TRST, četrtek 16. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 14 (3859) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini «R*?£.oSTVO: UL‘ MONTECCm **• •. u. — TELEFON 93-868 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 3« — Tel. st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Peliico l-II.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm me v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-uoravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir, - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - .175 . izdala založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst Ni vec o Dolžnost je vsakogar, ki je postavljen za to, da skrbi za javno upravo, nenehno opominjati odgovorne organe na pomanjkljivosti zakonodaje, ki jo mora izvajati. Na žalost pa teh opominov skoraj ni, čeprav je vsa javnost že dolgo in predobro poučena 0 naravnost neverjetnih ne samo pomanjkljivostih, temveč tudi o popolnoma nemogočem stanju stvari v osnovni zakonodaji na našem področju. Zato je prav, da se je vsaj nekaterih izmed njih dotaknil prejšnjo soboto namestnik državne-ga prokuratorja v Trstu ^ priliki otvoritve letoš-nie?a sodnega leta, ko je naštel naslednja tri — kot ™ je on imenoval — še nerešena vprašanja: .*!. Londonski sporazum, sigliran a. oktobra 1954 v Londonu, čaka še vedno n* konsolidirano razlago, 1 bi predstavljala gotov temelj glede meja njene normativne učinkovitosti *n njene «prilagoditve» javnemu pravu. ,2. Ustavno sodišče ni do-ncno rešilo vprašanja ustavne zakonitosti delo-nJa vladnega komisarja j. Tmtu, ki je bila postavama v dvom s sodnim po-'-opkom spravnega sodni-v Trstu z razsodbo 24. avSUsta 1956. J*; še vedno so sporne .javna opredelitev in me-n nveljavitve odloka ge-s^nega vladnega komi-lBš«a štev. 190 od 7. junija ti3 odloka, ki daje nato!!110 juridično učinkovitim obveznosti, ki jo vse-t**. 6 Spomenice o so- rjZ Prvemu vprašanju mo-ni S takoj pripomniti, da teta0v?U govoriti in pri s0;^. i ne zahtevati «kon- dobnnane razlage* in po-Q' Zakaj ne bi raje imen°Vali stvart s pravimi men,.’ ki ie v našem prikaz P°manjkanje ratifi- londonskega spora-hteva‘ To bi bil moral za-hee3 namestnik držav-k, a Prokuratorja in vsi, ne . Postavljeni, da zako-b0dnZVajajo tn ki so in obja„Vse do ratifikacije in e sporazuma v Urad-spor„^mtii ugotavljati, da kon*111 vodno «ni za- ratifikacijo bi mor d* \Z_alo laže rešljivo tu- zakonitosti nega a^lJa generalnega vlad-di taki°mi'saria" Zares> tu-^movrS0 Pravno stanje je Prav tu ln absurdno! t^zsodh tndi z zadevo °dsekr.?e združenih civilnih %, kasacijskega sodi-dg s«13116 19- oktobra 1956, ižtekl0 !azs°dbe, ki jih je dišje tržaško prizivno so-kasar, f. tdnkcijo krajevne tein J (določeno z uka-146 bivse ZVU) jih u ,° neobstoječe, ker bil f,- rekel organ, ki je HbVatav^0 nezakonito ime-stavn ' e Pi navajali eno-°boj6e, Primere posledic raij hi se verjetno mo Uprav 1Jeti za glavo in se t&kw mio vprašati, ali je * SreHn?ravni kaos danes 0 ftinJ’ Uvropi sploh lah-hetno0^0- ln ~ da se vr-k-i . Prvo vprašanje da . 0 le mogoče trditi, PaPirL Memorandum kos Pd ima brez vrednosti, ko Nlaei^? prav na njegovi ‘jdhsk s v Trstu ita-v° Vceln^Ptnvo tn so rav-hdbor v, Prišli na prvi ^žbo ‘a nhvezno vojaško Uiiki? zanjo godni na- taksnega kuosa ni Ustnik ia, da Je na' sJavnega tožilca ob N&vii J*1* priložnosti %k „ ^ vprašaj tudi fr 'tom^»tralneKa vladne- N ni a ja ‘stev- 19°- & — ~ % važnega odloka. Vh^ere hi k f nezaslišane >: ra,ib. hilo edino zdravja j C'JR Memoran- h, hran,!L njegova objava > C'e,ii listu, če vse-,terajHn, dodatno se pred-rzaiiu,, j° prijavo štirih jetno dejstvo, ki ga je težko pravno spodbijati: 1. Da je sedanja funkcija obeh komisarjev — vladnega in občinskega — pravzaprav nezakonita in 2. da je glavni mednarodni dokument, na podlagi katerega obstaja v Trstu oblast republike Italije — še vedno pravno brez vrednosti. Mar še ni nastopil čas, da se s takšnim stanjem vsaj tri ali štiri mesece pred datumom, ko bomo poklicani voliti prve tržaške poslance in senatorje, preneha? Mislimo torej, da bi morala vlada končno že upoštevati predlog svojega bivšega predstavnika pri bivši ZVU v Trstu, ki je že pred več kot enim letom predlagal, naj zunanji minister predloži parlamentu Memorandum v ratifikacijo. In če je res, kar je v soboto povedal že omenjeni namestnik državnega prokuratorja, da se je generalnemu vladnemu komisarju posrečilo skoraj v celoti koordinirati krajevne juridične norme z državnimi zakoni, potem pač ni za ratifikacijo nobenih ovir več. * Celo dva vladna ministra kritizirata Zolijev predlog odgovora Bulganinu Iz odgovora, ki še ni objavljen, je izpadla obtožba «petokolonaštva» KPI Minister Del Bo je kritiziral pomanjkljivost predloga, Gonella pa njegovo preveliko formalnost * Negarville poroča o Gromikovih predlogih ■ Odporniško zborovanje bo 23. februarja v Rimu (Od našega dopisnika) RIM, 15. — O današnji razpravi na seji vlade Zoli-jevega odgovora na prvo Bulganinovo pismo se je zvedelo, da sta kar dva ministra načrt kritizirala. Minister za zvezo s parlamentom Del Bo je dejal, da je besedilo glede nekaterih vprašanj preveč splošno in pomanjkljivo, pa tudi ~~~ da ne upošteva dovolj stvar- nosti današnjega položaj a Baje je še dejal, da je tehnika zbadanja preživela in da če obstaja danes vprašanje svobode na evropskem Vzhodu, potem obstaja isto vprašanje tudi za narode, ki so podvrženi — kot n. pr. v Alžiriji — kolonializmu. Glede poljskega načrta o brezatomskem področju pa je dejal, da se lahko odkloni, toda da je potrebno hkrati postaviti proti-predloge, pri čemer je omenil znani načrt bivšega britanskega predsednika vlade Edena o demilitariziranem področju. Kot vse kaže, je po mnenju Del Boja Zolijeva zunanja politika premalo konstruktivna, tako da diplomacija nima možnosti, da bi se aktivno liiililiiiimiiiiiliiliiitilillllilllmtitiltiiiinliliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilllillf Pogajanja Indonezije za gospodarsko pomoč Sprejem sovjetske ponudbe za posojilo sto milijonov dolarjev KAIRO, 15. — Egiptovski državni minister Ali gabri je na tiskovni konferenci izjavil, da sta imela Naser in indonezijski predsednik Sukar-no nov razgovor med obiskom v Luxoru. Govorila sta o svetovnem položaju ter o vprašanjih, ki se tičejo Azije in Afrike. Dalje sta govorila o gospodarskih in političnih odnosih med Egiptom in Indonezije Sabri je zanikal, da je Egipt ponudil posredovanje v sporu med Indonezijo in Holandsko. V poučenih krogih izjavljajo, da je indonezijska vlada zaprosila tehnično pomoč tudi Egipt. Pogajanja se bodo začela v kratkem. Kar se tiče zahodnonemške pomoči, se bodo pogajanja začela istočasno v Bonnu in Djakarti čez tri tedne. Indonezijski poslanik v Bonnu, ki je od sobote v Kairu, se je sestal s Sukarnom in zunanjim ministrom Suban-driom. Kakor poroča indonezijska agencija «Antara», je vlada pooblastila finančnega ministra, da v vsakem trenutku, ko se mu bo zdelo potrebrlo »izkoristi« sovjetsko ponudbo za posojilo sto milijonov dolarjev. V izjavi, ki jo je indonezijska vlada objavila, se poudarja da «sprejem sovjetskega posojila ne bi škodoval delu obnove Indonezije, pač pa bi to še pospešila. »Tudi s političnega stališča, poudarja izjava, bi sprejem sovjetskega posojila bil v skladu z neodvisno zunanjo politiko Indonezije*. Izjava omenja zatem, du je Indonezija že sprejela posojilo sto milijonov dolarjev Eksportne-im-portne banke v ZDA. «Vlada poudarja, da želi odpraviti netočno mnenje, ki se je razširilo v nekaterih krogih, češ da bi indonezijska vlada s sprejemom sovjetskega posojila napravila velike koncesije in du bi n. pr. dovolila sovjetskim strokovnjakom raziskovanja v Indoneziji. Načela sporazuma, sklenjenega s Sovjetsko zvezo predvidevajo da bodo sovjetski strokovnjaki začeli raziskovanju sumo na zahtevo Indonezije in v krajih, ki jih mora določiti Indonezija«. Ce bo do teh raziskovanj prišlo, jih bodo iz-vajuli ob sodelovanju indonezijskih organizacij. Na koncu pruvi izjava, da bo vlada odločila, kakšne načrte bo izvedla s sovjetskim posojilom, »potem ko bo primerjala kakovost, cene in o-brestno mero ter druge pogoje načrtov, ki jih bo predlagala Sovjetska zveza, z načrti, ki jih bodo predlagale druge države«. donezijska delegacija, ki je obiskala več jugoslovanskih tovarn in se razgovarjala o možnosti dobave lahkega o-rožja in municije Indoneziji. Obisk delegacije je informativnega značaja; po razgovorih ni bil podpisan noben sporazum. Prevladuje mišljenje, da se hbdo razgovori o konkretnih dobavah nadaljevali, potem ko bo indonezijska delegacija pregledala češkoslovaške in poljske tovarne in proučila možnosti nakupa tudi na Češkoslovaškem in Poljskem. Člani delegacije so bili z obiskom v Jugoslaviji in razgovori zadovoljni in so izrazili, da bo Jugoslavija kot prijateljska dežela šla Indoneziji na roko pri nakupu o-rožja, ki ga Indonezija potrebuje za svojo notranjo varnost. Jugoslavija je pripravljena pomagati Indoneziji zlasti v njenem gospodarskem razvoju in utrditvi neodvisnosti. Ni potrebno posebno poudarjati, da so jugoslovanski uradni krogi vedno z velikimi simpatijami spremljali napore indonezijskega ljudstva po u-trditvi neodvisnosti in notranje enotnosti. Spor, ki je zadnje čase nastal s Holandsko glede Zahodne Gvineje je po jugoslovanskem mišljenju samo ostanek kolonializma. Jugoslovanska vlada smatra, da je to vprašanje potrebno v interesu Indonezije in Holandske in miru v svetu sploh rešiti sporazumno. Jugoslovanska javnost in uradni krogi pričakujejo, da bo obisk predsednika Sukarna prispeval k stvari mira, mednarodnemu sodelovanju, posebno pa še k utrditvi jugoslovansko - indonezijskih odnosov. B. B. udeleževala reševanja mednarodnih vprašanj v tem precej razgibanem zgodovinskem trenutku. Minister Gonella pa je izjavil, da je predlog odgovora preveč formalističen, ker se iz ogiba bistva vprašanj, katera v svojem pismu (ki ga je sko raj v celoti objavila včerajšnja »Unita«) omenja Bulganin. Gonella se je delno strinjal s kritikami ministra Del Boja, predvsem pa je dejal, da nasprotuje tistemu delu odgovc ra, v katerem se Sovjetski zvezi očita, da ima v KPI svojo »peto kolono«. Zato je predlagal, naj se ta odstavek izpu/.ti. Z njim se je strinjal celo sam zunanji minister Pella ter m.-nistra Angelini in Del Bo. Tako da bo pismo odšio v Moskvo brez te tipično fanfanijev-ske obtožbe. Obrambni minister Taviani je predlagal, naj bi bila vlada bolj odločna glede italijanskih ujetnikov v Sovjetski zvezi, ker je v odgovoru tudi to vprašanje omenjeno, vendar je besedilo ostalo nespremenjeno in kot se trdi, precej zmerno. Iz uradnega poročila na vladni seji pa se je izvedelo, da besedilo odgovora ne bo objavljeno, dokler ne bo izročeno Bulganinu. V tem poročilu je rečeno, da ((odgovor odraža soglasno voljo po miru in mednarodnem sodelovanju italijanskega ljudstva in njegove vlade in kaže najpriprav-nejšo pot za obnovo razgovorov o vprašanjih, o katerih se bo morala Sovjetska zveza izjasniti in na ta način razkriti, če ima iskren namen, kot izjavlja, začeti s pomiritvijo in z reševanjem vprašanj, ki so podlaga sedanjega mednarodnega položaja — ob spoštovanju in ob jamstvu svobode ter pravic vseli narodov.« Za drugo Bulganirovo pismo pa pra vi poročilo, da je še vedno v proučevanju, vendar pa da se ne razlikuje od prvega. Na seji je Peha poročal o atlantskih sestankih. Dejal je tudi, da se bo posvetoval von Brentanom glede načrta o brezatomskem področju v Evropi, ker mu zahodnonem ško stališče o tem še m znano. Zakladni minister Medici je izjavil, da se je pokazal doslej za 100 milijard lir manjši primanjkljaj od predvidenega za tekoče finančno leto. Izjavi! je, da proračuni ministrstev š. vedno niso sestavljeni in da tudi v bodočem proračunu ne bo šlo brez določenega primanjkljaja. Končno je vlada odobrila nekatere premestitve prefektov in sprejela sklep o ustanovitvi stalnega diplomatskega predstavništva na ravni veleposlaništva pri evropski skupnosti. Zoli je danes ponotlno sprejel bivše odporniške voditelje Parrija, Cadorno in Bol-drinija in se z njimi sporazumel, da bo odporniško zborovanje na pobudo vlade 23. februarja t. 1. Zvečer pa se je sestal pripravljalni odbor za zborovanje, ki je z zadovoljstvom ugotovil pozitivne rezultate razgovorov treh bivših partizanskih voditeljev z Zolijem. Poslanec KlPI 'Negarville se je vrnil iz SE. kamor je vodil na obisk delegacijo partiza- nov miru, Negarville je poro-1 obžaluje fašistični tajnik Mi-čal o Gromikovih predlogih! chelini, ker so tako izginile glede vzpostave stikov z Vatikanom in glede sovjetskih jamstev Italiji v primeru če bi pristala na atomsko nevtralizacijo. Dodal je, da bi pogajanja z Vatikanom lahko imela za rezultat vzpostavitev diplomatskih odnosov. Se vedno ni določen dan, ko bo Pella poročal pred zunanjepolitično komisijo senata. Razprava pred obrambno komisijo v poslanski zbornici pa bo 24. t. m., ko bo poročal obrambni minister Taviani. Poslanci KPI so danes vložili, na čelu s Tigliattijem in Longom, pri predsedstvu poslanske zbornice resolucijo, v kateri se vlada obvezuje, da bo proučila predloge za brez-atomsko področje in olajšala možnost pogajanj ter sporazuma med Zahodom in Vzhodom. Današnje časopisje zelo poudarja razbitje — v petih možnosti za njegovo »veliko desnico«. Prvaki obeh strank pa se med seboj obtožujejo in si pripisujejo krivdo za nastali razdor. Izvršni odbor federacije nameščencev PTT je na današnji seji proučeval potek razprave v poslanski komisiji o novem zakonu. Po seji je izdal izjavo, v kateri je rečeno, da odbor nikakor ne misli, da je spor zaključen ter bo z borbo nadaljeval, ker je s potekom razprave nezadovo ljen. Politične skupine: «Comuni-ta», «Kmečka italijanska stranka« in »Sardinska akcijska stranka« so sklenile, da bodo nastopile na prihodnjih volitvah združene v volilni skupini pod imenom «Italijanska kulturna, delavska in kmečka skupnost», Kandidatne liste bo postavila V Lombardiji. Piemontu, Laziu. Kampaniji, Liguriji, Pugli, Basilicati, Siciliji, Sardiniji, v Trevisu, v Pi- Eisenhower proti udeležbi Kitajske na morebitni mednarodni konferenci Predsednik je na tiskovni konferenei odločno hranil Dullesa Nobenega načrta o zopetnem sprejemu Oppenheimerja v službo Uspel poizkus z raketo cRedstone» urah — pogajanj med Covel- lijem in Laurom za monarhi- | si in tudi v Trstu, stično združitev, kar najbolj A. P. WAiSHINGTON, 15. — Predsednik Eisenhovver je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco, odkar je novembra obolel. Ponovil je, da bi morali konferenco na najvišji ravni med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami prej skrbno pripraviti z diplomatskimi posvetovanji in s sestankom zunanjih ministrov. Dodal je, da bi ta sestanek moral dati zagotovila, da bo sestanek na najvišji ravni i-mel uspeh, V zvezi z Bulganinovim predlogom, naj bi se konferenca razširila na druge države, je Eisenhower izjavil, da ZDA nasprotujejo vključitvi Kitajske v ta seznam. Predsednik je tudi izjavil, da bi na pripravljalnih razgovorih za konferenco med Vzhodom in Zahodom morali med drugim določiti točen dnevni red. Zatem je Eiserihower odločno branil državnega tajnika Dullesa in zanikal, da je ta ponudil ostavko. Dejal je, da je Dulles «naj'bolj pameten in najbolj vdan človek, kar jih je kdaj srečal«. Izjavil je tudi, da prevladuje zlasti med mora Dulles še dalje ostati na svojem mestu. Nato je Eisenhower izjavil, da se sedaj čuti zdravega in da bo ie dalje vodil ameriško upravo, Ce pa bi se ponovilo nekaj takega, kar se mu je zgodilo novembra in bi imelo hujše posledice, bi bil prisiljen prepustiti svoje mestu v Beli hiii komu drugemu. Medtem je zunanjepolitični odbor ameriškega senata pooblastil svojega predsednika Greena, da imenuje štiri člane podkomisije, ki naj bolj od blizu nadzoruje delo državnega departmaja v tujini. Eisenhovver je tudi izjavil, da mu ni nič znanega o načrtu, da bi ponovno poklicali v službo prof. Oppenheimerja, ki so ga pred leti odpustili, češ da je imel stike s komunisti. Dodal pa je, da, če bi ugotovili nova dejstva, bi vlada zadevo znova proučila. Predsednik je dalj« izjavil da je po njegovem mnenju enotnost republikanske stranke bolj trdna, kakor se zdi in da bo on na prihodnjih volitvah v celoti podprl to stranko. Ie Cape Canaverala pročajo tujimi državniki mnenje, da I da je ameriška vojska sinoči ■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiutiiiiiiiiiiiiu Poziv japonskih znanstvenikov OZN naj omogoči konferenco državnikov OZN naj se zavzame za razpustitev NATO, SEATO m varšavskega pakta ter drugih takih organizacij • «Neues Deutschland» predlaga regionalni pakt držav ob Baltiškem morju • Britanski odgovor Bulganinu bo glede nekaterih predlogov manj odklonilen - Adenauerjev odklonilni govor TOKIO, 15. — Skupina japonskih univerzitetnih docentov je danes podpisala poziv Združenim narodom. V pozivu zahtevajo od te organizacije, naj omogoči sklicanje konference na najvišji ravni med Sovjetsko zvezo in ZDA, da se dosežeta prepoved jedrskega orožja in splošna razorožitev. Docenti, med katerimi je tudi Nobelov nagrajenec za fiziko Hideki Jukava, zahtevajo od OZN, naj se zavzame za razpustitev organizacij, kakršne so NATO, SEATO in varšavski pakt, naj poskrbi za nadzorstvo nad še ne zasedenimi ozemlji, kakor so polarna področja, in končno naj se spremeni v svetovno zvezno vlado, v kateri naj bi glavna skupščina imela vlogo svetovnega parlamenta, v katerega bi vse države poslale svoje predstavnike, ki bi jih ljudstvo izvolilo. Poziv so poslali glavnemu tajniku OZN in voditeljem dvajsetih držav. Kakor poroča agencija Tass, je Bulganin v svojem pismu Nehruju zaprosil tega, naj zastavi svoj vpliv, da se omogoči sklicanje svetovne Konference med predsedniki vlad. Glasilo vzhodnonemške ko. munistične stranke «Neues Deutschland« pa objavlja članek, v katerem predlaga sklenitev regionalnega pakta, ki bi v okviru Združenih narodov združeval arzave ob Baltišken-. morju. Ta pakt naj bi bil podoben Organizaciji ameriških držav ali pa Arabski ligi. Medtem so v Parizu stalni predstavniki NATO nadaljevali posvetovanja o odgovorih na Bulganinova pisma. Pregledovali so britanski odgovor, ki bo izročen sovjetski vladi jutri. Po trditvah v poučenih krogih angleška vlada reagira na nekatere predloge Bulgani-na bolj pozitivno kakor druge države članice NATO. Poljski predlog o brezatomsirem področju označuje nota za »zanimivega«. Kar se tiče pogodbe o nenapadanju, ki jo je omenil Mac Millan, pa je uradni o-dgovor mnogo manj jasen, kakor sc bile Mac MiUanove izjave. Poleg tega izjavljajo v Parizu, da britanska viada po- Zatem je kancler izjavil, da je namen nemške zunanje politike ((doseči pomiritev in mir s splošno nadzorovano razorožitvijo«. »Proučitev Buiganino-vih predlogov, je nadaljeval kancler, pa nas privede do ugotovitve, da ne vsebujejo nič takega, kar bi nas lahko približalo tem ciljem«. Omenil je zatem zlasti tri sovjetske predloge; sklicanje konference, nemško vprašanje in brezatomsko področje. Glede konference je dejal, da bi se moral ta predlog odobriti s pridržkom. Konference pa se ne bi smelo udeležiti preveč držav. Se prej pa bi morali po diplomatski poti ugotoviti, ali je možnost sporazuma. Zatem je zavrnil Bulganinov udarja, da precej ugodno g le- prediog 0 neposrednih razgo-da na poljski predlog, toda ta vorih med obema Nemčnama se vključuje v ceiotni okvir llMiaitllHIIIHIIHIIIIIIIIIHIItIHIIIIIIIIIfllllllMlIlIlllltlllllllilIttllllltllllliiilltiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiittllllimiHllllltaillllHIItl Poročilo Antona Kacijana o gospodarski emigraciji iz FLRJ Utičnlh strunk tni?nlteiii mlul»lru o ne-Skfbe*a kon?'°Za^u Potekli« ot>cini arJa na trza-°te)viu ' moramo * naravnogt never- Pred razgovori Tito-Sukarno (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Konec te-gu tedna, bo kut smo že poročali, prispel v Beograd predsednik indonezijske republike Sukamo. Čeprav obisk »t (°r-mulno uradnega značaja, to ne zmanjšuje -važnost razgovorov s predsednikom maršalom Titom in drugimi jugoslovanskimi državnimi funkcionarji. Sukurno in Tito bosta izkoristila sestanek za izmenjavo mišljenj o vprašanjih splošnega in medsebojnega interesa v mednarodnem položaju, o medsebojnih odnosih in med drugim tudi o gospodarskem sodelovanju. Danes je odpotovala iz Jugoslavije v Prago posebna in- Nekatere države, zlasti ZDA, zavračajo vstopni vizum s pravico zaposlitve ŽENEVA, 15. — V zvezi s poročilom o delovanju visokega komisariata za begunce v preteklem letu, v katerem se govori tudi o jugoslovanskih beguncih v Italiji, je jugoslovanski zastopnik Anton Kacijan poudaril, da ne gr« za begunce v smislu definicije v konvenciji o beguncih, temveč za gospodarsko emigracijo, ki ima svojo dolgoletno tradicijo. Kacijan je navedel podatke o emigraciji pred prvo svetovno vojno in po prvi svetovni vojni in je ugotovil, da sc ta proces nadaljuje tudi danes, čeprav v precej zmanjšanem obsegu. Jugoslovanski zastopnik je dalje poudaril, da so jugoslovanske oblasti lunsko leto izdale 140.000 potnih listov jugoslovanskim državljanom, ki so potovali v inozemstvo. Poleg tega je bilo na osnovi obmejnih propustnic 3,070.000 prehodov v Italijo in 57.000 prehodov v Avstrijo, tako da je neumestno trditi, da Jugoslavija ne daje svojim državljanom zakonite možnosti za odhod v inozemstvo. Dejstvo pa je, da tuje države z zavračanjem vstopnega vizuma s pravico zaposlitve, onemogočajo jugoslovanskim državljanom legalno emigracijo, medtem loo gredo zelo na ro- ko osebam, ki se izrečejo za politične emigrante. Dejstvo je dalje, da nekatere države, v katere je bila pred vojno usmerjena jugoslovanska emigracija, zaradi socialistične o-predelitve današnje Jugoslavi- ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIaHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIii 5.5 milijard din letno za stanovanja v Sloveniji LJUBLJANA, 15. — Skupščina LR Slovenije je danes sprejela perspektivni načrt razvoja republiškega gospodarstva. Načrt predvideva povprečno osemodstotno letno povečanje industrije in enajst-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje. Načrt predvideva, da bo industrijska proizvodnja dosegla leta 19«1 vrednost okrog 538 milijard dinarjev. V načrtu je posvečena posebna pozornost razvoju kmetijstva, v katero bo investiranih letno okrog ti milijard dinarjev, oziroma trikrat več kakor doslej. Načrt predvideva stalno povečanje življenjske ravni in med drugim za šest do sedemodstotno povečanje osebne potrošnje. Za izgradnjo stanovanj pa bo Slovenija letno investirala okrog 6.5 milijarde dinarjev, je sploh ne sprejemajo jugoslovanskih izseljencev. Tu je jugoslovanski delegat predvsem mislil na ZDA. Jugoslovanski zastopnik je dalje poudaril, da so nelegalni prehodi v Italijo in Avstrijo posledica sovražne propagande in lažnih ponudb o u-godnih zaposlitvah. 8amo lani so jugoslovanski organi a-retirali v Jugoslaviji 107 oseb, ki co ilegalno prišle iz Avstrije in Italije z namenom, da iz Jugoslavije privabijo ljudi z obljubami po dobrem zaslužku. Mnogi, ki so se dali zapeljati po teh obljubah, so se razočarani vrnili. Samo lani se je vrnilo v domoviho 4862 takih beguncev. Jugoslovanski zastopnik je na koncu poudaril, da nima smisla ustvarjati in iskati politične begunce tam. kjer jih ni, ker je že itak dosti pravih političnih beguncev. «»—— ENNIS, (Irska), 15. — Deset oseb je zgubilo življenje, ko se je porušilo prvo nadstropje nekega hotela v En-nisu Okoli trideset ljudi pa te bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo med dražbo, ko je bila neka dvorana natrpana i ljudmi in se je porušil pod. splošnega sporazuma o razorožitvi, brez katerega ne bi za Veliko Britanijo «načrt Ra-packi« imel smisla. Predstavniki se niso sporazumeli, ali naj pošljejo nov odgovor na drugo Buiganino-vo pismo. Ameriška delegacija je mnenja, da zadnji Eisenho-wer5ev odgovor zajema vsa vprašanja, ki jih Bulganin c-menja v obeh pismih. Nekatere druge vlade pa so mnenja, da zasluži drugo Bulganinovo pismo temeljitejšo proučitev. Mogoče bodo tiste vlade, ki niso še odgovorile na prvo pismo, odgovorile skupno na obe. Na današnji seji so govorili tudi o izvedbi sklepov, ki so jih sprejeli na zadnjem parskem zasedanju. Moskovski radio pa je danes oddajal prvi Tassov komentar Eisenhovverjevega odgovc-ra Bulganinu. Komentator je med drugim izjavil: »Poudariti je treba dejstvo, da se v odgovoru, v nasprotju z dejstvi, skuša naprtiti Sovjetski zvezi odgovornost za sedanjo mednarodno napetost. Sklicu joč se na dobro znane konstruktivne predloge Sovjetske zveze za zmanjšanje mednarodne napetosti in okrepitev miru je ameriški predsednik v bistvu obšel te predloge in se omejuje na izjavo, da po njegovem mnenju ni potrebno, da ZDA prevzamejo glede lega nove obveznosti, ker take obveznosti ze vsebuje listina OZN.« Komentator je dodal, da se je Eisenhower rajši izognil sestanku predsednikov vlad in se izrekel za proučitev »nerešenih mednarodnih vprašanj« po diplomatski poti ali po zunanjih ministrih, «čeprav je sovjetski predlog za konferen. co med glavnimi državniki deležen široke podpore in priznanja v mnogih državah n tudi v ZDA«. Adenauerjev \ odgovor na drugo Bulganinovo pismo pa bodo poslali z zakasnitvijo nekaj dni, ker misli Adenauer v svojem odgovoru obravnavati tudi nekatera vprašanja, ki jih načenja drugo Bulganinovo pismo, zlasti vprašanje Nemčije. Kako misli odgovoriti, je Adenauer v glavnih obrisih nakazal v svojem današnjem govoru po radiu. drugem Bulganinovem pismu je izjavil, da je samo manever. Pripomnil pa je, da bodo kljub temu pismo skrbno proučili. Govoril je zatem o pogajanjih za razorožitev in dejal, da je dvom v dobro voljo Sovjetske zveze upravičen. vorih med obema Nemčijama in o nemški federaciji. Glede brezatomskega področja pa je Adenauer izjavil, da «tako področje zaradi sedanje oboroževalne tehnike in po izkušnjah z nevtralnostjo med zadnjo vojno nima nobenega smisla«. «Bolje rečeno: prizadetim državam ne bi nudilo nobene zaščite. Ustanovitev takega področja bi pomenila konec NATO in konec svobode za Zahodno Evropo«. Kancler je na koncu dejal, da želi razumevanje s Sovjetsko zvezo, in je pripomnil: «Tako razumevanje se da doseči, če bomo s potrpljenjem in z obvladanjem živcev odločno nadaljevali po poti, ki vodi do splošne nadzorovane razorožitve. Tudi Rusija bo nekega dne jasno videla, da ji ne grozi napad z nobene strani«. #»- — Poizkusi z raketami v BONN, 15. — Danes zjutraj so ob nemški obali Severnega morja z uspehom preizkušali rakete na krajšo razdaljo, ki jih bodo uporabljali za pomoč na morju in za meteorološka opazovanja. Nekatere od teh raket bodo lahko razlile določeno količino olja po morju v bližini ladij, ki so v nevarnosti. Kakor je znano, se v Nemčiji pripravlja tudi obrambni sistem, na podlagi katerega bodo opremili vojsko z izstrelki za srednjo razdaljo. Za sedaj pa se predvideva, da bodo te izstrelke dobavile ZDA. Izgon Alžircev iz Francije PARIZ, 15. — Francoska vlada je sklenila poslati zopet v Alžir vse Alžirce, ki živijo v Franciji in ki nimajo stalne zaposlitve ali pa rednih dohodkov. Prva skupina teh »nezaželenih« bo v kratkem odpotovala v Alžir. V Franciji živi sedaj okoli 350.000 severnih Afričanov, od katerih 100.000 na pariškem področju. tiiitiiiiiiiiiiiiHimiiiiiitiiciiiiimiiiiiHiiimtiiiiimiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiHHiiitiiiiiiiiiitiiiitiiiii Nove demonstracije proti Perezu Ji men ez li Policija je streljala na demonstrante - Nad 200 častnikov aretiranih CARACAS. 15. — Oddelki venezuelske policije so danes streljali na skupino demonstrantov, ki so demonstrirali proti vladi. Ranjena sta bila dva demonstranta. To je že tretji dan zaporedoma, ko študentje demonstrirajo proti vladi generala Pereza Jimane-za, in peti v zadnjih šestih dneh. Današnje demonstracije so se začele ob Z zjutraj. Večina demonstracij je bila v poslopju neke višje tehnične šole; večje skupine študentov pa so demonstrirale po ulicah. Demonstranti so vzklikali« «Dol s predsednikom Jime-nezom«, «Dol z vlado«. Policijski agenti so na študente streljali v notranjosti šolskega poslopja. Ob štirih popoldne so bile lili IIIIIIIII Hill IIIIHIHHI1111111111111111111111111111 Močan potres v Peruju LIMA, 15. — Močan potres, ki je trajal tri minute in pol, je prizadel danes popoldne perujsko mesto Arequipa, ki ima 200.000 • prebivalcev Ubitih je bilo 11 oseb, okoli sto pa ranjenih. Več hiš se je porušilo, Skoda je velika. demonstracije v neki drugi šoli. Tudi (v to poslopje je vdrla policija in demonstrante razgnala. V diplomatskih krogih izjavljajo, da so po vstaji v Maracayu prve dni tega meseca aretirali nad 200 častnikov. Danes popoldne so opazili tanke, ki so se pridružili stražam okoli predsednikove palače. «»------ Petrolejska ladja se je napravila poizkus z raketo «Redstone». Kakor so pozneje javili, je poizkus imel uspeh. Obrambni departma pravi, da je bil »polet rakete normalen«. Raketa «Redstone» je prva stopnja rakete «Jupiter-C». i katero bo skušala ameriška vojska izstreliti umetni satelit. Od vseh balističnih raket ameriške vojske je «Redsto-ne« najtežja in najdaljša. Dolga je 20,75 metra in ima premer 180 centimetrov. Poizkusu je prisostvoval tu-, di znani nemški znanstvenik, ki vodi zadevne pripraye, dr. Werner von Braun. Uradno niso sporočili, kako visoko in kako daleč je raketa letela. Predstavniška zbornica pa je danes odobrila 549.670.000 dolarjev za pospešitev programa o raketah. «New York Times« piše danes, da v ZDA upajo, da bodo do spomladi 1959 izstrelili vojaški izvidniški satelit. List dodaja, da bo satelit opremljen s posebnim «nabojem», ki ga bo satelit zopet izstrelil na Zemljo. Ta «naboj» bo opremljen s fot igralskimi aparati, ki bodo lahko snemali fotografije vojaškega značaja, kakor na primer industrijska središča in oporišča za izstreljevanje raket v SZ. General Bernard Schriever, ki vodi oddelek za balistične izstrelke letalstva, pa je izjavil, da bodo v kratkem izstrelili ameriški satelit z raketo, ki jo je pripravilo letalstvo. Raketa bo baje dovolj močna, da jo bodo lahko poslali tudi okoli Lune. Parri bo kandidiral na listi PSI v Turinu TURIN, 15. — Pietro Nenni je danes v Turinu izjavil, da odobrava predlog turinskih socialistov, naj bo bivši predsednik vlade Ferruccio Parri kandidat PSI v Turinu v volilnem okrožju za senat. Glede kandidature bivšega poslanca KPI Giolittija, ki se je pridružil parlamentarni skupini PSI, pa je Nenni dejal, da načelno ne nasprotuje njegovi kandidaturi, vendar pa da še ne ve, kaj o tem misli Giolitti sam. Zborovanje na Dunaju za Južno Tirolsko DUNAJ, 15. — Avstrijsko študentovsko združenje je i-melo danes zborovanje za Južno Tirolsko v novi občinski športni palači. Zborovanja so se udeležili tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Gschni-tzer, poslanec ljudske stranke Haetzenhauer, socialistični poslanec Appel ter poslanca Gredler in Pfeifer, ki pripadata stranki svobode. Predsednik študentovskega združenja Herbert Mauser je izrekel upanje, da se bo na prihodnjih pogajanjih med Avstrijo in Italijo našla podlaga za rešitev južnotirolske-ga vprašanja, tako da bo prišlo do pomirjenja. Mauser je dalje izjavil, da se bodo avstrijski študentje še dalje borili za dejansko izvajanje pariškega sporazuma na podlagi prave avtonomije. Govoril je zatem bivši poslanec ljudske stranke Oberhammer. Kritiziral je obsodbo devetih južnih Tirolcev in dejal, da prebivalci Južnega Tirola ne bodo nikoli postali Italijani. Zahteval je avtonomijo samo za Južno Tirolsko, ker pariški sporazum določa avtonomijo za Južno Tirolsko samo in ne skupno s Tridentinsko. Neki študent je prebral poročilo o položaju na Južnem Tirolskem in nato resolucijo o solidarnosti avstrijskih študentov z južnimi Tirolci. Resolucija poudarja, da so avstrijski študentje odločeni podpirati južne Tirolce z vsemi močmi v njihovi borbj. Podobna zborovanja so bila tudi v drugih avstrijskih mestih. PALMA Dl MAIORCA. 15,— V Sredozemskem morju vzhod, no od Gibraltarja se je norveška petrolejska ladja «Seit-stad« prelomila na dvoje. Na ladji je oilo 28 mornarjev. Osemnajst mornarjev, ki so ostali na zadnjem delu ladje, je rešila holandska ladja «Bir-tang«. Na sprednjem delu pa je ostalo deset mornarjev, od katerih jih Je sedem rešila italijanska ladja »Rubicone«, tri pa neka diuga ladja. Vsi člani posadke so torej rešeni. Vzroki nesreče se niso znani. Zdi se, da je na ladji nastala eksplozija. Turčija ne želi Mrtkariosovega obiska ATENE, 15. — Turško poslaništvo v Atenah je sporočilo, da je obvestilo nadškofa Ma-kariosa, ki je Včeraj zaprosil za vizum za potovanje v Turčijo, da kot britanski državljan ne potrebuje vizuma. Medtem pa javljajo, da je turška vlada odsvetovala Maka-riosu prihod v Turčijo. Bojijo se, da bi njegov" prihod povzročil nerede Še šest mesecev bo krožil sputnik MOSKVA, 15. — Agencija Tass javlja, da bo drugi sovjetski sputnik, ki so ga izstrelili 3. novembra, krožil okoli Zemlje verjetno še drugih šest mesecev ali več. Drugi sputnik se namreč približuje Eernlji mnogo bolj počasi kakor prvi. Do 4. ure jutri zjutraj bo sputnik napravil 1.045 krogov okoli Zšemljej PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16, januarja 1958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,5, najnižj-a 9,3, zračni tlak 1022,9 raste, veter jugovzhodni k 6 km, vlagi* 51 odet., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,4. Vrem« danes. Deloma oblačno. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 16 januarja Oton, Bolko Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48. Dolžina dneva 9.06. Luna vzide ob 4.25 in zatone ob 13.56. Jutri, PETEK, 17. januarja Anton, Zvonimir Sklep kovinarjev na skupščini FIOM Referendum naj odloči o prenehanju ali nadaljevanju stavkovne borbe Delavci obsojajo ravnanje Delavske zbornice CISL, ker ni še nobenih jamstev, da so delodajalci pripravljeni sprejeti konkretna pogajanja Sinoči je bilo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina zelo važno zborovanje stavkajočih delavcev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FI0M. Delavci to napolnili obsežno dvorano do zadnjega kotička, mnogi pa so morali ostati zunaj na dvorišču in poslušati govore po zvočnikih. Zborovanje je bilo velike važnosti zaradi bližnjega sestanka v Rimu In novega razvoja spora po predvčerajšnjem sklepu Delavske zbornice CISL glede prenehanja stavkovnega gibanja. Po izčrpnem poročilu o razvoju spora in analizi sedanjih razmer je sledila živahna diskusija, nato pa so delavci sklenili, naj Zveza kovinarjev FIOM takoj odpošlje Delavski zbornici CISL pismo s predlogom, naj se izvede v ladjedelnici Sv. Marka, v ladjedelnici Sv. Roka, v Tovarni strojev in v Tržaškem arzenalu referendum med vsemi delavci za prenehanje, ali nadaljevanje stavkovnega gibanja. Poleg tega predlagajo, naj bi se v vseh omenjenih obratih vzdržali nadurnega dela, danes pa zapustili delo četrt ure pred zaključkom rednega delovnega urnika. Delavci so tudi predlagali, kar je sklenil sinoči tudi glavni svet sindikatov CG1L, naj bi bila v ponedeljek enourna splošna stavka vseh kategorij, nato pa skupno zborovanje stavkajočih delavcev ter sprevod po mestu. Tajnik Zveze kovinarjev Fl OM prof. Sema je obširno o-pisal razne faze in razvoj spora, začetek in prekinitev pogajanj v Trstu in Rimu, smešne ponudbe ter spletke in pritisk delodajalcev ter Conf-indu3trie. Nato je odgovoril na neumestne in neupravičene očitke Zvezi kovinarjem FI OM ter poudaril, da si je FI OM skupno z vsemi strokami CGIL vztrajno prizadevala za utrditev enotnosti vsega delavstva zlasti v tem sporu. Bile so včasih težave, a so jih z dobro voljo in skupnimi napori premagali; predvčerajšnjim pa se je zgodil dogodek, ki ogroža uspeh te borbe. Odgovornost za to nosijo sindikalni voditelji, ki so po direktivah vladnih krogov vplivali na tistih 244 delavcev, ki so glasovali za prekinitev stavkovnega gibanja. Vsekakor pa tako majhna razlika glasov na samem zborovanju Delavske zbornice CISL kaže, da se delavci tuui v tej sindikalni organizaciji kljub propagandi zavedajo, da je zdaj potrebno nadaljevati borbo. Zdaj je bolj kakor koli prej •lllllllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlltMIII Razsoden glas V zvezi z lepaki o naboru, tiskanimi v slovenščini, je objavil «11 Fwcolo» včeraj še dva protesta, in sicer «Cete julijskih in dalmatinskih prostovoljcev« ter Lepe Naziona-le, za katero se v Trstu skoraj nihče več ne zmeni, luko je že ostarela in okostenela, V zvezi s tern pa je treba omeniti razsoden plus iz Kima. Tržaški radio je včeraj oddajal komentar svojega dopisnika iz Ktmu, ki je bil o-čitno navdihnjen po uradnih vladnih kropili. V komentarju je omenil izboljšanje odnosov med obema državama ter dejal, da je v interesu italijanske manjšine v Jugoslaviji kakor tudi vsega tržaškega prebivalstva in Italije, da se spoštujejo obveznosti, sprejete z Memorandumom, ter da zato vsaka prenapetost in nestrpnost lahko samo škoduje mirnemu sožitju ljudstva obeh narodnosti. razuma o tržaškem pristanišču iz 1955. leta. Avstrijci namreč trde, da ta člen določa, da Italija ne more brez predhodnega posvetovanja zvišati tarif za prevoz avstrijskega blaga in da mora na vsak način za avstrijsko tranzitno blago določiti nižje, to je ugodnejše tarifne postavke. Ne pričakuje pa se, da bi se že pred tem političnim zasedanjem sestala mešana italijansko - avstrijska podkomisija za tržaško pristanišče in se bo verjetno ta podkomisija sestala kasneje, ko bodo že znani zaključki prvega zasedanja in bo te zaključke izvršila. Iz tega razloga Avstrijci verjetno še niso imenovali novega predsednika te komisije, ker je bil stari predsednik imenovan za veleposlanika v ZDA. potrebna enotnost delavstva, a ne za vsako ceno, sicer bi vrgli v koš vse dosedanje napore in žrtve ter se prepustili na milost in nemilost delodajalcem, Da pa ne bi bilo očitkov in pretvez, naj se sliši glas vseh prizadetih delavcev z referendumom. Tako je predlagal govornik in dvorana je to potrdila z burnim ploskanjem. Kakor smo že o-menili, pa je bilo ob zaključku diskusije še glasovanje, ki so se ga udeležili vsi delavci. Na zborovanju je spregovoril tudi glavni tajnik Delavske zbornice CGIL Bonomo Tomi-nez, ki je obžaloval sklepe CISL ter omenil, da iz Rima ni prišla še nobena uradna vest, da bi ministrstvo za delo stavilo kot pogoj za pogajanja prenehanje stavkovnega gibanja, V diskusiji so prisotni delavci izrazili svojo borbenost in zahtevo, naj se stavkovno gibanje nadaljuje. Povedali sc tudi, da je bilo včeraj dopoldne v ladjedelnicah veliko nezadovoljstvo spričo sklepa CISL in da so hoteli delavci zapustiti delo že ob 12. Povsem razumljivo je, da delavci na sinočnjem zborovanju niso mogli sprejeti sklepa CISL o prenehanju stavkovnega gibanja, ker imajo pač slabe izkušnje z delodajalci in sindikalni zastopniki niso dobili do sedaj še nobenega zagotovila, da se bodo začela v Rimu konkretna pogajanja s sprejemljivimi ponudbami vodstev obratov CRDA in arzenala. Pogajanja z Avstrijo o tržaškem pristanišču Tržaška gospodarska agencija ASTRA poroča o bližnjih političnih italijansko - avstrijskih pogajanjih, pri katerih bodo razpravljali predvsem s politične plati o vprašanju avstrijske manjšine v Italiji, z gospodarske pa o tržaškem pristanišču. Po mnenju omenjene agencije bodo na zasedanju nedvomno obširno razpravljali o avstrijskem prometu skozi tržaško pristanišče in zlasti o različnih stališčih glede zvišanja italijanskih železniških tarif in glede razlage člena 4 italijansko - avstrijskega spo- tiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiimnmmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiinMmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii Spremembe predpisov za uvoz konj Protest Združenja trgovcev z živili Zaradi novega načina uvoza konj iz Jugoslavije se utegne podražiti konjsko meso Od kod toliko volivcev Čeprav se je število prebivalcev v enem letu znižalo za 1.687 enot, se je število volivcev zvišalo kar za 7.899 Občinska volilna komisija je po zadnji reviziji volivcev sporočila okrajni volilni komisiji spremembe v volilnem zboru tržaške občine v letu 1957. Na osnovi teh sprememb je bilo po zadnji reviziji v tržaški občini skupno 213.704 volivcev (117.304 žensk in 96.400 moških). Volivci so razdeljeni na 348 volilnih sekcij. V lanskem letu se je torej število volivcev v tržaški občini sorazmerno na število voliv cev leta 1956, ko so bile zad nje volitve, povečalo za 7.899 enot, saj je bilo tedaj v obči ni skupno 205.805 volivcev. To pomeni, da ima sedaj v tržaški občini volilno pravico 75,21 odstotkov stalno bivajočega prebivalstva, kar se nam zdi skoraj nemogoče, saj Je vsedržavni odstotek mnogo nižji. Toda najbolj zanimiva pa je primerjava s številom stalno bivajočega prebivalstva. 30. a prila leta 1956, in sicer manj kot mesec dni pred občinskimi volitvami, je bilo v tržaški občini 285.822 stalnih prebivalcev; 30. novembra preteklega leta, in sicer ob zadnji reviziji volivcev, pa je bilo v tržaški občini skupno 284.135 stalnih prebivalcev, ali 1.687 manj kot 30. aprila leta 1956. Kljub temu pa je bilo na koncu lanskega leta 7.899 volivcev več kot ob volitvah leta 1956. Kako je to mogoče, sicer ne vemo, saj bi morale to pojasniti pristojne oblasti. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je občina črtala izseljence v Avstralijo iz seznama stalnih prebivalcev, kar pomeni, da Di Jih morala črtati tudi iz vo lilnega seznama. Zato bi bito dobro, da bi občinska uprava to zagonetko pojasnila, ker si ne moremo zamisliti tako ob čutnega zvišanja števila volivcev prav v času, ko se število stalno bivajočega prebivalstva zmanjšuje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHMituiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiHiiMiiiiiiHiiimmiMiniiiiiiniiiiiiiiiiii Pred zidanjem naselja «Sv. Sergija* Nova dražba za gradnjo stanovanj Zavoda za ljudske hiše v Zavij ah Za ta stanovanja so že razpisali dve licitaciji, prijavilo pa se ni nobeno podjetje, ker je bila vzklicna cena prenizka Zdi se, da se bo zidanje stanovanjskih hiš v novem naselju »Sv. Sergija* v Zavljah začelo prihodnji mesec. Sicer pa bi bil čas, da začnejo z zidanjem zlasti ljudskih stanovanj in stanovanj INA-Casa v tem novem naselju, saj zavlačujejo že nekaj let začetek teh del. Upamo, torej, da se bodo gradbena podjetja, ki >o bila že v tretjič povabljena na dra2bo za zidanje prvih 120 ljudskih stanovanj, odzvala in da se bo našlo podjetje, ki bo sprejelo ponujeno ceno. Kot smo že poročali, gradbena podjetja niso niti odgovorila na prvi dve dražbi Zavoda za ljudske hiše (IACP), ker je bila po njihovem mnenju cena prenizka. Zato je bilo tudi potrebno, da je vladni komisariat, ki je odobril denarno nakazilo za zidanje teh stanovanj, zvišal osnovno ceno. Ždi se, da je dr. Pala-mara sprejel nekatere pred- Združenje trgovcev z živili je sporočilo trgovcem s konji na debelo, da je ministrstvo za zunanjo trgovino sklenilo, da ne bodo več v okviru tržaškega avtonomnega računa (uvoz in izvoz z Jugoslavijo je urejen v okviru tega računa s posebnim regionalnim tržaškim sporazumom) uvažali kpnj iz Jugoslavije na osnovi uvoznih dovoljenj temveč po »istemu «a dogana con-trollata«. Kot je znano, veljajo v italijanski zunanji trgovini trije sistemi; ali izdaja ministrstvo za zunanjo trgovino uvozna dovoljenja v okviru kontingentov, ki jih ministrstvo predhodno določi s trgovinsko pogodbo z neko določeno državo. Ministrstvo lahko oprosti uvorz določenega blaga si- lllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIHIIIIIIIUIIHIIIIIIIIMIMIHIIUIItlllHIIIIIIHIIIMIUllillltlll Včeraj pričetek nabora Včeraj je pričela v vojašnicah v tlI. Rossetti delovati začasna naborna komisija za tržaška področje, ki ji na* čelu je general U po Dona to. Komisija je včeraj pregledala okrog 70 nabornikov iz miljske občine, od katerih je proglasila za nesposobna samo dva. Komisija je namreč ugotovila, da so naborniki večinoma krepki in zdravi Danes se bo nadaljeval pregled nabornikov iz mtljske občine, jutri pridejo na vrsto mladeniči iz občin Devin -Nabrežina in Repentabor, pojutrišnjem pa iz Doline in Zgonika ter prvi iz Trsta. Nato bodo trajali pregledi do 19. februarja, ker je skupno vpisanih v sezname 2.115 voja- ških obveznikov na vsem našem področju. — Vojaške obveznike, ki so se rodili n prvih štirih mesecih leta 19.17, bodo poklicali pod orožje letos v novembru, še nekaj prej jut bodo morali iti na poseben psihofizičen pregled, da izgotovijo, za kateri rod vojske so najbolj sposobni m primerni. Potem bodo služili najprej svoj vojaški rok v centrih za vet banje novincev (CAH), prihodnje leto spomladi pa jih bodo dodelili raznim polkom. Pri dodeljevanju novincev raznim rodom vojske bodo seveda upošlet predvsem njihov poklic stema uvoznih dovoljenj in v tem primeru gre za sistem «a dogana*. Končno predstavlja sistem »dogana controllata* pa nekako združitev obeh predhodnih. V tem primeru namreč niso potrebna uvozna dovoljenja in carina dopusti u-voz blaga do najvišje količine vnaprej določenega kontingenta, Ta sistem je torej v praksi najmanj ugoden, čeprav se na prvi pogled zdi, da je bolj liberalen od uvoznih dovoljenj. V konkretnem primeru uvoza konj je ministrstvo razdelilo letni kontingent 30 milijonov lir na dva obroka: vsak po 15 milijonov lir. Znano je, da je uvoz konj iz Jugoslavije ugoden za tržaške trgovce na debelo, zaradi česar lahko pričakujemo, da bo že danes pokrita celotna vspta 15 milijonov lir in da bodo v kratkem za to vsoto že izdana bančna dovoljenj*. Proti temu sistemu je protestiralo omenjeno združenje, ki eahteva, da se ponovno u-veljavi stari nači« uvoznih dovoljenj, d« se ne izdajo bančne odobritve podjetjem, ki imajo svoj sedež izven Trsta (m da jih končno osv»bo-de plačevanja carine za to blago, kot j* to že v veljavi za uvoz govoje živine. Ngv način uvoga konj bo imel nedvomno dve negativni posledici; prvič bodo i<(h-ko prišli na svoj račun samo veliki trgovci (če že ne eno samo večje podjetje), s čimer se bo še bolj okrepil njihov monopolni položaj, kar bo logično privedlo do »višanja cen na veliko. Drugič bo nujno prišlo do masovnega uvoza konj dvakrat na leto. Te večje količine tržaški trg ne bo mogel takoj absorbirati, zaradi česar bodo konje poslali proti drugim italijanskim pokrajinam in kar bo ponovno privedlo do zvišanja cen na škodo malih trgovcev, mesarjev in potrošnikov in v korist velikih. loge IACP in določil nov način dražbe, ki omogoča podjetjem, da v svojih ponudbah znižajo ceno, ali pa da jo zvišajo. Sicer pa je vladni komisariat določil odstotek zvišanja, o čemer bodo podjetja obveščena. Zavod za ljudske hiše je že v začetku tega meseca razposlal okrog 50 podjetjem vabila za udeležbo na dražbi. Ponudbe podjetij morajo biti predložene najkasneje do prihodnjega ponedeljka. V torek pa bi morali priti že do dodelitve del tistemu podjetju, ki bo nudilo bolj ugodne pogoje. To seveda, če bodo podjetja sprejela nove cene, ki jih je določil vladni komisariat. Utegnilo bi se zgoditi, da je bilo tudi to zvišanje prenizko in da podjetja odklonijo tudi tretjo ponudbo. Upamo pa, da bo vse v redu in da se bodo dela lahko začela že prihodnji mesec. Za sedaj bodo zidali 120 ljudskih stanovanj za skupno vrednost 300 milijonov lir. Dela se lahko čimprej začnejo, saj je bilo zemljišče, kjer jih bodo zidali, že urejeno. Zato menimo, da bi morala pohiteti tudi uprava INA-Casa in čim« prej razpisati dražbo za zidanje svojih stanovanj, da bodo dela v tem novem naselju dejansko zaživela, mesto pa dobilo na stotine novih stanovanj, ki jih tako nujno potrebuje. Za sedaj ima INA-Casa nakazano 1 milijardo lir za zidanje stanovanj v naselju «Sv Sergija*. To pomeni, da gre za okrog 400 stanovanj. Poleg tega pa bi morali že davno začeti zidati 400 stanovanj INA-Casa pri Sv. Alojziju. Vsa ta dela počivajo samo zaradi prenizkih cen, ki jih uprava INA-Casa ponuja. Govori pa se, da bodo tudi glede teh stanovanj zvišali o-snovno ceno in da bodo gradbena podjetja sodelovala na prihodnjih dražbah. Cepljenje proti slinavki mejnem področju, in še posebno tisto, ki hodi na pašo ali zaradi poljskih del čqz mejo) To cepljenje goveje živine spada v splošen načrt prefekture, da se prepreči širjenje škodljivih živinskih bolezni. Novi odloki vladnega komisarja 11. t. m. je izšel Uradni vestnik št. 2 vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje seznam ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju, in tri odloke. Odlok št. 1 razveljavlja predpise bivše ZVU glede doklade za zvišano ceno kruha; odlok št. 2 vsebuje predpise o ribolovu v zvezi s prošnjami za pogonsko gorivo; oa-lok št. 201 razveljavlja predpise bivše ZVU o družinskih dokladah. Primerjava med Trstom in Reko Manjši pristaniški promet v tržaških Javnih sldadiščih Celotni promet v tržaškem pristanišču močno presega reškega le zaradi prometa z ILVO, Aquilo in drugimi tovarnami V jugoslovanskih listih so objavljeni uradni podatki o prometu Reke v lanskem letu. Ti podatki se ne nanašajo na celotni promet reškega pristanišča, temveč samo na promet podjetja «Luka in skladišča* in torej ne vključujejo industrijskega prometa Reke same (prometa čistilnice mineralnih olj in nekaterih drugih podjetij). Gre torej za promet podjetja, ki ima iste značilnosti kot tržaška «Javna skla-dišča*. ki prav tako ne zajamejo celotnega tržaškega prometa in ne upoštevajo prometa tržaških čistilnic mineralnih olj, železarne ILVA iu lesnega skladišča. Prav iz tega razloga, ker gre za dve sorodni podjetji, so podatki in primerjava med njimi še zlasti zanimivi. Promet reškega podjetja »Luka in skladišča* je bil naslednji: Leta 1956 2.944.000 ton Leta 1957 3.400.000 ton Promet tržaških «Javnih skladišč* pa je bil sledeč; Leta 1956 2.934.000 ton Leta 1957 3.111.000 ton Promet reškega podjetja je torej že predlanskim za manjšo številko presegel promet tržaških »Javnih skladišč*, lani pa je bil že znatno višji. Tudi brzina napredovanja prometa je na Reki znatno večja, saj se je tam promet zvišal za 13.5 odst., medtem ko se je v Trstu le za 5,5 odst.. S tem seveda še ni rečeno, da je bil celotni promet Reke lani višji, kot je bil promet Trsta, ker je tržaško pristanišče v celoti (torej če upoštevamo tudi promet čistilnic, ' ILVA in lesnega pristanišča) doseglo 5,1 milijona ton, medtem ko je Reka do-segia nekaj čez 4 milijone ton. Vendar pa so podatki o prometu sorodnih pristaniških podjetij za rast in procvit pristanišča najbolj značilni in prav tu vidimo, da je Reka že prekosila Trst. Pred dnevi smo poročali, da se pojavlja novi jugoslovan ski konkurent tržaškemu pristanišču — novo pristanišče v Kopru. V jugoslovanskem tisku pa lahko beremo, da je koprsko pristanišče v zadnjih dveh letih že krepko povečalo svoj promet in številke govore, da ga bo nedvomno v še večji meri v letošnjem iiiuhiiiiiii / Izpred sodišča Tri mesece zapora zaradi pretepanja Za krajo 16 kg brona so prisodili delavcu 20 dni zapora - Odložitev razprave proti novinarjema letu. V letu 1956 so tako vkrcali in izkrcali v Kopru 12.775 ton tovora in v letu 1957 pa 25.500 ton ter računajo, da bodo v letošnjem letu dosegli 50 — 60 tisoč ton. -Za sedaj ne gre za visoke številke, vendar je treba upoštevati, da se bo promet proti koncu letošnjega leta znatno okrepil, ker bodo do takrat končali novo tretjino tovornega pristanišča. Opozorilo avtomobilistom Prefektura je ugotovila, da se številni lastniki vozil še vedno vozijo s staro evidenčno tablico, čeprav so že prejeli pozivnico, naj prevzamejo vsedržavno tablico. Prefektura poudarja, da po vseh pozivih v tisku in po radiu ni več dopustna vožnja z vozili s staro tablico ter ponovno poziva zamudnike, naj takoj prevzamejo nove tablice na uradu za avtomobile na prefekturi. Končno opozarja prefektura vse prizadete, da bodo odslej vse kršilce kaznovali po zakonskih predpisih. Kongres pokrajinskih Podaljšanje konvencij za pomorske družbe PIN Uradni list Italijanske republike objavlja v 9. številki dekret predsednika republike, ki je podaljšal do 30. junija konvenciji z dne 21. januarja in 1. februarja 1939, sklenjene z drdavnimi pomorskimi družbami. Z dekretom je določeno, da bodo znašale subvencije za razdobje od 1. julija 1957 do 30. junija 195«; za Tržaški Lloyd 5.169 milijonov lir, za družbo Adriatica 3.675 milijonov, It ali a 452 in Tirenia 6.068 milijonov. S tem dekretom predsednika republike je torej ponovno — kot' že večkrat do sedaj — podaljšana veljavnost starih konvencij med državnimi pomorskimi družbami in državo in lahko pričakujemo, da bodo poleti ponovno podaljšane za pol leta, ker je malo verjetno, da bo parlament to zapleteno vprašanje sploh pričel reševati v sedanjem predvolilnem ozračju. Glede obnove pomorskih prog iz Tirenskega v Jadransko morje, gradnje novih ladij itd. bo torej ostalo najmanj za ieto dni vse po starem. Prometna nezgoda Na prvem kirurškem oddelku so sprejeli ob 14,30 58-let-nega kotlarja Roberta Bolet-tija iz Mavhinj št, 26. Zdravniki so ponesrečencu ugotovili globoko rano na mezincu desne roke in praske po desmi nogi ter izrekli prognozo okrevanja v 15—20 dneh. Možak je povedal, da je trčil v neki tovornik. ko je nekaj prej voz.l s svojim motorjem po cest: iz Štivana do Devina. Predlanskim 14. septembra sta sedela v gostilni v Ul. Giu-lia 49-letni Giuseppe Busan in 09-letni Giuseppe Vekjet pri kozarcu dobrega vina, točneje rečeno pri dolgi vrsti kozarcev. Rujna kapljica je bila po vsej verjetnosti razlog za prepir, ki se je nenadoma vnel. Busan se je namreč spomnil, da mu je Vekjet dolžan denar, tej zahtevi je sledilo prerekanje, nakar je užaljeni upnik zagrabil kozarec in z njim z vso silo udaril Vekjčta po glavi. Vekjeta je kozarec ra; nil po ušesu in levi strani glave. Ranjen pa je bil tudi Busan, ker se je kozarec razbil in so ga črepinje urezale v prst. Vsa zadeva se seveda ni s tem končala ker so v gostil- vali Generalno ravnateljstvo veterinarske službe je dalo na razpolago tržaški prefektur; 1500 enot cepiva, s katerim bodo cepili proti slinavki in parkljevki govejo živino na ob- tlllimmiHIMIIIIIIIIIIIIIHHIIIIHIIIIIHIIIIMIIMlHIIIIH'IIIIMIIHlHlllllllHHIIIHlHIHIIHI'111'lllllll Neverjetne zgodbe o prehajanju meje Čudne dogodivščine pustolovske Gotovo je le, da ima otroka, ki naj bi bil po njenem pripovedovanju »in nekega Ljubljančana Agenti letečega oddelka so zaprli s pomočjo goriških karabinjerjev 27-letno Uiulio Godnik por. Godeas brez stal; nega bivališča in jo obtožili tatvin ter dajanja lažnivih izjav. Godnikova je že stara znan* ka policijskih agentov, ki so jo vneto iskali, vendar pa izgubili za njo vsako sled. Fred nekaj dnevi pa »o go-riški karabinjerji v neki go; stilni v Podgori pri Gori« zagledali mlado ženo z enajst-mesečnim otrokom v naročju. Zenska je bitu zaradi svojega obnašanja agentom takoj sumljiva in so jo povprašali po osebnih dokumentih; Godnikova pa ima že stare izkušnje in se ni nič razburila, temveč je z angelsko nedolžnim izrazom dejala, da je begunka, doma iz Ajdovščine in da se piše Dogmara Kravos. Na oddelku za tujce goriške kvesture pa je resnica — vsaj delno — prišla kaj kmalu na dan. Vzeli so ji namreč prstne odtise in kaj kmalu vedeli, da ni niti Dogmara, še manj pa begunka. Takoj nato so jo odpeljali v Trsi, kjer niso imeli agenti tržaškega letečega oddelka nobenih težav in so na osnoyi divlako 20 lir za vsako trto- i zbranih dokumentov ugotovi-sadiko cepljeno, 50 lir za čer- i li, da je hodila po hišah boga-ujevo divjako in 100 lir za vsa-| tejsih in usmiljenih gospa, ko ctspJjuno drevesce, prosila za pomoč, našla zato- Obveslilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko na I- zornistvo - Ulica Ghega 6/1 obvešča kmetovalce, da je pričelo sprejemati naročilu za n i-kup trt sadile in sadnega drevju, ki bet razdeljeno spomladi. Naročila za nakup trt sadik in sadnega drevja se sprejemajo do 1. marca t. 1, l>b naročilu mura prosilec dati na račun 10 lir za vsako trto-sadiku čišče in čez nekaj dni izginila z ukradenim, lahko vnovč-ljivim blagom. Nuto je prišla vrsta na hotele, v katerih je prenočevala po vrsti brez plačila. To se je dogajalo Pred dobrim letom, ko je bila noseča. Prav rojstvo tega otroka pa je zavito v skrivnost, čeprav je bila glede tega Godnikova z agenti najbolj zgovorna. Povedala je namreč, da je januarja 1956 skrivaj zbežala v Ljubljano, kjer je našla «razumevujočo moško du- Ao», s katero je imela tudi o-trnka. Tu dobri možak pa je — seveda po njenem pripovedovanju — hotel zbežati v Italijo in ona se je prva odpravila na pot. O možaku od takrat ni bilo več ne duha ne sluha. . Godnikova, za katero tudi meje ne predstavljajo po njenih besedah nobenih težav, se je torej vrnila v Italijo in se napotila v Cremono, kjer naj bi živela pod napačnim Imenom in rodila otroka. Sedaj pa naj bi se naveličala in je hotelu ponovno prekoračiti mejo in poiskati svojega ljubimca. Zgodba je dokaj fantastična in je v njej po vsej verjetnosti le majhen drobec resnice. Pri vsej stvari pa najbolj žalosti usode ubogega enajst-mesečnegu otrok«. no takoj prihiteli policisti in ranjenca najprej odpeljali v bolnico, nato pa še prijavili sodnim oblastem; oba zaradi pijanosti, Busana pa povrh še zaradi povzročitve poškodb. Včeraj je v preturi sledil sodni zaključek in je sodnik oba oprostil obtožbe pijanosti zaradi pomanjkanja dokazov, Busana pa obsodil na tri mesece zapora. Pretor Lo Cascio, javni tožilec Petracco, zapisnikar Scel-zo in obramba Santoro. ♦ 4* ♦ Na 20 dni zapora in 3.000 lir globe so včeraj obsodili 32-letnega delavca Maria Poldragih, ker je ukradel 16 kg brona v podjetju SALDA iz Ul. Economo. * * * Ponovno so včeraj odložili proces proti novinarjema Pa-squalu Carpinteriju in Maria-nu Faraguni, ki odgovarjata za humoristično prilogo «La Cittadella* in katera je tožit zaradi razžaljen.!« časti publicist Armando Stefani. Proces so odložili, ker ima Carpin-teri gripo. Nesreči na delu 7. visokega odra je padel pr, datu na poslopju v Ul.'Colom-bo 33-letni zidar Ferruccio Mo. scolin doma jz Ul. Emo 42 Sprejeli so ga na prvem k-rurškem oddelku bolnišnice prognozo lu-80 dni zaradi hudega udarca po desni stra-ii kolka, verjetnih kostnih po skodb, zvma desnega zapenja in lažjega pretresa možga nov. Nesreča se je *godi'a okoli 12,30. Ob 21,10 se je sam zatekel na pomoč na okulistični oddelek splošne bolnišnice 22-letni mornar Gtovanni Ermacora doma iz Tržiča Ul. Serenissinrm št. 17, kjer so mu ugotovili poškodbe s kuvstično sodo no levem očesu in kjer se bo moral zdraviti 5-20 dni. Mornar je povedal, da je okoli 14.30 razbijal na krnu parnika «Ulisse» kos kavstične sode in du mu je pri tem zle tel drobec v oko. .—„„„ —_ Nesreča delavca v nabrežinskem kamnolomu Na ortopedskem oddelku splošne bolnice so ob 8,15 sprejeli 34-letnega delavca Franeesca Lubicha iz Ul. Cam-panelle 319, ki se bo moral zdraviti 15 dni zaradi verjetnega zloma desne lopatice. V bolnico so ga pripeljali z avtomobilom delodajalca in je povedal, da mu je med delom v nabrežinskem kamnolomu padel na ramo kos železa. SNG v TRSTU V soboto 18. t.m. ob 20.30 na Kontovelu A. P. CEHOV UTVA C RADIO III.gledališki ples BO 1. FEBRUARJA 1958 Od 10. do 12. t. m je bil v Rimu vsedržavni kongres kemikov pokrajinskih higienskih laboratorijev. Tržaško pokrajino sot zastopali odbornik za zdravstvo in higieno To-soni-Pittoni, ravnatelj pokrajinskega kemičnega laboratorija dr. Doro in njegov sodelavec inž. De Denaro. Na kongresu so razpravljali o »zaščiti olivnega olja* in »industrijskem okuževanju notranjih voda*. Na predlog odbornika Tosonija - Pittonija bo prihodnji kongres v Trstu. Tatvini platna in usnjenega jopiča Včeraj je 52-letna Giuseppi-na Babich vd. Grebello prijavila na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti, da so ji v noči med 12. in 13. januarjem tatovi odnesli iz avtomobila kos povoščenega platna, vrednega 6.000 lir, ki ga je pustila v Ul. Valmaura. 25-letni Vincenzo Tognetti z Opčin pa je prijavil tatvino usnjenega jopiča iz avtobusa podjetja »Autovie Carsiche*, katerega je Tognetti vozil «»-------------------- Vespist povozil delavko Ob 6.10 so včeraj v splošni bolnici nudili prvo pomoč 18-letni delavki Ani Savron doma iz Milj, Delavki so obvezali levo roko, na kateri je imela številne praske, in desno bedro. V bolnico so jo pripeljali z avtom RK in je tam povedala, da se je zaletel vanjo neki vespist, ko je stopila iiz tramvaja št. 6 ter hotela prekoračiti cesto, da bi šla na delo v tovarno čevljev «Lucky Shoes*. Vespist se je ustavil, vendar se je odpeljal naprej, ker je videl, da nezgoda ni tako huda in ker je povedal svoje ime in priimek IUIIIIIIII ČETRTEK, 16. januarja 195* TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in.. Predavanj«: ((Aljaska — če-žela lepote*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.» Priljubljene melodije; 13.30 Glasbena fantazija; 14.00 Operne arije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Violinski mojstri- 18.30 Sirimo obzorja: (1.) «Moj dom je Evropa#; 18.50 Koncert tenorista Dušana Pentota, pri klavirju Mario Sancin, samospevi Glinke in Čajkovskega; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spodi 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Ilustrirano predavanje; 21.20 Glasbeni varietč; 21.40 Slovenski oktet- 22.15 Bach: Suita št. 3 v D-duru; 22.40 Oktet Baron Elliot. T H S T 1. 11.30 Simfonična glasba; 13.» Glasbeni album; 16.30 Podlistek «Izpoved Italijana* — Ippoll*0 Nievo; 16.45 Ansambel Prane« Vallisnerl; 19.45 Pravni nasveti", 21.00 »Vitezi iz Ekebu*, opera v 4 dej. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15-00. poročila v Ital.; 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutr* nja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.'* Glasba po željah*; 13.40 Kmetu-ska univerza: »Ureditev sodobn*} pašnikov v Zagorju in TrnjaM' 13.50 H. Berlioz; «Benven,uto Cel-lini*, uvertura; 14.00 Glasba Pfj željah; 14.30 Pogovor z volivci; 14.40 Glasba po željah (II. del* 15.25 «Po gorah je ivje...» in druge narodne pesmi; 15.40-17.00 Pr*, nos RL: 17.00 Ritmi in popevke 18.00 Lahka glasba; 18.15 Gali« in njegov orkester; 19.00 Melo; dri je iz filma «Ne čakaj na maj»’ 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 5.00 Pisan glasbeni spored; 8* Viški in Brdniški fantje pojo 1,1 igrajo; 8.35 Majhni zabavni ansambli; 9.00 V francoskem teadj 19. stoletja; 10.10 To in ono ■* zabavnega albuma; 11.00 Odlomi® iz oper; 11.30 Cicibanom — dot*1 dani; 11.45 Pesmi za naše mak-12.00’ Mali zabavni koncert; 12« Kmečka univerza; 12.40 KoroS« narodne v priredbi Tončke roltove; 13.15 Werner Mueller ’ opereti; 13.30 Popularne melodij* iz orkestralne glasbe; 14.20 ZarU" mavosti iz znanosti in teluni**1 14.35 Naši poslušalci čestitajo >* pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna; 16.00 Z našimi sol!’ n skladatelji; 17.10 Zabaval bo pianist Jacques Dieval; 1"-“! Harry Belafonte in caljpso; l8-”“ Radijska univerza; 18.15 Ludw* van Beethoven: Koncert za kl»vj! in orkester št. 2 v B-duru; I*-*! Četrtkova reportaža; 20.05 Ja«« DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v soboto 18. t. m ob 20.30 v Ul. Roma 15 svoi tradicionalni literarni večer Sodelujejo literati iz Trsta, Gorice, Kopra ir, Tolmina. NaSe bralce, ki se želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK prosimo, da kličejo telefonsko številko 37-338, t. j. upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20-111. — Lahko pa se obrnejo tudi na raznašalca ali prodajalca. Opozarjamo, da dobivajo naročniki list veliko ceneje, kot te v prodaji. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD VČERAJ DO DANES »AKOVI IN 1’KIMI‘KVUI V počastitev Siponnna pokojne Malvine Plaper daruje D. K. 300 lir za DijaSko Malico. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Rijavca daruje družina Ba-retto 500 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. januarja 1958 se Je v Trstu rodilo 5 otrok (1 mrtvorojen). umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 8 POROČILI SO SE: trgovec M ar« o Veechio in gospodinja Maria Glovanna Bevilinl, natakar Giovantiii Riotvter in šivilja San-tlna Stanguferro, mehanik Enzo Rosso In gospodinja Maria Gra-Zla Dorlssa, trgovec Sergio Brate« in gospodinja Amalia Steppi-m, pravni zastopnik Vito Alta-bejli in študentka Bruna Sardo, težak Luigi Bončina In gospodinja Silvan g (Juargnali, narednik am. vojake James VValter Mloltz In gospodinja Nives Lo lacono, trgovec Marceilo Grlzz.o In bolničarka Tulila Dllena. UMRLI SO: 65-letna Ghlšeppi-n» Renčelj vd. Vecchiel, 86-letnt Luigi Calegans, 52-letna Marta Ivan por. Gobina, 75-letn! Giuseppe Silani; 85-letna Antonija Stoka vd. KastrHč, 78-letnl Olo-vanni Safret, 58-letni Edoardo Aprato, 78-letna Anna Grio vd. Chiaruttlnl, 80-let n a Teresa Vez-za vd. Vit, 92-1-etm Glacomo Sea-pln, 90-leini Ivan Rijavec, 3-lelna Vofka Koren. 17-letni Franceaco ITErrlco, 74-letma Maria Schul-berger vd. Toschi. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. BelpoRgio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; AUa Maddalena, Istrska ulica 48; Pizzul Cignola, Korzo Ita-lia 14; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 28. četrtkov večer domačih pesmi. napevov; 21.00 Sarajevski P1^ teljski krog; 21.30 Bedrich SJjv tana: Iz mojega življenja, go"® ni kvartet; 22.15 »Po svetu jazz*’' TELEVIZIJA ,, 17.00 Spored za otroke; HA Poročila; 18.45 Stari in novi špOG 19.00 Pouk angleščine: 19.40 R81!) in popevke iz vsega sveta; 28. Kmetijska oddaja; 20.30 Poroči1: 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 2* Portret, igralca: John Waytie. ( OT-EDAtlSČA^ VERDI V soboto ob 20.30: «Pagliac in Orff: «Carmina Bura«8' Abonma B za vse rede. TEATRO NUOVO . V soboto ob 21. uri: Diego F* , bri: »Inkvizicija*. Sergio Velitti. Abonma A' K » M O Valute Milan Rim Zlati funt . . 6.000,— 6.200 — Marengo . . 4.900.— 5 100,— Dolar .... 623 — 825 — Frank franc. 122- 128 — Frank Švicar. 144.50 145,50 Sterllng . , . 1.580.— 1.660,— Dinar ... 80,- 85 — Šiling . , 23.70 24,20 Zlato .... 707- 711 — Zah. n. marka 147.73 148.75 Excelsior. 16.00: «PusU>lov8^j, Arsenta Lupina*, Robert nloureuv S. Milo, L. Pulveh-Feulce. 16.00: »Ciganska sur* ^ Carmen Sevilla in Richard ley. Techmcolor. Nazionale. 16.00: »Na svidv ^ Dumas*, Richard Basehaf*, Stoppa. je Superclnema. 16.00: «Ljubež"J. čudovita ekstaza*, L. Palm*' Vllly Birgel. 1 Filodrammauco, 16.00: «AlafIrf||. New Yorku», M. lleld, N-ler in N. Staal. Grattacinlo. 16.00: ParižanK>« 21.00; «Odnehaš ali nadalJvGjo Arcobaleno. 15.30; «Toto, »i£ y. in zdravniica*, Abbe Lat*«' De Stca iu Toth. le|(- Astra Hojan. 16.00: »Bes * riii. su», F. Arnoul In R. Pel1«* Prepovedano mladoletnih- ,a), Capltol, 16.00: »Morska ne’ J. Collins, H. Burton. 21.00; »Odnehaš ah nadaUH^J-Crlstallo 16.00: «Koča», A. viil iver, Stevvart Granger, j^el-Niven. Prepovedano rm**~ mm. iti1' 2100; »Odnehaš ali nadaljuj |»-Aiabarda. 15.30: »Cajarna (j. ninem svitu*, M. ,Jral’aScoP(' Ford, M. Kyo, clnema tech-olcolor. Alitebarao. 16.00: «Kr»U Pota^ Kathryn G-rayson. Ariston. 16.00: »Bambusova H. Ryan, H. Stark. . F Armonia. 13.00; »lstadbu1 i (O-Flynn Nova revija: «ce ^ že bodo »cvetele*. .-no)11, Aurora. 16.00: »Talci ^ kov*. Wentertl. F. TuCKen Blanchard v Garibaldi. 16 30: »VatnplU'” * M. C »na Ir, C. tfAng®“koli1. Prepovedano im SOŽALJE Našemu delovnemu tovarišu Jožetu Korenu je včeraj umrla ljubljena mala hčerka Vojka Ob tej bridki izgubi izražajo svojemu tovarišu in prvemu odgovornemu uredniku našega dnevnika ter njegovi soprogi Tatjani in vsem svojcem člani uredništva in uprave »Primorskega dnevnika* svoje najgloblje in najiskrc-nejše sožalje. »Bitka pri Ben Cooper Cravvt Gutda olm. Ideale, 1600 cih Apašev*, Albergheltl. Imporo. 16.30; mrtveci*, B. Trevor. , ,pit,’j' Halla. 16.00: »Angel se je Žfip na Hrooklyn», Peter u Pablito Cslvo. «„116)**! 2100; »Odnehaš ali natljV.1 Moderno. 16.00: »Bilo je huH" 17.», Fet nandel, Glulia " Tina Pira. ,„nui**r 21 00; »Odnehaš ali * ce 21 00; »Odnehaš «Jj g *aJU Novo cine. 16 00: H iver*, Geurge Marta ll.ver. nadalliV' 2100; »Odnehaš a11 " gat*)« Odenn. 16 (Ki »l«lr{1.. A<,<>' Richard Greene i" IJO« Radio. 16.00: «Pobe** Sol Mire« in Job« ** modo. Nekaj pogumne je namreč pojavilo na plesu v oblekah, ki s< ČUDOVIT NAPREDEK SOVJETSKE DOVČERAJŠNJI NOMADI SE ŽE KOSAJO Z NAPREDNIMI EVROPSKIMI DRŽAVAMI Cesarska Venera je šla po vodi? Lollobrigida zahteva 200 milijonov Industrijska proizvodnja se je povečala za nad 40-krat Povprečno že toliko zdravnikov kot pri nas ali v Franciji in več kot v Veliki Britaniji - Nepismenost že nepoznan pojem - Na 1000 prebivalcev 2700 knjig na leto «Srednja Azija se deli na ležila. Vzemimo za primer Miri dele, na štiri republike Uzbekistan, Kirgistan, Tadžikistan in Turkmenistan* — tako se začenja poročilo, ki ga je Evropska ekonomska komisija Združenih narodov izdala o napredku teh štirih zveznih republik Sovjetske zveze, k', se razprostirajo na površini 1 milijona i.C0.000 kvadratnih kilometrov ter štejejo 13 mlhjonov prebivalcev. Kdor se je pred desetletji učil zem-ljepisja, je o teh deželah vedel, da so povečini puščavska področja, kjer se s težavo preživlja le nekaj skromnih plemen ali narodov, ki se ukvarjajo prvenstveno z živinorejo in da se tod pridela nekaj bombaža. Tisti del prebivalstva, ki se je ukvarjal s pastirstvom, pa je bil malone ie vedno prisiljen na nomadsko življenje, ker se je s svojimi čredami moral potikati po deželi za pašo. Omenjeno strokovno po 'očilo Evropske ekonomske komisije ZN Pa nam daje čudovito sliko ne-slutenega napredka, ki so ga te dežele doživele po oktobr-6ki revoluciji. Začnimo najprej s krajšo zgodovino. Ko se je v začetku druge polovice preteklega stoletja začela v ZDA državljanska vojna, ni bilo iz A-Jftcnke več mogoče dobiti bombaža, in ker se je gojenje bombaža v teh štirih deželah začelo že kmalu po letu' 1800, je ruski car te dežele enostavno zasedel. S tem a' je zagotovil bombaž doma. Ta področja pa so bila znana tudi po svoji domači obrtir po obrtniški izdelavi preprog, svite in domačega platna, kar je skupno z živinorejo predstavilo glavno dejavnost prebivalcev. Seveda je to bilo pred ISO leti in na tako nizki ravni, da o neki gospodarski Vrednosti teh krajev ni vred-no govoriti. Ruskemu carju oziroma takratnim oblastem Pa tudi ni bilo mnogo na tem, da bi se razmere kdo ve kai izboljšale in šele po oktobrski revoluciji se je tu zavelo življenje premikati in *°t bomo videli iz poznejših Podatkov — so to danes že “tgata in civilizirana področje. ki se lahko povsem enakovredno kosajo x zapadnoev-fopskiimi deželami. „ Za te štiri dežele sovjetske Srednje Azije velja sledeče: bombaž je ostal glavni pride-kateremu sledi še povrtni-in sadjarstvo. Od bivše o-brti Pa danes ni več nobene-*a znaka, ker jo je »zadušila* industrija. Poročilo Evropske ^onomske komisije daje gle-tega sledeče podatke; v Pbdobju med 1926 in 1940 se 3e industrijska proizvodnja v "tednji Aziji povečala za 12* *rat. Od 1940 do 1950 pa se J* še enkrat povečala. Od 1950 "O 1955 pa se je industrijska Proizvodnja povečala še za nadaljnjih 66 odst. To se pra-jl. da se je od 1926 do danes industrijska proizvodnja pove-cala za nad 40-kra* ..Glavno obdobje za industria-lo55*30 je bilo med 1940 in j®«!, kajti do tedaj so se na *en področjih vršile šele pri-, ra.Ye. predvsem prometne ar. j.r'le, in sicer 4 proge po pu-avakih področjih in pamir-rja cesta, cesta v Kara-Kum V 7sta v Taškent Leta 1897 ’ ,°d vsega tedanjega prebi-aistva bilo »aktivnega* ko-„ .a3 26 odst., do 1940 se je ta ta s, „ ek dvignil na 42. do le-D . 1955 pa na 45 odstotkov. V r 'merjavo tega bomo naved-^^*slrnzne odstotke nekaterih dl, °dij «slabo razvitih* pre-eiov drugih riržuv. V Indiji * Pr. se ta odstotek povzpne 40, v Pakistanu na 31, v jga|ru na 29, v Južni Italiji na d,??Vor>H »mo o procesu in-*tr»alizacije. Ker je bila SZ ' je *^ena’ 3® okušala del svo-j. 'ndustrije prenesti iz ev-hin -ega dela države v Sred-j. ..Azijo, z industrijo pa se cev Preselil tudi del delav-dr y.z nekaterih zasedenih po-sko» ■ pa So 8e preselili tja Voin Vsi Prebivalci. Ko se je irijna končala, so se delavci del Prebivalci iz evropskega «taf. vrnili domov. O dusi„'Pa i® tu že zgrajena in-l*tth »*’ se le v poznejših vku*e razvila in vanjo ae je Kfj a domača delovna sila. glav r. 8e tiče poljedelstva, je no j J Pridelek bombaž. Žnn-cej .d® so ta področja pre- hieJ,, Yska in da J* s°raz- Ije Tiat'a zares plodne zem-obdi>l„ ta zemlja je Nkrbno nja k na\. “lko da jirotzvod-krije «*!* v Srednji Aziji ski> 2vaz udst. potreb Sovjet- kan>U.7a*ne Plantaže so veli-’<0|ektivnn st' obdelujejo kot Pje rn J? posestva. Slremlje- 3* d» „ večjem pridelku tUtr sS iVf j0 do čudnih raz-le< 'skuii ® °bl“‘ti »o nani-«io , „ dvigniti proizvod- Vtdlci ."krndamt. In to je pri da so posame- zdravstvo in šolstvo v teh krajih, in ga primerjajmo z zdravstvom in šolstvom v nekaterih visoko industrijskih in »civiliziranih* državah Zahodne Evrope. Število zdravnikov na 1000 prebivalcev je danes v teh štirih državah sovjetske Srednje Azije enako številu zdravnikov v Franciji in Italiji in celo višje kot v Veliki Britaniji. Na 1000 prebivalcev pride skoraj 6 bolniških postelj, dočim jih je v Italiji 7.4, v Franciji pa 11. (V In- diji komaj 0.4). Na 1000 prebi-istva. Tamkajšnja muslimanka valcev pride kar 45 študentov, | je že zdavnaj odvrgla «fere- ki obiskujejo višje šole, medtem ko jih pride v Franciji komaj 40, v Zahodni Nemčiji pa 70. Na 1000 študentov pride tu 45 profesorjev, dočim jih pride v Franciji komaj 27, v Veliki Britaniji 33, v Zahodni Nemčiji 39. Prebivalstvo teh držav je bilo povečini muslimansko. Kulturna raven je bila nekoč malone na tleh. Sola in vzgoja je tamkajšnjo žensko potegnila iz srednjeveškega suženj- džo* in nepismenost je tam že neznan pojem. Nepismen bo morda le kak starček, ki je ostal tak še izpred revolucije. V letu 1955 je bilo na tisoč prebivalcev tiskanih 2700 knjig in 149 časopisov. To je povprečje ki je daleč nad povprečjem večine zahodnoevropskih držav. Napori, ki so jih sovjetske oblasti napravile na teh področjih, so bili veliki, toda učinek je neverjetno velik. Gina Lollobrigida je še vedno popularna filmska igralka; to drži; menimo pa, da je tisti njen simpatizer, ki je na slav nostni otvoritvi rimske Opere — ko se je zvedelo, da Caila-sova ne bo nadaljevala — zakričal z galerije: »Zamenjajte jo z Lollobrigidol* vendarle pretiraval. Toda tudi mimo te ga se časopisje zelo pogosto zanima za družino Škofič. Do se daj se je to zanimanje v glavnem gibalo okrog njene filmske dejavnosti (ne da bi pri tem zanemarjalo tudi druge povsem obrobne dogodke iz njenega privatnega življenja). To pot pa gre za neko resnejše zadevo: Lollobrigida namreč toži producenta Rizzolija, češ da se ni držal pogodbe, in zahteva nič manj kot 200 milijonov lir odškodnine. Podjetje Rizzoli-film je namreč nameravalo snemati film »Cesarska Venera*, v katerem naj bi Loi-Jobrigida poosebila Napoleonovo sestro Paolino, film pa naj bi bil v barvah in sneman v cinemascope tehniki. Poleg Lob lobrigide bi morali v filmu nastopiti tudi drugi vidnejši film ski igralci, med njimi tudi Montgomery Clift. Ker bi po prvotnem načria ta film stal okrog poldrugo milijardo lir, se je Rizzoli premislil, spremenil scenarij in tudi igralce, kar Lollobrigidi nikakor ni bilo všeč. Spor okrog tega filma se vleče že dolgo, prišlo je do novih obtožb in protiobtožb, zlasti še, ker ]e Rizzoli odslovil tudi kostimer-ko Marijo De Mateis (ki je iz delala kostime za film »Vojna in mir*) in jo nadomestil s Francozinjo Mayo, s katero Lollobrigida noče imeti n ob e nega stika. Prav tako ni več govora o cinemascopu in teh PO PETIH LETIH NAVIDEZNEGA »MOLKA* Cesar v občinski nicoioru, za moške vloge pa se govori o bivšem »Tarzanu* Barkerju in Raymondu Pelle-grinu, sicer dobrem francoskem igralcu, ki se je specializiral v vlogi Napoleona. Vse to je bilo za Lollobrigi-do preveč in zato zahteva od družbe Rizzoli-film odškodnino v višini 200 milijonov lir. Kako se bo ta spor končal, še ne vemo. Rizzoli-film je prenehal s snemanjem tega filma, hkrati pa se že širijo glasovi, da utegne vlogo Paoline prevzeti Myriam Bru, ki igra glavno vlogo v filmu »Vstajenje*, ki ga Rizzoli-film snema v nemški koprodukciji. Pogreb štirih otrok v Alberobtilu, ki so umrli zaradi pokvatjenega protidifterijskega cepiva. 16 otrok je v bolnišnici, 42 pa še ne kaže nobenih bolezenskih znakov. Uporabo cepiva »Anadifterol* so prepovedali •IIMIItlHIIIIIAIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIlIlllllllllllllIltmilllllllllllllllHIIIllllUHIIIIIIIHIIIMIlIlHIIIflimilllllMIlllltllllllllllllllllllllUIIIIIIHIHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHHMIIIIIIITfllllllllllllimillM« včeraj so otroci prinesli spričevala j Sadje in zelenjava »r i i i • v zimskih mesecih Kako mu bomo pomagali da otrok ne bo razočaran Trije načini učenja, ki jih morajo starši poznati in pri svojih otrocih upoštevati, da jim olajšajo učenje 'Uk- Urirt*",l.nr Plantaže po llaki , dočim s ,e*»vi?h i plHntn*»' znašle L**alo n. J* tlu,no nd' "lektiu življenju njihovih <*1« ‘V®d.a) »« i. *»- ^ Plan,‘7 i s ,iri,maš- nhia7#i n“ bogate, kar pa 3* živil Prepovedale, Ker pa P1»nta»u?nj<' na siromašnih *lovnB inZ#r8<*1 P°manjk»nja «0 | “tri * ob vu i 80 težko- ‘‘vij zaOel,*‘n težje, ijo bežati v indu- V Sli t „ ob v. i *0 »bičajne težko-d» na*i!!Sh.y»likih načrtih To-tišin i.". Podatki u po roč i-dvi. T1,1. Pokazali velikan-t'ai ki 'irhjsltega standnr-0 ga la ljudstva »abe- Po približno petih letih, odkar občinska galerija obstaja, je torej tudi Cesar le dobil zadoščenje, da je bila tudi njegova vloga za razstavo u-godno rešena. To je tudi približno toliko časa, da sploh ni razstavljal in zlovešči napovedovalci so domnevali, da Cesar nima kaj več povedati umetnostnemu občinstvu, kljub temu, da so ob premierah našega gledališča videvali vedno nove njegove scenerije. In ne moremo reči, da bi občinstvo ne bilo zapazilo teh njegovih svežih in u-metnostno zamišljenih kulise-rij, kakršnih Trst pač še ni videl. Namreč tudi v tem smislu, da so vse dosledno in značilno Cesarjeve, izraz njegove umetniške osebnosti. Bila je res dobra misel razstaviti vsaj nekaj najznačilnejših scenerij, da se jasno vidi ta značilnost, kakor tudi raz-voj, ki je jasno opazen, enuk in sporeden v scenerijah kakor tudi pri razstavljenih o-Ijih iz iste dobe. Cesar je bil vedno realist, in ne moremo reč i, da je z razvojem, ki ga vidimo v razstavljenih delih, prenehal biti. Ni rčalist v slabem smislu besede, da bi namreč ueristič-no-fotografsko posnemal priro-do-resničnost. Povzema jo jau-vistično v modernem smislu, le v najznačilnejših potezah, in ji dodaja še nekaj iz svojega, Cesarjevega, namreč njegovo istrsko temperamentno krepkost, ki jo v barvah stopnjuje do skrajne nasičenosti. Ne moremo sicer trditi, da so tako močne barve v naravi nemogoče — v nekih dnevnih časih, pri posebni osvetljavi na pr. med temnimi viharnimi oblaki. In take izredne, rat-viharjene trenutke je Cesar vedno iskal in tudi slikal ie dolgo tega, in tudi deloma še danes z neko impresionistično barvno bujnostjo in obiljem. Vendar so se ie prejšnja leta zabrisani impresionistični obrisi vedno ostreje /auvistično oblikovali in vedno ostreje o-črtavali, pač po Cesarjevem temperamentu. Vendar pa je šel danes Cesar preko te razvojne faze. Poglejmo na pr. polja v krajini «Javorje» ali št posebno pri »Solinah* ali pri »Cedazu*, kjer so polja, oblike in plo- skve geornetrizirani, in pri «Povir*kih poljih* je tudi podobno in š* marsikje v večji ali manjši meri, da ustvarjajo videz šahovnice, pestrobarv-nega mozaika. Lahko bi kdo oporekal, češ da so polja v resnici res taka, oz. oblika njiv, poslopij itd. Res je, toda bila so toka tudi prej, toda Cesar jih ni iskal, niti jim ni tako močno podčrtaval oblik, ie jih je te slikal, posebno geometričnih ne. Pa je še nekaj, kar nam jasno dokazuje dosleden razvoj v »meri k nekemu umerjenemu kubizmu. Mislim namreč »notno in enolično pobarvane ploskve, Impresionistična barvno bujnost se umika skrajni poenostavitvi barv. Le še zaradi fcompo- mezmmi simbolnoekspresivm- Jože Cesar zicijskih ravnovesij imamo še, | mi elementi scene dajo pojem, posebno na širokih nebnih vtis popolne resničnosti, ki ploskvah, tudi kak drug barv- naj jo ta predstavlja ali sim' ni odtenek več ali manj enot■ ne barve. A ne smemo pretiravati, Cesar še davno ni usvojil kak tog in dogmatičen kubizem iz same potrebe in iskanja novosti za vsako ceno. Imamo, kot ie rečeno, nekako približevanje h kubizmu, v realističnih oblikah, v kolikor jih vedno doslednejše poenostavljanje dopušča in naravnost zahteva. Drugod, na pr. pri «lMoščeni-ški dragi«, pri «Jugu», kjer pokrajinske oblike ne dopuščajo takih poenostavljanj, o-stane krajina še vedno sočna in topla, na kakršno smo navajeni, seveda z nekolikšnim poenostavljanjem istih krepkih in realnih barv in oblik. A je še neki drug plodni princip, ki ima v sebi stvarnih razvojnih možnosti, že iz bistva Cesarjeve umetniške o-sebnosti. Mislim namreč ekspresivnost alt sfcoro nekak začetek razvoja v rahel in u-merjen ekspresionizem. Kaj mislim s tem, si je lahko predstavljati, če gledamo pazljivo sliko «ffenrika IV .»-Nakrsta, Kdor ga pozna, bo takoj prepoznal realno podobo našega igralca Nakrsta. Toda kakor Je podan v tem izvrstnem portretu, je tudi Piramlellov Henrik IV., psihološko zelo poglobljen z zelo ekspresivnimi elementi zunanje podobe same tegu besnega, neuravnovešenega pogledu, 'bizarno nasršenih Ias, ter v sredini tega irealno strupeno zelenega ozadja s čr. no-mračnimi, strašno enoličnimi pregradami, fci so izraz za leta smrtne tesnobe pretekle blaznosti, Ti ekspresivni poudarki »o gotovo najbolj izrazito podčrtani — poleg nekaterih načrtov za scenerijo. Tu pač že ie nujnosti moderne inscenacije nalagajo kolikor mogoče zmanjšano m skromno prireditev odra, ki naj s posa- bolizira že v posameznih odlomkih ali delih predmetov. Zato se zdi, da je Cesar ravno v slogu teh scenarijev najprej šel in najdlje v tako ekspresivnost, ki jo je prenesel potem tudi v druga olja. Primerjajte na pr. usodno nagnjenje »Kole*, ki groze, da se zrušijo v mračni sivo zasneženi pokrajini — ali pa posamezni elementi »Zidne kompozicije«, kjer vsak predel simbolizira življenjsko dobo. Nekako črno sonce in oblaku podobna senca nad sključenimi postavami dveh starcev v zgornjem predelu so pač dovolj izraziti za naš primer. Taka ekspresivnost je pa pravzaprav pri Cesarju nekaj naravno nujnega in le logično izveden korak naprej ie iz dosedanjih prvin njegove umetniške osebnosti Doslej smo ie večkrat govorili o njegovem »istrskem temperamentu*, o silovitosti in prengsičenosti barve itd. v često mračnih in tudi viharnih pokrajinah; toda vsega si pač ne moremo tolmačiti s temperamentom. U-metnik je pač hotel tudi nekaj »povedati*, »izraziti* z onimi barvami; pogosto neke težke, usodne razmere, pritiske. Sicer pa pridemo tako do same ga vira uporabe takih globokih, nasičenih barv, ki jih je prvi dosledno in smiselno začel uporabljati ravno moderni ekspresionizem. Cesar je torej s tem novim korakom le nadalje tn bolj sproščeno razvil ta element ekspresivnosti, ki ga je te dav no omejeno uporabljal — le poglobil in razširil ga jr. Skratka, s to sprostitvijo si je odprl novih umetniških izraz' n ih možnosti. S tem pa je tudi le bolje pojasnjeno moje utemeljena nje, ki nikakor ui hotelo prikazati Cesarja ne kot kubistu niti kot ekspresionista, marveč Osp (olje, 1957) le prikazati posamezne bolj izrazite elemente Cesarjeve u-metniške osebnosti, ki pa v jedru je in ostane — realistična. Poleg že omenjenega je treba omeniti še druge portrete, med njimi res izvrstnega i-gra\ca Miha Baloha, ali tudi režiserja Crnoborija. Duhovna pronicuvost in duševna poglobljenost, podana z vsemi slikovitimi in kompozicijskimi izraznimi sredstvi, poleg veristične osebne podobnosti, dajejo Cesarju na področju por■ treta tolikšno kvalitetnost, ki res ne vem kdo bi se ji mogel postaviti ob stran. Tudi «Tržaški mule» ali »Mali Benečan« sta tako spontano preprosta in izrazita, da jih lahko stavimo ob stran prej orne njenim. Na splošno je na prvi pogled jasno, da je Cesar v teh letih ko je »molčal«, krepko delal in zorel do neke formalne in vsebinske izčiščenosti, ki je nismo pričakovali, Ta izčiščena poglobljenost njegove u-metniške osebnosti mu nudi novih krepkih razvojnih možnosti, ki mu jih iskreno voščimo. Trst pa je doživel lep kul turni dogodek, ki mu ga je priskrbel Cesar, za kar mu je pa tudi dal z lepim obiskom stvarnega priznanja in tudi s kako prodajo, ki, upajmo, da ni edina. Z. JELINČIČ O vlogi staršev pri učenju otrok smo obširneje pisali septembra lani, ob začetKu pouka na šolah. Toda včeraj so naši učenčki prinesli domov svoja prva letošnja spričevala za prvo tromesečje in če so bili nekateri starši nad uspehom svojih otrok zadovoljni, so drugi bolj žalostno gledali na neuspehe ali vsaj nezadostne uspehe svojih. Zato ne bo odveč, če ponovno spregovorimo o učencu kot vzgojnem objektu staršev. Pozornost pri učenju je pogoj uspeha. Imamo pa v grobem vzeto tri vrste učenja, ki ustrezajo trem načinom, kako si učenec snov najlaže zapomni. So na primer učenci, ki si učno snov najlaže zapomnijo tako, da jo preletavajo z očmi. Zato učno snov, ki se je hočejo naučiti, gledajo dolgo in si jo zapomnijo le, če se je do »sitega* nagledajo. Te učene« (kar ne velja le zanje) štejemo med vidne ali optične tipe pomnenja. Profesor ali učitelj v šoli jih kaj lahko odkrije, ker po vsakem vprašanju nekoliko počakajo, da se jim knjiga ali zvezek v spominu »prelista* do strani, kjer je omenjena snov. So nadalje dijaki, ki spadajo med »slišne* ali «akustične» tipe pomnenja. Ti si že med šolsko razlago mnogo zapomnijo, doma pa se najlaže nauče snovi, če se učijo na glas. In taki šolarji bi se zares morali učiti vedno na glas. Tretja zvrst pa je na prvi pogled kaj «čudna» in spravlja pogosto starše v slabo voljo. Ugotovimo jo, če le malo opazujemo šolarja ali dijaka pri učenju. Ta ne zna nikoli biti povsem miren, pač pa se med učenjem sprehaja po sobi, se ziblje na stolu, si z roko stalno mrši lase, ali pa čečka po papirju, predvsem po robovih zveizkov in knjig in podobno. Čeprav »čuden*, je to tudi «nači«». Ko smo tako ugotovili tri načine učenja, ki ustrezajo trem tipom pomnenja, je samo ob sebi razumljivo, da se moramo ustrezno s tem ravnati. Nesmiselno bi namreč bilo siliti učenca, ki se najlaže uči, če knjigo, snov gleda, to se pravi, če bi vizualnega u-čenča silili, da se uči na glas, ker mu to ne bo pomagalo. Z druge strani pa bi bilo prav tako zgrešeno siliti slišnega tipa, naj se zbere in tiho uči, ker je njegov način učenja vprav učenje na glas. Zato je psihološko priporočljivo pustiti otroka, naj se pri učenju drži njemu primernega načina. Seveda morajo starši paziti na to, da tudi sami ugotovijo, kam njihov učenec spada, v katero vrsto bi ga po gornjih znakih sodeč mogli u-vrstiti. Kljub temu, da so trije načini učenja, je vendarle nekaj pravil, ki veljajo za vse. Našteli bomo nekatera; Mnogo velja pravilo, naj se otrok uči vedno ob določenem in istem času. S tem je možno popolno izkoriščanje časa: tako za učenje kot za razvedrilo, ki je tudi potrebno. Ne smemo pa biti preveč togi, 'cer togost lahko tudi kvarno vpliva, toda določen red je vsestransko koristen. Drugo pravilo je sledeče: otrok, ki je bolj »odprte glave*, to se pravi, ki se bolj naglo uči, se tudi naglo utrudi, hkrati pa tudi prej pozabi, zato ni odveč pomagati mu, da od časa do časa snov ponavlja, ni-kakoi pa ni priporočljivo »vezati* ga h knjigi dlje kot on zmore. Kaj pa sam način učenja? Zelo priporočljivo je če se o-trok uči posamezne snovi v večjih delih ali v celoti, to se pravi, da svoje učne tvarine ne razdeli preveč, da je ne drobi v odstavke, ker to nujno vodi v mehanično učenje in otrok ne dobi celotne slike, se pravi, da snovi ne bo razumel. Zelo važno je tudi to, da mora biti učenje sistematično in postopno. Veliki pedagog Pavlov je glede tega rekel: «Nikoli niti koraka naprej, preden niste dobro obvladali predhodno snov.* To je povsem razumljivo, kajti ' kako bo na pr, učenček ali dijak dojel poiznejšo snov, če še ni «prebavil» osnovnih pojmov. Včasih opažamo, da učenec e-no in isto snov neprestano ponavlja. Tu nekaj ne bo v redu, ker je treba snov ponav- vezati z ostalo snovjo, kar pa pri takem mehaničnem »guljenju* seveda ni mogoče. Starši, ki otroku pri učenju ali bolje pri načinu učenja sledijo, morajo paziti, da si o-trok odkrije svoj način učenja, ki je zanj najbolj primeren. Seveda ne moremo pričakovati od samega otroka, da bo vedno sam prišel na to. Pri tem bi mu morali pomagati ali starši sami, če so za to sposobni, ali pa učitelj oziroma profesor. Vsak dijak je namreč že osebnost, svet zase in način učenja je lahko pri njem usoden, vsekakor pa zelo važen. Tu smo navedli nekaj splošnih načel ter nekaj načel, ki veljajo za vsakega posameznega učenca, oziroma dijaka. To smo navedli v rabo staršev, kajti oni so dolžni otroku pri učenju pomagati in če bodo z otrokom pravilno ravnali, jim bo prihodnjič učenpc verjetno prinesel domov večje ali celo še večje zadovoljstvo, ker bo svoje dobre ocene še povečal, morebitne slabe ocene pa popravil. Do konca šolskega leta je sicer še daleč, vendar pa ne toliko, da bi smeli jemati sedanje rezultate pre- Ijati v presledkih in snov po-1 več na lahko. V zimskih mesecih se pojavljajo razne zdravstvene motnje, ki jih pripisujemo poveči. ni vremenskim razmeram, ki pa so dejansko bolj posledic« preveč enolične hrane, pred-I vsem pomanjkanja vitaminov, ! kajti pozimi se mnogo manj zaužije sveže sadje in sveža zelenjava. Poleg tega je v zimskih mesecih škodljivo tudi to, da dobimo na trgu dokaj zelenjave, ki ni tako sveža kot poleti in še s to pogosto slabo ravnamo. Nekaj nasvetov glede tega ne bo odveč; zelenjavo moramo prati vedno v tekoči vodi in je ne smemo nikoli .mstiti dalj časa v vodi. Zelenjavo kuhamo v čim manj vode in čim manj dolgo, le toliko, da postane mehka in užitna. Voda, v kateri smo kuhale zelenjavo, vsebuje mnogo rudninskih snovi in vitaminov, zato je ne smemo nikoli metati strun. Pri nakupovanju zelenjave pazimo na to, ali je sveža, kajti uvela zelenjava j« že izgubila mnogo tistih snovi, zaradi katerih jo uživamo. Paziti moramo tudi na to, če je -zelenjava zares sveža, kajti mnogi zelenjadarji jo o-hranijo svežo bolj na umeten načm, Tudi za sadje velja, da mora biti čim bolj sveže, še posebno pa je važno, da na primer jabolk in hrušk ne lupimo, ker s tem mečemo stran večino vitaminov, ki so vprav pod olupkom. Ce smo jabolko ali hruško dobro oprali, bodo že zobje opravili ostalo. Kar se tiče količine, velja za zdra-vo p.ehrano sledeče: vsak dan bi moral človek v zimskem času pujesti 300 g surove zelenjave in od 150 do 200 g surovega sadja. iiiiiiiiiiiMitmiiiiiiimiiimiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii|iiii|iiii|>ll"im*|i",i'ii|lll,lli"Hmu1ll,lll',tlM MODNE ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD NAJELEGANTNEJŠE ŽENSKE Gospa Wiltiam Paity, najclegantoejsa ženska na svetu 2000 modnih ekspertov, zbranih v salonih «New York Dress Institute*, je zjpet izvolilo deset najelegantnejših čensk za leto 1957. Petič zapovrstjo je bila za najele-gantnejšo proglašena gospa William Paley, žena nekega funkcionarja ameriške televizije, njej so sledile vojvo- »■»ir*" dinja Windsorska, italijanska grofica Consuelo Craspi, angleška kraljica Elizabeta, filmska igralka Audrey Hepburn in gospa Fordova, žena »kralja avtomobilov*. Med onimi, ki niso bile izvoljene, so princesa Grace Kelly, bivša ameriška poslanica v Italiji Olare Boothe Luce ter filmski igralki Elizabeth Tay-lor in Joan Cravvford. Za nas navadne smrtnice je to samo vest, ki jo sicer rade prečitamo, a nanjo tudi kmalu pozabimo. Za vse prizadete je pa izvolitev najelegantnejših dogodek življenjske važnosti ter so za pridobitev tega naslova pripravljene žrtvovati vse, mir v družini, svoje zdravje in seveda nič koliko denarja. Pravijo, da služijo znani krojači in šivilje na ta račun bajne vsote denarja, saj si favoritke naročajo nič koliko oblek, ki morajo biti vse nekaj posebnega. Spet druga modna zanimivost, ki pride za nas v poštev tudi samo kot zanimivost. Neka francoska modna hiša je razstavila vrsto prekrasnih krznenih plaščev, razen njih pa še nekaj večernih in celo poročnih oblek, napravljenih prav tako iz dragocenih krzen. Največjo pozornost je vzbudila poročna obleka, napravljena iz kožic hermelina. Cene obleke seveda niso povedali. Razen plaščev in oblek je omenjena modna hiša razstavila vrsto klobukov, kap in torbic, napravljenih prav tako iz raznih dragocenih krzen. Med povabljenimi na tej modni reviji je bila tudi neko bogata Američanka, ki se je tjakaj pripeljala s svojim avtom, ki je imel vse sedeže prevlečene z najdražjim krznom — činčili. V Oslu na Norveškem so mlada dekleta vpeljala novo se v oblekah, ki so se iz-e, da so bile čisto navadne vreče, prepasane z raznobarvnimi pasovi. Dekleta so bila v njih baje tako privlačna, da so si že takoj drugi dan #naročile» podobne obleke še mnoge druge, ki jim je bila ta modna novost všeč. Pravijo, da so krojači ih šivilje na Norveškem zaradi tega precej zaskrbljeni, saj bi jim uveljavitev ta-ke mode povzročila precejšnjo škodo. Bolj zadovoljni so prodajalci žakljevine, ki so kar na lepem prišli do nepričakovanih klientk. V Parizu je bila pred dne-vi tudi modna revija, ki so jo pa organizirali razni draguljarji in zlatarji. Pokazail so najnovejše okraske, ogrlice, broše, prstane in zapestnice. Nekatere manekenke so imele na sebi tudi čez pet-desetmilijonsko vrednost. Zelo občudovan in nagrajen je bil diadem iz izredno čistih in velikih diamantov, ki ga je baje že kupila neka bogata dama. Goriško-beneški dnevnik S sinočnje seje občinskega sveta v Gorici Svet#valti KD in SDZ «dobrili občinski proračun za leto 1958 ■v Zupan in svetovalec Battello o položaju v tovarni Safog V lo Severna Irska ■ Italija 2:1 (2:0) Z včerajšnjim tesnim porazom v Belfastu Italija izločena iz nadaljnjega tekmovanja Razprava o posameznih točkah proračuna za leto 1958 je bila glavni predmet včerajšnje seje občinskega sveta v Gorici. Odbornik za finance je čital posamezne postavke, katerim so svetovalci stavili svoje pripombe. Svetovalec Bratuš je opozoril župana naj nadzoruje lastnike javnih lokalov, če plačujejo davek na promet, ker se dogajajo primeri, ko lastniki javnih lokalov tega davka ne plačujejo, kar jim omogoča cenejšo prodajo blaga in s tem nelojalno konkurenco. Vprašal je še župana, če so lastniki hiš obvezani povezati hišbo kanalizacijo s cestno. Zupan je odgovoril, da bi v praksi moralo biti tako, da pa kaj takega zlasti hišni lastniki z blokiranimi najemninami ne morejo napraviti, ker bi bil strošek za napeljavo večji kot znašajo njihovi dohodki. Daljša diskusija se je razvila o nogometnem igrišču v Ul. Baiamonti. Igrišče je zasebna last, županstvo pa je lastnik poslopja in športnih naprav. Med lastnikom zemljišča in županstvom, ki ga ima v najemu, so v teku pogajanja, ker posestnik zahteva odpoved najemne pogodbe, da bi igrišče sparceliral in ga prodal. Županstvo pe mnenja, da se bo zadeva vlekla še kakšni dve leti, nato pa bo moralo popustiti, ker nima dovolj pravne podlage, da bi lahko nasprotoval zahtevam lastnika. Odv. Pedroni je predlagal, naj bi se stroški za uradniške potrebščine znižali. Odbornik za finance dr. Gal-larotti mu je odgovoril, da so poslali vsem uradnikom županstva okrožnico v kateri jih pozivajo, naj čim bolj varčujejo v uporabi pisarniških potrebščin itd. Na koncu seje so glasovali o proračunu samem. Svetovalca odv. Sfiligoj in prof. Kacin sta ponovno glasovala skupno s svetovalci Krščanske demokracije, proti proračunu so glasovali svetovalci PSDI. KPI, PLl in PNP; Crocetti od MSI se je vzdržal. Nekaj svetovalcev je zapustilo dvorano llililililttiiliiiliiiliiitMniiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiifHiiiiiiiiiniiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiii Seja odbora pokrajinskega sveta Z odstranitvijo ublažili ovinek pri Posebna komisija bo pregledala posestva 140 kmetov, ki so se prijavili k tekmovanju za izboljšanje hlevov in skednjev V torek zvečer se je kot običajno sestal odbor goriške-ga pokrajinskega sveta; prisotni so bili vsi odborniki. Najprej so odobrili 26 ukrepov v korist uslužbencev pokrajine. Z odobravanjem so nato odborniki sprejeli vest, da je tržiški policiji uspelo izslediti mladeniče, ki so na Silvestrovo razbili okna srednje šole in liceja v Tržiču. Nato je odbor razpravljal o odločitvi obrambnega ministrstva, za izpraznitev vojašnice Toti v Farri in jo prodati zainteresiranim oblastem. Pokrajina bo namreč z nakupom te vojašnice rešila eno največjih prometnih ovir v naši pokrajini. Znano je, da je prav zaradi obstoja vojašnice ovinek v Farri zelo nevaren in da bo le tako omogočeno tudi ta del pokrajinske ceste razširiti. Odbornik Zaretti je nato poročal o popravilih, ki so bila izvršena v notranjosti pokrajinskega muzeja in o nabavi materiala za popravila v pokrajinski umobolnici: med drugim so nabavili tudi novo električno črpalko. Odbornik Grlgolon je poročal o prijavi 140 kmetov k tekmovanju za izboljšanje hlevov in skednjev in odbor je »prejel njegov predlog o programu obiskov, določenih za ogled posameznih kmetij. Odbor. je tudi odobril 5.255.000 lir pokrajinski umobolnici za nakup mesa v drugi polovici 1958 leta in še 2 milijona lir za nakup mleka v istem obdobju. Končno pa so odborniki o-dobrili še številne stroške, ki jih bo morala kriti pokrajina, bodisi zaradi nakupa telovadnega orodja v zavodu za gluhoneme, bodisi zaradi dobave nekaterih drugih predmetov v raznih pokrajinskih ustanovah. «»------- Mlada ubežnika sta se oglasila V Crni vrh pri Podbonescu sta telefonirala lz Trsta V naši torkovi številki lista smo pisali o nenavadnem izginotju 19-letnega Dina Ma- koriča in 21-letne Milke Zan-tovino iz Črnega vrha v pod-boneški občini. Dekle in fant sta se odločila za beg potem, ko sta ugotovila, da dekletovi starši ne bodo privolili v njun zakon. V obeh družinah je torej te dni vladalo razumljivo pravo razburjenje, kajti kljub vestem, da se mlada dva nahajata v Vidmu, ni nihče vedel ničesar točnega. Prav tako je bilo zaskrbljeno tudi vodstvo mlekarne v Črnem vrhu, ker je mladi Makorič bil dodeljen proizvodnji masla in sira in so morali kmetje nekaj dni pridelovati omenjene proizvode kar doma, ali pa mleko zavreči. Končno pa se je Makorič le oglasil po telefonu iz Trsta in zagotovil svojim staršem in staršem svoje •zaročenke ,da sta oba zdrava in da se bosta vrnila takoj domov, ko jima bodo sporočili, da so njun beg oprostili. Istočasno je Makorič obvestil, da zapušča službo mlekarja v domači mlekarni in je uprava zadruge morala poiskati namestnika, ki je omogočil, da teče proizvodnja masla in sira nemoteno naprej. Nezgoda srednješolca pri telovadbi Včeraj ob 9.30 so klicali bolničarje ZK v telovadnico soriškega liceja na Korzu Verdi, kjer se je pri vajah na konju ponesrečil dijak Gian-pietro Montanari iz Ul, Ca-dorna 28. Mladeniču je pri skoku zdrsnilo in se je prevrnil ter si poškodoval levi komolec, zaradi česar so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer je prejel potrebno pomoč. že pred glasovanjem. V začetku seje je župan poročal o položaju v tovarni SAFOG, kjer je ravnateljstvo skrajšalo delovni čas v treh oddelkih na 24 ur. Do tega ukrepa je prišlo zaradi pomanjkanja dela. Ravnateljstvo pa si, po izjavi župana, prizadeva, da bi sklenilo pogodbo z jugoslovanskimi tekstilnimi podjetji za dobavo statev, ki jih izdelujejo v SAFOG. K besedi o tem vprašanju se je oglasil tudi svetovalec Battello, ki je predlagal, naj bi se s temi besedami ne prenehalo zanimanje županstva, ampak naj se s konkretnimi dejanji potrudi, da se reši vprašanje delavcev te velike tovarne. * ««------ Za izboljšanje mednarodnega prometa Pri Rdeči hiši podirajo kostanje Z dokaj hitrim napredovanjem gradnje nove obmejne palače pri mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so pristojni organi uvideli, da bi bilo potrebno poskrbeti čimprej tudi za ureditev asfaltirane ploščadi, ki se bo širila od bolnišnice pa do nove gostilne v Ul. Cravos. Na tej ploščadi bodo namreč našli prostor za parkiranje vsi lastniki številnih vozil, ki se dnevno vozijo po opravkih do bloka, ali pa tudi izven državne meje, pa tudi premnogi tujci, ki jih je na tem važnem mednarodnem bloku, posebno v poletnih časih, izredno veliko. Tako delavci že dva dni izkopavajo kostanje pred bolnišnico, včeraj pa so zasadili krampe tudi pri prvih drevesih drevoreda v Ul. Cravos, ki vsekakor ovirajo tamkajšnji promet. Slišati je bilo tudi predlog, da se podre ves kostanjev drevored v tej ulici, kar bi ne samo olajšalo prehod številnih vozil po njej (predvsem težkih tovornikov), marveč bi tudi dali ulici lepši izgled in njenim stanovalcem več svetlobe in zraka. «»------- Poročilo matičnega urada Stanje prebivalstva v krminski občini Krminsko županstvo je objavilo podatke o gibanju prebivalstva krminske občine v preteklem letu 1957. V občini se je rodilo 78 otrok, izven občine, vendar pa se zaradi stalnega bivališča staršev prištevajo med domače prebivalce, pa še 18 otrok, skupno torej 96 novorojenčkov. Umrlo je v občini 60 ljudi, izven občine 17, skupno 77. Na novo se je vselilo v krminsko občino iz goriške pokrajine 74 ljudi, »z ostalih pokrajin 181, iz tujine 10 italijanskih in dva tuja državljana, skupno se je torej naselilo 267 prebivalcev. Izselilo pa se je 296 prebivalcev in to 105 v ostale občine goričke pokrajine, 187 v italijanske pokrajine in v tujino 4. 1, januarja 1957 je bilo prisotnih 8091 oseb, 31. decembra istega leta pa 8.061, tako se je torej število prebivalstva zmanjšalo v enem letu za 30 oseb. Poraz italijanske reprezentance v Belfastu pomeni njeno izločitev iz nadaljnjega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo. Pri tem je težko kaj navajati v opravičilo, Edina olajševalna okoliščina je lahko izključitev Ghiggie, ki je bila neobičajno stroga, toda madžarski sodnik Zsolt pravi, da se je samo strogo držal pravilnika. Nekateri, ki Ghigaiovega prekrška ne tajijo, pravijo, da je bil samo reakcija na prekršek irskega igralca, ki ga pa Zsolt ni videl. Po tekmi je nekdo vprašal sodnika, če ga je res irski igralec Mc Michael (nad katerim je Ghig- gia napravil prekršek), prosil naj pusti italijanskega igralca v igri. Zsolt je na to odgovoril: sTa bi bila lepa, da bi mi igralci dopovedovali, kaj moram storiti.» Vendar pa je Ferrari, pomočnik dr. Fonija, na pr, izjavil po tekmi, da izključitev ni bila odločilna za uspeh ali neuspeh. Skoraj gotovo se je v ita- lijanskem moštvu poznala odsotnost nekaterih igralcev, kot na pr, Cervata, Chiappelle in predvsem Grattona. Za prvi gol nima krivde Bugatti, pri drugem pa je bil nekoliko nesiguren. Od branilcev je bil najboljši Cor-radi. Vincenzi je imel nekaj slabih trenutkov, medtem ko sicer požrtvovalni Ferrario ni ITALIJA: Bugatti; Vincenzi, Corradi; Invernizzi, Ferrario, Segato (kap.); Ghiggia, Schiaffino, Pivatelli, Montuori, Da Costa. SEVERNA IRSKA: Upricbard; Cunnigham, Mc Michael; D. BlanchUovver (kap.), J. Blanchflower, Peacock; Bingham, Cush, Simpson. Mc Ilroy, Mc Parland. SODNIK: Zsolt (Madž.) STRANSKA SODNIKA: Virag in Harangozo (Madž ). STRELCI; Mc Ilroy (S.I.) v 13’ in Cush (S.I.) v 29' prvega polčasa; Da Costa (I.) v 10’ drugega polčasa. KRONIKA VČERAJŠN PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS* DOL—POLJANE priredi v nedeljo 19. januarja ob 16.30 uri v Prosvetni dvorani v GORICI pod vodstvom pevovodkinje Pavline Komel »VODOPIVCEV VEČER* Uvodoma bo predaval visokošolec Filibert Benedetič o skladatelju, katerega SO-letnico rojstva slavimo prav te dni. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cene za sedišča 200 m 150 lir, stojišča 100 lir. BELFAST, 15. — Priznati ie treba, da je danes v Belfastu vladalo vse drugačno ozračje Tokrat je občinstvo po italijanski himni ploskalo, medtem ko je na tekmi 5. decembra žvižgalo. Toda vreme ni bilo nič kaj prijetno: rahel dež in vmes še kaka snežinka, teren pa zelo težak. Začetni udarec imajo Italijani, ki prek Montuorija, Pi vatellija, Ghiggie, ki se otrese Peacoeka in poda Da Costi ter nato še prek Schiaffina že v prvih dvajsetih sekundah pošljejo strei na vrata; toda žoga je letela meter nad golom. Potem pa prevzamejo vodstvo Irci in v poldrugi m.-nuti mora posredovati Bugal-ti. Irci v zelenih dresih pritiskajo nekaj minut in italijanski protinapadi so medli in nenevarni. V sedmi minuti pa pošlje Schiaffino žogo zopet mimo gola, čeprav zelo blizu droga. Akcija je šla od Ghiggie do Da Coste, nato do Montuorija ter spet Ghiggie. T? je lepo podal Schiaffinu, ki je streljal, kot smo omenili. V deveti minuti gre žoga, ki jo je streljal Mc Uroy tik italijanskega gola. Kmalu sledi italijanska akcija, ki se konča s strelom Da Coste v mrežo — toda od zunaj. Pritisk Ircev je vedno hujši in v 13. minuti pade prvi plod njihovega truda. Bek Mc M-chael posije žogo naprej, levo krilo Mc Parland jo poda v sredo. Ferrario zgreši in žoga gre na desno k Mc Uroyu, k: jo z volejem okrene v mrežo. Bugatti se je vrgel, toda žoga IMIIIIMIIIIIIMII9111II lili IIIIMIIIMIIIHM11111111111 Literarno predavanje v klubu ASK «S. Gregorčič* Akademsko - srednješolsko društvo ASK eSimon Gregorčič v Gorici obvešča vso slovensko javnost, da bo v soboto IH. januarja zvečer ob 20.30 predavala na sedežu kluba srednješolka Vi slava o slovenskem pesniku «Josipu Murnu-Ateksandrovu«. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bilo v Gorici ob 14. uri 13 stopinj C, ob 7.30 pa 5 stopinj C. oezurTja lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Ulica Carducci 12, tel. 22-68. — en—— - KINO - CORSO. 17.15: «Grenka zmaga«, C. Jurgens, R. Burton, v cinemascopu. VERDI. 17.00: »Poljub Venere«, Ava Gardner. VITTORIA. 17.00: «Moral me boš ubiti«, R. Burr, A. Lans-bury. CENTRALE. 17.00: «Moril»ki bes«, D. Clark, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: »O changa-siero«. je ušla nizko v kot na vratarjevi levici. Kmalu nato se slabotna italijanska akcija konča z medlim strelom Montuorija na levo od irskega vratarja Upri-charda. Irc- so v premoči 'l Italijanom ne preostane nič drugega, kot da skušajo pritisk domačih kako olajša*i. Mon-tuoriju se celo ponudi lepa priložnost, ko je prejel žogo, ki jo je Pivatelli s srede igrišča poslal Schiaffinu in ta Da Costi. Ta je poslal naprej Mon tuorija, toda v dobri poziciji ta s čevljem zadene v zemljo ln Uprichard brez težav obrani. V 21. minuti napravi irsKi vratar lepo parado na strel Pi-vatellija, toda obenem je to prvi korner za Italijane. Strelja nekoliko visoko Ghiggia in vratar skoč’ ter ujame žogo. Sledi daljše obdobje irsko premoči in vsa italijanska o-bramba je mpčno zaposlena. V nekem protinapadu ie Danny Blanchfloiver zrušil Da Costo na robu kazenskega prostora. Irci napravijo zid in kazenski strel se je končal bre.: uspeha. Pozneje strelja lnve> nizzi toda Uprichard gre pravočasno iz gola ter Dram. Vse bolj pa je ogrožen italijanski gol in v italijanski obrambi je že opazna živčnost, posledica precejšnjega napora. V 28. minut; Irci zaporedoma streljajo proti italijanskemu golu. Posredovati mora tudi Bugatti. Ko v 29. minuti žoge ni zadržal, je pritekel Cush ter v teku pognal usnje v mrežo. Rezultat 2:0 je domačim vlil še novega poguma in Italijanom uspe priti pred nasprotni gol samo s posamezn;mi protinapadi, pri katerih je pa irski rezervni vratar vedno na mestu. (Titulami vratar Irske Greeg ni mogel priti iz Manchestra, kjer je včeraj zvečer igral v svojem moštvu Manchester United proti Crveii zvezdi. Računalo se je, da se bo pripeljal z letalom, toda zaradi megle se letalo sploh ni moglo dvigniti.) Bugattiju pa ne manjka priložnosti, da se izkaže: ujame žogo, ki jo je z glavo poslal proti mreži Bin. gham, in takoj nato drugo, k' jo je streljal krilec Dant,y Blanchfloiver, ki pogosto prehaja v napad. Po dveh italijanskih akcijah, ki sta jih ustavila prvič vratar drugič krilec Jack Blanch-flower, začne postajati tekm nekoliko bolj monotona, kajti vsem igralcem se pozna utrujenost. Med ponovnimi irskimi napadi sledi sodnikov žvižg za konec prvega polčasa. V drugem polčasu je nekoliko bolj megleno, vendar je vidljivost še vedno dobra. Prvi strel na gol je poslal irsk' srednji napadalec v 2. minuti, toda zoga gre kaka dva metra mimo gola. Italijani takoj od govorijo. Žoga gre med hitrim podajanjem od Schiaffina do Ghiggie, ki jo poda Da Cost-: ta takoj strelja, vendar žoga zadene zopet mrežo na zunanji strani. Italijani pritiskajo, tc-da njih igra ni dorasla volji in željam, čeprav se celo Fer rario trudi v prvih vrstah. Ob neki priložnosti pride precej daleč proti irskemu golu in poda Pivatelliju, toda ta kljub dobri poziciji strelja tjavdan in seveda mimo gola. Zeleni začno spet predvajati skoraj ekshibicijski nogomet, v katerem sicer ni nikakih zapletenosti. Obramba ima mnogo dela in posredovati mora tudi Bugatti. Končno pride v 10. minu-i do italijanskega gola. Scliiaff -no podaljša Montuonju, ki je na desnem krilu, žogo poda na drugo stran mimo gola. Upr.-chard se je dotakne, toda ne more je zadržati. Da Costa je v bližini m v padcu brcne v mrežo. Italijanom se nudi še nekaj priložnosti za izenačenje, ki pa ostanejo neizkoriščene. Po nekem kotu je Ferrario žogo z glavo usmeril proti golu; žoga se je dotaknila prečke ter šla čez. Kmalu za tem pride do neljubega incidenta, ko sodn1« izključi Ghiggio. Ta je napravil prekršek nad nasprotnim igralcem v kazenskem prostoru, ko on niti ni imel žoge. Potem je hotel še sodniku nekaj ugovarjati, kar je njegov položaj le še poslabšalo. Sodnikova odločitev je bila mogoče nekoliko ostra, če se upošteva, da je šlo za tekmo, na kateri se je reševalo vpraša nje udeležbe v finalnem turnirju svetovnega nogometnega prvenstva. Res pa je tudi, da se take stvari, kot jo je zagrešil Ghiggia, na tako vaz nih in resnih tekmah ne počenjajo. Posledica je seveda bila, da so od tega trenutka Italijani igrali samo z desetimi igralci. Izključitev Ghiggie je gotovo tudi moralno vplivala na igralce, tako da je se bolj splahnelo upanje na izenačenje, ki bi Italijanom zadostovalo, da si priborijo vozni listek za Stockholm. V 32. minuti je Invernizzi zagrešil roko v kazenskem prostoru, to-da sodnik tega ni videl in igralo se je naprej. Žoga je skoraj ves čas na italijanski polovici, vendar Italijani od časa do časa napadajo, toda streli gredo mimo gola, če jih že prej ne prepreči o-bramba. V 39. minuti doseže jo Irci po D. Blanchflowerjn tretji gol, ki ga pa sodnik . e prizna zaradi offsida. Do konca tekme je le še nekaj minut in v teh napadajt mnogo bolj Irci. Gol visi v zraku in Bugatti ima še priložnost, da se izkaže, ko žogo ujame po lepem strelu Bingha ma. Irskega pritiska reši it ali. jansko obrambo žvižg sodnika. Navdušenja domačega občinstva m treba opisovati. Tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo se je tako za Italijane končalo. dosegel ravni zadnje prijateljske tekme z Irsko. Segato je skoraj ves čas pomagal obrambi, Invernizzi se je pa znašel šele v drugem polčasu. V napadu je bil najboljši prav Ghiggia. Bil je zelo požrtvovalen ter igral sedaj na desni, seda j na levi, pa spet v centru; hotel je namreč nekako zadelati vrzeli v italijanskem četverokotu. Za Schiaffina je bil mogoče teren pretežak, vsekakor ni znal skoraj nikoli igre urediti ter je dajal slabe predložke. Montuori, ki je igral na Grat-tonovem mestu, je stal vedno v ospredju, s čimer pa je zelo grešil, ker je tako pustil Danngja Blanchfloiver ja neoviranega, da je lahko prihajal do italijanskega kazenskega prostora. Pivatellija pa je Jack Blanchfloiver popolnoma kontroliral. Skromno igro je pokazal Da Costa, če pač izvzamemo dejstvo, da je prav on dosegel gol. Pri Ircih je bil velikan igre Danny Blanchfloiver, ki je ne samo odlično igral temveč je tudi sijajno vodil vso igro. Reči pa je treba, da je bilo celotno irsko moštvo zlasti v prvem polčasu zelo dobro. I-gralo je hiter, moderen in tudi tehnično izdelan nogomet, ki je italijanskim igralcem takoj povzročil mnogo težav. U-ba branilca sta bila dobra, toda osrednja točka moči ir skega moštva je bila krilska vrsta z bratoma Blanchflo-uierjema ter Peacockom. Od irskih napadalcev sta edino Mc Parlanda lahko blokirala tako Corradi kot Vincenzi. Končna lestvica v osmi izločilni skupini za svetovno prvenstvo: 1. Severna Irska 4 2 1 1 6 3 5 2. Italija 4 2 0 2 5 5 4 3. Portugalska 4 1 1 2 4 7 3 SCHIAFFINO DANNY BLANCHFLOVVER Od jutri tekme v Kitzbuehelu KITZBUEHEL. 15. — Prihodnji petek, soboto in nedeljo bodo na Hahnemkammu tekme v alpskem smučanju, ki se jih bodo udeležili tekmovalci iz 20 držav: SZ, Finske, Svedsfke. Jugoslavije, Norveške. ZDA, Japonske, Švice, Bolivije, Poljske, CSR, Vzhodne m Zahodne Nemčije, Islandije, Španije, Kanade, Italije, Francije, Turčije in .Avstrije. To bo zadnji veliki nastop pred tekmovanjem za svetovno prvenstvo 1958. Spored tekem: v petek, 17« januarja: veleslalom za moške in ženske; v soboto, 18. januarja: spust za moške in ženske; v nedeljo, 19. januarja: slalom za moške in ženske. Tekmovalci 17 držav na prvenstvu v Lahtijn HELSINKI, 15. — Od 1. do 9. marca bo v Lahtiju na Finskem svetovno smučarsko prvenstvo za nordijske discipline. Tekmovanj se bodo udeležile: SZ. Švedska, Norveška* Finska, CSR, Francija, Italija, Jugoslavija Vzhodna Nemčija, Zahodna Nemčija, Polji* ska, Avstrija, ZDA, Kanada* Japonska, Švica in Argentina* Že tretjič bo tako Lahti prizorišče tekem za svetovno prvenstvo. Z raznimi deli so o-mogočili da bo tekmam lahko sledilo 150.000 gledalcev. lllllllltllllllltIMIIHHIIIIIItlllHIllllllllllllllllIMmilllllllllllHIIIimillllllimitlllMIMIIIIIIIIIIIllMi Se dva svetovna Avstralca Nadaljnja dva svetovna rekorda pa je postavil Monckton Wales premagal Izrael v Tel Avivu To je bila izločilna tekma za svetovno prvenstvo TEL AVIV, 15. — V izločilni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je danes reprezentanca Walesa premagala izraelsko moštvo z 1:0 (1:0). Po vratna tekma bo v Cardiffu 5 februarja in težko si je zamišljati, da ne bi tudi tam zmagal Wales. Ce torej Wales zmaga, bo Velika Britanija nastopila na svetovnem prvenstvu s štirimi moštvi: angleškim škotskim, severno-irskim in ivaleškim. BOKS BOSTON, 15. — Tc noč je Tommy Tibbs po točkah v 10 rundah premagal bivšega svetovnega prvaka peresne kategorije Willieja Pepa. SYDNEY, 15. — V finalu na 440 yard (402,32 m) na moškem plavalnem prvenstvu Južnega Novega Walesa je 15-letni Avstralec John Konrads postavil nov svetovni rekord s časom 4:25,9. Prejšnji rekord je imel Avstralec Murray Rose, ki je pred letoAn v istem bazenu North Syduey Olimpic dosegel 4:27.1. Konradis je torej znižal rekord za 1”2. Mladi Avstralec, ki ima od prejšnjega tedna tudi svetovni rekord na 800 m, je uspel potolči tudi svetovni rekord na 400 m, ki ga je Murray Rose postavil na olimpiadi v Melbournu s 4:27. Na istem tekmovanju pa je postavil še dva svetovna rekorda John Monckton, ki je preplaval 220 yard hrbtno v 2:18,8. Mednarodna zveza je postavila kot mejo za 220 yard čas 2:21.0 m za 200 m 2:20 2. MELBOURNE, 15. — Prvi večer tekmovanja za zenski plavalno prvenstvo države Vik torija v olimpijskem bazenu v Melbournu je Avstralka lisa Konrads zmagala na 440 yardov v 4:59,9 ter pustila daleč za seboj vse ostale tekmovalke. Druga je bila Holandka Cor-rie Schimmel šele s časom 5:16,6. Na 110 yardov prosto je zmagala Avstralka Dawn Fra ser z 1:03,5 pred Holandko Codkie Gastelaars 1:05, ki je pa s svojim časom postavili nov evropski rekord. Tudi Partizan in Split na turnirju v Viarejjjjiu VIAREGGIO. 15. — Desetega mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Via-reggiu se bo udeležilo 16 moštev. Turnir bo od 7. do 17. februarja. Izmed tujih moštev bodo na turnirju nastopili: Spartak (Praga), Partizan (Beograd), Progressuei (Bukarešta), Split, Racine (Pariz). Club de Footbal (Barcelona) in 01ympique (Nica). Imena devetih italijanskih moštev št niso znana. Tekme ne bodo samo v Viareggiu temveč tudi v Pisi, Carrari, Camaioru itd. Nastopijo lahko mladinci rojeni med 1. januarjem 1937 tn 31. decembrom 1941. Skupna vrednost nagrad znaša dva milijona, se pa še lahko poveča. Prvo tekmo bo prenašala televizija, ki bo 9. februarja po evroviziji prenašala tudi karnevalski sprevod. HOKEJ NA LEDU DORTMUND, 15. — V mednarodni tekmi v hokeju na ledu je Zahodna Nemčija premagala Italijo z 8:4 (2:0. 3:4, 3:0). Gledalcev je bilo 8000. BOB V DVOJE CORTINA D’AMPEZZO, 15. — Zaradi povišanja temperature so nastale na stezi za bob v ledu napake, tako da je državno prvenstvo v vožnji V( dvoje, ki je bilo na programu za danes in jutri, spet odloženo na nedoločen čas. KOLESARSTVO BOGOTA', 15. — List «El siglo« je sprožil oster napadi v zvezi z nastopom Faust# Coppija. Huga Kobleta in drugih asov mednarodnega kolesarstva na kolumbijskih dirka* liščih. List napada organizatorje, ki ne mislijo na drugo kot na izkoriščanje športa in so uporabil državne diletantske prvake, ki so zelo malo plačani, da so jih postavili proti Copp:ju in Kobletu. siglo« zahteva od državne kolesarske zveze, da sporoči, aif je svetovna kolesarska zvez# dovolila, da pridejo ti profesionalci v Caracas m v M«‘ hiko. da tu nastopijo proti ui-letantom. KOŠARKA MILAN, 15. — Srečanje me< košarkarskima reprezentanca ma Italije in SZ, ki je bil' programirano za 23. februa! je zaradi organizacijskih te žav v Italiji v negotovosti. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr« n^MjtaOjicinaJt predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film Columbia: «Dvoboj na Misisipiju* Igrajo: LEX BAKKEK. PATRICIA MEDINA In WARREN STEVENS fw,A HIZROV MACLEAN N vo 33. | JU A „, HA IKANU -J Nekaj izbranih poglavij Sklenili so, da bodo Mihajloviču ponudili zadnjo priložnost. Zahtevali bodo po britanski misiji od njega, naj požene v zrak neki most strateškega pomena na železniški progi Beograd Solun, če operacije ne bo izvedel do določenega dne, bodo britansko vojaško misijo odpoklicali ter ustavili nadaljnje pošiljke. Sodila sva, da je tako ravnanje pravzaprav preveč «fair». "" Omenil sem g. Churchillu še neke podrobnosti, ki sem jih navedel tudi v poročilu. Tako sem dejal, da bodo partizani odločilni činitelji v povojni Jugoslaviji, ne glede na to, ali jim pomagamo ali ne. Poudaril sem tudi, da so Tito in ostali voditelji gibanja odkriti in zapriseženi komunisti. Družbeni red, ki ga bodo vzpostavili, bo vsekakor zgrajen po sovjetskem vzorcu in bo po vsem sodeč tudi usmerjen k Sovjetski zvezi. Premierov odgovor me je rešil vseh dvomov. «Ali nameravate po vojni živeti v Jugoslaviji?* me Je vprašal. «Ne, gospod,* sem odvrnil. • »Jaz tudi ne!» je odvrnil g. Churchill. «In če bo temu res tako, tedaj je toliko bolje, kolikor manj bova midva skrbela za obliko vladavine, ki jo nameravajo izbrati. O tem naj odločajo sami. Nas samo zanima, kdo od njih prizadene Nemcem več škode.* Ko sem pozneje razmišljal o najinem razgovoru, sem prišel do zaključka, da se je pravilno odločil. Leta 1943 je vojna sicer že prišla do preobrata, toda ta tedaj še ni bil tako jasen kot danes. V Italiji so bile naše armade še vedno južno od Rima in so zelo počasi napredovale. Izkrcanje v Normandiji je bilo tedaj še zelo oddaljen načrt. Na vzhodni fronti so bili Nemci še vedno v bližini Moskve in Leningrada. Ameriška vojna prizadevanja še niso dosegla svojega popolnega vzpona. Ce si hočemo zajamčiti končno zmago, ne da bi pri tem podaljšali prelivanje krvi in uničevanje, ne smemo zavrniti nobenega potencialnega zaveznika. L. 1941 smo se borili sami. Tedaj smo s hvaležnostjo sprejeli Rusijo kot svojega zaveznika. Pri tem nismo kdo ve kako natančno proučevali njenega političnega sistema niti ne okoliščin, ki so jo privedle do vojne. Od tedaj dalje smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi okrepili njena vojaška prizadevanja. In če smo se že enkrat načelno odločili za to, dvomim, da bi bilo logično prikrajšati Jugoslovanske partizane za pomoč samo zaradi nekaterih ideoloških razlogov Razen tega bi tal(e odločitve ne mogli zlahka braniti, ker bi pomenila, da smo zaradi daljnosežnih političnih računov pustili na cedilu hrabre ljudi, ki se ne glede na njihovo pobudo dobro in uspešno bore na naši strani proti skupnemu sovražniku. Vendar je g. Churchilla še vedno nekaj trlo. Ko se je 1, 1941 knez Pavle pogodil z Nemci, sp je jugoslovanski kralj peter, ki mu tedaj še ni bilo niti dvajset let, postavil na čelo upora. Ta je vrgel s krmila kraljevskega namestnika in njegovo vlado ter povedel Jugoslavijo v vojno na strani Velike Britanije, ki se je tedaj še sama borila proti Osi. Zatem je nemška invazija prisilila kralja, da pobegne iz dežele in se umakne v Veliko Britanijo. Tu je sestavil novo vlado, ki je že od samega početka podpirala generala Ml-hajloviča in je v skladu s tem sovražila Tita. Smatrala ga je za nevarnega revolucionarja. Britanska vlada se je sedaj znašla v nerodnem položaju. Moralno Je bila dolžnik kralja Petra, saj se je postavil na britansko stran, ko je bila Anglija v nesreči. Razen tega je imela v političnem smislu obveznosti do njegove vlade, s katero je vzdrževala tudi diplomatske stike. Sedaj pa je nenadoma stopila v stike s partizani, na katere sta gledala kralj Peter in njegova vlada z mržnjo in nezaupanjem, (šlo je za čustva, ki so Jih partizani vračali v enaki meri). Kralj Peter se je pred nedavnim iz političnih razlogov preselil v Kairo, da bi bil bliže Jugoslaviji. Zato so sodili, da bi bilo morda prav, če bi med bivanjem v Kairu obiskal tudi kralja Petra in mu «iz prve roke* poročal o položaju v Jugoslaviji. In tako so se domenili, da bom prišel k njemu na večerjo in da bo navzoč tudi Ralph Števen,son, tedanji britanski veleposlanik pri jugoslovanski begunski vladi. Ugotovil sem, da je kralj Peter najsrečnejši, če se lahko pogovarja o avtomobilih in letalih. Vprašal me je, kaj misHJ0 o njem partizani in kaj drugi Jugoslovani, s katerimi s®01 se pogovarjal. Odgovoril sem mu, da so jih razjezili nekateri njegovi proglasi po radiu, v katerih je njihove voditelj* obsodil na smrt kot nekakšne izdajalce. Sicer se pa ravn® ne zmenijo zanj, ker jim vsakdanje življenje daje še prevet snovi za razmišljanje. Nato me je vprašal, ali kaj kaže, da bo po vojni dobil nazaj svoj prestol. Odvrnil sem mu, da ne, razen če bi 98 vrnil v domovino in sodeloval v osvobodilni vojni z ramo rami s svojim narodom. Ce pa tega ne stori, bo brezno njim in narodom preveliko. Narod je pretrpel preveč nesreč-Preveč je pod vtisom vsega, kar je preživel, da bi kdaj ko privolil, da bi mu vladal kralj, ki je najvecji del vojn®« četudi ne po lastni krivdi, prebil v Londonu in Kairu. Kralj me je pazljivo poslusal, nato pa odgovoril: «Srečed bi bil, če bi bilo to odvisno samo od mene.* Sklep, naj nudimo partizanom vso pomoč, je novo, trdno oporo za vojaška pogajanja, ki so se tedaj P*7 čela v Aleksandriji. Obsegala so veliko število najrazličnejši'* vprašanj. Maršal letalstva Sholto Daughlas, letalski častni* vrhovnega poveljstva, je obljubil, da bo izuril in oP1*?1. Jugoslovansko letalsko eskadrilo. General Wllson Je nekW podobnega obljubil za tankovski polk, predstavnik vojne narice v vrhovnem poveljstvu, admiral Wlllls, pa, d“ . , nabavil nekaj lažjih bojnih ladij, ki naj postanejo ieaT~ partizanske mornarice ter sodelujejo z britanskimi sklmi silami. Te bi, kot smo se domenili, operirale ob matmski obali. (Nadal)evanfe nledl).