glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij ■■■HHHHHHHHEHHHBHHHHHnHHHH SEPTEMBER 1987, ŠTEVILKA 9, LETO XXI MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP —Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061)321 -043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan. Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož upancic, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa V Iku podpisali protokol Test na sovjetskem trgu , prejšnjega meseca se je v delovni organizaciji Iko mudila upina strokovnjakov iz Sovjetske zveze, ki jo je vodil direktor entralnega znanstveno raziskovalnega in projektno eksperimentalnega instituta iz Moskve Anatolij Ionikievič. Po besedah direktorja komer- so svoje načrte zapisali, da mora dalnega direktorja v Iku inž. Go- vsaka družina dobiti stanovanje, razda Kordeliča, segajo stiki kar pomeni potrebo po izgradnji sovjetskim tržiščem že nekaj 75.000 stanovanj letno. Raziska- .*! Svečani podpis protokola j, jv « casa nazaj. Glede na razvojne načrte, ki jih ima Sovjetska zve- „ ,?a, je to tržišče za Iko vsekakor >t izredno zanimivo. Med drugim n “ IMP Metal va trga je pokazala, da je sovjetski trg deficitaren ravno na področju opreme, ki jo izdeluje Iko. č Doseganje ciljev Pomembno vlogo pri možnostih prodaje Ikovih izdelkov je odigrala tudi odločitev sovjetskih oblasti po čimbolj racionalnem izkoriščanju in varčevanju z energijo. Razlogi obiska prej omenjenega instituta so torej na dlani. zaradi tega, ker je pri nas preu-strojka, kar je za SZ izredno pomembno. Tudi na področju energije smo se začeli zavedati omejenosti naravnih danosti, ki so za vsako družbo izreden kapital. I. V obdobju prvih šestih mesecev se j |e povečal ustanovni kapital od I ‘2.470.000 avstrijskih šilingov na T237.000 šilingov. Kot je bilo pove- dano na seji delavskega sveta, je pri-Sl° do tega povečanja zaradi pristopa Novega družabnika Kemija-Impexa k Metallu z udeležbo 7.312.000 šilin-8°v- Ta udeležba znaša 34.4 odstotka °d skupnega ustanovnega kapitala, tem času so bili opravljeni postopki pridobitev soglasij za izdelavo za-°mih oblog, opravili so tudi usklajene pogodbe za proizvodnjo ab-j rbcijskih hladilnih agregatov Z arneriško firmo Carrier Internati- °nal Corporation in. ki jih bo izdeloval t_JI. . ... . Iko je v svojih razgovorih prišel tako daleč, da je potrebno opremo testirati. Te teste za hišne podpostaje in regulacijsko tehniko bo opravil prej omenjeni centralni institut. V ta namen so podpisali tudi poseben protokol o tehničnem sodelovanju in na-dalnjem plasmaju izdelkov IMP. Zato smo namenili veliko pozornosti procesu avtomatizacije, ki lahko veliko prispeva k varčevanju z energijo, saj se naložba po naših izračunih že izplača v 3,5 letih. Mi pa jo lahko uvedemo, če je povrnjena v 8 letih. To pa so že usmeritve, ki kažejo na to. da je naše sodelovanje lahko in verjetno tudi bo, dolgoročnješe.« S ‘Zv°z iz Jugoslavije večji od uvoza Jugoslavijo za skoraj 2 milijona hngov. To pomeni, da se promet i v okvirih plana. Če se bodo I ^operacijsko menjavo vključile or-1 Sanizacije izven IMP. bo verjetno let J1' Plan presežen. Tudi na področju ‘Sovine je pričakovati ugodne rezul- I AlOlfa o lr m ___X _ * _ ate. Težave, s katerimi se srečuje Minutno IMP Metali, je kasnitev iz-j Pačil v Jugoslaviji, ki v nekaterih j mmerih kasnijo 8 ali celo več mese-|cev. To pa povzroča dokaj težko likvid-ostno stanje v Metallu. kljub vsemu pje pričakovati, da se bo stanje do °nca leta popravilo. proizvodnem področju sicer ni-o dosegli zastavljenih ciljev, zaradi Wda realizadje s firmo Schilcher. JSfPomeni ižp^d za 1 milijon šilin- » # 1 Po podpisu protokola je bila v začetku tega meseca že poslana dogovorjena oprema za testiranje, v drugi polovici meseca pa bo predvidoma podpisana pogodba o sodelovanju. Na osnovi testiranj, ki jih bo plačala delovna organizacija Iko, bo Centralni institut opravil analizo kakovosti opreme, ocenil prihranke na energiji in na tej osnovi svetoval ustreznim državnim institucijam, oz. ministrstvu za gradbeništvo uvoz ustrezne opreme. Poleg teh institucij bodo pripravili ustrezna priporočila projektantskih organizacij za projektiranje IMP-jeve opreme; ustrezno predstavitev opreme je moč pričakovati tudi v strokovni literaturi. K temu dodajmo še mnenje Ikovih poslovodnih delavcev, ki so prepričani, v kolikor predvidena testiranja uspejo, lahko računajo na velik izvozni posel najmanj v naslednjih 10 letih. J. Votek DO Blisk V kolikor bodo rezultati testiranj pozitivni, bi to pomenilo izredni posel za Iko. Optimizem vliva izjava direktorja instituta Anatolija Ionikieviča. ki je dejal, da je njegov vtis izreden. »Ne presenečajo me tehnične rešitve. O pripravah na referendum v sedaj že bivšem tozdu Panonije Blisk smo že podrobneje poročali. V ponedeljek 31. avgustga. se je nekaj čez 180 delavcev tega tozda od okrog 250 zaposlenih na referendumu odločilo,, da bodo nadaljevali sami. O tem. kaj je ta odločitev potegnila za seboj, je težko govoriti. Očitno je. da bo poslovodni sestav moral napeti vse sile. po eni strani, da dokaže, da bo dejansko zmanjšal režijo, povečal učinkovitost in razrešil najbolj pereč problem Bliska, to je pomanjkanje dela. Skratka na novo bo potrebno definirati poslovno strategijo, sedaj ponovno samostojne delovne organizacije. Na pomoč od zunaj se doslej ni kazalo zanašati, vsaj po nekaterih argumentih sodeč, v prihodnje pa bo nanjo še težje računati. jv Samoupravni sporazumi usklajeni z zakonom ampak pozornost, ki jo namenjate kakovosti, kar je pri avtomatiki še posebej pomembno. Zato sem prepričan, da posebnih problemov s testiranjem opreme ne bi smelo biti, kar pomeni, da bomo vašo opremo lahko uvrstili v uresničevanje Gosnapa. Še zlasti veliko upanja za uspeh je tudi Referendumi med 16. in 22. septembrom Na seji delavskega sveta so se delegati strinjali, da samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka v sozdu sprejmejo delavci na zborih delavcev. Eden od razlogov je tudi pogosto spreminjanje usklajevanja tega akta. Medteni ko bo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sozdu sprejet na referendumih, ki bodo med 16. in 22. septembrom. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka določa merila, na osnovi katerih se ugotavljajo rezultati poslovanja. Osnova bo dohodek na delavca, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva, bruto osebni dohodek na delavca in akumulacijska stopnja. Razen teh so še tu delež izvoza v celotnem prihodku, fizična produktivnost, pokrivanje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom in izpolnjevanje ciljev in obveznosti iz planskih aktov. Uspešnost poslovanja se primerja s planom, z rezultati, doseženimi v preteklem obdobju in z rezultati dejavnosti. Čisti dohodek bo razporejen na osebne dohodke, za skupno porabo, za poslovni sklad, za rezervni sklad in druge potrebe. Tozd ali delovne organizacije, ki dosegajo nadpovprečno uspešnost, lahko pri razporejanju dohodka in čistega dohodka oblikujejo nadpovprečna sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca. Za poslovanje z motnjami se šteje organizacija, ki s svojim čistim dohodkom ne pokriva izplačanih akontacij osebnega dohodka, dela osebnega dohodka za dogovorjeni del. dela osebnega dohodka za poslovni sklad (obvezni del) in rezervni sklad. Sredstva za osebne dohodke se razporejajo v skladu s samoupravnim sporazumom sozda, del čistega dohodka za skupno porabo prav tako. Za poslovni sklad so namenjena sredstva za razširjeno reprodukcijo v SIS materialne proizvodnje, za 'posojilo skladu federacije za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin in najmanj '80 odstotkov dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Za dodatni del sredstev za poslovni sklad pa se oblikujejo sredstva na osnovi sprejetih planskih aktov in usmeritev tozd, DO in sozd. Pri samoupravnem sporazumu, o skupnih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bistvenih novosti ni, gre le za uskladitev z zakonom. jv Kmetijski sejem Panonijina SUPRA •% Škropilnica, kije vzbudila velik interes Vprašljiva ekstenziv- nost Pazljivejši poslušalec na seji delavskega sveta ali bralec prispevka o polletnem poslovanju IMP lahko ugotovi nekatere kakovostne premike v poslovanju sozda kot celote, ki ga še zmeraj uvrščajo med najbolj uspešne sisteme v naši republiki. Nedvomno je ena od teh prvin učinkovitejše in hitrejše obračanje kapitala. Po splošni ugotovitvi gospodarske recesije, ki se še kako odraža v naložbeni politiki, smo zasledili, da so zmogljivosti IMP-ja zaposlene na raznih obnovitvenih delih. Navidezno morda obrobna zadeva, ki pa je po podrobnejši analizi še kako pomembna. V bistvu so ta dela ravno tista, ki v tem trenutku kažejo na prednosti delovnih organizacij, ki so nekoliko več vlagale v znanje in razvoj. Ravno obnovitvena dela so dokaj kakovosten kazalec, da pri teh uspevajo delovne organizacije, ki razpolagajo z določenim znanjem in s tehnologijo, s področja varčevanja, ekologije in razpolagajo s sodobno tehnologijo. V tem je tudi prednost IMP-ja pred konkurenco. Namreč, če se povrnemo k naložbeni politiki, je že znano dejstvo, da glede na vrednost naložbenega dinarja investitorji vse preveč gledajo na vrednost del skozi ceno delovne sile in ne kakovosti IMP-ja. Po drugi strani pa se srečujemo Z organizacijami znotraj sistema, ki so na robu uspešnosti. Ta negotovost in neučinkovitost prav gotovo ni posledica samo in le sedanjih razmer na trgu, ampak gre za dolgoročnejše posledice, ki bi jih lahko pripisali programski naravnanosti organizacij v preteklosti. Če si podrobneje ogledamo le delovne organizacije, lahko rečemo, da so vzroki njihove negotovosti v premalo ali slabo definiranih proizvodnih programih ali pa izrazito ekstenzivni naravnanosti. Rekli bi lahko, da je eno pogojeno z drugim. Krizne delovne organizacije, če jih pogojno tako imenujemo, enostavno niso uspele dohajati ali zadovoljevati vseh kriterijev uspešnosti, s socio-organi-zacijskega vidika. Pri gospodarski rasti je bil očitno v ospredju »produktivnost sistema kot sposobnost, ki naj bi se stalno reproducirala v razširjenih razmerah, premalo pa je bilo na dolgi rok upoštevano povečanje blaginje. Hkrati je bil premalo upoštevan kriterij ohranitve v konkurenčnem boju, kar pomeni izgubljanje v povprečju in izkoriščanje od sistemov ali organizacij, ki so bolj sposobni in Žilavi. Očitno smo priče nizki stopnji tehnološke rasti oz. proizvodnih fondov. To je sicer ob forsiranju delovno intenzivnega ne pa kapitalno intenzivnega sektorja pomenilo določeno uspešnost na krajše roke. Takšno enostransko pospeševanje na krajše roke je pripeljalo do določenih disfunkcij, ki se izražajo v negativnih učinkih. Očitno je, da se politika ustvarjanja rezultatov in enostranskega pospeševanja ne more obdržati na dolgi rok. In nenazda-nje je tu še prilagoditvena sposobnost na spremembe v okolju. Okolje poraja celo vrsto sprememb, od prilagodljivosti pa je odvisna tudi uspešnost. Skratka gre za neupoštevnje najsodobnejših imperativov - nezadostna uporaba znanosti in inovacij, kar zavira ekonomsko rast. J. VOTEK Poslovanje IMF v prvi polovici leta 1987 Učinkovito obračanje kapitala Gospodarske razmere v Jugoslaviji karakterizira zlasti galopirajoča inflacija ter vse hujše državni in paradržavni intervencionizem, ki močno zožuje prostor za poslovno in samoupravno odločanje. Trg v takih razmerah deluje vse bolj deformirano, tako da podjetjem ne daje pravih informacij o tem, kaj in koliko proizvajati ter še posebej, kam investirati in katere izdelke oziroma proizvodnje zmanjševati in opuščati. Najbolj negativno pa je dejstvo, da je v kolektivih in izven njih vsa pozornost posvečena vprašanjem delitve, le obrobno pa vprašanjem racionalizacije poslovnega procesa in povečevanja produktivnosti. Tako so v letošnjem letu zašle v gospodarske težave in izgube tudi nekatere doslej uspešne organizacije. Na poslovanje IMP v prvi polovici letošnjega leta so prisotne krizne razmere vplivale neposredno, še bolj pa posredno., Ekonomska politika ZIS s svojimi pogosto spreminjajočimi se ukrepi povečuje oscilacije povpraševanja, kar se še posebej pozna na investicijskem področju, kamor IMP plasira večji del svojih proizvodov in storitev. Po umetni konjunkturi iz lanskega leta se letos soočamo z realnim upadanjem povpraševanja. To je izrazito zlasti na tistih proizvodnih programih, kjer je IMP pomemben ali celo vodilen proizvajalec, in ki so ključna za skupni poslovni uspeh. Intrervencijski zakon o omejevanju neproizvodnih investicij je začel močneje vplivati na investicijsko dejavnost šele v zadnjih mesecih, zato pa je bilo močneje čutiti učinke zmanjševanja stanovanjske zidave kot posledice spremenjenih pogojev kreditiranja oz. revalorizacije stanovanjskih posojil. Investicije v industriji so bile zlasti v Sloveniji v prvem polletju še relativno visoke, ne moremo pa tega reči za druge republike, kjer se industrija v mnogo večji meri srečuje s problemi nelikvidnosti in izgub. problemi se bodo kljub večjemu angažiranju na delih v tujini v drugi polovici leta še nadaljeva- li. V proizvodni dejavnosti je prodaja realno upadla zlasti v branži prezračevanja in klimatizacije, manjše pa je tudi povpraševanje po črpalkah in termičnih aparatih. Veliki problemi so tudi s programom gradbenih strojev, prodaja ostalih programov pa teče v glavnem v skladu s predvidevanji. Do konca leta ne pričakujemo bistvenih sprememb v trednu splošne slabitve povpraševanja, če izvzamemo pri nekaterih programih sezonski vpliv začetka kurilne sezone. (Tabela) Poslovni rezultati 1-6/87 Glavne rezultate polletnega poslovanja bomo prikazali v naslednji tabeli (vse vrednosti so FAKTURIRANA REALIZACIJA CELOTNI PRIHODEK DOHODEK milijardah din): 1-6/87 % let.plana 76. 4 80.2 29.4 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA OSEBNI DOHODKI SKUPNA PORABA AKUMULACIJA-BRUTO IZVOZ UVOZ ZALOGE-POVPRECNE ZAPOSLENI—POV. *STEV. Montažna dejavnost je bila v celoti vzeto v prvih šestih mesecih še zadovoljivo oskrbljena z naročili, čeprav so se občasno pojavljale neusklajenosti pri zasedenosti kapacitet, izraziteje pri manjših montažerjih. Nudenje na podlagi popisov je podvrženo ostri cenovni konkurenci, medtem ko daje prodaja celovitih rešitev v infrastrukturi in industriji večje možnosti zaslužka. Ostra konkurenca je prisotna pri izgradnji velikih kompletnih objektov, kjer IMP nastopa skozi Inženiringu. Tudi projektanti v prvi polovici leta niso imeli dovolj dela, kar je posledica pre-dimenzioniranosti kapacitet glede na potrebe domačega trga. Ti Prva značilnost poslovanja, ki je takoj razvidna iz tabele, je da so plani doseženi manj kot 50%. Glede na to, da je bila v planih vgrajena inflacija, je realno pričakovati, da ob koncu leta ne bomo imeli težav z izpolnitvijo planiranega. Stopnja rastj fakturirane realizacije ob polletju še presega stopnjo rasti cen, vendar se ta pozitivna realna rast z julijem in avgustom izničuje in postaja negativna. Vse to bo imelo v mnogih organizacijah ob vse hitrejši rasti cen za posledico slabše poslovne rezultate ob koncu leta. Druga temeljna značilnost se izraža skozi realni padec dohodka glede na preteklo leto. Novi obračunski zakon je z izključitvijo večjega dela obresti in pozitivnih tečajnih razlik zmanjšal izkazani celotni prihodek v polletju skoraj za 5 milijard din. hkrati pa je predpisal med drugim tudi obvezno revalorizacijo stroškov re-promateriala, polizdelkov, proizvodnje v teku, gotovih izdelkov in amortizacije. Čeprav so iz stroškov po novem izvzete t.i. revalorizacijske obresti in negativne tečajne razlike, je učinek zmanjšanega dohodka zaradi obračunskih sprememb dosegel 9 milijard din. Ob nespremenjenih predpisih bi dohodek ne zrasel za 85 %, temveč za 140%. akumulacija pa ne za 20%, temveč za celih 157 %. Kljub temu, da nismo dosegli s planom predvidene stop- Sprejem za pripravnike Celovita predstavitev V Livaiju in v Izobraževalnem centru Ljubljana je bil 1. avgusta seminar za pripravnike 4. stopnje usmeijenega izobraževanja in sicer je bilo v Livaiju 20 Livarjevih pripravnikov, v IC v Ljubljani na Trebinjski pa 40 iz IMP-jevih Ijujbljanskih ozdov - med njimi jih je bilo 6 iz koprske Montaže. Na tem seminarju so pripravniki prejeli gradivo za splošni del pripravniškega programa, ki so ga pripravili strokovnjaki sozda IMP (Aleš Čerin, Stane Mauri. Uroš Korže). Gradivo vsebuje vso - z zakonom predpisano - snov za splošni del pripravniškega izpita, ki ga mora opraviti pripravnik ob koncu pripravniške dobe (samoupravna organiziranost IMP-ja, dejavnost IMP-ja. osnovni pojmi družbenoekonomskih odnosov, samoupravni splošni akti. samoupravno odločanje delavcev, organi upravljanja in drugi organi, temelji delovnih razmerij, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita in praktični napotki). pripravniki ogledali o IMP-jevi dejavnosti. še film Izobraževalni center bo organiziral tak seminar tudi v Mariboru za pripravnike Montaže Maribor in ptujskega Eka. pa v Mur- Na seminarju v IC Ljubljana in v Livarju je pripravnike na kratko seznanil z IMP-jevo dejavnostjo Zdravko Kafol. iz delovne skupnosti sozda IMP Tone Štrus, vodja kadrovsko splošne sozda pa je pripravnikov posredoval nekaj praktičnih napotkov v zvezi z delom v združenem delu. Ob koncu seminarja pa so si ski Soboti za Panonijine in Bli-skove pripravnike. V načrtu pa ima tudi usposabljanje pripravnikov 6. in 7. stopnje usmerjenega izobraževanja, ki bo potekalo po točno določenem programu, ki bo zajemal seznanitev z delovno skupnostjo sozda in tozda skupnega pomena (Inženiring. Marketing). 46 47 43 pol.87/pol.86 202 204 185 8.7 14.0 1.2 5.5 6.5 3.0 43 44 39 42 38 43 209 220 194 120 234 233 23.0 8309 91 97 185 100 nje akumulativnosti, smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni, še posebej, ker nobena izmed delovnih organizacij ni poslovala v izgubo. V prvi polovici leta smo kljub interventnemu zakonu ohranili nezmanjšano kupno moč naših osebnih dohodkov, saj so se ti glede na isto obdobje v lanskem letu povečali realno za 5 % in so rasli enako hitro kot OD v gospodarstvu Slovenije. Nadpovprečno so se povečale obveznosti, posebej za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in družbene de- javnosti, tako da je delež dohodka, ki nam ostaja, najmanjši v zadnjih letih. Posebna kvaliteta letošnjega poslovanja je gotovo tudi v gospodarjenju s sredstvi, saj se je ekonomičnost in zlasti hitrost obračanja zalog in terjatev močno popravila, kar je pripisati večji občutljivosti odgovornih za racionalno naročanje in uporabo materiala. Vseskozi je bil IMP tudi zadovoljivo likviden, kar je znak zdrave organske rasti in opiranja na lastne sile v preteklosti. Zaposlovanje v povprečju stagnira, kar je skladno z našimi srednjeročnimi usmeritvami, da naj namreč rast ne temelji na povečanem in ekstenzivnem zaposlovanju. Problem je zlasti v prepočasnem prestrukturiranju kadra in še posebej v prepočasnem zmanjševanju kadrovskih presežkov v administraciji in nekaterih režijskih službah v proizvodnji. V splošnem lahko rečemo, da so polletni rezultati IMP kot celota zadovoljivi, 5al pa trenutna gospodarska gibanja kažejo na njihovo poslabšanje do konca leta. Kot rečeno, nobena izmed IMP-jevih delovnih in temeljnih organizacij ob polletju v bilanci uspeha ni izkazala izgube. To pa ne pomeni, da so vse poslovale uspešno. Na robu rentabilnosti poslujejo Elektrokovinar, Blisk, Tio, Skip in Ten. Tej skupini lahko zaradi nizkih osebnih dohodkov priključimo tudi tozd KM iz Panonije, pa tudi obe projektivni organizaciji v Ljubljani in Mariboru. V najtežjem položaju se nahajata Skip in še zlasti Ten, kjer že sprejeti sanacijski programi in ukrepi ne dajejo rezultatov. Obe organizaciji sta v globoki programski, organizacijski, kadrovski in vodstveni krizi, ki bo pri nadaljevanju obstoječih trendov nujno privedla do večjih izgub konec leta. UROŠKORŽE iz meseca. 'nt< Delavski svet sozda - na seji delavskega sveta je bila sprejeta nova vrednost točke za obračun osebnega dohodka delavcev na vseh gradbiščih v tujini. Nova vrednost točke znaša 528 dinarjev, z veljavnostjo od 1. avgusta dalje. Osnova za povečanje vrednosti točke je ugotovljena rast osebnega dohodka v domo- ( vini iir ohranitev stimulativnosti dela v tujini. «ki neg Iso Slovenske Konjice - V torek 1. septembra so preizkusili pril novo elektroindukcijsko peč, ki so jo izdelali za potrebe livarne $pn in valjarne 27. mart v Novem Sadu. Obresti in obrestne mere Kolesarska sekcija - Kot nas je obvestil Zvone Repas, P . organizator, kolesar in sploh »rekreativni« zanesenjak, bo Ho| kolesarski maraton od Ljubljane do Maribora na dan športnih nkv iger 26. septembra. Do sedaj se je prijavilo 38 udeležencev. ' » S tem pa lista udeležencev ni zaprta, vsi ki še premišljujete, se '''Si lahko tudi odločite in se prijavite do 25. septembra. Ftei den DO SOZD IMP - Delavski svet je na svoji seji obravnaval Cev predloge samoupravnih aktov in osnutke sprememb pravilni- *ih kov o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega kor dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pro v DS sozda ter spremembi pravilnika o ugotavljanju osebnega $ler dohodka na podlagi ocene delavčevega prispevka k dohodku del; DS sozd. Razen razprave o teh aktih je tekla razprava o spre- daj membi in dopolnitvi pravilnika o razvidu del in nalog, kjer je spr predvideno novo delovno mesto poslovnega sekretarja. Vsi akti da bodo v javni razpravi najmanj 15 dni. Razpravo bo organizirala °sri osnovna organizacija sindikata. Referendum pa bo 9. oktobra. [uci stre Murska Sobota - V dogovoru z občinskim odborom Rdečega *av križa murskosoboške občine je 4. avgusta letos 20 krvodajalcev no\ iz Panonijinega tozda Kmetijska mehanizacija darovala kri, ker be je bila tolikšna udeležba Panonijinih krvodajalcev zelo dobro- ^ei došla. Ure V aktivu krvodajalcev v tozdu Kmetijska mehanizacija je 100 krvodajalcev, od katerih se jih skoraj vsak teden nekaj udeleži palc odvzema krvi. *ud Med krvodajalci v tem aktivu je nekaj pravih rekorderjev, saj Bko so nekateri darovali kri že večkrat in sicer: Boris Škerjanec 74 Op krat, Laci Abraham 67 krat, Franc Kuhar 60 krat, Franc Vlaj 51 BPr krat, Helmut Vidic 45 krat. strt Aktiv namerava v jeseni letos za svoje člane organizirati izlet nos v gornjeradgonsko Vinsko klet. kjer si bodo ogledali način °rg pridobivanja penečih vin. niei Na proslavi 40-letnice Panonije bodo najbolj zaslužnim čla- ^00 nom - krvodajalcem podelili posebna priznanja. niz; teh ... v mesec m0 _____________________________________________________________. t tan dali Za ti Kje nas tepe inflacija? i •no jim hez |ek; V zadnjem času se veliko piše, tako v revialnem, kakor tudi v dnevnem tisku, o obrestih in obrestnih merah, zato se mi je zdelo potrebno, da v pričujočem članku pojasnim osnovne izraze, ki se pojavljajo v zvezi s to problematiko. n letih, deponiranja bo znašala končna vrednost depozita D n. (‘ Do. 1 + \n pc_\ 100/ Formula (1) = Do.| 1 + _Je lflhač Obresti so nadomestilo, ki ga plača dolžnik upniku za koriščenje denaija. Obrestna mera predstavlja razmerje med obrestmi in posojenim denarjem (kredit, depozit) v določenem časovnem razdobju. Prav časovno razdobje je zelo važno pri definiranju obrestne mere. saj ni vseeno ali velja določena obrestna mera za eno leto, pol leta ali pa še za krajše časovno razdobje. Obrstna mera se praviloma določa za eno leto in iz te obrestne mere se nato izračuna relativna, konformna in druge obrestne mere. Tako. kakor so lahko obresti nominalne, realne, revalorizacijske, so lahko tudi obrestne mere nominalne, realne in revalorizacijske. Dokler je bila stopnja inflacije pri nas majhna, se je po pravilu določala le nominalna obrestna mera in se je realna obrestna mera izračunala naknadno (praviloma je bila negativna). Zaradi visoke inflacije pa je tudi zakonodajalec sprevidel, da so naše obrestne mere daleč pod stopnjo inflacije, tako da je bila v novem Zakonu o celotnem prihodku in dohodku (Ur. 1. SFRJ 72/86) prvič uvedena obvezna revalorizacija tako obveznostmi kot terjatev ter določil, da banke ne smejo odobravati kreditov po obrestni meri, ki je nižja od revalorizacijske. Revalorizacijska obrestna mera se določa v Ur. 1. SFRJ za vsako trimesečje in je izračunana na podlagi stopnje porasta cen proizvajalcev industrijskih proizvodov, ki pa je praviloma precej nižja od stopnje inflacije (uporabljati bi morali vsaj indeks porasta cen na drobno). Nominalna obrestna mera je enaka vsoti revalorizacijske obrestne mere in realne obrestne mere in. ker revalorizacijske obrestne mere ne moremo enačiti s stopnjo inflacije, vidimo, da se precejšen del (če ne ves) realne obrestne mere uporablja za po- krivanje stopnje inflacije. V naših pogojih je tako nominalna obrestna mera še vedno pod stopnjo inflacije. Glede obračunavanja in plačevanja obresti v depozitnih in kreditnih pogodbah poznamo dva načina: Dn = Do.i 1 + Če to enačbo rešimo, dobimofra ki je enak: Če se obrestovanje v teku leta opravi večkrat, recimo m krat. pc = 100 (W-‘) he, mn-a i ko an Peč dekurzivni in anticipativni. Pri dekurzivnem se obresti obračunavajo in plačujejo po izteku določenega obdobja po prejemu depozita ali kredita, a pri anticipativriem v trenutku sklepanja depozita ali kredita. Pripomnimo naj, da se v bankah sedaj uporablja izključno prvi način (dekurzivni). Osnovno načelo, ki izhaja tudi iz Zakona o obligacijah je, da je osnovno obdobje za obračun obresti leto ter s tem tudi, da je leto najkrajše obdobje za kapitalizacijo obresti. V stvarnem življenju so se tega načela banke držale le za »pasivne posle«, to je. za depozitno poslovanje, medtem ko se v »aktivnih poslih« posebno pri kreditnem poslovanju tega načela niso držale, vse dotlej, dokler jih ni v to prisilil 10. člen novega Pravilnika o načinu obračunavanja revalorizacije sredstev (Ur. 1. SFRJ 42/87). Da ne bo nesporazuma! Obresti se lahko izplačujejo tudi v krajših obdobjih, kot je leto dni. vendar je takrat obvezna t. i. konformna obrestna mera. Vendar pa zakonodajalec, kakor že mnogokrat prej. ni bil dosleden, ker ni predpisal, da mora biti konformna obrstna mera obvezna za vse subjekte (velja le za banke) in ker je določil, da je obvezen konformni obračun le za revalorizacijsko obrstno mero, ne pa tudi za realno. Kako pridemo do t. i. kon-formne obrestne mere? Izhajamo iz klasičnega modela deponiranja. Enkratni depozit, osnovna vrednost pa se obrestuje z obrestno mero p % na leto (p. a.) na rok deponiranja n iet. Po pridemo do tako imenovane proporcionalne ali relativne obrestne mere. P pn = — Formula za izračun vrednosti depozita po n letih, če se v okviru leta le-ta obrestuje n krat, je tako enako Dnm = Do (1+ioib) Pa poglejmo preprost izračun: = 100 Din = 5 let = 12 mesecev = 91% p.a. (trenutno veljavna revalorizacijska obrestna mera) Če upoštevamo formulo (1). pridemo do nove vrednosti depozita Dn = 2542 din. po formuli (2) pa je Dn = 8030 din. Ta preprost izračun pokaže, kako velik vpliv na velikost obresti ima anatocizem (to je obračun obresti od obresti). Glede obrestnih obresti (anatocizem) pravi Zakon o obligacijskih razmerjih, da niso dovoljene. kar pa ne velja za poslovanje bank. Da bi se izognili anatocizmu. moramo obračun obresti izračunavati na drug način, tako da bi kljub večkratnemu kapitalizira-nju v teku leta dobili letne obresti enake kot pri letnem obrestova-nju. Če prevedemo to željo v matematično formulo, pri kateri je pet. i. konformna obrestna mera. dobimo enačbo: pc je obrestna mera za obdohfner kapitalizacije m - tega dela leMže Če sedaj izračunamo prejšnji pRisti mer, po katerem je Do = 100 de n = 5 let, m = 12 (mesecev) — p = 91% p. a., ter uporabinL konformno obrestno mero, dot"Ti mo končno vrednost depozita Ej = 2542 din, vidimo, da je leJ enak kot pri formuli (1). za1 imenujemo konformno obrest* mero v tem primeru tudi ekvh' lentno obrestno mero. [ Naj ponovim, daje konformfpro obrestna mera, mera za obračunali sko razdobje - krajše od en6#v0tj leta. in da je v nobenem prim^pra ne smemo enostavno mno^pa; s številom obdobij v letu (m).j bi dobili neko »letno« konfon p no obrestno mero. ruš V oktobrski številki Glasnica se bom zadržal pri prikazu naliZV( nov obračunavanja obresti v »do^ šem gospodarskem prostojnas s praktičnimi primeri izračun1 žaj, tako s stališča naše zakonodaj't0z, kakor tudi ekonomske teorije-,del VILJEM SEMOUprc sloi ->vk, ski din nos ,živ, tov /nio der njil ntu san stri var |$ot dol 'Trn Ter !jue ^ervju z Anatolijem lonikievičem jeta / na lar-inje Rezultat »perestrojke« 110 I sovjetskih strokovnjakov v delovni organizaciji Iko smo ^koristili za pogovor z direktorjem Centralnega razvojno raziskoval-”e_ga in konstrukcijsko projektnega instituta iz Moskve. Nedvomno lsiii Priložnost, ki je ni kazalo zamuditi, še posebej, če vemo, kakšne 1 iU Premembe so predvidene, nekatere pa so že uveljavljene, v Sovjetski tvezi. uradne stike. Večja prilagodljivost je že ena od odlik perestrojke. Zame še pomembnejši premik je sprememba načina financiranja, ki je dosedaj temeljilo na proračunski ravni. Pri nas bo prešlo okrog 120 organizacij v prvi fazi na samofinanciranje, med njimi smo tudi mi. To pomeni, da toliko, kolikor bomo s svojo de- >as. Najprej nas zanima, kakšna je bo Hoga vašega instituta in s čim se nin ukvarjate na institutu? eV’ L “Naš institut je osrednji institut ’ 56 Ki ' k* se celovito ukvarja s protoni toplote, ventilacije, kon-venzacije, avtomatizacije, razpe-ival Sevanja, čiščenja tekočih in stoje-lni- cih odpadnih voda, z iskanjem ega konstrukcijskih rešitev in seveda abo Projektiranjem. Pri nas je zapo-ega plenih 750 visoko usposobljenih Iku delavcev. Ti se ukvarjajo, če se-rre- Qaj zaokrožim našo predstavitev, r je ^problemi urbanih naselij. S tem, ikti Qa moram poudariti, da smo mi ala prednja strokovna državna insti->ra. vicija, ki ima na osnovi svojih ^rokovnih informacij vpliv na drega avne organe pri sprejemanju nji-ceV LOV’h odločitev, bodisi planskih ker °disi normativnih. Če sem ne-nih oliko bolj konkreten se pri nas ato le more sprejeti noben doku->ro- n|cnt na državni ravni s področja Urejanja ali razreševanja proble-100 [tiov mesta, ne da bi se nas vpra-leži Rio za strokovne izsledke, pa Udi možne rešitve, tako tehnolo-saj sko, kot tudi pri izbiri opreme. : 74 Oprema je zlasti pomembna pri j 51 sprejemanju gosnapa. Po drugi strani pa mi nismo z našo dejav-zlet11 ostjo vezani samo na državne ičin Drgane, ampak, kar je še pomembnejše sodelujemo z več kot čla- 00 instituti in projektnimi orga-0'zacijami, ki jim posredujemo tčhnične informacije, priporoča-eC Uio opremo itd.« ____j Na kakšen način pa je organizi- ran vaš institut. Že prej ste povedali, da v njem dela 750 delavcev. “fa naše razmere veliko. No hkra-1 Pa smo lahko prebrali, da ti [nožganski »trusti«, če jih tako 'me"«jeva, le niso dajali takšnih fc^ultatov, ko bi jih po svoji inte-ektualni moči morali. Kako vi to Pojasnjujete in ali so zajele družbene spremembe, ki smo jim pri-jfe v SZ tudi vas in na kakšen lOhačin? i »Poglejte, ni se nama treba noj^račati daleč nazaj, pa tudi naprej ne- začneva lahko kar s konkretnim rezultatom. Ta obisk, ki smo ga opravili v delovni organizaciji Jjko je že rezultat perestrojke. To ™am lahko pojasnim tudi s presenečenjem naših poslovnih part-dobmeijev v Iko, ki smo jih obiskali i letSe p0 enem mesecu in pol po ji pffistem, ko smo navezali prve Od« jv) •-----------------------------------------------... do^rizadevanja v širitvi tehnološke ponudbe Anatolij Ionikievič javnostjo ustvarili, toliko bomo imeli, ali če hočete, delili. Vzporedno s pripravami na nov način poslovanja se pripravljamo tudi na nov način upravljanja. Prešli bomo na svete kolektiva, oz. oddelkov. Pri nas so v tem času že bile volitve za člane svetov oddelkov in laboratorijev, v septembru pa bomo opravili še volitve v svet kolektiva. Predsednik sveta pa bo direktor po svoji funkciji. Po mojem osebnem prepričanju bo to prineslo znatno boljše rezultate kot doslej, ko smo imeli s planom določen obseg del in na tej osnovi fond plač. Hkrati pa smo imeli opravka z zelo močno hierarhično strukturo pri delitvi plač. Vsak je bil razporejen v določen predal in na tej osnovi prejemal plačo, če je delal kaj ali pa nič. Sedaj pa mislim, da bo nekoliko drugače. Odpira se mi možnost, da lahko plan presežemo, kolikor zmoremo, hkrati s tem pa uveljavljamo nov način plač, ki bo po mojem mnenju izredno stimulativen. Hkrati pa upam. da bo uveljavil določeno konkurenco med samimi delavci ne glede na naziv, ki ga imajo ali ga bodo imeli. S tem pase bo tudi kreativnost dvignila. Morda je prav, da primer nagrajevanja pojasnim na enem od primerov. Poglejte v sedanjem stanju bo delavcu ostajalo glede na vrednost opravljenega dela. Npr., če bo naredil ali opravil nalogo v vrednosti 100 rubljev, bo zaslužil približno 40 rubljev in to ne glede na naziv, tudi če je inženir ali kandidat znanosti. Za primerjavo naj vam navedem še dosedanji sistem, pri nas je na primer dobil starejši inženir 180 rubljev, kandidat znanosti pa 250 rubljev. Se pravi, doseči je bilo potrebno samo položaj in plača je bila zajamčena. Zaradi tega sem, kar se tiče perestrojke velik optimist.« Na samem začetku, ko sva govorila o dejavnosti vašega instituta, se mi je mimogrede vsilila primeijava med pojmovanjem odnosa do okolja in narave pri nas, ki je že prerasel v ekološko gibanje in pri vas, ko ste govorili o energetskih virih in pitni vodi kot o nacionalnem kapitalu, ki ga je treba ohranjati. Zanima me, na kakšni ravni in kako daleč ste vi z zaščito človekovega okolja in narave. V bistvo je za nas vaše mnenje glede na institucijo, v kateri delate in s čim se ukvaijate, informacija iz prve roke. »Poglejte, čeprav nismo revni po naravnih danostih, smo se vseeno zavedli, da te pomenijo ne-presahljiv vir nacionalnega bogastva, ki ga je treba čuvati. Zato naj vas ne preseneča, da smo se začeli boriti proti vsem vrstam potrate in neracionalnega obnašanja. Skorajda neverjeten je podatek po porabi vode na prebivalca v Moskvi, ki znaša 600 litrov. Mi smo se odločili, da bomo porabo zmanjšali za 30 odstotkov, kar bi pomenilo hkrati zmanjšanje odplak za 30 odstotkov in manjši problem onesnaževanja tekočih voda, s katerim smo se prav tako spopadli. Pri vodah moramo biti sploh pazljivi, kajti opažamo, da nam kakovost pitne vode stalno pada. Zato pripravljamo oz. smo vključeni v pripravo ostrejših normativov na področju zaščite okolja. Morda ni odveč podatek, da smo veliko pozornosti namenili varčevanju z energijo, saj vgrajujemo sisteme. ki se izplačajo najmanj po 8 letih. Skratka država je tem problemom namenila izredno veliko pozornosti.« J. VOTEK za' restl k vi'* Prilagoditev trgu i Dejavnost, ki ji ne namenjamo veliko pozornosti, je prav gotovo )r-JProcesna industrija, pa to ne zaradi njene neuspešnosti ali slabe a ej Novosti, ampak bolj zaradi alociranosti in vezanosti njenega proiz-e e(Vo(*nega ciklusa na daljše roke. Rekli boste, saj je montažna dejavnost ožiPrav tako vezana na da|jše roke, pa je le prisotna, morda pa le ni. Sicer n P3 pustimo to ob strani in preidimo k stvari. Naše kramljanje z direktorjem n)’ forf /uškega Alchroma ni bilo vezano isnjna nek poseben poslovni ali pro-nJIZv°dni dosežek, ampak sva se ' /ogovorila, da bova kakšno rekla !s/asploh o tozdu, njegovem polo-", /jo. razvoju, njegovem videnju °zda po morebitni reorganizaciji D ‘j tolovne organizacije, kadrovskih D Problemih in razvojnih ter ponovnih perspektivah. Kriza —/kmetijstvu se odraža tudi v živilski industriji, saj so po besedah ^rektorja Zorana Koša, še možnosti za posodabljanje in razvoj ^/ilske industrije, vendar se je 0vrstna dejavnost znašla v krizi, ^/očno je prisotno pomanjkanje tolarja. To se je odrazilo tudi na tohovem proizvodnem progra-Itlu- V tem trenutku je odprta toirio ena naložba v živilski indu-/iji. to je sušilnica mleka v To- arni mlečnega prahu v Murski | °b°ti. To jih je pripeljalo do j olpčene preusmeritve, sicer še •tieraj v živilski industriji, in sito v pivovarne. V tem času zak» ju<« ujej o dela na tehnološki poso-°bitvi pivovarne v Laškem. Po /kem pa naj bi začeli z deli Pivovarni v Apatinu. Več ali manj nastopajo pri teh delih skupaj s Smeltom, ki nudi celoten sistem. Morda je ravno tu pomanjkljivost IMP-ja, ki nima jasno izdelane strategije na področju procesne industrije in ponujanja njene opreme v celoti. Kajti s ponudbo celote znotraj IMP-ja bi v prihodnosti lahko računali z razvojem, ki bi poleg določene opreme ponujal tudi tehnološke rešitve oz. tehnologijo, kjer smo v Veliki meri še odvisni od uvoza. Kar smo prej omenili je le vizija, kajti v Alchromu se zavedajo, da sami s 125 zaposlenimi in sedanjo kadrovsko sestavo, čeprav ni slaba, niso sposobni sami razviti tehnologij. Enostavno so premajhni in materialno prešibki, da bi v to smer lahko razmišljali. Da pa bi prišlo do nekega premika tudi v procesni industriji v celotnem IMP-ju. verjetno ni moč pričakovati, kajti razvoj in usmerjanje razvoja je usmerjeno v drugo smer. Sicer pa so v Alchromu s sodelovanjem s Smeltom prav tako zar voljni, kajti pogoji pod kateri' sodelujejo z njim, so za njih ugodni. «r> ■ In kam so usmerjene aktivnosti Alchroma v prihodnje? »Kakšnih bistvenih novosti v našem programu ni pričakovati, vse je odvisno od položaja na tržišču. Poleg že obstoječega programa, se pripravljamo, da bi v naslednjem letu ponudili opremo za predelavo jabolk v koncentrat. Glede na ponudbo industrijskih jabolk in v vse večjem povpraševanju po teh koncentratih na zunanjih trgih. lahko pričakujemo ugoden odmev pri predelovalcih sadja,« meni Zoran Kos. Za konec sva se dotaknila še organiziranosti. Jasno je, da se znotraj delovne organizacije Izip pripravljajo nekatere organizacijske spremembe. Zoran Kos je mnenja, da za njih v bistvu ni pomembno, kako so organizirani, če bo do reorganizacije že prišlo, se lahko organizirajo kot samostojna delovna organizacija, s tem pa tudi ni nevarnosti, da bi sodelovanje z drugimi organizacijami kakorkoli trpelo. Računajo, da bo sodelovanje s Tehno-montom kot s sorodno organizacijo še naprej ostalo dobro. Samo sodelovanje pa je tako ali tako odvisno od potreb na tržišču. Torej od tega, kakšno opremo kupec zahteva, npr. v mlekarski industriji. nastopajo skupno z opremo obeh proizvajalcev. jv Skip se lovi Ekstenzivno ali intenzivno?! Če se povrnemo nekoliko nazaj, smo v našem časniku že lahko prebrali članek z naslovom Skip na razpotju. Prave predstave o tem, kaj to razpotje pomeni, takrat še, z izjemo dobrih poznavalcev, nismo imeli. V prvem polletju so se v S kipu pogosto srečevali z motnjami v poslovanju, izrazito pa so na dan izbijale likvidnostne težave. Po oceni direktorja Jožeta Horvata in ugotovitvah iz predsa-nacijskega programa pripisujejo vzroke vezavi velikih denarnih sredstev za nabavo repromateri-ala za nosilni program. Hkrati je sama izdelava rovokopačev sorazmerno dolga, saj traja izdelava do 3 mesece. Povrh vsega je položaj na trgu izredno negotov, zaradi krize v gradbeništvu, pa tudi, ker pogosto ne delajo izdelkov za znanega kupca. Najbolj pa jih bremenijo zaloge gotovih izdelkov. Vzroki za slabo prodajo »železnega« programa so tudi v njegovi enostranski uporabnosti in sicer v gradbeninštvu. Zato je morda na mestu razmišljanje, da bi kazalo ponudbo, oz. orodja na sistemu izpopolniti za druge dejavnosti, kot npr. elektro in kmetijsko dejavnost. Kje je razvoj? Na področju že prej omenjenega programa in neizkoriščenih možnosti, bi .lahko po ugotovitvah razvili orodja za postavljanje drogov, v kmetijstvu pa priključke za prenašanje bal sena, slame ter priključek za prenašanje zabojev. Eno od izhodišč so drobilci kamna, vendar tu z deli niso nadaljevali. Neizpeljana je ostala tudi naloga za stroj za kopanje ozkih kanalov. Poleg sušilnic prašnatih snovi, ki so jih že izdelali, naj bi še izdelali oziroma proučili možnosti za sušenje drugih materialov. Zadnja iz tega programa sta razvoj in izdelava lahkih ročnih dvigal. Iz kmetijskega programa pa imajo že nekaj pozitivnih referenc pri rezalnikih sadnega drevja in obiralni-kih sadja. Toda temeljna organizacija tega bremena enostavno ni zmogla, ali pa ni hotela. Enostavno so do sedaj, kot sami ugotavljajo v predsanacijskem programu, premalo pozornosti posvečali kadrom zlasti visokousposoblje-nim. Po drugi strani pa tudi kader, ki je bil, ni mogel najti skupnega jezika, tako da je bilo vse bolj prepuščeno posamezniku ali pa iznajdljivosti samih delavcev. Morda je ravno ta razvoj tisti, ki je Skipu zaprl sapo. V tako nastalem položaju so se odločili, da Igor Tratnik - magister bodo stanje bistveno izboljšali in se kadrovsko okrepili. Odrekanje in učinkovitost Da tozd ne bi izkazal ob polletju izgube in s tem podlegel ukrepom zakona o sanaciji, so se odločili za znižanje osebnih dohodkov v mesecu juniju in sicer so zmanjšali kolektivno stimulacijo za 5 odstotkov in osebne ocene s povprečja 15 odstotkov na 5 odstotkov. Analiza je pokazala, da je ukrep vplival na to, da tozd ni izkazal izgube. Hkrati so se dogovorili, da bodo osebne dohodke popravili v mesecu juliju na prejšnjo raven in uveljavljali gibanje osebnih dohodkov v skladu z družbenim dogovorom. Torej so delavci pričakovali, pa tudi dogovorjeno je bilo, da se osebni dohodki v juliju spet popravijo. Vendar tega ni bilo moč uveljaviti zaradi nedosežene realizacije. Odločili so se, da bodo osebne dohodke povišali v mesecu avgustu. Toda delavci se s tem niso strinjali, hkrati pa so se čutili prikrajšane glede na ostale delavce v delovni organizaciji. To naj bi bil povod za štrajk. Na izred-nerozboru delavcev so ti postavili zahtevo, da se predsanacijski program dosledno uresničuje. Zlasti so izpostavili odgovornost vodstva pri zagotavljanju dela, čeprav doseženih rezultatov ni nihče zanikal. Dogovorili so se, da bodo pripravili poročilo o realizaciji zastavljenih programov in osnutek novih programskih usmeritev Skipa. Skratka, delavci so zahtevali od vodstva tozda in delovne organizacije, da bolj učinkovito zlasti pa hitreje uresničijo že zastavljene cilje. Zasedenost - toda. Kakšna? Po bežnem pregledu dokumentov in zapisov z zbora delavcev, se povsod postavlja v ospredje vprašanje zasedenosti zmogljivosti. Malo manj je govora o kakovosti zasedbe teh zmogljivosti. Kot pravi direktor tozda Jože Horvat, je v Skipu še zmeraj eden od temeljnih problemov draga proizvodnja, zlasti na osnovnem programu rovokopačev. Po njegovem mnenju pa tudi zgodovinska skušnja kaže na to, da bi morali ta program prenesti v kooperacijsko proizvodnjo, sami pa obdržati le montažo in tisti del proizvodnje, ki je tehnološko najzahtevnejši in kjer gre za prodajo znanja. To nam kažejo že svetovne izkušnje. Ne nazadnje pa je bilo »zlato« obdobje Skipa ravno obdobje kmetijske opreme, ko je bilo skoraj 80 odstotkov proizvodnje kooperacijske. Torej sam program rovokopačev bo vsekakor potrebno tehnološko izpopolniti, ker so takšne zahteve trga, hkrati bodo s tem dane možnosti za večji prodor na zunanji trg, ob tem pa bo potrebno uveljaviti tehnološko zahtevnejše in dohodkovno zanimivejše programe, kjer ne bo Skip samo eden od kooperantov, kot je pogosto to sedaj. Sam temeljni program pa je potrebno organizirati po prej omenjenem konceptu. Po mnenju direktorja, bi s tem materialno izredno razbremenili tozd. Seveda pa bo ob vsem tem potrebno uveljavljati tudi druge kakovostne dejavnike v proizvodnji, od povečevanja fizične produktivnosti, zmanjševanja stroškov na enoto proizvoda, do boljšega izkoriščanja zmogljivosti, zlasti tehnološko zahtevne opreme, kjer bi morali uvesti večizmensko delo ter doseči boljše prilagajanje trgu. Preusmeritev tozda Če se človek sprehodi skozi sedanji proizvodni program Skipa, dobi občutek, da delajo vse in nič kot pravijo sami in kot je mogoče razbrati iz nekaterih razvojnih dokumentov. Nekaj smo predstavili že prej, sedaj pa se še dotaknimo preusmeritev Skipa na energetsko področje. Predvidena je proizvodnja toplotnih aparatov, ki so sestavni del v živilski in procesni tehniki. Možnosti so tudi na področju toplotnih menjalnikov, razsoljevalnih aparatov, električno ogrevanih kotlov, skratka vrste izdelkov, s katerimi se na razvojnem področju v tozd Itak že ukvarjajo ali pa so jih že razvili, vendar proizvodno, glede na vse večje uveljavljanje tovrstnih aparatur, prav gotovo sami vsega ne bodo zmogli. Zato je predvideno, da bi del tega programa prenesli v tozd Skip, ki ima ustrezne proizvodne izkušnje za to področje. Hkrati pa bi to pomenilo trdnejšo navezavao Skipa v zaokroženo celoto Ikove in IMP-jeve ponudbe. J. VOTEK Uveljavljanje sistemskega znanja Po osnovni izobrazbi je Igor Tratnik sicer strojnik, vendar ga je računalništvo pritegnilo že v času študija. Takrat se je z njim mimo študijskih obveznosti ukvaijal več kot 2 leti. V IMP-ju je sedaj sistemski inženir in se ukvarja s področjem računalniških komunikacij. Od leta 1983, ko seje dejansko začel razvijati računalniški center IMP, so poleg aplikacij začeli tudi z razvojem terminalske mreže in s postavitvijo računalnikov. Tak način oziroma taka rešitev za postavitev mreže je prva pri nas, uporabljena v praksi. Celoten sistem deluje na osnovi paketne komutacije. Podoben temu sistemu je jugoslovanski sistem YUPAK. Paketna komutacija pomeni način prenosa podatkov po določeni liniji, ki jo lahko koristi več uporabnikov hkrati, s tem, da se doda informacija o »lastniku« podatkov. Na IMP-jevo mrežo so uporabniki trenutno vezani s terminali. Ideja je. da se ti zamenjajo z osebnimi računalniki, kar bi pomenilo večjo kakovost pri delu. S tem bi se povečala tudi uporabnost. V bistvu bi to pomenilo povezavo s centralnim sistemom - povezavo z banko podatkov, ki je naprej povezana z VUPAKOM. Hkrati pa bi to pomenilo tudi možnost izmenjavanja informacij med sistemi in računalniki, ki že sedaj ni izključena.« Veliko povedanega, vsekakor koristna informacija za tiste, ki smo na tem področju bolj na • obrobju dogajanja, vendar to še zmeraj ni tisto, zaradi česar Igorja Tratnika še predstavljamo. Namreč gre za njegovo magistrsko nalogo, ki jo je obranil pred kratkim. Tu je bil bolj skromen, čeprav smo iz razgovora sklepali, da je v vsem, o čemer smo zgoraj pisali, vgrajenega predvsem veliko njegovega znanja. Sam pravi, da je začel s tem delom nekako pred 10 leti. Vodilo ali izziv mu je bilo pomanjkanje programskih jezikov za digitalno tehniko, teorijo grafov, kombinatoriko ipd. »To me je tudi vodilo, da sem začel razmišljati v tej smeri. Če se povrneva k prej povedanemu, so v svetu ti jeziki, poleg tega, da jih je malo, izredno specializirani in je težko priti do njih. Za osnovo pri moji raziskavi ali razvoju tega jezika mi je služil sodoben programski jezik MODULA - 2, ki izhaja iz razšiijenega Pascala, ta pa iz Modula 1. Na tej osnovi sem začel graditi, k temu sem potem dodal elemente jezika, ki omogočajo delo z biti. Dodani so torej logični operatorji, ki izvajajo operacije na bitih. To je potem potrdilo,.da se da na osnovi tega jezika narediti program za nastavljanje celotne računalniške mreže računalnikov. Izredno veliko pomeni tak program pri odkrivanju okvar, pri prenovah in novih nastavitvah računalnikov ali terminalov.« J. V. r ---------------------x Se vam'zdijo članki v Glasniku dolgočasni? . Napišite še vi kaj! Objavili bomo najboljše. 25. Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Priznanja in plakete za inovacije Obiskovalec, ki že dalj časa spremlja radgonski kmetijski sejem, lahko ugotovi, da bistvenih sprememb v zadnjih letih ni doživel. Več ali manj se pojavljajo isti proizvajalci in to pretežno kmetijske mehanizacije ter živilsko predelovalna industrija. Če se ozremo na prehojeno pot sejma (25-ti), potem lahko z gotovostjo trdimo za jubilej premalo. V prejšnjih letih je namreč sejmu dajal določen ton strokovni del, kije bil v letošnjem letu slabše zastopan kot ponavadi. Presenečenje je bila morda predstavitev Agrotehnike, ki je k »stvari« pristopila razvojno. Na svojem prostoru so prikazali vso kmetijsko mehanizacijo od njenih začetnih pojavov na Slovenskem, od maganjaroma naprej, seveda niso izostali priključki za konjske vprege in traktoije. Sadilec neosem uporaben od makovega zrna do fižola Kot največja specializirana trgovska organizacija s kmetijskimi stroji in sredstvi so v svojem programu predstavili tudi Skipov sadjarski program in Panonijino sejalno tehniko. No Panonija se je predstavila tudi sama zase. kot je to že tradicija. Na videz bi lahko rekli tudi za to predstavitev nič novega, seveda če smo si ogledovali razstavljene predmete od daleč. V oči je padla edino škropilna tehnika nemškega proizvajalca Holderja. s katerim so »Pa-nonci« sklenili pogodbo o kooperacijskem sodelovanju v proizvodnji in razvoju. Plod tovrstnega, sodelovanja je že nahrbtna motorna škropilnica Supra, ki so jo razvili v Panoniji in, katere jo. Osnovna značilnost Panoniji-ne škropilnice je, daje bistveno lažja. Ljubo Fišer in Stefan Jambor, ki sta delala na razvoju su-pre, sta uspela zmanjšati težo škropilnice za dober kilogram. Stara Holdetjeva škropilnica je namreč težka 10 kilogramov, nova pa le dobrih 9. Razvili so tudi dodatno opremo in sicer prašilec in metalec plamena. Tokrat se je izkazal tudi Tomos, ki je posebej za to razvil nov motor. Po oceni Stanka Marija in Srečka Kala-marja, vodje prodaje bodo izdelali v Panoniji okrog 15 tisoč tovrstnih škropilnic od tega 3-4000 za izvoz na konvertibilna tržišča. S tem pa program škropilne - lahko bi mu rekli kar zaščitne tehni- Supra vzbudila največ zanimanja osnovna značilnost je, da je lažja za dober kilogram od Holderjeve izvedbe. Toda o tem več, ko bomo govorili o Panonijinih novostih. , Veliko novega Za tistega, ki si je Panonij razstavni prostor podrobne ogledal, je bilo to svojevrsti presenečenje, še posebej takr; ko so mu povedali, da so na lete njem sejmu prejeli dv» zlati pl keti in dve priznanji za inovacij Zato se vrnimo k že zgoraj om njeni SUPRI. Gre za nahrbti motorno škropilnico, ki sojo, k nam je povedal vodja razvo kmetijske mehanizacije v Pan niji Stanko Mari. je bil celote razvoj supre prenešen v Panor ke - še ni zaključen, saj bodo v sodelovanju z Jeklotehno kot generalnim zastopnikom Holderja sestavljali tudi nekatere večje škropilnice. Pri izvozu še omenimo izvoz rezervnih delov v vrednosti 500.000 mark. Škropilnice supra so naletele, glede na to, da je Panonija edini proizvajalec pri• nas. na ugoden odmev na tržišču. Ta program je zanimiv tudi zaradi tega. ker presega svojo namembnost za kmetijske proizvajalce in je naletel na izreden odmev zlasti na trgu široke potrošnje. Po mnenju Srečka Kalamar-ja. bi v prihodnej kazalo še iskati programe za široko potrošnjo, kajti kljub dokajšnjemu številu proizvajalcev drobno mehanizacije so še prav gotovo izdelki, ki bi lahko bili tako zanimivi, še ve lastnosti, ki so na višji kakovostni ravni. Nova so zapiralna kolesa, sistem menjave plošč, sistem izklopa posameznih sekcij, izboljšan je sistem za doziranje umetnega gnojila, menjalnik in priklop. Sedaj so izdelali nično serijo 4 rednih sejalnic, redno proizvodnjo predvidevajo v jeseni 1988, ko naj bi delali vse vrste teh sejalnic od 4 do 18 rednih. Na razvoju tega prototipa so delali inž. Kos, Herman in Hari. Od velikega k malemu Prav gotovo so v Panoniji po tehnološki plati na področju kmetijske mehanizacije, zlasti na področju sejalne tehnike izredno napredovali. Vendar, kot pravi Srečko Kalamar, so to stroji, ki so v tem trenutku izredno dragi, in če vemo, v kakšnem položaju je naš kmet, potem je jasno, da odziv ni takšen, kot bi ga pričakovali. Prav gotovo je, da je naša proizvodnja na področju sejalne tehnike najbolj deficitarna. Toda cena je tista, ki kmeta ovira, da se na tem področju ne odloča za sodobno tehnologijo in raje vztraja pri stari že preživeli. Po Kalamarjevem mnenju stanje le ni kritično v smislu prodaje, to je le eden od dejavnikov, ki ni odraz dejanskih potreb in povpraševa- Najsodobnejše sejalnice pri nas Na novo pa se jim je odprlo češko tržišče. V drugem polletju bodo na Češko prodali za 20 milijard vrednosti blaga. V naslednjem letu pa naj bi dosegli že vrednost 50 milijard dinarjev. Mimo železnega »repertoaija« Da ne bi ostali samo pri sejalni tehniki, je prav, da predstavimo tudi ostali del programa Panonije; s katerim se je predstavila oz. se predstavlja. Ševeda mimo železnega programa Panonije ni moč. torej programa, skozi kate- iii!l zlasti je potrebno izkoristiti sedanji trenutek, ko je vrtičkarstvo v polnem razmahu. Sejalna tehnika razred zase Rekli smo že, če se sprehodiš med sejalno tehniko nič novega; navadnemu opazovalcu pade v oči morda sejalnica, ki je nenavadno široka. Tudi za žitno sejalnico so dobili zlato plaketo. V bistvu gre za nošeno žitno sejalnico, sestavljeno iz dveh tri metrskih, pa se funkcionalno ne razlikuje od trimetrske sejalnice. Hkrati je njena prednost tudi ta, da jo je moč razstaviti na dva dela, ki vsak zase predstavlja samostojno enoto. Razen teh lastnosti pa imamo opravka z drugimi kakovostnimi lastnostmi teh sejalnic, ki niso enostransko uporabne, ampak jih lahko uporabljamo za sejanje semen od 2,5 kilograma na hektar do debelosti zrna koruze. Vse sejalnice imajo vgrajeno dodatno opremo med drugim tudi zarisovalec sledi. Osnova za razvoj je bila pogodba o sodelovanju s Pegorarom, vendar sta ves razvoj opravila inž. Jože Cifer in tehnik Franc Toplak. Bistveno se od žitne sejalnice ne razlikuje sejalnica za sojo, ki ima razvit in vgrajen nov sistem Do pred kratkim je prevlad1' valo mnenje, da je zemljo tret čimbolje obdelati, se pravi pr* orati jo z raznovrstnimi branat in predsetveniki ter po možnos z valjarjem še zdrobiti in nal zasejati. Toda rezultati so priri sli to, kar smo že prej ugotovil začela se je erozija, ki sojo kmt je opažali v obliki peščenega Vf tra. Zato ne preseneča, če $ danes vse bolj uveljavlja kak1* vost obdelovalnih strojev, ki fl;l bi zemljo čimbolj kakovostno d delali in jo čimmanj obremenj1 vali. V današnjih časih ni man' več opravka z vsakim strojem p‘ sebej. ampak z linijo. Če je post vimo pod drobnogled, vidimo, d so z vrtečo brano, ki je plod k£ operacijskega sodelovanja z ital janskim Pegorarom, v bistvu oi’ stranili potrebo po prej omenj1' nih predsestvenih strojih. S 11 brano se je kakovost pripra'1 zemlje tako pripravila, daje mo? na takojšnja setev. Glede na tel nološke rešitve, so priklopili • sejalnico. S tem so dosegli tud ze racionalizacijo pri sami obdela' k in prihranek pri energiji. š.tl POVRATEK SKIPA Skip je organizacija, ki ji j §§ ubadanje s kmetijsko mehanii cijo in opremo v krvi. Najbolj časi tega tozda nas spominjaj jL ravno na kmetijsko opremo. Z? ps tem so se usmerili v izdelavo sty jev za potrebe sadjarstva, vemk' m so se glede na slabo razvito plantažnega sadjarstva umakni1 z domačega trga in se usmerili n1 tržišča v drugih republikah. Te krat je Skip predstavil na stn kovnem posvetu sadjarjev last n> sti in dosežke svojih dveh stroje' in sicer rezalnika sadnega drevj3 §|j in otresalca sadja. Delovanje p vega so predstavili na sadjarske1* dnevu v okviru predstavitve km£ ™ tijske mehanizacije in opreme. 1 8a jo je organizirala Agrotehnika, j njt Izredno pozitivne ocene so t bili Skipovci za rezalnik od Inst' tuta za sadjarstvo in vinogradnj za< štvo iz Boleča. Po teh ugotovi sta tvah se je strojno obrezovanj1 na obneslo pri slivah, jablanah '* “P breskvah. Sodobno zasajeni s11' dovnjaki namreč omogočaj' ?(j| uspešno uporabo mehanizacij' g , pri obrezovanju, ki ne daje bj dvi stveno slabših rezultatov od rop nit nega obrezovanja. Vsekakor p Gl, s tem ni izključeno ročno obreze tuc vanje. V bistvu so rezultati naje nu, godnejši. ko obrezovanje dop<’ njuje. Strokovnjaki so prišli ^ ^ naslednjega zaključka seveda tj1 dn osnovi praktičnega preverjanja i' prj sicer, daje rezanje s strojem p°' pri sem zadovoljivo, še boljše pa jc me če se opravijo ročne korekturi nje S tem je moč dobiti zadovolji'1' obraščanje krone z rodnimi vej*’ mi. kar pogojuje dober pridelC' ^ v naslednjem letu. Pri industrijskem obiranju v' šenj so pomembni zlasti prihraij ki pri delovni sili. Razen tega s‘ skrajša čas obiranja, to pa vplivi na kakovost sadja. Učinek Pf mehaniziranem obiranju z 9 ljub mi. kolikor jih dela ob stroju jc M krat večji kot pri ročnem obiF nju. Stroški ročnega obiranja 3.5 krat večji od strojnega obira- nja. V pogojih, ki smo jih ornem1 (najidealnejši čas obiranja) il strojno obiranje nadomestilo 2|' obiralcev. Za potrebe slovenski kmetovalcev delajo v Skipu reza lec za rezanje podrasti v meliora cijskih kanalih in ob poteh. J. VOTEk Za Razstavni prostor Panonije od »železnega repertoaija« do najsodobnejše sejalne tehnike vlagalcev za sojo. pri katerih je možna nastavitev globine za vsako vrsto posebej. Vgrajen ima mešalec za tre tiranje (bakteriza-cijo), ki je zaščiten od dnevne svetlobe. Sejalnico, kije uspešno prestala preizkuse sejanja na kmetijskih kombinatih v Bečeju in Drakuniču. so razvili inž. Jože Ciufer, inž. Stanko Hari in tehnik Franc Toplak. Tehnološko osamosvojitev Skipov rezalnik na preizkusu v Panonijinem programu pomeni univerzalna pnevmatska sejalnica oz. sadilec neosem. Gre za sadilec, ki je primeren za sejanje in sajenje zrnja od velikosti maka do fižola. Navidez, torej na zunaj se sadilec bistveno ne razlikuje od pri nas že uveljavljenih Bec-kerjevih sadilnic. ki so jih do sedaj izdelovali v Panoniji. Kot jc povedal Stanko Hari. gre v bistvu za rekonstrukcijo stare Bekerje-ve sejalnice, na kateri pa je uveljavljenih vrsta inovacij in izboljšav. ki dajejo izdelku povsem no- nja po tej tehniki. Zato je cilj .da se v prihodnje še bolj usmerijo v že omenjene izdelke za širšo potrošnjo, ko ne bodo odvisni samo od ekonomskega položaja kmetijstva. Eden od teh programov so pretočne črpalke za vino ipd. Sicer je pričakovati na področju prej omenjene tehnike določene premije, na to naj bi vplivala dobra žetev in sprememba kre- ditnih pogojev v kmetijstvu. Na izvoznem področju v Panoniji dosegajo ugodne rezultate, kar je na nek način rezultat kooperacijskega sodelovanja, hkrati pa tudi vse bolj rezultat uveljavljanja lastnega znanja. Izrazit primer je ravno nov sadilec, s katerim so si odprli lastno pot na zahodni trg. Razen kooperacijskega izvoza v države kooperacijskih partneric, so se uveljavili na francoskem tržišču in trgu držav Beneluksa, začeli pa so z raziskavami španskega trga. rega si je ustvarila image. Dobrim poznavalcem, ga ni potrebno posebej predstavljati. Na videz gre morda v današnjih časih za muzejsko proizvodnjo, vendar temu ni tako. Z uveljavljanjem hobi kmetovanja, vrtičkanja in-kletarjenja so kotli za žganjekuho dobili na svojem pomenu, kot tudi vsi ostali izdelki iz tega programa. Še večje povpraševanje pa je pričakovati s pohodom biološko čistega kmetovanja, ki ima zametke tudi pri nas. Moč predstavitve Panonije pa se odraža še v nečem, namreč v predstavitvi »linij« ali povezav. Vse pogosteje je med strokovnjaki slišati mnenje, da je zaradi omejenosti kmetijskih zem.ljišč (v Sloveniji 0.4 hektarja kmetijske oz. 0.15 hektarja obdelovalne zemlje na prebivalca) treba iskati rešitve v intenzifikaciji kmetijske proizvodnje, kar pomeni dosegati večje hektarske pridelke. Za intenziviranje kmetijske pridelave je potrebno povečati stopnjo mehaniziranosti. Hkrati pa je vse „ bolj prisotna ugotovitev, da ravno težka mehanizacija uničuje obdelovalno zemljo. Želite, da bo Glasnik boljši? Izboljšajte ga s svojimi prispevki! Telefon uredništva: 061-314-562 Poletno potepanje Kljub eksploziji spokojnost pogovor dveh starejših zakoncev, katerih eden je bil po naključju IMP-jev upokojenec, da se je treba, ko prideš do hrastoveljskc cerkve najprej razgledati po pokrajini in si šele nato ogledati cerkev. In res je imel prav. V enem od primorskih mest sojih kamenjali, v drugem jih niso hoteli, smo Prebrali te dni v enem od osrednjih jugoslovanskih tednikov. Ta v svojem rapisu nadaljuje, da ni drugače niti v drugih jadranskih mestih, ko gre za domačega gosta, ali domačo nadlogo. k-i Kaj z njimi? Prepovedati jim prihod na modri Jadran je nemogoče, sprejeti nekoga, ki plačuje z dinarji. Je bogokletno, pravijo domačini. To Pomeni, da je domači gost samo »rezervni igralec«. Ne nazadnje, kdo pa je še zainteresiran za njega, če s povprečnim osebnim dohodkom lahko Preživi na morju le 3 do 4 dni. Po drugi strani pa je dinar, ki ga »pokasi-ra« hotelir ali zasebnik od domačega :akf Vhod v hrastoveljskc :i 1,1 cerkev je lahko prispodoba o ol' za vhod v svojstven enj( Istrski svet n p1 ®osta konec sezone za tretjino lažji oSt; paradi inflacije. In kaj je preostalo dl cl°veku. ki seje odločil za morje? T.i. sindikalni turizem. Tudi tu je veliko dilem, ali ni predrag, namenjen bolje stoječim. Tovrstna trditev morda tudi drži, v nekaterih primerih smo se ® tem lahko tudi sami prepričali. * neposredni bližini enega od počit->raV' tiskih naselij v Rovinju smo naleteli mož na »nobel« opremljeno in urejeno teli aaselje, ki je visoko kategorizirano in o, i V itak i o< snjc S temu ustrezne so seveda cene, ki so j Sevcda težko dostopne navadnemu . ; ifernlJanu s povprečnim osebnim doda odkom. Ne nazadnje se to odraža po številu avtobusov, ki so letos odpelja-■ * "a morje turiste. Lani jih je bilo npr. iy, lzmcni 20 sedaj še samo 2. Zato je ' j 10 bolj nestrpno naše potova- Veliko denarja malo muzike in obratno Znanec se je odločil, da se z družino odpravi na letni oddih v Novaljo na otok Pag. Pogoji, pod katerimi se je odločil, so se mu zdeli izredno ugodni. Ženi, kije zaposlena v eni od večjih ljubljanskih delovnih organizacij so pač ponudili tudi to možnost letovanja v t.i. najetih kapacitetah prek Kompasa. Penzion je bil ovrednoten nekaj čez 13 tisoč dinarjev. To je pomenilo stanovanje v zasebni sobi in prehrano v enem od dveh hotelov v Novalji. K temu dodajmo še možnost odplačevanja letovanja v več mesečnih obrokih, je bilo več kot ugodno. Odplačevanje je seveda omogočila delovna organizacija. Do tu je vse lepo in prav, če bi se seveda vse tako steklo, kot je bilo dogovorjeno. Toda hotelski menu je gledal čez ograjo terase hotela, ko so ga stregli drugim pretežno svojim gostom, njega oz. skupino gostov v prej omenjenem aranžmaju pa so preselili v samopostrežno restavracijo, kjer je bila kakovost hrane na dokaj nizki ravni, hkrati pa so se morali vsi trije vsakodnevno postaviti v vrsto in čakati, kot da bi bili v vojašnici. Namreč, če niso prišli pravočasno na kosilo, so se lahko obrisali pod nosom za kak boljši obrok in so se morali zadovoljiti z enim od »konfekcijskih« obrokov samopostrežne restavracije. Kakšni pa so ti konfekcijski obroki, vam verjetno ni potrebno posebej razlagati. No, to je še nekako prebolel oz. praha vil. zajtrkov pa žal ni mogel in je prišel celo tako daleč, da je zahteval denar za zajtrke nazaj. Toda tudi to je komaj dosegel in še to z zvijačo. Povsem na glavo obrnjena je slika gosta, ki počitnikuje v našem počitniškem domu na Velem Lošinju. »Če gledam na to, kaj dobim za denar, ki ga dam. sem lahko prezado-voljcn, je povedal prvi od gostov, na katerega smo naleteli. Kaj dosti več se ni dalo zvedeti, kajti do Lošinja sem se dokopal ravno v času. ko so gostje IMP-jevega počitniškega doma opravili kosilo. Tako so se bolj ubadali z opoldansko dremavico, kot pa da bi bili pripravljeni na kakršen koli me j, k Sank je dober, če ne za drugo, za ohladitev nje na Veli Lošinj, kjer je eden od •ti fKTP-jevih počitniških domov. Vzroji i *c smo že delno navedli, hkrati se je j zastavilo vprašanje zasedenosti in se-oV stave gostov v teh domovih. Resnici arij' na ljubo je bila ta nestrpnost povsem l i* opravičena, kajti takrat, ko smo v naša' časniku objavljali razpise za po-čaj( citnikovanje in cene. se nam te niso lCjji zdele ravno nizke (cena penziona je ki “-000 dinarjev). Zato smo nekoliko . dvomili v odzivnost zlasti »neposred-r , uih proizvajalcev« torej delavcev. P Medano skozi današnjo optiko, pa ;Zf tudi razmere na trgu turistične polij t Jtadbe in odnosa do domačega gosta pot 'ahko rečemo, da smo presegli pričali kovanja. Gost v IMP-jevem počitniškem domu je obravnavan povsem j( drugače kot recimo gost. ki ga je razgovor. V takem primeru človek pomisli, saj imajo kar prav dopoldansko pretegovanje in praženje na soncu je že opravilo svoje, počitek sc jim bo še kako prilegel. Pa tudi sami smo bili preveč zbiti, da bi še naprej vrtali in drezali. Bolj kot to nas je seveda pritegnil šank. kjer smo se najprej malo ohladili in se osvežili. Ta predah kista« Aleša povprašal po šefici. Brez obotavljanja nas je odpeljal do šefice kuhinje, ker je upravnica hodila nekje po sobah. »Samo trenutek boste morali počakati, saj veste mi smo ravnokar sredi delitve kosila, Erika pa že ima opravka z ljudmi, ker je jutri menjava. Nič zato, boste sedli in ta čas dali kaj pod zob, prav gotovo ste po tej dolgi poti tudi lačni«, nas je prijazno sprejela Zofi. šefica kuhinje. Kakor rečeno tudi storjeno, ni bilo potrebno dvakrat ponavljati in že smo sedeli za mizo in hlastavo srebali okusno zelenjavno juho, še bolj pa so nam teknili odlični pariški zrezki in cela skleda solate povrh. S tem smo bili več kot zadovoljni, za učinkovit zaključek kosila pa je priletel na mizo še jabolčni zavitek. Šele sedaj nam je bilo jasno, zakaj »lošinjska« klima tako močno zdeluje goste počitniškega doma IMP-ja ravno opoldne in zakaj se vsi smukajo okrog klopi v senci na vrtu. Razumljivo po tako dobrem kosilu in v taki vročini kot je bila v tistih avgustovskih dneh na Lošinju, se je težko povzpeti v višino ene stopnice, kaj šele 10 ali 15, večjih pa ni. No, z muko in težavo so po krajšem smukanju dosegli tudi to. Pustimo to ob strani. Tako je s tem na počitnicah in tudi prav je tako. Zatem je prišla upravnica, ki nam je pohvalila svojo ekipo, vendar v isti sapi potožila, da kljub velikim prizadevanjem komaj zmorejo. Vendar vsega tega ni opaziti, kajti vse je na svojem mestu in vse pripravljeno pra- 88* Čar V. Lošinja je še zmeraj njegova zamaknjenost jo. Enostavno, postal je premajhen za vse, ki se gnetejo v njem. Turistična industrija razvpitega Čikata. Poljan. Sunčanc uvale je preplavila in uničila spokojnost mesta, ki se je prelevilo iz mirnega skorajda umirjenega kraja v pravo mravljišče, ki vsiljuje človeku visok ritem in zbeganost. Povsem drugače je to z Velim Lošinjem, ki na srečo še ni podlegel tej industrializaciji, z izjemo novozgrajenega hotela in naselja Punta, ki je nekoliko odmaknjeno od samega mestnega jedra, upajmo le. da ne bo eksplodiral kot Cikat in prej omenjena naselja. šicama dogovorili za večerne ure. In res, ujeli smo ju, ko sta skorajda zaključili poslovni del dneva, namreč le meso za naslednji dan je bilo treba še stehtati, potem pa smo na vrsti mi. Vendar nič svečanega sluteč pride do nas ena od gostij, se pogovarja z našima sogovornicama o povsem vsakdanjih problemih, zatem strne svoje vtise in ne more prehvaliti postrežbe, ki je bila v rokah dveh študentk, seveda kuharic in tudi pozornosti, ki soje bili deležni od upravnice. Nakar je privlekla nekje iz ozadja steklenico - zavito v bel papir. No, najprej smo mislili v znak zahvale, pa smo se ušteli. Buteljka je bila namenjena v prvi vrsti šefici kuhinje, kije praznovala rojstni dan. Zatem se je zvrstilo še nekaj gostov, ki so se hoteli zahvaljevati in čestitali so hkrati. Prisostvovali smo nekemu domačemu pristnemu odnosu, ki spominja bolj na drvžinskega kot na »službenega«. Morda je to tisto, zaradi česar je počutje IMP-jevcev v tem domu tako dobro. Morda je dokaz dobrega dela in še boljših odnosov veliko povpraševanje zunanjih gostov po prehranjevanju v našem domu. Bogsigavedi. Toda ekipa, ki je majhna, pa pravi Erika, je dovolj IMP hotel v svoji poletni zamaknjenosti vočasno. Kaj več se o poslih takrat nismo pogovarjali, zmenili smo se. da o tem rečemo kaj več po večerji, ko bodo imele tudi kaj časa za nas in ko se vsaj malo odpočijemo. Še preden smo se razšli, so nam še ponudili prenočišče. V tistem času je bila za eno noč ravno prosta soba, zgolj po naključju, kot so nam povedali pozneje. Ena skupina gostov seje odpravila en dan prej domov. Skok iz brloga Medved se odpravi iz brloga, ko je vroče, človek pa, ko je hladneje. Tako so se naši »opazovanci« po krajšem popoldanskem »smrčanju« odpravili proti plaži enkrat sedi popoldneva. Edini, ki jih niti obilno kosilo, niti vročina, niti nejevolja staršev nista uničila, so bili otroci, ki so se gugali sicer na že dotrajanih gugalnicah. starejši pa so igrali namizni tenis. Gneča pri namiznoteniški mizi je bila kar velika, morda tudi zaradi tega, ker pozneje niso prišli na svoj račun. Počitničarji v tej izmeni so. kot so sami povedali, bili kar iznajdljivi in organizacijsko zelo kreativni. Orga- Naš. torej IMP-jev dom, leži v središču Vclega Lošinja. Domačini ga bolj poznajo pod šolo. ki je tu domovala pred IMP-jcm. Mesto, kot takšno, se je ohranilo v svoji prvobitni podobi brez neke izrazite turistične eksplozije. Pravi turistični ton mu daje nekaj jadrnic in jaht v posameznih zalivčkih, drugače pa prevladujejo na Velem Lošinju predvsem gostje Gremo na morje S tem vtisom se potem človek z neko posebno zamaknjenostjo poda naprej na pot. Če mimogrede omenimo še Motovun s svojo veličastno arhitekturo. potem je slika popolna. To na nek način vpliva, da se človek povsem izklopi iz vsakdanjika in je prijeten uvod v dopustniške dhi, seveda za tiste, ki jih imajo. Vse te istrske lepote so prisotne tudi oziroma se odraža-jo-gledc na okolje v Velem Lošinju. Prav pot na plažo je bila tista, ki je spodbudila, da smo se povrnili na začetek poti. Namreč ozke poti med visokimi kamnitimi ograjami ali zidovi dajejo kraju poseben čar, razen tega pa mu na poti do morja, ki ni posebno dolga, pomenijo duhovno sprostitev in pravo poživitev. Skratka. kljub navidezni brezosebnosti in odtujenosti je prav mesto, ali poti. ali če hočete njegova arhitektura tista, ki vzpostavi nek osebenodnos, če že ne drugače pa skozi zid. ki ga je zidal človek. uigrana, v prvi vrsti pa so medsebojni odnosi na zelo visoki ravni, kar je sploh pogoj za uspešno delo in zadovoljevanje vseh potreb. Po drugi strani pa le tako vzpostavljamo zelo dobre odnose tudi z gosti. Če bi vedela, da bo toliko »kšefta«, ki ga mora speljati, nas 7, ali dve občasno, pa tudi tri v kuhinji, se tega prav gotovo ne bi lotile, pravijo naše sogovornice. »Pa ne mislite, da tarnamo, oh ne, to i i Popeljal na morje Kompas, v’ tem ’ .£ Primeru si je najbolje pomagati s pri-i ] ttcrjavo, da dokažemo, da prej ome-jtC njeni uvodnik ni iz trte zvit in da ji'1' d°t>ro organizirana počitniška dejav-cjl a°st znotraj organizacije še zmeraj dd , °lje vpliva na počutje obiskovalca. *°t še tako zveneči aranžma. J r praznovanje ni bilo časa Tudi na obali je prijetno. V prijetno hladni predsobi s točilno mizo nam je še kako prijal, očitno prija tudi gostom zlasti moškemu delu. ki ob čakanju na osvežitev za »širši družinski ali prijateljski krog« mimogrede zvrnejo kakšen brizganec, pivce ali pa kar 2 deci črnega. Opoldanska dremavica Po opoldanski osvežitvi bi se tudi nam prileglo opoldansko poležavanje. toda opraviti je bilo potrebno »protokolarni« del posla. No. konec koncev, sem na Lošinj prišel le zaradi reportaže. Tako sem vljudnega »šan- nizirali so namiznoteniški turnir in si poleg »praženja«, plavanja in morda tudi kakšnega disko razgibavanja še poživili telesnokulturne aktivnosti. Turistična konfekcija si utira pot Za pisca teh vrstic je bil obisk Lošinja po sedmih letih nek nostalgičen sprehod skozi čas in skozi sedanjost. Pred sedmimi leti sem namreč imel priložnost spoznati Lošinj nekoliko podrobneje, čeprav iz kasarniške distance. Če pustimo to distanco ob strani, je zalsti Mali Lošinj doživel v tem času pravo turistično cksplozi- Ne boste rekli, daje bila postrežba slaba počitnikih domov posameznih delovnih organizacij, ki jih je tu kot listja. Morda tudi zaradi tega ni neke posebne razvpitosti in hrupa. Pa naj izzveni. da smo absolutni nasprotniki »industrijskega« turizma. Oh ne. to pa ne! Kajti s tem bi izločili iz turizma vse. ki si želijo plesa, diskačev. izbora takšnega ali drugačnega miss oziroma mistra. Tega pa si prav gotovo ne želimo. To pa vam navsezadnje Mali Lošinj daje. Vsakdo si je verjetno že našel kaj po svoji meri. tako da je vsakršno razglabljanje o tem. kaj je boljše, kaj bi lahko bilo slabše sedaj, ko je že vse za nami. povsem odveč. Vseeno pa z Lošinja ne bomo pobegnili kar tako. Istra mediteranski biser Nasploh, ko se .človek odpravi na neko pot. je kljub pripravam in pričakovanjem deležen vrste presenečenj, ki jih prej morda ni poznal ali pa jim ni posvečal dovolj pozornosti. Za sam vstop, če temu lahko tako rečemo, v slovenski del Istre človeka prevzame s svojo monumentalnostjo, tako po arhitekturi kot po pokrajini. Na sami poti v Lošinj in Rovinj je pisca teh vrstic s ceste zvabila kažipot za istrsko vasico Hrastovlje, znamenito po svoji cerkvi s freskami in z mrtvaškim plesom. Zares vstopnica za Istro, ki naredi vtis. Ne preseneča Rojstni dan Počitnice, naj bi bile tiste, ki naj bi v tej današnji dirki s časom ponovno prebudile v človeku osebno toplino, dvignile njegovo samozavest. Ko smo žc pri tem osebnem odnosu, še preden karkoli rečemo, se spomnimo še enega dogodka. Kot smo že omenili, smo se za pogovor o domu. delu v njem z najbolj odgovornima tovari- Vsi se dobro počutijo bomo speljali, o tem sploh ne dvomimo. Samo. da so ljudje zadovoljni.« Sicer, kako tudi ne bi, ko pa jih najdemo vsepovsod. Razen kuharic, ki so kar privezane na »kuhalnico« od jutra do večera, pa so vsi ostali tam, kjer je treba kaj postoriti. Upravnico je moč najti vsepovsod, samo v pisarni ne. V pisarni je le toliko, da opravi najnujnejše. Drugače pa jo najdete v kuhinji s predpasnikom, s cekarjem na tržnici ali v mesariji v nabavi, skratka ekipa, ki spet nima strogo po predalčkih določenih svojih opravil, in ki je od tega predalčka naprej ne bi nič zanimalo. Zato pa je tudi tako pristen odnos zgosti. »Sami seveda kakih posebnih težav nimamo, razen z oskrbo, to pa je tako ali tako problem otokov, vendar tudi to imamo solidno urejeno in nismo povsem odvisni od oskrbe na otoku. Z gosti tudi posebnih težav nismo imeli, nekoliko huje je bilo v juliju in prve dni avgusta, ko so bili gostje zaradi - včasih več kot 12-urnega čakanja na trajekt - kar nejevoljni, toda tudi to so prebrodili. Nekaj gostov se je tudi vrnilo za kakšen dan. Saj veste, burja.« je za konec povedala upravnica Erika. J. VOTEK Solata že za dobro jutro Trženje pred pot Marketing začetek in konec poslovne akcije Dclphy napoved gospodarskega razvoja kaže. da bo prišlo do drastičnih sprememb v industrijski proizvodnji izdelkov še pred koncem tega stoletja. Znanje, avtomatizacija in robotizacija proizvodnih procesov bodo že v naslednjem desetletju popolnoma spremenili sedanje proizvodne sisteme. Zaradi vedno večjega poslovnega pritiska bo prišlo do vse večjih tehnoloških, ekonomskih in socioloških sprememb, ki bodo vse večje, vse bolj dinamične, prej kratkoročne kot srednjeročne, a zanesljivo zelo interaktivne. Sistemi bodo vse težje obvladljivi, zahtevali bodo stalno prenavljanje stanja, kar bo mogoče le na osnovi tekoče in dovolj dobičkonosne proizvodnje. kajti potrebno bo še več sredstev za raziskave in razvoj še boljših izdelkov in procesov, še boljšega trženja in sploh še boljše organizacije dela. Na osnovi sedanjega stanja ugotavljamo. da se moramo pripraviti na še hitrejše substituiranje dohodkovno izčrpanih izdelkov z dobičkonosnimi izdelki, kar pa je mogoče obvladovati in usmerjati le s sistematičnim in permanentnim nadzorom dobičkanos-nosti vsakega izdelka. Prispevek posreduje v praksi potrjeno metodo, ki na enostaven, logičen in celovit način daje osnovo za proženje smiselnih poslovnih akcij, zlasti v tistih družbenih sistemih, ki imajo dovolj jasno definicijo družbenih dajatev. 1. Situacija ali: kaj se dogaja Živimo v času vse večjih, vse hitrejših in vse impulzivnejših sprememb. Te povzročajo tubulentna stanja in ustvarjajo krize tudi na področju industrijske proizvodnje izdelkov. Klasičnega proizvodnega procesa ni več. popolnoma se uveljavlja zakonitost stalnih sprememb v vseh fazah reprodukcijskega procesa, od raziskav in razvoja pred proizvodnje do trženja. Kibernctizacija delovnih procesov in vse večje uvajanje avtomatizacije in robotizacije v vse faze proizvodnega procesa ter dialogno orientirana in grafično podprta računalniška obdelav;; lodatkov. bo pospešila spremi-njevalne procese, kar bo zanesljivo usoi o vplivalo na poslovno per-spektivo vsakega izdelka. N novejše izkušnje potrjujejo, da im perspektivo predvsem hitri in din; nično prilagodljivi proizvodni sistem:. taki. ki imajo dovolj absorbi-cijske moči. da se stalno prilagajajo novim znanstveno-tehnološkim in tudi poslovnim izzivom (5. 6. 7. 8). Stalno spreminjanje je postalo globalna doktrina prihodnosti in prodoren marketing začetek in konec vsake poslovne akcije. Iz ret«.nega lahko sklepamo: Še bolj se bo uveljavila vloga trženja. adustrijska proizvodnja izdelkov imela še bolj dinamičen nestalen nezanesljiv karakter. Prihaja čas lnih in še težje predvidljivih spre cmb. prihaja čas poslovne nc-stab. osti! In posledica: P 'ja čas nujnosti stalnega sistc- mati 'ga preverjanja celotnega re- pi rod .* dejali, toda za življenje še kako Pomembna skušnja, ki ti pride Zmeraj prav, pa tudi v svojem Poklicu nisi ozek in enostranski. -- l*0 vojski spet Panonija, delo na normo v današnjem tozdu Kmetijska mehanizacija. Vmes uda- — rec, ki se mu kot dober delavec ni nikoli nadejal, namreč znane težave Panonije, ki jih zdravijo še — v današnjih dneh. Prišlo je kot, da bi dobili zaušnico, toda kaj, Podvizati se je bilo treba, vendar zaradi pomanjkanja dela, je bilo nekaj delavcev treba prezaposli- " ti, oziroma začasno zaposliti v drugih delovnih organizacijah. Odšli so tisti, ki so bili mlajši in brez družin,. Tako ga je pot bolj __ P° naključju, kot izraz neke želje Po spremembi zanesla v Ljublja- — n° v IMP Dvigalo. »To sem ostal skoraj eno leto. Delal sem v pro- " 'Zvodnji dvigal. Slabo ni bilo, delo je bilo zanimivo, pa tudi težav ta- s prilagoditvijo in opravljanjem ut- Zastavljenih nalog nisem imel. uč- ^eijetno bi se lahko kar stalno ra- zaposlil. No, na to nisem pomije- stil, ampak sem se raje vrnil nazaj jo- vali, če je kdo pripravljen iti za vzdrževalca v Rovinj. Delo tu je začasno, da se razumeva, še zmeraj sem v delovnem razmerju pri Panoniji in tu bom tudi ostal. Po kratkem premisleku in pogojih, ki so jih ponudili, sem se odločil in šel. Sedaj sem tu že 4 mesece in še 2 meseca bom, tako da bo spet pol leta.« Tuna je skupaj s sodelavcem v naselju »deklica za vse«. Pred začetkom sezone sta v apartmajih vse pripravila, pregledala in zamenjala, tako da so se prvi gostje lahko »vselili« v brezhibne domove. Zatem pa sta skrbela oziroma skrbita za redno vzdrževanje. Najpogosteje je treba, zamenjati plinske bombe, zamenjujeta tudi posteljino ob izmenah. Ob izmenah vsakih 10 dni pa je sploh hudič, takrat je treba vsak apartma podrobno pregledati od vrha do tal, skratka vsak kotiček. To izgleda kot tehnični prevzem. Navidezno enostavno opravilo, to - spoznati se je treba spet na vse od žličke za kavico, do jogija na postelji. Izpopolnil se je tudi v kuhinjskih veščinah, kot sam pravi, je dobil na razpolago dvoposteljni apartma, toda kuhati siže mora sam, če hoče, da mu kaj ostane. Ker je ta naš zapis nekoliko počitniško obarvan, povejmo, da uspevata s sodelavcem vzdrževati 210 počitniških hišic in skoraj 2 hektarja površin od zelenic do deklica za vse, razen natakaija v Prekmurje in Panonijo. Tu so se v tem času razmere uredile, dela itnamo dovolj, tako da še kar gre. Na koncu sem delal v prototipni delavnici, kar je svojevrsten izziv za vsakega delavca, ki se hoče dokazati. Meni je to delo zelo ugajalo. saj. kot sem že dejal. Zahteva celega človeka, zlasti pa natančnost in kakovost. Vse to Pa mi ni tuje.« je razmišljal Tuna. Vendar, kot da mu vse to ne bi bilo dovolj. Kljub enkratni »začasni« selitvi, človek dobi obču-tek, kot da bi mu to prišlo v kri, kot marsikateremu Prekmurcu, ki se stalno seli. vendar mesta si ne more najti nikjer, ali pa je to še Zmeraj odraz mladostniške zanesenosti in prostosti, sicer kako si Razlagati njegovo ponovno odločitev za polletno odsotnost iz Pa-nonije in nudenje svojih uslug Počitniški skupnosti Murska Sobota v Rovinju. Sam pravi, daje bilo vse skupaj bolj naključje, kot neka premišljena odločitev. »S Počitniške skupnosti so prišli v delovno organizacijo in spraše- poti in ostalega. V neposredni bližini pa smo naleteli na beograjsko počitniško naselje, kije samo 2 krat večje z enim hotelom in ga vzdržuje 170 ljudi. In če primerjamo zunanji videz tudi te primerjave ni moč narediti. Morda je to samo eden od dokazov ali pa tudi ne. kaj lahko naredi oziroma je sposoben narediti človek z visoko delovno zavestjo. »Sedaj je živo. dni skorajda ne uspevaš šteti. Stalno nek direndaj. Spoznal sem se tudi z nekaterimi domačini, tako da se ni moč pritoževati, vendar pa. četudi imaš opravka •z domačimi ljudmi, le še komaj čakam, da bo vsega konec, da v posezonskem mrtvilu s prijateljem pregledava in pospraviva najnujnejše in da se odpravim domov. Čeprav bo po sezoni vse skupaj spet en sam dolgčas, še zlasti zato. ker nikogar več ne pričakuješ. Ko smo prišli sem. smo odštevali dneve, kdaj se bo začelo, sedaj jih bomo odštevali, kdaj se bo končalo.« jv Namesto kislih kumar Kontrolirano prhutanje Sovjeti so hoteli navezati poslovne stike z zahodnonemškim tuhtavcem, da bi proizvajali pred bombami varne bunkerje. Šestinštiridesetletni Manfred Janitzky je mož z mnogimi nadarjenostmi. Potem ko je prekinil študij za inženirja in bil nekaj časa voznik taksija, se je poročil z učiteljico telovadbe in spočel šest otrok, Id jim od takrat gospodinji. Gospodinjsko delo pa ga ni v celoti preokupiralo in Janitzky se je podal v izumiteljstvo. Malo je razvijal adap-terje za »Leica-M-objektive«, malo je tuhtal o teleskopih, ki bi imeli »fo-okusiranje povsem brez zrcaljenja«. Imel pa je smolo, kakor vsak izumitelj, vedno je bil kdo pred njim, kot v primeru, ko je želel izboljšati higieno v hotelih s posebnimi prevlekami za stranišča, ki se po uporabi odstranijo. Enkrat pa se mu je le posrečilo nekaj, o čemer sanjajo vsi njegovi »poklicni« kolegi: po vsem svetu je sprožil zanimanje, od Moskve do Washingtona. Od takrat za moža, ki gospodinji, sprašujejo vojaki, diplomati in tajne službe. Kajti Janitzky je v prostem času razvil »podzemeljsko zaklonišče z več zaščitnimi celicami«. Za svoj sistem »SRS 2000 Variosa-fe« je doslej že prejel patente pravice nemškega in ameriškega patentnega urada; obeta se mu tudi evropski patent. Posebno pozornost pa mu posveča Vzhod. V nekem pogovoru v kolnski (ko-elnski) kitajski restavraciji mu je Jev-genij Antonov s sovjetskega poslaništva v Bonnu zagotovil takoj po predjedi: «V Moskvi pripisujejo vašemu odkritju velik pomen.« Potem je še dodal: »Zelo radi bi z vami sklenili posel«. Prvemu srečanju so sledila nadaljnja, najpogosteje v vzhodnem Berlinu. Po devetem srečanju z zastopniki sovjetske vlade mu je bilo jasno, da Rusi mislijo resno: dobil je ponudbo za pogodbeno obliko sodelovanja z moskovskim ministrstvom za zunanjo trgovino. Njegov pravni zastopnik mu je v pogodbi za »licenco in know-how« predvidel, da bo Janitzky dal SZ na razpolago »celokupno tajno ali ne tajno tehnično dognanje« in sicer pri »planiranju, konstruiranju, izgradnji, transportu, izvedbi in kompletni notranji opremi za podzemna zaklonišča, posebej za civilno zaščito«. Tudi predvideno plačilo, vsaj po socialističnih kriterijih, ni bilo slabo: 50.000 mark ob sklenitvi pogodbe, »dva odstotka za vsak pogodbeni predmet, narejen po licenci, ki bo šel v prodajo« ali letno najmanj 10.000 mark pristojbine za licenco in k temu še honorar v vrednosti 1000 mark plus vsakodnevni stroški, ki jih bo imel v SZ, ko se bo posvečal tej zadevi. Interesi Moskve veljajo super-bun-keiju, ki ima po Janitzkem tri feno- menalne prednosti: prenese 33-krat takšen pritisk kot siceršnji modeli, v njem je možno bivati 20-krat toliko časa in stane za tretjino manj, kakor običajni atomski bunkerji. System SRS 2000 Variosafe je sestavljen iz cilindrične osnovne celice, ki je iz betona, jekla ali rebrastega aluminija. Na »Variosafe« - 5 do 6 metrov notranjega premera, prostora za 25 ljudi - se lahko horizontalno ali vertikalno priključijo nadaljne celice. Medtem ko prenesejo zdajšnje tovrstne manjše naprave zgolj 0,3 nadtlaka (atii) detonacijskega pritiska (na površju zemlje se ob tem porušijo malone vse stavbe), je Janitzkyjev bunker zavarovan za zunanji pritisk do najmanj deset stopenj nadtlaka: če bi neposredno nad bunkerjem v višini 1500 metrov eksplodirala A-bomba, ki bi imela stokratno moč hirošimske, naj bi bunker, pokrit z najmanj 2,1 metra debelo plastjo zemlje, po Ja-nitzkyjevih podatkih, vzdržal tako val pritiska, kakor vročinsko pa tudi začetno in poeksplozijsko sevanje. Poleg tega pa še: medtem ko so doslejšnji ABK (antibiološko-kemič-ni) zemeljski zaščitni bunkerji primerni samo za bivanje do največ dveh tednov, je Janitzkyjev skonstruiran za za bivanje do 300 dni. Janitzkyjev koncept je zasnovan na preudarku, da pri ABK-katastrofah ni mogoče pravočasno izpeljati evakuacije večjih množic in tega oblasti za primer vojne tudi ne predvidevajo. Pred posteksplozijskim sevanjem je torej potrebna zaščita še vsaj za 10 mesecev. Da bi zaklonišče ne razpokalo tudi pri ekstremnem zunanjem pritisku in da bi ostalo nepropustno, namerava Janitzky zaobrniti konvencionalno načelo gradnje: medtem ko so stene zdajšnjih bunkerjev toge in je toga tudi medsebojna povezava, je Janitz-ky skonstruiral premične bunkerske stene, tako daje cone, ki so izpostavljene prelomom, funkcijsko spremenil v »mesta, ki se lahko pregibajo«. Tehnik je na priključnih mestih, ki so izpostavljena prelomom in razpokam, razdelil stene celice v osem med seboj ločenih segmentov. Segmenti so med seboj tako povezani, da sicer tesnijo, v primeru detonacije pa dopuščajo »kontrolirano prhutajoče premikanje«, namesto da bi počili ali se prelomili. Pri današnjih bunkerjih je stabilnost zagotovljena s trdnimi zunanjimi stenami. Janitzky pa je svojemu bun- kerju zagotovil primemo trdnost z elastičnim zasidranjem, ki poteka od zgoraj navzdol po osi cilindričnega zaščitnega prostora. Stene tudi pri velikem pritisku ohranijo akcijski prostor, kar preprečuje pokanje. Dolgo bivalno obdobje 300-tih dni, naj bi v Janitzkyjevem bunkerju med drugim omogočal novi sistem jaškov in filtrov. Pri doslejšnjih majhnih bunkerjih zadrževanja ni mogoče podaljšati čez dva tedna že zato ne, ker je mogoče onesnažen filter kontrolirati in zamenjati samo iz bunkerjeve notranjosti - kar pa ima za posledico to, da se notranjost okuži. Zdajšnjim bunkerjem manjka poleg tega tudi primeren sistem jaškov, ki bi omogočal neomejene izhode na prosto in vračanje brez nevarnosti okužbe. Pri doslejšnjih sistemih vodita glavni vhod in jašek naravnost v bivališče in sta v primeru nevarnosti zasuta. Janitzky izrablja dostop k hiši kot deponijo za odpadke. Poleg tega je tuhtavec sistem jaškov in filtrov skombiniral tako, da se lahko iz glavnega jaška kontrolira in menja mehanski predfilter in glavni filter, ne da bi ob menjavanju morali prekiniti dotok filtriranega zraka in bi lahko prišel v notranjost bunkerja okužen material. Za tretjino od drugih izdelovalcev pa je iznajditelj lahko cenejši zato, ker so stene bunkerjev cilindrične oblike: izdelujejo jih lahko povsod tam, kjer je vpeljana proizvodnja velikih cevi in so potrebne samo minimalne nove investicije. Poleg tega pa je zaščitna celica, ki je sestavljena iz osmih gradbenih delov, sestavljena samo iz dveh osnovnih elementov. Vsekakor pa je negotovo, če bodo Janitzkyjev bunker izdelovali. ZRN ima zaklonišča samo za 3,6 odstotka prebivalstva in večina jih je v primeru nevarnosti tako rekoč neprimerna. Gradnja zaklonišč ni zakonsko predpisana, kakor v Švici ali na Švedskem in drugih evropskih državah. Popolnoma sporno pa je, če je gradnja zaklonišč sploh smiselna. Razpon pomembnih argumentov proti sleherni gradnji bunkerjev sega od političnih do tehničnih pomislekov. V osnovi vseh zavračanj je podmena, da bo prihodnja vojna v popolnem obsegu jedrska, kar bi za vrsto let onemogočilo nadaljnje življenje in bunker ni nikakršna učinkovita zaščita. Nasprotno pa zagovorniki gradnje zaklonišč, kot na primer fizik in Nobelov nagrajenec Carl Friedrich von VVeizsacker, totalni atomski spopad ne prištevajo k »verjetnim militarističnim primerom«, ker bi napadalec s takšnim napadom ogrozil samega sebe. Predvsem pa bi po Weizsacker-ju lahko pri omejenem jedrskem spo- padu, pa tudi ob katastrofah, zaklonišča lahko bila učinkovita za velike dele prebivalstva. Nemški izumitelj bunkerjev pa bo moral opustiti misel, da bi s pomočjo sovjetskih pogodb prišel do denarja. Nordheim-westfalsko deželno ministrstvo mu je izrazito odsvetovalo načrtovani plan. Zaradi »varnostnih, političnih in varnostno-tehničnih okoliščin,« da ima njegova iznajdba »določene državljanske ozire«. Sovjeti pri pogajanju niso prikrivali, da so njihovi interesi vojaške narave. Celice so uporabne kot sistem mobilnih komandnih bunkerjev - »jasno vendar, kaj pa sicer«, tako se je izrazil sovjetski inženir Aleksander Jampolski ob nekem srečanju z Ja-nitzkim v vzhodnem Berlinu. Ko je bunkerski specialist nad tem izrazil svoje pomisleke, je prišel Jampolski na naslednje srečanje z novim modelom: »zaradi okoliščin« bi lahko Moskva Janitzkemu dostavila za izgradnjo njegovih bunkerjev v ZRN začetni kapital in mu plačevala tekoče honoratje, če bi jo sproti seznanjal s svojimi spoznanji o »celokupni zahodni tehnologiji izgradnje bunkerjev«. Jampolski: »Navsezadnje imate vi kot lastnik svetovnega patenta dostop do patentnih uradov po celem svetu.« Način plačila: »oproščeno davkov na švicarski konto«. DabiJanitzky, kije bil rojen v Litvi kot sin Rusa in nemške matere, v prihodnje lahko brez težav potoval na Vzhod, so mu Sovjeti poslali iz litvanskega nekdanjega glavnega mesta Kaunasa, rojstni list. S tem lahko prejme pri sovjetskem veleposlaništvu sovjetski potni list. Na sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu je Janitzky poslal pisno odpoved: »Težišče sodelovanja se očitno preveša na področja, ki bi povzročila trčenje z veljavnimi predpisi. Še naprej lahko sodelujemo samo v okviru legalnih gospodarskih aspektov.« V istem pismu Janitzky tudi opozarja na vrnitev znanstvene dragocenosti - ki »bi bila morala že biti vrnjena v preteklem roku«. Med pogajanji je Janitzky sovjetom prepustil na vpogled nov, do kraja razvit prototipni sistem »preklopnih zračnih ventilov« znamke Temke, ki naj bi ob detonacijah nad 0,3 nadtlaka preprečil, da bi šunk vito vdrl udarni val zraka. Primerek je prispel, lepo zapakiran po pošti šele tri mesece po prekinitvi pogajanj. Po SZ so se za Janitzkyjev projekt zanimale tudi civilnozaščitno ozaveščene ZDA. Odkar je preteklo leto, ko je postal imetnik »United States Patent Number 4 507 899«, je že nekaj ameriških zastopnikov za patente poskušalo, da bi z Janitzkyjem naredili posel. Samo zvezna država Pennsylvania je pred kratkim posredovala nemškemu izumitelju naslove dvanajstih tvrdk, ki se zanimajo za njegov patent. D ... . Po »Spieglu« Novela Spominov posmeh Sredi nelagodnega molka sem naglo in raztreseno premišljeval ob krvavem steklu odprtega okna o obstoju Boga. Bog je bil zame občutek toplote okoli srca, Bog je bil zame vznesenost teme nad lučjo lastnega greha, ker sem obstajal. Bog je bil zame solza v očeh, ko sem stal ob smrti, v katero nisem verjel, da se je zgodila. Bog je bil zame vzlet moči, ko sem čutil novo rojstvo pred pragom lastnega dvorišča preživetja. Mučil me je Bog kot resnica, ker Se nikoli ni pojavljal sam, pa čeprav je bil samo z mano. »Zapovedujem si, da sem del razbesnele narave, ki se ni sama odločila, da mora v nekoga ali v nekaj verjeti!« sem ponavljal za nočnimi rešetkami dneva, kot če bi čakal na odprtje nebes. Gledajoča bolezen me je razkrajala in beli kamni so mi padali na izvire krvi, tako da je ta goljufivo škropila po prostoru, ki je bil namenjen samo njej, a ni prišla. Samo Ona mi je govorila o modrosti, ostali so bili v slepoti razočarano tiho. Gube na mojem obrazu so plemenito vzvalovile, ker sem čakal njo v prozorni halji in s polnimi dlanmi biserne svetlikajoče se vode. Bil sem sveti sestradanec, zato sem se vedno opiral na hrastove dlani, sicer pa sem tako ali tako čakal njo, ker Ona je polna spominov. Kadar se mi je žalost približala do vrat kapele, v kateri sem bil krščen, sem slišal v sanjah spomina glasbeno molitev, ki je prihajala skozi nozdrvi že ostarelih orgel. »Adam igra, Adam moli, Adam me sliši«, je v vetru trepetalo moje hrepenenje. Ko je v strohnelih večerih včasih prišla in legla k meni, sem ji poskušal obrazložiti besedo Bog, a ta je ob njenem telesu in v njeni duši zvenela svilnato črno in božala dlačice na koreninah pričakujočega jokavega jutra na steblih narave. Ona je umirala večno, zato je bila tudi vedno tu in njen spomin mi je vedno kazal, kadar sva se srečala, na preluknjana semena, ki so padala na plitva grudasta tla. »Igraj, igraj....'« »Gluh sem!« Celo življenje sem pel le možate himne, a ko me je napadla bolezen, sem bil pripravljen tudi na nekaj slavnostnega in otroškega. Kadar so orgle v kapeli zaigrale himne krščenih ob čakanju na odrešenje, so raskavi glasovi obešenih svetnikov vedno obrnili že osivele obraze proti Rešitvi in s kazalcem opozarjali na Amen, ki naj bi vedno pomenil nek konec. »A je Bog kaj delal, ali kaj dela?« je Žulilo moje spoznanje in potrpežljivost. Nisem se mogel spomniti odgovora, zato sem raje počakal, da bo prišla Ona in bo zažlobudral njen spomin. »Bim, bam, bom«, je donelo v nebo. Kadar sem slišal zvonove domače kapele, se mi je zdelo, kot da je nekdo pustil vame dva curka pobožnosti. »Usmilil sem se te, človek umetno narejeni,« je plapolalo na bronastih zvonovih. Vsakokrat, ko sem se zbudil zjutraj na svoj rojstni dan, sem vohal osmojene ljudi, kot če bi prišli iz pekla, zato me je bilo tudi sram, da sem bil taka smrduga, da sem bil tak nekoristen gnoj. Prvo zavestno in premišljeno laž, ki sem jo slišal na tozemskem soncu, je bilo lastnega očeta prerokovanje, da je ob mojem rojstvu postal srečen. Verjetno ni bil priseben, moral je loviti neke izgubljene sanje in še te so postajale lažni videz. Strastna sramežljivost me je spreletela, ko me je duhovnik v naši domači kapeli do golega slekel in škropil ali umival ali mogoče celo krstil z našo domačo belo studenčnico, ki me je že takrat silila v trpljenje in preživetje in končno bolečino in vdajo v življenje in čakanje na njo, ki se je že takrat imenovala Ona; ali po domače - Rešitev. »Ko se človek postavi v življenje, ali se ne začne genialno trpinčili in to celo brez vednosti samega Boga, ki je trpinčenje prestal, zato se je za daljši čas naslonil na večnost,« me je opominjal glas skozi pore tišine. Poln mozoljev in turov sem stopil v otroštvo, zato sem bil ljubezni odvračil. Izgledal sem ji kot gnojni izce- dek. Kadar sem v otroštvu hotel vedeti, kako in kje in zakaj živim, sem vedno zaprl oči, pogledal v lastno temo in odgovor je bil v meni. A ko sem oči odprl, se je obesilo na mojo hrbtenico spoznanje o praznini in nesmiselnosti človeškega bivanja in življenje se mi je kazalo kot prazna lupina, iz katere se cedi slina peneče krvi; in tako sem se že takrat navajal na slepoto. Ko sem v otroški igri gledal potrpežljivost in uslužnost narave, sem začutil v sebi zasoplo šepetanje poželenja in narava se mi je v istem hipu slekla, a kaj, ko sem se jaz moral na vsakem koraku zavedati, da živim, zato sem raje pogled usmeril vase in zaprl oči ter naravo samo tipal in vohal in si želel pristne in jezne slepote. Kadar sem stopil na pšenično njivo, se je klasje sklanjalo pred mojim težkim sopihanjem, a to ne iz vljudnosti, ampak iz strahu, da ga ne bi pohodil, ker me je groza začela že zelo zgodaj spremljati. Spoštljiv strah na dnu zrnaste košarine teme me je prebadal, ko sem se spomnil na rojstvo in se zavedal, da se bom moral na dvoriščnem pesku najprej boriti z dušo in telesom in s kom in s čim izključno za preživetje oziroma za pričakovanje slepote in za dočakanje Rešitve in za spoznanje smrti in priznanje tuzemskega konca. V mojem otroštvu so z mano poskakovali samo umazani otroci, a so se vedno smejali, celo še takrat, ko so bili tepeni do sivordečih črt, a v meni so se iz hipa v hip čedalje intenzivneje nabirali sivozeleni pljunki časa in prostora; prehlad življenja in kuga rojstva. Čebljali in ščebetali so ti moji soigralci. »Čiv, čiv...«, na strohnelih vejah. »Hau, hau...«, v podrti cimprovi-ni. »Mu, mu...«, pod podnajemniškim lastovičjim gnezdom. Jaz sem sodeloval le v presledkih molka in takrat sem bil poln pričakovanja in si želel pomenkovanja z njo. A kaj, ko pa so oni spet nesmiselno izbruhnili svoje čivkanje. »Čiv, hau, mu, mjau,« je trepetalo v mednožju sončnih žarkov. Večerni somrak mi je bil že od vsega začetka zoprn, celo sovražen se mi je zdet, ker je zvonar takrat v.edno zazvonil večernico in mi s tem zbudil strah, ki je podnevi večali manj spal, tako da sem namesto s sanjami hodil spat ■j oir uriurri, vcuairi cciu 4 un c c Z žalostjo, zato sem se že zelo zgodaj navadil na spominjanje mimo narave in v srcu spomina, ki pa je bil spremenljive nature, čeprav je bil največkrat razčetverjen in celo obešen na križ. Ko sem na pragu dvorišča lastnega otroštva srečal oziroma srečeval in slišal oziroma poslušal mojega že prej in tudi v naprej določenega očeta, kako se je smejal, ker je bil srečen, da sem se mu rodil, me je njegovo smeja- ■ nje spominjalo na regljanje melodično uglašene žabe v umazani in odtekajoči mlaki. Revščina je umazana, celo hu-‘ dič lahko postane, če se naseli v čas in prostor nekega dvorišča. A še huje je, če revščina zadene dušo in telo dvoriščnega semena, ki ga sonce pobira za pogačo poštenja; in mogoče bo celo Bog vgriznil vanjo. S sajastim omelom mi je že v otroštvu domača lipa brisala solze z obraza. Tako sem postajal še bolj slinasto grd in potapljal sem se v cmeravo odraslost pod domačo senco. Rad sem se igral s psom in ta je zelo grobo lajal. V njegovem laježu sem videl hkrati svetlobo in senco živalske jeze, da ima mene ob sebi, grdega mimohodca, ki mi je usoda določila, daje oče srečen zaradi mene, zato se je krohotal v okna življenja, a svojega ni našel in ne znal odpreti, zato je s soda-stim smehom prosil mene, naj mu odprem pravo okno, a jaz sem bi! slep in nisem videl. Sploh pa sem čakal samo njo, ker sem slutil v igri lastne teme, da bo prišla, pa čeprav samo v videzu spomina. Luči in sence so se mi podile po glavi, ko sem stal pod meglo domače strehe, ki je puščala kaplje ob dežju in takrat smo se smejali, ker smo si lahko brez prerekanja umili obraze. Deževalo je ponavadi pred vinjenim večerom, ali ko se je mislilo narediti zaspano jutro. Resnica - vsak večer me je zapekla vest, ker sem se moral najprej srečati z očetom, potem pa sam s strahom v temi in v bivanju spanca. »Dobra noč, razpočnici ržene grude, molitve svetle prepletene, blaga jeza mlak domačih, sluh nespečih vrat odprtih, beg v temo naročja zvezd...« »Noge mi dajte, drage nočnice zlate,« sem krizantemasto prosil brleče vile cipresaste noči. Nadaljevanje prihodnjič Olymp O naših potikanjih po Grčiji še posebej na goro in nazaj smo zadnjič paberkovali na dolgo in široko, sedaj pa vam to predočamo še v sliki, morda pa bo le premaknilo tudi vas, da se naslednje leto podaste z nami, tisti, ki ste bili, pa se lahko postavite pred drugimi, kaj je to eksotična dežela. Zbrana druščina, kje, sami vidite Tako se je sedem članov MO PD IMP zbralo v petek. 26. 6. ob 6. uri pred železniško postajo. Vlak nas je do Maribora vozil kar tri ure. Sprva smo sc vozili pod meglenim pokrovom. vendar nas je že v Celju pozdravilo sonce. V Mariboru smo nakupili še zadnje stvari, nato pa smo se z mestnim avtobusom odpeljali do vznožja pohorske vzpenjače in nato z njo tudi na višino lOOOm. kjer je končna postaja. Tako smo prihranili dve uri naporne hoje po vročem soncu. Od tam smo nadaljevali pot do mariborske koče. kjer je začetek slovenske planinske transverzale. Tam smo se okrepčali s priboljški iz naših nahrbtnikov, hkrati pa smo bili že deležni komentarjev vrlih Mariborčanov. ki so leteli predvsem na naša dekleta. Po »gostiji« smo se odpravili naprej proti Ruški koči. Pot nas je vodila večinoma po makadamskih cestah. v bližini koče pa smo celo »zašli« na asfaltirano cesto, ki vodi na Areh, znano zimskošportno središče. , Tudi pri Ruški koči smo se nekoliko ustavili, hkrati pa smo si pogledali tudi tamkajšnjo zapuščeno cerkev. Po ogledu smo se odpravili že na najdaljši del poti tistega dne; prenočevali naj bi na Osankarici. Od tu naprej smo se spuščali v območje, ki ga civilizacija še ni načela. Nekajkrat je pred nami kar na lepem zmanjkalo poti. tako da smo bili prisiljeni iskati markacije daleč naokoli. Vendar, zašli nismo. Pot nas je vodila mimo pragozda, ki je naravni rezervat. Po treh urah pa smo končno prišli do Črnega jezera, ki je oznanjal bližino Osankarice. Pri jezeru smo se odpočili. nato pa odšli naprej po poti. ki je vodila po lesenih deskah prek močvirnatih področij. Kmalu pa smo pred seboj zagledali dom. ki pa je bil podoben hotelu. Ta vtis se je kasneje izkazal kot resnica. Najprej smo počivali ob čaju. nato pa smo povprašali za prenočišče. Imeli smo samo sobe. katerih cena pa je bila krepko zasplje-na. Toda. kaj smo hoteli. Vendar nam to ni vzelo dobre volje. V stilu »ohranjajmo ljudsko blago« smo marsikatero prelepo slovensko pesem tudi zapeli. Pa tudi kasneje, ko smo bili že v posteljah, razigranost ni hotela popustiti. Tako so glasovi utihnili šele pozno v jutro. Drugo jutro sc nam ni posebej mudilo. tako da smo vstali precej pozno. Krenili smo proti Trem žebljem, zadnjem bojišču pohorskega bataljona. Ko smo prišli do spomenikov, smo samo nemo gledali nekoč krvavo bojišče. Nato smo odšli naprej do koče na Pesku. Ob našem prihodu pa sc je ulil dež. Ker je bila v koči sindikalna veselica, smo bili prisiljeni hitro pojesti in oditi. Sedaj pa nas je čakal »najzanimivejši del poti - prebijanje prek Lovrenških jezer v dežju. Lo- Naravna ovira na poti. Drobnica je v modi. Skorajda gostija Lačni niso samo ljudje Bezljanje po Pohorju Ker se je bližal konec šolskega leta, je prišla iz vrst mladinskega odseka pobuda, da bi se odpravili na malo daljši potep za začetek počitnic. Menili smo, da bi bil obisk Pohorja za ta letni čas najprimernejši, saj je v visokogotju še kar precej snega. Pohorje pa smo si izbrali tudi zato, da bi bolje spoznali severovzhodni del naše domovine. vrenška jezera so kompleks obsežnih močvirij. Prehod prek teh močvirij je izglodal kot kakšen napet pustolovski film z obilico krikov in kletja. Vendar smo v teh težkih trenutkih ohranili prisebnost in tudi smisel za humor. Ko smo se prebili iz mokrega objema, nas je čakala še pot navkreber n;^ ribniški vrh. nato pa smo se spustili do Ribniške koče. ki je bila zadnja postaja našega potepanja za tisti dan. V koči smo najprej spili čaj. nato pa sc preoblekli v suho obleko. Naslednji korak pa je bil odpiranje nahrbtnikov in iskanje hrane. Ko pa smo napolnili želodce, je seveda sledila zabava pozno v noč. No. spanje pa je prišlo na vrsto prej kakor prejšnjo noč. saj smo drugo jutro vstali kar zgodaj. Vstali smo že ob petih. Po zajtrku smo se odpravili naprej. Kmalu smo prišli na najvišji del Pohorja - na Črni vrh. Ker se je obetal lep dan. se je ponujal tudi lep razgled. Na zahodu se je videlo do Rudne, na severu pa smo videli daleč v Avstrijo. Od tu smo se spustili do naslednje planinske postojanke - do Grmovškovega doma. ki pa si to ime komaj zasluži. Pričakal nas je visokogorski hotel, obdan z vlečnicami. Zato smo hitro odšli naprej. prek vrha. Velike kope in mimo Partizanskega doma (še en Po prihodu z vrha hotel). Pot nas je vddila do zadnje pohorske postojanke - do koče pod Kremžarjevim vrhom. Pot nas je vodila večji del po gozdu, tako da smo bili skriti pred soncem. Do koče je sledilo še malo vzpona, ki pa ni bil prehud. Tako smo v poznem dopoldnevu prišli do koče. od koder nas je čakala le še ura sestopa do Slovenj Gradca. Ker smo imeli dovolj časa. smo naredili daljši počitek, tako da smo sc lahko nastavili tudi soncu. Po obilnem lenarjenju je sledil zanimiv sestop po zelo strmem pobočju, kjer se je marsikdo kos poti peljal po zadnji plati. Vsi dobre volje smo ta-koprišli do Slovenj Gradca, ki je bil zadnja postaja našega tridnevnega potepanja po Pohorju. Bil je to vsekakor lep. pa tudi zelo poučen izlet, saj take pokrajine ni moč zaslediti nikjer drugje na Slovenskem. Skoda je le (za planince), daje tako velik del Pohorja že podvržen turističnim interesom, tako da pravega planinskega vzdušja v kočah skoraj (vedno so izjeme) ne najdeš več. Micka Obvestila Planinsnega društva IMP 26. in 27. septembra 1987 na OJSTRICO. Planinci PD IMP Ljubljana bodo v dvodnevnem planinarjenju prehodili pot z Velike plarrine čez Konja na Korošico, kjer bo prenočišče, drugi dan pa bo vzpon na Ojstrico, povratek preko Planjave na Kamniško sedlo in v dolino. Odhodi avtobusa iz Ljubljane je ob 06. uri 40 min. ki bo peljal direktno v Kamniško Bistrico, izstop pri postaji žičnice. Vodja izleta tov. Tone Gradišek (tel. slu. 52-861) se bo planincem pridružil v Straj-nah. zato v Ljubljani vsak sam kupi vozovnico in se odpelje proti Kamniški Bistrici. Sobota 10. oktobra 1987 v NEZNANO! Planinci PD IMP Ljubljana, sc bomo tega dne zbrali na Titovi cesti 37 ob 07. uri in sc odpeljali v neznano. Prijave sprejemajo poverjeniki v TOZD in DO IMP do vključno 25. 9. 1987. Pohitite s prijavami, da bo bolj veselo. / Organizacija UO PD IMP Ljubljana. 24. oktobra 1987 sc bodo planinci PD IMP Ljubljana podali proti oddaljeni točki Zasavske planinske poti. Kumrovec in Žagaj pri Bistrici ob Sotli. Zbrali se bomo ob 04. uri 30 min. pod uro na žel.-postaji. Povratno žel. karto do Kumrovca kupi vsak sam. Odhod vlaka ob 05. uri. Vodja Zdravko Nastran. Hoje pa je predvidoma 5-6 ur. Pot prijateljstva Planincev sc ne da enostavno odvrniti od njihovih ciljev. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo se ljubitelji gora PD IMP odpravili na izlet po Poti prijateljstva v Italijo. Prijav ni bilo dovolj za poln avtobus, zato smo se odločili za prevoz z osebnimi avtomobili. Tako se nas je v soboto, 22. 8. zjutraj zbralo 16 najvztrajnejših in jekleni konjički so nas odpeljali proti Ratečam. Prestop meje je kot običajno minil brez posebnosti, na zbornem mestu pa se nikakor nismo mogli zbrati vsi - dva avtomobila sta manjkala. Odločili smo se za nadaljevanje poti in ker je Oča. kot vodja izleta vsakemu šoferju dal spisek mest. mimo katerih smo se peljali, ni bilo strahu, da ne bi našli izhodiščnega kraja. To je bilo v turističnem naselju Cima Sappada v Karnijskih alpah. Od tu naprej smo se peljali po ozki. strmo vzpenjajoči se cesti do vznožja Mone Pcfalbe. Vozila so ostala na parkirišču sredi pašnikov, živina pa si jih je radovedno ogledovala in se leno prestopala po cesti v veliko »veselje« voznikov. Sedaj pa pot pod noge. koča Calvi in vrh sta se videla že s parkirišča. Do koče vodi makadamska cesta, zato s pristopom ni bilo težav - prepotili pa smo se vseeno. Že smo bili pred kočo. ravno prav ogreti. da je pivo kar zašumelo po suhih grlih. Toda treba je bilo še na vrh. zato smo vzeli najnujnejše stvari in se začeli vzpenjati. Razdelili smo se v dve skupini, mlajši smo se povzpeli na vrh po direktni, slabo vzdrževani poti preko južnega ostenja, ostali pa preko sedla Sesis in po SV pobočju na vrh. Tu smo si najprej privezali dušo in umirili sapo. sp razgledali po okolici, potem pa smo se nastavili toplim sončnim žarkom. Prelevili smo se v prave martinčke in si nabirali barvo. Nič nam ni bilo do sestopa, toda žeja je bila le hujša od planinskih užitkov. Pri sestopu smo prišli v pas megle - kar stemnilo seje. pospešili smo korak in že smo bili spet na soncu, koča pa tik pred nami. Naslednjega jutra smo se spustili do naših prevoznih sredstev, si ogledali bližnji izvir reke Piave in se odpeljali nazaj v dolino. Od tu smo se s sedežnico odpeljali do koče Sicra in pred nami je bil še en cilj - Creta Forata. Pot vodi zložno po severnih pobočjih in meliščih, se previjc v dolino Creta Forata. na koncu katere se začne strmo vzpenjati. Melišča pod goro so nam pobrala kar precej moči, zato pa smo bili na vrhu nagrajeni s soncem in lepim razgledom proti Dolomitom. Včerajšnji cilj - Monte Pcralba - na drugi strani doline, pa Monte Cotians nekoliko proti vzhodu. na severu pa se je izza Monte Peralbe kazal celo Grossglockner. Aforizmi SAMO NEKATERI... Ljudje se rojevamo neumni. Nekateri se pozneje celo spametujejo... RIBIČI Ribiči opravljajo dvojno delo. Nekateri lovijo ribe. Drugi pa samo utapljajo črve. SMRT Smrt po navadi človeka pobere ravno takrat, ko mu to niti malo ni prav. RECEPT Morsko bolezen boste najhitreje pozdravili, če boste spili liter domačega vina - v gozdu... DOBER NASVET Kadar imaš lep občutek, da se ti dobro godi, nikar ne kupuj časnikov! Pri priči boš dobil pod nos resnico, da si živel v utvarah. VPRAŠANJE Bi mar slon, če bi ga zaprli v garsonjero, dobil klavstrofobijo?! DAN... Skrajni čas bi že bil, da bi - ob vseh drugačnih - uvedli tudi dan inflacije... »MOLILNICE« Tudi v najlepših molilnicah prihajajo ljudem včasih na misel prav nelepe reči. DAJ CESARJU... Daj cesarju, kar je cesarjevega! Ce mu ne boš dal sam, ti bo pobral še več. SESTAVIL Marko fcOKALlČ MESTO v AVSTRIJI NAPOVE-WAUC VREMENA KRČEVIT 30K lEpko- SL0VJE NAUK 0 usesnih 6CLEMN 2lVtlSK| POlCUC CbEU KRlI LETNI &0>bNI POSEK NA]Vtq€ SLOV- Gorstvo Vulkanski 2REL0 Anton AŠKE«. 1 METOV) VAŽEN 2A tekstilno Stav- barstvo LM1E ROJENI ISTE6A fcTA Krilo RIMSKE KONJENICE INbUSTR MESTO NA NAtl NASfROTjE POtAlA VEIEINI OlMkOlSM naklon 30SIP IRCI PRITOK VISU % BEfillVl ŽA2NAVA Preorala NA REKI — UNITth NATIONS fEN.lME HUEA J El A &KL traktor. IVAN LEVAR Potratno VELIKA VE2A Ilavitni Pum -—- OGRE- VANJE ANG. FILM- REllSf (L vse IMP GLASNIK ROlATOR IfAPEtEVA KRONA STACoRlH- P61VRAV RUSKI |WAATEl\ SILAK STENSKI LOK, ARkAbA IME . AMERIŠKIH VESOLtSKM IAW PRITOK SAVE PRI MEMOEAH ia B060TNKA POVtiltiKA MERA - PRAV- NIŠKA 0SKR6A fOPNAHtf NCRM1SVA eoMhlA ho RJA Motorno VOHLo ANGUlvt POLARNI RAltS- kovAiet SREMŠtE U6ERV)E ARGON NA6IT ULEČ NAW Skupek HlVCNIH VLAKEN VUUA velenjski PREM06 ESTONSKI pevec —■ OSEEm iMHEK — PRftREN