Poštnina plačana v gotovini. 5. V Ljubljani, dne 14. januarja 1928. * Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI L ljubljanske in mariborske oblasti. i h 1.1 n a Letnik X. Vsebin, si.: 11. Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora. Razglasi oblastnega odbora mariborske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 12. Tarifna obvestila. Razne objave. Uredbe osrednje vlade. If. Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet.* I. poglavje. Osnovne odredbe. Člen 1. K pomožnemu osebju državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet spadajo delavci in pisarniško pomožno osebje, katerih službena razmerja so urejena s tem pravilnikom kakor tudi s členoma; 6. in 115. zakona o državnem prometnem osebju. Člen 2. Pomožno osebje državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet se deli na dve kategoriji: I. kategorija: pisarniško pomožno osebje; to so: a) pogodbeni uradniki, zvaničniki in služitelji po tretjem odstavku člena 2. zakona o državnem prometnem osebju; b) prometni, administrativni in tehnični dnev-ničarji, prepisovalci, risarji, daktilografi, fignranti, učenci državnih prometnih in tehničnih šol in drugi; e) povprečno plačani, akordni in občasni duševni delavci. H. kategorija: delavci; to so: a) obrtniki; b) pisarniški dnevničarji, ki opravljajo službo služiteljev; c) dnevničarji, ki opravljajo službo reguliranih eksekutivnih uslužbencev; č) navadni telesni delavci; d) občasni in povprečno plačani telesni delavci; e) obrežni delavci in nosači. Člen 3. Pisarniško pomožno osebje vseh vrst se sprejema za opravljanje intelektualnega dela ali zaradi šolanja za poznejšo postavitev v ustrezno kategorijo uslužbencev po zakonu o državnem prometnem osebju. Njegova plača je mesečna, dnevna ali povprečna; izplačuje se mesečno za nazaj. Delovni čas pisarniškega pomožnega osebja se regulira kakor stalnim uslužbencem ali pa po specialnih razmerah naprave, kjer službuje. Za sprejem v službo in v razmerje pisarniškega pomožnega osebja proti državnim prometnim napravam veljajo analogne odredbe zakona o državnem prometnem osebju ali pa odredbe sklenjenih pogodb. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 31. decembra 1927., št. 298/LXXXV. Člen 4. Delavci državnih prometnih naprav so osebe, ki se sprejemajo za opravljanje obrtnega ali navadnega telesnega dela. Za intelektualna dela v pisarnah se delavci ne smejo uporabljati. Nagrada za delo tem delavcem je dnevna, akordna ali od ure ter se plačuje mesečno za nazaj in samo za čas, ko so res delali. Člen 5. Uslužbenec, ki vstopi prvič v prometno administrativno službo, a nima strokovne šolske izobrazbe, se postavi najprej v pomožno osebje, iz katerega se po izobrazbi in kvalifikaciji prevede za reguliranega uslužbenca po zakonu o državnem prometnem osebju. Ta pripravljalna služba, ki traja najmanj 6 in največ 12 mesecev, se ne šteje niti za pokojnino niti za napredovanje. Člen 6. Med pomožno prometno osebje se sprejemajo v prvi vrsti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V izjemnih primerih se smejo, če je neizogibno treba in če ni naših državljanov, sprejeti tudi pripadniki drugih slovanskih držav. Pripadniki neslovanskih držav se smejo sprejeti samo, če imajo posebno strokovno izobrazbo in če ni dovolj delovne moči te vrste. Ostali pogoji za sprejem v službo pisarniškega pomožnega osebja so našteti v členih 3., 4. in 5. zakona o državnem prometnem osebju, ki veljajo tudi za pomožno osebje. Za vajence in učence prometnih in obrtnih šol se smejo sprejemati tudi oni, ki so dovršili 12. leto. Med pomožno osebje se ne sme sprejeti oni, ki ga ni prej pregledal prometni zdravnik in pismeno potrdil, da je popolnoma zdrav. Člen 7. Za pogodbenega uradnika, zvaničnika in služi-telja se sme sprejeti samo oni, ki ima kvalifikacijo za to zvanje po občih odredbah zakona o državnem prometnem osebju. Nagrada in službena razmerja takih uslužbencev se regulirajo s posebno pogodbo, ki se sklene za leto dni, po specialnih navodilih za to. Pogodbeni uslužbenec se smo postaviti tudi na mesto, odobreno s proračunom, za reguliranega uslužbenca iste stroke, če ni za to v proračunu posebnega kredita. Člen 8. Pisarniški dnevničar se postavi z dnevnico; ta ne sme biti večja nego sorazmerni dnevni znesek skupnih prejemkov, ki jih dobiva začetnik one kategorije reguliranega uslužbenca, za katero ima ta dnevničar kvalifikacijo. Člen 9. Povprečno plačani, akordni in občasni duševni delavci se postavljajo po službeni potrebi za opravljanje izvestnega naprej določenega posla; nagrada pa se jim odreja s specialnimi odloki v mejah kre- dita, ki je s proračunom odobren za to, pri čemer se vpošteva važnost in velikost posla. Člen 10. Pisarniško osebje se ne sme postavljati v breme kredita za telesne delavce. Člen 11. Obrtniki so: mojstri, pomočniki in vajenci. Za vajenca v delavnici vsake vrste se sme sprejeti oni, ki jo dovršil najmanj štiri razrede osnovne šole in ki ima za to .predpisano očetovo ali varuhovo dovolilo. f Poleg gorenjih pogojev sme biti učenec v obrtnih šolah samo oni, ki je uspešno dovršil najmanj dva razreda srednje šole. Prednost za sprejem v obrt imajo otroci prometnih uslužbencev, vojnih invalidov in vojne sirote. Učenec opravlja po štirih letih neprekinjenega dela v delavnicah ali po treh letih v šoli izpit za pomočnika; če ga opravi, se prevede za pomočnika in se mu izda pomočniško pismo. Če izpita ne opravi, ga ima pravico ponavljati še dvakrat v enoletnih presledkih. Če ne uspe niti takrat, se smatra za navadnega telesnega delavca ali pa se mu služba odpove. Pomočnik opravlja po štirih letih neprekinjenega dela v istem obrtu mojstrski izpit. Če ga ne opravi, ga ima pravico ponavljati največ trikrat v enoletnih presledkih. Če pomočnik izpit opravi, se prevede za mojstra in se mu izda mojstrsko pismo; drugače ostane še nadalje pomočnik ali pa se mu služba odpove. Obseg izpita, sestava izpraševalne komisije kakor tudi čas in kraj se določi po razmerah in vrsti obrta s posebnimi predpisi sporazumno z ministi-stvom za trgovino in industrijo in z obrtniško zbornico. Člen 12. Za dnevničarja, ki opravlja dolžnost reguliranega eksekutivnega uslužbenca, se sme sprejeti samb oni, ki je pismen in ki je odslužil svoj vojaški rok. Člen 13. Navadni telesni delavci se jemljejo za stalno opravljanje telesnih del pri sekcijah, v kurilnicah, na postajah, v skladiščih, delavnicah in drugih podjetjih državnih prometnih naprav. Člen 14. Povprečno plačani, akordni in občasni telesni delavci se jemljejo za opravljanje izvestnega, naprej določenega posla; ko je ta posel končan, prestane tudi njih delo. Člen 15. Na železniških postajah, v pomorskih in rečnih pristaniščih se sprejemajo delavci-nosači, ki nimajo od državnih prometnih naprav nobene nagrade, pač pa se morajo pokoravati disciplini in naredbam sta-rejšin dotičnih postaj in pristanišč, dokler so zaposleni pri njih. Člen 16. Pogodbene uradnike, zvaničnike in služitelje kakor tudi povprečno plačane, akordne in občasno duševne delavce postavlja na predlog neposredno podrejenih organov minister za promet. Ölen 17. Pisarniške dnevničarje vseh vrst postavlja: a) pri ministrstvu za promet minister za promet ali njegov pomočnik; b) pri direkcijah direktor ali njegov pomočnik. Člen 18. Obrtnike sprejema: a) pri upravah delavnic in zavodov s posebnim proračimom njih upravnik; b) v ostalih delavnicah, kurilnicah, sekcijah itd., ki so v neposrednjem sestavu oddelka, načelnik do-tičnega oddelka. Ölen 19. Pisarniške dnevničarje, ki opravljajo službo slu-žiteljev, kakor tudi dnevničarje, ki opravljajo službo reguliranih eksekutivnih uslužbencev, sprejemajo načelniki oddelkov ali upravniki delavnic in zavodov, in sicer v prvi vrsti izmed navadnih telesnih delavcev. Ölen 20. Navadne telesne delavce za opravljanje stalnih telesnih del kakor tudi povprečno plačane, akordne in občasne delavce sprejemajo šefi delavnic, kurilnic, sekcij, postaj, zavodov kakor tudi ostalih edinic. Člen 21. Obrežne delavce in nosače sprejemajo šefi postaj, pristanišč in kapetanij. Člen 22. Kdor zaprosi za mesto ali posel pri državnem pomožnem prometnem osebju, mora predložiti starejšim, ki je pristojen za to, v originalu ali overovljenem prepisu vse dokumente, ki se nanašajo na ugotovitev njega identičnosti in državljanstva, let starosti, rodbinskega stanja, izobrazbe, sposobnosti, vedenja in dotedapje zaposlenosti. Po sprejemu v delo ostanejo vsi dokumenti pri tem starejšini, ki mu jih vrne šele po prestanku posla. Overovljen prepis vseh teh dokumentov, in sicer za vsakogar, razen za navadne telesne delavce, občasne, povprečno plačane telesne delavce in obrežne delavce in nosače, mora biti priložen aktu, s katerim se je izdal odlok o njegovem sprejemu v službo in ki se vpiše v knjigo uslužbencev pomožnega osebja. Člen 23. Za obrtnika pri državnih prometnih napravah se sme sprejeti izjemoma tudi oni, ki je dovršil obrt v državni prometni stroki, in sicer če predloži dokaz, da. je obrt dovršil, in če ima ustrezne izpite, ki so po programu isti kakor v državni prometni službi. Če se zdi prometni napravi potrebno, sme odrediti za take obrtnike izpit; če razvidi, da so za ustrezno zvanje neizobraženi, jim prereče predloženo kvalifikacijo ter jih pošlje na vnovično izučevanje v obrtu in opravljanje predpisanih strokovnih izpitov pri dotičnih državnih prometnih napravah. H. poglavje. Delovni čas pomožnega osebja. Člen 24. Delovni čas za pisarniško pomožno osebje je isti kakor za regulirane državne uslužbence. Člen 25. Delovni čas za obrtnike in ostale telesne delavce znaša na delovni dan 8 ur, ob sobotah efektivno 7 ur brez ur za odmor. Ob nedeljah in državnih praznikih se ne dela, S ““i' ^ ”rvi' Vvsemi L n Pavicami zavarovanja, če ustreza obveznostim za- Če zahteva potreba, da ne prenašajo tega orodja vsi delavci, nego samo eden ali nekaj delavcev za vso delavsko družino, določi pristojni starejšina, kdaj naj kdo nosi orodje, in sicer za vsako izmeno enako. Člen 27. Telesni delavec in obrtnik, s katerim se je pogodilo, da dela na uro, dobiva nagrado samo za ure efektivnega dela, kolikor ni to izvzeto z odredbami prednjih členov tega pravilnika. Prav tako nima ostalo pomožno osebje pravice do nagrade za oni čas, ko ne dela, kolikor ni to s tem pravilnikom izvzeto za stalno pomožno osebje. člen 28. Kjerkoli dopušča narava posla, zlasti pa v delavnicah in kurilnicah, naj se uvede delo po akordnem sistemu, delo z urnino in prihrankom na času in z nagrado za zvišano produkcijo. člen 29. Delovni čas se sme po službeni potrebi skrajšati za nekoliko ur. V tem primeru se zniža za toliko tudi dnevnica. O tem odloča starejšina dotične naprave na predlog podrejene edinice. Člen 30. V posebno težkih delovnih razmerah sme minister za promet skrajšati delovni čas na šest dnevnih ur, ne da bi se dnevnica znižala. III. poglavje. Kretanje v službi in prestanek službe. Člen 31. Pogodbeni uslužbenci se sprejemajo v službo in odpuščajo iz nje skladno z dotičnimi odredbami zakona o državnem prometnem osebju in s sklenjenimi pogodbami. Člen 32. Pomožno osebje odpušča po službeni potrebi oni organ, ki ga sprejema v delo, kolikor ni to izvzeto s pravilnikom, in sicer po vnaprejšnji lodnevni odpovedi dela. j Če zahteva posebna korist službe, se sme iz-I vršiti odpust tudi takoj brez odpovedi; vendar pa se mora delavec izplačati za 15 dni naprej. Člen 33. Pomožni uslužbenec-delavec iz II. kategorije 1., 2., 3. in 4. vrste, državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, more postati, če je dovršil 21. leto in je odslužil svoj vojaški rok, stalen pomožni uslužbenec, ako je delal pri državni prometni napravi zdržema pet let in ako za to pismeno zaprosi. Obrtniku, ki se je izučil obrta pri državnih prometnih napravah, a je prekinil službo zato, da bi odslužil vojaški rok ali da bi se izpopolnil v svojem obrtu, se šteje prej prebiti čas za pridobitev stalnosti, če se, ko je odslužil vojaški rok ali ko je dovršil študije, najkesneje čez pol leta vrne na delo pri eni izmed državnih prometnih naprav. Člen 34. Stalno pomožno osebje se sme, če je treba, po disciplinski kazni odpustiti iz službe ali iz dela ali pa upokojiti proti trimesečni odpovedi ali brez odpovedi. Pomožno osebje sme odpovedati posel 15 dni prej. Člen 35. Če je prometna naprava primorana, delo ustaviti, ker ni posla ali kredita, dobi njeno stalno pomožno osebje dopust brez plače za čas, dokler je delo ustavljeno, ter se smatra, kakor bi bilo še v traja delo zdržema, se določi partija delavcev in ostalih uslužbencev za izmeno, tako da dela vsaka partija efektivno predpisano število ur. Člen 26. varovanja. Člen 36. O ustavitvi dela in dopustu stalnega pomožnega osebja odloča starejšina dotične naprave, ki mora Delovni čas pomožnega osebja se sme, kadar je t0 kakor tudi vse ostale Podatke točno vpoštevati treba, podaljšati še za dve uri na dan brez posebne v kontrolniku pomožnega osebja. Člen 37. Pomožni uslužbenec ima prvenstveno pravico do nagrade pri napravah, kjer je služba lažja, kakor administrativnim in služiteljskim pisarniškim in drugim dnevničarjem. Prav tako se podaljša delovni čas brez posebne postavitve na izpraznjeno mesto reguliranega usluž-nagrade onim sekcijskim in drugim delavcem, ki benca iste stroke, morajo prenašati orodje iz skladišča do delovišča in nazaj, ali iz kakršnihkoli vzrokov časovne zamude, IV. poglavje. Prejemki pomožnega osebja. Člen 39. Pomožnemu osebju se smejo všteti za stopnjevanje tudi prejšnja delovna leta. Delo pri državnih prometnih napravah se računi celotno, če ni bilo odpovedano za kazen. Delo v privatnih delavnicah in podjetjih se računi polovično, največ pa do 10 let, ko je starejšina predhodno preizkusil kandidatovo praktično sposobnost. O priznanju prejšnjega delovnega časa za stopnjevanje izda odlok minister za promet ali generalni direktor. Člen 40. Vse pomožno osebje vseh državnih prometnih naprav je razvrščeno po sposobnosti, zaposlenosti in delovnih letih v kategorije, vrste in stopnje, ki so razvidne iz naslednje razpredelnice: kakor bi trajalo efektivno naporno delo 8 ur, ne glede na to, ali traja prisotnost pri delu tudi dlje. I lirani uslužbenci. Člen 38. Pomožni uslužbenci se zaprisežejo, ko postanejo stalni pomožni uslužbenci, prav tako kakor regu- i 6. vrsta: Obrežni delavci in nosači Osnov-] Stopnja na dnevnica Din cS 5. vrsta: Povprečno plačani telesni delavci Osnov-Stopnja na dnevnica Din o3 a« Delovna leta 0- •• “> Osnovna dnevnica Din O IO 1 LO O to 1 to O 1 to 1 CN to 1 CN IO 1 C^C^COOOCOCO^^TpiO 4. vrsta Navado telesni del: Stopnja i-MNeo^iocot^odaJo Delavci Delovna leta j C4 tO CO »—• t'— O C^JCMCNCO 1 I 1 1 1 II 1 1 1 ^r^t^OCOCOCDOJlOOO CN CN OJ 11. kategorija: {. vrsta: nevničarji, opravljajo dolžnost sekutivnih ilužbencev Osnov-n;i dnevnica Din lO O to 1 to O to 1 O 1 CN 1-0 t— 1 CN LO C"- 1 LO 1 Stopnja —• CN cd Tt' ui cd e-' od ai ö QS ’S a Delovna let» CN to oo —' t'- O OOCOCL—-T—<•—'CNCNCNCO 1 ! 1 1 1 1 1 M 1 ^Tft^OCOCOOCNtOOO —. — — CN CN CN !. vrsta: ’isarniški levničarji, ilužitelji Osnov-! na dnevnica Din I iO O lO 1 lO © lO 1 lO 1 CN to t'- 1 CN tO 1 CN COCOCOOOTpTf^^tOiO Stopnja —« CN co rt* to © oo a> o ^ m. - Delovna leta CN to oo —1 -rt' t'- O COCOCT3— e—.^—CNCNCNCO 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 —«T^t^oco©a>cNtooo '—1 — CN CN CN Osnovna dnevnica Din J J J J J \ j J J CNCNCNCNTftOt^COOOCNiO •2, I 1 o. o do CN CO Tj' tO © f-.* OO* 0> O* —' CN j : I Delovna leta o lO o O © oo CN OO 1 1 1 1 1 1 *-'CNOO’d (d t-' cd ai ö Delovna leta i i i i i i i i i •—•CNrt,C^«©C0©CDCNiO S 1. vrsta: igodbeni usluž-ienci (uradniki, 'aničniki in slu-žitelji) Po pogodbi 0» N * . Člen 41. Pomočnik, ki ni opravil mojstrskega izpita, sme napredovati največ do 7. stopnje. Dnevničarji, ki opravljajo dolžnosti reguliranih eksekutivnih uslužbencev, smejo napredovati, če niso opravili ustreznih strokovnih izpitov, največ do 8. stopnje. Člen 42. Osnovna plača pomožnega osebja, določena v členu 40. tega pravilnika, se zviša tolikokrat, koli-k or k rat se to določi sporazumno med ministrom za promet in ministrom za finance glede na kupno vrednost dinarja. Člen 43. Obrtniki se razvrščajo, tudi če delajo v akordu, v ustrezno stopnjo. Po osnovni dnevnici, določeni po členih 40. in 42., se jim odmerijo članski prispevki in pokojnina. Presežek zaslužka, ki izvira iz akorda, se pri tej odmeri ne vpošteva. Prav tako se ne vpošteva presežek zaslužka, izvirajoč iz premije za zvišano delo in za prihranek, ki se daje po predpisih posebnih pravilnikov. Člen 44. Pomožno osebje dobiva postranske prejemke uslužbencev državnih prometnih naprav, če in kolikor ima do njih pravico po občem pravilniku o vseh 'postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav. Člen 45. Pomožno osebje prejema zaslužek po zaslužku (za nazaj). Delavcem se obračunava zaslužek od 25. dne prejšnjega do 24. dne tekočega meseca, izplačilo pa se vrši od 1. do 5. dne prihodnjega meseca. Akontacije se jim smejo dajati na njih zahtevo vsakega 10. dne v mesecu na račun izplačila za njih polmesečni zaslužek. Člen 46. Člen 52. Stalni delavec ima, če dopušča služba, pravico do letnega odmora s pravico, prejemati zaslužek za ta čas, in sicer: od 6 do 10 let neprekinjenega dela 10 dni; od 11 do 20 let neprekinjenega dela 15 dni; preko 21 let neprekinjenega dela 20 dni. Člen 53. Prejem plače ali zaslužka mora vsakdo potrditi s svojeročnim podpisom na plačilnem seznamku. Nepismeni postavljajo namesto podpisa odtisk palca ali križ; to potrdita s svojim podpisom dva prisot-nika, overovi pa šef edinice. Člen 54. Kadar pomožno osebje ne dela, ne dobiva nagrade, razen stalnih delavcev med odmorom po členu 52. tega pravilnika. Ob bolezni dobiva pomožno osebje podpore iz bolniškega fonda za državno prometno osebje po odredbah pravilnika tega fonda. Ob bolezni pisarniškega pomožnega osebja je treba postopati po členu 95., drugem odstavku, zakona o državnem prometnem osebju. Med kontumacem se daje pomožnemu osebju kot denarna podpora polovica njegove dotedanje osnovne dnevne mezdo iz onih proračunskih kreditov, iz katerih se mu izplačuje tudi zaslužek. Med mobilizacijo in vojno dobiva pomožni uslužbenec v vojaški službi, če je delal prej dve leti pri državnih prometnih napravah in če je oženjen, četrtino dotedanje dnevne mezde; če pa je stalen, dobiva polovico dnevne mezde v vsem času mobilizacije in vojne. Člen 55. Pomožno osebje mora imeti in nositi, kadar dela, službeno obleko, če je predpisana pd pravilniku za službeno obleko. Obrežni delavci in nosači morajo imeti po istem pravilniku predpisani delovni plašč in številko. Za opravljanje administrativnih poslov kot pomožni organ in obenem kot referent v upravnem odboru se mora odrediti višji uradnik v aktivni službi s potrebnim številom pomožnega osebja. Minister za promet izda po podrejenih organih v mejah tega pravilnika naredbe in navodila o organizaciji in poslovanju tega fonda. Letni računi o dohodkih in razhodkih pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje se predlože vsako leto v pregled glavni kontroli, obenem pa se objavijo v «Službenih N o vin ah saobraćajnih ustanova». Denar in vrednostne papirje tega fonda hrani ministrstvo za promet v svojih blagajnah. Presežek denarne gotovine tega fonda se izroča po sklepu upravnega odbora Državni hipotekarni banki v Beogradu v hranjenje in depot z obrestmi, ki se plačujejo na vložene fonde; sme se pa deloma vložiti tudi v državne vrednostne papirje in nepremičnine, namenjene socialno-humanitarnim institucijam državnega prometnega osebja. Člen 62. Upravni odbor pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje sestavljajo: 1. ) direktor oblastne direkcije državnih železnic v Beogradu kot predsednik; 2. ) načelnik občega oddelka generalne direkcije državnih železnic kot podpredsednik; 3. ) po en višji uradnik iz gradbenega, strojnega in finančnega oddelka generalne direkcije državnih železnic ali druge direkcije v Beogradu; 4. ) trije izvoljeni člani pokojninskega fonda, ki službujejo v Beogradu. Ko se izvolijo zgoraj označeni člani, se izvolijo tudi njih namestniki. Kako naj se izvrše te volitve, odredi minister za promet. Člen 63. člani upravnega odbora in njih namestniki se volijo in postavljajo za tri leta. Ob postavljanju pomožnega osebja kakor tudi ob napredovanju izda pristojni starejšina odlok, v katerem se označi, v katero kategorijo, vrsto in stopnjo, s koliko osnovno dnevnico kakor tudi od-kdaj se tak uslužbenec sprejme ali odkdaj napreduje. Člen 47. če dela pomožno osebje za dnevno mezdo, a kakšen dan, izvzemši sobote, nedelje in državne praznike, ne dela najmanj 8 ur na dan, dobiva dnevno mezdo za toliko osmin manjšo, kolikor manj je delalo ta dan. Če je trajalo delo nad 8 ur, določenih v členih 24. in 25. tega pravilnika, dobiva toliko osmin več, kolikor ur je več delalo. Tako obračunjeno prekočasno delo se plačuje za 25 % više; vendar pa se za obračun prekočasnega dela potovanje nikakor in nikoli ne šteje v prekočasno delo. Člen 48. če dela pomožno osebje izven kraja svojega stalnega dela, najmanj 3 km daleč, ima poleg možne brezplačne vožnje namesto potnine dnevno mezdo, zvišano za 30 %, ki se mu računi od odhoda do povratka. To ne velja za pomožno osebje, ki dobiva, kadar potuje, kilometrino. Člen 49. Obrtnik s posebno strokovno izobrazbo in izkazano specialno sposobnostjo se sme prevesti v zvanje specialnih mojstrov 11. in 12. stopnje. Odlok o tem izda za svoje območje generalni direktor državnih železnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrov pomočnik. Člen 50. Za stalno pomožno osebje in pogodbene uslužbence se vodi poleg knjige uslužbencev stalnega pomožnega osebja uslužbenski list kakor za regulirane uslužbence, za ostalo pomožno osebje pa samo knjiga uslužbencev začasnega pomožnega osebja z osebnimi podatki. Vse pomožno osebje se ocenja kakor regulirano osebje ter napreduje na podstavi ocene. člen 51. Pomožno osebje uživa pri voznih in drugih institucijah ugodnosti, ki jih imajo regulirani uslužbenci, kolikor je to določeno s poedinimi pravilniki. Člen 56. Od plače, zaslužka in drugih prejemkov se smejo vršiti odtegljaji za javne davščine, za prispevke k humanitarnim fondom državnih prometnih uslužbencev, za sodne prepovedi in za železniške zadruge. Skupna vsota odtegljajev ne sme biti brez dolžnikovega posebnega pismenega pristanka in brez odobritve ediničnega starejšine večja nego 50 % skupnih prejemkov. Člen 57. Pomožno osebje plačuje davek od svojih rednih stalnih prejemkov po plačilnem seznamku. V. poglavje. Pokojnina pomožnega osebja. Člen 58. Stalno pomožno osebje s svojimi rodbinami vred je ob pogojih tega pravilnika zavarovano za starost, onemoglost in smrt pri «pokojninskem fondu za stalno pomožno osebje državnih prometnih naprav» (penzioni fond stalnog pomoćnog osoblja državnih saobraćajnih ustanova), ki se ustanavlja pri finančnem oddelku ministrstva za promet, odnosno pri finančnem oddelku generalne direkcije državnih železnic, kot avtonomna naprava in ki se ne sme uporabljati za nikakršne druge namene. Člen 59. Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt stalnega pomožnega osebja državnih prometnih naprav zadeva po predpisih tega pravilnika zavarovance. Državne prometne naprave podpirajo ta fond toliko, kolikor kredita se jim dovoli v ta namen s proračunom. Člen 60. Reden član pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje državnih prometnih naprav je vsak stalni delavec; upravni odbor tega fonda mu izda o tem odlok, čim se potrdi za stalnega, in sicer na podstavi pristojnega sklepa o tem, ki se mu mora takoj vročiti v overovljenem prepisu. Ostali delavci smejo biti ob pogojih tega pravilnika fakultativni člani pokojninskega fonda. Člen 61. Pokojninski fond za stalno pomožno osebje državnih prometnih naprav je pod vrhovnim nadzorstvom ministra za promet, upravlja pa ga poseben upravni odbor. Člen 64. Upravni odbor se sestane, kadar se pokaže za to potreba, najmanj pa vsake tri mesece. Odbor sklicuje pismeno predsednik ali, kadar je odsoten, podpredsednik. Odbor sklepa z navadno večino glasov; sklepčen pa je samo, če je zbrano najmanj nadpolovično število članov. Člen 65. Upravni odbor ima to-le področje: 1. ) upravlja glavnico pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje državnih prometnih naprav; 2. ) razpravlja o vseh načelnih vprašanjih, ki se tičejo tega fonda, ter sklepa o vseh predmetih, ki se nanašajo nanj in ki mu jih pošiljajo pristojni organi v odločanje; 3. ) sklepa po odredbah tega pravilnika o rednih in izrednih prispevkih članov pokojninskega, fonda, o sprejemu v članstvo in izstopu iz članstva, o času, ki naj se šteje za pokojnino, in o povračilu članskih prispevkov; 4. ) izdaja po odredbah tega pravilnika odloke o pravici do pokojnine in o njeni velikosti; 5. ) sestavlja letne račune o dohodkih in razhodkih fonda kakor tudi poročila o poslovanju ter jih pošilja pristojnim oblastvom; 6. ) izdaja potrebna navodila in pojasnila za izvrševanje tega zavarovanja ter skrbi za njega obstoj in pravilne funkcije. O poslovanju upravnega odbora se vodi zapisnik kot javna listina in vanj se vpisujejo vsi odborski sklepi. Zapisnik vodi referent odbora ali po letih najmlajši član odbora, podpišejo pa ga vsi oni, ki so se udeležili te seje. Sklepi upravnega odbora se priobčujejo interesentom na reverz. Vse dopise in odloke podpisujeta predsednik ali, kadar je odsoten, podpredsednik in zapisnikar. Zoper sklep upravnega odbora je dopustna v 30 dneh od dne, ko se je prejel, pritožba na ministra za promet. Vse sklepe upravnega odbora izvršujejo organi ministrstva za promet. Člen 66. Zoper odločbo ministra za promet ni pritožbe. Člen 67. Člani upravnega odbora so v mejah občih zakonskih odredb materialno in moralno odgovorni za svoje poslovanje. # Člen 68. Člani upravnega odbora in zapisnikarji imajo po specialni odločbi ministra za promet nagrado za svoje delo v sejah odbora, in sicer iz sredstev pokojninskega fonda pomožnega osebja. Člen 69. Vse pisarniške in upravne stroške tega fonda trpi fond sam. Člen 70. Minister za promet sme tudi predčasno razrešiti člane upravnega in nadzorstvenega odbora, če zanemarjajo svojo dolžnost in ne pridejo na pet zaporednih sej, izostanka pa ne opravičijo. Člen 71. Na osebno in rodbinsko pokojnino iz pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje se ne sme postaviti brez sodne odločbe nobena prepoved in tudi se ne sme od nje nič odtezati, razen za terjatve pokojninskega fonda in drugih humanitarnih fondov državnih prometnih naprav. Člen 72. Stalni pomožni uslužbenec ima pravico do pokojnine, če je izpolnil vse pogoje po tem pravilniku in vplačeval določeno število let svoje prispevke, in sicer: 1. ) ko dovrši 30 let poslovanja kot stalen; 2. ) ko dovrši 60 let starosti; 3. ) ko postane zaradi telesne ali duševne slabosti nesposoben za delo; in 4. ) če zaradi bolezni ne bi mogel ničesar delati nad 26 tednov. V vseh naštetih primerih se sme stalni pomožni uslužbenec upokojiti na svojo prošnjo in na predlog njegovega službenega starejšine, če to zahteva korist železniške službe. Stalen pomožni uslužbenec, ki je zaradi bolezni upokojen, se mora po sklepu upravnega odbora iznova in takoj vrniti v službo, če so po komisijsko-zdravniškem pregledu prestali razlogi, zaradi katerih je bil upokojen. Pokojnina teče od dne, ko so prestali redni prejemki, t. j. od dne razrešitve. Do definitivne odločbe o pokojnini se izdaja akontacija v znesku 40 % osnovne dnevne mezdo za osebno, 50 % pa za rodbinsko pokojnino. Člen 73. Rodbini umrlega stalnega pomožnega uslužbenca, ki ni pridobila pravice do pokojnine, se vrnejo prispevki, ki jih je vplačal umrlec v pokojninski fond za stalno pomožno osebje državnih prometnih naprav. Člen 74. Pravico do pokojnine dobi stalni pomožni uslužbenec, ko je dovršil 15 let stalne službe in je vplačal vse prispevke. Stalni pomožni uslužbenec, ki dovrši 15 let vplačevanja, dobiva 35 % svoje osnovne dnevne mezde kot pokojnino. Za vsako nadaljnjo polovico leta vplačevanja naraste pokojnina za 1-50 %, tako da dobiva oni, ki je vplačeval 30 let, kot pokojnino 80 % osnovne dnevne mezde, pri čemer se šteje leto za 365 dni. Člen 75. Stalnemu pomožnemu uslužbencu se všteje, če se ob izvrševanju službe pohabi in onesposobi za delo, bodisi s poškodbo, bodisi po nezgodi, poleg rednih 10 let vplačevanja še 10 let več in od tako povečanega zneska let se obračunava in izplačuje pokojnina, če bi bila večja od pripadajoče rente; če pa je renta večja, se izplačuje namesto pokojnine renta. Rente in pokojnine obenem ne sme nihče prejemati (člen 139. zakona o državnem prometnem osebju). To velja tudi za pokojnino vdov in otrok, če stalen pomožni uslužbenec umre pri delu. Prispevke za pokojninski fond vplačuje za ta čas državna prometna naprava iz kredita za rente po odloku, ki ga izda direktor dotične prometne naprave na predlog pristojnega oddelka. Člen 76. Kdor izmed stalnega pomožnega osebja postane reguliran uslužbenec (uradnik, zvaničnik, služitelj), j dobiva pokojnino od države, ne pa od pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje; prispevki, ki jih je dotlej vplačal v ta fond, pripadejo državi Člen 77. Ves čas, ki ga je prebil pomožni uslužbenec kot stalen pomožni uslužbenec, se šteje za pokojnino, če se je plačeval zanjo redni prispevek za pokojninski fond. Pomožni uslužbenec sme biti fakultativen član fonda, tudi če ni postal stalen, ako za to pismeno zaprosi in se zaveže, plačevati redni prispevek za fond. Ta čas se šteje za pokojnino, če postane tak uslužbenec pozneje stalen in pridobi kot tak pravico do pokojnine; drugače pa se vrnejo prispevki brez odtegljajev in brez obresti ali njemu ali njegovim dedičem. Čas, prebit v delu pri drugih državnih napravah, se sme všteti za pokojnino samo, če se zanj takoj vplača članski redni prispevek. Člen 78. Prispevki pokojninskemu fondu za stalno pomožno osebje se določajo po osnovni razpredelnici, navedeni v členu 40. tega pravilnika, ter se vplačujejo po odredbah člena 43. tega pravilnika po isti stopnji in za ves mesec, ki se šteje za 30 dni, leto pa za 365 dni, ne glede na to, koliko dni je kdo delal v mesecu. Prav tako se obračunava tudi osnovna pokojnina po poslednji osnovni dnevni me®di ter se izplačuje po stopnji, določeni v členu 43. tega pravilnika. Člen 79. Viri pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje so ti-le: 1. ) prenos aktivnega prebitka dosedanjih pokojninskih delavskih fondov; 2. ) redni šestodstotni prispevek članov pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje od povprečne osnovne dnevne mezde; 3. ) prispevki fakultativnih članov pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje; 4. ) prispevek državnih prometnih naprav po členu 59, tega pravilnika; 5. ) izreden prispevek državnih prometnih naprav za ponesrečence po členu 75. tega pravilnika; 6. ) obresti od glavnice kakor tudi dohodki iz imovine fonda; 7. ) odtegljaji od prispevkov po členu 87. tega pravilnika; 8. ) prostovoljni prispevki, volila in ostali dohodki. Člen 80. Vsi prispevki članov tega fonda se pobirajo na plačilne seznamke vsak mesec, in sicer od onega dne, ko so postali uslužbenci člani fonda. Člen 81. Prispevki, ki se niso mogli pobrati zaradi upokojitve ali smrti prej, se poberejo od osebne ali rodbinske pokojnine. Za to pobiranje se ne plačujejo obresti, če se pobirajo prispevki iz rodbinske pokojnine. Člen 82. Izdatki tega fonda se pokrivajo iz njega dohodkov in glavnice. Če fond ne bi mogel pokrivati vseh izdatkov po odredbah tega pravilnika, se nasvetujejo izpremembe pravilnika, s katerimi se zagotovi pokrivanje razhodkov. Člen 83. Vsak član pokojninskega fonda, ki je vplačeval svoje prispevke redno po odredbah tega pravilnika, ima pravico do pokojnine, če izpolnjuje vse pogoje, določene v tem pravilniku. Od tega se izvzemajo oni, ki so disciplinski ob-sojcni na izgubo pokojnine. Člen 84. Vse odloke o pravicah članov pokojninskega fonda do njega izdaja upravni odbor ter jih pošilja dotičnim članom v podpis po njih službeni edinici. Člen 85. Če poda član pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje ostavko na delo ali če se mu delo odpove, bodisi zaradi disciplinskega, bodisi zaradi administrativnega kaznivega dejanja, izgubi pravico do pokojnine. Če vstopi iznova v delo pri državnih prometnih napravah, se všteje fakultativnemu članu fonda prejšnji čas, ko je vplačeval prispevke, ob pogojih iz člena 79. tega pravilnika. Člen 86. Če državna prometna naprava iz kakršnihkoli razlogov prevzame v svoje breme vzdrževanje člana tega fonda ali njegove rodbine, prejme pö istem odloku tudi njegove prispevke, vplačane v ta fond, ki pripadejo v tem primeru njej. Člen 87. Vdova in zakonski otroci umrlega člana tega fonda dobe pravico do pokojninej z dnem, ko je mož ali oče umrl, če je bil najmanj 15 let član fonda in je redno prispeval zanj. Če je bil umrlec neoženjen ter je zapustil po 15 letih dela za pokojnino samohrane roditelje, ki so za delo nesposobni in nimajo vzdrževalnine, jim sme dati upravni odbor iz pokojninskega fonda pokojnino, ki pa ne sme biti večja od vdovske pokojnine. Člen 88. Rodbinska pokojnina znaša: za eno osebo 50 %, za dve osebi 65 %, za tri osebe 75 % in za štiri osebe ali več oseb 85 % osebne pokojnine, ki jo je imel član fonda, ali bi jo bil imel, ko bi bil upokojen, na dan smrti. To pokojnino daje uprava državnih prometnih naprav na račun fonda iz njegovih sredstev mesečno naprej na podstavi izvršnega sklepa upravnega odbora. Člen 89. Rodbinska pokojnina pripada v enakih delih uslužbenčevi ženi in njegovim otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim. Več zakonskih žen muslimanskih članov fonda se šteje skupaj za enega rodbinskega člana. Člen 90. Če se zgodi, da za koga, ki dobiva rodbinsko pokojnino skupaj z drugimi, prestane pokojnina, se mora določiti pokojnina ostalim po odredbah tega pravilnika. Dokler se ne določi osebna ali rodbinska pokojnina, se daje po sklepu upravnega odbora iz fonda akontacija pokojnine. Člen 91. Pokojnina pomožnega osebja in njegovih rodbin se sme na prošnjo onega, ki je pridobil pravico do pokojnine, po sklepu upravnega odbora izplačati enkrat za vselej, največ pa za tri leta. Člen 92. Rodbinski člani izgube pravico do rodbinske pokojnine iz tega fonda v primerih, ki so navedeni v členu 140. zakona o državnem prometnem osebju; za vnovično pridobitev pravice do vdovske pokojnine pa velja odredba člena 141. istega zakona. VI. poglavje. Disciplinski predpisi. Člen 93. Na prekršitve in poškodbe državne imovine, ki jih učini pomožno osebje s hudobnim namenom in z malomarnostjo, se uporablja člen 83. zakona o državnem prometnem osebju. Člen 94. Na administrativna kazniva dejanja pomožnega osebja se uporabljajo dotični predpisi iz zakona o državnem prometnem osebju. Člen 95. Za pomožno osebje se določa kot disciplinska kazen odpust iz službe (izguba pravice do osebne pokojnine); izrekajo jo direktorji dotičnih direkcij, za pomožno osebje ministrstva za promet pa pom č-nik ministra za promet. VH. poglavje. Prehodne odredbe. Člen 96. Vsa pojasnila, vsa navodila in vse naredbe za izvrševanje administrativnih poslov tega pravilnika izdaja generalna direkcija državnih železnic na_ predlog občega oddelka. Člen 97. Vsa pojasnila, vsa navodila in vse naredbe za izvrševanje zavarovanja pomožnega osebja po tem pravilniku izdaja upravni odbor pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje državnih prometnih naprav. Člen 98. Upravni odbor pokojninskega fonda za stalno pomožno osebje državnik prometnih naprav določi, komu in koliko let dosedanjega dela naj se prizna za pokojnino; pri tem mora vzeti v poštev dosedanje predpise o zavarovanju pomožnega osebja za starost, onemoglost in smrt. Prav tako določi ta odbor, kdo izmed zavarovanega pomožnega osebja, zavarovanega po dosedanjih odredbah, naj se uvrsti v to zavarovanje in ob kakšnih pogojih, kakor tudi kaj naj se zgodi z njegovimi prejšnjimi prispevki. Upravni odbor odloči tudi o onih zavarovancih, ki so bili prej po odredbah bolniškega fonda in pomožnega fonda za osebje srbskih državnih železnic deloma zavarovani za starost, a se jim je to zavarovanje ustavilo z naredbo ministra za promet M. S. br. 16.276/22 do izdaje tega pravilnika. Člen 99. Dokler se ne izvrše volitve članov upravnega odbora po členu 62. tega pravilnika, imenuje minister za promet vse člane tega odbora, ki opravljajo to dolžnost, dokler se ne izvrše volitve. Člen 100. Ta pravilnik, izdan na podstavi člena 6. zakona •o državnem prometnem osebju z dne 1. novembra 1923., stopi v veljavo, ko ga usvoji ministrski svet, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; takrat prestanejo veljati vse odredbe, ki so veljale doslej za pomožno osebje državnih prometnih naprav, kolikor ni učinjena s tem pravilnikom izjema. Minister za promet: Svet. T. Milosavljevič s. r. * Ministrski svet je v seji z dne 18. decembra 1927. usvojil ta pravilnik in odobruje, da se postopa po Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle: Velja Vukičevič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Razglasi osrednie vlade. Št. 11.196. 87 3—3 Natečaj. Pri kontroli mer v Beogradu, odnosno pri odseku za mere v ministrstvu za trgovino in industrijo, je popolniti službeno mesto strojnega ali elektriškega inženjerja v I. kategoriji Reflektanti naj pošljejo svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s prilogami po členu 12. uradniškega zakona, ministrstvu za trgovino in industrijo (odseku za mere) najkesneje do dne 1. f e -bruarja 192 8. Iz ministrstva za trgovino in industrijo (odseka za mere) v Beogradu, dne 25. decembra 1927. Št. 56.354/27. 118 Natečaj za učenke babiške šole v Zagrebu. Letos se sprejme v babiške šolo v Zagrebu petdeset učenk, in sicer 25 ob državnih in 25 ob svojih ali samoupravnih stroških. Šolski tečaj traja 18 (osemnajst) mesecev. Prijave naj se pošljejo upravi babiške šole v Zagrebu do dne 1. marca 192 8. Prošnji mora priložiti vsaka kandidatinja: krstni list, šolsko izpričevalo, da je dovršila najmanj štiri razrede osnovne šole, občinsko potrdilo o državljanstvu in vedenju, moževo odobritev ali dokaze, če je ločena; zdravniško izpričevalo, da je telesno in duševno zdrava. Prijavljena učenka ne sme biti mlajša od 21 in ne starejša od 35 let. Vse učenke imajo stanovanje in hrano v šoli; ob vstopu polože ali dve tisoč dinarjev naenkrat ali pa jih odplačujejo v mesečnih obrokih za nabavo babiške opreme, drugih potrebščin in knjig. One učenke, ki se šolajo ob svojih ali samoupravnih stroških, morajo plačevati za internatske stroške (stanovanje, hrano i. dr.) mesečno po pet sto dinarjev. Ob državnih stroških se šolajo samo one učenke, ki dokažejo z občinskim potrdilom, overovljenim po finančnem oblastvu, da so siromašne. Uprava babiške šole pozove prijavljene kandidatinje, ki imajo pogoje za sprejem, na dan 15. aprila 1928. v Zagreb, da se dokončno izberejo, ko so opravile sprejemni izpit in so bile zdravniški pregledane. Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu, dne 28. decembra 1927. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. št. 39. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 31. decembra 1927. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih — Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tituznlh bolezni. Krško 3 3 Laško 6 2 4 Logatec 8 1 7 Novo mesto . . . . i . 1 Skupaj . 17 1 3 15 Griža. — Dysenteria. Ljubljana, mesto . - 1 • i • Skrlatinka. — Scarlatina. Brežice 32 3 3 32 Kočevje 1 1 Krško 29 3 4 28 1 Laško 6 1 2 5 Ljubljana, srez . . 1 1 Ljubljana, mesto . 11 i 3 9 Novo mesto . . . 8 5 3 Radovljica .... 3 . 3 Skupaj . 91 8 17 82 Ošpice. - - Morbilli. Brežice 1 1 , Ljubljana, mesto ‘ . , 2 2 Logatec 11 11 Novo mesto . . . i 1 Skupaj . 2 13 1 14 Davica. — Diphteria et Group. 1 Brežice 1 1 . i 1 Kastav 1 1 . 2 j Krško 2 1 2 1 Ljubljana, srez . . 2 . 2 Ljubljana, mesto . 4 . 3 i Novo mesto . . . 1 . i 1 Skupaj . n ! 3 1 7 i 6 Šen. — Eryslpelas. Brežice 4 1 3 Kranj 3 . 3 Ljubljana, mesto . 1 . i Novo mesto . . . 2 1 2 1 Skupaj . 10 1 6 5 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Brežice 1 • - 1 • 1 Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyomyelitis acuta. Kamnik 1 - 1 1 1 • V Ljubljani, dne 7. januarja 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Izpremembe v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo. L. br. 2881/1 z dne 19. novembra 1927. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je bil črtan dr. Valentin Varl, zdravnik v Topolščici, ker se je preselil. L. br. 2924/1 z dne 8. decembra 1927. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je bil izbrisan dr. Karel T h a 1 m a n n, zasebni zdravnik v Mariboru, ker je dne 21. novembra 1927. umrl. | L. br. 2929/1 z dne 12. decembra 1927. Iz imenika zdravniške • zbornice za Slovenijo je bil črtan dr. Dragoljub Melentijevič, upravnik začasne vojaške bolnice v Mariboru, ker se je preseki v Sarajevo. L. br. 2941/1 z dne 14. decembra 1927. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Josip ßchoschteritsch, zobni zdravnik v Ptuju. Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Razglasi ljubljanskega nblastnega odbora. Št. 8 pr./17 zdr. Razpis. Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Loko pri Zidanem mostu z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginj skimi dokladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 5. februarja 1928. pri ljubljanskem oblastnem odboru v Ljubljani. Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani, dne 5. januarja 1928. Predsednik: dr. Natlačen s. r. Razglasi nblastnega odbnra mariborske oblasti. Št. n A 5651/27. 117 3—2 Razglas o ofertni licitaciji za dobavo gradbenega lesa za popravo lesenega mostu čez Dravo pri Dravogradu. Podpisani oblastni odbor razpisuje javno pismeno licitacijo s skrajšanim štirinajstdnevnim rokom za dobavo 172-489m3 dobro oble-ž a n e g a m a cesnovegagradbenegalesa. Licitacija se bo vršila v sobotodne 21. januarja 1928. ob desetih v sebi št. 22 oblastnega dvorca v Mariboru, Vrazova ulica št. 5. Ponudbe se morajo vložiti najkesneje do dne 21. januarja 19 28. ob pol desetih. Popolni razglas o licitaciji je priobčen v Uradnem listu 4 z dne 12. januarja 1928. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 3. januarja 1928. Predsednik: dr. Josip Leskovar s. r. Razglasi delegaciie ministrstva financ v Ljubljani. Št. n-4/5 ex 1927. Razglas. Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 178.007 z dne 27. decembra 1927., da veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu januarju 1928. nastopni ob-računjevalni tečaji: 1 napoleondor . Din 219— 100 francoskih frankov . . . . 2> 224— 1 belg 7-95 100 drahem 75-65 100 italijanskih lir 303—t 100 švicarskih frankov . . . . » 1095— 100 pezet 950— 100 nizozemskih goldinarjev . . » 2294— 100 danskih kron . » 1522— 100 švedskih kron » 1514— 100 finskih mark » 142-85 1 angleški funt . » 276-80 1 egiptovski funt . . • • . » 283-90 . » 56-70 100 romunskih lejev..............Din 36-— 100 bolgarskih levov.............» 42— 1 papirnata turška lira ...» 29-50 100 papirnatih turških piastrov . » 29-50 100 češkoslovaških kron ...» 168—1 1 avstrijski šiling................» 8— 1 pengö............................» 9-95 1 zlati zlot.......................» 6-35 1 zlata nemška marka ...» 13-57 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 2. januarja 1928. Za delegata : Sušeč s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Cb 13/27—1. 127 Oklic. Anton Hribar, posestnik na Brezjah št. 5, je vložil zoper Janeza Janežiča, posestnika z Brezij št. 11, tožbo za izpolnitev kupne pogodbe. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. januarja 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Ker je sedanje bivališče Janeza Janežiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov, finančni podpreglednik v p. v Cerknici. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek L, dne 5. januarja 1928. T 36/27—3. 130 Amortizacija. Na prošnjo Franceta Mraka v Gorenjem Suhadolu št. 32 se uvaja amortizacija nastopne hranilne knjižice, ki mu je bila baje ukradena: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Novem mestu št. 17.599 z vložkom 2500 Din. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek V., dne 1. januarja 1928. E 2516/27—11. 66 Dražbeni oklic. Na predlog Terezije Kopačino ve, posestnice v Medlogu, po drju. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, bo dne 8. februarja 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vojnik, vi. št. 267: hiša s priteklino, cenilna vrednost 12.500 Din, gospodarsko poslopje z drvarnico in čebelnjakom, cenilna vrednost 4000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 11.610 Din, pritekline, cenilna vrednost 69 Din — skupaj 28.179 Din; najmanjši ponudek 18.786 Din. K nepremičnini spada nekaj gospodarskega orodja, čigar vrednost je všteta, v zgoraj navedeni cenilni vrednosti. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 2818 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek IIL, dne 30. decembra 1927. E 466/27. 44 Dražbeni oklic. Dne 3. februarja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Butoraj, vi. št. 52 in 48, zemljiška knjiga Obrh, vi. št. 265, in zemljiška knjiga Belčji vrh, vi. št. 281. Cenilna vrednost: 32.273 Din; vrednost priteklin; 3145 Din; najmanjši ponudek: 27.210 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek H., dne 19. decembra 1927. Nc 1 422/28 1. Proglasitve za mrtve. 106 Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. Št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na. znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok | poteče dne Josip Pečovnik, rojen dne 1!.februarja 1889., delavec v Pe-novljah. Odšel začetkom svetovne vojne kot vojak 26. strelskega polka na rusko bojišče, kjer prišel leta 1914. v rusko ujetništvo; zadnjič pisal jeseni leta 1914. Oče Janez Pečovnik. — 27./10.1927.; T V 34/27—2. 31. maja 1928. Marko Jamnikar, rojen dne 15. aprila 1880., stanujoč na Dobrovi. Odšel leta 1914. kot vojak na srbsko fronto ter zadnjič pisal dne 24. oktobra 1914. od pehotnega polka št. 87 iz Blinskega kuta. Žena Lucija Jamnikar. — 9./11.1927.; T V 39/27—2. 1. julija 1928. Ivan Jurjec, rojen dne 27. junija 1877., posestnik v Legnu. Odšel leta 1915. na italijansko bojišče; izza meseca septembra 1915. pogrešan. Žena Neža Jurjec. Jožef Skaza, posestnik v Legnu. 27./10.1927.; TV 41/27—2. 31. maja 1928. Rudolf Sternad, rojen dne 16. aprila 1894., stanujoč v Šoštanju. Odšel leta 1914. na rusko bojišče ter zadnjič pisal dne 11. avgusta 1914.; baje padel. Brat Alojzij Sternad. — 19./11.1927.; T V 37/27. 1. junija 1928. Anton Sternad, rojen dne 21. junija 1896., stanujoč v Šoštanju. Odšel leta 1915. na rusko bojišče ter bil kmalu nato ranjen in ujet; zadnjič pisal iz ruskega ujetništva dne 31. julija 1917. Franc Kračun, rojen leta 1896., stanujoč v Zgornji Hudinji. Odšel leta 1915. na italijansko bojišče ter bil kmalu potem ujet; zadnjič pisal dne 19. oktobra 1916. Mati Antonija Kračun. — 18./11.1927.; T V 44/27. 1. julija 1928. Franc Dolšak, rojen dne 17. januarja 1888., stanujoč v Stojnem selu. Jurij Dolšak, rojen leta 1896., stanujoč v Stojnem selu. Prvi služil pri gorskem strelskem polku št. 21, drugi pri 17. pehotnem polku. Oba sta brez sledu izginila na italijanskem bojišču. Franc pisal zadnjič meseca avgusta 1918., Jurij pa leta Brat Blaž Dolšak. — 31./12.1927.; T V 43/27—3. 1. septembra 1928. E 46/27—17. 11 Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Jernej, vi. št. 114, zemljiška knjiga za katastralno občino Orehovec, vi. št. 488, in zemljiška knjiga za katastralno občino Št. Jernej, solastnine do vi. št. 459 (hiša, gospodarsko poslopje, kozelc in vinograd s hramom). Cenilna vrednost: 44.113 Din 80 p; vrednost priteklin:. 1105 Din; najmanjši ponudek: 29.409 Din 20 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek H., dne 11. decembra 1927. E 636/27—7. 45 Dražbeni oklic. Dne 2 6. januarja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Krško, vi. št. 433: a) skupna prodaja (enonadstropna hiša, dvoriščna stavba in vrt), cenilna vrednost 180.000 Din, najmanjši ponudek 120.000 Din; b) prodaja po skupinah: 1.) pare. št. 318 in 2827 (enonadstropna hiša in dvoriščna stavba), cenilna vrednost 176.000 Din, najmanjši ponudek 117.000 Din; 2.) pare. št. 2832/2 (vrt), cenilna vrednost 4000 Din, najmanjši ponudek 3000 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 3. decembra 1927. E 6240/27—5. 15 Dražbeni oklic. Dne 10. f e b r u a r j a 1 9 2 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška, knjiga Koroška vrata, vi. št. 65 (sta- novanska [pritlična] hiša v Mariboru, Koroška cesta št. 106, in vrtna parcela št. 180). Cenilna vrednost: 80.464 Din; najmanjši ponudek: 40.232 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1927. E 5624/27—2. 29 Dražbeni oklic. Dne 17. februarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Skoke, vi. št. 150, 2.) zemljiška knjiga Rogoza, vi. št. 93. Cenilna vrednost: ad 1.) 26.061 Din 25 p, ad 2.) 6775 Din; vrednost priteklin: 320 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: ad 1.) 17.374 Din 20 p, ad 2.) 4516 Din 65 p, skupaj 21.890 Din 85 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 19. decembra 1927. E 6791/27—6. 34 Dražbeni oklic. Dne 2 4. februarja 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jelovec, vi. št. 11 (stanovanska hiša z gospodarskim poslopjem, mlinom, njivami, travniki in pašniki), in zemljiška knjiga Bresternica, vi. št. 190 (pašnik in gozd). Cenilna vrednost: 71.147 Din 60 p; vrednost priteklin: 10.035 Din (že všteta v cenilni vrednost); najmanjši ponudek: 47.432 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je aabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 23. decembra 1927. E 355/27—8. 39 Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Lovrenc, vi. št. 55, 61, 73 in 145. Cenilna vrednost: 23.700 Din; vrednost priteklin: 1160 Din; najmanjši ponudek: 16.574 Din. Pravice, Id ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek II., dne 8. novembra 1927. E 954/27—5. ~ 48 Dražbeni oklic. Dne 3 0. januarja 192 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Križevci, vL št. 120, 294, 414, 449, 732, 746, 733 in 755 (hiša št. 180 z gospodarskim poslopjem, stavbišče, vinograd, njive in gozdi). Cenilna vrednost: 28.555 Din 50 p; vrednost priteklin: 2630 Din; najmanjši ponudek: 19.037 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 10. decembra 1927. E 1244/27. 56 Dražbeni oklic. Dne 3 0. januarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorenja Orehovica, vi. št. 1009 (hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom, njivo in vinogradom). Cenilna vrednost: 20.320 Din; vrednost priteklin; 290 Din; najmanjši ponudek: 13.546 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 22. novembra 1927. P VII 220/27—1. 126 Razglasitev preklica. S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 25. novembra 1927., opr. št. L VII 37/27—3, je bil Jurij G1 a ž a r, posestnik na Spodnjem Bregu št. 87, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola omejeno preklican. Za pomočnika mu je postavljen Ignacij Muzek, posestnik na Spodnjem Bregu št. 51. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, dne 30. decembra 1927. Razglasi raznih uradov in obiastev. 12. Tarifna obvestila.* Otvoritev postaje z nazivom «Čeminac» za promet brzovoznega in sporovoznega kosovnega blaga. Dne 1. januarja 1928. se otvori postaja «Ceminac» za promet brzovoznega in sporovoznega kosovnega blaga. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo- venaca> z dne 29. decembra 1927., št. 296/LXXXni. V imeniku železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki velja od dne 1. avgusta 1927., naj se postavi na 34. strani pri postaji z nazivom «Čeminac» v 9. in 10. stolpcu vertikalna črtica (|). Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 15. decembra 1927.; G. D. br. 69.079/27. * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’ Istria) in republiko Avstrijo (1). Razveljavitev železniške tarife za blago, ki velja od dne 1. julija 1925., in uvedba nove tarife. Dne 1. januarja 1928. stopi v veljavo nova železniška tarifa za prevoz blaga v zgoraj omenjenem prometu. Nova tarifa obseza izpremembe reglemen-tarnih odredb, dopolnitve in izpremembe v izjemnih tarifah kakor tudi v dodatku. V tarifo je vpisana tudi klasifikacija blaga. Vozninski stavki in pristojbine nove tarife so navedeni v avstrijski valuti, kolikor niso določene izjeme. S to tarifo se razveljavlja klasifikacija blaga avstrijske železniške tarife, ki je veljala od dne 1. oktobra 1921. Zaradi informacije se priobčuje, da je v vseh vozninskih stavkih vračunjen: «diritto fisso». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 20. decembra 1927.; G. D. br. 79.506. * Otvoritev postajališča z nazivom «Oton». Dne 15. januarja 1928. se otvori na progi od Gradčca do Knina med postajama z nazivoma «Plavno» in «Padjone» postajališče z« nazivom «Oton» za promet potnikov in prtljage. Odpravljanje potnikov in prtljage se bo vršilo v vlaku z doplačilom. Razdalja postajališča z nazivom «Oton» od postaje z nazivom «Plavno» znaša 5 km, od postaje z nazivom «Padjene» pa 3 km. Na 122./123. strani imenika železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki velja od dne 1. avgusta 1927., naj se vpiše tik za postajo z nazivom «Otok» postajališče «Oton». V drugi raz-predelek naj se vpiše «iStl», v tretji razpredelek «Z», v peti razpredelek «f 9», v šesti razpredelek «v», v sedmi razpredelek «d», v ostale razpredelke naj se postavijo pike (.). Na železniški karti, ki je bila izdana z imenikom postaj, naj se vpiše v kvadratu f-9 med postajama z nazivoma «Plavno» in «Padjene» postajališče «Oton». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 20. decembra 1927.; G. D. br. 79.721/27. * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’ Istria) in republiko Češkoslovaško (5). Izpremembe in dopolnitve v prilogi k železniški tarifi, ki velja od dne 1. septembra 1927. Z veljavnostjo od dne 1. januarja 1928. do preklica, najdlje pa do dne 31. decembra 1928., naj se izvrše v prilogi k zgoraj navedeni tarifi te-le izpremembe in dopolnitve: Na 4. strani priloge naj se popravi v češkem, italijanskem in nemškem besedilu veljavnost priloge «od dne 1. septembra 1927. do preklica, najdlje pa do dne 31. decembra 1927.» tako-le: «od dne 1. januarja 1928. do preklica, najdlje pa do dne 31. decembra 1928.». Na 33. strani priloge naj se vpiše v odseku «petrolej, sirovi» postaja: «Bratislava Nove mesto.............| 1585 | 1585 |». Na isti strani naj se vpiše v odseku «petrolej, sirovi, ruskega, romunskega ali perzijskega izvora»: «Moravskä Ostrava-Pfivoz . . . . | 1785 | 1785 |». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 20. decembra 1927.; G. D. br. 81.103. * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’Istria) in republiko Češkoslovaško (6). Dopolnitve k železniški tarifi, ki velja od dne 1. septembra 1927. Z veljavnostjo od dne 1. januarja 1928. do preklica, odnosno do izvedbe po tarifni poti, naj se izvrše v omenjeni tarifi naslednje dopolnitve: Na 351. strani v prilogi, poziciji 11. (Sladkor), naj se vpiše postaja Uhorskä ves s temi vozninskimi stavki: «| — I — I 2800 J — J I 2800 |». V isti poziciji naj se prečrtajo pri postaji z nazivom: «Nitra ndkladište» dosedanji stavki in naj se nadomeste s temi: «| Nitra ndkladište . | | | —13005| — | —13005|». Na 240. strani naj se vpiše v daljinarju severnega dela A po abecednem redu: «| Brt Uhorska ves...........| I | 31 | 1 j 1 |». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 21. decembra 1927.; G. D. br. 81.856/27. * Madžarsko-avstrijsko-češkoslovaško-poljski direktni blagovni promet z Bolgarijo. Izprememba besedila k členu 13. m. k. o povzetjih. V tarifnem obvestilu o gorenjem prometu, objavljenem v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. februarja 1»27., št. 36/YII,* naj se nadomesti pod H.: Posebne regle-'mentarne odredbe točka 7) «Povzetja (člen 13. m. k.)» s tem besedilom: «7) Povzetja in predjemi se dopuščajo samo v valuti predajne države.» Ta izprememba velja od dne 1. januarja 1928. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 23. decembra 1927.; G. D. br. 82.152/27. Provizija za prenose na žirovni račun pri Narodni banki.** Nadzorstveni svet poštne hranilnice je sklenil v seji z dne 30. decembra 1927., da bo pobirala poštna hranilnica s podružnicami vred od dne 1. januarja 1928. za prenose na žirovni račun pri Narodni banki, in sicer: 1/5%o (eno petino odtisočka) provizije na vsote do enega milijona dinarjev; 1/i0%o (eno desetino odtisočka) provizije na vsote preko enega milijona dinarjev, ker se ne vrše te transakcije z virementi, nego z izplačili v gotovini. Na podstavi členov 2. in 25. zakona o poštnem, čekovnem in virementskem prometu je gospod minister za pošto in telegraf dne 3. januarja 1928. odobril gorenji sklep nadzorstvenega sveta poštne hranilnice. Od generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu, dne 3. januarja 1928.; št. 7357/27. St. 29. 113 3—2 Razglas o ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi od km 43.32 do km 105 Trojanske državne ceste. Podpisana gradbena sekcija razpisuje po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 4. januarja 1928., št. 72, ustno licitacijo! o dobavi gramoza za posipanje proge od km 43.32 do km 105 Trojanske državne ceste. Licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Celju v torek dne 14. februarja in v sredo dne 15. februarja 192 8. Popolni razglas o tej licitaciji glej v Uradnem listu 4 z dne 12. januarja 1928. Gradbena sekcija v Celju, dne 7. januarja 1928. Št. 40/F. 132 3—1 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Kranju. Po odloku gradbene direkcije v Ljubljani z dne 4. januarja 1928., št. 72/28, razpisuje gradbena sekcija v Kranju na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za te-le cestne proge: * Uradni list z dne 28. februarja 1927., št. 78/23. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 9. januarja 1928., št. 6. Natančnejši razpis licitacije glej v Uradnem listu 4 z dne 12. januarja 1928. Gradbena sekcija v Ljubljani, dne 7. januarja 1928. Št. 30. 124 3—1 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za Trojansko državno cesto od km 105 do km 154.2. Po odloku gradbene direkcije v Ljubljani št. 72 z dne 4. januarja 1928.-razpisuje gradbena sekcija v Mariboru na podstavi zakona o državnem računovodstvu prvo javno ustno licitacijo za dobavo potrebnega gramoza za vzdrževanje Trojanske državne ceste od km 105 do km 154.2 v proračunskem letu 1928./ /1929. Licitacija se bo vršila dne 15. februarja 19 2 8. v pisarni gradbene sekcije v Mariboru (palača velikega župana, soba št. 51) z začetkom ob 10. uri. Za poedine proge so določene nastopne količine gramoza: 1. ) od km 105 do km 110 150 m3 v znesku .... 22.500 Din (desetodstotna kavcija: 2250 Din); 2. ) od km 110 do km 116 210 m3 v znesku .... 31.500 Din (desetodstotna kavcija: 3150 Din); 3. ) od km 116 do km 120 100 m3 v znesku .... 15.000 Din (desetodstotna kavcija: 1500 Din); 4. ) od km 120 do km 128 250 m3 v znesku .... 31.250 Din (desetodstotna kavcija: 3125 Din); 5. ) od km 128 do km 132 120 m3 v znesku .... 12.000 Din (desetodstotna kavcija: 1200 Din); 6. ) od km 132 do državnega mostu v Mariboru 320 m3 v znesku .... 32.000 Din (desetodstotna kavcija: 3200 Din); 7. ) od kolodvora v Mariboru do km 142 400 m3 v znesku .... 50.000 Din (desetodstotna kavcija: 5000 Din); 8. ) od km 142 do km 154.2 250 m3 v znesku .... 45.000 Din (desetodstotna kavcija: 4500 Din). Licitacija se bo vršila za vsako progo posebe. Državna cestna uprava si pridržuje pravico, za kolikorkoli zvišati ali zmanjšati določeno količino gramoza ali pa dobavo sploh ukiniti. Vse izlicitirane dobave morajo biti izvršene naj-kesneje do dne 31. avgusta 1928. Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji dokaz, da so vplačali predpisano kavcijo, in potrdilo davčnega urada, da so poravnali vse zapadle davke. Kavcija se polaga po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu pri davčnem uradu od dne, ko se objavi ta razglas, do začetka licitacije. Natančni pogoji dobave so na vpogled pri gradbeni sekciji v Mariboru vsak dan od 8. do 12. ure. Gradbena sekcija v Mariboru, dne 9. januarja 1928. Št. 192/11. 122 2—1 Razpis dobav. Razpisujeta se nastopni dobavi: 1. ) dveh čeljustnih plošč za kamenodrobec iz litega jekla (natančnejši pogoji z nariskom se dobivajo pri podpisani direkciji); 2. ) 250 ms sejanega dolomitnega peska (največje zrno 5 mm), 200 m3 čistega vodnega peska (največje zrno 5 mm) in 150 m3 vodnega peska (glena) (največje zrno 3 mm). Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 4. januarja 192 8. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 9. januarja 1928. Razne objave. Opr. št. 40/282—1. 135 Razpis. Podpisani urad razpisuje po § 8. službenega pravilnika za zdravnike-uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev na svojem zobnem ambulato-riju v Ljubljani mesto zdravnika-uradnika I. plačilnega razreda, 1. stopnje, specialista za zobno zdravništvo, z letno plačo 27.600 Din in pripadajočimi družinskimi dokladami. Pogoje za razpisano mesto določa zgoraj omenjeni službeni pravilnik. Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s potrebnimi dokumenti, kakor to zahteva § 9. službenega pravilnika. Poleg običajnega zdravniškega izpričevala je treba priložiti izpričevalo, izdano po državnem ali drugem javnem dispanzerju, odnosno zdravniku specialistu za tuberkulozo-, s katerim se potrjuje, da je bil prosilec vsestranski pregledan in da ne boluje za tuberkulozo. Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, do vštetega dne 14. februarja 192 8. ob dvanajstih. Pozneje došle in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale. Na zavitku prošnje je treba označiti gorenjo opravilno številko. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 12. januarja 1928. 133 Objava. Po sklepu deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani z dne 31. decembra 1927., opr. št. Firm. 1707, se je izbrisala v trgovinskem registru tega. sodišča firma: Trgovska banka, d. d. v Ljubljani, ker se je združila z Ljubljansko kreditno banko. Zato pozivljemo p. n. delničarje Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, naj predlože svoje delnice pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnic v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju, na Rakeku, odnosno v Slovenjgradcu, da se jim po dve delnici Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, s kuponom izza leta 192 6. zamenjata po določilih fuzijske pogodbe z dne 11. februarja 192 7. za eno delnico Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s kuponom izza leta 19 2 7. V Ljubljani, dne 10. januarja 1928. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke. 125 Občni zbor Filbarmonične družbe v Ljubljani se bo vršil v soboto dne 21. januarja 1923. ob 18. uri v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica št. 7, s tem dnevnim redom: Otvoritev po predsedniku, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo pregledovalcev računov, določitev sprejemnine, ustanovnine in članarine, volitve novega odbora, slučajnosti. Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani. 3-1 Poziv upnikom. Slovenska hranilnica in posojilnica v Osilnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je prešla v likvidacijo. Upniki naj ji priglase terjatve. Za načelništvo: Alojzij Vertnik s. r. A. Ljubeljska cesta: 1. ) za progo od km 15 do km 22.2 iz kamenoloma pri Koritu in Hočevarjeve jame 380 m3 v proraču-njenem znesku 20.900 Din; 2. ) za progo od km 22.2 do km 32.2 iz kameno-lomov Savskega proda, Police in Bistrice 399 m3 v proračunjenem znesku 19.950 Din; B. Korenska cesta: 3. ) za progo od km 0.0 do km 12 iz gramoznic Bistriškega proda, Gobovca, Posavca, Martinskega klanca in Podovnice 440 m3 v proračunjenem znesku 22.000 Din; 4. ) za progo od km 12 do km 34 iz gramoznic Begunščice pod Brunkom, Savskega proda na Javorniku, Savi in Hrušici 654 m3 v proračunjenem znesku 37.130 Din; 5. ) za progo od km B4 do km 58 iz gramoznic Savskega proda, Dovjega, Mojstrane, Belce, Klanca, Hladnikovega potoka na Martinku, Pišence in Podkorena 445 m3, v proračunjenem znesku 22.250 Din. Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih se dobivajo med uradnimi urami v pisarni podpisane sekcije. Dobava se mora izvršiti brezpogojno do dne 31. avgusta 1928. Gradbena sekcija si pridržuje pravico, razpisano množino gramoza zvišati ali skrčiti, oziroma dobavo sploh ukiniti. Licitacija se bo vršila v pisarni sekcije za vsako zgoraj navedeno progo posebe, in sicer v soboto dne 18. februarja 192 8. z začetkom ob devetih za prvo progo in v presledkih po pol ure za , ostale proge v zgoraj navedenem roku. Ponudniki ali njih pooblaščenci in namestniki, ki morajo prinesti pismeno pooblastilo, morajo priti na licitacijo točno ob določenem času, ker se po začetku licitacije novi ponudniki ne bodo pripustili k licitaciji. Vsak ponudnik ali njegov namestnik mora podpisati pred licitacijo izjavo, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da v celoti pristaja nanje, ter mora predložiti predsedniku družbene komisije potrdilo o položeni kavciji, ki znaša 10 % ponujene vsote za naše, 20 % pa za tuje državljane in ki se mora položiti pri davčnem uradu v Kranju najpozneje dne 18. februarja 1928. bodisi v gotovini, bodis} v vrednostnih papirjih, hranilnih knjižicah ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu. Nadalje se mora predložiti potrdilo pristojnega davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da je ponudnik plačal vse davke. Državnocestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza ne glede na višino ponujenih vsot. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Gradbena sekcija v Kranju, dne 10. januarja 1928. St. 32. 121 3—2 Razpis javne ustne licitacije o dobavi gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Ljubljani. Podpisana gradbena sekcija razpisuje javno ustno licitacijo o dobavi gramoza za državne ceste, in sicer za naslednje proge: 1. ) za Ljubeljsko državno cesto, km 0.0 do 15.0, v proračunjenem znesku 57.420 Din; 2. ) za Trojansko državno cesto, I. in H. oddelek, km 0.8 do 43.3, v proračunjenem znesku 72.070 Din; 3. ) za Tržaško državno cesto, I. oddelek, km 0.0 do 27.0, v proračunjenem znesku 66.500 Din; 4. ) za Tržaško državno cesto, H. oddelek, km 27.0 do 45.45, v proračunjenem znesku 37.290 Din; 5. ) za Zagrebško državno cesto, km 0.0 do 42.0, v proračunjenem znesku 74.000 Din. Ustna licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije za vsako cestno progo posebe, in sicer: 1. ) za Ljubeljsko državno cesto dne 15. februarja ob 10. uri; 2. ) za Trojansko državno cesto, L in H. oddelek, dne 16. februarja ob 10. uri; 3. ) za Tržaško državno cesto, I. oddelek, dne 17. februarja ob 10. uri; 4. ) za Tržaško državno cesto, H. oddelek, dne 17. februarja ob 11. uri; 5. ) za Zagrebško državno cesto dne 18. februarja ob 10. uri. Št. 108. 123 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 130 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože đo dne 21. januarja 1928. Več pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci (pošta Griže), dne 9. januarja 1928. 134 Preklic. Podpisani Jakob Ogrinc, posestnik na Grahovem št. 42 pri Cerknici nad Rakekom, sedaj bivajoč v Ameriki, izjavljam, da nisem-plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marija Ogrinc, rojena Benčina, in da tudi nima od mene pooblastila, prodajati moje premičnine. Vsakdo, ki bi kupil mojo premičnino od nje, mi jo bo moral torej vrniti. Jakob Ogrinc s. r. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.