I MAT 8. l*»ntoU SV. ofric« «1 eaUloaMea: »SAT 8«. I.awašate »<• Ttt*|U»«»*5 U*»i»l« «888. GLASILO SLOVENSiKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto—year xi. IT^ST chicago, ill.. pouk. aa fptambr« (S.pt. m) ie»e iS* STEV.—NUMBER 2*1. HINDENBURGO __ .....jI Avstrijski mi-manever. papežu ne ugaja avstrijska nota. Glavni odbor rajhstaga bo razpravljal : o avstrijskem lcoraku. Tajnik Daniels o ameriškem odgovoru francija se je 2ila protestu spa IN PORTUGALSKE. prohibiciokibtiOno pri dlooo bodo morda spremenili. Waahington, 19. .septembra. Državni tajnik Lansing je včeraj izročil javnosti naznanilo, ki ga je odposlal Švedskemu poslaniku W. A. F. Bkengrenu, zastopa jočem u avstro-ogrske interese, glede Wil-sonove odklonitve avstrijskega mirovnega predloga. Naznanilo ue plaši; "(v,ast mi je potrditi sprejem Vaše note z dne 16. septembra, s katero ste donoslali noto cesarsko-kraljevske avstro-ogrske vlade, obsegajoče predlog z^ vse vojskujoče se države, da naj bi poslale delegate na zaupno in neobvezno disk urijo o temeljnih načelih ali 0 sklepanju miru. Nadalje se predlaga, da naj bi se naložilo delegatom, da ivainanijo dmg drugem« »ar.orp svojih vlad KMta>£ftJi m' daljša do mfitc^m« uu»<-»o*-*« -•»••j- ....... maja prihodnjega lete. Nova »>'!• Jikor toliko podlage, kar dokazu —. Iku ./«!/»/Mftpln vinski t r* ore l, (.uli kniuiriev aovor ured de London, 1«. sept. — Pa Neinčl, jI krožijo govorice, da se duševno stanje kajzerja zelo poslal»šu-Jc in da gu muči velika nervoz-Krancoftkt post. Lshko je, da so te govorice le nekaka "kamoflašs" sa zavajanje zavezniške javnosti, ki nsj bi dokazovels, da je največji nem u.ebii _ ........ ^_________ _ njtm.| Mnogi domnevajo, da kajzer apo Inava brezupnost pololsja in ma jenjc bohenzoleruskega trona lu da končno sposnal pisavo nevidne roke na steni tudi on Morebiti sc ugodi, da se bo skušal umakuiti v fcauutfciau. kakor jc storil tudi ujc-gov prednik v fteutnajstem stolel-Kari V. * . t lovoi iee o spreuiemhl kajzer je-aega duševnega stanja imajo ko- IN lELUCOURTU. pridobitve London, 19, sopt — Angloško armado prodirajo t to-likim uspehom proti utrjonim nomškim posici jam na bojni fronti mod Cambrai in St Quontinom. Prekoračenje Hin-denburgovo črto pri Essoifnyu in Bellkourtu jo odprlo Haifovtm &oUm pot sa obkroftanje St Quontina in Cambrai. AnfUftom jo padlo v roko 10,000 vjetnikov v ssdnji ofonsivi. Kljub siiovitomu odporu oovrainika aaveanlkl na taj fronti sdrftoma napredujejo. • , _ t \ t London, 19. sopt. svotor. — Na trii Ar ras Cambrai in pri Cousaaucourtu so nemške če to s silovitim odporom in protinapadom pretrgale angleške komunikacijska telefonske •«*osa tukajšno nalo divisijo. Tako nasnanja vojni urad. AH je Nemčija vedela? Washington, 19. sept. — Med irm ko sc od nemške strani taji, da hi bila Nemčija kaj vedela o a\Ht rijski noti, je ameriška vlada poučena, da jc bil Nemčiji namen njene zaveznice popolnoma znan »kl mirovni noti. Ameriška vlada nima dokazov, da jo Nemčija odobrila nsčrt, toda neki visoki ursdnik državnegs oddelka je izjavil: "fie nsdvlsdujc ena aila drugo ab*o)utno, jc to dejstvo zadosten •lokaz, da je obrnila ključ, ki je odklenil verige ue roki, da je mo «1« spisati noto. Naj je bils Nem-■ija kompanjon pri stvari sli ne, ukvarjala ni njeni izvedbi ns no-l»on način." V Washingtonu so prepričsm. da ni Nemčija dvomil s o neuspehu »oskuss, ker ni bil nič dmzege ke kor ponovitev Bermrtorffovegs krožnega predloga iz lete 1916. ki je bil meni niš tebi nič odklonjen Ko Je vazalna Avstrija obvestil s svojem namenu, Je ts Annapolis, Md.. 19. sept. — Včc raj je bilo tukaj 646 gojencev mor nariftke sksdcmije povišanih na pranorščake. Mornariški tajnik Daniels jc bil navzoč in je v daljšem govoru dejal: "Nemški vojni lordi niso nikdar razumeli Wilsonovih izjav, dokler ni meseca aprila izrekel beaede O "sili brez zadržka in brez meja.' Ae tedaj so se nemški voditelji nor. čevaii iz sposobnosti demokratič ueag im roda, da bi mogel prej ka kor v dobi ene generacije postaviti ua bojišče armado, ki bi sc mogla uspešno spoprijeti z divizijam nemških veteranov. Predsednik ne bi izpustil nc ene ga sredstva za dosego pravičnega miru in Nemci imajo mir Ish^o vsak hip, čim so pripravljeni, da sprejmejo pogoje, ki jih je predsednik navedel v kongresu meseca jsnuarja. "Ali we je čuditi, odkar jc za felo v Nemčijo prodirati spozna nje ds so ameriške čete sposobne 7.a boj in lahko neetopajo kotI ena-kovredne ob strani zavezniških ns-rodov, ds se Je tedaj kajrerjuzde-lo potrebno prvič v zgodovini stopiti pred Kruppovedelsvoein Jih prositi, nuj javno obljubijo de bo. do nadaljevali del« « f. ter I snd T 4,Ts govor jc, ne zsrsdi tegs. ksr je obsegal, ampak zato, ker Je bil ksjzcr prisiljen nsnj, najboljši dok s z, da gine volja Nemcev ra nadaljevenje brezupse^vejoe, "Odgovor predsednika Wil*«na „« svstrijsko noto je jssen in ne pripuščs nobenih dvomov. "(M tegs odgovora dli tisti, ki.žele mir "S88d« inj^r-nianv", in fanfsrs Je bil ts odgo -vm1 za v ne, ki-trdno ns^jcnl da mora hiti mir. ki gs pMr**«* svet, utemelji ^^Hvlejto redbs bi zelo zadela vinski trg pre je omenjenih držav in njihov« VI nogradnikc. poilanik zdrutenwdr žav OBIfiCE vlaotvoitok. —• -'■■ — . > , 'lokio, Japonsko Ameriški poslanik v Toki ju, Roland S. Mor . v dnišbi tsiMks -MM. Hawleya, jc odpotovsl v \ ladi-vostok, ds preišče tsmošnjo situa cijo in o nji poročs washingtm». ski vlsdl ter ji letuje, kake kora e mora podvzet| Amerika v du nih okolščinah, da pomagajo rus temu ljudstvu. Morriaova misija je iteurudua, tu je le informacijskega značaja. Tajnik Villing Hpcncer bn Izvrš« val poslsnlške posle v Toklji^J časa podanikove odsotnosti. M8SARJI 8E PEREJO ■ Vrsdnikl Wsshingtou, D. 0. trgovske zbornice so pojasnili pred scns-tnlm poljedelskim os Zavesniške armade v Maoedonijl M aapTsdovals 12 milj. »ovrsš r . nik poftigs vasi as seboj. London, IH. sept — Kljub po in oči, kl h« Jo dsll Nemci bolgsr-ski armadi, se mora slednja Še vaecno umikati pred napredujoči ml zavezniki, ki so prodrli žc če* 2 milj v sovražnikovo ozemlje. Bolgari požige jo vasi lu uničil ejo zsloge milnici je ns begu, Mo rala zavcznlžklh čet Je izvrstna. Zaveznlftko podiranje v Msccdo-ulji se vrši tako hitro, da sc šc ti moglo natančno sešletl število v-jetnikov lu količina vojnega ma terljsls, kl so ga francoske, srb wke in grlke čete vplenlle llolga rom , Senator Kenyou, kl zagovarj.,dsla tudi "duševno" Mfsnje ksj-Thompsonovo resolucijo zs drfcsv- zerjs. no kontrolo nsd klsvniesmi, je ho- ^ »UKOMLINOV tel dokazstl. ds jc trg^sks *b«i niča nasprotns zvezni trgovski ko- „ misiji, ker ho messrjl prispevrjl velike vsote V "sklad zs kolačke " Mr. Kenjron jc »lejsl, »Is mi mesarji .diktirali odboru trgovske zbomiee poročilo, v ksterem jc krltlslrel zvezno trgovsko koioial Temu Jc vgovarjsl Ktedi C l»ui ler iz Chicage, predsednik obrtne ga odl»»rs trgovske zbornice. Mr Butler je dejsl, de meaerjl niao priporo»'»li, de se kritizira zvezne trgovsks zbornica. DVANAJST OiBE UW»IW ŽIVLJENJE V OOMJU Nesrark, N. J. — V tovarni A merieen Button kompeuije je I/OikUmi. — Heneral RuhomHnov ki je bil ruski vojni iiilnlsler ».d lete HMHt do 1915. je bit »lue H Meptcmbra pred bolševlšklui vi»J ulm sodiščem olmojeu ns suirt In ustreljen še tisti dsn, kskort*e gla hI pel rog|redsko poročilo dunaj h kini listom. (lenersl Hnhomllnov Je bil »»I»m» jen od Imlševiškege vojnega smli-t Pet rog redu lete 1917 ne do-smrtno Ječo in težko delo. Obeo jen ie bil vsled velelzdaje nsprsm »nekemu nsn»dii ln držsvl, Holuimlinovs aoprogs Jc bils o proftčens Umlon, 19. sept. -- Ncužkliu čet s m, ki f> prišle u» pomoč Bob ga rom, ul bilo mogoče uatavlti zavezniškega prodlrstijs ln s»» pri-hI I jene umik sti ae skupno s iMtlgsi-sko srmsdo. Zsveznlki so ofctipMt Kučkov k s men, Polšlčc, Meljlnleo ln lis slmbey Bolgari so dobili »»jačs nje. toda zavezniki so jih kljub ir ___ II. atpt, - Neisoi is včeraj popoldne prlto«! s sUo^ Um bombardiranjem savossiškUf posiolj ss fronti jufosspsduo od Oaobraia med Oottsesasoourtom in Arras.Oaa*miško črto. Topniškemu bombordimajs Ji slsdU moten IsfanUrlJskl napad severno od okoliša TrosoauHa. Sovražnik js bU sa vssto krajih odbit ls saOs šole so mu prisade jale veliko U«ube. Pariš, 19. sept — FrsossAs čete 80 sinodi napredovalo f smo-ri it, Queutina Zasedle 80 po* olje pri Oostosoourtu, trt miljo jugosapadso od Bt Questisa Zavezniški tenki povsrošsjo Nem eem velike iflfsbo. Amsterdam. — Korespondcat "Krsnkfurter Zeitung" Jc brzojs vil s fronte dne I« ^P« njenemu llalu, »ls je bila smerlškn freuctsika ofenziva pri H|. Mlhlelu skrbno pripravljeno. Nadel Je po-I rolo, »Is še ne ve, koliko zevesni tirih divizij jc aodelovslo pri tej ofenzivi, ve pe, da so »svesnišk tenki, katerih je bilo v lej ofenzivi svet, utemeljen ne "ds^^vsli jevsnjs in ns pHznsnJn prsvie W ^^ ^ ^ močne in zs šibke. llfcejske rezerve. Policije poroče. AMERUKE IZOUBE NA BOJI SCI H V FRANCIJI Nemčijo o --- '••ogla reči: "Ni nič ksj upanje ampsk poizkusi, d. Vidimo, k.k.|Je — icn Im resultst." J • Kadar bodo nemški I«*!^! ji in nemško ljudstvo P^-^T; d. a umaknojo ns svoje ozeml* in priznevajo, da se ne sme nbdr. Jx n«- cnčevoU ne endo-, Ur plena vsled -v^va«^ - -. der pride ts trenotekj^^«^' : prevične in «aeme pojoK. "J* de a« delevke .kskele rez okns ns ulleo. • IHsnsJat di so pozivali vlado, naj sklene mir. Zdaj jo bo zagodel Hussareck: "'Vpoštevajoč želje svojih zvestih narodov in poslušajoč utripe svojega očetovskega arca je njegovo veličanstvo pooblastilo svojo skupno vlado, fla stori korake za končanje prelivanja krvi". Njegovo čelo bo reano nagubančeno in glas se mu bo tresel, ko se bo skliceval na voljo narodov. Ali narodom bo igra jasna tisti hip. Zahtevali se od vlade, naj sklene mir, ampak razumljivi klici narodov niso zahtevali take note, kakršno je avstrijska vlada razposlala l>o avetu in o kakršni bi bila, če ji niso bogovi vzeli zadnje trohice razuma, morala vedeti, da je odklonitev neizogibna. Od Avstrije teptani narodi predvsem niso hote|i, da bi Avstrija še nadalje spojala svojo usodo z Nemčijo. Smisel njehove zahteve je bila U, da naj Avstrija sama, brez obzira na berlinskega kajzerja sklene mir. In ker se po vnem svetu znani nadvse merodajni pogoji predsednika VViUona in ker niso narodi ne v parlamentu, ne ob priliki svojih javnih manifestacij, ne v časopisju, ne na kakršenkoli način sploh izrekli najmanjšega nesoglasja s temi nadeli, ker 80 nasprotno po ulicah odmevali klici "Zivio Wil-aon", je jasno, da so zahtevali od vlade, naj sklene mir na podlagi teh načel. « Na kratko povedano: Zahtevali ro, naj Avstrija kapitulira in se umakne. Naloga obstoječe vlade na Dunaju je bila edino U, da naznani zaveznikom in Ameriki, da je prf volji sprejeti pogoje. Cim bi bila to opravila in dobila odgovor, ki bi bil v tem slučaju gotovo drugačen, kakor jga je aedaj dobila, ne Ivi bilo 74111 jo nobenega opravka več. Namesto nje bi ae kgnstitui irala zu*top»tva narodov, ki bi izvolila delegate za vse nadaljnje nogajanje. 2 njo /a|>eti pesmi o krvoločnosti sovražnikov. In potem ae bo zopet nadal^fva) nptranji kaos. kriza parlamenta, kriza vlade, in naposled bo državni zbor kakor navadno poslan domov. Kljub temu je vsa tpieoda vendar koristna. Pomagala bo, da bo zunanji svet nekoliko bplje spoznal Av-st-.ijo, katere ni do izbruha vojne akoraj nič, a tudi tekom vojne le malo poznal. Dolgo je bila Avstrija predmet nemarnega sočvjtja, kakor 4* uganja revica vae svoje podlosti čisto po nedolžne aa; W kei je v kleščih Nemčije in ai ne more pomagati. Avstrija je pač napravila kajzerjevo orodje iz sebe, ali za to je sama otfgovorna. Storila je to. ker ao ji bili dinasticni interebi vedno prvi, pa je za njilf podporo in zaščito potrebovala močne roke. Interesi narodov niso zahtevali tega hlapčevstva. Za inUrese avstrijskih narodov ni bilo nikdar trebjS zveze z Nemčijo; tem interesom je bila le na poti. AH kakorkoli je Avstrija podala kajzerju v podlož-ntetvo, vendar ne izvirajo vai njeni grehi le iz te odvisnosti. Zdaj izpolnjuje povelja iz Nemčije, ker nima sama v sebi moči za nobeno iniciativo; kriva je tega sama, ker ni nikdar iskala opore v svojem ljudstvu in ni bila nikdar predstavnica njegove volje. Toda ko je provocirala sedanjo vojno, ni storila tega le kot poslužna služkinja pruskega imperializma, ampak kot njegova tovarišica. Habsburški imperializem ni bil nič mjuij požrešen in nič bolj nedolžen kakor hohenzolleraski. Od avstrijsko-nemškega razmerja je hotela Avstrija sama imetf svoje profite prav tako kakor Nemčija. Povsod se kaže dvojno lice Avstrije. V tem oziru je elo še bolj zaničevanja vredna kakor Nemčija. Sicer zna biti tudi Viljem včaai velik hinavec, če se na primer zjoka vpričo kupa mrličev, pa kliče Boga za pričo, da "ni hote tega", ali pa če govori v Essenu Kruppovim delavcem o zmagah in bojni sili, medtem ko kroži z njegovim dovoljenjem avstrijska "mirovna" nota. Ali v Avstriji nista licemerstvo in dvoumnost izjema, temveč pravilo. Pri vsi ki besedi, ki se izreče na oficielnem Dunaju, se mora človek vprašati, kaj da se skriva za njo in kako jo je mogoče obrniti, da bi pome^ril^ kaj druzega. Taka je Avstrija na znotraj, taka je na zunaj. In zato je dobro, da jo je svet začel spoznavati. Slovensko Repoblicansko Združenje. m. l£VRAKVAL5l 00801; Frank Boatkh. Filip (Mina, Frank Keiio, Martin V. K0DV le uat je so bili naravno ogorčcii vsled take. ohsurdnosti v listu ii poklican je bil reporter, kateremu je bilo povedano, kam ae mora de-tični list obrniti, če hoče poročati reanlco o atvari. Drugi dan je 44Hi-g Juter" prinesel dobro poročilo, k katerem se je dotaknil i udi zgodovine Slovencev. S sredo prcdpoldne so imela prl-li na vrsto pravila, nli ker Ae ni bi. lo provinoričnim pravil ix tiskalne, je konvencija vzela na dnevitti ml volitev mesta aa bodočo konvencijo. Nouiiuiranih je bilo v»« mest in pri glasovanju sta dobltju največ glasov Cleveland in Kve lotli. V nijih volitvah je bil iavoj-Ijen Cleveland * veliko večino glq t' n« ......A,)ie. mA. ■ po prečitanju. par nadaljnii ločk s*c zopet sklene, da konvencija pocuka .s pravdi, dokler ne pri dejo iztisi provizoiičnih pravil ^a delegate. Nh vrsto pridejo roaolft-♦ije in nrldvaam zadeva združit^č VeranU. 0EKTRALN1 ODBOR: Joseph Frita, Joseph lva^et^ J. Juduič, iva- . iz, Franfc iflravlja, Jacob Huha, Zvonko Novak K t Pogorele, John B**el, Joseph Steblaj, Frank 1 Vidi ih, Štefan Zubric, JoJb',' tv. Charlie Vesel. n Zlogar, Louis Trt pHglasili, postanejo Bani cetftflflliegf. odbora, čiin so pravil^ S javijo in izjavijo, da so strinjajo 8 temeljnimi načeli S. R z Naalov sa piama in denarne potiljatva jo aledeči: Anton J. TerboT^ P. O. Bo* Claaro, IU.) T ^^ SLOVENSKE VESTI Chieago, IU. - Štiriletno n,,, • V' ,,ka • tov«' supiii • \nc je clnc 18.%epl zvtvn- ,,„. avtomobil in jo zelo razmesaril. Kno roko so ji morali takoj I stKfUlU. Poškodovana je tudi na drugili delih telesa in zdravj.iki nimajo nobenega upanja,' da okteta. Nesreča se dogodila pred hišo, v kateri siaiiujt družina .M«4ck '.ii S.i\-s. ffefclotte j« nekaj izgubilo i„ k, ie opazila ravno, ko je «lopila au trotoar. Predmet je ležal na ceati, katerega je Šla pobrati. V tem je prid r ve. avtomobil in jo vleke1 seboj. Na pozorisče je priheteU Mrs. Molek iti jo odnesla v bližnjo' lekarno, od tam pa so jo v nekaj minutah odpeljali v bolnišnico St. Anthony. Šofer je mislil 1. avtomobilom drveti naprej, kakor pripovedujejo očividci, toda proti lijerau je skočilo nekaj mož in ku ustavilo. Pronašli ao, da ima šofer samo eno roko in razume ae, da se avtomobila ne more z eno roko vodili tako dobro, kakor z obema. Kazen tega sta sedeli poleg njega na sprednjem sedežu še dve ženski, dasi ravnjo je prostora samo za dve osebi. Ženski sta se potem izginile iz gnječe, Šoferja so pa odpeljali na policijo, kjer jc baje izjavil, da je predsednik neke t In bo v dno srca užaljena, ker ne bodo hoteli poslanci i im), ,u %> ni Jeduot In a^Cz. Qdbor zn rcsolu( ije jc pBotiložil resolucijo za združi -tev. keselueiju določa, da konvoi -cija izvoli združitveni odbor, ki bo imel prav leo neodvisno od gl. odbora delovati za združitev jednot in zvez. Združitveni odbor ima praviio obtožiti i»i zuhtevoti kazen za vsukega gl odbornika, ki na sprotuje združitvi. lir Verdarhar predloži pravila mladinskega oddelka, ki so bila w< -.ia\ ljena ua podlagi novega zave-rovahdnHkega takona. Boljševiška vlada v pravi luči. VVasliington, 1). c. — Edgar (j. Slsson, zastopnik vladnega biroa xa javne informacije, je objavit 53 dokumentov, ki pokazujejo sledeče s Dokument št. 1. — Komisar zunanjih zadev je 16. nov. 1017 poročal ljudskemu avetu »v Petrogradu, da je odstranil ir. arhiva bivše carjeve vlade naredbo nemika cesarske haUke v Berlinu, ki je 2. marca 1917 naložila denar v ft vedski banki v Stoekholinu v prid I*ninu, Troekiju, Zinovije \u. K a mene vu, Sumcnsonu, Koz-lovnkiju, Koiontajevu, Slversu in Merkallnu za mirovno propagando v Rusiji. Naredita ima žtevllko 7<33 ln dokument sta podpUah F. Zallkaml In K. Pollvanor. Dokument Jt. 2. — Tajni biro nrniAkega generalnega fitahn j poročajo ljudskemu svetu, da so poiskali v arhivih bivfie tajne cav-jeve -^policije v Petrogradu dve okožnfci in ju izročili tajnemu oddelku nemškCg^ 1 gene^athegn Štaba v Petrogradu. Prva okrožnica, vsebuje naredbo nfcmfikega generalnega štaba za mobilizacijo industrij v Nemčiji Datfrano je 9. junija 1914, kar dokazuje, da je nemSka vlada delala priprave za vojno še predno je pilila znana pretveza sarajevskega ttmoro. Druga okrožniea vsebuje poslanico generalnega štaba, datirano 28. nov. 1914 in naslovljeno m mornarske agenture lu brodovhi društva, da naj takoj mobilizirajo svoje agente V Združenih dr žavah iu Kanadi za uničevanje streliva v ameriških pristaniščih. Generalni fltab priporoča, da se za to delo najine jo anarhisti in bivši kriminalci, katerih je dovolj med pristanifičnimi delavci. Obe okrožnici sta pri&li v roke ruskim vo hunom zA časa carjeve vlade, in ko so pri£li boljfleviki na krmilo, je nemiki generalni štab zahteval, da prideta okrožnici nazaj v njegove robe kar se je zgodilo. Dokument št. 4. — Tajni biro nemškega generalnega štaba po roča komisarju zunanjih zadev, da je dobil informacije, da je vladajoča socialistična stranka v Hu siji potom Eadeka in Fuersten berga na delu s Sc.heidemannojit in Parvusoiu, da se uuiči sled 'poslovite zveze" med bolševiki iu nemško cesarsko vlada. Biro po zahteva pojasnila, kako se uničujejo sledovi omenjenih odnoia-jev. Poročilo je datirano 17. jan. 1818 ta podpisan je M. Waal. Dokument št. 5. — Tajni biro nemškega generalnega štaba je obvestil v oktobru 1937 ljudske komisarje, da jim je na razpolag ) petrogradski oddelek štabske a-genture po dogovoru v Kronstu-tu med zastopniki štaba in voditelji ruske revolucionarne armade. ki je bil storjen v julijir It) 17. Nemški je naznanil, da so v IV trogradu sledeči nem£ki špioni, ki dobro govore ruski jezik: major Lubert s tajnim podpisom Agas-fer, major Hoelke s tajnim podpisom Sehoot, major Bayermeiiter s tajnim podpisom Ber. in la ji nant Hartwig s tajnim podpisom Henrieh. Ti vohuni imajo po do govori z Leninom in drugimi voditelji boljsevikov opazovati zn-vezniika poslaništva v Petrogradu, voditi špiouažo ua notranjih ruskih frontah in dajati nasvete vojaškemu odboru boljfteviške armade. Dokument št. 6. — Nemški štab je 19. nov. 1917 obvestil ljudske komisarje, da so ruski vladi na razpolago sledeče osebe kot vojaški svetovalci: yiajorji Rrieh, Bode, Sass, Zimmcrmanu in Ander* NEZOODf NA ŽELEZNICI. Springfield, Mo. — Eno miljo vzhodno od MarslifieJda, Mo., sta udarila,skupaj tovorni in vojaški vlak. Posledica treska je bila, da je pet in dvajset vojakov mrtvih, od 50 do 60 pa ranjenih. Kakšnih 15 mrtvili vojakov s<» takoj potegnili takoj izpod vla-kovih podrtin, drugi so pn ostali pokopani pod podrtinami in ostanejo pod njimi, dokler ne odstranijo podrtin. Mrtve vojake so prepeljali v Springfield. Rešilno mošt vo je bilo že o polnoči na delu in splošna sodba je bila, dii odstranijo podrtine še pred solnč-iikn vzhodom. Kmalu po nezgodi so razpostavili vojaSke straže okoli podrtin. Vojaki sd'prid no pomagali pH rešilnem delu in dali so ponesrečencem prvo pomoč. I'bit je bil tudi strojevodja, ki je vodil lokomotivo vojaškega vlaka, kurjač je bil pa težko ra-nejn. Nezgoda se je dogodila v bližini SpfliigfiHdn na mestu, s katerega je lep razgled na vse strani, izvzemši na mestu, kjer se je dogodila uesrečo in se dviga komnj ter lajtnantl Tlnase, Kleiu ln j 10 čevljev visok grič. Sodijo, do BreUz, ki imajb izbrati iziped nemških .vjetnikov gotove častnike za svoje pomočnike. Na tej listini je podpisan D. Rausch, nn čelnik "ruskega oddetkn nemške ga generalnega fit^ha." Dokument it. 7. Tajni biro je nesporazum povzročil tiezgo-do. .; . Tresk se je izvršil, da je lokomotiva udarila ob lokomotivo, in da je večjo škodo trpel voja-*ki vlak. Vo* za prtljago' pri vo jaškein vlaku je bil popolnoma nemškega štaba je priporočil ko-; "drnhljcii. Prvi pasažirŠki vo* je miasrju zunanjih zadev, da nem-1 ški štab želi, da ao v centralni od-l»or delavsko-vojaške aa »veta iz-, javil boljševiškemu komisarju, d^ "ledeši boljše vik i: (Na če- je bil aretiran stotnik Kotišin, pri iu Tro<-kij in po- katerem so našli naredbo št. 743.1 prklejo Zinovijev, Kauieuev, MMŠke eessrake banke t svrho loffe. Sverdfos, Lučauarakij, Ko* Izročitve denarja 1/ealnu. Troeki-1 Inntajeva, Fabriclua, J^artov, Ste- ju In drugim akosi švedsko ban. ko xa tuiromo propsgsmlo v Ku-siji. Podpiaana sta K. Bauer iu klov, Oeitnan, Frun*c, Tuinder. Milk. Preobralemiktj. Mlera, Studler, Oolherg, Avanesov, Vo- pa skočil naprej, da je ležal ne vozu ra vodti in premog, ki jc pri-|>et k lokomotivi. Izpod podrti« so potegnili mrtvece. V prvem \'<>r.u bili' vojaki It držav Cpl" rado, Minnesota Irt Mlasourf. V drugem vocn s<» pa blM vojaki i/ držav Wc*t Virginia, lowa. Illinois iu Nebrasks. kdjutant Rnkholm, kl o|Hi*arjata lodanakij, Razkolnlkov, Atučka. boljfc-viško vlado, tU ni storils Peteri ln Nenhut Vsi ao bili isvo- potrebnlh korakov ss uničenje te listine. Dokument šl. 3. — Zalkinda, latiaov za delegata. Pollrsnov, Mehanošlnl in Joffe I jeni kakor je želel nemški trene UREDNIKOVA &ft*A UMOR JENA V HOTELU New Tortt, H Y. Mrs Char K Chapin. ženo urednika pri ralni štab.) Pismo je datirano iS dnevniku *'New Vorlt VTarld" jan. 191*. in podpisan je Henrieh (Dalje sledi.) našli mrtvo v Hotela.' Policija išče morilca. 1*1, ako pookuitto Vi..................H »»t iuotave Hohra bil oblo**" » seb na zast lupljenju. Pili so vodu i« vodjaka; katerega so Nemci za atrupili. Zadaj« zavezniška ofenziva n* a.ikinu bo morda privedla "Bol „rtjo do separatnega miru /. za \Ljik» Zadnje čase ae opazuje v gJeariji važne politike spremen, u kot poslediet notranjih puli ttfnih bojev. Bolgarija je imela ' )f,f tt.ga ie ostre spore' s Tur- ^tegaJodJizN^Mjza-tetnikov s^to ofenzivo je tudi od ww,ti Turčijo od ostalih iavezin-lov in pregnati Arktrtjce i* Srhi- M Nemški M London, 19. Vek I/ A da...« [»'iitn/a dopWtiik "I)aily Prihodnji četrtek se sni Je -lavni odbor nemškega rajhs-do razpravlja Q al^eiji Av -Mro-Ogrtike. $snrelgr grpf von| UfrtliuK se udeleži zasedanja. VI-lu,rji se pričakujejo od strani so ri|lifttqv.B Araei Sovražnik ae ljuto brani. I/, i^jfnih dokumentov, katere s o dobili pri nemikih ranjencih in v-jetuikib se razvid*, za kako važuo smatra nemško vrhovno poveljnika sedanjo bojite v okrožju St. Quo»tina. armade unajo nalog držati in braniti te kraje, naj stane, kar hoče. Ko je Usitf pričel ofenzivo zgodaj zjutraj 18. sept., HO netAške čete nudile silovit odpor, pri katerem jim je pomagalo topništvo in oddelki strojnih pušk, ki »o bffl v siloviti akciji, ila bi zaustavili angleške čete. Prodno so britske armade pritok k pfodiranjem, jim je auglc |ko topništvo pripravilo pot t> silovitim bombardiranjem neat' Sehram,*' ki je bib. tetovirano ua roki. Sehramu očita obtožnica, da je ukradel za $8,000 volnenega blati a. - * * . 1 POTREBUJEMO Uatoa»oU«M • aprila lakorp. IT. )aat j« itOT o AHL niiaola Kuharje aa mala na- g0livm 8TAWl H^-ae ao. ijlwndal» ati, tfncaso. OUMom rodila. a upbavni omob* Prodsodalki Joka Vogril, boa »VO, U Hotto, UL Ženske aa delo v kuhinji. Žensko aa ribanje podov. ZADNJI IZ PRVEGA RAZRE.]■ DA POZVANI V ARMADO m Washitlgton, D. C. — General P Crouder je poslal poziv za 1K2,-|J 000 novincev iz vseh držav. S teiu pozivom je pozval vse novince iz prvega razreda v armado, ki so se registrirali pred 12. sept r m kro Devet in dvajset zamorcev odi-/ de v vojaška taborišča med 25 lu >7. septembrom; 10,000 novincev pojde v vojaška taborišča dne I« 8 ■ a s ■ ■ Postreščeke. Dobra plača. Deveturno delo. Stalno. jrisrrirance, ua vrnejo nn.ro vpra i-«-- - , . . . * , .. , , , oktobra Sto dva it« Štirideset Im salne pole in tako olajšajo dele , , . iu. ■rs? ""'"""''i' ........^Nffib^rTit & določbah ma registriranee sedem PK V I I , . %W>..,M1 A I^To..... J* ^ ^ '"'"'f St "" "biroja, *««* Crl.-d.rl. i,I, itiakniinalnoRH f.«., lod.j bo '» » g f por.rfllfc .k. vpratolne pole vtreh tednik ^JJ^.I.ulfcv in ,„„* „ jf v« vrnjen**, kajti lokalne komiaije bodo va^m.l.le v.ak, ^^"' ' ^ m ,,„. daJ1 1 odstotkov vpraSaln.h gl. Co„n,.c.i- i.okalne naborne komiaije »o bile D(.law8r Florida, ln,liana. obveSeene, da vpttejo »eHja »r « • !^^ M.t.a.elmaett., Številke na ^^ New H.....pahlre. N.u do irfreb.Be. Te " "''ke pomeni- oklahoma, Hhorte laland. jo. da bodo re^atriran kl„.nl Wia, onain in I>1- tem redu v ojaako službo. ' " goliimbije. Vsaki vpraialoi poli je pvidja »""»ta Itoiumoije. Zglaaite se pri CH1LDS DIN1NG HALL COMPANY, Park Bulding, Fifth Ave., J 5 Pittaburgh, Pa. S Prof. Dr. Mullin ZDRAVHIK - 1PI0UUBT &A BLOVEHOI 411—4th Avenuc (VA POlTl) Pittiburgh, Pa. rnoKuuai »n:™. --* —" . _ L Pu4pro4»ad»ikt J. Brotkoiiš, a. f. a 4, boa M. Olror«, llsas 1J iVpšprodoodalki Kuh.tj, 052S Kwlug Avo., 8«. ChUago, Ht. Tajolki Jok« Vordarbar, ITOS Bo. Lawašale A^, Ckloago, Ul Blogoiaiki Aatoa J. T«rbo»oe, P. O. Bo« l, C»e«% ^ u ugul n Joka MoUk, «001 W. tiri IK, Okteofo, TU. HADlOaHt Jolo A»kroiIti, tkoa 181, Oaaoa»bi*t, fs. V, Parni aorgor, T4l-lri Bk, Le Bali* F. B Toaokoe. «T4 Ak*ay Ava., Bookvprla««. ^ roaOTHI OMBKi Sat no Hrast, Boi 140, Oaaooabarg, Pa. loto Sadilak, bos 411, Baiitbto^ Pa. Budoll PlotorAok, boa 4S0, BrlšfovlUo, Po. .lakob »kl»T«l«, L. Bo« •» WlUookf Pa, IC. Potruvtok, 14818 H«l« Avon CoMUseo*, B. VBEBNIK PBOStmi Joa« Bavorialk. VBHUVH1 INŠIVIKl f. J. Kov«, M. D., ISO« Bt. Clalt Ava, Olovalaai, okla VBH DKNAllNK EADIVB IH STVABI, kl 00 ti§»* gl a»r«fs«g« oškara iu H, N. P. J. ««j •• pošUjoja a» aariof i JOHN VKBDKBBAB, M87--H Bo. Uwaou-»aucourtom v Pieardiji. Krsneo-^ho izvedli uspešen upad zapad no od St. Quentina in prodru v sovražne vrste čez eno miljo ua milj dolgi fronti med Holmorn in Ksagnu-IiC (i ra ode m. ' Avstralske čete, ki so se. borile wme, so dosegle velike uspehe^ avstrijci^^mol ■Amsterdam, Holandska. piuigiache Dagblatr' poroča, sc po Belgiji vrne alevilni boji med nvstri^kimi in iiemškiiui vojaki. Medtem, ko pošiljajo nemške vojake na fronto, rabijo avstrijske le za gamizijnko službo v tfel-iriji. Nemškim vojakom pa to nikakor ni no voVji, da bi »e sem« oni morali tepsti z Angleib * r*n '•o/i in Aiuerikanci in dsj*J° tr um svojemu mnenju dušku s tem. •Ih preveč glasno izražajo svojo ne-voljo nad Avstrijci ^ediiji se sc -in čutijo užaljene, kar povsra-II pretepe. Pravijo, da je <-ez t*Ht av.<1 rijskih vojakov v Belgiji, ki opravljajo garnlrijsko sluz-Ko« 800 ranjenih in bolnih ameriikih vojakov priftlo nazaj t z d VVaslungtoii, V i\ -rVjgrf de Springfield, IU. - V illiuois se jc vrnilo z bojišča in taborišč do I 5(K) vojakov, bolnih ua jetiki.) Tako je poročal Dr. Cleorge Tho-nuis Paltuer, predsednik državne zveze proti jetiki v lllinoisu, nai odprti seji. Državo čaka zdaj ve, lika naloga. Skrbeti ima za fante in može, ki so si nadeli to bolc/.en, ko so bili v alulbi iu na strsfa arotl avtokraciji. Zvezna vlada l»o pri rešitvi te naloge pomagala t denarjem. , Vsak okraj ims ravnotako nalo-go fn baviti se bodo morali s tem problemom. Povedali m., da bodo morali v vsakem domu snrejeU svojega vojaka, k. 4e vr-i n^ douiov z bojišča ali iz taborišča,] _ okftžcfi s to boleznijo. da Slabotni potijo m dila »aa v^. tajjm^Mtov.^ rio ZeleanUU delo v Young-wood, Pa. J, Toner Bftrr, gradbeni podjetnik in inženir. Oglasite »e pri:IJnited Statea Employment Service Office, Koas and Diamond St., Pittaburgh, Pa. Vpražajte za: M. H. King, in prinesite ta oglas «seboj. - V vojuovarčevalnlh snamkah je denar aajboljše nalošen. vam no Balaam of Life (•.»rov ži.U«»WJJg zdravilo j. kj* nMUBis ISlšBS. •Uri Is lakaAooi odraraiA, aSS loto. ■rakaa. Mrari aapošao la kltro bu loaaL plaša, lelodoo, obl«tL aorvoaaorit ktv« boU«* kakof tod drago boloaal atoškUu Os«ra»l M»k< boloaoa kataro preveas* v »vojo o»kr bo, Uporablja aajboija evtot»k», »ka Ia oriolik ieler »vola aoravlla Nu ko ooaa. Haavot bfespla4»a. ToAoa gl»4 popebtosm JataSoa. Pri *cat > ■Aaavt veliko Mevila «o»eaoov. Drad. mri«, ajatraj «o I ovešo., ob ljoh sama e« IS. «e s. popoU«« PESKY BED BIGS' (CrOftek *a »teatce.) jfe rt j: 2s1 Pomožlte svolc znait|e v naravoslovju. Namvrf nam dajo mnogo r»»tlla, • katarimi Jo mu««^ »dravjjl roaas Im ImuL Jaa Imam v »amgl tor ra*|mil-Ijnm maaovfstaa ra«tUtu», cvetja, knraiilnr, tako, kl tivirajo i« vaeh delov avata. lH*t«a |M» m«j bkoa ptadai ^alk, Hnjlsa "MaM doa*et idravntk", kl ataa« »«m«i M voatnv, obUraa opUuJa voltko Movilo ra«tt»« I« dajo uaavet, »a katore botcani la kak« •o naj rabijo. No odlo*»Jt», a»r«*tt« takoj lu poufljlve kajlgo. ItATH PBSDIB, P. O. Bo« T7f, Oltr Hali BU., MO« Toik *. T. ......................... > 1...1______»iMkaluil •• , , vntirlpl kak in«* «»'•««• i-ma«*«".. Mht4,v*J,M kliknit uli.' Sa« vmilnt »»v-t-i. . ».' "tt «al«X tAofiao.g Diilii i>rl v*4#m IcfcaroarjN, ak« e« Uhko tu'tS itaroMU |irt nJimu. lt.«. pretlstsvil sam vrhov........ potrebujemo RUDABJ*. BTERLINO ooal oompany, bakerto^tjambria 00, pa. PošU; bl M«*. ps. 4 čevlje visok premog. Nt ml ,,e vode. Delo s pikom iu » "J* j^u Mi imamo lasi ne železni« vozove, kar zagotavlja%atalno de lo vaak) dan. Naši rudarji zaalu ftljo dobre plače ln ao zadovoljni. bakeeton, pa. je jH-ijazen. ruda usk i kraj ob peun*ylvenla želez- )«i» t-L« mmIim df»»»—. vb^k" «Ho, k«* k.a.na sadiM fH ttt#> o aadlk* "tO" 1*' ^Mtmm kil« Dr. Koler SLOVENSKI »RAVNI* 39 Peti Ate., Pttlsborfto, P« ■ujtlk nTRu mišjem ti« DR. JOS. V. GRAHEK edini alovenslil adrsvnlk Ui rsnoeelnlk v Pennflvanljl. Zdravi vae otročje, »ansks ln možke bolezni. Ursdns ure aoi 10 ure zjo traj do 2 ure popoldan. Bell Telepbone Ceda* 943 B, Obla Street, M, s. prrrsBUROR, pa. Mm mtr|i potnlijisi M 01« pri Milili Cul Ci., Mlllir ; Shift, pimn. fi. Premog Jo 42 palcev vi- ; auk. Nl pliua. Dobra streha lu tJak, Portsge, Pa. Je ls-vratno im'»to t «000 prebl-valci poleg Penn»ylvsnls še-loztiice, okrog lo milj ««1 Johuatoa tia. Tu so crkve, šole. In druga rabsvsllšča. Dobre prmlajslne po »mernik cenah. Naši delavci so zadovoljni lil dobro saalužljo, PIW*S ZS nadnljša pojaaulla ali pa »e oMvbuo oglasile pri Mf. Buokwalter, »uperintenden-tu v Portage, Pa., sli pa v lt. H. Etnployment Hervlcc, 21 a M ar ket Ht., JoknatOWB, Potrebujemo žene Ui d^daU ZR prijetno tovarni-žko delo. Dobra pia*a. 48 ur dela na teden; ■v so-boto se dela samo pol dne. Vprsfcaj e pri: National Biacuit Co., 40» Ubartp A*#., PitUbiirgli, Pm. Tolofoo aroda Coart M#t. T^B BB ^a Nm«e l«TS R. FRANClfl A. BOGADtlt • alovensko-bnraMii VRHOVNI ODVETNIK NAR. BRV. ZAJEDNICE, »oba 103 BakeweM iailding, vogal Diamond In Orani Sta., (nasproti Court Hoasa) PITTSBURGH, PA. NEMCI ZABTBTTPLJAJO VODO v VODJAKIH | ytv york y --- . l Ukola Ifl-letnega < Pariz, 1». »ept Ronlegissk« ^ ker >> I, I'ranče dn Nord" fer^s. £ , neki vaai iz kstere -o ^ i|Hfktn» O*** * . Nemci umakniti va1e4 vinar-jev, torej na več nego HI kvi'i-kviljoiK.v vinarjev, lz srebrne mase, odgovarjajoče temu številu vinarjev bi mogel vliti več ko 200 srebrnjih krogelj, večjih od naše /e in j je. Sedaj p« pomislimo, da so Že stari Babilouci imeli r«zvito denarno vrednotično in kreditno gospodarstvo, da so Židje že stoletje pred Kristom po celem svetu zuaui in osovraženi, ker so ponujali na visoke obresti iu za nesorazmeren dobiček. Da pa se narodi niso mogli ogniti temu sta-rosemitskemu načinu krajevnega In časovnega posredovanja med vrednotami, da so torej tudi Žid je, njega klasični zastopniki, bili nepremagljivi, ker ni bil nikomur znan boiji način izmene dobrin: ta soeialna najdlia je bila prihranjena našemu 20. stoletju. (Pelje.) MILKO VOGRIN Novela. - Spieal dr. Stojan. - (Nadaljevanje.) A kako se ji naj da Benda iz šume na znanje, ker ne »nore sam streljati. A strada meneč, da so v gozdu ustjUH, približuje se takoj vestno in polagoma naznačeneinu mestu. In tu so na veliko začudenje in veselje našli avstrijskega vojaka, in njegovi tovariši so spoznaj! v njem nadporočnika barona Bendo. V teh hudih nočeh in dnevih bil Je Benda jako shujšal. Rana je imstala ueyorna. Sedanje hjego-vo stanje sploh je le malo obeta lo, da se hitro okreva. Prišel t;c torej a dragimi vped v bolnišnico, katero «q bili v Doboji nagloma pripravili. Tukaj je ostal nad-poročnik, a drugi bolj srečni od njega korakali so naprej z glavno armgdo proti Sarajevu. Baron Benda sc je žc v nekate rib tednih precej okrepčal. Oteklina na rami in nogi se je izgubljala, a ozdravel pa ni. V tej bolezni pa je,,on pridno zasledoval uspehe armade. O njfh je poročal tudi Skenoy*kim. In o svojej nezgodi pri Maglaji je bil obširno pisal na Dunaj. In baš iz tega pisma poenela je Olga, kako potrt ln o-bupan je bil tedaj njen ženin. Ali ona mu vendar ne odpiše 1 V tem žalostnem položaji pa je gojil baron Benda mnogo želj. Najbolj iskrena je bile te, da pride is Doboja v Avetrijo. Pri tem ei je seveda domišljal, da se mu menda celo posreči, priti v kako večjo bolnišnico na Dunaju. Ali temu ui bilo teko. Določilo se je aieer, da pridejo bolniki iz Doboja v slavonski Brod, a povelje sc ni moglo izvesti. Bosanski ustaši so bili namreč v marsičem jaku prebrisane glave. Spozna vši, d« se morČju boriti z glavnim oddelkom, pustiH so voj sko naprej. Sami pa so se umakni li v stranske doline in v gore, Če-kajoč tu boljie priložnosti k nove-vemu buju. A glavna armada pa je že pu več bitkah in praskah menila, da ni nikjer več nobenega ustaša, ter zasede, kakor znano, dne I?, avgusth srce bosansko, mesto Sarajevo. V tem času pa, ko se je glavna vojska proti aarajevekemu gradu pomikala, jele su se že zbirati o-koli mesta ^Doboja ustaSke čete v obcestnih šumah iu brlogih. Tedaj pa je bila cesta nevarna, in prevažanje bolnikov v Brod se je mor«-lo odložiti. Ustaši ko na mer ja vali meeto Doboj zasesti in polastivši se ceste/ pretrgati zvezo armade z Avstrijo. Velika nevarnost je proti-la tedaj od te strani. Zato pa je bila poveljnikov prva skrb, da se zapreči izvršitev tega načrta. To važno nalogo imel je izvesti grof Szapary. Ta se je bil z 20. divizijo utaboril pri me»tu Gra<ča-nici, ne daleč od Doboja proti vzhodu. A kmalu se je spoznalo, da su njegove sile premajhne. Zakaj število upornikuv je tembolj od dne do dne naraščalo. Zatorej se napove v Avstriji tretja mobilizacija. Vsled tega povelj« se jc med drugimi tudi četrta divizija, obstoječa iz sedme in osme brigade, pripravila na vojsko. Pri sedmi brigadi pa je bl 8. pcspolk, poi-menu: baron Abele, in v tem je služil, kakor vemo tudi naš rojak, itzčrvni Častnik Milko Vogrin." Mnogo mladih moči iz vseh krajev avstrijskega cesarstva poklicalo se je zdaj z nova pod orožje. Med njimi jc doletelo to povelje tudi Vogrina. Njegova levica je že bila zdaj skoro celo ozdravel«, in on ui smel upati več, da bi se mogel zavoljo nje odtegniti službi vojaški. Zatorej se ni obotavljal, temveč on »e takoj napoti k svojemu polku, ko mu je došel dotični poziv. Tudi mene je bila zadela enaka osodo z Vogrinom. Tudi j«z sem moral k 8. pešpolku. Ne morem zaraoIČati, da me je bila ta novica hudo pretresla. Slišal sem namreč več, ko Je bilo treba, govoriti o strašanskih mukah, ka- KARIJERA. Ivan Povedar. (Konec.) "Vzoren mled uradnik! Prav takle sem bil jaz, ko aem bil še mlad — ol lz tegale bo še nekaj, če ga slahi tovariši ne pokvarijo, , Navdušen za delo^ • • neumoren . . . temeljit. . In redka čednost —• poln spoštovanja pred avtoritetami Izkušenih praktlkentov. . . In kar je najlepši«: disciplino Ima še v krvi. Čisto pravilno je zadel ln-etenčno pot: Jez, ptedscdstvenl tajnik, opozorim blagorodje načelnik«. . . Čisto po predpisih poslovnega reda Iz leta 1H7;1., § f». odstavek II., vrste 8. In 4." Zvonko Ahlln je sedel med tem Že za svojo iitlsn ter si je počasi ostrigel, opllll in ngladil vseh desetero prstov, sl nsto pred žepnim zrcslcem temeljito pregledal krlvno vsake dlačicc svojih črnih brk, potem si je prevešal dvakrat kravato v krasen vozel, izkrtačii svoje hlače, telovnik ln »uknjo, isbrUsI in izllksl cilinder s posebno šče-tkn, sl oblekel končno roksvice ter počesnlh, resnobnih korakov odšel iz pisarne, vihteč med prsti drobno paličico s srebrnim drftajem. In zamišljeno je stopal, ugibajoč, kako naj *e glasi pri krojaču naročliev pisanega telovnika z dvovrstnimi steklenimi gumbi ln z belim ohrobkom okoli vrs-UU. ... i Po ineittnih eerkvsh je začelo zvoniti k pol-dnevu, po ulicah se hitele trume dijakov, delsveev In p-sznih uslužbencev, in tndi pisarne so »e hitro praznile. Najprej gospodje svetniki, nsto tajniki pot c in v pr<*Mku deseterih Stopnic komi-♦arji in kontrolorji, dslje s primernim počasnim korakom koncipimi, nato prsktlkant Tomaž Za vrtnlk, a prav zadnji njegova milost, velecenjonl go*pod prodeedst veni tajnik Staremu namen sc ni ir urada nikdar mudilo; soj je bila njegova uradna dullnost, ds je % sijaj l*im vzgledom avetll kakor rvrvdn repstica v o-rvesdju mellh, velikih in nsj\e«'jih pisarniških rveed* Tri Četrtine svojege ursdncgs 2i\ljenj* je ta vsornik vseh urednikov prebil v svoji pinarmel. Isvsemii čas, kl ge je rabil ae obed ln večerjo ter se spanje laven urade, je ftdel goepod tejnik ved- Ti ■ no za svojo pisslno mizo. Na izprehod ni hodii, ker je stsnoval na skrajnem koncu mesta v pol-kmetiškl hišici, izletov, veselic in koncertov ali pe eelo gledaliških predatav se ni udeleževal — kakor je dejal — lz principe, ker take reči veljajo mnogo denarja in pa — kar je najvežneje — ker *teke neumnosti resnege urednike semo begajo in motijo v uradnih dolžnostih. Uradnemu načelniku in ravnetelju je bil to^ rej gospod tajnik na razpolago vsako minuto in ob vaaki dnevni dobi. Jedva se je isdenilo in -potno tin noč, zmerej je bfl gospod tejnik ne svojem mestu. Uovorilo se je, de ulije dome le polovico svojega spanje, drugo polovico pe tikome pod električnim zvoncem urednege načelnika. Resnično! Prav pod zvoncem ao kasali na steni mesten m«dež, ki ge je beje napravila ta|nikove pomedisirana glava, ker je aedel te utrjeni biser vnege uredništva po atorjenem delu ne etol, ki ge je pomeknil pod najsantsljivejfega kljearja k dolžnosti Teko se je moglo zgoditi, da je raztreseni uredui nečeinik pozvonil v svoji zamišljeno-' sti veleeenjcncmu gospodu tajniku ob 6. z ju t rs j sli pe oh II. ponoči — ea hip posneje se je Žc prikazal med vrati nuenkastl obraa akrbl in tugepoi-nege go«Pod« tejnlke, kl je a svojim fafeetnim te-norčkom zeplsksl: MNe uslugo aem, vaše preble-gorodje ... I" Mali. suhi tajnli ostre, polalve, polčrne brade je stopal s«daj s dolgimi, težkimi koreki z ree-nonagubanlm čelom, bolestnim, tulnokialim ohra /om ln visoko dvignjenimi suhotnim! remanil k o-l»edu. Stopal je kekor pomflovenje vredne žrtev najtežje odgovornosti ln najvažnejše referata. Zamišljeno je tri v tla, kakor M se snovalo v njem nebroj dalekosešlilh rešitev epokelncgs pomena. Tlstegs opoldneva pa je aačnl tik sebe uprev nespodobno, glasno žvižganje. Začudenje! neločljivo posaknnjeno 8 najsvetejšim ogorčenjem, je pokrilo mahoma njegovo pergementno lice to se-.'udenje z ogorčenjem pa se je irpremenllo takoj v /grešenje, objemajoče se s zaničevanjem, ko je u os pod tejnik vzrl pred sobo prektikente Tomaža AavrtKiks •'O, llvto, gonpod tejnik f** je vsliknil veseli Toraež, ne«or na desni remi a komičnim drtanjem kopo oklov "Pa pojdimo malo pogledat, kej se nama mema skuhali* Prekleto ml Xe kruli po ža- I ode« P' > % Moj bog, tak ton! In ta človek je venda^ le praktikantl! 4 "Gospod praktikant, vi —- žvižgate tM "Ali ste me čulit Veste, kaj je bilo to? — Krasna arije iz opere 'Mignon": Poznaš deželo, kjer oranže cvete . . .T Ostala mi je v spominu d predsinoči ter me spiVmlja že ves dan. — Živio, gospod tajnik! Dober tek! Pri nas bodo danes sirovi štrukljl, zame prava deIikatesa!M Iti TomaŽ je a svojimi akti v "Zapleni- rafft.. Tajnik pa 4 (ešavo otajal iz hipne o- kamenelosti. Nervozno je šinila njegova trskasta desnica preko plesnive brade, suha ramena so mu-pedela^ter se dvigala in na obraz mu je legel mralt rmenosive boje. In iz ozkih prsi mn je ušel vzdih naj bolest ne jša razočaranja: "KonceptnI praktikant, ki žvižga operne ari-je! — Žvižg« ua glas kakor kak črevljarski vajenec 1 Žvižga po hodnikih urada vpričo predaed-stveneg« tajnika! — O, o. kakšen je vendar ta na-» ,ra*čej! — Namesto, da bi sc resnobno posvetil uradnim dolžnostim, študiral akte in paragrafe, pa zahaja k operam, in citronahl — Ne, ne, to je slabo izpričevalo za tega gospodiča jako ohlapnih manlrt" , « Goapod tajnik je koračil zopet z dolgimi, težkimi koraki dalje, a hipoma se je ustavil, dvignil pleča do ušes, povesil glavo do prsi ter položil prst desne roke na svoj nos Tako Je delel. kada^ je premišljeval prav posebno napeto. s "Par. IS. odstavek 1., lit. poglavje službene • •pragiiiatike'', je dejal polglasno uato "De. da. por, 13., deloma pa tudi par. 7., 8 in 9 diectpli« nar nih določb! 1. seveda 1 — Tega fantiča je treba opomniti, — prav resno opomniti, dokler jc še če«. Anarhije ue smemo iu ne moremo trpeti. Opozoriti bo torej prehlagorndnega gospode načelnika na današnji nastop gospode prektikente Tomaža Zavrtnlka . . . da. da, opoaoriti v smislu par. 5. službenih navodil ze pn daedetvencga tajnike lz I. 1895 . . " . Goapod tajnik ae je med tem le snatno približal zakotni gostilnici. v kateri je vsak dan obedo. val za «0 v brez pijače In kruha. Obmejno je porabijo! gospod tajnik pot od urada do gostilne v to svrbo, da si je sestsvil jedilni red^t. j. da ae je odločil med žganci ki cmoki ter med govedino la tere so morali prenefati v Bomi naši vojaki. Ni torej čudo, da ^ se zbal iti v Boenu. Vzlasti pA ; je je bilu hudo pri srcu, da un moral k ogrskemu polku, kjer nisem žive duše poznal. Zatorfj mi je srce kar radoeti plvl0, k« sem vozeč ae na Ogrsko našel Ui). ke Vogrine na mariborskem ko lodvoru, kamur se je bil baš pri-ljel iz Koroškega ■ Na Dunaju seui Že poznaval u*. šega rojaka Ur ga zdaj pvear% pozdravil kot vojaškega tovari*, A takoj sem upazil, d« je Vogrb celo izpremenjeu. Izgubil je bil ono živahnost in veselje, katero sem občudoval še pred krstlum na njem. Postal je bil bled in suh da sem ge na prvi pogled spucnil! Videlo se je, da je moral biti hu. du bolan, ali pa da ga mučijo no- ] tranje dušne bolesti. Govoril je |e malo z menoj. Bil je vedno tih in zamišljen. A kadar sem napeljal govorico na njegovo mater in rojstni kraj, tedaj pa je globoko vzdilmi! ter si potegnil z roko po Čelu, kakor da bi si hotel ia glave izbris«, ti Žale spomine. Iz tega pa seai spoznal, da ga nekaj v srci teli Ali vprašati ga, kaj mu je, tega ii nisem upal. Najbolj pa mi je pt» udarjal, kako težko se je ločil od svoje matere, in kako žaluj« ona po njem, edinem svojem sinu. N». znanil mi je tudi, da je bil nekaj časa bolan pri nji doma, ali kaj mu je bilo, t$ga ni povedal. Trdil je sicer, da še ni eelo zdrav, ali prkfejal je vselej, da noče v stoji boleh nost i iskati, vzroka, da bi u odtegnil službi vojaški. Tako mi je bil moj prijatelj neka uganjka, in skrb me je bila zanj. Zatorej sem opazoval r«e njegovo početje in dobro tehta! besede njegove. Vsled tega p« sem bil tudi poskrbel, ds sem prišel z njim.vred k eni in isti kom-panji. In tako eem spremljal svojega rojaka povsod ter hil njegov drug in tovariš v vojski! (DmJJ«) Iščejo se delavke za striženje šivalnih niti in preiska-vanje izdelkov v tovarni hlač. Dobra plača takoj v začetku. Prejšna praksa v tem poBlu nepotrebna. Bennett, Hotlander A Lewi», 1316 Forb®o St, Pittoburgb, Pa. POTREBUJEM ŽENSKO za gospodinjstvo. Imam tri o-troke, najmajSi je star 2 leti, druga dva sta starejša. Plačam dobro. Katero veseli,naj mi piše in ob enem naznani starost. Pišite na: PaUr Skoff, Bas 78- Luc*m«»ii>M, Pa. (ladiaaa Ca.) —--------------- jagn.vet 1 no; danes pa je vse njegovo mišljenje prevzelo nedostojno žvižganje in poniglavsko vedenje praktikanta Tomaža, tako da je sedel že u mizo ter še -vedno Uiislil na svoje uradne dolžnosti. "In kako frivolno pozdravlja ta zanikrnež!" je premišljeval, zroč duhaodsoten na prazni krožnik pred aeboj. "Kar "živio" in "dober tek", kakor hi bila midva kdaj paala kre ve skupsj! Čudno, da še ue reče "servns" in "na zdar!", ts »u rovina kmetiška! — O, to je pač velik razloček med gospodom prsktikantom Ablinom in med tem burovlem! Tudi zunanje. Ahlfn, fin, eleganten, vedno ekuraten, — te Zavrtnik pa posvsl-ksn, zaprašen m oguljen * . . O, o, koliko razlika izobrazbe ln sposobnosti!'' Debela krčmarica je ualužno se smehljsje postavila pred tajnika veliko skledo nejrahlejših in tolsto zabel jenih žganeev. Preko tejnlkovege lice je legel blesk zadovoljnega muzanje, prlznalno je zagodrnjal, ohii sal ob mizni prt hafkonsko žlico ter se je udsl u-živsnju . A hipom« se je ozrl zamišljen skozi okno, držel prazno Žlico kviiko in kremUl obraz Potem ps je energično zmajel s glevo. "Uradno poročilo napišem, pa je!" je zamrim-al !n ee iznova lotil kupa v skledi. • r " t. Tak nerodne* je bil Tomaž od prregs let« svoje karijere. In zato ni prav nič čudno, da j* danea po petnajetih službenih letih ii zmerej kenri pist eztra sta t um. Osem