fošfnlna plačana v gotovini.
Leto LXIV^ št. I99
Ljubljana, četrtek 3. septembra I93I
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
IJ h M I
NISTVO m TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljev« trtica it. 5 8122, 3128, »K 8125 In
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenove uHca 2. — TeL
NOVO MESTO, Ljubljanska e^ teL št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 10L — r Racun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani št. 10.351.
100,
Nova jugoslovenska ustava
Kraljev proglas - Imenovanje novih ministrov
Snoci je Nj. Vel. kralj na zgodovinski seji razširjene narodne vlade proglasil novo ustavo kraljevine Jugoslavije — Nova podlaga trajnega, zdravega državnega življenja in ustvaritev pogojev za narodno sodelovanje
Beograd, 4. septembra AA. Nj. Vel. kralj je včeraj izdal naslednji
manifest:
Mojemu dragemu narodu!
čuvanje narodnega edinstva in državne celote je moja sveta dolžnost in najvišji cilj moje vladavine« To je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929« leta. V svoji besedi, ki mi jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil vse težkoče in ne« varnosti, v katere sta zašla naše nacijonalno življenje in državna celota.
Te težkoče so bile tolike, nevarnosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zavedal velikosti tega zla; zato je razumel in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe.
Visoka nacijonalna zavest in zdrav razum sta vrlini, ki ju je naš narod vsekdar kazal v resnih trenutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne sile mi je nudilo sigurno podlago za vse ukrepe pri urejevanju razmer v državi.
Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenutka razumel moje namere in ukrepe in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pomočjo je bilo doseženo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene velike nacijonalne in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega življenja.
Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo od vsega jugoslovenskega naroda, so potrebni pogoji za silen polet in veliko nacijonalno bodočnost.
Prepričan, da dopuščajo doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalne zavesti in narodovega izkustva, da se pristopi k ustvaritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala narodnim potrebam in državnim interesom.
Sklenil sem, da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike na Širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja.
Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije.
3. septembra 1931* leta v Beogradu.
ALEKSANDER s. r.
be Dušana Serneca in ministra pravde dr. Svetimira LjotiČa.
Zgodovinska seja vlade
Nova vlada se je sestala sooči ob 19. v kraljevem dvorcu na Dedinju pod predsedstvom Nj. Vel. kralja. Seje so se udeležili vsi ministri razen ministrov dr. Voje Marinkoviča, Id zastopa našo državo na zasedanju Društva narodov v Ženevi, ter ministrov Andrije Staniča in Ivana Puclja, ki sta bila v tem času še odsotna iz Beograda.
Nj. Vel. kralj je imel v početku seje govor, v katerem je izrekel priznanje kraljevski vladi za zvesto in uspešno delo in napovedal, da je došel trenutek, ki ga je naznanil v manifestu z dne 6. januarja 1929, da bo dal državi in narodu novo ustavo. Nato je pozval ministra dvora, naj prečita besedilo ustave, ld je danes objavljena narodu, in seznani kraljevsko vlado z vsemi odredbami ustave. Ko je minister dvora reečftai  besedflo  ustave*  je NJ. VeL
Sestava narodne vlade
Beograd, 3. septembra. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili včeiaj imenovani za mini Sire t rez portfelja:
KOSTA TIMOTIJEVIČ, bivši minister;
DR. IVAN PALEČEK, bivši minister;
ANDRA STANIČ, bivši minister; IVAN PUCELJ, bivši minister; PAVAO MATICA,   župnik iz Bed-nje *
DR. AVDO HASANBEGOVIČ, državni svetnik.
Za gradbenega ministra:
DR. ALBERT KRAMER, poslanik in pooblaščeni minister v Pragi.
Za ministra Pravde:
DR. DRAGUTIN KOJlC, bivši minister. ■
Vsi novi ministri razen gg. Andre Staniča, Ivana Puclja in dr. Ivana Pa-lečka, ki so bili še odsotni, so včeraj ob 1630 prisegli pred predsednikom kraljeve vlade generalom Petrom Ziv-kovičem.
Z ukazom Nj. Vel. kralja je bila obe-nem sprejeto ostavka ministra za grad-
kralj želel, naj bi nova ustava prinesla narodu vso srečo.
Nato ]e  predsednik vlade general Peter Žsvkovič izrekel Nj. VeL kralju zahvalo, v kateri je poudarjal, da so bili <~~~~: c^^! ^ela kraljevske vlade doseženi s pomočjo vzvišenega zaupa-
nja vzornega primera Nj. VeL kralja.
Nj. Vel. kralj je obdržal vse člane ministrskega sveta na večerft po večerji pa se je razgovarjal z vsakim ministrom posebej. Ob 22. se je kralj ljubeznivo poslovil od ministrov, nakar so ministri zapustili dvor.
Nova ustava Jugoslavije
Nova ustava kraljevine Jugoslavije se deli na 12 oddelkov ter nekaj prehodnih določb s 120 členi.
V SPLOŠNIH DOLOČBAH
ugotavlja ustava, da je Jugoslavija dedna in ustavna monarhija. Grb kraljevine je dvoglavi beli orel na rdečem Ščitu. Državna zastava je modro-belo-rdeča. Službeni jezik je srbsko-hrvatsko-slovenskl
DRŽAVLJANSKE PBAVICE IN DOLŽNOSTI.
Državljanstvo je.v vsej kraljevim eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki Ne priznavajo se plemstvo, naslovi ali kakršnekoli predpravice po rojstvu- Osebna svoboda je zajamčena. Nihče ne sme biti sojen, dokler ni bil na pristojnem mestu zaslišan in na zakonit način pozvan, da se brani. Noben državljan ne sme biti izgnan iz države, niti pregnan v državi iz enega kraja v drugega, razen v primerih, ki jih zakon posebej določa. Stanovanje je nedotakljivo, oblastvo sme izvršiti hišno preiskavo samo v slučajih, ki jih določa zakon.
SVOBODA VERE IN VESTI
sta zajamčeni. Vse priznane veroizpovedi so ravnopravne pred zakonom. Uživanje državljanskih in političnih pravic ni odvisno od veroizpovedi.
Vera se prizna samo z zakonom. Nihče ni dolžan, da svojo veroizpoved javno izpoveduje. Sprejete in priznane vere lahko vzdržujejo tudi stike s svojimi verskimi vrhovnimi poglavarji v inozemstvu na način, kakor ga bo uredil zakon. V kolikor so v državnem proračunu določena sredstva za posamezne veroizpovedi, jih je treba razdeliti v razmerju števila njihovih vernikov in stvarno dokazanih potreb.
VERSKI ZASTOPNIKI ne smejo uporabljati svoje duhovniške oblasti v molilnicah ali s pomočjo napisov verskega značaja ali sicer v zasebne ali v strankarske svrhe. Prav tako se ne sme dopustiti, da bi se vršile v molilnicah ali na verskih shodih in manifestacijah kakršnekoli politične agitacije.
Vsak državljan lahko v mejah zakona izraža svoje misli z živo ali pisano bese-do,s slikami in drugimi primernimi sredstvi. Državljani imajo pravico združevanja v mejah ra1™"*, udruženja pa ne smejo sloneti na verskih, plemenskih ali regijo-Tminih osnovah. Znanost in umetnost sta
svobodni.
OSNOVNO ŠOLANJE JE OBVEZNO. V državnih šolah je pouk brezplačen. Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom.
Vsi   poklici v vseh   strokah državne službe so po zakonskih pogojih enako dostopni vsem državljanom. Tretji oddelek vsebuje
SOCIALNE IN GOSPODARSKE DOLOČBE
ter ugotavlja, da stoje zakon, rodbina in otroci pod zaščito države. Lastnina je zajamčena. Eksproprijacija zasebne lastnine je dovoljena v javnem interesu na podlagi zakona proti primerni odškodnini. Priznava se svoboda dela in pogodb v gospodarskih odnosa jih, vendar pa ima država pravico in dolžnost v interesu celote, intervenirati v gospodarskih odnosa jih sa odstranitev družabnih nasprotij. Kot posvetovalno telo v vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja bo ustanovljen gospodarski svet, ki ga bodo tvorni zastopniki gospodarskih krogov in strokovnjaki v ekonomskih in
Četrti oddelek govori o državni oblasti in sicer vršita zakonodajno oblast skupno kralj in narodno predstavništvo, ki ga tvorita senat in narodna skupščina. Upravno oblast vrši kralj po odgovornih ministrih, sodno oblast pa sodišča, ki izrekajo svoje razsodbe in jih sklepajo v imenu kralja.
Peti oddelek ugotavlja položaj kralja, ki je
ZAŠČITNIK  NARODNEGA EDINSTVA IN DRŽAVNE CELOTE
ter čuvar njunih interesov. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja državne uradnike in daje vojaške čine. Kralj je vrhovni zapovednik vseh vojnih sil. Kralj ima pravico amnestije in predstavlja državo v vseh njenih odnošajih s tujimi državami. Kralj proglaša vojno in sklepa mir. Kralj sklicuje narodno predstavništvo na izredno ali redno zasedanje, ki ga otvarja in zaključuje s prestolno besedo aH po ministrskem svetu s poslanico ali ukazom. Kralj lahko sleherni hip po državni potrebi skliče narodno predstavništvo ter ima pravico, razpustiti ga in odrediti nove volitve.
Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, ko dovršita 18. leto. Kraljeva oseba je nedotakljiva. V kraljevini Jugoslaviji vlada kralj Aleksander L iz dinastije Ka-radjordjevičev. Kralja nasleduje njegovo moško potomstvo po vrsti prv ^rojenstva. Kralj biva stalno v državi, v slučaju njegove odnosnosti ga zastopa prestolonaslednik, ako pa ta še ni polnoleten ali je preprečen, zastopa kralja ministrski svet. Zastopstvo ministrskega sveta sme trajati najdalje šest mesecev. V tem primeru stopijo v veljavo ustavni predpisi o namest-ništvu, o katerem govori šesti oddelek ustave.
Kraljevsko oblast vrši namestništvo, kadar je kralj mladoleten ali trajno nesposoben za vrši te v kraljevske oblasti. Namestniško oblast izvaja prestolonaslednik, če pa je preprečen, jo vrše tri osebe, ki jih določi kralj s posebnim aktom ali oporoko.
Sedmi oddelek določa' položaj naiodne-ga predstavništva, ki ga tvorita
SENAT IN NARODNA SKUPŠČINA.
Senat obstoji iz senatorjev, ki jih imenuje kralj, in iz senatorjev, ki so izvoljeni. Senator ne more biti mlajši od 40 let. Kralj lahko imenuje prav tolikšno število senatorjev, kolikor jih bo izvoljenin. Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Mandat senatorjev traja Sest let. Vsaka tri leta se senat z izvolitvijo novih članov obnovi za polovico izvoljenih senatorjev. Mandat od kralja imen-rranih senatorjev traja šest let. Senat se sestane obenem z Narodno skupščino in preneha delovat: z njo.
NARODNA SKUPŠČINA
obstoja iz poslancev, ki jih narod svobodno izvoli s splošno enako in neposredno volilno pravico za štiri leta. V^Jno pravico 1™* vsaka oseba po rojstvi in po naturalizaciji, ko je dovršila 21. leto starosti. Z zakonom se bo rešilo vprašanje ženske volilne pravice. Senator afl narodni poslanec ne sme biti istočasno državni dobavitelj ali državni podjetnik. Za senatorja ali narodnega poslanca ne sme kandidirati noben aktivni državni uradnik. Vsak senator in vsak poslanec zastopa ves narod. Narodno predstavništvo se skliče s kraljevim ukazom v Beograd k rednemu zasedanja vsako leto 20. oktobra.
Zakonski predlog, ki ga skurpSčina sprejme, se pošlje senatu v nadaljnje poslovanje in obratno. Ako ie bfl zakonski predlog od Narodne skuščine in od senata sprejet v oeđoti, se smatra, da ga je Narodno predstavništvo sprejelo. V vsakem zakonskem predlogu se mora dvakrat glasovati v istem zasedanju, preden ie predlog končno sprejet.
SENATORJI IN NARODNI POSLANCI
ne odgovarjajo za gias, ki so ga odda!! kot člani Narodnega predstavništva, pač pa odgovarjajo za žalitve, obrekovanja m zločine rednemu sodišču brez prejšnjega dovoljenja senata, odnosno Narodne skupščine. Imunitetna pravica senatorja in narodnega poslanca nastane z dnem izvolitve odnosno imenovanja.
DOLOČBE O UPRAVNI     ; LASTI. k
Kralj imenuje m odstavlja t>rcdsednrka' ministrskega sveta in ministre, ki so neposredno podrejeni kralju. Krasi tn Narodna skupščina lahko obtožita ministre zarad* kršitve ustave in državnih zakonov, izvršenih v službi.
Uprava v kraljevini se vrši po banov** nah, srezih in občinah. Banovine so upravne in samoupravne edinice. Na čeiu banovine je ban, ki je predstavnik vrhovne oblasti v banovini ter ga postavlja kraffj na predlog predsednika ministrskega sveta.
V vsaki banovini kot samoupravnem telesu obstojata
BANOVINSKI SVET IN BANOVfNSKl ODBOR.
Banovinski svet se voli na šttri leta S splošnim, enakim in neposrednim glasovanjem po določbah zakona.
Svet voli rz svoje srede banovinski odbor, ki je samoupravni izvršni organ banovine. Banovinski svet ureja razne panoge banovinske uprave z bano vinskimi uredbami, ki imajo v dotičnih banovinah zakonsko moč. Banovinski odbor Driprav-Ija predloge banovinskih uredb, sklepa pa o njih banovinski svet Objavlja jih ban. Državna centralna oblast skrbi, da vršo samoupravne oblasti svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah. Proti odločitvam bana je možna pritožba na državni svet. Banovinski svet se more s kraljevim ukazom razpustiti pred štiriletno dobo. Bano-\inski svet sklepa vsako leto na sv^je-fl prvem sestanku o banovinskem proračuna za prihodnje leto, ki ga odobri finančni minister, glavna kontrola pa nadzira njegovo ;vr?evanje.
OBČINE
so sarnoopravna telesa, ki se jim iahko nalagajo s posebnim zakonom tudi akd upravnih oblasti.
SODNA OBLAST. Sodišča so neodvisna ter ne stoje pri izrekanju pravice pod nobeno ob1aot)0 in sodijo samo po zakonu. Sodniki vseh so« dišč «o stalni. Sodnik ne sme bit: tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve pristojnega sodišča. Premeščen sme btrA samo s svojim pristankom ter je lahko v službi do izpolnjenega 70. leta svojega ži/-ljenja.
DRŽAVNO GOSPODARSTVO. Vsako leto odobri Narodno predstavništvo državni proračun, ki velja za leto dnu Proračun mora biti predložen Narodnemu, predstavništvu najkasneje mesec dni po njegovem sestanku na redno zasedanje. Narodna predstavništvo ne sme proračunskih partij povečati, sme pa jih zmanjšati aH crtati. Do* kler ne odobri Narodno predstavništvo pred* loženi proračun, mora dovoliti dvanajsti ne za en ali več mesecev. Državni davki in državne dajatve se odobre samo z zakonom. Davčna obveznost je splošna ter so vse državne dajatve enake za vso državo. Iz državne blagajne se ne more dati nikaka podpora, stalna ali začasna, nikako darito ali nagrada, če ni utemeljena v zakonu.
Pravica do monopola pripada državi. Rude, zdravilne vode, ureJci in prirodna sila so last drsava.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, dne 3. septembra 1981.
VOJSKA.
VojaSka obveznost je splošna. Ustroj In velikost vojska in mornarice se predpiše s zakonom. Koliko vojske bo pod sestavo, bo določil vsako leto proračun. Vojaška sodili* »o neodvisna. Za ohranitev notranjega reda se sine vojska porabiti samo na zahtevo pristojne civilne oblasti. Tuja vojska se ne sme vzeti v službo naše države in vojska nale države se ne more oddati v službo tuje države brez prejšnjega dovoljenja Narodnega predstavništva.
SPREMEMBE USTAVE. O izpremembah ustave odloča kralj z Narodnim predstavništvom. Ce predlaga izpre-menibo ustave kralj, se po sporočilu o tem
razpusti Narodno predstavništvo in skrije novo, najkasmej v štirih msecih.
V primeru vojne, mobilizacije, neredov m
uporov, ki bi ogrožale javni red in varnost država, aH kadar so sploh ogrožani javni interesi, sme kralj izjemoma s ukaaom odrediti, da se začasno izdajo isredni, neobhodno potrebni ukrepi v vsej kraljevini, ali pa v enem njenih delov, neodvisno od ostalih. Vsi taki izjemni ukrepi se naknadno predlože Narodnemu predstavništvu v odobritev.
PREHODNE DOLOČBE.
Od dneva sestanka Narodnega predstavništva izdaja kralj In proglasa sakons t ukazom. Vsi obstoječi sakoni rasen zakona o kraljevski oblasti In vrhovni državni upravi s dne 6. januarja 1. 1929 ostanejo v veljavi, dokler se na reden nattn ne izpremeni-jo ali ukinejo.
Nova jugoslovanska ustava stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v >51uŽ-benlh Novinah<.
Kongres jugoslovenskih plinarn in vodovodov
Številna udeležba poljskih,
Ljubljana, 3. septembra. V elegantni dvorani Delavske zbornice je bil davi otvor jen VI. redni sestanek in kongres >Jugoslovenskih plinarn in vodovodov«. Kongresa so se poln o« te vi lno udeležili delegati jugoslovenskih plinarn in vode vodov, prispeli so pa tudi odlični gostje iz Češkoslovaške, Poljske, Nemčije in Avstrije in zbrali so se na kongresu najodlič-nejši predstavniki naše javnosti.
Otvoritev kongresa tn pozdravi delegatov
Kongres je ob pol 9. otvoril predsednik * Udruženja jugoslovenskih plinarn« inž. Crnakovie, ki je med drugim izvajal:
»Udruženje jugoslovenskih plinarn in vodovodov« se je rado odzvalo častnemu pozivu, da se vrši letošnji kongres na kraju stare Emone, ki je v zgodovini slovenskega naroda igrala važno vlogo. Ona je bila vedno center kulture in gospodarstva, v njej so se porajale mnoge zamisli in politični pokreti, Ljubljana stoji na pragu naše kraljevine ob vznožju Alp v divni legi in ugodnem podnebju. Njena lepota je vidna vsakemu tujcu in lahko se ponašamo s tem, da je prvo mesto, na katero naleti tujec, ki prispe od zapada, V tem krasnem in gostoljubnem mestu bomo prebivali Bkupno z našimi milimi gosti iz raznih držav in prepričan sem, da bodo vsi zapustili lepo mesto z najlepšimi vtisi in spomini.
Po teh uvodnih besedah se je predsednik z navdušenjem spominjal 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra in g. direktor inž. Bartl je prečita! udanoetno brzojavko, ki so jo zborovalci sprejeli z navdušenimi »živio-klici« in ovacijami.
Častna mi je dolžnost pozdraviti v imenu Udruženja predstavnike državnih in samoupravnih oblasti, je nadaljeval predsednik, tako g. bana dravske banovine g. dr. Marušiča, župana mesta Ljubljane gosp. dr. Dinka Puca, zastopnika ministrstva gradb inž. Krajca, zastopnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g. inž. Ivana Lilitica, višjega svetnika banske uprave in inšpektorja dela v Zagrebu, češkoslovaškega podkonzula g. Cibelko, zastopnika univerze dekana univ. profesorja g. dr. Hinterlechnerja, zastopnika ZTOI g. generalnega tajnika Mohoriea, predsednika Udruženja inženjerjev g. inž. Mačko vaka, predsednika Zadruge instalaterjev g. Kor-na, župana iz Pančeva g. Isailovica, zastopnike iz Češkoslovaško, in sicer zastopnika mesta Prage g. dr. Urbanka, podpredsednika plinskega upravnega odbora g. Hla-vaCka ter gg. Amošta Holoubka in Roberta Hreblka, nadalje mestne odbornike praške dr. Karla Svobodo, predsednika vodovodnega upravnega odbora in Jaroslava Haubenšllda ter mestne zastopnike iz Brna g. Františka Drdlo, predsednika direktorija mestne plinarne in elektrarne v Brnu. Prav toplo je pa predsednik pozdravil zastopnika poljskega ministrstva za trgovino in industrijo načelnika ministrstvo g. inž. Pavla VVrangla, kakor vse inozemske zastopnike strokovnih udruženj, zlasti predsednika češkoslovaškega udruženja g. inž, dr. Opatr-nega in bivšega predsednika g. inž. Jed-ličko, kakor ostale zastopnike plinarn, vodovodov in češkoslovaške industrije.
Posebno ga pa veseli prisotnost zastopnikov bratskega poljskega naroda, ki so se prvič udeležili zborovanja udruženja, namreč predsednik- g. inž. Ra-pčevski, direktor varšavske plinarne, g. inž. Pfotrovski, direktor varšavskega vodovoda in g. inž. Ko-nopki, direktor gospodarske zveze poljskih plinarn in vodovodov. Zahvaljuje se jim za obisk z obljubo, da se naše udruženje udeleži prihodnje leto zborovanja v Varšavi.
Nato je pozdravil kot stare znance ln prijatelje zastopnike nemških in avstrijskih plinarn in vodovodov ter industrije, a v prvi vrsti oficijelne delegate nemškega udruženja g. inž. Guntnerja, direktorja dunajske plinarne ter g. inž. Klrchnerja, direktorja vodovoda iz Breslave, kakor tudi g. dr. inž, Nachtshplma, zastopnika avstrijskega udruženja. Obžaluje, da se zaradi težkih gospodarskih prilik ni moglo udeležiti vec se-stopnikov iz Nemčije in Avstrije. Končno je predsednik pozdravil se vse predavatelje in zastopnike mesta Ljubljane, namreč pc-slevodečega podpredsednika upravnega odbora plinarne in vodovoda g. RupfiBta ter predsednika g. Orehka, direktorja g. m*. Ciuho in direktorja g. inž. Bartla,
Ko je predsednik čestital plinarni k 70-letnici, se je oglasil k besedi ban g. dr. Drago Marušič, ki je pozdravil zborovalce, češ da Ljubljana in banovina znata ceniti njih delo, ki mu Želi največjega uspeha. Nadalje je ban Čestital mestni plinarni k 70 letnici, želeč ji napredka ter izjavil v francoskem jeziku svoje veselje ,da se je udeležilo zbo-
domačih ter ftelkoslovalklla, in nemških delegatov
rovanja toliko gostov iz inozemstva, ki naj našo domovino ohranijo v najlepšem spominu.
Po aplavzu je poadravil zboroval cs župan g. dr. Dinko Puo, čel, da sta raasvst-
ljava in voda prevažna faktorja v življenju naših mest; čestital je plinarni k jubileju ter želel gostom najprijetnejše bivanje v Ljubljani.
Delegat ministrstva za industrijo in trgovino is Prage, načelnik g. inž. VVrangl je
izrekel v poljskem jeziku svoje pozdrave, za njim je pa govoril v češkem jeziku višji ministrski komisar g. inž. dr. Kraitner v imenu češkoslovaškega ministrstva javnih del. Za njim se je oglasil k besedi predsednik upravnega odbora vodovoda v Pragi g. prof. dr. Svoboda ter izrazil mestu Ljubljani pozdrave mesta Prage, kar so zborovalci sprejeli z iskrenim odobravanjem.
V imenu upravnega odbora plinarne iz Prage je pozdravil kongres predsednik g. dr. Urbanek, nato je pa govoril v imenu udruženja češkoslovaških plinarn predsednik g. inž. Opatrni, češ, da ozki stiki med češkoslovaškimi strokovnjaki in jugoslovanskimi niso organizirani, temveč prirojeni v bratsko čutečih srcih obeh narodov, želi pa še več sodelovanja s Poljsko in izraža upanje, da se strokovnjaki vseh treh slovanskih držav v kratkem združijo v skupno organizacijo.
V prisrčnem nemškem govoru je pozdravil kongres direktor dunajske plinarna g. inž. VVinter, v imenu zveze nemških plinarn ter opravičil predsednika g. inž. Mullerja iz Hamburga. Izraža veselje nad opetova-nimi obiski strokovnjakov ter se zahvali za lepi sprejem, čestita plinarni k jubileju in želi zborovanju mnogo uspeha!
Predsednik upravnega odbora g. Ore-hek je v svojem govoru priznal, da je ljubljanska plinarna v resnici se ostarela ter hira, vendar pa upa, da te v kratkem iz-popoin« in pomladi. Zato je pa treba podporo države in meBtae občine, ka bosta plinarni gotovo tudi še nadalje naklonjen'. Posebno ga veseli obisk gostov iz inozemstva, ker so prišli baš pred kraljevim tednom, ki naj se ga tudi udeleže, da spoznajo veliko ljubezen našega naroda Jo države in kralja, nato pa v svoji domovini razprše nasprotna mnenja med svojimi brati
Brzojavni in pismeni pozdrav1
Končno se je predsednik g. inž. Crnkovič zai valil za pozdrave ter p reči tal brzojavne in pismene pozdrave ln Čestitke 6 veze električnih podjetij v Beogradu, Gremija trgovcev v Ljubljani, varšavske plinarne, poljskega instituta za, plina*sivo In vodar-stvo. mesta Gradca in Stuttgarta, plinarne v Wernigerode v Nemčiji, madžarskega ln švticarskega udruženja ter več drugih inozemskih meBt in organizacij. Nato je podal še kratek historijat udruženja, ki se je ustanovilo pred 7 leti s pldaarskim udruženjem in se pred kratkim razširilo tudi na vodovode. Pri orisu dosedanjega dela je konstatiral znaten napredek v plinski industrija ter pohvalil zlasti Ljubljano in Maribor. Vodovodi nase države na Žalost Se niso vsi člani udruženja. Zaradi naklonjenosti banskih uprav ln ministrstva za gradbe se tudi ta stroka prav krepko razvida. Steznik) članov prav hitro raste, zato gleda udm*ewje % zaupanjema v bodočnost.
Ko se je predsednik zahvalil še vsem udeležencem za obisk, je po slo vodeči podpredsednik g. Rupn.dk Imel obširno predavanje o zgodovini ljubljanske plinarne, ki so ga udeleženci poslušati s največjim zanimanjem. Po proslavi Jubileja Je bil kratek odmor z sakueko v kleti r>eJav*ke zbornice, nato ae Je pa pričela cela vrata zanimivih predavanj domaČih in tnjdh otrokom n Jakov, kd ae Jih odeletujejo vel zborovale!.
Poštna razstava
Na ljubljanskem vetesojmu je vsako leto veliko novega, zanimivega. Med letoš-rcitmi zanirnrvostrrii zavzema odlično mesto poštna razstava dravske banovine. Razstava nam kale razvoj ln poštovanie postne, brzojavne iti telefonske srožbe. Posebno zanimivo pa le:
1. ) Statistika vseh vrst ooStnfc polil**. Razmah prometa. Vktaa krtea leta 1927. Statistika avtomatičnega postnega prometa.
2. ) Karta, ki kaže vetrkoM prometa na
posameznim poštah.
3. ) Karta, ne kateri so označene zveze ljubliansfce glavne pošte z drugimi evroo-s-kimi središči po neposrednih pisemskih sklepih (vrečah).
4) Karta, ki kaže iste zveze s prekomorskim! deželami. Tu se vidi, da Je ljubljanska polti središče v nali državi za prekomorski poštni promet. Via amerilka pošta prhala v Ljubljano ta odhaja iz našega mesta.
5. ) Dve umetniški sliki slikana - grafika Justini, ki opozarjata, da je treba pošiljke pravilno nasloviti, ker se sicer »la-gube«, to Je, da se kakor nedostav*Jene sežgo ni poštnem ravnateljstvu.
6. ) Posebno poglavje so originalne risbe, fotogiraftčni kHšeJU, totografičnl diapozitivi za niše »slovenske« znamke ter znamke sune v priznano pestrih barvah v vseh ljubljanskih ta dunajskih Izdajah. Poleg rujih načrti za znamke, ki niso izšle. Mnoge redkosti, doslej filatelistom docela neznane.
7. ) Poštna vozila, natančno Izdelana v domačih delavnicah po merilu 1 : 3.
8. ) 4 stereoskopi, ki kažejo slike iz poštnega, brzojavnega, telefonskega in radijskega prometa.
9. ) Brzojavni aparata: Morse, ttufhes Ltd.
10. ) avtomatična centrala.
11. ) Dva radi)ska oddajna m sprejemna aparata.
12. ) VelKko drugih zanimivost! Iz tehniške službe.
13. ) Telefonski avtomat.
Poštno razstavo si številno občinstvo z velikim zanimanjem ogleduje. ___
Kraljica Marija
v LJubljani
Ljubljana, 3. seutembra. Ugledna ljubljanska  veletrgovina A. Krisper na Mestnem rreu ie prtfofa danes
dopoldne telefonično obvestilo, da se ori-pelie Ni. Vel. kraljica Marija v Ljubljano nakupit nekaj igrač za orestolona^lednikti Peterčka
Okrog 11.10 se je pojavil dvorni avto na Oosposvetski cesti in Ob 11.15 se se ustavil Dred Krisperievo trzovino ra Mesenem trgu.    Kraljica v spremstvu dvorne dame ge. dr. švrliugove ie izstooi'a iz odprtega avtomobila in. odšla   v trgovino kjer io ie sprejel vodja oodjetia z. Volt-mann. kateremu je pomagal ori prodati g Trnkoczv.    Kraljica si ie z zanimanjem ogledala in tudi nakupila celo vrsto terac kupila ie tudi raket in nekaj ealanteni-skega blaga. V trgovini se le zadržala ool ure.
Med tem se ie pred trgovino nabrala velika množica občinstva, ki ie spoznala dvorni avto s kraljevsko krono. Ko ie zapustila trgovino je množica prireja kraljici spontane ovacije. KralHca. ki ie imela na sebi temnomoder komplet, ie v spremstvu dvorne dame sedla v avto in se od-peljala nazaj na Bled._
šahovski turnir
na Bledu
Bled, S. septembra.'V včerajšnjem osmem kolu sta dr. Astaloš in dr. Vidmar remizira-la, Pire, ki se zdi nekoliko deprimiran, je izgubil proti Košticu, Maroczv je pa porazil Bogoljubova. Aljehin je v briljantni formi in je gladko porazil Flohra, velemojster Ni-emeovič je pa izgubil že Četrto partijo. Porazil ga je Stoltz. Dr. Tartakower si je nekoliko opomogel in je po 52. potezi zmagal nad Collejem, docim sta Spielmann in Kaeh-dan igrala remis.
Danes dopoldne še nI bilo nobene odločitve. Zelo zanimivo partijo sta igrala Ni-emcovie, ki si je napram dr. Tartakowerju priboril nekoliko bol jao policijo. Popolnoma nejasna in nepregledna je partija. Dr. Asta-loš—Colle, istotako partija Vidmar—Spielmann. Maroczv stoji napram Kashdanu nekoliko boljie; prav težka in zamotana partija, čije izzida ni predvidevati, je borba dr. Aljehin—Bogoljubov. Kosti« igra s riohfom, položaj je za Flohra boljši. Pire igra s Stolt-zem. Situacija je sicer nejasna, vendar se zdi, da je Stoltz na boljšem._
Postopek pri imenovanju učiteljskih pripravnikov za definitivne učitelje
Oddelek za osnovno Šolstvo v ministrstvu presvete je poslal vsem prosvetnim oddelkom ban. uprav okrožnico o postopku prt Imenovanju učiteljev • pripravnikov za učitelje • uradnike. Ta okrožnica navaja:
Učitelj - pripravnik, ki je izpolnil pogoje paragrafov 12. 13 m 14 v zvezi s paragrafi 45, 47. 103 in 34« zakona o uradnikih od 31. marca L 1931, ki ima torej najmanj tn leta učiteljske slutbe ln Je lsvrSIl praktični a« tel jaki tep-lt ter pridobil s tem pravico do imenovanja za uradnika, mora vložiti potom pristojnih oblasti prošnjo na minletritVO proavete, da se imenuje za uOltelja-uradDaka 10. o»iroma 9. položajne skupine po paragrafu 46, odat. 1 ln 2 omenjenega zakona. Prosvetni oddelki banskih uprav imajo preveriti ra ugotoviti točnost podatkov, navedenih v prošnj-i. ter jo nato dostaviti mlnletratvu pro»vet-e z obrazloženom mnenjem in predlogom. &H se more
kandidat Imenovati za uradnika in ali morda ne obstoje za njegovo imenovanje zapreke na podlagi paragrafov 53, 54, 189 in 191 sakona o uradnikih.
Prošnji sa imenovanje, opremljeni s kolkom za 5 Din, se smejo priložiti naslednji dokumenti v originalu: 1. dekret ali potrdilo o prvem imenovanju učitelja, 2. spričevalo o tatrienem eraktlcnem učiteljskem (državnem strokovnem) izpitu, 3. potrdilo o ureditvi vogne obveznosti, izdano od pristojne vojne komande, 4. dekret aLi potrdilo o ponovnem imenovanju, ce Je kandidat prekinil slulbo saradl odslutitve kadrakega roka aH pa j« v teku začasne alnfbe lzpretnenU pred lavrsenim strokovnim topi tom svojo stroko, 6. spričevalo o državljanstvu, a. prevodnloo na plačo urad-nilkeam pripravnika po paragrafu 23 sakona e uradnikih.
Za vsak originala t dokument je treba priložiti tudi po dva overovljena prepisa, opremljena s kolki po 2 Din. Razen tega je treba priložiti točno izpopolnjen ln pred-pisno overovljen esvlecek ls uslulbenskega Hsta. Prošnje, kohkor jih je, je treba čimprej poslati ministrstvu presvete,
Praktične in zanimive novosti v gospodinjstvu
Kaj vse vidimo na izredno zanimivi razstavi novodobnega gospodinjstva na velesejmu
Ljubljana, 3. septembra.
Marsikaj novega m zelo uporabnega ae vidi ns tej prvi ženski razstavi pri nas. Zasnovana je na načelih smotrenegs gospodinjstva: današnja žena ne sms biti več topa sužnja kuhinje m družine, nego si mora urediti gospodinjstvo tako, da ji bo hišno delo prijetno opravilo, da ji bo ostalo dovolj časa za počitek, razvedrilo m duhovno posvetitev otrokom hi modu. To pa bo dosegla le tedalj, cs si bo opremila dom s takimi pripomočki, ki ji vzamejo čim manj časi, jo čim manj utrudijo in zahtevajo čim manj denarja.
S čim si gospodinja štedi čas? Predvsem z omejitvijo nepotrebnega tekanja, čiščenja, kuhanja in pranja. Na razstavi vidimo praktično urejena stanovanja, ki Imajo posamezne dede med aeboj pripravno svezane, pohištvo pravimo in smotre-no postavljeno, vse iz materijala, ki ne zahteva mnogo čiščenja. Mizarji: Kregar v Viimarjih, Berlič v Zapužah, Repee, Ahaci* v Ljubljani, Javor v Logatcu, 2agar v Dravi j ah. Kuhinjsko in drugo orodje naj bo vedno spravljeno na določenem mestu, kajti iskanje ;n prenašanje trati ženi čas m jo po nepotrebnem utruja. Kako praktični bo naćfti ing. arh. Omahna m Sera j-nlka ter arh. Mesarja za razvrstitev in opremo sob in kuhinje. Nekaj povsem novega so omarice pri posteljah m omare za obleko. Vse lahko spravimo vanje in vse lahko takoj najdemo. Kuhinjska oprava in vsa lesenina je brez okraskov in zunaj prazna, da se ne nabira prah. Zelo neprikladne so bile medeninaste kljuke, ki so zahtevale toliko čiščenja; na razstavi vidimo rožene aH krornarganaste, ki so vedno lepe ln čiste. Delovna obleka gospodinje (tvrdka Hamann na Mestnem trgu) ni več ponošena proanenadna ali druga obleka iz svile in volne, nego je bela, ki učinkuje snažno ter se lepo in hitro o$>ere. Ženska, ki gre le za malo časa v kuhinjo, ostane kar v navadni obleki, črez njo pa si obleče poseben plašč, ki ji varuje boljšo obleko. Pametna kuharica ne nosi Čevljev z visokimi petami, pa tudi brezpetnikov ne, oboje škoduje nogam m spodnjemu životu. Zato ima raje čevlje z nizkimi petami s posebnim vložkom v gležnju.
Včasih je bila sramota za gospodinjo, če je mencala perilo, likala ali pomivala sede — za lenuha so (jo imeli. Prosvetlje-na gospodinja si pogleda na razstavi oddelek t tabelami in diagrami, ki kažejo, kako koristno in zdravo je, če opravlja čim več del sede (»Atena«). Zato pa mora imeti vse priprave v primerni višini; v kuhinji trisobnega stanovanja kna kuhinjska miza ie posebno ploščo za dela, ki «e opravljajo sede (mizar L Žagar v Drav-ljah po načrtu arh. Mesarja).
Razumna gospodinja ve, da je njeno zdravje dragoceno zanjo, sa njen zarod in tudi za hišno blagajno. Zato si čuva svoje sile, uredi si delo tako, da ima najmanj posla tiste dni v mesecu, ko je njen organizem najbolj občutljiv. Sporazumela se bo z možem, da bo včasih opravil sanjo kako težje delo, kajti posebna tabela v koji za telesno kulturo kale tudi moč moža. Tam vidimo tabele a pravilno in napačno držo pri raznih delih. Odmori, posebno ob nedeljah, naj bodo urejeni tako, da bo počivala rudi gospodinja. (ZleH, šotori, VVeekend-hišfce pod jenja Ravnikar.)
Kuhinjski pripomočiki so bolj praktični, če imajo ročaje iz lesa ali kovine, ne pa iz porcelana, ki se razbije. Umna gospodinja se okoristi a pridobitvami moderne tehnike in industrije: ne lika več z ogljem nego z električnim likainikom, mesto umazanega premoga rabi za kurjavo plin in elektriko (razne zelo praktične naprave mestne elektrarne in plinarne v Ljubljani). Pohištva in tal ne briše več s cunjami in metlami, ki vzdigujejo prah, nego rabi pri tem delu ščetke, ki prah vsrkavajo (»Lmpregnotf) ali električne sesalce. Iz-ogiblje se posetnikov, ki si ne brišeijo čevljev pred pragom (slika!) V kuhinji nima več lesenega poda, ki se težko pere m prašno pometa, nego ima tla iz pločic, te-raze, ksilolita ali lmoleja, kar se z lahkoto pomiva. Podstrešna stanovanja nimajo sten iz masivne opeke, temveč iz heraklita, ki je topel negorljiv in varen pred mrčesom.
Novodobna gospodinja tudi otroke drugače neguje in vzgaja. Novorojenčka doji sama; če ga ne moro radi šibkosti, ga ne hrani več s samim mlekom, nego mu daje higijensko hrano (Dečji dom). Ne stiska ga v povoje, ampak ga pravilno obleče v mehko in toplo srajčko, ga malo povije z mehkim povojc^com in zapne v spalno srajčko, da se ne more razore*ti (L. Megličeva nega dojenčka). Pri delu ne pusti, da bi ji otroci nagajali, nego Jih zaposli s primernimi Igrami v posebni sob! (učit VencaJTova, mi2*r I. Rapše).
Razumna gospodinja ne kuha modu samo mastnih mesnih jedi, ki mu rade povzročajo revmatizem in druge bolezni, ampak mu večkrat pripravi krožnik surove zelenjave in sadja, kakor ji je pokazala ga. Zemljanoma na Mladiki (na razstavi z recepti) aH ga. Humekova (na razstavi za kmetijstvo). Če ima odlične goste in pohištvo iz prvovrstnega materijala, ne bo treba pogrniti mise s prtom, ampak bo postavila porcelan m pribor (tvrdka Agnola) kar na bleščečo mizo (I. Kregar v \lžrnarjih po nacrtu hrg. arh. Omahna in Se rajnika). Ako pa ima mož male do-
hodke kn al ne more lepo opremiti stanovanja, ne bo puščala metel po kotih, drv poleg štedilnika, pokrovk po itenah, ampak ji bo mož napravil omarice in skrinjice iz navadnih zabojev (model na razstavi). Če bo le mogla, si bo dala napraviti na strop tako luč. da bo vsak kotiček lepo razsvetljen, aH vsaj da »1 ne bo sama delala sence (alikal)
Razumna m t duhom časa napredujoča gospodinja si bo oplemenitila srce in dušo; seznanila se bo z žensko ln gospodinjsko literaturo (razstavljene knjige), živela bo v lepem razumevanju z možem in de-co, pa tudi — s služkinjo. Naročila ji bo »Gospodinusko pomočnico« (tudi na razstavi), ker ve, da mora biti tudi posel izobražen, sama pa se bo vpisala v »Zvezo gospodinj« (tudi na razstavi), saj je prepričana, da bo dosegla ta organizacija za gospodinje tem več uspeha, čim več Članic bo imela.
10 letnica ljubljanskega velesejma
Ljubljana, 3. septembra.
3.  septembra ob  10.  dopoldne j«
je takratni trgovinski minister dr. Mehmod Spaho otvoril prvi vel esejem v Ljubljani, že takrat j« predsednik velesejma volf* Industrijalec g. Fran Bonač naaiašal, đa je namen velesejma olajšati in utrditi številne žre obstoječe kupCiJske zveze ■ drugimi deli države in tadi z inozemstvom, odnosno navezati jih, če Jih še nI. Z jro-spodarsklml stiki pa naj bi veJesejem po-spešdl in poglobil tudi splošne kulturne vezi med vsemi deri drSarre ln s twn v naj-tsdatnejši meri pripomogel k utrditvi našega narodnega in državnega ujedinjenja.
Prvi vel esejem Je bil veličastna prireditev, ki Je polotila temelje bodočemu delovanju te naše največje gospoda rake ustanove ln možje, ki so stali ob njeni zibelki, lahko s ponosom ln zadovoljstvom zro na bogate sadove svojega dela.
Danes se je torej izpolnilo 10 let, od kar Imamo v Ljubljani to veliko gospodarsko ustanovo, ki se lahko ponosno ozira nazaj na svoje desetletno plodonosno In za naš splošni napredek Izredno važno delovanje. Celo knjdgo bd morali napisati, če bi hoteli le približno poredati, kad vso je storil ljubljanski velesejem ca naa sploAni napredek, posebno pa za razvoj našega gospodarstva ln tujskega prometa. V teh 10 letih al Je pridobil naš veleeejem širom države ln tndd v inozemstvu mnogo prijateljev, ki mu vsi is Srca tele, da bi se vbo-doče še z vecdlro uspehom razvijal.
Tudi danes vlada na velesejmu živahno vrvenje. Zdaj Je > Ljubi j a na v jeseni < 2e v znamenju slavnostnih dni ki bodo tudi za vsi esejem dnevi Izredno velikega zanimanja ln poseta. Lepo vreme šs povzdiguje ugodno razpoloženje ln vse kaže, da bo zaključila letošnja vel esej maka prireditev z uspehom, kakršnega Še m dosegla se nobeno leto. število posetnikov je doseglo te 35.000. V nedeljo, ko se pričakuje največji naval, bo poslovala ves dan tudi blagnj-na na Šišenski strani, tako da bo dohod na velesajam za občinstvo na tej strani tudi Čez dan, docim Je ob navadnih dneh samo zvečer.
KOLEDAR.
Danes, četrtek, 3. septembra, katoličani: Mansvet; pravoslavni, 21. avjrusta: Lepa. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Vesela dunajska dekleta.
Kmo Ideal: Ljubezen in zaobljuba.
Ktoo Dvor: Grešna strast.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra oesia 78, in mr. Ho-čevar, Celovška cesta 34.__
Nov učni red
Beograd, 2. septembra. AA. Zaradi nastale potrebe in na temelju § 15. zakona o učiteljiščih je prosvetni minister začasno določil za učiteljišča tale učni red (rimske številke pomenijo razrede. Številke pod njimi tedenske uSne ure):
L IT. III. IV. V. (psihologija in logika — 4 — — 2 uporabna obca peda-
firogika —   —   —     2 —
zgodovina pedagogike — — — — 2
metodika — — — 2 2
šolBko delo — — — 4 6 Šolska organizacija in
uprava — — — — 1
gospod a retvo in sociologija — — — — 2 verouk 2 2 2 2 2 narodni  Jezik 4 4 3 3 8
živ tuj jezik (franco&čina
ali nemščina) 3 3 3 3 3 obča in narodna zgodovina 2 2 2 8 2 zemljepis 2 2 2 —1 prirodopii 3 2 2 2 1 kemija in tehnologija 2 2 — — — fizika — 2 2 2 — matematika 8 8 8 2 — higijena — — — — 2 kmetijstvo, gospodinjstvo 2 1 1 — — rrsanje (lepopis v I. razr.) 2 2 2 — — petje 11111 glasba 2 2 11 — ročno delu 2 2 2 — — telovadba 2 2 2 2 2 Skupno   32 32 32 31 90
Je že odslužil.
— Kaj general X. ni bil oženjen?
— Ne. pač pa se je udeležrl vojne kot dobrovoljce
>SLOV£NSRt NAROD«, dne 3. septembra 193i.
Sttrn 3
Dnevne vesti
— Iz državne službe. Za kontraktualne-sra uradnika pri nadzorstvu dvornega lovišča v Dobanovačkem zabranu ie imenovan revirru gozdar Edvard Levstik. — Upokojena Je učiteljica v Cerkljah Angela Bezlaj. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo sekundarij državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Maki Bitenc.
— Nove menice ln znamke. Skoraj ne-
opaženo so prišli v promet novi blanketi menic na katerih Je napis »Kraljevina Jugoslavija« namesto prej§njega »Kraljevina Srba. Hrvata i Slovenaca«. V promet *o prišle tudi nove znamke po 1 Din in 60 para z napisom >Kraljevina Jugoslavija«. Prve so rdeče kakor doslej, kraljev lik m povsem v profilu, temveč napol obrnjen proti gledalcu, one po 50 par so pa izrazito zelene barve. Kmalu pride v promet tudi kovani in papirnati denar z označbo kraljevina Jugoslavije.
— Tolmač nemškega in italijanskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo učitelja na osnovni šoli v Krčevini pri Mariboru Frana Braloča za sodnega tolmača nemškega in italijanskega jezika pri-okrožnem sodišču v Mariboru.
— Primorski hotelirji iniiali cene. Primorski hotelirji so na zadnjem sestanku sklenili naprositi pristojne oblasti, naj bi omogočile z raznimi olajšavami uspoSno zimsko sezono na naši rivijeri. Hotelirji nameravajo znižati cene v hotelih in restavracijah. Nekateri so jih že znižali za 30*/».
— Sadna raistava v Ptuju. Od 11. do 13. oktobra se bo vršila v Ptuju I. banovinska sadna razstava s sadnim sejmom pod pokroviteljstvom bana dravske banovin©. Razstava bo obsegala vse vrste sadja in tudi grozdje ter bo imela trgovski značaj. Na razstavi bodo tudi najnovejši sadjarski pripomočki in statistično gradivo. Namen razstave bo pospešiti izvoz sadja ter dvigniti sadno trgovino. Vsak razstavljale« mora pripeljati ali poslati vsaj 100 kg ali tri jugoslovenske zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje ene sorte in ene velikosti ter dobro vloženo, da se med prevozom ne poškoduje. Razstavni odbor bo sprejemal sadje za razstavo od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. v Društvenem domu v Ptuju, kjer se bo za razstavljalee dobila potrebna pakovalna posoda. Razetavljal-ci in posetniki bodo imeli polovično vožnjo.
— Mizarski tečaj v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti v Novem mestu mizarski tečaj za luženje. Tečaj bi trajal dva dni. Poučeval bode strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Tečaj se vrši, če bo vsaj 16 prijavljencev. Mojstri plačajo po 50 TMn. pomočniki polovico. Deščice bo moral pripraviti vsak sam, kakor bomo to se sporočili, lužil-a pa bo dal brezplačno na razpolago podpisani zavod. Pozivamo interesente, da se prijavijo najkasneje do 7. septembra t. \. zavodu, ako se mso prijavili že Zadrugi mizarjev v Novem mestu. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, Ljubljana.
— Mizarski tečaj v Škofji Loki. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi dvodnevni tečaj za luženje. Če se pri je vi najkasneje do 6. t, m. vsaj 15 mizarskih mojstrov m pomočnikov, se bo vršil tečaj v prvi polovici septembra. Pristojbina znaša za mojstre po 50 Din, za pomočnike pa polovico. Res revnim ali brezposelnim se bo na posebno prošnjo dovolila olajšava. Deščice prinese vsak sam, kakor bo še naknadno naznanjeno, lufila pa da brezplačno zavod. Prijave ae oddajalo lahko tudi pri skupni obrtni ssdrugi v Skorji Loki.
— Za Aleskander Modovemfkov sklad so darovali: Fand Bergmanova, Žalec, 200 r*in; dr. hran Sfcojan, notar v Ljutomeru, 200 Din; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, Ljubljana, 100 Dm; Kari Ploftveis. notar, Ljubljana, 100 Din. Iskrena hvala! 438n
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. avgusta je bila svinjska rdečica v dravski banovini na 21 dvorcih, svinjska kuga na 23. steklina na 3, garjevost konj ira 3, vranični prisad na 2 ta perutninska kolera na 1.
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo v splošnem lepo, toda nezanesljivo vreme. Včeraj je bilo v dravski banovini večinoma jasno, drugod pa se oblačno. NiajviSia temperatura je znašala v Skop-Iju 30.6, v Splitu 27.3, v Zagrebu 26.2, v Ljubljani 25.6, v Beogradu 24.2, v Mariboru 21.6, v Sarajevu 21.2. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 12 stopinj.
— Samomor Slovenca v Zagreba. V torek zjutraj se ie obesil v Zagrebu razna-šalec Franjo Ojsteršek, rojen leta 1878 v Padešu v krškem okraju. Našel ga Je dimnikar Kovačič, ko je šel mimo nove hiše na Podolju št. 8. Obvestil je policijo, ki je takoj poslala tja komisijo. Ojsteršek je visel na oknu in tenka vrvica se mu je bila globoko zarezala v vrat Pred samomorom je napisal poslovilno pismo svoel prijateljici, s katero Je živel 7 let. Mož je bil živčno bolan in že večkrat je pravil, da si bo končal življenje. *
— Smrtna nesreča v rudnike. V rudniku pri Kukavicah v Bosni se ie pripetHa v torek smrtna nesreča. V rovu je dolgo gorel premog in ognja niso mogli pogasiti. Zato so rov zasuli s prstjo, v torek je pa odšel rudar Ivan Ručnik s svojim tovarišem pogledat, če še gnri. Oba sta imela maske prot: strupenim plinom. Ručnik se ie spustil kakih 15 metrov globoko in naenkrat so se mu udri a tla pod nogami. Nesrečneža so potegnili iz rova mrtvega.
— Poskusen samomor. V torek popoldne se Je hotela zastrupiti v Zagrebu delavka FTančiška Cebuvar. Napila se Je octove kisline, pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico in ji izprali želodec Življenje si je hotela končati, ker jo ie zapustil fant
— Obledele  obleke barva v različnih barvah in pftsira tovarna JOS.
Iz Lfubliane
—M Tromost o vije. Včeraj so zbetonirail mostišče levega mostu. Med levim bregom In novim mostom bo pa Še treba zbetond-rati ploščad, za katero zdaj betonirajo nosilno zidovje. Med mostovi ob Marijinem trgu bodo zbetonirali po 3 metre široki terasi tako. da bo plotčad med starim in desnim mostom še širša, razširjen bo pa tudi levi breg ob Prešernu, ker spomenika ne bodo zaenkrat še prestavili ter bodo pešci morali hoditi okrog njega na most m z mostu, česar bi pa ne mogli, če bi ostal breg tako ozek, kot je. Ko bosta nova mostova povsem končana, bodo popravili stari most in preuredili cestišče. Frančiškanski most bo služil samo za vozovm promet, trotoarjev ne bo več. tramvajski tir bo pa položen dvojni. Desnega mostu ne bodo otvorili ob slavnostnih dneh. ker bi bilo težko narediti zanesljivo ograjo, ki bi vzdržala morebitni naval množice ter he more nihče prevzeti odgovornosti ca varnost ljudi.
lj— Gledališki oder pred nunsko cerkvijo so pričeli postavljati v ponedeljek popoldne, jutri bo pa najbrž it končan. Oder je doig 27.80 m, širok pa 6.50 m, je dvodelni ter je v ozadju dvignjen 0.50 m od ospredja, ki je visoko 1 m nad trotoar-fem. Višji in nižji del bosta zvezana s tremi stopnicami, na nižji del odra bodo pa vodile stopnice od obeh strani in tudi v ospredju v sredini od ceste. Oder ne sega povsem do ceste ter bo za stopnice na tro-toarjn Še dovolj prostora. Ker bo na tem odru tudi pevski koncert, pri katerem nastopi nad 2000 pevcev, mora biti oder primerno trden. Na močna, vodoravno ležeča bruna polagajo debele plohe, da bo oder lahko vzdržal še tolikšno težo.
—lj Vsem članom podružnic Druibe sv* Cirila in Metoda, ki se udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki odkritja spomenika kralju Petru javljamo, da je zbirališče v nedeljo ob pol 10. uri pri Vodnikovem spomeniku. Od tam se uvrste v povorko, ki bo Sla po mestu.
—I j Českosloveneka  obec  v Ljubljani
zve svoje členv k učasti na nedelnim slavnostnim pruvodu. Narodni kroje, jsou vita-ny. Sraz o pul devate dopoldne p^ed Narodnim d ornem. — V v bor.
—lj Sokol I., Ljnbljana-Tabor vabi svoje Člane, kakor tudi ono bratskih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter prijatelje sokolstva na družabni večer, ki ga priredi danes 3. t. m. ob pol 21. uri v veliki dvorani na Taboru v počasčenje svojega predobrega prijatelja br. V. Stepaneka. Spored: govori, petje, godba, ples. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi uprava.
—1J Sokol II. poživlja svoje člane, ki imajo slavnostni kroj. da se udeleže pohoda z baldjado v soboto 5. t. m. tvečer in slavnostnega sprevoda v nedeljo 6. t. m. Zb'islišče za bakljado ob 19.30 na Taboru za sprevod v nedeljo ob tričetrt na 8. na rtslki. od koder odkorakamo s praporom. Ciaroi, ki nimajo krojev, se ude!eže sprevodov v civilu a znakom. Baklfnde se udeležbi tudi naraščal v civilu. Bratje, bodite vs; točno ob AoioČeuem času na zbira llSČiri! — Zdravo!
—Jj Sokol Ljubljana IV. naznanja, da Je zbirališče našega članstva v kroju za soboto zvečer na Taboru ob pol 8. zvečer ln za nedeljo na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob 8. zjutraj.
—tj Sokol Moste naznanja, da je zbfrS-lišče članstva v kroju in civilu ter naraščaja v nedeljo 6. septembra ob pol 8. uri zjutraj pred Solo v Mostah, odkoder odkorakamo na skupno zbirališče Sokolov na letno tetovadlšče ljubljanskega Sokola v Tivoliju.
—!j Zveza društev privatnih nameščencev v LluMJanl vabi včlanjena društva oziroma njttiove člane, da se v čim Čast-nejšem številu udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki odkritja spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju dne 6. t. m. dopoldne. Na slavnostnem prostoru bodo vsa včlanjena društva zastopana potom zveznih ddegatov.
—!j Ljubljanski moški zbori! V petek zvečer ob 20. važna vaja v pevski dvorani Olasbene Matice. Note naj arhivarji prine-so seboj. Pridite prav vsi pevci ln točno, ker imamo časa le poldrugo uro. — Uprava H u bodove župe JPS.
—-lj Prenočišča med slavnostnimi dnevi Stanovanjski urad na glavnem kolodvoru rabi nujno med slavnostnim; dnevi več sob, ker bo naval tujcev ogromen. Sobe je priglasiti stanovanjskemu urada od 7. zjutraj do polnoči, telefon 2720.
— lj Oblastna zadruga slaščičarjev, me-dlČarjev, vošceninarjev in izdelovalcev kandit v Ljub«sni bo imela svoj redni letni občni zbor dne 16. septembra ob 14. v dvorani hotela Mik+ič, Kolodvorska uHca, nasproti glavnega kolodvora. Vabimo člane, da se občnega zbora pol noštevflno udeleže.
—lj   Državne  meščanske šole v LJsnV
Manl še sprejemajo učence in učenke, ki žele vstopiti v prvi razred. Javiti se je treba v dopoldanskih arah prt rs teJJstvu.
—4j   AlptekJ film »V kraljestva
ms;a« se predvaja ob delavnikih ob 17. m
20. ob nedeljah in na praznik ob 15M 18. m
21. uri. Vstopnice se rezervira telefonično med poslovanjem dnevne blagajne, ki se nahaja v vestibulu hotela Union, na telf. 5t 27—07. Blagajna posluje od 10. do 12. in od 15. dalje. Vstopnice )e dvfcnKi najkasneje pod ure pred pričetkom vsa&e predstave. Cenjeno občinstvo se naproša, da se posluži predprodaje, da se prepreči naval na blagajno tik pred predstavo. Odbor.
—lj Opozarjamo na nocojšnjo operetno predstavo »Vijolica z Montmartra«, ki bo ob 30. uri v dramskem gledališču. >Vajobca
t Montmartra« je ena najboljših operet, kar Jiti je Duo v zadnjih sezonah na našem repertoarju. Glasba je Kalmanova, nadvse ljubezniva in prijetna. Veljajo izredno zn»-žane ljudske cene.
—1} Kupite vstopnice v predprodaji! Ponovno prosimo p. a. t očinstvo, kl namerava posetitJ gledališke predstave na prostem, to Je v nedeljo popoldne ob pol 5. »Gorenjskega slavčka« v Tivoliju al! v ponedeljek zvečer ob 7. »Slehernika« *>red nunsko cerkvijo In v torea popoldns ob pol 5. »Oorenjskega slavčka« v Tivoliju, da si kupi vstopnice v predprodaji. Cene so nizke in se vrši predtrodaja v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do po! 1. m od 3. do 5. popoldne. V ne le1 i > do-ro.^r.t ne bo preeprodajc, pač pa p-mo!-dne od 3. dalje v Tivoliju ln sicer pred stopnicami, ki peljejo na teraso hotela. Predprodaja za »Slehernika« bo v ponedeljek celo dopoldne in popoldne ob napovedanih urah v drami, za »Oorenjskega slavčka« pa v torek dopoldne od 10. do pol 1. ure v drami fn od 3. dalje v Tivoliju.
—U Slovenske narodne in umetne pesmi
poje mogočen s bor Pevske sveze v torek popoldne ob po! 3. na Kongresnem trgu. Program obsega Šest umetnih pesmi m pa !0 nerodnih, ki so zbrane Iz vseh slo ven sklh pokraHn. Kakor že Javljeno, nastopi 1"j3 zborov z nad 2400 pevci. Koncertne točk« dirigirata g. prof. Bajuk in regens chori g. Oa&parlč. Pojo se mešani moški in Ženski zbori. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni i cel dan v petek ln soboto, dalje v ponedeljek, v torek pa od 8. do 12. ure, popoldne od 1. dalje pa bodo poslovale tr! blagajne na Kongresnem tnru.
—lj Ustanovni ob*ni »bor »Kmetske presvete«:. V soboto, 5. t. m. se vrši ob 20. uri v dvorani ZKD v Ljubljani, Kongresni tr« l/III. ustanovni občni sbor »Kmetske presvete«. Pripravljami odbor potiva vse Slane in tovariše, da se v čim večjem številu udeleže Občnega zbore. Ta poziv velja tudi kot osebno vabilo.
—lj V»lso**nje na drl. konzervatorij ▼ Ljubljani se vrši 1© današnji dan od 9.—12. in od 15.—17. ure. V petek in soboto so sprejemni kpiti in sicer ob 10. in ob 15. uri. V ponedeljek, dne 7. septembra začne potem redni pouk. V interesu rednega pouka je, da se gojenci pravočasno vpišejo in v določenem terminu napravijo sprejemni izpit. Zamudniki bodo plačali učne prispevke za cel september, čeprav se pozneje prijavijo.
—lj fiola Glasbene Matice ljubljanske vpisuje stare in nove gojence še danes in jutri. V soboto popoldne je že razdelitev učencev k učiteljem in določitev provizorič-nega umika. Zato naj se zbero vsa gojenci šole Glasbene Matice v soboto popoldne v pevski dvorani in sicer ob 15. uri učenci klavirje, ob 16. uri učenci violine in ob pol 17. uri učenci ostalih Inštrumentov, da zvedo dodelitev k učeteljem in provizorični urnik, ki se kolikor Je le mogoče sporazumno določi.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice ima
d revi ob 20. uri in pol vajo mešanega zbora. Nujno zadržani naj se opravičijo. Kdor se od lanskih pevcev ne zglasi v teh dnevih, ne bo mogel sodelovati v jubilejnem letu. Odbor.
Iz Celja
_c Vsi udeleženci si* mesti v Ljubljani,
ki potujejo iz Cerja in drugih krajev, se opozarjajo, da nabavijo vozne karte že v predprodaji, da ne bo nepotrebnega navala pri leleaniških potniikih blagajnah zadnja dva dneva. Vozovnice se dobe ie od dane* dalje.
—s Stanovanjska hiša Pokojninskega s*~ voda je dozidana do vrha in so v stavbi tudi ie vsa instalacijska dela malone dovršena. Tudi stopnjišča bodo v najkrajšem času dovršena, med tem pa se je le pričelo z ometa van jem notranjih sten ki z drugimi deli. Stanovanja so prav lepa, dovolj prostorna in zračna. Stranke se bodo vselile v poslopje predvidoma Že s 1. decembrom.
—c Tujskopcometna statistika v svgi-stn. Celje je obiskalo v preteklem mesecu skupno 1301 tujec ln sicer je bito po narodnosti: 944 Jugoslovanov, 222 Avstrijcev, 51 Cehoslovakov, 30 Nemcev, 22 Italijanov, 8 Madžarov, po 6 Amerifcancev in Poljakov, 5 Rusov, 4 Francozi m no 1 Danec, Perzljec in Sved. Po poklicu pa Je bilo: 526 trgovskih potnikov, 221 delavcev, 182 industrij cev, 92 dijakov, 88 obrtnikov, 72 uradnikov, 51 zdravnikov in 22 odvetnikov, dočim je bK* 47 osel« brez poklica.
—c Veti k lovs&l praznik v LogarsJkJ dolini. Prihodnjo nedeljo 6. t m. se zbero lovd iz veega spodnjega dela bivše mariborske oblasti v Logarski dolini, kjer bo priredil tamkajšnji posestnik in hotelir Plesnlk veliko lovsko veselico. Vabljeni so vsi lovci brez razlike in lahko tudi vsak popolnoma prosto ta brezplačno lovi. Eventualni plen obdrži vsak srečen strelec nam.
—c Upošjoteno aOttlistvo It Ceri a In okoiee bo imelo svoj sestanek v soboto 5. septembra popoldne ob 16. v Celjskem doma. Pričakuje a« obilna udeležbe.
Kako se bomo vozili v Ljubljano
Važna navodila udeležencem odkritja spomenika kralju Petra glede vožnje po železnicah
Kakor smo že ponovno objavili, naj se občinstvo kolikor mogoče poslužuje vlakov, ki bodo posebej odrejeni za prevoz udeležencev dne 5. in 6. septembra v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljati ob času, kakor bi si želel. Ogromno Število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilnega in rednega prevoza, ki se more rešiti le z razumnim sodelovanjem vseh udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in j ih točno vpoštevajo, da ne pride do neljubih in nikomur koristnih motenj.
Dolenjska
z vlakom št. 9214, ki odide iz Karlovca ob 3.10, se vozijo vsi udeleženci iz krajev ob progi Karlovac-Birč-na vas vključno. Na ta vlak imajo tudi zvezo udeleženci iz postaje Straia-Topli-ce, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Straže-Torplice ob 5.22; istotsko udeleženci iz krajev ob progi 5t. Janž-Mirna vključno, in sicer z vlakom, ki odhaja iz St. Janža ob 5.06.
Udeleženci Iz krajev ob progi Novo me-sto-Lavrica potujejo z vlakom, ki odide iz Novega mesta 6. septembra ob 4.25.
LTdeleženci iz Novega mesta in okolice se vozijo z vlakom, ki bo vozil kakšnih 15 minut za vlakom, ki odide iz Novega mesta isti dan ob 4.25. torej ob 4.40. Opozarjamo, da se udeleženci, ki bodo vstopali na postaji Novo mesto, točno ravnate po navodilih tamkajšnjih železniških uslužbencev.
Udeleženci iz krajev ob propi KoČevje-Predoijg vključno potujejo z vlakom, ki odide iz Kočevja 6. septembra ob 6.42. Udeleženci, ki vstopijo na postaji Kočevje, potujejo z vlakom, ki odhaja kakšnih 20 minut za prvim vlakom.
Gorenjska
Udeleženci iz krajev ob progi Rateče Plariica-Hrušica vključno, odpotujejo z vlakom, ki odide iz Rateč-Planice 6. septembra ob 5.0S in imatfo na Jesenicah zvezo na vlak, ki odpelje tamkaj ob 6.07. S tem vlakom potujejo tudi udeleženci iz krajev ob progi Jesenice - Sv. Joit vključ no.
Udeleženci iz krajev ob progi Bistrica-Boh. jezero - Dobrava - Vintgar potujejo z vlakom, ki odhaja iz Bistrice - Boh. jezero 6. septembra ob 5. V ta vlak vstopijo tudi vsi oni, ki bodo vstopali na sanmi postaji Jesenice.
Udeležene« i« krajev ob progi Tržič-Naklo-Kranj-Viimarje vstopijo v vlak, ki bo odpeljal iz Tržiča 6. septembra ob 5.18 odnosno iz Kranja ob 6.15.
Udeleženci iz krajev ob progi Kammk-Jeiica potujejo z vlakoma, ki odpeljeta iz Kamniika ob 5.45 in 6.32.
Notranjska
Udeleženci iz krajev ob progi Rakek-Notranje gorice odpotujejo z vlakom, ki odpelje iz Rakeka 6. septembra ob 6.
Udeleženci iz krajev ob progi Vrhnika-Brezovica odpotujejo z vlakom, ki odpelje z Vrhmke 6. septembra ob 6.12.
Štajerska
Udeleženci iz krajev ob progi Dolnja Lendava-Kriitanovec odpotujejo ie dne 5. septembra z vlakom, ki odpelje iz Dolnje Lendave ob 14.04 ter imajo v Čakovcu zvezo na vlak z odhodom ob 15.10, ki prispe na Pragersko ob 17.05 in ima od tu zvezo na vlak za Ljubljano z odhodom ob 18.02.
Udeleženci is krajev ob progi Zreče-z vlakom, ki odpelje iz Zreč dne 5. septembra ob 1431 ter imajo v Podjčanah ob 18.27 zvezo na vlak za Ljubljano.
Udeleženci H krajev ob progi Krapina-Grobelno odpotujejo z vlakom, ki odpelje iz Krapine dne 5. septembra ob 16.14 odnosno Kogatca ob 17.20 in imajo na Grobelnem zvezo na vlak, ki odpelje ob 1855 v Ljubljano.
Udeleženci Iz Slovenske Bistrice (mesto) imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odpelje iz Slov. Bistrice-mesto 5. septembra ob 16.47.
Udeleženci iz krajev ob progi Selo prt Velenju-St. lani pri Dravogradu odpotujejo dne 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz St. JanŽa pri Dravogradu ob 15.30, tako da imajo v Celju ob 19.27 zvezo za Ljubljano.
Udeleženci iz krajev ob progi Prevalje-Limbut odpotujejo Že 5. septembra z vlakom iz Preval j ob 19.04, s katerim imajo v Mariboru ob 21.50 zvezo na vlak za Ljubljano, kamor prispejo ob 3.06 dne 6. septembra.
Udeleženci iz krajev ob progi Kotoriba-Cirkovce se vozijo z vlakom, ki odpelje iz Kotoribe 5. septembra ob 18. In imajo ns P rage rak em ob 22.27 zvezo na vlak v Ljubfcjano, kamor prispejo ob 3.06 dne 6. septembra.
Udeleženci iz krajev ob proci Hodoš-Murska Sobota-Ormož se vozijo z vlakom, ki odpelje dne 5. septembra ob 1630 hi Murske Sobote, tako da prispejo v Ljubljano 6. septembra ob 3.06.
Udeleženci iz krajev ob progi Gornja Radgone-Kriievci odidejo dne 5. septembra z vlakom ob 18.28 iz Gornje Radgone m Imajo v Ljutomeru prđcljuček na
Sej omenjeni direktni vlak vz Murske bote v l4Jubljaoo\ Mi Udeleženci as krajev ob progi Sf. /?/-Parnica potujejo s vlakom, ki «ipelje b St. Tlja dne 5. septembra ob 20.10, tako da se vozijo iz Maribora dalje z vlakom, ki odpelje tamkaj ob 2250 m prispe v Ljubljano 6. septembra ob 3.09.
Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Maribor, ie vodio s. posebnima viškoma, ki odpeljeta iz Maribora, glavni kolodvor dne 6. septembra, prvi ob 1.40. drugi ob
2. zfjutraj. Udeleženci t* krajev ob progi Hoče-štore vstopajo v prej omenjeni drugi nosebni vlak rz Maribora ob 2.
Udeleženci iz krajev ob progi Velenje-Cetfe-Laiko-Rimske toplica potajejo spo-•ebnim vlakom, ki odhaja Iz Velenls dne
3. septembra ob 23., te Laškega dne 6. septembra ob 2.03 ln it Rimskih toplic ob 2.10 ter prispe v Ljubljeno ob 4. 1
Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Celje, odpotujejo 6. septembra s posebnim vlakom ob 4.15 vo prispejo v Ljubljano ob 0.20.
Udolež&nci iz krajev ob progi Zugreb-Zldani most potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 0.10 odnosno s kasnejšim posebnim vlakom z odhodom iz Brežic ob 4.20.
LTdeleženci, ki vstopajo na sami postaji Trbovlje, se odpeljejo dne 6. septembra s posebnim vlakom ob 5.40. tako da bodo ob 7. v Ljubljani.
Udeleženci iz krat: e v ob progi Zidani most-Zalog, izvzemši Trbovlje, potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.37.
ffOUMfKA
TVOBNKA OKORIJt LJ USIJANA.
S
O fcitmna itt
draoo t
Povratek iz Ljubljane
6. septembra
1. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Novo mesto - Karlovac - Trebnje-Št Janž z vlakom ob 16.15.
Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Novo mesto - Karlovac - Trebnje - St. Janž ln Novo mesto - Straža - Toplice z vlakom ob 1835.
Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Grosuplje - Kočevje z vlakom ob 19.40 m 22.20.
Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Novo mesto - Karlovac z vlakom ob 22.40, ki ima v Novem mestu ob 3.20 nadaljnjo zveizo za Karlovac.
Udeleženci tz krajev ob progi Ljubljana-. Jesenice - Kranjska gora - Kranij - Tržič ob 15.35.
Ljubljana - Kranj ob 17.27.
Ljubljana - Jesenice - Kranjska gora -Boh. Bistrica - Kranj - Tržič ob 18.50 m 19.40.
Ljubljana - Jesenice - Kranjska gora ob
22.30.
Ljubljana - Kranj - Tržič ob 22.43.
Ljubljana - Kamnik ob 18.25 tn 22.14.
Udeleženci iz krajev ob pirogi Ljubljana - Rakek potujejo ob 18.32 m 23.07. Ljubljana - Vrhnika pa ob 22.20.
Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Zidani most potujejo ob 1730.
Ljubljana - Celje - Velenje - Grobelno-Rogatec ob 18.
Ljubljana - Zidani most - Zagreb gl. kol. ob 18.30.
Ljubl(jana gl. kol. - Celje ob 22.
Ljubljana gl. kol. - Zidani most - Zagreb gl. kol ob 22.25.
Ljubljana gl. kol. - Maribor ob 23.
Ljubljana gl. kol. - Zidani most - Zagreb - Pragersko - Čakovec - Ormož -Murska Sobota - Ljutomer - Gornja Radgona tn Maribor gl. kol. z vlakom ob 0.03.
V ponedeljek, 7. septembra, bo vozil na progi Ljubljana - Jesenice posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 23. V torek pa bodo vozili zvečer iz Ljubljane v vse smeri posebni vlaki, ki bodo še naknadno objavljani.
Ko objavljamo prednji razpored vlakov za slavnostno odkritje spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, pozivamo vse udeležence, da se V čim večji mera poslužujejo le teh vlakov in le tako, kakor je v prednjem navedeno, ker bodo vsi navedeni vlaki imeli dovoljno število vozov za prevoz vseh prijavljenih udeležencev. Zaradi točnih od-hodnlh časov posebnih vlakov iz posamez nrlh postaj naj se občinstvo zanima pri onih železniških postajah, na katerih namerava vstopiti.
Udeležence iz Dolenjske poživljamo, da izstopajo v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru in krenejo tam preko Dolenjske ceste, Karlovskega mostu, za Gradom in po Streliški ulici na skupno zbirališče na Vodnikovem trgu.
Odbor za postavitev spomenika
KRALJU PETRU 1. VELIKEMU OSVOBODITEUU v Ljubljani, Kongresni trg 1 II.
Petek, 4. septembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.80: Vegeterijanska prehrana, predava gdč. Humekova; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu; 20.30: Prenos iz Beo-gT&da; 23.80: Cas, dnevne vesti, napoved programa, za naslednji dan.
Na policiji.
— Rad bi dobil orožrri list.
— KakSen razlog: imate za to? Ste morda ogroženi?
— Tega Se ae vem, W se ženim
Stran 4
>SIiOVENSKl NAROD«, dne 3.'septembra 1931.
Stev. 100
Emile Gaboriau; 25
(Vampirji velemestu
Roman
— Imenitno, se vsaj dolgočasila ne bova. *
In ne da bi čakal na lakajev odgovora je Mascarot odprl vrata v veliko sobo, kjer je imel Van Klopen čakalnico, in potisnil v njo Paula. Salon je Paula tako presenetil, da je v zadregi obstal. Toda Mascarot ga je prijel pod roko, ga posadil na divan in mu zašepetal na uho:
— Držite se dobro, tristo vragov! Tamle sedi bogata nevesta. Na desno, pri oknu.
Paul se je ozrl tja in zagledal je mlado dekle, sedeče s komornico. Ni bila tako lepa, kakor je trdil Mascarot, toda v njeni lepoti je bilo nekaj svežega, čudovitega. Bila je drobna, dražestna, na videz slabotna in zelo zagorela. Njene poteze sicer niso bile pravilne, pač so se pa lesketali njeni črni lasje. Oči je imela temno modre.
Njune oči so se srečate m oba sta se zdrznila kot da ju je prešinila električna iskra. Paul je očaran nepremično obstal. Zadrega mladega dekleta je b;la pa tako velika, da je naglo ofcrenli glavo, boječ se. da bi kdo ne opazil, kako je zardela.
Tcda nikomur ni prišlo na mise« zr:-nuna.I se za .njo. Samo Mascarot je vse v.del.
— No? — je vprašal svojega varovanca.
— Prekrasna! — je odgovoril Paui.
— In milijonarka povrhu, — je pripomnil posredovalec
_Človek bi se zaljubil v njo, četu d:
bi ne imela niti beliča.
Mascarot je smatral za potrebno tpo-pravfti si očala.
_ Zdaj te pa imam, fant! — si h
mislil zadovoljno.
_Ali hočete vedeti njeno ime? — je
.zašepetal.
— Oh. povejte mi ga prosim!
— Flavija.
Ta čas so se odprla vrata in pojavili se je Van Klopen osebno v vsej svoji slavi. Čim je zagledal Mascarota, je razprostrl roke tn mu hitel naproti.
— Ah, vi ste, dragi gospod! In puste vas tu čakati? — je dejal priliznjeno. V salonu se je zaslišalo tiho šepetanje.
— Izvolite v moj kabinet. Je prišel tale gospod z vami? Dobro. Izvolfta vstopiti, gospoda.
Med živahnim kramljanjem je vlekel za seboj Mascarota in njegovega varovanca.
Odvedel je časti vrednega lastnika posredovalnice k oknu, kjer sta se začela zelo tiho pogovarjati, vmes sta se pa grasno smejala. Ker ni slišal niti besedice, se je Paul oziTal po sobi, ki jo je bil proglasil Van Klopen ponosno za svoj kabinet. Niikjer ni opazil pisalnih potrebščin, temveč samo Škarje, metre,
ravnila, kup vzorcev in v ozadju šest figur.
Ni bil pa še vsega pregledal, ko sta se Mascarot in Van Klopen že vrnila od okna.
— Samo čas zapravljamo, — je dejal Mascarot. — Rad bi pogledal v knjige, pa je v salonu preveč ljudi.
— Ce vas moti samo to, — je pripomnil krooač brezskrbno, — bo takoj vse v redu. Izvolite mak) počakati!
Odšel je in kmalu se je zaslišal njegov glas:
— Ves nesrečen sem, mile moye dame. Baš imam važno posvetovanje s trgovcem, ki mi dobavlja blago; seveda je posvetovanje v vašem interesu, ker pa ne vem, kako dolgo bo tragalo ...
— Pa počakajmo, — so odgovorile khjentke v en glas.
Van Klopen se je vrnil ves žareč in dejal je ponosno:
— Te bodo čakale Van Klop ena do noči.
Mascarot je pritrdil, kroj tč je pa povlekel iz omare veliko pošlo ' io knjigo
— Kupčije še nikoli nioJ bi'-e talK.: dobre, — se je oglasil zopet Va • Klopen. — Seveda, sredi glavne sezone sr^o
Krojač je listal po knjigi in preči.al nekaj raci lov, ki pa Mascarota niso 7 i nimalt Van Klopen je nada^eva1:
»6 ?tbiuarja, veliko naoS'b £roi ce de Mussidan za ndo. ObleKa za njeno hčtrko. Njen račun je zelo ve!.k. Ocf noče plačati, o tem me je že vnaprej obvestit
— Dovolj, nadaljujte!
Van K "open je načečkal na r;>b kavgi lekakšen kabaiističen -m V odgo-v tjajoč tajinstveni Mascirorovi voij:.
»7. februarja, prvo na-^i^j za gospodično FHvijO Martm-Riga'.ovo, novo kLjentko, nedvomno bankirjevo hčerko.
Pri tem it-enu se je Paul zdrznil, toda Mascarot se je delal, kikor da tega niti opazil ni.
— Dragi prijatelj, — je dejal krojaču resno. — To ime si dobro zapomnite. Naj se obrne to dekle na vas s kakršnokoli prošnjo, usEšite jo že vnaprej. In pa, izkazujte ji vse spoštovanje. V vašem salonu je, čim odideva, jo boste videli.
Krojaču se je na presenečenem obrazu poznalo, da Mascarot ne deli rad takih priporočil.
— Vse se bo zgodilo po vaši volji, gospod, — je odgovoril Van Klopen. — 8. februarja mi je Ml predstavljen mlad gospod Gaston Gandelu; predstavil mi ga je draguljar Lupez. Njegov oče je baje zelo bogat in ko bo sin polnoleten, dobi ogromno dedsčino. Ta fant me prosi, naj mu posodim petnajst ali dvajset tisoč frankov za neko mlado prijateljico.
Lastnik posredovalnice je zadržal smeh, ki mu je. silil na usta. Izpod očal je opazoval svojega varovanca. Toda Paul se ni ganfl. Ime Gaudelu ni pomenilo zanj nič.
— Toda dama, — je nadaljeval krojač, — mi je bila včeraj predstavljena. Piše se Zora de Chantemille m priznati moram, da je izredno lepa.
Red Zlatega runa so dobivali le red* ki Jjudtje in malo je bilo vitezov, ki so smeli nositi plašč iz pliša s hermelinorn z zlatim jagenjčkom na vratu. Navadni zemljani so bih* od te časti izključeni, kajti red Zlatega runa je bdi pridržan samo visokemu plemstvu. Ce se ne obnovi monarhija obeh habsburških vej, pa ni več upanja niti na to parado. Nekateri belgijski plemiči so prišli takoj s predlogom, da bi prevzel po španskem kralju pravico podeljevati Zlato runo belgijski kralj. To pa ne bo šlo, kajti že po vojni, ko je Belgija reklamirala z Dunaja zaklad in arhiv Zlatega runa in zahtevala, naj dobi belgijski kralj pravico podeljevati to odlikovanje, je mednarodna komisija pravnikov izjavila, da to pod nobenim pogojem ne gre. Odlikovanje je suvereno in vezano na osebe.
Ped Zlatega runa je ustanovil bui-gundski vojvoda Filip Dobri leta 14?9. v mestu Briigge, pravni sedež reda je pa ostal v Dijonu, torej v centru Bur-gundske in sicer v kapelici vojvodske palače, kjer so biM pripravljeni nas"a-njači za viteze, ki jih je bilo 30. V kapelici so še zdaj ostanki patrona reda sv. Andreja. Po smrti Karla V. je bii red razdeljen, nastala sta prav za prav dva. eden je bil v Avstriji, drugi pa v Šp i-niji. Habsburžanom ga je prinesla kot
nekakšno doto hčerka burgundskega vojvode Karla Smelega, po čigar smrti je vojvodstvo propadlo, kajti Ludvik XI. je združil Francijo in postal tudi vladar Burgundske. Karlova hči, ki je prišla tako ob prestol in ob vse pravice, se je pa navzlic temu smatrala za dedinjo Zlatega runa in njen mož Maksimilijan se je tebi nič meni nič proglasil za velemojstra. Zdaj bo menda te komedije konec.
Kaj bo z zlatim runo
Po odstopu kralja Alfonza XIII« kot velemojstra je to visoko odlikovanje v nevarnosti
španska republika začenja kakor vse republike. Med drugimi reformami je tudi ona, ki odpravlja vsa odlikovanja. Stara odlikovanja so torej odpravljena, nobenega dvoma pa ni, da uvede republika nova, kakor so jih uvedle doslej še vse republike, celo sovjetska Rusija. Ljudje so pač še vedno ljutije in časi, ko človeka ne bodo več cenili po tem, kaT na njem visi, so še daleč za gorami. Francoz ljubi slavo, hoče pa da se mu pozna že na zunaj, je dejal Napoleon, ko je ustanovil red častne legije. Tudi francoska republika je bila odpravila vsa odlikovanja.
In tako je nastalo v Španiji vprašanje, kaj z Zlatim runom, čigar velemojster je bil španski kralj. AH je z odlokom republikanske vlade ta red odpravljen ali je še ostal v veljavi? Alfonz XIII. je bil po Karlu Habsburškem zadnji, ki je mogel podeliti to visoko odlikovanje. Španska in avstrijska veja Habsburžanov sta se potegovala za pravico velemojstra Zlatega runa, nekoč najvišjega odlikovanja avstro-ogrske monarhije, in ker se nista mogli sporazumeti, je bilo sklenjeno, da bosta španski kralj in avstrijski cesar velemojstra in da bosta oba podeljevala to visoko odlikovanje. Izhod iz položaja je bil nekoliko čuden, toda pomagati se ni dalo. Kralj Alfonz je podelil^ odlako-vanje Zlatega runa '. ~ d —-3
- -w -~ '-> in imel je namen sklicati v Barcelono kapitolo Zlatega runa na zasedanje.      '      ' ~ ~ *" 7.
Klub molčečih
Anglija je dežela klubov, ki jih je največ v Londonu. Nobenega čudaštva ni, ki bi se ga ljudje v Londonu ne oprijeli. Cim se pa začno ogrevati za to ali ono čudaštvo, si takoj ustanove klub, da lahko z večjim uspehom nastopajo in silijo v javnost. Že večkrat smo pročali o čudnih klubih, ki jih ustanavljajo Angleži in ki se zde nam v najboljšem primeru smešni. Med naj-originalnejše londonske klube pa spada nedvomno klub molčečih.
Kako znajo Angleži molčati, se je pokazalo nedavno pri dramatični epizodi, ki se je odigrala v tem klubu. Ko je bil nekega večera klub zbran, je vdr-'a v njegove prostore tolpa apašev, oboroženih z revolv^rrj, m prisilila vse člare k'uba, da so dvignil: roke in si pusi:, pobrati ves dana-. Po odhodu toovajev je vstal sam j en član klub* da e stopil k oknu in rokica! policijo, ki je nekaj apašev res polovila. Toda dotični član, k' je poklical na pomoč policijo, je že vnaprej vedel, da ga bo zadela kazen. Bil je namreč takoj izključen iz kluba z motivacijo, da je kršil pravila.
Tajna genovskega pristanišča
Zagonetna tragedija pariške modist-ke Caravagniezove, o kateri smo že včeraj poročali, še vedno vznemirja francosko in italijansko javnost. Mo-distka se je odpeljala 19. avgusta s svojim zaročencem Alanom Saboura-udom iz Monaca. Od dneva njunega odhoda je izginila vsaka sled za njima modistko so našli v torek v genovskem pristanišču v čolnu mrtvo, Sabourauda pa še niso našli. Prvotno so mislili, da gre za skupni samomor ali pa da so morski roparji dekleta umorili, njenega zaročenca pa odpeljali. Zdaj se pa je pojavila nova verzija po kateri naj bi bil padel Sabouraud v silnem viharju, ki je divjal na morju zadnje dni, v morje in utonil. Njegova zaročenka je ostala v čolnu in morda se je namenoma dolgo zadržala na kraju, kjer je njen zaročenec utonil, da bi ga rešila. Ko je pa omagala jo je morda v silnem razburjenju zadela srčna kap in obleža-
la je v čolnu mrtva. Ni niti izključeno, da je umrla od lakote.
Čoln so našli težko poškodovan, jadra so bila vsa raztrgana. Sledov krvi ni bilo nikjer. S tem je pojasnjeno, da je nastala luknjica na dekličinem vratu slučajno, ko je zadelo truplo med guganjem čolna na valovih ob oster predmet, morda trsko ali žebelj. Dekle je bilo privezano zadaj k čolnu, kar bi se dalo pojasniti na ta način, da so valovi pogoltnili njenega spremljevalca, ona se je pa privezala k čolnu in blodila po morju do smrti.
Ameriški Kiirten
Iz Clarksburga v zapadni Virginiji poročajo o bestijalnem umoru vdove Aste Eichel in njenih treh otrok. Vse pa kaže, da to ni edini umor, ki ga ima na vesti ženin umorjene Powers. Policija je namreč našla na njegovem domu obleko, nakit in druge stvari, izvirajoče od raznih žensk. Powers je bi' ženitovanjski posredovalec in njegovo delovanje spominja v marsičem na dusseldoriskega vampirja. Vse kaže, da je umoril več vanj zaljubljenih žensk in se polastil njihovega imetja. Številnih umorov je bil osumljen takoj. Čim so ga po umoru vdove Eichelove aretirali. Prvotno je druge zločine tajil, ko ga je pa policija trdo prijela, je priznal, da je umoril še eno žensko.
Poizvedovalni sodnik si je pomagal z zvijačo. Pri zločincu so našUi kot rečeno dele oblek, nakit in razne druge ženske reči, kar priča, da ima na vesti še več žrtev. Preiskovalni sodnik mu je pa dejal, da so že našli truplo njegove pete žrtve. In Powers je mirno izjavil: »Da, umoril sem jo, ne spominjam se pa več njenega imena. Vem samo, da je prispela z zapada. Sicer pa nima smisla iskati trupla, kajti na mojem posestvu ni nobeno zakopano«
Sliko je hotel ukrasti
V draždanski galeriji slik je bila izvršena v torek drzna tatvina. V galerijo je prišel 30-letni mož, ki je v ne-opaženem trenutku izrezal Lz okvira doprsni portret deklice, delo slikarja grofa Pietra Rotarvja. Nekaj minut po tatvini je topil v kabinet paznik. Ko je opazil, da je okvir slike prazen, je alarmiral stražo. Takoj so zaprli vsa vrata in v umivalnici so tatu zasačili. Sliko je imel skrito pod pelerino. Ko so ga hoteli aretirati, je vrgel sliko in pelerino uradniku galerije pred noge in zakričal: »Proč, aH vas pa zabodeni!«
V naslednjem hipu je odprl okno in skočil poldrugi meter globoko na prizidek galerije. Pazniki so skočili za njim, toda mož je mahal okrog sebe z bodalom tako srdito, da se mu niso upali približati. Končno se je pa le posrečilo prijeta ga. Izkazalo se je, da gre za pisatelja Grupa iz Essena. Stika, ki jo je hotel ukrasti, izvira iz 18. stoletja.
to*'
s«
v.
Danes premiera operete
prepojene z veselim dunajskim humorjem, sladkim petjem in čarobno, omami ji vo muzi ko   Roberta Stolza
VESELA
DUNAJSKA
DEKLETA
ki jih pripelje k nam Vaš oboževani ljubljenec
WILLY FORST
in njegovi partnerji, lepa
Lee Parry, Paul HSrbi-ger, Oskar Sima
Predstave ob 4., pol 8. in 9*4 zvečer. Krasen dopolnilni spored!
Predprodaja od 11. do pol 13. ure!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
I
Turisti, lovci, smučarji
vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi
„Karo" gojzerji
Zahtevajte cenik od Karo-indmtrije Maribor, Koroška cesta Stev. 19.
Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo.
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
Vsaka beseda 5© p&r~  Plača me lahka tndi w ta odgovor znamko t ~ Sa vprašanja om momka ma 1      ndćovarlamo      Najmanjši oglas Otn
Dospel je znanstveni in najboljši
HIROMANT
in GRAF O LOG
LEPA SEPARIRANA SOBA
se takoj odda. Valentin Koch, Slomškova 6. 2469
POSESTVO
24 ha — njive, travniki, sadni vrt, gozdi, s hišo in gospodarskimi poslopji ter mlin s ko-vačnico, vse v dobrem stanju, pod ugodnimi pogoji prodam. Pojasnila daje M. Vavtikar, Sv. Katarina št. 27, pošta Trbovlje. IL 2473
»PRIVATNA NASTAVA« (privaten pouk) prej šola Haj-dukovič, pripravlja za vse razrede gimnazije. — Penzljon. Pisati: Beograd, Njeguševa 29.
2472
SUHO STANOVANJE
treh sob, kuhinje, parket, vodovod, elektrika, pralnica itd., poleg tramvaja oddam za 1000 Din z oktobrom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
2476
Klavirji! Planini!
Svetovnih   »wi«mir   kupite po globoko mižanih cenah pri
MUSICA, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje!
GORAZDOV UČNI ZAVOD
Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. — Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, Nunska ulica 19, pritličje. — Pismene prijave do 14. septembra pod naslovom J. Gorazd, Bled 2, Vila Rodica. 2443
MESARSKEGA VAJENCA močnega in zdravega, poštenih staršev,   sprejme   takoj Blaž Jeglič, mesar in prekajevalec v Tržiču. 2471
Malinovec
pristen, naraven, na malo tn veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLl* LJUBLJANA, Dunajska c 6.
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt. »KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 84—84
Stavbni les
(trand in deske) globoko pod lastno eeno — dobavlja
FRAN SUSTAR, Ljubljana. Telefon 2424
ki  točno   prečita vsakemu iz d8ani   preteklost, sedanjost in, prihod« jost
Sprejema vsaki dan od 9* do 12. in od 2. do 7« v kiši Mestni trg št. 5, II. nadstr.
V Ljubljani ostane samo mak> l časa.
modroce
vrhne Ia afrik. močno blago a
Din 240.*—
zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolf Sever
LJUBLJANA, .Marijin trg št. Z
HHEIEEIEIEIIlIEIEI
Mlad, konkurence zmožen in podjeten mojster
ALBERT ČERNE V ZGORNJI ŠIŠKI
je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje tn zahteve nevest in ženinov.
Z3HHHEIElEIBHEr
POSETNIKOM VELESEJMA!
Prva paro-brzolikalmca JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 6 (vis-a-vis hotela Štrukelj)
Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju v posebnem prostoru nudi speeielno zlikano obleko.
Ob priliki velesejma in kraljevega tedna odprto tudi ob nedeljah dopoldne.
Razglas
Kmetijska družba razpisuje
oddajo stavbnih del
za svoje skladišče ob Salendrovi ulici.
Ponudniki dobijo potrebne podatke v družbeni pisarni na Novem trgu št. 3 med običajnimi uradnimi urami. Po. nudbe je oddati v ponedeljek 7. t. m. do 17* ure.
Joaig ZnpaočaS*
Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. *—• Za upravo In
del Usta: Oton Chriatof, — Vsi v Ljubljani.