LETO XIII
ŠTEVILKA 122
MAJ 1985
22. JUNIJA OB 11. URI BO VRHNIKA PRIREDITELJICA 7. ZBORA AKTIVISTOV OF IN
BORCEV NOB NOTRANJSKE_
Srečanje aktivistov, borcev in občanov v Bistri
Letos, ko proslavljamo 40-letnico osvoboditve smo Vrhničani še posebej počaščeni, da bo praznik Notranjskih aktivistov OF in borcev NOB prav v naši občini.
V prijetnem okolju Bistre se bomo 22. junija ob 11. uri zbrali borci, aktivisti in občani Cerknice, Logatca, Vič-Rudnika in Vrhnike na tradicionalnem srečanju.
Zbrane bo pozdravil predsednik naše občinske skupščine Andrej Vidovič, slavnostni govornik na srečanju pa bo predsednik predsedstva SRS France Popit. Ob tej priliki bo enota Teritorialne obrambe prejela tudi listino o
poimenovanju, sledil pa bo kulturni program.
Zatem pa bo tovariško srečanje aktivistov, borcev, ob-
čanov, mladine saj bo za zabavo in prijetno razpoloženje poskrbela vrhniška godba in vojaški orkester.
Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo
Mladi so si ob dnevu mladosti pripravili na Ulovkl svojstveno In prisrčno srečanje. Tokrat so sprejeli pionirje v mladinske vrste na nekoliko drugačen način kot prejšnja leta. Vsi so se zbrali na ploščadi pred brunarico na Ulovkl, kamor so priill peš z Vrhnike. Se prej pa so obiskali vojake v vojašnici Ivan Cankar ob svečani zaobljubi. Ob sprejemu so si sami pripravili kulturni program In se nato povesellli. Kot zanimivost velja povedati, da so letos na sprejem povabili tudi vse starše in kar precej jih je priilo pogledat, kako so njihovi do včeraj še pionirji postali mladinci. In pristavimo: zadovoljni so bili. Zato naj mladi s takšno obliko dela kar nadaljujejo!
Z nekaterimi »novimi« mladinci smo se pogovarjali. Darja Trček, Mateja Japelj, Milan Maksimovič, Klemen Hiti, Peter Žavbl in še drugi so bili ponosni, da so postali mladinci in veseli, da so jim pripravili tako prijeten sprejem.
Godbi ob jubileju: le tako naprej
Naš pihalni orkester ni med najstarejšimi v Sloveniji, pa vseeno je 60. obletnica lep jubilej. Precej pestra so bila ta desetletja, pogojena z družbenimi razmerami svojega časa. Skupina je doživljala v teh letih vzpone, pa tudi padce, vse pa je bilo predvsem povezano s finančnimi sredstvi, pa s kapelnik! In nihanjem števila godbenikov. V teh šestih desetletjih so tudi leta 2. svetovne vojne, v kateri so bili skriti Inštrumenti godbenikov svojevrsten kulturni molk pod okupatorji. V letu, ko povsod po svetu praznujemo 40. obletnico godbenikov v tisti, kot je zapisano v našem biltenu, jasni pomladni dan leta 1945 zaigralo melodije prihajajočim partizanom in svobodi.
Delo vsake skupine, vsakega društva pa je neločljivo povezano s posamezniki, po večini intuziasti, ki s svojim vzgledom, predvsem pa z delom, več kot ostali prispevajo, da se skupina obdrži; še več, da je neprestano v gibanju. V našem pihalnem orkestru jih v teh desetletjih ni manjkalo in jih tudi danes ne manjka.
Vsekakor je bilo takih entuziastov več le nekatere: Jože Grom, ki se mu je tistega 1925. leta porodila misel o ustanovitvi godbe; Tine Jerebic, ki je bil glasbenikom prvi učitelj; Stanko Habe — prvi povojni dirigent, Vinko Stru^starejši, kije pomagal orkestru, ko se je leta 1954 znova znašel v krizi; Franc Žabjek, ki je orkester vodil celih 13 let;
S slavnostnim koncertom 18. maja in z revijo pihalnih orkestrov iz Logatca, iz Cerknice, z Loža, iz Cerknega in iz Domžal so vrhniški godbeniki proslavili visok jubilej.
Vinko Struci-mlajši, še danes njihov mentor; pa seveda Milan Matičič, nadarjeni dirigent, ki orkester vodi danes in je s svojo zagnanostjo prispeval, da je orkester ponovno v vzponu, kar dokazuje tudi zlata plaketa, osvojena letos na tekmovanju v Krškem.
Težko pa bi orkester obdržal tudi, če ne bi imel v svojih vrstah takih Članov, kot so Janez Habe, ki je bil njen član celih 56 let, Stane Ovsenk, Član in gospodar od leta 1946, pa Ivan Mole, ki je skupini predsedoval v najbolj kriznem obdobju, ter Tine Jurjevčič in Jože Umek, ki skrbita za aktivnost orkestra danes.
Nisem seveda mogel našteti vseh, je pa prav, da smo se v pripravljalnem odboru odločili za idajo posebnega biltena, ki prikazuje razvojno pot orkestra v teh desetletjih. Z izredno požrtvovalnostjo je gradivo zbrala študentka Darja Gabrovškova, oblikoval pa član orkestra arhitekt Igor Vintar.
Praznovanje tega jubileja je prav gotovo — to si želimo vsi — članom Pihalnega orkestra vzpodbuda za še bolj zagnano in trdo delo. Skupaj * bobnarsko skupino, ki pod vodstvom Franca Ambroža prav tako Uspešno deluje v okviru orkestra, je to danes precej mlad sestav. Že-"nio jim, da ob še večji družbeni podpori dvigujejo svojo kvalitetno reven in dosegajo še večjo uspehe v širšem slovenskem prostoru.
(Iz govora Toneta Turka ob praznovanju jubileja)
NAČELA IN MERILA KADROVSKE POLITIKE Tameljna načeta in merila kadrovske politike oblikujejo nenehno družbenopolitično in samoupravno organizirani ljudje in občani ter jih preverjajo in dopolnjujejo. Oblikovana so na podlagi temeljnih idejnih usmeritev natega družbenega razvoja in morajo služiti njihovemu uresničevanju. Oblikovana so javno in se uporabljajo pri kandidiranju za vse družbene funkcije. Posebnosti posameznih družbenih dolžnosti oziroma narava dela na posameznih mestih pa se opredeljujejo z dodatnimi posebnimi merili, ki morajo izhajati iz posebnih zahtev ter pogojev, značilnih za konkretno dejavnost oziroma družbeno funkcijo. Poseben pomen med temeljnimi načeli In merili kadrovske politike v socialistični samoupravni družbi imajo idejnopolitične, moralne in družbene vrednote delovnega človeka — samoupravljalca, nosilca družbene funkcije. S temi vrednotami morajo biti tesno povezane strokovne in delovne kvalitete človeka.
Upoštevajoč že uveljavljena splošna načela in merila kadrovske politike se moramo posebej zavzemati za to, da bodo predlagani možni kandidati izpolnjevali zlasti naslednja načela in merila:
— da s svojim delom in na6nom življenja izpričujejo idejnopolitično in konkretno opredeljenost za socializem, dosledno uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, razvijanje samoupravne socialistične demokracije ter posebej delegatskega sistema in odnosov;
— da aktivno sodelujejo pri uveljavljanju izvirnih internih interesov delovnih ljudi, samoupravne organiziranosti in samoupravnih odnosov v združenem delu in v temeljnih samoupravnih skupnostih;
— da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije, da prispevajo h krepitvi in razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, uresničevanju politike aktivnega in miroljubnega sožitja in politike neuvrščenosti, da si prizadevajo za uresničevanje koncepta SLO in družbene samozaščite;
— da uživajo v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugled in zaupanje, da bodo dejansko zastopniki izvirnih interesov delovnih ljudi, katerih delegati bodo;
»ZA« startamo v izgradnjo druge etape gradnje vodovoda
Referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje druge etape oskrbe z vodo v naši občini smo 26. maja na 29 voliščih izglasovali 56,79 odstotno. Program izgradnje je začrtan in izvršni svet, Samoupravna komunal-
no-cestna skupnost in Zavod za načrtovanje so že takoj drugi dan po izglasovanem referendumu pričeli z aktivnostmi, da bo gradnja stekla po predvidenih načrtih.
IZID GLASOVANJA NA
referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika — 26. 5.1985
Z. št volišč	Naziv glasovalne enote	Skupno štev. volil.	Štev. volil, uprav, ki se udelež.	Udelež. v %	Od skupnega štev. volil, upravič. glasovalo:					
					za		proti	%	Nevelja. glasov.	%
1.	CANKARJEV DOM	542	472	87,1	349	64,4	113	20,9	10	1,8
2.	DOM KS VRHNIKA	688	582	84,6	452	65,7	127	18,5	3	0,4
3.	DOMJLA VRHNIKA	1.014	859	84,7	711	70,1	141	13,9	7	0,7
4.	OK SZDL VRHNIKA	512	451	88,1	327	63,9	118	23,0	6	1,18
5.	PAP —VRHNIKA	433	372	85,9	284	65,6	88	20,3	—	—
6.	GOSTILNA »TURŠIČ«	761	686	90,1	474	62,3	. 202	26,6	10	1,3
7.	DOM UPOKOJENCEV	653	570	87,3	378	57,9	185	28,3	7	1,08
8.	OŠ BOROVNICA	412	382	92,7	231	56,1	146	35,5	5	1,2
9.		455	412	90,6	276	60,7	120	26,4	16	3,5
10.		235	225	95,7	143	60,9	80	34,0	2	"0,9
11.		276	227	82,3	134	48,6	84	30,5	9	3,3
12.	GAS. DOM —BREG	294	266	90,5	162	55,1	104	35,4	—	—
13.	DOL — Lindič Albin	390	370	94,9	240	61,5	125	32,1	5	1,3
14.	BISTRA — Mlini	42	40	95,2	15	35,7	24	:,/.\	1	2,4
15.	GAS. DOM BREZOVICA	370	307	83,0	42	11.4	251	67,8	14	3.8
16.	POKOJIŠČE — Trgoving	59	53	l 89,8	38	64,4	11	18,6	4	6,8
17.	VERD — ZADRUŽNI DOM	500	466	93,2	345	69,0	117	23.4	4	0,80
18.		299	262	87,6	178	59,5	77	25,8	7	2,35
19.		351	285	81,2	188	53,6	94	26,8	3	0,9
20.	DRAGOMER — GAS. DOM	1.074	838	78,0	551	51,3	282	26,3	5	0,5
21.	LOG —GASILSKI DOM	718	554	77,1	375	52.2	168	23,4	11	1,54
22.	DRENOV GRIČ—G/D	517	445	86,1	256	49,5	189	36,6	—	—
23.	ST. VRHNIKA —Z/D	402	363	90,3 ;	290	72,1	72	17,9	1	0,25
24.	BEVKE — KULTURNI DOM	428	413	96,5	204	47,7	205	47,9	4	0,94
25.	PODLIPA —Šola	336	307	91,4	106	31,6	198	58,9	3	0,90
26.	LIGOJNA — Šola	313	283	90,4	131	41,9	130	41,5	22	7,03
27.	S. GORICA —Dom KS	294	262	89,1	160	54,4	96	32,7	6	2,04
28.	BI. BREZOVICA—Šola	215	207	96,3	116	54,0	85	39,5	6	2,8
29.	ZAPLANA — Šola	162	142	87,6	82	50,6	57	35,2	3	1,9
SKUPAJ:		12.745	11.101	87.10	7.238	56,79	3.689	28,95	174	1,36
■
Referenduma za uvedbo samoprispevka za program II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika, ki je bil v nedeljo 26. maja 1985 se je udeležilo 11.101 občanov oz. 87,1 % vseh volilnih upravičencev.
Za samoprispevek je glasovalo 7.238 občanov oz. 56,79%, negativno se je izjasnilo 3.689 občanov oz. 28,95%, neveljavnih pa je bilo 174 glasovnic oz. 1,36%.
Visoko priznanje
V okviru nedavne proslave ob 40-letnici osvoboditve mesta Bihaća so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki enote, ki nadaljuje svetle tradicije vojne I. tankovske brigade NOV J. Ob tej priliki je bila enoti iz naše občine izročena listina o podelitvi Plakete mesta Bihaća, najvišjega priznanja, ki se podeljuje za posebne zasluge. Enote I. tankovske brigade NOVJ so namreč sodelovale pri osvoboditvi Bihaća in hkrati veliko prispevale k zlomu sovražnikovih formacij v tem delu naše države. Visoko priznanje mesta Bihaća je pred enoto sprejel starešina Rifat Šehović.
M. ARSIČ
Borovniški gasilci se pripravljajo na 100-letnico
Borovniški gasilci bodo 23. junija slavili stoto obletnico gasilstva v borovniški kotlini.
Tega dne bo slavnostna otvoritev novega doma družbene samozaščite. V nedeljo, 23. Junija ob 13. uri bo parada po borovniških ulicah, ob 14. uri pa bo slavnostna otvoritev doma, popoldne pa veselica s Henčki. Prizadevni gasilci hitijo še z zadnjimi deli, da bo do otvoritve vse nared in pozivajo krajane, da se Jim pri delu vsaj sedaj, ko zaključujejo dela pridružijo.
Ne moremo mimo tega, da ne povemo, da so za delovno zmago ob 100-letnici najzaslužnejši Jože Brenčič, Ludvik Gantar, Stane Brož, Tone Telban, Jože Ooljiak, Franc Debevc, Ciril Kos in še drugi, ki jih na tej fotografiji sicer ni, pa so vložili tudi veliko truda: družina Debevc, Herman Vrstusa. In še veliko drugih Je, ki so zaslužni, da bo jubilej res slovesno proslavljen. čestitamo!
Tekmovanje radiotelegrafistov
V vojašnici Ivan Cankarje bilo zanimivo tekmovanje, ki ima sicer malo skupnega s športom, vendar zato ni nič manj zanimivo. Tri ekipe (ekipa vojašnic »Ivan Cankar« in »Ignac Voljč-Fric« ter RK »Ivan Cankar«) so se pomerile v spretnosti radiotelegratije, točneje v sprejemanju in pošiljanju Morsejevih znakov. Ta disciplina je zanimiva tudi za SLO in DS — to dokazuje tudi podatek, da je pokroviteljstvo prevzel Oddelek za SLO naše občine.
Najboljši rezultat je dosegel vojak Goran Mandura iz vojašnice ..Ignac Voljč-Fric« pred tovarišem iz ekipe Seljmanijem in Radosavljevićem iz ekipe vojašnice »Ivan Cankar«. Pri starešinah je bil najboljši Radomir Brajković. Ekipno ie bila prva vojašnica »Ignac Voljč-Fric« s 1725,6 točke, druga vojašnica »Ivan Cankar« s 1445,3 točke in tretji RK »Ivan Cankar« s 1242,7 osvojenih točk.
Omenimo še, da je bil program na tekmovanju izdelan računalniško, avtorja programa pa sta Andrej Osterman in Simon Mermal iz Zveze radioamaterjev Slovenije.
Pripadnikioboroženihsil obeležili 40 let zmage nad fašizmom
Željko Acalinovič, Daro Doijšak, Janko šestan, Janez Jager in Janko Smole so sodelovali na letošnji paradi v Beogradu skupaj z drugimi pripadniki teritorialnih enot iz Slovenije
Štirideset let zmage nad fašizmom in življenja v svobodi je svečano obeleženo v celi republiki Jugoslaviji, posebno svečano pa je bilo tam, kjer so bile sovražnikove formacije v zadnjih dneh vojne razbite ali pa so brezpogojno kapitulirale.
V praznovanje tega jubileja so se na svoj način vključili tudi pripadniki JLA. Poleg vojne parade v Beogradu, na kateri so sodelovale vse plasti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so bili v republiških centrih in v večjih vojašnicah tehnični zbori, s prikazom dela opreme in oborožitve.
Pripadniki garnizona na Vrhniki so prav tako dali svoj prispevek k obeleževanju tega jubileja. Na razstavnem prostoru pred
Kaj d6la Klub letalcev Vrhnika
Delo Kluba letalcev Vrhnika je bilo tudi v pretekli sezoni koncentrirano v modelarski in jadralni sekciji. Modelarji so s« udeležili vseh republiških tekmovanj in pri pionirjih v sni kategoriji celo osvojili prvo mesto. Poleg tega smo organizirali tudi prvenstvo sobnih modelov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. To Je vsekakor zelo lepa aktivnost in odseva dolgoletno tradicijo in požrtvovalnost posameznikov, ki sekcijo vodi|o.
Izgleda, da smo lani tudi uspeli premostiti osip modelarskega kadra po zaključeni osnovni šoli, saj so se za letošnji za-četniški jadralni tečaj prijavili kar trije modelarji. Jasno je, da so modelarji najbolj primeren kader za šolanje za jadralne in motorne pilote. Fantje so pokazali svojo zavzetost s prisotnostjo na letališču že sedaj, ko je še mrtva sezona.
Modelarska sekcija bo tudi v letošnjem letu vsaj tako aktivna kot v preteklem.
Jadralna seKcija je v lanskem letu izšolala dva nova začetnika, tako da je zdaj vseh starih in novih pilotov že 13. Naš DG je naletel 122 ur in 2000km z našimi piloti, okrog 180 ur pa, če upoštevamo še nalet postojnskih pilotov. Kljub rahlo kislemu vremenu je bil dobro izkoriščen. Skupaj z naletom na postojnskem Blaniku so člani Kluba letalcev Vrhnika naleteli okrog 180 ur.
- Tudi lansko leto smo se s povprečnim uspehom udeležili republiškega prvenstva, ne pa tudi državnega zaradi pomanj-
kanja denarja. Zaradi nabave Mosquita smo bili celo leto v škripcih z denarjem, tako da smo se udeležili tekem potovanja v Vršac izključno s pomočjo entuziazma nekaterih članov kluba. Vendar se nam je splačalo: za 130 starih milijonov skupaj s popravilom smo dobili skoraj nerabljeno jadralno letalo s kompletno VVinterjevo instrumentacijo, Bohli kompasom, Lerche električnim variometrom, 720 kanalno radiopostajo in originalnim transportnim vozom. Letalo je registrirano in smo poskusni let v Postojni že naredili.
V letošnjem letu planira jadralna sekcija predvsem šolanje pilotov, ki letijo na register in izšolanje treh začetnikov. Izboljšati moramo tudi kvaliteto letenja, to pomeni izboljšati razmerje med številom startov in naletenimi urami, zvišati moramo število ur naleta na člana in povečati dolžino preletov. Skupaj planiramo nalet 220 ur in 3000 km. Kar zadeva nabavo osnovnih sredstev, večjih nakupov ne planiramo, kar pa seveda ne pomeni, da bomo proizvodno delo lahko pozabili, saj moramo poravnati še tudi nekaj dolgov.
K. B.
Na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite se je najbolje odrezala druga ekipa KS Verd, ki je dosegla 120 točk. Sledijo pa ji: Kovinarska, IUV, KS Verd I. ekipa in Liko Verd. Na fotografiji: ena od ekip pri izvajanju naloge
domom JLA. na zelenici pred trgovino Mercator in pred Cankarjevo knjižnico je bil razstavljen del opreme in oborožitve enot našega garnizona. Ob skrbnih pojasnilih so vojaki tudi demonstrirali delovanje posameznih sredstev. Obiskovalci so lahko spoznali oborožitev, ki je delo naših ljudi, hkrati pa so se lahko prepričali v skrben odnos pripadnikov JLA našega garnizona do te drage in komplicirane tehnike.
Skozi to fotoreportažo vam želimo, spoštovani bralci, vsaj malo prikazati atmosfero tehničnega zbora, ki so ga — v to ne dvomimo — z velikim uspehom in na vaše zadovoljstvo organizirali pripadniki garnizona na Vrhniki. M. ARSIĆ
Obrambni dan na OŠ Log — Dragomer
Vsako leto imamo na šoli obrambni dan, na katerem se učimo prilagajati okoliščinam v naravi, orientirati in ravnati s puško. Tudi letos smo imeli obrambni dan in to v soboto, da bi nadomestili prvomajske praznične dneve.
Obrambni dan je potekal takole: Zjutraj smo se zbrali učenci 7. in 8. razredov ob 8.00. Pridružile so se nam tudi ekipe vrhniške in borovniškešole. Učenci od 1. — 6. razreda pa so šli na Vrhniko.
Ob 7.30 smo skoraj prvi prišli v šolo. Naša zastava je bila že obešena. Do 8.00 so razen učencev, ki so se le počasi zbirali, prišli tudi radiotelegrafisti in vojaki, ki so kazali moderno orožje. Mnoge je zanimala predvsem ostro-strelska puška. Že na začetku nas je tov. ravnatelj obvestil o poteku obrambnega dne. Razdelili smo se v skupine in vodje so dobili štartne številke. Začeli smo s testi, ki smo jih reševali približno 20 minut. Obsegali so področje orientacije, civilne zaščite, prometa ter SLO in DS. Ko smo opravili s streljanjem, smo se odpravili na start. Tam smo dobili načrt poti ter nadaljnja navodila in odšli na pot. Že prej smo zvedeli, da je pot sestavljena iz 5 postaj, ki jih moramo najti. Na postajah smo dobili nadaljnja navodila in rešili nekaj testov. Pot naj bi trajala okoli 100 minut. Bila je dobro načrtovana, postaje pa so bile zelo varno skrite. Na cilju nas je čakal še preizkus znanja iz prve pomoči, rešili smo teste in praktično povijali.
Ko smo končali, smo se lahko okrepčali s čajem in klobaso, rezultate pa smo zvedeli na računalniku ZX Spec-trum, ki je omogočil hitrejšo, točnejšo in učinkovitejšo obdelavo vseh podatkov.
Tudi učenci ostalih razredov smo bili zadovoljni z obrambnim dnevom, saj smo si na Vrhniki ogledali razstavo orožja, ki ga ima naša enota JLA in tudi razstavoslikvrhniškega območja.
Misliva, da je obrambni dan kar
dobro uspel. , . ., .„
. Zala Volčič in
Vilma Zalaznik, 7. a
Gospodarji smo na svojem
»S tem tehničnim zborom želimo pokazati, da ima JLA kot del oboroženih sil SFRJ sodobno bojno tehniko, s katero bomo, če bo treba, skupaj s TO in vsemi strukturami SLO, s primerno opremljenim, sposobnim ter idejno opredeljenim in pripravljenim ljudstvom branili našo svobodo in neodvisnost, s tem pa tudi pridobitve NOV in revolucije. JLA in TO sta kot sestavni del naših oboroženih sil ovira za vsakega agresorja. To je moč, ki bo v morebitni obrambni vojni prva, ki se bo upirala kateremu koli agresorju in istočasno zavarovala mobilizacijo vseh, ki so v skladu s koncepcijo splošne ljudske obrambe zadolženi za obrambo. Koncepcija splošnega ljudskega odpora je, kot nas uči ZKJ in kot nas je učil tovariš Tito, teorija, kije danes prelita v prakso — prakso oboroženega ljudstva.
JLA mora predvsem braniti neodvisnost in ozemeljsko celovitost SFRJ pred zunanjim agresorjem, istočasno pa tudi pred tistimi, ki skušajo odznotraj zrušiti naš samoupravni sistem, naše bratstvo in enotnost, neuvrščenost, neodvisnost in razvoj socializma v Titovi Jugoslaviji. Tovariš Tito je vedno ponavljal: »Narod je močan in sposoben toliko, kolikor se je pripravljen boriti.« Pripadniki JLA prenašamo te njegove misli v bojni pouk in izobraževanje vojakov, starešin in drugih oseb, ki delajo v JLA. JLA pomaga tudi pri obrambnem usposabljanju vseh prebivalcev naše občine in pri izgradnji nekaterih objektov. To bomo delali tudi naprej, ker vemo, da so pripadniki tega garnizona del prebivalcev Vrhnike in tako kot ostali prebivalci uživajo vse dobrine.
Mi bomo še dalje gospodarji na svojem, čuvali bomo naše bratstvo in enotnost, našo svobodo in neodvisnost. Vsak, ki nas bq skušaj pri tem ovirati, bo moral — tako kot vsi do sedaj — odnehati.
Ivan Cankar, znan slovenski pisatelj in Vrhničan, je rekel: »Vrhnika, prečuden kraj!« Naša Vrhnika bo še lepša in bogatejša, še lepše nam bo, če bomo živeli svobodno in enotno v miru in slogi. Naši pozitivni dosežki so delno prikazani in dokumentirani na nedavno odprti razstavi v Domu JLA, ki prikazuje razvoj Vrhnike v 40 letih svobode. Prav tako pa moramo ljudem priznati svoje slabosti, ker je to pogoj, da gremo skupaj naprej. Mi, pripadniki JLA, bomo ponosni na Vrhniko in na vse tisto, kar prebivalci nudijo JLA,« je ob predstavitvi med drugim poudaril starešina Rifat Šehovič.
Čestitka starešine mlademu vojaku
SVEČANA ZAOBLJUBA
V vojašnici »Ivan Cankar« je bilo 25. maja, ki je dan mladosti in dan, ko naši narodi in narodnosti proslavljajo rojstni dan tovariša Tita, za majsko generacijo vojakov še posebno svečano. V letu pomembnih jubilejev so s svečano zaobljubo tudi uradno postali vojaki Titove Jugoslovanske ljudske armade. Pri zaobljubi so bili prisotni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Vrhnika, pionirji naših osnovnih šol, predstavniki pionirjev, ki so te dni postali člani ZSM J. Med prisotnimi so bili tudi borci slavne vojne enote, katere tradicije nadaljuje današnji sestav enote, starši in prijatelji mladih vojakov. Ti so prišli iz vseh krajev in s svojo prisotnostjo naredili zaobljubo še bolj svečano.
O bojni poti enote, današnjem trenutku naše socialistične skupnosti, o nalogah in obvezah mladih vojakov je govoril starešina Rifat šehovič.
Mladi vojaki, ki so že mesec dni prebivalci naše občine, so že spoznali vojašnico, zvedeli so pomembnejše datume naše občine, spoznali njene znamenitosti, razstave bojne tehnike pa so jim pokazale opremo in oborožitev enot, v katerih bodo služili vojaški rok. m. ARSIĆ
Za varnost v prometu
Združenje šoferjev In avtomehanikov naše občine Je v sodelovanju s Postajo milice in s tehnično pomočjo Slo-venijaavtovega servisa z Vrhnike organiziralo akcijo, katere osnovni cilj Je bila preventiva in ocena stanja tehnične pripravljenosti potniških motornih vozli. V zelo kratkem času J« bil opravljen pregled pravilnega delovanja zavornega sistema, pravilna nastavitev glavnih svetil, pravilno delovanje smerokazov, vozniki pa so bili opozorjeni tudi na pomanjkljivosti, ki so jih odkrili pri pregledu.
Čeprav je imela ta kontrola predvsem preventivni značaj, pa s tehnično pripravljenostjo vozil ne moremo biti zadovoljni.' Pri nekaterih potniških vozilih je predvsem zavorni sistem v takem stanju, da je vozilo zelo nevarno in ogroža varnost udeležencev.v cestnem prometu. Možne so tudi zelo težke posledice. Zato želijo v Združenju šoferjev in avtomehanikov z akajami tega tipa, s predavanji, s članki v Našem časopisu in z drugimi podobnimi akcijami vsaj malo vplivati na razvijanje prometne kulture. Vplivati pa želijo tudi na pridobivanje vsaj osnovnega vedenja o tehničnih vprašanjih potniških motornih vozil. V interesu vsakega posameznika je njegova
lastna varnost v prometu, s tem pa speva k varnosti prometa v celoti.
vsak posameznik pn-M. ARSIĆ
svečanosti ob občinskem prazniku podeljena priznanja in odlikovanja
Dobitniki Cankarjeve plakete
°bčinska skupščina vsako leto na slavnostni seji ob občinskem Prazniku podeljuje priznanja občine Vrhnika — »Plaketo pisatelja 'v*na Cankarja«. Letos so ta najvišja občinska priznanja prejeli:
Karel Mušič
Franc Furlan
dr. Zoltan Žekš
FRANC FURLAN — ob 90. letnici rojstva za njegovo življenjsko delo na področju organiziranja in razvoja zadružništva.
Rodil se je 14. 9.1895 v Verdu. Svoje delo za razvoj zadružništva je Pričel kot načelnik zadružne Mlekarne na Vrhniki leta 1934, v najtežjem času gospodarske krize, ko razmere za proizvodnjo mleka in sira niso bile ugodne. Da bi izboljšali kvaliteto svojih mlečnih izdelkov (sir "ementalec«, topljeni sir »Jazon«) in s tem dosegli ugodno ceno na trgu ter odkupno ceno mleka, se je pod njegovim vodstvom začela velika aktivnost na kmetijah za pridobivanje kvalitetnejšega in higiensko neoporečnega mleka. V ta namen je bil izdelan pravilnik o higieni mleka in kontroli hlevov, ki je pomenil takrat revolucionarno dejanje v slovenskem zadružništvu.
Pod njegovim vodstvom je bila ustanovljena v Verdu tudi zadružna žaga, ki je začela obratovati 1. januarja 1938 in je bistveno pripomogla k razvoju kmetijstva ter marsikaterega kmeta rešila propada zaradi izkoriščanja lesnih trgovcev.
Franc Furlan je kot napreden kmet in organizator zadružništva takoj po okupaciji vstopil v vrste Osvobodilne fronte, bil med njenimi ustanovitelji na Vrhniki in s svojim delom in ugledom prispeval, da je imela OF široko zasnovo v kmečkih vrstah na Vrhniki in okolici. Bil je član vaškega in okrožnega odbora OF. Zaradi svojega delovanja je bil aretiran in poslan v internacijo v Italijo.
Tudi v povojnem obdobju seje aktivno ukvarjal s problematiko kmetijstva ter vzorno vodil svojo kmetijo. Bil je ljudski poslanec v slovenski skupščini ter aktiven, dokler so mu zdravje in leta dovoljevala. I ma status kmeta-borca.
KAREL MUŠIČ — za požrtvovalno 40-letno delo v gasilski organizaciji. Rodil se je 28. 11. 1919 v Blatni Brezovici. Med Narodno osvobodilno borbo je bil aktivist na terenu. Bil je komandir narodne zaščite v Blatni Brezovici.
V gasilske vrste se je vključil leta 1945. Ko so bili leta 1946 ustanovljeni gasilski sektorji v okraju Ljubljana-oklica, je bil imenovan za sektorskega poveljnika na območju krajevnih odobrov sedanje občine Vrhnika. Njegova naloga je bila ustanovitev oziroma obnovitev že obstoječih gasilskih društev. Od leta 1948 do 1952 je bil zaposlen kot tajnik gasilske zveze Ljubljana- okolica, nato pa se je zaposlil v gasilskem 198rjSU Gasilske zveze Slovenije, kjer je ostal vse do upokojitve leta
Karel Mušič je predsednik OGZ Vrhnika od leta 1964. V tem času so skoraj vsa društva dobila opremo in vozila, prenovljenih in na novo zgrajenih je bilo več gasilskih domov ter na novo ustanovljena tri gasilska društva. Ustanovljene so bi le ženske in pionirske desetine in organizirani tečaji za gasilce.
Od ustanovitve SIS za varstvo pred požari je v skupnosti opravljal več funkcij. Bil je podpredsednik, predsednik, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika komisije za tehnična vprašanja in preventivno dejavnost ter investicije.
Aktivno deluje v vrhniškem gasilskem društvu in je tudi njegov predsednik. Obenem je pomočnik načelnika občinskega štaba za CZ. Zadolžen je za požarno varnost v občini Vrhnika.
dr. ZOLTAN ŽEKŠ — za življenjsko delo na področju zravstva in socialnega varstva v občini Vrhnika.
Rodil se je 25. 7.1909 v Gornjih Petkovcih, občina Murska Sobota. Po triletnem prostovoljnem delu v Splošni bonici v Ljubljani je leta 1939 nastopil delo krajevnega zdravnika na Vrhniki. Takoj po okupaciji se je povezal z Osvobodilno fronto. Na Stari Vrhniki je zdravil pripadnike NOB in bil zato zaprt leto dni. Po vrnitvi iz zapora je nadaljeval z delom vse do konca vojne.
Takoj po osvoboditvi je postal glavni organizator in soustvarjalec nove zdravstvene službe. V začasnih prostorih je delovala ambulanta m dispanzer za dojenčke.
Z razvojem občine so prostori ambulante postali pretesni in njena dejavnost premajhna. Nove prostore je dobila v bivšem rokodelskem domu, obsegala pa je ambulanto, dispanzer za dojenčke in žene, zobno ambulanto, laboratorij in protituberkulozni dispanzer. Do konca leta 1952 je dr. Žekšu uspelo v celoti usposobiti zdravstveno službo z vsemi potrebnimi oddelki in kadri. Naloge pri graditvi in oblikovanju zdravstvene službe na Vrhniki so bile obsežne in težavne. Lotil se jih je z veliko vnemo, strokovno in z veliko osebno odgovornostjo. Svojo nalogo je opravil zelo uspešno. Bil je prvi upravnik, nato pa uspešen in cenjen zravnik.
Dr. Zoltan Žekš je bil med organizatorji ustanovitve Rdečega križa na Vrhniki in v tej organizaciji je dolgo let uspešno delal.
Kot aktivist Socialistične zveze in Zveze sindikatov je aktivno delal v občinskih in krajevnih organizacijah socialnega varstva in zravstva. Od leta 1974 je upokojenec. Sedaj opravlja funkcijo predsednika komisije za zdravstvo in socialno varstvo pri KK SZDL Vrhnika-Center.
Srebrna priznanja OF
Na slavnostni seji občinske skupščine so letos prejeli Srebrna priznanja OF naslednji aktivisti:
JOŽE GANTAR — za družbenopolitično aktivnost v krajevni skupnosti Bevke in dolgoletno prizadevanje za razvoj gasilstva v občini in razvoj gasilskega društva Bevke.
ANTON MLAKAR — za dolgoletno predano delo na vseh področjih družbenega življenja, saj je kot aktiven udeleženec NOB že takrat prispeval svoj delež za osvoboditev naše domovine, po vojni pa seje aktivno vključeval v enote JLA in teritorialne obrambe. Kot aktivist in zgleden član 2K je veliko prispeval k uresničevanju sprejete politike Zveze komunistov in s tem tudi Socialistične zveze delovnega ljudstva povsod tam, kjer je delal in živel.
POSTAJA MILICE VRHNIKA - kot naslednica Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte prejme priznanje OF za 40-letno neprestano krepitev varnosti in družbene samozaščite v občini, utrjevanje lastne organiziranosti in za dolgoletno vzgojno-izobraževalno delo z občani, še zlasti z mlado generacijo.
JOŽE NOVAK - za večletno družbenopolitično delo predvsem v organih Socialistične zveze delovnega ljudstva in krepitev samoupravnih in delegatskih odnosov v krajevni skupnosti Verd.
FRANC OBLAK — za aktivistično delo med NOB, predvsem za pomoč in sodelovanje z Osvobodilno fronto in za dolgoletno delo v samoupravnih organih krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo in v širšem prostoru.
ANTON PEČAR — za večletno uspešno delovanje v mladinski organizaciji, še posebej za uspešno vodenje Občinske konference ZSMS, za prizadevno družbenopolitično delo v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v sindikatu — v osnovni organizaciji in na nivoju občine.
dnevu OF je krajevna konferenca SZDL iz Verda pripravila J|roslavo. Ob tej priliki so podelili bronasta priznanja OF, predalnik občinske skupščine Andrej Vidovič pa je Janezu Koder-^anu izročil državno odlikovanje.
, Janez Koderman se je rodil leta 1950 na Vrhniki. Po poklicu je deloma.
. Prejel je odlikovanje za enkratno dejanje, ki zasluži splošno priznale in odliko zaradi velikega napora, požrtvovanja ter nevarnosti za kravje in življenje.
h 2. aprila lani je poskušal rešiti življenje triletnemu otroku Blažu ^rašlerju, ki se je igral ob reki Ljubljanici in je zaradi razmočenih in ^Polzkth tal zdrsnil v reko. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, se je v hipu ^°9nal proti reki in skočil vanjo, z željo, da bi še pravočasno rešil otro-
f^eka je bila močno narasla, umazana in deroča. Ni se zbal za svoje ^I 9vje in morda celo življenje, temveč je požrtovalno iskal otroka, p^šel ga je več metrov niže. med gostim grmovjem. Po nuđenju prve hj^oči je otroka spremljal v spremstvu zdravnice v-ljubljansko bol-m n'co. saj ni mogel verjeti, da malemu Blažu ne more nihče več podati.
JOŽE PRVINŠEK - za dolgoletno družbenopolitično delo na vseh nivojih, za krepitev samoupravnih in delegatskih odnosov v krajevni skupnosti Vrhnika, za uspešno vodenje Zveze telesnokulturnih organizacij občine Vrhnika in za prizadevno delo na področju krepitve koncepta teritorialne obrambe v občini.
JOŽE RAVNIKAR - za dolgoletno predano delo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja in dela, saj je kot aktiven udeleženec NOB že takrat prispeval svoj delež za osvoboditev naše domovine, ter za njegovo 40- letno družbenopolitično delo v organih krajevne skupnosti in občine.
MLADEN SUMINA - za večletno družbenopolitično delo v mladinski organizaciji in v organih Socialistične zveze delovnega ljudstva, zlasti za uspešno in ustvarjalno delo v Občinski konferenci SZDL Vrhnika.
FRANC SELIŠKAR - za družbenopolitično in samoupravno delo ter krepitev samoupravnih in delegatskih odnosov v krajevni skupnosti Sinja gorica.
BOJAN ŠCUKOVT - za večletno aktivistično in prizadevno delov mladinski organizaciji, zlasti za uspešno vodenje občinske konference ZSMS, in za družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Verd.
MARCEL TURK - za večletno aktivno in prizadevno delo v sindikalni organizaciji LIKA in za krepitev samoupravnih delegatskih odnosov v samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika.
IVAN TRCEK — za dolgoletno uspešno delovanje v samoupravnih organih krajevne skupnosti Zaplana in za prizadevanja pri razvijanju delegatskih odnosov v tej skupnosti.
Ivan Trček
Jože Prvinšek
Bojan Ščukovt
Jože Novak
Jože Ravnikar
Marcel Turk
Državni odlikovanji
Na slovesnosti ob občinskem prazniku sta prejela državni odlikovanji
Alojz Sivka
Franc Žužek
RED DELA Z ZLATIM VENCEM je prejel
ALOJZ SIVKA — Rodil seje 18. 6.1923 v Ljubljani v delavski družini. Med NOB je bil dvakrat zaprt zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto. Po vojni se je zaposlil pri podjetju Gradiš Ljubljana, leta 1961 pa je nastopil službo v LIKU Vrhnika ter mu ostal zvest do upokojitve leta 1984.
V tem času je DO LIKO potrojila proizvodnjo ter postala pomembna izvoznica svojih izdelkov predvsem na konvertibilno področje. Velik delež k uspehu delovne organizacije je s svojim delom prispeval Sivka kot vodja finančno-računovodskega sektorja. Bil je odločen borec za dosledno izvajanje stabilizacije v delovni organizaciji, za boljše delo ter za dosledno nagrajevanje po delu. »Bolje je uspešneje delati, več ustvarjati, manj se zadolževati in porabiti le toliko, kolikor nam gospodarske in družbene razmere dopuščajo, če hočemo, da bomo ostali neodvisni, obenem pa cenjeni in bogatejši,« je bilo njegovo življenjsko in delovno vodilo.
Sivka je aktiven družbenopolitični delavec. Več let je uspešno vodil Občinski Sindikalni svet, dve mandatni dobi pa je bil podpredsednik Občinske konference SZDL. Od leta 1982 opravlja funkcijo predsednika sveta KS Borovnica. RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO je prejel
FRANC ŽUŽEK — Rodil se je 8. 1. 1928 v Dobrni, občina Celje, v kmečki družini. Med NOB je kot 13- letni pionir pomagal partizanom, 1.9.1944 pa se je aktivno vključil v NOB, kjer je ostal do osvoboditve.
Leta 1960 se je zaposlil v upravnem organu Skupščine občine Vrhnika kot referent za borce in invalide.
Leta 1972 je postal načelnik oddelka za splošne in notranje zadeve. Kasneje, ko je bil ustanovljen samostojni organ za Notranje zadeve, je ostal načelnik oddelka za splošne zadeve do leta 1980, ko je bil imenovan za Družbenega pravobrani Ica samoupravljanja občin Logatec in Vrhnika. Leta 1984 se je upokojil.
Je aktiven družbenopolitični delavec. Sodeloval je v prenekaterih družbenopolitičnih akcijah. Organiziral in izvajal je akcije za zbiranje mladincev za mladinske delovne brigade, zbiral sredstva za pomoč prizadetim v agresivnih vojnah in ob elementarnih nesrečah.
Večkrat je bil sekretar OO ZKS uprave Skupščine občine in sekretar 00 ZKS krajevne skupnosti Vrhnika. Aktivno je sodeloval v organizaciji ZZB NOV, ZRVS in raznih družbenih organih. Vsako akcijo je prevzel z veliko odgovornostjo ter jo zato tudi uspešno opravil.
Sedaj je član statutarne komisije pri OK ZKS, član koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja ter član sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Vrhnika.
Razgrnjeni načrti razvoja PTT do leta 1990
V osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja Območne SIS za PTT promet Ljubljana je predvideno, da bodo vlaganja v razvoj PTT prometa na območju ljubljanske regije in Cerknice v naslednjem srednjeročnem obdobju znašala 20 milijard dinarjev. Vendar pa bo toliko denarja možno zbrati le, če bodo uresničene temeljne predpostavke razvoja, o katerih smo v Našem časopisu že pisali. Gre predvsem za sistemsko ureditev financiranja razširjene reprodukcije v PTT dejavnosti in za usklajeno rast cen PTT storitev, ki vedno bolj zaostajajo za cenami drugih storitev in proizvodov. Osnutek sporazuma je skupščina območne SIS na 10. zasedanju 16. maja sprejela brez večjih pripomb in ga kot predlog posredovala v javno razpravo, ki se bo iztekla konec julija.
Predvidena finančna sredstva bodoza-dostovala komaj za minimalni razvoj PTT prometa, ki tako tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju še ne bo mogel ujeti koraka z vse večjimi potrebami po PTT zmogljivostih in storitvah, so še poudarili na skupščini. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo imela prednost gradnja PTT zmogljivosti skupnega slovenskega pomena in glavne avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, brez katerih bi bilo delovanje PTT prometa na regionalni ravni onemogočeno. Na območju ljubljanske regije in Cerknice pa je predvideno, da bo zgrajenih 6 novih pošt. da bo telegrafska
centrala povečana za 1000 priključkov in da bo zgrajeno javno omrežje za prenos podatkov, medtem ko se bo število telefonskih naročnikov povečalo za 40.000. Tako bi prišlo na 100 prebivalcev 28 telefonskih naročnikov. Poleg tega se bo nadaljevala modernizacija in avtomatizacija PTT prometa in uvajanje novih storitev. V občini Vrhnika si lahko v drugi polovici srednjeročnega obdobja obetajo okrog 3500 novih telefonskih priključkov in sicer 2500 na območju telefonske centrale na Vrhniki in 1000 na Logu, Lukovici in Dra-gomerju. Za potrebe teh krajevnih skupnosti bo namreč na Logu zgrajena nova telefonska centrala.
Skupščina območne SIS je na minulem zasedanju sprejela tudi spremenjeni oziroma dopolnjeni samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ki ga je podpisalo 58% vseh gospodarskih organizacij in krajevnih skupnosti z območja ljubljanske regije in Cerknice. Toda akcija za čim večje število podpisnikov sporazuma s tem še ne sme biti končana, so menili na skupščini, kajti tudi od tega je odvisno, ali bo načrtovani razvoj PTT dejavnosti uresničen ali ne. Gre namreč za to, da je po zakonu ustanovitev SIS za PTT promet obvezna, članstvo v njem pa ne. Poleg tega je skupščina sprejela še predlog, da se sorazmerni delež, ki ga plačajo vsi novi telefonski naročniki in se nameni izključno za razvoj, poveča na 40.000 dinarjev.
B.Z.
Priznanja sindikalnim aktivistom
Na letošnji reviji pevskih zborov, katere pokrovitel| Je Občinski sindikalni svet, so izročili Srebrni znak sindikata petim posameznikom in eni osnovni organizaciji.
Prejeli so Jih:
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR
V težkem gospodarskem položaju je kot družbena organizacija veliko pripomogla k razumevanju in prikazovanju realnega težkega položaja vzgoje in izobraževanja. Z nenehnim občutkom za prikaz prave vloge poklica učitelja in njegovih problemov je ta osnovna organizacija vseskozi stala za svojimi stališči in jih posredovala širšemu krogu. Vsa družbeno politična dejavnost se odvija preko OOS, kar je zasluga tudi aktivnega udejstvovanja večine članov, saj s svojimi odločitvami in stališči izraža dejanske interese delavcev.
STANKO BAJT, roj. 1960 je iz OOS Gozdarstvo, kjer je zaposlen kot delovodja v TOK. Je vsestransko aktiven na področju samoupravljanja na svojem delovnem mestu in v kraju bivanja. Zlasti je njegova aktivnost pomembna v osnovni organizaciji sindikata, ki jo kot predsednik vodi zelo uspešno. Pri delu je marljiv in discipliniran. Njegovo delo se odraža predvsem v sodelovanju z gozdnimi posestniki-kooperanti. ALOJZ PARTL, roj. 1926 iz OOS IUV DSSS. V IUV je pričel delati leta 1949 in je
sedaj vouja nai/mo. o bvujnn vestnim in odgovornim delom je veliko pripomogel k uspehu in razvoju usnjarstva na Vrhniki. Vzgledno se je vključeval v družbenopolitično delo na mnogih področjih. S svojim vzorom je bil pobudnik delovnih akcij v KS in pri izgradnji objektov družbenega standarda. Je aktiven član sindikata in se odlikuje s tovariškim odnosom do sodelavcev.
FRANČIŠKA TOMINC, roj. 1935 iz OOS delavcev pri zasebnikih. Ima poglavitne zaluge pri aktiviranju in delovanju te osnovne organizacije sindikata. Stalno pridobiva nove člane ZS izmed delavcev pri zasebnikih. Po njeni zaslugi imajo ti delavci dobro organiziran letni oddih Od vsega začetka deluje tudi pri skladu za dopolnilno izobraževanje. Veliko naporov pa je vložil predvsem pri ustanavljanju sklada v občini. Je prizadevna, vestna in vse zadane naloge redno izvršuje.
JANEZ BELE, roj. 1948 iz OOS PTT. Z veliko voljo, pripravljenostjo in angažiranjem, ki ga je kot predsednik OOS preko izvršnega odbora vnesel v vsakodnevno delovanje celotne OOS, je le-ta postala glavni družbenopolitični dejavnik v TOZD. Ustvaril je dobre pogoje za medsebojne odnose med člani sindikata. Pri opravljanju delovnih nalog pa je vesten in marljiv ter kot tak zelo priljubljen v celotnem kolektivu.
MILAN ŠULEK, roj. 1953 iz OOS Kovinarska. Je izredno aktiven član izvršnega odbora OOS. Odlikuje se s svojim natančnim, vestnim in požrtvovalnim delom v sindikatu ter pri opravljanju drugih funkcij, ki so mu bile naložene. Še posebno je aktiven v komisiji za šport in rekreacijo, kjer je večkrat organizator raznih prireditev.
Osnovna organizacija OŠ    Stanko Bajt
Frančiška Tominc
Janez Bele
MIlan Šulek -
Republiško tekmovanje za Cankarjevo priznanje
»Tekmovanje za Cankarjevo nagrado ima posebni pomen. Ko se udeležujemo tega tekmovanja, ne potrjujemo samo, da smo privrženi znanju, ampak s tem izražamo tudi ustvarjalni odnos do slovenskega jezika in slovenske književnosti — do vse slovenske kulture. Nacionalna kultura je naše največje bogastvo, je poroštvo za naš samobitni in svobodni obstoj in razvoj, za naš človeško odprti in ustvarjalni odnos do drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti in s tem tudi do narodov in kultur vsega sveta. Samo človek, ki dobro pozna bogastvo materinega jezika in izvirnost nacionalne kulture, lahko brez predsodkov spoznava vrednote tujih jezikov, narodov in kultur.«
S temi besedami je dr. Aleksander Skaza, predsednik Slavističnega društva Slovenije, pozdravil udeležence X. — jubilejnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Tekmovanje je bilo 20. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, udeležilo pa se ga je 112 učencev. Razvrščeni so bili v tri težavnostne stopnje. Naloga vseh je bilo reševanje testa, ki je obsegal slovnico in literaturo, potem pa so morali napisati še spis, motiviran z literarnim delom Frana MiKinskega (Ptički brez gnezda — I. stopnja), Bena Zupančiča (Grmada — II. stopnja) ali Vladimira Kavčiča (Zapisnik — III. stopnja).
Tekmovanja se je udeležila tudi Barbara Gazič, učenka OŠ Ivan Cankar z Vrhnike. Danes objavljamo njen spis. Večer pri nas doma, ki ga je napisala na področnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, kjer je dosegla 3. mesto.
D. GABROVŠEK
Večer pri nas doma
Ko pade noč na zemljo in se ljudje po-skrijejo po svojih hišicah, hišah in stanovanjih in bi na cesti lahko slišal leteti tudi komarje, če le ti ne bi pridno skriti čakali po sobah na svoj plen, se pri nas doma prične »Družinski dnevnik«.
»Kaj pa bi bik) to?« se boste spraševali. Naj odgovorim kratko, naj vse skupaj še bolj razvlečem? No, pa povem vse lepo počasi, kot je to v navadah staršev, ko segajo po denarnicah, kojih prosiš za nekaj kovancev. Namesto, da bi iz predala vzela majhno knjižico in vanjo zapisovala skrivnosti, se pridružim ostali družini, izdam, kaj vse se mi je pripetilo, in poslušam, kaj vse so doživeli oni. Ponavadi prične s svojim reg-Ijanjem Žogica. Mislim, da sestri, najmlajši, ta vzdevek kar lepo pristaja glede na postavo in trebuh, v katerega kljub svojim komaj štirim pomladim spravi trikrat in pol več od mene. Kaj drugega bi nam brbljala kakor o tem, kakogrozno je spanje v vrtcu, kako jo kričanje v vrtcu mčti, doma pa se dere in vriska, da sem pred dnevi komaj še ujela steklo, ki je že bilo na poti, da pade iz okvira. Že prej sem omenila, da je ta najmlajša, zato imamo v družini zanesljivo vsaj še eno. Te pa se že leta in leta drži vzdevek Tiči-ca Njeno pravo ime pa je Andreja.»Ja, kje sta pa staknili to pametno povezavo?« sečudite kajne? Vem, pomislili ste, da tako lepo poje. Pa ste se vendar ušteli in to pošteno. Tudi svojo pokolado, ki jo kot član sladkosnedne družine obožujem, bi ji odstopila, da le ne bi pričela s svojo glasbeno točko, ki ji je po pravici povedano — najšibkejša točka. Zakaj pa ima potem ravno to ime? Preprosto zato, ker ljubi papagaje, kanarčke, ščin-kovce in vse njim podobne »kletarje«. In kaj nam ona prispeva k družinskemu dnevniku? Govori in govori in ne neha, čeprav so to večkrat srčno želim, le o svoji prijateljici in učiteljici spoznavanja narave. Le-ta ji je včeraj govorila, koliko listov ima cvet krompirja, kako cvetijo kumare pa buče in kdo jih uničuje in kako jih pred njimi zaščitimo in... No, če vam povem vse, boste postali diplomirani inženir vrtnarstva, pa čeprav delate v rudniku.
Toda, ker moramo na vrsto priti vsi, mora tudi njen mlin prekiniti z delom in moramo vodo sprejati do drugega. Pa naj bo tokrat prva naša zlata mamica, čeprav vrstni red po prvih dveh vedno spreminjamo. No, mislim, da ne začne svojih pripovedk drugače, kakor vse mame. »Oh, kakosem utrujena. Cel dan garam, pa mi ubogi, nihče ne pomaga. Kaj bi dala le za urico prostega časa«. Toda, saj veste, da mame le jamrajo. Tudi z našo ni prav nič drugače. '.Dopust« za »skok« na kavo k sosedi si vzame v kateremkoli terminu. Skok pravim zato,kervednoreče: »Samoskočim k sosedi, takoj se vrnem«. Ker pa je ta njen skok trajal nekajkrat že več kot dve uri, sva s Tičico po fizikalno izračunali, kako daleč je morala skočiti, da je pristala na tleh šele čez dve uri. Izračuni so bili ogromnih vrednosti in če se jih držimo, je morala v daljino skočiti 15kilome-
trov, v višino pa na bližnji Krim. Zato sva ji s Tičico izdelali papirnato odličje in ji ga, kot svetovni rekorderki, obesili okoli vratu. Čudili sve se le, kako je mogla tako daleč poleteti, saj ji masa tega nikakor ne omogoča. Naježim pa se, kadar me takole zvečer prav milo zaprosi, če bi lahko naslednji dan jaz pripeljala Žogico iz vrtca, ker ima ona sestanek. Seveda vedno z mrkim čelom privolim, ker bi me drugače zaprosila za to uslugo ostreje. To pa dobro vem iz izkušenj. Drugače pa je res zlata in nikdar ne govori preveč. Pove le to, da je nujno in v tem pogledu ji dajem prav. In nazadnje pristavi svoje še lastnik gnezda. To je ponavadi ukaz za odhod v nadstropje ali, razumljivo povedano, odhod v posteljo. Če pa je ta večer petkov in se nam v nadstropje sploh ne mudi, prične s svojimi štonjami in doživetji, da se trese hiša, ko se smeje valjamo po stolih in po tleh. Toda zapomnite si, da je šaljivecob petkih in.vzdrževalec gnezda in je zato resen in o vsaki stvari temeljito premisli, preden stori nov, njemu še tuj korak. »No, končno smo prišli do konca dnevnika!« se veselite. Prezgodaj je še ljubčki dragi, prezgodaj. Ostanem še jaz. Le kaj bi gnezdo brez mene? Kaj se poveličuje, boste rekli. Sem pač take narave in eno od mojih značilnosti ste že spoznali. No, pa saj ne pretiravam. Le pohvalim se, tega pa ne skrivam. Iri kakšne so moje teme? Imamo jih veliko in so različne, toda v ospredju je ena, ki mi greni življenje. To je klavir. »Kiavir?« se sprašujete. »Mar ni imenitno tipkati po njem. Tudi mi bi igrali klavir«. »Nikar, nikar!« vam rečem kot svetovalec in vaša dobra vila. Naveličali se ga boste in potem boste tudi vi obupajoče prosili: »Nočem klavirja, ne maram gal« Toda jaz prosjačim zaman. Vedno dobi m v tolažbo, da je do konca le še tri mesece in naj vzdrži m še do konca. Upam, da bom res vzdržala in da se mi v teh t/eh mesecih ne zmeša čisto do kraja. Pa pustimo glasbo pri miru, ker le ta še zdaleč ni zabava in humor. In še moj vzdevek. Ne boste verjeli, ker vam je od prej znano, da so ostali člani gnezda zaobljenih oblik, da sem Bucika. »Saj ni nič čudnega, ko ti paostali vse pojedo!« se smehljate zdajle. No moram vam povedati, da se spet, tokrat že drugič, ušteli. Kadar mi kdo od domačih kaj reče, je to: »Bi jed-kla, Bucika? Tule imaš kolačke, Bucika!« No, pa še to, zakaj sem ravno Bucika, ko pa bi bila lahko tudi Slamica, Igla ali kaj podobnega. Ker se Tifica in Andreja nikakor ne sklada, se mora BuCika skladati z Barbaro. No, vsaj prične se na isto črko, če že nič drugega.
Zvedli stetorej, kaj se dogaja v našem gnezdu ob večerih. O čem se pogovarjamo, kaj počnemo... Zvedeli pa ste tudi, kakšna je moja družina in kakšno je naše gnezdo. Mislim, da bi pogrešali vsakega člana naše družine in se zato' držimo skupaj. Lepo mi je v tem našem gnezdu in tesnoben je občutek, ko pomislim, da me bo življenjska pot ločila od njega.
Gazič Barbara Oš I. C. Vrhnika
ŽIV-ŽAV
Že ob organizaciji novoletnega praznovanja seje porodila ideja o organizirani prireditvi za otroke v toplejših dneh. Ni ostalo le pri ideji. Pri Društvu prijateljev mladine je bil ustanovljen pripravljalni odbor za ŽIV-ŽAV. 1. junija popoldne so lahko obiskovalci na igrišču in travniku za novim vrtcem gledali program, v katerem so nastopili vrhniški otroci, ki so peli ob spremljavi kitar Primoža in Marjana, igrali skače, plesali. Sodelovali so gostje: Mateja Koležmk, s katero je šolski radio pripravil intervju, Cveto Sever, Vladimir Kos in lutkarji iz Bežigrada. Predstavil se nam je ansambel Mucy. Žal pa nevihte, ki se je bližala, niso pregnali niti bobnarji, ki so naznanili začetek ŽIV-ŽAVA. Za dežjem posije sonce. Tudi živčavčkom je posijalo in privabilo na prireditveni prostor še več obiskovalcev.
Gost našega ŽIV- žava je bi I tudi kipar Brdar, okrog okrog katerega so se zbirali otroci, in pod njegovim vodstvom oblikovali z glino in plastelmom. Veliko otrok se je zvrstilo ob panojih za risanje, ob stojnicah, na katerih so modelarji prikazali svoje izdelke, kjer so delali papirnate zmaje in piščali iz lubja. Zaposlitev za naše navihance so pripravili tudi lovci in ribiči. Tovarišice iz Cankarjeve knjižnice pa so zbirale in popisovale najstarejše knjige in razglednice Vrhnike, ki so jih otroci prinesli na ogled.
Veliko priprav in dela je bilo vloženega, daje steklo to prvo srečanje najmlajših. Zahvala za trud, za vloženo delo in prispevke k tej prireditvi pa prav gotovo gre IUV, LIKU, vrtcu, Zvezi kulturnih organizacij, družbenopolitičnim organizacijam, Mlečni restavraciji, Pekarni, osnovni šoli in vsem, ki so po svojih močeh in možnostih prispevali k realizaciji prvega ŽIV-ŽAVA.
Pohvaliti je treba tudi redarje, gasilce in organizacijo Rdečega križa, ki so skrbeli za red in varnost na prireditvenem prostoru.
Kultura krepi človeške odnose
Ob tej priložnosti se Slavistično društvo Slovenije zahvaljuje delovnima organizacijama Industrije usnja Vrhnika in Liko Verd, ki sta finančno podprli tekmovanje. Zahvala velja tudi Kulturni skupnosti Vrhnika, ki je prav tako prispevala nekaj denarja za izvedbo tekmovanja.
Ko razmišljam o svojem delu in tako o delu organizacijskih in strokovnih delavcev v naši ljubiteljski tvornosti, ne morem mimo dejstev, ki sem jih spoznala v sedmih letih dela in iz izkušenj kolegic in kolegov. Prav gotovo ni namen mojega prispevka povzdigovati dela omenjenih delavcev, vseeno pa ne morem mimo spoznanja in trditve, da je delo izpostavljeno javnosti v tolikšni meri, da psihofizično bremeni delavca, mu vse prevečkrat nalaga bremena drugih, ki so sicer pravilno in odgovorno zapisali v svoje dokumente In opredelili svoj odnos, do kulutre ter vsebinski in finančni prispevek do kulturne dejavnosti. Nemalokrat pa so najtežja spoznanja, da vsakdo vidi samo sebe in svojo dejavnost, da se kot funkcionar opredeli za program, kot krajan pa povsem nasprotno, da vse preveč sistemsko in uradniško mlačno ocenjuje delo kulture delavcev; vzbuja se vprašanje ali zaradi nepoznavanja dela in lastne neosveščenosti ali iz preproste človeške pokvarjenosti in sebičnosti.
Upravičeno lahko govorimo tudi o neenakopravnosti pogojev dela še marsikje, saj je vendar že nuja, da vzporedno z animacijo dobro obvladujemo tudi spremljajoča finančna in tehnična opravila, ki so neobhodno potrebni sestavni del služb, v okviru katerih delujejo zveze. Vendar širom po Sloveniji lahko še naštejemo vrsto primerov, kjer so opravila za naše zveze poslednja skrb skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, kamor smo potisnjeni enostavno zato, da je sisemsko rešen naš status delavca. Značaj dela organizacijskih in strokovnih delavcev je tako različen od ostalih delavcev v delovni skupnosti, da so medsebojni človeški in delovni odnosi slabi in zaidejo na raven, ki ni dostojna človeka, nadaljna posledica pa je izgubljena vera v človeka — sodelavca — delavca, kar bremeni in zmanjšuje delovno moč in dobesedno uničuje osebno pripravljenost posameznika, da bi delal več in da bi delal bolje za skupnost in zase.
Če govorimo o nagrajevanju, ne moremo mimo dejstva, da še vedno ni pomemben obseg dela, ampak so izhodiščna merila postavljena, kakor je nane-
sla tedanja forumska ocena, ki je temeljila na aktih, ki bi lahko vključevali tudi delavce zvez — torej brez poredhodno pretehtane analitične ocene, opisa del in opravil ter vrednotenja le-tega.
Zaposlovanje novih delavcev v kulturi pa sploh omenjamo vedno strahoma in v zadregi; vtis je, da se ne zavedamo in družbeno ne vrednotimo dela, ki temelji na vzgoji in osveščanju otrok, mladine in odraslih, dela, ki vzpodbuja srečanja med ljudmi v zanosu in občutjih, ki plemenitijo duha in krepijo narodno in kulturno zavest.
Ena osnovnih in najtežjih del — je prav gotovo povezovanje ljudi v širši družbeni skupnosti tako, da ustvarjajo kot celota z eno skupno željo: da ustvarijo urejeno, zanimivo in kulturno podobo kraja in življenja v njem; morda zveni prenapihnjeno ali presmelo za današnji čas, pa vendar: o skupnih in pomembnih kulturnih akcijah še vedno preveč odločajo kratkovidnost, neosveščenost in splošna nerazgleda-nost tiska, vodilnih delavcev, ki zanemarjajo pridobitve in nauke naše politične in kulturne zgodovine
Zavest, da smo narod, na katerega smo lahko ponosni, moramo otroku privzgojiti, kot mu je prirojena potreba po zraku in ohranjati tradicije, ki so lastne narodu. Ob marsikaterih posameznih akcijah pa ostajamo kulturni delavci sami z občutkom, da smo se, kot na dražbi, potegovali za večji delež lastnega zaslužka ali prestiža in bili naposled izločeni, ker je veliko več trenutno pomembenjših potreb in problemov. Zato menim, da bi morala biti kulturna osveščenost tudi eden izmed pogojev za sprejem na vodilno delovno mesto. Kot rečeno: misel morda zveni prenapihnjeno ali presmelo — presodimo!
Delo prinaša razočaranja in uspehe, oboji pa puščajo pečat odločitev in spoznanj, ki narekujejo vztrajno in načrtno delo in odnose z ljudmi, ki ne dopuščajo improvizacije in nestrokovnosti. Osebno zadovoljstvo, da je uspelo povezati ljudi med seboj, pomeni največjo samopotrditev lastnih iskanj in dela. Kot grozeča senca pa vsa prizadevanja spremlja ugotovitev, da so načete vezi človeških medsebojnih odnosov vse bolj, kot se zavedamo.
M. R.
Zadovoljni obrazi po tekmovanju
Vrhniška godba na tekmovanju v Krškem
France Maček, akademski slikar in grafik, rojen 1933 v Logatcu, študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1957 pri prof. Maksimu Sede-ju. Leta 1960 diplomiral na specialki za graf ho pri prof. Božidarju Jakcu, je razstavljal v razstavnem salonu IUV od 9. do 31. maja.
Ob začetku priprav na praznovanje 60-letnice Pihalnega orkestra pred več kot letom dni je odbor orkestra na pobudo dirigenta Milana Matičiča začel razmišljati, da bi se Pihlahi orkester ZKO Vrhnika udeležil 8. tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije v III. težavnostni stopnji. Priprave na praznovanje bi bile tako bolj delovne in tudi bolj uspešne. Ob prenosu te zamisli na ostale člane orkestra so bila mišljenja deljena. Nekateri so to trezno premislili in so bili.takoj za sodelovanje na tekmovanju, drugi pa so z nekoliko nejevolje tudi pristali, saj druge izbire ni bilo. Končno je godba homogena sekcija, v kateri se prebije tudi marsikatera prijetna urica.
Seveda je godba ob prvi misli na tekmovanje štela precej manj članov, kot jih šteje danes. In tako se je začelo.
Godbeni odbor je nadaljeval intenzivno delo pri pridobivanju novih članov. K sreči se je pokazalo, da pritisk na osnovno in Glasbeno šolo pred leti ni bil zaman in da se je ravno takrat precej učencev učilo igranja na trobila in pihala. Tako se je do tekmovanja v godbo vpisalo okrog petnajst novih nadarjenih fantov in tudi eno dekle, kar je spoznanje, da godba ni samo sekcija mož, ampak tudi deklet.
Naš dirigent Milan je začel zbirati material za tekmovanje. Ena skladba, ki jo je poslal odbor za izvedbo tekmovanja, je bila obvezna, drugi dve si je izbral vsak orkester posebej. Ko je bil zbran ves material, so se začele muke, zakaj obvezna skladba je bila poglavje zase in prva morala je padla. Toda naš Milan se ni vdal. Z nenehnim optimizmom, vzpodbujanjem, s sekcijskimi in dodatnimi vajami je začela tudi ta skladba dobivati svojo »barvo«. V nas pa je raslo zaupanjev dirigenta in to je dajalo moč in obvezovalo slehernega člana, da je vlagal vse svoje znanje v svoj instrument in njegov zvok skušal vliti v orkester.
Datum tekmovanja se je bližal. Nervoza je naraščala. Vedeli smo nekaj: naš dirigent je dobra dva meseca pred tem v Godbi milice napredoval iz solista na mesto dirigenta in njegova avtoriteta je podzavestno zrasla. Zavedali smo se, da ga ne smemo razočarati in vsak se je počutil, kot da ne z na nič Toda vaje so storile svoje. Zaupanje v samega sebe je naraščalo in prišel je 20. april.
Vsak se je to jutro delal pogumnega, toda če si pogledal po obrazih, si videl, da je nervoza prisotna. To je pokazal član, ki je prišel na zborno mesto s kapo gasilcev namesto s kapo vrhniške godbe. Je namreč zelo vnet gasilec in to se ma je ob dveh uniformah kaj lahko pripetilo. Odpravili smo se na pot. Želeli smo si, da bi bilačim daljša. Res jeKrškoprilično daleč, ta dan pa je bilo zelo blizu. Obkratkem postanku v Trebnjem tudi kavica ni teknila. Pozneje, ko smo jo ohladili z malo pekočo tekočino, je nekako zdrknila preko cmoka v grlu. še naša spremljevalka Darja iz ZKO Vrhnika, kot ženska, ni imela pravega daru govora.
Tabla, ki označuje začetek mesta Krško, je švignila mimo nas. Začuda, v fantih in dekletih je zasijala iskrica. Sproščenost je naraščala. Ko smo v dvorani poslušali nekaj godb, manjših po zasedbi in tudi po znanju, smo bili že pravi heroji ot> misli, da morda le nismo prišli kot turisti
Vodič nas je poklical, naj se pripravimo Kakšna disciplina je bila ob tem! »Ko bi bilo še na vajah tako,« me je preblisnilo Prvi naš član je stopil na oder, za njim eden za drugim. Darja je pozneje povedala, da je neka soproga godbenika iz Novega mesta dejala: »Saj ti gredo še enkrat naokrog!« Končno je bil petinpetdeset član na odru. Kakšen ambient! Tako število godbenikov v novih uniformah, obsi-janih z reflektorji, s svetlečimi instrumenti v rokah. Na mesto dirigenta je stopil naS dirigent Matičič. Priklonil se je občinstvu, nato pa se je obrnil proti orkestru. Njegov obraz je bil nasmejan, sproščen. Pomeži-knil je dekletom — flavtistkam, se nasmehnil celemu orkestru in dvignil roke Zamah rok je v dvorano vrgel prve akorde sproščene polke Ptuj 76. Sprva boječi toni so ob dodajanju takta z nogo dali polet. I n-strumenti so peli. srce je igralo — en, kratno doživetje in uživanje! Obvezne skladba za prvo je izzvenela, nato še tretja. Buren aplavz in oder je ostal prazen
Razglasitev rezultatov. Spisek godb s« je manjšal. Ostala je samo še Vrhnika. Al je to mogoče, so morda kaj zamešali? Nato pa glas: »Zlato plaketo dobi Pihaln orkester ZKO Vrhnika« Je to res? Je M mogoče? Je to tisto plačilo za sedenje n» vajah namesto doma ob fotelju ob televiziji? Da, to je tisto! Tisto, za kar si, drag član, članica, pozimi zapuščal toplo stanovanje in se v mrazu napotil na vaje. Da to je tisto, kar lahko doseže homogeni skupina kakršna je vrhniška godba. To j< tisto, kar si je godba z odborom in dirigentom, velikim psihologom, zadala in izvedi« ter s tem prekosila samo sebe. S tekmo vanja se je vrnila z drugim mestom in t zlato plaketo, kar je tudi najlepše darilo ot njeni 60-letnici. Kaj hočemo še več? Nov< uniforme, prvič oblečene za tekmovanj« in zlata plaketa. Obrazi so sijali, čestitk | pohval ostalih orkestrov ni manjkalo.
In kaj sedaj? Pravijo, da je lahko zrna gati težko pa je potem to obdržati. Nalog' vseh je, da nas to ne uspava, temveč d* nam da novih moči in smernicza nadaljnje delo. Kot podpredsednik bi se tu rad zahvalil vsem članom in članicam za tako pol žrtvovalno delo na vajah. Posebno s« zahvaljujem našemu dirigentu Milanu, K' je popeljal Vrhniko v vrh slovenskih godu in tako opravičil svoj prihod v naše mesto Mislim, da bomo znali ceniti, kdo je priš» med nas — ne samo med godbenike temveč med Vrhničane in mislim, da v bo doče ne bo več zapletov glede financira-nja in glede tistega, kar sploh ne bi srneK biti vprašljivo — glede človeka, ki je pokazal, koliko zmore in koliko velja. Kajti lahW se zgodi, da bo zaradi takih malomarnost1 želo uspehe kako drugo mesto in ne Vrhnika.
JOŽE UMEI<:
Rastemo v svobodi
Z glasbo, pesmijo, plesom in verzom — kot se to spodobi za mladost — smo v polni dvorani doma JLA Vrhnika praznovali 40-letnico življenja in dela v svobodi.
V proslavi, ki je bila 23. 5. 1985 ob 19. uri in katere simbolični naslov seje glasil »Rastemo v svobodi«, je sodelovalo prek 80 izvajalcev programa — članov sekdj Doma JLA, folklorne skupine OS Ivan Cankar, mladine in vojakov vojašnice I. Cankar. Najbolj nas razveseljuje to, da naši otroci, izvajalci programa, s ponosom govorijo, recitirajo in pojejo o revoluciji, svobodi in otroškem svetu. Naredili so izpit iz domoljubja. Pionirji s ponosom sporočajo, jasno, da vsi slišijo:
»Če bodo veliki ljudje še naprej kot v šali ubijali
in oholo se vojskovali, bom jaz še naprej kljuboval in ostal tako majhen in zrasel ne bom...«
Bravo, pionirji! Zaslužili ste plus pet, vi in vaši mentorji.
Težko je izločiti najboljše, kadar so vsi izvajalci programa odlični. Pa vendar, povejmo vsaj nekatere: Otroški zbor Doma JLA je zapel pesmi: Mi smo Titovi — Tito je naš, Nek živi ljubav, Raspe-vana mladost, Rasla je jelka, Zdravica, redtatorji so pripravili recitacije Možda je zbog rata, Babica šiva zastavo, Tito, Sloboda, Bombaš, V pomladi tej, Makovi cvetaju za njih, Tito u srcu sveta, Mostovi; skupina za moderni ples Doma JLA je pri izvajanju svoje točke ob glasbi Za milion godina izgledala zelo simpatično v lepih kostimih, izdelanih z veliko mero koreografskoga šarma.
Vse, kar je bilo prikazano na tej prireditvi, je moč doseči samo v življenju v svobodi, bratstvu in enotnosti". To so na nazoren način sporočili tudi izvajalci programa.
Tudi zdaj za te izvajalce ne bo počitka. Začenja se drugi, pomembnejši juriš; osvajanje dobrin ocen. Do naslednjega nastopa pa: nasvidenje!
BOŽO BANDA
Skupinski posnetek vseh sekcij
Nagradni izlet za uspešno delo
Skupine Doma JLA Vrhnika so v letošnjih petih mesecih dosegle opazne rezultate pri svojem kultumo-umetniškem in športnem ustvarjanju.
Otroški zbor Doma JLA je v preteklih petih mesecih imel šest nastopov. Nastope sekcije športnoritmične gimnastike so obiskovalci spremljali s simpatijami. Skupina za moderni ples, ki je bila formirana lansko leto, ima za seboj že nekaj zelo uspešnih nastopov, Na zadnjem nastopu 23. maja v Domu JLA, ki je spadal v okvir majskih praznovanj, je s svojimi točkami navdušila vse prisotne.
Na vajah in nastopih vseh skupin je prisoten entuziazem — pri samih članih skupin in pri njihovih mentorjih. S tem na svoj način prispevajo svoj delež k amaterskemu kulturnemu ustvarjanju v svojem okolju.
Za dosedanje rezultate so bili člani vseh skupin nagrajeni z enodnevnim brezplačnim izletom na Bled in v Bohinj. Vsi so bili z izletom zelo zadovoljni, saj so preživeli lep dan. Vtisi z izleta bodo mnogim ostali v trajnem spominu, hkrati pia bodo vzpodbuda za še bolj uspešno in še bolj plodno delo.
BOŽO BANDA
r
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Auto-adresar Auto i plin
Bitenc, J.: Sonce se smeje Bizjak, M.: Orgle na Slovenskem Božinov, G.: Kamen, nebo, Istra Carnegie, D.: Kako si pridobiš prijatelje Delitev po delu in rezultatih dela
Dogovor o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 Igličar, A.: Zakonodajni proces Ilič, D.: Golubarstvo Jakopin, P.: Ines Janković, V.: Spektrum priručnik Junaška Ljubljana 1941-45 Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes Kuščar, S.: Ukročeni računalnik Ljepota kampiranja Mirko tipka na radirko
Moder, J.: Slovenski leksikon novejšega prevajanja Razvoj znanosti
Register veljavnih predpisov SFRJ in SRS Ribičič, G: Zamisel in delovanje zborov ZD Rizman, R.:Ha/voj nacionalnega vprašanja v jugosl. družbeni misli in praksi Schlolaut, W.: Kuncereja Slovenska bibliografija Srednji vek
Strihsack, B.: Ribje jedi
Sveto pismo nove zaveze
Ster, J.: Marksizem in etika
Usmerjanje regionalnega razvoja Slovenije
Velika kuharica
Zakon o delovnih razmerjih *
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Batič, M.: Pionirski koledar
Centkiewicz, A. C: Odarpi, Egvigvov sin
Drevo življenja
Kavalar, P.: Smolček
Kje stanuješ, mala šola?
Lindgren, A.: Ronja, razbojniška hči
Peroci, E.: Za lahko noč
Pregl, S.: Geniji v dolgih hlačah
Za odrasle:
Cankar, L: Dela
Čeh, D.: S poezijo na potep čez oder Hudnik, M.: Krog sedanjosti Rudolf, F.: Srečne zvezde prašičev Rupel, D.: Povabljeni pozabljeni Vipotnik, J.: Soncu naproti Vokač-Medic, Z.: Marpurgi
Prevodi:
Cardinal, M.: In besede so razkrile Cato, N.: Vse reke tečejo Copeland, F. S.: Čudovite gore Eisenkolb, G.: Senator Hochttuth, R.: Ljubezen v Nemčiji Jaeger, H.: Amok Lukianos: Filozofi na dražbi Moravia, A.: Melanholija ali 1934 Stevvart, F. M.: Neuklonljivi VVallace, E.: Ponarejevalec
Pesmi:
Bordon, R.: Sipine Kuntner, T.: dMoja hiša Ovsec, J.: Sama radost bivanja Pregarc, A.: Temelji mojega bivanja Pungartnik, M.: Svetjelačen
!!AJ 1985
NAŠ ČASOPIS
Mladinska športna olimpiada '85
Najmlajši košarkarji startali
Tudi v letošnjem Mu, kot že vrsto let, ■Vrnlsija za sport pri OK ZSMS v me-*cu maju organizirala MŠO.
Tekmovanje je potekalo v naslednjih Jjipiinah: streljanje, namizni tenis, šah, . """•rka in nogomet. Žal pa smo morali j*Mi premalo prijav izpustiti discipline: "Manje, odbojka in tekmovalni pohod, ki [Hile v programu prejšnja leta. Na j™Jno je v letošnjem letu prispelo na OK ■"MS manj prijav kot v preteklih letih. Res pn, da je zadnja leta vse več raznih ak-jJj^Osti na športnem in tudi drugih področ-l"l*vno v maju — torej v mesecu, ko mi or-j*8iramo MšO. Tako mladinkam in Juncem mnogokrat zmanjka časa za "•te aktivnosti. Nipa pošteno od ekip, ki *>te prijavile za MSO, da se potem posa-JJftnih tekmovanj ne udeležijo oz. nas o 'jjrebitnih odsotnostih ne obvestijo. Pre-1 truda je namreč potrebno, da se po-•tezno tekmovanje organizira, potem pa
se ga udeležijo le 3, 4 ekipe.
Premišljevali smo že, da bi MŠO druga leta raje organizirali v jeseni, toda o vsem tem bo potrebno še dodobra premisliti, kajti navsezadnje je le mesec maj — mesec-mladosti — mladinski maj.
Rezultati pravih tekem po posameznih disciplinah:
Streljanje — mladinci: 1. Postaja milice 242 krogov, 2. Fenolit Borovnica 215 krogov, 3. Iskrš Antene 139 krogov
Streljanje — mladinke: 1. Iskra Antene 145 krogov, 2. Verd 120 krogov , 3, Sinja gorica 198 krogov.
Namizni tenis: 1. Verd 115 točk, 2. LIKO 12 točk, 3. Sinja gorica 11 točk
šah: 1. Vrhnika 12točk, 2. OŠ I. Cankar 3,5 točke, 3. Zaplana 2 točke.
Nogomet: 1. Borovnica, 2. Kovinarska, 3. Sinja gorica
Košarka: 1. Verd, 2. Borovnica, 3. mladinci Vrhnika
Vrhniški smučarski sodniki na Saturnus Rally-ju
• Letos so smučarski sodniki, ki sotudi športni funkcionarji in člani AMD Sloveni-ja-avto, že peto leto sodelovali pri organizaciji Saturnus rally-ja z merjenjem na hitrostnih preizkušnjah z domačimi elektronskimi urami ELMER, izdelane v privatni delavnici Vinka Jesenovca z Vrhnike. Skoraj neopazno to dejavnost smučarski delavci opravljajo tudi v letnih mesecih, ko ni snega in smučarskih tekem in merjenja le-teh.
Zanimivo je, da tako — kot z delom na drugih področjih — s tako organizirano pridobitniško dejavnostjo, smučarski delavci, člani Smučarskega društva, pridobivajo finančna sredstva in s svojim udejstvovanjem pomagajo, da je lahko mladim in najmlajšim smučarjem nudena prilika oz. jim je omogočeno z manjšimi dajatvami smučanje, ki postaja iz leta v leto dražje.
To je le ena-dejavnost smučarskih delavcev, ki so letos sodelovali že na drugem rally-ju in to z 21-člansko merilno ekipo.
Tarallv ni bil zadnji, saj bodo sledili še rally Slovenija- avto, rally Donit Olimpija in rally Zvezda, kjer bodo ravno tako prisotni in bodo sodelovali pri merjenju hitrostnih preizkušenj.
Naj omenim še, da je dejavnost razširjena tudi na področje izven Slovenije in sicer v Istro (Pula, Opatija, Buzet), ravno tako na področju merjenja časov.
Nekaj let pa sodelujejo tudi na republiških karting tekmovanjih, kjer merijo čas za startne pozicije.
Vsekakor je to oblika dela, ki obeta lep napredek pri poznavanju merjenja časov in ki je presegla meje in uporabo merilnih ur samo na smučarskih tekmovanjih, po drugi strani pa je vsak dinar, ki priteče v društveno blagajno, bolj dragocen, saj je zaslužen z delom.
S. D.
TRADICIONALNI TEK OB DNEVU KRAJEVNE SKUPNOSTI t DRENOV GRIČ —LESNO BRDO_
256 udeležencev
• Tradicionalni tek ob 3. maju, dnevu £S Drenov grič — Lesno brdo, je tudi Pkrat privabil veliko število ljubiteljev pa in rekreacije v naravi. Nekoliko Ipremenjenn proga je bila dolga od 1 (m do 7krr. odvisno od kategorije in ttarosti nastopijočih. Cicibani in cici-»anke ter mlajši pionirji in pionirke so •voje sposobnosti preizkusili na progi, jolgl 1km, pionirji, mladinci in se-tiorke so tekli na 3km dolgi progi, ne-[atere seniorke, seniori in veterani pa »o nastopili na najdaljši 7 km dolgi »rogi. Povedati moramo, da so nastopi tekmovalci in tekmovalke iz skoraj 'seh športnih kolektivov naše občine, |»>ed udeleženci pa so biti tudi ljubitelji »ks iz Ljubljane in okolice, iz Logatca, fotedralce, videli pa smo tudi mar-jantnega Štineta iz Novega mesta. Vse »kupaj je nastopilo 256 tekmovalcev in "•kmovalk, razdeljenih v 13 kategorij.
Najboljši čas teka pri moških je dosegel Končina (Ljubljana) z 19,38 min, pri tekmovalkah pa je J. Kovač (Belinka) isto Progo pretekla v 26,46 min. Ti rezultati pa oocto nekakšno merilo za naslednje teke, lekov°ta Pr0Qa °Stala pr0ga tradicionalnin
Nepravično bi bilo, če ne bi omenili mar-pih športnih delavcev iz ŠD Dren. Česti-jati jim je treba za zelo dobro organizacijo FBka in za sprejem tekmovalcev, pa tudi za ™to vseh služb v času tekme in po njej.
REZULTAT)) ; Cicibanke: 1. Kalič (ŠD Vrhnika) 3,19, P Eržen (ŠD Hotedršica) 3,34, 3. Hoče-
var (ŠD Hotedršica) itd.
Cicibani: 1. Ogorevec(SD Dren) 3,06, 2. Jereb (Logatec) 3,09, 3. Podobnik (ŠD Dren) 3,13, itd.
Mlajše pionirke: 1. Klaič (ŠŠD Kurir) 3 02, 2. Fechr (Logatec) 3,03, 3. Buh (ŠŠD Vrhnika) 3,05, itd.
Mlajši pionirji: 1. Leskovec (Logatec) 3,01, 2 Jereb (ŠD Sinja Gorica) 3,10, 3. Prezelj (Logatec) 31,13, itd.'
Pionirke: 1 Eržen (Hotederšica) 10,11, 2. Malnar (Logatec) 10,19, 3. Korlat (SD Vrhnika) 11,23, itd.
Pionirji: 1. Japelj (ŠD Vrhnika) 9,08, 2. Kunstelj (ŠD Vrhnika) 9,15, 3. Nagode (ŠD Hotederšica) 9,21, itd. Mladinci: 1. Smole (ŠD Breg) 8,32, 2. Ca-serman (St. Vrhnika) 8,51, 3. Piknat (ŠD Bevke) 9,00 itd.
Članice — 3000m: 1. Jesenšek (ŠD Dren) 12,04.
Članice - 7000 m: 1. J. Kovač (Belinka) 26,46, 2. M. Kovač (Vrhnika) 27,16,3. Horvat (Vrhnika) 31,47 itd.
Člani: 1. Končina (Ljubljana) 19,38, 2. Čeček (ZTKO Cerknica) 20,22,3. Vukovič (Vp. 5312 Vrhnika) 21,04, itd.
Veteranke: 1. Filipič (Ljubljana) 27,01, 2. Žigon (ŠD Jezica) 28,22, 3. Hočevar (Avtomontaža) 30,15, itd.
Veterani A: 1. Žerjav (AK Olimpija) 20,08, 2. Merlak (Hotedršica) 21,42, 3 Peršak (AGRFT) 21,52 itd.
Veterani B: 1. Kušar (Podutik) 22,34, 2. Gabrovšek (IU Vrhnika) 23,10,3. A. Grom (Vrhnika) 23,34 itd.
M. ARSIĆ
Pionirke so merile moči na progi, dolgi 3 km
"AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA lOZD KOVINARSKA VRHNIKA
Partizanski tabor št. I
.'■ 3 KV proizvodne delavec kovinostrugarje i 1 KV proizvodnega delavca avtoličarja in I 2 PK proizvodna delavca kovinostrugarja
'Vi te. 1. in 2. se zahteva KV ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3 oz. J letnimi delovnimi izkušnjami.
°d tč. .V se zahteva PK izobrazba ustrezne smeri ali priueitev določenih Jcl z enim oz. enim letom in pol delovnih izkušenj. |*(Xl tč. 1. in 3. izmensko delo.
P('skusno delo traja: pod tč. I .-in 2.45 delovnih dni. pod le. 3'. 35 delov-{['h dni.
gSnovanje ni zagotovljeno.
p'srnene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v 8 dneh od objave za delovna razmerja: Avtomontaža Ljub-SatlaTOZD KOVINARSKA VRHNIKA. Partizanski tabor št. I. kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po (Zbiri,
V mesecu maju so se začeta ligaška tekmovanja tudi za mlajši rod vrhniških košarkarjev in kosarkarlc. Za KK Vrhnika tekmujejo kar štiri selekcije in sicer: pionirji, kadeti, kade-tinje in mladinci. Vsa tekmovanja potekajo po dvokrožnem liga sistemu in sicer prvi det v mesecu maju In Juniju, drugi del pa se bo odvijal v septembru in oktobru.
Vrhniške kadetinje, ki bodo v prihodnjih letih poskušale vrniti ugled ženske košarke na Vrhniki, nastopajo v tekmovanju skupine A, ki jtf vodi Ljubljanska območna košarkarska zveza. Poleg ka-detinj Vrhnike so v tej ligi še ekipe Litije, Metke (Celje), Mengša in Novega mesta. Vrhniško ekipo že drugo leto vodi Irena Grom, sestavljajo pa jo kadetinje: Spela Mohar, Nada Drevenšek, Barbara Gazič, spela Kukec, Elvisa Korlat, Valerija Kotnik, Barbara Novljan, Nuša Semič, Saša Stojnšek, Barbara Jaki, Nataša Plestenjak, Monika Jeraj, Mojca Koščak in Andreja Šinkovec.
Ekipa pionirjev nastopa v tekmovanju Notranjske košarkarske zveze Cerknica skupaj z ekipami: Kraški zidar (Sežana), Koper, Cerknica in Postojna. Andrej Ur-bančič je vodja vrhniških pionirjev, ekipo pa sestavljajo pionirji iz OŠ I. Cankar in Oš Log-Dragomer in sicer: Uroš Cerk, Elvis KorJat, Vid Mohar, Sašo Gantar, Peter Leskovec, Bernard Japelj, Boštjan Baretič, Marko Trček, Boštjan Nagode, Aljoša Seljak, Uroš Jereb, Peter Sečnik, Klemen Kočevar, Boštjan Pivk, Andrej Kočevar, Damjan Kovačič, Matej Vidrih, Simon Strgar, Matjaž Hafner, Tomaž Logar in Bernard Purkart.
Tudi ekipa kadetov tekmuje v sklopu
Notranjske košarkarske zveze Cerknica. Vodi jih Jože Nagode, ekipo pa sestavljajo kadeti: Jernej Mrzelj, Mirko Gabrovšek, Grega Jamnik, Robert Zupančič, Igor Vuk, Janez Zobec, Boštjan Jurjevčič, Edo Vuk, Janko Kek, Boris Drašler, Lojze Dolenc, Peter Štular, Aleš Božnik, Štefan Sečnik, Marko Juvan, Aljoša Seljak in Klemen Jurjevčič. Poleg ekipe Vrhnike tekmujejo v tej ligi še Jezica, Idrija, Postojna Borovnica in Domžale.
Mladinska ekipa Vrhnike pa tekmuje v Mladinski slovenski ligi — skupina B, Zahod, ki jo vodi Medobčinska košarkarska zveza Severne Primorske iz Nove Gorice. Ligo sestavljajo ekipe: Vrhnika, Kraški Zidar iz Sežane, Cerknica, Fructal iz Ajdovščine in AET iz Tolmina. Ekipo vodi Janez Popit, sestavljajo pa jo naslednji košarkarji: Marko Kos, Gregor Jamnikar, Mirko Gabrovšek, Robert Zupančič, Dejan Dosič, Zoran Lončar, Rok Zupan, Jernej Mrzelj, Uroš Justin, Marjan Bizjak, Robert Molk, Milan Bizjak, Dejan Velkavrh, Bogdan Grmovšek, Matjaž Baje, Matjaž Jakše in Jože Benus. Rezultati 1. kola
Pionirji — prosti
Kadeti — Postojna : Vrhnika 66:40 Mladinci — Fructal : Vrhnika 72:90 Kadetinje — Metka : Vrhnika 81:30
Rezultati 2. kola
Pionirji — Vrhnika: Kraški zidar42:64 Kadeti — Vrhnika : Borovnica 64:54 Mladinci — prosti
Kadetinje — pri kadetinjah se je pričelo tekmovanje teden dni kasneje.
B. Č.
Mladi upi ženske košarke
Mlajše pionirke osnovne šole Borovnica (5. in 6. razred) so na pionirskem festivalu SRS za pokal SUMI z uvrstitvijo v polfinale dosegle svoj največji uspeh. Na polfinalnem turnirju v Ljubljani pa so dosegle odlično drugo mesto in s tem uvrstitev od 5 — 8 mesta v tem tekmovanju. REZULTATI:
OŠ BOROVNICA : OŠ J. SREBRNIČ (Deskle) 37:34 (22:18) OŠ BOROVNICA : OŠ M. ŠUŠTARŠIC (Ljubljana) 35:38 (19:25) Vrstni red: 1. OŠ M. Šuštaršič 4, 2. Oš Borovnica 2, 3. OS J. Srebrnič 0 točk. V prvem srečanju so igralke Borovnice pokazale dobro in borbeno igro ter tako uspele premagati vrstnice iz Primorske. V drugi tekmi pa so jim pošle moči in so v veliki želji po uvrstitvi v finale napravile preveč napak ter zgrešile preveč prostih mestov (17 metov — 5 točk).
Za uspeh so zaslužne vse nastopajoče igralke, posebno pa je to tudi rezultat dobrega strokovnega dela tovarišice Angele Tortič.
MOF
Stojijo: Ceranja, Telban, Garin, Cerk
Čepijo: Berglez, Svete, Modrijan, Makovec, Kocijan
STRELSKE NOVICE
Dne 21. 4. 1985 je SD Dragomer-Lukovica organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za člane in čla* mce ter mladince in mladinke.
REZULTATI ČLANI:
1. Martin Podvratnik, SD Dragomer, 346 krogov, 2. Jože Alič, SD Dragomer 340 krogov, 3. Bojan Lampreht, SD Vrhnika, 338 krogov
Ekipno: 1. SD Dragomer 1023 krogov, 2. Vrhnika 991 krogov
REZULTATI MLADINCI:
1. Tomaž Končan, SDDragomer, 351 krogov, 2. Boris Voljč, SD Vrhnika, 311 krogov, 3. Bruno Jesenovec, SD Dragomer, 309 krogov
Ekipno: 1. SD Dragomer 964 krogov, 2. SD Vrhnika 906 krogov
REZULTATI MLADINKE:
1. Nives Dodič, SD Vrhnika, 312 krogov, 2. Nataša Pirnat, SD Vrhnika, 222 krogov, 3. Mateja Tomažič, SD Vrhnika, 222 krogov
Ekipno: 1. SD Vrhnika 754 krogov.
Istega dne, 21.4.1985, pa so se vrhniški pionirji in pionirke udeležili regijskega prvenstva z zračno puško v okviru ŠŠD na strelišču SD Tone Kmetic v Trzinu.
Pionirji:
1. Damjan Klopčič, Oš Domžale 176 krogov, 2. Sašo Podgornik, OŠ Kamnik 176 krogov, 3. Boris Peterhost, OŠ Domžale 174 krogov, 6. Dušan Radošek OŠ Vrhnika, 162 krogov, 8, Bruno Jesenovec, OŠ-Vrhnika 152 krogov, 11. Blaž švigelj, OŠ Vrhnika 147 krogov.
Ekipno: 1 OŠ Domžale 523 krogov, 2. OŠ Kamnik 470 krogov, 3. OŠ Vrhnika 461 krogov.
Pionirke: 1. Karmen Habat, OŠ Domžale 167 krogov, 2. Irena Perne, Oš Domžale 165 krogov, 3. Vilma Bauman, OŠ Kamnik 162 krogov, 7. Nives Dodič, OŠ Vrhnika 133 krogov, 9. Mateja Tomažič, Oš Vrhnika 127 krogov, 11. Nataša Pirnat, OŠ Vrhpika 126 krogov
Ekipno: 1. OŠ Domžale 489 krogov, 2. OŠ Kamnik 438 krogov, 3. OŠ Vrhnika 386 krogov
Dne 5. 5. 1985 pajeSD Vrhnika na prirejenem strelišču v KS Vrhnika organizirala odprto občinsko prvenstvo z zračno puško za vse kategorije posamezno in ekipno.
Članhdože Alič, Dragomer 346krogov, 2. Stojan Rus, Vrhnika 345 krogov, 3. Bojan Lampreht, Vrhnika 344 krogov
Ekipno: 1. SD Vrhnika 1017 krogov, 2. SD Dragomer 997 krogov
Mladinci: 1. Dušan Radošek, Vrhnika 151 krogov, 2. Žarko Nagode, Vrhnika, 133 krogov, 3. Boris Voljč, Vrhnika 126 krogov.
Ekipno: 1. SD Vrhnika 410 krogov, 2. SD Dragomer 361 krogov.
Udeležba ni bila tako številna, kot je bilo pričakovati. Mnoge ekipe se niso uvrstile zaradi nepopolnega števila članov (Trap, PM, VP).
Dne 18. 5. 1985 se je pionir OŠ Ivan Cankar Dušan Radošek udeležil republiškega pionirskega prvenstva v streljanju z zračno puško v Slovenskih Konjicah. Med 60 nastopajočimi posamezniki je dosegel 25. mesto z rezultatom 164 krogov, kar je le 10 krogov manj od zmagovalca.
Džoni Zalovič z Verda, sicer član vrhniške Ribiške družine je imel sredi maja veliko ribiško srečo. V bajerju pri stari Opekarni je ujel 12 kilogramov težkega krapa, ki bo prepariran krasil Ribiški dom.
V spomin
Jožetu Kočevarju
Pred več kot dvajsetimi leti smo se začeli srečevati. Bili smo iz različnih krajev naše slovenske majhnosti. Ob košarki —igri, ki od vsakega igralca v peterki terja točno določene telesne in značajske lastnosti, igri, ki je v svoji popolnosti sklad je različnosti, smo udejanjali svoja mladostna hotenja. Košarki smo bili tedaj zapisani; ona je zapolnila mladostno slo po gibanju, druženju in uveljavljanju. Del te mladosti, ki je tedaj navduševala stotine Vrhničanov, je bil Jože Kočevar, robusten, nepredvidljiv pod košem, do skrajnosti borben.
Trdo življenje kmečkega fanta je naredilo iz njenega stasitoga, mišičastega mladca, ki je imel po stoterih kmečkih opravilih in študentskih dolžnostih še dovolj moči, da tri do štirikrat tedensko igra igro, ki je tedaj navduševala študirajočo mladež. Očitno je, danes bolj kot tedaj, da je imel več energije od nas, da je hotel, morda moral, intenzivno in hitro živeti in ye zato košarki dodal še smučanje. Ko se je zapisal beli opojnosti, le-ta še ni kot danes služila utrjevanju naše nacionalne samobitnosti, merjenju s svetom, ki mu po logiki zgodovine pripadamo. Bila je le uživanje sredi — za kratek čas mrtve — lepote, zopet prilika za merjenje moči, za potrjevanje samega sebe, kar vse mladost tako potrebuje. Očitno pa je, da je bilo za njegovo srce naporno kmetovanje, šola, šport, službovanje —le preveč. Če bi ubogal opozorila, ki so prihajala iz . njegove notranjosti, se podredil življenjskemu ritmu srčnega bolnika, bi bila njegova življenjska pot gotovo daljša. Toda, je mogoče da človeka, kije tako polno in intenzivno živel, terjati spokojnost? Popuščal je le toliko, kot so terjala leta. Za družino, za domačijo, za elektrotehniko je do konca polno gorel — in izgorel.
Jože, spominjam se. Vsega smo bili vajeni: vriski zmag in pelini porazov so nas kalili za življenje. Igrali smo ob toplih večerih, pa tudi v dežju in snegu. Sanjali smo o dvorani, kije tedaj ni bilo, pa danes je. O tem, kaj bo, ko ne bomo več mladi, nismo razmišljali.
Prišel je čas, ko smo se razšli. Vsak v svojo stran, vsak k svojemu delu, kjer smo — včerajšnji košarkarji — uspešno, brez izjeme, začeli igrati svoje življenjske vloge.
Poredko smo se videvali. Naše vezi, čeprav nevidne, pa so nas sklepale v večno tovarišijo.
Odšel je. Nam, ki ostajamo na poti, ki jo je on prenaglo sklenil, ostaja spomin.
O ljubezni polnem atiju bodo poslej govorili njegovi otroci, o dobrem možu žena, o prizadevnem delavcu poklicni tovariši, o prijatelju mi, ki smo drugovali z njim.
Besedo preranoga slovesa, naj sklenem v imenu naše tovariši-je: končujem s prirejeno mislijo mladega, pokojnega pesnika: »Z vsakim delom, ki si ga opravil, Te je bilo manj. Izgorel si v delu. Počasi. Kos za kosom. Bolečina je pekoča, a sladka.«
Večna narava, Jože, katere del smo, Te bo povzela. Misel nate bo ostala. Marija! Pripoveduj vajinim otrokom, da je bil njihov oče velik človek, ki je imel mnogo, mnogo prijateljev. Tako mu bodo postajali podobni in spomin na našega Jožeta bo preživel naš
čas" VIKTOR ŽAKEU
Primožu Šteblaju v spomin
Primož Šteblaj se /e rodil 2. 3. 1968.
V Planinskem društvu Vrhnika je deloval od leta 1978 najprej kol član. leta 1983 pa se je pridružil še Notranjskemu alpinističnemu odseku.
Bil je odličen planinec, alpinistični tečajnik in smučar.
Na osnovni šoli Janeza Mraka je vodil planinsko skupino mlajših pionirjev in kot kandidat za mladinske vodnike že vodil mlade planince po naših gorah.
Kot alpinistični tečajnik je preplezal veliko smeri. Naj navedemo le najpomembnejše: — Kanjon Paklenica: smer Unio, ocena IV, Al, A3 smer Mosaraška, ocena V smer Sažeti, ocena V smer Celjski steber, ocena V smer Akademska, ocena IV+
— Kamniške Alpe:
smer Rumena zajeda v Koglu, V!, A2
smer Lukmanova, Vršiči, ocena 111 +
smer Preložnikova, Vršiči, ocena
lil
smer Desna, Dedec, ocena V +, AO
smer Pintarjeva, Dedec, ocena IV+
turna smuka iz Grintovca in Kamniškega sedla
— Julijske Alpe:
smer Dolga Nemška, Triglav, ocena IV
smer Kratka Nemška, Triglav, ocena III — IV
in slapovi v Tamarju
Vseh alipinističnih tur je imel preko 100.
Odšel je nenadoma. V prvem hipu nas je obšlo, da to ne more biti res. Prišel je v naše društvo, da bi skupaj delili veselje in ljubezen do gora. Predan jim je bil z vso vihravostjo sedemnajstih let.
Ljubiti gore je zanj pomenilo, da je odhajal v somraku zgodnjih jutranjih ur s težkim nahrbtnikom strminam in vrhovom naproti, se vzpenjal po samotnih poteh v vetru, snegu, dežju in soncu.
Rad je imel hribovsko družbo, cenil tovarištvo in nesebičnost.
Dolgujemo mu zagotovilo, da bo, čeprav je odšel za vedno, v srcih in spominu planinskih tovarištev živel še naprej. Z nami bo odhajal iz koč v stene in na tihe steze, z našimi očmi se bo veselil razgleda z vrhov.
Pravijo, da je na črti med življenjem in smnjo živl/enje najglobje. Tu cvetijo zadnje rože spoznanja. Veter poje žalostinke o volji tuje pomoči. Kje naj zdaj najdem mir? Ko padam, se sprašujem: Ali je greh hrepeneti za višinami?
Primož se je smrtno ponesrečil v zasneženi smeri. Po mrazu, v steni Travnika in po 80 m plezanja je omahnil čez skalni skok
PLANINCI IN ALPINISTI PLANINSKIH DRUŠTEV VRHNIKA IN BOROVNICA
21. planinski tabor
MO PD Vrhnika bo letos že 21. organiziral planinski tabor. Odločili smo se za LOGARSKO DOLINO, v času od. 1. do 10. avgusta 1985. Cena taborenja:
— pionirji in mladinci (dijaki, študentje): 5000,00din
— člani: 6000,00din
Prijavite se lahko v društveni pisarni, Tržaška 12/1. nadstropje (nad Domom upokojencev'):
— četrtek, 13.6.1985 od 20. do 21. ure
— četrtek, 20.6.1985 od 20. do 21. ure
— četrtek, 27.6.1985 od 20. do 21. ure
— ponedeljek, 8. 7.1985 od 20. do 21. ure
— četrtek, 11.7. I aob od 19. do 20. ure Tabornino vplačate takoj ob prijavi. Sestanek za udeležence tabora bo v
četrtek, 11. 7. 1985 ob 19. uri v društveni pisarni, Tržaška 12.
Zbiranje opreme bo v skladišču društva, NaKhsu, Blok BI (v kleti):
— v petek, 26. 7. 1985 od 19. do 20 ure
— v portedeljek, 29. 7. od 19. do 20. ure
Vse informacije ob četrtkih v društveni pisarni ob 20. uri.
Na taborenje vabimo tudi pionirje iz OŠ Dragomer in Borovnica.
MO PD Vrhnika
ŠD DREN je že drugič zapored osvojilo občinsko prvenstvo v balinanju
Balinarska sekcija ŠD Dren z Drenovega griča je organizirala tekmovanje v balinanju. Sodelovale so krajevne skupnosti naše občine, tekmovanje pa je štelo za občinsko prvenstvo. Nastopilo je 8 ekip, ki so se borile za svoje klube oz. društva, pa tudi za prestiž v občinskem merilu. Domači balinarji so bili dobri gostitelji, saj so zelo dobro organizirali tekmovanje, pa tudi na balinišču niso dovolili presenečenja. Prepričljivo so premagali svoje nasprotnike in zasluženo osvojili naslov najboljše krajevne skupnosti v balinanju v vrhniški občini.
Rezultati: Dren: Vrhnika (Vas) 13:7, Sinja gorica: Podlipa 13:4, za 3. mesto: Vrhnika (Vas) : Podlipa 13:4, za 1. mesto: Dren : Sinja gorica 13:8.
Razvrstitev: 1. Dren, 2. Sinja gorica, 3. Vrhnika (Vas), 4. Podlipa, 5. Drago-mer, 6. Bevke, 7. Vrhnika (Breg), 8. Dren (II).
M. ARSIĆ
Pred začetkom srečanja so gostitelji gostjam poklonili šopek cvetja in skromno darilo v spomin na srečanje v Borovnici.
Pet golov Nuše Tome
Marljivi nogometni delavci iz Borovnice so organizirali zanimivo in privlačno nogometno tekmo med ekipo Avtoprevoz-nika in ekipo Pirnič, ki jo sestavljajo nogometašice in ki jih vodi naša znana alpska smučarka Nuša Tome. Zanimiva tekma je pritegnila veliko gledalcev, ki so se, mimogrede rečeno, pri navijanju opredelili za simpatične gostje. Jasno je, da je bila prednost na strani »močnejšega« spola. Kot dobri gostitelji in tudi malo kavalirji srečanja niso vzeli preveč resno, kar pa jih ni oviralo pri zmagi, saj je bil rezultat 7:6. Nuša Tome je pokazala, da zna tresti nasprotnikove mreže prav tako dobro, kot se dobro znajde na smučarskih progah. Dosegla je pet zadetkov in bila najučinkovitejši udeleženec srečanja. En zadetek za ekipo Pirnič je dosegla Bokalova. Strelci na strani gostitelja so bili: Baje 2, Ivanušec 1, B. Mikuš 1 in A. Mikuš 3.
Borovnica prva brez poraza
V prejšnji številki Našega časopisa smo vas informirajo dnevu košarke v Borovnici. Ob tej priliki so bila podeljena priznanja in nagrade najboljšim košarkarskim ekipam, ki so tekmovale v občinski košarkarski ligi. Tokrat se je tekmovanje občinskih ekip imenovalo Prvenstvo krajevnih skupnosti, kar je, po oceni mnogih, tudi najprimernejši naziv. Razen ekipe vojakov iz vojašnice »Ignac Voljč-Fric« predstavljajo vse ekipe svoje krajevne skupnosti.
Tudi tokrat je, kot v preteklem letu, najboljša ekipa iz Borovnice. Vse svoje nasprotnike so prepričljivo premagali in v enokrožnem točka-sistemu prepričljivo osvojili prvo mesto. Dodajmo še, da so Bc-rovničani tudi zelo dobro organizirani, kar potrjuje dejstvo, da so to rekreativno tekmovanje jemali mnogo bolj resno kot ostali..
Lestvica:
1.	Borovnica	7	7	0	499:354 14
2.	Dren	7	5	2	477:401 10
3.	»Ignac Voljč - Fric«	7	5	2	321:321 10
4.	Vrhnika (c)	7	3	4	411:399 6
5.	Blatna Brezovica	7	3	4	361:357 6
6.	Dragomer	7	~2	5	357:391 4
7.	Stara Vrhnika	7	2	5	296:397 4
8.	Log	7	1.	6	187:289 2 M. ARSIĆ
Pozor — kolesarji — pozor
Obveščamo vse ljubitelje kolesarstva, da ima sedaj naša sekcija pri TVD Partizan svojo vitrino poleg ostalih na steni TVD Partizana. Tam bodo vstavljena vsa obvestila o maratonih, sestankih, treningih in podobno — torej vse, kar je v zvezi s kolesarstvom v okviru naše sekcije. Večini je verjetno znano, da smo 12. t.m. pripravili Trim akcijo — kolesarjenje, ki je bila ob obilici dobre volje, množičnosti ter v lepem vremenu uspešno izpeljana. Prav tako so se člani sekcije udeležili že kar nekaj maratonov v letošnjem letu, prav tako pa tudi dirk v okviru le-teh. Nekateri med njimi so kljub letom posegli tudi po boljših mestih.
Obveščamo vse, ki bi želeli imeti dres z napisom našega krajav da ga lahko naročijo.
Prav tako pa obveščamo tudi vse, ki so v minulem obdobju (od oktobra leta 1984 do sedaj in na TRIM-u 12. 5. naročili drese, hlače in drese, da se zglasijo 20. 6.1985 od 19. do 21. ure v sejni sobi TVD Partizan, kjer bodo naročeno vplačali.
Toliko zaenkrat, vsa ostala obvestila pa bodo od sedaj dalje v naši vitrini.
Dobimo se torej 20. 6. 1985 od 19. do 21. ure v sejni sobi TVD Partizan! Kolesarski pozdrav!
ŠAHOVSKE VESTI
Finalisti v Notranjskem pokalu, tekmovalci iz SD Vrhnika, na zaključnem tekmovanju na Sviščakih
Tekmovanje za Notranjski pokal
Kakor vsako leto smo tudi letos kljub slabim vremenskim razmeram izpeljali tekmovanje za Notranjski pokal. V tem našem najbolj množičnem smučarskem tekmovanju je nastopalo preko 60 tekmovalcev Smučarskega društva Vrhnika. Najboljši posamezniki se vseh tekmovanj za Notranjski pokal niso mogli ude-
ležiti, kljub temu pa smo Notranjski pokal ponovno osvojili.
1. Vrhnika — 1334 točk
2. Pivka — 609 točk
3. Logatec — 559 točk
4. Postojna — 391 točk
5. Snežnik — 191 točk
6. Portorož — 141 točk
7. Sežana — 9 točk
J. B.
Nekaj o uspehih vrhniških smučarjev
Minula sezona je bila uspešna tudi za smučarje Vrhnike, ki so tekmovali na republiških in regijskih tekmovanjih. Kar 36 tekmovalcev in tekmovalk je dobilo manj kot 500 jugo točk. tako da so razvrščeni v biltenu Smučarske zveze Jugoslavije. Najboljši med njimi pa so se uvrstili v republiške selekcije, kjer so izbrani najbolj perspektivni smučarji pionirji. Smučarsko društvo Vrhnika ima pet svojih tekmovalcev v republiških selekcijah Smučarske zveze Jugoslavije in to: Darja Možina 122J2 jugo točk, Darja Zupan 147.00. Ana Oblak 175.00 Eva Gruden 307.60. Janez Barbo 185.40.
Poleg teh. ki so dosegli to kvaliteto, pa je nekaj tekmovalcev, ki so se ustavili na samem pragu za vstop v republiško selekcijo.
To so: Matjaž Sluga 208.64 Tomaž Mikulan 210.64, Klemen Stojanovič 211.09. Peter Furlan 282 22 Andraž Drašler 300.79. Boštjan Drofepik 314.53. Aleš Gruden 321.58 Aleš Kuhar 323.91.
Ta kvalitetni skok v razvrstitvi pri Smuč. zvezi Jugoslavije gre pripisati zavzetemu resnemu in delovnemu pristopu vodje A-se-lekcije. trenerju Petru Petrovči-ču. Smelo zastavljen in korektno izpeljan načrt za vsakega tekmovalca posebej je rodil več od načrtovanih uspehov. Posamezni tekmovalci so v prvi polovici sezone svoj rezultat izboljšali tudi za več kot 50 jugo-točk.
Vse to kaže tudi na veliko mero resnosti in prizadevnosti samih pionirjev — tekmovalcev.
V minuli sezoni je A-selekcija pionirjev opravila 25 tekmovanj poleg tega pa še 2-krat tedensko kondicijski trening. Vse to delo. ki je vezano na vremenske pogoje, prevoze ter terensko delo v zimskem času. ko so dnevi kratki, zahteva izjemne napore trenerja. Posebej še če ta dela amatersko — v svojem prostem času. Prišli smo do tiste točke našega dela s pionirji, ko je treba reči: »Ali naprej bolj profesionalno ali ostati kar pomeni nazadovanje.«
J. B.
Aktivnosti tehniške sekcije
S pomladjo se zopet pričenja oz. nadaljuje delo članov teniške sekcije. Tako so se člani na svojem zboru dogovorili o nadaljevanju prostovoljnega dela pri izgradnji dodatnih dveh teniških igrišč. Že lansko leto jeseni je bilo opravljenih veliko ur prostovoljnega dela, s čimer so člani teniške sekcije dokazali resen pristop do te, na Vrhniki dokaj mlade športne panoge. Glede na to, s kakšno zagnanostjo so se lotili prostovoljnih nalog, lahko kar z gotovostjo trdimo, da bomo v nadaljnjih letih doživeli na Vrhniki velik razvoj teniške panoge. Želje članov sekcije so se v letu 1984 uresničile in tako sedanjih 70 članov ne bo več utesnjenih na enem samem igrišču, saj bo s pridobitvijo dveh novih igrišč prostora dovolj tudi za vpis novih članov. Zanimanja in želja za vpis v teniško sekcijo pa je veliko.
Za lansko leto so se člani sekcije dogovorili, da se bodo organizirali po posameznih komisijah, da bi laže realizirali svoje dokaj velike ambicije. Kljub začetnim težavam in zastojem pa je delo ob novih igriščih le steklo. Z delom pridnih rok članov bodo že letos lahko igrali na vseh treh igriščih. Pridobitev novih igrišč pa pomeni, da bomo sedaj tudi na Vrhniki lahko organizirali teniške turnirje, ne pa, da smo redno gostovali po drugih krajih.
Na občnem zboru teniške sekcije dne 13. 3. 1985 so se že oblikovale
prve zamisli in pravila nove teniške sezone. Tako bo članarina znašala 1.200 din za odrasle in 600 din za učence, dijake in študente. Da pa bi le omogočili rekreacijo tudi tistim, ki bi si težje privoščili ta izdatek, je dana možnost, da v upravičenih primerih upravni odbor teniške sekcije posameznim članom zniža plačilo članarine.
Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je v sekcijo včlanjenih tudi precejšnje število učencev osnovnih šol in dijakov, saj to pomeni, da je zanimanje za tenis resnično zajelo vse starostne skupine. V letošnji sezoni se bodo začeli teniški tečaji za otroke in odrasle — začetni in nadaljevalni. Vse potrebne informacije bodo zainteresirani lahko dobili prek obvestil na tabli pri teniškem igrišču.
Pravila uporabe igrišč ostanejo ista kot prejšnjo sezono, le da bo letos igranje od 17. ure dalje rezervirano za tiste člane, ki bodo opravili vsaj 10 ur prostovoljnega dela ob gradnji novih igrišč.
Da pa bo do realizacije teh dveh igrišč resnično prišlo, ni le zasluga članov teniške sekcije, pač pa tudi Zveze telesnokulturnih organizacij Vrhnika, še zlasti pa velja zahvala delovni organizaciji Kamnolom Verd in Komunalnemu podjetju Vrhnika, ki sta v materialu in delu pripomogla k pričetku izgradnje igrišč.
Prepričani smo, da bo ves trud prinesel zadovoljive rezultate.
S. I.
OSI
»),5S »jevan lodarst e"vzaj »anjsl
Mladinci četrti, člani in članice v sredini
V finalnem tekmovanju najboljših šahovskih moštev za pokal Maršala Tita, ki Je bilo med prvomajskimi prazniki na Bledu, so Notranjsko zastopale ekipe SD Vrhnika, ki so si to pravico pridobile na predhodnem izbirnem tekmovanju.
Na Bledu je bilo 16 moštev v članski in enako število v ženski konkurenci, pri mladincih pa je bilo 10 ekip. Tekmovanje je bilo naporno, kajti dnevno je bilo treba odigrati dve koli in vmes še prekinjene pattije. To je predstavljalo po 10 in več ur igre.
Tik pred odhodom na Bled je društvu uspelo člansko moštvo dopolniti z Leonom Gostišo, ki služi bojaški rok. Zaradi teh njegovih obveznosti je moštvo tekmovalo pod imenom »Dom JLA Vrhnika«, kar pa precej ustreza tudi ostalim razmeram v društvu. Ta institucija daje šahistom zatočišče in jim trajno nudi moralno in občasno finančno pomoč.
Najboljšo uvrstitev je na Bledu doseglo mladinsko moštvo (Arčon, Kobal, Ron, Jereb), ki bi se lahko povzelo še nekoliko više, če ne bi bilo spodrsljaja v prvem kolu, ko je izgubilo z objektivno gledano precej slabšo ekipo. Kljub temu je doseženo mesto uspeh, ki ga velja pohvaliti.
Člani in članice so se uvrstili v sredino razpredelnic (9. mesto).
Člani so zamudili veliko priložnost, da bi se povzepli v sam vrh in tudi uvrstitev v zvezni finale ni bila nedosegljiva. Žal je ekipo prtecej demo-tiviral nesrečen spodrsljaj, ko je eden od njenih igralcev spregledal, da je nasprotniku padla zastavica. Namesto neodločenega rezultata s favorizirano Iskro je prišlo do poraza. V nadaljevanju sta nato še preefej popustila igralka na tretji in četrti deski in je zato ekipa v zadnjem kolu še enkrat izgubila (z Litijo).
V članski ekipi je bil najsvetlejša točka Justin, ki je pokazal vrhunsko formo in se je očitno ponovno prebudil ter napovedal nove uspehe v posamični konkurenci. V petih partijah je oddal le pol točke in je bil najboljši na drugi mizi. Gostiša je na prvi mizi od 5 možnih točk osvojil 3, kar je bilo dokaj dobro glede na njegovo neuigranost. Za članice sta nastopali mladinki. Poznalo se jima je, da nimata dovolj izkušenj za vrhunska tekmovanja. Obe sta obetajoči igralki, kar dokazuje ponudba »velikih« klubov, da bi na prihodnjih zveznih ligaških tekmovanjih igrali zanje. Podobne interese je bilo mogoče zaznati še za nekatere druge vrhniške mlajše tekmovalce.
Pomanjkanje izkušenj in kondicije, ki je bilo zaradi prenatrpanosti programa zelo pomembno in je marsikdaj bolj kot talent ter znanje odločalo o izidih partij, se je na Bledu pokazalo za najbolj šibko točko pri vrhniških moštvih. V tem oziru bo v SD Vrhnika moralo priti do napredka, sicer bo nagel vzpon tekmovalnega šaha na Vrhniki, ki je deležen precejšnje pozornosti in priznanj, obstal na pol poti. Nujna bo močnejša materialna podlaga, ki jo lahko zagotovi le tamkajšnje združeno delo. Rezina, ki jo ŠD Vrhnika iz tega vira doslej dobiva, je občutno pretanka in ne omogoča dovolj kvalitetnega dela, sodelovanja na močnejših turnirjih in prirejanje le-teh na Vrhniki. Dosedanje krpanje lukenj se zaenkrat zaradi velikega entuziazma še dokaj obnese in rezultati močno prehitevajo materialno bazo. Toda zastavlja se vprašanje, do kdaj bo še tako.
A. ARČON
Hitropotezni turnir v Borovnici L
Nateč Sredst "ijskih p'avi< edstvi OD v Delav "~ vaj
*ili n;
— ni: "^ke ,~" ni ikv.m
><C'
*znaš Povpri slavce
P 50' 51'
} 76'
i lop
'd I2(
V Borovnici je bilo 28.4.1985 v počastitev dneva OF organizirano hitropotezno tekmovanje. Turnir je štel tudi za 2. hitropotezno prvenstvo Notranjske za posameznike. Obiskovalcev je bilo blizu 50. Na tekmovanje se je prijavilo 36 igralcev. Od tega trije MK. šest prvo kategorikov. osem drugokategorikov. deset tretje-kategorikov. štirje četrtokatego-fikov. pet brezkategorikov.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine po 12 igralcev. Iz vsake skupine se v finale uvrstili po štirje igralci. V finalu je nastopalo dvanajst igralcev. Rezultati so naslednji:
1. Simon Jerič (Borovnica) 10 točk
2. Jadran Hlad (Postojna) 9 točk
3. Matjaž Justin (Vrhnika) 8 točk
4. Jure Hajna (Postojna) 8 točk
5. Adam Dekanj (Postojna) 6 točk
6. Peter Kobal (Vrhnika) 6 točk
7. Dane Černe (Vn. Gorice) 5 točk
8. Boško Trivunčevič (Lož) 4 5 točke
9. Aleš Rom (Vrhnika) 4 točke
10. Sašo Smolec (Postojna) 3 točke
11. Matjaž Jereb (Vrhnika) 2 točki
12. Simon Telban (Borovnica) 0 5 točke
V drugi skupini je zmagal Ba-junovič iz Borovnice, ki je imel 7,5 točk. Sledijo Vošpernik Dragomer. 7, Savič (Lož) 7. Milavec (Bevke) 6.5. Kobasič (Logatec) 6,5. Stanič (Lož) 5. Pezdir (Dragomer) 4. Zore (Dragomer) 3,5 itd.
Tretja skupina je dosegla naslednje rezultate: 1. Marinko (Vn. Gorice) 5,5. Zadel (Vn. Gorice) 5. Kušlan (Postojna) 4.5, Zrimšek (Borovnica) 4. Ujčič (Vn. Gorice) 3.5. Dormiš (Borovnica) 3,5, itd.
Majski hitropotezni turnir
Na rednem hitropoteznem turnirju za mesec maj se je zbralo 15 članov ŠD Vrhnika. Prepričljivo je zmagal Justin, ki je osvojil 13 točk. Za njim so se uvrstili: Bura 12, Vošpernik 11, Kobal 10 1/2, Jereb 9 1/2, Arčon 8 1/2, Trček 8, Radovanovič 7 itd.
Turnir v počastitev občinskega praznika
V začetku maja je ŠD Vrhnika v sodelovanju z Domom JLA priredila občinsko moštveno tekmovanje, ki je sodilo v sklop prireditev za občinski praznik. Turnirja se je udeležilo 7 ekip iz občine.
Podobno kot prejšnja leta je tudi tokrat prvo mesto in prehodni pokal osvojila članska ekipa vrhniškega šahovskega društva. V ekipi so biti: Justin,Kostadinovski, Sodja in Bolha. Novo ime v ekipi je Kostadinov-ski, ki je v društvo prišel pred kratkim. Doslej je bil član beograjske Crvene zvezde in ima nasbv mojstrskega kandidata.
Drugo mesto je zasedla ekipa Vojne pošte 5312, tretji pa so bili mladinci SD Vrhnika.
Tekmovala je tudi pionirska ekipa, ki ni dosegla vidnejše uvrstitve, vendar je pokazala, da iz turnirja v turnir napreduje.
VRSTNI RED: 1. Vrhnika - člani 22 1/2, 2. VP 5312 Vrhnika 17 1/2, 3. Vrhnika — mladinci 16. itd.
S turnirja v počastitev občinskega praznika
NAŠ ČASOPIS
7
Kl''
Osnovi 79. člena Zakona" o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS. št. !>58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in us-vanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem go-"darstvu SRS ter 8. in 9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sred-:v Vzajemnosti delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, objavlja Samoupravna sta-ivanjska skupnost Vrhnika
natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti
Natečajnn vsota je 2.150.000 din.
*r«dstva se namenjajo za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj oziroma stanovskih hiš.
**'>vico do posojila imajo delavci, zaposleni pri občanih, ki z osebnim delom in !*lvi v lasti občanov opravljajo dejavnost (zasebniki) in ki združujejo 2,744 % ~P v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika za namene vzajemnosti. udavci lahko pridobijo posojilo, če:
"j" varčujejo najmanj 24 mesecev ali pa bodo, oziroma so že na drug način pri-*'li namensko stanovanjsko bančno posojilo,
~~ niso sami ali njihovi družinski člani Istniki primernega stanovanja ali stanovske hiše,
T' niso sami ali njihovi družinski člani lastniki počitniške hiše. ki presega '".m površine,
"~ predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko porabo,
v predložijo gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del,
§1 predložijo potrdila o skupnih dohodkih gospodinjstva,
r~ predložijo izjavo o skupnih, doslej pridobljenih posojilih.
"'Sina posojila, ki ga delavec lahko pridobi iz združenih sredstev, je odvisna od
"le dohodka na družinskega člana in znaša:
: Znaša skupni dohodek na člana družine v primerjavi ž., aša posojilo Oprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom največ do: Ijavcev v SRS v preteklem letu: _
50%
51% — 75% 76%^- 100% 10|% _ 120% »d 120%
30% 25% 20% 15% 10%
Vsota vseh posojil ne sme presegati:
60 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše v individualni gradnji, " 75 %predračunske vrednosti stanovanjske hiše v zadružni gradnji,
— 80 % predračunske vrednosti etažnega stanovanja.
Pri izračunu višine možnega posojila se upošteva največ 90 kv. m površine in •600 din/m.
Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delaVci, ki: imajo nižje dohodke na družinskega člana, imajo hišo, zgrajeno do višje gradbene faze,
— živijo v težjih zdravstvenih razmerah.
— še niso pridobili posojila iz sredstev vzajemnosti, sprostijo družbeno stanovanje.
Posojilo se odobrava za največ 19 let po 4 % obrestni meri. Doba vračanja po-'J'la je odvisna od višine dohodka na družinskega člana. Obrestna mera se po 5 :1'h odplačevanja poviša še za 12.5 % po 10 letih pa še za 12,5 %.
Razpis traja do 20. junija 1985.
, Vloge za pridobitev posojila vložite na Obrtno združenje v razpisnem roku. loge morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokazili, iz katerih je razvidno, ■ prosilec izpolnjuje razpisne pogoje.
Delavci, ki jim bo odobreno stanovanjsko posojilo, bodo sklenili posojilno po-adbo z Ljubljansko banko, Stanovanjsko-komunalno banko v Ljubljani, ki bo fed sklenitvijo pogodbe preverila kreditno sposobnost prosilca in v primeru po-itivne rešitve zavarovala plačilo.
Vrhnika, maj 1985
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Strokovna služba
■--
Na osnovi 19. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje • usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem >spodarstvu SRS sprejema odbor za graditev in prenovo skupščine Samou-[avne stanovanjske skupnosti Vrhnika
UGOTOVITVENI SKLEP
o ceni kv. m stanovanjske površine za leto 1985
Cena kv. m stanovanjske površine, ki se uporablja pri izračunu vrednosti sta-bvanjskega objekta za pridobitev posojil za individualno stanovanjsko gradnjo letu 1985 je:
- gradbeni stroški 54.60(1 din
- stroški komunalne opreme 7.280 din h skupaj:                                                                      61.880 din
Filmski spored v juniju 1985
* 6. četrtek ob 20 30  MAŠČEVANJE PESTI BRUCA LEEJA - hongkonški ' 6. nedelja ob 18 00 Režija Chio Land
V gl. vi.: Bruce Lee. Chao Lung
Klasični, zelo hvaljeni film s pokojnim Brucem Leejem, ki se postavi po robu mogočni tolpi tihotapcev.
6 sobota ob 18.00  OROŽNIKI IN OROŽNICE - franc. barvni 6-nedelja ob 20.30 JeanGirault
V gl vi.: Louis de Funes. Michel Galabru
Zadnji film slavnega komika, v katerem se mora soočiti s posebnim problemom — z dodeljenimi štirimi lepimi orožnicamj.
jj- 6. sobota ob 20.30  OSAMLJENA DAMA — amer barvni 11 6. torek ob 20.00    Režija: Peter Sasdv
v gl vi.: Pia Zadorra, Lloyd Bochner
Vse bolj znana točk zvezda Pia Zadora se vse bolj uveljavlja tudi pri filmu. Tokrat se predstavlja kot ambiciozno dekle, ki bi rado uspelo v svetu filma. Na poti k uspehu pa (o izkoriščajo. Za spremembo ne gre za igralko, ampak piše scenarije,..
J 6. Četrtek ob 20.30  PSI VOJNE — amer. barvni - 6, sobota ob 18,00  Režija: John Irvin
h 6. nedelja ob 18.00 V gl. vi.: Christopher VValken. Tom Berenger
Film pripoveduje o modernih legionarjih. plačancih, ki se prodajajo kakršnim koli režimom in s svojimi vojaškimi izkušnjami in znanjem veliko zaslužijo. Preko zgodbe enega od njih v imaginarni afriški državi spremljajo najtemnejšo plat modernega vojskovanja.
■ 6. sobota ob 20,30  BILITIS — francoski barvni erotični
■ 6. nedelja ob 20.30 Režija: David Hamilton
V gl vi.: Patti DArbanville. Mona Knstensen. Mathieu Carrierre, Bernard Giraudeau
Playboyev fotograf (Hamilton) -dupleric" golih deklet je tudi v tem filmu dokazal izjemno vizualno kulturo: ustvaril je zelo lepo posnet erotičen film o dekletu na pragu odraslosti. Kljub temu se je znal ogniti vulgarnosti.
28
2gjj- torek ob 20.00 30'J sobota ob 18,00 ,R nedelja ob 20 30
2? p
%l četrtek ob 20.30 sobota ob 20 30 '^deljaob 18.00
? h torek ob 20.00
SKOZ PLAMEN NIKARAGVE -- amer barvni Režija: Roger Spottisvvoode
V gl. vi.: Nick Nolte. Gene Hackman
to je film o modernih vojnih dopisnikih, ki so vedno v žarišču dogajanja in seveda nevarnosti. V filmu spremljamo takšnega fotoreporterja. ki e iz Čada preseli v Nikaragve v Neposrednem soočanju s Somozo in z vodji sandinistov spoznava vzroke revolucije. Režiser (spomnimo se odlične kriminalke Beg s padalom) je spet ustvaril obrtno neoporečen in napet film, ki navdušuje (***)
STRUP ČRNE MAMBE — angleški barvni Režija. Tobe Hooper
V gl, vi.: Oliver Reed, Klaus Kinski. Sarah Miles
Neki deček je iz trgovine z živalmi pomotoma odnesel napačno škatlo, v kateri je bila črna mamba. najbolj strupena kača. Za ugrabitelje bo ta fantova napaka usodna.
nedelja ob 18.00
i i četrtek ob 20.30 ■ sobota ob 18 00 ■nedelja ob 20 30
3 J Sobota ob 20.30 •torek ob 20.00
AS ASOV — francoski barvni Režija: Gerard Ourv
V gll vi : Jean Paul Belmondo. Richard Ferrache
Po dvajsetih letih se na olimpijskih igrah v Berlinu 1936 srečata nekdanja letalska asa — Francoz in Nemec, ki je zdaj postal nacist Spretni športnik. Francoz, s pomočjo tega poznanstva poskuša rešiti židovsko družino.
DVORIŠČNO OKNO — amer. barvni Režija: Alfred Hitchock 1954
V gl. vi.: James Stevvart. Grace Kelly. VVendell Corey
Znani fotoreporter si je zlomil nogo Dolgčas preganja tako. da z daljnogledom opazuje početje svojih sosedov. Zasumi. da je mož onstran zelenice ubil svojo ženo in jo po kosih zakopal v vrtu. Začne zbirati dokaze, pa mu nihče ne verjame. Mojstrska kriminalka je vedno znova na sporedu svetovnih kinematografov in del filmske zgodovine (****)
DO MINERAL
Industrija naravnega in umetnega kamna Ljubljana, Letališka c. 5
Smo delovna organizacija, ki pridobiva, predeluje in montira okrasni kamen in betonske izdelke.
Zaradi vedno večjih zahtev trga po naših izdelkih in s tem po surovini, to je kamnu, ter ob pomanjkanju ustreznih kadrov vabimo k sodelovanju več mlajših sodelavcev, ki pa morajo biti starejši od 18 let, ki bi jih veselilo delo pri pridobivanju okrasnega kamna v našem kamno-1 lomu na Drenovem griču. Poleg osebnega dohodka, ki znaša za za-j četnika cea 40.000 din, nudimo tudi brezplačen topel obrok in samsko stanovanje.
Bodočim sodelavcem bomo omogočili tudi strokovno oz. funkcionalno izobraževanje v okviru rednih izobraževalnih programov.
Vse Informacij« dobit« v Kadrovski službi DO na telefon 443-210 ali osobno v Kadrovski službi na Letališki c. 5 v Ljubljani.
INTEGRAL
DO »LPP«, TOZD DELAVNICE LJUBLJANA
vabi k sodelovanju več
1. AVTOKLEPARJEV, AVTOMEHANIKOV, KLJUČAVNIČARJEV, STRUGARJEV, REZKALCEV
Kandidati naj imajo končano IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri ali naj bodo KV delavci z nekaj delovnimi izkušnjami. TOZD nudi bivanje v samskih sobah; osebni dohodek je nad 40.000 din.
2. ČISTILCA DELAVNIC — NK delavec
DO »LPP«
TOZD Obmestni potniški promet
oglaša prosta dela in naloge
DVEH SPREVODNIKOV za progo Logateč-Ljubljana DVEH SPREVODNIKOV za progo Logatec—Ljubljana DVEH SPREVODNIKOV za progo Vrhnika—Ljubljana
Pogoji: končana osnovna šola, stanovanje na področju Logatca ali Vrhnike
Za vsa zgoraj navedena dela sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas in pogojem poskusnega dela po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166.
IVI) Partizan Borovnica
na osnovi sklepa Izvršilnega odbora
RAZPISUJE natečaj za izdelavo znaka TVD Partizan Borovnica.
V predlogu upoštevajte znamenitosti kraja in simbol telesne kulture. Predloge pošljite na naslov: TVD Partizan z oznako »za natečaj« do 30. junija 1985.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO SR SLOVE-NI,E razpisuje
Natečaj za dodelitev štipendij učencev srednjega usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1985/86
Učencem šol usmerjenega izobraževanja IV. in V. stopnje zahtevnosti, ki bodo po končanem šolanju nadaljevali študij na vojaški akademiji, in sicer:
— za vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe — učencem splošne srednje šole in tehničnih šol (smer: strojniška, elektro prometna, gradbena, kemijska in geodetska);
— za tehniško vojaško akademijo kopenske vojske — učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška, elektro in kemijsko tehnološka}:
— za letalsko tehniško vojaško akademijo — učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška in elektro);
— za mornariško vojaško akademijo — učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška in elektro).
POGOJI NATEČAJA
Prijavijo se lahko fantje, učenci vseh letnikov navedenih srednjih šol izpolnjevati pa morajo še naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ slovenske narodnosti;
— da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojska zdravniška komisija;
— da niso sodno kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek;
— da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo o izpolnjevanju moralnopolitičnih pogojev za službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi;
— da učenci prvega razreda niso starejši od 16 let, učenci ostalih razredov pa smejo biti starejši za toliko let, kolikor razredov so že opravili;
— da so prejšnji razred zaključili z najmanj dobrim splošnim oziroma, da imajo ob poiletju dober splošni učni uspeh;
— da nimajo pogodbene obveznosti iz naslova štipendiranja pri drugi pravni osebi.
NAĆIN PRIJAVE
Prošnjo za štipendijo je treba vložiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Napisana mora biti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri navedenem organu.
Prošnji je treba priložiti:
— overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige;
— potrdilo šole o vpisu v razred šole v šolskem letu 1984/85;
— overjen prepis spričevala zaključnega razreda srednje šole;
— učenci prvega razreda pa overjen prepis spričevala o končanem osmem razredu osnovne šole.
ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE
Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripada od 1. marca 1985 štipendija:
— učencem I. razreda 7.800 din mesečno
— učencem 11. razreda 8.000 din mesečno
— učencem III. razreda 8.200 din mesečno
— učencem IV. razreda 8.400 din mesečno
Višina štipendije za šolsko leto 1985/86 bo določena tekom leta.
Vojaškim štipendistom pripada med šolanjem na srednjih šolah denarno nadomestilo za nabavo šolskih potrebščin v višini ene mesečne štipendije za vpisani šolski razred.
Učenci, ki končajo šolsko leto z odličnim uspehom, prejmejo nagrado v znesku 5.000,00 dinarjev, učenci s prav dobrim uspehom pav znesku 3.000,00 dinarjev.
Med opravljanjem praktičnega dela in počitniške prakse pripada vojaškemu štipendistu poleg redne štipendije tudi povračilo v znesku 80 dinarjev dnevno.
Vojaškemu štipendistu, ki opravlja praktično delo in počitniško prakso izven kraja šolanja, če zapusti zaradi tega stalno prebivališče, se znesek povračila iz prehodnega odstavka poveča za 200 din dnevno.
Vojaškemu štipendistu pripada povračilo dejanskih stroškov za prevoz, prehrano in nastanitev za ekskurzije v domovini, ki jih organizira šola, če ekskurzije prispevajo k njegovemu strokovnemu usposabljanju in če bi moral stroške kriti vojaški štipendist.
Zdravstveno varstvo.
Štipendija teče od začetka šolskega leta 1985/86 in pripada za vseh V2 mesecev v letu.
Medsebojne obveznosti štipenditorja in štipendista so določene s pismeno pogodbo. Ta pogodba med drugim štipendista zavezuje tudi, da se bo po končani srednji šoli v pisal na eno od vojaških akademij, po opravljenem študiju na akademiji pa v JI A služboval toliko časa, kot je dobival štipendijo, toda ne manj kot tri leta. in dvakrat toliko časa, kot se je šolal na akademiji.
Natečaj velja celo šolsko leto.
Stipendiste bo izbrala komisija. O rešitvi bodo kandidati pismeno obveščeni. Potrebnejša pojasnila o pogojih, načinu prijave, pravicah in obveznostih štipendistov lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
OBJAVA
Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika kot investitor gradnje poslov-no-stanovanjskega objekta Pri lipi na Vrhniki želi pridobiti soinvestitorja za gradnjo poslovnega prostora v navedenem objektu.
Velikost poslovnega prostora je okrog 100 kv. m. orientacijska cena pa 10.000 din na kv. m.
Poslovni prostor je možno izdelati kot enoten lokal, lahko pa se uredi v dva manjša lokala.
Prednost pri izbiri imajo OZD. ki so registrirane za prodajo živil ali mešanega blaga.
Podrobnejše informacije dobite na samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika. Cesta gradenj 1. tel. 751-257.
STROKOVNA SLUŽBA SSS VRHNIKA
OBJAVA
Hišni svet skupnosti stanovalcev Gradišče želi pridobiti naslednje delavce:
1. kurjača centralne kurjave
2. finančnega knjigovodja
Delo bodo bodoči delavci opravljali po pogodbi o delu. Vse podrobnejše informacije dobijo interesentj pri predsedniku HS, tov. Petru Boriču v Gradišču S-2.
Gostilna Simon Jelovškova 6 Vrhnika
Takoj zaposlim delavko za pomoč v kuhinji.
Zainteresirane vabimo na osebni razgovor vsak dan. Osebni dohodki po dogovo-
Na cesti od Sinje gorice do Male Ligojne sem pri rezkalniku (frezi) izgubil pol kardanske osi. Prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne.
ANTON KAVČIČ Mala Ligojna 5
V imenu vseh Moravcovih se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali ob nesreči, ki je doletela našo družino. Hvala sosedom, gasilcem in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali ob požaru in vsem, ki so nam pomagali pri gradnji novega kozolca in hleva.
Družina Podforaik
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube hčerke
Brigite Turšič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožaljc in podarjeno cvetje ter gospodu župniku za lep pogrebni obred in tople besede tolažbe.
Breg, Borovnica, 11. maja 1985
Mamica in ati
ZAHVALA
Ob boleči in težki izgubi moje ljubljene žene
Vide Logar
rojene Velkavrh
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem najinim sodelavcem za pomoč, izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje in Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se vsem na Onkološkem inštitutu, posebno dr. Vidi Stržinar in zlati sestri Zlati. dr. Stanislavu Kogoju in sestri Milki Zdešar, kolektivu Ljubljanske banke Vrhnika, družbenopolitičnim organizacijam, govornikom za poslovilne besede, pevcem in za presunljivo zaigrano Tišino pri odprtem grobu. Posebno pa se zahvaljujem dr. Justi Vozelj-Molka, njeni gimnazijski sošolki in najini prijateljici, za Vse, kar nam je v teh težkih časih dobrega storila.
Mož Miha, brat Danilo in vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in dedka
Janeza Dobrovoljca
z Verda
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala organizaciji ZB in KS Verd za nagrobni govor. Zahvala tudi družinama Furlan in Kondardi za nudeno pomoč.
Žalujoči: hčerki Tončka in Francka, vnuka Mojca in Zdenko i družino in pravnuka Katja in Vesna
ZAHVALA
Ob nenadni nenadomestljivi boleči izgubi našega ljubljenega
Primoža
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nas v neizmerni bolečini kot
pravi prijatelji tolažili in nam pomagali. Topla hvala pevcem, planincem, sošolcem, šolarjem osnovne šole, kolegom, sosedom in krajanom za izraze sožalja, poslovilne besede, cvetje in poslednje spremstvo v prerano domovanje našega Primoža.
Neutolažljivi Šteblajevi
OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI BOROVNICA
Najpomembnejša —voda
Krajevna skupnost Borovnica je najbolj razprostranjena krajevna skupnost v vrhniški občini. V središču krajevne skupnosti, kraju Borovnica, in ostalih vaseh živi skupaj okoli 3500 prebivalcev.
Na tem območju so tri organizacije združenega dela in sicer Donitov TOZD Fenolit — Tovarna plastičnih mas in sintetičnih smol, dva TOZDa tovarne Liko in sicer Servis-Energetika in Tovarna vrat ter obrtno podjetje Obrtnik, ki v teh dneh praznuje 25 let dela. V Fenolitu, Liku in Obrtniku je zaposlenih približno polovica krajanov. 800 pa se jih vozi na delo v Ljubljano. Prevoz na delo je zadovoljiv, saj so avtobusne in železniške zveze dokaj pogoste. Težave s prevozom imajo le tisti, ki stanujejo na višje ležečem območju Pokojišču, saj je sedanja cesta, ki povezuje Pokojišče z Borovnico, zelo slaba. Popravlja jo sicer Gozdno gospodarstvo, pri čemer sodelujejo tudi občani, vendar jo bo treba še v letošnjem letu dokončno urediti.
V iztekajočem srednjeročnem obdobju so nekaj zastavljenih ciljev uspeli uresničiti. Tako so s samoprispevkom in prispevki združenega dela zgradili osnovno šolo in igrišče, vendar jih v prihodnje čaka še veliko nalog. Najpomembnejša naloga je seveda nadaljnja ureditev vodne oskrbe. S programom druge faze reševanja vodne oskrbe bo Borovnici omogočena gravitacijska oskrba. V ta namen bo zgrajeno
okoli 700 metrov cevovoda do zbiralnika, ki bo zgrajen zahodno od Borovnice nad železniško progo. Predvideno je tudi reševanje preskrbe z vodo v delu območja, ki leži nad Dolom. Na Borovniškem vršaju. ki je sicer osrednji občinski vodni vir, je predvidena gradnja novega vodnjaka, črpališča in povezava tega črpališča na zgrajeni vodovod proti Vrhniki. Nujna je tudi zaščita tega vodnega vira, zato program predvideva tudi izgradnjo najnujnejše kanalizacijske mreže v Borovnici, ki bo odvajala odpadne vode. Na Pokojišču pa so s pomočjo pripadnikov JLA v letošnjem letu že zgradili vodovod, po katerem naj bi v mesecu dni stekla voda.
V krajevni skupnosti se z organizacijami združenega dela tudi dogovarjajo o sredstvih za nadaljnjo gradnjo telefonskih priključkov, pri čemer so s svojimi sredstvi pripravljeni sodelovati tudi krajani sami. V naslednjem srednjeročnem načrtu so tudi predvideli gradnjo nove trgovine, saj je sedanja premajhna in ne zadostuje potrebam krajanov. Pomembna pridobitev Borovnice je tudi nov gasilski dom, pri gradnji pa so z udarniškim delom sodelovali tudi krajani. Gasilski dom bodo odprli v juniju, ko bodo praznovali 100-letnico Gasilskega društva.
»V krajevni skupnosti imamo pet vaških odborov, kjer se ljudje na zborih krajanov dejavno vključujejo v dogovarjanje o vseh pomembnih nalogah. Najbolj aktivna pa je krajevna konfe-
renca SZDL. ki tudi usklajuje vse dejavnosti, kar se je predvsem pokazalo pri pripravah za referendum za samoprispevek za drugo fazo reševanja vodne oskrbe. Seveda moram omeniti tudi zelo-dejavne mladince, ki so sicer morali preseliti prostore mladinskega kluba v Dom telovadnega društva Partizan, a zato njihovo delovanje ni okrnjeno. Dejavnosti telovadnega društva Partizan so zelo pestre, pri tem naj omenim, da se kar 150 mladincev ukvarja z igranjem malega nogometa. Na kulturnem področju pa že vrsto let uspešno deluje delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, predvsem njegova dramska sekcija nadaljuje že tradicionalno zanimanje krajanov za odrske deske. Kljub temu. da društvo uspešno deluje, pa je čutiti pomanjkanje nekega človeka, ki bi vse njegove dejavnosti vodil in usklajeval«, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Sivka.
Borovnica je nedvomno kraj, ki se širi, saj se je v zadnjih desetih letih gradnja zasebnih hiš močno povečala. S predlogom prostorskega načrta so za nadaljnjo gradnjo zasebnih hiš tudi predvideli prostor na Dolu, kar je nedvomno privlačno za vse tiste, ki se želijo umakniti iz vrveža večjih mestnih središč. To pa jim Borovnica in okolica z neposredno bližino še neokrnjenih lepot višje ležečih planot in znamenitega Pekla nedvomno omogoča.
DUŠANKA KOVAČ
Na Logu: kjer bodo stali družbeni objekti
Na Logu so na zadnjem zboru krajanov med drugim poglobljeno spregovorili o nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti Log, predvsem o prostorskem srednjeročnem planu, in se dogovorili, da bodo skupaj s strokovnimi in pristojnimi občinskimi službami uskladili tista zemljišča v krajevni skupnosti, ki so namenjena objektom družbenih dejavnosti (PTT, zdravstveni
Ali poznate?
Če bi vas tujec na Vrhniki ustavil in vas vprašal, kje je kakšen kip in kdo je njegov avtor, kaj bi mu odgovorili? Najbrž bi takoj pokazali na kip Ivana Cankarja na križišču in povedali, kdo je sedeči in razmišljajoči mož iz brona. Pri kiparju pa bi se že ustavilo. Avtor kipa je Ivo Jurkovič, postavili pa so ga leta 1930. Potem bi se spomnili na spomenik padlim borcem na Drči — na Partizana, ki ga je napravil Boris Kalin, avtor podstavka in same grobnice pa je arhitekt Boris Kobe. Ko bi še malo pogledali okrog, bi zagledali Lokvanj, vodomet kiparja Janeza Pirnata, ki stoji na prostoru pred hotelom Man-tova. Vrhnika pa ima še nekaj zanimivih stvaritev naših kiparjev. Najprej je tu doprsni kip Ivana Cankarja v rojstni hiši našega velikega rojaka. Avtor tega čTela je kipar Lojze Dolinar. Na zelenici pred Cankarjevo knjižnico stoji Barjanec, pri Salonu IUV pa še par Barjanec in barjanka. Oba kipa sta iz lesa, izklesal pa ju je Tone Lapajne. Tem kipom se pridružuje še spomenik Žrtvam, ki je postavljen v Verdu in je delo kiparja Zdenka Kalina.
Saj nimamo tako malo kipov, kajne? Ampak najbrž bi jih bilo vseeno težko našteti nekomu, ki našega kraja ne pozna. Zdaj bi verjetno s te plati laže predstavili Vrhniko našim znancem in neznancem. Pa tudi,sami se lahko še kdaj sprehodimo in si ponovno ogledamo ta dela, ki dopolnjujejo naš kraj.
D. G.-
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika -- ureja uredniški, odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) —- Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa^: '50110-678-54000 ■- Telefonska številka uredništva: 751-325 .....Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona b obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
dom, vrtec in obrtniška cona). Krajani so izrazili željo za opredelitev obrtniške cone. Med drugim so spregovorili tudi o lokalnem vodovodu in predlagali, da ustanovijo nov vodovodni odbor, v katerem naj bi bili Brankovič, Arnič, Herman, Prohinar, Perenič in Popit. Do zaključka redakcije so nam sporočili, da dokončno še ni formiran odbor, vendar so za vršilca dolžnosti predsednika vodovodnega odbora zadolžili Mira Brumata. Kot strokovni sodelavci pa bodo v vodovodnem odboru sodelovali še Pavle Popit, Jože Dolžan in Jože Marinko.
Tudi letos so 11. maja pripravili že tradicionalno srečanje vseh krajanov Loga »Ta veseli dan«. Da bi bilo srečanje čim slovesnejše, so uredili nekatere prostore v domu TVD Partizan, za te prostore prvotno niso imeli planiranih sredstev. Zato so založili 50 starih milijonov, ki so bila prvotno namenjeni za druge aktivnosti v KS, vendar bodo s pridobitvijo sredstev TTKS in ZTKO nadaljevali z deli na domu TVD Partizana. Celotni prihodek, v višini okoli 15 milijonov z »veselega dneva« so namenili za gradnjo pokopališča, čeprav so prvotno nameravali s tem denarjem omogočiti nakup gasilske avtomobilske cisterne.
Sredi maja so tudi na Logu dobili novo telefonsko govorilnico.
Zbiralna akcija papirja
Tudi na naši šoli vsako leto poteka zbiralna akcija papirja. To akcijo pripravi pionirska organizacija. Obvestijo nas, od katere do katere ure in kam naj prinašamo papir. Vsak učenec, ki ga pripelje, dobi listek, na katerem piše, koliko ga je pripeljal. Ves papir, ki ga zberemo v kontejner, odpeljejo v tovarno, kjer ga bodo ponovno predelali.
Denar, ki ga dobimo, porabimo za izlete in ekskurzije, ostanek pa vložimo v šolsko hranilnico. Papir pobiramo tudi na občini, pošti, banki in drugje. S takimi akcijami ohranimo mnogo dreves, ki bi jih drugače morali posekati.
Vsak učenec zbira papir v okolici svojega doma. Med letom ga hranimo v kleteh, garažah in na podstrešjih. Papir, ki ga prinesemo v šolo, mora biti zvezan. Ljudje papirja ne mečejo proč, saj vedo, da ga bomo učenci veseli. Naša šola je v zbiralnih akcijah papirja zelo aktivna in uspešna.
Take akcije nas že od malega učijo varčevati.
DOPISNIŠKI KROŽEK OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA
Učenci osnovne šole Ivan Cankar že več "tet pridno zbiramo star papir. Lani smo prvič zbirali tudi staro železo. Akcija je bila uspešna, zato jo bomo letos ponovili.
Radi bi zbrali čim več denarja, zato potrebujemo vašo pomoč. Odpadno železo in pločevino (avtomobilske školjke, štedilnike, hladilnike, radiatorje, ...), odrabljene akumulatorje ter ostalo odpadno kovino lahko prinesete na več zbiralnih mest: za šolo na Tržaški cesti 13, pred gasilski dom na Stari Vrhniki, v Verdu pa na dvorišče kmeta Markovca.
Staro železo bodo delavci DO SUROVINA - TOZD LJUBLJANA odvažali 10. JUNIJA 1985, OD 15.00 DO 18.00 URE.
Obljubili so tudi, da bodo kose, ki jih ne boste mogli pripeljati na zbiralna mesa, prišli iskat.
Osnovna organizacija ZSMS in pionirska organizacija naše šole se bosta sami odločili, kako bomo zbrani denar porabili.
Naše potrebe so velike, šola pa za uresničevanje naših želja nima dovolj denarja. Pridružite se naši akciji, s katero bomo zbrali denar, hkrati pa tudi polepšali Vrhniko.
O pravilnem ravnanju s plinskimi napravami
Požarna inšpekcija je skladno s sprejetim sklepom na seji IS 24. 4. 1985, tč. 5 pripravila naslednjo informacijo o pravilnem ravnanju s plinskimi napravami in obveznosti. ki jih imajo v zvezi s tem uporabniki.
V zadnjem času smo priča vse večjemu številu nesreč pri uporabi plina v gospodinjstvu. Gospodinjski plin je zmes propana in butana ter je težji od zraka, zato se zadržuje v nižje ležečih prostorih, v zaprtem prostoru pa pri tleh Zmes plina z zrakom je eksplozivna in eksplodira že pri najmanjši iskri. Eksplozija ima rušilno moč, pri tem pa nastane tudi plamen s temperaturo do 2000 stopinj Celzija.
OPOZORILO!
ČE V PROSTORU ZAVOHAMO PLIN. NE PRI-ŽIGAJMO ELEKTRIKE, VŽIGALIC ALI VŽIGALNIKA. TEMVEČ TAKOJ PREZRAČIMO PROSTOR!
Nevarna je tudi uporaba plinskih gorilnikov in peči za ogrevanje v manjših tesno zaprtih prostorih. Plinski plamen ali žar katalitičnih peči porablja kisik in oddaja v prostor ogljikov dioksid. V takem prostoru se človek lahko zaduši.
Zaradi omenjenih nevarnosti so s tehničnimi predpisi določeni varnostni ukrepi, ki zagotavljajo varno uporabo gospodinjskega plina.
Uporabnik plinske naprave je dolžan poskrbeti, da njegove naprave od časa do časa pregledajo. Naprave v gospodinjstvu morajo biti pregledane najmanj enkrat v dveh letih, vse ostale naprave pa-najmanj enkrat na leto.
Brezhibnost opreme za uporabo plina preizkušajo pred prvo uporabo ter v zgoraj navedenih rokih strokovne osebe, ki jih pooblasti distributer plina.
Vsak uporabnik plina je dolžan obvestiti preglednika plinskih naprav, da je potekel rok pregleda ter zaprosi za pregled teh naprav (o poteku roka pregleda plinskih naprav lahko uporabnik obvesti prodajalca, pri katerem nabavlja plin).
Pri nakupu plinskih štedilnikov in naprav dobimo navodila, ki natančno povedo, kako moramo ravnati z napravami. Ta navodila ter sledeča opozorila moramo resno upoštevati.
— Preden priključite plin, ugotovite, ali so tesnila v redu.
— Pri preizkusu tesnosti plinskih spojev uporabljajte milnico, nikakor pa ne preizkušajte s prižgano vžigalico.
— Bodite pazljivi pri kuhanju na plinskih gorilnikih, ki nimajo elektromagnetnega varovala. Kajti prekipelo mleko in podobno lahko ugasi plamen, plin pa še vedno uhaja v prostor ter lahko povzroči eksplozijo.
-- Če bi radi prižgali plinski gorilnik, odprite najprej ventil na jeklenki, nato prižgite vžigalico in jo približajte ustju gorilnika in šele nato odprite ventil gorilnika.
— Pri ugašanju plinskega gorilnika pa najprej zaprite ventil na jeklenki in šele nato ventil na gorilniku.
V zvezi z uporabo plinskih naprav in skladiščenjem jeklenk moramo vedeti naslednje:
1. Uporaba plinskih trosil pri ogrevanju prostora je nevarno, če je prostor tesno zaprt in vanj ne doteka svež zrak.
2. V kopalnici je in spalnici ni dovoljeno uporabljati gorilnikov ali prenosnih infra grelnikov, ki imajo v svoji omarici plinsko jeklenko.
3. V prostorih, ki so nižji od okoliškega terena, ni dovoljeno uporabljati plinskih trosil, ki imajo zraven plinsko jeklenko.
4. Paziti morate, da se jeklenka ne segreje, zato mora biti oddaljena od vsakega vira toplote najmanj 1 5 m. če pa te razdalje ni mogoče zagotoviti, postavite med jeklenko in vir toplote negorljiv zaslon.
5. V kletnih prostorih ni dovoljeno shranjevati plinske jeklenke.
Poleg nesreč s plinom v gospodinjstvu so pogoste tudi nesreče pri pretakanju plina iz gospodinjskih jeklenk v rezervoarje avtomobilov. Predpisi ne dovoljujejo takega pretakanja, saj s takim početjem ogrožamo svoje in tuje življenje.in premoženje. Pretakanje plina iz gospodinjskih jeklenk v rezervoarje avtomobilov se kaznuje po kazenskem zakonu. Polnjenje rezervoarjev avtomobila s tekočim naftnim plinom je dovoljeno samo iz cistern na zato urejenih in namenjenih črpalkah.
Požarni inšpektor RADOVAN LIKAR, dipl. inž.
Podlipci bogatejši
Gasilski dom — dom družbenokulturnih organizacij v Pod dobiva svojo končno podobo. V preteklem tednu so krajan prostovoljnim delom naredili fasado tako, da je gasilski d| danes ponos vsakega krajana.
M
Veliko dobre volje, odrekanja drugod ter mnogo delovnih u( bilo potrebno, da je dom postal sodoben objekt, na katere smo vsi ponosni.
Tu gre posebna zahvala zlasti nekaterim posameznikom, ki so! tvovali marsikateri dan ter s tem prispevali k hitrejšemu dokončaj del za obnovo gasilskega doma.
Tudi v prihodnje nam dela ne bo zmanjkalo, zato bo potrebno mnogo delovnih ur, da bo dom popolnoma dokončan in bo lahko % žil svojemu namenu.
Ob tej priliki naj omenim, da je tudi vaška trgovina del doma, Tr vina je izredno lepo založna po zaslugi Marte Merlak. Zavedati moramo, da nastane pri vsakem zidanju nered, zato je v takem pet žaju vsako obrekovanje neupravičeno, Ker vemo, da bo v prihodj bolje, moramo vsi malo potrpeti, tako da bomo naše dobre medfr? bojne odnose ohranili tudi v bodoče, saj smo jih dokazali ravno! obnovi objektov, ki jih v Podlipi ni bilo malo.
Prav dobri medsebojni odnosi so tudi jamstvo za nadaljnje uspei delo KS in njenih krajanov, saj nas čaka še veliko dela za boljše čutje nas samih.
M.ŽIIt
Iz dela občinske organizaci Rdečega križa Vrhnika
V aprilu 1985 se je sestala programsko-volilna seja skupščine občinski ganizacije Rdečega križa Vrhnika. Na seji so delegati ugodno ocenili delo ganizacije v obdobju 1980—1984 ter izrekli priznanje vsem organom P čega križa Vrhnika, še zlasti izvršnemu odboru in predsednici Marinki Fui Po razrešitvi izvršnega odbora ter nadzornega odbora je skupščina izv 19-člansko predsedstvo občinske organizacije RK Vrhnika za obdi 1985—1988.
Osrednja pozornost je bila namenjena programskim izhodiščem za dej nost v letu 1985.
V ospredju bodo zlasti naslednje naloge:
— usposabljanje občanov in aktivistov RKS za potrebe dejavnosti v SU DS ter organiziranosti za delovanje ob elementarnih in drugih nezgodalf
— usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, »program rj medicinske pomoči « prvenčija nezgod v prometu in ravnanje ob prorrij nezgodi;
— akcije za napredek zdravstvene in socialne kulture, razvijanje sosed pomoči, laične nege na domu solidarnostne akcije;
— organiziranje krvodajalskih akcij za potrebe zdravljenja in ustvarj^ potrebnih zalog;
— sodelovanje z DPM pri organizaciji letovanja otrok in mladine;
— nadaljevanje aktivnosti mladih članov RK in mladine v skrbi za starfj ljudi, invalide in druge (sosedska pomoč);
— sodelovanje aktivistov RK za delo v krajevnih skupnostih in OZD;i
— zbiranje oblačil, obutve, posteljnine in drugo;
— zbiranje tekstilnih odpadkov;
— informiranje članstva o dejavnosti RKS preko glasil in drugih mo! oblik;
— v letu 1985. »MEDNARODNEM LETU MLADINE«, bodo na temo » DELOVANJE RAZVOJ, MIR« krajevne organizacije RK v krajevnih skuf stih in šolah obogatile delovne programe mladine.
Predsedstvo skupščine bo v letu 1985 skrbelo za realizacijo prograi "dela, pretok informacij, razvijalo sodelovanje z OK SZDL, OS ZS, OK ZS ZPM, skupščino občine, SIS, OZD, republiško organizacijo RKS in medob skim svetom RKS.
Predsedstvo bo poleg predvidenih nalog svoje delo usmerilo še na nas nje:
— analiza akcije pomoči lačnim v Afriki;
— obravnavanje gradiv za seje skupščin SIS, RKS, SZDL in drugih ter | za udeležbo delegatov RKS na sejah;
— spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o uporabi solidarn nih sredstev;
— organizacija krvodajalske akcije delovnih ljudi in občanov v vseh kraj nih skupnostih in vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupno: dneh 10.. 11. junija in 31. oktobra;
— izvedba 8-urnega programa o dejavnosti RK za aktiviste RK v KS dih članov RK in mladine;
— 25. maj — akcija zbiranja oblačil, obutve in drugo;
— zbiranje tekstilnih odpadkov;
— 8. maj — mednarodni dan Rdečega križa. Organizacija sprejemov p! šolcev v mlade člane Rdečega križa in mladine v člane Rdečega križa;
— priprave na teden boja proti kajenju;
— usposabljanje novih predavateljev in učiteljic praktičnega pouka medicinske pomoči v seminarjih, ki jih organizira republiška organizacija Rl
— organizacija 18-urnih tečajev »nega bolnika na domu« v krajevnih of nizacijah RKS;
— organizacija 10-urnih tečajev prve medicinske pomoči s preverjanj znanja za kandidate voznikov motornih vozil (okoli 300 do 350 kandidati
-+ organizacija 10-urnih programov dopolnilnega usposabljanja enot (J! medicinske pomoči;
— organizacija 20-urnih tečajev za pomožne bolničarje enot PMP;
— organizacija 80-urnih tečajev za bolničarje enot PMP
— v sodelovanju z drugimi dejavniki organizacija preverja znanje 6 PMP;
— organizacija občinske prireditve s podelitvijo priznanj in znakov večK( nim krvodajalcem;
— več napotkov novoustanovljenim krajevnim organizacijam RK;
— več kontaktov s člani krajevnih organizacij RK z izleti ali drugačnimi sj
canji;
ustanovitev KO RK Blatna Brezovica, Log, Stara Vrhnika in Sinja gof
(4);
— sodelovanje na seminarju, ki ga organizira republiška organizacija R za poizvedovalno službo;
— sodelovanje na seminarjih RO RKS za predsednike in tajnike v OO F'
— usklajevanje in dopolnjevanje aktivnosti RKS med letom;
— skrb za obvestila o dejavnosti-v RK in KO.
V letu 1985 bodo v OK SZDL pričeli priprave na volitve v SIS in DPS. A jevne organizacije RKS v krajevnih skupnostih se bodo vključile v eviden»j; nje aktivistov RK. ki so se z delom izkazali v KS.
VABILO
Obveščamo vse občane Vrhnike, da bo tudi letos organizirana kn/O'; dajalska akcija.
Vljudno Vas vabimo, da se kot prostovoljni krvodajalci udeležite Wj humane akcije, ki bo v PONEDELJEK in TOREK. 10. in 11. JUNIJA 1985 OD 7. DO 13. URE V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI.TRŽAŠKA CESTA 25. 00 RR VRHN|«1