Ameriška Domovi ima a« e n i e/ir m—■ ho iwi e NO. 102 AMCWCAM IN SPIRIT F0RO6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 25, 1959 tLOVCNIAN MORNING NGWtPAPGR STEV. LVm.-VOL. Lvm. Nori grobori SVOBODNI SVET ŽALUJE ZA POK. J. F. DULLESOM Mary Tometich Po dveh lednih v St. John bolnici je preminula Mary Tome- j beh, poprej Smrček, rojena Ko-Viicic, stara 57 let, stanujoča 3441 W. 133. St. Prvi mož Lawrence Smrček je umrl leta 1954. 3'ukaj zapušča soproga Johna, (lčeta Charlesa Kovačič, sina Phillipa Sharn v Cincinnati, O. Peer Dorothy Marino, pastorke Lillian, Franka, Thomas, Maryann, Richard, 5 vnukov, sc-£lro Ann Marks in več drugih s°rodnikov. na | Včeraj zjutraj ob 7:49 je za večno zaspal bivši državni tajnik John F. Dulles. Z vsega svobod— ga sveta prihajajo izrazi sožalja. Konferenca velikih štirih v Ženevi bo za dva dni prekinjena, da se bodo zunanji ministri lahko udeležili Dullesovega pogreba. Predsednik Eisenhower je pokojnika označil za “enega resnično velikih mož sedanjega časa.” Sena! omejil podporo farmarjem na $35,000 | WASHINGTON, D. C. — Senat je določil, da ne more noben farmar, zasebnik ali družba, prejeti na račun pridelka na leto več kot $35,000 posojila. Predstavniški dom je pred nekaj dnevi omejil posojilo posameznim farmarjem na $50,000. Oba zakonska predloga bosta prišla pred mešani odbor, nato pa skupni predlog ponovno pred obe zbornici v dokončno odobritev. , t i t.-J4 1 WASHINGTON, D. C. — Ker je bilo znano, da J. F. Hčer Ruth Smrček [)uiies bolj in bolj slabi, ni njegova smrt v nedeljo zjutraj ob (Cricket) je umrla leta 1951. j y .49 njkogar presenetila. Njegova družina je bila ob nje-°jena je bila v Zagrebu ter je'g0vj postelji, ko je med spanjem v Walter Reed bolnišnici P^sla sem, ko je bila 4 leta sta- prenehal dihati in mu je srce zastalo. Vest o njegovi smrti ra- Pogreb se vrši iz Jos. Žele je užalostila ves svobodni svet, ki je bil za njegovega življe- Zvezne oblasti so prijele v Oblasii zajele orožje namenjeno proti Kubi Sinovi pogreb, zavoda na 458 nja marsikdaj oster kritik njegovih del in odločitev L- 152. St. Na mrtvašktm odru ' bo nocoj od 7. do 10. ure in jutri 0cl 2. do 10. ure. Pogreb se vrši v sredo, čas še ni določen. Nemčija bo spremenila svojo politiko napram satelitskim državam Henry Waltman V soboto dopoldne je v Ingle-side Sanatorium preminul 83 let j stari Henry Waltman, s 2549 ■■ — Lfainard Rd. v Pepper Pike, ro- Zahodnonemška vlada je odločena priznati satelitske !en na Poljskem. Tu zapušča sigova Edwarda in Charlesa, hče-Mrs. Margaret Reschki, Mrs. Nolen Rusis, Mrs. Hattie Mole in Ns. Sophie Blatnik, brata Wal- Truplo J. F. Dullesa, Id je u-mrl na raku, bo ležalo od jutri opoldne do srede opoldne v narodni katedrali v Washingtonu, od koder bo v sredo pogreb na Arlington pokopališče. Predsednik Eisenhower se je zaradi smrt Dullesa vrnil dve uri preje s svojega odmora na svoji farmi v Gettysburgu. V države in podpisati s Poljsko in češkoslovaško po-sebne nenapadalne pogod- m0'.! današnjega casa^ be. Miami, Fla., 14 oseb. zajele letalo in večjo količino o-rožja in streliva, namenjenega za borbo proti sedanji vladi na Kubi. , MIAMI, Fla. — Carinske oblasti so odkrile in zajele skupino zarotnikov proti sedanji kubanski vladi. Med njimi je tudi postavna mlada žena. Večje količine orožja in streliva so prav nalagali na veliko pre- posebni izjavi je označil pokojnika za “enega resnično velikih vozno letalo, ko so carinski katere- stražniki letalo obkolili, prijeli ga oko je bilo navezano na naj- vse osobje, letalo in orožje pa višje cilje, ki jih človek more zaplenili. Po zveznih predpisih Ženeva, Šv. — Kadarkoli za- videti.” Odredil je, da naj vi- ni dovoljeno izvažati orožje iz o zedinjenju sij0 na vseh poslopjih zvezne debele brez uradnega dovolje- Nfja v Lorainu, 13 vnukov in 6 Pravnukov. Pogreb bo jutri zju- v , , ... Naj ob d t'h ' M AS Icne SovoriL Nk pogreb zavoda „3 478 E. nemškeSa naroda, takoj pridejo vlade doma in* v tujini zastave nja. Takega dovoljenja seveda KRDELO PODIVJANIH PSOV JE USMRTILO OTROČIČA Psi, ki so se podili okoli domovja, so zgrabili dve in pol leti starega fantiča ter ga do smrti ogrizli. -Razljučeno prebivalstvo se je spravilo na podivjane pse. ST. LOUIS, Mo. — Krdelo podivjanih psov je napadlo in usmrtilo poltretje leto starega Marka D. Draperja na polju kakih 75 jardov od domače hiše v predmestju Hazelwood. Razljučeni prebivalci so se oborožili z najrazličnejšim orožjem in se pognal' za psi ter jih 15 pobili. Policija se je obvezala, da bo ves okraj očistila psov brez lastnika. Raztrgano telesce Marka je “ našel sosed Melvin Jones, ki je Otrokov oče je v silni jezi in zaslišal lajanje in renčanje žalosti dejal, da so vsi oni, ki psov. Ti so napadli tudi njega, puščajo svoje pse, da se nemo-pa se mu jih je posrečilo otepsti teno potikajo po soseščini, sokri-in rešiti obgrizanega in raztrga- vi smrti njegovega sina. nega otroka. Naglo so ga odpe-j “Te pse sem videl stokrat in Ijali v bolnišnico, kjer pa so mo- sem jih hotel postreliti, pa ni-gli ugotoviti samo smrt. 1 sem maral imeti sitnosti”, je de- Dogodek je napravil straho- jal Douglas Draper, otrokov c-ten vtis na; prebivalstvo. Jones če. je dejal, da je med pobitimi psi; Policijski načelnik je opozo-spoznal,najmanj štiri, ki so bili ril lastnike psov, naj jih imajo v krdelo, ki je napadlo Marka, privezane, ker v bodoče bo poli-ni pa mogel povedati, koliko cija vsakega psa, ki ga bo našla psov je v krdelo prav za prav na cesti brez gospodarja, ustre-bilo. lila. ZUNANJI MINISTRI SE BODO POSVETOVALI TAJNO Iz Clevelanda in okolice v Jesuet cerkev hotom na Kalvarijo. ob desetih, Julia Bairrett V soboto zjutraj je umrla 42 Nt stara vdova Julia Barrett, Kewanee na pol droga v znak žalovanja za možem, ki je resnično posvetil vse svoje napore svoji domovini. Ra/aovftri, v žene urchin »eni do’. kj i° hotl ŽENEVA, Šv. — Na predlog carinika, bam zarotniki niso imeli. Z zarotniki je bil povezan tudi generalni konzul Dominikanske republike Augusto Ferran-do, ki je hotel podkupiti dva. se je javil zvez-him oblastem, ki so ga izpustile pod $25,000 varščine. Zaplenjeno je bilo letalo C-74, ško, Poljsko, Madžarsko, Rumu-'odmor v razgovorih zunanjih 200,000 nabojev, 17 strojnic, 38 nijo in Bulgarsko, ne pa vzho-imjnistr0v češ, da popolnoma ra- pušk in 20 karabink. Med prijetimi je bila tudi 36 let stara le-talka Virginia Bland, ki naj bi bila pomagala letalo voditi. 1 Letalo je eno izmed 11, ki jih je nedavno kupila clevelanska komunisti z ugovorom, ki je po zgodovini dobro utemeljen, da bo združena Nemčija samo še večja nevarnost za srednjo in vzhodno Evropo kot je že sedaj. Da spodbije dno temu govo- j r°j. Kness, z 19509 Kewanee'™, je Adenauerjev® vlada na- ameriškega državnega tajnik® ^ve. v Polyclinic bolnišnici, ka-1 pravila sklep, da prizna vse ko- je sovjetski zuna. minister A. so jo prepeljali dan preje, munistične držiave (Čehoslova- Gromiko pristal na dvodnevni Pokojna je bila rojena v Hibbin-Su, Minn. Kljub temu da je bi-la $rtev polia, je bila podjetna r___> ^ ____ dne Nemčije in da ponudi vsem, zume Herterja. Izrazil je držav- N delavna ter je zadnjih 17 let najprvo pa Poljski in Čehoslo- nemu tajnkiu globoko sožalje, hčila v raznih kraj'ih, med dru- vaški pogodbe o “nenapadanju”. p0 nekaterih vesteh se utegne ^*rn na Sacred Heart Academy 111 Ursuline school. Bila je se-stra pok. Katherine Marinshek, h°k. Mary Lewis, pok. Rev. parcel Marinshek O.F.M., Ane “Nrinshek, Angeline Gliha, pri ateri je živela, s Mary Raphael matske zveze z U-S.F. na Mt. Assisi Academy ^ Lemont, 111., in Johna 'Kness. je članica Tretjega reda sv. ^ančiška. Pogreb bo jutri zj. b 3:15 iz Grdinovegai pogreb. Zav°da na Lake Shore Blvd. v ^erkev sv. Kristine ob devetih, ato na Kalvarijo. Na videz je to običajna diplo- tudi sam udeležiti pogreba pok. matska poteza v sedanji hladni Dullesa. vojni, ima pa precej dalekose-1 Na pogreb prideta zun. mini- družba Akros Dynamics Corp. žne posledice. 'stra Anglije in Francije ter ve- Predsednik korporacije Al Nai- Bonn je do sedaj bojkotiral rjetno tudi nemški kancler Ade- naan je zanikal vsako znanje o vsako drflavo, ki je imela diplo- nauer, ki je imel pokojnika, v zaroti in vsako zvezo z zarot- Vzhodno Nem- veijki časti. niki- Izjavil je, da letalo, ki je čijo vse polno držav, ki tega ni-1 <*.as b0 odločil bil° “zaplenjeno v Miami”, ni so hotele do sedaj napraviti, ker . CLEVELAND, O. — John F. njegovo. se niso hotele zameriti Adenau- Dulles je šest let vodil ameri-1 ------«----- erjevi vladi. Dalje ne bo sedaj £ko zunanjo politiko, šest let, ki Federalni proračun bo tudi nobene ovire več, da Bonn so bila v marsičem odločilna v odiedel fed. uradnikom Asesment— * I Danes je 25. ko društva pobira asesment — tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 JSKJ bo pobirala asesment od 6. do 8. v šoli sv. Vida. Lepo obiskana — 1 Včerajšnja “spominska proslava” v čast protikomunističnih padlih borcev v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti je bila lepo obiskana. Med odličnimi gosti je bil tudi škof‘dr. G. Rožman. Govoril je predsednik ZSPB France Grum iz Rochester, N. Y. V bolnišnici— I Charles Mohorčič z 1195 Norwood Rd. je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico, kjer leži v so-I bi št. 301. Rojstni dnevi— ' • John Vegel z 1073 E. 72 St., doma v Planini na Notranjskem, praznuje svoj 63. rojstni dan v četrtek, njegov sin Edward 36. I rojstni dan v petek, sin Emil pa ,35. rojstni dan jutri. Čestitamo! A«esment— Tajnica Podružnice št. 25 J SŽZ bo pobirala nocoj od 6. do 8. ure v šoli sv. Vida asesment. Slovenski oder— I Slovenski oder vabi svoje čla- xs r ...... v.. <, ., ne in prijatelje na redni občni Konferenca zunanjih ministrov štirih velikih sil v zbor v petek 29 maja, ob osmih Ženevi je stopila že v tretji teden, pa v bistvu še zv. v Baragovem domu. ni dosegla nič. Obe strani sta predložili svoje zadušnicc— načrte in zahteve, nakazali tudi, kje in v čemi bi j jutri ob 11.25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. msgr. Vitusa Hribarja ob 3. obletnici njegove smrti, 29. in 30. maja ob sedmih pa v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. Iz bolnišnice— | Michael Telich s 64 E. 211 St., bili izgledi na kak dogovor, pa vendar javno še vedno trdo vstraja vsaka pri svojem stališču. -Tajni razgovori, ki naj bi se začeli ta teden -v sredo poteče sovjetski “ultimat” o Berlinu -naj bi omogočili “uspeh”, ki bi opravičeval sestanek na vrhu. Zunanji ministri štirih Sil so baje zastopnik znane Sun Life As-• - ............. • -------^ ” se je vrnil iz ^ surance Co.”, se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, druge darove in Klub Ljubljana ima jutri zvečer ob 7.30 sejo v AJC na Re- ^®tiavadna usoda dveh naših letalonosilk vBAYONNE, N. Y. — Med 29. ma i kot prost dan WASHINGTON, D. C. - Le- skovški sateliti dali kaj prida na take pogodbe o nenapadanju. Te pogodbe imajo za se-Vo. boj zelo žalostno zgodovino. Dr- - Jn° smo morali na hitro roko ?ave se jjb držijo samo tako hosTL*1* Ce^° vrs*0 maLh letalo- (d0]g0) dokler je to v njihovem can' ’•me^ niirni Guadal- interesu. Na drugi strani pa bo bn fn *n Mission Bay, ki imata skiep Adenauerjeve vlade nao-10,400 ton nosilnosti. tom let sta tako zastareli, ^»»ista več za vporabo. Vojna iCeVi kj so se umaknili raznim To 'T*3 J'e Proda*a za sta‘i komunističnim diktaturam in še ha ?Z.° nek* doma^» lvrclki^ la (zmeraj ujajo, da se bodo en- obnovi diplomatske zveže z Be- boju med svobodo in komunt-ogradom, ki si jih Tito tako zelo stičnim nasiljem. Svet je nje-želi. gove odločitve marsikdaj ostro tošnji spominski dan — 30. ma- Vprašanje jo, ali bodo mo- kritiziral, pa mu priznal sposob- ja pacje na soboto. Vsi uradniki nost in nesebičnost, odločnost in delavci, tudi federalni, zgu-neupogljivost, posebno ko je bjj0 tako en dan počitnic. Taki moral zaradi bolezni izročiti kr- s[ujaji se ponavljajajo vsakih milo v druge roke. 1 par jet Zato obravnava poseben John F. Dulles je umrl, o nje- 0(jbor predstavniškega doma zapovem delu, uspehih in neuspehih bo sodil svet, ko bodo v luči časa pozabljeni osebni odnosi nanj, ko bo zgodovinar lahko mirno in objektivno ob dokumentih tehtal njegove odločit- ,ne smrti. čno razburil tistih 12 milijonov nemških beguncev in priseljen- konski predlog, da bi za praznično soboto veljalo isto načelo kot za praznično nedeljo. Kadar namreč pade federalni praznik na nedeljo, je zato ponedeljek dela prost dan. Odbor nima načeloma ničesar proti temu, da bi veljalo isto ŽENEVA, Švica. edini v tem, da je treba v tajnih razgovorih pripraviti pot do sestanka na vrhu, za katerega se sovjetski Nikita Hruščev še vedno tako žene. Sodijo, da bi kompromis o ohranitvi sedanjega položaja Zah. Berlina zahodne sile smatrale za pozdrave, zadosten uspeh in znak dobre volje, ki naj bi sestanek na Sein— vrhu opravičeval. Doslej so se vršile dva tedna javne seje, na katerih sta obe strani razložili svoje stališče, privatni sestanki zunanjih ministrov na “večerjah” pa so skušali najti cher Ave. pota k vsaj najnujnejšim kompromisom. Ti so doslej iz- Zadušnica— ostali. I Jutri ob 6.45 bo v cerkvi sv. Najbolj pereče vprašanje vseh terih cilj je med drugim doseči Kristine sv. maša za pok. Alice razgovorov je vprašanje Zah. tudi sporazum o omejitvi oboro- Pinculich ob 23. obletnici nje-Berhna. V sredo poteče pol leta, zevanja. ki ga je dal Hruščev zahodnim v notah protestira Sovjetska 'silam na razpolago za končanje Zveza proti postavljanju opo-“zasedbe” in za spremenitev rišč za atomsko orodje v NATO ■ Zah. Berlina v “svobodno me- državah v Evropi, prav pose-sto.”2 Tod prevladuje mnenje bno pa proti atomski oborožitvi da Sovjetija ne bo gnala tega Zah. Nemčije. I AR 0 _ stavka v in. vprašanja do konca, dokler raz- ah •• - j,c I govori ne dokažejo, da kompro- JT se vlece ze od H*, mis ni mogoč. To se bo pokaza-! BEOGRAD, FLRJ. - Albam- aprila. Zaloga gume so baje se do šele na sestanku na vrhu, ki ja se Pripravlja na slovesni zadostne in tovarnam se nika-I ga hoče Hruščev imeti na vsak HNščeva, pred- mor ne mudi. Delavstvo je v te- način in na katerega je Zahod sednika vlade Sovjetske zveze, zavnejsem polo:aju, toda je od-tudi že pristal če ne bo Hm- vodmce svetovnega komunizma, ločeno vstrajati do zmage. V ce- ščev izvedel svojih groženj gle- Nieg°v Prihod sem ie naP°v^ lem je v Ndustriji na stavki o- dan za danes (ponedeljek). V koli 32,000 delavcev, od tega o- Slavka v Akronu stisnila, toda delavstvo se ne poda iaPonsk» jeklarni. Obe krat jahko vrnili domov. Sicer Pariz V vojni S podgana- načelo tudi za praznične sobote, aionosilki, ki sta se aktivno —j- —1 j- a.i_ -------jl. • ------’-i-- — 2—- —1-2 le* dru§° svetovno vojno ude-v -^ali bojev proti Japonski, °s(a poslani jeseni zopet na Ja-j^sko na skladišča za staro že- deželi bo ostal 12 dni. koli polovico tod. Vremensh prerok pravi: *n topleje- Najvišja višji kot so bili pred enim le- Pari Matura 78. Jtom. .Jnjih vedo tudi oni, da take pogodbo niso dosti vredne, pa nekaj vendarle pomenijo. Življenjski stroški so zopet porasli mi V francoski prestolnici Parizu živi poleg nad tri milijone ljudi, tudi vsaj še enkrat toliko podgan. Te so se razmnožile v taki meri, da predstavljajo resni zdravstveni problem. Tako pomisleke pa ima federalni tajnik za finance. Pravi, da bi v tem slučaju nekaj federalnih uslužbencev, na primer na poštah, moralo vendarle delati pet dni na teden in da bi radi tega izdatki za plače narasti! za $4-6 so se oblasti odločile, da so u- milijonov. WASHINGTON, D. C. — Za- vedle posebni “teden podgan,” j Za letošnje leto tak izreden radi povišanja nekateri davščin ki bodo nastopile proti njim z izdatek ni previden v proračunu in trošarin so življenjski stroški vsemi razpoložljivimi sredstvi in zato je odbor sklenil, da bi ■porasli tekom aprila za dve tisočinki in dosegli znova 123.9% povprečja iz let 1947-49. V letošnjem aprilu so življenjski stroški za tri tisočinke in pozvale k sodelovanju tudi vse mestno prebivalstvo. Podganja nadloga v Parizu je novo tolmačenje praznične soboto prišlo do veljave šele po 1. juliju 1959. Zastopniki deiav- stara že okoli dvesto let in veli- skih unij se potegujejo za to, da ko vprašanje je, če se jo bodo bi enake dobrote bili deležni tu-Parižani znebili tekom "podga- di vsi ostali javni in zasebni tednov.’ .uslurlbenci in delavci. de Zah. Berlina. Stališča o Berlinu, zedinje- , nju Nemčije in o evropski var-1 V diplomatskih krogih ugiba- Stavka pri Goodrichu m Fire-nosti, ki predstavljajo jedro i0’ kak pomen naj bi imel obisk stone se je začela zaradi zahteve razgovorov, so tako različna, da Fj-uščeva v Albaniji v trenut- delastva, po izboljšanju delovna kak sporazum med Sovjeti ku, ko so razgovori v Ženevi v "ih pogojev. Kljub ponovnim in Zahodom ni misliti. Edino, zastoju in ko se blija 27. maj, pritožbam se družbi nista zga- kar bi bilo mogoče rešiti, je po- k<> Pote*e ™k, ki ga je Hruščev in delavstvo se je poskrilo ložaj Zah. Berlina. Zahod je pri- stavil za ureditev berlinskega skrajnega sredstva, da izsili pravljen popustiti, v kolikor ne svoje zahteve. bi bila ogrožena svoboda dveh' Na en- strani lrdijo> da hoče'--------------1------------------ in pol milijonai Berlinčanov, ki Gruščev pokazati, kako trdno ukvarja pretežno s poljedel-uživajo zaščito Zahoda. . 1 se p0£uti v sedlu, da lahko v ta- stworn in živinorejo. Industrije Sovjeti predlagajo prekinitev kem trenutku mednarodne po- v debeli skoraj ni. oboroževanja jlitike zapusti za celih 12 dni de- Pomebna je lega Albanije kot MOSKVA, ZSSR. — Sovjet- želo in gre obiskat najmanjšo vojaškega oporišča tako proti ska zveza je v posebnih notah in najmanj pomembno članico* Grčiji kot proti Jugoslaviji in vsem članicam NATO predloži- komunističnega tabora v Evro*- — Italiji. Na albanskem otočku la ustavitev atomskega oborože- pi. Albanija ima okoli 10,000 Saseno imajo Sovjeti veliko po-vanja evropskih držav, dokler kv. milj površine in okoli p>ol- morsko oporišče, zlasti za pod-I trajajo razgovori v Ženevi, ka- drug milijon prebivalstva, ki se mornice. 1 Ameriška Domovina lili ■/ I C- % X 0117 St. Cltlr A ve. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st veek In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t 2a Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. a^gSfe.' Hamson ^ predsedoval samo en mesec. jih bo imel v oskrbi, dokler Eckhardt ne bo imel urejenega prostora za nameravani “Zoo.” Zdaj išče še, kje bo dobil leva in kaj drugega, kar naj bi napravilo njegov “Zoo” zanimiv in privlačen. Le nad enim se pritožuje. Nebraska ni od nas tako daleč. A železniška družba — Kedaj se zdaj začne službena doba (po izvolitvi na vsake štiri leta) predsednikovanja zveznega predsednika Združenih držav. — Po sedanjem ustavnem dloočilu 20. januarja točno opoldne, vsake štiri leta. — Katera gora je najvišja v .. , Zapadni hemisferi? — To je somu je od tam računala za vsake- L. „ A A- • T Aconcagua v Argentini, Ju- ga bivola po $150 za prevoz. Kaj bi se jezil? Popraša naj raje, morda so bivoli potovali v prvem razredu. In v prvem raz. redu je vedno dražje, kakor v drugih razredih. Morda bo rekel, to ni mogoče! Kaj? Pa še kako je mogoče. Zdaj se v Ameriki vozijo biki, konji in krave po zraku in to kolikrat. Pač tako kaže in ker tako kaže nudijo ljudje tako postrežbo tudi bikom, konjem in kravam. Nekdo mi je pravil, da je lani šel na ko svojim ' obisk v stari kraj neki Krašovec. Bolj ko so Tam je pripovedoval, kako se v žna Amerika, ki meri 23,081 čevljev visočine. — Katero mesto leži severnejše New York ali prestolnica Italije Rim? — Rim leži od ravnika višje proti severu, nego New York. Ribniške novice in na-daljni darovi za popravilo cerkve Cleveland, O. — Vse do lanskega leta je bil sedež ribniške dekanije *v Vtelikih Laščah. Z hlače stare, bolj ^puščajo sešivi' Ameriki vozimo po tleh in zdaj in več lukenj se prikazuje na še bolj po luftu, so tam debelo ! imenovanjem č. g. Alojzija Do-raznih delih hlačnega področja,! gledali. Posebno še, ko je pripo-| brovoljca za ribiškega dekana aa to zapišem po novih pravilih vedoval, kako so na neko raz- se je pa sedež dekanatskega ura-izražanja in pismenosti. | stavo pripeljali nekega bika z da po trinajstih letih zopet vr- Well, kaj bi opletal z besedami, letalom po zraku. Tedaj to va-1 nil v Ribnico. iCi. g. Janez Lav-naj kar naravnost povem, gleda- 'škim očancem kar ni šlo v glavo. I rič iz Ljubljane je pa nastavljen mo malo naprej v prihodnje le-J,Kaj, da bi se še biki po luftu'za kaplana v Ribnici. to, ko bodo ljudje, ki bodo še di- vozili. “‘Ma,” so djali, “to so pa hali in hodili po tleh majke Zem- ^ neumni tisti, ki bike vozijo po Ije pisali letnico s številko j luftu.” — Eden izmed njih pa “1960.” Yes, ko se bo pisalo to pristavi: “Jaz bi pa rekel, da so leto, bomo v Zdr. državah Arne-1 tisti, ki bike po luftu vozijo sa-riških napovedovali, prerokovali mi večji biki, kakor so biki sa^ skozi milijone in milijone ust, mi.” kdo bo naš bodoči predsednik, ali j Vidite, vsak sodi po svoje, ta-če hočete, kakor kažejo bratje ko tudi Krašovci. Hrvati: kdo bo prihodnji gazda' * KO NASTOPA POMLAD in Amerike! Volilnega dirindaja navadno rade pojavijo kake bc dovolj, kakor ga je ob vsakih bolezni. Ob še hladnem in vla-narodnih volitvah v Združenih žnem vremenu se mnogi ljudje državah, če bi kdo hotel stavi-' prehlade. Drugi obolijo za dru-ti z menoj, bi jaz stavil eno celo ge bolezni. “dajačo,” da bo prihodnji pred-j V bolnišnico sv. Marije se je ______________o„....... _r._ rednik Z. D. demokrat. Več k morala podati znana rojakinja j mo, da b0 letos popravilo izvrše. temu ne rečem. * S SPOMLADJO SE JE DELO ODPRLO na vseh raznih poljih. Warren Ogden, ki je poslovodja državnega urada za Iz poročil in slik sklepamo, da so popravljalna dela v minulem letu počasi napredovala. Vsi strokovni delavci so zaposleni na državnih zgradbah in s popravilom zavlačujejo. Izletniki iz Amerike pripovedujejo, kako čč. gg. dekan in kaplan pridno delata pri popravilu. Ves prosti čas posvetita popravilu cerkve in opravljata sledeča dela: gasita apno, valita hlade in trame, skladata deske (žagance), kamen in pesek. Preko zime so delali v Ljubljani dele iz umetnega kamna. Upa- Mrs. Ana Plantan, ki biva na'no. člana našega odbora g. 307 Eight Street, tam gori bli- J Frank Virant s soprogo in g. Joe Podvreči se je mora- Starc s soprogo bosta ta teden zu Peru. la operaciji. Želimo jih čim- odpotovala v Slovenijo na obisk, prejšnjega okrevanja in vrnitev (Večji del bosta stanovala v Rib-zaposlitev . je pred nedolgim domov! |nici. Vse delo si bosta ogledala objavil, da je v našem mestu in 1 * MED INDUSTRIJALCI IN jn po možnosti č. g. dekanu tudi okolici za več sto ljudi odprtih DELAVCI poteka nenehno tre-'kaj svetovala. Q. Virant ima raznih služb. V urarski tovarni nje. David McDonald, predsed- J veliko skušenj v gradbeni stroki so že, ali bodo tc dni najeli nik jeklarskih delavcev v Ame- in bo lahko dober svetovalec, okrog 125 žensk in deklet za ra- riki je poslal nekako dvanajste- Poizvedela bosta, koliko bo po- tovarni rim večjim jeklarskim družbam pravilo stalo, kako bodo izvedli zna dela. V urarski Želimo jima srečno Westclox dela zdaj okrog 3000 in podjetjenj posebno okrožnico, plačilo itd. F udi. Pri znani Heglerjevi to- v kateri prayi, da vsled poveča- pot in vesel povratek s polnim varni za cink so te dni poklicali' ne proizvodnje v jeklarski in- košem ribniške dobre volje, nazaj na delo okrog 50 ljudi, dustriji in večjega dobička, so' Odbor je v agilnosti malo po-Zdaj zaposluje družba okrog 500 družbe in podjetja v stanu, da pustil. Do postavljene vsote delavcev. Tudi druga podjetja povišajo mezde kakemu pol mili- imamo zbrati še $400.00. Več jona jeklarskih delavcev, ki darov imamo obljubljenih, da jih .spadajo v unijo, ki ji on predse- poberemo, predno zaključimo duje in jo vodi. Preje že pa so nabirko. Na predlog g. Joe Star- kličejo nazaj delavce, ki so jih tekom zimskih mesecev začasno odslovili. Da bi le bilo tako, da bilo dela in zaslužka, pa bo- nekateri voditelji naslovilina je- ci bomo nabirko zaključili z rib- klarske ind'ustrijalce apel naj niškim piknikom na njegovi “zamrznejo” ceno jeklu, to je, da farmi dne 30. avgusta t. 1. Do naj ostanejo pri stalni določeni takrat se bodo naši “zdumarji” že ceni. Voditelji industrije pa od- vrnili iz Ribnice. Gospod Starc govarjajo, da so na tako sveto- nam bo poročal “sveže” ribniške vano “zamrznenje” cen pri volji novice, g. Virant pa ribniške za pristati, če unije jeklarskih de- smeh in dobro voljo, lavcev enako “zamrznejo” mez-1 Objavljamo naslednje darove: de. Na ta nasvet seveda Unije NABIRALNA POLA MR. IN ne morejo pristati in odgovar- MRS. JOE STARC: Po $10.00 jajo nazaj, da jeklarska podjetja Mr. in Mrs. John Perše, družina delajo visoke dobičke. Glede t,eh Mathew Petek, $5.00 Mr. An- mo v La Salle veselo brcali in dihali. V SOSEDNJEM OKRAJU MARSHALL, v mestecu Henry, sestavlja in gradi gostilničar Eckhardt mali “Zoo,” v katerem bo imel razne živale in računa tudi na zveri, kot leve in drugo tako žival. To menda dela za to, da bi ljudje prihajali gledat, kar bo tam, zraven pa seveda bodo tudi kaj potrošili in pri za- ton Vidervol, po $2.00 Mr. Louis Peterlin, Mr. John Arko, vsi iz Clevelanda. $6.00 Mrs. Mary Potočnik, Chicago, 111. Po $2,00 Josie Truborska, po $3.00 Mr. in Mrs. Frank Oberstar, Eveleth, Minn., po $5.00 Mr. in Mrs. John Shega, Ely, Minn. NABIRALNA POLA MR. JN MRS. FRANK VIRANT: $30.00 John Skrabeč, po $5.00 Mr. Joe Okorn, Mrs. Mary Ivanc, po $2.00: Mrs. Annie Nemgar, Eveleth, Minn. Mrs. Ivana Rems, po $1.00: Mr. Matt Mlinar, Mr. Joe Ponikvar. Vsi ostali iz Clevelanda. NABIRALNA POLA MRS. TONČKA TANKO: Darovi iz Chisholm, Minn. $10.00 Mrs. Jennie Tanko-Novak, po $7.00: Mrs. John Gornik, $2.00: Mrs. Mary Centa, $1.50 Mrs. Theresa Geržin, $1.00 Mrs. John Kiščak, Mrs. Annie Trdan, Sylvia Petrich, Mary Pluth. Iz Clevelanda: po $10.00: Anton Tanko, Janez Stefančič in družina, po $5.00: Mrs. Uršula Lovšin, Mr. Frank Lesar in družina, po $1.50: Mrs. Mary Louschin. Darovalcem za darove in nabiralcem za trud naj Bog stotero poplača. Zahvalo smo dolžni tudi časopisom: Ameriški Domovini, A-merikanskemu Slovencu in mesečniku Zarji za objavo dopisov in seznama darovalcev. Brez teh objav naša akcija ne bi uspela, ker smo darove prejemali iz cele Amerike in Kanade. Upravam navedenih časopisov in urednikom “ta velk Buk lonaj.” Za odbor: John Skrabec, tajnik. Materinska proslava Chicago, 111. — V časopisih beremo, kako so pridni po raznih slovenskih naselbinah, kot n. pr. v Clevelandu, da so priredili materinske predstave. Tudi v Chicagu s tem ne zaostajamo. O-troci slovenske šole se pridno pripravljajo na materinsko proslavo, ki se bo vršila — v soboto, 6. junija, v veliki 'svetoštefanski dvorani-Gym. Ta materinska proslava ie bila namenjena za mesec maj, mesec Marijin in obenem mesec naših mater, pa jo je bilo treba zaradi raznih okoliščin prenesti na prvo soboto v juniju. • , Proslava bo sestajala iz dveh delov. Prvi del bo akademija z recitacijami in pevskimi točkami, drugi del pa bo izpolnila spevoigra “Sirota Jerica,” ki jo je spisal Ivan ' Albrecht, glšsbeni del pa pripravil p. Vendelin špendov OFM. Vse prijatelje otrok in slovenske besede že sedaj opozarjamo na to prireditev in prosimo, da si rezervirajo večer prve sobote v juniju, da bomo skupaj z otroci počastili naše matere. P. S. ---------------o------ Drugo ameriško - slovensko romanje v Lurd Cleveland, O. — Potniška pisarna Bled Travel, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, pripravlja letos novo ameriško-sloven-sko romanje v Lurd in druge svete kraje v Evropi. Romanje vodi kot lani č. g. Jože Varga, splošno znani in ljubeznjivi kaplan od Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Vožnja z letalom iz New Yor-ka do Bruslja v Belgiji v Lurd in nazaj do New Yorka stane $578. Kdor bi se hotel podati še v Rim, doplača $62. V vsoti so vključeni stroški za prenočišča in hrano, vožnja po železnici, v kolikor je potrebna in vodstvo ogleda zanimivosti. Letalo belgijske letalske družbe SABENA bo poneslo romarje iz New Yorka 5. julija. Časa torej ni več posebno veliko. Kdor se romanja Letos v Lurdu ne bo take gnje-če, kot je bila lani, ko je božja pot praznovala svojo stoletnico. Tako bo vse malo prijetnejše in ugodnejše. Tudi potovanje v druge kraje Evrope bo urejeno, kolikor mogoče prijetno in ugodno. Slovenski človek je družabeni morda še dosti bolj kot so družabni ljudje drugih narodov. Rad posedi v družbi, rad skupno potuje in poje. Romanja in skupna potovanja so bila med Slovenci od nekdaj zelo priljubljena. Kdo se ne spominja velikih loj terskih voz, prirejenih za vožnjo ljudi, ki so se okrašeni pomikali po cestah Gorenjske proti Brez j am? Kdo ni doživel romanja na Ptujsko goro, na Zaplaz ali na kako drugo slovensko božjo pot? Vsa ta romanja so bila res posvečena božji časti, toda koliko prijetnega je bilo z njimi združenega? Molitev h1 vesela pesem sta se prepletali z razgovori znancev in prijateljev! Ta romanja so bila del slovenskega življenja. Zato je prav, da smo jih v tej deželi obnovili' Z njimi obnavljamo in ohranjamo slovenski duh, ki je bil z njimi zvezan! Le romajmo, romajmo v Lemont, romajmo v Toronto, pa tudi v Lurd, na Sveto g0* ro in druga slovenska božja P0* ta v rodni Sloveniji! J. L ŠAbteCV />OM sog NAHot> nužiN* Večerja in zabava Cleveland, O. — Na Sporni0' ski dan, v soboto 30. maja t. L ob 7:30 zvečer bo v novi dvorani Sv. Vida večerja, ki jo bo prire' dilo vodstvo gospodinjskih tečajev v Baragovem domu z udele' ženskami 1. in 2. gospodinjskega tečaja. Med večerjo in po njej bo igra^ Tonklijev orkester. Po večerj1 bo ples! Na razpolago je le še nekaj vstopnic. Dobe se danes in ju' tri zvečer od 6. do 8. v Slovensk1 pisarni v Baragovem domu. Zdravje je naše bogastvo Cleveland, O. — Zadnjič se01 obiskal rojaka Rudija Cergol ^ 5103 E. 117. St. na Garfie^ Heights, ki je že 6 let na boln1 ški postelji. Pred dvemi leti m0 je umrla žena. Pri njem ^ sin Rudi, ki se trudi, da bi ^ boljše poskrbel zanj. Zjutraj mu pripravi zajtrk h1 ga oskrbi. Poleg postelje °1 postavi še posodo s kavo, nat° pa gre na delo. Zvečer, ko se ^r ne domov, mu zopet postrez ■ Bolniku je kljub vsemu hudo, so mu noge popolnoma ohrome le, da ne more več stopiti na nle' Kljub vsemu voljno in vda^ prenaša svoje bolečine in tez ve, Ameriška Domovina Pa 111 •krajša dan. Bil je zelo vesel obiska. Nje^ ve znance in prijatelje bi Pr°s1^ naj stopijo od časa do časa ^ njemu, saj je obiskovanji bolnl kov delo usmiljenja! Tebi, dragi prijatelj Rudi, ze lim, da bi mogel svoj križ ved° vdano nositi in si z njim zaSl žiti večno plačilo. Mi vsi, ki smo zdravi, Pa JV pozabimo, da smo bogati, pa c£^ tudi nimamo milijonov. Zdrav je zna ceniti šele oni, ki ga izgubil. Zanj je pravo bogast^ ki ga pa žal dostikrat ne m°r več doseči. Pozdravljeni! .. Rakob Res01*' Petroi'ej v Venezueli V Venezueli bo odkrili p0^ večja petrolejska polja v Pre . želi lu Marcaibo 1. 1913, toda izk°r^ udeležiti, naj se torej čim preje ' ščati so jih začeli šele 10 let ka6' oleg javi. V Ameriko se lahko vrne,' neje. kadar sam želi. Razumljivo je, I Danes je Venezuela P' da se iz Lurda, Bruslja ali Rima 'združenih držav najpomemb°ejJ lahko napoti tudi v Slovenijo'ši dobavitelj petroleja v svobo0' in ostane tam, dokler mu čas do- nem svetu izven Srednjega vzho pušča. • ’da. FrANC JAKLIČ« Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST , Silil se je biti pogumen. A to ne bolezni ne čutim. Prav brez Je bil pogum fanta, ki je ravno- skrbi ste lahko zaradi tega . . ka .ar poklical celo vas “na koraj-> pa se boji, da) bi ne bil te-i1®11) skriti se pa tudi noče, da bi SeJHu ne posmehovali. kaj! Zasmrčim jo, pa vza-1,1601 jo, pa bo mir. Stari se bo ^tolažil, dekleta bodo pa tudi , ^olknila; če bo pa katera ho- Človek pa tudi ne more biti zmerom vesel in dobre volje.” “Torej te skrbi more?” Anton prikima. “I, kakšne pa morejo biti tiste skrbi, ki so te tako potrle?” nadaljuje mati nekoliko brez ----,------£._____________ skrbneje, ko je izprevidelai, da ela še kaj imeti, jo ubrišem po ni nevarnosti. “Pa le kakšne so , s^b, dai se ji ne skremžijo ni-^ar več na smeh!” ■I’a misel ga je potolažila toli-da je zamižal, a mirno ven. ,ar ni spal dolgo tudi ne. Soln-111 žarki so se nekoliko poigrali ^d njim. pali mu na oči in ga Poklicali; “Vstani!” Anton je vstal, pa je bil tru-k®0, glava je bila težka od skr- , ^elo mu ni šlo od rok tisto jutro. Zamišljen je postajal ce-dopoldne ali posedal za vo-®aJi, podpirajoč si glavo, da so ®ele materi, ki je to opazila, /s*ajati skrbi. Mislila je, da se jja loteva bolezen, ko ga je vi-, ? a> kako je na tnalu zagnal se-. r° z nevoljo od sebe, kako se 6 zgrudil na steber in si pod-glavo. In ko je slišala še te-Vzdihljaj, ki se mu je izvil, le prestrašila pa je planila k l^oiu z vzklikom: Anton, ljubi moj sin, kaj pa 11 je?” Sklenila je roke in obupana a vanj, čakajoč odgovora. .Nič mi ni!” i°da ta beseda matere še ni olažila, saj se je na sinovem ^ razu bralo nekaj drugega. ®lo se je materi, da1 odseva 11 jem težka bolest, ki se pri-oravlja streti njega, ki ga ima 0a najrajši na svetu, ki ji je loražji, edina podpora na sta-a((letai Mari po pravici povej!” je kliknila in ga prijela za roko ,a' se bolj motrila njegov obraz, bi brez odgovora spoznala bor?OV° k0*68*' “■Anton, kaj te ^ Težlek smehljaj zbeži preko novega obraza, pa ji odgovori: Mati, prav zdrav sem. Nobe- Pittsburgh, pa. ^SINESS OPPORTUNITY ^°CEries - MEATS — Good in-^stinent. Sell or rent - $80 month-’ stock and inventory. Phone: ^bseum 1-2350 or WAlnut 1-9157. , (102) ^KTAIl bar and RESTAURANT Best of locations, finest clien- tele- TU other interests.. Phone •-»SOI or OL 3-1528. (105) kfcS' IMURANT — Good business. — staniished 23 years; good locca-n- (Illness and other interests.) *1°ne JAckson 1-6039 between 2 and ? P.M. (103) ^AL^ESTATE for sale C°Nf Oni BECTIONERY — An ideal spot! y Si,300. — 918 Madison Ave., NOrth Side, Pa. M?om. COLONIAL HOUSE (102) tiste skrbi, ki jih tako skrivaš pred menoj? Ali jih tvoja mati ne sme poznati?” “Potlej jih boste pa še vi i-meli.” “Malo več ali manj, to se meni nič ne pozna. Le zaupaj mi!” Anton je pomislil, kako bi se znebil svojih skrbi, potem je pa dejal: “Oženil se bom!’ Zardel je pri tem, mati se je pa nasmehila in rekla: “Ali te to tako skrbi? To? O-ženi se, ako se hočeš! Ali te nisem že davno silila?’ “Seveda ste me!” “No, viš! Pa te menda skčbi, kaj bom jaz rekla . . . Vesela bom, kadar jo boš pripeljal!” Starka je sedla sinu nasproti, zakaj bala se je menda, da bi ji noge ne odpovedale prej ^preden bi se s sinom zmenila do konca o ženitvi. “Sedaj mi pa le povej, kako se boš ženil.” “Ko bi jaz vedel!” “Ti bom pa jaz povedala; samo povej mi, kaj ti dela1 take skrbi, da se ti kar glava krivi od njih, iz oči ti pa gleda obup, kakor grešniku na smrtni postelji.” Sin se je zasmejal. Materine besede so mu olajšale srce, da je začel pripovedovati in razkrivati materi svoje srčne težave in tožiti o ovirah, ki mu gugajo. Mati je prikimavala sinu, se veselila z njim pa tudi delila z njim strah, ki ga je izražal. “Prav je, moj sin, prav! Le oženi se, ako te veseli.” “Pa če mi je Lazar ne da?” “I, kaj potlej? Prava reč! Naj jo pa ima, pa naj jo sam gleda! Ali je samo to dekle na svetu?” Anton preplašen pogleda mater, in kri mu udari v lice. Hipoma vstane ter reče trdo: “Zame samo ta. Ali mi je tudi vi ne privoščite?” “Kaj kipiš! Ali ti jo branim? Jaz sem samo tako rekla, če bi tam ne bilo nič, da si pač lahko drugje izbereš . . .” “Tako Vi mislite! Jaz pa pravim, da morai biti Ančka moja!” Anton udari z nogo ob tla in oči se mu grozeče zabliskajo. “Poizkusi! Meni bi bilo tudi prav! Samo tako žalosten ne bodi sedaj, kakor vinski brat pri skledi vode, da še jaz ne bom žalostna.” “Kaj pa, hočem?” “Sedi, da se do dobra domeniva, to je važna reč.” Sin uboga mater pa sede, posluša, ugovarja' in odgovarja ter zopet vprašuje. Saj se je bilo toliko pomeniti, toliko poskrbeti . . . Sklenila sta ma/ti in sin, da pojde Anton snubit k Lazarju, in sicer precej, ko je tako. Čim prej, tem bolje. Ej, pa tudi ta sklep še ni bil hladilen balzam za Antona! “Kaj bo pa Lazar dejal?” To je bilo tisto strašno* vpra- Car-j'?'531100- 2 baths, wall to wall scoh!,8 an kl Je povzročalo Antonu SOv'i/v,*' G°ud transportation. Lot aPnn' " between 8' and 3 for ointment MOntrose 1-4109. _____________(103) Domestic help ‘Da bi vsaj vedel, ka- chi] ' — Bivc in; watch ^ dren while mother works. 1124 ^cca Street, North Braddock; vse skrbi, ko bo!” (Dalje prihodnjič.) ------o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” HELP WANTED FEMALE Full or part time. General cleaning, one child, new home, r BRandywine 1-9536 (after 12). |live in (optional), on Shaker (102) , Rapid. WY 1-0528 or SK 1-0429. •w I « t » | f 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 '2 13 14 15 16 Vydlt' 17 18 19 20 2> 22 23 ' % 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 7. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi na svoji farmi na White Rd. piknik. 13. —Slovenski dom na 6818 Denison Ave. priredi ob sedmih zvečer banket v proslavo 20-letnice obstoja. 14. — Dramatiko društvo LILIJA priredi na farmi sv. Jožefa piknik. 20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer. 28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd. 28. - Pevski zbor KOROTAN priredi na Kaliopovi farmi piknik. JULIJ 4. — Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na White Rd. 5.—Slov. ženska zveza ima ob priložnosti državne konvencije Ohia v šolski dvorani pri Sv. Vidu obed. Začetek ob štirih popoldne. 15. -16-17.-18. in 19. — Letni kar- nival fare sv. Vida na šolskem dvorišču in v novi dvorani. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Kaliopovi farmi svoj piknik. AVGUST 2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društya. 17. — Oltarno društvo fare Marije J Vnebovzete priredi “Card party.” » 25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. NOVEMBER 14—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. Pogled v današnjo Jugoslavijo Poročilo švicarskega časnikarja trdi, da se ljudje danes bolj pritožujejo nad gospodarskimi težavami, pomanjkanjem in nesramnostjo policije kot nad komunizmom samim. Vladajoči “novi razred” živi in uživa, ne da bi se oziral na komunistična gesla in nazore. Š v i č a r s k i dnevnik “Neue Zuercher Zeitung’’ je priobčil reportažo o današnjih življenjskih razmerah v Jugoslaviji. Opazovanja nepristranskega časnikarja so zanimiva, zato posnemamo nekaj najvažnejših odlomkov tudi za naše čitatelje. V uvodu pisec ugotavlja, da je dušeča stagnacija, ki je dolga leta zavirala deželo, nekoliko popustila. Zboljšanja ni mogoče zanikati. Ta se izpričujejo po ulicah, izložbah, v oblačilih, po lokalih in sploh v vsem ozračju. Sivina, ki so jo nekdaj označevali za “Ijudskodemokratič-no vsakdanjost,” se je razpustila v številne posameznosti. V Jugoslaviji ne zmerjajo več tako pogosto “komunizma,” ampak godrnjajo nad nizkimi plačami, nad stanovanjsko bedo, zunanjetrgovinskim režimom, nad slabo organizacijo prodajnega omrežja, nad mizemo državno upravo in nad okorelostjo in nesramostjo tajne policije. Za človeka, ki je pred šestimi ali sedmimi leti preživljal brezupnost jugoslovanske vsakdanjosti, pomeni današnji razvoj pomemben napredek. Za tako stanje pa nimajo zaslug komunisti, kajti z drugačno politiko ob samem začetku bi bili danes že za desetletja naprej. Če človek prisluškuje pogovorom odlično oblečenih gospodov po letaliških čakalnicah, hodnikih spalnih vozov ali po elegantnih kavarnah, bi sodil, da preživlja današnja Jugoslavija pravi gospodarski čudež. Gospodje “novega razreda,” tovarniški ravnatelji,., inženirji, visoki uradniki in strokovnjaki razmetavajo okrog sebe milijonske in milijardne zneske, ki vzbujajo spoštovanje, pa čeprav gre le za dinarsko veljavo. Zgovorno se pomenkujejo o investicijah, izvozu in uvozu, o razdeljevanju dobičkov i. p., ,pa tudi o potovanjih v tujino, avtomo- bilskih nakupih in zasebni gradnji vil. Prostodušno kritizirajo bedaste gospodarske zakone, ki si jih je izmislil kak “Črnogorec” po beograjskih uradih. “Gospodarska samostojnost” posameznih podjetij je danes obsežna, in gospodje ravnatelji ter celo zastopniki delavskih svetov ne dopuščajo, da bi njihove kupčije kvarila državna biro kracija. Če načenja radovednež v teh krogih politična vprašanja, bo deležen za odgovor samo nekaj prizanesljivih smehljajev. Seveda pripada ogromna večina te gospode partijskemu članstvu, ali, tako poučujejo tujca, socializem pomeni v prvi vrsti višjo življenjsko ra-Ven in to je mogoče doseči samo s čim svobodnejšo gospodarsko pobudo. Na rugovore, da uči Marx nekaj povseih drugega, odgovarjajo, da je Karl Marx pisaril za davno pretekle čase. V Jugoslaviji jfc tržni zakon, ali kakor se temu pravi v marksističnem žargonu “vrednostni zakon,” za “prehodno dobo” tolerirani preostanek, postal glavno središče ideologije. Trenutno glasi parola: “Enrichissez-vous, messieurs!” (Obogatite se, gospodje!) Sam maršal nudi s svojim načinom življenja vzgled, in slehernik poskuša po ravnih ali krivih poteh posnemati maršala, po danih možnosti. Te možnosti so za ogromno večino Jugoslovanov vsekakor izredno omejen. Povprečne plače od 12,000 do 13,000 dinarjev mesečno so zelo skromne, četudi uspevajoča podjetja navržejo delavcu in nameščencu po dve ali tri mesečne plače letno ob razdeljevanju čistega dobička. Ta dejstva priznavajo sami komunisti in zagotavljajo, da je v pripravah ustalitev cen in splošna preosnova ustroja plač in mezd. V Jugoslaviji je kljub zboljšanju razmer težko najti človeka, ki bi bil zadovoljen z razmerami in z razvojnim tempom.“Saj,.lezemo naprej, vendar strahovito počasi,” to je splošno mnenje. Značilno je, da je največ godrnanja v Sloveniji, to je v delu države, kjer se tvarni izgledi, pa tudi zahteve, približujejo “meščanskemu okolju” in kjer se realne primerjave postavljajo nasproti živi jenski ravni v deželah na drugi strani državne meje. Stiki s tujino so sicer pripomogli, da so se pretirane predstave o “zlatem zahodu” korigirale, ali ti stike so istočasno orientirali jugoslovanske narode izključe- 0b prvi obletnici preselitve naše SLOVENSKE BRIVNICE V NOVE PROSTORE NA 783 EAST 185th ST.. se vsem našim obiskovalcem iskreno zahvalimo za njihovo dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi za bodoče.. PETRIČ BARBER SHOP JOHN PETRIČ, lastnik GEORGE KOVAČIČ in LUCIAN PROKOP, sodelavca mmtmtttmttutmmmtttttiumtuumutuuuutmttmtmmmmtmmmtummmi KINO NA PROSTEM — Kinogledališča na prostem, takozvani drive-in so pri nas nekaj navadnega, v Evropi pa so jih začeli uvajati šele v zadnjih letih. Na sliki vidimo prvo gledališče te vrste v španski prestolnici Madridu. Zaradi pomanjkanja sedežev v avtomobilih jih je nekaj sto nat razpolago tudi —izven njih! no proti Zahodu in pojačali neučakanost, da se končno po 13 letih vojne obnovi skupno življenje z ostalimi evropskimi narodi. Politična otopelost Ozračje je v sodobni Jugoslaviji izrazito materialistično in povsem apolitično. Življenjska raven pomeni vse in hrepenenja, da bi dohiteli zamujeno so ne-utešljiva. Komunistični vladavini je ta pojav v mnogih ozirih dobrodošel. Jugoslovanski komunisti so prepričani, da se vprašanju politične svobode izognejo na ta način, da omejijo problem demokracije na odločitve o proizvajalnih, prodajnih in mezdnih zadevah v gospodarskih podjetjih in komunalnih gradbenih načrtih. V čisto materialnih vprašanjih je režim prebivalstvu bolj naklonjen kot 'pa je to po volji posameznim funkcionarjem. Na drugi strani pa je tudi res, da prihaja najmočnejši pritisk na režim s strani življ^nske ravni in ne toliko s strani politične demokracije. Zgodovinske .izkušnje vendar dokazujejo, da se v trenutku želodčne nasičenosti in utehe najnujnejših potreb dnevnega življenja, kar same po sebi dramijo tudi višje zahteve. Prav dejstvo, da niso Jugoslovani danes prav nič manj zadovoljni kot so bili v najtežjih časih, in da sta nezadovoljstvo in nestrpnost najsilnejša v najbolj razviti Sloveniji, navdaja režim z velikimi skrbmi. Jugoslavija vzbuja vtis, da je zboljšanje politične situacije daleč zaostalo za gospodarskim sektorjem. Celo inozemski obiskovalec čuti na vsakem koraku, da je v izrazito policijski državi. Ta policijska država je vsekakor v zadnjih letih svoje značilnosti precej spremenila. Udba;, državna tajna policija, je svojo neomejeno oblast že davno izgubila, in tudi svoje metode je nekoliko polikala. Podanik ji ni več izročen na milost in nemilost in lahko računa na zakonitost, če pri stvari ne gre ba kako politično zadevščino. Normalni kazenski in civilni zakonik sta kodificirana, in sodišča normalno poslujejo. Revolucionarna “diktatura proletariata” se je preobrazila v policijsko državo “tradicionalnega tipa” ki je pogostokrat skrajno neprijetna, vendar jamči določeni minimum prave varnosti. Naj slabše je z državno upravo, kjer je ostala množica ljudi, ki se ne znajde. Čeprav naletimo tudi v gospodarstvu na številne politične priviligirance, dobi človek v občevanju z državnimi uradi vtis, da; so bile pri namestitvah odločilne vse mogoče kvalifikacije, samo ne strokovne. Pri tem je stara Jugoslavija razpolagala z relativno številnim kadrom sposobnega uradništva, ki si je svoja znanja vsaj po zahodnih predelih države - pridobilo v daljni preteklosti. Te ljudi so komunisti, ko so se enkrat polastili oblasti, zamenjali s pristnimi ali pa tudi ponarejnimi “partizani”. Politizacija uradniškega aparata, ki so se je v večini komunističnih držav izognili, stane še danes državo milijarde in milijarde in je občevanje z birokracijo za državljana prava muka. Posebno neprijetno je, da se čedalje vztrajnejše pojavlja korupcija. Za določene usluge i-majo že tarifo. Celo Udba, tajna policija, se korupcije ne more otresti. Tako n. pr. plača državljan za potni list, ki je bil že enkrat odbit, 20.000 dinarjev, in ga ima v rokah z vizumom vred. Morda bo kdo ugovarjal, da je na Balkanu že od nekdaj vladala korupcija, ali končno so bili prav komunisti tisti, ki so predvojni vladavini očitali korupcijo. Raznosmerna tolmačenja Kljub vsemu se v JugoslaviTji, pod številnimi nasprotji in c\k- cakanji, počasi razvija “normalna”, več ali manj trdnejša oblika družbenega življenja in državne organizacije. Komunisti pravijo temu “socializem” in menijo, da gre pri tem za nekaj povsem novega. Tujemu opazovalcu pa je jasno, da se tudi v Jugoslaviji pričenjajo u-veljavati osnovna človečanska načela in socialno sožitje, ki odgovarja človeškim potrebam v slehernem zgodovinskem razdobju in ga označujemo z besedo “pravičnost”. Slovanski narodi imajo za ta pojem izraz “pravda”, ki ga je težko prevajati v tuje jezike. Ta pravda zahteva, da je treba človeka v njegovem obstoju spoštovati in da človek sadove svojega truda tudi uživa. Pri tem se mor.amo seveda čuvati pred shematičnimi prenosi zahodnih političnih načel. Družbena in državna oblika Jugoslovanov in zlasti njenega najmočnejšega dela, srbstva, je bila sicer že od samega začetka ustvarjenja lastne državnosti demokratična, nikoli pa ne liberalna. Uporabo oblasti tistega, ki jo je držal v svojih rokah, niso nikoli oporekali, v kolikor je ta oblast “pravično” delovala. Danes lahko ugotovimo, da se je liberalni duh z zahodnim vplivi v Jugoslaviji že narahlo zakoreninil, in režim bo sčasoma prisiljen, da preko “pravičnega” uporabljanja oblasti postavlja v ospredje tudi subjektivne pra.-vice osebnosti. Ta notranji razvoj, ki se kljub številnim odporom le nakazuje v svojih začetnih obrisih, odpira seveda važna politična vprašanja. Ali je bilo potebno pobijati na deset in deset tisoče ljudi, druge stotisoče pa zganjati v zapore in taborišča, stiskati kmete in goniti v bedo in ponižavanja nekdanjo odločilno plast samo zato, da komunisti odkrijejo nov “socialistični” humanizem in koristnosti svobodnega tržišča? Kortiunisti so nekaj storili za izravnavo nasprotij med posameznimi jugoslovanskimi narodi, nasprotja, ki so ugonobila staro državo, ali komunisti so izkopali novo brezno med danes vladajočo kliko in ogromno večino prebivalstva. Uvidevni komunisti se tega zavedajo, in v resnici ne manjka resnih in deloma tudi uspešnih poizkusov, da bi se to brezno izravnalo. Ali zgodovina ima svojo veliko težo, in Jugoslovani radi ne pozabljajo. V komunističnih vrstah je še vse preveč partijcev, ki se ne morejo rešiti starih zablod. Politične in gospodarske razmere so se morda res izboljšale, ali še vedno ostajajo številna vprašanja nerešena. Ženske dobijo delo Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) Dekleta in ženske 17 let ali več. Vzamemo začetnice za delo v pralnici, za zavijat in preganit rjuhe in pre-vlake za blazine. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. ____________ (105) MALI OGLASI Vsa moderna hiša 4 spalnice, 3 zgotovljene na tretjem, nov plinski furnez, bakrene cevi, l-Vz garaža, blizu bu-sa in trgovin. E. 120 južno od St. Clair. Brez agentov. Lastnik UL 1-3324. —(21,22,25) Iščejo sftanovanje Zaposleni par, miren, srednje strirosti, išče 4 sobe in kopalnico in garažo. Kličite EN 1-5518. (102) Sobe se odda 4 sobe se odda v najem odraslim. Furnez na plin, kopalnica. Na 1075 E. 68 St. —(104) AMERIŠKA DOMOVINA, Pegam in Lombergar tpls*l dr. Fr. Detel« “In taki so najsrečnejši,” je slišala od strica in matere. Da si pa utegne Gregor izbrati drugo, na to ni mislila nikdar; kako bridko jo je iznenadila sedaj ta misel! O, naj bi tudi nje ne vzel, da bi le tudi druge ne izbiral! Premišljevala je, zakaj je bil tako prijazen ves čas, če ima drugo v mislih, in jela ga je dolžiti hinavstva, A oglasil se je drug glas, ki ji je trdil, da je on pač prijazen z vsemi ljudmi. Spomin ji je ponavljal njegove besede, pogovore, ki sta jih imela med seboj, in izkušala je iztisniti iz njih le količkaj več od navadne priljudnosti; a zaman. Kar Se ji je glasilo prej kot iskrena ljubezen, to so se ji zdele zdaj le besede. Oh, da se meni ona zanj, in da se je dala ta» ko preslepiti svoji domišljiji in domišljavosti! — A nekdaj, nekdaj gotovo še ni mislil na drugo. Spominjala se je prešle pomladi, spominjala zimskega jutra, ko je bil prišel z vojsko nad Gornji grad, in kako je bila ona prevzetna in razpeljiva. Sama je kriva, da je njo pozabil. Oh, ošabnost, kako kaznuješ sama sebe! A kaj pomaga prepozen kes! Pripeljal bode Gregor nevesto, ki bode njej večen oponos, da je izgubila takega mladeniča. Tako je čakala obupna v vrtcu, da odide teta Mina, in žalostna Se je vrnila k svojemu delu. Mati je takoj slutila, kaj ji je; zakaj tudi ona se je nati-hem nadejala, da vzame Gregor hčer. Pusto je bilo pri srcu tudi njej, zato ni nadlegovala Tajde z vprašanji, ampak prepuščala času, da jo potolaži; saj se morajo deklice privajati samozataji. Tajda je začela kmalu tožiti, kako dolgočasno da je v Gor- CHICAGO, ILL BEAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — North Maywood, tw0 bedroom, custom butt brick ranch, cab. kitchen, built in breakfast nook, enclosed rear porch, large living and dining rms., ceramic tile bath, carpeted throughout, Rusco comb, storms, hot water baseboard heat, full basement, 2 car garage, landscaped. Middle 20’s. Phone Fillmore 3-6fi64. (103) ODPRTO V NEDELJO 24. maja od 1 do 5 — 2126-2132 West 50th Place, sob, nadglavni kanal in sump pump-drain tile. Visoka klet. PoploStena kopalnica in kuhinja. Cena $17200. — Val Kondeifsz, PRescott 90281. (102) ELK GROVE — 6 room, 3 bedroom, 2 bath, by owner. Phone ORchard 3-1953 days or HEmpstead 7-0150 evenings. (103) NORWOOD PARK TOWNSHIP —' 3 bedroom, face brick Ranch, 1J4 baihs, gas heat, natural fireplace, wall to vail carpeting, draperies, disposal unit, carport, outside storage. Fully landscaped. — $27,000. By owner. UNderhill 7-8151. __________________,__________002) BY OWNER — d’/'i room brick bungalow, birch cabinet tile kitchen, complete tile bath, colored fixtures, birch cabinets for storage, automatic gas hear, aluminum awnings, štorm door, 2 car garage, brick. — Priced low. STanley 8-1379. (102) MT. PROSPECT — 207 N. Main St. By owner. Charming, rustic chalet, 3 bedroom and paneled Woodburning fireplace. Full basement. Gas heat, attached 2 car garage. Breezeway, beautiful fenced patio> landscaped, 75x165 lot.. Near everything. Many extras. CLearbrook 3-3558. (J 02) HOUSEHOLD HELP GENERAL HOUSEKEEPER — Excellent references required. Own room, bath, TV. Some child care. Four young children. Thursday off and every other Sunday afternoon. Top salary. Suburban Flossmore. * Call collect SYcamore 8-5297. -J# njem gradu, odkar je odpravljen samostan, kako dolge da so zime, kako odljuden kraj, in jela je nagovarjati mater, naj se vendar preselita. Mati je ugovarjala in pogovarjala in milo-vala v srcu nesrečno dete in premišljevala sama, če bi nemaira res ne bila selitev najboljše zdravilo. Nič več ni obiskala Tajda Gregorja, nič več ni poprašala, kako se ima, ampak trudila se je, da si ga izbije iz glave. A trud ni bil lahek. Bledela je Tajda in hujšala in minula jo je prejšnja veselost, tako da jo je začel iz-* praševati stric, če je bolna. Ona je odkimavala In pobešala oči. ‘‘Tajda, ti nisi srečna,” ji je dejal pater Benedikt. “Kako da ne?” se je nasmihala ona. “Saj imam, česar želim.” “A vesela nisi, kakor si bila prej, in kakor so tvoje vrstnice.” “To je zato, ker je zima,” se je izgovarjala ona. “Kadar pride pomlad, bode zbudila zopet petje in radost.” Stric pa je zmajeval z glavo in izpraševal sestro, kaj da ima Tajda, dokler ni izvedel resnice. Kako neprijetno je ta presenetila patra Benedikta, ki si je bil 'le tako lepo uredil domačijo v prijetni zavesti, da je ne ostar vi nikdar več! Zdaj se mu je pokazalo v drugačno luči prijazno občevanje mlade dvojice. Nesrečnega se je čutil tudi on, zlasti ker si je očital, da je nekoliko sam zakrivil to nezgodo On je seznanil Gregorja s Tajdo; on ga je peljal k njeni ma-fdri; pred njegovimi starimi, slepimi očmi sta se menila. Oh, da ne more dobiti pokoja na zemlji! Ni se čudil, da si želi Tajda proč iz tega kraja, marveč potegnil je z njo, ko je dobro premislil okoliščine. Ko pa se je vdala mati in začela iskati kupca za svojo hiši- co, so obšle Benedikta bridke la, češ, da je rie bode prevaril, misli. Sam bode ostal v Gor- da ona že ve, kar ve. “Ampak njem gradu, dolgčas mu bode po snubil je nisem še naravnost,” je sorodnicah, in nihče mu ne bo- dejal Gregor vesel. “Toda1 jutri de več postregel tako ljubo. Je- storim to.” la se je boriti ljubezen do dra-1 “Ali si že zadosti trden?” je gega kraja z ljubeznijo do se- skrbela teta. stre in nečakinje. Ko pa se je | “Oh, do poroke je še časa,” je spomnil, koliko dobrot sta mu menil Gregor. “Ampak najprej izkazali v njegovih boleznih, in moram dobiti iz nevestini.i ust premišljeval, kako bi poravnal potrdila tvojim besedam.” vsaj nekoliko svoj dolg, se mu j “Torej le idi! Kaj pa ti pri-je zdelo, da bi ravnal grdo in ne- pravim za pot?” hvale:'(no, ako ji zapusti, in skle-j “Za to pot pa res ni treba pri-nil je po aolgem srčnem boju, prav,” se je smejal Gregor. Ona da odpotuje z njima. Sestra ga pa ga že ni več poslušala; mudi-je odgovarjala; a on je bil že lo se ji je naznanjat po Gor-vse preudaril. Bridko misel na njem gradu zanimivo novico, ločitev mu je blažilo upanje, da Prva njena pot pa je bila k Sto-bode izprememba kraja pomi- mčki. rila nečakinji srce. “Jutri pojezdi nečak Gregor Gregor je kmalu zapazil, ka-Jna Kranjsko snubit, in po Veliki ko zamišljen in pobit je pater, n°či bode poroka, gospa Stanič-Benedikt. Dejal si je, da mu je ' da ostavi Gornji grad, in ga P10" ] sil, da mu ohrani prijazen spo-min. Ganjen mu je podal Gre‘ gor roko; a po vzroku ga 111 vprašal, preverjen, da ga i£ne le hrepenenje po skupnem sa* mostanskem življenju iz dom°‘ | vine. Obžaloval je, da izgu^ takega svetovalca in prijatelja in mu zagotavljal, da ne pozal)l 1 nikdar neprecenljivih uslug, ka‘ l tere mu je bil izkazal. (Dalje prihodnjič.) DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 Št. Clair Ave., vhod na E. 62 St. liradnr ’ire: 9:30 d.,do 7 zv. Prijave nepotrebne Nad Nopli American banko CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY BAKERY t— in Elmhurst. Complete modem equipment, long established. Same owner 14 years. Sell at sacrifice. Retiring. TErracce 4-6334. (102) SHOE STORE — In fast growing S. W. community. Deluxe corner loc. with mod. 7 rm, apt. up. Exc. expanding bus. Health cond. forcing owner to move to different climate. Ideal setup for right party. Phone Gibson 8-5157. (103) RESTAURANT and Ice Cream Parlor Combination — Modern fixtures and equipment. Located South Western Ave. Established 17 yrs. Excel--ient year round business... Air-con difioned. BEverly 3-9595 after 8 P..M. LUdlow 5-6:81. (103) RESTAURANT — By owner. Due to illness, must sacrifice. Excellet) North Side business at busy intersection. Air conditioned. Seats 37. 5)4 days. Gross $50.000 a year. Diversey 8-8507 or BRoadway 5-0848. (104) AVE AFELY ' ww tfivr ■ 'i. AVINGS •13 East IllSth Stre«! 35000 Euclid Av«nu« j 0235 St. Clair Avanw* Cleveland, Ohio Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St CE HOČETE . . . prodati alt kupiti posestvo ali trgovino, obrnit« •e do nas JOS. GLOBOKAR •86 E. 74tb ft. HE 1-6801 < white wall ■fate shoos Add dash to your funtime wardrobe with white-1 ■wal s! WILLIAMS fashions a black and white gabardine pump playmate, ties it jauntily, builds in comfort with a white, ribbed crepe sole. More . fun! only 2.99 MANDEL’S SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVE. (near American Home Publishing Co.) Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Rante 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 JEWELRY STORE and watch repairing. — Widow forced to sell at sacrifice. Good steady income. 63rd and Western. Call RF.pu'olic 7 4044 after 4 P. M. RESTAURANT — For sale with apartment in rear. Ideal for couple. Good lease. Located in North Side. Call Mr. Lieberman, Financial 6-5955. CANDY STORE — Across school and church, 4 room apartment. Good going business. Ideal for couple. Steady 7 days. With or without building. Phone EVerglade 4-8792. (103) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN NAŠE DOBRE MATERE Mary Šinkovec ki se je preselila v nebeško etomovino dne 25. maja 1956 Soproga moja, mati mila, prezgodaj nas si zapustila. Žalostni smo še vsi, odkar Te več med nami ni. Pa to je volja božja bila, da si se v nebesa preselila. Tam pa prosi za nas vse Boga, da vsi v nebesa pridemo. Žalujoči: ANDREJ, soprog SINOVI, in HČERE VNUKI in VNUKINJE SORODNIK! Cleveland, Ohio, 25. maja 19.59. PENIJI ZA OBTEŽITEV — Za točnost znane ure angleškega parlamenta Big Ben skrbi Arthur Lovering že 39 let. Na sliki ga vidimo, ko polaga na obod ogromnega nihala peni za obtežitev, ki naj pomaga uri do točnosti. Big Ben praznuje 31. maja letos svojo prvo stoletnico. Že leto dni nad Zvezdami Tvoja blaga duša biva, truplo Tvoje pa v jamici večne sanje sniva. 1 Tvoji žalujoči: 1 V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA OČETA IN STAREGA OČETA Michael Birtič, Sr. ki so zaspali v Gospodu 24. maja 1958 Dragi oče in stari oče, res težka bila je ločitev, a sveta vera nas uči. da se združimo nad zvezdami! MICHAEL BIRTIČ, JR., sin FRANCES por. A,LBU, JOSEPHINE por. VIDMAR, in REGINA por.. TREPAN1ER, hčere Cleveland, Oh'o, 25.. maja 1959. ! S 5 * % L Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. I Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 VELIKAN — Goodyear Tire and Rubber Co. v Akrov^ Ohio, je izdelala tole 10 čevljev visoko, štiri čevlje široko i‘rl dve toni težko gumo za nek velikanski stroj, ki ga bodo uV0' rahljali pri gradbenih delih. Guma je stala $14,000 in je v njej toliko gume, da bi lahko napravili iz nje 320 gum zCl1 običajni potniški avto. __^