^ (Ud r»MB »,wl>ot»;
¡a pnsoikof.
¿ally
.....K»
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradaiftl la u p r« m liki »tariert! MAT 1. LawxUU Ar«.
Ottlss of PublkeUoet BOftT South Lawadala Ava. Talaphoa«, Roakwvll «004
.TBAR XXX
Hau j« 96.00
•ttw Juurr U. IM«. M tka »m rffl— — ükic—U. Illlnu4a, m4m Hiin of Commtmm * Marafc S, im.
CHICAGO, ILU TOREK. 1. JUNIJA (JUNK 1). 1937.
Subscription 06.00 Yearly
fiTKV.—NUMBER 10«
Acceptanca for mailing at ipaclal rat« of poita«« providad for In »action 1108, Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juno 14, 1918-
dne konvencije SNPJ
¡mirnejša, najsložnejša in naj trezne jaa kon-encija Slovenske narodne podporne jednote »trajala ena jat dni. Nekaj važnih sklepov adnjih dveh sej. Značilna izjava br. Lokar ja. -Zaključki 18. in 19. seje
ijiiU redna konvencija je bila zaključena ob (Veliki Tone iz Californi-koncertinal) ob dveh po-v petek, 28. maja. je najmirnejša, najslož-in najtreznejSa konvencija dovini Slovenske narodne Dme jednote. To so kon-ili govorniki ob zaključku ^vanja, predvsem br. Frank predsednik gl. nadzorne-ilseka. ki je po pravici pou-da je bila ta konvencija etlejfii rekord naše jed-
sledi kratek pregled skle-dnjega dne konvencije: predpoldanski (dvajseti) e bila predložena resoluci-ponovnem pristopu onih članov, ki so bili zaradi sije primoranin pustiti ito. Ta resolucija je bila |eta soglasno in daje pre->je koncesije omenjenim m članom, če se vrnejo v >to do konca tega leta. jje je bila soglasno spreje-■olucija, da SNPJ prispeva za utavkarsko kuhinjo v nskem narodnem domu v teganu, katero vodi ženski i omenjenega doma v prid arjem v North Chicagu. rejeta je bila tudi resoluci-katero je konvencija na lačin "jKtkarala" obe uniji Atencev v gl. uradu SNPJ, a poslali brzojavni protest sklepom konvencije. *k za pravila je predložil * točke pravil, ki so bile u sprejete. Na predlog ices Artachove, da se po-i ¿e sprejeta torka glede po-iške nagrade, je bilo spre-z dodatkom lir. Ix>karja, da ¿Hiška nagrada za članice >«' članica pa dobi le do<im o,stane $5 v blagaj-Mnotc m iz tega zneska se ijf ase« mri it /a novorojen-«kler ne bo ta denar izčr-
Ito se je \ nela živahna de-1K '-'i«- načinov smrtninske-ta>an.vanja. Predlog br.
ha. i|;i
n<i\i dani «preje-
b^ ra/.nsla Ii in C nmrt-■'Ta zavarovanja, je bil ^ I je l.il sprejet ^ bi. 'IVkautza, da SNPJ Januarji ni 1M8 uvede sis-
I "p.,. !
>«l»
m "extended in-ljeto.
pravnim odbornikom naše jednote.
Ko je bila konvencija zaključena, so se zborovalci hitro razšli na vse vetrove. Mnogo jih je ostalo v Clevelandu, ostali so pa odšli na postajo. Skupina dvajsetih delegatov, namenjenih v Chicago, je zasedla vlak že ob štirih.
Na svidenje čez štiri leta in pol v Pitt&burghu!
(18. in 19. seja 27. maja)
Konvencija protestira proti zlobnemu pisanju Ameriške Domovine glede prispevkov v prid Peruškove slike in Zidanšku.
Ves banketni radioprogram se je posnel in zabeležil v New Yorku.
Nadaljevanje razprav o pravilih. Slaboumnim se ne plača bolniška podpora, ako nimajo družine, plača pa se zanje asesment. Odškodnina za popolno izgubo vida se zviša na $800, za zlomljen hrbet $800, v nobenem slučaju pa ne sme odškodnina presegati vsote $800.
Zborovalci poklonijo upravniku Godini srebrno kupo in šopek rož v priznanje za 26 letno službovanje.	t
Člani mladinskega oddelka bodo upravičeni do operacijske pod* pore takoj po prestopu v oddelek odraslih. Ostale operacijske podpore potrjene kot so v predloženih pravilih.
Nominacija za namestnika drugega podpredsednika: Kosela, Latin, Somrak, Terbižan. Kosela izvoljen.
Prečitata se protestni brzojavki dveh unij uslužbencev, da je konvencija kršila načelo kolektivnega pogajanja. Barbič pojasnjuje, da odbor za plače še ni poročal glede pogojev uredniškega štaba in vsled tega je protest nelogičen.
Predlog, da se upravni odsek pogaja glede specifičnih točk v unijski pogodbi z zastopniki u-nij. Sprejeto. Dalje je sprejeto, da se da ukor uniji in uslužbencem, ker so izkoristili jh>Io-žaj.
Nominacija za pomožnega tajnika: Tekautz, Gorshe. Tekautz izvoljen.
Odbor za plače poroča, da dobijo dnevnice vsi delegatje, ne pa zapisnikarja in reditelj. Spre-
iw<"
"'•m "•■■ndowmenta" je bil v\. upravnemu odije-k ''' ' «ar dobro preštudira * PMIo/i v\ (Miboru, kadar
in to.
k l""di-.g br. Vulra je bilo ' iz konvenčnega >•■ vsota $10,000 v >o<i|M»r.
sklenjeno, da se /al'isnik ponatisne iz "!,|'ki knjige v slo-
"<l"'" pa morajo biti
1 k'mi\encije tudi v
1* pr.-i., . und»;,»
i i
»mi «|,M i..
iru >I«<i«l¡»>
> r>»\ .
v -<i, *n y
u. ,„
Iv,. W,
<1..
ltT<*
I	' zadnja) seja je
"biliri kratkih b ho ztioroval-
II	duška svojim
'•'"»rovanja.
"'»ar. drugi gl. (Kid-
ki m \4-t- hotel kan-' 1('J priliki izrekel Kekel je, da on nobeni zvezi z , frančiškani '■i njegova pripo-dovolje-izjava prišla '"•kar In bil mo-!'r«-d konvencijo •"«*r takoj, ko '•«'potlall svojo > društvenim u-
ur
Nominacija za namestnika gl. blagajnika: Kumer, Potokar, Gorsh*. Izvoljen je Gorshe.
Za namestnika upravnika: Lo-čniškar, Modic, Pečnik, Trojar, Jurca. Izvoljen je Trojar.
Člani upravnega odseka in za stopniki inšuranc kompanij ne morejo biti društveni uradniki, tako tu ne more biti tajnik kake druge organizacij«» obenem tajnik jednotin*ga društva.
Nominacija za dva namestnika gospodarskega odbora: Ambrozich, Kress, Lovrich, Berger. Izvoljena sta Ambrofich in Kress.
Za tri namestnike porotnega odseka: Stroj, Meja«h. Peternel, Minka Alesh. Klun. Raj kovic h. Preveč. Izvoljeni so Peternel, Minka Alesh in Klun.
Za dva namestnika nadzornega od I »ora: Podbo) , Osrar Go-dina, Vidmar, Raunikar, Culkar. Izvoljena sta Pod»Miy in Anne Raunikar.
Rudarji končali
»edeeo atavho
Gillesple, III., 29. maja. — O-krog riftO rudarjev, ki so okupirali premogovnik Buperior Coal Co. v Wilaonvillu, so vč«raj pri-IU na povrija. Sedeča stavka,
Domače vesti
Obbdti
Chicago. — Glavni urad in uredniitvo Prosvete so obiskali John Cash iz Ratona, N. M., Anton Gantar iz Gallupa, N. M.; Martin Slobodnik iz Crested Butta, Golo.; Frank in Mary Kovačič ter sin iz Clevelanda. O.; Frank Žagar in žena tudi iz Clevelanda; Jack in Antonia Ločniškar iz Detroita, Mich., Lu-kas Podbregar, Witt, III.
Nov grob v Milwaukeeju Milwaukee. — V bolnišnici St. Luke je umrl Frank Mikek, star 48 let in rojen v Mozirju na Štajerskem. Bolehal je na vodenici več mesecev. Izučil se je bil za organista v starem kraju in po prihodu v Ameriko je bi) nekaj časa organist v Milwaukeeju in več let v Sheboyga-nu. V Milwaukeeju se je udej-stvoval pri pevskih zborih. Bil je učitelj Napreja, Planinske rože in nekdanje Danice. Tukaj zapušča ženo, v Ljubljani pa dve sestri in enega brata. Pogreb je oskrbel Ermenčev pogrebni zavod.
Podlegel poškodbam Krayn, Pa. — Louis Strle, član društva 174 SNPJ je podlegel poškodbam, katere je dobil, ko je padel s strehe, ki jo je popravljal. Umrl je 27. maja v bolnišnici Memorial v Johns-townu, Pa.
Veati iz Clevelanda
Cleveland. — V bolnišnici Glenville je umrl Anton Mestek, star 60 let, doma iz vasi fitoro-vo, fara sv. Trojica na Notranjskem in član društva 53 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove, eno hčer in enega brata, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. — Sedemletni Edvard Svet je dobil resne poškodbe, ko ga je na cesti zadel neki avtomobil.
Premier Baldwin se umaknil v pokoj
MacDonald, bivši vodja laboritov, odklonil plemstvo
I^ondon, 20. maja. — Stanley Baldwin se je včeraj zadnjič pokazal v parlamentu kot ministrski predsednik. Njegov zadnji uradni čin je bilo priporočilo, da se zviša plača članom parlamenta z dva tisoč dolarjev na tri tisoč na leto.
Baldwina, ki je bil trikrat premier, je nasledil Neville Chamberlain, finančni minister v sedanjem kabinetu. Pričakuje se resignacija nadaljnjih članov kabineta. Ko je Baldwin naznanil, da bo poslancem zvišana plača, je bilo mnogo a-plavza v zbornici.
Par ur prej prodno je Hald-n win nastopil v parlamentu, je Ramsay MacDonald, bivši premier in vodja laboritov, obiskal kralja Jurija v palači Buckingham, da ga Informira, da ne more sprejeti plemskega naslova. To čast je <Mlklonil iz več razlogov, glavni pa je bil bojazen pred lalMirlti, ki bi ga gotovo smešili In m* norčevali iz njega, ako bi sprejel ponujano plemstvo. Ma< Ikinald je predsednik vladnega sveta, a se bo tudi on. kakor Baldwin, umaknil v pokoj. Nadaljnje dneve svojega življenja bo prebil na svojem posestvu, kjer bo pisal knjigo, v kateri Imi ori#al zk<m1o-vinske dogodke zadnjih dvajae-tih let.
Baldwin bo kmalu dobil plem-ski naslov. On *e ga na brani. Postal Imi grof Be wd ley in kot tak bo imel ai*dež v lordski zbor-
nkl'	-mmmmrn
ki je trsjsla donet dni, je bila s tem končana, toda |m> Izjavi Johna Klaherja. predsednika krajevne rudarafce unije, ae ko borba nadaljevala, dokler ne bo kom penija prtatala na va« zahteve radarjev.
NEMO PORUŠILI ŠPANSKO PRISTANIŠČE
Fašisti bombardirali Valencijo
BOMBE UBILE MNOGO LJUDI
Gibraltar, SI. maja. — Bombe, ki sta jih vrgla dva španska letalca na nemško bojno ladjo Deutschland zadnjo soboto, so ubile 23 članov posadke in ranile 83 drugih. Bojna ladja je bila poškodovana, vendar je odrinila proti Gibraltarju. Napad je bil izvršen, ko ae je ladja nahajat* v bližini otoka Ibiza.
Ta incident je silno razkačil nacijsko vlado, ki se je takoj( maščevala z bombardiranjem lo-' jalisti^nega pristanišča Almeri-je vzhodno od Malage. V tem napadu je sodelovalo pet nemških bojnih ladij, ki so deloma porušile Almerijo In ubile večje število ljudi.
Valenclja, Španija. 29. maja. — Fašistična letala so se včeraj pojavila v zraku nad Valencijo in vrgla veliko število bomb. Bombe so ubile najmanj dvesto ljudi, ranile več ato drugih in razdejale mnogo poslopij. Bombe so priletele tudi na krov angleškega trgovskega parnika Cabin ter ubile sodom članov posadke in ranile osem drugih. Ena bomba je treščila tudi na angleško tovorno ladjo, a ni napravila posebne Ikode.
Ljudska vlada je naznanila, da so njena letal* bombardirala
uporniška letala na letališču v Soriji, v mestu, ki so ga nedavno okupirali fašisti. Bombe so u-ničile okrog 50 uporniških letal. Ljudska^vlada dalje pravi, da so fašistične bomlM» porušile najmanj 50 poslopij v Valenclji. Uporniška letala, ki so uprizorila napad na to mesto, ki je sedež ljudske vlade, so bila izdelana v Italiji. Na bolnišnico Rdečega križa je tudi priletela Isjmba in jo delno razdejala. Fašistični letalci so vrgli najmanj 90 bomb na Valencijo v ponočnem napadu in eksplozije so povzročile veliko paniko med prebivalci.
Življenje več Američanov, ki so bili v poslopju ameriškega konzulata, je bilo v nevarnosti. Bomba, katero Je vrgel neki fašistični letal«*1, je delno |Miško-dovala poslopje, toda ranjen ni bil nihče. Norman Thomas, vodja ameriških m<M-iallstov, njegova žena in večja grupa Američanov no bili v hotelu, v čigar bližini je eksplodiralo več bomb. Thomas je označil ta napad iz zraka hudičevo delo in Izjavil, da ga Imj podrobno orisal v tele-< Dalj« na S «Uaal.l
Masaker stavkar-jev v Chicagu
Pet ubitih in 90 ranjenih
Chicago, HI. maja. —• Policija je včeraj naskočila jeklarske stavkarje, ko so prišli v bližino jeklarne Republic Steel Corp. v Chicagu. Oddala je več strelov, ki so ubili pet stavkal jev in ranili najmanj 90 drugih. S|Mipad ie provocirala policija, ki je pričela streljati, ko je množica več tisoč stavkarjev korakala proti jeklarni.
Bitka je končala obupen poskus stavkarjev, da ustavijo o-brat v jeklarnah Republic Stael Corp., Inland Steel Co. In Youngstown Sheet & Tula« Co. V stavki, ki je bila oklicana zadnjo sredo v tovarnah neodvisnih ieklarskih kompanij v petih državah, je zavojevanih okrog 77,-000 delavcev. Število stavkarjev v čikaškem jeklarskem dls« triktu je 22.000.
Van A. Bittner, direktor or-ganizatorične kampanje med železarskimi in jeklarskimi delavci v čikaškem distriktu, je včeraj |M>slal telegram predsedniku Rooseveltu, v katerem protestira proti policijskemu vmešavanju v aktivnosti stavkarjev, zaeno pa zahteva federalno preiskavo." Sličen protest je |H>slal Philip Murray, direktor organizatorič-ne kampanje v pittsburškem distriktu. On Je obdolžil Republic Steel (Jo, in Youngstown Sheet ¿i Tube Co. najemanja po-bojnikov za razbijanje stavke jeklarskih delavcev v Youngs-townu, O. Te obdolžltve vsebuje telegram, katerega je Murray poslal načelniku federalnega ju-stičnega department«, senatnemu odseku, ki preiskuje zatiranje civilnih svobodščin in ohlj skemu governerju Daveyju.
Naciji poostrili gonjo proti katolikom
Minister propagande ožigosal čikaikega kardinala
Oljni delavci v Mehiki zastavkali
Mehiške industrije pa-ralizirane
Mealco CHy. 29 maja — Hko-ro vse mehiške Industrije so prizadete zaradi splošne stavke oljnih delavcev. Oljna industrija predstavlja kapitaJ 000 ameriških in angleških kor-poracij, ki Imajo konceaij« glede eksploatacije oljnega polja v Mehiki.
Prvič se je zgodilo, da država kot je Mehika, katers ekonom uko življenje v veliki meri zavisi od oljne industrije, ne more pro-ducirati olja. Voditelji unij oljnih delavcev mi skušali odložiti oklic spkišne «Kavka, kar pa ss Jim ni posrečilo. Udatl so se morali pritiaku s strani članstva. ki «i hoče s stavko izboljšati svoj položaj.
Berlin. 29. maja. — Konflikt med nacijsko vlado in katoliško cerkvijo je prešel v fanatizem Dr. Paul Joseph Goebbels, minister propagande, je ]>odigal veliko množico, ki se je zbrala v berlinski dvorani, s svojim govorom, v katerem Je srdito na padal katoliško cerkev, zaeno pa je (Minovil obdolžitev, da so samostani legla nemoralnosti, katera je treba uničiti.
Goebbels je odgovarjal na na pade čikaškega kardinala Mun-deieina, ki je v svojem govoru na konferenci duhovnikov v Chicagu žigosal Hitlerja in G<m*bbel*a. Minister propagan de je iMinovno in podrobno orisal seksualno perverznost duhovnov in menihov v Nemčiji Poslušalci ao sprejeli njegove obdolžit ve s klici: "Obesimo jih!"
Proč z njimi!" in "Izatradaj mo pse!" Goeblielsov govor je bil (mi radiu razširjen po vsej Nemčiji.
"Katoliški kardinal v Ameriki je imel govor, v katerem j* napadal Hitlerja in mene," je rekel Goebbels. "Nazval me Je ministra sle|i«rske propagande in obdolžil zatiranja katoliške carkve. To Je bil osebni napad, I zato aem prisiljen Ogovoriti."
(¿oebtiel* Je dalje rekel, da katoliške avtoritete niso pod-vzele noiM*ne|ra koraka, da p<M i-stljo svojo hišo In odpravijo ne-moralno«! v aamo«tanih. To mo ra zdaj streti vlada. Hitler je dal ustroliM 60 narljev v ¿Išče-nju pred leti, da Iztrebi perverznost med člani svoje «tränke Goebbels je citiral to dejatvo. ds dokaše, da se naeljl ne obotavljajo. kadar je treba počistiti njihovo hišo.
Enajsta redna konvencija SNPJ
SEDMA SEJA—20. maja 1937 dopoldne
Konvenčni predsednik br. Petrovič otvori sejo ob 9. dopoldne z običajnim pozdravom.
Poverilni odbor poroča, da je navzočih 210 delegatov In 19 glavnih odbornikov, skupaj 235. Poroča tudi, du je dospel na konvencijo delegat štev. 19. br. John Bresovar, ki je navzoč.
Br. Ambrosič predlaga, da se nabavijo mize za delegacijo v svr-ho komodnejšega zborovanja. Ne kritizira nikogar, am|>ak praktično pa ni, kakor Je sedaj. Je mnenja, da bi bilo bolje pri mizah.
Predlog podpiran.
Br. Fr. Podboy ke ne strinja s iivajanjem br. Amhroziča vsled tega. ker bi mize zavzele še več prostora in oddaljile delegate po dvorani in bi potem še manj slišali eden drugega kot sedaj.
Br. Pum se pritožuje, ker delegati vednoxmenjajo sedete; nima noben stalnega sedeža. Apelira na vodstvo Doma sa udobnejše •tole.
Predlog je stavljen, da se o tem debata taključk Podpirano in sprejeto soglasno.
Br. Somrak pojasnjuje, da je lahku kritizirati, ampak težje vsem ustreči. Storil je vse, kur Je bilo v njegovi moči sa udobnost delegacije in tudi tajnik S. N. Doma John Tavčar Je vse dneve v pozne nočne ure tukaj ua ras|K>lago, da nudi vse, kar je najvač mogoče za udobnost delegacije. Posivlja zbornico, ako kdo želi Imeti v petek za kosilo rila«, naj to nuznanl danes, da se Jih preskrbi pravočasno.
Sledi glasovanje, če ae nabavijo mize ali ne. Predlog br, Anv broziča je t večino glasov poražen. Ostane pri tem kot je.
Zapisnikar br. Gorahe čita zapisnik 5. seje, ki Je s enim popravkom soglasno sprejet kot čltan.
Br. A. Abram laislva ostale člane (albora za prošnje In pritožbe, da gredo na delo.
Konvenčni tajnik br. I^otrlč čita brzojavne It» pismene pozdravi konvenoiji in razne nasvete, ki so: Guneralni konzul Jugoslavije g. Bogdan P. Ntojanovič pottlju brzojavni laiidrav z besedilom: "Prejmite, g. predsednik kot vsi delagutje In delegatinje XI. redne konvencije, moje najprisrčnejše želje k velikemu uspehu Vaše ugledne In za naše izaeljence koristne |>odporne organizacija;" brzojavni pozdrav od znanega delavskega borltelja Ktblna Kristana, Grind Haven, Mich., se glasi: "An old friend rejoices st your achievements wishing your efforts the best of luck. Mračno ie po svetu, a po črni noči pride svetel dan. Naprej na M za lepil, boljši svet". (Aplavz). Mnogo us|ieha želijo delegaciji XI. redns konvencije mrs, Pstrlč in Zurga is Chisholma. Minn,; Joseph In Jennie Oblock, Milwaukee, Wis. posdravljata delegacijo XI. radne konvencije SNPJ in jI želita obilo uspeha; društvo štev. 207. Butts, Mont., želi XI. redni konvenciji največjega uspeha In urgirá, da stojimo trdno ua braniku naših svobodomiselnih principov; društvo Nova doba štev. 430, Thermopolis, Wyo„ želi XI, redni konvenciji nsjveftji uspetfin bratsko |»ozdrsvlJa vso delegacij^; društvo štev. 2fMl, Helper, Utah, Milja delegaciji XI, redne Vbnvsn-clje SNPJ iskrene iMizdrave in čestitke ter želi veliko uspeha vsem skupaj; redna seja društva štev. 711, Detroit, Mich., pozdravlja delegacijo in želi srečno zborovanje konvencije v geslu: Naprej za večjo SNPJ; društvo Slovenski lovec štev. 143. Helena, Mont.. |N»zdravlja delegate in delegatinje XI. redne konvencije In nas urgirá,, da delujemo složno za napredek celokupnega članstva; prisrčne in tople osebne |M>zdrave vsem gl. odlMirnikom in delegaciji XI redne konvencije SNPJ želi Paul Bartel, gl. predsednik JHKJ; Slovenski Dom iz Pittsburgha, Pa., pozdravlja delegacijo In polaga up in zaupni na«l^v, da konvancija začrta tait za najboljši í/IkhI. Njih želja je, da bomo enkrat združeni vsi; društvi št. 0 In 009, Sygan, Pa., (Mišiljata čestitke in voščila za u«peh XI. redni konvenciji; društvo Temelj naroda šlev. 117, Nanticoke, Pa., pošilja čestitke in i»izdrave zbornici XI. redne konvencije; društvo Bratska sloga štev. 01M, Toronto, (int., isizdravlja vae delegate in delegatinje XI. redne koiivancije SNPJ in želi v«em obilo uspeha v prid članstva in Jednote; društvo štev. 192, llibbing, Minn., isizdravlja delegate in delegatinje in želi vsem skupaj obilo us|xfhs za večjo in močnejšo SNPJ; Hlovenska dobnalslna «veza Is Clevelanda, O., |m> predsedniku Jo«. Ponikvarju in Johnu Gorniku, tajniku, |KišilJa pismeni (Mizdrav XI. redni konvenciji SNPJ; v imenu celokupnega članstva bratske |MMl|s*rue organizacije kličejo: Dobnalošli in srčno \nrn\ravl Jeni!—ftelijo delegaciji v metropol! obilo dobre zabave, HNPJ obilo napredka, delegaciji |W veliko uspeha in bratske vzajemnosti; društvo šlev. 54 HNPJ, Glencoe, O,, i him i I ja delegatom in delegatinjam XI redne konvencij« In gl. odlMirnikom iskrene (Mizdrave, želeč, da bi l>ilo naše delo In zaključki taki, da ImmIu v korist v«ega članstva in Jednote, Urgirá, da delujemo na to, da ostane HNPJ svobodomiselna kot Je vedno bila. Ne dopustite I legat i «e od onih, katerih želja in skrb Je, kako HNPJ škodovati in jo uničiti; društvo Francisco Ferrer štev. 131, Chicago, III., pozdravlja delegate in delegatinje ter glavne odbornik* HNPJ, zborujoče na XI redni konvenciji. Na tisoče in tisoče članstva HNPJ obra/a svoje uči na to konvencijo in njene zaključke, ¿elijo vsem «kupaj veliko u«|M<ha r.a članstvo in organise«* i Jo; društvo France Prešeren Alev. 31, Indiansisili«, Ind., želi mnogo u«|w-ha in napredka delegaciji XI. redne konvencije in prl|M»roča, da nadaljujemo |Migumno |mi začrtanih |*riih, da ostane HNPJ na principih In na «volMMlnomiaelrii |MMllagi tudi še v iMMioče; br. John Hkoff, Clinton, Ind., iMizdravlja delegacijo XI redne konvencij« in javlja, da «e mu ni bilo mogoče osebno kot delegat udeležiti konvencije, je |m navzoča «entra Frame»» Hudornal kot nameatnica; iz West Alliaa, Wis., pošiljajo J. Radelj, Lemberl Itolakar In Jos Vidmar akupnl |M*zdrav delegacij! XI. redne konvencije HNPJ in pravijo, da oči v«*ga članstva «o obrnjene proti Clevelandu, O., kjer zboruje cvet «lovennkega nanala 1'rgirajo, da delamo skupno brez pred«* Mik a še za večjo In boljšo organizacijo in ne smemo |M»zabitl na njene pionirje; obilo u«|ieha in «rene |m»zdravs pošilja delegaciji XI. redne konvencije ae«tra Katie Lušin ll Kveletha. Mitm.; društvo štev. 59. De Pue, III., iMizdravlja vae delegate in delegatinje ter glavne odbornike XI. retine konvencije In želi, da iHta rodi ofatto dobrih zaključkov, ki ImmIo v korist članstvu SNPJ,
(bal* aa I. «tesal.)	_ „
— PSOSrSTS
PROSVETA
THK EWUGIITKNMEWT
I« LASTNIMA »UiVSSSS* MASOONB
rooeosss ju» wots W ik. M*fW M«

0 komunističnih eksperimentih
Burbonska čikaAka Tribune piAe « raznih "komunističnih" eksperimentih v Združenih državah, ki so se pojavili v prejAnjem In sedanjem stoletju in propadli. Iz tega izvaja, da "komunizem" ne more konkurirati s privatnim kapitalizmom. Končno zapite, da so ameriAki komunisti zelo bedasti, ker čakajo na zmago v Ameriki, kajti že danes jim je svobodno, da lahko preizkusijo "komunistično družbo" v malem. Zemlje je dovolj in |»oceni in le malo kapitala je treba za tak poskus. Nikomur ni treba živeti v kapitalistični družbi, če v resnici noče!
To modrovanje in sklicevanje na eksperimentalne kolonije v Ameriki nI nič novega In le dokazuje, da član kar j i tega kova Ae vedno računajo z veliko maso tepcev.
Tiste kolonije niso bile nikdar in nikjer komunistične, niti socialistične v strogem pomenu te besede; bile so večinoma verske, v nekaterih primerih so jih pa res ustanovili in vodili socialni idealisti. Ti idealisti sploh niso vedeli, kaj je komunizem oziroma kako si ruski bolj-Aeviki tolmačijo to besedo. Beseda "komunizem" ima namreč toliko pomenov kolikor ima pristaAev in — nasprotnikov. O prvotnih kristjanih tudi poročajo, da so živeli v nekakAnem komunizmu, « to so le besede, kajti natančnih informacij ni nikjer.
Izolirane kolonije niso bile komunistične, niti socialistične, ker niso mogle biti. Trditev, da so takAni eksperimenti popolnoma svobodni v Ameriki, je velika laž. Skupina sto ljudi si lahko nabavi skupno zemljišče — In to Je vsa svoboda. Takoj nato Je tisto zemljlAče podvrženo davkom kakor vsako drugo kultlvlrano zemljlAče in naselbina se mora jiodvreči zakonom države, v kateri se nahaja In ti zakoni so povsod takAni, da je v njih okviru nemogoča vsaka praksa nasprotnega socialnega ideala. I* naj kdo jxwkusl in organizira recimo komunistično kolonijo in potem naj vpraAa oblast v tisti državi, če ho kolonija |K>polnoma neodvisna od kapitalističnih zakonov!
Do danes Ae ni bilo te izjeme, niti je ne more biti, če pa |K>«tave veljajo za vse prebivalce. In če bi se danes zgodil čudež, da bi ta ali ona država dovolila to izjemo, ali bi to Ae bila garancija |Ni|s>lne svol>ode? Nikakor ne. Koloni js bi ne bila varna pred — fanatiki in vigilant! iz HoseAčin, čeprav bi te oborožila do zob. To nam najlepAe dokazuje religiozna kolonija v Oneidi v državi New Yorku, ki se je organizirala sredi II». Stoletja. Protlvni verski fanatiki so to kolonijo neprenehoma obrekovall, blatili in črnili toliko časa. da so naredili v njej razdor in Jo razbili. Knak konec so brez malega doživele vse ostale kolonije raznih Ide-alistov. N'i jib uničila toliko neeloga od znotraj kolikor jih so neprestani napadi in obrekovanja «nI zunaj.
So pa Ac drugi' težave n taksnimi ekaperi-menti. Nikjer ni takih idealistov, ki bi bili vse svoje življenji' stoodstotno nesebični in ki bi znali |s»tr|»eti do skrajnosti. Človeška natu-ra je produkt materialnih življenjskih razmer, te razmer«' so pa že stoletja lakAne, da narede človeka silno aebičnegM in zavistnega, z drugo be*edo ttarede individualists
Kolektivno (socialistično ali komunistično) življenje pa zahteva človeka, ki čuti *<s-ialno in kolektivistično, ki ne torej zna žrtvovati v korist s|»loAn<»*ti kolikor je to žrtvovanje potrebno.
Ako torej verjamemo in pravimo, da je člo-veAka uatura produkt materialnih življenskih razmer, moramo logično izvajati, da edino preobrat teh razmer more prenoviti ali preobrniti človeAko naturo. V individualističnih razmerah, ko mora vttakdo gledati lase in je takore-koč prisiljen biti sebičen, je vsaka konkurenca socialno ali kolektivno čutečega |MiMamezuika nemogoča; nasprotno v koieklivističnih razmerah ne more biti ixallage t* sebičnoat. Narediti človeka koiektivneya v razmerah, v katerih Ae ni naravne |**dlagc at kolektivizem, ni mogoče, razen če to delajo s nik> kakor |»osku-Aajo ir Rusiji. In tudi pod diktaturo se to ne more ob nos t i!
Zaključek je ta, da morajo biti vsi ek»|>eri-mentalni otočki v kapitalističnem oceanu fia-ako. Nihče se ne more dolgo upirati sploAni sebičnosti, katera obdaja človeka okrog in okrog
Za kjdektlvno življenje, ki bo žare« kolektiv, no, mora biti človeška družb« vsaj v večjem delu sveta docela drugače organizirana kot Je danes — organizirana mora biti znanstveno in produkcija vseh potrebščin — tudi surovin! —• mora biti zavarovana pred prirodnimi elementi in neodvisna od njih.
Glasovi iz naselbin
se, mu je pri tem iztrgal leeeni prst.
Gospodar mi je pripovedoval tole legendo o tisti cerkvi, ki ba Je stoji na "svetem prostoru". Prvotno jo imeli malo cerkev, hoteli pa so imeti večjo. Izvolili so odbor, da dobi primernejši prostor za večjo cerkev. Toda ko so Ali odborniki na delo, da določijo prostor, se niso mogli nika kor zediniti. Nekdo je svetoval, naj bi eden izmed njih jezdil konja okrog in kjer bo konj pokleknil, tam bodo postavili cerkev. S tem predlogom so se vsi strinjali.
Začelo se je konjsko Apancira-nje. Konj je res dirjal okrog nekaj časa, potem pa prenehal In pokleknil na prve noge — in na tistem prostoru danes stoji cerkev lesenega Toneta Padovan-skega, zaAčitnika prašičev in svinj.
Potem sem nekomu pripovedoval, da sem sliAal storijo o tistem prostoru. On se je smejal in povedal. Nekdo je res jezdil staro kljuse, toda to kljuae ni pokleknilo, ampak se je spodtak-nilo nad Atorom in padlo, tako
Cleveland jih presenetil I ton Alr-John*townf Pa. —
Kakor je razvidno, prevladuje na 11. redni konvenciji SNPJ napredni sentiment. Tako je prav! 0 konvenčnem radiopro-gramu naj rečem to: skoraj se ti neverjetno zdi, ko sliAii radio-napovedovalca, da Je na odru 600 otrok, ki bodo zapeli. Se bolj pa se zadlviA, ko zaaliAiA lepo, v srce segajočo slovensko pesem iz grla teh otrok. Vsa čast Clevelandčanom! Kdo bi si mislil, da bo 500 otrok skupaj zbranih In da bodo naAe lepe pesmi zapeli po notah brezhibno. To znači, da naia stvar Ae ne bo tako kmalu propadla. Tudi pozdravni govor predsednika Cainkarja je bil na mestu, čeprav je od kraja vlekel nekoliko po hrvatsko, toda ga je LJubljana kmalu potegnila nase (naj mi oprosti).
Tudi odrasli meAani zbor Je l>el brez pogreAka in zasluži priznanje. Zadnja, točka "Morje Adrljansko" (v starem kraju je menda prepovedana), katero Je pel moAki zbor, je imela od začetka nekaj hib, toda se Je hitro
ugladila in je Ala do konca «to-l^a Je na eno strun telebnil jez
procentno. -	| **	£ k'j.uf£ ^ | mo pet minut časa. Zelo je vpli-
Vsa čast clevelandsklm star-	knilo toda je-H« «	"Nazaj v pl*
Aem in pevskim z^rom posebno	da ni bi-^f	^^
pa Ae pevovodji, ki jih je tako uko ker k> imel «nraskan 1 videl V8ak dan v moJ,h mladlh
—	Tn r^sni ker lo	ker * imel Opraskan ^ ^^ go ^ ^ oni ^
! sni kraji, katere opeva pesem "Pod trto bivam zdaj" in kjer je bival pesnik Gregorčič v poz-
sem prinesel nekoliko IzkuAenj o petju iz starega kraja, iz To-maja, kjer Je bil za pevovodjo nadučitelj Anton Benigar. On je bil blaga duAa in moj prvi u-čitelj. Drugi je bil istotam po menu Alojz Sonc, ki je dovrAil visoko glasbeno Aolo v Pragi na Ceikem. Tretji je bil Ignac Hude, o katerem ne vem, ali Ae živi ali je Ael v drugi tabor. Toda, naj končam, da ne zaldem, Clevelandčanom pa izrekam zahvalo, ker ste tako lepo sprejeli naAe reprezentante.
Anton Germek.
torek, t
se je Jako lepo sliAal, toda ne povsod. Iz Minneeote mi poročajo, da so ga slabo sllAali; posebno od začetka da je Mlo dosti Aumenja, le Camkarjev govor se je sliAal razločno. No, železno okrožje v severni Minne-soti je precej oddaljeno od Cle-velanda.
Matija Pogorele.
Kansas je sliAal radioprogram
Mineral, Kan«.—Naj omenim,
da smo tudi pri nas sliAali radio-program pevskih druAtev v Cle-velandu, katerega so priredili v počast delegatom o priliki XI. konvencije 8NPJ.
Kmalu bi bilo priAlo, da bi nič ne sliAali, ker dan poprej je priAel silen vihar, ki je lomil drevesa in poAkodoval električne naprave tako, da smo bili v temi. Ampak delavci so priAli in delali vso noč tako, da v soboto zjutraj je že bilo vse popravljeno.
Kmalu ik) osmi uri zvečer sem začel iskati postaje, katera bi oddajala tisti program, katerega sem dobil potem iz hotela Black-stone, Chicago. SliAali smo vse zelo razločno — petje mladinskih pevskih zborov, govorov predsednika Vincenta Cainkarja. ki je tako razločno govoril kot bi bil
Hitrost in čai

A. S. Haywood, vodja kampanje CIO v New Yorku.
obraz.
Victor Koklich, 298.
nejAih letih. On je tam prestal veliko gorja od svojih lastnih bratov v Kristusu.
Sko-
Lesenl Tone Padovanski Somerne t, Colo. — Kar se tu-kajAnjega dela tiče, se lahko reče, da je dobro. Rov obratuje 4 do 5 dni v tednu in rudarji Ima-_o zviAano plačo, toda trgovci so pa cene potrcbAčinam Ae bolj zvišali, tako da delavec vedno o-stane spodaj.
Glede dela v rovu nimam nika-klh preglavic, ker že zadnjih deset mesecev ne delam. I^eta 1924 sem si zvinil ali pretegnll nogo n Aele zadnja tri leta sem začel čutiti posledice. Lani mi je zdravnik prepovedal delo v rovu, ako hočem Ae kaj časa hoditi po obeh nogah. Tako sem lanskega avgusta ostal doma. Vsakemu, ki dolgo dela pod zemljo, ostane nekaj za spomin. Sedaj delam le za hrano doma. Gospodinji prinesem drv in premoga n t «ko se jioAtenim potom preživim.
Večkrat sem sliAal, da jabolko ne pade daleč od drevesa, odvisno pa je, na kakAnem prostoru drevo r«ste. Ce raste na ravnini ne pade d«leč, če pa stoji v bregu ali strmini, potem ta prego-or gotovo ne drži. Ko sem le t« 1895 služil v fttangi nad Litijo. je bil potre«, ki Je stresel Avstrijo. J«boika. ki so padi«, niso ostsla pod jablan«mi.
V	fttangi imajo precej čedno cerkev sv. Antona Padovanske ga, zaščitnika praAlčev. Ts svet nik je iz lesa in tako so iz lesa menda tudi tisti, ki jih Ačltl, kmetje |ia morajo svoje svinje in prsšiče rediti. Ko jim zmanj-ks krme. jih pokol Je jo in meso posuAijo. Potem nesejo najlmlj-Se koae slanine lesenemu Tone* tu Padovauskemu, zaščitniku praAlčev in svinj, zase ps pridržijo najslabše koae s kostmi.
V	ričet ao dajali enkrat rep. drugič |mi ušesa. Potem so priAli na vrsto parki jI in druge take pritikliuc. ki niso bile dobre za Toneta.
Za zakusko ali "dizrt" smo i-meli — hruške.
Ko so kmetje poaprsvili tiste ofttanke. je tudi Pado\anskl vse po« i »rs v U.
Neko nedeljo, ko je deževalo, j nem šel v cerkev k Tonetu, da j vidim, če mu Je ostala kakšna! kost od gnjatl ali plečet, pa ni j bilo nič. 0|wzil pa aem„ da nI j imel prsta na roki. Kako neki je zgubil prst? Domislil sem sej tele motnosti. Morda mu Je kdo| na roko obesil klobase in ko j# mežnar pobiral plečeta in kk>h«
S pota
Chicago. — Ko čitam o konvenciji 8NPJ v Clevelandu, se nehote spomnim izkušenj in do-, .... . A . .. . godkov iz preteklih dni. V neJ ^fi^uL** Ako
ar.^¿rr^is b(to 77
prohibicije. Kdor si je takrat	bl ^^ VnvefL ču
žele, privoščiti prepovedane	jLSKi*
kočine, k. «e po ruski imenuje	Mussolini naprej s tem
"vodka" se je moral zateči v	^tir|Ujjem. Nič d	ne, kot
nočne loka e, katerih seveda ni	[em razjedu ,Jno kožo. Ko
bilo malo, m je moral vročo vo-	jovenaki jezik in mu
do' Ae drago plačati - od BO do	»lM^kt)pravn08t( bi gi pridobil 75 centov za kotarček No, se- ,|k t ko le izKubljft ug)ed daj je vse to klubovanje ceneje.|jn veljavo
prijateljev in znancev se je videlo. Ob tej priliki se želim o-prostiti prijateljicama iz Ali-quippe. Tri dni smo bile skupaj, nazadnje pa sem odAla brez slovesa. No, saj se bomo spet vi-dile na 13. junija v Cantonu na proslavi dneva SNPJ.
Videla sem tudi razstavo Pe-ru Ako vi h slik, kt je bila izredno zanimiva. Dve ima razstavljeni tudi na tekoči razstavi v muzeju umetnosti. Pred tem muzejem se je dala slikati vsa delegacija SNPJ. Pa tudi Tona Grdina je pritiskal na svojo kamero.
Ko bo priobčen ta dopis v Pro-sveti, bo konvencija že zaključena. Glavni zaključki so nam znani glede pravil in tudi izid volitev glavnih odbornikov. Prav je, da so spet stari voditelji na krmilu. Delegacija je na konvenciji pokazala, da hoče, da SNPJ ostane na delavskih principih in svobodnomiselni podlagi.
Frances Milavc, 476.
Kljub temu pa delegatu malo ostane od $8 ali $0 dnevnice, ako se upoAteva njegove stroAke ija doma puAčeno delo, ker ima dosti prilik, da zapravi denar. De-egatinje so v tem oziru na bo-ljem, ker jim ni treba toliko "tretati".
Vse to mi prihaja na misel, ko prejemam pozdrave z 11. konvencije SNPJ. To je druga konvencija te organizacije, na kateri nisem navzoč kot "poseben delegat". Kriva je bolezen.
Ko sem se zadnjič pomenkoval z neko že večkratno delegat In jo, ml je Aaljivo omenila, ali bom Ael tudi jaz v Cleveland delati kupijo, nakar se je pričel razgovor o stroških, ki jih ima delegat. Ker sem obiskal razne konvencije, ne morem trditi, da se to posebno izplača. Ne, človek dobi le prijateljske stike. Ako napravi nekaj dolarjev kupčije, mora trikrat več zapraviti. Torej o kakšni kupčiji ni vora.
Toda ua 22. maja bi bil
Vse pesmi so sijajno Izvršili. Hvala za trud vsem pevcem, ker vem da tako težke skladbe vzamejo veliko časa in dela. Zelet! je, da bi se Ae oglasili. Vsa čast vam!
Frank Jug, 19.
Radioprogram dobro sliAali Clinton, Ind. — Konvenčni radioprogram, petje mladinskih in odraslih zborov in govor predsednika SNPJ, smo tukaj dobro sliAali s čikuške postaje WCFL.
Frank Bregar.
8 poseta v metropoli Salem, O. — Imela sem priliko in sem posetlla najlepJe kon-venčne prireditve v Clevelandu začusa enajste konvencije SNPJ, ker nismo baA preoddal.ienl od metropole. Udeležila sem se shoda JSZ in koncerta mladinskih zborov ter konvenčnega banketa, ki je bil prirejen v počast delegatom. Kaj takega Ae nisem videla. Govori, petje in druge zanimivosti. Prav dobro se je odrezal zastopnik JSZ, ki je obenem tajnik zveze, Charles Pogo-relec. Govorila je tudi Anna Krasna in omenila naAe kulturno delo. Želim, da bi spet kaj nago- | pisala za Protiveto in Proletarca. Udeležba na banketu je bila o-
pa'gromna. Ni nas malo, ki se za-rad v Clevelandu. Radioprogram zavedamo kaj je 8NPJ. Koliko
laaaro I ardenam predsednik Mehike, pleše t leno vojaAkega ča»tnika na pnwtavl vnjaAkega dneva r Metle» Cltyji.
Volilna zmaga transportne unije
Dobila je 92% glasov; boj t staro unijo
New York.—(FP)--Nova unija transportnih delavcev, ki je zadnji teden dobila čarter mednarodne unije CIO, je pri tovar-niAkih voljtvah pod vodstvom delavskega odbora sijajno zmagala pri podzemski železnici In terborough Rapid Transit kom paniji. /s
Dobila je 10,638 glasov ali 92% oddanih glasov za edinstveno pravico, da zastopa 14,000 delavcev pri tej družbi pri kolektivnem pobijanju. Pri nobeni izmed 12 klasifikacij ni dobila manj ko 75%. Nekaj glasov je bilo oddanih za bratovAčino železniških strojevodij.
Te volitve je bojkotirala unija tramvajskih in avtobusnih delavcev ADF. Po volitvah so njeni voditelji izjavili, da se bodo iioslužili "najboljših organizatorjev v boju za kontrolo trans-IKirtnih delavcev." Rekli so tudi, da bodo stvar tirali pred vrhovno sodiAče, ako bo treba.
Rezultat teh volitev se smatra kot pričetek kampanje CIO za organiziranje 40,000 mestnih transportnih delavcev v New Yorku. Mlada unija je tudi naznanila, da se bo takoj pričela |s>gajati za 25% zvišanje plač, ! za dvatedenske plačane počitni-ce, skrajšanje delovnika in izboljšanje penzijskega sistema. Interborough Rapid Transit je dolgo let vzdrževala eno najmoč-nejAih kompanijskih unij v deželi.	• .
CIO je v New Yorku odprl tudi urad za organiziranje vaeh Ae neorganiziranih delavcev. Kam-Itanjo bo vodil Allan S. Haywood iz Peorije, III., ki je bil dolga leta aktiven v rgdarski uniji. On je član eksekutive 12. rudarskega distrikta in podpredsednik Illi-noiske delav ske federacije.
Poročevalcem je rekel, da CIO ne bo skuAal konkurirati z unijami ADF. "kjer so pravilno organizirane in kjer je članstvo z njimi zadovoljno." Pričakuje, da bo
x enem letu uklonil pretežno večino neorganiziranih tovarn in trgovin v New Yorku.
Radost nad naglo vožnjo se po HUm*; ka kosa s strahom pred hitrostjo C ropotale srednjeveAkc kočije j* k tlaku in ozkih ulicah le s polževo vendarle vzbujale odpor pri previdnih G. Modio je v i. 1554. izislem deiu T^l zabavljal čez ta vozila, "v katerih * «S različne nespodobnosti, ki potnike pom h jejo, ceste uničujejo, peAce ustrahuje.« ¿ene prestrašijo in povrh vsega še u« da se skali vino v kleteh."
Navzlic temu so kočije vedno boli itr njevali. Boljše vzmeti, trajnejša KrL sredstva so jim povečala brzino. prem^ ljudje so mogli dvesto let pozneje v pošti" že precej naglo prevaliti stotine kij trov. L. 1776. je zapisal Goethe: "Postil so vozili, da jim je prešel vid in sluh, in te mi je bilo žal drveti s strašansko nagli«/ zi te krasne pokrajine ponoči, me je ve zajemala radost, da je pihljal za mojim tom ugoden veter in me gnal svojim žeH nasproti."
V teh letih je že krenil v Angliji razvoj v novo smer. Namah se pa niso sprevrgli ri nazori o naglici. Saj so bila prva gt vozila za mnoge težka mora. Neki župnik zu Redrutha na Cornwallskem se je bil k prestraAil, ko ga je srečal ponoči na d cesti hudič z ognjenimi očmi, sopihajoč in bljuvajoč železne kosme iz nozdrvi. Bilo dejansko le parno vozilo VVattovega prij Murdocka, ki se je v nočnem miru peljil sprehod. Strah in trepet pred brzino st* hk ti s prvimi prometnimi nesrečami narekoi angleškemu parlamentu zakonski predpu, mora sto metrov pred motornim vozilom ki kati (1) glasnik z rdečo zastavo in opozarj voznike in pešce na prihod "hlapona". Sei ta drakoničen predpis zatrl promet novih bolj kakor enostavna prepoved.
Proti prvi železnici se je nekaj let poa zgostil zlasti gnev posestnikov. V vlogi, p loženi skupščini, beremo: "Kjer vozi loko. tiva, se ne pasejo več krave, ne rede več ki strupena sopara stroja ubija ptice pod nebi zažiga iiiše ob progi, voznikom, konjskim šetarjem, trgovcem z ovsom in kočijažem p smrt zaradi lakote, potovanja postajajo si no nevarna, eksplozija kotlov zdrobi lj« atome." Hkrati s pritožbami so zahtevali konsko omejitev hitrosti na 30 km na uro.
Tehničnega razvoja pritožbe in ugovori vrste niso mogli zaustaviti. Hitrost vlakov kmalu dosegla 40 km na uro in jemala mno| pogum. Angleški športnik lord Crecoy, ki bil sicer znan kot sila drzen človek, je po milj dolgi vožnji z vlakom zapisal: "To je jansko letenje! Nemogoče se je znebiti pti stave o takojšnji smrti, ki preti potmku v meri najmanjše nesreče."
Nov korak in novovrstna vozila so iiavd« športnika in zastrašila boječe duše: avtomol Tretjega aprila 1907 je trdil profesor tehi Cauer, da je "zdalekosežno" priznanje, dovoli avtomobilom na javnih cestah hiti 30 km na uro.
Toda želje o mejnih 30 km se niso uresnii Kazalci brzinomerov kažejo venover večje trosti. Ko je bil major Segrave pred leti pisal: "Današnji dirkalni voz bo jutrišnje rijsko vozilo," morda še ni pomislil, d»« motorna vozila na tračnicah vozil« s 160 ivl mobili na cestah s 140 km na uro; da bol večja hitrost 720 km na uro doseglo vojno talo in da prometna letala s hitrostjo 4<» na uro in z 10 potniki ne bodo več redkost
Nehote se nam vsiljuje vprašanje: kje je nec? Kje se bo nehal tehnični razvoj, Ji r razdalje vedno bolj krči in kraje pribil Danes na to vprašanje Ae ne moremo od* riti. Zadovoljiti se moramo z zavestjo,« jutri drugače . . .	(tma)-**
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete z dne 31. maja 191™
Domače vesti. A. J. Terbovec opisuje v i
sveti, kako izvrstno smo igrali Revirja ceru.
Delavske vesti. SodiAče v San Fran« J odklonilo apel Toma Moone.vja za nm navo.
Svetovna vojna. AnUn«ne vajajo ofenzivo v Franciji, Italije"' " * drli do hribov ja Grmade na krasu
Kuska revolucija. Kongres ruskih ^
vtuHsa revolucij».	..u^a pf '
s fronte Je zaključil, naj »časna vuws »
na zaveznike, da se čim prej ^.Zrf pa mora biti tak, da bodo vsi nsrod.
bodo.
(Iz Prosvete « dne L jun.js *
Domače vesti. Leo ievnik	'
o hudem boju med farovžem m | domom v I s Ballu.
Delavske vesli. Kongres Jt ^ J «II delavstvo, ko je sprejel drasuc kontrolo živil v Združenih driavai
Svetoma vojna. Avstrija kliči J pomoč za obrambo Trata V"1 tepeni na francoski fronti.
Ruska revolnclja. rall na ameriškega	Amefi&
objavi, pod kakšnimi pogoj' ^ paia mir t Nemčijo.
m..
okekjjunE^
jjjta redna konvencija SNPJ
ičeno
i
(Nadaljevanje • I. »treni.)
j68 Conemaugh, P*., želi delegatom, delegatinjam ileS\! Jmnoto uspeha, da bi bilo delo XI. redne konven-'^ o v dobrobit in ponos naše velike SNPJ; žensko ,,M'""' "i '{i» Kieleth, Minn., poxdravlja delegacijo XI. redne l™!itev" te,¡' da bi naáe delo rodilo obilen sad; z željami, da e*vf l\ne 'konvencije SNPJ rodilo veliko uspeha in napre-7 uiwt delavstva, pozdravlja delegacijo Mladinski pevaki uTrnes ave, Cleveland. O.; društvo štev. 213, Clinton, M Ms nebroj pozdravov in čestitk vsem delegatom in glav-¿iknm želeč vsem skupaj veliko uspeha pri delu in po ?ne «ibive; iskrene pozdrave pošilja društvo štev. 27, KKng delegaciji XI. redne konvencije in pričakuje, ^Turacija zaveda svojih nalog, ki jih ima rešiti; društvo v 81 Red Lodge, Mont, pošilja delegaciji XI. redne lJt nsiiskreneje pozdrave in upa, da bo delo konvencije ^'doter sad, da bo v korist SNPJ. Upa, da se delegacija n stoji trdno na principih in načelih SNPJ; predsednica '¿lev 322, Chisholm, Minn., želi, da XI. redna konvencija trezno in v naprednem duhu za korist vsega članstva in . društvo štev. 29, Pierce, W. Va., pozdravlja delegate in ¿ime XI redne konvencije in želi vsem skupaj obilo sreče ¡toneta deia za članstvo in SNPJ; član štev. 540, Andrew Elizabeth, N. J., priporoča XI. redni konvenciji, da bi kaj fctnm ukrenila za stare Člane, ki dosežejo starost 60 let ali inimajo zaslužka in ne morejo plačevati asesmenta. Pravi, j ko se skrbi za mlade člane, ampak potrebno je skrbeti -„e ker vsak bo enkrat star, če prej ne umrje. Federacije ^uij bi imele večjo moč in vsako društvo SNPJ naj bi bilo v eni ali drugi federaciji; dnevnik Prosveta naj bi Uhajal šestkrat na teden, na osmih straneh, polovico v složni in polovico v angleškem v svobodnomiselnem duhu. 2i-[onvencija, živela SNPJ 1000 let, in to v svobodnomiselnem
loguétevilne pozdrave in nasvete zbornica z navdušenjem
na znanje.
itralandon želi, da konvenČni tajnik br. Lotrich ne dela nika-bnih opazk pri čitanju brzojavov in pisem od društev in
jiikov.
tdi poročilo odbora za resolucije po br. Johnu Olipu, da so i več- resolucij, ki niso podpisane od predlagateljev in so jih kolikor so vedeli čigave so, predlagateljem v podpis. Glede rije o atletiki apelira, da jo predlagatelj podpiše, solucija K. Gorsheta je izročena odboru za pravila. Poroča, predsednik resolucijskega odbora br. Fr, Zaitz (Chicago) nik John Olip. «čilo se vzame na znanje.
Lovrenc (iradišek izjavlja, da je do sedaj večinoma molčal in da je morda s tem jednoti nekaj prihranil na stroških. Upa, konvencija uspešno nadaljevala svoje delo v korist član-ln jednote. V zadevah, ki pridejo na dnevni red pozneje,
lopet oglasil k besedi.
ito iioroča odbor za pravila po br. Fr. Keržetu, da so priprav-
predložiti zbornici nadaljna pravila.
itra Josephine Močnik izjavlja, da ni bil prejšnji dan upošte-ijen predlog tikajoč se kvalifikacij člana za izvolitev delegata tncije. Predlaga, da se mora vsakdo, ki hoče biti kandidat riegata bodoče konvencije, udeležiti v letu pred konvencijo
nih sej društva.
Dum dostavlja, "ako ni iz tehničnih vzrokov zadržan", to je en ali odsotnost iz mesta. Sestra Močnik sprejme dodatek k
tnu predlogu.
itra Minka Aleš opozarja na drugo točko pravil, ki je že spre-Icitcra predvideva, da mora biti kandidat 6 mesecev član dora društva, pri katerem namerava kandidirati za delegata. Besecih se naravno ne more udeležiti 8 rednih sej, ker jih ni. Mtane pri sklepu, ki je že storjen, da se mora član udeležiti nj 4 rednih sej tekom leta pred konvencijo. Br. Kerže za-ja ibomico, da so zadevno točko dobro rešetali. itra Močnik umakne svoj predlog in z delom se nadaljuje, «tra Mejasch drugič predlaga, da se mora član, ki želi kandi-v konvenčnem letu udeležiti najmanj vsake tretje mesečne Kar naj bi nadomestilo predlog odbora. Predlog ni podpi-prednednik ga ne upošteva.
Mrmolja čita poglavje "Najvišja zakonodajna zbornica vencija)," Trnka 6 in podtočke: 1, 2, 3, 4, 5, 6 so vsaka počasno «prejete. Glede podtočke 7 odbor za pravila pripo-m? jo prenese j>od točko 11—"Dolžnosti in pravice glav-"dbora"—kamor spada. Zbornica se zadovolji. Podtočki 8 »prejmeta kot čitani s priporočilom odbora za pravila, da »«nako besedilo izboljša v podtočki 9, ki sedaj ni slično an-
ÍB1U.
» 7, "Glasovanje." Br. Kerže poroča, da se tukaj odbor J"* ni Mdinil in on poroča v imenu večine, br. Kosela pa bo P v imenu manjšine. Oba poročata razloge. Br. Kerže pri-a so sprejme dodatek k tej točki kot si jo je osvojila ve-2Je, da se \x> v sredi točke čitalo sledeče: "ali pa Imen-»"'vanje, ako zahteva tako 20'/, navzočih delegatov in glav-Vse ostalo besedilo ostane kot je. Točka je ""rta t kom kratki razpravi s strani br. Kosele in br. Zaitza na Pršilo» br. Vratariča, da se debata zaključi, soglas-
l!
'Jrta.	|
Flasovanjc (referendum). Točka 8. Po prečitanju cele J" kratki debati, katere se udeleži več delegatov, br. Olip Z a **' vrne odboru za pravila, da jo prepiše, vslavi l>esedilo in potem ponovno predloži pred redkig j« jMKlpiran in soglasno sprejet. M' '	e "Glavni odbor."
.	ko prvi odstavek, ki je sprejet soglasno
L.	i K i< ia kot čitana; i>) podtočk«; o tej se
.	lir. Lokar predlaga, naj bi jednota imela
V	kateri bi vriili funkcije kot pred leti okrožni
^ Izvoljeni bi morali biti iz več okrožij, da bi bilo za-j *v,"m uradu razdeljeno tudi drugod, ne samo na
Sfciun 'ni> (la ne W bilo demokratično omejevati pravice «'"nurkoli za podpredsednika. Se strinja za zastop-
~PICIVITa
tukaj ata dva svetova, mladina in starina, ki sta si različna kot Amerika in Evropa. Vse nasvete bo imel odbor v vidiku, ko pride zadeva na vrsto in jih bo skušal uključiti v tozadevnih točkah pravil.
Br. Zaitz (Chicago) pravi, da je potreba sprejeti posebno resolucijo, ki bo določala delokrog in pravice federacijam, ker jednota posluje z društvi. Priporoča, da vse okrožne zastopnike voli konvencija in gleda na to, da bo kolikor mogoče reprezentacija pravilna.	*
Br. Lokar umakne svoj predlog za 4 podpredsednike poti isigo-jem, da se mesto teh izvolijo okrožni zastopniki. Nato se podtočka b) sprejme kot čitana soglasno.
Podtočka c). Br. Kerže pojasni, da se odbor za pravila ni soglasno sedinil za noben osnutek v provizoričnih pravilih. Kar je bil predlog večine gl. odbora, je tukaj sedaj predlog manjšine odbora sa pravila; kar je bil preje predlog manjšine gl. odbora, je sedaj predlog večine odbofa za pravila. Za večino je bilo 5 glasov, sa manjšino 2 in dva nista glasovala.
Br. Petrovič pozove odbor za pravila, da Čita predloge večine in manjšine. Br. Kerže pojasni, da je v ostalem točka slična druga drugi, gre le za to, ali se v gospodarski odsek isvoli 7 Članov ali 5 članov. Odbor za pravila se je razdelil in manjšina zagovarja predlog za 7 članov, večina pa odbor petih članov, od katerih je eden gl. blagajnik.
Br. Godina priporoča, da se sprejme predlog za 7 članov v gospodarski odsek, ker to je edén najvažnejših odsekov glavnega odbora.
Br. Vidmar (270) pravi, da bo o tem dolga debata, če ne bomo pazili. Predlaga, da se gospodarski odsek sploh ne voli; ta podtočka naj se popolnoma Črta. Vse investicije jednote naj izvaja glavni upravni odsek.
O zadevi govori še br. Zaitz (Chicago).
Br. Godina predlaga, naj se ta točka suspendira za toliko časa, dokler se ne reši še drugih zadev finančnega ali investicijskega značaja. Predlog je podpiran in sprejet z večino glasov.
Br. Kerže opozarja zbornico na točko 15, ki je z gos|>odarskim odborom v zvezi. Poroča, da se je odbor za pravila soglasno zedi-nil, da dotično točko v celoti zavrže in jo nadomesti z novo, ki se glasi:
"Točka 15. Finančni odsek ima pravico, da investira jednotino premoženje in da kupuje in prodaja vrednostne papirje, toda vsi sklepi finančnega odseka morajo biti v mejah zakonov države Illinois v kolikor se isti tičejo invostiranja premoženja bratskih organizacij. Odbor sestavi svoj poslovni red, toda isti mora btyi potrjen po glavnem odboru. Glavni odbor sme, ako se mu vidi potrebno, uvesti začasne restrikcije glede nezaželjenih vrst investicij." Br. Kerže pojasni, kar on referirá, referirá v imenu odbora za pravila, ne kot oseba. Pojasnjuje pomen nove točke, katero priporočajo v sprejem vsi Člani odbora za pravila, ki so se soglasno zanjo zedinili.
Br. Malgai pravi, da je ta točka tako važna, da ne more o njej glasovati, ne da bi imel spisano pred seboj. Predlaga, da se ta točka mimiografira in razdeli med delegacijo, nakar šele naj ae nadalje o njej razpravlja. Predlog je podpiran In z veČino glasov sprejet.
Br. Benedict izjavlja, da je finančni odbor jednote zelo važna zadeva in se mora o tem temeljito razmišljati, kako bo najkoristnejše za jednoto.
Br. Kerže pojasnjuje, da so provizorična pravila predlog glavnega odbora in so o njih gotovo mnogo razpravljali.
Preide se na točko 11. Br. Kerže pojasni, da se odbor za pravila >]i mogel zediniti, komu spada uprava jednotinih poslopij, ali gospodarskemu odseku ali upravnemu odseku. Toza<tevno so med seboj glasovali, ki je izpadlo sledeče: 5 glasov, da spada gospodarskemu odseku in 4, da spadu upravnemu odseku. O upravi jednotinih poslopij govorita še br. Potokar in Godina. Hr. Olip predlaga, da se odložijo vse točke gos|h>darskega in finančnega odseka, dokler se ne dobi mimiografirana kopija točke 15, potem se reši eno z drugim. Predlog je podpiran in sprejet z večino glasov.
Odbor za pravila preide na točko 9, "Glavni odbor." Br. Mrmo-Ija čita podtočko d), "Porotni odsek." Točka je sprejeta soglasno kot predložena, to Je za 5 članov. Podtočka e). O tem se vname debata, koliko nadzornikov naj se izvoli. Br. Hratkovlč predlaga, da se sprejme predlog manjšine gl. odbora, to je za 3 člane nadzornega odseka.
Br. Ambrožič priporoča, da se izvoli 5 članov v nadzorni odsek.
Br. Kerže pravi, da je potrebno, da je |>et članov v nadzornem odseku ne radi številk, pač pa radi nadzorstva uprave, nadzorstva gospodarstva, pa tudi seja 3 članov ni nobena seja v pravem smislu.
Br. Vogrich izjavlja, da na i>odlagi izvajanja govornikov se namerava glavni odbor povečati za kakih 8 članov, kar bo znatno zvišalo stroške jednoti. Po njegovem mnenju Je gowpodarski odsek važnejši od nadzornega. Br. Vidmar (270) predlaga zaključek debate. Predlog iiodpiran in z večino glasov sprejet. Govorijo še prej priglašeni delegati. Br. John Debelak Je proti povišanju nadzornega odseka; je za to, da se sprejme predlog za 3 člane.
Br. Zaitz (Chicago) pojasnjuje, da pregledovanje računov vrše državni pregledovale!, za kar se plača okrog $1200 letno. Poroča obširno o poteku dela nadzornega odseka v prošlostl. Odločitev je važna, kot je važno, če Je nadzorni odbor dober ali slab.
Br. Kerže poroča, da se je odbor za pravila zedinll za 5 članov nadzornega odseka in priporoča, da zliornica odobri.
Sledi glasovanje, pri čemer Je predlog manjšine gl. odbora, to Je za tri nadzornike,js večino sprejet.
Br. Petrovič zaključi sejo ob 12. url opoldne. M A IT PETBOVICH,	KKASMUS OOR8HK,
konvenčni predsednik.	zapisnikar.
DONALD J. LOTRICH, konvenčni tajnik.
V>> ok fl t«
ampak naj se volijo ti zastopniki posebej, ki ne ■rciUedniki. Tozadevno naj bi šli na stari sistem, ki
■>' I iir. /l i».*:
■filkwi*

M«* ,
l'r, d leti.B
1'rinja. da sta dva podpredsednika dovolj. K» u postavitev okrožnih zastopnikov, kar Je ' bolje kot pa štirje podpredsedniki. Mrinja s predlogom odbora; br. Dum pripo-| 'Mokro* federacijam SNPJ; govorijo še o rle. Fr. Modic. Fr. Zaitz (Chicago), Cipčič, kautz. ki pravi, da j« odbor za pravila imel " «"bno točko k pravilom za okrožne zastopnike f"1**» kar pride pozneje na vrsto. Vsi nasveti, w iiodo skušali upoštevati pri sestavi nalog r'v in federacij društev. ' • da «e odbor za pravila zavoda velike vat-u ^'dencijt in nalog okrožnih zastopnikov, ker
Kafi
O. T,
OSMA SEJA 20. maja 1937 popoldne
Br. konvenčni predsednik otvori sejo ob 1 popoldne. Br. Vidrirh poroča za poverilni odbor, da so navzoči vsi glavni odborniki in delegati, skupno 236. Br. Brezovar Je dospel in prisostvuje tej seji.
Br. Petroviči» poroča, da Je bil delegat Peter Jellar sinoči okra-
den.
Br. Ilarbirh omeni, da Je treba ponoči veliko previdnosti In Je priporočljivo Iti .po sredi ulice, kjer ni zadostne razsvetljave.
Br. Durn želi, da bi ne kaj odločilo glede zborovanja v aoboto. kajti odbor za prireditev banketa bi Imel rad to dvorano cel dan na
rarpolago.	...
Br. Philip Godina predlaga, da se zboruje v noUito dopoldn* v s|»odnJI dvorani.—Predlog Je podpiran in soglasno sprejet. Br Jaroh Zupan prečita zapisnik iosU sej«, kl Je »prejet kot
čitan.
Br. Ixilrkk pojasni na pripombo sestre UMfon, izrečeno na prejšnji seji, da on ni mislil društvenih uradnikov In drugih pošl-IjstelJev brzojavov, kajti krhrda. da b bnojave tako tefko «Juti, pade popolnoma na brzojavno družbo, kjer spakadrsjo slovarake brzojave,—Nato prečita sledeče brzojavne prrzdmve: t Društvo »t. 282. Little Falls, K. Y., Mi veHko usj*-ha — Ravno tako društvo št 1<* r Ely, Minn —Zadružna »veza za Waukegan
in North Chicago, lil., upa, da bo konvencija anova potrdila svoje delavako stališče.—Društvo št. 356 v Bcnldu, III., želi veliko us|>eha in pozdravlja posebno svojo dek'gatinjo sestro Ano Vidmar.—Br. Ludvick Zupančič, odvetnik in član društva št. 605 v Pittsburghu, Pa., izjavlja, da se mladina zaveda velike važnosti naše podporno j organizacije, kajti njen napredek je napredek vsega slovenskega j življa tu v Ameriki.—G. Anton Vehovec, svetovalec 32. okrožja mesta Cleveland, kliče dobrodošli in Izraža uimnje, da bo konven-1 cija usmerila vse svoje delo v dobrobit svojega članstva.—Br. John Sackovich, od društva št. 389, Keitz, Pa., želi veliko uspeha.—Isto želita društvi št. 405 in 710, ki še posebej |>ozdravljata svojo dele-gatinjo sestro Mary Yamnick Grze.
Plamene pozdrave ao poslali: Ses. Mary Hmoltz, članica društva št. 322 in predaednica društva št. 38 S2Z, je prepričana, da bo jednota še nadalje trdno stala na pravem stališču; inizdravlja še posebej delegatinjo in delegate iz Chisholma, Minn.—Društvo št. 251 v Johnstownu, Pa., kliče: "Držite ae principov, knture ao začrtali naši ustanovitelji in boritelji za svobodno miaell"—Br. Joseph Irman, član društva št. 535, Akron, O., je prepričan, da bodo člani te konvencije neustrašeno in v vaeah ozirih šli po potih avobodnih načel; obenem ae zahvaljuje, ker je konvencija dala priliko delegatu imenovanega društva, da polnomočno zastopa šest združenih društev.—Klubi št. 27, 49 in 28, JSZ, vabijo na shod, ki se vrši danes zvečer v tem domu t nastopili bodo govorniki in soc. |>evski zbor "Zarja".—G. Anton Grdina vabi v imenu Jugoslovauakega kulturnega vrta, da si člani konvoncije ogledajo kulturne vrtove, med katerimi je tudi vrt Jvgoalovanov.
Vaa ta pozdravna pisma in brzojave se vzame z odobravanjem na znanje.
Br. Petrovlch odloči, du se lahko nadaljuje z dnevnim redom, in sicer na sporedu je razprava o pravilih. Prečita točko glede dolžnosti gospodarskega odseka, ki jo predlaga odinir za pravila v sprejem in ki bi zamenjala točko v osnutku pravil.
Razvije se kratka razprava, katere se udeležijo bratje Kumer, Vogrich, Vrataric, Jurca, Mlakar, Latin, Berger, Benedikt, Vider, Podboj in Kosich. Ta debata se tiče zlasti zadnjega stavka, |m>-sebno pa besed "začasne" In "nezaželjenih".
Br. Petrovlch pojasni, da je ta točka v soglasju z željo gos|Ki-darskega odsoka. V smislu te točke, ako bo sprejeta, bo odločal glede omejitev celokupni glavni odlior in ne ismamezen odsek.
Br. Vratarlč, ki predseduje, da predlog odbora za pravila, ki gu je podpiral br. Gorshe, na glasovanje. Predlog Ju soglasno sprejet. Glasi se torej:
Finančni odsek
Točka 16.—Finančni odsek ima pravjco, da investira Jednotino premoženje in du kupuje in prodaja vrednostne papirje, toda val sklepi finančnega odseka morajo biti v mejah zakouov države Illinois, v kolikor se isti tičejo investiranja premoŽenja bratskih organizacij. Odbor sestavi svoj poslovni rod, toda isti mora biti potrjen po glavnem odboru. Glavni odbor sme, ako se mu vidi potrebno, uvesti začasne restrikcijo gledo nezaželjenih vrst inve-sticij.
Br. Kerže želi izjasniti bratu Zuitzu na njegove na prejšnji seji izrečene trditve, da on (Kerže) ne govori v svojem imenu, temveč v imenu odbora za pravila. Dostavi, da ni kritiziral sedanjega nadzornega odseka, četudi je dejstvo, du bi bilo najbrže precej denarja prihranjenega, če bi Imeli pet članov v nadzornem «slseku, kot je to br. Zaitz sam povedal.
Br. Kerže prečita 8. točko, tretji odstavuk, kjer predlaga odbor za pravila popravek glude iniciativ.
Br. Lucich govori o tem odstavku, nakar je odstavek sprejet, kot ga je br. Kerže predložil v imenu odboru. Glasi se:
Splošno glasovanje imajo pravico zahtevali tudi člani |mm1 naslednjimi jiogoji: Iniciativa za spremembo pravil ali za kako drugo vužno zadevo mora biti predložena spisana na redni društveni seji v razpravo. Glasovanje se smo vršiti šele na prihodnji rodni seji o predloženi Iniciativi, in sicer pri Istem društvu. Iniciativa je sprejeta, ako za njo odglasujo najmanj tri četrtine na seji navzočih glasov. Ako je bilo oddano zadostno število glasov, tedaj morajo podpisati iniciativo društveni odborniki, (»otrditi Jo z društvenim pečatom, in končno mora iniciativo podpisati najmanj tri četrtine na seji navzočih članov, nakar tajnik pošlje iniciativo glavnemu tajniku. Glavni tajnik mora po prejemu iniciative v pravilni obliki izročiti Jo gl. odboru ali upravnemu odsoku In če Jo iniciativa v soglasju s splošnimi principi Jednote, Jo glavni tajnik objavi v uradnem glasilu, Ako iniciativo v toku devetdesetih dni is» datumu prve objavo v uradnem glasilu |s>dpira toliko društov, da njih skupno štovilo članov dosoga 20'/. vsega članstva jednote, tedaj Jo glavni tajnik predloži na splošno glasovanje. Društvo] podpira iniciativo, ako za njo odglasujo dve tretjini na soji navzočih članov. Ako iniciativa no dobi v toku devetdeset dni jm» datumu objave v uradnem glusilu zadostno podpore, postane neveljavna
Br. Petrovlch odloči, da se lahko sedaj razpravlja glede števila članov finančnega odseka in |s»zove predlagatelje, du predJože oziroma (Ninove svoje predloge.
Br. Kerže predlaga v Imenu večino odbora zu pravila, da nuj Ima ta odsek jiet članov, in sicer predsednika in tri člane Isevoll konvencija, peti pa Je glavni blagajnik,—Predlog podpira br. Latin.
Br. Philip Godina proti predlaga, da tvori finančni odsek sodem Članov, kakor Je to večina glavnega odbora odobrila, namrač, da so j v tem odseku glavni predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik, i trije člani in predsednik,—Br. Jurrs |s>dplra,
Govorita o tem tudi brata Ifriilkovlrh In DraAler.
Br. Kumer predlaga zaključek debate. Podpirano In soglasno sprejeto. Besedo bodo torej dobili samo tisti, ki so žo prijavljeni, j
Br. Vogrich obžaluje, da Je bila debata tako hitro zaključena. Nameraval Je namreč staviti fcoaredovalnl predlog.
Br. Petrovlch pravi, da mu sam tega no more dovoliti, |»ač pa lahko dovoli to zbornica, katero vpraša, če v tem izjemnem slučaju dovoli stavljenje predloga po zaključku debate. VHIkn večina glasuje, da se v tem slučaju dovoli bratu Vogrlču staviti predlog,
Br. Vogrich predlaga, da konvencija izvoli predsednika in štiri člane finančnega odseka. Ta odsek bi bil torej samostojen, razume pa se, da bi Imel nad nJim nadzorstvo nadzorni odsek in kajfiada celokupni glavni odbor,—Predlog je fsslplran.
Brata Gradinhefc in Ulrich govorita v prilog predloga brala Vogriča za samostojen finančni «>d**k peterih članov. Upravni odsek Ima dovolj svojega dela In je torej boljše, da nima |s>sla h*' z drugim odsekom. Za štiri leta do prihodnji konvencij« Je naj. Iioljš« izvoliti samostojen odsek,takrat pa se lahko sprem«ui, ako bo zl>ornica to smatrala za potrebno. Za ta predlog govorita tudi brata Ban in Ifc-riedikt (121).
V prilog predlogu večine odbora za pravila, da bi imel finančni odsek petero članov, mod katerimi bi bil I glavni blagajnik, govorijo bratje Lucich, Barllar in Kaferle, ki opozarja, da bo finančni «slsok Imel težko nalogo, kajti gospodarske razmere s« čudno razvijajo.
Brata Kerže in Polofcar pojasnita kot člana odtiora za pravila, da je njih odbor upošteval razne nssveU, nazadnje pa se Je večina zedinila za U pradlog. katerega glavni namen Je, da se narodi ko-nor frikcijl, ki je zadnja leta Ml« oči vidna med gos|iodarsklm in upravnim odsekom, kot to dokazujejo zapisniki sej glavnega odlio-ra In upravnega ter gospodarakega odseka. Br, Korže tudi opozarja na dejstvo, da J« vsaka investicij« več «II manj spekulatlvna, kajti nihče na svetu ne v«, kaj prinese bodočnost; nato navaj« svoje skušnje.
(Dalj« prihodnji!.)
PROGRESIVNA RUDARSKA UNIJA V FEDERACIJI
Dobila je ¿arter kljub protestu uradnikov državne federacije
VPRAŠANJE JURIS-DIKCIJE NEREŠENO
Cinclnnatl, O.. 29. maja. — Kksekutivni svet Ameriške delavske federacijo jo včeraj naznanil, da bo podolil čarter progresivni rudarski uniji v llii-noisu, ki vodi konkurenčno vojno proti Lewisovi rudarski uniji UMVVA. Wiiliam Green, predsednik A D F, je dejal, tU bo čarter kril vse člane progresivne u-nijo in drug«, ki se Ji bodo hoteli pridružiti. Josoph Ozanie, predsednik te unijo, je iatočaa-nu izjavil, da bo njegova organizacija začasno omejila svoje uktivnostfna Illinois.
Naznanilo, da bo ADF podelila čarter progresivni uniji, je prišlo nepričakovano. Groen Je prejšnji dan opozoril voditelje to unije, da ne bo smela |s»so-gati v območju Lewisove organizacij«, čeprav bi dobila čarter od ADF, ker ta še ni odvaela čarterja UMWA.
Progresivna rudarska unija Jo bila potegnjena v Ameriško delavsko federaciji) kljub protestu s strani uradnikov državne delavske federačije. TI so izjavili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitna nasilja v zvezi s konfliktom med organiziranimi rudarji v lllluoisu, kl traja te pet let.
Groen, član rudarske unije UMWA od I. 1890, Je bil razbur-Jon, ko se Je sestal s časopisnimi IKiročevalci, da jim pojasni »k-cljo eksokutivnega sveta ADF. Poročevalci so naglaslll, da is Groenove izjave ne morejo razumeti, kako daleč sega Jurls-dikcija progresivne rudarske u-niju. Groen Je dejal, da bo pozneje odgovoril ua to vprašanje. Na drugo vprašunjo, ali bo on pristopil v to unijo, Je dejal, da no moro odgovoriti, kur so to tlčo njegovo osebo.
Posebni odbor t<ewisove unije UMVVA je na svoji soji v zadnjem februarju svetoval oksoku-tivnomu odboru, naj izključi Greena iz unijo, lodu doslej tli bila pod v zet a noliena akcija v tem ozlru,
AKksekutlva ADF se je včeraj Izrekla za amondiranjo zakonskega načrta glede minimalno mozdo in maksimalnega dolov-nika, čigar sprejetje Jo priporočal prednodiilk Koosevolt v svoji poslanici kongresu. Kksoku-tlva Jo izjavila, da hoče doseči isti cilj preko kolektivnega pogajanja z delodajalci.
Nemci poruiili ipantko prittaniiče
(NsdsllevnnJs ■ 1. nra.*U
gramu, katerega bo poslal predsedniku ltoos«ve!tu. On bo pri-ponsal predsedniku, naj zavzame odločno stališče proti italijanskim in nemškim fašistom, ki vodijo vojno proti španskim otrokom In ženskam In naj priskoči na |iomoč španski vladi, kl hoče ohraniti republiko in de-mok racijo.
Ilendave, Francija, 29. maja. — Sem Je prišlo poročilo, da Je general Franco |ioslal v Izgnanstvo Manuela lledlllo, bivšega voditelja močne fašistične falange v ftpaniji, na obtožbo izdaje. Poročilo dalje govori O reanl vstaji v. fašističnih vrstah, katero Is» Franco skušal zatretl.
Japonaha »pet
grozi K it a j »hi
Tokio, 20 maja. — Tri J spon-»k« kritarke m bile poslane v Hwatow, kitajsko pristanišč«, ko se je raznesla vest, da Je skupina kitajskih vojakov napadla in pretepla nekega Japonskega policaja, ko J« bil ta n« straži pred poslopjem Japonskega konzulata. J«ponsk« vlada zahteva od kitajskih avtoritet sadoAč«-nj«, čeprav te trdijo, da J« Incident povzročil policaj, ko J« udaril
FB08VITA
P. M. D0ST0JEV8KIJ:
Bratje Karamazovi
v štirih Mik s epilogom— Poslovenil Vladimir Leeeti*
In tudi on« i svoje strani mi ni sporočl-1« vseh šest tednov, ki jih je potem ie prebi-1« pri nas v mestu, niti besedice o sebi. Iz-vemši prav z« prav en sam primer: drugi dan po njenem poaetu je smuknila k meni njihova spletična ter mi predala zavojček, ne da bi rekla beaedico. Na zavojčku je bil naslov: temu in Umu. Odprem: drobiž ix petih tisočakov. Potrebovali so vsega štiri tisoč pet sto in pri prodaji čeka za pet tiso« je bilo šlo nekaj več ko dve sto rubljev v izgubo. Poslala mi je vaega menda dve sto šestdeset rubeljčkov, ne pomnim več dobro, in to samo denar — ne pisemca, ne besedice, ne kakega pojasnila. Vsaj kakega znamenja s svinčnikom sem iskal v zavoju — pa niči Kaj hočemo, do nadaijnega sem jel veaeljačlti za rublje, ki so mi bili ostali, tako da me Je moral naposled tudi novi major posvariti. Nu, a podpolkovnik je srečno oddal državne denarje — vsem v začudenje, zakaj nihte že ni več mislil, da bi ae utegnil ves ta denar ie najti pri njem. Oddal ga je in obolel, legel, letal tri tedne, nato Je mahoma na-
stopilo omehčan je možganov in čez pet dni je Mskrena- kakor čuvstva nebeškega angela! Prav
umrl. Pokopali so ga z vojniikimi častmi, ie preden Je bila njegova ostavka odobrena. Katarina Ivanovna, njena sestra in tetka so se čez deset dni, takoj po očetovem pogrebu, odpravila v Moskvo. In iele pred odhodom, prav tisti dan, ko so se odpeljale (Jaz Jih nisem videl in tudi spremil ne), dobim majcen sinjkast ovojček a čipkastim papirčkom In na njem eno samo vrstico s svinčnikom: "Pisala vam bom, čakajte. K." To je bilo vse.
Zdaj naj pojasnim v dveh besedah. V Moskvi so se njihove prilike z brzino bliska in z nenadejanostjo arabskih pravljic obrnile na bolj«. Tl»ta generalka, njena glavna sorodnl-ca, je bila mahoma izgubila svoji dve nečakinji in najbližji naslednici — obe ata JI v istem tednu dni umrli za kozami. Potrta starka ae Je razveselila Katje kakor rodne hčerke in re-iilne zvezde; kar vrgla se je nanjo in takoj prenaredlla oporoko v njeno korist, to pa iele za bodočnost, a dotlej ji je dala osemdeset tisoč kar na roko, čei, evo ti dote, stori z njo kar ti drago. Histerična ženska, v Moskvi sem al jo pozneje ogledal. Nu, vidli, in tedaj ti mahoma dobim po poiti itiri tisoč pet sto rubljev In sem seveda ves zmeden in kar odreve-nim od atrmenja. Cez tri dni pride tudi obljubljeno pismo, de zdaj ga imam, zmerom ga nosim ■ seboj in tudi na smrtno uro ga bom imel pri aebl; ali hočei, da ti ga pokažem? Vsekakor ga morai prečltati: ponuja se ml za nevesto, sama se ponuja, čei, "ljubim vas brezumno, nič sa to, če vi mene ne ljubite — to nič ne de, samo bodite moj mož. Ne bojte se, nikoder vam ne bom na poti, kakor kos pohiitva vam bom, preproga bom, ki boste hodili po njej ,.. Večno vas hočem ljubiti, reiiti vas hočem samega sebe" . . . Nisem vreden, Aljoia, niti tega ne, da ponavljam te vrstice s svojimi podlimi besedami in svojim podlim načinom govorjenja, tem svojim večnim podlim tonom, ki se ga nikoli nisem mogel odvaditi 1 To pismo me je tolikanj presunilo, da čutim ie danes ta dan — in mislii li, da mi je zdaj lahko, da mi je danes lahkoT Takrat sem ji neutego-ma odpisal (sam nikakor nisem mogel priti v Moakvo). 8 solzami v očeh sem ji napisal odgovor, toda nečesa me bo vekomaj sram: omenil sem Ji, kako Je zdaj bogata in da ima doto, jaz pa sem le siromaien vojnlk — denar sem Ji omenili To bi bil moral prenesti, a mi je uilo iz peroaa. Takoj nato aem pisal obenem tudi Ivanu, v Moskvo, in sem mu v piAmu po možnosti vse razložil, ieat pol je bilo pisma, in sem
poslal Ivana k njej. Kaj gledaš, kaj strmii vame? Nu, da. Ivan ae je zaljubil vanjo, zaljubljen je ie zdaj, vem to, po vaiih svetakih pojmih sem napravil neumnost, toda nemara nas bo zdaj prav ta neumnost vae rešila 1 Uh 1 ali mar ne vidii, kako ga ona spoituje in ceni? Ali more, če naju primerja drugega z drugim, ljubiti takega, kakrien aem jaz, in ie po vsem tem, kar se je tu zgodilo?"
"Jaz sem pa uverjen, d« ljubi takega, kakrien si ti, ne takega, kakršen je on."
"Ona ljubi svojo krepoat, ne p« mene," se je zd«jci nehote, skoro z jezo iztrgalo Dmitriju Fjodoroviču. Zasmejal ae, je, toda čez trenutek so ae mu oči zasvetile, ves je zardel in silovito udaril s pestjo po mizi.
"Kolnem se ti, Aljoia," je vzkliknil s strašnim in iskrenim srdom na aamega sebe, "verjemi ali ne verjemi, toda evo, kakor gotovo je Bog v nebesih in Kristua naš Gospod, kolnem ae ti, da vem, čeprav sem se zdajle posmehnll njenim najvišjim čuvstvom—da sem z dušo milijonkrat ničvrednejši od nje in da so ta njena čuvstva
v tem je tragedija, da to z gotovoatjo vem. Kaj de, če človek malce zadeklamira? Ali mar jaz ne deklamiram? In sem vendarle iskren, če govoriva o iskrenosti. Zaatran Ivana pa dobro vem, s kakim prekletstvom mora zdaj gledati na prirodo, posebno ie on s svojim u-mom! Komu, čemu je dala prvenstvo? Dala ga Je izvržku, ki se niti tukaj, kd je bil ie zaročen in so vsi gledali nanj, nI mogel vzdržati svojih razuzdanstev — in to vpričo neveste, vpričo neveste l In takemu, vidii, kakrien sem jaz, daje prednost, njega pa odbija. In zakaj to? Samo zato, ker hoče dekle iz hvaležnosti posiliti svoje življenje in usodo. Neslanosti Jaz nisem z Ivanom v tem zmislu nikoli ničesar govoril in tudi Ivan, kakopak, mi ni o tem nikoli rekel niti besedice, niti najmanjiega namiga; toda usoda se bo izvriila in vredni bo stopil na svoj« mesto, nevredni pa se bo skril za vekomaj v stransko ulico, svojo vsljubljeno in njemu lastno stranako ulico, In bo tam, v blatu In smradu, dobrovoljno in z naslado poginil. Zagobezdal sem se nekoliko, vse besede so se mi obrabile, postavljam jih kar na slepo, a tako, kakor sem povedal, se tudi mora zgoditi. Jaz bom utonil v stranski ulici, ona pa vzame Ivana."
"Stoj, brat," mu je Aljoia z nenavadno vznemirjenostjo iznova segel v besedo, "zakaj nečesa mi doslej nisi razjasnil: saj si ženin, jeli da si vendarlt ie ženin? Kako pa hočei prekiniti, če ona, nsvasta, noče?"
"2enin sem, formalni in blagoslovljeni ženin, vse to se je zgodilo v Moskvi, po mojem prihodu, s parado In svetimi podobami, da lepie biti ne more. Generalka naju je blagoslovila in verjamei li, calo čestitala je Katji: "Dobro si Izbrala," pravi, "v duio mu vidim." In, verjamei U, Ivan ji ni bil po godu, nJemu ni če-atltala. V Moskvi sem tudi veliko govoril s Katjo in sem s« ji vsega opisal, poiteno, natanko in odkritosrčno takega, kakrien aem. Po-aluiala je vae do konca:
Bilo je razburjenje milo in mnogo nežnih beaed . . .
Nu, bile so tudi ponosne besede. Ona mi je takrat izailila slovesno obljubo, da se bom po-boljial. Dal sem Ji to obljubo. In glej "Kaj?"
"In glej, danes sem te okllknll in sem te zvlekel semkaj — danes ta dan, zapomni si ga! — z namenom, da te poiljem, takisto ie danes ta dan, h Katarini Ivanovni in
(Dalje prihodnjič.)
ro. Čedna vas ob obeh straneh "cesarske ceste", sredi Črnega grabna, kjer so svoje dni rokov-njačili rokovnjači. Blizu Blagovice je vas Zlatenca, in tu so baje odkrili bakreno rudo. Baje so že pred stoletji v tamoinji okolici kopali nekakino rudo, in nemara je bil to ravno baker, po katerem je morda tudi vas dobila svoje inpe. Pred leti sta dva blagoviika posestnika imela pravico do rudosledov in sta kp-pala rove in stikala za rudami, pa menda nista uspela. Poklicala sta tudi rudarskega strokovnjaka, pod Čigar vodatvom pa so baje kopači z rovi bežali od bakrene rude. Pred letom je kupil te rove celjski trgovec Oswa-titach in upokojeni inženir trboveljskih rudnikov Franc Lapor-nik je vodil raziskovalna dela. Kakor poročajo zdaj nekateri listi, jim je uspelo naleteti na močne plasti bakrene rude, katerih analiza je dognala, da gre za dobro bakreno rudo. Plasti so bogate in jih bo vsekakor kazalo začeti izkoriičati.
Lastnik rova, celjski trgovec Oswatitach (ime ga razodeva, da ga je sram pisati Ozvatič) — ki je tudi lastnik motniikega premogokopa — se je odpeljal v Nemčijo, da bi za U najdiiča zainteresiral nemške industrij-ce. Pred dnevi se je vrnil brez posebnih uspehov za zdaj.
V zvezi s tem moramo poročati o nenavadnem samomoru, ki je morda tesno v zvezi z odkritjem te rude oz. z neuspelo zvezo z nemškimi industrije!. Ko se je trgovec Oswatitsch vrnil iz Nemčije, se je nekaj ur nato usmrtil njegov oče, trgovec Maks Oswatitsch. V sinovi odsotnosti je iel na vrt svoje vile ter si iz revolverja pognal kroglo v glavo. Prepeljali so ga takoj v bolniinico, kjer pa se ni več zavedel in je nekaj ur nato umrl. >
—Piatam.
Slika kaže delegat« na letni konvenciji unije International Ladies Garment Worker*. ki vršila v Atlantic Cltyju, N. J.
Vesti iz Jugoslavije
(tarima porosis Is Jngealavtje.)
Stanek priznal nekaj vlomov.
— Poročali smo že, da je mariborska policija aretirala 31 letnega Franceta Stanek«, ki je hil osumljen, da je Izvršil vse mane drzne vlome v Mariboru, od katerih sta bila drzna posebno dva. ki Ju Je IzvrAil sredi Maribora ob belem dnevu, za časa opol* danakega odmora. Stanek pa je ob aretaciji vse to tajil in povedal. da se od lanskega izpusta iz graAke kaznilnic* ni dotaknil nobenega vltriha in ni vlomil nikamor. Naili pa ao pri njem n«* kaj vlomilskega orodja, toda tudi spričo tega ni priznal ničesar. Na policiji so gs zasliševali s veliko muko, ker noče Stanek priznati ničeaar. kar mu ne dokažejo črno na belem. Ko so mu nazadnje pokazali več predme-tov. ki ao jih naili pri njem in isvirajo is trgovin, v katera je bilo vlomljeno, Je nazadnje le priznal nekatere vlome. Tako je priznal, da je vlomil v Hizjakovo uramo ob belem dnevu. Oblekel ae je v Črn klotast plaAč, kakr Anega imajo prodajalci pa tudi urarji. ter tako s vltrihom vlomil v uranu», ki se nahaja sredi
mesta, v najbolj prometni ulici. V času opoldanskega odmora pa je ulica mirnejša in aamotnejša, in Stanek Ja lepo v miru pobaaal v le|*» prstane in ure in izginil s plenom. Plen je spravil deloma pri svojem takratnem stanodajalcu v Studencih, del plena pa pri sedanjem stanodajalcu Franu G laserju v Studencih; pri o* beh teh stanodajalcih so naili ure In prstane in spričo teh do* kazov je Stanek vlom priznal. Prav tako je pod težo dokazov priznal vlom v ZnidarAičevo trafiko, ki ga je prav tako Izvriil opoldne. Pobral je okrog 1000 Din v gotovini in za 7000 znamk in kolkov. Znamk ao naAli na njegovih stanovanjih Ae za 2000 Di n, kje so druge znamke, ni znano, in Stanek tega ne isda. Vloma v Kančevo trgovino ni priznal. Policija pa je dognala, da je Stanek pripravljal vlom v mariborsko podružnico Celjske posojilnice, pri čemer je upal dobiti denarja za več let lepega življenja. Tudi nekaj drugih vlomov, ki Je bilo isvrAenih zadnje čane v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti domnevajo, da Jih Je
itvrAil Stanek, vendar mu teh vlomov Ae niao dokazali, sam pa na prizna ničesar. Nenavaden uspeh mlade pevke
— Kar nenadoma a« j« pojavila in čudovito zmagala mlada so-pranistka Vidalova. Gledaliiki plakati so sporočili, da bo v vlogi Mirni v Puccinijevi "Boheme nastopila kot goat sopran is tka Vidalova. po rodu is Trsta, kjer se Je tudi pevsko izobraževala. Ta njen nastop je bil baje sploh prvi nastop na odru: prvič na o-dru, prvič ob spremljavi celega orkestra, prvič igralski nastop. In vse to v težki vlogi. In Vidalova Je zmagala a tako močjo, da Jo bo ljubljansko gledalliče naj brie takoj angažiralo. To samo pove dovolj, da nam je v Vidalo-vi res zraala v Trstu pevka posebnih kvalitet. Ce pomislimo, da J« stara menda iele 24 let. lahko računamo, da se bo Ae mnogo razvila.
V Sloveniji bomo kopali baker?
Raje so zadnje mesece odkrili v Sloveniji velika ležišča bakrene rude, rude. ki je sa dragoti-nami baje najdražja in bi izkoriščanje teh letiič okrepilo ak>-vensko industrijo.
- Gre za neposredno okolico vaai Blagovica ob star! "beli cesti", ki vela Trat s Dunajem Blagovica laži med Trojanami In Lukov teo, pod Um barsko go-
Smrtna nesreča v prageraki tovarni
V	Steinklauberjevi tovarni (opekarni) na Pragerskem se je pripetila 12. maja smrtna nesreča, katere žrtev je postal 33 let stari delavec Franc Puklič, ki je služIl v tovarni že dolgo vrsto let in 'bil ?nan kot eden najboljiih delavcev.
V	tovarni mu je na spolzkih tleh spodrsnilo, v padcu je zakrilil z rokami ter zagrabil za transmisijo, ki ga je takoj potegnila s sabo in treičila v stroj s tako silo, da je Ruklič obležal s polomljeno roko in nogo in s hudimi notranjimi poškodbami.
Poklicani zdravnik je ugotovil, da so poikodbe absolutne smrtne in res je delavec že nekaj minut potem umrl. Puklič je bil doma iz Vrhloga ter je zapustil ženo in dva majhna o-troka.
Z d i nam i bom razutreljen ev-harlatlčnl krit. — Leta 1985 so organizirali naši cerkveni gospodje evharistični kongres v Ljubljani, na katerega so pripravljali s posebnimi pobožnost-mi vse vernike po deželi in vsaka fara je v spomin na ta kongres postavljala na vzviienih mestih tako imenovane "evhari-stlčne" križ«. Zanimivo pa je, da so na mnogih krajih neznani storilci že precej teh križev, s katerimi so cerkveni ljudje hoteli preplaviti vao Slovenijo in vse griče, podrli, ie bolj zanimivo pa, da nikoli niso storilcev odkrili. Katoliiki tisk pa izrabi aeveda vsak tak dogodek za hud naakok na "brezversko propagando" in kaže s prstom na "vplive rdeča Španije" in "lju-
dožrske Rusije". — Tako pa, kakor v Kamniku, tako evharistični križ ni bil podrt ie nikjer. V noči na 13. maj je močna detonacija zbudila vse kamniške purgarje iz spanja. Okrog pol 1. ponoči je baje bilo. Vsi so mislili, da je eksplodirala smod-nišnica, toda zagledali so, da je eksplodiral le evharistični križ na Malem gradu. Postavili so ga lesenega v betonsko osnovo leta 1935 in ga parkrat razsvetljevali, zdaj pa je sredi noči zletel v zrak. Ljudje so hiteli gledat in ugotovljeno je bilo, da je storilec navrtal luknjo v križ, napolnil luknjo z dinamitom in dolgo vžigalno vrvico križ poznal v zrka, da so ostale baje samo treske. Vžigalno vrvico je napeljal prav do vznožja križa, tu zažgal in odšel v noč. Bil je gotovo že daleč, ko je križ razneslo in zato ga bodo težko dobili, pa čeprav je orožništvo u-vedlo takoj strogo in vestno preiskavo. "Slovenski dom klerikalni seveda je takoj pokazal na Sparijo in Rusijo, čei: Kam plovemo? Ze pri nas se dogajajo take stvari. —
je nekiHRhkovalec. "Človek nf varen pred njimi niti v hišah."
"Joj, to je pa strašne," de preplašeno vneta poslušalka. "Ako bi uzrla takole zver, bi od strahu pri priči umrla."
"Kaj šel Samo prvič," je je pomiril raziskovalec, "kasneje se človek temu privadi." e
Škot je se puntajo
V Aberdeenu, v središču škotske varčnosti, nameravajo znižati voznino na tramvaju. Vsi Aberdeenci so se kakor en mož
postavili po robu, čeA, da zdaj premalo prihranili,
do peš hodili ...
*
Politika Janezek joka, kakor bi vega drli. Mamica ga sku tolažiti. V zooloSkera vrtal Pa mu reče:
"Nehaj, Janezek, zdaj dela leve."
Janezek za nekaj časa potem pa reče:
"Dobro, pogledal bom levi tem bom začel iznova."
HUMOR
Poznavalci 4
Čopič je umetnik in slikar portretov. Njegova hiša stoji tik hiše njegovega prijatelja Boga tina. Neko jutro priteče Boga tin ves razburjen k Čopiču in vzklikne: "Premisli, nocoj so vlomili pri nas!"'
"Križ božji! Ali so mnogo pokradli?" ,
"Precej denarja, mnogo srebr-nine—in ... ali ni čudno? . sliko, ki si jo ti zame naslikal so izrezali iz okvirja . . ."
"O, to je pa sreča zame," je navdušeno vzkliknil slikar, "reklama, da si boljše ne morem misliti!"
"...in odnesli okvir!" je končal Bogatin svoj stavek. •
Zemljepis je
"No, gospa Kovačičeva, ali je vaš sin Ae zmerom v Ameriki?"
"Ne. Premislite, zdaj je nekje na Kitajskem!" "Le j ga. le j, kje pa je?" "Poslednje pismo mi je poslal iz Sing Singa!" (Sing Sing je največja ameriAka kaznilnica.)
Samo prvič , . • "Največja nevarnoat v Indiji ao kače strupenjače," pripovedu-
NAROČITE SI DNEVNIK PROSI
Pa sklepa lt. redne konvencije se lahke naroči na Ust prišteje eden. dva, tri, štiri aU pet članov is ena družine k rai i alnl. List Proeveta stane sa vse eaako, sa člen* ali natisa* ene letna naročnina. Ker pa člani ie plačajo pri aaeeaeata i tednik, sa Jim ta prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsrska, rrfU Je list predrag sa člane 8.N.PJ. List PresveU Je vala gotove Ja v vsaki družini nekdo, U M rad čital list vsak Asa. lista Proeveta Jat
Za Zdrsi, driave ta Kanade.MM	Za Cleere In Chleago J*....M
1 tednik In.............. 4.8S	1 tednik in..............
t tednika la.............MS	S tednika In.............
t tednike la.............LAt	S tednike In.............
4 tednike la.............lJt	4 tednike In.............
I tednikov la............ ali	S tednikov In............
Za Evrope Je..............9Mt
Ispolnite spadnJI kupen, prlleilte potrebno vsoto denarjs sH I Order v pianu in si naročite Presvete, Ust. ki Je vala lastaisa.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh «lanov preneha biti SNPJ, ali če ae preaell proč od druiine in bo tabhsval ism i tednik, hoda moral Usti član ls dotične družina, ki Js tako naročenu na dnevnik Prosveto, to takoj ns«iy(nit1 upravniitro In obensm doplačati dotično vsoto listu Prosu!t*. Ako ters m i tedaj mora upravnlitvo sniiatl datum sa toflnoto naročnika.
PROSVETA. SNPJ, SSS7 So. Lnimdsl* Are* Chlesfo. «L
Prlloieno poilljam naročnina sa liat Prosvete vsote f...
1) Ime....................................Cl dmitvs It.
Naalev ..................................................
Ustavite tednik In ga prlplilte k moji neročnlal ed sledefik maje druiine t
S)........................................Cl draltvs It-
I).........................................Cl. dreltvs It-
4).....................................dreltvB It...
I).........................................Cl draltvs It..
Mesta
.Dr leva
Nev uarečaik.
.Star naročnik.
G. H. Darte (desno), novi pred*ednik Ameriške trgoval» zbor-alee In Harper Sibley, bivši predsednik zbornice.
Naznanilo in zahvala
H čutnim sreem nssnanjamo, de nem Je nemils «»rt pobrsU •» srede Ijnbljeno bčer in sestro
NELUE GORENCE
v starosti 2t let Umrla Je v Clevelandski mestni belsUski ^ na I Meningitis" po S dnevni močni belesni. Pofreb * |e vr« ^ palilčn sv. Klisabete v Sbsronu. Pa., ob nav«očno.ti prijateljev. Prav lepo se sahvalim vsem prUalrlir« «	^
O., kateri so mi Ali ne roke v vseh eslrih sa čass ■i**" J"u m p sebna hvale Kd. Zerielu. kateri Je storil ker Ie MU mefjw. ^ olajšal la lastne dneve sa časa njene belesni. 1'rs' M" „n,.* soprogi, katera Je polotile krasen Aopek es pr- H™"! rakvl. Upa bvata vsemn pisarniškemu o«obje «d » Corp, kjer Je MU ranjke saposlena. sa njib	i *
U sa darovane venee «ledečim družinam: Hočevar,	T<-r
rial. A. /upsn. Krmie In Agnes Harrison. CleveUna. itn, Akron. Ohio; nadalje drulinam Harlirb Spring»"»- ^ < hirsgo. IE. Cerenee. Warren. ObU. drui'fw ««••"' # Brajar. Cilrard. Oblo. in slede« Sharon«k. priletel •
bentar. Rogoliu. JUde; Jen. Cvelbar. jodies. mrs. J. Pe«lenié. Hlov. prvskema dreélte "SU»«'. ■ Tapers. SI. prl|a«eljl. «o^doai se venee. M < *«••• ' f, Ülller. mrs. M. P. Forker Jr„ Nan Fewler. M.IIm-	v,
J. F. V. Pavlenié. P. HteeU. Agnes Vedeetfsr. drsi»M j (| Mayor Tomes. HUI end Clever Kebl. mr. ie mr. dreftina Fraake in HUveaskl dem.	m ^á» *
Vee one. kateri aUo tukuj omenjeai pro»i«s*. •» ftlt0*+ na« ni MU dovoljeuo vseti knrte a Israsi	\ ^	m
de ama bateen Ime nenameaamu lspe.t.li	^ -- *
•ai», kl ee deli svoje avie bresplelao ns r»>r" eaiai. kl ao darovall sa maAes HU* pevako aieb Mr.. J. Rrsieb Jr in mre. Jeery '^' JS
—¿alujo« ooteH: Mibe ia Pra Hro*eb ta AmeMa. eeotre. Albert, eta. •IS Cedar Ave.. Hfcaroa. Pa.
(rti»»