W m SL 162 MtitftJtm i umu «H tammUim V Triku, v ntcMto 9. Julija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII {Zbija, bvzemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo. Aslikega £L 20, !. nadstropje. Doois oaj te pošilja, J pisma st nc sprejemajo, rokopfc • vračajo. I*da Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edino*.-- znaia u mesec 17. 3 mesece L 19.50, pol leta L 32. to celo Za tooacmst« meaefao 4 lUa - Telefon urtiaBtvj In uprava SL Il-W. DINOST Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 stotinjr. — Oglasi se računajo % Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ram po 40 cent eam- tnicc, in zahvale, poslanice in vabila po L 1" —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 30 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi ■aročnina ln reklamacije se pošiljajo izkiučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.] Frančiška Aai&ega Mev. 30, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-47.; Bacati nas hočejo kot suinje! Italijanski minister za kolonije Amen-dola se mudi te dni v Libiji, da si na licu mesta ogleda položaj v tej koloniji. Na jbanketu, ki so ga priredili njemu na čast, ije izustil minister znamenit govor, v kate-jrem je razvijal svo^e misli o smereh, ki naj t>i jim sledila uprava v tej koloniji. Uvodoma se je spominjal žalostnih in bolestnih dogodkov, ki so se odigravali med svetovno vojno in se še odigravajo v TripoJitaniji. Minula so leta nad, iluzij in razočaranj. Sedaj, po vojni, treba kolonijo preurediti z zrelo voljo, upoštevaje resničnosti, da se privede to novo italijansko zemljo do rednih razmer. Skupno delovanje v okvirju zakona in v tesnem stiku z domačim prebivalstvom — to so besede miru, po-mirjenja, izdatnega sodelovanja. V tej smeri se mora gibati vse naše delovanje. Računati moramo z danimi dejstvi, ki jih nismo ustvarili mi in nam jih nalagajo neizbrisne svojstvenosti, ki vsikdar nadvla-dujejo vsak položaj, ki pa tudi niso v nasprotju s političnimi zahtevami, marveč jih izpopolnjujejo ter olajšujejo razrešitev sedanjega položaja. Italija hoče prav razumeti in ocenjevati vse moralično življenje islamskega ljudstva, da bo mogla ustrezati vsem zakonitim, duševnim in socialnim zahtevam svodih državljanov muslimanske vere! Da bo to stremljenje uspešno, je potrebno živo zanimanje vseh, ki so odgovorni, naj so že Italijani, ali pa prebivalci tega ozemlja. . # Treba razumeti — je nadaljeval minister — da nismo prišli semkaj s kolonijalnim podjetjem v navadnem smislu besede, marveč da ustvarimo tu novo italijansko civilizacijo. Arabsko ljudstvo nima nikakega razloga za nasprotstvo proti nam, marveč more sodelovati z nami, da se ustvari tu nekaj, kar bo veliko več, nego kaka kolonija, da se ustvari nova pokrajina. ki naj pomeni le raztegnitev Italije preko morja. Tako je govoril minister Am^ndola — torej predstavnik službene Italije — o potrebah državne poliuke v libijski koloniji-Govoril je o pomirjenju in sodelovanju s predstavniki ljudstva, -o potrebi upoštevanja zaietev domačinov in spoštovanja njihovih čutstev. c * * Sedaj pa čujmo, kako govori dllustra-zione ltaliana» — publikacija torej, ki za vzemi je odlično mesto v literarnem snovanju Italije — o tem našem ozemlju in ljudstvu, ki biva na njem: kako državno politiko priporoča napram temu ozemlju, ki vendar ni nikaka kolonija. Saj nam govorijo vedno, da so nas odrešili, kar menda izkjučuje — zasužnenje! lUustrazione Italiana» piše: « Plemenita italijanska kri se blesti v primeri z drugimi krvmi. Nemci divjajo proti solzečim se materam, Slovenci sramotijo mrtve na Krnu, kjer se je žrtvovalo toliko naših junaških in čistih mladih življenj za plemenit ideal. Par nepoznanih Slovencev — brezimnost tu, kakor v Berlinu — je pokvarilo žalni znak, postavljen v počaščenje padlih junakov. Krn ie zemlja, ki je po vsej* sveti pravici naša. Pa tudi, če bi ne bila, če bi bila to ažosvenska zemlja, bi zaslužila, da gospodarimo mi v nji, mi, civilizirani ljudje, kajti, oskrunj«- valci grobov morejo bili le sužnj* — oni, ki žaHjo mrtve 1 Spomenik bo stal, kjer je bU, bo vzpostavljen, kakoršen je bil pred poškodbo. Bilo je dobro, da so morali Žnpaol postaviti kamen zopet tja na sveti oltar. Ta kazen po pravilu zob za zob mi ugaja. Ima ravno toliko barbarskega m faraonskega na sebi, da jo bodo lahko razumeli tisti trdi in zakrkneni možgani. Ta kazen naj dokaže, da znamo mi, četudi srno liberalni, kadar je potreba, vendar nadevati jarem na vrattujca, ki se nespodobno obnaša t naši hiši! Tako bo dejanje, ki bi imelo biti žalitev naših junakov, v njihovo poveličanje. Na goro, ki so jo oni zavzeli, kjer so padh po brezmejnih naporih, neštevilnih žrtvah in mogočih junaških činih, so se povrnili sovražniki, ne da zopet osvojijo italijanski vrh za vse veke, ampak sključeni pod težo, ki bremeni na njihovih ramenih, ponižani kot podjarmljene!! V večjo posveča tev naše zmage je bilo treba še tega napora sužnjev — onih, ki se ji ne morejo prilagoditi! Mi nismo hoteli tega. Mi smo odpustili sovražniki!- Mi smo, po naravi, po civilizaciji, po pravičnosti, pripravljeni biti dobri tudi napram onim, ki so nam storili krivico, ako jih poprej napravimo nezmožne, da bi nas v bodoče žalili na tak način. Če pa se kalijo naši vzvišeni ideali, če se skrunijo naši oHarji, bomo imeli biče, kakor smo imeli orožje, ki je uničilo eno najmogočnejših armad Evrope — biče, elastične, žilave in sikajoče, s katerimi bomo bičali do krvi sknmiteije templja. » i * Tako piše resen, odličen in Širjenju kulture posvečen list! V imenu civilizacije zahteva za naš rod položaj sužnjev, nas proglaša za sovražnike, nadeti nam hoče na vrat jarem m bičati nas hoče do krvi! Vse to po — odrešenju! In nič se ne meni za dejstvo, da je vse naše ljudstvo, da so vsi njega poklicani zastopniki z dušo in glasno obsodili dogodek na Krnu, in pa, da ta dogodek še danes ni razjašnjen in da še niso ugotovljeni krivci! Ti dve dejstvi bi morali vsakega poštenega človeka siliti k previdnosti in vzdržljivosti. «Iltustrazione» pa je ta dogodek vendar dobrodošel povod, da tako nečuveno sramoti naše ljudstvo in ščuva s svojim, nedvomno velikim vplivom italijansko javnost h krvavemu preganjanju našega ljudstva! In kak kontrast je tu med tem izbruhom divje strasti in lepimi besedami mini-strai Amendola v Tripolu! V afrikanski koloniji naj zasleduje država politiko miru in sprave, spoštovanja čutstev domačega ljudstva in ^delovanja ž njim! Našo pokrajino pa, ki ni nikaka afrikanska kolonija, in ki živi v nji inteligentno, marljivo ljudstvo, pravi element kulture: to deželo naj traktira država kot sovražno deželo in nje prebivalstvo kot brezpravne 'sužnje, nad katerimi naj vihti bi« do krvavega! Naj se nam ne oporeka, da tu govori neodgovoren zasebnik! Kajti, uverjeni smo, da je njegov divji izbruh veliko bližji du-ševnosti velikega dela tisie takozvane politične javnosti, ki se ji vdaja tudi vlada, nego pa sladki pridigi ministra Amendcda v afriški koloniji.____ Italija Beneška konferenca o Južni železnici zaključena BENETKE, 8. Beneška konferenca o Južni železnici je zaključila svoje delovanje in danes v soboto bo podpisan predhodni načrt dogovora, da se zagotovi obrat na progah, ki režejo Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in Ogrsko. Ob enem bo podpisan načrt meddržavne pogodbe, da se zagotovi prostost tranzitnega premeta. V teh načrtih se zrcali volja držav, da zajam-čijo nemoten premet na progah Jiizne železnice in svoboden prehod mej. Tudi če bi imela preiti uprava prog v državne roke, se vendar v družbi; Južne železnice ohranja organ, ki bo urejeval skupne koristi v vseh vrstah prometa in ki bo pred vsem vzdrževal tarifarno konitnuiteto, ki je predpogoj za mednarodni promet. Načrt nalaga Italiji finančna bremena, da zajamči, da se bo stekal promet v Trstu. Doprinos Italfje bo sorazmeren s tranzitnimi prevezi, ki v Trstu menjajo prevozno sredstvo. Ostale države bodo osvobojene od enega dela njihovih bvez tedaj, ko bo trgovina Trsta, ki je sedaj skrčena na tretjino one, katero je imel pred vojno, zopet razcvetela. Oba načrta se bosta morala predložiti šterim prizadetim vladam v odobritev. . , Stavka kovinarjev. — Pogajanja v R;mu Sporazum v glavnem dosežen RIM, 8. Pogajanja med induslrialci in kovinarji radi stavke teh poslednjih so se Vršila pred včerajšnjim in včeraj ves dan V pisarni ministra dela Della Sbarbe in prisostvoval jim je tudi prefekt Lussignoli. {Snoči se je dosegel sporazum o najpogla-/vitnejših točkah spora. ' Danes so se nadaljevala pogajanja, da fce izpopolni že dosežen sporazum. Po sporazumu za Pjemont in Lombardijo se je danes dosegel sporazum tudi za Julijsko Krasno, Zmanjšanje plač znaša okoli 2 liri j Pjemont, 2.60 lir za Lombardijo, 2.60 za' mehanike in 2 liri za plavžarje. Za Julijsko Krajino bo znašalo znižanje L 1.20. Ženskam se znižajo plače v nekoliko manjši meri. Zneski znižanja se lahko naknadno zaslužijo z delom na akord. V teku dar-našnjega dneva se bo najbrže dotsegel sporazum tudi za druge pokrajine. Uspehi Schanzerjevih pogajanj v Londonu Uradno poročilo LONDON, 8. Včeraj je imel italijanski minister Schanzer zadnji pogovor z Lloy-dom Georgeom. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se izda sporazumno sledeče poročile: V Času svojega prebivanja v Londonu je imel italijanski minister za zunanje zadeve Schanzer več sestankov z angleškim ministrskim predsednikom in z začasnim angleškim ministrom za zunanje zadeve Bedfourjein. Več sestankov so se udeležili tudi zastopniki ministrstva za trgovino in za kolonije. Na teh sestankih so se proučevala vprašanja, ki se tičejo Sredozemskega morja in bližnjega vzhoda, pri katerih sta Italija in Anglija posebno interesiram. Pri tem so se pazljivo upoštevali italijanski interesi v Afriki, Mali Aziji n sploh na srednjem vzhodu. Na sestankih se je govorilo tudi o težkem položaju, ki je nastal v Srednji Evropi vded valutne krize. Pogovori na teh sestankih so pokazali, da imata obe vladi skupno željo, da bi se za razna vprašanja, ki so se pretresala, našla zadovoljiva rešitev, s katero bi se koristilo skupnim interesom obeh držav in olajšalo sodelovanje v prilog miru in obnovitvi' Evrope. Vsa vprašanja so se pretresala z iskreno prisrčnostjo in glede mnogo teh vprašanj se je pokazalo, da se staliiči obeh vlad krijeta. Pogovori se bodo nadaljevali na sestanku, ki se bo vršil v kratkem, a med tem se bodo posamezna vprašanja proučevttla dalje v tehničnem oziru. LONDON, 8. Reuterjeva agencija javlja, da ni misliti, da se bo vršil med Schanzer-jem in LIoydcw Georgem še kak nov pogovor. Agencija trdi, da bo italijansko odposlanstvo zapustilo London že danes. Po zasedbi Andrije po fagtHh — Nemarnost obUstev uradno ogotovljcaa. RIM, 8. Takoj po zasedbi Andrije _ po fašistih je odredilo ministrstvo za notranje zadeve preiskavo, ki jo je izvedel glavni inšpektor varnostne službe. Preiskava je ugotovila, da ao bitt mcarfm« v Andriji mogoči rmdi *epr»-vidnosti varnostnega obUstva m radi poman-klpve skrbi za javni rod. Valed teh ugotovitev sta bik. za sedaj podkveator Ranafli in komisar Gabelkmi odstavljena. (Štefani). Jugoslavija Sofetvo t Jugoslaviji LJUBLJANA, 8. Na belgrajskem vseučilišču je sedaj 7350 dijakov in 150 profesorjev, na zagrebškem 3333 dijakov in 150 profesorjev, na ljubljanskem 1000 dijakov in 80 profesorjev; na fakulteti v Skoplju 50 dijakov in 10 profesorjev, na pravni fakuHeti v Subotici 200 dijakov in 30 profesorjev. Gimnazij in realnih gimnazij je v državi 134 s 50.482 dijaki m *656 profesorji; učiteljišč je 32 s 5603 učiteljišč -niki m 433 učitelji; realk je 5 s 3154 dijaki in 138 profesorji. Ljudskih šol je 5974 z 800.878 učenci in 12.408 učitelji. Pomorske šole so 3 z 458 gojenci in 36 učitelji; meščanskih Sol je 62 s 4892 učenci m 365 učitelji Dekliških šci je 22 s 3910 učenkami in 272 učiteljicami. Nadalje je v Zagrebu višja veterinarska šola z 200 dijaki m 10 procesorji ter višja tehnična šola s 400 dijaki in 30 učitelji. Pripominjamo, da ta statistika ni popolna. Za kuit«rao in gospodarsko zblfžasje raed Kasači jo in Jugoslavijo LJUBLJANA, 8. Te dni se je ustanovilo v Berlinu društvo za kulturno in gospodarsko zblržanje z Jugoslavijo. V društveni odbor so bfli izvoljeni tudi sedanji notranji minister, dva bivša ministra, par poslancev, glav. urednika «Berliner Ta^blatta?> in «Vossische Zeitung* ter par znanih publicistov in industrialcev. Jugoslavija in RnsTja Uspehi gospodarske konference v Haagu LJUBLJANA, 8. «SIov. Narodu» poročajo iz Haaga: «Amsterdamer Telegraph > objavlja danes razgovor, ki ga je imel tukajšnji njegov dopisnik z dr. Gavrilovičem, generalnim konzulom v Londonu in voditeljem jugoslovenske delegacije na haaški konferenci. Po njegovi izjavi smatra jugoslovenska vlada za možnost, da boljševiški režim v Rusiji ni dolgotrajnega značaja, nastopi nov kurz boijševišk* vlade in da se uvedejo nove metode. Jugoslavija ne poseduje mnogo ruskih vrednostnih papirjev. Jugoslavija ne sodeluje materialno pri obnovi Rusije, vendar je na rešitvi ruskega obnovitvenega vprašanja interesirana iz plemenskega sorodstva. ,11 i Dalje je izrazil dr. Gavrilovič, da haaška konferenca še ne bo imela pozitivnih praktičnih rezultatov, vendar bo mnogo pripomogla k temu, da se začne z obnovo Rusije. . Odločno pa je dr. GavrSovic zavrnil vse vesti glede sodelovanja jugoslovenske vlade z generalom Vranglom. Te vesti so zlobne izmišljotine. Pcmiloščenje Ste&'ća s BELGRAD, 8. Minister pravde dr. Laza Markovič je poročal včeraj na seji ministrskega svata o pomirfcešeeiiju atentatorja Stejlča. Pričakovati je, da se to vprašanje sedaj definitivno rešL Kralj Aleksander želi pomiioščenje in vstraja pri svojem stališču. Zanimiv obisk LJUBLJANA, 8. «Slov. Narod* piše: Danes opoldne se je zglasil v našem uredništvu g. Unio-Y. M. Wang, urednik in dunajski dopisnik kitajskega dnevnika «Shun Pao», ki izhaja v Shangaju v 50.000 izvodih. G. Wang potuje po Jugoslaviji m se zanima za naše kulturno, gospodarsko in politično življenje. Danes popoldne se je odpeljal na Bled. Bolgarska Bolgarska zanikanja SOFIJA, 8. Minister za zunanje zadeve je izjavil časnikarjem, da vlada nima namena razpustiti parlament in da o vladni krizi ni niti govora. Povdarjal je, da gre Bolgarska nasproti preporodu in da njen ugled v inozemstvu raste. Ponavljal je, da vlada ni v nikaki zvezi s hajduškimi vpadi. Tudi je zanikal vest, ki so jo prinesli nekateri jugoslovenski časopisi, da bi Bolgarska še zadrževala v ječah vojne ujetnike. Franciia Francozi predvidevajo nove težkoče v plačevanju nemške odškodnine PARIZ, 8. Listi javljajo: Politični krogi zavezniških držav so dobili zanesljiva cb-vestla, da bo Nemčija povodom obroka, ki zapade 15. julija, zopet skušala spraviti v razpravo vprašanje vojne od^odnine. Nemška vlada bo izjavila, da j"e pripravljena plačati do konca leta, kar dolguje za 1. 1922. toda za 1. 1923. in 1924. btf zahtevala, naj se popoinct&a oprosti od plačevanja v tfotovini, tako da bi v teh dveh letih odplačevala samo v naravi. Schanzerjev obisk v Londona In konferenca o vzhodnem fpraim)« • • PARIZ, 8. «Matin» objavlja brzojavko iz Londona, ki pravi, da je Schanzer dal razumeti L!oydu Geonfen m lordu Balfour-j«, da bi Mo nrastotis* določfti an*U*ko- francosko - italijansko konferenco^ o bližnjem vzhodu že ob koncu tekočega meseca. Misli se, da bo Schanzer prosil Poin-care-a, naj se Francija pridruži italijanski zahtevi in naj obe državi skupno predlagata odgoiditev konference. «Petit Journal® piše, da se bodo morala na konferenci popolnoma pojasniti stališča Francije, Italije in Anglije. Ni nobenega razloga, da bi se s konferenco odlašalo. Konferenca se lahko vrši v Italiji ali v Londonu. Delo komisije Zveze naredov za razorožitev PARIZ, 8. Jedro uspeha, ki ga je dosegla komisija Zveze narodov za razorožitev, obstoji v tem, da so bili predlogi lorda Roberta Cecila sprejeti. Ti predlogi vsebujejo važno praktično- načelo, dasi so v glavnem bolj splošne narave. Lord Robert Cecil je izjavil, da je potrebno, preden se more misliti na kakršnekoli ukrepe za razorožitev, da se posamezne države čutijo varne pred morebitnimi napadi. Tozadevna jamstva pa morejo priti samo tedaj, ako se sklene splošni sporazum ali splošna zveza med vsemi državami. Vse vprašanje je tako postavljeno na praktična tla. Drugi važni uspeh komisije obstoji v tem, da je bil sprejet predlog markiza Di Saluzzo, naj se vvashingtonska pogodba o omejitvi oboroževanja na morju raztegne na vse druge države. Ako potrdijo vlade to resolucijo, se bodo tudi male države obvezale, da v prihodnjih desetih letin ne bodo povečale svojih vojnih mornaric. Vprašanje izdelovanja orožja ni napredovalo mnogo ter je bilo odneseno za prihodnji sestanek komisije, ki se bo vršil v septembru. V stvari pa to vprašanje ni posebno važno, kajti v slučaju vojne bi se itak vse kovinarske delavnice izpremeniie v tvc-rnice orožja. Wiestadenski dcgovor odobren PARIZ, 8. Komisija za zunanje zadeve je odobrila v/iesbadenski dogovor. Biva ravnatelj kitajske banke obsojen na 30 let ječe PARIZ, 8. Včeraj predpoldne je končala pred sodiščem obravnava proti bivšemu ravnatelju propadle Kitajske banke Alek-seiu Pernotte-ju. Pernotte je bil obsojen na 30 let ječe in 3000 frankov globe radi sleparije in na 15 let ječe radi zlorabe zaupanja. ____ Anglija Dižavljanska vojna na Irskem DUBLIN, 8, Borbe med vladnimi četami in republikanci se po umiku teh poslednjih iz Dublrna nadaljujejo po hribih v okolici mesta. V bitki pri Boylu je bil ubit general Dečke ry. DUBLIN, 8. Poglavar upornikov Bruga je včeraj umrl. Vladne čete so zavzele orožniško kasarno v Sliga, ki je bila zasedena po upornikih. Borbe se nadaljujejo. Po zadnjih vesteh je bilo vjetih 61 republikancev. Washingtonska pogodba pred angleško zbornico LONDON, 8. V doljni zbornici se razpravlja o zakonu za potrditev pogodb, ki so bile sklenjene na washingtonski konferenci in ki jih je gornja zbornica že odobrila. Med razpravo je izrazilo vec poslancev željo, naj bi se sklenil sporazum tudi glede oboroževanja v zraku. Poslanec Wedgwood je naglasa! pri tej priliki, da je Francija v zraku mnogo bolj oborožena kot Anglija. Asquith je zahteval, naj se za nadzorovanje izvrševanja teh pogodb ustanovi mešana komiaija, ter je priporočal, naj bi se slične pogodbe sklenile tudi glede oboroževanja na suhem. V imenu vlade je govoril Amery, ki je rekel, da slonijo washingtonske pogodbe na velikem načelu medsebojnega zaupanja med državami, ki so jih podpisale. Kar se tiče mednarodnega nadzorovanja je rekel, da upa, da bodo posamezne države dovoljevale pomorskim pristavom, da bodo smeli nadzorvati gradnjo novih ladij. V glavnem pa bo vestno izvrševanje pogodb prepuščeno časti držav, ki so jih podpisale. Naša želja je še vedno, da bi dosegli popolno odpravo podmornic in, ako bi bilo mogoče, tudi omejitev oboroževanja na suhem in v zraku. Vsled tega — je zaključil Amery — smo pripravljeni se pogajati z drugimi državami, ako te poslednje pristanejo na naše stališče. — Zakonski načrt o potrditvi teh pogodb je bil v drugem čitanju enoglasno sprejet. inventarju zapopadena tudi podržavljena posestva ter je zahteval poročilo o njihovi upravi. Rusko odposlanstvo si je pridržalo odgovor na to vprašanje. Litvinov je izjavil, da tvorijo rekvirirana cerkvena dobra poseben fond za ublažitev lakote. HAAG, 8. Včeraj je prispel ruski odposlanec Krasin. V podkomisiji za zasebno lastnino so bili Rusi vprašani, na kak način se bo izvedla povrnitev lastnine v kovinarskih in rudarskih podjetjih. Nato je odgovoril Litvinov ter prečital tozadevne poročilo. Rusko odposlanstvo se je tudi zavezalo, da bo predložilo natančen naCr! o načinu, kako se bo1 povrnila lastnim nekdanjim podjetnikom tako, da bodo zadoščeni, ter o pogojih, ped katerimi se bodo podeljevale koncesije inozemceni. Haaška konferenca Položaj v Nemčiji. — Ljudsita stranka za sodelovanje BERLIN, 8. Skupina ljudske stranke v nemškem državnem zboru je izjavila na pismo, s katerim so jo poslanci centra in demokratje vprašali, ali je pripravljena stopiti v vlado, da je pripravljena sodelovati v vladi. Draginja v Nemčiji BERLIN, 8. Statistični ključ (indeks) o draginji v Nemčiji je poskočil ed 3462 (v maju) na 3779 v juniju. Vsled tega je življenje podražilo za 9.2%. Hm^ka Vojaški punt v Brazilci končan RIO DE JANE1RO, '8. Brazriijanska vlada je preglasila obsedno stanje za dobo 30 dni. Med bitko med vladnimi četami in uporniki je nekoliko granat zadelo poslopje vojnega ministrstva. Štiri osebe SO' bile ubite, šest jih je bilo ranjenih. — Neko uradno poročilo pravi, da je iipor že popolnoma udušen, RIO DE JANEIRO, 8. Maršal Hermes de Fonseca je bil aretiran in je zaprt na vojni ladji «Florian». RIM, 8. Brazilski poslanik izjavlja k novicam, ki so bile razširjene o vojaškem puntu da gre le za osamljen dogodek brez velike razsežnosti. Brazilska vlada >e takoj ukrenila energična korake ler vspostavila red. V v>^ državi je popoten mir. Japonska Japonska odpravi pomorska opoitsca v Port Arturju in na Koreji. TOKIO, 7. Japonsko mornariško ministrstvo javlja, da bodo pomorska oporišč« v Port Arturju ter v Tenšiki in Jejko na Koreji v smislu washingtonskih dogovo1-rov odpravljena. Oporišči v Mejzuri in Šinkeju se bosta druge vrste. smatrali za oporišča Stalne parlamentarne Komisije in naši poslanci Poročali smo že o novi ureditvi skupin v poslanski zbornici. Poslanci so bili sedaj sklicali od predsednika zbornice, da ustanovijo urado posameznih skupin ter da določijo svoj« delegate za stalne parlamentarne koanisrje. Naj zanima pred vsem takozvana mešana skupina v kateri se nahajajo naši poslanci, ler komisij*-v katere ta skupina lahko določi svoje delegate. Podajamo tu najprej seznam stalnih par-laraentarnil1 ' omisij, katerih je 12 in sicer: 1. Notran^ zadeve, politična in upravna ure-ditev, higijena in zdravstveno zakotfiodajstv"- 2, Zunanje zadeve in kolonije. - V , ^ 3. Finance in zaklad. • 4. Vojska in vojna mornarica 5. Javna dela. 6. Poljedelstvo. 7. Industrija in trgovina; trgovinska mornarica. 8. Prometna sredstva (železnice, pošte, brzojav in telefon, zrakoplovstvo). 9. Pravosodje, pravno postopanje in sodn? ureditve; zadeve pravosodstva in bogoČastia 10. Javni pouk in umetnost, 11. Delo, izseljevanje, socialno skrbstvo. 12. Osvobojeno in odrešeno ozemlje. Mešana skupina, ki šteje 32 članov, jc inielj voliti v vsako komisijo po dva člana, a ostaiiJ' 8 poslancev se je imelo razdeliti na 3, 4, 5, 6 7, 8, 9, 10 skupino. Ta poslednja določitev nam da misliti in kaže odkrito, da je tista tolikokrat imenovana dobrohotnost vlade napram nam bolj na papirju oziroma na jeziku nego v resnici. Ker so naši poslanci in Nemci (skupaj 9) v mešani skupini v manjšini, je bilo pričakovati, da bodo povsod prglašeni in da. bodo tistih osem poslancev, ki od skupine no bodo določeni v nobeno komisijo, izključno Slovani Nemci. Potemtakem bi bili naši poslanci izključeni ravno od tistih komisij, ki so za na.-najbolj važne, namreč od 1, 2, 11 in 12. Pustima na stran 2. komisijo (zunanje zadeve), ampak skrajno nepravično in za nas škodljivo bi bilo, HAAG, 8. Neruska komisija je imela j če bi bili naši poslanci izključeni od 1. komi-seio ood predsedstvom barona Avezzana, \ sije (ureditev uprave), 11. (delo in socialno na kateri se je prečkalo Litvinovo noto o skr^lvo) in 12. (zadeve osvcoojenili m odre-, Vfr.rJu R,,*;« SM^niln šenih pokrajin). To je tudi proti koristi dr- žave, ker bi v teh komisijah dobili zastopniki starih pokrajin marsikateri poduk in informacijo od naših poslancev. Toda vlada je biia za to gluha in slepa. Siciljski poslanci naj bi se bavili z vojnimi odškodninami, o katerih nimajo pojma, a goriški poslanci naj bi skrbeli za umetnost in bogocastje. To je bil tihi namen vlade. K sreči je ta namen deloma preprečila stvarnost in treznost poslancev, ki so združeni v mešani skupini. Ti so določili nase poslance za sledeče komisije: 1. kom. (Notranje zadeve): Podgornik. 5. kom. (Javna dela) Lavrenčič. 9. kom. (Pravosodje) Wilfan. 10 kom. (Pouk) Stanger. 12. kom. (Osvobojeno in odrešeno ozemlje) Šček. Tako sta vsaj dva na$a poslanca v tistih komisijah, od katerih si za naše kraje največ pričakujemo; Nemci so tako razdeljeni: redne bilance korak na bolje. Tfarfeski 3. kom. Toggenburg; 6. kom. TiazL 7. k odposlanec Bianc&ftt h vpraSal, če so vl^alt«; 8. kom, Reut-Nikolussi - kreditih, ki jih potrebuje Rusija. Sklenilo se. je, da se od Rusov zahteva različna pojašnjenja. Nato je baron Avezzana pri- poročal, naj bi vsaka vlada delala v svoji državi na to, da bi se v kolikor mogoče večji meri tudi zasebni kapital udeležil obnovitve Rusije, in naj bi vlade tezadev-no predložile poročila, da se zadobi jasna slika, v kakem obsežu bo mogoča pomoč Rusiji. _ . k i ' » *? > HAAG, 8. V podkomisiji se je ob prisotnosti Rusov proučevalo bilanco, ki so jo Rusi predložili. Ugotovilo se je, da se je navadno krilo primanjkljaj s tem, da se je izdajalo aove bankovce, vsekakor pa se je povdarjalo, da predstavna izgotovitev Sir Ml Kft i »EDINOST* V Trstu, dne 9. julija 1022. Pismo fz Ji?qosIaviie Goriški «11 Popola Friulano» prioBčuJe v svoji številki z dne 2. julija nastopno izvirno poročilo iz Belgrada: Jugoslovensrki listi so se razsežno bavili z dogodki v Kobaridu in v Drežnici in so z ostrimi besedami obsojali postopanje fašistov, ki so «v imenu Italije izvajali usodna nasilstva na škodo soplemenjakov onkraj meje». Tudi ob last v om se ni nikakor prizanašalo radi njih pasivnega vedenja, ki da jasno kaže na tihi sporazum med fašisti in italijansko vlado«Jutro» piše, da bodo - grozote v Drežnici in Kobaridu imele brezdvomno svoj odmev v skupščini*. In res je več poslancev predložilo vprašanja in interpelacije v tem pogledu in se napeto pričakuje tozadevna razprava, kajti videlo se bo. kako je bilo postopanje jugcsloven-ske vlade po dogodkih v krnskem pogorju. Zagrebški listi so pisali pred nekoliko dnevi, da je gcspcd Antonjevič, pooblaščeni minister kralja SHS v Rimu, dobil od belgrajske vlade nalog, naj energično protestira pri ministrskem svetu «prcti pasivnemu vedenju italijanskih oblastev, ki bi bila, če bi hotela, gotovo mogla preprečiti divje represalije na škodo (jugoslcvenskih) soplemenjakov onkraj meje». - - ^ Jugcslovenski časnikarji, spremljani od belgrajskih poročevalcev nekaterih francoskih in angleških listov, iso te dni — kakor poroča «Riječ» — izvršili v pasu Krna preiskavo, o kateri pride javno poročilo v nekoliko dneh. «Epoha> piše v svojem komentarju o dogodkih v Drežnici, da bo «izključno na fašiste padala odgovornost, ker so silno pripomogli k postanku močnega slovanskega iredentizma v mejah italijanskega kraljestva. Najostrejsa pa so bila glasila Radićeve stranke, ki so v najbolj temnih barvah opisovala «preganjanja, ki jih mora trpeti slovansko! prebivalstvo onkraj meje od strani fašistov*. Tudi «Slovenec* je imel besede graje radi postopanja fašistov. Sem došli francoski listi prinašajo tudi razsežna poročila o dogodkih v Drežnici. «Matin» napada z ostrimi besedami italijanska oblastva, «ki vse dovoljujejo fašistom*, in piše med drugim, da je «obne-moglost italijanske vlade najzanesljivejši znak pretežkega položaja, ki se nahaja v njem Italija*. Tudi med ljudstvom je imela vest o dogodkih. v Drežnici in Kobaridu razsežen odmev. Nekatere rodbine so kar razobesile žalne zastave. Jugosiovenska «Narod-na Obrana» je objavila srdit manifest, v katerem žigosa početje fašistov. Splošno vodstvo društva je sklenilo slednjič organizirati javno n?biranje za žrtve v Drežnici in Kobaridu, čim ne bi italijanska vlada hotela poravnati storjenih škc Rimt Bologna, Pisa, Turin. Slovanski in pravičnosti Italije podauo popolno jamstvo rekruti: Rim, Turin, Milan, Genova, Bologna, za jugoslovensko manjšino. O velikodušnosti, Florenca, Neapel, Brescia, Verona, Modena, širokih plasti italijanskega naroda ne dvomi-; parraa {n Spezia. Rekruti ki bodo dodeljeni mo — saj je sam tako neizmerno trpel v_borbi: Alpincem, bodo shižili v 27 alpinskih bataKjn- -i n cvmr\ cvrvT^rvrl n in cvr>ip iit£»rUn»eni*»! V fem -i «• ■ • i • t___J_J_1I__: .r__.1.1 -t: 1 jamstva. Ali, nesreča je v tem, da se to veliko dušje širokih plasti ne more uveljavljati tam, kjer imajo usodo nas Jugo*lovenov v Julijski Krajini v svojih rekah. Politično življenje in teri rekruti bodo ostali v domačem okrožju, toda število teh srečnežev bo majhno. Rekruti, ki bodo potrjeni samo za 3 mesece bodo služili v Rimu in Perugi; tisti, ki bodo Politično Mo „Edinost" Podpisani vabi člane na ne izrednega ki se bo vršilo ItaSiia in Albanija ♦ D. Allg. Ztg.» je priobčila naslednji poučni članek: «Med mnogimi velikimi razočaranji v svojem nepričakovanem boju proti svetim dosedanjim zaveznikom, je pač eno naj-trpkejših razpad lepega sna o «mare no-stro». Poleg «Trento e Trieste» je bila zahteva po vzhodni obali Jadrana, «altra sponda», stalna točka v »»programu voje-vitežev v Itaiiji, to je: aneksija Dalmacije in ustanovitev italijanskega protektorata Šolsko društvo Med najlepšimi lastnostmi, ki dičrjo naš narod, je stremljenje, hrepenenje po omiki, po napredku. Slovenec se je vedno zavedal, da je od kulture odvisno tudi njegovo boljše gospodarsko stanje. Zato je pa bila vsekdar in povsod naša prva skrb in zahteva, da se nam dajo ioie. Žal pa smo se morali neprestano boriti pod bivšo državo in boriti se moramo za to vele važno zahtevo tudi danes. Za tisoče naših otrok ni bilo usmiljenja, ni bilo sredstev, za par priseljenih nemških otrok, ali za ponemče-vanje naše dece so se takoj -odpirale nemške šole in nastavljali so se zagrizeni nemški učitelji. Dvojna mera poprej, dvojna mera sedaj! Ni l^aš namen danes opisovati žalostno šolsko stanje, ki se je v zadnjih 4 letih pomaknilo za celih 100 let nazaj — kajti samo v Istri lahko računamo na 15.000 naših otrok, ki so ostali brez pouka, odnosno so bili prisiljeni stopiti v italijanske šole. K temu važnemu a žalostnemu vprašanju se bomo povrnili drugič. Omeniti hočemo danes le to, da je v šolskih razmerah pomagala poprej C. M. D. Danes pa v torek 11. t. m. na Opčinah pri Trstu, v prostorih restavracije Kette. Začetek točno cb 9.30, ptt tiste, ki vladi vsiijuje smernice notranje in j ;n Mantova. Rekruti iz Julijske Krajine pa v vnanje politike države — nima svojega izvora' » v-j—i.: —t.—ir v mišljenju in čustvovanju širokih plasti, ampak je lc — iz poznanih vzrokov, o katerih nočemo tu razpravljati — posledica volje krogov, ki umetno ustvarjajo, kar se nepoznavalcu stvari zdi javno mnenje Italije. In v teh, v resnici odločujočih krogih je razpoloženje napram nam Jugoslovencm tako, da nam jemlje vsako nado, da nam kliče: Lasciate ogni speranza! In činiteljem s takim razpoloženjem naj bi mi slepo zaupali svojo usodo? V «velikodušnosti» in ^liberalnih tradicijah® take vlade in takih ljudi naj ba mi videli zadostno jamstvo, da se bodo spoštovala naša čustva in naše pravice in da nam bo zagotovljeno življenje svobodnih in enakopravnih državljanov?! Ne pri vladi, ne v parlamentu ni za nas takega jamstva. Najmanje pa v razpoloženju njihovih glasil. Će bi ne bili neverni Tomaži, pa so dogodki ped Kr-* nom, izbruhi javnih glasil in vedenje vlade tem povodom morali tudi najhujšega našega optimista ozdraviti od bolezni — zaupanja. Jamstva nam morejo dati edino-le uzakonjene določbe. Te morajo priti! Seveda so nade v tem pogledu potisnjene na ničlo1. Vendar se ne odrekamo tej nadi. Že so znaki tu bodočih velikih izprememb v političnem in parlamentarnem življenju Italije; znaki, da prej ali slej — morda celo poprej, nego si moremo misliti v Vidmu, v Gorici in v Istri. Zadrški rekruti bodo služili v Rimu in Perugia; tisti, ki bedo potrjeni za 3 mesece, bodo ostali v Zadru. Tisti, ki bodo dodeljeni posebnim oddelkom, kakor saniteta, železničarji itd. bodo služili v. sedeži svojih oddelkov. — Če ostane pri tem, se naši vojaki ne bodo mogli pritoževati, da služijo v grdih ali majhnih krajih. Seveda malo daleč bo. p Nov dnevnik v Julijski Krajini? < Pučki Prijatelja piše: < lz najzanesljivejša vira smo izvedeli, da začne skoro izhajati nov dnevnik pod imenom ^Narodni borec >, ki bo urejevan v slovenskem in hrvatsko-srbskem jeziku. List bo imel eno redakcijo v Trstu, drugo v Gorici. V redakciji bodo sedeli naši priznani novinarji.« Nam še ni nič znano o tem. Razkol v taboru laških socialistov se poostrit je. O tem priča tudi rezka polemika med glasili obeh struj: nespravljivost na eni ip zagovarjanje sodelovanja na drugi strani. Glasilo teh poslednjih, milanska Giustb.ia->( je priobčila nastopno lekcijo na naslov n< -spravljivega strankarskega glasila -Avanti . «Ako «Corriere della Sera» obžaluje umorstvo Rathenau-a in strogo obsoja struje, ki vzpodbujajo k umorstvom v Nemčiji, ob «nem pa vendar simpatizira z reakcijonarno- nacionalističnimi strujami v Italiji, ki smatrajo po- DNEVNI REDv 1. Naša politična organizacija, pokrajinska in oisarednja. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti V TRSTU, 3. julija 1922. Odboi Političnega društva «Edmost» Dnem« vesti SKUPNI ODBOR POL. DRUŠTVA «EDINOST» je na svoji včerajšnji seft vzel na znanje, ustanovitev samostojnega političnega društva v Gorici ter sklepal o predlogih za občni zbor pol. društva «E&*BCSt»„ Seja mestnega sveta. V petek je mestni svet nadaljeval svojo sejo. Z oziro« na to, da se je v Istem času bavila trgovska zbornica z zakonskim načrtom De Vito, kateri kakor znano predvideva državne podpore ladjedelnicam, da se jim na ta način omogoči nadaljevanje dela in prepreči edpust delavcev, se je v mestnem svetu sprožila misel, da bi (udi občinski zastop mesta Trsta izrekel svojo besedo k tej zadevi. Po kratki debati je b8 sprejet predlog, da se takoj brzojavi vladi, da je občinski svet v skrbeh, da bd se razprava o omenjenem zakonskem načrtu zopet odgodila ter priporoča tem hipu — pride do veljave resnično mišljenje mični umor za prvo bojno sreJstvo — sc mo-in čustvovanje, doslej potisnjenm širokih ^pla-. o temu Je smehijati( ne sraemo pa se ču-sti, ko bodo res odločale liberalne teadicije ml dHi če jniransigentno-socialisUčni in mod-velikodušje širokih plasti plemenitega itahjan^, nmdni «Avanti» objokuje smrt Rathonau-a, skega naroda! Tedaj šele pridejo varna tn go-1 slayi - . spom5n in njcgovo delo ter vzped-tova jamstva tudi za nas Jugoslovene v Italiji !; buj-a n'emš.ki proletariat k obrambi prehodne Škandal! Človek ne ve, ali bi se jezil, alijvia(je| — spravljive vlade, najboljše vlade, ki smejal temu, da so italijanski nacionalisti na- [ jj je pripadal Rathenau — in k boju proti nadeli našemu Krnu skovanko Monte nero. Ali j cionalistično-monarhističneittu sunku — je pa na koncu konca jih razumemo, ker poznamo {o nezm!selno. Nespravljivost ni nikako blago, njih zakrknjeni nacijonalni fanatizem, njihovo; men)a svojQ naravo ob prehodu preko kake ideologijo, posebno pa njihove namene. Naši slovanski zemlji hočejo nadeti italijanski značaj. V ta namen postavljajo razmere in značaj dežele na Prokrustovo postelj. Natezajo, iz-vračajo in pačijo! Tako so tudi naš Krn prekrstili v Monte nero. Obsojamo jih, ali se ne čudimo. Ali, kaj naj rečemo, če jugoslovenski ^najboljšo vlado*, če je prepovedano rajše že-listi — v Zagrebu se je zgodilo to — v svojih jeti Schanzerja v uradu za zunanje stvari, neg> meje in kadar dobi znamko tega ali onega carinskega urada. Spravljivost je metoda, nespravljivost — absolutna, trda nespravljivost — pa je načelo. Kar velja za Italijo, mora veljati tudi za Nemčijo, Ameriko in Novo Zelandijo! Če je v Italiji prepovedano misliti na poročilih o dogodkih na Krnu in pod Krnom pišejo o — Monte nero! Tu pa bi moral človek že prav grdo zakleti spričo dejstva, da jugosiovenska glasila prav nič ne poznajo zemlje-pisja, narodnega značaja in krajevnih označb našega ozemlja. Kajti, na slab namen vendar ne moremo misliti. Kaj naj rečemo, če jugosiovenska glasila pomagajo vzbujati v inozemstvu domnevo, da je ozemlje Krna italijansko. Za tako početje imamo mi besedo — škandal! Sama resnica. «Der Tiroler> piše: Po aneksiji so nam obljubljali Italijani, da bodo vestno pa nacionalista Federzonija; ali kakega Rathenau-a ... .v manjši izdaji, v žepnem formatu, namesto Salandra — potem mora veljati ta nazor tudi za Berlin.» Spravljivi očitajo torej nespravljivim — nedoslednost, menjevanje nazorov in stališč od države do države. Pred par dnevi smo nag!a-šali mi, da imajo spravljivi, pristaša sodelovanja, tehtne argumente za svoje stališče in svojo metodo. Njihova zmaga na občnem zboru ^Splošne delavske zveze» kaže, da tudi velika večina organiziranega delavstva Italijo spoštovali naše pravice, posebno naš jezik. {priznava tem argumentom polno veljavnost. Ta rvUl MiKn « i C r» "» -i tl^C n l L* O L' 5 m l I C f 3IT\na k* n/\mamknAcfl la Tinnrfo nricf.lŠPV Te obljube niso za nas nikaka milost, ampak nekaj samo ob sebi umevnega za drža\o, ki smo ji bili priključeni proti naši volji. Najmanje, kar smemo zahtevati, je, da država spoštuje naš jezik. Če si Italijani pripisujejo zmožnost za upravljanje naše dežele, potem morajo tudi skrbeti, da uradništvo pozna jezik dežele. To ni le kulturna dolžnost italijaniske države, ampak, tudi neizogibna praktična potreba, ker O pomembnosti te zmage pristašev sodelovanja in o posledicah ne le za socialistično stranko in za vse politično življenje Italije, marveč "tudi za odnošaje med to poslednjo ir» sosednimi državami, smo obširno razpravljali v petkovem uvodniku. Tu bi počrtali še neko posebno dejstvo. Angleški in francoski proletariat odklanjata moskovsko treijo internacionalo. Proti tej pišo PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Iran Vouk.J (36) — Ali ste sami? — jo je vprašal. — Da, sama sem, — je odgovorila Natalija: — sicer pa sem se oddaljila od to Bog ve... Govorimo rajši o vas. — Potemtakem, Dmitrij NikolajiČ, — ga je prekinila Natalija: — vi ne pričakujete ničesar več od življenja? — O, ne! Jaz pričakujem mnogo, toda ne zase... Delovanju, in užitku delovanja se nilcdftT ne odrečem, toda odrekel sem se uživanju. Moje nade, moje sanje nimajo nič skupnega z mejo lastno srečo. Ljubezen (pri tem je skomizgnil z rameni)... ljubezen — ni zame; jaz... jaz je nisem vreden; ženska, ki ljubi, ima pravico zahtevati celega človeka, toda jaz se ne morem ves udati. Poleg tega se kaj takega podaja mladeniču: jaz sem že prestar. Čemu bi drugim glave mešal! Daj Bog, da bi svojo na ramenih ohranili r— Razumem* ^ je Spregovorila Nata- lija: —kdor ima velik smoter pred seboj, ne sme misliti nase; toda čemu ne bi bila ženska sposobna ceniti takega človeka? Meni se zdi, da baš nasprotno, ženska se preje odvrne od egoista... Vsi mladi ljudje, ti mladeniči, so po vašem mnenju sami ejfc:sti, ki mislijo samo nase tudi tedaj, kadar ljubijo. Verujte, ženska ni samo sposobna razumeti požrtvovalnost: ona zna tudi samo sebe žrtvovati. Natalijina Kca so. rahlo zardela in oči so se ji bliskale. Do sedaj, to se pravi, do-kJer se ni seznanila z Rudinom, ni še nikoli izustila tako dolgega govora in še s takim ognjem. — Saj ste že slišali moje mnenje o ženskem poklicu, — je rekel Rudin s pokroviteljskim nasmeškom: — saj veste, da je po mojem mnenju, edina Jeanne D* Are mogla rešiti Francijo... toda stvar ni v tem. Razpravljanje o vašej bodočnosti je veselo in ne brezplodno... Poslušajte: vi veste, da sem vam prijatelj; rekel bi skoraj, da me vežejo sorodstvena čustva k vam.,. In zato sem uverjen, da mi ne boste zamerili, če vas nekaj vprašam: povejte, ali je vaše sic^ do sedaj ostalo popolnoma mirno? Natalija je vsa zardela in ni rekla ničesar. Rudin se je ustavil in tudi ona se je ustavila. — Saj niste jezni name? — je vprašaj obt. -— Ne, — je izustila: — toda nikakor ni-. sem pričakovala... — Sicer pa, — je nadaljeval on: — čel nočete, ni treba odgovoriti. Vaša tajna m? j'e znana. Natalija ga je skoraj prestrašeno po* gledala. — Da... da; jaz vem, kdo vam ugaja« In moram reči, da niste mogli bolje izbrati« On je imeniten človek; on vas bo znal cc-< niti; življenje ga ni izželo — prost je in jasne duše. .. on vas bo osrečil. — O kom govorite, Dmitrij Nakolajič? — Ali res ne veste, o kom govorim? Razume se, da o Volincevu. No, ali ni res?. Nataiija se je okrenila nekoliko od Ru* dina. Bila je popolnoma zme rna. — Ali vas on morda n' ljuoi? Dovolite! on ne obrne oči od vas, sledi vsaki vai3 kretnji; in končno, ali je sploh mogoča utajiti ljubezen! In vi, ali ste mu morda nenaklonjeni? Kolikor sem mogel opazit^ tudi vaši materi ugaja,.. Vaš izbrani.. * iD*lj«k r \ Trst«, dtoe 9, julij« 1422 »EDINOST« Stran ifl, oilro tudi glavno glasilo socialne demokracije v Nemški Avstriji. I2 Nemčije prihajajo ravnokar vesti, da se neodvisni socialisti približujejo večinskim, ki tudi odklanjajo tretjo interna-Ctonalo. Na CeSkem so socialisti sestaven del parlamentarne večine in sodelujejo pri vladi. O komunizmu v Jugoslaviji ni niti govora. Glasovanje ^Splošne delavne zveze« v Italiji kaže, da s« tudi večina italijanskega proletariata odločno odmik* Gii Ploskve In da ni proti temu. da nk^a parlamentarni zastopniki pri-ftjOfijO k Sodelovanju z nesocialističnimi strankami in da eventu lno vstopijo ž njimi v vlado, istotako, kakor utegneta storiti obe socialistični struji v Nemčiji. To postopno odmikanje proletariata od lil. internacionale pa seveda nikakor ne pomeni, da bi bil proletanal napovedal vojno ruski revoluciji. Nasprotno, ves evropski proletari't zahteva enodušeo, naj druge države priznajo sovjetsko Kusijo. Pač pa pomeni nova orientacija proletariata neka; drugega, in sicer, da je uvidel, da je politika sabotrranja, ki jo priporoča kom. mter-nacionala, na ogromno škodo predvsem proletariata samega. Kaj pravijo k temu naši komunisti.' INasi komunisti v Julijski Krajini — slovenski in italijanski — pa še nočejo razumeti znamenja časa! Trdovratno vztrajajo na poziciji, ki se ji odmika proletariat vse Evrope. Tudi naš nek-danij Etbin Kristan — gotovo najbistrejŠa t tava v slovenski socialni demokraciji — nekdaj krčevito držal gesla: nikakega sodelovanja! Danes pa — sodeluje. Kot pameten človek in razborit politik je pač spoznal, da je trdovratna negacija zastava, ki pač vihra ponosno, ki pa ne dovaja do uspehov in zmag. Uverjen je, da z metodo sodelovanja še najboljše služi koristim proletariata — brez vsake škode za svoja načela. Jnr»dično-upravni odsek deželne svetovalne komisije bo imel sejo v četrtek dne 13. t. m. ob 15. in pol s sledečim dnevnim redom: 1. Sporočila. 2. Upeljava zakona z dne 7. julija 1907 št. 489 o tedenskem počitku. 3. Upe-Iiava čl 2 do 12 uvodnih odredeb k civ. zakoncu in drugih odredb tičočih se mednarodnega zasebnega prava v novih pokrajinah. 4. Načrt kr. odloka za upeljavo zakonov o strelskih 'društvih. 5. Raba jezika pri sodajiskih in upravnih oblast t ih. Vidiranje potnih listov za semenj v Liberco (Reichenbergu). Tukajšnji generalni konsulat Cchoslovaške republike javlja: Čehoslovasko ministrstvo za zunanje zadeve je sklenilo, da napadttkc( ri nestni* re- 1 ali ko ranjen. Goldonijevem mu je zlomil nosno kost. Nato je zbežal. Zasledovali mo ga nekateri stražniki, a brez uspeha. Ranjenec je bil odpeljaa z avtomobilom šilne postaje v mestno bolnišnico. « Izjavil je, da pozna ranile a le na videz. [videz. ' Motociklist tičal ob avfoinobfl rešilne poste je. Sinoči par minut po osmi uri je; trčil neki neoprezni motociklist s svojim motornim kolesom ob avtomobil rešilne postaje. Motociklist je bil Trčenje se je prigodilo na trgu. Aretcija. Pred snočnjim okoli 11. ure jc bil aretiran pred skladiščem delavskih zadrug v zgornji Čarboli neki Ivan Minon, star 21 let, sianuroč v ulici Bergamasco Št. 13. Možakar je hotel vdreti v goriomenjeno skladišče, a je imel smolo: prijeli so ga nekateri mestni stražniki. Blaznost, Včeraj ob prvih jutran;iii urah so pripeljali z avtomobilom v opazovalnico mestne bolnišnice Josipa C., starega 27 let, stanujo-čega v ulici Giticeppe Mazzini št. 15. Nesrečneža se je zmešala pamet od prevelikega veselja, ko je zagledal po mnogih letih — bil je v tujini — svoje stariše, brate in sestre. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj okoli 9. ure je umrla nenadne smrti v svojem stanovanju na SkorkJji-Sv. Peter št. 12 vratarica Josiptna Lenekova, stara 61 let. » Dandanašnji berači. Včeraj, ko je zvonilo poldne, se je pojavil v priprostem stanovanju vdove Marije Bevilaqua v ulici Riborgo št. 15, v starem mestu okoli trideset let star mož, čokate postave, zagorelega obraza in razkuštra-nih las. Desno roko je imel podvezano. — Dober dan gospa. Usmilite se reveža, pohabljenca . .. Lačen sem. 2e dva dni nisem ničesar za v žil. — je jecljal navidezni pohabljenec v takem tonu, da so stopile vdovi solze v oči. Ko se je pa nekoliko potolažila, je dejala obžalovanja vrednemu gostu, naj počaka par trenutkov; nato j'e šla po denarnico v spalnico. Med tem časom je pa premagala berača skušnjava: prav na tiho se je priplazil k omari, jo odprl, vzel iz nje budilko, par srebrnih zlic in nožev ter hotel nato zbežati. V tem hipu se je pa prikazala vdova in začela klicati na pomoč. Kot bi trenil so prihiteli iz vseh strani stanovalci. Ko so ti izvedeli od vdove, zakaj gre, so začeli neusmiljeno udrihati po hrbtu navidez- mnmi Majhen izvleček ..i.^.-;^ . ~ _ —' .__i -u UcJrtv zaceli nraimurei se znižajo pmtojhme za vidiran^ potnih listov pohabljenca. Šele ko jih je začel možakar posetnike III. mednarodnegafsemnpvz02rc^ Ko pFr(rsitif naj pucUio _ za božjo voljo - ° miru, so nehali s pretepanjem. Nato so ga slede-1 Fri J-UL JJUSt ItliJIV -----------O ki se bo vršil v Libercu na Ceškerii 20 avgusta t. 1. Pristojbine se znižajo v sledečem razmerju: poljskim, ogrskim, romunskim, bolgarskim, grškim, turškim, jugoslovens^m in nemškim državljanom za 75 a pripadnikom vseh drugih drŽav za 25%. Za dosego tega .-nižania moraio prizadeti predložiti konsula-tom izkaznico, ki jo dobijo od zastopnikov semnja vzorcev. ZAHVALA. Društvo «Presvela» v Trstu se tem potom najprisrčneje zahvaljuje Tržaški LrasiLcici in posojilnici v Trstu za nakionjeni dar 40D0.— lir želeč, da bi ta naš slovenski za- v od našel mnego poscemalccv. Izlet na Crno prst se bo vršil one 15. in it>. t. m.___ DruSfvene vesti SIot. ak&d. ler. društvo * Balkan >. Tovariši Sosič, Grmck, Grbec, Čok, Dolhar stanejo v pondeljek dne 10. julija ob dne v Rojanu (vclti di Roiano) z vajami, _ f , , . - Predavaeje t ŠkcdmtL. Predavanje, ki se je bo vršilo v sredo ob o na policijski naj se seji-3 pcpol-da nadaljujemo se imelo vršiti včeraj ' Delavsko nodocrno društvo, ulica Romagna št. 26, II. — Za* danes sklicana odborova seja se ne bo vršila. Slov. akadL društvo < Balkan. sklicuje pa zvezaK z vrvmi in ga peljali kemisariat v ulici della Sanita. — Kako se imenujete? — ga je vprašal službujoči komisar, — Anton Devescov i — se je odrezal možakar. — Koliko ste star? ■— Trideset let. — Kje imate bivališče? Možakar ie molčal. Delal se je, kater tla bi i bil prešlišal to vprašanje- Šele ko ga je komisar v drugič vprašal, kje stanuje, je odgovoril: — Nimam bivališča: aanes prenočim v ljudskem vrtu pri južnem kolodvoru, >uki pa na kakem drugem mestu. Človek je navajen takega življenja, zato mu pa tudi ne škoduje ne mraz ne vročina. : — Kakšen je vaš poklic? Moža je spravilo to vprašanje v zadrego. Vendar pa je povedal resnico; namreč, da jc postopač in da bodi od hiše do hiše s podvezano zdravo roko in prosi milodare. Sedaj sedi možak z zdravo roko v zaporu v ulici Coroneo. Na policiji se je ugotovilo, da je bil mož že — nič manj — kot petindvajsetkrat v zaporu radi takih prestopkov. f Bombaževine Crepe, bombaževinast, najmodernejše risbe . , Voile, bombaževinast, fant. barve ..... Etamin modni ..........* • Crepon, bombaževinast, enobarven . . Gobasto blago, bombaž, bogata izbera 2.20 L 4.20 .L 4.8« . . L 6.50 . . .L 7.50 Foulard, bombaževinast, francoska specijaliteta 9,— J,- Kopalne potrebščine Kopalne hlače za dečke od....... • . .L — Kopalne hlače za moške.....-.....L 6.— Kopalne obleke za dečke od L 8.— Kopalne obleke moške .......... . .L 13.50 Kopalne obleke, volnene za moške ......L 28.— Kopalne obleke, suknene, za ženske......L 38.— Kopalne obleke, tricot, za ženske, zadnji uzorci . L 39.o0 Kopalne čepice, moderne oblike od.....L 6.50 Kopalni črevlfl ..............L 9.— Gobasto blago za kopalne plašče, žive barve . . L 28.— Kopalni plašči kakor cappe .........L 85.— Pylamas moški, za obrežje ........JL 130.— Srajce, barvane, I. vrsta, s posebnim ovratnikom . L 29.— Srajce, nočne, dobre vrste, z obrobkom.....L 20,— Spodnje hlače kratke, bele ali barvane.....L 13.50 SUmaniki..................L 13.60 Nogavice, vseh barv.............L 1 Nogavice fant. barvana podlaga, črne in bele . . L 5.50 Pviamas novost............... L 70.— fllaČe, bele, rmenkaste in rujavkaste ...... L 35.— Obleke platnene, barvane in bele.......L 78.— Jopiči alpacas, I. vrsta, črni modri in sivi .... L 75.— Naramniki svilneni, elastični ali trdi ...... L 15.50 Robci, svileni, fant...............L 10.- Corso V. E. III. 16. Tel, 10 08 Corso V. E. III. 16. Te!. 24-24 Predsednik. tem polom svoj XXIII. redni občni zbor za 22. julija točno ob 20.30, ki se bo vršil v kraju določenem na zadnjem sestanku. Podpisani odbor vabi vse članstvo in starešinstvo kakor tudi vse prijatelje: dijastva da se občnega zbora polncštevilno uddeze. Udbor. «V Ljubljano jo dajmo,* veseloigra v 3 de-iannli, vprizori danes tečno ob 20. dramatični odsek MDP v dvorani DKD pri Sv. Jakobu v prid prepetrebni < Dijaški Matici >. Ker se že delj časa ni vprizonla nobena dramatična predstava, se pričakuje kar največja udeležba s strani naše javnosti posebno se, ker gre delni dobiček v korist novoustanovljeni Dijaški Matici» — društvu, ki ima eno naj-vaine tih nalog v Julijski Krajini. Kdor hoče prebiti lep večer, bo gotovo prijel k Sv. Jakobu, da se pozabava ob dovtipih lvristno domačna značaja hlapca Pavleta. Zvečer torei mlado in staro k Sr. Jakobu! Odbor. Sestanek mladine. Danes ob 10. uri se vrši v dvorani DKD pri Sv. Jakobu izredni sestanek mladine, na katerega so vabljena društva in posamezniki. ki se zanimajo za centralizacijo mladinskega gibanja v Julijski Krajini. Po sc-itarku skupni obed oddaljenejših zastopnikov. Odbor MDi . Is tržaškega živUenja Pc:kužen samomor na pokopališča pri Sv. Asi- Sinoči okoli 8. ure so pripeljali v težkem 6tanju v mestno bolnišnico mizarja Vmcenca Vouka, starega 56 let, stanujoČega v Tržiču. ^ ' Mizar je dospel včeraj zjutraj z vlakoin iz Tržiča v naše mesto. Popival je ves dan. Zvečer okoli 7.30 je pa šel na katoliško pokopališče pri Sv. Ani. Tam je našel po dolgem iskanju grob nekega sorodnika. Po dolgem no-Š ran jem boju se je vlegcl na grob, povlekel iz žepa steklenicico jodija in se z n^m zastrupil. Četrt ure pozneje ga je zapazil neki mestni ffražnik, ki je skočil v urad na pokopališču in telefoniral na rešilno postajo. Kmalu je bil na Jicu mesta zdravnik, izpral mizarju želodec in ga dal nato odpeljati v bolnišnico. Predrzen napad radi denarnih zadev. Kurjač Emil Cancini, star 40 let stanujoč v ulici Pier Luigi da Palestrina št. 3, je popival včeraj po- eldne z nekim moškim po raznih gostilnah, pijačo jc dajal vedno kurjač. Proti večeru eta šla moška v rožcahs na izprehod po ulici Chiozza. Ko sta dospela na konec te ulice, je vprašal moški kurjača, naj mu posodi 50 lir. j Cancini je zmajal z glavo in odgovoril spremljevalcu, da ni tako premožen, da lahko po-sojuje denar. Ta odgovor je pa spremljevalca tako razkačil, da je planil kot lev na kurjača in ga začel obdelovati z pestmi. Nato ^e pa še pobral na cesti velik kamen, ga zavil v žepno rato in vdaril z n;lm kurjača po obrazu. Pri tem Vesti z Goriškega Ustancmi obča! zbor samostojnega pc!. društva «Edioost» v Golici Prejeli smo; Odbor za ustanovitev pol, društva < Edinostih v Gorici, javlja da se bo vršil ustanovni občni zbor samostjnega politih čnega društva <-Edinosti® za Gorica, v četrtek 13. julija 1922. Poživljamo vse dodanašnje člane Političnega društva «Edinosti» v Trstu, da se priglasijo kot člani samostojnega političnega diruštva za Goriško- Vsi delavci naše kuKurne in gospodarske organizacije v mestih, trgih in vaseh, naj se prijavijo za člane samostojnega političnega društva v Gorici. Prijava se lahko izvrši pri tajništvu Političnega društva * Edinosti« v Gorici" Via Mameli št. 5 (nasproti stari gimnazifi nad bivšo trgovino Hedžet - Koritnikovo). Glasovalno pravico na občnem zboru bo imel samo oni, ki prijavi svoj pristop k društvu do dneva pred ustanovnim občnim zborom. Članarina znaša lir 4 (štiri} letno, dokler ne sklene občni zbor drugače. Občni zbor se vrši v četrtek ob 10. uri zjutraj, v dvorani »Trgovskega doma*. Dnevni red ustanovnega občnega zbora bo sledeči: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. volitev odborov (ožjega in širšega od- b ora; ... j: r ^t**** 4. društveni program; ^ 5. slučajnosti Za pripravljalni odbor političnega druitva <-Edinosti» v Gorici Dr. Karo! PodgornUc — Dr. J. Bitežnik. Iz Koprive na Krasu. Pevsko in bralno društvo »Zarja* v Koprivi priredi dne 23. julija na praznik Sv. Elija veliko poletno veselico. Natančnejši spored bo pravočasno objavljen. To je druga letošnja veselica, katere čisti dobiček je namenjen v svrho zgradbe društvenega odra in obnovitve ljudske knjižnice. Vsled tega se obračamo do sosednih društev društev in cenj. občinstva, da to blagohotno upoštevajo in se veselic* čim mnogoštevilne je udeleže. V slučaju slabega vremena se prireditev odloži za dva tedna. Ob tej priliki izreka društveni odbor najtoplejšo zahvalo gg. učitelju In pevovodji Alojziju Soncu, ki je daroval v svrho zgoraj omenjenih namenov 20 lir in pa g. Josipu Jurci, odvetniku v Ajdovščini za društvu darovane knjige. ZAHVALA L 1'80 PLAČA srebrne krone Ie Pertot; via S. Francesco 15, II. 1338 Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki smrti naše pre ljubljene NADE izražamo vsem največjo zahvalo« Posebno »e zahvaljujemo g. dekanu, g. katehetu Aimami, gg. udtdjstvu in vsem darovalce« vencev in cvetja. POSTOJNA, 1. julija 1922. 471 DruSiaa Mitri. Prijeten last okus je znak testenin „PEKATETE". Ako jih kuhai ica skrbno pripravi! je ni boljše jedi te vrste. (om) POSTELJA se odda poštenemu mladeniču. Via Istituto 18, III nadstr. 1337 DVE OKNI, popolni, se ceno prodata. Bark ovije, Kontoveljska cesta 776. 1335 ŠTOKOVA (knjigoveznica via Milano 37 sprejme dve deklici. 1348 PRVOVRSTNO karfijolno seme (broklje) se proda. Via Zonta 5, skladišče vina. 1345 DIVAN v popolnoma dobrem stanju z 2 stoloma prodam Gretta-Serbiatoio 121. 1333 GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja ugla§uje Andrej Pečar, Trst, via VaJdirivo , L tele xn 15, telefon 14-72. 17 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 DEČEK, zdrav, s primerno Šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgorvine, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. A- Zornaan, Hraiče pri Postojni. 1326 TEČAJ za poučevanje angleškega jezika začne s 15. pdiraro. Tečaj bo vodila angleška uči-fef£ca ki govori več jezikov: angleškega, francoskega, statifaaskega, slovenskega itd. Kdor Seli obiskovati tečaj, mora se prej ▼pisat) pri učiteljici in s cer naptasnej« do 15. jofifc t t Naslov: FarfieM Rofan, Scorcola S. Pietro it. 104. 1297 SOBO z dvema posteljema oddam takoj uradnikoma ali delavcema. Scorcola-Coroneoi žt. 757. _1346 POSESTVO, 9 tremi vodnjaki, vrti in travniki (krme za 2 kravi) se da v najem radi bolezni. Stara cesta 860, Ukmar. 1347 MLADENIČ, dobro izučen mizarske obrti išče kakršno koli službo. Naslov: Rudolf Zurja; Vicolo S, Fortunato 15. 1342 GRAMOFON, glasen, znamka «Columbia» s slovenskimi in nemškimi ploščami, se proda. Pripraven je tudi za gostilno. Fabid Filzi 15. 1343 MOTOR na bencin, cilindroma, 8 HP, »Semeringen* z dvema z dinamom, 115 voltov, 47 amperov, s« proda. Via Giulia 82. 1344 MaU oglasi m računajo po 2t atotinfc bmuđm. — NajmnJVa pristojbina L 2'—. Debela Srka 40 stotink bf g**l — NtfmmiU priatojbiaa t Xo*r iiti stuibo, plača kMSbo ceno. L i'80 PLAČA srebrne krone Ia Pertot, via S. Francesco 15, U. 1338 POROČNA SOBA hrastova, svetla, masivna, s kristalnimi ogledali se proda za L 1500.— radi odpohoda. Giuseppe Gatteri 44, L 1336 36 LETNO DEKLE želi službe pri maK slovanski družini; najrajši gre za bLšiao v zasebno hišo. Naslov pri upravaištvu. 1332 KDOR hoče dobro kriti svoja poslopja dobi potrebni material: korce, đebake, zarezno opeko te gline in iz cementa, škrilpevec •Salonit« lepenko in dober cement, pri Oblaku v Kozleku t D. Bistrici. 1334 L 1*80 PLAČA srebrne krone le Pertot, via S. Francesco 15, II. 1338 VREČE in cunje kupujem. Molin grande 20, Babi«. 1325 POPOLNA SOBA L 600.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. Fcn-deria 3. 1323 POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3. 1324 L 1'80 PLAČA srebrne krone le Pertot, via S. Francesco 15, II. 1338 ŠIVILJA Angela Bizjak se priporoča cenj. damam. Greta Št. 11. 864 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni rah, fluid za konje, se dobi v lekarni v D. istrici. 28/4 KRASEVCI in Vipavci pozor! Kdor hoče biti dobro in ceno oblečen, naj se obrne na kro-fačnico «Štanjel* v kateri se izvršujejo iz najboljšega češkega tn angleškega blagi navadne, lovske, športne trpežne obleke, kakor tudi za kolesarje in turiste. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kobal, krojač, Štanjel. 1256 V NEDELJO, 9. julija velika razsvetljava v veliki jami v Briščikih pri Opčinah, od 16.—19. ure. Vstopnina brezizjemno L 2 na osebo. 1275 39 LETEN vdovec, brez otrok, z dobro služba, posebej še penzijo, ima svoje stanovanje m se razume v kmetijstvu, želi znanja v svrho žemtve s 45—50 letno vdovo, Slovenko, brezi otrojr, najrajše z dežele. Resne ponudbe pod «1310» na upravništvo. 1340 GOSTILNA se da v najem, eventuelno se sprejme spretnega voditelja. Naslov prif upravništvu. 1341 TRGOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost, z večletno prakso, išče primerne službe v mestu ali na deželi pod "Podjeten^. 1309 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189 PASA za ovce, blizu Trsta ali Tržiča, se išče. Ponudbe pod «PaŠa» na upravništvo. 1320 DRUŽINI, ki bi' prevzeli dve posestvi v gornji Istri v najem za več let, se iščeta. Ponudbe pod «Posestvo» na upravništvo. 1321 POZOR! Srebrne krone po L 2.— in zlate po kurzu kupujem edino fe na Piazza Oaribaldl št. 2 (prej Barriera). Istočasno naznanjam, da nisem imel nikdar nobene filijalke v Trstu. ALOJZIJ POVH« Edini grosist v Trstu. Telefon 3-29. (8) Danes vsi h Sv. Jakobu k PRIREDITVI za Dllaiko Malico Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 9, jul^a 1922, Politika samokresov. Posnemljemo po *Gor. Straži* sledečo izjavo, k* jo je podal poslanec Sček o napadu na njegovo osebo V Števerjanu z oziram na razne dopise v feDehi*: Bil je dan naborov, ko sem šel iz Gorice iv Števerjan, kjer sem želel govoriti z jg. županom, g. kuratom ah g. nadučiteljem o vprašanjih gospodarske zadeve. Gospod Likar, ki se je nahajal v občinski hiši, me je koj ob prihodu zagledal in šla sva proti šoli. Nisem vstopil, ker se mi je mudilo v ^Gorico. V tem trenutku začujeva petje. Sredi gruče rdeča zastava. Namenila sva se proti šoli, da so naborniki mimo šli. Nato sva dospela do šale, a nisem vstopil, ker se mi je mudilo v Gorico. Hodila sva počasi v smeri proti cerkvi in se ra-zgovar-jala. Vlila se je ploha in vedrila sva v neki hiši med šolo in cerkvijo. Čez nekoliko Ičasa začujemo petje in zagledamo mimoidoče fante. Čim sem se obrnil okrog naslednjega ovinka, sem začul krik proti Sneni in 2 strela. Prvi trenotek sem hotel steči preti prvi naslednji hiši, ker pa sem dvomil, ali še ni dozidana in če je dozidana, ali kdo prebiva že v njej ali ne, in v misli, da konečno ne prebiva v njej prijatelj, sem •skočil v jarek na levo; ker je bilo globoko, sem padel v trnje, se pobil v nogo, a navzlic temu sem stekel par sto metrov v smeri navzdol proti Podsabotinu, in sem se tiščal za nekim zidom, ker sem čul grozilne besede vsaj dveh oseb za nekim zidom. Ko je krik polegel, sem premišljeval, kam naj bi šel. Nazaj ne! Na cesto se tudi nisem upal, ne proti Števerjanu, ne proti Oslavju, ker nisem poznal namenov gospodov napadalcev in sem bil vrhutega brez orožja. Udaril sem jo po rosni travi in blatni zemlji do prostora in odtod preko Podsabotina proti Pevmi v Gorico. Mesto da bi bil doma ob 7, sem dospel na pevm-•ski mest ob mraku. Mimo se je vozil g. števerjanski kurat Sedej. Ko sem ga pozdravil, se je ustavil in me vprašal, kje sem bU. Ko je opazil da imam pomazano in pomečkano obleko je vprašal: kaj je s teboj? In šele tedaj sem mu povedal, da sem bil v Števerjanu in kaj se je zgodilo. G. kurat je bil zelo žalosten in obenem hud, a jaz sem mu hladno odgovoril: kaj hočeš, pijani so bili, je teh nebroj in ne zamerim preveč. Ko me je čez par dni oblastvo orožnikov iskalo, sem izjavil: cNimam razloga, da bi koga osebno denuncirail, ker napadalcev ne poznam. Iz Kamna pri Kobaridu. Zelo nas je razveselilo, ko je Vaš poročevalec prišel med nas, da zbere kolikor mogoče natančne podatke o dogodku na Krnu, ki je stal nas vse zelo mnogo. Le žal, da se ie ustavil tako malo časa in ni mogel izvedeli o vsej naši trnjevi poti. Naša vas je od 1. 1915. gotovo trpela več ko marsikatera druga. Ni čuda! Saj smo bili med dvema vojnima črtama in žal, da je zahtevala ta ckolnost tudi žrtev iz vrst nstfiih mož. Kakor bo gotovo vsem znano, so bili naši moški v vojni 1915-1917. decimirani t. j. vsak deseti je bil ustreljen. Ne bi tega dogodka omenjali, če M se ne spravljat v zvezo z dogodki od danes. A o tem kasneje. Kar je še ostalo celega v vasi, so porazdejali Nemci. Ko smo se slednjič lahko vrnili domov, smo našli vse razdejano in trebalo je velike ljubezni do rodne grude, da smo se lotili dela in vsaj z velikim trudom si zgradili zopet domove za silo. Nekai materiala smo pobrali v strelskih jarkih pod Mrzlim vrhom, a tudi tega so nam zaplenjevati razni ljudje. Kam je šel izkupiček za to, ne »vemo. Od I. 1915. dalje nismo imeli Šole. Slednje smo vendar preprosili šolske oblasti, da so nam vzpostavile vsaj za silo šolsko sobo. No, ni pa bilo učitelja, ker nihče ni maral priti v vas, kjer ni stanovanja. Slednjič se je ven-Idar našel star šolnik, ki je z neumorno požrtvovalnostjo začel poučevati. Nismo imeli mnogo upanja na uspeh, ker kaki so bili naši otroci, ki so morali v begunstvo in biti celih 5 let brez pouka, to si lahko predstavlja vsak-Vendar je učiteljeva prav očetovska ljubezen premagala vse ovire in kmalu se je spoznal napredek, bodisi v šoK ali pa izven nje. Žal, da je naše veselje kaj kmalu bilo končano s premestitvijo tega vzornega učitelja. Prišla je potem k nam učiteljica, katera je začeto pot nadaljevala. Žal, da smo tudi to izgubili in s Šolskim letom 1921-22. smo vdobili že zopet novo učno silo. Kmalu je začelo iti nekam stran, a kar se dogata zadnji čas, blati že učiteljski stan. Ta učiteljica je pripeljala s seboj svojega očeta, bivšega finančnega stražnika, ki igra sedaj pri nas vlogo nekakega srednjeveškega biriča. Dne 13. junija so fantje po stari navadi peli na vasi. Učiteljici in nje očetu je pa slovenska pesemca naravnost strup v uho. Ko se je eden mladeničev podal domov, ga je lopnil učiteljičin oče s kolom. Ko je pospešil korake, da se izogne besnemu možu, je ta stekel za njim in ga še dvakrat udaril s kolom. Drugi mladeniči so se na vpitje približali, a prvi, ki se je približal je vdobil s palico po glavi. Udarila ga je učiteljica. Posledica je bila, da je dobil stari finančar malo prasko, za katero mu ni hotel zdravnik napraviti spričevala, ter, da je bilo 17 mladeničev aretiranih. Trinajst od teh sploh ni bilo zraven pri dogodku. Med aretacijo se je vmešala Še tretja oseba in sicer pisar okrajnega šolskega nadzornika. Ta tretja oseba je žugala aretirancem s samokresom, tako da se je dozdevalo že orožniškemu poveljniku preveč ter ga je odstranil. Še posebej je naročil orožnikom, naj aretirance med potjo tako pretepajo, da bo viselo meso od njih. Dne 15. junija jc očital v Kobaridu orožniškemu maršalu, da ni postopal dovolj strogo z aretiranimi, a ko mu je ta dejal, da že ve kaj mora delati, mu jc ta znanec učiteljice odgovoril: < Ako ne bo kakor jaz hoč^m, požgem celo vas. Jaz sem fašist*. To je govoril javno na ulici in so slišali tudi drugi ljudje. Prejimenovani are-tiranci so seveda lahko dokazali, da niso nič zakrivili in so bili izpuščeni. Zadnji dogodki v Drežnici v zvezi s to grožnjo so povzročili, da je vse ljudstvo zneslo hišno opravo na prosto v gozd in grmovje. Ta uradnik je dosegel, da bo bili vaški zastopniki pozvani k okrajnemu Šolskemu nadzorniku, ki jim je očital, da ne bo hotel noben učitelj več na Kamno. G. nadzorniku bo vendar znano, dr je bil pok. g. Josip Ivančič od začetka svoje službe pa do smrti naš učitelj. G. Ivančič, sedaj učitelj v Smasti, je bil tudi več let pri nas. Vprašajte le njega zakaj je odšel in videli boste, da so bili drugače popolnoma zadovoljni z nami. Krivdo bodo obrnili 1« na okrajni Šolski svet« ker ne preskrbi učitelju primernega stanovanja. Obračamo se do g. okrajnega civilnega komisarja in do Vas g. nadzornik, da ukrenete potrebno, da pride k nam učitelj, ki bo znal z našimi otroci postopati tako, da se jih bo izobrazilo več kakor 4 od triinosemdesetih. Vprašamo Vas, če je poverjena zaročencu učiteljice res tako važna naloga, da nosi samokres 7 Ce je res, tedaj Vas prosimo, da to nalogo poverite resnejši osebi, ki se ne igra in grozi z orožjem v roki našim ljudem, ki so že itak dovelj prestali. Ako ne, pa vrzite Bonomijev odlok glede orožja v koš, in postavite za tolminski okraj pisača dkrajnega šolskega sveta, da ukazuje in vlada! Toliko za danes! Vesti z Notranjskega Postojna. — Nekaj misli o priliki razstave mešč. i. t Postojni. Presenetila in Mcrati razveselila nas je novica, da je ravnateljstvo meščanske šole sklenilo, naj učenci ob koncu šolskega leta razstavijo svoje izde&e (iz prostega in strok.-geometr. risanja, zemljepisnih ori-skov, lepopisja [okrogla pisava], celo nekaj fizikalnih pojavov nam je nazorno raztolma-čenih; ženskih ročnih del), ter tako omogočilo, da o napredku v šoli sodi širše ob&mstvo. S tem, mislim, je ravnateljstvo zelo primerno zadostilo važni pedagogični zahtevi (ki je do danes večinoma žal le še vedno zgolj teoretičnega pomena) na zelo primeren način, zahtevi, katere velika vrednost ne sloni zgolj na psi-hično-analitični, marveč veliko bolj na etični podlagi. Naj o tej priliki nekoliko natančneje pojasnim pedagoški pomen in dalekpsežnost (če so pravilno zamišljene) takih razstav. Vsaka razstava je več ali manj relativnega pomena: pokažefo in razstavijo se namreč zgolj boljši izdelki, in to ravno je precej velik nedostatek. Seveda ni mogoče tajiti, da bi to ne imelo svoje dobre strani, vendar, mislim, da popolnoma zadovoljiti pedag. zahtev kot takih ne more. Vsakdo mi bo namreč rad priznal, da pri učencih nad vsemi dobrimi in slabimi nagnenji gospoduje neki nezdravi, pa zelo močen egoistični čut (tožarjenje n, pr. izvira večinema le iz tega egoizma). Ni čuda torej, če se tudi pri takih javnih dokazih znanja egoizem še bolj vname s tem, da se manj nadarjenim ne- dovolijo iste pravice pri razstavi kot drugim. To sem ponovno že sam opazoval na konkretnih slučajih. Razumljivo je, da je tako, saj je človek tako zelo podvržen egoizmu, da ga Scho-penhauer imenuje naravnost edie Grundtriebfeder im Menschen^. — Ali ne bi kazalo ta egoizem reducirati ad minimum, če ga že ne moremo popolnoma zatreti. Kako postopali, hočem navesti en zgled- Nikar ne po-lagajmo največje važnosti na intelektualno stran vzgoje (kot povsod dandanes), marveč veliko več na etično, recimo voluntaristično stran, gotovo da vedno pod kontrolo psiholo-š.ko-pedagogičnih zakonov. To trdita n. pr. nam najbolj znana pedagoga Foerster in Payot. Volja šele je to, kar da značajno potezo (prim. Paulhan, Les Caracteres). — Ka jpa naj storimo v dosego tega smotra? Mislim, da nekoliko, če v začetku mogoče ne veliko, s tem, da učencem damo priliko svoje znanje pokazati na javno, recimo ob podobnih prilikah, kakor razstave itd. S tem bomo dosegli uspeh, da se bodo učenci veliko bolj zanimali za pouk v šoli tekom šolskega leta. Vsi gotovo zopet ne; nekaj odstotkov pa brez dvoma! S tem bomo dali več pobude niže stoječim učencem, ne samo vrstam «der oberen Zehutausend». Tega dejstva, menim, nikakor ne kaže podcenjevati: temelji na psihološki resnici, ki se s pridom da uporabljati tudi v pedagogiki. — Držim se namreč načela, da, kar je teoretično resničnega, mora biti tudi praktično resnično in vedno vsaj v veliki meri izvedljivo. Vsakdo mi bo potrdil, da tudi relativno slabo delo more pričati o neki stopnji vzgojnega uspeha. Pa tudi srca teh otrok, ki jih večina dandanes, bodisi sošolci, aH pa učitelji, prezirajo, si na ta način bolj naklonimo. Kaj pa dosežemo s tem, če smo dosegli to, mislim, ni treba povdarjati. To misel sem nameraval poudariti. Kar se tiče meščanske šole v Postojni, moramo njenemu vodstvu na čast priznati, da je tekom dveh let rednega pouka doseglo v strokovnem, kakor tudi peđago^ičnem oziru velike uspehe. Takega učiteljstva je treba mladini, če hočemo, da je vzgojimo in naučimo, kot ga vidimo iz učenčevih izdelkov na razstavi postojnske meščanske šole. — Nekoliko statistike naj nam pregled še bolj omogoči. — Izmed 110 (54 dečkov, 56 dekl.) učencev je razstavilo nad polovico prav skrbno izdelane stvari. Glede produktivnosti 1. r. m. i. 24 kosov iz ris., 46 žensk. r. d; 2. r. m. š. 69 kosov in 65 kosov; 3. r. m. š. 56 in 24; 4. r. m. 3. 70 in 72. V tem sem cele zvezke štel kot 1 kos (med rns. kosi zemljepisni oriski 'Izdelani skrbno in natančno; dalje nekateri fizikalni pojavi, lepopis itd.) Povsod vidimo, da so učenci delali res pod strokovnim vodstvom. Želeli bi le, naj bi v prih. š. I. upoštevali tudi (po možnosti) one vrste učencev, o katerih sem govoril: etični uspeh, ki ga bomo dosegli, bo brez dvoma veliko večji, in da je ta večjega pomena, nego-li zgolj aperceptivno-intelektua-listično podajanje, sem poudaril ponovno. S takim podajanjem se goji samo največji sovražnik napredka, takozvani psltacizem, ono brezpredmetno in brezsmiselno ponavljanje za učiteljem. Ker učenec intelekt, sfere učiteljev ne razume. Pa tudi delati se ne moro navaditi učenec na ta način. Smatrajmo vzgojo volje za „prvo, vzgojo uma šele za prvim. H koncu moram omeniti še g. učitelja Černi-goja, ki je vso dvorano, kjer so predmeti razstavljeni, s svojimi slikami primerno okrasil. Tudi nam je na U način nskolikto olajšano, spoznavati učiftaijev vpliv nad učenci. Z željo, da bi take razstav* prirejati po možnosti vsako lato, s priklfučftrijo onih učencev, o katerih sem govora zgoraj, in s ponovno zahvalo gg. učiteljem za njih trud, končam: — X. Borzna oore&la« Tuja valnta na trimškem titfai . > ogrske krone. . ........ • 1.80.— 1.90 avstrijsko-nemške kron«...... —.12.--.14 češkoslovaške krone..............48.50.— 49.50 dinarji..........................26.80.- 27.50 leji . »•••»••.....• • 13.—.— 18.75 mark..............................4.85 dolarji..........................28.25 — 22.45 francoski franki..................178.75.—179.50 švicarski franki....... . . 42«.—.—432.— angleški funti papirnati............99.75.—100.25 angieškf funti, gatl..............107.50.—109.50 napoleonl •••••••••••• 86.—87.— IVAN KERŽE « ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz Ani* strtimi to ■ naime prsti. TRST — Piazza San Giovanni Tvrdka Gia ttazzlnl 38 M S. Caterina) (prej Via Nuova) M naprodaj n prihodnji teden srajce iz zefira, najfinejše vrste, ^zajamčene barve z dvojnimi zapesfniki in posebnim ovratnikom W L 28.50. Srajce zefir, črtane, z ovratnikom » svetle „ enobarvne „ Športne bele rumene n » »» 52 Edina cena L 28.50 Dr. A. G ruso vin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. 60) Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob. kuhinjskega pohištva kakor tudi cirugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via CaiJucci št. 14 (prej Gosposka ulita). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni kiči — omare nrfze, stole, posteijnjak — in vse kar rabi sploh v tlomad kućf. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carduccl. I ĆEVUARNKA 23 MICOLICH Trst, vin Udtae 32 (vosti L' Ariosto) (prej Belvetfere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. Tnt [SRB V. L IIL K. CVEHKEL. M 24. AMBULATORIJ i« spolu«, sifliiftifne, kožne 3«« olroiko bolesni 44 D.ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifltttlčne bolezni, zoženja In vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Qori«a, Plesu Nlcoi6Tommasao (Piazzutta) 8 Velika zaloga maniiakturnega blaga in iz* gotovijenih oblek z lastno krofačnico za moške in ženske obleke Andrej Maurtt Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica NMJa prilika za birmo! Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is Srebrn plačuje po višjih cenah kakor vsi drugi kupci ALBERT POVH - Trst, vlajj g—— ©j DOBROZNA53A H&MUFAKTURNA 7VRĐKA 08 V Trst — Via Massini štev. 37 (prej Via Nuova) — Trst naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške In ženske obleke, platna, bombaievine, volnenih odej, žimnic in vatiranili odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejžih cenah. a ————B^— H it IIIUM IMIfl vis tisi Ra'iorS 1 Sej vSa Makaron 7-13 AfessSiaS no konkurenčne (7c 73 Trst — Via Mesfša iS, 6 — Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. & imeebbc Urama in zlatarna Lorenzo Nocor Trst, Via Udiite 26. UeliKa Izbera darov za birmo 24 po najnižjih cenah. Velik dohod budilk znamko „Velia" In bolliih. SREBRNE KRONE plačam L 1.95, goldinarje L 5.20 ---------Pondares Stev. 6, I. nadstr. ----1 - Antoni® L6810 ^9BV)Iiffi Trsi, Via Nazzins it. 39, Telefon 29-35 Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — izgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Prodala na drobno in debelo. 9 Pozor na domačo tvrdko! FRANC SfiUHlG, Gorica, Gosposka ulica sedaj Via Carducci i\. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero Siva£n3h Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz naibolJSiii nemških tosaren, Katere Jamči ID let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 »Bi^a iiasamiBBsa ii i i Ljubljanska kreditna banHa Podružnica v Trstu. Vogal uia ValM 27 — Via 30 ottoDre 11 IzvrSuJe vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 clo netfto ^ Vloge na tekoče račune po 4!|2°|o Vezana vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica: SHS kron 50.000.000.—. Rezervni zaklad s .v tf 45.000.000.—. TeL št. 5-18. Uraduje od 9-13. i