SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., sa pol leta 8 ftd.s н četrt le'a i rld., ta |edea
meiec 1 gtd.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za aele leto IS fld., ia pol leta 6 (Id., sa «etrt leta 3 fld., ia jedtn mesec 1 fld. V Ljn bljani na dom posiljen velja 1 fld. 20 kr. т»г na leto. Poeamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oananila (iaaerate) »»prejema upravništvo ia ekspedlclja v „Katol. Tltkarnl", Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo.
Vredništvo jo v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, ixvxemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldna.
J«Stev. 103.
У Ljubljani, v petek 7. maja 1897.
Letnilc ЖХУ.
Državni zbor.
Dunaj, 5. maja.
Državni zbor se peča v četrtek z ministersko zatožbo. Po zakonu se more skleniti le dvoje: ali se predlog izroči posebnemu odseku v posvete ali se pa preide na dnevni red. Vprašanje je za pametnega in pravicoljubnega človeka brž rešeno, če tudi ne drži s Slovani. Vlada ima pravico izdajati upravnim potom jednake naredba. To pričajo že podobne mnogobrojne naredbe n. pr. za Galicijo in za Dalmacijo, ki gredo še mnogo dalje, nego češka in moravska. Zatožba zavoljo jezikovnih naredb ne zasluži druzega nego koš, zatožniki pa torbo.
Sklenilo se je, da takoj po dovršeni razpravi o zatožbi, ki utegne trajati še v petek, pride na vrsto naš predlog zavoljo primorskih razmer. Badeni ne mara obravnave in bi jo bil rad toliko zavlekel, da bi ne bila več umestna. Izjavil je bojda, da se bo ustavil predlogu. Njegove informacije so seveda Ri-naldinijeve. Ce se bo teh držal, ne bo mogel drugače, nego pobijati nahujskane — Slovane.
Lahi obetajo, da bodo glasovali za nujnost. Radi bi pa zasmolili naše govornike, da bi v vte-meljevanju nujnosti le kratko govorili. Za nujnost je treba dvotretjinske večine. Te bi tudi z Lahi ne spravili skupaj in tako bi vsa stvar ostala nepojasnjena.
Primorske zadeve so za nas sedaj odločivno vprašanje. Naši poslanci se morajo tu izkazati možake, ki vedo, kaj so dolžni tistemu, ki ima zanje le bič.
Lahi so dosedaj vedno mžikali z vlado. Ko se je šlo zanjo, so glasovali vedno z večino, sicer pa nasproti.
Jako pametna misel se je bila sprožila med klubnimi načelniki, naj se jeden dan v tednu odloči v to, da se obravnavajo samostalni predlogi. Tako bi vsaj prišli do dela.
Zbornico čaka v kratkem do 13. t. m. še rešitev trgovske pogodbe z Bolgarijo. Ko se ta dovrši, pojde zbor skorej gotovo za nekaj časa na dopust, da si izvrta Badeni kak nov način, po katerem bi po svojem gospodaril.
Dunaj, 6. maja.
Ministri na obtožni klopi.
Vedno bolj prodira prepričanje med poslanci združene desnice, da hoče opozicija, v prvi vrsti nemško-napredna in nacijonalna stranka, na vsak način preprečiti pozitivno delo v zbornici ter svetu oznanjati, da je desnica nesposobna za vsako delo. Dokaz temu je obstrukcija z raznimi nujnimi predlogi, glasovanji po imenih in konečno z nujnimi predlogi, da se ministerstvo v smislu §§ 2 in 3 zakona z dne 25. julija 1867 zatoži zaradi jezikovnih naredb za Češko z dne 5. aprila in za Moravsko z dne 22. aprila t. 1.
Možje, ki imajo pri vsaki priliki svobodo na jeziku, so absolutisti prve vrste ter zatiravci vsake manjšine. Desetletja so vladali v zbornici in državi ; ker pa mineva njihova nadvlada, ker prodira v višjih krogih prepričanje, da se Slovani ne smejo in tudi ne pustć dalje pritiskati ob steno in da Avstrija ni nemška država, besuć nemški šovinisti o zatiranju nemštva, o razburjenosti nemškega pre-
bivalstva, ki baje utegne za Avstrijo imeti slabe posledice. Toda to so le prazne besede, govorjene skozi okno, resnosti jim nepristransk človek ne more prištevati. Nemško ljudstvo se niti ne zmeni za te fraze, s katerimi junaki i la Wolf, Iro, Funke in Kaiser polnijo časniške predale, kajti tarejo ga druge skrbi, skrb za obstanek, skrb za vsakdanji kruh.
Pričetkom seje se predsednik Kathrein najtoplejšimi besedami spominja prežalostne, nenadne smrti vojvodinje Alengon, mlajše sestre naše presvetle cesarice, ki je zgorela pri požaru v Parizu, ter predlaga, da se na Najvišjem mestu izrazi so-žalje zbornice ter zabelježi v zapisniku današnje seje.
Nato ministerski predsednik grof Badeni prečita v imenu vlade daljšo izjavo, v kateri naglaša med odobravanjem desnice in ugovori levice, da je z jezikovno naredbo le obnovila Čehom iste narodne pravice, katere so že imeli do začetka tekočega stoletja in so jih — tako se čita med vrstami — po-gubili merodajni faktorji. Jezikovna naredba je utemeljena v temeljnih zakonih ter sa ujema z raznimi naredbami za Dalmacijo. Galicijo, Češko itd., katere so izdale nemškoliberalne vlade. S tem na-glašanjem je ministerski predsednik zaprl sapo celo Wolfu in drugim Prusakom. Jezikovna naredba, naglaša dalje vladna izjava, je bila nujno potrebna v interesu strank, ki iščejo prava pri uradih.
V e 1 e p o m e n 1 j i v a pa je izjava mi-nisterskega predsednika, da če se gre za koristi ljudstva, potem sme vlada zahtevati od svojih uradnikov, da so zmožni jezika onega naroda, med katerim žive in službujejo, kajti, pravi ministerski predsednik, uradniki so zaradi ljudstva.
Ta izjava je vzbudila med Slovani najburnejše odobravanje, kajti jednake vladne izjave menda še niso slišali avstrijski ljudski zastopniki z minister-skega sedeža. To si moramo osobito mi Slovenci in Hrvatje zapomniti ter vlado o prvi priliki opozoriti na njeno izjavo. To naj si zapišejo za ušesa tudi oni, ki zahtevajo od slovenskega kmeta, da govori ž njimi po tolmačih, in ki se naravnost posmehu-jejo slovenskim zahtevam v šoli in uradu. Avstkija ni nemška, ni narodna, temveč narodnostna država, v kateri sme vsaka narodnost zahtevati in dobiti svoje pravice.
Konečno izjavi ministerski predsednik, da se ne boji preiskave in tudi ne zatožbe ter pričakuje z mirnim srcem razsodbe. (Burno odobravanje na desnici.)
Nato govori posl. Kaiser kot prvi, ki je podpisal jednega treh predlogov glede ministerske obtožbe, primerja desnico porotnikom, ki bodo zato-žene ministre gotovo oprostili, sebe pa in somišljenike, ki so podpisali obtožbo, imenuje zagovornike države, nemško ljudstvo kot tožnika. Govornik ponavlja znane neopravičene pritožbe o zatiranju Nemcev itd. ter trdi, da je vlada izdala to naredbo, da pridobi Cehe za nagodbo z Ogersko.
Nato dobi besedo posl. W o 1 f kot drugi predlagatelj. Med njegovim govorom je bil tak krik, taka upitje, kakeršnega menda še ni bilo v avstrijski državni zbornici. Posl. Wolf je v istini Človek, ki nikakor ne spada v avstrijski parlament, ne po svojem mišljenju, ne po svojem vedenju. V svoji
nemški strasti in zagrizenosti se Wolf tako daleč spozabi, da imenuje nenemške narode „malovredne", češ, da so si vso svojo omiko, kolikor jo sploh imajo, izposodili od Nemcev, ki so kulturonosci v srednji in vzhodni Evropi. Tu nastane tak krik, ropot in šum, kakeršen ni v navadi niti na židovski borzi, niti med „oduševljenimi" vojaškimi novinci. Nemci se vedejo kot besni ter bijejo s pestmi ob mizo. Ker je krik vedno hujši, podpredsednik Abra-hamovicz pretrga sejo za deset minut. Ko se vrne, pokliče Wolfa k redu, kar vzbudi zopet grozen krik. Ker pa Wolf vedno le hlasta okolu sebe ter vlado imenuje neavstrijsko, mu predsednik odtegne besedo. Tu pa prekipi nemški lonec, da se pene vročega kropa razlijo po zbornici ter nastane prava babilonska zmešnjava ; v posameznih gručah si razburjeni poslanci prete s pestmi, slišijo se glasovi: ven z Wolfom in drugimi surovimi razgrajalci.
Ko bi moral govoriti tretji predlagatelj Funke, kriče nemške korifeje, da mora Wolf dalje govoriti. Ker se nemir ne poleže, predsednik zopet pretrga sejo. Ko se seja zopet prične, predlaga Gross konec seje, Steinwender pa glasovanje po imenih. Vsi navzoči antisemitje glasujejo z desnico proti nasveto-vanemu koncu seje, kar provzroči nove burne prizore med antisemiti in liberalnimi Nemci. Predlog je bil odklonjen z 205 proti 74 glasovom. V na-daljni debati posl. B1 u n k e na dolgo in široko opisuje „razburjenost" nemškega ljudstva zaradi jezikovne naredbe ter izjavlja, da se tako dolgo ne poleže, dokler vlada ne prekliče svoje naredbe, No, posl. Funke tega ne bo dočakal.
Stvarno, temeljito in odločno odgovarja pred-govorniku posl. dr. K a i z 1, ki iz zgodovine dokazuje, da je šele kralj Ferdinand II. v 17. stoletju upeljal tudi nemščino v urade na Češkem in da je sploh češčina po ces. patentih po vsej deželi priznani jezik in da ti patentje in te pravice češkega jezika še niso preklicane. Sedanja jezikovna naredba torej ne uvaja nič novega, temveč le iznova potrjuje to, kar je bilo že stoletja zakonito in kar zahteva vsakdanje življenje, da mora uradnik biti zmožen deželnih jezikov. Vsa namišljena razburjenost je le umetno narejena po časnikih in agitatorjih. Zato konečno v imenu Mladočehov predlaga, da zbornica o tem vprašanju preide na dnevni red. (Živahno odobravanje.)
Oglašenih je še 53 za- in 17 protigovornikov. Jutri v petek se bode debata nadaljevala in tudi končala.
Vox populi.
Kdor govoriti kaj ne ve — On vreme hval' al toži, kedar pa naš liberalni kolega ne ve, katerega medveda bi zopet natvezel svojim bralcem, ta čas zabavlja klerikalnim mračnjakom.
Ker pičla poročila iz državnega zbora ne morejo napolniti praznih njegovih predalov, skrpucal je v sredo članek, v katerem gostobesedno dokazati skuša, da so ti nesrečni klerikalci, ki mu grenijo življenje, zvezali se pri ravno minulih volitvah v mestni zastop z Nemci, katerim so skušali baje pomagati do zmage.
Ze parkrat poskušal je „Slov. Narod" napadati nas v enakem smislu. Nismo odbijali teh napadov,
( ■/<> '
ker so bili preneumni, in ker niso bili v stanu prepričati razsodnega človeka.
Tudi sedaj zmočili smo pero v obrambo samo, da ne bode ljubeznivi nasprotnik ii Kongresnega trga kričal: Qui t&cet, consent re videtur!
Smešno je, ako ti liberalni gospodje, ki sami prebivajo pod stekleno streho, mečejo kamenje po drugih.
Ko so pri zadnji državnozboreki volitvi v našem mestu narodni naprednjaki v ginljivi zvezi z Nemci stopili na volišče, ko je nemška stranka ofi-cijelno delala za liberalnega slovenskega kandidata, tačas se je po mestu v obče govorilo, da bodo Nemci zahtevali plačila pri volitvi v mestni zbor.
Čudno je bilo, da so Nemci v prvem razredu, kjer je bilo praznih pet mest, postavili samo dva kandidata, v drugem pa, ki je volil dva zastopnika, samo jednega. Občno mnenje bilo je tedaj, da je to zelo sumno znamenje vsaj tihe zveze naših na-prednjakov in Nemcev. Kajti, ako bi Nemci, katere je že pogled na imenik volilcev moral prepričati o brezupnosti vsake samostojne akcije, hoteli samostojno stopiti v volilno borbo, sestavili bi bili popolno listo kandidatov.
Tako pa so se zanašali na podporo svojih slo-vensko-liberalnih zaveznikov in bili zadovoljni tudi samo s par mandati.
„Slovenski Narod" pozival nas je pred volit-vijo, naj ne sodelujemo, ter apeloval na naš narodni čut, češ, ako postavimo še mi kandidate, ribarili bodo v gošči Nemci. Druzega od nas „Narod" ni zahteval. In to smo storili.
Da, še celo nekaj naših somišljenikov volilo je narodno-napredne kandidate, kar je priznal celo sam „Slov. Narod".
Zakaj torej sedaj kriči?
So mar gospodje upali, da bodo, ako se mi z lastnimi kandidati udeležimo volitve, lahko skrivši pomagali Nemcem, in se jim skazali hvaležne za pumoč pri državnozborski volitvi? Ali so mar mislili zvaliti sokrivdo potem na nas?
No, vsak tak naklep preprečili smo, ker se nismo udeležili volitve, in gospodje morali so igrati z odprtimi kartami.
„Slovenski Narod" v vsej volilni borbi proti Nemcem ni imel ostre besede; ves krik njegov veljal je le nam, vsa svoja krepelca metal je le v nas.
Tudi to je bilo več kot sumljivo.
Toliko v pojasnilo, da se spozna tudi javno mnenje.
„Narod" sam v svojem članku priznava zvezo z Nemci, ter pravi, da je „doslej le koristno vplivala na gospodarske in narodne razmere, škodila pa le klerikalni stranki", in vendar nas dolži zveze z Nemci! Neverjetno je, kaj si upa podajati ta list svojim liberalnim bralcem. Kdo ve, jih li pozna?
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. maja.
Židovska predrznost. Včerajšnja dunajska Židinja „N. Fr. Presse" objavlja nastopno poročilo o avdijenci nadrabinca dr. Gudemanna pri cesarju: „Nadrabinec dr. Giidemann, ki je prejel pred kratkim Franc-Jožetov red, je bil danes pri cesarju v avdijenci. Dr. Giidemann si je izprosil dovoljenja, da se sme pokriti in izreči blagoslov. Cesar je dal dovoljenje s tem, da je z glavo pokimal, na kar je izgovoril dr. Giidemann blagoslov v hebrejskem in nemškem jeziku in potem nadaljeval : „Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu najudaneje za premilostno odlikovanje, v katerem uvidijo moji verski tovariši v tem zanje tako težavnem času znamenje nespremenjene naklonjenosti Vašega Veličanstva". Nato je odgovoril cesar : „No, veseli me, ako ste to tako tolmačili; velja pa tudi vaši osebi." Po naSem mnenju je v tem poročilu le toliko resnice, da se je nadrabinec cesarju zahvalil za prejeto odlikovanje, vse drugo se nam pa zdi neverjetno.
Jezikovna naredba železniškega ministerstva za Češko, o kateri smo včeraj poročali, da jo namerava vlada izdati v najkrajšem času, je neki že na pol znana stvar in „Narodni Listy" objavljajo v zadnji številki že dolgo kritiko, iz katere je razvidno, da Čehi z nameravano naredbo ne bi mogli biti zadovoljni. Odredilo se bode namreč, da se morajo v čisto čeških, češko-nemških ter konečno v mestih, kjer prebiva vsaj desetina Čehov, izklicevati imena postaj in odhod vlakov v obeh jezikih in sicer t&ko, da se izkliče ime naj-
prej v nemškem jeziku. V čisto nemških mestih in tam, kjer Čehi ne tvorijo desetine prebivalstva, pa se izklicujejo imena tudi nadalje samo v nemškem jeziku. K temu pripomnijo „Narodni Listy*: Proti taki rešitvi jezikovnega vprašanja moramo najodločneje ugovarjati in opozarjamo naše poslance, da se na merodajnem mestu z vso silo ustavljajo taki jezikovni naredbi. S tem bi ee namreč ne doseglo ničesar drugega, nego izvedla bi se načela, ki eo navedena v glasovitih dunajskih punktacijah in ki določajo, da mora nemški jezik nadvladati po vsem Češkem, češčina naj bi pa dobila svojo veljavo samo v čeških krajih in še tam le na drugem mestu. — Nadjamo se, da se bodo našli poleg čeških tudi drugi zastopniki, ki bodo odločno oporekali taki naredbi, tem bolj, ker je tudi v ostalih slovanskih krajih nemščina povsod na prvem mestu.
Ebenhoehov šolski predlog je sedaj glavni predmet, s katerim napolnjujejo židovsko - liberalna glasila v svoji veliki „gorečnosti" za katoliško stvar svoje umazane predale in katerega mora premlevati tudi naš liberalni kolega, akj noče zaostati za židovskimi vzor-časopisi. V zadnji številki smo svoje čitatelje seznanili z glavnimi spremembami, ki jih zahteva katoliška ljudska stranka v svojem predlogu in vsakdo lahko uvidi, da so zahteve katoliških poslancev zelo malenkostne in da bo, ako se ta zakon uveljavi, le neznatnemu delu tostranske polovice v tem oziru kaj pomagano, kajti le tam, koder so deželni zastopi v rokah katoliških mož, se bode polagoma lahko uvedla popolno verska šola. S tem se pa more dosedaj ponašati še prav malo kronovin in je torej „klerikalna povodenj" še precej daleč. — Drugače pa je s tem predlogom v narodnem oziru. Gotovo je namreč, da bodo deželni zbori z uveljav-ljenjem tega zakona dobili tudi več pravic nad ljudsko šolo v narodnem oziru. Gonja, ki se je sedaj pričela po vseh protikrščanskih listih ter na raznih shodih zoper ta predlog, je torej popolno neumestna in naravnost nespametna. Kaj se zgodi s predlogom, sedaj še ne moremo povedati; omenjamo pa že lahko vesele vesti, da so Mladočehi obljubili svojo podporo pri prvem branju, ker se nadejajo, da bode katoliška ljudska stranka skušala ustreči nekaterim njihovim zahtevam in željam. Kaj bodo v tem oziru storili Poljaki, ni še popolno jasno, vendar pa smemo s precejšnjo gotovostjo reči, da bo ta predlog vkljub nasprotovanju vlade vsprejet v prvem branju in se odkazal posebnemu šolskemu odseku.
Volitve na Hrvatskem. Priprave za volitve v hrvatski deželni zbor so v polnem tiru, posebno pri vladni stranki, kajti opozicijonalne stranke se itak ne smejo prosto gibati. Volilni odbor opozicije je sicer nastavil blizu 40 kandidatov, toda kaj, ko jih malo ne povsodi izpodrine vladni kandidat. Volitev se bo vršila cele štiri dni, namreč od 19. do 22. maja, in sicer le dopoludne, navadno le dve do tri ure. Že iz tega se razvidi, da se hoče opozicijo oropati vsa.koršnega orožja in s tem že naprej onemogočiti vsak njen korak. Glavno vlogo igra seveda sedaj vladno časopisje, ki na vse možne načine blati opozicijo in posamne njene člane, pišoč o njih stvari, katerih seveda ne veruje noben razsoden človek, pač pa se na take limanice lahko vjame nevedno in nirazsodno ljudstvo in izgubi vsled tega do njih vsako zaupanje.
Ljudsko šolstvo na Hrvatskem. Uradno glasilo „Službeni Glasnik" objavlja v zadnji številki statistične podatke o razvoju ljudskega šolstva na Hrvatskem v minulem letu, katerim posnamemo na stopne podrobnosti. Skupno je bilo na Hrvatskem šol koncem minulega leta 1324 ; od teh 1253 javnih, 42 verskih, (20 katoliških) in 29 zasebnih. Na vsakih 1651 prebivalcev odpade jedna šola. Pomnožilo se je število šol v 1. 1896 le za 20. V Hrvatsko-Sla-vonskej je bilo 325.634 za šolo godnih otrok; šolo obiskovalo jih je pa le 192.148, toraj je bilo nič manj ko 133.486 otrok brez vsakega pouka. To število nam dovolj dokazuje, kako skrbi mažaronska vlada za ljudsko izobrazbo. Njej je mar le maž&rizacija hrvatskega naroda, za vse drugo se ne briga.
Bolgarska vlada je v obilni meri razrado-ščena nad priznalnim pismom ruskega zunanjega ministra grofa Muravjeva radi njenega stališča v orijentalskem vprašanju. Zunanji minister in ob jednem ministerski predsednik Stoilow je o tem pri-inalnem pismu takoj obvestil bolgarskega diploma-tičnega agenta Stančeva in mu ob jednem naročil, naj izreče v ime bolgarske vlade zunanjemu ministru najtoplejo zahvalo za izraženo priznanje, ob
jednem pa tudi zagotovilo; da bo bolgarski kabinet vsikdar ostal zvest politiki, ki jo je razvil StoHov na dotično vprašanje v zbornici. Jednak nalog je dobil tudi diplomatični agent na Dunaju.
JPogodba južnoafriških republik je, kakor je bilo že naprej pričakovati, angleški vladi trn v peti in govori se, da je ne bode hotela priznati. Tako se neki uradno poroča iz Pretorije. To poročilo je pa vsekako malo prekoemato, da bi mu mogli verjeti. Poglejmo samo pogodbo iz 1. 1884. Dne 24. februvarija istega leta se je sicer sklenila, pogodba mej angleško vlado in transvaalsko deputacijo in podpisala v Londonu, toda v tej pogodbi ni niti besedice o kaki praviei Anglije, umešavati se v razmere burskih držav in oporekati zvezi mej; Transvaalom iu državico Oranje. Jedina pravica, ki si jo je Anglija prilastila pred trinajstimi leti po ponesrečenem napadu na neodvisnost južnoafriške republike, obstoji v tem, da mora Transvaal obvestiti angleško vlado o vsaki sklenjeni pogodbi. Iz-rečno pa se glasi v dotični pogodbi, da so izvzete od te določbe vse pogodbe, ki se sklepajo s slobodno državo Oranje, katere neodvisnost se je priznala že 1. 1854, torej celih trideset let poprej, — Vsakdo torej vvidi, da Anglija nima niti najmanje pravice, vmešavati se v to zadevo, in ne moremo si drugače tolmačiti tega njenega koraka, nego da hoče s tem provocirati afriške rodove in pričeti z njimi daljšo vojsko.
Slovstvo.
„Kitica slovjanskih napjeva". Potpourri od Vjeko slava R&ha. Op. 61. Za glasovir. Ci-jena 80 novč. Nakladom kr. sveučilištne knjižare Fr. Suppaua u Zagrebu. — 18 slovenskih jako priljubljenih napevov je tu povezal g. skladatelj v jako ličuo kitico. Skladba je jako lahka, melodije neiz-piemenjene, spremljanje preprosto in ljubeznivo.
„Naše mocnarstvi. Rakouske zeme ko runni v dobe oslavy 50leteho panovani Jeho Veličanstva Cisare Františka Josefa I. Vydava J. Laurenčič". Velika 4°. Pričelo je torej izhajati uže davno naznanjeno delo, katerega češki naslov podajemo svojim bralcem. Delo izhaja skupno v nemškem, češkem, poljskem in italijanskem jeziku, — slovenskega je žalibog prezrl gospod izdajatelj, — ter bode v 24. mesečnih zvezkih (a 1 krona) v podobi in besedi slikalo našo monarhijo v proslavo 50 letnice vladanja Nj. Veličanstva. Vsak zvezek obsezal bode 12 podob in 12 stranij berila v omenjenih jezikih. Ravnokar izišli prvi zvezek ima 12 krasnih slik iz avstrijskih mest (med njimi lepo podobo Ljubljane), iu bode delo, ako izpolni, kar obeta prvi zvezek, res lepo. Naroča se pri : Georg Szelinsky, k. k. Universitiits-Buchhandlung, Wien, I. Stefans-platz Nr. 6.
„Komentar novega civilnega pravnega reda". V založbi Manz-ove c. in kr. dvorne in vseučiliške knjigarne na Dunaju izišel je ravnokar prvi zvezek dela „Commentar zu den osterreichischen Civil-processgesetzen vom 1. August 1895". Sestavil ga je dr. Jurij Neumenn. Delo je preračunjeno na 12 do 16 zvezkov (a 75 kr.), ki bodo izhajali, vsak v obsegu 5. pol, vsakih 14 dnij. Pisatelj uvažuje vso dosedanjo v to stroko spadajočo literaturo, dosedanje razsodbe najvišjega sodnega dvora, v kolikor so pomenljive za novo postavo, ter tudi judikaturo nemških sodišč. Ozirati se hoče osobito na sistem naših novih postav v civilnem postopanji. Prvi zvezek obdeluje uvodni zakon civilnega pravnega reda do člena XXXVI. Delo bode dobro došlo osobito pravnikom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. maja.
(Vladno vmešavanje v poslaniške pravice.) Z Dunaja se nam poroča: Se predno se je konstituiral gospodarski odsek, je že Badeni naprosil barona Schwegla za poročevalca o bolgarski trgovski pogodbi. To je proti vsem pravicam državne zbornice, da se minister vmešava v take zadeve. Pogodba se sklepa s slovansko državo in o nji poroča nem-čur; sklepa se trgovska pogodba, ki ima velik pomen za avstro - ogerske kmete in obrtnike, in o nji poroča — liberalec. Badeni, kakor se iz tega vidi, vedno še lovi liberalne veleposestnike. Ce jih vjame, mora nujno s tem odgnati krščansko misleče Slovane. Čujemo, da je bil za poročevalčevo mesto določen strokovno vešči Poljak Kozbwski, a poljski klub mu je menda to prepovedal. Slabo znamenje.
(Imenovanja.) V zadnji seji občinskega sveta so bili imenovani pri mestnem knjigovodstvu gg.: Franc T e r d i n a, knjigovodjem, And. D e b e v e c, preglednikom, Ivan N a g I i č, oficijaloin, in Ivan Vole, asistentom. Nadalje je bil imenovan gospod Ivan M i k u ž praktikantom pri mestni blagajni ter gospod Jakob G o r j a n c pisarniškim praktikantom.
(Z Vrhnike.) Dne 26. aprila vršil se je nad vse prisrčen in veličasten sprejem novoimenovanega dekana za Vrhniko, preč. g. Lovro Gantarja. Trg je plapolal ves v zastavah in mnogi slavoloki izraževali so pozdrav in udanost faranov do svojega novega dušnega pastirja. Gospod dekan pripeljal se je v spremstvu mil. gospoda prelata dr. Cebašeka in druzih duhovnikov. Prvi pozdrav izročil mu je na občinski meji naš poslanec in župan gospod G. Jelovšek z občinskim svetnikom g03p. Meyer-jem. Na „stari šrangi" sprejeli so gospoda dekana nekoji občinski možje z župnim upraviteljem gosp. Smolnikarjem. Od tod drdrsla je dolga vrsta vozov mej zvonenjem in streljanjem na Vrhniko. Na trgu pozdravili so ljubeznjivo novoprišleca c. kr. uradi, občinski zastop iu mnogobrojna množica ljudstva. Pri slavoloku rokodelskih pomočnikov pokloni se gosp. dekanu starosta Petkovšek z društveniki, proseč ga naklonjenosti rokodelskemu in delavskemu stanu. Pred cerkvijo razvrstila se je šolska mladež z gg. učiteljicami in učitelji. Belo oblečena deklica ga ljubko pozdravi in mu v imenu cele mladeži podari lep cvetličen šopek. Pri cerkvenih vratih izročita mu gospoda cerkvena ključarja po belo oblečeni deklici cerkvene ključe. Potem bil je vhod v bogato ozalj-šano cerkev in blagoslov z Najsvetejšim. V nedeljo •2. maja vršila se je slovesna instalacija ob prisotnosti Članov c. kr. uradov, občinskega odbora, mnogih gospodov župnikov in mnogobrojnega ljudstva. Cerkveni govor je iz posebne naklonjenosti do gospoda dekana govoril ognjevito gosp. prošt P. Urh iz Novega Mesta. Izborno petje v cerkvi pod vodstvom gospoda nadučitelja in pevovodje Levstika je mnogo pripomoglo k vzvišenej slavnosti. Da je bil sprejem toliko sijajen, gre vsa hvala in čast vrlemu občinskemu zastopu, zlasti gosp. županu, in vrlim Vrhničanom. Gospodu dekanu pa kličemo: Na mnoga leta!
(Bolezen ргеб. g. Fr. Ks. Wohinca) zlatomaš-nika in župnika v Križah pri Tržiču, se je shujšala. Iskrene se priporoča vsem duhovskim sobratom, vzlasti prijateljem in znancem, v memento.
(Iz Slavine.) Sinoči v četrtek zvečer ob 3četrt na ednajst, kake 8 minute čez, se je v Slavini dvakrat eden za drugim precej močno potreslo ; bobnenje je prišlo od jugozahoda.
(Pošta v Godoviču.) Dn4 16. maja 1897 odpre se v Godoviču v logaškem okraju nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vožnej pošti Spodnji Logatec-Idrija (po 2krat ua dan) in pa po poštnem selu, ki bo hodil odslej iz Črnega Vrha pri Idriji v Gcdovič, mesto iz Črnega Vrha v Hotederšico, kakor do sedaj.
(Iz Dol pri Litiji.) Od 25. aprila do 2. majnika smo imeli pri nas misijon, in sicer osmi v teku trinajstih let! Božji blagoslov je na čudoviten način podpiral delo štirih gospodov lazaristov iz Celja, ki so se z največjim navdušenjem poprijeli težavnega dela. Ne samo verniki domače fare so se polnoštevilno sv. misijona vdeležili, ampak tudi iz najodaljenejših far : šmartenske, radeške, trebelnske, trebanjske, šentrupertske, sv. kriške, šentjurske, šent-janške in polšniške fare so hiteli ljudje poslušat prepričevalne besede gg. misijonarjev ter po dnevu in po noči se bližali radi k spovednicam. Obhajanih je bilo nad 1800. V nedeljo 2. t. m. je bil sklep sv. misijona. Pri sklepni pridigi ni ostalo ne eno oko brez solze — le škoda, da je neprijazno vreme preprečilo nameravano procesijo, ki bi jo bili z Najsvetejšim imeli kakor na dan sv. Rešnjega Telesa. Vsemogočni Bog naj povrne stotero obilni trud preč. gg. misijonarjem Fr. Javšovec u, superijorju, Ma-curju, Al. Pogorelcu in Fr. Kitaku ter dodeli mi-lostljivo, da bi seme, ki so ga vsejali v srca, veliko sadu obrodilo. — Druga novica, ki jo še pridenem, je, da smo vendar enkrat dobili dvojezični, že zdavnej zaželjeni poštni pečat.
(S Prežganja) [Novi zvonovi.| Dne 2. maja je bila tam slovesnost povodom novih zvonov, katere so napravili Prežganjci. Ze sredo po beli nedelji so pripeljali iz Ljubljane tri nove zvonove,
okrašene z venci. Veliki zvon, ki je ostal stari, tehta 87 stotov in ima čisti, lepi glas C. K temu se pa prejšnji trije niso zlagali, ker so imeli previsoke glasove, zato se je med ljudmi pojavila želja, napraviti k velikemu zvonu nekoliko težje tri nove zvonove. Zato se je kmalu nabral potrebni denar, zlasti po prizadevanju župnika č. g. J. P r i s t o v a. V soboto 1. majnika so že viseli novi zvonovi v zvoniku in so parkrat ž njimi zvonili in pritrkavali, topiči na prijaznem prežganjskem hribu so oznanjali daleč na okolo, da se jutri tam vrši slavnost. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo precej ljudstva k slovesnosti, pri kateri je imel ob 10. uri dopoludne g. kaplan J. P r i s t o v govor o zgodovini in pomenu zvonov, potem peto sveto mašo. Prišli so ljudje tudi iz bližnjih župnij, seveda ne toliko, kolikor je bilo pričakovati, ko bi bilo lepo vreme. Novi trije zvonovi se lepe slagajo z velikim starim zvonom. Zvonovi imajo ta akord: C, es, gis, c. Tako je lahko prežganjska župnija ponosna na to, da ima lepo, ubrano zvouenje, katerega ne najdeš daleč okolo.
(Iz Št. Jerneja.) Pozor Dolenjci! Pred Veliko nočjo letošnjega leta sta se pripeljala v vas Gradišče fare Sv. Jerneja na Dolenjskem dva gosposko oblečena moža, skoraj gotovo Žida. Jeden je bil mlad ter je govoril le nemško, drugi, debel, govoril je hrvatsko. Tukaj sta srečala domačega kovača Janeza Gorišek ter ga vprašala, če ima kaj otrok. Rekel je, da ima. „Ali bi vi kakšnega prodali? Dobili bi 500 gld. precej in čez 18 let 1800 gld, in otroka nazaj." Tako ponudbo sta mu napravila. Kovač, pogumni mož, jima reče: „Kako si upata kaj tacega govoriti ? Toliko denarja nimata, da bi mojega otroka kupila." Bekla sta mu, da imata pravico, otroke kupovati, in sta se odpeljala proti Novemu Mestu. — Tedaj tudi ti, kranjska dežela, nisi več varna pred trgovci s človeškim mesom? Ali bi ne kazalo, da bi gosposka vso stvar preiskala?	—a—
(Nesreča.) Dne 30. m. m. je pustila zasebnica Marija Podrekar v Tržiču svoja 41/, leta starega Matijčka in triletnega Jožka na oknu sedeti brez nadzorstva. Ker pa je bilo okno slabo zaprto, padla sta oba otroka iz druzega nadstropja, približno pet metrov visoko, na tla ter se je jeden težko, drugi pa le lahko na roki in na glavi poškodoval.
(Pri sv. Juriju ob Taboru) se je ustanovilo katoliško politično društvo za vranski okraj. Osnovalni shod bo v nedeljo dne 9. maja ravno tam v prostorih g. Val. Južna. Gostje dobro došli!
(Detomor.) 21 letna samska Ana Velkavrh, posestnika hči iz Vrzdenca, v ljubljanski okolici, porodila je skrivaj pretekli mesec dete moškega spola, je umorila in nato shranila v omari. Zločinstvo je njena prijateljica ovadila. Ana Velkavrh taji odločno, da bi ona dete umorila, in trdi, da je vsled slabosti samo umrlo. Ana Velkavrh se je izročila c. kr. okr. sodišču na Vrhniki.
(Pretep.) Dne 29. apr. t. 1. idočemu zapriseženemu lovskemu čuvaju Jožefu Komljanu, pridružilo seje petero fantov iz Radeč, kjer so po naboru skupno pili v krčmi Janeza Klavžarja, proti Hotemažam. Ko gredo pojoč mimo kajžarja Zotlarja, napadeta jih tam brata Ignacij in Lojzek Zotlar s kamenjem. Pa tn jima še ni bilo zadosti. Nace Zotlar, ki je znan pretepač, skoči v kajžo po sekiro ter tri hudo rani. Lojze Zotlar pa je ranil s srpom Antona Po-točina. O dogodku obveščeno je c. kr. okrajno sodišče v Radečah.
(Na Kreto!) 14letni učenec Rudolf Schonwiese na Dunaju zapustil je pretečeni ponedeljek očetovsko hišo ter se baje izrazil, da hoče potovati na Kreto. Deček nima niti novcev, niti druzih potreb nih stvari. Močna palica je vse njegovo orožje.
Društva.
(Družbe sv. Cirila in Metoda) ženska šentjakobsko-trnovska podružnica priredi prihodnjo nedeljo, 9. t. m., ob 5. uri popoludne v damskih prostorih „Narodnega doma" svoj letni občni zbor. Sirokoznano je narodno vneto ženstvo teh ljubljanskih okrajev. Zato zavestno pričakujemo kar najobil-neje udeležbe.
(Slovenska posojilnica v Suhi na Koroškem) deluje sedaj šesto leto ter je štela lani 142 zadružnikov, 134 dolžnikov in 80 vložnikov. Denarnega prometa je bilo 22,946 gld. in sicer se je hranilnih vlog vložilo 6175 gld., izplačalo 5136 gld., ostalo koncem leta 17.904 gld. Posojil se je dalo 5683 goldinarjev, vrnilo 2514 gld., ostalo 19.585 gld. Udje imajo v deležih 475 gld. Upravnih stroškov je bilo 35 gld Cisti dobiček 113 gld. se je pridjal rezervi, kije narastla na 515 gld.
Grško-turška vojska.
Iz Tesalije poročajo Grki in Turki o zmagah. Ta poročila so jasen dokaz, da še ni bilo odločilne bitke in da so si le mali oddelki stali nasproti, kateri sicer pripravljajo konečno zmago, a odločiti jo vender le ne morejo.
Kakor se poroča od grške strani, je 5. t. m. pri Farzalu napadlo 2000 Turkov veliko slabejšo grško četo, kateri je zapovedoval princ Konstantin. Boj je trajal od 2. ure do večera. Grki so neki ohranili svoje pozicije. Ministerski svet v Atenah je takoj zmagonosnemu Kostantinu gratuloval. Včeraj se je skoro gotovo boj nadaljeval.
Pri Velestinu je bil večji boj. Polkovnik Smo-lenski je odbil napad 10.000 Turkov.
Središče turške vojske pa je mej tem zapuetilo Lariso ter se pod Edhem-pašo pomika proti jugu. Edhem ima neomejena pooblastila od visoke porte, zato je prav kmalu pričakovati odločilnega boja. A vkljub temu, da so bile v zadnjih dneh turške čete zmagovalne, se vendar le še neprenehoma iz Carigrada pošiljajo nove čete na bojišče, tako da te vojske, kakor smo že večkrat omeujali, ne bode odločila moralna, pač pa fizična sila. Naj Turki tudi popolnoma zmagajo, častna ta zmaga ne bo, ker ima posamni Grk najmanj štiri Turčiue v boju pred seboj.
Iz Epira se poroča, da Grki še sedaj Prevese nimajo v oblasti. — Tudi grška mornarica sedaj le slabo izvršuje svojo nalogo, dasi je vendar boljša, kot turška, katera se še zdaj iz Dardanel ne upa.
Najvažnejša brzojavna poročila z bojišča so danes nastopna:
Atene, 7. maja. „Agence Havas" poroča: Pri Velestinu, kjer se nahaja grška brigada pod poveljstvom generala Smolen-skega, se je pričela huda borba. Turki so prijeli grške čete in so potem, ko so prisilili Grke k begu, zažgali dve vasi.
Atene, 7. maja. Grška vojna je pod poveljstvom prestolonaslednika popolno redno pomikala se proti Domokos, kjer pričakuje turškega napada. General Smolenski ostane s svojimi vojaki v Velestino, da čuva Volo.
Atene, 7. maja. Mesto Farzal so Grki ostavili. Brzojavna zveza je pretrgana. Turki so zasedli Farzal in okolico.
Carigrad, 7. maja. Uradno se poroča, da je poslal Edhem-paša vojnemu ministru nastopno brzojavko: Naša današnja zmaga je velika, naše kroglje so jele padati blizu Farzala. Podrobnosti slede.
Telegrami.
Dunaj, 7. maja. (Poslanska zbornica.) Pravosodni minister Gleispach odgovarja na neko interpelacijo ter izjavlja, da stopi v veljavo novi civilno pravdni red s 1. janu-varijem 1898. Na to se nadaljuje razprava o predlogih glede ministerske obtožnice. — Pravosodni minister jame govoriti; a mora svoj govor takoj pretrgati radi velikega nemira. Ker je nemogoče pomiriti razburjene duhove, pretrga predsednik sejo.
Dunaj, 7. maja. Začetkom današnje seje so se pojavili nepopisni škandali. Minister Gleispach v svojem govoru naglaša, da je ministerska obtožba neizvedljiva. Na to je nastal krik, vpitja, razbijanje, teptanje, sikanje, tulenje levičarjev. Predsednik Kathrein je opoludne sejo pretrgal. Sedaj je ura jedna, in še vedno čakamo, kaj pride. Tako ne more dalje.
Dunaj, 7. maja. Jutri dopoludne se vrši seja gospodske zbornice, na katere dnevnem redu je pogodba z Italijo glede mejsebojne podpore ubogih bolnikov.
Pariz, 7. maja. Cesar Fran Josip in predsednik Faure sta doposlala drug drugemu prisrčne sožaljne brzojavke povodom katastrofe in smrti vojvodinje Alengon.
Pariz, 7. maja. Včeraj so položili truplo vojvodinje Alengon na mrtvaški oder v prisotnosti bavarskega princa Ludovika Ferdinanda in vojvode Vendorne. Pogreb se vrši v osmih dneh v rakvi iodbine Orleans.
Pariz, 7. maja. Zunanji minister Hano-taux je prejel povodom katastrofe večje število sožaljnih brzojavk, mej temi tudi od
grofa Muravjeva. Jutri se opravi v cerkvi Notre Dame duhovno opravilo za ponesrečence, katerega se vdeleže vsi diplomatski zastopniki in odposlanci raznih vladarskih hiš.
Pariz, 7. maja. O polunoči se je uradno naznanilo število pri požaru ponesrečenih oseb, namreč 117. V industrijski palači se nahaja še 19 trupel, izmej katerih dva še nista agnoscirana. „Matin" zatrjuje, da je 120 oseb našlo smrt v plamenih.
Rim, 7. maja. Sveti oče je naročil nunciju v Parizu, naj izrazi vojvodi Alen^on najglobokeje sožalje.
Cetinje, 7. maja. Srbski kralj Aleksander se je poslovil včeraj opoludne od črnogorske vladarske hiše in nastopil pot v domovino. Knez Nikolaj, princ Mirko in ministri so spremili gosta do meje.
New-York, 7. maja. Novi poslanik Zveznih držav na dunajskem dvoru, Tower, je odpotoval včeraj na svoje mesto.
London, 7. maja. Listi poročajo, da je vlada odposlala včeraj milijon patron v Južno Afriko. V kratkem odpošlje tudi večjo množico drugega streliva. У vojaških krogih se zagotavlja, da bode v malo dneh 85.000 angleških vojakov zbranih na afriških tleh.
Pariz, 7. maja. Iz zanesljivih virov se poroča, da so storile velevlasti prve korake za posredovalno akcijo mej Grško in Turčijo. Zastopniki Francije, Rusije, Anglije in Italije v Atenah so prejeli neki že navodila, da stavijo primerne predloge. Ob kratkem pričakujeta jednakih navodil tudi zastopnika Avstro-Ogerske in Nemčije.
Umrli so:
4.	maj». Alojzij Poglaj, delavca sin, 16 mesecev, Dunajska cesta 20, duSljivi kašelj. — Marija Kolnik, zidarja hči, 13 let, Karolinška zemlja 19, meningitis baeilaris. — Bogoljub Per-moser, strojevodje sin, 1 dan, Dunajska cesta 42, življenjska slabost.
5.	maja. Marija česen, delavka, 80 let, Sv. Jakoba trg 7, otrpnenje srca.
5. maja Franc Fleischer, zlatar, 77 let, Križevniške ulice st. 6, plučnica.
MeteorologiČno porodilo.
n Čas opa-q 1 zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
6j 9. zvečer	734 0	116	sr. szah.	dež	
7 7. zjutraj 1 2. popol.	734 5 733-9	9 4 74	sr. VZJVZ. sr. sever	dež n	5-6
Srednja včerajšnja temperatura 12 6°, za 0 2° pod normalom
Penzijonat za dečke
v Kalksburgu pri Dunaju.
pod vodstvom očetov jezuitov z dvojno odgojilnico.
Prvo odgojišče, za rejence višjih stanov, stane na leto 460 gld. Drugo odgojišče, za rejence srednjih stanov, „ „ „ 280 gld.
Podučuje se v predmetih gimnazije. Uči se tudi slovenščina.
Zavod ima pravico javnosti za 7 gimn. razredov.
Natančneja pojasnila daje vodstvo odgojilnice. 27 3—1
Štajersko deželno kopelišče Л № Jl 81
Postaja južne železnice Poličane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo,
Svetovnoslovltl glavberjevo - solnato - kisli-kastl vrelci, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, naiiS°svežujfl'a
VktviMn rpnlnn preizkušeno zdravilno sred-1 la »It/lC^, stv0i 230 20-7
razpošilja vselej sveže napolnjena
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mih. Kastnerju in P. Lassniku,
Primerne prostore v pritličji
za podobarsko delavnico
in privatno stanovanje
obstoječe lz 4 do 5 sob, v bližini južnega kolodvora (prostori so tudi lahko v ozadji poslopja), išče s 1. avgustom ali s 1. novembrom
319 3-2
Andrej Rovšek,
podobar v Ljubljani, Kolodvorske ulice.
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 26—16 priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
!
i
je TK"!
i popolnoma 152 24-11 I
odpravi v 7 dneh popolnoma
dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi |
Ambra-creme g
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno steklenicah po 80 novč. Jos. Mayr-ja lekarna
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamioa)
lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 ("fojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenioa.
Adolf Tliierry, lekarnar
139 20-8 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 19 20-17
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilno-dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov s 3834 preddobitki in 3834 podobitkl v skupnem znesku 165.000 kron v zlatu in 100.950 gld.
veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 150.000, 1 dobitek po 15.000 kron v zlatu 15.000, 1 dobitek po 5000 gld. 5000, 1 dobitek po 4000 gld. 4000, 1 dobitek po 3000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 2000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000, 4 dobitki po 500 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200, 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 175 gld. 1400, 14 dobitkov po 150 gld. 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 75 gld. 2100, 52 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 25 gld. 12--.0, 182 dobitkov po 20 gld. 3640, 584 dobitkov po 15 gld. 8760, 360 dobitkov po 12 gld. 4200, 1350 dobitkov po 10 gld. 13.500, 660 dobitkov po 7 gld. 4620, 4400 dobitkov po 6 gld. 26.400.
Žrebanje se vrši nepreklicljlvo 10. Junija 1897.
Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.— Igralni načrti za kupovalee zastonj. — Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek za državno loterijo. 26 10—6
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. TIskarna4
v Ljubljani.
Zahvala in pi*ipoi*oeilo.
Podpisani se tem potom prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu najprisrčneje zahvaljujem za obilni obisk v domu katol. rokodelskega društva v Komenskega ulicah ter se prav ponižno priporočujem v blagovoljno nadaljno naklonjenost v moji sedanji gostilni
Q4P
v Rožnih ulicah štev. 19.
Za naravna in zdrava vina, kakor za vedno svežo pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila se bode vestno skrbelo, da bodem tako zamogel v vsakem oziru vsem častitim gostom najbolje postreči. Z velespoštovanjem
320 4 1
Jakob Sterle, gostilničar.
1Ш$В D u li a. j » li
o i*
Dnć 7. maja.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
tO mark............
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini ...........
101 zid. 90 kr.		
101		75 ,
123		55 .
101		40 .
122		25 ,
99		80 .
952		
360		75 „
119		55 „
58		60 .
11		72 .
9		52'/,.
45		2" „
5	1»	65 .
Dne 6. maja.
4* driavne srefike 1. 1854, 250 gid. . .	154	gld.	50	kr.
b% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . .	156	,	—	„
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....191	,	-	.
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	35	„
Tišine srefike 4%, 100 gld..............133	.	50	,
Dunavske vravnavne srefike 5% . . .	127	,	50	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	,	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	„
4* kranjsko deželno posojilo..........98	.	75	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4#	99	„	80	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	.	—	,
, , južne ielezniee 3* .	176	„	£0	„
. „ južne železnice 5 % .	126	,	10	.
, , dolenjskih ieleznic 4%	99	„	50	„
Kreditne srefike, 100 gld........197 gld. 60 kr.
4% srefike dunav. parobr. druibe, 100 gld.	150 „ — ,
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	20 , — «
Rudolfove srefike, 10 gld.......26
Salmove srefike, 40 gld................69
St. Genćis srefike, 40 gld.......73
Waldsteinove srefike, 20 gld......60
Ljubljanske srefike.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	153
Akcije Ferdinandovesev.železn.,lOOOgl.st.v.	3500
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	360 Akcije južne ielezniee, 200 gid. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gid.
Papirnih rubljev 100.......
75 50
25 75
80 , —
88 156 127
25
Ж4Г Nakup ln prodaja '•akevratnib driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ^«varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanje
najmanjšega dobitka. & • 1 a n t n & izvršitev naročil na borzi.
Moitjm-victša delniška družba
„JI E R C U B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririahilfirstraisi 74 B.
OfjT Pojasnila "JOS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, ;;
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaolfskih vrednost*^ : papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega ■ »orestovanja pri popolni varnosti	j
naloženih iS 1 u v li i o. "ЧШ »