PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradaiškl te evravatfki pvMtorfi MIT A. Uv»iak Am Ottte «f hèlteteai Uva41« A?m. .tear xxvi Chicago» D!., petek, 29. septembra (Sept. 29), 1933. IComentaiji •služb» boija" _ Burbond oiti«»)o iztak zdaj L^, "Tribune" je y Parizu poročilo, Lboljàeviki v Moskv "■» bivšega francoskega H«rrioU. in franco« -ri aviacije Cota, ki sta kratkim obiskala ¡ki so hoteli uveriti prt«, da njihova ateistična in da z n veruke ceremonije ^ pa »o uprizorili f v neki cerkvi v . i Francozov. "Službo1 L] "krivonoai" boljševik ¿kardinali in papeži-je precej pukljastih noaov so nié ne pomenijo), * (¿j Francozi «o opazili jo in tako je novica o pretvezi prtëla v Pariz Moakvi po-.„oskega pre-francoakega ki sta Ruaijo, fran-vlada to-cer 'službo prisot-je že ki toda ale-tej in spada v satiričen liat. "ljudje ne verjamejo, da lUjieviki v Moskvi igrali te p teater na ljubo franco-^ uradnikom, ki ao tudi — jtei in se prav nič ne brigajo Uifiozno stran Sovjetske u-|t. Herriot je znan ateist, [i bi francoski obiskovalci ■ bili osebno cerkvenjaki, bi ^to brez pomena, kajti Fran-Jrficielno ne priznava nobe-Uifije, je ločena od cerkve ie bila sama sto in stokrat od predstavnikov rim-irhije, da preganja to _ Jjo. Iz kakšnega razlo-I torej bili "krivonosi" bolj-" prisiljeni igrati pobožno Ivo pred Francozi, ki ao prav tako brezbožni ka- itonci so niso še nikdar nič ¡¿li Pred kratkim so zboli ameri&ki bankirji. Ali so Jtli resolucijo, v kateri se •Ijujejo prijatelju Roose-i. ki jim je refiil banke «ad-pomlad? Ali so osvojili * načrte za reformiranje & zavodov in kooperiranje ^o. ki poskuša na vse na-i d* bi oživela zaupanje ta v crknjeno privatno Irstvo? WP»k! Nič tega niBo spre- lameato tega so bankirji »Ijsli in se jezili, ker Roo-■ttthteva od njih, da bi fi-p»li business in dajali po-h Kako bodo posojevali P. »o rekli, če pa ni nikjer [*f« jamstva? » lepa bankirska hvalež-Bankirji zahtevajo, da vsakdo zaupati, oni pa ^P«jo nikomur, nKi lastni te. & !*> peli Staro, plesnivo P o "ogroženi ustavi" in individualnih pravi- *r podoben bla-bla-bla — M» «> bankirji največji F«« p«m! solncem in ves t "j,n dolžan zahvalo, da tira r«>kli, da je alehrnl »*udii v človeški podobi, ijimi m, Uhko pošteni ljud-61 rgdi reformirali svoje 1 »mpak vsak tak poea-* k drol>en vijak v strogi' orKanixacije, katera « «ifoti o reformah. Or-v/.traja pri svoji o-Malenkosti, ki jih ^vHt, „o ^ finančn€ «traAna nadlega; vaa-kontrola jih boli «dravito za ameriške »urt*>nce bi bilo, *«'r«Tiito odreže C1*1" **** v* aku-^f »nd baggage, k vragu, -ako nadaljnje bo-'"forme _ ki v"wno ni* ne po-10 muka xa Bur P Pomenljivi te • ^'»vladate zadnjo po. vae banke, bi bila ''r**nixirala povoljen pa Se vedno čaka i« moleduje zabavljke. in for mailin« at spadal rate of po*Uy providad for te -ctioa HOI. At of Oct. 1. 1»17. aothorta* ia Je— 14. Uta Subftcnplloa 16.00 _ STEV.—NUMBER 191 RIMRJI SKUŠA JO RAZTEGNITI STAVKO I Pohod v Scott's Run. kl meji na Peiuto, preprečila weet virgin j ska policija. Boj je za prizna nje unije Bobtown, Pa. — (FP) — Deset tisoč, rudarjev iz zapadne Pennsylvanije se je pred par dnevi zbralo tukaj, na nekem trav niku pol milje od westvirginjske meje, da se dogovore o razširje nju stavke v W. Va., v okrožje Scott's Runa, kamor je Frick Coal kompanija oziroma jeklarski trust premestil svoja naroči la za premog. V mislih vseh je bil pohod on kraj meje, da pridobe westvirginjske rudarje za stavko. Do te ga pohoda zaenkrat še ni priilo, ker je ob meji v W. Va., mobilizirana vsa policijska sila. Tudi Scott's Run je pod močno pa truijo, ki ustavi vsak sumljiv avto in je več rudarjev že pretepla. Iz Scott's Runa nažene tudi vsakega pennsylvanskega ru-darja. __ * Ni pa gotovo, da bo s tem preprečila stavko na tem polju. O simpatični stavki glasujejo rudarji v Scott's Runu in bo mogoče izbruhnila pnedno bo to poročilo objavljeno. » Frickova družba, ki je podružnica U. S. Steel korporacije, je farmarju, ki je rudarjem dal travnik za shod, ponudila $600 če jim prostor odpove. Farmar je generozno ponudbo odbil. Tudi reporterji se pritoiujejo da nekdo prestreza vsa telefonska poročila in razgovore iz glavnega hotela v Uniontownu in so o tem obvestili telefonsko druž-i bo. Kljub temu se pa s tem ni prenehalo, kar je vzrok, da se je neki reporter preselil. Na drugi strani skušajo rudarji pridobiti tudi jeklarske de-lavce v Clairtonu za stavko Clairton je drugo središče stavke in ima tam svoje jeklame Carnegie Steel kompanija, ki je tudi podružnica U. S. Steel korporacije. "To stavko bomo raztegnili po vsej deželi, če bomo le mogli," je rekel Martin Ryan, voditelj u-pornih rudarjev v za pad ni Pen-ni. "Nam je vseeno koliko pravilnikov ali pogodb podpišejo v Washingtons Kar mi hočemo, je to, da Frickova družba prizna u-nijo." # Ko so zadnji teden prihajale vesti iz Washingtons o končnem sporazumu med voditelji UMW in operatorji, je bilo edino vprašanje med stavkajočimi rudarji, Če je pravilnik podpisala tudi Frickova kompanija. Ko so do gnali, da se to ni zgodilo, so pri-čeli ukrepati o rsztegnitvi stav-ke v okrožje Scott's Runa ter v jeklame Jeklarskega trusta. Pri znanje unije nameravajo izvoje vati za vsako ceno, pa čeprav to pomeni "nelegalno" stavko. In v očeh voditeljev UMW in Scripps - Howardovega Pitts burgh Presna je to "nelegslna" stavka. UMW voditelji so stsv-(Dalja aa ». rtrael.» Ijuifniki pralnic podpinali ^ pogodbo ancisco. — 80 odstotkov pralnic In čistll->dpisalo prsvilnik sli pogodbo, ki določa znižanje de-lovnlka t 4« na 44 ur ns teden In zvijanje plač za 12.6%. HoteMcI klerfci organizirajo San Francisco. — Dvesto hotelskih klerkov je podpisalo prošnjo za čarter nove unije, k bo pridrutena AmerUki delsv ski federaciji- To Je prvo unij, sko gibanje med hotelskimi u-alufbenci v tem mestu. Be Km poleti e sveje fVrto * M«-kre? Moskva. 28. «ept - Tukaj poročajo. da. se general Itak) Bal-bo, šef italijanske zračne mornarice pripravlja na poM svoje tračne flote v Moakvo. Polet m isvrši % ' Dunajski socialisti zagrozili z vojno Vodja Schutzbunda je izjavil, da fašistični napad na delavako upravo Dunaja bo aignal za konflikt Dunaj, 28. sept. — Avstrijska socialistična stranka, edina strsnka opozicije, ki še ni likvidirana, je včeraj vrgla rokavioo fašistom. Avstrijski fašisti so včeraj razpustili svojo politično stranko in se pridružili Dollfu sovi "domovinski fronti," fašistični koaliciji vseh reakcionarnih strank. Pri tej priliki je knea Stahremberg, vodja fašistov, dejal na shodu fašistov, da je "nedopustno, da bi socialisti še nadalje sedeli v mestni hiši Dunaju in čas je, da jih Heimwehr ia-žene od tam zlepa ali s brutalnostjo, če bo treba." ,t Na to grožnjo je sinoči odgovoril Julius Deutscn, vodja socialistične obrambne organizacije Schutzbund, ki je s likov je že pristopilo v unijo, âtsvka je napovedana za prve (ni oktobra. Vozniki zahtevajo Ifcrajšanje tednika na 48 ur, sedaj delajo kolikor ur je treba. M Na stavko so poklicani tudi garažni delavci. 7600 po številu, ker lastniki nočejo nič slišati o skrajšanju tednika na 40 ur In o minimalni plači 927. Delavci êè organizirani v Oarage Washers and Polishers uniji. Tudi med delavci podzemske Aeleanlce In avtobusnimi voaniki je agitacija za stavko. Organizacijsko kampanjo vodi cestnoie» lezničarska unija. Več delavcev je bilo odslovljenlh radi unijske aktivnosti. Unija zahteva enfor-siranje tramvajskega pravilnika in priliko, da se delavci potom Ujnega glasovanja larsčejo, h kateri uniji žele spadati, k delav. ski all kompanijski. Slednja je bila uetanovljena po zadnji stavki pred štirimi leti. Steklarji isvojevall priznanje unije Pittsburgh, Pa. — Tristo steklarjev j« s stavko izvojevalo priznanje steklarske unije, zvi» šanje plač in 40-urni tednik. Ford so jo drugič postavil po robu Niri Odklonil Je ponralovaitje vladnega odbora v stavki v avojl tovarni. Rajši je aaprl tovarno, kakor da bi prianal vladnega posredovalca. Število stavkarjev v Penni naraslo na 70,000. Jeklaraki delavci ae pridružujejo rudarjem Horatr apolira za prlzaa-a ja oboh radarskih aalj lllinolaki governor prowl magnate premoga, naj prenehajo a diskriminacijo Springfield, lil. — Ooverner Horner je v sredo speliral na or» ganiaaclje premogovniških operatorjev v llllnoisu, naj priinajo obe rudarski uniji, staro United Mine Workers in novo Progressive Miners' Union, in naj raa> dele delo med člane obeh. Večina operatorjev, ki so organizirani v Illinois Coal Operators' As-sudation in ki uposlujejo večino rudarjev, danes priznava staro unijo, dočim Illinois Producers' Association priznava progresivno rudarsko unijo. Podjetnik kaanovan, ker je preveč Izkoriščal -J- New Britain, Conn. — Pod novo dršavno postavo, kl Je naperjena proti potilnicam ali znojnlčntm tovarnam, Je William Weistock prvi podjetnik, ki je bil kaznovan radi kršitve zakona. On lastuje Aoe Cloak kompanljo In je delavkam plačeval po štiri dolarje na teden. Kaznovan je bil s sto dolarji globe. Legislature je sprejela zakon na prizadevanj«* državnega delavskega komisarja Josephs To-neju, ki Je član unije strojnikov. __ Vladni prltoibenl odbori ae bodo reševali sporov Washington, D. C. — Industrijski administrator Johnson Je podal formalno izjavo, da krajevni vladni odbori ia prt-tožbe, ki so bili ustanovljeni v raznih mestih, ne bodo rtševali sporov med delavci In delodajalci. Vse take pritožbe bodo predlošene krajevnim agenci« Jam vladnega delavskega odbora, katere bo administracija v kratkem ustanovils. Htfca «ime peve dovoli Kuléker ve» (Narisal Jerger.) ke delavec defcil v plačali, let!km vel Im v višjih Washington, D. C., 28. sept.— Federalna industrijska administracija NRA Je včeraj dobila drugo klofuto od avtnega magneta Forda, Prva klofuta je bila pred več tedni, ko je Henry Ford enostavno Ignoriral avtnl pravilnik, včeraj J« pa prav tako enostavno obrnil hrbet predstavniku federalnega razsodišča, ki Jo bil poslan v Cheater, Pa., da tam posreduje med Fordovimi upravi» tel j I in delavci v zadevi stavke v Fordovi avtnl tovarni v omenjenem mestu. Ko je vladni zastopnik J. F. Dewey potrkal na vrata Fordovega urada v Chesterju, je dobil odgovor, da ga ne potrebujejo, kajti, kolikor se tiče Forda, nI v njegovi tovarni "nobane stavke." Fordov upravitelj Je namreč saerl tovarno ln s tam je bila zadeva «a Forda končana. Uradniki Industrijske administracije priznavajo, da na vedo, kako bi ugnali Forda. Zakon NI-re ne brani nobenemu tovarnarju, de ne M amel zapreti svoje tovarne, Ôe hoče. To Je lata pravica, katen m poslušijo delavci. ki sastavkajo. V Fordovi tovarni v Chesterju je sastavkalo okrog 6000 de* lavcev, ki zahtevajo višjo maado. Ker je Ford tovarno aaprl, ao delavci zdaj lzprti. Pittsburgkt m jbepV ™ Al « vilo stavkajočih rudarjev In jeklarskih delavaev v aapadnl PennsylvanIJI Je do danes naraslo na okrog 70,000. Jeklaraki delavci so se odzvali vabilu rudarjev In opuščajo delo i zahtevo priznanja avoje unije, atav-karjem se Je prldrušllo tudi 6000 delaveev v Welrtonu, W. Va.. kjer so tovarne jeklarskega trusta; tem se Je pridruailo tudi 400 delavoev v Jeklarnl v Hteu-benvlllu, O. "Praznik" rudarJtv v okrajema Fayette In Westmorsland se Je razširil tudi na okraj Bomer-set. Rudarski plketl obiskujejo dnevno Jekiarn« v Clairtonu ln druge tovarne v okolici Pltta> burgha. Voditelji unije Jeklarskih de-lavcev napovedujejo splošno stavko v Jeklarski industriji, 6e magnet Je Jekla, ki kontrolirajo mnogo premogovnikov, ne priznajo unije Čim prsj. Htavka v tovarni predsednika Nlre * High Point, N. C. — Vsi steklarski delavci pri Ugen Porter (Hess kom peniji so zastavkali za priznanje unije In proti na-letalnemu sistemu. Delavci so 100% organizirani v steklarski uniji. lastnik U kompenije Je predsednik krajevnega odbora Nlre, Delavcem Je povedal, da ne bo nikdar priznal unije ter Jih od-slov i I "za 99 let". Tovarno skuša obratovati s srednješolskimi dijaki. Brezpoaelnl delavci, ki so zaposleni pri sasllnem delu In organizirani v unemployed ligi, nočejo skefaet, ampak po-ma ga Jo sUvkarjem pri plketi-rsnju tovarne. Komeaiieilčoe demenet racije pro. II nemihemu ponleniku v Milwaekeeje Milwaukee. Wls. — Okrog 200 komunistov Je 27. t. m. uprizo-rilo demonstracije pred poelop-jem Milwaukee Clube. kjer Je bil dr. Hens l/Utn«r, nemški poslanik v Ameriki, gost milwsuških Nemcev. Bil Je spopad a policijo In eden komunist, John Plaee-ckl. Je bil teftko ranjen. 2A pa aretiranih Komunietl so nosili napise "Dol s okrvavljenim fašizmom ! Dol z okrvavljenim poslanikom okrvavljenega Hitler. Je!" PHOSVETA THE ENLIGHTENMENT •LABIU) IN UUITKIWA NiBOMI POUrvlMI JKOMOTS Glasovi iz naselbin Zanimive bilitki Is ranili krajev ^, tm MN M IM. krt«. I1M uWrt W. .- Oh*««. to O-r. r?M u erio Ut». W» - ^ » "TTlTr^^ r.«-< for tW SUM (r>*-vi Ct*M»> C*«^to ü* T Ml Omr* wrn wmt "— II M v rmt c*M urU*®* M""' whM A4v«rtuius nO— •*» acri»U wttl uoi I- r«*rm*d. 4 MmIo« mm r—, k*t im* *tk • » I'KOSVfcTA Utl M U. u>^u Art.. cktop. ok tli k ktVKMATKD VHXM IM Domač drobiž Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNFJ »o obiskali: Mary Slogan, mrs. M. Slogan, mrs. Hauptman in Harry Harrison, La Salle, III.; Joe Smoltz, Detroit, Mich., gredoč s pogreba svojega umrlega brata John Smoltza v Chisholmu, Minn.; Anton Rupnik in njegov ain, Tony Terčelj, Strahane, Pa. Smrtna nesreča Roundup, Mont. — Luka Zupan (Zupančič), star 57 let in do-ma iz Vaubče vasi pri Trebnjem, se je 5. septembra peljal z avtom v Great Fall», kjer ima dve hčeri, drugi dan ho ga pa naili med potjo v nekem potoku utopljenega. Kako se je zgodila nesreča, ni znano. Bil je član društva št. 700 SNPJ. Pokojnik je bil star rudar, ki je jO let svojega življenja delal v premogovnikih. Zapušča Ženo, tri sinove in štiri hčere. Kopar*ki umor v starem kraju Chicago. — Mary Petan je dobila vest, da sta bila njena oče in mati, Anton in Marija Ivan-šek, umorjena po roparjih dne 14. septembra v vasi Bukovšek pri Brežicah. Zločinec ali zločinci so pobegnili. Ker niso našli gotovine pri njima, so ju ubili. Oče je bil star 74 let in zapušča v Ameriki sin* in hčer, oba v Chicagu, v Argentini pa drugega sina. Proaveta ima prav New York. — Glas Naroda je 26. t. m. objavil dopis nekega "Ameriškega strica" iz LJubljane, ki piše, da je Prosveta prav povedala v svojem člunku, objavljenem 28. avgusta z naslovom "Beračenje iz starega kraja mora počakati," v katerem je zapisano, da "v starem kraju nas poznajo le takrat, kadar pričakujejo od nas denar." Plavi orel izpodrinil unljsko znamko Monterey, Cal. — Predsednik d rta v ne delavske federacije A. W. Hoch je tako navdušen za "new deal," da je na letni konvenciji te organizacije j>ovedal delegatom, da je plavi orel izpodrinil unijsko znamko, pravilniki pa uniske pogodb«-. Konvencija je sprejela resolucijo za brezpogojno pomilostitev Toma Mooneyja. Izrekla m> je tudi za revizijo kriminoloAke zakonodaje v svrho, da m« v bodoče prepreči slična krivica kakor v Mooneyjevem in Rillingsovem slučaju. V enem letu *»• je članstvo federacije znUalo za 9000 in sedaj znaAa 82,100, ki je organizirano v 26 centralnih delavskih unijah in 56-1 krajevnih postojankah. Kriminalni nindliOilizcm proti stavkarjem Helper. Utah. — Operatorji skušajo zdrobiti stavko rudarjev, katero vodi National Miners unija, s kriminalnim sln-dikalizmom. pod katero obtožbo im» trije voditelji. Iii I i «o izpuščeni iz ječe pod poroštvom $10,000 za vsakega. Obtoženi ho Paul Crouch, Charles C»wyn in ( harle* We-therbe«». Kdina evidenca proti njim je, da so rudarje urgirali na piketiranje. kar \ 1'rahu pod "novim dealom" pomeni — kriminalni sindlknltzerr AnfleAki radikaler »mr v Awe rt k o New York. — fttrvilni protesti proti tanikanju vizuma an gleškemu radikalnemu voditelju Tomu Mannu so toliko pomagali. da mu Je delavski department dovolil prihod v Ameriko za 16 Iz mojih zapbtkov Milwaukee, Wi*. — Leseni del Majestic radio aparata, ki je sUl v prodajalni 1250, je bil izgotovljen v masni produkciji velikih tovaren za malenkostno vsoto $9.50, medtem ko so stali vsi notranji deli z vsem mehanizmom vred S« dol. Oglaievalni stroški za vsak posamezni aparat so bili proračunjeni na 60 dol., prevozni stroški za komad, na 12 dol., skupaj stroški $117.60. j V tem se zrcali vsa blaznost sistema in sila, ki ga tira v pogin. ' • 1 Samo za oglaševanje se je porabilo pri vsakem aparatu več kakor so bili stroški izdelka samega. Ker,je v vseh ozirih in delih trgovine prevladovala taka anarhija, je pač razumljivo, da je prišlo do poloma. Oglaševanje je rak rana v kapitalističnem sistemu. Ce bi bile vse večje industrije last ljudstva, to je, če bi jih vodila in lastovala vlada in bi se torej izdelovalo za potrebe ljudstva ne pa za profit poedincev, bi imeli v tem oziru drugačno aii-ko. Državna tovarna bi prodala potom svoje prodajalne naravnost ljudstvu, blago bi prevažala na lastnih železnicah in ker bi bile cene nizki, bi ne bilo treba oglaševanja. • « • Tukajšnji kapitalistični dnevnik Milwaukee Journal je dne 16. t. m. priobčil članek, ki je nadvse značilen, posebno za ta reakcionarni dnevnik. Urednik opisuje kupovanje svinj od farmarjev po vladih agencijah. Meso teh živali je bilo namenjeno za dobrodelne ustanove, da ga razdelijo med brezposelne. Toda med nakupljenimi ščetinarji je bilo tisoče premladih živali, katerih meso baje ni bilo mogoče spraviti ali dati skozi "proces" prekajenja in so-Ijenja. Pa so mastne dele porabili za izdelovanje umetnih gnojil, drugo pa vrgli v reko Mississippi, katero so kmalu o-kužili. To se je zgodilo v St. Paulu, Minn., kasneje tudi v Chicagu in Omahi. Stotisoče funtov mesa no uničili, poleg tega pa je nastal zastoj pri prodaji gnojil, katerih cene je začela radi nadprodukcije padati. Urednik imenovanega lista priznava, da je to blaznost, ker je v deželi milijone gladnih ljudi. Obenem omenja: "Ko je vlada pokupila pet milijonov svinj je nastalo -vprašanje, kaj početi s koruzo, katero bi se drugače porabilo za krmo teh pokupljenlh živali." In potem nadaljuje; "Tisočkrat je bilo rečeno v teku zadnjih par let, da je naša (kapitalistična op. pisca) civilizacija razpadla, toda mi smo z brezbrižno gesto odgovarjali, da je to samo kričanje radikalcev, toda Če se ozremo na t*ke dogodke, moramo priznati, da je ta trditev tragično resnična." Lačno ljudstvo in z zavrženim mesom okužene reke. Raztrgano ljudstvo, toda bombaž jMxlorjavajo in vlada plača za to še milijone. Milijone bolnih, zdravniki pa se izhajajo v krušnih vrstah. Tieoče poslopi j razpada, ker n( denarja za popravila, 15 milijonov oseb pa še vi'dno išče zaman fltla. •v š » Člani slov. socialističnega kluba v Detroitu hočejo torej, da se J. S. 7. razpust! In da postane Hroletarec glasilo nekake zveze pevskih društev. Sedaj, ko je tako nujno ix>. trebno, da se delavstvo organizira ne samo politično, temveč tudi strokovno, pa pridejo s takim predlogom. V tiaAem mestu se delavski \oditelji resno In l vso vnemo Imvijo z vprašanjem, kako razširiti razredno zavednost med delavstvom, kako ga Isobraziti in privesti do sposnanja. kako neobhodno potrebne so delavstvu organizacije. Kaže se na dejstvo, da delavstvo povečini še ne razumeva potrebe organizacije. Mnogo, mnogo je takih, kateri se v časih splošnega navdušenja pridružijo strokovni organizaciji, od katere potem pričakujejo za tiste prispevke čurisfe* In tudi vsestransko podporo. Taki na- vadno kričijo o visokih prispevkih in ne pomislijo, da izdajo vsak mesec mnogo več denarja za nepotrebne, ali vsaj ne za jieobhodno potrebne stvari. Naši delavski voditelji aabte vajo, da začnejo tudi vse strokovne organizacije z obširnim izobraževklnlm delom, f>otoni organizatorjev, časopisov, knjig In brošur. Sedaj, ko se delavstvo spet pridružuje strokovnim organizacijam, je predvsem potrebno, da ae to delavstvo poduči o namenu, pomenu in nalogah takih organizacij. Potrebno je, da se ga poduči o nevarnosti, ki preti delavstvu, ako ne bo trdno združeno, ker kapitalistična sila se bo vrgla na te organizacije v doglednem času, da jih razbije in uniči in delavstvo spet popolnoma podjarmi. Treba je poučiti to de-lavstvo, da le solidna, dobro disciplinirana armada, rzvežbana in krepka bo zamogla odbiti naval kapitalističnih sil, ki se bo izvršil, kakor hitro bo naloga Nire končana, to je v dveh letih in tudi že poprej, kakor se raz vidi iz vseh dosedanjih dogod kov. Razpust J. S. Z. pa bi pomenil, da bi se prepustilo sloven sko delavstvo brez vodilne si le, brez edinega vira, iz katerega lahko črpa pouk in izobrazbo v smislu razrednega boja. Torej, namesto da bi sodrugi sedaj razpravljali o potrebi še krepkejšega in res smotrenega delovanja v tem smislu, namesto da bi pomagali iskati potov in virov za razširjanje razredne zavednosti in izobrazbe, pa prihajajo z idejo uničenja naše edine organizacije, ki nas vodi po poti napredka v boljšo bodočnost. Na mestu bi bilo sedaj pač vprašanje: kako dobiti sredstva za sistematično organiza-torično delovanje med našim delavstvom. Kako priti na pomoč strokovnim organizacijam, katere ne morejo tako uspešno delovati med onimi, ki niso popolnoma vešči angleškega jezika. To so naloge, to so težnje, o katerih bi morali razpravljati. Kako graditi, kako napredovati, kako doseči večje in popolnejše uspehe. Ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu, ne pa vprašanje, kako uničiti to kar smo s tolikimi žrtvami zgradili. Frank Novak. Poročilo a konference Piney Fork, O.—Dne 24. sept. se je tu vršila konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice za vzhodni Ohio. Bila je dobro obiskana, tako tudi piknik. Dobro so bila zastopana mesta Bridgeport, Powhatan, Power Point, Glencoe, Barton In druga. Predsedoval je s. John Rrbol, zapisnik pa je vodil s.' Matt. Tuftek. Sodrug JoeepJi Snoy je bil radi bolezni odsoten, poslal pa je konferenci obširno pismeno poročilo. Njega je nadome-stoval podpisani. Razprave so bile obširne, zanimive in stvarne. Naša konfe- renca se je izrekla proti predlogu detroitskih klubov, da bi se razpustila Jugoslovanska so-. cialistična zveza in da bi potem jugoslovanski soc. klubi spadali direktno k Ameriški socialistični stranki, Proletarec pa da bi postal ' glasilo neke delavske pevske zveze, ki je ni. Cas še ni prišel, da bi se naša soc. zveza morala razpustiti. Ce je bila taka zve^a kdaj potrebna Jugoslovanom v Ameriki, je gotovo, da je najbolj potrebna ravno sedaj. Kajti reakcija vzdiguje glavo na vseh koncih in krajih. Poglejmo na prošlo deseto konvencijo Slovenske narodne podporne jed-note! Treba je, da smo na straži. S tem (gornjim) vprašanjem ali predlogom se bodo morale baviti tudi druge konference. Vršila se je kolekta za Pro-letarca in nabrana vsota bo o-značena v konferenčnem zapisniku. Prihodnja konferenca za to okrožje se bo vršila v Power Pointu, O. Datum bo objavljen pozneje. Konferenca je soglasno sprejela sledečo resolucijo, da se jo priobči v Prosveti in Proletar-cu: "Ker si delavstvo v vzhodnem Ohiu in zapadni W. Virgi-niji po večini služi svoj kruh v premogokopih, kjer je rudarska organizacija UMWA po krivdi konservativnih voditeljev propadla, kar je za ostale ru daitfe veliko razočaranje in šola, in ker je prišel čaa, da si rudarji spet zgradimo oz. obnovi mo močno rudarsko organizacijo, ki bo odgovarjala sedanjemu času napredka, je treba, da postavimo .na odgovorna mesta progresivne voditelje, ki bode delovali po sedanjem toku razvoja, zato smo sklenili na konfe-reci soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ dne 24. sept., da apeliramo in obenem pozivamo vse zavedno delavstvo organizirano v soc. stranki in na njih simpatičarje ter prijatelje, da gremo vsi takoj na delo in obnovimo United Mine Workers of America unijo, na vodstvo pa postavimo progresivne može, ki bodo trdno in neomah-Ijivo stali za trpeče delavstvo in ga vodili po poti napredne delavske izobrazbe mednarodne ga svetovnega socializma ter ga usposabljali boriti se proti sedanjemu krivičnemu sistemu/' Naj dodam še to, kar se mi je gori omenjenega dne zjutraj zgodilo. Pred mojo kočo sta se pripeljala s. M. Tušek in njegova soproga s tremi mladimi in lepimi sinovi. Matt me je nagovoril : "Nace, pred 25 leti, ko sVa na Glencoe fantovala in delala v jami, sem iz tvojih ust prvič slišal peti Marseljezo. Ob tvojem jubileju udejstvovanja v delavskem gibanju, naj ti sedaj moji trije sinovi zaigrajo Mar aeljezo. Eden bo igral na piano-harmoniko, druga dva pa na tamburice." Ginjen sem bil ob tem dogod ku. 'Pred oči, v spomin mi je prišla preteklost. Tuškovim naj bo v priznanje za lep dar moja iskrena zahvala. Tuškovi trije sinovi "so se rodili v istih pro- storih, v katerih sedaj stanuje družina Strajnar in jaz. Upam. da bom imel spet priliko te tri mladeniče slišati na prihodnji konferenci. Tušek j^e bil svoje-časno jako aktiven v U. M. W A. Bil je dober checkweighman ali tehtničar v Bellairu in njegovo ime je vzidano na rudarskem templu v ploščo, ker,je bil Član stavbinskega odbora. Sedaj vodi malo trgovino na Power Pointu. Svojim otrokom bo zapustil lepo doto, ki se imenuje IZOBRAZBA. Ker je s. Snoy v javnosti o-menil moj jubilej, se zahvaljujem njemu in vsem ostalim, ki so mi pošlali pismene čestitke in ki so mi čestitali uetmeno. Za mojo starost 65 let mi ni nič, rajši pa bi videl, da ibi bil star 25 let. Prvega soc. govornika sera slišal pred 40 leti. To je bil pokojni Anton Grablovič. Njegove besede^ da je treba vsak mali dogodek ali priliko izrabiti v prid soc. propagande, so mi živo ostale v spominu. Ker m j ni za čast, zato izročam vso zadevo soc. stranki. Po pravici lahko rečem, da sem veael, da sem v socialistični stranki. Ako bi ne bil, bi morda bil sedaj kakšen kroni čen pijanček brez vseh sredstev in drugim v napoto. Sedaj imam vsaj svojo lastno kočo. In če bom "kdaj" umrl, bi rad* umri v moji koči. Nace 2lemberger. Dodatek k poročilu In zahvali Waukegan, HI. — Ker je bilo naše poročilo v Prosveti z dne 18. sept. pomanjkljivo, želimo dodati sledeče: Rogreb naše drage matere A-lojzije Valentinčič je imelo v oskrbi Slovensko samostojno društvo, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Iskrena zahvala tudi za poklonjene cvetlice društvu, Čitalnici SND, gospodinjskemu odseku SND ln ftenske-mu odseku Zadružne zveze. Žalujoči ostali: Mary, Louis in Anton Valentin«». Stari tkalki ta združili proti loalallitai Republikanci In demokrat je na stopijo skupno pri mestnih voHttah v Readingu Reading, Pa. — Pri primarnih volitvah za mestne urade, za dva koncihnana in tri člane šolskega odbora, so se republikanci in demokratje v tem mestu zopet združili proti socialistom in postavili enotno listo. Svojo listo bo sicer imela vsaka stranka, ampak na obeh listah bodo eni in isti kandi datje. Za koncilmana so republikanci postavili enega kandidata, demokratje parnega in oba sta prodrla na obeh listah. Manj sreče so imeli pri primarnih volitvah pri Šolskem odboru, ker ae je poleg mašinskih kandidatov urinila na listo tudi mrs. Fox. Socialisti pravijo, da so z "u-nited fronto" kapitalističnih strank prav zadovoljni, ker to delavcem odpira oči, da med njima ni raslike. Volilni boj se bo sukal o vprašanjih razrednega boja in socialisti se že pripravljajo na eno najživahnejših kampanj. Tudi pri zadnjih volitvah sta se bili združili obe stranki in le z malo večino glasov porazili socialiste, ki so prej imeli par let vlado popolnoma v svojih rokah. Socialistom ta poraz ni škodoval, ker je atranka takoj po volitvah narastla za več sto članov. Enako ko v Readingu so se republikanci in demokratje združili tudi v par okoliških mestih, kjer so socialisti močan faktor. V Raureldalu so postavili skupnega kandidata proti sedanjemu aodaliatičnemu županu Charlesu R. Vergerju. Ilenri Harbm»*. znaai franronki radikalni pu.it H i. Ti j* «4»W4u v Zd ruten i h držat ak. Pni stiska* i lata New York. — Federalna vlada je obtožila Fredericks B. Campbells. bogatega odvetnika, ki noče izročiti svojega zlata federalni rezervi. Obtožnica se glasi. da Campbell do danes še ni prijavil federalnim oblastem, da ima v svoji posesti ta $2O0..774 zlata. To je prva »btoit* te vrste. JS^mKMBR &kaika ■•»too Varovati mor. »L „.. j ■iaii dijaki. * ">»« v« ^„^ Chicago. — (ppk ___ lovljenja bandit«, Ulov Parjev vwh »nrt j,^ '«■J« dobila n«4„ P»*.ti tudi n* Sole.V^ ki 4e vedno rebelirajo „r« •kemu odboru, ki ^ rk„trrski -- Svojo upornost in neiadJ nost s soUkim odborom J Jtki skušali pokazati drug po šolski otvoritvi z večjo ko. Policija pa je očividn, šla tej nakani na sled * p časno in je tastražila vsa nješolska poslopja. Vse j mobilizirano: pehota, det« ki so se knetali med dijak njenica in policija na mot kolesih. Pazili «o, da ni bi dan noben razglas stavke sumljive dijake takoj prij Kljub tej pozornosti in ni mobilizaciji pa polici mogla preprečiti stavke v šolah. Okrog tisoč dij Crane in še par drugih i zapadni strani se je vseei srečilo, da so prišli na cei pričeli korakati v stavkovi mon8traciji. Niso pa pri leč, ker jih je policija pre gnala in* voditelje aretira Za aretirane dijake ae vzela postojanka Civil Lil unije, ki je zanje presl poroštvo in jih pred sod zagovarjala. Radi bojazni Mraw dealom" bo trije za li porotno obravnavo, ost so se prepustili milosti so ki je po lekciji o patrioti« porednosti vse izpustil. Šolska situacija je tam je bila. Par dni pred odf šol je zgledalo, da bo tola bor nekoliko popustil, seji je bil že zaključil, da odslovil vseh učiteljev telo ampak jih dvesto uposlil, bilo dokazano, da bi s te rakom odbor lahko pa i prihranil. Naslednji dan sklep porušil, ker je od prišel izza kulis misteri« kaz tistih sH, lei kontrolin kaško vlado — bankirji dustrialci. Ti so prišli do zaključ bi bilo neumestno troiiti za šolanje delavskih oti katerih se ve, da za mno bo dela. Za take ljudi je izrazba nepotrebna in | denarja. To je stališče H velebanditov, ki »o dikti tentat na tukajšnji ljudal rfki sistem. RUDARJI SKUŠAJO RA NITI STAVKO (Nadaljt»«nJ« • 1. karjem že večkrat ukazali, morajo vrniti na delo, c "sabotirajo" Niro in M Rooseveltu, kar je višek J otizma. Radi tega w močno jezni na Lewiaa m voditelje ter pravijo, d* njimi obravnali, ko zmaj tej stavki. Tudi Nira in R°°*'veU ta med njimi več toliko i-be Pred ¿tirinsj*titni m ^ v Rooseveltu t>voj£ v Niri ps biblijo. 1* omenjajo. Ptavl«« i »o si še pred tedrU avte in okna.^ « „ Zgubil je v» «riJ'T rudarji spoznali, d» " trust ne mar» «n rav za prav raztrešči-•e lhj nekaterih razbi-opaziti. da leži spred-onstran zidu v vrlini«', zadnji del pa zu-iw zadnjega dela letala, dveh. treh sedežev, je tako razbito, da je bi-■*tu nesreče videti le kup ? lWu. kup železnih tresk, J«, in vmes ostanki j«' letalo treščilo ob zid, »ca kar stresla ka-Nn vi Trimotorno le-■*°v<* tisoč kil, je bilo v '•»vest potnikov, da '■aren», j«, trajala kveč-"«"ndo, «mrt je bila hip-10 Prihiteli iz umobolni-m drugo osobje ter »*Uli«a ter pričeli iska-w> jih morali re« iska-tr*ovca KOniga, ki je «tlačeno, a vendar še ^ieno glavo, da ga je "poznati, ho vsi o-razmesarjeni, da »h človek «ploh ne bi so bile tako raz-J* držalo trupla le negi*' *«du in med ruAevi-• • kosi kosti, ;.ot'"-»li «o ostanke ter 1 w trato v vrtu, kjer mJHh trupel. Le U 'Hhko ugotovili ^ od sabo. Kajti uradna poročila na-glašajo dosledno, da so motorji delovali breshibno. Zakaj se je potem Nikitin z letalom spustil niže? Zakaj ni nadaljeval 8 poletom navzgor, Če so bili motorji v redu! Neki zdravnik iz urno-bolnice je povedal tudi, da je sli šal najprej letalo na vahodni strani zavoda, strmoglavilo pa je na zapadni strani, kar priča, da je letalo napravilo zavoj nazaj proti letališču. " Priče tragedije so mrtve, le po okolnostih lahko sklepamo in do-mnevamo, kako je prišlo do nesreče. Po raznih okolnostih sodeč, je Nikitin hotel po enomi-nutnem letu pristati naiaj na letališču. Najbrže je opazil v motorju kak defekt, ki mu je še o-mogočal varno pristati nazaj. Zato je zaokrenil letalo ter se ia-Čel spuščati niže. Zaradi megle ni videl gozdiča pod seboj* ali pa Je letalo zaradi defekta pristaja, lo hitreje — nenadoma je letalo začelo kositi vrhove dreves, Ni-kitin je spocnal nevarnost ter zaprl motorje. Isti hip je treščilo letalo v lid. To so sicer domneve, zatrdno pa je gotovo: letalo je zadelo ob gozd, ko se je spuščalo. Zakaj se je spuščalo? Možno je dvoje: ali se je Nikitin zaradi kakšnega defekta ali česH drugega sam hotel spustiti na tla, ali pa je letalo zaradi defekta padalo samo in ga je Nikitin samo še usmerjal, da bi pristal kje na travniku. Ce ne bi bilo megle, bi mu pristanek mogoče uspel brez žrtev. Mrtvi: Pilot Nikitin Je bil rti-ski emigrant, zaposlen v na*em letalstvu te več let. Vo»il je tudi |na progi Dunaj-Beograd. Stanoval je v Zemunu, kjer je zgradil Šele pred tremi njeseci hišo z» svojo družino: zapušča vdovo in sina: Mehanik Trkulja je bil Bosanec, zapušča vdovo in hčer v Ze-munu. Pred dvema mesecema «e mu Je po nesreči ustrelil sin, ki Je hodil v drugo gimnatijo. Ivan 2uraj Je M letni lesni tr-goVec iz Slovenske Bistrice, zapušča ženo in tri otroke. V Slovenski Bistrici ima veliko parno žago, na Sušaku nakladajo njegov les na ladje. Hotel je na Su-šak, da nadzira delo. Ivan Kosler je bil solastnik Čeki novega gradu v Tivoliju, star 76 let, nekoč lastnik pivo-varne Union, potem njen delničar. Neporočen. Peljati se je hotel na Rivijero. Konig Georg Je trgovec i a Ntlrnberga na Bavarskem. Prišel je v Jugoslavijo na popotovanje ter se oglasil k prijatelju Slajmerju v Ljubljani. Ko Je U. t. m. opazil s Gradu, da ima Ljubljana letališče, Je sklenil, da se takoj naslednji dan popelje na Sušak. Peljal se je v smrt. Ivanka Pillerjeva je bila stara 50 let, učiteljica na mestni ljudski šoli pri Sent Jakobu. Via-dimir St rekel j Je bil atar Sft let študiral je elektrotehniko. Anton Lušin je bil borzni sensal v Ljubljani, star 44 let. rojen v Sodraiici, zapušča ženo in tri o-t roke. Uniji odklo.ile todetova-■)i v paraii Niri Voditelji v Head in g u pravijo, da nima delavstvo kaj praznovati. Za Niro se navdušuje openša-pa raka trgovska zbornica lteading, Pa. — Organizirano delavstvo v tem mestu ne bo korakalo v tNirini paradi, katero sponaorira trgovska zbornica. To je zaključek centralne delavske unije, katere voditelji pravijo, da nima delavstvo kaj praznovati. Pravilniki, katere je admini-stracija dosedaj že potrdila, po njih mnenju bolj pokazujejo, da vlada stremi, da delavstvo še bolj prlveže na podjetnik«, kakor pa d« zviša njin kupno silo in skrajša delovnik. Oboje je za delavstvo nesprejemljivo. > Plače so preniske, delovnik pa pnadolg. In sploh kar je delavstvo doseglo, je doseglo le s trdim bojem. V tukajšnji tekstilni in ple-teninarski Industriji so delavci ptavkall sedem tednov in š« niso bili popolnoma uspešni. Podjetniki ae še danes ne marajo pogajati z unijo, dasi se je 75'/i delavcev Izreklo zanjo pri glasovanju. Tudi diskriminirajo proti mnogim v stavki aktivni^ delavcem, "Sedaj pa pravijo, naj para* diramo pod zastavo trgovske zbornice, ki je naš najzakrknjo-nejši sovražnik. Ne I Mi bomo i- meli svojo parado!" je zaključek centralne delavske unije. Pleteninarski delavci so se so-pet obrnili na Nirin delavski odbor za pojasnila o dogovoru, na podlagi katerega je bila stavita končana. Zahtevajo jasnega odgovora. če so podjetniki v smislu tega dogovora prisiljeni se pugajati x unijo, in pa radi diskriminacije prot aktivnim unio-nistom. kar je kršitev pravilnika in siMiraauma. Voditelji centralne unije v sveži z Nirino parado tudi Kažejo na poatopanje readingake policije, ki jt aktivna v interesu podjetnikov in trgovske tbor-nice pri raabijanju stavk. To je drugi razlog aa bojkotiranje te parade. V ostalem Je v teku še vedno živahna kampanja aa organiziranje delavcev. V teku je več stavk v manjših industrijah za priznanje unij. Večinoma so vse uapešn« in Rording j« v zadnjih treh mesecih postal močna unij-ska trdnjava. Ta unioniaem pa ni konservativen, ampak mili-tanten in razredno aaveden. Vse unij« razvijajo tudi živahno družabno življenje in v bližnji bodočnosti pričnejo Uvajati obširen program delavake vsgoje, ki bo v kompetentnlh rokah. V prosvetni odbor je centralna unija izvolila Maurerja in štiri drug«« radikalne voditelje. Cerkveni prlapevkl padli 40'( New York. — Denarni prispevki za protestantske cerkve v Združenih državah v letu 10S2 so znašali H70 milijonov dolarjev, kar j« 40 odstotkov manj kakor so znašali lota 1U20. Tako poroča Zvezni svet Kriatovlh cerkva v Ameriki,, Ženska utonila v sodu kislega seija Windsor, Ont., Kanada. — Ko je delavec Peter ttenko prišel zvečer a dela 27. t. m., j« našel svojo ženo utopljeno v sodu kislega zelja v kleti. Olavo J« imela v selnici in noge so molel« ia soda. , Izredno saaedanj« lllinoUk« zbornice Springfield, III.'—. Gov«rnor Jloriier je aklical izredno zasedanje zakonodajne zbornice aa prihodnji torek. Program aaae-danJa uključuje le pomožno akcijo za brezposelne. Znak fine tfiite tobakov v Luckics V.«U« 'IN «liilj.'. Irtf. Im-T prpe! izvira ud |>o|Milnr|ta i/.gorrnju finih tobakov. < »p«*i prpcl na Lockjr Sirikr. Glrj. kako ravrn. kako brl. kako trrf.i Tal«-dolg, lwl p^prl jr očividm» «na-tnenje Unr vrtlr tobakov r I/Uiky Strikr. napolnjena—-in Itrt rahlih krajev. Vedno mii//^ Vedno ' Vedno "it* toasted" ik mkw>u mtuk «ui petek, 29. srna« moja dobra! Najlepši dober dan vam vošči baron Luka!" "Bog daj dober dan, Luka!" je odzdravila mati in se za m majala šaljivcu. "Ali bi res rad orehov ?" "Res, rea, nič se ne šalim," je pokimal berač z glavo. "Toda glavo stavim, da ne uganete, mamica, zakaj si baron Luka želi dane* ravno orehov." "Pa res ne bom uganila! Ponavadi berači ne prosijo za orehe, ampak za kruh, slanino, maslo, fižol in druge take stva- SMEH V DŽUNGLI AVTOSIOOSAKMA AMKSIŠKIMiA PaiSKUlKMCA Poslovenil Hunko Leben kega novodoAleca, plačeval godcem, razkladal na dolgo in imenitno o Ameriki, njenem bogastvu in prostranosti, o svojih skušnjah kot delavec po premogovnikih v Zapadni Virginiji ali Kansasu ali po jeklarnah v Pennsylvaniji, primerjajoč in rešetajoč pri tem svoje opazke o položaju v Združenih državah z drugimi domačimi "Amerikanci", ki so se bili vrnili pred njim. Pod blagim vplivom cvička, često pa tudi še docela trezni, no ti možje iz Amerike, na širo-ko, bahavo in romantično pripovedovali, kako ho bili spretni in kaj vse so naredili kot delavci, pa o plačah, ki so jih služili po krajih, kakor Wilkes-Barre ali Carbondale, Pennsylvania, ali Wheeling, West Virginia, Pueblo, Colorado, Butte in Montana, sploh o krajih, ljudeh, stvareh ali zadevah iz novega sveta. Ti možje, ki so se vračali v rodno vas, bodisi za stalno ali samo na obisk, so bili zvečine ne-omikani težaki, možje mišičastih rok in močnih pleč, "Bohunks" ali "Hunkies", kakor so jim deli v Združenih državah, prešerno veseli in ponosni na trdo delo, ki napne vse miiice. Razen tega pa zdaj, ko so se vrnili domov, niso bili več zgolj blago na delovnem trgu, "delavske pare" ali "mezdni sužnji",' za kakršne so jih v Ameriki ¿teli levičarski agitatorji, marvel pustolovci, daljni sorodniki Marka Pola, ki so se srečno vrnili iz daljne dežele, junaki v svojih očeh kakor tudi v očeh svojih sovašča-nov. Zato je bilo tudi čisto naravno, da so povečali in pretiravali svoja junaštva ter na dolgo in široko razpredali o ugodnih prilikah, ki jih je mogoče najti v Ameriki. Njihovo pre-vzetovanje nemara nikoli ni bilo docela brez vsake dejanske podlage . . . Spominjam se, kako pazljivo sem jim prisluškoval in kako se je ob njihovem pripovedovanju porajala v meni misel, da bi šel v Ameriko, ko mi je bilo šele osem ali devet let. Takrat in še nekaj let pozneje sem si predstavljal Združene države kot velik, čudovit, nekam fantastičen kraj, kot "zlato deželo", neke vrste zemeljski raj, kot obljubljeno deželo, in to več kakor samo v enem smislu; pred očmi mi je lebdela tako ogromna, da je ni mogoče obseči z mislijo, tisoč in tisoč milj preko morij, nedopovedljivo razburljiva, vrveča in drhteča, brez vsake primere z nekazno, spokojno, ljubko kranjsko deželico; kraj, poln gibanja in trušča, kjer se samo ob sebi vsak dan gode stvari, ki bi bile v Blatu nedosegljive in ne-možne niti v mislih. V Ameriki si je v kratkem času mogoče nagrmaditi kupe denarja, pridobiti a\ neizmernih posestev, nositi bel ovratnik in imeti čevlje zlikant» kakor gospod, jesti bel kruh, juho in meso ob delavnikih kakor ob nedeljah, tudi če je človek spočetka samo čisto navaden delavec. V Blatu ni nihče jedel belega kruha, juhe in mesa, razen ob nedeljah in praznikih, in te takrat le zelo redki izmed vaščanov. V Ameriki človeku ni treba ostati preprost delavec do konca dni. Videti je, da je tam vsakdo brez izjeme enako vreden in dober. Na dvanajstorice ali morda še več, na stotine celo je priseljencev v Združenih državah, nekoč kmetov in delavcev z Balkana, iz Kranjske, Štajersko, Koroške, Hrvaške, Banata, Dalma-. cije, Bosne, Orne gore in Srbije, pa iz Poljske, Slovaške, Češke in od drugod, ki so si v dveh ali treh letih prislužili in prihranili dovolj denarja z delom po premogovnikih ali jeklarnah v Pennsylvaniji, Ohiu in Illinoisu, da so se preselili v kraje po imenih Minnesota, Wisconsin in Nebraska «ter si tam nakupili zemljišča, izmed katerih je sleherno razsežnejše od vseh zemljišč, ki so jim lastniki kmetje iz Blata . . . Oh, brezmejna je Amerika, brezmejna! (Dalj« prihodnjič.) čika&ka razstava: Pogled na razstavišče ponoli ii Južni del otoka. x Zvezda je eksplodirala PRVI DEL ZAKAJ &EM SELV AMERIKO PRVO POOLAVJE "Amerikanci" na Kranjskem Na univerzitetni kliniki v MUnstru so preizkusili z najlepšim uspehom nenavadno zdravilno metodo. Na primernih redivih so vzgojili v velikih množinah tako zva-ne toplotne (termofilne) bakterije, ki proizvajajo s svojimi življenjskimi procesi stalno, enakomerno toploto 65 do 68 stopinj. Ta toplota je za marsikatero medicinsko svrho sijajno uporabljiva in ni treba drugega, kakor da polotijo na pacienta s temi bakterijami napolnjene ob-kladke. Takšne obkladke so uporabili na omenjeni kliniki ilasti proti vsakovrstnim obolenjem v sklepih in v primerih srčnih motenj. Tudi pri želodčnih oteklinah j* pokazala nova metoda že s prvim obkladkom presenetljive uspehe, bolečine so na mah nehale. Pacient prenaša te obkladke brez težave še po 12 urah. kar se I ne dogaja pri drugih ogrevalnih VODSTVO TISKARNE APELIRA a n. p. JU da tiskovine * v svoji tiskarni