poltetan plačana ▼ gotovini. Leto XVUI.
KRANJ, 21. junija 1934
Uredništvo te oprava ce *w»- j bajata ▼ Cnnja Stm. 5». I
Teleksa Bea. 83. Naročnina poOBtao OD Caa, j
BuliHut— tnnm
Izhaja
. 22
j d* locjas ssečes.. &skecfcs2 ss i tm wa6«}(k — Hctfrankbraata ptema m a* sprc^ama^e.
Za «d£C=»ar saatafttte snasato)
Ooaurfioo sir« avcdntttv« «•> aooedetfkft #d Ki, <fe it. sat aopoidn*.
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko in prosveto
Visok gost
v Belgradu
Evropska javnost se že ne razburja bogve kaj nad romanji vsakega diplomata, ki bi se rad nekaj več razumel na politiko, še manj da bi od njih pričakovala kake posebno ugodne rešitve vse grmade težkih vprašanj, ki se že desetletja vrtijo okrog istega vogla. Tako vsakdanja in pogosta so že postala ta romanja, da jih svetovno časopisje komaj še sproti priobčuje, zato ni čudno, če je zanimanje za »potujoče politike" precej upadlo. Če zaenkrat s široko odprtimi očmi spremlja kakega državnika na njegovih potih, mora biti to že nekaj posebnega.
Taka posebnost, ki je vzdramila lenobno evropsko javnost, je potovanje zunanjega ministra Francije Louisa Bartho-uja po Romuniji in Jugoslaviji, t. j. po Balkanu.
Že nekaj let sem se v diplomatskem svetu opaža izrazit, pa od sile previden in skrit dvoboj med Francijo in Italijo. Pred leti je Mussolini splašil svet z načrtom štirih velesil — Italije, Anglije, Francije, Nemčije — ki ga je italijansko in nemško časopisje razbobnalo po celem svetu kot edino odrešilno pot iz sedanjih političnih in gospodarskih težav, v katere je po vojni zabredla domišljava Evropa. Po tem načrtu bi pn rešitvi ev ropskih držav male države, ki so nastale šele po svetovni vojni, Češka, Romunija, Jugoslavija, ne imele nikake besede, pa čeprav bi se ta vprašanja reševala njim v škodo, čeprav bi na primer Madžari z Mussolinijevo pomočjo odtrgali od Jugoslavije del Vojvodine, od Češke pa del Slovaške, ti dve državi bi morali vse to mirno gledati in molčati, kakor Romunija, če bi se Madžarom zahotelo po Sedmograški — ker tako so sklenile velesile, „ta mali" pa mir! Sem je meril ta načrt o »paktu štirih", ki bi pretrgal vsako zvezo med Francijo in njenimi zavezniki, zaveznike bi pa tudi prepustil njihovi usodi, brez pomoči kakega močnejšega.
Že se je zdelo, da iz tega precepa ni rešitve. Bivši francoski zunanji minister Boncour je že pil bratovščino, t. j. pogrebščino za malimi državami, ki jih ni prav nič treba, ker samo motijo .mirno sožitje" med narodi v Evropi. Male države so že s skrbjo gledale na to nevarno bratimljenje, pa tudi nekaterim Francozom ta igra ni bila nič kaj všeč, ker so hoteli, da Francija pač ostane v evropski druščini, ne samo na evropski komandi.
Šele Louis Barthou je upal reči jasno besedo, da je Franciji kaj malo mar za razne pakte o »štirih velesilah«, ki se se šele kujejo, ker ima že svoie pakte, ki so starejši kot vse fašistične iznajdbe, z zavezniki, zlasti z državami Male zveze, s katerimi se ne mara spreti na ljubo Mussolinijevi ljubezni, ki je od danes do jutri. Zavezniki so tudi potrdili to do-gumno besedo izkušenega državnika in se še tesneje oklenili Francije.
To je pomen Barthoujevih potovanj po Balkanu: utrditev francoske skupine držav, ki hočejo braniti mednarodno raz-
Regulačni načrt
Tako brezmiselnega in naravnost grdega regulačnega načrta, kakor ga ima Kranj, mislimo, da nima nobeno slovensko mesto. Že več let, lahko rečemo že več stoletij, so naši občinski možje znali, da ni regulačni načrt za mesto nič vreden. Šele sedaj, ko so že vsi važnejši predeli okrog mesta zazidani po starem načrtu, se je mestna uprava odločila, da da napraviti nov načrt. No, pa bodimo pač hvaležni, da so vsaj sedaj začeli na tem delati. Vendar to izdelavanje regulačnega načrta nekam po polževo napreduje, saj se o tej zadevi govori že nekaj let. Sicer se tam od mestne hiše namiguje, da so geodetska dela že skoraj končana, a o kakem idejnem regulačnem načrtu ni še duha ne sluha.
No, da se točno izrazimo, mislimo, da pri sedanji občinski upravi še nimajo nikakega idejnega načrta o bodoči regulaciji, znano pa nam je, da je napravil lep regulačni načrt za Kranj neki strokovnjak v Ljubljani, toda bolj iz ljubezni do stvari same, kot pa zaradi kake pobude iz Kranja. O tem načrtu, ki ga pa mestna uprava Kranja najbrž ne pozna, bomo kmalu kaj sl-šali in pisali v našem listu.
Za danes opozarjamo le na eno stran tega vprašanja. Gre namreč za graditev stanovanj v območju Kranja in okolice ta čas, dokler še nimamo novega regulačnega načrta.
V nekaj slučajih je že namreč mestna uprava izjavila, da sedaj ponekod ni mogoče graditi novih hiš, ker še ni novega regulačnega načrta. Pa še več! Uprava mesta Kranja je poslalala celo na sresko načelstvo vlogo, v kateri zahteva, da sresko načelstvo prepove sosedni občini do nadaljnega vsako izdajanje gradbenih dovoljenj brez dovoljenja in zaslišanja sreskega načelstva in mestne občine Kranj.
Ta stran tega vprašanja pa je zelo kočljiva! Drugod namreč takole delajo: Dokler ni novega regulačnega načrta, toliko časa se pač gradi po starem in občine po starem regulačnem načrtu dajejo stavbna dovoljenja. Ko pa izdelajo nov regulačni načrt in ko je novi pravilno potrjen, takrat pa se spet pravilno objavi, da stari regulačni načrt nič več ne velja, da se bodo nova stavbna dovoljenja izdajala le na podlagi novega načrta.
Kdor bi torej zdaj rad zidal v območju kranjske mestne občine, je pač v veliki zadregi. Po starem regulačnem načrtu zidati ne more, po novem pa tudi ne, ko ga ni!
Še bolj zanimiva zadeva je pa ta, da  skuša mestna občina Kranj po sre-
merje, ki so ga ustvarile mirovne konference, proti vsem mogočim in nemogočim skupinam, ki jih kujejo razni ča-stihlepneži, ki bi se radi proslavili, češ, da so državne meje popravili.
Važnosti Barthoujevih obiskov se dobro zavedata tako Bukarešta kakor Belgrad, zato je bil Barthou deležen takih časti kakor ne vsak smrtnik.
Italijansko spletkarjenje z velesilami na škpdo malih sil je — presekano.
mesta Kranja
skem načelstvu vplivati na sosedne občine, ki naj bi bile v stavbnih zadevah nekako vezane na želje mestne občine Kranj. Po katerem načrtu pa naj se sosedne občine ravnajo? Oziroma po katerem načrtu bi rada mestna občina kranjska dajala navodila sosednim glede zidave novih hiš? Ali po starem, ki ne velja za okolico, ali po novem, ki še ni niti spočet in ne rojen, še manj pa odobren? Kako si pač slavna uprava mestne občine to predstavlja? Menda uprava mestne občine dobro ve, da so sosedne občine prav tako samostojne kakor mestna občina Kranj! Po § 128 gradbenega zakona ima pač banska uprava pravico predpisovati občinam, ki so v bližini mest ali industrijskih krajev, da si dajo napraviti in odobriti regulačni načrt; nismo pa še nikjer slišali, da bi imele tudi sosedne občine kake tozadevne pravice, čeprav imajo še naslov »mestne občine«.
Da, »mestne občine«! Kranj je res mestna občina v smislu avstrijskega občinskega zakona, ni pa več pravo mesto v smislu jugoslovanskega občinskega zakona. Kranj je po novem zakonu o občinah »seoska« občina kakor so druge, dasi ima še naslov »mestne občine«. Kranj voli s seoskimi občinami, za njo velja isti občinski zakon kakor za navadne kmečke občine. Kakih predpravic pred drugimi kmečkimi občinami Kranj nima. Morda bodo kdaj ob priliki kranjski volivci vprašali, kaj je seoska občinska uprava storila v ta namen, da Kranj ostane med onimi občinami, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah! Ptuj ima skoraj ravno toliko prebivalcev kakor Kranj, pa je prišel med mestne občine in bo za Ptuj veljal občinski zakon o mestnih občinah. To, da je kak kraj med mestnimi občinami ali ne, more imeti velik pomen. Morda bomo o zadevi še kaj več pisali. Mislimo pa, da se posebno naše uradništvo ne bo moglo zahvaliti tis'im, ki niso ob pravem času poskrbeli dovolj, da bi tudi Kranj prišel med one občine, ki jim zakon prizna mestne pravice v smislu novega občinskega zakona. Če ostane pri tem, kakor sedaj, bo Kranj navadna seoska občina, pa naj se kdo še tako razburja ob tej konstataciji. Danes se ni treba razburjati ob ugotovitvi dejstva, da spada po občinskem zakonu med navadne seoske občine, razburjati bi se bilo treba nad onimimi, ki niso storili potrebnih korakov, da bi tega dejstva ne bilo.
Pred dvema letoma je šlo za to, da se določijo nove meje mestu Kranju. Znano nam je, da bi bile takrat vasi Huje, Klanec in Struževo rade prišle v okrilje mestne občine. Do tega ni prišlo. Nekateri kranjski veljaki so se silno bali, da bi prebivalstvo teh vasi pomnožilo mestno občino. Tako je Kranj ostal kakor je bil po številu prebivalstva in menimo, da je prav radi tega prišel tudi med seoske občine kljub svojemu mestnemu značaju. Ko bi bili pa merodajni krogi ob pravem času poskrbeli, da bi se bil razširil rajon mestne občine in bi imel Kranj danes več kot tisoč prebivalcev več, pa bi se najbrž Kranj ne bil uvrstil med občine, za katere velja zakon o seoskih občinah.
Toda o tej stvari se da končno debatirati, kaj je bolje za mesto Kranj: da ostane kakor je ali pa da se razširi in se mu priključijo še sosedne vasi, posebno Huje in Klanec, čudno in nerazumljivo pa se nam zdi, da hoče sedaj imeti mestna občina Kranj nekako besedo pri tem, ko se dajejo v teh vaseh stavbna dovoljenja, ko je vendar sama odklonila, da bi te vasi prišle v mestni rajon! Na eni strani se te vasi odbijajo, na drugi strani pa hoče imeti Kranj nad njimi nekako patronanco v stavbnih zadevah! Saj znajo okoliške občine prav tako presojati o stavbnih zadevah! Saj okoliške občine znajo v stavbnih zadevah kakor gospodje pri upravi občine Kranj!
Nič nimamo proti temu, da se napravi enoten regulačni načrt za Kranj in okolico. Toda napravi naj sel In ko bo izvršen in od pristojnih oblasti odobren, šele tedaj se bodo okoliške občine čutile vezane, da se ozirajo na njegove določbe. Misjimo pa, da bo pristojna oblast vsekakor vprašala tudi okoliški občini za njuno mnenje o kakem regulačnem projektu, ki bi vezal tudi sosednje vasi. Kajti regulačni načrt se mora pač ozirati tudi na potrebe kraja in o teh bo pač poročala pristojna občinska uprava, ne pa kaka tuja.
Gradbena akcija na Halah
V nedeljo, dne 24. junija je imel svojo sejo občinski odbor predaške občine. Pri tej priliki je prebral g. predsednik občine sledeči dopis: Sresko načelstvo
v Kranju
Z ozirom na odredbo nadzorstvene oblasti izvršuje mestna občina Kranj v smislu § 128 gradbenega zakona regulačni načrt, ki bo obsegal tudi dele občin Predoslje in Stražišče.
Podpisana uprava je doznala, da se namerava v neposredni bližini mesta Kranj in sicer na Hujah zgraditi več malih stanovanjskih hiš, za katere je prostor že nakupljen in baje tudi parcelacija od strani pristojnih oblasti odobrena.
Ker bi tako zidanje oziroma postavljanje hiš po mili volji kvarilo regulacijski načrt občine kranjske in to z ozirom na bližnjo okolico mesta Kranja, se prosi, da se:
1. občini Predoslje prepove vsako izdajanje gradbenih dovoljenj na Hujah, Klancu, in Primskovem brez dovoljenja in zaslišanja sreskega načelstva in mestne občine Kranj in
2. ugotovi se, če je občina Predoslje odobrila parcelacijo zemljišča, ki se nahaja v neposredni bližini takoimeno-vanega „hujanskega gozda".
Pripominja se, da so geodetska dela ki so se pričela že aprila 1933 že skoro gotova in da se bode v najkrajšem času razpisalo oddajo regulacijskega načrta.
Uprava mestne občine Kranj, dne  31.   maja   1934. — Delovodja A, Engelman, Predsednik C. Pire. Načelstvo sreza kranjskega: Občini Predoslje. p. p. v čimprejšnjo izjavo.
Do nadaljnjega ustavite izdajo gradbenih dovoljenj v označenih krajih.
V Kranju 5. 6. 1934.
Sreftki aafetait: Dr. Ogfte
Kakor je splošno znano je skupina interesentov — kakih 21 oseb — stopil« v dogovor s posestnikom Jaienoa h «Hu| da bi od njega kupila večjo parcelo ta hijanskim gozdom, ki bi jo parc*'ir*la in zazidala. Parcela se je že na zelo lep način razptrceliraia, po idejne« regulačnem načrtu, ki ga je napravil vseuči-JÜfn profesor Ivan Vurnik. Par delavcev je že dobilo stavbno dovoljenje in za-ptoRiio je pri upravi vodovoda za dovoljenje, da se napelje na predmetni svet vodovod.
Tu pa se pričenja akcija kranjske občine s pismom, ki ga citiramo zgoraj.
čudno se nam zdi, da so se dese-daj smela izdajati gradbena dovoljenja od strani predaške občine na Hujah, Klancu in Prcrr.sk o vem, dasi so se taktično gradile dosedaj hiše brez pravega načrta. Ko pa se je našla ta skupina in si je dala napraviti lep regulačni in par-celačni načrt za predmetno zemljišče, sedaj se pa naenkrat prepove nadaljno dovoljevanje vseh zgradb. Čudno, da prej občina Kranj ni vedela, da se grade razne stavbe v bližnji občini in še bolj čudno, da sedaj naenkrat postane mestno predstojništvo tako skrbno, da se ne bi v sosednji občini gradilo po „mili volji", ko je sedanja uprava občine Predoslje ukinila dosedanjo prakso, ko se je res gradilo brez pravega sistema.
Mislimo pa, da bi bilo v interesu javnosti, da se danes podpira vsaka gradbena akcija, ki bi dala zaslužka brezposelnemu delavstvu in obrtništvu. Saj je ravno bistvo krize, ki jo preživljamo, stagnacija, mrtvilo v gospodarskem življenju. Morali bi biti hvaležni vsakemu ki le količkaj dela na to, da se poživi naše gospodarstvo, da se nekaj dela, da dobe ljudje zaslužka. Najmanj kakih 50 ljudi bi bilo pri tej gradbeni akciji prišlo do zaslužka, trgovci in obrtniki bi bili pri tej akciji precej zaslužili. Sedaj je pa vsled te intervencije kranjske občine in prepovedi sreskega načelstva, vsa akcija zastala v škodo celi javnosti, pred vsem pa prizadetim delavcem, ki si žele postaviti svoje lastne domove.
Po drugih državah se dajejo ceneni krediti, države in oblasti same grade, podpira se vsaka gradbena akcija, da se nekaj poživi gospodarsko življenje. Pri nas naj pa čaka Kranj in vsa okolica na to, kdaj bo zagledal regulačni načrt svoj beli dan.
Sicer upamo, da bodo nadzorstvene oblasti malo drugačnega mnenja; dopis mestne uprave v Kranju pa prinašamo kot zelo značilno informacijo 1
Upamo pa, da tudi predaška občina zadeve ne bo kar kratkomalo brez ugovora sprejela in bo išla naprej v svoji poti za dobrobit delavstva. Trdno pričakujemo, da bo sedanja uprava predaške občine storila vse potrebne korake, da zavaruje svoje pravice in pa da ščiti interese delavsta in svojih občanov.
Če si siten, pust in čmeren, Nič ne delaj si skrbi, Mohor vedno bil moderen, S tortami Te pogosti.
Zadovoljstvo vlada v hiši tam,
kjer se pije Kathreiner-Kneippova sladna kava s pravim „Franckoni *! Zdravniki pravijo: »Skodelica Kathreinerja s pravim „Franckom" je skodelica zdravja!«
TEDENSKE NOVICE
Kraaj
&r*a$a!rf 2uaMm rtftSl fast »aa-f edafcf *<■ fcnnjstetgfc menim. Ob priliki velikega zbora bojevnikov v Kranju, katerega se je edekfcilo mnogo tisoč mož <z vsega okraj« in kateremu je pri-sestovai tadi sam gospod župan Ciril Pire na balkonu mestne hiše v krogu svojih sorodnikov In najMižnjiti pristašev, so skoraj vse hiše v Kranju razobesile zastave z prav malimi izjemami, edinole na mestnih hišah ni bilo zastave. Pri zadnji obč. seji je povprašal obč.odbornik g. Jeglič župana, zakaj se tudi mestna občina ni pridružila ogromni večini kranjskih meščanov in zakaj ni izobesila zastave v pozdrav tisočem in tisočem gostov, ki so se ta dan v Kranju zbrali. Glasom poročila Slovenskega naroda, ki je gotovo prav dobro in točno informiran, pa je Župan Ciril Pire na interpelacijo odgovoril, „da je storil to v soglasju z občinskim odborom, ker mn je na srcu čast zavednega kranjskega mesta.*4 Če je to poročilo točno in prav nič ne dvomimo, da je bilo od interesantov celo cenzurirano, potem moramo v smislu županovega odgovora razločevati dva Kranja, zavednega in nezavednega. Ni nobenega dvoma, da vsi oni hišarji, ki so razobesili zastave, tvorijo nezavedni Kranj in teh je tako ogromna večina, da jih ostane za zaveden Kranj, kolikor je prstov na eni roki. Saj je razobesila zastave večina občinskih obrtnikov, ki imajo hiše, med njimi celo člani uprave same, torej najožji županovi pristaši. Zastave pa so razobesili tudi županovi najožji sorodniki. Po tej logiki obstoja tedaj zavedni Kranj samo iz onega pičlega števila kranjskih hišarjev, ki zastav niso razobesili in teh je bore malo. Čast tega majhnega, a zavednega Kranja je tedaj rešil gospod župan »v soglasju z občinskim odborom.« A četudi je ta zavedni Kranj postal tako majhen, vendar pa ostane rešitev tega majhnega zavednega kranjskega mesta še vendarle na vsak način tako velik junaški čin, da je dolžnost vestnega kronista, da ga zabeleži, otme pozabljivosti ter ga postavi v vrsto drugih slavnih činov. —
Popravek. Zadnje dni se po Kranju govori, da se bodo od merodajne strani doposlali Gorenjcu razni popravki. No, potem se pa lahko začne tista stara pesem: Ni res, da je . . . , pač pa je res, da . . .1 Radovedni smo, če je kaj resnice na teh govoricah.
Promocija. G. Lampret Milan iz znane Lampretove družine bo v soboto, dne 30. junija, ob 12. uri promoviran na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani za doktorja prava. Iskreno čestitamo mlademu idealnemu doktorju, ki je bil vedno član katoliških akademskih društev in sodelavec pri naših kulturnih društvih.
Heissdampfdichtungskesselma-terial. Gorenjec je prejel par predlogov kaj naj se ukrene z Heissdampfdichtungs-materialom. Nekateri nasvetujejo, da ga naj pač tisti plača, ki ga je naročil. Mnenja smo, da je ta predlog vsekakor nepraktičen in preoster. Veliko bolj nam je všeč drugi predlog, da se napravi javna dražba na Glavnem trgu in vse skupaj proda. Interesenti se že oglašajo in bi ta redki material prav radi kupili. Na ta način bi najlažje spravili s sveta to nesrečno Heissdampfdictungskesselmaterial-
afero, ki je dvigat!« toliko prahu v gorenjski metropoli ter bližnji m daljni
OkOiiCi.
JEav*Mfl Mar|$auat£če v Kranja sprejema v svoj internat učenke gimnazije, osnovne 4ole, pa t*dt oftofee v predšolski dobi.
Profesor KoSir oproščen. Pred okrožnim sodit čem v Ljubljani se je pričel dne 18. junija proces proti 32 ljudem ki so bili obtoženi komunistične propagande in soudeležbe pri tajnih komunističnih organizacijah. Med obtoženci je bil tudi profesor kranjske gimnazije Mirko Košir. Gospod profesor je bil popolnoma oproščen in je bil pretekli torek puščen na svobodo.
Kopališki vestnik. Pri zadnji občinski seji je stavil g. Jeglič vprašanje, zakaj sta se pritegnila v konkurenco za oddajo dela načrtov novega kopališča le gg. ing. Goljevšek in Trebše ter zlasti vprašal, kedaj, v katerem času je občina prejela njuni ponudbi. Občinski odbornik g. Grcss mu je odgovoril, da sta imenovana predložila oferti z datumom od 28. 12. 1933, ni pa povedal, kedaj in v katerem času je občina te oferti tudi prejela. Čudno se nam zdi, da takrat, ko je občinski zastop dne 13. 3. 1934 sklepal o oddaji del arh. Zupanu, ni nihče niti besedice omenil, da sta na občini že oferti tudi drugih dveh reflektan-tov, ki sta bila seveda višji kakor pa Zupanova.
Ker se nam zdi zadeva principijelne važnosti za oddajo vseh javnih del pri naši občini in ker mislimo, da je zelo potrebna prosta konkurenca, se bomo zanimali za stvar ter skušali točno izvedeti, katerega dne sta oferti gg. Gol-jevška in Trebšeta prispele na mestno občino.
Zelo važno za vse davkoplačevalce občinskih davščin. Kranjski občinski zastop je na zadnji seji sklenil ogromno povišanje tarif na blagovni promet. Ta davščina je pravzaprav trošarina, ki se sme nalagati le na predmete, ki se v Kranju potrošijo, ne pa kakor mnogi mislijo, na vse predmete, ki se uvažajo v Kranj samo v svrho fabrika-cije. —
Oni, ki so govorili, da naj se davkoplačevalci tej novi davščini ne u-pirajo, češ, da jo bo itak le eno industrijsko podjetje, ki je tujega izvora plačalo, se zelo motijo. Davščina bo zadela vse konzumente kranjskega mesta. Občutila jo pa bo neposredno ne samo industrija tujega izvora, ampak v razmeroma veliko večji meri še domača industrija. Slišali smo izjavo 100% domačega industrijca, ki je izjavil, da bi moral takoj svoje precej veliko podjetje ustaviti in delavce odpustiti, ako bi sklenjena davščina za njegovo podjetje obveljala. Njegovi izdelki ne prenesejo prav nobenega poviška. Opozarjamo na to novo davščino vse meščanstvo, da se o nji natančno poduči. Nova tarifa se je dne 21. t. m. nabila na občinsko desko s podukom, da je dopustna pritožba na nadzorstveno oblastvo tekom 20 dni. Zadnji dan za pritožbo je tedaj 11. julija 1934.
Lepo znamenje Križanega pri
gostilni »Bekselj« v Kranju je dobilo iz razumljivih razlogov tudi primerno ograjo. Ta ograja pa je nekim ljudem bila v napotje, zato so jo odstranili. Gospod Boh in njegova soproga pa se nista
ustrafitn novih žrtev in sta naravila novo ograjo v obliki polkroga.
Čuditi se je občutljivosti gotovih tyodi, da so se spravili na prvoomenje-no ograjo, ko je vendar znano, da se ob dvojni brzojavni drog ki stoji v veliko napolje sredi hodnika na vogalu gostilne pri »Jahaču« do leta 1934 še nikdar ni nobeden zadel, četudi se je malo gugal v pozni noči proti domu.
Cerklje
Zbor „Boja", ki je bil napovedan za nedeljo 24. junija na prostem, se radi prepovedi oziroma preložitve na poznejši čas ni vršil, pač pa je bila isti dan ob 10 sv. maša za padle cerkljanske vojake. Med mašo je lepo pel moški zbor. Popoldne so se zbrali v dvorani Ljudskega doma možje in fantje na ustanovni občni zbor „Boja*\ kjer so govorili gg. Marinko, Fabjančič in Ham. Možje in fantje so govornike dobro razumeli in izvolili v odbor može-bojevnike za svobodo, pravico in poštenost. Doznali smo, da se je ta dan vršila v Cerkljah še neka druga prireditev. Skoraj nabito polna dvorana, okrog 50 mož in žena, fantov in deklet in še otrok — je hvaležno sledila zanimivemu programu.
Popravek. Ni res, kot je poročal zadnji Gorenjec, da enajst bivših gasilcev prodaja svoje gasilske obleke. Res pa je, da je takih gasilcev dvanajst. Ker še do danes ni čuti o kakšnih volitvah novega odbora, ki bi se le mogel spozabiti, da grešnike sprejme spet med četnike, zato imate še vedno priliko za ugoden nakup 12 gasilskih oblek. Ne odlašajte!
Govori se, da v Cerkljah za enkrat še ne bo izhajal poseben »Kopališki vestnik«, čeprav se obeta rekorden obisk letoviščarjev z juga, ampak bo vse kopališke in druge vodene zanimivosti iz cerkljanskega kota prinašal kranjski Kopališki vestnik pod posebno rubriko. — Zelo pametno!
»Gorenjca" zadnje tedne pri nas z velikim zanimanjem prebiramo. Tudi kol-porter se pohvali, da ga proda vselej do zadnjega izvoda.
Preddoor
V Tupaličah je umrl 19 letni Joško*. Robnik iz znane ugledne Robnikov e družine, ki je v teku dveh mesecev izgubila že drugega sina. Bolehal je že dalj časa na srčni hibi. Bil je dober fant, blagega srca ter prijazen in vljuden do vsakogar. Boguvdano je prenašal težko bolezen, posnemal v čednostih sv. Alojzija, na katerega praznik je tudi umrl. Spavaj sladko, dragi Joško!
Moderno tiskarsko pod-'ttje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
iskana Tisk. društva v Kranja
V NEDELJO 1. JULIJH - HOTEL STHRH POŠTH
Igra priznana Krekova godba z Jesenic. Pričetek koncerta ob pol petih popoldne. Vstopnine ni.
Za obilen obisk se priporočata Franc in Francka Lieber
Dol pri Lfablfoni
Zbora bojevnikov, ki bi se vršil dne 1. julija v Dolu pri Ljubljani, kakor smo poročali v zadnji številki Gorenjca, ne bo radi nastalih sprememb, pač pa se bo vršil kasneje, kar bomo pravočasno poročali.
Obrtni!hI sestanek
Na 23. redni skupščini našega združenja, dne 25. marca t. 1. je bil soglasno sprejet sklep, da se »Obrtna razstava« letos v jeseni ponovi,
Da bo mogla uprava pravočasno pričeti s pripravami, zato sklicuje vse obrtnike kranjskega sodnega okraja, neglede aa stroko, na
SESTANEK ki se bo vršil v nedeljo dne 8. julija 1934.  ob  9.  uri  dopoldne   v hotelu »Kranjski   dvor«  g. Miro Peterlina v Kranju.
Dnevni red; 1. Razgovor o obrtniški razstavi 1934. 2. Sprejemanje prijav. Udeležba je za vse, ki nameravajo razstaviti obvezna.
Kdor pa je zadržan, naj pošlje do 7. julija t. 1. pismeno prijavo podpisanemu. Pripomnino. da ponovnih sestankov radi razstave ne bo. Zato prosimo, da vsak obrtnik v svojem okolišu za razstavo agitira in povabi tudi druge tovariše obrtnike, ki slučajno vabila niso prejeli. Kajti vabljeni so vsi, če tudi niso naši člani.
Razstava se vrši pod geslom: „Pod-pirajmo domačo obrt". Skupno združenje obrtnikov v Kranju.
Odgovor Delavski politiki
Berite
in širite Gorenjca!
Shod Jugoslouanskc narodne stranke u StraittCn
Zadnjo nedeljo 24. t. m. se je vršil v Šmartinskem domu shod Jugoslovanske narodne stranke, katerega se je udeležilo približno 100 ljudi. Za shod ni bilo posebnega zanimanja, posebno še, ker so bili itak maloštevilni letaki potrgani m odstranjeni.
Stiod je otvoril neki gospod iz Ljubljane, ki je uvodoma pozdravil narodnega poslanca dr. Bačiča in javil da bo mesto zadržanega dr. Metikoša govoril na shodu znani gromovnik v Narodni skupščini poslanec Miloš Dragovič.
Nato je vehementno napadel razmere, ki vladajo pri nas, komisarju ni bilo po godu in je govor-
— Za otvoriteljem je nastopil dr. Bačič, ki je zelo obširno razmotrival naš gospodar, in politič. položaj. V skupščini sedi poslanec, ki je prejel v celem svojem voliv. okraju 140 glasov, paipra-vi, da govori v imenu svojega okraja. Nekateri imenitniki, ki so obenem največji patriotje, so izvozili svoj denar v Švico, zato se pri nas čuti tako pomanjkanje denarja.
Pri nas se krade. Zakona o korupciji pa noče vladna večina sprejeti. Navajal je vsote, s katerimi je država oškodovana. Poslušalci so seštevali in dobili vsote, ki znaša takole polovico državnega proračuna. Največ davka plača kmet, ki se ne more izogniti davčnim predpisom. Njegova zemlja je izmerjena in zabeležena v zemljiški knjigi. Tovarne pa izkazujejo v svojih računskih zaključkih same zgube. Dobički inozemskih kapitalistov beže iz države. Gospodarska politika vlade je slaba. Čehi kupujejo vino v Italiji in Franciji, ker smo zaprli pot češ-
Kranjski dopisnik marksistične delavske politike se je že parkrat spotaknil nad članki, ki jih prinaša Gorenjec o delavskem vprašanju Kranja in okolice in posebej še o marksizmu. V svoji »nedosegljivi modrosti« se nekoliko ponorču-je iz omenjenih člankov in jih hoče menda proglasiti za pobožnjakarske, ko piše: Naše delavke bi gotovo rajše ostale doma, kot pa da hodijo v tovarne, toda gospodje, od molitve morejo živeti le nekateri, naša dekleta pa morajo živeti od dela svojih rok.
Ne vemo, kako bi se zahvalili dopisniku Delavske politike za tako dragocen, originalen poduk. Kaj takšnega, tako imenitnega, pa še nismo slišali. Toda pustimo šalo ob strani in poglejmo nekoliko resneje ta blagohoten poduk. V zavesti, da delavec in delavka ne moreta živeti samo od fraz, je krščansko socialno gibanje pri nas na Slovenskem ne izvzemši mesta Kranja, skušalo vedno tudi dejansko pomagati delavstvu. Le poglejmo dr. Kreka, koliko je storil za delavstvo, toda ne samo s frazami in besedičenjem, marveč tudi v dejanju. Istotako so Kreku sledili mnogi drugi socialni delevci, bodisi svetnega ali du-hovskega stanu, vsi so se zavedali, da
kem pivu v našo državo na ljubo gospodi Bajloni, Vajfert itd. V Jugoslovanski nacionalni stranki so sami stari ljudje iz prejšnje politične dobe. To so vlas-todržci in sovražniki našega naroda. Ju-gosl. narodna stranka pa hoče novih ljudi. Vera in jezik Slovencev, Hrvatov in Srbov sta nedotekljiva. Vsak naj ohrani svojo vero, kulturo in svojo narodno tradicijo.
Drugi govornik Miloš Dragovič je v kratkih besedah pojasnil, da niso prišli Srbi v to državo zato, da ugrabijo Slovencem ali Hrvatom njihovo zemljo ali njihovo kulturo. Težko je reči, kdo jejveč žrtvoval za to državo. Srbi so se borili, toda tudi Hrvati in Slovenci niso držali križem rok. Dolga |stoletj£ so Slovenci junaško kljubovali nemškim napadom in ohranili svojo vero in kulturo. Vse one poslance, ki so izstopili iz JRKD so vla-stodržci prekrstili v protidržavne elemente. Nacionalpatriotje so ustanovili tri vrste ljudi v državi. V Srbiji hegemoniste, na Hrvatskem separatiste in v Sloveniji punktaše. Toda ti v resnici ne obstojajo. Povedal je dalje, da so prišli v Slovenijo poslanci Narodne stranke zato, da nam prinesejo svoje srce in svojo ljubezen, ker denarja nimajo. Njegova stranka zahteva svobodne in tajne volitve. Pojavile so se razne patriotske organizacije. Vladna stranka je proti njim. On pa je mnenja, da je treba te organizacije podpirati v njih delovanju. Končno je še izjavil, da je slabo stati ob strani in gledati, kako sovražniki naroda pljačka-jo državo. Kdor stoji ob strani in ne začne boja proti tem izkoriščevalcem, je sokrivec današnjega mizernega stanja. Pozval je navzoče, da ponesejo idejo Jugoslovanske narodne stranke sirom Slovenije in store vse za njen napredek in končno zmago.
Po zaključnih besedah voditelja zborovanja so se zborovalci mirno razšli. Pri izhodu so jim delili glasilo te stranke »Edinost«.
Na zborovanju ni bilo posebnega navdušenja. Tu in tam so zborovalci glasno pritrjevali, kadar so jim govorniki servirali dejstva, katera že vsi prav dobro poznamo. Z odobravanjem je bila zlasti sprejeta misel, da se navadni človek radi korupcije kaznuje z zaporom 5 let, — državni uradnik naj se zapre 20 let in če zagreši koruptno de-dejanje minister, naj se obesi.
Po zboru so se poslanci odpeljali na shod v Ljubljano,
delavstvo od fraz ne more bft! nasičeno; zavihali so rokave m ili ns trdo, včasih naravnost kamenito polje socialnega dela.
In če pogledamo v Kranj? Krščansko socialno gibanje se je v Kranju vedno zavedalo, da delavec res ne more živeti samo od molitve in tudi ne morda od kakšnih sodobnih fraz in krilatic, marveč je treba delavcu dejansko pomagati. Iz tega namena je bila v Kranju že pred 30 leti ustanovljena Vincencijeva družba, ki je v tej dobi obstoja obrisala že marsikatero grenko solzo. Postavila je lepo, dokaj obširno zavetišče, kjer so našli gostoljuben dom mnogi delavski otroci. Velikokrat se je že zgodilo, da prinesli ubogega otročička v zavetišče a tistega pa ki bi kaj plačal, pa nI bilo od nikoder. Nadalje, koliko je Vincencijeva družba storila dobrega v zadnjih letih, ko se je Kranj pričel industrializirati. Kaj je pa storil do sedaj marksizem? Vsak objektiven opazovalec bo moral priznati, da se je krščansko gibanje neprimerno bolj zavedalo, da delavec ne more živeti samo od fraz, kakor pa se je tega zavedalo marksistično gibanje, prav posebno tu v Kranju. Krščansko socialno gibanje se je trudilo, da se je v Kranju postavil mogočen De-
lavski dom, kjer jt našlo svoj drugt do«
okrog  100 delavcev In deklet.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30.
Krasno stanovanje z eno veliko in in več manjših sob ter kuhinjo se odda. — Poizve se v novi pekarni Pirnat, Primskovo.
Odda se v najem trgovski lokal (trgovina z mešanim blagom) in stanovanje na prometnem kraju. Naslov v upravi Gorenjca.
Oddam v najem mesnico in podružnico na deželi v bližini Kranja. Naslov v upravi Gorenjca.
Družinsko stanovanje in trgovski lokal se odda 1. septembra v Kranju, Kokriško predmestje 120. Informacije daje Janez Zebre, Huje 10.
tega se pa nudi za nizko ceno nudi hra» na drugim delavcem. In poleg tega, kdo bi preste! vse brezposelne, potujoče delavce, ki so zastonj dobili in še dobiva* jo hrano Pred Delavskim domom vidi« m o dan za dnem brezposelne delavce, ki dobivajo zastonjsko hrano. Ker se je krščansko socialno gibanje vedno zavedalo, da človek res ne more živeti samo od molitve, je poklicalo v Tržiču v življenje usnjarsko zadrugo Runo in je bil na ta način rešen velik procent trfiške-ga usnjarskega delavstva. V Kranju so je v dobrobit delavstvu ustvarila mizarska zadruga, v novejšem času stanovanjska akcija, ki bo marsikateremu delavcu pripomogla do stanovanja.
Tovariši marksisti! Le nikar ne mislite, da ste za delavstvo že dovolj storili, če venomer oznanjate marksizem in obljubljate delavstvu nebesa na tem svetu. Vi ste v veliki zmoti, če mislite, da je za delavstvo že dovolj narejenega, če vsako leto priredite dvakrat ali trikrat ples na »marksistični« podlagi in pobirate članarino od delavstva. Vi od delavstva le jemljete, ne daste mu pa nič.
Krščansko socialno gibanje se je od vsega svojega početka zavedalo, da delavstvo res ne more živeti samo od molitve, ali dobro se je pa tudi zavedalo, da nikakor tudi ne more živeti od fraz, pa naj bi bile tudi marksistične. Iz vaših preteklih in sedanjih del pa moremo sklepati, da gre vam več za fraze in zato, da na te fraze ujamete delavstvo. Toda »moli in delaj« pravi sv. pismo.
Podaljšaj
si življenje!
Z>vljenip moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, Slabosti oja-čiti, nestalne moremo učvr-Btiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake bolezni ?
Oalabljenje živcev, potrtost, iaguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in Igmnogo drugih<razIogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik ( So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem ; ta pot Jc pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo ki jo zahteva, dobiti tako) in
povsem brezplačno I
V tej moli priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem Basa in brea ovir« mod delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženi«, trudnost. raitreeenost, oslabljenje spomina, nerazpol oženje u delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to raapravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Postno zbirališče:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt 91
A. ŠINKOVEC st., Kranj 12, vrvarna
Pripocočam vrvarsko blago lastnega izdelka: Štrange, uzde, vrvi v vsaki dolgosti in debelosti, razne mreže, sukanec, motvoz in tkanino (vreče) za čebelarje. —
V zalogi imam vedno veliko izbiro bičev, bičevnikov, žime, morske trave, cvilha in vreč, domačega platna, platna za ponjave (plahte), vzmeti za postelje i. t. d.
V izdelavo prevzamem vsako količino prediva.
Za vroče poletje - zadnja moda moške svilene srajce
Defektne svil. srajce, kratki rokavi, samo Din 55 Gladke enobarv. sv. srajce, kr. rok. 60, Prima 75 Mrežaste enobarv. svil. srajce, kratki rokavi 70 Črtaste sv. srajce kr. rok. D 85, dolgi rokavi 110 Temno rdeče in temno modre svilene srajce _zadnja moda, kratki rokavi Din 85
Bombažne moške »Golf«
srajce v živih barvah Din 19, 29, 39, 45
Otroške »Golf« maje Din 12, 13-50, 15, 1650, 18, 1950, 21, 22-50, 24 Damske bombažne bluze D 39, 45; svilene gladke ali črt. bluze D 50, 55, 60
Oglejte si naše izložbe!
Ivan Savnik, Kranj
Oglejte si naše izložbe l
kopalno serijo
Kopalno cepiče D 5, 6, 8, 10, 20
Kopalni čevlji D 21, 29, 35, 45
Moške k. hlače D 10, 11. 12
Samoprodaja kopalnih oblek svetovne znamke Benger Ribana za vso Gorenjsko. — Velika izbira najnovejših modelov v vseh mogočih kreacijah. — Frotirji za kopalne plašče.
Ivan Savnik, Kranj
Popusti
če hočete biti t resnici dobro postreženi, se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Ooronjskom:
Preprie.Jte.e:  B.RHNGUS, KRANJ
"        ' velika izbira ur, zlatnine, src
Nakup zlata in srebra brnlne, očal, toplomerov itd
Za solnčenje
vzemite le ECA KREMO, ki Vam najbolj otemni polt in Vas varuje pred opeklino! Škatlja Din 6. — Drogerija
B. ŠINKOVEC, KRANJ.
«f£o!esa!
Nova 900 Din, plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri A. Lipar
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo'
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovcine v raznih barvah kozi ne za pletene sandale usnje za površnike, boks, sevro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nasl
Janko }(ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na, debelo.
Telefonšt. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ
Kmetijska okraju zadruga t Kraijo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim Članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kiatovald, bodite Ctant te »drage I
VINA dolenjska- štajerska in sploh r *a vri USPh urSt kupite  pri Cen-Ljubljaui, Frako-
tralni vinarni panska ll.
ZAHVALA
Vsem, ki ste dragega nam soproga in očeta, gospoda
PRIMOŽA ŽONTARJA
počastili  na njegovi zadnji  poti  ter  izrazili  sočutje, iskren:
Bog plačaj!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 30. junija ob pol 8 v Roženvenski cerkvi v Kranju.
Žalujoča rodbina Žontar.
času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FRANJO POTOČNIK
svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne!
Ali že veš, da so opanke, sandale in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan boš!
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina - Jugoslavija
Specijsini lastni Izdeiok dobavlja v vsaki množini In dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu  mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se •■ dobri kvaliteti in nizkih cenah!
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po   dogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje,
3B
Zahvala
Vsem, ki so nam izkazali iskreno soeuvstvovanje ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, stare mamice in sestre, gospe
Jerice Aljančič
ter jo obsuli s cvetjem in venci, izrekamo ob tej priliki našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, posebno gg. domačemu župniku in kaplanu, gospodoma dr. Bežku in dr. Pancetu za požrtvovalnost v zadnjih trenutkih trpljenja in domačemu pevskemu zboru.
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
KRANJ-KRIŽE, dne 29. junija 1934.
Žalujoči rodbini Marenčič in Aljančič.
—-j..ix*—~ t« ;,/i.;at«iio nfif/nvfirifl Ivan Kotiovsek v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.