mk dut run »oboi. nadeli b praznikov
IflMMd dally
Sunday» and Holiday«
PROSVETA
- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNÔTl
Uiadniftkl In upravnIAkI proalort: H57 South Lawndala Ava.
Off!co of Publication: >657 South Lawndal« Avo. Tolophon«. Kockwal) «904
LETO-YEAR XL
Cona liai« )• M OO	JfaSLSL nSÜ^
■utter juutr
U^a Act of
of Mank t, tere
CHICAOO 21 ILU TOREK. 17. AVGUSTA (AUGUST 17). 1941 Aukocrlptloo SS.00 Yearly áTEV.—NUMBER 111 i «—_ _
Opozicija proti berlinski protikomunistični vladi
Svarilo pred poostritvijo ruske blokade. Fran-cosk% reparacijska politika kritizirana. Poslaniki zapadnih držav se posvetujejo
' Berlin. 16. avg,—Nemški levi carji so pozvali prebivalce Ber lina, naj se jim pridružijo v opoziciji proti' mestni vladi, v kateri imajo protikomunisti večino. Opozorili so jih na nevarnost poostritve ruske blokade zapadnega Berlina.
List Neues Deutschland, glasilo nemške komunistične stran ke, je objavil uvodnik z zahtevo, naj mestna vlada takoj resigni-ra, da ne bodo prebivalci zapadnega Berlina še nadalje trpeli zaradi ruske blokade. "Zima se bliža," pravi list. "Kje bomo dobili živila, premog in druge potrebščine?"
Protikomunistična vlada je tarča ostre kritike. Rusi in nemški komunisti zahtevajo konec kroženja bankovcev, katere so vrgle v obtok zapadne države, v Berlinu. Te bankovce naj bi nadomestile ruske marke in postale legalna denarna enota za vse mesto.
Celo nemški listi, ki izhajajo v conah zapadnih zaveznikov, se pritožujejo. Francoske vojaške oblasti so obdolžili plenjenja v okupacijski coni in pozvali ameriške in britske oblasti, naj intervenirajo. Listi kritizirajo francosko reparacijsko politiko in odstranjevanje strojev iz tovarn v francoski okupacijski coni.
Nemška ekonomska administracija v franfcofcki čonf Je obsodila francoski program. Obsodbo je podprl celo socislistični list Telegraf, ki izhaja v britski okupacijski coni. Ekonomska administracija trdi, da Francozi odvažajo meso in izdelke iz svoje cone v Nemčiji v Francijo. Posledica je pomanjkanje potrebščin in žrtve so Nemci.
Poročilo iz Frankfurts pravi, da je nadaljnjih 82 ameriških letal dospelo v Wiesbaden iz Anglije. Prej je dospelo v Nemčijo več ameriških bombnikov in letečih trdnjav. Glavna baza ameriške letalske sile je Fuer-stenfeldbruck.
Moskva. 16. avg. — Ameriški
poslanik W. B. Smith, francoski poslanik Yves Chataigneau in Frank Roberts, posebni odposlanec britskega zunanjega ministra Ernesta Bevina, so se sinoči sestali na konferenci v poslopju ameriškega poslaništva v Moskvi. Posvetovali so se o nadaljnjih korakih v prizadevanjih za izravnavo nesoglasij med zapad-nimi državami in Sovjetsko unijo. Nobenega izgleda ni, da bo Rusija kmalu preklicala blokado zapadnega Berlina.
Poročilo pravi, da se bodo poslaniki zapadnih držav ponovno sestali z ruskim zunanjim ministrom V. M. Molotovom v Krem-flnu.
formatant «i »poctai wu oi pooiase provtaoa for « oocihw lioi, aci of Oct. a, 1917. authomod on Juno 4, ls>a
Borba za kruh na Poljskem izvojevana
Varšava, Poljsko, 16. avg.— Poljedelski minister Jan Kociol je dejal, da je Poljaka izvojeva-la borbo za kruh. Obeta se bogata letina žita .in drugih prS delkov, kar pomeni, da ljudje ne bodo stradali.
Prof iti Vi prodajanju jekla razkriti
Navidezne korpora-cije ustanovljene
Waahington. D. C., 16. avg.— Myron Hokin, podpredsednik Century - American Corp. v Chicagu je na zaslišanju pred kongresnim pododsekom priznal, da je ustanovil 27 navideznih korporacij lansko leto, da pospeši prodajanje jekla. Prodajale so jeklo nad tržpo ceno in grmadile proflte. Profit v prvih treh mesecih tega leta je znašal tri milijone dolarjev.
Kongreunik Macy, republikanec iz New Yorka in načelnik pododseka, je obdolžil Hokina, da je prikrival operacije svoje korporacije in kršil pravila poštenega poslovanja.
Hokin je nastopil kot priča pred člani pododseka. Priznal je, da je inkorporir^l 26 "podružnic" v Illinoisu in eno v Pennsylvaniji, dasi ni nobena obstojala. "Podružnice" sploh niso vzdrževale uradov in ne vodile knjigovodstva. Vse transakcije je vršila Century-American Corp.
Potreg v severni Colombiji
Bogota, Colombija, 16. avg.— Potresni sunki so zamajali kraje v severnem delu države. Povzročili so plazove in poškodovali plantaže kave. Povzročena škoda znaša čez $150,000,
AMERIŠKI PREDLOG PORAŽEN NA KONFERENCI V BELGRAD!)
Belgrad. 16 avg.—Na konfe renči reprezentantov enajstih držav, na kateri je razprava o kontroli plovbe na reki Donavi v bodočnosti, je bil ameriški predlog poražen. Ameriška delegacija je zahtevala garancije, da vse države dobijo iste pravice glede plovbe na Donavi kot Rusija in (podonavske države.
Za predlog so glasovale samo Amerika, Velika Britanija in Francija, vse druge države pa proti. Rusija in vzhodne evropske države imajo večino na konferenci.
Gotovo je, da bo ruski načrt sprejet. Ta določa kontrolo plovbe na Donavi v okviru držav vzhodnega bloka Repre-zentanti zapadnih držav so izjavili, da ne bodo podpisali zadevnega dogovora. #
Cavendish Cannon, ameriški poslanik v Belgradu in delegat na konferenci, je vodil borbo j proti ruskemu načrtu Dejal je-' da bi Rualfa dobila dominacijo nod plovbo na reki in da načrt]
bi odprl pot imperialistični diskriminaciji.
Amerika vztraja pri stališču zadostne zaščite, da se prepreči diskriminacija," te rekel Can non. "Ruski načrt je zapostavljanje, ker določa, da se morajo vsi parniki. ki prihajajo v luke ob reki Donavi, pokoriti regulacijam v smislu dogovorov med Sovjetsko unijo in vzhodnimi evropskimi državami."
Konferenca je brez debate o-dobrila več tehničnih regulacij glede plovbe na Donavi. Amerika, Velika Britanijo in Fran cija so se vzdržale klaaovanja.
Charles Peake. britski poala-nik v Belgradu in delegat, je pobijal argumente, da al zapadne države prisvajajo posebne pravice ^lede plovbe na Donavi. Odgovorila mu w Ana Pauker. romunska delegatinja, ki ae je vrnilo v Belgrod Iz Bukarešte Izjavila je, da se vzhodne države bore jm novo demokracijo in da se bo borba nadaljevala
Clark obsodil zaslišanje o špionaži
Preiskava in
prostitucija komunistov ovirana
Washington. D. C.. 16. avg.— Federalni justični tajnik Clark je obsodil kongresno zasliševanje o ruski špionaži. Vodita jo kongresni odsek za naemeriŠke aktivnosti in senatni pododsek, čigar načelnik je senator Fergu-' son, republikanec iz Michigana.
"Zasliševanje ovira prizadeva nja vlade, da najde trdno podlago za preiskavo in prosekucijo voditeljev komunistične stranke," je rekel Clark. "Federalna veleporota v New Yorku, ki je obtožila voditelje zarote z namenom «trmoglavljenja ameriške vlade, je šo na delu. Na delu je tudi detektivski biro. O tem je bil senator Ferguson informiran."
Clark je naslovil senatorju pismo z zavrnitvijo zahteve, da mora njegov pododsek dobiti vse informacije o preiskavi lojalnosti federalnih uslužbencev. "Gotov sem, da se zavedate, da bi informacije, katere vlada drži, ako bi bile razkrite, predstavljale veliko vrednost, ako bi jih dobila katera koli neprijateljska država," pravi Clark v pismu. "Slučaj, o katerem člani Fergu-sonovega pododseka razpravljajo, se nanaša le na domnevano špionažo."
Domače vesti
Dva nova grobova
Bridgeport, O. — Društvo 13 SNPJ je 2. avgusta imelo dva pogreba. Dne 31, julija sta u-mrla br.' John Grlll, ki je dolgo bolehal na želodcu in tej bolezni tudi podlegel, in br. Lazo Zate zalo. On je bty bolan od 1941, ko ga je zadel mrtvoud.
.1
Bitke se obnovile
v Jeruzalemu
r
Eksplozije bomb v starem d*lu mesta
Prizadevanja za odvrnitev stavke9
Pogajanja za dosego sporazuma se nadaljujejo
Diskuzije o združi-tvi nemških provinc
M*	a.
Dva nemška odbora na delu	!
I	M ,
Frankfurt Nemčija, 16. avp. — Diskuzije o združitvi treh neihških provinc so v teku. Povezane so z načrti zapadnih dr žav glede ustanovitve separatne vlade v zapadni Nemčiji.
Diskuzije podčrtavajo dejstvo, da razgovori v Moskvi ne bodo zavlekli izvedbe zaključkov, ki so bili sprejeti na nedavni konferenci reprezentantov Šestih evropskih zapadnih držav v Londonu.
Dva nemška odbora Sta zaposlena s sestavljen jem formule glede združitve nemških provinc. Načelnik enega odbora je dr. Anton Pfeifer, drugega pa dr. Otto Suhr. V odboru ao re-prezentanti Bavarske, Wuert-temberga In Badena.
"Svoje delo bomo nadaljeva
Chlcacvo. 16. avg. — Uradniki avtne unije CIO in International Harvester Co. skušajo odvrniti fstavko okrog 25,000 delavcev v šestih tovarnah kompanije v Chicagu in drugih mestih.
Sinoči so se sestali na seji, ki pa ni rczultirala v dosegi sporazuma. Trajala Je pet ur. Pogajanja se bodo danes obnovila.
Richard Grosser, pod predsednik unije, je dejal, da se vsa Jerusalem. Paloollna. 16. avg. »potna vprašanja lahko Izravna-—Bitke med Židi in Arabci v Je-' Jo * dobro voljo. Unija Je izvo-ruzalemu soNse obnovile kljubovala zvišanje plače za enajst premirju. Grmenje topov in centov na uro 23. Junija, toda streli iz strojnih pušk so alarmi- *daj zahteva druge koncesije rali prebivalce.	| glede reševanja pritožb In arbl-
Pet Židov je bilo ubitih v bitki tražne procedure.
z Arabci. Židje trdijo, da so |	---
— odgovorni U obnovo fjfo ftft ^
Arabci bitk.
Dr. Bernard Joaeph, vojaški governer v Jeruzalemu, je dejal, da si židje pridršavajo pravico do samoobrambe. Dobili so navodila, naj se vzdrše streljanja, da bodo opazovalci Združenih narodov lahko ugotovili, kdo je kriv kršenja premirja.
"Arabske sile so začele napa dati na vsej jeruzalemski fronti," je dejal besednik izraelske armade. "V napadih rabijo to-pOVe in strojnice."
Več bomb Je eksplodiralo v bližini obzidja starega dela Jeruzalema, ki je pod kontrolo Arabcev, kakor tudi pri glavnem vhodu v mesto. Arsbci so napadli Ramat Rachel, židovsko naaelbino na Južni j strani Jeru zalema.
Besednik transjordanske legije je dejal, da so bili trije člani legije ubiti v bitki z Židi v bJi-žlni Jeruzalema.
Uvoz britskega » 1 blaga se povečal
St. Austel, Anglija, 16. avg.— Harold Wilson, predsednik trgovinskega odbora, je dejal, da se je izvoz britskega blaga v juliju povečal. Vrednost blaga je znašala «582,400,000, kar Je $46,000,-000 več v primeri z vrednostjo izvoženega blaga v juniju.
pirali Jeruzalem?
Odločitev padla na tajni seji kabineta
Tel Avlv, Israel. 16, avg. — Vest pravi, da so se židje odločili za okupacijo Jeruzalema in priključitev k Izraelu, židovski državi v Palestini. Zadevna odločitev fje padla na tajni seji kabineti
Praske med Židi in Arabci v Jeruzalemu'ae seda jkt jejo kljub premirju.. Svedakl grof Polke Bernadotte, posredovalec Združenih narodov, jo obdolžil Žida in Arabce kršenja premirje. Ea-pretil Je, da bd odredil akcijo za vzdrževanje «premirja.
Bernadotte je naslovil ultimat židovski sili, naj so tak<^ umakne a strateškega hriba nad Jeruzalemom. Ako bo ultimat )g-nbfrfc-lja, jo bo obdolžil kršenja prefcrirja pred člani varnostnega sveta Združenih nar<Aiov.
Hrib kontrolira cesto med Jeruzalemom In Tel Avivom, kjer je sedež vlade židovske državo. Poročilo pravi, da je vlada že premestila nekaj uradov Iz Tel Aviva v Jeruzalem. Priprave za okupacijo meata ao v toku.
Ameriški diplomat razgaljen kot špion
Državni department zanika rusko obdolžitev. Nove komplikacije v od nosa jih med Ameriko in Sovjetsko unijo
Čistka v čeiki komunistični stranki
II, ako ne bo zaprek," je rekel Pfeifer. "Naš cilj je garancija
demokracije in svobode posa- Prage, 16 avg -Komunistična meznika. Vrata so odprta vaem, stranka je odredila čistko v svo-ki hočejo sodelovati z nami." I jih vrstah. Namen je konaolida-Clani obeh nemških odborov cija njene oblasti. Komunlatlč' so se izrekli za enotno admi- na stranka ima čez dva milijona nlstracijo treh nemških provinc, članov.
Washington. D. C.. 16. avg.— Rusija Je obdolžila ameriškega diplomata špionaže. Kot špion je bil razkrinkan zadnjo pomlad in izgnan Iz Moskve.
Prizadeti diplomat je Robert H. Dreher, bivši mornarični ataše ameriškega poslaništva v Moskvi. Po razkritju je bil odstavljen in premeščen v urad štaba pomorskih operacij,
Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, piše, da je bil Dreher Izgnan iz Moskve, ko Je bil zasačen kot špion. On je iriznal, da je prejemal tajne in formacije od ruskih carinskih u-radnikuv. Ameriško poslaništvo Je dobilo neovrgljlvo evidenco proti Dreherju ln ga po}em poslalo domov.
Michael J. McDermott, uradnik državnega departmenta, je zanikal rusko obdolžitev. Izjavil jo, da je Dreher postal žrtev ruskega omrežen^. Razkritje Je povzročilo nove komplikacije v odnošajih med Ameriko in So vjetsko unijo,
Značilno Je, ker je Moskva sedaj razkrila Dreherja kot špion«. McDermott je dejal, da Je bila evidenca proti Dreherju premišljeno podtaknjena. Podtaknilo po Jo sovjetske oblaati s so delovanjem mogočne tajne policije. Incident Je bil potisnjen v ospredje po štirih mesecih, da imegl
sestala, so prišli v sobo ruski tajni policaji in oba aretirali. Dreher je bil po zaslišanju izpuščen in se vrnil v poslopje ameriškega poslaništva. Deset dni pred incidentom je Dreher vprašal za dovoljenje za .povra-tek domov,	•
Ruski zunanji podminlster An drej Višinski je zahteval od a-meriškega poslanika W. B. Srni-tha, naj takoj pošlje Dreherja domov. Smith Je odgovoril, da bo Dreher odpotoval domov.
"Obdolžitve Pravde so smešne," je rekel MeDermott. "Objavljene so bile štiri meaece po incidentu, da se odvrne pozor nost ruskega ljudstva od slučaja ruskih učiteljev v Ameriki, ki se nočejo vrniti domov,"
Poslanik Smith v Moskvi in podadmiral Les lic G, Staven* nista hotela komentirati obdolžitev, katere je objavila Pravda. Drugi uradniki poslaništva so izjavili, da so akoro vsi detajli, objavljeni v Pravdi, bistveno točni in pravilni.
zamegli slučaj ruskih drisvljs ndv v Ameriki, ki so pod nad-«efstvom ameriških detektivov.
Ameriška verzija slučaja ae railikuje od ruske verzije. McDermott je rekel, da Je verzija v Pravdi napačna ln da ne od govarja dejstvom. Dreher Je bil telefonsko pozvan 23. aprila, naj so «ostane z ruskim carinskim uradnikom v Odesi. Ime tega uradnika ni bilo razkrito, Uradnik in Dreher naj bi razpravljala o uradnih poslih.
Ko sta se Dreher in uradnik
Izgon Ariasa iz Kostarike odrejen
San Jose, Kostarika, 16. avg.— Vlada je odredila izgon Artiulfa Atlasa, bivšega predsednika Paname, iz dežele, Kostarlko bo moral zapu«titi jutri, Vlada je obdolžila Ariaaa, da zbira pristaše v KoNtariki v zvezi s pripravami za invazijo Paname. On )e bil poražen pri volitvah kot kandidat za predaednika Paname
Japonski uradniki preklicali odredbo
Odmev protesta ruskega generala
Oaaka, JaPonaka. 10, avg. —
Mestni uradniki so preklicali odredbo, katero namen Je b|l preprečenje demonstracij v znak protesta proti ameriški okupacijski politiki. Preklic Jo «ledil protestu ruskega generala A, P. Kislenka v Tokiju.
Kislenko je obdolžil «testno administracijo in policijo v O-*aki kršenja civilnih svobodščln. General Je doaegel svoj namen, ko «o mestni uradniki preklicali odredbo. V mestni administraciji je več komuniatov,
Odredba Je določala, da morajo vse grupe, ki se odločijo za demonstracije, dobiti dovoljenje od mestnega sveta In policije Slednja si Je pridržala oblast do razbitja demonstracij, ako bi se razvile v Isgrede.
Keitaro Tarnura, predsednik mestnega «veta, Je dejal, da je bila odredba «prejeta pod priti-«kom generala Jooepha M. Swinga, poveljnika zbora, ameriške armade v Osakl.
PREDSEDNIK TRUMAN NAPOVEDAL DEFICIT V FISKALNEM LETU
Rdečo »traillo le poceni
pa drago , . . Neka) narobe v dešell danski.
Waehlngton. D. C.. 16. avg,— Predsednik Truman Je napovedo!, da bo deficit v tem flskal nem letu znašal poldrugo milijardo dolarjev, V januarjti Je izjavil, da bo prebitek znašal $4.100,000,000
Ti untan je dejal, da morajo republikanci prevzeti odgovornost za deficit, ker »o glaaovall /a znižanje dohodninskih davkov Zadevni načrt je Tiuman vetiral, a je bil ponovno spiejet t dvotretjinsko večino v kongresu Znižanje dohodninskih dav kov je Truman označil za veliko napako.
Predsednik je v poročilu o proračunu poudaril, da miljarde do-larjev za ojočanje oboroženih sil in obrambo poleg trošenja denarja za pomoč zapadni Evropi na podlagi Marshallovega na črta, da ae uatavl poh««d komunizma in «širjenje sovjetskega vpliva bodo povečale izdatke za šest milijard dolarjev nad vaoto $.'16 000,000,000 prejšnjega fiskalnega leta l/javil Je, da med-
narodne obveznosti, katero jo Amerika prevzela, onemogočajo znižanje stroškov.
Senator Bridges, lepubllkanec ln načelnik odaeka za aproprla clje, je dejal, da Je Truman zmešal številke Njegovo poročilo Je nova politična potezo v volilni kampanji. Trumanove od-mlnistracijo je potrošila čez mi lljaido dolarjev več kot Je dolo> čil k"riKfes,
"Znižanje naiodrtega dolga v tem fiskalnem letu nt mogočo," je tekel Truman "Dolg znaša MNlai $254,000.000.000 in zneme-nja m», da se bu dvignil, čeprav ao se naiodnl dohodki svIAeli. Pedeialru i/dat ki bodo poakočill na $42,20.1,000,000 v fiskalnem letu "
Za ojacanje oboroženih aH in obtambo bo Amettke potrošila Y tem fiskalnem letu $lf,140,-000,000 poldrugo milijordo do-lorjev več nego v prejšnjem fta kalnem letu, za pomoč zapedni Evropi pa »edem milijard dolarjev
r
PROSVETA
TKE ENLIGHTENMENT
GLASILO Ol LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
* mi pabllsk.i bT SWm» NiÉ.sl Benefit MMf
NinäÜM m Zd rule no drieve (Ufta Chica««) U Eanade NN u Uto. $4.00 m pol Iota. 12.00 m ¿elri lola; sa Chlcapo la okolioo Cook Co« SMS sa colo Ist». $4.7» aa pol lola; aa himwilfi SilJ*
Subscriptloa rataai for tho Uniled Siele» (eaeept Chicago) and Cenoda $1.00 por fear. Chicago and Cook Counly SI.&0 por T—M. focelfn couatrie» S11.00 par rea*.
Cene Oflaaor po dofovoru*- RokepUl depisov IA »liinkslli ¿lsnkov aa na vre¿eJo. Rokopial lilorarno veeblne (Criioe. poveeti. drama, pasad lid.) »a vrnejo peiUjalelju la a siete)* ¿a |a pviloéU
y^tffllH«
Advertíalo* rala» on egreeamnL—Manuearlpée ot com munie» tiene and unsolkilad arttde» wiU no! be relamed. Othas suaiiaaripia such ss »lorias, playa, poema, ale« will be retumed lo sendas only vben accompaniad by »eli-addressed and »lampad envelope.
Healer na ese. kar la»a sllk •
PROSVETA 2857-H Sa Lawndalo Ato.. Chicago 28, Illinois
Nekaj o "komunistični tlaki"—II
i,
Ne bi se vračali k1 temu vprašanju, k "novi komunistični tlaki", ako bi ne bila možnost, da se s klevetaško propagando, katero bruha iz sebe dan za dnem domobranska klika okrog A D., okužijo tudi nekateri naši ljudje, ki so do zdaj simpatizirali z novo Jugoslavijo in verjeli, da tam ustvarjajo nekaj novega, boljšega, bolj pravičnega. Ni izključeno, da bi morda ros marsikdo verjel tej najnovejši propagandi, da se v novi Jugoslaviji, sploh v vseh državah sovjetske sfere razvija sistem novega tlačanstva. Vse to radi obilice prostovoljnega in zastonjskega dela, s katerim tam grade novo socialistično družbo.
Resnica je, ako bi se jugoslovanski narodi takoj po osvoboditvi ne bili vrgli s takim delovnim poletom v rekonstrukcijo svoje nove države: svojih porušenih železnic in razdejanih cest, uničenih vasi in mest, razbitih 'tovarn in šol, bolnišnic In «tanovanj, kakor tudi na gradnjo novih, bi bili tam danes še v veliko večji revščini nego fo. V resnici so s svojim delovnim poletom ustvarili tako velike in za njih razmere pomembne stvari, da so vredni vsega občudovanja, ne pa zlobnega klevetanja, s katerim jih blatijo do-mobranakc propalice. In vse to so ustvarili in ustvarjajo z golimi rokami in primitivnim orodjem, s kakršnim so/delali naši davni predniki in kakršnega je danes v tej deželi najti le še v najbolj primitivnih krajih in kakršnega je videti le v muzejih.
Sicer so s sličnim orodjem: primitivnimi samokolnicami, lopatami, krampi, sekirami in žagami tudi naši pionirji gradili to deželo, Ameriko. Danes tegs ni več, marveč se ponašamo a najmodernejšimi stroji in orodjem. Danes bi se smejali, ako bi id rekel, da bomo gradili kako novo železnico ali široko betonsko cesto a samokolnicami in lopatami in povrhu še a prostovoljnim delom, bodisi deloma ali v celoti, kakor to na primer delajo V Jugoslaviji. In vendar je šla t naša, danes mogočna Amerika skozi to (azo, ko je gradila železnice in ceste in kanale in mesta s samokolnicami in ročnimi lopatami, ^e več) Naši pionirji so za razvoj Amerike napravili tudi precej zastonjskega dela, "komunistične tlake!"
' Kdor hoče listati po zgodovini, bo lahko videl, da je bila marsi-kaka milja železniške proge zgrajena s prostovoljnimi ljudskimi prispevki, kakor tudi postavljena maraikakšna tovarna. Ironija vseh ironij Je bila v tem, da je šel ves javno nabrani denar v žepe privatnikov: delničarjem železniških družb ali tovarn,« ne pa za zgradnjo javnih podjetij, ki bi bila ljudska last. V ta namen je tudi kongres prispeval ne aamo težke milijarde dolarjev ljudskega denarja, marveč železniškim družbam tudi poklonil čez 229 milijonov akrov sveta z vsem prirodnim bogastvom na zemlji in pod *eml)o Sploh je bila z vladnimi subvencijami v obliki davčnih koncesij, še več pa z uvozno carino zgrajena marsikakšna ameriška industrija. &e danes pogohto čitamo, ko to ali ono mesto vabi industrijak-e z obljubami, da jim bo na javne stroške zgradilo tovarna in jih povrhu še oprostilo vsega davka. (Domobranskim gospodom okrog A. D. priporočamo, naj čitajo knjigo "History of the Great American Fortunes" Gustava Meyersa.)
V Ameriki so še dane» napravi veliko zastonjskega dela, prostovoljnega in neprostovoljnega Kadar pride do kake velike katastrofe, kakor je bila na primer zadnja poplava v Portlandu, Oregon, se umed prizadetega ali okoliškega prebivalstva marsikdo priglasi za prostovoljno delo; nič ne vpraša po plači ali gleda na delovne ure Pri vsaki večji katastrofi sploh pomaga stotine ali tisoče ljudi s prostovoljnim delom Prostovoljnega dela Je veliko tudi mod ameriškimi farmarji, ki pomagajo drug drugemu.
Ni dolgo, ko »mo čitali o nekem mestecu v Oregonu. kjer so si ljudje s prostovoljnim delom, s »lično "komunistično tlako" kakor Jo vidimo oanes v Jugoslaviji in diuglh levičarskih državah vzhodne Evrope, zgradili razne javne projekte—krasen plavalni bazen za otroke in odrasle, igrališče s poslopjem za otroške "Jasli", moderno areno za igranje žoge- kar vse bi Jih stalo čez sto tisoč do-laijev ako je vetjeti poročilu. Rečeno Je tudi bilo, ker mestece šteje le par tisoč orebivalcev lil si vseh teh javnih projektov ne bi mogli privoščiti ako bi bilo tu ba *eči žep. S prostovoljnim delom in pritpevki pa so si ljudje zgradili stvari, na katere so dane» pono»ni.
S "komunistično tlsko" so st tudi naši ljudje še v marsikateri naselbini vssj deloma postavili svoje nerodne sli društvene domove, jih rszšinll ali t/boljšall S t«, "tlako" m» »i tudi nsši Cleve-Isndčani ureddi izletniško farmo SNpJ S "komunistično tlsko" so ti sli oni fnrani nnjbrže že tudi |>opravtlt cerkev ali župnišec.
ds m m* njih dušni pantirji lahko bolj lagodno počutili.
•
Domobranskim go-fiodom nkiog A D bi lahko še to povedali, da je tudi v ameriških industrijah in trgovinah napravljenega iarrd-no veliko mMonjskega dela. mnogo več prisilnega nego p*>n to voljnega Danes sh-er manj kakor v preteklosti, ker Je delavstvo bolje oiganiztteno Vsakdo ki je kdaj delal v ameriških premogovnikih ali rudnikih, dobro ve, koliko„f«»tonjakega dela, prave kapitalistične tlake, je motal napraviti ako je hotel obdržati delo' Nešteto majnarjev je moralo ln ir 4e tudi dane» prisiljenih zastonj premetati tono kamenja na Vsako tono naloženriia premoga, za katerega je bil ali je plačan Knako tudi zabadava postavljati opornike, »i nspravitl tir ln porivati jamake vozičke tako. da se ti Je pred očmi »temnilo In povihu m moral tudi *am kupiti »tre-llvn. luč m VM- orodje
Kdot je kdaj delsl po amen kih tovarnah ali gozdovih, mu je
nsno kskftnc priganjale sistrioe imeli marsikje Jih se imajo- m kako m, hi,»t znali naganjati de lavce h kopanju, kdo bo več product« al V*e to. ne da bt dobil najmanjkega priznanja s strani družbe sli en sam cent več plače Ako si »pregledal, da si s takimi produkcijskimi tekmami največ ji bebec, ker ima ud njih profil le družba, m dobil brco Knako tudi, kadar je dela zmanjkalo
Vae Ui navajamo zato, da seznanimo bHogaidlstične gospode okrog A D s kapitalistično tlako ki daleč presega "komunistično tlako" v novi Jugohlaviji. V»e to navajamo ne samo iz lastnega
ijlaADüL ii, nadih, naAsdbm,
POROČILO ODBORA ZA SVOBODO TISKA
(Poroča John Pollock, blagajnik)
V	zadnjem poročilu Je bilo pomotoma poročano, da sta John Prelc, ki Je prispeval $5, in John Torkar, ki Je prispeval $11 od društva 388 SNPJ. Pravilno se ima glasiti, d« ata od društva 431, Fairmont, W. Va., poslala Rose Se lak.
V	juniju «o še naslednji pri-spevali v sklad za svobodni tlak:
Drultvo It. 422 SNPJ, Stan* ardvlile, Utah. $9.
John Glavan $5 Iz Helper Ja, Utah, poslala Sophie Kotar.
Joseph F. Durn poslal $140, nabranih pri podružnici št. 48 Sana; drultvo V boj 03 SNPJ $100. Po $5: Družina Joseph F Terbizan v spomin pokojne mi». Močnik; v spomin j^okojnega Johna Zavrla, John Marinko in žena, Joe Kaattllc in i«n« ln Anton in Cilka Jankovich; mr. In mrs. Louise Lemut v spomin po* ko j nega Stibll«, mr. in mra. Joe Mervar v spomin John« Stegar-ja in eden neimenovan; pri društvu št. 23 SDZ nabrala mr>. Dum $3 in mra. Amalie Terbizan $2.
Mary Erznoznik, Red Lodge, Mont., poslala $80; po $9: društvo št. 81 SNPJ, Mary in Kaj-tan Erznoznik in eden neimenovan; štirje po $2 in sedem po $1.
Od društva št. 293 SNPJ prispevala po $9 Ignac Uršič in Joe Ripovz iz Tacome, Ind.
Društvo št. 87 SNPJ prispevalo $5, poslal John Bnoaic, Bessemer, Pa.
Društvo št. 207 SNPJ, Butte, Mont., $9, poslala Mary Summg
Joško Oven, Clarendon Hill, III, $12.
Mrs. Mary Kosem poslala vsoto $19.90: Drultvo It. 485 'SNPJ prispevalo $10 in člani I d rut t va $9.90 iz Elm Grove, i Wheeling, W. Va. ! Iz New Smyrna Boacha, Fla., .poslala Joaephlne I^uznar $9 od 'krožka št. 14 Progrealvnlh Slovenk Amerike.
Iz Power Pomta, Ohio, poslal Thomas Mercino $10. I Anton Romahak prispeval $6 in Albin Romshak $4.
Rose Raflovich, Pueblo, Colo., poalala $9 za Georga Pavlina od društva Orel.
Iz Barbertona, Oblo, poslala Mary 8ustarsie $17.90; prispeva* lo društvo It. 73 SNPJ $10, Mary Sustarsic $3 in v manjlih vsotah $4 90,
John Vidmar iz Livingstone, 111., poslal $50 za drultvo It. 96 SNPJ
Društvo št. 400 SNPJ, Ren-ton, Pa., $9, poslala Betty Do Miehier.
Društvo št. 887 SNPJ, Bur-gottstown. Pa, $9, poslal Frank Laurich.
Društvo št 683 SNPJ, Hutch-inaon, Pa., $10, poslal Frank Ju-van.
Društvo št. 96 SNPJ, New York City, $10, poslal Anthony Cvetkovich.
John Cebular, Philadelphia, Pa, poslal $16, in sicer Je dnil-Ivo 2H4 SNPJ prispevalo $10, lohn Cebular $9 in eden $1.
Za Franka Jereba, Belle Verton. Pa, $2. poalal A Zornik. v
Jacob Kozle iz Milwaukee)«, Wis,; poslal $5: Društvo Lilije, U. 764 SNPJ $29. Jacob Rotte HO, po $9: John Dolnlck, Jo-cph Kvanlch in Louta Evanich
John Useničnik z Neff r&, 7leveland. Ohio, $10,
Društvo št 186 SNPJ, Oran-/lile, III. M, pn&lala Ho »omaric C! rožnik.
Iz Pinev Korke, Ohio, poalal lohn Mandich $21, društvo It 176 SNPJ.
Anton Pavlin, $6 a« drultvo št. 266 SNPJ, Muskegon Heights, Mich.
Društvo It. 190 SNPJ, St. Michael, Pa, $10, poalal Frank Kaučič.1
Mrs. A. Beniger poslala $22 poslano v urad Proletarca.
Magdalena Tancek poalala $7 iz New Smyrna Beacha,»Fla. ( John Zornik, Detroit, Mich., $6.
Frank Jenko, Ely, Minn, $6.
John Korun, Cicero, 111, $3 in eden $1.
Drultvo It. 320 SNPJ, White Valley, Pa, $7, poslala Frances Bohinc.
Za drultvo 22 SNPJ, Paines-dale, Mich, $22.75, poslal Louis Plntar.
John Perme $13.29 za društvo It. 181 SNPJ iz Wltta, fll.
Anton Eornik, Herminie, Pa, poelal $4.90, nabrano med somišljeniki. \
Wy Tom sic, Walaenburg, Colo, $9, poalal A. Jančar.
Anton Žele, Fairchance, Pa, poalal $1 za A. Krizmana.
Med člani društva Brooklyn, št. 189 SNPJ, Cleveland, Q, nabrano $16.90, poalal Carl 3am$-nlch. « •	. .
Člani društva it. 521 SNPJ, Washington, Pa, prispevali $10 poslal Adam Getto.
Drultvo It. 615 SNPJ, Ue Angeles, Cal, $10, poslala Mary Kotchnlk,
Leb Poljšak Izročil $1 za Franka GutellJa, Cleveland, O.'
Iz urada Big Tonyja prejeli $7, prispeval» mr. in mra. Louis Skedel $5 in eden $2.
Iz Oakland«, Cal, John Zugich, tftjnlk drultva it. 59 SNPJ, De Pue, III,, poslal $33; po $5 I: Vine
—	, r Pr-
epevali: Vincent Omahen, John Zugich, Martin Perhne in ena neimenovana; John Rosotich $3, trije po $2, trije po $1 in dva pO 90 centov, '
V uradu Enakopravnosti izročeno $36 od mrs. Julije J. Pire za sledeče: Po $5: Jack Solan s Sylvia ave. v spomin pokojnega Johna Zavrla, mra. Dora Sulen z Midland Ave, v apomin Ludvika Laurlcha, Jean in John Dol-Jack, Wheelock rd, v spomin Johna Zavrla, in John Wirant, E. 197 at. v spomin Johna Zavrli, Anton Garbaa a Llnwood ave, $8; trije ao prispevali po $2 ln dva po $1.
Društvo št. 153 SNPJ, Youn town, O, $10, poalala Mary Nemec.
Antpn Sprogar, Elizabeth. N. J, $2. aa Michaela Perlina.
la Dearborna, Mich, je poalal John PlacMtr $00, prispevek Slovenskega delavskega doma v S. Livernoiau, Mich.
Vsota $296.49 pa je preostanek vrtne zabave s dne 13. Junija, vršeče se na prostorih Doma za-pedpih Slovencev.
Najlepša hvšla vsem prispe-vateljem, kakor tudi vsem de-fftcem ln kgfcarlcam iz zapadne strani mčsta. Uteri so pripomogli, da se Je zabava vršila.
Dnevno prihajajo pisma; MPo* šiljlmo ma)o vaoto (in to med $15 in $50). ako pa bo trobe. pa posežemo globoke Je T žepe, da žemo neli tdovenaki reakcl-| al ne pustimo vzeti to. kar leno z žulji *rojfh rok pridobili lit nčorno Svojegs ne daiho-itu-
pok«i
Ji. da
zadnjega poročila v Juliju so prispevali to'Uedcci:
joga nočemo! 'pri
Pri društvu 88 SNPJ. Adam son. Ok la boms. *> prfapevah člani všnto $10. Mini Frank Slvio. * If Nnrtti Brsddoek», pg . pa Je poalal Louis tva 85 SNP
$31' od d ruina aeji so člani

opazovanj, marveč Iz lastnih iakulenj Od 'komunistične tlake" v novi Jogoelavtii ne bo nihče obogatel in zs plačilo ilkOrl|čal druge, od kapttallatične tlake pa Je obogatel te mersikdo in a« podjarmil one. katere Je izkoriščal in povrhu It vlado **Komuni-fctična tlaka" v obliki prostovoljnega in udarnilksfa dela Je v novi Jugoslaviji danes potrebna zato. da pride ljti6tfvo ¿|m prej do i lič nih miiterialnih dobrin kakir jih danes ntlvamo v te) de/rli —v precejšnji meri n* ra<Sin pveleklo in .• >"' netkapišalialtftir tlake, sicer ne vseh, vendar pa mnnfih delavetv.
Upamo, da kadar ai v Jugoslaviji zgrade enak« stroje, poetavito modertui tehniko na enako višino kakor ae fe rsavila v tej deželi - ves. |mhI kapitalizmom, kakor bi še bila tiul^kHS njega da ai bodo znali ustvari* lepMe. popolnejše življenje «a vae. nego pa si ga more ustvariti deUivstvo pod "frep enterpra|ferakim'* kapiuli-zmogi. če tega ne bodo dosegli, bo nekaj radikalnega narobe t njih vlado In i njih socializmom.
Udarnica Pavla Avda ls Maribora
Butte, SNPJ,
drultva prispevali $14.33 in iz "blagajne društva $16.67, skupaj $81.00.
Dručtvo 350 SNPJ, Washwauk, Minn, prispevalo $5: trije člani $2, skupaj $11, poslal George »Kezele.
U gl. urada SANSa, Chicago, UL, poslal M. G. Kuhel $140.50 za aledeča društva in posameznike; društvo 16 SNPJ v Mil-waukeeju, Wis, $54, društva 163 SNPJ, Albia, Iowa, »$17, društvo it, 3|>7 SNPJ, Crested Colo., $14, društvo 600 S Johnstown, Pau $13.	•
Po $10 prispevali sledeči: Pri podružnici 1 * SANS, Detroit, Miete., mra. Kathie Krainz, društvo It. 3 SNPJ, Johnstown, Pa, Minnesotska federacija društev SNPJ, Eveleth, Minn, in Lia in Joaeph Menton, Detroit, Mich, Anton Peterca iz Neola, Utah, $4.40, podružnica 54 SANS, Chlcago, 111, $3, Joe Kaluža, Rix-ford, Pa, $2.50 (Glas Naroda, N. Y.), eden $1 in eden 60c.
Drultvo št. 86 SNPJ iz Chica-ga, III, $15, poslal John Morsi. Matt Senich pa je poslal $10 za društvo št. 341 SNPJ, Orient, 111.
Za ionski klub Slov. nar. doma, Detroit, Mich, poslala Anna Serdoner vsoto $25.
Carl Gerlovich nabral pri društvu 205 SNPJ, Buhl, Minn. $8.
Od prireditve 30, maja SAN-' Sovih podružnic v Clevelandu, O, polovico preostanka v sklad za svobodni tisk $250.
Rose Radovich, Pueblo, Colo.,» poslal dolar za Carolino Sabec.
Drultvo 165 SNPJ, Wick Haven, Pa, $15, poslal Lukas Krall.
V uradu Enakopravnosti, Cleveland^ O, nabrano $25, izročila mra, Julia Pire za sledeče: po $9 ao prispevali Anton Rems, Gowanda, N. Y, Anton Bohte, Clymer, Pa, Frank Verček, Maple Hghts, O, Frank Sezon iz Geneve, Ohio, $4 in eden $1.50 iz Clevelanda, O.
Od društva 617 SNPJ, Lincoln Hill, <Pa., prejeli $7, poslal L. Jur|tovich. John Gabrenja poalal $9, nabrano pri društvu 126 SNPJ, Cleveland. Ohio. .
Od društva 570 SNPJ, Mason-town, Pa, prejeli $1S, iz društvene blagajne $5, uden prispeval $2 in 9 po $1. Skupaj $16, poslal Tony Wallencheck.
Odbor za svobodni tisk se iskreno zahvaljuje vsem pcispeva-teljem in nabiralcem, želeč da kmalu dosežemo postavljeno vsoto, da branimo ustavne in jamčene nam pravice po ustavi Združenih držav Amerike.
Raznoterosti
Fantiček, ki Je govoril s Bo-go m. zasluži $1,5001
"Mali David" Walker, 13-letni deček iz Chicaga, ki trdi, da je govoril z Bogom na svojem pet-urnem potovanju v nebesa, zasluži $1,500 na teden za njegove pridige. Fantička tirna v oskrbi neki reverend.
Na svetu je še res veliko prismuknjenih ljudi, ki plačujejo denar za razen bunk! V Ameriki bi dobro služila denar tudi kakšna Johanca iz Vodic. Revlca bo peevsela na ovoja
pleča loško breme Časopisje poroča, da bo nizozemska princeza Julijana v kratkem postala kraljica in prevzela težko breme na svoja pleča, odgovorno delo kraljice, za katerega se ie učila vse svoje življenje. Revico človek lahko res pomlluje, ,ko si ji bo lomil vrat pod težo krone.
Miniaturne radlo-oddaJe IZ' Washingtona poročajo, da bodo kmalu prišle na trg miniaturne radio-oddaje, ki niso večje od majhnega fotografskega aparata. Vsak lastnik take po-stajice bo moral dobiti posebno dovoljenje, da bo lahko oddajal svoj program. Najlovedujejo, da bodo te postaj ice poceni, ko hitro se zviša njih produkcija. Torej bomo imeli priliko oddajati svoje program tudi tisti, ki imamo kurje base.
Nekoliko zgodovine o tretjih strankah ' O sedanji tretji stranki z bivšim podpredsednikom Zedinje-nih držav Wallacem na čelu, je veliko ugibanja. Mnogi progre-sjvcl so prepričani, da ima priliko, da postane prva stranka, zöpet drugi domnevajo, da bo dobila okrog 10,000,000 glasov, leta 1952 bo pa izšla zmagovita it volilnega ,boja. Seve, nazad-njaki in i'azni potvarjalcl ljudskega mišljenja, pa pripisuje progresivni stranki od 5—7 odstotkov glasov. Kdo pravilneje sodi, se - bo izkazalo v jeseni. Vsekakor pa bo progreaivna stranka izvršila neprecenljivo uslugo ameriškemu ljudstvu, če bo dobila vsaj sedem milijonov glasov, kajti če jih dobi toliko ali pa več, bo to pomenilo silovit ljudski protest proti starima strankam/ in politiki bodo morali prisluhniti* temu protestu. Faktično že prisluškujejo sedaj, zlasti predsednik Truman.
Do sedaj še ni zmagal Aoben kandidat tretje stranke, toda Thedore Roosevelt je prejel več glasov kot kandidat ene glavnih strank. Dobil je 88 elektoralnih glasov, dočim jih Je kandidat republikanske stranke predsednik Taft dobil samo osem. Kandidat demokratske stranke Wood-row Wilson je zmagal z veliko večino, s 435 elektoralniml glasovi. To je bilo leta 1912.
hama Lincolna.
Wallace je ie drugi Iowancan, ki načeluje tretji stranki. Prvi je bil James B. Weaver, predsedniški kandidat popullatov 1. 1892. Prejel Je 22 elektoralnih glasov in nekaj nad 1,000,000 popularnih glasov.
Lepo število glasov je dobil kandidat progreaivi^ stranke Robert M. LaFollete at. To je bilo leta 1924. Prejel je 13 elektoralnih glaoov države Wlaeon-sln in pribllino eno šestino popularnih glasov v tekmi'za predsedniško mesto proti predsedniku Coolidgeu in demokratakemu kandidatu Johnu W. Davisu. •<
Leta 1872 je kandidiral liberalni republikanec Horace Greeley proti predsedniku GraWtu, kandidatu regulSrnih republikancev, toda je bil poražen z veliko večino.
Najuspešnejši kandidat tretje stranke je bil Teddy Rooeevelt, toda vsa znamenja kažejo, da ga bo Wallace daleč prekosil. Današnja progresivna stranka je v bistvu ljudska stranka, odraz ljudskega nezadovoljstva proti obema starima strankama, ki zaostajata tako daleč za ljudstvom. S predsednikom Rooseveltom je demokratska stranka dohitela ljudstvo, včasih ga celo prehitela, toda Truman jo je pahnlF daleč za časom, tako daleč, da to čuti celo povprečen državljan, ki je na splošno politično zelo nedozorel.
Zanimivo je opazovati kontro-verzo med raznimi dozorelimi državljani glede tretje stranke. Silno napadajo to ljudsko stranko Thomasovi socialisti, daslrav-no program trptje stranke nI nič manj radikalen kot program socialistične stranke. In ne samo to, inteligenten opazovalec in poznavalec mentalitete ameriškega voHIca, ae ¿udi, da )e. progreaivna stranka sprejela tako radikalen program! '
Zopet na drugi strani najdeš radikalce, ki se strinjajo s platformo progresivne strarrke, ki se nanaša na zunanjo politiko, glede domače politike* pa menijo, da še zdaleka ni dovolj radikalna. V resnici pa progresivna stranka ni «prejela samb minimalni program socikliatične stranke, ampak maksimalni. •
Nekateri socialisti (socialni de-mokratje) pa nočejo sodelovati s progresivno stranko, ker ao prepričani, da )cr kontrolirajo komunisti. Seveda je to neupravičen strah. Danes ni v vodstvu progresivne stranke niti en znan komuniat.
Naj bo ž« tako ali tako, progresivna stranka'je ljudska stranka, delavaka stranka, ln lahko ae zgodi, da bo dobila veliko več glasov kot Je splošno domnevanje. Marsikdo danes molči, ko pa bo-prišla preizkuš-
Republikenci so bili tretja nja, bo oddal svoj glaa za tretjo
stranka, ko so se organizirali 1. stranko.
1854, toda že 1. 1856 so bili glav-' Se besedo o predsedniškem ni nasprotniki demokratov, a že kandidatu kandidatu Wallaceu. štiri leta pozneje so izvolili svo»t fce nekajkrat jaix>vedal, da je za jega prvega predsednika A b ra-' progresivni kajtftaliaem. Ce bi
bil pisec te kolone na Wallace-vem mestu, tudi no bi na zvon [obesil, da je za socializem, kajti če bi. bi imel le malo priliko do zmage v deželi, ki je največja trdnjava kapitalizma, j Kako pa stojijo Slovenci glede progresivne stranke? Nobena novost ni, da naa jc približno 80'/i za progreaivno stranko, kar pomeni, da smo politično dozoreli državljani. Prosveta. Enakopravnost <n Prolctarcc so In-dorairali tretjo stranko in njih čitatclji so malone stoproccntno zanjo V Chicagu je bil star socialist Zorko proglašen za teden dni za prvega progreslvca. ker je sam nabral večjo vaoto denarja za progreaivno stranko kot je bila določena kvota za celotni volilni distrikt, v katerem živi.
Na ialrait pa ni naša mladina tako trdna kot starejša generacija. bide prej ali slej bo tudi •«ne »pregledala, ee noce. da bo tepena
Naprej za progresivno stran-
- . .	-1	ko Ijociako stianLu' Sleherni
i	unlla Unllod Public Workers CIO le obUk.la.glaa zanjo bo zavora picd, fa£
prodaodalka Trumana In od nJega «ahtevala da lme*u!e samorca »mu in vojni* Ce še mat* regi» sa noregs Člsns «rosno službene (ctvll service) komisijo. Trumana' trirani. glejte, da se boste ob le a lom poslovila v aagslo ln na—preizkušnjo.	| pravem času?
TOREJt, 17. AVGUSTA 1940
PROS V ITA
NASA POLOVICA MESECA
Na luni ni zraka ne vode. Druga polovica meseca je prav tako turobna kakor ta, ki jo gledamo zemljam
Ako si ogledamo poln mesec, opazimo na njem temne in svetle lise, ki jih navadno imenujemo "morja". V teku vekov je ljudska domišljija v različnem razporedu svetlih in temnih lis videla najrazličnejše oblike. Tako ao nekateri ugotovili dva glavi, ki ae poljubljata, nekateri pasjo gla-
vo, zopet drugi nekake predzgo-dovinske pošasti itd.
Leta 1647 je izdal Hevelius v Gdansku svojo opazovanja v knjigi "Selenografia sive Lunae deschiptio", kjer je med detalj-nimi opisi meseca objavil tudi črtež polnega meseca in 40 manjših zemljevidov poedinih luninih con. Podal je tudi nomenklaturo, pri "kateri se je posluževal enakih imen, kakor jlli imamo v zemljepisju, vendar mu to ni povsem uspelo, ker so bila že uveljavljena čudna in nerealna imena starih astronomov! Od njegovih so se obdržala ne nekatera: Apenini, Alpe, Kavkaz in podobno.
Površinski črteži meseca so postali boljši šele po iznajdbi fotografije. Najboljše med temi sta izdelala v preteklem stoletju fracncoska astronoma Loewy in Puiseux Izdala sta "Atlas Photografique de la Lune".
Temne madeže na mesečevi površini ao učenjaki dolgo smatrali za prava morja, jezera in zalive. Medtem pa je že dokaj časa dokazano, da to niso nikaka morja, glede na to, da na mese-. cu ni zraka niti najmanjše količine vode. Nazivi "morja" so ostali kljub temu, a imena, ki se jih danes poslužujemo, pota kajo po italijanskem astronomu G. B. Riccioilju. , Že na shematski skici polnega meseca je opaziti, da je večina teh morij na severni polkrogli in da so v glavnem okrogle oblike. Gotovo je, da so vsa med seboj povezana. Njihova površina zavzema dve petini vse površine, ki jo lahko vidimo zemlje. Nekatera "morja" imajo večje ali manjše število zali Vov, sredi katerih opaalmo ne kakšne kraterje različnih velikosti. ^
Kaj prav za prav so ta "morja"? Astronoma Loewy in Puiseux sta mnenja, da prihaja temna barva luninih "morij" do izraza zato, ker je mesec v teku ohlajevanja pretrpel nekoliko razdejanj na svoji skorji. Zaradi tega so naatale razpokline skozi katere se je razlila po nižjih predelih temna lava iz notranjosti. Znano je, da lava zelo slabo odbija svetlobo in se nam prav za prav zdi temnejša Danes so si mnogi astronomi edini v tem, da bi mogla biti ta velikanska jezera lava bezalta (bazične stene), a lunine zemlje naj bi obstajale iz strahita in plovca (kisle stene). Ako si me sec. ogledamo z dobrim daljnogledom, lahko ugotovimo, da sestoji njegova površina iz velikega števila različnih gora vedno okrogle oblike, ki ao za čudo podobne našim vulkanom. In zo pet druge, ki nenavadno slicijo našim gorskim vencem.
Poleg tega se vlečejo preko lunine površine po nekaj desetin kilometrov dolge brazde, ši roke do dva kilometra. Po aen cah, ki padajo v notranjoat toh brazd med luninimi spremem bami se da sklepati, da so okrog 300 m globoke. Prekope, kakor jih nekateri imenujejo, so sm* trali dolgo za osušene struge rek. Netočnost te trditve dokazuje mnogi prekopi, ki se vlečejo preko gora. Nekateri so ce lo trdili, da ao brazde nekake ceste, ki vežejo mesta luninih prebivalcev (Selenttov). Najverjetnejša je možnost, da so braz do nastale zaradi preobrazi* mesečeve povriine.
Pri ogledovanju meseca z
naj podobni krožnjmi dolinam, le da se od njih razlikujejo po eni značilpotftl: so nrmofo glob-ji ter imajo obliko stožca ka kor zemeljski vulkani.
Kraterjev in krožnih dolin je telo mnogo. Astronom Schmidt je izdelal črtež, na katerem jih je ugotovil okrog 300,SOS. O njihovem naatanku obstajata v glavnem dve domnevi. Ena trdi, da ao to' v resnici vulkanski kraterji, ki ao bili nekoč aktivni, in navaja v dokaz svetle proge. ki at Urijo okrog njih in ki naj bi bile teke lave, kipeče s njihovih vrhov. Po drugi tezi
Erez Israel — židovska obljubljena dežela
Tel Aviv najmlajše in najmodernejše mesto. Po vseh mestih imajo večino Židje, dočim je pretežni del zemlje v rokah Arabcev. Puščavo in močvirje spreminjajo v rodovitna polja
so kraterji nastali enostavno zaradi bombardiranja bolidov in meteorov iz vsemirja. Toda ta domneva ne zna objasniti onih svetlih prog. Te svetle proge obkrožajo najbolj znane krater je in prav zato, so si prizadevali raztolmačiti njihov nastanek. Ponekajkrat so tako svetle, da se zaradi njihovega bleščanja ne da opazovat« kraterjev.
Ostane še eno vprašanje: kakšna je druga stran meseca, ki je mi nikdar ne vidimo. Mišljenja, ki so bila izrečena o tem, «o presegala vsako domišljijo. Danas nimamo razlogov misliti, da bi nasprotna stran meseca bila drugačna od te, kf jo lahko vidimo. Ml prav za prav vidimo nad polovico lunine površine in to 576 delov od 1000, kar nam omogočajo različni optični pojavi. Ravno ta presežek, ki jd povsem Identičen z ostalo površino, jasno dokazuje, da vsako ugibanje, po katerem naj bi druga stran meseca bila drugačna, nima nikake podlage.
S% • I H *■	t
(Prim. dnov.)
AMERIŠKO DELAVSTVO-DRUGA SVETOVNA VOJNA
(Osmi od devetih Člankov o zgodovini razvoja delavskega gibanja v Ameriki. Prirejeno po materialu U. S. del. dept.)
Tekom vojne in v povojni dobi je bilo narejenih več poskusov, da sc spravi skup#j Ameriško delavsko federacijo In Kongres in-industrljalnih organizacij. Ker stvar ni uspela, sta oba organizaciji predstavljali aclavstvo v raznih svetovalnih in drugih vojnih in povojnih vladnih odborih za vojno prizadevanje in delavske od noša je Sploh je resnica, da
Borci proti smrti
Med prvo svetovno vojno so angleški imperialisti, ki so hote-1 pridobiti judovske kapitaliste, da bi financirali vojno proti Nemčiji, obljubili židovski desničarski organizaciji, zionistpm, da bodo podpirali njihovo težnjo po ustanovitvi neodvisne židovske drŽave v Palestini. To obljubo je potrdil angleški minister Balfour v slovesni izjavi leta 1917, ki je postala nekaka uradna angleška obveza nasproti Židom.
Po tem datumu se je začelo vedno večje preseljevanje Zidov iz vseh delov sveta v Palestino, kjer so začeli graditi nova me-ustanavljati tovarne, izsuševati močvirja in obdelovati pustinje, ki so jih v sorazmerno kratkem času 25 let spremenili plodna polja, kjer- so zrasle vzorne nove naselbine z bolnicami, šolami, parki in modernimi zadrugami.
Židovsko prebivalstvo v Palestini, ki ie štelo leta 1917 le 56, 000 ljudi, je narastlo do lani na 600 tisoč, ter s tem doseglo eno tretjino od celokupnih 1,960,000 prebivalcev. Zanimivo je pri tem dejstvo, da so se Židje naseljevali predvsem v mestih, kjer jih je sedaj 491,000 poleg 425,000 Arabcev in imajo torej absolutno večino.
V Jeruzalemu, ki je tudi za nje sveto mesto, je na 173,000 prebivalcev 100,000 Židov. Na morski obali zapadno od Jeruza lama so položili leta 1909 prve temelje novi naaelbini, ki se je kmalu razvila v moderno trgovsko mesto z večjim mednarodnim pristaniščem. Bil je to Tel-Aviv. ki šteje danes že preko 200,000 prebivalcev, samih Židov in je eno najmodernejših mest na svetu. Malo bolj južno laži pristanišče Jafa, ki je bilo nekdaj akoro popolnoma arabsko mesto, sedaj pa šteje med svojimi sto tisoč meščani že preko 30,000 Židov. Bolj severno, na višini Galilejakega jezera leži Haifa, ki Je najvažnejše palestinsko pristanišče In jo imenuje pisatelj Teodor Herzl v nekem svojem romanu "mesto prihodnosti", se precej naglo razvija. Pred 50 leti |e bila tam še neznatna rlb'ška vas, danes r>a šteje že 142,000 prebivalcev, od katerih J<h Je 72 tisoč tldov.
Prava Pale»t« na sega v notranjosti d»» reko Jordan in do
saj je v sosedni Transjordaniji komaj 3.5 ljudi, na kv. km in na egiptskem polotoku Sinaju pa še mnogo manj.
Glavna reka dežele je Jordan, ki izvira na meji proti Siriji in tvori vzhodno mejo dežele vse do svojega izliva v Mrtvo morje. Jordan je dolg 252 km in je njegova dolina znatno nižja od morske gladine. Tudi jezera, skozi katera teče ta reka, so nižja od morja. Tako je Miromsko jezero, ki ima 14 kv. km poVršine 70 m nižje od morja. Galilejsko jezero, ki meri 165 kv. km pa 212 m pod morsko gladino. Najniže leži Mrtvo morje (392 m) in je s svojimi 1050 kv. km od vseh treh (udi največje. Zaradi težke in zelo slane vode v tem jezeru ni rib ali drugih živih bitij in od tod izvira tudi njegovo ime.
V zadnjih letih so Židje po svečali vedno več pozornosti naseljevanju kmečkega prebivalstva. Do lanskega marca je bilo ustanovljenih po raznih krajih dežele 325 kmečkih naselbin, med katerimi imajo zlasti zad? nje nastale pretežno zadružniški značaj in ponekod sličijo pravcatim kolhozom. S skupno ob delavo so židovski kmetje dosegli mnogo večje uspehe, zlasti pri izsuševanju močvirnatih predelov in pri namakanju puščavskega sveta.
Tako je v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno židovsko podporno društvo Keren Kaveneth Lelsrael nakupilo velike komplekse zemljišča v dolini Emek Izrael, ki je bila prej pusta in neobdelana, sedaj pa Um živi in dela 18,000 ljudi, ki so ustvarili rodovitna polja, obsežne vinograde, oranžne in ci tronove gaje in zaščitne gozdove.
«Židovski kolonisti imajo veli ko prednost pred arabskimi
je bilo organizirano delavstvo v splošnem zastopano v mnogih fazah, vojnoprodukcijskega prizadevanja, ter v raznih vojnih agencijah začenši s svetovalno komisijo narodnega obrambne ga sveta is I. 1940
V Jan. 1941 je bil Sidney Hill-man, preda krojaške unije (C. I. O.) imenovan ta pomožnega direktorja urada produkcijske uprave Preds. F P Roosevelt, ki ga je imenoval v ta urad, ga je kasneje nameati} tudi kot člana komisije za delavsko silo. V dec. 1942 so bili imenovani v urad ozir. odbor za delavsko-podjetniške odnose predstavniki vseh treh poglavitnih delavskih organizacij — AFL In CIO ter bratovščine železničarjev. Manjši slični odbori so bilUu stanovljeni po raznih industri jalnih predeljih, da je bilo mo g oče dobiti čimveč delavtiklh moči za vojno industrijo. Pod pokroviteljstvom vladnega ura da za, vojno produkcijo (War Production Board), so bill or ganizirani delavsko-podjetniški odbori v raznih tovarnah s ci Ijem boljše in večje proizvod
kmeti, ki le površno in na za starel način obdelujejo svoja po lja ter ne poznajo nobene smotrne organizacije na moderni podlagi, kakor to delajo njihovi tekmeci, .ki povrh tega razpola gajo še z mnogo Večjimi denar nlmi sredstvi.
< 'Proizvodnja na židovskih posestvih stalno narašča. Tako »e je dvignila vrednost celokupne ga pridelka od 640 milijonov leta 1927 na 1.524 milijonov Ida 1937 in na 3,676 Milijonov leta 1947.
Prš v tako 'šo iW'lb raMj'* židovska obrt in industrija. Leta 1922 so imeli v Palestini 1850 podjetij s 4,500 delavci in je la ni narastlo to število na 8000 podjetij s preko 66,000 delavcev Domače arabsko prebivalstv,) 'Je začelo ljubosumno gledati na razvoj židovskega gospodarstva in boji se, da ga ne bodo ti doglednem času popolnoma spo drinili najprej na gospodarskem in potem še na političnem pod ročju. Zato niso hoteli pristati na delitev Palestine .v dve samostojni državi: arabsko in židovsko, ter zahtevajo, da mora biti vsa dežela njihova. Angle ški in ameriški im|>erialiati so ta spor netili in razpihavali, dokler ni izbruhnila vojna med obema narodoma. Tuji petrolej-ski mogotci si zopet manejo roke v zadovoljstvu, saj pravi pre
Spisal Paul da Kruli
(Nadaljevanje)
Zmerom znova je moral v mislih primerjati vsakega posameznega izmed te desetorice z drugimi bedneži, ki jih je prej zdravil na perniciozni anemiji in ki so se tudi vrnili, smehljaje se in z gostejšo krvjo, da so končno , . . Toda glej — tujih je bilo 10 In vseh 10 se jih je čisto enako popravilo, eden kakor drugi . . , Toda Minot je bil preveč previden, da bi mogel zaupati taki embrio nalni statistiki, aaj je le predobro vedel, da pokaže to obolenje svojo plimo in oseko, preden svoje žrtve ugonobi ... A jaz vendar mislim, da je spoznal, globoko v srcu, mimo vseh logičnih pomislekov, da je bilo sedaj vendarle drugače — toliko, val iato-časno, vsi zboljšani, vsi krepkejši, vsi z barvo in upanjem na licih, vsi gostejše krvi, vsi, prav vsi! . . , Toda kljub temu in vsemu — |ezei o spominov je svareč vstatalo iz njegovih možganov, is bridkih iskCtšenj dvanajstih let, ko je videl na anemiji bolne umirati .. . Proti temu je seveda bilo to neizpodbitno dejstvo, du Jih Je bila desetorica, živih, katerim je šlo bolje . . .
Do tedaj nisem o tem govoril še z nikomer, ker pač niaem mislil, da imam že kaj povedati. Navdušenje me še ni prijelo," mi
nje in manjšega izostajanja z| dela. ^ *
Oiganizlrano delavstvo je tu di imelo direkten delež v izravnavanju sporov, ko je bil 1. 1941 ustanovljen vladni posredovalni urad z unijsko reprezentacijo. Delavstvo se je obvezalo, da ne I bo stavkalo. V zameno so delodajalci obljubili, da ne bo za časa vojne nobenega izprtja de- Ne Pr*vil Minot. lavcev. To Je pomagalo k hi- Toda jetra je dajal dalje. |
trejšemu izravnanju sporov. V	*
odboru so bili zastopani poleg Mmol pravi, da je bil šele Murphy tisti, ki ga je s svojim na delavskih tudi zastopniki pod- vdušenjem dvignil. Tudi William P. Murphy še ni bil nikaka jetništva in javnosti v splošnem, veličina meri učenjaki, temveč mlad zdravnik, šele pet let po Sicer je prišlo do nedovoljenih opravljenih izpitih. Ni bi) po rodu iz najboljše boatonske četrti ali "divjih" stavk tudi med voj- kakor Minot, imel pa je enako strast kot on za proučevanje krvno, toda produkcija je bila so I nth obolenj. Murphy je bil duhovniški sin iz New Yorka in je razmerno malo prizadeta. V prišel v Boston preko Wisconsins in Oregons, dejstvo, ki mu po-splošnem se more reči, da ao si ložaja ni ravno olajševalo. Minut je nekoliko namignil Murphy-ameriški delavci v času tfadnje ju o svojih izkustvih z deaetorlco in ga tako mimogrede vprašal, vojne napravili sijajen nekord. če ne bi hotel poizkusiti s posebno dieto tudi pri nekaterih avojih ■ Ko je vojna minila, so se po- bolnikih v bolnišnici Peter-Bent-Brigham, katerim Je šlo zelo sla-javili novi problemi. » Prada. bo To za Murphyja ni bilo tako lahko. Truman je v nov. 1945 pozval Nikjer namreč nI mogel stakniti pravih jeter. Pri upravi bol-k sebi predstavnike delavetva nišniee Je bilo sploh težavno ka) doseči in še celo volovaka Jetra! in podjetništva, da razmotriva- Ta ao vendar trda in neprijetna celo za zdrave, kaj šele za tako jo o vprašanjih mirnodobne pro- obupno bolne. Pa — da me ne razumete napačno — uprava Je dukcije. Tedaj se Je pokazalo, dajala svojim bolnikom nasploh izvrstno hrano — toda kupovati da je vojno sodelovanje med take bolnike vsak dan Jetra, to je bilo — no, to Je bilo kar be-delavstvom In podjetništvom dasto. Tako dieto — to Je vendar smešno! šlo h koncu. Vkljub temu j* To je bila seveda huda zapreka sa Minota. Murphy, ki je bil organizirano delavstvo ohranilo pravzaprav to, kar bi lahko označil kot "aovrašnik jeter", ee Ja svojo silo. Mnogo članstva Je «abaval s tem, da Je začel jesti jetra sam. Vaem in vsakemu Je bilo zgubljenega z zaključenjem priporočal Jetra, nekako tako kot iavešban trgovski potnik svoja vojne produkcije, aH Izgube so blago In koliko jo njogovemu blagu manjkalo dobrega okusa, to Ja bile nadomeščene z novim član- nadomeščal z navdušenjem. "Sam sebi sem se zdel kot trgovec stvom iz drugih virov, ker se Metri," se je večkrat šalil Murphy. Bila je prava pravcata koma-je posvetilo mnogo pozornosti dl ja, ki jo je igral Murphy Mlnotu na ljubo, hkrati pa zato, da se organiziranju delavcev v ne- malo ponorčuje s poklicno znanostjo In učenostjo veleučenB bol-kih tovarnah in delavni-1 nlšnlce Peter-Bent-Brigham. Osem mesecev, od maja pa do zime 1925 — to niso bile mačje solze
Toda sčasoma Je postajal Murphy tako razburjen, kakor le mure postajati tak počasen, flegmatlčen mladenič. Bolniki, u katerih )c vedel, da so bili bltsu gruba, ki bi bili murali biti takrat ie davno mrtvi, so postajali lačni, so se začeli laprehajati, začeli ao kar navsemlepam prositi za Jetra, kar so sami čutili, kaj poaneni-placujo-1 jo za nj< Bilo je res fantastično!
CIO J» Tedaj se je Minot odločil, da vrla bombo. Tenia tako, kot Je to
T
Koncem 1. 1946 je bilo v Zed državah 15 milijonov organizi ranih delavcev — skoro pol ml lljona več kot leto poprej. V ADF ie bilo 10$ velikih unij in 7,505,46« prispevke
m	fH^
Imel 40 velikih Mnij in 6 milijo- napiavll on, ne bi bil napravil drug nihče. Bil Je član kluba, kanov prispevke plačujo^ega član- terumu w> pripadali val najboljši bostonski zdravniki — same ve
iemodro, veleugledne glave. In vse te je februarja 1926 povabil k sebi na dom In po Jedi Jim Je tako mimogrede pripovedoval, 4 čim se ravnokar bavi. Tudi sedaj ni še niti črhnil o Jetrih — govoril je o llmfoblastomih. Potlej jim je pokazal zapianlk, v kate-em jo bilo čiato nenavadno dejstvo: rdeče krvničke bolnikov a oerniciozno anemijo so dobile normalno obliko in velikost, kadar u> se pomnožile na približno pet milijonov v kubičnem milimetru.
Niti eden izmed njih ga ni vprašal, kako vraga morajo Imeti jolni na perniciozni anemiji naenkrat pet milljunov krvničk
To se je zgodilo ob čaau, ko Je spet delala in se (sprehajala cela vrsta ljudi, ki bi morali še davno umreti
Zdaj so se začeli širiti govorice, Minotov najboljši prijatelj lames Hovard Means s Splošne bolnišnice v Massachusettsu Ja »rlšel k Mlnotu in ga vprašal: "AH si že kaj slišal o nenavadnih delavstva šibi unijsko gibanje,I uspehih, ki da Jih ima nekdo v brighamski bolnišnici pri parni-sta skušala Wm Green, ki j« | do/ni anemiji z Jetri?"
Mlnotova /nanstve vera je bila v tem, da Je imel neomajno epo-
stva. Sorazmerno so porasle v članstvu druge neodvisne unije Železničarji so beležili 450,000 članov v svojih štirih ' bratov Ščlnah; Mednarodna zveza stroj nlkov, ki je pustila ADK, je šte la 600,000 članstva; Zveza tele fonsklh delavcev in uslužben cev, ki ae je reorganizirala 1 1947, ima nad 180,000 članstva in 40 do 50 manjših neodvisnih unij ima skupno okrog pol mi lijona članstva.
Zavedajoč se, da razklanost
preds ADF od Goni|>er*ove smr ti l. 1924, ter Philip Murray, ki je nadomestil Johna L. Lewis« kot preds. CIO., doseči spora zum za zedlnjenje obeh organi-
govor: "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima" in tako bodo lahko še nadalje nemoteno Izko «"dj. Tozadevna izmenjav« pl tiščali petrolejsko bogastvo Bllž-/em misli pa Je ostala d< njega vzhoda in uporabljali	čePrBV
daljnovode, ki gredo preko Pa- » »• »«*«. lestine proti morju. Dlvide «t <V prihodnjem članku impera—razdeli in vladaj. Sta- obravnavano sodobno poglavji ro geslo, ki se žahbog še vedno zgodovine del, gibanja, nanaša ponavlja na škodo malih naro- joče se na uvedbo T-H zakona ; d,,V	J. M. '	—(Common Councll)
zače-
bo
»
Mrtvega morja. Na severu me-daljnogledi, se najprej opazijo| jj na arabski deželi Sirijo in Li-velikanske dupline: to so doline banom, na jugu pa na Sinajski Nekatere med njimi imajo rev-1 puščavo, ki ie pod eglptsko ob-no dno z okroglim vnanjim ro- laatjo. Na drugi obali reke Jor-bom S pomočjo dolt4ne senc. dan »n Mrtvega morja pa se raki padajo od okoliških gorovij v <ynjs oblast transjordanskega te doline, se je dalo ugotoviti kralja Abdulaha. ki je lutka an njih višino.	'deških petrolejskih magnetov.
Kar zadeva naatam-k okrog In Palestina mar« preko 27.000 kv. dolin, sn mnogi astronomi mne- km ter Ima. kakor smo že omenja, da >e nhh nastanek prlpi-nlh, skoro 2 mill»ona ljudi, od :atl pntuku plinov z notranje. katerih pa sta dve tretpni Afab-
* • , v* Jg 'C,
M	1
« i * * $
i i ™ k W
\ f ^
%
> $
strani, ko je bila lunina skorja še v tekočem stanju. Na ta način ao naatajaH rrgmmnl mehur ji. ki so pod potiskom
cev V nasprotju z mesti imajo Arabci v svojih rokah večji del podeželja, kjer živi «T. 000 Arab-i rev m samo 170 tisoč £ldov S
II in aa vlagali na toknro maao svojimi S2 prebivalci na kv km ( lave Lunini krater ji au na zu- je dežela proco) gosto naaeljena. '

Zborov «nI* v Sloveniji
llovanje pred dejstvi — in sedaj je imel svoje lastne čudovita u-pehe potrjene. Murphy seveda nI vedel poprej o Minotovlh opazovanjih prav ničesar . . .
Treba Je bilo časa in truda, da Je bil Minot sam prepriéan o em; toda sedaj Je bil pripravljen, spoprijeti se s vsakim dvom-jlvcem, ki bi mu bil oporekal. "Toda. George," ga Je vprašal ne «I prijatelj, 'pa čemu jetra? Saj pernlciozna anemija ni obolenje
i	k i lahltls, skorbut, katere povzroča (»manjkanje vitaminov. Ni-uio venda i na Je jeter letino, torej n« more povzročati bolezni po-nanjkanje jeter v hrani. Kako torej bi mogla ozdraviti to bolaceo ravno jetrna dieta?"
Mmol in Murphy sta zvišala četrt funta Jeter, ki ao jih morali njuni bolniki zavžiti vsak dan, na pol funta na dan — in val bol-
ii	k t so jedli Jetra vsak dan, več Jeter kot kdajkoli . . ,
"Toda, George," so g# opominjali dobri prijatelji, "saj ne moli ejo bili Jetra tisto zdramilo. Ka) vendar stvar ne more biti tako »reprosts " Kar po vrsti ao mu svetovali, naj bo piav posebno ireviden, piedsn svoje odkritje objavi
In od aedaj sla Minot in Murphy dajala več Jeter, zmerom več, oliko, kolikor so Jih njihovi bedni bolniki sploh mogli prenesti, Vlinotu ni zadostovalo, da so se mimo počutili bolje. Gatil jih Je ' jetri, dokler se niso počutili tiisjno. Za večino med njimi ao )ila jetra priskutna Toda Murphy jih je piljel, češ, kaj to de, da e le počutijo krepke, j>olne novega življenja. Murphy je znal U* tlonJtl celo največje uoorneže Kot sredstvo, najdeno na povaem •mptrlčen naitn. so jctia učinkovala piesenetljlvo natančno. Pri /saki perniciozni anemiji, kadar so bili bolniki že tako uhlrani, da liso ve'- mogli uživati sploh ničesar, Prvi dve leti so šttije laki umrli in obema je bilo presneto tal, da sta Jih izgubila
Potem je prišla neka bolnica in vprašala Murphyja. aH je res jotiebno jetra kuhati Ali ne b» bilo mogoče jetra surova islel! in jih uživati z oianžnim sokom* Mond in Murphy sta lo miel j*/vzela — pa četudi bolnica ni bila profesorica medicine . . .
Sed»; sn prihajali v Peter-Dent llugharnsko bolnišnico bolniki /ares v zadnjih štadijih, čisto nn koncu svojih moči. Krt Jim ja bila 10 krat redkejša. k<d bi srn« In biti Prinašali ao jih na m*ll-fikah rtezavestne. Mmol In Mmphv »ta.jodele ob njihovih politi Ijsli in Jim dajala Jetrni »ok /, Jehutčno sondo, dokler nista sa-rutila jmllicnega utilpanja sna Nints odnehala. j»a čeprav sn ubogi bolniki komaj m dihali (Jatlhi sta Jih z jetrnim sokom, dr* kler sta sploh čultla Žilo Nista '»dnehala. če so njihove trepalnica 1» količkaj šo trepale, nUla mirovala, dokler aleo II val, na smrt obsojeni ki ao mogli od slabosti komaj la dvigniti glfvo, odprli
oči
(Dalje prihodnjič )
PBOITITA
Tihožitja in pejsaži-Me
MIÔKO KRANJEC - « DOTOLIWJ« AVTOOJA


(Nadaljevanje) Ti. ki že dolgo hodiš okrog s skrivnostno se smehljajočim obrazom? Ti. ki so te nekoč žan-darji preganjali kot komunista in si se sam s tem hvalil, zdaj pa si vrgel vse v kol in govoril samo ie o Nemčiji, o Hitlerju, o novem redu, o revnih ljudeh, ki bodo tam vse drugače živeli?
'To pomlad . . ."
Poznam to pesem, Sekulič. Kadar se srečava, jo zapoje! in s tabo in po tebi jo pojejo le premnogi! Nemara pa se bo res zgodilo to pomlad, toda kaj? Sekulič, dolga, dolga je ie pot, in nekoč bol sam spozhal, da je bila predolfea in da si jo nspsčno hodil . . .
Tsm vladajo proletarci, delavci, mali kmetje, viničarji. Tam ni bogatih kmetov, tam ni gospode, tam župnik nima največje besede. Revež lahko živi zato, ker Je za vsakogar dovolj dela in ker je tam delo dpbro plačano. To pomlad ... Ne bo nam več vladal Skobec, ne bo nam več vladal župnik ... Kaj pa je župnik?"
Zdaj je spregovoril z drugačnim glasom in ko sem ga pogledal, sem videl, da to ni več vi-ničar Sekulič, ki poje svojo pesem 'To pomlad . . temveč da ga je spodrinil in govori dalje že ssm gospod župnik, tisti stsrikavi, čemerni, a nad vse strsstni pridigar proti komunizmu, ki čepi nad svojo faro kakor koklja nad piičanci.
To je njegov glas, dobro ga poznam, čeprav sem ga doslej komaj sliial govoriti. A kaj poč-ne tu? Saj se ie nisva srečala iz oči v oči! Pa vendar zdaj govori tako nevsiljivo, kakor da svs se domenila za prijazen pogovor. Govori uspsvsjoče, celo nekam otožno.
"Kaj pa je župnik? ... Nekoč je njegova besede neksj pomenila med ljudmi. Zdaj pa se ji vsi odtaikajo. O, dobro Jih poznam. Ali skrajni čas Je, da se spametujemo," je govoril z Jokajočim glasom. "Drvimo v največji prepad, v pogubo, in ako ne bomo zavrli, bomo treščili v globino in se razbili. Kaj bo z našim nahodom? Ali ne bo za vekomaj zbrisan z naše svete žemljice? Nihče več noče sprevideli, kje mu je rešitev. Mi pa vsak dan kličemo, vssk dan opominjamo in dopovedujemo, a * naš glas je kakor glas vpijočega v puščavi . . ."
"In kako mislite? Kje mu Je rešitev?" Ne vem, kako se mi Je Iztrgalo to vprašanje. Nemara pa niti vprašal nisem, pač pa je on bil prepričan, da sem, zakaj odgovoril ml je sicer tiho, a odločno:
"Cerkev* Izgovoril je In za trenutek obmolknil. "Danes samo še mi lahko rešimo slovenski narod- Če pa se bo ta narod odtrgal od našega vodstva, ga čaka večna smrt. A vsi se trudijo, kako bi nam ga iztrgali, ko smo ga že tako dolgo in tako srečno vodili. Pa ga le zavajajo na nesrečno, usodno pot. Mi pa mu nudimo varno zavetje, da prevedri to vojno do kraja in da si potem najde lep prostor med drugimi narodi. A ne uboga in ga bo zato doletela strsšns kazen Vidim," Je začel govoriti z nekim čudnim, pritajenim glasom, "vidim ogromne vojske, ki.se premika vajo po slovenski zemlji In vodijo naše ljudi v sužnost, od koder se ne bo vrnil nobeden njih. Vidim matere, žene, dekleta, vidim može in funte, vidim starce in otroke, kako odhajajo v kolonah v svet, odhajajo, dokler ne bo naša zemlja docela zapuščena, dokler ne bo uničen naš rod. Zakaj vse to? Zato, ker se pri nas vsi upiiajo našemu vodstvu, ker hočejo sami vladati, pu jim je malo mar, kaj se godi a slovenskim narodom."
"Vidim nepregledne kolone nemške vojske," je govoril, toda govoril je že z drugim glasom in ko sem ga pogledal, zakaj je spremenil glas, ' sem videl, da to ni več debeluhu, jokavi župnik, temveč je t<> obraz nekogu drugega Čigav že? Mat ga že nisem videl? Kje m kdaj ? Ali ga nisem videl tu na farl? Ali ga nisem videl
tudi drugod? V Soboti, Mariboru, Ptuju, Celju, v Ljubljani? Ali ga nisem srečal na vlaku, na cesti, v gostilni, v kavarni, v mestu, na vasi, da, celo pri najbolj samotnih hišah? Povsod, kamor si prišel, povsod je bil zraven in povsod je govoril. Celo predstavil se ti je vedno in vendar nikdar nisi vedel za njegovo ime. Vedno in p6vsod je govoril enako, osladno, mehko, a naglo, kakor bi se mu zelo mudilo in vedno se ti je zdelo, da se iz njegovih ust ne trgajo besede, temveč se od tam razliva neka tekočina, nekak osladen strup In da so potem, ko nenadoma izgine, vsi poslušajoči omotični od njegovih besed, od tega strupa, da so se docela spremenil, da si ne upajo več pogledati iz oči v oči, da ne upajo spregovoriti besede, da se je v njihovih dušah nekaj docela preokrenilo. Kdo si in po kaj si prišel k meni?
On pa je govoril dalje s svojim osladnim glasom kakor star znanec, nevsiljivo in celo nekam prepričevalno:
"Vidim nepregledne kolone nemške vojske, ki se valijo po cestah, od vasi do vasi, od mesta do mesta, od dežele do dežele, po vsem svetu. Ni je na svetu vojske, ki bi mogla ustaviti to silo. Padajo in še bodo padale stare države in padel bo stari nevzdržni rad. A na ruševinah tega starega reda bo vstalo novo življenje, nastal bo nov red, ki bo za ljudi pravi blagoslov in odrešenje vsemu človeštvu. Tisti, ki danes Še omahujejo, bodo spregledali, pristopili in pomagali graditi. Za nami ne bodo opustošenja, za nami bo življenje znova vzcvetelo. Svet se bo prerodil, nastal bo nov, zdrav in vesel svet. Delo bo v odrešenje človeku. Odstranili bomo svet pred strešnim opustošenjem z vzhoda, pred aziatstvom. Slehernega človeka bomo postavili na tak prostor, kamor spada. Bliža se največja doba v vsej svetovni zgodovini. Tisoč in tisoč let nam bo človeštvo hvaležno, da smo ga rešili, da smo ga prerodili ... A kjer se nam ne bodo pridružili, kjer nam bodo hoteli kljubovati, bomo vse pomandrali. Nam se ne more nič upirati. Samo dve poti poznamo; ali z nami ali proti nam. Ako z nami, tedaj za tistega vse, srečo in lepo bodočnost, življenje in svobodo. Ako proti nam, tedaj za tistega smrt, brisanje s površja zemlje. Brisali ne bomo samo posameznikov, brisali bomo cele narode, ako se nam bodo upirali • . ."
"... In brisali bodo s površja zemlje narode," je govoril glas, a ta glas je bil že docela drug, zaradi česar sem se radovedno ozrl po nJem, kdo da je. Kako Je mogel tako nenadoma priti, kako je mogel prejšnji tako nenadoma, tako brez slovesa izgipiti? In kakšen je obraz tega novega, zakaj po glasu mi je bil docela neznan, pa vendar se mi je zdelo, da sem že tudi njegov glas slišal, morda celo pogosto. Imel je dolge laae, kakršne so nosili pesniki v tistih starih časih, ko so peli o domovini. Tudi ovratnico je imel tako nsvezano. Gledal Je sa-njavo in njegov glas Je bil mehak, otožen in topel, včasih kar preroški, In njegove roke so se stegovale, kakor bi deklamiral, ko je govoril dalje:
"Prišli bodo v takem številu, kakor pridejo kobilice,, da zasenčijo nebo, in kakor kobilice bodo uničili našo zemljo. Pripodili se bodo, ka-| kor se pripodijo težki črni oblaki po nebu, ki stresajo točo in hud dež, da uničijo polje. Prišli bodo, kakor so v starih časih prihajale roparske horde; pruv tako se bodo valili po naši zemlji, ubijali ljudi, jih vlačili v sužnost, skru-nili dekleta in žene, ubijali starce In otroke in može, požiguli bodo domove, požigali cele vasi; s|>et I mi d o zagoreli kresovi po naših gorah, zakaj ljudje bodo trumoma bežali pred njimi v gore. kakor so nekoč bežali pfcd Turki, kakor so bežali pred veemi vojskumi. Samo tisti se l>o ohranil, komur bo dano, da bo pobegnil v gore, komur bo defio, da se bo umaknil v temne gozdove.
(Dalja prihodnjič),
cen Nekaj zaušnic ga je pouči-io, da je "špasa" konec in da bo bolje—mirovati.
(Konec prihodnjič.)
5 ROOM HOUSE on 5 acres near North Judson, 83 miles to Chicago; chicken and brooder house», other buildings. Excel, condition, »deal for chicken farm or retired couple. Full price $4.500 Write to E. Jackson. R. Rt L North Judson, Ind.
"PROLETAREC"
_Socialistično - delavski tednik—
Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. SUne 33 aa celo. $1.7» aa pol. $1 aa četrt leta.
naroČite si oai
Naslov:, PROLETAREC CHICAOO 23. 1LL. 2301 Sonth' Lasradale Aveaue
=C
Ta slika nI bila anata v Palaatlni. na Kiiajakem ali v Indeklni. kakor tudi ne v zadnji vojni, marveč v Dartonu. O., kamor ia obljakl governer poalal 1.500 moš državne milice, da razbijajo atavko pri Unlvla Lena Co. Ampak radi aolldarnoatl delavcev, ki so stavkali 14 tednov, aa stvar ni po-
arečila.
«JJ.	Okupacijo postavila Proti oavo- velikega dela alovenake Intell-
naazorniR pride ... bcdnnemu mbamu. Med
(Odlomek iz romana "Kara sv. Ivana")
Miško Kranjec
Roman Miška Krsnjca "Fars svetega Ivana", ki )e dobil dru go nagrado Komltela sa kulturo in umetnost pri vladi FLRJ. •• godi v slovenski vasi na fttaler s kom. v Slovenskih goricah, med Jeeenio 1333 ko )e Hitler neps del Pollako In pomladjo 1*41. ko le bila napadena Jugaalavlli. Pokasall hoče kako so^e veliki svetovni dogodki odreiall v šiv Denlu la delu Inteligence na vasi la kako ao ae še pred volno ustvarjala In krePtla rasna stališča. Id ao ee nalo mod okupacijo raačietilai učiteljica Otaa In n)ea moš Kla»*n< še toda) ve ata. da le doeledn. borba pro H predata vnikom gospodujoči h strank edino prava pot. Župnik In kaplaa Magdič aa poelušulois ovadušktk metod, da bi uairaši la učtteljetvo. la aa potem mod
____ na vaal In le snal ualva-
dvema frontama ao oaull. "ara- t*i tudi dobro povesavo mod to | dtrskl učtielH". ki so kaaaoje Ulteli«enco In Uudaktm kolektive« tnrma priključijo borbi aa Prl "P"4 l*ana". svobodo. Učitelj Šmon pa lo
I prsdsisvnlk propalega In pro- Stvar pa je bila vendarle hu-strsnegs tntellqenla. kl alult II- do rasti » Nadzornik ni prav nič •temu. kdor mu več plača. Mišk* prikrival, da je prišel s poseb-Krsnjer je v tem romanu šiv« nlm namenom Ko je v eni uri prtkassl neposredno preteklo*! odpravil dva druga razreda, je
bo kruha ia vael — Motiv
tna ob Mošt. Slovenija.
Rožmanom ob strani prišel v njen razred. Spravil se je takoj izpraševat in je otroke mučil vso uro, da so prišli skoraj vsi na vrsto. Nsto je Giza morala razlagati novo snov. Razlagala je in razlagala, ne da bi ¿i rekel, da je dovolj.
Človek srednje postave, domišljavega obraza in vedenja, nadut v besedah, je malomarno sedel na stolu in se oziral skozi okno, kakor da ne posluša, marveč sanjari. Giza je že bila iz mučena, tembolj ker se ji je zdelo, da govori v praznino, zakaj nihče se ni zganil, ko je naposled nadzornik le rekel: "Dovolj* gospa." Giza je obmolknila, razred se je zganil.
"Zdaj pa nekaj drugega," je rekel nadzornik, ko je Giza ob stala pri mizi. "Prišle so pritožbe, da otrokom v šoli pripovedujete, naj ne hodijo k maši. Ne glede na to, da imajo otroci krščanakih staršev pravico in dolžnost, bi lahko vedeli, kaj pravi o tem naš zakon in posebej naredbe prosvetnega oddelka v Ljubljani. Za sedaj nisem hotel, da se , sestavi komisija, temveč se hočem najprej sam prepričati, kaj pravijo ljudje," Giza je bila še vedno mirna, ker ji je še vedno zvenel v ušesih Matijev nasvet: Pazi na živce!—De, samo spozabiti se ne Zato je mirno rekla:
"Morda pa je le škoda, da ni komisije. Naj bi se že razčistilo vse to in izkazalo, ali je resnica ali golo podtikanje."
"Ste tako prepričani, da je-vse
v redu? In morda jaz nisem kom peten ten?"
"O tem ni dvoma," je odvrnil la. "Hotela sem samo reči, da tudi pred komisijo nimam strahu, Potrebna pa bi bila, da se razčisti in da potem prenehajo vse te umazanije, ki se pletejo po Svetem Ivanu. Nimam živcev za to. da bi se vsak dan pre klala z izzivalci in da bi dan na dan prihajale ovadbe k nadzorniku. Prav ja, da ste prišli, in želim samo, da bi se res prepričali, kakšna je resnica, ki je tako razburila vso faro, kakor pravijo. Preden pa začnete z izpraševanjem, želim, da pokličete gospoda kaplana, da bo slišal resnico, na pa živel od legend."
Zakaj pa kaplana?" je vprašal nadzornik alcer mirno, a je le nagubal čelo. "Kaj pa ime on pri tem opraviti?" Giza ga je gledala začudeno, nato pa vzkliknila: T
Če ne njege, pa vsaj mcž-narja!"
'(¡ospa," ja dejal zdaj Rož-man, "morda ste pozabili, da go vorite z nadzornikom "
"Ne govoriva prvič v življenju z nadzornikom," Je odvrnila Giza, "če po zadnjič, pa me tudi ne bo konec. Ali če me že kdo toži. mu h«»čem videti v obraz. In zahtevami da pride gospod kaplan' On je dvignil ves ta prah, česar ni zanikal Vprašajte šmono in rfttinarja. in upam da bosta ponovila tudi tu. kar sts bobnala po vsej fari: čei zda) bo pa sam goapod Magdič zakuril C.iikl! In goapod Mag 4HM
taftli^
Tn sicer nI bilo res. toda Giza je povedala tako odločno, (ia Je
nadzornik samo pogledal Rož-mana, zmignil z rameni, naposled pa poslal po—Magdiča. Ko se je kasneje izkazalo, da Magdič ni bil nič priznal, marveč da je nadzornik preprosto "nasedel", je bil beseden. Tisti trenutek pa je bil prepričan, da se Je Magdič ne samo zaklepetal, marveč še bahal in je bil jezen nanj.
Nasprotno pa je kaplan clo ušes zardel, ko je sprevidel, da ga je nadzornik izdal. Nerad je šel, a izogniti se ni mogel. Ko sta se z nadzornikom spogleda-a, sta vedela, da se je zgodila 'neljuba pomota".
"Zdaj pa," je rekla Giza, "naj gospod Magdič ' pokaže tistega, ci sem mu rekla, naj ne hodi k maši. . Tu je ves razred, prosim—."
Nadzornik, Rožman in kaplan so bili razdraženi, ker se je vse tako neprijetno zasukalo. Rožman je nad Gizo napravil križ. Videl Je, da je kRubJjpna. Je-jil pa se je tudi, ker se mu je zdelo, da bo naposled vse padlo na njegovo glavo.
V treh vrstah klopi je v razredu sedelo nad štirideset kmečkih kuštravih glav, ki so v zli «lutnji, da se odigrava nekaj težkega in usodnega, naravnost odlično odgovarjali. Giza je bila prav zadovoljna z njimi in bila jim je—hvaležna. Čutila je, da jih ima rada, in čutila je, da je v teh otroških srcih še mnogo poštenosti, ne glede na nekaj tistih raz vajencev, ki so se že zdaj vadili tožariti.—Otroci pa so tudi čutili, da bodo pri vsem tem sami mnogo odloČili. Že dober teden je ležalo nad razredom nekaj mučnega. Zdaj je stalo pred njimi in vedeli so, da gre za njihovo učiteljico, za tisto, ki so se je spočetka tako bali in ki jim je bila dolgo tuja, ki pa so se je naposled privadili in jo na svoj način zelo radi imeli. Vedeli so, da pri njej ni izbrancev, da tu bogati ne pomenijo nič več kakor revni. Bila je stroga, toda zdelo se jim je, da je njena strogost dru gačna, kakor pri drugih. Poleg vse strogosti ni bila dolgočasni, čutili so se sproščeni, nekam svobodni. Zdelo se jim je, da na svoj način mnogo tnajo, dasi drugače kakor prej.
Čutili so, da zdaj morajo znati. Za nekoga bi sicer bilo prav, ako bi ne znali, toda njihovi učiteljici. se jim Je zdelo, bo pomagalo. Čutili so, da morajo braniti svojo učiteljico pred onimi tremi, ki so prišli v razred in ki so se jim zdeli hudobni: ne Rožmana niso mogli ne nadzornika, ki jih je prihajal plašit, a tudi solzavo govorečega kaplana niso imeli radi.
"Gosp<xi Rožman," je dejal nadzornik, "ali ne bi v< izpraša ii otrok, kako je bilo?"
"Oprostite, gospod nadzornik, je zajecljal Rožman. "mlalim. da bi bilo bolje, ako bi to opravil goapod Magdič. On jih po zna . .Kaplan je zardel, ven dar začel.^HHH
"Otročički," je dejal in so obr nil k razredu, "ali ae še spominjate. kaj vam je gospe učitelji-rekla prejšnji pondeljek*
Otroci so negibno sedeli, samo velike oči so bile. uprte v ljudi pri mizi. Molčali so. Saj posebej ni bil nihče vprašan, pa zato nikomur ni prišlo na misel, da bi se sam od sebe dvignil. A ne dolgo. Nenadoma se je dvignil Štuhec in zaklical:
"Jaz! Jaz bom povedal!"
Bil je otrok najbogatejšega kmeta v fari. Lani je v razredu smel početi, kar se mu je zdelo, ker je razred poučeval Smon, ki je često prihajal k njim, tam jedel in pil. Giza pa je Štuhče-vo samovoljo kar hitro strla. Po dveh tednih je v veliko zadovoljstvo vsega razreda bil ukro
SLOVENE RECORDS
ll-inch records 73e COD. »las postage
C-13S1 Be happy,-polka
Bye-byc-baoy, polka C-1214 My heney la waaderlnf In
. Tyrol; St. Clair polka C-1214 Toe fat polka; Jelly polka
F. Yankovic and his orck C-11S2 Alpine waits
Laeipttfkter's Polka	>;
€-1311 Village tavern polka Laaibarjaak — polka C-121S Marianne polka	.
Hit and miss polka ' F. Zajc and his Polkateera T-10S Silk Umbrella polks Linden Tree — waits T-1H Tirol! Park Polka " . Village Square Polka	>,
T-114 Red Wina — Polka Edelweiss waits
Ernest Benedict Quartet R-574 Na Msrjance, Polka
Clartca (Clara) Pofcla R-575 CleveUndakl Veliek Male Nocek. Polka J. Perush and his Tar. Band
Write for free list of all new SLOVENE records, the largest selection in US., by the best Slovene artiata, to:
PALANDECH'S
536 S. Clark Strsst, Chicago 5,11L
TISKARNA S.N.P.l
-sprejeme vsa--
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila Vá veselice in shode, vlzitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovsškem, češkem, ♦ angleškem Jeziku ia drugih ......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna . . . .'Cene zmerne, unijsko delo prve vrste
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
2857-59 S. Lawndale Avonue • • Chicago 29. IUlnola TEL. ROCKWELL 49S4
i '.L^iU
"PROSVETA"
3157 S. LAWNDALE AVE.
Chicago 23, 111..
.19.
Vaša naročnina na "Prosveto" je potekls z dnem---
--- ---- .	„ ca rekla prejšnji r-------
ml je *am priznal da me Je Mnogi ste se prttošlU pri star g^^^H	ših. da vam ie rekla, da nikar
ne hodite k maši. temveč rajši ostanite doma . . .**
V slučaju, da Je od strani npravnHtva kakšna
takoj obveetlie. da aa Uta popravil Z bretsklm pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
Sa Zdrni. drftave la
Za Evropo )et Dnevnik 911 JO — Tednik 93J0 I spolni le spodnji
v »ismu In si
Prišteli ee sme le ono člane la draštee. ki fte aoeottje la ki šleo aH stanujejo na eaees In latam min o.
Pojasnile»—Vselej kakor hitre kateri teh članov. Id ao prišteti, pren^ia biti član SNPJ. ali te so preaell proč od družino In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral listi član Iz tfotične družine, ki je take skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravntftvu I teta. In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako teta ne store, tedaj mora upravnlštvo inilatl datum sa t« vsoto naročniku ali pa uetaviU dnevnik. PROSVETJL SNPJ. 3937 S. Lavadale Aee. Chloags 33.
Prilotene pošiljam naročnino aa Ust Prosveto
I) Ime