Številka 177. Trst. v petek 29. junija 1906. Tečaj XXX!. Izhaja vaakl dan :e i o medeljcili in prasnem ob 5. ari, ofi pcnsdeljKUi ob 9. nri ijntral. po^njične Steriike se prodajajo po 3 nvd (6 stotink) ? itnogir tobakarnah v Tr*tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Petru. Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. tVne oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke nimi; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ra osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po -">0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Gioreio Galatti §t. 18. Poštno-hranilnieni račun št. r-.--.~-: V edinosti je moč! TELEFOK itev. 1157. Naročnikom S Poživlja se vse one eenjene naročnike, ki še niso plačali naročnine, da to store čim pre], ker smo jim drugače prisiljeni ustaviti list. Uprava lista „Edinost". Zdesna in nravstvena povzSiga naroSa češkega. l'i-e Franjo Erašovec. — Praga. V današnji dobi, ko je boj za obstane:r. mnogo težji, nego je bil nekdaj je dolžnost vsakogar da ne deluje samo za svoj pro-vspeh temveč tudi vsega naroda. Čehi so številno mali narod, ki bije težak boj z narodom velikim in silnim, ki se napenja, da bi izgladil Oelie s površja zemeljskega. Ali Cehi vstrajajo neumorno in priznavajo s ponosom besede Palackega : „In če bi bil tudi ciganskega rodu in že posljednji njegov potomec, še bi smatral za svojo dolžnost, da primorem kolikor možno k temu, da bi vsaj dostojen spomin ostal po njem v zgodovini človečan-stva". Cehi hočejo to brezdvomno ; in naj se jim godi še toliko krivice, oni se hočejo junaško bojevati do poslednjega diha : hočejo in morajo ! Imeli so slavno minulost, ki so ponosni nanjo. Zato streme, da bi proslavili tudi sedanjost. Danes, ko se Cehom v obmejnem ozemlju na ukaz „dajčbemakov* prepovedujejo docela nedolžne zabave in vežbe sokolske na grudi lastne zemlje, kjer se v obmejnih krajih kakor so Liberec, Trutnov, Duchcov, Pod-mokli itd. zabranjuje popevanje narodnih popevčic na javnih sprevodih, onih neodoljivih pesmi, katerimi na ustnih so se njih predniki junaško podajali v boj in zmagovali : se Čehi ne dajajo več obmejevati v svojih pravicah. ki jim gredo. Marveč bde neumorno in ne dopuščajo, da bi jim jemali kos za kosom iz njih starih prav. Današnji boj, ki ga vodijo proti Čehom njih stari sovragi, je daleko nevarnejši, nego je bil poprej. Cehi ne smejo držati rok križem, v domnevanju, da so že dosti storili na polju narodnem. Stalno in stalno morajo smeriti onemu cilju nasproti ki jim ga je označil nepozabni ustanovitelj Sokolstva, dr. Mir. Tvrš : „P o v z d i g a telesnih in n r a v n i h sil naroda ć e š k e g a.u A v čem obstaja povzdiga telesnih sil češkega naroda? -le-li sploh treba v obče telovadbe!? Že Tvrš je pokladal veliko ceno na telesno vzgojo in jo postavil po vzoru helen-skem na prvo mesto, ker od popolnosti telesne je zavisno v>e ostalo. Zdravje in sve-žost telesna", tako pravi, _ali nista glavna pogoja za vsako vspešno delovanje ? Kdor k njima prispeva, razmnožuje delavno silo, raz- PO D LISTE K. Svečica na grobu. rfpisal Ksaver Šandor- Gjalski. Prevel O—t—č. Skoro z nekim strahom ali pa mojster-sko izraženo mržnjo so me vsprejemali ti ljudje in povsodi sem moral poslušati, kako tla je nemožno „uložiti ni jedne same besede ..na odloč lnem mestu mojemu prijatelju na korist, ker,— ker je velik krivec I*4 In ko sem se delal neumnim in vprašal, v čem da obstoji ta silna krivda, ni odgovoril nikdo, le neki gospod je udaril na svojo sabljo, zmignil z rameni in se zadri na-me : -Saj je dovolj, da se ve, kakov je ako vi prosite zanj A neki -presvetli*4, kateri naslov je sedaj laskal tudi že tej -kraijški" ' gospodi, meje jezno poučil, da se ne sme imeti obzira nasproti takim ljudem, njegova deviza da je: neusmiljeno in s skrajno strogostjo preganjali —pa bodi tudi uničiti -— vsakogar, ki se je kedaj le stavljal nasproti -višim intenciam . -Ali' množuje delo narodno, a s tem tudi gmotno blagostanje in duševni napredek naroda. Fizično zdravje, stanje tizične sile je prvi pogoj zmožnosti za delo. ki ob vsaki bolezni nazaduje, se zmanjšuje z nedostatkom sile in sve-žosti in izgublja na svoji ceni. Samo zdrav narod zamore se svojim de-, lom in stremljenjem izdatno tekmovati z dru-| gimi narodi. Samo telesno, duševno in nravno j silnemu in neomadeževanemu narodu se ne treba bati navala tujine in napadov, umerje-j nih na njegov pogin. Telovadba vsposoblja j telo k delu in mu ohranjuje s tem njegovo ! zdravje, silo in svežost. Ali samo delo telesno | ne zadostuje. Če je telo zdravo in sveže, se otovo posreča tudi duševno delo. Organizem luševni je zavisen od organizma telesnega: ako je ta v dobrem stanu se tudi duševni organizem lepo razvija. Tudi med Čehi se morda še nahaja kak j človek — ali malo jih je takih hvala Bogu ! — ki podcenjuje pomen telesnega vežbanja. Ali ti pozabljajo na to, da preveliko duševno delo izcrplja sile telesne, in predčasno polaga v grob premnogo nadepolno življenje. Češki velikani, ki so likali samo duševne sile, kakor n. pr. Smetana, Safarik, dr. Gegr, Beneš-Trebizskv : so nam v tužen opomin. Po češkem vzoru ima pomen Sokolstva v prvi vrsti ocenjevati inteligenca! Ako je indolentna, ne čudimo se nikar, ako se rokodelstvo in delavstvo ne posvečata sokolstvo. Sine ira et j studio lahko rečem, da je slovenska inteligenca precej indolentna v tem oziru ! Kako malo imamo še sokolskih društev ! Kranjska mesta in trgi kakor : Radovljica. Bled, Bohinjska Bistrica, Cerknica, Mengeš Cerklje, Lesko-vec, Krško, Kostanjevica, Litija, Kadeče, Železniki, Kropa, Črnomelj, Trebnje, Mokronog, Vipava. Vrhnika, Žužemberk so še sedaj brez sokolskih društev ! In ravno v industri-jalnih krajih na Kranjskem kakor Železnikih, Kropi, Vrhniki in Boh. Bistrici bi bilo Sokolstvo velepomembno, ker bi se v teh krajih demokratizovalo, ob enem pa blažilo naše delavske vrste! Pozablja se, da rokodelstvo jednostransko razvija telo človeka. Pridimo kedaj ob poludne v naše industrij al ne kraje : Trbovlje, Vrhniko, Litijo Kropo itd. Zaustavimo se pred kako tovarno in opazujmo delavce, idoče k obedu. Videli bomo marsikatero telo kako jednostransko je razvito vsled dela in po dotičnih okolnostih : ali sedi, stoji itd. Na Bledu pa bi bil -Sokol" v narodnostnem oziru neizmernega pomena,' da bi njegova glasila vsaj zatrobila tujcem, da smo še Slovenci tam gospodarji. V narodno-yoIi-tičnem oziru pa je ustanova sokolskih dru-št°v najnujneša v soški dolini ob novi železnici ! ! Prelepi slovenski trgi in vasi : Kanal, Tolmin, Koče, [Grahovo, Podbrdo, Kobarid, Volče —- prebudite se ! V sokolstvu je velik del narodne rešitve ! Se sokolsko organizacijo se boste najbolje upirali tujinskemu navalu ! Kraševci in Vipavci veljaj o sicer kakor zelo napredno in izobraženo ljudstvo ! Ali žal ! Ni gospod, jaz ne prosim vaših obzirov — ampak spominjam vas le na krščansko dolžnost, da se bolnemu človeku pomaga in da se ga ne goni šiloma v smrt"4 — sem posegnil jaz presvetlemu v besedo. On me je pa začudeno pogledal ter pomeril od glave do pete. Še le za nekoliko časa je začel kakor besen kričati, da on je -liberalec — liberalec — liberalec"4, ki da se je otresel vseh farških predsodkov. Pozneje sem doznal, da je klasični liberalec dokler je bilo to v modi, vsaki dan zahajal v cerkev in da je svoje tovariše uradnike naznanjal celo na Dunaj, ako niso delali kakor on, a sedaj — da si usoja le nasproti cerkvi katoliški naglašati svoje liberalne nazore, sicer pa da predpisuje svojem podrejencem celo to, v katero kavarno naj zahajajo. Tako nisem nič opravil. Doma pa me je že pričakovalo Milinovičevo pismo, v katerem mi je naznanil, da je moral leči v posteljo. Prosil me je, da naj ne prestrašim žene, ali naj gledam na vsaki način, da bi prišla k rr'eciu za nekoliko dnij, dokler ne okreva. Da sva se mogla podati na pot, morala sva tako jaz kakor ona prodati, zasta- na Vipavskem ni na Krasu se ni še vgnezdil Sokol! V krajih kakor Dornberg, Ajdovščina, Vipava. Komen, Sežana bi vendar Sokol mogel prospe vati ! Na Štajarskem se skoro 400.000 slovenskih prebivalcev imamo samo 5 sokolskih društev : Celje, Brežice, Mozirje, Ljutomer in Žalec ! In vendar v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Slov. Gradcu, Slov. Bistrici. Konjicah, Vitanju, Središču : kako živo potrebo bi bile sokolske čete ! In brezdvomno je. da bi kmalu prestali tarnati o tužnem Korotanu, ako bi tudi med Koroškimi Slovenci razpredli sokolsko idejo ! Ni trenutek ne dvomim, da naša narodna stvar na Koroškem tudi zato tako peša, ker je tamošnji narod izgubil na samozavesti, ker ni nikogar iz sosednjih dežela, ki bi ga podprl. Ko je človek izgubil samozavest, se udaja obupanju. A iz tega obupa bi ga dvignilo ravno Sokostvo ! Koroški Slovenci pogrešajo podpore svojih bratov! Poglejte samo Lužiške Srbe ! Še manje jih je, nego koroških Slovencev ! Živijo v saški nemški državi, pod germanskim žezlom, politično popolnoma ločeni od čeških bratov : ali vendar se gibljejo, vstajajo in napredujejo! Seveda prihaja za njih blagodejni tok iz matičke Prage ! Praga pošilja neprestano tja svoje propagatorje, da : kraljevska Praga prireja celo peščici lužiških Srbov sijajne re-prezentacijske večere, jim pošilja, buditeljev itd. Podoba je, da smo Slovenci ostali bolj obupani nad Korošci, nego oni sami in vsled tega jih puščamo v nemar — v domnevanju, da jih itak ne moremo rešiti! Ne tako Cehi z lužiškimi Srbi! — — (Zvršetek pride). Avstrijska delegacija. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 28. Delegacija je nadaljevala posvetovanje o rednem vojnem proračunu. Grol* De v m je izjavil, da bodo njegovi pristaši glasovali za redni in izredni vojni proračun. Želi, da bi se upoštevalo jezikovne zahteve naše vojske. Govornik je pa za to, da se vzdrži jednotna armada in poveljstveni jezik že v interesu pripravnosti armade za boj. Del. Seidel se je izja\ il za dvoletno službovanje. Glasoval bo za redne, ne *pa za izredne vojne stroške. — Baron Elirentels je govoril o ogrskem vprašanju in menil, da so Madjari vedno uporabljali težavni položaj kralja, da so zase izsilili ustavne koncesije. — Delegat Hrubv je pojasnil stališče Čehov ter je s stališča ljudskih interesov za spopolnenje armade. — Del. Exner je priznaval zasluge ministra vnanjih stvari ter ga branil pred napadi v delegaciji. — Del. Sileny je naglašal potrebo močne armade iz gospodarskih vzrokov ter se je izjavil proti stremljenjem vsenemcev. — Del. Stein je menil, da je na ljudskem zastopstvu, na vladi in na kroni, da se s spremembo vladnega zistema nasproti Nemcem napravi nemško prebivalstvo zopet patrijotično. viti marsikaj — eh — revščina. To ni šala tako dolga pot! A ko sva dospela tjakaj — bilo je že jako hudo. Ob melanholiji se je razvila pri tej bolezni navadna slabost notranjih organov, ki so propadali bolj in bolj, a s tem dovajali ves organizem v razsulo. Na prvi pogled sem se prepričal, da siromaku ni več pomoči, a izjava zdravnikova me je popolnoma potrdila v tem. In res, še istega dne sem opazil, da se nesrečnežu meša — in skoro besnel je. Šiloma je hotel uveriti sebe in nas, da mu je došlo preraeščenje in da pojde čim prej na pot. V prvi čas ko mu je prišla ta misel, se je je razveselil, ali kmalo na to — je zopet tožil in govoril, da je to premeščenje nesreča zanj ter (hi se nima radovati čemu. Sirota žena ni vedela, da je to usodno znamenje. Suhi in upadli obraz jo je plašil sicer, ali nadejala se je vendar, da se obrne na bolje. Bolečine v trebuhu jej je zdravnik pojasnil kakor prehla-jenje. Osem dni potem je bila — vdova. A ni bilo še deset let, odkar se je poročila. Manjkala sta še dva ali trije meseci. Ni imela torej pravice do penzije. Le potom Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja v ponedeljek. Akoravno ima madjarski narod pravico do s a m o s t o j n e g a carinskega okrožja in smatra za izredno težko, da je v svoji pravici za časa omejen, priznava in uzakonja, pridržavši si vse svoje pravice, že sklenjene vnanje trgovinske pogodbe, veterinarske in druge dogovore ter je pripraven urediti s pogodbo razmerje z Avstrijo do leta 1915 oziroma 1917, varujoč svoje pravice in interese na podlagi svobodnega občevanja. Adresa prehaja potem na posamične programne točke v prestolnem govoru ter omenja v prestolnem govoru naštete in že odobrene predloge. Med socijalnimi in notra-nje-političnimi reformami se omenja izlasti splošna volilna pravica, potem še katoliška avtonomija in izvedba zakonskega člena XX. od leta 1848 glede državne podpore recepi-ranih konfesij, nadalje rinancijelne nagodbe s Hrvatsko. Cesar dru. Šusteršiču. V sredo se je vršil na cesarskem dvoru na Dunaju drugi obed delegatov. Po obedu se je cesar razgovarjal z nekaterimi delegati, med temi je nagovoril tudi dra. Susteršiča. Cesar je rekel dru. Šusteršiču, da je v delegaciji prav ostro govoril o balkanski politiki naše monarhije. Ni res — je rekel cesar — da je avstrijska balkanska politika sovražna Slovanom, marveč je nje stremljenje obrnjeno na to, da se varuje samostojnost balkanskih držav. Dr. Šusteršič je odgovoril, da je govoril iz patrijotičnega prepričanja. Govorica se je potem obrnila na jugoslovanska notra-njopolitična vprašanja. Cesar je izrazil svoje obžalovanje, da se ni posrečilo napraviti miru v kranjskem deželnem zboru, to tem bolj, ker se je bilo že • prav blizo. Cesar je konečno izrazil željo, naj bi se to posrečilo. Proračunski odsek. Glasovanje za proračunski provizorij. Na glasovanju o proračunskem provizoriju minole srede so glasovali Slovenci. Mla-dočehi, Malorusi, socijalni demokratje in Italijani proti, vse druge stranke so glasovale pa za provizorij. Glasovanja so se udeležili tudi ministri, ki so ob enem državni poslanci, namreč dr. Pacak, dr. Derschatta, dr. Mar-chet, Prade in grof Dzieduszvcki. Adresa ogrske poslan, zbornice. {Brzojavno poročilo). Budimpešta 28. Adresa ogrske poslanske zbornice na cesarja in kralja Fran Josipa I. se glasi : Cesarsko in apost. kraljevo velečanstvo ! Vzvišeni cesar in apostolski kralj, naš najmilostljivi gospod in kralj ! Z odkritosrčnim pomirjenjem nas navdajajo one besede, v katerih Vaše velečanstvo izjavlja, da so dogodki najnoveje minolosti, ki so motile ustavni red, napolnile vaše srce z brid- milosti bi bila mogla dobiti kako pomoč. Ali kdo je smel niti misliti na to? Ali vendar se je poskušalo, ali — brez vspeha. Tako je siromašna žena zapadla v skrajno bedo. Vse — ali vse po vrsti je morala razprodati, da se je tako prehranila v prvi čas. Tedaj je obolela in smrt jo je rešila nadaljnjega trpljenja. Umrla je v sedemindvajsetem letu ; — pomislite — umrla od oslabelosti... — Strašno ! sem segnil kapelanu v besedo. — Strašno — strašno. A kaj še le uboga otročiča, ki sta ostala sama na svetu. Nikjer ni bilo nikogar, da bi ju vzel k sebi. Obrnil sem se do ptujih ljudi. Oh — gospod — tu sem imel zopet prilike, da sem spoznaval ljudi in se prepričal, kako silna nesreča je za svet, ker je evangelje toliko iz-zgubilo v sedanjem svetu od svoje moči. Verujte, ne govorim tako, ^ker sem duhovnik ! Da — ali mi boste verovali, da sem zastonj govoril z mnogimi ljudmi, ker so se bali, kakor so mi rekli — da bi slabo luč metalo na njih, ako bi se zavzeli za otroka človeka, ki je bil -slabo opisan*4 ? ! Drugi pa jednostavno niso imeli sočutja. (Prde Stran II. »EDINOST« štev. 177 V petek, dne 29. junija 1906 kostjo, ker je izjava Vašega velečanstva od ene strani sijajen dokaz za to. da so nespo-razumljenja izginila, na drugi strani pa nudijo jamstvo zato. da se ti dogodki ne bodo več ponavljali. To zaupanje se pomnožuje še s tem. da je Vaše velečanstvo sestavilo vlado iz večine. Zvestoba madjarskega naroda do vladarske hiše je bila že večkrat postavljena na izkušnjo, vendar je naš narod te izkušnje vsikdar sijajno prestal, ker ni ob podedovani zvestobi do kraljevske hiše nikdar pozabil udanosti do ustave. Adresa potem nadaljuje : A* interesu vzpostavljenja ustavnih garancij se radi udarno, da se ona vele važna državnopravna vprašanja, ki so tekom minolega drža vnozborskega zasedanja dovela do nesporazuma med kraljem in narodom, izloče iz sedanjega programa. Koalirane stranke ustrajajo nepremično pri svojih načelih in prepričanjih, mi si bomo prizadevali z vsemi sredstvi, da na vseh poljih dogradimo ogrsko narodno državo. kakor je to tudi želja Vašega velečanstva. Glede naših gospodarskih stvari določa toliko zakonski člen XII. od leta 1867 kakor tudi zakonski člen XXX. od leta 1H99 naše naravne in zakonite pravice za samostojne gospodarske uredbe. Odsek za volilno reformo. . (Ilrzojavno poročilo). Dunaj 28. Odsek za volilno reformo je danes nadaljeval posvetovanje o številu mandatov za Galicijo. Po daljši debati je prišlo do glasovanja. Predlog posl. Glabinskega, naj se število mandatov za Galicijo od 202 poviša na 11<», je bil v poimenskem glasovanju z 22 proti 1" glasom odklonjen. Predlog posl. Kaiserja, naj se določi število mandatov na 103. je bil tudi poimenskem glasovanju odklonjen z 21 proti 15 glasom. Posl. Kaiser je vsled tega priobčil svoj predlog kakor glas manjšine. Potem je bil s proti 10 glasom vsprejet predlog posl. Liiekerja, naj se po nasvetu princa Hohenlohe število mandatov določi na 102. Zato so glasovali tudi Poljaki izjavivši, da vzlic temu vzdržujejo svoj predlog manjšine. Nato je pričel odsek razpravljati o razdelitvi volilnih okrožij. Po formelni debati je bila seja odgodjena na ponedeljek^_ Ogrska delegaeija. (Brzojavno poročilo). Dunaj 28. Ogrska delegacija je vspre-jela okupacijski kredit, proračun skupnega finančnega ininisterstva in sklepne račune. Italijani in volilna reforma. Stara taktika njihova. Že „Piccolo" je te dni — ko se je iz-podtikal na skupnem nastopanju slovenske socijalne demokracije in slovenske narodne stranke za splošno in enako volilno pravico — apostrotiral socijalno demokracijo, naj uva-žuje okolnost, da je politika Italijanov zgolj defenzivna, ker oni da hočejo braniti le svojo zakonito posest, dočim da gre politika Slovanov za pridobivanjem, za prisvojevanjem. To je stara znana taktika Italijanov, da bi varali svet glede pravega značaja in pravih namenov svoje politike. To staro pesem je zapel pred včeraj njim v proračunskem odseku državnega zbora tudi tržaški državni poslanec dr. Pitacco, vplevši le v staro melodijo nekoliko volilno-reformnih akordov. Kakor je poučeval ,.11 Piccolo" socijalno demokracijo, da politika Jugoslovanov gre za pridobivanjem, tako se je zgražal poslanec Pitacco, da po volilni reformi število slovanskih mandatov v Primorju poskoči od 3 kar na 7. Od todi — tako se je glasila farizejska konkluzija posl. dr.a Pitacco — veliko navdušenje Jugoslovanov za volilno reformo. „Piccolo" je govoril in Pitacco je ponovil... pol resnice, drugo polovico pa sta modro zamolčala oba. Da — res je in mi ne tajimo tega: naša politika gre za pridobivanjem. Ali rPiccolo*1 ni nič govoril o tem, kako se je doslej postopalo z nami, kako so se nam odtezala naj-primitivneja prava in najelementarneji pogoji za življenje, kako smo bili v razmerju z Italijani mi oškodovani in zapostavljeni na vseh poljih, in kako so bili Italijani na boljem in favorizirani, kako je bil na strani Italijanov politični in narodni suficit, na strani Slovanov pa deficit in kako so si računski zaključki v naobratnem razmerju s številnim razmerjem Slovanov v deželi!! rPiccolo" je pač govoril, da mi Slovani gremo za pridobivanjem ; ni pa povedal, da gremo za pridobivanjam politične moči in narodne pravice, ki se nam krivično odteza, da gremo torej za pridobivanjem le tega, kar je j naše in do česar imamo pravico ! In kaj ie 'jasnejega na svetu, nego je to, da oni, ki ne j uživa tega, kar mu gre, mora, je siljen iti za pridobivanjem! Slično moramo očitati poslancu Pitacco. Res je, kar je rekel, da namreč Slovani v Primorju pridobe nekoliko po volilni reformi in da imajo slovanski mandati poskočiti od 3 na 7. To vse je res. Ali resnica je tudi nekaj druzega, o čemer je posl. Pitacco modro molčal. Molčal je o vnebo-vpijoči krivici, ki so jo trpeli primorski Slovani doslej s tem, da so imeli, da-si SO večina prebivalstva v deželi, le 3 od 15 mandatov. da so imeli v Istri, kjer tvorijo % prebivalstva, le 1 od 5 mandatov, da v Trstu, kjer tvorijo tretjino prebivalstva, niso imeli nobenega od 5 mandatov ! Vso to resnico, ki vsebuje najbolj kričečo krivico za Slovane in krivično posest za Italijane, je Pitacco zamolčal. rPiccolo"4 in posl. Pitacco sta govorila le pol resnice, ker bi hotela zatemneti — vso resnico. A resnica je. da bi bila s tem, da Slovani pridobe, za kar se bore, deloma poravnana krivica, ki jo trpe, in da stem, da število slovanskih mandatov v Primorju poskoči od 3 na 7, še vedno ne bi bilo zadoščeno pravici Slovanov, ker pravica in princip enakosti bi zahtevala, da tam, kjer je večina prebivalstva. mora biti tudi večina mandatov. Lahko je Italijanom govoriti, da oni so v defenzivi in da le branijo, kar imajo. Lahko jim je tako govoriti, ker imajo v primeri s Slovani — veliko preveč ! ! Ali taka defenziva, ki hoče branitelju ohraniti kaj krivičnega in na ptujo škodo, taka defenziva je v resnici najkrivičneja — ofenziva. Opravičeno je, ako se rPiccolo" boji. da bodo Italijani politično toliko šibkeji, v kolikor bodo Slovani močneji ; in opravičeno je, ako poslanec Pitacco pravi, da se po po-množenju slovanskih mandatov razmerje poslabša za Italijane. Neopravičeno pa je, ako hočejo Italijani trditi radi tega, da smo Slovani favorizirani na škodo Italijanov. Ne gospoda : politični proces, ki se je začel razvijati v naši deželi, gre le za tem, da se stara krivica nekoliko poravna, da se politična moč v deželi nekoliko pravičneje razdeli, da se jednakome meje razdelita luč in senca. Če pa bodo Italijani morali vsled tega kaj odstopiti od svoje politične posesti, bo to le v dokaz, da je bila ta posest krivična, da so uživali nekaj, kar jim ni šlo !! Za to gre, ne pa za kako oškodovanje Italijanov. Če pa italijanski politiki stvar vendar drugače predstavljajo in slikajo nas kakor njihove preganjalce in zatiralce, slede s tem le svoji znani stari taktiki — zatem-nevanja resnice. Posl. Pitacco je govoril tudi o porazde-ljevanju mandatov v Trstu in je — kakor se umeje — grozno rekriminiral. Nu, jutri povemo nekoliko plastičneje, kaka nezgoda se mu je pripetila pri tem ! V viharju boja je namreč priznal nekaj, kar Italijani sicer naj-srditeje taje .-priznal je ekzistenco S 1 o v a n o v v T r s t u v s a j v približnem številu! Nov glas o odstopu Goluchowskega. Londonski list rDaily Chronicie" poroča z Dunaja : Odstop ministra vnanjih stvari grofa Goluchowskega, je sedaj sklenjena stvar ter se izvrši sredi avgusta tega leta. Govori se, da naslednik Goluchowskeniu postane avstro-ogrski poslanik v Londonu grof Mens-dorff-Pouillv, sorodnik angležke kraljeve hiše. Dopolnilne volitve v hrvatski sabor. Iz Zagreba poročajo od 28. t. m. i Na današnjih dopolnilnih volitvah v sabor so bili izvoljeni: v Glini Fran S u p i 1 o, v Valpovu dr. L o r k o v i ć, v Varaždinu dr. V r b a-n i ć, v Belovaru dr. Roje, v Koprivnici dr. Ivan Banjavčič, v Novem Marofu starčevičanec dr. Aleksander Horvat, v Sv. Ivanu Žabno dr. Karol Bošnjak. Načelnik italijanskega generalnega štaba na Dunaju. Iz Rima poročajo : Listi ,.Italia". ,.Po-polo Romano" in rPatria" se zahvaljujejo avstrijskemu novinarstvu na prijaznem vspre-jemu, ki so ga priredili načelniku italijanskega generalnega štaba Saletti. ..Popolo Romano" vidi v obisku Salette slovesno, vidno demonstracijo medsebojne lojalitete in prisrčnega čutstva Avstro-Ogrske in Italije. j rPatria" piše, da se nadeja, da ostane vedno tako. Domače vesti. Pogreb pok. Josipa Sancina se je ( vršil predvčerajšnjim popoludne ob 5. uri na škedenjsko pokopališče. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva, domačega in iz mesta. Mej udeleženci smo opazili tudi ekseelenco predsednika višega deželnega sodišča A d a 1-b e r t a G e r t s c li e r j a na čelu gremija sodnih in državnopravdniških uradnikov. Prisotnost ekscelenee je napravila zelo ugoden vtis na občinstvo. Sprevod se je premikal od hiše žalosti v cerkev in od tu na pokopališče. Na krsto so bili položeni trije krasni venci, od katerih dva sta nosila trakove v barvah slovenske trikolore. V sprevodu je svirala domača godba žalostinke, škoda le. da smo pogrešali znano divno pevanje škedenjske Velesile". Po dovršenih molitvah na pokopališču so se ude-ležniki gin jenih src ločili od groba pokojnikovega. Vprašanje nedeljskega počitka v trgovinah z jestvinami. Prejeli smo : Neki dopisnik „Edinosti" se je bavil v številki od minolega toi*ka s tem vprašanjem ter se je izjavil preti zapiranju trgovin v slučajih, ko so gospodarji pripravljeni sami delati. Rad priznavam, da je imel dopisnik plemenit namen, ali ne morem soglašati žnjim. Odločno sem proti temu, da bi smeli delati gospodarji sami. brez pomočnika. Navstal bi velik nered. Da je ta misel neizvedljiva, to mi mora pripoznati vsaki posamični trgovec in obrtnik. Res je. da imamo dvoje vrst odjemalcev ter da si premožneji lahko nakupijo vse prejšnjega dne. Ni pa popolnoma opravičeno, kar pravi dopisnik o drugi vrsti odjemalcev, češ, da ti morajo kupovati v nedeljo predpoludne, ker mnogi čakajo na zaslužek glavarja družine v noči med soboto in nedeljo. Jaz pravim, da so taki slučaji zelo redki. Delavnice in obrtniki plačujejo skoro izključno ob sobotah zvečer, tako, da more delavec pravočasno prinesti denar domov in da more gospodinja nakupiti, kar je potrebno. To pa more tem laglje, ker so ob sobotah proda-jalnice odprte celo do 11. ure zvečer. Naj opišem v izgled nastopni slučaj ! Jaz imam med svojimi odjemalci delavca, ki ga rad srka in je ob sobotah obiskoval krčmarje in žganj arje, pri kateri h je ostajal velik del tedenskega plačila. Domov je seveda prihajal pozno. Zbog tega je žena dobivala denar — seveda, kolikor ga je še ostalo — šele v nedeljo zjutraj, da bi poplačala, kar je družina porabila skozi teden. Ali vsega ni plačevala, ker ni bilo dovolj denarja. Posledica temu je bila, da ni dobivala več na upanje, ker ni plačala prejšnjega dolga in — družina je trpela pomanjkanje skozi ves teden. Odkar pa zapiramo ob nedeljah in ve mož, da treba plačati v soboto, ako naj žena prinese domov, kar je za nedeljo potrebno, hiti mož v soboto, da prihaja ob sobotah pravočasno domov. Dospevšega domov, ga žena prosi in prepričuje moža in ta jej končno izroča ves denar. Tako more žena poravnati v sobot j zvečer dolg v prodajalnici, družina je preskrbljena za prihodnji teden in — mož ne hodi več po noči okolo. Zena je vesela in hvaležna na sedanji uredbi zapiranja ob nedeljah. Vprašanje je sedaj : katerih je več, ali tistih, ki hitijo s plačilom takoj domov in porabljajo denar za družino, ali pa onih drugih, ki delajo nasprotno ? ! Da so najbrže poslednji v večini, za to govore nastopne okolnosti: Ob sobotah zvečer so krčme vse polne do pozne ure. Ravno ob sobotah po noči je videti največ pijancev in se dogaja največ nesreč, prepirov in pobojev. Če bi ta večina delala, kakor oni prvi, bi ne bilo toliko in takih nesreč. To pa že iz vzroka, ker ne bi imeli toliko denarja za pijančevanje. In marsikatera sedaj nesrečna družina bi bila — srečna. Odjemalci z dežele pa so gotovo do 8. ure, ko mi odpiramo, že poprodali svoje stvari in odšli. Če bodo vedeli, da so ob nedeljah prodajalnice zaprte, bodo že tudi oni kupovali dan poprej. Sicer pa naj bi določba za zapiranje prodajalnic ob nedeljah stopila v veljavo še le tedaj, ko se pridružijo temu tudi druge trgovine, ki razproda-jajo tudi naše predmete, in pa prodajalne po okolici. Drugače ne more biti niti govora, da bi mi zapirali, ker bi imeli preveliko škodo. Da se še bolje sporazumemo, bi predlagal jaz, naj bi se sklicalo posvetovanje vseh trgovcev in naj bi se vprašanje rešilo. Ali pa naj čujemo javno mnenje ljudstva ! Trgovec. Napad na lekarnarja v Fiumicellu. Pišejo nam : V soboto dne 2:f. t. m. ob o. uri in pol popoludne je prišel v lekarno g. Suzzia v Fiumicellu kmet Jakob Mezot, stanujoči v paludih, mož kakih 50 let. Vprašal je po zdravniku g. Luchessi. Na odgovor g. Suzzia, da zdravnika ni doma, je začel Mezot nemirno razgovarjat se. češ. da se čuti zmiraj enako bolanega in da zdravila, ki jih dobiva, mu nič ne pomagajo. Dotični kmet je bil namreč nekaj bolan, toda njega 74-letni oče. ki je umrl pred .s dnevi, je več časa potreboval zdravniške pomoči. Ko mu je g. Suzzi odgovoril, da mu brez recepta ne more nič dati. je Mezot potegnil iz nedrij kenjc (orodje, podobno ran-čeji, samo veče in bolj teško, kakor je rabijo kmetje na gladenju drevja, in ki je je bil Mezot dan poprej dobro nabrusil) iti je začel sekati po glavi g. Suzzia in /. opazko : ..Se naučiš prodajati vodo za zdravila !" Na srečo je videl ta prizor, mešetar Poldi. ki je bil nasproti lekarne in je skočil na pomoč ; ako ne, bi bil besni kmet popolnoma pobil lekarnarja, kar je bilo tudi njegov namen. Ivo pa so prišli ljudje in je videl kmet, da ne more izvršiti svojega namena, je lepo mirno vtaknil orodje nazaj za jopič, odšel proti borgo Antonio z namenom, da se sam predstavi sodniji v Cervinjanu. G. Suzzi je dobil tri velike rane na glavi. Ker pa slučajno ni bilo doma zdravnika, so ranjenega hitro odpeljali v Oglej, kjer so mu podelili prvo pomoč ter mu zašili rane z šivi. Upanje je vendar, da g. Suzzi ozdravi. Občinski redar pa je hitel za napadalcem, da ga aretuje. In res ga je skoro dotekel. Napadalec se ni nič branil in je hitro izročil orodje redarju. Priveli so ga nazaj na občino v Fiumicello. Na vprašanje županovo, da-li mu je žal, da je to storil, je odgovoril Mezot : „Z a 1 m i je, da ga n i s e m p o-p o 1 n o ni a ubil, da se n a u č i p r o-dajati vodo za z d r a v i 1 a." — Na opazko, da saj ni bil prisiljen posluževati se lekarne in da je mogel iti drugam, je odgovoril napadalec : „Jaz sem tu doma in tu naj mi dajo dobra zdravila!" v Kmalu na to je prišel orožnik iz Ogh ki je odvel napadalca in ga izročil sodni j Červinjanu. (Prosimo. Ustreženo nam Ured. „Edinosti"). Tržaški planinci v visokih gorah. Danes za rana kakor tudi že včeraj zvečer poletelo je veče število planincev na razne vrhove naših slov. planin, kakor: Divjega lovca" pri Beljaku. Čaven, Zeleni rob, Goljake itd. odkoder doneso pristnega planinskega cvetja, ki bo gotovo velika redkost na plan. slavju v nedeljo dne 1. julija. Pridodana ničla. Prodajalec limonade Fran Terčon, stanujoči v hiši št. 282 na Greti, je pred nekaj tedni posodil 2«» kron nekemu Andreju B., ki tudi stanuje na Greti. Andrej B. mu je bil za onih 20 kron pustil v zastavo neki zastavni listek, na katerega je bila dala mestna zastavljalnica 5<> kron posojila. Čez nekaj dni je pa Andrej B. prišel k Terčonu in ga prosil, naj mu da oni listek nazaj, ker misli dotični zastavljeni predmet rešiti, ter mu je ponudil v zameno drugi zastavni listek, na katerega je bilo izdanih tako je bilo vsaj zapisano na listku — 60 kron. Terčon je vstregel Andrejevej želji in zamenjal listek. Par dni za tem je pa šel Terčon na zastavljalnico in tam pokazal dotični listek. Nu, povedali so mu. da je bilo na dotični listek izdano posojilo samih f> kron, a ničla da je bila potem pripisana. Terčon je to stvar prijavil policiji, ki je pozvala Andreja H. na odgovor; a ta je dejal, da je oni listek kupila njegova žena od nekega nepoznanega človeka, in sicer za same 3 krone. Na policiji so vzeli stvar na zapisnik. a potem Andreja izpustili na svobodo Moral bo pa odgovarjati na sodišču. Čija je zapestnica? Rozalija Mazzo-nino, stanujoča v ulici deli" Ospitale št. »>. je dala včeraj aretovati neko Antonijo 1 >.. ki stanuje tudi v istej ulici. Rozalija namreč trdi. da je Antonija njeni hčeri ukradla srebrno zapestnico. Na policiji je Antonija priznala, da je Rozalijinej hčeri vzela zapestnico. a isto zapestnico da je bila Rozalijina hči pred par dnevi ukradla njeni, Antonijini hčeri. Na policiji so vzeli stvar na zapisnik in potem Antonijo izpustili na svobodo. Neznani. Ivan Bulic, ki ima zalogo vina v ulici Ugo Foscolo št. 16, je prijavil na policiji, da se je včeraj popoludne oddaljil iz V petek, dne 29. junija 1906. »EDINOST« štev. 177 Stran III zaloge samo za četrt ure — od 3. ure in četrt do 3. ure in pol — in da so v tem kratkem času neznani tatovi z vetrilii odprli zalogo in mu ukrali 32«» kron denarja. Helena Znidaršič, stanujoča v ulici deli" Annunziata št. (i. je prijavila na policiji, da so jej ukrali iz stanovanja 11 kron denarja in več komadov perila, v skupni vrednosti 34 kron. Grozna nevihta s točo je bila v nedeljo. dne 24. t. m. po Slovenskih goricah in spodnjem delu ptujskega polja. Strela je upepelila v urbanski župi tri in pri Sv. Vidu eno poslopje. Samomor poštne upraviteljice. Poštno upraviteljica Čebul, uslužhena na poštnem uradu v Prevaljah na Koroškem, se je te dni obesila v uradnih prostorih. Vzrok temu samomoru je neznan, ker so o pregledovanju knjig in zapisnikov našli vse v najboljšem redu. Zloledar Iti VTome. Danes: Peter in Pavel, ap<>.-:elji:ain niućenca ; Peri-»lav ; .Terina. —.Jutri : SSpu-miu sv. Pavla; Pavlimir; (rojslava. — Temperatura včeraj :o' ■ 'J. uri popoludne ."$0" Cel si up.— Vreme: včeraj: lepo. Drcšrvene vesti in zabaue. ..Tržaško podporno in bralno društvo" naznanja svojim členom, da se je vsled odborovega sklepa uvel nedeljski počitek za mesec julij, avgust in september in sicer na sledeči način : Zdravniška ambttlanca odpade ob nedeljah : mesto iste se bo nahajal zdravnik v soboto mej 7. in 8. uro zvečer v društvenih prostorih. Uradne ure se omejujejo ob nedeljah na poslovanje od 9. do 12. dopoludne. V slučaju nujne potrebe je najti društvenega zdravnika ob nedeljah ob 7. uri zjutraj na njega domu. ulica Torrente št. 8. Ta sprememba stopi v veljavo s 1. julijem t. 1. V o d s t v o. Za nedeljo dne 1. julija vabi tržaška podružnica „Slov. plan. društva14 na veliko planinsko slavnost, ali ..Veseli dan na planinah". ki ga priredi na vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Vspored : Slovenska narodna godb a. Novost! „Triglavska koča", ona vsakomur in preskrbljena pristnim skim živilom, a s t o p planinskih pevcev z •stnimi zbori in samospevi. • ič v Trstu ! Veliki planinski muzej: 1. Slovenske gore in planine v nadnaravi velikosti. 2. Izkopnine in najdbe .slov. gora in podzemeljskih jam. 3. Prikazni 19. stoletja itd. Svetovna p a n o r a ni a ! Redka prilika ! P 1 a n i n s k i s e m e n j z najlepšimi spomini naših gora. (t o r s k a kavarna s pristnimi okrep-čili sedanjega stoletja. Svobod n a zabava: Kolo sreče. Merjenje zračnega tlaku. Planinski pogled itd. Pričetek točno ob o. uri popoludne. Blagajna se odpre ob 4. uri. Vstopnina 5o stotink (25 novčičev). Ker je čisti dohodek namenjen za napravo uhoda v krasno podzemeljsko jamo „Dimnice", se bodo preplačila hvaležno sprejemala. — V slučaju neugodnega vremena se bo slavnost vršila v nedeljo dne 8. julija. Pevski zbor planincev nastopi v nedeljo ilne 1. julija na planiski slavnosti sledečimi zbori : „T r i g 1 a v" moški zbor, ki ga je zložil ljubimec našega orjaka in prvak planincev, župnik J. Aljaž v Dovjeni. V vznesenih besedah spominja se te slovenske planine, spomini in misel hitita le k njemu. Presrečen je le, kadar vidi njega in nehote vzkipeva mu tudi v srcu spev : „Oj Triglav moj dom, kako si krasan !" I)r. B. Ipavec „Slovanska pesem". moški zbor s tenor- in bariton-sa-mospevom. „Kaj doni, sladko se glasi, vabi, teši me ljubo ?tt — s temi besedami vprašuje se potnik, ko je začul glas pesmi svoje mile domovine. Bolj in bolj doni in v njej spoznava pesem svojih bratov, pesem, katero ga je učila mati v zlatem otroškem času. ..R a z s t a n e k", zložil Hrabr. Volarič. V tej pesmi se zrcali slovensko-naroden motiv. kakor v vseh pesmih tega skladatelja. V njej se poslavlja mladenič v zadnjič od svoje drage izvoljenke. A. Nedved : „Planinsko dekle", moški zbor. V njem se opeva lepota planinskega sveta in čilost in krasota planinskega dekleta. Nadaljni zbori so še : „Na planine", r\ Gorenjsko oziram" itd. Tako bodo poveličevale to planinsko slavje tudi krasne pesmi, v katerih se zrcali lepota načega lepega planinskega sveta. Pevsko in bralno društvo „Lira*' v Komnu priredi dne 28. julija 1906. javno tombolo. Pred in po tomboli bo ples. Svirala bo vojaška godba. V nedeljo dne 1. julija uprizori „Roja 11 s k a narodna čitalnica" v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah veseloigro trodejanko : „V Ljubljano jo dajmo!" Res krasna igra, ki povzroči pri si. občinstvu gotovo veliko zanimanja. Največ smeha bo pač s svojo ulogo vzbujal hlapec Pavle. Pa tudi druge uloge so jako interesantne in tako razdeljene, da lahko rečemo, da bo vspeh gotov. Med dejanji bo pa udarjal mladi toda izvrstni „Tamburaški zbor" pevskega društva „Adrija". V zaključek se vprizori še enodejanka : „Dve tašči", krasna salonska veseloigra. Za sedaj dovolj. Kdor hoče več videti, naj pride v nedeljo v Barkovlje. Vstopnina oO stot. Začetek ob 5. uri popoludne. Javna tombola v sv. Križu. Zavarovalnica za govejo živino v sv. Križu pri Trstu priredi danes na dan sv. Petra in Pavla (29. t. m.) javno tombolo z nastopnima dobitkoma : Cinkvina 100 K, tombola 20" K. Na tomboli bo svirala domača godba. Cena srečki 4<< stotink. Začetek ob 5. uri popoludne. Z ozirom na velekoristni namen se nadeja odbor velike udeležile. Gospodarstvo. Slovensko trgovsko društvo v Celju. A" 1'elju snujejo prevažno gospodarsko organizacijo pod imenom : „Slovensko trgovsko društvo v Celju". Pripravljalni odbor, se-stoječi iz gospodov Albina Andenvalda (tvrdka A. Kolenc), Vinka Kramaršiča (tvrdka „Merkur", Peter Majdičl, Maksa Železnika (tvrdka Jos. Matič), je razposlal nastopni poziv : V družbi je moč, ugled in napredek ! Resnico tega reka so uvideli že vsi stanovi naše ožje domovine in združili so se v razne organizacije in društva. — Le slovenski trgovci in njih nastavljenci so ostali brez lastne stanovske organizacije. — Hudo se čuti v političnem kakor tudi v gospodarskem življenju Slovencev na Spodnjem Štajerskem ta nedostatek. Veliko, neizmernQ veliko smo izgubili, ker si nismo vzgojili slovenskega trgovskega naraščaja! Poglejmo si samo vrste naših nasprotnikov ! Ali ne tvorijo jedro nasprotnega nam tabora odpadniki našega naroda — trgovci? Ali niso prav ti naši največji sovražniki ? ! In kaj je v prvi vrsti krivo temu ? — Manjkalo je stanovskega društva, čegar naloga bi bila, da zbira mlado, bodoče trgov-stvo pod narodno zastavo ter mu v najbolj dovzetnih letih vceplja v še mlado dušo, narodno in stanovsko samozavest ter ljubezen do rodne grude ! Kratko in malo, ta nedostatek je omogočil. da so si vstvarili naši nasprotniki po mestih in trgih nadvlado, ki jo moremo zdrobiti le z enakim orožjem, to je, da pridobimo mlado, bodoče trgovstvo za se in si tako osvojimo trgovino ! Skrajni čas je torej, da se vzdramimo in gremo na delo ! Mi moramo in hočemo ustanoviti društvo, katero bo skušalo ojačiti vsakemu posamičniku duševne sile, podjetnost, eneržijo in delavnost ter ga osrčiti za samostojnost, požrtvovalnost, varovanje narodne individualnosti in obrambo pravic v zakonu zajamčenih vsem državljanom. In to vzvišeno, za napredek slovenskega življa na Spodnjem Štajerskem velepomembno nalogo bo poklicano vršiti „Slovensko trgovsko društvo v Celju". Dosledno in neustrašeno bo to naše delo, a z veliko večjim navdušenjem, z veliko večjo vnemo se ga poprimemo, če bomo imeli zavest, da na naši strani niso samo simpatije ostalega slovenskega trgovstva, temveč vsega spodnještajerskega Slovenstva. Popolnoma smo piepričani, da tudi Vaše blagorodje pojmi pomen in važnost našega društva in uverjeni smo, da se udeležite ustanovnega občnega zbora, ki so bo vršil dne 1. julija 1900 st., zaki streljali na drugo stotnijo. Radi tega je Perklič Oroslav 30 st. — Ker se niso mogli prišlo do izgredov tudi pri več drugih stotni- udeležiti koncerta, so nam doposlali p. n. gg. j ali. Uporno moštvo so vso noč oblegale čete, in bratska društva : Pevsko društvo „Lipa" Prihodnjega jutra so uporni vojaki obžalovali iz Bazovice fJ K, Dragotin Vekjet zlatar 1 svoje postopanje ter so zopet šli v službo. K, Fran (rulin 1 K, Ivan Volk 2 K, Vikto- MORAVSKA OSTROVA 28. Ob 2. uri rija Prašel 1 K. Vsem dobrotnikom društva 25 min. popoludne so je cesar odpeljal iz se odbor najiskreneje zahvaljuje. Ako radi Moravske Ostrovc. velikega navala pri blagajni, kateri gg. darovalcev niso zabeleženi, prosi odbor dotičnike oproščenja in se jim zahvaljuje iz sn a. Razne vesti. * Amerikanski milijonarji. Znano je, da so amerikanski milijonarji zelo darežljivi, ko gre za podpiranje znanosti in umetnosti. List „World" piše, da so v zadnjih tridesetih letih amerikanski milijonarji darovali v omenjene svrhe nad 4000 milijonov kron. * Davek za samce. Bogati trgovec v San Frančišku, milijonar Ralph \Veill, je star samec. On je načela, da treba neoženjeni ni moškim naložiti davek ; a ker še ni sklenjen takov zakon, si je sam dobrovoljno naložil davek in sicer na način, da bo 5000 siromašnih žensk preskrbel s potrebno obleko. Ko izvršim to nakano, je rekel \Veill, mislim. da sem povsem izvršil svoje dolžnosti nasproti ženskemu spolu. Brzojavne vesti. Cesar na Moravskem. DUNAJ 28. Cesar je danes zjutraj ob 6. uri odpotoval v Moravsko Ostrovo, kjer bo prisostvoval slavnosti strelcev. Trgovina. Borzna poročila dne 28. junija: Tržaška borza. Napoleoni K 19.13—19.15, augležk? lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240.40--240., Francija K 95.57--95.75, Itaiija K 9~>.t>7—93.S >, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.37--117 55, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta K 99.50 — 99.80, ogrska kronsia renta K 95.20—9s.50 italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije rv 57J.25 — 672.25. državne železnice K 678.--68J.— — Loinbardi K 165.--167— Lloydove akcije K 757 — 763.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kradit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1890 K 302.- 310.—. Bo-dankredit 188S K 302.— 310.—. Turške K 150.5.) Jo 1; 2.50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza cb 2. pop. danes Državni dolg v papirju n n n »rebru Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah 40/° Avstr. investicijska renta 3, r-0,, Ogrska renta v zlatu 4U,<, kronah 4° 8 •-m Akcije nacijonalne b:i»Ke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mart: 20 mart 10 frankov 100 i tal. lir včeraj 100.35 100.40 117.90 99.70 H9.70 113.70 95.30 85.05 100.35 100.35 117.90 99.70 S9.70 113 70 95.30 85 50 16S9— 1691 — 670 — 670 75 240 35 240 1o 117 37»/t 117.37»/, 23.47 2H.47 19.12'/, 19.14 95.60 95 60 11.33 1131 | Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 96.57, ; italijanska renta 105.10, Španski esterieur 96.70, DUNAJ 28. Cesar je (lospel Z Morav- ! akcije otomanske banke 675 - . Menjice na London ske Ostrove ob 7. uri zvečer. ' 251 , i/-»ti • t'*"cjt'"' 4 r\orr!T>i-n~ t no • P a r i z : (Sklep) Avstrijske državne železnice MORAVSKA OSTROGA 28. Cesar je j Lombarde ) 72 — unificirana turSka renta 96.62 avstrijska zlata renta 99.95, ogrska 4°/o zlata renta 97.50, L&nderbank —.—, turške srečke 148.25, parižka banka 15 63, italijanske meridijonalne akcije 8.26, akcije Rio Tinto 16.60 Nepravilna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg S8.3|6» Tjjci dospel semkaj ob 11. uri 9 min. Minister Derschatta na Tirolskem. DUNAJ 28. Minister za železnice dr. Derschatta se je danes ob 8. uri zvečer v spremstvu sekcijskega svetovalca dr.a Otona Miillerja in ministerij&lnega tajnika pl. Schlicka odpeljal v Inoiuost, odkoder se dne 30. t. m. poda v Meran k slovesni otvoritvi vinčgavske železnice. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. (Ogrski biro). Podpredsednik Rakovszkv je ob 10. in pol otvo-ril sejo. Poročevalec Aladar BaIIagy je predložil adreso. Posl. Sumegv je zahteval, naj se jo prečita, čemur se je ugodilo. Potemjebilai seja zaključena. Ogrska avtonomna carinska tarifa. BUDIMPEŠTA 28. Uradni list je priobčil odredbo kralj, ogrskega ministerstva. s j katero stopi do daljne odredbe zakonodaje v , veljavo .avtonomna carinska tarifa s povratnim delovanjem od 1. marca 1906. Sledi poslovni predlog o avtonomni carinski tariti in odredba glede početka veljavnosti trgovinskih in carinskih pogodeb z Nemčijo, Belgijo, lta- ^ Sl* 800y-lijo, Rusijo in Švico ter glede provizorične j uredbe trgovinskih razmer s Srbijo. Bolgarijo j in Crnogoro. General Saletta. srebro 30,3/ia, Lombardi 6.%, španska renta 96.1 ^ ita- v hotelu „BALKAN". Ns novo so došli: Dr. Gruutar, odvetnik. TOLMIN; Pavletič. zasebn'k. GORICA ; Lemonir, kanonik, PAKIZ; Martin, bančni uradnik, DUNAJ ; rordin, kavarnar, PORT-SAID; Cudr, inžener. IvLADNO ; TVmer. direktor, CA1KO; Richardt, monteur, CAIRO : Fieri zasebnik, PARIZ; Scherber, trgovec, OPATIJA : Durstmiiler, trgovec, DUNAJ. Zdravnik Dr. I). KARAMAN specijalist za notranjo medicino in bo-lezni] na dihalnih organih (grlu in nosu) Oglas dražbe. Dne 11. julija 1906. odda se potom „ . ^ . . i lavne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem RIM 28. Povrnil se je z Dunaja general x t t 1 . 1 . . . x. x J J * 1 glavarstvu lov katastralne občine Merče Saletta. Jutri ga vsprejme kralj v avdi-jenci. 14 anarhistov odpotovalo iz Anglije. MADRID 28. Policija je prejela vest. da je dne 15. t. m. štirinajst anarhistov odpoto- | predlH)llMjiIieii; dneva dražbe. vnovič v zakup za ostali čas osemletne dobe z vzklicno ceno od 200 kron. Dražba začne ob 10. liri dopoludne, varščino je položiti najkasneje do 10. ure čali vstopnino p. n. g£ dr. Otokar Rvbar 10 K. Ložar Fran 4 K 50 st., Seražin Luka 2 K. Bark ovijan 2 K. And. Cink 1 K 50 st., valo iz Anglije. R u s i j a. PETROGRAD 28. Na torpedovki Mjetki! sta dva mornarja razbila blagajno, oropala 2000 rublje v ter zbežala. PETROGRAD 28. Nad mesti Kerč in Jenikale (gubernija Tavirja) je proglašeno vojno stanje, ker so tamkaj izbruhnili nemiri. VLADIKA VKAZ 28. Osemnajsta gorska baterija, v kateri je že od 23. t. m. močno vrelo, je v«"eraj večkrat ustrelila iz topov in revolverjev na druge baterije. Dva batalijona polka Apseron sta razorožila uporno baterijo, ne da bi bilo prišlo do prelivanja krvi. PETROGRAD 28. Petr. brz. agentura poroča iz 6atuma od 26. t. m. : Dne 24. t. m. je bilo pri drugi stotniji trdnjavske artile-rije opaziti veliko razburjenost. Moštvo je stavilo zahteve gospodarske in službene naravi. Ker niso opomini predstojnikov ničesar izdali, je bil poklican oddelek kozakov, da zasede Natančneja pojasnila daje c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajno glavarstvo SEŽANA, 25. junija 1906. vwv M v^r-ir M1 vv-y>rir V V T T T T T ▼ T T T J T T T - I O • I O I I OiiOilOi'O'lOliOliOliOllOI O.--* MT Tovarna pohištva "Ml ^leksasfe £gvi Jfei ulica Tesa 5tv. 52. f\ (lastna hiša). ZALOGA: Plrtzzn Rosnzio (ioisko poslopje) Cen«, d« »• nI ban nc*r>«n«> konkur«no*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po aamoooaBtfe posebnih oaćrtih. oconrsjcccc: HuMtu ocbU br*sple.5no ta frtak« IOIIOIiOI'OIIOI O ' i O i O.tot -trun IV »EDINOST« št. 17 V petek, dne 21». junija 1000 OTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, iiTt. kopelji Cene zmerne. HOTE I ^ BALKAN average zdržano. ijanska renta tržni diskont 3'/*, manjice r.a Duna,u —.—. Mlačna. Tržna poročila 2«. junija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.62 do K l*i ol. rž za okc K 13 12 do 13-14, oves za okt. od K 13-3J do 13*34, koruza za julij 12"82 do K 12.84 Pšenira : ponudbe in pnvvraSevsme . srednje. tendenca mirna. Fio^fm- : -20.000 met. stot. nespre-menjfno. druga žita nes j>rf merjeno, — Vreme: lepo. vroče. H k m b u r g. (SkIeF). — Sladkor za junij 10-45, za julij 1<> 4 b za avgust" i6-G'>, za september 16.75. za oktober 17*—, za november 17-—. — Stalno. — Vreme : oblačno Ha vre. (Sklep) Kava Santos good za tekoči mesec 45. - , za sept. 45.50. Vzdrž N e \v - V o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stjtink višje. Prodaja: 40OO vreč. Hamburg. (Skleu pop.) Kava Santo* goo"l average za september 3»', 3 za december 3i 1 4. za uiare j ž S—, za maj 38.'/4. Stalno. — Kava Kio na-vadna loco 3-—±0"navadna r^elna 41—42 navadna dobra 43—44. London. Sladkor iz repe surov 83,'16 Sh ; Mi r;io. Pariz. Rž za tekoči mesec 10.25, za julij 16—za julij-avgust 16.—, sept.-dec. 16.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 24.15. za julij 24.25, za julij-avgust 24.—, za septeml ar-dec. 23.— (napeto). — Moka za tekoči mesec 30.40, za julij 30.80, za iulij-avgust 30.85, za september-dec. 30."5 stalno). Repično olje za tekoči mesec 61.75, za julij 61.50, za julij-avgust 61.05. za s-eptember-dec. 61.75 (mlačno) — špirit za tekoči mesc 42.25, za julij 43.—. za julii-avgust 42.75, za september-dec. 40.— (stalno) — Sladkor surov 88° uso nov ---22.' (mirno), bel za tekoči mesec 25.—, za julij 24.7/., za julij-nvgust 25.1;,, ?a oktober-januvar 26.3/«, (mirno), rari-niran 5o.--56.50 Vreme: vroče. » M. SALARINI ulici Ponto della Fabbra št. (Vogal al. Torrente.) J Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov r- IMALI OGLASI. "7 Ju* Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotin k - Plača se takoj. - Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „HALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo ahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da prešteje besed«. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IISERATMI ODDELEK" I nformaoije edino ta, ča bo pismu priložena znamka za odgovor Gostilna „Alla Costanza" št. 18). Toči se vsakovrstna vina, teran. Priporoča se posebno pa si. občinstvu Henrik K (Via Nuova a kraški o s i č. HicQ nnva v Pobegih pri Kopru, popolnoma nloa IlUVd dograjena s 7 sobami, kuhinjo in velikim dvoriščem, zelo pripravna za bivanje, se daje v najem prazna ali meblirana oziroma je tndi na prodaj. Več pove Ivan P u c e 1 j v Kopru. 720 Vrlo inteligentna udova 30 godina stara, izpi- tana učiteljica glasovira i orgulja, imade djecu veoma rado, traži službu učiteljice, pratilice ili pomočnice. Ponude na .,lnseratni oddelek Edinosti". 7-1 Išče se zidar 26 metrov. Plača po ki bi pobarval in popravil streho na zvoniku visokem dogovoru. Na-lov ,,Edinost'". 6 713 Alojzija Mermol nasled. I.eban — Trst — (ul. Barriera veccbia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadk.iljiv prah proti mrčesom. 502 aa dekle za delati po polju. Plača mesečev nih 16 kron. Via Romagna 121 (723 Mirodilnica Išče Odda Naslov pove v najem prenovljeno stanovanje — 3 sobe, sobica in kuhinja za 24 K. Inseratni oddelek Edinosti". 722 HriHa co tal#ni lePa meblira°8 soba za U U Ud OC Ld KUJ eneea ali dva gospoda. Več se poizve v trgovini GERZ1NA v Rojanu št. 8. GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) ulica Mm 24 (pritličje) đaja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. = Restavrant Štolfa Sv. Križ (nasproti pošte) na novo urejen, preskrbljen z najboljšim kraškim teranom, domačim črnim, vipavskim belim vinom, z Dreher-jevim pivom I. vrste in izvrstnimi jedili. — Za izletnike jako primerna poljska pot z nabrež. postaje. Za poletni čas oddajo se sobe. s* pred molji ter da uničite škod J Ijive učinke nezdravega zraka J ? po sobah in stanovanjih, rabite j" « ZIRILLI jeve » J kadeče se stožce | g Na prodaj v vseh mirodilnicah £ g — in lekarnah. —-----p Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale froles na Senčili (motocitlet) ROSSLER & JAUERNIB pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična delalnica v kolesarska šola GIUSEPPE EGGER 1\ OŽLlhe £ i za gospode, dečke In otroke, velik izbor platnene P; obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in "" K - modra obleka za delavce. ^—«— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. POD RU Ž NIC A : ALLA CITTA ĐI LONDRA ni. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianci) ;Vsi zdravniki se čudijo; čarobnemu vspehul TRST C o r s o 4 gal GORICA Corso Verdi 45 TRST Piazza della Caserma štev. 3. g^T* Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor Jšče uradnike ali službeno osob:»* ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor Ima za prodati hlse, polja, dvorce ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži VALIH OGLASOV v ,£ d i 11 o s 11", ki so najceneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namena. K1RURGICNI INSTRUMENTI. 0RT0PEDICNE PRIPRAVE. UMETNE ROKE IN NOGE. K1LNI PASOVI. ŽIVOTNI IN TREBUŠNI PASOVI. S0SPEN-ZORI. BERGUE. 0RT0PEDIĆNI IB0DERCI. M0-DERCl ZA RAVNO DRŽANJE. NARAMNICE. TELOVADNE PRIPRAVE. TOPLOMERI ZA MRZLICO. Cene. da se ni tati tekmovanja. Podpiraj ino kuhinjo v Trstu! KOLB ===== bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik = Dr. A. Mittak, ulica della Zonta št. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. TRT^.tiff Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Grand Prixu in zlatimi kolajnami na ras t-i vali V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. je ozdravljivi estrakt nek--japonske rastline inoniou-^i pravkar čudeže pri reumatizmu.želodčni bolezni, srčni boli, neduhi, živčni išihko sti. pomanjkanj u spanj . mr-noralt. bledici, krču. k.i/.m bolezni, influenci, kašlju, ušesnemu brenčanja, frlavobolu. „Yo" t isti kri. pt*l. duševnih iu prsnih boleznih. — „V«4* je od bavljanje medicinskega novinstva odobrena in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pripomoček ne obstoja. ,. Vo- »c ne sine pogrešati v nobeni hiši. Tiso • zahvalnih pripoznanj priča, da pomaga ,,Vo" v v-eh slučajih in se žo v par urah ruti ozdrav ljivi vspeh. — ('ena steklenici 1 kr«n:n. Za popolno zdravljenje je treba (»12 steklenic. Hdini uvoznik : D. Sehon v JVIilanu Francesco Sforza 3. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Becsi u. 2 v Budimpešti kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-O^rske. Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella ol.MeOia28 TRST Telefon374 ■Mehanična delalnica. Stroji 2a obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, oajDevejšep sestava oa množeči se obrat in napredujočim pritiskom. — Obiralnice za oljke. — Stiskalnice z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proraćuni na "htevo. i < PT Barvarnica pralnica in čistilnica na sjho (« parnim strojem) za obleko brez mzdiratija, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST ^ilbiit Boegas* O priliki plesov se izvrši naj h it t rje. Pregrinjala se lik;> po :!<> nvč. komad. ^ »stžfst ^ ^ ^ Išče se irOmaria za „Narodni domu v Ricmanjih, Zahteva se kaveija. Več pove „Inseratni oddelek Edinosti" Ur. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd. Sprejema od 12. do 1. in ->d 4. do ."». j- >;> TRST — ulica Sanita Si. 2, L b — TRST Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telofono it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. == -Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge.) ===== Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. mm- Edini tržaški zavod za === „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPR0H — Točna postrežba in nizke cene. I EVGEN BUCHETTI TRST — ulica delle Acque 2 Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja. Novi furlanski salami — Videmski kotekini — (iraški gnjat. — Ovčji sir pijemonte-ki — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan I. in II. vrste - Oljke zelene — Konserve iz pomodorov itak, najbolje vr-te. Na debelo in drobno. Cene brez konkurence. V najem se odda ali pa proda 99 Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri narodni zalogi olja == Trg Barviere itei. 3. ivan Miiionig, lastnik Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst- (Avstro - amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra la direktna, služba za blago ftn potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod Francesca odpluje dne 7. julija, t. 1. v Novi York. Cene jako nizke. e sa S hlevom, krčmo, trgovino, trafiko in drugimi poslopji, vse skupaj ali kakor bi komur ugajalo, in sicer blizu postaje. Pisati je : Josipu Munih-u Podbrdo ob Bači štev. 13. Fotrežba in hrana (vBak dan svež kruh in meso> dobro vino, zdravniške službe. Parniki »o električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu._ Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6 ^