CEUE, 26. JUNIJA 1980 - ŠTEVILKA 25 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Igre bratstva in enotnosti so spet v Celju. Mladi, zbrani ob delu in igri l^epijo
eno najsvetlejših pridobitev revolucije in s tem izvajajo tudi nalogo, ki jim jo je
predsednik Tito vedno znova zaupal.
Jutri je dan samoupravljalca. V uredništvu smo se odločili, da bomo letošnje
leto, ko slavimo 30 let samoupravljanja v vsaki številki posvetili pozornost temu
izredno pomembnemu jubileju: predstavljamo predsednike delavskih svetov v
tozdih. Toliko za začetek, kajti samoupravna praksa seže veliko dlje in globlje.
Kako bi mo^i iti mimo rokometnega dogodka v nedeljo. Pa mimo mednarodne
prireditve v Žalcu, vezane na najboljšega človekovega prijatelja - psa. Da o
številnih jubilejnih prireditvah ne govorimo, občinskih praznikih in drugem.
Dolgo (vroče) poletje!	DRAGO MEDVED
POMANJKANJE LESA - BARKA SE NI POTOPIIA - MINKINIH 100 LET
Vsako leto mladi iz več
mest naše domovine na
svojstven način skozi mani-
festacijo Jugoslovanskih
mladinskih iger razvijamo
bratstvo in enotnost, to na-
šo največjo pridobitev v re-
voluciji jugoslovanskih na-
rodov in narodnosti. Brat-
stvo in enotnost, pridoblje-
no v najtežjih časih naše
slavne revolucije. Njegovo
razvijanje je ena temeljnih
značilnosti Jugoslovanskih
mladinskih iger Bratstva in
enotnosti. S^elujoči v teh
igrah skozi to manifestacijo
kažemo svoj odnos do vsega
pridobljenega v naši revo-
luciji, svoje spoštovanje do
vseh tistih, ki so nam izbo-
rili svobodo.
Da je ta odnos trajen, kaže
dejstvo, da te igre trajajo že
25. let od leta 1954, ko so
bile prvič organizirane v
Zrenjaninu. Igre se selijo iz
mesta v mesto tako mladi
spoznavamo našo domovi-
no, običaje, ljudi, delo, tako
mladi krepimo med seboj
tovarištvo, prijateljstvo ter
poglabljamo in izpolnjuje-
mo naše znanje. Igre Brat-
stva in enotnosti so tudi
idejnopolitična šola mla-
dih.
Letošnje leto bo na 25. Ju-
goslovanskih mladinskih
igrah Bratstva in enotnosti
sodelovalo okoli 350 mladih
iz osmih mest širom naše
domovine. Otvoritev iger
bo v četrtek 26. junija ob 19
uri, ko bo začetek defileja
po celjskih ulicah, ob 19 uri
in 30 minut pa otvoritev v
Tehniškem šolskem centru
Celje.
Dobrodošli udeleženci 25.
Jugoslovanskih iger Brat-
stva in enotnosti.
Letos bo ob praznovanju Dneva borca 4. julija že štirinaj-
stič srečanje borcev in mladine Jugoslavije. Tokrat bo to
srečanje od 2. do 5. julija v občini Županja, katera je tudi
J gostitelj.
Prvo tovrstno srečanje je bilo 1966. leta v Slavonskem
; Brodu, kjer so prisostvovali borci iz osmih občin Jugosla-
vije. Ta oblika bratstva in enotnosti in revolucionarnih tradi-
cij je iz leta v leto preraščala v vse večjo manifestacijo. Naziv
tega srečanja je:
MEDOBČINSKO SREČANJE BORCEV IN MLADINE
. «4. JULIJ«.
i v letu 1979 se je to srečanje odvijalo v Velenju, kjer so se
i gostitelji potrudili z odlično organizacijo nuditi borcem in
i mladim iz 26-tih občin Jugoslavije lep program, kar je delno
I kalilo le slabo vreme. Lani sta se temu srečanju priključili
tudi Občinski organizaciji ZZB NOV in Zveza socialistične
. mladine iz Celja.
Letošnje srečanje v 2upanji sicer ne bo tako številno po z
; udeležencih iz posameznih občin, ker se je upoštevalo var-
j čevanje, bodo pa vseeno zastopane vse borčevske in mladin-
; ske organizacije iz občin, ki so pristopile k tej obliki pove-
. zave s svojimi delegacijami. Gostitelji iz bratske Županje
t pripravljajo bogat program od osrednjega mitinga na Trgu
republike v Županji, do ogleda Muzeja in obiska pomemb-
nih objektov gospodarstva in spomenikov ter obeležij iz
' naše NOB.
Naša 10-članska delegacija borcev in mladine iz Celja se
: bo udeležila tega srečanja in s tem pripomogla pri nadal-
■ njem utrjevanju bratstva in enotnosti, kar je ena važnih
komponent - izročilo našega Tita - za še večjo moč in
, nadalnji ržizvoj naše socialistične, neuvrščene, samoupravne
Jugoslavije.
POČITNICE! POČITNICE!
Hura, pa so jih dočakali! Tudi tile otroci iz osnovne šole v Šentjurju so vrgli torbe v zrak
od veselja in navdušenja, da so končno le dočakali slavnostni trenutek. Dolgo vroče poletje
je pred njimi, počitnice, polno prijetnih zgod in nezgod. Travniki in gozdovi čakajo na
šolarje, vasi, gore in morje jih kličejo. Nova spoznanja, novi prijatelji, za letošnje osmošolce
nove odločitve.	Foto: MATEJA POD JED
SKUPNA PRIZADEVANJA OBRODILA SADOVE
Prizidek k osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem je za občane gotovo velikega pomena,
saj je bil sedanji pouk v treh izmenah za učitelje in učence izredno naporen. V naslednjem
Šolskem letu bodo s pridobitvijo novih učilnic in kabinetov ter skupnih prostorov prešli na
ekoizmenski pouk, ki bo vsebinsko bogatejši in pestrejši, v okviru izobraževalne dejavnosti
pa bodo ustvarjeni pogoji za razširitev dejavnosti. Ob tej, nedvomno veliki pridobitvi za
Laško pa so že sedaj vsiljuje vprašanje, kako dolgo bodo nove prostorske zmogljivosti
zadošč^e.
Svečana otvoritev prizidka, ki so ga v občini zgradili s samoprispevkom, bo v petek, 27.
junija ob 9. uri.
OB 2. JULIJU - PRAZNIKU OBČINE LAŠKO
2. julija 1942 so borci šta-
jerskega bataljona in domači
aktivisti iz rudarske Rečice
izvedli napad na obrat rudni-
ka v Laškem, ga za dalj časa
onesposobili in hkrati odpe-
ljali v gozdove izdaten plen
orožja, razstreliva in živil.
Akcija je med ljudmi močno
odjeknila in vera v dokonč-
no zmago narodnoosvobo-
dilnega boja se je še bolj utr-
dila, čeravno so nacistične v
tistem času gospodarile po
vsej Evropi. V spomin na ta
dogodek praznujejo občani
laške občine svoj praznik.
Že vrsto let sem so osred-
nje prireditve ob občinskem
prazniku v eni izmed krajev-
nih skupnosti in tako je letos
gostitelj praznika krajevna
skupnost Zidani most. Ta
krajevna skupnost je dose-
gla v minulem obdobju pre-
cejšen razvoj. Močno se je
utrdila krajevna samoupra-
va, uspešne so družbenopoli-
tične organizacije in društva.
To pomembno železniško
križišče in obrat trboveljske
cementarne dajeta kraju
izrazit delavski značaj.
Občina Laško praznuje v
znamenju precejšnjih uspe-
hov, ki se kažejo v gospodar-
skih dosežkih v lanskem, a
tudi v letošnjem letu. Pred-
vsem je treba poudariti go-
spodarno obnašanje pri vseh
oblikah porabe in ustvarja-
nja dohodka. Ti uspehi ima-
jo toliko večjo ceno, ker la-
ška občina pravzaprav nikoli
ni bila brez večjih proble-
mov in težav in se je z njimi
vselej bolj ali manj uspešno
borila. Iz leta v leto se podalj-
šujejo nekateri odprti prob-
lemi, predvsem pomanjka-
nje obratnih sredstev v več-
jih organizacijah združenega
dela. Investicijska sposob-
nost gospodarstva v občini
je še vedno šibka, kar pov-
zroča občuten izpad pri ure-
sničevanju zastavljenih inve-
sticijskih programov.
. Takšne razmere se seveda
odražajo tudi na področju
družbenih dejavnosti, zlasti
na področju zdravstva in izo-
braževanja. Težke razmere
zaostruje tudi občutno
zmanjšanje solidarnostnih
sredstev, kar je boleča posle-
dica v vseh občinah, ki ko-
maj zaznavno izstopajo iz ok-
virjev manjše razvitosti.
Razumljivo je, da je ob ta-
kih razmerah sleherni uspeh
toliko bolj pomemben in raz-
veseljiv. Med te uspehe sodi
dokončan prizidek osnovne
šole v Laškem, prenovljena
cesta od zdravilišča do kul-
turnega doma, dokončana
investicija v Pivovarni, kjer
so postavili silose in vložne
tanke. Na področju družbe-
nega standarda je treba v
prvi vrsti omeniti 59 novih
stanovanj v vseh treh sredi-
ščih in 103 stanovanja, ki bo-
do dokončana še v letošnjem
letu.
Pred pomembno investici-
jo je radeška papirnica, v
TIM bodo v kratkem začeli z
ureditvijo hale za TOZD
ESOT, novo žago in razrezo-
valnico pa bo začel graditi
tudi BOR, na manjše moder-
nizacije proizvodnje pa se
pripravlja tudi radeška So-
pota.
Seveda so potrebe v občini
mnogo večje, toda delovni
ljudje se v glavnem vendarle
zavedajo, da smo v obdobju
stabilizacije in da napredek
lahko raste le toliko, kakršna
je gospodarska moč občine.
Pomembno za celotno
skupnost v občini je gotovo
tudi politična enotnost, vse
razvitejši samoupravni od-
nosi in pa viden napredek na
področju ljudske obrambe
in družbene samozaščite.
V občini Laško se bomo
tudi v bodoče spoprijemali s
težavami, jih poskušali čim
bolj uspešno premostiti, zato
lahko z veliko mero treznosti
v presoji pričakujemo, da
nas v prihodnje vendarle ča-
ka obilnejša žetev, ki smo jih
z napori, vloženimi dosedaj
in v bodoče, s skupnimi
močmi vložili.
JOŽE RAJH
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
ZDRAVSTVENI CENTER
VRSTE PRI SPECIAUSTIK
čakalnih dob ni nwgoče skrajšati le z dobro voljo
Ko vse bolj odločno po-
skušamo doseči boljše go-
spodarske rezultate, posve-
čamo tudi vse več pozorno-
sti zdravju, pravilneje bo-
lezni in bolezenskim izo-
stankom z dela. Pri tem pa
se srečujemo z izvajalci
zdravstvenega varstva - z
Zdravstvenim centrom in
izvajanjem njegovega sta-
bilizacijskega programa.
Da obsega zdravstvenega
varstva v primerjavi s prete-
klim letom ne smejo zmanj-
šati, da je potrebno tam, kjer
je mogoče, skrajšati ležalno
dobo, da je potrebno čakalne
dobe v specialističnih ambu-
lantah skrajšati z boljšo or-
ganizacijo dela, da je treba
razviti sodelovanje med te-
meljnimi zdravstvenimi or-
ganizacijami in temeljnimi
organizacijami materialne
proizvodnje... Takšna je po-
dobna izhodišča so za svoje
delo sprejeli v Zdravstve-
nem centru. In poskušajo jih
uresničevati - bolj ali manj.
Pri tem se srečujejo s šte-
vilnimi ovirami. Temeljne
organizacije Zdravstvenega
centra še vedno niso podpi-
sale samoupravnih sporazu-
mov o svobodni menjavi de-
la z občinskimi zdravstveni-
mi skupnostmi - torej še ni-
so uskladili delovnih progra-
mov s finančnimi možnost-
mi. Vse temeljne organizaci-
je pa presegajo delovne pro-
grame.
Čakalne dobe v speciali-
stičnih ambulantah že leta
razburjajo duhove. Seveda
najbolj tiste, ki za en pregled
izgube ves dan ali morajo
nanj čakati več dni, tednov
ali mesecev. Čakanje, ta naj-
bolj čista izguba delovnega
časa, potegne za seboj celo
verigo. Izgubljeni dan sodi v
stalež bolnih. Dokler niso
preiskave končane, zdravnik
težko odloča o ustreznem
zdravljenju, pa tudi o potreb-
nostih st^eža. Zaradi bolni-
ka, da ne bi povzročil poslab-
šanja zdravja, se običajno
odloči za stalež. Število de-
lovnih ljudi v bolniškem sta-
ležu pa je že tako preveliko.
Poglejmo samo* nekaj ra-
zlogov, zaradi katerih so ča-
kalne dobe. Tiste, o katerih
so spregovorili predstavniki
Zdravstvenega centra na de-
lovnem pogovoru, ki ga je
prejšnji teden pripravila ob-
činska konferenca Zveze ko-
munistov v Celju. Operativni
oddelki niso uspeli bistveno
skrajšati čakalnih dob v svo-
jih ambulantah predvsem
zaradi pomanjkanja prosto-
rov. V eni ambulanti pač ni
mogoče toliko narediti, kot
bi v dveh. Edino ortopedi so
uspeli pridobiti še en prostor
in so tako vsaj malo skrajšali
dolge mesece čakanja. Pa tu-
di če bi prostori bili - na ne-
katerih oddelkih, je le 64-€5
odstotkov potrelanih delav-
cev, število nadur pa tudi
zmanjšujejo, kolikor se da.
Na pregled pri psihiatrih je
bilo potrebno čakati celo le-
to. Ko je pričel delati v am-
bulanti stalni zdravnik, je ča-
kalna doba kar izginila. Od-
šel je in spet so nemočni.
Zaenkrat je potrebno čakati
približno mesec in pol. Na
nevrološki pregled še vedno
pol leta. Brez prostorov in
brez zdravnikov ne gre. Ne
glede na dolge vrste čakajo-
čih, pa so aktivni delavci na
vrsti takoj.
Internisti so kadrovske te-
žave omilili. Radi bi sproti
pregledali čim več bolnikov.
Pa se zatakne. Zato, ker ima-
jo težave laboratorijske in
rentgenske službe. Labora-
torijske službe se srečujejo s
tehnično zaostalostjo in
močno razdrobljenostjo,
rentgenske so kadrovsko
omejene. Zaradi tega bolnik,
ki pride na internistični pre-
gled na more opraviti vsega
v enem dnevu. Za nujne pri-
mere čakalne dobe ni, sicer
pa je 7-14 dni. Ne bi bilo po-
trebno, da je tako. Zdravniki
osnovne zdravstvene službe
pošiljajo k specialistom tudi
tiste, ki bi jih lahko in morali
sami zagotoviti ustrezno
zdravljenje.
Zanimivo je, da se delov-
nega pogovora ni udeležil
nihče iz splošne medicine,
torej iz temeljne organizaci-
je, kjer odločajo o velikem
delu bolezenskih izostankov
in kjer se tudi sami jezijo, ko
je potrebno čakati na izvide.
MILENA B. POKLIC
OK ZKS CELJE
PREIZKUS DOSLEDNOSTI
V bitki za stabilizacijo posebej odgovorni komunisti
»še posebej zaostrujemo
odgovornost sekretarjev os-
novnih organizacij ZK za
dosledno izvajanje ustali-
tvenih ukrepov.« Tak je le
eden izmed devetih sklepov
občinske konference ZK v
Celju, ki je v ponedeljek
pregledala uresničevanje
stabilizacije v celjski ob-
čini.
Ocena ustalitvenih priza-
devanj sicer ni slaba. Tudi
številni kazalci gospodarje-
nja dokazujejo, da so se sta-
bilizacije v večini delovnih
organizacij lotili z vso odgo-
vornostnjo. Pa vendar je sla-
bosti še vedno veliko. Se so
osnovne organizacije ZK, ki
stojijo ob strani. Se je prisot-
no mnenje o tem, da je stabi-
lizacija kampanjska in ne ko-
renita večletna akcija. V ne-
katerih delovnih sredinah so
že prepričani, da so za stabi-
lizacijo naredili vse, ko. so
omejili nekatere drobne
stroške. Niso pa se lotili
strukturnih neskladij, vpra-
šanj delitve dohodka, do-
hodkovnega povezovanja in
drugih temeljnih vprašanj
ekonomske politike, kot jo
zahteva stabilizacija. Se po-
sebej je treba zaostriti odgo-
vornost komunistov v neka-
terih tozdih, kjer so očitni
grupno-lastniški odnosi.
dezintegracij ska prizadeva-
nja in tozdovska zaprtost.
Zveza komunistov bo mora-
la v vseh sredinah zahtevati
odgovornost pri uresničeva-
nju stabilizacijskih nalog in
zato lahko upravičeno pritr-
dimo, da bo njihova dosle-
dnost tokrat res na preizkuš-
nji. Seminarji s sekretarji os-
novnih organizacij in obiski
v nekaterih delovnih organi-
zacijah so pokazali, da ZK še
ni storila vsega, še posebej
pa so premalo naredili za
zmanjševanje bolezenskih in
drugih izostankov, za rast
produktivnosti dela in boljše
izkoriščanje delovnega časa,
za kakovostno srednjeročno
planiranje in boljše samou-
pavno povezovanje znotraj
celotnega sistema družbene
reprodukcije.
V prijiodnjem obdobju bo-
do komunisti znotraj sindi-
kata morali zagotoviti kako-
vostno obravnavo obraču-
nov šestmesečnega poslova-
nja, še posebej z vidika ure-
sničevanja ustalitvenih ci-
ljev, pri čemer mora biti delo
usmerjeno predvsem na tri
ključna področja: vprašanje
zmanjševanja vseh oblik (tu-
di investicijske) porabe,
zmanjševanje odvisnosti od
uvoza in rast izvoznih priza-
devanj ter slednjič na boljše
izkoristke lastnega dela. Ob
teh obravnavah pa nikakor
ne bi smele manjkati kako-
vostne ocene vplivov ukre-
pov Zveznega izvršnega sve-
ta in devalvacije dinarja na
gospodarjenje. Delavci mo-
rajo biti vseskozi obveščeni
o realnem stanju, zavedati se
je treba, da bo zlasti v preo-
stalih mesecih težav, ki izvi-
rajo iz mednarondne menja-
ve veliko, še zlasti pa bodo
problemi z oskrbo s surovi-
nami, repromateriali in ener-
gijo.
Občinska konferenca ZK v
Celju je sklenila, da morajo
biti vse osnovne organizacije
pobudniki stabilizacijskih
ukrepov, pretrgati je treba z
zaplotniškim in dezintegra-
cijskim vedenjem, več je tre-
ba storiti za razreševanje
vprašanj delitve dohodka in
spretneje ter odločneje zago-
tavljati reprodukcijske ma-
teriale. Komunisti so odgo-
vorni, da bodo prišli še bolj
do veljave kakovostni dejav-
niki ustalitvenih prizadevanj
kot so boljša produktivnost
in izkoriščanje delovnega ča-
sa, večja enotnost jugoslo-
vanskega trga, uveljavljanje
znanja in znanosti v proizvo-
dnih procesih in podobno.
BRANKO STAMEJCiC
mRKO
MANFREDA
Obraz, ki ga v Laškem
dobro poznajo. Poznajo
ga zaradi skromnosti, to-
pline, neposrednosti, de-
lavnosti. Trdo in težko
življenje in delo se je zanj
pričelo že zelo zgodaj, v
rosni mladosti, ki je bila
zanj vse prej kot rožnata.
Komisija za priznanja
občine Laško 2. julij se je
letos odločila, da to po-
membno družbno prizna-
nje podeli Marku Manfre-
di, sekretarju občinskega
sveta Zveze sindikatov
Laško.
Kot mlad učiteljiščnik
je v Mariboru marca leta
1941 doživel demonstra-
cije ob podpisu trojnega
pakta. Spominja se 12.
septembra leta 1941 ko je
moral biti s svojimi do-
mačimi v kratkih dveh
urah pripravljen na od-
hod v neznano. Bilo mu je
17 let, ko je občutil grozo
smrti v tankovskih gara-
žah v Slavonski Požegi,
kjer je bil prehodni tabor
za izgnance. Trnjeva pot
slovenskih izgnancev se
je tudi zanj in njegove
najdražje srečno končala
ko so prispeli v vas Ilince
pri Šidu, v domačijo, kije
postala njihov drugi dom.
Še danes se rad vrača v te
kraje, med te čudovite
ljudi ravnega Srema.
Bil je udeleženec naro-
dnoosvobodilne borbe,
prehodil slavno pot tež-
kih borb in zmag 7. vojvo-
danske udarne brigade.
Kot borec 1. čete I. bata-
ljona je bil pozneje tudi
sekretar SKOJ-a
Ko je v svobodi prišel v
Laško, se je kot mlad uči-
telj vključeval v mnoge
aktivnosti, gradil cesto
Žalec Šempeter. V La-
škem je bil nato dolga le-
ta sekretar občinskega
odbora KPS, poklicno je
opravljal delo sekretarja
agitacijsko-propagandne-
ga oddelka, bil upravnik
in predavatelj na partijski
šoli na Teharjih, velika
čast pa ga je doletela, ko
so ga delavci Laškega
izvolii za delegata I. kon-
gresa jedinstvenih sindi-
kata Jugoslavije.
Leta 1950 se je ves pre-
dal delu s šolsko mladino
in učiteljeval vse do pri-
hoda na Zvezo sindikatov
laške občine.
Leta 1973 je bil izvoljen
za predsednika občinske-
ga sveta ZveTze sindikatov
Laško, na letošnji volilni
seji pa za sekretarja sveta.
»Trenutno načrtujemo
aktivnosti v pripravah na
II. konferenco slovenskih
sindikatov. Še naprej že-
lim prispevati po svojih
močeh za še hitrejše dose-
ganje našega skupnega
cilja, ta pa je dokončna
osvoboditev človeka^, je
ob koncu razgovora dejal
Marko Manfreda.
M. AGREŽ
PRAZNIK OBČINE ŽALEC:
TEMEUNI KAMEN ZA
MLEKARNO
Prireditve v počastitev žalskega občinskega praznika, ki
ga bodo letos slavili v krajevni skupnosti Gotovlje, se bodo
pričele že v soboto, ko bo ob 20. uri v dvorani zadružnega
doma v Gotovljah koncert pevskih zborov iz Gotovelj, Šem-
petra in Žalca. V nedeljo bodo ob deveti uri odprli razstavo o
življenju občanov, po otvoritvi pa bo srečanje čebelarjev
občine Žalec.
V	ponedeljek bodo v Rušah končno položili temeljni kamen
za gradnjo qbmočne mlekarne, dan prej pa bodo položili tudi
temeljni kamen za gradnjo prizidka k osnovni šoli na Polzeli. V
soboto, 5. julija bodo v Levcu svečano odprli drugi del poslov-
nih prostorov Lesnine, za nekaj novih objektov pa bodo boga-
tejši tudi v Gotovljah. Tako bodo ob občinskem prazniku
odprli obnovljeni in dozidani kulturni dom ter obnovljeni
gasilski dom.
Seveda bodo tudi letošnji občinski praznik posvetili obuja-
nju tradicij NOB. V četrtek ob osmi uri bodo namreč pripravili
pohod mladine po pomnikih NOB, v petek dopoldne pa se
bodo pri lovskem domu Rinka nad Gotovljem srečali borci in
aktivisti NOB.
Ves čas praznovanja se bodo zvrstile tudi mnoge športne
prireditve. Vse bodo v Gotovljah. Tako na primer tekmovanje
v namiznem tenisu, streljanju, nogometu ter drugem. Lovci se
bodo v streljanju pomerili pri lovski koči Gozdnik nad Gri-
žami, ribiči bodo pripravili meddruštveno tekmovanje pri ribi-
škem domu v Preserju... V nedeljo 29. junija bodo svoj dan
proslavili gasilci občine Žalec, v ponedeljek se bodo v pesmi in
besedi predstavili krajanom mladi iz Gotovelj, v torek ob 20.
uri pa bosta ob obnovljenem kulturnem domu v Gotovljah
nastopila Dare Ulaga in M'lan Gorenšek.
Zaključek praznovanja bo v nedeljo, ko bo ob deveti uri v
dvorani zadružnega doma v Gotovljah svečana seja zborov
skupščine občine Žalec, na kateri bodo podelili letošnje zlate,
srebrne in bronaste znake občine Žalec, pripravljajo pa tudi
kulturni program. Svečano sejo skupščine občine Žalec bo
neposredno prenašal tudi Radio Celje ob 9.15 uri.
JANEZ VEDENIK
PRED KNAPOVSKIM
PRAZNIKOM
Dan pred Dnevom borca, 3. julija, je praznik slovenskih
rudarjev. V Velenju so tudi za letošnje praznovanje pripra-
vili obširen program prireditev s katerimi so začeli že prejš-
njo soboto, ko je bilo na kotalkališču medklubsko pionirsko
tekmovanje za »rudarsko svetilko«, katero so osvojili mladi
kotalkarji iz Zagreba.
V	soboto dopoldne, 28. junija, bi na stadionu ob velenjskem
jezeru športno srečanje štirih slovenskih rudarskih mest -
Laškega, Mežice, Senovega in Velenja, popoldne pa bodo od-
prli razstavo ustvarjalnosti delavcev in upokojencev združenih
organizacij v SOZD REK Velenje. Ta dan bo tudi sprejem
upokojenih delavcev delovnih organizacij in delovnih skupno-
sti SOZD REK Velenje po lanskem 3. juliju.
Nedelja, 29. junija, bo namenjena športnim prireditvam, saj
se bodo pomerili ribiči, šahisti in košarkarji. V ponedeljek in
torek bodo nastopili rokometaši in odbojkarji, v sredo pa atleti
za kriterij slovenskih mest (dvanajst ekip). Isti dan bo tudi
promenadni koncert ter zvečer pred praznikom, 3. julijem,
kanonada. V prostorih skupščine občine Velenje bodo odprli
razstavo »Razvoj samoupravljanja v REK Velenje«, nato pa bo
slavnostna seja delavskega sveta SOZD REK Velenje.
Četrtek, 3. julij: pr^nični dan bodo napovedali z budnico,
nato pa se bodo ob 7,30 zbrali vsi delavci kombinata pred
vgrajeno ploščo v spomin na izvolitev prvega delavskega sveta
Rudnika lignita Velenje, ki je bila 17. septembra 1950. Po
paradi se bodo vsi zbrali na kotalkališču, kjer bo tradicionalni
»skok čez kožo« oz. sprejem mladih rudarjev v rudarski stan.
Tradicionalno tovariško srečanje rudarjev bo ob lepem vre-
menu na velenjskem gradu, sicer pa v Rdeči dvorani.
TDNF VR ART.
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
LE NAČRTNO K GlUU
Predsedstvo SZDL o zdravju in telesni kulturi
Ker obširneje poročamo o
problemih zdravstvenega
varstva oziroma o stabiliza-
cijskih prizadevanjih v ok-
viru Zdravstvenega centra
v Celju na 2. strani, bomo v
tem pisanju posvetili pozor-
nost drugi točki dnevnega
reda ponedeljkove seje
predsedstva OK SZDL v Ce-
lju, ki je govorila o razvojli
telesnokulturne dejavnosti
v občini.
Nesporna je ugotovitev, da
je telesna kultura vedno bolj
pomemben in dragocen de-
javnik v našem življenju.
Dragocen za posameznika
kot za družbo in njene inte-
rese. Čeprav se je na področ-
ju razvoja te dejavnosti v
celjski občini že mnogo sto-
rilo, pa bi v prihodnje morali
doseči bistven premik v ma-
terialnem položaju, saj seda-
nje stanje v mnogočem krni
delo predvsem z vidika mno-
žičnosti.
Da bi v prihodnje lahko še
bolje delali, je bil podan tudi
predlog, da bi sedanji svet za
zdravstvo in telesno kulturo
pri OK SZDL razdelili in bi
delala dva sveta samostojno,
tako, da bi bil za telesno kul-
turo posebej. Stabilizacijska
prizadevanja je treba usme-
riti predvsem v smotrno iz-
koriščanje že obstoječih ob-
jektov, telovadnic in igrišč,
ne pa zmanjševati obsega. Se
večji poudarek bo treba dati
športni rekreaciji in jo pre-
nesti tudi v krajevne skup-
nosti. Treba bo seveda opre-
deliti nosilce teh nalog, kajti
teh je lahko več. Ob tem je
seveda povsem odveč izgub-
ljati besede o pomembnosti
telesne kulture z vidika ob-
rambnih priprav in dobre fi-
zične kondicije občanov. Na
dnevnem redu je seveda
vrsta drugih nalog od nadalj-
nje krepitve vrhunskega
športa, izobraževanja stro-
kovnih kadrov. V bodoče bo
treba opredeliti tudi na-
membnost določenih tere-
nov kot so Griček, Smartin-
sko jezero. Celjska koča,
Svetina in druge. Več pozor-
nosti bi morali biti deležni
si>ecifični športi kot so letal-
stvo in drugi.
Razprava je opozorila na
potrebo, da ne bi smeli niko-
li zanemariti pozornosti do
mladih, saj je telesnokultur-
na dejavnost z vsemi svojimi
vidiki tudi pedagoškega dela
pomemben element v pre-
prečevanju, oziroma zmanj-
ševanju mladinskega pre-
stopništva. V razpravi je bilo
tudi rečeno, da bi morala
sredstva javnega obveščanja
nameniti več prostora pro-
blematiki izvajanja dogovor-
jene politike na področju ra-
zvoja telesne kulture in ne
poročati zgolj o športnih re-
zultatih in s tem vzpodbujati
le tekmovalni šport.
Prav gotovo je omenjena
seja predsedstva pomemben
delež široke javne razprave,
ki je te dni potekala po vsej
Sloveniji. Celjska občina je s
tem tudi opozorila na svojo
odgovornost do razvoja tele-
sne kulture.
D. MEDVED
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
CELJE
DOVOU POBUD ZA NAPREJ
Sejem » Vse za otroka« /e dragocena celjska prireditev
Bil je boljši od lanskega,
bil je najboljši med doseda-
njimi. To ni tista običajna,
morda tudi vljudnostna
ocena, ki jo damo zato, da
tudi spodbudimo organiza-
torja določene prireditve,
da mu izrečemo »priznanje«
za opravljeno delo. Ne gre
za besedno igro, še manj za
besede in oceno brez uteme-
ljitve. Letošnji sejem »Vse
za otroka«, sicer četrti po
vrsti, je upravičil svoj ob-
stoj in pokazal na pota, ki
jih mora ubirati v prihod-
nje.
Rodil se je iz razstave igrač
na sejmu obrti. Pred petimi
leti. Pozneje je stopil na svo-
je noge. In otrok je shodil,
pogumno in odločno. Sejem
Vse za otroka je postal celj-
ska prireditev, je postal jugo-
slovanski z mednarodno
udeležbo. Igrače so sicer za-
držale svoj primat, toda ob
njih so se razvile še druge
smeri. Sejem je naenkrat
prevzel še druge dejavnike,
ki prav tako vplivajo na otro-
kov razvoj, na njegovo življe-
nje. In ne samo na otroka.
T^di na starše, vzgojitelje v
vrtcih in šolah... na vse, ki
so kakor koli povezani z do-
gajanjem in rastjo mladega
človeka.
Najbrž ni naključje, da je v
tem iskanju otrokovega sve-
ta in tistega, kar vpliva nanj
regioncdna komisija za
zdravstveno vzgojo pri
Zdravstvenem centru v Ce-
lju in v tej zvezi TOZD Cen-
ter za socialno medicino in
higieno dela postavil v sredi-
šče vsega dogajanja na sej-
mu sosesko z vsemi objekti
in napravami, ki st) namenje-
ne otroku in z njo osnovno
zapoved - skrb za zdravje.
Tokrat za otrokovo zdravje.
Bila je to predstavitev, ki si
je zaslužila pozornost in ki je
silila k razmišljanju, kaj smo
v resnici napravili za zdravje
otroka in kaj še moramo, saj
ob tem ne kaže prezreti, da
vendarle ne stopicamo na
mestu in da brez lepih rezul-
tatov tudi nismo.
Na letošnjem in že zaključ-
nem sejmu »Vse za otroka« v
hali Golovec je prav gotovo
presenetila lepa razporedi-
tev razstavnega prostora, na-
zornost prikazan ekspona-
tov. Nič ni bilo zapletenega,
vse dostopno tudi otrokom.
Vse razumljivo. In v tem je
prednost, ki jo kaže ohranja-
ti in razvijati.
Ob igračah je našla hvalež-
no mesto otroška konfekcija
z najbolj zvenečimi imeni
proizvajalcev. Tudi obutev
in potem knjige za otroke.
Skoda, da je bilo premalo ti-
stih za st^še, ki odkrivajo
otrokov svet. Tudi odnose,
ki nastajajo med starši in
otroki. Ne nazadnje vzgojite-
lji.
Dostojno mesto je imela
prehrana, zlasti po zaslugi
Hmezada in Merxa, tudi dru-
gih, ki je tudi imela svojo go-
vorico. Skratka, sejem je
opozoril na otrokovo življe-
nje, izobraževanje, vzgojo,
rekreacijo, zdravje, bil je ti-
sti, ki je tudi spodbujal. Zato
se nehote pojavlja vprašanje,
ali so ga v resnici videli vsi,
ki živijo in delajo za otroka
in z njim? In ne nazadnje,
kako je bilo z organiziranimi
obiski otrok, zlasti šolskih.
Res je, da letošnji termin ni
bil najbolj primeren, toda za
prihodnji sejem, ki bo od 1.
do 7. septembra 1981. leta, bi
lahko zlasti v tem smislu na-
pravili več.
Sejem »Vse za otroka« je
uspel tudi zavoljo spremlja-
jočih prireditev, uspel zaradi
mnogih pobud, ki jih je dal,
tako v zvezi s šahom in pro-
pagando šaha med otroki, za
njihovo srečanje z uglednimi
šahisti, velemojstri. Povedal
je, da je to kraj, kjer bi se naj
srečali vsi, ki se ukvarjajo z
delom in življenjem otrok.
Dal je nekaj pobud za popra-
vek jugoslovanskih konfek-
cijskih standardov, opozoril,
da bi morda sleherni sejem
opozoril na določen pro-
blem, nalogo tistega časa, da
bi bil tako bolj vsebinsko
usmerjen. In še in še.
M. BOZiC
PARTIJSKI TISK NA SLOVENSKEM
Ob 60-letnici ustanovitve KPJ v Sloveniji in 70-
letnici rojstva Toneta Tomšiča, so uredništva De-
la, Komunista in Delavske enotnosti kot glasila
SZDL, ZKJ in ZKS ter Zveze sindikatov Sloveni-
je pripravila razstavo Partijski tisk na Slovenskem
v razstavnih prostorih Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti v Ljubljani. Otvoritev je bila 16.
junija in si je doslej razstavo ogledalo veliko števi-
lo obiskovalcev. Gre namreč za dokumentacijsko
izredno zanimiv prikaz izdajanja partijske literatu-
re in periodike v najtežjih časih naše zgodovine.
Presenetljiva je vztrajnost, tudi načrtnost aktivi-
stov, ki so se ukvarjali s širjenjem partijske litera-
ture v ilegali pred drugo svetovno vojno in v njej
sami. A ne gre samo za tehniko in organizacijsko
iznajdljivost, konspiracijo, nabavo materiala in
drugo. Gre za moč in prodornost zavestne odloči-
tve, gre za organizirano obliko boja ? besedo, z
mislijo, zapisano idejo.
D. M.
OBČINSKI PRAZNIK LETOS V
NAZARJAH
Čeprav se zbor krajevnih skupnosti še ni izrekel;
na zadnjem zasedanju ni bil sklepčen; so se dele-
gati družbenopolitičnega zbora in zbora združene-
ga dela občinske skupščine Mozirje odločili, da
bodo letos občinski praznik počastili v Nazarjah.
Razlogov za to je več, saj bodo občinsko prazno-
vanje povezali z mnogimi pomembnimi delovnimi
zmagami. To ne velja samo za nov kulturni dom,
ki so ga v tem industrijskem središču spričo dotra-
janosti starega več kot potrebovali, marveč tudi za
novo halo za plemenitenje iveric in za novo žagal-
nico v okviru Gorenja Lesne industrije Nazarje.
Toda, tudi delovni uspeh sosedov v Elkroju daje
svoj pomemben delež. Tudi tu bodo sklenili dela
pri gradnji in opremi nove proizvodne hale pa tudi
prizidka, v katerem bo trgovina lastnih izdelkov,
izposojevalnica knjig, učna delavnica in še kaj.
Odbor za pripravo praznika vodi predsednik SOD
Hinko Cop.	MB
SREDA, 18. 6.: Ljubljana: Vinko Hafner je bil izvo-
ljen za predsednika RS ZSS z enoletnim mandatom.
Na volilni seji so kritično ocenili delo slovenskih sindi-
katov in opredelili njihove osnovne naloge v nasled-
njem obdobju. Največ nalog bo pri bitki za stabiliza-
cijo, uveljavljanju načel delitve po delu, omejevanju
vseh oblik porabe, racionalnem zaposlovanju ipd...
Johanesburg: Nemiri v črnskih predmestjih Cape-
towna v Južnoafriški republiki se nadaljujejo. Val
demonstracij se je pričel ob Obletnici dogodkov v
Sowetu, ko je bilo pred štirimi leti ubitih 600 demon-
strantov .. VVashington: Predsednik Jimmv Carter se
je zavzel za dobre odnose z Jugoslavijo. Zeljo, da se
nadaljuje dialog, ki ga je pričel s Titom, je izrazil pred
obiskom v Jugoslaviji... London: Britanska opozicija
je z ogorčenjem reagirala na sporočilo o namestitvi
ameriških jedrskih raket na njihovih tleh. 160 raket
bodo namestili v dveh oporiščih. Opozicija ocenjuje to
kot novo nepotrebno dejanje oboroževalne tekme. Na-
povedane so protijedrske demonstracije...
ČETRTEK, 19. 6.: Beograd: Niti za hip ne smemo
zanemariti izpopolnjevanje delegatskega sistema.
To je na seji Zvezne konference SZDL o vlogi SZDL
pri uresničevanju delegatskega sistema in stabiliza-
cije, poudaril Zoran Polič. Osnovna naloga SZDL je,
da sl^bi za dosledno izvajanje in krepitev ^an^ouprav-
nega sistema. Marin Cetinič pa se je zavzel za krepitev
vloge delavskega razreda pri obvladovanju procesov
reprodukcije, kar je osnova stabilizacije in krepitve
delegatskega sistema... Ljubljana: Republiški
izvršni svet se je zavzel, da bi iz razvojnih načrtov
81-85 črtali vse, kar jih spreminja v »spiske želja«.
Treba bo opredeliti prednostne naloge in skrbeti za
povečevanje izvoza, ki naj bi že letos doseglo 13%.
New York: Mednarodni položaj obremenjuje jo fito-
kovski .spori, vmešavanje v notranje zadeve drugih
dežel z uporabo sile, kar poraja vedno nova žarišča
sporov. To so poudarili prestavniki neuvrščenih dež6l
na svojem današnjem plenumu v OZN. Dejavnost neu-
vrščenih bo treba okrepiti, zajeziti negativne pojave tfe
vrste in spodbuditi proces popuščanja... Beočin: 700
tisoč ton cementa v tukajšnji cementarni je na za-
logi, ker nimajo vreč, da bi ga embalirali. Zaradi
pomanjkanja cementa je istočasno veliko težav pri
izvajanju investicij, zlasti pa pri stanovanjski grad-
nji...
PETEK, 29.6.: Rim: Obisk ameriškega predsednika
Carterja v Italiji mineva ob izmenjavi mnenj o me-
dnarodnem položaju in medsebojnem sodelovanju,
ki ga obe strani označujeta kot odlično... New York:
Plenum nauvrščenih se je zavzel za pravice Palestin-
cev in predlagal sprejem nove resolucije OZN o tem
vprašanju na posebni konferenci o Palestini... Mari-
bor: Pralnih praškov še ne bo. V Zlatorogu že od 7. 6.
ne proizvajajo pralnih praškov, ker ni za to potrebne
surovine - etolata A-11...
SOBOTA: 21. 6.: Zagreb: Na Hrvaškem ne bo višjih
cen v turističnem gospodarstvu. To so danes pouda-
rili na seji splošnega združenja turističnega gospodar-
stva Hrvaške, ko so zahtevali spoštovanje pred sezono
objavljenih cenikov. Zaradi devalvacije naj bi turi-
stično gospodarstvo iztržilo za 100 milijonov dolarjev
več deviz... Peking: Na Kitajskem uvajajo kolek-
tivno vodenje. To je povedal na tiskovni konferenci za
jugoslovanske novince generalni sekretar CK KPK
Hu Yaobang in izjavil, da pripravljajo vrsto ukrepov,
da bi preprečili osredotočenje oblasti v ozkem ^ogu
ljudi.
NEDELJA: 22. 6.: Moskva: Sporočajo, da se iz Afga-
nistana umikajo deli sov^tskih enot. Podatkov o
številu umaknjenih sil še ni. Benetke: Tu se je začel
šesti vrhunski sestanek voditeljev najbolj razvitih
dežel Zahoda. Na sestanku so različno ocenjevali vest
o delnem umiku sovjetskih enot iz Afganistana. Nego-
tovost pa povzroča tudi spor Carterja in Schmidta
glede odgovora atlantskih zaveznikov na sovjetsko in-
tervencijo v Afganistanu in nameščanju ameriških je-
drskih raket v evropskih oporiščih.
PONEDELJEK, 23.6.: Benetke: S sprejemom dekla-
racije se je tu končalo srečanje sedmih najrazvitejših
držav zahoda. V ospredje so postavili probleme
oskrbe z nafto. Vprašanj energetike pa ne bo mogoče
reševati mimo drugih - inflacije, brezposelnosti, pro-
tekcionizma in monetarne nestabilnosti. V političnem
pogledu so izpostavili enotnost Zahoda... Ljubljana:
Predsedstvo CK ZKS je podprlo predlog Antona Vra-
tuše, da so v kadrovski sestavi republiškega izvrš-
nega sveta potrebne spremembe. Anton Vratuša naj
bi prevzel funkcijo v predsedstvu CK ZKS, če bo
predlog skupščina SRS sprejal, pa bo za novega
predsednika IS evidentiran Janez Zemljarič...
Moskva: Na plenumu CK KPSZ je Leonid Brežnjev
sporočil, da so iz Afganistana umaknili eno divizijo
in 108 tankov. Ljubljana: Dr. Vladimir Bakarič je bil
20. 6. uspešno operiran na urološki kliniki Klinič-
nega centra...
Torek, 24. 6.: Beograd: Jimmy Carter je prispel na
dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo.
Sprejeli so ga najvišji jugoslovanski voditelji. 2e ob
prihodu je dal Carter izjavo, v kateri je poudaril prija-
teljstvo med obema državama, pomen Titove vloge v
mednarodnih odnosih in pomen neodvisne in enotne
Jugoslavije. Poudaril je njeno vlogo v gibanju neuvr-
ščenih in zagotovil tesno sodelovanje. Uradni pogovori
minevajo v ozračju vzajemnega spoštovanja in ra-
zumevanja, zajemajo pa tako mednarodne, kot dvo-
stranske odnose... Ljubljana: CK ZKS je na današnji
seji pretresel vprašanja uresničevanja stabilizacije.
V uvodnem referatu je novoizvoljeni član predsedstva
CK ZKS Štefan Koročec razčlenil osnovne naloge v
bitki za ustalitev gospodarstva. CK ZKS ni sprejel
novih ukrepov, ker so naloge komunistov v gospodar-
ski stabilizaciji, kot je poudaril predsednik France Po-
pit, jasne. Potreba pa je celovita obveščenost vseh
delovnih ljudi o dogajanjih v njihovem okolju, saj bo le
tako stabilizacija postala množična, le takšna pa lahko
tudi doseže pričakovane uspehe...
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
Iz levega predala: pa vseeno - samo naslov spreme-
nimo in smo na moč aktualni: periodični obračun...
PRERAČUNAVANJE PRED VROČIM POLETJEM
KOUKO »STANE« DEVALVACIJA?
Minusi in piusi devalvacije v nekaterih celjskih OZD
Jasno je bilo že od vsega začetka
sedanje gospodarske reforme, uradno
poimenovane z gospodarsko stabili-
zacijo, da prva letošnja najbolj od-
mevna ukrepa iz gospodarskega svež-
nja - devalvacija in maksimirane ozi-
roma zamrznjene cene, še zdaleč ni-
sta darilo za dobro vedenje v prete-
klosti. Prav tako je jasno, da nista
nobeno zdravilo za splošno pregreto
gospodarsko rast, inflacijo, neugo-
dna razmerja med izvozom in uvo-
zom, še vedno neproduktivno zapo-
slovanje... Pa kaj bi naštevali, sez-
nam bi bil lahko precej dolg, na kon-
cu pa bi morali pribiti še kaj o naši
produktivnosti in organizaciji dela, o
odgovornosti, disciplini in opravlje-
nih dolžnostih vsepovsod in vsako-
gar. Jasno je, da je devalvacija - raz-
vrednotenje lastnega domačega de-
narja v odnosu do tujega, skupaj s
svojim začasnim varovalnim dežni-
kom maksimiranih cen, kojam kaj
več, kot nujnost poračunanja s sa-
mim seboj. Da je bila sicer tudi neke
vrste nebeška mana za devizne varče-
valce, smo pa tako že sami ugotovili in
so nam bili prvi skoraj vzhičeni TV -
komentarji čisto odveč.
Bistvo naše gospodarske resnice
ostaja genialno preprosto: svoj raz-
voj moremo načrtovati le na osnovi
zasluženega dohodka, pri tem pa ima-
mo na izbiro le dve možnosti - ali
svoj dohodek povečati, ali pa se pri-
lagoditi njegovi velikosti!
Pa poglejmo, kako so v občini Celje
nekatere pomembnejše organizacije
združenega dela »obračunale svojo de-
valvacijo«. Se prej pa že na začetku
tega bežnega sprehoda pribijmo, da
vsi učinki, četudi samo devalvacije, še
niso znani, predvsem, ker se še ne ve
točno, kolikšne bodo spremembe pri
izvoznih stimulacijah. Podatke je zbral
komite za družbenoekonomski razvoj
pri skupščini občine Celje!
CINKARNA: Devalvacij ski učinki
jim ob seštetju vseh minusov in plu-
sov »prinesejo« celo 36 milijonov plu-
sa, čeprav je stanje po posameznih toz-
dih dokaj različno. Medtem ko je pri
TiOa pozitivne razlike za 86 milijonov
dinarjev, je Grafika v minusu za 37
milijonov; metalurgija v plusu za 8 mi-
lijonov, vsi ostali tozdi pa spet z nega-
tivno razliko.
AERO: Prvi izračuni kažejo minusa
za 6 milijonov dinarjev pri uvozu, k
čemer je treba prišteti še nekaj čez tri
milijone zaradi razlik pri odplačilih
inozemskih kreditov. Izvoz prinaša
plusa za 2 milijona dinarjev; k temu pa
je treba prišteti še zaenkrat neznan
znesek izvozne stimulacije.
ŽELEZARNA ŠTORE: Negativne
devalvacijske razlike je po prvem izra-
čunu za 30 milijonov dinarjev, vendar
računajo to razliko dokaj dobro nado-
mestiti z izvozom, poleg tega pa mora-
mo upoštevati še njihove možnosti na-
domestitve minusa z zvišanimi cenami
izdelkov črne metalurgije.
EMO: Navzkriž jim gre za okroglih
'21 milijonov, pri čemer so najbolj v
minusu pri tozdih Kotli in Frite, v plu-
su pa pri tozdih Posoda in Emo-kon-
tejner. Predvidevajo, da se bodo deviz-
no-bilančno glede izvoza in uvoza ven-
darle izravnali, saj so na primer pri že
izvoženem blagu pridobili najmanj 9
milijonov dinarjev, saj je finančni pri-
hv prispel po devalvaciji.
LIBELA: Ne bi smeli imeti tovrstnih
problemov, saj so v glavnem uvozno-
izvozno izravnani. Tudi KOVINOTE-
HNA jo je dobro »odnesla« s samo 5
milijoni minusa, slabše, z 10 milijoni
pa ŽICNA.
Da ni vedno »vse zlato, kar se sveti«,
bo to pot veljalo za ZLATARNE Celje,
čeprav njeni devalvacij ski učinki še
niso količinsko izračunani. Gre za veli-
ke probleme oskrbe s surovino, saj so
se na primer pri njihovih izdel^h po-
večali stroški najmanj za 23 odstotkov,
kar vsekakor pomeni negativno razli-
ko v ceni, še bolj ob sedanji že tako
minimalni akumulaciji.
MITJA UMNIK
MOZIRJE
POMANJKANJE LESA!
V treh mesecih za okoli 16 milijonov din izgub
v ponedeljek, 16. in v sre-
do, 18. t. m., so zasedali zbori
občinske skupščine Mozirje.
Tokrat so se jim zaradi raz-
prave o osnutku zakona o
stanovanjskem gospodar-
stvu pridružili delegati skup-
ščine občinske skupnosti so-
cialnega varstva. Toda, svoje
delo sta dobro opravila le
družbenopolitični zbor in
zbor združenega dela, ostala
dva sta bila zaradi preveč
skromne udeležbe delegatov
nesklepčna. V zboru krajev-
nih skupnosti je od petin-
dvajsetih manjkalo kar pet-
najst delegatov, največ (8) iz
Mozirja in Luč, zasedanja
skupščine interesne skupno-
sti za socialno varstvo pa se
je od petindvajsetih udeleži-
lo le šest delegatov!?
V središču zasedanja zbo-
rov občinske skupščine so
bile ocene o gospodarskih
gibanjih v prvih treh mese-
cih letos, o gibanju vseh
oblik porabe, o delu inšpek-
cijskih služb itd.
Na sploh rezultati o gospo-
darjenju niso zadovoljivi,
sredstva za razširjeno repro-
dukcijo so v upadanju, po-
znajo se zamude pri dokon-
čanju pomembnih naložb v
gospodarstvu, ker že letos
niso dale tistega, kar bi mo-
rale. Zahteva, da je treba ob-
držati skupno porabo, je bila
utemeljena. V občini so bile
le tri delovne organizacije, ki
so pri izplačevanju osebnih
dohodkov upoštevale dogo-
vorjena merila. Zato zahteva,
da je treba ta izplačila uskla-
diti še v tem mesecu.
Presenetljiva je bila ugoto-
vitev o poslovanju z izgubo,
ki je v občini znašala skupaj
okoli 16 milijohov dinarjev,
od tega največ okoli 10 mili-
jonov pri gorenjski tovdrni
malih gospodinjskih apara-
tov v Ncizarjah. Čeprav so
vsa zagotovila, da bo stanje
že ob koncu polletja drugač-
no, pozitivno in da bodo od
zaključku leta imeli okoli 30
milijonov za sklade, je dej-
stvo odkrilo nekatere slabo-
sti in tudi kratke stike v
medsebojnem informiranju
znotraj sestavljene organiza-
cije združenega dela Gore-
nja.
Sicer pa je ta razprava od-
prla tudi staro rano - po-
manjkanje lesa. Očitno bo
treba več napraviti za pove-
zovanje gozdarjev in delav-
cev v lesno predelovalni in-
dustriji. In ne samo to, tudi
za večje povezovanje tako
imenovanih reprodukcijskih
enot znotraj občine ter za
prestruktuiranje gospodar-
stva. To je seveda dolgoroč-
na naloga!
Razen tega je dejstvo, da
so se v občini povečale vse
oblike porabe narekovalo
ukrep, ki so ga delegati potr-
dili v obliki zaključkov, da je
treba skupno porabo zmanj-
šati za 14,8, splošno za 21,7 in
osebno za 12,6%. Torej, več
kot konkretna obveznost.
MB
PRI SKLADIŠČU
TUDI TRGOVINA
Člani izvršilnega odbora
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje so na zadnji seji
med drugim odobrili dve po-
sojili. Prvo je dobila Kovino-
tehna Celje, TOZD skladišče
in transport, v znesku 18.3
milijona dinarjev za izgrad-
njo druge faze večnamenskih
skladišč na Zgornji Hudinji.
Ta faza zajema gradnjo indu-
strijskega tira, platoja za to-
vorna vozila, zunanjo uredi-
tev prostora, potrebno opre-
mo itd. V okviru skladišča bo
tudi center za prodajo blaga
na drobno f>o znižanih cenah.
Gre predvsem za gradbeni
material.
Drugo posojilo so odobrili
TIM Laško v vrednosti 22 mi-
lijonov dinarjev za poravna-
vo zapadlih obveznosti v ok-
viru sanacijskega programa.
OBISK PRI RD
CEUE
Danes sta na obisku pri RD
Celje republiški študijski de-
legaciji za področje ribogoj-
stva iz Cme gore in Srbije.
Dopoldne bo skupni pogovor
o vzrejno gojitveni dejavno-
sti, zatem pa si bodo gostje
ogledali gojitvene ribnike na
Blagovni, kjer bodo nadalje-
vali s pogovori in to pred-
vsem s področja gojitvene
dejavnosti. Srečeinje bodo
končali ob Smartinskem je-
zeru, kjer bo tudi razgovor o
športnem ribolovu. ^V
ŠENTJURSKI TOLO NA TUJEM
DRU2N0 ZA BOUŠE
Bitka za ustalitev delavcem Tola ni tujka
Augustu Mavrinu, čev-
ljarju iz Tola v Šentjurju so
delavci tega kolektiva že
drugič zaupali funkcijo
predsednika delavskega
sveta. 15-članski delavski
svet v Tolo se redno sestaja
najmanj enkrat, če je po-
trebno, tudi večkrat na me-
sec. Še posebno v zadnjem
obdobju pa člani delavske-
ga sveta in tudi celoten ko-
lektiv, namenjajo veliko
pozornost ustalitvenim pri-
zadevanjem, ki jim niso
tuja.
»350-članski kolektiv se-
stavljajo v 90% ženske, ki
prihajajo na delo iz različnih
koncev šentjurske občine in
mislim, da je prav, če povem,
da so naša prizadevanja re-
snično usmerjena v poveča-
nje proizvodnje, št^njo z
materialom in v izvoz.«
Torej ste si s svojimi iz-
delki odprli vrata tudi na
tuja tržišča?
»Na Švedsko izvažamo
hišne copate, v Holandijo pa
natikače in sandale. Čeprav
je to majhen skok onstran
naših meja, smo zadovoljni s
svojo usmeritvijo na tuja tr-
žišča in bomo v prihodnje se-
veda poskušali prodreti še
drugam.«
Zapolnjujete pa pred-
vsem jugoslovansko tržišče.
»Res je. Pojavljamo se do-
mala v vsej Jugoslaviji in tu-
di to je porhembno.«
Ali se tudi v vašem kolek-
tivu odraža pomanjkanje
katerega od osnovnih re-
produkcijskih materialov?
»Pesti nas pomanjkanje le-
pila, ki je seveda za nemoten
potek proizvodnje, kakršna
je naša, nujno potrebno.
Upamo le lahko, da nam to v
prihodnje ne bi zavrlo naše
proizvodnje. Zato še pose-
bej, v smislu ustalitvenih
prizadevanj, skrbno pazimo
na porabo tega materiala. O
stabilizacijskem programu,
ki smo ga tudi zapisali, smo
se veliko pogov^ali člani
delavskega sveta in z njim so
seznanjeni vsi delavci, ki so
ta program podprli in z zado-
voljstvom ugotavljamo, da je
to tudi vodilo pri delu. Sted-
nja z materialom lahko pri
proizvodnji, kakršna je naša,
prihrani prenekateri dinar.
Zato je naša nenehna skrb:
zmanjšati porabo, povečati
delovno storilnost in pove-
dano v prenesenem smislu -
štediti od sponke do najdraž-
jih materialov. Skrbno kon-
troliramo tudi porabo potnih
stroškov, reprezentance, itd.
Vsak prihranek je koristen v
naše skupno dobro. Tega se
zavedamo. Res pa je tudi, da
samo združeno delo ne bo
kos stabilizacijskim prizade-
vanjem. Tudi v negospodar-
stvu se da marsikaj prihrani-
ti in izboljšati v korist boljše-
ga gospodarjenja. Sele po-
tem bomo lahko rekli, da bi-
jemo skupno bitko za ustali-
tev.«
MATEJA PODJED
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
OBJEKTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
POIIIIANJKUIV>VOZNIRED
Program po letih ni izdelan
IN a seji vsen iren zoorov
skupščine občine Žalec, ki
bo v ponedeljek, 30. junija,
bodo delegate seznanili tu-
di z vrstnim redom vlaganj
v objekte družbenih dejav-
nosti in komunalne izgrad-
nje za obdobje 1980 do 1985.
Zanimivo je, da niti ena sa-
moupravna interesna skup-
nost ni prikazala izvedbo
programa po letih, kar je tu-
di razumljivo, saj so bile
predračunske vrednosti po-
sameznih objektov predvi-
dene v lanskem letu in so le
orientacijske.
Zdravstvena skupnost naj
bi do konca leta 1983 skušala
zgraditi tiste zdravstvene po-
staje, ki so bile vključene v
prejšnji program samopri-
spevka, pa jih niso zgradili.
Gre za zdravstveno postajo
na Vranskem ter obnovo in
razširitev zdravstvene posta-
je na Polzeli.
Izvršni odbor občinske izo-
braževalne skupnosti meni,
da bi morali najprej zgraditi
prizidek k osnovni šoli Vera
Slander na Polzeli, potem pa
prizidke na osnovnih šolah v
Šempetru, Grižah, na Vran-
skem in v Gotovljah. V Libo-
jah naj bi hkrati s prizidkom
zgradili še telovadnico, tak-
šen objekt pa kot kaže, bodo
dobili tudi v Vinski gori. V
predlogu ni določeno leto,
kdaj naj bi pričeli z gradnjo
posameznih objektov, ker
bodo omejitve v skupni po-
rabi vplivale na dinamiko in
obseg gradenj.
Skupnost otroškega var-
stva načrtuje v Veliki Pireši-
ci gradnjo treh igralnic, v Ta-
boru in Zabukovici dveh,
Braslovčah treh, Šempetru
osem, Žalcu deset, Letušu,
Andražu, na Gomilskem in
na Ponikvi po eno, v Grižah
šest, na Vranskem štiri ter v
Gotovljah in Seščah po dve.
84 in pol milijonov dinarjev
naj bi zbrali iz prispevne
stopnje, deset in pol milijo-
nov dinarjev pa iz samopri-
spevka.
Občinska skupnost social-
nega skrbstva bo sodelovala
pri gradnji medobčinskega
pionirskega letovišča v Izoli.
Letovišče bodo po vsej ver-
jetnosti gradile občine Šent-
jur, Mozirje, Slovenske Ko-
njice, Laško in Šmarje pri
Jelšah. Vsaka občina naj bi
predvidoma prispevala po
sedem milijonov dinarjev, s
tem da bi v žalski zbrali polo-
vico potrebne vsote, kolikor
znaša žalski delež iz samo-
prispevka. V programu SIS
za socialno skrbstvo pa je še
dograditev depandanse k
domu upokojencev na Pol-
zeli, sofinanciranje invalid-
ske delavnice ter sanacijska
dela graščine pri domu upo-
kojencev na Polzeli. Občin-
ska kulturna skupnost pred-
videva obnovo domov v
Vrbju, Šempetru, Grižah, na
Ponikvi, v Galiciji in v Vin-
ski gori, gradnjo kulturnega
doma v Žalcu, dograditev
večnamenskega objekta na
Gomilskem in drugo. Denar
za te objekte bodo zbrali s
samoprispevkom, ostalo
vsoto pa bosta prispevali ob-
činska in republiška kultur-
na skupnost.
JANEZ VEDENIK
PLAKETE NA SEJMU » VSE ZA
OTROKA«
Tik pred zaključkom letošnjega, četrtega sejma »Vse za
otroka« je posebna žirija sporočila rezultate ocenjevanje za
podelitev plakete Celja. Slo je za oceno razstavljenih izdel-
kov.
Tako je podpredsednik izvršnega sveta celjske občinske
skupščine, Rastislav Žnuderl, izročil zlato plaketo delovni
organizaciji Sladkogorske, Sladki vrh, za serviete napravili
otroci v 52. osnovnih šolah. Odločitev kolektiva ima vseka-
kor vzgojen moment, pa tudi vsestransko spodbuden vpliv
na najmlajšega uporabnika.
Srebrno plaketo je dobila Tvornica nameštaja i didaktike
za predškolske školske ustanove iz Dugega sela za serijo
gradbenih materialov, sestavljene iz naravnega in obarva-
nega lesa. Te raznobarvne sestavljenke niso zgolj le pri-
pravna igrala, marveč tudi dobrodošel pripomoček za obo-
gatitev otrokove domišljije in ustvarjalnosti.
Dve bronasti plaketi pa sta sprejela kolektiva »Centra za
poklicno usposobljanje in zaposlovanje invalidov« Celje za
kompleten program lesnih igral za opremo otroških igrišč
pri vrtcih, v krajevnih skupnostih, v soselkah itd, ter de-
lovna organizacija LIK Kočevje za univerzalen element iz
lesa, ki je s posameznim dodatki uporaben za več namenov
in sicer za stolčke, mizice, gugalnice itd.	MB
MLADINSKI UČNI CENTER TEHARJE
ŠOLA ZA NAŠO VARNOST
90 mladincev pri pouku obrambe in zaščite
Velik travnat prostor na
Teharju pri Celju, katerega
z ene strani obkrožajo moč-
no razvejana listnata dreve-
sa, z druge pa stavba nekoč
dobro znanega »Mlinarjeve-
ga Janeza« (spodaj »Leži«
del Železarne Store), ^ bil
šestnajst dni poln večjih šo-
torov, kjer je prebivalo 90
mladincev in mladink iz
celjske občine. To je bila
mladina, ki ne obiskuje
srednjih šol, zdaj pa so jih
povabili v mladinski učni
center na Teharje, da bi v
nekaj dneh pridobili tisto
znanje, ki ga srednješolci
med rednim poukom.
Komandant mladinskega
šolskega centra Otmar Riva:
»Z doseženimi rezultati
smo lahko zadovoljni, saj so
še boljši, kot prejšnja leta.
Za zaključno oceno smo
upoštevali rezultat pisme-
nega testa za teoretično po-
dročje, rezultat streljanja
in udejstvovai^ v intere-
snih dejavnostih.«
Komandirji vodov so bili
Marko Pirkmajer, Bojan
Rebecin Miran Škoflek, pre-
davali so delavci sekretariata
za LO, varnost in DS, Občin-
skega štaba za teritorialno
obrambo. Zveze rezervnih
vojaških starešin, Uprave
javne varnosti in drugi. Refe-
rent za vzgojo je bil Branko
Krajnc:
»Osrednji program je bil
isti, kot ga imajo v srednjih
šolah. Zelo razvita je bila tu-
di interesna dejavnost. Pri-
pravili smo razgovore z bor-
ci, mladi so se spoznali z
osnovami juda in karateja,
spregovorili smo o raketar-
stvu, »zašh« so v svet foto-
grafije ... Spoznavali so se z
vojaškimi veščinami, strelja-
li z zračno puško, igrali mali
nogomet in šah, pisali pri-
spevke za »stenčas«... Usta-
novili smo oktet, ki ga je s
kitaro spremljal Roman Ja-
vornik iz Vojnika. Mlade so
obiskali starši in si ogledali
tabor. Letos smo pripravili
drugič takšno obliko izobra-
ževanja, medtem ko smo
prej bili zgolj v učilnicah. Se-
danja oblika je seveda
boljša.«
Y mladinskem učnem cen-
tru so poleg ostalega usta-
novili mladinske aktive, v
enote civilne zaščite sb spre-
jeli 28 mladincev, pripravlja-
li pa so jih tudi za pristop v
enote teritorialne obrambe.
TEKST:
TONE VRABL
FOTO:
DRAGO MEDVED
VSAK PETNAJSTI
DOJENČEK NE PREŽIVI
Morda je prav Slonoko-
ščena obala vzorec, kako
se s kmetijstvom ubraniti
lakoti. Lačna so mlada
usta Afričanov. Zaho-
dnoafriške dežele, brez iz-
jeme, v osrčje gospodar-
skega razvoja postavljajo
kmetijstvo. Tiste kulture,
ki so izvozno zanimive in
ki vsaj malo ublažijo ne-
sorazmerja v plačilni bi-
lanci. To so kava, kakav,
palmino olje, arašidi, ba-
nane, bombaž in druge.
Slonokoščena obala se
lahko pohvali, da je naj-
večji sveto\ni izvoznik
kakava. V sezoni 1978/79
jim je zraslo kar 300.000
ton kakava. Za Brazilijo
Jn Kolumbijo je Slonoko-
ščena obala tudi eden naj-
večjih izvonikov kave.
Sedaj, ko trgovci spet ča-
kajo na milost zvezne ad-
ministracije glede poviša-
nja cen kave, ta podatek
ni nevažen. Kakav in ka-
va - za ti dve kmetijski
kulturo so, menijo stro-
kovnjaki, idealni pogoji v
zahodni Afriki. Zaradi
dolge deževne sezone in
primerne vročine.
Toda tisto, kar Afrika
pošilja v svet, najbrž
manj zanima ljudi, ki v
džungli, blizu nje ali v
predmestjih iščejo vsaj
zajtrk. Vsaj košček užit-
nega. Saj je res. Narava
ne skopari. Mladi faMje
in dekleta so v marcu, ko
je dozorel mango, z dolgi-
mi preklami klatili sadeže
s košatih in visokih man-
govcev skoraj na vsakem
koraku. Nato so jih lepo
sortirali in jih, tiste, lepo
rumenkastordeče, ponu-
jali za kar zasoljeno ceno.
Take scene mladostne iz-
najdljivosti sem videl v
Gani, v Centralnoafriški
republiki, v Nigeriji - vse-
povsod.
In mango je cenjen sa-
dež. Pravijo, da telesu ko-
risti. Dobro mero železa
da ima, so mi rekli. A ni-
sem mogel preveriti.
A kaj pomagajo mango,
pa banane, pa kava in ka-
kav, pa tudi nafta pone-
kod, če mora Afrika uva-
žati ogromne količine ri-
ža, žita in sladkorja. No,
temu sem se čudil. Da
uvažajo sladkor, namreč.
V Lagosu sta me gosti-
telja Dušanjn Sonja Haj-
šek iz Gorenja (Gorenje
ima tam tovarno za mon-
tažo hladilnikov) peljala v
trgovski, branjevski, kra-
marski del tega veleme-
sta. Fantastično, zares.
Dobiš vse - od copat in
oblek, do slonovine in
zlatnine. Market na ulici.
Izbira za knjigo rekordov.
Merkur, starorimski bog
trgovcev, bi si obliznil vse
prste na roki in nogi ob
spretnostih, ki jih razkri-
vajo afriški prodajalci na
marketih, v lesenih bara-
kah - stojnicah z zelenja-
vo ali kar na cesti. Pri sle-
hernem prodajalcu se za-
čenja podobna zgodba -
najprej njegova visoka
cena, nato kupčeva en-
krat nižja, nato pa dogo-
varjanje, ki me je narahlo
spomnilo na nekatere na-
še navade v sporazume-
vanju ...
Na teh branjarijah pro-
dajajo tudi vodo in slad-
korni trs. Oboje za žejo,
seve. Voda ni poceni. Vo-
da v plastični litrski ste-
klenici pa je celo dražja
kot kakšna brezalkohol-
na pijača.
In prodajalec sladkor-
nega lesa - trsa ?
Košček stebla, do
20 cm dolgega, najprej z
mačeto postrga, olupi.
Nato ga za skromen dro-
biž ponuja. In posel mu
ne nese tako slabo. Am-
pak sesanje sladkornega
trsa me ni niti odžejalo in
mi ni prijalo. Presladko.
Vendar drži. Sladkor ni
na seznamu proizvodov,
ki jih daje afriško kmetij-
stvo. Nekaj drugega so
zelene banane-plantains,
yam, manioka, taro, fonio
in druge. To proizvajajo.
Vendar hrane manjka.
Manj kot polovica pre-
bivalcev zahodnoafriških
dežel šteje petnajst let.
Povprečno doživijo samo
štirideseto leto. Stari
Afričani so redki. Vsak
petnajsti dojenček, med
stotimi rojenimi, ne preži-
vi prvega leta. A kar triin-
trideset jih za vselej zati-
sne oči pred petim rojst-
nim dnevom. Vzroki? Ra-
zlični. Insekticidne bolez-
ni, pa umazana voda. Pre-
ventive Afrika skoraj še
ne pozna. Higienske ra-
zmere so za evropske poj-
me nevzdržne.
A bistven vzrok je po-
manjkanje hrane - ne le,
da je ni dovolj, tudi razno-
vrstna in dovolj kako-
vostna ni. Več študij je
pokazalo, da je podhra-
njenost poglavitni vzrok
za smrt otrok pred petim
rojstnim dnevom. Zdrav-
stvena oskrba je še nera-
zvita. Zlasti na vaških ob-
močjih se odsotnost
zdravstvenega osebja naj-
bolj pozna. Domača me-
dicina tudi v Afriki ne
more preprečiti umiranja.
Lahko le zdravi. Malo.
Zdravstvene službe, dr-
žavne in privatne, delajo
v urbanih okoljih. A kaj,
ko 80% ljudi tolče dneve
po vaseh. Se en podatek
značilno oslikava social-
ne in zdravstvene razme-
re' v zahodnoafriških dr-
žavah - v Gani mora en
zdravnik zdraviti blizu
13.000 pacientov, v Gornji
Volti, v eni najrevnejših
dežel, pa skoraj 93.000.
Boljše zdravstvene ra-
zmere bodo umestile le
boljše ekonomske mož-
nosti. Tega napredka pa
ni. Zahodnoafriške deže-
le še kar naprej zamujajo.
Njihove rezine kruha po-
stajajo vse tanjše.
Podhranjenost, lakota
rojeva bolezni. Bolezni se
brati jo s smrtjo. Otroci
umirajo.
PIŠE:	8
JOŽE VOLFAND
s pirogami smo se pripeljali v vasico Tiegba (Slono-
koščena obala)
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
PSI SO REŠILI LJUDI
Občinski šteb za civilno zaščito je skupaj s KS 2alec in
občinsko gasilsko zvezo v soboto v Žalcu pripravil vaje enot
civiln'^ zaščite in gasilskih enot. Vaja je potekala na avtobu-
sni posiaji in pred Namo. Med drugim so prikazali reševanje
i^ "uševin ter višjih objektov. Sodelovale so tudi enote RBK,
prve medicinske pomoči, enota za tehnično reševanje in
enota gasilcev, med tem ko so prikazali tudi reševanje izpod
ruševin s pomočjo dresiranih psov Kinološkega društva iz
Žalca. Po uspešno končani vaji so pripravili na stadionu še
razstavo opreme in sredstev za civilno zaščito.
JANEZ VEDENIK
CELJE
IZPIT Z ODUKO!
Za člane Narodne zaščite KS Center
Kaže, da smo že kar nava-
jeni, da v razvoju nekega do-
godka, govorimo in pišemo
le o osrednji epizodi, pa naj
bo takšna ali drugačna. Tudi
tedaj, ko gre na primer za
večjo nesrečo. Nekatere po-
drobnosti prihajajo iz anoni-
mnosti šele pozneje in tako z
večjo ali manjšo »zamudo«
sestavijo mozaik celote. Sli-
ka je potem kompletna.
V sredo, 4. junija, je prišlo
nekaj sto metrov južno od
celjske železniške postaje do
hude nesreče, v kateri sta tr-
čila dva tovorna vlaka in iz-
gubila življenje strojevodja
in njegov pomočnik.
Po tej nesreči, ki se je pri-
petila nekaj minut pred 22.
uro, so imeli pomembno na-
logo tudi pripadniki Naro-
dne zaščite. Najprej iz kra-
jevne skupnosti Center, poz-
neje iz vrst domačega želez-
ničarskega kolektiva.
Komaj je počilo in zaropo-
talo, že so bili na nogah pri-
padniki narodne zaščite KS
Center. Štirinajst minut po
nesreči, so bili na svojem
mestu! Organizirano, s tra-
kovi na rokavih... Nihče jih
ni poklical. Nobeni kurirji
jih niso prebujali iz spanja
ali odganjali od morebitnega
gledanja televizijskega pro-
grama. Prišli so sami od se-
be, po zaslugi enega od po-
močnikov načelnika Nsu-o-
dne zaščite v tej krajevni
skupnosti, ki stanuje na Sa-
vinjskem nabrežju. In že je
sam poklical še druge, naj-
bližje. Tiho in hitro so se od-
pravili na pot in na novo
dolžnost. Na predelu iz celj-
ske smeri so bili na svojem
mestu vse do polnoči, na juž-
nem, iz laške smeri, pa so
opravljali svojo pomembno
dolžnost do pol dveh ponoči.
Pozneje so jih zamenjali pri-
padniki Narodne zaščite že-
lezničarskega kolektiva.
In tako je tudi ta primer
potrdil, da je družbena sa-
mozaščita prišla v zavest na-
ših ljudi. V KS Center so na
delo Narodne zaščite upravi-
čeno ponosni. Evidentiranih
imajo okoli dva tisoč članov.
Vsi so že poslušali predava-
nja o pomenu in namenu Na-
rodne zaščite. Poleg tega
imajo v petih stalnih območ-
jih krajevne skupnosti več
kot dvajset pomočnikov na-
čelnika Narodne zaščite, ki
so prav tako nosilci akcij. Ta-
ko je bilo tudi ob železniški
nesreči. Zdaj je pomočnik
načelnika tisti, ki brez po-
prejšnjega poziva prevzame
odgovornost za delo enote
Narodne zaščite, seveda, če
spozna, da je nujno in po-
trebno. V slednjem primeru
je bilo.
Akcijo je začel Henrik
Zgeč, poleg šestih pripadni-
kov NZ s Savinjskega na-
brežja in Ulice 14. divizije št.
8, sta sodelovala še Franc
Skrabl in Lazo Kolundjija.
V KS Center pa tudi sicer
skrbijo za izobraževanje čla-
nov Narodne zaščite. Zdaj so
v teku posebni tečaji, ki jih
vodi Delavska univerza. Tra-
jajo dvakrat po štiri ure. V
prve je zajetih sto članov.
Skozi to šolo bodo šli še
ostali.
Toda, ne glede na tečaje in
seminarje, ki so potrebni in
nujni, so pripadniki Naro-
dne zaščite KS Center tudi
pri tej nesreči na železniških
tirih opravili izpit z odličnim
uspehom! Čestitamo!
M. BOŽIC
PO TEKMOVANJU VAJA CIVILNE ZAŠČITE
Na 4. občinskem prvenstvu gasilskih enot civilne za-
ščite na stadionu Olimpa v Gabeiju v Celju je nastopilo 29
ekip, od tega 28 iz celjske občine in ena izven konkurence
s Polzele. To je kar 13 ekip več, kot na lanskem podobnem
tekmovanju.
V	vaji z: motorno brizgalno je zmagala ekipa EMA pred
Vojnikom in Teh^i (ekipa Polzele je bila izven konku-
rence tretja), v vaji s hidrantom pa Skofja vas pred EMO
ženska ekipa in KS Sa\inja. Vsi nastopajoči so pokazali
boljše teoretično in praktično znanje kot lani.
V	soboto, 28. junija, pa bo na hipodromu Konjeniškega
kluba v Skofji vasi letošnje občinsko prvenstvo gasilskih
enot. Nastopili bodo člani, mladinci in starejši člani. Pri-
čakujejo nastop okoli 45 ekip, začetek tekmovanja pa bo
ob 8. uri. Člani bodo nastopili v taktični vaji in štafeti z
ovirafni, mladinci v tridelnem napadu in štafeti ter starejši
člani v vaji s hidrantom in raznoterostih.
Tekst: TONE VRABL
Foto: BRANKO STAMEJCiC
PRAZNIK V ANDRAŽU: CESTA V ZASELEK
JAJČE, PRIZNANJA OF
Krajani KS Andraž nad Polzelo praznujejo krajevni
praznik 29. junija v spomin na prve partizanske borbe na
tem območju leta 1942. Letošnje praznovanje bo potekalo
kar teden dni in sicer od 22. do 29. junija. Zato priložnost
so pripravili pester program v katerem sodelujejo številni
krajani. V nedeljo so v dvorani zadružnega doma nasto-
pali pod naslovom »Andraž v pesmi in besedi« starejši
krajani. Zapeli so nekatere stare pesmi in povedali ra-
zlične zgodbe. V ponedeljek je bil orientacijski pohod
ekip družbenopolitičnih organizacij in delovnih orgamiza-
cij, v torek je bil rokometni turnir, danes so se preizkusili
v streljanju z zračno puško, jutri bo nogometni turnir, v
soboto gasilsko tekmovanje pri Zadružnem domu in ša-
hovsko tekmovanje. Praznovanje bodo zaključili v nede-
ljo s slavnostno sejo krajevne skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij, podeliU bodo priznanja OF, ki jih bodo
prejeli: Ljudmila Rajh, Slavko Pižorn, Vili Cremožnik,
Henrik Pižorn in TVD Partizan Andraž. Odprli bodo cesto
Andraž Jajče v dolžini 1 km (na sliki dela na tem odseku).
Prav na koncu pa se bodo vsi skupaj poveselili pri doma-
čiji Sevčnikar.
T. TAVČAR
SOPEČA ZEMUA, PESNIŠKA ZBIRKA MILANA
ŠTANCERJA
Založba Obzorja v Mariboru je izdala pesniško zbirko
Milana Stancerja z naslovom Sopeča zemlja. Avtor pravi,
da je to prva upesnitev človeških usod Kozjancev. Milan
Stancer se je bralcem predstavil kot pesnik že z zbirko v
samozaložbi z naslovom Tepeno oko.
Ob izidu pesniške zbirke Sopeča zemlja so pripravili
Srečanje slovenskih pesnikov in pisateljev na Kozjan-
skem in sicer prejšnji petek v organizaciji Založbe Ob-
zorja, mariborske podružnice društva slovenskih pisate-
ljev in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Boris Ki-
drič in Heroj Tone Tomšič iz Maribora ter KS Loka pri
Žusmu, Podsreda in delovnega kolektiva Pinus iz Rač. Na
srečanju so sodelovali Milan Stancer, PVance Forstnerič,
Herman Vogel, Slavko Jug in Franc Srimpf.
Najprej so obiskali osnovno šolo v Slivnici pri Šent-
jurju. Zatem je bila v OS Loka pri Žusmu novinarska
konferenca o novi Stanerjevi zbirki, potem pa so svoja
dela brali člani literarne karavane. Književniki so si nato
še isti dan ogledali OS Marija Broz v Bistrici ob Sotli,
zaključek srečanja pa je bil v Podsredi z obiskom tamkajš-
nje šole, ogledom kraja ter muzeja v Trebčah in domačije
Titove matere.
D. M.
ROMI IN LIK SAVINJA
Tudi delavci v LIK Savinja smo se razveselili pole-
mične reportaže Janeza Vedenika pod naslovom
Otroci bežite, cigani gredo, saj smo prav v naši delovni
sredini v zadnjih letih veliko naredili pri izboljšanju
stanja zaposlovanja Romov.
Zato nas je toliko bolj prizadela dezinformacija, da je
bila Alma Rajh zaposlena nekaj dni v Savinji in da smo
jo odslovili, češ, da Romov ne rabimo. Kot kaže je tov.
Vedenik pozabil na osnovo novinarskega pisanja -
preveriti dvomljivo informacijo, še posebej takšno, s
katero namerno ali nenamerno prizadeneš in postaviš
v slabo luč tisoč članski delovni kolektiv.
Mi smo ravnali drugače. Namreč, »pogledali smo
obe strani medalje«, da pač ne bi v naglici naredili prav
takšne napake, kot jo je novinar Vedenik. Ugotovili
smo nasl^nje:
1.	V naši kadrovski evidenci ni nikjer zabeležena
Alma Rajh, niti se delavci, ki zdaj ali so delali v naši
kadrovski službi spominjajo razgovora z njo. Čeprav že
takoj v začetku nismo verjeh v možnost, da bi tov.
Rajhova dobila pri nas takšen »izgovor« (kar utemelju-
jemo pod točko tri) - Romov ne rabjmo, smo hoteli
sami preveriti izjavo, ki jo je J. Vedenik dobil na
krajevni skupnosti Nova vas. Tako smo tudi sami obi-
ski hišo Romov pri pokopališču Golovec.
2.	Koprivškovi so nam povedali, da so skupno s tov.
Rajhovo pri branju reportaže ugotovili »pomoto« in da
v omenjenem primeru ne gre za LIK Savinja, temveč
neko drugo celjsko delovno organizacijo. Imena ne
bomo navedli, čeprav smo ga čuli. In to zato, ker tega
nismo preverjali, menimo namreč, da bo zdaj to nare-
dil tov. Vedenik, naredil pač tisto, kar bi moral že pri
pisanju omenjene reportaže. Ob nepreverjeni informa-
ciji pač nočemo blatiti drugega kolektiva.
3.	Naj velja ta točka kot zaključek.
V LIK Savinja je delalo že precejšnje število Romov,
ki so po daljšem ali krajšem obdobju odšli. Osem let že
dela v TOZD POHIŠTVO Franc Koprivšek, ki je bil
pred leti prvi na prioritetni listi za dodelitev stanova-
nja. Pozneje se je ob družbeni pomoči preselil v dru-
žinsko hišo Pečovnik 18, o čemer je večkrat pisal v
Večeru Franc Kramer. LIK Savinja mu je ob tej prilož-
nosti ponudila pohištvo za opremo hiše. Lani smo
njegovi družini omogočili brezplačno letovanje na
morju. Možnost so izkoristili štirje člani njegove ožje
družine. Med obiskom pri Koprivškovih pod Golov-
cem, kjer smo bili sprejeti zelo prisrčno, smo se dogo-
vorih z mlajšo hčerko za obisk v naši delovni organza-
ciji in razgovor o zaposlitvi.
Menimo, da ni potrebno še bolj pojasnjevati našega
odnosa do Romov, ki jih upoštevamo tako kot vsako-
gar, ki želi v našem kolektivu združevati delo in poma-
gati k boljšim uspehom naše delovne organizacije.
DO LIK Savinja Celje
Referat za obveščanje in informiranje
ODGOVOR
Veseli me, da je reportaža z naslovom Otroci, be-
žite, cigani gredo, naletela na pozitivni odmev. O tem
govori tudi dejstvo, da ste prav po zaslugi pisanja v
Novem tedniku obiskali družino Romov pod Golov-
cem in se dogovorili z mlajšo hčerko Koprivškovih
za obisk v vaši delovni organizaciji. Obisk, na kate-
rem bi se pomenili tudi o zaposlitvi. Vsekakor pa je
vaše dejanje vredno posnemanja. Alma Rajhard v
LIK zares ni bila zaposlena, pač pa nekaj dni v Aeru,
vsaj tako je zatrdila potem, ko je reportaža že bila
napisana. Džina Koprivšek pa je v LIK prišla zapro-
sit za delo, vendar ga takrat zanjo ni bilo.
Tak podatek smo dobili tudi v krajevni skupnosti.
Pomembno je to, da se stvari obračajo na bolje, kar
dokazuje tudi vaše dejanje. Za »pomoto« pa se opra-
vičujem.	JANEZ VEDENIK
SOCIALNO SKRBSTVO
VENDAR SE VRTI
Delo v krajevnih skupnostih
o številnih opravljenih
nalogah so spregovorili v
ponedeljek na skupščini
skupnosti	socialnega
skrbstva v Celju. Obravna-
vali so tudi programe dela
izvajalcev za to leto, finanč-
no poročilo o investicijah v
socialne zavode, pa tudi sta-
bilizacijske ukrepe.
Dejavnost centra za social-
no delo je bila v preteklem
letu usmerjena v predzakon-
sko in zakonsko svetovanje,
skrbništvo nad mladoletni-
mi in odraslimi osebami, po-^
svojitev otrok in rejništvo,
družbeno varstvo otrok in
mladine z motnjami v tele-
snem in duševnem razvoju.
varstvo otrok in mladostni-
kov, storilcev kaznivih de-
janj in mladoletnih storilcev
prekrškov. Da pa bi dosegli
podružbljanje skrbi za de-
lovne ljudi in občana, so so-
cialno službo usmerili po ob
močjih krajevnih skupnosti.
V	Domu upokojencev v
Celju je bilo lani dnevno v
oskrbi 113 oskrbovancev,
kar predstavlja 95 odstotno
zasedenost. Izvajali so tudi
domačo nego. Kljub vrsti te-
žav, ki so izhajaizhajale iz ne-
zadostne zasedenosti ka-
drov, neustrezne cene oskrb-
nega dne, predvsem pa zao-
strenih medsebojnih od-
nosov, niso pozabili na kul-
turno in družabno življenje
oskrbovancev. Tudi v tem le-
tu mislijo na to, upajo pa tu-
di, da bodo končno izboljšali
medsebojne odnose in da
jim bo v težki finančni situa-
ciji pomagala širša družbena
skupnost.
V	Domu oskrbovancev v
Novem Celju, ki se bo letos
preimenov^ v Dom »Nine
Pokom« Grmovje, so lani
septembra ustavili sprejeme
in pričeli pripravljati preme-
stitve osl^bovancev. Grad-
nja novega doma je bila kon-
čana namesto v začetku no-
vembra šele konec leta. V
novem domu bo našlo oskr-
bo 160 oskrbovancev, do
zgraditve enote za nepokret-
ne pri Domu upokojencev v
Celju pa bo 130 oskrbovan-
cev še v enoti graščine v No-
vem Celju.
Pomembno delo pri skrbi
za delovne ljudi in občane pa
so in še bodo opravljale so-
cialno humanitfirne organi-
zacije
MBP
V MARIJAGRADCU
OBNOVILI PRAPOR
RDEČEGA KRIŽA
Na nedavnem svečanem zboru
krajevne organizacije RK v Mari-
jagradcu je člane najprej pozdra-
vila predsednica Zdenka Kla-
dnik, zatem pa je v svojem govo-
ru predsednik občinskega odbo-
ra RK dr. Jože Benedek orisal
prehojeno pot tega aktivnega
društva. Zatem so razvili prenov-
ljen prapor. Tudi tokrat je bila
pokrovitelj, kot pred petnajstimi
leti, HP Pivovarna Laško. V ime-
nu kolektiva pivovarne je navzo-
če pozdravil Tone Obrovnik in
zamenjal star prapor z novim.
Sledil je kulturni program, kjer
so nastopili mešani pevski zbor
KD Anton Tanc in folklorna sku-
pina iz Marijagradca. Nastopili
so tudi pionirji iz Rečice.
F. LAPORNIK
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
PO IZGUBLJENI BITKI ZA I. ZVEZNO LIGO
BARKA SE NI POTOPILA
Smer je samo ena: dograjevanje trenutne poti do novih uspehov
ŽRK AERO CEUE: SLOGA BOSNAPREVOZ
DOBOJ 23:20 (11:11)
Kvalifikacijska tekma za vstop v I. zvezno roko-
metno ligo, hala Golovec, gledalcev okoli 4000, so-
dnika Miodrag Stanojevič in Milan Valčič iz Beo-
grada, zapisnikar Štefan Jug iz Celja, delegat Mi-
hajlo Blažič iz Novega Sada in zdravnik dr. Milan
Žuntar.
AERO CELJE: Tomič, Novšak, Bajuk, Tiselj, Praz-
nik 3, Vukoje 7, Ščurek 4, Selečan, Anderluh 7, Raz-
gor 1, Božič 1, Pušnik.
SLOGA BOSNAPREVOZ Doboj: Halvadžija, Stojič
1, Žepčan, Ferzan 2, Kakič, Dokič 8, Živkovič, Helič 5,
Zubak 4, Matijevič, Suvojac, Radomirovič.
Hala Golovec že dolgo ni bila tako polna, kot tokrat.
Že dobro uro pred začetkom tekme je bila bolj po-
dobna peklu, kot pa športni dvorani. Del tribune so
zasedli navijači iz Doboja, ki so z vsemi mogočimi
pripomočki ustvarili pravo južno ameriško atmosfero.
Obetala se je predstava, ki jo že dolgo nismo videli.
Dvorana je eksplodirala, ko sta na igrišči pritekli obe
ekipi in se začeli ogrevati. Trener gostov Josip Glavaš
je nervozno hodil med svojimi igralci in se oziral po
tribunah. Celjskega trenerja Slobodana Miškoviča ni
bilo med igralci in je prišel šele tik pred uradnim
začetkom tekme.
Prvi polčas je bil vseskozi več ali manj izenačen, kar
priča tudi rezultat 11:11. Celjani so večkrat vodili z
dvema, tremi goli razlike, vendar so to razliko gostje s
pametno igro vedno ustrezno zmanjšali. Nekaj možno-
sti je bilo v drugem polčasu, žal pa se je ponovila stara
napaka, da Celjani niso zdržali, zapravili so več žog ali
po domače povedano, igrali so na mlin gostov, ki so
tako prvič postali člani I. zvezne lige. To pa ne pomeni
potop celjske rokometne barke, katero krmarijo mladi
rokometaši in novo vodstvo. Po trezni ocenitvi seda-
njega dela je treba s še večjim elanom naprej, kajti še
bodo možnosti za 1. zvezno ligo.
OD PRVIH DO ČETRTIH KVALIFIKACIJ
1966 - kvalifikacije za vstop v L zvezno ligo so bile v
Slavonskem Brodu, kjer so Celjani v postavi Tone in
Janez Goršič, Gjakič, Presinger, Markovič, Krelj, Sne-
dič. Koren, Povalej in Levstik premagali Velež iz Mo-
starja 16:7, Bečej 10:9 in Radnički 12:8.
1%7 - prvi nastop v L zvezni ligi in tudi takoj izpad,
kajti osvojili so 14. mesto!
1968 - kvalifikacije so bile v Celju, kjer so domačini
premagali Goradže 9:8, Železničarja iz Niša 12:10 in
Metalac iz Zagreba 17:15 ter se drugič uvrstili v L
zvezno ligo. Za Celje so igrali: Markovič, Orač, Koren,
J. In T. Goršič, Presinger, Telič, Krelj, Levstik, Frkič in
Povalej.
1%9 - v I. zv. ligi so osvojili 12. mesto!
1970	- v J. zv. ligi so osvojili 12. mesto!
1971	- v I. zv. ligi so osvojili 12. mesto!
1971	- v I. zv. ligi so osvojili 14. mesto in izpadli!
1972	do 1976 so sodelovali v II. zvezni ligi!
1976	- uspeli v kvalifikacijah proti Veležu iz Mo-
starja, igrali pa so Marguč, Vojkovič, Vlado in Miha
Bojovič, Luskar, Guček, Levstik, Božič, Peunik, Mrov-
Ije in Ivezič.
1977	- v I. zvezni ligi so osvojili 7. mesto!
1978	- v I. zvezni ligi so osvojili 8. mesto!
1979	- v I. zvezni ligi so osvojili 13. mesto in izpadli!
1980	- zmagali v II. zvezni ligi in nove kvalifikacije z
Slogo iz Doboja (v Doboju 22:18 za Slogo in v Celju
23:20 za Celje, naprej gre Sloga), igrali so: Tomič, Nov-
šak, Bajuk, Tiselj, Praznik, Vukoje, Ščurek, Selčan,
Anderluh, Razgor, Božič in Pušnik.
1980/81: nastopanje v II. zvezni ligi!
1981: ob zmagi ponovno v kvalifikacije, drugače pa
še naprej v II. zvezni Ugi!
V 9. minuti drugega jMlčasa so Celjani prvič izenačili
razliko štirih golov iz Doboja! To so do konca tekme
ponovili še trikrat, žal pa ob zaključnem sodnikovem
žvižgu ostali brez ENEGA gola, da bi vsaj prišlo do
tretje tekme. V trenutku ni pomagal niti eksplozija
celjskih navijačev, ki so takoj zatem, ko so gostje
zopet zmanjšali rezultat, utihnili...
Huronskemu navijanju gostujočih gledalcev se je
uspešno upiral samo celjski navijač, ki je pogumno
»nabijal* velike pločevinke, da so si ljudje v njegovi
bližini morali zatisniti učesa... Žal je bil preveč
osamljen, da bi preglasil bolj zbrane navijače iz Do-
boja!
PEUNIK, MROVUE, IVEZIČ...
Pred povratno kvalifikacijsko tekmo so se člani
predsedstva in izvršnega odbora ŽRK AERO Celje
poslovili od treh standardnih igralcev prvega moštva.
Z £iktivnim igranjem sta prenehala Milan Peunik in
Milan Mrovlje (oba sta dobila sliko slil^a STANETA
PETROVIČA iz Celja), na služenje vojaškega roka pa
odhaja dosedanji kapetan ekipe Slavko Ivezič, ki bo
modri c^es Aera 10. julija zamenjal z vojaško obleko.
Dobil je spominsko darilo.
Vsem trem - hvala za vse, kar ste dobrega dali za
razvoj in napredek celjskega rokometa!
Mnogi so imeli prav, ko so po tekmi vzdihovali
(upravičeno!): »Ah, ko bi bili v ekipi »stari mački«
Peunik, Mrovlje, Ivezič... Srčni borci so bili in to zdaj
manjka ekipi!«
Pa še res je!
Ekipa ŽRK Aero Celje v četrtih kvalifikacijah za ponovni vstop v I. zvezno ligo
ni uspela. Ker pa ^ to najmlajša ekipa od vseh, ki so se potegovale v kvalifikaci-
jah za I. zvezno ligo, je pred njo še lepa bodočnost in prav gotovo v prihodnjih
letih tudi uvrstitev tja, kjer jim je letos žal spodletelo.
IZJAVILI SO
Josip Glavač, trener
Sloge Bosna.prevoz Do-
boj: »To je bila naša naj-
težja tekrna in vesel sem,
da smo uspeli. Hvala za
sprejem v Celju!«
Slobodan Miškovič,
trener Aero Celje: »Zma-
gala je ekipa, ki je vnesla
v igro več žcira in volje po
končnem uspehu. Gostje
so zasluženo postali člani
I. zvezne rokometne
lige.«
Slavko Ivezič, kapetan
Aera Celje: »To je bila za-
me najtežja tekma, saj za-
radi poškodbe nisem mo-
gel pomagati i^alcem v
borbi za uvrstitev v I.
zvezno ligo. Ne morem
verjeti, da nismo uspeli.«
Srečanje so spremljali:
TONE VRABL,
DRAGO MEDVED,
JOŽE KUZMA,
TONE TAVČAR
ZVEZNI ZBOR RADIOAMATERJEV V VELENJU
Več kot tisoč radioamaterjev iz vse Jugoslavije se bo v
p>etek in soboto, 27. in 28. junija, udeležilo tradicionalnega
15. zveznega srečanja, ki ga organizira Zveza radioamaterjev
Slovenije. Gostitelj letošnjega srečanja je Velenje, pokrovi-
teljstvo nad to zanimivo prireditvijo pa je prevzela velenjska
tovarna Gorenje. Tovrstna srečanja so že ustaljena in pri-
vlačna oblika aktivnosti jugoslovanskih radioamaterjev, saj
je njihov program izrazito deloven in omogoča to pridobiva-
nje in izmenjavanje prenekaterih dragocenih izkušenj.
Jutri, v i^tek dopoldne, bodo po slovesni otvoritvi sreča-
nja najprej odprli rcizstavo »SFRJ 1980«, ki je posvečena
125-letnici Mihajla Pupina in poleg radioamaterizma pred-
stavlja tudi druga področja tehnične kulture. Ob 15. uri
popoldne se bodo začela strokovna predavanja, na katerih
bodo udeleženci srečanja govorili tudi o vlogi radioamater-
jev v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V
soboto dopoldne bodo od 9. do 12. ure prikazovali delo
radioamaterske mreže v izrednih razmerah teh uprizorili lov
na lisico z zavezanimi očmi. Posebno zanimiv bo radioama-
terski sejem, na katerem bo v soboto na ogled oprema,
literatura in ostali delovni pripomočki. Delovni dan se bo v
soboto popoldne spet nadaljeval s strokovnimi predavanji,
med katerimi bo posebno zanimiv razgovor o jugoslovanski
alpinistični odpravi na Himalajo, zaključil pa z družabnim
srečanjem. Program 15. srečanja jugoslovanskih radioama-
terjev bo potekal v velenjski Rdeči dvorani.
J. K.
V LAŠKEM BODO ČISTILI
V	Krajevni skupnosti Laško bo od 10. julija letos MESEC
CISTOCE. Pred dvajsetimi leti je to akcijo uspešno vodil
sedaj že pokojni dr. Zdenko Mermolja. Komisija za varstvo
okolja v KS Laško pa se je odločila, da to akcijo obnovi v
veselje in korist prebivalcem in obiskovalcem kot pravijo
turističnega kraja Laško. Pobudnik akcije je Turistično
društvo skupaj s Hortikulturnim društvom, nosilec akcije
pa vsak občan, ki živi in dela ter združuje svoje interese v
KS Laško.
Krajevna skupnost bo v tem času namestila nove košarice
za odpadke, ki naj bi jih izpraznjevali vsako jutro in sicer
tudi skrbela za r^no odvažanje smeti. Klopi bodo obnovili,
da bo prijetneje sesti in si odpočiti. Ulice naj ne bi več bile
zasmetene in ob pokopališču, ki je že sedaj lepo urejeno naj
se ne bi več nabirale strohnele rože in venci, ker bi jih sproti
odvažali na zato določen prostor za odpadke v Strensko.
Postavili pa naj bi tudi opozorilne tablice, da ljudje ne bi
več metali odpadkov mimo košov ali po cestah in pločnikih.
To vse bo zaman, če se ljudje sami ne bodo spremenili in da
bodo starejši vzor mlajšim, katere ponavadi obtožijo vseh
teh dejanj. Z ustrezno gospodarsko organizacijo pa naj bi se
dogovorili še za ustrezne kontejnerje za mehanske odpadke,
ki sedaj krasijo bregove ali dvorišča, skladišča in podstrejša,
kajti doslej ni bilo možno odstraniti take navlake, da ne bi
bila napoti zopet kje drugje.
Akcijo bodo spremljale komisije sestavljene iz občanov -
članov TD, KO SZDL in Komisije za varstvo okolja KS
Laško, ki bodo zaključile s svojim delom 15. julija teden dni
pred tradicionalno prireditvijo Pivo in cvetje 80.
FANIKA LAPORNIK
PRAZNIK NA UUBNEM OB SAVINJI
Na Ljubnem ob Savinji slavijo svoj krajevni praznik sicer
19. maja in to v spomin na prvi partizanski napad na kraj, v
noči med 18. in 19. majem 1942. leta. Tedaj so borci I.
Savinjske čete skupaj z domačini zavzeli kraj in opozorili, da
tod živijo ljudje, ki ljubijo svobodo nad vse.
Letošnji praznik bodo počastili šele to nedeljo, 29. junija.
Zamuda je razumljiva, prazručno razpoloženje pa bodo po-
ve2^ z otvoritvijo okoli 4,5 km dolge in asfaltirane ceste
Rastke-Trbiž in prav tako nekaj sto metrov asfaltirane ceste
v novo stanovanjsko naselje.
Sicer bodo ob tej priložnosti počastili pol stoletja nogo-
meta na Ljubnem, odkrili spominsko ploščo padlim borcem
in imeli tudi zanimiv nogometni turnir, na katerem bodo
poleg domačega moštva sodelovale še ekipe Železne Kaple,
mladinske reprezentance Slovenije in trboveljskega Ru-
darja.
MB
VELENJE: 100 KRVODAJALCEV
V	petek, 20. t. m., je bila pod okriljem občinske organiza-
cije Rdečega križa ter ob sodelovanju oddelka za transfuzijo
kAd v celjski bolnišnici v Velenju krvodajalska akcija, ki je
več kot uspela. Kri je namreč darovalo sto občanov in delov-
nih ljudi, predvsem iz Vegrada, osnovnih šol (učitelji), gi-
mnazije krajevne skupnosti St. Ilj.
J. MIKLAVC
TEKMOVANJE PIONIRJEV IN MLADINCEV
Občinska gasilska zveza Žalec je v Arji vasi pripravila
občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince. Na-
stopilo je 41 desetin. Pri pioni^ih A skupine (7-10 let) je
zmagala desetina iz Kaplje vasi; pri pionirjih v skupini B
(11-14 let) desetina iz Parižel; v skupini B mešano desetina
iz Letuša; pri mladincih od 15-18 let desetina iz Ločice pri
PolzeU in pri mladinkah desetina iz Ponikve. T. TAVČAR
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
Znidaršičeva fotografi-
ja je dokumentarno-akcij-
ska. Njegov fotografski
opus razstavljen v Likov-
nem salonu Celje uvrsti-
mo v zaokrožen vsebinski
in časovni ciklus »Tito v
Sloveniji« od leta 1974 do
1979.
Avtor se posveča vzpo-
rednemu obravnavanju
vsebine in fotografskega
eksperimenta. Celostne
posnetke z obiskov Tita v
JOGO
ŽNIDARŠIČ:
TITO V
SLOVENIJI
Sloveniji dopolnjuje še s
fragmentarnimi. Višek v
Znidaršičevem ustvarja-
nju predstavljajo portret-
ne študije Tita. Tu ne gre
za fotografijo kot čisti fo-
tografski posnetek, tem-
več za globljo študijo por-
tretiranca, kjer avtor po-
skuša v eni sami statični
sliki zabeležiti najkarak-
terističnejši izraz Tita in
poudariti njegove psiho-
loške značilnosti. Ne gle-
de na to, ali Znidaršič sli-
ka Tita v delovnem am-
bientu, ali med otroki, dr-
žavniki, vojaki, delavci,
na sprehodu ali v prija-
teljskem pogovoru, pov-
sod je prisoten »trenu-
tek«.
Med najbolj pripovedni-
mi fotografijami je kom-
pozicija šestih portretnih
fotografij, pri katerih ni
poudarek samo na govo-
rečem obrazu, ampak na
izražajočih rokah. Podo-
be so izredno razgibane,
pripovedne, so tankoču-
ten zapis človeka, ki je bil
naš in mi njegovi.
Znidaršič oplemenituje
fotografijo z mehkobo li-
nij, svetlobinimi tonalite-
tami in grariulacijo.
V tej zbirki fotografij,
ki so razstavljene v Li-
kovnem salonu Celje, gre
za lik enega samega člo-
veka-tovariša Tita, za del
njegovega življenja, ki ga
je posvetil nam.
ALENKA DOMJAN
FORMA VIVA ZREČE
ŠTIRI NOVA IMENA
Trije Zagrebčani in en Japonec
Letos bo v kovaških Zre-
čah delo na Formi vivi sp>et
zaživelo s polno paro. Pred
sedmimi leti začeta likovna
manifestacija je doslej z ne-
katerimi bolj ali manj uspeš-
nimi letnicami dala kraju že
številne skulpture in pripe-
ljala v Zreče že mnoga znana
kiparska imena. To so poleg
umetniškega vodje akadem-
skega kiparja Vasilija Cetko-
viča še akademski kiparji
Momo Vukovič, Tone I^paj-
ne, Dušan Tršar, Viktor Goj-
kovič, Boštjan Putrih, Lju-
bomir Denkovič, pred dve-
ma letoma tudi prvi kipar iz
tujine in sicer FVancoz Noel
Favrillier, letos pa bodo v
Zrečah delali trije Zagrebča-
ni in sicer Stevan Luketič,
rojen 1925. leta v Budvi,
Zvonko Lončarič, rojen 1927
v Zagrebu in Aleksander
Srnec, rojen 1924. leta v Za-
grebu ter drugo »mednaro-
dno« ime Masayuki Nagase,
rojen 1949 v japonskem me-
stu Kyotu.
Doslej so kiparji prispevali
Zrečam dvanajst skulptur,
kar ni malo. Zato tudi nave-
zanost kraja na to svojo po-
sebnost. Zanjo skrbi tudi ob-
činska kulturna skupnost
Slovenske Konjice, ki je v le-
tošnjem stabilizacijskem le-
tu že namenila sredstva za
obnovo, oziroma vzdrževa-
nje že obstoječih skulptur,
vendar je Unior, kot glavni
mecen, znal najti toliko po-
sluha, predvsem pa material-
nih sredstev, da bodo letos
lahko kiparji delali nemote-
no. Tu gre predvsem zasluga
predsedniku odbora za vo-
denje Forme vive v Zrečah
inženirju Marjanu Osoletu in
seveda umetniškemu vodji
kiparju Vasiliju Cetkoviču,
ki je v letošnjem letu žrtvo-
val nemalo svojega časa za
organizacijo del in angažira-
nje kiparjev.
Posebnost letošnjega sim-
pozija bo v tem, da bomo
spoznali generacijo hrvaških
kiparjev, ki je bila rojena
pred petimi desetletji, saj so
tudi akademijo v Zagrebu
vsi Icončali okoli leta 1952,
oziroma 1955. Najmlajši je le
Masayuki Nagase, ki je že 9
mesecev v Jugoslaviji in so-
deluje tudi na drugih simpo-
zijih in razstavah v Sloveniji.
Kot vsa leta doslej bo tudi
letos osnovni material žele-
zo, oziroma jeklo. Kiparji bo-
do stanovali v hotelu Dobra-
va, v Uniorju pa bodo našli
vso materialno in tehnično
pomoč za izvedbo svojih del,
ki bodo ostala v okras Zre-
čam.
D. MEDVED
OBISK TRŽAŠKIH SLOVENCEV V ŠOŠTANJU
ŽIVO PESNIKOVO IZROČILI)
Zamejsko in šoštanjsko šolo povezuje Kajuh
Bilo je 25. junija 1972. leta, ko
so predstavniki osnovne šole Ka-
juh in Biba Roeck iz Šoštanja so-
delovali pri odkritju doprsnega
kipa pesniku Kajuhu, po kate-
rem so hkrati poimenovali tudi
svojo šolo vaščani Padrič in Gro-
pade pri Trstu. Takrat so naveza-
li stike še na kulturnem in šport-
nem področju. Sledili so obiski
med prosvetnim društvom Svo-
boda Šoštanj in prosvetnim
društvom Slovan iz Padrič,
športniki šoštanjskega Partizana
in teniškega kluba pa so se sreče-
vali s športniki društva Gaja, ki
združuje športnike obeh kraških
vasic na robu Trsta. Seveda pa so
na vseh svečanostih in srečanjih
sodeloval; tudi prebivalci Gropa-
de in Padrič, saj imata obe vasici
skupno šolo s slovenskim učnim
jezikom v Gropadi. Pred leti so
nastopili pevci in godba Zarja iz
Šoštanja na proslavi 80-letnice
njihovega prosvetnega društva
Slovan, lansko leto pa so prišli na
proslavo 60-letnice Svobode Šo-
štanj pevci iz Padrič in Gropade.
V četrtek 19. junija pa so prvič
prišli na obisk učenci Kajuhove
šole iz Gropade s starši in pred-
stavniki društva Slovan. Pred
Kajuhovo šolo v Šoštanju so jih
sprejeli njihovi vrstniki, ravna-
telj šole, učitelji in predstavniki
prosvetnega društva Svoboda,
Krajevne skupnosti Šoštanj in
Društva prijateljev mladine obči-
ne Velenje. V imenu pionirskega
odreda Kajuh jih je pozdravil
učenec Jože Katanec, nato pa še
ravnatelj šole Karel Kordeš. So-
štanjčane pa je pozdravil Bruno
Kralj, ravnatelj slovenskih šol na
Opčinah pri Trstu, ki združuje
slovenske šole v Opčinah, Bazo-
vici, Trepčah, Proseku, Sv. Kri-
žu, Repentaboru in Gropadi. Za-
nimivo je, da so na vseh teh šo-
lah, kjer poučujejo učence do 5.
razreda, tudi slovenski otroški
vrtci. Učenci iz Gropade so v Šo-
štanju nastopili s Kajuhovim re-
citalom in pevskimi točkami pod
vodstvom učiteljice Fride Vale-
tič s spremljavo harmonikarja
Karla Grgiča. Gropajske učence
pa sta spremljali še učiteljici Ne-
da Presl in Božiča Cuk. Po nasto-
pu učencev je Silvo Ozbič prika-
zal diapozitive iz Gropade in Pa-
drič ter z* medsebojnih srečanj.
Šoštanj skim učencem pa so po-
darili v spomin zastavo s Kajuho-
vim likom, ki so jo izvezle učen-
ke gropajske šole. Nato so izvedli
program še učenci šoštanjske šo-
le, nakar je Majda Pergovnik v
imenu Društva prijateljev mladi-
ne občine Velenje učencem gro-
pajske šole podelila Kajuhove
bralne značke, od svojih vrstni-
kov pa so prejeli v dar paket slo-
venskih knjig za šolsko knjižni-
co. Vsi gostje iz Trsta so prejeli
tudi Kajuhovo značko in najno-
vejšo izdajo Kajuhovih pesmi.
Sola pa je dobila v spomin Kaju-
hovo plaketo in umetniško sliko,
delo učitelja šoštanjske šole Jo-
žeta Svetine, predsednik šoštanj-
ske Svobode Maks Medved pa je
podelil spominsko darilo pred-
stavnikom društva Slovan ter al-
bum fotografij z lanskoletne pro-
slave 60-letnice Svobode Šo-
štanj. V imenu staršev in društva
Slovan se je za darila v krajšem
nagovoru zahvalila Lidija Kredj.
Popoldne so se odpeljali še na
ogled podružnične šole v Topol-
ščici, kjer so jih prisrčno sprejeli
vrstniki iz pionirskega odreda »9.
maj«. Nato je sledil obojestranski
kulturni program in ogled pre-
novljene šole. Zatem so odšli še v
zdravilišče in si ogledali tamkajš-
no spominsko sobo s fotografija-
mi in dokumenti z dne 9. maja
1945. leta, ko je bila v Topolščici
podpisana kapitulacija neinških
sil za jugovzhodno Evropo. O ta-
kratnih dogodkih jih je seznanil
nekdanji partizan in udeleženec
Maks Medved.
V. KOJC
CEUE
OSPEŠNA PEVSKA POT
Komorski moški zbor ob Bodenskem jezeru
Komorni moški zbor Ce-
lje je v okviru večletnega
sodelovanja med sindikati
industrijskih delavcev na
območju Bodenskega jezera
v Zvezni republiki Nemčiji
in medobčinskega, oziroma
občinskega sindikalnega
sveta Celje, pod vodstvom
prof. Vida Marcena, v času
od 13. do 16. junija, uspešno
opravil turnejo z nastopo-
ma v mestih Singen in Kon-
stanz-Dettingen.
Komorni moški zbor je bil
gost tamkajšnjega Moškega
pevskega zbora Dettingen-
Walhausen, ki bo oktobra
vrnil obisk in imel predvido-
ma dva nastopa pri nas.
Celjski Komorni zbor je
pripravil bogat spored pesmi
iz domače in tuje pevske lite-
rature, s katerim je poslušal-
ce poF>eljal od renesanse do-
mačega Gallusa do sodobni-
ka Karla Pahorja, pa od pre-
proste domače slovenske pe-
smi do zahtevnih kompozicij
iz srbske, hrvaške, make-
donske in ruske pevske za-
kladnice.
Skrbne priprave, dobra di-
namika in zlitost glasov so
rodili temu primeren uspeh,
ki je prišel polno do izraza ne
samo na obeh koncertih,
marveč prav tako v obšir-
nem zapisu v domačem gla-
silu, kjer je kritik zapisal, da
»smo imeli poslušalci v dvo-
rani občutek, kot da nam po-
je zbor slovitih donskih ko-
zakov...«
Tako kot v obeh koncert-
nih dvoranah so celjski pev-
ci naleteli na izreden spre-
jem tudi v drugih sredinah.
Nadžupana obeh mest, kjer
je KMZ nastopil, sta priredi-
la pevcem sprejem in jim
osebno razkazala Singer in
konstanz. Prav tako prisrč-
no je bilo srečanje z našimi
ljudmi, trenutno na delu v
teh mestih, katerega so se
udeležili tudi predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja z nadžupanom g. Mohler-
jem na čelu.
Turneje so se udeležili tudi
Ivan Kramer, predsednik
medobčinskega sindikalne-
ga sveta, Tone Rožman,
predsednik občinske konfe-
rence SZDL in Marjan Je-
ranko, predstavnik občin-
skega sindikalnega sveta Ce-
lje, ki so imeli s predstavniki
temkajšnjih sindikatov in-
dustrijskih delavcev korist-
ne razgovore in v njih utrdili
pot nadaljnjega sodelovanja.
Z varnim pristankom na
brniškem letališču se je kon-
čala še ena uspešna turneja
Komornega moškega zbora,
ki je tokrat vnovič dokazal,
da je s svojo umetniško rav-
njo sposoben dostojno
opravljati kulturno poslan-
stvo doma in na tujem. In ne
samo to, tudi graditi mosto-
ve prijateljstva med narodi.
LEOPOLD PERC
DAN PROSVETNIH
DELAVCEV V
ŠENTJURJU
2e tradicionalni Dan
prosvetnih delavcev edi
kot ga poimenujejo tudi
Schreinerjev dan, to je po
velikem slovenskem pe-
dagogu, ki počiva na
šentjurskem pokopali-
šču, je bil v soboto v
Dramljah.
V večnamenskem pro-
storu nove osnovne šole
Miloš Zidanšek so se
zbrali domala vsi prosvet-
ni delavci osnovnih šol in
predšolskih ustanov v ob-
čini. Program je obsegal
zanimivo izvajanje člaha
republiške komisije za
ocenjevanje in vrednote-
nje učiteljevega dela prof.
Jurmana in koncert resne
glasbe. Sledil je ogled
prostorov nove šole, ki so
zelo lepo in funkcionalno
urejeni. Med lepimi raz-
stavami v posameznih
učilnicah je izstopala raz-
stava v učilnici biologije z
našimi travami in travni-
škimi cveticami. Kolektiv
drameljske šole se je izka-
zal kot odličen gostitelj.
E.RECNIK
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CEUU
MEČ DEŽELNIH
NAJEMNIKOV
V	celjskem muzeju je med drugimi primeri militarij
razstavljen tudi meč iz I. pol. 16. stoletja. Ta meč z
enoreznim, kratkim in krivim rezilom je narejen iz
jekla, ima roževinast ročaj, kovinast odbojnik, ročajni
ločen ter školjkast ščitek. Te vrste mečev so uporab-
ljali pehotni oddelki deželnih najemnikov.
Prav gotovo je v zvezi s tem mečem zanimivo vedeti,
kdo so bili deželni najemniki in kakšen položaj so
imeli v deželah, katerim je vojaško pripadalo tudi naše
ozemlje s Koroško, Kranjsko in Štajersko, kjer se je
način vojskovanja v 16. stoletju po strateških, operativ-
nih in taktičnih značilnostih že ločil od srednjeveških
metod bojevanja.
V	zvezi z vojsko deželnih najemnikov je znano, da je
deželni zbor leta 1475 v Mariboru sklenil, da bodo v
obmejnih utrdbah dotedanje domače brambovce na-
domestili s plačanimi najemniki, kakršni so bili na
razpolago v Nemčiji, Švici in na Nizozemskem in v
katerih enote so bili uvrščeni tudi Slovenci, Hrvati,
Madžari, Poljaki in drugi.
V	najemniško vojsko so lahko prišli le sposobni ter s
hladnim orožjem oboroženi kandidati, ki so izhajali iz
različnih stanov, zlasti pa iz \Tst nižjega plemstva in
kmetov. Najbolj hrabri, spretni in izkušeni so si prido-
bili častniški položaj in so med drugim skrbeli, da so se
izvajala vsa zaprisežena pravila s katerimi je bila dolo-
čena tudi najemniška plača. Plačo so namreč naje-
mniki rabili zase in za svoje zakonske žene, ki so jih
spremljale. Kupovali so hrano, obleko in orožje. Dosti
florintov so porabili tudi za zabavo, kockanje in pijan-
čevanje. Na pohodih so jih spremljali trgovci, ki so
prodajali svoje artikle njim in njihovemu pratežu. Po-
gosto pa najemniki niso dobili svojega plačila redno,
zato so kljub najstrožjim ukrepom pustošili naselja in
ropali prebivalstvo. Ker v tistem času še ni bilo voja-
ških uniform, so bili najemniki oblečeni različno, naj-
rajši so seveda imeli svilene in žametaste obleke, ki so
se na dolgih pohodih hitro raztrgale, zato so pogosto
izgledali kot razcapani berači... Poseben problem so
predstavljali odpuščeni najemniki, ki se niso hoteli
zaposliti z nikakršnim delom in so rajši prosjačili,
kradli in plenili.
Tovrstne deželno najemniške vojske so opravljale
vojaško službo skoraj sto let; z letom 1550 so začeli
sistem opuščati, kasneje pa so ga skoraj povsem od-
pravili.
Najemniško pehoto so sestavljali suličarji in strelci,
ki so v boju nosili zaščitno železno opremo. Od orožja
so uporabljali pehotno sulico z različnimi ostmi, hele-
barde, gleve, bojne srpe, vile, bate, biče in napadalne
kose. Vsak najemniški pešec je imel tudi meč, ki je
prišel v poštev zlasti v slučaju obrambe v času med
dvema salvama iz takrat še počasi delujočih pušk.
Meč, kakršen je v celjskem muzeju ni bil zaradi
oblike rezila najbolj primeren za bodenje ali sekanje,
zato ni bil namenjen prvenstveno bojevanju ampak za
osebno varnost najemnikov pa tudi kmečkih prebival-
cev.
MILENA MOSKON
ŠENTJURČANI PELI V
PODJUNI
Lansko gostovanje Slovensk^a prosvetnega društva
Danica iz Šentvida v Podjuni v Šentjurju je spletlo prija-
teljske vezi med obema društvoma.
Moški pevski zbor »skladateljev Ipavcev« je minulo so-
boto Korošcem vrnil obisk. 34 pevcev z zborovodjem Lojze-
tom Svecem se je zjutraj odpeljalo proti Koroški. Spotoma
so se ustavili v Slovenj Gradcu, kjer jim je šentjurski rojak
župnik Berto Bohorč v župnišču razkazal Sokličev muzej in
Meškovo spominsko sobo. Pliberški trgovci, so kljub temu,
da je njihov delovnik že minil, hitro odprli trgovino in prav
prijazno - seveda v slovenščini, ponuj^ svoje blago (to se
pri naših trgovcih bolj redko zgodi, če je delovnik že kon-
čan).
Izredno prikupna dolina Podjune, ki je prav pri Sv. Pri-
možu najširša, je lepo obdelana. Posevki jarega ječmena, rži,
koruze in še drugih kultur, so vsled slabega vremena prav
tako v zoastanku kot pri nas. Iz gozdnatih pobočij Karavank
izstopa gola glava stožčastega Obirja.
Gostitelji so pevce izredno lepo sprejeli; dvojezični plakati
so vabili na večerni koncert v lepem, novem kulturnem
domu, ki so ga izročili svojemu namenu preHlnesecem dni.
Tudi vabila na koncert, na katerem je za pozdrav nastopil
domači mešani pevski zbor, šentjurski moški zbor in sku-
pina »Mladi mi«, to je skupina dijakov slovenske gimnazije
iz Celovca, so bila dvojezična. Poslušalci, med katerimi je
bila večina domačinov pa tudi gostje turisti, so z zanima-
njem sledili pevskim točkam in jih bogato nagrajevali z
aplavzom. Prijeten kulturni večer so pevci obeh društev
sklenili z obljubo, da bodo gotovanja med društvi prešla v
tradicijo.
E. RECNIK
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
23'LETNICA SMRTI I. NAPOTNIKA
INTIMNO DELO
Potrebna temeljita štuišija
Minulo je dvajset let odkar
je umrl akademski kipar
IVAN NAPOTNIK. Rodil se
je 12. 12. 1888 v Zavodjah
nad Šoštanjem. Umetnoo-
brtno šolo je končal pri mo-
delarju C. Misu v Ljubljani.
Leta 1906 ga je pot zanesla
na Dunaj, kjer se je leta 1907
vpisa! na tamkajšno Akade-
mijo. V prestolnici secesije
je Napotnik študiral do za-
četka 1. svetovne vojne (pri
prof. Bitterlichu, Miillnerju,
specialko pa je delal pri prof.
E. Hellmerju). Leta 1915 je
odpotoval v Budimpešto v
atelje znanega madžarskega
kiparja Janoša H6rvayja. Po
izbruhu vojne je bil vključen
na fronto. Ranjenega so ga
leta 1917 odpeljali na zdrav-
ljenje v Prago. Se pred kon-
cem vojne se je vrnil v rojst-
ni kraj. Nato je še enkrat od-
potoval v tujino - Budimpe-
što, kaj kmalu pa se je zave-
dno vrnil v domovino. Po
očetovi smrti leta 1921 se je
za stalno naselil v mali
kmečki hiši nad Šoštanjem,
v neokrnjeni naravi, v obje-
mu gozdov. Tu je nastalo sto-
tine kipov, predvsem sred-
nje im male intimne plasti-
ke. Sprva, ko je bil še pod
vplivom Dunaja, se je izražal
v glini, redko v bronu in
marmorju, kasneje pa iz-
klučno v lesu.
Napotnika uvrščamo v
predvojno generacijo, ki je
bila najtesneje povezana z
Dunajem, vzrasel je v iska-
nju novih poti, hkrati pa je
bil vezan na domačo grudo.
Živel je v času, ko smo Slo-
venci imeli eno najbolj razgi-
banih kulturnih obdobij. Na
Dunaju je bilo leta 1903
ustanovljeno društvo »Ve-
sna« z namenom da bi po
vzoru drugih slovenskih na-
rodov ustvarili in gojili prist-
no narodno umetnost. Iz nji-
hovega gesla »Iz naroda za
narod« je razvidno, da svoje
umetnosti niso hoteli posve-
čati samo ožjemu krogu izo-
bražencev, temveč širši jav-
nosti, preprostemu ljudstvu,
iz kateg so tudi sami izhajali.
Čeprav Napotnik ni bil
vključen v grupo Vesnano-
va, se v svoji miselnosti ni
dosti odmikal od njih. Bil je
umetnik intimne žanrske
motivike. Njegova dela izra-
žajo spontanost, neprisilje-
nost. Ko se je otresel dunaj-
skih vplivov, je razvil samo-
stojno občuteno plastično
formo s poudarjanjem oblin,
mehkobno površino je obo-
gatil s slikovitim ožiljem le-
sne strukture. Njegove ple-
salke, sramežljivi dekliški
akti ali bohotna ženska tele-
sa, ki niso bila nikoli delana
po modelu, izžarevajo umet-
nikov kipeči patos. Karel
Dobida je označil njegova
dela takole: »Plastika Ivana
Napotnika je pristni natura-
listični barok, brez primesi
literature in esteticizma...«
Prve samostojne razstave
je imel Napotnik na Dunaju,
Miinchnu in Gradcu, kasne-
je se je priključil Klubu mla-
dih in z njimi sodeloval na
vseh pomembnejših razsta-
vah doma in v tujini. Leta
1959 je Narodna galerija
Ljubljana priredila njegovo
retrospektivno razstavo,
druga je bila ob njegovi 90-
letnici rojstva v Velenju. Ob
tem dogodku se je Kulturni
center Velenje preimenoval
v Kulturni center Ivana Na-
potnika, lansko leto je bila
ochjrta njegova stžilna zbirka
v Šoštanju.	A. D.
KMZ PEL V
ŠENTJURJU
Zadnjič je komorni mo-
ški pevski zbor iz Celja
koncertiral v Šentjurju
pred osmimi leti v okviru
odkritja spomenikov
skladateljev Ipavcev pod
umetniškim vodstvom
prof. Egona Kuneja.
Minulo soboto je zbor v
delno spremenjeni posta-
vi in z novim zborovo-
djem prof. Vidom Marce-
nom koncertiral z izredno
zahtevnim programom,
ki ga je izvajal na zavidlji-
vi umetniški višini na
šentjurskem odru. Pro-
gram je bil enak, kot ga je
zbor izvajal pred nedav-
nim gostovanjem v ZR
Nemčiji.
Prijatelji petja smo bili
navdušeni nad lepim pet-
jem, nismo pa bili navdu-
šeni nad Sentjurčani, ki
so dvorano napolnili le do
polovice. E. RECNIK
A. GERLOVIČ
V ROGAŠKI
SLATINI
Delavska univerza v
Rogaški Slatini je v sode-
lovanju s Kulturno skup-
nostjo šmarske občine
pripravila razstavo likov-
nih del akademske sli-
karke Alenke Gerlovič v
pivnici Zdravilišča. Pri
organizaciji razstave je to-
krat sodelovalo tudi turi-
stično društvo v Rogaški
Slatini. Na včerajšnji
otvoritvi razstave je govo-
rila Tilka Blaha, podpred-
sednica SZDL Slovenije,
v kulturnem sporedu pa
je sodelovala sopranistka
Vanda Gerlovič, ki je pela
partizanske pesmi. S har-
moniko jo je spremi j cd
Milan Stante. Razstava
bo odprta do 24. julija.
ZKO ŠENTJUR
PREBUJENA KULTURA
Letos načrtna izvedba Naše besede 80
Zveza kulturnih organizacij v
Šentjurju, ki ji predseduje Joži-
ca Salobir, je letos bila organi-
zator Naše besede 80, kulturne-
ga gibanja starih in mladih v
vsej občini, kulturni dogodki pa
<io bili razdeljeni v različnih ča-
sovnih terminih od 11. maja pa
do sredine junija.
Najprej so na Planini razstav-
ljali svoja dela člani likovne sku-
t)ine Šentjur (od 12. do 19. maja),
14. maja je v Dobju gostovala lut-
kovna skupina iz Šentjurja, 15.
maja je bila v gosteh na Kalobju
dramska skupina osnovne šole s
Planine. Istega dne je nastopila v
Kalobju dramska skupina doma-
če osnovne šole, v Loki pri 2u-
smu pa je gostovala pionirska
dramska skupina iz Šentjurja. 16.
maja je bila v Šentjurju revija
otroških in mladinskih pevskih
zborov, kjer so sodelovali zbori iz
Slivnice (zborovodja Marija
Spolenak), iz Loke, kjer vodi
zbor Metka Bevc, iz Dobja, kjer
vodi zbor Jožica Salobir, zbor iz
Šentjurja, kjer vodi zbor Kristina
Zalezina, mladinski pevski zbor
s Planine pod vodstvom Alojzije
Rajh, mladinski pevski zbor iz
Slivnice, ki ga vodi Metka Bevc
in mladinski pevski zbor iz Šent-
jurja pod vodstvom Majde Škor-
janec.
V nedeljo, 18. maja, je na Ka-
lobju nastopil instrumentalni
kvintet s pevci, ženski oktet in
tamburaški zbor kulturnega
društva z Dobja in recitacijska
skupina s Kalobja. Istega dne je
na Ponikvi nastopila folklorna
skupina iz Šentjurja. V petek, 23.
maja, je v Slivnici gostovala
dramska skupina iz Loke, istega
dne pa na Planini dramska sku-
pina OS Dramlje z Zupanovo
Micko. V soboto, 24. maja, je bila
na sporedu v Dramljah Pepelka
v izvedbi pionirske dramske sku-
pine iz Šentvida pri Planini. V
nedeljo je bil v Šentjurju prome-
nadni koncert domače godbe na
pihala. Istega dne je bila popol-
dne revija odraslih pevskih zbo-
rov, kjer so sodelovali ženski ok-
tet kulturnega društva Dobje
pod vodstvom Jožice Salobir,
moški oktet Ponikve pod vod-
stvom Maksa Kovačiča, moški
pevski zbor Zarja s Šentvida pri
Planini pod vodstvom Francija
Cemelča, ženski pevski zbor Go-
rica pri Slivnici pod vodstvom
Cvetke Jagodič, moški pevski
zbor Gorica pri Slivnici pod vod-
stvom prof. Janeza Slane, moški
pevski zbor kulturnega društva
Planina pod vodstvom Franja
Jazbinška, moški pevski zbor
Ponikva pod vodstvom Julija
Gorica, moški pevski zbor
Dramlje pod vodstvom prof. Edi-
ja Goršiča, ženski pevski zbor
kulturnega društva skladateljev
Ipavcev Šentjur pod vodstvom
Jelke Iskra in moški pevski zbor
istega društva pod vodstvom
Lojzeta Šveca.
V	soboto, 28. maja, je v Slivnici
gostovala gledališka skupina s
Ponikve, izvedli so tudi recital
Naša zemlja in pripravili razsta-
vo likovnih del učencev OS Po-
nikva. V četrtek so na Ponikvi
izvajale kulturni program skupi-
ne iz OS Slivnica, v petek pa je v
Šentjurju nastopila dramska
skupina s Šentvida pri Slivnici s
komedijo Sest mušketirjev.
Izvedli so dve predstavi, eno do-
poldne in eno zvečer.
V	petek, 6. junija, je na Prevor-
ju gostovala dramska skupina
OS Šentjur, istega dne pa je bila
zvečer v Šentjurju predstava Inš-
pektor na obisku v izvedbi^dram-
skege skupine KUD skladateljev
Ipavcev Šentjur. V soboto je v
Slivnici gostovala gledališka
skupina Zarja s Šentvida pri Pla-
nini s komedijo Ščuke pa ni, v
soboto, 14. junija, pa je bila v Lo-
ki predstava Florentmskegi.. sla-
mnika v izvedbi dramske skupi-
ne KUD Dobje. V nedeljo, 15. ju-
nija, so v Slivnici nastopile fol-
klorne skupine iz Dobja, Šentjur-
ja (ritmična skupina OS), OS
Slivnica, skupina kulturnega
društva Dobje in folklorna sku-
pina iz Šentjurja.
2e samo bežen vpogled v pro-
gram nam pove, da je bila letoš-
nja manifestacija grajena na last-
nih zmogljivostih, da so sodelo-
vali domala vsi kraji v šentjurski
občini in da je Zveza kulturnih
organizacij na organiziran in pre-
mišljen način pokazala ja^osti,
kam odhaja kulturni diriar; Ob
tolikšnem številu sodelujpč^ se
nehote vsiljuje tudi vpra|ai^' po
močnejšem in n^črtnejšem stro-
kovnem usposabljanju vseh
mentorjev,
V Šentjurski občini je vst več
urejenih in novih kulturnih do-
mov, škoda bi bilo, če bi ti do-
movi spet postali skladišča za
umetna gnojila. Vsem omahljiv-
cem pa naj služijo za zgled tista
kulfurna društva, ki sicer nima-
jo najboljših prostorskih pa tu-
di ne materialnih pogojev, pa
imajo zato mnogo volje in srčne
kulture za svoje delo.
DRAGO MEDVED
»POKAŽI KAJ ZNAŠ« V
DOBJU
Tudi letos kulturno društvo
Dobje pri Planini organizira tra-
dicionalno prireditev Pokaži kaj
znaš, ki bo v nedeljo, 27. 7. 1980
ob 15. uri na prostem. K sodelo-
vanju vabijo pevce, recitatorje,
instrumentaliste, ansamble, hu-
moriste in druge, ki bi želeli na
tej vedno dobro obiskani priredi-
tvi sodelovati. Do 15. julija spre-
jema prijave za nastop na tej od-
daji kulturno društvo Dobje.
S.J.
ZMAGOVALEC NI ZNAN,
PAČ PA GREŠNI KOZEL
V Zvezni republiki Nemči-
ji se je poleg drujgih »ameri-
kanizmov« močno uveljavilo
tudi raziskovanje javnega
mnenja. Institut za demo-
skopijo v Alensbachu vsako
jesen izvedo široko anketo o
predstavah Nemcev o bo-
dočnosti. Tako so že pred
vkorakanjem sovjetske ar-
made v Afganistan zabeležili
padec optimizma in rast stra-
hu v primerjavi s prejšnjimi
leti. Na zahtevo časopisa
»STERN« so v drugi polovi-
ci januarja opravili »blisko-
vito anketo«, katere izsledki
so še bolj porazni. Le še 32
odstotkov Nemcev ohranja
upanje na dober razvoj do-
godkov, 35% izraža glede te-
ga strah, 28% je v dvomih in
neodločenih je komaj še 5%.
Skrbi okoli nevarnosti iz
vzhoda ima 63 odstotkov lju-
di, nezaupanje do Moskve
izraža 57%. In vendar so
Nemci za nadaljevanje poli-
tike popuščanja (74%), za na-
daljevanje vzhodne politike
(51) in za pogovore z Nemško
demokratično republiko
(66%).
Več optimizma v vseh ozi-
rih je na strani privržencev
vladajoče koalicije (SPD-
FDP), pesimizem, nezaupa-
nje jn ostrejši kurz do vzho-
da izražajo v opoziciji (CDU-
CSU). Tudi dejstvo, da je od-
stotek vprašanih, ki nimajo
stališča, močno zmanjšalo je
pomembno.
Axsel Springer, kralj de-
sničarskega tiska, razglaša
celo analogijo z dogodki in
javnim mnenjem pred prvo
svetovno vojno m objavlja
celo mnogo višje odstotke
strahu pred bodočnostjo, ne-
zaupanja v politiko popušča-
nja in do vladne vzhodne po-
litike.
V takšnem vzdušju, zuna-
nje in notranjepolitičnem,
poteka z novim letom začeta
kampanja za letošnje parla-
mentarne volitve. Nasprotni-
ki v volilnem boju oboje-
stransko govorijo o tesni bi-
lanci razmerja sil, ne eni ne
drugi ne želijo naglaševati
svoje prednosti in odločilne-
ga naskoka.
Publicist Stephan Thomas
notranjepolitične razmere
razvršča takole:
•	da je brezposelnost pad-
la pod 875.000 primerov,
•	da je inflacija pod kon-
trolo, razen seveda naftnih
cen,
•	da je v zunanji politiki
vladna koalicija bolj priljub-
ljena, kot so obeti CDU/CSU
•	in da je osebna priljub-
ljenost Schmidta, ki da je od-
ločnejši in človek dejanj več-
ja od Straussove, ki da je ne-
preračunljiv in kolerik.
Sef SPD frakcije Herbert
Wehner obeta hudo borbo,
ki da bo dobljena z osebnimi
stiki in programsko platfor-
mo in ne s tonami volilnega
materiala. SPD in FDP, ki
sta bili 17 let po vojni v opo-
ziciji, imata kaj pokazati vo-
livcem v obdobju, odkar §ta
na oblasti. Vendar obstoja
nevarnost, da bi koedicijo z
ozirom na položaj v svetu
skušali izkoristiti tako, da bi
vladno politiko proglasili za
levo agenturo, kar je v njego-
vem osebnem primeru tako
in tako vselej na vrženo.
Seveda so predstavniki
dveh vodilnih strank izražali
upanje na svojo tesno zma-
go. Volker Riihe, ki nam je
razlagal predvolilno obdobie
in volitve v ZRN skozi očala
Krščansko demokratske
unije (CDU), je poudaril, da
bo položaj v svetu vplival na
volitve, da pa njegova stran-
ka izstopa tudi z notranjepo-
litičnim programom, ki ob-
sega večjo naslonitev na za-
veznike, predvsem ZDA; na
vprašanja energije, na davč-
no politiko in vprašanje vse
večjega zadolževanja, na
družinsko politiko itd. CDU
se znaša predvsem na sred-
nji sloj, na razglašanje svo-
bodne osebne pobude. Kot
adut, ki naj bi pripomogel k
zmagi opozicije je položil na
mizo tudi prepričanje, da si v
Nemčiji želijo spremembe in
da bi po desetih letih bila ro-
šada na oblasti dobrodošla.
Seveda ne eni ne drugi ni-
so zamolčali vpliva »zele-
nih«, ki so vskočili kot »tato-
vi glasov« vsem parlamen-
tarnim strankam. »Zelenim«
bo posvečen prihodnji podli-
stek, vendar je v zvezi z voli-
tvami treba omeniti njihov
pomen. Vse stranke namreč
sodijo, da je gibanje »zele-
nih« v škodo njihovih voliv-
nih predvidevanj.*
Socialni demokrati trdijo,
da »zeleni« odtegujejo dolo-
čene sloje njihovih tradicio-
nalnih volivcev, predvsem
med mladimi in med levo
usmerjenimi državljani, ki
da jim je SPD preveč desna.
Liberalci so prepričani, da
bodo glasovi »zelenim« od-
tegnjeni prav njim, ker je
FDP strarika, ki je najbolj za-
sidrana med izobraženci. Kr-
ščanski demokrati pa so pre-
pričani, da se socialni demo-
krati nimajo kaj bati vpliva
»zelenih « na njihovo volivno
množico, ker se delavci naj-
manj ogrevajo za vprašanja
varstva okolja iz razloga, da s
tem povezana energetska
kriza prizadene prav njihovo
socialno varnost in da »zele-
ne« predstavljajo predvsem
ljudje iz premožnih slojev.
Ocene o vplivu »zelenih«,
ki po mnenju vseh velikih
strank ne bodo dosegli po-
trebnih 5 odstotkov za vstop
v parlament, so torej zelo ra-
zlične. Zategadelj je mogoče
zaključiti, da imajo v Nemči-
ji vse velike stranke priprav-
ljenega »grešnega kozla«, ki
bo kriv za volilni poraz.
No, med tem rezultati de-
želnih volitev kažejo naskok
socialnih demokratov, zlasti
v Westfaliji in Severnem Po-
renju, ki predstavljata kot
gosto naseljeni pokrajini naj-
večji volivni rezervoar.
PIŠE:
JURE
KRAŠOVEC
Bavarskemu gromovniku Josefu Straussu je nek domiseln volivec pokazal zrel anana-
sov sadež in vzkliknil: »Če boste vi kancler, se bom selil na Aljasko in gojil ananas«
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
ŠIRŠA CESTA V SVET
Predmestje Laškega dobi-
va iz dneva "v dan lepšo po-
dobo. Ko so vozniki jeklenih
konjičkov že skoraj obupali
nad voziščem, ki od Zdravili-
šča vodi v center Laškega, so
v teh dneh priče hitremu na-
predovanju del na tem po-
membnem delu prometne
poti.
Decembra lani so delavci
Cestnega podjetja Celje pri-
čeli z obnovo tega dela ceste.
Dela so bila izredno težavna,
saj se je promet kljub temu
redno odvijal. Nagajalo jim
je tudi vreme. Marca letos so
začeli delati s pospešnim
tempom. Dela so sedaj v
končni fazi, ko morajo polo-
žiti le še asfalt. Z vso vnemo
se trudijo, da bodo z deli
končali do praznika občine
Laško.
Dolžina cestne trase je pri-
bližno 800 metrov s 7 metrov
širokim voziščem, asfaltno
koritnico širine 75 cm ter
enostranskim pločnikom.
Cestna trasa poteka delno po
obstoječi, del pa je nove. Ob
novem vozišču je bilo treba
tudi dograditi most čez Reči-
co in vzporedno urediti zbir-
ni kanal za Laško. Tudi pri
teh delih so se srečevali z ne-
predvidenimi težavami in za-
stoji, ki so gradbena dela
močno zavlekli.
Rekonstrukcijo in gradnjo
ceste v Laško je narekovalo
izredno slabo stanje ter po-
treba po korigiranju obstoje-
če trase ter elementov preč-
nega profila.
Ta del magistralne ceste,
ki pripelje v Laško, je brez
dvoma velika pridobitev za
kraj, saj je predvsem tranzit-
ni promet, ki se odvija na
njej, izredno gost.
Cesta bo asfaltirana v tem
tednu. V času polaganja as-
falta bodo promet preusme-
rili na en prometni pas, saj
cestišča zaradi prometne po-
membnosti ne morejo za-
preti.
Izvajalec gradbenih del je
Cestno podjetje Celje, TOZD
gradnje, investitor pa repu-
bliška skupnost za ceste.
Vrednost te pomembne na-
ložbe pa znaša 9 milijonov
dinarjev.
IZ RADEŠKE SOPOTE ZIBELKE
NA BLIŽNJI VZHOD
Požar, ki je izbruhnil na
strehi proizvodne hale te-
meljne organizacije združe-
nega dela Sopota Radeče 26.
oktobra lani, je povzročil za
več kot 15 milijonov dinarjev
škode, pri tem pa ni upošte-
van niti izpad dohodka. V
požaru je bilo uničenih tudi
več dragocenih strojev, ki so
jih uvozili. Takoj po nesreči
so v Sopoti pričeli ukrepati.
Na pomoč je priskočila Les-
nina, občina Laško ter do-
mala vse delovne organizaci-
je iz Radeč, iz Rimskih toplic
in iz Laškega. Takrat so v
Sopoti spoznali, da v nesreči
niso sami in ta občutek jim
je vlival dodatnih moči za
premagovanje začetnih te-
žav.
Danes so že na konju. Pri-
pravljajo se na drugi del sa-
nacije, ki je usmerjen pred-
vsem v povečanje izvoza.
Delovna vnema po požaru je
delavcem Sopote tudi one-
mogočila, da bi 27. novem-
bra praznovali 50-letnico ob-
stoja. Zlati jubilej, ki pred-
stavlja za TOZD Sopota Ra-
deče, združeno v delovno or-
ganizacijo Lesnina Ljublja-
na, resnično velik preiznik,
bodo praznovali v teh dneh.
Proizvodni program tega
122 članskega kolektiva
predstavlja 30% lesene spe-
cialne embalaže za papirno
industrijo, 35% predstavlja
uvoz, ostala proizvodnja pa
so otroške posteljice in zibel-
ke za domači trg. Pri tem je
treba poudariti, da je Sopota
že potrdila kakovost svojih
izdelkov na najzahtevnejših
tujih tržiščih. Predvsem so
se trdno zasidrali na ameri-
škem tržišču s podnožji za
mize ter z masivnimi deli po-
hištva, velik del izvoza pa
predstavljajo otroške poste-
ljice in zibelke, ki jih redno
pošiljajo v dežele Bližnjega
Vzhoda.
Glavna naloga, ki so si jo
zadali v radešld Sopoti, je še
povečati izvoz, pri tem pa se
trenutno srečujejo s proble-
mom pomanjkanja surovin
ter skokovitim rastom cen.
Pred njimi pa stojijo še dru-
ge pomembne naloge. Pred-
vsem morajo posvetiti več
pozornosti zaposlovanju,
kajti delavci so si sedaj veli-
kokrat poiskali delo drugje.
To pa pomeni, da bodo mo-
rali biti poslovni rezultati še
boljši, saj je od tega odvisen
tudi osebni dohodek zapo-
slenih.
Razvoj temeljne organiza-
cije Sopota Radeče je šel,
kljub težavam, ki so jo vse-
skozi spremljale, strmo
navzgor. Velikokrat tudi na
račun osebnih dohodkov in
osebnega odrekanja. V to,
kar imajo danes, so vložili
veliko naporov in nič koliko
prostovoljnih ur dela. Ker
želijo doseči še več, bodo ta-
ko tudi nadaljevali.
VISOKA KAKOVOST NA
TRADICIJI IN NOVEM ZNANJU
PRAVIJO v PAPIRNICI RADEČE
Pred nekaj leti so v Papir-
nici Radeče na pobudo Na-
rodne banke Jugoslavije za-
čeli razmišljati o novi nalož-
bi. Povedali so, da bodo s
poskusnim obratovanjem
pričeli ob letu. Z novo naJož-
bo bo proizvodni program
zajemal izdelavo vrednost-
nih in zaščitenih papirjev,
skratka, gre za specializirano
proizvodnjo. Tako bo papir-
nica v Radečah edina tovar-
na v državi s tovrstno proiz-
vodnjo in najmodernejšo te-
hnologijo. V izdelovanje
kvalitetnega papirja je bila
radeška papirnica usmerje-
na tudi do sedaj. Tciko nam
tega papirja ni treba uvažati,
saj njihova letna proizvodnja
v celoti pokriva zahteve ju-
goslovanskega tržišča.
Težave, s katerimi se sre-
čuje ta delovna organizacija,
so predvsem cene, ki prehi-
tro rastejo. Del surovin za
specializirano proizvodnjo
so morali do sedaj uvažati, z
novo nedožbo pa si bodo za-
gotovili lastno surovinsko
osnovo, kar je v današnjem
času še kako pomembno.
Nova naložba bo zaradi po-
večanega obsega dela in za-
radi sp^ifičnega načina pro-
izvodnje zahtevala tudi večje
število zaposlenih. Računa-
jo, da bodo morali število de-
lavcev povečati za 10 odstot-
kov. Osnovo in temelj nove
proizvodnje pa bodo pred-
stavljali sedaj zaposleni de-
lavci. Za najzahtevnejša,
specializirana dela bodo po-
trebovali strokoven, izšolan
kader. V ta namen štipendi-
rajo na visokih, višjih in
srednjih šolah 6 učencev ozi-
roma študentov, nekaj zapo-
slenih delavcev pa se že izo-
bražuje ob delu. Potreba po
kvalificiranih in visoko kva-
lificiranih delavcih je iz leta
v leto večja.
Vrednost nove naložbe v
Papirnici Radeče je pred
padcem vrednosti dinarja
znašala 42 milijonov dinar-
jev, novi izračuni pa kažejo,
da se bo njena vrednost zara-
di drage opreme, ki jo bodo
morali uvoziti, povečala kar
za 24 milijonov, kar pred-
stavlja delovnemu kolektivu
nem^o dodatnih težav.
S prodajo svojih proiz-
vodov Papirnica Radeče ni
imela nikoli težav. Prej bi
lahko rekli, da je bilo pov-
praševanje mno'go večje, kot
so zmogli sproti proizvesti.
Predvsem v zadnjem času je
močno naraščanje potreb
oziroma naročil. Dela na-
mreč v glavnem sprejemajo
po naročilih. Ponašajo se s
priznanji, da je papir, ki ga
izdelujejo, cenjen doma in v
tujini, ^edpisi, ki določajo
kvaliteto papirja, so pri nas
celo strožji kot, denimo, v
srednji Evropi ali v skandi-
navskih deželah. Za kvalite-
to papirja, posebno tistega,
ki ga izdelujejo za tiskanje
denaija, je potrebna pred-
vsem obstojnost, trpežnost.
Zanimivo je dejstvo, da v
kvaliteti papirja ni prav no-
bene razlike med našimi
bankovci in bankovci tujih
valut. Na žalost samo takrat,
ko je denar natisnjen, ko je
nov. V kulturno obnašanje
človeka sodi namreč tudi
njegov odnos do denarja. Ce
naš bankovec izgleda na po-
gled slabši od, denimo, švi-
carskega franka, je to samo
zaradi naše šibke tovrstne
kulture. Kar ozrimo se nao-
koli po trgovinah, po naših
kupcih in videli bomo, od
kod vse pri vlečejo naš denar.
Temu primerna pa je tudi
podoba našega denarja in
najbrž tudi lastnikova. Seve-
da ne gre tega posploševati.
Pri nas je denar tudi dlje ča-
sa v obtoku, kot je to v prak-
si v mnogih evropskih deže-
laj, še en razlog za slab izgled
našega denarja pa je dejstvo,
da se še vedno otepamo pre-
živelih oblik shranjevanja
denarja.
V Papirnici Radeče so
kljub podrcižitvi, ki so jo mo-
rali zabeležiti, prepričani, da
bodo to naložbo izvedli v za-
črtanem roku, saj se zaveda-
jo odgovornosti do kupcev,
do potrošnikov, do družbe.
Družbeni interes pa je spričo
teženj po zmanjševanju uvo-
za in rasti izvoza, v novi na-
ložbi radeške Papirnice, ne-
dvomno velik.
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
V BORU BODO POSTAVILI
TRI PROIZVODNE HALE
V Boru Laško so pred pri-
četkom del nove naložbe. Na
170 kvadratnih metrih bodo
postavili tri proizvodne hale:
žagalnico s transportnimi
napravami, sušilnico lesa s
temperirnico ter prirezoval-
nico. Zaradi povečanih pro-
izvodnih zmogljivosti s to
naložbo, bodo morali pove-
čati tudi zmogljivost obstoje-
če kotlovnice, ta rekonstruk-
cija pa znaša kar 7 milijonov
dinarjev. Vrednost celotna
naložbe v Boru znaša 34 mili-
jonov dinarjev, sredstva za-
njo pa imajo že zagotovljena.
Določili so tudi zadnji rok,
ko naj bi proizvodnja v no-
vem obratu stekla. To bo že
ob koncu letošnjega leta.
Nova proizvodna hala bo
montažna s kovinsko kon-
strukcijo, izvajalec del pa bo
»Pristan«, ki je tudi temeljna
organizacija »Lesnine«
Ljubljana.
Dejavnost temeljne orga-
nizacije Bor Laško predstav-
lja danes proizvodnja konč-
nih lesnih izdelkov oziroma
pohištva ter žagarska dejav-
nost, ki predstavlja 20 od-
stotkov celotne proizvodnje.
Nekoč so izdelovali samo
otroško pohištvo (posteljice,
stajice), s preselitvijo iz sta-
rih obratov v Laškem v nove
proizvodne prostore v Rečici
pa so proizvodnjo preusme-
rili v izdelovanje ploskovne-
ga pohištva. Tako izdelujejo
pohištvo za dnevne sobe,
predsobe, na jugoslovan-
skem tržišču so poznane in
cenjene njihove kavč-omare,
v tujini pa cenijo njihovo
masivno pohištvo iz narav-
nega bora, kot so na primer
stilne vitrine.
Nova naložba temeljne or-
ganizacije Bor Laško je
vključena v srednjeročnem
programu investicij v občini
Lahko ter v resoluciji za le-
tošnje leto. Bojijo pa se, da
se niso uspeli na ravni obči-
ne dogovoriti za nakup
ustreznih količin lesne mase,
saj gozdno gospodarstvo Ce-
lje, obrat Laško danes ne
more zagotoviti potrebnih
količin za novo proizvodnjo.
Ob načrtovanju nove nalož-
be so se v prisotnosti vseh
odgovornih dejavnikov do-
govorili, da je Bor Laško
glavni porabnik lesne mase
in da je ta problem treba re-
ševati sočasno z načrtova-
njem nove naložbe. Določe-
ne kohčine lesne mase za na-
slednje srednjeročno obdob-
je imajo zagotovljene s sa-
moupravnim sporazumom,
prav tako z Gozdnim gospo-
darstvom Ljubljana TOZD
Zasavje ter z Gozdnim go-
spodarstvom Brežice. Kljub
vsemu pa pričakujejo, da bo-
do največ lesne mase dobili z
domačega področja.
Nova naložba v laškem
Boru je za zaposlene velike-
ga pomena, od nje si veliko
obetajo. Njihov glavni cilj pa
je, izdelati čim več takšnih
izdelkov* ki jih bodo lahko
izvažali in s tem v znatni me-
ri prispevali k izboljšanju ra-
zmerja naše plačilne bilance.
TIM ZMANJŠUJE
PORABO DEVIZ
Dejavnost delovne organi-
zacije TIM Laško predstav-
ljajo tri osnovne smeri: pro-
izvodnja izolacijskih mate-
rialov, embalaže ter proiz-
vodnja investicijske opreme.
Slednja se odvija v temeljni
organizaciji združenega dela
elektro strojni obrati in tran-
sport (ESOT). Dolga leta na-
zaj je ta temeljna organizaci-
ja živela pod izredno težkimi
delovnimi pogoji, sedaj pa se
obrača na bolje.
V terrieljni organizaciji
ESOT proizvajajo hladilne
stolpe za hlajenje tehnološ-
kih vod. Tovrstna proizvod-
nja je tudi edina v Jugoslavi-
ji, Id pa še ni kompletna. In-
vesticijo pri tem predstavlja-
jo dodatni sistemi na hladil-
nih stolpih, ki bodo omogo-
čili lažji in hitrejši razvoj de-
javnosti. V proizvodnem
programu se bodo z investi-
cijo, ki jo načrtujejo v tej
proizvodni enoti, tudi preu-
smerili v proizvodnem pro-
gramu. Novi program vldju-
čuje proizvodnjo hladilnih
vrat, opreme za hladilnice
ter proizvodnjo orodij in
strojev za predelavo polisti-
rola. To bodo specializirana,
iskana orodja, ki smo jih do-
slej morali uvažati. S tem bo
tudi njihova ponudba širša
in kompletnejša.
Slabi delovni pogoji v tozd
ESOT so narekovali izboljša-
nje. Danes imajo delavci bolj
urejene delovne pogoje: gar-
derobne prostore, sanitarije
in podobno.
Vrednost naložbe v temelj-
ni organizaciji ESOT znaša
30 milijonov dinarjev, s pri-
pravami nanjo pa so začeli že
v letu 1978. Danes že imajo
urejeno finančno konstruk-
cijo, tako da bodo z deli kma-
lu pričeli, kajti otvoritev no-
ve hale predvidevajo že ob
koncu letošnjega leta.
Zaradi vseh znanih težav,
ki spremljajo investicijskoi
izgradnjo v Jugoslaviji, so se
delavci na delavskem svetu
temeljne organizacije ESOT
dogovorili, da bodo, kolikor
bo le mogoče, zmanjševali
del stroškov, ki bodo nastali
z rastjo cen. Tako bodo neka-
tera dela kot na primer elek-
tro instalacije, kanalizacijo
itd., opravili kar sami. Uredi-
li in očistili bodo svoje oko-
lje, vse ostale temeljne orga-
nizacije pa se bodo solidarno
pridružile njihovim napo-
rom za skupen cilj. Uvedli
bodo tudi udarniško delo in
tako v precejšnji meri pri-
spevali k stabilizaciji. Velika
večina delavcev je spoznala,
da je mogoče doseči dobre
poslovne rezultate edinole s
skupnim in složnim delom.
V TIMU bodo torej kmalu
pričeli z gradnjo nove proiz-
vodne hale. Pri tej naložbi je
nadvse pomembno to, da ju-
goslovanskim kupcem v bo-
doče ne bo treba odštevati
dragocenih deviz za nakup
tovrstne opreme v tujini, za
temeljno organizacijo ESOT
pa bo bodoča proizvodnja
predstavljala	možnost
ustvarjanja deviz s ponudbo
na tujih tržiščih. S tem pa bo
opravljena tudi pomembna
družbena naloga.
PIVOVARNA LAŠKO:
JEČMEN BODO KUPOVALI
TAKRAT, KO BODO SAMI HOTELI
Novi silosi z napravami za sprejem in
predčiščenje, ki so jih postavili v Pivo-
varni Laško, že obratujejo. Naložba je
brez dvoma velika pridobitev za ta de-
lovni kolektiv^ z dolgoletno tradicijo.
Ena od prednosti te naložbe je nova
razkladalna rampa, ki je prirejena
predvsem za razkladanje samora^a-
dalnih vagonov, kjer je fizično delo de-
lavcev skoraj nepotrebno. Še vedno je
možno razkladati tovore s klasičnih va-
gonov in to s pomočjo mehanične lopa-
te. Večjo zmogljivost prevzema zago-
tavljajo tudi novi oziroma obnovljeni
transporterji ter močnejši in boljši
aspirator. Ta postopek omogoča boljše
izločanje koruznih zm, ki pri mletju
surovin povzročajo veliko težav. Z no-
vim aspiracijskim sistemom je omogo-
čeno tudi boljše odvajanje prašnih del-
cev, tako da je s tem odstranjena tudi
nevarnost prašne eksplozije. Ta nalož-
ba predstavlja torej tudi izboljšavo v
skupni težnji za čistejše okolje in var-
nejše pogoje delavcev. Hitip pri proiz-
vodnji je tako minimalen, okolje pa
manj zaprašeno.
S tem ko je čas od prevzema do skla-
diščenja surovin v silosih znatno kraj-
ši, imajo delavci več časa za oprav-
ljanje raznih del pri vzdrževanju obsto-
ječe opreme.
S to naložbo bodo v Pivovarni Laško
dosegli tudi večje zmogljivosti skladi-
ščenje osnovnih surovin za proizvod-
njo piva, to sta predvsem ječmen in
slad. Nakup surovin bo tako možen
takoj po žetvi. To je pomembno pred-
vsem zaradi stroškov, saj je bila cena
kilograma skladiščenega blaga do se-
daj precej visoka. Proizvodnja piva se z
novo naložbo ne bo povečala, bo pa
prispevala k normalizaciji razmer pri
proizvodnji. Nakup osnovnih surovin
bo tako mnogo cenejši. Tudi kvaliteta
surovin bo s to pridobitvijo boljša, v
končni fazi pa tudi grenka tekočina, ki
jo v vročih poletnih dneh z veseljem
použijemo.
Vrednost silosov z osipnikom pri
transportu in z vso avtomatiko znaša
18 milijonov dinarjev. S to naložbo so v
Pivovarni Laško pričeli spomladi leta
1978. Gradbena dela so opravili lani v
decembru, vsa ostala dela pa so zaklju-
čili februarja letos. S tem so v laški
Pivovarni dosegli tudi enega od ciljev
stabilizacije. V planu prodaje piva za
leto 1980 predvidevajo blizu 700.000 hI,
to pa predstavlja okrog 140 milijonov
steklenic, ki jih bodo .v letošnjem letu
izročili jugoslovanskemu trgu. S to-
likšno proizvodnjo piva se Pivovarna
Laško ponaša s 3. do 4. mestom v drža-
vi. Največ pfva proizvedejo v beograj-
ski pivovarni, nato v zagrebški, na tret-
jem mestu je ljubljanska pivovarna
Union, tretje in četrto mesto si delita
laška in apatinska pivovarna, na petem
pa je pivovarna v Karlovcu.
OBISKALI SMO KRAJEVNO Si
Včasih pravimo, da je k
Takšni so skoraj vsizas
Medvedovo selo! Kar uvodoma je h
kraja, ki bi nosil to ime, nikogar, ki bi k
selo kot dostavek h krajevnemu imem
Včasih je bil Št. Peter na Medvedove
strani pričajo razni pisani viri: faro in ši
železniška postaja v Mestinju, pošta v
orožniško postajo so imeli v Podčetrtki
prednostjo seveda, da je z ostalimi kn
Kristan vrh in nekateri zaselki v njegc
vrhu rodili: Jakob Strašek, pesnik in S
slavist in zgodovinar, Mihael Žlogar,
Ahacijeve pesniške zbirke in Vekoslav
rodil Miloš Ver k. pedagoški pisatelj in
SPREMENJENA
PODOBA KRAJA
Krajevno skupnost Kri-
stan vrh je leta 1974 močno
prizadel potres. Stara kmeč-
ka poslopja so bila razpoka-
na, tako da so nekatera že
ogrožala življenja prebival-
cev. Zelo prizadeta je bila tu-
di stara osnovna šola na Kri-
stan vrhu, ki je bila zgrajena
že leta 1874. S pomočjo širše
družbene skupnosti se je za-
čela hitra obnova prizadete-
ga področja. Prebivalci kra-
jevne skupnosti Kristan vrh
so podobno kot ostali prebi-
valci, ki jih je prizadel po-
tres, dobili tako imenovane
solidarnostne kredite, pa
kredite bank, da so lahko
pričeli obnavljati svoje do-
move. Danes, šest let po ka-
tastrofalnem potresu na
Kozjanskem, so tudi kraji v
okolici Kristan vrha spreme-
nili svojo podobo. Stara
kmečka poslopja so se uma-
knila novim, v Kristan vrhu
je zrasla nova, s solidarnost-
nimi. sredstvi zgrajena
osnovna šola. Kraji, ki so
imeli še pred leti podobo sta-
rih kmečkih naselij, so po-
stali novi. V šestih letih so
samo v krajevni skupnosti
Kristan vrh na novo zgradili
ali obnovili 150 stanovanj-
skih hiš.
VREČA JE
PREMAJHNA
Prav zaradi tega, ker so
prebivalci Kristan vrha. Kač-
jega dola, Laš, Grlič in Hajn-
skega napeli vse sile, da bi si
obnovili po potresu poruše-
ne domove in si s tem izbolj-
šali predvsem osebni stan-
dard, je v zadnjih letih neko-
liko zastalo vse ostalo delo
pri komunalnem urejanju te
krajevne skupnosti. Prebi-
valci so namreč ves svoj de-
nar vlagali v obnovo stano-
vanjskih poslopij, zato pa ni-
so mogli prispevati deleža h
komunalni obnovitvi kraja.
Vreča denarja je bila premaj-
hna. In to se seveda tej kra-
jevni skupnosti precej poz-
na. Čeprav po eni strani zelo
veliko, je bilo na drugi strani
- pri tako imenovanem druž-
benem standardu - kaj malo
narejenega. Krajevni druž-
beni in politični delavci pa
izražajo bojazen, da tudi v
prihodnje ne bo kaj bolje.
Kajti sedaj, ko so si uredili
stanovanjske hiše, želijo
kmetje obnoviti tudi gospo-
darska poslopja. To pa bo se-
veda znova zavrlo prizadeva-
nja za hitrejši komunalni na-
predek te krajevne skupno-
sti.
PREBIVALCI SO POL
KMETJE, POL
DELAVCI
Sicer pa poglejmo pobliže
nekaj podatkov o Krajevni
skupnosti Kristan vrh. Obse-
ga pet naselij in sicer Kristan
vrh, Laše, Kačji dol, Hajnsko
in Grliče, vse vasi pa so ra-
zložene na nizkih gričih.
Krajevna skupnost je pretež-
no kmetijska, v njej pa živi
približno 110 prebivalcev
(točnega števila prebivalcev
nismo izvedeli). Od skupne-
ga števila prebivalcev jih je
278 zaposlenih v bližnjih kra-
jih, to je v Mestinju ali v Ro-
gaški Slatini, nekaj pa se jih
vozi na delo tudi v Store ali
Celje. Med prebivalci je 13
obrtnikov, 90 upokojencev,
135 mladincev med 15 in 27
letom starosti, 160 pa je
otrok do 15 let. Kljub temu,
da je veliko prebivalcev te
krajevne skupnosti zaposle-
nih in da je v njej zelo malo
čistih kmetov, je vseeno to
še izrazito kmetijska krajev-
na skupnost. Domala vsi
prebivalci se namreč poleg
zaposUtve ukvarjajo še s
kmetovanjem, tako da so pol
kmetje, pol delavci. Sicer pa
sodi Krajevna skupnost Kri-
stan vrh med srednje velike
krajevne skupnosti v šmar-
ski občini, obkrožajo pa jo še
krajevne skupnosti Mesti-
nje, Kostrivnica, Rogaška
Slatina, Pristava, Zibika in
Šmarje.
RADI BI VEČJI KRAJ
Kristanvrhčani si želijo, da
bi poslej postal njihov la-aj
še večji. In kot kaže, je zani-
manje ljudi za to, da bi si
postavili domove v tem kra-
ju, kar veliko. Težava je le v
tem, da Kristan vrh še nima
izdelanega urbanističnega
reda, kar zavira priseljevanje
ljudi v te kraje. Zato so si v
krajevni skupnosti zadali tu-
di v naslednjem obdobju na-
logo, da bodo pospešili izde-
lavo urbanističnega reda.
Želijo namreč, da se še več
ljudi priseli v njihov kraj, da
še pospešijo razvoj obrti in s
tem okrepijo ekonomsko ba-
zo svoje krajevne skupnosti.
Industrije v krajevni skup-
nosti ni, zato želijo vsaj raz-
mahnitev obrtne dejavnosti.
Kajti več kot bo ljudi in bolj-
ši bo njihov ekonomski sta-
tus, več bodo lahko prispe-
vali tudi za razvoj kraja, me-
nijo na Kristan vrhu.
MRLIŠKA VEŽA IN ŠE
KAJ
Pa ne, da v Krajevni skup-
nosti Kristan vrh ne bi bilo
nič narejenega na področju
komunalne ureditve. Na-
sprotno. V zadnjem času so
postorili kar veliko, da bi
krajevna skupnost dobila
lepši, bolj urejen videz. Tako
so na Kristan vrhu zgradili
novo mrliško vežo ter uredili
pokopališče, v krajevni
skupnosti so napeljali tele-
fonsko omrežje, pred dnevi
so asfaltirali kilometer cesti-
šča med Mestinjem in Laša-
mi. Do konca leta bodo še
dodatno napeljali nekaj tele-
fonskih priključkov ter pri-
čeli adaptirati Gasilsko-kul-
turni dom. Za vse akcije so
kljub težavam zbrali tudi ve-
liko prispevkov občanov,
kar seveda priča o tem, da
želijo prebivalci hitrejši na-
predek v krajevni skupnosti.
CESTE, PA GASILSKI
DOM
V prihodnjem srednjeroč-
nem obdobju si bodo v Kra-
jevni skupnosti Kristan vrh
prizadevali predvsem za to,
da- bi uredili in asfaltirali
čimveč lokednih cest. 2e se-
daj vedo, da bodo zaradi pri-
zadevanj po ustalitvi gospo-
darstva naleteli na številne
težave, vendar kljub temu
smelo načrtujejo. Tako žeLjo
v prihodnjem obdobju ure-
diti cesto v Grličah, rekon-
struirati cesto Kristan vrh-
-Kačji dol, pa cesto med
Zvepleno vodo in Skrebni-
kom v naselju Hajnsko in ce-
sto Zgornje Laže-Spodnje
Laže. Pri tem seveda računa-
jo tudi na polno finančno in
delovno podporo prebival-
cev krajevne skupnosti. V
naslednjem srednjeročnem
obdobju kanijo na Kristan
vrhu obnoviti tudi Gasilsko-
kulturni dom. Kot smo že
omenili, bodo z začetnimi
deli pri obnovi tega objekta
pričeh že letos, dokončno pa
naj bi bil dom obnovljen v
treh, štirih letih.
DELAVNI GASILCI
V Krajevni skupnosti Kri-
stan vrh nimajo ravno razve-
janega društvenega življe-
nja. Pred leti, so povedali
krajevni funkcionarji, je bilo
zelo agilno kulturno-pro-
svetno društvo, ki pa je v
šestdesetih letih zamrlo. Ta-
ko sedaj deluje na območju
krajevne skupnosti le gasil-
sko društvo, v katerem je ve-
liko prizadevnih članov. To
društvo ima tudi posebno
mladinsko in pionirsko de-
setino, kar je zelo pomemb-
no za stalno delo tega druš-
tva. Gasilci so se izkazali že v
številnih akcijah, posebej še
v tisti lani oktobra, ki je v
vsej Sloveniji potekala pod
geslom Nič nas ne sme pre-
senetiti. Največja skrb kri-
stanvrških gasilcev pa je se-
daj obnova gasilskega doma.
Sami bodo pri delih veliko
pomagali, pa tudi po denarni
plati bodo priskočili na po-
moč, tako da bodo dela ne-
moteno tekla.
Ko že govorimo o društvu,
velja še povedati, da si na
Kristan vrhu prizadevajo za
to, da bi po nekaj letih po-
novno ustanovili organizaci-
jo Rdečega križa. Pravijo, da
že urejajo vse formalnosti za
to, da bi tudi to društvo čim-
prej zaživelo.
MED ČASOM IN
DOLŽNOSTJO
Ko smo se pogovcujali s
predstavniki krajevne skup-
nosti in družbenopolitičnih
organizacij na Kristan vrhu o
delu te krajevne skupnosti
in njenih problemih, so Kri-
stanvrhčani opozorili na ve-
lik problem, ki zavira celot-
no delo v krajevni skupnosti.
Ta problem je v tem, da živi-
jo v krajevni skupnosti pre-
bivalci, ki so večinoma do-
poldne na delu, popoldne pa
opravljajo vrsto kmečkih
opravil na svojih kmetijah.
Tako jim zmanjka časa, da bi
opravljali dolžnosti, ki jim
jih je naložila ta ali ona orga-
nizacija ali skupščina krajev-
ne skupnosti. Posebej spo-
mladi, poleti in jeseni je sa-
moupravno in družbenopoli-
tično delo v krajevni skup-
nosti ohromljeno. Pa ne da
bi ljudje ne imeli interesa za
delo! Imajo ga, to se vidi
predvsem v zimskem času,
ko prihajajo na zasedanja
skupščine krajevne skupno-
sti ^ na zbore krajanov. Te-
daj namreč opozarjajo na
mnoge težave, ki jih želijo ra-
zrešiti. A ko pride čas, ki je
nakopičen s kmečkimi opra-
vili, tedaj problemi kraja
zbledijo. Nastane zatišje, ki
odloži probleme za nekaj
mesecev.
In tako so ljudje venomer
razpeti med časom, ki ga
imajo res malo, in dolžnost-
mi, ki bi jih morali opraviti.
To pa se seveda pozna tudi v
utripu samoupravnega poli-
tičnega, društvenega in ko-
munalnega dela v krajevni
skupnosti, ki ni vedno tak,
kot bi si ga predvsem krajani
sami želeli.
DAMJANA STAMEJCiC
Fi?/ NČEK DROBNE,
prea jdnik skupščine Kra-
jevne skupnosti Kristan vrh:
»Lahko bi rekel, da smo kar
zadovoljni z delom, ki ga je
opravila naša skupščina. Mi-
slim seveda na vsebinsko de-
lo. Kajti ni ga skorajda pro-
blema, o katerem skupščina
ne bi rekla kake besede. Pa
najsi bo to delegatski sistem,
preskrba, načrtovanje razvo-
ja, komunalna ureditev kra-
jevne skupnosti. Zelo smo
tudi veseli, ker so hitro zaži-
veli vaški odbori, ki pomeni-
jo delegatsko bazo naši
skupščini. V njih se ljudje
sproščeno in brez zadrege
pogovarjajo o problemih in
poteh za njihovo razreševa-
nje. Tako prihajajo na skup-
ščino delegati oboroženi res
s pravim stališčem delegat-
ske baze. Morda prav v tem
tiči tudi skrivnost uspešno-
sti naše skupščine, Id se je
vedno sestala s skoraj stood-
stotno udelžbo vseh delega-
tov.
JOŽE BELE, vodja dele^
cije za skupščine interesi
skupnosti: »Kljub dejsV
da so prebivalci naše kraji
ne skupnosti izredno zai
sleni, saj jih večina dela ta
v gospodarskih organiza
jah in v preostalem času
na kmetiji, smo zelo zai
voljni z delom vseh dele,
tov. Prilagodili smo se j
mreč času, ki ga imajo ljw
tod okoli, zato sklicujemo
jo delegacije večinoma z
čer, ko je delo na pc
opravljeno. Zato je tudi z
dobra udeležba vseh dele.
tov na sejah delegacije. S
jevrsten problem pri i
predstavlja predvsem gra
vo, ki ga prejemamo iz st
kovnih služb interesi
skupnosti. To je velikok
preobsežno in preveč zai
teno, da bi ga lahko razun
in temeljito prebrali. Ver
no bi bila rešitev v tem, di
natn pripravila stroko\
služba povzetke gradiv.«
NOST KRISTAN VRH
raj tako nov, kot bi ga pravkar kupili v trgovini,
v okolišu Kristan vrha.
ovedati, da Medvedovega sela danes sploh ni. Nikjer ne najdemo
o imenoval. Včasih, dolgo je že tega, pa je pomenilo ime Medvedovo
ster. Tistega kraja, ki mu danes pravimo Kristan vrh.
f dokaj stran od prometnih poti. O tem, kako je bil vklenjen na razne
ime// ljudje v Št. Petru na Medvedovem selu, občina je bila v Pristavi,
atu, srez in sodnija je bila v Šmarju pri Jelšah, dekanija v Rogatcu,
ines je Kristan vrh podobno kot včasih razpet na vse strani. Z veliko
3zan z asfaltno cesto.
ini so odzibali zibelko pomembnim Slovencem. Tako so se v Kristan
ov prijatelj, Pavel Strmšek, strokovni publicist in društveni delavec,
ovni pisatelj in jezikoslovec, Janez Drumpak, ki je bil sotrudnik
ek, publicist, narodni in društveni delavec. V Kačjem dolu pa se je
}raf.
lARJAN KUSAR, pred-
^nlk krajevne konference
DL: »Ko govorimo o poli-
lem in samoupravnem
ipu naše krajevne skup-
iti, ne moremo mimo or-
uzacije socialistične žve-
kl resnično daje utrip in
t vsemu delu. Seveda je še
i/co slabosti, ki bi jih mo-
' preseči. Predvsem bi
rali naše delo razvejati ta-
da bi seglo do slehernega
■ana naše krajevne skup-
' iti. Razviti bi morali delo
cij in drugih oblik, preko
i erih bi občani izražali
ja mnenja in interese.
!/ bi morali razvejati tudi
! ^štveno življenje v krajev-
ikupnosti, aktivirati delo
' >orov in komisij. Zaveda-
se nalog in prizadevamo
: ia bi jih čim hitreje opra-
IVAN DROFENIK, tajnik
krajevne skupnosti in sekre-
tar OOZK: »Na začetku le-
tošnjega leta je bilo, ko smo
na našo pobudo ustanovili v
krajevni skupnosti osnovno
organizacijo zveze komuni-
stov. Tu je namreč 16 članov
ZK, dvanajst smo jih vključi-
li v našo terensko organizaci-
jo, kajti ostali so ang^irani v
delovnih organizacijah. Delo
smo zastavili kar zadovolji-
vo, sestsdi smo se že petkrat
in pred kratkim sprejeli
medse tudi štiri nove člane iz
mladinskih vrst. Veliko po-
zornosti smo posvetih aktiv-
nosti članov zveze komuni-
stov in ugotovili smo, da so
prav vsi delavni v telesih,
skupščini ali družbenopoli-
tičnih organizacijah v kra-
jevni skupnosti. Zadovoljni
smo tudi, ker posebej med
komunisti ugotavljamo veli-
ko odgovornost do dela, kar
je izrednega pomena za na-
daljnji razvoj naše krajevne
skupnosti.«
VINKO JAGODIC, pod-
predsednik organizacije
ZSMS: »V naši krajevni
skupnosti je 135 članov mla-
dinske organizacije, vendar
jih je aktivnih le kakih šest-
deset. Moram reči, da je delo
mladincev kar pestro. V na-
šem okrilju deluje društvo
TVD Partizan, ki je zelo ak-
tivno na športnem polju,
udeležujemo se številnih lo-
kalnih, občinsidh in zveznih
delovnih akcij, prizadevamo
si tudi, da bi bilo okolje v
naši krajevni skupnosti lep-
še. Zato čistimo okolje, poto-
ke. Veliko pozornost name-
njamo tudi razvijanju od-
nosov s pobrateno mladin-
sko organizacijo iz Novega
mesta, s katero tesno sodelu-
jemo. Sedaj smo si zadali na-
logo, da bomo več delali na
kulturnem področju. Vendar
se zavedamo, da bo to mogo-
če tedaj, ko bomo imeli v
prenovljenem gasilskem do-
mu ustrezen prostor.«
ŠOLA RAZPOSAJENEGA SMEHA
Rojstno leto nove osnovne
šole v Kristan vrhu je 1977.
Prej je že od leta 1864 delova-
la na Kristan vrhu stara
osnovna šola, ki pa jo je po-
tres zelo poškodoval. Zato so
s pomočjo solidarnostno
zbranega denarja občin No-
vo mesto, Krško, Trebnje,
Gornja Radgona in Ljuto-
mer zgradili na Kristan vrhu
novo osnovno šolo.
Odločitev o gradnji nove
šole je za seboj potegnila
vrsto novosti. Najvažnejša je
bila tista, da bo nova osnov-
na šola že s prvim dnem
prešla na celodnevni pouk.
To pa je seveda terjalo od
pedagoških delavcev obilo
naporov in dela, saj so mora-
li v nekaj mesecih pripraviti
vrsto vsebinskih in organiza-
cijskih posegov, da bi lahko
kristanvrška šola kot prva v
šmarski občini prešla na ce-
lodnevni pouk. Se sreča, so
poudarili učitelji na šoli, da
je kolektiv izredno homogen
ter dobro kadrovsko zase-
den, tako da rsizen začetnih
ni bilo drugih težav.
Danes deluje na osnovni
šoli na Kristan vrhu pet od-
delkov celodnevne šole.
Skupaj je v oddelkih devet-
deset učencev, ki jim v mla-
de glavice vtepa znanje se-
dem učiteljev. Pouk na šoli
se prične ob 7.45 uri in se
zaključi ob 15.15 uri. Zanimi-
vo in razumljivo hkrati je, da
učenci najraje govorijo o ti-
stem delu pouka, ki je name-
njen prostim dejavnostim
učencev. Pa najsigre za orga-
niziran del teh dejavnosti, za
krožke, ali pa za neorganizi-
ran del, za prosti čas učen-
cev, ki si ga krojijo vsak po
svoje. Krožkov je na šoli zelo
veliko, najbolj aktivni so pa
učenci dramskega, folklor-
nega, likovnega, kuharskega
in še nekaterih drugih krož-
kov. Kar zadeva prostega ča-
sa, ki ga vsak učenec po svo-
je razporeja in izkorišča, je to
seveda za mlade šolale naj-
lepši del pouka. Sami pravi-
jo, da v prostem času radi
igrajo nogomet, v katerem se
zelo uspešno udejstvujejo
tudi učenke. Sicer pa še radi
berejo, se igrajo, v nižjih raz-
redih pa tu in tam kak uče-
nec leže tudi k počitku.
Sola na Kristanvrhu je za-
torej prava šola razposajene-
ga smeha učencev. Vsaj tako
je kazcilo, ko smo jo obiskali.
Verjetno pa so rnladi nade-
budneži veseli predvsem za-
to, ker se bodo vrata pouka
kmalu zaprla za njimi. Za ne-
kaj lepih in brezskrbnih po-
letnih mesecev.
Ti kraji, ki so danes ne-
koliko vstran od prometa,
so pa bili nekoč živahnej-
ši. Kaj je bilo pred Rim-
ljani, sicer ne vemo. Da
pa so tekle važne rimske
ceste tod, slutimo že iz te-
ga, ker gre preko teh hri-
bov zračna črta med obe-
ma slovečima rimskima
postojankama Celejo in
Petovijem (Celjem in
Ptujem). In res se je po-
srečilo najti ob tej črti več
rimskih sehšč. (Značilni
imeni Grobelce in Stra-
nje). Naravnost vidne pa
so še rimske ceste, saj jih
lahko sledimo kar iz
Šmarja. Tam se rimska
cesta odcepi od sedanje
okrajne ter gre na Korpu-
le (ime, ki nedvomno ka-
že rimski nastanek), po-
tem ob hribu v Podbreg,
kjer bi naj bila nekdaj na-
ravna zatvornica šmar-
skega jezera, nato preko
Stranj in Mestinjskega
potoka preko Grlič do
Ločnice, majhnega po-
SLEDI
RIMUANOV
točka zapadno od St. Pe-
tra. Tu se je odcepila ena
cesta skozi ozko Sotesko,
tako je dolini tudi danes
ime, proti severu na Pod-
plat. Druga cesta pa je šla
skozi vas naprej v Kačji
dol mimo Zolgarjeve in
Kunstičeve hiše do križi-
šča, ki se Ceste imenuje.
Tod je šla trgovina v pre-
drimskih časih, tod so ko-
rakale rimske legije in je
drdrala rimska pošta, po
teh cestah so se valili roji
raznih ljudstev ob prese-
ljevanju narodov in tod
so jezdili srednjeveški vi-
tezi.
(Odlomek iz knjige
Dr. Pavla Strmška:
Medvedovo selo.
Knjiga je izšla leta 1936)
HIŠA IZ STEKLENIC
Ste že kdaj videli hišo iz steklenic? Verjetno ne. No,
takšno hišo, zgrajeno iz desettisočih steklenic, si v Kristan
vrhu gradi Stanko Krumpak. Zaenkrat še ni mogoče reči,
kakšna bo prava podoba takšne hiše, ker njena gradnja še ni
zaključena. Zagotovo pa je hiša Stanka Krumpaka edin-
stvena daleč naokoli.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
CELJE
TURISTIČNI TEDEN JE USPEL
Petnajst prireditev v enem tednu
Drugi turistični teden v Celju od 16.
do 21. junija je zdaj že preteklost, na
vsak način pa tista, ki vzbuja zado-
voljstvo nad opravljenim delom. Bilo
je uspešno, in znova je dalo nekaj po-
bud za nadaljevanje začete poti.
Drugi turistični teden je usp>el v vsa-
kem pogledu. Vseh njegovih petnajsti
prireditev je dobilo svoj pričakovani
in v mnogih primerih celo večji od-
mev. To še posebej velja za izlete z
ogledi in spoznavanjem kulturnih in
zgodovinskih značilnosti, spomeni-
kov. Skoda le, da je prvi izlet v kraje
celjske okolice zmotilo slabo vreme.
Tudi glasbene prireditve so bile ti-
. ste, ki so privabile dovolj poslušalcev,
pa naj so bile v atriju na Tomšičevem
trgu ali kar na samem trgu, oziroma na
Starem gradu, ali orgelski koncert v
opatij ski cerkvi. Tu so se zvrstili do-
mači tamburaši in harmonikarji, uspel
koncert je pripravil tudi plesni orke-
ster Zabe. Ta nastop je bil hkrati preiz-
kušnja za Tomšičev trg. Po prvih oce-
nah je uspela in pokazala, da smo z
urejenim trgom dobili prostor za
izvedbo takšnih in morda tudi drugih
prireditev. Samo Zabe je poslušalo
okoli tisoč ljudi. Zaigrale so pod vod-
stvom Franca Kapusa, pela pa sta Dit-
ka ^aberl in dr. Jože Zaveršnik.
Med posvetovanji kaže posebej ome-
niti tistega, ki je bilo združeno s pode-
litvijo priznanj celjskim gostinskim
kolektivom po rezultatih ocenjevanja
Posvet je bil namreč več kot odkrit
pogovor o vseh vprašanjih, ki zadevajo
celjsko gostinstvo. Kadri so vsekakor
problem, ki bi mu lahko pripisali šte-
vilko ena in v tej zvezi nagrajevanje,
delovni pogoji in še kaj. Tudi razdrob-
ljenost celjskega gostinstva je dobila
svoje mesto. Prav tako misli o nadalj-
njih naložbah. Zahteva, da je treba
končati začeta dela, jih nadaljevati s
preureditvijo Celeie in Merxa, v tem
primeru tudi z adaptacijo, in šele za-
tem razmišljati o gradnji novega hote-
la, je dobila svojo potrditev. Skratka,
dovolj pobud za nadaljnje delo.
Zal, posvet med predstavniki celj-
skih turističnih agencij ni dosegel pri-
čakovanega uspeha, predvsem zavoljo
odsotnosti dveh kolektivov. Skoda.
Mar bo zaprtost na tem področju velja-
la še naprej, oziroma le ustna deklara-
cija, da je povezovanje nujno?
Več kot viden delež so dale turistič-
nemu tednu kulinarične prireditve.
Medtem, ko se je v hotelu Merx nada-
ljevala tradicija gostovanj mojstrov
kuhinje iz pobratenih mest - tokrat so
bili na vrsti kuharji iz kolektiva Ozren-
turist iz Doboja - so dan slovenske
domače kuhinje pripravili tudi dijaki
in učitelji celjske poklicne gostinske
šole. Njihov delež v tem tednu je bila
pomembna osvežitev. Seveda, prav ta-
ko uspela!
Obe razstavi, o Karlu Destovniku-
Kajuhu in o turističnem plakatu Srbi-
je, sta še vedno odprti.
Drugi celjski turistični teden je zdaj
za nami. Prva in nesporna je ugotovi-
tev, da je uspel, hkrati pa je nakazal
nove možnosti za dopolnitev in izpo-
polnitev programa, za to, da bo postal
v resnici celjski, da bo postal ne samo
zrcalo dela Turističnega društva, mar-
več še koga, da bo dobil potrdilo, da
gre pri tem za celjsko prireditev v naj-
širšem pomenu besede. In če je in če
bo tako, potem ima vse pogoje, da se
razvije v veliko turistično prireditev
na pragu tako imenovane glavne se-
zone.
M. BOZiC
NAJVEČ NOČITEV VDONATU
Rogaška Slatina živi svoje polno življenje zlasti zdaj, če-
prav so tu že zdavnaj premag^i čas, ki se deli v glavno in po
oziroma pred sezono. Nočitvene zmogljivosti so polne, ali
skoraj povsem zasedene. Rezervacije so nujne, nekaj več
prostora je le pri zasebnikih. Zato ni naključje, če v našem
največjem zdraviliškem kraju ugotavljajo visoko izkorišče-
nost nočitvenih zmogljivosti, ki je največja v hotelu Donat. -
V kraju so v zadnjih nekaj letih veliko napravili za moderni-
zacijo starejših hotelov, seveda zlasti njehovega hotelskega
dela, nočitvenih kapacitet. Opravili so veliko delo in zanj
odšteli lep)e vsote denarja. Zdaj so s to akcijo začasno preki-
nili, kajti že so stekla dela za pripravo in gradnjo novega
hotela, ki bo Rogaški Slatini razširil možnosti za močnejšo
uveljavitev na domačem in tujem trgu.
MB
OTROCI V PLANINSKEM DOMU
Planinski dom v Logarski dolini, ki ga upravlja celjski
Izletnik, je od sredine junija skoraj povsem zaseden. Tako
bo do konca avgusta letos. Gre za otroke iz Novega Sada, ki
jih semkaj na letovanje in "okrevanje pošilja tamkajšnja
skupnost za otroško vcu^tvo. Pa tudi sicer je ta interesna
skupnost v Novem Sadu z lepim finančnim deležem sodelo-
vala pri obnovi doma. Tako si je zagotovila tudi stalen
prostor za svoje najmlajše. Pogodba velja dvajset let. In tako
se bo v tem domu do konca avgusta zvrstilo nekaj sto otrok,
v vsaki izmeni po 105. To pa pomeni, da je za preostale goste
v domu zelo malo postelj; več, okoli trideset, prav tako lepo
urejenih, pa jih je na voljo v depandansi planinskega druš-
tva, ki jo upravlja Izletnikov kolektiv.
Otroci iz Novega Sada pa ne zasedajo doma v Logarski
dolini samo v poletnih mesecih, marveč tudi v zimskem
času, januarja in februarja. Tako ima dom že v naprej zago-
tovljen obisk gostov, čeprav majhnih. To pa je tudi pred-
nost, ki je ne kaže prezreti.
MB
NI KONCA ČLOVEKOVE SKRBI
ZA UREJENO OKOLJE!
Le še dva tedna, in Celje
bo stopilo v zaključni in
glavni del svoje in republi-
ške hortikulturne manifesta-
cije. Tokrat se povezuje tudi
s prireditvami na čast dvaj-
setega julija, praznika celj-
ske občine.
Čeprav nismo napravili
vsega, kar smo želeli in hote-
li, je vendarle to, kar je bilo
storjeno v pripravah na Hor-
tikulturo 80, veliko. Celje je
dobilo prenekatero obnov-
ljeno pročelje stanovanjske
hiše, v tem času tudi obnov-
ljeni Tomšičev in Slomškov
trg. Mestni park, dela na Mu-
zejskem trgu in na začetku
Partizanske ceste gredo h
koncu. Obnova Meškovega
vodnjaka je v teku. Čeprav
so zlasti tu nastale zamude,
upajmo, da bodo samostojni
obrtniki držali besedo in dali
tudi temu kotičku novo
obleko. In potem ureditev
vpadnic, mnogih zelenic. Ze-
lenica na Slandrovem trgu z
grbom mesta Celja in posve-
tilom Titu, vse seveda v ro-
žah, vzbuja pozornost. Vrt-
narji so se izkazali zlasti pri
tem delu.
Celje dilia s svojo hortikul-
turo. Sprejeli so jo tudi cici-
bani in šolski otroci, prav ta-
ko v krajevnih skupnostih, v
organizacijah združenega
dela. Hortikultura 80 pa je
tudi naša obveznost, ne zara-
di prireditve, marveč zaradi
njenega namena in pomena.
Obveznost, ki se ne končuje
z letošnjim julijem, marveč
se mora nadaljevati vse dni
in vsa leta. Končne meje tu
ni, kakor ne more biti konca
človekove skrbi za čisto in
urejeno okolje. In v tem je
glavni pomen letošnje horti-
kulturne akcije, pomen, ki je
vzbudil v človeku spoznanje,
da mora stalno in ne samo v
letu hortikulture, kot ga ima-
mo zdaj v celjski občini, tudi
po sklepu zborov občinske
skupščine, skrbeti za svoje
delovno in življenjsko oko-
Ije.
Do začetka zaključnih pri-
reditev Hortikulture 80 je še
okoli štirinajst dni. To pa je
tudi tisti čas, ko bi moral
vsak pri sebi, v sleherni de-
lovni organizaciji, krajevni
skupnosti, hišnem svetu, de-
lovnem kolektivu, društvu,
itd., oceniti opravljeno delo
in tisto, kar se da postoriti v
tem času.
Hortikultura 80 ni samo
manifestacija urejenega oko-
lja, je tudi naša dolžnost in
obveznost, je trajna naloga,
ne glede na letnico, na letni
čas in lokacijo. Ne samo v
Celju, marveč povsod!
M.BOZIC
OCENITEV
GOSTIŠČ V
CEUU
v času drugega turistične-
ga tedna je posebna komisija
Turističnega društva ocenila
vse tiste družbene obrate,
gostišča, ki pripravljajo tudi
hrano. Komisija je pregleda-
la štirinajst enot in prvo me-
sto z vsemi možnimi točka-
mi (35) prisodila restavraciji
hotela Merx.
Na ostala mesta so se uve-
ljavili: 2. Pri mostu 31; 3. Ri-
bič 30; 4. restavracija hotela
Celeia 29; 5. Majolka 28; 6.
Koper 27; 7 Na-na 26; 8. Bra-
nibor 21; 9. Ojstrica 19; 10.
Pošta 18; 11. Amerika 17; 12.
Ljudska restavracija 16; 13.
Ob Savinji 15; 14. Kolodvor-
ska restavracija 14 točk.
PIONIRJI
KOLESARILI
Zveza prijateljev mladine
iz Celja je ob sejmu Vse za
otroka pripravila tudi zani-
mivo tekmovanje pionirjev v
ocenjevalni vožnji s kole-
som. NastopUo je preko 60
pionirjev osnovnih šol. Naj-
boljši uspeh so dosegli pred-
stavniki OS Slavko Slander,
ki so zbraU 3509 točk. Sledijo
pionirji I. celjske čete 2943,
Vojnika 2169 in osnovne šole
Franja Vrunča 1950.
Med posamezniki je bil
najboljši Robi Koprive iz OS
Slavko Slander, pred Smilja-
nom Lesjakom in Andrejem
Karnerjem oz OS I. celjske
čete.	J. K.
VINKO DRUŠKOVIČ
Ponovno je neizprosna
smrt zarez^a že v itak
redke vrste še preživelih
političnih internirancev
iz zloglasnega taborišča
smrti Mauthausen. To-
krat je sredi trdega kmeč-
kega'dela omahnil 85-let-
ni Vinko Druškovič iz
Gornje vasi pri Preboldu.
V predvojnem času je bil
trden kmet in mlinar. Za
časa NOB je bil kaj kmalu
kot veliko število Pre-
boldčanov med aktivisti
Osobodilne fronte, kjer je
nudil nesebično pomoč
partizanom in aktivistom
OF v tem predelu Savinj-
ske doline. Kmalu je bil
izdan. Po trpljenju v celj-
skem PISKRU, ^ozodej-
nih zaslišanjih, je bil kot
talec na vojnem sodišču v
Mariboru, pa nato nekaj
časa v Borlu pri Ptuju, od
tod pa ga je pot vodila v
koncentracijsko tabori-
šče Mauthausen, kjer je
od jeseni 1942 pa vse do
osvoboditve delal na naj-
težjih deloviščih - od zlo-
glasnega kamnoloma v
Wiener grabnu do Bauko-
mande, kamnoseštva in
drugih zemeljskih opravi-
lih. Vse je zdržal z njemu
lastno žilavostjo in tr-
dnostjo, čeprav je dnevno
gledal smrti v oči, ko so
onemogli tisoči njegovih
delovnih in političnih to-
varišev iz vse Evrope. Ju-
nija 1945 se je vrnil na
svoje posestvo v Gornjo
vas pri Preboldu, kjer je
ponovno zagrabil za trdo
kmečko delo. Polnih 35
let je še vzdržal pri tem
opravilu, ki mu je bil
zvest vse življenje. Takš-
na je bila v kratkem živ-
ljenjska pot Vinka Dru-
škoviča, ki je s svojim de-
lom in predanostjo naši
stvari pomagal oblikovati
in ustvarjati domovino
svobodnih ljudi v novi
Jugoslaviji.
KAREL JUG
NOVI
PROSPEKTI
Celje bo letos bogatejše za
dva nova prospekta. Vtem,
ko je manjši, v visoki nakladi
in s fotografijo celjskega stro-
pa na prvi strani, že izšel, je
veliki tik pred izdjo. Tudi za
to izdajo skrbi ^Turistično
društvo.
Vrh tega so stekle priprave
za izdajo turističnega pro-
spekta celjskega območja.
Dela za to pomembno publi-
kacijo vodi Poslovna skup-
nost za turizem Celje,
s._^
NOSTRO ČEK
• Ljubljanska banke je že leta 1971
uvedla v svoje poslovanje nov instru-
ment plačilnega prometa s tujino - to
je nostro ček.
Ker le-ta ni bil dovolj populariziran,
zato je akcijo Ljubljanska banka v letu
1980 ponovno oživila.
Uvedbo nostro čeka v letu 1971 je
narekovala potreba, da se zmanjšajo
stroški tujih bank pri nakazilih v tujino
marrjših od US $ 2.500. Kakor tudi
hitrejši in sodobnejši način poslova-
nja s tujino.
Ker se je v zadnjem času pokazala
potreba, da se zmanjša dvig efektiv-
nega tujega denarja in da namesto
tega banka ponudi drugi instrument
za prenos sredstev, je skupaj z odse-
kom nostro čekov Ljubljanske banke
- Združene banke pripravila Ljubljan-
ska banka - Splošna banka Celje de-
lovne postopke za izdajo nostro čeka.
Tako bodo tudi tiste Temeljne banke,
ki še do sedaj niso uporabljale nostro
čeka, le-tega takoj uvedle.
Informacije o nostro čekih pa vam
nudijo vse ekspoziture Ljubljanske
banke in Celjska mestna hranilnica
Splošne banke Celje.
Pod pojmom - ček razumemo listi-
no, s katero nalogodajalec izda najpo-
gosteje banki nalog, naj uporabniku
čeka izplača določeno vsoto denarja,
označeno na sami listini.
Tako Ljubljanska banka - Splošna
banka Celje predlaga in ponudi ime-
novani ček vsakemu imetniku deviz-
nega računa ali devizne hranilne vlo-
ge, ki želi izvršiti plačila v tujini, ki se
nanašajo na uvoz blaga in druga pla-
čila za osebne potrebe lastnika deviz-
nega računa in za potrebe njegovih
družinskih članov (zakonca, otrok,
staršev, bratov in sester), za turistična
potovanja v tujino in za stroške poto-
vanja v tujino.
Posebej primeren je nostro ček v
primerih dvigov večjih zneskov v efek-
tivni tuji valuti. S tem se poslovni so-
delavci Ljubljanske banke izognejo ri-
ziku pri prenosu gotovine, tatvine ali
izgube denarja. V slučaju, da je za
posamezno državo omejen prinos
efektivnega tujega denarja (LIT
100.000), vi pa želite dvigniti večji zne-
sek gotovine, kot je dovoljeno, vam za
razliko lahko banka izda nostro ček.
Sicer pa kot rečeno - vse podrobnejše
informacije vam nudi Ljubljanska
banka - Splošna banka Celje.
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
MOLK! ZAKAJ?
Zapisali smo, da bomo šli
do konca. Do konca zaradi
namena in vsebine letošnje
hortikultume akcije, zaradi
človeka, ki je tudi zdaj, ali
zlasti zdaj spoznal, da mora
živeti in delati v urejenem
okolju, ki bi naj imelo čim
več drevja, zelenja in še kaj.
Toda, tega konca vsaj zaen-
krat ne vidimo, ker nam
hišni svet v stolpnici na
Trubarjevi ulici že nekaj
mesecev, kljub pozivom, ne
odgovori, kdaj in zakaj je
na svoji seji sklenil, da po-
dre za stolpnico, na predelu
proti Savinjskemu nabrež-
ju, nekaj lepih in visokih
dreves.
In tako smo spet pri vpra-
šanju, ki smo ga zastavili že
pred meseci in pozneje še
nekajkrat ponovili.
Kako dolgo bomo še čaka-
li na odgovor?
UREDNIŠTVO
V
SOLIDARNOSTI
BI NAJ NE BILO
MEJA!
I
Pišem vam o dogodku, ki
je sicer za nami in ki ga, vsaj
glede datuma in njegovega
.namena ni mogoče ponoviti,
pa vendar. Gre v zvezi s 4.
junijem, dnevom solidarno-
sti.
O tem dnevu ste pisali vsi,
govorili po radiu in televiziji
in navedli, da bodo krajevne
skupnosti zbirale oblačila in
druge reči, ki bi jih za tem
organizacije RK razdelile lju-
dem, ki bi bili prizadeti v ne-
sreči ali jih potrebujejo kako
drugače.
Tudi sama sem pripravila
nekaj reči, zlasti takšne za
otroke, in vse skupaj zložila
v škatlo. Prosila sem moža,
da je vse to odnesel na kra-
jevno skupnost Dobrna. To
je tudi storil, toda na KS Do-
brna ni nihče vedel o kakšni
solideirnostni akciji. Tako je
mož pripeljal vse nazaj do-
mov.
Sprašujem se, kaj bo, če
tudi nas prizadene kakšna
nesreča, kdo nas bo obveščal
in kako, saj se tokrat niso
zmenili pa je vendar šlo za
pomembno zadevo - hoteli
smo pomagati.
Mislim, da KS Dobrna ni
tako majhna in tu so ljudje,
ki bi sodelovali v minuli ak-
ciji, če bi jih kdo o njej sezna-
nil. Ali nismo del celjske ob-
čine? In tudi tako hudo od-
daljeni nismo od Celja, da bi
nas ne mogli obiskati in tudi
iz naše krajevne skupnosti
odpeljati zbrane reči, ki bi
jih ljudje darovali za tiste, ki
jih ^i jih bodo potrebovali.
Upam, da se drugič kaj ta-
kega ne bo več zgodilo in da
bodo iz Celja obvestili tudi
KS Dobrno o akciji!
Lep pozdrav iz Dobrne
ST
UREDNIŠTVO: Zdaj res
ne vemo, kdo bi koga moral
obvestiti. Akcijo je vodila
organizacija RK. Ali je dan
solidarnosti zajel vse kra-
jevne skupnosti v občini
Celje ali ne, ne vemo. Na
vsak način pa bi moral prav
vse, saj gre za dejanje, ki
človeka plemeniti in ki mu
daje občutek varnosti v pri-
meru nesreče. Solidarnost
ne pozna meja, zato bi tudi
zbiranje v solidarnostnih
akcijah ne smeli zapirati v
nekaj krajevnih skupnosti.
Takšno je naše mnenje. Si-
cer pa prosimo krajevno or-
ganizacijo Rdečega križa
Dobrna, da nam odgovori,
kako ^ bilo s to akcijo, ki jo
omenja to pismo iz Dobrne.
Hvala za odgovor in sodelo-
vanje.
HVALA, VAM!
Po uspešnem zdravljenju
se iskreno zahvaljujem
zdravnikom in drugim čla-
nom intenzivnega in interne-
ga oddelka splošne bolnice
Celje. Med dolgo in težko bo-
leznijo so mi nudili vso po-
zornost in pomoč.
Posebna zahvala velja pri-
mariju dr. Fazarincu ter
zdravnikom dr. Baborske-
mu, dr. Boharju, dr. Vogi in
seveda dr. Lepinovi.
Se enkrat iskrena hvala
vsem!
ZDRAVKO SLATINSEK
KJE SO MEJE
RAZUMA?
Res je, kjer se veliko dela,
nastajajo tudi napake. Ven-
dar lahko trdim, da je to zelo
uporaben in v našem vsak-
danjem življenju dokaj učin-
kovit izgovor.
Celjani z zadovoljstvom
gledamo nekajletno dejav-
nost za lepše mesto pri obno-
vi pročelij v starem delu Ce-
lja, obnovo Stanetove ulice,
Tomšičevega in Slomškove-
ga trga ter obnovljeni mestni
park. Za vsa ta dela dajemo
precejšnje vsote denarja, ki
ga prispevamo vsi občani.
Vso dejavnost sproti opazu-
jemo in dajemo tudi pripom-
be na račun projektantov in
izvajalcev, čemur se seveda
ne da izogniti.
Težko pa je ravnodušno
preiti način dela, ki so ga
opravljali pri tlakovanju
Slomškovega trga. Pa tudi to
bi šlo v pozabo, če bi tlak na
trgu po končanem delu
končno le pokazal svoj zaže-
len videz.
Tlak so delali iz rezanih
granitnih kock ter iz okrog-
lih in oblih savinjskih kam-
nov v obliki trakov in po-
trebnih zagozd. Te zagozde
so tlakovali na način, da člo-
veku obstane razum. Velike
rečne kariine, ki so bili prej
kot tlak na trgu, so razpolav-
Ijali. Ti celi oM kamni, ki jih
je izoblikovala in zgladila vo-
da ter drsenje drugega ob
drugem, so kot tlak vzdržali
na trgu stoletja. Zdaj so te
kamne razpolavljali s kladivi
in polovice nameščali tako,
da sta okrogli in gladki del v
cementni mešanici, zgornja
zunanja stran, kot tlak, pa na
površini, ki bi naj bila po
vseh predvidevanjih vsaj
ravna.
Iz življenjske prakse pa
marsikdo ve, da pri takšnem
razpolavljanju ne moremo
dobiti gladke površine. Na-
sprotno so pri razpolavljanju
nastajale osti, ki jih tudi s
kladivom ni mogoče izravna-
ti. Teh osti se zdaj »veselijo«
tiste ženske, ki hodijo s tan-
kimi petami na čevljih. Pri
udarcih pri razpolavljanju pa
so prav gotovo nastale tudi
majhne, nevidne razpoke,
skozi katere bo pozimi pro-
nicala voda in zmrzal bo raz-
drabljala nekdaj trdno ka-
menje.
Kaj je nastalo iz tega
zamudnega in dragega dela
si lahko ogledamo že danes,
ko načrtovanega in predvi-
denega videza tlaka ni videti.
Ko sem se nekoč zjutraj na
poti na delo ustavil pri delav-
cih, ki so tlakovali ta prostor
na Slomškovem trgu in ko
sem jih vprašal, kako gre de-
lo, so zagodrnjali in rekli: Le
kdo si je izmislil vse to?
Podobna obnovitvena dela
potekajo zdaj na Muzejskem
trgu. Se bo zgodba ponovila?
I. M.
UREDNIŠTVO: Tudi to
pismo ni anonimno, kajti si-
cer bi ga ne objavili. Preden
bomo prosili za odgovor
Občinsko komunalno skup-
nost kot investitorja teh del
in izvajalca, bi radi temu
zapisu dodali še nekaj svo-
jih misli. Tomšičev trg je le-
po urejen. Ni kaj reči. S
Slomškovim pa najbrž
mnogi niso zadovoljni. Tudi
ne s peskom, ki je ostal na
tleh in povzroča v suhem
času samo prašenje. Da, ^la-
ka tudi zaradi tega ni vide-
ti. In ne nazadnje - tisti
kontejner, nedaleč od Foto-
lika, tudi ni na najbolj pri-
mernem mestu, čeprav tre-
nutno nimamo predloga,
kam bi ga naj dali. Toda,
tam, kjer je, oziroma je bil,
če so ga med tem že odstra-
nili, ni prispeval k lepi zu-
nanji podobi okolja.
LEP ZGLED
Vest je prišla prepozno, da
bi lahko njeno dejanje bilo
za zgled šolskim otrokom še
te dni. Zdaj so že na dopustu.
Toda, morda bo ta primer
ostal le v spominu tudi za
poznejši č£is. In ne zadeva sa-
mo šolarjev, morda še koga.
Okoli štirideset otrok po-
družnične osnovne šole
Kompole nad Storami se je
skupaj z učitelji in člani šol-
skega kolektiva odpravilo na
izlet v Logarsko dolino. Ko
so tako občudovali naravo in
še kaj, so opazili tudi tisto,
kar kvari zunanji videz pre-
lepe doline. Odpadke, papir-
je, cele in razbite steklenice.
Ne daleč od planinskega do-
ma, sicer pa še na drugih me-
stih. In so se odločili za oči-
ščevalno akcijo. Na izletu.
Opravili so jo v nekaj ureih,
in bili so zadovoljni.
To so opravili otroci, ki te-
ga onesnaževanja niso pov-
zročili. Kaj če bi za seboj vse-
lej in povsod počistili tisti, ki
hodijo na kampiranje, si po-
stavljajo šotore... in puščajo
za seboj neslavne sledi ?!MB
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno, na vsak način pa
govori o delu mladih, ki si
zasluži čimveč posnemal-
cev.
POZDRAV IZ LIPICE
Sprejeli smo kartico, lepo, iz Lipice, in Slavica Jakop,
učenka 6. a razreda II. osnovne šole v Slovenskih Konjicah,
je takole zapisala:
»Urednik! Sprejmite lepe pozdrave iz Lipice, kjer imamo
srečanje pionirjev Jugoslavije.«
UREDNIŠTVO: Hvala za kartico in pozdrave. Naj do-
damo, da je letos Lipica v središču pozornosti, saj praz-
nuje tamkajšnja kobilama 400-letnico obstoja. In tako bo
v tem kraju še več drugih zanimivih srečanj.
CELJE
V	likovnem salonu še vedno razstavlja fotografije na
temo »Tito« fotoreporter Dela Joco Žnidaršič, drevi ob
20. uri pa se bo pričel koncert vibrafonista Boška
Petroviča. Spremljal ga bo Zagrebški jazz ansambel.
Koncert bo v dvorani Narodnega doma. V petek, 27.
junija, se bo ob 19.30 v kulturnem domu v Vojniku
pričela prireditev, namenjena zaključku sezone kultur-
nega dmštva Vojnik. V literarnem večeru bodo nasto-
pili člani domače dramske skupine, skupina recitator-
jev Ljubljanske banke, člani kultumoumetniškega
društva Zarja iz Tmovelj ter učenci glasbene šole iz
Celja.
LAŠKO
V	sejni sobi SIS v Laškem bodo 1. julija, ob 17. uri
odprli reizstavo del likovnih amaterjev laške občine.
Ob otvoritvi bo tudi krajši kulturni program z nasto-
pom moškega vokalnega kvarteta iz Ema Celje.
ŠENTJUR
V	Dobju pri Planini se bo v nedeljo, 29. junija, ob 16.
uri pričela že tradicionalna prireditev z naslovom Po-
kaži, kaj znaš v organizaciji domačega prosvetnega
društva. Prireditev bo na prostem in sicer na trgu.
ŠMARJE PRI JELŠAH
V	pivnici zdravilišča v Rogaški Slatini je od včeraj
odprta razstava likovnih del akademske slikarke
Alenke Gerlovič.
VELENJE
V	galeriji na velenjskem gradu razstavlja svoja ki-
parska dela na temo »barjanska zemlja« akademski
kipar Tone Lapajne. Predstavlja se s tridesetimi kipar-
skimi deli.
celje
MUNARIC MILOS, 16, Loka
pri 2usmu; ŽAFRAN IVAN, 48,
Voduce; LAMPRET IGNAC, 73,
Ljubečna; LUKAVC IVAN, 75,
Mali vrh; SUSTERSiC MARIJA,
67, Sevnica; NAPOTNIK ŠTE-
FANIJA, 44, Tepanje; PUCELJ
MARTINA, 1, Tržišče pri Sevni-
ci; SMOLE MARIJA, 84, Celje;
BARANAŠIC RUDOLF. 50, Pa-
linovec - Cakovec; FLIS
FRANC, 49, Jurklošter; vezen-
šek MARIJA, 41, Podgorje pri
Frankolovem; MARCINKO
IVAN. 58. Braslovče; K02ELJ
VIU, 15, Ljubečna; STELCL
PAVLA. 76, Celje; KLENOV-
SEK ANTONIJA. 70, Novo Ce-
lje; VEBER MARJETA, 88. Tr-
novlje
Šmarje pri jelSah
SMOLE MARIJA, 85. Stranje;
ESIH ROZALIJA, 74. Sodna
vas; NARAT KAREL, 72, Hrastje
ob Bistrici
žalec
FERLIC MATILDA. 64. Dobri-
ša vas; PODGORŠEK JUSTI-
NA, 79. Grajska vas; NOVAK
BRANIMIR. 50. Dolenja vas; FE-
DERNSBERG ANTON, 64, Ce-
lje; SPORN MARIJA roj. JU-
RAK, 82. Rakovlje; COKAN
FRANC, 64. Žalec: BRINOVEC
MARIJA, roj. OCVIRK, 82, Go-
milsko
celje
Poročilo se je 6 parov
šmarje pri jelsah
Porok ni bilo
žalec
Poročilo se je 5 parov:
LANISNIK MARTIN iz Loke in
KRNJAK ANA iz Rakovlja;
MAKSIMOVIC RANKO iz Per-
novega in LEDINEK NADA iz
Pemovega;	BRITOVSEK
FRANC iz Pongraca in KOLAR
CVETKA iz Zabukovice; SER-
DONER JANEZ iz Zgornjega
Grušovlja in STEPINSEK EMI-
LIJA iz Zaloške Gorice; MIŠJA
STANISLAV iz Šempetra in
STUBLER ANTONIJA iz Šem-
petra
celje
Rodilo se je 31 dečkov in 36
deklic
šmarje pri jelsah
Rojstev ni bilo
žalec
Rojstev ni bilo
ŠE NEKAJ O POMENU VZGOJE V DRUŽINI
Naglica, ki je vse bolj prisotna v vsak-
danjem koraku našega življenja nas je
pritegnila v svoj vrtinec.
Vrsta pojavov, ki so značilni tudi za
našo družbo, negativno vpliva na naše
zdravje, zdravje družine in otrok. Pa-
triarhalne družine, ki so omogočale
otroku primerno socializacijo, ko sta bi-
la mati in oče doma in so se za vzgojo
otrok poleg njiju brigali tudi sorodniki
in sosedje, so nadomestile sodobne dru-
žine, kjer sta zaposlena oba roditelja.
Sodobna družina je za razliko od nekda-
nje patriarhalne majhna in ima tudi
slabše možnosti za socicdizacijo otrok.
Spremenil se je način življenja v njej ter
njen delovni proces, ki se je prenesel iz
dmžine v tovarne, vse, kar je v nekdanji
družini pozitivno vplivalo na njen ra-
zvoj, je v današnji družini izginilo, zato ji
je priskočila na pomoč družba, ki je v ta
namen organizirala vrsto institucij bd
otroških vrtcev, osnovne šole, svetoval-
nih služb, vzgojnih posvetovalnic, ki
opravljajo nekatere vzgojne naloge.
Seveda pa je kljub vsemu družina ne-
pogrešljiv vzgojni činitelj, saj njenega
blagodejnega učinka na majhnega otro-
ka ne more nadomestiti še tako dobro
organizirana vzgojna institucija. Otrok
se lahko emocionalno razvija samo v
urejeni družini, kjer vladajo topli in
pristni medsebojni odnosi. Družina je
tista, ki mora skrbeti za dalj časa trajajo-
če čustvene odnose med člani družine.
Znano nam je, da je od razvoja čustev
otroka odvisen ves ostali njegov razvoj
in da je prav čustven razvoj danes pri
otroku najbolj ogrožen. Vse premalo se
zavedamo, da otrok ne živi samo od hra-
ne, temveč potrebuje poleg le te, igrač in
obleke tudi čustveno toplino. Oba rodi-
telja sta nepogrešljivi, nenadomestljivi
osebi v življenju majhnega otroka, česar
bi se morala z vso odgovornostjo tudi
zavedati.
Pomanjkanje materine nege in ljubez-
ni ima za otrokov razvoj negativne po-
sledice in ga spremlja vse življenje. Člo-
vek, ki je bio oropan materine ljubezni,
ne more razumeti potreb drugega, ne
zazna, kdaj prizadene drugega, ne more
sprejemati ter vračati čustev, ravna brez
vesti.
Topline in ljubezni se otroku ne da
hliniti, čeprav nekateri starši tudi to po-
skušajo.
Nedvomno imajo starši danes več
možnosti, da se seznanijo z vzgojno pro-
blematiko v institucijah kot so \^ci, šo-
le, vzgojne svetovalnice in se tako v po-
sameznih vzgojnih situacijah laže orien-
tirajo.
Institucionalna vzgoja otrok je lahko
uspešna le, če je povezana z dirižinsko
vzgojo in se druga z drugo dopolnjujeta,
sicer ostane brez vzgojnih uspehov. Se-
veda pa so starši v prvi vrsti odgovorni
za vzgojo in zdravo rast svojih otrok, saj
je od njihovega vzgojnega dela in sode-
lovanja z institucijami odvisen tudi na-
daljnji razvoj in uspeh njihovih otrok.
Vendar pa s tem, ko prevzemajo institu-
cije nekatere vzgojne naloge, ki so ne-
koč pripadale družini, starši pogosto mi-
slijo, da bodo vzgojne ustanove same
poskrbele za vzgojo njihovih otrok, zato
je potrebno nenehno pripominjati, da te
institucije niso enakovredno nadome-
stilo za družinsko vzgojo, temveč druži-
ni le pomagajo s tem, da jo dopolnjujejo
pri njenem vzgojnem delu.
MOJCA 2VI2EJ, soc. del.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
II. VAŠKA
OLIMPIADA
v organizaciji OO ZSMS
Rečica ob Savinji in športne-
ga društva Mladost- bo v
nedeljo 6, 7. 1980 na Rečici
velika športno zabavna prire-
ditev, ki so jo ob premieri v
lanskem poletju imenovali
kar "vaška olimpiada -.
Zaključek zimsko pomla-
dne sezone na področju Kra-
jevne skupnosti Rečica, ki je
bila pestra z dejavnostjo mla-
dih in predvsem športnikov,
bo tudi tokrat zanimiva re-
kreacijska manifestacija, ka-
tere se udeleži več kot sto
tekmovalcev in več sto kraja-
nov. Ekipe iz posameznih
krajev KS Rečica, Pobrežje,
Spodnja Rečica, Rečica, Niz-
ka, Varpolje. Grušovlje, Po-
ljane se bodo pomerile v vle-
čenju vrvi, hokeju z metlo, v
teku v smučarskih pancerjih,
vožnji s samokolnico z zave-
zanimi očmi, kotaljenju avto-
mobilski!^ gum in drugih
družabnih igrah.
J02E MIKLAVC
VARROOZO POVZROČA VARROOA JACOBSONI
VAMPIRSKI KLOP JE TU!
Uradno Je morilec čebeljih družin samo v občini Celje
»Varroozo povzroča klop
Varrooa Jacobsoni, ki smo
ga iz njegove pradomovine
Afganistana in Indije, preko
Bolgarije dobili tudi v Jugo-
slavijo, pa letos uradno potr-
dili tudi v naši republiki,«
nas je že v začetku našega
pogovora na celjskem Zivi-
norejsko-veterinarskem za-
vodu seznanil diplomirani
veterinar iz specialist-bakte-
riolog Bojan Koželj, sicer
vodja oddelka za zdravstve-
no zaščito živali. Mi smo si-
cer po drugih kanalih »izvr-
tali«, da je bil prav on, sku-
paj s svojim novogoriškim
kolegom, tisti, ki je v letoš-
njem marcu v Ljubljani na
izpopolnitvi prav zaradi var-
rooze, v drobirju nekje s Ko-
čevskega odkril prisotnost
»vampirskega klopa« med
slovenskimi čebeljimi druži-
nami.
Da gre za resnično »vam-
pirskega klopa«, kot ga ne-
kateri imenujejo, nam je po-
trdil poleg Bojana Koželja
tudi veterinarski inšpektor
občine Celje Franc Lemut,
ki smo ga prav tako zapletli v
pogovor.
Pa najprej opišimo klopa,
ki povzroča razpad čebeljih
družin in brezštevilne sive
lase čebelarjem. Je ovalne
oblike, približno en milime-
ter dolg in 1,6 mm širok. Ima
štiri pare nog in zašiljen ust-
ni aparat. Hrani se s hemo-
limfo. Samica odlaga od dva
do pet jajčec poprečno v če-
belje zarodke, kjer se razvije
v dveh do treh dneh ličinka,
nato pa se ta zajedalec razvi-
je pri moških do devetih dni,
pri ženskem spolu pa do še-
stih dni. Po spolnem dozo-
retju se ženske oplodijo, mo-
ški pa odmrejo tako, da žen-
ski klop potem ostane stalno
prisoten pri čebeli.
Kot že povedano, je v Ju-
goslavijo prišel iz Bolgarije,
kcU- smo ugotovili leta 1977.
Naslednjega leta se je iz juž-
ne Srbije razširil na srednjo
in zahodno Srbijo; na Hrva-
škem so v začetku mislili, da
ga nimajo, vendar so kaj
kmalu ugotovili, da jim je
»vampirski klop« že vdrl na
otok Vis. Koncem leta 1978
so pri rutinskem pregledu
čebeljih družin na Hvaru od-
krili porazno sliko. Od 290
čebeljih družin so imeli 238
okuženih!
Slovenija se je uradno sre-
čala s klopom Varrooa Ja-
cobsoni letos, vendar obsto-
je strokovna mnenja, da je
prišel že prej k nam, najbrž
že lansko leto. Letos so na
širšem celjskem območju
pričeli s preiskavami drobir-
ja in ugotovili varroozo pri
dveh čebelarjih v celjski ob-
čini, v Dobrni in Žepini. Oba
čebelarja čebele tudi selita
oziroma vozita čebele na
pašo.
Veterinarska zaščitna na-
vodila zahtevajo zaporo in
ugotavljanje invazije klopov
v trikilometrskem pasu, zato
so uvedli plinjenje in po pli-
njenju preglede papirjev. Pri
tem so žal ugotovili, da se je
varrooza razširila že tudi na
tri ostale čebelarje na Do-
brni.
Uradno imamo torej var-
roozo v celjski občini, čeprav
obstoji sum, da je že tudi
drugje ha širšem celjskem
območju. Več o tem in še o
zaščiti oziroma ukrepih proti
»vampirskemu klopu« med
čebelami, pa prihodnji te-
den.	MITJA UMNIK
PRED PRAGOM SO POČISTILI MLADINCI
Da naj pred svojim pragom pomete vsak sam je stara ljudska modrost. A kot kaže, jo ne vzamejo vsi
čisto zares. Tudi stanovalci bloka v ulici Frankolovskih žrtev 17/b na Hudinji v Celju je niso vzeli zares,
saj so jim morali priti pred prag dobesedno pomesti mladinci. Kajti sami se niso'spomnili ali pa niso
hoteli urediti zelenic okoli svojega stanovanjskega bloka, ki jih je visoko porasla trava in plevel, v
»okras« pa je bil tudi zajeten kup odpadkov. Ostali prebivalci hudinjske krajevne skupnosti so se dolgo
spraševali, zakaj ne uredijo okolja omenjenega bloka. Odgovor so dali krajevni mladinci, ki so s
prostovoljnim delom, počistili nesnago. V prid prizadevanjem za čistejše in bolj urejeno okolje, pa
Hortikulturi 80 in v prid prizadevanjem za dvig tako imenovane bivalne kulture slehernika.
Seveda so mladinci delali sami. Ko je tekla akcija, so se jo stanovalci bloka št. 17/b v ulici Frankolov-
skih žrtev skoraj vsi po vrsti ognili. Pa še sram jih ni bilo!	^
Foto: DS
ORGANIZIRAN
ODKUP OD
KMETOV
Nekatere delovne organizaci-
je povzročajo na trgu s kmetij-
skimi pridelki nered, s tem da
odkupujejo določene pridelke
po nekoliko višjih cenah. To se
jim izplača, ker v primarno pro-
izvodnjo na območjih, kjer so v
cenah konkurenčni, ničesar ne
vlagajo. Da temu ne bi bilo več
tako, naj bi delegati na prihod-
nji seji vseh treh zborov žalske
občinske skupščine sprejeli od-
lok o prispevku za pospeševanje
kmetijstva.
Za višjo tržno, stabilno in or-
ganizirano kmetijsko proizvod-
njo je namreč nepogrešljivo pri-
zadevanje kmetijske pospeše-
valne službe. Ta bo odslej preje-
mala določeno vsoto denarja od
delovnih organizacij, ki odku-
pujejo od kmetov kmetijske pri-
delke pridelane na območju žal-
ske občine brez kooperacijskih
pogodb. Osnova za plačevanje
prispevka bo odkupna cena pri-
delka ali živine, ki jo kupec pla^
ča prodajalcu. Prispevki bodo
znašali za teleta 20 odstotkov,
goveda in prašiče 15, sadje 20,
perutnino, jajca in mleko 10, ze-
lenjavo 15, hmelj 20 in ostale
kmetijske pridelke deset od-
stotkov. Kupci bodo morali po-
slati pismeno poročilo o nakupu
kmetijskih pridelkov ali živine
skupnosti za pospeševanje kme-
tijstva občine Žalec ter plačati
prispevek v tridesetih dneh.
Kupci bodo lahko kupovali
kmetijske pridelke samo v svo-
jih poslovnih prostorih, ki jih
bodo morali prijaviti upravne-
mu organu občinske skupščine,
pristojnemu za kmetijstvo.
JANEZ VEDENIK
NIČ POČITNIC ZA
AGROŽIVILSTVO!
Na drugem posvetovanju o problemih in razvoju
agroživilstva na celjskem območju v naslednjem sred-
njeročnem obdobju so najodgovornejši za to področje
iz vseh občin potrdili veljavnost dolgoročnejših skle-
pov s prvega posveta v Dobrni, ki je bilo 8. februarja.
Poskusimo strniti dvanajst sklepov zadnjega po-
sveta in podrčtati najpomembnejše:
•	v občinah so že v marcu oblikovcdi posebne poU-
tično-strokovne teame, ki so dobro zastaviU delo; v
prihodnje gre za to, da se njihovo delo nadaljuje z
nezmanjšanim tempom;
•	v organizacijah združenega dela agroživilstva mo-
rajo pospešiti priprave za jesensko sprejemanje sred-
njeročnih planov razvoja; pri tem še posebej izluščiti
vsa vprašanja, kaj vse se je in se še dogaja z družbeno
zemljo;
•	podobno kot za družbeni sektor zemljišč, velja
jesenska usmeritev in pregled pašnih površin druž-
bene zemlje, sicer pa vsa pozornost velja boljši sestavi
zemljišč v zasebnem sektorju v smislu povečanja njiv-
skih in pašno-košnih površin. Pomembnejša cilja in
usrheritvi ostajata - živinoreja in mlekarstvo, saj so
prav v mlekarstvu rezerve še velike.
•	povsod, kjer so pogoji, je treba hitreje združevati
zemljo, sredstva in delo kmetov v povezavi z agroživil-
skim združenim delom;
•	preučiti možnosti za povečan obseg proizvodnje
vrtnin, zelenjave in jagodičevja; takšna usmeritev je
zanimiva še posebej za manj razvita območja;
•	preučiti vse možnosti za smelejši in prodornejši
kmetijski prehrambeni izvoz, tako po vrednosti kot
količini; pospešiti priprave na ustanovitev SIS za pre-
skrbo, za nosilca pa so določeni svet občin in obe
gospodarski zbornici, celjska in velenjska;
•	strokovno izobraževanje v agroživilstvu mora biti
usklajeno s kadrovskimi in razvojnimi potrebami tega
področja;
•	v posebnem položaju so hribovske kmetije, za
katerih obstoj in razvoj je potrebno sprejeti tudi
ustrezne ekonomske ukrepe na ravni republike.
To bi bil jedrnat povzetek vseh skl^ov II. posveto-
vanja o agroživilstvu v celjski regiji. Že v drugi polo-
vici septembra se bo uresničitev sklepov preverjala na
tretjem posvetu, kcir kaže, da tudi za agroživilstvo ne
veljajo počitnice.
MITJA UMNIK
V Nemški vasi in Prigorici pripravljajo zložbo 136 ha
kmetijskih zemljišč, ki so zdaj razdrobljena na okoli
1700 parcel in 260 lastnikov. Če bodo iz teh par celic
naredili le toliko večjih parcel, kolikor je vseh lastni-
kov, bo vsaka merila poprečno okoli pol hektara. Po
velikosti pa se bodo močno razlikovale, saj bodo vsa-
kemu lastniku na novo odmerili le toliko zemlje, koli-
kor je bo vložil.
Računajo, da bodo stroški za tako ureditev zemlje
znašali najmanj 20.000 din po hektarju. Lastniki naj bi
plačali le 10%, 90% pa bo poravnano iz občinskih in
republiških sredstev. Ali bo taka zložba zemljišč vre-
dna tolikšnih stroškov? Družbena sredstva so namreč
tudi »naša« in bi se njihova naložba morala odraziti v
večjih pridelkih in njihovi prodaji za boljšo oskrbo
nekmečkega prebivalstva.
ZLOŽBA ALI ZAMENJAVA
PARCEL
Nekateri kmetje menijo, da bi zaokroževanje kmeč-
kih posestev lahko pospešili tudi z manjšimi stroški,
če bi dovolili zamenjavo parcel med lastniki brez taks
in prometnega davka. Za zamenjavo naj bi šteli tudi
tako prodajo, ko bi za izkupiček bila kupljena druga
zemlja z namenom, da jo novi lastnik obdeluje. Za
neposredno zamenjavo je namreč premalo priložnosti
in bi si bilo treba pomagati s tretjim lastnikom.
Pri takih zamenjavah, prodajah in nakupih zemlje
odpade drago merjenje in ugotavljanje kakovosti posa-
meznih parcel. O vrednosti zemlje se kmetje znajo
dogovoriti brez strokovnjakov. Potrebno bi bilo kriti le
stroške prepisa v zemljiški knjigi. Kmetje, ki bi si
zamenjali obdelovalno zemljo tako^ da bi iz dveh ali
več sosednjih parcel narediU eno, bi jo prav gotovo
tudi dobro obdelovali.
Pri zložbi zemlje veliko lastnikov z malimi površi-
nami ni zagotovil, da jo bodo potem vsi skrbno obdelo-
vali. Nekateri jo bodo še naprej zanemarjali, četudi bo
v večji parceli. Med pravimi delovnimi kmeti so tudi
taki, ki se le želijo imenovati kmet. Družba pa bi vsem
prispevala za stroške zložbe.
Pri malih kmetijah, ki imajo poprečno le okrog 4 ha
skupnih zemljišč - v občini Kočevje je dve tretjini
zasebnih gospodarstev pod to mejo in redijo poprečno
manj kot po eno kravo - z zložbo zemljišč ni moč
veliko izboljšati. V takih razmerah je potrebna zložba
zemljišč okrog tistih kmetij, ki kažejo še dovolj živ-
ljenjskih moči. Z nevračljivimi sredstvi, kot pri zložbi
zemlje, bi jih bilo treba podpreti pri gradnji hlevov in
združevanju zemlje.
Zložba zemljišč je koristna, če jo je mogoče opraviti z
neprevelikimi stroški. Pri malih kmetih, ki bi dobili 2
ali 3 ha v enem kosu, torej skoraj vse svoje posestvo, je
namreč treba še upoštevati, da bodo ob setvi tako
združeno zemljišče delili na lastne parcele, ker bodo
želeli pridelati nekaj krompirja, koruze, belih žit in
morda še kaj. Tako se bodo stroški za zložbo obresto-
vali še manj.
JOŽE PETEK
NA LUKMANOVI KMETIJI
2IVINDREJA IN HMEU
Prestopno leto veliko obljubi, malo da
Kmetija Alojza Lukmana
iz Gomilskega je ena izmed
srednje velikih kmetij. Ima
6 ha obdelovalne zemlje, od
tega polovico travnikov,
ostalo pa je orna zemlja.
Kot je Alojz Lukman dejal,
je s časom vedno bolj na te-
sno in tudi ob najinem sreča-
nju ga ni bilo na pretek. Vre-
me je bilo lepo in pospravlja-
li so seno. Ker je ravno takrat
pripeljal domov prikolico se-
na, je pogovor stekel v tej
smeri. Povedal je, da letos
vreme za spravilo ni bilo naj-
bolj ugodno in da so ga do-
besedno kradli s travnikov.
V hlevu imajo 12 glav živine,
od tega šest molznic, ostalo
pa pitance. Krmo v glavnem
pridelajo doma, vzamejo v
najem kakšen travnik in do-
kupijo le krmila. Drugače je
na kmetiji poleg živinoreje
dohodek še hmelj. Prideluje-
jo sorte golding, aurora in at-
las. Od teh da največ atlas.
Sicer pa pravi kmet Luk-
man, da delo pri hmelju ni-
kakor ni plačano, in tudi v
bodoče ne bo. Napovedana
je sicer višja odkupna cena,
vendar bo zvišanje komaj
pokrilo povečane proiz-
vodne stroške, saj so se
umetna gnojila in zaščitna
sredstva močno podražila.
Pri Lukmanovih oddajo na
leto okrog osem tisoč litrov
mleka in kakih dva tisoč ki-
logramov mesa. Čeprav tudi
tukaj cene niso najbolj ugo-
dne, sta vendarle mleko in
meso donosnejša od hmelja.
Lukmanova kmetija je
opremljena skoraj z vsemi
pripomočki, ki danes lajšajo
delo kmetovalcem. Kljub te-
mu o prihodnosti in načrtih
ne govorijo veliko. Ko smo
Alojza povprašali o tem, je
dej^: »Težko bi karkoli re-
kel. Imam sicer dve hčerki,
vendar ena že študira in je
torej za kmetijo skoraj odpi-
sana, druga pa še hodi v
osnovni šolo. Ima veselje do
dela na kmetiji, toda kako bo
čez nekaj let, ko se bo odloči-
la, je težko reči.« Seveda nas
je zanimala tudi njegova na-
poved za letos. Pravi, da pre-
stopno leto rado veliko ob-
ljubi in malo da.
T. TAVČAR
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
SESTRA E-6 YU
Deveta številka Obve-
stil komisije za popotniš-
tvo pri PZS napoveduje
novo pot vzhod-zahod, in
sicer pot, ki bi z doseda-
njo E-6 tvorila nekak
transverzalni križ. Začela
bi se na jugoslovansko-
italijanski meji ter konča-
la nekje na meji z bratsko
republiko Hrvatsko in to
tako, da bi jo lahko po-
daljšali še naprej v notra-
njost Jugoslavije. Pred-
stavljala bi prehod iz Pad-
ske nižine v obrobje Pa-
nonske nižine, se pravi
povezavo dveh ločenih,
popolnoma različnih geo-
grafskih enot, obšla pa
naj bi najbolj znane slo-
venske kraje in področja.
Skupaj s sedanjo E-6 bi
nudila popotniku prilož-
nost, da spozna pestrost
naše pokrajine ter boga-
stvo zgodovine in kultu-
re, hkrati pa naj bi po
mnenju načrtovalcev ra-
zbremenila ostale planin-
ske poti v Sloveniji, ki so
čedalje bolj obremenjene
in rnarsikje v škodo oko-
lja.
GUSTAV GROBELNIK
V MATKOV ŠKAF
Komisija za planinstvo
pri ZTKO Mozirje in PD
Solčava prirejata vsako-
letni pohod v Matkov
škaf v nedeljo, 29. junija.
Zborno mesto bo ob osmi
uri pred gostiščem Sestre
Logar v Logarski dolini.
Skupni odhod v škaf pa
bo ob 9.30 od lovske koče
LD Solčava v Matkovem
kotu. Snega je pod Mrzlo
goro približno 23 centi-
metrov. Po pohodu bo pri
lovski koči planinsko ra-
janje.
BOŽO JORDAN
je pred dnevi prejel vi-
soko Titovo odlikovanje
- red dela s srebrnim
vencem. Znanemu pla-
ninskemu delavcu, vzgo-
jitelju mladine in redne-
mu sodelavcu naše ru-
brike čestitamo za viso-
ko odlikovanje skupaj s
planici MDO Savinjska.
VTISI S SAVINJSKE
POTI
Ljubiteljem planin in
narave ste omogočili, da
spoznavamo naše lepote,
ki bi nam sicer ostale ne-
poznane. Pot je zelo do-
bro označena in velja
markacistom še posebno
priznanje... (Slavko
KRUSNIK, Ljubljana).
Pot sem prehodil v tretje,
pr\'ič leta 1974, drugič le-
ta 1976 in sedaj še letos.
Zelo mi je všeč, saj je do-
bro vzdrževana, ne pre-
več zahtevna ter služi zla-
sti za ohranitev kondicije
za »višje podvige« poleti.
(Valter Ratner dipl. prav-
nik, Maribor)
F.J.
ZBOR
ŽELEZNIČARJEV
PLANINCEV
Planinsko društvo Že-
lezničar Celje organizira v
času od 3. do 6. julija
dvajseti jubilejni tabor
planincev železničarjev
Jugoslavije. Tabor bo v
Celju, na Gričku. Spored:
3. julij ob 16.00 otvoritev
tabora s kulturnim pro-
gramom, ob 19.00 uri ta-
borni ogenj in planinski
ples. 4. julij: športna tek-
movanja, 5. julij: planin-
ski pohodi na Raduho, v
Kumrovec, Logarsko do-
lino, Okrešelj, Mozirski
gaj in na Celjsko kočo. 6.
julij: ob 8.00 uri zaključek
tabora in podelitev priz-
nanj.
F.J.
PIONIRJI NA
MRZLICI
Ob 15. zboru pionirjev
Jugoslavije je planinska
sekcija v osnovni šoli Na-
de Cilenšek v Grižah pri-
pravila izlet na Mrzlico.
35. pionirjev, najmlajših
članov sekcije, se je povz-
pelo na vrh in počastilo
zbor pionirjev v Lipici.
F.J.
13
Ogledovala sem pokrajino, Id je postajala vedno lepša, in
čak^a na že mnogolcrat opisani Misti, na čudežni perujski
hrib. Nenadoma mi je pomignil eden izmed Indijancev in
pogledala sem skozi okno. Med dvema gorskima verigama
sem zagledala prekrasen, snežno bel, na vrhu zaokrožen
masiv. Hrib je bil videti, kot bi se ne dotikal zemlje. Poz-
dravljal je, msihal in hkrati svaril. Stal je visoko nad mano,
ne samo prostorsko, ampak tudi notranje. Imel je dušo in ta
duša je pripadala večnosti; ničesar ni imel, kar bi ga vezalo
na časnost. Nikoli pozneje nisem s takimi občutki gledala
kakšnega hriba, tudi svetega hriba na Japonskem ne, ki je
podoben Mistiju. Takrat se mi je zdelo in še danes se mi zdi,
da naju povezuje že zdavnaj pokopana skrivnost.
Mračilo se je. Areguipska ravnina, ki leži tik pod vznožjem
mogočnega ognjenika, se je vlekla in vlekla. Izginila sta
Tiabayja in Tingo in ko se je umaknila zadnja rdečina z
zasnežene Mistijeve glave, se je vlak ustavil v Areguipu,
drugem največjem perujskem mestu.
V ČASA ROSADI
Moja soba je imela za Areguipo nenavadno razkošje:
dvoje oken, ki sem bila nanju ponosna, čeprav sta pravza-
prav tičah v vratih, od katerih so ena gledala na hodnik, ki
je vodil na stopnišče - hiša je imela namreč tudi neke vrste
drugo nadstropje - druga pa so bila povezana z balkonom,
ki je zavzemal vso sprednjo stran poslopja. Glavna vrata
sem zaprla z žabico, pred vrata na balkon sem pritisnila
težak blazinjak, ki je imel samo tri noge, vrata, ki so na
desni in levi vodila v druge sobe, pa sem zaklenila. Vhode v
mojo trdnjavo sem pregledala vsak dan.
Sicer pa je imela soba polomljeno umivalno mizo s sle-
pim ogled^om, posteljo z žimnico, blazino in eno rjuho,
tako da s morala uporabljati tudi svoj pled, pa mizo, stol in
že omenjeni neuporabni blazinjak. Razgled iz sobe je bil
prelep - spredaj na tržnico in potem čez strehe tja do
Chachanija.
Moja gospodinja je bila na pogled žalostna, suha me-
šanka, otrok pa - če je bil njen -ime mu je bilo Kazimir, mi
je včasih kaj postoril. Določeni kraj, v Areguiči tudi raz-
košje, ker so tu »kot v starih časih kralji« najraje hodih za
hišo, je imel neprozomo šipo, a nobenega zapaha, tako da si
vselej, kadar si zaslišal korake, moral kaj zamomljati. Nava-
dno si, tako vsaj se je spodobilo, bližajočemu se zaklical,
kako dolgo še nameravaš ostati v njem, ob navalu pa si dal
prednost tistemu, ki se mu je bolj mudilo. Gospodje so si
raje poiskali temne ulične vogale, ki so v Areguipu menda
'služili predvsem temu namenu, Indijanke pa so kar sredi
ceste razprostrle svoja krila - vselej samo na sončni strani -
in opravile, česar niso mogle odložiti. Pri tem so mimoi-
doče mirno ogovarjale, spraševale po ceni jajc, se z njimi
pogovarjale o družinskih zadevah in se tudi čredi oslov
niso umaknile. Mar naj bi imele ženske manj pravice do
cestnega prahu kot dolgoušci?
Zvečer je vedno kdo vrtel lajno in vso noč so lajah psi,
lajah dvakrat močneje, kadar so zvonih zvonovi in se je
tresla zemlja, ker je v Mistiju vrelo.
Odločila sem se, da ostanem tu in da bom delala tako
pridno, kot še nikoli v življenju. Pri Kazimirju sem si
sposodila celo metlo in z njo pometla prah v sobi - čednost,
ki je do zdaj še nisem bila razvila - v prostem času pa sem,
kadar nisem pisateljevala, vročično risala in slikala. Oglas v
časopisu, da poučujem jezike, mi je prinesel nepričako-
vano veliko ponudb in že sem videla, kako bom s polnimi
vrečami zapustila kraljevstvo Inkov. Smejala sem se kot
parkelj na škatli sladkorja in bila za kolumbovstvo še bolj
navdušena kot prej.
PRIGODA V KORUZI
Že tri dni zatem je moje kolumbovsko navdušenje spla-
hnelo, glava, kije bila od »prenapetosti« nabrekla, je dobila
spet normalno obliko. Ugotovila sem, do kam segajo moje
moči, in spoznala sem tudi grozo.
Zgodilo pa se je takole:
Predstaviti sem se morala najimenitnejšemu odvetniku v
mestu, nameraval me je namreč najeti kot učiteljico angle-
škega jezika za svojih trinajst otrok, in da bi naredila kar
najboljši vtis, sem se oblekla v svoj najboljši kostim iz
rdeče in črne svile. Zelo zadovoljna - kar bom zaslužila, bo
zadostovalo za najemnino sobe, in če bom zelo previdno
gospodarila, tudi za hrano - sem hodila po ulicah kar tja v
tri dni, dokler me na Plaza del Arme ni nekdo poklical. Bil
je eden izmed sopotnikov z Bologne. Rekel mi je, da se v tuji
deželi gotovo počutim osamljeno in me vprašal, ali bi me
veselilo obiskati njegovo sestro. Res sem bila osamljena in
zato sem šla precej z njim. Sonce je svetlo sijalo, bilo je tri
popoldne, stanovanje njegove sestre pa ni bilo posebno
daleč. Najprej sva šla k njemu domov.
Na dvorišču je imel lame in bila sem brezmejno navdu-
šena. Do takrat sem videla lamo samo v živalskem vrtu,
zdaj pa sem lahko nemoteno občudovala njeno mehko
dlako, njen dolgi vrat, prezirljivo prifrknjeni nos in visoke
noge, samo dotakniti se je nisem smela, kajti za take zaup-
ljivosti lame niso dovzetne, predrznežu preprostu pljunejo
v obraz.
»Rad bi gospodični pokazal tudi naša polja in drevesa« je
rekel moj nekdanji mladi spotnik, pa sem ga pospremila na
koruzna polja, ki so bila med seboj ločena s širokimi, toda
nizkimi kamnitimi nasipi; koruza je bila vredna pozornosti,
saj zraste veliko višje kot pri nas. Nekatera stebla so bila
tudi do tri metre visoka, in tako sem hodila po ozki poti,
kot bi bila v gozdu.
Takrat sem vedno nosila rokavice in še na misel mi ni
prišlo, da bi jih slekla - tudi v vročih dnevih ne - kot bi ne
slekla srajce. Zato je bilo toliko bolj čudno, da sem nena-
doma začutila potrebo po tem, da bi jih snela in vtaknila v
torbico, ki sem v njej imela potni list, nekaj denarja in
nekaj važnih pisem. Komaj sem to storila, že sem čutila,
kako me je moj spremljevalec zgrabil za ramena in me
potisnil z ozke poti. Bila sem bolj presenečena kot osupla
in z razprtimi očmi sem se zagledala v rjavokožca.
Potem so si dogodki naglo sledih. Pozneje sem se le
nejasno spominjala boja, med katerim sva z ozke poti
zdrsnila v jarek, tako da je moja mestna obleka dobila
peščeno skorjo, kar me je še bolj razkačilo. Nekajkrat sem
izgubila torbico, a vselej spet nekako zaplavala do nje. jo
pograbila in nadaljevala boj s Peruancem, ki me je pritiskal
k tlom. Za moje prošnje in prigovarjanje se sploh ni zmenil,
ves čas mi je odgovarjal samQ: »Nič ne pomaga!« Človeška
žival je z vso težo klečala na meni, tako da se sploh nisem
mogla ganiti, samo roke sem imela proste.
Nenadoma sem vrgla glavo nazaj in začela kričati. Do
takrat nisem vedela, da morejo pljuča oddajati tako krepak
glas. Kričala sem, da bi se lahko vsa Arequipa zbudila od
mftvih, toda zbudila sem samo prav majhnega dečka, kije
preplašeno pogledal v jarek. Človeška zverina je še vedno
sedela na meni in mi pritiskala debelo, od dela trdo roko na
usta. Zobe sem imela še vedno take, kot mi jih je bila dala
mati narava, se pravi zelo dobre. Zarila sem mu jih v
njegovo taco. Možakar je za hip popustil. Nagel sunek v
trenutku, ko je govoril z otrokom, da bi ga odgnal, in že
sem bila prosta. Še preden me je mogel spet zgrabiti, sem
stekla po strmini navzgor in potem, kar so mi dale noge,
zbežala proti predmestju.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
Preurejen in posodobljen počitniški dom v Fiesi
Počitniški dom REK Velenje v Fiesi
EDEN OD BISEROV
SEVERNEGA JADRANA
Čeprav med nami šele zad-
nja leta dozoreva spoznanje,
da moramo oddihu delavcev
posvečati več pozornosti, so
v nekaterih delovnih organi-
zapijah vendarle že mnogo
prej dojeli, da z organizira-
nim letovanjem svojih delav-
cev pravzaprav zelo ugodno
vplivajo na-njihovo počutje
in delovno storilnost.
V občini Velenje so željam
in potrebam delavcev po
ustreznem letnem in zim-
skem oddihu najprej prislu-
hnili na rudarsko elektroe-
nergetskem kombinatu, kjer
je v večini zaradi težkih de-
lovnih pogojev, počitek še
kako potreben. Tako je ru-
darsko elektroenergetski
kombinat že pred leti, ko je
naš turizem še iskal ustrezne
poti svojega nadaljnjega ra-
zvoja in je bilo na organizira-
nih in divjih plažah še obilo
prostora, v Fiesi zgradili lep
počitniški objekt. Z leti so ga
dograjevali in posodabljali,
tako, da je danes skupno z
okolico, v kateri leži, gotovo
eden od biserov severnega
Jadrana.
Kljub izredno ugodni kli-
mi in prijetnemu okolju pa je
zadnjih nekaj poletnih sezon
zanimanje za letovanje v Fie-
si med delavci rudarsko
elektroenergetskega kombi-
nata upadlo. Zmogljivosti so
zasedh le ob vrhuncu sezone
v juliju in avgustu, v ostalih
mesecih pa je tu letovalo ma-
lo članov kolektiva. To je
povzročilo različne težave,
saj je drugače zanimanje za
organizirano letovanje v ko-
lektivu naraščalo in je bilo
potrebno za te delavce iskati
ustrezna mesta v drugih leto-
viških krajih.
Vzroki za manjši obisk v
Fiesi so bili jasni. Počitniški
dom, zgrajen pred leti, kljub
manjšim obnavljanjem ni
več ustrezal zahtevam so-
dobnega letovanja. Topla vo-
da, urejene sanitarije in tuši
so danes namreč že med na-
josnovnejšimi elementi
opremljenosti hotelskih sob.
Zato so se odločili, da še
pred pričetkom letošnje se-
zone odpravijo omenjene po-
manjkljivosti. Z deli so pri-
čeli januarja, zaključili pa so
jih ob koncu aprila. Naložba
v višini 7 milijonov dinarjev
bo bistveno izboljšala udob-
je in prijetno počutje gostov.
V domu so uredili tudi cen-
tralno ogrevanje. To bo ob
zgraditvi zimskega bazena in
še nekaterih spremljajočih
športnih objektov gotovo
pripomoglo k razširitvi turi-
stične sezone preko celega
leta.
In kako so n^ rudarsko
elektroenergetskem konibi-
natu organizirali letošnje le-
tovanje delavcev? Sami pre-
morejo približno 500 ležišč v
počitniških domovih in
kamp prikolicah. Enako šte-
vilo ležišč pa so za svoje de-
lavce za vsako desetdnevno
izmeno najeli v različnih kra-
jih na naši obali. Po predvi-
devanjih bo letos organizira-
no letovalo več kot 8000 de-
lavcev rudarsko elektroener-
getskega kombinata in nji-
hovih družinskih članov. Za
letovanje bodo plačali le 40
odstotkov polne ekonomske
cene, ostalo pa bodo nado-
mestili z regresom temeljnih
organizacij. "
Izredno ugodna je cena de-
setdnevnega bivanja v Fiesi,
saj bodo morali odrasli pla-
čati le 880 dinarjev. Cene bi-
vanja v drugih letoviških
krajih pa tudi niso bistveno
višje.
Na rudarsko elektroener-
getskem kombinatu se do-
bro zavedajo, da tako potro-
šena sredstva niso nepotreb-
na in da s skrbjo za svoje
delavce tudi v času dopusta
veliko prispevajo k njihove-
mu prijetnemu počutju. K
odgovornejšemu izkorišča-
nju prostega časa in ne na-
zadnje tudi k občutju še več-
je pripadnosti kolektivu. Vse
to pa. se na koncu odraža v
večji produktivnosti in ta
nam je vsem zelo potrebna.
BORIS ŽAKOSEK
Naš čas Velenje
Krško ima eno največjih počitniških skupnosti v
Jugoslaviji
ODDIH ZA DELAVCE PO
LANSKIH CENAH
Za poceni in udobno leto-
vanje imajo delavci in njiho-
ve družine malokje toliko
možnosti, kot jim jih nudi
počitniška skupnost v krški
občini. To je ena največjih
počitniških skupnosti v Ju-
goslaviji. Vanjo je do zdaj
včlanjenih nad 60 delovnih
organizacij iz več kot desetih
slovenskih občin. Med njimi
so vse tri posavske občine,
ljubljanske občine ter obči-
ne ^anj. Laško, Celje in
Ptuj.
Počitniška	skupnost
Krško deluje že več kot dvaj-
set let. Zrasla je na pobudo
Tovarne celuloze in papirja v
Krškem, ki je bila njena
ustanoviteljica in nosilka za-
četnega razvoja. Zemljišče
za počitniško naselje je to-
varna kupila v Poreču in na
njem postavila zidano po-
slopje, poleg njega pa počit-
niške hišice, ki so jih naredili
v tovarniških delavnicah.
Pozneje so zgradili tam re-
stavracijo s kuhinjo in posta-
vili več montažnih ter zida-
nih vikendov.
Krška počitniška skup-
nost se ni nikoli zapirala v
ozke meje občine ali regije in
verjetno je prav to spodbudi-
lo njen hiter razvoj. Prerasla
je v širšo skupnost, za katero
je v Poreču kmalu zmanjka-
lo prostora. Do leta 1975 je
imela skupnost 400 postelj v
počitniških objektih v Pore-
ču, lastno restavracijo in ku-
hinjo. Tedaj so začeli iskati
dodatno lokacijo za postavi-
tev novega počitniškega na-
selja. Dobili so jo v Nerezi-
nah na otoku Lošinju. Tam
so leta 1975 kupili 18 hekta-
rov zemljišča - večinoma z
grmičevjem porasle divjine,
nekaj pašnikov in nekaj krp
vinogradov.
Počitniška skupnost se je
najprej lotila komunalnega
urejanja teh površin. Nape-
ljala je vso kanalizacijo, elek-
triko, telefone, uredila ceste
ipd. V obdobju od 1975 do
1979 je zgradila v Nerezinah
248 zidanih počitniških hi-
šic.
Zdaj gradijo še 50 objektov
garsonjerskega tipa za manj-
še družine, ker so sedanje hi-
šice zanje prevelike. Te hiši-
ce bodo imele kuhinjo, jedil-
ni kot, dnevno sobo in kopal-
nico. Grajene bodo zelo go-
spodarno. Vse hišice, ki že
stojijo, in hišice, ki jih bodo
še postavili, ustrezajo zahte-
vam B kategorije.
K počitniški skupnosti v
Nerezinah sodi tudi deset
objektov s po 14 posteljami
in vsemi pritiklinami za leto-
vanje šolarjev in predšolskih
otrok iz krške občine.
Počitniška skupnost obči-
ne Krško ima v Nerezinah na
voljo 1500 postelj, v Poreču
pa 380. V Poreču so lani na-
šteli 20.600 nočitev. Na Loši-
nju so jih imeh 78.183, leto
dni poprej pa 53.206. Nadvse
razveseljivo je, da se cena za
bivanje letos ni prav nič zvi-
šala. Dnevna najemnina za
hišico v Nerezinah je 100 di-
narjev oziroma 25 dinarjev
na osebo. V Poreču, kjer
imajo penzionski tip gostov,
je dnevna oskrba za odrasle
150 dinarjev, za otroke do de-
setega leta 90 dinarjev in za
otroke do tretjega leta 60 di-
narjev. V cene ni nikjer
vključena turistična taksa.
V Nerezinah ima največ le-
žišč krška občina, in sicer
841. Sledijo ji občina Novo
mesto s 350 ležišči, Ptuj s 160
ležišči, Ljubljana s 70 in Bre-
žice z 52 ležišči. Hišice so za-
sedene od 20. junija do 1.
septembra. Igrišča in bazen
omogočajo podaljšanje sezo-
ne v maj in september.
Izgradnja delavskega po-
čitniškega naselja na Loši-
nju bo zaključena konec
srednjeročnega obdobja. Do
takrat bodo uredili še nekaj
zabaviščnih prostorov, re-
kreacijskih in športnih ob-
jektov ter zgradili restavraci-
jo in kuhinjo. Denar prispe-
vajo delovni kolektivi.
Na Lošinju imajo dopust-
niki na voljo tudi izletniško
ladjico »Krško«, ki sprejme
na krov do 70 potnikov.
Plovba za goste skupnosti je
zelo poceni, saj se za 50 di-
narjev vozijo po morju do
dvanafst ur.
Po besedah Petra Marko-
viča, turističnega delavca in
predsednika samouprav-
nega družbenega nadzora v
k^rški počitniški skupnosti,
je tak način letovanja edina
sprejemljiva oblika delav-
skega turizma.
Počitniška skupnost
Krško se na Lošinju povezu-
je tudi s tamkajšnjo krajevno
skupnostjo in je do zdaj že
prispevala delež za izgradnjo
zdravstvene postaje.
J02ICA TEPPEV
Dolenjski list Novo mesto
DOPUST11980
Uredništva slovenskih pokrajinskih časnikov so se odlo-
čila za še tesnejše programsko sodelovanje v prihodnje. Do-
slej so pripravila več skupnih prilog, le-tem pa se tokrat
prvič pridružuje tudi tematska rubrika »Dopusti 1980'.
Zanimalo nas je, kako v posameznih delovnih kolektivih,
občinah in regijah skrbijo za organiziran oddih zaposlenih.
Sporočila prispevkov, ki so jih pripravila posamezna ure-
dništva, se gotovo spodbudna. Vsako po svoje zgovorno pri-
poveduje o prizadevanjih, da bi kar največ zaposlenih, sku-
paj z družinskimi člani, preživelo dopust ob morju ali v
planinah. Pišemo pa tudi o nadvse uspešnem delu počitni-
ških skupnosti, v mislih imamo pri tem še posebej krško in
murskosoboško, ki so resnično lahko zagotovo za zgled tudi
drugim pri zagotavljanju pogojev za oddih zaposlenih.
Gradivo za prvo tematsko prilogo slovenskih pokrajinskih
časnikov »Dopusti 1980* so zbrali in pripravili za objavo v
uredništvu Našega časa. Danes objavljamo prvo polovico
prispevkov.
Organizirano, prijetno...
ŠTORSKIŽELEZARJI LETUJEJO NA
RABU, OD LETOS PA TUDI NA RABCU
Več je kolektivov na celjskem ob-
močju, o katerih bi lahko zapisali tako
ali vsaj približno tako kot o štorskih
železarjih, o njihovi skrbi za organizi-
rano letovanje, o zavzetosti, da bi se
njihovi člani tudi tedaj, ko uživajo let-
ni odmor, počutili prijetno, sproščeno,
in v spoznanju, da življenje v tem času
ni prepuščeno slučajnosti.
Skrb za organizirano letovanje ima v
kolektivu štorskih železarjev dolgolet-
no tradicijo, za dom na Rabu pa so se
odločili že leta 1954. V njem, sredi pri-
jetnega gozdička, ki nudi tudi v polet-
ni pripeki prijetno senco, imajo štiri-
deset ležišč, od letos dalje pa imajo v
kraju rezerviranih še dodatnih osem-
inštirideset postelj.
Za bivanje in življenje v domu pa ne
skrbijo samo člani gostinske temeljne
organizacije, ki jo vodi Tone Kajba,
marveč tudi dobro organizirana služba
za rekreacijo. Na čelu te dejavnosti je
Tine Veber. Zato skupna skrb ni po-
svečena le dobrim gostinskim, oziro-
ma hotelskim uslugam, marveč prav
tako organizirani rekreaciji.
Tudi rekreativno življenje, oziroma
udejstvovanje v domu poteka po dolo-
čenem programu. Sicer imajo na voljo
dve mizi za namizni tenis, pet čolnov -
sandolinov, strelišče za zračno puško,
rusko kegljišče, majhno otroško igri-
šče s peškovnikom in raznimi igrali,
seveda žoge in druge pripomočke za
igre z žogo, šahe, karte, večji motorni
čoln za izlete (sprejme 15 oseb) itd; itd.
Rekreativno življenje v domu, v ča-
su počitnic, v glavnem vodijo absol-
venti visoke šole za telesno kulturo.
Program tega udejstvovanja je pri-
pravljen za vsak dan, vendar tako, da
prinaša dobro voljo, sproščenost, za-
bavo in veselje. Pomembno mesto v
tej aktivnosti imajo plavalne šole za
neplavalce. Ce je bilo pred leti z njimi
še nekaj težav, ker se neplavalci, zlasti
starejši, zanje niso odločali, zdaj tega
»sramu« ni več. Plavalne šole so posta-
le ena od najbolj hvaležnih oblik dela.
In kar ne morejo izvajati doma, pri
domu, lahko na športnih igriščih v me-
stu. Nogometne tekme med starimi in
mladimi so običajne za vsako skupino.
In ne samo to, tudi nastopi za pridobi-
tev trim značk za streljanje, plavanje
in zdaj tudi za hojo.
Osvojitev trim znaka je seveda dogo-
dek, ki ga v domu obeležijo na slavno-
sten način.
Motorni čoln je vsak dan na vodi in
pelje izletnike v bližnje kraje, na
otoke...
Med člani kolektiva štorskih železar-
jev je za desetdnevno bivanje med po-
čitnicami v domu veliko zanimanje.
Zato so majhne možnosti, da ostane
kakšna postelja še za druge. Seveda
družinski člani, otroci, upokojenci so-
dijo k njihovi železarski družini.
Samo lani so v domu zabeležili 8330
penzionov. Skoraj polovico jih je od-
padlo na člane kolektiva, ost^o pa nji-
hove svojce, upokojence itd.
Letos so domu na Rabu dodali še
nove zmogljivosti v prikolicah in v ho-
telu v Rabcu.
Vse dopustnike pripeljejo na Rab in
jih odpeljejo z lastnim avtobusom.
Penzionska cena za člane kolektiva
se suče od 170 do 210 dinarjev, glede
na pred in posezonski čas, oziroma na
glavno sezono. Razliko do ekonomske
cene, ki znaša 2800 dinarjev na dan,
krijejo v kolektivu z združenimi sred-
stvi temeljnih organizacij.
Dom štorskih železarjev na Rabu je
že zaživel. Lepo vreme in prijetno bi-
vanje!
MILAN B02IC
Novi tednik Celje
Počitniška skupnost Škofja Loka
VEČ MOŽNOSTI
ZA LETOVANJE
Na zadnjem kongresu slo-
venskih sindikatov je bila
dana pobuda za ustanavlja-
nje fiočitniških skupnosti te-
meljnih organizacij združe-
nega dela. Namen počitni-
ških skupnosti naj bi bil
združevanje zmogljivosti za
letovanje in s tem omogoča-
nje delavcem - članom skup-
nosti večjo izbiro kraja počit-
nic in tudi več možnosti za
cenejši dopust. Hkrati pa bi
na ta način omogočili tudi
manjšim delovnim organiza-
cijam, da prek počitniške
skupnosti organizirajo leto-
vanje za svoje delavce, če-
prav nimajo lastnih domov
ali hišic.
Pobuda je naletela na zelo
ugoden odmev v Skofji Lo-
ki. Občinski sindikalni svet,
ki je imel v Strunjanu nase-
lje počitniških hišic in na Ra-
bu v zakupu zasebno vilo, je
takoj začel akcijo za usta-
novitev počitniške skupno-
sti. Pridružila so se podjetja
Selške doline, ki so imela po-
čitniški dom v Portorožu.
Skupaj je v omenjenih krajih
nekaj čez 150 ležišč in to
predstavlja dobro osnovo za
nadaljnji razvoj skupnosti.
Možnosti za združevanje
počitniških zmogljivosti pa
so še velike. Kar sedem de-
lovnih organizacij v občini
ima namreč svoj počitniški
dom, 26 delovnih organizacij
počitniške (avtomobilske)
prikolice, 9 počitniške hišice
in 15 stanovanja ob morju ali
v hribih, 12 delovnih organi-
zacij pa organizira letovanje
pod šotori. Vendar se v po-
čitniško skuRpost niso
vključile.
Glavni razlog, ki ga navaja-
jo je, da počitniška skupnost
ne more poslovati brez stro-
škov, medtem ko naj bi delo
v podjetju opravili zastonj.
Seveda gre za delo med re-
dnim delovmm časom, ki ga
je seveda prav tako treba
plačati, čeprav se marsiko-
mu zdi, da je zastonj, ker ni
zato potrebno izstaviti po-
sebnega računa.
Prednosti združevanja
zmogljivosti v počitniški
skupnosti pa ob tem puščajo
ob strani. Predvsem je to
večja izbira kraja letovanja
in več možnosti za organizi-
rano in s tem cenejše letova-
nje. Da nimajo ob takšni raz-
poreditvi počitniških hišic,
domov in drugih zmogljivo-
sti, možnosti letovanja, go-
vori podatek iz ankete, ki jo
je pripravil občinski sindi-
kalni svet, da v domovih ali
hišicah delovnih organizacij
letuje komaj 40 odstotkov
delavcev, vsi drugi pa si mo-
rajo poiskati sami možnosti
za dopust.
Velja pa ob tem poudariti,
da pa je v škofjeloški občini
precej delovnih organizacij,
ki so zelo dobro poskrbele za
letovanja svojih delavcev.
Poleg lastnih domov, so ^
zadnjem času nakupile sta-
novanjske pi ikolice, za orga-
nizacijo letovanja pa so za-
dolženi delavci v skupnih
službah in sicer z nalogo, da
poiščejo možnosti za letova-
nje tudi izven lastnih zmog-
ljivosti. Na drugi strani pa so
organizacije, ki pa do sedaj
še niso storile ničesar in si
morajo delavci pomagati
sami.
V vseh delovnih organiza-
cijah so letos izplačali regres
za letovanje in povsod imajo
diferencirano lestvico višine
nadomestila za dopust. Po-
prečno so delavci prejeli od
1.944,00 dinarjev do 2.474,00
dinarjev regresa, najvišji pa
je znašal 3.300,00 dinarjev.
LEOPOLDINA BOGATAJ
Glas Kranj
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
PROBLEMSKA KONFERENCA O TELESNI KULTURI
OD MNOŽIČNOSTI 00 KVAUTETE
Vrhunski športnik ni objekt, ampak človek!
v sredo, 2. julija, bo v velilti dvora-
ni Skupščine SR Slovenije problem-
ska konferenca, ki jo pripravlja Re-
publiška konferenca SZDL na ak-
tualno temo »Aktualne naloge na po-
dročju nadaljnjega razvoja telesne
kulture v SR Sloveniji«.
Priprave na to pomembno konferen-
co, od katere vsi veliko pričakujemo,
so se začele že mnogo prej jn so zajele
vse od baze pa do vrha. Težko bi bilo
prešteti vse razprave po društvih in
organizacijah, ki so obravnavali pred-
lagane programe in dodajali svoja
mnenja, napotke in priporočila.
Predsedstvo RK SZDL Slovenije je
na svoji 5. seji marca letos sprejelo
sklep o ustanovitvi problemske konfe-
rence na zgornjo temo. Svet za telesno
kulturo pri Predsedstvu RK SZDL je
v sodelovanju s TKS Slovenije in
ZTKO Slovenije pripravil oceno in
analizo stanja na področju telesne kul-
ture v obdobju po letu 1973 ter osnu-
tek tez za stališča in sklepe o nadalj-
njem razvoju telesne kulture v SR Slo-
veniji in jih dal v javno razpravo, ki je
intenzivno stekla po vsej Sloveniji v
drugi polovici maja. Organiziranih je
bilo okoli 350 sestankov, razgovorov,
posvetovanj, okroglih miz itd.
Javna razprava je pokazala, da tele-
sna kultura resnično postaja potreba
in interes vse širšega kroga delovnih
ljudi in občanov, ki se vse bolj zaveda-
jo njenega pomena za zdrav telesni ra-
zvoj in izboljšanje delovnih in ob-
rambnih sposobnosti. Pomembna vre-
dnost javne razprave je v tem, da ni
potekala zgolj formalno in da so se v
vseh sredinah poleg dokumentov, ki
jih je dal v razpravo Svet za telesno
kulturo pri Predsedstvu RK SZDL,
obravnavali tudi lastno problematiko
telesne kulture in njene razvojne mož-
nosti.
Nekaj ugotovitev, ki so zabeležene v
poročilu o javni razpravi o nadaljnjem
razvoju telesne kulture v SRS:
»Pomembnejšo vlogo pri uresniče-
vanju samoupravnih delegatskih od-
nosov bi morali imeti aktivi komuni-
stov in Zveze socialistične mladine v
teh organizacijah...
Množičnost v telesni kulturi mora
biti najpomembnejša naloga in usme-
ritev tudi v naprej...
Analize o številu aktivnih v tele-
snokulturni dejavnosti, ki so jih pri-
pravili po občinah, kažejo da je števi-
lo stalno in občasno aktivnih v tele-
snokulturnih dejavnostih med 30 in
40% od celotnega števila prebivalcev
in da to število iz leta v leto raste...
Ena od zahtev iz javne razprave je
bila, da naj bi skrb za telesnokulturno
dejavnost otrok v še večji meri prevze-
male vzgojnoizobraževalne in vzgojno-
varstvene ustanove...
Telesnokulturne dejavnosti so izje-
mnega pomena tudi za splošni ljud-
ski odpor in dr-užbeno samozaščito...
Področje vrhunskega športa... Prav
delo v vrhunskem športu, tako po po-
vsem organizacijski kot strokovni pla-
ti, pa ni bilo najbolje ocenjeno... V
razpravah so nadalje menili, da na po-
dročju vrhunskega športa še vse pre-
večla-at prihaja do deviacij, ki se kaže-
jo tudi v neprimernem obravnavanju
športnika - človeka. Ta je marsikje
obravnavan kot objekt, ne pa kot ena-
kopraven nosilec telesnokulturne po-
litike in aktivnosti...
V obdobju po letu 1971 smo dobili
več kot 200 novih telovadnic, v teko-
čem srednjeročnem obdobju pa je bi-
lo zgrajenih 110 pokritih (55 tisoč m^)
in 255 odprtih objektov (440 tisoč
Dokajšnja pozornost je bila name-
njena tudi nekaterim aktualno-politič-
nim vprašanjem v telesni kulturi...«
Za problemsko konferenco so pri-
pravili tudi dvajset stališč in skle-
pov, kjer je v zadnjem med drugim
tudi zapisano, da »krajevne, občinske
in Republiška konferenca SZDL ter
sveti za telesno kulturo pa so dolžni
stalno spremljati uresničevanje vse-
bine sprejetih stališč in sklepov ter
vsaj enkrat letno razpravljati o ra-
zmerah v telesni kulturi in ustrezno
ukrepati«.
Plodna razprava je bila tudi v obči-
nah na celjskem območju. Prav goto-
vo pa bo sedanja problemska konfe-
renca pomenila močan utrip za še bolj-
še stanje na vseh področjih telesne
kulture.
TONE VRABL
NADEBUDNI VRANSKI NOGOMETAŠI
Mirno lahko zapišemo, da je nogomet športna panoga »številka 1« na Vranskem v
Savinjski dolini. Zlasti učinkoviti so mladinci in kadeti. Mladinci Vranskega nastopajo v
OML - VZHOD, kjer so med trinajstimi ekipami osvojili solidno 5. mesto kot najboljša
ekipa s celjskega območja! Poleg tega so se uvrstili v letošnji polfinale za mladinski pokal
Slovenije. Na sliki stojijo od leve proti desni: Karli Novak (kapetan ekipe), Bojan Vaš,
Roman Aleš, Vojko Tekavc, Maksi Soršek (vratar pionirske reprezentance SR Slovenije),
Vinko Udovič in trener Božo Andoljšek, spredaj od leve proti desni Darko Kolar, Jože
Goropevšek, Marjan Kozmelj, Marjan Laznik, Martin Cvan in Dušan Jug (mladinski repre-
zentant SR Slovenije).
MILAN BRISNIK
»ČAROVNIŠKI« VELENJSKI
NOGOMETAŠI
Maratonsko prvenstvo v II. zvezni nogometni ligi je
končano. Velenjski Rudar je kljub zadnjemu porazu v
Mariboru 3:1 tudi tokrat uspel in se je znova obdržal v
tej elitni konkurenci. Med i^tnajstimi ekipami je osvo-
jil deseto mesto. Velenjski nogometaši so enajstkrat
zmagali, devetkrat igrali neodločeno in desetkrat izgu-
bili, gol razliko imajo 38:43 in 31 točk ali nekaj več kot
50%!
Zadnje srečanje so oddigrali v Mariboru proti istoi-
menski ekipi in kljub vodstvu v 6. minuti (Rusmir)
izgubili 3:1. Maribor je tako odličen peti. Rudar pa
deseti. Oba pa imata po 31 točk, kar govori o izredni
izenačenosti, kjer je odločala razlika med danimi in
prejetimi goli.
Mariborski poraz pa je tudi odraz trenutnega stanja v
vrstah velenjskih nogometašev, kjer nekaj krepko fi-
nančno škriplje. Baje fantje zadnje dni niso trenir^
tako, kot bi morali zato, ker niso pravočasno dobili
»nekih« premij. Torej ne škripljejo samo dinarčki, ki
jih prispevajo rudarji in ostali delovni ljudje velenjske
občine, ampak škriplje še nekaj drugega. Ne nazadnje
»srce«!... Pa se bo morda le kaj spremenilo do začetka
prihodnjega prvenstva ali pa bomo še vedno priče
melodijam iz stare skrinje? Žoga je res »okrogla«, ni pa
žoga »banka«!
T. VRABL
ŠESTKRAT
ZLATI CELJSKI
ATLETI
CELJE - na prvenstvu
SFRJ za mlajše mladince je
nastopilo 250 atletov iz 59.
klubov iz vse Jugoslavije na
stadionu AD Kladivar. l^adi
celjski atleti so v osemnaj-
stih disciplinah osvojili 4 zla-
ta odličja:
ROBERT GABER je zma-
gal na 300 m (35,17) in 100 m
(11,33).
FRANCI GUZEJ je bil naj-
boljši na 1000 m (2:33,7) in
JOŽE STRASEK v hoji na
10 km (50:38,3).
ZENICA - tu je bilo držav-
no prvenstvo za mlajše čla-
ne. Naslova sta osvojila:
VOJKO ARZENŠEK na
5000 m (15:18,0) in
STANE ROZMAN na
3000 m steeple (9:30,6).
Torej v Celju in Zenici šest
državnih naslovov za mlade
celjske atlete. Čestitamo!
K. JUG
IL IGRE
SPRETNOSTI
USPELE
Čeprav je bila v hali Golo-
vec v nedeljo kvalifikacijska
rokometna tekma in da se je
v večernih urah začel televi-
zijski prenos finalne tekme
za evropski nogometni po-
kal, se je ob celjskem bazenu
zbralo okoli 500 gledalcev, ki
so uživali v II. igrah spretno-
sti, ki jih je uspešno pripravil
TVD Partizan Gaberje. Na-
stopilo je sedem ekip, zma-
gala pa je CINKARNA pred
TVD Partizan Gaberje, tretje
in četrto mesto sta si razdeli-
la TVD Partizan Store in Že-
lezarna Store, peta je bila
ekipa LIK Savinja, šesti
Merx in sedma Kovinote-
hna.
Zmagovalna ekipa je pre-
jela pokal ZTKO, prve tri
uvrščene ekipe pa medalje.
Pokrovitelji zanimive, šalji-
ve, duhovite in spretno izpe-
ljane prireditve so bili Ob-
činski sindikalni svet, Merx,
LIK Savinja in TVD Parti-
zan Gaberje. Pri slednjih so
se odločili, da bo prireditev
postala tradicionalna in da jo
bodo v naslednjih letih še
dopolnjevali in širili. Zelja
pa je, da bi s tem programom
prišli tudi v sistem občin-
skih sindikalnih in športnih
iger. TVD Partizan Gaberje
pa si zasluži priznanje, da je
v poletnih dneh pripravil za-
nimivo, rekreativno-zabavno
prireditev. Njihov pristop je
lahko recept za vse tiste, ki
imajo tudi bazene pa v polet-
nem času ne najdejo dovolj
inventivnosti, da bi pripravi-
li kaj podobnega, kot so vrli
»partizanovci« iz Gaberij!
TONE VRABL
PRVI PORAZ
KOVINARJA
Začeli so s tekmovanjem v II.
delu Medobčinske košarkarske
lige Celje. Po prvem delu vodeči
brez poraza Kovinar iz Stor je
gostoval v Trbovljah proti Ru-
darju in doživel prvi poraz 81:75.
Koše so dali; Kitanovski 6, Erja-
vec 15, Djuričič 18, Planko 22,
Mackošek 12 in Stabran 2.
BOJAN MACKOVSEK
ZMAGA CEUSKIH
KARATEISTOV
v Celju je bil mestni dvoboj
Zagreba in Celja v semi contact
karateju, kjer sta se pomerili
ekipi Celja in Zagreba. Zmagali
so Celjani 9:5. Najboljši pri do-
mačinih: Žafran, Lukman, S.
Špiljak in Pušnik so zmagali,
medtem ko se je Teršek botil
neodločeno.
V nedeljo pa je četvorica na-
stopila na prvenstvenem turnir-
ju v Zaboku. Tone Špiljak. Go-
razd Lukman in Bojan Pušnik
so zmagali, medtem ko je bil Ja-
ni Špiljak izgubil drugi.
XV
60 LET NOGOMETA V
ŽALCU
Pred 60 leti so v Žalcu usta-
novili prvi nogometni klub.
Prejšnji člani, zdaj že starejši lju-
dje. se radi spominjajo tistih ča-
sov. ko so sami kupovali opremo
in žoge ter amatersko, ljubitelj-
sko gojili nogomet. Med II. sve-
tovno vojno je delo nogometnega
kluba »zaspalo«, ponovno pa je
oživelo nekaj let po končani II.
svetovni vojni, ko je prišel v Ža-
lec Jože Senica ter začel načrtno
delati z mladimi.
Zdaj igralci kadeti NK Parti-
zan Žalec nastopajo v Koroško-
-Saleško-Savinjski ligi, kjer so
dosegli lep uspeh, saj so za ve-
lenjskim Rudarjem osvojili dru-
go mesto. Največ zaslug za razvoj
nogometa po II. svetovni vojni
imajo Jože Senica, Jože Grobel-
nik, Jurij Lakner, Franc Sarlah
in drugi, ki so storili vse. da je
Žalec dobil takšen stadion in gar-
derobe, ki ne služijo samo dejav-
nosti nogometašev, ampak tudi
drugim porabnikom športnih po-
vršin, bodisi pri rekreaciji, v^bi
ali tekmovanjih.
JOŽE GROBELNIK
NOVI NOGOMETNI
KADRI
v začetku junija so na Vran-
skem začeli s tečajem za nogo-
metne trenerje - pripravnike.
Tečaj sta organizirala TKS Ža-
lec - komisija za izobraževanje
strokovnih kadrov in NK Vran-
sko, poteka pa preko Šolskega
centra za telesno vzgojo v Ljub-
ljani. Vodja tečaja je Janko
Križnik, obiskujejo pa ga bivši
odlični nogometaši iz občine.
Zaključne izpite bodo opravili
v prvi polovici julija.
MILAN BRIŠNIK
KEGUAVKE V FINALU
Po polfinalu, ki je bilo v Beo-
gradu, so se v finale letošnjega
državnega prvenstva uvrstile fa-
vorizirane ekipe in med njimi tu-
di kegljavke Celja. V finalu bodo
nastopile Reka 5076 kegljev, Ae-
ro Celje 5072. Konstruktor Mari-
bor 5065 in Avtohrvatska 5015.
USPEŠNO V
KARTINGU
v Ptuju je bila tretja dirka za
državno prvenstvo v kartingu,
kjer je ekipa AMD Šlander iz
Celja dosegla drugo mesto. Mat-
jaž Pečolar je bil drugi med
mladinci, isto mesto pa je osvo-
jil tudi Karlo Bužan med člani v
kategorji 125 ccm. Aleš Pepel je
bil med mladinci četrti, Tine
Bitenc m Alo,p l^ek tretji oz.
četri v kategoriji do 100 ccm ter
Franc Kralj o.smi v kategoriji
do 125 ccm.
TRIM STREUANJE
Udeležba je bila izvrstna, zma-
gali pa so: pri moških v prvi sku-
pini GG 771 krogov pred Surovi-
no 691 in SKIMC Store 675, v
drugi Zlatarne 979 pred Žično
769 in Obnovo 768 krogov in v
tretji Ingrad 990 pred Ljbelo 980
in Klimo 964 krogov.
Med ženskami je bila v prvi
skupini najboljša ekipa SSS 585
pred Obnovo 457 in Slovenija av-
to 322 krogov, v drugi Libela 596
pred Savinjo 510 in Zlatarno 506
in v tretji Merx 570 pred Metko
570 in Cinkarno 552 krogov. Pri
starejših članih so zmagali strelci
Savinje 651 pred Žično 640, Cin-
karno 637 krogov itd
JOŽE KUZMA
CEUSKI PIŠTOLARJI
DRUGI
Ekipa celjskih pištolarjev se
je v Ljubljani udeležila prven-
stva Slovenije z mk pištolo
»Drulov«. Celjska ekipa v sesta-
vi Zoran Lah, (431), Polde Ter-
žan (464), Tone Jager (472) in
Marjan Dobovičnik (487 krogov)
se je uvrstila na 2. mesto, kar je
lep usi^h še zlasti ob upošteva-
nju dejstva, da skoraj vsi člani
ekipe sicer streljajo s puškami.
Med posamezniki je bil Marjan
Dobovičnik četrti, Tone Jager
pa šesti.
ODLIČNA ŠŠD NA
CEUSKEM
v Ljubljani je bila zaključna
prireditev ob tekmovanju SSD v
naši republiki. Društva s celjske-
ga območja so dosegla odlične
uvrstitve.
Med srednjimi šolami je zma-
galo SSD Tehnik iz tehnične šole
v Celju, gimnazija je bila šesta.
ESC sedmi in PSC enajsti med
43. tekmovalnimi društvi. V sku-
pini osnovnih šol s prilagojenim
programom je zmagalo SSD Pro-
jekt iz Velenja. Pohorski odred iz
Slov. Konjic je bil četrti. SSD
Ljuba Mikuš iz Žalca po šesti.
Med SSD na OS do 16 oddelkov
je bilo SSD Biba Ročk iz Šošta-
nja tretje, Braslovče pete. Ljub-
no ob Savinji osmo, Polule deve-
te in Bistrica ob Sotli enajsta.
Med SSD na OS z nad 16. oddel-
ki, kjer je sodelovalo 76 društev,
srečamo med prvimi dvajsetimi
kar dvanajst društev s celjskega
območja. SSD Hudinja je šesta,
SSD Kajuh iz Šoštanja sedmi.
Polzela deveta, »Anton Aškerc«^
iz Velenja enajsti in Žalec dvar
najsti.
Zlato značko zaslužnega men-
torja SSD sta prdela tudi prof.
Metka Pocajt iz SSD Borec v Ve-
lenju ter Jože Uršič iz OS Marija
Broz v Bistrici ob Sotli. Iz vrst
učencev so kot prizadevni orga-
nizatorji v SSD bili nagrajeni Ja-
na Božič (SSD Kajuh gimnazija
Celje), Branko Kidrič (SSD Te-
hnik Celje), Majda Dolar (Žalec),
Jana Pečovnik (KD Kajuh Šo-
štanj), Samo Supin (SSD Rad}4ifl
Luče) in Tea Virant (Hudihja<?^-
Ije).
KAREL JUG
POLETI NA SNEGU
Na plazu pod Planjavo v Lo-
garski dolini je SK Izletnik or-
ganiziral klubsko prvenstvo v
veleslalomu, kjer je na progi
dolgi 600 m nastopilo 38 smu-
čarjev in smučark (tudi iz Trbo-
velj). Zmagovalci: med ciciban-
kami Ažmanova. med cicibani
Jošt, med ml. pionirji Klenov-
šek (Trb), med st. pionirji Mar-
guč, mladinci Cesar in člani
Forte (Trb).
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
100 LET
MINKE
KRAŠOVIC
Minka Krašovic praz-
nuje danes 100. rojstni
dan. Rodila se je 26. 6.
1980 v Loki pri Taboru,
kjer je tudi preživela prva
otroška leta. Matere se
spominja kot krhke in bo-
lehne žene, ki jo je kmalu
. izgubila, očeta pa kot
strogega za druge, sam pa
je bil veseljak, ki je rad
pogledal tudi za drugimi.
Minka je morala že zelo
zgodaj od doma za zasluž-
kom. Delala je pri bliž-
njem kmetu in tam tudi
ostala do pozne starosti.
Njeno življenje je bilo
vseskozi pestro. Čeprav
se nikoli ni poročila je
imela troje otrok. Sama
se rada pošali rekoč:
»Bog mi je dal otroke,
moža pa ne.« To, imeti
troje nezakonskih otrok,
bi lahko bilo v njeni mla-
dosti zelo hudo, če bi
kmetje pri ka terih je dela-
la in živela, ne bili tako
dobri. Za to jim je vedno
hvaležna. Otroke je s tru-
dom spravila do kruha in
danes so vsi že precej sta-
ri in do pred kratkim celo
bolj betežni kot njihova
mati.
Zadnjih deset let pre-
življa Minka v domu
oskrbovancev v Seneku
na Polzeli. Tu jo imajo ze-
lo radi in tudi ona ima za
osebje najlepše besede.
Kot vse življenje, tudi tu-
kaj ni mogla brez dela. Se
lani je šivala, hodila na
krajše sprehode in še kaj
drugega postorila. Tudi
brala je še in to brez očal.
Zadnje leto ji zdravje vi-
dno peša. V domu se tru-
dijo, da bi ozdravela in z
njimi preživela še kakšno
leto. Vedno je bila na-
mreč pripravljena na ša-
lo, mnogokrat je negoval-
ke in svoje sostanovalce
razvedrila in pripravila
do smeha. Nikoli ni bila
sitna in naučakana. Živ-
ljenje jo je naučilo potr-
pežljivosti. Znala j^ biti
zadovoljna s tistim kar je
lahko dobila.
Stoletnike radi vprašu-
jemo po receptih za dolgo
življenje. Tako različni so,
pa vendar sta vsem skup-
na delavnost in skro-
mnost. Minka je k temu
dodala še dobro voljo.
Za stoti rojstni dan ji
čestitamo in želimo, da bi
okrevala.
TONE TAVČAR
MLADI PIŠEJO
šolsko leto se je izteklo, na pragu so dolgo pričakovane počitnice
in do jeseni se vam tudi mi zahvaljujemo za sodelovanje. Medtem
pa se bo v vaši počitniški malhi spet nabralo cel kup zanimivih
utrinkov in dogodkov, ki jih bomo z veseljem objavljali na straneh
našega tednika. Seveda bomo veseli tudi vsake pošte iz vaših
počitniških potepanj kje ob morju, v gorah, na kmetiji ali v mestu.
Prav pa je, da vam, preden se poslovimo, povemo še to, da so
mape, kjer spravljamo vašo pošto, še kar polne. V zadnjem času se
je v njih nabralo precej glasil posameznih šol, pa pesmic in risbic.
Nekateri prispevki bodo počakali na objavo do prvih jesenskih
dni, za druge pa se vam opravičujemo, ker jih, zaradi pomanjkanja
prostora nismo uspeli objaviti.
Sveženj glasil smo v zadnjem času prejeli zlasti iz osnovne šole
Peter Šprajc - Jur iz Žalca, pa iz Lesičnega, zanimivi so sestavki na
temo hortikultura 80 iz OŠ I. celjske čete, šole Veljka Vlahoviča in
še bi lahko naštevali. Pa naj, kot rečeno, velja: vsem vam, zvestim
mladim dopisnikom želimo lepe in sončne počitnice! V jeseni pa
nasvidenje.
UREDNIŠTVO
RIBOLOV OB BAKLAH
v soboto, 28. junija bodo ob Smartinskem jezeru zagorele bakle in
ob vsaki bakli bo ribič. Ribiška družina Celje namreč pripravlja
tradicionalno tekmovanje v nočnem ribolovu. Zbor vseh tekmoval-
cev bo ob 18. uri pri ribiški koči na rtu Smartinskega jezera, ob 19. uri
pa bodo začeli s tekmovanjem.
V nedeljo zjutraj pa bodo nastopile članice RD Celje, tekmovanja
pa se lahko udeležijo tudi žene članov RD Celje, zbor bo ob 6. uri, od
sedmih do desetih pa bo tekmovanje, katera lx) ulovila najtežjo ribo.
Ob Smartinskem jezeru bo tako dva dni spet živahno in prijetno, kot
to znajo pripraviti le ribiči. Obe tekmovanji si je možno tudi ogledati.
TV
3. KMEČKI TRIM
Vse bolj so popularna razna tekmovanja v stilu »igre brez meja«.
Tako bodo za prijetno poletno soboto pripravili v krajevni skupnosti
Prevorje 3. KMECKI TRIM. Predsednik KS Prevorje Jože Novak:
»Obe dosedanji prireditvi sta lepo uspeli in upamo, da bo tako tudi
sobotna, 28. junija, ko pripravljamo 3. Kmečki trim. Nastopilo bo
okoli 10 ekip iz šestih organizacij združenega dela, krajevne skupno-
sti, mladine itd. Pomerili se bodo v spretnosti pri raznih kmečkih
delih, kot nošenju vode v brentah, zabijanju žebljev, sestavljanju in
razstavljanju »preše« in kmečkega voza, mlatvi pšenice, mletju na
roke, košenju in drugem. Prireditev se bo začela ob 12. uri, v vsaki
ekipi pa bo po šest tekmovalcev.«	TV
VLAŠIČ NAD TRA VNIKOM
MORDA TUDI OLIMPIJSKE I8RE
Žalski športniki pa so postali zmagovalci
2e prejšnji teden smo pisa-
li, da so delavci občinskih
upravnih organov iz vseh ju-
goslovanskih republik na-
stopili na četrtih igrah brat-
stva in enotnosti. Gre prav-
zaprav za tradicionalno sre-
čanje pobratenih občin. Le-
tos je bilo že četrto leto zapo-
red. Prvo takšno srečanje je
bilo v Kruševcu, leto dni kaj-
neje v Varaždinu, lani v Žal-
cu in letos na 1500 metrov
visoki planini Vlašič nad
Travnikom v Bosni in Herce-
govini. Letos so se v različ-
nih športnih panogah pome-
rili športniki iz Travnika,
Kruševca, Kumanova, Ko-
sovske Mitrovice, Bačke Pa-
lanke, Trogira, Vciraždina in
Žalca. Da bi srečanje izzve-
nelo tudi v delovnem vzduš-
ju, so pripravili tudi tekmo-
vanje v daktilografiji.
VISOKI VRHOVI
VLAŠIČA
Nekaj kilometrov pred
Travnikom so na vzhodu Qa-
še poglede že zapirali masivi
Vlašiča. Vrhovi so bili sredi
poletja zasneženi in skoraj
nemogoče se nam je zdelo,
da se bomo tja pripeljali z
avtobusom. Seveda smo to
storili brez težav, kajti cesta
je zares lepo speljana, široka
in asfaltirana. Res vijugasta,
da so še znamenite kačje ride
pri Postojni zanjo prava ma-
lenkost, toda kljub temu, da
smo se vozili nad prepadi, je
speljana tako, da bi po njej
lahko vozili brezskrbno tudi
komaj pečeni šoferji. Tudi
pozimi, saj cesto redno pluži-
jo. To je konec koncev tudi
potrebno, saj postaja Vlašič
znano zimsko športno sredi-
šče. Trenutno sta speljani le
dve vlečnici, dolgi po okrog
dva kilometra, vendar sta
speljani tako, da se navezuje-
ta progi drugo na drugo in
dolgih voženj po lepih plani-
nah ne manjka tudi izkuše-
nim in zahtevnejšim smučar-
jem. Na Vlašiču imajo še le-
po 90-metersko smučarsko
skakalnico. Domačini so na-
njo še posebej ponosni, saj jo
je »krstil« znani skakalec
Bogdan Norčič, Bosanci pa
so se mu oddolžili tako, da so
mu bili priče, ko se je poro-
čil. Predsednik skupščine
občine Travnik Enes Balagi-
ja nam je povedal, da so do-
slej vložili v izgradnjo turi-
stičnega centra okrog tristo
milijonov dinapev, da pa se
bo pravi razvoj pričel šele v
naslednjem srednjeročnem
obdobju. Izgradnjo turistič-
nega središča bo sofinancira-
lo petnajst bosanskih občin.
Vse so industrijsko razvite
občine in delavci bodo pre-
skrbljeni z rekreacijo tako
pozimi kot poleti. In res je
Vlašič še kako lep tudi pole-
ti. Cisti gorski zrak, mir,
sprehodi po čudoviti naravi,
športna igrišča z najvišjo
nadmorsko višino v Evro-
pi... Vedo pa, da bi lahko
bilo turistov še mnogo več,
ko bi tu zgradili kopani ba-
zen. Tudi ta je predviden v
srednjeročnem razvojnem
načrtu. Kombinirano kopali-
šče bo to, ki bo služilo go-
stom tako pozimi kot poleti.
NAGLI KORAKI
TURIZMA
Na Vlašiču smo srečali tu-
di Slovenca, ki že od leta
1961 živi v Travniku. To je
Franc Krajnc, sicer rojen v
Kamniku. Sedaj dela na
skupščini občine Travnik.
Spomnil se je še časov, ko so
pričeli graditi cesto na Vla-
šič. Domačini niso bili nad
tem nič kaj navdušeni. Vrle
graditelje so v zasedah čakali
s sekirami in jih napadali.
Kmalu pa so spoznali, da jim
cesta ne more prinesti nič
slabega. Vse domačije imajo
sedaj elektriko, pozimi niso
več odrezane od sveta, pa še
denarja imajo mnogo. Za ilu-
stracijo naj povemo, da je na
Vlašiču nekaj manj kot 1000
izjemno lepih vikendov, ki
so lepo vzraščeni v okolico
in narave sploh ne motijo.
Strehe so iz lesenih deščic.
Skoraj 3000 jih je na eni stre-
hi in ena sama velja trideset
dinarjev. Vse so napravili
ljudje z Vlašiča. S turizmom,
ki osvaja to planino imajo tu-
di možnost prodaje sira, mle-
ka in drugega, nekaterim je
sedaj prava malenkost vož-
nja na delo v dolino, pa še
precej ovac redijo. Očak, ki
sem ga srečal, ko je pod smu-
čarsko skakalnico pasel ov-
ce, pa je povedal še drugo
plat medalje. Zanj nič kaj
prijetno. Spominjal se je še
ne tako davnih časov, ko je
imel nekaj sto ovac. Ker je
dolina sedaj bližja sinovom,
so si ti raje poiskali delo v
tovarnah in niti pomislil ni
nihče več na to, da bi se uk-
varjal z ovčjerejo. Morda le
še kot spomin na leta nazaj
in iz tradicije očgk še vztraja
s kakšnimi tridesetimi ovca-
mi ter jih dan za dnem pase
po lepih livadah.
Verjetno marsikoga zani-
ma, kako bi bilo s smuča-
njem pozimi. Lani so na Vla-
šiču zabeležili okrog 100.000
nočitev, hotel je na voljo
zaenkrat le eden. To pomeni,
da je treba rezervirati počit-
nice v tem prelepem predelu
naše domovine. Žal prav go-
tovo nikomur ne bo! Tudi za-
to ne, ker so gostinske uslu-
ge izjemno dobre.
Prav v teh dneh so v Trav-
niku na trnih. Kmalu bo na-
mreč padla odločitev, če bo-
do olimpijske igre tudi na
Vlašiču. Vlašič namreč kon-
kurira za'tekmovanje v smu-
čarskih skokih. Ce se bodo
odločili za to planino, bo to
prav gotovo pomenilo veliko
prednost pri nadaljnjem ra-
zvoju.
Prav na Vlašiču pa smo se
znova lahko prepričali še v
nečem. V tem namreč, da re-
publiške meje ne morejo biti
ovira pri vsestranskem ra-
zvoju in sodelovanju občin.
Prav Žalčani imajo tu po-
membne izkušnje, ki so že
ali pa še bodo obrodile sado-
ve. Športno srečanje so na-
mreč izrabili tudi za pogovo-
re o nadaljnjem konkretnem
sodelovanju, za srčno borbo
pa si zaslužijo pohvalo tudi
vsi člani žalske športne
ekipe.
JANEZ VEDENIK
Ne le športno srečanje. Tudi pogovori o nadaljnjem konkretnem sodelovanju pobrateiun
občin. Takole pa je bilo na otvoritvi četrtih iger na 1500 metrov visokem Vlašiču.
Franc Maler se pritožuje, da nima kljub lepemu vre-
menu dovolj dela. Pravi, da bi že bil čas, da bi pričel
pleskati novo trgovino v Novi vasi, pa se dela ne prema-
knejo dovolj hitro. Na koncu našega pogovora Je še
pribH: Sicer pa kaj bi jaz »farbal« v Novi vasi, ko pa
krajane v Novi vasi že drugi dovolj farbajo...
Priljubljeni cilj za številne turiste je seveda vrh 90 meter-
ske smučarske skakalnice, na posnetku pa so športniki iz
Žalca.
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
ALPINIZEM! CEUSKI ODPRA VI NA POT
Prejšnjo nedeljo je odpotovala
z Celja druga celjska alpinistič-
la odprava večjega obsega. 11 al-
)inistov se je odpravilo na pot s
:ombijem in osebnim avtomobi-
om ter skoraj vso potrebno opre-
no proti Norveški, kjer bodo po-
ikušali v severnem ostenju Troll-
inden ponoviti katero od velikih
;meri ali celo izplezati našo na-
;ionalno. V tej 2000 metrov viso-
ci steni so zaenkrat vpisana ime-
■la le največjih alpinističnih vele-
sil, kot so Francozi, Amerikanci,
Švicarji in Nemci, velik del pa je
>e nedotaknjen. Od celjskih fan-
tov in deklet seveda ne smemo
zahtevati nemogočega. Uspeh je
precej odvisen od vremena; za
tehnično pripravljenost in kondi-
cijo nas ni strah, saj je za njimi
oster trening in dovolj izkušenj,
lahko pa se zatakne pri specialni
opremi. Kamenina je precej dru-
gačna kot v Alpah m so v steni
dosedaj plezalci z uspehom
preizkušali že. najrazličnejše je-
klene in aluminijaste »pogrun-
tavščine«, predvsem ameriškega
izvora: od samoširitvenih za-
gozd, do obtežilnih zatičev ter
nateznih vijakov, pa do sider.
Vsega tega naši seveda nimajo s
seboj, ker naša trgovina s tem ni
založena, pomanjkanje deviz pa
onemogoča nakup teh izredno
dragih stvari na tujem. Marsikaj
se nadomesti z dobro voljo in
znanjem, kar se je pokazalo že
predtem v najtežjih smereh Do'
lomitov in Francoskih Alp, kjer
je prav celjska naveza ponavljala
npr. Ameriško diretissimo v Dru-
ju, ki je bila prvič preplezana s
pomočjo najmodernejših poma-
, gal, ponovitev pa opravljena s
povsem klasičnimi sredstvi, ki
jih imamo na voljo doma.
Preplezati v Trolltindenu novo
smer bi pomenilo izjemno deja-
nje, ker so ostali prosti seveda
samo še tisti deli stene, ki so naj-
težji. Pri tem moramo računati,
da so recimo Angleži' za svojo
smer v tej steni potrebovali kar
20 plezalskih dni.
Ce bo šlo vse po sreči z avion-
skimi kartami, kjer se zaenkrat
še zatika, bosta v začetku julija
odpotovala v Bolivijske Ande Jo-
že Zupan in Smiljan Smodiš. Na-
men imata v alpskem stilu pre-
plezati vsaj eno smer v Illampu
(6400 m) ali pa Huayna Potiš
(6080 m), ki ima takorekoč še de-
viško severovzhodno steno, ki je
visoka tisoč metrov in se dviguje
naravnost iz bolivijske džungle.
Kakršnekoli napovedi o delu te
odlične naveze so preuranjene;
upamo, da bo steklo gladko vsaj
pri odhodu, o delu na gori pa
bomo poročali kasneje.
v domačih stenah so Celjani
plezali kar vsako soboto in nede-
ljo, razen zadnje, ko je naveze
zmočil dež. Tako sta 7. 6. Zupan
in Trošt plezala v Ospu na Pri-
morskem smer »Goba« - VI
A^A^, Cvetka Terček in Mira Ur-
šič (Slovenska Bistrica) pa Viren-
sovo smer v Koglu - IV., Born-
šek. Mraz in Kušer pa »V« in Die-
hlov žleb v Mrzli gori. 8. 6. sta
Dolžan in Povše plezala v Koglu
prav tako Virensovo smer, 14. 6.
pa Smodiš in Palir Ruško smer v
Križevniku nad Robanovim ko-
tom V-t- do VI., Bornšek Mira Ur-
šič pa Direktno v Mrzli gori.
*
Navdušene visokogorske smu-
čarje, ki ne ljubijo žičnic, obve-
ščamo, da je idealna smuka na
plazu pod Planjavo in na smuči-
ščih nad Okrešljem.
CIC
SEJEM BIL JE (RAHLO) zm
Za Ljubljano, Mariborom
in Velenjem so se tudi v Ce-
lju, konkretno v Zavodu
Golovec, odločili, da bodo
od zadn^ sobote dalje pri-
rejali sejme rabljenih avto-
mobilov. Prvi sejem je bil v
soboto, 21. junija, začel se je
ob 8. uri zjutraj in končal
okoli 13. ure. Uvod je bil do-
ber pa čeprav ni bilo neke
posebne reklame in za neka-
tere je bil to celo nevozni
dan. 35 voznikov je »razsta-
vilo« svoja vozila, katera bi
radi prodali.
O sejmu je pripovedoval
uslužbenec Zavoda Golovec
Emest Marguč:
»Ob hali imamo velik par-
kirni prostor, ki je večino do-
poldnevov ob sobotah pra-
zen. Odločili smo se za sejem
rabljenih avtomobilov. Pro-
stora imamo za 400 avtomo-
bilov, prostor imajo tudi ti-
sti, ki pridejo na oglede ali
kupovanje. Dovolj je tudi
prostora za preizkušnjo kup-
ljenega avtomobila, v bližini
je bencinska črpalka, pri nas
dobijo »kupo - prodajne«
pogodbe, jih izpolnijo in ove-
rovijo na občini. Stojnina je
40 din. Imamo tudi strokov-
njaka AMZS (kasneje se bo
pridružil še od ZŠi!^, ki
kup>cem pomaga pri izbiri
nakupa ustreznega, dobrega
in solidno ohranjenega vozi-
la. Vsi drugi imajo podobne
sejme ob nedelji, mi smo
se odločili za soboto. Upa-
mo, da nismo pogrešili.«
Kako ocenjujete prvi se-
jem?
Ernest Marguč: »Start je
bil glede na različne okolišči-
ne več kot dober, pravo sliko
pa bomo dobili čez dve, tri
sobote oz. takrat, ko je ,sezo-
na' za prodajo avtomobilov.«
Na prvem sejmu rabljenih
avtomobilov je bila izbira
dobra in avtomobili kvalitet-
ni. Prevladovale so »stoen-
ke«, fički pa tudi kaj »boljše-
ga« in močnejšega se je dalo
najti. Za uvod pa je bilo več
opazovanja, pogovarjanja, iz-
praševanja, prepričevanja in
podobnega, kot pa prodaje,
saj so do našega prihoda in
odhoda prodali samo dva av-
tomobila. Vsak začetek je te-
žak in Zeikaj v prihodnje ne
bi bilo bolje? I^ednost celj-
skega sejma rabljenih avto-
mobilov je v tem, da je ob
sobotah (vsi ostali ob nede-
ljah!) in da je na takšnem
mestu, kjer se da vse urediti
in dobro ter v miru pregleda-
ti. Strokovnjaki pravijo, da
so s prvim sejmom zadovolj-
ni. Poskušajmo jim verjeti!
TONE VRABL
KOLESAR BREZ
NAKAZANE SMERI
Kolesar KAREL REBER-
SAK iz Kompol je na cesti
Store-Celje začel zavijati le-
vo ne da bi pred tem nakazal
spremembo smeri vožnje. Za
njim je pripeljal z osebnim
avtomobilom MARJAN
CENC iz Stor, ki je hptel ne-
srečo preprečiti, vendar je
vseeno zbil kolesarja po ce-
stišču in so ga teško poško-
dovanega prepeljali v celj-
sko bolnico.
MED PREHITEVANJEM
ZBIL PEŠAKINJO
J02E KOTNIK iz Zgor-
njega Doliča je pripeljal do
križišča z osnovno šolo v
Slovenskih Konjicah, ko ga
je začel prehitevati voznik
osebnega avtomobila VLA-
DO JEVSENAK iz Prevrata.
Med prehitevanjem je z zad-
njim delom avtomobila zbil
pešakinjo IDO RETOZNIK
iz Zgornje Pristave, ki je šla
pravilno po svoji strani, ce-
ste. Retoznikova je padla v
obcestni jarek in so jo težko
poškodovano prepeljali v
celjsko bolnico. Jevšenaka
je po zbitju pešakinje začelo
zanašati in je tako trčil v par-
kiran avtomobil Mirka Pan-
čiča iz Slovenskih Konjic.
Materialna škoda je 50 tisoč
din.
VOŽNJA PO LEVI
STRANI
Iz Zeč proti Zrečam je pe-
ljal z osebnim avtomobilom
BRANKO ESIH. Ko je pri-
peljal v Zgornje Zreče mu je
z nasprotne smeri po levi
strani ceste pripeljala na-
sproti z motornim kolesom
ALOJZIJA MATULJ iz Bo-
horine. Prišlo je do trčenja in
Esih je Matuljevo zbil po ce-
stišču. Namesto domov so jo
morali zaradi težjih poškodb
odpeljati v bolnico.
Z AVTOM V
KOLESARKO
Po Ulici 8. Črnogorske bri-
gade je peljali z osebnim av-
tomobilom NENAD BOZlč
iz Dobrove 8 pri Celju. Zara-
di neprimerne hitrosti ga je v
preglednem desnem ovinku
začelo zanašati ter je zapeljal
na levo polovico vozišča,
kjer je trčil in zbil kolesarko
LJUDMILO KOLAR iz Pod-
gorja, ki je peljala pravilno
po svoji strani. Pri padcu se
je težje poškodov^a in se
zdravi v celjski bolnici.
LETNI ODDIH
KOT SESTAVINA
ENAKOPRAVNOSTI
Ničkolikokrat smo že
pisali o pomenu letnega
oddiha za človeški orga-
nizem. Zlasti še za delav-
ca, pa naj gre za fizičnega
ali tistega, ki se ukvarja z
znanstvenim delom. Po-
membne so seveda oblike
za koriščenje letnega od-
diha, saj je dobro znano,
da marsikdo ni dovolj po-
zoren do samega sebe in o
' tem bolj malo rjizmišlja.
Ta »počitniška kultura«
v pozitivnem smislu se
seveda vedno bolj širi. Da
bi informirali in spoznali
delavce z možnostmi za
letni oddih, smo v eni
prejšnjih številk Novega
tednika objavili prosta
mesta za letovanje v Bio-
gradu na moru. Doslej
smo dobili 25 prijav de-
lavcev, ki so zaposleni pri
obrtnikih zasebnikih in
ki bodo šli na letovanje z
družinami. To je naše
prvo takšno sodelovanje
in za začetek nam je s svo-
jimi zmogljivostmi v Bio-
gradu na moru priskočila
delovna organizacija
Merx. To je prvič, da smo
tako organizirali letova-
nje za delavce zaposlene
pri obrtnikih zasebnikih.
Načrti za prihodnje leto
segajo še dlje. Radi bi ku-
pili dve prikolici, tako da
bi bili še bolj samostojni
pri izbiri lokacije. Doslej
so bili delavci s tega po-
dročja ravno pri takšnih
oblikah koriščenja ugo-
dnosti družbenega stan-
darda prikrajšani, oziro-
ma so bili v neenakoprav-
nem položaju z ostalimi
delavci. Zato pričakuje-
mo, da se bodo te oblike
razvijale še naprej, saj
možnosti so dobre in jih
kaže vedno bolj izkorišča-
ti. Organizirano obliko
počitnic bomo pripravili
tudi v zimskem času, ta-
ko da bi vsaj za tiste, ki
imajo družine in šoloob-
vezne otroke, omogočili
kar najbolj ugodne ra-
zmere za letovanje, da bi
bili lahko čimdlje v svo-
jem družinskem krogu.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 25 - 26. junij 1980
št. 25 - 26. junij 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
/z GRŠKE POPOTNE MALHE
PRISRČNOST JE BREZ MEJ
Sprehod med ostanki an-
tične Olimpije je bil poln ne-
kakšne spoštljive tihote. Vti-
si so se močno zarezali v spo-
min. Smešno, a obšel nas je
pravi ponos, ko smo skozi
ohranjeno Kripto prišli na
olimpijski stadion in skuš-
njava, da bi stekli po njem,
premagali nepozabnih 192
metrov in 25 centimetrov
stadiona, je bila močnejša od
sramu pred množico turi-
stov. Olimpijska tekmovanja
si je na pobočjih olimpijske
doline, v kateri je stadion,
vsakič ogledalo okoli 40.000
Grkov, ki so imeli privilegi-
je, da so lahko prišli v to sve-
to mesto na to sveto priredi-
tev.
Ogledali smo si tudi oba
muzeja v Olimpiji. Bolj kot
muzejski eksponati, ki so si-
cer presenetljivo preprosti in
lepi, se mi je vtisnilo v spo-
min prvo pravo srečanje z
Grki. Kot vsak spodoben tu-
rist sem namreč tudi v muze-
ju nameril fotoaparat na pre-
lep kip Hermesa z otrokom.
A že je bil pri meni čuvaj
muzeja in Tni razburjeno hi-
tel dopovedovati, da slikanje
rili dovoljeno. Brž se je razvil
pomenek. In ko smo poveda-
li, da smo Jugoslovani, se je
strog obraz čuvaja omehčal v
nepopisno prijazni dobro-
došlici. Široko je raztegnil
roke in dejal; »Potem pa le
brž slikajte. S tistegale kota
tam je pogled najlepši. S ka-
terega dela Jugoslavije pa
ste? Ali ostanete dlje časa v
naši Olimpiji? Delam do šti-
rih in če ste za to, lahko gre-
mo potem skupaj kam na ko-
silo. Dobro restavracijo poz-
nam. Pojdimo skupaj in po-
menimo se kaj, saj smo ven-
dar ^^rijatelj i in sosedje.«
Nenarejena je bila ta pri-
srčnost. In z njo smo se ka-
sneje srečali še ničkoliko-
krat. Vedeli smo, da so Grki
prijazni in gostoljubni ljudje.
A vtisu, da so do Jugoslova-
nov še posebej prisrčni, ni-
smo mogli ubežati. Pojmo-
vanje sosedstva, kot oblike
prijateljstva med ljudmi, je v
Grčiji močno zasidrano. In
ne le veliko spoštovanje, ki
so nam ga Grki kazali, ko je
pogovor nanesel na našo sa-
mostojnost, politiko neuvr-
ščanja in prijateljskega sode-
lovanja z vsem svetom, tudi
spoštovanje, ki smo ga do-
življali kot ljudje iz sosednje
dežele, je bilo skoraj bre-
zmejno. Ni trajalo dolgo, da
smo spoznali, kako je dovolj
v vsaki trgovini le povedati,
da si iz Jugoslavije, pa smo
že bili deležni posebne po-
zornosti in tudi posebnih,
mnogo nižjih cen. Trgovec v
Olimpiji nam je hitro razkril
skrivnost. V poplavi turizma
in turistov imajo najmanj
dvojne cene. Prve, »ameri-
ške« jim pravijo, so za turiste
iz premožnih dežel, druge so
za domačine in prijatelje,
med katere so nas vselej uvr-
ščali.
Cas je priganjal in še danes
mi je žal, da se nismo utegni-
li odzvati prisrčno vabljive-
mu povabilu čuvaju v olim-
pijskem muzeju. Pred nami
je bil cel dan vožnje čez Pelo-
ponez in prepričali smo se,
da smo ravnali prav, ko smo
hiteli. Kajti Peloponez je ze-
lo težko prehoden - ozke,
polžasto zavite ceste so nas
vodile tudi preko tisoč me-
trov visoko, da bi že hip za-
tem prišli povsem v dolino
in nato je bil pred nami nov
hrib.
Polotila se nas je slaba vo-
lja. Vožnji ni in ni bilo konca
in skromno število kilome-
trov na zemljevidu je v prak-
si prave »planinske« vožnje
postajalo daljše od jare kače.
In nato je pričel nagajati še
avtomobil. Pa vendar nam je
nekako uspelo odpraviti ok-
varo, čeprav je žal prav ta
dogodek v neznosni vročini
vplival na razpoloženje in
pokvaril še bogatejše doži-
vetje divje pokrajine, obde-
lanih polj in po visokih hri-
bih razsutih vasic, skozi ka-
tere je v kačjih serpentinah
vodila cesta.
PIŠE:
BRANKO
STAMEJČIČ
Mikenska levja vrata so ena največjih antičnih znameni-
tosti v Grčiji
MEDNARODNO TEKMOVANJE PSOV V ŽALCU
žalsko Kinološko druš-
tvo, ki ima že več kot 200
članov, slavi letos peto
obletnico obstoja. V teh le-
tih se je društvo s svojo de-
javnostjo razvilo v enega
najboljših tovrstnih dru-
štev v Sloveniji. Vsako leto
poleg ostalih dejavnosti (šo-
lanje psov, pregledi, skrb za
vežbališče, šolanje psov za
elementarne nesreče itd.)
pripravijo tudi vsaj eno
večjo tekmovalno priredi-
tev, ki vedno privabi na žal-
ski stadion tudi po več tisoč
gledalcev.
Ob jubileju so pripravili
doslej svojo največjo priredi-
tev in to Mednarodno tek-
movanje službenih psov,
kjer so nastopili tekmovalci
iz Avstrije, Italije, Švice, Bel-
gije in Jugoslavije. V močni
mednarodni konkurenci so
slavili Jugoslovani oz. za-
konca Nuška in Bogdan Ser-
go, ki sta s psoma Polluxom
in Atosom osvojila prvo oz.
drugo mesto, tretji pa je bil
Italijan Renato Tuzzi s psom
Quarzom.
Tekmovanje je trajalo dva
dni. Večji del nalog so psi s
svojimi vodniki opravili na
stadionu v Žalcu, medtem
ko je bilo slednje na travni-
kih v bližini Polzele. Pokro-
vitelj izredno lepo uspele
prireditve je bil Svet za ljud-
sko obrambo, varnost in
družbeno samozaščito, ob
zaključku tekmovanja pa je
tekmovalcem spregovoril
predsednik Vlado Gorišek.
Res je, da si je tudi to priredi-
tev ogledalo veliko ljudi
(preko tisoč), prav gotovo pa
bi si jo še več, če ne bi ekshi-
bicijski nastop s podelitvijo
priznanj bil za nedeljo ob ne-
primernem času - ob trinaj-
sti uri, ko je čas za kosila.
Organizatorji imajo za td
svoje razloge, vendar bi bilo
le prav, da dobro prireditev
vidi čimveč ljudi.
Glavna atrakcija priredi-
tve je bila po razglasitvi re-
zultatov, ko je skupina pri-
pravila prikaz diverzantske
akcije. Kmet je grabil seno
ob meji, ko je opazil, da so
mejo prestopili oboroženi
tujci. Takoj je obvestil mili-
co, teritorialne enote, civilno
zaščito in narodno zaščito, ki
so v hitri intervenciji z razni-
mi pripomočki skupino tuj-
cev zajeli, razorožili in spra-
vih na varno. V vaji so sode-
lovali tudi za to usposobljeni
psi, med drugim tudi nemški
ovčar Amor iz Centra za šola-
nje službenih psov v Poduti-
ku pri Ljubljani. Njegov vo-
dnik je Milan Maranšek iz
Ljubnega ob Savinji, ki je
trenutno v Podutiku zapo-
slen kot inštruktor.
»Amor je star tri leta in je
zdaj v svoji najboljši formi.
Imel ga bom še kakšnih pet
let. Uspešen je zlasti pri in-
tervencijah, ima tri kinolo-
ške izpite, vse tri lavinske iz-
pite, je usposobljen za reše-
vanje izpod ruševin... Z
njim tudi nastopam na ura-
dnih tekmovanjih. Lani sva
sama izvedla uro in pol pro-
grama v Opatiji, prvi je bil na
medklubskem tekmovanju v
Slovenski Bistrici, na repu-
bliškem prvenstvu četrti,
drugi v Kikindi in šesti oz.
12. na tekmovanjih v Italiji.
Redno sodelujeva na
prireditvah, ki so povezane z
SLO in DS.«
Koliko ur dnevno se uk-
varjate z Amorjem?
»Zdaj je dovolj dve uri.
Ostali čas posvečam drugim
psom in vodnikom, ki pride-
jo k nam v šestmesečni tečaj.
Sam imam tudi že »novega«
psa, štiri mesece starega
nemškega ovčarja, ki ga je
naš Center za šolanje psov
kupil v Velenju. Upam, da
bo tudi tako uspešen, kot
Amor, ki je zlasti uspešen
preiskovalec v gozdu, išče iz-
gubljene otroke in odrasle,
pomaga razrešiti večje prete-
pe itd.«
TONE VRABL
Milan Maranšek iz Ljubnega ob Savinji je zdaj inštruktor
v Centru za šolanje službenih psov v Ljubljani, v Žalcu pa
je s svojim triletnim varovancem, nemškim ovčarjem
Amorjem, sodeloval v zadnji in najbolj atraktivni vaji
diverzantskem napadu tujcev na naše ozemlje.
Prvo in drugo mesto sta na velikem mednarodnem tekmovanju v Žalcu osvojila zakonca
Nuška in Bogdan Sergo iz Maribora.
JANKO MELANŠEK, predsednik organizacijskega
odbora Mednarodnega tekmovanja šolanih psov 21.
in 22. junija na stadionu v Žalcu: »Vsi, ki so nastopili
v Žalcu, so s prireditvijo izredno zadovoljni. To velja še
posebej za Belgijce, ki so bili prvič pri nas na takšnem
tekmovanju. Res je, začeli smo s kandidaturo za orga-
nizacijo evropskega prvenstva, ki naj bi bilo leta 1983 v
Žalcu.«
BOGDAN SERGO, član KD Žalec, ki je bil tokrat
drugi s psom Atosom: »To je bilo izredno kvalitetno
tekmovanje, za kar so porok tudi odlični tekmovalci iz
tujine. Mnogi so v njihovih najboljših postavah, zato je
naš uspeh še toliko večji. Posebnost prireditve je tudi
zastopanost raznih pasem psov. Pričakujem, da se
bomo na podobnih prireditvah lahko kmalu pojavili
tudi z domačimi tekmovalci.«
BRUNO KONCAN, kinološki sodnik, ki je tudi ko-
mentiral prireditev: »Na tekmovanju so bili tekmo-
valci izredno izenačeni, kar lahko vidimo tudi iz tesnih
razlik v točkah. Nastopale so tri pasme psov - nemški
ovčar, doberman in rottvveiler. Sami smo se najprej
predstavili z začetniki tečaja za šolanje psov, skupino
je vodil Vinko Zagoričnik in zatem še s psmi, ki so se
preizkusili v vajah poslušnosti. Ti so letos junija opra-
vili izpit ISP-a. Sodelovala sta tudi nemški ovčar in
doberman, ki imata opravljen izpit ISP - 1,2.«
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.