PROLETARCI VSEH
DEŽEL,	ZDRUŽ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 7. APRILA 1 964 • LETO V., ŠTEVILKA 96 • CENA 20 DIN
»DELO« IZHAJA OD I. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. |C1 JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK IOZE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prva izdaja
Brvi
obletnici
Tudi to kratko obdobje že priča o pomembnosti naše ustave
BEOGRAD, 6. aprila (Tanjug) — Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije bo doživela jutri prvo obletnico. Eno leto je prekratko za kakršnekoli splošne sodbe: vendar pa, če upoštevamo, da sta praksa in č&s najboljša sodnika, potem tudi to kratko obdobje že priča o pomembnosti prve ustave. ki ni temeljni zakon države, temveč zakon družbe, organizirane na samoupravnih temeljih.
Minulo leto bo v sodobni zgodovini naše skupnosti bržčas zabeleženo kot eno najbolj dinamičnih obdobij v njenem razvoju. Od zgodovinskega trenutka, ko so bile v poslopju zvezne skupščine izgovorjene svečane besede o razglasitvi ustave, se je zgodilo v naši deželi marsikaj. Prejšnja dvodomna skupščina je z uveljavljanjem ustave prenehala delati. Isto velja za republiške skupščine ter za dotedanje organe oblasti v občinah in okrajih. Sledile so volitve, po katerih smo dobili nove samoupravne predstavniške institucije od občin do federacije s skupnim imenom skupščine.
Začelo se je usklajanje veljavnih zakonov z ustavo. Tudi vse delovne organizacije in komune so se lotile dela za sprejem svojih »malih ustav« — statutov, s katerimi bo treba uzakoniti in uporabiti načela in pravice, določene v ustavi.
Naša pozornost že na široko vzbuja tudi dinamično delo v nbvih skupščihah. njihovo zanimanje za vse strani in aktualnosti notranjega življenja ter kritično obravnavanje mnogih perečih problemov. Dinamična dejavnost, ki ie bila lani značilna skoraj za vsak naš delovni kolektiv in vse družbeno-politične orga-
Sranco obljublja čistko
Vprašanje brazilskega predsednika je rešeno
RIO DE JANEIRO, 6. aprila. (Tanjug). Vprašanje,
kdo bo prihodnjih dvajset mesecev na krmilu Brazilije, ie že rešeno. Danes je zanesljivo, da bo to general Humberto Castello Branco, sedanji načelnik generalštaba brazilske vojske. Njegovo kandidaturo so spre' jeli vojaški komandanti in sedem guvernerjev najvažnejših zveznih držav po dvodnevnem posvetovanju. ki je bilo zaključeno sinoči v Riu.
* Nadaljevanje
na zadnji strani
General Castello Branco je vojak po poklicu. Tudi za ča sa Goulartove vlade je bil načelnik generalštaba, je pa sodeloval v udaru proti Goular-tu. Za njegovo kandidaturo se je potegoval guverner Lacer-da. ki se je zavzemal za to, naj Brazilija dobi »odločnega vojaškega predsednika«. Castello Branco je že sinoči, potem ko so guvernerji objavili svoj sklep o njegovi kandidaturi, izjavil, da bo »očistil« državni in politični mehani-
Začetek širokih stikov z Libijo
TRIPOLI, 6. aprila (Tanjug) — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo je vodil predsednik skupščine BiH Ra-to Dugonjič, je zaključiia obisk v Libiji in odpotovala v Jugoslavijo. Ob odhodu so jo na letališču v Tripoliju pozdravili predstavniki libijske skupščine, župan Tripolija, jugoslovanski veleposlanik v Libiji Mirko Ostojič in mnogi jugoslovanski državljani, ki žive v Libiji.
Ob zaključku obiska se je vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije Rato Dugonjič zahvalil libijskim gostiteljem za prisrčno gostoljubje. pri čemer je opozoril na čedalje večji pomen, ki ga imajo ti obiski, ker ustvarjajo pogoje za boljše seznanjanje in raznovTstnejše sodelovanje.
Predstavniki libijskega parlamenta pa so poudarili, da vidijo v tem obisku začetek širokih stikov in da lahko v tej smeri odigrajo zlasti važno vlogo precLsiavnilii^^slcup-šdin obsh držav. .	.	>
zem v državi, češ da je treba odstraniti »komunistične elemente« .
V Braziliji že intenzivno izvajajo »očiščevalno operacijo«. Tisk in radio sodita, da je bilo doslej aretiranih nad J000 ljudi. Največ so jih zaprli v državah Guanabari, Sao Paulu, Minasu Gerais, Per-nambucu, Riu de Janeiru in Riu Grande do Sul. Začela se je tudi široka akcija odpuščanja Goulartovih • državnih in sindikalnih funkcionarjev, političnih in družbenih delavcev. Hkrati razširjajo trditve, da so odkrili »komunistične celice«. Zaprli so več redakcij levičarskih sil in med drugim tudi vdrli v madžarsko poslaništvo v Riu.
Preden je Goulart v soboto zapustil brazilsko ozemlje, je novinarjem izjavil, da se ne bo odpovedal .predsedniškemu položaju. Poudaril je, da je vzrok vojaškega upora v tem, da je njegova vlada izdala dekrete o omejitvi izvoza profitov tujih družb, da
je nacionalizirala privatne rafinerije in sprejela druge ukrepe.
Desničarji, kd so zdaj prevzeli oblast v Braziliji, opravičujejo akcijo proti pristašem upora s tem, da »ni treba odložiti orožja, ampak je treba nadaljevati boj in uničiti agente kofnunistične suh
► Nadaljevanje
na zadnji strani
Tito sprejel delegacijo predsedstva ZSJ
BRIONI, 6. apr. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel da res dopoldne delegacijo predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije s predsednikom CS ZSJ Svetozarjem Vukma-novičem na čelu.
V daljšem razgovoru so člani delegacije seznanili predsednika Tita s pripravami na bližnji kongres Zveze sindikatov in z nekaterimi perečimi vprašanji svojega del«.
Fulbright ponavlja kritiko
CHAPEL HILL (Karolina), 6. apr. (Reuter-AP). — Demokratski senator tVilliam Fulbright, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, je kritiziral »križarsiki duh hladne vojne« in »morbidno razburjanje« zaradi tako imenovane »komunistične ekspanzije«, proti kateri so v ZDA zagnali hrup vojaški krogi in pristaši hladne vojne.
Fulbright je govoril na simpoziju o temi »Človek in orožje«, na univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu. Dejal je. da bi vojaški krogi želeli, da se nadaljuje hladna vojna, ki jim je dober izgovor za prenapenjanje proračuna za obrambo ter za izsiljevanje ogromnih stroškov v imenu nacionalne varnosti. Ne ameriško ljudstvo ne senat nimata zdaj kontrole nad delovanjem vojaških krogov, ki forsirajo politiko hladne vojne, namesto da bi se lotila urejanja notranjih socialnih vprašanj. Fulbright je poudaril, da so predlogi predsednika Johnsona o boju proti revščini najmanj tako važni za varnost ZDA kot programi narodne obrambe, precej drugih odprtih vprašanj pa je važnejših od potovanja na Luno. Fulbright je na koncu dejal, da bi sprostitev preobremenjenih fondov za obrambo prispevala k rešadvi notranjih pro-bieroov,
Makarios o novi ustavi
TurClja ne priznava odpovedi trojne pogodbe
NIKOZIJA, 6. apr. (Ciprska agencija. Reuter, AFP, AP, Tanjug — Posredovalec OZN na Cipru, finski diplomat Sakari Tuomioja bo prihodnje dni navezal prve stike s predstavniki grške in turške skupnosti. Sestal se bo tudi z drugimi vodilnimi ciprskimi osebnostmi, da bi pripravil poročilo svetovni organizaciji o ukrepih za rešitev ciprskega problema. Pričakujejo, da se bo najprej razgovarjal s predsednikom Makariosom, ki mu bo v posebni poslanici razložil stališče ciprske vlade.
Ciprski predsednik Makarios je danes pojasnil svoje stališče v posebni izjavi, ki jo je dal za ciprsko časopisno agencijo. Ob tej priložnosti je poudaril, da se bo odločno uprl vsakemu osnutku nove ciprske ustave, slonečemu na predpostavi, da ga bo ciprsko ljudstvo vnaprej sprejelo. Nova ustava mora brez vsakih omejitev temeljiti na odgovornosti ciprskega ljudstva samega za svojo prihodnost.
V skladu s tem — je dejal predsednik Makarios — morajo osnovna načela nove ciprske ustave zagotavljati takšno državno skupnost, v kateri bi bili vsi državljani enaki pred zakonom in bi imeli pravice, ki jih določajo mednarodne konvencije o človeških pravicah. To enakost in te pravice bi uživale v polni meri vse manjšinske skupnosti.
Svojo izjavo je predsednik Makarios zaključil z opozorilom na nesoglasja v okviru turške skupnosti. Več turških voditeljev na Cipru se je, kakor je povedal Makarios, izreklo za vzpostavitev enotne države, v kateri bi bile ohranjene vse temeljne pravice turške skupnosti.
Po vesteh iz Ankare je tun ška vlada sinoči sporočila, da Turčija ne more sprejet) eno-
NadaSjevanje
na zadnji strani
V
insi! Frankfurta
Katiuk jo napadel pričo Ludwiga Weria
FRANKFURT. 6. apr. (Reuter). Na današnji obravnavi proti 22 bivšim stražarjem v koncentracijskem taborišču Auschvvitzu se je pripetil dramatičen incident. Eden izmed obtožencev, Oswald Kaduk, ki so mu bila dokazana grozljiva hudodelstva, je skočil s klopi in skušal fizično obračunati s pričo Luavvigom Wer-lom. Red v dvorani so uvedli šele na intervencijo policistov, medtem ko je občinstvo v dvorani, ki ga je vznemiril nepričakovani prizor, z vzkli kanjem bodrilo pričo, naj »pretepe Kaduka do smrti«.
Priča Ludwig Werl je potem navedel tudi vrsto obtožb proti enemu izmed glavnih obtožencev, Bogerju. Opisal je pripravo. ki so jo poznali v taborišču kot »Bogerjevo kolo« in ki je bila enakovredna najbolj krutim srednjeveškim mučilnim pripravam. Izpovedal je, da je v Auschvvitzu umrlo od lakote ali od bolezni, ki jih je povzročila lakota, okoli 250.000 zapornikov. Hrana, ki so jo dobivali taboriščniki, ni zadoščala niti za golo življenje. »Pogosto so zaporniki dobili v juhi ženske lase, zobe ali ostanke umetnih čeljusti kakor tudi britvice,« je' povedal LudvVig Werl.
Suvana Fuma pri ču En Laju
PEKING. 6. apr. — Kitajska agencija HsiUhua poroča, da se je laoški premier princ Suvana Fuma danes raago-varjal s kitajskim premierom Cu En Lajem. Kitajski zunanji minister maršal Cen Ji je priredU kosilo laoškemu premieru.
muiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiniHiiiHiiiimuiiHiiiiHiiiii
imami
SLAVNOSTNA PARADA — Ob devetnajsti obletnici osvoboditve Madžarske je bila v Budimpešti vojaška parada, na kateri so prikaSali tudi najnovejšo tehnično opremo madžarske armade. Na sliki: oddelek protiletalskih raket se pomika mimo tribune, na kateri so najvišji madžarski voditelji in sovjetska delegacija na čelu s Hruščovom, ki se mudi na obisku na Madžarskem.	Telefoto: AP
Popovič predlaga tri sklepe
V sklad OZN naj bi se stekal določen odstotek nacionalnega dohodka in dvajset odstotkov prihrankov od razorožitve
MAZZILLI ODGOVARJA — Novi predsednik Brazilije Paschoal Ranieri Mazzilli (levo) med tiskovno konferenco v zgradbi vojnega ministrstva. Na desni je obrambni minister general Arthur Costa de Silva.	Telefoto:	AP
»Hočemo več oblek, več šol..
Govor sovjetskega premiera Nikite Hruščova v Miskolcu
MISKOLC, 6. aprila. (Tanjug). Sovjetski premier Ni-kita Hruščov je sinoči v Miskolcu izjavil, da sovjetski in madžarski komunisti zavzemajo enako marksist ično-lenin is tično stališče do vseh vprašanj mednarodnega komunističnega gibanja. Teže je ustvarjati socializem osamljen, je dejal Hruščov, kot pa ob sodelovanju socialističnih držav. Naša moč je v enotnosti in prijateljstvu, je dodal. Poudaril je, da je KP Sovjetske zveze enotna partija in da Sovjetska zveza z naglimi koraki ubira pot v komunizem, zedinjena s silami vseh socialističnih držav in bratskih partij.
m
Prvi sekretar CK KPSZ je ostro obsodil napačna gledišča voditeljev KP Kitajske o vprašanjih vojne in miru ter izgradnje socializma. Kitajski
RADI0GRAM0F0N
KVALITETA . • I TRIGLAV DE LUXE
voditelji — je dejal — nas pogosto vprašujejo, zakaj razmišljamo samo o tem, kako bi živeli bolje in v miru, pozabljamo pa na svetovno revolucijo. V zvezi s tem moram reči, da verjamemo v svetovno revolucijo in njeno zmago. Trdno smo prepričani, da bodo delavci prevzeli oblast in odpravili izkoriščanje na vsem svetu.
Toda vprašanje je, kako. Ne mislimo, da bi vojna pripomogla k temu. Vojna pomeni oborožen boj proti Francij^ Zahodni Nemčiji, Italiji, Britaniji in drugim kapi tališ tič--nim državam. Narodov teh držav pa ne sestavljajo samo imperialisti, ampak predvsem delavci, kmetje, delovna inteligenca itd. Prav zato mislimo, da morajo narodi vsake države sami odpraviti izkoriščan ie Qa
dobro pa je, če jim mi pri tem lahko pomagamo.
Hruščov je potem odgovoril na očitek voditeljev KP Kitajske, da v socialističnih državah razmišljajo samo o tem, kako bi ljudje boljše živeli. Dejal je, da sta gospodarski razvoj in zboljšanje standarda najvažnejša naloga po prevzemu oblasti. Cilj revolucije je, da bi ljudje živeli boljše, ne pa slabše, da bi čimveč proizvajali in bi se jim čimbolje godilo. Hočemo čedalje več oblek, več šol, stanovanj, več vsega, kar bogati življenje delovnega človeka. To moramo ustvariti sami z lastnimi rokami.
Premier Hruščov je nadalje poudaril, da si CK KP SZ in sovjetska vlada ne delata nobenih iluzij o naravi imperializma, da pa se je razmerje sil na svetu tako spremenilo, da imperialisti ne morejo delati, kar hočejo.
Pokojni predsednik ZDA John Kennedy je imel svoj čas na ozfordski univerzi zelo realen govor, je nadalje dejal N. Hruščov. Mene osebno so nekateri ljudje kritizirali, ker sem ta govor
Habibulah Kad v New Delhiju
Razgovori o sporu med Hindujci in muslimani
NEW DELHI, 6. aprila (Reuter) — Pakistanski no trajni minister Habibulah Kad je danes prispel v New Delhi, kjer se bo pogajal z indijskimi funkcionarji o možnosti, da bi odpravili napetost med hindujskim in muslimanskim življem. Pakistanski minister bo imel tridnevne razgovore z indijskim notranjim ministrom Gulzari-lalom Nandom. Razgovorov se bodo udeležili ministri in drugi visoki funkcionarji iz Vzhodnega Pakistana in indijskih držav, v katerih so se vneli ti spopadi.
Zadnji spopadi med Hindujci in muslimani, v glavnem begunci iz Pakistana, so bili pred kakimi desetimi dnevi v več indijskih državah. Ob tej priložnosti je bilo ubitih več deset ljudi.
V zadnjih treh mesecih pa je bilo v teh neredih, ki izvirajo iz verskih nasprotij, ubitih več sto ljudi. O tem sta izmenjala mnenja tudi premier Nehru in pakistanski predsednik Ajub Kan.
Pričakujejo, da bodo na sedanjih razgovorih v Delhiju proučili možnosti, kako zaustaviti nadaljnje dotekanje beguncev v obeh smereh in kako ustvariti pogoje za večjo varnost beguncev, kako urediti problem njihovega premoženja im drugo. Razgovori se bodo bržčas nanašali tudi na morebitno obnovitev sporazuma o osnovnih manjšinskih pravicah, ki sta ga podpisala Indija in Pakistan že leta 1950 po ostrih spopadih med Hindujci in muslimani.
OD NAŠEGA POROČEVALCA
ŽENEVA, 6. aprila. »Problemi mednarodne trgovine, in problemi mednarodnega financiranja so med seboj neločljivo povezani.« je v svojem današnjem govoru na seji tretjega odbora konference, ki se ukvarja s tako imenovano »nevidno trgovino« in finančnimi problemi v zvezi z razvojem razvijajočih se držav, poudaril vodja jugoslovanske delegacije Via-dimir Popovič. Njegova pol ure trajajoča izvajanja so vsebovala poglavitna stališča Jugoslavije glede problemov mednarodnega financiranja in obrazložitve spomenice, ki so jo pred nekai dnevi razdelili delegatom.
Vladimir Popovič je dejal, da mora postati mednarodno financiranje instrument pospešitve svetovnega razvoja in da ga je treba uskladiti z ostalimi smernicami in elementi nove svetovne gospodarske politike. »Danes razvoj ni več stihijski, temveč organiziran«, je poudaril in opozoril, da mora mednarodno financiranje omogočiti izpolnjevanje" nacionalnih razvojnih načrtov, predvsem naglejšo industrializacijo.
Nato je govoril o pogojih financiranja, »ki niso nič manj pomembni kot obseg financiranja samega«, in zahteval, naj razvite države podaljšajo trajanje svojih izvoznih kreditov in znižajo obresti. »Nepravilno je zahtevati od razvijajočih se držav, naj odplačajo kredite v petih ali celo treh letih, medtem ko se za te kredite kupljena oprema amortizira
šele v 10 ali 15 letih«, je dejal. Kar se tiče bilateralnih kreditov, je zahteval njihovo
Italijanski gospodarstveniki v Beogradu
BEOGRAD, 6. apr. (Tanjug) — Danes je prispela v Beograd italijanska gospodarska delegacija na pogajanja o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Delegacijo vodi pooblaščeni minister v ministrstvu za zunanje zadeve Giovanni Luccioli.
Člani italijanske delegacije so danes dopoldne obiskali vodjo jugoslovanske delegacije na teh pogajanjih, pomočnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ljubo Fausta.
□ Nadaljevanje
*» Mrtgji atragi
A Nadaljevanje
na zadnji strani
Predsednik VVilliams obišče Jugoslavijo
BEOGRAD, 6. aprila. (Tanjug.) — Predsednik vlade Tri-nidada in Tobaga dr. Eric “VVilliams bo prispel te dni na obisk; v SFRJ, kjer se bo mudil od 8. do 10. aprila. Spremljala ga bosta minister za kmetijstvo, industrijo in trgovino Uanel Robinson in veleposlanik v OZN sir Elliz Clarke. Predsednika vlade Trinidacla in Tobaga dr. Eriča tollliams* in njegova sodelavca lso na Brionih sprejel predsednik MUUbttke Josip Broz Tito.
SARAGAT V ZAR — Te dni se mudi v ZAR italijanski minister za zunanje zadeve Giuseppe Saragat. Na sliki: Saragal (levo) se pozdravlja z Mahmudom Fav-ziiem.	Telefoto:	AP
»Italija razume ZAR"
Saragat v ZAR ni zastopal zahodne alianse
KAIRO, 6.aprila. (AP - Reuter). Italijanski zunanji minister Giuseppe Saragat je danes ob zaključku tridnevnega obiska v ZAR na tiskovni konferenci obsodil britanski napad ha jemensko obmejno naselje Ha-reb. Kar se tiče razgovorov, ki jih je imel v Kairu, je dejal, da so se nanašali na vprašanja', ki zanimajo obe državi, zlasti na problem ohranitve miru na svetu.
»nevezanost«, to se pravi, njihova realizacija naj ne bo omejena na nakup in opremo v državi, ki je kredit dodelila. Pri tem je poudaril, da se je treba čedalje bolj usmerjati na sistem multilateralnega kreditiranja, ker je bilateralni sistem v bistvu vendarle oblika političnega pritiska.
Jugoslovanski delegat je nato dejal, da po mnenju Jugoslavije sedanji izboljšani položaj v svetu narekuje ženevski konferenci tri načelne sklepe:	sklep o ustanovitvi
sklada OZN za kapitalno financiranje razvoja (SUNSED) o tem, naj bi za ta sklad določili ustrezen odstotek nacionalnega dohodka vseh držav in- da-htaaj usmerjali v ta sklad at odstotkov prihrankov od razorožitve.
Vladimir Popovič je govoril tudi o drugih problemih, ki so navedeni v jugoslovanski spomenici, tako 6
kompenzacijskem financira nju za izgube razvijajočih se držav zaradi neskladnosti med izvoznimi in uvoznimi cenami, o potrebi po večji dejavnosti Mednarodne banke in drugih institucij ter o perečih transportnih problemih razvijajočih se držav Potem je opisal jugoslovanske izkušnje in napore na področju mednarodnega fi nančaranja in poudaril, da je Jugoslavija sklenila v zadnjih sedmih letih kreditne sporazume s 23 deželami v razvoju. Skupna' vsota naših kreditov razvijajočim se de
-n- Nadaljevanje
na zadnji strani
Saragat je dejal, da je prišel v ZAR kot predstavnik italijanske vlade, ne pa kot delegat zahodne alianse. Dodal je, da Italija ostaja zvesta zvezi zahodnih držav, da pa popolnoma razume položaj ZAR, ki ima svojo vlogo v sodobnem dogajanju.
Na vprašanje o stališču italijanske vlade do ciprske krize je Saragat odgovoril, da njegova vlada podpira intervencijo OZN in da je proti vsem tujim oporiščem na ozemljih drugih držav- Izrazil je upanje, da bo misija posredovalca OZN na Cipra pripeljala do pozitivnih pned-ita-
lijanska vlada te predloge podprla.
Ko je Saragat govoril o položaju na svetu, je poudaril, da visoki egiptovski funkcionarji kažejo globoko razumevanje za problem svetovnega mini in da so stališča italijanske vlade in vlade ZAR glede tega skorajda enaka. Obe delegaciji sta se strinjali, da je svet zdaj v novi dobi, v kateri vojna ni več neizogibna.
Takoj po tiskovni konferenci ae je Giuseppe Saragat sestal s pradsedmknm ZAR Naseljem.
Danes bo Saragat odpotoval in Kaira ,v Rim-
Gafurov obtožuje
Propaganda Pekinga diši po rasizmu
MOSKVA, 6. aprila (Tan jug) — Podpredsednik sovjet skega komiteja azijsko-afriške solidarnosti Gafurov je danes obtožil Peking, da izvaja propagando, »zelo podobno rasi stičnim teorijam, ki so svoje dni vznikle v Evropi«. »No bene razlike nd med postavljanjem nebelih narodov nasproti belim, kakor to počno kitajski voditelji; in rasistič nim postavljanjem belih ljudi zoper rumene in črnce,' je poudaril Gafurov, ki je danes govoril na tiskovni konferenci o rezultatih nedavnega alžirskega zasedanja sveta azijsko-afriške	solidarnosti
Gafurov', ki je vodil sovjetsko delegacijo, je izjavil, da hočejo kitajski voditelji dik tirati svojo voljo drugim in da so zato kitajski predstav miki v Alžiru skušali upo rahljati metode diktata.
Gafurov je povedal, da je predstavnik kitajske delega cije na zaključni seji v Alžiru izjavil tole:	»če hoče Sov-
jetska zveza ostati v svetu azijsko -afriške	solidarnosti,
potem se mora odreči svojim anotam, če pa se noče mora zapustiti svet.« Skupi na dvomljivih ljudi, ki nikogar ne zastopajo, ki pa so jih v ASžir pripeljali kitajski predstavniki, je pri tata besedah n Utiala: »Sovjetska zveza nima kaj početi v svetu soBdamostl!«
»Prisostvoval sem številnim mednarodnim konferencam in zborovanjem,« je pripomnil Gafurov, »toda še nikjer nisem videl, da bi se ljudje tako raagrajaško in nekulturno vedli, kakor so se vedli ki tajski predstavniki y Alžiru.«
Zahteva po življenjski vzgoji
Kadar govorimo o socialistični vzgoji mlade generacije in njenih problemih, se moramo zavedati, da so to problemi vse družbe, še prej pa moramo odgovoriti na vprašanje, kakšen rezultat so dala dosedanja prizadevanja na tem območju. Odgovor nas ne razočara, vendar nas tudi posebno ne preseneti. Res e, da dosedanji vzgojni uspehi niso majhni. Res pa je tudi, da bi bili lahko precej večji, če bi odpravili vrsto subjektivnih in objektivnih ovir, ki ponekod bolj, ponekod pa manj vzgojno delo hromijo, marsikje pa celo služi-o kot opravičilo za zapostavljanje vzgoje.
Zato je razumljivo, da je bila prav socialistična vzgoja osrednja tema prve republiške konference ZMS, ki je končala svoje delo v soboto. Dogodek je razveseljiv zaradi dveh dejstev; zato, ker je mladina sama načela problematiko, ki jo ob obilici vsakdanjega dela preveč radi potiskamo v stran, in zato, ker so delegati pogumno in temeljito analizirali skoraj vse pomanjkljivosti ter tudi nakazali rešitve.
Delegati so na konferenci , med drugim povedati! da.mladina noče več vzgoje samo s »privzdignjenim prstom«, da hoče vzgojo iz življenja za življenje brez slehernega idealiziranja in da je proti raznim instrumentom, ki včasih ovirajo, pa tudi zapirajo mladim ljudem pot k osebnemu razvoju in izobraževanju. Kot rdeča nit pa se je ponavljala skozi vse razprave v takšni ali drugačni obliki misel — izredno pomembno za socialistično vzgojo mladine in formiranje njene zavesti je, kako čimprej doseči, da bodo družbeni položaj, osebni standard in vpliv mladinca čimprej odvisni od njega samega, od njegovega dela, prizadevnosti, sposobnosti in kritičnosti. In še eno dejstvo, ki bistveno vpliva na formiranje mlade osebnosti; to je vprašanje osebne perspektive!
Ko vrednotimo in premišljujemo o zahtevah mladine glede osebnega standarda, odnosov med ljudmi, ko premišljujemo o njeni kritičnosti in njenih stališčih do vzgoje, se moramo zavedati, da so vse zahteve mladine in njene predstave rezultat vzgoje današnje, ne pa pretekle družbe. Njene čedalje večje zahteve so rezultat družbenega napredka, čedalje večja ustvarjalna kritičnost mladine pa je rezultat socialistične vzgoje v sistemu samoupravljanja. Marsikdaj pa prav radi pozabljamo, da je sedanja mladina rojena med leti 1939 in 1949 in da so obdobja narodno-osvo-bodilne borbe ter revolucije, obnove in prva leta samoupravnega sistema zanjo že preteklost, ki jo lahko le posredno spoznava.
VOJKO CERNELO
Skupščinski dnevnik
Zvezna skupščina
BEOGRAD, 6. aprila (Tanji«) — Pomen mineralnih surovin za bodoči razvoj gospodarstva je prva tema, ,ki jo je odbor zveznega zbora zvezne skupščine za industrijo obravnaval v okviru obsežnega programa dela za proučevanje možnosti sedemletnega razvoja.
Na seji so razpravljali na podlagi študije, ki jo je pripravil zveani geološki zavod. Spričo nepravočasne razširitve surovinske proizvodnje nekoliko zaostaja na primer proizvodnja takšne pomembne panoge, kakor je barvasta metalurgija. Znatno počasneje od proizvodnje surovega železa se je razvijalo izkoriščanje železne rude. Odbor pa je poudaril nagel razvoj pridobivanja nafte, katere količina je že presegla 1,5 milijona ton in strokovnjaki računajo, da bo v bližnji prihodnosti narasla na tri milijone ton.
Ne da bi sprejeli končne sklepe, ker bodo ti problemi še nadalje predmet proučevanja odbora, so poslanci v razpravi opozorili na to, da je v proizvodnji mineralnih surovin bolj kakor na kateremkoli drugem področju treba planirati na daljše obdobje. Potrebe nepretrganega razvoja v črni metalurgiji na primer terjajo, da planiramo naložbe tudi za obdobje nad sedem let.
Na seji je bilo tudi rečeno, da bi se morala industrija v čim večji meri nasloniti na domače surovine. Sedanji obseg uvoza mineralnih surovin namreč kaže, da so v tem večinoma vzroki primanjkljaja v naši plačilni bilanci. Po mnenju poslancev je treba zlasti razvijati kopanje rud, katerih rezerve so strokovnjaki doslej temeljito proučili in ugotovili, da so dovolj rentabilne za izkoriščanje. Kljub bogati surovinski osnovi se na primer industrija aluminija prepočasi razvija. Na drugi strani so poslanci navajali primere, iž katerih je videti, da včasih spodbujamo izkoriščanje rudnega bogastva, ki ga v zemlji ni mnogo. To velja na primer za antimon.
Poslanti so se kritično dotaknili tudi počasnega razvoja naprav za pridobivanje kuhinjske soli in sprožili več drugih predlogov, ki jih bodo planski organi uporabili, ko bodo sestavljali končni prediog sedemletnega plana.
Zakonodajno pravna komisija zvezne skupščine je danes dopoldne začela obravnavati predlog temeljnega zakona o organih upravljanja v ustanovah. Več poslancev je vprašalo: ali je v skladu z ustavo, da se s temeljnim zakonom predpisujejo stvari, ki sodijo v pristojnost republik?
Po daljši trazpravi pa so poslanci vendar sprejeli argumente zveznega sekretariata za zakonodajo, sloneče pravzaprav na tem, da bi bilo treba s temeljnim zakonom zagotoviti, da bi zapolnili pravne praznine, ki bodo nastale zato, ker republiške skupščine ne bodo mogle tako naglo uveljaviti zakonskih določb o vseh ustanovah. Zato imajo nekatere določbe temeljnega zakona pogojni značaj in veljale bodo samo, dokler stvar ne bo urejena z republiško zakonodajo.
Odbor za pogreb prof. dr. Alberta Vajsa
BEOGRAD, 6. apr. (Tanjug). Danes je bil imenovan odbor za pogreb profesorja pravne fakultete v Beogradu in predsednika Zveze židovskih občin Jugoslavije prof. dr. Alberta Vajsa. V odboru so prodekan pravne fakultete v Beogradu dr. Dragomir Stojčevič, predsednik Združenja študentov pravne fakultete Djura Radanovič, funkcionarji zveze židovskih občin Jugoslavije dr. Lavo-slav Kadelburg, Aleksandar Levi in David Levi, profesor visoke šole političnih ved Radoslav Ratkovič, predstavnik Zveze združenj borcev NOV Mihailo Jeftič ter predstavnik inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo Djordje Ladjevič.
Podpredsednik republike in predsednik Zveze združenj borcev NOV Aleksandar Ran-kovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in mnogi drugi so izrazili Editi Vajs sožalje ob smrti njenega soproga dr. Alberta Vajsa, profesorja pravne fakultete v Beogradu in predsednika Zveze židovskih občin Jugoslavije.
Obletnica osvoboditve Sarajeva
SARAJEVO, 6. apr. (Tanjug). Danes je minilo 19 let od osvoboditve Sarajeva. Spomin na ta dan, 6. april 1945, so danes svečano proslavili. Dopoldne so položili mnogo vencev na grobove narodnih herojev, za osvoboditev mesta padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Mestni svet je imel svečano sejo, ki so se je udeležili sekretar CK ZK Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, več članov CK ZK BiH, republiškega izvršnega sveta, predstavnikov JLA in mnogo gostov.
LJUBLJANA, 6. aprila — Na povabilo uredniškega kolegija je obiskal danes redakcijo Dela sekretar okrajnega komiteja ZK za Ljubljano Mitja Ribičič. S člani uredniškega kolegija se je zadržal v daljšem pogovoru o tekoči problematiki političnega in gospodarskega življenja, posebno še v zvezi z aktivnostjo pred VIII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije.	Foto: Svabič
Imamo dovolj možnosti za večji izvoz barvastih kovin
Osnove 7-letnega plana barvaste metalurgije
BEOGRAD. 6. aprila. (Tanjug). Za uresničenje projekta sedemletnega plana razvoja barvaste metalurgije, ki ga predlaga svet za barvasto metalurgijo zvezne gospodarske zbornice, bi morali do leta 1970 investirati 464 milijard, je izjavil na današnji tiskovni konferenci sekretar sveta" Luka Dereta. Od tega smo investirali 32 milijard. Da bi uresničili tako obsežen načrt, bi morale gospodarske organizacije po mnenju zbornice imeti na voljo več sredstev kakor doslej, treba bi jim bilo odobkiti nizke obrestne mere in ugodnejše roke za odplačevanje posojil.
Na konferenci so poudarili, da so pomagale sestavljati variante tega projekta sedemletnega plana gospodarske organizacije iz vse panoge. Poudarili so, da se plan s 95% naslanja na domače surovinske vire, kar omogoča, da bi povprečna stopnja naraščanja proizvodnje v vsej barvasti metalurgiji do leta, 1970 znašala po 14% letno. Največje naraščanje je predvideno v industriji aluminija, in sicer 21.8%, v drugih panogah pa 10.9 do 11.1%.
Po predlogu sveta za barvasto metalurgijo naj bi znašala proizvodnja bakra v 1970. letu 105.000 ton proti 46.000 lani. Proizvodnja svinca naj bi narasla od lanskih 104.000 na 175.000 ton v letu 1970, cinka od 42.000 na 120.000, aluminija pa od 36.000 na 200.000, pri izvozu glinice 300.000 ton. Ta program predvideva znatno povečanje proizvodnje tudi drugih barvastih kovin, zlasti železnih zlitin, in sicer od
64.000	na 170.000 ton.
V zadnjih desetih letih je potrošnja barvastih kovin v Jugoslaviji narasla štirikratno, v prihodnjih sedmih letih pa naj bi se povečala približno trikratno. Med glavne značilnosti projekta plana sodi povečanje proizvodnje ekstrakti vnega dela barvaste metalurgije — rud, koncentratov in kovin. Hkrati bi znatno narasle tudi predelovalne zmogljivosti, ker bi uvedla čimveč proizvodov višjih faz obdelave.
Nov dnevnik v Sarajevu
SARAJEVO, .6. apr.4 (Tanjug) — Danes je izšla v Sarajevu prva številka dnevnika »Večemje novine«, ki ga izdaja časopisno podjetje »Oslobodjenje«. Za glavnega urednika je -bil imenovan Radivoj Papič, ki je bil doslej urednik »Oslobodjenja«. »Večernje novine« bodo izhajale kot glasilo okrajnega odbora Socialistične zveze sarajevskega okraja.
Tudi izvoz barvastih kovin naj bi se znatno povečal. Najbolj naj bi se povečal izvoz aluminija, kablov, bakra, glinice in svinca. Imamo vse možnosti, da dobi Jugoslavija od izvoza barvastih kovin več sredstev kakor doslej.
Takšno povečanje proizvodnje in izvoza bo spremljala visoka stopnja naraščanja produktivnosti dela. Do leta 1970 naj bi se poduktivnost dela v primerjavi s sedanjo povečala dvakratno.
Na kancu konference so sporočili novinarjem podatke o izvozu barvastih kovin v letošnjem letu. Rečeno je bilo, da smo v prvih dveh mesecih izpolnili približno 18% plana oziroma da je bil izvoz za dobrih 50% večji kakor v istem obdobju lanskega leta. Ko je obravnaval prognozo o bodočem gibanju izvoza, sklenjenih kupčijah in možnostih naše industrije, je Dereta rekel, da pričakujemo za prvo polletje letošnjega leta izvoz v vrednosti 10.68 milijarde ali 46.8% letnega plana.
Letos 30.000 novih postelj
Devizni dohodki od turizma naj bi znaSali blizb sto milijonov dolarjev - Obetajo tudi boljšo preskrbe
BEOGRAD, 6. aprila. (Tanjug). Gospodarske organi' zacije. Hi se ukvarjajo s turističnimi storitvami, bodo letos sprejele goste mnogo bolj pripravljene kakor prejšnja leta. Tako je tudi prav, saj pričakujemo letos znatno večji turistični promet, zlasti mnogo turistov iz tujine.
Po prognozah, navedenih danes v koordinacijskem odboru za turizem, računajo, da bo obiskalo letos našo deželo blizu -2,300.000 tujih turistov ali približno 30 odst. več kakor lani. Devizni dohodki od turizma pi naj bi znašali že blizu sto milijonov dolarjev.
V pričakovanju tako ugodne konjunkture, o kateri pričajo že zdaj rezervirane sobe v hotelih in še vedno ve-
Sprejemi in obiski
ZAGREB —. Po dvanajstdnevnem obisku v naši državi je delegacija predstavniškega doma nacionalnega kongresa Brazilije včeraj odpoto-vala iz Jugoslavije.
BEOGRAD — Clan zveznega izvršnega sveta in predsednik zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih raziskovanj Avdo Humo je sprejel dr. Alexandra Kinga, direktorja sekretariata OECD za vprašanja znanstveno raziskovalnih del in znanstveno tehničnih kadrov. Ob tej priložnosti so govorili tudi o možnosti udeležbe Jugoslavije pri takšnem sodelovanju.
MARIBOR — V Maribor je prispela štiričlanska študijska skupina Zveze mladih komunistov iz Verone. Med tridnevnim bivanjem v mariborskem okraju bo obiskala tovarno avtomobilov in motorjev, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« ir Murski Soboti, muzej NOB v Mariboru in eno izmed mariborskih gimnazij.
MEŽICA — štiričlanska delegacije rudnika svinca in topilnice Mežica je včeraj odpotovala na Češkoslovaško na povabilo rudnika svinca Pribram pri Pragi, kjer ae bo mudila šest dni.
liko zanimanje pri naših turističnih predstavnikih v tujini, so se začele priprave letos mnogo prej kakor prejšnja leta "in so tudi bolj solidne.
•Priprave, ki bodo kmalu kbnčane, si se razvijale na več »frontah«. Predvsem je šlo za povečanje števila gostinskih podjetij oziroma sob in postelj. Sad, tega prizadevanja je, da bodo imeli domači in tuji gostje v začetku glavne turistične sezone na voljo 12.000 do 15.000 novih postelj v gostinskih podjetjih in kakih 15.000 v privatnih stanovanjih.. In vendar bi se utegnilo zgoditi, da bo v glavni sezoni primanjkovalo postelj
Posebej so pristojni organi storili več ukrepov, da bi se letos zboljšala in zagotovila nepretrganost v preskrbi s kmetijskimi pridelki in živili. Turistične gospodarske organizacije imajo tudi stalne stike z ustreznimi organizacijami v prometu. Sklenjene so že pogodbe o uvedbi več novih avtobusnih prog, število turističnih poletov se bo letos povečalo itd. Razen dogovorov o uvedbi sezonskih vlakov, ki bodo vozili v največje turistične kraje, in več letalskih zvez pripravljajo tudi uskladitev voznih redov, tarif itd.
Premajhna spodbuda za prodajo telet
Višje odkupne cene in drugi ukrepi za napolnitev hlevov
LJUBLJANA, 6. aprila. Pomemben činitelj, s katerim se srečujemo, ko govorimo o boljši preskrbi domačega tržišča z mesom, je premajhna izkoriščenost zmogljivosti naših živinorejskih obratov. Živinorejci trdijo, da je glavni vzrok temu pojavu veliko pomanjkanje za pitanje sposobnih telet. Svet za kmetijstvo republiške gospodarske zbornice pa meni, da ta izgovor ne drži v celoti.
Prej bi bilo mogoče trditi, da sedanje odkupne cene telet spodbujajo zasebnega živinorejca bolj k reji, kot pa k prodaji za pitanje sposobnih telet družbenim živinorejskim obratom. Svet meni, da bi s prožnejšo odkupno politiko lahko napolnila sedaj prazna stojišča, in da sedanje relativno majhne proizvodnje goveje žavine — spri-
čo velikih potreb tržišča — nikakor ni mogoče opravičevati. Predvidena sprostitev dogovorjenih odkupnih cen bi vsekakor prinesla znatno spremembo, čeprav bo verjetno vplivala tudi na račune družbenih posestev. Vse rejce živine je svet pozval, naj napolnijo 'hleve, za kar so po njegovem mišljenju vse objektivne možnosti.
Svet meni, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za vključitev zasebnega živinorejca v kooperacijsko proizvodnjo.
Svet je zadolžil zbornico, da posveti svoje proučevanje vprašanju,- kako bi bilo treba v bodoče organizirati večjo rejo telet za pitanje in najuspešnejše metode vzreje. To nalogo bo opravila posebna komisija, nakar bo zbornica organizirala širše posvetovanje živinorejcev o teh vprašanjih. Že sedaj pa kaže, da bi družbene živinorejske organizacije lahko najuspešneje pospeševale proizvodnjo za pitanje sposobnih telet s pomočjo dobro organizirane osemenjevalne službe.
M. SELAN
Manj pritožb zaradi kršitev predpisov
ljanl,np4 8000 vlog na biro ZIS za proinje in pritoZbe
BEOGRAD, 6. apr. (Tanjug). Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije se na biro ZIS za prošnje in pritožbe še vedno obrača mnogo državljanov z raznimi zah te vatni in pritožbami. Nekoliko pa se je zmanjšalo število vlog zaradi kršitev zakonov. To je kot sodijo, posledica ugodnega družbenega ozračja, ki je. nastalo zlasti po plenumih CK ZKJ z večjim prizadevanjem druž-beno-političnih sil, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih se državljani pritožujejo.
Zahteve državljanov so z vidika- pritožnikov največkrat upravičene. Vselej pa ne gre za kršitev tega ali onega pozitivnega predpisa v pritožnikov, s Hrvatske 1415, iz Bo-primerih pristojni organi ne morejo intervenirati. Ti primeri se nanašajo največkrat na zahteve po zaposlitvi, dodelitvi stanovanja, posebni pomoči, zdravljenju v tujini itd. Precej je prošenj, v katerih upokojenci poudarjajo, da jim pokojnina ne zadostuje niti za najnujnejše živ- j ljenjske potrebe.
Lani se je na ZIS obrnilo s prošnjami in pritožbami ! v raznih zadevah 8153 državljanov.. Z ozemlja Srbije je bilo 5126 prosilcev in pritožnikov, s Hrvatske 1415 iz Bosne in Hercegovine 2934, Makedonije 339, Slovenije 256, Črne gore 71, iz tujine pa je bilo 12 prošenj in pritožb.
Urad ZIS za prošnje in pritožbe je lani poslal ustreznim organom 98 pritožb z naročilom, naj zadeve preiščejo. V več primerih je dal državljanom pravni pouk, kako in od koga naj zahtevajo uveljavitev svojih pravic. Podrobno proučevanje pritožb je pokazalo, da je bila v 792 primerih kršena pravica ali pravni interes pri-, tožnika. V vseh teh primerih je urad interveniral.
Razgovor o novem pokojninskem sistemu
CELJE, 6. aprila — Tu je danes okrajni odbor SZDL priredil poseben razgovor o novem pokojninskem sistemu, ki so se ga udeležili razen predsednikov občinskih odborov SZDL tudi predstavniki zavoda za socialno zavarovanje, predstavniki društev upokojencev ter predsednica socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine Olga Vrabič.
Na številna vprašanja, ki so jih za ta razgovor poslale okrajnemu odboru SZDL razne organizacije, zavodi in društva,, nanašala pa so se na določila novega sistema in njegovega praktičnega izvajanja, je dala obširne razlage in pojasnila tov. Olga Vrabič. Med drugim je poudarila, da bi bilo družbeno docela nevzdržno, če bi se prevedba pokojnin po novem sistemu upokojencem zavlekla na dve ali celo tri leta. Zato bo treba poiskati enostavnejše načine, ki pa morajo vseeno pri prevedbah zagotoviti, da bodo opravljene skrbno in brez napak. Glede uvedbe ustreznih pokojninskih dodatkov v prehodnem obdobju, torej že v
1.	1964, v Sloveniji najbrž ne bo večjih zaprek.	K.
Pisma	b
Svetovni dan zdravstva
S tuberkulozo ni premirja'
Svetovna zdravstvena organizacija je izbrala 7. april za svetovni dan zdravja. Letos je ta dan posvečen tuberkulozi.
Na osnovi zelo opreznih ocen živi danes širom po svetu najmanj 15 milijonov kužnih tuberkuloznih bolnikov in še vedno nam tuberkuloza leto za letom pomori več kot 3 milijone ljudi. Umrljivost za tuberkulozo se je skoraj v vseh razvitih deželah presenetljivo zmanjšala. Toda število novih obolenj se v svetu nikakor ne zmanjšuje tako hitro, kakor število umrlih. Lahko rečemo, da imamo vsako leto okrog dva do tri milijone novih obolenj.
Tuberkuloza je v deželah v razvoju še vedno najvažnejši zdravstveno-socialni problem: v mnogih pokrajinah Afrike in Azije oboli za jetiko po vsej verjetnosti, eden na sto prebivalcev.
Razsežnost tuberkuloze v Jugoslaviji je zaskrbljujoča. Letno odkrije zdravstvena služba okoli 40.000 za .tuberkulozo obolelih oseb, zavoljo tuberkuloze pa jih umre okoli 8.000. Obstoje velike razlike med posameznimi geografskimi področji. Najtežje razmere vladajo v avtonomni pokrajini Kosovo in Metohija, kjer je umrljivost dvakrat večja od jugoslovanskega povprečja in tako prav gotovo med največjimi v Evropi. Vzrok takšnega stanja ni toliko v zastoju razvoja zdravstvene službe (saj imamo na 70.009 prebivalcev povprečno en pro-tituberkulozni dispanzer, v
bolnišnicah za tuberkulozo pa
22.000	postelj), temveč v socialno-ekonomskih razlogih, ki botrujejo tuberkulozi kot družbeni bolezni.
Razmere v Sloveniji se v pogledu tuberkuloze vendarle pomembno razlikujejo od onih v ostalih področjih. Umrljivost je v stalnem upadanju; do 30. .leta sitarosti skoraj nihče ne umre zaradi jetike in je tako umrljivost postala problem starejših ljudi. Obolevnost za pljučno tuberkulozo pa se v zadnjih letih postopno zmanjšuje ih leta 1963 je bilo odkritih 2910 tu-berkuloznih bolnikov. Ce bi imeli pri nas enako stopnjo obolevanja, kot jo ima danes npr. Danska, potem bi smeli odkrivati letno le manj kot 500 bolnikov.
V današnjem stanju tuberkuloze v Sloveniji te zrcalijo socialno-ekonomski vzroki v tolikšni meri, da je tuberkuloza vsekakor družbena bolezen. Obolevajo ljudje, ki so izpostavljeni čezmernim de preeivnun vplivom okolja. Na prvem mestu bi omenili industrijske delavce, predvsem tiste, ki so izpostavljeni po eni strani fizičnim naporom, po drugi plati pa neustreznemu življenjskemu standardu. Vsebolj presenetljiv postaja pojav obolevanja tistega dela prebivalstva, ki se je iz drugih področij Jugoslavije začasno ali trajno preselili v Slovenijo. V preteklem letu je bil med na novo odkritimi bolniki s pljučno tdber-kulozo naslednji odstotek takšnih, ki so pripadali skupini
priseljencev: v občini Ljubljana - Bežigrad 56 odst., Ljubljana - Moste 34 odstotkov, Jesenice 33 odst., Kranj 17 odst Večina bolnikov tuberkuloze ni prinesla s seboj, teniveč je obolela v novem življenjskem okolju. Nič njanj pomemben ni problem obolevanja za tuberkulozo moških v starosti. Obolevanje ljudi v starosti postaja vse važnejši pojav v primerjavi z obolevanjem mlajšega prebivalstva. Kmečko prebivalstvo očitno manj oboleva za tuberkulozo kot industrijsko. Toda presenetljivo je, da tuberkulozni kmetje pogosteje podlegajo obolenju. Zato je današnje stanje umrljivosti za tuberkulozo v Sloveniji pretežno izraz umiranja kmečkega življa.
Naša družba in njena zdravstvena služba sta torej pred jasno očrtanim problemom: tuberkuloza je še vedno v ob s egu družbene bolezni. V bližnji prihodnosti bo nadaljnje zmanjševanje obolenj še ne-
1
kaj časa odvisno pretežno od izboljševanja socialnih razmer in življenjske ravni prebivalstva.
V zadnjem desetletju pa zdravstvo razpolaga s tako učinkovitimi medicinskimi sredstvi, da lahko navkljub še nerešenim socialnim razmeram pomembno vpliva na uspešeno upadanje števila novih tuberkuloznih obolenj. Prav zaradi takšnih možnosti boj proti tuberkulozi vse bolj obvezuje zdravstvo in mu nalaga nove odgovornosti in ga — kot se danes pogrešno misli — zaradi postopnega upadanja umrljivosti ali obolevnosti v akciji nikakor ne razbremenjuje.
Poglavitna sta predvsem dva usodna udarca proti tuberkulozi:
1. pravočasno odkrivanje nepoznanih tuberkuloznih bolnikov, ki v času pred odkritjem v največjem obsegu in povsem nekontrolirano širijo tuberkulozno infekcijo med zdravo prebivalstvo;
2.	dosledno zdravljenje vsakega bolnika, kajti tuberkuloza je postala skoraj stoodstotno ozdravjiva bolezen. Dosledno zdravljenje je treba doseči predvsem pri naših nekooperativnih bolnikih, ki zaradi nediscipliniranega zdravljenja kot kronični bolniki širijo tuberkulozo.
v
Dosedanji uspehi antituberkuloznega boja pa nalagajo nove obveznosti, ker nam postavljajo nov cilj: odpraviti tuberkulozo kot družbeno bolezen. Naš namen je, da bi cilj dosegli ne šele čez pol stoletja, temveč prej. Epidemiološke razmere v drugih področjih Jugoslavije izpostavljajo Slovenijo stalnim novim okužbam. Zastavljeni cilj bomo torej lahko dosegli edinole s precej obsežnejšimi preventivnimi ukrepi kot bi bili sicer potrebni.
Torej tudi v Sloveniji še dolgo časa ne bo premirja s tuberkulozo.
Dr. Bojan Fortič
»Kje naj Iščem zadoščenje?«
Tovariš urednik,
v ustavi SFRJ je med temeljnimi načeli določba, da si narodi Jugoslavije ustvarjajo kar najširše možnosti in svoboščine za vsestranski razvoj človeške osebnosti in resnično demokratične in humane odnose med ljudmi.
Tako v ustavi. Ce primerjamo to temeljno načelo z dogodki v novomeškem podjetju KNJIGOTISK, kakor jih je tovariš German Lamovšek popisal v Delu 28. mdrca letos, ne morem verjeti. da so se take reči dogajale v državi, ki ima varstvo delovnega človeka za na,višje načelo.
Kako so se smeli ravnatelj podjetja, predsednica delavskega sveta ter predsednica upravnega odbora tako spozabljati nad tovarišicami v podjetju? Ali so jim delavke izročene na milost in nemilost? In navedene osebe so po vsem tem še na svojih službenih mestih! Ali so nedotakljive? Ali ni v Novem mestu ljudi, ki so bili dolžni napraviti konec sramoti, kakor hitro se je pojavila? In v kakšnem stanju je podjetje, kjer so mogoče \take razmere?
Dolenjski list je o vsem pisal, kar- se je godilo, že 27. februarja. Storil je svojo dolžnost, kakor mu jo nalaga odgovornost za obrambo pravic delovnega človeka. In kaj se je zgodilo? Sle-dil je protest nekih psevdo-moralistov. v skrbeh menda zaradi — razkrinkanja oseb. ki so zaslužile eksemplarično kazen! Kakšne pojme imajo ti zagovorniki jMdlo-sti o morali ~Svloh. da ne govorimo o socialistični morali? A če že ne čutijo človeško. bi upoštevali vsaj člen 39 ustave-, ki pravi med drugim: Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo.
V taki klimi ie seveda mogoče. da podleže, tudi Vsti. ki bi se moral postaviti v obrambo človeškega dostojanstva, če že noče v!deti duha in črke socialistične ustave. Petnajst dni zapora za »skupno razposajenost« — in zadeva je rešena!
Toda taka »rešitev« izziva vsakogar, ki ima vsaj trohico čuta za izkoriščanega človeka. Zato ni nič čudnega, če v svojem pismu v Dolenjskem listu v zadevi prizadeta Pepca Bobnar obupano vprašuje:	Kje	naj
iščem zadoščenje?	,
Zelo žalostno je. če se mora ponižana in strahovana delavka zatekati k javnosti za pomoč! Vendar sem mnenja. da ji — njej in vsem žrtvam takih razmer, kakršne so v Knjigotisku — daje danes podporo vsa javnost, ki pričakuje, da bodo krivci prejeli plačilo, kakor ga zaslužijo za ravnanje, nevredno človeka v socialistični družbi.
JOŽE PAHOR. Ljubljana, Bregarjeva 7 b
Dolga pot do pravice
Tovariš urednik,
stanujem v Kettejevi 12 v Kopru. Imam odločbo stanovanjskega organa o dodelitvi sobe in pritiklin, h katerim spadata hodnik tn stranišče. Slednje — hiša je pač tako zidana — je uporabljala razen mene še druga stranka. In tu se zgodba začne.
Sredi maja 1962. leta mi je ta, druga stranka s postavitvijo vmesne stene na hodniku samovoljno odrezala stranišče. Proti temu nezakonitemu ravnanju sem se takoj naslednjega dne pritožila na pristojni organ občine'Koper. Ne bom vas mudila z navajanjem postopkov, ki so sledili in v katerih so se angažirali občina in občinsko ter okrajno sodišče, niti z naštevanjem tožb in pritožb, do katerih je prišlo samo zaradi pomanjkljivosti ali celo malo marnosti nekaterih organov, ki bi bili morali oso zadevo že zdavnaj rešiti. Naj povem, da sem dosegla, da mi je koprska občina z odločbo št. 351-251/62-4/30 z dne 9. oktobra 1963 — torej čez poldrugo leto — priznala, da mi mora povzročitelj krivice in nezakonitosti do 20. novembra 1963 zgraditi novo stranišče. To odločbo je prejela tudi druga stranka in izvajalec del, s katerimi je prišlo do tega. da sem ostala brez stranišča.
Čeprav odločba izrecno navaja, da morebitna pritožba ne odloži njene izvršitve, zadeva še danes — to-
rej po pol leta! — ni urejena in je tam, kjer je bila na začetku moje pritožbe.
Tovariš urednik, nič več ne vem, kaj naj še storim, da pridem do pravice. Resno se sprašujem in zelo rada bi vedela, kaj zadržuje organe, ki so zadevo na pa-pirju pravično rešili, da ne izvedejo zakonitega postopka?
SILVANA AMBROŽIČ, Koper, Kettejeva 12
Anonimni pisec
Tovariš urednik,
pozivam osebo, ki je dne 30. 3. 1964, oddala na pošlo Maribor/2 »anonimno pismo«, pisano s pisalnim strojem, na moj naslov ter podpisano z izmišljenim imenom, da se javno oglasi ali pošlje svoj pravi naslov: ali pa naj se osebno zglasi pri meni, da ji bom osebno odgovoril na njene prostaške pripombe. Pisec je v tem pismu, v nalašč spake-drani in izmaličeni slovenščini in vsebini.. podal pripombe na moje pismo ob-jovlieno v »Delu« dne 28. 3. 1964 z naslovom Zakaj ne nemški jezik?
Ker pisec ni imel samo namena, da poda neke objektivne pripombe na moje pismo, ampak je. po vsebini sodeč, ozadje popo'noma drugo, seveda ni dosegel pravega niti zaželenega namena: želim, naj iavno izrazi svoje pripombe kot sem jih jaz. seveda če ima kaj ponosa.
Ce se pisec iz kakršnihkoli razlogov ne bo upal javno oglasiti oziroma poslati svolega naslova, bi mu pri-poročal, naj se v bodoče drži lepega liudskega reka: Pometaj najprej pred svojim pragom!«
Utemeljena, pravična in koristna kritika je v naši socialistični družbi ne le dovoljena, amspdk tudi zaželena.
Tovariš urednik, ali se vam ne zdi. da so vsa »anonimna podtikanja« v'kakršnikoli obliki in vsebini odraz absurdnosti, pomanjkanje naravne inteligence in srčne kulture?
STANKO FENDRE, Celje,
Zgornja Hudinja 48
Naj potožim iz lepega gorenjskega kota
Tovariš urednik, danes naj še jaz malo potožim iz našega lepega gorenjskega kota.
Zaposlena sem v prodajalni s špecerijskim in galanterijskim blagom blizu železniške postaje. Ker sem v lokalu sama, moram seveda opravljati vse posle; tako sem poslovodja, vajenka in čistilka.
Moj delovni čas je deljen. Začne se zjutraj ob osmih, opoldne imam dve uri od. ntora, konča pa se ob pol šestih zvečer. - Takrat trgovino zaprem. Ne smete pa misliti, da . je takrat moj delovni čas res končan; ker postrežem tudi tistim, ki prihajajo z vlaka ali odhajajo na vlak, strežem večkrat do šestih in čez, po. dobno pa je tudi opoldne. Ko končno prodajalno zaprem, zaključim blagajno, uredim police, razpakiram novo blago in pometem, je ura že osem. Tak je torej moj osemurni delavnik, nadur pa v trgovini, kolikor mi je znano, ne poznamo. Ob vsem tem moram na marsikaj pomisliti in vse potrpeti in vse razumeti.
V jprodajalnl, kjer sem zaposlena, je jaotrebno tudi znanje tujih jezikov — saj je zelo slabo, če ne razumeš več kot svoj jezik. Toda, ali je že kateri vodilni uslužbenec pomislil, da tisto znanje tujih jezi. kov, ki si ga pridobiš kot učenec trgovske stroke, ni dovolj? Treba se je še učiti, a kdaj? Tudi jaz se moram odpočiti, da sem naslednji dan sposob7ia za umsko in fizično delo — torej roditi se z znanjem?
Z odredbo v Uradnem listu št. 50/63 z dne 18. 12. 1963 pa sem prikrajšana še za prosti čas ob kaki nedelji. Doslej so šle nekatere nedelje za inventure, sedaj pa tudi v nedeljo ne bom več prosta.
Toliko se piše o 42-urnem delavniku in številna podjetja ga celo uvajajo. Kaj pa trgovina? Toliko se piše o pomoči ženi, ki je zaposlena. Ali kdo pomisli, da so tudi v trgovinah zapo-
PETER MOZOLEC
RAZLAGA
nastrinl MARJAN BREGAR
A/>q«7o
AvC/
slene žene-matere z otroki? Da tudi žena, ki je zaposlena v trgovini, želi imeti prijetnejši dom, želi biti v družbi, pa tudi nekaj prispevati skupnosti, ker se zaveda, da tudi od skupnosti sprejema. Zato bi rada imela toliko časa za delo in družino ter vse drugo, kolikor ga imajo žene v drugih poklicih, to pa zato, ker to ni nekaj nemogočega. Tudi trgovina naj stopa v koraku z ostalimi pod- ■ jetji.
Ako pa se tu ne da nič ukreniti, bom primorana, da po dvajsetih letih svoj poklic zapustim in se zaposlim tam. kjer bom ujela še trenutek časa za otroke, družino in drugo.
ANICA BERCIC,
Bled
Ostajamo brez vode
Tovariš urednik,
čedalje pogosteje se dogaja, da ostajamo stanovalci na šišenski cesti 34—36. čez dan brez vode, čeprav na splošno . ni več takega pomanjkanja vode. Ze ka. kih 10 dni ugotavljamo, da je znatno padel pritisk predvsem v višjih nadstropjih. V zadnjih dneh pa je dovod vode popolnoma prekinjen že od 11 do 17 ure. Kakšne težave nam to povzroča, si lahko mislite. Kaj takega se ni dogajalo v vseh štirih letih, odkar smo se vselili v blok, pa je bila lahko večja suša ali vročina.
Kaj je temu vzrok, ne vemo? Opozorila mestnega vodovoda nismo dobili, če je morebiti kaj v popravilu ali podobno. Gospodinje zbirajo vodo v kopalnicah
— banjah in jo potem rabijo preko dneva. Mestni vodovod prosimo za pojas. nilo.	t
ZDENKO MU H AR, Ljubljana,
Šišenska 36
Samo Idrijca!
Tovariš urednik.
v soboto. 28. marca ste na osmi strani v kroniki nesreč med drugimi objavili poročilo o nesreči avtobusa SAP-Ljubljaua na ce. sti med Idrijo in Spodnjo Idrijo. K poročilu je za ilustracijo priložena tudi slika avtobusa v Idrijci. To vest so prebrali številni bralci »Dela«, doma iz občine Idrija.
Do danes so mi že štirje izrazili svoje začudenje, kako da je kar petkrat zaporedoma zapisano napačno ime Idrijščica. Peti sem jaz, ki se čudim, kako je v »Delu« prišlo do spreminjanja že stoletja in stoletja ustaljenega in povsod: na zemljevidih. v zgodovinskih knjigah in celo učbenikih — znanega imena Idrijca! Svoje začudenje nad »novim« imenom Idrijce so izrazili trije tovariši tudi mojemu stanovskemu tovarišu. Tako nas je že osem. ki nismo zadovoljni — in ne moremo biti zadovoljni s takim spreminjanjem imena tako znane reke, kot je Idrijca.
Naj omenim, da Idrijca izvira nekako štiri kilometre jugovzhodno od Idrije. Njen izvir je Divje jezero, ki je hkrati zelo privlačna turistična točka. Pri starem kamnitem mostu, komaj dobrih 60 do 80 metrov od izvira, se v Idrijco izliva rečica Bela, ki izvira nekje v vojskarskih gozdovih. Iz zgodovine NOB je znano, da je bil dne 15. februarja v dolini rečice Bele smrtno ranjen narodni heroj Janko Premrl.Vojko.
Prosim, da razumete to kot dobronamerno priporočilo. naj uredništvo v bodoče bolj pazi pri objavljanju imen, ki so že od pradavnine znana in ustaljena tako v živem pogovornem jeziku kot tudi v pisavi.
P. A. OGAREV, Koper
Namesto razvedrila - glavobol
Tovariš urednik,
že nekajkrat sem ugotovila, da so dvorane v ljubljanskih kinematografih pri zadnjih predstavah (obiskujem večinoma zadnje predstave) zelo slabo prezračene. Tako je bilo tudi v torek, 31. marca v kinu Union. Tamkajšnjega uslužbenca sem vprašala, zakaj dvorane ne prezračijo. Odgovoril mi je, da je presledek med predstavami prekratek. da bi lahko dvorano temeljiteje prezračili; med predstavo pa ne mo. rejo odpreti oken, ker se potem obiskovalci na balkonskih sedežih razburjajo. Očitno tudi ventilacijske . naprave niso najboljše.
Tako je gledalec postavljen pred odločitev, ko pride v kino: da se ali »duši« dve uri v zgtohli, vseh duhov polni atmosferi — ali pa da zapusti predstavo, še preden je videl ves film, če mu tako ozračje ne ustreza. Ce se odloči za prvo, odhaja po predstavi pijan od glavobola in nečistega zraka; če se odloči za drugo, je finančno prikrajšan. Možna je še tretja rešitev: da ne gre v kino.
Menim, da bi bila pametnejša rešitev, da bi uprave kinematografov razmislile, kako bi problem rešile v zadovoljstvo gledalcev.
FANIKA VIDRIH, Ljubljana,
Dolenjska 50
f
Posledice investicijske mrzlice
V izredno dinamičnem naraščanju proizvodnje, ki ga opažamo letos, prihdjajo razne neusklajenosti v proizvodnji mnogo močneje do izraza kakor v pogojih mirnejšega razvoja. To pa stalno poraja nove probleme, ki terjajo, da jih hitro rešujemo. Letos sicer lahko govorimo na splošno o boljši preskrbljenosti s surovinami in reprodukcijskim materialom — v novo leto smo šli s 17" o večjimi zalogami tega materiala — kljub temu pa opažamo na določenih področjih občutno pomanjkanje, kar velja zlasti za tisti material, ki se posredno ali neposredno troši za investicije
Obseg investicij se je izredno povečal. Čeprav sta januar in februar v investicijski dejavnosti mrtva meseca, so izplačila za investicije dosegla v teh dveh mesecih v merilu Jugoslavije 139 milijard din nasproti 85 milijardam v enakem obdobju lanskega leta. kar pomeni povečanje za 63 0 o. Tudi če izločimo 18 milijard, vloženih v obnovo Skopja, znaša stopnja povečanja še vedno 42 °o.
Zato se ne smemo čuditi, če ugotavljamo na trgu rastoče pomanjkanje prav pri tistem reprodukcijskem materialu, ki se neposredno ali posredno troši v zvezi z investicijami. Gre za gradbeni material in za material s področja črne in barvaste metalurgije. Preskrbo s tem materialom je še zaostrila okolnost. da so letošnje dolgotrajne omejitve električne energije prizadele prav proizvodnjo v črni in barvasti metalurgiji. Samo letošnji izpadek pri proizvodnji elek trojekla na Jesenicah znaša 15.500 ton. kar prizadeva pro-■ izvodnjo posebnih vrst pločevine in zlasti proizvodnjo patentirane žice. k.i se uporablja v gradbeništvu za prednapeti beton, nadalje proizvodnjo vlečenega, luščenega in brušenega jekla, nerjaveče pločevine in kvalitetnega jekla za potrebe avtomobilske industrije.
V letošnji gradbeni sezoni se obeta zlasti pomanjkanje betonskega železa, ker so potrebe izredno narasle. Občutno je tudi pomanjkanje toplo valjanih trakov, črne in pocinkane pločevine ter paličnega železa srednjih kvalitet, ki ga izdeluje le železarna v Zenici. Pri nekaterih podjetjih v Sloveniji je preskrba s tem materialom že zelo kritična. Nastali položaj se da rešiti le s čimprejšnjim uvozom večjih količin manjkajočega blaga.
Podoben je položaj v panogi barvastih kovin. Zaradi redukcije električne energije ie hudo trpela proizvodnja aluminija. elektrolitičnega cinka tn ferozlitin. Izjtadek v proizvodnji aluminija v Kidričevem bo znašal verjetno okrog 7000 ton Predelovalna industrija občuti predvsem pomanjkanje bakra, cinka in svinca zaradi ugodnejše konjunkture za barvaste kovine na zunanjem trgu in alurjini-ja zaradi zmanjšane proizvodnje. hkrati pa hudo narašča potreba po valjanih in vlečenih izdelkih iz aluminija, tako v gradbeništvu kakor tudi v kovinski industriji in strojegradnji. Vrsta naših podle tij je prizadeta zaradi nezadostne preskrbe z bakreno tn medeninasto pločevino in z medeninastimi palicami.
Na področju gradbenega materiala ne gre samo za težave pri preskrbi z betonskim železom, ampak se spričo močno povečanega povpraševanja obeta pomanjkanje opeke, apna in strešne lepenke, medtem ko rešujemo položaj na trgu cementa z uvozom. V proizvodnji opeke zaznamujemo v prvih dveh mesecih letošnjega leta sicer povečanje za okrog 100 °-o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. vendar ne smemo pozabiti, da gre pri tem za še vedno skromno proizvodnjo v zimski sezoni, ki kljub povečanju doseže le petino proizvodnje v poletnih mesecih. Za izredno velike potrebe gradbeništva v času, ko se sezona še ni prav začela, je značilno tudi to, da se pojavlja na trgu celo pomanjkanje žičnikov, za katere imamo tolikšne kapacitete, da jih stalno tudi izvažamo
F. SEUNIG
Strojno kovinsko industrijsko podjetje
»S K I P«
Ljubljana * Vižmarje 170
sprejme v začasno delovno • razmerje
nočnega čuvaja
Delo v izmeni. Modnost zaposlitve upokojenca.
Pismene vloge z življenjepisom in eventualnimi priporočili sprejema tajništvo podjetja
3040
Krepitev samoupravljanja
Sindikati v koprskem okraju sredi pripra v na kongres
Po podatkih okrajnega sindikalnega sveta Koper pripravljajo v tem okraju 6 specializiranih posvetovanj o problemih, o katerih bo razpravljal kongres jugoslovanskih sindikatov, ki bo od 20. do 25. aprila. Razen tega bodo poglavitne teme. ki jih načenjajo kongresni referati, proučile še posebne skupine sindikalnih članov. Pripombe in stališča iz teh razprav in proučevanj bodo posredovali centralnemu svetu sindikatov še pred kongresom.
Iz koprskega okraja bo sodelovalo na kongresu 19 delegatov. Od teh jih 14 pripravlja diskusije, ki bodo povzele ugotovitve, mnenja in stališča iz predkongresnih razprav v sindikalnih organizacijah. na katerih sodelujejo ti delegati. Tako bo delegat iz idrijskega rudnika v svoji analizi obdelal nagrajevanje strokovnih kadrov, delegat iz ilirskobistriškega podjetja KIK pa položaj dislociranih obratov. Izmed 28 kongresnih referatov So vsaka sindikalna organizacija obdelala predvsem tisti problem, ki je zanjo še posebno pomemben.
Za kongres jugoslovanskih sindikatov se močno zanimajo tudi sindikalne organizacije v Trstu. Gorici in Vidmu. Tem sindikalnim organizacijam je okrajni sindikalni svet zat-o posredoval kongresno gradivo, v Gorici pa namerava prirediti posebno predavanje.
še posebno se sindikati v koprskem okraju ukvarjajo v pripravah na kongres kakor tudi na občni zbor slovenskih sindikatov, ki bo 9. in 10. aprila, z naslednjimi tremi problemskimi področji: z osebnim in družbenim standardom, z močnejšim uveljavljanjem samouprave in z izpopolnjevanjem materialne stimulacije sploh, zlasti še z ustreznejšim nagrajevanjem strokovnega kadra.
Po mnenju okrajnega sindikalnega sveta bi morala vsaka delovna organizacija m občina takoj tudi pri sebi uresničevati smernice za predkongresno aktivnost Komunistov glede postopnega, vendar hitrejšega izboljševanja osebnega in družbenega standarda. Opaziti pa je. da se občine in delovne organizacije sicer strinjajo s smernicami in jih načelno podpirajo, v lastni praksi pa se zelo težko odlepljajo od dosedanjega dela. To se je med drugim pokazalo ob izdelavu in sprejemanju letošnjih občinskih družbenih planov in proračunov. Nekatere ob&ne obremenjujejo občane z dodatnimi davščinami. da bi povečale svoja res premajhna sredstva, kar je seveda predvsem posledica neustrezne delitve med posameznimi družbeno političnimi skupnostmi, Plani v maTsičem še kar naprej ohranjajo široko investicijsko fronto, ne odpirajo pa zadostnih perspektiv za hitrejši razvoj družbenih služb, za povečevanje realnih osebnih dohodkov ter izboljševanje standarda sploh. Pri sestavljanju planov in proračunov ter pri raznih drugih odločitvah je vse prema lo zagotovljena demokratična razprava, čutiti je. da tudi uprava še nima pravilne usmeritve. Ravno tako pa tudi nekatere delovne organizacije povišujejo cene (v
obalnih področjih je bilo v zadnjem, čafeu več primerov podražitev mleka, mesa, kruha), ne da, bi se pri tem dovolj čutile odgovorne za to* da bi poprej pravočasno prišle pred javnost z obvestili in prepričljivo argumenta-■cijo.
Sindikalne organizacije u-gotavljajo 'tudi stagnacijo v samoupravljanju, ki je men drugim posledica preozxe materialne baze samoupravnih organov, pa tudi subjektivnih slabosti. Okrajni sindikalni, svet namerava analizirati delo delavskih svetov v 60 podjetjih, do jeseni pa bo proučil uresničevanje statutov. Sindikati se zavzemajo med drugim tudi za temeljitejše programiranje dela samoupravnih organov. To bi po njihovem mnenju lahko dokaj preprečevalo stihijsko dejavnost, v kateri zelo rado pride tudi do raznih nezaželenih vplivov upravnih in drugih organov na stališča samoupravnih teles. Ob močnejši uveljavitvi samouprave bi nedvomno mnogo laže prodirali naprednejši koncepti (n. pr. na področju standarda, kadrovske pcilitiko, gospodarjenja sploh).
V razpravah o ustreznejši stimulaciji organizatorjev proizvodnje in strokovnih kadrov sploh je čutiti, da je razmeroma malo ^primerov, da bi izdatnejšemu* primernejšemu nagrajevanju teh kadrov nasprotovali neposredni proizvajalci. Precej več pa je delovnih organizacij. kjer je tak odpor čutiti predvsem pri tistih strokovnih kadrih, ki zasedajo odgovorna delovna mesta, a ovirajo uveljavljene in stimuliranje drugih ljudi v svoji delovni okolici.
M. ZAKRAJŠEK
Nekoliko pozna, a ne prepozna usmeritev
Kakšni so sedaj načrti kmetijske zadruge v Mozirju
Zgomjesavinska kmetijska zadruga v Mozirju je za lansko leto predvidela 51 milijonov din izgube pri lastni proizvodnji. Ob odcepitvi gozdarstva so ji za kritje te izgube obljubili 47 milijonov din. razliko pa naj bi krila iz drugih dohodkov. A kako bo letos?
Nekateri člani delovnega kolektiva'te zadruge zagrenjeno pripovedujejo, da se je predlani gozdno gospodarstvo Nazarje vključilo v za-6'rugo samo zato, da je lani, ko se je spet osamosvojilo, laže pobralo upravljanje zasebnih gozdov. To je bila ena prvih zadrug, ki je oddala (ali morala oddati) upravljanje zasebnih gozdov gozdnemu gospodarstvu. Takrat so zadrugi obljubili gmotno pomoč. Obljubljena pomoč pa je lahko zelo kratkotrajna — vsako leto jo je treba ponovno prositi in moledovati zanjo.
Vodstvo zadruge je bolj optimistično pot. nekateri člani kolektiva. Cez nekaj let bo lastna proizvodnja zadruge rentabilna, menijo na upravi. Potrebnih pa bo mnogo investicij, da uredijo svoje kmetijske obrate.
Petdeset milijonov din izgube pri 428 hektarih lastne obdelovalne zemlje, kolikor je ima zgornjesavinjska zadruga v Mozirju zdaj, je mnogo. Ali bo z velikimi investicijami mogoče tako povečati dohodek, da bodo odpravili dosedanje izgube in dobili dovolj sredstev za anuitete za nove kredite?
Po sedanjih računih in programih upajo, da jim bo to uspelo. Osnovna slabost, ki povzroča velike izgube, je v razdrobljenih zemljiščih, raztresenih po vsej občini, v neustreznih hlevih in usmerjenost dosedanje proizvodnje na poljih. Veliki so tudi izdatki za vzdrževanje zadružnih domov, ki ne prinašajo skoraj nobenih dohodkov.
Zakaj tega niso uredili že prej ali vsaj začeli urejati, da bi bila lanska izguba manjša?
Na upravi zadruge razlagajo. da so gospodarili tako, kot so gospodarile druge zadruge hribovitih, gozdnih območij. Največ dohodkov je'1 zadrugi dajalo gozdarstvo, pravzaprav odkup lesa. S' remi dohodki pa niso mnogo izboljševati kmetijske proizvodnje. ampak so gradili zadružne domove, pomagali pri elektrifikaciji višinskih krajev, vzdrževanju cest in podobnem. Kdo- b. si pred leti mislil, da bo dohodek iz gozdarstva tako hitro popolnoma usahnil? Sicer pa takrat tudi kmetijske zadruge na ravninskih območjih niso posvečale kmetijski proizvodnji takšne skrbi kot zadnje leto ali dve. Mozirska zadruga se je ravnala po splošni usmeritvi od zgoraj.
Kakšne načrte pa imajo za prihodnost?
Usmeritev na hmeljarstvo in živinorejo. V njihovih razmerah je pridelovanje krompirja predrago. Lani so imeli pri kilogramu 35 din proizvodnih stroškov. Hmelj pa se splača. Po kakovosti je na drugem mestu v Sloveniji, takoj za vuzeniškim, ki je bil lani najboljši. Zadruga že ima 30 hektarov lastnih hmeljevih nasadov, približno toliko pa tudi v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci. Letos namerava urediti še 33 hektarov novih *nasadov, pozneje pa še več, saj bo v sedmih letih odkupila še -okrog 470 hektarov zasebnih zemljišč, od katerih bodo nekatera ustrezala za
hmelj. Na drugih zemljiščih bo pridelovala krmo za govejo živino.
Na sedanjih malih zemljiščih je pridelovanje krme predrago; zato živinoreja ni donosna, čeprav ji pokladajo lastno krmo. Z arondacijo zemljišč pri	Rečici,
Mozirju, Radmirju in Bočni bodo pridelovanje krme precej pocenili. Pri Rečici so že začeli arondirati, drugod pa pripravljajo arondacijo. Zgradili bodo tudi ustrezne hleve, da bodo sedanje male lahko opustili. Za sedanjo živino in zmogljivost hlevov imajo še preveč krme, vzdrževanje živine pa je predrago. Prvi ustrezni hlev bodo gradili že letos.
Kako bo kmetijska zadruga pomagala tistim kmetovalcem, ki bodo še obdržali svoja posestva, alasti v hribih?
O tem še nimajo tako natančno izdelanega programa kot za lastno proizvodnjo. Pogodbeno sodelovanje zasebnikov še preučujejo. Razen pridelovanja ribeza, ki ga zasebniki goje v pogodbenem sodelovanju z zadrugo na približno 20 hektarih in ga bodo posadili še 10 hektarov, gotovo zasluži največjo pozornost živinoreja. Lani je zadruga odkupila 600 ton goveje živine. Spitati pa je je mogoče še precej več, če na. zasebnih posestvih izboljšajo pridelovanje krme. Zadruga ima sredstva, da nakup: živino in jo da v pitanje kmetom, če je nimajo sami dovolj. Hranilni odsek pri zadrugi ima več kot 100 milijonov din hranilnih vlog, dohodkov kmečkih gospodarstev v prejšnjih i letih, večinoma iz gozdov, ki jih niso sproti porabili. Kmetijska zadruga pa daje zasebnim kmetovalcem tudi posojila v denarju do 200.000 din.
J. PETEK
Po likvidaciji piranske ladjedelnice
Delavci iz ladjedelnice so dobrodošli v drugih podjetjih
Ko smo 8. marca letos (na zadnji strani) poročali o prisilni likvidaciji piranske ladjedelnice, smo na kratko omenili ukrepe, ki so iih storili pristojni organi v zvezi z zaposlitvijo ljudi in nadaljnjo družbeno koristno uporabo osnovnih sredstev iz likvidacijske mase.
Danes lahko zapišemo, da ni ostal nihče od 60 delavcev, ki jim je v ladjedelnici že prenehalo delovno razmerje, brez zaposlitve in da je tudi za tistih 180, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. aprila, že zagotovljena ustrezna zaposlitev. Med temi so tehniki, ključavničarji, kleparji, strugarji, polkvalifici-rani delavci kovinske stroke in administrativni uslužbenci. Ob tej priložnosti se je pokazalo, da je utemeljena že več let stara trditev, da manjka gospodarstvu na Koprskem mnogo strokovnih, zlasti tehnično izobraženih ljudi; zato so bili delavci iz ladjedelnice dobrodošli v Tomosu, Iplasu, Mehanotehniki, Istra-metalu, piranskem Komunalnem podjetju in Splošni plovbi. Omenimo naj, da bo ob tej »selitvi« kadrov »Mehanotehnika« ustanovila poseben obrat za predelavo plastičnih mas, kjer bo zaposlenih 120 ljudi. Sredstva za prekvalifikacijo so zagotovljena, v bližnji prihodno-
sti pa bo »Mehanotehnika« dobila kot kredit tudi sredstva, ki jih potrebuje za ustanovitev novega obrata. ' Glede na zaposlitev precejšnjega dela z likvidacijo ladjedelnice »sproščenih« delavcev je omembe vredno, da samo sečoveljski rudnik lahko takoj zaposli vsaj 100 ljudi. V mali anketi decembra lani je sečoveljski rudar Gabrijel Seljak (v »Delu« dne 13. decembra na 6. strani) dejal, da bi bili osebni dohodki delavcev v njihovem rudniku dokaj boljši, 'če bi imeli količkaj več delavcev. Kakšna ironija »usode«! Dve, tri leta nazaj so mnogi »bežali« iz rudnika v ladjedelnico, ker so tam zaslužili kakšen tisočak več, danes, ob likvidaciji ladjedelnice, pa bi bilo za kolektiv rudnika več kot koristno, če bi se »prebež-niki« hoteli zopet zaposliti v rudniku. Zal so upi rudniškega kolektiva na šibkih nogah:	doslej se je en sam
»ladjedelničar« odločil za zaposlitev v rudniku in vse ka-
že, da kljub likvidaciji ladjedelnice rudnik ne bo prišel do delavcev, ki bi jih nujno potreboval za povečanje proizvodnje.
Za osnovna sredstva oz. del osnovnih sredstev bo prisilna likvidacijska uprava v bližnjih dnelf razpisala prvo javno licitacijo. Ta okoliščina narekuje organom, ki so najbolj in predvsem odgovorni za gospodarski in družbeni razvoj na Koprskem, da čimprej uresničijo ob likvidaciji ladjedelnice načelno sprejeti sklep o ustanovitvi novega, ob slovenski obali prav gotovo potrebnega ladjedelniškega podjetja, ki bi se pečalo z remontom ladij. Zamišljeno je tako da bi nekaj časa to remontno ladjedelniško podjetje ostalo v Piranu, in sicer vse dotlej, dokler ne bi zmogli sredstev, ki so oz. bi bila potrebna za preselitev v soseščino nove tovorne luke v Kopru. Računajo, da bi novo podjetje zaposlilo okrog 280 delavcev, V° se pravi jedro sedanjega ladjedelniškega kolektiva, ki si je v nekaj minulih letih pridobil dragocene delovne izkušnje in je pripravljen* nadaljevati delo v strokah, v katerih je doma.
F. MELE
m
PRVI ZNANILCI TURISTIČNE POMLADI — Medtem ko se pri nas še borimo z zadnjimi ostanki zime, v Dalmaciji toplo spomladansko sonce že privablja prve turiste. Na sliki: ameriška jahta na Hvaru.’
Foto: D. Jovanovič
Na temo: kaj je pa tebe treba bilo...
Iz problematike nepopolnih družin v občini Ljubljana-Center
Družinske skupnosti', v katerih živijo otroci samo z enim roditeljem, imenujemo nepopolne družine. To so običajno družine nezakonskih mater, razvezanih žensk in vdov, s katerimi se srečujemo, ko urejamo gmotne, vzgojne in varstvene probleme in ko skuša-mo vsem otrokom ne glede na to. ali so rojeni v zakonu ali ne, zagotoviti čimbolj izenačene življenjske pogoje.
čeprav naša zakonodaja zagotavlja enako pravice vsem otrckom, pa je to v praksi vendarle nekako .drugače. Nezakonski otroci niso, izenačeni z zakonskimi, glede preživljanja in dedovanja. Tudi še niso povsem izumrla zaostala naziranja, da je nezakonsko rojstvo »greh«, nekaj sramotnega. Ta diskriminacijski odnos pa se sedaj več .ne prenaša v toliki meri na otroke, kar priča o spremembi miselnosti in o novih odnosih, 'ki se uveljavljajo.
Problematiko nepopolnih družin v občini Ljubljana— Center je začel -strokovno preučevati center za socialno delo in skušal predvsem odkriti, v kakšnih razmerah živijo dorašča.joči otroci, če jim matere lahko oskrbijo primemo življenjeAn kolikšen je pri tem prispevek očetov, ter kako pomagati družinam, ki potrebujejo družbeno pomoč.
V primerih, ko je priznano očetovstvo in ko je oče pripravljen plačevati preživnino, ostane le še vprašanje, kako preživnino usklajati z življenjskimi stroški. Pereč in dolgotrajnejši problem pa predstavljajo otroci socialno šibkih mater. kV potrebujejo družbeno pomoč in varstvo. Center za socialno delo se
povezuje z zdravstveno služ-
zredčijo, rahljajo medsebojne čustvene vezi med materami in otroki. Od 41 otrok, ki so v reji, je 12 otrok v oskrbi materinih/ 4 pa očetovih sorodnikov. To je z ene strani ugodno, da so otroci pri svojcih, neugodno pa zato, ker so otežkočeni stiki, ker so ti svojci običajno v zelo oddaljenih krajih. Nezakonski
bo, da bi bil čimbolj poučen I očetje pa zvečine ne iščejo o številu nezakonskih mater, stikov ž otroki, nasprotno,
da jih pouči o pravicah otrok in s tem prepreči poznejše težave. Leta 1961 se je obrnilo od 55 nezakonskih mater na socialni organ le 18 mater, leta 1962 od 52 le 6 mater, medtem ko je lani,.ko je center načrti obravnavati probleme nepopolnih družin, in jih seznanjati s pravicami, od 77 nezakonskih mater kar 72 mater iskalo tako ali drugačno ppmoč, predvsem priznanje očetovstva in ureditev preživnine.
Osnovni problem, s katerim se srečuje socialna služba, so stanovanja, zaradi česar večina nezakonskih mater ne more obdržati otrok pri sebi. Nekaterim zagotovi center za sociadncf delo začasno bivanje v dečjeilrn domu na porodu, kar pa je izredno draga rešitev in zato išče možnosti za oskrbo v drugih družinah izven Ljubljane, kjer običajno ostanejo otroci tudi v reji. Zal pa je takih družin vse premalo * in da je mera polna, za otroke do treh let domala nimamo otroških varstvenih ustanov.
Zaradi tega je več kot polovica nezakonskih otrok ločenih od matere in se kljub obiskom, ki pa se sčasoma
skušajo jih prikriti pred okolico.	- .
V svoji analizi je center ugotavljaj tudi starost in poklic nezakonskih mater. Precej jih je mlajših od 20 let, kar opozarja, kako hudo breme je zanje nezakonski obrok, če ostanejo z njim same. Po poklicu pa je naijveč nezakonskih mater nekvalificiranih -delavk in gospodinjskih pomočnic. Poseben problem so , tudi nezakonske matere z več ot.rgki z različnimi partnerji. Njihovi obroči živijo v različnih družinah, se med' seboj ne poznajo, matere pa imajo do njih mlačen odnos. V takih primerih je najboljši izhod posvojitev.
Problerjii so zapleteni, nekatere je moč omiliti, drugi pa ostanejo odprti, ker presegajo okvir in možnosti centra za socialno delo. Kompleksno pomoč bomo lahko dali nepopolnim družinam le ob razumevanju in sodelovanju delovnih organizacij, zlasti tistih, ki zaposlujejo pretežno ženske in to z toč j o skrbjo za njihove vsakdanje življenjske potrebe in z ena-k op ravn c st. j o pri d ode' jpva-
nju stanovanj družinam.
nepopolnim j me.
S podobnimi težavami kot nezakonske se srečujejo tudi matere po razvezi. V letih 1961 do 1963 je bilo v občini Center razvezanih 188 zakonov ali 60 letno, kar znaša okrog 12% od sklenjenih zakonskih zvez. če so otroci, pomeni slednja razveza večji ali manjši problem. V odnosih med starši in otroki nastajajo po razvezi vse mogoča nesoglasja in protislovja, kar ni v prid vzgoji in oblikovanju mlade osebnosti. Zato sodi med naloge socialnih delav-oev tudi izglajevanje teh prenapetosti, da b: bilo čimmanj razdelitev otrok kot imovine in da. otroci ne bi bili drobiž za obračunavanja med bivšimi zakonci ter (Ja si posamezni roditelj ne bi pridobival otroka na svojo sitran s »kupovanjem« in popuščanjem.
V razvezanih 188 družinah je skupaj 256 otrok. V 131 družinah je en otrok, največ je predšolskih in sicer 127. Sodišče je večino otrok dodelilo materam, ki so zvečine mlajše od 30 let. Ce odštejemo obveznost preživnine, ki jo dajejo bivši' možje, pade vsa peza skrbi in vzgoje otrok na mateije. Očetje pa so dejansko svobodni in nimajo posebne skrbi ter moralne odgovornosti za zdravo rast svo-' j ega potomst va. Zato je naloga in dolžnost družbe, da materam vsestransko pomaga. pri uveljavljanju pravic otrok, pri zaposlovanju mater itd., saj ne gre le za individualne. marveč t-udi za družbene interese in proble-
MARIJA ROBEK
Zanimanje za naše hišice v Avstriji
Les^i kombinat Ljubljana je sklenil na mednarodnem sejmu na Dunaju pogodbe za t20 hišic iz iverniji in okal plošč
Skopska katastrofa je .spodbudila kolektiv Lesnega kombinata Ljubljana, da je razširil dejavnost stavbenih konstrukcij še na proizvodnjo stanovanjskih hišic jz lesa in iz lesnih tvo-riv, t. j. iz ivemih in okal-plošč, ki so izdelane iz lesnih odpadkov. .
Delovni kolektiv kombinata je uvidel, da sta njegov obstanek in edini možni izhod iz sedanjega skrajno primitivnega stanja njegovih proizvodnih enot možna edino v čimprejšnji postopni industrializaciji. Za uresničitev take zamisli pa je potreben močan in izkušen strokovni kader, ki ga je bilo kljub velikemu pomanjkanju mogoče vsaj delno zbrati v Ljubljani. Tako je organom upravljanja uspelo, da so u-stanovili dokaj čvrst razvojni sektor, ki se je lotil izdelave programa perspektivnega razvoja kombinata.
Kljub nizki proizvodnosti splošnemu pomanjkanju lesnoindustrijskega tehničnega zaradi zastarelosti in kljub kadra je bilo podjetje primorano žrtvovati svoja* omejena finančna sredstva za formiranje tako močnega razvojnega sektorja, ker po likvidaciji lesnoindustrijskega oddelka na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo nimamo v SR Sloveniji nobene znanstveno - raziskovalne inštitucije, ki bi mogla nuditi lesni industriji prepotrebno pomoč.
Med drugim se je omenjeni razvojni sektor lotil tudi študija in raziskav z namenom, da bi omogočil izdelavo sodobne počitniške hišice iz ivemih in okal plošč v taki kakovosti, da bi z njima lahko osvojili mednarodna tržišča. Glavno vodilo pri tem je bilo, najti učinkovito uporabo tako razvpitih ivemih plošč, ki jih izdelujejo' večja lesna podjetja, iz brezvrednih lesnih odpadkov po najsodobnejših au tematiziranih postopkih. Edino na ta način je danes namreč mogoče drobne ničvredne odpadke, ki so porabni edino za kur-
javo. visoko ovrednotiti na enostaven in cenen način, po katerem dosežejo 'dvakrat večjo vrednost od prvovrstnega žaganega lesa. Ker pa je bilo v Jugoslaviji zgrajenih ali je še v gradnji približno 20 tovarn za proizvodnjo ivemih plošč, hkrati pa niso dognali, kako naj bi te plošče uporabljali v nadaljnji predelavi kot nadomestilo za močno deficitoi žagani les, časopisi že dalj časa pogosto poročajo, da se kopičijo zaloge neprodanih iver-nih plošč in da tovrstne tovarne delajo z močno zmanjšano zmogljivostjo ali celo stoje. Na račun teh tovarn pri nas je bila izrečena že kopica očitkov, čeprav velja v drugih državah prav nasprotno in je tam kurant-nost teh plošč neomejena, kljub mnogokrat večji potrošnji na prebivalca.
Prav zasadi tega, ker pri nas še ne znamo vsestransko uporabljati ivemih plošč in izkoristiti njihovih prednosti, je razvojni sektor Lesnega kombinata raziskoval uporabnost teh plošč za počitniške hišice. Ploščam je bilo treba najti primemo zaščito proti vlagi in vremenskim neprilikam. Iz pjdh izdelani elementi so morah prenesti zahtevne preskuse glede nosilnosti, odpornosti proti u-darcu in obtežbi, dalje glede toplotne in zvočne izolacije, glede odpornosti proti požaru in* podobno. Izdelana sta bila dva prototipa, eden za alpsko klimo z dvokapno streho, drugi pa za obmorsko klimo s streho blagega nagliba in z zračno blazino kot izolacijo proti vročini. Oba primerka ište ata že dalj časa izpostavljena ustreznim vremenskhn vplivom.
Ker je hišica v razvoju, se
še ni pojavila na domačem trgu, razen tega pa je namenjena predvsem za izvoz in bo s tem avtomatično dobila svoje mesto tudi doma. Prva priložnost za preizkušnjo v mednarodni konkurenca je bil mednarodni semenj za turizem in gostinstvo na Dunaju od 15. do 22: marca letos. Delavci Lesnega kombinata pripovedujejo, da so jih že med montažo njihove počitniške hišice oblegali številni Dunajčani z vprašanji o ceni, dobavi in možnosti nakupa.
V dneh razstave so obiskovalci kazali izredno zanimanje za ta weekend, saj je po originalni izvedbi, prijetni opremi in visokem standardu prekosil vse ostale domače in inozemske. Spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, terasa in kopalnica so bili okusno opremljeni s po-
hištvom in ostalo opremo iz naše domače proizvodnje. Posebno privlačni so bili uspelo izbrani barvni toni zunanjih elementov hišice in prijetne barvne kombinacije njene notranjosti, ki so bile usklajene z opremo, obogateno z umetninami naše domače obrti.
Tudi številni kupci so si z zanimanjem pogosto ogledovali to razstavljeno počitniško hišico, se pogajali za ceno in dobavne roke. Za 120 hišic so že sklenili zaključke, vendnar bo treba pred dobavo dobiti odobritev uvozne licence, ker wee-kend hišice po trgovinskem sporazumu niso na listi izvoznih proizvodov iz Jugoslavije v Avstrijo. Razstavljena hišica pa je h ia s kompletno opremo takoj prodana.	B.	M.
Predlogi za tipiziranje dvigal
Zagrebško podjetje »Rad-nik« je pripravilo predloge, ki gredo za tem, da bi tipizirali in specializirali proizvodnjo osebnih dvigal, kar bd omogočilo -serijsko proizvodnjo posameznih delov in pocenitev izdelkov. Zdaj morajo za vsako zgradbo izdelati dvigalo posebej in posebej pripraviti načrte, kar pogosto podraži dvigalo tudi za 50%. Predvsem je potrebna tipizacija dimenzij jaškov za dvigala, kar bi omogočilo serijsko izdelovanje elementov dvigal, hkrati pa tudi tipizacijo pogonskih motorjev. Seveda jje treba tipizacijo izvesti v jugoslovanskem merilu in, tako, da bi bili projektanti zgradb vezan; na ti-plizirane dimenzije. To je zlasti potrebno, ker ibo-mo začeli doma izdelovati dvo-brzinske pogonske motorje za dvigala, ki jdh zdaj uvažamo. Domača proizvodnja takih motorjev pa bo rentabilna le. če izvedemo tudi tipizacijo motorjev za dvigala.
Najbolj motprizirani okraji
Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Zvezni zavod za statistiko, smo imeli ob koncu lanskega leta 112,532 osebnih avtomobilov, od tega 89.282 ali 79 odst. privatnih, in 97,977 motociklov (brez mopedov), od tega 96 odst. privatnih. Iz te statistike je zanimiva primerjava števila registriranih motornih vozil v posameznih okrajih. Izmed 42 okrajev v Jugoslaviji imajo največ osebnih avtomobilov naslednji:	Ljubljana	19.671
(od tega 91 odst. privatnih), Beograd 17.417 (76 odst, priv.), Zagreb 14.157 (86 odst.), Maribor 6735 (91 odst.), Koper 4794 ( 92 odst.), Celje 4000 <92 odst.), Novi Sad 3962	(71
odst.), Sarajevo 3520 ( 65 odst.), Reka 3327	<^7 odst.), Split
2978 (79 odst.), Osijek 2827 (73 odst.) itd. Od vseh registriranih privatnih avtomobilov odpade 49 odst. samo na okraje Ljubljana, Beograd in Zagreb. — Največ motociklov je registriranih v naslednjih okrajih: Ljubljana 12.051, Zagreb 8764, Koper 7111; Maribor 6658, Beograd 6611, Split 6451, Reka 4493, Celje 4271, Osijek 4226 itd. Pri tovornih avtomobilih prednjačijo okraji Beograd (5031), Zagreb (3929), Ljubljana (3174) in Sarajevo (2372), pri avtobusih pa Beograd (889), Ljubljana (576), Zagreb (405), Split (366), Sarajevo (314) in Reka (266). *
Gradnja železnice Gostivar-Kičevo
Bodoča velika železarna Skopje bo dobivala potrebno železno rudo iz Kičeva, kjer že odpirajo rudnik. Za prevoz rude pa, je treba zgraditi še normalnctirno progo od Go-štivara do Kičeva. Najdaljši predor na tej progi pod planino Bukovik gradi beograjsko podjetje Tunelogradnja, ki bo zgradilo tudi drugi del proge do Kičeva. Na prvem delu proge pri Gostivaru pa je gradbeno podjetje »Mavrovo« te dni začelo graditi pet predorov v skupni dolžini 2 km.
Iz registra gospodar-skih organizacij
Pri, veletrgovini »Prehrana« v Ljubljani je vpisan obrat »Pršutarna« v Lokvi pri Divači, ki industrijsko izdeluje pršut, salame, klobase, šunke in druge mesne izdelke. Iz sestave podjetja hotela »Erika« v Kranjski gori sta prešla v sestavo hotela »Pošta« na Jesenicah kot poslovni enoti obrat »Vit.ranc« v Podkorenu s hotelom, restavracijo in gostiščem ter gostišče »Moj-mir« v Ratečah. — Pri gostinskem podjetju »Jelka« v Vuzenici je vpisana pripojitev gostinskega podjetja »Kozjak« v Radljah ob Dravi in gostinskega podjetja Kolodvorska restavracija Podvelka s skupaj osem gostišči. — Splošno trgovsko podjetje Metlika se je pripojilo veletrgovini »Mercator« v Ljubljani. —
Pri podjetju za proizvodnjo avtoelektričnega materiala »Avtoelektrika« v Tolminu je vpisan novi direktor Ed-mund Poberaj, pri podjetju »Hermes«, zastopstvo inozemskih tvrdk v Ljubljani, je vpisan v.d. direktorja inženir Janez Tepina in ■ pri gradbenem podjetju Črnuče novi direktor Jožko Škafar-
I
AVSTRIJCI KUPUJEJO NASE POČITNIŠKE HIŠICE - Lesni kombinat Ljubljana je dosegel na mednarodnem- sejmu za gostinstvo in turizem marca na Dunaju lep uspeh s svojo novo počitniško hišico iz ivemih oziroma okal plošč.
   , )
zopmnja politika:
Bon ska morala
Bonski proces, frankfurtski proces, Schottlerjeve tožbe, odlikovanja vojnih zločincev, obsojenih v Niirnbergu — tako se drug za drugim nizajo dogodki, ki nas po tolikih letih znova in znova Spominjajo na okrutno in zločinsko nemško okupacijo in nam govore, da se občutek moralne odgovornosti mnogih današnjih naslednikov tretjega rajha od tistih časov ni prav nič spremenil.
Včeraj je minilo 23 let, odkar so se mračnega nedeljskega jutra usule z nemških bombnikov bombe1 na naše glavno mesto Beograd. Od tistega tragičnega nedeljskega jutra pa do prvih majskih dni leta 1945 je v vojni in okrutnem nacističnem terorju izgubilo življenje nad poldrugi milijon naših ljudi. Uničeni sta bili dve petini jugoslovanske industrije, več kot ena petina naših ljudi je ostalo brez strehe, uničenih je bilo skoraj 300 tisoč kmetij. . .
Napad na Beograd in vse tisto, kar se ' je dogajalo kasneje, je bilo najbolj grobo kršenje vseh načel mednarodnega prava. Bila je vojna. Sedaj pa bo kmalu že devetnajst let, odkar smo si s težkimi žrtvami priborili mir. toda današnji nasledniki tretjega rajha klub mednarodnim sporazumom odklanjajo izpolnitev svojih obveznosti.
Ko je naša država v skladu z določbami Potsdamske, ga sporazuma, ki je Jugoslavijo glede vojne odškodnine napotil na Zahodno Nemčijo, postavila utemeljeno zahtevo po odškodnini žrtvam nacističnega terorja, so v Bonnu odgovorili, da Jugoslavija poleg Zvezne republike priznava tudi Demokratično republiko Nemčijo, kar naj bi pomenilo, da za Jugoslavijo ni Zvezna republika edini dedič tretjega rajha . . . Ko je na bonskem procesu obtoženi Murat žalil predsednika SFRJ in bi morali po' veljavnih zakonih Zvezne republike uvesti proti njemu kazenski postopek, so se začeli izgovarjati, da Zvezna republika z Jugoslavijo nima diplomatskih odnosov. . . Ko je Jugoslavija zahtevala kaznovanje ustaških zločincev,•■ ki so napadli jugoslovansko predstavništvo v Bad Godes-bergu in ubili uslužbenca tega predstavništva, se je znašel nek nemški advokat, ki je začel vlagati tožbe proti voditeljem jugoslovanskega osvobodilnega gibanja in današnjim državnim voditeljem . . .
Zvezna republika hoče biti edini dedič tretjega rajha, pri tem pa išče vse mogpče izgovore, da bi se ognila moralne odgovornosti. Demokratična republika Nemčija je velik del svojih obveznosti izplačala takoj po vojni, medtem ko so države, ki so imele terjatve do Zvezne republike čakale, da se bo postavila spet na svoje noge in tako lažje odplačala obveznosti. Zvezna republika je z večino zahodnih držav regulirala svoje obveznosti, glede Jugoslavije pa z najnizkot-nejšimi pravniškimi zvijačami zvrača odgovornost s sebe. hkrati pa dovoljuje najbolj grobe žalitve na račun nekdanjih žrtev nacističnega terorja.
Podobno kot na frankfurtskem procesu zločinci iz zloglasnega taborišča Auschioitz odgovarjajo: »Ne spominjam se več«, se tudi uradni krogi v Bonnu izogibajo odgovornosti in obveznostim, ki so jih prevzeli po porazu nacistični Nemčije.	H.	S.
Od kod
»gospodarski
čudež«
Predsednik Združenja poljskih Zidov, udeležencev upora v varšavskem getu, David Kupferman, je v Londonu na komemoraciji ob 21-letni-ci tega upora izjavil: »Ali ni čudno, da je, država, ki je s presledkom komaj 25 let začela in izgubila dve svetovni vojni, zdaj najbogatejša in gospodarsko najtrdnejša dežela na svetu?« Naša življenja, naše imetje in tovarne, preseljene v Nemčijo iz Vzhodne Evrope, so omogočile slavni gospodarski čudež.« Po Kupfermanovem mnenju znaša vrednost imetja, ki so ga Nemci med drugo svetovno vojno naropali samo od Zidov, okoli 4,5 milijarde funtov (približno 12,6 milijarde dolarjev). Ta kapital že dobrih 20 let služi nemški naciji. »Denarna odškodnina, izplačana tistim, ki so trpeli pod nacizmom, je samo majhen del tega zneska,« je poudaril.
Kupferman je menil, da je ves nemški narod kriv za uničenje 6 milijonov Zidov. Pozval je nemški narod in zahodnonemško vlado, »naj pokažeta vsaj malo poštenja in spremenita pogoje v predlaganem zakonu o odškodnini žrtvam fašizma.«
(Tanjug)
i
1/ NAROČITE '% NA DOM
D.
a
BRAZILSKI TRIJE MUŠKETIRJI
Komsomolskaj a Pravda«. Moskva
iparat strahu in vmešavanja
Vlada ZDA krši privatne pravice ameriških državljanov
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
NEW YORK. aprila. Površni opazovalec bi utegnil sklepati, da Američani preprosto uživajo v tem, da svoje privatno življenje odkrivajo javnosti. Na podlaga tega je nastal tudi eden izmed najbolj donosnih poslov, ki je v psihi televizijskega občinstva skoraj izenačil relacije med filmskimi zvezdami in — denimo — predsedniškimi kandidati. Vendar 'pa se, nasprotno temu, povprečni Američan z ničimer bolj ne ponaša kot s svojimi privatnimi pravicami, ki jih ima za temeljno svetinjo ameriškega načina življenja.	'
»Voznik smrti” iz Auschwitza
Priče razkrivajo grozljive podrobnosti o metodah esesovcev
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
* ., i -	*
BONN, aprila. Od petka dalje sodijo esesovskim funkcionarjem, množičnim morilcem iz nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, v novem dekorju, v modemi polkrožni dvorani frankfurtskega magistrata Gallus. Elegantni fotelji za sodni senat, tožilce in advokate, tapecirani stoli za obtožence in navadni leseni za občinstvo ter domače in tlije novinarje (ki so, mimogrede rečeno, prisiljeni pisati na kolenih!) — to je edina novost procesa proti nacističnim -zločincem.
Prav te dni pa so bili lahko Američani šokirani in razkačeni zaradi svoje naivne lahkovernosti. Neka kongresna komisija je namreč odkrila, da ravno ameriška vlada krši privatne pravice,ameriških državljanov in širi področje strahu, saj se »vtihotaplja v človekovo misel, v njegov dom in urad«.
Pismo poslancu
Več kot dvajset tisoč Američanov, ki so želeli lani dobiti kako državno službo, je moralo prestati t-aiko imenovane poligrafske teste, se pravi, da so jih kontrolirali z aparati za odkrivanje laži, da bi ugotovili njihovo politično prepričanje, pripadnost sindikalnim in drugim organizacijam, njihove družbene zveze in celo njihove prijatelje.
Preiskava je ugotovila, da 58 federalnih agencij preverja patriotska prepričanja ameriških državljanov s poligrafom. Razumljivo, da so najštevilnejše ustanove, ki imajo na skrbi nacionalno
Kuba za trgovinski sporazum z Mehiko
Kubanska vlada je sporočila mehiški vladi, da se zanima za sporazum o trgovinski izmenjavi med obema deželama. To je del širših kubanskih prizadevanj za stabilizacijo in razvoj gospodarske izmenjave z vrsto dežel Latinske Amerike, zlasti s tistimi, ki kljub pritisku iz tujine niso prelomile diplomatskih odnosov s Havano.
Med Kubo in Mehiko do zdaj ni nikakršnih gospodarskih sporazumov, čeprav je bila trgovinska izmenjava, zlasti kar zadeva prehrambene artikle, med njima precejšnja. Razen tega je Kuba v Mehiki nakupovala že od začetka ekonomske blokade konec leta 1960 precejšnje količine rezervnih delov za svoj industrijski in strojni park. Kaže, da se Havana zdaj najbolj zanima za nakup bombaža v Mehiki.
Jordanska časopisna agencija
Iz Am-ana sporočajo, da je jordanska vlada sklenila ustanoviti nacionalno časopisno agencijo. Ta sklep so sprejeli takoj po konferenci ministrov za informacije arabskih držav, ki je bila nedavno v Kairu.
Ob tej priložnosti so govorili tudi o tem, naj arabske države propagandno bolj organizirano nastopajo v tujini. Jordanska vlada je nedavno ustanovila še ministrstvo za informacije, ki je prevzelo dolžnosti bivše direkcije za tisk in radio.
Ouebeck se na Francijo naslanja
Kanadski časopisi ugotavljajo, da je ameriški kapital zelo zadržan, kar zadeva investicije v kanadski provinci Ouebeck, katere prebivalci govore francoski jezik. Zaradi specifične politične situacije v tem' delu Kanade, kjer vlada precejšnja opozicija centralni vladi v Ottawi, je tu opaziiti tudi močnejše proti-amariško razpoloženje kot v drugih delih Kanade.
Znano je, da francoski kapital že proučuje možnosti investicij v tej provin-cd. Nedavno so napovedali, da bodo prestavili tu dve avtomobilski tovarni. Pogovarjajo pe se tudi, da bi zgradili še vrsto dirugih objektov ob sodelovanju francoskega kapitala, katerega vloga je bila tu v preteklosti minimalna.
varnost in druge tajne prešle, kot so na primer FBI, Pentagon, State Department, policija in CIA, od katerih so številne z zakonom zaščitene pred kakršnokoli kongresno preiskavo.
Vse skupaj se je 2ačelo pred osmimi meseci, ko je poslanec Gallaghar dobil pasmo, v katerem mu je neko dekle iz njegovega volilnega okrožja sporočilo, kaj se ji je zgodilo, ko se je pretegovala za mesto steroodaktilografke v javni službi. Dekle je pristalo na preiskavo z aparatom za odkrivanje laži, čeprav si ni točno predstavljate, kaj je to. Med testom pa ji je preiskovalec začel prestavljati tudi intimna vprašanja o njenem seksualnem življenju, zato je sama odstopila od tega tekmovanja.
Gallaghar je preveril stvar tudi piri dirugih preslancih in izvedel, da so tudi oni dobili predobna pisma od svojih volivcev. Zahteval je uradno preiskavo. Vsi testirani «- tako se je izkazalo — se zavežejo, da o tem ne bodo govorili. Gallaghar je dognal, da od preiskovancev zahtevajo poprejšnji pristanek, ni pa mogel docela razčistiti, ali premeni odklonitev testa tudi izgubo možnosti za zaposlitev.
Sporna učinkovitost
Presenetilo ga je, da nobena agencija ne dovoljuje preiskovancu, da bi se pritožil glede rezultatov testa in jih morebiti demantiral. Samo nekaj agencij v takšnem primeru znova testira preiskovanca. žalostno je, pravi Galalghar, da lahko neugoden test spremlja človeka vse življenje, četudi ga je napravil nekvalificiran preiskovalec in v nap>ačnih okoliščinah.
Preiskave z detektorji za odkrivanje laži so se močno razširile. Poleg" tisoč m tisoč Američanov, ki iščejo državne službe, preiskujeo s temi aparati kriminalce, kubanske begunce in celo' vietnamske vojake, da bi ugotovili srcp-njo njihovega borbenega patriotizma. Mnogi so prestali test, ne da bi še sami vedeli zanj, ker so jih zaradi posebnih razlogov zaislišali s skrivno nameščenimi presebno občutljivimi poligrafi.
Naj večja nevšečnost piri vsej stvari je v tem, ker je metodologija »odkrivanja laži« precej hazardna, učinkovitost pa močno sprema. Strokovnjaki se v svojih ocenah dostikrat razhajajo. Medtem ko proizvajalci teh aparatov trdijo, da je njihova učinkovitost stoodstotna, pa. nekateri univerzitetni profesorji zatrjujejo, da doseže največ 60 ali 70 odstotkov in da je odstotek negotovosti tako velik, da je vse skupaj precej problematično.
Tudi Gallagharova komisija je navedla vrsto reči, ki lahko docela popačijo rezultate preiskav. Na preiskavi lahko vplivajo na primer močna nervoza preiskovancev a’i pa fiziološke nenormalnost: kot so na primer visok ali nizek krvni pritisk, velike ovire pri dihanju itd. Mentalne motnje, razne nevroze sli nenormalno majhna mte-ligemčnost lahko uspešno pre varajo aparat, katerega naloga je, odkrivati tuje laži.
Zlasti uspešni »nasprotniki« teh aparatov so patološki lažnivci, katerih laž prestane v določanem trenutku resnica tudi zanje. Strofcovrfia-ki trdijo, da z aparati ud mogoče točno ugotoviti, kdaj in koliko se ti ljudje dažjto. Neprimerni »poskusni zajčki« so prav tako ljudje, ki trpijo zaradi ekstremne izčrpanosti, ati pia so pred vplivam drog ala alkohola. -Pomembno vlogo ima tudi spot: 2emslfce veliko teže »-Kapitulirajo« pred aparatom kot moški.
Alarmantni poziv
Poslanec Gallaghar se ;e končno tudi sam vznemiril zastran rezultatov, do kat e -rih je prišel po večmesami preiskavi. Preprosto se je zbal, da bi številni preiskovalci utegnili postati žrtve izsiljevanj brezvestnih preiskovalcev ali tistih, ki dobivajo rezultate preiskav v roke. Zato je poslal svojim sodržavljanom neke vrste alarmantni apel, naj se ponovno zavzamejo za ameriške privatne pravice. Opozori! jih je, da so federalne agencije izpopolnile velikanski aparat strahu in vmešavanja v človekovo intimnost, in to brez kakršnekoli javne kontrole in odgovornosti.
Ce Gaiiaigharovim dognanjem dodamo samo še 10 odstotkov od fantastičnih pripovedovanj in trditev, da elektronski prisluškovalni aparati poslušajo in lovijo glasove in zrVolie po vsej državi, potem postane razumljiva tudi gonja proti anti-prislu-škovalcem, ki je začela obsedati ameriškega državljana. Strokovnjaki trdijo, da je konec zastarelih pojmovanj o človeških osebnih in intimnih skrivnostih.
Elektronsko vohunstvo je vtihotapilo prisluškovalne aparate v stanovanja in urade, montiralo jih je na telefonske aparate m v avtomobile, v spalnice, v stene sosednjih stanovanj itd. Hkrati pa ponujajo tudi zdravila preti tej moderni pošasti: od profesionalnih uslug za »očiščevanje« stanovanj in uradov pa do nasvetov za amaterski lov na ugnezdene »stenice« s pomočjo navadnih transistorjev.
Kakor zmeraj se za vsak strup najde tudi nasprotni strup, za vsako raketo proti-raketa. Zato je tudi zdaj mogoče pričakovati, da bo Gal-lagharovemu alarmantnemu poročilu kmalu sledila reklamacija strokovnih uslug za obrambo človeške intimnosti pred grozečo invazijo aparatov za odkrivanje laži.
Ža običajni frankfurtski sodni spektakel v moderni preobleki je bil to verjetno tudi eden izmed poglavitnih povodov, da je zahodnonem-ška televizija, ki se odlikuje sicer po kratkosti in po zelo jedrnatih informacijah, podala nekoliko obširnejše poročilo. Na televizijskem zaslonu so se po vrsti prikazovali krvniki milijonov ljudi iz vse Evrope:	Mulka, Hoffmann,
Hocker, Stark, Broad, Ba-retžki, Capesius, Boger, Ka-duk, Lukas, Breatvvieser ... Večina izmed 22 obtožencev si je zakrivala obraze z mapami, aktovkami ali pa kar z rokami. Nekateri izmed njih so si pomagali s temnimi očali, drugi pa so topo gledali predse, kakor da se jih vse skupaj nič ne tiče. To je bila odlična priložnost
za kriminaliste in psihiatre, da proučujejo psiho ljudi, ki so od vsega človeškega ohranili samo zunanjost. Morda pa so poskušali analizirati vzroke za njihovo hladno indiferentnost: ali gre preprosto za resignirano apatičnost ujetih zlikovcev ali pa za njihovo gotovost, da se jim navzlic vsemu ne more pripetiti »tisto najstrašnejše«, saj zahodnonemško pravosodje ne pozna smrtne kazni?
V novi sodni dvorani se ponavljajo mučne podrobnosti, ki jih izpričujejo nekdanje žrtve nacizma. Menjavajo se drug za drugim stari, oslabeli ljudje, ki ^kažejo na
obrazih neizbrisne sledove prestanega strahu in trpljenja. Sleherni izmed njih pove in oriše eno ali več podrobnosti, ki, sestavljena v celoto, odkrivajo krvavi au-schwitski mozaik, zdaj prav toliko grozen kakor pred dvajsetimi leti. Priče .obtožujejo, kažejo s prsti na posamezne zločince na zatožni klopi, ki^so jih mučili, pripovedujejo in naštevajo, katere in koliko so jih ubili. Včasih se zmedejo, kadar ne morejo točno navesti dneva in ure posameznih zločinov, števila ubitih, imena drugih prič in vse tisto, kar zahteva sedanji pedantni sodno-prav-ni postopek^.
Sedemdesetletni Maksimilijan Sternov je na primer izpovedal:
»Boger je bil pravi hudič
koncentracijskega taborišča. Naokrog se je vozil s kolesom in taboriščniki so ga imenovali »voznik smrti«. Posebno se je »izkazal« pri likvidaciji skupine taboriščnikov, ki je bila primorana delati v krematoriju in ki se je — ko bi morala končati tako kot drugi — nameravala upreti. Potem, ko je zadušil upor, je Boger drugega za drugim zaklal. Bil je cinik, ki je vse sprejemal ravnodušno. Zanj sploh ni bilo važno, ali je ubil nekaj ljudi več ali manj, bil je sadist . . .«
Ko je razčlenjal opisani primer, je predsednik senata vprašal pričo Sternova:
»Ali je bil obtoženi takoj, ko so se taboriščniki uprlj, na kraju samem, ali pa je prišel tja šele pet minut pozneje?«
Sedemdesetletni starec se tega ni mogel spomniti: »Toda, gospod, predsednik, minilo je več kot dvajset let. če bi vedel, da bom nekoč pričal o tem, bi si delal zapiske . . .«'
Ko je orisala drug primer, se je priča spominjala tudi najpodrobnejših reči: »Dobro se spominjam Bogerjevega ravnanja takrat, ko so likvidirali tako imenovano »družinsko taborišče« kot maščevanje za smrt Heidricha (Hitlerjevega namestnika v Pragi, ki so ga ubili češkoslovaški patrioti — op. pis.). Bilo jih je 2359 in nikdar, dokler, bom živel, ne bom pozabil te številke. Nekateri niso hoteli iz barake. Boger jih je izvlekel s silo in jih ubijal. -Tudi obtoženi Baretzki je bil navzoč, saj je bil zmeraj zraven, kadar ge je kaj takega dogajalo. Z enim zamahom roke je lahko pri priči ubil taboriščnika. Udaril je z robom dlani po aorti in človek se je mrtev zgrudil.«
Priča je pred sodiščem skušala prikazati ta Baretzki-
jev udarec s tem, da je z iztegnjeno dlanjo zamahnila po' zraku. Baretzki je med tem »zelo zainteresirano« gledal predse v mizo. Nato pa je priča opisala likvidacijo ciganskega taborišča.
»Neko noč, spominjam se povsem natanko, gospod predsednik, bilo je od 31. julija na 1. avgust leta 1944, so likvidirali cigansko taborišče. Odigravali so se strahotni prizori. 2enske in otroci so klečali pred Mengelejem in Boger jem in vzklikali: usmilite se, usmilite se! Vendar ni nič pomagalo. Vse so brutalno z udarci pobili do smrti in jih pometali na to-
vorne vagone. To je bila noč groze.«
»Ali je udarjal po žrtvah tudi Boger?«
»Da, gospod predsednik. Bil je po njih do smrti. Navzoč je bil ves »politični oddelek« taboriščne uprave, videl- sem tam Baretzkega in Broada.«
Tako se pred sodiščem vrstijo maloštevilne žive priče auschwitzkih strahot. Za milijone prič so že v samem Auschvvitzu »poskrbeli« nacisti (poskrbela je tudi ta dva-indvajseterica obtoženih), tako da se ne bodo nikdar več pojavili pred sodiščem kot pričel. Mnogi izmed tistih maloštevilnih, ki so preživeli leta 1945, so pomrli v povojnih letih, ne da bi dočakali, da bi njihove krvnike preklicalo na odgovornost. V skupnem taborišču, ki se je z enotnim imenom imenovalo Auschvvitz, je bilo kakih 9000 esesovskih krvnikov, ki so bolj ali manj krivi za smrt več kot 4 milijone ljudi. Od teh 9000 jih zdaj odgovarja pred sodiščem 22. Kmalu bodo sodili še nekaterim. Toda, kaj je bilo in kaj bo s preostalimi tisoči ubijalci? Ne le iz Auschwitza, temveč tudi iz drugih nacističnih tovarn smrti, razsejanih pre
vsej okupirani Evropa? Verjetno — nič! Na zahtevo svetovne javnosti, da bi podaljšali sedanji rok, ko zastarijo nacistični zločini, poudarjajo bonski krogi ustavne in pravne ovire za spremembo dosedanjih določb v Zvezni republiki, pre katerih so nacistični uboji in zločini zastareli maja leta 1960, »premišljeni uboji« pa naj bi zastareli prihodnje leto.
Milo rečeno, boginja pravice se zapleta v težko rešljive formalnopravne zapletene juridične procedure in je v toliko bolj tragičnem prelo-žaju, kolikor bolj uradno poudarjajo besede »miroljubnost«, »potrebo pre pomoči tistim, ki so trpeli«, in »moralno odgovornost Bonna do človeštva«.
K. KUKOLJA
Kdo je
Richard Rolnik?
Prstne odtise moža, ki se je izdajal za brata rajhov-skega vodje in Hitlerjevega namestnika Martina Borman-na, je poslala brazilska preli-cija v Nemčijo, kjer naj t»i skušali ugotoviti njegovo pra-vo identiteto. Kakor poroča UPI iz Sao Paula, so ga izpustili iz preiskovalnega za_ prera, pre tem ko je preklical svoje prvotne trditve in izjavil, da se piše Richard Rolnik.
Za vsak primer je Francisco Nascimesnto, šef preiskovalne službe v Sao Paulu, naročil policiji v Portu Ailegre, naj zapleni osebne dokumente, o katerih je dejal Rolnik, - da jih je shnanU v Ben tu Gomcalvesu, majhnem kraju v državi Rio Grande do Sul.
Nemški konzulat v Sao Paulu je poslal sporočilo, da se je oglasil Helmut Zwer-gel, priseljenec iz Nemčije, ki Je želel opisati svoje znanstvo z Rolnikom. Kakor smo poročali, je izjavil Rolnik na prvem zaslišanju, da se je približno pred dvema letoma med vožnjo z vlakom v državi Sao Paulo seznanil z Zwerglom, ki nuj bi mu bil zaupal, da so Martina Bor-mamma, v odsotnosti na smrt obsojenega vojnega zločinca, zadnjič videli v okolici mesta Dourados v brazilski držav! Mato Grosso.
Helmut Zwergel je izjavil na konzulatu, da je sicer res spocnal Rednika nekako pred divama letoma, vendar mu n1 ničesar pripovedoval o Martinu Bormannu, o čigar morebitnem bivališču in sploh o njem tudi ničesat ne ve. Zwergel je dejal, da je Rol-nriOcu priskrbel leta 1962 delovno mesto obratnega inženirja, vendar so mu v tisti službi »prav kmalu pokazak vrata«.
Kanadski izvoz
Po uradnih končnih statistikah se je vrednost kanadskega izvoza lana povečala za več kot 400 milijonov dolarjev od celotne vrednosti Uvoza. Čeprav je dosežen pozitiven rezudtait v izmenjavi z večino držav, pa obstoji v izmenjavi EDA še naprej negativni saldo. Kanadski izvoz ▼ ZDA je lani znašal 3 milijarde 913 milijonov dolarjev, uvoz pa 4 milijarde 457 milijonov dolarjev.
Skupni kanadski izvoz je dosegel lani vrednost nekaj manj od 7 milijard dolarjev. Skupni uvoz pa se giblje nad 6,5 milijarde dolarjev.
Kanadski statistični tirad ugotavlja, da zavzemajo pomembno mesto v kanadskem izvozu velike poSHjke žitaric v Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko.
ZDA za razširitev trgovine z ZSSR
Svetovalec predsednika Johnsona George McBundy je povedal, da so ZDA pripravljene na razgovore s Sovjetsko zvezo o razširitvi trgovine z nestrateškimd proizvodi. V intervjuju za ameriško televizijo je McBundy izrazil mnenje, da ima Johnsonova administracija* takšno trgovino s Sovjetsko zvezo za koristno in da je pripravljena proučiti vse možnosti na tem področju. Dodal je, da je miroljubna trgovinska izmenjava med ZDA in Sovjetsko zvezo dobra stvar in da je to v bistvu tudi stališče ameriške vlade.
Nasilje v Dominikanski republiki
Mehiški tednik »Siempre« se je v zadnji številki odločno .uprl proti terorju in nasilju, ki ga izvaja v Dominikanski republiki vojaški triumvirat. Kakor piše časopis, so izpostavljene preganjanju in internaciji vse osebe, ki so nasprotovale režimu v državi. Natančnih podatkov o aretacijah in' preganjanju ne objavlja niti dominikanski tisk, vendar je neki zastopnik opozicijskega »gibanja 14. junija« povedal, da gre za »popolno restavracijo terorja in nasilja iz časov diktature Tru-jilla.«
Teptanje osnovnih človeških pravic v Dominikanski republiki povzroča proteste vseh naprednih krogov v sosednjih deželah. To je osnova akcije, kakor piše nadalje v časopisu, da bi vojni triumvi--rat v San Domingu obtožili pred Organizacijo ameriških držav in pred mednarodno komisijo pravnikov v Ženevi.
Dragi spodrsljaji
Program graditve britanskih atomskih podmornic,' ki naj bi bile opremljene z reaktorji istega tipa, kakršnega uporabljajo v atomski centrali v škotskem mestu Doun-rea. je za tri leta v zamudi glede na prvotno postaivljen rok. Kakor sporoča AFP, ki povzema tekst »Sunday Timesa«, bo skupna 'cena teh podmornic dvakrat večja kot so predvidevali.
Kakor piše ta britanski list, je prišlo do povečanja izdatkov zaradi vrste napak v načrtih prototipov.
Predlog za začasno ustavo v Siriji
Sirski minister za informacije Džundi je povedal, da so predložili predlog začasne ustave Sirije nacionalnemu svetu revolucionarne komande. Kot sporoča AFF, je v tem predlogu vsebovano odlikovanje šestčlanske predsedniške zveze, ki bi kontrolirala delovanje vlade kot izvršnega organa oblasti. Izvedelo se je tudi, da bo v prihodnji vladi, ki jo bodo določili z začasno ustavo, nacionalni svet revolucionarne	komande
opravljal zakonodajne funkcije.
V Siriji razpustili sindikat učiteljev
Siriska vlada je sprejela sklep o razpustitvi sindikatov učdteljeiv. Po uradnem sporočilu iz Damaska je vlada obsodila upravni odbor sindikatov, češ da se je mešal 4/ delo ministrstva za prosveto in da je izvajal obstrukcijo. Vendar pa tiči pravi razlog, kakor pišejo časopisi, za takšno odločitev v stališču uprave sindikatov, ki so zagrozili, da bodo organizirali stavko v znamenje protesta zaradi tega, ker so zaprli nekaj članov sindikata.
Sklep sirske vlade je v nasprotju z hedavno objavljenim zakonom o državljanskih pravicah, ki dopušča tudi stavke. Sindikat prosvetnih delavcev sodi med najaktivnejše sirske sindikate.
Nigerija omejuje tuji vpliv
Nigerijska minister za gospodarski napredek Vaziri Ibrahim se je zavzel za omejitev aktivnosti tujih družb v Nigeriji, češ da te predstavljajo nevarnost za gospodarsko življenje države.
Kakor sporoča TASS, je nigerijski minister v govoru v parlamentu označil neokolonializem kot sredstvo bivših kolonialnih sil, da bi ohranile svoj vpliv v državah, ki so v raavoju. Takšna politika, je končal Vaziri Ibrahim, vodi samo do popolnega paralizira n j a nacionalne ekonomik* teh držav.
J. VRHOVEC
Pravo poročilo	o	umoru
Dallas proti tVall Streetu
Država Teksas ima namreč tako majhen proračun za socialne službe, da prejemajo državljani te zvezne države več federalne podpore kot katerakoli druga zvezna država. Med 50 ameriškimi državami je Teksas na 44. meštu, kar zadeva lastna sredstva, namenjena otroškemu varstvu; je pa na prvem mestu na spiskih tistih, ki prejemajo zvezne kredite, namenjene za otroško varstvo. Glede prejemanja zvezne pomoči za šolstvo je Teksas na 13. mestu, če pa gledamo, kaj sam prispeva za šolstvo, pa se znajde ta miljarder-ska država na 33. mestu.
Teksaški milijarderji pa ožigosajo za komunista vsakogar, kdor kritizira njihov način vladanja in ki se spotika ob privilegije, ki jih uživajo pri plačevanju davščin. Med takimi kritiki sta tudi pokojni senator Taft in bivši predsednik Truman.
Roosevelt je prvi poskusil prisiliti teksaške petrolejske mogotce, da bi plačevali davščine, ki bi bile y sorazmerju z davščinami, ki jih morajo plačevati druge industrijske dejavnosti. Dosegel pa je to, da je takratni podpredsednik John Gamer, doma iz Teksasa, postal njegov smrtni sovražnik in se je uprl, da bi bil Roosevelt leta 1936 ponovno izvoljen.
Ko. je Roosevelt aprila 1945. umrl, je neki milijarder iz San Antonia priredil koktajl, na katerem so, sredi vojne, proslavili predsednikovo smrt. Potem je predsednik Predstavniškega doma Sam Raybum uspešno branil teksaške koristi v Washingtonu: takega advokata teksaška nafta še nikoli ni imela. | Njegova zasluga je, da so šli takoj v arhiv vsi predlogi, naj bi položaj petrolejske industrije v Teksasu izenačili s položajem druge industrije.
Glavni nasprotnik teksaških milijarderjev je senator Douglas iz Illinoisa, ki bi rad, da bi olajšava 27,5% od bruto dohodka veljala samo -za male »naftne posestnike«, ne pa tudi za »velike ribe«. Douglas je npr. do* kazal, da je neka petrolejska družba, ki Je imela leta 1954 pet milijonov
čistega dobička, plačala 404 dolarje davka, to je manj kot povprečna družina z dvema otrokoma. Dokazal je, da neka druga petrolejska družba sploh ni plačala nobene davka, čeravno se je tudi njen čisti dobiček približal petim milijonom. Tretja družba z dvanajstimi milijoni čistega dobička pa je najela pol milijona dolarjev kredita, da bi plačala davke...
Na take kritike odgovarja Teksas takole: »Nacionalna varnost države zahteva, da ostanejo davki na petrolejsko industrijo taki, kot so.« »Nafta, gospodje, to je kakor munici-ja . . .«, je izjavil komandant Nacionalne garde v Teksasu, general Ernest O. Thompson. »Zakaj naj bi porušili sistem, ki nam je omogočil, da imamo toliko nafte, da smo lahko zmagah v dveh vojnah?«
Libijska nafta
Implikacija je očitna: dve vojni. In zakaj ne tudi tretje? Nobena država ni bolj nasprotovala popuščanju * napetosti med Sovjetsko zvezo in ZDA kot Teksas. In nikjer drugje niso tako prepričani v to,- da bi ZDA ne samo preživele atomsko vojno, marveč tudi v to, da bi v njej zmagale, posebno če bi prve udarile, ter da je igra vredna tveganja.
Deloma je to nasprotovanje popuščanju napetosti mogoče pripisovati ozkemu teksaškemu egoizmu: oboroževalna tekma je tej državi prinesla šestkrat večjo gospodarsko ekspanzijo kot ostalim državam ZDA. In obratno: nobena druga država ZDA ne bi bila z razorožitvijo tako prizadeta kot ravno Teksas.
Toda Teksas se boji tudi tega, da bi se v vzdušju popuščanja napeto sti ameriške čete umaknile iz dežel, v katerih so se zasidrali interesi > teksaških petrolejskih mogotcev H. L. Hunt je npr. samo v Libiji kupil 4,5 milijona hektarjev puščavske površine, pod katero je nafta. Izjavil je. da 90 prve vrtine, ki so jih napravili, naravnost »fantastične«. In Hunta prav nfč ne mika, da bi doživel usodo Richarda M. Kleberga,
predsednika najbolj slavnega živinorejskega koncema v Teksasu, ki je na Kubi čez noč izgubil 12.000 hektarjev, potem ko je padel režim diktatorja Batiste.
Za vse te ljudi je naravnost škandal za ZDA, da so dopustile, da je prišel Castro na oblast. V njem vidijo nevarnost za vse svoje petrolejske investicije po vsej Latinski Ameriki in torej smrtno nevarnost zase.
Toda pogosto ne zadoščajo nit^ posebni interesi niti strah pred nacionalizacijo, da bi si razložili stališča, ki jih zavzemajo teksaški milijarderji. Teh ljudi ne vzpodbuja samo hladen račun. Vzpodbuja jih tudi dolgočasje. Ker v Teksasu ni več možnosti za nadaljnja osvajanja in za nove avanture, so usmerili svoje poglede dragam. Kar zadeva njih, imamo opraviti z najbogatejšo in najmogočnejšo oligarhijo v svetu, z oligarhijo, ki jo sestavljajo ljudje, katerih strast sta hazardiranje in tveganje.	THOMAS	BUCHANAN
/
(Konec)
JOHN MURCHISON — Milijarder iz Teksasa, eden najbolj zagrizenih sovražnikov WaU Strcc-ta in Washingtona.
»VOZNIK SMRTI« NA ZATOŽNI KLOPI — Elegantni moški na levi strani slike je sadistični morilec Boger, ki se je posebno »izkazal« pri likvidaciji tako imenovanega družinskega in židovskega taborišča v Auschwitzu. Slika je bila posneta pred petkom, ko se je proces odvijal še v stari dvorani.	Foto:	Arhiv	Dela
Novice
LJUBLJANA: »Glasbena matica« bo gostovala v Bolgariji — Ljubljanski pevski zbor »Glasbena matica« bo odpotoval v začetku maja na sedemdnevno turnejo po Bolgariji. Z več koncerti bo vrnil obisk sofijskemu pevskemu zboru »Cusla«, ki je gostoval pri nas lani.
CELJE: razstava scenskih osnutkov za krstne uprizoritve slovenskih dramskih del — Drevi ob sedmih bodo odprli v foyerju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju razstavo 'scenskih osnutkov za krstne uprizoritve slovenskih dramskih del; razstavo je pripravil celjski Likovni salon (to je že njegova 22. razstava) v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje.
EONKE: razstava primorskih slikarjev — V prostorih galerije »Cardo« v Ronkah pri Tržiču razstavlja devet slovenskih primorskih slikarjev. Razstavo je priredilo pokrajinsko združenje obsoških umetnikov APAI iz Gorice kot povračilo za njihovo gostovanje v Novi Gorici hi Kopru. Žal je razstava v Ronkah nekoliko od rok in si je ne bo moglo ogledati toliko obiskovalcev, kot/ so jih privabila dela umetnikov z italijanske strani v Novi Gorici in Kopru.
ZAGREB:	Kelemenova	opera	po Ionescovem besedi-
lu — Zagrebški skladatelj Milko Kelemen, sloveč tudi po svetu (dobil je Beethovnovo nagrado), je dokončal opero v enem dejanju »Novi stanovalec«. Besedilo za opero je priredil sloviti Eugen Ionesco po svojem istoimenskem gledališkem delu. Tudi po glasbeni strani je opera posebnost. Avtor si je pomagal tudi s stereofonskimi učinki. Opera je zbudila zanimanje po svetu: med opernimi hišami. ki so zaprosile za partituro, so pariška Opera Comi-gue, hamburška in bratislavska Opera. Kelemen pa želi, da bi njegovo delo doživelo prvo izvedbo na mednarodnem bienalu sodobne glasbe v Zagrebu.
SARAJEVO: šestoaprilske nagrade — Ob obletnici osvoboditve Sarajeva so v Sarajevu včeraj razglasili letošnje šestoaprilske nagrade za največje dosežke v umetnosti, kulturi in gospodarski dejavnosti. Nagrade so dobili filmski delavec Edvard Bogdanovič, književnik Mak Dizdar. operni pevec Peško Duplanovic, režiser Vlado Jablan, književnik Niko Jovičevič. slikar Franjo Likar, scenograf Strahinja Petrovič, industrijski oblikovalec arh. Zdenko Praskač, igralec Ezad Kazazovič, projektant Vladimir Zarahovič, direktor mlekarne v Sarajevu Nail Alajbegovič, ključavničar mestnega prometa Mustafa čosič, ključavničar šačir Gli-bo, direktor Zvonko Oreb, inženir Fahrudin Sabrihafizovič in direktor Miloš Zarkovič.
BEOGRAD: uradni podatki o novih doktorjih znanosti — Uradna statistika oziroma evidenca je registrirala novih 269 doktorjev znanosti, ki so si pridobili v Jugoslaviji ta naslov v letu 1963. Med njimi je pet tujih državljanov. Na beograjski in novosadski univerzi je doktoriralo lani 126 ljudi, na zagrebški 39, na ljubljanski (po tej evidenci) 26, na sarajevski 21 in na skopski 7. Največ novih doktorjev je s področja kemijskih znanosti, in sicer 40; za tem je medicina (33), potem veterina (28) itd. Po osvoboditvi je doktoriralo v Jugoslaviji 2.298 ljudi, od teh največ v zadnjih petih letih (1.200). Po podatkih zveznega sveta za usklajanje znanstvenega raziskovanja je približno 1.500 teh doktorjev zaposlenih na univerzah.
LJUBLJANA: nov slovenski celovečerni balet — Skladatelj dr. Danilo Švara ter libretista Polde Bibič in Metod Jeras so avtorji novega slovenskega aelovečemega baleta z naslovom NINA. Krstna izvedba NINE bo v nedeljo, 12.
aprila na ljubljanskem opernem odru pod glasbenim vodstvom Danila Švare ter v koreografiji in režiji Metoda Jerasa. Na sliki: Lidija Sotlarjeva/ Stane Polik, Tatjana Remškarjeva in Metod Jeras pri vaji za NINO.
ZAGREB: nov film »Jadrana« — Ta teden bo začelo zagrebško podjetje »Jadran« snemati nov film, »Svitanje«, ki sta zanj napisala scenarij Nikola Tanhofer in Stjepan Petrovič. V filmu!- ki ga bo režiral Tanhofer in katerega večino prizorov bodo menda posneli v naravnem okolju, gre za navzkrižje dveh ljudi, usodno povezanih in obenem razdvojenih zavoljo zapletenih osebnih odnosov. Vsa zgodba, temelječa na teh odnosih, se plete in razplete v eni sami noči na zelo majhnem prizorišču, v lokomotivi tovornega vlada. Eden izmed treh glavnih akterjev filma je Miha Baloh.
VARŠAVA: Ivo Andric bo častni doktor krakovske univerze — Za šestoletnico ustanovitve krakovske univerze, ki sodi med najstarejša vseučilišča v Evropi, bodo podelili več znanstvenikom in književnikom svetovnega slovesa naslove častnega doktorja krakovske univerze. Med njimi bo tudi naš nobelovec Ivo Andrič, ki je študiral na krakovski univerzi in ki ga tam zelo cenijo. Andrič ima še posebne zasluge za to univerzo v tem, da je ob začetku druge svetovne vojne s skupino nevtralnih diplomatov sodeloval pri demarši, ki je zahtevala od nemških oblasta, naj izpustijo profesorje krakovske univerze, katere so nemške oblasti zaprle takoj po okupaciji Poljske, častni doktorat krakovske univerze bodo podelili še nobelovcu Llnusu Pauiingu, sovjetskemu akademiku Pjotru Kapici, pariškemu profesorju Jeanu Gaudemetu, Nizozemcu Phi-lipu Henriju Kuenenu, profesorju Douglasu Adrianu iz Cambridgea, sovjetskemu književniku Maksimu Riljskemu in drugim. Slovesnosti ob šestoletnici krakovske univerze bodo trajale od 9. do 13. maja in udeležile se jih bodo delegacije osemdesetih univerz.
PARIZ: predstava »Odkritja« zbudil^ presenečanje in priznanje — Včerajšnji pariški listi zelo pohvalno pišejo o predstavi »Odkritja«, s katero je že 3. aprila Jugoslovansko dramsko pozorište začelo letošnjo sezono Gledališča narodov. Pričakovali smo, piše ugledni kritik, da nam oku pacijska tema iz Srbije ne bo pokazala kaj novega, toda bili smo presenečeni. Skoda, da bodo »Odkritja«, to resnično odkritje za nas, pokazali v Parizu samo dvakrat, obžaluje pisec in pripominja, da bi morda uspelo kakemu pariškemu gledališču postaviti ob pomoči beograjskega dramaturga to delo na svoj oder.
STOCKHOLM: jugoslovanska razstava v sloveči galeriji — V soboto so v »Svei«, eni najuglednejših umetniških galerij v Stockholmu, odprli slikarsko razstavo Krsta in Željka Hegedušiča. Ob navzočnosti uglednih uradnih predstavnikov švedskega javnega življenja je odpri razstavo jugoslovanski veleposlanik v Stockholmu Dušan Popovič. Razstav’jenih .ie 22 olj in temper Krsta Hegedušiča ter $8 grafik Željka Hegedušiča.	-
Gledališče
Nezabavna opereta .
„Sem in tja“ Odona von Horvatha v celjskem gledališču
čeprav bi se trudil, da bi opravičil uvrstitev Horvatho-ve groteske »Sem pa tja« na oder celjskega gledališča, ne bi mogel razumeti takšne repertoarne poteze. Morda se nam res včasih zazdi, da čas počasi hiti, toda to grotesko, ki je nastala malo pred drugo svetovno .vojno, je prav gotovo že prehitel.
Os redno idejo bi se sicer dalo nekoliko modificirati in jo takšno ustrezno vključiti v naš čas, ki se z njenim avtorjem prav gotovo strinja glede- nesmiselnosti raznih zaprtih državnih meja, birokratsko - uradniških predpisov, ki predvsem zadevajo preprostega človeka itd., toda n as a j a'n a je na stare operetne kotume, oblečena v kostume stare gledališke garderobe in opremljena z operetnim orožjem nekdanjega arzenala — skratka takšna, da se količkaj kritični gledalec ne more prijetno počutiti.
če bi bilo potrebno kaj argumentirati, bi zadostovalo ze naslednje vsebinsko pojasnilo: drogerist Ferdinand Sirotnik je prišel (najbrž zaradi svoje dobrote) na boben, pa so ga segnaii iz države v drugo, ki ga pa ni hotela sprejeti; in zdaj se poldrugo uro .cigumiga sem in tja na mejnem mostu, odkrije tihotapce heroina (po geslu — neumen kmet ima debel krompir), dobi silno visoko
nagrado, priznano državljanstvo in za nameček veselo ne-Iztrohnjemo srce še vedno krepke krčmarice, ki ima še to dobro lastnost, da je. kot nalašč vdova. .-Verjemite, da tu ne gre za ironiziramo grotesko, temveč za »pravi stari dobri« arzenal. Gledališče je najbrž verjelo, da je to ironija — navsezadnje tudi ‘je, toda v gledališki zmoti.
Seveda tudi uprizoritev ni mogla zgladiti tega kričečega nasprotja med grotesko in časom, čeprav ima to dobro lastnost, da je kratka, bi režiser Juro Kislinger lahko še pospešil tempo, na vsak način pa bi moral preprečiti, da ne bi nastopajoči > ansambel preveč zapadal v amaterske nevarnosti (kakršna je bila na primer pijanska scena graničarja Škofa in žandarja Jeršina), in doseči, da bi' bila uprizoritev stilno enotna. Saj smo gledali na primer (ne slabo) grq-teskno lutko Goršičeve, na drugi strani pa salonsko brezosebnega Breznika. In tudi ostali igralci so se bolj ali manj uspešno mučili s svojimi vlogami.
Prava groteska bo šele, če bo občinstvo navdušeno polnilo dvorano.
Gledališču in občinstvu v opravičilo:	zares je težko
najti dobro sodobno komedijo.
MARJAN JAVORNIK
'Mm |§§
Pod črto
Formalizem v osnovi
DEVETA PREMIERA SEZONE V MESTNEM GLEDALIŠČU LJUBLJANSKEM — Drevi bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem prvič v Jugoslaviji uprizoriti znamenito komedijo Jeana Anouilha »Zmedena glava«. Na sliki: prizor iz komedije v ljubljanski uprizoritvi.	Foto:	Edi	Šelhaus
Prejeli smo
Osnovne šole za odrasle
Teden slovenske dramatike
Prireditev se bo začela drevi v Celju
Letošnji teden slovenske dramatike v Celju je po svoji zasnovi podoben lanskemu: v zaporedju petih dni bo pet slovenskih gledaliških ansamblov pokazalo petero sodobnih slovenskih dramskih del iz tekoče sezone. Nastopili bodo: tržaško Slovensko gledališče s Tavčarjevo igro »V Honolulu«, Oder 57 z Bo-žičevimd »Kaznjenci«, ljubljansko Mestno gledališče z Javorškovo »Kriminalno zgodbo«, celjsko Slovensko ljudsko gledališče z Remcev imi »Srečnimi zmaji« in Drama SNG iz Ljublioame s Potrčevo dramo »Na hudi dan sa zmerom sam«. Ko je bol program že uskladen, je prijavilo sodelovanje še ljubljansko Mladinsko gledališče, ki pa ga ni bilo mogoče več upoštevati, vendar je umljivo, da bo treba prihodnjič v ta pregled vključiti tudi mladinsko dramatiko.
Celjski teden bo ilustrati-
ven prikaz trenutne situacije v domači dramski tvornost; in njene odrske realizacije. Na enem mestu jo bo mogoče kritično pregledati in Jo obravnavati kot nekakšno dopolnilo Steiijinemu pozorju. ki je odmerilo letos domači izvirni dramatiki’ prav majhen delež.
0
Teden slovenske dramatike je širšega kulturnega po-pomena pa tudi ponoven prispevek kulturnemu življenju Celja. Tudi letos mu prireditelj ne namerava natakniti okvira izrednosti in 'zunanjega blišča, marveč mu gre predvsem za to, da pokaže letošnje dosežke domače dramatike.
Zal v letošnjem tednu slovenske dramatike ne bo pogovorov ali posvetovanj o tekočih slovenskih gledaliških problemih. To pomanjkljivost bo treba drugo leto odpraviti.	J.	H.
Novelirani splošni zakon o šolstvu nalaga osnovni šoli dolžnost, da organizira osnovno izobraževanje odraslih. Večerne osnovne šole za obrasle so največ pri delavskih in ljudskih univerzah, v nekaterih krajih pa tudi neposredno psi osnovnih šolah. V vseh primerih pa so delavske univerze ali drugi zavodi za strokovno izobraževanje le organizatorji šol, pedagoški nadzor in preverjanje znanja pa opravljajo samo redne osnovne šole.
število osnovnih šol za odrasle se je zadnje leto precej znižalo in pričakovali smo, da teh šol n,e bo več potrebno organizirati. Vedno manj je bilo med odraslimi občani zanimanja zanje. Tisti, ki v mladih letih niso imeli možnosti dokončati osnovne šole, — bila jim je pa potrebna zaradi nadaljnjega šolanja v šolah druge stopnje so se vpisali že v prve osnovane večerne šole. — Z reformo na področju bivših vajenskih šol, oziroma sedanjih poklicnih šol z odpravo komisij za priznavanje kva.litkacjj-skih stopenj, pa so večerne osnovne šole na mah spet postale potrebne.
2e nekaj let lahko opazujemo, da je precejšen, odstotek učencev, ki so dopolnili 15 let, zapuščalo osnovne šole brez končanih osmih razredov. S tem vprašanjem si niti
Pristna umetniška zavzetost
Beseda z orgelskim virtuozom Hubertom Bergantom
V začetku tedna sta slovenska in srbska koncertna poslovalnica pripravili beograjski glasbeni publiki lep in v vrsti drugih koncertnih prireditev dokaj izjemen glasbeni večer. V koncertni dvorani Doma sindikatov, ki se že nekaj let lahko upravičeno postavlja z modernimi koncertnimi orglami izredno izrazne zmogljivosti* je s samostojnim večerom naistopil mladi slovenski orglar Hubert Bergant. Občinstvu, ki ga je hkrati s strokovno glasbeno kritiko izredno lepo sprejelo, je igral v prvem delu sporeda orgelske skladbe starih italijanskih in nemških mojstrov, kot so '*o'.la-roli, Frescobaldi, Pesceti in Pachelbel, v drugem, osrednjem delu koncerta pa Bachove skladbe: Passacaglio v o-molu, Preludij in fugo v D-duru ter Fantazijo in fugo v d-molu.
Ta drugi del koncerta je glasbeni kritik beograjske Politike označil kot lepo umetniško doživetje, na podlagi
katerega je izvajalcu končno povsem logično napovedal možnost velike estradne kariere. Po tem, kar je mladi reproduktiven povedal v naši redakciji, bi lahko sodili, da se kritik m zmotil, ko je posebno intenzivnost njegovega izvajanja zaznal prav ob Bachu. Zanimali so nas namreč nagibi, ki bi utegnili glasbenika dandanes vleči k na videz tako arhaičnemu instrumentu, kot so orgle, zato smo o tem najprej povprašali našega intervjuvanca. Učenja orgel, je brez pomisleka odvrnil, sem se na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer sem diplomiral šestdesetega ,eta, oprijel prav zaradi Bacha. Zaradi Bacha, ki ga po njegovem ljudje ne cenijo dovolj, ker jim je v orgelski izvedbi malo dostopen, kr r je vitalen, optimističen, p-.nci-pialen in dosleden »arhbekt zvokov neizmernih dimenzoj«. To, kar je potem s prepričljivim navdušenjem govoril o velikanskih možnostih tonskih barv, jakosti in razpo-
nov, je seveda označevalo tudi njegov odnos do orgel kot instrumenta nasploh. Vendar pa očitno ni mogel naenkrat povedati vsega, s čimer ga navdaja njegov osrednji glasbeni vzornik. Spet se je na-mrefi povrnil k Bachu, o katerem recimo mčni, da doživlja v modemih časih pravo renesanco; posebno ritmično se mu zdi izredno dostopen dojemanju sodobnega človeka. Bo vsem tem bi ga bilo skoraj odveč vprašati, s kakšnim posebnim namenom je doslej igral na svojih prvih petih samostojnih večerih. Dovolj bo, če .za sklep zapišemo njegovo misel, da je odkrivanja in spoznanja Bacha za eno življenje več kot dovolj. Torej lahko pričakujemo, da bo zavzeti reproduktivec v ugodnih ustvarjalnih pogojih še veliko prispeval k podobi in vsebini glasbenih manifestacij na naših koncertnih odrih. Posebno, če bomo v Ljubljani kdaj vendarle prišli do ustreznih koncertnih orgel.	J.	Sn.
osnovne šole niti družbena skuppost niso delali velikih skrbi. Učenci, ki so dokončali osnovno šolo, so v veliki meri nadaljevali šolanje v šolah druge stopnje ali v vajenskih šolah; tisti, ki osmih razredov niso dokončali, pa so se zaposlili in v nekaj letih— najkasneje pa v 5 letih — so lahko položili izpit za kvalificiranega delavca; po sedmih letih zaposlitve pa so mogli k izpitu za visoko kvalificiranega delavca. Tako je lahko vsakdo prišel do poklica in tako dosegel življenjski cilj.
Pri izpitu za kvalificiranega ali visoko kvalificiranega delavca ni nihče vprašal kandidata po osnovni šoli, oziroma po prejšnji izobrazbi. Z novo ureditvijo priznavanja kvalifikacijskih stopenj z javno veljavnostjo pa postane .delavec kvalificiran šele, ko položi izpite vseh letnikov poklicne šole in ko opravi zaključni izpit. Pogoj za vpis v vse poklicne šefe, ne glede na starost, pa je uspešno končana osnovna šola. Vsi, ki se ukvarjajo z delom poklicnih šol, menijo, da je ta pogoj za poklicno šolo nujen in da bi ne smeli popuščati. Različna preizobrazbe za te šole, kakršna je bila dopuščena doslej, je namreč povzročila velike težave, skratka, ni bilo osnove, na katero bi lahko gradili snov poklicne šole.
Ne preostane drugega, kot mlade delavce, ki popolne osnovne izobrazbe nimajo, znova napotiti v osnovno šolo.
Nujno bo treba izdelati nove programe večernih osnovnih šol. Pri nekaterih delavskih univerzah imajo osnovna šole pri delovnih organizacijah, na primer v Novi Gorici pri tovarni pohištva, v Kočevju pri kmetijskem po-
ZA VVEEKEND
i!
xrpn
prtjetno osvežujoča
sestvu. Zategadelj je nujno, da večerne osnovne šole, kot pripravo za poklicno šolo, že specializiramo. Prav gotovo je, da industrijski delavec potrebuje s področja splošne izobrazbe nekaj drugega kot kmetijski delavec. Napačna je misel nekaterih, ki zahtevajo, da naj bo program večerne šole povsem enak redni šoli. Upoštevati je treba, da so slušatelji večernih šol starejši (najmanj 17 let), da so že več let proizvajalci in upravljavci z mnogoterimi izkušnjami. Ti — to je zelo pomembno — z večerno osnovno šolo ne končajo izobraževanja, temveč si dobijo z njo samo osnovo za izobraževanje v poklicnih šolah.
Splošni zakon o šolstvu nalaga osnovni šoli skrb za večerne šole oziroma za osnovno izobraževanje odraslih. Te pa imajo z rednimi šolami toliko skrbi in težav, da odklanjajo misel o organizaciji večernih šol. Celo nasprotno: octiočno se zavzemajo, da je treba večerne šole ukiniti, češ da dajejo potuho učencem rednih šol. Pogosto slišimo: kdor ni mogel končati redne osnovne šole, naj bo nekvalificiran delavec, ki ne potrebuje posebnega znanja.
Poglejmo nekaj številk! Na območju občin Kočevje in Ribnica je lani končalo šolsko obveznost (stari so bili 15 let) ž manj kot osmimi razredi 40 odstotkov vseh učencev, ki so zapustili šolo. Letos bo 43 odstotkov ali 231 otrok zapustilo šolo z nedokončanimi osmimi razredi. Na drugi strani pa gospodarstvo in družbene službe v obeh občinah potrebujejo predvsem delavce s širokim profilom znanja. Zelo malo imajo delovnih mest za nekvalificirane delavce oziroma za delavce ozkega profila. Poudariti je treba, da se večina teh zaposli v prepričanju, da si bodo že kako pridobili poklic.
Obstaja vprašanje:	ali je
sploh mogoče, da nekdo redne šole ne konča, v večerni pa uspeva in jo uspešno zaključi? Dosedanje izkušnje nam govore: tisti, ki nimajo umskih sposobnosti, tudi. večerne *šole ne bodo končali. Ti se navadno tudi ne vpisujejo. Toda vprašamo se, ali je skoro polovico otrok (v navedenih občinah 43 odstotkov) umsko tako zaostalih, da niso sposobni obvladati predpisane snovi?
Večina teh slušateljev, po nekaj letih zaposlitve, uspešno konča šolo. Solo plačujejo sami, pred seboj pa jasno vidijo življenjski cilj, do katerega - vodi samo ta pot.
MATIJA CETINSKI
Mladinski TV klub — zabavno glasbena oddaja. Kakor piše v telzviiijskem sporedu — je za svojega kratkega obstoja dolivel ie lepo š e-vjio kritik. In vmes tudi tg-ke. ki so mu bolj ali manj razločno ofiitale nevstbin-skost, tj. zunanji in notranji formalizem, ma.omeščanš. in d in še kaj■ Te kritike pa pojava, tj. podobnih zabavno glasbenih oddaj, niso spremljale od vsega začetka. Kolikor se utegnemo bežno spomniti. smo namreč pred Mladinskim TV klubom imeli priložnost spremljati zabavno glasbene nastope »televizijske« mladine (ne mladine nasploh) še v drugačnih aranžmajih in drugih okoliščinah: opozorimo recimo na tisto oddajo iz »gorske koče« ali ono »iz telovadnice«. Mlad n-ski TV klub — tako lahko formalno zapišemo — je glede tega naredil korak naprej. Popolnoma formalistično, manekensko okolje in vzduš.e je že na samem začetku pričel mešati z »resnejšimi« temami, čeprav je podnaslov — zabavno glasbena oddaja — obdržal še naprej. Ne glede na kritike, ki kljub temu vsebinskemu napredku — kako čudno?’ — niso mirovale s svojimi kritičnimi puščicami, se nam zastavlja osrednje vprašanje. koliko so resnejši, vsebinsko tehtnejši toni teh oddaj iskreno zrasli z doživljajskim svetom nastopajočih oziroma ali niso le vsebinsko idejna »polivka« na še vedno plehko nastopanje?
Ko razmišljamo o tem, je prav. da ne izpustimo izpred oči tistih predhodnih oddaj, ki še niso tako daleč v preteklosti in ki niso izpričevalo najmanjšega sledu kakih tehtnejših odsevov življenja naše mladine, sicer najbrž ne bi presojali tako — upravičeno — rigorozno: ali se je v teh nastopih spremenilo v temeljih vse ali nič. Nedeljska oddaja priča, žal, razločneje kot druge pred njo — o slednjem. Skicirajmo kolikor mogoče strnjeno samo vsebinski tloris te prireditve. V osredju je popevkarska interesna skupina, ki se ji uspešno pridruži še gručica gostov — mladincev italijanske narodnosti iz Izole Poslušamo torej popevke v italijanščini, srbohrvaščini, spoznamo »kompozitorja« (ne mogoče »komponista«) iz Maribora, vidimo spet Beti Jurkovič, malo zaplešemo. Kamera ima veliko dela s prikazovanjem takt udarjajočih nog. tudi lepih. Nekje ob strani sta dva fanta za šahovnico. Nosita očala in premsšlruje'a Konteransje nam obljubi, da bo že povedal, zakaj, in oddrobi naprej. Nekje na drugi
strani tekmujejo tri gojenke srednje gostinske šole v po-grinjanju mize. JCon/eransje pripomni, da bo pogled na te mize v prid našemu poznavanju te spretnosti, in določi tekmovalno komisijo. Ob steni, malce nelagodno za oči, sedi zapovrstjo precej temno oblečenih fantov. Pogled še poveča mučen vtis nasploh malookretnega ponašanja na parketu te oddaje: zadreg, nesmiselnih nasmeškov in gibov je veliko preveč, če pomislimo. da bi morali gledati sproščeno druščino mladih ljudi. Veliko premalo je tudi gibkega in kolikor toliko pravilnega konverziranja. če pomislimo. da poslušamo razgibane in prizadevne odposlance podobnih mladinskih dejavnosti po Slovenin. Fantje, 'škofjeloški študentsk' oktet, lepo za-pojo slovensko narodno pesem. Po‘em iih doleti vprašanje. kako, da sploh po o ko pa je te vrste muziciranje menda nekomercialno. Razen treh mladih baletn-c. go-enk zavoda za baletno izobraževanje. ki nastopi’o z izraznem plesom, in že orne-'enih dijakinj s turistične šole. vzb-i-di*n občutek, redek pri teh oddafah. namreč da so se predstavili s sadom resnega in. trdeng dela. Slišimo še obvezen kra*ek intervju z dvema brigadirjema j” poročilo s vrve republiške konference ZMS. Potem gledamo filmski zavis 'kl”bovegn ko’"sarskega izleta v Po'h»v Gradec »poučnega zaradi kulturno umetniških spomenikov tena mesteca« Vidimo po l» piknik izletnikov in poslušamo polko. Za kamero sta oA!'no »a-imi-va Plesalca na ploščadi v krošnji starodavne lipe. pa morebiti še tud- ograja »na-meviteaa vodvakn na katero je naslon :e-i re-orter.
In v tem stiln leno naprej do konca: ponrn'en;h miz ne vid-—a nd blizu, čeprav so se difakin-e na-brž rrrecei tr-di-le z n-im: in čeprav »bi b”o poučno«. S-hisfa sre,čarno še erh’’rg.t sredi pa-fj-e vrl kg. £er: ngi bi sod»’ovali toda
le kakO. kO P« nar —o s»Zna-ni-o s nomci-of Obrobnost vse. na. kar -e bilo prikazano izven zvnneaa glasbeno zabavnega žanra, vosfo-e oč-tna pra- r —»smislu prikazovanja obeh $ah-e*nv; rabila sta za izpopolnitev »tehtneišena« vzdvš-a in bržkone »a n-č drugega. Gledalec se lahko vpraša samo še. ali sta bila fanta za šahovnico plačana statista ali resnična šahista. Ce sta bila druao. notem dobiva mešanje »resnih« in »zabavnih« tonov v tej rriosT-ani oddali tudi moralno problematičen prizvok
J02F SNOJ
Glasbeni dogodki
Gost iz Praše
Nisem prepričan, da je bilo preudarno in smotrno predstaviti nam Jana Hiavseja, gosta iz Prage, v vlogi, kot je Faust. Ne trdim ravno, da je ta vloga brezpomembna, vsekakor pa bolj ali manj v senci obeh drugih glavnih vlog, Margarete in Mefista. V vlogi Fausta ima pevec le dokaj omejeno možnost, da se prav uveljavi in da prikaže vse svoje znanje. Tako nam je žal, da nismo.^osta s Ce-— \
vedno in povsod
zdravi zob|* •veta usta veder nasmoli
škoslovaškega slišali v zahtevnejši, pomembnejši vlogi.
Jan Hlavse, prvak praškega »Narodnega Dlvadla«, se nam je predstavi! kot pevec s prijetnim in prožnim glasom, s tisto mehko, lirično barvo, ki je tako značilna zlasti za ruske tenorje. Mladi pevec obvlada svoj gasovni instrument z zanesljivo tehniko in uspeva mu izvabiti iz njega široko skalo barvn.h dinamičnih in izraznih odtenkov. Kot v petju je tudi v igr: ne-l vsiljiv in ku'tivirano zadTžan, pri tem pa dovolj intenziven in doživet.
Ce izvzamem izvrstne sofiste:	Bukovčevo. Merlaka,
Ostaševskega in Glavs.lt ovo, ki so s svojim lepim petjem izzvali aplavze pri odprti sceni, je pred.-tava sice- stekla po starem, že nekoliko zarja-ve’em tiru. Zlasti v zboru in orkestru je bilo dovolj ritmičnih te.r intanacijskih netočnosti in površnosti.
URflš PREVORŠEK
HARPER LEE
------------ UBITI
DPONASAVCA
.iiiiHtiHiiiiiiimihHiHiiiuuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiminiuiiitiiiinRHimtiHiaKimniiMmiuminiuinMni) 9. nadaljevanje
Eden izmed starejših članov razreda ji je odgovoril: »On je Ewellov, gospodična.« Ugibala sem, ali bo tudi ta razlaga tako neuspešna kakor moj poskus. A zdelo se Je, da je gospodična Caroline pripravljena poslušati. »Polna šola jih je. Vsako leto pridejo prvi dan," nato pa jih ni več. Varuhinja jih spravi sem tako, da jim zagrozi s šerifom, dlje kot prvi dan pa jih niti ne skuša več zadržati, ker je obupala. Verjetno misli, da je zadostila zakonu, če jih vpiše ter nažene prvi dan v sobo. Vse leto jih boste morali vpisovati med odsotne ...«
»Kaj pa je z njihovimi starši?« Je -vprašala gospodična Caroline resnično zaskrbljena.
»Matere nimajo,« se je glasil odgovor, »oče pa je zelo prepirljiv.
Burris Ewell je bil z razlago očitno zadovoljen. »Letos sem že tretjič prišel prvi dan v prvi razred,« je rekel odkrito. »Mislim, da me bodo pustili v drugi razred, če bom pameten ...«
Gospodična Caroline je rekla:	»Sedi,	pro-
sim, Burris.« V istem trenutku se je zavedela,
da je nanravila hudo napako. Fantova milost-ljivost se je razplamtela v jezo.
»Kar poskusite me prisiliti, gospodična.«
Mali Chuck Little je vstal. »Pustite ga, gospodična,« je dejal. »Zloben je, prav res zloben. Lahko bi še kaj začel in tu je nekaj otrok.«
Mali Chuck- je bil eden najmanjših mož v razredu, vendar je segel z desnico k žepu, ko se je Burris Ewell obrnil k njemu. »Pazi, kaj delaš, Burris,« je rekel. »Ubil te bom, ne da bi dosti pomišljal. Pojdi dofnov.«
Zdelo se je, da se Burris boji’ otroka, ki je bil pol manjši od njega, in gospodična Caroline je izrabila njegovo neodločnost:	»Bur-
ns, pojdi domov. Ce ne boš šel, bom poklicala ravnatelja. Tako ali tako mu bom morala poročati o tem.«
Fant se je namrdnil in se počasi odmajal proti vratom.
Ko je bil v vami razdalji, se Je obrnil in zavpil: »Kar poročajte in naj vas vrag vzame! ho k čemu .prisilila! Ne morete me spoditi, gospodična. Zapomnite si to, ne morete me spoditi!«
Počakal je in ko se je prepričal, da joče, se Je izgubil.
Kmalu smo se vsi nagrmadili okrog katedra ter jo skušali vsak po svoje potolažiti. Bil je resnično zloben ... suva v trebuh ... ni vaša dolžnost, da bi učili take ljudi... v Mayoom-bu nismo taki, gospodična Caroline, res ne... no, nikar se ne bojte, gospodična. Gospodična Caroline, preberite nam kako zgodbo. Tisto o mačkah dopoldne je bilo prav lepo...
Gospodična Caroline se je nasmehnila, si obrisala nos in rekla: »Hvala, ljubčki,« nas poslala v klopi, odprla knjigo in ovila prvi razred v skrivnostno vzdušje z zgodbo o krastači, ki je živela v gradu.
Ko sem šla četrtič tista dan mimo Radleyeve hiše — dvakrat v polnem galopu — je bilo moje razpoloženje prav tako temno kakor hiša. Ce bo vse šolsko leto tako dramatično, kakor je bil prvi dan, bo sicer rahlo zabaviio. Ob misli, da bom morala prebitji devet mese-__ cev ob branju in pisanju, pa sem postala tako obupana, da sem sklenila pobegniti. •
Proti večeru sem do potankosti izdelala ’ načrt za potovanje; ko sva z Jemom uprizorila vsakodnevno dirko po pločniku proti Atticusu, ki je prihajal domov, se nisem kdo ve kako potrudila. Vsak večer, ko sva zagledala Atticu-sa na vogalu pri pošti, sva mu stekla naproti. Zdelo se je, da je Atticus že pozabil, da sem opoldne padla v nemilost; kar naprej je spraševal o šoli. Odgovarjala sem mu z enozložnicami in ni me silil, da bi mu povedala kaj več.
Morda je Calpurnia čutile, da sem imela težak dan: dovolila mi je, da sem jo opazovala pri pripravljanju večerje. »Zapri oči in odpri usta, pa ti bom pripravila presenečenje,« je rekla.
Biskvit je naredila le redkokdaj; vedno je rekla, da zanj nima časa, ker pa sva bila danes oba z Jemom v šoli, je zlahka opravila vse. Vedela je, da imam rada biskvit.
»Danes sem te pogrešala,« je rekla. »Hiša je postala kar prazna, okrog dveh segn morala prižgati radio.«
»Zakaj? Saj z Jemom nisva nikdar v hiši, razen če dežuje.«
»Vem,« je odgovorila, »a eden od vaju je vedno kje v bližini. Kdo ve koliko časa potrebujem vsak dan samo za to, da vaju kličem.« No, je rekla in vstala, »najbrž ga je toliko, kolikor zadostuje, da spečem n-min biskvita. Zdaj pa teci, da postavim večerjo na mizo.«
Sklonila se je ter me poljubila. Stekla sem in ugibala, kaj jo je prevzelo. Hotela se je pobotati z menoj. Vedno je ravnala pretrdo z menoj in zdaj je uvidela, da mi je b:la krivična in ji je postalo žal, vendar 'je bila preveč trmasta, da hi priznala. Bila sem utrujena od zločinov tega one. * •
Po večerji je Atticus sedel, vzel časopis in zaklical: »Scout, sl" pripravljena na branje?« Bog mi je naložil ipreveč, odšla sem na verando. Atticus je prišel za menoj.
»Ali je kaj narobe, Scout?«-
Rekla sem Atticusur-da se ne počutim preveč dobro in da mislim, da ne bom šia več v šolo. Če je njemu prav tako.
Atticus je sedel v gugalnik in prekrižal noge. Prsti so mu zlezli v žep za uro; rekel je, da le tako lahko razmišlja. Prijateljsko je molčal in čakal in skušala sem si utrditi položaj: »Ti nisi nikdar hodil V Šblo pa ti gre kar dobro, zato bom tudi jaz ostala doma. Ti bi me lahko učil, kakor je dedek učil tebe in strica Jacka.«
»Ne, ne morem« je odvrnil Atticus, »delati moram. Razen tega bi me vtaknili v ječo. če bi te obdržal doma — nocoj boš spila malo Jedilne sode m jutri greš v šolo.«
»Saj se dobro počutim, res.«
»Saj se mi je zdelo. No, kaj je torej narobe?«
Drobec za drobcem sem mu povedala o vseh nezgodah tega dne. ». . in rekla je, da si me naučil vse narobe in zato ne bova mogla nikdar več brati. Prosim, ne pošiljaj me nazaj, prosim, gospod.«
Atticus je vstal ter šel do konca verande. Ko si je natanko- ogledal divjo trto, je prišel nazaj k meni.
Zakaj tako?
Ločeno urejevanje družbene prehrane v Ptuju
Na raznih sajah in ob raznih priložnostih smo v Ptuju že večlcrat slišali, da bi kazalo urediti obrat družbene prehrane. Kljub večkratnemu govorjenju in ugotavljanju s sedanjim stanjem družbene prehrane ne morejo biti zadovoljni. Dejstvo je, da so gospodarske organizacije urejale to zadevo ločeno, vsaka zase in v skladu s svojimi možnostmi prispevale večja ali manjša sredstva v te namene.
Na območju občine Ptuj je 15 delavsko-uslužbenskih restavracij in menz ter sedem zasebnih bifejev. Se vedno pa ni v Ptuju obrata družbene prehrane, ki bi lahko nudil občanom zdravo, kalorično zadovoljivo in ceneno prehrano. Sedaj podjetja ločeno organizirajo pripravljanje enolončnic ih vlagajo sredstva v opremo svojih kuhinj, kar vsekakor ni rentabilno. Vsako podjetje zase nabavlja tudi živila. Zaradi tega tudi ni čudno, če je hrana razmeroma draga ne glede na to, da podjetja običajno regresirajo del jinančnih sredstev za enolončnice.
Problem družbene prehrane je torej v Ptuju še vedno odprt in ga bo treba čimprej odpraviti, da ne bo ostalo spet pri govorjenju. Edina rešitev je trenutno samo v tem. da se zadeve lotijo vse delovne organizacije in združijo sredstva za gradnjo obrata družbene prehrane. Ze bežne analize bodo pokazale, da bodo posamezna podjetja lahko sprostila finančna sredstva. ki jih sedaj vsako leto namenjajo za prehrano delavcev v podjetju. Obrat družbene prehrane bi lahko organiziral prevoz hrane v posamezne delovne kolektive in omogočil, da bi družbeno prehrano uredili enotno za vse delovne kolektive. Razen tega bi se v obratu družbene prehrane lahko hranili samci, ki so sedaj navezani na komercialne cene v gostinskih lokalih.
Ta akcija je zdaj še bolj pereča kot kdajkoli prej. saj poudarjamo, da želimo izboljšati življenjsko raven in ustvariti boljše pogoje proizvajalcem. Ce bodo delovni kolektivi v Ptuju in okolici živo čutili potrebo za ureditev tega problema, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo začetek gradnje novega obrata družbene prehrane.
M. KOS
Le naravne lepote so premalo
V Velenju dom počitniške zveze, drugod le kopica načrtov
Mladinski turizem pri nas ni nekai novega, nekaj od včeraj. pač pa stanje, ki vse boli zahteva organiziranih posegov. Mladina rada potuje in se seznanja z naravnimi lepotami in zgodovinskimi zanimivostmi. Je pa 'tudi kategorija turistov, ki komercialnemu turizmu ne prinaša dohodka. To so znana dejstva. Zato si kajpak tudi počitniška zveza v celjskem okraju prizadeva posredovati svojim članom mimo vzgojnih elementov tudi praktične možnosti za rekreacijo, primerno žepu mladega turista.
Kaj je na tem področju doslej storjenega v ceLjskem okraju? Do nedavnega je bila počitniška zveza v okraju tako rekoč brez vsega, razen seveda počitniškega tabora »Savinja« v Makarski, kamor je hodila mladina v glavnem samo v strogi turistični sezoni. Šele proti koncu minulega leta so v Velenju z združenimi močmi uredili lep dom počitniške zveze z več sobami, vtem ko je za prehrano poskrbljeno v samopostrežni restavraciji nedaleč od doma.
V velenjski doni, ki je nekak center počitniške > zveze* v okraju, zahajajo zlasti mladi iz drugih okrajev in republik. Zaseden je skoraj vse leto, tudi pozimi.
Okrajna zveza ima razen tega v načrtu letos' ureditev sprejemnega centra v Celju z nekaj prenočišči in opreme. Pri centru bi bili skupinam na voljo tudi vodiči. Svoj prostor naj bi počitniška zveza dobila tudi v Laškem, kjer razumno presojajo, da je taka organizacija za turistični
Zazidalni načrt Dravograda
Najprej naj bi izpolnili že začete parcele
Strokovnjaki zavoda za urbanizem Maribor — biroja Ravne rešujejo med drugim tudi urbanistične probleme Dravograda kot enega izmed središč koroške regije. Prizadevajo si, da bi najprej izpolnili že začete parcele in primerno povečali obstoječo zazidavo.
Tako so izdelali tudi zazidalni načrt za Mariborsko cesto. Ugotovili so, da je mogoče na tem prostoru z raznimi dopolnitvama namestiti še kakih 80 stanovanj. Na tem območju so v letih 1955 — 1961 že zidali stanovanjske bloke, ki ne presegajo treh nadstropij. Zvečine gre za 6 ali 9-stanovanjske zgradbe. Sedaj izdelani zazidalni načrt dopolnjuje obstoječe z novimi stanovanjskimi objekti, garažami, s oestami in z otroškimi igrišči. Na prostoru pod strmim pobočjem Ro-bindvora, kjer je sedaj veterinarska postaja, so predvideli vrstne hiše dvoetažnega tipa. Med upravnim poslopjem gradbenega podjetja in »bančnim« poslopjem pa bi naj zgradi še en devetstano-vanjski blok.
Na parceli nasproti novi bencinski črpalki so urbanisti predvideli tri petnadstropne polstolpnice, ki so za Dravograd vsekakor nov motiv. Osnovna preskrba pre-
bivalcev tega naselja je vezana na trgovine v Dravogradu, kai m praktično. Zato so urbanisti začeli razmišljati, da bi kazalo uporabiti za to dejavnost upravno poslopje gradbenega podjetja, ki glede na dejavnost ne ‘ sodi sem. Razen trgovine bi lahko tukaj uredili tudi gospodinjske servise, obrtne delavnice, klubske in nekatere druge prostore.
Seveda so sedaj to le ideje in bo treba na tem območju postaviti vsaj trgovski paviljon za najnujnejše dnevne potrebe. Ze sedaj pa je jasno, da zazidava Mariborske ceste ne bo rešila problema. Zato bo treba čimprej razmisliti o zazidavi Robindvora in tako ustvariti pogoje za nadaljnjo rast kraja.
JA
OGLASI V TEDENSK * .TRIBUNI 7ANESL/IV POSLOVNI USPEH
kraj zelo učinkovito propagandno sredstvo. Za mladinski turizem predvidevajo objekte in naprave tudi v sklopu predvidenega rekreacijskega centra Svetina—Store. Kajpak v okraju mladinski turizem ni le domena specializirane zveze, pač pa razvijajo tako ali drugače to dejavnost tudi ostale organizacije — zveza tabornikov, društva prijateljev mladine, PD, Partizan. Bolj kot doslej pa naj bi v občinah celjskega okraja zagotovili večjo materialno osnovo za razmah mladinskega turizma.	—,
Izredno kritično je glede obstoja počitniškega tabora »Savinja« v Makarski, ker ta-mošnja občinska uprava zahteva trajnejšo ureditev tabora, pač v -skladu z urbanistično zasnovo kraja. Najprej bi morali Celjani zgraditi pokrito jedilnico in poskrbeti, da bo V sezoni "v zidanih hišicah le, toliko mladih letoviščarjev. kolikor to dopušča zmogljivost naselja. Osnova celjskega tabora v Makarski ije vsekakor v redu, urediti pa
PERNICA
Letos nov stanovanjski blok
Čeprav je Pernica v neposredni bližini Maribora, pa v komunalni ureditvi daleč zaostaja za mestom. Kraj je brez vodovoda, nima dobre ^pdtne vode, prav tako pa tudi ne gostinskega obrata, mesnice in ne ustreznega trgovskega lokala, šolsko poslopje. ki je staro blizu 150 let, že davno ne ustreza več. Tristo učencev ima na razpolago le štiri učilnice, brez telovadnice, kabinetov in delavnice za tehnični pouk.
Še vedno ni odpravljen stanovanjski problem za učitelje in uslužbence, ki imajo neprimerna stanovanja ali pa se vozijo v službo. Domačini se tudi ne morejo pohvaliti s cestami, ki so v slabem stanju, krajevna skupnost pa ima premalo denarja, da bi jih vzdrževala.
O vsem tem so razpravljali občani na zboru volivcev. Občinska skupščina Maribor-Center je zato sprejela sklep o zgraditvi novega stanovanjskega bloka v letošnjem letu, za novo šolo pa bo skupščina skušala najeti poseben investicijski kredit.
S. C.
Izvoz mariborskega okraja
Ceiotni letni izvozni načrt mariborskega okraja' so v prvih dveh mesecih izpolnili z 11.2%. V prvih dveh mesecih Je bdi izvoz za 18.2% višji kot v enakem obdobju lanskega leta. Letošnji izvozni načrt mariborskega okraja je za 20.3 % višji kot lanskoletna realizacija. Najvišje odstotke izpolnitve letnega izvoznega načrta so dosegli v gozdarstvu (31.9° o), mdustriji gradbenega materiala (18.31, barvni metalurgiji (16.3) m živilski industriji (18.2%). Najmanj pa so v primerjavi z letnim izvoznim načrtom izvozili v črni metalurgiji, v proizvodnji nafte ter v kmetijstvu. Tovarna umetnih brusov je izpolnila 28.4% letne izvozne obveznosti ter je presegla predvidevanja.	K.
Za obrt 450 milijonov dinarjev
Obrtne gospodarske organizacije v občini Maribor-Tabor bodo letos vložile okrog 450 milijonov dinarjev za izboljšanje stanja v tej panogi. Agroservis bo razširil pokrito delavnico, Ka-
roserist pa zgradil novo lakirnico. Obrtno podjetje Kristal se bo preselilo v občino Tabor in vložilo v preureditvena dela v nekdanji tovarni Trak blizu 32 milijonov dinarjev. Klavnica in mesarija v Rušah bo zgradila nov prodajni paviljon, medtem ko bo pekarsko podjetje »Piramida« preuredilo pekarno. V vrsti obrtnih podjetij bodo nabavili tudi novo opremo.	O.
V lekarnah lani nad 807 tisoC receptov
V mariborskih lekarnah so lani zabeležili več kot 807.000 receptov, manj kot leto prej. Glavni vzrok za občuten padec receptov je zlasti v uvedbi samoprispevka zavarovancev, deloma pa v predpisovanju zdravil v vrednosti do 60 din, ki jih poravnajo zavarovanci sami. Precej več receptov pa so %zabeležili V tako imenovani ročni prodaji, kjer prodajajo nekatera zdravila brez receptov.
I. B.
KOPER
Višji osebni dohodek za vse
Boljša organizacija dela v »Lami«
V tovarni okovja »Lama« v Dekanih pri Kopru je še decembra 1963 znašal povprečni osebni dohodek 28.000 dinarjev. Odgovorni člani kolektiva so temeljito analizirali položaj in možnosti. Pri tem so spoznali, da bi jim boljša organizacija 'dela lahko pripomogla k zvišanju osebnega dohodka in to ne samo za zaposlene z najnižjimi prejemki, temveč tudi za druge. Ze z dosedanjimi ukrepi jim je uspelo doseči povprečje 35.000 dinarjev na zaposlenega mesečno, z nadaljnjo izpopolnitvijo organizacije dela in tehnologije ter ureditvijo drugih vprašanj pa računajo, da bodo v_prihod-njih mesecih dosegli, da ne bo nihče imel osebnega dohodka pod 28.000 • dinarjev mesečno.	♦
Ugoden devizni priliv
Pri lanskem deviznem prilivu od turizma je koprski okraj udeležen z 11,5 odst. v zveznem in kar s 53 odst. v republiškem merilu. Dotok več ko 6 milijonov dolarjev je čisti devizni priliv, med-
tem ko mora industrijski in ostali izvoz porabiti skoraj tretjino za uvoz tujega blaga. Kljub tako pomembnemu prispevanju k izravnavanju zunanje plačilne bilance pa gostinstvo nima od tega priliva posebnih koristi.
Gospodarska zbornica Koper se zato z drugimi zavzema, da bi priznali za vsak turistični dolar 1.010 dinarjev. To sicer še vedno ne bi doseglo vrednosti industrijskega dolarja, vendar bi v mnogo večji meri kot doslej pomagalo gostinskim gospodarskim organizacijam iz težav in jih stimuliralo k nadaljnjemu večanju tujskega prometa.	N.	B.
Kam z vinom?
V koprskem okraju imajo neprodanega približno dva tisoč vagonov vina. V primerjavi z drugimi vinorodnimi kraji so sicer na boljšem, toda ker je v vsej državi skupno več ko 45.000 vagonov neprodanega vina, nastaja vprašanje, kam z njim. Gospodarska zbornica priporoča, naj bi občinske skupščine znižale prometni davek na točenje alkoholnih pijač. Preprost račun namreč pokaže, da bi vsega tega vina še zmanjkalo, če bi si vsak odrasel državljan privoščil vsak dan kozarček vina za okrepčilo.
N. B.
NOVA GORICA
BOLJŠI C ASI TUDI V LJUTOMERSKEM TEHNOSTROJU - Ljutomersko industrijsko podjetje Tehnostroj, ki se je uveljavilo na tržišču predvsem s proizvodnjo raznih avtomobilskih prikolic, gradi sodobno montažno dvorano, ki bo veljala skupno z nekaterimi obdelovalnimi stroji blizu 115 milijonov dinarjev. Gradnja tega objekta je -bila več kot nujna, sai so delavci tudi pozimi precej del pri montaži prikolic opravljali kar na dvorišču. Razširitev proizvodnje kvalitetnih izdelkov pa narekuje kolektivu Tehnoslroja tesno sodelovanje z mariborsko tovarno 'avtomobilov, čedalje več prometnih vozil in kmetijskih strojev pa zahteva tudi razširitev remontne delavnice. Tako bodo s povečano proizvodnjo že letos zaposlili 52 novih delavcev. Ustrezen tej nalogi ie tudi program štipendiranja domače mladine na visokih in srednjih strokovnih šolah. Na sliki: zaradi pomanjkanja tovarniškega prostora nadomesfcuje montažno dvorano dvorišče.	Foto:	B.	Borovih'
Tri vaške klavnice so zaprli
Sanitarnim predpisom niso ustrezale
Organi’ sanitarne inšpekcije pri občinski skupščini Nova Gorica so prepovedali obratovati trem vaškim zadružnim klavnicam, ker niso ustrezale tehnično sanitarnim predpisom. Klavnice so zaprli v Dobrovem in Kojskem v Goriških Brdih ter v Renčah na Spodnjem Vipavskem. Prebivalci omenjenih področij zaradi tega ne bodo prikrajšani, saj jih bo lahko kvalitetnejše oskrbovala z mesom in mesnimi izdelki sodobno urejena klavnica podjetja 2ivi-nopromet iz Nove Gorice.
Kljub temu se je zadruga iz Brd pritožila zaradi omenjenega ukrepa, v kateri izražajo zaskrbljenost, da briški potrošniki v bodoče ne bodo dobro oskrbovani z mesom. V tej pritožbi .zadruga navaja predvsem svoje ekonomske razloge, ki govore proti ukinitvi klavnic v Brdih.	_	jp
bi kazalo še ostalo, sicer bo okrajna zveza ostala brez tabora, kaznor je mladina iz celjskega okraja tako rada zahajala. Nemara tu ne bi kazalo prepustiti s težavo pridobljenih kapacitet kaki drugi organizaciji in spet znova začeti nekje drugje. Ob tem vsekakor velija pretehtati, kaj je smotrneje tudi s finančne plati, in zagotoviti manjkajoča sredstva, ki se bogato obrestujejo v zdravju mladega rodu.	F.	K.
SLOVENSKE KONJICE Oilvitev stolih običajev
Upravni odbor turističnega društva v Slovenskih Konjicah je nedavno obravnaval naloge, ki so "pred društvom v prihodnjih mesecih. Predvsem se bodo morali bolj zavzeti za čistočo mesta in njegove okolice. Posamezni objekti namreč kvarijo zunanjo podobo mesta, ki se postopoma razvija v turistični kraj.
Odborniki so obravnavali tudi naloge, ki so v zvezi s pripravami za prvi turistični teden v juniju. Med pomembnimi prireditvami bo nedvomno razstava izdelkov, predmetov in slik z južnega Pohorja, ki jih je lani zbral in uredil slovenski etnografski muzej. Ob tej priložnosti bo-do prikazali še nekatere pohorske običaje in postregli z domačimi jedmi. Ob zaključku tedna- bodo v dveh ribnikih. ki ju urejajo v parku.-priredili Ipv na postrvi, člani društva menijo, da bodo prireditve v turističnem tednu privabile v Slovenske Konjice prebivalce iz bližnjih in oddaljenih krajev, zlasti pa Pohorce.
Zanimanje za tuje jezike
Delavska univerza v Slovenskih Konjicah pripravlja tečaj nemškega jezika, za katerega se je priglasilo že 20 slušateljev. Med njimi je največ gostincev.
Precejšnje zanimanje je tudi za knjigovodski tečaj, za katerega se je priglasilo 25 tečajnikov. Program za ta te-čaj je pripravila delavska univerza, predavatelje pa bo preskrbelo društvo knjigovodij. Oba tečaja se bosta začela že v prvi polovici tega meseca.
V. L.
CELJE
Mesečni bilten o gospodarjenju v TEP
Oblike informiranja članov kolektiva tovarne emajlirane posode v Celju, ki ima 3150 ljudi, so že doslej bile dokaj pestre. Med drugim izdajajo vsakih 14 dni glasilo kolektiva »Emajlirec«, ki ga dobi vsak zaposleni. Da pa bi člani kolektiva bili ob izplačilu osebnih dohodkov sočasno seznanjeni tudi s proizvodnimi in z drugima ekonomskimi rezultati, bodo odslej v TEP vsak mesec izdali še poseben bilten. Le-tega bo dobil vsak član kolektiva. — K.
Kvalitetnega krompirja dovolj
Zelenjadne trgovine v Celju so dobro založene s kvalitetnim krompirjem. Prodajna cena na drobno je za najboljše sorte (cvetnik in bintje) 48 dinarjev za kilogram, medtem ko stane mer-cur kilogram 35 dinarjev.
Prevelika poraba lesa v gradbeništvu
Pri sedanjih načinih gradnje . stanovanjskih objektov uporabljajo tudi v Celju še vse preveč lesa, ki bi ga z lahkoto nadomestili z drugimi, cenejšimi materiali. Samo v celjskem gradbenem podjetju Ingrad potrebujejo letno za razrez več kot 4000 kubičnih metrov trdega lesa. »Ob racionalnejši porabi lesa v gradbeništvu,« je nedavno izjavil na posvetovanju predstavnik Ingrada, »bi naše podjetje ustvarilo znatne notranje prihranke«. — K.
LOVRENC NA POH.
Kdaj bo na vrsti cesta?
Lovrenc velja za turistično privlačno postojanko srednjega Pohorja. Ima pa nemogoče prometne razmere, ki odvračajo motorizirane turiste.
Ze sam dostop je tvegan, kajti brod čez Dravo pri Ruti vozi le, dokler je svetlo. Pogosto pa zaradi neugodnega vodostaja brod ne obratuje in morajo turisti ob Dravi nazaj v Maribor in nato po desnem bregu mimo Ruš čez strmi J odi po slabi makadamski cesti. Ta cesta pa je najslabša prav v Lovrencu.
Čeprav je blizu kamnolom, ki daje dovolj gramoza, ga ceste v bližini niso deležne. Najhuje je poleti, ko se za vozili dvigne oblak prahu, tako da niti beljenje hiš ne zaleže, ker jih prah kaj kmalu prekrije s sivino.
Zato volivci že vse leta upravičeno zahtevajo, da bi •vsaj tisti del ceste, ki vodi skozi trg, prevlekli s proti-prašnim premazom in tako rešili prebivalce t* nadloge, fcraju samemu pa pripomogli v njegovih turiabcnih prizadevanjih.	I-	p-
ŠTEDILNIKI, VELIKO ŠTEDILNIKOV — -Za bodečo Žico celjskega Odpada ie kamera zabeležila velikansko skladovnico sestavnih delov za štedilnike, emajliranih seveda. Bržkone bi iz teh delov lahko sestavili več sto ali tisoč štedilnikov, ki so v trgovinah približno po 35.000 dinarjev. Sodeč po tovarniškem emblemu, ki smo ea videli na kupu odpadneRa blaga, so bili ti sestavni deli namenjeni Gorenju. Foto: F. Krivec
Tudi za direktorje seminarji
V celjskem okraju so jih pripravili za gostince
Konec minulega tedna so v Velenju uspešno zaključili prvi seminar za direktorje in upravnike gostinskih podjetij celjskega okraja. Štirinajstdnevni seminar je pripravila okrajna gospodarska zbornica Celje in za to angažirala vrsto strokovnih sodelavcev iz Ljubljane in Celja.
j c obrtnih delovnih organizacij. V vsem nadaljnjem sistemu tovrstnega izobraževanja
Udeležba 22 direktorjev glede na skupno število gostinskih podjetij v okraju ni bila zadovoljiva, vendar že samo to dejstvo opozarja na kaj svojsko miselnost rfekaterih vodilnih v tej st rok.:, ki sodijo, da tako rekoč že vse vedo.
Teme prvega seminarja so bile skrbno izbrane in so se nanašale predvsem na vlogo direktorja v delovni organizaciji in vsebino njegovega dela, obliko vodenja itd.
Razen tega so imeli še specifična predavanja in razprave, na primer turizem z vidika mednarodne delitve dela in psihologija v delovni organizaciji. 2e po prvih dnevih so udeleženci spoznali, kako koristno je pridobivanje dopolnilnega znanja za prakso, in ugotavljali, da bi jim bilo tako snidenje že prej prav došlo. Izkazalo se je bi morali v tak sistem praktičnega izobraževanja zajeti več kategorij zaposlenih, ne le najnižje in najvdšje.
Oddelek za kadre pri gospodarski zbornici v Celju bo kmalu pripravil še drugi seminar, tokrat za direktorje trgovskih podjetij, nato pa še podoben seminar za direktor-
V Radljah so sprejeli občinski statut
RADLJE, 6. apr. — Občinska skupščina je sprejela statut občine in upoštevala pripombe 108 javnih obravnav. Dali so tudi pripombe k osnutkom statutov šol, zavodov in nekaterih gospodarskih organizacij ter soglasje za prehod na 42-umi tednik Hidroelektrarn Vuhred, Ožbalt in Vuzenica.
Za direktorja gostinskega podjetja »Jelka« so imenovali Jožeta Rutnika.
vodilnih kadrov bodo organizatorjem in udeležencem seminarjev prav gotovo zelo koristile pridobljene izkušnje velenjskega seminarja. Občasno naj bi direktorji iz posameznih panog gospodarstva imeli o specifičnih vprašanjih iz svojih delovnih organizacij posebna posvetovanja.
F. K.
BELTINCI
V proizvodnem sodelovanju 40 odstotkov ornih površin
KZ Beltinci za pomladansko setev
Strokovna služba pri KZ Beltinci si je pozimi prizadevala, da bi vse pravočasno pripravila za pomladansko setev. Od skupno 3000 ha ornih površin so zajeli v kooperacijsko proizvodnjo 1200 ha ali 40 odstotkov, kar je precej več kot je občinsko povprečje (19 odstotkov).
Doslej so zasebnim proizvajalcem deloma pogodbeno in deloma izven pogodb dobavili za spomladansko setev 86 vagonov umetnih gnojil. Kooperantom so razdelili tudi 8 ton semenske koruze in več ko 70 ton semenskega krompirja.
Veliko pozornost so letos posvetili tudi pitanju živine.
Razen kontrahažnega sklepanja pogodb za pitanje goveje živine in prašičev so se načrtno lotili kooperacijske proizvodnje. Menijo, da bodo le z načrtnim delom lahiko povečali stalež goveje živine in prašičev ter s tem tudi tržne presežke. V ta namen so nabavili plemenske živali za vse vasi na območju zadruge.
Vzrejo pitane goveje živine in bekonov po kooperacijskih pogodbah usmerjaijo predvsem med tiste kooperante, ki lahko prispevajo čimveč krmil iz lastne proizvodnje.
Zadruga pa jim strokovno pomaga, dobavlja dodatna močna krmila in živali za nadaljnje pitanje. Zadruga predvideva, da. bo dala letos na
trg 1000 bekonov in 200 govedi.	A. H.
Vaški klub -plesna dvorana
Družbeno politične organizacije v Beltincih so si precej čas prizadevale, da bi dobile primerne prostore za vaški klub in ga primemo opremile. S pridobitvijo upravnih prostorov ukinjene beltinske občine in s pomočjo članov delovnih kolektivov, ki so prispevali denarna sredstva za nakup televizorja in druge opreme, je sedaj klub nared in ima zmerom več obiskovalcev, zlasti mladine.
Televizijske programe ob nedeljah radi gledajo tudi šolarji. Vendar se dogaja, da si mladina ob nedeljah popoldne privošči v klubskem prostoru ples. Ali naj" bo klubski prostor ob nedeljah le mladini za ples?
Bilo bi napak, da bi ji to odrekali, vendar ji je treba dati za ples prostor v gasilskem domu, ki je malo izkoriščen.	A. H.
V nekaj vrstah
SEStatV	RAZRED	1964-65	-	tvoj	očka	ni
mimo v	^	*rani	°<****vetske	ulice,	boš	moral zdaj
L»aaonaU tebe^v hiši s soldi™ številom .!	08	unam	sre6°-	da	stanujem	predvsem	mladina.
LIKVIDACIJA KOMUNAL
— RAVNE NA KOROŠKEM
— Občinska skupščina je sklenila, da se s 31. marcem letos ukinejo samostojni zavodi Komunale črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem in preidejo v likvidacijo. Vse kaže, da bodo to dejavnost v posameznih krajih prenesli na krajevne skupnosti. — K.
SEJA OKRAJNE SKUPŠČINE — MARIBOR — v četrtek, 9. aprila, bo seja okrajne skupščine Maribor, na kateri bodo obravnavali in sprejeli statut skupščine okraja Maribor. Obravnavali bodo gibanje gospodarstva v prvih dveh mesecih letošnjega leta in razpravljali o nekaterih Sklepih, ki jih je predložil svet za družbeni plan in finance okrajne skupščine. — O.
INVESTICIJE ZA OBRT
— PTUJ — Za razne rekonstrukcije in nabavo opreme na področju obrti v ptujski občim bodo letos vložili blizu 123 milijonov dinarjev. Podjetje Eiektrokovinar namerava začeti graditi montažne hale in kupiti nekaj novih strojev. V pekami »Vinko Reš» bodo potrebna preureditvena dela za izboljšanje kakovosti kruha. Strojne delavnice bodo kupile na-vijalni in brusilni stroj ter opremile pralnico vozil. Podjetje Pleskar bo preuredilo podstrešne prostore v poslovne namene. Nekaj nove opreme nameravajo kupiti tudi v drugih obrtnih gospodarskih organizacijah. — N.
UGOTOVITEV VOLIVCEV
— STUDENICE — Na zboru volivcev so prebivalci pre-’ alagali, naj hi v njihovem kraju občina Slovenska Bistrica naposled uredila vodovod. Menili so tudi, da bi kazalo popraviti zgradbo samostana in jo usposobiti za stanovanja. Imeli so tudi vrsto kritičnih pript>mb glede vzdrževanja cest. Na območju Studenic že nekaj časa nimajo svojega cestarja, ker je zaradi tiizkih donodkov odpovedal službo. S stanovanjsko skupnostjo Poljčane se dogovarjajo za nastavitev novega cestarja. — J.
ZA AVTOBUSNO ZVEZO
— POLJČANE — Na zboru volivcev so se zavzeli za ureditev avtoousne zveze med Poljčanami in Slovensko Bistrico. Menila so, da bo treba v njihovem kraju urediti tudi mlekarno, trgovino s sadjem in slaščičarno. Volivci so opozorili tudi na kanalizacijo, stanovanjsko izgradnjo in potrebo po razširitvi šolskih zmogljivosti. — R.
50 MILIJONOV ZA SANITARIJE — RACE — Republiška in okrajna sanitarna inšpekcija sta že večkrat ugotovili, da sanitarije v tovarni »Pinus« v Račah ne ustrezajo dejanskim potrebam zaposlenih delavcev, ki delajo s strupenimi snovmi. Zato se je podjetje letos odločilo, da bo vložilo nad 50 milijonov dinarjev za ureditev kopalnic, garderob in umivalnic.
S.
PREDLOG ZA TERMALNO KOPALIŠČE — SLOVENSKA BISTRICA — Volivci so predlagali, naj bi v Slovenski Bistrici zgradili termalno kopališče, ki bi služilo predvsem tistim prebivalcem, ki nimajo lastnih kopalnic.
O.
PREDLOGI NA ZBORU VOLIVCEV — x OPLOTNICA — Prebivalci so opozorili na kanalizacijo, ki bi jo morali po zgraditvi vodovoda čimprej urediti. Menili so, da bi kazalo v prid turističnega razvoja bolje vzdrževati ceste in zgraditi kopališče. Prav tako bi bilo treba zgraditi trgovski dom. Zavzeli so se tudi za ureditev klubskega prostora, v katerem bi se sestajala
\
DELO * stran 7
Delo komentira nedeljske športne dogodke - Delo komentira nedelfske športne dogodke - Delo komentira nedeljske športne d
Število gledalcev je tudi nekaj
Tudi pretekla nedelja je bila zanimiva in težavna tako za navijače kot za udeležence »športne napovedi«. Pri nas v Sloveniji je derby med Olimpijo in Mariborom zasenčil srečanja v republiški ligi. O njem je bilo že mnogo povedanega bred tekmo v Ljubljani, na kateri so zabeležili rekorden obisk. Z 20.000 gledalci, kolikor jih je bilo na ljubljanskem stadionu, sta se morala na primer zadovoljiti Dinamo — v gosteh je imel Železničarja — in Partizan v sobotnem srečanju z Vojvodino. Na vseh ostalih stadionih širom po državi razen na
NOGOMET
Koševa v Sarajevu, kjer je srečanje s Crveno zvezdo privabilo 40.000 gledalcev, je bil obisk manjši. Vsega skupaj je spremljalo dogodke na sta-' dionih I. lige 106.000, tekme zahodnega dela II. lige pa le 36.000. Na »tekmi leta« v Ljubljani jih je bilo torej več ko pol celotnega števila.
Z remijem v Ljubljani sta zadovoljni — kar je razvidno tudi iz izjav igralcev in funkcionarjev obeh moštev — obe strani. Zdaj, ko so se navijači nekoliko pomirili, bi marsikateri izmed njih najrajši podaril še eno točko bodisi Mariboru bodisi Olimpiji z namenom, da bi bil eden izmed naših ligašev bliže vodečemu Zagrebu. Gledalci so bili v glavnem zadovoljni z izidom. Izredno dober vtis je napravil tokrat sodnik Skorič!
Istri se v ogorčenem boju za obstanek ni posrečilo odvzeti rodečemu Zagrebu obeh
točk, kar bi zlasti zelo prav prišlo Borcu in Mariboru. Tu di neodločen izid proti vodečemu moštvu v II. ligi (zahod) pa pomeni za Istro uspeh, hkrati pa tudi za Zagreb, ker je dosegel svoj cilj; vendar je bilo domače moštvo v glavnem v premoči. Pet točk prednosti, oziroma šest itd, kolikor jih ima Zagreb pred Borcem oziroma Mariborom, še ni dovolj, da bi se lahko vsaj malo oddahnil v preostalih devetih kolih, ko mora še v Maribor, Ljubljano in Tuzlo.
Banjaluški Borac se je po neuspehu v srečanju s Spar-to spet zrinil pred Maribof. Borovu je vzel obe točki. Pri tem je imel nekoliko, sreče, kajti ko je bilo pričakovati, da bo pri stanju 3:2 Borovo izenačilo, je vratar tega moštva zakrivil avtogol.
Kakor Borovu, se tudi Fa-mosu ni pq^rečilo, da bi se spravil iz nevarne cone na repu lestvice. Po porazu z Olimpijo pa je zablestela Slavonija, ki je katastrofalno porazila ligaša iz Varaždina.
V vzhodnem delu II. lige poraza vodečih — Sutjeske v Subotici in Trepče v Zemunu proti Jedinstvu nista spremenila vrha na lestvici. Vendar je beograjski Radnički odvzel Budučnosti v Titogradu točko in se tako tesno približal vodečima. Subotica in Radnički iz Sombora sta tako zaostala za drugimi, da skoraj ne moreta več računati na obstoj v ligi.
V I. ligi sta bili v ospredju zanimanja tekmi v Zagrebu in Sarajevu, kjer sta igrala najresnejša kandidata za
najvišji naslov. Dinamo je imel v gosteh Zeljezničarja, ki mu je odvzel točko, Crve-na zvezda pa je v Sarajevu pobrala ves izkupiček. Dejstvo' je, da je imel Dinamo proti sebi moštvo z najboljšim napadom v državi, toda vratar škorič tokrat ni branil v velikem slogu.
Ivica Mjšič, dopisnik zagrebških »Sportskih novosti«, je označil tekmo med Sarajevom in Crveno zvezdo za »vojno živcev« in obtožuje sodnika Tadslidžiča, da je »prodal svojo avtoriteto«, ko je z rokami razdvajal sprte igralce, namesto, da bi jih kaznoval in ker je spregledal prekršek Popov:ča nad Ferha-tovičem v kazenskem prosto-Fu.
Presenetil je Hajduk s čisto zmago v Skopju ter Rijeka z remijem v Beogradu. Novi Sad in Radnički iz Niša (2:0) sta igrala ležemo in slabo, kakor da se jima ne bi bilo treba boriti za umik iz nevarne cone. Trešnjevka je v Mostarju napravila dober vtis, j toda tudi njen nasprotnik je bil borben. Z enim samim zadetkom jo je prisilil h kapitulaciji. Po vsej verjetnosti pa zagrebško moštvo ne bo obtičalo na zadnjem mestu.
Šestnajsto kolo SNL se je končalo z novim uspehom Kladivarja, ki je sicer šele v 75. in 76. minuti premagal bunker Ljubljane, toda Celjani so po remiju Svobode v Gorici in Rudarja na domačem stadionu še trdneje v vodstvu. Zanimiva bo borba Triglava, Celja, Gorice in Slovana — katerih izkupiček je trenutno 16 točk — za četrto mesto.
Tri prva mesta za Krajzljevo
Na republiškem turnirju z belo žogico
LJUBLJANA, 6. aprila. V Idriji je bdi včeraj republiški turnir ,^v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo nad 100 igralcev in igralk iz Ljubljane, Celja, Kranja, Raven, Jesenic in Idrije. Med številnimi igralkami se je najbolj izkazala manj ko 14-letna Božena Krajzelj z Jesenic, ki je zmagala v vs^ treh ženskih disciplinah. Krajzlje-va je zmagala pri pionirkah, mladinkah in članicah, kar je verjetno vse doslej izjemen primer v slovenskem namiznem tenisu. Z odlično ofenzivno igro je odpravljala vse nasprotnice zaporedoma, med slednjimi tudi dobro znana imena kot Petračevo in Krajgerjevo iz Raven, nekdanji mladinski državni prvakinji in reprezentantinji. Finale mladink med zmagovalko Krajzljevo in Juvančevo je bil nadvse dovršen in razburljiv do zadnjih žogic, ki so odločale o prvem mestu. Precejšnjo prednost Juvančeve je mala Jeseničanka kmalu nadomestila in z odločnimi udarci žela zmago. Tudi finale pionirjev je bil nadvse dopadljiv, tAco da zdaj že lahko rečemo, da se med najboljšimi pionirji pojavlja nekaj zelo dobrih mladih igralcev.
Pri mladincih je republiški prvak Klevišar izgubil v finalu z mlajšim Sazonovom. Za republiškega mladinskega prvaka ta turnir ni bil preveč uspešen, saj se je moral tudi v članski konkurenci kmalu posloviti od tekmovanja. Premagal ga je Tomažič 2:1. Disciplina seniorjev je prinesla največ uspehov ljubljanskim igralcem, med katerimi sta bila v polfinalu po dva igralca Olimpije in Ljubljane. —-Zmagal je zasluženo tehnično boljši Primož Grintal.
Rezultati — polfinale in fmale: člani«, Godina (Lt — Tomažič (Ol) . 2:1, Grintal (OD — Sazonov I. (L) 2:1. Grintal — Godina 2:0; članice: krajzelj (J) — Klevišar (Tr) 2:1, Krajger (F)	— Juvane (L) 2:1,
Krajzelj — Krajger 2:0: mladinci: Sazonov II. (Ol) — Buh (J) 2:1, Klevišar (Tr) — Usenik (Ol) 2:1, " Sazonov II — Klevišar 2:0; _ mladinke: Krajzelj (J) — Kralj (L) 2:1, Juvane (L) — Sedej (J) 2:1. Krajzelj — Juva 2:1; pionirji: Poznič (C) — Pr ivšek (Od) 2:0, Gutenbejger (F) — Poljanšek (Id) 2:1, Poznič — Gutenberger 2:1; pionirke: Krajzelj (J) — Krivograd (F) 2:0. Kralj (L) — Cvetek (ID 2:1, Krajzelj — Kralj 2:0. (dn)
Lenart - rokoborska trdnjava
Trije člani na poti do najviših naslovov
USPEŠNA BLOKADA — Na nevarnega in prodornega napadalca Maribora Arnejčiča (na tleh) je obramba Olimpije budno pazila. Naš posnetek kaže, kako so ga na meji kazenskega prostora Ljubljančanov dobro blokirali trije domači čuvarji, in sicer Kapidžič, More in Kulenovič; v ozadju- pa ta razplet spremlja vratar Žabjek.	Foto:	Selhaus
„VIDELI B0M0...“
Med giedaici in igralci slovenskega nogometnega derbyja
Videli smo pravi slovenski nogometni derby —	20.000 tempera-
mentnih gledalcev, borbene nogometaše Olimpije in Maribora, dramatično tekmo dveh izenačenih eajsteric. Bill smo priče dolgim vrstam - pred blagajnami stadiona ob Titovi cesti — že dopoldne, povorke mariborskih navijačev z vijoličastimi zastavami - dopoldne in popoldne, tridicionalnim obračunavanjem navijačev Olimpije in Maribora — po tekmi Govorili so o 3:0 za Olimpijo, o 2:1 za Maribor in najrazličnejših rezultatih, toda končalo se je s tradicionalnim -rezultatom za derbyje — 1:1.
Ljubljanske belo-čme in mariborske belo-vijoličaste zastave so plapolale na vseh straneh skorajda napolnjenega stadiona že dolgo pred tekmo. Takrat še ni nihče slutil, da bodo nogometaši Maribora med vožnjo v Ljuoljano doživeli težjo prometno nesrečo, ki se je na srečo končala brez smrtnih žrtev. Bilo je okoli 13.30 na Trojanah, črnemu Mercedesu, ki je vozil iz Ljubljane proti Celju, je nepričakovano odletelo kolo, tako da se je s precejšnjo hitrostjo zaletel na levi strani ceste v Fiat 1300 iz kolone osebnih avtomobilov igralcev. NK Maribora, v katerem so bili Rajačič, rezervni vratar Grloci in Mioč, ki so ob trčenju na veliko srečo odnesli samo nekaj prask in seveda doživeli živčni pretres. Novica se je hitro razvedela na stadionu in Maribor -/. burnim aplavzom pozdravili objavo spikerja, da bo na levem krilu vendarle nastopil Rajačič.
Mednarodni turnir v Bordeauxu
BORDEAUX. 6. aprila. — Med-narodni šahovski turnir v Bor-deaiucu se je končal s skupno zmago Forintosa < Madžarska >. Darge < ZRN) m Matanoviča s 7 točkami, medtem ko deli Marič z OKelly-jem (Belgija) osmo mesto.
Tekla je 26. minuta tekme. Markovič je v pravem nogometnem slalomu preigral tri obrambne igralce Olimpije in podal prostemu Pircu. Goool! Na vzhodni strani stadiona je rezervni vratar Grloci — ki je mimogrede povedano odnesel s Trojan resnejšo poškodbo — od navdušenja ob vodstvu Maribora padel v nezavest, tako da so ga na nosilih odnesli s stadiona. Tehnično vodstvo Mariborčanov je bilo tako še bolj zaskrbljeno — ostali so brez rezervnega vratarja. Vabič pa je povsod že znan kot vratar z včasih celo preveč drznimi porada-mi. Ljubljanski gledalci, ki niso vedeli za kaj gre. so govorili o posledicah uživanja drog.
Olimpija je izenačila v 40. minuti. Zagorc je s silovito bombo še bolj učvrstil svoj položaj na listi najboljših strelcev II. zvezne lige. Zagorc je zares nogometaš z izrednim občutkom za gol, tako da bi ga po načinu igre lahko primerjali z najboljšim mariborskim strelcem Pircem, toda Zagorc je še hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Zanimivo je. da je Zagorc v II. zvezni ligi premagal že vratarja vseh enajsteric, samo brata Zagorca. ki brani za NK Istro, ne!
Po tekmi so bile /vajdragocenejše* pač izjave strelcev Zagorca in Pirca. najboljšega igralca »Maribora« Markoviča, trenerjev Stankoviča in Simuniča, tehničnih direktorjev Elsnerja in dr. Welleja ... V sobo Mariborčanov smo prodrli za nekaj minut in opazili smo, da so bili Vabič, Amejčič in Ceh celo nekoliko potrti z 1:1. V slačilnico Olimpije nismo niti poizkušali vstopiti, ker so se nogometaši medtem že kopali. Elsner pa nam je zagotovil — da bodo radi odgovarjali pozneje.
Z Markovičem smo govorili pred odhodom v mesto, kjer so vsi govorili samo o derbvju. Ali boste ostali v Mariboru tudi naslednjo sezoni? Videli bomo! Zares je prezgodaj govoriti o novi sezoni . . . Mariborski študentje za zatrjevali, da je Markovič ob Samardžiču in Takaču tretje najboljše desno krilo Jugoslavije!	A.	P.
Nogometna prvenstvo NPL
Tudi XVII. kolo podzveznega prvenstva ni minilo brez presenečenj. Sava je komaj odnesla pol izkupička v tekmi s Svobodo Kisovec. Isto je doživela Ilirija v Mengšu.
Rezultati XVII. kola:
Kočevje : Proletarec 1:2, Litija : Slavija 2:1, Mengeš : Ilirija 2:2, Rudar : Bela krajina 1:0, Svoboda Dupl. Kamnik 2:3, Domžale : Bratstvo 1:2, Svoboda Kis. : Sava 1:1.
LESTVICA
43:24 26 35:25 24 54:26 23‘ 39:22 22 42:22 21 33:20 19 30:43 18 32:34 17 34:33 16 45:48 14 34:52 13 26:47 10 20:44	8
21:52 7
Rezultati podzvezne mladinske lige: Kočevje : Proletarec 4:4, Litija : Slavija 0:1, Mengeš : Ilirija 1:4, Rudar : B. kraj-ina 17:0, Svoboda Dupl. : Kamnik 0:4. Domžale : Bratstvo 3:1, Svoboda Kis. : Sava 6:2.
V vodstvu je kljub porazu Bratstvo s 24 točkami, prav toliko jih ima Proletarec s slabšo razliko v golih. Po 23 točk imajo Kočevje. Kamnik, Svoboda Kis., Domžale itd
V prvem spomladanskem kolu I. razreda pa so bili doseženi naslednji rezultati: Elan N. m. TVD Partizan Podpeč 3:2. Dob : Usnjar 1:4, Enotnost : Medvode 1:2, Slovan II : Rakek 3:2.
V vodstvu so Medvode s 13 točkami, sledijo Rakek in Jarše z 10 točkami. Izven konkurence ima Slovan II od 9 odigranih tekem 18 točk.	L.	S.
Bratstvo	17	12	2	3
Litija	17	10	4	3
Ilirija	17	9	5	3
Svoboda Dupl.	17	11	0	6
Sava	17	9	3	5
Rudar	17	8	3	6
Kamnik	17	7	4	6
Domžale	17	8	1	8
Slavija	17	5	6	6
Proletarec	17	6	2	9
Mengeš	17	5	3	9
Kočevje	17	4	2	11
Bela krajina	17	3	2	12
Svoboda Kis.	17	2	3	12
Košarkarji SZ prvi v Neaplju
NEAPELJ, 6. aprila. Na £r-vem mladinskem košarkarskem prvenstvu Evrope so zmagali mladi košarkarji Sovjetske zveze, ki so sfnoči premagali Francijo 62:41 (28:11).
V tekmi za tretje mesto je mlada italijanska reprezentanca premagala Bolgarijo 73:72 Do odločitve je prišlo šele v podaljšku tekme.
" Končni vrstni red:	1. SZ,
2. Francija, 3. Italija. 4. Bolgarija, 5. CSSR, 6. Poljska, 7-Jugoslavija, 8. špam;a.
Evropski šampionat v boksu 1965. v DRf!
RIM, 6. aprila — Izvršni komite mednarodne 'boksarske zveze je sklenil, da bo naslednji evreroski šampionat v boksu 1965. leta v DR Nemčiji od 23. do 29. maja.
Lundquist prvi v San Remu
Na mednarodnem teniškem turnirju v San Remu je zmagal Šved Lundquist. V finalu je. premaga! Italijana Pietra Angelija 11:9,' 6:1, 6:4.
Zmaga Emersona
Avstralski teniški igralec Emerson Je zmagal na medna/idnem teniškem turnirju v San Joanu v Portoriku. V finalu je premagal Mehikanca Osuno 6:3, 8:6, 5:7, 6:2. Preden je prišel Emerson do finala, je premagal Jugoslovana Jovanoviča. Emerson je skupaj z rojakom Fletcherjejn osvojil naslov v parih. Avstralca sta v finalu premagala par Pimental — Rodriquez 6:4, 7:5.
Novo na tujem
MAR DEL PLATA — Argentinski avtomobilist Edwardo Centra se je včeraj smrtno ponesrečil na dirki »Cez morje in po planinah« Argentini. Na planinski cesti je zdrvel s steze, se nekajkrat prevrnil in dobil tako hude poškodbe, za katerimi je kmalu izdihnil. Njegov sovozač Bubliolo je bil prav tako občutneje poškodovan. Dirkalni avto je vozil s hitrostjo 180 km na uro.
STOCKHOLM — Rokometna eki pa Galeb z Reke je zasedla drugo mesto na mednarodnem turnirju za gluhoneme.
LEIPZIG — Waterpolska ekipa Jadran iz Hercegnovega je izgubila oa turneji po NDR z državno reprezentanco 1:4 (1:0, 0:2, 0:1, 0:1).
BUKAREŠTA — Ekipa namiznoteniškega kluba vointa je osvojila naslov klubskega prvaka Evrope. V finalnem dvoboju je premagala madžarsko ekipo Voros Meteor 5:0.
RIM — Nedeljski rezultati v italijanski nogometni ligi:	Bari	—
Sampdoria 2:1, Catania — Lazi o 1:0, Genova — Mantova 1:0. Inter — Messina 4:0, Juventus — Milano 1:2, Lanerossi — Bologna 1:3, Modena — Atalanta 1:0, Roma — Fiorentina 1:1, Spal — Torino 0:1.
Na lestvici vodi Inter s 43 točkami pred Milanom 42, Bologno 39, Fiorentino 39, Juventusom 33 itd.
Smuk: Klofutar, slalom: Zajec
Državno prvenstvo mladincev v alpskih ddisciplinah na šari
Na lepih smučiščih severne strani Sar pianine se je v nedeljo končalo mladinsko prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah. Okoli 120 tekmovalcev iz vseh krajev dTŽave se je pomerilo v smuku in slalomu, - medtem ko je veleslalom zaradi slabega vremena odpadel. Starejši madinci so sta riali na 2300 m dolgem smuku, mlajši mladinci in starejše mladinke na 1900 m. mlajše miajlinke pa na nekaj krajši progi. Stezi za slalom sta postavala trenerja Magušar in Rotar.
1:23,1, 3. Gluhak (Medveščak) 1:28,0, 4. Pesjak (Radovljica) 1:29,8, 5. Zmitek (Jesenice) 1:29, 9. Star. mladinke:	1.
Tevž (Fužinar) 1:36,4,	2.
Klajndinst (Jes.) 1:59,2,	3.
R. Nišavič (Beo.) 2:00,9, 4. Šega (Branik) 2:03,7, 5. Vatovec (Branik) 2:18,4. Ml. mladinci: 1. Potočnik (Branik) 1:18,4, 2. Zagernik (Fužinar) 1:18,9,	3. Škrubej (Mežica)
1:22,5, ml. mladinke:	Bern
(Radovljica) 1:05,9, 2. D. Nišavič 1:08,6, 3. Pečnik (Medveščak) 1:25,0.
Slalom — st. mladinci: 1.
Rezultati — smuk — sta- Zajec (En.) 1:48,3, 2. Kraut-rejši mladinci: Klofutar (Kr. i haker (Jes.) 1:51.7, 3. Škrinjar g.) 1:21.8, 2. Laibaher (Trž.) | (Fuž.) 1:52,4, 4. Zmitek (Jes.)
1:54,9, 5. Gorjup (Jes.) 1:55,2. Ml. mladinci:	Štefan (Jes.)
2:02,0, 2. Slakar (Bled) 2:02,4, 4 Klemenčič (Trž.) 2:04,1, st. mladinke: 1. Tevž (Fužina:-) 1:37,0, 2. Zelinka (En.) 1:51,1, 3. Vatovec (Branik) 2:03,0. 4. Klajndinst (Jesenice) 2:07,9, 5. R. Nišavič (Beograd) 2:11,7, ml. mladinke: 1. D. Nišavič (Beograd) 1:57,4,	2.	Kurnik	(Tržič)
1:59,3,	3.	Bern (Radovljica)
2:17,1,
Alpska kombinacija — starejši mladinci: Zajec, st. mladinke: Tevž, mlajši mladinci: Potočnik, mlajše mladinke:
Nišavič.
J. Z.
LJUBLJANA, 6. aprila — Na nedeljskem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v gr-ško-rimski rokoborbi (v zahodni skupini) v Zagrebu, na katerem je sodelovalo 39 mladih atletov, so poželi največ uspehov nadarjeni rokoborci iz Lenarta v Slovenskih goricah. Lenarčani so zasedli kar tri prva mesta. Z dobrimi uvrstitvami so presenetili tudi zastopniki TAK Ljubljane.
Uvrstitve slovenskih rokoborcev: mušja kategorija:	1.
Cmčič, peresnolahka 1. Znu-deri, 2. šenveter, lahka: 1-Majcenovič (vsi Lenart), welterska:	3. Bukovec, pol-
težka: 2. JuKar in težka: 3. Brezovec (vsi Ljubljana).
Zagrebški rezultati k&žejo, fla je načrtno delo v sloven-
skih klubih v razmeroma kratkem času obrodilo lepe sadove.
Najboljši tekmovalci z zagrebškega tekmovanja bodo nastopili v finalu zveznega prvenstva, ki bo na dan mladosti prejkone v Srbiji. H.
Gordič namesto
Rajkoviča
BEOGRAD. 6. apni a. — Pred nekaj dnevi so nmoge agencije objavile, da je od Jugoslovanov v evropsko moštvo za tekmovanje s košarkaši Reala izbrana trojka OKK Beograda Korač, Nikolič in Rajkovič
To je izzvalo komentarje, ki menijo, da za Rajkoviča po kvaliteti ni prostora v taki eliti.
Videti je, da je prišlo do zmešnjave. Kot smo zvedeli bo v evropskem moštvu namesto Rajkoviča nastopal Gordič, ki je v resnici izbran kot prvi Jugoslovan. V. M.
Po domačih krajih:
Lovor za članice Triglava
Kranjske kegljavke imajo tri zastopnice med kandidatkami
Po vsem videzu ni golo naključje, da ima- kranjski Triglav od štirih Slovenk kar tri svoje članice — Cadeževo, Pe-tehovo in Zumrovo — med kandidatinjami za vstop v državno kegljaško reprezentanco. Spomnimo se samo tega, da so članice Triglava pred kratkim zaisedle prvo mesto v hrvatsko-slovenski ligi, minulo nedeljo pa so si priborile še naslov ekipnega republiškega prvaka.
Celje in Maribor sta bila prizorišči tekem zadnjega kola v letošnji ligi in prav tu so se igralke sedmih slovenskih klubov pogovorile o končni razvrstitvi in udeležbi na letošnjem državnem prvenstvu. Kakor pri moških so tudi v tej konkurenci odločale kazenske točke, dobljene glede na razvrstitev na posameznih kegljiščih, ne pa skupno število podrtih kegljev.
Žensko t okrajno prvenstvo
V sredo in četrtek bo na keglji-' šou Maksa Perca v Ljubljani prvenstvo za ženske posameznice s področja nekdanjega okraja Ljubljana. Nastopile bodo v disciplini 100 lučajev mešano. Udeležba bo najbrž precej številna, ker so prijave neomejene. Pričakujejo prijave od Gradisa, Kočevja. Ljubljane in Slovana, morda bodo pirišle tudi kakšne tekmovalke od drugod.
V zadnjem kolu je Triglav še posebej potrdil vso pravico do kandidature za prvo mesto — s prvima mestoma v Mariboru (nič manj ko 2391 kegljev) in v Celju (dostojnih 2293). Tako je precej ušel „ zasledovalcem. Branik je — zlasti z dobrim rezultatom na domačem kegljišču — toda s precej slabšim v Celju (2150), vendarle obdržal drugo mesto, medtem ko si je bistveno popravila prostor ekipa Gradisa kot druga v Celju in je tako ob koncu prišla na tretje mesto. Ljubljana je z enakim številom kazenskih točk kakor Gradis in Slovenj Gradec osvojila le zaradi razlike v številu podrtih kegljev pred Slovenjeg Gradcem četrto mesto in se torej prav tako kvalificirala za državno prvenstvo.
Med ostalimi tremi vrstami je daleč pred vsemi Slovenj Gradec in ga loči od Kočevja ter Celja znatno razlika v točkah, kaže pa, da si igralke Kočevj počasi, toda vztrajno, utirajo pot navzgor, medtem ko se Celje — po nekaj letih premora — nikakor ne more razživeti.
Letos niso nastopile igralke Fužinar ja, ki zaradi preureje-vanja kegljišča niso mogle trenirati, bržkone pa se bodo spet pojavile ob letu osorej. .
Vnovič pa ugotavljamo, da je sedem vrst — med osmi-
mi v celoti — kaj skromna udeležba in ponoven dokaz, da ženski kegljaški šport pri nas še vedno nima prave veljave. Nad tem se bo treba ob priložnosti globlje zamisliti.
Končni vrstni red: TRIGLAV 6, BRANIK 11, GRADIS 15, LJUBLJANA 15, SLOVENJ GRADEC 15, KOČEVJE 24, CELJE 26.
Kegljači TNZ in RSNZ spet pri delu
V nadaljevanju tekem v čast 20-letnice ustanovitve uslužbencev za notranje zadeve bedo kegljači TNZ m RSNZ iz Slo ejnije v soboto, 11. t. m. nastopili na tekmovanju posameznikov na 200 lučajev mešano. Tekmovanje bo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. N% j več možnosti za dobro uvrstitev *rgajo tekmovalci republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani.
Novo kegljišče
V zadnjem času rastejo vsepovsod po Sloveniji nova kegljišča. Tako bodo v kratkem odprli novo štiristezno kegljišče v Ravnah, kjer so ga preuredili iz prejšnjega dvo-steznega, še ta mesec ali najpozneje 1. maja pa bo v Ljubljani KK Tehnika odprla čisto novo dvostez-no kegljišče v poslopju uprave podjetja v Vošnjakovi ulici. To bo za zelo marljivi klub Tehniko, ki v zadnjem času zbira okrog sebe zlasti mlade igralce, hvale vredna pridobitev in močna spodbufi za nadaljnje delo. ^ Veliko zaslug ima delavni kegljaški sodnik in vaditelj, nogometaš predvojne Ilirije tov- Milan Osterman.	T.	B.
Za jadranski rally -start tudi v Ljubljani
LJUBLJANA, 6. aprila. — Avto-moto zveza Jugoslavije bo po daljšem presledku letos spet priredila tradicionalni (IX.) mednarodni »Jadranski rallye« za avtomobiliste. Tekmovalci bodo star-tali na šestih startnih mestih. in sicer v Atenah, Mi. lanu, Miinchnu, Pragi, Varšavi in Ljubljani. Cilj bo v Beogradu, od koder bodo udeleženci skupno nadaljevali pot do Makarske (1.200 km). Rezultate bodo izračunali glede na zvezdno vožnjo do Beograda in skupne vožnje do Makarske ter posebne specialne preizkušnje. Za najboljše udeležence so pripravili 43 pokalov.
IX. jadranski avtomobilski rallye bo od 10. do 12. julija letos.	H.
Končano izbirno tekmovanje strelcev
ZAGREB, 6. aprila. — Tu se je končalo drugo izbirno tekmovanje strelcev za sestavo državne reprezentance. ki se bo 5. maja srečala z ekipo ZAR.
Jugoslovansko reprezentanco streljanju z vojaško puško bodo sestavljali Zivanovič, Grozdanovič, Nikolič (Lj.), Katanič in Seratlič.
Od Slovencev se bosta priprav od 10. do 30. t. m. v Košutnjaku udeležila še Potokarjeva in Tešič.
V streljanju z vojaško puško je bil danes Vrbinc 7.. Jež 10., Planinc pa na 15. mestu.	P.
Dvigalec Ecser v odlični formi
Madžarski dvigalci uteži, ki bodo od 28. do 30. maja letos na GR v Ljubljani nastopili na IV. mednarodnem turnirju v dviganju uteži za »Donavski pokal«, so v odlični formi. Pred dnevi so premagali reprezentanco Poljske (5:2) in dosegli več odličnih rezultatov Absolutni rekorder »Donavskega pokala« Ecser (Madžarska 480,0 kg) je dvignil 500 kg (175 — 145 — 180), kar je doslej uspelo samo 11 dvigalcem na svetu; ta^ rezultat je hkrati tudi nov državni rekord za težko kategorijo. Razen Ecser.i a so zmagali v dvoboju s Poljsko še tile madžarski reprezentanti, ki stalno zastopajo madžarske barve na turnirjih za »Donavski pokal«: Na-gy i bantam) 320 kg. Fčildi (peresnolahka) 370,0 kg, Huszka t srednja) 420 kg in Toth (lahkotežka)
470 kg. Vsi našteti so za nekaj kilogramov zboljšali rezultate z lanskega III. turnirja za »Donavski pokal« v Sofiji.
V nedeljo balkanski kros
BEOGRAD, 6. apriLa — V Vrnjački Banji bo v nedeljo tradicionalni balkanski atletski kros, na katerem bodo sodelovale ekipe Jugoslavije, Grčije, Bolgarije, Romunije in Turčije. Albanija svoje udeležbe ni prijavila. Tekmovanje bo v kategorijah članov in mladincev ob udeležbi moških in ženskih ekip vseh prijavljenih držav. Lanska zmagovalca sta bila:	Dalkirič
(Tur.) v moški in Grecesku (Rom.) v ženski konkurenci.
V vsiaki ekipi bo šest moških in štiri ženske. Člani bodo' tekmovali na 10.000 m, juniorji na 4.000. ženske pa na 2000 m in mladinke na 1000 m. Vsi udeleženci so že izbrali ekipe in poslali imena organizatorju — Atletski zvezi Srbije.
Našo reprezentanco sestavljajo: červan. Varič. Zunt.ar, Ivanovič. Bogunovič, Farčič in Hafner pri članih ter Rajkov. Mirovič. Marifrč. Palln-kaš, Diikanovič in Zmejkova pri članicah.
M. V
Trening v Orehovi vasi
LJUBLJANA. 6. aprila. — Avto-moto zveza Slovenije bo priredila ? od 6. do 11. t. m. skupen trening
slovenskih tekmovalcev-motoristov
za kros. Te prepotrebne priprave pred nevo sezono bodo v Orehovi vasi pri Mariboru, vodila pa jih bosta Janez Rotar iz Tržiča in Cveto Maček iz Ljubljane. Treninga se bo udeležilo 19 dirkačev iz vse Slovenije, in sicer iz Gornje Radgone (1). Most (2), Cerkelj (1), Tržiča (4), Brežic (3). Orehove -.asi (7). Mengša (1) m iz Kamnika (1).
S tem treningom naj bi slovenski motorni voz&či morda že v letošnji sezoni dosegli kvalitetno raven' dirkačev po drugih republikah.
Po končanem treningu bo 12. t. m. v Orehovi vasi prva dirka za I. republiško prvenstvo v krosu z motorji, na kateri bodo sodelovali tudi tekmovalci iz sosednje Hrvatske.	H.
JUBILEJ POD MONT BLANCOM
Zapiski Milana Mavra o X. mednarodnem srečanju novinarjev na smučeh
ZOGA JE NA SREDINI — Beograjski sodnik Skorič je pred začetkom tekme
pozval oba kapetana — Mladenoviča in Arnejčiča, da bi bila navzoča uvodnemu "obredu«, ki naj določi, kdo bo imel prvo potezo z bele točke. Foto: Selhaus
Pomanjkljivost letošnjega srečanja — pravzaprav pa ta pomanjkljivost sploh ni biin nekaj novega in je že kar kronična za vsa dosedanja srečanja v zahodnih državah (z edino izjemo Kanade), je bila, da so bdle posamezne novinarske reprezentance- nastanjene v posameznih hotelih in tako kljub skupnim večerjam in sprejemom ni bilo toliko možnosti za medsebojne stike. V Jugoslaviji, na Poljskem in v Kanadi; kjer so vsi udeleženci prebivali pod skupno Streho, je bilo vzdušje prav zaradi tega bolj živahno,, bolj prisrčno.
Zal pa se Jtaki nevšečnosti zaradi raznih zasebno-kodkurenčnih interesov skoraj ni mogoče izogniti. Odločujočo vlogo prt tern imajo tu še hotelska podjetja, ki delajo pač lastne račune — in še sreča je, da je tako. Bros teh določenih gospodarsko-turističnih prijemov bi bili novinarski smučarski šampionati gotovo že zdavnaj izdihnili pod pezo neporavnanih računov.
Zimskošportna središča, njihovi upravni In turistični delavci se namreč dobro, zavedajo, da pomenita dve stotniji profesionalnih novinarjev, Sbranih z vseh koncev sveta, lepo priložnost/ za popularizacijo naravnih lčpot in turističnih naprav in zato krijejo levji delež timiftfr"”’ za taka srkanja. Preprosta raftunica jim najbrž pove, da je takšha	popularizacija	cenejša,
predvsem pa učinkovitejša, kakor če bi v 24 državah naročili dvesto propagandnih časopisnih oglasov To Je bržkone tudi vzrok, da je ^bilo letošnje srečanje že kar tretje te vrste na francorttih tleh. Zategadelj in ker imajo Francozi v svojih Alpah, Pirenejih in v Centralnem masivu tako neizmeren zimsko-
športni in turistični potenc J il, da ga je skoraj težko preceniti.
V času, ko tudi pri nas vse pogosteje govorimo o turizmu kot o gospodarski panogi, morda ne bo odveč v ilustracijo nekaj številk (ne bi nas prestrašile, ampak opogumile)!
Zimskemu turistu-smučarju — in prav ta je postal za razvoj turizma na Zahodu najbolj pomemben čini-telj — je na voljo 114 zimskošportnih središč s 548 hoteli in 237 Žič nicami. Poleg teh, po svetu manj znanih, zato pa nič manj premišljeno urejenih zimovišč z vsemi športnimi objekti, brez katerih si sodobnega zimskega letovišča ni več mogoče zamisliti, pa se v Franciji bije za gosta še 32 središč-gigantov, včlanjenih v »Komiteju francoskih zimskošportnih središč« z 986 hoteli, z 22.779 zasebnimi sobami, z okrog 10.000 posteljami v počitniških vilah za izposojanje, s 128 specialnimi domovi za majhne otroke in 348 žičnicami. Skupne hotelske kapacitete znašajo po predlanskih podatkih 1534 hotelov, okrog 70.000 zasebnih sob, športu in rekreaciji pa je namenjenih (prav tako p^ istih virih) skupno 585 žičnic, 49*drsolišč, 49 skakalnic, pa še 83 stalnih smučarskih šoi s 380 stalnimi smučarskimi tečaji, v katerih stalno poučuje 1500 profesionalnih učiteljev.
Mislim, da ob teh številkah m treba zasnovati Še posebnega predavanja o tem, da so francoski turistični delavci že pred leti prišli do spoznanja, da zimskega turizma m brea športnih objektov, in je v bistvu prav šport tisti (vzporedno z določenim standardom seveda!), ki odpira zimi’
Zanimivo je v Franciji tudi razmerje žičnic. Med vsega 585 žičnicami je kar 475 navadnih, preprostih, cenenih smučarskih vlečnic, od katerih mnoge lahko postavljajo ob vsakem hotelu. Na vsako sedežnico prihaja torej skoraj 7 vlečnic ali na eno veliko gondolsko žičnico (teh je 41), povprečno skoro 12 vlečnic! Pri nas je to razmerje \ prav obratno, tako da imamo skoraj več sedežnic in gondolskih žičnic, čeprav so neprimerno dražje od tistih najcenejših in najpreprostejših! To razmerje se tudi z dograditvijo novih žičnic letos ne bo bistveno spremenilo. Po vsem tem se zdi, da ostaja pri nas žičnica še vedno bolj komunikacijsko sredstvo, ki naj pripelje turista do cilja, kakor pa športni objekt, ki bi bil na dlju na voljo turistu in hkrati še gojil nov tip zimskega turističnega potrošnika — smučarja
Pa še to! Človeka preseneča v francoskih Alpah veliko število opuščenih žičnic. Nekaj teh so tovorne naprave, ki so jih zgradili med gradnjo poznejših potniških; druge, in to nekaj prav mogočnih kolosov, pa so opuščene potniške žičnice, poleg katerih so zgradili nove, večje in hitrejše. To daje slutiti, da gradijo žičnice hitro in ekonomično in so se stare že amortizirale. Kako imajo urejeno zmede z anuitetami, nisem spraševal, Sbdim pa, da ta stvar ne bremeni treh poko len j in je sploh čisto drugače, če jo je treba porazdeliti med občino, žičnico in sto hotelov ali pa med žičnioo, občino in tri hotele^.
Ob mislih na francoske vrhunske smučarje alpskega kova bi rad zapisal še, da tudi njihovi PnrtMatt
in Lacroixi ne zrastejo na hruškah. Pravzaprav sem o nečem podob -nem razmišljal že nekoč poprej, v švicarskem gorskem središču Ver-bieru, ko sem gledal vrsto 6 do 7 let starih otrok, do ušes in nosu zavitih v modre, rdeče in rumene kombinezone, kako so drobili s 3000 m visokega vrha za svojim učiteljem, da se je kadilo za njimi kakor v mlinu. No, in ko sem v Chamonizu gledal četo gorske žan-darmerije, ko se je z vrha Les Grands Montets (3275 m) spustila v dveh skupinah v nižino in se po vratolomni vožnji prvič ustavila šele 1300 m bolj spodaj, si nisem mogel kaj, da ne b s Škodoželjno zle bo pomislil, kako bi tem neustrašenim gorskim vragom pri nas skoraj gotovo pohajala sapa v kakšni mornariški edinici . .
Francoska osrednja smučarska oiganizacija ima to srečo, da ima očeta in mater in ne pozna mače-hovstva. Včlanjenih ima nad 200.000 rednih članov, izmed katerih mojster Bonnet vsako leto lahko brez težav izbere deset ali petnajst takih, ki jih potem pošilja po kolajne in pofcale. — Kljub, tolikšni množici na smučeh pa francoski visoki komisariat za mladino in šport — vodi ga mani Himalajec Maurice Herzog — letno prispeva še sredstva za 30.000 mladih ljudi, da pod vodstvom diplomiranih smučarskih učiteljev v zimskih počitnicah opravijo 800.000 ur smučarskega pouka!
Kje se tu končuje turizem in začenja šport ali narobe, bi bilo nesmiselno iskati. Laže bi potegnili mejo med ljudmi, ki jim je smučanje razvedrilo in sprostitev, in med tistimi, ki Jim smučanje po meni kruh. Ker daje smučanje zaslužek mnogo stotisočem gostincev, trgovcev, kmetov, šoferjev, smučarskih učiteljev, gorskih vodnikov in še neštetim drugim do celih industrijskih panog, ki zalagajo smučarski trg s konfekcijami, obutvenimi, športnimi in drugimi izdelki — ni treba nikoli pisati ' člankov la ae sklicevati
na francoski »narodni šport številka 1«! Ni še dolgo, ko je mojster Bozon nosil na prsih trikoloro državnega reprezentanta, letos pa je že kot smučarski učitelj najuglednejšega chamoniškega hotela »Sa-voy« trasiral progo za naše novinarske tekme. Nikomur od zvene-
čih imen, ki še tekmujejo za prestiž francoskega smučarstva, m potrebno v skrbeh kolebati v razdvojenosti: poklic ali smučanje? Kajti smučanje je poklic, je kvalifikacija, je trdo prigarano znanje, ki se mu ni treba odreči zaradi obstanka.	(Naprej	pride)
žičnica pod Mont Blanoom
Tajnščino poslovanje je bito brez kontrole
Obravnava proti Dragici Brajkovič, ki je obtožena tudi grabeža
LJUBLJANA, 6. apnla. Pred' petčlanskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča se je danes začela obravnava proti bivši tajnici direktorja »-Agrokombinata-« 23-letni Dragici Brajkovič, ki je obtožena grabeža, poneverbe in ponarejanja uradmh listin. Ob" tožba bremeni Braikovičevo, da si je prilastila 1.894.000 dinarjev na račun »Agrokombinata« in poneverila 145.000 dinarjev na škodo sindikalne podružnice tega podjptja.
Ljubljansko tajništvo za notranje zadeve je že aprila 1962 ugotovilo, da si je Brajkovičeva v drugi polovici 1961 leta in do srede marca 1962 prilastila 764.000 dinarjev, razen tega pa naj bi si pridržala denar sindikalne podružnice, ki so ga vplačali uslužbenci. Finančni izvedenec je po-
V Mariboru prijeli žeparki
MARIBOR, 6. apr. - — V zadnjem času so zabeležili v Mariboru predvsem ob sobotah in ob plačilnih dnevih več žepnih tatvin. Neznani storilci so izkoristili premajhno budnost gospodinj in jim jemali denarnice iz torbic. To se je dogajalo predvsem v trgovinah, ko je bil naval največji. Organi kriminalistične službe so zasačili v soboto žeparki Ano Ra-djenovič in Nado Vogrinec, ki sta prišli iz Pribislavcev pri Čakovcu. Nekaterim gospodinjam sta ukradli denarnice v mesnici na Glavnem trgu in v trgovskem podjetju Dom v Gosposki ulici in na tržnici.	M. K.
zmeje, ko je pregledal večji del poslovanja Brajkovičeve, ugotovil, da si je prilastila skoraj dva milijona dinarjev. Grafološki izvedenec je ugotovil veliko število ponarejenih računov za kolke in znamke. Finančni izvedenec je tudi ugotovil, da je. Brajkoviče-va porabila mesečno po okrog sto tisoč dinarjev več za znamke in kolke kot so porabili, .preden je prišla Brajko-vičeva za blagajničarko, in potem, ko je šla s tega delovnega mesta.
V začetku preiskave je Braj-kovičeva priznala, da si je prilastila 764.000 dinarjev, pozneje pa je vse zanikala. Priprli so' jo šele novembra 1963.
Gralološki izvedenec, ki so mu dali pregledati več računov, je ugotovil, da je veliko računov tako »popravljenih«, da so bile vsote denarja, ki jih je izplačala blagajna podjetja za nabavo kolkov, občutno povišane. Prav ta denar pa naj bi si Brajkovičeva prilastila.
Na današnji obravnavi se Brajkovičeva ni prepričljivo zagovarjala glede dokumentov. Značilno je bilo njeno vedenje, ko ji je predsednik se-
nata ponudil, naj vsaj pogleda račun, o katerem je grafo-loški izvedene trdil, da je ponarejen: Brajkovičeva ga ni hotela spočetka niti pogledati, ampak je kar trdila, da ga ni ponaredila! Tako »visoko« se je vedla že med preiska-
vo... Sicer pa je vse zanikala.
Ker gralodoški izvedenec za nekatere račune ne more stoodstotno zagotoviti, aM so ponarejeni ali ne, ker ni imel dovolj primerjalnega materiala, so obravnavo preložili.
Pobegnili po nesreči
Dve nesreči v Ljubljani, ena v Celju - Voznika tovornjaka, ki je poškodoval pešca, Se niso naSli
LJUBLJANA, 6. apr. — Vinko Marinko iz Ljubljane je preživel sobotni večer s svojimi prijatelji v gostilni na Brinju. Približno ob 22. uri se je družba odpeljala z avtomobilom LJ 167-49 proti Šentjakobu, od tam pa po Smar-tinski cesti na Topniško ulico in naprej na Samovo cesto. Ko je Marinko zavil na Vodovodno cesto, je zaradi neprevidne vožnje zapeljal na pločnik, pred tri ženske. Dve sta se pravočasno umaknili, tretja pa se ni mogla več izogniti avtomobilu. Voznik je odpeljal naprej in se" vrnil v gostilno. Ponesrečenko, ki ima kompliciran zlom noge, so takoj odpeljali v bolnišnico, povzročitelja nesreče pa so našli šele v nea’eljo pozno popoldne v Jaršah, kjer se je skrival.
V soboto zvečer je na Zaloški oesti osebni avto KR 48-38, ki ga je upravljal Franc Učakar, podrl kolesarja, ki je vozil skoraj po sredini ceste. Po trčenju je Učakar za-
peljal še približno 15 m naprej, ustavil avtomobil, ko pa je opazil, da se je ponesrečenec že pobral (bil je na srečo le laže ranjen), je odpeljal naprej. Miličniki so ga v nedeljo dopoldne izsledili v Polju.
V soboto zjutraj se je pripetila lia Ljubljanski oesti v Celju še ena prometna nesreča, pri kateri je voznik, ki je podrl pešca, odpeljal dalje. Neznani tovorni avto s priklopnikom je vozil po Ljubljanski i oesti. Pred: ovinkom je močno zavrl, zato je priklopnik z zadnjim delom zaneslo na kolesarsko stezo čisto do roba pločnika, kjer je stal pešec Nikola Škoberne iz Celja. Priklopnik ga je zadel in ga pritisnil od pločevinasto ograjo. Škoberne je pri tem dobil hujše notranje poškodbe in se ranil po glavi. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Tovornjak pa je odpeljal dalje. Voznika še niso izsledili.
Dva mrtva, 70 ranjenih
Prometne nesreče v minulem tednu
LJUBLJANA, 6. aprila — Minuli teden se je na naših cbstah pripetijo 73, prometnih nesreč. Dve izmed njih sta se'končali s smrtjo, ranjenih pa je bilo 73 oseb, ,34 huje. škodo, ki je nastala na vozilih in objektih, so ocenili na približno 11 milijonov.
Med povzročitelji je bilo 37 voznikov motornih vozil, 11 mopedistov, 10 kolesarjev, 11 pešcev. Le tri nesreče so nastale zaradi objektivnih vzro» kov.
Smrtno se je ponesrečil delavec kmetijske zadruge Svečina Marko Edi, ki je v četrtek, 2. aprila, padel s traktorja, na katerem so se med vožnjo odprla vrata. V petek, 3. aprila, pa se je v Zgornji Bistrici pred novo trgovino smrtno ponesrečila delavka Julija Monioin, zaposlena v zdravstvenem domu v Zgornji Bistrici. Kolesarijo, ki se je peljala po sredini oste, je z osebnim avtom MB i'“ 74 povozil Peter Stopar. A. omo-biiist je kolesarko zagledal približno deset metrov pred seboj. Pred -srečanjem je i v gubil oblast nad vozilom, zavozil je na levo proti kolesarki in jo podri.
-VER
V	✓	'
Z vrtalnim strojem nad blagajno
Varnostni orgoni v Mariboru so prijeli tri delomrzneže, ki se niso pomišljati trikrat vlomiti v kinematograf »Udarnik« v Mariboru
MARIBOR, 6. aprila. Neznani storilci so trikrat ponoči obiskali kino Udarnik v Mariboru in poskušali odpreti železno blagajno. Vendar tudi tretjič niso mogli uresničiti svojih namenov zaradi budnosti varnostnih organov.
Trojica se je sestala v Cey lju. Sklenili so, da bodo skupaj vlamljali. S seboj so prinesli raznovrstno vlomilsko'
Nagla intervencija miličnikov
MARIBOR, 6. apr. — V noči od petka na soboto je zažvenketalo steklo v trgovskem paviljonu v Kersnikovi ulici. Neki meščan je to slišal in hitro obvestil organe LM, ki so takoj prispeli in ugotovili, da je nekdo vlomil v trgovino »Povrtnine«. Čeprav se je storilec Ivan Sajko skril pod zaboj, so ga takoj odkrili. Isto noč je vlomil tudi v trgovino v Kopitarjevi ulici in iz registrirne blagajne odnesel nekaj denarja. Preiskovalni organi so ugotovili, da je pred 14 dnevi vlomil tudi v špecerijsko trgovino v Cankarjevi ulici in v trgovino na Vrban-ski cesti, kjer je odnesel predvsem žgane pijače 'in jestvine.	M.	K.
orodje ter električni vrtalni stroj, ki so ga ukradli v Celju. V noči od petka na soboto so tretjič vlomili v kino Udarnik z namenom, da navrtajo blagajno in odnesejo denar. Sredi »dela« so se spomnili, da jim manjka še neko orodje. Zato sta dva preskočila zid, pri čemer ju je zasačil službujoči miličnik. To sta bila Edi Polutnik iz Celja in mladoletnik š. A. Organi kriminalistične službe TNZ Maribor so ugotovili, da je pri vlomu sodeloval še nekdo. Verjetno je po strehi prišel do hotelske sobe v hotelu Zamorc. V njem se je namestil kot gost brez vednosti vratarja. Sobarica se je namreč zelo začudila, ko je pripeljala v sobo nekega gosta in našla iv njej človeka. Ko je šla zadevo preverit k vratarju, je »gost« že pobegnil. Proti večeru so ga varnostni organi odkrili v nekem lokalu in ugotovili, da je bil tretji storilec Ivan Puh, doma iz Pretreža pri Slovenski Bistrici.
Vsi trije so bili zaposleni.
vendar so samovoljno zapustili delo. Najprej so se potepali po okolici Celja in prenočevali po kozolcih te? se pri tem dogovarjali za skupne akcije.	M. K.
Maček in krava povzročila 2 nesreči
KOČEVJE, 6. aprila — Kolesarju Andreju Milešiču, ki se je sinoči ob 19,30 peljal po Roški cesti v Kočevju, je pred kolo nenadoma skočil maček. Kolesar je padel ter se udaril po glavi.
RATEČE, 6. aprila — Stanetu Pogačniku, ki se je z osebnim avtom KR-58-92 včeraj zjutraj peljal skozi vas Podkoren, pa je pred avto skočila krava. Kljub zaviranju jo je avtomobil zadel ter ji polomil noge, tako da so jo morali zaklati.
Včeraj v koprski luki
KOPER, 6. aprila! — Danes pretovarjajo v luki naslednje ladje: domača ladja »Nikšic« razklada železo iz Iličevska, »Natko Nodilo« razklada sojino moko iz ZDA, »Dubrovnik« razklada kakao iz Teme, grška ladja »Anastasia« razklada ribjo moko iz Peruja. — Na stari obali je izraelska ladja »Daniela«, ki natovarja zmrznjeno meso za Haifo. Na sidru sla domači ladji »Slavonija« in »Titograd«. Pričakujejo domači ladji »Baska« in »Ris-njak«.	Z.	T.
V (hssdsŠB*1	i C e n rnlLmposlovni I b s dni mmm _
	lopi s> s p o h |
/• '
Napake v dimnikih
Požari v minulem trdna
LJUBLJANA, 6. aprila — V minulem tednu je bilo v Sloveniji pet požarov: gmotne škode je za štiri m pod milijona din.
Za primer nepravilnega ravnanja zaradi nepoučenosti služi požar v tovarni IMV v Novem mestu. Delavka je čistila z bencinom avtomobil. Ni opazila iskren j a na mestu, kjer je kabel pripet za akumulator. Delavka ni vedSla, ker ji verjetno nihče ni povedal, da je treba pred začetkom čiščenja odklopiti kabel od akumulatorja. Bencinski hlapi se ne bi vneli, če bi avtomobil čistili kje zunaj in ne v zaprtem prostoru.
Požari zaradi slabih dimnikov so v zadnjem času zelo pogostni, zlasti v stanovanjskih in gospodarskih zgradbah. Napake v dimnikih niso vedno vidne, zato je težko preprečiti požare. Veliko požarov pa bi se dalo laže preprečiti, če bi pogosteje pregledovali dimnike in kurila* naprave.
Zastrupil se je
TRBOVLJE, 6. apr. — Sinoči med 19. in 22. uro se je v Retjah pri Trbovljah zastrupil z ogljikovim monoksidom 53-letni Alojz Hribar. Ležal je v kuhinji na divanu in zaspal s prižgano cigareto v rokah. Ogorek je verjetno padel na posteljnino, ki se je vnela. V zaprtem prostoru je odeja tlela, zato se je razvil ogljikov monoksid, ki je o-mamil spečega Hribarja, da ie pozneje zaracL zastrupitve umrl.	A.	M.
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3 — UPRAVA TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNI ODDELEK: LJUBLJANA. TITOVA 1. TELEFON 21-896 — PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA. TITOVA l. TELEFON 20-463 PODRUŽNICA LJUBLJANA. TELEFON 21-832 POSTNI PREDAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV: -DELO-. LJUBLJANA ZlRO RAČUN PRI NARODNI BANKI LJUBLJANA 600-11-1-167 - MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV - ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon 4ežurnega urednika: 20-646
Gledališče
DRAMA
Torek. 7. aprila, ob 19.30: Kessel-ring: ARZENIK IN STARE ČIPKE (komedija). — Abonma F. (Vstopnice so tudi v prodaji).
Sreda, 8. aprila, ob 19.30: Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF (komedija). — Abonma U. (Vstopnice so tudi v prodaji.)
OPERA
Torek, 7. aprila, ob 19.30: Masse-nert. MANON. Abonma K. (Vilma Bukovčev a-Ra j ko Koritnik). (Vstopnice so tudi v prodaji).
Sreda, 8. aprila, ob 19.30: Beethoven: FIDELJO. Abonma A. — (Vstopnice so tudi v prodaji)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Torek, 7. aprila, ob 19.30: J. Ano-uilh:	ZMEDENA	GLAVA. (Ko-
medija). Premiera. Abonma Premierski. (Vstopnice tudi v prodaji)
Sreda, 8. aprila, ob 19.30: J. Ano-uilh:	ZMEDENA	GLAVA. (Ko-
medija) Abonma Sreda. (Vstopnice tudi v prodaji).
Drevi ob 19.30 bo kot deveta
premiera sezone prvič v Jugoslaviji uprizorjena komedija Jeana
Anouilha »ZMEDENA GLAVA«.
Nekaj vstopnic je še v prodaji.
Rezervacije po tel. 21-660.
MLADINSKO GLEDALIŠČE PIONIRSKI DOM Ljubljana — dvorana Soče
Torek, 7. aprila, ob 16 in 18 uri: Conrad Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Gostovanje v Trbovljah.
SLOVEN SKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Torek, 7. aprila, ob 19.30: Josip Tavčar:	V HONOLULU. Gosto-
vanje Slovenskega gledališča iz Trsta. Abonma za Teden slovenske dramatike in izven. Prodaja vstopnic od 17.30 dalje.
dnevnik; 20.00 Mariborski komorni zbor poje skladbe slovenskih skladateljev; 20.20 Radijska igra — Hans Magnus Enzenberger: Temna dediščina, globoki Bayon (prva izvedba); 21.20 Večer Gabriela Fau-reja in Cesarja Francka—G. Faure: Barkarola št. 2 v G-duru, op. 41 Impromptu št. 2 v f-molu, op. 31, C. Franck: Sonata v A-duru; 22.10 Od tod in ondod: a) Pričnimo s plesno glasbo, b) Indonezijski vokalni solisti: Edvard Tobing, Rat-na, Sam Saimun in Subardini, c) S kitaro po preriji, d) Lahka glasba z orkestrom Mantovani, e) Ob koncu pa še pevka Doris Day; 23.05 Plesna glasba, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Kino
Koncert
VIOLINISTKA NEVENKA ROVAN
koncertira jutri, v sredo, 8. aprila ob 20.15 v filharmoniji. Pri klavirju prof. Nada Verbič-Omanova. Spored: Locatelli-Respighi, Prokofjev, Ysaye, Suk, Krek, Bloch.	K
RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA
prireja v četrtek, 9. aprila ob
20.30	v Veliki filharmonični dvorani koncert svojega Komornega zbora. Na koncertu, ki ga dirigira Lojze Lebič, bo pel zbor zanimiv in izbran spored slovenskih skladateljev od Gallusa do današnjih zborovskih ustvarjalcev. — Vstopnice so v prodaji pri dnevni, blagajni Slovenske filharmonije.
3055-K
RTV Ljubljana
SPORED ZA TOREK 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar); 6.20—6.35 Začetni tečaj angleščine — 25. lekcija (ponovitev); 8.05 Pisana paleta:	a) Vedri zvoki, b)
Pojo priljubljeni slovenski pevci: Matija Cerar, Peter Ambrož, Rafko Irgolič in Lado Leskovar, c) V ritmu tanga in fortrota: orkestra Alfred Hause in Glin ter Gollaach; 8.35 Nekaj domačih; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Moja pot iz šole; 9.25 Ritmi Latinske Amerike; 9.45 Samospevi Maksa Ungarja (izvajata sopranistka Nada Zrimškov a in baritonist Marcel Ostaševski); 10.15 Sovjetske popevke; 10.40 Duet Veronike in Friderika ter arija Friderika iz 3. dej. Svarove opere »Veronika Deseni-ška (izvajajo Vilma Bukovec, Miro Brajnik in Slavko Štrukelj, Simfonični orkester RTV Ljubljana dirigira avtor); 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 13,06 Zabavna glasba; 12.15 KN — ing. Jože Vengust: Raba in učinek motornih kosilnic; 12.25 Domače viže za prijetno opoldne; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od Ra-meauja do Ravela: Jean Philippe Rameau: Uvertura Pygmalion, W. A. Mozart: Rondo za violino ln orkester v G-duru, F. Mendelssohn: Nocturno iz Sna kresne noči, A. Glazunov: Sanjarjenje za , rog in godalni orkester, M. Ravel: Albo* rada del gradoso; 14.06 Radijska flola za višjo stopnjo: Potovanje v Indijo; 14.35 Slovenske narodne *a soli, zbor in orkester v priredbi L. M. Škerjanca; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.06 Koncert po željah poslušaloeV; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Bolgarski pevci zabavne glasbe; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in solisti — 26. oddaja; 18.45 Na mednarodnih križ-potjlh: I*™	19.0«;	Glas-
bene razglednice; 19.30 Radijski
SPORED ZA TOREK
KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
franc, film OTROCI GALERIJE. I. in II, del. Režija: Marcel Car-nč. Glav. vi.: Arle»tty, Jean-Louis
► Barrault, Maria Casarčs, Pierre Brasseur, Pierre Renoir, ob 16 in 19. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO UNION: angl. barvni zabavni film TO-READORJEV VALČEK. Igrata Peter Sellers in Dany Robin. — Tednik FN 14. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10. url matineja istega filma.
KINO KOMUNA: angl. film 2ENA V DOMAČI HALJI. Tednik FN 14. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO SLOGA:	ameriški vojni
film VOJNI HEROJ. Tednik F. N. po vsem svetu St. 2/1964. Predstave ob 15, IT, 19 in 21. uri.
KINO VIC: ital. franc, film SOBOTNE ZABAVE. Tednik F. N. po vsem svetu št. 2/1964. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO SISKA: ameriški barvni CS western SEDEM V KLICAž>TlMi.ti. Igrata Yul Brynner in Horst Buchhdlz. Tetnik FN 14. Predstave ob 15,
17.30	in 20. url. Zaradi Izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 13. ure dalje.
KINO TRIGLAV: sov j. barv. PRAVLJICA V SIBIRSKI DEŽELI. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. — Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. — Film bomo danes zadnjikrat predvajali.
MLADINSKI KINO: sov j. barvni
film SERJ02A. — Ob 10. in 16. uri. — VEČER DOBREGA FILMA:	franc, film MODERATO
CANTABILE. Ob 19.30 uri
KINO SAVA: švedski film POLETJE Z MONIKO. Ob 16, 18 in 20.
KINO ZADOBROVA: amer. barv. CS film STARI RUMENKO. Ob 20. uri.
KINO LITIJA: franc, film NEPREDVIDENO. Ob 30. uri
KINO RADOMLJE: amer. barvni film GULIVERJEVA POTOVANJA. Ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:	španski
barv. film CARMEN IZ GRANADE. Gostovanje v Moravčah ob 19. uri.
KINO DOM, KAMNIK: film USODE, ob 20. uri.
KINO RADOVLJICA: švedski bavni barvni film (komedija) ALI SO SE ANGELČKI. Oto 20. uri.
MURSKA SOBOTA
KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: na skl zgod. film PETER IN KATARINA. Ob 20. url.
KINO CENTER, KRANJ:	ai«l
barv. CS film VESELI KLUB MLADIH. Ob 18. in 20. uri.
KINO STOR2IC, KRANJ: prani erk^polj. filma KO BI BILA LJUBLJENA. Ob 16. ki 90. uri. Premiera*eovj. filma TANJA. Ob 18. uri.
KINO PLAVŽ, JESENICE: amer kur. film FANNY. Ob 18. in
26.30	tari.
KINO RADIO, JESENICE: Ital. barv. CS film MADAME SANS GENE. Ob 17. in 18. uri.
KINO KRKA, NOVO MESTO: sov J. barv. film LJUDJE NA SEJMU. Oto 15, 18 in 20. uri.
KINO UNION, CELJE: Špan. barv. film MOJ ZADNJI TANGO. Ob 16, 18 in 20. uri.
KINO DELAVSKI DOM. TRBOVLJE: sov j. film ZGREŠENO ŽIVLJENJE. Ob 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA II. TRBOVLJE: amer. film HUDIČEV UCENEC. Ob 17 in 19. uri.
KINO PARK, MURSKA SOBOTA: madi. film PROFESOR HANIBAL. Ob 17.30 in 20. uri.
KINO ROG. SLATINA: ital. film SMRT PRIHAJA IZ VESOLJSTVA. Ob 19.30.
KINO ŽALEC: Šved. film SODNIK. Ob 19.30. uri.
KINO SOCA, NOVA GORICA: amer. ban*, film DOŽIVLJAJI LEDA.
KINO SVOBODA, SEŽANA: amer. film NIKDAR NE POPUSTI. Ob 20. uri.
KINO PORTOROŽ:	slov. film
LEKEC. Ob 19.30 uri.
KINO GARIBALDI, PIRAN: amer. film	AVANTURA MLADEGA
ČLOVEKA. Ob 18 in 20.15.
KINO SEČOVLJE: ameriški film ZBOGOM OR02JE. Ob 19. uri.
A KOMPASA
°
VABIMO NA NASE IZLETE!
PO SEVERNEM JADRANU — 3-dnevni prvomajski izlet s posebno ladjo na Mali Lošinj in Rab; prijave do 20. aprila;
RAB — 3-dnevni prvomajski izlet z ladjo; prijave do 20. aprila;
OHRID — 7-dnevni izlet z letalom; odhod iz Ljubljane 6. julija;
PRAGA — 3-dnevni izlet z avtobusom na nogometno tekmo Jugoslavija : Češkoslovaška; prijave do 15.aprila;
PRAGA—SALZBURG — 6-dnevni avtobusni izlet v maju; ogled Prage, Dunaja in Salzburga; v Pragi obisk prireditev v okviru svetovnocaanega festivala »Praška pomlad«; prijave do 20. aprila;
PARIZ—LONDON — 8-dnevni izlet v maju* prijave do 23. aprila;
PO DOLOMITIH — 5-dnevni avtobusni izlet v maju; prijave do 30. aprila;
CARIGRAD — 9-dnevni avtobusni izlet v avgustu; ogled Sofije; prijave do 23. maja;
AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusni izlet v septembru; ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija;
TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; prijave do 1. avgusta;
NEW YORK — 11-dnevni izlet s posebnim letalom na svetovno razstavo; odhod iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta; prijave do 10. junija;
Prijave za izlete sprejemajo vse
poslovalnice KOMPASA, kjer dobite tudi programe posameznih izletov in ostale informacije!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 7. aprila, ob 20. uri: Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI. Red S tudentovski.
Mali oglasi
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK na kurivo, pomivalno korito, železno peč, Lutz peč, lončeno peč (v kosih), tricikel in ostale stvari poceni prodam. Rožna dolina. Cesta V Št. 36.	4488-4
POSTELJO, otroško, leseno s predalom prodam. Pregelj, Zaloška cesta 34 .	4450-4
PRODAM pleskano visoko omaro, omarico za čevlje, štiri tapecirane stole z mizo. Ogled dnevno od 14. do 16. ure. Cirman, Rožna dolina, cesta XI št. 21.	4466-4
OPREMLJENO SOBO oddam takoj dvema mirnima in poštenima študentoma. Marti nič, Cesta* na Brdo 82, Ljubljana.
4443-6
DVA PROSTORA za stanovanje prodam. Ponudbe pod »Vseljivo«. Sever Maks, Cesta na Brdo 9.	4477-7
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, z okroglim čolničkom prodam. — Ogled od 15. do 17. ure. Ponudbe pod »Šivanje«.
4476-4
RAZNO OHRANJENO POHIŠTVO prodam. Linhartova 82-IV (levo).
4474-4
Obvestila
ČLANE BIVŠIH KMETIJSKIH ZADRUG: Radovljica, Lesce, Ljubno, Brezje, Begunje, Podnart in Lancovo drugič javno pozivamo, da prevzamejo vplačane deleže najkasneje do 15. APRILA 1964 pri blagajni KZ »Jelovica« Radovljica. — Po navedenem datumu bo zadruga preostale deleže prenesla na občinski odbor ZB.
KZ »JELOVICA«, Radovljica PROTI sladkorni bolezni, protinu in tplščavoeti (bolezenskemu de-belenju) pomaga rogaški »Dodat« vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorji!«. O
UMETNIŠKA ZADRUGA, preimenovana v »Likovni atelje« z. z o. j., Ljubljana poziva zaradi izpras-. nitve prostorov vse stranke, ki so izročile rasne predmete shrambo, komisijsko prodajo in okvirjanje, da jih takoj, najkasneje pa do 15. aprila 1964, prevzamejo na Mestnem trgu 25-1 med 10. in 12: uro. Ce predmetov ne boste prevzeli do navedenega datuma, zadruga ne bo odgovarjala in se bo zaračunavala pristojbina za shrambo.	O
V MESTNI GALERIJI v Ljubljani Je ruetava del elanov Zven; h-kovnih umetnikov uporabnih umetnosti Jugoslavije, ki Je odprta od 10. do 18. ure.
Maribor
DEŽURNA LEKARNA Torek, 7. aprila: lekarna »Glavni trg«. Glavni trg 20.
KINO:
UNION: arg. Ral. barv. CS film NA MEJI SVETA PARTIZAN: aovj. film TRI LJU BEŽNI — Jagosft. film DALEČ JE SONCE UDARNIK: amer. barv. CS film PLAMTEČA ZVEZDA — Angl. barvni Ulm POD OKRILJEM NOCI
OTROŠKI VOZIČEK, globok — znamke Jadran, prodam takoj. — Ogled v torek, sredo dopoldne pri Bajc, Ljubeljska 17 — pri Litostroju.	y	4483-4
OTROŠKI športni voziček, italijanski, skoraj nov, proda Djukič, Ljubljana, Matjaževa 7.	4486-4
POŠTENEGA najditelja ključev, iz: gubljenih v središču mesta, na-prošam, da jih proti nagradi vrne vratarju CP »Delo«, Tomšičeva 1.	4483-4
ZAPESTNO žensko uro »Titanic« sem izgubila v petek, 3. t. m. nekje na poti: Gosposka — Tur-Jaška — Rimska — Gorupov a — Aškerčeva. Poštenega najditelja naprošam, naj jo odda v oglasnem oddelku pod »Nagrada«.
4487-8
IZGUBILA sem žensko uro dne 4. IV. od Savske do železniške postaje. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo vrne proti nagradi. Belič, Savska 3.	4480-8
ZA STANOVANJE grem pomagat k starejši družini v popoldanskih urah. Stajnko, Frankoponska 9.
4482-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Učakar, Za Gradom 1.
4453-4
FRIZERKO IN VAJENKO sprejmem za non-stop poslovalnico. Gosposvetska 13.	4325-1
PRALNI STROJ, italijanski, 5 kg, avtomatičen, popolnoma nov, prodam. Ponudbe pod »320.000«.
4475-4
LAHKO
UDOBNO
TRAJNO
ELEGANTNO
*
LiPUENi USNJENI OOOPLA ZGORAJ	BOKS
■ZOf LUIEMO -OO ŠTEVILKI 5« «<
3200-
99 05
PAPAGAJČEK, C>bi. rumenomoder grahast je ušel. Vrniti proti nagradi: Ahlin, Vegova 4-1.	4491-8
USLUŽBENKA išče opremljeno sobo. gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Skromna«. 4470-6
UPOKOJENKO potrebujem za varstvo dveh otrok in delno pomoč v gospodinjstvu popoldne. Ponudbe pod »Šiška-15.000«.
4264-1
Zdravstveni dom Ljubi jana-Vič-Rudnik
Ljubljana, Postojnska 24 razpisuje 10. aprila 1964
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila MERCEDES SD-170, letnik 1954. Dražba bo v knjižnici zavoda ob 9. uri za delovne organizacije. Če dražba ne bo uspela, bo ob 10. uri javna dražba za državljane in civilne pravne osebe. Informacije daje uprava zavoda, telefon 22-705.
30-41
JUGOSLOVANSKA
LOTERIJA
Direkcija za Slovenijo * Ljubljana, Titova c. 1-1
sprejme
NEKAJ
PRODAJALCEV
za prodajo srečk v Ljubljani. Primeren zaslužek za upokojence.	2981
— m
od rane mladosti do pozne starosti bodite
uvaiie
gosti
PATENTNA PISARNA
pri GOSPODARSKI ZBORNICI SRS, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11-VII
razpisuje naslednji delovni mesti:
1. KOftESPONDENTKE za nemški In angleški Jezik
2. STROJEPISKE
ki ustreza pogojem za strojepisko la ali Ib razreda
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o plačata zavoda.	3022
Industrijsko podjetje
VEDROG
LJUBLJANA, NAZORJEVA 7-1	<
sprejme v delovno ranerje:
REFERENTA za obračun davka in Izterjavo dolžnikov HONORARNO SNAŽILKO za 5 ur dnevno
Ponudbe sprejetim taJtdBtso podjetje v Na-■orjevi 7-1*	2993
,,Kartonažna tovarna Ljubljana" ČUFARJEVA ULICA ST. 16
razpisuje prosta delovna mesta za:
— 6 KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
— KV ORODNEGA BRUSILCA'
— 2 KV OBRATNA ELEKTRIČARJA
Sameko stanovanje za obratnega električarja priskrbljeno. Interesenti naj se zglasijo ob delavnikih od 8. do 10. ure v pisarni kadrovske službe.
Zavod za rehabilitacijo invalidov
LJUBLJANA, LINHARTOVA Sl
razpisuje zaradi razširitve svoje dejavnosti in povečanega obsega dela prošta delovna mesta za:
— REFERENTA za socialno-kadrovsko službo
— FIZIOTERAPEVTA za funkcionalno delovno terapijo
— FIZIOTERAPEVTKO -t KALKULANTA
— ELEKTRIČARJA — KV delavca
— KOVINOSTRUGARJE — KV delavce
— KLJUČAVNIČARJE — KV in PK delavce
— VARILCE — KV delavce
— ČEVLJARJE — KV delavce
— KURJAČE za nizkotlačne kotle — KV delavce
Za razpisana delovna mesta se zahteva ustrezna strokovna izobrazba in delovna praksa. — Osebni dohodek po novem pravilniku Zavoda. Službo lahko nastopite takoj ali po dogovoru. Pismene in ustne ponudbe sprejema sekretariat zavoda.	2987
SUVIMJAIK
SPET V VSiH PR O |D AJAtNAN	KNJIŽNE |
IpoliCik IZ OREHOVE-|0A, JESENOVEGA IN | IESTOVEGA USA. |vtSiNA i m. Širina | |1.1 «, CENA I.IN. rtSiNA r m. Širina |
|1,4 m, CENA S.40S
IffPININIIMNINNlNNiRHNINNHHIffllHIHnfflNINItHHINrtHmNH^iHHNNItimHHmHllimilPBNHmiiriHIffiimTmiBfmHHnNBiHII
Brezplačno lahko dobite
milu
praktfCno revijo _ za gospodinje štev. ZA PRIPRAVO JEDI IN SLADIC ZA POMLADANSKI CAS, če na naslov KOLINSKE -LJUBLJANA, pošt. predal 18
pošljete:
10 praznita vrečk od ROVAL — pudinga 10 praznih vrečk od REGINA — vanilin sladkorja 10 praznita vrečk od REGINA — praška za pecivo
POŠLJITE PRAZNE VREČKE C I M P R E J !
tiwmntiiei!!iHm«niniiimi!in»inititim!niiiHiHiiHiititiiiiiimiiii:iii!U)iu>ik!!i!JiiiiiiiiHiiiii!tu!iWHi
SGP „VEGRAD"
VELENJE
RAZPISUJE
NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
- 4 GRADBENIH TEHNIKOV
s pooblastilom za vodje gradbišč in vodjo obrtnih obratov
- 2 GRADBENIH DELOVODIJ
za visoke gradnje
- 4 KV 2ELEZ0KRIVCEV
- 4 KV ELEKTR0 INŠTALATER J EV
- 2 KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
- VEČ S0B0SLIKARJEV
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Komfortna stanovanja s centralnim ogrevanjem so zagotovljena za vodje gradbišč in delovodje.
Za ostale so priskrbljena samska stanovanja in hrana v menzi.
Interesenti naj se prijavijo pismeno ali osebno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
S G.P »VEGRAD« — VELENJE.
3045
JUG0SL0VENSKI AER0TRANSP0RT BEOGRAD
JAT — LJUBLJANA, Miklošičeva 34
sprejme takoj ali po dogovoru:
*
1.	USLUZBENKOf-CA) za prodajo avionsldta kart v mednarodnem prometu 3. USLUŽBENKO«-CA) za prodajo avionskih kart v notranjem prometu
3.	TRANSPORTNEGA DELAVCA — NOSAČA
Pogoji: srednješolska izobrazba, znanje dveh oziroma enega svetovnega jezika.
Raepis velja do zasedbe delovnega mesta. Dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 2882
Razpisujemo nova delovna mesta:
1.več trgovskih pomočnikov(-c)
za trgovino s konfekcijo — kval. trg. pomočnik
2. administratorke - knjigovodje
zaželena je trg. pomočnica s prakso v komercialni stroki
3. trgovskega pomoCnika
z* konsignacij. sklad. — prednost imajo z amaterskim izpitom »B« kat.
Nastop takoj.
Pismene ponudbe pod »35.000 do 45.000« v oglasni oddelek Dela.	2937
DELO stran 9
Komunalno podjetje Postojna
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. hidrotehnika oziroma inženirja >
2. gradbenega inženirja ali tehnika
z večletno prakso za nizko gradnjo
3. več kvalificiranih vodovodnih instata-terjev in visoko kvalificiranih vodovodnih inštalaterjev za tople in hladne instalacije
Plača po pravilniku podjetja oziroma po učinku dela. Za prijavljence pod točko 1. in 2 . so predvidena družinska stanovanja oz. garsonjere za samce prihodnjo jesen. Za prijavljence pod točko 3. so zagotovljena samska stanovanja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	3052
Rodil se jenov otrok v družini jedilnih olj . .. E VIT!
Pod toč. vodilnem Pod toč. da ima
Krajevna skupnost Domžale
razpisuje delovna mesta za:
1. POSLOVODJO
ekonomske enote »Vodovod in kleparstvo«
2. POSLOVODJO
ekonomske enote »Soboslikarstvo in pleskarstvo«
3. KV MIZARJE
4. KV VODOVODNEGA INŠTALATERJA IN KLEPARJE
5. KV SOBOSLIKARJE IN PLESKARJE
5-letno prakso na
1. mora biti kvalificiran delavec vodoinstalater	s položaju, ali 10 let prakse v tej stroki.
2. mora biti kvalificiran delavec soboslikarske	in	pleskarske	obrti,
'-letno prakso na vodilnem položaju ali 10 let	prakse	v	tej	stroki.
Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
Ponudbe pošljite na naslov: tajništvo krajevne skupnosti — Domžale, Kidričeva ulica 14.	2986
TU 0 DyZEL I ODVEČNO VLAGO
/MOJE «OJS7VO
30 ME LOČILI OO ŠKROBA
i
H
MiHiimiiiHmiHiHmnmiiiiiiimHmtimfliiHHifliMiiitiiumiiimimitfliiMKiHHHmHtimiiniimimiHinmHtmfiiiiimHiiHmiimmutniHiiiiinmnmffflifmii«
OBVESTILO
Potrošnike naših izdelkov obveščamo, da smo se zaradi splošnega pomanjkanja steklene embalaže dogovorili s trgovsko mrežo na 'območju Slovenije, da odslej
prevzema prazne litrske in pollitrske steklenice pa ugodnih cenah.
POTROŠNIKI!
ODDAJTE PRAZNE STEKLENICE SVOJI NAJBLIŽJI TRGOVINI. — Trgovska podjetja naprošamo, da prazne steklenice sproti oddajajo našim kamionom ob dostavi blaga.
ALKO -
destilerija in tovarna likerjev, Ljubljana
f •>,
£646
POZOR NOVOST
RENAULT R81100
1108 ccrm —	50	KM,	LAHKO	DOBITE	TAKOJ	S KONSIGNACIJE V LJUBLJANI, ZA
1191 US $ in 925.00(1 DINARJEV. — STALNO NA ZALOGI TUDI OSTALI MODELI R 4, DAUPHINE, GORDINI, CARAVELLE. — INFORMACIJE NUDI ZASTOPNIK:
C0SMOS
LJUBLJANA - Celovška cesta št. 34, tel. 33-141
LASTNA SERVISNA DELAVNICA V LJUBLJANI NA DOLENJSKI CESTI 114, TEL. 20 045. SERVISNE DELAVNICE IN NADOMESTNI DELI ZA DINARJE PO VSEJ DRŽAVI.
2930
glycerin gelee krema 'Z medom za nego rok
LEKARN E. DROG E RIJ E, PARFUMERIJE
Veletrgovsko podjetje
»STEKLO« -
Ljubljana, Titova št. 18
sprejme
. .
v komercialnem oddelku:
administrativno moč
z znanjem strojepisja; pogoj: srednješolska izobrazba
za prodajni oddelek:
referenta prodaje
pogoj:	kvalificiran	tr-
govski delavec ali srednješolska izobrazba s prakso
Nastop službe takoj ali po dOgOVOTO:'	o.i	3061
GOSTINSKO PODJETJE
Jamska restavracija Postojna
Mf	■
proda razna že
izrabljeno osnovna sredstva
Do 30. aprila 1964 imajo prednost do ' nakupa gospodarske organizacije, po tem datumu pa tudi zasebniki. 3051
IIISIIIIIIIiinilHMMIM
ČASOPISNO PODJETJE »DELO« — LJUBLJANA
razpisuje •
DELOVNO MESTO
VARNOSTNEGA TEHNIKA
POGOJI: višja strokovna izobrazba za varnostnega tehnika ali njej podobna strokovna izobrazba, z vsaj nekajletno prakso.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Razpis velja do zasedbe del. mesta.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: ČASOPISNO PODJETJE »DELO«, organizacijsko-kadrovski sektor, Ljubljana, Tomšičeva ulica 1.
ijHM(wiiutwii!HHiiHiiiHuitiiNiiiWHiiiiiiH»(iiH<ii|Hi<iimi!iHinu!iHiiMiiiHi<iiwflmnii>iiiniiiiiiiminninmi!niiiiiHiHtmiiuiiiNuniiiniiiniiiKHiHii!i!in]!E Kmetijska zadruga
»MURSKO POLJE"
Križevci pri Ljutomeru
sprejme takoj ali po dogovoru:
1. AGRONOMA - ŠEFA kmetijske proizvodnje
2. EKONOMISTA - VODJO računskega ,	sekte,rja
Pogoji:	pod	1.	agronomska	fakulteta	z 2-letno
prakso, pod 2. ekonomska fakulteta ali višja ekonomska šola z nekaj prakse.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih
3026
Upravni odbor
SPLOŠNE BOLNIŠNICE BREŽICE
razpisuje delovna mesta za:
\	V • ; '
1. zdravnika
specialista pediatra za šefa pediatričnega oddelka
2. 6 medicinskih sester ali bolničark
, .za, sobnp nego. bolnikov,	...
3. 2 babici
za porodno sobo in nego dojenčkov
4. rentgenskega tehnika
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Za razpis pod št. 2., 3. in 4. zagotovljeno samsko stanovanje.
Pogoji pod št. 1.: specialist pediater z večletno prakso — pod št. 2., 3.'in 4.: predpisana strokovna izobrazba.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Kolkovane ponudbe z življenjepisom naj interesenti pošljejo upravi Splošne bolnišnice Brežice do 15. aprila 1964.	,	2941
iMiiRiiiHRMUHiHfflaiHNiHiiitiHiiiMiiinmiHMmuiitttaiimtiiHitHnniiiHHiNnigiiiiffliMiMiiiHiimniiiiimiHiMiiiiiiiiiiiiimniiiiiiinimiiiinHiminiiniininTn
i
ZAVOD ZA STATISTIKO IN PROUČEVANJE GOSPODARSTVA - LJUBLJANA
razpisuje delovna mesta za:
5 analitikov
pogoj: ekonomska fakulteta
referenta za statistiko kmetijstva
pogoj:	srednja šolska izobrazba, zaželena
praksa.
Razpis velja 14 dni od objave.
Osebni prejemki in nastop službe po dogovoru. Stanovanja niso zagotovljena. Pismene ponudbe pošljite Zavodu za statistiko in proučevanje gospodarstva, Trdinova 4-V.	2930
Razpisna komisija za razpis prostih delovnih mest v upravi ■
skupščine občine SLOVENJ GRADEC
razpisuje po 52. členu pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave skupščine občine Slovenj Gradec prosta delovna mesta za:
1. REFERENTA za plan in analize
2. REFERENTA ZA SKLADE
3. KMETIJSKEGA INŠPEKTORJA
4. ADMINISTRATORKO v odseku za notranje zadeve
Pogoji: pod 1. višja strokovna izobrazba v ekonomski stroki in 3-letna praksa, pod 2. srednja strokovna izobrazba v finančni stroki in 3-letna praksa, pod 3. visoka strokovna izobrazba v kmetijski stroki in 1-letna praksa, pod 4. nižja strokovna izobrazba, administrativna šola in 2-letna praksa.
Za delovno mesto referenta za plan in analize je zagotovljeno komfortno družinsko stanovanje. Kandidati naj vložijo s 50 din kolkovano ponudbo z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi v 15 dneh po razpisu pri skupščini občine Slovenj Gradec. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
3024
časopisno podjetje »DELO«, podružnica Novo mesto
SPREJME
1. VESTNEGA RAZNAŠALCA
2. KOLPORTERJA za kiosk
3. POVERJENIKE za pridobivanje novih naročnikov
(primerno za dijake)
ZASLUŽEK ZA NAVEDENA MESTA JE DOBER.
^BEOGRAJSKA KONFEKCIJA	9
~ PREDSTkvinšTVO IN KONSIGNACIJSKO SKLADIŠČE ZA SLOVENIJO, LJUBU ANA - MESTNI TRG 20 NUDI	T"----r	E
TRGOVSKI MBE2I S KONFEKCIJO VELIKO IZBIRO KAKOVOSTNE DAMSKE, MOŠKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE	O
^	^	^	FRED	NflKUP0M	SI	OliLEJTE	VELIKO	[ZBIR0	b-eJcjo	KONFEKCIJE	V	POSLOVALNICAH	»PARTIZANA«	-
iJOTUANA, MESTNI TRG 20; V CELJU. MARIBORU, NA REKI, V PULI IN V VSEH TRGOVINAH S KONFEK-
JD	CIJ0	V	SLOVENIJI.	BEOGRAJSKA	KONFEKCIJA	Id^RD	PROD.	IN	K0NS.	SKLAD.	LL,	MESTNI	TRG	20
19
POSLOVNO UDRUZENJE AKUMULATORSKE INDUSTRIJE
ZAGREB - Trg žrtava fašizma štev. 3, telefon štev. 23-706
OBVEŠČA, DA ZAMENJAVA IN ODKUPUJE:
STARE AKUMULATORJE STARI AKUMULATORSKI SVINEC IN OSTALI ODPADNI SVINEC v vseh količinah iz vsega območja SFR Jugoslavije
VSA POJASNILA DOBITE NA GORNJEM NASLOVU ALI V
RUDNIKU SVINCA IN TOPILNICI - MEŽICA
3023
PODJETJE V LJUBLJANI
POTREBUJE TAKOJ NA OBMOČJU STAREGA TRGA ALI MESTNEGA TRGA
suho skladišče
v izmeri pilbliino 35-40 kv. metrov
Ponudbe pošljite pod oznako
»SKLADIŠČE« v oglasni oddelek »Dela«.
3059
  ............
Upravni odbor
ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— ZDRAVNIKA splošne prakse, po možnosti z dopolnilnim tečajem za delo v dispanzerju za žene in otroke
— FIZIOTERAPEVTA
— MEDICINSKEGA LABORANTA
Pogoj i: predpisana strokovna izobrazba. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pravilno kolkovane ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest vložite v 30 dneh v upravi ZD Velenje.
2934
Skupičina občin« Ljubljana-Bežigrad
sprejme v službo
VERZIRAN0
STROJEPISKO
Kolkovane ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite gornjemu naslovu do dne 22. aprila 1964.	3062
piiiimimiMinmiimminHminmilimnmmMMnfflimiMiHnnmimimNifnimitniiimHiHtnmmmnmnfliHiiNininnmiminHnHmiHiinnmiiinmMiiinnn
JZOLIRKA"
LJUBLJANA-MOSTE
SPREJME:
- dva strojna tehnika
referenta v oddelku priprave dela in tehnika — konstruktorja
- analitika
z daljšo prakso
- pomožnega knjigovodjo
- korespondenta
- obratnega električarja
- pleSkarja
- NK delavce in delavke
za delo v proizvodnji
Osebni dohodki po pravilniku. — Stanovanja niso zagotovljena. — Pnjave sprejema
KADROVSKI ODDELEK.	3068
GOSTINSKO PODJETJE
„ALPTURIST"
LJUBLJANA - Čopova ulica štev. 40
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. ZA OBRAT RESTAVRACIJA »PRI POŠTI«, DOMŽALE:
a) poslovodjo obrata
pogoj: visokokvalificiran gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gostinstvu
b) kuharico
pogoj: kvalificirana kuharica
c) servirko
pogoj: kvalificirana natakarica
2. ZA PBRAT V LJUBLJANI:
ročunovodjo-kinjo
pogoj: sredrija strokovna izobrazba ekonom-sko-finančne stroke s 5-letno prakso.
Ponudbe pošljite upravi podjetja, Ljubljana, Čopova 40/1. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 3042
OBVESTILO
Obveščamo cenjene kupce, da smo 3. aprila 1964 odprli našo
poslovno enota — skladišče v Ljubljani, štopanja vas, Stopenjska cesta 11, tol. 37-806
. - i.	:	-
Za naročila se priporoča tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov »TALIŠ« — MARIBOR, poslovna enoto LJUBLJANA.	2920
NiRHnmiiiiiiiiiinRmtiiiiiiimaiiiiniiimiiiiiiiHiiiimuninHKir
Tovarna kovinske galanterije -
LJUBLJANA, MARIBORSKA 4 sprejme v delovno razmerje:
KNJIGOVODJO
pogoj: končana ESŠ, lahko začetnik
VEČ ORODJARJEV VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV KALILCA GALVANIZERJA STRUGARJA KOVAČA
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 3002
HHHHilMIMIUHUHattimHMRIimHHnimilllUlINHHmilHItMHjlUlillilltIHUllllllllllillMiillMIIIiNillOllllltillllllllllllllllllilitMimiIMMIIiiillIfflIlilllimf
SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE Ljubljana, Masarykova c. 15
razpisuje naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
— ADMINISTRATORJA z dokončano gimnazijo z zaključnim izpitom in nekajletno prakso z delom v splošni službi;
— DVA GRADBENA TEHNIKA — lahko začetnika z dokončano GSŠ;
— STENODAKTILOGRAFKO — z dokončano administrativno šolo, praksa zaželena;
. — KVALIFICIRANEGA ŠOFERJA C KATEGORIJE za vožnjo s »Combijem 1000«;
— V EC KVALIFICIRANIH ALI POLKVALIFICIRA-NIH ZIDARJEV za delo v nadzomištvih proge od Zidanega mosta do Ljubljane.
Ponudbe z opisom dosedanje službe pošljite pismeno ali se osebno zglasite v splošni službi SVP Ljubljana.	2967
NATEČAJNA KOMISIJA
DOMA ZDRAV LIA V ZENICI
razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev prostih delovnih mest za:
- DVA FTIZIOLOGA
- DERMATOVENEROLOGA za šefa dispanzerja za kožno-venerične bolezni
- KIRURGA za delo v postaji za prvo pomoč s travmatologijo
- GINEKOLOGA za delo v dispanzerju za žene
- PEDIATRA za delo v otroškem dispanzerju
- INTERNISTA ali SPECIALISTA za šolsko higieno za šefa dispanzerja za šolsko higieno
- STOMATOLOGA za delo v stomatološki polikliniki
- PET ZDRAVNIKOV splošne ptrakse
Osebni dohodek po pravilniku in dogovoru.
Komfortna stanovanja bodo priskrbljena v
1 aprilu.	3036
Veleblagovnica
NAMA
rr
LJUBLJANA
sprejme v delovno razmerje
•5 - TRGOVSKE POMOČNIKE bi POMOČNICE - SNAŽILKO
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku. i K Pismene ponudbe naslovite na upravo podjetja — Wolfova ulica 1-1.	3004
PODJETJE SAP - LJUBLJANA,
PE »Gorenjska« Kranj
komisija za sklepanje in odpovedovanje delavnih razmerij, razpisuje prosta delovna mesta za:
- VEČ AVTOMEHANIKOV
z večletno prakso za servis motornih vozil »Zastava« in vozila proizvodnje ZSSR »Moskvič«, »Volga« itd.
- VEČ AVTOELEKTRIČARJEV
z nekajletno prakso
- VEČ DELAVCEV
za priučitev avtoelektro stroke.
Sprejmemo kandidate, ki imajo urejeno vojaščino. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi SAP — Ljubljana, PE »Gorenjska« Kranj, Zanova ulica 3.	3015
Komisija za razpis delovnih mest na
AKADEMIJI £A LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI
razpisuje mesto
TAJNIKA AKADEMIJE
Pogoj:	fakultetna	izobrazba	in	vsaj	pet	let
prakse na upravno-vodstvenem položaju.
Nastop službe 1. maja.
Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov na ALU. Prijave za razpisano mesto z vsemi dokumenti vložite v rektoratu Akademije v Ljubljani, Erjavčeva 23. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	3027
Podjetje za PTT
' PROMET V LJUBLJANI
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
¥	/k,
za izvedbo del za polaganj« kabla (medkrajevnega telefonskega) na relaciji Ljubljana — Celje — Maribor — Šentilj — državna meja z Avstrijo v dolžini 153 km.
Rote dovršitve je 31. oktober 1965. leta.
Licitacija bo 21. aprila 1964 ob 8. uri v poslopju Podjetja za PTT promet v Ljubljani, Cigaletova ulica 10-11. nadstropje, soba 56.
Do navedenega datuma (21. aprila 1964) do 8. ure naj interesenti predložijo pismene ponudbe v zaprtih ovitkih v sobi 56-H.
Vso tehnično dokumentacijo si lahko ogledate v sobi štev. 65-111. stavbe Podjetja za PTT promet v Ljubljani, kjer lahko dobite tudi vsa pojasnila in splošne pogoje za izvajanje razpisanih gradbenih del.	3038
Turistično društvo Velenje vabi
ZA ŽENE. .
KI SAME ŠIVAJO!
Krojna pola LILIKROJ za kompletno obleko, vsaka posebej, za deklice, stare 5, 7 in 10 let
Zahtevajte brezplačni prospekt! — PRIMUM, BEOGRAD, p. p. 661.
»T0N0SA«
TOVARNA NOGAVIC proda:
LJUBLJANA-SAVLJE
1. 3-tonski kamion »Pionir«
dobro ohranjen, v voznem stanju in registri-, ran za leto 1964.
1. lokomobilo »Schmidt«
z nadtlakom 10 atm, kurjenje na trdo gorivo, z vsemi priključki, v uporabnem stanju.
Ogled je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure. 3031  , ------------------------------------------------------
PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROG, LJUBLJANA, Celovška 6
proda
iz svojih osnovnih sredstev
- hidravlično stiskalnico
3039
SLOVEMJUES
IMA SPET V VSEH PRODAJALNAH KNJIŽNE POLIČKE IZ OREHOVEGA, JESENOVEGA IN BRESTOVEGA LESA. — VIŠINA 1 m, ŠIRINA 1,1 m, CENA 4.800— VIŠINA 1 m, ŠIRINA 1,4 m, CENA 5,400 —
mfMHnntMiitnfinijfuiifiHKirHHHiiiiMimuHNinifltHfiriuiinifHnHfHiitfUiffiHitifiiiiiniiiriiiiiiuiiiuimmiuiiUHiuiiiiiHmiuiiittiHiiiiiiiiuitRimriminirnnnifii Komisija za usluzbenske zadeve
skupščine občine BREŽICE
razpisuje naslednji delovni mesti:
t. GRADBENEGA INŠPEKTORJA 2. REFERENTA za blagovni promet in
turizem
pri skupščini občine Brežice
Pogoji za sprejem v službo:
1. gradbeni inženir z nekajletno prakso na ustreznih delovnih mestih.
2. višja ekonomska komercialna šola ali srednja ekonomska šola z večletno prakso na ustreznih delovnih
mestih.
Osebni prejemki se določijo po dogovoru. Stanovanje je zagotovljeno.
Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta.
2991
m______m
fmmmm
v s , 'g vS
mmmmm
Za uspešnejše izvrševanje delovnih nalog razpisuje
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE STAVBENIK. IZOLA
naslednja prosta delovna mesta:
REFERENTA za gradnjo stanovanj za trg
pogoj: gradbeni tehnik z večletno prakso v operativi
REFERENTA za zaključna dela
gradbeni tehnik z večletno prakso v, operativi ali podobnem delavnem mestu
VEČ GRADBENIH TEHNIKOV začetnikov za obračunske tehnike v operativi a'
Samska ali družinska stanovanja po dogovoru.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom vseh dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo upravi SGP Stavbenik Izola, Tomažičeva ulica št. 18.
Razpis ostane v veljavi do izpopolnitve delovnih mest.	3043
- .
  — -   —■ ______________________________________________
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST. DA JE V 27. LETU ZA VEDNO ODŠLA IZ NASE SREDE TOVARIŠICA
AGATA VOJKOVIČ
KONTROLOR IZDELKOV
OOBRO TOVARIŠICO BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU!
UPRAVA TOVARNE SATURNUS,
DELAVSKI SVET IN SINDIKALNA PODRUŽNICA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil v 64. letu starosti naš ljubljeni mož, očka, dadi, stric, brat in svak
Jurij Jakovac
-'kipar in keramik
Od njega se bomo za vedno poslovili in- ga spremili na njegovo poslednjo pot v, četrtek, 9. aprila 1964, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: žena Jerica, hčerka Cvetka, por. Černe, sin Ivan, zet Stane, vnuček Janko, bratje Jože, Rudi in Drago ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Chicago, Cleveland, ~Bihač, Beograd, Stari trg ob Kolpi, 6. aprila 1964.
SPOR6CAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE PO KRATKOTRAJNI BOLEZNI ZAPUSTIL NAS DOLGOLETNI MOJSTER DELAVNICE
JANEZ ZALETEL
K ZADNJEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI V SREDO,
8. APRILA 1964 OB 16. URI NA POKOPALIŠČE V ZAGORJU
DRAGEGA EN VESTNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU!
KOLEKTIV, SINDIKALNA PODRUŽNICA, AKTIV ZB, ORGANIZACIJA ZKJ IN UPRAVA ELEKTRARNE - TRBOVLJE
Življenju je bila ugrabljena naša draga
Tatjana Kopitar
novinarka RTV Ljubljana
Pogreb naše nepozabne bo v torek, 7. aprila 1964, ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: mama Draga, brat Metod, svakinja Mimi, nečakinje Jasna, Tjaša, Vlasta, družine Kopitar, Deisinger, Lavrič.
Ljubljana, Cerknica, Kamnik, 6. aprila 1964.'
Ob bridki izgubi našega dragega moža ta očeta
Ivana Briclja
se zahvaljujemo vsem, ki so ™m v žalostnih urah pokojnikovega in našfega trpljenja stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Debevcu in pratronaž-ni sestri Završnikov! za požrtvovalno skrb in nego v času njegovega trpljenja, vsem darovalcem cvetja, duhovščini, pevcem, govornikom, gasilskemu društvu v Stepanji vasi za častno zadnje spremstvo, stanovskim tovarišem, številnim prijateljem in mancem, ki so ga spremljali na zadnji poti, in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Družina Bricelj.
Ljubljana, AMHr, Šibenik, 6. aprila IM*-
KUHARICO za počitniški dom
sprejmemo. Sezona od 1. maja do 15. oktobra.
Ponudbe pod oznako »Kuharica« v oglasnem oddelku »Dela«. 2838
9f
MLADINSKI POČITNIŠKI CENTER V VELENJU
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični smrti našega dragega moža in očeta ter priznanega smučarja skakalca
Jan«za Polda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob tej žalostni in nenadomestljivi izgubi sočustvovali z nami, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, darovali prekrasne vence in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. — Posebna zahvala šolski mladini šole Dovje za njeno kolektivno spremstvo in poslovitev od svojega športnega vzornika. Prisrčno se zahvaljujemo vsem zveznim, republiškim in občinskim športnim zvezam in društvom, kolektivu Zavoda za gojitev divjadi, za izrečeno sožalje in darovane vence. — Posebno zahvalo smo dolžni odboru za organizacijo pogreba. Smučarskemu društvu Dovje-Mojstrana, krajevnim organizacijam ZK, ZB NOV in SZDL, njegovim lovskim in športnim tovarišem — za tako veličastno organizacijo pogreba in izkazano poslednjo čast, pevcem za ganljivo petje, jeseniški godbi za pretresljive žalostinke in govornikom za njihove poslovilne govore. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli pomagali.
2alujoči: žena Malči, hčerka Malči in sin Janezek.
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in hudi bolezni preminil naš ljubi oče, stari oče, brat in stric
Jožef Zidarn
Ljubega pokojnika bomo prepeljali iz Boljevc v njegov rojstni kraj Šmartno ob Dreti. — Pogreb bo iz rojstne hiše, Šmartno ob Dreti, v sredo, dne 8. aprila, ob 15. uri na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: hčerka Mirna z družino, sinova ing. Mirko z družino, ing. Ivan z družino, sestra Marija in brat Martin z družinama ter ostalo sorodstvo.
Sremska Mitroviča, Zemun, Nazarje, Šmartno ob Dreti, dne 7. aprila 1964.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra in tašča
Marija Kajzelj
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 8. aprila 1964, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:	<
hči Marta, por. Gaon z družino, sin Marjan z družino, brat Rudolf, sestri Poldi in Hilda ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Sarajevo, Kamnik, Niš, 6. aprila 1964.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustil
Vlado Matkovič
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 7. apr. 1964, ob 16. uri na pokopališče v Dolenjskih Toplicah.
Žalujoči:
žena Marija, hčerki Božica, por. šobič, z družino, Mira, sinovi Branko, Ljubo in Edo z družinami, Vilko, Zdenko, brat Božo z ženo in ostalo sorodstvo.
Dolenjske Toplice, Novo mesto, Ljubljana, 5. aprila 1964.
D>trpel je naš ljubi oče
IVAN ŠINKOVEC
bivši župan v Ambrusu
Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 8. t. m. ob 10. uri na domače pokopališče.
Žalujoči: hčerki z družinama in ostalo sorodstvo.
Ambrus, dne 6. aprila 1964.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša teta in svakinja
Marija
Bajželj
upokojenka Tob. tmpme
Pogreb nepozabne pokoj-fiice bo danes, v torek, 7. aprila 1964, ob 16.15 iz Andrejeve ^mrliške vežice na Zalah.
2alujoči: družine Zupančič, Zajc, Langus in ostalo sorodstvo.
Ljubljena, 4. aprila 1964.
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZAPUSTIL SODELAVEC. TOVARIŠ
ANTON HRIBAR
KOVAČ V KAMNOLOMU RETJE
POGREB POKOJNIKA BO V SREDO, 8. APRILA 1964 OB 15.45 Z ZAL NA POKOPALIŠČE V TRBOVLJAH
POKOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU!
KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA CEMENTARNE TRBOVLJE
' t.
■ <r
IZGUBILI SMO DRAGO. DOBRO TOVARIŠICO
TATJANO KOPITAR
NOVINARKO RTV LJUBLJANA
NA ZADNJI POTI JO BOMO POSPREMILI V TOREK,
, \ #
7. APRILA OB 15.30 IZPRED JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE
KOLEKTIV RTV LJUBLJANA
\ ,
Vrtimo globus
2ENEVA — Na poti skozi predor pri švicarskem kraju Mumph blizu Rheinfeldna je avtobus trčil v zid. Eden izmed potnikov je kmalu po nesreči podlegel poškodbam, 17 ranjencev pa so rešilni avtomobili prepeljali v bolnišnico.
VARŠAVA — Nad petdeset družin se je moralo izselita oz poplavljenih delov mesta Lublin v vzhodni Poljski, kjer sta že pred dnevi prestopila bregove dva manjša pritoka reke Wieprz. O nevarnosti poplav poročajo iz mnogih krajev ob Visli, Bugu in Wieprzu, kjer se je močno zvišala rečna gladina zaradi nagle odjuge, ki se ji je pridružilo deževje. Na ogroženih področjih delajo štabi za obrambo pred poplavami, v pripravljenosti pa so tudi pionirske enote poljske vojske. Vzdolž reke Wieprz so izselili nadaljnjih 80 družin, nekaj pa tudi ob Bugu.
NEW DELHI — Indira Gan-
dhi, hči ministrskega predsednika Nehruja, je v predsedniški palači v New Delhiju podpisala listine o ustanovitvi organizacije »Otroške vasi SOS«. S tem je prevzela dolžnosti predsednice otroških vasi, ki jih bodo v Indiji zgradili šestnajst, po vzorcu podobnih naselij za nepreskrbljene otroke v nekaterih evropskih deželah.
Objestnost na tuji obali
Belgijci o mladih razgrajačih z one strani Rokava: »Vandali naj divjajo In* uničujejo doma!«
»Val nasilja m izgredov, ki jim je težko najti primero, je zajel večja naselja na vsej belgijski obali od francoske do nizozemske meje. Okoli 10.000 angleških fantov in deklet — 'nobenemu med njimi ni bilo več kot devetnajst let — je postavilo na glavo vse v jav mh lokalih, v gostilnah in na cestah. Razgrajači so pobrali in s silo vzeli, kar jim je prišlo pod roko, skupna škoda znaša po nepopolnih podatkih nekajkrat po deset milijonov,« je dejal policijski predstojnik v belgijskem glavnem mestu.
NEW ORLEANS — Doktor Keith Remmtsma z univerze Tulane (New Orleans) je opisal dosedanje poskusne presaditve opičjih ledvic v človeški organizem. Neka 23-let-na pacientka, ki so ji zaradi neozdravljive bolezni vcepili šimpanzove ledvice, živi že 12 tednov po uspešni operaciji in je vsaj za zdaj na poti k okrevanju.
»Dogodki v Olactomu on Sea, ki smo jih ocenili kot doslej najhujše izgrede mladoletnih razgrajačev, so prava malenkost v primerjavi s tistim, kar se je zgodilo v Ostendu,« je rekel neki londonski novinar po prihodu z angleške na belgijsko ,obalo. »Zdi se, kakor da smo Angleži odprli vrata vseh vzgojnih zavodov ter poslali dekleta in fante, naj se zdivjajo na belgijski strani.«*
Med /tridnevnimi prazniki se je okoli 90.000 Angležev bodisi z ladjami, bodisi z letali odpeljalo čez Rokavski preliv, da bi preživeli prosti čas na belgijski obali. Kakih desettisoč je bilo med njimi mladoletnih deklet in fantov, med katerimi jih je mnogo nosilo značilne črne bluze, precej fantov pa je bilo razen tega skuštranih kot »beatles«. V tej zvezi je zapisal neki
BENETKE — Med predlogi za ublažitev prometnih težav v Benetkah so bili tudi načrti za železnico z eno tirnico na stebrih. Razvnele so se razprave, na zahtevo beneških nasprotnikov »novosti, ki bi pokvarila podobo mesta«, je pristojno rimsko ministrstvo dokončno zavrnilo ta predlog. V utemeljitvi ministrskega odloka je rečeno, da se ne sme spremeniti sedanja podoba mesta na otokih v lagunah.
TOKIO — Na Japonskem je premalo zdravstvenih zavodov za duševne bolnike. Po atentatu na ameriškega veleposlanika — storil ga je duševno bolan človek — je izjavil ministrski predsednik Ikeda, da je treba dajati zavodom za duševne bolezni prednost pred vsemi drugim; gradnjami.
LONDON — Britanska družba za geografijo je podelila norveškemu znanstveniku dr. Thoru Heyerdahlu častno medaljo za raziskave v južnem delu Pacifika. V obrazložitvi je rečeno, da je »Heyerdahl s svojo plovbo na .Sončnem Tikiju’ leta 1947 ter kasneje z odpravami na Galapagos in na Velikonočne otoke mnogo prispeval k našemu znanju o geografiji nasploh in posebej o selitvah, trgovinskih stikih, naselbinah in kulturi v tem delu sveta.«
WASHINGTON — Po uradnem sporočilu ameriškega notranjega ministrstva se je zaradi nedavnega potresa dvignil skoraj ves polotok Aljaska za dva do štiri metre in pol — z njim tudi Aleutski otoki — nasprotno pa se je otok Kodiak pogreznil povprečno za tri metre. Zaradi teh premikov so se ponekod izsušile rečne struge. Na zdaj višjih obalah so opazili precej mrtvih rakov, krapov in ostrig.
Za dobro voljo
razprav 2000 kirurgov iz 13 dežel
Cilj: manj tveganih, mani nujnih posegov
Nad 200 predavanj in opisov strokovnih raziskav se je zvrstilo v dneh od srede do sobote na zborovanju kirurgov v Miinchnu. Strokovnega posveta se je udeležilo okoli 2000 kirurgov in medicinskih raziskovalcev iz 13 dežel. Razpravljali so o kirurgiji srca, o nujnih kirurških posegih ob množičnih katastrofah, o plastičnih operacijah in o poskusih na področju kirurgije, pa tudi o kemoterapiji in o ohlajevalnih postopkih pri zdravljenju želodčnih bolezni.
Švicarski profesor dr. Rudolf Nissen, predsednik zborovanja kirurgov v bavarskem glavnem mestu, je dejal med drugim, da bo spričo podaljšane življenjske dobe čedalje več kroničnih bolnikov, potrebnih stalne zdravstvene nege in oskrbe zaradi bolezni, ki so posledica »obrabljenosti«, se pravi starostne krhkosti ožilja hi sklepov. Sedanje stanovanjske navade — otroci dorastejo, se poročijo in pustijo starše same — in psihološke spremembe v družinskem vzdušju bodo po svoje prispevale k temu, je dejal profesor iz Basla, da bo treba bolj in bolj uresničevati zamisel o zdravstvenih ustanovah, neke vrste domovih oddiha, le s to razliko, da bo starim ljudem, ki bodo bivali v njih, vselej zagotoV-ljena takojšnja zdravniška pomoč.
»Poglavitni cilj medicinskih raziskav tudi v prihodnje; s poskusi in z znastvenimi spoznanji zagotoviti, da bodo kirurški posegi nasploh ne le čedalje manj tvegani, marveč na mnogih področjih, predvsem pri rakastih boleznih, po zaslugi novih, preizkušenih in zanesljivo učinkovitih zdravil tudi nepotrebni,« je dejal prof. Nissen.
angleški list, da je postala »frizura v ritmu in ob spremljavi kitar hreščečih britanskih hroščev po vsem videzu simbol in spoznavno znamenje najhujših mladoletnih razgrajačev našega časa«.
Večinoma je bilo tako, aa so se skupinice mladih izletnikov najprej' med seboj spričkale za prazen nič, nato pa so si družno hladile jezo na opremi in blagu belgijskih gostinskih obratov :n prodajaln. Samo v Ostendu je mladostniška objestnost popolnoma razdejala pet okrepčevalnic, v več drugih obalnih naseljih po dve ali tri; vsepovsod so razgrajači prevračali avtomobile, več trgovcev je prijavilo tatvine, in sicer ne le slaščic in osvežilnih pijač, marveč tudi dražjih predmetov.
V Ostendu je skupina fantov obkolila dve belgijski dekleti. Z njiju so po kosih strgali obleko. Ko je prišla policija, so jo ucvrli, vmes pa vpili in vihteli »trofeje«. Policijski zapori v belgijskih obalnih naseljih so bili dve nopi polni »izletnikov«, ki so jih pripeljali stražniki. Na željo konzulata so Belgijci upoštevali mladost razgrajačev, vendar so vsakega izmed njih izpustili šele, ko je poravnal škodo, ki jo je povzročil bodisi v lokalu, bodisi na cesti.
IRA LEVIN
Poljub pred smrtni?
8. nadaljevanje
»Prav. Kakor hočeš.«
»Potem ko se poročiva, -boš koj poklical* "Ellen in ji bova vse povedala.« ,
Odložil je knjige na travo. Poglavitno je »Prav.« še zadnji nasmeh, potem pa je odbilo, da pridobi čas — toliko časa, da pre- hitela po stezi, obsijani od sonca. Lasje so misli vso stvar. Bal se je, da se mu ne bi ji zlato, žareli. Gledal je za njo, dokler ni iz-začela tresti kolena. Objel jo je čez ramo in ginila za vogalom poslopja. Pdtem je pose po sili smehljal. »Punca in pol. Prav res bral knjige in pe odpravil v nasprotno smer. sl ne delaš skrbi.« Zajel je sapo. »V petek Nekje so feaškripale avtomobilske zavore.
»PIETA« ODHAJA ZA DVE LETI — Spričo nezgode z miloško Venero na poti v Tokio so se v Rimu zadnji hip razvnele žolčne, teden dni trajajoče razprave o zaščiti oziroma ambalaži Michelangelove »Pieta« med prevozom na svetovno razstavo v Netv Yorku. Rimski in vatikanski tehniki, člani posebnega strokovnega odbora, so vztrajali pri svojem (vata. lesna volna, leseni zaboji, lepenka, prepojeno platno) in odklonili predlog ameriških izvedencev za transport (blazine in omot iz plastičnih snovi v kovinskem, nepredušno zaprtem oklepu). Nazadnje so Rimljani popustili Američanom, ki so prevzeli odgovornost za prevoz po svoji zamisli. — Na sliki: tri tone težko marmornato umetnino spravljajo na posebno ogrodje, kjer bo dobila zaščitno oblogo, nato pa jo bo čezoceanska potniška ladja »Cristoforo Golom bo« iz Napolija odpeljala čez Atlantik.
Zapravljeni weekend ob morju
Vzroki izgredov mladine in prepoved »kroglic škrlatnega srca«
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
LONDON, aprila. »Potem smo jim zmetali nekaj gasilskih vedeir na glavo, nekega tipa pa smo vrgli čez ograjo na pesek ob obali. Ni se ubil, ne, samo pretresel se je in potolkel . . . Prišli smo na mladinsko zabavišče in neki tip nam je ukazal, naj se poberemo. To nas je razkačilo in pobili smo nekaj izložbenih oken . . . No, tega ne bi smeli storiti . . . Enkrat me je zgrabil policaj. Prijel me ie za srajco in dejal: ,Sit sem te že. Ves dan mi hodiš pod noge.’ Brcnil sem ga, moji fantje so navalili nanj in tako sem jo pobrisal . . . Žal mi ie samo za ženske in otroke, ki so jo skupili. Za škodo, ki smo jo naredili, mi ni nič žal. Prav jim ie!«
To je povedal eden izmed mladih divjakov, ki so med velikonočnimi prazniki pustošili po prijaznem obmorskem mestecu Clactonu v Essexu.
Kakor kobilice, tajfun ali Huni. Ljudje jim pravijo »divjaki« po istoimenskem ameriškem filmu z Marlonom Brandom v glavni vlogi, ki so ga posneli pred desetimi leti in ki prikazuje vdor tolpe mladih razgrajačev na motorjih v neko ameriško mestece.
No, v Clactonu je bila britanska repriza tega filma z vsemi posledicami: policija Je aretirala nad sto razgrajačev.
Toda divjaki se mlatijo tudi med seboj. Razdeljeni so na ‘dva tabora:	na »Mods« in
»Rookers«. Prvi nosijo srajce z ovratniki do brade, škornje z visokimi petami in obleke po italijanski modi. Dekleta pa imajo pričesko a la Garbo, krila do gležnjev in čipkaste bluze. »Rockers« so bolj preprosto oblečeni: po navadi nosijo črne usnjene jopiče, kavbojke in škornje. Včasih se znajde med njimi tudi kak »beatnik« z dolgimi^ lasmi čez ramena. Ti so na las podobni Janezu Krstniku, v
*Kako vam pride na misel, da moram vprašati ženo?«
Zanesljiva budilka za zaspance
bistvu pa so kategorija zase. In še to: »Mods« in »Rockers« se razlikujejo med seboj tudi i po tem, da se prvi vozijo j na vespah, drugi na motor- I jih.
Tik pred »ognjemetom« v Clactonu je notranji minister Brooke zahteval široko, nacionalno akcijo proti mladin-. skemu kriminalu, ki je postal »skrivnosten in vznemirljiv problem« po vsem »industrializiranem svetu«.
Poudaril je sicer, da velika večina fantov in deklet nikoli ne pride z zakonom navzkriž, hkrati pa navedel podatke: medtem ko je bilo leta 1938 obsojenih samo 11 fantov izmed tisoč v starostni skupini 15 do 16 let, se je leta 1962 to število povzpelo na 26 izmed tisoč. In vsako leto narašča. V istem obdobju se je število obsodb v starostni skupini 8 do 13 let povečalo od 8 na 14 izmed tisoč. Tudi kršitve zakona so postale hujše.
Notranji minister pripisuje precej krivde za takšno stanje staršem, ki ne znajo vzgajati svojih otrok. Hkrati je napovedal, da bodo prepovedali prosto prodajo določenih .drog, pilul in praškov za »stimulacijo« ali »dobro voljo«, ki jih precej mladih ljudi uživa, zaradi »zadovoljstva«. Po dogodkih v Clacto-
nu so začela oblastva razmišljati tudi o novih prijemih in akcijah proti huliga-nizmu, med drugim o ustanovitvi »posvetovalnih klinik«, ki bi nudile odgovore na »vsa vpraša,nja« mladih ljudi. Tudi starši, ki imajo težave z vzgojo otrok, bi lahko prihajali po nasvete na te »klinike«.
Divjanje mladih ljudi po Clactonu je precej vznemirilo britansko javnost. Čeprav se nekateri tolažijo s tem, da večina mladine tega ne dela; se nihče ne Tnore izogniti dejstvu, da je precejšnja manjšina zašla na zelo kriva pota. Vprašanje je seveda zapleteno, kakor je zapleten vsak človeški problem. Toda zakaj počnejo take stvari?
»Človek mora ubežati enoličnemu življenju. Vsako jutro odhajam zdoma ob pol
osmih, pet minut pozneje sem pri delu. To se ponavlja iz dneva v dan. Velika noč je največji praznik v letu; štiri dni počitnic. Olovek lahko gre proč, uživa in pozabi na London. Ce bi živeli tam, kjer jaz živim, bi razumeli, kaj mislim. Zjutraj vstanem, globoko vzdihnem in rečem: ,Ta prekleti, smrdljivi Can-ning Toiim!’ Človek pride na morje, da se naužije zraka, In ko si zdoma, se lahko sprostiš.«
Ta izpoved mladega »junaka«, ki se je »sproščal« po Clactonu, ne more biti ne izgovor ne opravičilo za divjanje in razbijanje, kljub temu pa priča o tem, da tudi mlad človek ne more živeti brez nečesa, ki mu je prav tako potrebno kot kruh: brez vsebine.
BOŽIDAR PAHOR
popoldne pojdeva na magistrat...«
»V pet§k?«
»Punčka, saj danes je že torek. Tri dni prej ali pozneje, to je zdaj že vseeno.«
»Mislila sem, da pojdeva danes.«
S prsti ji je vihal ovratnik plašča. »Dor-rie, tako naglo ne gre Bodi stvarna! Marsikaj je treba še urediti. Mislim, da moram najprej na pregled krvi, da mi potrdijo krvno skupino. To moram še povprašati. In potlej, če se poročiva v petek, • bo ravno prav za poročno potovanje ob koncu tedna, ko sva prosta. Priskrbel nama bom rezervacijo v hotelu New Washington House . . .« Neodločno je gubančila čelo.
»Mar ni čisto vseeno, če odloživa za tri dni?« je tiščal.
»Menda imaš prav,« je vzdihnila nazadnje.
»Imenitna punca.«
Prijela ga je za roko. »Jaz . . . Vem, da ni tako, kakor si si želel, ampak . . . Saj si srečen, kajne?«
»No, kakopak! Veš, saj mi ne gre tako za denar. Mislil sem pač, da bi bilo zaradi tebe bolje . . .«
Njene oči so toplo sijale in se mu dobrikale.
Pogledal je na uro. »Ob desetih imaš predavanje, ali ne?« .
»Solamente el Espanol. Saj ga lahko ihpustim.«
»Nikar, še dovolj razlogov bova imela, da 'bova opuščala jutranja predavanja.« Stisnil ji je roko. »Na svidenje ob osmih,« je določil. »Na klopi.«
Obotavljaje se je obrnila, da bi odšla.
»Ej, Dorrie . .. .«
»Kaj?«
»Sestri "nisi nič povedala, kajne?«
»Ellen? Ne.«
»Bolje', da ji ne poveš. Vsaj ne. dokler nisva poročena.«
»Mislila sem, da bi ji prej sporočila, da se možim. Zmeraj sva si vse zaupali. Ne bi se mi zdelo prav, da ji ne bi povedala.«
»Ampak če je bila zadnji dve leti tako podla do tebe . . .«
»Ne podla.«
»Sama si tako rekla. Sicer pa, naj je bilo že kakorkoli, Ellen bi najbrž vse povedala očetu. On pa bi že gledal, da nama kako prepreči poroko «
»Kako neki?« —
»Ne vem. Vsaj poskušal bi, ne?«
zavore.
Zdrznil se je od tega zvdka. Zazdelo-se mu je, kakor da je zavreščala ptica v džungli.
Ne da bi imel kak poseben namen, ni šel tega dne na nobeno drugo predavanje. Prehodil je vse mesto in zavil k rejci. Naslonil se je na ograjo mostu pri Mortonovi ces/i in sc zazrl v medlo, blatno rjavo vodo, ki se je valila med črnimi nosilci mostu, ter kadil cigareto.
Taka je torej stvar. Naposled se je le ujel v precep, in dilema — kaj storiti — je kljuvala in vrtala v njem kakor umazana voda, ki je butala ob opornike mostu. Oženiti se z Dorothy ali pa jo pustiti na cedilu. Imeti ženo in otroka in živeti v pomanjkanju, ali pa pustiti, da ga preganja in izsiljuje njen oče. »Dovolite, da se- vam predstavim, gospod! Ime mi je Leo Kingship. Rad bi govoril z vami zas.ran mladega moža, ki ste ga pravkar vzeli v službo . . . Mi-. slim, da bi morrli vedeti . . ..«
Kaj mu potlej še preo/stane? Nikamor drugam nima iti kakor domov. Mislil je na svojo mater. Leta in leta se je ponašala z njim pred drugimi, za otroke iz soseščine je imbia le prezirljiv nasmeh, zdaj pa bi ga morala gledati, kako se klanja strankam v špeceriji, ne samo čez poletje, ampak vse življenje. Ali pa se celo peha v kakšni umazani fabriki!
Njegov oče ni izpolnil njenih pričakovanj, in sam je videl, kako je ljubezen, ki jo je hranila za moža, dogorela in se spremenila v zagrenjenost in pikrost. Mar jo bo zdaj razočaral še sin? - Ljudje bodo šušljali za njegovim hrbtom in se mu posmehovali. Pri bogu! Zakaj le niso preklete tablete ubile te punce?
Ko bi jo le lahko pripravil do tega, da bi se podvrgla operativnemu posegu. Ampak ne. trdno je bila odločena, da sc poroči. Pa tudi če bi jo rotil in se pričkal in jo skušal pridobiti z ljubeznivostmi,, bi se še zmeraj hotela vsaj posvetovati z Eilen, preden bi se odločila za tak surov poseg. Sicer pa, kje naj dobita denar za to?
In denimo, da bi se zgodila ’ nesreča, denimo, da bi umrla — je premleval. Tedaj bi ga posadili na zatožno klop, saj bi bil on tisti, ki bi pripravil Dorothy tako daleč. Bil bi prav tam kot prej — z njenim očetom za petami. Ne, Dorothyna smrt mu prav gotovo ne bi bila v prid.
Prav gotovo ne, če bi umrla na tak način.
Medicinski izdatki
»Zelo velikodušno!« pravijo Američani o najnožejši uredbi finančnega ministrstva: stroške za pot in za sodelova- -nje na kongresih abstitemtov smejo davčni zavezanci v prihodnje pod rubriko »medicinski izdatki« odšteti od dohodka, od katerega je treba plačAtl davek.
Kakšen je cilj Zonda-1?
Domneve ob skopih objavah o »zapleteni nalogi«
Kam leti sovjetski vesoljski aparat »Zond-1« in kakšne so konkretne naloge tega poskusa? Tako so se vpraševali tudi še v nedeljo, četrti dan po izstrelitvi, vendar vsaj doslej ni znanega v glasnem
Morrisov jež za jabolka
Volj ž bodicami prihrani čas in delovno silo
Vsakdo ve, da se jež jeseni valja po zemlji. Na njegove bodice se prime vse, kar žival potrebuje za toplo ležišče in za zimsko shrambo.
Angleški kmetijski inženir se je vzoroval po tej ježevi lastnosti pri izdelavi načrtov za "stroj, ki na podoben način pobira industriji namenjena jabolka (za sokove, marmelado ipd.)
Rezultat: prihranek časa in delavne sile, kajti_ doslej je bilo treba ročno pobirati jabolka po tleh. Po dveletni preizkušnji v zavodu za kmetijske znanstvene raziskave pri bristolski univerzi je bil »mehanični jež« deležen vsestranskega priznanja.
»Mehanični jež«, ki ga je zasnoval inž. Morris iz Shrop-shira, spominja na običajen vrtnarski valjar, le s to raz-
liko, da štrlijo iz vse površine plašča tega valja smotrno ukrivljene »ježeve bodice«, neke vrste kavlji. Pobiralec sadja vleče valjar, valj se vrti, kovinski kavlji nabadajo jabolka ■ na tleh, nekakšen glavnik jih sprati snema, tako da padajo v koške, pritrjene na napravo.
O mehaničnem ježu je del jal dr. Beech s kmetijske postaje za znanstvene raziskave: »Vse kaže, da kovinske ježeve bodice ne zmanjšujejo kakovosti jabolčnika oziroma sadnih sokov iz tako pobranega sadja. Edina pomanjkljivost je v tem, ker preluknjanih, prebodenih jabolk, zlasti tistih mehkejših sort, pred predelavo ni mogoče dlje časa hraniti v shrambi ali skladišču. Morrisov mehanični jež je to rej7 uporaben le za industrijska Jabolka.«
... . A ■
» »sgajgp
iSfifeiS*
SPEKTRALNO KAMERO za snemanje polarnih svetlobnih pojavov, so Dostavili na sovjetski znanstveni postaji »Mirnii« na Antarktiki. Raziskave z njo sodijo v okvir mednarodnega programa za »leto mirnega sonca«.
^ničesar razen tega, da je cilj vesoljske naprave »zelo zapleten in povezan z vrsto zahtevnih nalog«.
Druga uradna izjava, skopa in .nič. manj skrivnostna kot prva, je le še povečala zanimanje javnosti, in sicer zlasti v zvezi s podatkom, da so v »Zondu 1« takrat, ko se je oddaljil od Zemlje 560.000 km, po radiu sprožil; raketni ijio-tor, ki je vesoljski napravi zagotovil dodatni pospešek. V tej IVezi ugibajo, ali naj bi »Zond -1« letel okoli Lune .n se vmii na zemeljsko površino ali na; bi postal sarilit Meseca ali pa letel proti kateremu izmed planetov.
»Zond 1« je šel na pot ob obletnici izstrelitve četrte sovjetske rakete proti Mesecu. Označujejo ga kot nadaljevanje sovjetskega programa, ki so ga začeV izvajal 12. februarja 1961. ko so naprave v težkem sputniku na krožni poti okoli našega planeta usmerile vesoljsko raketo proti Veneri.
Drugi poskus: prvega novembra 1962 so izstrelili proti M^rsu avtomatično postajo. Po nekaterih znamenjih je poskus z »Zondom 1« bolj zapleten od dosedanjih.
Kratko in jasno
Na ploščadi ob restavraciji v Aresu (Franclja) si lahko vsak gost prebere napis: »Prosimo, ne zadržujte natakarice z nepor.rebnirri vprašanji! Ime ji je Madeleine, stara je devetnajst let in srečno poročena. Ima žaren najboljšega moža, kar jih premore svet.«
MESTO NAD ZALIVOM
Piše J. TRATNIK - riše S. MIKEC
'		1	2	5 !	1. •	j
	b					
7				M	6	
9				10		i
|fl			12			lJ
15						r
jl5					r	m
Križanka
VODORAVNO: 1. znameniti angleški satirik (»Gullverjera po* tovanja«). 6. mirujoči del elektromotorja, 7. osnova lesnega alkohola, 8. ozek konec polotoka, 9. javno priporočanje svojih izdelkov, 11. začetek abecede, 12. šesti mesec židovskega koledarja, 13. zbor treh pevcev ali glasbenikov, 15. gorski masiv na meji meti Črno goro in Hercegovino.
NAVPIČNO: 1. spoj, kontakt, 2. popularni angle£ki pisatelj kriminalnih romanov (»Ponarejevalec bankovcev«), 3. kratica nase sosedne države, 4. knjižna oblika, 5. žuželka, ki uničuje vinsko trto, 6. element arkade, 7. muza ljubezenskega pesništva, 10. britansko oporišče v južni Arabiji, 14. začetnici velikega slovenskega slikarja (»Gabri«).
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. pirat. fi. ulomek. F. til. 9. Mr».. 11. kal, 12. pet, 13. Ada, 14. eta, 15. Andrej, 17. Diana.
£
45. Nemške ladje očitno niso pričakovale takega odpora. Vendar se na njih niso dolgo pomišljali: z vseh treh so se oglasili brzostrelni topovi, ušmer-ieni na partizansko ladjico v zalivu.
Medtem ko so štirje topničarji na ladji bdli spričo velike premoči očitno brezupen boj, so se borci partizanskega odreda razvrstili po vzpetinah nad zalivom, kajti to. da so prišle kar tri nemške ladje, ie kazalo, da ima sovražnik v načrtu večjo
akcijo. Morebiti se namerava celo izkrcati.
Sovražne ladje so z nezmanjšano hitrostjo plule v zšliv m njihovi topovi so tolkli po ladjici ob obali. Dva partizana na njej sta že padla, ladjica ie bila na več mestih zadeta. Našlo se je potapljala. Vendar sta preostala dva topničarja ostala pri svojem orožju.
Preden se ie njuna ladja potopila, sta še videla, kako je najbližjo nemško ladjo zajel plamen, kako
se je sredi zaliva ustavil®; se nagnila na bok in se, zadeta iz njunega topa, začela potapljati.
Partizana sta ^plavala na obrežje in se rešila. Hkrati so začeli z zadete nemške ladje skakati v vodo številni Nemci. Odmetavali so šleme in orožje in skušali priplavati do obale.
Očitno je bilo, da je na ladjah mnogo vojaštva, ki nai b; se brcalo in z morske strani napadlo partizanski odred. '	>	•
»URBANIZEM V NOVIH POGOJIH« — V Ljubljani se je včeraj začel seminar, na katerem se ie zbralo kakih 100 urbanističnih delavcev in predstavnikov iz okrajev. Govoril ie tudi gost prof. Lucianb Bergonzini z bolonjske univerze (na sliki).	Foto:	Selhaus
REZERVNI VRATAR »MARIBORA« NA NOSILIH — Med nedeljsko tekmo na Centralnem stadionu v Ljubljani so morali rezervnega vratarja »Maribora« Gr-looija odpeljati v bolnišnico. Ko so zabili njegovi soigralci gol, mu je postalo nenadoma slabo. V bolnišnici so ugotovili, da ima pretres možganov. Pojasniti je treba, da se je na poti v Ljubljano z avtomobilom zaletel v obcestni kamen.
DESNIČARJI »ČISTIJO DEŽELO« — V Braziliji so desničarji takoj po državnem udaru izvedli vrsto aretacij. Število aretiranih gre na tisoče. Med drugimi so se spravili tudi na kitajsko trgovinsko misijo v Braziliji in na dopisnika kitajske časopisne agencije »Hsinhua«. Na sliki: državni varnostni organi vodijo dva dopisnika Hsinhue, Vanga Veičena in Cu Cinga, ki so ju aretirali
3.	aprila, vklenjena v lisicah v zapor.	Foto:	A4*
Nadaljevanje s prve strani
Ob prvi obletnici
niEacije, je bila usmerjena zlasti na krepitev in razvijanje samoupravljanja kot temeljnega ustavnega načela, na katerem sloni vse naše življenje.
Življenje in praksa v tem ne samo da sprejemata črko ustave, ampak v njenem duhu ustvarjata tudi nove oblike, v katerih prihaja do uresničevanja pravic delovnih ljudi in v katerih se nenehno izpopolnjuje samoupravljanje. Ustava je zanje odprla široke možnosti, ker je hkrati z uzakonjenjem pridobljenih izkušenj dala tudi jasne smerni-nice za bodoči razvoj jugoslovanske družbe.
Ko je predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj nedavno govoril o sadovih naše nove ustave, je poudaril:
»Ko smo sprejeli novo ustavo, nismo gojili utvar, da je mogoče ustvariti družbeni sistem brez problemov in negativnih pojavov, zlasti pa nismo živeli v zablodi, da smo našli idealen recept za vse družbe, marveč predvsem ustvariti čim boljše pogoje za demokratično in hkrati socialistično in napredno reševanje družbenih problemov, ki bodo nastajali vedno znova.«
Branco
verzi/je in žarišča komunistične nevarnosti«. V zvezi s tem piše list »Journal«, da so se 24 ur po Goulartovem odhodu uprli podoficirji v kraju Vili Mili tar in da so onesposobili več vojnih ladij.
Za'aj se že kaže tudi zunanjepolitična usmeritev novega režima. Predvsem opozarjajo na napoved, da bodo ZDA pomagale Braziliji in da se bodo okrepil; odnosi med obema državama. Tukajšnji diplomatski krogi pričakujejo tudi spremembo brazilske politike do Kube.
Makarios
stranskega sklepa, s katerim je predsednik Makarios odpovedal trojno pogodbo iz leta 1960. Makariosov sklep ocenjuje Turčija kot »nezakonito dejanje«. Kopije pisma, ki ga je turška vlada poslala predsedniku Makariosu, so dostavili Veliki Britaniji, Grčiji in generalnemu sekretarju OZN U Tantu.
Današnji turški tisk piše, da se turške čete ne bodo umaknile s Cipra in da bodo »odločno odgovorili na vsako nasilje proti tem četam«.
Iz Londona poročajo, da britanska vlada še vedno ni reagirala na zadnji sklep ciprskega predsednika Maka-ri06a. ki je razveljavil pogodbo o zvezi, na podlagi katere ima Grčija na otoku 950, Turčija pa 650 vojakov. Znano je le to, da ministrstvo za Commonwealth proučuje noto ciprskega predsednika turški vladi, katere kopijo so uradno izročili britanskemu" visokemu komisarju na Cipru.
V krogih OZN na Cipru se je zvedelo, da bo poveljnik mednarodnih sil general Dža-ni protestiral pri ciprski vladi proti incidentu, ki se je pripetil pri Katosu Plrgos. Tam so ciprski Grki streljali na sile OZN.
Med Ciprom in OZN je bil prejšnji mesec dosežen sporazum o popolni svobodi gibanja sil OZN po otoku.
Popovič
želam znaša 250 milijonov dolarjev.
V generalni debati je govoril danes britanski minister za industrijo, trgovino in regionalni razvoj Edward Health. Njegov govor so poslušali delegati z velikim zanimanjem predvsem zaradi tega, ker je nastopil v splošni debati kot zadnji pred-
stavnik skupine visoko razvitih držav, pa tudi, ker so pričakovali novih idej in pobud — zdaj. ko je po številnih govorih jasno, da razvijajoče se države soglasno zahtevajo ne delne in začas-Ad: Popovič predlaga ne, temveč bistvene in trajne spremembe v mednarodnem trgovinskem sistemu. Heath je govoril sicer v slogu najboljših tradicij oxford-ske retorične šole in je z izbranimi besedami opisoval potrebo po intenzivnem gospodarskem razvoju nerazvitega sveta, toda povedal ni ničesar, kar bi lahko veljalo za znamenje, da vidi britanska vlada v tej konferenci kaj več kot zgolj »eno izmed številnih prizadevanj, da bi izboljšali položaj nerazvitih«. Njegovih deset točk, ki jih je dal konferenci v pretres, ni nič drugega kot ponavljanje že sprejetih načel v GA'1'i. Bistvenemu vprašanju, ali je namreč Velika Britanija pripravljena nuditi trgovinske ugodnosti, ki jih nudi deželam Commonwealtha, tudi drugim razvijajočim se državam, se je Heath izognil z izjavo, da je to odvisno od EGS in ZDA. Ker so se predstavniki teh dveh naj-večjih gospodarskih organizmov bolj ali manj odločno izjasnili proti preferencialom, je jasno, da je Velika Britanija tudi ženevsko priložnost izkoristila za to, da opozori predvsem na svoj nezavidljiv položaj v zahodni skupnosti.
Na govorniškem odru se je danes pojavil tudi predstavnik EGS Jean Rey, čeprav so na začetku konference sporočili, da bo v imenu šesterice govoril samo belgijski minister Brasseur. V za-hodnonemških krogih se je zvedelo, da so V bruseljski centrali EGS nezadovoljni z Brasseurjevim govorom, ki da je bil »premehak«, preveč »francoski« in je razvijajočim se državam »preveč obljubljal«. Zato je bilo treba stališče Skupnega trga ponoviti v »odločnejših tonih«. Ti odločnejši toni so bili v naštevanju zaslug, ki jih ima EGS za razvijajoče se drža-' ve, v ostri kritiki Prebische-ve teorije o gospodarskem in trgovinskem »teritdzmu« in v ponavljanju načel »svobodnega trgovanja«. Aplavz po Reyevem govoru je bil izrazito vljudnosten.
Vodja jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič je priredil nocoj v hotelu Eaux-Vives slavnostni sprejem za delegate na konferenci. Udeležilo se ga je okoli 700 povabljenih.
SLAVKO FRAS
□
Hočemo
pohvalno ocenil. Jaz pa mi--slim, da je primitivizem trditi, da nikjer na svetu; razen pri nas. ni pametnih, stvarnih ljudi. Sdcer pa je realizem tudi. v izjavah Deana Ruska, novega predsednika ZDA Lyndona Johsona, senatorja Fulbrighta itd. Vemo, da pri vsem tem ne gre za simpatije do nas, do socializma, ampak da je to znamenje realizma, znamenje priznanja, da smo velika šila na svetu. Prodira torej pojmovanje, da nima smisla govoriti o tem, kolikokrat lahko uničimo drug drugega in da je dovolj, če se uničimo samo enkrat.
Hubibulah Kad
.V Indiji računajo, da je prišlo na indijsko ozemlje okrog 200.000 ljudi, največ Henduj-cev, v Paflristanu pa pravijo, da je več kot 53.000 muslimanov odšlo iz zahodne Bengalije v Vzhodni Pakistan, 128 tisoč indijskih muslimanov pa da so izgnali iz Indije. Indijci pa trdijo, da je bilo okrog 40.000 muslimanov izgnanih iz Indije, ker so to Pakistanci, ki so se »vtihotapili«.
Ameriško-evropski
razgovori
o komunikacijah
LONDON, 6. aprila <AP> — V Londonu so se danes začeli razgovori o sodelovanju ZDA in Kanade z evropskimi državami v vzpostavljamjur evropskega sistema komunikacij s pomočjo globalnih satelitov.
Novembra lani se je 17 zahodnoevropskih držav na konferenci v Rimu dogovorilo, da bodo zahtevale od ZDA in Kanade, naj sodelujeta pr; vzpostavljanju satelitskega .sistema komunikacij v Evropi. Na konferenci so ustanovili tudi odbor, člani katerega so se februarja sestali s predstavniki ZDA in Kanade. V sporočilu, objavljenem po tem sestanku, je rečeno, da so dosegli precejšen napredek, da pa je treba rešiti še veliko vprašanj. Ta neurejena vprašanja bodo obravnavali na sedanjih razgovorih v Londonu.
0
Posvetovanje
vzhodnoevropskih
sindikatov
BERLIN, 6. apr. (Tanjug).
— V vzhodnem Berlinu se je danes začelo zasedanje predstavnikov centralnih svetov sindikatov iz socialističnih držav. Razpravljali bodo o problemih socialnega zavarovanja. To je tretje zaseda-•nje te vrste. Na njem naj bi proučili položaj socialnega zavarovanja v socialističnem finančnem sistemu s posebnim ozirom na vlogo, ki jo imajo pri tem sindikati. Na zasedanju naj bi tudi izmenjali mnenja o pomenu statistike v socialnem zavarovanju.
Vzhodnoberlinski sindikalni list »Tribine« piše, da bodo na zasedanju, ki mu prisostvuje tudi delegacija svetovne sindikalne federacije, posvetili pozornost predvsem sedanjemu položaju v Nemčiji kakor tudi socialni politiki v obeh nemških državah,
Auer agent gestapa
COLOMBO, 5. apr. (TASS).
— Cejlonski tednik »Tribune« objavlja serijo člankov, v katerih razkrinkuje fašistično preteklost bivšega za-hodnonemškega veleposlanika na Cejlonu Theodorja Auer ja. Ust je objavil več fotografskih posrietkov dokumentov, ki neizpodbitno dokazujejo, da je bil Auer povezan z gestapom in' da je deloval kot tajni agent gestapa v Maroku in v Franciji.
Carinsko sodelovanje z Bolgarijo
BEOGRAD, 6. apr. (Tanjug). — V Beograd je prispela danes bolgarska carinska delegacija, ki jo vodi načelnik uprave carin LR Bolgarije Lazar Bonev. Pričakovati je, da bo delegacija podpisala sporazum o carinskem sodelovanju, ki predvideva tudi^ določeno poenostavljenje carinskih formalnosti v prometu blaga in potnikov na jugoslovansko-bolgarski meji.'Razgovori o sklenitvi sporazuma so se začeli lani zadnje dni novembra, ko se je naša carinska delegacija mudila v Bolgariji.
Posevki kažejo dobro
BEOGRAD, 6. apr. (Tanjug). — Po poročilih nad 200 postaj zvezne agrometeo-rološke službe kažejo pšenica in druge, veste ozimine. zelo dobro. Zadnji dež, ki je namočil zemljo skoraj v vseh krajih dežele, je bil zlasti dobrodošel posevkom v vzhodnem delu države, kjer je bila zemlja že precej suha. Zaradi pomanjkanja vlage je bilo oteženo tudi obdelovanje zemlje za pomladno setev. V zahodnih krajih, zlasti na Hrvatskem, pa je zadnje deževje otežilo pomladna poljska dela, ker je v teh krajih deževalo že prej in je bila zemlja že dovolj namočena.
Predvolilno vzdušje
Slovenci na kandidatnih listah v treh okrožjih
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
TRST. 6. aprila. V nedeljo zvečer ie potekel rok za predložitev kandidatnih list strank in-.skupin za prve deželne volitve, ki bodo v Furlan-iji-Julijski krajini 10. maja letos. V tržaškem volilnem okrcfžju nastopa dvanajst strank, v soriškem deset, v volilnih okrožjih Vidcni-roiinezzo m rordenohe pa po devet.
Nekatere lc-kalne skupine, kii so sprva najavile samostojne nastope, so ob izgubi perspektiv za izvolitev vsaj enega kandidata, ki mora zbrati več kot 3 tisoč glasov, odstopile od prijave samostojnih list ali pa zanje niso mogle zbrati niti potrebnega števila podpisov. Med te sodi očitno tudi izrazito desničarska skupina z imenom Fronta za narodni preporod, ki se je pojavila in pogorela pri zadnjih volitvah v Trstu in se je sedaj pridružila monarhistični listi.
V Trstu nastopa več strank kot v ostalih volilnih okrožjih zato, ker so prijavile svoje liste še: skupina slovenskih katoliških in meščanskih
Priprave
na drugi Bandung
KAIRO, 6. apr. (Tanjug). — Pripravljalnega sestanka za drugo konferenco afriških in azijskih držav, ki naj bi se začel v petek v Džakarti, se ne bodo udeležili zunanji ministri, ampak veleposlaniki držav, ki so sprejele udeležbo v pripravljalnem odboru.
ZAR bo namesto novega zunanjega ministra Mahmuda Riada poslala 'v Džakarto enega izmed svojih veleposlanikov, verjetno dosedanjega veleposlanika v Džakarti Farni j a Saida.
Sodijo, da tudi alžirski zunanji minister ne bo mogel odpotovati v Džakarto. V tem primeru bi Alžirijo zastopal na pripravljalnem sestanku za drugo afriško-azii-sko konferenco veleposlanik v Kairu Lahdar Branimi.
Indija je za svojega predstavnika že določila višjega funkoionarja zunanjega ministrstva.
Društvo SRS za Združene narode priredilo razgovor o tbc
LJUBLJANA, 6. aprila — V okviru Društva SRS za Združene narode je sekcija za Svetovno zdravstveno organizacijo priredila nocoj razgovor ob Svetovnem dnevu zdravja. Udeležili so se ga člani društva in številni povabljeni gostje, ki so želeli tako dati svoj doprinos k letošnji akciji svetovnega dneva zdravja — zatiranju in preprečevanju tuberkuloze.
Predsednik sekcije dr. Dušan Repovž je v uvodu na kratko orisal vlogo Svetovne zdravstvene organizacije v življenju narodov in dežel, ki ima za svoj cilj prikazati posamezne zdravstvene probleme in nakazati pota za nji-bdvo ureditev, ustrezno razmeram v posameznih deželah. Dr. Dušan Reja pa je kot predsednik republiškega koordinacijskega, odbora za proslavo svetovnega dneva zdravja na kratko prikazal historiat in velik pomen doslej organiziranih svetovnih dnevov zdravja, ki so vse od leta 1956 dalje budili zanimanje za najbolj pereča vprašanja na področju zdravstva. Dr. Jože šušterič, pomočnik direktorja inštituta za TBC Golnik pa je podrobneje govoril o letošnji temi Svetovnega dneva zdravja, to je o tuberkulozi v svetu in pri nas. Na današnjem sestanku so tudi prvič predvajali nov domači zvočni film »S tuberkulozo ni premirja«, ki bo nedvomno lahko močno podpri zdravstveno prosvetna prizadevanja pri zatiranju in preprečevanju tuberkuloze, v duhu akcije, ki je določen* za letošnje leto.
M. N.
strank pod imenom Slovenska skupnost, indipendistična skupina gibanja za svobodno Julijsko državo in pred kratkim ustanovljena tretja frakcija neofašistov z imenom Zveza nove Evrope.
Slovenska skupnost-, ki ima za volilni znak lipovo vejico in dvojezični napis, nastopa tudi v Gorici. Medtem omenjajo za slovensko Benečijo, to je področje videmskega volilnega okrožja, nekateri njeni glasniki kot slovenskega kandidata na listi krščanske demokracije prof. Cirila Jussa iz šentpetra v Nadiški dolini.
Komunistična partija Italije in Italijanska socialistična stranka sta uvrstili več Slovencev v svoji kandidatni listi. Za obe stranki nastopajo Slovenci tako v videm skem kot 'tržaškem in gori-škem volilnem okrožju.
Prijava kandidatnih list pa je močno razgibala tudi pred-yolilno kampanjo. V vsej deželi je bilo v nedeljo^približ-no 2 tisoč 'političnih zborovanj. Med najpomembnejše lahko štejemo nastope sekretarja osrednjega odbora krščanske demokracije Rumor-ja v Trstu in Gorici. Rumor je bil zelo polemičen ne samo s političnimi programi in pobudami komunistov v ese-žeii, ampak z idejo komunizma na sploh. V Trstu je govoril tudi socialistični minister za javna dela Pieracci-ni, ki je nastopil proti ekonomskim in političnim špekulacijam italijanske desnice. Videm in Gorico je obiskal tudi sekretar osrednjega vodstva socialnodemokratske stranke Tanassi. dočim sta govorila v Vidmu sekretar neofašistične MSI Michellni, v Trstu pa vodja liberalcev v rimskem senatu Veronesi. Med pomembnejšima govorniki TIPI. ki je priredila največ zborovanj, pa je bil član direkcije stranke Ingrao, ki je nastopil v Trstu.
T. POLJŠAK
Objavljene teze za kongres FLN napoveduje
Samoupravljanje v Alžiriji ustvarilo osnove socialistične izgradnje
AL2IR. 6. aprila. (Tanjug). Tu so danes objavili teze za kongres Fronte nacionalne osvoboditve, ki se bo začel 16. aprila v Alžiru. V njih so zajete osnovne značilnosti Alžirije, struktura in razvoi alžirske družbe, naloge in cilji alžirske revolucije, prav tako pa je v njih govora o razvoju socialistične misli v Alžiriji, o vlogi sindikatov in drugih organizacij in o družbeni ureditvi, kakršna v sedanjem obdobju najbolj ustreza deželi.
Teze potem obravnavajo avantgardno vlogo FLN in podajajo predlog za njen bodoči statut. Razen tega so v- tezah obravnavane gospodarske naloge socialistične izgradnje
Napadi
Vietkonga
SAJGON, 6. apr. (AFP) — Tu so danes objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so sile Vietkonga 4. aprila napadle utrdbo na področju Hong Nguja, na reki Mekong, v - bližini kmerske meje. Pri tem je bilo ubitih 21 južno-vietnamskih vojakov, devet je bilo ranjenih, šest pa jih pogrešajo.
Sporočilo nadalje pravi, da so sile Vietkonga v noči od 4. na 5. april napadle utrdbi Luong in Tan Loku, y delti Mekonga. Južnovietnamske sile so pri tem izgubile devet vojakov, trije so bili ranjeni, eden pa je izginil.
V srednjem delu države so se v tem času iztirili trije vlaki, ki so zavozili na mine.
Alžirije, pri čemer je poudarjena nujnost, da se zboljšajo sedanje proizvodne zmogljivosti in da ustvarijo nova proizvajalna sredstva.
V delu tez, v katerem je govora o potrebi po nadaljnjem razvoju agrarne revolucije, je posebej poudarjeno, da je samoupravljanje, ki so ga uvedli na zemlji bivših kolonov, »ustvarilo osnove socialistične izgradnje in socialističnih odnosov na alžirski vasi«.
Kar se tiče alžirske zunanje politike, je v tezah poudarjeno, da je »zaželena miroljubna koeksitenca med državami z različno gospodarsko in družbeno ureditvijo. Spoštovanje neodvisnosti, suverenosti, enakih pravic in ozemeljske nedotakljivosti, ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih držav — so činitelji napredka in krepitve mednarodne izmenjave.«
Poglavitna naloga partije FLN mora biti krepitev enotnosti afriških držav in sploh enotnosti vseh sil, ki se borijo za mir.
Razstava sredstev informacij
Pregled razvoja tiska, radia in televizije
BEOGRAD, 6. aprila. (Tanjug). Priprave za razstavo jugoslovanskega tiska, radia in televizije, ki bo od 23. aprila do 3. maja v prostorih beograjskega sejma, bodo kmalu končane. Prireditev bo na okoli 9.000 kv. metrov razstavnega prostora in bo v marsičem edinstvena. V retrospektivnem delu bo z raznimi dokumenti, originalnimi časopisnimi unikati, fotografijami. karikaturami, faksimili in drugim prikazan razvoi tiska v času do druge svetovne vojne, med revolucijo in po osvoboditvi.
Historiat jugoslovanske radiotelevizije bo prikazan z raznimi predmeti, vštevši tehnična sredstva, med njimi tudi tista, ki smo jih uporabljali v narodnoosvobodilni vojni. V tem delu raz-
Telegrami
PITTERMANOV OBISK V ROMUNIJI — BUKAREŠTA. Na povabilo romunske vlade je prispel na desetdnevni obisk v Bukarešto avstrijski podkancler dr. Bruno Fhterni an. Skupaj z njim so prispeli tudi predstavniki podržavljene industrije.
SOVJETSKI NOVINARJI V 2R NEMČIJI — HAMBURG. Na povabilo združenja novinarjev ZR Nemčije je prispela v Hamburg delegacija sovjetskih novinarjev, ki'jo vodi sekretar sovjetske federacije novinarjev Kraminov. Na obisku bo ostala tri tedne. Obiskala bo še Essen, Diissel-dorf, MUnchen, Frankfurt in Bonn
USODA TUJIH OPORIŠČ V LIBIJI — TRIPOLI. Pred stavnik libijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se bodo 20. akrila v Beidi začeli libijsko-britanski razgovori o prihodnosti britanskih oporišč na libijskem ozemlju. Podobna pogajanja je libijska vlada predlagala tudi ZDA glede ameriških oporišč.
RAZGOVORI O REKI JORDAN — KAIRO. V Damasku se bo danes sestal tehnični odbor Arabske lige za izkoriščanje voda reke Jordan. Na sestanek je odpotoval ppmoč-nik generalnega sekretarja Lige Sajed Nofal.
AVSTRIJSKI PRAVOSODNI MINISTER NA POLJ SKEM. — DUNAJ. V Varšavo je odpotoval na uradni sedemdnevni obisk avstrijski minister za pravosodje Christian Broda. Na obisk ga je povabil poljski pravosodni minister Marian Rybicki.
POŠTARSKA STAVKA V AVSTRALIJI — SYDNEY V Sydneyu že peti d*n stavkajo uslužbenci glavne pošte. Stavka Je popolnoma ohromila poštno službo v t*m dvo-milijonskem mestu.	-
* ,	'
Pa že to
4 NEZAUPNICA VLADI ZARADI ZASTAVE. -4 Na palači ministrstva mornarice v Londonu so pretekli, teden v zvezi z ustanovitvijo enotnega obrambnega ministrstva poslednjič slovesno dvignili in spustili rdeče-zlato zastavo »lorda visokega admirala«, ki je na strehi palače plapolala 336 let. Zdaj tudi ni več »prvega lorda admirali te te«. stvar je strašno razburila zbornico lordov, kjer je vlada pri glasovanju o ustreznem zakonu doživela popoln poraz. Spodnja zbornica pa se za to nezaupnico ni mnogo zmenila in je ponovno dokončno sprejela zakon, lorde pa potolažga s tem, da bodo staro zastavo lahko dvignili vselej, kadar ho kraljica v svojstvu »lorda visokega admirala«	enote
vojne mornarice.
se bodo obiskovalci seznanili z delom v in televizijskem stu-
stave lahko radio-diu.
Ves čas razstave bodo Filmske novosti prikazovale izbrane dokumentarne in kratke filme. V ta namen bodo pripravili poseben zaslon, ki omogoča prikazovanje filma tudi pri dnevni svetlobi in gledanje od vseh strani.
Naslednji del razstave je posvečen našima časopisnima agencijama Tanjugu in Pres-servisu. Tanjug *bo prikazal razvoj od ustanovitve leta 1943 v Jajcu do danes. Obiskovalci bodo lahko videli njegovo delo in del tehnične opreme sodobne časopisne agencije.
Kakih 3000 m2 razstavnegS prostora so namenili časopis-no-založniškim podjetjem in uredništvom naših časnikov, ki bodo prikazali svoje delo in tehnično opremo. Na razstavi bodo zastopani »Borba«, »Politika«, »Vjesnik«, »Oslobodjenje«, »Delo«, »Nova Makedonija«, »Komunist«, »Rad« in drugi. Posebej bodo zastopani na razstavi tudi gospodarski, vojaški, turistični in humoristični časniki, naši časniki, namenjeni tujini, glasila občin in delovnih kolektivov ter publikacije podjetij, ki se ukvarjajo z gospodarsko propagando.
Na razstavi bodo sodelovali tudi proizvajalci opreme ln potrebščin za informativno dejavnost. Nekateri izdelki elektronske industrije bodo za obiskovalce še posebej zanimivi.
Za razstavo se je prijavilo tudi že več tujih tvrdk, ki proizvajajo grafično opremo In imajo poslovne stike z našimi časopisnimi podjetji. Razstave pa se‘udeleže tudi proizvajalci gramofonskih plošč.
Boj za popolno prepoved atomskega orožja in popolno odvrnitev atomske nevarnosti kakor tudi za dokončno opustitev vseh poskusov z jedrskim orožjem mora biti eden glavnih ciljev alžirske vlade in partije v boju za mir.
Burmanski list podpira konferenco neangažiranih
RANGUN, 6. apr. (Tanjug) — Vplivni burmanski list »New Light of Burma« podpira danes predloge in pobude za sklicanje nove razširjene konference neangažiranih držav, pri čemer hkrati kritizira poskuse »konkuriranja« med novo beograjsko in novo bandunško konferenco. Z izjemo Kitajske in Pakistana, piše list, so vse druge azijske in afriške države poklicane, da sodelujejo na eni kot na drugi konferenci. Kitajska in Pakistan pa sta se sama izključila zaradi svoje ekstremne zunanje politike.
Klevetniški napadi, s katerimi zdaj nekatere azijske države nastopajo proti sklicanju konference neangažiranih držav, nikakor ne prispevajo k stvari, poudarja list. Nasprotno, tega se lahko razveselijo samo konservativne in imperialistične sile, ki bi rade videle, da bi nove države in nove sile ostale razcepljene.
Subandrio pri Moru
RIM, 6. apr. (AP) — Indonezijski zunanji minister Subandrio se je danes sestal in se eno uro razgovarjal z italijanskim premierom Aldom Morom. Govorila sta o položaju na svetu in o odnosih med Italijo in Indonezijo.
Subandrio se je ustavil v Rimu na poti iz Nizozemske, kjer je bil na uradnem obisku.
Po sestanku z italijanskim premierom je Subandrio odpotoval v Džakarto.
nov sistem upravljanja
PRAGA, 6. apr. (Tanjug). — Predsednik C S SR in prvi sekretar CK KPC Antonin Novotny je povedal, da 'so izdelali predlog za nov sistem upravljanja in izpopolnjevanja sedanjega sistema planiranja v češkoslovaškem gospodarstvu. Po njegovih besedah bo dosledno izveden princip demokratskega centralizma in odgovornosti ter ustvarjene možnosti za sprejem znanstvenih metod pri pripravljanju državnega plana ob učinkovitem uporabljanju ekonomskih sredstev upravljanja ter materialne zainteresiranosti v gospodarstvu CSSR, ki bo stimulirala iniciativo.
Novotny je rekel, da je potrebno napraviti odločujoč preobrat pri upravljanju in planiranju v kmetijstvu zaradi močne preusmeritve na proizvodnjo za tržišče, vendar pa je tudi povedal, da to ne bo pomenilo nekontroliranega in stihijskega delovanja odnosov na tržišču.
Predsednik CSSR in prvi sekretar CK KPC je znova kritiziral liberalistične in subjektivistične tendence kakor tudi konservativne ostanke, za katere je dejal, da jih izražajo različni posamezniki.
Precejšen del govora, ki ga je imel v Banski Bistrici — v tem odporniškem slovaškem kraju pred letošnjo 20-letnico slovaške vstaje, je Antonin Novotny posvetil vprašanju krepitve enotnosti med Cehi in Slovaki. Zavrgel je vse trditve, po katerin naj bi se v razvoju Češkoslovaške opazile tendence zmanjševanja in podcenjevanja pomena slovaške ljudske vstaje.
					
	E	3	E3E	3	3
VSE DNI V TEDNU
Vreme 6-,v-1964
Sarajevo
X^X sončno
delno oblačno oblačno
/
Dubi
sneg
nevihte -—
megla
'//"// j-i
dež
 meje vremenskih področij
Temperature		
	07	13
Ljubljana	3	11
Planica	4	6
Lesce	—	—
Maribor	7	9
Slov. Gradec	6	8
Novo mesto	8	9
Koper	11	14
Kredarica	—5	—1
Reka	11	13
Pulj	11	14
Split	12	16
Dubrovnik	11	13
Zagreb	8	11
Beograd	8	12
Sarajevo	6	15
Skopje	7	16
Titograd	—	12
Celovec	6	9
Gradec	—	10
Dunaj	8	9
Milano	10	
Genova	12	
Ziirich	2	4
MUnchen	2	4
Benetke	11	16
Prognoza
VREMENSKA SLIK
Nad Balkanom ln zahodnim Sredozemljem se področje nizkega zračnega pritiska polagoma polni. Ob severnih vetrovih doteka nad srednjo Evropo hladnejši zrak. ki bo jutri že vplival na vreme pri nas.
NAPOVED
SLOVENIJA
Ponoči bo pretežno oblačno, jutri spremenljivo oblačno in vmes krajevne plohe. Hladneje bo. Najnižje nočne temperature bodo med 3 in 8, v Primorju 10, dnevne okoli 8. v Primorju 14 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami. Hladneje.
Velika planina za zaprtimi vrati
Direktor turistične agencije Izletnik Janko Bidovec govori o domačem turizmu
LJUBLJANA, aprila. Na pragu nove turistične sezone, ki nam po lanskih izkušnjah in rezultatih sodeč obeta vsaj takšne, če ne še večje uspehe, ki so predvsem plod iz leta v leto naraščajočega obiska tujih gostov v naših turističnih krajih, nikakor ne bi smeli pozabiti tudi na živahnejši razmah domačega turizma. Ob tem vprašanju, ki predvsem zadeva oddih in razvedrilo naših delovnih ljudi, smo povprašali za mnenje direktorja turistične agencije Izletnik Janka Bidovca, ki se pretežno ukvarja z organizacijo izletov v mejah Slovenije in Jugoslavije.
— Kako si prizadevate oziroma kaj ste ukrenili -za živahnejši razvoj domačega turizma?
— Glede na vse usluge, ki jih naša agencija nudi doma. čim in tujim turistom, sodi pod pojem domačega turizma 31 % vse naše dejavnosti, le 1,2% vseh izletov, ki jih organiziramo skupaj z našim poslovnim partnerjem Putni-kom iz Beograda, pa odpade na izlete v tujino. V poslovnem sodelovanju izkorišča naša agencija avtobusni prevozni park svojih članov, ki imajo poslovne enote na Gorenjskem (Škofja Loka, Jesenice. Kamnik), na Koroškem (Mežica, Prevalje), na štajerskem (Slovenj Gradec, Celje) in na Primorskem (Nova Gorica).
V zadnjem času si predvsem prizadevamo, da bi bolj na široko kot doslej odprli vrata v Slovenijo turistom iz Vojvodine, Srbije in nasploh iz južnih krajev naše države, ki so pred leti v dokaj večjem številu kot sedaj obiskovali turistične kraje v naši republiki. Naš poslovni partner Putnik ima samo v Vojvodini deset svojih poslovalnic, ki bodo ob dobri organizaciji lahko uspešno propagirale slovenske turistične kraje in hkrati nudile interesentom že tudi rezervacije, vozne karte, skratka poskrbele za celotno organizacijo izletov oziroma dopustov v
Sloveniji. V kratkem bomo organizirali tudi nekajdnevno turistično potovanje po Sloveniji za Putnikove turistične delavce, ki se bodo pri nas tako sami seznanili z možnostmi, s pogoji in z zmogljivostmi posameznih turističnih krajev in postojank.
— Zakaj ste se odločili za poslovno sodelovanje z beograjskim Putnikom in ne morda z ljubljanskim Kompasom?
— Do začetka 1963. leta so sodili izleti naših ljudi v tujino pod poglavje domačega turizma. Z novo uredbo pa bi morali dobiti za organizacijo izletov v tujino inozemsko registracijo. Zaradi boljših finančnih pogojev smo se zato pogodbeno povezali s Putnikom in ne s Kompasom. To sodelovanje je zaradi togosti predpisa v bistvu izhod v sili, ki profesionalni turistični agenciji onemogoča organizacijo izletov v inozemstvo. Življenje turistične agencije, ki bi se ukvarjala samo z. domačim turizmom, je praktično skoraj nemogoče.
Lansko leto smo s Putnikom organizirali 120 izletov, ki se Jih je udeležilo 5592 turistov, Cisti ustvarjeni dohodek iz teh izletov smo si delili v razmerju 60:40. iz česar nedvomno izhaja, da je to sodelovanje ekonomsko utemeljeno. Vseh naših izletov, ki jih je bilo lani 2988. se je udeležilo 143.000 ljudi, kar je
Fotozapisek
-SAJ NI NAS. JE OD NEKEGA PODJETJA IZ ZAGREBA.-" je dejal nekdo za ta stroj, ki ga vidimo na sliki in ki stoji ob priključku na avtomobilsko cesto pri Dobravi že od lanske jeseni. Uporabljali so ga za kopanje jarkov, za telefonski ali koksialni kabel Ljubljana— Zagreb in se ie baje pokvaril. Koliko velja tak stroj in kako hude okvare so na njem, ne vemo. Vemo pa, da mu ta -skrb« lastnika, ki ga je pustil vso zimo zunaj na prostem, ni koristila. Marsikateri del na njem pa je v tem času dobil tudi »noge«. Nekdo pa od njega prav gotovo plačuje amortizacijo; da niso to morda naročniki del pri tem podjetju?
Foto: P. Romanič
Neprimerna zajetja vode
Enotno gospodarjenje z vodovodi v radovljiški občini
V radovniŠKi občini imajo kat* 110 vodovodov, ki oskrbujejo z vodo nekaj nad 20.000 ljudi, to je tri četrtine občanov. Vendar pa ie večina vodovodnih naprav zasebnih, z manj kot 5 priključki, oskrbujejo Pa le nekaj nad 1000 ljudi. Kar 95 odstotkov potrošnikov zato toči vodo iz 52 večjih vodovodov.
Od skupno 47 javnih vodovodov jih je le 14 pod upravo štirih organiziranih vodovodnih podjetij. Vendar pa ima skoraj 15.000 ljudi priključene pipe na teh 14 največjih vodovodov, tako da je z zdravo pitno vodo preskrbljena dobra polovica radovljiških občanov.
Precej vodovodov je tehnično in higiensko pomanjkljivih in potrebnih popravil. Tako na primer v večjem delu Gorij in Ljubnega pipe med sušo enostavno »usahnejo«. V Stan Fužini pri Bohinju črpajo vodo kar iz potoka Mostnica, v Ukancu in hotelu Zlatorog pa dobivajo vodo iz hidro-centrale Savica. Neprimerna zajetja imajo tudi v Nom-nju in Zasipu. V Bohinjski Bistrici pripisujejo nečisti vodi poletne driske, nehigienski pa sg še nekateri drugi manjši vodovodi.
Naslednja neprijetna ugotovitev je, da sredstva, ki jih zberejo s pobiranjem vodarine, ne zadoščajo niti za najpotrebnejše vzdrževanje, kaj šele za obnavljanje in j
razširjanje vodovodnega o-mrežja. To je še posebej kritično pri tistih manjših vodovodih, s katerimi upravljajo podjetja in ustanove, vodovodni odbori ali pa zasebniki, ker pogosto ne pobirajo niti vodarine. Vodovodne naprave so zato v vedno slabšem stanju, ki je marsikje že kritično.
Da bi rešila problem gospodarjenja z vodovodnimi napravami in uredila preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. je občinska skupščina Radovljica sklenila, da vse večje vodovode, ki ima jo vsaj 5 priključkov, prevzamejo v upravljanje in gospodarjenje 3 vodovodna podjetja, in sicer v Radovljici, na Bledu in v Bohinju.
Odlok, ki so ga sprejeli na seji občinske skupščine, določa tudi način priključka na javno vodovodno omrežje, tehnične predpise, varnostne ukrepe ter način merjenja in cenitve porabe vode, predpisuje pa še nove enotne cene za vodo.
L. S.
v primerjavi z letom 1960, ko smo agencijo ustanovili, kar sedemkrat več (21.000 ljudi).
— V kratkem lahko pričakujemo, da bosta stekli nihalni žičnici na Vogel v Bohinju in na Veliko planino, kar za domači in inozemski turizem predstavlja veliko pridobitev. Boste tudi vi sodelovali pri popularizaciji teh dveh postojank?
— V Kamniku že imamo poslovalnico, medtem ko bomo podobno po potrebi odprli tudi v Bohinju. Prizadevamo si, da bi novo naselje na Veliki pianini postalo odprtega tipa, kar bi bilo izrednega pomena za domače in tiye goste. Večina novih planinskih koč na Veliki planini, ki so last posameznih gospodarskih organizacij, so sedaj skozi vse leto skoraj povsem neizkoriščene. Tu bi morali, seveda v soglasju z lastniki planinskih koč, ustanoviti po-, sebno recepoiijsko službo, ki ki dajala v najem in prevzemala od turistov najete planinske koče. Vsa naša prizadevanja v tej smeri so doslej naletela na bolj malo razumevanja pri delovnih organizacijah, vendar upam, da bomo v 'kraitkem dosegli soglasje.
Da bi gondolska žičnica na Veliko planino zares služila svojemu namenu, bomo morali to vprašanje čimprej ugodno rešiti v korist naših turističnih prizadevanj nasploh. Tudi obe brunarici na Voglu v Bohinju lahko sprejmeta pod streho le nekaj nad 100 ljudi. Zato naj bi tudi tod še letos dogradili hotel.
N. LAPAJNE
KOPER
Višji
SKLADIŠČE ZA 100.000 PAROV SMUCl — Že dolgo let ie bila kritična točka tovarne športnega orodja Elan v Begunjah neustrezno skladišče. Vse izdelke — smuči, športno orodje itd. — so morali shranjevati v leseni lopi. ki je bila premajhna, vrh tega pa se je v lopi tudi že pojavila lesna goba. Strokovnjaki so tudi opozarjali na možnost požara, ki bi spričo te vrste proiz vodnje (lesni izdelki) lahko imel katastrofalne posledice. Zato ie podjetje lani začelo graditi novo skladišče, ki bo dograieno že letos poleti. V skladiščni hali, ki bo dolga okrog 50 in široka 20 m, bodo v dveh nadstropjih lahko vskladiščili vso letno proizvodnjo smuči, t. j. okrog 100.000 parov, razen tega pa še ostale proizvode.	Foto:	Igor	Prešern
osebni dohodek za vse
Boljša organizacija dela v
V tovarni okovja »Lama« v Dekanih pri Kopru je še decembra 1963 znašal povprečni osebni dohodek 28.000 dinarjev. Odgovorni člani kolektiva so temeljito analizirali položaj in možnosti. Pri tem so spoznali, da bi jim boljša organizacija dela lahko pripomogla k zvišanju osebnega dohodka in to ne samo za zaposlene z najniž-jimi prejemki, temveč tudi za druge. 2e z dosedanjimi ukrepi jim je uspelo doseči povprečje 35.000 dinarjev na zaposlenega mesečno, z nadaljnjo izpopolnitvijo organizacije dela in tehnologije ter ureditvijo drugih vprašanj pa računajo, da bodo v prihodnjih mesecih dosegli, da ne bo nihče imel osebnega dohodka pod 28.000 dinarjev mesečno.
Ugoden devizni priliv
Pri lanskem deviznem prilivu od turizma je koprski okraj udeležen z 11,5 odst. v zveznem in kar s 53 odst. v republiškem merilu. Dotok več ko 6 milijonov dolarjev je čisti devizni priliv, medtem ko mora industrijski in ostali izvoz porabiti skoraj tretjino za uvoz tujega blaga. Kljub tako pomembnemu prispevanju k izravnavanju zunanje plačilne bilance pa gostinstvo nima od tega priliva posebnih koristi.
Gospodarska zbornica Koper se zato z drugimi zavzema, da bi priznali za vsak turistični dolar 1.010 dinarjev. To sicer še vedno ne bi doseglo vrednosti in-dustrijskega dolarja, vendar bi v mnogo večji meri kot doslej pomagalo gostinskim gospodarskim organizacijam iz težav in jih stimuliralo k nadaljnjemu večanju tujskega prometa.	N.	B.
Prvi mladinski klub v Kopru
Pred nedavnim je dobila koprska mladina svoj prvi klub. Občinski komite Zveze mladine Koper je s pomočjo občinske SZDL preskrbel mladim v prostorih pionirskega doma prostor, kjer se zbirajo v popoldanskem času. V klubu je na razpolago televizija, radio, gramofon, namizni tenis, šah, časopisi in revije. Sedanji prostori pa so le začasna rešitev. V perspektivi predvidevajo večji klub, kar je tudi razumljivo, saj je samo v Kopru in Se-
Lami««
D
medeli nekaj nad 3000 mladincev. V programu dela so predvideni skupinski večeri, predavanja, razna tekmovanja in zabavne prireditve. N. 2.
»Kruh« se je pripojil k »Mlinotestu«
AJDOVŠČINA, 6. aprila. — Delovni kolektiv podjetja »Kruh« v Kopru se je na podlagi referenduma odločil za pripojitev k Mlinotestu v Ajdovščini. Z dosedanjimi zmogljivostmi je to podjetje korftaj U6treglo potrošnikom na tem področju, čeprav so delavci težko delali in to v slabih higienskih in tehničnih pogojih, so bili njihovi osebni dohodki precej nizki. Skupno sodelovanje z Mlinotestom Ajdovščina pa bo o-mogočalo modernizacijo tehnološkega procesa, s tem pa tudi večji asortiman izdelkov. Delavski svet Mlinotesta je že odobril potrebna sredstva za nabavo novih strojev.	I.	S.
Kam z vinom?
V koprskem okraju imajo neprodanega približno dva tisoč vagonov vina. V primerjavi z drugimi vinorodnimi kraji so sicer na boljšem, toda ker je v vsej državi skupno več ko 45.000 vagonov neprodanega vina. nastaja vprašanje, kam z njim. Gospodarska zbornica priporoča, naj bi občinske skupščine znižale prometni davek na točenje alkoholnih pijač. Preprost račun namreč pokaže, da bi vsega tega vina še zmanjkalo, če bi si vsak odrasel državljan privoščil vsak dan kozarček vina za okrepčilo.
N. B.
CELJE
Mesečni bilten o gospodarjenju v TEP
Oblike informiranja članov kolektiva tovarne emajlirane posode v Celju, ki ima 3150 ljudi, so že doslej bile dokaj pestre. Med drugim izdajajo vsakih 14 dni glasilo kolektiva »Emajlirec«, ki ga dobi vsak zaposleni. Da pa bj člani kolektiva bili ob izplačilu osebnih dohodkov sočasno seznanjeni tudi s proizvodnimi in z drugimi ekonomskimi rezultati, bodo odslej v TEP vsak mesec izdali še poseben bilten. Le-tega bo dobil vsak član kolektiva. — K.
Tudi na Kočevskem pogoji za turizem
Turistično društvo samo ne bo moglo izpolniti vseh nalog
V kočevski občini predvidevajo, da bodo imeli letos za tretjino več nočitev domačih turistov in dvakrat več nočitev tujih turistov, kot pa jih je bilo lani. K hitremu naraščanju turizma bosta največ prispevala nova cesta do Ljubljane in pa krajši delavnik, ki ga že uvajajo v nekaterih delovnih organizacijah.
Računajo, da se bodo v teh krajih predvsem razvijali izletniški, rekreacijski in prehodni turizem. V sedemletnem perspektivnem načrtu so predvidene številne naloge, ki jih je treba urediti, da bo turizem postal gospodarska panoga z lepimi dohodki.
Turističnemu društvu v Kočevju so namenili mnogo nalog pa prav malo sredstev. Tako naj bi čimprej odprlo turistično pisarno, uredilo kamping v Dolu ob Kolpi, popravilo turistično kočo v Kostelu, markiralo poti v Rogu, izdalo nove razglednice mesta itd. Društvo naj bi poskrbelo tudi za stalno raz-
stavo kiparskih del Staneta Jarma.
Ko so občinski odborniki na zadnji seji občinske skupščine razpravljali o turizmu, so navedli vrsto pomanjkljivosti domačega gostinstva in trgovine. Prav nič ni poskrbljeno za dnevni in tedenski oddih delovnih ljudi, zaposlenih v mestu. Kmetijsko gozdarsko posestvo je zaprlo pot k Rožnemu studencu, kamor radi zahajajo prebivalci me/ sta. Neurejene in slabo oskrbovane so turistične in planinske koče. Mesto nima kopališča. Gostinska podjetja so zaradi visokega avtorskega honorarja za mehanično glas-
bo odpovedala televizijske in radijske sprejemnike, novo glasbeno skrinjo pa so namesto v bar hotela Pugled postavili v edino kavarno.
Do sedaj je bilo največ uspeha z lovskim turizmom. Pri Smuki so zgradili oporo za divje svinje in damjake, mislijo pa še na eno oporo.
V okolici Kočevja je več kraških jam, v katerih žive tudi človeške ribice. Te jame so neznane celo domačinom turistom.
Tudi v Kočevju kaj radi poudarjajo, da mora postati turizem gospodarska dejavnost. Tega pa turistično društvo, ki dela samo na amaterski ognovi, ne bo zmoglo. Medtem ko so v mnogih občinah že ustanovili zavode za pospeševanje turizma in jim dali potrebna sredstva, take ustanove na Kočevskem še ni.
M. C.
Minute se kažejo v dinarjih
Prizadevanja splošnega gradbenega podjetja Pionir v Novem mestu
ZA TEDENSKI ODDIH KOČEVSKIH PREBIVALCEV ie zelo mikavna Kolpska dolina. Pred leti so v Kostelu ob Kolpi zgradili tudi turistično kočo. Koča je sedaj slabo vzdrževana, turistu pa največkrat nimajo s čim postreči.
Foto: M. Cetinski
Zbori volivcev o statutu
Te dna so bili v kočevski občini zbori volivcev, na katerih so razpravljali o osnutku občinskega statuta. Na vaseh so bili zbori dobro obiskani, medtem ko je bila udeležba v mestu slabša. Volivci so z zanimanjem poslušali razlaganja članov političnega aktiva in postavljali razna vprašanja.
Teden dni pred zbori so razdelili več ko tri tisoč izvodov statuta, tako da so ga dobili v vsako hišo in so bili volivci že lahko seznanjeni z njegovo vsebino. Občinska skupščina bo bržčas sprejela statut na seji.	Mc
Preveč splošnih določil
Statuti kočevskih delovnih organizacij pred skupščino
Na seji kočevske občinske skupščine, ki je bila te dni. so obravnavali nekatere statute delovnih organizacij v občini. K vsem osnutkom je imela komisija, ki je poročala skupščini, pripombe. Največ statutov je preobširnih; tudi več ko 300 členov imajo.
v splošnem gradbenem podjetju Pionir Novo mesto sodijo, da bodo z zajetjem notranjih rezerv omogočili visn osebni dohodek zaposlenih. S spremenjeno orea-nizacnio operative bodo skušali zmanjšati število ne-Dioduktivnih ur in znižati stroške proizvodnje kar se bo pokazalo v višjih dohodkih.
Uvodoma so mi pri podjetju pokazali zelo preprost račun, ki pa mnogo pove; če izgubimo dnevno samo eno minuto na enega zaposlenega, pomeni to pri dvatisoččlanskem kolektivu dnevno 30 ur ali mesečno 750 ur ali vsaj en velik samski blok na leto! Prav v gradbeništvom pa je lahko zaradi pomanjkljive organizacije dela veliko izgubljenega časa ne le zaradi slabe discipline, marveč tudi zaradi čestih premikov delovne sile in strojev, ko zvišujejos troške nepotrebni prevozi, prevelika potrošnja materiala ipd.
Zategadelj je prizadevanje podjetja, da bi ustvarili pogoje za osebni prejemek nad 25.000 din, usmerjeno tudi na odpravljanje neproduktivnih •minut, ur in dni. To namera-
vajo doseči z izpopolnjeno organizacijo operativie. Na enem mestu bodo imeli pregled nad celotno gradbeno dejavnostjo podjetja. To bo omogočilo vnaprej predvideni pričetek in dokončanje posamezne fa ze dela, potrebo po gradivu, strojih in ljudeh za opravljanje določenega dela ter pravočasne premike, da ne bo zastoja. Pri nagrajevanju po učinku bo to omogočilo tudi višje osebne prejemke.
Nadalje še proučujejo možnosti za razširitev gradnje z gradbenimi elementi. Mnogo teh je moč pripraviti na industrijski način že pred gradbeno sezono.
Izpopolnjena organizacija proizvodnje od izdelave načrtov do izročitve ključa inve-
stitorju je eden izmed ukrepov, s katerim mislijo pri Pio nirju ustvariti pogoje,- da osebni prejemki ne bodo pod 25.000 din, ne da bi pri tem segali po skladih, ki so sicer pri gradbenih podjetjih majhni. Skrb za ljudi je drugi prijem. Ugotavljajo, da se delavci, ki so nastanjeni v udobnih stanovanjih in imajo tudi urejeno prehrano, mnogo bolj zanimajo za življenje podjetja in njegovo poslovanje.
O ustvarjanju pogojev za odpravo osebnih prejemkov pod 25.000 dinarjev (ob tem pa tudi proti kakršnikoli uravnilovki) predvsem iz notranjih rezerv podjetja, so veliko razpravljali na številnih sestankih in seminarjih ter na njih tudi sprejeli zaključke.
Pri tem niso podcenjevali težav, ki jih tudi ni malo. Ena je raztresenost gradbišč in delovišč na velikem območju, kar terja še posebno dobro izpeljano organizacijo.
P. ROMANIC
Statut Tikstilane je s pravno-tehnične strani dober, z družbeno - političnega vidika pa preveč odmaknjen od življenja kolektiva. Premalo je v njem določil, kako naj bodo zagotovljene pravice žensk, nimajo določb o delovnem času itd.
Za statut rudnika meni komisija, da še ni zrel za sprejem. V statutu je preveč določil splošnega značaja, ki so pomembne za družbo kot celoto. v statutu ni dolpčil o organizaciji samoupravljanja v kolektivu in o razmejitvi pristojnosti med organi samoupravljanj. Nadalje so tudi poudarili, da je to naj-bolj samonikel statut v ob-čim in so vanj sestavljalci vložili veliko truda.
Vsi zavodi družbenih služb, ki so predložili statute, bodo morali predelati določila o organih upravljanja, ker so med tem i^šli o teh organih novi predpisi.
Kljub temu, da Je do dne 9- aprila, ko morajo biti sprejeti statuti, le še kratek čas, nekatera podjetja in zavodi niso predložili statutov, med njimi tudi večja podjetja, kot je Avto, Oprema, Kovinar, zavod za zaposlovanje invalidov in drugi. Mc
Pri Vrtnariji ludi trgovina
Kljub razširjeni trgovski mreži v Kočevju ni bilo moč kupiti umetnih gnojil na drobno, pa tudi ne umetnih cvetlic in nekaterih drugih predmetov, ki jih potrebujejo vrtičkarji. Občinska skupščina je zdaj dovolila podjetju Vrtnarija odpreti trgovino z navedenimi predlmeti. v trgovini bodo prodajali tudi začimbe za juhe* in razno vloženo zelenjavo, ki jo sami pridelajo.	Mc
Zlate znafke za delo v DPM
Te dni je bila v Kočevju majhna pa lepa slovesnost, na kateri so predstavniki republiške zveze društev prijateljev mladine podelili najbolj požrtvovalnim delavcem na Kočevskem zlate značke. Za dolgoletno delo v teh društvih za zdrav razvoj otrok so bili odlikovani Rezka Ožu-ra in Mal« Adoljšek iz Kočevja, Marija Volf iz Fare in France Menart iz Stare cer
kve.
Poklicno usmerjanje mladine
Da bi otroci, ki zapuščajo osnovno šolo, pravilno izbrali poklic, imajo te dni v kočevski občini predavanja o tem. V mestu so imeli že tri predavanja, eno za starše, drugo za otroke osmih razredov osnovnih šol in tretje za otroke 7. razredov ter tistih, ki v nižjih razredih zapuščajo šolo. Strokovnjak psiholog iz Ljubljane jim je govoril o lastnostih, potrebnih za posamezne poklice. Predvajali so tudi filme o izbiri poklicev. Te dni bodo imeli predavanja tudi po vaseh.	Mc
Obrambna vzgoja prebivalstva
V kočevski občini so že lani imeli štiri predavanja v mestu in vseh večjih vaseh o obrambni vzgoji civilnega prebivalstva. Letos bodo do maja imeli predavanja za delovne kolektive, v jeseni pa na vaseh. Občane seznanjajo z osnovnimi pojmi o atomski energiji, orožju in zaščiti ter o dolžnostih občanov, delovnih in družbenopolitičnih skupnostih do narodne obrambe. Vsa predavanja ponazarjajo z ustreznimi barvnimi in čmobelimi diafilmi. Mc
TDLMIN
Nov daljnovod gradijo
Med najpomembnejšimi gradnjami tolminske enote Elektro Gorica je letos nedvomno izgradnja 35 kilovatnega daljnovoda Log pod Mangartom, Možnica—Plužna ter razdelilne transformatorske postaje v Mostu na Soči. Z izgradnjo daljnovoda bodo izgube na sedanjih napravah manjše, s čemer bodo prihranili letno več milijonov dinarjev. Razdelilna transformatorska postaja v Mostu na Soči bo napajala vse ožje tolminsko področje — Baško grapo in dolino Idrijce, določene rezerve pa bo oddajala tudi cerkljanskemu področju.	A.	F.
Tri vaške klavnice so zaprli
Sanitarnim predpisom niso ustrezale
Organi sanitarne inšpekcije pri občinski skupščini Nova Gorica so prepovedali obratovali trem vaškim zadružnim klavnicam, ker niso ustrezale tehnično sanitarnim predpisom. Klavnice so zaprli v Dobrovem in Kojskem v Goriških Brdih ter v Renčah na Spodnjem Vipavskem. Prebivalci omenjenih področij zaradi tega ne bodo prikrajšani, saj jih bo lahko kvalitetnejše oskrbovala z mesom in mesnimi izdelki sodobno urejena klavnica podjetja 2ivi-nopromet iz Nove Gorice.
Kljub temu se je zadruga iz Brd pritožila zaradi omenjenega'ukrepa, v kateri izražajo zaskrbljenost, da briški potrošniki v bodoče ne bodo dobro oskrbovani z mesom. V tej pritožbi zadruga navaja predvsem svoje ekonomske razloge, ki govo-re proti ukinitvi klavnic v Brdih.	— jp
Občinski sklad za borce NOV
Občinska skupščina Nova Gorica je v letošnjem proračunu predvidevala za borce NOV okoli 14 milijonov dinarjev. Soglasno je bil tudi Sprejet odlok o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV z namenom, da bi zagotovili sredstva za podeljevanje priznavalnin zaslužnim borcem in aktivistom NOV, predvojnim političnim revolucionarjem in udeležencem španske državljanske vojne. Del sredstev sklada bodo namenili za klimatsko zdravljenje tistih udeležencev NOV, ki jih zdravstveno ne ščitijo drugi predpisi.
-JP
AJDOVŠČINA
Pripadniki JLA gradijo mostova čez Vipavo
AJDOVŠČINA, 6. aprila. — Pripadniki garnizije JLA v Ajdovščini in Vipavi so zgradili most čez Vipavo na cesti Potočje—Branik. Gradbena material je preskrbela občina Ajdovščina. Ta most je dolg 24 in širok 8 m, njegova nosiln-ost pa je 40 ton.
Danes pa so začeli graditi še drugi most čez Vipavo pri vasi Uhanje. Ta most je večji od prvega.	I.	A
Utonil je v mlaki
GROSUPLJE, 6. apr. Davi ob 8. uri je v mlaki blizu svojega hleva v čagoščah pri Grosupljem ustonil Ignac Adamlje (1905). Pri mlaki si je umival roke ter iz neznanega vzroka omahnil vanjo in utonil.	A.	M.
42 metrov se je prevračal po pobočju
LJUBLJANA, 6. apr. Davi ob 5,45 je v vasi Tlake zapeljal z avtoceste dostavni avtomobil RI-45-22, voznik Ilija Seizov, ki je vozil iz Zagreba proti Ljubljani. Na cesti je prehiteval, ko je opazil, da mu prihaja nasproti drugi avto. Zato je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo s ceste in se je prevračal 42 metrov po pobočju. Človeških žrtev k sreči ni bilo, materialna škoda na avtomobilu pa maša 500.000 dinarjev.
A. M.
Utopil se je v potoku
JESENICE. 6. apr. Včeraj so v potoku pri vasi Planina pod Golico našli truplo 57-let-nega Simona Podklukarja, ki se je prejšnji večer vinjen vračal iz hotela »Pod Golico«. Med potjo mu je spodrsnilo, padel je 2 m globoko v potok in utonil.	A.	M.
NOVA GORICA
Obračun dela ZVVI
Protest proti oživljanju nacizma v ZR Nemčiji
Na redni letni skupščini občinskega združenja ZVVI so minulo soboto z enominutnim molkom počastili vse žrtve naše revolucije in 92 med letom umrlih članov združenja, ki so zaradi naporov in posledic vojne prerano zapustili svojce in tovariše. Ob tem so soglasno izglasovali protestno resolucijo, naslovljeno predsedstvu združenja borcev NOV Slovenije. V njej ostro obsojajo oživljanje nacifašizma v ZR Nemčiji in protestirajo proti povampirjenim nacistom, ki blatijo borce naše revolucije.
Skupščina je še posebej opozorila, da so preživeli vojni invalidi in ostali udeleženci NOV od leta 1941 do 1943 in še dalje zaradi brezkompromisne borbe proti nacifašiz-mu fizično dokaj izčrpani in oslabeli. Opozorili so še na nov problem, na šolanje in štipendiranje otrok po vojni umrlih aktivnih udeležencev NOV. Takih primerov je v občini Nova Gorica že blizu 300.
Poudarili so tudi, da bi morali uživati prednost pri dodeljevanju štipendij tudi otroci socialno šibkejših udeležencev NOV. Vse probleme varstva in zaščite borcev bo treba kompleksno reševati, česar pa same komune ne bodo zmogle, če tega ne bodo uredili z dopolnilnimi zakonskimi predpisi, zlasti pa bo treba pred sprejetjem globlje proučiti tudi predlog novega ookojninskega zakona za vse kategorije udeležencev NOB
Mc in vojne vdove.
Na zboru so sklenili, da bodo s problemi ZVVI in drugih udeležencev NOV seznanili občinsko skupščino in njene organe kakor tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini. Izrazili so nezadovoljstvo, da se skupščine niso udeležili predstavniki občinskega sindikalnega sveta. V nekaterih delovnih organizacijah se namreč izgovarjajo na rentabilni račun in nimajo pravega odnosa do vojaških vojnih invalidov in drugih udeležencev NOV. Varstvo in skrb za borce — so poudarili — bi morala konkretneje vsebovati tudi določila statutov delovnih organizacij.	-jp
ona
6. stran ~Ar DELO
TZ NAŠIH KOMUN
Velika planina za zaprtimi vrati
Direktor turistične agencije Izletnik Janko Bidovgc govori o domačem turizmu
LJUBLJANA, aprila. Na pragu nove turistične sezone, ki nam po lanskih izkušnjah in rezultatih sodeč obeta vsaj takšne, če ne.še večie uspehe, ki so predvsem plod iz leta v leto naraščajočega obiska tujih gostov v naših turističnih krajih, nikakor ne bi smeli pozabiti tudi na živahnejši razmah domačega turizma. Ob tem vprašanju, ki predvsem zadeva oddih in razvedrilo naših delovnih ljudi, smo povprašali za mnenje direktorja turistične agencije Izletnik Janka Bidovca, ki se pretežno ukvarja z organizacijo izletov v mejah Slovenije in Jugoslavije.
— Kako si prizadevate oziroma kaj ste ukrenili za živahnejši razvoj domačega turizma?
— Glecle na vse usluge, ki jih nasa agencija nudi domačim in tujim turistom, sodi pod pojem domačega turizma 31% vse nase dejavnosti, le 1,2% vseh izletov, ki jih organiziramo skupaj z našim poslovnim partnerjem Putni-kom iz Beograda, pa odpade na izlete v tujino. V poslovnem sodelovanju izkorišča naša agencija avtobusni prevozni park svojih članov, ki imajo poslovne enote na Gorenjskem (Škofja Loka, Jesenice, Kamnik), na Koroškem (Mežica, Prevalje), na štajerskem (Slovenj Gradec, Celje) in na Primorskem (Nova Gorica).
V zadnjem času si predvsem prizadevamo, da bi bolj na široko kot doslej odprli vrata v Slovenijo turistom iz Vojvodine, Srbije in nasploh iz južnih krajev naše države, ki so pred leti v dokaj večjem številu kot sedaj obiskovali turistične kraje v naši republiki. Naš poslovni partner Putnik ima samo v Vojvodini deset svojih poslovalnic, ki bodo ob dobri organizaciji lahko uspešno propa-
girale slovenske turistične kraje in hkrati nudile interesentom že tudi rezervacije, vozne karte,' skratka poskrbele za celotno organizacijo izletov oziroma dopustov v Sloveniji. V kratkem bomo organizirali tudi nekajdnevno turistično potovanje po Sloveniji za Putnikove turistične delavce, ki se bodo pri nas tako sami seznanili z možnostmi, s pogoji in z zmogljivostmi posameznih turističnih krajev in postojank.
— Zakaj ste se odločili za poslovno sodelovanje z beograjskim Putnikom in ne morda z ljubljanskim Kompasom?
— Do začetka 1963. leta so sodili izleti naših ljudi v tujino pod poglavje domačega turizma. Z novo uredbo pa bi morali dobiti za organizacijo izletov v tujino inozemsko registracijo. Zaradi boljših finančnih pogojev smo se zato pogodbeno povezali s Putnikom in ne s Kompasom. To sodelovanje je zaradi togosti predpisa v bistvu izhod v sili, ki profesionalni turistični agenciji onemogoča organizacijo izletov v inozemstvo. Življenje turistične agencije, ki bi se ukvarjala samo z domačim turizmom, je prak-
tično skoraj nemogoče.
Lansko leto smo s Putnikom organizirali 120 izletov, ki se jih je udeležilo 5592 turistov. Cisti ustvarjeni dohodek iz teh izletov smo si delili v razmerju 60:40, iz česar nedvomno izhaja, da je to sodelovanje ekonomsko utemeljeno. Vseh naših izletov, ki jih je bilo lani 2988, se je udeležilo 143.000 ljudi, kar je v primerjavi z letom 1960, ko smo agencijo ustanovili, kar sedemkrat več (21.000 ljudi).
— 'V kratkem lahko pričakujemo, da. bosta stekli nihalni žičnici na Vogel v Bohinju in na Veliko planino, kar za domači in inozemski turizem predstavlja veliko pridobitev. Boste tudi vi sodelovali pri popularizaciji teh dveh postojank?
— V Kamniku že imamo poslovalnico, medtem ko bomo podobno po potrebi odprli tudi v Bohinju. Prizade-
vamo si, da bi novo naselje na Veliki planini postalo odprtega tipa, kar bi bilo izrednega pomena za domače in tu,je goste. Večina novih planinskih koč na Veliki planini, ki so last posameznih gospodarskih organizacij, so sedaj skozi vse leto skoraj povsem neizkoriščene. Tu bi morali, seveda v soglasju z lastniki planinskih koč, ustanoviti posebno recepciijsko službo, ki ki dajala' v najem in prevzemala od turistov najete planinske koče. Vsa- naša prizadevanja v tej smeri so doslej naletela na bolj malo, razumevanja pri delovnih organizacijah, vendar upam, da bomo v kratkem dosegli soglasje.
Da bi gondolska žičnica na Veliko planino zares služila svojemu namenu, bomo morali to vprašanje čimprej ugodno rešiti v korist naših turističnih prizadevanj nasploh. Tudi obe brunarici na Voglu v Bohinju lahko sprejmeta pod streho le nekaj nad 100 ljudi. Zato naj bi tudi tod še letos dogradili hotel.
N. LAPAJNE
CITROEN-SERVIS V ŠIŠKI IMA VELIKO DELA pa premalo strokovnjakov, opreme in rezervnih delov.
Foto: Svabič
Ni strehe za mlade turiste
'Ljubljanska mladina si želi svoj dom
Zgodba ie stara in dolga: leto za letom si počitniška zveza skupai z ostalimi mladinskimi organizacijami prizadeva dobiti v Liubliani dom, v katerem bi uredili prenočišča za mlade turiste, zraven pa bi bili prostori za kulturno in zabavno življenje mladine. Vendar zaman: mladinskega doma še danes ni.
jev iz oddaljenih krajev in celo drugih republik pohajkujejo v večernih urah po praznili ulicah, posedajo po klopeh v parkih, v kolodvorski čakalnici ali pa v zakajenih gostilnah. Ali moramo res leto za letom pehati v
Zanimivo je dejstvo, da pravzaprav ni nikogar, ki bi oporekal nujnost takega objekta. 2e samo bežna slika, ki se nam odpre vsako pomlad na ljubljanskih ulicah, kaže, da nekaij ne more biti povsem v redu: trume šolar-
Fotozapisek
-SAJ NI NAS. JE OD NEKEGA PODJETJA IZ ZAGREBA,« je dejal nekdo za ta stroj, ki ga vidimo na sliki in ki stoji ob priključku na avtomobilsko cesto pri Dobravi že od lanske jeseni. Uporabljali so ga za kopanje jarkov, za telefonski ali koksialni kabel Ljubljana—Zagreb in se ie baje pokvaril. Koliko velja tak stroj in kako hude okvare so na njem. ne vemo. Vemo pa, da mu ta »-skrb« lastnika, ki ga je pustil vso zimo zunaj na prostem, ni koristila. Marsikateri del na njem pa je v tem času dobil tudi »noge«. Nekdo pa od njega prav gotovo plačuje amortizacijo; da niso to morda naročniki del pri tem podjetju?
Foto: P. Romanič
Iz današnje prve izdaje
PTUJ — Za razne rekonstrukcije in nabavo opreme na področju obrti v občini bodo letos dali blizu 123 milijonov dinarjev. Podjetje Elekt.rokovinar namerava začeti graditi montažne hale in kupiti nekaj novih strojev. V pekarni bodo potrebna preureditvena dela za izboljšanje kakovosti kruha. Strojne delavnice bodo kupile navijalni in brusilni Stroj ter opremile pralnico vozil.
POLJČANE — Na zbom volivcev so se zavzeli za ureditev avtobusne zveze med Poljčanami in Slovensko Bistrino. Menili so, da bo treba v njihovem kraju urediti tudi mlekarno, trgovino s sadjem in slaščičarno.
Iz današnje druge izdaje
NOVA GOBICA — Na redni letni skupščini občinskega adrtrženja ZWT so počastili vse žrtve revolucije in 92 med letnim umrlih članov združenja, ki so zaradi naporov in posledic vojne prerano umrli. Ob tem so ostro obsodili oživljanje nacifašizma v ZB Nemčiji. Na zboru so sklenili, da bodo s problemi ZWI in- udeležencev NOV seznanili občinsko skupščino in njene organe, pa tudi predstavnike družbeno-političnih organizaci j.
KOPER — V koprskem okraju imajo neprodanega približno 2000 vagonov vina. V primerjavi z drugimi vinorodnimi kraji so sicer na boljšem, toda ker je v vsej državi skupno več kot 45 tisoč vagonov neprodanega vina, nastaja vprašanje, kam z njim. Gospodarska zbornica priporoča, naj bi občinske skupščine znižate prometni davek na točenje alkoholnih pijač.
tako okolje številne šolske izletnike in ekskurzije?
V podobnem položaju kot mladina so med drugim tudi Sportniki( (ki so zvečine tudi mladi), ki prihajajo gostovat v Ljubljano. Edina možnost prenočevanja zan-je je drag hotel ali pa kolodvorska čakalnica in ob lepem vremenu še klop v parku.
Po dosedanjih zamislih počitniške zveze in mladinskih organizacij z mladinskim domom ne bi pridobili le cenenega hotela za mlade turiste, ampak tudi prostore za kulturno in zabavno življenje ljubljanske mladine. Mladina je doslej izdelala že vrsto načrtov za svoj dom, vendar pa 'se je stvar vedno zataknila ob sredstvih. Morda je res, da so bili pobudniki za gradnjo mladinskega doma doslej nekoliko nerodni v svojih prizadevanjih. To so priznali tudi sami na sestanku izvršnega odbora počitniške zveze Slovenije, ki je pred dnevi razpravljal skupaj z izvršnim odborom PZS ljubljanskega okraja o gradnji mladinskega doma. Njihova akcija je bila doslej usmerjena predvsem na posameznike v organih upravljanja, ne pa toliko na te organe kot celoto. Tudi niso nastopali z že izdelanimi idejnimi osnutki, investicijskimi elaborati in lokacijskimi zahtevami.
Omenjeni sestanek pa je vendarle dal konkreten rezultat:	sestavili	so	skupino,
ki bo neposredno skrbela za gradnjo doma in ki bo poskušala dobiti pri. odgovornih organih tudi ustrezna sredstva in pomoč. Med drugim se nameravajo obrniti na republiški sklad za negospodarske investicije in na ljubljanske mestne občine.
Ob vsem tem pa se kljub pomanjkanju sredstev ne moremo znebiti vtisa, da je nekaj vendarle narobe. V ostalih republikah so našli sredstva za gradnjo mladinskih počitniških domov. Za primer naj navedemo samo SR Hrvatsko, ki ima 8 domov, in sicer v Zagrebu, na Piitrič-kih jezerih, v Pulju, na Reki, v Zaciru, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku. V turistično razviti Sloveniji imamo vsega dva taka domova: v Velenju in na Bledu, dani počitniške zveze Slovenije lahko potujejo tako rekoč po vsej državi. In še nekaj: če terjajo mladinci v * Ljubljani svoij dom za kulturno in zabavno življenje, potem ne gre več zgolj za problem počitniške zveze, marveč tudi za idej.no-vzgojni problem naše mladine.	NIKO	ISAJEVIC
Drago vzdrževanje komunalnih naprav
Iz sredstev proračuna in cestnega sklada so na občinski skupščini v šiški namenili letos precej sredstev za vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav. Tako bodo za vzdrževanje cest porabili 56.5 milijona, za čiščenje cest 18 milijonov, za javno razsvetljavo 16 milijonov, za vzdrževanje javnih nasadov
5 milijonov, za vzdrževanje pokopališč 2 milijona, za vzdrževanje vodne skupnosti milijon, za vodarino 4 milijone, za vzdrževanje odprtih kanalov 12 milijona, za vzdrževanje mostov in propustov
6 milijonov in za vzdrževa-
Kako se bo razvijal Zalog
Razstavljen zazidalni načrt vzbuja veliko zanimanje
V zadružnem domu v Zalogu ie že več dni razstavli en zazidalni načrt zaloške soseske. Občinska skupščina Ljubljana-Moste-Polje ie omenjeni načrt naročila pri Zavodu za urbanizem, obdelal pa ga je ing. arh. Mirko Mrva. Za zazidalni načrt ie med Založani veliko zanimanje.
Po regulacijskem načrtu mestnega dela občine Ljubljana-Moste-Polje bodo predel Zaloga, severno od zadružnega doma rekonstruirali in dogradili v stanovanjsko sosesko. Zazidalni načrt predlaga predvsem nižjo zazidavo, ki je potrebna zaradi oddaljenosti soseske od mestnega središča,'zaradi njene specifične strukture in že ustaljenega načina življenja prebi-
valcev. Center Zaloga naj bd bil sedanji zadružni dom. Načrt med drugim predvideva zgraditev osemletke, vzgojno varstveno ustanovo, stanovanja za stare ljudi, servise, objekt družbene prehrane, zdravstveno postajo, postajo LM, pošto in športna igrišča. Večje centralne športne površine pa bodo ob Ljub ljanici v Vevčah. V središču soseske bo urejen park.
Preveč splošnih določil
Statuti kočevskih delavnih organizacij pred skupščino
Na seji kočevske občinske skupščine, ki ie bila te dni. so obravnavali nekatere statute delovnih organizacij v občini. K vsem osnutkom ie imela komisija, ki je poročala skupščini, pripombe. Največ statutov je preobširnih; tudi več ko 300 členov imajo.
določb o delovnem
Servis, ki dela napol na cesti
Ljubljanski Citroen servis v dokaz neustreznih delovnih pogojih
Citroenov servis na Celovški cesti v Ljubljani, ki ga vodi podjetje Slovenija-avto, ima s prihajajočo pomladjo zmeraj več dela. Na ozkem in neustreznem dvorišču parkirajo spački, amiji, žabe, ki so bodisi »preživeli« prometno nesrečo ali pa se jim je kai pokvarilo v »drobovju«. Okrog njih se vneto sukajo mehaniki.
nje spomenikov Nnarjev.
milijona E. J.
Statut Testilane je s prav-no-tehnične strani dober, z družbeno - političnega vidika pa preveč odmaknjen od življenja kolektiva. Premalo je v njem določil, kako naj bodo zagotovljene pravice žensk,
Dijaki šentviške
gimnazije
delajo v Litostroju
Po učnem načrtu mora biti tudi v gimnazijah tehnični pouk. Dijaki II. razredov šentviške gimnazije imajo »prakso« v »Litostroju«, kjer so razporejeni po raznih oddelkih, kot npr. v oddelku za livarje, ključavničarje, varilce, kovače, mizarje itd. Delati so začeli 30. marca in bodo delali v treh izmenah po 14 dni do 16. maja. V eni izmeni je približno 60 dijakov.	V.	O.
Dom obrambne vzgoje na Igu
V novih prostorih nekdanjega strelskega doma na Igu bo odslej delal dom obrambne vzgoje" občine Vič—Rudnik. Nekdanje prostore strelskega doma je začela že pred leti adaptirati domača strelska družina s prostovoljnim delom, vendar pa spričo pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče v celoti izpolniti vseh delovhih nalog. Zato je pri gradnji priskočila na pomoč občinska skupščina Vič—Rudnik, ki bo bržčas že v kratkem usposobila dom za pred-vojaško vzgojo. Tako bo v domu urejena predavalnica, sodobna kuhinja, skladišča, poslovni prostori, spalnice in prostori, ki bodo služili za delo krajevnih družbenih in množičnih organizacij. V neposredni okolici doma bo urejeno tud strelišče. Med poletnimi meseci bodo na vajah predvojaške vzgojo razen ob veznikov iz občine Vič—Rudnik tudi obvezniki občine Ljubljana—Center.	(IV)
Kdaj trafika na Medvedovi cesti?
Prebivalci širokega in gosto naseljenega okoliša okrog Medvedove ulice v Ljubljani že nekaj časa pogrešajo na svojem območju trafiko. Prodajalno tobaka, ki je bila v Medvedovi ulici več let, so zaprli, nove pa še ni. Ko smo o tem povprašali podjetje Tobak, so povedali:	— Trafiko na Me-
dvedovi ulici smo zaprli zato, ker je lastnica lokala (imela ga je v svojem stanovanju) umrla. Na občinsko skupščino šiška smo že vložili prošnjo za lokacijo kioska, s katerim bi nadomestili prejšnjo trafiko. Ge nam bodo določili ugodno lokacijo, bomo tam še letos postavili trafiko, saj jo tako obširen okoliš nedvomno po-
romajo času itd.
Za statut rudnika meni komisija, da še ni zrel za sprejem. V statutu je preveč določil splošnega značaja, ki so pomembne za družbo kot celoto. V statutu ni določil o organizaciji samoupravljanja v kolektivu in o razmeji tri pristojnosti med organi samoupravljanj. Nadalje so tudi poudarili, da je to najbolj samonikel statut v občini in so vanj sestavljalci vložili veliko truda.
Vsi zavodi družbenih služb, ki so predložili statute, bodo morali predelati določila o organih upravljanja, ker so med tem izšli o teh organih nori predpisi.
Kljub temu, da je do dne 9. aprila, ko morajo biti sprejeti statuti,, le še kratek čas, nekatera podjetja in zavodi še niso predložili statutov, med njimi tudi večja podjetja. kot je Avto, Oprema, Kovinar, zavod za zaposlovanje invalidov in drugi.	Mc
DOMŽALE
Natečaj za gradnjo hiš
Stanovanjski sklad domžalske občine je nedavno razpisal natečaj za posojilo za gradnjo novih, za dogradite/ ali za dozidavo ter za večja popravila stanovanjskih hiš. Sklad daje posojilo tako hišnim svetom, kakor tudi posameznikom. Kaže, da bo odziv zelo velik, kajti minimalna obrestna mera je le 1 %, najdaljši odplačilni rok pa je 25 let.	CP
Konferenca ZWI
Na nedavni redni letni konferenci ZWI so ugotovili, da ima organizacija 673 elanov. Njihovo bodoče delo bo predvsem usmerjeno v rekreacijo. Letos je bilo 77 članov na okrevanju v gorskih in v obmorskih krajih.	CP
V servisu je zaposlenih (z vajenci in pisarno vred) enajst uslužbencev, vsak dan pa popravijo kar po petnajst in tudi več avtomobilov. Maja bodo poleg svoje fielavnice odprli tudi pralnico in mazal-nico avtomobilov, saj je skoraj nemogoče,. da je tak servis brez nje. Nenavadno je tudi, da je servis odprt le od šestih zjutraj do dveh popoldne, saj se avtomobili pokvarijo tudi izven teh ur. Kdo popravi tiste?
Ker so avtomobili teh znamk, ki so jih izdelali v Kopru, zdaj že precej prevozili, so popravila, ki jih mora servis prevzemati, zmeraj večja. V servisu imajo mnogo »generalnih« popravil, številna pa so tudi vozila, ki pridejo v servis po večjem ali manjšem karamboilu. Žal morajo lastniki avtomobilov v tem servisu večkrat slišati:
— Ni prostora . . . Zasedeni smo! Pridite pogledat čez tri dni, čez en teden . . .
In res ni prostora. Niti na majhnem dvorišču, še manj pa v delavnici. Ce bi bila večja, bi lahko prevzeli v popravilo več voz, tako pa morejo popravljati le po nekaj avtomobilov hkrati in čakati, da jih lastniki odpeljejo in napravijo prostor drugim. Tudi opremljeni so v servisu (Jokaj slabo: imaje le en primež, stot/inskega merila sploh nimajo, komporatorske ure tudi ne. .. Najhuje pa je, da so tla v delavnici in na dvorišču tako vegasta, da morajo naravnati višino avtomobilov kar na cesti. Tudi žarometov nimajo kje naravnati, obiskovalci servisa pa tudi povedo, da so v servisu velikokrat precej na tesnem z rezervnimi deli in da je najbolje, če jih prinesejo kar s seboj. »Kronično« obolenje spačkov so pokvarjeni križni zglobi pri 35 tisoč kilometrih, rezervnih pa pride iz Kopra malo, premalo. . . Tudi krmilni mehanizmi se kaj radi pokvarijo, sreča pa
je, d‘a jih je moč popraviti brez rezervnih delov. Tudi vzmeti, ki se pokvarijo, je v servisu težko dobiti.
Bliža se turistična sezona. Na naših cestah bo mnogo tujcev s svojimi vozili in med njimi bo precej znamke Citroen. Marsikateri se bo tudi pokvaril, kdo pa jih bo popravljal? Tujci gotovo ne vozijo rezervnih delov s seboj, razen tega pa imajo v servisu še zdaj dovolj in preveč dela. Tudi domačih »kandidatov« za popravila bo več, saj pozimi lastniki vozila manj uporabljajo.
V servisu smo izvedeli, da bodo poleti verjetno uvedli dežurno službo, ki bo delala do sedmih zvečer. Tuji turisti v Kopru tudi lahko kupijo rezervne dele. vendar vse to še ni dovolj. Ali bo turist, ki se mu je v Ljubljani pokvaril avto, šel v Koper po del, ki ga potrebuje? Ali ne bi bilo bolje, ce bi dobil, kar potrebuje, kar v servisu?
Uslužbenci »Spačkovega servisa«, kakor obiskovalci servis imenujejo, so prizadevni in dobro opravijo vsako d'elo. Ali bi bilo res nemogoče nekoliko urediti pogoje, v katerih delajo?
EVGEN JURIČ
Dramsko gledališče bo dobilo novo podobo
Čez dve leti bodo končali dela, za katera bo potrebnih blizu
700 milijonov dinarjev
Dramsko gledališče so v letih 1907/08 zgradili po načrtih dunajskega arhitekta, v slogu, ki je mešal secesijo in klasiko. Vendar pa ie današnje dramsko poslopje daleč premajhno, ne morda toliko za obiskovalce kot za osebje, skladišča.
derobe, nori prehodi, sanitarije ter v kleti bife, namenjen izključno igralcem.
Novost bo tudi premični oder v eni ravnini, ki bo omogočil takojšnjo in nemoteno spremembo scene. Vso hišo bo ogrevala centralna kurjava na olje, deloma radiatorsko, avditorij in oder pa bodo segrevali s toplim zrakom.
Bistvo preureditve drame je razširitev in pridobitev novih prostorov za obiskpvalce in ureditev delovnih prostorov za dramsko osebje.
Načrte so izdelali v splošnem projektivnem biroju. Dela, ki bodo potekala v etapah, bodo predvidoma končana jeseni 1966, zanje pa bo potrebnih okoli 7Q0 milijonov dinarjev.	M.	G.
Piščanci bodo dražji
Od direktorja maloprodajne službe v podjetju »Emona« smo zvedeli, da bo njihovo podjetje od petka dalje prodajalo piščance po višji cerni kot doslej. Mesna industrija »Emona« je v dogovoru s podjetjem »Agrokombinat« sklenila,-da bodo od 10. aprila dalje prodajali v maloprodaji zaklane piščance po 750 din za kilogTam in ne več po 714 dinarjev kot doslej, Podražitev utemeljujejo z višjimi proizvodnimi stroški.
Preureditev Drame, ki jo bodo začeli junija po načrtih inž. arh. Dušana Medveda, obsega adaptacijo in novogradnjo, in sicer tako, da bo imela v tlorisnem pogledu obliko črke »T«. Na novo bodo namreč zgradili na vzhodni in zahodni strani petetažna prizidka, namenjena gledališkemu osebju. Obdelava avdi-torijskega dela na zunanjih fasadah bo skeletna, vse odprtine bodo obdelane s steklom in aluminijem, prizidka pa bosta zgrajena na klasičen način.
V pritličju portikusa (glavni vhod, ki ga bodo močno spremenili), bo pokrito preddverje in zasteklena avla z novimi blagajniškimi prostori. Nad preddverjem in avlo, v prvem nadstropju ne bo več samo bife-kadilnica, temveč razširjen prostor z 250 kvadratnimi metri površine, ki bo služil kot bifb, kadilnica m sprehajališče. Vsakodnevna gneča bo s tem odpadla, prav tako pa tudi sprehajanje po hodnikih, saj bo bodoče sprehajališče lepo urejeno in opremljeno s klimatskimi napravami za zračenje in vzdrževanje stalne temperature. Nad bifejem kadilnico, v drugem nadstropju, pa bo stailen dramski mu*j.
V načrtu so tudi nove gar-
Ljubljanske ulice ' bodo svetlejše
Podjetje Javna razsvetljava v Ljubljani namerava še letos namestiti v mestu 320 novih svetlobnih teles. Največ novih svetilk bo v občinah Bežigrad. šiška, Moste, deloma pa tudi v občinah Center in Vič. Za Bežigradom bodo montirala nove svetilke v Tolstojevi ulici na podaljšku Mariborske, v Parmovi, Vojkovi ■ulici in v naselju Nove Jarše. V šiški bodo uredili razsvetljavo v Gasilski, Malgajevi, Jesenkovi, Kebetovi in šišenski ulici. V Mostah pa Na peči do Mojškričeve ulice, v naselju ob Rožičeri ulici in v našel ju Kodeljevo.
Doslej je bilo v Ljubljani 5636 svetilk Javne razsvetljave s 6430 žarnicami, ki osvetljujejo kakih 580 ulic, trgov, pasaž, parkov in predor pod gradom. Za vzdrževanje javne razsvetljave dobi podjetje denar od posameznih občin.
Letos bo v Ljubljani tudi akcija za nove svetlobne napise, predvsem v središču mesta. Javna razsvetljava bo montirala reklamne napise za komunalno banko na konzorciju, in sicer v Šubičevi ulici in- na Viču, za avtomontažo na Celovški oesti, za restavracijo Slavija na Gosposvetski cesti, za Reklamservis v Čopovi ulici, za Elektrotehno na Gosposvetski cesti, za Cen-tromerkur na Miklošičevi cesti in še nekatera druga podjetja.	A.	A.
»Izlet na Gorenjsko« v Soči
Pred dobrim mesecem ja Klub mladih pri okrajnem komiteju ZMS Ljubljana krenil na novo pot. Izdelali so obširen program prireditev in ga doslelj tudti točno izpolnjevali. V dobrem mesecu so imeli kar tri prireditve svojega eksperimentalnega programa, danes pa imajo na sporedu četrto.
»Izlet na Gorenjsko« je nedvomno zelo zanimiva zamisel prireditve. Z njo bodo skušali obiskovalcem na nov, neposreden način povedati čimveč o tem koščku naše domovine.
Vsi, ki bodo nastopili na te.l prireditvi v »Soči«, bodo oblečeni v narodne noše. Orkester »ECHO« bo igral narodne pesmi, pela pa bosta Ivanka Mrak in Peter Ambrož. Razen njih bosta prireditev vodila dva napovedovalca in humorist, ki bo recitiral narodne pesmi. Z diapozitivi in spremno besedo bo Gorenjsko predstavil Jože Kregar, sodelovala pa bodo številna gorenjska podjetja, ki so prispevala podatke o svoji dejavnosti, svoje prospekte in celo nekaj izdelkov, ki jih bodo prireditelji med prireditvijo izžrebali za obiskovalce. Turistična zveza iz Kranja, Planinska zveza in Počitniška zveza so prispevale precej propagandnega materiala. Razen tega bodo planinci in člani počitniške zveze pripravili za obiskovalce tudi po dva izleta na Gorenjsko.
Posebej za to priložnost bo urejena tudi dvorana. Vanjo bodo postavili kulise gorenjske vasi, po stenah pa obesili ■ilustracije narodnih pesmi. Naslednja prireditev bo 17. aprila. Imenovala se bo »Pot k sosedom«, obiskovalcem pa bo predstavila Italijo. —IC
Kadar kupujete v Ljubljani . . .
... se ne prenaglite, temveč obiščite več trgovin, ker so cene zelo različne. Naj vam posredujemo nekaj podatkov:
uvožen, sušilec za lase prodajajo pri Elektrotehni na Celovški cesti za 6710. pri Ju-gotehniki v Dalmatinovi ulici za 6810, v prodajalni Elektro-val na Mestnem trgu za 6930 in v Na-mi za 7200 dinarjev.
Namizna svetilka, izdelek Proleterja iz Prilepa, velja v prodajalni Elektroval na Mestnem. trgu 3000, pri Jugoteh-niki pa 2880 dinarjev.
Termos steklenica, en liter, uvožena, znamke »Original ISO — THE — LA« stane pri Keramiki n Nazorjevi ulici 2250, v Na-mi 2200. v prodajalni Ideal v V/oljovi ulici pa 2810 dinarjev.
Črna luksirana garnitura za črno kavo iz Sarajeva, za dve osebi stane v poslovalnici Doma na Ciril-Metodovem trgu 4084. v Keramiki v Nazorjevi ulici pa jo lahko dobite za 3050 dinarjev.
Črna luksirana garnitura za črno kavo za štiri osebe stanc pri Domu 6064, pri Keramiki pa 4260 dinariev.
K. K
Utonil je v mlnki
GROSUPLJE. 6. a,pr. Dari o,b 8. uri je v mlaki blizu svo-iega hleva v Cagoščah . pri Grosupljem uistonil Ignac Adamlje (1905). Pri mlaki si je umival roke ter iz neznanega vzroka omahnil vanjo in utonil.	A.	M.
42 metrov se je
prevračal po pobočju
LJUBLJANA, 6. apr. Dari ob 5,45 je v vasi Tlake zapeljal z avtoceste dostavni avtomobil RI-45-22, voznik Uija Seizov, ki je vozil iz Zagreba proti Ljubljani. Na cesti je prehiteval, ko je opazil, da mu prihaja nasproti drugi avto. Zato je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo s ceste in se je prevračal 42 metrov po pobočju. Človeških žrtev k sreči ni bilo. materialna škoda na avtomobilu pa znaša 500.000 dinarjev.
A. M.
Utonil se je v potoku
JESENICE, 6. apr. Včeraj so v potoku pri vasi Planina pod Golico našli truplo 57-let-nega Simona Poklukarja, ki se je prejšnji večer vinjen vračal iz hotela »Pod Golico«. Med potjo mu je spodrsnilo, padel je 2 m globoko v potok in utonil.	A.	M.
Mopedist v vrtno ograjo
MEDVOEfE. 6. apr. Noooj ob 21,45 se je v vasi Rakovnik pri Medvodah mopedist Slavko Velkavrh iz neznanega vzroka zaletel v vrtno ogratjo in dobil prj nesreči hujše poškodbe po glavi. Od-peljan je bil v šišensko bolnišnico.	A.	M.
Pes povzročil prometno nesrečo
LJUBLJANA, 6. apr. Nocoj ob 19.30 se je na Tržaški cesti huje poškodovala mopedistka Marija Bricelj. Vozila je iz mesita, ko ji je pred osnovno šolo pritekel pod sprednje kolo pes. Bricljeva je padla cestišču in pri padcu do-pretres možganov. Odpe-_ bo jo v bolnišnico Petra Kitt v šiško. A. M.
ftbrefc. 7. aoffla 1964	ŠPORT	.	  •_____________________DELO-*	sfcraay7
D-ei o komentira nedeljske športne dogodke - Delo kom«
Število gledalcev je tudi nekaj
Tudi pretekla nedelja je bila zanimiva in težavna tako za navijače kot za udeležence »športne napovedi«. Pri nas v Sloveniji je derby med Olimpijo in Mariborom zasenčil srečanja v republiški ligi. O njem je bilo že mnogo povedanega pred tekmo v Ljubljani, na kateri so zabeležili rekorden obisk. Z 20.000 gledalci, kolikor jih je bilo na ljubljanskem stadionu, sta se morala na primer zadovoljiti Dinamo — v gosteh je imel 2elezničarja — in Partizan v sobotnem srečanju z Vojvodino. Na vseh ostalih stadionih širom po državi razen na
NOGOMET
Koševu v Sarajevu, kjer je srečanje s Crveno zvezdo privabilo 40.000 gledalcev, je bil obisk manjši. Vsega skupaj je spremljalo dogodke na stadionih I. lige 106.000, tekme zahodnega dela II. lige pa le 26.000. Na »tekmi leta« v Ljubljani jih je bilo torej več ko pol celotnega števila.
Z remijem v Ljubljani sta sadovolini — kar je razvidno tudi iz izjav igralcev in funkcionarjev obeh moštev — obe strani. Zda.i, ko so se navijači nekoliko pomirili, bi marsikateri izmed njih najrajši podaril še eno točko bodisi Mariboru bodisi Olimpiji z namenom, da bi bil eden izmed naših ligašev bliže vodečemu Zagrebu. Gledalci so bili v glavnem zadovoljni z izidom. Izredno dober vtis .ie napravil tokrat sodnik Škorič!
Istri se v ogorčenem boju za obstanek ni posrečilo odvzeti vodečemu Zagrebu obeh
točk, kar bi zlasti zelo prav prišlo Borcu in Mariboru. Tu di neodločen izid proti vodečemu moštvu v II. ligi (zahodi pa pomeni za Istro uspeh, hkrati pa tudi za Zagreb, ker je dosegel svoj cilj; vendar je bilo domače moštvo v glavnem v premoči. Pet točk prednosti, oziroma šest itd, kolikor jih ima Zagreb pred Borcem oziroma Mariborom, še ni dovolj, da bi se lahko vsaj malo oddahnil v preostalih devetih kolih, ko mora še v Maribor, Ljubljano in. Tiizlo.
Banjaluški Borac se je po neuspehu v srečanju s Spar-to spet zrinil pred Maribor. Borovu je vzel obe točki. Pri tem je imel" nekoliko sreče, kajti ko je bilo pričakovati, da bo pri stanju 3:2 Borovo izenačilo, je vratar tega moštva zakrivil avtogol.
Kakor Borovu, se tudi Fa-mosu ni posrečilo, da bi se spravil iz nevarne cone na repu lestvice. Po porazu z Olimpijo pa je zablestela Slavonija, ki je katastrofalno porazila ligaša iz Varaždina.
V vzhodnem delu II. lige poraza vodenih — Sutjeske v Subotici in Trepče v Zemunu proti Jedinstvu nista spremenila vrha na lestvici. Vendar je beograjski Radnioki odvzel Budučnosti v Titogradu točko in se tako tesno približal vodečima. Subotica in Radnički iz Sombora sta tako zaostala za drugimi, da skoraj ne moreta več računati na obstoj v ligi.
V I. ligi sta bili v ospredju zanimanja tekmi v Zagrebu in Sarajevu, kjer sta igrala najresnejša kandidata za
najvišji naslov. Dinamo je imel v gosteh Zeljezničarja, ki mu je odvzel točko, Crve-na zvezda pa je v Sarajevu pobrala ves izkupiček. Dejstvo je, da je imel Dinamo proti sebi moštvo z najboljšim napadom v državi, toda vratar Skorič tokrat ni branil v velikem slogu.
Ivica Mišič, dopisnik zagrebških »Sporrtskih novosti«, je označil tekmo med Sarajevom in Crveno zvezdo za »vojno živcev« in obtožuje sodnika Tadslidžiča, da je »prodal svojo avtoriteto«, ko je z rokami razdvajal sprte igralce, namesto, da bi jih kaznoval in ker je spregledal prekršek Popoviča nad Ferha-tovičem v kazenskem prostoru.
Presenetil je Hajduk s čisto zmago v Skopju ter Rijeka z remijem v Beogradu. Novi Sad in Radnički iz Niša (2:01 sta igrala ležemo in slabo, kakor da se jima ne bi bilo treba boriti za umik iz nevarne cone. Trešn.jevka je v Mostarju napravila dober vtis, j toda tudi njen nasprotnik je bil borben. Z enim samim zadetkom jo je prisilil h kapitulaciji. Po vsej verjetnosti pa zagrebško moštvo ne bo obtičalo na zadnjem mestu.
Šestnajsto kolo SNL se je končalo z novim uspehom Kladivarja, ki je sicer šele v 75. in 76. minuti premagal bunker Ljubljane, toda Celjani so po remiju Svobode v Gorici in Rudarja na domačem stadionu še trdneje v vodstvu. Zanimiva bo borba Triglava., Celja, Gorice in Slovana — katerih izkupiček je trenutno 16 točk — za četrto mesto.
Tri prva mesta za Krajzljevo
Na republiškem turnirju z belo žogico
LJUBU AN A, 6. aprila. V Idriji je bil včeraj republiški turnir v namiznem tenisu, na katerem * je nastopilo nad 100 igralcev in igralk iz Ljubljane, Celja, Kranja, Raven, Jesenic in Idrije. Med številnimi igralkami se je najbolj izkazala manj ko 14-letna Božena Krajzelj z Jesenic, ki je zmagala v vse> treh ženskih disciplinah. Krajzljeva je zmagala pri pionirkah, mladinkah in članicah, kar je verjetno vse doslej ijjemen primer v slovenskem namiznem tenisu. Z odlično ofenzivno igro je odpravljala vse nasprotnice zaporedoma, med slednjimi tudi dobro znana imena kot. Petračevo in Krajgerjevo iz Raven, nekdanji mladinski državni prvakinji in reprozentantinji. Finale mladink med zmagovalko Krajzljevo in Juvančevo je bil nadvse dovršen in razburljiv do zadnjih žogic, ki so odločale o prvem mestu. Precejšnjo prednost Juvančeve je mala Jeseničanka kmalu nadomestila ip z odločnimi udarci žela zmago. Tudi finale pionirjev je bil nadvse dopadljiv, tako da zdaj že lahko rečemo, da se med najboljšimi pionirji pojavlja nekaj zelo dobrih mladih igralcev.
KOVIČ: „VIDELI B0M0...“
Med gledalci in igralci slovenskega nogometnega derbyja
Videli smo pravi slovenski noco-memj n-	20.000	tempera-
mentnih gledalcev, borbene nogometaše Oiinipije in Maribora, dramatično tekmo dveh izenačenih eajstenc. Bili smo priče dolgim vrstam pred blagajnami stadiona ob Titovi cesti — že dopoldne, povorke mariborskih navijačev z vijoličastimi zastavami dopoldne in ■popoldne, tradicionalnim obračunavanjem navijačev Olimpije m Maribora po tekmi, Govorili so o IVO za Olimpijo, o 2:1 za Maribor m najrazličnejših rezultatih, toda končalo se je s tradicionalnim rezultatom za derbyje — 1:1.
Ljubljanske bel o-črne in m ari borske belo-vijoličaste zastave so plapolale na vseh straneh skorajda napolnjenega stadiona že dolgo pred tekmo Takrat, še ni nihče slutil, da bodo nogometaši Maribora med vožnjo v Ljubljano doživeli težjo prometno nesrečo, ki se je na srečo končala brez smrtnih žrtev. Bilo je okoli 13.30 na Trojanah. Črnemu Mercedesu, ki je vozil iz Ljubljane proti Celju, je nepričakovano odletelo kolo, tako da se je s precejšnjo hitrostjo zaletel na levi strani ceste v Fiat 1300 iz kolone osebnih avtomobilov igralcev NK Maribora, v katerem so bili RajačiČ, rezervni vratar Grloci m Mioč. ki so ob trčenju na veliko srečo odnesli samo nekaj prask in seveda doživeli živčni pretres. Novica se je. hitro razvedela na stadionu in Mariborčani so 7 burnim aplavzom pozdravili objavo spikerja, da bo na levem krilu vendarle nastopil Ra-jačič.
Mednarodni turnir v Bordecuxu
BORDEAUX. 6 aprila. — Med narodni sahovski turnir v Bor deauxu se je končal s skupno zmago Forintosa (Madžarska). Darge ('ZRN* m Matanoviča s 7 točkami, medtem ko deli Marič z O Kelly-jem (Belgija) osmo mesto.
Tekla je 26. minuta tekme Markovič je v pravem nogometnem slalomu preigral tri obrambne igralce Olimpije in podal prostemu Pircu. Goool! Na vzhodni strani stadiona je rezervni vratar Grlogi — ki je mimogrede povedano odnesel s Trojan resnejšo poškodbo — od navdušenja ob vodsHm Maribora padel v nezavest, tako da so ga na nosilih odnesli s stadiona. Tehnično vodstvo Mariborčanov je bilo tako še bolj zaskrbljeno — ostali^ so brez rezervnega vratarja. Vabic pa je povsod že znan kot. vratar z včasih celo preveč drznimi porada-mi. Ljubljanski gledalci, ki ruso vedeli za kai gre, so govorili o posledicah uživanja drog.
Olimpija je izenačila v 40. minuti Zagorc je s silovito bombo še bolj učvrstil svoj položaj na listi najboljših strelcev II. zvezne lige. Zagorc je zares nogometaš z izrednim občutkom za gol, tako da bi ga po načinu igre lahko primerjali z najboljšim mariborskim strelcem Pircem, toda Zagorc je še hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Zanimivo je. da je Zagori: v II. zvezni ligi premagal že vratarja vseh enajsteric, samo brata Zagorca, ki brani za NK Istro, ne!
Po tekmi so bile najdragocenejše pac izjave strelcev Zagorca in Pirca. najboljšega igralca »Maribora« Markoviča, trenerjev Stankoviča in Simuniča, tehničnih direktorjev Elsnerja in dr. Welleja ... V sobo Mariborčanov smo prodrli za nekaj minut in opazili smo, da so bili Vabič. Amejčič m Ceh celo nekoliko potrti z 1:1. V slačilnico Olimpije nismo nit.i poizkušali vstopiti, ker so se nogometaši med tem že kopali. EUsner pa nam je zagotovil — da bodo radi odgovarjali pozneje.
Z Markovičem .smo govorili pred odhodom v mesto, kjer so vsi govorili samo o derbvju. Ah boste ostali v Mariboru tudi naslednjo sezoni? Videli bomo! Zares je prezgodaj govoriti o novi sezoni . . . Mariborski študentje za zatrjevali, da je Markovič ob Samardžiču in Takaču tretje najboljše desno krilo i Jugoslavije!	A.	P.
USPEŠNA BLOKADA — Na nevarnega in prodornega napadalca Maribora Ameičiča (na tleh) je obramba Olimpije budno pazila. Naš posnetek kaže, kako so ga na meji kazenskega prostora Ljubljančanov dobro blokirali trije domači čuvarji, in sicer Kapidžič, More in Kulenovič; v ozadju pa ta razplet spremlja vratar Žabjek.	Foto:	Šelhaus
Nogometno prvenstvo NPL
Tudi XVII. kolo podzveznega prvenstva ni minilo brez presenečeni. Sava je komai odnesla pol izkupička v tekmi s Svobodo Kisovec. Isto je doživela Ilirija v Mengšu.
Rezultati XVII. kola:
Kočevje : Proletarec 1:2, Litija : Slavija 2:1. Mengeš Ilirija 2:2, Rudar : Bela krajina 1:0. Svoboda Dupl. Kamnik 2:3. Domžale Bratstvo 1:2, Svoboda Kis. : Sava 1:1.
LESTVICA
Bratstvo Litija Ilirija
Svoboda Dupl Sava Rudar
Kamnik Domžale Slavija Proletarec Mengeš Kočevje Bela krajina Svoboda Kis.
Rezultati podzvezne mladinske lige. Kočevje : Proletarec 4:4, Linja : Slavija 0:1. Mengeš : Ilirija 1.4, Rudar : B. krajina 17 0. Svoboda Dupl. : Kamnik 0:4. Domžale : Bratstvo 3:1, Svoboda Kis. : Sava 6:2.
V vodstvu je kljub porazu Bratstvo s 24 točkami, prav toliko jih ima Proletarec s slabšo razliko v golih. Po 23 točk imajo Kočevje, Kamnik, Svoboda Kis., Domžale itd
V prvem spomladanskem kolu I. razreda pa so bili doseženi naslednji rezultati: Elan N. m. TVD Partizan Podpeč 3:2. Dob : Usnjar 1:4, Enotnost . Medvode 1:2, Slovan II : Rakek 3:2.
V vodstvu so Medvode s 13 točkami. sledijo Rakek in Jarše z 10 točkami. Izven konkurence ima Slovan II od 9 odigranih tekem 13 točk.	L.	S.
17	12	o	3	48:24	26
17	10	4	3	35:25	24
17	9	5	3	54:26	23
17	11	0	6	39:22	22
17	9	3	5	42:22	21
17	8	3	6	33:20	19
17	7	4	6	30:43	18
17	8	1	8	32:34	17
17	5	6	6	34:33	16
17	6	2	9	45:48	14
17	5	3	9	34:52	13
17	4	3	11	26:47	10
17	3	2	12	20:44	8
17	2	3	12	21:52	7
Košarkarji SZ prvi v Neaplju
NEAPELJ, 6. aprila. Na prvem mladinskem košarkarskem prvenstvu Evrope so zmagali mladi košarkarji Sovjetske zveze, ki so sinoči premagali Francijo 62:41 (28:11).
V tekmi za tretje mesto je mlada italijanska reprezentanca premagala Bolgarijo 73:72. Do odločitve je prišlo šele v podaljšku tekme.
Končni vrstni red:	1.	SZ,
2. Francija. 3. Italija. 4. Bolgarija, 5. ČSSR, 6. Poljska, 7. Jugoslavija, 8. Španija.
Evropski šampiona* v boksu 1965. v DRN
RIM, 6. aprila — Izvršni komite mednarodne boksarske zveze je sklenil. da bo naslednji evropski šampionat v boksu 1965. leta v DR Nemčiji od 23. do 29. maja.
Lundquist prvi v San Remu
Na mednarodnem teniškem turnirju v San Remu je zmagal Šved Lundquist. V finalu ie premagaj Italijana Pietra Angelija 11:9, 6:1, 6:4.
Zmaga Emersona
Avstralski teniški igralec Emerson Je zmagal na medna Vidnem teniškem turnirju v San Joanu v Portoriku. V finalu je premagal Mehikanca Osuno 6.3, 8 6. 5:7. 6:2. Preden je prišel Emerson do finala, je premagal Jugoslovana Jovanoviča. Emerson je skupaj z rojakom Fletcherjem osvojil naslov v parih. Avstralca sta v finalu premagala par Piment a l — Rodriquez 6:4, 7:5.
Novo na tujem
MAR DET, FIATA Argentinski avtomobilist Edwnrdo Centra se je včeraj smrtno ponesrečil na dirki »Čez morje in po planinah« v Argentini. Na planinski cesti je zdrvel s steze, se nekajkrat- prevrnil in dobil tako hude poškodbe, za katerimi je kmalu izdihnil. Njegov so vozač. Bubliolo je bil prav tako občutneje poškodovan. Dirkalni avto je vozil s hitrostjo 180 km na uro.
STOCKHOLM — Rokometna eki pa Galeb z Reke je zasedla drugo mest.o na mednarodnem turnirju za gluhoneme.
LEIPZIG — Waterpolska ekipa Jadran iz Hercegnovega je izgubila na turneji po NDR z državno reprezentanco 1:4 (1:0, 0:2, 0:1, 0:1).
BUKAREŠTA — Ekipa namiznoteniškega kluba vointa je osvojila naslov klubskega prvaka Evrope. V finalnem dvoboju je premagala madžarsko ekipo Voros Meteor 5:0.
RIM — Nedeljski rezultati v italijanski nogometni ligi:	Bari* —
Sampdoria 2:1, Catania — Lazio 1:0, Genova — Mantova 1:0, Inter — Messina 4:0. Juventus — Milano 1:2, Lanerossi — Bologna l:ž. Moden a — Atalanta 1:0. Roma — . Fiorentina 1:1, Spal — Torino 0:1. Na lestvici vodi Inter s 43 točkami pred Milanom 42. Bologno 39. Fiorentino 39, Juventusom 33 itd.
Smuk: Klofutar, slalom: Zajec
Državno prvenstvo mladincev v alpskih ((disciplinah na šari
Na lepih smučiščih severne strani Sar planine se je v nedeljo končalo mladinsko prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah. Okoli 120 tekmovalcev iz vseh krajev države se je pomerilo v smuku in slalomu, medtem ko je veleslalom zaradi slabega vremena odpadel. Starejši madinci so s-tartali na 2300 m dolgem smuku, mlajši mladinci in starejše mladinke na 1900 m, mlajše mladinke pa na nekaj krajši progi. Stezi za slalom sta postavila trenerja Magušar in Rotar.
Rezultati — smuk — starejši mladinci: Klofutar (Kr. g.) 1:21,8, 2. Laibaher (Trž.)
1:23,1, 3. Gluhak (Medveščak) 1:28,0, 4. Pesjak (Radovljica) 1:29,8, 5. Zrrutek (Jesenice) 1:29, 9. Star. mladinke:	1.
Tevž (Fužinar) 1:36,4,	2.
Klajndinst (Jes.) 1:59,2,	3.
R. Nišavič (Beo.) 2:00,9, 4. Sega (Branik) 2:03,7, 5. Vatovec (Branik) 2:18,4. Ml. mladinci:	1. Potočnik (Branik)
1:18,4, 2. Zagernik (Fužinar) 1:18.9,	3. Škrubej (Mežica)
1:22,5, ml. mladinke:	Bern
(Radovljica) 1:05,9, 2. D. Nišavič 1:08,6, 3. Pečnik (Medveščak) 1:25,0.
Slalom — st. mladinci: 1. Zajec (En.) 1:48,3, 2. Kraut-haker (Jes.) 1:51,7, 3. Škrinjar (Fuž.) 1:52,4, 4. Zmitek (Jes.)
1:54,9, 5. Gorjup (Jes.) 1:55,2 Ml. mladinci: Štefan (Jes.) 2:02,0, 2. Slakar (Bled) 2:02,4, 4. Klemenčič (Trž.) 2:04,1, st. mladinke: 1. Tevž (Fužinar) 1:37,0, 2. Zeiinka (En.) 1:51,1, 3. Vatovec (Branik) 2:03.0, 4. Klajndinst (Jesenice) 2:07,9, 5. R. Nišavič (Beograd) 2:11,7, ml. mladinke: 1 D. Nišavič (Beograd) 1:57,4,	2. Kurnik (Tržič)
1:59,3, 3. Bern (Radovljica) .2:17,1.
Alpska .kombinacija — starejši mladinci: Zajec, st. mladinke: Tevž, mlajši mladinci: Potočnik, mlajše mladinke:
Nišavič.
J. Z.
Pri mladincih je republiški prvak Klevišar izgubil v finalu z mlajšim Sazonovom. Za republiškega mladinskega prvaka ta turnir ni bil preveč uspešen, saj se je moral tudi v članski konkurenci kmalu posloviti od tekmovanja. Premagal ga je Tomažič 2:1. Disciplina seniorjev je prinesla največ uspehov ljubljanskim igralcem, med katerimi sta bila v polfinalu po dva igralca Olimpije in Ljubljane. —-Zmagal je zasluženo tehnično boljši Primož Grintal.
Rezultati — polfinale in finale: člani: Godina (L) — Tomažič (Ol) 2:1, Grintal (Ol) — SazonoV I. (L) 2:1. Grintal — Godina 2:0; članice: Krajzelj (J)	— Klevišar	(Tr)	2:1,
Krajger (F)	— Juvane	(L)	2:1.
Krajzelj — Krajger 2:0; mladinci: Sazonov TI (Ol) — Buh (J) 2:1, Klevišar (Tr) — Usenik (Ol) 2:1, Sazonov II —	Klevišar	2:0;	mladinke:	Krajzelj	(J) —	Kralj	(L)
2:1, Juvane	(L) — Sedej	(J)	2:1,
Krajzelj —	Juvar^: 2:1;	pionirji:
Poznič	(C) —	Privšek	(Od)	2:0.
Gutenberger (F) — Poljanšek (Id) 2:1, Poznič — Gutenberger 2:1; pionirke:	Krajzelj	(J) —	Krivograd
(F) 2:0, Kralj (L) — Cvetek (II) 2:1, Krajzelj — Kralj 2:0. <dn)
Lenari - rokoborska trdnjava
Trije Slani na poti do najviših naslovov
LJUBLJANA, 6. aprila — Na nedeljskem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v gr-ško-rimski rokoborbi (v zahodni skupini) v Zagrebu, na katerem je sodelovalo 39 mladih atletov, so poželi največ uspehov nadarjeni rokoborci iz Lenarta v Slovenskih goricah. Lenarčani scOeasedli kar tri prva mesta. Z dobrimi uvrstitvami so presenetili tudi zastopniki TAK Ljubljane.
Uvrstitve slovenskih rokoborcev: mušja kategorfja:	1.
Grnčič, peresnolahka 1. Žnuderl, 2. šenveter, lahka: 1. Majcenovič (vsi Lenart), vrel terska:	3. Bukovec, pol-
težka: 2. Juhar in težka: 3. Brezovec (vsi Ljubljana).
Zagrebški rezultati kažejo, da je načrtno delo v sloven-
skih klubih v razmeroma kratkem času obrodilo lepe sadove.	,
Najboljši tekmovalci z zagrebškega tekmovanja bodo nastopili v finalu zveznega prvenstva, ki bo na dan mladosti prejkome v Srbiji. H.
Gordič namesto Rajkoviča
BEOGRAD, 6. aprila. — Pred nekaj %dnevi so mnoge agencije objavile, da je od Jugoslovanov v evropsko moštvo za tekmovanje s košarkaši Reala izbrana trojka OKK Beograda Korac, Nikolič in Rajkovič.
To je izzvalo komentarje, kd menijo, da za Rajkoviča po kvaliteti ni prostora v taki eliti.
Videti -je, da je prišlo do zmešnjave. Kot smo zvedeli bo v evropskem moštvu namesto Rajkoviča nastopal Gordič, ki je v resnici izbran kot prvi Jugoslovan V. ML.
Po domačih krajih:
Lovor za članice Triglava
Kranjske kegljavke imajo tri zastopnice med kandidatkami
Po vsem videzu ni golo naključje, da ima kranjski Triglav od štirih Slovenk kar tri svoje članice — Cadeževo, Pe-tehovo in Zumrovo — med kandidatinjami za vstop v državno kegljaško reprezentanco. Spomnimo se samo tega. da so članice Triglava pred kratkim zasedle prvo mesto v hrvatsko-slovenski ligi, minulo nedeljo pa so si priborile še. naslov ekipnega republiškega prvaka.
Celje in Maribor sta bila prizorišči tekem zadnjega kola v letošnji ligi in prav tu so se igralke .sedmih slovenskih klubov pogovorile o končni razvrstitvi in udeležbi na letošnjem državnem prvenstvu. Kakor pri moških so tudi v tej konkurenci odločale kazenske točke, dobljene glede na razvrstitev na posameznih kegljiščih, ne pa skupno število podrtih kegljev.
V zadnjem kolu je Triglav še posebej potrdil vso pravico do kandidature za prvo mesto — s prvima mestoma' v Mariboru (nič manj ko 2391 kegljev) in v Celju (dostojnih 2293). Tako je precej ušel zasledovalcem. Branik je — zlasti z dobrim rezultatom na domačem kegljišču — toda s precej slabšim v Celju (2150), vendarle obdr-
žal drugo mesto, medtem ko si je bistveno popravila prostor ekipa Gradisa kot druga v Celju, in je tako ob koncu prišla na tretje mesto. Ljubljana je z enakim številom kazenskih točk kakor- Gradis in Slovenj Gradec osvojila le zaradi razlike v številu podrtih kegljev pred Sloven-jeg Gradcem četrto mesto in se torej prav tako kvalificirala za državno prvenstvo.
Med ostalimi tremi vrstami je daleg pred vsemi Slovenj Gradec in ga loči od Kočevja ter Celja znatno razlika v točkah, kaže pa. da si igralke Kočevj počasi, toda vztrajno, utirajo pot navzgor, medtem ko se Celje — po nekaj letih premora — nikakor ne more razživeti.
Letos.niso nastopile igralke Fužinarja, ki zaradi preureje-vartja kegljišča niso mogle trenirati, bržkone pa se bodo spet pojavile ob letu osorej .
Vnovič pa. ugotavljamo, da je sedem vrst — med osmimi v celoti — kaj skromna udeležba in ponoven dokaz, da ženski kegljaški šport pri nas še vedno nima prave veljave. Nad tem. se bo treba ob priložnosti globlje zamisliti. *
Končni vrstni red: TRIGLAV 6, BRANIK 11, GRADIS 15,
LJUBLJANA GRADEC 15, CELJE 26.
15, SLOVENJ KOČEVJE 24,
Mednarodni turnir v Sarajevu
SARAJEVO, 6. aprila. — R«-. zultati XIII. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Parma : Hort prek. v dobljenem položaju za Horta (karokan, 41). Ponovili so se dogoditi iz parili e Parma : Bukič. Slovenski velemojster je dosegel nadmo-čen položaj in -dvakrat odbil remi, toda v časovni stiski se je dobesedno sam matiral, tako da ,ie z dvema kmetoma manj ob prekinitvi izgubljen. Gufejld : Polugajevski remi (sicilijan-ka, 30), Remi po 15 minutah, ker igra Gufeljd očitno na naslov mednarodnega mojstra. Bogdanovič : . Pachman remi (Španka. 26). dr. Trifunovič : Damjanovič 1:0 (Igra daminega kmeta), 20). Cmi se je predal že v 20. potezi z dvema kmetoma manj. Uhlmann : Ciocal-tea 1:0 (Benoni, 37). Ciocaltea je zataval s skakačem v že izenačeni poziciji. Bukič : Gojak 1:0 (kraljeva Indijka. 30). Gojak je po dobro igrani otvoritvi idelal napako za napako in izgubil figuro. Matulovič : Dely remi (Španka, 30). Ivkov : Ko-zomara prekinjeno • v dobljenem položaju za Ivkova (angleška, 42). V obojestranski časovni stiski je Ivkov osvojil kmeta. -
Stanje po XIII. kolu: Poluga-jevski in Uhlman 9,5. Ivkov 7 (2), Pachman in dr. Trifunovič 7,5, Bogdanovič 7, Ciocaltea in Gufelid 6,5, Kozomara 5,5 (1), Dely 5,5,- Bukič in Parma 5 (1), Matulovič 5, Damjanovič in Gojak 3,5.	B. PARMA
Končano izbirno tekmovanje strelcev
ZAGREB. 6. aprila. — yTu se je končalo drugo izbirno tekmovanje strelcev za sestavo državne reprezentance, ki se bo 5. maja srečala z ekipo ZAR.
Jugoslovansko reprezentanco v streljanju z vojaško puško bodo sestavljali Zivanovič, Grozdanovič, Nikolič (Lj.), Katandč in Seratlič.
Od Slovencev se bosta priprav od 10. do 30. t. m. v Košutnjaku udeležila še Potokarjeva in TešiČ.
V streljanju z vojaško puško je bil danes Vrbinc 7.. Jež 10., Pla-mne pa na 15. mestu.	P.
Dvigalec Ecser v odlični Jormi
Madžarski dvigalci uteži, ki bodo od 28. do 30. maja letos na GR v Ljubljani nastopili na IV. mednarodnem turnirju v dviganju uteži za »Donavski pokal«, so v odlični formi. Pred dnevi so premagali reprezentanco Poljske (5:2) in dosegli ver odličnih rezultatov. Absolutni rekorder »Donavskega pokala« Ecser (Madžarska 480,0 kg) je. dvignil 500 kg (175 — 145 — 180), kar je doslej uspelo samo 11 dvigalcem na svetu; ta rezultat je hkrati tudi nov državni rekord za težko kategorijo. Razen Ecserja so zmagali v dvoboju s Poljsko še tile madžarski reprezentanti, ki stalno zastopajo madžarske barve na turnirjih za »Donavski pokal«: Na-gy (bantam) 320 kg, Foldi (peres nolahka) 370,0 kg, Huszka (srednja) 420 kg in Toth (lahkotežka) 470 kg. Vsi našteti so za nekaj kilogramov zboljšali rezultate z lanskega III. turnirja za »Donavski pokal« v Sofiji.
V nedeljo balkanski kros
BEOGRAD, 6. aprila — V Vrnjaokd Banji bo v nedeljo tradicionalni balkanski atletski kros, na katerem bodo sodelovale ekipe Jugoslavije, Grčije, Bolgarije, Romunije in Turčije. Albanija svoje udeležbe ni prijavila. Tekmovanje bo v kategorijah članov in mladincev ob udeležbi moških in ženskih ekip vseh prijavljenih držav. Lanska zmagovalca sta bila:	Dalkirič
(Tur.) v moški in Grecesku (Rom.) v ženski konkurenci.
V vsaki ekipi bo šest moških in štiri ženske. Cland bodo tekmovali na 10.000 m, juniorji na 4.000, ženske pa na 2000 m in mladinke na 1000 m. Vsi udeleženci so že
izbrali ekipe in poslali ime-na organizatorju — Atletski zvezi Srbije.
Našo reprezentanco sestavljajo; červan, Važač, Zuntar, Ivanovič, Bogunovič, Farčič in Hafner pri članih ter Ra,l-korv, Mirovič, Maričič, Palin-kaš, Djikanovič in Zmejfcova
pri članicah-
M. V..
Trening v Orehovi vasi
LJUBLJANA, 6. aprila. — Av+o-moto zveza Slovenije bo priredila od 6. do 11. t. m. skupen trening slovenskih tekmov alcev - motoristov za kros. Te prepotrebne priprave pred novo sezono bodo v Orehovi vasi pri Mariboru, vodila pa jih bosta Janez Rotar iz Tržiča in Cveto Maček iz Ljubljane. Treninga se bo udeležilo 19 dirkačev iz vse Slovenije, in sicer iz Gornje Radgone (1), Most (2), Cerkelj (1), Tržiča (4), Brežic (3), Orehove vasi (7), Mengša (1) in iz Kamnika (1).
S tem treningom naj bi slovenski motorni vozači morda že v letošnji sezoni dosegli kvalitetno raven dirkačev po drugih republikah.
Po končanem treningu bo 12. t, m. v Orehovi vasi prva dirka za I. republiško prvenstvo v krosu z motorji, na kateri bodo sodelovali tudi tekmovalci iz sosednje Hrvatske.	H.
Kegljači TNZ in RSNZ spet pri delu
V nadaljevanju tekem v čast 20-letnice ustanovitve uslužbencev za notranje zadeve bodo kegljači TNZ in RSNZ iz Slojni je v soboto, 11. t. m. nastopili na tekmovanju posameznikov na 200 lučajev mešano. Tekmovanje bo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. N % j več možnosti Z3 dobro uvrstitev imajo - tekmovalci republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani.
žensko
okrajno prvenstvo
V sredo m četrtek bo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani prvenstvo za ženske posameznice s področja nekdanjega okraja Ljubljana. Nastopile bodo v disciplini 100 lučajev mešano. Udeležba bo najbrž precej številna, ker so prijave neomejene. Pričakujejo prijave od Gradisa, Kočevja, Ljubljane in Slovana, morda bodo prišle tudi ka4fsne tekmovalke od drugod.
JUBILEJ POD MONT BLANCOM
Zapiski Milana Mavra o X. mednarodnem sirečanju novinarjev na smučeh
ZOGA JE NA SREDINI — Beograjski sodnik Skorič ie pred začetkom tekme porval oba kapetana — Mladenoviča in Ameičiča. da bi bila navzoča uvodnemu -obredu«, ki naj določi, kdo bo imel prvo potezo z b^je točke. Foto; Selita**
Pomanjkljivost letošnjega srečanja — pravzaprav pa ta pomanjkljivost sploh ni bilu. nekaj novega in je že kar kronična za vsa dosedanja srečanja v zahodnih državah (z edino izjemo Kanade), je bila, da so bile posamezne novinarske reprezentance nastanjene v posameznih hotelih in tako kljub skupnim večerjam in sprejemom ni bilo toliko možnosti za medsebojne stike. V Jugoslaviji, na Poljskem in v Kanadi, kjer so vsi udeleženci prebivali pod skupno streho, je bilo vzdušje prav zaradi tega bolj živahno, bolj prisrčno.
Zal pa se taki nevšečnosti zaradi raznih zasebno-konkurenčnih interesov skoraj ni mogoče izogniti. Odločujočo vlogo pri tem imajo tu še hotelska podjetja, ki delajo pač lastne račune — in še sreča je, da je tako. Brez teh določenih gospodarsko-turističnih prijemov bi bili novinarski smučarski šampionati gotovo 'že zdavnaj izdihnili pod pezo neporavnanih računov.
Zimskošportna središča, njihovi upravni in turistični delavci se namreč dobro zavedajo, da pomenita dve stotniji profesionalnih novinarjev, zbranih z vseh koncev sveta, lepo priložnost za popularizacijo naravnih lepot in turističnih naprav in zato krijejo levji delež stroškov za taka srkanja. Preprosta računica jim najbrž pove, da je taldna popularizacija ceneiša, predvsem pa učinkovitejša, kakor če bi v 24 državah naročili dvesto propagandnih časopisnih oglasov To je bržkone tudi vzrok, da je bilo letošnje, srečanje že kar tretje te vrste na francoskih t.leh. Zategadelj in ker imajo Francozi v svojih Alpah. Pirenejih in v Centralnem.
športni m turistični potenr jil, da ga je skoraj težko preceniti.
V času, ko tudi pri nas vse pogosteje govorimo o turizmu kot o .gospodarski panogi, morda ne bo odveč v ilustracijo nekaj številk (ne bi nas prestrašile, arhpak opogumile)!
Zimskemu turistu-smučarju — in prav ta je postal za razvoj turizma na Zahodu najbolj pomemben čini-telj — je na voljo 114 zimskošportnih središč s 548 hoteli in 237 Žič nicami. Poleg teh, po svetu manj znanih, zato pa nič manj premišljeno . urejenih zimovišč z vsemi športnimi objekti, brez katerih si sodobnega zimskega letovišča ni več mogoče zamisliti, pa se v Franciji bije za gosta še, 32 središč-gigantov. včlanjenih v »Komiteju francoskih zimskošportnih središč« z 986 hoteli, z 22.779 zasebnimi sobami. z okrog 10.000 posteljami v počitniških vilah za izposojanje, s 128 specialnimi domovi za majhne otroke in 348 žičnicami. Skupne hotelske kapacitete znašajo po predlanskih podatkih 1534 hotelov, okrog 70.000 zasebnih sob, športu in rekreaciji P» je namenjenih (prav tako po istih virih) skupno' 585 žičnic. 49 drsališč, 49 skakalnic, 7>a še 83 stalnih smučarskih Šoi s 360 stalnimi smučarskimi tečaji. v katerih stalno poučuje 1500 profesionalnih učiteljev.
Mislim, da ob teh številkah ni treba zasnovati še posebnega predavanja o tem, da so francoski turistični delavci že pred leti prišli do spoznanja, da zimskega turizma m brez športnih objektov, in je v bistvu prav šport tisti (vzporedno z določenim standardom seveda!), ki odpira zimskemu' turizmu vrata tako na ste&aj.
Zanimivo je v Franciji tudi_ razmerje žičnic. Med vsega 585 žičnicami je kar 475 navadnih, preprostih. cenenih smučarskih vlečnic, od katerih mnoge lahko postavljajo ob vsakem hotelu. Na vsako sedežnico prihaja torej skoraj 7 vlečnic ali na eno veliko gondolsko žičnico (teh je 41), povprečno skoro 12 vlečnic! Pri nas je to razmerje v prav obratno, tako da imamo skoraj več sedežnic in gondolskih žičnic, čeprav so neprimerno dražje od tistih najcenejših in najprepro-stlejših! To razmerje se tudi z dograditvijo novih žičnic letos ne bo bistveno spremenilo. Po vsem tem se zdi, da ostaja pri nas žičnica še vedno bolj komunikacijsko sredstvo, ki naj pripelje turista do cilja, kakor pa športni objekt, ki bi bi", na cilju na voljo turistu in hkrati še gojil nov tip zimskega turističnega potrošnika — smučarja
Pa še to! Človeka preseneča v francoskih Alpah veliko število opuščenih žičnic. Nekaj teh so tovorne naprave, ki so jih zgradili med gradnjo poznejših potniških; druge, in to nekaj prav mogočnih ko-losov.pa so opuščene potniške Žičnice, poleg katerih so zgradili nove. večje in hitrejše. To daje slutiti, da gradijo žičnice hitro in ekonomično in so se stare že amortizirale- Kako imajo urejeno zmei do z anuitetami, nisem spraševal, sodim pa, da ta stvar ne bremeni treh pokolenj-in je sploh čisto drugače, če jo je treba porazdeliti med občino, žičnico in sto hotelov ah pa med žičnico, občino in tri hotele.
Ob mislih na francoske vrhunske smučarje alpskega kova M rad rapM i«, da tudi njihovi rnirfUrtt
na francoski »narodni šport številka 1«! Ni še dolgo, ko je mojster Bozon nosil na prsih trikoloro državnega reprezentanta, letos pa je že kot smučarski učitelj najuglednejšega chamoniškega hotela »Sa-voy« trasiral progO za naše novinarske tekme. Nikomur od zvene-
in Lacroixi ne zrastejo na hruškah.
Pravzaprav sem o nečem podobnem razmišljal že nekoč poprej, v švicarskem gorskem središču Ver-bieru, ko sem gledal vrsto 6 do 7 let starih otrok, do ušes in nosu zavitih v modre, rdeče in rumene kombinezone, kako so drobili s 3000 m visokega vrha za svojim učiteljem, da se je kadilo za njimi kakor v mlinu. No, in ko sem v Chamonixu gledal četo gorske žan-darmerije, ko se je z vrha Les Grands Montets (3275 m) spustila v dveh skupinah v nižino in se po vratolomni vožnji prvič ustavila še-lo 1300 m bolj spodaj, si nisem mogel kaj, da ne b s škodoželjno zlebo pomislil, kako bi tem neustrašenim gorskim vragom pri nas skoraj gotovo pohajala sapa v kakšni mornariški edinici . .
Francoska osrednja smučarska organizacija ima to srečo, da ima očeta in mater in ne pozna mače-hovstva. Včlanjenih ima nad 200.000 rednih članov, izmed katerih mojster Bonnet. vsako leto lahko brez težav izbere deset ali petnajst takih, ki jih potem pošilja po kolajne in pokale. — Kljub tolikšni množici na smučeh pa francoski visoki komisariat za mladino in šport — vodi ga znani Himalajec Maurice Herzog — letno prispeva še sredstva za 30.000 mladih ljudi, da pod vodstvom diplomiranih smučarskih učiteljev v zimskih počitnicah opravijo 800.000 ur smučarskega pouka!
Kje se tu končuje turizem in začenja šport ali narobe, bi bilo nesmiselno iskati. Laže bi potegnili mejo med ljudmi, ki jim je smučanje razvedrilo in sprostitev, in med tistimi, ki jim smučanje pomeni kruh. Ker daje smučanje zaslužek mnogo stotisočem gostincev, trgovcev, kmetov, šoferjev, smučarskih učiteljev, gorskih vodnikov in še neštetim drugim do celih industrijskih panog, ki zalagajo smučarski trg s konfekcijskimi, obutvenimi, športnimi in drugimi iadelki — ni treba nikoli pisati	#
‘ ' inan- *Uoey»ti*f Zičmca pod Mont Blancom
čih imen, ki še tekmujejo za prestiž francoskega smučarstva, ni potrebno v skrbeh kolebati v razdvojenosti: poklic ali smučanje? Kajti smučanje je poklic, je kvalifikacija, je trdo prigarano znanje, ki se mu ni treba odreči zaradi obstanka.	(Naprej	pride)