Pcsarcezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 213.	V Ljubljani, v
pontaeiieii, №. sepiembra 1916.
Leto XLIY.
~~ Velja po pošti: ==
Za celo leto naproj . . K 28'— za on шезео „ . . „ 2*20 za Hemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo loto naprej . . £24'— za eu meseo „ . . „ 2'—
V	upravi projeman meseCno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltvrsta (72 mm uiroka ln 3 mm visoka ali n]e
prostor) za enkrat .... po 33 v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
■ Poslano: ■ a
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, livzemll nedeljo in praznike, ob S. ari pop.
Redna letna priloga voml red
Iki' Drednlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6111. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma re ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
rotira
list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne tiranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horc. št. 7563. — Upravntškega teleiona št. 188.
Koncentrncila stepsti strank.
Tekom zadnjih mesecev se je izražala v raznih slovenskih listih misel, naj bi prenehal na Slovenskem strankarski boj in naj bi se vse slovenske stranke edinstveno organizirale za skupno narodno delo. Zdi se nam, da je prišel čas, ko je umestno, da tudi mi zavzamemo stališče v tem vprašanju. Opravičeno se je povdarjalo v »Slovenskem Narodu«, da v tej zadevi pripada glavna naloga Slov. Ljudski Stranki kot najmočnejši politični organizaciji med Slovenci. To je istina. Je pa tudi resnica, da zadene našo stranko najtežjo odgovornost.
Slovenska Ljudska Stranka razpolaga s političnim kapitalom, ki si ga je pridobila z zvestim izvrševanjem svojega programa. Po'koncentraciji bi druge stranke postale sodeležne uživanja tega kapitala. Temeljem naših informacij lahko rečemo, da Slovenska Ljudska Stranka nikakor noče postaviti strankarski egoizem v ospredje. Naravno pa je, da mora v celi zadevi uveljavljati tisto opreznost, ki je potrebna, če naj ima koncentracija sploh |ca; smisla. Smisel ima le tedaj, ako ima v sebi jamstvo trajne, zaupljive kooperacije za blagor naroda.
Pri Slovenski Ljudski Stranki tedaj ni načelne ovire. Zahtevati pa mora, da v okvirju koncentracije izvršuje nemoteno svoj načelni program, ki je v tej vojski dobesedno prestal ognjeno preizkušnjo. Ta program je splošno znan, zato ga ni treba razlagati. Iz tega stališča sledijo načelne programne točke za slovensko koncentracijo, in sicer:
1.	Absolutna zvestoba do habsburško-lotarinške dinestije in skupni orlpor zoper vsako strujo, ki bi se pojavila v nasprotnem smislu ali ki bi bila v tej točki tudi le nejasna.
2.	Spoštovanje naukov in naprav katoliške cerkve in popolne svobode njenega kretanja.
V teh dveh točkah mora biti popolna jasnost, potem ni niti najmanjšega zadržka, da se hitro izvede slovensko edinstvo. To edinstvo pa mora, da ima resnično vrednost, biti tako organizirano, da se zajamči trajno, pozitivno sodelovanje slovenskih strank v vseh slovenskih pokrajinah, kajti samo na ta način je zajamčena edinost na zdolej. Edinost spodaj je glavna stvar, če
te ni, je trajna kooperacija nemogoča. Toliko smo bili dolžni povedati slovepski jav-■"""•_______
eflHess iffli v svetim
VBJi.
Vse kaže, cia bo eden izmed odločilnih činileljev v svetovni vojni — preskrba sveta s krušnim žitom. Kakor ugotavlja neki angleški strokovni list, bodo morale Anglija, Francija, Italija in ostale dežele, ki ne spaciajo k osrednjim velesilam, uvoziti do prihodnje žetve vsega vkup 65'5 milijona kvartrov pšenice. Dežele pa, ki izvažajo krušno žito, razpolagajo preko tega, kar same potrebujejo, samo s 45 milijoni kvartrov. Torej manjka zgornjim deželam 20 in pol milijona kvartrov. Treba bo torej poseči po starih žitnih zalogah v izvoznih deželah. Te zaloge cenijo na 35 milijonov kvartrov. Vendar je prvič del teh zalog manj vreden, cla, za mline docela neporaben, drugič pa izvozne dežele niti ne morejo oddati vseh svojih zalog. V deželah, ki so odvisne od uvoza in ne spadajo k osrednjim državam, mora tedaj v teku prihodnjega leta nastopiti pomanjkanje krušnega žita!
In sedaj pa c c n e krušnega žita. Dočim stane stane pšenica na Nemškem z mlatilno premijo 280 mark tona, stane sedaj v Severni Ameriki nova pšcnica že okroglo 325 mark! Žetev je v Združenih državah slabo izpadla (pomladne pšenice je bilo n. pr. 143 milijonov bušlov proti 353 milijonom v lanskem letu). Tudi v Kanadi žetev slabo kaže radi rje. Koruza igra v krušni preskrbi Amerike najvažnejšo vlogo, kajti lani so pridelali v Združenih državah nad 3 milijarde bušlov turšice. Letos pa bodo piidelali, kakor vse kaže, samo 2 in pol milijarde bušlov koruze; izpad je skoraj tolik kakor celokupni pridelek pšenice v Ameriki. Koruzo pa potrebujejo v Ameriki prvič za živinsko krmo ter jo ravno radi ogromne živinoreje toliko se-jejo; ako zmanjka koruze, morajo ali omejiti živinorejo ali pa namesto koruze krmiti pšenico, vsled česar bi se pšenični pridelek zopet zmanjšal. Turšico pa rabijo ti: Ji za človeško hrano v obliki turšične moke. i Ako torej zmanjka koruze, bodo podabili več pšenice za prehrano ljudstva. Ker to-
rej koruza in pšenična letina v Ameriki slabo kažeta, pšenica iz prešnjih let, kolikor je je še, je pa tako pokvarjena, da bo komaj dobra za krmo živini, večje potrebščine krušnega žita niti izdaleka ne bo mogoče pokriti.
Ako pa je v Ameriki stiska za najvažnejše krmilo, morajo tudi cene za meso, mast, slanino itd. tako poskočiti, da bo kmalu nastopila splošna draginja kruha, katere breme bo morala nositi Amerika, predvsem pa Anglija. Amerika, bi se mogla zavarovati z izvozno prepovedjo do golega preostanka, toda na eni strani Wil-son tega ne bo hotel prizadeti Angležem, na drugi strani pa siAmeričani ne bodo dali zabraniti, da bi ne vlekli iz izvoza vedno bogatejših, vedno rastočih dobičkov. Anglija bo morala torej slabo pšenico drago plačati; kajti pšenica letošnjega leta bo slaba in že sedaj skušajo severnoameriški mlini, da si pravočasno preskrbe dobro pšenico, dočim bo šla slaba po najdražjih cenah na Angleško z že doslej prilepljeno certifikatno klavzulo: »Poznejše pritožbe o kakovosti dobavljenega žita se docela odklanjajo.*:
Že sedaj so se cene za pšenico na Angleškem znova znatno zvišale, kajti samo l-69 milijona kvartrov pšenice je sedaj na potu na Angleško, dočim se je lani ob istem času uvozilo 2'3 milijona kvartrov. Za evropsko celino pa je bilo zadnji leden na potu 4 milijone kvartrov, a lani ob istem času pa samo 0 71 milijona naenkrat. Celina dobi skoraj štirikrat toiiko nego preje, Anglija pa veliko manj nego v mirnih časih, čeravno je njena potrebščina veliko večja. Tudi na Angleškem imajo že silen strah pred draginjo. Ljudjezahteva jo, da naj dajo za prevoz žita več parnikov na razpolago. Toda ravno teh manjka in prevozne cene na velikih progah so neraz-merno visoke in tudi tistih 72 parnikov, ki jih je Portugalska uropala Avstrijcem in Nemcem, niti izdaleka ne zadostuje večji potrebi.
Anglija je hotela dobit^vojno z izstra-danjem Nemčije in Avstrije — sedaj njej sami grozi lakota. Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo.	Ls.
Velita mm oiio Follaira.
Varšavski klub pristašev poljske države je o priliki rumunske vojne na-
povedi brzojavil ogrskemu ministrske-, mu predsedniku. Tisza je odgovoril:
Vsi činitelji avstro-ogrske monarhije upajo, da bodo odbili napad Rusov, ki ogrožajo naš narodni obstoj in da bodo Poljsko osvobodili ruskega jarma. Nikjer niso ta čustva tako globoka iu silna kakor pri madžarskem narodu, ki se z vso ljubeznijo do svobode udeležuje z umevanjem veselja in trpljenja drugih svobodoljubnih narodov. V svojih stremljenjih, da storijo za poljski narod vse, kar je sploh v človeških močeh, soglašajo vsi merodajni faktorji monarhije in jaz sem srečen, da morem pri tem sodelovati.«
Tiszovo brzojavko so sprejeli z velikim odobravanjem.
lova Мтт ofenziva.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. septembra. Uradno: Bitka na Kraški visoki planoti tra» ja z enako srditostjo neprestano dalje.
Zopet so fcili po najsilnešem arti« Ijerijskero ognju in o^nju metalcev min podpirani pehotni napadi Italija« nov naperjeni proti celi fronti med reko Vipavo in morjnm. Na severnem krilu tega ozemlja jo sovražnik pridobil nekoliko ozemlja. To gre naša črta sedaj blizu vzhodno od mirenskega Grada. V csialnm je ostala bojna črta vsled trdovratne vztrajnosti naših čet neizpremenjena. 509 Italijanov smo ujeli, 3 strojne puške zaplenili. Severno od reke Vipava se je artiljerijski boj razšhil na več'.no delov fronte do Krna. Vzhodno od Gorice psoti našim po« stejankaiu južno od Rožne doline na« perjem napad vsled našega ognja nI пшде! pridobiti na prostoru?.
Tudi pri Bovcu je postal topovski ogenj zelo živahen.
Na tirois*-" '---ti napada sovražnik greben Fasr "red oilsskem Gima di Cece—Col ndo je naša artiljeri-ja ustavila sovražno prodiranje. Na Oaureolu se je cddelku alninov posrečilo polastiti se nekega opirališča. Dunaj, 17. septembra. Uradno. Italijani so na Krasu podnevi ir ponoči napadali dalje.
Naša bojna črta se ni zmajala.
ши ironifi pred 380 lesi
(Dalje.)
Splošna benečanska ofenziva je imela le brezpomembne uspehe; naravnost sramotno pa je zaključil naval na Kanal, kjer je komaj 300 mož bro-ječa avstrijska posadka vrgla petkrat močnejšega nasprotnika in preprečila njegovo združitev z drugimi četami pred goriško fronto. — Pač pa je vzel sovražnik utrdbo v Št. Florijanu in s tem odprl svojim četam pot iz Brd proti goriškemu mostišču. A navzlic temu je šlo vse narobe. Erizzo bi bil moral v Kanalu združili čete in Gorico napasti na nezavarovani severni plati; ocl St. Florijana sem naj bi prišla druga skupina nacl Goriško mostišče, dočim bi glavna sila napadla črto Gorica-Rubi-ja. A kanalski poraz je zmedel ves načrt in Medici, ki je vodi! splošni naval, je moral prekiniti svoje operacijo in odvesti občutno zredčene vrste svojega moštva v utrjene stane. Prav tako se je popolnoma izjalovil tudi poseben naval na Gradiško.
Bcnečanski vojni svet je moral izpremeniti načrt in je vzel na piko sa-
mo goriško mostišče in njegovo območje. Po dobro zavarovanem naklepu je napadel nasprotnika z več strani — a stavljene naloge ni mogel rešiti; pre-poden je bil iz Pevme ter ni bil v stanu prekiniti zveze med mostiščem in utrdbo »Forte del bosco«.
Dobival pa je neprestano novih oja-čenj, dočim je imel Trautmannsdorf svoje kolikor toliko oškodovane kontingente razvrščene na celi frontni črti in ni dobil pomoči. Takoj po bitki pri Pevmi pošlje zato Marradasa k nadvojvodi, cla mu poroča o položaju na goriškem bojišču in prosi ojačenj. Marradas se vrne 3. maja s poročilom, da pridejo sveže čete na pomoč v poletnem času; Avstrijcem ni ostalo drugega, kakor pridno vznemirjati sovražnika in ga motiti v njegovih načrtih.
Najvažnejši dogodek te dobe pa so nedvomno avstrijska podjetja na morju. Meseca aprila 1. 1617 še je prvikrat osmelila avstrijska bojna ladja — ena sama bojna ladja — napasti oddelek benečanskega brodovja. Cesarski glavar v Trstu, Petazzo, je opremil prvo avstrijsko bojno ladjo (»armanizza«) in še! ž njo v Caoile. kjer je zaplenil štiri benečanske tovornice, naložene s soljo. Tri je potopil, četrto — najlepšo — pa je pripeljal s tovorom in 27 ujetniki vred v Trst. Ena izmed sovražnih galej i
in clvo »armanizzi« so ga sicer zasledovale, a nabrežne baterije so jih oclpodi-le. Do meseca julija je Petazzo oborožil štiri ladje; posadka je štela 100 Mor-lakov pod kapitanom Ferletičem in nekaj tržaških prostovoljcev. S tem »bro-dovjem« je napadel Petazzo jako uspešno benečansko pristanišče v Milah.
Dočim so se vršili ti dogodki, so dobili Benečani meseca aprila na fronti 1000 mož Nizozemcev v ojačenjc; drugi oddelki, ok. 4000 mož, so se izkrcali pri Tržiču 20. maja 1617. Tedaj so razširili osvojevalni načrt: stegnili so, oprti na ojačenja, roko tudi po avstrijski Istri in po Trstu. Trautmannsdorf je bil v škripcih; dne 22. maja piše nadvojvodi pismo, v katerem pravi: »Und stehen also, gnadigster Ilerr, alle Sa-chen gewiss in ausserster Gefahr ...« A Benečani so dobili novih čet tudi ocl (Joma, tako da so imeli 16.000 dobro oboroženih mož; Avstrijcev jc bilo le ■iOOO.
Sovražnik je udri najprej v severno, potem v srednjo Istro in tam zavzel posamezne kraje pazinske, grofije. Trautmannsdorf pošlje za njim Marradasa, ki v kratkem času iztrebi nepovabljene gosto. Bežeče benečansko oddelke zasleduje preko Gradišča (Gali-gnano) in Pičana do čepiškega jezera, jih razprši pri Plominu, požge v luki
zasidrane benečanske ladje in trajno zasede Plomin in Labin. Nazaj grede oprosti šc Tinjan beneške posadke in hiti, pozvan ocl Trautmannsdorfa, nazaj na soško fronto, kjer so začele sovražne sile prodirati proti kraški planoti .Naši so doprinašali čuda predrznosti in hrabrosti — a sovražnikovi premoči niso mogli ubraniti, da so na bi ugnezdila v novih postojankah. Hud boj sc je vnel dne 2. in3. junija za utrjene točke ob gori sv. Mihaela, ki ja imela važno vlogo; naši so z velikim naporom komaj obranili svoje utrdbe pri Rubiji. Trautmannsdorf jc dal žo premestiti vojno pripravo na goriški grad. To je Goričane tako vznemirilo, da so poslali žene, otroke in najdragocenejše imetje v Ljubljano. Kdor pa jo mogel nositi orožje, so prosili Trautmannsdorfa, cla naj ne prepusti mesta sovražniku; sami da bodo pomagali braniti Gorico do zadnjega.
Vendar do skrajnosti ni prišlo; kajti nizozemski vojaki so gledali najprej na svojo korist. Poveljnik teh čet, grof \ussauskl, se ni pokoril povelju, prodirali in zavzeti zverinjak v Rubiji, nli pa iti rez Št. Martin, da prekorači drugo jutro Vipavo pri Mirnu in udere v goriške poljano; skliceval se je pri tem na pogodbe in uveljavljal, cla so njegove čete utrujene in nezmožne, izvesti
Borba za odločitev m oseh Hi®. - Doslel wmM navali nikjer uspeli. - Ш Krosu izkrvavelo
l ш polkov. - i Dobrudži poraženi 1 sovružnib divizij. ■ Nova grška vlada.
V	najsevernejšem odseku je po mnogih brezuspešnih sunkih oslabela sila sovražnika.
Najljutejše je divjala bitka med Lokvico in kraškim grebenom južnovzhodno od Dobrdobskega jezera.
Dasi je nastopal sovražnik proti omenjenemu kosu bojne črte neprestano z novimi silami, in če je tudi mestoma vdrl v naše črte, se je boj v bližini vedno odločil našim četam v korist. Posebno se je odlikoval v teh bojih 86. pešpolk.
Izgube Italijanov odgovarjajo nastopu množic na tesnem napadalnem prostoru in so najskrajnejše visoke.
Med borenjem za omenjeni kraški greben je izkrvavelo 7 sovražnih polkov.
Na bojni črti severno od reke Vipave do Krna je postal topniški boj živahnejši.
Sovražnik je v bovškem odseku po močni pripravi z ognjem brez uspeha napadel Vršič-Ravelnik in Rombon.
V	Fassana alpah smo odbili več poizkusov Italijanov, ki bi bili radi priplezali na Coltorondo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 17. septembra. Uradno.
Skupina morskih letal je metala ponoči od 16. na 17. t. m. težke bombe na kolodvor Maestre.
Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 13. septembra. Uradno: V arški dolini in v gornji posinski dolini nadaljujemo z napadi na posameznih mestih. 11. t. mes. zvečer smo zavrnili sovražne napade vzhodno od Crisa in v dolini Zare. Severno od Falzarega (potok Costeana, Boite) so se alpinci polastili reke Forcello, trave-nanzeško dolino in Lagazuici obvladujoče postojanke. — Na ostali fronti nobenih pomembnih dogodkov. — Sinoči so sovražni letalci metali bombe na Benetke, Porde-nor.e. Latisano, Marano, Lagunare, Červi-njan in na Oglej. Zadetih je bilo nekaj oseb in provzročena lahka škoda.
Rim, 14. septembra. Uradno: Z drznim naskokom se je našim četam posrečilo, da so se polastile postojank v dolini Zare (Trt. Posina) in na Laga-zuci (dolina Travenanze). Pri potoku Felizon (Brite) je sovražnik z močnimi silami napadel neko predstražo na Punta del Forame in jo prisilil, da se je v razdalji 100 jnetrov morala ustaviti. Ponoči na 13. smo odbili sovražni napadalni poizZkus na naše postojanke na Slateniku (gornja soška dolina) in pri Čemponili, jugozahodno od Tolmina; ta napad je bil pripravljen z močnim topniškim ognjem. Sovražni letalci so, ne da bi napravili škodo, metali bombe na Auronzo. Proti Raveni namenjena sovražna pomorska letala smo z ognjem naših baterij prepodili in z našimi letalci zasledovali. Minulo noč je skupina sovražnih letal obstreljevala San Giorgis di Nogars,Villa Vi-centina in druge manjše kraje na soški ravnini; 1 mrtev, nekaj požarov.
Včeraj popoldne je med neugodnimi zračnimi razmerami pri močnem vetru neusira&na skupina, 22 Caproni-jev, spremljana od neuportskih lovskih letal, napravila napad na Lloydov arzena! in lope za pomorska letala pri
Trstu. Drzni letalci so vrgli na svoj cilj 272 težkih bomb in pet ton razstreljiva največje eksplozivne sile in so zadeli tudi železniške naprave in ladjedelnice ter nove zgradbe. Opazili so se obširni požari. Kljub sovražnemu artilerijskemu obstreljevanju in zasledovanju po pomorskih letalih so se vsi naši letalci vrnili nepoškodovani.
Lažnjivo laško poročilo.
Dunaj, 16. septembra. Uradno: Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Trditev italijanskega uradnega poročila, izdanega 12. t, m., da so italijanske čete iznova napredovale v arški in gornji posinski dolini, ne odgovarja resnici. Italijani niso v arški in gornji posinski dolini napredovali niti Dajmanje. Vse njihove napade smo popolnoma odbili. Sovražnik je zopet v svojih starih postojankah.
Jesenska bitk'a pri Soči.
Vojni poročevalec grof Scapinelli poroča 16. t. m.: Italijani so tudi včeraj z vsemi sredstvi nadaljevali svoje silovite poizkuse, da bi prebili našo bojno črto. Njih topništvo je prekosilo bobneči ogenj prejšnjih bitk ob Soči in je povišalo gro-meče udarce topov do železnega dežja, kakršnega poznajo le zahodna bojišča ob Somme in pri Verdunu. Francozi so morali biti njih učitelji. A kakor so se tam nemške čete držale, ravno tako junaško so se držale tudi naše hrabre čete. Le samoza-tajevanje in kljubovalni duh to omogoča. Po urah obstreljevanja je vedno zopet pehota naskakovala v skrajno strnjenih vrstah. V malem odseku so gonili naprej več pehotnih divizij in so večkrat na dan zamenjali naskakovalna krdela. A kljub obupnim poizkusom se ni Italijanom nikjer posrečilo, da bi bili prebili.
V sredi nakopičenega kraškega kamenja in skal na razstreljenih gozdnih slemenih nad Gorico so naši vzdržali.
Da zabranijo premikanja čet, so Italijani razširili pripravo s topovi do Krna, da celo v. bovško kotlino. Tam, na zadnji točki primorske bojne črte, je napadla tudi pehota med Rombonom in Javorščkom; a vse napade so naši odbili že v dolini.
Boji so preskočili celo na bojno črto Fasanskih alp, kjer so izvajali Italijani še nedavno večja podjetja proti gorskim vrhovom. Tam bi bili radi prišli do Predazza ob dolomitski cesti, a so zasedli v zadnjem času le nevažni Cauriol; naši so jim tudi včeraj zabranili, da niso prodrli še naprej.
Vojni poročevalec >->N. Fr. P.« izvaja 16. t. m. o jesenski italijanski ofenzivi med drugim:
Na primorski bojni črti se je razvila nova laška ofenziva po zadnjih štirih tednih, ko ni bilo tam večjih dogodkov. Laška velika ofenziva meseca avgusta se je ustavila pred našimi novimi postojankami tik za Gorico. Vsi poizkusi, da bi prebili našo novo bojno črto, ki gre od gore sv. Gabrijela čez griče in ki pri Mirnu doseže vznožje Krasa, so ostali brez uspeha; uspeli tudi niso močni napadi pri Solkanu in pri Mirnu in na severnem odseku Komenskega gorovja. V tesnem loku gre naša črta okolu mesta; predmestja Preslan, Sv. Marko in St. Peter se nahajajo deloma neposredno v bojni črti. Kljub močnim silam so napredovali Italijani tam komaj en meter. Boj je postal zopet popolnoma boj za postojanke; italijansko konjenico, ki so jo pod poveljstvom grofa Turinskega že pripravili, da bi zasledovali naše čete, so hitro zamenjali vojaki v strelskih jarkih: pešec in saper.
Tudi na Krasu je dobila vojska za po-
kateri teh dveh ukazov. Posledica temu je bila, da so Avstrijci s svojjmi skromnimi sredstvi dosegli, da je prenehala sovražnikova inicijativa in da se je izpremenilo stalno primikanje v boj za posamezne postojanke na kra:-ki planoti: torej da je prešla ofenziva v defenzivo.
Dne 7. junija so Benečani silno obstreljevali zverinjak pri Rubiji; Avstrijci pa so navzlic ognju naprej utrjevali pod osebnim vodstvom Trautmanns-dorfovim. Tu pade 20 funtov težka beliečanska kroglja in zada vrhovnemu poveljniku avstrijskih čet, smrtno poškodbo; umrl je na prostem pred sovražnikom.
Poveljstvo jc prevzel za njim Marradas. — Nasprotnik je naskočil še trikrat zverinjak v Rubiji (9., 12. in koncem junija) — a bil je vedno zavrnjen. — Poseben sunek je poizkusil sovražnik 13. avgusta, hoteč zavzeti Kostanjevico — a moral sc je umakniti; vendar pa je oplenil in zažgal vasi Sela, Opatie selo, Majhna sela (zdaj: Nova vas) in Zamljan; svojega namena pa ni dosegel. — Prav tako se je ponesrečil napad ob Vipavi (pri Mirnu), četudi so imeli Benečani 2000 pešcev in 500 konjenikov, naš poveljnik pa samo 500 mož. — Položaj je bil sklepno tak, da sovražnik ni mogel več misliti na ofenzivo proti goriški kotlini, ampak je osredotočil vse sile, da obkoli Gradiško. Tukaj je začelo primanjkovati živeža
in obleganci so morali skrajno štediti; upanja na zmago pa niso izgubili, dasi je sovražnik napadal dan na dan. Posebno hudo je bilo od srede julija dalje. Trava in druga zelišča, nabrana ob sočinih bregovih, so jim bila edina hrana, ki so jo zauživali v malih mno-žinah. Marradas je bil primoran, s silo si odpreti kako pot do aprovizacije. Naskočil je zaporno stražo na, Krasu in imel za nekaj časa prosto pot — a be-nečanska premoč jo je kmalu zopet zaprla. Marradas je takoj drugje zastavil in tudi prodrl v črti Rubija-Zdravšči-na in si nabavil precejšnje zaloge.
Po daljšem odmoru je obstreljeval sovražnik dne 4. novembra Gradiško z vso ljutostjo; posebno je ogrožal južno plat. Marradas ni imel več topov, da bi bil mogel odgovarjati; zato naskoči sovražno baterije; benečanske čete razprši in uniči njihove jarke in zakope. S tem junaškim činom je dosegel dva uspeha: najprej to, da mu je bilo mogoče držati Gradiško do premirja (dne 28. novemb. 1617), potem pa, da sovražnik ni dosegel nobenega svojih smotrov: po dveletnem boju ni prišia niti Gorica. niti Gradiška v njegove roke. Obe mesti sta bili sicer poškodovani, osobi-to jo trpela. Gradiška — a zemlja je ostala Avstriji, kateri gre po pravici na podslavu zgodovinskega razvoja in svoje teritorijalne lege.
(Dalie.)
stojanke svoje stare pravice. Italijani niso prišli dalje, kolikor smo jim sami prepustili Krasa. Na višinah vzhodno od Tržiča, od-lam gre naša črta proti morju, ki ga doseže blizu močvirja pri izlivu Timava, se položaj postojank kljub ljutiin naporom Italijanov ni izpremenil. Trstu se tudi z zavzetjem Gorice Italijani niso približali.
Predno zapade sneg, so nameravali Italijani doseči večji uspeh in so pričeli zopet novo ofenzivo na Primorskem. V četrtek popoldne so Lahi prvič napadli z zelo močnimi silami; prebili naših črt niso, O prvem naskoku se je lahko zvečer smatralo, da se je zrušil, Italijani so napadali tudi v petek. Med odmori napadov so sovražni topovi pomnožili do skrajnosti svoj ogenj. Po vsakem odbitem naskoku so nastopili z novimi krdeli; a njih napori so se zlomili na hrabrosti naših čet. Nova bitka na Goriškem se nadaljuje z največjo ljutostjo; če sodimo glede na priprave Lahov, še ni dosegla viška.
Nova laška ofenziva.
Dunaj, 15. septembra. Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Zadnje dni so se kazala ob Soči znamenja, da nameravajo Lahi zopet veliko ofenzivo. Za svojimi postojankami so zbirali nove Čete in dova-žali strelivo. Čez zasilne soške mostove je vrvelo živahno življenje, ki so ga seveda motili znani naši topničarji in letalci. V zadnjih dneh javljeno pomnoženo topovsko streljanje na južno soško bojno črto je napovedovalo nove dogodke. Včeraj se je povišalo strelianje topov na blazen bobneči ogenj, ki je povzročal napetost na bojni črti od morja do Plavi. Italijani so se zopet, ravnali po svoji stari taktiki vznemirjati dolge dele bojne črte. Z naskokom pa planiti na krajšo črto. Zadnji, seveda krvavo pridobljeni uspehi pri Gorici naj bi vzpodbujali Lahe. Izprehod v Trst so nastopili z ognjem, s smrtjo in s krvjo, a prišli niso čez našo prvo črto postojank. Nastopili so polki iz vseh delov Italije: severni Lahi, Neapoljci, Rimljani. Popoldne so pričeli zapuščati svoje jarke; zdaj so pričeli streljati natančno merjeni naši topovi in strojne puške. Kraški kamen je padal na vse strani. Med skalovjem in grmi je naskakoval sovražnik, kakor je vedel in znal, se je kril posameznik. Tu in tam je zasedel kak italijanski oddelek kos jarka, ki ni bil zaseden radi bobnečega ognja, a protinapadi so jim zopet vzeli, kar so pridobili. Prvi naskok sedanje ofenzive se je zrušil.
Junaški Hrvatje.
96. pešpolk, o katerem se v včerajšnjem uradnem poročilu poroča, da se je izredno odlikoval v bojih z Italijani, je hrvaški pešpolk, ki se rekrutira iz nadomestnega okraja Karlova c. Hvala in slava bratom Hrvatom!
Italijanska poročevalska služba za naše čete.
Kakor se zdi, menijo Italijani, da so naši vojaki slabo poučeni o vojnih dogodkih. Ne vedo, da so n. pr. pisma z Dunaja v enem dnevu v rokah naslovljenca v naj-spredneiši črti, nc vedo, da dobivamo dunajske liste drugi dan po izidu, graške in ljubljanske pa celo še isti dan v najspred-nejše jarke. Razen tega so na vsaki taborski postaji vsak dan nabita najnovejša poročila generalnega štaba in posebno važni dogodki se razglašajo v dnevnih poveljih. Kljub temu meni Cadorna, da mora on našim četam potom svojih letalcev »najnovejše« naznaniti. Žal pa prihaja s svojimi novicami vedno veliko prekasno.
Rumunija je 27. avgusta zvečer naši monarhiji napovedaja vojno. Naslednji dan je vedel za to zadnji infanterist v najspred-nejšem jarku. 30. avgusta proti večeru se je pa v zraku mogočno oojavil laški letalec in nam prinesel na tisoče letakov v šestih jezikih z naslednjo kratko vsebino: »Ru-muniia ie Avslrogrski napovedala vojno.« In mislil je, da bomo nad tem od strahu kar okameneli.
Kadarkoli se sedaj nad nami prikaže kak letalec, hrepeneče čakamo na najnovejši — papir v koristne svrhe. Sicer pa je ta papir najslabše vrste in soditi po tem, so v Italiji v veliki stiski za papir.
Lakota v Benetkah.
Dunaj, 17. septembra. Politična korespondenca poroča z laške meje: Število prebivalstva v Benetkah, ki je pred vojsko znašalo nad 160.000, se je vsled pomanjkanja baje skrčilo na 30.000, Značilno je, da se to izve iz francoskega časopisja, ki bi vendar moralo notranje razmere svojih zaveznikov prikrivati. Pariški »Journal« prinaša podrobno poročilo o lakoti v Benetkah, ki tudi navaja, kako zelo da je vsled tega padlo število prebivalstva,
Renegat načelnik pisarne.
Dunaj, 17. septembra, Italijanski minister brez portfelja senator Scialoja je, kakor izve politična korespondenca z laške meje, imenoval bivšega profesorja italijanske pravne fakultete v Inomostu Andreja Galnnte, ki je bil doslej profesor v Bologni, za svoiega kabinetnega načelnika.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. septembra. Uradno:
Bojna črta proti Rumuniji. Pri Fcgarasu je prekoračil neki ru-munski polk Aluto; bil je vržen nazaj. Severno od Kehaloma (Reps) so naše varnostne čete izvojevale uspešne boje. Sicer izvzemši že včeraj sporočenih bojev pri Hatszegu nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. V Zgornjem Črnem Čeremošu ljut pehotni boj.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Armada generalnega polkovnika Tersztyanskega je pod težkim artilerijskim ognjem.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. septembra. Uradno. Južnovzhodno cd Hetzinga so izvedle honvedske stotuiie in nemški oddelki uspešen napad. Sicer na bojni črti proti Rumuniji nič posebnega.
Na ruski bojni črti je sovražnik zopet izvajal nenavadne napore, da bi zmajal črte zaveznikov. Boj se je povsod odločil nam v korist.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Sovražnik je napadal s premočnimi silami pri kotu treh dežela južnozahodno od Dorne Vatre, med Capulom in Črno horo, severnozahodno od prelaza Jablonica, severno od Stanislavova, ob Narajovki in južnovzhodno od Brze-zanov. Naskoki sovražnika so se končali — izvzemši neznatnega uspeha pri Lipnici-Tolni — povsod neuspešno za Ruse.
Uspeli tudi niso napadi sovražnika proti zveznim vojnim silam med Zbo-rovom in zgornjim Sesetom, ki so se vojskovale pod poveljstvom generala pl. Ebena v armadi generalnega polkovnika B3hm-Ermollija.
Z uspešnim sodelovanjem pehote in topništva so sovražnika povsod popolnoma odbili.
Glavni udarec so nameravali Rusi zadati zahodno od Lučka armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanski, na katero so vrgli v boj tudi iznova izpopolnjeno gardno divizijo. Razvrščene v veliko valov so se vrgle ruske množice med krajema Pustomyty in Zatnrcy večkrat na odsek, ki mu poveljuje general pl. Marvvitz. Sovražna krdela so se zrušila že večinoma pred našimi ovirami; kjer se jim je posrečilo, da so vdrli na posameznih točkah v naše postojanke, smo zopet vrgli s protinapadom. Bojišče pokrivajo mrtvi in težko ranjeni Rusi. Primeroma nizke število ujetnikov dokazuje, kako ljuto so se vojskovali. Naše izgube so prime roma nizke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Nobenih posebnih dogodkov.
Bojna skupina generala ko« njenice nadvojvoda Karla.
Samo na višini Kamiec v Karpatih je prišlo do živahnih pehotnih bojev. Sicer je položaj neizpremenjen.
Na Sedmograškem so Rumuni nad Fogarasom prekoračili Aluto. Severo-zapadno od Fogarasa so bili sovražni oddelki napadeni in vrženi nazaj. Dalje navzdol smo preprečili poskuse sovražnika, da bi prekoračil reko.
Jugovzhodno od Hatszega so vzete rumunske postojanke in odbiti protinapadi.
Berlin, 17. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, med napadalci, v mnogih valovih. Suše je pomnožil ruski ogenj.
Zahodno od Lučka je napadel sovražnik zjutraj, epoldns in proti ve.e-ru iz približno 20 km široko bojne črta Zaturcy (ob Turyi) - Pustomyti generala pl. Marvsrtiza pod višjim poveljstvom generalnega polkovnika pl. Terstyan< szky z močnimi silami v mnogih valovili; oba gardna zbora sta se nahajala med napadalci, vmnogih valovih. Su« nek se je izjalovil popolnoma z največjimi — deloma,, kakor se glase poročila, »strašnimi« izgubami.
Na bojni črti armado generalnega polkovnika Bobni ЕгтоШја so se tudi popolnoma zrušili med Sezetom in Stripo severno od Zborova najmočnejši napadi na nemške črte generala pL Ebcn.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla,
Ob in uvisRO cd Narajovke je tudi izvedel sovražnik z močno skupino udarec. Večkrat je brez uspeha naskočil; kouuno jc bojno črto v mali globini podsni! nazaj.
Severno otl Siamslavova smo odbili s kratkim bojem v bližini ruski itelni napad.
V Karpatih je podil sovražnik zaman gosta naskovalna krdela na naše postojanka na obsh straneh Ludove.
Tu, kakor tudi na mejnih višinah zahodno cd Šipota ia južnozahod-uo od llorne Vatre smo odbili sovražnika na uajkrvavejši način.
Ka Sedmograškem tipajo P.umuni proti odseku Kokel na obeh straneh Oclerkellena (Szekely-Uivarhely).
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Hindenburg zopet na vzhodu.
Berlin, 16. septembra. ;-Berliner Ta-geblatt« poroča: Hindenburg je prišel z zahoda zopet na vzhod.
Francoski glas o Lvovu.
Ženeva, 17. septembra. »Le Journal« piše o boju pri Lvovu: Lvov branijo tako velikanske sile, da je postal naravnost ne-4vzeten.
Izpremembe v ruski generaliteti.
Baselj, 16. septembra. Švicarski listi javljajo iz Petrograda: Načelnik ruskih gardnih čet, general Besobrazov, je bil odstavljen zaradi strašnih izgub garde ob Stohodu. Pričakujejo se še druge izpremembe v ruski generaliteti.
Sovražnik v MMl\ beži.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 15. septembra. Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Rumunsko bojišče.
Ob Donavi mir, samo mesto Tutrakan je- obstreljevala sovražna artiljerija. Na dobruški fronti so naše čete od 12. t. m. dalje v najhujšem boju z združenimi ruskimi, rumunsk'imi in srbskimi silami. Ob črti oltinaškega jezera Barakoj Aptaat Musu-bej—Kara Omer se vršeči boj je končal včeraj 14. t. m. s popolnim porazom sovražnika, ki se je umaknil na celi črti in smo ga najenergičneje zasledovali z našimi četami. Ujetnike in bojni plen še štejemo. Dognali smo v tem boju, da so se ga udeležile sledeče divizije: 2., 5., 9. in 13. rumunska divizija, 61. ruska pehotna, združena srbska ter ruska pehotna in 3. ruska kava-lerijska divizija. Na podlagi izjav pri Tutrakanu ujetih rumunskih častnikov smo z verodostojnostjo ugotovili, da smo pri tu-trakanskem predmostju zajeli celo 15. in 17. rumunsko divizijo in sicer: pešpolke 34, 35, 74, 75, 76, 79 in 80, dalje združen pešpolk in 2. obmejni polk; skupno 9 polkov, med topništvom pa 5. polk havbic, 3. polk težke artiljerije in celo trdnjavsko ar-tiljerijo. Število neranjenih ujetnikov v Tutrakanu iznaša 462 častnikov, med njimi brigadna poveljnika — polkovnika Racca-mu in Marjescu, 40 zdravnikov, 5 kapelni-kov in 25.000 mož. Poveljnik 15. divizije, general Grigorescu je pobegnil, poveljnik 17. divizije, general Todorescu, je po izpovedi ujetnikov, utonil v Donavi. Zaplenili smo 2 zastavi, 100 topov, 62 strojnih pušk in mnogo vojnega materijala. V bojih pri Kurt Bunas-ju, Dobriču in Silistriji smo zajeli nadaljnih 15 častnikov in 3000 mož ter zaplenili 30 topov. Vsega skupaj smo do 12, t .m. zajeli: 522 častnikov in zdravnikov ter 28.000 neranjenih mož. Zaplenili pa 2 zastavi, 130 topov, 62 strojnih pušk, veliko municije in vojnega materijala.
Macedonsko bojišče.
Zapadno in jugozapadno Ostrovskega jezera se vrše resni boji. Ugotovili smo znatne sovražne moči, med njimi tudi ruske polke. Živahno delovanje na obeh delih Moglene. Vse sovražne napade smo odbiii s protinapadom z občutnimi izgubami. Na desnem bregu Vardarja vlada mir, na levem pa živahno artiljerijsko delovanje. Pri nekem naskoku v smeri proti vasi Selimik (okrog 6 km vzhodno od Gjevgjelija) se je posrečilo Angležem začasno zavzeti prednji jarek; s protinapadom smo jih pa vrgli nazaj v njih stare potojanke. Oh fronti Bc-lasice in Strume slab artiljerijski ogenj. Ob egejski obali vlada mir.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 16. septembra. Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Rumunskb bojiSče.
Ob Donavi vlada mir. V Dobrudži se nadaljuje zasledovanje poražene sovražne armade. Ob črnomorski obali vlada mir.
Macedonsko bojišče.
Po srditem boju pri Ostrovskem jezeru se je posrečilo sovražniku zavzeti Nidže planino. V moglenski nižini smo z velikimi sovražnim« izgubami odbili sovražne napade na griču Bahovem in Kavilu. Pred hribom Bahavem smo našteli nad 109 sovražnih mrtvecev. Na Beksici planini smo se-verozapadno Palmisa pregnali siražo 63. italijanskega poika in ujeli majhen oddelek, 12. t. m, smo zavzeli Kavaio, Na podlagi pogodbe med nemškim armadnim vodstvom in poveljnikom četrtega grškega ar-madnega zbora se odpravijo grške čete v Nemčijo. Odprava se je pričela 15. t, m. — Včeraj je sovražno brodovje obstreljevalo kavalsko pristanišče in skrajne mestne dele. Vojašnice v zapadnem delu mesta so v plamenu. Žrtev ni bilo.
Sofija, 17. septembra. Uradno:
Rumunska bojna črta,
Čete desnega krila se bore južno od Florme. Cel dan 16. septembra so na obeh straneh močno streljali s topovi. Vse nožne napade sovražnika smo odbili. Na macedonski nižini je mirno. Na desnem bregu Vardarja je mimo, na levem bregu divja topovski boj. Naš ogenj je odbil slaboten sovražni napad zahodno od Doldželega. Ujeli smo več dvanajstoric sovražnikov in zaplenili 3 strojne puške. Na bojni črti Belašica planina je mirno. V dolini reke Strume je preizkušala sovražna pehota po močni pripravi s topovi napasti vasi Komarjan, Osman, Kamila- in Dža-mi-Mahale, a jo je vrgel naš protinapad na desni breg Strume nazaj. Ob egejski obali živahno križari sovražno brodovje.
Macedonska bojna črta,
Ob Donavi proti Tekiji na obeh straneh slaboten topovski ogenj.
V turnseverinskem pristanišču smo potopili ladjo vlačilnico.
Zasledovanje v Dobrudži se nadaljuje.
Sovražnik je zasedel utrjeno postojanko pri Cobadinu. Naše čete se nahajajo v neposrednem stiku s sovražnikom.
Včeraj je poizkušala sovražna brigada protinapad na naše krdelo na krilu pri vasi Potuci, a smo jo odbili s težkimi izgubami; prepustila so nam več dvanajstoric ujetnikov, 8 municij-skih voz, 4 strojne puške in drugega vojnega blaga. Število mrtvih in ranjencev in velika množina na bojišču raztresenega blaga dokazuje, da so bile izgube sovražnika v bojih 12., 13. in 14. septembra strašne.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. septembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala pl. Mackensena.
Odločilna zmaga je venčala spretno in odločno vodene operacije v Dobrudži. Nemške, bolgarske in turške četo zasledujejo poražene ruske in rumunske sile.
Macedonsko bojišče.
Po izgubi Malke Niclže so Bolgari zavzeli pripravljeno obrambno postojanko. Ponovni srbski napadi proti črti Moglena med Požarjem in višino Preslap so se izjalovili. Vzhodno od Vardarja nič novega.
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Berlin, 17. septembra. Veliki glavni stan:
V Dobrudži se nadaljuje zasledovanje sovražnika.
Macedonsko bojišče.
Nobenih posebnih važnih dogodkov.
Sovražne osamljene napade na bojni črti pri Moglena in severnozahodno od Tahinskega jezera smo odbili.
Kavaio so obstreljevali z morja.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Rumunsko uradno poročilo.
Bukarešt, 15. septembra. Uradno: Na severni in severozapadni fronti slabejši spopadi. Na južni fronti v Dobrudži zelo srditi boji. Ruske in rumunske čete sc se umaknile proti severu.
Sarrailovo poročilo,
15. septembra. Od Strume do Dojran-skega jezera tu in tam trajen topovski ogenj, ki je bil precej hud pri gori Belcš. Na levem severnem bregu so se spopadli Angleži z Bolgari, katere je podpiral oddelek nemške pehote, v živahnem boju, ki se jc končal Angležem v korist. Angleži so osvojili Mačikovo in dva gorska grebena; zaplenili so približno 10 strojnih pušk. Srbi so nadaljevali svoje prodiranje zahodno od Črne proti Vetcrniku in proli Kajmačalmu. Zahodno od Ostrovskega jezera so se končali večdnevni boji med srbskimi in zna! nimi bolgarskimi silami z zelo sijajnim uspehom za Srbe, Gorničevo in večji del
Malke Nidže so vzeli Srbi z bajonetom. Srbska konjenica, ki je zasledovala Bolgare, ki so se umikali v neredu, je zasedla vas Elkisu in je prisilila sovražnika, da se je moral hitro umakniti nad 15 km daleč. V teh bojih so zaplenili Srbi 25 topov in so ujeli veliko mož; število še ni znano. Na levem krilu so francosko-ruske sile popolnoma razkropile bolgarske četaše, ki so prodrli do Kočanov. Štiri francoska letala so vrgla veliko bomb na Sofijo; eno letalo je letelo dalje in sc je izkrcalo v Bukareštu.
Angleško poročilo iz Soluna.
London, 15. septembra. Uradno vojno poročilo iz Soluna 14. t. m. Danes zgodaj zjutraj so prodirale naše čete po topoyski pripravi kljub trdovratnem odporu sovražnika skozi Mucukovo; vzele so prednji del sovražnik črt severno od vasi. Ozemlja smo veliko pridobili. Sovražnik je izvajal protinapade, a kar smo dobili, smo držali v popolnem obsegu. Ujeli smo nekaj Nemcev.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 13. septembra. Uradno:
(Solunski odsek.) V prostoru zapadno od Butkovskega jezera je prišlo 11. in 12. t. m. do majhnih bojev med našimi in bolgarskimi oddelki. Potisnili smo Bolgare preko železniške črte Dojran—Demir Hissar.
XXX
Zmage v Dobrudži ne morejo ostati brez posledic v razvoju svetovne vojske. Na vseh bojiščih se je boj nezaslišano poostril. Štiri velike bitke, katerih se udeležuje mnogo milijonov mož, se vrše istočasno: ob Sommi, na Krasu, v Dobrudži in v Macedoniji. Ententa je nameravala z nastopom Rumunije preložiti težišče vojske na Balkan in vojsko tam končati, kjer se je pričela. Tudi ta napad proti osrednjim velesilam se je izjalovil. Rumunija je tri tedne po napovedi vojske trikrat premagana. Armada v Dobrudži je na begu, zasledovana od Bolgarov, Nemcev in Turkov. Žalosten potek boja, na katerega se je Rumunija tako dolgo pripravljala!
Za Bolgare je vojska to, kar je bila za Nemce osvobodilna vojska. Armada, ki si je v Dobrudži pridobila tako slavo, obstoji po večini iz trdnih kmetov, ki svojo zemljo z ljubeznijo obdelujejo in so izborni vrtnarji in delavci.
Tri divizije razkropljene.
Berlin, 16, septembra. (K. ur.) »Voss. Ztg.« poroča o zmagi v Dobrudži sledeče podrobnosti: Med napredovanjem, o katerem se je poročalo včeraj, je prodrla neka nemška divizija proti Donavi; podila je pred seboj eno rumunsko divizijo, katero so pritisnili na za njo nahajajočo se rusko divizijo; nemške čete so stale na levem ruskem krilu. Istočasno je trčilo nemško-bolgarsko topništvo na eno srbsko divizijo, ki se je v paniki umaknila na železniško črto. Včeraj je bil ob 2. uri položaj tak: Nemci in zavezniki so stali v obliki črke U, in sicer so stali Nemci na točki kota U, Bolgari na levi strani, nemško bolgarska konjenica je tvorila desno stran U. Rusi so trajno držali bojno črto; naši so jih držali prvotno le v šahu. Ko je Mackensen zapo-vedal, naj se Rusi trdno primejo, so zagnali rusko divizijo v razsulo se nahajajočo srbsko in rumunsko divizijo, kar je povzročilo splošno zmedo pri sovražniku.
Rumuni beže.
Kolin, 16. septembra. »Kolnische Ztg.« javlja: Rumunska armada beži proti črti Črnavoda-Medjidie-Konštanca; ta črta je za Rumune odločilne važnosti, ker se bo tam odločila usoda cele armade, ki se voj-skuje v Dobrudži.
Bolgari v Dobrudži.
Sofija, 16. septembra. O bojih v Dobrudži se le malo poroča, ker se tu drže načela, da poročajo le o zaključenih operacijah. Toliko se pa lahko reče, da bolgarske čete povsod zmagovito prodirajo; posebno odločno pa proti črti Crnavoda— Konstanca, kjer najbolj skupno delujejo rumunske in ruske čete. Ruske čete v Dobrudži je zelo presenetila sila, s katero so udarili Bolgari na nje, Rusi niso pričakovali, da bodo trčili na divjega in besnega sovražnika. Značilno je, da so našli Bolgari, ko so vdrli v Dobrič, sledeči oklic: Bolgarski bratje! Reklo se nam je, da se proti nam ne boste vojskovali. Nalagali so nas. Vojskovali ste se kot divjaki. En Bolgar je planil na 50 Rusov. Zakaj ste napravili iz blaznosti čednost?
Napredovanje v Dobrudži.
Norimberg, 15. septembra. »Frankfurter Kurier« izvaja: Pred dnevi sta se omejevali nemško in bolgarsko vojno poročilo
0	dobrudškem bojišču z obvestilom, da nadalje prodirajo. To kratko izvajanje veliko obeta. Po težkem porazu Rumunov pri Tutrakanu in po bojih pri Silistri in posebno nn večdnevni bitki severno od Dobriča, kjer so bile premagane tudi srbske in
	1.....divizije, so vrgli sovražne čete do
^ Kara Omer-Cuzgan. Prvi kraj leži
km severno od Dobriča, drugi 30 km i vzhodno od Silistre, blizu Oltinia iezera na
donavski nižini. Bojna črta sc jc skrajšala od 155 na 85 km. Do Konstance je še 50, do Bukarešta 40 km.
Iz velikega glavnega stana
poroča poročevalec »Berliner Tageblatta«, da zaupajo tudi na ugodno rešitev naloge na jugovzhodu. Obiska Enver paše in bolgarskega kralja sta ojačila trdno zaupanje na srečno rešitev novejših nalog na jugovzhodu, Dalje sc poroča, da je od tutra-kanske posadke, ki je štela do 40.000 mož, jih ušlo komaj 5000; do 10.000 jih je moralo pasti; vse se je zgodilo tako hitro, da jih je le malo ušlo čez Dnavo v Oltenico, Nemški težki topovi so veliko pripomogli, da je Tutrakan tako naglo padel. Na Rumunijo hitro prodiranje strašno učinkuje. Ujeti brigadirji so povedali, da so vrgli Rumuni takoj vse razpoložljive rezerve na ogroženo donavsko obrežje. Iz Bukarešte je ustavljen ves zasebni promet proti jugovzhodu, Prebivalstvo ob Donavi beži.
Na črnomorski obali je mirno.
Sovražni letalci v Sofiji.
Sofija, 16. septembra. (K. u.) Med zadnjim zračnim napadom iz Sofije so metali letake, ki izvajajo: »Vojaki sporazuma se ne bore proti mirnim meščanom kakor barbarski Nemci, katerih Zeppelini so usmrčevali v Bukareštu in v Solunu nedolžne ljudi. Napad na Sofijo je le represalija nasproti napadom Nemcev.« Uradna »Narodni Prava« pristavlja: »Taki lažnjivci! Kdo drugi je v Dobrudži usmrtil na stotine starcev in žive sežiga! nedolžne otročiče? Kdo je končno v nezavarovanem mestu Karlsruhe z bombami usmrtil na stotine otrok? Ti podli lažnjivci pravijo, da izvajajo represalije in propovedujejo moralo! Ne vi, marveč mi vračamo vaše neštete grozovi-tosti; vi ste hoteli osvojiti tuje dežele, in ste poisilili nevtralne države, poži-gali vasi in klali može.
General Avarescu nadomestil — rumunskega kralja.
Curih, 16. septembra. »Morgenzeitung« poroča: Rumunski porazi pri Tutrakanu, Silistri in pri Dobriču so povzročili izpre-menitev v višjem poveljstvu armade ob Donavi, ker je tej armadi poveljeval kral; Ferdinand sam; zdaj je imenovan za ge-neralisima donavske armade general Avarescu.
Petrograd, 16. septembra. »Vedomo-sti« poročajo, da poveljuje v Dobrudži poveljnik 37, pehotne divizije general Sa-jonckovski, ki je 54 let star,
Rusija Rumuniji ničesar ne odstopi.
Rotterdam, 16. septembra. »Denj« pravi; Rusija ne bo odstopila Rumuniji niti pedi zemlje; kar bo dobila, bo dobila na račun Avstrije.
Lahi o položaju rumunskega poraza.
Rim, 16. septembra. »Italia« priznava odkrito, da če bi Nemci premagali Rumunijo, bi bilo to dejansko veliko večjega pomena, kot so bili svoječasni uspehi proti Belgiji, Srbiji in Črnigori. Ne bila bi zadeta le diplomacija zaveznikov, marveč predvsem njih vojaška moč. Z največjo odločnostjo in previdnostjo se mora preprečiti uspeh osrednjima velesilama.	,
Petkov o rumunski vojski. >ч;
Budimpešta, 16. septembra. Dopisniku »Pester Lloyda« je izjavil bolgarski delov-ski minister Petkov: Dosedanji uspehi v bojih proti Rumunom so veliko bolj ugodni, kakor smo pričakovali. Usoda Bukarešta Rumune resno skrbi. Rumunska armada, ki je začetkom vojske na zahodu nekoliko napredovala, je zdaj razkropljena, na nekaterih mestih celo premagana. Gotovo Rumunija tvori sporazumu večje breme kot koristi. Bolgarski vojaki so dozdaj le napredovali; kar Bolgari enkrat zasedejo, ne dajo več nazaj,
Izpremembe v rumunskem vojnem vodstvu.
Genf, 15. septembra. »Echo de Pariš« pravi, da se bo izpremenil vojskovalni način v Rumuniji. Poslaniki sporazuma so ugovarjali proti posebnostim rumunske vojske.
Lugano, 16. septembra. General Crai-niceanu je imenovan za višjega poveljnika cele rumunske armade.
Beg iz Bukarešta.
Berlin, 16. septembra. Neki iz Bukarešta v Stockholm došli nevtralec je pripovedoval poročevalcu »Vossischer Ztg.« o rumunski stolici: Mesto, ki je ogroženo z juga in z vzhoda, zapuščajo. Ker leži Si-naja v vojnem ozemlju, jugovzhodu pa groze Bolgari, se previdni ljudje umikajo v notranjo Rumunijo; celo višji župan je poslal svojo rodbino iz mesta.
Sporazum nezadovoljen z Rumunijo.
Stockholm, 16. septembra. Ruski listi
pišejo: Rumunija sc je zanašala preveč na rusko pomoč, mesto da bi se bila prilagodila skupnemu načrtu balkanskih operacij. Čas posebnim načrtom ni ugoden. Nastop Rumunije je napravil sitnosti zaveznikom, t ker se je pokazalo, da potrebuje Rumunija
pomoč že v prvi url in da ji bo popolnoma pošla sapa, če bo vojska trajala več časa,
Kavala bila brez boja zasedena.
Geni, 15. septembra. »Matin« javlja: Bolgari so zasedli Kavalo brez boja, Predvčerajšnjim so prišle v Solun čete, ki so se nahajale v Kavali.
Prekinjena Sarrailova ofenziva.
Geni, 16. septembra. »Eclair« poroča, da se je Sarrailova ofenziva takoj prekinila, ko sc je bil predal Nemcem četrti grški armadni zbor. Sarrail se boji, da bi ga morebiti v odločilnem trenutku grška armada napadla za hrbtom.
»Guerre mondiale« pravi, da je Sarrail prenehal preživljati Makedonijo. Ladje četverozveze blokirajo obali; Grkom grozi zato lakota. Radikalno časopisje zahteva, naj grško kraljevsko rodbino internirajo na kaki bojni ladji.
Italijani zasedli Patras.
Milan, 17. sepiembra. (K. u). »Secolo« poroča iz Aten: »Hestia« izve iz Janine, da so Italijani zasedli Patras. V Janini pričakujejo srbskega princa Jurija, ki gre na bojišče.
Zračni Ho] v DoMži.
Nemška morska letala so napadla 16, t, m. z uspehom železniške naprave in sovražna krdela v severni Dobrudži,
Na skupino sovražnih morskih letal morju pri Tuzli smo metali bombe; eno letalo je zadeto.
Naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Novo nosilslvo sporazuma proii Grški.
Atene, 16. septembra. (Kor. ur.) Reuter: Poslaniki zaveznikov so naznanili grški vladi, da je četverozveza uvedla nadzorstvo nad pošto in nad brzojavi.
Dimitrakopulos odklonil sestavo kabineta.
Lugano, 16. septembra. (Kor. ur.) Italijanski listi poročajo iz Aten: Dimitrakopulos je odklonil sestavo kabineta neposredno po četrturnem razgovoru z angleškim poslanikom, ki je izjavil v imenu četverozveze, da se želi samo poslovno, ne pa politično ministrstvo. O mogočem načinu rešitve kabinetne krize izraža grško časopisje različno mnenje. Neki list poroča, sklicujoč se na svet, ki ga je dal baje Zaimis, koncentracijski kabinet iz članov, ne pa voditeljev vseh političnih strank brez Zaimisa samega, dočim pa drug list označuje za prihodnjega ministrskega predsednika načelnika generalnega štaba Moscho-pulosa. Venizelosov kabinet se zdi nemogoč. — Na Mitileni, Hiju in Samu so se baje vršila enaka revolucijonarna gibanja kot v Solunu. — Grška vlada je prepovedala odhod vseh parnikov iz Pireja, da baje pretrga občevanje z vsemi imenovanimi otoki.
Novo grško ministrstvo.
Atene, 15. septembra. Reuter: Sestava vlade je poverjena Kalageropo-lusu, ki je bil svoj čas v Teotikosovem kabinetu.
Amsterdam, 17. septembra. (Kor, ur.) Reuter poroča iz Aten: Novo ministrstvo se je sledeče sestavilo: Kalogeropulos prevzame ministrsko predsedstvo in istočasno vojno in finančno ministrstvo. Damianos postane mornariški minister, Rufos notranji minister, Karapanos zunanji minister, Bokotopulos prevzame pravosodno ministrstvo, Kanaris prevzame naučno ministrstvo, Kaftanzoglu obratno in Bassios narodno gospodarsko ministrstvo.
Napad na francosko poslaništvo.
Pariz, 16. septembra, (Kor. ur.) »Echo de Pariš« poroča iz Aten: Antivenizelistični listi poročajo, da je preiskava glede na napad na francosko poslaništvo pokazala, da je šlo le za navidezen napad. Zaprli so nekega dr. Steffanachisa, ki je pristaš Venizelosove stranke.
Drobne grške vesti.
»Echo de Pariš« poroča iz Aten, da Nemcem prijazni listi pišejo, da jc nemški poslanik zaupno opozoril na nameravani napad na francosko poslaništvo.
Švicarski listi poročajo, da bo Angleška izdala važne trgovske odredbe entente proti Grški.
»Giornale d' Italia« pravi: Pravzaprav bi si mi Italijani morali želeti, da bi Grška stala ra strani naših sovražnikov. »Corri-ere della sera «noče ničesar slišati o vojaški pomoči Grške in vprašuje, ali ne bi mogle Anglija, Francija in Rusija poslati še nekaj divizij.
Ob Sommi napada 20 моШб Divizij.
NEMŠKO URADNO POROuILO.
Berlin, 16. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala vojvode V i r t c m b e r š k e a n.
Kakor večkrat prejšnje dni so tudi včerai brez usneba z moria obstrclle-
vali Westende. V loku pri Ypernu in na severnem dela fronte vojne skupine prestolonaslednika Ruperta je razvijal sovražnik živahen ogenj in delovanje patrulj.
Bitka ob Sommi je bila včeraj posebno ljuta. Močan sunek okoli 20 an-gleško-irancoskih divizij jo bil po najhujšem ognju naperjen proti fronti med Ancre in Sommo. Po vroči borbi smo potisnjeni skozi vasi Courcellette, Martinspuis in Flers nazaj. Combles smo obdržali proti močnim angleškim napadom. Dalja južno do Somme smo vse napade deloma šele v pobližnjem boju krvavo odbili.
Jnžno od Somme in Barleus do Deniecourta je bil francoski napad istotako odbit.
Šest sovražnih letal smo sestrelili, od teh eno porotnik Wintgens, dve stetnik Bdlke, ki je sedaj premagal že 26. letalo.
Vojna skupina nemškega prestolonaslednika.
Vzhodno od Moze je bilo bojevanje izvzemši posameznih brezuspešnih francoskih napadov z ročnimi granatami zmerno.
Berlin, 17. septembra. Veliki glavni stan:
Pri armadi maršala nadvojvode Albrehta Wurtemberškega in na severnem krilu vojne skupine kraljeviča Ru-prehta se nadaljuje živahen boj.
Trajna bitka ob Somme se nadaljuje.
Severno od reke smo krvavo odbili vse napade, deloma že z zapiralnim ognjem. Za mala angleška gnjezda pri Conrcelette, Fiers in zahodno osi Les-boeus se še vojskujejo.
Severno od Ovillers smo pridobili z napadom ugodnosti.
Južno od Somme nI prišlo nikjer do pravega napada.
Topovski boj se tudi tu ni prekinil.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Francosko uradno poročilo,
15, septembra ob 11. ponoči. Severno od Somme so napredovale naše čete proti severu od vasi Priez in vzeli nemški oddelek jarkov v globini približno 500 metrov. To napredovanje v zvezi z boji an-gieške armade uvaja resno obkolitev Comblesa. Vzhodno od ceste v Bethune in severno od Bouchavesnes so se razvili živahni boji, med katerimi smo razširili naše postojanke. Južno od Somme sta bila ob 4. popoldne v odseku Deniecourt dva napada. Po Ijutem boju smo vzeli jarek, ki ga je sovražnik hrabro branil, in malo šumo. Severnovzhodno od Berny-en-San-terre so naše čete osvojile po vrsti tri jarke; ujele so 200 mož, med njimi pet častnikov in zaplenile 10 strojnih pušk. Popoldne osvojeno ozemlje pokrivajo nemški mrliči. Na ostalem delu bojne črte je bilo podnevi primeroma mirno izvzemši v odsekih Thiaumont, Fleury, Vaux in Chapitre, kjer se je nadaljeval zelo živahno topovski boj,
15. septembra zvečer. V današnjih težkih bojih smo vzeli skoraj celo visoko planoto med Comblesom, Pozieresom in železnico v Bapaume. V naših rokah je večji del brezovega gozda, gozda na višini pri Flersu, dalje Martinpuich in Courcelet-tes. Ujeli smo 2300 mož, med njimi 65 častnikov, med katerimi je šest bataljonskih poveljnikov,
Bitka ob Sommi,
Iz nemškega velikega glavnega stana poročajo vojni dopisniki z dne 15. t, m.: Angleži in Francozi so se zopet srdito obrnili proti Comblesu, da bi oprostili severno fronto trdovratnih ovir. V pondeljek so bili tu krvavo odbiti. V torek so se lotile nato njihove baterije zopet pripravljalne naloge, V sredo so poizkušali tako na črti Ginchy-Leuški gozd kakor tudi vzhodno v prostoru pristave Priez iztisniti nasprotnika; tu so njihovi novi bataljoni spoznali besnost starega sovražnika, ki do skrajnosti drži svojo postojanko. Štirje valovi Angležev se razbijejo ob razstrelienih jarkih, v katerih postane posamezen mož zopet strašen sovražnik. Zgodilo se je že tu gori, da se malone izkrvaveli Lnfantcrist ni zmenil za svoje д-ane in se kot edino preživeli boril dalje. Z ročnimi granatami, ki so ležale krog njega, je odbijal- premoč, in nobeden naskakujočih Angležev ni prišel živ v jarek. Poleg Comblesa je pritegnil sovražnik v svoje razširjevalne namene tudi Rancourt. Leži ob cesti Bethune—Peron-ne. Tako je prinesla sreda prve napade na Bancourt. ki so bili krvavo odbiti. V prostoru pri Bouchavesnes so se boji nadaljevali. Razstreljeni kraj sam je negotova postojanka. Najprej jc sovražnik naskočil razvaline neke pristave južno od vhoda v Bouchavesnes. Tu se jc mogel držati le začasno. Pritisk iz Bouchavesnesa proti jugu naj bi podpiral napad od Cleryja sem. Štirikrat so sledili francoski infanterir.fi zaupajoč krutim sledem njihove artiljerijske priprave, stali, trpeli in padli, ne da bi mogli za doprinešene žrtve doseči kakega dobička. Položaj v odseku Combles-Clerv
jc danes ta, da je neizmerna poraba streliva nasprotniku zopet pomagala nekoliko naprej, dočim ga uspeh obenem sili, da v zagotovitev pridobljenega znova hitro in krepko doprinese novih žrtev, Ozemlje je postalo zbog zadnjih nalivov prav težavno, Časih je nemogeč, da bi se po teh travniških tirih, ki so postali brezdanji, spravili proč težki tovori. Nekaj težkih topov morda nismo mogli odpeljati, toda uničili smo jih z razstrelilnim nabojem in jutri bo stalo staro moštvo ob novih topovih. Boj gre dalje. Cilj sovražnika se je nekoliko premaknil in zahteva vedno znova istih trdih žrtev. Južno od Somme v odseku Barleux-Belloy se v torek sovražni napadalni poizkusi niso hoteli razviti. Pač pa je delovala artiljerija na črti Belloy-Chilly do Fresnoy (severno od Roye) na skoraj 16 kilometrov dolgi fronti. V sredo je nato sovražnik napadel med Barleux in Estrees, Izvedli smo protisunek, ki nas je mestoma aovcdel celo preko naših starih mej. Vzeli smo sovražniku ujetnike in šest strojnih pušk. Tudi jugovzhodno od Soyecourla so bili Francozi odbiti. Zapadno od Roye, pri Andechy, so se ponesrečili njihovi poizkusi s plini. Pred Verdunom je v glavnem bojno ozemlje slej ko prej soteska Sou-ville, V ponedeljek artiljerijski ogenj. Francoski napadi na obeh straneh Thiau-monta s težkimi izgubami odbiti. Tudi majhen napad pri Fuminskem gozdu. V sredo je postal napad proti Souvillski soteski lju-tejši in trdovratnejši, Ondi se še sedaj bore. Vzhodno od Moze močno artiljerijsko delovanje, Fronta na severozapadu je imela včeraj zopet zanamovati nekaj podjetij sovražnih patrol: pri Hulluchu, Lensu in Loosu. Westende je tekom treh dni težka artiljerija v tretje obstreljevala.
Zračni boji na zahodni bojni črti meseca avgusta 1916, Berlin, 16. septembra. (Kor. ur.) \Volff javlja: Uradno se obvešča: Angleški in francoski letalci so izgubiii avgusta !, 1. 78 letal; med njimi so jih naši zaplenil; 49 in sicer 31 angleških in 18 francoskih; dognalo se je brezdvomno, da smo sestrelili onstran sovražnih črt 28 letal: eno pa prisilili, da se ie moralo onstran črt izkrcat'. Nemci so izgubili istočasno pred in za sovražno bojno črto 17 letal.
Francozom manjka ljudi. Geni, 16. septembra. Francoski vojni minister je predlagal v zbornici, naj ostane pod zastavami letnik 1.889, ki so ga nameravali oktobra odpustiti.
Velik govor francoskega ministrskega predsednika v zbornici in v senatu. Pariz, 14. sepiembra. (»Agence Ha-vas«.) Ministrski predsednik Briand je imel v zbornici in v senatu govor, v katerem se je najprej spominjal vojne napovedi Italije Nemčiji in Rumunske Avstro-Ogrski. Tozadevno je izvajal med drugim:
Italija je onega dne, ko je svoje postopanje na Balkanu spojila z onim zaveznikov, našla proti sebi v odkritem boju nemške vojake, ki so dotlej v tmini zadajali svoje udarce. Ni se obotavljala storiti to, kar je morala storiti. Tako se je edinstvo akcije na eni edini fronti zopet potrdilo in se je z vsakim dnem iskreneje utrjalo. Germanska država se vidi omejeno na defen-zivo. Inicijaliva militaričnih operacij ji jc ušla iz rok. Rumunska, izdajalsko napadena po Bolgarski, utegne na svoji poti naleteti na največje težave, ali bo iz lastne mčoi, kakor tudi iz one zaveznikov črpila sredstva, da jih premaga. Armade v Solunu izvrše na tej fronti poverjeno jim nalogo istotako, kakor na vseh frontah. Na strani hrabrih angleških, italijanskih, ruskih in francoskih čet se bori po svoji vzpostavitvi slavna srbska armada junaški proti dednemu sovražniku za osvoboditev domovine, napadene po smrtnem angelju. Na tem bojišču bo delovanje zaveznikov, ki mu je namen, da prekriža sanje osrednjih vlasti v Orijentu, deležno vsega pospeševanja, Dogodki na balkanskem polotoku pojdejo neizprosno svojo pot. Za Turčijo izpozna svoječasno Bolgarska, kako nevarno je opuščati izročena prijateljstva, da se brezvestno služi sebičnim načrtom kakega naroda brez pomislekov, Udretje Bolgarske v Grško-Makedonijo, ki ni naletelo na nikak resen odpor Grške, in vedenje nemških agentov v tej deželi sta bila zaveznikom v povod, da so ukrenili ali zahtevali odredbe, ki so neizogibne za varnost njih hrabrih čet. Vlada Zaimisa, ki jej je po pravici priznavati lcjalnost, nam je dala prva zadoščenja, ki smo jih zahtevali. Pozvani smo bili v Solun, da pomagamo na obrambi Srbije, zaveznice Grške, Pri tem postopanju pa nismo mislili samo na važnost naših čet, marveč smo imeli pred očmi tucli lastni interes Grške.
Vojni dogodki na različnih bojiščih kažejo, da so zavezniki zadobili sedaj prelež-jc nad sovražnikom.
To prei.ežje sc šc ojači po izvedeni skupnosti njih napora. Žc sedaj jc ta skupnost dozorela uspehe, ki nam dovoljujejo, da s polnim zaupanjem gledamo v bodočnost. Odločne in slavne zmage ruskih in italijanskih vojska in sijaine zmage angle-
ških in francoskih vojakov na naši fronti nas opravičujejo k vsaki nadi.
Četudi pa sedaj z zaupanjem lahko pričakujemo zmagovitega izida vojne, pa se vendar ne smemo udajati prevelikemu optimizmu. Sovražnik je še zmerom mogočen in branil se bo s srditostjo do konca. Podleči more samo opetovanim udarcem. Zato ne smemo zamuditi ničesar, da ga vržemo ob tla. Združitev vseh živih sil dežele je bistveni pogoj uspeha. Dovedla nas bo do cilja, do miru potom zmage, k trdnemu in trajnemu miru, ki bo proti vsaki obnovitvi nasilstev zavarovan po primernih mednarodnih odredbah. — Zbornica je izvajanja ministrskega predsednika sprejela z živahnim odobravanjem.
la morju.
Nemški podmorski čolni potopili v osmih dneh 26 sovražnih trgovskih ladij. Berlin, 16. septembra. (Kor, ur.) Od 3. du 11. septembra so naši podmorski čolni potopili v Angleškem kanalu in na Atlantskem oceanu 26 sovražnih ladij s 26.222 tonami. Poleg teh so potopili še 7 nevtralnih parnikov z 10.669 tonami.
Nemška podmornica potopila španski parnik.
Pariz, 17. sept. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Madrida, da je neki nemški podvodni čoln potopil 2160 tonski španski parnik »Louis Viver«.
ШШ& ie емема.
Stockholm, 16. septembra. (K. u.) Ententa je Švedski izročila skupno noto, češ, da dela razliko med trgoskimi in vojnimi podvodniki. Švedska je prepovedala, cla skozi Kogrund razun švedskih ladij ne smejo voziti tuje lad-.e, kar nasprotuje pogodbi iz 1. 1862. Z naredbo z dne 1-i. julija je^ Švedska zaprla pot od Sunda v Vzliodno morje, edino pot, po kateri morejo nešvedske trgovske ladje voziti varne pred nemškimi ladjami. Pač pa je pustila pot med Kalmarsundom in Luleo, koder morejo voziti samo švedske in nemške ladje in sicer varne precl ruskimi ladjami. Nemške ladje imajo tedaj pristop clo vzhodne in zahodne bojne švedske obale, ententine ladje pa ne. Švedska dela očitno razliko med obema strankama in to ne odgovarja lojalni in ne« pristranski nevtralnosti.
Stockholm, 16. septembra. (K. u.) Zunanji minister Wallenberg je odgovoril, da sc švedska ne more spuščati v razgovor o odkritosrčnosti svoje ne-tralnosti, katere je tekom vojne odlično dokazala. Minister nato ovrže vse ententine očitke.
Berlin, 16. septembra. »Vossische Zeitung« poroča, da jc ententina nota v Stockholmu vzbudila senzacijo. Javnost zelo odobrava stvaren odgovor švedske vlado. Trdi se, cla se pripravljajo resne stvari. Ententa že davno ni slišala tako samozavestnih besed od strani nevtralcev. Minister Wallenberg ima za seboj vse javno mnenje.
Nevtralnost švedske.
Berlin, 17. septemb. (K. u.) »Nord-deutsche Allgemeine Ztg.« objavlja: Kraljevski švedski poslanik jo izjavil, da ostane prej podana izjava švedske vlade o nevralnosti še naprej v veljavi. Poslaniki severnih držav so podali v zunanjem uradu enako glasečo se izjavo, ki opisuje smotre posveta v Kristijani ji od 19. do 22. septembra: Sestanek iznova izraža željo severnih držav, da bodo za svoje pravice in koristi kot nevtralno države skupno sodelovale za vzdržanje lojalne, nestrankarske nevtralnosti.
Hiizea poročilo.
Izpraznitev Paiazzo di Venezia.
R:m, 16. septembra. (K. u.) Kakor poročajo listi, je začelo neko švicarsko transportno podjetje pod varstvom španskega poslanika pri Sv. Stolici izpraznjevati Paiazzo di Venezia. Italijanski policaji nadzorujejo in spremljajo transportne vozove od izhoda iz palače do shianjevališča, ki leži zimaj mestnih vrat.
Nemški poslanik iz Bukarešta na polu domov.
Berlin, 17. septembra. \Volffov urad poroča: Doseda.ni poslanik v Bukareštu baron von dem Busche e v spremstvu po-slaniŠkih uradnikov in konzulov v Rumu-nii, kakor tudi večjega števila nemških državljanov s posebnim vlakom došel sinoči zdrav v Haparando. Od 8. do 15. septembra so vlak vsled odredbe rumunske vlade zadrževali v Uleaportu, ker je rumunska vlada mislila, da bo rumunskim poslanikom v Berlinu, na Dunaju, v Sofiji in Carigradu zabranjen prost odhod. Ta misel je bila napačna, kajti nasprotno je nemška vlada na željo zveznih držav rumunskim poslanikom iz treh glavnih mest od svoje
strani dala na razpolago poseben vlak iz Tišinja do Lassnitza, kamor so že došli in odkoder nameravajo v spremstvu rumun-skih gospodov iz Berlina na Švedsko, Tukajšnji rumunski poslanik Beldman se, kakor čujemo, ne namerava podati na Švedsko, marveč na Dansko.
Domotožje kralja Petra,
Genf, 16. septembra. Solunski poročevalec »Petit Journal« je govoril s Pasi-dem, ki je izjavil, da kakor hitro bodo.voji četverozveze osvojili nekaj štirijaških kilometrov srbske zemlje, se bodo takoj vrnili v osvojeno ozemlje kralj Peter, prestolonaslednik in člani srbske vlade; kako mesto se bo začasno razglasilo za glavno mesto že zato, da se bo svet spomnil na obstoj Srbije.
Srbska skupščina
je zborovala na Krfu. Pasić je 14. in 15, t. mes, v tajnih sejah pojasnjeval splošen političen položaj.
Holandska nevtralna.
Dunaj, 17. septembra. Ilolandski poslanik je naznanil zunanjemu ministru, da bo holandska v vojni z Rumunijo nevtralna.
Ruski socialistični list v Parizu zatrt.
Rini, 16. septemb. (K. u.) »Avanti« poroča iz Pariza, da je oblast ondi izhajajoče glasilo ruskih socialističnih in vojni nasprotnih revolucionarjev »Naše slovo« zatrla.
Boji v Mehiki.
E1 Passio (Texas), 16. septembra. (K. u.) Villa je danes s 600 možmi napadel Cihua. Vdrl je v del mesta, bil pa odbit s težkimi izgubami nazaj. Vse pristaše Ville, ki so jih ujeli, so usmrtili.
Dnevne novice,
Ц- Objava diplomatičnih spisov o od-nošajih med Avstro-Ogrsko Jn Rumunijo pred izbruhom vojske. Dunaj, 17. septembra. (K. u.) C. kr. brzojavni dopisni urad je izvedel, da bo zunanje ministrstvo v kratkem objavilo zbirko diplomatičnih spisov, ki se tičejo odnošajev med Avstro-Ogrsko in Rumunijo pred izbruhom vojske.
-f »Information« o Slovencih, Pod naslovom: »Vrzel v avstrijski zgodovini« piše dunajska »Information«: Ob složnem nastopu narodov, ki žive v Avstriji drug poleg drugega ter so vajeni deliti med seboj srečo in nesrečo, so se sedaj v vojni tudi naša jugoslovanska ljudstva, Slovenci in Hrvati, sijajno izkazali kot zvesti državljani in kot do smrti pogumni branitelji dinastije. Pred vojno se je le redkokdaj nudila prilika, da bi bili kaj natančnejšega zvedeli o bistvu in pomenu zlasti Slovencev, ki prebivajo na širnih, deloma zelo rodovitnih ozemljih južne Avstrije: na južnem Štajerskem, velikem delu Koroške, v celi vojvodini Kranjski in delih Istre, Kar smo tu in tam zvedeli, je pričalo o zdravi življenjski moči nadarjenega, kvišku stremečega naroda. Zelo je obžalovati, da se doslej še ni našel zgodovinar, ki bi nam bil posredoval zadostno znanje o zgodovini in razvoju avstrijskega Slovenstva. Naša zgodovinska literatura podaje le kurzo-rične knjige in spise, ki se omejujejo na razprave o lokalnih razmerah in zadevah; preglednega, obsežnega dela o našem slovenstvu pa žal manjka. To je ravno v sedanjem trenutku, ko je zvestoba teh Slovencev, o katerih so bili zlasti pri naših sovražnikih razširjeni čisto krivi, izpačeni nazori, tako sijajno prestala ognjeno preizkušnjo, — jako obžalovanja vredna vrzel v naši avstrijski zgodovinski literaturi, ker pač ni brez vrednosti, da bi pravilen, temeljit opis bistva in pomena naših Slovencev splošnost pobliže seznanil s tem ljudstvom. Zdi se nam, da bi bilo hvaležno podjetje, ako bi n, pr. naše naučuo ministrstvo, morda v sporazumu s cesarsko akademijo znanosti in v poštev prihajajočimi zgodovinskimi družbami dalo pobudo za izpolnitev te vrzeli v avstrijski zgodovini in se v to svrho ogledalo po poklicanih in v to sposobnih krogih. Dispozicija za delo, ki bi se morda potom posebne ustanove najbolje pospešilo, bi bila dana z dveh vidikov: prvi del naj bi bil objektivno-zgodo-vinski, drugi pa naj bi podal pregleden opis razmer, v katerih žive in se razvijajo Slovenci sedaj ter osvetlil tedaj kulturelne, gospodarske in politične strani.« — Tako »Information«. Naj ob tej priliki kratko opozorimo na razpravo vseučiliškega docenta dr. Edvarda Traversa: »Cenni sulla natura, storia ed arte deli' Istra interna« (Migljaji o prirodi, zgodovini in obrti notranje Istre), katero te dni priobčuje »L' eco del Litorale«. Dr. Traversa govori tu (vsaj doslej) o Slovencih in Hrvatih z očividnim zaničevanjem in preziranjem kakor o popolnih barbarih in »misera contribuens plebs«. Nasprotno pa povzdiguje italijanski živelj »kot nosilca kulture in obrti«, kot »dediča Rima in Benetk« ter ne more dovoli naglasiti cvetoče beneške dobe v mestih zapadne istrske obale. Kakor nas veseli izjava dunajske »Information«, tako
se čudimo laškim izbruhom »L' eco del Li-torala« v sedanjem času!
-f Odlikovanja, Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila major 17, pp, Karol Jiinger in stotnik 17, pp. Anton Weiss. — Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 5. bos, herc, lov. baona Konrad Wresnig in. stotnik 2. bos, herc, pp. Miroslav Martinčič, — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil oskrb. oficijal Pavel Jereb, pri etap. oskrb. skladišču v Ljubljani. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil poročnik 7. pp. Klaus Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Prem Rudolf, Četovodja Premrov Ivan in Bajt Ivan, tit. četovodja Zange Karol in podlovec Pavlic Ivan, vsi pri 20. lov, baonu. — Srebrni zaslužni križec s ki ono na traku hrabrostne svetinje je dobil orož. stražmojster Josip Šega.
-f »Nemška narodna zveza« šteje sedaj 98 poslancev: posamezne skupine štejejo: agrarna stranka 2У, radikalci 23, delavska stranka 2, nemška delavna skupnost pa 42; dva poslanca nista v nobeni skupini.
-f Imenovanja. Naučni minister je imenoval suplenta na državni realki v Idriji dr. Franc Čadež, sup'enta na državni realki v Ljubljani Franca Jeran, sup'enta na državni gimnaziji v Novem mestu Franca Dolžan in Franca Stopar in suplenta na državni gimnaziji v Kočevju Peter Jonke za provizorične učitelje.
-j- Duhovniške ve-ti s Koroškega. Za dekana v StraHburgu je imenovan vlč, g. Baltazar G u s s g e r, ki je nastopil svojo novo župnijo v nedeljo, dne 10. t. m. Inštaliral ga je mil. g. stolni dekan Ferdo Wap-pis. Vlč. g. Vinko Razgoršek, provizor v Slov. Šmihelu, je prezentiran na žuonijo Št. Lioš pri Ra'neku. Bogoslovni profesor p. Gattererje prestavljen na Dunaj, na njegovo ™esto "ride o. W e t h.
—	Ogrski Slovenci ustavili Ruse. »No-vine«, glasilo ogrskih Slovencev, poročajo pod naslovom »Slovenci ustavili Ruse Roth Ludovik, četovodja 83. pp., naznanja: Aug. 21-ga smo strašno veliko bitko meli. Petnajstkrat nas je Rus napadno. Kda je dvanajseta rojna linija prikipila proti nam, se njemi posreči'o predreti našo linijo i za hrbet nam priti. V toj nevarnosti naša tretja stotnija skoči iz svojih jarkov, se vrže na Ruse, 253 jih ulovi, druge pa osmrti. "*
Naša društva ob cesarjevem rojstnem dnevu. Dne 27. avgusta je slavilo Slov. kat. izobr. društvo na Šenturški gori pri Cerkljah v lepo okrašenih šolskih prostorih rojstni dan našega sivolasega vladarja. Slavlje, vršeče se v prid sirotam in vdovam padlih vojakov, jc preseglo vsa pričakovanja, bilo je za skromne planinske razmere, ki smo jih bili pri prireditvah ob drugih prilikah vajeni, naravnost impozantno, ne le po številu udeležencev, ki so od blizu in daleč, tako iz Kamnika, Cer-kelj in drugod, prihiteli v ta planinski raj, ampak tudi po dobrem, deloma izvrstnem izvajanju programovih točk. V prvi vrsti je omeniti slavnostni govor preč. gosp. župnika V. Čibašeka., ki je v vznesenih besedah pojasnil pomen dneva. Ljubke in v srce segajoče de-klamacije dnevu primernih pesmic, ki so jih prednašale učenke, delajo vso čast šoli in gotovo ne majnemu trudu učiteljice gdč. M. Sajevčeve. Dramatični prizor »Planšarica« se je jako dobro posrečil. Vsak je gotovo pritrdil nienim besedam, da ga ni lepšega kraja kot je kraj vrli planin. Izborno so pogodile svoje vloge vrle domačinke-igralke v igri »Boj za doto«. Divili smo se njihovemu sierurnemu nastopu in čistim glasovom. Njih neprisiljene kretnje so kazale, da ne stoje prvikrat na vzvišenih deskah pred tolikim občinstvom. Delale bi gotovo čast tudi večjemu odru. Izborna maska in igra »Ciganke« je žela mnogo in res zaslužnega priznanja. Moški zbor cerkljanskih pevcev, pomnožen z gg. komisarjem Svetkom in učiteljem Štefančičem, je dovršeno prednašal več patriotičnih pesmi. Program se je zaključil s cesarsko himno, ki jo je občinstvo poslušalo in pelo stoje. Po končani slavnosti se je občinstvo razšlo s prijetno zavestjo, da nam ostane ta velepomemben dan v živem spominu. Iz'srca smo hvaležni gosp. župniku kot prireditelju za izreden uži'ek in poslovili smo se od lepe gorske vasice z obljubo, da se šc vidimo.
—	Uirrl je v Ce'ovcu profesor bogoslovja, profesor ra drž. tfimrazi" v Celovcu č. g. Ludovik Reinnrecht, star 35 let.
—	Padel je dne 2. sep'embra t. I. na južnem bojišču vrl mladenič in junak dalmatinskega domobranskega polka. Franc Marki č iz Št. Vida pri Vipavi, zadet od sovražno mine. Bil je na soški fronti od začetka vojne z Italijo ter je bil odlikovan s hrabros no srebrno svetinjo II. vrste prvi med pro-staki v polku. Naj počiva mirno v slovenski zemlji, katero jc zvesto branil.
—• Padli častniki. Kadet-aspirant dr. Megušar Franc, 17. pp.; praporščak Torelll Anton, 27. črnovoj. pp.
Vihar z velikim nalivom jc divjal pretekli teden v noči od četrtka na petek na Reki in v hrv. Primorju. Na Reki na Fuimari je voda udrla v mnoge trgovine. Škoda je precej velika.
—	Smrtna nesreča na železnici. Včeraj dopoldne je povozil vlak na kilometru 92 med postajama Medvode in Vižmarje nekega neznanega moža in ga usmrtil.
—	Bolnišnico za tuberkulozne zgrade na Reki. V ta namen je najelo meslo 400.000 K posojila.
Težko poškodovala se je pri rezanju slame s slamoreznico 18 let stara Marija Čebulj, doma iz Vohlega, občine Šenčur, ki služi za deklo pri Janezu Urbane, posestniku v Rupi št. 9, občina Predoslje, Ko je z roko hotela popraviti slamo v slamorez-nici, jo je vreteno nenadoma zagrabilo za levo reko ter ji jo, ker se slamoreznica ni mogla takoj ustaviti, razmesarilo celo do rame. Nesrečno poškodovanko so prepeljali v ljub!:ans!'o deželno bolnišnico.
K .va. Od 18. septembra dalje se sme kava kcns'-mentom prodajati izključno po 8 oziroma 6 K 40 v. Trgovci, ki imajo vsaj 600 Irg, morajo kavo z originalnimi fakturami nemudoma ponuditi centrali za kavo.
—	Korak a tatvina. Predvčerajšnjim ponoči sta bila uVradena posestniku Ja'-elj v Novem mestu dva konja, stara 3 in 3 leta, vredna 4000 K.
—	Nevarna сИапа zaprta. Te dni se je posrečilo orožnikom aretirati v nekem gozdu pri Krškem že dolgo časa iskanega dezerterja cigana .Josipa Erajdič, vulgo Lojze, ki je rsumljen, da je v različnih okrajih izvršil celo vrsto tatvin v družbi z drugimi cigani. Brajdiča so izročili okrajnemu sodišču v Novem mestu, ki ga pa izroči, ker ie dezerter, vo;a?kemu sodišču.
—	Prepovedana prodaja tobaka v kavarnah, Ogrski finančni minister namerava prepovedati prodajo smodk in svalčic v kavarnah.
—	Foijskih beguncev na Dunaju je 70.000.
—	Cenejši kruh v Nemčiji. Vsled znatno boljše letine je nemška vlada znižala ceno zdroba od 45 pfenigov na 28, kilogram kruha od 42 na 34 pfenigov.
jo sc jo povsod in vsakemu priljubil. Želel je postati misijonar, a smrt'mu jc prekrižala njegovo načrte. Iskreno so-žaljo globoko žalujoči družini, mir njegovi blagi duši in časten spomin mlademu junaku.
Vele'zdajalec umrl. Govori se, da jc umrl v Rimu bivši istrski državni poslanec dr. Bartoli, odvetnik v Rovinju, ki je pred vojsko ušfcl v Rim. Dr. Bartoli je bil velik nasprotnik Slovencev in Hrvatov v Istri; to je tisti človek, ki je javno pridigoval, da se mora v boju proti Slovencem in Hrvatom v Istri z italijanske strani »osar tut-lo< (uporabljati vsa sredstva), 2alibog, da se je to geslo vedno uporabljalo tudi tam, kjer se tego nc bi smelo storiti.
Vprašanje pitne vede v Trstu. Tržaški »LavOratore« piše: »Ker so Italijani porušili tržaški vodovod »Aurisina« pod Sv. Križem, peziva mestna oblast tržaško prebivalstvo, naj se poslužuje vode v vodnjakih in kapnicah, katerih je v mestu in okolici do 4000. Vendar pa naj bo pri tem skrajno previdno in nuj pod robenim pogojem nc rabi neprekuhane vode. Pregreški v tem oziru se bodo strogo kaznovali. Obenem se odreja, da morajo biti do nadaljnega tudi zasebni vodnjaki in kapnice vsakomur na razpolago. Mestna oblast bo v kratkem spri vila v obrat deset aparatov za destilacijo vode. Občina bo dalje preskrbela občinstvu večje množine s klorom očiščene vode ter je v to svrho rekvirirala sode. Ui drže naimani 600 litrov
Prmorske novice.
Namestnik pri cesarju. Tržaški namestnik baron Fries-Skene, ki je bil sprejet pri cesarju v daljši posebni avdijenci, je odpotoval v Trst.
Pozdrav in slovo. Sprejmite dragi moji občinarji, srčen pozdrav! Žalibog! mi se ločimo. Oh, bridka ločitev! Popisati je ne morem, mislć na moje drage ovčice in na prijazno mi Vojščico. Vi, predragi, ste begunci, jaz, Vaš 2IV2 let bivši dušni pastir pa bolnik v Ljubljani Oh, kako rad bi bil tudi jaz z vami! Šel bi z vami, pastir z ovčicami, kamor vi pojdete, ter delil z vami slabo in dobro, bridkosti in gorje begunstva. A to mi ni dano. Toda v duhu hočem biti vedno z Vami ter Vas spremljati na vseh potih. Marsikatera bridka solza se mi je vtrgala za časa mojega petmesečnega bivanja v bolnišnici, ko sem mislil na Vas, na dolgo pa-stirovanje na Vojščici in na ljubezen mecl nami, zdaj pa trže mi srce bridkost ločitve. Ločitve za vedno? ne, upam da ne. Mili Bog dal bo, da se še vidimo in pozdravimo, eni in drugi. Tako je božja volja, predragi občinarji! da se ločimo. Prosim, molite za me, kakor jaz molim za Vas vsaki dan. Ostanite z Bogom in z Marijo! Ne zabite mojih naukov, posebno ne naukov sv. misij ona. Srčno, presrčno pozdrav-ljaje Vas vse, očete in matere, mladen-če in mladenke, zlasti hčere Marijine, ter priporočivši Vas vse presv. Srcu Jezusovemu, ostajam Vas ljubeči, stari vikar	Karol Čigon.
Hrvaška šola v Ziersdorfu se olvo-ri za. tamošnje begunce. Otroke bosta poučevala župnik Ljubomir Nikolić in učiteljica Slovenka Marija Vidmar.
Smrt dveh odvetnikov. Umrl je v Trstu znameniti odvetnik dr. Ivan Martinolich; bil je na glasu kot eden najboljših poznavalcev pomorskega prava ter je bil član intcrparlamen-tarne komisije za uzakonjenje pomorskega prava in sotrudnik raznih domačih in inozemskih juridičnih revij. — V dunajski okolici je umrl puljski advokat dr. Giulio de Baseggio.
— Divača. Padel je 16. avgusta t. 1. v bojih pri Gorici enoletni prostovoljec Ernest M1 a k a 1*, šestošolec I. držav, gimnazije v Ljubljani. — Kdor ga je. poznal, bo sprejel io bridko vest z največjo žalostjo. Bil jc vedno odličen dijak, navdušen za vse lepo in vzvišeno. — Kakor рогоГа njegov poveljnik, se je tudi pri vojakih pridobil največje spoštovanje in ugled zaradi svojega mirnega prikupljivega značaja. — S svojo korenito pobožnostjo in krepost-
ZapJembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti odvetniku dr. Juliju Paolina, roj. leta 1875. v Trstu in tje pristojnemu, oženjenemu, sedaj odsotnemu, ker je osumljen zločina proti varnosti države; dalje proti Antonu Sestan. roj. leta 1879. v Ročinju v Istri, bivšemu carinskemu asistentu, sedaj odsotnemu, in proti odvetniškemu kandidatu Brunu Ma-loscl, roj. leta 1887. v Trstu in tje pristojnemu, oženjenemu, sedaj odsotnemu, ker sta osumljena veleizdaje; proti Adolfu Hla-vaty, roj. leta 1891. v Wambergu na Češkem, delavcu, črnovojniku 18. pp., in proti Josipu Hofmann, roj. leta 1896, v Augez-decu, okraj Nachod na Češkem, steklarju, črnovojniku 18. pp., ker sta osumljena ube-ga k sovražniku.
SOlefni služben: juouej je praznoval te dni vodja tovarne za stroje »Austriawerft« pri Sv. Andreju v Trstu, nadinžener Josip Hermann.
Umrla sta v goriški deželni blaznid v Krcmenžu Jakob Likon iz Škofij-Nalda in Domenika Feresin iz Kormina.
Llu&ljonsKe isov.ee.
lj Umrl je 17. t. m. v deželni bolnici Ivan Š k a r j e v e c , slikarski mojster iz Spod. Šiške št. 29, v starosti 58 let. — Istotam in istega dne jo umrl Avgust Mlakar, tudi slikarski mojster iz Sela št. 39, občina Moste, star 44 let. N. v m. p.!
— Foliegii prisiljenec. V zadnji 110« či jc ušel iz dež. bolnice v zdravniški oskrbi se nahajajoči 281etni prisiljenec Vcnccl Smrdeč, doma iz Št. Petra. V naglici je vzel nekemu bolniku suknjo in telovnik.
lj Našla sc je manjša vsota denarja. Dobi se na Starem trgu št. 30, II, nadstropje, desno.
Izgubila so se očala z rumenim okvirjem od sv. Petra cerkve do frančiškanskega mostu. Najditelj naj jih odda v upravi lista.
Spomin m Gorico.
Spisal Š-r-i.
i1 kor s'Ina prikazen iz apokalipst stoji ta gora. Noge ji pere najlepša reka na svetu, tekoč smaragd in malahit. Ti pri-jateli, spomni se dne, ko sva bila na te) gori! Zašumel jc veter med hraste: vuog-
nili so se prvi in zapeli visoko pesem življenja, njih pesem so začuli drugi hrasti in zapeli. — Tretji, četrti! Vsi hrasti, cela gora je pela, bučalo je do neba pa od vrha Svete gore do zelene Soče, kjer planinska železnico v preračunjenem skoku preskoči pot tej reki. Ko je prišel vihar iz gore, je pesem utihnila, od Soče do mesta Gorice je lepa ravan, tam burja ni več pela, temveč igrala se je s čistim zlatom, rumeno pšenico. V mesto pa veter še prišel ni.
*
Slonela sva ramo ob rami, o prijatelj, ko sva zrla to bogastvo. Kje naj se širi srce, žejno lepote, če ne tu? In Grojna!
Na Ivanovo je bilo, zakasnela sva se bila. Sedla sva na obcestni rob. Tema se je mešala z žarki, ki so jih lučale v noč razne luči iz mesta, postaje, iz Podgore, Ta z lučjo blagoslovljena tema je ležala visoko, nizko pa se je zibalo ognjeno morje kresnic. Valovilo je, brezšumno pljusk-nilo na levo, na desno, visoko v zrak, padalo, se izgubilo in se vračalo bogvc od kod.	.
In Kalvarija!
Skozi akacije in drugo grmovje sva bila prišla do vrha. Cela Gorica je ležala nasproti, položena okoli gradu. Prav pod nama visoki, vedno dim puhajoči dimnik podgorskih tovarn. Samo segel bi, pa si dosegel tiste lepe holme ob Soči, doteknil si se sivega Krasa, ki je povsod gol, samo Gorici kaže svoje telo, pokrito s spodobnim bledozelenim plaščem, pač zato, da bi ne zanesel prepir v to harmonijo življenja. Solnce je zahajalo. Umirajoči žarki so se lomili v višini in padali na goro Sv. Valentina, temnordeči, proti Nanosu je prehajala ta barva v višnjevo, modro, prelivala
se je v čudovito mavrico.
*
Zakaj Ti pripovedujem prijatelj vse to? Na pogorišču sediš, na črnem, ožganem kamnu. Angelj je šel mimo in povsod, kjer ni bil na hiši sled krvi je zamahnil z mečem. Na Tvoji hiši ni bilo sledu krvi, zato je zamahnil!
*
Na pogorišču sediš, zdi se Ti, da gledaš solnčni zaton, — toda to je hiša, ki gori v rudečem olamenu. — Jaz ne bi več pel, ne mogel bi! Ti si bil struna na inštrumentu moje duše. Prijatelj, če bi bilo Tvoje dobro srce zaslutilo nekoč ta veliki dan nesreče, bi Ti bila klonila glava na prsa, umolknil bi bil in težak vzdih bi se Ti bil prikradel. Kadar se vtrže gorski plaz, se kamen loči cd kamna, bilka, drevo, pesek in skala, — vse beži narazen, hiti, kipi, na-vskriž! Tako je razpodilo nas. Na pogorišču sediš, na črnem ožganem kamnu in zreš v nepravo stran! Vidiš vzhod? Moj dragi, to je plamen! Na obraz Ti pada odsev ... Jaz begam po svetu a vidim Te
vedno pred očmi, vidim Tvoj obraz. *
Prijatelj! Sezidaj nazaj to lepo mesto, pokliči nazaj vse lepe dni, pokliči nazaj — mladost, pa se Ti vržem okoli vratu, pa Ti poljubim lice. Prijatelj, molčiš? Vidim Te, čeprav sem daleč od Tebe! Rudeč plamen žari, obraz Ti rudeči v tem žaru a v očesu Ti blišči — solza!
odličnjakinja, stara 18 let, vešča vsega knjigovodstva, trg. računstva, korespondence, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, želi siažbe najraje v kaki pisarni v Ljubljani, — Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 2021,
išče mesta pri kaki boljši rodbini, najraje tu v Ljubljani. Nastop 15.
oktobra.--Ponudbe pod šifro
'■DOBRA KUHARICA" 24/336. 2198
Sprejmem
®
h 01
za trgovino z mešanim blagom. Anton Kobi, Oplotnica, štajersko.
Pl lijvUjtn poobliičtnju NJtg. jSSfc cei. Ig kralj. (post. Veličanstva.
IMUlIllllllllMMMMIlMIlHHIIIIIIIMIIIIIIIIIIini KSpr HliriHMIllllHinillMIMItMIMIIHIIII
Mi 11 državna №ii
za vojnoskrbstvene namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaSa
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 5, oktobra 1916. Srečka stane 4 krone. Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelka za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od d. kr. generalnega ravnateljstva drž, loterij (oddelek za dobrodelne loterije),	2157
podob®
Zbiratelj kupi
stara stare okvirje
in druge stare umetnine in jih plača po dobrih cenah. Ponudbe z navedbo predmeta, naslova in stanovanja se prosi na upravo „Slovenca" pod šifro „Starine".--2178
se sprejme v du-hovskos emenišče v Ljubljani si.oktobrom ali takoj.
Prazne
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plačapo najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah
suhe
1В11Ш||||1111111И11!11111М11111||||11||1111|||||1Н111111||11|||||1Ш1|||11ШШППСЈ]
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznili sodov in vreč.
|1Ш11ШМ1Ш1ШШ11Ш1Ш1ШШ1Ш1ШШШ1ШШ:11Ш!ШШШ11!!1ШМ1ШШ111
S! a dni čaj жгсагака SLMMN
je najbolj zdrava in najcenejša
S Sladinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe Eme pl. Тгпкоску, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehranja Elzin malček s Sladinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleje priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczy;uv Ljubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstadterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.
(tepke) za kutmnfe vsako množino
Veležgan jarma sadja
:f№F &
kakor tudi
£гг5и!гие, iaraišasse, §aws3Biter lesgnovs
1839	kupujem po jajplšil ml
Ponudbe na naslov: JflS. Rffllj, LJlMjfilHS F«flHI JflSiga CSSta IU.
Št. 11605.
V smislu določb S & ukaza c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dno 20. julija 1916, št. 23,373, določa mestni magistrat do proklica za nadrobno prodajo notranjih delov, nlave in parkljev zaklanih prašičev sledeče cene za Ljubljano:
Pliuča.............K
Jetra in srce ............„
Ledico..........
Glava, sveža.......
„ prekujena .....	„
Parkeljci, sveži......
„ prekajeni ....	„
2-80	kilogram
4-80 ;; 2-60
3-20 2 •_
2-60 "
Kdor sc ne ravna po teh predpisih, bo nnjstrožje kaznovan, in sicer z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev.
2200
dne 11. soptembra 1916.
Št. 140S9.
V zmislu določil ministerske naredbe z dne 30. avgusta 1916, drž. zak št. 276, se odreja splošna naznanitev
masti (nestoplgene), maščobah izdelkov vseli vrst ш namiznega olfa po stanjju z dne 20. septembra 1913.
Dolžni so naznaniti svoje zaloge:
1.	Izdelovalci maščob vseh vrst in namiznega olja,
2.	Trgovci in vsi obrtniki, ki to blago prodajajo,
3.	Kmetijski podjetniki.
Potrebne tiskovine se dobe pri mestnem magistratu (obrtni oddelek) in se morajo v vseh rubrikah natančno izpolniti in prinesti dne 21. in 22. septembra 191S med 8. in 12. uro dopoldne ter med 3. in 5. uro popoldne na mestni magistrat (posvetovalnica, mala dvorana).
Naznanilnice morajo podati tudi vsi oni (pod 1—3 navedeni), ki nimajo nič blaga v zalogi.
Prestopki se bodo kaznovali pri politični oblasti z denarno globo do 5000 kron ali z zaporno kaznijo do 6 mesecev, pri obrtnikih tudi z odvzetjem obrtne pravice.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. septembra 1916.
2196
Tvrdka Jakob Hlavka javlja žalostno vest. da jo njo bivši solastnik, gospod
v četrtek, dne 14. septembra ob 1. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se je vršil včeraj, dne 17, t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališču v Zagrebu, kjer se je truplo položilo v grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, 18. septembra 1916.
Marija Kastelic roj. Ahlin naznanja v svojem in v imenu vseli ostalih sorodnikov prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni, soprog, ozir. sin, brat in svak, gospod
posestnik in mesar
dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne po dolgem mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika se bode v torek dne 19. t. m. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti Karlovska cesta št. 28 svečano blagoslovilo in od tam prepeljalo na pokopališče k sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Svečani rekvijem se bo daroval v ponedeljek dne 25. septembra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Pokojniku bodi ohranjen blag spomin.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1916.
i
ишвв	Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
• rm^SORTr^v/ ?ди.'.^луш:, лл иид цз. ».смгаг^лиЈЧ ЛИР №* Вго&ИЈГ1.	j	J