SteT. 142. V LJubljani, v petek, dne 25. junija »09, Leto XXXVII. Ka oelo M* aaprej at pol lat« četrt » Velja p« priti: aa IM-. 13-u Četrt » » $ • » a« en bomo » . » 2*20 M Hemiijo oeioletao » 29 — m ostalo 1 aos«Blitve » 35*— se V upravnigtrn: s ta oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11*20 ia četrt » ■ . > 5*60 m en meseo » . » 1*90 Za pollllanje na dom 20 v, na meacc. — Pouomm Itev. 10 v. Bnoitolpaa petittrota (71 ma): sa eakrat......po 15 v sa dvakrat.....> 13 • sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stano enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. Izhaja: vsak dan, livaemil nedelje la praznike, ob 5. ari popoldne. •r Urednlitvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IH. Rokopisi se no vračajo; neirankirana pisma so na os sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ot Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nllcah štev. 6. -== Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. - Upravniškega telefona štev. 188. == Zvezini dolg pri upnikih znaša koncem leta 190S K 121.964*16. Račun deležev znašal je koncem leta 1908 K 8360. Račun zeljarne izkazuje vrednosti koncem leta 1908 na neprodanem blagu K 6052*37. Račun poslopja zeljarne pa znaša vrednost nakupa poslopja v znesku K 15.076. Račun rezervnega zaklada povzdignil se je od lanskoletno izkazanega stanja po K 3765 86 v, s pridelitvijo čistega dobička iz leta 1907 K 2500, in naraslimi obrestmi po K 375-96, skupaj na K 6641 82. Račun pokojninskega zaklada pa, kakor razvidno iz bilance vsakoletnih izkazanih K 2554-95, z dotacijo v letu 19DS po K 710-99, in naraslimi obrestmi po K 19590 na K 3461-84. Račun pomožne akciie jc imel prejemkov v letu 1908 K 233.887-76, izdatkov pa K 204.534*12, ter izkazuje koncem I. 1908 v breme »Gosp. z v c z1 saldo K 29.353'64. Natančno poročilo o poslovanju pomožne akcije podali bomo v letu 1909. V nastopnem sledi poročilo o uspehu iz poslovanja »Gosp. zveze« v letu 1908. Glasom dne 31. decembra 1908 sestavljene blagovne inventure znaša vrednost na skladišču se nahajajočega blaga K 113.551*33, književni saldo iz računa blaga pa K 80.332.34, torej kosmatega dobička na blagu K 33.218*99. Iz blagovnega prometa je nadalje posneti, da je »Gosp. zveza« prodaia za K 2,049.101-70 blaga. Ako od te svote od-bijemo prodano blago na račun pom. akcije v znesku K 204.534-12, se izkaže čisti ostanek po »Gosp, zvezi« prodanega blaga z K 1,844.567*58 proti v letu 1907 izkazanih K 1,877.292*68, manj za K 32.725" 10. Ako primerjamo tedaj letošnji dobiček na blagu po K 33.218-99 z prodanim blagom v znesku K 1,844.567-58, se razvidi, da je »Gosp. zveza« delala v blagovnem prometu z 1*8% dobičkom. Proti lansko leto izkazanim povprečnem uspehu po 235% za 0-55% nižjim, kakor v letu 1907. Iz tega sledi, da jc kosmati dobiček na blagu, kateri znaša za leto 1908 K 33.218-99, proti v letu 1907 izkazanih K 44.209-42, padel za K 10.990 43. Na škonti je zaslužila »Gosp. zveza« čisto K 25.022.36, na vpisnini K 26, ua najemnini smo prejeli K 2669 70 v, na državni podpori K 6000, na prispevku K 266, skupni uspeh K 67.203-05. Temu nasproti je zabilježiti sledeča izguba: 10r/o odpis na hiši v Trnovem K 6075-20, 10% odpis na inventarju K 157934, razlika na obrestih K 9861-12, stroškov K 38.772' 16, stroški hiše v Trno- vem 2256 96, obresti rez. zakladom K 571 86 v. Torej čistega dobička K 8086-41. Koncem leta 1907 je štela »Gospodarska zveza« 79 članic-zadrug, pristopile so v letu 1908 .3 zadruge, skupaj 82, izstopila pa 1, tedaj šteje »Gospodarska zveza« koncem leta 1908 81 zadrug. Stanje članov koncem leta 1907 je bilo 506, pristopilo jih je v letu 1908 21 članov, skupaj tedaj S27 članov, izstopil ni nihče. »Gospodarska zveza« je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani, katera je izvršila zadnjo redno revizijo dne 10. aprila leta 1908. Izprememba pravil. Na predlog deželnega odbornika dr. F.. Lampeta se izpremenita § 24 in § 32 zadružnih pravil tako, da obstoji odslej načelstvo poleg zvezinega predsednika (in podpredsednika iz šc nadaljnih sedem (dozdaj 4) članov, ki jih izvoli občni zbor na tri leta, najmanj 4 (prej 3) člani načelstva morajo biti člani zvezinih zadrug. S 30. se tako izpremeni, da sestoji Zvezino nadzorstvo iz petih (prej treh) članov. Sklepčna je seja nadzorstva v navzočnosti treh članov. Seje mora sklicati predsednik vsaj trikrat (prej enkrat) na leto. Volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča. V načelstvo se izvolijo: predsednik I. N. Babnik, podpredsednik dr. Evgen Lampe, Anton Belec, Er. Košak ml., dr. V. Pegan, Ivan Stanovnik, dež. odb. prof. E. Jarc, župnik Grašič, dr. Korošec; v nadzorstvo pa: za predsednika Fr. Kovačič, za člane pa: Ivan Hladnik, posl. Zabret, Ivan Podlasnik in Bore; v razsodišče: Kobi, Jaklič, Mejač. Sučajnosti. Ob slučajnostih se je razvila živahna razprava glede na bodoče »Zvezine« naloge. Udeležili so se je: Stanovnik, Adamič, dež. poslanec Hladnik, dež. odbornik dr. Lampe, Lapajne, Škrbinc, Volta in načelnik Babnik. Dunaj, 24. junija 1909. Pooblastilni zakon. Sprejetje proračuna vladi ne dela nobenih skrbi več. Še par ur in zbornica bo sprejela proračun v drugem in tretjem branju. Sedaj — kakor sem vam že poročal — si na vse kriplie prizadeva dobiti ,v zbornici tudi pooblastilni zakon, na podlagi katerega bi se mogla pogajati z ne- Današnja številka obsega 6 strani. ObCnl zbor ..Gospodarske zveze". Ljubljana, 24. junija. Občnr zbor otvori predsednik »Gospodarske zveze« I. N. Babnik, ki naznani, da je zastopanih 1559 glasov, pozdravi navzoče iu imenuje za overovatelja zapisnika Stanovnika in Adamiča. Prečita in odobri se zapisnik lanskega občnega zbora. Predsednik Babnik poda nato sledeče poročilo načelstva: Pri tej točki vas ne bom dolgo zadrževal, ker se vam bo itak prečital ves računski zaključek iz katerega boste razvi-deli vse podrobnosti, uspehe in neuspehe naše Zveze v minolem letu. Podati vam hočem v kratkih potezah, kar se je izvedlo, osnovalo in zasnovalo. Zveza se mogočno razvija. Postala je važen faktor na gospodarskem polju, faktor, ki morajo ra-čuniti ž njim tudi tisti, kateri so ji svoj čas hudo nasprotovali. Da smo postali močni, svedočijo nam vedno dohajajoče ponudbe za sodelovanje pri različnih podjetjih. V preteklem letu smo imeli skupnega prometa 17,841.395 K 68 v. Čistega blagovnega prometa pa skoro dva milijona kron. Akoravno je promet v 1908 manjši, kakor je bil v letu 1907, je bil končni uspeh prvega veliko ugodnejši kakor zadnjega. Promet je padel zaradi tega, ker smo nekaterim društvom ustavili prekoračenje kredita. Delali smo kolikor mogoče na to, da se ta zaradi neugodnih let financijelno slabo podprta društva sanirajo. Mi ne iščemo nobenega dobička pri društvih, nasprotno, imeli smo večino le izgube. Ako bi delali samo z društvi, ne pokrili bi niti stroškov. Iz tega se razvidi, da nam je vse na tem ležeče, da se društva dobro razvijajo. Kupili smo zeljarno v Šmartnem ob Savi. jo popravili in povečali. Izdelek kislega zel.ia in repe smo sproti prodali, le žal, da nismo dobili dosti blaga, kar je zakrivila suša. Združili smo se s tvrdko Kozina 6c Ko., da nam bo mogoče pospeševati domačo industrijo in obrt. Pri mlinu na Koli-čevem smo tudi udeleženi. Vsa ta podjetja so varna in bodo prinašala le dobiček. Največjo pozornost bomo pa slej ko prej obračali na izvoz vseh deželnih pridelkov in izdelkov v tuje države, posebno LISTEK. Častna beseda. Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan. (Dalje.) Te možnosti, ki mu jih je porajala njegova domišljija, so se vdejstvovale v njegovem duhu kot resnične, ko se ie oprostil prejšnjega strahu; a sedaj se ga je lotila druga kriza manj izmišjena, a tem bolj žgoča. Te podobe so mu postale tako neznosne, da je stresel z glavo, kakor bi se jih hotel Otresti. Zakril je z rokama svoje oči, hodil je po sobi in glasno klical sam sebi: »Ah kakšen otrok sem!« Zatem, ko so se mu te ideje poostrile iu ubrale drugo pot, je dostavil: Da, kakšen otrok! . . . Toda prepozno je bilo o tem razmišljati. Ta ženska je še vedno tukaj in ona ne sme tukaj ostati. Jaz sem ji dal besedo. To je dejstvo. O dani besedi se človek ne razgovarja, dejal mi je vedno moj oče, dana beseda se drži. Jaz sem obljubil tej ženski, da storim vse, kar je v mojih močeh, da jo rešim. Za'čel sem, zato moram tudi končati. Da, končati moram. To se pravi: jaz jo moram prositi, da zapusti Stockhorn in da jo podpiram pri njenem pobegu. Da, pomagati ji moram, to je treba. Peter mi je že iasuo po svoje povedal, kaj bi on storil ž njo, ko bi vedel, da je tukaj . . . Prva stvar je torej, da se je čim preje iznebim. Vsi do- na Francosko. Izvoz v tujino nima samo lokalnega pomena, tudi država je interesirana na tem. Avstrija je za drugimi velesilami glede izvoza zelo zaostala, ima navadno pasivno trgovsko bilanco. Ako bomo izkazali povoljen uspeli eksporta, nam bo vlada gotovo dovolila večjo podporo, kakor v zadnjih dveh letih. Prepričani smo, da nas tudi dežela ne bo zapustila. ko se bodo gg. deželni odborniki prepričali o plodonosnem delovanju »Gospodarske Zveze«. Računski zakliuček za I. 1908. (Poroča ravnatelj Silvester Škrbinc.) Gospodarska zveza zaključuje z letom 1908 svoje peto upravno leto, s sledečim blagovnim in denarnim prometom: Blagovni promet znaša K 4,258.868-08, denarni promet K 13,582.527*60, skupni promet tedaj K 17,841.39568. V letu 1908 prejele so zadruge od Gospodarske zveze vrednosti za K 1,211.095 42 v. Zadruge so vplačale v letu 190S K 1,121.640*29. Da na tem računu v preteklem letu nismo napredovali v toliki meri kot prošla leta, zakrivila je slaba letina v preteklem letu. Zadruge niso bile v položaju nakupiti enakih množin umetnih gnojil, sosebno se je poraba krmil skrčila na skoraj neznatno količino, ker se je deloma potreba pokrivala po ministrstvu dovoljeni pomožni akciji, ki je oddajala po Gospodarski zvezi seno, otrobe, koruzo in lanene tropine po znižanih cenah. V preteklem letu preieli so dolžniki vrednosti za K 2,086.612-29. Vplačila dolž-nlko^-pa- znašajo v 1. 1908 K 2,129.08897 Stanje terjatev pri dolžnikih znaša koncem leta 1908 K 273.278-28. proti lanskoletno izkazanim K 315.754 96, torej manj za K 42.476-68 kakor koncem leta 1907. Vkijub več kot poavojenemu prometu na tem računu, so terjatve pri dolžnikih padle za ravno imenovano vsoto. Zvezini dolžniki poravnavajo svoje račune povoljno, ter v letu 1908 ni bilo za-belježiti nikakoršnih izgub. Povišek prometa na tem računu izvira deloma iz poslovanja pom. akcije, deloma pa iz temu računu priklopljenega računa vojne mornarice v Pul;u o dobavi klavnih volov. Dolg na tekočem računu je znašal K 778.636*17. Račun upnikov Ta račun ima zaznamovati v preteklem letu sledeči napredek: »Gospodarska zveza«je prejela vrednosti od upnikov za K 1,462.19385. mači treba da gredo spat. Cestokrat je on \ sam ostal buden, čital ali pisal pozno v i noč v knjižnici. Ako bo torej on čul, nc bo to vzbudilo nobenega suma. Zato pozvoni in naroči družini, da lahko gredo počivat, on pa počaka nekaj časa in posluša korake po stopnjicah in kako se zapirajo vrata. V tem čakanju šinila mu jc urna misel v glavo, o kateri je začel razmišljati. Kakor hitro se ie je zavedel, takoj ga je obvladala. Ugajala je živo njegovi naravi in njegovi vzgoji. •>Da, jaz sem zastavil svojo besedo. Toda ali častna beseda tudi velja za ljudi, ki so sami sebe postavili nekako izven postave? . . . Tako bi tudi jaz, ako bi me bila ta ženska pregovorila, da ji obljubim s častno besedo, moral pomagati iskati onega Gorka, katerega je mislila, da ga je umorila in katerega umoriti ji je bilo naročeno kakor pravijo, po enem izmed njih odborov, tedaj bi ga moral jaz tudi njej izročiti? Nikakor ne. Človek ue more obljubiti, on ne more častne besede dati zoper čast . . . Ako se reši odtod z mojo pomočjo, recimo, dobi kakega tovariša zločinca, začne zopet zasledovati generala, da ga ustreli. Jaz pa bi bil odgovoren za njegovo kri. Jaz bi bil njen pravi sokrivec. Jaz tega nisem mogel obljubiti s častno besedo. Jaz tega nisem nikdar obljubil. Za hip sem bil v zmoti. Sedaj vidim popolno jasno svojo dolžnost. Moja dolžnost je, da popravim slabost, ki sem jo pokazal pred dvema urama. Slabost? ! Nc. Jaz sem spolnil prvo svojo doižnost, 1 i da sem namreč obvaroval mater prizo-! rov, ki bi 'bili zanjo morebiti usodni. To je •moja najsvetejša dolžnost. Moja mati sedaj počiva, in se ne vzbudi kmalu. Sedaj sem prost, da izvršim drugo svojo dolžnost: da pobijem tega »steklega psa«. Vsa) imam to zver pod ključem. Pokličem Pe-. tra, pa mu vse razodenem. Oba greva tja doli, ona je brez orožja in jo laliko zve-ževa. On jo straži, jaz pa hitim v Thouu klicat policaje. V eni uri je stvar rešena. Kar odleglo mu je. tako je bil vesel, da je kar na mah pregnal vse očitajoče mu misli, da je tako izvršil, kar .ic sklenil, skoro avtomatično. Kar v hipu zapusti knjižnico, stopi po stopnjicah in stoji pri vratih, kjer spi njegov služabnik. Toda tu namesto da bi potrkal, se pa ustavi. Tihota po snivajočem gradiču je bila tolika, da je slišal, s kako silo mu polje srce v njegovih prsih. Polglasno kakor da bi moral ponoviti to, kar vpije v njegovi duši, reče: »Nc! Tega ne morem storiti ... Ta ženska bi me zaničevala in ona bi imela v tem prav, ona 'bi me morala zaničevati! . . .« V. Vscdcl se jc na stopnjišču na spodnjo stopnjico in si zakril glavo z rokama. Borba ki se jc bila v njegovi duši, po-vžila je vse njegove sile. tako, da je pozabil kje da je in da ga lahko kdo izmed domačih tukaj iznenadi. Srce mu sedaj niso ! obteževale samo dušne boli, pridružile so ' se tudi vnanje skrbi. Begunka je še vedno v paviljonu. Ko bi ga kdo opazil v tem njegovem čudnem položaju, zamišljenega v tem kotiču gradiča, pa bi šel za njim, < poizvedel skrivnost in ga izdal. Bilo je >treba v teh tragičnih razmerah mnogo človeške previdnosti tej dobri duši, kateri poskušnje niso mogle odtrgati deviško-nežne vestnosti. Čas jc bežal in on je še vedno sedel nem kakor žrtev svoje volje, J-ljen županom občine Bloke. Liberalci so znova poraženi. Živel poslanec župan Drobnič, slava zavednim volivcem! + Posebni oddelek za Trst se bo v trgovinskem ministrstvu otvoril najbrž že prihodnji teden. Načeloval mu bo dosedanji podravnatelj državne železnice v Trstu, baron Friderik pl. Weichs-Glon, dober poznavatelj tarifnih in brodovnih razmer. Ta oddelek bo v gospodarskem oziru za_ Trst gotovo zelo velike koristi. + Cemu je Lahom univerza v Trstu. Na to odgovarja budimpeštanski dopisnik lista »Corriere dTtalia« tako-le: »Neodvisna banka je za Ogre to, kar je za Lahe univerza v Trstu — namreč simbol neodvisnosti.« Lahi navadno pravijo, 'da jim bo univerza v Trstu služila za io, da se bodo učili in zajemali vedo pri viru laške 'kulture, iz navedenih besedi ,laškega žurnalista iz regna pa je razvidno. da smatrajo Lahi univerzo v Trstu za dejansko ravno tako nepotrebno^, kakor je nepotrebna ogrska banka. Glavni namen tega vseučilišča bo le ta. da bo simboliziralo neodvisnost naših Italijanov ,to se pravi, njihove težnje iz okvira monarhije. Jugoslovani smo pa mnenja, da naj Lahi tak simbol postavijo drugod in ne v Trstu, ki je tudi slovansko mesto. Zato bomo tudi poskrbeli, da laški »simbol« ne pride tam, kamor ne spada. — Narodni kolek — razžaljenje državne oblasti ? Dva Slovenca sta bila tožena, da sta »razžalila« okr. glavarstvo, ker sta na neke vloge pritisnila narodni kolek. V prvi instanci sta bila oproščena^ Danes se je vršila prizivna razprava v II. instanci. Po dolgi razpravi je bila prva razsodba potrjena, torej obtoženca oproščena. Človek se sploh mora čuditi, kako more taka stvar priti pred sodišče in kako bi naj narodni kolek spadal pred kazenski zakonik kot — razžaljenje! Pa v dobi Hochenburgerja je pri nas seveda vse mogoče. Slovenci! Na vse vloge, na pisma itd. pritiskajte kolek »Obmejnim bratom v pomoč«! Ta kolek se naroča v Ljubljani na naslov: Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani. — Čebelarska shoda. 27. t. 111. ob 3. popoldne ima čebelarski shod podružnica v Logatcu pred ulnjakorn gosp. Klan-čarja na Lazah; 29. i. m. ob 3. popoldne pa podružnica v Rožeku na Koroškem pri gosp. županu J. Paulu v Rožeku. Na obeli shodih bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Državni zbor. — Umrl je v Kranju g. Ernest Vrančič, c. kr. sodni sluga v pok. Pokopali so ga včeraj ob obilni udeležbi. N. p. v m.! — 50-letnica ideje za osnovanje »Rdečega križa«. Bitka pri Solferinu (leta 1859.), v kateri je padlo 40.000 vojakov, 2.000 častnikov, 9 generalov in 3 feldmar-šali, je nagnila Angleža Henry Dunanta, da je začel delovati na osnovanje mednarodnega društva za pomoč ranjencem v vojski. Leta 1864. se je sklenila v Zenovi tozadevna konvencija; društvo si je nadelo ime »Rdeči križ«. — XII. mednarodni protialkoholni shod se bo vršil od 18. do 24. julija letos v Londonu. Predsedoval bo maršal vojvoda Conaught. — Veselica v Domžalah. V nedeljo, 20. junija je katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah priredilo veselico s petjem in godbo in igro »Andrej Hofer«. Udeležba je bila izredno velika, pa tudi zadovoljnost z izvrstno vprizorit-vijo krasne igre splošna. Posebno so se odlikovali Hofer, njegova žena Ana in Ro-zika. Na vsestransko željo se ta veselica še enkrat vrši, in sicer v nedeljo, 27. junija, popoldne ob pol 4. uri. — Notarijat nameravajo v kratkem uvesti tudi v Bosni in Hercegovini. — V ogrskih vinogradih, posebno okolu Tokaja, je toča napravila mnogo škode. — Škofjeloški lov. Na 26. junija t. I., ob pol 11. uri dopoldne določena oddaja lova v občini Škofja Loka potom javne dražbe se ne bode vršila, ker se je sedanjemu zakupniku tega lova že obstoječa pogodba izvendražbenim potom podaljšala za dobo 5 let proti temu, da se zviša dosedanja zakupnina za 50 kron. — Nevarnost poamerikanjenja gališkega petroleja je odstranjena. Kakor znano, se je namreč deželna zveza galiških petrolejskih producentov pogajala z Roke-fellerjem, da bi pod gotovimi pogoji prevzel gališko petrolejsko produkcijo v svoj trust. Amerrkanci bi bili postali gospodarji avstrijske in tudi nemške petrolejske produkcije in diktirali cene. Zato je avstrijska vlada pregovorila ostale avsrijske petrolejske producente, ki so združeni v bloku, da so se začeli oni pogajati z Galičani :n jim dovolili take pogoje, kakršne jim niso niti Amerikanci. Tako je prišlo zdaj do avstrijskega petro-lcjskega kartela. da smo se izognili amerikanskemu. Od dveh slabih stvari je torej obveljala boljša. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima prihodnjo svojo redno mesečno sejo dne 2. julija ob 6. popoldne v šolski dvorani deželne porodnišnice v Ljubljani — ne pa dne 25. junija, kakor je bilo vsled tiskovne pomote objavljeno v zadnji številki »LiječničkogVijestnika«.Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Demonstracije. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Deinisija reškega guvernerja. Reški guverner grof Nako je včeraj brzojavno podal svojo demisijo. — Umri je na Volčanski planoti Štefan F o n , »Podkrnčan«. — Umor ka-Ii? Iz št. Andreža se nam poroča, da je sodnijska komisija dala od-kopati v sredo na štandrežkem pokopa-.lišču svež grob, v katerem je našla šest mesecev staro dete v škatiji. Komisija je konšitatovala, da je dete živo prišlo na svet. Mati tega nezakonskega deteta je 23Ietna Rozalija Nardin, ki je pred štirinajstimi dnevi pred določenim časom po- , vila otroka. Poklicala je domačega po-grebca, ki je nesel mrtvo dete ponoči na pokopališče in je tam zjutraj zakopal. Celo zadevo preiskuje sodnijska komisija, ki (bo dognala natančnosti te zadeve. — Kdor daruje kako cigaro, napravi po § 426. colninskih in monopolskih do-Jočb prestopek. Ta paragraf namreč prepoveduje, da bi kdo sprejel v svojo posest od oseb, ki niso od države določene za proda/o, in sicer na onem kraju, kjer •se ta posestna premena zvrši kak monopolni predmet. Kakor neki dvorni dekret pojasnjuje, spada v te določbe tudi darovanje. Isto kakor za cigare velja tudi za sol, poštne znamke, kolke itd. Torej pazite, tobakarji! — Velik požar. V noči od torka na sredo je bil na Drnovem pri Leskovcu ve-Jik požar, ki je vpepelil triindvajset gospodarjem stanovanja in gospodarska poslopja. Hiše so ostale tri, od poslopij par svinjakov in en kozolec. Zgorelo je čve-tero živine, med to en konj in tudi dva prešiča. Le neumornemu trudu in delovanju vrlih požarnih brarnb iz Krškega, Sv. Križa, Cerkelj in Leskovca kakor tudi oddelku vojaštva pod poveljstvom nad-poročnika Leskovica se ie zahvaliti, da ni pogorela vsa okrog 90 številk broječa vas. Škoda je velikanska, uradno cenjena na 112.000 kron. Ljudstvo je do skrajnosti obupano, ker mu ni osttalo drugega, kar so imeli na sebi. Kar je bilo šc žita, mrve, vse je uničeno. V tej vasi je ta požar tekom sedem let že četrti. Lansko leto so pogoreli štirje gospodarji, enemu teh je tudi sedaj za silo zgrajena hiša pogorela, štirim pa onih, ki so pogoreli pred sedmimi leti, hiše in gospodarska poslopja. Gotovo je, da je zažgala zlobna roka. Dalje časa se je tu klatil tuj človek, ki ie nadlegoval ljudi, se imenoval »desetega brata« in žugal, da bodo v kratkem pogorele vse vasi od Drnovega do Krške vasi. Ker so pogorelci brez živeža, brez •obleke, se te sirote priporočajo usmiljenim srcem. Za mile darove prosi v imenu pogorelcev — Franc Schweiger, župnik. — Iz Mirnepeči. V nedeljo se je vršila velika gasilska slavnost. Bilo je namreč blagoslovljenje gasilnega doma, katerega je blagoslovil gospod prošt dr. Elbert. Slavnost se je nato nadaljevala na vrtu g. Potočarja. Ugodno vreme je privabilo tudi mnogo meščanov in več sosednih gasilnih društev. Srečolov in novomeška godba sta skrbela za prijetno zabavo, katera sc ic končala v splošno zadovoljnost. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da bodo vse njegove oskrbovane planinske koče otvorjene dne 27. t. m. Po-Jeg izletov v Bistrico in na Golico je torej sedaj priporočati tudi poset Triglavske koče na Kredarici. Vodnikove koče na Veiempoiju, Orožnove koče na Črni prsti, Kamniške koče na Kamniškem sedlu, Frischaufovega doma na Okrešlju in tudi v Vraf.li v dr. Šlajmerjevi vili poleg porušenega Aljaževega doma bodo prenočišča hi celotna oskrba za turiste pripravljena. — Komendska slavnost. Pred domom ji i pel komendski moški zbor, ampak me-kinjski moški zbor, ki jc, spremljan o l javne pohvale, zapel pred govorom dr. Kreka Aljaževo »Na dan«, po govoru pa : Slovcnec in Hrvat«. Pripomnimo, da je bilo mekinjsko izobraževalno društvo najštevilnejše zastopano; udeležilo sc je slovesnosti nad 40 članov. — Poizkušena tatvina v cerkvi. V petek zvečer okolu 8. ure sc je priplazil neki potepuh z imenom Florijan Kacin iz Goriškega v župno cerkev v Šmartin pri Kranju z namenom, da bi dobil kaj drobiža iz cerkvene puščice. Nakana sc mu ni posrečila, ker ga je zasačil še o pravem času organist g. Vaclav Hlebce. — Tatu so izročili okr. sodišču v Kranju. — Pivovarna Mengeš. Omenjena pivovarna nam poroča, da se jc akcijska družba, katera je kupila pivovarno firme »Brata Kosler«, pač tudi pri njej radi odkupa informirala, da pa pogajanja nikakor niso bila taka, da bi bilo sploh o kaki kupčiji sklepati. — Mi vzamemo to na znanje ter pristavimo sledeče: Pivovarna Mengeš jc sedaj edina večja pivovarna, katera ie v popolnoma slovenskih rokah in katera izvaja sedaj jako dobro pivo, zatorej bi mi kar najtopleje priporočali, da se ista na vsak način ohrani in nikakor nc poda našim nasprotnikom v roke; lahko ji uže danes zagotovimo, da jo bodemo v vsakem oziru podpirali in pri vseh Slovencih na to delovali, da sc njen krog odjemalcev vedno bolj razširi. , — Zakupni razglas. C. kr. intendanca poveljništva domobrambe v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine predmetov, ki se bodo nofre-bovali v dobi od 1. oktobra 1909 do dne 30. septembra 1910, odnosno od 1. aprila leta 1910 do dne 15. septembra leta 1910 ua raznih postajah. Potrebovalo se bo seno, slama, drva in premog. Dobavne obravnave se bodo vršile na raznih krajih ob določenih dnevih. Prva se ho vršila 26. julija, zadnja pa dne 2. septembra 1909. Zakupni razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki razglas na željo interesentom tudi vpošlje. — Za »Slovensko dijaško zvezo« sta darovala gg.: dr. Jos. Marinko, profesor v Novem mestu, .10 K; Fr. Gorenjac, zasebnik v Železnikih 2 K 25 vin. Prisrčna hvala! Naj bi našla kmalu mnogo posne-malcev! Pošilja naj sc vse darove na naslov: iur. Mark Natlačen, Dunaj VIII, Strozzigasse 42. — Nesreče na kresni večer. V Bohinjski Bistrici je France M e n c i n g e r spuščal raketo. Raketa je eksplodirala v roki ter mu odtrgala,tri prste. — V Postojni se jc Francetu Šebinek vnela v roki patrona ter mu odtrgala dva prsta. — Srebrni zaslužni križec je dobil povodom svojega umirovljenja sluga okr. sodišča v Novem mestu Edvard Schmidt. — Pred upravnim sodiščem bo dne 3. julija razprava v pritožbi gosp. Josipa Prosenca proti finančnemu ministrstvu radi splošnega dohodninskega davka, dne 7. julija posojilnice v Črnomlju proti fi- nančnemu ravnateljstvu radi posebnega dohodninskega davka in 8. julija dr. Ot. VaHentschaga iz Ljubljane proti kranjskemu deželnemu odboru v neki stavbin-ski zadevi. — Neroda. Sinoči je mizarski pomočnik Jožef Magister na Karlovski cesti na dvorišča razgrajal. Ko ga je tam stanujoči delavec Ivan Zajec miril, ga je ta sunil z dletom v levo laket in ga znatno' poškodoval. Magistra so aretirali. — Tatvina. V nedeljo 20. t. m. je bilo iti a Savi pri Jesenicah nekemu gospodu iz stanovanja pokradeno: en površnik s firmo »Skarda, VVien« v vrednosti 150 K in plašč proti slabemu vremenu s firmo »Bauer, Innsbruck« v vrednosti 26 K. — Letošnja košnja zopet ni izpolnila nad, ki jih je gojil naš poljedelec .kajti seno jc sicer po celi deželi še precej d.i-bro, toda malo ga je, ker je biio silno redko in prizadeto vsled lanske in letošnje suše. Košnja se vrši ob najlepšem vremenu in zvečer se že vidi mnogo voz lepo dišečega sena po mestu. Štajerske novice. š Zopet ena mani! V nedeljo, dne 20. junija je odstopila od celjske Zadružne zveze in pristopila k ljubljanski hranilnica in posojilnica v Št. Ilju v Slov. goricah. š Mladeniški shod v Halozah. Vsi mladeniči lepili Haloz in bližnjega ptujskega polja se prijazno vabijo, da se v največjem številu udeleže zborovanja, ki se vrši na Petrovo pri Sv. Ani blizu Borla. Služba božja se začne ob pol 11. uri. Cerkveni govor ima č. g. p. Benedikt Čirič iz Lipnice. Takoj po maši je zborovanje v romarski hiši, kjer bode med odmorom dobiti tudi mrzla jedila. Popoldne ob pol treh slovesne večernice s kratkim nagovorom g. Vinka Kranerja iz Zavrča za mladeniče. Po večernicah sklepna beseda. Pridite, mladeniči, pa tudi drugi, ki se za naše gibanje zanimate na Peter in Pavlovo v največjem številu k Sv. Ani v Haloze! š Mladerdško gibanic na Štajerskem izvrstno napreduje. Shod za shodom ss vrši, eden lepši od druzega. — Mladinsko organizacijo hočemo izpopolniti tudi z »Zvezo slovenskih mladenk«. š Boj na naši jezikovni meji postaja dau za dnevom hujši. Naši obmejni bratje, posebno naši delavni mladi somišljeniki Večkrat niti življenja niso več varni. V Št. Ilju v Slov. gor. se jc s pomočjo »Siid-miarke« pred nekaj časom ustanovil »Tur-itcrverein«, v to društvo love tudi slovenske fante, kjer jim vbijajo narodno izdajstvo in protestantizem in jih pretvorijo v pravcate janičarje. — »Schulverein« bo, kakor se sliši, ustanovil v okolici Pesnice novo pouemčevalno šolo. V ta namen se rhisli polastiti tudi neke tamošnjc šolske ustanove. Naše voditelje opozarjamo na nevarnost! — V Št. Ilju jc Siidmarka•< kupila žc črez 60(1 oraiov zemlje in ta kuga gre vedno dalje. — Mi proti vsemu temu nimamo druzega kot ljudsko prosvetno delo in gospodarsko organizacijo. — Hud jez proti temu navalu na bo novi »Slovenski dom« v Št. ilju. Od tam sc bo potem lahko izvrševalo obmejno obrambno in reševalno delo! Torej, bratje, le na pomoč Št. Ilju z darovi! š Veliko nemško slavlje so slavili Nemci v Št. Lenartu. Nemška šola je ondi pod streho in to priliko so porabili za vse-hcniško slavnost, na kateri so govorili razni govorniki o nemških »Schul-Trutz-burgih«, na čelu jim Malik in dr. Zirngast. š Neneimke vloge hoče pošiljati nazaj graški magistrat. To je v graškem občinskem svetu predlagal občinski svetnik vitez Artens, ki je v predvčerajšnji seji občinskega sveta vprašal, kdaj se bo to pričelo izvrševati. Zupan dr. Graf ie odgovoril, da magistrat proučuje, koliko takih vlog na leto dobi graški magistrat. š Letošnji zlatomašniki so sledeči čč. gg. Julii Čurin, Jožef Kolarič, Jakob Ko-Icdnik, Matija Koren iu Jan. Ev. Košar. š Gon a proti češkemu uradniku. Iz Slov. Bistrice sc nam piše: Nemški fanatizem, ki nc more ničesar slovanskega videti, je zadnji čas posvetil nmogo svojih pušie proti kolodvorskemu uradniku gosp. ludru, ki jc rodom Čeh in nikakor nc odobruje raznih nemških brutalnosti. Nemška gonja je res dosegla, da ie bil Indra odpuščen! Ali je slovanski uradnik brezpraven? š Štajerski liberalci so žc sami obupali nad svojo, res pomilovanja vredno usodo. Bližajo sc počasi, a z gotovim korakom svojemu zasluženemu koncu in sc pri tem love šc seveda za vsako bilko, da bi se rešili. Ko jc naš list pred časom poročal iz dobro poučenih virov svojih dopisnikov, da je celjsko liberalno časopisje na trhlih nogah in da bo danes ali jutri storilo žalosten konec, sc ic isto časopisje vso besno zagnalo v nas in hitelo to trditev pobijati. Mi smo sc pomilovalno nasmejali temu, ker smo vedeli, cia jc to divjanje izviralo le iz strahu pred prehitrim koncem. Naše prerokovanje sc je kai naglo izpolnilo. Pred kratkim smo brali v »Narodnem Dnevniku« sledeče: »V krogih, ki vzdržujejo naše (liberalno) časopisje, smo prišli do neornajenega prepričanja, da po dosedanjem načinu niti glede tiskovnih razmer niti v ostalem ne more in ne sme iti naprej, .'ko hočemo misliti na bodočnost naših naprednih listov.« — V teh besedah je podano vso obupno stanje liberalnega časopisja. »Slovenski Gospodar« pristavlja tem vrsticam kratko: »Gospodje* že tedaj čutijo trhla tla pod nogami, ki se jim po njih lastni izjavi lalmo v najbližjem času uderejo. No, mi ne bomo posebno žalovali.« — Tudi mi nc bomo žalovali, ampak pomilovali borno le tiste, ki so se kdaj \ sedli liberalizmu na liin. Pa še ni prepozno. Orbnite hrbet liberalnim kortcipijen-tom in pojdite tje, kjer je ljudsko delo doma in to je »Slovenska kmečka zveza«. š Pri volitvah odbora okrajne bolniške blagajne v Slov. Bistrici je zmagala nemška lista. Izvoljeni so sledeči: Neu-hold, Loscnšek, Kaufke, Hilbert, Jeglič, Matuš, Ozimič, Poderič, Wacek. Ze imena so nam porok te »ultra«-nemške liste. š Kakor sneg v pomladnem solncu, tako zgirievaflo članice celjske liberalne »Zadružne zveze«. Sprevidele so, da jih celjska »Zveza« samo izkorišča, zato so sc pa osvobodile njenega jarma in sc podale tje, kjer dobe razun plačevanja tudi kakili ugodnosti. Pred kratkim smo brali, da je odstopila 'ljutomerska posojilnica, zadnjo nedeljo dne 20. junija jc odstopila posojilnica v Št. Ilju iu tako gre to naprej. Liberalci se seda; jezijo, pa kaj, ko .se ne da pomagati. Lani jc štela celjska Zveza« 223 članic, a danes pa jih ima še 130, čitaj stotrideset. To je gotovo iep napredek! Pa tudi ui čuda, če jo vodijo taki naprednjaki, kot je Jošt, Štibler itd. š Ustanovni občni zbor slovenskega katol. izobraževalnega društva »Kres« v Gradcu se vrši na kresno nedeljo, dne 27. t. in., ob pol 4. uri popoldne v društvenih prostorih (Pestalozziistrasse 63, II. nadstr., levo). Spored: 1. Poročilo pripravljavnega odbora. 2. Branje pravil. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Pričakujemo noročila. š Strašen konec divjega zakona. V Gabcrju pri Celju sta sedem let živela v divjem zakonu neka Marija Vouh in 60 let stari delavec Janez Plevcak. Zadnji čas je Vouhova vrgla svoje oko na mlajšega delavca Unrechta. V nedeljo je Plevcak zasačil Unrechta v svojem stanovanju, zagrabil nož in Unreclitu tako strahovito z nožem razparal trebuh, da so istemu iz trebuha stopila čreva. Unrechta so prepeljali v bolnico, Plevcaka pa v zapor. š Utonil ie železniški uradnik na postaji Sv. Lovrenc nad Mariborom g. J. Grat pri kopanju v Dravi. š Kap je zadela bivšega deželnega štajerskega poslanca arnovškega župnika Holzerja. š Poizkus samoumora. Privatni uradnik Josip Stefanič, star 18 let, si je pred-sinočnjim v gozdu pri Lovcu nad Trstom sprožil krogljo i z revolverja v levo stran prsi. Konstatiralo sc jc, da jc bila skupaj ž njim neka deklica, ki je ob prihodu ljudi urno zbežala. Sodi se, da se je parček hotel ubiti. Ljubljanske novice. lj Našim somišljenikom hišnim posestnikom ! Na razna vprašanja odgovarjamo, da za »Slavčevo« slavnost naši somišljeniki nimajo nobenega povoda izobe-šati zastav, ker so »Slavčcvi« člani opetovano nas grdili in se odboru »Slavca« ni zdelo vredno dati za taka grdenja kakega zadoščenja. Tudi se nam poziv Ivana Hribarja za izobešanje zastav k »slovanski slavnosti« nc zdi posebno primeren, ker jc vendar ta mož podpisal nemško-slovensko pogodbo. Na poziv moža, ki je podpisal nemško-slovensko pogodbo, bomo protestirali s tem, da ne izobesimo zastav. Ij Pivovarna »Uniou« bo naslov delniški družbi, ki jo osnujeio na Kranjskem velike tuje pivovarne. Pivovarna Kosler je žc kupljena, Aucrjeva že zavezana. Izmed Slovencev se jc oglasil kot prvi delničar g. Knez z zneskom 20.000 kron. Ij Pijonirji so danes odkorakali v Bc-zuljak, kjer ostanejo osem dni. Do tobačne tovarne jih je spremila vojaška godba. lj »Sijajen shod« je imela včeraj šentjakobska narodno-napredna organizacija. Udeležilo sc je shoda 30 oseb. Bergant je predsedoval in povedal, da ministrstvo m za to, da bi se obrtna šola zgradila naPru-lah, ampak je za tn. da je na Mirju. Birt pri Amerikancu ic zahteval pred svojo gostilno štacijon električne- železnice. Gosp. Likozar jc štaeijou« obljubil, nekdo jc zahteval, naj društvo dela trotoirje. ker iih magistrat noče. Zdi se nam. da se s takimi »manifestačuimi« shodi stvari več škodi, kot koristi, (i. Ekar jc knčno priporočal veselico v Plankarjevi •oštariji. S to znamenito resolucijo jc bil shod končan. li »Ljubljanska občekoristna zadruga za zgradbo stanovanj« ima v soboto, dne 26. t. m., ob 8. uri zvečer v salonu restavracije g. Dekleve (poprej Hafner) svoj redni letošnji občni zbor z že naznanjenim dnevnim redom. — Zadruge namen je priskrbovati svojim članom zdrava in cena stanovana. Vzpričo destva neraz-jnerno velikih zahtev, katere stavi pogoj eksistence vsakemu posamezniku, niore se povoljna rešitev stanovanjskega vprašanja doseči le po vztrajnem in skupnem delu organizovanih močij. Zatorej se va-foijo vsi gg. člani zadruge istotako, kakor tudi vsi drugi aktivni in neaktivni državni uradniki, profesorji in uslužbenci, da se tega važnega zborovanja v prav znatnem številu udeleže. lj Mesarsko barako na Ribjem trgu bodo pričeli podirati drugi teden. Kdor želi imeti kaj materiajla, naj se obrne do gospoda mesarskega mojstra Černeta, sv. ■Petra cesta. lj Prijet malopridnež. Ko je v sredo vodovodni instalater g. Babnik delal v novi Širceljevi hiši v Hradeckega vasi s svojim pomočnikom Ivanom Sopčičem, rojenim 1891. leta v Mod.ingu pri Dunaju in pristojnem v Gradac pri Črnomlju, mu je iz na zidu visečega suknjiča izginilo 110 K denarja. Ker prvi dan po tatvini Sopčiča ni bilo več v delo in se je vozil po mestu s kolesom, katerega si je bil izposodil in zanj založij 10 K, se je obrnil sum nanj. Ker se je potem hotel zvečer kljub temu, da je imel delavsko krržico še pri mojstru, odpeljati z gorenjskim vlakom, ga je stražnik ustavil in odpeljal v zapor. Pri sebi jc aretovauec imel še 24 K denarja, kam pa da je dal ostalo vsoto, se še ne ve. Sopčič -ie bil že štirikrat zaradi tatvine kaznovan, in sicer zadnjič, ker je izvršil v trafiko na južnem kolodvoru vlom in tam pokradel več smodk in denarja. Malopridneža so oddali deželnemu sodišču. lj Preprečen pobeg. Danes zjutraj je pri zgradbi vojaškega skladišča pobegnil od dela 21 letni prisiljenec Jožef Mansani, rodom iz Zadra, ter pri ti priliki izmaknil civilno srajco in klobuk, potem pa priro-rnal do Cesarja Jožefa trga, kjer ga je stražnik prijel in odvedel nazaj v hišo pokore. Popihati jo je hotel tudi stražniku, a se mu je izjalovilo. lj Posledice kresnega veselja. Na kresni večer je zažgalo ob mestni meji v Zeleni jami pet delavcev kres. Veselili so se pozno v jutro in praznili kozarce, pri čemur so se sprli in je začel potem delavec Valentin Berčič svojemu tovarišu Bernotu deliti zaušnice, nato se je lotil pa še železolivarja Jožefa Kordina. Ta se mu je branil z žebljem in odprtim nožem in mu slednjič prizadal na glavi in levi roki rane, iz katerih je močno krvavelo. Ves razburjen jc šel poškodovanec nato v Kor-dinovo stanovanje se znašat nad njegovo materjo in sestrami, kjer je razbil pri oknih pet šip. Ko se je naposled le pomiril in obnemogel vsled izgube krvi, so tovariši poslali po rešilni voz. s katerim so ga odpeljali v deželno bolnišnico, proti Kor-dinu se je pa uvedla sodna preiskava. ij Vojaško kopališče bo za letošnjo sezono otvorjeno 24. junija. Kopališče bo odprto vsaki dan ob 7. ure zjutraj do ure zvečer. Ob delavnikih od 10. ure dopoldne do 12. ure opoldne ter ob nedeljah in praznikih od 8. ure zjutraj do 10. ■ure 30 minut dopoldne je kopališče edino za ženski spol na razpolago. Zvečer od 6. ure 30 minut do 8. ure -je kopališče samo za častnike ter vojaške uradnike pridržano. — Vojaški pouk v plavanju se vrši vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike, od 7. do 10. ure dopoldne in od 2. do •4. ure popoldne. lj »Prvo ljubljansko delavsko kon-surano društvo« praznovalo je dne 20. t. m. na Viču svojega društvenega zaščitnika sv. Antona. Ob pol 8. uri je imel preč. gospod Luka Smolnikar cerkven govor za družabnike in potem sv. mašo. Po cerkvenem opraviiu so se obilno zbrani člani in članice udeležili sestanka v gostilni pri Merčniku, kjer je gosp. dr. Pegan v nagovoru člane vspodbujal k skupnemu delovanju, ki je že dosedaj pokazalo dokaj lepih uspehov in zaključil z željo, da bi se, kakor letos še večkrat zbraii k praznovanju društvenega zaščitnika. Društvo pokazalo je posebno letos, da se njega člani ne združujejo le v dosego gmotnega dobička. ampak znajo tudi o pravem času pokazati svoje versko prepričanje v javnosti. Na dan sv. Rešnjega Telesa se je namreč udeležilo tako v Ljubljani v stolnici,-kakor tudi na Viču lepo število mož-kih članov z društvenimi znaki in svečami procesije sv. Rešnjega Telesa. Priporočamo drugim društvom v posnemanje. lj »Krainlsche Kunstvvebeanstalt« so tc dni zaprli. 11 Ljubljanski turnarji na Koroškem. K boroveljski turnarski slavnosti, ki se vrši'26., 27. in 28. t. m., se popelje na Koroško tudi trideset ljubljanskih turnarjev z zastavo. li Jedilnih gob .ie bilo danes precej na trgu, toda poznalo se jim je. da so zrastle v suši, ker so bile deloma piškave, da so jih morali tržni organi več uničiti. Prava sezona za gobe se začne šele meseca septembra. Koro!ke novice. k Savenskta zmaga. V občini' Blato pri Pliberku so se na kres vršile občinske volitve. Zmagali so zopet v vseh treh razredih zavedni slovenski volivci. V drugem in tretjem razredu se nasprotniki sploh volitve udeležili niso, ker bi bil vsak trud zastonj; v prvem razredu so pa poizkusili srečo, ker bi bili radi spravili kakega učitelja v odbor, a tudi tu so ostali v znatni manjšini; dobili so 6 glasov (3 učitelji), med tem ko so naši kandidatle dobili 14 glasov. Občina Blato ostane torej tudi še zanaprej slovenska občina; želeti bi bilo samo, da bi dobila drugega tajnika, ki bi bil zmožen slovensko uradovati;! k Umrl je 26-letni slušatelj živino-zdravniške visoke šole Albin Lasser, brat župnika Fr. Lasserja. rojen Slovenec. Naj v miru počiva! k Počitniško društvo za revne dunajske gimnazijce in realce je kupilo veliko Wahlisovo podjetje v Vrbi ob jezeru. Nekateri listi jako tarnajo, češ, da bo zdaj namesto bogatih letovičarjev prišlo toliko in toliko ubogih dijakov! Ako Se niste, oiMite takoj naročnino m .MENCA"! Vsak čltotelj na] pridobi šefe oj novih mnt illm Znanost in umetnost. * »Dvaset let pozneje. Nadaljevanje »Treh mušketirjev«. Francoski spisal Al. Dumas. Izda.a Goriška Tiskarna. Ta knjiga je izšla kot IX. zvezek v »Svetovni knjižnici« ter obsega 1160 strani in stane brez poštnine 6 kron. Knjiga se dobi tudi v »Katoliški Bukvami«. * Janeza Trdine »Zbrani spisi«. VI. knjiga. Bajke in povesti V. Šc nenatis-njene bajke in povesti v tem zvezku so: »Ptičji vrt«. »Vrtilničar«, »Jetnica«, »Pobožni mož«, »Zadnji dan«, »Kranjska jeza«. Cena broš. 2 K 50 h, vez. 3 K 50 h, po pošti 20 h več. Knjiga se dobi rudi v »Katoliški B u k v a r n i«. 4 Prvo mednarodno umetniško razstavo v Švici otvorijo dne 20. jul.ja tek. I. v Interlakenu. VSPORED slavnosti »Katol. slov. izobr. društva« v Radoljici, dne 27. ..unija 1909. 1. Sprejem gostov. 2. Ob 8. uri sv. maša. 3. Od 10.—12. ure mladeniški tečaj, ki ga vodijo gg. L. Smolnikar, dr. L. Pogačnik, F. Terseglav, Iv. Podiesnjk. 4. Ob 12. uri skupno kosilo. 5. Ob 4. uri popoldne javna telovadba. 6. Po javni telovadbi ljudska veselica. Pri celi slavnosti sodeluje sl. »Savsica delavska godba«. Vabijo se, da se slavnosti udeleže /lasti mladeniči in pa naša izobraževalna društva. Cesar Viljem jc neprekosljiv vladar. Kakor znano, se udeležuje njegovega vsakoletnega potovanja na sever na jahti »Hohenzolleni« tudi veliko učenjakov in umetnikov na posebno povabilo cesarjevo. Letos pa je Viljem II. dal na to potovanje, ki se bo vršilo o počitnicah, povabiti tudi veliko gimnazijcev in rcalcev, ne samo zato, da dobe priliko spoznati krasote severa, temveč tudi zatn, cla bodo s cesarjem občevali in bo slednji imel priliko seznaniti se z nazori mlade generacije. Naj reče kdo, kar hoče, Viljem je res simpatičen vladar. »Kopniški stotnik« se je te dni poročil z neko Luksenburžanko. Za novega rektorja Ivovske univerze je izvoljen poslanec dr. Globinski. Ogrski Rumuni pripravljajo demonstracijo pred prestolonaslednikom. Izšel je proglas na ljudstvo, da naj v Erdelju po vsi železniški progi slovesno pozdravljajo prestolonaslednika Frana Ferdinanda in mu povedo, da v Ogrski biva tri iu pol milijona podjarmljenih Rutnunov. Velika vročina vlada v Ameriki. V New Vorku in Filadelfiji je umrlo že mnogo oseb za solnčarico. Pol milijona državnega denarja po-neveril in zbežal je blagajnik v arsenalu v Tarentu, Licastro. Sedaj so v Marsjiji aretirali njegovega sina Josipa, ki je došel tje s svojo ženo in otroci. Oblasti sumijo, da se Licastro skriva v Parizu. , Poneverjenja v Rusiji. Blagajnik 26. sibirskega lovskega polka v Irkutsku je poneveril 181.000 rubljev in pobegnil. Velik plaz snega in ledu se je 23. t. m. utrgal z gore Eiger (Švica) v višini 3500 metrov in zgrmel v nižavo. Ledeno jamo na Eigerju je sneg popolnoma zasul. BiOi so tačas v njej jamski krčmar in dva gorska vodnika, ki so si s silnim naporom napravili izhod in se rešili. Pred jamo je stal nek delavec, ki ga je plaz zgrabil in zasul, a je bil še živ, ko so ga po triurnem odkopavanju našli. Telefonska in brzojavna poročila. VOLITVE V TRSTU. Trst, 25. junija. Pri današnji volitvi prvega razreda v okolici so zmagali slovenski kandidatje. Tudi pri Sv. Ivanu v II. volivnem okraju, kjer je bila nevarnost največja, sta zmagala slovenska kandidata dr. Rybaf in Slavik. Danes je izvoljenih osem Slovencev. PROPAD MLADOCEHOV. Praga, 25. junija. Pri državnozborskih aopomilnih volitvah na Mali Strani in na Hradčanih je bil izvoljen radikalec dr. Svika z 2078 glasovi, dočim je mladočeški kandidat dr. Funk dobil 1967 glasov. Ta mestni okraj je bil dozdaj vedno v rokah Mladočehov, saj stanujejo v njem samo uradniki in imovitejši meščani. Za dr. Svi-ko so glasovali tudi Staročehi in krščanski socialci. Po volitvi je prišlo do demonstracij. Mladočeške agitatorje so pretepali. Hoteli so tudi nad namestništvo, pa jih je policija pregnala. Novi poslanec je v svojem govoru povdarjal, da je politika hof-ratovstva izgubilčf>v narodu vse zaupanje. PRORAČUN REŠEN. Dunaj. 25. junija. Zbornica je danes rešila proračun. Za nujnost tretjega branja je glasovala vsa zbornica. Proti me-ritumu je glasovala vsa slovanska opozicija in Mladočehi. Sedaj je štiri dni odmora. Prihodnja seja v sredo. PRED OBSTRUKCIJO? Dunaj, 25. junija. »Slovanska Enota« je imela danes važno sejo, v kateri so češki agrarci direktno predlagali, naj »Slovanska Enota« prične obstrukcijo v zbornici. Naznanili so še 35 nujnih predlogov. Za obstrukcijo so češki agrarci, češki radikalci, Stranskega skupina. Dr. Šusteršič je izjavil, da bodo Slovenci v slučaju obstrukcijo stavili svoje lastne nujne predloge. Proti obstrukciji so bili Mladočehi, češki narodnjaki, poslanec Ploj imenom »Saveze Južnih Slavena« in Hrvatov in Masarykova skupina. Počakati je kako se stvari razvijejo in kako obliko dobi even-tuelna obstrukcija. VIHAR. Dunaj, 25. junija. Tu 'in v okolici je bii danes velik vihar. Telefonska zveza je bila za dolgo časa prekinjena. FRANCOSKI KONZULAT V INOMOSTU. Inomost, 25. junija. Francoska vlada je imenovala za francoskega konzula v Inomostu francoskega podanika Hugona Ottenhaimerja. MINISTER TITTONI O POLITIČNEM ZUNANJEM POLOŽAJU IN TROZVEZI. ZA EVROPSKI MIR. Rim, 24. junija. Minister zunanjih zadev, Tittoni, je v budgetni razpravi v zbornici o zunanjem mednarodnem položaju in trozvezi izjavil sledeče: Sestanek v Bajah med angleškim in laškim kraljem dokazuje prijateljstvo Italije z Anglijo, spominske slavnosti na osvoboditev Ita-,lije pa njeno prijateljsko razmerje do Francije. Na drugi strani pa kažeta sestanek med laškim kraljem in nemškim cesarjem v BriuclisijU ter brzojavka kra'ja Viktora Emanuela na avstrijskega in nemškega vladarja, da je trozveza neomajna. Kar se pa tiče večjih vsot, ki jih je italijanski parlament sklenil za vojaštvo in utrditev meje, ne morejo nikogar vznemirjati, »ker niso naperjene proti nikomur in ker je politika, ki jo mi zasledujemo, politika miru. Pri tej politiki bomo dosledno in neomajno vztrajali, ker smo globoko uverjeni, da najboli odgovarja resničnim interesom naše dežele. Zato pa se nc sme polagati nobene važnosti na manifestacije izvestnega časopisa ali pa na hipne izbruhe javnega mnenja«. VERSKI BOJI V LIVERPOOLU. Liverpool, 25. junija. Verski boji tu še vedno trajajo. Morali so zapreti 50 šol in nekaj katoliških cerkva. Policija jc brez moči. k.er se bori med seboj 30.000 oseb. ZMAGA CENTRA. (Glej politični pregled.) Berolin, 25. junija. Pri glasovanju o davku na dedščine, pri katerem se je šlo za to, ali zmaga vlada s svojo dosedanjo večino ali pa zmaga katoliški centrum v zvezi s protestantovskimi konservativci, je bilo od vseh 394 poslancev navzočih 386. Centrum je mobiliziral vseh svojih 105 članov, dva bolnika so privlekli iz postelje in sta čakala v postranskih sobah na divanih glasovanja. Vlada je pridobila vse mevže in cincarje seveda zase, marsikdo od konservativnih juukerjev je v dvanajsti uri zapustil stranko. Centrum je ostal seveda neomajen, pa tudi konservativci so razun par vladnih klečeplazcev ostali vsi na bojišču. Ker je tudi' 20 Poljakov glasovalo z novo večino, je vlada z liberalci vred propadla. Kaj bo Biilow storil, je še danes popolnoma negotovo. Pravijo, da s »črnim blokom« noče vladati in da bo poiskal naslednika. ZIBAJOČA SE MESSINA. Rim, 25. junija. Messina ima za seboj strašno noč. Od pol osmih zvečer do 11. ure dopoldne je bilo petnajst strahovitih potresnih sunkov med strašnim •bobnenjem. Tudi v Reggio je bil' strahovit potres. LISTNICA UREDNIŠTVA. M., bogoslovec, Trst. Prosimo, javite nam svoj natančen naslov. TKŽi>E OISN-tS. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25 junija Pšenica za oktober......13-65 Rž za oktober I. 1909............10 24 Oves za oktober ...... 806 Koruza za juni 1909 ..... 7 84 Koruza za maj 1. 1910 . . . 7 26 Efektiv:---. Hloa n. morjem 306*2 m, sred. irairi tlak 736-0 mm. Č.a opa->3v>n|a 5tin|« barometri i mm 24: 9. zveč. 25 7. zjutr 2. pop Tcrnpt-ratura po Celdja 733 9 10 8 35 3 14 9 33 6 21 4 VtSrovI si. jzah. rftb* jasno Bi. jug , 0 5 p. m. sever del. jasno Srednja vCerajKnja temp. 17 0», norm. 18-7*. u: t Prošnja. I Prosijo se tem potom vsi, ki bi kaj vedeli o sedanjem bivališču gospodičine Marije Skvarča, doma iz Bovt pri Logatcu, iz liiše nekdaj zvanc pri „Vipavčevem Janezu" (Japauc Janez), sedaj vdova in baje bivajoča v Ljubljani. Vsa dotična pojasnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: Julij Skvarča, Normancl, Slavonija. * »Dolina krvi« (Glenanaar). Romaj/. Napisal P. A. Sheehan. Iz angleščine pre-vel Fran Bregar. Kot osmi zvezek »Leposlovne knjižnice« je »Katoliška Bukvarna« izdala ta najnovejši roman slavnega hske-ga pisatelja Sheehana. Pri nas je Sheehan še malo znan. dasi so njegova dela tudi v tujih slovstvih vzbudila veliko zanimanje ter doživela že mnogo prevodov. Original njegovega romana »Moj novi kaplan« se je razpečal v teku dveh let v 30.000 izvodili in je sedaj preveden celo na hrvaščino. Toda najbolj odsevajo vse pisateljske vrline Sheehanove iz njegovega najnovejšega dela, ki je naslovljeno »Dolina krvi« (Glenanaar). Ni samo slučaj, da obsega »Glenanaar« povest skoro štirih rodov, temveč je to ustvaritev velikanskega načrta, ki se je porodil v misleči Sheejianovi duši: kako napisati roman. Čigar giavni junak bi bil ves irski narod? Namera je težka, pa lepa; predmet ogromen, pa slikovit. »Glenanaar« ni samo zgodba otro-ško-poštenega Edmonda. Connorsa ali povest o zvesti ljubezni Terencea Caseya, marveč v prvi vrsti umetniško občutena in umevana zgodovina Irske, nje življenja in trpljenja. Sheehan jo vidi in spremlja izza onega časa, ko so si zatirani Irci zavratno in v temnih nočeh delali pravico s puško, ko so jih Angleži zato obešali, a s tem le še krepkeje razpihavali nevarno-tlečo žerjavico sovraštva v irskih srcih; gleda jo tedaj, ko je grozovitejc kot Anglija razsajala kuga in lakota, ki je šla po deželi kot sodnji dan, puščajoč za seboj le nezasute grobove; vidi jo slednjič v novem času, ko se na mračnem irskem nebu utrinjajo prvi žarki svobode in oznanjajo jasnejšo dobo; zato kliče ob Koncu kot prorok svojim rojakom, ki so pobegnili z doma v tujino: domov, domov! — kjer se ozirajo po njih razpala okna starih irskih gradov, kjer duhovi irskih očetov ne morejo najti miru, dokler ne poljubijo ubegli sinovi trave na njihovih grobovih in ne iz-molijo zanje tihe molitve, ki daje pokoj dušam . . . Zato je »Glenanaar« povest irskega naroda, zlasti povest o neuklonljivi verski in naiodni zvestobi Ircev, ki je rila edina krivda v njihovi žalostni zgodovini, a ob- enem tudi edina življenjska moč in odporna sila v stoletjih sirovega zatiranja. Toda dasi irna Sheehan te velike cilje svojega romana pred očrni, vendar ne prezre vsled tega malenkosti, temveč slika irsko življenje tako živahno, resnično in naravno, kakor bi se vršilo pred bravčevimi očmi. Njegov slog je sedaj miren, sedaj strastno kipeč, sedaj ljubečedovtipen. Vsaka stran in ves roman pa jc kakor slavospev krščanstvu, ki je oplemenitilo irske duše, jim dalo neizčrpnih s'! ' 1 sedaj blagodejno sije nanje kakor t> .olncc na posejano njivo. Irski narod je majhen po številkah, velik po trpljenju in slovensko ljudstvo mu je tako zelo podobno v obojem; morda bo bralo v »Glenanaaru« svojo povest in je bo veselo. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 h. vezanemu pa 5 K 80 h. Dobi sc v K a t o 1 i š k i Bukvami« v Ljubljani. lad hlapec za prodajalno se sprejme. Adolf Haupt- 1780 ma nn v Ljubljani. 2-1 Proda se več (T^ g j"? tfftM Vl mecesnovega lesa 1757 3-1 ^»rSmUIH in velika vežna s težkimi kamnitimi podboji, vse prav dobro ohranjeno. Pojasnila Florjanske ulice 23, II. nadstr. 1762 Zahvala. i-i Povodom bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata ozir. strica, gospoda Jakoba Murnika zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbe polne besede v težkih urah. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini ter sl. uradnišlvu, ki je v tako lepem številu spremilo k zadnjemu počitku, kakor tudi za krasne darovane vence. Vel. Lašče, dne 23. junija 1909. Žalujoča rodbina Murnik. »zadružne šole« išče primernega opravila pri kaki zadrugi. Naslov pove upravništvo HSlovenca". 1759 3—i Ker se je natisnilo le omejeno število, opozarjamo s tem vnovič na nakup Prešernovih i katerih je malo število še v zalogi. Cena v svinjsko usnje vezani izdaji K 20'-. 1763 1 J. Blasnik-a nasL tiskarna in litogr. zavod v Ljubljani Breg štev. 12. 1771 Zahvala. i-i Povodom smrti našega predragega nepozabnega očeta, oziroma strica, brata, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Marinko zasebnika izrekamo tem potom svojo tiajiskrenejšo zahvalo vsem, ki so izkazali zadnjo čast pokojniku. Posebno zahvaljujemo slav, pevskemu društvu »Zvon" za ganljive nagrobnice. V Ljubljani, dne 24. junija 1909. Rodbina Marinko. popolnoma izvežbana v ma-nufakturi poštena, lepega vedenja iCST se sprejme v stalno in dobro službo pri H. Miklauc, Ljubljana, 1775 Stritarjeve ulice št. 5. 3-1 Oziralo se bo le na boljšo moč. Ivan Jenko, kleparski mojster v Idriji išče za trajno delo podobar. izdelovati oltarjev, itd., naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom In dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulico št. 29. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako soiidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, jfcnrf kakor se je dosedaj. 3438 52-7k_i ———-— Zahvala. Za ljubeznivo sočutje ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega brata, oziroma strica in svaka, gospoda Ignacija Virant izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so izkazali ob priliki pogreba toliko sočutja. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, slav. c. kr.uradništvu, občinskemu zastopstvu ter vsemu občinstvu za izkazano sočutje v bolezni in za obilo udeležbo pri pogrebu dragega nam rajnika. Vsem srčna hvala! Velike Lašče, dne 25. junija 1000. 1761 1-1 Žalujoči ostali. Razpis. fcs ~*mr vi w ^...iM^.s-i ii: za električno centralo se išče. Služba se nastopi lahko tekom 14 dni. Ponudbe pod šifro „100" na upravo „ Slovenca". 1760 i-i ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj 1680 (1) Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol. Zgradba novega gospodarskega poslopja pri lupni-šču v Košani, proračunjena na 15.800 K se bode oddala potom javne ponudbene obravnave. 1765 3-1 Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do ========== 5. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne ============ pri župnem uradu v Košani. Ponudbe, katere morajo biti kolekovaue s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje zgradbe gospodarskega poslopja pri župnišču v Košani. Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno vkloni. Kot vadij je dodati 100/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Stavbeni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri župnem uradu v Košani. Stavbeni odbor, 13. junija 1900. K. Lenasi blagajničar. jožef Kaluža načelnik. Prost ogled, Prilika je zelo ugodna samo proti takojšnem plačilu. Db 1. avgusta t L prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švicarskih vezil, nogavic in perila. Anton šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. Službo gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Zgornja Šiška. Prosilcem za to službo se je oglasiti do 10. julija t. I. pri podpisanemu županstvu. Županstvo občine Zgornja Šiška, 1764 7-1 dne 24. junija 1909. Ivan Zakotnik. DEERIHG- kosilne stroje, svetovno znane kot najboljše amerikanske stroje sedanjosti priporoča prva slovenska veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji 1550 S-l FR. STOPO Marije Terezije cesta št. I Istotam se dobijo tudi vsakovrstni drugi stroji, kakor slamo-reznice, inlatilnice, čistilnice, vratila, preše za sadje in dr. in dr. DEERIHG- Delniška dražba sdrn&onih pifoiarGn Žalec in Laško pplpOlHIČa ®W€ir§« ft.2EJt»€»3P>:BlL«» ^iVO. Specialiteta: (črno pivo a Sa monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). —-— Poiiljatve na dom »orejema restavrater »Narodnega doma" g. Hržlšnik. (Telefon it. 82.) -- SpžgeS, Celovec la Trst Stritarjeve ulice 2 Delniška gSavoica -K 8,089°®»®. i promese na tannalue srečke k K 15*50, žreb.J. Julija, gl. dobit. K 300.000 \ obe promesl .. Mitoe srečke ž K 29 - žreb. 1. juSlja....... 300.000 j skupno le 34 K. %% Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun po-----u...........i IIIIIII 'll lllli I HIB IBIIIIIII— Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Rezervni fond -K 800.000. uT.u°i&r m Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem «vojo izborno v sencih in steRlenicnli 11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Borite Novice! Veseln igra. — III. Veronika DesenKkn. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. a K 1'20, eleg. vez. ti K 2—. rJsm'. cesto prodajom radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke. Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. Ljubljana, Mestni trg 5. 1 ---------— - 5 MENJHLNICNA ^ vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čeKov. nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa slavna in stranska mosta tu- in inozemstva. osrednja menjalnica: flll» m. * dunaj l, wollzeile 1. cdrtlž Jiice: Padcn c c 3k nl-ra Iti n J ca, S^! g S It a Lipa, Brno, Moravski Zum- berg, jdOdiing, Novi Jičin, Pizen, Vragu, Llbcrce, Cvitava. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. NHKUP IM PHODHJH i vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. I ^ Zavarovanje proti \im pri mm sreik in vredn. papirjev. Prospekte ia cenike premij zastonj in franko. Celo leto odprte Oblikovana z veliko zlato Kolajno in častnim znakom na mednarodni zdravniški razstavi, Dunaj 1833 In FSileniSkl razstavi, BudimpaSta 1GD6 itd. Itd. 1506 5-1 Železniška postaja Zagorske železnice! Analiza dvornega svetnika prof. dr. t.ud'.crig v Ict.i i9o<: IS" Celzija vroč vrelec, žvepleno močvirje neprekosljlvega učinka pri revmi mišic in v členkih, bolečine v členku, vnetici in zlomljenju kosti, protinu, nevtratgiji kakor tschias itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kroničnem obolenju ledvic, katarih v mehurju, čkrolulozi, rahitis, zastrupljanju s svincem in zastrupljenju z živim srebrom itd, Zdravljenje sTiitjem: pri bolezoih grla, prs, jetr, želodca, črevrs, hemornidij Itd. rlektriefteta, masaže. Zdravilišče z vsemi komforti. Popolnoma dodelan zdrav hotel s krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prvovrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., soinčtie kopeli. zdravljenje z mrzlo vodo, s pršno kopeljo po Kneippu. Krasen velik park, slalna vojaška zdraviliška godba. Posebni vozo\i pri naprej naročilu pri kopališkem oskrbništvu, pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnik dr. J. Matkovič. Prospekte razpošilja zastonj in poštnine prosto oskrbništvo kopališča. Staroznane žveplene toplice na Hrvaškem. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. krepak in zdrav, 15-17 let star, poštene krščanske rodbine, se sprejme v večjo trgovino na defe!i. Oni, ki so se trgovstva že kje učili, imajo prednost. Pojasnila daje upravništvo »Slovenca". 1654 3-1 Andrejčkovega Jožeta spisi: 1. zveze k: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30 v. 7. zveze k: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Eirianek, lovčevsin. — Berač.30v. Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2-. vez. K 3.20. — Isto, III. K 2'-, vez. K 4-. — Isto, IV. K 2-70, vez. K 3 20. Kocianeič-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). '10 v. Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali upleinenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigier, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —"60. — Korlonica, koroška deklica. Povest, K —'60. Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K -"80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. .i K 4. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. — III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s siikami, vez. K V45, kart. K 120. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev. Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart .50 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. VVallaee-Podravski, Ben-Kur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4 50. SpiliniBiiove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz meorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —-40, karton K —"60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —'40, karton K —'60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gorfi. K —'40, karton K '60. 4. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K -'40, karton K —'60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —'40, karton K —'60. 6. zvezek: flrumugam, sin indijskega kneza. Povest. K -'40', karton K -60'. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —'60, karton K —-80." 8. zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'hO. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'tO. 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K -'40, karton K -'60. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K — 40, karton K 60. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —'80. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K -"60, karton K -'80. 14. zvezek: Prisega btironskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K - 60, karton K —'80. , 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K--40, karton K-'60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja poAlaski. K—'60, kart.K—"80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80. Ljudska knjižica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -"60. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K -'60. 3. zveze k: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitncr, med plazovi. K —.60. 4. zvezek: Deteia dr., A^alo življenje. Povest. K V—, vez. v platno K 1'60. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'60. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -"20. 7. zvezek: Deteia dr., Prihajač. Povest. K —"90, vez. v platno K 170. 8. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3 20. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda, lil. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starege Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 5. zvezek: 1. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz IS. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sir, kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — il. Moč in pravica. — lil. Telečja pečenka. Obraz iz naega mestnega življenja. — IV. Bojim te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjcv Peter pokoro delni, ker je krompir kradel. -VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: 1. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. — Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. ffialavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1*70. Mati božja dobrega sv6ta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. K 1"20. Leposlovna knjižnica: 1.zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3"-. 2.zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1"20, vez. K 2-20. 3. zvezek: Prus (Rlex. Glowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3'40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3"—, vez. K 4'20. 5.zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 3 60. 6.zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3 —. 7. zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamašcini. Broš. K 1*50. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4 50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6*40. vez. K 9'20. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5 20, vez. K T 30. — Z ognjem in mečem.. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50. — Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'-, vez. v 2 zv. K 12*60 — Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7' —, vez. K 8 40. Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3-80, vezano K 5 —. — li. del. BroS. K 4 -, elegant. vez. K 5'40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. BroS. K 2-—, elegantno vez. K 3'20. — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2-20. Prežema Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K 140.