Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 119. Izvcn Ljubljane 8 vin. V LJOMiflDi, V Ml 27. fl)9l91914. Lelo M ss Velja po pošti: s Za oelo lato naprej .. K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej .. K 24'— za en meseo 2- V upravi prejeman mesečno „ 1*70 s Sobotna Izdaja: = za celo leto......•> 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozematvo. „ 12'— SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. Peročna oznanila, zahvals. osmrtnice ttd.: enostolpna petltvrsta po 23 vin. ... Poslano: enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. orl pop. Bedna letna priloga Vozni red tss- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se na s: sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. J^* Današnja številka obsega 8 strani. Odgovor nemškemu nacljonalcu. Celovec, dne 26. maja 1914. V delegacijah se je čutil poklicanega zagovarjati razmere na Koroškem nemško narodni profesor dr. Waldner. Njemu in vsem narodnim nemškim agitatorjem moramo očitati, da ne govore resnice, kadarkoli govoi'e širšemu svetu o narodnih razmerah na Koroškem, dasi jim morajo biti razmere vendarle znane. Profesor Waldner je dejal: »Od zunaj se razdira mirna celokupuost med Nemci in Slovenci na Koroškem.« Ne od zunaj, gospod profesor, marveč od nemškonarodnili uradnikov in njihove stranke, ki sc vzdržuje s silo in vladno pomočjo na političnem krmilu! Slovenci sc z nemškim ljudstvom dobro razumemo in Nemci še bolj z nami, ker imajo oni od nas več koristi, kakor mi od njih. Ali nemškonarodne hujskače v deželi hočemo ugnati, nemško-narodno korupcijo hočemo zatreti in naše ljudstvo pred njo obvarovati. »Slovenska šola na Koroškem je, odkar obstoja Ijudsko-šolska postava, utrakvistična.« To ni res in Waldner mora vedeti, da ni res. Slovenske šole nikdar niso bile res utrakvistične, ali nekdaj se jc vsaj nekaj več slovenščine poučevalo. Dandanes se je na tihem velik del šol na Slovenskem Koroškem prelevil v popolnoma nemške šole in vse druge, kjer se učitelj nekaj mesecev ukvarja s slovenskim abecednikom, so tudi le nemške, ker se vsi predmeti, razun veronauka., poučujejo v nemškem jeziku. Waldner nam je odkril razlog, zakaj se ne izvrši odlok, oziroma razsodba upravnega sodišča. Do zdaj našim poslancem tega nihče ni hotel povedati. Upravno sodišče je razsodilo, da se nikdo ne sme siliti k učenju drugega jezika, minula so že leta, pri nas pa je vse pri starem. VValdner pa je v delegaciji pojasnil: »Slišati se morajo še vzdrževatelji šole, in to zaslišanje še ni 'dovršeno, očividno zato ne, ker se hoče nekaj časa počakati, prodno se naredi usodepolni korak in sc na mesto preizkušene dvojezičnosti postavi enoje-zičnost,« Kako dolgo pa bo to šc trpelo? Do sodnega dne očividno, ako državna oblast ne prisili, da se izvrši postava. Ker sicer se bo izvrševala le volja nemškega Volksrata in nemške nacijonalne uradniške klike, ki Avstrijo peha v propad. »Slovenske ob- čine so že pred leti poskušale, uvesti enojezičnost, pa so te poizkuse popustile in zopet zahtevalo dvojezične šole.« Nc prof. Waldner! Stvar je bila malo drugačna. Koder so se Slovencem dovolile slovenske šole, n. pr. v Šmi-helu, so se dovolile tako, da se jc prejšnja dvorazredna šola delila v eno nemško in eno slovensko: po neki Salomonovi sodbi. Slovenci s tem niso mogli biti zadovoljni, da imajo v gosto obljudenem kraju enorazrednico. Tako se je delalo povsod. Take šole imejte sami vi nemškonarodni nestrpneži! Koder jc otrok za tri, štiri razrede, Slovenci ne bomo nikdar zadovoljni z enorazrednico, marveč hočemo popolno šolo, ne nestvor, kakor si ga je izmislila nemškonarodna nestrpnost in hudoba. O sodnijskih razmerah je poročal prof. Waldner: »Na Koroškem je navada, da se s stranko, ki jc nemščine popolnoma zmožna, obravnava more vršiti tudi v nemškem jeziku (»auch in deutscher Sprache erfolgen könne«). Nc, gospod profesor, tudi to ni res! Med more in mora jc velika, razlika! Vi bi morali povedati delegatom, da sc obravnave v nemščini morajo vršiti, povedati bi jim morali tudi, da. se obravnave vrše nemški tudi, ako stranka nemščino le nekoliko lomi, da, dostikrat tudi, če stranka čisto nič ne ume nemške obravnave! To kar pravi Waldner v delegaciji, pa je vse nekaj drugega. In razlog tega postopanja: »Slovenski jezik na Koroškem je le narečje, ki se zelo razlikuje od novoslovenskega jezika!« Naša vseučilišča, ki imajo take učenjake, so menda lahko ponosna nanje! Ali je nemški jezik na Koroškem kaj drugega, nego narečje? Se on ne razlikuje od pismene nemščine? In vendar se obravnava nemško pri nemških sodnijah. Vrhutega pa gosp. prof. Waldner ne razume ne koroške ne pismene slovenščine, delegacijam pa se predstavlja kot, učenega poznavatelja koroških jezikov. Delegatje seve ne morejo sumiti, da koroški nemški učenjak niti najbližjega soseda ne razume ver. Ponosno je profesor končal svoj govor z grožnjo, češ, da v imenu vseli Nemcev v planinskih deželah izjavlja, da bodo z vso silo zavračali vsak. poizkus raztrgati Koroško. Mi zahtevamo enakopravnost v duhu zakonov. To pa bomo dosegli, naj Waldner izjavlja, kar hoče! Naše zavesti skupnosti z ostalimi slovenskimi brati pa nam tudi nihče nc bo vzel, naj se Koroška razdeli ali ne. Verske, narodnostne in strankarske razmere v Manili. Trst, 26. maja 1914. Eden naših sotrudnikov je imel priliko se razgovarjati z ugledno osebo, ki je živela dalj časa v Albaniji, ki torej pozna temeljito tamošnje razmere in ki je dospela te dni iz Drača v Trst. Ta naš informator, ki ni Slovan, nam je dal sledeče podatke o razmerah in položaju v Albaniji. O kaki narodni albanski stranki —■ tako je začel naš informator — v Albaniji sploh ne more biti govora, ker albanska narodna zavest, ako izvzamemo nekoliko inteligence po mestih, sploh nc obstoji. Knez Viljem težko da ima na svoji strani 5 odstotkov prebivalstva. Muslimani so pred vsem za to, da bi se vrnila turška, vlada, in oni se ne bodo nikdar sprijaznili z mislijo, da bi jim vladal krščanski vladar, Malisori sploh nočejo priznati nobene vlade nad seboj. Stranka begov, to je stranka Essad paše, pa bi hotela, da je princ Wied le za to, da da svoje ime, a pravi vladar naj bi bil Essad. Naš informator nam je potem navedel statistične podatke o prebivalstvu v glavnih mestih srednje in severne Albanije. Skader šteje okoli 30.000 prebivalcev. (Točni ti podatki seveda niso, ker o kakem pravilno izvedenem ljudskem štetju v Albaniji dosedaj še ni bilo govora.) Od teh je 20.000 muslimanov, 8000 katolikov in 2000 pravoslavnih. Od muslimanov je 7000 Slo vauov, ki se sami imenujejo A r v a t e (Hrvati), 1000 različnih narodnosti (Turkov, Arabcev, Čerkezov itd.), a ostali so Albanci, večinoma slovanskega pokoljenja. Katoliki so po narodnosti vsi Albanci. Med pravoslavnimi je 500 Srbov, 50 Grkov, ostali so Rumuni, ki pa čutijo srbsko in pošiljajo svoje otroke v srbske šole, Med skadrskimi muslimani je mogoče 50 ljudi za kneza Wieda, okoli 100 jih utegne biti avstrofilov, a ostali so turko-fili. Med katoliki je 10 odstotkov pristašev italijanske stranke, 10 odstotkov pristašev kneza Viljema, 40 odstotkov avstrofilov, a ostali so turkofili. Trgovci so vsi avstro- ali turkofili, to pa iz enostavnega razloga, ker je imel ravno trgovski živelj v Skadru od močne turške posadke največ gospodarskih koristi, a se nadeja istih koristi, ko bi mesto zasedla Avstrija, ali zopet Turčija. Da je to slednje izključeno, ti trgovci ne morejo pojmiti, ker njih politično obzorje ne gre tako daleč. Toliko pa vendar razumejo, da je v sedanjih albanskih mejah izključen vsak gospodarski napredek. Pravoslavni so vsi, izvzemši nekaj rodbin, za črnogorsko vlado. Drač šteje okoli 6000 prebivalcev. Od teh jc 2000 ciganov, ki so vsi muslimani, 2000 Rumunov, ki so vsi pravoslavne vere, 300 Slovanov mohamedanske vere, 700 mohamedanccv albanske in drugih narodnosti, 500 pravoslavnih Grkov in 300 katolikov albanske narodnosti. Pravoslavni so po večini (90 odstotkov) grkofili, 10 odstotkov je pristašev kneza Viljema. Muslimani so vsi pristaši Essad paše, izvzemši 300 Slovanov, ki so turkofili. Cigani so z onim, ki jih bolje plača. Tirana šteje okoli 20.000 prebivalcev, od teh je 19.000 Albancev, ki so vsi muslimani. Polovico teh je pristašev Essad paše, okoli 1000 je nacionalistov, ki se smatrajo za pristaše kneza Viljema, ostali so turkofili. 1000 je Rumunov, ki so po večin' grkofili. Šijak šteje 3000 prebivalcev, ki so vsi muslimani po veri, a po narodnosti polovico Hrvatje in polovico Arbanasi. Politično so vsi pristaši turške stranke. Elbasan šteje 6000 prebivalcev. Od teh 4000 muslimanov, ki so vsi Albanci po narodnosti, 2000 pravoslavnih, od katerih polovica je Albancev in polovica Rumunov. Politično so vsi nacionalisti različne smeri. Vprašali smo našega informatorja, kako so razmere v Beratu. Toda odgovoril nam jc, da mu tamošnje razmere niso tako poznane. Žc ta kratek pregled kaže, kaka neizrečena narodnostna, verska in politična mešanica vlada v Albaniji. Menda bodo vendarle oni prav imeli, ki so trdili, da je Albanija kot samostojna državna tvorba nemogoča. Treba jc še vpoštevati velikansko socialno nasprotje med begi in kmeti in razcepljenost v več ali manj med seboj sprta plemena, ki nimajo niti enotnega jezika. Grkov v južni Albaniji še navedli nismo, pa jih je jako veliko, a so narodno zelo zavedni in tvorijo najhujšo ireden« to, Albanija nam bo še sive lase delala. Železniški projekt po Hi dolini. Želez, minister jc včeraj sprejel v Novem mestu deputacijo županstev novomeškega okraja pod vodstvom posl. Jarca in Vehovca. Izročenih mu jc bilo dvoje pcticij, ena za progo po levem, druga za progo po desnem bregu. V imenu vseh jc pa povdarjal jiosl. J are, da prebivalstvo konečno določitev trase mirno prepušča ministrstvu in samo želi, da sc ta gospodarsko velevažni projekt čimpreje realizira. Železn. minister je odgovoril jako prijazno, da se ves projekt resno proučuje v ministrstvu in zagotovil svojo naklonjenost. Nato sc jc minister s svojim sprem- LISTEK. Josip Vanclot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Dnevi so potekali, in Borutu so se celile rane, ki jih je zadobil pri padcu s strme skale. Vračale so se mlade moči, in mladec je že lahko vstal. Hrepenel je po očetu in materi in bridko mu je bilo, če se je domislil, da žalujejo zdaj starši s tugo v srcu. Mislijo pač, da je že davno mrtev, in veselja ni več k njim. Kakor hitro so odtekle vode, sta se napotila z duhovnikom iz samotne votline. Razor je prislonil k nizkemu vhodu kamenito ploščo, da bi tako ohranil svoje pribežališče za drugo-krat, ko se vrne izmučen s svojsga pota in se pripravi tu v molitvi za novo potovanje. Prišla sta do potoka; tam jc krstil duhovnik mladca in potom sta se razšla . . . Srce jc utripalo Borutu od radosti, ko se jc bližal očetovi hiši. Hej, kako se ga bo razveselil oče! Hej, kako se bo materi razlila, radost po obrazu, ko stolu tako nepričakovano pred njo! To bo veselje, to bo srečno in radostno svidenje! Mladec jc stopil iz goščave in je bil že tik hiše. Zalajal .je pes-ovčar na glas in se je zaletaval sempatja na, močni vrvi. Pred hišo pa. je sedela na debelem Štoru mati. Z roko si jc podpirala glavo, pa je strmela nekam daleč, kjer so se dvigale jasne planine in so se svetile srebrno v solčnih žarkih. Morda je mislila na. sina, ki leži mrtev pocl tistimi planinami. Pes sc jc zaletaval vedno huje na vrvi. Radostno je lajal, kakor da bi videl nekaj ljubega, ki se, mu bliža. Lajanje je prebudilo mater Boženo iz t.užnih misli. Ozrla, se je tja k goščavi — in tedaj je vzkliknila, na glas. Hotela je vstati; a vse moči so ,jo zapustile. Toda takrat jo je objel Borut okrog vrata. Stisnil se je k materi, in oči so se mu porosile od radosti. Ni mogel iz-pregovoriti besede. Samo v obraz je gledal materi, v ta dragi, bledi obraz, ki ga ni žc videl toliko dni. »Sinko... Borut, ali si resnično ti?« je ponavljala mati, kateri sc jc zdelo, da samo sanja. Ali je mogoče, da sc je vrnil njen sinko, njen ljubi mladec, ki ga je že objokovala kot mrtvega? Ali je mogoče? Toda istina je — njen sinko, njen ljubi mladec stoji pred njo in se jc oklepa okrog vratu. »Ti si resnično pri meni!« je ponavljala potem, in se je tresla od sreče in radosti. »Ti moj sinko! Ti moj mladec! Ni te ugrabila kruta Morana.. < Oj, moj sinko!« Borut se je smehljal neprenehoma, in še vedno ni mogel izpregovoriti besedice. Samo stiskal je materi roko in je gledal v njen obraz. Takrat pa jc prišel od nekod Radegost. Kakor okamcnel jc gledal na ženo in sina. Z roko jc šinil preko čela, kakor bi hotel pregnati to sliko, ki mu je stopila kar naenkrat pred oči. Kajti Radegost. jc mislil, da sanja. Tedaj ga je pa že zagledal Borut. Stopil je korak naprej, da bi pohitel k očetu. Toda hipoma ga jo stresel mraz po vsem životu. Pred očmi se mu je naredila tema, in noge so se mu po-šibile. Dolgo le zanje v samotni votlim in komaj prestana bolezen in izguba krvi so ga oslabile tako, da ni mogel več stati na nogah. Silna radost, da vidi spet drage starše, ga je omamila. Mrzel pot. mu je stopil na čelo. in v glavi sc mu je zavrtelo. »Oče!« je zaklical in je zakrilil z rokami. Potem pa so zgrudil nezavesten na tla — ravno k očetovim nogam ♦«•■*- 7. i v Naglo je spel svečenik Razor skozi gozd. Kajti mudilo se mu jc. Še pred večerom je hotel dospeti v zeleni Go-rotan. Trdno je bil prepričan, da ga kliče, tja Gospod. Čakajo tam uboga srca na odrešenje in zdihujejo v temi vraž in zmot. Dospeti mora tja — saj je obljubil tako Borutu pri slovesu. Poleg toga ga jo pa gnala tja tudi misel, da mora pridobiti starešini Radegostu nazaj po nedolžnem mu odvzeto pravo in čast. Razložil bo Slovenom vso. Ničesar ni kriv Radegost; ni branil njega — tujega svečenika - radi toga, ker se jo izneveril domaČim zakonom. Ne, samo pravo gostoljubje je branil. Vzprc-jel jo. tujega popotnika pod svojo streho in mu je ponudil kruha in soli. Ni poznal popotnika, a vendar ga je moral braniti kot svojega posta pred nasiljem razvnetih Slovenov. Tako govori pravo, ki so ga, postavili sivi dedje: Svet naj ti bo gost pod tvojo sti-eho. Brez časti in prava bodi. ako pustiš, da so skrivi gostu pod tvojo streho le las na glavi! — Tako govori pravo starih Slovenov. Radegost. se je držal tega svetega prava. Gorotani pa so ga pognali preko meje in so ga zasramo-vali kot zločinca — njega, branitelja prava in zakona sivih dedov. (Dalje.) stvom v družbi dež. glavarja, dež. predsednika, prošta dr. Elberta, prosi. Jarca In viteza Pogačnika odpeljal po drž. cesti proti Št. Jerneju. Družba si1 je ogledala najprej samostan v Pleterjah. Samostanskega priorja namestnik, rodom Alzačan, je pri zajtrku pozdravil ministra in ostalo družbo. Kartuzijanci, prognani iz Francoske, so našli v katoliški Avstriji v ljubki okolici pod Gorjanci svoje zavetje in so zvesto vdani dinastiji in državi! Na vsej poti so pozdravljale ministra narodne zastave, mlaji in slavoloki. Jako lep je bil sprejem v Kostanjevici, kjer sta predstavila ministru krški župan dr. Hočevar in poslanec Hladnik deputacijo županov krškega in kostanjeviškega okraja. Dr. Hočevar je pozdravil ministra v daljšem govoru in izrazil željo, naj bi bil plod današnjega visokega obiska ta, da se uresniči zaželjena železnica. Minister je odgovoril, da obljub ne more delati, pač pa je njegova navzočnost najboljši dokaz, da se o tem železniškem projektu resno razmišljuje. V Kostanjevici sta se pridružila tudi posl. dr. Benko-vič in okr. glavar dr. Matthias. Poslanec dr. Benkovič je pozdravil ministra in ga povabil v Brežice. Pri breškem mostu so ministra čakali slov. župani breškega okraja, breški žel. odbor, poslanca dr. Benkovič in Pišek, dekan Mešiček ter številno občinstvo iz mesta in okolice. Ministra je pozdravil breški župan ter dr. Benkovič, slednji izražajoč upanje, da bo še pod poslovanjem sedanjega žel. ministra ta železniški načrt dozorel v srečo prebivalstva. Na mostu si je potem minister ogledal situacijo prehoda čez Savo in Krko in se zanimal za možnost prehoda nad Brežicami. Izjavil se je, da dvojni kolodvor ni umesten kot skušnja uči. Splošno so bile njegove izjave o projektu zelo ugodne. Breški Nemci so tudi to priliko porabili, kazoč svojo nestrpnost s tem, da so naše pohlevno občinstvo odrivali. Po mestu so bile cesarske in štajerske zastave. Preko Štajerske so iz Brežic drčali avtomobili nazaj na Kranjsko v Krško, kjer se je zopet vršil lep sprejem in odtod naravnost skozi Kostanjevico čez most pri Dobravi mimo Bele Cerkve skozi Št. Peter nazaj v Novo mesto. Na ministra je napravila očivid-no vsa pot najlepši vtisk, ugajala mu je rodovitna pokrajina pa tudi prijazno dolenjsko ljudstvo. Želeti je le, da se v posameznih lokalnih vprašanjih doseže parne n kompromis. Potem je upati, da bo ž( zniški minister baron Forster, ki je kumoval že pri dveh dolenjskih progah, kot mlad uradnik pri dolenjskih in kot minister pri belokranjski, kumoval tudi še pri progi po Krški dolini! Anarhija v Albaniji. GROF FORGACH IN SAN GIULIANO O POLOŽAJU. V včerajšnji seji avstrijske delegacije je sekcijski šef grof F o r g a c h poročal o dogodkih v Albaniji. Kakor znajo to edini avstrijski diplomati, je tudi Forgach položaj olepševal, vendar se tudi iz njegovih besed razvidi resnost položaja, dasi še sam ne ve dobro, zakaj je v Albaniji vstaja izbruhnila. Vstajo v Tirani smatra Forgach za versko in gospodarsko, boj med Essad pašo in njegovimi nasprotniki v Draču pa je bil istočasen pojav\ ki pa Forgachu še ni popolnoma jasen. Meni pa, da so zunanji vplivi odzadaj, (Delegat Korošec: Italijanski konzul!) Forgach: Gotovo ne! Forgach skuša valiti krivdo na dopisnike gotovih listov (laških seveda), meni pa, da njihovemu delovanju ni pripisovati prevelike važnosti. Obžaluje osebne napade (laškega časopisja) na kneza Wieda. Avstrija ni pri teh nemirih nič udeležena, avstrijski častniki so pa bili slučajno vjeti, ker so v nujni sili nastopili. Da bi bil Essad paša italijanski strankar, pa je ravno tako absurdno. Mi zasledujemo edino le ta cilj, da pomagamo, da se mlada država konso-lidira. Naše ladje in oddelki v Draču niso nastopili in je tudi težko, da bi v bodoče kaj vmes posegli. Mi soglašamo z laško vlado, da se je intervencije (avstrijsko - italijanske) kolikormogoče ogibati. Če bi bilo treba, se lahko izkrca mednarodni oddelek. O tem se kabineti zdaj tudi pogajajo. Sicer je pa Forgach glede bodočnosti Albanije največji optimist. Brzojavka iz R i m a pa se glasi: Di San Giulano je na vprašanja poslancev Gallija, Federinija in Fe-derzonija dne 26. t. m. v italijanski zbornici izjavil: Angleški državni tajnik Grey je z noto 14. decembra 1913 vzel na znanje izjavo italijanske vlade, da Italijani vrnejo Turčiji otoke Dodekanezosa, ko se izpolnijo vsi med Italijo in Turčijo dogovorjeni pogoji. Na vprašanje glede na Albanijo je pa italijanski zunanji minister izjavil, da zahteva sedanji poiožaj v Albaniji najpozornejšo skrb vlade, ker so z njim zvezani važni interesi Italije, ki ne more nikdar in v nobe- nem slučaju dopustiti, da bi se ravnotežje v Adriji izpremenilo na njeno škodo. Minister je pristavil, da bo splošne smeri in temeljna načela postopanja, ki ga namerava vlada zasledovati, še obrazložil, v podrobnostih bo pa vpošteval rezervo, ki jo zahtevajo veliki interesi države. Dejal je nato, da sta o tem on in avstro - ogrski zunanji minister izmenjala svoje misli, kar je bilo prepojeno z istim zaupanjem in isto lojalnostjo, ki je bila vedno trdna podlaga trdnih, intimnih od-nošajev med obema državama, kar ostane tudi sedaj in v bodočnosti. Italija in Avstrija ostaneta pri tem, kar sta se dogovorili: izvesti konsolidacijo albanske države in avtoriteto njenega kneza. Najnovejši dogodek ne morejo na sklepe glede epir-skega vprašanja nič izpremeniti in sta Italija in Avstrija v tem trdni in složni. Obe vladi bodeta vse storili, da se ogneta skupni vojaški intervenciji v Albaniji in da tudi mornariške oddelke, ki so se izkrcali radi knezove varnosti in radi varnosti poslanstev, odpokličeta nazaj. Obe vladi sta se sporazumeli, da predlagata, da se odpošlje v Drač oddelek mednarodnih čet iz Ska-dra. Italijanska vlada je v tem zmislu intervenirala pri ostalih državah, ki so pritrdile in soglašajo v tem, da se mednarodni kontrolni komisiji da sredstev, krepko podpirati albansko vlado, da premaga sedanji kritični položaj. XXX Italija v čudni luči. Nas poročevalec iz P ulja nam javlja: V tukajšnjih krogih, ki imajo tesno stiko z vojno mornarico, se trdovratno vzdržuje vest, da je povzročitelj sedanje albanske revolucije Essad paša v trenutku, ko jc spoznal svoj kritičen položaj, signaliziral pred Dračem se nahajajočemu se italijanskemu vojnemu brodovju za pomoč. Če se upošteva, da se Človek, kadar se nahaja v "stiski, ne obrača na svojega sovražnika za pomoč, potem sc mOra v tem slučaju vsakemu, kdor ni udarjen s slepoto, razjasniti dejanski položaj v Albaniji. Pogajanja z vstaši. Iz Rima se poroča: Dva posredovalca mednarodne komisije sta bila poslana v glavni stan vstašev v šijaku. Glavarji so uljudni, a odgovarjajo neprestano: m Vlada ni za Albanijo ničesar storila. Topovi vlade so usmrtili naše žene in otroke. Nam edino odgovoren je knez. Zahtevamo, da Evropa intervenira. Če tega Evropa ne stori, se hočemo vrniti pod sultana.« Na vprašanje polkovnika Murichia, v kaki zvezi so bili z Essad pašo, so odgovorili, da v nobeni. Končno se je posrečilo italijanskemu poslaniku AJiottiju, da so vjet-nike izpustili. Mednarodna komisija se je 26, t. m. pričela pogajati z vstaši. Avstro-ogrski član komisije generalni konzul Kral je albansko vstaše nagovoril. Kaj vstaši zahtevajo, ni čisto jasno. O Essad paši se ni govorilo. Šlo je le za to, da vstaši mislijo, da se zapostavljajo mohamedanci. Poročila o položaju. Iz Drača se poroča, da so, ker se je pložaj izboljšal, poslali Malisore domov. Malisore je prepeljala križarica »Admiral Spaun« v Sv. Ivan di Medua. Kneževo palačo stražijo mali oddelki avstrijske in italijanske mornarice. »Tribuna« opisuje (26. t. m.) takole položaj: Zadnjih 24 ur se položaj v Albaniji ni posebno izboljšal. Vstaši se nočejo ne knezu, ne vladi ukloniti. Nasprotno izjavljajo, da hočejo usodo Albanije izročiti v roke Evrope in ne v kneževe. Kljub temu se zdi, da se bodo dogodki ugodnejše razvili, kakor se je včeraj (25. t. m.) sodilo. Vstaši so izpustili vje-te Nizozemce in Malisore. Zasluga za to gre italijanskemu poslaniku Aliottiju. (Seveda; za vse gre zasluga Italiji.) Kneza čuvajo italijanski mornarji (avstrijski ne?) in se mu ni treba več bati za življenje. Ali bo Evropa intervenirala ali ne? Še do zadnjega se je pisalo, da Rusija in Francija o intervenciji v Albaniji nočeta nič slišati. Zdaj pa poroča »Tribuna«: Velesile so se pričele resno pečati s skupno intervencijo. Znano je, da se Italija zavzema za to, da so dolžne intervenirati v Albaniji vse velesile, ki so podpisale londonsko pogodbo. Velesile tripelentente so pustile Italijo in Avstrijo sami v zadregi. Zadnjo uro se je pa Rusija premislila.. — Najboljši odgovor na dunajsko časopisje, ki sumi, da hoče Italija v Albaniji kaj zasesti, je to, ker je zdaj s svojim nazorom prodrla. da naj v Draču napravi red internacionalni oddelek. »ReichSpost« poroča iz Drača, da zahtevajo vstaši, da se jim mora pripoznati njih vera in njih običaji, da se mora pozvati nazaj Essad paša, da se mora ustanoviti odgovorna vlada iz njihovih mohamedan-skih zaupnikov. Pojavljajo se tudi stremljenja proti krščanskemu knezu. — »Agenzia Štefani« poroča, da je bilo 24. t. m, v Draču mirno. Vstaši so poslali svoje ranjence v Drač. 160 vjetnikov se je vrnilo. Kontrolna komisija se je zbrala v italijanskem poslaništvu in sc nato podali v kneževo palačo. Uspeh razgovora je tajen. V Šija- ku pričakujejo dohod vstašev iz Tirane, ki tudi nameravajo kontrolni komisiji staviti svoje predloge. Tudi v Skadru je težaven položaj. »Westminster Gazette« poroča o položaju, da ni gotovo, da bo mogel knez sestaviti novo vlado in nadomestiti Essad pašo, ne da se uda novi kliki. Hvali skadrskega angleškega guvernerja polkovnika Philipp-sa in soai, da bi se, če bi bil odpoklican, dvignila celo severna Albanija. Člani mednarodne kontrolne komisije se prerekajo o vsaki posamezni točki meje. Francoski in ruski poslanik se z vsem vplivom potegujeta za Črnogorcem in Srbom ugodno mejo, Črnogorci Albance vedno izzivajo in se na-h-jajo tik pred Skadrom. Germanska ošabnost ▼ Albaniji. Odpuščeni osebni zdravnik albanskega kneza dr. Berghausen je izjavil, da so Albanci zato proti knezu, ker ima slabe svetovalce in je preveč v rokah svojega dvornega maršala Trotho, Id je ob neki Sriliki rekel, da je en konj več vreden, ka-or tisoč človeških življenj. Delavce, ki so od 6. ure zjutraj do 11. ure zvečer v palači delali, pa so hoteli jesti, je s surovo psovko spodil, kar je Albance tako razjarilo, da je turški major Ivan bej izjavil, da bo Trotha še na javni cesti umorjen. Lahi v skrbeh za Essada. Rim. »Tribuna« poroča, da Essad pašo zasledujejo najeti albanski cigani z namenom ga umoriti. Rimska policija je včeraj zastražila kolodvor in je aretirala tri osebe, došle z brzovlakom iz Napolja, Pozneje jih je izpustila. Primorske vesti. p Družinska tragedija v Trstu. 25. t. m. zjutraj po 3. uri je prišel na policijski inšpektorat v Trstu, ulica delle Scu6le nu-ove, 38 letni delavec v Stabilimento tec-nico Ivan Gerkman in se ovadil, da je ravnokar umoril svojo ženo, ki mu je bila nezvesta. Takoj so telefonično obvestili rešilno postajo, obenem se je odposlala komisija v Gerkmanovo stanovanje v ulici BrOletto št. 30. Ko so prišli v sobo, so našli speča oba Gerkmanova otroka: devetletnega Ivana in šestletno hčerko. Sredi med otrokoma je ležala žena oziroma mati 29 letna Marija Gerkman, babica, brez znaka življenja. Ko so nekoliko odkrili odejo, »e je pokazala na ženinem vratu grozno zevajoča rana, postelja je bila vsa zmočena s krvjo. Hitto so spravili otroke v drugo sobo. Zdravnik je konstatiral smrt. Na' omari so našli odprto krvavo britev, s katero je Gerkman svoji ženi prerezal vrat. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Ju-stu. Pri zaslišavanju je Gerkman izjavil, da ga je njegova žena že davno varala in zanemarjala otroke in gospodinjstvo. Z ba-bištvom se je bavila le toliko, da je tem lažje veseljačila. Pri nezvestobi jo je op6to-vano zasačil, a je vse potrpel radi otrok. Tudi 24. t. m. zvečer ob 10. uri žene še ni bilo doma. Šel jo je iskat in jo našel v neki gostilni pri Sv. Jakobu v družbi s 40 letnim oženjenira delovodjem Avgustom Seic-lek, stanujočim v ulici Broletto št. 2, očetom štirih otrok. Pozvala sta ga, naj prisede k njima, kar je tudi storil. Vrnili so se domov šele proti eni po polnoči in njegova žena je še povabila Seicleka na kavo. Ko sta z ženo končno ostala sama v stanovanju, ji je Gerkman začel očitati njeno življenje in ji groziti. Ona mu je drzno odgovarjala in mu končno povedala, da se čuti zopet mater, a njega naj to nič ne skrbi, kajti ni on oče. Tu je planil nadnjo z britvijo. Nato je pomiril otroke, češ, naj le za-spe, on gre na policijo. Obvestil je o dejanju tudi sosedno družino in odšel na policijski komisarijat. — Sostanovalci v hiši soglasno potrjujejo Gerkmanove navedbe o malovrednem življenju pokojne. Proti njegovi izpovedbi o krvavem Činu samem pa stoji izpoved njegovega devetletnega sina, ki pravi, da je oče mater umoril spečo. Ubogi otroci! p Samoumor. V Trstu se je iz neznanega vzroka zastrupil 56 letni Anton Fer-luga, stanujoč v ulici dello Scoglio 155. Njegovi domači so ga včeraj zjutraj našli mrtvega v postelji. p Italijansko • nemški sporazum za istrske volitve. V slovenskem volilnem okraju Lovrana — Opatija — Volosko — Kastav postavi italijanska liberalna stranka svojega lastnega kandidata za bodoče volitve v istrski deželni zbor. Italijani so z opatijsko - lovranskimi Nemci že sklenili formalen volilni kompromis, na podlagi katerega bodo Nemci kompaktno glasovali za italijanskega kandidata. Italijani in Nemci goje upanje, da se jim morebiti posreči doseči pri volitvah znatnih uspehov, računajoč na dozdevno opozicijo med slovenskim prebivalstvom proti oficielnim kandidatom političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. V nekem napol oficijoz-nem oklicu pravijo Nemci, da je ves svobodno misleči kulturni svet na strani zaveznikov in poživljajo dalje vse Nemce, naj glasujejo za Italijana, da se tako rešijo hrvatskega »nasilnega jarma« v Opatiji in Lovrani. p Socialno demokratični terorizem v Nabrežini. Med slovenskim, pri socialni demokraciji neorganiziranim delavstvom in socialnimi demokrati je prišlo v Nabrežini do ostrih konfliktov. Socialni demokrati zahtevajo z vsemi, njim lastnimi terorističnimi sredstvi od podjetnikov, da odpuste z dela vse, pri socialnih demokratih neorganizirane delavce. Uprizorili so sinoči po vasi demonstracije in so napadali posamezne delavce, K nekemu podjetju je prihrumela okoli 100 oseb broječa truma ter začela kamenjati tam zaposlene slovenske delavce. Napadalci so bili večinoma Fur-lani. Aretiranih je bilo okoli 30 demonstrantov. p Italijanski železničarji kruto žalili našega cesarja. Dne 22. novembra lanskega leta je iz Italije v Červinjan pripeljal tovorni vlek pod vodstvom laških železničarjev, Na vlaku je bil nalepljen barvan plakat, ki je na gnusen način žalil našega cesarja. Avstrijska oblast je takoj aretirala 3 sprevodnike, 2 sta pa pobegnila. OčiVid-no namreč je, da so vsi morali vedeti za plakat. Toda sedaj je preiskava napram tem trem Lahom ustavljena na pritisk laške diplomacije, kljub temu, da je jasno dokazana krivda vseh treh Lahov. Tako delajo Lahi; za naše ljudi zunaj države, ki dostikrat trpe očitne krivice, se pa nihče ne zmeni. p Kolonski zakon goriški jc dobil Najvišje potrjenje. p Umrla je v Gorici gospa Uršula D o v g a n, mati deželnosodnega svetnika v Trstu. p Brigadno sodišče dobi tudi Gorica. To smo javili že pred meseci. p Utonil je v Soči pri Stračicah neki Ferarij Michelangelo, doma iz Ville France. p Ogenj je nastal v nedeljo popoldne v seniku kmeta Leona v ulici Montecucco v Gorici. Zgorel je senik in hlev. Živino so rešili. Škode je 2000 K. VODSTVO NEODVISNE STRANKE po Košutovi smrti je Justh odklonil in izjavil, da zadostuje kot predsednik grof Mihael Karolyi. Ljudevit Košut, brat rajnega Košuta, je izjavil, da je prestar, da bi se nastanil na Ogrskem. OBOROŽEVANJE SRBIJE. Skupščina je sklenila, da se podaljša službena doba šestmesečnim prostovoljcem na eno leto. Vlada je predložila predsedstvu skupščine zakonski načrt, ki zahteva 122,800.000 frankov za obon> ževanje. Koroške novice. k Ljudski in mladeniški tabor * Velikovcu. Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško vabi na veliki ljudski in mlade-niški tabor, ki ga prirodi na Binkoštni ponedeljek, dne 1. junija 1914 v Št. Ru-pertu pri Velikovcu. — Spored: Ob 10. uri dOp.: Slovesna sv. maša s pridigo. Po maši: Pozdrav in kratek govor v telovadnici »Narodne šole«. Odmor in kosilo. Ob pol 2. uri blagoslov. Po blagoslovu shod: L Spomin na ustoličenje koroških knezov. (Govori Franc Terse-glav.) II. Nastop dveh mladeničev. III. Bodimo ponosni na katoliško vero! (Govori č. g. kanonik Fr. Umnik.) Ta shod naj bo pravi ljudski praznik za Slovence iz velikovškega okraja. Tu se zberite možje in fantje ter se posvetujte o vaših potrebah. Čast vaša zahteva, da se zbere vsako leto na ta dan cvet naroda, ki prebiva okrog Velikovca. Vsako leto vas je prišlo na stotine; letos naj vas bo tisoč! Na svidenje torej na Binkoštni ponedeljek! Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško. Dnevne novice. + Ustanovitev deželnih strežniških šol v Ljubljani in v Celovcu. C. kr. ministrsko predsedstvo razglaša: Po načelih, ki jih je izrazilo notranje ministrstvo za povzdigo strokovnega in soc. znanja glede na postrežbo bolnikov, se z državno podporo otvorita strežniški šoli kratfjskega dežel, o d b or a v Ljubljani in koroškega deželnega odbora v Celovcu. Oba učna zavoda bosta zvezana z deželnima bolnišnicama v Ljubljani in v Celovcu, podrejena voditeljema teh bolnišnic in organizirana tako, kakor je organizirana bolniška strežniška šola v dunajski c. kr. splošni bolnišnici. Absol-ventinje drugega letnika bodo uživale tiste predpravice, ki jih imajo v navedenem zavodu vzgojene bolniške strežnice. Učna zavoda se otvorita začetkom šolskega leta 1914 15. Učenke se nastanijo v lastnem, primerno opremljenem šolskem internatu, ki ga bo vodila ravnateljica šole. Za manj premožne ie ustanovljenih več brezplačnih mest. Z ozirom na veliko potrebo dobrih, intelektualno višje stoječih bolniških strežnic za službo v bolnišnicah. za občinsko zdravstveno službo, za soe. skrb na polju javnega zdravstva in za zasebno postrežbo bolnikov zagotavlja obisk šol za bolniške strežnice ženam in dekletom, ki se ji posvete, častno stališče v življenju. _ . + Mladeniški tabor na Sveti Gori v Zasavju dne 24. t. m. je ob krasnem vremenu nepričakovano lepo uspel. Udeležili so se ga Orli iz Šmartna, Vač Moravč, Prežganja, Sv. Helene, Trbovelj, Zagorja in Radeč, celotno 135 krojev; mladeniške Marijine družbe iz Šmartna, Čemšenika, Vač, Hotiča, Prežganja, Štange in Moravč, skupno je bilo kakih 500 fantov iz raznih krajev, vsega ljudstva okoli tisoč. Lep cerkveni govor in opravilo jc imel gospod svetnik J. Kalan. Zborovanju pod lipo jc predsedoval litijski župan Bric, navdušeno pa so govorili poslanec dr. Pogačnik, dr. Adlešič, g. svetnik Kalan, Majdič, mladenič Iv Benko iz Čemšenika in br. Gale s Prežganja. Končno je navdušenje prikipelo do vrhunca ter so fantje zapeli »Lepa naša domovina«, na kar se je tabor zaključil. + Vse, ki so prejeli 1. in 2. številko Vestnlka S. K^ S. Z., lepo prosimo, da blagohotno takoj po »Vrstniku« priloženi dopis niciod-pošljejo malenkostno naročnino 3 K. Predno damo v tisek 3. številko, moramo ugotoviti število naročnikov. + Zveza in Kranjska Podzveza Orlov vabita k seji, ki se vrši v četrtek, 28. t. m., točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Ivat. tisk. društva. K e r j e dnevni red te seje važen, pričakuje se p o 1n o š t e v i 1 n e udeležbe. -j- Romanje h Gospej Sveti priredo 20. in 21. julija naše organizacije iz vc-likolaškega okraja. Iz Velikih La.šč bo vozil poseben vlak. Romarji obiščejo tudi Bled, Kropo in Brezje. — Na mladeniškem taboru na Sli-aovcah dne 17. maja t. 1. je govoril dr. Anton Ogrizek: »Za krščanska načela in srečo Dolenjske«. Pred shodom jc bila oh osmih nalašč za fante sveta maša, med katero jc bilo 100 fantov pri skupnem svetem obhajilu. Zborovalce, ki jih jc bilo poleg fantov še okrog 400, je pozdravil v imenu fare častiti gosp. Jože Rogelj, v imenu kostanjevške občine pa odločni njen župan Colarič. -j- Pozor, slovenski železničarji! Oni slovenski železničarji, ki se mislijo udeležiti letošnjega kongresa »Lige, slovanskih železničarskih organizacij«, ki sc vrši dne 27., 28. in 20. junija v Kra.ko-vem, naj I o takoj javijo centrali »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Trstu. Istotako pa naj takoj prosijo za d o -pust in za p r o s t i v o z n i 1 i s t e k za b r z o v 1 a k e. Ker je »Liga« intervenirala pri železniškem ministrstvu in pri generalnem ravnateljstvu južne železnice, da dobijo udelcžniki kongresa dopust in da se jim dajo prosti vozni listki za brzovlakc, naj vsak p r o -s i 1e c v sv o ji prošnji i zrecno n a v c d e , da se h o č e udeležiti 2 e 1 e z n i č a r s k e g a k o u g r e s a v Krak ovc m. Komur bi bila prošnja odbita, naj to takoj sporoči centrali Z. '.T. Ž., da napravi ista. potrebne korake. Stroški za hrano in prenočišče v Krako-vem so preračunjeni na dnevne 3 K. To je tako malenkostna, svota, da omogoči gotovo vsakemu železničarju udeležbo na kongresu. Zato tudi opravičeno pričakujemo, da se slovenski železničarji udeleže tega važnega, kongresa v kar najlepšem številu. "-j- Hrvatskega bana je včeraj cesar Sprejel v privatni avdijeuei. — Radeški župan pri železniškem mi-toistru. Pri železniškem ministru Forslerju, ki se je po otvoritvi belokranjske železnice dne 26. t. m. z avtomobilom pripeljal v Krško, sta bila v avdijenci iz Radeč gospod župan Rižnar in svetovalec gospod Ravnikar. Gospod župan jc ministru razložil že dolgoletne želje naše in okoliških občin za železniško zvezo Karmel — Šenl Janž ■— Zidan most. Ta zveza bi okrajšala zvezo belokranjske železnice z južno železnico, obenem bi pa bila tudi velikega lokalnega pomena. Že dolgo časa se priza-vamo za imenovano zvezo. Tudi naš državni poslanec gospod svetnik Povšc jc nastopil za uresničenje naših želj. Upajmo, da naš glas ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, ampak da se bodo končno vendarle vpoštevale želje ljudstva, ki so obenem koristne tudi državi. — Slovenska dijaška zveza prosi, da se blagovoli odslej poiljati vsa korespondenca na naslov društvenega tajnika: Ivan Stanovnik, cand. iur., p. Horjul. — Pozor, izletniki v Belokrajino! Kdor se udeleži podružničnega izleta »Slomškove, zveze« za, novomeški in črnomaljski okraj dne k juuija v Črnomelj, naj se pismeno zglasi pri podpisanem. Vabila za podružnične člane se ne razpošljejo. Odhod ob 11. uri dopoldne iz Novega mesta, povratek ob b. uri zvečer. — p. Atanazij Ausser, tajnik »Slomškove zvoze«, Novo mesto. — Samoumor. V ponedeljek se jc ustrelil v L o g a t c u urar Fr. B a 11 e g. Pred par leti jc otvoril v Idriji trgovino z urami, ki pa ni prospevala. Zato je pred par dnevi zapustil Idrijo, da bi si poiskal srečo drugod. Balleg zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. — Prešernova koča na Stolu se odpre v soboto, dne 30. t. m., in bode do takrat že z vsem potrebnim preskrbljena. — Dom na Vršiču bo za biukoštne praznike odprt in oskrbovan ob lepem vremenu. Tudi vabi Kranjskogorska podružnica S. P. D. na izlet v nedeljo popoldne na Vršič in skozi Trento v Bovec. — Poročil se je v Komendi dne 25. maja Franc Burnik z Nasovč, vrli član tamošnjega Orla, z Frančiško Na-stran s Cerkljanske Dobrave. Poročil ju je ženinov brat, č. g. Janez Burnik, se-raeniški duhovnik. Novoporočencema daj Bog obilo sreče! — Tvrdke, ki imajo kupčijske zveze v Indiji, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice vpogled v zaupna poročila o ustavitvi plačil nekaterih ta-mošnjib bank. — Semenj za volno v Miškovcu. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dobila obvestilo, da se vrši letošnji semenj za volno v Miškovcu dne 17. junija v skladiščih tamošnjega zavoda. — Razstava za živila v Londonu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju jc naznanila tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se bo, kakor vsako leto tudi letos vršila od 19. do 25. septembra v Londonu mednarodna razstava za živila. — Berolinski policijski predsednik von ,Tagow se je pripeljal v Sarajevo. — Atentator Šaiter oddan v zapore zagrebškega sodišča. Atentatorja Šaf-ferja in njegovega tovariša čičiča so oddali v zapore zagrebškega sodišča. Zagovomištvo Šaffcrja bo prevzel dr. Prebeg, a čičiča bo zastopal dr. Ku-mičič. — Obširni vozni red, v katerem so obsežene vse železniške proge v slovenskih deželah ter tudi tuje proge, s katerimi so domače zvezane, je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Z voznim redom je združen tudi koledar ter zaznamek za razne notice, ki obsega več praznih listov finega papirja. To je naj-obširnejši in najnatančnejši slovenski vozni red, ki bo vsakemu kot praktična žepna knjižica izborno služil. Ker služi vozni red v prvi vrsti reklamnim namenom, se mu je določila izjemno nizka cena, ki znaša samo 10 vin. za broširan in 30 vin. za elegantno v platno vezan izvod s predalom za razne papirje. S to ceno ogromni stroški nc morejo biti nikdar pokriti. Vozni red se dobi in naroča v K a t o 1 i š k i B u k v a r n i« v Ljubljani. — Binkoštna veselica v Postojnski jami. Kakor vsako leto, vrši le tudi letos na binkoštni ponedeljek 1. junija velika binkoštna veselica v Postojnski jami. K jamski veselici, ki združi vsako leto več obiskovalcev iz vseh delov sveta v sve-tovnoznani kraški jami, bodo tudi letos zopet vozili na binkoštni ponedeljek posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta, Reke, Kor-mina in Gorice v Postojno. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 9. uri 15 minut dopoldne in prihaja v Postojno.ob 11. uri 18 minut opoldne, iz Postojne odhaja ob 9. uri zvečer in pride v Ljubljano ob 10. uri 35 minul ponoči. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan slavnostno električno razsvetljeni, več godb bode svi-ralo po raznih podzemeljskih dvoranah, na »plesišču« bodo plesa željni občudovalci podzemeljskih krasot našli dovolj zabave pri plesu. Tudi za telesni blagor izletnikov je v vsakem oziru preskrbljeno. Splošno obeta biti ta dan Postojnska jama središče zabave in veselja. Jamska veselica sc vrši pri vsakem vremenu. Začetek ob 1. uri popoldne, konec ob 7. uri zvečer. — Mladi tat. Komaj je 17lclni Franc Turk iz Dolenje vasi prišel iz zapora, začel je tatinski posel in sicer v večji meri, kakor preje. Prej jc kradel kake igrače po stojnicah, potem jc začel krasti po izložbah, sedaj pa krade, kar mu pride pod roko. Ukradel jc veliko obleke. Umestno bi bilo tako mladega fanta dati v poboljšcval-nico in nc v zapore. — Dva pretepača. Brusniška fanta Janez in njegov brat Ban, znana prete- j paca, sta v neki gostilni obdelala z noži soseda Kosca, ker ju je opominjal, naj nc razbijata in polivata vina. Kosec sc jc zgrudil, fanta sta jo pa popihala. — Iz malega raste veliko tudi pri pravdah, kakor je pokazala neka, sedaj končana pravda, ki je tekla, šest let. Začela se je pri bovški sodniji, in sin r za 200 K. Iz tožbe za teh 200 K so nastale nič manj kot štiri obravnave, v Bov-cu, štiri na drugi inšlanci v Gorici in štiri na najvišji sodniji na Dunaju, ki je konečno odločila tako kot sodnija v Bovcu že prvič. Da vsa ta pravdurija ni bila zastonj in tudi ne ravno poceni, o tem se vsakdo lahko prepriča iz koneč-nega računa, ki izkazuje 3000 Iv stroškov. Mesto plačila 200 kron, gre sedaj prav brez vse potrebe še 2800 K po vr-iu — recimo za kolek! — Poceni vino. Iz Pazina se nam piše: Letošnja letina kaže za vino zelo dobro. To je, zelo vplivalo na cene vina, ker imajo vsi večji posestniki še veliko starega. Da je vino dobro, se razvidi iz tega, ker so ga. preje vsi mogli popro-uati po 36—40 K hI, danes ga pa ponujajo po 22 do 32 K, ali ni kupcev. »Gospodarsko društvo« v Pazinu daje v tem pogledu brezplačno informacijo in posreduje med prodajalcem in kupci. — Družinska tragedija. V vasi Surčin blizu Zemuna sta že dalj časa ločena živela Josip in Elizabeta Mokri. Žena je otvorila gostilno, da bi se preživela, mož pa je ostal na svoji kmetiji. Mokri pa svoje žene ni mogel pozabiti in jc iz ljubosumnosti večkrat uprizoril škandal v ženini krčmi. Dne 21. t. m. je zopet prišel razsajat pred krčmo in ko je žena prišla na prag, jo je ustrelil sredi prsi, da se je takoj onesveščena zgrudila. Nato je Mokri ustrelil nase in se zadel v desno stran prsi. Oba so smrtno-nevarno ranjena prenesli v bolnišnico. — Brod na Savi — postaja za c. in kr. donavske munitorje. 7, letošnjim letom sc v Brodu na Savi ustanovi postaja za c. in kr. donavske monitorje kot stalna opiralna točka za operacije po rekah. Vsled tega bo Brod, kjer se stekajo in križajo železniške proge bosenskega in ogrskega omrežja dobil velik pomen in zlasti še potem, ko sc zgrade projektirane bosenske železnice. Sava je pri Brodu tudi v največji suši plovna za monitorje, ki nc potrebujejo posebne globine. — Bratranca s sekiro ubil. V Peruši-ču na Hrvatskem je Ivo Vojnovič skrivoma zelo sovražil svojega 18 letnega bratranca Juro Vojnoviča, ker jc bil mnenja, da je bil pri razdelitvi skupnega zemljišča na njegovo korist oškodovan. Dne 8. t. m. sta šla Ivo in Jure v gozd napravljat drva. Proti večeru se je vrnil Ivo sam in rekel, da sta se z Ju.rom v gozdu zgrešila in da bo že Jure tudi prišel. Toda Jure ni prišel ne zvečer, ne ponoči. Drugo jutro so ga šli iskat domači in potem vsa vas, toda za mladeničem ni bilo nobene sledi. Šele te dni so našli vse razbito in trohnelo truplo Juretovo v nekem prepadu. Dognalo se je. da je Ivo zavratno s sekiro pobil svojega bratranca, nato pa truplo vrgel v 500 metrov globok prepad. Ivo je dejanje že priznal ter se nahaja v zaporu. — Gasilska vest. V nedeljo dne 24. t. m. je praznovalo gasilno društvo na Rašici pri Šmarni gori blagoslovljenje novega gasilnega doma. Okoličanska bratska društva, po številu 107 mož, .so rada prihitela na slavnost, s katero sc je lična stavba izročila svojemu človekoljubnemu namenu. To misel jc posebno poudarjal slavnostni govornik g. Arhar iz Vižmarjev. Videti je bilo tudi lepo število novih uniform naše deželne gasilske zveze, ki napravljajo jako dober vtis. — Upravno poročilo za Postojnsko jamo. C. kr. poljedelsko ministrstvo jc izdalo ravnokar eno upravno poročilo za Postojnsko jamo o desetletju 1904—1913, iz katerega je razvidno sledeče: Plačujočih obiskovalcev Postojnske jame tekom desetletja je znašalo: leta 1904. 13.459 oseb, leta 1905. 12.947 oseb, leta 1906. 11.230 oseb, leta 1907. 8901 oseba, leta 1908. 11.808 oseb, leta 1909. 24.843 oseb, leta 1910. 22.279 oseb, leta 1911. 23.885 oseb, leta 1912. 27.503 osebe, leta 1913. 40,971 oseb. Umevno je, da so odgovarjali številu obiskov tudi dohodki posameznih upravnih let; znašali so. lela 1904. 38.157 K 98 vin., leta 1905. 39.029 K 10 vin., leta 1906. 38.049 K 70 vin., leta 1907. 28.038 K 66 vin., leta 1908. 40.475 K 50 vin., leta 1909, 53.372 K 10 vin., leta 1910. 59.348 K 74 vin., leta 1911. 49.921 K 90 vin., leta 1912. 70.376 K 7 vin., lela 1913. 83.219 K 79 vin. Torej jc znašala sama vstopnina tekom zadnjih desetih let p o 1 m i 1 i j o n a k r o n. Sklep tekočega upravljanja uzkazuje sledeče: za leto 1904. 2147 K 26 vin. primanjkljaja, za leto 1905. 19.215 K 18 vin. primanjkljaja, za leto 1096. 5179 K 56 vin. primanjkljaja, za leto 1907. 4232 K 81 vin. primanjkljaj, za leto 1908. 14, 555 K 57 vin. primanjkljaja, za leto 1909. 8106 K 1 vin. prebitka, za leto 1910. 1558 K 20 vin. primanjkljaja, za leto 1911. 4351 K 14 vin., primanjkljaja, za leto 1912. 7167 K 37 vin. prebitka, za leto 1913. 18.101 K 7 vin prebitka. Tekom zadnjih let so sc porabile znatne vsote za preosnovo električne napeljave. Zlasti mnogo denarja se je porabilo za reklamne namene; tozadevni gotovi izdatki so znašali tekom desetletja okroglo 150.000 K. Kako plodo-nosna jc bila vsa ta kolikanj pre-udarjena in razvita reklama, dokazuje najbolj jasno poset jame tekom zadnjih petih let. Umevno je, da zahteva tako vsestransko napredovanje tudi od jamskega vodstva tem večjega dela. Zato jc tudi obširnemu delokrogu stara uredba, po kateri je bilo vodstvo jame poverjeno jamski komisiji , obstoječi iz sedmih članov, ni več odgovarjala. Bilo je treba enostavnejšega upraviteljstva, ki jc bilo pa mogoče deloma le na podlagi popolne organizacijske preureditve. Taista se je izvršila na podlagi Najvišjega sklepa z dne 13. prosinca 1913. in obstoja v tem, da se jc osnoval poseben urad, neposredno podrejen poljedelskemu ministrstvu, ki se jc — kakor dokazujejo sklepčni računi preteklega leta — prav dobro obnesel. VELIKE NARODNE MANIFESTACIJE PRI CIRIL - METODOVI SLAVNOSTI V SOFIJI. V Sofiji so preteklo nedeljo z velikim sijajem praznovali god slovanskih apostoalov sv. Cirila in Metoda. Dopoldne je na, trgu pred kraljevo palačo duhovščina celebrirala slovesen Te Deum, pri katerem jc prisostvovala številna množica. Po božji službi se jc priredila velika manifestacija, ki so sc jc udeležili veterani iz rusko-turške vojske, iz srbsko-bulgarske vojne leta 1885., stot-nija makcdonsjkih legijonarjev iz zadnje vojne, makedonski emigranti, ki so nosili rdeče na pike bitk, ki so se jih Makedonci udeležili, in črne napise makedonskih mest, ki so pod tujo vlado, nadalje gojenci vojne šole, kakor tudi vsa šolska mladina z godbo in zastavami. Manifestanti so defilirali pred kraljevo palačo, kjer jc pričakoval sprevoda kralj s svojo družino."Istočasno je vseučilišče priredilo v narodnem gledališču literaren matinec. Narodno gledališče je bilo popolno natlačeno. Popoldne sc je formiral nov sprevod, na čegar čelu so korakali prosesorji ter dijaki in ki so se ga udeležili vsi učenci srednjih in ljudskih šol. Pred častniško kazino so bile velike ovacije. Osnovale so sc zbirke za zgradbo nove kri-žarke, ki naj bi nosila ime sv. Cirila in Metoda. Vseučilišče je zvečer priredilo slavnostno akademijo, čegar čisti dobiček je namenjen za spomenik sv. Cirila, in Metoda. Ves dan so se vršile javne ljudske veselice. Slovanska do-brotvorna. družba je imela slavnostno sejo, pri kateri jc bivši poslanik v Pe-terburgu Robcev v predavanju o zadnjih dogodkih povdarjal, da. se nove. te-ritorijalnc razmere na Balkanu ne. bodo dolgo časa. vzdržala, obenem pa. je tudi povdarjal, da morajo Bulgari stre,-miti za tem, da zopet dosežejo svojo moč v miru. Narodna solidarnost, ki se je pokazala tega dne,, jc v vseh slojih napravila globok vtis. Šlajerske novice. š Kakšna je kultura nemških gim* nazijcev. Spomenica celjskega občinskega sveta grdo napada celjsko slovensko gimnazijo. Pravi, da še ta gimnazija nc sme izpopolniti v višjo gimnazijo, ker so slovenski gimnazijski dijaki manjvredni. Koliko so pa vredni nemški dijaki nemške celjske gimnazije? Dne 22. maja so šli nemški gimnazijski dijaki skupno na nabor. Kakih osem se jih je zbralo pred gimnazijskim poslopjem in odkorakali so v vojašnico. Po poti so peli, ne peli, drli so sc, po ulicah nadlegovali preproste Slovenke, se predrzno, nesramno in neuljudno vedli nasproti pasantom, hodili tako sklenjeno, da so zapirali ulico, vriskali, vpili, liaj-lali in s svojim nedijaškim obnašanjem izzvali marsikateremu Nemcu sramoto nad lako podivjano gimnazijsko mladino. Kadar slovenski fantje iz okolice, za-pojo po mestu veselo slovensko pesem, takoj je redar za njimi, njih slovenski' znaki se konfiscirajo. Ko so pa ti pijani dijaki zjutraj, ko je drugo clijaštvo šlo v šolo, tako nekulturno se. obnašajoč se pomikali po ulicah, ni bilo nobenega redarja blizu. Da so imeli svoje velikanske šopke vse okrašene v frankfurtari-cah, je samoumevno. Slovenskemu dijaku seveda ni dovoljeno nositi slovensko znam. Podivjanosti je zelo kriv zlasti »Studentenheim«. Slovenski mladeniči, vzemite si svarilen vzgled, kaki ne smele biti. Ko bi bili takšni, da, potem bi zaslužili, kar o vas govori celjski občinski svet! š Pomnoženje celjske posadke. Kakor se poroča iz Celja, se namerava v kratkem času lamošnja posadka znatno pomnožiti. Vojna uprava kani naseliti domobranske ulauce. Mesto je že v principu izjavilo svojo pripravljenost, da postavi primerne vojašnice in se vrše tozadevni dogovori. Ker se bode mariborska domobranska vojašnica porabila vsaj deloma za pijonirje, pride v Celje tudi najmanj še en bataljon 26. domobranskega pešpolka. š Dr. Evgen Barac jc začel zdravniško prakso v Gleichenbcrgu, sanatoriju za pljučne in srčne bolezni. š Novi vodja okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu, namestniški tajnik baron dr. Ncugebaucr, je nastopil svojo službo. Doslej je, bil pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. S Ptujske novice. P r o s 1 a v 1 j e - nje 5001etnice ustoličenja korotanskega vojvode, ki se jc vršila minulo nedeljo zvečer v Ptuju, je v vsakem oziru dobro uspela. Gostovalo je mariborsko dramatično društvo. Na sporedu je bil slavnostni govor, deklamac.ija, »Tugomer« (5. dejanje), »Knez Volkun« (krasna igra s petem in plesom v dveh dejanjih) ter končno živa slika, prestavljajoča »Slovenijo«. Progranine točke so bilo vse izvrstno rešene, za kar gre prirediteljem vsa čast. Ljudstvo, katerega je bila dvorana nabito polna, se je po končani pzireditvi zadovoljno razšlo, želeč si kmalu videti zopet kaj enakega. — Aretirali so v Mariboru nekega Alojzija Trstenjaka iz ptujske okolice, kateri ima na sumu precejšnje število tatvin. — Ogenj. Te dni je nastal v kleti tvrdke Loposcha v Ptuju ogenj po neprevidnosti nekega učenca. Ogenj, kateri bi bil postal usodepoln, ker se v kleti nahaja špirit in druge gorljive snovi, se je prišedši požarni brambi v kratkem posrečilo pogasiti. — Za-prli so radi tatvine na Bregu pri Ptuju posestnika Jakoba Ivojčiča iz Šmar-jete na Dravskem polju. —■ Nemške otroke,z Dunaja namerava v našem mestu naseliti nemški »Schulveroin«. Teden za tednom čitamo v nemškem lističu »Pettauer Zeitung« oklic na nemške meščane, v katerem se poživljajo, naj po možnosti sprejmejo v rejo te otroke. Schulverein plača za vsakega takega otroka 16 kron mesečno. Vendar pa med našimi nemškimi »purgar-ji« ni nič kaj posebnega zanimanja za te otroke, ker so, kakor je znano, zelo > slabo duševno razviti. š Vizmetlnci. Liberalni shod pri Štam-parju je bil slabo obiskan. Domačih kmetov je bilo prav malo, največ je bilo tujcev. Dr. Sernec pa se je z dr. Kukovcem vred hudoval nad možmi, ki so razdrli »lepo slogo« v ormoškem okrajnem zastopu. Kaj pozitivnega ni povedal niti eden niti drugi. Zato so se vsi oddahnili, ko je župan Sinko zaključil shod. š Avtomobilna nesreča. Dne 24. t. m. zvečer se je peljal dr. Branko Žižek iz Idrije z dr. Bergmanom iz Žalca v svojem avtomobilu proti Vojniku. V Šmar-jeti pri Celju je privozil nasproti lesni trgovec Conferro iz Gaber j ev pri Celju z landaverjem. Ker je imel dr. Žižek avtomobil samo s petrolejsko lučjo razsvetljen in je vozil na desni strani ceste, sta voz in avtomobil zadela skupaj. Enemu konju trgovca Conferra je popolnoma odtrgalo prvi dve nogi, tako da so ga morali ubiti na licu mesta ter izročiti konjaču. Ljudem se ni ničesar zgodilo. Avtomobil je bil tako poškodovan, da ni bil več sposoben za nadaljno vožnjo. š Otrok utonil v gnojnici. V Sabov-cih je padel 15 mesecev stari deček Fr. Cimerman, sin bajtarice, v gnojno jamo ter utonil v gnojnici. š Štiri osebe osumljene požiga. Dne 12. t. m. je v Verholah pogorelo posestvo Jožefa Otorepeca, ki je imel zavarovana poslopja za 4000 K, premičnine pa za 3840 K. Vsled požara je bilo na poslopjih škode kakih 2850 K, na premičninah pa 1500 K. Kmalu pa se je raznesla vest, da je Otorepec sam za-zgal, da bi dobil zavarovalnino. Orožni-štvo je vsled tega aretovalo posestnika Otorepca, viničarja Simona Vemeta, posestnico Marijo Kolar in njeno hčer Lucijo Kolar, ki so osumljeni sokrivde. š Umrl je v Cezanjevcih pri Ljutomeru posestnik V. Kosi v 63. letu svoje dobe. Pokojni je bil dolgo let občinski odbornik. . , v š Smrtna nesreča. 14 letni krčmar-jev sin Bajč v Kapeli pri Radgoni je s svojim tovarišem Heričem ogledoval nabasan revolver. Bajč je ravnal tako neprevidno, da se mu je revolver izpro-žil. Naboj ga je zadel v trebuh. Spravili so ga v radgonsko bolnišnico, kjer je še isti član umrl. LMaoslie novice. lj Osrednji knjižnici S. K. S. Z. vsak dan prihajajo lepi knjižni darovi. Darove sprejema naše uredništvo. Na željo pošljemo slugo po knjige na dom. V mnogih rodbinah leže lepe prebrane knjige brez koristi — darujte jih Osrednji knjižnici S. K. S. Z.! lj Deželni muzej ostane zaprt na Binkoštno nedeljo, zato pa bo odprt v ponedeljek, to je 1. junija dopoldne od 10. do 12. ure za javen poset. lj Nogometna tekma v Ljubljani. Tukajšnji športni klub »Ilirija« priredi v binkoštnih praznikih dve nogometni tekmi s prvim moštvom graškega športnega društva. lj Za dekliško šulvcreinsko šolo v Virantovi hiši na Sv. Jakoba trgu, ki je last Kranjske hranilnice, primanjkuje prostora, ali ga hočejo razširiti, ker jc v navedeni hiši odpovedala spodnje prostore, t. j. gostilno in trgovino, ka- teri sta imela v najemu dva Slovenca. Ostane v hiši samo še kavarna, katero zna pa Kranjska hranilnica v slučaju potrebe svojčas tudi odpovedati. lj H kolesarski dirki društva K. S. K. Ilirije, ki bo dne 7. junija, sprejema prijave društveni predsednik gosp. Joso Goreč, Marije Terezije cesta, in tvrdka Karol Ča-mernik & Komp., Dunajska cesta. Vloga je 2 kroni, konec vpisovanja pa dne 6. junija ob 6. uri zvečer. lj Umrl je danes zjutraj v Trnovem Jakob Goli, posestnik in Oče č. p. Fortunata. Pogrob bode jutri popoldne ob 5. uri. Svetila mu večha luč! lj Dinamit v poslopju državne policije. C. kr. policijski stražnik Ivan Čufar, 35 let star, stanujoč v Rožni dolini, je v policijskih zaporih konfisciral nekemu are-tovancu dinamitno patrono in jo spravil v predal neke pisalne mize. Danes dopoldne pa si je dinamitno patrono, o kateri menda ni vedel, da je precej anarhistična stvar, ogledal in se igral ž njo. Pri tem pa mu je eksplodirala ter mu na levi roki odtrgala tri prste. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Pok eksplozije je bil precej močan in so se menda nekateri gospodje na policiji zelo prestrašili. Kaj bi neki bilo, če bi prinesel kdo v policijske zapore celo bombo? lj Samoumor žene v Ljubljani sta« oioniranega orožniškega nadporočnika. V Gradcu se je ustrelila med avtomobil-no vožnjo soproga v Ljubljani stacioni-ranega orožniškega nadporočnika Po-lacka, 23 let stara gospa Oily Pollack, ki je živela ločena od svojega moža. Vzrok je baje težka telesna bolezen. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Založnik, žena tovarniškega delavca, 35 1. — Ivan Jelovčan, bajtarjev sin, i dni. — Ksenija Petročnik, hči c. kr. geometra, 9 mesecev. — Ernest Radovič, bančni uradnik, 28 let. — Vladimir Ilešič, profesorjev sin, 16 let. — Fran Kolcalj, sobni slikar, 52 let. — Marija Remec, hči tovarniške delavke, 2 dni. — Josipina Rudkovsky, šivilja, 52 let. — Josip Su-chanek, harfenistov sin, 2 meseca. lj V znamenju alkohola. Sinoči okoli 8. ure, ko so Šli ljudje iz viške cerkve od šmarnic, je v sainoumorilnem namenu skočil v Gradašico 60letni delavec Jožef Tomejc. Okoli vode se je začel vik in krik in je vse drlo skupaj, a nihče se ga ni upal iti rešit. Končno je prišel mimo Karol Kos, kateri je Tome j ca rešil iz vode še ob pravem času. Ker je bil Tomejc zelo okajen, ga je vzela v začasno varstvo policija. lj Izgubljena dragocenost. V nedeljo popoldne okrog 4. ure je bila ob stiku Stre-liške in Nadvojvoda Friderika ceste izgubljena velika vrednost. Istočasno je šla tam mimo neka dama, črno oblečena s črnim slamnikom na glavi proti Rakovniku. Na prednii strani slamnika je imela zataknjeno veliko črno pero, nazaj obrnjeno. V spremstvu je imela neko precej mlaiši gospodično brez klobuka. Malo prej se ie pripeljal iz Streliške na Nadvojvoda Friderika cesto tudi voz z dvema deklicama v narodni noši z avbami na glavi. Ker bi gotovo omenjena črno oblečena gospodična mogla dati kako pojasnilo glede izgubljene vrednosti, se prijazno in uljudno naproša, da blagovoli proti dobri nagradi doposlati •svoj naslov na upravništvo »Slovenca«, sklicevaje se na ta dopis. Istotako se naproša oni, kdor jo oozna, sporočiti njen naslov na gornji naslov. Zadnfe vesli. VELIKA AVTOMOBILNA NESREČA V TRSTU. Trst. Včeraj ob 9. uri 10 minut zrvečer se je pripeljal z dunajskim brzovlakom v Trst veleposestnik Edmund baron K n o b 1 o c h , štajerski deželni poslanec, doma iz graške okolice. Baron Knobloch je hotel obiskati svojega svaka ravnatelja Palast-hotela Reininghausa v Porte Rose. Svak mu je poslal na južni kolodvor velik hoteljski avtomobil s šoferjem Daltinom in hotelnim slugo Reinhold Mullerjem. Avtomobil je peljal barona Knoblocha naravnost od južnega kolodvora po ulici della Stazione proti pravoslavni cerkvi. Tema je bila in deževalo je v gostih curkih. Šofer nevajen tržaških ulic ni videl daleč na okolu ter se ni spoznal. V bližini velikega kanala nakrat spozna šofer, da vozi avtomobil, ki je vozil s hitrostjo 25 km na urO, naravnost proti velikemu kanalu. Šofer je hotel avtomobil rešiti, avtomobil pa je spodrsnil in zletel v sredino velikega kanala. V bližini stoječi stražnik Brolih Franc je takoj aviziral vse varnostne organe. Takoj je bilo ob kraju nesreče nad 100 policijskih stražnikov iz bližnjega policijskega ravnateljstva, prihiteli so pomorski piloti iz pomorskega kapitanata, požarna brarnba, rešilna postaja, policijski ravnatelj dvorni svetnik Manussi, namestniški podpredsednik grof Attcms in drugi uradniki', posebno mnogo inženirje* mestnega stavbnega urada. Šofer ponesrečenega avtomobila je sedel na avtomobilu spredaj in je lc odletel v vodo. Potegnili so ga iz vode. Bil je takoj zaslišan ter na ukaz preiskovalnega sodnika odpeljan v preiskovalni zapor. Star je 21 let, je po poklicu mehanik, doma iz Vidma ter je bil pri Reining-hausu sedetn let. Lani je napravil šoferski izpit. Drugače se je pa godilo baronu Knoblochu in slugi Miillerju. Baron Knobloch in sluga sta postala žrtvi katastrofe. Oba sta sedela v notranjosti avtomobila, ki se je pogreznil v 10 metrov globoki kanal. Na tistem mestu je spodaj veliko črnega blata, v katerega se je avtomobil zaril. Pravih rešilnih priprav ni bilo, Štirikrat so hoteli avtomobil potegniti iz vode z navadnimi vrvmi, in štirikrat so se vrvi potrgale. Pilotom se jc končno posrečilo spraviti barOna in slugo iz avtomobila, v katerem sta ležala na tleh, pokrita s kav-Čuki. Zdravniki so poiskusili pri baronu z umetnim dihanjem. Zaman. Konstatirati so morali nastopivšo smrt. Pri baronu so našli 300 K denarja, mnogo dragocenosti in le-gitimacijskih listkov, Kako dolgo sta bila baron in sluga v vodi, kazala je baronova ura, ki se je ustavila ob 10. uri 15 minut Oba mrtveca so spravili v mrtvašnico pri Sv. Justu. Naš poročevalec je šel danes gledat mrtveca. Oba ležita skupaj v navadnih krstah, vsaka krsta zbita skupaj iz štirih desk. Elegantna baronova obleka je vsa zmečkana in raztrgana, podobna cunji. Obraze imata mrtveca neizpremenjene. Baron je star 38 let, na desni strani senca ima globoko krvavo rano. Baronovo truplo po obdukciji pripeljejo v Gradec. Na obeh straneh velikega kanala je bila danes zjutraj zbrana velika množica radovednežev. Policija je vzdrževala red in mir. Danes so delali od 7. ure zjutraj, da dvignejo avtomobil, ob 10. uri dopoldne se jc posrečilo dvigniti avtomobil s pomočjo navadne ribiške ladje. Strašna nesreča je napravila na občinstvo globok vtisek. Vse ostro kri-tikuje nemarnost mestne uprave, ki ne skrbi za javno varnost. Pred štirimi leti se je na istem prostoru zgodila ravno taka nesreča, ki je zahtevala štiri žrtve. Kako italijanska večina v mestnem svetu skrbi za javno varnost, dokazuje včerajšnji slučaj v mestnem svetu. Občinski svetnik dr, Slavik je stavil predlog, naj občina označi kraj velikega kanala z veliko rdečo svarilno svetilko, ki bo že od daleč vidna. Italijanska večina je predlog zavrnila z motivacijo, da bi bilo to iz — estetiČnih ozirov neumestno. Trst. Sodnijska komisija je konstati-rala, da šofer ni kriv nesreče, pač pa nezadostna razsvetljava, ki je posebno ob velikem kanalu, kjer se je zgodila nesreča, zelo pomanjkljiva. Ponesrečeni baron je zastopal v štajerskem deželnem zboru veleposestvo in je večji del let živel na svojem gradu v Savinjski dolini pri Bras-lovčah. Včeraj se je iz Celja peljal v Trst. ZMEDE V ALBANIJI. Drač. V mestu jc popoln mir. Mednarodni kontrolni komisiji, ki nadaljuje pogajanja z vstaši, se je posrečilo pregovoriti vstaše, da stopijo v navzočnosti kontrolne komisije v direktne dogovore s knezom. Kneginja je obiskala ranjence. Vstaši v šijaku so dobili oja-čenj. Dunaj. Vse vlasti so pristale na to, da se odpošljejo mednarodne čete v varstvo albanskega kneza, njegove rodbine in poslanstev v Drač. Angleška pošlje samo častnike, Rusija je pristala principielno, ne pošlje pa vojakov. — Mednarodne čete bodo tvorili avstrijski, laški, nemški in francoski vojaki, katerim bo poveljeval angleški častnik. Dvorni maršal kneza je v oficielni misiji odpotoval v Berolin. RUSKA ARMADA POD OROŽJEM. Peterburg. Carski edlkt ukazuje v vseh gubernijah evropske in azijske Rusije vpokllcanje rezervistov infante-rijo in ženijskih čet letnikov 1907 do 1909 k vojakim vajam v tekočem letu. Izjema je samo v vojaškem okraju Ka-zan, kjer so vpoklicani samo rezervisti iz leta 1907. Vojaške vaje bodo v vseh okrajih trajale šest tednov in se bodo večinoma povsod vršile jeseni. SABOR. Zagreb. Včeraj se je zopet otvoril hrvatski sabor. Predložena sta zakon o občinskem davku in učiteljskih plačah ter proračun. Radič jo zahteval besedo po poslovniku, a je ni dobil. NASLEDNIK NADŠKOFA DR. KOPPA. Vratislava. Za naslednika nadškofa dr. Koppa je izvoljen Škof v Hilders-heimu dr. Adolf Bertram. DIPLOMATSKA AFERA V DUBROVNIKU. Dubrovnik. Tu je v ponedeljek policija preiskala tajnika srbskega poslaništva na Cetinju, Popoviča, dasi se je legitimiral. ZAPIRANJE TRGOVIN NA DUNAJU. Dunaj. Cesarsko namestništvo je odredilo, da se morajo trgovine na Dunaju zapreti ob 7. uri zvečer. SMRTNA KOSA. Payerbach. Župan profesor Anton VVieser je umrl, star 78 let. POTRES. Katanija. Včeraj dopoldne so čutili tu močen potres, ki je napravil v Zafferani in Viagrandi precej škode. GROZEN VIHAR. Samara. Vsled viharja na Volgi se je potopilo osem čolnov, naloženih z apnom in lesom. V neki obrežni vasi je vihar razrušil 42 hiš. Valovi so odnesli 10 hiš, več oseb pa je utonilo. V Rov-noju (gubernija Samara) se je več manjših in večjih tovornih ladij potopilo. POŽAR. Peterburg. V cerkveni šoli v Permu je izbruhnil ogenj. Nastala je velika panika. En duhovnik je zgorel. 28 oseb je nevarllo ranjenih. ŽRTEV SLEPARJA. Iz Trsta nam poročajo: Helena Šlur, bivajoča v neki vasici pri Zagorju ob Savi, ima svojega moža in sina v Ameriki. Minulo soboto je prišel na njen dom dečko, ki je utegnil imeti kakih 17 let. Ta dečko je začel pripovedovati lahkoverni ženici, da ga pošilja njen ravnokar iz Amerike v Trst došli mož, ki je zadel srečko z 90.000 kron. Ker pa nima pri sebi dokumentov in svoje fotografije, denarja ne more dvigniti. Zato naroča mož po njem ženi, naj nemudoma pride v Trst, vzame nekaj denarja, da ga za njega založi, in potrebne dokumente. Zenica se je te novice zelo razveselila. Verjela je na-viliancu, zbrala svoj prihranjeni denar nad 150 kron, ter kupila zase in za mladega fantalina vozni listek do Trsta. Včeraj — dne 25. maja — zjutraj sta se pripeljala v Trst. Deček je vodil ženico nekaj časa okrog po tržaških ulicah in ona je z raclovednosjo in s čudom gledala vrvenje in drvenje tržaškega življenja. Toda pravega užitka od vsega tega ogledovanja vendar ni imela, ker si je želela snidenja z možem. Toda sklenila je, da ko le pride z možem skupaj, ostane par dni v Trstu, da si natanko ogleda vsa ta velikomestna čudesa. To si bode tudi lahko privoščila, saj je njen mož zadel na srečko 90.000 kron. — Zato je ona priganjala svojega spremljevalca, naj jo vendar popelje k možu. Ta ji je slednjič pokazal visoko hišo v neki stranski,-manj obljudeni ulici, rekoč: Tukaj v prvem nadstropju je vaš mož. Toda druzega ne puste notri kot mene. Dajte mi denar, da ga neseni možu.« Ženica je odvila iz žepnega robca za 150 K bankovcev ter jih izročila mlademu ničvrednežu. Ta je stekel po stopnicah gori in sc čez nekaj časa zopet vrnil, zagotavljajoč jo, da mož pride kmalu doli. Nato je šel zopet gori, a sc ni več vrnil... Zenica je čakala in čakala. Toda zaman. Po-praševati je začela vsa zmedena enega in druzega po možu, a v odgovor je dobivala le zatajevanje z ramami. Prepozno je sirota spoznala, da je padla v roke brezvestnemu lopovu. Naznanila je stvar policiji in odšla žalostno zopet na svoj dom. izpred llemianskega poroinega sodišča. Zverinski fant. Na zatožni klopi je sedel Matija Vadnal, 16 let star, pristojen v Cerknico, raznašalec kruha, zaradi hudodelstva poizkušenega, umora in poizkušene nečistosti in prestopka tatvine. Razprava je bila tajna. Kakor se je dalo iz razglašene razsodbe posneti, je obdolženec napadol z nenrav-nim namenom na prostem med Žirovnico in Lipsejem neko 161etno dekle in jo hotel umoriti. Pri tem se je polastil 48 vin. denarja, katere je dekle med ruvanjem iz žepa izgubilo. Obsojen je bil v šestletno težko ječo. Požigalec. Že pred kaznovani Gregoi Podjed, samski, pristojen v Cerklje, je služil pri Alojziju Dorniku v Mengšu za hlapca. Zaradi malomarnosti in lenobe ga je pa gospodar odslovil. To je Pod-jeda ujezilo in kakor trdi priča Marija Kuralt, se je obdolženec proti nji izrazil, da bo Dorniku, ki ga je izgnal iz službe, že pomagal in postregel. In^res, ko je šla Dornikova dekla, Marija Mar-tinjak, dne 20. aprila 1.1. zvečer na dvorišče po drva, je zapazila, da se na vogalu domačega kozolca nekaj sveti. Urno je poklicala domače ljudi, katerim se je posrečilo kup gorečega sena takoj pogasiti. Škode ni bilo pravzaprav nobene; pogorelo je le komaj za 80 h sena. Da se ni ogenj razširil, pripisovati je le srečnemu slučaju. Ko bi dekla le par minut kasneje prišla iz hiše, bi bila vsaka rešitev nemogoča, pogorelo ne ni le samo s slamo pokrito obširno uor-nikovo gospodarsko poslopje, temveč tudi sosedno noslopje Vinkota Majdi' a. Ni pa tudi izključeno, da bi se požar sc dalje razSiril. Obdolženca je oskrbnik Rigl sam videl, ko je prišel na lice mesta gasit. Drugi dan se je proti priči Jožefu Skoku, s katerim jo Pod jed prejšnji večer pil v neki krčmi, sam izrazil: »Včeraj sem bil pijan in no vem, če sem kaj storil.« Dne 4. majnika t. 1. je pa obdolženec sedel na stopnjicah orožniške postaje. Tamošnji stražmoj-ster je takoj spoznal, da ima Podjed težko vest. Pričel ga je izpraševati o navedenem dogodku in res je priznal, da je zažgal seno pri Dornikovih svislih. To priznanje je tudi odkrito včeraj pred porotnim sodiščem ponovil. Porotniki so vprašanju glede nameravanega zažiga pritrdili, nakar ga je sodišče obsodilo na štiri leta ječe. Kupi se po primerni ceni mlad pes foksterier. Cenj. ponudbe na uredništvo »Slovenca«. Mnenje gosp. dr. K. Karwowskija, glavnega zdravnika bolnišnice deteta Jezusa v Varšavi, Go6p. J, Serravallo Trst. Več časa že rabim vaše železnato kina vino Serravallo kakor tonično zdravilo ri bolanih in konvalescentih v njihovo ve-o korist, posebno zato, ker je ono zdravilo, ki ga tudi ženske in otroci prav radi pijejo. Z mirno-vestjo ga lahko priporočam vsem onim, ki ga rabijo. Varšava, 24. aprila 1911, Dr. K. Karwowski, «msiaisiiBiacsfjtTK can - •>• ■ tem ••••» 'Morij Gutenbrunn in mestno zdravJišdB. 31 BASEN FBI DUiiAJU. Šolni no in zračne kopeli. C.?" tnocuo solnca. kardioeralija, zdravlienje z radiicm. K H |(I)r. Erik Kubnelt.) Zdravnik vodja: Dr. Oto plx/ I Auf»ohnaiter ln cea. svet. dr. D. Fodzahradskjr. ' 2 | FoJasnUa zastonj. iMofjfJ Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. maja 1914. Pšenica za oktober 1914 . . . 13-— Rž za oktober........9 86 Oves za oktober .......830 Koruza za julij 1914.....7-90 1805 Katarina UrSič roj. Berlin Ser, dež. tajnika soproga, naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu, da je njena iskrenoljubljeua. mati, oziroma tašča, ; tara mati, teta, svakinja in sestrična, gospa Pavlina Berlittger roj. Brunetfl-Pisano c kr. višjega carinskega blagajnika vdova dne 25. maja 1014 na Dunaju v visoki starosti umrla in bila ondi dne 27. maja pokopana. Dunal-ljubljana, dne 27. maja 1914. M.«.« Edina primorska tovarna dvokolas „Tribuna" Gorica, TržaSka nI. 36, praj pivovarna Oorjnp. Velika eksportnaza« loga fivokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gra-motouov, orkostrijonov itd. itd. 1190 F. BHTJEL Oorloa, Stolna oUoa Stsv. 3—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. KROJACICA t lepo pisavo, zmožna slovenščine, nemščine in even-tuelno italijanščine, se ima izuriti za učiteljico prikrojevanja fn takoj nastaviti. Ponudbe na I. avstr. konces. šolo m, prikrojevanje Gregor Sattler, Celovec. 1763 Proda se 1718 VIIiA lobafknh? 10b8:°ieča lz treh stanovanj po tri j!^"1"»!«; Zrazen spadajoče poseslvo okoli aozda Ur l«! kraSn83a Parka sadnih vriov, S.n. - lastnega kopališča Lega je izredno ilanovT.n118 52 letoviščarje. Eventualno se vsa «tanovanla oddajo. _ Več se izve v trgovini A. Šinkovlc nasl. Soss & Co. Ljubljana. ¡j Velikanski uspeh! S jf Največje zanimanje I §j S Znamke koles, po katerih se najbolj povpra- ® jj šuje in bo najbolj priljubljene, so nepobitno ™ 8 ® »iijboljšo kolo v monarhiji. t.š 5 ES S mmmiii umnimi Ü i 3K0tM§t—KGLO i p dobro in ceno ljudsko kolo. p i Ossterr. Waiienial)iiks-riBsellsolialt, Sieyr. g H Ceniki zastonj in franko pri zastopuiku: 18 P IV. JAX & SIN, Ljubljaua. ® BBBBBBBBBBBBBBBBBBBSIBaH» Zahvala. Povodom smrti ljubega sina in brala, gospoda loan Jerina nam je došlo toliko tolažilnili dokazov odkritosrčnega sočutja, da si štejemo v dolžnost zahvaliti se vsem sožaiujočim. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Barletu za tolažilne obiske, moški Marijini družbi za častno spremstvo, vsem sorodnikom in darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so rajnika spremili k zadnjemu počitku. 1792 Ljubljana, dne 25. maja 1914. Žalujoči ostali. S težkim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je danes Vsemogočni k Sebi poklical v dobi 72 let, po dolgotrajni bolezni, previ-denega s tolažili svete vere, svojega zvestega služabnika, našega ljubljenega soproga in predobrega očeta, gospoda Jakoba Goli hišnega posestnika. Pogreb bo v četrtek ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica št. 1. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Ljubljana, dne 27. maja 1914. 1801 Žalujoči ostali. m**** S£a malo denarja Rupite Našemu éecRu lično c6leRo v a f) cfürí S£ofu JOjußijana, M O» Q] >M •a A) 13 Ck, Ä r «S S » a. tm iS, 01 M o .S .... cv ra . % m ' £2 S £ 2 ja Or 229 Vaši čevlj; kričijo po ¡zborni ErdaJ. krenil za čeviie. C| rifvnor na*bol^v IIlálltil sedanjosti \ Ne kupujte prej stroja, dokler si niste ogledali moje tovarniške zaloge. Prepričani bodite, da kupite !e pri strokovnjaku najboljši stroj, Jamčim za vse napake inaterijala 10 let. Moje geslo: Nizka cena, a ve- "rr; m ni stroj krpa nogavice in perilo in veze (štika); ima krogljičen tek (Kugel-lager). Gritznerjevib strojev je danes v rabi že dva in pol milijona. Edina zaloga: 1721) Josip Peteline, Ljubljana, Krlževnlška ul.7 Kneza Auersperga adžoak&ivno kopališče Kranjskem Postaja dolenjsko železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki dajo uad 30.000 hI radioaktvne vode na dnu. Velika kopališča, posebne in močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrsluo restavracijo. — Indikacije: revniatizem, protin, nevralgija (Ishias), nevrastenija, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 2188 .................................................................................................................................................................................. = Pozor stavbeniki I Pozor občinstvo I I Kontoristinjo i v! AirDIlS/A z leP° in hitr0 k3IU V CliIVU i,isavo> vešCo strojepisja sprejme Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII. Začetna plača 90 K mesečno. Oni, ki bode sprejeta, povrnemo vožnjo v Prago. Nastopiti se mora čimprej. K ponudbi je priložiti prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole ter sliko. — Za originalna spričevala se ne jamči. — Tudi znamke za odgovor ni treba priložiti. Sprejmem mladega izurjenega v izdelovanju ograj in štedilnikov. — Ludovik Kranjec, ključavničar, Trnovo (Notranjsko). lgoo Soba z lastnim vbodom, brez pohištva, se išče za trajno dobo. — Ponudbe na upravo lista pod: Soba, 1799. izjotoiiljene štedilnike | solidno, domače delo prodaja po Jako nizkih cenah I I Irtudoli Greyer, Ljubljana J | ključavničarski mojster, Gesta na Rudoliovo železnico lO. | Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča deta, vrtne, stopniščne in balkonske i = ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravita. 1133 I .......................................................................•«l>lllllllllllllllllllll1IIIIIMIinilllllllllllllIIIIII!IIMIIII|lllll1||tl|t|lllllllllllllllllllllll»ll«9llllil|l|Mlllfl 1786 Za Do Razpis. vodovoda v Tržišču (Neckarsulm) z dvojno prestavo, s stranskim sedežem za dve osebe, jako fin, skoro nov, se ceno proda. — Vpraša se pri: A. Fortič, mestni strojnik, Kleče pri Ljubljani. (Mestni vodovod). 1797 Proda se okoli 30 hektolitrov rudeieoa, dohrega vina za nizko ceno. Naslov pove uprava Slovenca pod šifro: »Letnik 1913/1754«. (Znamka!) občina Tržišče, politični okraj Krško na 7277 K 31 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 8. junija 1.1. ob 11, uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Tržišču, politični okraj Krško. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicab ali zastavnih pismih kranjske deželne banke. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se dobe proti plačilu 3 K 50 h. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne maja 1914. Sprejme se takoj ali pa pozneje popolnoma izvežbaina manufakturne stroke za veliko trgovino v Ljubljani. Ozira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe pod „Prodajalka" na: Anončna ekspedicija Jos. Hočevar, Ljubljana. 1803 V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno, prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost v svojo srečo porabiti, nai se blagovoli oglasiti pri dosestniku Ivanu Oblokar-jn v Solkanu. 1248 Kantina Corazza Levada (Istra) 601 VINO belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost sc jamči. £ \P P odlična ka ostna znamka. s s Franca Jožefa cesta štev. 1.