! Kaj stroški, hva!a Bogu, zaslužek je vedno boljši, davkov skoraj nič, živež, delavci itd. so vedno ceneje! Toraj le udri po nas obrtnikih, pred ko nas vrag vzame, tem bolje bo! Zoper take drakonične naredbe c. kr. dež. vlade pa moramo odločno protestirati in prosimo me-rodajne kroge, da se za to zanimajo, drugače moramo hleve kar zapreti, ker v razglasu se nam preti, ako ne
Stran 4,
■ W. ■ ———■»——......i m
izvršujemo natančno vseh teh pred«
pisov, z občutno kaznijo!
— Vodiška Johanca še vetrno »pobožna«. Kakor znano, biva sedaj Johanca v samotni celici ljubljanske sodnijske palače. Ker je v preiskavi, je reviea sama in ji je neki silno dolgčas. Da pa vsaj nekoliko zopet pride med ljudi, je sprosila, da sme hoditi vsako nedeljo k maši z drugimi kaznjenkami. A tudi tu je sama. Ima od drugih oddaljen stol, s katerega milo zavija oči proti nebu in je vse njeno vedenje sploh tako, kakor najhujše tercijalke. Vse to pa njenih sovrstnie ne premoti in jo imajo za najslabšo med vsemi, Češ, tudi me smo grešile in se pokorimo, a da bi se bile v farovžu iz Kristusove krvi norčevale, ni nobene. Če takrat ni imela vere, je tudi sedaj nima, pa naj se dela še tako pobožna. In imajo prav.
— Lepa jesen. Gospodična Fra-nica šega, c. kr. poštarica v Oplot-nici, nam je poslala šopek svežih, zrelih jagod. Pač znamenje mile jeseni.
Kako je daleč iz Spodnje Šiške v Lukovico. Poročajo nam: Neki krojač v Sp. Šiški je poslal svojemu odjemalcu v Lukovici 17. oktobra t. 1. obleko. Naslov je bil popolnoma pravilno napravljen: Lukovica, Kranjsko. Toda dočim je poštna spremnica prišla pravilno v Lukovico, je šel zavoj z obleko v Budimpešto, kjer je nekdo obleko tudi sprejel. Ker pa je krojač vseeno hotel izvedeti, kje je obleka, je prišel zavoj 22. novembra t. L srečno v Lukovico. Pač lepe razmere!
Kap zadela je včeraj na Glincah posestnika Gašperja Prešerna. Ko je prišel popoldne od dela domov je tožil, da mu je slabo,nakar se je zgrudil na posteljo in bil takoj mrtev. Poklicani zdravnik je zamogel konsta-tovati le še smrt, povzročena od srčne kapi.
Kinematograf »Ideal«. Senzacij-ska tragedija v 4 dejanjih. Iz življenja artistov. Pri vseh predstavah! Tudi za šolsko mladino! Albert Bassermann, najboljši traged Evrope v filmu Kralj. V torek 25., sredo 26., četrtek 27. novembra. Te 3 dneve trajajo predstave po 2. uri, in si-ceF: od 3.-5., 5.-7., 7.-9., 9.—11. Za 10 v zvišane cene. II. prostor 30 in 40 v. V četrtek dijaške cene: 60, 50, 40, 30 in 20 v. 1. Iz Chiavari v Zvagli. (Potovalni film.) 2. Indijanska ljubezen. (Amerikanska drama.) 3. Moric kot Napoleon. (Komična učinkovitost s Princem.) 4. Iz male opičje rodbine. (Znanstveno.) 5. Ženska postrežba. (Amerikanska veseloigra.) 6. Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) 7. »Kralj«. (Do solz ginljiva tragedija iz življenja artistov z Albertom Bassermannom, najboljšim tragedom v glavni vlogi.) V petek 28. novembra: Specialni večer z Nordiskdramo: Dva brata v 3 dejanjih z gdč. Lily Beck. V soboto 29. do 30. novembra: Tri kaplje strupa. (Indijska drama.)
Bassermann v filmu v kinematografu »Ideal«. Veliki igralec igra majhnega tovariša, enega onih, ki jih solnce sreče nikdar ne vede iz samote in neprijaznosti, iz bede zakotnega gledališča v stanje bleska in sijaja. Sloviti Albert Bassermann igra enega nepoznancev, katerih brezupna usoda se razvija kje zunaj v temoti v kakem pozabljenem gnezdu na deželi. Ustvari nam tip, docela sličen izvirniku kuštravega, medvedje-do-brosrčnega, natihem godrnjajočega moža, izklesa karakterno sliko, tako izvirno dovršeno in po resnici posneto, da sproti pozabljamo, da sedimo pred platnom plešočih senc, da nikdar ne hrepenimo po treh dimenzijah po telesnosti gledališča. Vsebina je globoko ginljiva. Vlogo otroka igra mala umetnica Hanny Reinhard z dovršeno umetnostjo. Predstave vsak dan ob 3., 5., 7., 9., za šolsko mladino priporočljivo. Cene vsled ogromnih nabavnih stroškov za 10 v zvišane.
Sumljiva ura. Pri ciganski tolpi Francesta Gartnerja, ki pohajkuje po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, se je našla zlata ženska anker-remontoir ura s Štev. 455 z ovratno verižico iz double zlata, katera ima dva obeska in sicer enega za sliko, drugi ima pa tri bele, modre in rdeče kamenčke. Ker ni verojetno, da bi tolpa to uro z verižico kupila in jo ima bržkone iz nepoštene proveni-jence, naj se lastnica zglasi osebno ali pismeno pri orožniški postaji v iVelenjah na Spodnjem Štajerskem.
Javno nasilstvo. Ko je danes dopoldne Velkovrhov hlapec iz Rimske ceste šel z vozom skozi mitnico na Dunajski cesti, ga je kakor sploh vsakega, mitniški paznik Lovrencij Pitkovšek ustavil ter zahteval mitni-no. Hlapec se je temu uprl in se naposled uradnega organa dejansko lotil in ga začel pretepavati z bičem. Došli policijski stražnik ie hlapca
aretoval, Petkovšek je pa moral k zdravniku.
Izgubila je neka gospa denarnico s srednjo vsoto denarja od trafike na Rimski cesti do Jemčeve trgovine na Tržaški cesti. Najditelj naj odda denarnico v upravniŠtvu »Slovenskega Naroda«.
V kavarni »Central« vsak večer damski koncert. S 1. decembrom zopet »Original The Weihings En-semble«, večeri smeha.
Volilci Dvorskega okraja!
Vabimo vas na
»Zlati lasje so ji vzplavali v gostih kitah z glave dol do zemlje...« Dalje: »Bil je nekoč kralj,« »Uganeš li, katera izmed njih je Zlatolaska« in »Jurček jo je odvedel svojemu gospodu za nevesto«. Lepe so risbe: »Aždaja in carjev sin«; »Usod, ki deli srečo in nesrečo!« »Pepelka«, »Po-prče«, Div konjič«, »Zmaj ženin« in »Grad« niti na nebu, niti na zemlji. Knjiga, ki se dobi, kot že omenjeno, v Narodni knjigarni v Prešernovi ulici, stane 5 kron, po pošti 5 kron 30 vinarjev. Ta "knjiga je edina svoje vrste in jo toplo priporočamo slovenskim staršem.
in odgovarja zelo odločno in glasno. Pred vsem prizna umor in rop in
potrdi določno tudi na ponovno vprašanje, da je storil dejanje pri polni zavesti. Priznal je, da je imel namen, oropati hišo. Razmere je poznal in je vedel, da bo v nedeljo zjutraj za njegov namen najboljši čas. Poiskal si* je sekiro, jo skril pod nekim kozolcem, kjer je tudi prenočil in šel drugo jutro okrog pol 7. v Dolenjčevo gostilno. Izpil je v kuhinji dva frakeljna žganja. Ko sta bila z Marijano Kraj-nikovo v kuhinji sama, jo je udaril s sekiro trikrat po glavi. Žena je padla, obležala v mlaki krvi, on pa je medtem izvršil rop. Pobegnil je nato čez cesto v gozd, kjer je vrgel sekiro v grmovje.
Predsednik: Čudno ie, da sekire niso mogli nikjer najti. — Obtoženec: O, če bi bil pa jaz tam, jo pa takoj dobim! Po izvršenem ropu je pobegnil v Zagorje, kjer je sprejel neko delo. Živel je popolnoma mirno, v svesti, da se mu je rop popolnoma posrečil in da ga ne bodo dobili.
Priče: Tomaž Dolenc, mlad fant, pove, da je prišel usodno jutro okoli pol 7. ure od maše grede k Dolencu in kupil cigarete. V kuhinji je videl obtožencu podobnega fanta, ki pa se mu je hotel skriti za vrata. Cigarete mu je prinesla pokojna Marijana Krajnikova iz prodajalne, nakar je on odšel. — Ana Dolenc, 60 let stara užitkarica, pove, da je slišala razno hojo nad sobo. Slišala pa ni ne padca in tudi ne kakega krika. Ko jo je prišel deček iskat, se je silno prestrašila, ker je rekel, da so mati padli po kuhinji in da leže na miru. Ko je prišla k rajnki, je ta še živela, toda zavedla se ni. Umrla je šele čez kake pol ure. — Matevž Dolenc, lastnik gostilne, brat pokojne, skoro popolnoma slep, pove, kaj mu je bilo ukradeno. Mali fantek, sin rajnke, Franc Krajnik, katerega postavijo na mizo, odgovori predsedniku v splošno začudenje brez strahu, določno, jasno in natanko, da je bil takrat v spalnici za pečjo. Čutil je baje padec. Šel je v kuhinjo k mami in jo je našel na tleh. Bila je tudi malo krvava. Tekel je takoj po teto, ker je mislil, da je mami slabo. — Mož rajnke, Janez Krajnik, pove, da ie bil takrat na Tirolskem na delu. Ukradena mu je bila ura, električna svetilka, en prstan in nekaj denarja. Sodna zdravnika izvedenca dr. Schuster in dr. Plečnik sta izpovedala, da je nastopila smrt vsled otrpnenia mo-žgan, ki so deloma izstopili iz preklane lobanje. Morilec je zadal ženi s težko sekiro tri udarce, ki so bili smrtni.Prvi udarec je zadal ženi bržkone na zatilnik, in sicer z ostrino sekire, druga dva udarca, in sicer čez čelo in teme pa z ušesom sekire. — Predsednik: Ali je imel morilec namen ženo omamiti, ali jo usmrtiti? — Izvedene: Kakor vse kaže, ni imel zločinec namena žene samo omamiti, marveč jo je hotel usmrtiti, kar kaže posebno prvi udarec z ostrino sekire. Lahko je izprevidel, da mora nastopiti smrt. — Obtoženec: Jaz sam ne vem, kako sem jo prvič udaril, hotel pa sem jo omamiti. — Policijski pes, ki ga je pripeljal iz Ljubljane gosp. Toplikar, je sprejel sled in je tekel skozi vezna vrata in čez sadni vrt do pralnega kamna, ki sloni ob malem potočku. Tam je zalajal in se ustavil. — Obtoženec: Nisem Šel čez sadni vrt po zločinu in tudi ne h kamnu, marveč sem stekel čez cesto v gozd. Tam sem tudi vrgel v grmovje sekiro. Nato je šel pes ob vodi na cesto kjer se je vsled več sledov popolnoma izgubil. — Sodni dvor je stavil nato porotnikom dvoje vprašanj, in sicer prvo vprašanje glede roparskega umora in drugo glede uboja in ropa. — Govorila sta nato državni pravdnik in zagovornik. Državni pravdnik je zagovarjal, zagovornik pobijal prvo vprašanje, češ, da fant ni imel namena žene usmrtiti, marveč jo je hotel samo omamiti, da izvrši potem nemoten rop.
Po nedolgem posvetovanju so porotniki potrdili prvo vprašanje. — Sodišče je nato obsodilo Pivka zaradi hudodelstva zavratnega roparskega umora, z ozirom na to, da je Pivk šele včeraj dosegel 20. leto, na IS let težke ječe s samotno celico, temnico, postom in trdim ležiščem vsako četrtletje in dne 12. oktobra vsako leto. Všteje pa se mu v kazen preiskovalni zapor od 19. oktobra. — Pivk je kazen mirno sprejel in jo takoj nastopil.
»    • *
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
PožigaJec — na vešalih.
Dne 25. t. m. se je pričelo zadnje toletno porotniško zasedanje.
Na obtožni klopi sedi Ferdinand Matzelle, dimnikarski pomočnik, 34 let star, iz Gor. Srednje vasi pri Čr-mošnjicah, predkaznovan, sedaj obtožen hudodelca °ožiga.
Obtoženec trdovratno taji in se zagovarja s popolno pijanostjo. \ tem zagovoru je tako dosleden, dr ga ne spravijo iz ravnotežja noben;, še tako kočljiva vprašanja. V pre iskovalnem zaporu je dne 30. oktobra sam zaprosil paznika naj ga peijc pred preiskovalnega sodnika, češ, d? mu bo sam priznal, da je on res za« žgal. Na paznikovo vprašanje, kaj je zažgal, je povedal, da je zažgal hiše Miklavža Medica v Srednji vasi. To svoje priznanje je ponovil tudi napram jetniškemu oskrbniku Mlakarju. Pri viziti po dež. sodnemu svetniku Žmavcu dne 2. novembra je še tega gospoda prosil, naj on skrbi za to, da ga ne bodo — obesili. Na vprašanje, če ga je kdo sojetničarjev s tako hudo kaznijo vstrašil, je Matzelle odgovoril, da se mu je le sanjalo, da je on Medičevo hišo zažgal in da so ga zaradi tega dejanja — obesili. Le zato, ker se mu je tako sanjalo in se je bal, da iz sanj ne postane resnica, se je v strahu javil pazniku, da hoče preiskovalnemu sodniku priznati, da je on požigalec. Ker pa se zdaj zaveda, da se mu je to samo sanjalo, da bi bil on zažgal, vztraja pri tem, da je bil ob času požara tako popolnoma pijan, da se prav nič ne zaveda kaj je takrat delal.
Celodnevna razprava je dognala sledeče: V nedeljo, dne 3. avgusta sta se v Črmošnjicah v gostilni dobila kočar Miklavž Medic in Ferdinand Matzelle. Prišla sta nekaj na-vskriž; Medic je Matzelleju vrnil 5 kron, katere mu je slednji nekoč posodil. Popoldne sta se zopet dobila v sosednji gostilni, kjer je med njima prišlo celo do dejanskega spopada. Še ko se je Matzelle okrog 7. ure zvečer vračal domov, v družbi drugega Medica, je obtoženec grozil, češ, da bo Miklavžu Medicu že pokazal, da gre zdaj domov po revolver in da bo tisto noč še,— pokalo. Tudi proti nekemu drugemu se je izrazil, da bo Medicu že pomagal, ma-gari, da ga obesijo zato. Medičeva koča stoji bolj na samem. Malo pred-no je začelo goreti, je 141etni fant Rothei obtoženca videl se plaziti okoli koče. Drugi deček je Še govoril ž njim. Ko sta dečka šla k večerji, je pa Mediceva koča že bila v plamenu. Zgorelo je vse, koča in kar je bilo v nji. Škode je bilo nad 600 K.
Sum sc je takoj obrnil na obtoženca. Orožniki so ga dobili doma na skednju v dozdevno trdnem spanju, poleg ležišča obleko zloženo v redu. Budili so ga do 4. zjutraj na vse mogoče načine, ampak on se ni dal vzbuditi. Potem so ga vlekli na pogorišče, kjer se je pa napravil čisto nevednega, pa tresel se je tako, da so ga morali podpirati. V preiskovalnem zaporu je dalje tajil, dokler se ni kakor zgorej omenjeno, sam javil, da je on požigalec, kar pa je par dni pozneje zopet preklical.
Ker se obtožba opira le na indicije, je občinstvo z veliko napetostjo pričakovalo izida porotniškega izreka. Po kratkem posvetovanju je prvomestnik porotnikov objavil krivdorek: hudodelstvo požiga soglasno potrjeno, popolna pijanost z 10 glasovi zanikana. Na podlagi tega krivdoreka je Matzelle bil obsojen na 6 in pol leta poostrene ječe, pa Medicu mora plačati 545 K kot odškodnino za pogorelo poslopje. Obsojeni je kazen takoj nastopil.
Razne stvari.
* Žrtev avlatlke. Iz Chantilly poročajo: Aviatik Corbon, ki se je na letališču Lavidamee vzdignil v mo-noplanu v zrak, je padel na tla ter se ubil.
* Učiteljska beda. V Szegedu je neki bivši učitelj cestni pometač. Zasluži le 180 vinarjev na dan, vendar pa se počuti bolj srečnega nego prej. Prav take razmere kakor pri nas na Kranjskem!
* Hilsner. Z Dunaja poročajo: Leon Hilsner namerava prositi cesarja za pomiloščenje. V pismu, ki ga je naslovil na svojega zagovornika, prosi, naj ga prepeljejo v kaznilnico v Gradcu.
* Spomenik cesarja Frana Josipa. Iz Berolina poročajo: Komite za zgradbo velikega spomenika, ki ga zgrade vsi narodi trozveze cesarju Franu Josipu, je dobil iz Nemčije do-zdaj 200.000 K.
* Cesarju Viljemu gre trda. »Vossische Zeitung« poroča.da je cesar Viljem prisiljen vsled velikih izdatkov, prodati več svojih gradov. Govori se celo, da bo prodal grad Monbijou pri Bcrolinu, v katerem se nahaja holienzollernski muzej.
* Patriotizem. Pred kratkem so dobili v Katovice v Zgornji Šleziji garnizijo. Neki zgornješlezijski list je priobčii pri tej priliki sledečo notico: Od samega veselja, da so dobili garnizijo, se je v Katovicah ustanovilo društvo, da zbere nagrado, za onega vojaka, ki se bo prvi izkazal kot — nezakonski oče.
volilni shod
ki se bo vršil
¥ sredo 26. novembra
ob pol 9. ari zvečer
k gostilni „pri Zlatorogu" v Mi ulici.
Govorili bodo na shodu naši narodno-napredni kandidat]e.
Volilci, udeležite se tega shoda y čim največjem številni
Društvena naznanila.
II. družinski večer »Narodne Čitalnice« se vrši v soboto, dne 29. novembra v veliki dvorani Narodnega doma. Sodeluje orkester »Društvene godbe«.
»Društvo nižjih mestnih uslužbencev (slug)« je sklenilo prirediti dne 5. januarja 1914. v veliki dvorani »Mestnega doma« svojo II. društveno plesno veselico, pri kateri bode sodeloval »Ljubljanski društveni orkester«. Ker je namenjen čisti dobiček v dobrodelne namene, naj se blagovolijo druga društva z ozirom na svoje prireditve ozirati.
Ustanovni zbor krojačev, kroj. ild. se je vršil dne 23. t. m. v vrtnem salonu hotela »Ilirije«. Udeležba je biia tako pičla, da zborovalci niso bili sklepčni. Zato se tudi bolniška blagajna še ni mogla ustanoviti. Žalostno je, da med našimi člani veje duh sovražnosti ter primankuje ko-legialnosti in tesne združitve! Zastonj vam je g. člani po gostilniških kotih kritizirati, če se ne poprimete še tega, kar vam je splošno v korist in to je ustanoviti humanitarno potrebne bolniške blagajne. Ko vam bode g. člani in članice pretilo hujše, vam ne bode moglo nič pomagati, ker po toči je prazno zvonenje. Pustite, gospoda, osebni in obrtni boj, stopite na delo, kar vam je koristno, da se ne bodemo po blatu umazane konkurence bolje valjali, ter bedno gledali z svojci, kako se siti že tu pri nas tuji židovski moloh. Pri drugem sestanku pridite torej v polnem Številu. — Odbor.
Gledališko društvo na Jesenicah vprizori kot prihodnjo predstavo »Vstajenje«, drama v 5 dejanjih; po romanu L. N. Tolstega spisal Ba-taiile. V glavni vlogi Katjuše gostuje prvič na našem odru priznana trage-dinja, gospa Štefanija D r a g u t i -n o v i č e v a , članica slovenskega gledališča v Trstu.
— »Mariborski Slovenski koledar« za 1. 1914. Letnik II., založil Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, tiskala »Zadružna tiskarna« v Krškem, cena 50 vin. Koledar ima poleg navadne koledarske vsebine še okrog 50 strani raznih zanimivih spisov. Koledar, ki je v primeri z vsebino zelo po ceni, priporočamo posebno Mariborskim in sploh Štajerskim Slovencem.
— Dr, Ljudevit Pivko: Telovadne igre. II. del (Lučalne igre z majhno žogo.) Knjižnica mariborskega Sokola, 8. zvezek. Neumorni g. pisatelj nam je v tej knjigi zopet podal 40 telovadnih iger in sicer izključno lučalnih iger z majhno žogo. Igre so pisane jasno in razumljivo, tako da bodo navodila uporabljali tudi učenci brez vaditelja ali učenca. Knjigo prav toplo priporočamo, prav posebno pa naši mladini. Knjižica stane vezana 1 K 10 v, nevezana 80 vin.
Pravljice. Pestra zbirka pravljic, na čelu jim Erbenova Zlatolaska, za njo niz najlepših hrvatskih pravljic, kakor Zmaj in cekarjev sin. Vrlim pobratim, Usod, ki deli srečo in nesrečo, Pepelka, Poprče, Div-Konjič, Zmaj ženin, Grad niti na nebu, niti na zemlji, se dobi v Narodni knijgarni v Ljubljani. Knjiga, ki je najprimernejše darilo za našo mladino posebno sedaj za Miklavža in za Božič, ima poleg lepe in bogate pravljiške vsebine tudi več krasnih raznobarvnih slik in risb k tekstu. Posebno lepe so slike kakor uvodna slika Zlatolaska« j
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Roparski umor v Zmlncu pri Škofjl Loki.
V nedeljo ,dne 12. oktobra se je izvršil v Zmincu pri Škofji Loki umor, kakršnega okoličani še ne pomnijo. Pač se pripeti večkrat, da se stepo v okolici med seboj pijani fantje, pri čemer je večkrat kateri težko ranjen, pripeti se tudi, da podleže kateri dobljenim ranam, toda umor, ki se ji izvršil tisto nedeljo, je razburil občinstvo prav posebno, kajti morilec je napadel trezen, namenoma in zahrbtno, ženo, gospodinjo, pobil jo je s sekiro in je nato izvršil rop.
Dejanje se je izvršilo, kakor smo že svoječasno poročali, sledeče: V nedeljo, dne 12. oktobra po maši okoli pol 7. zjutraj je prišel v gostilno Matevža Dolenca po domače pri »Švanabirtu« v Zmincah, kake triče-trt ure od Škofje Loke, ropar, ki je pobil s sekiro gospodinja, sestro gostilničarja, ki mu je gospodinjila, 40-letno Marijano Krajnikovo do smrti in nato oropal iz omare več drobiža v skupnem znesku okoli 80 kron, več škatelj cigaret, dve uri, eno električno svetilko in dva prstana. Doma je bila takrat samo Marijana Krajnikova, katere mož, ki je lastnik te hiše, dela na Tirolskem, njena 601etna teta, užitkarica Ana Dolenc, ki je bila v svoji sobici pod gostilno in njen 4Ietni sin Francelj, ki je bil v času ropa v spalnici za pečjo. Po izvršenem umoru in ropu je ropar neznano kam izginil. Umorjeno gospodinjo je našel v kuhinji njen štiriletni sinček Francelj. Poklical je teto Ano, ki je takoj prišla in spoznala, da je bila Marijana ubita. Kmalu nato se je vrnil tudi gostilničar Matevž Dolenc, ki je takoj opazil, da se je izvršil poleg umora tudi rop. Ta strašna novica se je bliskoma raznesla po okolici in s strahom so se ljudje približevali hiši nesreče. Vse je spraševalo,kdo je zločinec, toda nihče ni vedel o morilcu in roparju nobenega podatka. Uvedle so se preiskave, lokalni ogledi, raztelesenje trupla pokojne itd. Aretirali so tri Hrvate, ki so šli tisto jutro mimo hiše, toda izpustili so jih zopet, ker se je dognalo, da so nedolžni. Negotovost je pokrivala kot temen plašč celo zadevo in zelo mučno vplivala na vse občinstvo; ljudje so govorili o zagonetnem morilcu, toda razkriti ga niso mogli. Poklicali so iz Ljubljane tudi znanega policijskega psa, katerega je pripeljal gosp. Toplikar na lice mesta. Toda tudi policijski pes je popolnoma odpovedal, kar se je tudi pozneje pokazalo. Končno pa so dognali, da se je klatil prejšnji večer po okolici neki Janez Pivk, 20 let star, znan tat in goljuf, ki se je vrnil ravno iz 14mesečne ječe iz mariborske kaznilnice, kjer je sedel zaradi tatvine. Ta fant, ki je v tem kraju znan, in ki je vozil za svojega očeta že večkrat po cesti les in je tudi pil večkrat v ti gostilni, je dobil prejšnji večer kakih 25 minut od te hiše nekega berača, ki je kuril v gošči in si pekel krompir in jabolka. S tem beračem je delj časa govoril. Videla pa sta ga tudi dva druga moška, ki sta ga spoznala. Toda drugi dan Pivka ni bilo. Končno so ga našli v Zagorju, kjer je nastopil že službo. Dobili so pri njem nekaj ukradenega denarja, prstan, dve uri in električno svetilko, vse predmete, ki so bili ukradeni pri Dolencu. Fant je od začetka rop tajil, toda ko so mu pokazali predmete, ki so bili ukradeni, ko So mu dokazali, da je bil res kritični večer v Zmincu, je Pivk umor in rop priznal.
Po obsežnih preiskavah je dvignilo proti njemu državno pravdništvo obtožbo zaradi roparskega umora in danes sedi na obtožni klopi pred porotnim dvorom skrit in potuhnjen hudodelec, večkratni tat in roparski morilec 20Ietni Janez Pivk, posestnika sin iz Oselice. Porotnemu senatu predseduje dvorni svetnik P a j k, votanta sta svetnika Persche in Potrato, državni pravdnik pl. L u s c h a n, zagovornik dr. Š v i -g e 1 j.
Janez Pivk, mlad, precej čeden fant, srednje močan, črn, precej čedno oblečen, ne kaže strahu, niti kesa
* Razprava proti duhovniku Schmidtu, ki je v Novem Jorku na zverski način umoril svojo ljubico Ano Aumiiller, se prične danes. Sodnik Foster je zavrnil predlog zago-vorništva, naj se Schmidt preišče glede njegovega duševnega stanja.
* Nezgoda Italijanske vojne la-dlje. Iz Mesine poročajo: Vojna ladi-ja »San Giorgio« je v petek zvečer pri Santi Agati blizu Mesine zavozi-la na obrežje. Položaj ladije baje ni nevaren. Ob desetih zvečer je prišel na pomoč parnik »Roma«, toda ta ni mogel ničesar opraviti.
* Blazen vojak. Iz Benghasija poročajo: Na krovu parnika »Katarina Accame«, ki je pripeljal vojake, je zblaznel neki vojak 37. pehotnega polka. Vojak je zgrabil svojo puško ter začel slepo streljati okoli sebe. Ustrelil je nekega korporala, obstre-lil pa pet vojakov. Na to je samega sebe usmrtil.
* Nesreča na morju. Iz Kodanja poročajo: Parnik, ki vozi pošto med Islandom in Kodanjem, je zadela v nedeljo velika nesreča. Velik val je zadel parnik ter odtrgal poveljnikov most, na katerem so bili kapitan, prvi krmar in en mornar. Vsi trije so utonili. Razentega je val potegnil v morje dva čolna in mnogo orodja. Drugi krmar je prevzel vodstvo ladje ter jo srečno pripeljal v bližnje pristanišče.
* Nesreča na železnici. Iz Bero-lina poročajo: Težka nesreča se je dogodila na predmestni železniški progi Berolin-Erkner, blizu postaje Karlshorst. Poskusni vlak je zavozil v skupino delavcev, usmrtil šest delavcev, dva pa težko poškodoval. Vlaka delavci niso videli, ker je v istem Času stal na drugem tiru tudi vlak, katerega lokomotiva je bila vsa V dimu.
* Telefonični govor na banketu.
Predsednik Zedinjenih držav, Wil-son, ki je zelo zaposlen, si je izmislil novo idejo. V par dneh priredi trgovinska zbornica v Rochestru banket, h kateremu je povabila tudi predsednika WiIsona, ki pa se slučajno ta dan ne more udeležiti banketa. Vsled tega je obljubil Wilson, da bo telefo-nično govoril svoj govor. Pri banketu bo imel vsak izmed 600 udeležencev telefonična slušala pred seboj na mizi, ki se jih bo poslužil, ko bo govoril VVilson, ki bo do tisoč milj oddaljen.
* Izseljeniški škandal. »Czas« poroča iz Krakova: V dosedanji preiskavi glede izseljeniške afere Au-stro-Americane so dognali, da je imela družba v Galiciji več nego sto agentov in zastopnikov. Razentega je bila v zvezi z mnogimi zakotnimi agenti, ki so bili občinski predstojniki, železniški nastavljenci, duhovniki, gostilničarji, poštarji itd. Izseljence so najprvo pripeljali v Krakov, od koder so jih poslali štiri odstotke čez Trst, ostale pa čez nemška pristanišča. Dva krakovska agenta Austro-Američane, Finder in Seliger, sta pobegnila. Koliko je ta kupčija dona-šala agentom, se najbolje razvidi iz tega, da je imel Finder veliko posestvo in več hiš v Krakovu, Seliger pa tudi več realitet. Aretirani pater Szponder je bil agent Anglo-Conti-mental companvje v Rotterdamu, ki ima filijalko v Bazelju, kamor je Szponder pošiljal izseljence. Pred tremi dnevi so aretirali ravnatelja fi-lialke Austro-Americane v Szuczani, Hellmanna. Predvčerajšnjem so aretirali predstojnika filijalke Austro-Americane v Stanislavu, Zangrja. Pisarne v Stanislavu so zaprli.
* Pobožen zločinec. Nevarnega zločinca, ki je pod krinko pobožnosti uganjal razne perverzne svinjarije, je zasledila berolinska policija. Vsled ovadbe nekega trgovca, katerega desetletnega sina je zločinec zlorabil, je policija prijela 28Ietnega slugo Barthauerja. Ko so ga zasliševali, je priznal sedem zločinov. Barthauer, ki je bil prej strežaj v maison de Sante, je izgubil svojo službo vsled nevednosti. — Potem je bil dninar in napoled sluga v neki trgovini. Svoje abnormalno nagnenje je zelo previdno skrival in je na zelo rafiniran način privabljal k sebi svoje žrtve. Vstopil je v društvo krščanskih mladih mož, v red Guttempler-jev in druga enaka društva. Ker je redno obiskoval cerkev sv. Jakoba v Oranienstrasse,se je seznanil z ondot-nimi duhovniki, z občinskimi zastopniki itd. Ko se je Barthauer javil kot pomočnik za nedeljsko šolo v občini Sv. Jakoba, so ga radi sprejeli, ker je delal vtisk zelo resnega, pobožnega moža.Barthauerju so izročili oddelek za dečke, v katerem je učil ob nedeljah. Pred in po pouku pa je povabil dečke v svoje stanovanje, kjer je vedno dva do tri dečke pogostil. Obdaroval je dečke z bonboni, igračami itd. Potem ni le sam zlorabljal deč-
kov, marveč ie tudi dečke zapeljal, da so med sabo na kazniv način občevali. Da onemogoči vsak sum, je stopil v društvo belega križa za nrav-no življenje in imel tam predavanja. Dve leti je Barthauer to počenjal. Končno pa so ga le zalotili pri njegovem nečednem poslu.
* Izseljeniški škandal. Z Dunaja poročajo: Včeraj so aretirali na severnem kolodvoru nekega, vojaški službi podvrženega izseljenca, ki je vstopil v Lundenburgu kot ženska oblečen in se potem v vlaku preoblekel. Pasažirji so ga na Dunaju ovadili, na kar ga je policija aretirala. Aretiranec je Andrej Smolič iz Galicije. — Iz Krakova pišejo: Revizije in hišne preiskave v izseljeniških pisarnah se nadaljujejo. V Nadbrzezie so aretirali voditelja ondotne agenture Austro-Americane, Ungerja, v Sanoku pa večje število zakotnih agentov. Ko je predvčerajšnjem na krakovskem predmestnem kolodvoru hotel neki policijski agent v spremstvu dveh stražnikov aretirati dva izseljeniška agenta, sta oba potegnila revolverje ter streljala na stražnike. Stražnika pa sta se branila s sabljami ter ranila enega izmed agentov. Vendar pa sta agenta ušla. — Iz Lvo-va poročajo: V Hussiatvu se je pripeljal iz Lvova namestniški svetnik Adam pl. Gubatta, izvršil v okrajnem glavarstvu revizijo ter suspendiral okrajnega glavarja viteza Sawadz-kega, ki je baje zapleten v izseljeni-ško afero.
Telefonska in brzojavna
* Državni zbor. >
Dunaj, 25. novembra. Zbornica je srejela danes zakon o zvišanju davka na žganja po kompiciranem glasovanju.' Odklonjeni so bili vsi minoritetni predlogi. Dvakrat se je moralo vršiti poimensko glasovanje glede socialnodemokratičnega predloga zaradi žganjarskih bonifikacij in zaradi predloga, da naj se 10% od zvišanega davka porabi za osnovanje posebnega fonda proti pijančevanju. Rusinski predlog, da naj se predloga vrne finančnemu odseku je bil zavrnjen. Nato se je vršila razprava o reformi osebnega davka. Govoril je referent Licht.
Dunaj, 25. novembra. Rusinska obstrukcija se zadržuje. Dopoldan so se vršila pogajanja z gališkim namestnikom in opoldan je konferiral načelnik rusinskega kluba Levickv z ministrskim predsednikom. Popoldne se sestane klub k plenarni seji. V tej seji bo padla odločitev. Sporno je samo še vprašanje gališkega deželnega odbora. Rusini zahtevajo 3 izmed 7 mandatov. Poljaki so pripravljeni dati dva mandata. V poljskih krogih upajo, da bodo Rusini popustili in da pride že danes popoldne do sporazuma. Rusini presojajo situacijo optimistično. Če se akcija posreči, preneha rusinska obstrukcija.
Dunaj, 25. novembra. Zbornici je predložen proračunski provizorij za prvo polletje 1914, ki vsebuje pooblastilo za najetje posojila 368 milijonov 960.830 K. Od tega posojila odpade na odplačevanje splošnega državnega dolga 6 milijonov 435.000 K« za nabavo novih vozil za državne železnice 30 milijonov, kot avstrijski prispevek za izredne potrebščine armade in mornarice 53 milijonov 498.000 K. Kot avstrijski prispevek za izredne potrebščine armade in mornarice v smislu delegacijskega sklepa I. 1912. 51 milijonov 897.000 kron in kot avstrijski prispevek za mobilizacijske stroške tekom balkanske krize 227 milijonov 129.000 K.
Reforma hišno - najemninskega davka.
Dunaj, 25. novembra. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil komisiji poljskega kluba, da bo vlada po rešitvi finančne reforme predložila parlamentu novelo o reformi hišno - najemninskega davka.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 25. novembra, Danes popoldne se vrši seja odseka za zunanje zadeve v avstrijski delegaciji. Pričela se bo debata o Berchtoldo-vem ekspozeju. Predsednik dr. Leo je sklical zastopnike strank za zvečer k sestanku, na katerem se določi program delegacijskega zasedanja.
Ogrske delegacije. Budimpešta, 25. novembra. Delovna stranka je sklenila, da se današnje izredne seje ne udeleži. S tem se namerava preprečiti sejo, ker ne bo dovelj glasov za odobrenje zapisnika zadnje seje.
Dunaj, 25. novembra. Za danes dopoldne je bila sklicana na zahtevo opozicije seja ogrske delegacije. Vladna stranka se seje ni udeležila. Navzočih je bilo samo 9 opozicijonal-nih poslancev in dva vladna poslanca, ki sta predsednika opozorila na nesklepčnost. Predsednik baron Lang je na to konstatiral nesklepčnost. Seja je trajala samo 5 minut.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 25. novembra. Opozicija se je polnoštevilno udeležila včerajšnje seje. Nadaljuje se generalna debata o tiskovni reformi. Po poslancu Hautosu, članu deiovne stranke, je govoril demokrat Peto. Ob 12. je zahteval 5 minut odmora, ki mu jih pa predsednik ni dovolil. Ob 1. mu je končno dovolil predsednik 5 minut odmora. Po štiriurnem govoru,-v katerem je ostro kritiziral predlogo, je končno Peto končal s pripombo, da bi justični minister ne smel priti s tako predlogo. (Burno odobravanje!)
Budimpešta, 25. novembra. Ivan Rakovsskv, član delovne stran-ke^ je opozoril na privilegirano stališče časopisja in na zlorabo, ki se potom časopisja godi. Predlaga, da se tiskovna predloga sprejme. Živahno odobravanje večine. — Poslanec grof A. Aponyi protestira proti temu, da se zavleče posvetovanje nad v poslovniku določen čas. — Predsednik pojasni, da se je določilo, da se vrše seje od 10. do 6.— Grof Appo-nyi kritizira v svojem govoru predlogo, ki ni nikako postavno, marveč politično delo. — Predsednik določi, da se v današnji seji nadaljuje današnje posvetovanje. — Prihodnja seja se vrši danes.
Gališko vprašanje.
Dunaj, 25. novembra. O nadaljevanju pogajanj v Lvovu je poročal cesarju ministr. predsednik Stiirgkh. V lvovskih merodajnih krogih so mnenja, da za pesimistično nazira-nje ni povoda. Ugodnega uspeha je pa pričakovati le tedaj, ako delavne stranke še nekoliko počakajo s svojimi načrti in ako nasprotne stranke ne onemogočijo sprave s trdovratnim vztrajanjem na svojih pogojih.
Dunaj, 25. novembra. Iz Lvova poročajo, da se obravnava nov kompromisni predlog, naj se namreč Rusinom prizna troje proti osmim poljskim deželnoodborniškim mestom. Namestnik vit. Korytowski je tozadevno stopil v pogajanja in ni izključeno, da se doseže uspeh.
Zaderska odvetniška zbornica.
Zader, 25. novembra. Na nedeljskem občnem zboru je zaderska odvetniška zbornica proglasila hrvaščino kot poslovni jezik. Dozdaj je bila ta zbornica v italijanskih rokah, poslovni jezik pa italijanski.
Hrvaška.
Zagreb, 25. novembra. Baron Skerlecz je dogovorno z dr. Toma-šićem telegrafično pozval člane sta-rounionistične napredne stranke h konferenci, ki se vrši v četrtek v banski palači. V starounionističnih krogih se smatra to kot znamenje, da pogajanja s koalicijo še niso zaključena.
Budimpešta« 25. novembra. Kraljevski komisar baron Skerlecz in minister za Hrvaško grof Pejače-vič sta se vrnila iz Zagreba. Danes dooldne sta konferirala z ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Poročala sta o zaključku pogajanj s koalicijo. Določile so se zlasti podrobnosti glede razmerja med banom in bodočo saborsko večino. Baron Skerlecz se odpelje jutri na Dunaj k cesarju. V jutrišnji avdijenci bo najbrže imenovan za bana.
Ruska duma. Petrograd, 25. novembra. Tiskovni odsek ruske dume se bavi z vladnim zakonskim predlogom glede časopisja. Razširjanje perijodičnih časopisov v mestih se mora naznaniti, v drugih krajih je treba dovoljenja od oblasti. Poslanec Puriškije-viČ se zavzema zd enotno postopanje v celi državi. Oktobristi zahtevajo kot mejo med kraji in mesti 10,000 prebivalcev. Notranji minister Malakov naglasa, da vlada zlasti v manjših krajih slabo poznanje in upoštevanje zakona. Sprejet je bil predlog okto-bristov. Na vprašanje Miljakova, ali bo imel gubernator pravico prepovedati kako tiskovino samo pod pretvezo, da nobeden izmed uradnikov ne zna dotičnega jezika, je odgovoril notranji minister,, da to ne bo dovoljeno.
Francosko brodovje. Carigrad, 25. novembra. Poveljnik francoskega sredozemskega bro-dovja admiral Bone  de Lepeyrere je dospel na ladji  »Jurien  de la Gra-
viere« v Carigrad. Porta In francosko diplomatično zastopstvo sta ga sprejela z velikimi častmi. Danes zvečer se oglasi admiral pri sultanu v avdijenci.
Nemčija. Berlin, 25. novembra. V izrednem proračunu nemške države izkazujejo izdatki za vojsko znižanje za 12,700.000 in izdatki za mornarico znižanje za 20.240.000 mark. Kljub temu, da so se gotovi postavki zvišali, izkazuje proračue vendar 28,942.500 mark znižanja. Konzulat v Jeruzalemu se iz-premeni v generalni konzulat, vice-konzulata v Haiti in Jaffi v konzulata. Nova konzulata se bosta ustanovila v Erzeramu in Mosulu. Iz mornariškega proračuna je treba ne-glašati, da manjkata od določenega števila vojnih ladij v letu 1913 dve večji vojni ladji in 3 male križarke, ker se vrše leta 1914 samo nadomestne gradbe. Za podmorske čoine je določena vsota 19,000.000 mark.
•    * *
Dogodki na Balkanu«
Bolgarski car se odpove prestolu. Bukarešta, 25. novembra. Bolgarski poslanik Radev dementira, da bi se hotel odpovedati bolgarski car Ferdinand prestolu. Radev skuša zvaliti vso krivdo na generala Šavova. Poslanik trdi, da so dale zadnje občinske volitve 65 jfr glasov za vlado.
Pariz, 25. novembra. »Temps« hudo napada avstrijsko vlado, ki da je kriva usode carja Ferdinanda. Državniki se skušajo sedaj oprati. Ge-nadijev in Radoslavov bi lahko navedla vzroke, zakaj se naslanjata na Avstro - Ogrsko. Vse to bi bilo za avstrijsko politiko slabo in če bi se moral car Ferdinand odpovedati prestolu, bi sedela tudi avstrijska politika v sofijskem procesu na zatožni klopi.
Dunaj, 25. novembra. Nemško časopisje skuša odvrniti od avstrijske politike odgovornost za dinastični polom na Bolgarskem. Listi skušajo kratkomalo utajiti, da bi bilo stališče kabineta ali celo kralja omajano, ne navajajo pa za to nobenega vzroka.
Dunaj, 25. novembra. Zloglasna »Siidslavische Korrespondenz« poroča baje iz Sofije, da tam ni nič znanega, da se hoče car Ferdinand odpovedati prestolu in da za razburjenje proti vladarju ni nikakršnih znakov. Tudi vladni listi seveda pravijo, da o kakem odstopu bolgarskega carja ne more biti govora.
Dunaj, 25. novembra. V ospredju mednarodnega interesa stoji že par tednov bolgarski car Ferdinand. — Znano je, da se pripisuje nesrečni izid zadnje vojne carju, ki pa je samo pritrdil pod pritiskom razmer načrtom državnikov, ki so bili pozneje tako usodepolni za deželo in sedaj tudi za kralja. Potovanje carja v inozemstvo so smatrali politični krogi kot beg pred temi razmerami. Car je iskal v inozemstvu pomoči za svoj prestol, zlasti pri onih državah, ki imajo na Balkanu kaj vpliva in denarja. In car ne prikriva, da je konec njegovi vladi, če se mu ne posreči eno ali drugo. Voditelji bolgarske politike so mu pokazali pot v Avstrijo. Pot v Rusijo mu je bila zaprta. Konferiral je ponovno z avstrijskim cesarjem in grofom Berchtoldom in te konference so veljale samo vprašanju, ali more ostati ali ne. Cesar ga je sprejel, kolikor so to dopuščali di-plomatični odnošaji, kar najprijazne-je. Grof Berchtold je podpiral voljo vladarjevo s tem,da je v svojem ekspozeju naglašal kar najprijaznejše odnošaje napram bolgarskemu kralju. Pač so bile vse to le besede, s katerimi se je kralja podpiralo, resno podporo se pa s tem njegovi moči ni dalo. Kralj Ferdinand, ki je že sedem tednov od doma odsoten, se namerava vrniti v Sofijo šele, ko bodo definitivno končane volitve v sobranje. Če bodo volitve izpadle neugodno za njega, potem je mogoče, da bo prostovoljno odstopil prestol v prilog prestolonasledniku, ker nikakor noče biti prisiljen k temu koraku. Do takrat pa namerava kralj Ferdinand ostati na svojih avstrijskih, oziroma ogrskih posestvih. Če se pa v ugodnem slučaju lahko vrne v Sofijo, potem to diplomatična in moralična podpora Avstro - Ogrske velike važnosti.
Berolln, 25. novembra. »Press-zentrale« poroča, da se bo bolgarski car Ferdinand še tekom tega tedna vrnil v Sofijo.
Dunaj, 25. novembra. Po poročilih iz Sofije je dobil list »Tribuna« več grozilnih pisem iz krogov častniškega zu?ra, ki proglaša bojkot lista ter prepoveduje častnikom obiskovanje lokalov, kjer imajo ta list.
Atene, 25. novembra. Po vesteh iz Makedonije pripravlja bolgarsko-makedonski komite obširno četaško gibanje v deželi.
Sofija, 25. novembra. Uradno se konstatira, da je prestolonaslednik Boris zdrav in da se nahaja na gradu Evksinograd.
Povratek ministrov iz Bitolja.
Belgrad, 25. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Včeraj so se vrnili iz Bitolja ministrski predsednik Nikola Pasič, vojni minister Božanović in naučni minister Ljuba Jovanovič. Ministri so se udeležili svečanosti v proslavo obletnice, odkar je bil Bitolj osvobojen izpod turškega jarma.
Karagjorgjev zvon.
Belgrad. 25. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Včeraj je bil v kraljevskem dvoru banket na čast romunskega gosta profesorja Jorge, ki je prinesel kralju Petru iz Romunije Karagjorgjev zvon. Včeraj popoldne je imel profesor Jorga predavanje o vzrokih propasti turške carevine v Evropi. Na čast romunskemu učenjaku bo imela kraljevska srbska akademija znanosti in umetnosti svečanostno sejo. Kralj Peter je podelil profesorju Jorgi red sv. Save tretje vrste.
Zamenjava ujetnikov.
Belgrad, 25. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) »Politika« javlja, da je srbska vlada sklenila izročiti Bolgariji ujete bolgarske četnike v zameno za srbske ujetnike. O tem sklepu je bila že obveščena bolgarska vlada.
Dogodki na Balkanu.
Belgrad, 25. novembra. Da se zviša delavnost državnega sveta, odstopita v najkrajšem času naučni in justični minister, ki sta bila pretekli teden imenovana za državna svetnika. Treba bo rekonstrukcije kabineta, ki se pa ne bo tikala stališča ministrskega predsednika.
Pariz, 25. novembra. »Matin«. poroča iz Carigrada, da se kralj Ferdinand prav gotovo prihodnjih 14 dni vrne v Sofijo. Zunanji minister Ge-nadijev je odpotoval v Vidin, kjer ra-merava govoriti nekaj volilnih govorov. Prestolonaslednik Boris je v Evksinogradu, kjer se udeleži slav-nosti rojstvenega dne svojega brata.
Carigrad, 25. novembra. Včerajšnji ministrski svet je s pičlo večino proti izvajanjem velikega vezirja sklenil, odkloniti nemško - ruske reformne predloge glede Armenije. Angleški poslanik je v avdijenci porto opozoril na važnosi 7veze anatolskih reformnih vprašanj z notranjim problemom.
Carigrad, 25. novembra. Namestnik šefa generalnega štaba, Hadi paša, je bil imenovan za šefa generalnega štaba.
Srbsko - bolgarska zveza.
Pariz, 25. novembra. »Matin« priobčuje danes tekst srbsko-bolgar-ke vojne konvencije, ki je bila sklenjena pred drugo balkansko vojno. Ena izmed točk pravi, da mora Srbija napovedati Avstriji vojno, če ta začne prodirati v Sandžak Novi Pazar. Srbiji mora slediti tudi Bolgarska.
Pariz, 25. novembra. Srbsko-bolgarska vojna konvencija obsega 14 točk. Med temi se nahaja tudi točka, v kateri obljublja Srbija Bolgarski vojno pomoč 100.000 mož, če jo napade Romunska.
Grško - turški mir.
Carigrad, 25. novembra. Sultan je ratificiral mirovno pogodbo med Turčijo in Grško.
Carigrad, 25. novembra. Grško-turška mirovna pogodba je bila včeraj sultanu predložena. Tu so mnenja, da se bo odpeljal danes Gahb Kemal v Atene zaradi ratifikacije mi: ovne pogodbe.
Albanija.
Pariz, 25. novembra. „Matin" javlja, da so udrle velike albanske Čete proti Dibri ter groze mesto napasti.
Dunaj, 25. novembra. Iz Valone poročajo, da je bolgarska trgovska ladja „Bolgaria" pripeljala 500 vreč moke kot darilo za stradajoče Albance. Vest je tembolj čudna, ker poročajo iz Sofije o silnem pomanjkanju v bolgarski Trakiji,
H. družinski večer
„Narodne čitalnice64
V soboto dne 29. novembra 1913.
v „Narodnem domu". Začetek ob pol 9, uri zvečer.
Jffolomarne ljudi
lahko preseneti kadarkoli kaj, na kar niso bili pripravljeni in jih spravi v.
zadrego. Posebno neprijetno je to, če kdo nenadoma oboli, za influenco, nahodom, kašljem, tiščanjem v prsih, pomanjkanjem sape in bodenjem v plečih. Za take slučaje imajo pri-
pravljen previdni ljudje Fellerjev topeči, olajšujoči fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elsafluid«. 12 steklenic tega preskušenega domačega zdravila, razpošilja za 12 K Iranko
lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 238 (HrvaŠko). Obenem lahko naročimo tudi Fellerjeve odvajalne rabarbara kroglice z znamko »EIsa kroglice«. 6 škatlic za le 4 K, da jih
imamo doma ob zapahnjenju. želodčnem obolenju, slabem črevesnem prebavljanju, če nimamo teka, bliu-vanju itd.
Ma
Umetnost.
Koncert Glasbene Matice. V nedeljo,  23.  novembra,  je priredila Glasbena Matica svoj tretji letošnji koncert  v dvorani Mestnega doma. Pridobila je v ta namen slavno švedsko koncertno in operno pevko, gospo Valborg Svardstrom in odličnega 161etnega klavirskega virtuoza, gospoda    Georgesa   Szella. Gospa Svardstrom je pevka izrednih zmožnosti. Njen prijetni in gibčni sopran ima poleg izvrstne šole, za katero ne eksistirajo več nikakšne težkoče, tudi to odlično moč, da se od hipa do hipa  s  posebno dobro karaktistiko obrača  po   mislih   in   dejanju, ki ga izraža pesem, in se tako neprenehoma nijansira v toku   melodije. V njenih prsih ožive besede pesnikov in iz njenih ust se lijejo na poslušalce čudovito sočne,   prožne   in ubrane. Tudi v njenem vzdihu je pesem, tudi v njenem šepetu drhti melodija, ki je zaradi  svoje finoče še  globlja in vplivnejša.  Nižina njenega glasu je polna in zvočna, višina lahka in naravna. Kolorature ji vro iz grla kakor igrače,   njen piano je fin kakor dih, njen forte zanosen, širok, oblasten in krepak. V tone lahko poljubno meša veselje in razigranost; dolgo noto na primer drži in ti nenadoma jasno čutiš, kako se smeje v njej njen glas, kako se ziblje in podrhtava v prostrani in nagajivi razkošno-sti.  In drugič zopet  je  zašel vanj strah, in tretjič žalost, negotovost, resignacija,    pričakovanje nečesa groznega in neznanega. Vsa pestrost njene umetnosti je prišla do veljave v danski   pesmi Brora-Beckmanna »Vinden«  (Veter).   Pesem   teče v dialogu jned  materjo in bolnim sinom, ki jo vprašuje, če-li sliši njegovo ječanje, žalno ihtenje in drsajoče korake. Mati se izgovarja in ga tolaži, da je to veter. Veter ječi in veter ihti.   Kompozicija   sama na sebi je prepojena z mračno, žalno in globoko ubranostjo, nad vse mere čuvstveno petje gospe Svardstrom   je dvignilo njen učinek do viška. Vprašanje bolnega sina   je   karakterizirala s frapantno lepoto in resničnostjo, a z nič manjšo popolnostjo ni spremila materinega zdravja, kipečega iz vsakega tona.  Pesem je bila izvanredno lepa v svojih konstrastih in toli čuvstvena, da se ni nihče ubranil njenega globokega učinka.   Gospa pevka jo je morala ponovili. Omenjam tudi eno izmed pesmi,   ki jih   je dodala svojemu programu in ki je delovala izredno po svoji prirodni   lepoti in umetniški    interpretaciji. Sinček vprašuje v njej očeta, kam gredo labuđi, kam vetri, kam naši dnevi in kam mi.  In oče  mu  odgovarja v mračni, izvrstno pogojeni negotovosti. Tudi ta pesem je delovala v obliki, kakor jo je zapela   jja. Svardstrom, močno in globoko. V dodatku smo našli dvoie   Griegovih pesmi. Razposajeni »Spomladanski ples« in melodijozno in toplo pesmico »V čolnu«. Obe sta nudili   iskren užitek. — Na klavirju je igral gospod Szell Chopinovo sonato v h-molu, Pab-stovo   parafrazo    iz Čajkovskega opere »Onjegin« in Riharda Straussa vesele burke Tilla Eulenspiegla, veliko simfonično skladbo, ki jo je priredit za klavir sam pianist. Pokazal je virtuozno rutino, silen temperament, pristno občutje in žel za to buren aplavz. Žal, da je imel opraviti s slabim inštrumentom, ki ni dal iz sebe pravega tona in bil poleg tega še  slabo uglašen.    Gospo pevko je spremljal spretno   in   diskretno na klavirju g. A. Tarnav. Navdušenje je bilo veliko, ploskanje burno, dolgotrajno in iskreno. Še za izvoščkom, ki je odpeljal odlično pevko, so kričali poslušalci s ceste, s trotoarja in iz veže svoj živahni živio. Koncert je uspel — ob nepravem času brez darovalcev vencev in šopkov — tako dobro, kakor še nobeden v letošnji sezoni. P.
Gospodarstvo.
— Izdaja davka prostih zakladnih zadolžnic c. kr. glavnega in prestolnega mesta Dunaj iz leta 1913. Občina Dunaj izdaja na podstavi zakonitega pooblaščenja 4x/2% davka proste zakladne zadolžnice v skupnem iznosu 60 milijonov mark, katerih javna subskripcija se vrši dne 28. novembra t. 1. Komadi so plačljivi al pari dne 15. maja 1916, obrestni kuponi brez vsakega odbitka dne 15. maja in 15. novembra vsakega leta, pričenši 15. maja 1914. Oddajni kurz znaša 95*80%, tako da se stavi obrestovanje pri možno največji varnosti na približno &20Yo. Kot zglaševalnica za Ljubljano in alpske dežele fungira Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani (Prešernova ulica 50), katere sprejema priglase in daje vsa zahtevana pojasnila*
Pročitane časopise v sent-jabuMem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli  o v Ljubljani:
Dne 20. novembra: Jakob Le-skovec, bivši Žagar, 57 let, Radecke-ga cesta 9. — Ana Kagnus, žena vpo-kojenega blagajnika kranjske hranilnice, 69 let, Simon Gregorčičeva ulica 11. — Marija Božič, delavka, 82 let, Radeckega cesta 9.
Dne 20. novembra: Alojzija Lassnik, vdova trgovca, 74 let, Wol-fova ulica 1.
Dne 21. novembra: Franc Zaje, železniški sprevodnik v pokoju, 86 let, Škofja ulica 3.
Dne 22. novembra: Avguština Kermelj, rejenka, 22 dni, Streliška ulica 15. — Franc Dolinšek, kovač, 51 let, Radeckega cesta 9. — Anton Zupančič, krojač, 68 let. — Radeckega cesta 9.
Dne 24. novembra: S. Apolonija Petelinik, usmiljenka, 59 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici: Dne 20. novembra: Marija Mat-jašič, hči postreščka, 15 let.
Dne 21. novembra: Marija Jerneje, žena žel. čuvaja, 75 let.
V garnizijski bolnici:
Dne 19. novembra: Pavel Luke-žič, delavec, 62 let.
k zffite
in it.
in
AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-Iikanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1.__(3578)
Brezplačen s^ef bolnim no želodcu.
Mnogo bolezni prebave se še poslabša z nevarno navado, jemati močna odvajila, ki morejo dati olajšila samo za kratek čas. Vsem takim trpečim podajamo svet slovitega specialnega zdravnika za želodčne bolezni: „Takoj pojenjajte z navado, jemati močna odvajalna sredstva, ki vselej, ko ga vzamete, še zmanjšajo upanje na ozdravljenje. Zdraviti si naravo naravno, naj že stori karkoli, z zadostno množico ozona v prizadetih organih, da obolele dele očisti in razkuži. Ni je večje zdravilne moči kakor ozon. Motenja prebave kakor kislina v želodcu, napenjanje in zaprtje ter njih postranske okolnosti n. pr. glavobol, utripanje srca, bolečine v obistih itd. se brez slabih posledic hitro in trajno ozdravijo". 4183
Najuspešnejše tako sredstvo je Stomoxygen in sicer v tabletah v lekarnah. Zraven brošura z navodilom in druge koiistne razjasnirve, ki naj bi jih čital vsak na želodcu bolni.
Sanaširii list obsega 8 sirani, i J||f0 VoŠ €@|
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Xc
Vašemu okusa ne ugaja, potem poskusite enkrat najodličnejšo rusko čajno znamko K » C Popow-čaj Gotovo bodete zadovoljni.
er tek
je in ostane glavna stvar. Kdor pa nima slasti, naj seže po Scottovi emulziji iz ribjega olja, ki se že desetletja obnašala za tek pospešujoče krepilo. Nasproti navadnemu ribjemu olju je Scottova emulzija slastna in tako lahko prebavna da to preiskušeno krepilo lahko brez truda zavživamo. Scottova emulzija iz ribjega olja začne telo krepiti in ob enem zbudi naravno poželjenje po hrani tako, da navadno hrano jemo s slastjo in dobimo novega poguma in veselje do življenja.
Otrokom in odraslim samo iz najčistejših sestavin napravljena Scottova emulzija iz ribjega olja vselej, po leti in pozimi, izborno služi za okrepitev.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpo-siljatvi 50 v v pismenih znsmkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. % o. z. na Dunaju VII sklicevaje se na na5 list enkratno vpoSljatev poizkuSnje od kake lekarne.
Učinefc presenetljiv-! pi^ica^Ovm.
Negovanje ust
z Odolom je naravnost dobrot*. Proces gnitja v ustih, ki zobe polagoma raz-dene, se zanesljivo ovira in po vsakem izplaknenju  z   Odolom  se  po vseh
stih razširi poživljajoča svežost. u--
Serravato
vo
železnato Kina-vino
Hlgijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
ss Izborni okus. »
Večkrat odlikovano. : Nad 8000 zdravniških spričeval. ::
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST- Barko vije.   . 87
Neteorolositno poročilo.
Visina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 730 mm
> o C	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera-1 tura v C°	Vetrovi	Nebo
24. tt	2. pop. 9. zv.	737-3 737 9	6*7 51	si. jzvh si. vzh.	oblačno ■
25.	7. zj.	7388	4*5	brezvetr.	rosa
Srednja včerajšnja temperatura 4-6", norm. 17°   Padavina v 24 urah mm 02.
Borzna poročila.
Ljubljanska
, Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni karti danajske borze 25. novembra 19 13
■alatbant papirji.
4% majeva renta   . .  . .
4*2°/, srebrna renta .   .   . .
4«/, avstr. kronska renta . .
4°/o otrr. „ „ . . 4°/„ kranjsko deželno posojilo
4»/. k. o. če5I:e dež. banke .
8re6fea.
Srečke Iz f. 1*60 «/«   . . „   „ „ 1864. .  . . .
„ tiske......
„    zemeljske I. izdale .
n         »i      H«   >• .
„ otrrske Mpotečne . .
„ dnn. komunalne . .
„ avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske  .  . . .
„ avstr. rdeč. križa . „
„ bazilika.....
„ tunike......
O tinto«.
Ljubljanske kreditne banke , Avstr. kreditnega zavoda . .
Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Državne leleznlce .... Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . . Zivnostensk« banke.  .  , .
Valute.
Cekini Marke Franki Lie . Rub'Ji
nenaral	[ Blagovni
8130	81.50
84-75	84-9
81-65	81 85
80-55	8075
—•—	94-50
84 —	85.—
435-	445 -
69I-—	702 —
282*—	292-—
28T—	293 —
244 —	254-
232 —	241 75
473-—	483 —
473 —	483 —
62 50	66 50
51 50	55 50
31-25	35-25
20 50	30'SO
23050	233-50
404 —	40b- —
621 75	622-75
511-50	512-5o
104 40	105 40
69275	69375
796- -	797-—
327'—	329'—
264-75	26575
11*40	11-45
117-75	118-05
95-37»	95.4730
|   94 70	94 90
1 253 50	254.50
C3
S
cd >•
C/3 Um
cd
Varsvena  znamka Marija Brezje
želodčna grenčica
2e osem let registrirana in upeljana se proda. VDraša se dne 30 L m. dopoldne v Slomškovi ulici štev. 4., pri Vekoslavl Wal!and.
t*	
0	
0	
o« ss	g *s
CD	
ia	83
•*	m
CD	»*
8	0 N
	Conan CD
SaSi	
O	
a -i »,
jgj CQ
CD
tO
o
s.
o
e CB
am a Srn 1»
C«
-2* cd
trn
S 2
8 Z
o -s s
08 g
s «■ -s >
■s ^
> (A
N
b/)
Cd *) Oa O
ra  g) £. «5
-o
>
to
-t O
5 (0 Z J-o- 0.
3 m
> r—
cd
ca s
-S,
5
0)
O ■8
cd
£?Y T I Y Tr"¥ *I*IITT¥TTTTT¥YTTTT
v Ljubljani, Komoaskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in ief-zdravnik: Dr. Fr. Dergant. primar. I. kir. odi det boln
polvolneni, zajamčeno dobre kakovosti lepih vzorcev, zavoj 5 kg za K IV— boljše vrste za K 12*60 po poštnem povzetju pošiija A. Jeiinek, tkalnica, Ji m ramo v Morava.
Jako priporočljivo!
Stanovanle
z  2 sobama, kuhinjo  in pritiklinami
se fšče tako]. 4175
Ponudbe na upravni^tvo »Slov. Naroda« pod „Takof
kateri je popolnoma verziran v prodaji vina in žganja, za veletrgovino. Prednost ima tisti, kateri je še sedaj v službi. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« 4184
Vajenec
iz dobre hiše, učenec III gimnazije, 16 let star, želi stopiti v mešano trgovino na Kranjskem   v  večjem   mestu radi Šol, ob primernem plačilu. 4180
Mariinovic, Jamnička Eiselica ■—    ,       (Pisarovina.)--—
na Trški gori pri Novem mestu se proda iz proste roke. 4177
Pojasnila daje Franc Goldman, Ljubljana, fiazpotna ulica št. 10.
izurjena v kavarniški stroki
se takoj sprejme«
Pismene ponudbe na
„Kavarna Geatral", LJubljana.
Zaradi pomanjkanja prostora se ceno odda
•       m m
s premikalnim krmilom in kondenzacijo, ležeč kornwallski kotel, dvozu--beljna cev s po 45 m2, kurilne plošči ne in 7 atmosferami pritiska. Izdelek Hofmeistra na Dunaju. Oboje malo rabljeno in v dobrem stanju.
Ravnateljstvo    morskih kopeli Sesljan pri Trstu. 4182
Proč z draginjo! Proč z draginjo!
Čemu bomo drago kupovali, ko se pa
3914    vsako sredo in soboto kupijo
ki vsakovrstnega Mesa
za obleke in perilo kakor štofi, sukoo, kontenina, sifoni, platno, barhent, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki
„Hernrcs" brata ulokoč o LJubljani,
Šelenburgova ulica Štev. 5 v prvem nadstropju nasproti glavne pošte. Primerna darila za Miklavža in za Božič. Pravkar došlo čez 10.000 novih ostankov.
Satno xa one kadilce, ki z ozirom na svoje zdravje radi izdajo na dan nekaj vinarjev več:
Moaiano naidrastje
klub pa
8&eci§alitet
JPo zdravniškem nasvetu niso stročnice niti papir potiskani, a v obeh je z vodnim tiskom ime tvom ičarja
natbotjše::
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
46
99--------
•        vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« -Rezervni fondi K 58,461.432*50 — Izplačana odškodnine in kapitalne 3 123,257.^95*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
————————————    Vu pojasnila dajat
nr Generalno zastopstvo i linbljaoi fSKma
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje.
SosDoshi eliti stav. 12.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
G.
16
67
3366
Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Optik in specialist.
LJUBLJANA,
Aparati, poljska kukala, -------daljnogledi.
Optični zavod z električnim obratom.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Bla Vaših kurjih očes, bradavic,
£9^2 otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z ga-
&SSmB rancijskim pismom 1 K. Kemenv, Easchau (Kassa) I., Posti. 12/64 Ogrsko.
Bencinov motor
Malo rabljen ležeč bencinov motor, izdelek Langen & VVolf, se vsled upeljave električne sile ceno proda. Motor se še lahko ogleda v obratu. Vpraša se: Zavod za električne naprave Vojnović & Cie, Li ubijana, Dunajska cesta štev. 22.
X X
Optik in specialist.
Šelenburgova ulica št. 4. Za prvovrstno optiko se jamči.
Pravilna lega plošč, brušenih Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
Sprejme se
4126
učenka
v špecerijsko in manufakturno trgovino
Peter Sitar, Jesenice, gorenjsko.
ČebeM med
najfinejše   vrste,   iztrčen, zajamčeno prirodno pristen, od akacije ali lipe razpošiljamo v  5   kg pločevinastih Škatljah po povzetju za K 9"—* Preprodajalcem   pošljemo    ponudbo in , vzorce. ======
„BIENE", Venvertnngs-Genossenschaft Un-garischer Iraker, Budimpešta Vaci nt 103 F.
Izredna prilika
Odda se radi zasebnih razmer vpeljana, mosopola slična trgovina pod ngodalml pogoji.
Obratnega kapitala je treba K 40.000 v gotovini ali v fundiranem denarnem kreditu; dosegljivi letni dobiček do 100 % kapitala.
Obratovanje lahko, vzorno urejeno, sposobno za trgovca vsake stroke, tudi za družabno vodstvo ali za udeležbo banke.
Refektanti, kateri razpolagajo najmanj Čez omenjeno obratno glavnico, izvolijo naznaniti svoj osebni naslov (navidezniki izključeni) takoj, najdalje do 1. decembra 1913 na anoneno pisarno Rudolf Mosga, Dunaj S, pod šifro: »Monopol, ne zamudite 8882". 4i63
notoKorshl učenec
v restavracijo »Balkan«. 4178
Ponudbe pisarni hotel »Balkan", Trst.
Stalni
3363
krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
Pošteno, pridno
prodajalko
sprejme za takojšnji nastop v trgovino z mešanim blagom
Leopold Knez, trgovec v St. Jurju pod Kumom. 4129
Redka prilika!     Redka prilika!
Krasno posestvo
na prodaj in sicer: močno zidana hiša z veliko kletjo, velika delavnica, velike dvorišče, velik vrt s sadnim drevjem in njivo ; oddaljeno pet minut od mesta ob glavni eesti na kolodvor.
Več pove Fran Pipan, SL Lenart št. 46 pri Brežicah. 4ioa
1) veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem),
H«d 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj,
2) novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj
sveta zraven, za eno družino,
3) dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih
bližini se zida nova šola.
Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1) 30.000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20.000 K. — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče.
Pojasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin
Accotfo, LJubljana, Kolodvorska ulica s te v. 8.
Veleprlma salame
novega izdelka, predobro renomirane znamke
„Gavrilović"
že popolnoma dobre za rezanje, priznano najfinejše, stanovitne kakovosti, se dobivajo po vseh špecerijskih, delikatesnih trgovinah in pri prekajevalcih.
Vsak komad Ima svinčeno plombo ln vinjeto, kakor polegstoječa.
Prva hrvaška tvornica salam, prekajenega blaga in tolšč Mu Gavrilcmca sino¥l
d. d., Petrinja. 4os2 Zastopnik; Julio Schmtdlln, Zagreb.
Učenko
poštenih staršev, lepega vedenja ter z primerno šolsko izobrazbo Sprejme takoj mešana trgovina 4185
P. & A. Strel, Mokronog
S  1. januarjem  1914 se išče dvo-strokega    knjigovodstva popolnoma zmožen in bilance vajen
najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka; z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „ pravi :Franck*
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
|np 67,25.545
zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, sa tvornico v bližini Ljubljane. 4174 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Knjigovođi a".
Pomembni profesorji in zdrav- ~~ niki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo. Zakonski dobe natančno brošnro 20.
Verlag fur hvgienische Literatur Dunaj L, WollzeiIe 12. Kot tiskovina zastonj. Kot zaprto pismo proti 20 vin. v znamkah.
i——r
Pozor trgovci 1 Samo nekaj časa 1 Božične in novoletne
RAZGLEDNIC
trezen in zanesljiv, izvežban v vseh strojnih delih. Gre tudi na deželo k parni žagi. 4179
Več pove upravn. »Slov. Naroda«.
Proda se kompletna
kopalna oprava
radi preselitve, skoro nova, popolnoma
v debrem stanju. 4090 Ogleda   se   lahko  vsak   dan pri
lastniku Anton Maver, zaL meno« piva, Metelkova uL 13 v Ljubljani.
t
mizarstvo.
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
kakor tudi
4102
reklamne koledarje
ceneje kot povsod drugod pri
L. Pevaleku
▼ LJubljani, Židovska ulica 4.
Boljšim tvrdkam pri odjemu najmanj 300 razglednic pošiljam tudi na izbiro.
1533
frančiškanska ulica 8
priporoča pohištvo vsake vrste
solidne izvršitve in po nizki ceni.
Spalnica v amerikanskom orehu
350 kron.
Obstoječa:   2 dvovraini omari, 2 postelja, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom, j
zlato
ifečno pero
{e prekrasno
boži čno danilo
&i ie bo obdarovanec rabil stalno. Pozo* na znamko Penkala, ker samo ta Jamči za
:? Steno kakovost Cene : S 14-—, 16-iS*— in več. Penkala polnilni svinčnik 3 1-20. lnksosna oprema K 1-80 in S 2*40. Dobiva so povsod.
rOMSBD MOSTH i tO.. Ml Al&i
Zagreb,
Berlin.
5991
2980
1241
13
99
BAIvKAN"
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Podružnica: Ljasfeljana^ Dunajska cesta £t. 33.
Centrala: TRST. ^ Telefon št 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti.  Prosta skladišča za redni užitnim podvržena blaga.  Najmodernejše opremljeno   podjetje za selitve In prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih.  Omotanje itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov:
—=^ „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu.----__,..
Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter Trst Ancona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Lloyda. Cunard-Line za I. in IJ. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Zmerne cene. 3237 Točna postrežba.
40 m dobrih ostankov za obleke K 18'—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 6 parov velikih rjuh . . . . „ 100 kom. prima žepnih robcev „
tucat dobrih brisač.....„
tucat prav težkih brisač . . 9 10 toplih zimskih rut .  .  .  . *
20 — 18 — 10-— 13 — 2-90 4-80 5'—
Adolf tata. ftni it. 1 (bita).
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
Moderne srajce
bele in barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
'v modni in športni trgovini P. MagdlC, Ljllbljaiia, nasproti glavne pošte.
.J
(ač prve vrste
Ljubljana, 2m2JgBS
* (nasproti kavarne ,Enropa')
se priporoča. ::
Žalni ItloiiDki vedno k zalog!. — Popravila se gnMi in tečno izrajejo
Priporoča se solidna tvrdka
1 £CIIQn
damskih šn otroških  klobukov v najnovejših
oblikah,  vseh vrst in  raznih  športnih čepic.
/I^arlJO VJfOC^l Židovska ulica štev.6.
MM nudilo ss iazpoSijsio z iMss pošto.
Uradniško hranilno društvo v Gradcu
Osebni
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Nič predstroškov. Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
5
od zneskov nad A 1000 kron ob 60-V dnevni odpovedi:
* 0 4 0
od zneskov nad 2000 kron ob 90-dnevni odpovedi:
11 o 2 0
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: ii 5,350.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,500.000. Reservni fondi in vrednostni papirji: £ 575.000.
Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo ia petek med lh3. in 72 4. uro popoldne. ::
m
a lokala
sta
za trgovino ali pisarno se od-dasta za februarjev termin eventualno tudi takoj.
Istotam se oddasta za februarjev ali majev termin, v I. nadstr., obstoj, iz treh ali štirih  sob  ter pritiklin.
Več se izve pri D. Bovšeku, Sotogr,, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. 4173
•vanle
as
1914.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
drogerija
fotomanufaktura in
■■A arij,
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.
letni obstoj domače tvrdke.
juvelir in trgovec z arami Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Velika izbira jnvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih ur. Prvovrstno blago svet. tovarn. V {ubil. letu izredno nizke cone.
Krasni predmeti za
Božič in Novo leto.
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
iff Jiirr .'-5 '."V".
:; TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
Centralu: Ljubljana, Poljanska cesta št* 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb,
Beton ★ železobeton * mostovi * stropi dvorane * zazidki turbin. :::::
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb * ; tehnična mnenja.
Vodovodi   * električne cenfrale * turbine * mlini * žage * opekarne in
moderne apnenice. * * *
O b is k strokovnih inženirjev na željo.
Damski paletoji v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14 naprej.
Raglani za gospode, najboljše izdelave od K 20*— naprej. Paletoji za deklice in dečke, najnovejših vzorcev od K 10*— naprej. Največjo zalogo konfekcije za dame in gospode po primerno nizkih cenah, priporoča
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
^894
893581