Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske oprave za Slovenijo.
Vsebina.:
376,	PravOnlk ?a izvrševanje odredb o taksah iz zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921., njegovih izprememb in dopolnitev z dne
20.	decembra i92i. in predpisov iz zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923
377.	Pravilnik za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61., 63., 61., 65., 66. in 67. taksne Mi ife zakona o taksah.
378.	Pravilnik za izvrševanje predpisov tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah.
379.	Naredba o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani.
380.	Naredba o pobiranju občinske davščine na igre v gostilnah in kavarnah v Ljubljani. Razglasi osrednje vlade. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi drugih uradov in oölastev. — Razne objave.
Me osrednje vlade.
376.
Na podstavi člena 26. zakona o državni trošarini, taknah in pristojbinah in člena 8. zakona o izpre-tnembah in dopolnitvah v zakonih o »tojblnab predpisujem ta-le
Pravilnik
xa izvrševanje odredb o taksah iz zakona O državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921., njegovih izprememb in dopolnitev z dne 20. decembra 1921. in predpisov iz zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923.*
ki »e glasi;
I.	Predpisi za vso kraljevino.
I\> členu 10. zakona o državni trošarini, taksah
oblast,va, naprave in zavodi, kakor-, razredna loterija in državna hipotekama banka, nadalje javne ustanove, ki so v upravi države, kakor: Velimiria-nuni, ustanove pri ministrstvu za prosveto. Istotako ne plačujejo nobene takse društvo Rdečega križa in akademije znanosti.
6.	) Da ni treba po točki 8.) člena 5. zakona o
T-iksah^iTi^nrT	diplomatskim in konzularnim predstavnikom
" '	1 j tujih držav, akreditiranih v naši kraljevini, v diplo-
matskih in konzularnih poslih plačevati takse, nabavi ministrstvo za zunanje posle od naših diplomatskih in konzularnih predstavnikov v inozemstvu obvestila o postopanju tamošnjih — inozemskih oblastev v omenjenih poslih z našimi predstavniki. Na poći stavi prejetih obvestil je prav tako postopati v pojavljenem primeru tudi pri naših oblast vili.
7.	) Vsi ostali posli privatnopravnoga značaja po-edinih diplomatskih in konzularnih predstavnikov so zavezani plačilu takse.
8.	) Osebe, označene v točki 4.) Člena 5. -zakona o taksah, ne plačujejo z zakonom predpisane takse samo, če zapečen ja jo in izvršujejo posle v imenu države in za državo, kakor n. pr.: zidanje šol, poslopij za državne urade, gradnjo cest, potrditev esnafskih* in občinskih knjig, občinske posle pri
pristojbinah in členih 1., 3., 5. in 6. zakona o iz- ^anju posojil za javna dela in potrdila obve-z itd. - -	V vseti ostalih primerih, kjer te osebe, ti zavodi ali
premembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah se razširjajo in veljajo za pobiranje taks na celokupnem ozemlju naše kraljevine predpisi zakona, tarife in tarifnih postavk zakona o taksah kraljevine Srbije z dne 30. marca 1911., ki so, kot, izpremenjeni, dopolnjeni, povečani in novi, navedeni v členu 10. iu v členih 1., 3., 5. in 6. zgoraj omenjenih .zakonov.
Ölen 1.
Osebne opros.titve.
(K razširjenemu členu 5. zakona.)
! •) Po točki 1.) člena 5. zakona o taksah ne plačujejo kralj, prestolonaslednik in ostali člani vladarskega doma** takse, če izdajajo med seboj spise in listine brez sodelovanja oblastev.
2.	) Ce pridejo taki spisi ali take listine pozjieje pred oblastvo, se ne pobira od njih nobena taksa in jemljejo se v postopanje, ker ne velja zanje člen 51. ■zakona o taksah; za vse drugo poslovanje oblastev pa so mora pobirati predpisana taksa
3.	) Toda če sodeluje pri izdajanju takih spisov in listin oblastvo, pobira to oblastvo predpisano takso za pravni posel ali za spise.
4-) Ce pa, vrše kralj, prestolonaslednik in ostali člani kraljevskega doma vzajemne prenose premičnin za primer smrti, ne plačujejo takse, ne glede na to, ali oblastvo sodeluje ali ne.
5.) Po točki 2.) člena 5. zakona o taksah ne plačujejo vočbe nobene takse: država in vsa državna
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 263, izdanih dne 1 Sega .novembra 1923. (Prilog XIV. — 1923.)
** člani kraljevskega doma dinastije Kara-Gjor-gjeve: a) kralj Peter L; b) njegova sinova prestolonaslednik Aleksander in kraljevič Gjorgje; c) njegova hči Jelena do omožitve; njegov brat knez Arsen Karagjorgjevič s sinom knezom Pavlom A. Kara-Gjorgjevičem; č) potomstvo prestolonaslednika Aleksandra, kraljeviča Ojorgja in kneza Pavla (člen
1.	rodbinskega pravilnika za člane kraljevskega doma).
te dražbe ne nastopajo v takih poslih, nego započeti ja jo in izvršujejo pravne posle kot privatnopravne osebe, kakor odkup zemljišč ali poslopij, postavljanje mehan (gostiln, krčem) iu drugih poslopij, določenih spekulativnim namenom, se ne opraščajo plačila takse ter morajo plačevati takso, določeno z zakonom.
9.) Naprave in zavodi, ki jih navaja točka 5.) člena 5. zakona o taksah, ne plačujejo, če nimajo za namen denarnega dobička, takse od svojih vlog in prošenj, in sicer samo takrat ne, kadar jih oprosti plačila takse minister za finance: do takrat, pa plačujejo takso.
10.	) Vse doslej podeljene oprostitve se odvzamejo, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
11.	) Zaradi teh oprostitev se morajo vložiti novo prošnje s pravili in drugimi dokazili; če odloči minister za finance, da se ta ali ona naprava oprosti, objavi to v «Službenih Novi nah» ter obvesti o tem vsa oblastva; finančno uprave in davčni uradi pa vodijo evidenco oproščenih naprav in zavodov.
12.	) Vloge teh oproščenih naprav in zavodov se sprejemajo brez takse samo, če se jim obenem prilože ali predlože na vpogled originalno dovolilo ali «Službene Novine* ali če ima dotično oblastvo že zapisek ali obve.stilo, da je podelilo oprostitev ministrstvo za finance. Predložitev tega oprostila na vpogled zaradi resničnosti oprostitve potrdi dotični uradnik s svojim podpisom na vlogi.
13.	) Če ima izvestno društvo pododbore, ki obstoje z istim namenom, se nanaša oprostitev društva od taks tudi na te pododbore.
14.	) če sklepa naprava, oproščena takse, pogodbo z drugo, neoproščeno osebo, se mora plačati vsa taksa, ne glede na to, ali se morda določa s pogodbo, da zadeva plačilo takse oproščeno napravo.
15.	) Oprostitev od občinskih taks v primerih točko 5.) člena 5. zakona o taksah se podeljuje samo po sklepu občinskega sodišča (županstva) in odbora (zastopništva ali predstavništva).
* Esnafi ~ prisilno rokodelske korporacije.
Potrdilo o siromaštvu.
16.	) Od vsake siromašne osebe, ki zaprosi za potrdilo o siromaštvu po točki 6.) člena 5. zakona o taksah, vzame občinsko sodišče (županstvo) izjavo, ali in kje ima kaj imovine ali dohodkov, ne glede
; na to, ali se obremenja za to imovino ali te dohodke 1 z davkom ali ne. Kjer ni občinskega sodišča, županstva ali poglavarstva, kakor je to v Bosni in Hercegovini, tam jemlje knez ali muktar to izjavo od dotičnih oseb pred davčnim oblastvom.
17.	) Če se zahteva potrdilo za osebo, ki se ne more zastopati sama in katere izjava ni pravno-veljavna, kakor za- maloietnika, zapravljivca, umo-bolnega i. dr., vzame občinsko sodišče (županstvo, poglavarstvo, knez ali muktar) to izjavo od njegovih zakonitih zastopnikov.
18.	) Če ima oseba, ki prosi ali za katero se prosi potrdilo, kaj imovine ali dohodkov v drugi občini zunaj stanovališča, izposluje občinsko sodišče (županstvo, poglavarstvo, knez, muktar) od pristojnega občinskega sodišča (županstva) ali davčnega oblastva obvestilo o vsoti odmerjenega davka ter izda po tej vsoti kakor tudi po vsoti davka, ki jo plačuje ta oseba v k čaju, kjer živi, potrdilo o siromašnem stenju; če pa, po zakonu ni siromašnega stanja, ji z odlokom odkloni prošnjo ter pobove takso.
19.	) Osebam, ki se začasno dalje časa bavijo v izvestnem kraju, kakor delavci pri gradnji prog, dijaki, mojstri itd., ne daje občina dotičnoga kraja tega potrdila, nego jih napoti na občinsko sodišče, (županstvo) onega kraja, kjer žive stalno z rodbino.
20.	) Če ima kdo imovino ali dohodke, ki niso po zakonu obremenjeni z davkom, zahteva občinsko sodišče (županstvo) obvestilo od pristojnega davčnega urada ali od finančne uprave, koliko bi se. plačalo davka od dotične imovine ali dotičnih dohodkov (n. pr. od plač podčastnikov in rudarskih
j mojstrov, od zaslužka rudarskih delavcev itd.), ter i izda potrdilo z ozirom tudi na ta davek.
21.	) Navzlic temu ni treba, da bi bila velikost davka merilo za ocenitev, ali jo kdo siromašnega stanja, ali ne; nego lahko so tudi drugi razlogi, za katere občinsko sodišče (županstvo) ve in ki ne dopuščajo izdati potrdila o siromaštvu, kakor n. pr. če ima kdo vrednostne papirje, ki drugače niso zavezani plačilu davka, poslopje, oproščeno davka po zakonu, koncesijo o oprostitvi od plačevanja davka in temu podobno.
22.	) V onih občinah, kjer občinska sodišča (županstva) ne opravljajo neposrednjega pobiranja davka, izposluje občinsko sodišče (županstvo) obvestilo od davčnega urada ali od finančne uprave, ali plačuje dotična oseba davek, koliko ga plačuje in za kaj.
23.	) Če oseba, ki prosi za potrdilo, občinskemu sodišču (županstvu) osebno ni znana, sme izdati občinsko sodišče (županstvo) potrdilo tudi na proto-kolirano izjavo dveh polnoletnih oseb, ki plačujeta najmanj 40 dinarjev neposrednjega davka, da dotična oseba res nima. nikjer več imovine ali dohodkov.
24.	) Potrdilo o siromaštvu se snu? uporabljati samo, da se ne plačuje taksa, odrejena s tarifo: za civilne spore, in sicer: državi za takse, navedene v tar. post. 173. do vštete 192. taksne tarife; občini v Srbiji in Črni gori v tar. post. 359. do vštete 369.; za kazniva dejanja na tožbo privatnih oseb po tar.
post. 82., 86. pod b), 194. in 327. pod a) državi in 370. in 371. občani v Srbiji in Cmi gori; v zakonskih pravdah iz tar. post, 319., 320. in 321.; v administrativnih sporih* pri vseh oblastvih in za pridobitev šolskega izpričevala. Za prošnje, vloge in ostale listine, posle, predmete, pravice i. dr., za katere je v tarifi predpisana taksa, se potrdilo o siromaštvu ne sme uporabljati in zato se mora položiti predpisana taksa, ne glede na siromašno stanje. Toda za zbiranje in prevajanje dokumentov, potrebnih za dokaze v civilnih, kazenskih in administrativnih sporih, se ne plačuje taksa, če je prosilec siromašnega stanja; vendar pa morajo oblastva, ki izdajajo, potrjujejo ali prevajajo te dokumente, na dokumentu označiti, za kateri primer spora se imenoma izdaja, potrjuje ali prevaja, in da se ne sme uporabiti v nikakršnem drugem primeru.
25.	) Ker nastane administrativni spor v onem trenutku, ko se je zoper zakonske naredbe z naredbo ali odločbo upravnega oblastva prekršila pravica ali prekršil neposrednji osebni interes privatne ali pravne osebe, sme siromašna oseba: šele od tega trenutka tudi ukoriščati ugodnost, da ne plača takse; za vse spise pred tem pa se mora plačati taksa, določena s tarifo.
26.	) V vsakem potrdilu o siromašnem stanju mora biti vselej označeno: ali dotična oseba plačuje neposrednji davek, za kaj in koliko ga plačuje, nadalje po čigava izjavi nima ta oseba nobene ali nima več imovine ali dohodkov razen onih, od katerih plačuje davek, po potrebi pa označbo, da je vdova ali starejšimi zadruge z več nego tremi maloletniki, po prvem odstavku točke 6.) člena 5. zakona o taksah.
27.	) Nadalje je treba zapisati, da velja potrdilo za leto dni od dne, ko se izda, in da se na njega podstavi ne plačujejo takse iz tar. post. v82., 86. pod b), 173. do 192., 194.. 319., 320.. 322. in 327. pod a), v Srbiji in Črni gori pa občini 359. do 371. taksne tarife kakor tudi ne takse v administrativnih sporih in za pridobitev šolskega izpričevala,
28.	) Navaden prepis potrdila o siromaštvu se sme uporabiti samo, če se vroči vloga, kateri se prilaga, osebno in se pri tej priliki predloži na vpogled originalno potrdilo. V tem primeru mora dotični uradnik, ki sprejme vlogo, označiti na prepisu potrdila, da mu je bil original potrdila predložen na vpogled.
29.	) Uradnik, ki tega ne stori in vlogo sprejme, se kaznuje tako, kakor bi bil vzel v delo vlogo brez takse ali brez zadostne takse.
30.	) Taka vloga se položi med spise, če se pošlje z navadnim prepisom po pošti iz Srbije in Cine gore uradom v Srbiji in Črni gori; če pa se pošlje iz Srbije in Črne gore v ostale krajine ali iz teh v Srbijo in Črno goro, se mora prej pobrati predpisana taksa in šele potem se smo o tem predmetu započeti uradno poslovanje.
31.	) Tekom leta vodi vsako občinsko sodišče (županstvo) seznamek izdanih potrdil o siromaštvu ter ga pokaže na zahtevo organu, ki opravlja pregled o pobiranju takse.
32.	) Če se ne izvršujejo ti predpisi, se kaznujeta predsednik občinskega, sodišča (župan) in delovodja (tajnik) ali njiju namestnika po členu 56. zakona o taksah v denarju od 30 do 500 dinarjev. Ta kazen se izreka tudi zoper one, ki niso več organi občinskega sodišča (županstva) ob čašu, ko se izreče kazen.
33.	) Na vsaki vlogi ali listini, ki se sme izdati
zaradi siromaštva brez takse, se mora označiti, da se izdaja brez plačila takse po potrdilu sodišča, občine (županstva) N. ali davčnega urada N. z dne ..............št........
34.	) Če si pridobi med sporom dotična siromašna oseba kaj imovine, se prej pobere ustrezna taksa in šele potem se posluje nadalje o tem predmetu.
35.	) Od potrdila o siromaštvu je treba razlikovati potrdilo o neimovitosti, ki je potrdilo dejstva, da nima izvestna oseba ne premične ne nepremične imovine, torej vobče nobene imovine, iz katere bi se mogla taksa pobrati. Potemtakem se smatrajo takse, ki se ne pobirajo v naprej, nego se polagajo po dovršenem poslovanju, pri tej osebi za izgubljene za državno blagajno, če se tudi s poizkušeno prisilno (eksekutivno) izterjatvijo niso mogle pobrati.
* Administrativni spor je samo med poedincem ali pravno osebo na eni in upravnim oblastvom na drugi strani ter obstoji, ako je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu osnovan neposrednji osebni interes toži tel j e v. Sodišču so prepuščat razsoditi, ali obstoji v danem primeru tak interes (člen 15. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih).
36.) Za vse pravno posle, ki se tičejo po točkah 7.) in 8.) člena 5. zakona o taksah konkurznega sklada ali imovine maloletnih, odsotnih ali pogrešanih oseb, se ne pobira taksa, če ni v skladu gotovega denarja, kar se mora dokazati s potrdilom pristojnega sodišča. Ta taksa se pobira pri razpravi iz konkurznega sklada ali iz imovine maloletnih, odsotnih ali pogrešanih oseb, če ni nasprotna stranka že obsojena v pravdnem postopanju, da mora plačati državi takso. Sodišča in ostala oblastva priobčujejo sodišču, ki razpravlja o konkurznem skladu, koliko takso je treba pobrati k sklada; za malo-letnike, če ni v njih skladu gotovega denarja, in za odsotne ali pogrešane osebe pa pišejo pristojni finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu, naj pobere takso.
člen 2.
Opraščanjo. vlog.
(K razširjenemu, členu 6.)
1.	) Bo točki 1.) člena 6. zakona o taksah se oproščajo plačila takse tudi dopisi, s katerimi zahtevajo osebe iz inozemstva razna obvestila o dolžini naših prog, pogojih in velikosti tarifnih postavk za razne pošiljko; povračilo za preveč in pomotoma pobrane voznine, reklamacije za. poškodovano ali izgubljeno blago, prekoračitve prodajnega roka; nadalje dopisi, s katerimi ponujajo osebe iz inozemstva razna prometna sredstva in potrošni železniški material, za katerega razpisujejo direkcije državnih železnic poseben natečaj ali zahtevajo od poedinih inozemskih firm svetovnega glasu neposrednjo ponudbe; celokupno dopisovanje inozemskih železnic in raznih inozemskih združb, poedinih transporterjev in špediterjev, ki so z direkcijo državnih železnic v vsakdanjih poslovnih odnošajih itd., kakor tudi vobče vloge v primerih, če opravljajo državna oblastva privatnopravne posle trgovskega značaja s privatnimi osebami, kakor: prodajanje državnega premoga, lesa, monopoliziranih predmetov itd. Od tega se izvzemajo telegrami po tar. post. 27t. taksne tarife, za katere se mora v primerih iz te tarifne postavke plačevati taksa.
2.	) Taksa za prošnjo za potrdilo o siromaštvu, kateri se ne ugodi, se pobira brez opomina.
3.	) Za raporte, ki jih vročajo vojaškim oblastvom vojaške osebe na podstavi predpisov vojaških za-kondv in točke 3.) člena 6. zakona o taksah, se ne plačuje nobena taksa. Če pa se s temi raporti vročajo vloge za privatne posle, o katerih spada razprava pod odredbe drugih zakonov, se mora plačevati predpisana taksa.
4.	) V primerih iz točke 5.) člena 6. zakona o taksah presoja državno oblastvo sdmo, zaradi oprostitve od takse, ali so legati, dediščine, darila in pravice uživanja namenjeni znanstvenim, naučnim, dobrodelnim in humanitarnim smotrom.
5.	) Oprostitev po drugem odstavku točke 6.) člena 6. zakona o taksah velja samo, če je umrl zapustnik iz vzrokov, navedenih v omenjenem drugem odstavku, čez šest mesecev od dne obče demobilizacije ali od dne, ko je odslužil svoj rok ali svojo vežbo.
6.	) Na vseh vlogah in listinah, ki se izdajajo brez plačila takse privatnim osebam po točkah 6.), 8.) in 9.) člena 6. zakona o taksah, morajo oblastva označiti na podstavi člena 7. zakona o taksah, v kakšen namen so se izdale in da se ne smejo uporabljati za drug namen. Če tega ne store, se kaznujejo državni in samoupravni organi po točki 2.) člena 56. zakona o taksah.
7.	) Če se po točkah 10.) in 11.) člena 6. zakona o taksah popolnoma ugotovi neutemeljenost prošnje ali zahteve, se prisodi z odlokom taksa za prošnjo, rešitev in ostalo delo oblastva.
8.	) Da morejo računodajniki ukoriščati ugodnost iz točke 12.) člena 6. zakona o taksah, morajo priložiti prošnji dokaz, da so res računodajniki, in sicer ali prepis kontrolnih pripomb ali potrdilo kontrole, ki se izdajata brez takse in s katerima se potrjuje, da so res računodajniki. za katero leto in za kakšne račune.
Člen 3.
Označba, zakaj so vloge b r e z t a k s e.
(K členu 7.)
Tudi osebe iz člena 53. zakona o taksah morajo, Če izdado izpričevalo, potrdilo ali drug spis brez takse, istotako na te. spise postaviti potrebno pripombo o izdaji listine, po predpisih člena 7. zakona o taksah in točki 5.) člena 6. tega pravilnika, če toga ne store, se kaznujejo po členu 53. zak um o taksah, kakor ne bi bile pobrale takse.
Člen 4.
Kdaj se državi ne more prisoditi taks a.
(K členu 9.)
Če sta v pravdi obe stranki po členu 5. zakona o taksah oproščeni plačila tak?e, se tudi državi ne more nič prisoditi kot taksa; to se mota vselej označiti v odločbi ali sodbi. Uradnik, ki tega ne stori, se kaznuje po točki 8.) člena 56. zakona o taksah.
Člen 5.
Z a mena taksnih vrednotni c.
(K členu 11.)
1.	) Taksne vrednotnice, ki se pred uporabo slučajno pokvarijo ali učinijo za nerabne, zamenjuje v Beogradu uprava državnih monopolov, v ostalih krajih pa jih zamenjujejo finančne uprave in direkcije, monopolna skladišča, ki prodajajo taksne \Ted-notnice, ali davčni uradi; pri njih se vlagajo prošnje s pokvarjenimi kolki ali taksnimi papirji v zameno.
2.	) Zamena taksnih vrednotnic se sme zahtevati
v 30 dneh	od dne,	ko	se je taksna	vrednotnica pokvarila ali	učinila	ža	nerabno; to	preizkusi urad,
pristojen za zameno.
3.	) Za	zameno	taksnih vrednotnic se prilaga
prošnji brez takse	v	gotovini kot	odškodnina za
stroške uprave državnih monopolov, in sicer: za kolke: do 1 Din po 0-10 Din, preko 1 do 10 Din po 0-20 Din, preko 10 do 100 Din po 1 Din. preko 100 do 1000 Din po 2 Din; za menice: od 0-60 do 2 Din po 0-40 Din, preko 2 do 34 Din po 1 Din, preko 34 do 139 Din po 2 Din, preko 139 do 760 Din po 4 Din;- za ostale taksne papirje po znosku bokse po 0-50 do 1 Din.
4.	) Pokvarjeni kolki in taksni papirji se smejo zamenjavati tudi, ko se vzame emisija dotične vrednotnice iz prometa, toda samo od dne, ko se vzame iz prometa, in v roku, označenem v točki 2.) tega člena.
5.	) One taksne vrednotnice, ki so s tinto tako zamazane ali s čim drugim tako zalite ali zamazane, da se ne (M točno ugotoviti, ali so bile pravilne ali ne, se ne smejo zamenjavati.
6.	) Za. taksne papirje, ki so bili pokvarjeni ob uporabi, na katere pa še ni postavljen noben podpis, kakor tudi za kolke, ki so uporabljeni na takih listinah, se lahko zahteva povračilo v roku, predpisanem s členom 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah. Za račune, najsi ne podpisane, se ne more nikoli zahtevati povračilo.
7.	) Če pa se predlože uporabljene taksne vrednotnice v zameno ali zaradi povračila, se postopa, po členu 46. zakona o taksah.
Člen 6.
Odlog za plačilo taks e.
(K členu 18.)
1.	) Odlog za položitev takse se sme dovoliti izključno v civilnih pravdah za takse iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife, in sicer za vsoto in na način, ki sta predpisana s členom 18. zakona o tok san.
2.	) Da je tožitelju nemogoče, položiti v naprej vso takso, se ugotavlja s potrdilom občinskega oblastva, iz katerega je razvidno, da je tožiteljevo imovinsko in pridobitno stanje v tem času tako, da. ne more plačati takse N. dinarjev.
3.	) Odlog za položitev takse se sme zahtevati samo, če se vloži tožba.
4.	) Ko se zahteva odlog, se položi tudi taksa za rešitev po tar. post. 5. taksne tarife.
5.	) Če sodišče odloči, da je odlog odobren, pozove prosilca, naj položi v petih dneh 6%ne letne obresti t' kolkih od zneska takse, za katero je bil odlog, odobren.
6.	) Kolki, položeni kot obresti, se prilepijo na akt o odobrenem odlogu in preko njih se zapiše, preden se uničijo, beseda «obresti». .
7.	) če se tožitelju odobri odlog, a se pravda nadaljuje nad leto dni, mora sodišče pozvati toži-telja, naj po preteku vsakega leta, za katero so obresti v naprej položene, v 10 dneh položi nove enoletne obresti v naprej v kolkih, ki se prilepijo in uničijo na referatu, s katerim se konstatira, da je minilo leto dni, odkar teče pravda, in da je-treba položiti nove obresti. Dokler tožitelj ne položi teh novih obresti, se ne ukrene o tožbi nič nadaljnjega.
8.	) Uradnik, ki ne pobere obresti za novo nastopajoče leto, se kaznuje po točki 3.) člena 55. zakona o taksah.
9.) Öe se konca pravda v enem izmed prihodnjih let in se pobere kreditirana taksa, ima to žitelj po Plenu 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah pravico do povračila takse, ki jo je položil preveč kot obresti, od dne, ko se izplača kreditirana taksa.
10.	) Če tožitelj odstopi od tožbe, se mu izračuni jo obresti do dne, ko odstopi od tožbe, ako zaprosi za povračilo takse, ki jo je položil preveč kot obresti. Položena polovica pravdne takse se mu ne povrne (2. pripomba k tar. post. 173. in 174. taksne tarife).
11.	) Vsak odobreni odlog se vpiše v register, ko se ta začne voditi.
Ölen 7.
Izračun za plačilo takse.
(K členu 20.)
1.	) Taksa, odrejena s tarifami za poedine vrste pogodb, se pobira od skupne vrednosti pogodbo z ozirom na čas njenega trajanja in po predpisih člena 20. zakona o taksah. Taka vrednost pogodbe o večletnem zakupu, službi, vzdrževanju itd. se dobi, če se pomnoži vrednost odškodnine za odrejeno razdobje tolikokrat, kolikor takih razdobij obseza pogodba, Ce se n. pr. d;i imovina v trileten zakup po 1000 dinarjev na leto, znaša vrednost pogodbe 3000 dinarjev in od te vsote se plača taksa.
2.	) Plačevanje takse od vseh vrst pogodb in listin je obligatorno, razen v primerih, omenjenih v 7. pripombi k tar. post. 12. taksne tarife.
Člen 8.
Pobiranje takse pri nakupih in prodaja h.
(K členu 22.)
1.	) Pri nakupih in prodajah na javni dražbi se pobira taksa po izvršenem nakupu ali izvršeni prodaji, bodisi da ju opravlja državno oblastvo ali javna naprava (hipotekama banka, denarni zavod itd.), in sicer iz izkupička za kupljeno ali prodano imovino.
2.	) Če opravlja državno oblastvo prodajo na državno zahtevo zaradi plačila kazenskih stroškov, davkov, taks i. dr., se pobere taksa iz tar. post. 79. in 81. taksne tarife.
3.	) Taksa iz tar. post. 332. taksne tarife za razglašanje se pobira ne glede na to, na. čigav račun se vrši prodaja. Če pa se ne vrši razglašanje po «Službenih Novinah», nego samo z objavo v krapi, se pobira taksa iz tar. post. 75. taksne tarife.
4.	) Taksa iz tar. post, 332. taksne tarife za razglašanje prodaj, ki jih vrši državno oblastvo uradoma v primerih iz točke 2.) tega člena, se ne polaga v naprej državni tiskarni, nego postopa se po
3.	pripombi k tar. post. 332.; zato morajo oblastva to takso pobrati iz izlicitirane vsote in jo poslati njej, ali pa jo, če se prodaja ne izvrši, izterjati eksekutivno od dotične osebe. Državna tiskarna vodi evidenco o teh taksah ter občasno poizveduje, ali je taksa že pobrana ali ne.
5.	) Za razglase, s kateiimi naznanjajo državna oblastva nakup iz vestnih predmetov ali prodajo svojih lastnih stvari, se ne plačuje taksa iz tar. post. 332. taksne tarife.
G.) če se uradoma prodaja blago na zahtevo prizadete stranke, se pobere razen takse iz tar. post. 75., 79. in 81. taksne tarife, če je treba, tudi taksa iz tar. post. 332.; v tem primeru se ne plača taksa iz tar. post. 75. taksne tarife.
7.) Pri vseh drugih pismenih nakupih in prodajah se pobira taksa po členu 22. zakona o taksah po tar. post. 12 taksne tarife, razen v primeru iz tar. post. 13. taksne tarife.
Člen 9.
Cenitev vrednosti z b o g neto č n o označene vrednosti.
(K členu 29.)
1.	) V listinah, ki se vlagajo oblastvom v potrdilo in za katere se pobira taksa po vrednosti, morajo prizadete stranke vrednost pravice ali stvari po resnici napovedati tako, kakor je to predpisano.
2.	) Če oblastvo sumi, da je označena vrednost v listini neresnična, odredi, ko postavi potrdilo, da je izvršiti cenitev, ter postopa nadalje po predpisu člena 29. zakona o taksah.
3.	) Prav tako se postopa, če ovadi privatna oseba pred postavljenim potrdilom ali po njem neresničnost prijavljene vrednosti; v tem primeru se dš, če je mogočo pobrati trikratno takso, ovaditelju, ko se je pokrila redna taksa, polovica preveč pobrane takse, ako je zahteval nagrado ob ovadbi.
Člen 10.
K d a j z a stara pobiranje takse, razen kazenske.
(K členu 33.)
1.	) Taksa zastara po predpisih člena 33. zakona o taksah.
2.	) Za opravilo pri pobiranju takse, s katerim bi se prekinilo zastaranje, se ne smatra, če se na aktih, po katerih je treba takso pobirati, napiše1 n. pr.: «Pozvan 1. VIII. 1914.», «Pozvan 15. XII. 1914.», nego pristojni uradnik mora, če pozove osebo za plačilo takse, takoj, čim pozvana oseba vrne reverz o vročenem pozivu, ugotoviti z referatom, da je bila ta oseba pozvana, naj položi takso; nadalje mora priložiti referatu reverz, vpisati referat v vložni zapisnik ter ga potem pridružiti dotičnemu predmetu.
Člen 11.
Izdelovanje in prodaja n j e ta k s nih vrednotni c.
(K členu 35.)
1.	) Vse delo za na tisk ovan je kolkov in taksnih papirjev opravlja po členu 7. zakona, o ustanovitvi novih državnih monopolov izključno uprava državnih monopolov, ki tudi prodaja taksne vrednotnice, bodisi neposredno, bodisi po: drugih državnih ob-lastvih.
2.	) Nobeno drugo oblastvo, pa tudi nobena pravna ali fizična oseba nima pravice, izdelovati znamk, podobnih kolkom ali taksnim papirjem, ne glede na to, ali imajo te znamke kakršnokoli in kolikršnokoli vrednost ali ne, ker je izdelovanje in prodajanje taksnih vrednotnic izključno pravica države. Izjemo za humanitarna društva dovoljuje minister za finance na predlog generalne direkcije posrednjih davkov po predhodno izposlovanem mnenju uprave državnih monopolov.
Člen 12.
Ureditev državne m a r k a r n i c e.
(K členu 3G.)
Natančnejše odredbe o ureditvi državne markar-nice, o poslovanju, pomožnem osebju, razmerjih, delovnem času, plačah in nagradah tehničnemu osebju, kolikor ni to urejeno z zakonom, predpiše uprava državnih monopolov s posebnim poslovnikom, ki ga odobri minister za finance.
Člen 13.
Kako se poedine vrste taksnih vrednotnic jemljejo iz prometa in dajo v promet.
(K členu 37.)
1.	) Taksne vrednotnice, ki so še v prometu, se smejo, če jih je vzel minister za finance na predlog uprave državnih monopolov iz prometa, zamenjavati v 90 dneh od dne, označenega v razglasu, ki je objavljen v «Službenih Novinah».
2.	) V razglasu se mora vselej označiti, od katerega dne ne veljajo taksne vrednotnice stare emisije.
3.	) Ko se objavi, da se dado v promet nove vrste taksnih vrednotnic, je treba vselej podrobno objaviti barvo, velikost in zunanjost nove vrste taksnih vrednotnic.
4.	) Zamena se vrši ali neposredno pri upravi državnih monopolov ali pa pri uradih, ki prodajajo taksne vrednotnice, kar se istotako označi v razglasil.
5.	) Zaradi zamene teh pravilnih in neuporabljenih taksnih vrednotnic se mora vložiti prošnja, za katero se ne plača taksa, in Id se mora takoj vpisati v vložni zapisnik, čim se prejme. V tej prošnji je treba označiti vrsto in število taksnih vrednotnic. Pri zameni se ne plaču,je nobeno povračilo stroškov za novo vrsto taksnih vrednotnic.
6.	) Objavljanje, da se da v promet nova vrsta taksnih vrednotnic in da se vzame iz prometa stara vrsta, vrši edino minister za finance v «Službenih Novinah».
7.	) Če učinijo oblastva, Id opravljajo zameno taksnih vrednotnic, to zameno tudi po 90dnevnem roku, mora odgovorni blagajnik za zamenjane vrednotnico odškodovati državno blagajno.
8.	) Zoper odločbo oblastev o zameni, razen zoper odločbo uprave državnih monopolov, je dopustna pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov.
9.	) Pas topnik o obračunu uradov, ki so pooblaščeni ra prodajanje taksnih vrednotnic, z upravo državnih monopolov kakor tudi potrebne obrazce za to zameno predpisuje uprava državnih monopolov.
Člen 14.
Vrste taksnih vrednotnic.
(K členu 38.)
1.	) Za plačevanje takse po zakonu o taksah se morajo uporabljati kolki v vrednostih, določenih v točki a) člena 38. zakona o taksah, ki jih izdeluje ali nabavlja uprava državnih monopolov. Vsi kolki se morajo med seboj razlikovati.
2.	) V gotovini se sme plačati taksa samo, če jo to dopustno poi zakonu ali po tem pravilniku.
3.	) Taksni papirji so dvoji:
a)	taksne pole, prazne, ramo z vtisnjeno takso, in
b)	taksni obrazci (formularji) z vtisnjenim kolkom
in vtisnjenim besedilom.
4.	) Taksnih pol še ni, taksni obrazci (formularji) pa so za sedaj po Din:
0-20 za račune po 3.,pripombi tar. post. 34.;
0-20 za	živinsko	potne	liste	po	tar.	post. 110.;
0-	50 za	živinske	potne	liste	po	tar.	post. 110.;
1—	za	živinske	potne	liste	po	tar.	post. 110.;
5— za	tovorne liste po	tar.	post. 204.;
5— za prijavno listo po tar. post. 231.
5.	) Menice so samo onih vrst, ki so navedene v točki c) člena 38. zakona o taksah.
6.	) Kolki in taksni papirji ene vrste se morajo razlikovati od druge vrste po barvi ali obliki ali velikosti, ali deloma ali po vseh teh pogojih.
7.	) Če naj se poedina, vrsta taksnih vrednotnic vzame iz prodaje vobče ali če se predpišejo nove vrste kolkov in taksnih papirjev, mora minister za finance to najmanj trikrat objaviti v «Službenih No-vinah» ter obenem označiti glede norih taksnih papirjev, za katere listine in od kdaj sc morajo uporabljati.
Člen 15.
Zlorabe in n a tis k o v a n j e n o vih taksnih papirjev.
(K členu 39.)
1.	) Vsa državna oblastva morajo priobčevati upravi državnih monopolov vse zlorabe kolkov, ki se učitijajo s tem, da se uporabljeni in uničeni kolki iznova uporabljajo ali da se kolki, ki so bili prilepljeni na akte, predložene oblastvom, in ki se-slučajno niso uničili, snemljejo ter priiepljajo za vnovično uporabo.
2.	) Na podstavi teh poročil in na podstavi podatkov, nabavljenih z revizijami in drugače, predlaga uprava državnih monopolov ministru za finance, naj se natisnejo namesto poedinih vrst kolkov taksni papirji.
3.	) Višina odškodnine za poedine obrazce, na, katere je taksa vtisnjena, se mora označiti na do-tičnem taksnem obrazcu.
Člen 16.
Prodajanje taksnih vrednotnic.
(K členu 41.)
1.	) Taksne vrednotnice prodaja uprava državnih monopolov za gotovino, in sicer v Beogradu neposredno, v notranjščini pa. po finančnih upravah ali direkcijah, monopolnih skladiščih in davčnih uradih.
2.	) V krajih, kjer je okrožna finančna uprava, finančna direkcija ali monopolno skladišče, se zalagajo mali prodajalci s taksnimi vrednotnicami neposredno pri teh, v ostalih krajih pa po davčnih uradih.
3.	) Dovolitev za prodajanje taksnih vrednotnic podeljuje na vloženo prošnjo uprava državnih monopolov ali po njej pooblaščeni finančni urad, toda proti plačilu predpisane takse iz tar. post. 235. taksne tarife.
4.	) Vsak pooblaščeni mali prodajalec taksnih vrednotnic mora imeti ob vsakem času zadosti taksnih vrednotnic ra prodajanje. Koliko poedinih vrst taksnih vrednotnic je treba imeti, predpiše minister za finance.
5.	) V vseh občinah, kje. ni nobenega pooblaščenega prodajalca taksnih vrednotnic, mora občinsko sodišče (županstvo) prodajati vrste taksnih vrednotnic, ustrezne dotičnemu kraju, kakor to predpiše minister za finance. Za to prodajanje ne plačuje občina takse iz tar. post. 235. taksne tarife.
6.	) Organi finančne kontrole morajo enkrat na mesec pregledati vse pooblaščene prodajalce taksnih vrednotnic ter poslati zapisnik o najdenih vrstah in številu taksnih vrednotnic upravi državnih monopolov, pa jih tudi vpisati v knjigo, ki jo mora imeti vsak prodajalec. Uradi, pristojni za prodajanje taksnih vrednotnic, morajo voditi pravilen seznamek vseh prodajalcev taksnih vrednotnic v svojem oko lišu.
7.	) Pooblasöenim prodajalcem taksnih vrednotnic, pri katerih se ugotovi ob pregledu, da. nimajo predpisanega števila in predpisane vrste taksnih vrednotnic. odvzame uprava državnih monopolov pravico prodajanja najmanj za leto dni; če pa so obenem mali prodajalci tobaka, jim odvzame tudi pravico prodajanja tobaka-. Če se ugotovi v proda-jalnici občinskega sodišča (županstva), da ni v njej potrebne vrste in potrebnega števila taksnih vrednotnic, se kaznuje predsednik občinskega sodišča (župan) ali njegov namestnik v denarju s 30 do 500 dinarji po točki 8.) člena 56. zakona o taksah.
8.	) Za zahtevanje taksnih vrednotnic, vknjiže-vanje, predlagan,je poročil in ostalo administracijo pri prodajanju taksnih vrednotnic predpiše uprava državnih monopolov potrebne knjige in obrazce, s katerimi se založe vsi državni uradi, ki prodajajo taksne vrednotnice.
Člen 17.
D a janje provizije pri nakupu taksnih vrednotni c.
(K členu 42.)
1.	) Pooblaščeni prodajalci, med katere spadajo tudi občinska sodišča, (županstva), ki prodajajo taksne vrednotnice, dobivajo, če kupijo naenkrat bodisi eno vrsto, bodisi razne vrste taksnih vrednotnic v skupnem znesku 200 dinarjev po naročilni listi, provizijo 2 %,
2.	) Za. manjši znesek ne morejo pooblaščeni prodajalci od državnih uradov kupovati taksnih vrednotnic.
3.	) Privatne osebe ne smejo dobivati pri nakupu taksnih vrednotnic nobene provizije. Te osebo lahko kupujejo pri državnih uradih taksne vrednotnice samo, če se ugotovi, da teh ni bilo pri pooblaščenih prodajalcih.
4.	) Državni uradniki, ki nabavljajo kolke zaradi eksekutivne izterjave taks, jih morajo kupovati pri uradu, pristojnem za prodajanje kolkov. Za to nabavo mora vzeti izvršitelj eksekucije vselej iz dotič-nega urada obračun, ki ga mora priložiti dotičnemu aktu ali dotični odločbi. Če tega ne stori, «e kaznuje uradnik-izvršitolj po točki 8.) člena 56. zakona o taksah v denarju s 30 do 500 dinarji.
5.	) Provizija se daje vedno v kolkih, ne glede na to, kakšne taksne vrednotnice so nabavljene.
6.	) Zneski provizije pod 0-50 Din se ne izplačujejo.
Člen 18.
Občasni pregledi.
(K členu 43.)
1.	) Če odredi generalna direkcija posredi)jih davkov na podstavi člena 43. zakona o taksah občasne preglede, opravlja odrejeni državni organ ta pregled samo vpričo starejšine državnega ali samoupravnega urada ali predstavnika denarnega ali zavarovalnega zavoda.
2.	) Starejšine državnega ali samoupravnega urada se kaznujejo v denarju s 30 do 500 dinarji, če ne dado odrejenemu uradniku ob pregledu na vpogled registra, vseh knjig, aktov in spisov.
3.	) Predstavniki delniških družb se kaznujejo po § 93. kazenskega zakonika, če ne dopuste odrejenemu uradniku odrejenega pregleda ali če mu ne dado na vpogled registra, knjig in dokumentov zavoda ali družbe, iz katerih je razvidno plačilo takse.
4.	) Odrejeni uradnik mora sestaviti o izvršenem pregledu na kraju pregleda o ugotovljenem stanju zapisnik, ki ga podpišejo tudi starejšina urada ali predstavniki zavoda, ali družbe.
5.	) Če ugotovi odrejeni uradnik nepravilnost, priloži zapisniku tudi prepis dotičnoga spisa.
6.	) Predstavnike zavoda ali družbe zaslišuje pri teh pregledih odposlanec sam.
Člen 19.
Nadzorstvo o pravilnem uporabljanju zakona in pravilnika.
(K členu 44.)
1.	) Uslužbenci vseh državnih uradov in samoupravnih oblastev morajo uradoma strogo paziti na to, da se uporabljajo odredbe zakona o taksah in pristojbinah in tega pravilnika kakor tudi navodil, izdanih o predmetih, o katerih odločajo, po predpisih, in na to, ali je taksa pravilno pobrana.
2.	) Dokler se taksa pravilno ne pobere in se ne postopa po zakonu, pravilniku in izdanih navodilih vobče, se ne izda nobena odločba in- se tudi vobče nič ne ukrene o predmetu; če pa je treba, se postopa po drugem delu prvega odstavka člena 44. zakona o taksah.
3.) V vsakem primeru se morajo strogo vpošte-vati predpisi drugega in tretjega odstavka člena 44. zakona o taksah.
Člen 20.
Pregled zbog taksnega kaznivega dejanja.
(K členu 45.)
1.	) Če pregleduje državni uradnik z odobritvijo generalne direkcije posrednjih davkov po členu 45. zakona o taksah knjige, vrednostne papirje in spise pri osebah, ki so učinile kaznivo dejanje iz člena 51. zakona o taksah, se sme izvršiti ta pregled samo vpričo .političnega oblastva, če pa je politično ob-lastvo iz kakršnegakoli razloga zadržano prisostvovati, -vpričo občinskega- oblastva in dveh državljanov, ki nimata pravice do nobene odškodnine.
2.	) Politično ali občinsko oblastvo se mora, ko mu pokaže dotični uradnik, ki naj izvrši pregled, pooblastilo ali odobrilo za pregled, odzvati pozivu ter odrediti osebo, ki naj prisostvuje pregledu.
3.	) V zapisniku, ki se mora sestaviti po tretjem odstavku člena 45. zakona o taksah, se mora vselej ugotoviti tudi to, da se je postavil pečat, če je bilo to potrebno, nadalje ura. ko se je pečat postavil ali snel.
4.	) Pri pečatenju se izločijo one listine, ki jim dospe plačilni rok v času, dokler morajo biti pečati postavljeni, in se dado po pregledu v uporabo osebi, pri kateri se vrši pregled, ko se predhodno napravi prepis.
5.	) Če uradnik, ki opravlja pregled, postavljenih pečatov ne sname v 24 urah, sme zahtevati prizadeta oseba od finančnega oblastva, kjer pa tega ni, od političnega ali občinskega oblastva, naj se snamejo pečati.
6.	) Oblastvo, ki sname pečate na zahtevo prizadete osebe, mora o tem sestaviti zapisnik in v njem označiti uro, ko se je snelo pečate.
7.	) Obratovalnice ali podjetja se pregledujejo samo vpričo predstavnika obratovalnico ali podjetja, zasliševanja pa se vrše po točki 6.) člena 18. tega pravilnika.
Člen 21.
Ponarejen e t a. k sne vre d n o t n i c e.
(K členu 46.)
1.	) Ugotavljanje, ali je kolek ali taksni papir ponarejen, kakor tudi, ali se je iznova uporabil že uporabljen ali uničen kolek ali taksni papir, opravlja uprava državnih monopolov, katere mnenje je odločilno.
2.	) Kazni, izrečene po zakonih o taksah (pristojbinah), se ne smejo ne zniževati ne milostno odpuščati.
3.	) Kdaj se smejo uporabljati kazni zapora po zakonih o taksah, je predpisano v členu 48. zakona
0	taksah.
Člen 22.
Uradnik sme biti obtožen zaradi izdane tajnosti.
(K členu 47.)
Čigar interes je oškodovan s tem, da je oblastveni organ, ko je pregledal njegove knjige in papirje, spravil v javnost to, kar je zvedel ob pregledu, ta sme dotičnoga uradnika obtožiti neposredno pri pristojnem preiskovalnem oblastvu.
Člen 23.
1
Disciplinske kazni.
(K členu 48.)
O vsakem kaznivem dejanju državnega uradnika ali uslužbenca iz člena 48. zakona o taksah se priobči ves predmet generalni direkciji posrednjih davkov. ki postopa nadalje po zakonu za kaznovanje tega disciplinskega pregreška.
Člen 24.
Kdo obtožuje uradnika.
(K členu 49.)
Tožbo zoper obdolženo osebo vlaga po členu 49. zakona o taksah pri pristojnem oblastvu državni pravdni zastopnik na zahtevo generalne direkcije posrednjih davkov.
člen 25.
Nepravilnost listin.
(K členu 51.)	/
1.) če se na listino, izdano v privatnem prometu brez posredovanja oblastva, ne prilepi predpisana taksa ali se ne prilepi tako, kakor je predpisano, ali «e v 15 dneh od dne. ko se je listina sestavila,
listina ne prijavi in ne plača taksa, pa pride taka listina kakorkoli pred oblastvo, se pobere poleg doplačila redne takse še kazenska, taksa v mesku trikratne neplačane ali ne predpisno plačane takse. Taka je kazen, če se uporabi taka netaksirana ali neprijavljena listina pred oblastvom tudi v 15 dneh od sestave, ako se ni predhodno učinilo, česar je treba za plačilo takse.
2.	) Na to kazen se obsoja lastnik listine. Če pa se ugotovi, da je izterjava od lastnika listine nemogoča, se obsodi na plačilo izdatelj listine.
3.	) Kazen se izreka z razsodbo po predhodnem zaslišanju odgovorne osebe.
4.	) Če pa hoče predložitelj listine ali tisti, v čigar posesti se je našla ta listina, položiti to takso brez razsodbe, se sestavi o tem zapisnik, ki ga podpiše-prizadeta oseba, ter se pobere redna in kazenska taksa kakor tudi taksa za razsodbo.
5.	) Če se izda listina, izdana v privatnem prometu brez sodelovanja oblastva, v nekoliko istovetnih izvodih, od katerih je samo (den opremljen s takso, pa se vloži pri oblastvu pozneje eden izmed izvodov, na katerem ni takse in v njem ni označeno, pri kom je izvod s plačano in koliko takso, se pobere od predložitelja listine poleg redne še kazenska taksa in taksa za razsodbo.
6.	) Redna in kazenska taksa se prilepljata na listino, taksa za razsodbo pa na razsodilo ali na zapisnik (iz točke 4. tega člena); uničujejo se po točki
2.) člena 30. tega pravilnika, razen pri delnicah, kjer se prilepljata in uničujeta redna in kazenska taksa na razsodilu.
Člen 26.
Prijava in protokoli ra nje obrata i. dr.
(K členu 52.)
1.	) Vseh onih obratov in poklicev, ki se opravljajo po ulicah in ki nimajo za. prodajanje svojih predmetov prodajalnic ali posebnih lokalov, ni treba protokolirati, kakor n. pr. preprodajalcev sadja po ulicah, branjevcev na tržiščih in trgih, prodajalcev po mestih, seljakov, ki opravljajo izvestne posle občasno, in onih rokodelskih obratov, ki se opravljajo v hiši ob pripomoči rodbinskih članov (šivilje in krojači ali krojačice). Ti obrati in poklici se morajo, preden se začno izvrševati, samo prijaviti in morajo plačati takso iz tar. post. 95. pod 1.) taksno tarife.
2.	) Taksa za prijavo po tar. post. 95. pod 2.) taksne tarife se mora plačevati za vse ostale obrate hi poklice, četudi je za njih izvrševanje treba posebnega dovolila. O izdajanju takih dovolil mora pristojno oblastvo, če to ni politično oblastvo, obveščati pristojno politično oblastvo ali pristojno finančno oblastvo, da se vodi evidenca o plačani taksi in o obstoju obrata.
3.	) Obrati, ki se opravljajo po lokalih, kakor tudi oni, ki se opravljajo doma z delavci, se morajo tudi protokolirati, preden se začno izvrševati, ne glede na to, ali so nekateri plačali tudi takso za dovolilo iz tarifnih postavk, omenjenih v točki 2.) tega člena.
4.	) Politična ali pristojna oblastva morajo voditi seznamek vseh obratov in podjetij, ki plačujejo takso občasno, mesečno, poluletno ali letno.
5.	) Če se začne izvrševati obrat, poklic ali vobče posel, za katerega je bilo treba plačati takso po zakonu o taksah, ali če se nadaljuje posel ali podjetje, ki plačuje takso občasno, pa se taksa ne plača v 15 dneh, štetih od dne nove periode (razen če je rok daljši), se kaznujejo lastniki ali odgovorni predstavniki po členu 52. zakona o taksah.
6.	) Kazen iz predhodne točke ne izključuje kaznovanja odgovornega uradnika po točki 6.) člena 56. zakona o taksah, če ne pobere občasne takse niti v 30 dneh, štetih od dne, ko je bilo treba naj-kesneje položiti takso.
7.	) Ob vsakem plačilu te občasne takse se izda-do nova odobrila, dovolila itd., taksa pa se prileplja in uničuje na njih po dotičnih predpisih.
8.	) Od občasnih taks, ki se plačujejo v naprej za določen čas (na četrt, pol leta ali za vse leto), se ne sme nič povrniti osebi, ki jih je plačala, ne glede na to, ali hoče izvrševati ali je morda- izvrševala obrat ali pravico v krajšem času.
Člen 27.
Kaznovanje družb po tar. post. 3t.
(K členu 53.)
1.) Delniške družbe, ki plačujejo takso po tar. post. 37. taksne tarife, se kaznujejo po členu 53. zakona o taksah, če najkesneje do dne 15. januarja m do dne 15. julija vsakega leta niso poslalo pristojnemu davčnemu uradu ali pristojni finančni upravi takse za minulo poluletje po predpisih omenjene tarifne postavke.
2.) Vse ostale osebe, imenovane v členu 53. zakona, so kaznujejo po predpisu tega člena, če ne postopajo po členu 7. zakona o taksah.
Člen 28.
Kako so vrši preiskav a.
(K razširjenemu členu 57.)
1.	) Oblastva, pristojna za. preiskavo taksnih kaznivih dejanj, ki se ne kaznujejo po kazenskem zakoniku, vrše zasliševanja pred dvema pričama.
2.	) Če .se pojava taksno kaznivo dejanje privatne osebe pri ministrstvu, se vrši zaslišanje po pristojnem davčnem uradu, pristojni finančni upravi ali finančni kontroli.
3.	) Če je učinil taksno kaznivo dejanje uradnik, ga zasliši dotični urad, kjer službuje. Zaslišanje z akti vred se istotako vrne neposredno oblastni, ki je zaslišanje zahtevalo.
4.	) Odločba o kaznovanju se ne sme izreči, dokler se obdolžena oseba ne zasliši ali se najmanj dvakrat ne pozove po zakonsko predpisani poti, naj se brani.
5.	) Če obdolžena oseba niti na dva poziva — ki se morata izdati v presledku 10 dni, za takse iz tar. post. 99. a, 99. b, 99. c pa v presledku treh dni — ne pride zaradi zaslišanja in obrambe, izda pristojno oblastvo svojo odločbo ter postopa nadalje po zakonu.
6.	) Vse odločbe o prekinitvi nadaljnje kazenske preiskavo se morajo pošiljati v pregled in odobritev generalni direkciji posrednjih davkov ter so polnoveljavne šele takrat, kadar in če jih odobri generalna direkcija posrednjih davkov.
Člen 29.
Ovaditelji in z a 1 o t i t e 1 j i.
(K členu 58.)
1.	) Če ovaditelj ni takoj ob ovadbi zahteval ovad-nine, nego jo je zahteval pozneje, se mu ta nagrada ne prizna.
2.	) Če gre ovaditelju ali zalotitelju nagrada, odredi minister za finance izplačilo, in sicer če je v kolkih, po upravi državnih monopolov, čo pa je v gotovini, po dotičnem uradu, ki je izdal odločbo ali pobral takso.
3.	) Od doplačila, redne ali zvišane takse (v Srbiji in Črni gori), prisojene državi z obsodbo obdolžene osebe, ne pripada ovaditelju nič. •
4.	) Od državnih in samoupravnih uslužbencev '•obče imajo edino organi finančne kontrole pravico do zalotnine.
5.	) Če se plača taksa- v gotovini, <se dasta od kazni za ta taksna kazniva dejanja v vsakem primeru od ene četrtine dva dela fondu finančne kontrole, en del pa se da zvezi finančne kontrole.
6.	) Po členu 60. se morajo vse odločbe pristojnih oblastev o porazdelitvi takse bodisi v kolkih, bodisi v gotovini, dobljene od pobranih kazni, pošiljati v pregled in odobritev generalni direkciji posrednjih davkov in šele po prejeti odobritvi se izvrši izplačilo.
Člen 30.
Kako se p r i 1 e p 1 j a in uničuje k a- zenska taksa.
(K členu 59.)
1.	) Kazenska taksa za listine, izdane v privatnem prometu, se prilep!ja in uničuje po točki 6.) člena 25. tega pravilnika na teh listinah, razen za listine, o katerih je predpisano kaj drugega.
2.	) Preko kolkov, pobraaiih kot kazenska taksa, x se zapisuje, preden se uničijo, beseda: «kazenska».
3.	) če se plača taksa v gotovini, se na dotičnih spisih samo označi, da je taksa- plačana po dnevniku št. N.
Člen 31.
Zastaranje taksnih kaznivih dejanj. (K členu 60.)
1.	) Taksna kazniva dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o taksah in pristojbinah, zastarevajo po členu 60. zakona o taksah.
2.	) O vseh kaznih po zakonu o taksah in pristojbinah, pa tudi v primerih iz členov 48. in 49. zakona o taksah, so mora voditi pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance posebna «knjiga taksnih kazni».
3.	) Vsi starejšine državnih in občinskih oblastev morajo poročati generalni direkciji posrednjih davkov o vsakem učinjenem kaznivem dejanju kakor tudi o uspehu preiskave, ob kazni pa priobčiti tudi številko in datum razsodbe ali odločbe, vzrok kaznivega dejanja, zoper kateri predpis se je pregrešila
dotična oseba, znesek doplačila redne takse, znesek kazenske takse, znesek obrestne takse, če ga je kaj. in znesek takse za razsodbo ali odločbo.
4.) Predsedniki prvostopnih sodišč v Srbiji in Črni gori morajo obveščati vsa prvostopna sodišča o kaznih za dejanja iz poslednjega odstavka člena 50. zakona o taksah, da sc imajo v razvidnosti povratki h kaznivemu dejanju.
i
Člen 32.
N u j n ost taks n i h p r e d meto v.
(K členu 62.)
1.	) Vsi uradniki, ki se pregreše zoper člen 62. zakona o taksah, se kaznujejo po točki 8.) člena 56. rak ona o taksah v denarju s 30 do 5000 dinarji.
2.	) Čim se pojavi ali odkrije taksno kaznivo dejanje, ki bi imelo za posledico kazen preko 5000 dinarjev, morajo vsa oblastva, pristojna za preiskavo, zavarovati plačilo redne in kazenske takse ali denarne kazni.
3.	) Zavarovanje se mora vršiti po tretjem odstavku člena 62. zakona o taksah.
Člen 33.
(K tar. post. 1.)
1.	) Taksa po tar. post. 1. taksne tarife se polaga za vse opozoritve, vloge in prošnje vobče, ki se predlagajo: kralju, narodni skupščini, oblastvom in uradom v kraljevini, bodisi da se pošiljajo ali izročajo pismeno, bodisi da so ustne ter jih oblastvo ali urad sestavlja pismeno (zaslišanja), ne glede na število in velikost pol.
2.	) Če je določena za vloge in prošnje večja taksa, se- pobira, ta večja taksa. Toda taksa za prošnje ne sme biti pri nobenem oblastvu in nikoli manjša od takse, določene v tar. post. 1.
3.	) To takso polaga vsaka oseba, podpisana na vlogi. Če nastopi več oseb, bodisi pravnih, bodisi fizičnih, bodisi enih in dragih, ki se po naravi svojih razmer podpišejo na prošnji, kot ena posebna prizadeta stranka, kakor so drugovi v enem podjetju, družbeniki, bratje v zadrugi in temu podobno, se plača ena taksa.
4.	) če taksa, predpisana za vlogo, ni plačana, se mora vloga, ako prihaja iz Srbije in Črne gore ter se sprejme v teh pokrajinah, položiti v arhiv ter se sploh ne jemlje v razpravo. Če prihaja vloga v Srbijo in Črno goro iz dragih pokrajin ali se pošilja iz Srbije in Črne gore v druge pokrajine ali se pošilja iz pokrajine izvun Srbije in Črne gore v pokrajine izvun Srbije in Črne gore, se zahteva za to vlogo najprej plačilo ali doplačilo predpisane takse in šele potem se sme vzeti v razpravo.
5.	) Taksa iz tar. post. 1. se ne polaga tudi za tožbe, pritožbe in prigovore, obremenjene z drago posebno ali večjo takso. Toda dopolnitve pritožbe ali dopolnitve prigovora plačujejo samo takso iz tar. post. 1., ker se smatrajo za vloge.
6.	) Ta taksa, se pobira za vse vloge, zahteve in prošnje, ki jih priglašajo poedinci ali jih priglaša več oseb brzojavno, če niso zavezane večji taksi.
7.	) Če se pošiljajo pritožbe, vloge in zahteve brzojavno, mora pošiljatelj telegrama predpisano takso prilepiti na telegram, uradnik pa postavi, ko odpravlja telegram, vselej pod prosilcev podpis svoje poročilo uradu, kateremu je namenjen: «Taksa v N. (z besedami) dinarjev je plačana », in to tudi podpiše.
8.	) Če znaša taksa preko 5 dinarjev, se prilepi na poseben referat, se predpisno uniči ter istega dne po pošti pošlje uradu, kateremu je telegram name-nje'h; ta urad pa oceni, ali se je položila zadostna taksa.
9.	) Če se zahteva z brzojavno prošnjo izpričevalo, odobrilo, dovolilo, dopustilo ali odločba, se mora položiti tudii še predpisana taksa za te spise.
V členu 36. tega pravilnika je predpisano, kdaj se taksa za odločbo polaga hi kdaj ne. V primerih iz točk 7’.), 8.) in 9.) tega člena telegrafski uradnik ne odgovarja za premalo položeno takso.
10.	) Za vse prošnje, s katerimi se zahtevajo izpričevala, odločbe, dopustila., odobrila itd., se plačuje tudi ta taksa za vlogo poleg takse, predpisane za izpričevala, odločbe, dopustila, odobrila itd.
11.	) Za prošnje so smatrajo tudi vse izjave in zahteve, ki se podajajo na aktih ob uradni priobčitvi.
N. pr.: «Priobčen mi je sprednji odgovor N. urada in prosim, da se mi izdaj odločba o tej stvari, ker mislim, da imam po členu N. N. pravico do tega in tega».
12.	) Dopisi poedinih oseb ali firm v inozemstvu, ki jih pošiljajo te poedinim državnim ali samoupravnim uradom, se ne polagajo v arhiv, če so zavezani taksi: toda dotične osebe ali firme se morajo ob-
vestiti, bodisi neposredno, bodisi po zastopniku, koliko takso morajo položiti, da bi se moglo o tem njih dopisu ukreniti, česar je treba: dotlej pa se ta dopis sploh ne vzame v razpravo.
Člen 34.
(K tar. past. 2.)
1.	) Taksa za priloge po tar. post. 2. se plačuje za vsako prilogo, ki se doda prošnji, vlogi, pritožbi tožbi in vobče pismeni in protokolarni vlogi, a ni po dragem zakonskem predpisu zavezana posebni večji taksi in tudi ne oproščena plačila takse, ne glede na število in velikost pol enega takega spisa.
2.	) Če se prepiše več spisov (več priznanic, računov, izpričeval, dopisov itd.) na enega ali na več listov in se taki listi predlože v nepotrjenem prepisu kot priloge, se plača taksa za toliko prilog, kolikor je originalnih spisov prepisanih.
3.	) Če so plačale originalne, listine, ki se dodajajo kot priloge, manjšo takso, se morajo, ko se predlože, dopolniti z razliko takse do 2 dinarjev.
4.	) Dokler se za priloge, ki niso opremljene z zadostno takso, ne pobere ostanek takse po predpisih, ki veljajo o tem, se predmet ne sme vzeti v delo.
5.	) Prepisi ali duplikati poedinih prilog, ki se dodajajo za arhiv ali za drugo potrebo oblastva samega, kakršni so: prepisi tapij (listin za zemljiški prenos) pri prenosu imovine za potrebo davčnih ali zemljiškoknjižnih oblastev; prepisi listin o obvezi pri intabulaciji in sredstvih za zavarovanje ali za zemljiško zavarovanje; prepisi pri potrditvi poedinih listin niso zavezani tej taksi.
6.	) Če niso originalni spisi po zakonu zavezani taksi zato, ker se izdajajo uradoma (vojaške objave, vojaške listine itd.), niso niti kot priloge zavezani nobeni taksi. Toda prepisi teh listin so zavezani taksi, če se predlagajo kot priloge.
7.	) Če se predlagajo kot priloge originalni spisi ali overovljeni prepisi s predpisano in večjo takso, se ta taksa iz tar. post. 2. ne pobira. Če pa na takem spisu ni takse ah če je nezadostna, se postopa z odgovornimi osebami po zakonu.
Člen 35.
(K tar. post. 3. in 4.)
1.	) Taksa iz tar. post. 3. in 4. se pobira za izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o kakršnihkoli dejstvih in o vsem, kar se jih more tikati.
2.	) Če izda več oseb eno potrdilo, n. pr. če izda več zdravnikov potrdilo o zdravstvenem stanju te ali ene osebe, ali če izda več državljanov komu potrdilo o vedenju itd., se plača samo ena taksa iz tar. post. 3. in 4.
Za potrdila ali izpričevala, za katera so v tarifi določene pasebne druge takse, se ne sme pobirati taksa iz tar. post. 3. in 4.
Člen 36.
(K tar. post. 5.)
t.) Po tar. post. 5. se. pobira taksa za vse pismene odločbe, odloke in za vsa obvestila administrativnih oblastev kakor tudi za odločbe ali razsodbe, ki se izdajajo o kaznivih dejanjih privatnih oseb alt javnih uslužbencev, katera se preiskujejo in kaznujejo na podstavi specialnih zakonov, kolikor ni za te odločbe ali razsodbe določena posebna večja taksa.
2.	) V pokrajinah izvun Srbije in črne gore se pobira ta taksa za vse prve odloke, odločbe, obvestila, sklepe itd., ki jih izdajajo administrativna ali avtonomna oblastva in ki obse za jo navedbo, da ima dotična oseba pravico pritožbe na višje oblastvo, ali če dotična oseba izrečno zahteva pismeno odločbo.
3.	) Če se dajo poedinim osebam na njih vloge obvestila ali kakršnekoli odločbe, M jih izrečno ne zahtevajo, ali zoper katere nimajo pravice pritožbe, se ta taksa ne pobira; če pa se vendarle pritožijo, se pobere od njih naknadno taksa po tej tarifni postavki.
4.	) Za odločbe, odloke itd., ki jih izdajajo oblastva o pritožbah, za katere se taksa, plačuje, se ne pobira ob izdaji odloka ali odločbe za to nobena taksa.
5.	) Če poedinim osebam na vloge, prošnje in opozoritve, ki so v izvestnih poslih oproščene takse, prvostopno oblastvo odkloni zahtevo kot neutemeljeno, se pobere taksa za. izdano odločbo in prošnjo šele, ko postane ta izvršna, glede na točki 1.) in 2.> tega člena.
6.	) Če zahteva več oseb z eno prošnjo, da se izdaj vsaki posebna odločba, se mora položiti predpisana taksa za odločbo za vsako osebo.
7.	) Taksa za vse odločbe ali obsodbe o kaznivih dejanjih privatnih oseb ali javnih, državnih in samoupravnih uslužbencev (nameščencev), ki se preiskujejo in kaznujejo po dingih zakonih, če ni določena za te odločbe ali obsodbe posebna taksa, se pobira po izvrsnosti odločbe ali obsodbe. V odločbi ali obsodbi se mora tudi določiti plačilo te takse. Kolikor je krivcev, tolikokrat se pobere ta taksa.
8.	) Öe se zahteva izdaja odobrila, dopustila ali potrdila, pa se dotični osebi ta ne izdado, se pobere za odločbo, s katero se zahtevnik obvešča o odkloniti, taksa iz tar. past. 5.
9.	) Ce ni za odobrilo, dovolilo itd. določena posebna taksa, se pobira taksa iz te tarifne postavke.
Člen 37.
(K tar. post. 6.)
1.	) Taksa, predpisana v tar. post. 6. taksne tarife za pritožbe zoper odločbe nižjega administrativnega oblastva, namenjene -višjemu oblastvu, se plačuje samo, če ni predpisana za te pritožbe posebna, večja taksa, ker ne more biti za nobeno pritožbo, vloženo zoper formalno odločbo, taksa manjša od one, ki je določena po tar. post. 6.
2.	) Ta taksa se plačuje tudi za pritožbe zoper sodbe sodnih oblastev v zgolj administrativnih poslih.
Člen 38.
(K tar. post. 8.)
1.	) Po tar. post. 8. taksne tarife se pobira taksa za vse objave in reklame, ki se vrše zaradi materialne koristi.
2.	) Taksa 0-10 dinar,ja po točki 1.) te tarifne postavke se pobira samo za one objave začasnega značaja, ki se prilepljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata in druge predmete, in sicer samo zaradi koristi, ne pa za objave, ki se javno razširjajo iz roke v roko.
3.	) Tej taksi niso zavezane posmrtnice, plakati političnega značaja in take objave raznih združb, ki nimajo spekulativnega značaja, najsi se prilepljajo ali pritrjujejo na poedine predmete. Istotako niso zavezane tej taksi objave državnih in državno privilegiranih gledališč samo za njih prireditve. Objave -o prireditvah drugih korporacij in družb v lokalih državnih in državno privilegiranih gledališč pa so zavezane tej taksi.
4.	) Oglasi iz časnikov, občasnih spisov, koledarjev in dragih knjig, če se izločijo iz časnikov in prilepljajo ali pritrjujejo posebe, plačujejo istotako to takso 0-10 dinarja, če se objavljajo z njimi stvari materialne koristi.
5.	) Če se prilepljajo z objavo vred kot dodatki poedine slike ali drugačna pojasnila teh objav ali če se prilepi ali pritrdi dvoje ali več objav draga za drugo ali se tiskajo na istem plakatu reklame ali objave različnih oseb, se mora plačati za vsako objavo ali sliko ali reklamo tudi posebna taksa.
6.	) Ce se nosijo ali vozijo objave ali slike iz točk 2.), 3.), 4.) in 5.) tega člena po mestu, se plačuje za. vsak izvod taksa po 5 dinarjev.
7.	) Taksa iz predhodnih točk za objave, reklame in slike se prileplja na vsak izvod, preden se te tiskajo ali pišejo, ter se uničuje tako, da se besedilo natisne ali napiše čez kolek. Če pa je objava, reklama ali slika izdelana v inozemstvu ali v državi, toda ima jako malo besedila, nekoliko drobnih vrst, se izvršuje prilepljanje in uničevanje pri davčnem uradu, finančni upravi ali pri finančni kontroli, ali policijskem oblastvu z dotičnega oblastva pečatom, ki mora z enim delom sezati čez kolek, z dragim pa čez čisti papir. Uničevanje v uradu se izvršuje na podstavi vložene prošnje, za katero se taksa ne plačuje.
8.	) Po točki 2.) tar. post. 8. taksne tarife se pobira taksa na leto za vse napisane ali naslikane objave ali reklame, ki so izdelane ali obešene na zidovih, ogradah, tramvajih, omnibusih, kioskih itd. v kakršnikoli obliki, kakor tudi za svetlobne reklame, bodisi s pomočjo projekcije, bodisi s pomočjo kombinacije kakršnihkoli svetlih točk, ki tvorijo razne črke, slike itd., in sicer:
a)	za reklame in objave izpod pol m- velikosti na
leto 40 dinarjev;
b)	za reklame in objave od pol m2 do enega m2
velikosti na leto 80 dinarjev;
c)	za reklame in objave preko enega m2 velikosti
na leto 150 dinarjev.
Če pa se pritrjajo te reklame v tramvajih, železniških vozovih, na parnikih, v avtobusih in na železniških in parniških postajah (poslopjih) in v javnih poslopjih, kakor: bankah, restavracijah, hotelih, vrtovih itd., se plačuje desetina te takse, razen v primera iz točke 20.) tega člena.
9.) Velikost reklame odreja pristojno ohlastvo, stvar privatne osebe pa je, da dokaže nasprotno. Velikost se odreja po vsej površini reklame, najsi ni popisana vsa površina.
10.	) Če je na iz vestni tabli, na kartonu itd. izdelanih več stalnih reklam različnih oseb, se plačuje ta taksa, posebe za vsako reklamo (objavo).
11.	) Firme poedinih podjetij, ki so vidno napravljene na tujih objektih, ne pa na samih podjetjih, se tudi smatrajo za reklame, čim niso na isti zgradbi, v kateri je tudi podjetje.
12.	) Letno plačilo te takse iz točke 2.) tar. past. 8. se računi za eno koledarsko leto, ne glede na to, ali poteče objava tudi med letom. Potemtakem nima nihče pravice, zahtevati povračila preveč plačane takse, če objave ali reklame ni bilo alt če se ni vršila v vsem enem koledarskem letu.
13.	) Vsako tako objavo ali reklamo mora lastnik objekta, na katerem je objava ali se vrši reklama, pismeno prijaviti najbližjemu davčnemu uradu ali finančni upravi, kjer pa teh ni, sreski upravi finančne kontrole in kjer tudi to ni, najbližjemu političnemu oblastvu. Za to prijavo se no plača nobena taksa, toda nanjo se mora prilepiti v kolkih znesek letne takse za objavo ali reklamo. Ti kolki; se morajo v uradu uničiti tako, da jih ni mogoče uporabiti iznova. Stare reklame se morajo prijaviti in zanje se mora plačati; taksa vsako leto najkasneje do dne 15. januarja, nove pa najkasneje v petih dneh od dne, ko poteče ali se prične reklama.
14.	) Če so te objave ali reklame na državnih ali samoupravnih objektih, jih mora prijavljati in mora plačevati takso na račun privatne osebe šef dotičnega urada. Lastniki objektov iz točke 13.) in iz te točke imajo pravico do povračila plačane takse od lastnika objave (reklame) ali podjetja, ki vrši reklame.
15.	) Nepolaganje teh taks iiz tar. post, 8. ali nepravočasno prijavljanje ali prilepljanje in uničevanje zoper te predpise se kaznuje po pripombi 3.) k tej tarifni postavki.
16.	) O tem, da so prilepljene, toda netaksirane objave kakor tudi, one, ki so izdelane ali pritrjene na zidovih itd., ali svetlobne reklame in temu podobne ne morejo odpraviti, da bi se moglo ugotoviti kaznivo dejanje, je pismen referat ali zapisnik odrejenega in zapriseženega državnega uslužbenca popoln dokaz tako o dejstvu samem kakor tudi o številu prilepljenih objav.
17.	) Dotično oblastvo je dolžno, o vseh stalnih objavah vseh vrst voditi potreben seznamek (evidenco), da s tem lahko kontrolira pravočasno prijavljanje in plačevanje takse vobče.
18.	) Če se ti seznamki ne vodijo ali se vodijo malomarno ali netočno ali če se vobče ne postopa po predpisih tega člena, se kaznujejo odgovorni uradniki v denarju v korist državne blagajne od 50 do 100 dinarjev ter morajo povrniti škodo, ki se prisodi državi z isto odločbo o kazni.
19.	) Zaradi revizije, ali je letna taksa pravilno plačana, morajo oblastva, pri katerih je taksa plačana za objave iz točke 8.), poslati vse prijave naj-kesneje do konca meseca januarja vsakega leta, in sicer: v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji in Sloveniji — svoji pristojni finančni delegaciji; v Banatu, Bački in Baranji oblastni finančni direkciji; v Srbiji in Črni gori generalni direkciji po-srednjih davkov. S prijavami vred se pošilja tudi overovljen p rep L seznamkav (evidence).
20.	) Male tablice poedinih zavarovalnic na zavarovanih objektih in tablice in oglasi na trgovinah o predmetih, ki se prodajajo v teh trgovinah ali ki so se po značaju trgovine prodajali prej, kakor tudi vse objave in reklame v mednarodnih vlakih in na parnikih, ki vozijo preko naše države, niso zavezane taksi iz točke 2.) tar. post. 8. taksne tarife.
21.	) Po točki 3.) tar. .post. 8. taksne tarife se pobira izza dne 1. januarja 1922. taksa na vse oglase v časnikih, periodičnih časopisih, koledarjih (bodisi stenskih, bodisi v blokih ali v knjigi), bazarjih, katalogih, knjigah in temu podobnem po velikosti površine vsakega oglasa, in sicer v znesku, označenem v t.očkah a), b), c) in č) točke 3.) te tarifne postavke.
22.	) Širina in dolžina oglasa se jemlje:
a) V časnikih, če je obrabljen: od robu ene zunanje strani obrobka do drage; če je brez obrobka, toda se dotika drugega obrobljenega oglasa, se vzame za rob zunanji rob sosednjega oglasa, na neobrobljeni strani pa najvišji konec besedila na nasprotni strani; če je brez obrobka, toda se dotika neobrobljenega oglasa, se vzame sredina praznega prostora med enim in drugim oglasom; če je na vsej strani neobrobljen ali obrobljen, se vzameta širina in dolžina po največjem besedilu
na eni izmed prejšnjih strani, ki ga pokriva, n--glede na to, ali pokriva vso površino ali ne. Ce je oglas brez obrobka ali če je obrobek sam nepravilen lik (trikotnik, trapez itd.) ali krog ali -slikami, se vzame širina, odnosno dolžina (po kvadratu, ali pravokotniku) po najdaljših straneh, ki jih jemlje ta oglas, analogno drugim oglasom, ki imajo pravilno površino. To velja, koli kor se dd uporabljati, tudi za stenske koledarje, b) V periodičnih časopisih, koledarjih (v knjigi ali bloku), bazarjih, katalogih in vseh dragih knjigah, če je več oglasov na eni strani, bodisi obrobljenih, bodisi neobrobljenih, se izračunava po-višina kakor pri časnikih; če pa je samo en oglas na eni strani, se vzameta širina in dolžina po največjem besedilu ene strani dotične knjige, ne glede na obrobek. Ko se meri dolžina ali širina, se presežki do pol centimetra ne računijo, presežki preko po] centimetra pa se računijo za ce! centimeter.
23.	) Za oglase se smatrajo tudi ona naznanila v časničkih beležkah, s katerimi se objavljajo zaroke, poroke, bioskopske predstave in vse drugo, kar ima značaj oglasa ali reklame. Istotako je smatrati za oglas v katalogih, če se ne navaja predmet ali knjiga samo z označbo cene, nego se opisuje in poudarja dobra stran dotičnega predmeta ali dotične knjige. Oglasi, ki se izdajajo v obliki časnikov ali kot .priloge časnikom ali dragim knjigam, spadajo istotako pod to takso.
24.	) Ta taksa se plačuje tudi za vse one oglase, ki se objavljajo v «Službenih Novinah» ali drugih državnih ali samoupravnih listih ali izdajah,, ki nimajo uradnega značaja ali niso zavezani taksi iz tar. post. 332.
25.	) Tej oglasni taksi niso zavezani:
a)	repertoar državnih ali državno privilegiranih gledališč;
b)	obvestila o naročnini;
c)	kritike (recenzije), če ne stopajo iz kroga književnega poročila;
č) odgovori uredništev o čisto uredniških podih; in
d)	izjemoma oni oglasi v časniških beležkah, ki se iz humanitarnih razlogov tiskajo brezplačno; toda o tem se občasno uverja finančno obiastvo.
26.	) Zaradi točnega izračunavanja in pobiranja takse morajo vsi lastniki ali izdajatelji časnikov ali periodičnih časopisov izročati ob prijavi brez taks.* (ki se mora vpisati istega dne tudi v vložni zapisnik) finančnemu oblastvu po en izvod dnevnikov ali periodičnih časnikov ali časopisov istega dne, katerega datum nosijo. V tej prijavi se mora točno označiti, koliko oglasov je im kakšne vrste so.
27.	) Finančno obiastvo (finančna uprava — davčni urad) odredi s pismeno naredbo uradnika, čigar dolžnost je, sestaviti o prejetem izvodu referat in izračun, ki ga mora prekontrolirati in podpisati tudi pristojni šef ali revizor. N. pr.:
Sestavljeno dne 1. januarja 1922.
Pri finančni upravi — davčnem uradu — v N. Lastnik — izdajatelj — lista (ali časopisa):
«Narodni S u d» je predložil danes 0^r0^‘'
sreski
finančni upravi — davčnemu uradu — v N. svoj list —• časopis — z dne (datum), v katerem je:
30 oglasov do 20 cm2 površine na N. N. in N. strani, 15 'oglasov preko 20 do 50 cm2 površine na N.. in N. strani,
8 oglasov preko 50 do 100 cm2 površine na N. strani,
3 oglasi preko 100 cm2 površine na N. strani.
	Torej je plačati takse: za	časnik —	časopis
z dne 1. januarja 1922L: za 30 oglasov do 20 cm2 po		Din 0-50	Din 15-—
za	15 oglasov preko 20 do 50 cm2 po		Din !•—	Din 15—
za	8 oglasov preko 50 do 100 cm2 po ...	.	Din 3—	Din 24--
za	3 oglase preko 100 cm2 po		Din 5—i	Din 15-—
skupa j . . Din 69-— z besedami: devet in šestdeset dinarjev, ki jih je treba položiti pri — finančni upravi — davčnem uradu — dne 10. januarja 1922.
List se je pravočasno izročil finančni upravi -davčnemu uradu — in prijava je točna.
Kontrolor (ali kdor je odrejen).
Podpis.
Pregledal in našel, da so se vzeli v poštev vsi oglasi in da sta izmera in izračuna’ točna.
Šef — revizor.
Tema referatu se preložita dotična številka lista časopisa) in prijava, dotičnoga lastnika ali izdajatelja.
28.	) O izročenem listu (časopisu) izda finančno ob-lastvo protrdilo, v katerem se označi, kateri list, za kateri dan, katerega dne je bil izročen in katerega dne je treba položiti takso.
29.	) Dovoljeno je, izročiti finančnemu oblastvu list časopis) tudi prej, t. j. pred datumom, ki ga nosi list.
30.	) Za vsak list (časopis) mora biti poseben zavoj omot), v katerega se vlagajo ti referati vsak dan
za vsakih 10 dni. Na tem zavoju se rekapitulira, vsota takse, ki se mora plačati za teh deset dni.
31.	) Dasi se mora polagati ustrezni znesek takse za oglase v gotovini vsakega desetega dne v mesecu
10., 20. in 30.), je vendarle dovoljeno, za one mesece, ki imajo 31 dni, polagati takso za poslednjo tretjino meseca ali za poslednjih 11 dni takega meseca enajstega dne. t. j. koncem dotičnoga meseca, in lastnik ali izdajatelj se za to ne kliče na odgovor in se ne kaznuje. Toda istotako mora lastnik ali' izdajatelj za. poslednjo tretjino meseca februarja položiti takso dne 28. ali dne 29. tega meseca; drugače -e pokliče na odgovor in se kaznuje.
32.	) Za koledarje, bazarje, kataloge in vse druge knjige, ki se morajo izročati finančnemu oblastvu, preden se začno prodajati, se istotako sestavlja referat in izračunava taksa, toda takso je treba takoj jx>ložiti. Predpisi točk 26.), 27.). 28.) in 29.) tega člena veljajo tudi za te knjige.
33.	) Tudi lastniki ali izdajatelji časnikov iii časopisov smejo, če jim je ugodneje in zaradi njih obračunov laže, vsak dan ali pa s številko vred polagati tudi ustrezni znesek takse.
34.	) Blagajniki državnih laskam ali uradniki, odrejeni za sprejemanje privatnih oglasov, ki se tiskajo v «Službenih Nevinab» ali drugih državnih ali samoupravnih listih ali izdajah, imajo iste dolžnosti za polaganje takse pri finančnem oblastvu kakor vsaka privatna oseba.
35.	) Da je finančnim oblastvom mogoče kontrolirati, ali so jim časniki, časopisi, koledarji in vse druge knjige z oglasi prijavljeni in predloženi, morajo vsa politična oblastva istega dne, ko prejmejo kakšno izdajo za narodno biblioteko, to izdajo prijaviti svojemu finančnemu oblastvu. To velja samo za časnike, ki šele začno izhajati; ko pa že izhajajo nadalje, političnim oblastvom ni treba, da bi prijavljala te časnike.
36.	) Lastniki ali izdajatelji kakor tudi osebe iz točke 34.) tega člena, ki ne predlagajo pravočasno časnikov i. dr. po predpisu točk 26.) in 32.) tega Člena ali polagajo takso zoper točki 31.) in 32.) tega člena ali vobče ne polože predpisane takse, se kaznujejo za- vsak primer s trikratnim zneskom neplačane takse, ki se izračunava za vse oglase iz dotične devilke časnika ali časopisa m za dotični dan, ali pa, če je koledar ali druga knjiga, po vseh oglasih iz dotične knjige. S trikratnim zneskom se kazanje dotična oseba tudi za vsak neprijavljeni oglas, pa tudi za vsak oglas, ki je netočno prijavljen glede velikosti. Ta kazen ne izključuje plačila redne takse.
37.	) Uradniki, ki ne izračunijo takse za oglas ali zaradi tega pogrešno izračunijo tudi manjša plačila fakse, se kaznujejo s trikratnim zneskom neizraču-njene ali premalo izračunjene in pobrane takse, kar ne izključuje izterjave redne takse od dotičnega lastnika ali izdajatelja ali uradnika v primeru točke 34.) tega člena.
38.	) Z uradniki, ki malomarno izvršujejo predpise tega člena, se postopa po dotičnih predpisih.
Člen 39.
(K tar. post. 9.)
1.	) če se vloži z ozirom na člena 54. in 55. ali na člen 245. zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih prošnja za opravljanje izpitov, določenih v zakonu o uradnikih, so smatra ta prošnja za prijavo iz tar. post 9. in taksa se položi po točkah a) in h) te tarifne postavke.
2.	) če ni za prijave in dovolitve o opravljanju, a tudi za izpričevala o opravljenem izpitu za uradnike katerekoli stroke predpisana v taksni tarifi posebna taksa, se pobira taksa n tar. post. 9. taksne tarife.
3.	) Organi finančne kontrole vobče niso zavezani plačila takso iz te tarifne postavke.
Člen 40.
(K tar. post. 10.)
L) Družbene pogodbe, ki se sklepajo bodisi brez koristi, bodisi zaradi koristi pogodbenih strank, so
zavezane taksi iz tar. post. 10. po tem, ali se vlagata v podjetje trud ali glavnica (imovina) brez koristi poedincev, ali se vlaga zaradi koristi samo osebno delo brez glavnice (imovine) ali se vlaga glavnica (imovina) brez osebnega dela ali se naposled vlagata. osebno delo in glavnica (imovina).
2.	) Taksa, za prvo vrsto pogodb iz točke 1.) tar. post. 10., kjer se vlagata trud in glavnica (imovina) brez koristi poedincev, znaša 20 dinarjev. Za drugo vrsto pogodb iz točke 2.) tar. post. 10., kjer se vlaga samo trud, se plačuje taksa 100 dinarjev. Za pogodbe iz točke 3.) pod c), kjer se vlagata trud in glavnica (imovina), se plačuje taksa po 1 % od vrednosti, označene v pogodbi, ter se polaga pri sestavljanju pogodbe in prileplja in uničuje na pogodbi.
3.	) Če se sestavljajo take pogodbe v več izvodili, se obremeni s takso samo izvod prvopodpisanega pogodnika. na ostalih izvodih pa mora dotični uradnik označiti, pri kom je prvi izvod s takso, ter zapisati, da je to drugi izvod, tretji izvod itd.
4.	) Taksa za pogodbe iz točke 3.) pod a) in b) tar. post, 10., kjer se vlaga zaradi koristi samo imovina (glavnica), kr se .javlja v obliki delniških podjetij ali jxxljetij na deleže, se plačuje, ne glede na vrsto podjetja, po vsoti nominalne vrednosti delnice, in sicer:
a)	če se glasi delnica ali delež na ime, se pobirata
2%;
b)	če se glasi delnica ali delež na prinosnika, se pobirajo 4 %.
Ce pa se položi ob vplačilu delnic večja vsota, nego je nominalni znesek delnice, se plača poleg takse za nominalni znesek delnice še ista stopnja takse na razliko med nominalnim zneskom delnice in dejansko vplačano vsoto po odbitku dejanskih stroškov ob podpisu. To velja tudi, če se vrše ta vplačila po deležih.
Na vse presežke preko nominalne vrednosti, položene izza dne 1. januarja 1919., se pobere naknadno taksa po tem zakonu po odbitku posebne emisijske takse, če je obstajala poleg' redne takse.
5.	) Za dejanske stroške se računijo znesek takse, ustrezni znesek dejanskih stroškov za izdelavo delnic in znesek pisarine, vse po delnici.
6.	) Ta taksa se mora plačati celotno v 30 dneh od dne, ko je bilo treba položiti prvo vplačilo. Začetna vplačila, ne vplivajo na plačilo takse. Tako n. pr.; Če mora družba po pravilih svojo glavnico 3,000.000 dinarjev vplačati v daljših presledkih, t, j. v prvem letu 1,000.000 dinarjev, v drugem letu drugi del ali ostanek, se smatra to za vplačilo glavnice v delih. Za plačilo takse pa se ne sme smatrati vplačilo v delih, če se vplačuje glavnica v krajših presledkih, kakor n. pr. 10 % ob podpisu, 10 % ali več v presledkih, manjših od enega leta.
Če se hočejo dati delnice v promet, preden so popolnoma vplačane, se mora plačati taksa za ves znesek emisijske vrednosti. Za polaganje takse velja predpis točke 9.) tega člena.
7.	) Če se začasne ali stalne delnice samo zamenjajo za druge delnice istega števila in iste nominalne vrednosti za čas trajanja, ki je odrejen družbi, niso nove delnice zavezano vnovičnemu plačilu takse, toda družba ne sme teh novih delnic dati v promet, dokler ne priobči te svoje namere z vlogo generalni direkciji posrednjili davkov ter v njej ne označi števila in nominalne vrednosti dosedanjih delnic, dokler ne priloži potrdila o prej plačani taksi in svojih pravil ter ne zahteva, naj se na delnice postavi žig (ki ga nabavi sama), da so te zamenjane stare delnice iste vrednosti, za katere je bila prej plačana predpisana taksa, če izda. generalna direkcija posrednjih davkov družbi odobrilo na to vlogo, odredi pristojnemu finančnemu oblastvu, naj sestavi na podstava predloženih podatkov zapisnik ter potem udari na delnice omenjeni žig-, ki se glasi:
Taksa je plačana za prejhije začasne (ali stalne) delnice iste vrednosti. Odlok generalne direkcije posrednjih davkov z dne...................., st.........
Davčni uradnik.
Ta žig podpiše davčni uradnik. Po izvršenem žigosanju se žig uniči.
8.) če dobi družba dovolitev, da sme svoje poslovanje nadaljevati tudi po odrejenem roku, mora plačati za svoje delnice vnovično takso iz tar. post-
io.	Zaradi plačila takse mora postopati družba tako, kakor je navedeno v predhodni točki tega člena. Ko finančno oblastvo prejme takso, sestavi zapisnik, v leaterem ugotovi poleg drugega tudi, kolika taksa je plačana, ter žigosa delnice z žigom, ki se glasi:
Taksa je iznova plačana za to delnico za novo periodo trajanja družbe. Odlok generalne direkcije posrednjih davkov z
dne...............;. ., št........
Dn. Št... Davčni uradnik.	Šef.
9.) Ta taksa se polaga v gotovini pri pristojnem davnem oblastvu ali pristojni finančni upravi. Za koliko delnic in katere nominalne vrednosti (imenske ali brezimenske) se je plačala taksa, se ugotovi v vsakem primeru z referatom, ki se vpiše v protokol dotičnega oblastva. Potem izvrši oblastvo v drugem primeru žigosanje listin (delnic i. dr.) z žigom:
Taksa je plačana za vso vsoto vplačane glavnice. Zapisnik z dne..............
............, št.........
Dn. št.. . Davčni uradnik.	Šef.
10.) Če se zvišuje vrednost delnice s tem, da se rezervni fondi ali kaj drugega pretvarja v glavnico ali drugače zvišuje glavnica, se obrne družba z vlogo na generalno direkcijo posrednjih davkov ter označi: za koliko se zvišuje glavnica; na kakšen način se zvišuje glavnica, ali k rezervnega fonda ali drugače; koliko ‘ je število prejšnjih delnic in koliko novih delnic: kdaj so bile stare izdane; kolika taksa je plačana; kolika, je bila njih dosedanja nominalna vrednost in na koliko vrednost se zvišujejo ali s koliko vsoto se vplačujejo, ali z nominalno vrednostjo delnice ali v večjem znesku in v kolikem. Tej vlogi doda potrdilo o prej plačani taksi in svoja pravila. Ko odredi generalna direkcija posrednjili davkov finančnemu oblastvu, naj pobere takso, nabavi družba žig, ki ga pritisne in podpiše davčni uradnik s šefom na vsaki delnici in ki se glasi:
Predpisana taksa se je pobrala samo za zvišano glavnico v N. dinarjih, po odloku generalne direkcije posrednjih dav-
kov z dne..................., št........,
ker je taksa za prejšnjo glavnico že plačana.
Dn. št.. . Davčni uradnik.	Šef.
11.) Če se spojita dve družbi ali se spoji več družb v času trajanja, odrejenega z njih pravili, ter so po prej veljavnih predpisih že plačale kakršnokoli takso, se pobere ta taksa samo od zvišane glavnice. Če pa ni dotlej ena izmed teh družb plačala nobene takse ali kakršnekoli takse od glavnice zato, ker je bila oproščena ali ker to plačilo ni bilo določeno z zakonom, se pobere ob spojitvi ali razširitvi ta taksa, in sicer od zvišane glavnice po gorenjih predpisih, od prejšnje glavnice pa po višini, ki je veljala v času, ko se je izdala delnica. Če pa ni plačala družba takse od prejšnje glavnice, a je bilo to plačilo določeno v zakonu, plača takso po gorenjih predpisih tako od zvišane glavnice kakor tudi od prejšnje glavnice; vendar pa je to plačilo ne od-prašča kazenske odgovornosti in kazni zaradi neplačane takse od prejšnje glavnice, razen v primeru po 2. pripombi k tar. post. 10. V prvem primeru se glasi žig kakor v predhodni točki, v drugem primeru pa se glasi tako-le:
Taksa se je pobrala tudi od glavnice, za katero prej taksa ni bila plačana, in od zvišane glavnice, po odloku generalne
direkcije posrednjih davkov z dne.........
............., št........
Dn. št.. . Davčni uradnik.	Šef.
12.) Če izpremeni družba svoje delnice, ki se. glase na ime ali na firmo, v delnice, ki se glase na prinosnika, plača razliko v taksi med takso iz a) in b) točke 3.) tar. post. 10. Prejšnje postopanje iz točke
10.) velja tudi tukaj. Žig se glasi:
Pobrala se je razlika v stopnji takse, ker so se izpremenih delnice iz imenskih v delnice na prinosnika. Odlok generalne
direkcije posrednjih davkov z dne.......
.............. št.......
Dn. št.. . Davčni uradnik.	Šef.
13.) Če se vplačane delnice pozneje znižajo, n. pr. od 200 dinarjev na 150 dinarjev', pa se vkljub temu kakorkoli zviša glavnica z n. pr. 50 dinarji za delnico, se mora vendarle plačati taksa od zvišane glavnice.
14.	) Za prenos delnic, ki se glase na ime, se plačuje polovica stopnje iz točke 8.) pod a), -t. j. po 1 % nominalne vrednosti. Kolki se prilepijajo na kraju, kjer se vrši prenos, uničujejo pa se tako, da se ime spiše čeznje.
15.	) Od delnic inozemskih družb se pobira taksa kakor od onih, ki so izdane v državi. Ta taksa se sme po referatu po sprednjih predpisih položiti tudi pri naših konzularnih oblast,vih v inozemstvu in dotično oblastvo mora ta, referat takoj izročiti generalni direkciji posrednjih davkov, ki obvesti o plačani taksi tudi pristojno finančno oblastvo.
16.	) Če družba ue plača takse, če je ne plača zadostno ali ne pravočasno ali ne postopa po sprednjih predpisih, je kazen trikratni znesek takse, ki bi se bila morala plačati za dotične delnice poleg redne takse. Če pa se ne prijavi dan, ko se prične podpisovanje, znaša kazen od 2000 do 10.000 dinarjev z ozirom na višino glavnice, ki se mora vplačati.
17.	) Pri kuponih teh delnic se plačuje od dividende in od tantieme taksa 1 % skupnega zneska dividende ali tantieme, ki jo je razdeliti. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastvu v ' 5 dneh po odobritvi bilance. Aktu o položitvi takse so mora priložiti tudi en izvod bilance.
18.	) Za dividendo se smatrajo tudi vse one vsote, Id se uporabljajo iz poedinih fondov in drugače brez posebnega vplačila delničarjev za to, da se zviša vrednost delnic ali da se izdado nove delnice, in od teh vsot se pobira poleg takse iz točke 8.) še taksa od dividende. Če pa vplačajo delničarji pri tej priliki še izvestno vsoto, plačajo od teh vplačil takso iz točke 3.) te tarifne postavk«1
Člen 41.
(K tar. post. 11.)
1.	) Takse, ki se izbirajo po tar. post. 11. taksne tarife od zavarovalnic, se polagajo v gotovini, razen taks za priznanice, na katere se prejemajo zavarovane vsote (točki č in d) in takse za prenos police (točka c).
2.	) Zavarovalnice polagajo pripadajočo takso pri prvem finančnem državnem oblastvu: davčnem oddelku, davčnem uradu ali finančni upravi.
3.	) Zavarovalnice polagajo te takse trimesečno: najkesneje do dne 15. aprila, 15. julija, 15. oktobra in 15. januarja.
Za čas od dne 15. novembra 1923. do konca leta 1923. plačajo to takso do dne 15. januarja 1924.
4.	) Ko zavarovalnice polagajo to takso, predlože poročilo o številu polic, izdanih v dotičnem času, ter označijo začetne in končne številke polic z vsoto zneskov njih enoletne vplačne premije, in sicer po-sebe za zavarovanja iz točke a) in posebe za zavarovanja iz točke b) tar. post. 11., istotako pa tudi pregled storniranih polic z njih številkami in enoletno vplačno premijo za vsako, in sicer posebe pregled za zavarovanja pod a) in posebe za zavarovanja pod b) tar. post. 11. Če zavarovalnice ne žele označiti imen oseb, na katere se glase police, jim tega ni treba storiti, vselej pa morajo označiti številko police in znesek letne premije.
Istotako morajo zaradi plačila takse iz točke c) predložiti za omenjeni čas izpisek iz svojih knjig o vsoti prejetih premijskih vplačil.
5.	) Taksa za priznanice, na katere se prejema zavarovana vsota (točki č in d), se plačuje v kolkih, prilepljenih na vsako priznanico. Če je ta priznanica potrjena pri oblastvu, se plača taksa, ko se priznanica potrdi; če pa priznanica ni potrjena pri ob-lastvu, se plača taksa, ko se priznanica spiše.
6.	) Taksa za prenos police pred njeno dospelostjo se plačuje v kolkih, prilepljenih na polico. To takso uničuje zavarovalnica s svojo štampilijo. Taksa za prenos police po njeni dospelosti pa se plačuje po tar. post. 30.
7.	) Pri zavarovanju prtljage in blaga plačujejo zavarovalnice ali drugö osebe in naprave, ki izvršujejo zavarovanje po železnici, vodi, suhih ali drugih potih, vsega skupaj 3 % takse kosmatili prejetih premijskih vplačil, ne glede na to, ali izdajajo police ali priznanice ali jih ne izdajajo. Tudi te zavarovalnice, osebe in naprave plačujejo to takso v’ gotovini po točki 1.), in sicer za čas v točki 3.) tega člena; toda ko polagajo te takse, morajo predložiti izpisek iz svojih . knjig o pobranih kosmatih premijah. Predpisi točke 13.) tega člena veljajo tudi tukaj.
8.	) Osnova za odrejanje takse za police ali za priznanice o prejetih vplačnih premijah se odreja po kosmatem prejemu enoletne premije, ne glede na to, da je ta označena v tabelah zavarovanja v manjšem znesku in jo zavarovalnice v kakršnikoli obliki zvišujejo (pristojbina i. dr.).
9.) Zavarovalnice obračunavajo in polagajo takso za vsako polico z ozirom na, člen 21. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, t. j. ulomek takse za vsako polico posebe ne sme biti manjši od 0-10 dinarja.
10.	) Istotako obračunava zavarovalnica takso na priznanici o prejetih premijskih vplačilih pri vsaki premiji posebe, pri čemer pazi na to, da je treba plačati za vsak ulomek: 100 dinarjev takso 0-20 dinarjev; tako izračun jene takse polagajo pri finančnem oblastvu.
11.	) Zavarovalnice, ki v označenem roku ne polože pripadajoče takse, se kaznujejo po členu 51. zakona o taksah. Zavarovane osebe ali lastniki zavarovanih stvari niso zavezani tej taksi.
12.	) Zaradi kontrole, ali je taksa pravilno prijavljena in plačana, morajo zavarovlnice dopuščati pregled svojih knjig in svojega arhiva organom, pooblaščenim za to, in generalni direkciji posrednjih davkov.
13.	) Predstavniki zavarovalnice, ki ne puste pregledati knjig in arhiva, se kaznujejo po § 93. kazenskega zakona. Razen tega prepove minister za trgovino in industrijo na zahtevo generalne direkcije posrednjih davkov tem zavarovalnicam nadaljnje poslovanje.
/ Člen 42.
(K tar. .post. 12.)
1.	) Za kupne in prodajne pogodbe se plačuje taksa po tar. post. 12. taksne tarife po tem, ali je predmet nakupa in prodaje premičnina ali nepremičnina.
2.	) Če je predmet nakupne in prodajne pogodbe premičnina, se pobira taksa 2 %, če pa je predmet kupne in prodajne pogodbe nepremičnina, se pobira taksa 6 %.
3.	) Ta taksa se pobira po vrednosti predmeta, o katerem se je sklenila kupna in prodajna pogodba.
4.	) Za vrednost premičnin se jemlje samo kupna cena z vsemi postranskimi pogoji in obveznostmi.
5.	) Za vrednost nepremičnin se jemlje prometna vrednost v trenutku nakupa in prodaje ali kupna cena ali zakonita minimalna vrednost (katastralna vrednost), kakor je pač katera teh vrednosti večja, z vsemi postranskinrf pogoji in obveznostmi.
6.	) V vrednost stvari se vštevajo tudi dolgovi, ki jih prevzame kupec, nadalje vrednost vseh bremen, ki mu omejujejo pravico popolnega uživanja. Potemtakem se mora všteti v kupno ceno tudi ona vsota, ki jo je kupec plačal ali se jo je zavezal plačati, da. bi pridobil neomejeno pravico lastništva, tretji osebi, da. bi sd odpovedala pravici, ki obreme-nja kupljeno stvar, kakor tudi ona vsota, katero se je kupec pogojno zavezal plačati prodajalcu, če bi se pogoj ne izpolnil.
7.	) Če se plačuje kupna cena v obrokih z obrestmi, se obresti ne vštevajo v vrednost.
8.	) V vseh kupnih in prodajnih pogodbah glede nepremičnin se mora navesti zaradi plačila takse poleg kupno cene še prometna vrednost, ki jo imajo stvari v trenutku, ko se sklene pogodba.
9.	) V kupnih In prodajnih pogodbah glede nepremičnin, v katerih ni navedena poleg kupne cene še takratna prometna vrednost, se smatra, da postavljajo pogodniki označeno kupno ceno kot takratno prometno vrednost.
10.	) Komisionarne pogodbe, glede parceliranja, in prodaje nepremičnih imovin je smatrati tako kakor vse druge kupne in prodajne pogodbe in zavezane so taksi po tar. post. 12., ne glede na to, ali se vrši prenos lastništva pri sodišču (ali z zemljiškimi knjigami) na ono osebo, ki izvaja parceliranje, ali ne.
11.	) Pogodbe o nakupu in prodaji deležnikov pri dediščini so istotako zavezane plačilu te takse, če se sklepa pogodba zaradi razdelitve nedeljivih stvari in pravic. Istotako so zavezane plačilu te takse tudi pogodbe o nakupu in prodaji stvari ali blaga, ki so namenjene neposrednji uporabi ali za preprodajo (trgovski sklepi), najsi niso sklenjene s formalno pogodbo, nego samo s korespondenco.
12.	) Prenos kupne pravice, pridobljene do nepremičnine, se smatra za prenos nepremičnine same ali pa za nakupno in prodajno pogodbo glede nepremičnin.
13.	) Če prejme vdova namesto miraza iz zapuščine svojega moža ali njegovega konkurznega sklada v lastnino izvestno nepremično imovino, se smatra, to za kupno in prodajno pogodbo ter se pobere od nje taksa po tej tarifni postavki, toda samo od vrednosti nepremične imovine, ne pa od vrednosti miraza.
14.	) Če izstopi član zadruge iz zadruge ter mu ostali člani zadruge njegov delež izplačajo celotno ali deloma v denarju, se smatra, da obstoji kupna
in prodajna pogodba, in taksa se pobere po tej ta rifni postavki.
15.	) Če se poda oblastvu v dopisu ponudba za: nakup premičnin ter oblastvo to ponudbo z dopisom sprejme, obstoji kupna in prodajna pogodba, za katero se pobere taksa, po tej tarifni postavki.
16.	) Ob kvalifikaciji, kaj je premičnina in kaj >? nepremičnina, veljajo predpisi lokalnih državljanskih zakonov razen v Banatu, Bački in Baranji, kjer se uporabljajo zaradi te kvalifikacije predpisi §§ 293. do 299. občega državljanskega zakona, ki velja v Hrvatski in Slavoniji.
17.	) To kvalifikacijo je treba izvršiti po kraju, kjer je stvar, ne pa po kraju, kjer se sklepa pogodba. Če se torej glede stvari, ki so v Banatu, Bački aH Baranji, sklene kupna in prodajna- pogodba v Srbiji, se pobere taksa po kvalifikaciji teh stvari po predpisih §§ 293. do 299. občega državljanskega zakona, ki velja v Hrvatski in Slavoniji, ne pa po kvalifikaciji državljanskega zakonika. *i' velja za Srbijo (§§ 185. do 191.).
18.	) Vsa oblastva, ki se jim predlagajo nakupu* in prodajne pogodbe glede nepremičnin v potrditev ali prijavo ali pred katerimi se pojavljajo te pogodbe iz kakršnegakoli razloga, se morajo uveršti. ali se navedena prometna vrednost ujema s prometno vrednostjo stvari v trenutku, ko se je pogodba sklenila.
19.	) Če oblastva spoznajo, da se navedena prometna vrednost ujema z dejansko prometno vrednostjo stvari v trenutku, ko se je pogodba sklenila, naj smatrajo tako pogodbo v tem ožim za pravilno ter naj postopajo nadalje po zakonu.
20.	) Če pa oblastva dvomijo o navedeni premetal vrednosti teh pogodb, morajo od občinskega oblastva (sodišča) ali od kneza ali m uk tar ja, v čigar okolišu so stvari, pribaviti izjavo o prometni vrednosti nepremičnine v trenutku, ko se je pogodba, sklenila: nato poberejo takso po prejeti izjavi, če se strinjajo z njo.
21.	) To izjavo mora dati predsednik občine (župan) ali njegov namestnik skupno z enim članom občinskega odbora (občinskega ali mestnega zastopništva ali predstavništva) v tem kraju, v selih Bosne in Hercegovine pa, dokler se ue ustanove občine, knez ali muktar đotičnega sela po pristojnem kotu j-skem (sreskem) oblastvu (uradu) v 10 dneh.
22.	) Če se ugotovi, da je prometna vrednost, navedena v tej izjavi, lažna v škodo države, se obsodijo predložitelji take izjave poleg kazni po* veljavnih kazenskih zakonih za sestavo lažne* listine še na denarno kazen od 500 do 2000 dinarjev. Zaradi kazenskega postopanja zoper občinske organe postopa pristojno oblastvo po zakonu na podstavi prijave pristojnega finančnega oblastva.
23.	) Če osebe, ki morajo po točki 21.) tega člena predložiti to izjavo, tega ne store v 10 dneh, se obsodijo na kazen od 100 do 500 dinarjev.
24.	) Kazen iz točke 23.) tega člena izreka minister za finance in ta kazen je izvršna,
25.	) Če oblastva ne dobe zahtevane izjave v predpisanem roku ali če dvomijo, da je vrednost, navedena v izjavi, pravilna, ali če stranka dvomi o-pravilnosti te izjave in to pismeno priobči dotičnemu oblastvu, morajo ta oblastva odrediti, da se ugotovi prometna vrednost po izvedencih.
26.	) To ugotovitev po izvedencih izvrše šef prvega pristojnega finančnega oblastva (šef fin an čin uprave ali beograjskega davčnega oddelka ali šef davčnega urada), državni inženjer ali državni uradnik poljedelske (šumske) stroke (po vrsti objekta, ki se ceni) in en član pristojnega občinskega sodišča ali občinskega odbora (občinskega ali mestnega zastopništva ali predstavništva), ali knez ali mukta* ali oseba, ki jo odredi prizadeta stranka.
' 27.) Če prizadeta stranka ob pozivu in zaslišanju ne odredi tega tretjega člana ali vobče niti ne pride na poziv zaradi te odreditve, odredi tega tretjega člana šef finančnega oblastva sam in ta oseba mora biti eden izmed članov pristojnega občinskega sodišča ali občinskega odbora (občinskega ah mestnega zastopništva ali predstavništva),' v selih Bosne in Hercegovine pa knez ali muktar.
28.	) Ko se prizadeta stranka pozove zaradi odreditve tega tretjega člana, ji mora oblastvo zaradi tega vročiti poziv, v katerem izrečno označi, zakaj se pozivlje, in postaviti ji mora rok najmanj petih, a največ 10 dni, štetih od prejema ali vročitve poziva.
29.	) Odrejeni člani morajo pregledati predmet cenitve ter po velikosti, mejah, položaju, kakovosti in vrednosti sosednjih imovin določiti prometno vrednost te imovine; vse to se mora označiti, ko se cenitev obrazloži.
30.	) O izvršeni cenitvi po izvedencih morajo sestaviti odrejeni člani zapisnik cenitve, v katerem točno opišejo ipredmet cenitve po mejah, velikosti, kakovosti in kraju; potem vpišejo s številkami in besedami ugotovljeno cenilno vrednost in to podpišejo; nato pa vroče tako sestavljeni zapisnik ob-lastvu, ki je odredilo to cenitev.
31.	) Če se odrejeni člani ne bi zedinili o vrednosti cenitve, je smatrati za velikost cenitve ono vrednost, za katero sta se zedinila najmanj dva člana; ee se pa- o vrednosti cenitve ne zedinita niti dva člana, se vpišejo v zapisnik vse tri vrednosti z označbo, kateri član je določil koliko vrednost, in •za vrednost se smatra rezultat, ki se dobi, če se vsota dveh največjih vrednosti razdeli z 2.
32.	) če se ugotovi, da so ocenili odrejeni člani ali da jo ocenil katerikoli izmed odrejenih članov vrednost brezvestno, so kazensko odgovorni, kakor bi bili sestavili lažno listino. Zoper to člane komisije vloži prijavo pri pristojnem oblastvu zaradi nadaljnjega kazenskega postopanja generalna direkcija pesrednjih davkov.
33.	) KO' prejme oblastvo sestavljeni in podpisani zapisnik o cenitvi, ga mora takoj in najkesneje v petih dneh priobčiti prizadeti stranki.
34.	) Prizadeta stranka se sme zoper to cenitev po izvedencih v formalnem ozira pritožiti na generalno direkcijo posrednjih davkov v 15 dneh, ko se ji je priobčila cenitev.
35.	) Generalna direkcija posrednjih davkov razmotri po pravočasni pritožbi prizadete stranke izvršeno cenitev samo v formalnem ozira ter odloči o tem.
36.	) Odločbe generalne direkcije posrednjih davkov v teh pritožbah so izvršne.
37.	) Če je prometna vrednost nepremičnin, ugotovljena s cenitvijo, večja od vrednosti, prijavljene v pogodbi, in če znaša ta razlika preko 20 %, se obsodita prodajalec in kupec, da plačata- solidarno, poleg redne takse od presežka vrednosti, še trikratni znesek te takse kot kazen in tudi stroške za cenitev po izvedencih.
38.	) če je prometna vrednost nepremičnin, ugotovljena s cenitvijo, večja od vrednosti, prijavljene v pogodbi, in znaša ta razlika preko 10 do 20 %, plačate prodajalec in kupec samo redno takso od presežka, vrednosti in stroške za cenitev po izvedencih.
39.	) če pa je prometna vrednost nepremičnin, ugotovljena s cenitvijo, večja od vrednosti, prijavljene v pogodbi, in znaša ta razlika do 10 %, plačate prodajalec in kupec samo redno takso od presežka vrednosti, a stroške za cenitev po izvedencih trpi država.
40.	) Toda če se je morala izvršiti cenitev po izvedencih zato, ker nista predsednik (župan) in odbornik (zastopnik pristojne občine) ali knez ali muktar dala zahtevane izjave v postavljenem roku, zadenejo stroški za cenitev po izvedencih vselej njiju.
41.	) Za kupne in prodajne pogodbe glede nepremičnin, po katerih so kupci država ali samoupravna telesa, in sicer pri samoupravnih telesih ramo, če opravljajo te posle v imenu države in za državo, kakršni so: nakupi sveta in zgradb za šole, cerkve, državne urade itd., se plačuje polovica te takse.
42.	) Za kupne in prodajne pogodbe glede premičnin, s katerimi prodaja država svoje izdelke in pro-dukte, kakršni so; premog, rude, les, tobak itd., se te taksa ne pobira.
43.	) Z ozirom na 3. pripombo k tar. post. 12. se pobira taksa iz te tarifne postavke v vseh pokrajinah za prenose nepremičnin med živimi, kadarkoli se vrše proti odplačilu. Potemtakem se v zakonu z dno 18. junija 1901., drž. zak. št. 74, za Dalmacijo in Slovenijo ukinja točka 3. § 1., točka 1. § 1. pa se izpreminja v toliko, da se mora pri prenosu proti odplačilu odslej plačevati ta taksa.
44.	) Ker je § 3. zakona z dne 18. junija 1901. ukinjen, so se mogli še z ugodnostjo § 3. koristiti samo oni, ki so predložili do dne 1. septembra 192-1. potrebno prošnjo finančnemu oblastvu za dajanje teh ugodnosti.
45.	) V Sloveniji in Dalmaciji se ne pobira na takse iz te tarifne postavke noben izreden državni pribitek.
46.	) Glede plačevanja takse iz te tarifne postavke je smatrati za kupne in prodajne pogodbe tudi vse one spise in izjave, s katerimi se potrjuje obstoj nakupa in prodaje, kakor tudi vse one akte, s katerimi se izvršuje ali kakorkoli ,potrjuje prenos stvari. Tako je glede plačevanja te takse smatrati za kupne in prodajne pogodbe: vse spise, po katerih prejema prodajalec vso kupno ceno ali en del (pobotnice.
priznanice, pisma itd.); vse izjave (zaslišanje, priznanje), podane pred oblastvom, s katerimi lastnik imovine kakorkoli potrjuje obstoj nakupa in prodaje. kakor tudi vso akte, s katerimi lastnik imovine izvršuje ali kakorkoli potrjuje obstoj nakupa in prodaje.
47.	) Ustne kupne in prodajne pogodbe, katerih obstoj ni izražen ali potrjen s pismenim aktom (spis, izjava, zaslišanje, priznanje, potrdilo itd.) prizadetih strank (lastnikovim, prodajalčevim), niso zavezane plačilu to takse.
48.	) Če bi bila ustna kupna in prodajna, pogodba izražena ali potrjena z drugačnim spisom, se pobere taksa za njo takoj, in sicer vselej samo redna taksa. Ta taksa se prilepi in predpisno uniči na spisu, s katerim je obstoj pogodbe potrjen.
49.	) Taksa iz te tarifno postavke se plačuje za vse sklenjene kupne in prodajne pogodbe, ne glede na to, ah se izvrši ali ne, ter se ne povrne, če se pogodba no izvrši.
50.	) Če pa je veljavnost pogodbe zavisna od predhodne odobritve državnega ah avtonomnega oblast-va, a se ta odobritev ne dobi. se vrne plačana taksa za to pogodbo, toda samo na pravočasno prošnjo onega, ki je to takso plačal.
51.	) Istotako se vrne plačana taksa za kupne in prodajne pogodbe, ki bi bile z izvršno sodno odločbo zaradi prednostne pravice nakupa razveljavljene, in sicer samo, če za to povračilo pravočasno zaprosi oni, ki je to takso plačal.
52.	) Od kupne in prodajne pogodbe se plača ta taksa ali v trenutku, ko se sklene pogodba, če se mora ta taksa predpisno prilepiti in uničiti, ah pa se mora sklenjena kupna in prodajna pogodba prijaviti in taksa plačati v 15 dneh od dne, ko se je pogodba sklenila.
53.	) Taksa na pogodbi v privatnem prometu se smatra za predpisno prilepljeno in uničeno, če se prilepi pred sestavo pogodbe in pod napis predpisani znesek takse v kolkih in se ti kolki uničijo tako, da se zapiše prva vrsta, besedila čez prilepljene kolke, in sicer tako, da- se začne pisanje na čistem papirju in se nadaljuje čez kolke.
54.	) Če se ne postopa po predpisih prej navedenih točk 52.) m 53.) toga člena, se obsodijo pogodbene stranke, da plačajo poleg redne takse še kazen v znesku trikratne redne takse.
55.	) Ob deloma odplačnem, deloma neodplačnem prenosu nepremične imovine (daritvi), razen ob prenosih po pogodbah za primer smrti, se plačuje od celokupne vrednosti imovine taksa po oni izmeri, ki je večja, t. j. ali taksa po izmeri iz tar. post. 12. taksno tarife, če je ta večja, ah pa taksa., določena za daritev, če je večja.
56.	) V kupnih in prodajnih pogodbah glede premičnin in nepremičnin (mešane pogodbe) se morajo označiti točne vrednosti posebe za premičnine in posebe za nepremičnine.
57.	) Če se v kupnih in prodajnih pogodbah glede premičnin in nepremičnin (mešane pogodbe) ne označijo posebe vrednosti za premičnine in posebe vrednosti za nepremičnine, se smatra vsa pogodba samo za kupno in prodajno pogodbo glede nepremičnin in od celokupne vrednosti pogodbe se pobere taksa iz tar. post. 12. pod b) taksne tarife.
58.	) Če se proda s kupno in prodajno pogodbo poleg nepremičnine tudi premičnina kot sestavni del nepremičnine in se ta premičnina ne prijavi, se kaznujeta kupec in prodajalec s trikratno kazensko takso in poleg toga plačata redno takso.
59.	) Za kupne in prodajne pogodbe, Id se potrjujejo pri oblastvih ali pa. se tem predlagajo zaradi plačila takse, se mora plačati taksa, v gotovini pri oblastvu, pristojnem za prodajanje taksnih vrednotnic.
60.	) V krajinah izvun Srbijo in Črne gore se postopa po predpisih za pobiranje takso v gotovini; v Srbiji in Črni gori pa. mora dotično oblastvo, ki je pristojno, da potrdi ali pobere takso (če to ni finančna uprava), napotiti dotično osebo, in sicer: v Beogradu k upravi državnih monopolov, v ostalih krajih pa k finančnemu uradu, pristojnemu za prodajanje taksnih vrednotnic, s posebnim aktom zaradi plačila takse. N. pr.'tako:
«Prvostopno N. sodišče.
St. . . . .
V N., dne...............192 . .
Okrožni finančni upravi v N.
Po tapiji, ki se- je predložila prvostopnemu N. sodišču in je bila vpisana dne (datum) pod št. ... in po kateri se mora potrditi prenos nepremične imovino N. N. v N. na N. N. v N., je treba pobrati kot takso .... dinarjev.
Finančna uprava, izvoli to takso pobrati in še danes o tem s prinosnikom tega dopisa s posebnim aktom potrditi sodišču, da je pobrala to takso.
Predsednik sodišča:
N. N.»
Po tem dopisu mora dotični urad pred vsemi ostalimi posli takso pobrati in vknjižiti v dnevnik ter takoj prinosniku izdati odgovor za urad, ki je napotil taksnega zavezanca, in s tem odgovorom potrditi, da je prejel vsoto in pobral taksa N. pr. teko:
«Okrožna finančna uprava.
Št.......
V N., dne................192 . .
Prvostopnemu N. sodišču.
Odgovarjaje na dopis tega sodišča z dne N., št. .... se usoja okrožna finančna uprava naznaniti, da je prejela danes od N. N. iz N. dinarjev . . ., položenih kot takso po tapiji, ki je bila pri tem sodišču prejeta (datum) pod št. . . ., in da je vsoto takse vknjižila v dn. št. . . . z današnjim dnem.
Revizor.	Šef.»
Ko dotični urad dobi to potrdilo, postara nanje svoje potrdilo ter označi v njem po predpisu drugega odstavka člena 44. zakona o taksah, da se je taksa- pobrala pri N. uradu po dn. št. . . .
Dopolnilna prenosna taksa.
61.	) Po 12. pripombi k tar. post. 12. so zavezane posebni dopolnilni prenosni taksi one nepremične imovine, Id so kot lastnina poedinih naprav, družb, zavodov, ustanov itd. izključene iz prometa, tako da država ne dobiva dohodkov iz redne prenosne takse.
62.	) Tej dopolnilni prenosni taksi so zavezane, in sicer:
a)	vse imovine patriarhijske, vladičanske, nadbiskupske, škofijske, kanoniške, župnijske itd. nadarbine — beneficiji) in cerkvene in posvetne ustanove (zakladi), med katere spadajo tudi oni vakufi, ki so vpisani ah se morajo vpisati v zemljiško knjigo na ime dotičnega vakufa kot lastnika, in fondi, samostani, posvetne in cerkvene občine, zadruge, zavodi, naprave, družbe in druga društva, katerih članom ne pristoji noben delež osnovne imovine, in od njih se plačuje na leto od prometne vrednosti nepremične imovine 0-4 %;
b)	vrše imovine delniških (akcijskih) in drugih pridobitnih (tečevnih) družb in društev, katerih članom pristoji izvesten delež osnovne skupne imovine; nanje se plačuje od prometne vrednosti nepremične imovine na leto 02 %.
če pa se bavijo take družbe ali taka društva tudi z nakupovanjem in preprodajanjem nepremičnin, plačujejo kot to takso 0-4 % namesto 0-2 %.
c)	Čisto industrijske družbe plačujejo od prometne vrednosti nepremične imovine na leto 0T %.
63.	) Napovedi za plačevanje dopolnilne prenosne takso se morajo predlagati zaradi odmere te takse za vso nepremično imovino s priteklino (pertinencu — fundus instructus), in sicer za imovine, ki so v naši državi in ki so dne 1. januarja- začetkom vsake taksne periode v njih lasti, posesti ah uživanju.
64.	) Te napovedi morajo predlagati lastniki, predstavniki lastnikov, uživalci ah posestniki imovine ah njih zastopniki ah pooblaščenci, odrejeni z zakonom.
65.	) Inozemci morajo istotako napovedati v isto svrho vso svojo premično imovino s priteklino (per-tinenco), ki je v naši državi in ki je dne 1. januarja začetkom vsake taksne periode v njih lasti, posesti ah uživanju. Te napovedi mora vlagati tuzemski zakoniti zastopnik tega inozemca.
66.	) V napovedi je treba označiti vso nepremično imovino s priteklmami po mejah, merah, površini, kakovosti, uporabi in kraju in prometno vrednost vsake imovine posebe, ki je bila onega dne, ko se je začela nova perioda, ah v trenutku, ko se je vložila napoved za nove imovine.
67.	) Imovino je treba napovedati, ne glede na to, na kakšen pravni način je bila pridobljena, in sicer z vsemi pravicami uživanja, ki so združene z njo. ne glede na to, ah je posestvo vpisano v javne knjige ali ne.
68.	) Obveznost, plačevati dopolnilno prenosno takso, ni zavisna od tega, da bi morala biti dotična pravna oseba» formalno konstituirana.
ö9t) Dopolnilno tak&o odmerjajo pristojne finančne uprave, beograjski davčni oddelek ali davčni uradi, v katerih okolišu je dotičaia imovina,
70.	) Ta odmera se vrši za petletne taksne periode, razen za periodo iz točke 4.) oddelka I. 12. pri-pombe k tar. post. 12., ki bo trajala izjemoma od dne 1. januarja 1924. do dne 31. decembra 1925.
71.	) Če bi bile imovine, zavezane plačevanju dopolnilne prenosne takse, v okolišu več finančnih oblaštev, sme generalna direkcija i»srednjih davkov, da ne bi bilo treba plačevati te takse na nekaterih krajih, na prošnjo prizadete osebe dovoliti, da se plačujejo takse iz več okolišev v enem kraju.
72.	) Istotako sme generalna direkcija, posrednjih davkov izjemoma odrediti, da se vlagajo napovedi in vrši odmera pri finančnih direkcijah.
73.	) Čim pristojno oblastvo prejme napoved, mora, če je vročena osebno, izdati takoj reverz, napoved nemudoma pregledati in se uveriti, ali so v njej navedeni vsi podatki, potrebni za odmero; če ugotovi, da so vsi podatki navedeni pravilno, in če sprejme napovedano prometno vrednost kot pravilno, izvrši odmero takse na napovedi sami ter to takoj priobči prizadeti osebi in vpiše v taksni list, ki se mora vročiti vložitelju napovedi.
74.	) Če pa pristojno oblastvo ugotovi, da vsi potrebni podatki niso prijavljeni, kakor bi bilo treba, zasliši vložitelja napovedi o potrebnih podatkih; če se je poslala napoved po pošti, pozove prizadeto osebo, naj dopolni napoved najkesneje v 10 dneh. Če prizadeta oseba (ali njen zastopnik) v tem roku ne vloži potrebnih podatkov, jih zbere oblastvo samo, zoper prizadeto osebo pa postopa po točki 4.) oddelka V. 12. pripombi k tar. post. 12., češ, da je hotela namenoma zamolčati potrebne podatke, da bi s tem oškodovala državno blagajno.
75.	) Če pa pristojno oblastvo dvomi o prometni vrednosti, označeni v napovedi, mora po predpisu četrtega odstavka 1. pripombe k tar. post. 12. zahtevati poročilo ter v vsem postopati po predpisih petega in šestega odstavka, 1. pripombe k omenjeni tarifni postavki.
76.	) O prometni vrednosti, označeni v prejetem poročilu, če je ta vrednost večja osi prijavljene vrednosti, izvrši pristojno oblastvo odmero davka ter postopa nadalje, kakor je označeno v točki 73.).
77.	) Zoper izvršeno odmero dopolnilne takse se sme prizadeta oseba pritožiti na generalno direkcijo posrednjih davkov v roku in na način, ki sta predpisana v členu 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah: rok se šteje pri tem od dne, ko se je vročil taksni list o odmeri te takse, ali od dne, ko se je- priobčila odmera.
78.	) Odločbe generalne direkcije posrednjih davkov so izvršne.
79.	) Tudi tukaj veljajo v vsem ostalem predpisi devetega odstavka 1. pripombe k tej tarifni postavki.
80.	) Pritožba ne ustavlja plačila te takse.
81.	) Kaj je treba smatrati za priteklino — perti-nenco (fundus iiistructus) — nepremičnine, so mora presoditi po državljanskih zakonih, veljavnih v po-edinih okoliših, z izjemami, omenjenimi v drugem odstavku točke 4.) oddelka V. 2. pripombe k tar. post. 12.
82.	) V Banatu, Bački in Baranji se kvalificira pri-teklina — pertinenca (fundus inštructus) po odredbah občega državljanskega zakona, ki velja v Hrvatski in Slavoniji
83.	) Od vrednosti nepremične imovine zaradi odmere to takse se ne odbijajo pasiva, Id obremenjajo to imovino.
84.	) Poleg nepremične imovine in njene vrednosti je treba napovedati tudi vse pravice, ki so združene s to nepremičnino in ki se smatrajo po državljanskih zakonih za nepremičnino, istotako njih vrednost, kakor n. pr. pravico lova, ribje lovi itd.
85.	) Odmerjena vsota je vselej izražena za eno leto.
86.	) Če bi nastale med taksno .periodo take iz-premembe, da bi se zaradi njih odmera zvišala ali zmanjšala, se morajo prijaviti v 30 dneh od dne, ko nastane izprememba.
87.	) Za izpremembo se smatra, če se v času, ko traja taksna perioda, prometna vrednost imovine poskoči ali pade, ne da bi se objekt- povečal ali zmanjšal.
88.	) V prijavi se morajo predložiti dokazi o nastali izpremembi.
89.	) Kako je treba postopati, če se ta. prijava ne poda o pravem času, je predpisano v točki 8.) oddelka I. 12. pripombe k tar. post. 12.
90.	) Če nastopi obveznost, plačevati to takso, med taksno periodo, se postopa po predpisu točke 10.) v zvezi s točkama. 7.) in 8.) oddelka I. 12. pripombe k tar. post, 12.
91.	) Kdor zahteva zakonito oprostitev od dopolnilne takse, mora priložiti svoji prošnji dokaze, da je izpolnil pogoje' za- oprostitve, določene v oddelku IV. 12. pripombe k tar. post. 12.
92.	) Te prošnje se pošiljajo finančnemu oblastviu pristojnemu za odmero te takse, ki odloča na podstavi predloženih podatkov v prvi stopnji.
93.	) Če odločijo ta oblastva na interesentovo zahtevo, da je oproščen plačevanja te takse, morajo te svoje odločbe uradoma poslati v pregled in odobritev generalni direkciji posrednjih davkov.
94.	) Če pa ta oblastva prosilcu odklonijo zahtevo, mu ostane pravica, da se sme zoper tako odločbo pritožiti na generalno direkcijo posrednjih davkov v roku in na način, ki sta popisima v členu 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
95.	) Odločbe generalne direkcije posrednjih davkov so izvršne.
96.	) Kdor je do sedaj užival oprostitev od ekvivalentne pristojbine, ne pridobi s tem pravice do oprostitve od dopolnilne takse za prihodnje taksne periode, nego za to oprostitev mora iznova zaprositi po sprednjih predpisih.
97.	) Imovine, za katere se prosi trajna oprostitev, je treba prijaviti samo v toliko, kolikor je treba, da se zanesljiv» ugotovi utemeljenost zaprošene oprostitve.
98.	) V primerih iz točke 1.) oddelka IV. odloča glede oprostitve- od dopolnilne takse samo ono pravno stanje, ki ga je za odločilni trenutek ugotovilo davčno oblastvo.
99.	) Samo začasna oprostitev od zgradarine in zemljarine ne daje pravice do oprostitve od dopolnilne takse, določene v točki 1.) oddelka IV.
100.	) Nepremičnine, ki so trajno oproščene davka, uživajo tudi oprostitev od plačevanja dopolnilne takse, ne glede na to, ali jim je stalna oprostitev Izrečno priznana zaradi namena, kateremu služijo, ali pa po svoji vrsti vobče niso predmet pobiranja davka.
101.	) Če se že iz zemljiške knjige (kjer te obstoje) ali drugače ne more ugotoviti zveza v točki 3.) oddelka IV., jo treba predložiti o tem verodostojne dokaze, kakor: zaključne račune občine, izpovedbe prič, inventarje o občinski imovini, potrdila obla-stev itd.
102.	) Ko se presojajo zahteve za- oprostitev po točki 2.) oddelka IV., je treba jemati v poštev samo dohodke, ki izvirajo iz uživanja, ne pa tudi dingih uživalčevih osebnih dohodkov.
103.	) Če se na osel», zavezano dopolnilni taksi, brezplačno prenese stvar, obremenjena z uživanjem ali uporabljanjem, ali če so ji odstopijo nekatere stvari po daritvi med živimi za primer smrti, nastopi obveznost, plačevati dopolnilno takso, v trenutku, ko prestane uživanje ali uporabljanje ali ko pripade darilo za primer smrti.
104.	) Te primere je treba imeti v posebni evidenci, v kontrolni knjigi z označbo, da še niso zavezani tej taksi in zakaj ne; prizadeta oseba pa mora ju odložiti prijavo v 30 dneh od dne, ko postane neomejena lastnica dotične imovine.
105.	) Obrazci prijave se kupujejo pri davčnih uradih ali finančnih upravah ali prodajalcih taksnih vrednotnic.
106.	) Imovine občin, beneficijev, cerkva, zakladov itd. se morajo prijavljati povsem ločeno od imovine samostalniji fondov, če upravljajo prvi tudi te samostalne fonde.
107.	) Družbe in zavodi, ki morajo javno polagati račune, prilože prijavi tudi poslednji zaključni račun.
108.	) Vsako prijavo je treba v pravnoobvezni obliki podpisati z datumom ter ji pristaviti kraj in dan, kje in kdaj je sestavljena.
109.	) Imovinske sestavne dele, za katere se zahteva trajna oprostitev od dopolnilne takse in ki se morajo napovedati le zato, da se zanesljivo ugotovi oprostitev, je treba samo na koncu prijave na kratko omeniti brez označbe vseh ostalih podatkov; toda priložiti se morajo dokazi, ki so razlog oprostitve.
110.	) Če taksni zavezanec z ozirom na svoje prebivališče ne more dati eventualnih potrebnih ustnih pojasnil o podatkih v napovedi, mora v ta namen odrediti v okolišu osebo, ki so ji razmere znane, ter jo pooblastiti, da sme po potrebi dati zahtevana pojasnila.
111.	) Prispele napovedi se vpisujejo v kontrolno knjigo o evidenci oseb, zavezanih plačevanju dopolnilne takse. V krajinah, kjer je veljala tudi prej ta vrstit takse, se vrši kontrola, ali so zavezane osebe predložile napovedi, po že obstoječem popisu teh oseb. Za nove periode se sestavi nova kontrolna knjiga o evidenci oseb, zavezanih dopolnilni taksi.
112.	) Vsakdo je dolžan, vložiti napoved. Opomini' v ta namen se izdajajo šele, ko i»teče rok za vložitev napovedi, in v tem primeru se uporabljajo tudi določene kazni brez vsakega obzira.
113.	) Vsak urad, h kateremu dospe akt. iz katerega se da ugotoviti, da je nastopila obveznost, plačevati dopolnilno takso, mora to okolnost, bodisi v subjektivnem, bodisi v objektivnem ozira, priobčiti oblastvu, pristojnemu za pobiranje dopolnilne takse.
114.	) Beograjski davčni oddelek, davčni uradi ali finančne uprave, preizkušajo vložene napovedi v vsakem oziru; zlasti pa postopajo glede označbe vrednosti po svoji dolžnosti in po predpisih v 12. pripombi k tar. post, 12., ter navedejo rezultate vsega tega na vloženi napovedi, izračunijo takso ter pozovejo osebo zaradi priobčitve hi izročitve taksnega lista.
115.	) Napovedi oseb o imovini, pridobljeni med periodo, se vpisujejo pod novo številko (postavko kontrolne knjige s pozivom na zvezo, v razpredelku «Pripomba», na prejšnjo številko (postavko) v7 tej knjigi.
116.	) Definitivni rezultat odmere dopolnilne takse se vpiše v «Razpored obremenitev», v katerega se vknjižujejo vsa odplačila in vse izpremembe v izračunu tako, kakor je to določeno v «Razporedu».
117.	) Z ozirom na prvo taksno periodo se sestavi prvi «Razpored obremenitev» tudi za prvo taksno periodo od dne 1. januarja 1924. do dne- 31. decembra 1925.
118.	) Naknadna odmera dopolnilne takse od imovine, ki se pojavi med ]»riodo, a za osebe, ki so že zavezane taksi od začetka periode, st* vpiše v razpredelku «Priraslo».
119.	) Izrečene kazni se pobirajo vzporedno z redno takso v trimesečnih obrokih, če ne gre za primer iz. točke 2.) oddelka I.
120.	) Taksni list velja tudi za priznanico o plačani dopolnilni prenosni taksi in v njem je na eni strani pregled odmere takse z označbo predmeta.. zavezanega taksi, taksne stopnje in imovine, ki ji je priznana oprostitev od takse, in naknadne odobritve ali prirastka tako redne tak.se kakor tudi kazni, na drugi strani pa odplačila in izplačila redne takse, naknadne obremenitve ali prirastka, izplačil kazni, oprostitev itd.
121.	) Revizijo (cenzuro) izvršene odmere opravljajo za krajine izvun Srbijo in Črne gore odseki za cenzuro pri oblastni finančni direkciji v Novem Sadu in pri finančnih direkcijah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu, v Srbiji in Črni gori pa za izvršeno odmero sreskih finančnih uprav okrožne finančne tiprave in za izvršeno odmero okrožnih finančnih uprav, in sicer: za odmero v periodi od dne
1.	januarja 1924. do dne 31. decembra 1925. generalna direkcija posrednjih davkov7, za odmero, izvršeno pri okrožnih finančnih upravah za poznejše periode, pri okrožnih finančnih upravah po šefu in revizorju dotične okrožne finančno uprave. Revizijo, odmere, izvršene pri beograjskem davčnem oddelku, opravlja edino generalna direkcija posrednjih davkov.
Člen 43.
(K tar. post, 13.)
Taksa za borzne sklepe po tar. post. 13. se prilepi ja na sklepu ter uničuje s tem, da se datum izdaje napiše čez kolka
Člen 44.
(K tar. post. 14.)
1.	) Taksa za zakupne pogodbe se plačuje po ta.r„ post. 14. po vrednosti zakupa 2 %,
2.	) Tudi če se sklepajo zakupi z običajno kore spondeneo, ki nadomešča pogodbo, se mora plačevati ta taksa v tem znesku.
3.	) Če oddado državna ali samoupravna oblastva ali družbe kaj v zakup (privatnim osebam, najsi pogodba o tem ne bi bila formalno •sestavljena, nego se samo podpišejo pogoji, ki nadomeščajo pogodbo, se mora plačati taksa iz tar. post. 14.
4.	) Če se določa s pogodbo tudi pogoj eventualne prejšnje odpovedi, to ne more biti razlog, da bi sc vrednost zakupa- znižala.
5.	) Če se zakupnina intabulira (zemljiškoknjižno zavaruje), se plača poleg, gorenje takse tudi taksa za zavarovanje (intabulirarije — zemljiškoknjižno zavarovanje).
6.	) Za kratkoročne zakupe (in najeme), kakor n. pr. za dajanje poe-dinih lokalov v najem za eno ali vei: let ali za en ali več dni (za zabave, plesne veselice itd.), se istotako plačuje ta taksa.
7.	) Predpisi člena 29. zakona o taksah in ugotavljanju vrednosti zakupov veljajo tudi tukaj.
člen 45.
(K tar. ipest. 16.)
1.	) Taksa za pogodlx> o pooblastitvi za. opravljanje tujega posla iz tar. post. 16. se plačuje v kolkih.
2.	) Čo je pooblastilo neomejeno (generalno), se prilepi nanje taksa 20 dinarjev, če pa je omejeno, se prilepi taksa 10 dinarjev.
3.	) Ker mora biti vsako pooblastilo v Srbiji in Orni gori po § 80. civilnosodnega postopnika potrjeno, se plačuje poleg te takse tudi taksa za potrditev iz tar. post. 43. taksne tarife.
4.	) Oe je v pooblastilu dogovorjena tudi nagrada, se pobere te od pogojene vsote 1 %, ako ni ta nagrada po značaju pravnega posla obremenjena že z drugo večjo takso.
Člen 46.
(K tar. post. 17.)
1.	) Taksa za pogodbe o zameni iz tar. post. 17. taksne tarife se plačuje po vrednosti in vrsti predmetov.
2.	) Če se zamenjavajo predmeti neenake vrednosti, se odreja taksa po predmetu, katerega vrednost je večja.
3.	) Če vrednost pogodbenih predmetov ni označena v pogodbi ali če se dvomi o njej, se odreja vrednost po členu 29. zakona o taksah. -
4.	) če se »klene pogodba o zameni zaradi aron-
dacije nepremičnih imovin, in sicer samo v poljedelskem interesu, t. j. da se spoje zamenjane poljedelske imovine z ostalo imovino enega zamenjevalca, ni taka pogodba zavezana plačilu tafcsei, ako je razlika v vrednosti med obema zemljiščema skupaj 50 %. Če pa je večja, se plača ta taksa. Toda če se pogodba, ki ni zavezana taksi, potrdi pri oblastvu, se plača taksa za potrdilo po tar. post. 43. taksne tarife.	i
5.	) Smatra se, da gre za arondacijo v poljedelskem interesu samo. če meji ona imovina, ki jo eu zamenjevalec prevzema v lastnino, ob drugo njegovo imovino ali če loči te imovini samo pot ali reka.
6.	) če se zamenjavajo predmeti istočasno med tremi aii več posebe prizadetimi osebami, se ne smatra posel več za zameno, nego za nakup in prodajo in taksa se pobere od vsakega predmeta kakor za nakup in prodajo.
7.	) Če je ostala zbog državne razmejitve vsa imovina natega državljana, ker so je potegnila meja. iz-vun moj, pit zamenja to svojo imovino za imovino na našem ozemljil, ki je last inozemčeva, se ne plača taksa po vrednosti, nego .samo taksa za potrdilo, če pa se je. zgodilo, da se je taksa plačala, se taksa povrne, ako se zahteva povračilo v 90 dneh od dne, ko se razglasi ta predpis.
8.	) V Dalmaciji in Sloveniji zakon z dne 3. marca 1868., drž. zak. št. 17, ne velja.
Člen 47.
(K tar. post. 18.)
1.	) Taksa iz tar. post. 18. taksne tarife za listino o posojilu, najsi so pod kakršnimkoli imenom: obligacije, priznanice, obveze, pogodbe o posojilu itd., se plačuje po % % vrednosti, kolki pa se prilepi ja jo in uničujejo po veljavnih predpisih.
2.	) če navaja listina o posojilu jamstvo tretje osebe, se plača poleg gorenje takse še taksa iz tar. post, 39. taksne tarife.
3.	) Tudi ta taksa za jamstvo se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo in uničujejo tako, da se zapiše čez kolek, besedilo porokove obveze, če je več porokov, se plača taksa za jamstvo za vsakega poroka posebe.
Člen 48.
(K tar. post. 19.)
!•) Taksa za posojila na zastavne liste, ki jih dajo denarni zavodi in delniške družbe proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, se plačuje v kolkih, toda samo po tar. post. 19. taksne tarife, ne pa tudi od vrednosti pogojenega posojila iz tar. post. 18. taksne tarife.
2.) Za zastavo še smatrajo vse premičnine, vrednostni papirji, blago, orodje, pohištvo, obleka itd.,
:stotak« pa tudi terjatve.
Člen 49.
(K tar. post. 22.)
Taksa iz tar. post. 22. taksne tarife se prileplja na promese ob deponiranju originalnih srečk pri generalni direkciji državnih dolgov, vseh državnih blagajnah, razredni loteriji in državni hipotekarni banki, ki edino tudi postavljajo overilo na promese,
I da so srečke deponirane. To overilo se ne sme postaviti za deponirano srečko, dokler se taksa na promeso ne prilepi in ne uniči bodisi pri generalni direkciji državnih dolgov, bodisi pri ostalih zgoraj označenih blagajnah. Uradnik, ki bi izvršil overitev, preden bi bil kolek prilepljen in uničen, se kaznuje po členu 56., izdatelj promese, ki bi postopal nasprotno, pa po členu 51. zakona o taksah.
Člen 50.
(K tar. post. 24.)
1.	) Za pogodbe o zidanju zgradb in o naročilih (nabavah) se plačuje po tar. post, 24. taksne tarife taksa v kolkih.
2.	) Kolki se prilepljajo in uničujejo na izvodu, ki se daje prvopodpisanemu pogodniku, če se sklene pogodba mod privatnimi osebami; če pa sklepajo pogodbo država ali samoupravna telesa, se prileplja taksa na izvod, ki ostane pri oblastvu, a na ostale izvode se postavlja pripomba o plačani taksi tako, kakor je predpisano v drugem oddelku točke
4.) člena 62. tega pravilnika.
3.	) Če se z državnim ali samoupravnim obla-stvoln ne sestavi pismena, pogodba, se smatra odobritev, ki jo da za izvršitev dotičnega posla šef dotičnoga urada, za sklenjeno pogodbo in taksa se plača po njej.
4.	) Če se iz pogodbe ne da ugotoviti točna vrednost tega posla, se pobere ta taksa na priznanice, ko se prejemajo poedine vsote, obenem s takso iz tar. post, 33. Če se pogojeni posel ne izvrši do konca, se pobere ostanek takse za pogodbo po povprečni vrednosti in po času izvršenega dela pogodbe.
5.	) Neposrednji nakupi po trgovinah brez predhodne pogodbe in nabave do 2000 dinarjev niso zavezani taksi iz tar. post. 24.
6.	) Če formalna pogodba ni sestavljena in tudi ni dana pismena ponudba in pristanek na njo, se smatrajo za pogodbo in predhodni račun tudi pogoji, ki nadomeščajo pogodbo in na katere je podjetnik pristal in jih podpisal; tudi v tem primeru se pobira pogodbena taksa.
7.	) Če je sestavljen načrt iz več listov (osnova, preseki, fasada itd.), je smatrati vsak list za posebno polo in takso pobirati po tem.
8.	) Če ena pogodbena stranka ne prejema odplačila (regres) za izvršitev pogodbe od druge pogodbene stranke, nego od tretjih oseb, ki jim ne daje priznanic o prejemu, se pobira taksa po tej tarifni postavki od celokupnega zneska teh prejemkov, ki se občasno ugotavljajo na podstavi knjig ali kako drugače, kakor se to predpiše.
9.	) Če se sklepajo pogodbe o nabavah po osebah, ki so bile posebe poslane v inozemstvo, kjer imajo te pogodbe tudi pravni učinek, se ne pobira taksa iz te tarifne postavke. Če pa se sklepajo te pogodbe ali vrše izplačila po naših predstavništvih v inozemstvu!, se pobira taksa tako, kakor bi bila pogodba sklenjena in bi bilo izplačilo izvršeno v tuzemstvu. Samo če sklepajo naša. predstavništva v inozemstvu nabavne pogodbe za zgolj svoje potrebe, se pobira taksa na podstavi odloka, ki ga izda minister za finance z ozirom na 2. pripombo k točki 15.) tar. post. 252. a.
10.	) Priloge, ki se dodajajo pogodbam kot potrebne, se morajo obremeni jati s takso. Za «potrebne» se smatrajo vse one priloge, ki jih je treba, da se izvrši licitacija, ne pa tudi oni njih duplikati in tri-plikati, ki se dodajajo iz drugih administrativnih ponudb, da služijo za druge potrebe, pa so za podjetnika popolnoma brez pomena. Seveda take priloge niso zavezane plačilu takse, ker so namenjene za potrebe, ki nimajo za licitacijo in podjetje bistvene vrednosti. Če pa zahteva podjetnik med delom, da se mu izdaj še kopija teh prilog, se mu izda ta kopija. proti plačilu predpisane takse.
11.	) Po tar. post. 24. taksne tarife se pobira taksa za pogodbe, ki se sklepajo z državo ali samoupravnim oblastvom, od podjetnika šele, ko pristojno obl as tv o odobri licitacijo. Če predlože poedini licitanti, ko pridejo na licitacijo, pismeno prošnjo za dovolilo, da smejo licitirati, plačajo za tako prošnjo predpisano takso iz tar. post. 1. in takso iz 2. pripombe k tar. post. 257. taksne tarife. Od plačila takse iz tar. post. 1. se izvzema .jo one ofertalne ponudbe, ki so po tar. post. 25. taksne tarife zavezane taksi 100 dinarjev.
člen 51.
(K tar. post. 24. a.)
Po tar. post. 24. a. se pobira taksa ob izpremembi pogodbe v korist privatnega pogodnika od celokupne vsote pogodbe, torej ne samo od dopolnitve dogovorjene cene, nego od vsote zneskov stare in nove cene.	»
Člen 52.
(K tar. post. 25.)
1.	) Ker se plačuje po tar. post. 25. za vsako ponudbo na ofertalnih licitacijah pri državnih in samoupravnih oblastvih in imovinskih občinah taksa rOO dinarjev, morajo vsa oblastva ob razpisovanju ali objavljanju ofertalnih licitacij označiti, da se mora prilepiti na ponudbo taksa 100 dinarjev, ker se vložena ponudba drugače ne vzame v poštev.
2.	) Če pa pride ponudba iz inozemstva, je izjemoma namesto kolkov dopuščeno, istočasno s ponudbo poslati tudi takso v denarju, za katerega se takoj nabavi predpisani kolek in prilepi ob otvoritvi ponudbe, kar označi pristojni uradnik; šele potem se vpiše v vložni zapisnik. Predpis točke 13.) člena 1. tega pravilnika velja tudi tukaj v toliko, da se vzame ponudba v poštev samo, če je prispela taksa ali je bila položena pred otvoritvijo ponudbe.
Člen 53.
(K tar. post. 30.)
Taksa za prenose terjatev iz tar. post. 30. taksne tarife se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo in uničujejo na listinah, s katerimi se vrši prenos neodplačno, kakor pri drugih listinah; pri odplačnih prenosih pa se prilepljajo kolki na onem kraju na listino, kjer se prenos vrši, uničujejo pa se s pisanjem prenosa čez kolke tako, kakor je predpisano za privatne listine. Tako se uničujejo kolki tudi na menicah, bodisi da sc vrši prenos s popolnim, bodisi z nezapisanim prenosom.
Člen 54.
(K tar. post. 31.)
1.	) Taksa za menične obveznosti, izdane v državi. se plačuje edino z uporabo taksnega papirja — z menično golico (tar. post. 31.).
2.	) Za menične obveznosti v znesku preko 500 tisoč dinarjev se plačuje predpisana taksa z uporabo menične golice za zneske 500.000 dinarjev, ostanek takse pa se plačuje v kolkih, ki jih prileplja ob-lastvo, pristojno za protest menice, ali pristojno finančno oblastvo (razen finančne kontrole) na sprednji strani golice na praznem prostoru, kjer je označena vrednost menice, toda tako, da se ne pokrije označba vrednosti, ter jo uničuje s svojim pečatom in s tem, da napiše čez kolek datum in številko zahteve za nničitev, in sicer najpozneje istega dne, ko je menica izdana. Vse to mora dotični uradnik podpisati. Tako se smejo kolki prilepi jati samo, preden se podpišejo žiranti. Če ni na sprednji strani zadosti prostora, se sme nadaljevati prilepljanje in uničevanje na hrbtu pri vrhu menice. V ta namen se mora vselej predložiti pismena prošnja, ki se zanjo ne plača nobena taksa in ki se mora vpisati v vložni zapisnik.
3.	) Če se za menice, izdane v državi, ne uporabi predpisana monopolizirana menična golica ali če se v razmerju z vsoto ne uporabi ustrezna menična golica ali če se za menice, ki se glase na večjo vsoto (preko 500.000 dinarjev) in za katere ni golic, ne doplača ostanek takse na način in v času, predpisanem v predhodni točki tega člena, se smatra* da taksa vobče ni plačana, in izdatelj in prejemnik se kaznujeta solidarno z dvajsetkratnim zneskom celokupne takse, ki ustreza znesku, na katerega se glasi menica, poleg redne takse. Prejemnik se ne kaznuje s to takso samo, če po prejemu nepravilno taksirane menice takoj obvesti pristojno oblastvo, da se ni postopalo ipo tem predpisu, nego kaznu,je se samo izdatelj.
4.	) Menice, izdane v inozemstvu, ki so izplačne v inozemstvu, če se vneso v državo in dado v promet, in menice, vnesene v državo izključno zaradi plačila brez sodelovanja oblastev, plačujejo, ne glede na vrednost, takso 5 dinarjev.
5.	) Na menice, izdane v inozemstvu, ki so izplačne v inozemstvu in ki se dajo v promet v državi, se prileplja taksa 5 dinarjev na kraju, kjer se na-pisuje prenos, in se uničuje s tem, da se napite prenos čez kolek. Če pa se vnašajo te menice v državo samo zaradi plačila brez sodelovanja oblastev, sc prileplja ta taksa 5 dinarjev na prazni kraj, kjer je označena vrednost menice, uničuje pa se s tem. da se napišeta ime in datum čez kolek.
6.	) Če se ne postopa po. predpisih točk 4.) in 5.) tega člena, znaša kazen dvajsetkrat toliko, kolikor znaša neplačana taksa, poleg redne takse.
7.	) Od menic, izdanih v inozemstvu in izplačnih v inozemstvu, se mora, če se na njih naknadno označi, da jih je plačati v državi, ali če se zahteva sodelovanje oblastev ali če morajo kakorkoli priti pred oblastvo, poprej plačati taksa tako, kakor je predpisano v točki 2.) tega člena, in sicer, ako hrbet
menic« ni popisan. Ako pa je popisan, se prilepi 'm uniči taksa pod poslednjim besedilom na hrbtu. Če se taksa ne plača na ta način, se kaznuje oseba, v katere rokah je taka menica, z dvajsetkratnim zneskom celokupne takse, poleg plačila redne takse, če se od take menice takoj po označbi, da se mora plačati v državi, ali pred uporabo pri državnem ali avtonomnem oblastvu ne plača taksa.
8.	) če je menica izdana v tujem denarju, je ta denar iv, premen iti v dinarje po kurzu, ki je odrejen za dotični mesec, in taksa se pobere od ustreznega zneska v dinarjih.
9.	) če kdo ne more dobiti večjo menične golice za ustrezno vsoto, mora priti k oblastvu, ki prodaja te golice, da se tam zasliši; obenem mora zahtevati, naj se mu na menico, ki ne ustreza predpisom iz točk 2.) in 3.) tega člena, prilepi in uniči taksa po sprednjih predpisih in označi, da: «pri prodajalcu v N. (kraj) in N. (oblastvu) ni bilo teh golic ali golic ustrezne vrednosti) in da je zaradi tega uporabljena ta golica».
St ... .
V H., dne................192 . .
(Podpis uradnikov.)
lOl) Predpisi zakona z dne 8. marca 1876., drž. zak. št. 26, za Slovenijo in Dalmacijo pod oddelkom U. kakor tudi iz oddelka V., ki se tičejo menic, ne veljajo.
Člen 55.
(K tar. post. 36.)
1.	) Vselej, kadar je treba potrditi izdatek ali prejem lastnega denarja in denarnih predmetov v svojem imenu ali v imenu koga drugega, kakor so priznanice in druge listine, n. pr.: «potrdila», «pobotnice»,, «priznanje», «spis», izdane med katerimikoli fizičnimi ali pravnimi osebami, se plača taksa po vrednosti prejetega predmeta % % po tar. post. 33.
2.	) Kdaj se ta taksa ne plačuje, je določeno v pripombah k Vir. post. 33.
3.	) Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam in blagajnam onih naprav, katere so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tar. post. 33. Če se predložita istočasno račun in priznanica, se plača za račun taksa iz tar. post. 34., za priznanico pa taksa iz tar. j>ost. 33.
4.	) Ker plačujejo privatni uradniki ali uslužbenci takso iz tar. post. 33., se mora plačevati ta taksa, bodisi da »e prejema plača na podstavi podpisanega ali nepodpisanega seznamka, bodisi da se vknjižuje na tekoči račun dotičnoga uradnika ali uslužbenca.
5.	) Od priznanic v bančnih poslih med privatnimi osebami 'se ne pobira taksa iz tar. post. 33., nego taksa iz tar. post. 36., razen v primerih iz točke 3.) člena 57. tega pravilnika.
6.	) Kolki se priiepljajo na priznanice v privatnem prometu, preden se napiše listina, pod nadpis listine tako, da nadpis ni spisan čez kolke, nego nad njimi; uničujejo pa se s tem, da se napiše prva vrsta vsebine listine čez prilepljene kolke, in sicer tako, da se začne pisanje na čistem papirju in se tiadaljuje čez kolke. N. pr.:
Priznanica,
Pre jel vem od itd.
7.) Če se taksa pri sestavljanju priznanice vobče ne plača ali ne prilepi in ne uniči na predpisani način, se kaznujeta izdajatelj in prejemnik s trikratnim zneskom neplačane ali ne predpisno plačane takse fx>leg redne takse.
Člen 56.
(K tar. post. 34.)
1.	) Taksa iz tar. post. 34. «e plačuje tudi na obračune denarnih zavodov in delniških družb o poslovanju z blagom, nadalje na obračune denarnih zavodov o eskontiranju menic (eskontnice).
2.	) Računi med glavnim podjetjem in njegovimi podružnicami kakor tudi obvestila, da je menica protestirana, niso zavezani taksi iz tar. post. 34.
3.	) Prilepljanje in uničevanje kolkov kakor tudi kaznovanje se vrši tako kakor za priznanic«.
4.	) Za knjižice, na katere jemljejo poedine osebe blago od trgovcev ali obrtnikov, ki jim blago zapisujejo v te knjižice, bodisi da jim blago neposredno oddajajo, bodisi da ga jim odpremi ja jo, se plačuje taksa 1 dinar, ki se prilepi ja na prvo stran
knjižic« in uničuje s tem, da »c napiše čez kolek ime (trgovčevo ali obrtnikovo) in dan, ko s« j<* prilepila. Kdor ne položi t« takse ali je n« prilepi in ne uniči na predpisani način, se kaznuje s trikratnim zneskom neplačane ali ne predpisno plačan»- takse poleg plačila redne takse,
5.	) Pavšalirauje takse za navadne račune ni dovoljeno.
6.	) Po 3. pripombi k tar. post. 34. s« bo pobiralo izza dne 1. januarja 1924. po 0-20 dinarja od vsakega računa v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzionih, okrepčevalnicah in v vseh lokalih, kjer se izdajajo jedi ali točijo pijače, in sicer samo v krajih z več nego 2000 prebivalci, in v vseh kopališčih in letoviščih.
7.	) Lastniki teh lokalov morajo na vidnih mestih razobesiti objavo o plačilu te takse ter imajo pravico, jo pobirati od gostov.
8.	) Ti računi se morajo izdajati gostom na monopoliziranih obrazcih in ti se morajo izključno uporabljati. Dokler pa se ne natisnejo in ne razpošljejo ti monopolizirani računi, se smejo na hotelske in drug« račune prilepljati tudi kolki, ki se uničujejo tako, da se napiše čeznje beseda «Račun*.
9.	) Če se ne pobere taksa po tej tarifni postavki, je kazen petdesetkratni znesek te takse.
10.) Če se za te račune ne uporabljajo taksni obrazci ali če se ne postopa po teh predpisih, se smatra, da taksa ni bila plačana, in to se kaznuje z isto kaznijo, poleg tega pa še v denarju od 100 do 1000 dinarjev.
It.) V manjših lokalih, ki nimajo pismenega osebja, se sme pobirati ta taksa tudi povprečno (pavšalno).
12.	) Če se mora po oceni finančnega oblastva, in sicer iz razloga iz predhodne točke pobirati ta. taksa povprečno, se vzame v prvi vrsti za osnovo število sedežev, potem velikost lokala, kraj, v katerem in na katerem je lokal, koliko je povprečno lokal v 24 urah pristopen gostom in koliko utegne biti po vsem tem izmenoma gostov v času, ko je lokal odprt, pri čemer je treba vpoštevati tudi nedelje in praznike.
13.	) Na podstavi teh podatkov izračuni finančno oblastvo to povprečno takso; ugotovi namreč, koliko gostov »zahaja povprečno na dan v dotični lokal, in potemtakem je treba smatrati, da je tolikokrat po 0-20 dinarja lastnik obrata dnevno pobral od gostov.
14.	) To takso mora plačevati lastnik obrata po sporazumu s finančnim oblastvom v naprej tedensko, desetdnevno, petnajstdnevno ali mesečno.
15.	) To povprečno takso odrejajo finančne uprave in davčni uradi, kjer pa teh ni, oddelki finančne kontrole, politična oblastva, kotarski (okrajni) oddelki (ekspoziture) ali občinrka oblastva.
16.	) To odmerjanje priobčujejo ta oblastva lastnikom obratov, ki se smejo, če niso zadovoljni, pritožiti po členu 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
17.	) Pritožba ne ustavlja plačila takse.
18.	) O takih obratih, ki plačujejo to takso za račune povprečno, morajo dotična oblastva, ki odmerjajo to takso, voditi točen seznamek, iz katerega je razvidno, kateri so ti lastniki in za kateri čas in koliko so plačali kot to takso.
19.	) O plačani taksi se mora izdati lastniku priznanica, in lastnik jo mora pokazati kontrolnemu organu vselej, kadarkoli jo »zahteva na podstavi svoje legitimacije.
Člen 57.
(K tar. post 36.)
1.	) Po tar. post. 36. taksne tarife so plaču ji» taksa na vse Čeke, bone in priznanice v bančnih poslih med privatnimi osebami.
2.	) Za bančni posel med privatnimi osebami se smatra vsak oni posel, ki se opravi samo med privatno osebo in banko ali med banko in banko, toda samo za njih neposrednje posle.
3.	) Ce pa nastopajo banke samo kot posredniki za državna oblastva ali samoupravna telesa ter na račun teh izplačujejo privatnim osebam izvestne vsote, se pobira taksa iz tar. post. 33., a ne iz tar. post. 36.
4.	) Za čeke poštnih hranilnic ali poštnih čekovnih zavodov se pobira skupaj 0-10 dinarja in ta taksa mora biti na čeku vtisnjena. Dokler pa. se to ne stori, ne smejo ne poštna hranilnica ne poštni čekovni zavodi in tudi noben [H>štni urad v kraljevini ne izdati no sprejeti čeka, dokler ni nanj prilepljena predpisana taksa. Vsako nasprotno postopanje se mora priobčiti ministru za finance zaradi nadaljnjega zakonskega postopanja.
5.	) Predpisi o taksiranju in prilepi jan ju iz točke 6.) člena 55. tega pravilnika veljajo tudi tukaj, uničevanje pa se vrši s pečatom denarnega zarod:: ali pa tako, da se zapiše čez kolek beseda «Uničeno z datumom, ko se to stori.
6.	) Plačilu to takse niso zavezana pottdila. katerih prejemajo vlagatelji vsote, naloženo pr: d-namih zavodih samo na obresti.
Člen 58.
(K tar. post. 37.)
1.	) Za otvorjene ali tekoče račune pri del niški? (razen zavarovalnih) dražbgh se smatrajo one parti: računov, s katerimi se ustanavlja in vzdržuje raz merje med poedinimi osebami in delniškimi druž bami, po katerih so imetniki teh računov v staln:. tekoči poslovni zvezi z družbo, pri kateri jim .je račun otvorjen, s pravico, da razpolagajo z gotovino ali da polagajo gotovino, ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. Ti računi so pri denarnih »zavodih znani pod raznimi imeni: «tekoči računi», »osebni računi», «dolžniki po tekočih računih», «komi ten ti» itd.
2.	) Istotako se smatrajo za tekoče račune tud:" partije o posojilih na hipoteke ali na podstavi prepovedane plače ali pokojnine ter so zavezane plačilu takse iz tar. post. 37. taksne tarife.
3.	) Izterjatve, ki jih opravljajo poedirst zavod; na račun drugih zavodov aii poedinih privatnih oseb, se ne smatrajo za tekoče račune ter niše za vezane tej taksi, če se no plačujejo nanje noben» obresti.
4.	) Ce se pojavljajo izvestni računi pri denarnih zavodih kot potreba knjigovodstva samega, kakršni so: «računi o plačah osebja», «računi stroškov» itd., se istotako ne smejo smatrati za tekoče račune in tudi se nanje ne pobira ta taksa.
5.	) Ta taksa 20 dinarjev na leto iz tar. poet. 37. se plačuje posebe za vsak otvor jem ali tekoči račun vsake pravne ali fizične osebe, ne glede na to, če ima kdo več tekočih računov, kakor tekoči račun zlata, srebra, frankov, kron itd.
6.	) To takso 20 dinarjev polagajo delniške družbe (razen zavarovalnic) za vse tekoče in otvorjene račune, razen za račune drugih delniških družb, ki poslujejo v kraljevini, za katerih račune, razen za varovalnic, polagajo samo polovico te takse v 10 dinarjih, ker morajo polagati drugo polovico taks, dotične delniške družbe po svojem tekočem računu. Ce pa je ta druga družba zavarovalna, polaga prva družba vendarle 20 dinarjev.
7.	) Lastniki tekočih računov onih naprav aii za vodov, ki so oproščeni plačevanja takse, kakor, državna hipotekarna banka. Narodna banka itd., niso zavezani, plačevati to takso, toda za otvorjen»» ali tekoče račune drugih oseb pri takih zavodih in napravah morajo te naprave ali ti zavodi pobrati to takso ter jo v označenem roku vročiti pristojni finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu.
8.	) Taksa za otvorjen! ali tekoči račun ge polaga v kolkih, prileplja pa so na poročilo družbe o otvor-jenih in tekočih računih in se uničuje pri finančnem oblastvu po veljavnih predpisih.
9.	) Izza leta 1924. bo plačeval takso 20 dinarjev vsak otvorjeni ali tekoči račun, in glede na čas. svojega trajanja v minulem letu ali poluletju.
10.	) Delniške družbe, ki plačujejo po tar. post. 37. to -takso, se kaznujejo po členu 53. zakona o taksah in po členu 27. tega pravilnika, če najkesneje do dne 15. januarja ati do dne 15. julija vsakega leta ne predlože davčnemu ali finančnemu oblastvu se znamka otvorjenih ali tekočih računov v minulem poluletju tor ne plačajo te takse po tem seznamk«.
11.	) Otvorjeni in tekoči računi pri poStnih hra nilnicah in poštnih čekovnih zavodih ne plačujejo te takse.
Člen 59.
(K tar. post. 39.)
L) Taksa- za listine o jamstvu ali za spis, s katerim -se jamstvo ponuja, se plačuje v kolkih, in sicer Ik) vrednosti, za katero se daje to jamstvo, in sicer:
a)	če se daje jamstvo za zavarovanje državnih davščin, se plača po delnem znesku zavarovanja ra en mesec 0-3 %. N. pr.: Izda se garancijsko pismo za zavarovanje državne trošarine za tri mesece in z njim naj se zavaruje vsota 300.000 dinarjev; tedaj se pobere kot taksa za vsak mesec od vsote 100.000 X 0*3 % — 300 dinarjev ali za tri mesece 900 dinarjev;
b)	za vse ostale listine o jamstvu in »za kavcije -*• plačuje 0*1 %-
Ce se potrdi listina pri oblastvih, se plača posebna taksa za potrditev po tar. posu 43. taksn»; tarife.
2.	) Če obseza pogodba o jamstvu obvezo glavnega dolžnika in pogoduika, se prilepi ta taksa na spis o glavni obvezi kakor je predpisano v členu 47. tega pravilnika.
3.	) Če se d;i jamstvo z garancijskim pismom, se prilepi ta taksa na garancijsko pismo in uniči tako, da se zapiše besedilo čez kolke; če pa se da v hipoteki, se prilepi taksa na spis o hipoteki ter se uniči po veljavnih predpisih.
4.	) Če se da jamstvo v vrednostnih papirjih privatnih naprav in zavodov, se prilepi ta taksa na spis, s katerim se jamstvo ponuja, uniči pa jo oblastvo, ki mu je spis poslan.
5.	) Če se dajo in sprejemajo za jamstvo državni vrednostni papirji, se ta taksa ne pobira od vrednosti teh papirjev.
6.	) Ona jamstva, ki se morajo dati za zavarovanje državne trošarine na blago v trošarinskih shraniščih, niso zavezani plačilu takse iz tar. post. 39.
Člen GO.
(K tar. past. 41.)
1.	) Za zaključene akte se smatrajo oni, po katerih so postale odločbe ali razsodbe izvršne, ali vobče predmeti, ki so se kot predmeti, za dotično oblastvo zaključeni, položili v arhiv.
2.	) Popisne knjige «B», zemljiške knjige in katastrski listi in knjige so ne smatrajo za računske knjige.
3.	) Ta taksa iz tar. post. 41. se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva preizkušnja.
4.	) Za odobritev preizkušnje se ne pobira nobena druga taksa, razen če se zahteva odklonitev; v tem primeru pa se pobere za odločbo o odklonitvi taksa ia tar. post. 5.
Člen 61.
(K tar. post. 42.)
1.	) Za prepisovanje uradnih aktov in listin kakor tudi za napravi janje izpiskov (izvadkov) iz državnih računskih ali drugih knjig se pobira po tar. post. 42. taksa od polovične pole originala, in sicer: če napravlja prepis ali izpiske (izvadke) privatna oseba, po 2 dinarja, če pa napravlja prepis ali izpiske (izvadke) oblastvo ali katerakoli uradna oseba, po 10 dinarjev.
2.	) Če so akti, listine in dr. spisani v tujem jeziku, se pobira dvakratna taksa.
3.	) Uradne osebe, ki napravljajo te prepise ali izpiske (izvadke), nimajo pravice do nikakršne odškodnine.
4.	) Po 2. pripombi k tar. post. 42. taksne tarife se računi za celo polo polovična pola, najsi se je kolikorkoli prepisalo iz nje. Če se vrši prepisovanje ali če se napravljajo izpiski (izvadki) iz računskih ali drugih knjig, se računi en list (folio) knjige za eno polo, ena stran pa za polovično polo, najsi se prepiše ali izpiše z ene strani kolikorkoli.
5.	) Za prepise in izpiske (izvadke), ki se izdajajo uradnim osebam za uradno uporabo, kakor tudi za prepise iz katastrskih posestnih listov in popisov duš, potrebnih privatnim osebam pri ugotavljanju zadružnega minimuma za določanje zadružne posesti, se ne plačuje taksa iz tar. post. 42. Istotako se izbrisana bremena ne jemljejo v poštev pri pobiranju te takso. Pri izdajanju teh prepisov brez takse «e mora označiti razlog, zakaj se taksa, ni pobrala.
6.	) Za prošnjo, s katero se zahteva prepisovanje in napravljanje izpiskov (izvadkov), se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife, razen primera iz točke 5.) tega člena, toda na njej se mora označiti, zakaj se taksa ni pobrala.
7.	) Taksa za prepisovanje brez overitve se prileplja in uničuje na prošnji, s katero se zahteva prepisovanje ali napravljanje izpiskov (izvadkov); če pa se istočasno zahteva in vrši overitev — potrditev — prepisa ali izpiska (izvadka), se prileplja taksa iz tar. post. 42. obenem s takso za overitev — potrditev — h tar. post. 43. na prepis pred potrditvijo ali overitvijo ter uničuje na predpisani način.
Člen 62.
(K tar. post. 43.)
1.	) Pri potrjevanju vseh listin in vobče spisov, za katere jo bilo treba pred potrditvijo plačati takso za pravni posel ali listino, se mora oblastvo (ali uradni organ) pred potrditvijo uveriti, ali je za pravni posel ali listino taksa plačana; če ni ali ni zadostna, naj se začne kazensko postopanje.
2.	) Za potrditev ali overitev se plačuje po tar. post. 43., in sicer: če niso akti večji od ene pole, 10 dinarjev, če pa so večji od ene pole, za vsako nadaljnjo polo po 5 dinarjev, četudi ne bi bila pola cela.
3.	) Če se potrdi več izvodov originalnih listin iste vsebine, je eden zavezan plačilu te takse, ostali pa plačajo, ne glede na število pol, po 10 dinarjev.
4.	) Ker se pobira v primeru iz predhodne točke taksa za pravni posel samo za prvi izvod, se mora na tem prvem izvodu pri potrditvi označiti v besedilu potrdila: kolika taksa se je pobrala za pravni posel ali listino in po kateri tarifni postavki in kolika za potrditev (drugi odstavek člena 44. zakona o taksah). Na ostalih izvodih pa se mora vselej označiti: kolika taksa se je pobrala za pravni posel ali listino na prvem izvodu in po kateri tarifni postavki; pri kom je prvi izvod in da je izvod, na katerega se to zapisuje, zaporedoma «drugi», «tretji» itd. Istotako se mora pred potrditvijo prepisov oblastvo ali uradna oseba uveriti, ali je predpisana taksa za originalno listino plačana, ter tudi to označiti v potrdilu. Odgovornega uradnika, ki tega ne stori, kaznuje minister za finance v denarju v korist državne blagajne od 30 do 500 dinarjev.
5.	) Za overavljanje prepisanih aktov se pobira ta taksa po številu pol v originalu, ne glede na to, koliko pol ima prepis.
6.	) Taksa za to potrditev ali overitev se prileplja in uničuje pred besedilom potrdila ali overila.
7.	) Za prepise, ki so po 3. pripombi k tar. post. 42. oproščeni takse, se ne plačuje niti taksa za overitev, toda ob overitvi se mora v besedilu označiti razlog, zakaj taksa ni bila pobrana.
8.	) Če izvrši prepis bodisi oblastvo, bodisi privatna oseba, in postavi oblastvo na ta prepis samo svoj pečat in podpis, se vendarle pobere taksa iz tar. post. 43.
9.	) Za prošnjo, s katero se zahteva potrditev ali overitev, se plačuje taksa po tar. post. 1., razen v primeru, omenjenem v točki 5.) člena 61. tega pravilnika.
Člen 63.
(K tar. post. 44.)
1.	) V taksi, predpisani v tar. post. 44. taksne tarife, je obsežena tudi taksa za overitev; v tem primeru ni treba posebe pobirati takse iz tar. post. 43. taksne tarife.
2.	) Ta taksa se pobira v kolkih ter se prileplja in uničuje kakor taksa za vse druge overitve (točka 6.) člena 62. pravilnika). Izjemoma se pobira ta taksa v gotovini pri diplomatskih oblastvih v inozemstvu.
3.	) Če se na zahtevo enega izmed ministrstev prevajajo šolska izpričevala za njegove štipendiste, se izvrši prevod brez plačila takse, toda v overitvi se mora označiti razlog, zakaj sta se prevod in overitev izvršila brez plačila takse.
4.	) Za prošnjo, s katero se zahteva prevod in overitev, se plačuje taksa iz tar. post. 1.
Člen 64.
(K tar. post. 45.)
1.	) Čo prevoda ne izvrše oblastva, omenjena v tar. post. 44., nego se izvršeni prevod samo predloži v overitev, se pobere taksa iz tar. post. 45. in v overitvi se mora označiti, da državno oblastvo ni izvršilo prevoda, da se ve, zakaj se je pobrala ta znižana taksa.
2.	) Tudi za to overitev se ne pobira taksa iz tar. post. 43.
3.	) Predpis točk 3.) in 4.) člena 63. pravilnika velja tudi tukaj.
Člen 65.
(K tar. post. 48.)
1.	) V pripombi k tar. post. 48. so omenjeni tudi častniki in administrativni vojaški uradniki, ki imajo svoje oddeljeno disciplinarno sodišče; toda s tem niso izvzeti tudi železniški in drugi uradniki, katerim istotako sodi njih posebno disciplinsko sodišče in ki morajo istotako plačati takso iz tar. post. 48., in sicer samo, če jih disciplinsko sodišče obsodi in če postane ta obsodba izvršna. Vselej, kadar se izreče obsodba, se mora z njo določiti, da je položiti tudi takso za obsodbo, razen če se po specialnih zakonih in z odobritvijo ministra za finance ta taksa ne plačuje.
2.	) Ono oblastvo, ki pobere takso po tej obsodbi, jo prilepi na referat o plačilu ter pošlje ta referat disciplinskemu sodišču, da ga priloži aktom o kaznivih dejanjih dotičnega uradnika.
Člen 66.
(K tar. post. 49.)
1.	) Taksa, predpisana v tar. post. 49. taksne tarife, se računi za vsako poedino osebo, katere izločitev se zahteva.
2.	) Ta taksa se prileplja na akt o zahtevi; če se ugotovi, da je zahteva neutemeljena, se prisodi pri
tej priliki državi tudi taksa po tar. post. 5. za odločbo, s katero se prosilec obvešča o neutemeljenosti svoje zahteve.
Člen 67.
(K tar. post. 50.)
Za pritožbe zoper odločbe, s katerimi se komu odkloni zahteva izločitve, se plačuje taksa po tar. post. 6.
Člen 68.
(K tar. post. 51.)
1.	) Za prošnje za sprejem v podaništvo (državljanstvo) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se plačuje taksa po tar. post. 51.
2.	) Če se prosilec sprejme za državljana naše kraljevine, se pobere naknadno tudi taksa iz tar. post. 58. «za dekret za podaništvo» 400 dinarjev; ta taksa se prilepi in uniči na dekretu.
3.	) Če pa se prosilcu odkloni sprejem v državljanstvo kraljevine, se pobere za to odločbo taksa po tar. post. 5.
4.	) Osebe, ki prehajajo na podstavi mirovnih po godb, po opcijski pravici, v državljanstvo naše kraljevine, ne plačujejo ne takse iz tar. post. 51. ne iz tar. post. 58. taksne tarife.
Člen 69.
(K tar. post. 52.)
1.	) Po tar. post. 52. se plačuje taksa 100 dinarjev za pritožbe (tožbe), ki se vlagajo po predpisih po-edinih zakonov pri državnem svetu zoper odloke, odločbe ali postopanje vseh administrativnih oblaste v.
2.	) Za pritožbe (tožbe) državnih uradnikov in uslužbencev se ne plačuje ta taksa v naprej v primeru, določenem v 1. pripombi k tar. post. 52.
3.	) Za pritožbe (tožbe), vložene pri upravnem sodišču ali davčnem apelacijskem sodišču, se plačuje polovica takse iz tar. post. 52. taksne tarife.
Člen 70.
(K tar. post. 53.)
1.	) Najsi je v tar. post. 53. določeno, da se plačuje taksa 50 dinarjev za pritožbe, vložene pri državnem svetu zoper ukaze, se pobira ta taksa tudi za pritožbe na državni svet zoper one predpise, ki imajo isto zakonsko moč kakor ukazi.
2.	) Za pritožbe, ki se vlagajo zoper volitev občinskih poslovalcev ali okrožnih in sreskih poslancev, se plačuje izjemoma, če podpiše pritožbo več oseb, samo ena taksa v znesku 100 dinarjev.
3.	) Za pritožbe zoper volitev narodnih poslancev se ne plačuje nobena taksa.
4.	) Predpis točke 2.) člena 69. tega pravilnika velja tudi za pritožbe (tožbe) uradnikov in uslužbencev zoper ukaze in predpise.
Člen 71.
(K tar. post. 54.)
1.	) Taksa 10.000 dinarjev iz tar. post. 54. se plačuje za odločbo, s katero se proglasi vas za trg ali za mesto, ne glede na to, kje in po kom se izda ta odločba.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na odločbi.
Člen 72.
(K tar. post. 55.)
1.	) Po točkah a), b) in c) tar. post. 55. se pobira taksa, če izdajajo, podaljšujejo ali obnavljajo oblastva v naši kraljevini izvunmejne potne liste, po času, za katerega se izdajajo.
2.	) Osebe, ki stanujejo stalno v naši državi, plačujejo, če potujejo v katerikoli prekmorski kraj (razen na Angleško), ne glede na razlog potovanja, takso po točki č) tar. post. 55. za izseljeniški potni list.
3.	) Če se te osebe v 10 mesecih od dne, ko se jim je izdal potni list, vrnejo iz dotičnega prekmorskega kraja v kraljevino, ali če jim tuje oblastvo ali tuja diplomatska predstavništva dotične države kakorkoli zabranijo nadaljnje potovanje ali vstop v njih državo, smejo v 90 dneh od dne, ko so se vrnile v domovino, zahtevati povračilo takse. Na podstavi predloženega potnega lista in poslednjega viza se ugotovi, ali je zahteva pravočasna. ,
4.	) Kdor se je pravočasno obrnil za povračilo, temu se povrne taksa iz točke č) tar. post. 55. po odbitku takse za potni list iz točke a) ali b) te tarifne postavke, kolikor časa je pač prebil na poti.
5.	) Onim, ki prostovoljno opuste potovanje, se ne sme nikakor in nikoli povrniti taksa iz tar. post. 55.
6.	) Od onih, ki so stalno nastanjeni v enem izmed prekmorskih krajev, se pobira, ko dopotujejo s potnim listom našega konzularnega predstavništva iz tega prekmorskega kraja v domovino ali v katerikoli evropski kraj in tukaj podaljšajo ali obnove potni list za vnovični povratek v prekmorski kraj, samo taksa iz točke a) ali b) ali c) tar. post. 55., za kolikor časa se pač podaljšuje ali obnavlja potni list, ne pa tudi taksa iz točke č) te tarifne postavke, ker se v tem primeru te osebe ne morejo smatrati za izseljenike. Istotako ne plačujejo dijaki, ki potujejo zaradi nadaljevanja študij v prekmorski kraj, te takse iz točke č) tar. post. 55.; toda njih roditelji morajo najpozneje v sedmem mesecu od dne, ko je bil izdan potni list, predložiti dokaze, da je dotični dijak resnično vpisan na dotični univerzi. Če tega ne store, se pobere od njih taksa po točki č) omenjene tarifne postavke. Če dotični dijak nima roditeljev, jamči za resničnost in za eventualno takso druga zanesljiva oseba, ki mora istotako predložiti gorenje dokaze. Pravilnost dokazov oceni politično oblastvo, ki mora voditi o teh osebah tudi potrebno evidenco.
7.	) Taksa za potne liste, izdane v državi, se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo in uničujejo na potnem listu.
8.	) Zaradi zahteve potnega lista se mora vložiti prošnja, za katero so plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 73.
(K tar. post. 56.)
1.	) Taksa po tar. post. 56. se pobira za izdajanje objav ali certifikatov za notranji, pa tudi za obmejni promet, kadarkoli je, ne glede na to, v kateri krajini naše države se izdajajo.
2.	) Ta taksa se pobira v kolkih ter prileplja in uničuje na objavi ali certifikatu.
3.	) Pri izdajanju te prijave je treba uvaževati predpis pripombe k tar. post. 56.
Člen 74.
(K tar. post. 57.)
1.	) Najsi poselska listina, za katero se plačuje taksa po tar. post. 57., nadomešča službeno in najemno pogodbo, se vendarle od slug ali služkinj ne pobira nobena druga taksa razen te.
2.	) Ta taksa se pobira, in sicer: ob prvem vpisu 10 dinarjev, a za vsak nadaljnji izbris ali vpis pri oblastvu po 5 dinarjev.
3.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na listini.
4.	) Za služniško knjižico in poselsko knjižico se istotako plačuje ta taksa iz tar. post. 57.
Člen 75.
(K tar. post. 58.)
1.	) Taksa po tar. post, 58. se pobere šele, ko je kdo sprejet za državljana naše kraljevine, in sicer, preden se izda dotičnemu prosilcu dekret.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na dekretu.
Člen 76.
(K tar. post. 59.)
1.	) Za odpust iz podauištva (državljanstva) naše kraljevine se mora vložiti prošnja, za katero se plačuje taksa po tar. post, 1.
2.	) Če državno oblastvo spozna, da se sme odobriti izstop iz državljanstva, prilepi predhodno na odobrilo takso 600 dinarjev po tar. post. 59. ter jo uniči.
3.	) Če se izstop ne odobri, se pobere od prosilca za odločbo o odklonitvi samo taksa za odločbo po tar. post. 5. taksne tarife.
Člen 77.
(K tar. post. 60.)
Taksa iz tar. post. 60. taksne tarife se pobira po pravilniku, ki ga predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za gradbe in ministrom za finance.
Člen 78.
(K tar. post. 61.)
Taksa iz tar. post. 61. taksne tarife se pobira po pravilniku, ki ga predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance.
Člen 79.
(E tar. post. 62.)
Taksa iz tar. post. 62. se plačuje po pravilniku, ki ga predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za notranje posle.
Člen 80.
(K tar. post. 63.)
Taksa iz tar. post. 63. taksne tarife se pobira po pravilniku, ki ga predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance.
Člen 81.
(K tar. post. 64., 65. in 66.)
Taksa iz tar. post. 64., 65. in 66. se pobira po pravilniku, ki ga predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance.
Člen 82.
(K tar. post. 68.)
Taksa iz tar. post. 68. taksne tarife se plača, če se kdo obsodi, ter se prilepi na razsodbo.
Člen 83.
(K tar. post. 69.)
Taksa iz tar. post, 69. taksne tarife se plačuje v naprej in se prileplja na pritožbo.
Člen 84.
(E tar. post. 70.)
1.	) Oblastva, ki izdajajo dovolila, da se otvori agentura za izseljevanje, morajo pobirati takso iz tar. post. 70. v znesku 30.000 dinarjev ter jo prilep-Ijati in uničevati na dovolilu.
2.	) Tudi prodajalnice vozovnic za prekmorske kraje plačujejo to takso, ker jih je smatrati za izseljeniške agenture.
3.	) Takso iz tar. post. 70. taksne tarife plačujejo samo posredniška podjetja za izseljevanje in potniške agenture, ki prodajajo poleg drugega tudi vozovnice za prekmorske krajine, ne pa brodarska podjetja, ki prodajajo te vozovnice po svojih bilje-tarnah.
Člen 85.
(E tar. post. 71.)
1.	) Taksa iz tar. post. 71. taksne tarife se pobira, kadarkoli se potrjujejo ali izdajajo izpričevala, omenjena v tej tarifni postavki.
2.	) Zobni tehniki plačujejo, ko izpolnijo pogoje iz člena 3. oddelka II. pravil o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih, takso 20 dinarjev iz drugega odstavka tar. post. 71. za potrdilo, da so sposobni za izvrševanje zobnotehničnih poslov.
Člen 86.
(E tar. post. 72.).
1.	) Taksa iz tar. post. 72. taksne tarife se ne plačuje samo, če se popolnoma izpremeni priimek, nego tudi, če se izpremeni priimek s prevodom, ki obseza stari priimek. N. pr.: Ivan Srečkovič — Feliks.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na dovolilu.
3.	) Za prošnjo, s katero se zahteva to dovolilo, se plačuje taksa iz tar. post. 1.
4.	) Vojaki stalnega kadra ne plačujejo te takse, pa tudi ne takso za prošnjo, s katero zahtevajo to dovolitev.
Člen 87.
(E tar. post. 75.)
1.	) Taksa iz tar. post. 75. taksne tarife se plačuje za objavo z bobnom ali z razglasom v kraju.
2.	) To takso plača v naprej oni, ki zahteva objavo ali v čigar korist se izvrši objava ali razglas.
3.	) Izvrševalna oblastva priznavajo, ko porazdeljujejo izkupiček javnih prodaj, upnilcom v prvi vrsti izdatke za to takso.
Člen 88.
(E tar. post. 79.)
1.	) Taksa iz tar. post. 79. taksne tarife se plačuje ob končani izvršbi in če se konča izvršba s porazdelitvijo denarja, se pobere ta taksa v prvi vrsti iz tega denarja; če pa se konča izvršba s tem, da je zahtevnik rubežni odstopil od nadaljnje izvršbe, plača to takso zahtevnik, ko poda izjavo o odstopu. Če pa predloži oni, pri katerem se je rubežen izvršila, dokaze, da je svoj dolg poplačal in da je prestala potreba nadaljnje izvršbe, plača to takso ta oseba, ko predloži dokaze.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih in se prileplja na seznamku rubežni. Za akt o odstopu ali prošnji za prestanek izvršbe se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
3.	) Najsi je na poli napisanega kolikorkoli, se vendarle računi pola za celo polo.
Člen 89.
(E tar. post. 80.)
Taksa iz tar. post. 80. taksne tarife se plačuje v naprej ter se prileplja na prošnjo.
Člen 90.
(E tar. post. 81.)
1.	) Taksa iz tar. post. 81. taksne tarife se polaga v kolkih, ki se prilepljajo na zapisnik o dražbi.
2.	) Taksi iz točk 1.) in 2.) tar. post. 81. se pobirata iz izkupička, ko postane prodaja ali oddaja v zakup izvršna. Če pa (tražitelj (licitant), ki je ponudil najvišjo ceno in ki mu jo ostala prodaja ali zakup, iz kakršnihkoli razlogov ne položi kupne cene v zakonskem roku, se izterjata taksi iz točk 1.) in 2.) tar. post. 81. od tega dražitelja eksekutivno v prvi . vrsti iz položene kavcije, in če ta ne zadošča, iz njegove ostale imovine.
3.	) Če vrše dražbo samoupravna oblastva ali če vrši prodajo ali oddajo v zakup z dražbo samoupravno oblastvo, ki je prisotno, se mora vselej sestaviti zapisnik o dražbi ter v korist državne blagajne takoj pobrati taksa iz točke 3.) tar. post. 81. taksne tarife, kakor je to zgoraj navedeno.
4.	) če izvrši prodajo ali oddajo v zakup samoupravno oblastvo, a takse za državo ne pobere i>o-poinoma in je ne prilepi na zapisnik o dražbi, se obsodita šef samoupravnega oblastva in izvršitelj prodaje ali oddaje v zakup poleg plačila redne takse še na kazen po zakonu o taksah.
5.	) Predpisi točke 3.) tega člena veljajo tudi, če denarni zavodi izvršujejo prodajo stvari, če pa denarni zavod o prodaji ne sestavi dražbenega zapisnika in ne prilepi nanj predpisane takse, se obsodi denarni zavod, da plača poleg redne takse še kazensko takso po zakonu o taksah.
6.	) Taksa iz točke 3.) tar. post. 81. se pobira od kupca ali zakupojemalca (najemodajalca) takoj po izvrsnosti prodaje ali oddaje v zakup in se prileplja na zapisnik o dražbi poleg takse iz točk 1.) in 2.) te tarifne postavke. Če se plača ta taksa, se ne pobere taksa iz tar. post. 12. in 14. taksne tarife.
7.	) Samoupravna oblastva in denarni zavodi, ki ne plačajo te takse takoj in je ne prilepijo na zapisnik o dražbi, se kaznujejo poleg plačila redne takse po predpisih točk 4.) in 5.) tega člena,
8.	) Če državna oblastva, javne naprave ali samoupravna telesa prodajajo svoje stvari ali objekte ali jih dajo v zakup, se pobira samo taksa po točki 3.) tar. post. 81. Če pa prodaja svoje izdelke in produkte država, se ne pobira niti ta taksa.
9.	) Samoupravna telesa in denarni zavodi morajo po zvršetku vsake dražbe za državo takoj pobrati to takso in jo prilepiti na zapisnik o dražbi, tega pa s prilepljeno in uničeno takso najkesneje v 15 dneh poslati pristojni finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu, v Beogradu pa beograjskemu davčnemu oddelku.
10.	) Finančna uprava, davčni urad ali beograjski davčni oddelek se mora, ko prejme te zapisnike^ o dražbi, uveriti, ali so se vročili v predpisanem roku in ali se je nanje prilepila zadostna taksa; če so vsi predpisi po zakonu izpolnjeni, mora na zapisnik postaviti potrdilo, ki ga podpišeta šef uprave, urada ali oddelka in referent za takse, da se je taksa po zakonu zadostno pobrala in predpisno uničila.
11.	) Ta pregled in ta potrditev se morata izvršiti v petih dneh po prejemu zapisnikov in se takoj vrniti samoupravnemu oblastvu ali denarnemu zavodu, ki jih je poslalo (poslal).
12.	) Če se ob pregledu ugotovi, da se zapisnik o dražbi ni vročil v zakonskem roku ali da ni na njem zadostne takse, je treba tak zapisnik z referatom o tem takoj poslati generalni direkciji posrednjih davkov, ki uvede zoper predstavnike samoupravnih ob-lastev preiskavo ter jih obsodi po zakonu o taksah; kolikor pa se tiče kaznivo dejanje denarnega zavoda, se vroči pristojnemu oblastvu v preiskavo in obsodbo po zakonu o taksah.
Člen 91.
(E tar. post. 82.)
1.) če se ugotovi med preiskavo drugačna kvalifikacija dejanja, tako da se mora preiskava kaznivega dejanja iz tar. post. 82. taksne tarife, uvedena uradoma, nadaljevati, kakor bi se bila uvedla na. tožbo privatne osebe, se postopa po predpisu 2. pripombe k tar. post. 194. taksne tarife, t. j. tužitelj se pozove, naj plača v 30 dneh takso v naprej brez zvišane takse in takse za opomin ali nalog. Dokler se ta taksa ne položi, se dejanje ne jemlje v nadaljnjo razpravo.
2.	) Ce tožitelj v postavljenem SOdnevnem rokn ne položi te takse, se položi predmet med spise.
3.	) Ta taksa se polaga v kolkih ter se, če se plača v naprej, prilepi in uniči na tožbi: če pa se pobere po obsodbi, se prilepi in uniči na referatu, ki ga je sestaviti o ti™.
4.	) Taksa iz tar. post. 82. taksne tarife se pobira po številu prestopkov, ne pa po številu krivcev, ki so se udeležili kaznivega dejanja.
Člen 92.
(K tar. post. 83.)
Taksa iz tar. post. 83. taksne tarife se plačuje v naprej in prilepi ja na pritožbo.
Člen 93.
(K tar. post. 84. in 85.)
Taksa iz tar. post. 84. in 85. taksne tarife se plača v kolkih po ugotovljenem kaznivem dejanju onega, ki se je zoper njega vodila preiskava, ter se prilepi in uniči na referatu, ki ga je sestaviti o tern.
Člen 94.
(K tar. post. 86.)
Taksa iz tar. post. 86. taksne tarife za preiskave na privatno tožbo se plačuje v naprej in se prileplja na' tožbo; če pa se vrši preiskava uradoma, se pobere po obsodbi in prilepi ua obsodilo.
Člen 95.
(K tar. post. 87.)
Taksa iz tar. post. 87. taksne tarife se plačuje v naprej in prilepi,ja na pritožbo.
Člen 96.
(8 tar. post. 88.)
1.	) Takso iz tar. post. 88. taksne tarife plačujeta v naprej privatni tožitelj in obdolženec, Id ni v zaporu, in v tem primeru se prileplja na pritožbo.
2.	) Če vloži pritožbo obdolženec, ki je v zaporu, ali njegov branitelj, se pobere taksa šele po obsodbi; 6e pa se obsodba ne izreče, ker je privatni tožitelj odstopil od tožbe, se prisodi ta. taksa z odločbo, s katero se preiskava prekine.
3.	) Ta taksa se prisodi tudi, če sodišče ustavi preiskavo zoper obdolženca, ker je privatni tožitelj od stopil.
4.	) Polovica te takse .pa so prisodi, če sodišče obdolženca oprosti kazni, ker ni zadosti dokazov, kjer je to dopustno po zakonu.
Člen 97.
(K tar. post. 93.)
1.	) Takso iz tar. post. 93. taksne tarife za dovolitev, da se otvori likerska ali druga obratovalnica za predelovanje špirita v pijače, prileplja in uničuje na, dovolilu ono oblastvo, ki podeli to dovolitev.
2.	) Predpisi o tem, komu in ob kakšnih pogojih se podeli ta dovolitev, veljajo še nadalje.
3.	) Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev, se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
člen 98.
(K tar. post. 94.)
Predpisi člena 47. tega pravilnika veljajo tudi za pobiranje takse iz tar. post. 94. taksno tarife.
člen 99.
(K tar. post. 95. in 96.)
1.	) Taksa iz tar. post, 95. in 96. taksne tarife se plačuje v naprej ter se prileplja na prijavo.
2.	) V oblastih, kjer daje politično oblastvo dovolitev za izvrševanje obrata, se pobira za dovolitev posebna taksa, ki se prileplja na dovolilo.
3.	) Vsak obrat se mora prijaviti in za prijavo je treba plačati odrejeno takso po kraju, kjer se opravlja obrat, in po vrsti obrata, ki sc vodi, ne glede na to, da se morajo izvestni obrati tudi še protokohvati pri pristojnih oblastvih.
4.	) Prijava se poda in taksa za prijavo se položi pri političnem oblastvu onega kraja, kjer se obrat vodi; politično oblastvo mora voditi pravilen seznani ek prijavljenih obratov ter vsako prijavo priobčiti pristojni finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu ah beograjskemu davčnemu oddelku.
5.	) če vodi kdo več obratov, bodisi v enem lokalu, bodisi ločeno v posebnih lokalih, mora prijaviti vsak obrat in plačati takso za vsakega,
6.	) Organi političnega oblastva, v čigar okolišu se ustanovo ali otvorijo ti obrati in ta podjetja, se kaznujejo po zakonu o taksah, če ne bi v prvem
mesecu uvedli preiskave zaradi plačila takse; last-1 niki teh obratov in podjetij pa se kaznujejo po členu 52. zakona o taksah, če bi ustanovili ali otvorili obrate Ali podjetja, preden so plačali takso za prijavo.
7.	) Tudi poleg prejete dovolitve in plačane takse za otvoritev pivovarne ali likerske tvornice ali vobčo obratov, za katere se dobivajo posebna dopustila ali dovolila in se plačuje zanje tudi posebna taksa, morajo njih lastniki te obrate prijaviti političnemu oblastvu. da se zapišejo v seznamek obratov.
8.	) Takso iz tar. post, 95. taksne tarife plačujejo poleg takse iz tar. post, 71. tudi zobni tehniki, če hočejo samostalno opravljati te posle.
Člen 100.
(K tar. post, 97.)
r.) Taksa iz tar. post. 97. pod a) se plačuje v naprej in prileplja na prijavo, za katero se ne pobira tudi taksa iz tar. post, 1.
2.	) Taksa iz tar. post, 97. pod b) se plačuje za letni orožni list (dovolilo) za nošenje strelnega orožja ter se prileplja na orožni list (dovolilo).
3.	) Ta taksa iz tar. post. 97. pod b) se plačuje za vsako koledarsko leto, ne glede na to, kdaj se orožni Ust (dovolilo) izda med letom.
4.	) Taksa iz tar. post. 97.) pod e) se plačuje za trajni orožni list, ki se izda ua podstavi člena 8. zakona o posesti in nošenju orožja, ter se prileplja: na orožni list.
5.	) Kdor se zaloti, da ima in nosi orožje, za katero ni podal prijave in ni dobil dovolila (orožnega lista), se kaznuje poleg kazni po zakonu o posesti in nošenju orožja, poleg redne takse za prijavo posesti in za dovolilo (orožni Ust) za nošenje orožja še na trikratni znesek teh taks.
6.	) Oblastva, pristojna za prijavo posesti in za dajanje dovolil (orožnega lista), so pristojna tudi za obsodbo, če se ne plačajo te takse. Ta oblastva morajo voditi tudi evidenco o izdanih orožnih listih zaradi pobiranja navedene takse.
Člen 101.
(K tar. post, 98.)
1.	) Taksa, da ima kdo biljarde po tar. post, 98. taksne tarife, se plačuje v kolkih.
2.	) Samo biljardi po privatnih hišah in oni biljardi na skladiščih, na katerih se ne igra, niso zavezani plačilu te takse.
3.	) Biljardi družb, klubov in društev kakor tudi biljardi v javnih lokalih plačujejo takso za prijavo in letno takso.
4.	) Vsak lastnik aU najemnik biljarda mora, preden postavi biljard za igranje, predložiti pristojnemu finančnemu oblastvu prijavo, v kateri označi številko, ki jo ima biljard, katera tvornica ga. je izdelala in kje stoji biljard, ter položiti 200 dinarjev letne takse za. vsak biljard za dotično koledarsko leto.
5.	) Taksa 20 dinarjev za prijavo in 200 dinarjev na leto se plačuje za vsak biljard posebe. Finančno oblastvo vpiše prijavo v register biljardov ter izda prijavilcu potrdilo, da ima biljarde; na potrdilu se prilepi in uniči letna taksa in v njem se mora označiti, za katero leto je taksa plačana.
6.	) Taksa za prijavo in vsa letna taksa se plača, kadarkoli se nabavi biljard v last, najem ali kakorkoli drugače, in prijavna taksa velja, dokler je ta biljard v posesti onega, ki ga je prijavil. Letna taksa se plačuje za leto dni v naprej po točki 7.) tega člena. Vsi imetniki biljardov morajo plačati letno takso najpozneje do dne 15. januarja vsakega leta, drugače se kaznujejo s trikratnim zneskom takse, poleg plačila redne takse. 8 to kaznijo se kaznujejo tudi, če ne plačajo prijavne takse. Za vsako leto in za vsak biljard se mora izdati novo potrdilo.
7.	) če se biljard med letom odsvoji, mora dotedanji njegov lastnik predložiti pristojnemu oblastvu prijavo s takso iz tar. post. 1., v kateri označi osebo, ki ji je prodal biljard; v tem primeru plača oni, ki je nabavil biljard, najpozneje v nadaljnjih petih dneh ne samo novo prijavno takso 20 dinarjev za prijavo, nego tudi vso biljardno letno takso za to koledarsko leto, ne glede na to, kdaj med letom je nabavil bil,jard.
8.	) Finančni organi, ki ne vodijo potrebnih registrov ali jih vodijo malomarno ali vobče ne kontrolirajo zadostno, da -se polagajo letne takse pravočasno, se kaznujejo v denarju od 30 do 500 dinarjev v korist državne blagajne, kar pa ne izključuje njih odgovornosti za povračilo škode, provzročene s takim poslovanjem. To povračilo se prisoja z odločbo, s katero se uradnik kaznuje.
Člen 102.
(K tar. post. 99.)
1.	) Za dovolitev, da se smejo prirejati plesna, ve-seUca, zabava, koncert, glasbeni in pevski večeri in vsakovrstna predavanja, dirke, ognjemet, cirkuška in akrobatska predstava, bioskop in temu podobne predstave ■— razen državnih in državno privilegiranih gledališč - kjer se zbirajo ljudje zaradi zabave, pouka ali razvedrila, plačevaje vstopnino ali ne plačevaje vstopnine, se polaga taksa 5 dinarjev iz tar. post. 99. taksne tarife.
2.	) Ta taksa so plačuje za vsako prirejeno zabavo ali ostalo za imenovani (datum) dan in noč 24 ur. Če se priredi v teh 24 urah več predstav, se plača samo ena taksa. Če bi se pa prirejale te predstave ali zabave stalno, za. dalje časa nego en dan, sme politično oblastvo izdati dovoUlo za- daljši čas: tedensko. aU mesečno, pobere pa v naprej za vsak dan takso 5 dinarjev. Ta ne velja za orglaše, har-monikaše itd., ki ne vrše posebnih prireditev, nego dobe samo za določen čas ali enkrat za vselej dovolilo za igranje in plačajo za to dovoUlo, če ni v eni ali drugi oblasti določena večja taksa, takso iz tar. post. 5. taksne, tarife.
3.	) Prijavna taksa (za prošnjo) 5 dinarjev se pobira, kadarkoli se zahteva dovolilo.
4.	) Plačevanje te takse ne izključuje pobiranja občinske takse iz tar. post. 407. taksne tarife, ki se je plačuje v Srbiji in Črni gori občinam v gotovini toUko, kolikor jo odredil občinski odbor in odobril minister za finance.
5.	) Pravne in fizične- osebe, ki prirejajo zabave, predstavo hi ostalo, za kar se plačuje ta- taksa, a ne zahtevajo tega dovolila 24 ur prej in ne plačajo predpisane takse, so poleg redne takse zavezane tudi plačilu kazenske takse v desetkratnem znesku neplačane takse.
6.	) Politični organi, ki ne skrbe za to, da, se plačuje ta taksa, se kaznujejo v denarju od 30 do 500 dinarjev. Če pa izdado to dovolilo brez plačila takse, se kaznujejo s trikratnim zneskom neplačane takse.
7.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na dovolilu.
8.	) Vsi dotični predpisi poedinih pristojbinskih zakonov o pobiranju te takse so razveljavljeni.
Člen 103.
(K tar. post. 99. a.)
1.	) Po tar. post. 99. a. taksne tarife se plačuje taksa na vse vstopnice, in sicer: po točki 1.) te tarifne postavke na vstopnice za- državna gledališča, državno privilegirana gledališča in ranetniško-dile-tantska gledališča, za umetniške koncerte kakor tudi za dirke jahalnih društev za pospeševanje konjereje po 10 % od vrednosti vstopnice.
2.	) Ta privilegirana in umetniško-diletantska gledališča in prireditelji umetniških koncertov morajo imeti potrdilo umetniškega oddelka ministrstva za prosveto ali pristojnega prosvetnega poverjeništva, da, so resnično privilegirana ali umetniška; jahalna društva, ki hočejo ukoriščati ta predpis, pa morajo imeti potrdilo ministrstva za poljedelstvo in vode, da služijo pospeševanju konjereje. Kdor ne predloži tega potrdila, plača takso kakor prireditve po točki 3.) tega člena.
3.	) Po točki 2.) tar. post. 99. a. se plačuje po 20 % od vrednosti vstopnice za bioskope, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske in spiriti-stične predstave, panoptike, menažerije, razne druge razstave poedinih oseb spekulativnega značaja, panorame, fotoplastike, dirke, razen dirk, na.vedenih pod točko 1.) tega člena, in vobče za vse vstopnice k prireditvam, kamor prihajajo ljudje in kjer se zbirajo zaradi zabave in razvedrila.
4.	) Če se prirejajo gledališke predstave in koncerti — najsi tudi umetniški —, gimnastično-sportne prireditve kakor tudi sokolske vaje in večeri, razna predavanja, umetniške in gospodarske razstave s plesno veselico, se plačuje za vstopnice na take zabave 20 % od vrednosti vstopnice.
5.	) Na prireditvah, kjer se plačuje poleg vstopnice ali namesto vstopnice, katere cena ni določena v naprej, «prostovoljen prispevek», se plačuje isto-tako taksa 10 % ali 20 % od skupnega zneska prostovoljnega prispevka, kakršen je pač značaj prireditev iz točk 1.), 3.) in 4.) tega člena. V ta namen mora voditi prireditelj točen seznamek (po tekočih številkah) vseh prispevnikov in vsote danega prispevka, bodisi da se dđ, prostovoljni prispevek brez vstopnice, bodisi za vstopnico ali poleg vstopnice, in ne glede na to, ali se da ta prispevek pred dnem prireditve ali pri blagajni. Seznamek oseb, ki so dale prostovoljni prispevek pred dnem prireditve, se mora priložiti seznamku, ki se vodi pri blagajni na
dan prireditve, da dotično oblastvo po odrejenem uradniku lahko še isti večer pobere predpisano takso na prostovoljne prispevke, ki jih je dobil prireditelj.
6.	) če je odrejena za mestno zabavo vstopnina, a se ne izdajajo vstopnice in plačajo ob vstopu po-setniki vstopnino, poleg tega pa prostovoljni prispevek, se vodi seznamek oseb z dvema rubrikama-v kateri .se vpisuje, in sicer: v prvo plačana vstopnina, v drugo pa znesek prostovoljnega prispevka. Tudi tukaj se postopa po točki 5.) tega člena.
7.	) Vsota, pobrana v gotovini kot ta taksa, se prilaga seznamkom, s katerimi se ugotavlja: koliko oseb je dalo in koliko prostovoljnih prispevkov in koliko oseb je bilo na zabavi; takoj drugi dan se izroče pristojni blagajni, prirediteljem pa se izda priznanica za plačano takso.
8.	) Če je bila za vstop določena cena, se ugotovi, koliko oseb je plačalo vstopnino, koliko pa je bilo oseb, ki so dale tudi prostovoljni prispevek. N. pr.:
Na zabavo N. N. društva, prirejeno v dvorani N. dne N. t. L, je prišlo:
120 samcev z vstopnino 20 dinarjev.
skupaj 2400 dinarjev, po 20 % takse . Din 480-—
283 rodbinskih članov z vstopnino 15 dinarjev, skupaj 4245 dinarjev, po
20 % takse............................Din 849-—
Poleg tega- je dalo 250 oseb še prostovoljen prispevek 5200 dinarjev po 20 % takse............................Din 1040-—-
Skupaj takse . . . Din 2369-—
Po seznamku prispevkov, nabranih pred dnem prireditve, je dalo 100 osoli prostovoljnega prispevka 1300 dinarjev, po 20 % takse.........................Din 260—-
Skupaj takse . , . Din 2629-—
Kontrolni organ:
N. N.
Predsednik ali član uprave: N. N.
9.) Te seznamke mora podpisati poleg odrejenega uradnika tudi član društvenega upravnega odbora ali član prirejajočega odbora ali pa lastnik dvorane, če sam prireja zabavo.
10.	) če se vpišejo podatki v seznamek neresnično, se kaznujejo predstavniki uprave ali odbora ali pa lastnik po dragem oddelku točke 64. tega člena.
11.	) Pri klubih, društvih in podjetjih, kjer je v plačani članarini obsežena tudi vstopnina za razne prireditve in pri katerih velja članska karta za vstopnico, se pobira taksa na skupni znesek letne članarine 20 %. Če znaša vpisnina preko 5 dinarjev, se smatra ves prispevek za članarino. To ne velja za plesne šole, kjer se smatra vsa vsota za članarino.
12.	) Vsak vpis ali izbris članov se mora najkesneje v enem mesecu priobčiti pristojnemu finančnemu oblastvu.
13.	) Če izdaja to ali ono podjetje vstopnice v obliki sezonske karte ali v obliki naprejšnjega plačila (abonnementa) za določeno število vstopov ali za vstope v odrejenem času, se pobira ta taksa po skupno plačani vsoti in pri tem se vpošteva, kakšne so prireditve.
14.	) Če je vstop dovoljen brez vstopnice — «vstop prost» — a se v lokalu prodajajo pijače in jedila ter se tukaj ljudje zbirajo ali dohajajo tja zaradi zabave, plesne veselice ali razvedrila, poslušajoč godbo ali petje itd., gledajoč, dokler so na-vzočni. bioskopsko sliko, predstavo itd., se odredi taksa povprečno — skupaj za en dan ali za eno predstavo —, in lastnik podjetja jo mora plačati v naprej v gotovini dotičnemu pristojnemu oblastvu.
15.	) Tej povprečni taksi so zavezani tudi ponočni javni — tolerirani obrati, ne glede na to, ali igra v njih godba ali ne.
16.	) Za osnovo izračunu povprečne takse mora služiti približna velikost lokala, število sedežev, trajanje zabave -- in sicer po tem, koliko more biti izmenoma posetnikov na en ^ dan ali en večer, in po tem, koliko časa igra godba ali traja petje itd. in ♦ katerem letnem času, vse pa sorazmerno z zneski, ki se pobirajo povprečno v dotičnem kraju od podobnih lokalov kot taksa od vstopnic. Na zvišbo te povprečne takse vpliva, če pobirajo godbeniki v dotičnem lokalu tudi prispevke.
17.	) Na podstavi teh podatkov izračuni finančno oblastvo povprečno takso za en dan in to takso plačuje lastnik obrata dnevno ali, sporazumno s finančnim oblastvom, tedensko, desetdnevno, petnajstdnevno ali mesečno v naprej.
18.	) To .povprečno takso odrejajo finančne oprave in davčni uradi, kjer pa teh ni, oddelki finančne kontrole, politična oblastva. okrajne ekspoziture ali občinska oblastva.
19.	) To odmero priobčujejo ta oblastva lastnikom, ki se smejo, če niso zadovoljni, pritožiti v treh dneh; če pa hočejo, tudi preden dobe odločbo o svoji pritožbi, izvrševati te prireditve, morajo prej plačati odmerjeno povprečno takso za vsak dan prireditev; če ima njih pritožba uspeh, se jim povrne preveč položena taksa.
20.	) Te pritožbe se vlagajo pri generalni direkciji posrednjih davkov.
21.	) Odločbe generalne direkcije posrednjih davkov o teh pritožbah so izvršne.
22.	) Pritožba ne zadržuje pobiranja takse.
23.	) Na te pritožbe se prileplja taksa. 20 dinarjev ter se izroča onemu oblastvu, ki je izvršilo odmero.
24.	) To velja tudi za obrate, kjer pobirajo godbeniki, pevci in dr. sami prispevke, kakor tudi za kavarne na, sejmih, katerih lastniki istotako plačujejo predpisano takso.
25.	) Tudi o teh obratih in o plačevanju takse mora. voditi dotično oblastvo potreben seznamek, iz katerega se vidi, kateri lastniki in za kateri čas in koliko so plačali takse.
26.	) O plačani taksi se mora izdati lastniku priznanica, ki jo mora pokazati kontrolnemu organu vselej, kadarkoli jo zahteva ua podstavi svoje legitimacije.
27.	) Vsi oni, id so plačali to takso za določeno vrsto dni, a v njih lokalu v enem delu tega časa ni bilo zabave (godbe, petja itd.), morajo takoj prihodnji dan od dne, ko je zabava prestala, ob uradnih urah priobčiti to pismeno (kar se mora vpisati v vložni zapisnik) pristojnemu nadzorstvenemu oblastvu, da je mogoče z zapisnikom po predhodni uveritvi ugotoviti navedbe dotične osebe. Če se ta prijava ne izvrši v tem roku, nima dotična oseba pravice do povračila preveč položene takse za prejšnji dan, nego šele za dan, ko je bila prijava prejeta, in za prihodnje dni. Če se zahteva povračilo, priloži pristojno oblastvo prošnji tudi to prijavo z zapisnikom vred,'izda odločbo o povračilu in izvrši to povračilo.
28.	) Plačila taks na vstopnice kakor tudi povprečnih taks itd. ne more biti nihče oproščen, najsi se prodajajo vstopnice po komerkoli, na kateremkoli kraju in v čigarkoli korist.
29.	) Izjemoma se ta taksa ne plačuje:
a)	za zabave na vaških slavnostih, verskih prosla-vah in cerkvenih slovesnostih in proslavah in narodnih svečanostih, če se prirejajo na krajih, ki so za to določeni;
b)	za koncerte in zabave, ki jili prireja šolska uprava ali šolska mladina v korist učencem dotične šole v- šolskih prostorih;
c)	za poučna predavanja, poučne in gospodarske razstave ali vaje in večere sokolskih (orlovskih) in gimnastično-sportuih društev, toda samo, če se obenem ne prirejajo plesne veselice;
č) za vse prireditve katerekoli vrste prostovoljnih gasilnih društev, ki se vzdržujejo sama,, če prirejajo koncerte ali zabave izključno zato, da nabavljajo priprave, potrebne zoper požar;
d)	za vse prireditve kakršnekoli vrste, ki jih vrše društvo Rdečega križa naše kraljevine v Beogradu iti njegovi pododbori, ki predlože od tega društva dokazilo, da so priznani po njem.
30.	) Vsi lastniki gledališč, bioskopov, cirkusov in dr., ki imajo stalne obrate, pa naj jih izvršujejo daljši ali krajši čas, kakor tudi lastniki lokalov, ki prirejajo zabave sami, in društva, ki prirejajo zabave. morajo najkesneje 24 ur prej prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu (finančni upravi in davčnemu oddelku v Srbiji, Črni gori in Banatu, Bački in Baranji, v ostalih pokrajinah pa davčnemu uradu ali oddelku finančne kontrole — in kjer teh ni ■ — kotarski [okrajni] ekspozituri) prirejanje takih predstav ali zabav ter obenem priložiti na vpogled dovolilo o prirejanju (po tar. post. 99.), in sicer:
a)	oni, ki imajo stalne obrate, preden vobče začno s prirejanjem, z označbo števila predstav na en
, dan; in
b)	oni, ki prirejajo predstave ali zabave samo občasno, istotako 24 ur prej. Paziti pa morajo, da izvrše prijavo med uradnimi urami. Kdor ne izvrši teh prijav (pod a in b) pravočasno, se kaznuje po prvem oddelku točke 64.) tega člena, razen prirediteljev zabav, h katerim je vstop prost, ki se kaznujejo v tem primeru po točki 62.) tega člena.
31.	) Prirejanje teh predstav in drugih mora istotako priobčiti oblastvom iz prvega odstavka predhodne točke 24 ur prej tudi politično oblastvo ali, kjer političnega oblastva ni, občinsko oblastvo, in sicer:
a)	za one prireditve, ki se vrše stalno: gledališča, kinematografi itd., enkrat pred začetkom prirejanja vobče;
b)	za one prireditve, ki se vrše občasno, ob vsaki prireditvi 24 ur prej.
32.	) Za vsak prekršek predpisa predhodne točke se kaznuje odgovorni uradnik po točki 66.) tega člena.
33.	) Finančna oblastva morajo voditi seznamek (evidenco) vseh podjetij, ki stalno prirejajo predstave, bodisi za daljši, bodisi za krajši čas. Iz tega seznamka se mora videti, koliko predstav prirejajo in ali in za kateri čas so plačali potrebno takso tako za vstopnice kakor tudi takso za dovolilo iz tar. post. 99. Če se ta seznamek ne vodi ali če se sicer vodi, toda neredno, se kaznuje šef ali odrejeni uradnik po točki 66.) tega člena.
34.	) Vsi podjetniki ali naprave, ki prirejajo predstave, bioskojie, zabave itd., na katere je mogoče zahajati s posebe plačano vstopnico, morajo imeti na vstopnicah točno označeno vrednost.
35.	) Najkesneje v 24 urah pred predstavo ali zabavo morajo predložiti vse vstopnice pristojnemu finančnemu oblastvu (finančni upravi, davčnemu uradu, beograjskemu davčnemu oddelku ali oddelku finančne kontrole), da plačajo takso. Dovoljeno jim je, da smejo tudi za določeno vrsto predstav v na prej predložiti vstopnice (obenem z dovolilom o prirejanju) zaradi žigosanja in plačila takse. Taksa se plača vselej v naprej v gotovini po vrednosti predloženih vstopnic, taksa pa se računi za vsako vstopnico.
36.	) Ta oblastva morajo takoj pismeno odrediti uradrulca ali uslužbenca, ki pritisne na vsako vstopnico okrogli pečat dotičnega oblastva ter pod njim poštari svoj podpis s kemijskim svinčnikom, n. pr.:
M. Jovič.
37.	) Nato sestavi ta odrejeni uradnik ah uslužbenec referat o številu in vrsti teh vstopnic ter vknjiži pobrano takso v dnevnik za pobiranje takse (pristojbine) ali pa takoj izroči referat s takso, pobrano v gotovini, blagajni pristojnega finančnega oblastva.
38.	) Žigosane vstopnice, za katere je taksa pobrana, se vrnejo s predloženim dovolilom vred lastniku ali prireditelju proti reverzu, ki se priklopi referatu.
39.	) Lastniki ali prireditelji morajo, ko izdajajo posetnikom vstopnice, pristaviti na vstopnice dan, ko jih izdado.
40.	) Vstopnice morajo biti vezane v knjižice ter morajo imeti juksto in talon (vstopnico) a kuponom. Kdor sprejme in žigosa nepredpisane vstopnice, se kaznuje po točki 48.) tega člena.
41.	) Žigosanje se izvrši na vstopnici (talonu), a dotični uradnik ali uslužbenec mora na prvi, srednji in poslednji vstopnici in juksti iz celokupnega bloka označiti tudi dan žigosanja in to še podpisati.
42.	) Ko vstopi posetnik v prostore, mora osebje dotičnega podjetja odtrgati kupon. Ce se v prostorih vendarle zasledi kdo z vstopnico, od katere kupon ni odtrgan, a dotično podjetje na ta dan neprestano prireja predstave (kakor kinematografi), se kaznuje lastnik podjetja po točki 61.) tega člena, kakor bi bila vstopnica dvakrat uporabljena.
43.	) Podjetja, kakor n. pr. gledališča, bioskopi in dr., ki imajo za poedine predstave točno odrejeno število vstopnic, t. j. za vsak prostor in za vsako predstavo označeno in datirano vstopnico, a vstopnic za gotove prostore dotične predstave in za ta dan ne razprodado, lahko zahtevajo po oblastvu. pri katerem so plačala takso, povračilo takse, pobrane za nerazprodane vstopnice.
44.	) Da se jim pa more taksa povrniti, morejo priložiti prošnji, ki je prosta kolka, vse nerazprodane vstopnice; potem šele sme tudi pristojno finančno oblastvo, pri čigar blagajni se je taksa prejela in vknjižila, z odločbo povrniti preveč plačano takso za predložene nerazprodane vstopnice, ko je prej ugotovilo dejanski položaj. Ti odloki o povračilu takse se z nerazprodanimi vstopnicami vred hranijo posebe v blagajni kot dokaz blagajničnega izdatka in tudi za eventualno naknadno kontrolo.
45.	) Prošnje za povračilo te takse in povprečne takse se vlagajo, če so prestali pogoji, zaradi katerih se ta plačuje, pri dotičnem oblastvu v petih dneh od dne, ko se je priredila predstava ali priredil koncert; dan predstave ali koncerta se pri tem no všteva. Te prošnje niso zavezane taksi. Za računanje rokov veljajo predpisi člena .23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
46.	) Vstopnice, ki se ne glase na numerirane sedeže, se lahko uporabljajo do končne razprodaje. Če pa se tudi te vstopnice ne morejo razprodati, ker se večkrat ne vrše prireditve, se sme isto tako v roku k predhodne točke, pri čemer se računi ta rok od dne poslednjo prireditve, zahtevati povračilo, kakor je zgoraj navedeno; povračilo pa se sme izvršiti samo, če niso vstopnice iztrgane iz knjižice in imajo kupone.
47.	) Če se je denar od pobranih taks vložil v blagajno davčnega urada ali finančne uprave, odloči davčni urad vkljub dosedanjim predpisom neposredno, po predhodni oceni, ali je prošnja utemeljena, o povračilu ter izvrši povračilo, vstopnice pa uniči s tem, da jih preluknja. Mesečno izroča z izplačilnim dnevnikom vse te svoje odločbe z vsemi prilogami vred računovodstvu pristojne finančne direkcije, da se izplačilo preizkusi in odobri; finančne uprave in beograjski davčni oddelek imajo po zakonu pravico, izvrševati povračila, in zato teh odločb ni treba pošiljati višjim oblastvom v odobritev izplačila.
48.	) Če se ob reviziji ugotovi, da se je na vstopnice, ki vendarle ne ustrezajo točkama 39.) in 40.) lega člena, povrnil denar ali če se to ugotovi drugače, se kaznuje dotični uradnik, ki je žigosal nepravilne vstopnice, v denarju od 50 do 200 dinarjev, uradniki, ki so odločili o povračilu, pa se obsodijo poleg te kazni še na povračilo povrnjene takse državni blagajni.
49.	) Zaradi lažje kontrole morajo biti vstopnice po možnosti različnih barv.
50.	) Za dodatno karto, s katero se pridobi od lastnika pravica za uporabo dražjega prostora od prvotnega, za katerega se je že plačala- cena vstopnice, se plača ustrezna procentualna taksa po vrednosti, označeni na dodatni karti.
51.	) Če se ob kontroli kdo zasledi na dražjem prostoru brez dodatne kute k prvotno kupljeni karti, se kaznuje prireditelj po točki 61. tega člena.
52.	) Procentualno takso ocl vrednosti vstopnice, predpisano pri državnih gledališčih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Osijeku itd., morajo blagajniki izločati iz pobrane cene vstopnic ter skupni znesek te takse z referatom, za katere vrste vstopnic in v kolikem znesku je bila taksa pobrana^ po preteku vsakega meseca izročiti pristojni finančni blagajni. Točnost tega referata- mora overavljati krajevni računski preglednik, v oblastih, kjer ni krajevnih računskih preglednikov, pa kontrolor gledališko blagajne.
53.	) Če potuje vse gledališko osebje ali del tega osebja v razne kraje, da prireja- predstave, izvršuje overavljanje oni, ki vodi družbo; v tem primeru je ta oseba tudi popolnoma odgovorna za vse nepravilnosti ali netočnosti glede izračunavanja in polaganja takse. Taksa za prodane vstopnice od predstav teh potujočih oddelkov državnih gledališč se polaga prihodnji dan po prirejeni predstavi, če potujejo igralci in prirejajo predstave na račun gledališča-; če pa potujejo in prirejajo predstave na svoj račun, morajo postopati kakor vsa privatna podjetja ter v naprej žigosati vstopnice in plačati takso. Da pa se ve, na čigav račun potujejo, morajo imeti o tem potrdilo svojo gledališke uprave, katero se mora vedno predložiti na vpogled pristojnemu oblastvu, kjer polagajo takso.
54.	) Za prostore v gledališčih, ki se po pravilih brezplačno oddajajo gledališkemu zdravniku, časnikarjem, policijskemu organu i. dr., se taksa ne pobira, kar se mora v referatu istotako ugotoviti.
55.	) če pa se prodado tudi taki prostori, se pobere ustrezna taksa po vrednosti vstopnice.
56.	) Kontrola o izvrševanju vseh sprednjih predpisov gre v prvi vrsti organom dotično pristojne finančne kontrole; pa tudi druga državna oblastva so poklicana, podpirati orgiino finančnega oblastva v izvrševanju te dolžnosti Kjer ni finančnih organov, lahko izvršuje to kontrolo, istotako na pod-stavj posebne legitimacije, politično ali občinsko oblastvo.
57.	) Kontrola se mora izvrševati zelo pazljivo, mimo in tako, da- se ne moti zabava, predstava, bioskop iti. in da se no provzroča hrup. Zaradi kontrole naj se napravijo poedine preizkušnje, ali so vstopnice opremljene s predpisanim oblastvenim ži-
gom in ali imajo dan predstave, pridejan po lastniku (prireditelju). Če najde oblastveni organ ne-žigosano vstopnico ali tako, ki nima dne, ali osebo brez vstopnice, mora to ugotoviti z referatom, ki ga je treba oddati finančnemu oblastvu zaradi nadaljnjega zakonskega postopanja.
58.	) Na podstavi tega referata se uvede kazenska preiskava zoper lastnika podjetja ali zoper prireditelja.
59.	) Višja finančna oblastva smejo z dovolitvijo generalne direkcije posrednjih davkov istotako časih odrediti po enega svojih organov, da izvrši iznenada superrevizijo tako nad organi kontrole kakor tudi nad podjetjem.
60.	) Policijski uradniki in detektivi, ki zahajajo v prilog" varnosti uradno na te predstave in so v tej lastnosti navzočni pri predstavah, morajo imeti za to legitimacijo.
61.	) Nihče ne sme s plačano vstopnico, bodisi za enkraten vstop ali za več vstopov (naprejšnjih plačil) ali za sezonsko karto ali kakršnekoli drage vstopnice hoditi na prireditve, ki so njih vstopnice zavezane plačilu takse, preden je za vstopnico plačana taksa po vrednosti vstopnic. Za protivno postopanje se kaznuje lastnik podjetja z ozirom na število takih netaksiranih vstopnic, in sicer: prvikrat v denarju od 50 do 500 dinarjev, drugikrat v denarju od 500 do 2000 dinarjev, za vsak nadaljnji prestopek pa s 3000 dinarji. Z isto kaznijo se kaznuje uporaba že enkrat uporabljenih vstopnic. Če se ta kazen ne more izterjati od prireditelja, se izterja od lastnika prostorov.
62.	) Če se prireditelji zabav, h katerim je vstop prost, ne ravnajo po predpisu točke 30.) pod b) tega člena ter ne plačajo v naprej, najtesneje pa v 24 urah prej, odrejene povprečno vsote, se kaznujejo prvikrat s trikratnim zneskom povprečne takse, drugikrat š petkratnim zneskom povprečne takse, v vsakem nadaljnjem primera pa z desetkratnim zneskom povprečno takse, poleg plačila redne takse.
63.	) Klubi in društva, ki se pregreše zoper predpise točk 11.), 12.) in 30.) pod b) tega člena ter prirede zabavo, preden plačajo takso v predpisanem roku, ;ili ki ne naznanjajo vsak mesec podatkov o vstopu novih in izstopu starih članov, se kaznujejo po točki 61.) tega člena.
64.	) Kdor priredi zabavo ali predstavo, pa je, kakor jo predpisano, ne prijavi pravočasno pristojnemu oblastvu, se kaznuje v denarju od 200 do 1000 dinarjev in kazen se izterja, od predstavnika podjetja ali lastnika lokala. Če pa nepravilno vpisuje podatke, predpisane v točkah 5.), 6.), 7.) in 8.) tega člena, ali prodaja vstopnice, prijavljene in taksirane po manjši ceni, draže, nego po ceni, na katero se vstopnica glasi, ali je prijavil prireditev, ki je zavezana manjši stopnji takse, a vrši prireditev, ki je zavezana večji taksni stopnji, se kaznuje poleg plačila redne takse prvikrat v denarju od 500 do 2000 dinarjev, v vsakem ponovnem primeru pa v denarju od 2000 do 5000 dinarjev.
65.	) Lastniki lokalov, ki dopuste prireditev, preden se overijo, da je taksa po tar. post. 99. a plačana, se kaznujejo v denarju od 200 do 500 dinarjev, lastnik lokala ali prireditelji, ki ne dovolijo kontrolnim organom pristopa, pa se kaznujejo prvikrat s 500 dinarji, drugikrat s 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji. Ta kazen ne izključuje kazni za krivdo, kaznivo po drugem zakonu.
66.	) Uradniki,, ki pobirajo za vstopnice večje vrednosti nižjo takso ali ki postopajo pri pobiranju takse površno ter s tem podpirajo prireditelje in oškodujejo državno blagajno, ali so vobče malomarni v izvrševanju predpisov tega člena, tako glede kontrole in evidence kakor tudi glede ostalih dolžnosti, se kaznujejo prvikrat v denarju od 30 do 500 dinarjev poleg doplačila, premalo pobrane takse, v vsakem ponovnem primera pa dvakratno.
67.	) Istotako se kaznujejo politični' organi ali predsednik in delovodja občine (župan in občinski tajnik), če se ne ravnajo po predpisu točke 31.) tega člena.
68.	) Vso razsodbe po točkah 61.j, 62.), 63.), 64.) in 65.) se morajo izrekati v 24 urah. Z razsodbo se mora poleg drugega prisoditi tudi taksa po tar. post. 229. Ta taksa za razsodbo se mora pobrati po izvršnosti razsodbe.
69.	) Te razsodbe izrekajo v Srbiji, črni gori in Banatu, Bački, Baranji in Sremu finančne uprave ali beograjski davčni oddelek, v ostalih pokrajinah pa davčni uradi.
70.	) Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka minister za financ«.
71.	) Pritožbe zoper obsodbo o kaznovanju se vlagajo v treh dneh po oblastvu, ki je izreklo obsodbo, pri generalni direkciji posrednjih davkov.
Odločba o teh pritožbah, na katere se mora pritisniti taksa 50 dinarjev (tar. post. 230.), se mora. izdati v čim krajšem roku ter takoj vrniti pristojnemu oblastvu, ki je izreklo obsodbo. Odločba generalne direkcije je izvršna. Za računanje rokov veljajo predpisi člena 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
72.	) Zoper' razsodbe o kaznovanju uradnikov je pritožba nedopustna.
73.	) Kdor ovadi taksni prestopek, izvršen po tem členu, preden zve zanj oblastvo, dobi polovico kazni, če je ob ovadbi izrečno zahteval nagrado.
74.	) Ovaditelj ne sme.biti državni ali samoupravni uslužbenec; organi finančne kontrole pa- smejo biti zalotitelji.
75.	) V razsbdbi se mora označiti, kolika nagrada gre ovaditelju.
76.	) Tudi ovaditelj ima pritožno pravico v istem roku na instance iz točke 71.) tega člena.
77.	) Povračilo pomotoma preveč pobrane ali položene takse (razen povračila taks po točki 45.) se sme zahtevati v 90 dneh od dne, ko je bila taksa pobrana ali položena. Rok se računi od dne, ko se je priznanica izdala. Ta. prošnja, ki je prosta takse, se vloži pri onem oblastvu, pri katerem je bila taksa preveč položena ali preveč pobrana, in to jo pošlje z akti in s svojim poročilom o pravočasnosti vred generalni direkciji posrednjih davkov.
78.	) Če pa so dožene, da- je prošnja neutemeljena, se pobere naknadno taksa, za prošnjo in taksa za rešitev 20 dinarjev po tar. post. 5.
79.	) Bari, kabareti, orfeji, varieteji, cafe-chantants, nočne kavarne in vse ostale naprave podobne vrste plačujejo kot takso 20 % od celokupnih (kosmatih) dohodkov v lokalu (dohodki od vstopnic, programov, garderobe, pijač, jedi in vseh drugih vrst dohodkov, ki bi si jih utegnil izmisliti lastnik podjetja ali prireditelj).
80.	) Za. kabarete, varieteje, orfeje se smatrajo one prireditve, kjer izvajajo poedine- osebe posebe ali v skupinah plese, razne produkcije, pesmi, predstave itd.
81.	) Za cafe-chantants se smatrajo oni lokali, kjer pojo pevci ali pevke; če jki so v lokalu godbeniki ali godbenice na svojih prostorih te-r ob godbi tudi pojo, se ti lokali ne smatrajo za cafe-chantants.
82.	) Za bare in nočne obrate se smatrajo vsi oni obrati, kjer igra godba in ki pobirajo za pijače, in jedi višje cene, katere niso sorazmerne s cenami v drugih hotelskih in restavracijskih ohratih boljše vrste, ali kjer so večerne cene jedi in pijač koli-korkoli višje od dnevnih.
83.	) Vse prireditve, ki imajo kolikorkoli ali v čemerkoli značaj gorenjih obratov, najsi se jim dajo taki naslovi, po katerih ne bi spadali pod to takso, ne morejo okoriščati teh naslovov zato, da ne bi plačevali te takse, nego morajo plačevati to takso.
84.	) Taksa- 20 % od kosmatih dohodkov se mora pobirati v vseh lokalih, kjer prirejajo lastniki sami ali najemniki razne predstave, koncerte ali zabave kakršnekoli vrste, če- se prodajajo v teh lokalih jedi in pijače po višjih cenah, nego so cene- v drugih takih obratih boljše vrste.
85.	) Smatra se, da vrše lastniki sami ali najemniki prireditve, če dajo predstave, koncerte ali zabave kakršnekoli vrste v njih lokalih osebe ali družbe, ki jim jo to poklic (godbeniki, pevci, pevke, plesalci, plesalke, profesionalne plesne ali pevske družbe, telovadci, akrobati, potujoči gledališki igralci ali potujoče gledališke dražbe, kabareti, Orfeji itd.).
86.	) Če prirejajo v lokalih privatne osebe, dražbe ali naprave, ki jim ni stalni poklic, prirejati predstave in zabave, občasno predstave, koncerte ali zabave kakršnekoli vrste proti vstopnicam, prostovoljnim prispevkom ali brez njih, ne plačujejo 20 % od kosmatili dohodkov, najsi prodajajo lastniki ali najemniki lokalov, kjer se vrše take prireditve, ob času teh prireditev jedi in pijače draže, nego je normalna cena v dragih istih obratih boljše vrste. V takih primerih pa se vendarle pobira taksa iz tar. post, 99. a, toda ne od kosmatih dohodkov.
87.	) Če je v isti zgradbi lokal za prirejanje takih zabav, toda se v njem ne točijo pijače in ne prodajajo jedi, a je \; njej tudi lokal za jedi in pijače, toda popolnoma ločen od prvega lokala, ne vplivajo cene jedi in pijač v drugem lokalu na plačilo redne takse v prvem lokalu, toda drugi lokal se smatra za bar, če so cene jedi in pijač višje od cen v drugih istih obratih boljše vrste.
88.	) V lokalih, kjer se vrše take prireditve, za katere bi se morala pobrati taksa 20 %■ od kosmatih dohodkov, začasno, t. j. največ v času sedmih dni, pa se sme ta taksa 20 %. od kosmatih dohodkov plačevati tudi povprečno.
89.	) Take prireditve se ne smatrajo za začasne, če -se vrže v lokalu s trajanjem sedmih ali do sedmih dni pogosteje.
90.	) Za, merilo odrejanju te povprečne takse služi kraj, kjer je lokal, velikost lokala, število sedežev, trajanje in značaj zabave, število posetnikov, ki morejo izmenoma prihajati v ta lokal v času, ko trajajo zabave, cene jedi in pijač v tem lokalu v času, ko trajajo te prireditve, in koliko povprečno potroši vsak posetnik. N. pr.: če bi se ugotovilo po kraju, velikosti in številu sedežev v lokalu, kakor tudi po času, ko traja zabava, da pride v ta lokal v času, ko trajajo te zabave, 80 posetnikov, in če bi se vzelo po draginji jedi in pijač in po izdatkih za vstop, garderobo, programe in temu podobno, da potroši vsak posetnik povprek 50 dinarjev, bi se moralo odmeriti takemu lokalu kot taka
povprečna taksa
(8050) X 50 100
= 800 dinarjev.
Ce pa se vrže prireditve v takih lokalih proti vstopnicam, za katere je taksa, plačana, se ne računi v povprečni potrošek vsakega posetnika tudi izdatek za vstop (vstopnico).
91.	) Vsi lastniki obratov v teh lokalih, razen onih lastnikov obratov, v katerih lokalih se vrže začasne prireditve, omenjene v točki 88.) tega člena, in ki bi hoteli plačevati to takso povprečno, morajo voditi trgovske knjige, potrjene po pristojnem državnem oblastvu, v katere morajo vsak dan vpisati obso-lutno vse vsote, prejete za jedi, pijače, garderobo, namizno opremo, jedilno opremo, za prodajo programov, raznih kart, tobaka, cigaret in vse druge dohodke, ki bi si jih utegnili izmisliti. Zlasti morajo voditi knjigo dnevnega iztržka in knjigo o nabavljenem in porabljenem blagu, iz katere je lahko razvidno, koliko blaga se je nabavilo in potrošilo.
92.	) Dohodki od vstopnic se vpisujejo samo, če se ne prodajajo posebne vstopnice, ker se mora sicer od vstopnic plačevati taksa ob času in na način, ki sta, predpisana s tem členom za plačevanje taks od vstopnic. Taksa na programe in na kupone, za garderobo se mora plačevati ob istem času in na isti način kakor taksa na vstopnice.
93.	) Kakor morajo imeti vstopnice točno označeno ceno, prav tako morajo imeti tudi programi in garderobni kuponi označene cene, ki se ne smejo iz-preminjati; pred prodajo vstopnic, programov in pred izdajo garderobnih kuponov pa jih je treba predhodno opremiti z vidnim datumom dne, ko se prodajajo. Ta datum mora biti natisnjen čez besedilo.
94.	) Po teh celokupnih dohodkih se polaga kot taksa 20 dovoljeno ni, da bi se ta taksa, ko gostje plačujejo, posebe dodajala, in ,pobirala. Ce pa je taksa za vstopnice plačana v naprej, je treba vknjiževati dohodke od vstopnic kakor tudi od programov in garderob posebe.
95.	) Vsi lastniki obratov, ki hočejo v svojih lokalih izvrševati prireditve te vrste, morajo najkes-neje pet dni pred začetkom teh prireditev pristojni finančni upravi ali davčnemu uradu ali upravi ali oddelku finančno kontrole prijaviti svoj lokal in dati knjige potrditi. Vsak lastnik mora imeti predhodno dovolilo (odobrilo) pristojnega oblastva, da sme v svojih lokalih izvrševati take prireditve.
96.	) Organi finančne kontrole morajo take obrate, ki nimajo za take prireditve dovolila (odobrila) pristojnih oblastev, priobčevati pristojnemu političnemu oblastvu po finančnih upravah ali po davčnih
uradih.
97.	) Evidenco o teh obratih vodijo finančne uprave ali davčni uradi in finančna kontrola, in sicer za vsak obrat na posebnem listu, iz katerega je točno razvidno, ali se ta taksa redno plačuje ali ne.
98.	) Za jedi, pijače in drugo se mora dajati račun, najsi ga gost zahteva ali ne. V ta namen mora imeti vse strežništvo z natisnjeno firmo dotičnega lokala ali podjetja sešite računske bloke v juksti z unikatom in duplikatom, od katerih mora biti unikat na eni strani perforiran, da se lahko odtrga. Ob izračunavanju mora strežništvo s pomočjo indigovega papirja dati gostu unikat računa, napisan s svinčnikom in označen z datumom. Vsi ti bloki morajo imeti serije in številke; biti morajo žigosani brezplačno pri pristojnem oddelku finančne kontrole ter se morajo uporabljati zaporedoma po serijah in številkah.
99.	) Vsi uporabljeni računski bloki se smatrajo za sestavni del kontrole in zato se morajo vsi popisani
duplikati računov v blokih vsakega 6. dne v mesecu izročiti najbližji finančni upravi ali davčnemu uradu, ki jih hrani šest mesecev zaradi izvrševanja kontrolo. To izročanje se opravlja s posebno spre vodnico v duplikatu brez takse in v tej sprevodniei mora biti označena po dneh rekapitulacija dohodkov.
N. pr.:	N. N. (urad).
Usojam se izročiti po predpisu člena 14. pravilnika za pobiranje takse na bare i. dr. K. (število) blokov popisanih računskih duplikatov, po katerih se je pobralo dohodkov, in sicer:
Dne 1. X. 1922.
blok ser.	A.	od št.	101	do	150	.	Din	3052—
blok ser.	A.	od št.	151	do	200	.	»	2101—
blok ser.	A.	od št.	201	do	258	.	»	1363-50
Dne 2. X. 1922.
blok ser.	A.	od št.	259	do	300	.	»	4605—
blok ser.	A.	od št.	301	do	350	.	»	3002-50
itd.
Dne 5. X. 1922....................
Od dne 1. do dne 5. X. 1922. skupaj . Din 38451-—
(Datum.)	(Podpis.)
En izvod ostane pri uradu, drugi pa se s potrdilom o prijavi vrne prijavilcu.
100.	) Organi finančne kontrole morajo, ko opravljajo kontrolo, zlasti paziti na to, ali se izdajajo žigosani računi, vstopnice, programi in garderobni kuponi in ali so opremljeni z datumom.
101.	) Kontrola o točnem izvrševanju teh predpisov je iznenadna in stalna.
Iznenadno kontrolo opravljajo občasno na licu mesta v lokalu organi finančne kontrole.
Stalno kontrolo opravlja šef finančne uprave ali davčnega urada s tem, da pregleduje knjige in jih primerja z jukstami blokov, duplikatom računov, z deklaracijami, računi, tovornimi listi itd., zlasti pa z blagovno knjigo.
Gostje (posetniki) poedinih lokalov in prireditev, ki prijavijo oblastvu nepravilnosti, bodisi da se ne dajo oblastveno žigosani računi, bodisi druge, imajo, če se izreče obsodba, pravico do polovice izrečone kazni kot ovadnino; ta nagrada ne smo biti manjša od 500 dinarjev, če so učinili to prijavo, preden je oblastvo zvedelo za kaznivo dejanje, in če so io nagrado izrečno zahtevali, ko so vložili prijavo.
Lastniki teh obratov morajo dajati kontrolnim organom na vpogled in v porabo vse svoje knjige in zapiske, ki se tičejo teh obratov.
102.	) Ta taksa se polaga v gotovini pri finančni upravi ali pri davčnih odsekih in davčnih uradih od
1.	do vštetega 5., od 11. do vštetega 15. in od 21. do vštetega 25. dne vsakega meseca za minulih 10 dni ali za minulo tretjino meseca.
Dnevni dohodki se seštevajo po teh periodah; pod vsoto je treba pustiti prazen prostor najmanj 5 cm za potrdilo pristojnega oblastva o izračunu in plačilu takse.
Ko so polagajo te vsote taks, se mora predložiti tudi knjiga o dnevnih dohodkih, v kateri blagajnik finančne uprave ali davčnega urada potrdi prejem takse. N. pr. tako-lo:
Od dohodkov od dne 1. do dne 10. novembra 1922. v znesku 59.750 dinarjev je položil danes g. N. N. kot 20 %no takso dinarjev (11.950) enajst tisoč, devet sto in petdeset; ta vsota je vpisana v (naslov knjige) pod št..........
(Datum.)	(Podpis.)
O tej vsoti je izdati tudi posebno priznanico.
103.	) To takso mora plačevati lastnik obrata, kjer se vrše te prireditve.
104.	) Kdor pred začetkom prireditve prijavi svoj lokal, toda ga ne prijavi pravočasno, kakor je to predpisano v točki 95.) tega člena, se kaznuje v denarju s 1000 dinarjev. ^
105.	) Kdor pred začetkom prireditve vobče no prijavi svojega lokala in prireditve v njem, se kaznuje v denarji: s 5000 dinarji, v vsakem ponovnem primera pa z 10.000 dinarji.
Da je v takih primerih mogoče vedeti, koliko redno takso je treba prisoditi poleg kazni, se domneva, da- znašajo dnevni kosmati dohodki v teh lokalih, in sicer: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Subotici, Mariboru, Splitu, Novem Sadu in Osijeku 15.000 dinarjev; v mestih z več nege 10.000 prebivalci 10.000 dinarjev, v vseh drugih krajih pa 5000 dinarjev in kot redna taksa se prisodi za vsak dan po 20 % označenih kosmatih dohodkov.
106.	) Kdor ne da potrditi knjige po predpisu in v določenem roku, se kaznuje v denarju s 1000 dinarji.
107.	) Kdor ne sestavlja in ne izdaja računov, kakor je predpisano v točki 98.) tega člena, ali jih sestavlja na škodo države nepravilno, se kaznuje s 5000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 10.000 dinarji.
Ker v teh primerih, če se računi ne sestavljajo in ne izdajajo ali če se sestavljajo nepravilni računi, ni mogoče vedeti za točne dne vrne kosmate dohodke, se domneva, tla znašajo ti dohodki, kakor je to predpisano v dragem odstavku točke 15.) tega člena, in potem se prisotli za vsak dan kot retina taksa po 20 % od označenih kosmatih dohodkov.
108.	) Kdor uporabljenih blokov ne izroča o pravem času, kakor je to določeno v točki 99.) tega člena, se kaznuje prvikrat v denarju s 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji.
109.	) Kdor ne polaga takse o pravem času po predpisu točke 102.) tega člena, se kaznuje prvikrat v denarju s 1000 dinarji, drugikrat z 2000 dinarji, v vsakem nadaljnjem primeru pa s 4000 dinarji.
110.	) Kdor o pravem času ne žigosa- programov ali kuponov za garderobo ali kdor pobira cene za garderobo, žigosanih kuponov pa ne izdaja, se kaznuje poleg plačila redne takse v denarju s 1000 dinarji.
111.	) Kdor vpisuje v trgovske knjige neresnične podatke, se kaznuje v denarju prvikrat s 3000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa s 5000 dinarji.
112.	) Kdor ne dovoli Iznenadne kontrole ali jo ovira, se kaznuje v denarju s 3000 dinarji.
113.	) Kdor ne dovoli stalne kontrole ali jo ovira ali iznenadni ali stalni kontroli ne da v pregled in uporabo vseh svojih knjig' in zapiskov, se kaznuje v denarju s 5000 dinarji.
114.	) Kdbr prenareja v računih in knjigah vsote ali vpisuje manjše vsote, se kaznuje z ozirom na število tako vpisanih vsot ali poprav v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev poleg plačila redne takse.
115.	) Kdor izvrši seštetev dnevnih dohodkov, predpisano v točki 102.) tega člena, netočno, se kaznuje z ozirom na velikost netočne vsote v denarju od 1000 do 3000 dinarjev.
116.	) Kdor ne postavlja datumov na vstopnice, programe in garderobne kupone, se kaznuje po številu vstopnic, programov in garderobnih kuponov, najdenih brez datuma, v denarju od lOOO do 3000
dinarjev.
117.	) Vsa ostala kazniva dejanja, kakršna, so: prodajanje vstopnic, programov ali kuponov za gar-gerobo po višji ceni; uporabljanje že enkrat uporabljenih vstopnic, programov, garderobnih kuponov,' in vsa. ostala kazniva dejanja, učinjena a tem. da so ne izvršujejo predpisi zakona in tega pravilnika, za katera pa s tem pravilnikom ni določena posebna kazen, se kaznujejo v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev.
118.	) Državni organi, ki so pristojni ali za kontrolo ali za pobiranje te takse, se kaznujejo, če so v izvrševanju teh predpisov v čemerkoli malomarni, v denarju od 30 do 500 dinarjev.
119.	) Če se sme v primerih točke 88.) tega člena za te prireditve pobirati povprečna taksa, morajo lastniki obratov, v katerih lokalih naj se vrše te prireditve, 24 ur pred začetkom vsake prireditve p° .pristojnem oddelku finančne kontrole prijaviti to prireditev pristojni finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu.
120.	) Oddelek finančne kontrole preišče, ko prejme to prijavo, takoj vse, kar je predpisano v točki 90.) tega člena, ter pošlje prijavo s tem poročilom vred Istega dne pristojni finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu.
121.	) Finančna uprava ali davčni urad odloči po tej prijavi in tem poročilu istega dne o velikosti povprečne takse in to odločbo takoj priobči prijavilcu.
122.	) Prijavilec mora, ko prejme priobčilo o tej odločbi, če hoče izvršiti prijavljeno prireditev, takoj plačati to odrejeno takso za en slan ali največ za sedem dni in Sele potom sme izvršiti prijavljeno prireditev.
123.	) Zoper to odločbo sme prijavilec v treh dneh vložiti pritožbo na generalno direkcijo posrednjih davkov po oblastvu, ki je izdalo odločbo; če se pritožbi z odločbo direkcije ugodi in se mu taksa zniža, dobi povračilo preveč vplačane takse, ako ga je zahteval v zakonskem roku in po predpisih,
124.	) Odločba generalno direkcije posrednjih davkov o teh pritožbah je izvršna.
125.	) Ce pa prijavilec ne vloži pritožbo zoper izdano odločbo o odmeri te povprečne takse, mora finančna uprava ali davčni urad to odločbo s prijavo in poročilom finančne kontrole vred takoj, ko poteče rok za pritožim, poslati generalni direkciji posrednjih davkov v pregled.
130.) Ce spozna, genoralna direkcija posrednjih iavkov, da je izdana odločba pravilna, jo sprejme na znanje; če pa spozna, da so je izdala na škodo državTiii: interesov, odredi novo preiskavo tor določi po novih podatkih, 6e se dokaže, da je bilo v poslovanju državnih uslužbencev kaj površnosti, malomarnosti ali namena za oškodbo, za- koliko vsoto je državna blagajna oškodovana, tor kaznuje državne uslužbence, ki so provzročili to škodo, da doplačajo državni blagajni manj ocenjeno takso.
127.	) Če iz.vrši kdo prireditev pred prijavo, odmero ab plačilom te povprečne takse, se kaznuje poleg redne takse še z njenim trikratnim zneskom.
128.	) Ker pa ni v teh primerili, če se ne poda prijava, ne izvrši preiskava in ne odredi taksa, mogoče vedeti, kolika je povprečna taksa za dotično prireditev, se domneva, da znašajo dnevni kosmati dohodki za prireditve v lokalih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Subotici, Mariboru, Splitu, Novem Sadu in Osijeku 15.000 dinarjev, v mestih z več nego 10.000 prebivalci 10.000 dinarjev, v vseh drugih krajih pa 5000 dinarjev, in potemtakem znaša redna taksa za vsak dan po 20% od označenih kosmatih dohodkov.
129.	) Ta povprečna taksa se .pobira samo za začasne prireditve te vrste, ki ne smejo trajati dlje nego sedem dni in se tudi ne smejo ponavljati.
130.	) Prireditev, ki bi trajala dlje nego sedem dni, se ne smatra za začasno in zanjo se ne »me pobirati povprečna taksa, nego postopati se mora po predpisih točke 91.) in po ostalih predpisih tega člena za take prireditve.
131.	) Za kazni, predpisane s tem členom, je odgovoren tudi lastnik lokala, če se' ne bi mogle pobrati od lastnika obrata.
132.	) Za izrekanje vseh obsodb iz tega člena so pristojne finančne uprave ali davčni uradi, za izrekanje kazni zoper državne organe pa je pristojen minister za finance.
133.	) Zoper obsodbe o kaznovanju uradnikov ni pritožbe; zoper obsodim o kaznovanju, ki jih izrekajo finančne uprave in davčni uradi, pa se sme v treh dneh po oblastvu, ki je izreklo obsodbo, vložiti pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov.
134.	) Odločba generalne direkcije posrednjih davkov, izdana o teh pritožbah, je izvršna.
185.) Kot nagrada za kontroliranje, ali ae~izvršu-jejo vsi predpisi tar. post. 99. a in tega člena, se pobira od taks, pobranih po tar. post. 99. a in 99. b taksne tarife, kot kontrolna taksa 5 %..
136.) Tudi ta kontrolna taksa se plačuje v gotovini ter se vknjižuje posebe.
Člen 104.
(K tar. post. 99. b.)
1.	) Bo tar. post. 99. b se pobira taksa 10% od vseh zneskov, ki se polagajo kot stave pri dirkah, regatah in drugih tekmah; jahalna društva, ki uporabljajo dohodke dirk in stav izključno za pospeševanje konjereje, kar se dokaže s potrdilom mini-strstva za poljedelstvo in vode, pa plačujejo isto takso 10 %. toda ne od celokupne vsote zneskov, nego od celokupne vsote društvenega dobička.
2.	) Vsa društva, pri katerih se ob dirkah in tekmah vobče vrše stave, morajo o tem najkesneje v treh dneh pred dirko ali tekmo obvestiti najbližje finančno oblastvo, da lahko prisostvuje zaradi kontrole pri stavah.
3.	) Ob vsaki stavi mora sestaviti društvo kratek zapisnik v dveh izvodih o tem, kakšne vrste je bila dirka ali tekma.; koliko je bilo skupaj položeno za stave in koliko pripada torej takse po tej tarifni postavki Če je bilo istega dne več dirk. se lahko vpišejo po vrsti v zapisnik, naposled pa se sestavi rekapitulacija.
4.	) En izvod zapisnika ostane društvu kot priznanica, drugi izvod z denarjem vred pa se izroči kontrolnemu organu, ki mora denar z zapisnikom vred takoj drugi dan izročiti svojemu oblastvu za blagajno.
5.	) Kdor pririM.ii dirko ali tekmo, za katero se vrše stave, a te dirke ali tekme ali časa, ko se vrše -tave, ne prijavi pravočasno, kakor je predpisano, pristojnemu oblastvu, se kaznuje v denarju od 200 do 1000 dinarjev, kazen pa se pobere od priredite-Ijevega predstavnika, če pa nepravilno vpisuje podatke iz točke 3.) tega člena, se kaznuje s 1000 dinarji.
6.	) Prireditelji ali lastniki dirkališča, ki ne dovolijo kontrolnim organom pristopa, se kaznujejo prvikrat e 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji. Ta kazen ne izključuje kazni za dejanje, kaznivo po drugem zakonu.
7.	) Uradniki, ki ne pobirajo takse tako, kakor je treba, in oškodujejo državno blagajno ali so vobče malomarni v izvrševanju predpisov tega člena tako glede kontrole kakor tudi glede ostalih dolžnosti, se kaznujejo prvikrat v denarju od 30 do 500 dinarjev poleg doplačila premalo pobrane takse, v vsakem ponovnem primeru pa dvakratno.
8.	) Razsodbe po točkah 5.) in 6.) tega člena se morajo izrekati v 24 urah. Z razsodbo se mora poleg drugega prisoditi tudi taksa po tar. post. 229. Ta taksa za razsodbo se mora pobrati po izvršnosti razsodbe.
9.	) Te razsodbe izrekajo v Srbiji, črni gori, Banatu, Bački, Baranji in Sremu finančno uprave ali beograjski davčni oddelek, v ostalih delili naše države pa davčni uradi.
10.	) Pritožbe se vlagajo po členu 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
11.	) Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka minister za finance; zoper te razsodbe pritožba ni do-, pustna.
12.	) Vsi dotični predpisi pristojbinskih zakonov in navodil so razveljavljeni.
Člen 105.
(K tar. post. 99. c.)
1.	) Talesa, iz prvega odstavka tar. post. 99. c se plačuje za prošnjo in odobritev, da se smejo prirejati tombole in vsi srečelovi razen loterij, ter se plačuje za vsak primer ali za vsak dan.
2.	) Ta taksa se lahko polaga tudi za nekaj dni ' v naprej, priieplja pa se na prošnjo, s katero se ta odobritev zahteva od pristojnega, oblastva; če se ta odobritev dobi in izda, se označi na odobril«, za koliko časa velja, in da je taksa plačana.
3.	) Če se prosilcu prošnja odkloni, se mu ne sme od položene, takse za en dan nič povrniti; presežek takse preko takse za prošnjo v znesku 20 dinarjev se smatra namreč za. takso za odločbo» s katero so je prosilcu prošnja odklonila, če pa je položil, ko je zahteval odobritev, takso za- več dni v naprej, se mu sme, ako se mu prošnja odkloni, na njegovo prošnjo povrniti presežek takse- preko takse za en dan.
4.	) Poleg tombol se smatrajo za srečolove: metanje obročev na izvestne predmete, metanje denarja. v sita, streljanje na izvestne predmete za nagrado (razen pri strelskih družbah), semanjske igre za denar («trangefrange» in tem podobno) kakor tudi vsi ostali srečokm.
5.	) Taksa iz drugega odstavka, tar. post. 99. c za. odobritev loterije se plačuje v gotovini; na prošnjo, s katero se zahteva ta odobritev, pa se priieplja taksa iz tar. post. 1. in 5. taksne tarife.
6.	) Ta taksa y2 % se plačuje od celokupnega zneska vrednosti vseh izdanih srečk, ne glede na to, ali se srečke razprodado ali ne.
7.	) Od te takse % %■ se ne smo nič povrniti, niti ne, če se srečke sploh niso prodale ali če »o se prodale le deloma.
8.	) Kdor prasi za odobritev, da bi priredil loterijo, mora označiti v prošnji, s katero zahteva to odobritev od pristojnega oblastva, koliko in kakšnih srečk in po kakšni ceni hoče izdati, ter mora predložiti ves načrt dobitkov.
9.	) Če dobi kdo na svojo prošnjo od pristojnih oblastev odobrilo, v katerem je treba označiti število in ceno srečk in načrt dobitkov, mora, preden da srečke v promet, s prošnjo, za katero se ne plačuje nobena taksa, vse srečke s prejetim odobrilom vred predložiti pristojnemu finančnemu oblastvu: finančni upravi ali davčnemu uradu, hkrati označiti načrt dobitkov ter v gotovini položiti takoj % % takse od celokupne vrednosti izdanih srečk in 25 % od celokupnega zneska dobitkov v denarju.
10.	) Pristojno finančno oblastvo ožigosa, ko pobere to takso, vse srečke z žigom in podpisom, kakor je to določeno v točki 36.) člena 103. tega pravilnika.
11.	) Ob žigosanju je treba paziti, da se številka, označena na srečki, ali številka in serija, označeni na srečki, ne zamažejo.
12.	) Po izvršenem žigosanja in plačilu takse se vrnejo predložitelju vse srečke s priloženim odobrilom vred in šele potem so smejo srečke prodajati.
13.	) če ne preseza vrednost vseh srečk 2000 dinarjev, finančno oblastvo vendarle ožigosa vse srečke, ne pobere pa takse Va % od celokupne vrednosti srečk, nego samo takso 25 % od celokupnega zneska dobitkov v gotovini.
14.	) Kdor priredi tombolo ali kakršenkoli srečo-lov, preden dobi odobrilo in preden plača takso, se obsodi poleg redne takse še na trikratni znesek te takse kot kazen.
15.	) Te obsodbe izreka oblastvo, ki je pristojno za izdajanje odobril.
16.	) Kdor priredi loterijo brez odobritve pristojnega oblastva, se kaznuje poleg redne takse za prošnjo in odobritev (tar. post. 1. in 5.) še s trikratnim zneskom te takse.
17.	) Kdor prodaja srečke pred žigosanjem in plačilom takse od celokupne vrednosti srečk, se kaznuje poleg plačila redne takse še s trikratnim zneskom te takse.
18.	) Tako se kaznuje tudi oni, ki ne plača takse 25 % od vrednosti dobitkov v denarju.
19.	) Kazni iz točk 17.) in 18.) tega člena izreka pristojna finančna uprava ali pristojno davčno oblastvo.
Člen 106.
(K tar. post. 100.)
1.	) Po tar. post. 100 taksne tarife se plačuje • taksa za prijavo vseh vrst avtomobilov, fijakerskih
in poifijakerskih voz, ne gl wie na. to, ali se uporabljajo za prevažanje potnikov, prevažanje blaga za spekulativne namene ali zgolj za osebno potrebo. Osebe, ki izdelujejo v tuzemstvu vozila, zavezana prijavni taksi iz tar. post. 100. taksne tarife, ne plačujejo te takse, dokler imajo vozila v skladišču in če jih ne uporabljajo za vožnjo; toda takoj po izvršeni prodaji morajo poročati pristojnemu političnemu oblastvu o prodanem vozilu ter mu priobčiti kupčevo ime, njega poklic in stanovališče. Kdor tega ne stori, se kaznuje po predpisih zakona o taksah in tega člena.
2.	) Po isti tarifni postavki se plačuje letna taksa za dotično koledarsko leto v naprej samo za avtomobile in fijakerske (polfijakerske) vozove (bodisi z dvema konjema, bodisi z enim konjem ali na štiri kolesa ali na dve kolesi).
3.	) Letna taksa se ne plačuje:
a)	za potniške avtomobile in fijakerske (polfijaker-ske) vozove pri podjetjih, ki uporabljajo ta vo-zila izključno za prevažanje potnikov ter plačujejo od tega obrta- davek;
b)	za zgolj tovorne avtomobile pri vseh podjetjih, če se z njimi ne prevažajo potniki ali če se z njimi lastniki stalno no vozijo;
c)	za avtomobile in fijakerske (polfijakerske) vozove pri podjetjih, ki se bavijo s prodajo (trgovino) teh vozil, če jih ne uporabljajo za osebno potrebo.
4.	) Za vse vrste vozil iz točke 1.) tega člena se mora za vsako posebe predložiti političnemu oblastvu, kjer pa tega ni, občinskemu oblastvu, prijava, opremljena s takso 200 dinarjev, v kateri sc mora za avtomobile označiti naziv tvornice ali tvornična znamka in številka, za fijakerske (polfijakerske) vozove pa popisati oblika in ali so prirejeni za dva konja ali za enega konja, ali so kupljeni v inozemstvu ali v državi in od koga.
5.	) Po predloženi prijavi ne vpiše politično ali občinsko oblastvo takoj vozil v register in ne izda številke onim, ki imajo avtomobile ali fijakerske vozove, nego napoti prijavilca z aktom na finančni» upravo ali na davčni urad. da plača le.tno takso.
6.	) Finančna uprava ali davčni urad pregleda davčno prijavo ali davčne podatke prija vil če ve in se stavi, če ugotovi, da ni nobenega pogoja iz točke 3.) tega člena, potem protokolarno zaslišanje dotičnu osebe (zapisnik), za katero se ne plača nobena taksa, ter pobere od prijavilca v naprej predpisano letno takso iz tar. post. 100. na posebnem potrdilu, ki ga izda lastniku vozila in ki se glasi:
«Okr. sr. fin. uprava Davčni urad Št........
V N., dne.................192 . .
(Kolek.)
Potrdilo.
Ker se je — finančna, uprava — davčni urad — uverila (uveril) iz davčnih podatkov g. N. N. iz N., lastnika — avtomobila (znamke n. pr. Fiat št. 26.352) št. — fijakerskega (polfijakerskega) voza št. (za številko naj se pusti prazen prostor, ki ga izpolni politično ali občinsko oblastvo ter takoj to številko javi finančnim oblastvom) —, da ni nobenega pogoja iz točke 3.) člena 106. taksnega in pristojbin sitega pravilnika, »e je danes za leto tisoč-devetstoin ... dvajseto (vedno s črkami) pobrala v kolkih letna taksa iz tar. post. 100., za — avtomobil — fijakerski (polfijakerski) voz (z dvema konjema — z enim konjem) v . . . dinarjih: ta taksa se je prilepila na to potrdilo ter predpis n o uničila.
To potrdilo velja do konca leta tisoödevetst-o-iu ... dvajsetega (vedno s črkami); obnoviti se mora in ponovno takso je plačati najkesneje do leta 192..».
7.	) Öe pa lastniku avtomobila ali fijakerskega voza ni treba plačati letne takse iz enega izmed razlogov točke 3.) tega Člena, izda lastniku brez vsake takse potrdilo, da mu te takse ni treba plačati. To potrdilo se glasi:
«Okr. sr. fiu. uprava Davčni urad
Št.......
V N., dne.................. 192 . .
Potrdilo.
Ker se je — finančna uprava — davčni urad — uverila (uveril) iz davčnih podatkov in ji (mu) je tudi drugače znano, da izvršuje g. N. N. iz N. obrat za prevažanje potnikov z avtomobilom — fijakerskim vozom (ali kateri od drugih razlogov iz točke 3.), ni g. N. zavezan plačilu letne takse na — avtomobil
(znamka in številka) številko.........fijakerski voz
št.......iz tar. post. 100. taksne tarife.»
8.	) Šele, ko prinese prijavile« to potrdilo političnemu ali občinskemu oblastvu, ga to vpiše v register teh vozil ter izda- številko za avtomobil — fijakerski (polfijakerski) voz —; na potrdilu samem, ki mora veljati za legitimacijo, pa označi, da velja to potrdilo za — avtomobil — fijakerski voz št . . . Številko avtomobila in fijakerskega voza mora gorenje oblastvo vselej priobčiti finančnemu oblastvu.
9.	) To potrdilo velja samo za dotično osebo.
10.	) Če pa proda ta oseba katerokoli vozilo, mora obvestiti v petih dneh politično (ali občinsko) oblastvo in finančno oblastvo, da so dotično vozilo izbriše z njegovega imena. Kdor tega ne stori, pa pride novo leto in je vozilo zavezano letni taksi, plača letno takso iznova.
11.	) Kdor kupi v državi eno izmed gorenjih vozil, mora postopati, kakor je zgoraj navedeno, ter plačati predpisano takso. Rok za prijavo je 15 dni.
12.	) Tudi politično (ali občinsko) in finančno oblastvo morata voditi točen register tako o lastnikih kakor tudi o vsakem poedinem vozilu, politično oblastvo pa mora poslati vsaka dva meseca prepis seznamka novoprijavljenih oseb finančnemu oblastvu. Finančna oblastva vpisujejo v svoj register tudi vse one osebe, ki ne plačujejo letne takse, v pripombo pa postavljajo razlog, zakaj se letna taksa ni pobrala.
13.	) Vsi oni, ki plačujejo letno takso, morajo, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu in Subotici najkesneje do konca meseca februarja, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja vsakega leta položiti novo letno takso za nastopajoče leto v naprej; pri tej priliki se jim odvzame staro potrdilo ter izda novo.
14.	) Vsa stara potrdila (katerim se prištevajo tudi ona, ki so se odvzela zaradi prodaje avtomobila ali fijakerskega voza), se morajo najkesneje do konca meseca marca vsakega leta poslati generalni direkciji posrednjih davkov obenem s prepisom registra za dotično leto (tudi za primere pod a in b).
15.	) Generalna direkcija posrednjih davkov uniči, ko se uveri, da so potrdila pravilno taksirana in kolki pravilni, komisijsko vsa ta potrdila, če pa zasledi kakršnekoli nepravilnosti, pošlje nepravilno potrdilo pristojnemu oblastvu v nadaljnje zakonsko postopanje.
16.	) Letna taksa se plačuje cela, ne glede na to, za koliko časa v enem koledarskem letu je imel kdo avtomobil ali fijakerski voz.
17.	) Kdor v odrejenem času ne predloži prijave ali ne plača letne takse ali kdor predloži netočno prijavo, se kaznuje s trikratnim zneskom takse, ki bi jo bil moral plačati, poleg plačila redne takse.
18.	) Uradniki, ki ne pobirajo teh taks tako, kakor bi bilo treba, ter oškodujejo državno blagajno ali so vobčo malomarni v izvrševanju predpisov tega člena tako glede kontrole kakor tudi glede ostalih predpisov, se kaznujejo v denarju od 30 do 500 dinarjev poleg doplačila premalo pobrane takse.
19.	) Politična ali občinska in finančna oblastva imajo pravico, zahtevati potrdila na vpogled, da se overijo o plačani taksi.
20.	) Vsi vozniki teh vozil morajo imeti vedno pri sebi potrdilo o plačani taksi ali v svoji knjižici označbo političnega oblastva, da je taksa plačana.
21.	) Lastniki teh vozil, katerih vozniki nimajo pri -(hi tega potrdila ali te knjižice, v kateri je označeno, da je ta taksa plačana, se kaznujejo za vsak primer s 100 dinarji.
22.	) Za prijavo ostalih navadnih vozil po mestih in trgih, Iti niso označena v tar. post. 100., ki pa se po zakonskih predpisih istotako prijavljajo in dobivajo odobrilo za delo in uporabo, se plačuje taksa 5 dinarjev po tar. post. 1., za odobrilo pa taksa po tar. post. 5., če ni določena v poedinih oblastih posebna druga večja taksa. Navadni kmetiski vozovi, ki služijo izključno za potrebo dotičnega lastnika, ne plačujejo nobene teh taks.
23.	) Najsi ne plačujejo te takso državna in samoupravna vozila kakor tudi ne vozila diplomatskih in konzularnih predstavnikov po vzajemnosti, morajo biti vendarle ta vozila istotako prijavljena političnemu oblastvu ter vpisana v njegov register in v register finančnega oblastva. Toda za ta vozila se izdaja uradno potrdilo brez takse, da so res državna, in na njem je označiti tudi številko dotičnega vozila. Tudi ti vozniki morajo imeti to potrdilo vedno pri sebi. Vse ostalo, kar velja za privatne osebe, velja tudi za državna in samoupravna vozila.
Člen 107.
(K tar. post. 101.)
1.	) Po tar. post. 101. taksne tarife sc pobira kot taksa: za potniške vozovnice na železnicah tako v notranjem kakor tudi v mednarodnem prometu, nadalje v notranjem prometu na rečnih ladjah (kakršnekoli vrste) na znesek vrednosti plačane voznine 15%; za vozovnice na tramvajih 10%; na znesek plačane čisto voznine za potniško prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago na železnicah, ladjah in tramvajih pa 10 %.
2.	) Za naročene (abonirane) potniške vozovnice se plačuje dvakratna taksa iz točk a) in b) tar. post. 101. po vsoti naročnine.
3.	) Mesečne potniške vozovnice: dijaške in državnih uslužbencev vobče za kratke razdalje kakor tudi vozovnice za odhod in povratek (tour-retour) se ne smatrajo za naročene vozovnice.
4.	) Tej taksi ni zavezan znesek vrednosti onih listin, s katerimi se no pridobiva pravica potovanja, kakor: vrednost peronskega listka, listka za pridobitev določenega sedeža v vlaku, vrednost izrečenih kazni, vrednost zapadlih kavcij itd. in brezplačne vozovnice.
5.	) Železniške in ladijske uprave ali direkcije morajo zaradi pobiranja te takse njen znesek vračunavati v vrednost vozovnice. Znesek te takse z voznino vred mora biti označen na vozovnici. Zaokrožali je se vrši na skupni znesek voznine in takse.
6.	) Za vrednost voznine za prtljago, pse in ekspresno blago se smatra ona vsota, ki se plačuje za prevoz teh predmetov.
7.	) V voznino ne spadajo ostale vsote, ki se plačujejo pri prevozu teh predmetov, kakor: noše vin a. manipulacijska pristojbina, pristojbina za zavarovanje redne dostavitve itd.
8.	) Ta taksa mora biti vračunjena v vozhinskem stavku, pri plačilu voznine pa se pobira z voznino vred.
9.	) Za vrednost čiste voznine za blago se smatra ona v,šota, ki je vračunjena z manipulacijsko pristojbino vred in ki jo je treba plačati, da se pridobi na železnicah, ladjah in eventualno tramvajih pravica; prevažati vse predmete, izročene v odpremo, ih sicer po predpisih njih tarif.
10.	) V to čisto voznino ne spadajo postranske pristojbine, kakor: ležniria, oborina, tehtarina, caka-rina, povzetje itd.
11.	) Takse po točki c) tar. post. 101. ne plačujejo:
a)	država za svoje pošiljko;
b)	samoupravna telesa, privatne osebe in družbe samo za svojo pošiljke, ki jih odpravljajo za potrebo svoje eksploatacije na svojih železnicah, tramvajih ali plovnih objektih (režijske pošiljke);
c)	uradne nakaznice.
12.	) Glede tui predpise v točkah 5.), 8.) in 9.), da
mora biti taksa, vračunjena v vrednost voznine, izročajo direkcije ali uprave dotičnih podjetij pristoj-nemu finančnemu oblastvu v gotovini takso, m sicer:	j
a)	od celokupne vsote, dobljene iz prodaje potniških vozovnic, 3/23 (tri triindvajsetine);
b)	od celokupne vsote, dobljene iz plačila čiste voznine za prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago, Vu (eno enajstino).
Ta obračun velja za večja brodarska društva in podjetja, katerih imena objavlja občasno generalna direkcija posrednjih davkov po predhodnem sporazumu z direkcijo rečnega brodarstva, za vse državno urade, ki se bavi jo s prevažanjem privatnega
blaga in potnikov, in za vsa inozemska brodarska društva, kolikor opravljajo malo kabotažo v mejah naše države.	^
Za vsa ostala društva ali lastnike plovnih objektov velja to-le:
Vsak tovor mora imeti spremne dokumente (te-vomi list), v katerih je treba označiti kraj vtovo-ritve, težo in vrsto vtovorjenega blaga.. Na sprednji strani tovornega lista se izračunava voznina po veljavnih tarifah brodarskega sindikata. Če voznik blaga iz kakršnegakoli razloga ne more. ali no ume je izračuaiti voznine, pusti sprednjo stran tovornega lista prazno. Organi, ki pobirajo takso, morajo v tem primeru sami izračuniti voznino in po toj po-bero 10%. takse po tar. post. 101.
Če iztovarja voznik blago na več postajah, mora plačati na vsaki postaji, kjer izvrši iztovori-tev, takso po tar. post. 101. samo za iztovorjeno količino; ne plača pa te takse za ono blago, ki ga je že prej iztovoril na dragi postaji.
Čim dospe natovorjeni objekt v pristanišče, -> mora s tovornim listom javiti pristaniški kapetaniji (če pa te ni, agenturi brodarskega sindikata ali finančnemu ali davčnemu oblastvu), kjer mu za to odrejeni finančni organ na podstavi podatkov v tovornem listu izračuni in pobere od njega 10%no državno takso. O izvršenem plačilu izda ta organ stranki priznanico in šele na podstavi te priznanice sme stranka začeti z iztovarjanjem.
Če se kdo zaloti, da je začel iztovarjati, preden je plačal takso, se kaznuje poleg plačila redne takse še z njenim dvakratnim zneskom.
Oni, ki se zalotijo, da se iz kakršnegakoli razloga izogibljejo plačilu te takse, kakor tudi oni, ki navedejo v tovornem listu netočne podatke o blagu in kraju vtovoritve, se kaznujejo poleg plačila redne takse še z njenim petkratnim zneskom.
in.
Vsa brodarska društva in vsi lastniki plovnih objektov (razen brodarskega sindikata in -(Srbskega brodarskega društva») morajo v lokalnem prometu, t, j. v razdalji največ do 10 km, pri prevozu peska, gramoza, kamenja in premoga izračunava,;! voznino (tarifno postavko) 150 dinarjev za železniški voz in potemtakem plačevati kot 10%na takso iz tar. post. 101. 30 dinarjev za ieleznišk:
voz, in sicer no glede na to, ali je naslovljeno to blago na določeno osebo ali pa je namenjeno za prosto trgovino.
Za vse ostalo blago, transportirano in lokalno-prometno, se morajo uporabljati pri izračunavanju takse iz tar. post. 101. veljavne tarife brodarskega sindikata.
Za prevoz peska, gramoza, kamenja, lesa, premoga kakor tudi ostalega blaga na razdaljo preko 10 km, no glede na to, ali je naslovljeno to blago na določeno osebo ali pa je namenjeno za prosto trgovino, se mora izračunavati voznina po veljavnih tarifah brodarskega sindikata.
Brodarska društva ali lastniki plovnih objektov, ki se bavijo s takim prometom in katerih imena so objavljena po tretjem odstavku L oddelka te. točke, plačujejo te takso tako, kakor je povedano pod e; in b), vsi ostali pa tako, kakor je povedano v II. oddelku te točke.	,,,
Iv.
Zakupniki brodov (brodniki), ki opravljajo vn posel z odobritvijo direkcije rečnega prometa, morajo uvesti vozovnice (v blokih) tako za prevažanje potnikov in prtljage kakor tudi za -prevažanje blaga. Pred uporabo takega bloka ga morajo dati v pregled oni pristaniški kapetaniji, v katere okolišu je ta brod.
Pristaniška kapetanija ali oseba, odrejena za pobiranje takse po tar. post. 101., opremijo vsako po-edino vozovnico z uradnim pečatom dotične pristaniške kapetanije ter takoj poberejo odrejeno tak-o iz tar. post. 101., vozovnice pa potem vrnejo zakupniku broda v uporabo.
Za pobiranje taks iz tar. post, 101. so v takih primerih odločilno tarifne cene, ki jih je direkcija rečnega prometa odobrila dotičnomu zakupnike broda.
Če ostane zakupniku broda, ko pogodba o zakupu broda poteče ali se razveže, iz vestno število neuporabljenih ali neprodanih vozovnic, jih izroči pristaniški kapetaniji, ta pa direkciji rečnega prometa, ki izposluje, da sei mu po številu izročenih vozovnic vrne alikvotni del takse, prej pobrane po tar. post. 101.
Osebe, ki »e zalotijo, da uporabljajo vozovnice. ki niso opremljeno z uradnim pečatom pristaniške kapetanije, ali ki ■■so- kakorkoli izogibljejo plač;1.;' takse po tar. post. 101.. se kaznujejo poleg plaeba
redne tafele, in sicer: zn vozovnice. z dvakratnim zneskom, za tovor pa s petkratnim zneskom neplačane takse.
V.
Kor morajo po II. oddelku te točke organi, ki pobirajo takse po tar. post. 101., izdajati strankam priznanice o vsaki pobrani vsoti, morajo imeti pri-znanične knjige, ki se uporabljajo v ta namen, po S 00 listov. Dotične priznanice se sestavljajo v dveh izvodih (z indigovim papirjem), od katerih se dA unikat stranki, duplikat pa ostane pri pristaniški kapetaniji. ,
Takse po tar. post. 101. izračunavajo in pobirajo za to odrejeni organi; vse pobrane vsote taks, prejetih v enem mesecu, pošiljajo ti organi naj-kosnejo do 15. dne prihodnjega meseca državni blagajni ali pristojnemu finančnemu oblastvu; generalni direkciji posrednjih davkov pa predlagajo ti organi poročilo o celokupni vsoti taks, pobranih v minulem mesecu, tako da jih dobiva generalna direkcija posrednjih davkov najkasneje do 5. dne prihodnjega meseca. Na račun teh dohodkov od taks -e ne smejo vršiti nobeni izdatki.
Mesečni obračuni za te takse se morajo sestavljati na posebnem obrazcu v dveh izvodih, in sicer na podstavi duplikatov dotičnih priznaničnih knjig.
Dohodki od teh taks se izročajo državni blagajni ali finančnemu oblastvu z mesečnim obračunom vred. Državna blagajna ali finančno oblastvo potrdi prejem denarja na duplikatu mesečnega obračuna In vrne ta duplikat računodajniku.
Duplikati mesečnih obračunov in duplikati priznanje o taksah, pobranih po tar. post. 101., ostanejo v arhivu pristaniške kapetanije. Torej morajo tudi oni organi za pobiranje teh taks, ki poslujejo pri agenturah brodarskega sindikata, izročati izpolnjene priznanične knjige in duplikate mesečnih obračunov oni pristaniški kapetaniji v katere okolišu je dotična agentura.
VI.
Celokupno kontrolo in revizijo tega poslovanja opravlja direkcija rečnega prometa, ki se ji dajo po potrebi in specialno za to poslovanje na razpolago organi ministrstva za finance.
13.	) Uprave tramvajskih podjetij morajo polagati v gotovini pristojnemu finančnemu oblastvu kot «kso za tramvajske vozovnice 10 %. celokupnega izkupička za tramvajske vozovnice v minulem mesecu. Kontrolo nad tramvajskimi podjetji opravlja finančno oblastvo.
14.	) Kak) se kontrolirajo, obračunavajo in polagajo dohodki, pobrani od tok» pri železnicah, predpiše minister za promet sporazumno z ministrom za finance.
vozninah, pri katerih ima deleže več podjetij, plačuje vsako podjetje po svojem deležu takso, ki ustreza njega deležu.
16.	) 0 vsotah voznin, pobranih v tuji valuti, se vrši obračun po onem kurzu, po katerem so se s tujimi železnicami obračunOe in plačale.
17.	) Ce se voznina povrne, ker je bila tarifa pogrešno uporabljena ah se je izvršil obračun pogrešno, ah če se plača odškodnina za izgubo ali m an jek blaga-, se povrne vsa preveč pobrana voznina s takso v rec*> toda z zneskom takse, ki ustreza povrnjeni voznini, se mora vselej obremeniti pristojno finančno oblastvo. hin izvod take odločbe se pošlje generalni direkciji posrednjih davkov, ta pa ga izroči pristojnemu finančnemu oblastvu.
IB.) O predmetih, v katerih se vlože pritožbe za-r POgr no pobrane takse za voznine, razpravlja generalna direkcija posrednjih davkov po predhodnem sporazumu z upravo dotičnoga podjetja.
19.	) Vsaka uprava podjetja mora neposredno generalni direkciji posrednjih davkov predložiti "po preteku vsakega meseca poročilo o pobranih taksah, m a‘por posebe za navadne potniške vozovnice, za naročene vozovnice, prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago. To poročilo podpisuje poleg odgovornega sestavitelja direktor dotičnoga podjetja. Finančna oblastva predlože poročilo, čim prejmejo vsoto dohodkov iz teh taks.
20.	) Poročila o taksi, pobrani od tramvajskih vozovnic, pošilja generalni direkciji posrednjih davkov pristojno finančno oblastvo.
21.	) Minister za finance kontrolira tudi po svojih organih, ali se pobira taksa pravilno.
22.	) Vse nepravilnosti in nerednosti se morajo priobčevati ministru za finance.
23.	) Za neresnična ali netočna poročila in za neresnične ali netočne podatke o izkupičku za prodane vozovnice, ali za to, ker se ne položi taksa v «času, kakor je to predpisano, se kaznuje odgovorni iradnik ali družba z dvakratnim zneskom nepolo-
žene ali netočno prijavljene vsote. Ce pa. se taksa v obče ne položi in se naknadno to ugotovi, ali če se predlagajo ali priobčujejo o prtljagi i. dr. netočna poročila ali netočni podatki, se kaznuje odgovorni uradnik, družba ali podjetnik s trikratnim zneskom nepoložene ali premalo pobrane takse. Kazen ne izključuje plačila redne takse.
Člen 108.
(K tar. post. 101. a.)
1.	) Taksa, pobrana v kolkih po tar. post. 101. a ob izdaji lovske karte, se prileplja in uničuje na lovski karti.
2.	) V lovski karti se mora označiti, kako se vrši lov, n. pr.: «brez psa», «z enim psom» itd.
3.	) Ce je kdo oproščen plačila te takse, se mora na lovski karti točno označiti, zakaj se ta taksa, ni pobrala.
4.	) Ta taksa za dovolitev lovljenja ne izključuje plačila zakupnine za lovišče ali pristojbine za gozdni fond.
5.	) Kazni po 4. pripombi k tar. post. 101. a ne izključujejo kazni po lovskem zakonu.
6.	) V oblastih, kjer ni posebnih zakonov o lovu, se pobere taksa na listini, ki se izda kot odobrilo za uporabo (nošenje) lovskega orožja.
7.	) Taksa iz točk b), e) hi č) tar. post. 101. a se pobira po tem, koliko ima dotična oseba svojih lastnih psov, s katerimi lovi, ne pa po eventualno izposojenih psih, glede katerih mora dokazati, da niso njegova lastnina.
Člen 109.
(K tar. post. 102.)
Plačilo takse iz tar. post. 102. taksne tarife ne izključuje plačila iz tar. post. 108. taksne tarife.
Člen 110.
(K tar. post. 108.)
1.	) Takso iz tar. post. 108. pod a), b) in c) taksne tarife in 3. pripombe k tej gorenji tarifni postavki plačujejo vsi privatni zdravniki, vsi državni in samoupravni zdravniki, ki izvršujejo poleg uradne dolžnosti še privatno prakso, vsi upokojenci, ki izvršujejo zdravniško prakso, in vsi zobni zdravniki (dentisti).
2.	) Ta taksa se polaga v kolkih in se prileplja na dopustilo in odobrilo.
3.	) Za prošnjo, s katero se zahteva to dopustilo, se plačuje taksa iz tar. post. 1.
člen 111.
(K tar. post. 109.)
,	1.) Diploma, ki se izdaja babicam in ki se zanjo
)»obira taksa iz tar. post. 107. taksne tarife, ne sme obsezati tudi pravice svobodne prakse tor s tem izključevati plačila takse iz tar. post. 109. taksne tarife, razen v primerih, navedenih v pripombi k tej tarifni postavki, če se izvršuje praksa v krajih do 2500 prebivalcev. V teh primerih se pobira samo taksa iz tar. post. 3. in 4. taksno tarife za listino, s katero se babice pot.rjuje.jo za te kraje.
2.	) če pa babica izpremeni kraj ter prido iz kraja do 2500 prebivalcev v kraj z več nego 2500 prebivalci, se plača taksa, predpisana za ta kraj.
3.	) Toda babice ne plačajo takse iz tar. post. 109. taksne tarife, če se sprejmejo v občinsko službo. čim pa izstopijo iz te, morajo plačati to takso.
4.	) Ta taksa se plačuje v kolkih ter se prileplja na dopustilo.
Člen 112.
(K tar. post. 110.)
1.	) Po tar. past. 110. taksne tarife se plačuje taksa za potrdilo o lastnini in zdravju živali po vrsti ali starosti živali.
2.	) Za plačevanje te takse se mora uporabljati taksni papir.
3.	) Prilepljanje kolkov se dopušča v primerih, določenih v predpisih to tarifne postavke.
Člen 113.
(K tar. post. 111.)
!•) Taksa iz ter. past 111. se polaga v kolkih ter prileplja na dovolilo.
2.) Za prošnje, s katero se zahteva to dovolilo, se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 114.
(K tar. post. 112.)
1.) Taksa iz tar. post 112. taksne tarife se pobira v kolkih ter se prileplja na odločbo, s katero se pravica odvzema, ko postane odločba izvršna.
Člen 115.
(K tar. post 113., 114., 115., 116., 117., 118., 119. in 120.)
1.	) Jakša iz tar. post. 113., 114., 115., 116., 117.,. 118., 119. in 120. taksne tarife se prileplja in uničuje na dovolilu ali odobrilu ali potrdilu.
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva, to dovolilo, odobrilo ali potrdilo, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
3.	) Tarifa, ki jo predpiše minister za narodno zdravje na podstavi pripombe k tar. post 114., se objavlja v «Službenih Novinah».
Člen 116.
(K tar. poet 120.)
1.	) Takse iz tar. post 120. taksne tarife ne plačujejo lekarnarji in drogeristi, ker izvršujejo to prodajo po svojem poklicu ter plačujejo za to posebno takso.
2.	) Istotako niso inozemci, ki zahtevajo dovolilo, da se smejo njih izvestne specialitete ali zdravila prodajati v naši kraljevini, zavezani posebni taksi, ker plačujejo to takso osebe, ki neposredno izvršujejo prodajo, če so dobile dovolilo za prodajo strupenih stvari.
3.	) Dosedanji predpisi o tem, kaj je smatrati za strupene stvari, veljajo še nadalje.
Člen 117.
(K tar. post. 121., 122. in 123.)
1.	), Strupene stvari, ki se najdejo ne samo v pro-dajalnici, nego tudi v prodajalčevem stanovanju, če je stanovanje pod eno streho s prodajalnico, se smatrajo za namenjene prodaji (tar. post 121.).
2.	) Ko se izrekajo razsodbe o kaznivih dejanjih iz tar. post, 121., 122. in 123. taksne tarife, se mora •s to razsodbo prisoditi tudi taksa iz teh tarifnih postavk; taksa pa se sme pobrati samo, če postane razsodba izvršna.
Člen 118.
(K tar. post. 124.)
Taksa za pritožbe po tar. post. 124. taksne tarife se plačuje v naprej in prileplja na pritožbo.
Člen 119.
(K tar. post, 125., 126., 127., 128., 129. in 130.)
1.	) Taksji iz tar. post 125., 126., 127., 128., 129. in 130. taksne tarife se prileplja in uničuje na po trdilu ali pa na odobrilu, dekretu, prijavi.
2.	) Za zahtevo teh potrdil itd. se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 120.
(K tar. post 131. in 132.)
Taksa iz tar. post 131. in 132. se polaga v kolkih ter prileplja na tožbo.
Člen 121.
(K tar. post. 135. in 136.)
1.	) Taksa iz tar. post 135. in 136. se polaga v kolkih ter prileplja na vlogo.
2.	) Za odločbe, ki se izdajajo o takih vlogah, bodisi da se zahteva odkloni, bodisi da se ji ugodi, se ne pobira nobena taksa.
Člen 122.
(K tar. post. 187.)
Plačilno knjižice in plačilni listi državnih uslužbencev se smatrajo za listine, ki imajo odrejene količine vrednosti, in pri zahtevi, da bi se proglasile za raztrgane ali izgubljene, se plačuje taksa iz tretjega odstavka tar. post. 137. taksne tarife.
Člen 123.
(K tar. post 138.)
1.	) Taksa iz tar. post. 188. taksne tarife se prileplja na zahtevo.
2.	) Za odločbe, ki se izdajajo o teh zahtevah, bodisi da se zahteva odkloni, bodisi da se ji ugodi, se ne plačuje nobena druga taksa.
3.	) Zaradi jasnejše uporabe se navaja zgled:
Za zahtevo prepovedi in intabulacije zaradi zavarovanja vsote 5040 dinarjev se plača, če izda sodišče 5 odločb, kot taksa (vknjižbena. pristojbina):
1.) za vsoto do 500 dinarjev za dve zavarovanji po 10 dinarjev, skupaj 20 dinarjev, 2.) za ostalih 45 stotin za vsako stotino vsakega zavarovanja po 1 dinar, skupaj 90 dinarjev, 3.) za 2 odločbi po 5 dinarjev, skupaj 10 dinarjev — vsega skupaj 120 dinarjev.	„ 1
4.	) Ce bi bila vsota, za katero se zahteva zavarovanje, določena z obrestmi, bi se vzela za odmero takse celokupna vsota z obrestmi vred od dne roka do dne, ko se zahteva zavarovanje. N. pr. Če bi se dne 1. decembra 1923. zahtevala intabulacija za zavarovanje 8640 dinarjev z 12%.-nimi obrestmi od dne 1. avgusta 1922. do plačila, bi se morala pobrati taksa za zahtevo intabulacije od vsoto. 10.022-40 dinarjev, kolikor znaša glavna vsota z obrestmi do dne zahteve, ali vsote 10.000 dinarjev, ker se vsote pod 50 dinarjev ne jemljejo v račun, in taksa za zahtevo tega enega zavarovanja bi znašala, če se ne izda več odločb nego tri, 105 dinarjev.
5.	) Za razširitev zavarovanja se smatra vsaka zahteva za izpremembo glede novih objektov zavarovanja ali glede zvišbe celokupne vsote zavarovanja.
Člen 124.
(K tar. post. 139.)
1.	) Taksa iz tar. post. 139. taksne tarife se pri-leplja na zahtevo za izbris ali znižbo zavarovanja, plačuje pa se za vsako zavarovanje, ki se ga tiče zahteva.
2.	) Če obseza ena zahteva izbris in znižbo zavarovanja, se pobere taksa posebe za izbris in po-sebe za znižbo, in sicer od vsakega zavarovanja, ki naj bi se izbrisalo ali znižalo.
3.	) Če se zahteva izbris ali znižba zavarovanja pravdoma, se plača taksa po tar. post. 173. in 174. taksne tarife, im sicer, če je vrednost nepremičnine večja od zavarovane vsote, od vrednosti zavarovane vsote, če pa je vrednost nepremičnine manjša od zavarovane vsote, od vrednosti nepremičnine.
4.	) Če se obrnejo skrbniki na skrbstvenega sodnika s prošnjo, naj zahteva izbris zavarovanja, ki je bilo na njegovo zahtevo postavljeno na njih nepremičnino, plača vsak skrbnik poleg takse za prošnjo in odločbo po tar. post. 1. im 5. taksne tarifo še takso po tej tarifni postavki. Ta taksa se prilepi na predlog, poslan skrbstvenemu sodniku, skrbstveni sodnik pa označi v aktn, s katerim zahteva od sodišča izbris zavarovanja, da je ta taksa plačana.
Člen 125.
(K tar. post. 143.)
1.	) če se otvoritev konkurza predlaga, se prilepi taksa na predlog, če pa se otvori konkurz uradoma, se pobere ta taksa prvenstveno iz konkurznega sklada pri razpravi o njej.
2.	) Če se tiče otvoritev konkurza več oseb, ki so po naravi svojih razmerij ena prizadeta stranka, kakršni so: drugovi v trgovini, deležniki, bratje v zadrugi in temu podobno, se plača taksa po prvem odstavku tar. post, 143. taksne tarife; če pa se tiče otvoritev konkurza več posebe prizadetih oseb, h katerim spadajo tudi osebe, solidarno odgovorne po izvestni obvezi, se plača, taksa po drugem odstavku tar. past. 143. taksne tarife.
Člen 126.
(K tar. post, 144.)
1.) Taksa iz tar. post, 144. taksne tarife se prilepi na akt, s katerim se izvrši pred sodiščem pooblastitev ali odpoved pooblastitve, plača, pa jo oni, ki ta akt predloži sodišču ali da o tem izjavo prom sodiščem.
Člem 127.
(K tar. post. 145.)
1.	) Taksa iz tar. post, 145. taksne tarife se pri-leplja na akt, s katerim privatna oseba pri sodišču odpoveduje pooblastilo svojemu pooblaščencu.
2.	) To takso plača oni, ki zahteva <xlpoved pooblastitve po sodišču.
Člen 128.
(K tar. post. 146.)
Taksa iz tar. post, 146. taksne tarife se prileplja na akt, s katerim se zahteva prodaja prepovedanih ali ustavljenih stvari ali izplačilo prepovedanega denarja, plača pa jo oni, ki vloži to zahtevo pri sodišču.
Člen 129.
(K tar. post. 147.)
Na prošnjo, s katero se zahteva hranjenje oporoke pri sodišču, se prileplja poleg takse za prošnjo uidi taksa iz tar. post, 147. taksne tarife.
Člen 180.
(K tar. post. 148.)
Na prošnjo, s katero se zahteva sestava ali priznanje oporoke ali kodicila prod sodnikom, se
prileplja poleg' takse za prošnjo tudi taksa .po tar. post, 148. taksne tarife.
.	Člen 131.
(K tar. post. 149.)
1.	) Taksa iz tar. post. 149. taksne tarife se 'plačuje v kolkih in se prileplja na prošnjo.
2.	) Če se otvori in razglasi oporoka uradoma, se pobere taksa iz te tarifne postavke po dokončani razpravi.
Člen 132.
(K tar. post, 151. in 152.)
1.	) Po tar. post. 151. in 152. taksne tarife se plačuje taksa v kolkih, ki se prilepljajo in uničujejo kakor taksa iz tar. post. 43. taksne tarife.
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva to potrdilo, se plačuje taksa po tar. post, 1.
3.	) Če obseza jo listine iz tar. post, 151. in 152. obenem prenos imovine, se pobira tudi predpisana prenosna taksa po naravi in vrednosti tega prenosa po sedaj veljavnih predpisih.
Člen 133.
(K tar. post. 153.)
1.	) Taksa iz tar. post. 153. taksne tarife se plačuje v kolkih in se prileplja na spis, 's katerim se potrjuje protokoliranje ali izprememba firme (potrdilo, objava, razglas itd.).
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva pri sodišču protokoliranje ali izprememba firme, se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
3.	) Če se zahteva, z eno prošnjo protokoliranje ali izprememba firme za več raznovrstnih podjetij, kakršna so denarna vobče, trgovska, industrijska, se plača taksa iz tar. post, 153. pod a) za vsako tako podjetje.
4.	) Če se označi v aktu o protokolirauju ali iz-prememln firme tudi pooblaščenec, prokurist ali poslovodja, se plča poleg takse iz tar. post, 153. pod a) tudi taksa iz tar. [Krst. 163. taksne tarife.
5.	) Taksa za protokoliranje ali izpremembo firme teh podjetij se plačuje tudi, če se opravljajo ta. podjetja- poleg drugega podjetja.
6.	) Taksa, plačana za protokoliranje, se povrne po odbitku takse za odločbo po tar. post. 5. taksno tarife samo, čo sodišče prosilcu odkloni protokoliranje.
7.	) Takse, plačane za protokoliranje, izvršeno pri sodišču, so povrne samo toliko, kolikor bi bila plačana preveč ali neutemeljeno.
8.	) Taksa, ki se je plačala za protokoliranje, izvršeno pri sodišču, se ne sme povrniti, najsi podjetje, cigar protokoliranje je odobreno, niti ni začelo poslovati.
Člen 134.
(K tar. post, 154.)
1.	) Po točkah a), b) in c) tar. post. 154. taksne tarife se plačuje taksa za sodno protokoliranje ne-delniškega, bančnega in menjalniškega in zastav-Ijalniškega podjetja, če se nazivljejo ta podjetja po enem ali več lastnikih teh podjetij, kakor: «Banka Nikole Jovanoviča» ali «Menjalnica Petra Zlatica i. dr.».
2.	) Če pa se protokolirajo taka nedelniška [X)d-jotja z imenom, ki se navadno daje delniškim družbam, kakor: «Mala banka», «Zastavljalnica» in temu podobno, se plačuje za sodno protokoliranje petkratna taksa pod a), b) in e) tar. post, 154. taksne tarife.
3.	) Predpisi točk 1.), 2.), 5.), 6.), 7.) in 8.) člena 133. veljajo tudi tukaj.
4.	) Če se označi v aktu o protokolirauju tudi pooblaščenec, prokurist ali poslovodja, se plača poleg takse iz tar. post, 154. tudi taksa iz tar. post. 163. teksne tarife.
5.	) Če se zahteva z eno prošnjo protokoliranje za več raznovrstnih podjetij, omenjenih v tar. post. 154., kakršna so: banke, menjalnice, zastavljalnice, se plača ustrezna taksa, določena v tar. post. 154., za vsako tako podjetje posebe.
Člen 135.
(K tar. post. 155.)
1.	) Predpisi točke 3.) člena 134. veljajo tudi tukaj.
2.	) Agenti, ki opravljajo kot posredniki posle med trgovci in drugimi osebami v državu in inozemskimi firmami, spadajo, najsi bi na svoje ime ne uvažali blaga, pod tar. post. 155. b) taksne tarife ter ne smejo protokolirati firme kot trgovski posredniki po točki e) te- tarifne postavke.
Člen 136.
(K tar. post. 156.)
1.	j Predpisi 1. in 2. pripombe k tar. post. 159. in predpisi točk 5.), 6.), 7.) in 8.) člena 133. tega pravilnika veljajo tudi tukaj,
2.	) Če se preseli podjetje iz enega kraja v drugega, se postopa pri protokolirauju firme in pobiranju takse iz tar. post. 156. tako-le:
a)	Če se izvrši selitev iz enega kraja v drugega, v območju iste -sodne pristojnosti ter sta oba kraja zavezana enaki taksni stopnji za protokoliranje firme, se nova taksa ne pobere.
b)	Če se izvrši selitev iz kraja z manjšo taksno stopnjo v kraj, za katerega se plačuje večja taksa, -se pobere samo razlika takse med tema krajema.
c)	Taksa se tudi ne pobere, če se preseli proto-kolirauo podjetje iz kraja, za katerega jo odrejena večja taksa, v kraj z manjšo taksno •stopnjo.
č) Če pa ae preseli protokolirano podjetje iz krapi ene sodne pristojnosti v kraj, ki spada pod pristojnost drugega sodišča, bodisi z enako, bodisi z večjo ali manjšo taksno stopnjo, jo treba predpisano takso popolnoma pobrati iznova.
3.	) Če vstopi v obstoječo trgovsko firmo še kdo drugi kot javen družbenik, se mora pri protokoli-ranju te nove firme pobrati samo polovica takse iz tar. post. 156. taksne tarife, ker je to protokoli-ranie izpremembe firme iz tar. post, 160. taksne tarife.
4.	) Če sc zahteva z eno prošnjo protokoliranje več raznovrstnih podjetij, kakršna so trgovska in industrijska, se plača taks:) iz tar. post. 156. za vsako tako podjetje posebe.
Člen 137.
(K tar. post. 157.)
Predpisi 1. in 2. pripombe k tar. post. 169. taksne tarife in predpisi točk 5.), 6.), 7.) in 8.) člena 188. tega pravilnika veljajo tudi za pobiranje takse ir tar. post. 157. taksne tarife.
Člen 138.
(K tar. post. 158.)
1.	) Predpisi 1. in 2. pripombe k tar. poet, 159. taksno tarife in predpisi točk 5.), 6.), 7.) in 8, člena 133. tega pravilnika veljajo tudi za pobiranj' takse iz tar. post. 158. taksne tarife.
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva protokoliranje, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarif',
člen 139.
(K tar. post. 159.)
1.	) Za prošnjo, s katero se zahteva protokoliranje, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
2.	) Predpisi točk 5.), 6.), 7.) in 8.) člena. 133. tega pravilnika veljajo tudi za pobiranje taks iz tar. post. 159. taksne tarife.
3.	) Če posluje- dvoje ali več raznovrstnih podjetij bodisi v enem lokalu, bodisi v posebnih lokalih, se izvrši protokoliranje firme in se plača taksa iz tar. post. 154. do 159. taksne tarife za vsako podjetje posebe. N. pr.: Če ima krojač tudi kramarski obrt, najsi v istem lokalu, mora protokolirati oba obrta; ali če ne izvršuje kramar samo tega obrta, nego kupuje in prodaja na debelo tudi deželne pridelke, mora tudi ta drugi spekulativni obrt protokolirati in plačati takso posel*?.
Člen 140.
(K tar. past. 160.)
1.	) Predpisi 1. in 2. pripombe k tar. poet, 159. in predpisi točk 5.), 6.), 7.) i« 8.) člena 145. tega pravilnika veljajo tudi za pobiranje takse iz tar. post. 160. taksne tarife.
2.	) Po tar. post. 160. taksne tarife se plačuje taksa za kakršnokoli izpremembo firmo. *
3.	) Za izpremembo firme se smatra tudi, če izstopi h enega podjetja en član firme ah če izstopi več članov ter stopijo na njih mesto ali novi člani ali ostane podjetje pri enem prejšnjem članu ali pri več prejšnjih članih ter ostanejo vsi prejemki in izdatki na članih izpremenjene firme; če pa izstopijo iz podjetja visi -prejšnji člani firme ter stopijo na njih mesto nove osebe, se smatra to za novo podjetje, najsi bi prešli vsi prejemki in izdatki na nove člane, ter se mora tudi taksa za protokoli-ninje položiti cela kakor za novo podjetje.
4.	) Če vstopi v obstoječo trgovsko firmo ene osebe še kdo drugi kot javen družbenik, je pobrati pri protokoliranju te nove firme samo polovico
takse iz tar. post. 156., ker spada to protokoliranje izpremembe firme pod tar. post. 160. taksne tarife.
5.) Za prošnjo, s katero se zahteva protokoliranje, se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 141.
(K tar. post. 161.)
Predpisi 1. in 2. pripombe k tar. post. 159. in predpisi točk 5.), 6.), 7.) in 8.) člena 133., nadalje predpis točke 5.) člena 141. veljajo tudi za pobiranje takse iz tar. post. 161. taksne tarife.
Člen 142.
(K tar. post. 162.)
1.	) Taksa za objavo o prestanku podjetja se pri-leplja na objavo.
2.	) Za prošnjo, s katero se predlaga sodišču objava o prestanku podjetja, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 143.
(K tar. post. 163.)
1.	) Taksa iz tar. post. 163. taksne tarife se pri-leplja na akt o protokoliranju.
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva protokoliranje, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
člen 144.
(K tar. post. 164.)
1.	) Za prošnjo, s katero se zahteva protest, se plačuje taksa iz tar. post, 1. taksne tarife.
2.	) Taksa iz tar. post. 164. taksne tarife se pri-leplja na akt, ki ga izda o protestu pristojno oblast-vo ali pristojna oseba.
3.	) če se izda akt o protestu v več izvodih, se prilepi na prvi izvod taksa iz tar. post. 164. pod a),
b)	ali c), na ostale izvode pa polovica te takse; toda na teh ostalih izvodih mora pristojno oblastvo ali pristojna oseba označiti, kateri izvod je to po vrsti (drugi, tretji itd.).
Člen 145.
(K tar. post. 167.)
1.	) Taksa iz tar. post. 167. taksne tarife se plačuje za potrditev vseh knjig, ki se morajo potrditi po kateremkoli zakonu.
2.	) Taksa iz te tarifne postavke se plačuje tudi za potrditev vseh ostalih knjig, ki jih po zakonu ni treba potrditi, katerih potrditev pa zahteva kdorkoli.
3.	) Taksa iz te tarifne postavke se prileplja na potrdilo ter izključuje takso iz tar. post. 43. taksne tarife.
4.	) Za prošnjo, s katero se zahteva potrditev knjig, se plačuje za vsako knjigo, katere potrditev se zahteva, taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
5.	) Če se ne prijavijo knjige iz točke 1.) tega člena v potrditev, je kazen petkratni znesek neplačane takse, poleg redne takse.
6.	) 'Za list so računi folio knjige (dve strani).
Člen 146.
(K tar. post, 170.)
1.	) Taksa iz tar. post. 170. taksne tarife se plačuje v kolkih ter se prileplja, in sicer: pri depozitih, ki jih izročajo privatne osebe prostovoljno s prošnjami oblastvom v shrambo, za prvo leto na prošnjo, za ostali čas pa tedaj, ko so izdajajo depoziti, na potrdilo o prejemu depozitov.
2.	) Pri depozitih, ki se izročajo oblastvom v shrambo uradoma ali ki jih morajo polagati po predpisih poedinih zakonov privatne osebe oblastvom (ustanavljanje pupilnih in konkurznih skladov, pri izvrševanju prepovedi, polaganju kavcij ob licitacijah itd.), se taksa iz tar. post. 170. taksne tarife ne plačuje in tudi ne pobira.
3.	) če pa oni, ki mu je prisojen depozit, od katerega po točki 2.) tega člena taksa ni plačana, v postavljenem roku na poziv ne dvigne depozita, plača takso od vrednosti depozita, ki bi ga bil moral dvigniti; pri tem se zaračuni ta taksa od dne minulega roka.
4.	) Pri izračunavanju takse od depozita se računi vsaka začeta stotina za celo stotino in vsak del leta za celo leto.
5.	) Od depozitov, imenovanih v tar. post. 170. taksne tarife, ne plačuje država nobenih obresti; toda to ne izključuje materialne odgovornosti uradnikov, če depozitov po predpisih drugih zakonov plodonosno ne nalože v določenem roku.
6.	) če se zahteva prenos depozitov iz ene blagajne v drugo blagajno ali če se zahteva izplačilo
pri drugi blagajni, se plačuje, in sicer: za depozite, ki so zavezani plačilu takse iz tar. post. 170. taksne tarife, poleg te takse še enoletna taksa po isti tarifni postavki; za depozite, ki niso zavezani plačilu takse po tar. post. 170., pa se plačuje samo enoletna taksa iz te tarifne postavke.
7.	) Vrednost stvari iz tar. post. 170. pod a) oce-njajo, če se ne da stvar po svoji naravi točno oceniti» izvedenci po predpisih, ki veljajo o tem; stroške za to pa trpi deponent ali odgovorna oseba ali dedič.
8.	) Od delnic se pobira depozitna taksa po tar. post. 170. pod c), in sicer od onih, ki se kotirajo na borzi, po borzni vrednosti, če je večja od nominalne, drugače pa po nominalni vrednosti, a pri delnicah, ki se ne kotirajo na borzi, po prometni vrednosti, če je večja od nominalne vrednosti, drugače pa po nominalni vrednosti.
9.	) Prometna vrednost teh delnic se ugotavlja s cenitvijo po izvedencih po točki 7.) tega člena.
Člen 147.
(K tar. post. 173. in 174.)
1.	) Taksa iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife se plačuje v kolkih ter se prileplja na tožbo, s katero se civilni spor osnuje ali sproži.
2.	) Ta taksa se plačuje za ves porabljeni papir kakor tudi za vse naloge, odločbe in sodbe, ki se izdado tekom tega spora.
3.	) Če pa izroči stranka tekom spora prošnjo ali vlogo, od katere se plačuje drugače taksa iz tar. post. 1. taksne tarife, ali če vloži zahtevo, za katero je z zakonom o taksah določena specialna taksa, je treba za tako prošnjo ali vlogo ali zahtevo plačati tudi takso, ki je za take primere določena z zakonom o taksah.
4.	) Od prošenj, za katere je z zakonom o taksah določena taksa iz tar. post. 1. taksne tarife, ne pa specialna taksa, se plačuje, če zahteva prosilec tekom spora tudi rešitev, poleg takse za prošnjo še taksa za rešitev iz tar. post. 5. taksne tarife.
5.	) Za priloge, ki se izročajo s tožbo vred ali pozneje tekom spora, se plačuje taksa iz tar. post. 2. taksne tarife, če ni nanje že prilepljena večja taksa.
6.	) Če se mora po postopniku vložiti tožba v več izvodih, se pobere taksa iz tar. post. 173. in 174. samo za en izvod, na katerega mora biti tudi prilepljena; za ostale izvode pa se ne plača nobena taksa.
7.	) Oni, ki prilože tožbi potrdilo o siromašnem stanju, določeno v točki 6.) člena 5. zakona o taksah, ne plačajo takse iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife, ko vlože tožbo.
8.	) Če tožitelj v primeru, navedenem f sprednji (7.) točki tega člena, ne plača takse iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife, mora nasprotna stranica, če se obsodi ali če se sklene poravnava ali če se sprejme odstop od tožbe, državi povrniti to takso; če pa sta se sklenila poravnava in sprejel odstop od tožbe pred prvim narokom, povrne samo polovico te takse.
9.	) Če se pri pravdi, v kateri se iz vzroka, navedenega v točki 7.) tega člena, od tožbe ni plačala taksa iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife, s tožečo stranko udeleži tretja oseba, ki ni oproščena plačila takse, plača poleg takse iz tar. post. 187. taksne tarife še takso iz tar. post. 173. in 174. od vrednosti tega spora, pravico pa ima, zahtevati od nasprotne stranke povračilo te takse. V tem primeru plača to takso iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife tudi zaščitnik tožeče stranke, če prevzame zaščito; pravico pa ima, zahtevati povračilo od nasprotne stranke.
10.	) Če se prisodi državi ali osebi, oproščeni plačila takse po členu 5. zakona o taksah, kot tožeči stranki pravica, navedena v tožbi, ali se sklene poravnava ali sprejme odstop od tožbe, se mora nasprotna stranka obsoditi, da plača tudi takso iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife; če pa se sklene poravnava in se sprejme odstop od tožbe pred prvim narokom, plača nasprotna stranka samo polovico teh taks.
11.	) Če ni taksa iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife manjša od 6000 dinarjev, a tožeča stranka po svojem imovinskem stanju ne more plačati te takse v naprej in se zasledovanje njene pravice ne more odložiti brez škode zanjo, sme sodišče po oceni dokazov o vsem tem dovoliti odlog, samo za izplačilo polovico teh taks do končane pravde; polovica pa se mora plačati v naprej.
12.	) Ta odlog se sme dovoliti samo, če dd polo-žitelj takse (tožeča stranka) sodišču zadostno zastavo v vrednostnih papirjih, ki se kotirajo na beograjski ali zagrebški borzi, ali hipoteko na prvo mesto. Vrednost zastave mora biti dvakrat večja od vrednosti kreditirane takse.
13.	) Vrednost vrednostnih papirjev, razen državnih ali državno garantiranih, se ceni po kurzni vrednosti, če je manjša od nominalne, drugače pa po nominalni vrednosti. Državni in državno garantirani vrednostni papirji se sprejemajo po nominalni vrednosti.
14.	) Vrednost hipoteke se ceni po osmem odstavku 1. pripombe k tar. post. 12. taksne tarife.
15.	) S potrdilom o hipoteki vred se predlaga sodišču tapija (zemljiškoknjižni izpisek) od zastavljenega posestva.
16.	) čo sodišče dovoli odlog, pobere poleg takse za odločbo v naprej še letne 6%ne obresti od kreditirane taksne vsote; zaradi tega se v tem primeru no pobere taksa iz tar. post. 39. taksne tarife.
17.	) Te obresti se pobirajo v kolkih, ki se prilep-Ijajo na dovolilo z označbo, da so obresti pobrane za to.
18.	) Odločba sodišča o odlogu je izvršna.
19.	) Če se prisodi z odločbo sodišča tožitelju pravica, navedena v tožbi, ali če se sklene po pravdi poravnava ali sprejme odstop od tožbe, se obsodi nasprotna stranka tudi, da mora s tožiteljem solidarno plačati takso, za katero se je dovolil odlog.
20.	) Če se konča pravda v korist tožeče stranke ali če se sklene poravnava ali sprejme odstop od tožbe, se pobere taksa, za katero se je dovolil odlog, v prvi vrsti iz dane zastave eksekutivno; kolikor pa se ne pobere iz te zastave, se pobere iz ostale imovine tožeče stranke in nasprotne stranke kot solidarno odgovorne za plačilo te takse.
21.	) Če se konča pravda tako, da se tožitelju odkloni njegova zahteva, se pobere taksa, za katero se je dovolil odlog, v prvi vrsti iz dane zastave eksekutivno; kolikor pa se ne pobere iz te zastave. se pobere iz ostale imovine tožeče stranke.
22.	) Zoper odločbo o prodaji zastave pritožba ni dopustna.
23.	) Poravnava ali odstop od tožbe po prvem naroku ne daje tožitelju pravice do povračila ali zmanjšbe zastave, dokler se taksa ne plača.
24.	) če ,se po uvedenem sporu tožba zavrne zaradi nepravilnosti ali nepristojnosti, ima tožeča stranka, ki je takso po tar. post. 173. in 174. plačala, pravico, v 90 dneh zahtevati povračilo treh četrtin plačane takse.
25.	) Tudi če se konča uvedeni spor s sodno poravnavo do prvega naroka ali na dan prvega naroka, odrejenega za presojo glavne stvari, ali v sporih po kratkem postopanju, preden se izda odločba o obsodbi ali odklonitvi, ali če se v teh rokih odstopi od tožbe in se odstop sprejme, ima tožeča stranka, ki je takso po tar. post. 173. in 174. taksne tarife plačala, pravico, v 90 dneh zahtevati povračilo polovice teh taks.
26.	) Če pa se ob sklenitvi poravnave tožeči stranki prisodi plačana taksa, bodisi da se imenuje ta taksa v poravnavi «taksa», bodisi «pravdni stroški», nima tožeča stranka pravice do povračila polovičnih taks iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife.
Člen 148.
(K tar. post. 175.)
1.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti samo, da se ne plača taksa iz tar. post. 175. taksne tarife.
2.	) Vse, kar je predpisano v točkah 1.), 2.), 3.),
4.), 5.), 6.), 8.), 9.) in 10.) člena 147. tega pravilnika za pobiranje taks iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife, velja tudi za pobiranje takse po tar. post. 175.
3.	) Taksa iz tar. post. 175. taksne tarife se plačuje tudi za vloge, s katerimi se zahteva v Srbiji in Črni gori od prvostopnih sodišč odločba, ali je pristojno za sojenje o dotičnem predmetu razsodišče.
4.	) Polovica takse iz tar. post. 175. taksne tarife se plačuje za vloge —- proteste — tretjih oseb zoper potrditev tapije (zemljiškoknjižnega prenosa), uba-štinjenja ali ob poravnavi pred sodiščem.
5.	) Ta taksa iz tar. post. 175. se plačuje za tožbe v pravdah o služnosti, posinovitvi, proglasitvi za zapravljivca in v vseh onih pravdah, v katerih je predmet pravde absolutno neocenljiv, kakor tudi v vseh onih pravdah, v katerih predmet pravde ni absolutno neocenljiv, s katerimi pa se ne zahteva pri-soditev izvestne pravice, nego samo razveljavitev — anuliranje — (nuliteta) pravnih poslov in razmerij, kakor so pravde o razveljavitvi oporoke, razveljavitvi pogodbe itd. Če pa se s pravdo ne zahteva samo razveljavitev pravnih poslov in razmerij, nego tudi prisoditev izvestne pravice, se mora plačati taksa iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife, kakor n. pr. tožba za razveljavitev oporoke in prisoditev dedne pravice, tožba za razveljavitev pogodbe o prenosu in priznanje prednostne pravice odkupa itd.
6.) Ce se pojavi tekom spora o razveljavitvi pravnih poslov in razmerij tudi zahteva za priznanje pravice, se zahteva od tožeče stranke, da mora predhodno plačati dopolnitev do zneska takse iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife po vrednosti spornega predmeta, in gele potem se pravda nadaljuje.
Člen 149.
(K tar. post. 176.)
1.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti, da se ne plača tudi taksa iz tar. post. 176. taksne tarife; toda če pritožna stranka dobi pravdo, se obsodi nasprotna, stranka, da državi povrne to takso. Za plačilo te takse je odgovoren tudi oni, ki se postransko udeležuje pravde s stranko, katera je vložila pritožbo ali prigovor, istotako zaščitnik, ki je na poziv te stranke sprejel zaščito, in od teh se pobere ta taksa.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih ter se prileplja na prigovor ali pritožbo.
Člen 150.
(K tar. post, 177.)
Taksa iz tar. post. 177. taksne tarife se plačuje v kolkih ter se prileplja na akt, s katerim se uveljavlja nasprotna zahteva, ali na nasprotno tožbo.
Člen 151.
(K tar. post. 178.)
1.	) Taksa iz tar. post. 178. taksne tarife se prileplja na akt, s katerim se zahteva izločitev enega ali več sodnikov, in sicer za vsakega sodnika posebna taksa.
2.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti, da se ta taksa ne plača.
Člen 152.
(K tar. post. 182.)
1.	) Taksa iz tar. post. 182. taksne tarife se prileplja na prošnjo, s katero zahteva prizadeta stranka, da bi se komu, čigar stanovališče ni znano, odredil zastopnik. Če se mora postavitev tega zastopnika objaviti tudi v «Službenih Noviuah», se plača poleg takse iz tar. post. 172. Se taksa iz tar. post, 332. taksne tarife.
2.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti, da se tudi ta taksa ne plača.
člen 153.
(K tar. post. 187.)
1.	) Taksa iz tar. post. 187. taksne tarife se prileplja na akt, s katerim je zahtevala tretja oseba, ki ni pravdna stranka, postransko udeležbo pri pravdi z eno ali drugo stranko ali zoper obe stranki, ali na akt, s katerim se pozivlje pravdna stranka na tretjo osebo za zaščito.
2.	) Znesek te takse se ravna po stadiju, v katerem je pravda.
3.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti, da se ta taksa ne plača.
Člen 154.
(K tar. post. 188.)
1.	) Če se zahteva preložitev naroka, a ne gre za primer iz tretjega odstavka pripombe k tar. post. 188. taksne tarife, se plača taksa za preložitev naroka iz tar. post. 188. v naprej ter se prilepi na akt zahteve, za katerega se ne plača tudi taksa iz tar. post. 1. taksne tarife.
2.	) Če se preloži narok zaradi izvestnega postopka pravdne stranke, a ne gre za primer iz tretjega odstavka pripombe k tar. post. 188. taksne tarife, se pobere ta taksa po predpisanem postopanju od pravdne stranke, ki je provzročila preložitev naroka.
3.	) Dokler te takse no plača katerakoli stranka, se ne sme odrediti nov narok.
3.) Velikost te takse se ravna po tem, kateri narok je na vrsti v dotični pravdi, katerega preložitev se zahteva ali ki se predlaga, N. pr.: če se zahteva preložitev naroka, ki je peti na vrsti v dotični pravdi, se plača kot taksa 100 dinarjev, ne glede na to, da naroki, po vrsti prejšnji, niso preloženi.
5.	) S takso, plačano za preložitev naroka, se ne sme obremenjati kriva stranka.
6.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti, da se ta taksa ne plača, toda ta taksa se pobere od onega, ki se je postransko udeležil pravde a stranko, katera te takse zaradi siromaštva ni plačala, ali pa se pobere od zaščitnika te stranke.
7.	) Taksa, plačana za zahtevo, da bi se narok preložil, se ne sme povrniti, četudi se narok ne
preloži, zakaj ta taksa se plačuje v naprej za zahtevo, ne glede na to, ali sodišče tej zahtevi ugodi. To tem manj, ker mora vzeti sodišče to zahtevo v pretres in izdati svojo odločbo; tega pa sodišče ne bi moralo storiti, ko ne bi imelo te zahteve.
Člen 155.
(K tar. post. 192.)
1.	) Taksa iz tar. post, 192. taksne tarife se prileplja na akt (tožbo), s katerim se zahteva razveljavitev javne prodaje (dražbe), ki jo je izvršba uradna oseba.
2.	) Ta taksa se plačuje po velikosti prodajne cene.
3.	) Potrdilo o siromašnem stanju se sme uporabiti, da se ta taksa ne plača.
Člen 156.
(K tar. post. 193.)
1.	) Taksa iz tar. post, 193. taksne tarife se plačuje se ves porabljeni papir, naloge, odločbe in sodbe o hudodelstvih in pregreških, ki se preiskujejo in sodijo uradoma, ter se odreja po odmerjeni zaporni kazni.
2.	) Ta taksa, se pobira po uporabljenem postopanju od obsojene ali odgovorne osebe, ko postane obsodba ali odločba izvršna.
3.	) Ta taksa se prilepi, če jo položi odgovorna oseba sama, na akt ali zaslišanje/ po katerem je položila to takso; če pa se pobere eksekutivno, se prilepi po izvršeni izterjatvi na referat (popis kolkov), ki se mora sestaviti o tem. Akt, zaslišanje ali referat, na katerih je ta taksa pobrana, se priloži aktom, s katerimi se je obsodba izrekla.
4.	) Pri obsodbah, ki so glase samo na izgubo pravice, izvrševati poklic, se odmerja ta taksa, kakor bi se izrekla obsodba na dve leti zaporne kazni; če pa se kdo ni obsodil samo na izgubo pravice, izvrševati poklic, nego se jo izrekla tudi zaporna kazen, se odmeri ta taksa po skupni velikosit kazni. N. pr.: Če se je obsodil kdo na izgubo pravice, izvrševati poklic, in na šest let zaporne kazni, znaša taksa, kakor bi znašala kazen osem let (2 -j- 6), in zato se pobere taksa 300 dinarjev.
5.	) Če so preiskuje in sodi hudodelstvo ali pre-g'rešek že obsojene osebe, za katero ali za katerega se je zvedelo pozneje, se odmeri taksa iz tar. post. 193. taksne tarife po velikosti nove kazni, kolikor preseza prejšnjo kazen. N. pr.: Če je bil kdo že obsojen na 5 let, a se obsodi pri naknadnem sojenju na 13 let, se obsodi, da plača za naknadno preiskavo in sojenje kazen 8 let, ker naknadna kazen za toliko preseza velikost prejšnje kazni, t. j. obsodi se na takso 300 dinarjev.
6.	) Taksa se odmeri vselej po skupnem znesku kazni, določene z eno obsodbo, ne glede na število učinjenih dejanj. N. pr.: Če se kaznuje kdo z eno obsodbo za tri dejanja, in sicer za prvo dejanje s 3 meseci, za drugo s 4 meseci in za tretje s 6 meseci zaporno kazni, se mora odmeriti taksa po skupnem znesku kazni 13 mesecev, kar znaša 150 dinarjev.
7.	) Če se izreče z eno obsodbo kazen za več obdolženih oseb, se obsodi vsaka obdolžena oseba po velikosti svoje kazni tudi na plačilo takse; za plačilo polovice takse pa so odgovorne vse solidarno.
8.	) Če se kdo oprosti za dejanja, označena v tar. post. 193., kazni zato, ker ni zadosti dokazov, se obsodi na polovico takse po velikosti kazni, ki bi jo utegnilo imeti za posledico ugotovljeno dejanje, kar se prepušča sodišču v oceno. N. pr.: če se kdo oprosti kazni, ker ni zadosti dokazov, za dejanje, ki se kaznuje po zakonu od 3 mesecev do 3 let zapora, se obsodi, da plača kot taksa B%, 75A, 100/2 ali 150/2 dinarjev ali 25, 37-50, 50 ali 75 dinarjev, kakor pač oceni sodišče, katero kazen bi utegnilo imeti to dejanje za posledico po ugotovljenih okolnostih.
9.	) Na isto takso, predpisano v točki 8.) tega člena, se obsojajo tudi osebe, ki so proglašene s sodno sodbo za nedolžne ali zoper katere bi se prekinila uvedena preiskava, če so le s kakršnimkoli nezakonitim ali nepravičnim dejanjem provzročile preiskavo zoper sebe. Preiskovalna oblastva morajo, ko odločajo o prekinitvi preiskave, vpoštevati obsodbo na plačilo te takse.
Člen 157.
(K tar. post. 194.)
1.) Taksa iz tar. post. 194. taksne tarife se plačuje v naprej v kolkih ter se prileplja na akt (tožbo), s katerim privatna oseba sproži preiskavo in sojenje pregreška.
2.	) Če pa se izreče obsodba, se naloži obsojencu, da mora doplačati presežek takse, ako bi znašala taksa po tar. post. 193. več nego položena taksa. N. pr.: Če se kaznuje kdo na privatno tožbo zaradi pregreška s 4 leti zapora, se obsodi, da plača kot takso 200 — 50=150 dinarjev.
3.	) Predpisi točk 7.), 8.) in 9.) člena 156. pravilnika veljajo tudi za pobiranje takse iz tar. post. 194.
Člen 158.
(K tar. post. 195.)
1.	) Taksa iz tar. post. 195. taksne tarife se plačuje v naprej ter se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva obnova sojenja.
2.	) Pri obnovi sojenja se odmerja in prisoja taksa po predpisih tar. post. 193. taksne tarife in člena 156. tega pravilnika.
Člen 159.
(K tar. post. 196.)
1.	) Taksa iz tar. post. 196. pod a) in b) taksne tarife se prilepi, če se plača v naprej, na prigovor ali pritožbo; če pa se plača po izvrsnosti odločbe ali sodbe, se'prilepi na referat (popis kolkov).
2.	) To takso plačujejo v naprej privatni toži tol ji za dejanja, ki se preiskujejo in sodijo na privatno tožbo.
3.	) Obsojenci in privatni tožitelji ne plačujejo glede dejanj, ki se preiskujejo in sodijo uradoma, te takse v naprej, ampak ta taksa se pobira po izvrsnosti sodbe ali odločbe od oseb, ki so obsojene, ali pa od onih, ki so oproščeni, ker ni bilo zadostnih dokazov.
4.	) Toda ta taksa se pobira tudi od oseb, ki so proglašene za nedolžne ali zoper katere se ustavi preiskava ali zoper katere se prekine uvedena preiskava, če so le z nezakonitim ali negravičnim dejanjem provzročile preiskavo zoper sebe.
5.	) Taksa iz 3. pripombe k tar. post. 196. so plačuje vedno v naprej in se prileplja na pritožbo.
Člen 160.
(K tar,- post. 197.)
1.	) Taksa iz tar. post. 197. taksne tarife se plačuje v naprej v kolkih ter se prileplja na zahtevo.
2.	) Taksa pod a) te tarifne postavke se plačuje za vse prošnje, da bi se kdo proti jamstvu izpustil iz zapora pri preiskovalnih oblastvih, najsi gre za hudodelstvo ali za pregrešek.
3.	) Taksa pod b) te tarifne postavke se plačuje za vse prošnje, da bi se kdo proti jamstvu izpustil iz sodnega zapora, toda samo zaradi pregreškov.
4.	) Taksa pod c) te tarifne postavke se plačuje za vse prošnje, da bi se kdo proti jamstvu izpustil iz sodnega zapora samo zaradi hudodelstev, in za vse prošnje, da bi se kdo, ki je zaprt, zdravil izvun sodnega zapora, najsi gre za hudodelstvo ali za pre-grešek.
5.	) Ker se mora položiti taksa vselej v naprej in ker se plačuje za prošnjo, da bi se kdo izpustil proti jamstvu ali zaradi zdravljenja izvun sodnega zapora, o čemer mora odločiti preiskovalno ali sodno oblastvo, se ne sme od te takse nič povrniti, tudi ne, če preiskovalno ali sodno oblastvo prosilcu odkloni izpustitev proti jamstvu ali zdravljenje izvun sodnega zapora.
Člen 161.
(K tar. post. 198.)
1.) Takso iz tar. post. 198. taksne tarife plačuje privatni tožitelj v naprej in ta taksa se prileplja na akt zahteve; oni, ki so obsojeni, ali pa oni, ki so oproščeni zaradi nezadostnih dokazov, ali oni, ki so imenovani v točki 9.) člena 156.*tega pravilnika, plačujejo to takso po obsodbi.
Člen 162.
(K tar. post. 199.)
1.	) Taksa iz tar. post. 199. taksne tarife se pla čuje vedno v naprej ter se prileplja na akt zahteve.
2.	) Od te takse se ne sme nič povrniti, če bi se tudi prosilcu zahteva odklonila.
Člen 163.
(K tar. post. 200.)
Taksa iz tar. post. 200. taksne tarife se pobira po obsodbi ter se prileplja na obsodbo po njeni izvršil osti.
Člen 164.
(K tar. post. 201.)
Taksa iz tar. post. 201. taksne tarife se plačuje v naprej ter se prileplja na pritožbo.
Člen 165.
(K tar. post. 203.)
1.) Po tar. post. 203. taksne tarife se pobira taksa tudi za poštne nakladnice.
3!) Če se nadomešča uvozna spremnica z nakladnice, se prilepi ta taksa na spremnico; toda ta taksa ne sme biti v tem primeru manjša od 2 dinarjev.
3.	) Če pa se predloži nakladnica, se plača zanjo taksa po tej tarifni postavki in 2. pripombi k tej tarifni postavki, a za spremnico skupaj 2 dinarja in obratno, če gre za primer iz točke 2.) tega člena.
4.	) Če je blago v železniškem vozu v razsutem stanju (kamenje, pesek, železo itd.), se pobira ta taksa po 2. pripombi k tej tarifni postavki po 10 dinarjev od železniškega voza. Če pa prispe tako blago z vlačilnico ali ladjo, se pobira ta taksa istotako od železniškega voza. Količine pod 1000 kg se računi jo vedno za celih 1000 kg.
5.	) če se predloži za iste predmete nakladnica večkrat, se pobere taksa samo enkrat, in sicer takrat, ko se predloži prva nakladnica; na pozneje vnovič predloženi nakladnici pa je treba označiti, da je taksa na prejšnji plačana, ter zapisati tudi številko te nakladnice.
S
člen 166.
(K ter. post. 204.)
Taksa iz tar. post. 204. taksne tarife se ne plačuje za sprevodnice mednarodnih paketov.
Člen 167.
(K tar. post. 205. in 206.)
1.	) Taksa iz tar. post. 205. in 206. taksne tarife se plačuje samo za unikat deklaracije in vložka deklaracije; vsi ostali izvodi: duplikati, triplikati itd., pa niso zavezani taksi iz teh tarifnih postavk.
2.	) če nadomešča deklaracijo priznanica o blagu manjše vrednosti (sitnička priznanica), se prilepi na to priznanico taksa iz ter. post. 205. ali pa še po tar. post. 206., če en list te priznanice ni zadoščal
Člen 168.
(K tar. post. 207.)
Ko se pobira taksa iz tar. post. 207. taksne tarife, se je treba ravnati po predpisu točke 2.) člena 177. tega pravilnika.
Člen 169.
(K ter. post. 208.)
Taksa iz tar. post. 208. taksne tarife se prileplja na prošnjo.
Člen 170.
(K tar. post. 209.)
Taksa iz ter. post. 209. taksne tarife se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva prenos, poleg takse za prošnjo.
Člen 171.
(K tar. post. 210.)
1.	) Taksa iz ter. post. 210. taksne tarife se plačuje vedno, razen takrat, kadar predpisuje trgovinska pogodba s tujo državo, da se ta taksa ne plačuje. Ta taksa se pobira tudi za potrdilo, ki ga izdajajo zbornice in naša oblastva o izvoru blaga ob izvozu.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih ter se prileplja in uničuje na potrdilu.
Člen 172.
(K tar. post. 212.)
1.	) Taksa iz tar. post. 212. taksne tarife se ne plačuje v primeru iz 2. pripombe k tej tarifni postavki, po kateri so potrdila o zdravstvenosti živalskih proizvodov in potrdila, da blago v teži do 5 kg ni okuženo po trtni uši, oproščena takse.
2.	) Istotako se ne pobira taksa iz tar. post. 212. za analize, ki jih je izvršiti uradoma.
3.	) če zahteva analizo privatna oseba, se prilepi ta taksa poleg takse za prošnjo, s katero se analiza zahteva.
Člen 173.
(K ter. post. 214.)
1.) Zaradi evidence o rednem plačevanju letne takse iz ter. post. 214. za odobritev privatnega skladišča, mora vsako oblastvo, v čigar območju in pristojnosti je skladišče, voditi register skladišč, iz katerega se točno vidi: kdo in odkdaj ima dovoljeno skladišče in katerega dne in pod katero številko mu je bilo skladišče dovoljeno, za katero leto je plačal takso in ali je skladišče opustil in katerega dne.
2.	) To takso mora priložiti lastnik skladišča vsako leto do dne 15. januarja; zakaj če tega ne stori, so kaznuje s trikratnim zneskom te takse poleg plačila redne takse.
3.	) Ta taksa se plačuje za vse koledarsko leto, ne glede na to, v katerem času lete je bilo to dovolilo izdano.
Člen 174.
(K ter. post. 219.)
1.	) Taksa po ter. post. 219. taksne tarife se plačuje, bodisi ker se odpirajo tovorki, bodisi ker se zahteva, naj se stehtajo, četudi brez odpiranja to-vorkov, čim se izda dovolitev.
2.	) Taksa se prileplja na tovorno listino (tovorni list), na katero postavljajo pooblaščeni carinski uslužbenci dovolilo za pregled in tehtanje; pri tej priliki tudi uničujejo takso.
3.	) Po izvršenem pregledu ali tehtanju označi carinski skladiščnik na tovorni listini, kdaj se je blago pregledalo in stehtalo, ter to overovi s svojim podpisom v dokaz, da se je izvršil posel po oni dovolitvi, za katero je taksa plačana.
4.	) Isto blago se sme iznova pregledati ali pretehtati samo po posebnem pismenem dovolite upravnika carinarnice; to dovolilo se izda na podstavi vložene prošnje, opremljene s takso iz ter. post. 219.
Člen 175.
(K tar. post. 221.)
Vse prošnje in vse potrebne listine za dobivanje niso zavezane taksi; toda na njih se mora vselej označiti, da so izdane v ta namen.
Člen 176.
(K tar. post. 225.)
1.	) Če zaprosi carinski posrednik v ostavki, da bi bil iznova postavljen za carinskega posrednika pri isti carinarnici, pri kateri je podal ostavko, je njegova vnovična postavitev zavezana taksi iz četrtega ali pa iz petega člena tar. post. 225.
2.	) če pa zaprosi carinski posrednik v ostavki za postavitev pri drugi carinarnici, jo njegova postavitev zavezana plačilu takse, ki je predpisana za premestitev carinskih posrednikov.
Člen 177.
(K ter. post. 226.)
1.	) Da se pobere znižana taksa iz ter. post. 226. taksne tarife 20 dinarjev, mora biti vsak nadaljnji vzorec istoveten s prvim izvodom.
2.	) Če se razlikuje od prvega v čemerkoli in ocarinja po drugi stopnji, se smatra tak vzorec za prvi vzorec in je zavezan taksi 50 dinarjev.
Člen 178.
(K ter. post. 227.)
Taksa iz tar. post. 227. se prileplja na pritožbo.
Člen 179.
(K ter. post. 229.)
1.	) Ce se snide pri obsodbi kaznivih dejanj tudi drug zakon, ki ni omenjen v ter. post. 229. taksne tarife, n. pr. sanitetni zakon ali kazenski zakon, z zakonom, ki je imenovan v tej tarifni postavki, se tudi pobere taksa za preiskavo in obsodbo po tej tarifni postavki, razen če je predpisana za preiskavo in obsodbo takih kaznivih dejanj po drugih zakonih posebna taksa.
2.	) Ta taksa se pobira, prileplja in uničuje na razsodbi, čim postane te izvršna.
Člen 180.
(K ter. post. 230.)
Ista. taksa, ki se plačuje po ter. post. 230. taksne tarife za pritožbe (tožbeWia državni svet, se plačuje tudi za pritožbe (tožbe) na upravno sodišče in na davčno apelacijsko sodišče.
Člen 181.
,	(K ter. post. 231. in 232.)
1.	) Taksa po ter. post. 231. in 232. taksne tarife za davčno ali taksno prijavo in za davčni ali taksni list (knjižico) se prileplja nä te dva, dokler se ne izdado prijave ali list (knjižica) z vtisnjeno takso.
2.	) Ce se izdado davčne ali taksne knjižice, veljavne za več let, se pobere taksa iz ter. post. 232. tolikokrat, za kolikor let se knjižica izda.
Člen 182.
(K ter. post. 233.)
Taksa iz tar. post. 233. taksne tarife se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo na pritožbo.
Člen 183.
(K ter. post. 235.)
1.	) Taksa iz tar. post. 235. taksne tarife se ne plačuje posebe za vsakega izmed predmetov, označenih v tej tarifni postavki, ampak plačuje se ena taksa za dovolitev prodaje kolikorkoli predmetov, če pa se iznova zahteva dovolitev za izvestne predmete, za katere se prej ni zahtevala in ni dobila, se plača te taksa iznova.
2.	) Dovolitev za prodajo taksnih vrednotnic se razteza tudi na dolžnost, prodajati poštne znamke in ostale poštne vrednotnice.
3.	) V krajih, kjer prodajajo taksne vrednotnice občine zato, ker ni privatnih prodajalcev, ee te taksa ne pobira od občin.
Člen 184.
(K tar. post. 236.)
1.	) Taksa iz* ter. post. 236. taksne tarife za kvarte ali domine se plačuje v kolkih.
K v a r t e.
2.	) Vsaka edinica (igra) kvart, ne glede na to, kakšne vrste je in za katero igro je namenjena, mora biti vložena v zavitek teko, da se kvarte ne morejo videti, če se zavitek ne raztrga.
3.	) Zavitek mora biti opremljen s tremi odprtinami tako, da se skozi eno vidi slika srca ali de-narskega asa, skozi drugo pritisnjeni žig lastnika tvornice za kvarte in kraj te tvornice, skozi tretjo pa da se lahko pritisne državni žig.
4.	) Ko se pobere taksa, se pritisne skozi odprtino na čisto polje srčnega ali demarskega asa žig z grbom in nadpisom: «plačano 50 dinarjev takse», pod žigom pa zaporedna številka vseh iger kvart, dotlej žigosanih na carinarnici. Na zavitku vsake igre se prilepi kolek za 50 dinarjev, ki se uniči z istim žigom in z isto zaporedno številko; žig se pritisne tako, da seza en del čez kolek, drugi pa čez zavitek.
5.	) Žig, s katerim se izvršuje to žigosanje, se izdela vpričo državnega oblastva (uprave državnih monopolov) v potrebnem številu izvodov, od katerih se po eden izroči carinarnicam, ki izvršujejo žigosanje, za službo pri žigosanju, ostali pa se hranijo v blagajni uprave državnih monopolov.
6.	) Stroj, v katerega se žig pritrjuje, mora imeti svojo zaporo, opremljeno z dvema ključema, izmed katerih se hrani eden pri upravniku one carinarnice, kjer se vrši žigosanje, drugi pa pri finančnem oblastvu ali pri upravi državnih monopolov, kakor to odredi po potrebi minister za finance.
7.	) Kvarte, ki se uvažajo iz inozemstva, se žigosajo v tistih carinarnicah, ki jih odredi minister za finance, da izvršujejo njih uvažanje in žigosanje. Žigosajo se kvarte v tednu samo na en dan, ki ga odredi carinarnica, in sicer ob nadzorstvu uradnika, ki ga odredi finančno oblastvo, pri katerem je shranjen drugi ključ stroja, in carinskega uradnika, ki pobira carino in takso. Žig je treba izmenjati vedno najkesneje po preteku petih let; takrat se tudi prične nova zaporedna številka žigosanih iger. Cim se izdela novi žig, se stari žig komisijsko uniči, ko se je prej o tem sestavil zapisnik in se je na tem označilo nekoliko jasnih odtiskov. Kvarte, ki se izdelujejo v državi, plačujejo to takso ob žigosanju istotako v carinarnici; to žigosanje se vrši na isti način kakor tedaj, kadar se uvažajo kvarte iz inozemstva.
8.	) Lastnik tvornice mora po pristojnem najvišjem finančnem oblastvu obvestiti generalno direkcijo posrednjih davkov, koliko je iger, ki jih želi žigosati.
9.	) Uradnik, ki ga odredi na pretilog finančnega oblastva generalna direkcija posrednjih davkov, odpremi na odrejeni dan kvarte k carinarnici za žigosanje, kjer prisostvuje žigosanju in uničevanju kolkov.
10.	) Dopustila za izdelovanje kvart izdaja minister za finance, toda izdelovanje kvart se sme dopuščati samo v kraju, kjer je finančna uprava ali monopolno nadzomištvo.
11.	) Če je treba, predpiše minister za finance poseben način za žigosanje kvart takoj tvornici kakor tudi natančnejše odredbe o kontroli vobče, da se ne-žigosane kvarte ne spravljajo iz tvornice v promet.
12.	) Tvornici, ki se ne ravna po teh predpisih, se odvzame pravica za izdelovanje kvart, kar izreče minister za finance.
13.	) Plačilu te takse niso zavezane kvarte, ki se samo prevažajo skozi kraljevino, kakor tudi ne kvarte, ki se izdelujejo v kraljevini, a se izvažajo iz kraljevine. Kvarte za izvoz iz države se odprem-Ijajo iz tvornice do carinarnice ob nadzorstvu finančnega organa s posebno sprovodnico. Poslednja
carinarnica mora najpozneje čez pet dni po izvozu
sprevodnico vrniti finančnemu oblastvu ter na njej
potrditi dan, ko so se kvarte izvozile v sosednjo
državo.	_
Domine.
14.) Taksa za domine, ne glede na velikost in Ste vilo domin in na material, iz katerega so izdelane, se plačuje na carinarnici.
16.) Na «dvojno-bele» domine se pritiska žig, da je taksa plačana, na škatle pa se prileplja kolek za 60 dinarjev tako, da se mora kolek raztrgati, ko se škatla odpre. Kolek se žigosa z običajnim carinskim pečatom.
16.	) Pod zaporami, v katerih se hrani žig za žigosanje kvart, se hrani tudi žig za domine.
17.	) Domine se žigosajo ob isti kontroli kakor kvarte.
18.	) Kar je predpisano o izdelavi žiga za žigosanje kvart in o njegovi izmeni, velja tudi o žigu za domine.
19.	) Domine, ki so v rabi ali drugače v državi v vseh pokrajinah naše kraljevine, se morajo žigosati in plačevati takso po tej tarifi.
20.	) Dokler se pa ne izdelajo potrebni žigi, se izvršuje žigosanje in uničevanje s pečatom carinarnice in poleg tega se postavlja na one domine, ki se uvažajo, vsota plačane takse, številka uvozne deklaracije in datum deklaracije, na one pa, ki se izdelujejo v državi, vsota plačane takse, številka in datum prijave. Številka deklaracije ali številka prijave se postavlja tudi na kolek.
Kazni.
21.	) Poleg plačila redne takse se kaznuje za vsako igro kvart ali domin s petkratno vrednostjo redne takse, kdor nabavlja, ima v posesti, ponuja na prodaj, prodaja drugemu ali kako drugače razširja ali si prizadeva razširjati kvarte ali domine, ki so taksirane z že enkrat uporabljenim kolkom ali ki so taksirane s ponarejenim kolkom.
22.	) Poleg plačila redne takse se kaznuje za vsako edinico (igro) kvart ali domin s petkratno vrednostjo redne takse:
a)	Kdor netaksirane ali predpisno neoznačene kvarte ali domine ali kvarte in domine s kolkom, ne predpisno prilepljenim in uničenim, prodaja, razdaja, razdeljuje, nabavlja, ima, hrani ali igra z njimi.
b)	Gostilničarji, kavarnarji in druge osebe kakor tudi društveni klubi, če se igra v njih prostorih in lokalih z netaksiranimi kvartarni ali dominami, ne glede na to, ali se je to zgodilo z njih vednostjo ali brez nje. Pri društvenih klubih se obsojajo na to kazen osebe, ki jim je poverjeno vodstvo poslov v klubu, pri ostalih pa dotični podjetnik.
c)	Kdor napravlja, daje napravljati kvarte ali domine ali zgornje slike kvart, pa nima za to dovolila pristojnega oblastva, ali kdor dela to zoper prepoved pristojnega oblastva.
č) Lastnik tiskarne, ki tiska slike kvart brez dovolila pristojnega oblastva ali brez pismenega naročila tvorničarja kvart, ki ima pristojno dovolilo za fabrikacijo kvart.
d)	Fabrikant kvart, ki oznakuje kvarte svoje tvornice z znakom tuje firme.
e)	Kdor ne izvršuje pri uvozu kvart ali domin ali prevzemanju tujih kvart ali domin predpisov, ki veljajo za to.
f)	Kdor pošilja ali izvaža netaksirane kvarte ali domine v inozemstvo, pa se ne ravna po carinskih in kontrolnih predpisih.
g)	Fabrikant kvart ali domin, ki napačno vodi knjige ter s tem nepravilno izkazuje obseg, tečaj in kakovost obrata ali obtežuje odkrivanje pravega stanja ali ki se mu dokaže, da namerja s tem oškodovati državo. V tem primeru se odmeri kazen po škodi, ki je bila državi že storjena z enim ali drugim dejanjem, kakor tudi po škodi, ki bi jo takšno dejanje provzročilo državi.
23.	) Te kazni, navedene za vse primere v točkah 21.) in 22.), se izrekajo poleg kazni, ki so za te primere eventualno predpisane s kazenskim zakonom ali z drugim specialnim zakonom.
24.	) Vsi predpisi poedinih lokalnih zakonov o trgovanju s kvartarni, o kontroliranju tistih, ki prodajajo kvarte, in o beležnici, ki jo vodijo, o pregledih (reviziji) pri prodajalcih kvart, o preiskavah obratovalnic, kjer se prodajajo kvarte, kolikor imajo ti predpisi oporo v sedanjih zakonih ter ne nasprotujejo predpisom ustave, veljajo povsem tudi nadalje.
25.	) Vsi ti predpisi se morajo uporabljati tudi za domine.
26.) Vse edinice (igre) kvart in domin, kar jih je v državi, se morajo žigosati in taksa se mora plačati; zakaj drugače se kaznujejo vsi oni, pri katerih se najdejo kvarte in domine, ki niso plačale takse po tem zakonu, z desetkratnim zneskom takse, ki bi jo bili morali plačati, poleg redne takse.
Člen 185.
(K tar. post. 237.)
Za pobiranje takse iz. tar. post. 237. taksne tarife za izvunmejne potne liste veljajo istotako predpisi točk 1.), 2.), 3.), 4.), 5.), 6.) in 8.) člena 72. tega pravilnika.
Člen 186.
(K tar. post. 237. do 252. a.)
1.	) Vse takse, ki se polagajo pri naših konzularnih oblastvih, se plačujejo v gotovini po kurzu, ki ga odreja občasno minister za finance.
2.	) Pobrani denar se pošilja mesečno, a najkes-neje trimesečno glavni državni blagajni v Beogradu v onem denarju, v katerem je bil pobran. Kako se pošilja denar, o tem izda potrebno navodilo generalna direkcija državnega računovodstva.
3.	) Zaradi pobiranja taks v gotovini morajo voditi vsa naša konzularna oblastva in vse naše misije v inozemstvu dnevnik o pobiranju takse, ki obseza te-le rubrike:
a)	zaporedno številko;
b)	dan, mesec in leto, ko se taksa pobere;
c)	označbo predmeta, za katerega se je taksa pobrala, in številke, pod katero je predmet vpisan;
č) tarifno postavko, po kateri se je taksa pobrala;
d)	znesek takse v denarju, v katerem se je pobrala;
e)	ustrezni znesek v dinarjih; in
f)	pripombo.
4.	) Na vsakem spisu, za katerega se je taksa pobrala, mora odrejeni uradnik označiti tam, kjer je bilo treba prilepiti kolke, koliko takso in v katerem denarju je pobral, po kateri tarifni postavki in pod katero zaporedno številko dnevnika je vpisal to takso v «dnevnik o pobiranju takse»; pod vse te označbe postavi datum, ko se je taksa pobrala, ter se podpiše.
5.	) Vsa konzularna oblastva morajo poročila o taksah, celokupno v dinarjih pobranih v enem mesecu, poslati vsak mesec generalni direkciji posred-njih davkov.
Člen 187.
(K tar. post. 257.)
1.	) Po tar. post. 257. taksne tarife plačujejo to takso tudi vsi inženjerji v čigarkoli službi ali v pokoju, če le dobe dovolitev za svobodno inženjersko prakso.
2.	) Če se kdo zaloti, da izvršuje inženjersko prakso brez dovolitve, plača poleg kazni po specialnem zakonu, ako je kje odrejena, in poleg redne takse še trikratni znesek ustrezne takse, kar pa mu vendarle ne da pravice do prakse.
3.	) Če se združi več inženjerjev, da bi skupno izvrševali inženjerske posle (tehnični urad), mora vsak zase dobiti dovolitev ter plačati posebno takso poleg takse za protokoliranje podjetja.
4.	) Če se preseli inženjer svobodnega poklica, ki je dobil dovolitev ter plačal takso za izvesten kraj, v drug kraj, za katerega je odrejena večja taksa, doplača samo razliko takse, odrejene za ta kraj; če pa se nasprotno preseli iz kraja, za katerega je odrejena večja taksa, v manjši kraj, ne plača nobene nove takse, a tudi preveč plačana taksa se mu ne sme povrniti.
5.	) Da se ne izvršujejo ti posli brez dovolitve, se vodi kontrola (register) o teh osebah pri gradbenih sekcijah ali pristojnih gradbenih oblastvih; kjer bi se pokazalo, da se ti posli vendarle izvršujejo brez dovolitve, se kaznuje dotična oseba s trikratnim zneskom te fakse. Uradniki, ki ne bi vodili tega registra ali bi ga vodili neredno ali ne bi vodili kontrole, da se izvršujejo ti posli brez dovolitve, se kaznujejo v denarju od 10 do 100 dinarjev.
6.	) Za dovolitev ministra za gradbe, da se sme kdo udeleževati javnih licitacij, na katerih se oddajajo v izdelavo gradbeni posli vseh vrst, se plačuje polovica takse po krajih iz točk a), b) ali c) tar. post. 257. taksne tarife. Brez te dovolitve se ne sme nihče udeleževati teh licitacij.
Člen 188.
(K tar. post. 259.)
1.) Če se poteza regulacijska črta za postavljanje zgradb po iniciativi oblastva samega ob razlaščanju poedinih imovin ali zaradi regulacije vse ulice, ni lastnik imovine dolžan plačati takse iz tar. post. 259. taksne tarife.
2.) Istotako ni zavezano taksi ono oznakovanje črte, ki se daje podjetniku pri zidanju državnih ali samoupravnih zgradb, ker se smatra, da se daje ta črta uradoma in da uvaja podjetnika v posel. Če pa se postavljajo samoupravne zgradbe iz spekulativnega namena, kakršne so gostilne, mlini itd., ao tudi te zavezane plačilu te takse.
Člen 189.
(K tar. post. 260. in 261.)
1.	) Za «načrt» pod tar. post. 260. in 261. taksne tarife se smatra vsak list originala, na katere» je narisana osnova, fasada, preseki itd.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih, ki se prilep-Ijajo in uničujejo na odloku, s katerim se dovoljuje to kopiranje.
Člen 190.
(K tar. post. 262.)
1.	) Pregledi, s katerimi se ugotavlja pravilno« ali količina izdelave izvestnega dela prevzete zgradbe, se smatrajo za tehnične preglede vobče in zanje se pobira taksa, predpisana v tar. post. 262. taksne tarife.
2.	) Ta taksa se prileplja na prošnjo, s katero s« zahteva pregled.
Člen 191.
(K tar. post. 263.)
Za zgradbe se smatrajo poleg običajnih zgradb tudi vsi mostovi, kanali, razne podzidave itd. in za. tehnični pregled vseh teh izvršenih del so plačuje taksa po tar. post. 263. taksne tarife.
Člen 192.
(K tar. post. 264.)
Taksa iz tar. post. 264. taksne tarife se plačuje, ne glede na vrednost pogojenega posla, za tehnični pregled o popravilu vsake zgradbe, za katero oe smatrajo tudi popravila mostov, cest, uličnega tlaka in temu podobno.
Člen 193.
(K tar. post. 266.)
1.	) Taksa, predpisana v tar. post. 266. taksne tarife, se pobira samo na železniška povzetja, in sicer na vsa brez razlike, glede na vsoto, ki se polaga; vendar pa ne sme biti taksa nikoli manjša od 0-20 dinarja.
2.	) Ta taksa se ne nanaša in ne plačuje na pošt na povzetja.
Člen 194.
(K tar. post. 268.)
Če zahteva refakcijo kdo iz inozemstva, se sprejme in vzame v razpravo prošnja tudi brez takse iz tar. post. 268. taksne tarife, ker je inozemcu nemogoče, da bi v inozemstvu nabavil naš kolek; toda pri obračunu in izplačilu refakcije se pridrži potrebni znesek za nepoloženo takso ter se z njim nabavi kolek, ki se prilepi in uniči na prošnju
Člen 195.
(K tar. post. 274.)
1.	) Taksa po tar. post. 274. taksne tarife za pregled in žigosanje mer in priprav za merjenje in preizkušanje dragih kovin pri oblastvih za kontrolo mer in dragih kovin se plačuje v gotovini, pobira pa se po navodilih in pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo.
2.	) Ne glede na točki 2.) in 4.) člena 5. zakona o taksah in predpisov drugih zakonov, se ne sme plačila te takse nihče oprostiti, razen v primeru, o katerem odločita sporazumno minister za trgovino in industrijo in minister za finance.
3.	) Zneski, pobrani od teh taks v enem mesecu, se izročajo državni blagajni najkesneje do 15. dne prihodnjega meseca.
4.	) Vse te takse za pregled in žigosanje mer in priprav za merjenje in preizkušanje dragih kovin se izročajo v celoti državnim blagajnam; na račun teh dohodkov se ne smejo vršiti nobeni izdatki.
5.	) Prošnje za povračilo pomotoma pobrane ali preveč položene takse so vlagajo pri onem oblastvu, ki je pobralo takso, o povračilu pa odloča vkljub predpisu člena 22. zakona o trošarini, taksah in pristojbinah ministrstvo za trgovino in industrijo ter pošlje odločbo v odobritev ministru za finance.
6.	) Vse tarife, vsa pravila in navodila, ki jih izdaja minister za trgovino in industrijo na podstavi predpisov te tarifne postavke, izroča ministrstvo za trgovino in industrijo hkrati tudi generalni direkciji posrednjih davkov.
7.	) Točka 5.) člena 186. tega pravilnika velja tudi za to takso.
Člen 196.
(K tar. post. 279.)
1.	) Taksa po tar. post. 279. taksne tarife se pobira, če se izda odobritev za napravo žage, ter se prileplja in uničuje na odobrilu. Za vsako nadaljnje leto so pobira letna taksa na novem odobrilu.
2.	) Taksa pod a) tar. post. 279. se plačuje za vsako žago, ne glede na to, ali morda lastnik žagamo tudi ne uporablja vseh žag.
3.	) Žage, ki ne žagajo gradiva za prodajo in tudi ne za denar privatnim osebam, nego za osebno potrebo, kakršne so žage pri izvestnih rudnikih in drugih industrijskih podjetjih, ne plačujejo te takse.
4.	) Tudi stroji, s katerimi se žagajo drva, niso zavezani plačilu te takse.
5.	) Seznamek oseb, ki plačujejo to takso, vodijo pristojna gozdarska oblastva, ki morajo strogo paziti na to, da se polagajo takse pravočasno in da se žagama ne vodi, dokler se ne plača ta občasna letna taksa.
6.	) Ta taksa se plačuje v celoti, ne glede na to, ali se morda opravlja delo na žagami tudi manj časa.
7.	) 15 dni, preden se prične delo za napravo ža-garne, se mora zahtevati in dobiti ta odobritev. Osebe pa, ki že imajo žagamo, morajo plačati takso za prihodnje leto najkasneje do dne 15. januarja.
8.	) Če kdo prične ali nadaljuje delo, preden je plačal to takso, se kaznuje s trikratnim zneskom te takse.
Člen 197.
(K tar. post. 280.)
1.	) Takso iz tar. post. 280. taksne tarife plačujejo za prijavo vse one osebe, ki zahtevajo sekanje .stavbnega lesa, kateri naj bi se predelal za spekulacijo ali zaradi izvršitve podjetniškega posla.
2.	) Za prijavo, ki jo vlože poedinci za sekanje lesa za svoje privatne potrebe a. ne za spekulacijo ali podjetniške posle, se plača samo taksa iz tar. post. 1. za prošnjo, ne pa tudi taksa-, predpisana- v tar. post. 280. taksne tarifi!.
3.	) Isto1 takso 5 dinarjev plačujejo tudi obrtniki, ki se prijavijo in kupujejo les za predelavo v svojih obrtnih delavnicah, in oglarji, ki se prijavljajo za pobiranje vejevja, ležečega v gozdu, da bi žgali oglje, kakor tudi oni, ki odkupujejo od gozdne uprave ležeči les, toda samo, če s temi nakupi ne bi prekoračili potrebe svojega obrta.
4.	) Prijave, ki jih vlagajo poedinci v Sloveniji po šestem odstavku § 6. naredbe z dne 19. maja 1920. (Uradni list pod št. 241), ist-otako niso zavezane taksi iz tar. post. 280., nego samo taksi iz tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 198.
(K tar. post. 303.)
1.	) Po vloženi prijavi se mora za- vsak plovni objekt, namenjen plovitvi po rekah ali po jezerih, preden se vpiše v vpisni list in preden se izda patent (potrdilo o narodnosti), kakor tudi vselej, preden se izda na podstavi nove prijave in novega vpisa nov patent (potrdilo o narodnosti), plačati taksa za vpis po tonaži po I. oddelku tar. post. 303. kakor tudi taksa za vpisni list in patent iz II. in III. oddelka te tarifne postavke.
2.	) Taksa za vpisni list, vpis in patent se mora položiti v kolkih, preden se izda patent (potrdilo o narodnosti), pri onem oblastvu, kateremu je stranka prijavila plovni objekt; to oblastvo pa- takoj pošlje pobrane takse -onemu oblastvu, ki izda patent.
3.	) Taksa za vpisni list in vpis se prileplja in uničuje na vpisnem listu, taksa za patent pa se prileplja in uničuje na patentu (potrdilu o narodnosti).
4.	) Če se izvajajo na plovnem objektu dela, ki povečujejo tonažo, za katero ni treba zahtevati obnove patenta (potrdila o narodnosti), se te izpre-membe samo zabeležijo v patentu, ki je bil že izdan, in taksa se plača samo za vpis, če je tonaža povečana, in sicer samo od razlike.
5.	) če se plovni objekt izbriše iz vpisnika, to ne da pravice do povračila vpisnine.
6.	) Lastniki plovnega objekta- so solidarno odgovorni za pravočasno plačilo -takse iz točke 3.) tega člena.
7.	) Če se izda duplikat patenta (potrdila o narodnosti), ,se no plača vpisnina iznova, toda taksa za duplikat patenta se mora iznova plačati v celotnem znesku.
8.	) Ker se izda novi patent (potrdilo o narodnosti) in vpisni list, če je plovni objekt izpremenil ime ali če preide iz ene kategorije v drugo, se morajo takrat plačati tudi nove takse za- prijavo, vpisni list, vpis in patent.
9.) Takse, navedene v L, H. in III. oddelku tar. post. 303., se ne plačujejo od onih plovnih objektov, ki so državna lastnina, najsi so oddani privatnim osebam v najem ali v eksploatacijo. Če pa postane državni plovni objekt lastnina privatne osebe, se morajo plačati tudi takse iz L, II. in III. oddelka tar. post. 303.
10.	) Taksa za zaznambo v patentu o izpremembi lastništva- ali o drugi izpremembi se plačuje po točki 6.) tar. post. 252. a.
11.	) Letna, taksa iz oddelka IV. tar. post. 303. se mora plačati začetkom vsakega leta najkesneje do dne 15. januarja.
12.	) Če se ugotovi s komisijskim pregledom, da plovni objekt ni sposoben za plovitev, tako da se mu mora ustaviti nadaljnja plovitev, se ne sme od teh letnih taks nič povrniti.
13.	) Te letne takse se polagajo pri onem prista-niško-prometnem oblastvu, v čigar območje spada plovni objekt. Pristaniško oblastvo vpiše velikost pobrane takse v svoj register ter izda dovolilo za plovitev, na katerem prilepi takso in jo uniči po predpisu. To dovolilo mora imeti plovni objekt ves čas, dokler velja.
14.	) Za splave (točka- d oddelka IV.) se prileplja taksa na dovolilo, ki se izda. za plovitev navzdol po vodi; vsak splav mora imeti posebno dovolilo.
15.	) Dolžnost, polagati pristaniške takse iz oddelka V. tar. post, 303., nastopi v onem trenutku, ko začne plovni objekt trgovsko operacijo.
16.	) Za trgovsko operacijo se smatra vtovarjanjo ali iztovarjanje blaga ali potnikov, pri remorkerjih pa vselej, kadar pripno ali odpno plovni objekt v pristanišču ali pri. drugi točki na obali.
17.	) Za- trgovske operacije se ne smatra to-le:
a)	izročanje ali prejemanje pošte;
b)	pošiljanje čolnov na obalo;
c)	sprejemanje ali izročanje pisem in raznih blagovnih vzorcev;
č) nabava živi jenskih potrebščin in ostalih potrebščin plovnega objekta, kakor premoga, olja, vrvi itd., ki služijo izključno za potrebo plovnega objekta, kolikor so ti predmeti potrebni za nadaljnjo vožnjo, o čemer odloča pristaniško-prometno oblastvo;
d)	vkrcavanje ali izkrcavanje sprevodnikov in oseb, potrebnih za iztovarjanje ali vtovarjanje naklada plovnega, objekta na drugi točki obale, vlaču-garjev in oseb brez življenskih sredstev, ki se odpremljajo v domovino; izkrcavanje oseb, ki so spotoma obolele; oseb, ki so na potovanju umrle; izkrcavanje onih oseb z razbite ladje, ki so bile na potovanju rešene in vzete na plovni objekt; oseb, ki so v službi brodarske družbe ter potujejo uradoma na plovnem objektu te družbe, kakor tudi oni državni uradniki, ki isto-tako potujejo uradoma. Izkrcavanje obolelih potnikov in trupel onih oseb, ki so umrle na potovanju, se ne sme smatrati za trgovsko operacijo- niti takrat, kadar se istočasno z njimi izkrcavajo osebe, ki so neizogibno potrebne, da jih spremljajo, o čemer odloča po razmerah pristaniško-prometno oblastvo. Rodbinski člani poveljnika, upravitelja, vodje, krmarja, ki so na plovnem objektu, se ne smatrajo za potnike po predpisih o pristaniških taksah;
e)	izkrcavanje blaga s plovnega objekta, ki je do-plovno poškodovan (havariran), kolikor se to blago po vrnitvi ali popravi plovnega objekta iznova vrne na isti plovni objekt;
f)	vtovarjanje ali iztovarjanje blaga ali potnikov po oblastvenem naročilu kakor tudi spričo višje sile, o čemer odloča- pristaniško-prometno oblastvo;
g)	pregled, ocarinjanje in kontrola blaga na plovnem objektu brez iztovarjanja kakor tudi policijski pregled.
18.	) Plačila pristaniških taks se opraščajo:
a) Vojne ladje in plovni objekti privatnih oseb, najeti po državi izključno v vojaške namene. Ti plovni objekti morajo dokazati te okolnosti s potrdilom, izdanim po vojaških oblastvih, v katerem so označene poedine točke obale, katerih se bodo plovni objekti doteknili na poedini vožnji, in če je najem plovnega objekta sklenjen za določen čas, označiti rok, ko poteče ta najem. — To potrdilo mora odvzeti ono pristaniško-prometno oblastvo, v čigar pristanišču ali območju se konča vožnja ali poteče najem plovnega- objekta.
Potrdilo, ki ga morajo izdajati pristojna vojaška oblastva. za plovne objekte, najete izključno v vojaške namene, se glasi:
(Vojaško oblastvo.)
Potrdilo
za plovni objekt, najet izključno v vojaške namene.
Ime plovnega objekta:...........................
Lastnik ladje ali družba:.......................
Kraj, kjer se vožnja začne:.....................
Točne navedbe o odhodu plovnega objekta: .	.
Kraji, v katerih so bo spotoma ustavil: .
Kraj, v katerem se vožnja dokonča:...............
To potrdilo se izdaja brez takse, ker se uporablja omenjeni plovni objekt izključno za državne potrebe; zato tudi ne plačuje taks iz oddelkov V. in VIII. tar. post. 303., dokler velja to potrdilo.	,
V	N., dne............	192 . .
(Žig in podpis.)
Pripora b a. Pristaniško-prometno oblastvo, ki po končani vožnji odvzame to potrdilo, ga nemudoma pošlje direkciji rečnega prometa.
b)	Plovni objekti državnih oblastev, ki jih uporablja državno oblastvo samo za zgolj lastne, t. j. državne posle. '— Plovni objekti, ki so državna lastnina, a so oddani privatnim osebam ali družbam ali podjetjem v najem ali eksploatacijo, tudi če se država z enim delom udeležuje dobička, niso izvzeti od plačila taks, navedenih v IV., V., VI., VII. in VIII. oddelku tar. post. 303.
c)	Jahte, športni plovni objekti vseh zastav, če jih priznavajo za take dotične države in če ne opravljajo trgovskih operacij.
č) Poljedelske ladje in ladje, ki so namenjene ribarstvu, tudi če prevažajo sveže ribe.
Poljedelske ladje so one, ki ne natovarjajo več nego 10 ton ter služijo poljedelcem ali poljedelskim podjetjem v zgolj privatne namene za prevažanje lastnih poljskih pridelkov s polja domov ali na trg ali v mlin, da se tam meljejo, za prevažanje delavcev na svoja zemljišča in lastne živine na pašo ali za delo. Ce uporablja lastnik poljedelske ladje to ladjo za trgovske namene, se taka ladja ne smatra za vozilo, oproščeno takse, nego uvrstiti jo je v kategorijo plovnih objektov, ki so zavezani plačilu takse iz oddelkov V. do VIII.
d)	Lotke, dereglije, splavi i. dr., dokler posredujejo vtovarjanje ali iztovarjanje iz enega plovnega objekta na drugega v istem pristanišču.
e)	Domači plovni objekti in drugi splavi, ki prevažajo gradivo izključno za javne pristaniške zgradbe. Plovni objekti za taka dela se morajo prijaviti pristojnemu pristaniško-prometnemu oblastvu. Za to prijavo se plačuje običajna taksa po tar. post. 1., za dovolitev kraja, kjer smejo izvrševati iztovarjanje, pa se plačuje taksa iz tar. post. 5.
f)	Novozgrajeni plovni objekti, ki so šele spuščeni v vodo na domačih ladjedelnicah ter odhajajo v domače pristanišče, da se prvič natovorijo.
Spuščeni novozgrajeni plovni objekti, ki pristanejo, preden se prvič natovorijo, v drugih pristaniščih, morajo imeti potrdilo, da ni bil vtovor-jen noben naklad. To potrdilo izda pristaniško-prometno oblastvo onega pristanišča, v čigar območju je ladjedelnica; vidirati pa ga mora tudi pristaniško-prometno oblastvo onih pristanišč, v katerih se res ne vtovarja noben naklad.
To potrdilo odvzame ono pristaniško-prometno oblastvo, v čigar območju se objekt, prvič natovori.
g)	Plovni objekti, zaposleni s polaganjem, postavljanjem ali popravljanjem podvodnih brzojavnih kablov, kolikor so ne bavijo tudi s trgovsko operacijo.
h)	Plovni objekti, ki vozijo izključno v poučne namene, če prizna ta pogoj direkcija rečnega prometa.
Taki plovni objekti dobivajo od direkcije rečnega prometa potrdilo (s takso iz tar. post. 5.), ki služi za legitimacijo.
To potrdilo mora predložiti poveljnik plovnega objekta ob prihodu v vsako pristanišče, kjer pristane, za vožnjo, ki je oproščena plačila pristaniških taks iz oddelkov V. in Vlil., na vpogled pristaniško-prometnemu oblastvu; le-to ga potrdi s tem, da pritisne nanje pečat in da se podpiše.
V	poslednjem pristanišču odvzame to potrdilo pristaniško-prometno oblastvo ter ga vrne direkciji rečnega prometa.
V
18.) Pristaniška taksa se izračunava na, podstavi čiste ali nečiste prostornine v kubičnih metrih, t. j. v prostorainskih tonah, ki se ugotavljajo po veljavnih predpisih o merjenju tovornosti plovnih objektov.
20.	) Ulomki do pol tone se ne štejejo; če pa presežejo po! tone, se računi cola tona.
21.	) Za pobiranje pristaniških taks je pristojno ono pristaniško-prometno oblastvo, v čigar območju je plovni objekt opravil trgovsko operacijo.
22.	) Za plovne objekte, ki opravljajo trgovske operacije v pristaniščih, kjer ni pristaniško-promet-nega oblastva. morajo njih poveljniki, voditelji, agenti (člen 26. začasne uredbe o pristaniških kape-tanijah) plačevati takse iz oddelkov V. in VIII. tar. post. 308. v kraju onega pristaniško - prometnega oblastva, v čigar območje spada dotično pristanišče ali dotična obalna točka.
23.	) Poveljniki, voditelji, agenti morajo opremiti svoje plovne objekte pravočasno in pred odhodom s priznanico in preglednico o pobrani taksi, da se eventualno ne provzroče spoji s pristan iško -pro-metnimi oblastvi onih pristanišč, v katera naknadno pristajajo, ker spadajo v tem primera pod kazen iz točke 6.) člena 131. tega pravilnika.
24.	) O plačevanju teh taks vodijo obmejna prista-niško-prometna oblastva strogo kontrolo nad vsemi plovnimi objekti, ki odhajajo iz naše države; če bi plovni objekt ne imel dokazil o predpisno plačanih taksah, je postopati po členu 52. zakona o taksah.
25.	) Cista tonaža domačih plovnih objektov se jemlje iz kontrolnega lista o izvršenem merjenju (ladjemerskega lista) ali iz patentov (potrdil o narodnosti).
26.	) Pri plovnih objektih, nabavljenih v inozemstvu. ki priplovejo s konzularnim začasnim potnim listom v domače pristanišče, kjer ni zapriseženega merilca tovomosti, se vzame tonaža iz ladijskih listin, če ne bi dal lastnik ladje ali poveljnik izmeriti tovomosti plovnega objekta po najbližjem zapriseženem merilcu tovomosti.
27.	) Če se iz ladijskih listin ugotovi, da je bila ta tonaža ugotovljena v državi, kjer ni mera, uvedena za merjenje tovomosti, enaka naši, se preračuni tonaža, navedena v ladijskih listinah, na našo mero po specialnih odredbah.
23.) Prostornina, vzeta iz ladijskih listin ali dobljena s tem, da. se je preračunila mera, se smatra za polnoveljavno, dokler ne dospe dotični plovni objekt v domače pristanišče, kjer je zaprisežen merilec.
29.	) Čist« tonažo inozemskih držav, katerih kontrolni listi o izvršenem merjenju (ladjemerski listi) se priznavajo na podstavi mednarodnih pogodb ali specialnih odredb, je treba jemati Iz listin, ki dokazujejo narodnost plovnega objekta (patent de la nationalitč), ali iz kontrolnega lista, ali pa jo je odmeriti po podatkih, ki izhajajo iz omenjenih listin tovomosti, ali eventualno z merjenjem poedinih prostorov plovnega objekta po posebnih predpisih.
30.	) če prispe plovni objekt tuje države, katere kontrolni listi niso priznani, v pristanišče naše države, kjer ni zapriseženega merilca, je odmeriti njegovo tonažo iz ladijskih listin tako, kakor je zgoraj predpisano za domače plovne objekte, nabavljene v inozemstvu, ali pa jo je preračuniti na zakonito mero.
31.	) Če ima plovni objekt tuje države, katere listine o merjenju tovomosti ali prostornine niso .priznane, listine države, katere plovni objekti -so oproščeni merjenja tovomosti, in če ni z ozirom na mere plovnega objekta nobenega dvoma o verodostojnosti te listine, se ugotovi njegova, tonaža na isti način Iraker pri plovnih objektih one države, ki je izdala dotično listino o merjenju. Ko se presoja verodostojnost listine o merjenju prostornine ali tovomosti, je treba zlasti paziti na to, ali je bil dotični plovni objekt, ko se je izročil kontrolni list, predelan tako. da se jo izpremenila prostornina v čisti tonaži.
32.	) če nastane dvom o verodostojnosti kontrolnega lista v kakršnemkoli oziru, je treba prostornino in tovornost objekta izmeriti.
33.	) Tako domačim kakor tudi tujim plovnim objektom je dovoljeno zahtevati, da se izmerijo po naredbi o merjenju prostornino in tovomosti plovnega objekta in pozneje izdanih predpisov naše države. V tem primeru se izračunijo pristaniške takse iz oddelka V. tar. post. 303. na podstavi tega poznejšega merjenja.
34.	) Splavi, Id nimajo čiste prostornine, plačujejo takse iz oddelka V. po dejanski teži, če pa nosijo tudi tovor, še po prostornini tega tovora.
35.	) Plovni objekti, razen potniških ladij, ki so plačali takso iz točk 1.) in 2.) oddelka V. tar. post. 303. po pojasnilu k točkama 1.) in 2.) oddelka V., ne plačujejo te takse v vseh domačih pristaniščih, sidriščih in na vseli drugih točkah domače obale za 30 dni, štetih od dne, ko so pristali prvikrat, in sicer ob pogoju:
a)	da v tem času ne pristanejo v nobenem inozemskem pristanišču, razen spričo višje sile, a tudi v tem primeru ne opravijo trgovskih operacij;
b)	da ne posredujejo plovni objekti, omenjeni pod točko 1.) oddelka V., razen onih, ki so opremljeni s «potrdilom o narodnosti» naše države, nobenega prometa, med pristanišči, sidrišči in drugimi točkami domače obale, rek in jezer (t. j. ne opravljajo male kabotaže), kolikor ne bi šlo izključno za pretovarjanje blaga in potnikov z ene na drugo redno progo iste dražbe.
36.	) Če ne gre za primer iz točke 35.) pod b) tega člena, morajo plovni objekti v vseh pristaniščih, sidriščih ali na dragih točkah obale, rek ali jezer, kamor pristanejo v medčasju teh 30 dni zaradi posredovanja notranjega prometa, plačati vsakokrat takso iz točke 2.) oddelka V. ter ne morejo uživati ugodnosti pojasnila k točkama 1.) in 2.) oddelka V. tar. [»ost, SOB”.
37.	) Za dan prvega pristanka, od katerega se šteje tridesetdnevni rok za plačilo takse, se jemlje oni dan, ko je dobil plovni objekt dovolitev za svobodni promet z obalo.
38.	) Če se je izdala dovolitev popoldne, se šteje tridesetdnevni rak šele od naslednje polnoči.
39.	) Če je začel plovni objekt trgovsko operacijo v dragem pristanišču ali na drugi obalni točki, preden je potekel tridesetdnevni rok (za katerega je taksa plačana), a traja trgovska operacija tudi po 30. dnevu, se v tem primera ne pobere nova pristaniška taksa,
40.	) Trgovsko operacijo po predhodni točki je smatrati za začeto, če se začno dela za operacijo (vtovarjanje ali iztovarjanje) v dotičnem pristanišču v oni meri, ki se sklada z njenim obsegom, o čemer odloči pristojno pristaniško-prometno oblastvo.
41.	) Dokler se mudi plovni' objekt v pristanišču, se v tridesetdnevni rok ne vštevajo oni dnevi, ob katerih plovni objekt zaradi dokazanih elementarnih nezgod ali zaradi kakršnekoli drage vrste višje sile ni začel nobenih trgovskih operacij, kakor tudi ne nedelje in oni prazniki, ki jih odredi minister za promet, če plovni objekt tudi ob teh dneh ni izvršil trgovske operacije.
42.	) V ta rok se tudi ne vštevajo oni dnevi, ki jih prebije plovni objekt po naredbi pristaniško-prometnega oblastva eventualno na kontumacijski postaji iz zdravstvenih ozirov, potem oni dnevi, ki jih prebije parnik v domačem doku ali domači ladjedelnici zaradi popravil.
43.	) Na. hrbtu preglednice priznaničnih knjig I. in n. se postavlja za one dni, ki se iz razlogov, navedenih v sprednjih točkah, ne vštevajo v tridesetdnevni rok, ta-le beležka: «Videno s pripombo, da
se dnevi..................ne vštevajo; zato plovni
objekt ni zavezan plačilu pristaniških taks do dne.....................»
(Dan in uradni žig.)
44.	) O teh beležkah, ki jih postavlja pristaniško-prometno oblastvo, kontumacijska postaja i. dr., vodi vsako pristaniško - prometno oblastvo redno evidenco (register), ki jo mora pokazati ob pregledu poslovanja. Obrazec tega registra predpiše direkcija rečnega prometa.
45.	) V tridesetdnevni rok pa se mora všteti tudi oni čas, ki je bil izgubljen zaradi pristanka v inozemskem, pristanišču. ne glede na razlog', zakaj se je to zgodilo.
46.	) Pripomba zaradi pristanka v inozemskih pristaniščih se mora glasiti: «Dospel iz.................
kjer je pristal plovni objekt po potrdilu...........•
z"................št........zaradi višje sile, a ni
začel trgovske operacije.»
(Dan in uradni žig.)
47.	) Tudi o teh potrdilih morajo voditi pristaniška oblastva posebno evidenco.
48.	) Da se ugotovi, da plovni objekt res ni opravil nobenih trgovskih operacij, sme pristaniško oblastvo zahtevati na vpogled potrdilo krajevnega carinskega oblastva ali, če gre za svobodno pristanišče. uprave javnih shranišč.
49.	) čc pristane plovni objekt v inozemskem pristanišču, mora dokazati .s potrdilom konzularnega oblastva naše države, da je pristal samo iz razloga višje sile in da ni opravil nobene trgovske opera-
cije. Taka potrdila se morajo pisati na omenjem preglednico.
50.	) Plovni objekti, ki vozijo v svobodni ptovitvi. morajo predložiti na vpogled preglednico pristani škemu oblastva vsakega pristanišča, v katerem pri stanejo, in to oblastvo ji postavi na hrbtu svoje «Videno».
51.	) C e poveljnik ali voditelj plovnega objekti! ne predloži preglednice v potrdilo, se smatra, da je plovni objekt pristal v inozemskem pristanišču, ir taksa se pobere po točki 1.) oddelka V.
52.	) Plovne objekte, ki vozijo na podstavi prej objavljenega plovitvenega reda, pa se ga ne drže, je smatrati za plovne objekte, ki vozijo v svobodni plovitvi.
53.	) Plovni objekti, ki prihajajo iz inozemstva, ne plačujejo taks po točki 1.) oddelka V. za 30 dni samo, če se drže predpisa, da v tem času ne priplovejo v inozemsko pristanišče in da tam ne upravi jo trgovske operacije, in če v domačih prista niščih, v katerih pristanejo v času 30 dni, iztovar jajo izključno blago in potnike, ki prihajajo iz inozemstva, ali če tovorijo blago in potnike, odrejene za inozemstvo; nadalje če vozijo taki plovni objekti po eni redni progi, z omejitvijo, da iztovorijo edino zaradi prevažanja na drago redno progo iste dražbe ali istega podjetja blago in potnike, vkrcane v nacionalnem pristanišču, ali vkrcajo potnike in blago, iztovorjene z ene redne proge iste družbe ali istega podjetja, zato. da nadaljujejo vožnjo v domače pristanišče.
54.	) Da se ugotovi, da ni bilo na plovne objekte, ki prihajajo iz inozemstva, razen ob omenjeni pre-tovoritvi vtovorjeno v domačih pristaniščih nobeno blago, odrejeno za našo kraljevino, in da se t-ndi m izkrcalo v domačih pristaniščih kaj vtovorjenega blaga, mora poveljnik pristaniško-prometnemu ob-lastvu predložiti na vpogled potrdilo krajevnega carinskega oblastva.
55.	) Zaradi prekrcavanja blaga ali potnikov z en na drugo redno progo iste družbe ali istega podjetja mora poveljnik ali voditelj plovnega objekta, ki prihaja iz inozemstva, takoj po svojem prihodu v domače pristanišče, kjer mu je izvršiti tako pre-tovoritev, to ustno javiti onemu pristaniško-promet-nemu oblastvu, ki mora nadzirati dotične operacije.
56.	) Z dotičnimi izjavami in potrdili (pregled naklada, potrdila carinskih oblastev itd.) je treba verodostojno dokazati, da je blago, odrejeno za pro tovoritev na plovni objekt, ki prihaja iz inozemstva na redni progi, resnično dospelo prej z dragim plovnim objektom na redni progi iste dražbe ali istega podjetja ali da je blago, ki se mora vtovoriti, resnično odrejeno za pretovoritev na drago redno progo istega podjetja v drugem domačem pristanišču. Če se to ne dokaže, se mora plačati taksa, določena v točki 2.) oddelka V.
57.	) Plovni objekti s tovornostjo manjšo od 20 ton morajo plačevati izključno letne takse po odstavku c) točke 3.) oddelka V. in od njih se ne smejo pobirati takse iz točke 2.) oddelka V.
58.	) Domači plovni objekti, ki zahtevajo, da. sr poberi od njih pristaniška taksa po točki 3.) oddelka V., t. j. za eno leto, plačajo to takso v onem pristanišču, v katerem so vpisani. Inozemski plovni objekti plačujejo to takso pri pristaniških oblastvih obmejnih pristanišč.
59.	) Plovni objekti, ki so plačali takso po točki 3., oddelka V., a med letom brez vzroka višje sile prestopijo meje plovitve, označene v omenjeni točki, t. j. začno vožnjo v inozemstvo, morajo plačat? takse, določene v točki 1.) oddelka V. za prihod iz inozemstva, in sicer vselej, kadar se vrnejo s take vožnje, v -prvem domačem pristanišču, kjer pristanejo in kjer opravijo trgovsko operacijo.
60.	) Če plačujejo taki plovni objekti že nadalje takse iz točke 3.) oddelka V., ne plačujejo za prihodnje vožnjo v tekočem koledarskem letu taks, ki so jih plačali po točki 3.) oddelka V.
61.	) Če ne opravi tak plovni objekt nobene trgovske operacije v prvem pristanišču, v katero je pri .plul po svojem povratku iz inozemstva, in če s«' za to ne bi pobrala taksa, zabeleži pristaniško prometno oblastvo tega pristanišča ta prihod iz inozemstva na hrbtu preglednice dotičnoga plovnega objekta, ki se tiče letnega plačila, tako da se lahko v prihodnjem pristanišču, kjer bi plovni objekt izvršil trgovsko operacijo, poberejo takse, določen*' za prihod iz inozemstva.
62.	) Čc je inozemski plovni objekt, ki ni za našo nacionalno vode v plačilu taks izenačen z domačimi plovnimi objekti (točka 4. oddelka V.), že plačal pristaniško takso iz točk 1.) in 2.) oddelita 1 • na internacionalnem delu naših voda. in potem pri-
pjui v naše nacionalne vode, placa še enkrat isti znesek takse in za isti prejšnji nepretekli tridesetdnevni rok, in .sicer toliko takso, kolikršno jo plačal v pristanišču internacionalnega dela naših vodi. V tem primeru ne nastopi noben nov rok, ampak po preteku starega' roka. se mora plačati nova dvakratna taksa.
63.	) če ne opravijo inozemski plovni objekti na internadonaJnem delu naših vodä pred prihodom v naše nacionalne vode nobene trgovske operacije in če ne plačajo nobene pristaniške takse pri prista-niško-prometnem oblastvu na internacionalnem delu naših v odd, plačajo, ko pristanejo v pristanišču naših nacionalnih ved d, dvakratno takso iz oddelka V.
64.	) Istotako plača inozemski plovni objekt, če dobi dovolitev prometa (kabotaže) med. našimi pristanišči na internacionalnem delu voda in nacionalnem delu vodd, dvakratno takso iz točk 2.) in 3.) oddelka V., tako da ima zaradi tega pravico do prometa v internacionalnem in nacionalnem delu naših voda med pristanišči naše kraljevine.
65.	) Direkcija rečnega prometa, objavi izrečno one države, katerih plovni objekti so dobili dovolitev za kshotažo.
66.	) Potniški in' tovorni parniki, bodisi domači, bodisi inozemski, spadajo, če izvršujejo po prej objavljenem ali po ministrstvu za promet odobrenem plovi tv enem redu periodične vožnje tudi za inozemstvo, glede plačila taks pod predpise točk 2.) m 3.) oddelka V. Toda v tem primeru so te takse dvakratne. Izjema, so samo one potniške in tovorno ladje, kj vozijo zaradi vzdrževanja zveze in priključka v mednarodnem potniškem in tovornem prometu v sosednjem prometu čez državno mejo ali M so 7.aradi tega, ker je dotična reka meja med našo in drugo državo, dotikajo na svoji redni vožnji tudi inozemskih pristanišč.
67.	) Za vsako plačilo takse iz točk 1.), 2.) in 3.) oddelka V. izda pristaniško-prometno oblastvo poveljniku, voditelju ali njiju namestnikoma priznanico,
68.	) Takse se pobirajo po treh raznih obrazcih, in sicer:
1.	) od plovnih objektov, ki prihajajo iz inozemstva (priznanična knjiga L);
2.	) od plovnih objektov, ki vozijo samo v mejah kraljevine (I. in II.);
3.	) od plovnih objektov za takse, pobrane po točki 3.) (I. in III.) oddelka V. za tekoče solnčno leto.
69.	) Če je pridobil plovni objekt pravico do znižano takse, določene v odstavku b) točke 1.) oddelka s tem, da je pristal v istem koledarskem letu večkrat, se mu mora po, takih vožnjah odvzeti preglednica, ki se tiče plačila takse, označene v njej, in priložiti priznanični knjigi kot dokazilo o rednem plačilu. Če ne more poveljnik ali voditelj plovnega objekta, ki prihaja iz inozemstva, dokazati z izročitvijo dotične preglednice, da je že plača) takso, se mora vselej pobrati najvišja taksa.
70.	) Eventualno izgubljena preglednica se lahko nadomesti z izročitvijo priznanice o poslednjem plačilu pristaniške takse: tedaj se dovoli dotičnemu plovnemu objektu ona redukcija taks, do katere ima eventualno pravico.
71.	) Preglednic za plovitev med nacionalnimi pristanišči, ki jim je rok potekel, ni treba odvzemati.
72.	) Poveljniki ali voditelji plovnih objektov, ki so se za tekoče koledarsko leto oprostili vsake nadaljnje obveznosti, plačevati takse, s plačilom ene izmed taks po točki 3.) oddelka V., morajo imeti vedno pri sebi preglednico, ki se tiče tega plačila, ter jo na vsako zahtevo pokazati pristaniško-pro-metnim oblastvom. če ne more poveljnik ali voditelj predložiti tega dokazila, mora plačati takso iz točke 2.) oddelka V.
73.	) če se preglednica izgubi, sme zahtevati poveljnik ali voditelj ali lastnik plovnega, objekta s predpisno taksirano prošnjo od pristojnega prista-niško-prometnega oblastva, pri katerem je položil takso, da se mu izdaj duplikat. Čim pristaniško-prometno oblastvo ugotovi, da je bila pristaniška taksa redno plačana, mu izda duplikat.
74.	) Dokler pa se ne izda duplikat, mora plačevati takse jz točke 2.) oddelka V.
75.	) Duplikati se izdajajo iz priznanične knjige, ki je v uporabi, toda na juksti kakor tudi na preglednici in priznanici je označiti «duplikat», serijo in številko, pod katero je bil izdan original.
76.	) Juksta popisanih priznaničnih knjig I., n. in
III.	se izroča direkciji rečnega prometa zaradi revizije.
77.	) Prošnje za povračilo pomotoma ali preveč pobrane takse niso zavezane taksi. Tem prošnjam se mora vselej priložiti dotična priznanica.
78.	) Plovnim objektom, ki morajo plačevati pristaniško takso, ne sme pristaniško-prometno oblastvo dovoliti odhoda, dokler ne plačajo takse.
79.	) Ker se plačuje pristaniška taksa pred odhodom plovnega objekta iz pristanišča, se mora ta taksa, če ne odpluje plovni objekt iz kakršnihkoli razlogov v treh mesecih od dne prihoda, pobrati najkesneje koncem tretjega meseca od dne prihoda, ne glede na to, ali ostane, plovni objekt, v pristanišču tudi po tem času.
80.	) če ostane plovni objekt v pristanišču tudi po tem času, ne plačuje več pristaniških taks, dokler ne priplove v drugo domače pristanišče ali na drugo obalno točko (ali sidrišče) in tam ne opravi trgovske operacije. Če tudi tam ne opravi trgovske operacije, ne plača te pristaniške takse.
81.	) Če plovni objekt, ki mora plačati spričo opravljene trgovske operacije pristaniško takso, tega ne stori po preteku treh mesecev od dne prihoda, ga pristaniško-prometno oblastvo pozove pismeno in če se v 21 urah ne odzove pozivu, so izda odločba o kazni za plačilo trikratne nepoložene takse in ta kazen se izvrši s plačilom redne takse vred prisilno (eksekutivno).
82.	) Pristaniške takse se odmerjajo in pobirajo v dinarjih.
83.	) Za- izplačilo pristaniške takse jamči plovni objekt.
84.	) Plovni objekti, ki prihajajo iz inozemstva ali i odhajajo v inozemstvo, plačujejo takso iz točke 1.)
oddelka V. v onem našem pristanišču, kjer opravijo prvo trgovsko operacijo, najsi so pred tem pristali v enem ali več naših pristaniščih.
85.	) Imena onih tujih držav, katerih plovni objekti se glede plačevanja pristaniških taks po točki 4.) oddelka V. tar. post. 303. izenačujejo z domačimi, se razglašajo občasno.
86.	) Vsi primeri, v katerih se ne plačuje pristaniška taksa, se morajo vpisovati v knjigo o prihodu in odhodu, s pozivom na dotični predpis tega pravilnika.
87.	) Takse iz oddelkov V. in VIII. tar. post. 303. izračunava in pobira pristaniško-prometno oblastvo in te pobrane vsote taks, prejete v enem mesecu, pošiljajo pristaniško-prometna oblastva. najkesneje do 15. dne prihodnjega meseca državni blagajni; generalni direkciji posrednjih davkov pa predlagajo ta pristaniška oblastva poročilo o celokupni vsoti taks, pobranih v minulem mesecu, tako da jih dobiva generalna direkcija najkesneje do 5. dne prihodnjega meseca. Na račun teh dohodkov iz taks se ne smejo izvrševati nikakršni izdati«.
88.	) 0 pobiranju takse v gotovini iz oddelkov V. in Vili. se mora voditi tudi dnevnik o pobiranju takse, ki ga predpiše minister za promet na predlog direkcije rečnega prometa.
89.	) Takse iz oddelkov V. in VIII. ne izključujejo plačila ostalih taks ali pristojbin, kakršne so takse za prihod v kanale, prekope, za okoriščanje po-odinih pristaniških naprav, obalarine itd., in občinskih taks.
30.) Za pristaniško-prometna oblastva se smatrajo: kapetanije, podkapetanije in delegacije kot eksekutivna oblastva direkcije rečnega prometa.
91.	) Takso za prijavo o prihodu plovnega objekta plačujejo samo oni plovni objekti, ki opravljajo v pristanišču trgovsko operacijo, t, j. vsi oni, ki morajo izpolniti obrazec «Prijava o prihodu in odhodu», na katerem se taksa prileplja in uničuje.
92.	) Vsi drugi plovni objekti, ki ne opravljajo trgovskih operacij, a predlagajo običajno «Prijavo o prihodu», plačujejo za to prijavo (ki jo je smatrati za običajno vlogo) takso iz far. post. 1.
93.	) Taksa za dovolitev odhoda se plača samo, če se izda novo «Dovolilo za odhod», na katerem se prilepi in uniči ta taksa.
94.	) če se to dovolilo za odhod samo vidira na hrbtu, se ne plača nobena taksa.
95.	) Vse tarife, vsa pravila in navodila, ki jih izdaja minister za promet o taksah za prekoračeni rok iztovarjanja Mi vtovarjanja, obrežnine, kazuka-rine, izdajanje ladjemenskih listov i. dr., in sicer na podstavi oddelka Vili. tar-, post. 303., priobčuje direkcija rečnega prometa generalni direkciji posrednih davkov.
38.) 'Za pridobivanje peska, gramoza, prsti itd. iz rečnih strug, z otokov in z rečnih obal se plačuje taksa po tarifi, ki jo predpiše minister za poljedelstvo in vode sporazumno z ministrom za finance in z ministrom za promet in ki so mora objaviti v «Službenih Novinah».
97.) Takso iz oddelka VI. tar. post. 303. pobirajo izjemoma hidrotehnični oddelki generalne direkcije voda ter postopajo analogno točki 87.) tega člena, ker je ta taksa tudi dohodek po zakonu o taksah, ki
se ne sme uporabljati v druge namene, nego se mora celotno izročati pristojni najbližji državni blagajni
Člen 199.
(K tar. post. 304. in 305.)
Taksa iz tar. post. 304. in 305. taksne tarife se prileplja. in uničuje na dovolilih ali na diplomah in potrdilih.
člen 200.
(K tar. post, 306.)
Če se vrše zunanje revizije, ko se opravlja, notranja revizija, ali če se preizkuša vodni pritisk, se ne pobira taksa iz tar. post. 306. taksne tarife za zunanjo revizijo.
Člen 201.
(K tar. post. 311.)
1.	) Za duplikate razrednih in tečajnih izpričevM srednjih moških in ženskih šol se plačuje taksa po tar. post. 311. taksne tarife.
2.	) Za duplikate izpričeval strokovnih šol se plačuje taksa kakor za redno izpričevalo.
Člen 202.
(K tar. post. 316.)
1.	) Učenci, ki so se učili srednješolskih predmetov privatno, pa pri izpitu na državni šoli padejo iz poedinih predmetov, plačajo za naknadne izpite takso po tar. post. 316. taksne tarife.
2.	) Če. se dovoli izpit iz dveh ali več razredov ali za enega ali več razredov in nižji in višji tečajni izpit, se pobere posebna taksa, določena v omenjeni tarifni postavki za. vsak predmet.
Člen 203.
(K tar. post. 307. do 318.)
Učenci strokovnih obrtnih šol na sirotinskih zavodih niso zavezani plačilu nikakršnih taks iz oddelka «po šolski stroki» (tar. post, 307. do 318.) taksne tarife.
Člen 2(ri.
(K tar. post. 319.
1.	) Ker se izvrši pred vsakim zakonskim sporom pred duhovnikom obvezni spravni poizkus, za katerega. se ne plačuje nobena, taksa, so položi taksa za tožbo iz tar., post. 319. taksne tarife šele po neuspelem spravnem poizkusu, ko se izreče tožba in ostali akti duhovnemu sodišču.
2.	) Če pa so zapisniki o spravnih poizkusih hkrati tožba, se mora taksa iz tar. pest. 319. prilepiti na zapisnik.
Člen 205.
(K tar. post. 321.)
Takse iz drugega odstavka točk a), b), c) in f) tar. post, 324. in iz drugega odstavka tar. post. 326. plačuje vsakdo, ki plačuje manj nego vsoto tam označenega neposrednjega davka, torej tudi oni, ki iz kakršnegakoli razloga (po malomarnosti oblastva ali zaradi učimo vri t-os ti) v občo ni obremenjen z davkom.
Člen 206.
(K tar. post. 332.)
1.	) Taksa h tar. post, 332. taksne tarife se pobira za vse predmete privatnih oseb, če se zahteva s predpisi poedinih zakonov, da. se morajo službeni oglasi objaviti v službenem ali uradnem listu.
2.	) Predpisi člena 8. tega pravilnika, kolikor se nanašajo na to takso, veljajo tudi tukaj.
Člen 207.
(K členu 21. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
1.	) Po Členu 21. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah ne sme biti nobena taksa (pristojbina) manjša od 0-10 dinarja.
2.	) Ob izračunu odstotnih in drugih taks (pristojbin) se smatrajo vsi zneski izračun jene takse poti 0-10 dinarja za 0-10 dinarja in tako je treba takso (pristojbino) pobirati.
3.	) Predpisi o zaokrožanju veljajo še nadalje.
Člen 208.
(K členu 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
1.) Po členu 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah sme vsakdo, od katerega oblastvo neutemeljeno pobere takso ali pristojbino ali večjo, nego jo treba, ali ki pomotoma izračuni in sam položi takso ali pristojbino, katere po zakonu ni bil dolžan plačati, v 90 dneh, štetih od dne, ko je
bila taksa pobrana ali pomotoma položena, zahtevati po\T;wxilo takse ali pristojbino od generalne direkcije posrednjih davkov. Prošnje za povračilo se vlagajo pri onem oblaatvn, ki je pobralo neutemeljeno ali večjo takso ali kjer je bila taksa pomotoma položena. Po tem roku izgubi pravico do zahteve.
2.	) Povračilo preveč prilepljene in uničene takse sme zahtevati tudi uradnik, ki prejme za iz vesten predmet denar, pa od tega- več uporabi za takso, nego je treba, kakor tudi če vcbče pred dovršit-vijo predmeta, od prejetega denarja pobere ter prilepi in uniči takso, glede katere se naknadno uvidi, da je bila neutemeljeno plačana.
3.	) Oblastva, ki prejmejo prošnjo za povračilo takse ali pristojbine, jo morajo s svojim poročilom, mnenjem in potrebnimi akti vred poslati generalni direkciji posrednjih davkov v rešitev, razen v primerih iz točk 27.) in 45.) člena 103. tega pravilnika.
4.	) Te prošnje niso zavezane taksi iz tar. post. 1. Ce pa se ugotovi, da je prošnja -popolnoma neutemeljena, se pobere naknadno taksa za prošnjo in za rešitev.
5.	) Člena 63. m 64. zakona o taksah kraljevine Srbije, ki veljata, tudi za Črno goro, se s tem izpre-minjata samo glede roka za zahtevo povračila.
G.) Rok iz točke 1.) tega čle^a ne velja v primerih, določenih v točki 3.) člena 72. in v točkah 27.) in 45.) člena 103. tega pravilnika.
7.) Za računanje rokov o pravočasnosti zahtev veljajo predpisi točke 5.) člena 219. tega pravilnika.
Člen 209.
(K členu 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
1.	) Po členu 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah še vlagajo vkljub dosedanjim predpisom pritožbe tako po zakonu o taksah kraljevine Srbije kakor t-udi po zakonih o pristojbinah vseh pokrajin v 15 dneh (razen v primeru iz točk 19., 71., 76., 123. in 133. člena 133. tega pravilnika) od dne, ko se je prejela ali priobčila razsodba, odločba ali rešitev, in sicer: zoper razsodbe, odločbe ali rešitve oblaste v prve stopnje- pri generalni direkciji posrednjih davkov, zoper to pa pri državnem svetu (razen v primerih iz točk 21., 71., 76.. 124. in 134. člena 133. tega pravilnika).
2.	) Pritožbe ali tožbe se izročajo državnemu svetu po predpisih zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
3.	) Pritožbe po zakonu o taksah in po pristoj-binskih zakonih na generalno direkcijo posrednjih davkov se izročajo oblastvu ali. uradu, ki je izdalo (izdal) prvo odločim.
4.	) Predpisi členov 61. in 66. zakona o taksah veljajo za Srbijo in Črno goro še nadalje.
5.	) Ker ostanejo predpisi o računanju rokov, ki veljajo v poedinih pokrajinah, še nadalje v veljavi, se računi v pojavljenih primerih pravočasnost takole:
a)	če se izročajo pritožbe v Srbiji in Crni gori pošti za pristojna oblastva v Srbiji in Crni gori, se smatra za dan. ko se je pritožba prejela, tudi če jc bila izročena kot navadno pismo ali priporočeno na navadni recepis, dan prejema v uradu, če pa je bila pritožba izročena pošti priporočeno na im v ratni recepis, dan, ko se je izročila pošti;
b)	če se izročajo pritožbe pošti v Srbiji in Crni gori za pristojne urade v ostalih pokrajinah ali -se pošiljajo iz ostalih pokrajin v Srbijo in Črno goro, se smatra za dan, ko se je pritožba prejela, dan, ko se je izročila pošti, ne glede na to, ali je bila izročena kot navadno pismo ali priporočeno;
c)	če se izročajo pritožbe pošti v katerikoli pokrajini za urade v katerikoli pokrajini, pa se ne odpošiljajo po pristojni poti, kakor je predpisano v točkah 23.), 71.), 124.) in 134.) člena 103. tega pravilnika in v točki 3.) tega člena, nego se pošljejo drugemu oblastvu, se smatra za dan, ko se je pritožba izročila, oni dan. ko se prejme pri pristojnem oblastvu, kateremu se je morala poslati;
č) če se izročajo pritožbe osebno, je dan izročitve tudi dan prejema.	.»
6.) Da je mogoče oceniti pravočasnost prejema izvestnega akta (bodisi za povračilo, bodisi pritožbe), se mora določiti pri vsakem uradu s pismenim nalogom uradnik, ki mu je dolžnost, da postavlja na vse te akte svojeročno označbe po točki 5.) tega člena, na kakšen način je bil dotični akt izročen ali prejet; katerega dne (z besedami); s koliko takso in ali so kolki pravilni; vse to mora tudi podpisati. Šefi, ki ne odrede uradnika za ta posel,
in uradniki, ki malomarno opravljajo ta posel, se kaznujejo po členu 56. zakona o taksah.
Člen 210.
(K členu 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
Po členu 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in njegovi izpremembi in VI. oddelku člena 6. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o toksah in pristojbinah se uporabljajo na vso kraljevino kazni iz členov 55. in 56. srbskega zakona o taksah.
Člen 211.
Vsa državna oblastva in vse uradne osebe, pri katerih se polagajo takse v kolkih, morajo nabaviti prebijač za uničevanje kolkov.
II.	Predpisi za Srbijo in Črno goro.
Po členu 11. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in členih 2., 4. in 6. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah se izpreminjajo, povečujejo in dopolnjujejo predpisi zakona, tarife in tarifnih postavk zakona o taksah kraljevine Srbije z dne 30. marca 1911.
Člen 212.
I' o s t o p a n j e z n i k a k o r ali n e zadostno taksiranimi vlogami.
(K členu 15. zakona o taksah.)
1.	) Nobene vloge (akta), ki ni opremljena z zadostno takso, ne sme noben uradnik in uslužbenec osebno sprejeti. Vloge (akte) brez takse kakor tudi vloge (akte), ki so zavezane plačilu takse iz tar. post. 1. in večje takse, pa so opremljene z manjšo takso iz tar. post. 1., se istotako polagajo med spise. .One vloge (akte), ki so zavezane plačilu manjše takse, nego je določena v tar. post. L, na katere pa- ni prilepljena nobena ali ni prilepljena zadostna taksa (na prilogo n. pr. ni prilepljen kolek za 2 dinarja po tar. post. 2., nego manjši), se smatrajo za neizrečene.
2.	) Pritožbe (tožbe) in ■ prigovori zoper odločbe in rešitve vseh administrativnih, sodnih (civilnih, vojaških in državnih) in občinskih oblastev, sprejema oblastvo, če so brez takse ali če imajo kolikor-koli nezadostno takso, samo, če -se- pošiljajo po pošti; toda ko jih vpiše v vložni zapisnik, jih položi med spise.
3.	) Če je podpisalo vlogo ali pritožbo (tožbo) in prigovor več oseb, ki imajo posebne interese, a ni položena ustrezna taksa za vsako osebo, se smatra, da je plačana taksa samo za toliko prvih podpisnikov, za kolikor njih je taksa zadostno položena.
4.	) Ce se sprejemajo vloge, pritožbe (tožbe) in prigovori brez takse ali z nezadostno takso po pomoti državnega ali samoupravnega organa osebno, se zahteva doplačilo samo redne takse po členu 50. tega zakona brez plačila takse za opomin; državni ali samoupravni organ pa se kaznuje poleg kazni I» členu 55. zakona o taksah tudi disciplinsko.
5.	) Istotako se polagajo med spise vloge (akti), na katerih je podpisanih več oseb, ki ne tvorijo ene prizadete stranke po členu 4. zakona o taksah in po točki 2.) člena 4. taksnega pravilnika iz leta 1913., če se ni položila predpisana taksa za nobeno osebo zadostno.
6.	) Ce ni plačana na vlogah nobena taksa ali je plačana manjša od 5 dinarjev, a so jim dodane priloge, na katerih je taksa zadostna, se polagajo take vloge med spise.
7.	) Če se prilepi na vlogo kolek, katerega emisija se je vzela iz prometa, ali če se .uporabi za^ vlogo taksni papir, ki je vzet iz prometa, se smatra, da taksa ni plačana, in taka vloga se položi med spise. Za vloge s taksno vrednotnico stare emisije, ki se oddado na pošto, preden je prestala taksna vrednotnica veljati, a dospejo k oblastvu v času, ko je dotični kolek ali taksni papir prestal veljati, ne velja ta predpis, ker se smatra (kolikor se tiče taksnih vrednotnic), da je bila vloga izročena oblastvu v času, ko je še veljala stara emisija.
8.	) Da se ve, kdo je odgovoren za sprejem neposredno izročenih ali poslanih vlog z nezadostno ali nobeno takso ali za sprejem vloge z nepravilnim kolkom ali taksnim papirjem, se mora odrediti, v vsakem uradu s pismeno naredbo ukazen uradnik, ki sprejema vloge, poslane po pošti ali osebno izročene.
9.	) Odrejeni uradnik mora na hrbtu vloge vselej označiti, kako se je izročila vloga: ali po pošti ali osebno, ali je kolek ali taksni -papir predpisen in pravilen in ali je taksa zadostna: vse to tudi podpiše.
10.	) Uradnik, ki vzame v delo vlogo, katero bi bilo treba po teni členu položiti med spise, se kaznuje po točki 1.) člena 55. zakona o taksah; če pa zahteva za tako vlogo doplačilo takse po členu 50. zakona o taksah, razen v primeru iz petega odstavka člena 15. zakona o taksah, se kaznuje po točki 8.) člena 56. zakona o taksah, a neutemeljeno naknadno pobrana taksa se povrne s takso za opomin vred podpisniku vloge. Podpisnik vloge ne more ukoristiti to nepravilnosti in zaradi naknadno položene takse zahtevati, da bi se karkoli ukrenilo glede-njegove nezadostno ali nikakor taksirane vloge.
11.	) Če se pošlje vloga z nezadostno ali nobeno takso po občinskem sodišču, šolskemu odboru, sre »kennt ali okrožnemu odboru, a ti nimajo kaj početi z njo, nego jo pošljejo državnemu oblastim kot pristojnemu, niso organi samoupravnih oblastev kakor tudi ne šolski odbori v ničemer odgovorni za to. da ni takse. Za dan, ko se prejme vloga, pa se smatra oni dan, ko jo prejme državno oblastvo, ki postopa potem, kakor bi ji bila izročena neposredno.
12.	) Če morajo po zakonu občinska sodišča državnim -oblastvom uradoma, predlagati predpisana poročila, kakor n. pr. po členu 72. pod V III. zakona o ustroju vojske iu v drugih podobnih primerih, pa pri tej priliki privatna- oseba tako stvar priobči z vlogo brez takse občinskemu sodišču in pošlje občinsko sodišče to priobčilo državnemu oblastvu, niso občinski organi taksno odgovorni, ker niso take vloge v tem primeru zavezane taksi.
13.	) Vloge poedinih oseb ali firm v inozemstvu, ki jih pošiljajo v trgovskih stvareh poedinim državnim uradom, se ne polagajo med spise, če so zavezane taksi: toda dotične osebe ali firme se morajo obvestiti ali neposredno ali po zastopniku, koliko takso morajo polagati, da se ukrene o tej njih vlogi nadalje, č-esar je treha; dotlej pa se ta vloga ne vzame v pretres.
Člen 218.
P riso janje takse od krive stranke.
(K členu 17.)
1.	) V civilnih, kazenskih, administrativnih in zakonskih sporih, se obremenja z vsemi taksami, ki jih je poločila ena stranka pri določanju in sojenju o predmetu, kriva stranka, če je pravda popolnoma razsojena ali določena v njeno škodo.
2.	) Če je vsaka stranka nekaj izgubila od svoje zahteve, se prepušča sodišču, da prisodi sorazmeren del takse po velikosti dobljene zahteve od nasprotne stranke.
3.	) Dolžnost, povrniti takso, se tiče tako one takse, ki jo je položila ena stranka med sporom pri oblastvih prve stopnje iu višjih oblastvih, kakor tudi takse, ki je položena pri drugih oblastvih zaradi nabavljanja dokazov, uporabljenih v sporu, nadalje takse iz tar. post, 33., ki se mora položiti ob prejemu prisojene vsote.
4.	) S takso, položeno za preložitev naroka, po tar. post, 188. taksne tarife, 'kakor tudi z zvišano takso se nikoli ne obremenja kriva stranka, ampak trpi ju ona stranka, ki ju je plačala.
5.	) Predpisi točk 1.), 2.) in 3.) tega člena veljajo, tudi za primere iz člena 9. zakona o taksah.
Člen 214.
Opomin za doplačilo takse.
(K členu 50.)
1.	) Opomin za plačilo zvišane takse pošiljajo oblastva osebi, ki je poslala vlogo ali akt po pošti brez zadostne takse, ali v primeru petega odstavka Člena 15. zakona o taksah in točke 17.) člena 10. taksnega pravilnika iz leta 1913. neposredno ,[m> pošti kot priporočeno pismo. To priporočeno pošiljko, ki se od-premlja uradoma, vroči pošta adresatu brezplačno.
2.	) V primerih iz točk 1.), 2.), 3.), 5.), 6.) in prvega oddelka točke 7.) člena 212. tega pravilnika se opomin ne sme pošiljati; če se pa to vendarle zgodi, se postopa z odgovornim uradnikom po točki 10.) člena 212. tega pravilnika.
3.	) Opomin se mora poslati najkesneje peti 'lan od dne prejete vloge ali prejetega akta.
4.	) Če se ne položi doplačilo redno ali doplačilo redne in zvišane takse celotno v 30 dneh, štetih od dne, ko se je odposlal opomin (pri tem se dan od-poslatve ne všteva), se položi poslana vloga istotako med spise.
5.	) BOdnevni rok za položitev takse se šteje po §§ 118. in 119. civilnosodnega postopnika.
6.	) Taksa 10 dinarjev za opomin (tar. post. 46. taksne tarife) se polaga ali pošilja hkrati z doplačilom redne in zvišane takse; če pa so pri tej priliki ne položi poleg doplačila redne in zvišane takse
777
Letnik V.
ne.
t.udi taksa wi opomin, pi&o oblastvo pristc-jnemu -^roškemu ali mestnemu sodižiSu ali davčnemu oddelku, naj jo izterja eksekutirno, razen v primeru iz •očke 4.) člena 212. tega pravilnika; vendar pa se predmet vzame v pretres.
7.	) Če položena taksa ne znaša niti toliko, kolikor bi bilo treba položiti za doplačilo redne ia zvi-Sane -takse, se položi predmet med spise: od položene takse, če znaša najmanj 10 dinarjev, pa se smatra, da je plačana taksa za opomin.
8.	) Naknadno položeno doplačilo redne in zvišane takse v primeru predhodne točke se ne po vrača, če ni niti 10 dinarjev takse, kolikor je je treba za opomin; razlika se izterja eksekutivnd.
0.	) Osebam iz inozemstva se ne pošilja ta opomin v primerih iz točke 13.) člena 212. tega pravilnika.
10.) Če se izroči vloga, tožba (pritožba), prigovor oblastvu osebno ter jo uradnik sprejme, pa je nanjo prilepljena manjša taksa, se zahteva od lastnika vloge z nalogom samo doplačilo redne takse, ne pa tudi taksa za. opomin in zvišana taksa. Uradnik pa se obsodi na plačilo trikratne takse, če ne gre za pritožbo (tožbo) ali prigovor, a dvajsetkratne premalo položene takse, če gre za pritožbo (tožbo) ali prigovor po drugem odstavku točke 1.) člena 55. zakona o taksah. Tudi če je vprašanje, kolika taksa naj se pobere za poedini pravni posel ali poedino opravilo ali dejstvo vobče, sporno, pa višje oblastvo spozna, da pravni posel ni dobro okvalificiran (tudi po točki 1. člena 91. tega pravilnika), tako da mora dotična oseba, ki je vročila vlogo, doplačati še izvrstno vsoto kot takso, pozove oblastvo prve stop-nje dotično osebo z nalogom, naj doplača takso; v tem primeru se ne plača zvišana taksa in tudi ne taksa za opomin.
M.) Zvišana taksa se uničuje tako, kakor predpisuje točka 14.) člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
12.) Če pošlje pravni zastopnik v čigarkoii imenu oblastvu vlogo brez zadostne ali predpisane takse, mora oblastvo, ki prejme tako vlogo, takoj obvestiti pristojno prvostopno Sodišče o tej nepravilnosti pravnega zastopnika.
Člen 215.
(K tar. post. 7.)
Taksa za zahtevo, da bi se dovolilo uradniku pričati, -se plačuje po tar. post. 7. taksne tarife. Potemtakem se- v tem primeru ne pobira tudi: taksa iz tar. p-jst. 1. taksne tarife.
Člen 216.
(K tar. post. 20.)
1.	) Taksa za pogodbo o službi — najemu (§§ 706. do 722. državljanskega zakonika) samoupravnih •islužbencev, občinskih, sreskih in okrožnih zvanič-nikov, pisarjev, tajnikov, zdravnikov, odvetnikov in drugih strokovnih oseb in kontraktualnih uradnikov se plačuje po vsoti letne plače 1 %, in sicer:
a)	Če se je sestavila pismena pogodba, potrjena pri oblastvu ali ne, se prilepi taksa, na pogodbo ter uniči po točkah 3.) in 6.) člena 13. pravilnika iz leta 1913.
b)	Če ni nobene pogodbe, se smatra postavitev sama za pogodim in samoupravno oblastvo pobere takso v kolkih najkesneje v 30 dneh po postavitvi. prilepi kolke na poseben referat ter jih uniči po točki 1.) člena 13. taksnega pravilnika ia leta 1913.
e) če se ustanovi s pogodbo aii z aktom o postavitvi poleg stalne plače še odrejena mesečna doklada, se spoji tudi ta. doklada z letno plačo in ta taksa se pobere od skupne vsote, če je ta doklada procentualna ali če se daje v naravi (stanovanje i. dr.), se mora predhodno oceniti in njena letna vrednost označiti v pogodbi ali odločbi. Ocenitev se izvrši po členih 23. in 29. zakona o taksah.
2.) Če se sklene pogodba o službi s služiteljsko listino, se pobere taksa po tar. post. 57. taksne tarife, tarife.
Člen 217.
(K tar. post. 23.)
1.	) Talesa za pogodbo o darovanju — daritvi med živimi ali za primer smrti (§§ 561. do 568. državljanskega zakonika) se plačuje v kolkih, prileplja in uničuje pa se po točkah 3.) in 6.) člena 13. in točki 6.) člena 28. taksnega pravilnika iz leta 1913.
2.	) Ta taksa se pobira v celoti samo v primerih, ki niso izvzeti v členih 24. in 25. zakona o taksah in
tretjim odstavkom tar. post. 23. taksne tarife.
3.	) Taksa- za prenose lastnine ali uživanja premične ali nepremične stvari ali pravice po oporoki ali po zakonski vrsti dednega nasledstva, se plačuje v kolkih na način, razložen v točki 1.) člena 26. taksnega pravilnika iz leta 1913., ter se prileplja in uničuje po členih 13. in 28. taksnega pravilnika iz leta- 1913.
4.	) Za oceno, ali so dediščine, legati in darila, za katera se ne plačuje nobena taksa, po tar. post. 23. res namenjeni prosvetnim, poučnim in dobrodelnim svrham, je pristojno sodišče, ki vrši porazdeljevanje dediščin.
5.	) Natančnejši predpisi o pobiranju takse od dediščin so razloženi v členih 24., 25., 26. in 28. zakona o taksah in v istih členih taksnega pravilnika iz leta 1913.
6.	) Po drugem odstavku točke 5.) člena 6. zakona o taksah so oproščene takse dediščine v prvem kolenu, če ne presezajo vsote 500.000 dinarjev, in sicer za one dediščine, ki nastanejo po osebah, umrlih izza dne 15. novembra 1923.
Člen 218.
(K tar. post. 26.)
1.	) Taksa, predpisana v tar. post. 26. taksne tarife, se polaga v kolkih, ki se prilepijo na poravnavo (poleg takse iz tar. post. 43.) prvoimenovanega poravnal ca; na ostalih izvodih, na katere se prilepi taksa 10 dinarjev, ne glede na1 število pol (tar. post. 43.), če oblastvo potrdi poravnavo, pa se postavi pripomba, da je taksa na prvem izvodu prilepljena in pred pisno uničena; če pa se poravnava ne potrdi, postavi to zaznambo najbližje finančno oblastvo ali najbližji davčni oddelek, kakor je predpisano v točki 4.) člena 62. tega pravilnika. Če se ne stori tako, se smatra, da taksa za dotični izvod poravnave ni plačana, ter se postopa po točki 5.) člena 25. tega pravilnika.
2.	) Izjemoma ne plačujejo te takse poravnave, ki jih izvršujejo občinska sodišča med seboj ob razdru-ževanju občin; toda za potrdilo take poravnave je predpisana posebna taksa 10 dinarjev.
Člen 219.
(K tar. post. 27.)
Za pogodbe o služnosti (§§ 331. do 393. državljanskega zakonika), kjer se odstopa služnost proti odškodnini, se plačuje taksa po tar. jvost. 27. taksne tarife: kjer pa se odstopa služnost brez odškodnine, se plačuje taksa po točki b) tar. post. 40.
Člen 220.
(K tar. post. 29.)
1.	) Za pogodbe o vzdrževanju izvestne osebe, če se daje to vzdrževanje proti določeni odškodnini (brezplačno vzdrževanje glej v tar. post. 23. taksne tarife), se plačuje taksa po tar. post. 29. taksne tarife.
2.	) Vrednost pogodb se odreja po členu 20. zakona o taksah.
Člen 221.
(K tar. post. 32.)
t.) Taksa na eskontne liste po tar. post. 32. taksne tarife se plačuje z uporabo taksnega papirja.
2.	) Denarni zavodi morajo imeti poleg vsake menice tudi izpolnjeno eskontno listo.
3.	) Na hrbet vsake take liste mora postaviti zavod šte vilko ustrezne menice ter jih v svojem arhivu hraniti pet let.
Člen 222,
(K tar. post. 46.)
1.	) Taksa iz tar. post. 46. taksne tarife se pobira v primerih iz člena 50. zakona o taksah in člena 214. tega pravilnika, če izdajajo poodina oblastva opomine ali naloge uradoma. Če pa se je izdal nalog po pomoti državnega uslužbenca ali po netočni kvalifikaciji kaznivega dejanja (člen 9. taksnega in pristoj-binskega pravilnika), kakršni primeri so- omenjeni v točki 10.) člena 214. tega pravilnika, se ne pobira za nalog ali opomin nobena taksa.
2.	) Taksa za opomin ali nalog se pobira v kolkih ter se prileplja in uničuje po točki 14.) člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 223.
(K tar. post. 89.)
1.	) Za zgradbe, omenjene v tar. post. 89. taksne tarife, se smatrajo stalne gradfce na vodi -— nepremične vodne naprave, ne pa tudi plovne vodne naprave, moravke.
2.	) Taksa po tej tarifni postavki se plačuje v naprej v kolkih.
3.) Gradbene sekcije morajo voditi seznamek vseh zgradb v svojem območju na vodi, s paro ali z drugo motorno silo, ter skrbeti za to, da se pobirajo te takse. Odrejeni uradniki, ki ne vodijo tega se-znamka aii ga vodijo neredno ali ne pobirajo takse pravočasno, se kaznujejo po točkah 6.) in 8.) člena 56. zakona o taksah v denarjn od 80 do 500 dinarjev; lastniki teh zgradb pa so, če ne plačajo teh taks, preden postavijo te zgradbe, jih predrugačijo ali premeste, poleg redne kazni zavezani tudi kazen ski taksi v trikratnem znesku redne takse, po členu 52. zakona o taksah.
Člen 224. ,
(K tar. post, 73.)
Za akt, s katerim se zahteva razsodišče za sojenje ali se zahtevajo izvedenci zaradi pregleda ah cenitve, se plačuje taksa po tar. post, 73., ne pa po tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 225.
(K tar. post. 133.)
Taksa iz tar. post, 133. taksne tarife se plačuje v kolkih, ki se nabavljajo tako, kakor je predpisano v točkah 10.) in 11.) člena 10.; prilepljajo in uničujejo pa se po točki 13.) taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 226.
(K tar. post. 134.)
Taksa iz tar. post. 134. taksne tarife se plačuje po tar. post. 176. taksne tarife.
Člen 227.
(K tar. post. 179., 185., 186., 189., 190. in 191.)
Poleg taks iz tar. post. 179., 185., 186., 189., 190. in 191. taksne tarife se ne pobira taksa iz tar. post, 1.
Člen 228.
Vsi predpisi zakona o taksah kraljevine Srbije in njegove tarife z dne 30. marca 1911. z vsemi izpre-membami jn dopolnitvami, določenimi v zakonu p državni trošarini, taksah in pristojbinah in njegovih izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah kakor tudi predpisov taksnega, pravilnika z dne 19. julija 1913., veljajo, kolikor to ni že učinjeno po členu 13. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, tudi za Črno goro.
III.	Predpisi za krajine izvun Srbije in črne gore.
Člen 229.
(K členu 14. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
!•) Po členu 14. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se zvišujejo vse med vojno izjemoma nezvišane tarifne postavke v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji, in sicer kolkovine za vloge, duplikate, priloge, sestavke, prepise in izpričevala, za kolk o vanje knjig: trgovskih, industrijskih in poslovnih posredovanj in vse drugo listine — za 100 % (sto odstotkov), kolikor ni katera izmed teh tarifnih postavk izpremenjena z novo tarifno postavko iz člena 10. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in členov 1. in 3. zakona o izpremembali in dopolnitvah v zakonu o taksah in pristojbinah.
2.	) Ta zvišba se ne nanaša na kolkovine za vse vloge pri postopanju pred sodiščem.
3.	) Predpis člena 14. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah je samo nadomestil člen 10. zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 4. aprila 1920. ali el en 154. finančnega zakona, za loto 1920./ /1921., tako da se z omenjenim členom 14. ne vrš-:: sedaj nobene nove zvišbe, ampak se samo podaljšuje veljavnost dosedanje zvišbe.
Člen 230.
(K členu 16. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
1.	) Po členu 15. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se zvišajo vse stalne pristojbine po zakonih o pristojbinah, ki veljajo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji, ko se predhodno izvrši zvišba po členu 14. zakona, na štirikratni znesek, kolikor niso te stalne pristojbine v členu 10. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in s členom 1. in 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah nadomeščene s posebno takso.
2.	) Ta zvišba se ne tiče lestvičnih in odstotnih pristojbin.
Člen 231.
(K členu 16. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.)
1.	) Po členu 16. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se morajo v vseh primerih, navedenih v pristojbinskem zakonu iz leto 1860. za Dalmacijo in Slovenijo in v zakonu iz leta 1883. za Hrvatsko, Slavonijo, Banat, Backo in Baranjo kakor tudi pristojbiuskih zakonov iz leta 1886. za Bosno in Hercegovino, nadalje v vseh izpremembah in dopolnitvah teh zakonov plačevati vse pristojbine — v kolkih in v gotovini — takoj v naprej, ne glede na to, kolik je znesek.
2.	) Vse «stalne» in «lestvične» pristojbine kakor tudi odstotne pristojbine, ki niso določene za prenos nepremične imovine ali za zemljiškoknjižno zavarovanje, je treba odslej, ne glede na njih višino — torej tudi preko maksimalne vsoto 50 alt 60 kron — brezpogojno in edino plačevati v koikih v naprej.
3.	) Noben spis (vloga, prošnja, pritožba itd.), zavezan stalni ali lestvični pristojbini, M se izroča osebno vsem državnim kakor tudi avtonomnim ob-lastvom in uradnim osebam, se ne sme sprejeti, če ni opremljen po zakonu s predpisano takso (kolko-van), ter se mora takoj vrniti dotični osebi, da prilepi predpisano takso.
4.	) Spisi brez takse ali z nezadostno takso, ki prihajajo po pošti, se vpisujejo v protokol ter se takoj vrača.jo oblastvu, v čigar območju je vložitelj, da pozove vložitelja spisa, naj plača predpisano takso, z obvestilom, da se ne bo vršilo uradno poslovanje, dokler se ne položi po zakonu zadostna taksa,
5.	) Dotično oblastvo, ki mn je spis poslan zaradi plačila takse, mora poziv za. plačilo predpisane takse najtesneje peti dan, ko je prejelo spis, poslati vloži-telju spisa, da položi v 30 dneh, štetih od dne izdanega poziva, potrebno takso. Če vložitelj v tem roku ne položi take«-, se smatra,' da spis vobče ni bil predložen. Če je vložba takega spisa vezana na določen zakonski rok, pa se je spis pravočasno vložil, se smatra vložba, ako se položi taksa naknadno ob roku, za pravočasno.
6.	) Ob nobenem prenosu nepremične imovine ne smejo zemljiškoknjižna oblastva, pri katerih bi se moral izvršiti ta prenos, ukreniti ničesar in tudi ne sprejeti spisa, dokler ni pristojbina v celoti pobrana. Dokaz o plačilu pristojbine je potrdilo davčnega urada ali finančne uprave, ki mora biti tudi priloženo aktu, preden zemljiškoknjižno oblastvo sprejme dopis. Privatne osebe morajo v takih stvareh same zbrati in izročiti davčnemu uradu ali finančni upravi te podatke s prepisom listino vred; ne plačujejo pa za te podatke ne državnih ne občinskih tok».
7.	) Davčni uradi ali finančne uprave ne smejo brez gorenjih podatkov sprejeti spisa, nego morajo opozoriti na nedostatek podatkov ter naročiti dotični osebi, naj jih predloži naknadno. Tisti trenutek, ko se izroči spis s podatki davčnemu uradu ali finančni upravi, se mora prepis te listine uvrstiti v likvidacijsko knjigo, istočasno izvršiti izračun, vsa izračun jena vsoto takoj sprejeti ter izdati priznanica (bodisi na originalu spisa, bodisi posebe).
8.	) V izrečno izvzetih primerih, kjer je po veljavnem zakonodavstvu nemogoče, pri sodiščih v naprej plačati pristojbino, kakor pri dediščinah, sodnih odločbah in poravnavah, kolikor se nanašajo na prenos nepremične imovine, in pri evidenci pristojbin (popis kolkov), ne sine sodišče izročiti odločbe, preden na-poti dotično osebo k davčnemu uradu ali k finančni upravi, z vsemi podatki, potrebnimi za izračun (odmero pristojbine, cla plača pristojbino, in šele, ko so uveri, da je predpisana pristojbina resnično plačana, »me izročiti odločbo.
9.	) Davčni uradi ali oblastva, ki izračunavajo takse, morajo, če bi bilo plačilo izračun jene (odmerjene) pristojbine zavisno od poznejšega, dogodka, pristojbino takoj pobrati, ne pa kakor do sedaj. Dotična oseba ali njeni nasledniki, od katere se je ta taksa pobrala, ima pravico, v zakonskem roku zahtevati povračilo plačane pristojbine. V tem primeru ta oseba (naslednik) ni upravičena zahtevati obresti od te takse. Ta predpis je uporabljati takoj uidi za vse primere, ki so v evidenci.
10.	) Če pa se zemljiškoknjižno zavaruje pravica zastave, se dopušča, da se opravi zaznamba za prednostno pravico zastave, ne da bi se plačala taksa, v naprej; toda v zemljiških knjigah se sme izvršiti vknjižba šele, če se najkesneje v enem mesecu od vložene zahteve predloži dokaz, «la- je predpisana taksa plačana; drugače se zahteva izbriše iz evidence.
11.	) Uradnik, ki vzame v delo predmet ali spis iz tega člena, za katerega ni radostno ali nikakor plačana ali prisojena ena izmed taks iz člena 10. zakona
o državni trošarini, taksah in pristojbinah in členov 1. in 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah, v času, ki je pred-pisan v tem členu, se kaznuje s trikratnim zneskom neplačane ali premalo plačane ali prisojene takse, kar ne izključuje tudi izterjatve redne taks«' od privatne osebe. Te kazni izreka minister za finance Iti zoper njegovo odločbo pritožba ni dopustna. Oe st; ne pobero ostale pristojbine, so za- to odgovorni sefi pristojnilr oblastev po veljavnih predpisih.
12.	) Kor se mora plačati pristojbina takoj —- kreditiranje države je prestalo —, ne smo izdati davčni urad ali finančna uprava, privatni osebi plačilnega naloga, razen v primera iz točke 8.) tega člena in naknadnega plačila pristojbine vsled cenzure; zato se tudi ne pobira nobena taksa za ta nalog.
13.	) Glede na to. da se mora položiti pristojbina v naprej, se tudi no more vložiti pritožba zoper plačilni nalog, nego 'se sme, ko se pristojbina plača, zahtevati od generalne direkcije posrednjih davkov povračilo pomotoma ali preveč pobrane pristojbin,« po pristojnem davčnem uradu ali po pristojni finančni upravi.
14.	) Če se mora plačati taksa po izdanem plačilnem nalogu, mora davčni urad ali finančna uprava, ki mora istega dne izdati ta nalog, izterjati pristojbino prisilno (eksekutivno) 31. dan od dne, ko se je izročil nalog, če dotična oseba prostovoljno ne položi te pristojbine.
IV.	Zaključni predpisi.
Člen 232.
Vse odredbe zakona in tarife zakona o taksah kraljevine Srbije in zakonov o pristojbinah ostalih krajin naše kraljevine kakor tudi predpisi pravilnikov in navodil, ki nasprotujejo zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah in njegovih izpre-rnemb in zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah in temu pravilniku, nadalje zakon o taksah in pravilnik za Črno goro, odredbe o taksah iz finančnih zakonov in pravilnik za izvrševanje odredb iz začasnega zakona o trošarini. taksah in pristojbinah prestanejo veljati.
Člen 233.
Ob sklicevanju na poedine predpise tega pravilnika naj se nazivlje to pravilnik: «Taksni in pristoj-binski pravilnik.>.
Člen 234.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah», obvezno moč pa dobi, in sicer za neizpremenjeno odredbe z dnem razglasitve, za ostale pa dne 15. novembra 1923.
V Beogradu, dne 6. novembra 1923.; št. 37.124.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovič s. r.
377,
Na podstavi pooblastila iz 3. pripombe k tar. post. 61. in pripomb k tor. past 63. in 66. predpisujem sporazumno z ministrom za finance ta-le
Pravšlssšk
za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61., 63., 64., 65., 66. in 67. taksne tarife zakona o taksah.*
Člen 1.
Da se sme v določenem poslopju izvrševati gostilničarski ali kavamarski obrt (gostilna, hotel, kavama, krčma), mora dobiti to poslopje prej krajevno pra vico za gostilno ali kavarno.
člen 2.
Krajevne pravice podeljuje ministrstvo za notranje posle na predlog velikega župana, kjer pa tega ni, na predlog' okrožnega načelnika in v Beogradu na predlog -upravnika mesta Beograda.
Člen 3.
1.) Krajevne pravice se« podeljujejo brez vsake omejitve glede števila; pri tem pa je zlasti vpošte-vati potrebe prebivalstva in interese države.
* Razglašen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hi vato i Slovenaca» št. 263, izdanih dne 15. novembra 1923. (Prilog XIV. - 1923.)
2.) Za krajevno pravico .«e plačuje taksa k topost. 61., razvrščanje krajev po točkah b) in o) topost. 61. pa so vrši po poslednjem uradnem popis-prebivalstva.
Člen 4.
Za gostilno se smatra taka obratovalnica, k jr so poleg prostorov za točenje pijač pripravljene tud sobe za prenočevanje potnikov, za kavarno pa- or.a obratovalnica, kjer ni sob za prenočišče.
Člen 5.
1.	) Pri podeljevanju krajevnih pravic mora, obračati pristojno oblastvo pozornost na to, ali je bis. primerna, da se v njej točijo pijače, ali ustreza, vsen: sanitetnim predpisom in ali je mogoča v n .jej policijska in finančna kontrola,
2.	) Če izda ministrstvo za gradbe načrt za zidanj novih poslopij, namenjenih za gostilne ali kavarn-se morajo zidati po tem načrtu vsa nova poslopja.
Člen 6.
Preden podeli pristojno oblastvo krajevno pr.; vico, izposluje mnenje občinskih in svojih podrejenih oblastev kakor tudi mnenje finančne kontrole. Poleg tega predhodno ugotovi oblastvo, pristojna za podeljevanje krajevne pravice, ali ni kaj ovir za podelitev te pravice glede lastnika poslopja, t. j. ah je pravni lastnik poslopja; da ni sodno kaznovat zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja: ali je v vsakem oziru neoporečen državljan itd.
Člen 7.
V mestih in trgih, v selih in selskih občinah izjavljajo mestna poglavarstva ali občinsko sodišče (županstvo) z vsem odborom (zastopništvom — pred stavništvom, kjer pa teh ni. selski starejšina knez, mukto-r pred sroskim poglavarstvom), ab je » tem kraju gostilna potrebna. Ta kraj mora ob pro-silčevih stroških pregledati strokovna komisija h-oddati svoje mnenje, ali ustreza ta kraj predpisanim, pogojem, zlasti pa, ab je oddaljen od šole, cerkve, bolnice in urada najmanj 120 do 200 metrov. Komisijo tvorijo državni inženjer, zdravnik, en pol« tični uradnik in en organ finančne kontrole.
• /
Člen 8.
Takso za krajevno pravico plača lastnik poslopja.
Člen 9.
1.	) Krajevna pravica, osebna profeskaiaina (poklicna) pravica za izvrševanje gostilničarskega ai: kavarnarskega obrta in pravica za točenje pijač K-tri različne pravice ter se dobivajo ločeno droga od druge, če so izpolnjeni potrebni pogoji.
2.	) Zatorej mora imeti, kdor hoče izvrševati ka-vamarski ali gostilničarski obrt. v prvi vrsti osebno pravico, potem, da more dobiti pravico za točenje pijač (tar. post. 62.), za to primerno poekxpje, ki j«: že pridobilo krajevno pravico, šele, ko dobi vse te tri pravice, sme začeti z izvrševanjem gostiiničar skega ali kavarnarskega obrta.
Člen 10.
t.) Če ministrstvo za notranje posle podeli krajevno pravico, jo pošlje pristojnemu političnemu oblastvu, cli jo izroči prosilcu, ko predhodno pober-predpisano takso in jo prilepi na ustreznem proštom; na potrdilo.
2.	) Politično oblastvo izroči potrdilo proti re-verzu, ki ga. pošlje ministrstvu za notranje posle, da ga to priloži ostalim aktom.
3.	) Ministrstvo za- notranje posle obvesti o vsak podeljeni krajevni pravici tudi generalno direkc;>r, posrednjih davkov".
člen 11.
1.	) Ona poslopja, ki so v krajinah izvita Srbi j« in Črne gore in v katerih se je izvrševal kavaruarsV ali gostilničarski obrt neprekinjeno do drve 6. aprila 1920., se smatrajo, da so pridobila krajevno pravic««, in to poslopja ne plačajo iznova te takse, če se je v. njih izvrševal tak obrt do razglasitve teh predpisov.
2.	) Vsa ostala poslopja izvun Srbije in Črne gor«', v katerih se je začelo točenje pijač pozneje negodne 6. aprila 1920., morajo predhodno plačati takso iz tor. post. 61. taksne tarife, če je že niso plačah doslej.
Člen 12.
Taksa iz tar. post 61. se plača enkrat za veelej in pridobljena pravica je vezana na poslopje; zato se ta pravica ne more prenesti z enega poslopja na drugo.
Člen 13.
'fakse h iar. poet. 61. ko plačujejo oua poslopja, ■v katerih so restavracije na državnih železniških oestajah. če so last države.
Člen 14.
1.	; Obstoječe poslopje, ki ima krajevno pravico, ■(nore kgubiti to pravico:
o) fe se od dne, ko je pridobilo krajevno pravico, v treh mesecih ne začno v njem točiti pijače; b; ee se točenje pijač v tem poslopju prekine in se toe nadaljuje najkesneje čez. mesec dni
2.	) Vse druge prekinitve v točenju pijač v poslopju, ki niso zavisne od volje lastnika poslopja, katero ima krajevno pravico, kakor n. pr. če kdo iiišo popravlja, če jo podere in zida novo, ob rekvi-deiji no vojaških oblastvih za zgolj vojaške potrebe, ne provsročajo izgube krajevne pravice. To okol-noist dokaže prizadeta oseba s potrdilom pristojnih gradbenih ali vojaških oblastev.
8.) Kdor dobi krajevno pravico za kraj, kjer kote postaviti poslopje, izgubi to pravico, če ne po-.skn.'	■, •-nem letu. Toda ministrstvo z& no-
tranje po s it. sme na podstavi predloženih načrtov •s mn&njii krajevnih gradbenih oblastev ta rok pc-daljš&fe'.
Člen 15.
Kdor hoče dobili pravico, da sme profesionalno • poklicno) točiti pijače, mora zahtevati to pravico od pristojnega političnega oblastva; če jo dobi, mora plačati enkrat za vselej takso iz tar. post. (53. Ta pravica se imenuje osebna pravica in koncesio-Ki,- jo sme okoriščati na- ozemlju vse kraljevine.
Ölen 1(5.
Ösebiii» pravico morajo imeti vsi oni, ki izvršuje»: točenje kjerkoli in kakorkoli.
Ölen 17.
I.j Osebne pravice podeljujejo županijska ob-iastva al: okrožna načelništva, ko pobero takso iz tar. post 63., ki se mora prilepiti na listino o podeljeni pravici in uničiti na njej.
g.) Listina o osebni pravici se vroči prosilcu proti :r S mersu, ki se priloži aktom o odobritvi.
Ölen IS.
1.	Politična- oblastva morajo obračati pri podeljevanju osebne pravice pozornost na onega, ki <38 jo podel«, ali je telesno sposoben, točiti pijače, ali jo vreden zaupanja in zanesljiv, ali je dobrega vedenja, da- ni kaznovan in da tudi ni v preiskavi zaradi hudodelstev in pregreäkov iz koristoljubja, da nima slabih navad, da je polnoleten, da uživa v;>o državljanske pravice in da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	: Ali se osebna pravica podeli ali ne podeli, o •te-jtn izdano politična oblastva formalno odločbo, ki
vroče prosilcu.
Ölen 19.
L . -Tv takse ne plačujejo maloletniki pod skrbstvom in pravne osebe: toda zato morajo imeti vse u- oseba poslovodjo, ki mora imeti osebno pravico d: mora ustrezati pogojem iz predhodnega člena.
2.) Poslovodja je z lastnikom obrata solidarno <- govoren za vse nerodnosti in nepravilnosti.
Člen 20.
• Osebna- pravica prestane veljati, a se tudi odvzame z odločbo pristojnih oblastev:
«■) če umre oni. na katerega se glasi; v : če sc imetnik te pravice obsodi zaradi hudodelstva ali pregrešila iz koristoljubja;
c)	če pride v konkurz;
e) če ga politično pblastvo trikrat kaznuje zaradi raznih nerednosti talio sanitotno-policijskih kakor tudi v zgolj policijskem oziru; d če se ugotovi, da podpira ali v svojem lokalu skriva tihotapce ali tihotapsko blago.
Člen 21.
1.	) Odobrila (dovolila) za točenje pijač v vrtovih, parkih in v stalnih barakah kakor tudi v začasnih barakah pri večjih delih in podjetjih podeljuje načeloma ministrstvo za notranjo posle na predlog pristojnega političnega oblastva.
2.	) Za to odobrilo (dovolilo) se pobira samo taksa k tar. post. 5. taksne tarife.
3.	) Šele, ko dobi kdo pismeno odobrilo od mi-. dstrstva za notranjo posle, sme zahtevati pravico a točenje pijač od pristojnih finančnih oblastev po
tar; post. 62. taksne tarife in po predpisih pravilnika «?. izvrševanje te tarifne postavke.
4.) Kdor je dobil obe te pravici, sme točiti pijače v vrtovih, barakah itd.
člen 22.
Osebe, ki imajo pravico, točiti pijače v določenem lokalu po točki 1.) člena 3. pravilnika za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62. taksne tarife in imajo poleg tega lokala vrt, ki je njegov sestavni del, smejo točiti pijače tudi na vrtu brez posebnega odobrila.
Člen 23.
Da kdo dobi pravico za točenje pijač na drobno v vrtovih in parkih, če ne gre za primer iz predhodnega člena, mora izpolnjevati pogoje iz člena 18. toga pravilnika.
Člen 24.
Oni, ki dobe pravico po členu 21.. morajo plačati tudi takso iz tar. post. 62.
Člen 25.
Osebe iz člena '22.. ki točijo pijače v vrtovih ob lokalih, kjer točijo pijače na drobno, plačajo samo eno takso iz tar. post. 62.: toda pil ocenitvi za plačilo te takse se jemlje v poštev, da se točijo pijače tudi na vrtu.
Člen 26.
Za točenje pijač v stalnih in začasnih barakah kakor tudi v vrtovih, parkih itd., nadalje za točenje vina lastnega pridelka se ne plačuje taksa iz tar. post. 61.
Člen 27.
!•) Lastnik poslopja, ki dopusti točenje pijač v svojem poslopju, preden je plačal takso iz tar. post. 61., se kaznuje poleg redne takse še v denarju od 1000 do 3000 dinarjev.
2.) To plačilo denarne kazni ne da dotičnemu poslopju krajevne pravice, nego ta pravica se mora zahtevati in dobiti po redni poti in plačati se mora redna taksa.
Cien 28.
če začne najemnik poslopja točiti pijače v najetem poslopju brez dovolitve lastnika tega poslopja, plača lastnik poslopja vendarle kazen iz predhodnega člena; toda pravico ima, zahtevati po redni sodni poti odškodnino od najemnika.
Člen 29.
Za garancijo za plačilo takse iz tar. post. 61. in eventualne denarne kazni služi vsa imovina lastnika dotičnega poslopja, v prvi vrsti pa poslopje, kjer se točijo pijače.
Člen 30.
Kdor začne točiti pijače, pa nima svoje osebne pravice, kakor tudi one osebe, ki začno točiti pijače v vrtovih, parkih in stalnih barakah in v začasnih barakah pri večjih delih in podjetjih brez odobrila po členu 21. tega pravilnika, se kaznujejo po dotičnih policijskih predpisih, kar ne izključuje kazni zaradi dejanja iz člena 52. zakona o taksah za osebno pravico, ki ga je treba preiskovati in soditi posebe, kakor tudi ne kazni zaradi dejanja iz 5. pripombe k tar. post. 62., ki ga preiskuje in sodi finančno oblast ve.
Člen 31.
Vsa kazniva dejanja iz tega pravilnika, razen kazni k 5. pripombe k tar. post. 62. taksne tarife, id je omenjena v sprednjem členu, preiskujejo in o njih razpravljajo in razsojajo politična oblastva. pristojna za dotični kraj.
Člen 32.
1.	) Nadzorstvo o tem, ali ima vsako poslopje, kjer se točijo pijače, krajevno pravico, kakor tudi o tem, ali imajo vse osebe, ki. opravljajo točenje, osebno pravico, in a!i imajo osebe, ki točijo pijače v vrtovih, parkih, začasnih ali stalnih barakah, za to odobrilo oblastva iz člena 21. tega pravilnika, opravlja finančna kontrola ter priobči vsak primer, kjer ni zgoraj omenjene, pravice, neposredno ministrstvu za notranje posle, ki ukrene nadalje, česar je' treba.
2.	) Poleg tega opravlja finančna kontrola nadzorstvo o tem, ali ima vsakdo, ki izvršuje točenje pijač, tudi pravico iz tar. post. 62., ter priobči vsak primer, kjer te pravice ni, z zapisnikom o dejanju — popisom čina — pristojnemu finančnemu oblastni.
Člen 33.
Zoper v sc odločbe političnih oblastev prve stopnje, izdane po dotičnih policijskih predpisih, je dopustna pritožba v 15 dneh na ministrstvo za notra-
nje posle, čigar odločbe so izvršne; zoper vse odločbe političnih oblastev prvo stopnje, izrečene po členu 52. zakona o taksah, pa je dopustna pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov v 15 dneh.
Člen 34.
Vsa policijsko kazniva dejanja, učinjena zoper te predpise, zastarajo v treh mesecih od dne, ko se učinijo; taksni prestopki pa zastarajo v času, ki je predpisan z zakonom o taksah.
Člen 35.
1.	) Omejitev števila točilnic v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački, Baranji in Sremu je ukinjena.
2.	) Vse nadšteviino točilnice v omenjenih oblastih morajo naknadno plačati takso iz tar. post. 61.. kolikor se to že ni doslej zgodilo.
Člen 36.
1.	) O podeljevanju odobril za začasno- izvrševanje gostilničarskega obrta v Srbiji in Črni gori v poslopjih, Id nimajo krajevne pravice, veljajo še nadalje dosedanji predpisi z učinjenimi izpremembami tar. post. 67.
2.	) Ministrstvo za notranje posle sme dovoliti, da se izvršuje v onih krajih Srbije in Črne gore, kjer ni gostiln, zaradi potnikov ali zaradi drugih potreb začasno gostilničarski obrt, dokler se ne napravi gostilna; to pa se sme dovoliti tudi tam. kjer število gostiln ne zadošča.
Člen 37.
Vsi predpisi uredbe o gostilnah in kavarnah kakor tudi vse ostale odredbe, ki nasprotujejo temu pravilniku, se razveljavljajo.
Cleu 38.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 15. novembra 1923.
V Beogradu, dne 12. novembra 1923:
Ubr. 30.817.
Minister za notranje poste:
Mil. A. Vujičič s. r.
37Se
Na podstavi 8. pripombo k tar. post. 62. taksno tarife in člena 8. zakona o izpremembak in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah in sporazumno z ministrom za notranje posle predpisujem ta-Ie
Pravilnik
za izvrševanje predpisov iar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah.*
Člen 1.
1.	) Pijače sme točiti samo oni, ki mu podeli pristojno finančno oblastvo za to posebno pravico.
2.	) Podeljevati pravico za točenje pijač so pristojne v Srbiji, Črni gori, Banatu, Bački, Baranji in Sremu okrožne finančne uprave, v ostalih krajinah pa finančne direkcije.
3.	) Ta pravica se ne sme podeliti, dokler se ut predloži osebna pravica o profesionalni (poklicni) sposobnosti za ta posel in pogodba ali kakršnakoli listina o tem. da se je vzelo v najem določeno poslopje, ki ima krajevno pravico, ali pa katero poslopje in kje za točilco iz 4. pripombe k tar. post. 62. taksne tarife.
Člen 2.
1.	) Pijače se točijo na dva načina, in sicer na drobno in na debelo.
2.	) Za točenje pijač na drobno se smatra, prodajanje vseh ali samo nekaterih vrst alkoholnih pijač v vseh količinah teko za goste v odrejenih lokalih kakor tudi za potrošnike izvun prostorov obratovalnice.
3.	) Za točenje pijač na debelo se smatra prodajanje vina preko 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in vseh vrst žganja preko 100 litrov, ostaliii oslajenih in neoslajenih pijač- pa najmanj 25 litrov.
4.	) Finančna oblastva, omenjena v členu 1. tega pravilnika, smejo podeljevati neomejeno število pravic za točenje pijač na drobno, vpoštovaje potrebe prebivalstva in interese države.
* Razglašen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 263, izdanih dne 15. novembra 1923. (Prilog XIV. —1923.) V slovenskem besedilu so se vzeli v poštev popravki, priobčeni v «Službenih Kovinah kraljevine Srki, Hrvata j Slovenaca» št. 274 z dne 28. novembra 1928.
5.) Pravice za točenje pijač na debelo podeljujejo istotako ta finančna oblastva po predhodni odobritvi generalne direkcije posrednjih davkov.
Člen 3.
1.	) Kdor zahteva pravico za točenje pijač na drobno, mora vložiti prošnjo pri pristojni okrožni finančni upravi, beograjskem davčnem oddelku ali pri finančni direkciji.
2.	) V prošnji mora označiti: kraj, ulico in številko hiše, v kateri hoče točiti pijače na drobno; ali ima osebno pravico; ali že ima v dotični občini tako dovolilo; ali ima poslopje, kjer hoče točiti pijače na drobno, krajevno pravico, t. j. ali jo plačana taksa iz tar. post. 61. zakona o taksah; osebe iz
4.	pripombe k tar. post. 62., v katerem poslopju in v katerem kraju hočejo točiti pijače; točen popis prostorov, kjer hoče točiti pijače na drobno; da bo točil pijače na drobno osebno; ali zahteva pravico za neomejen ali samo za določen čas; ali in na katerih sejmih in ob katerih cerkvenih slavnostih hoče točiti pijače na drobno pod šatorom (pod vejo).
3.	) One osebe, ki hočejo točiti pijače na drobno samo na sejmih, ob cerkvenih slavnostih in raznih svečanostih pod šatorom (pod vejo), morajo priložiti prošnji potrdilo pristojnih političnih oblastev o vedenju in ponašanju kakor tudi o dotedanjem točenju pijač na drobno na sejmih, ob cerkvenih slavnostih in raznih svečanostih.
4.	) Prošnji je treba priložiti potrdilo občinskega oblastva o polnoletnosti, vedenju in dotedanjem poklicu, o državljanstvu, o neoporečnosti in zanesljivosti. .
5.	) Maloletne osebe morajo priložiti dovolilo skrbstvenega sodnika za izvrševanje tega obrta,
6.	) Ko finančno oblastvo preizkusi vse predložene dokumente in se uveri o njih resničnosti, podeli prosilcu pravico za točenje pijač na drobno ali na debelo; to dovolilo se sme odvzeti samo, če odpade eden izmed teh pogojev.
7.	) One osebe, ki ne morejo iz kakršnihkoli razlogov osebno točiti pijač na drobno, kakor n. pr. pravne osebe ali bolniki, morajo navesti osebo, ki bo namesto njih opravljala ta posel. Ta oseba mora imeti vse zgoraj navedene pogoje.
8.	) .Ce se zahteva pravica za točenje pijač na brodih, železniških in pamiških postajah, na ladjah, v vojaških kantinah in kantinah pri tvomicah ali v kazinah in čitalnicah, je treba priložiti prošnji odobrilo dotičnoga oblastva ali podjetja.
9.	) Kdor zahteva pravico za (prodajanje) točenje pijač na debelo, mora dokazati poleg zgoraj navedenih pogojev:
a)	da je njegova firma protokol irana;
b)	da vodi predpisane trgovske knjige, iz katerih je razvidno nabavljanje in prodajanje pijač, in sicer prodajanje poedinim osebam;
c)	da more dajati na leto v promet najmanj 200 hi alkoholnih pijač.
10.) Tvornice, svobodna shranišča in tvornice za liker, rum in konjak smejo prodajati svojo proizvode ali količine alkoholnih pijač, spravljene v shranišče, na debelo brez posebnega odobrila; toda voditi morajo predpisane trošarinske knjige, pa tudi trgovske knjige kakor ostali veliki prodajalci alkoholnih pijač.
Ölen 4.
Pravica za točenje pijač na drobno in na veliko se ne sme podeliti:
a)	tujim državljanom, razen ob vzajemnosti;
b)	osebam, ki so obsojene zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in glede katerih je postala obsodba izvršna;
c)	osebam, ki so obsojeno zato, ker so dajale v promet umetno vino, in zaradi drugih tihotapskih (dohodarstvenih) prestopkov;
č) osebam, ki so na sumu, da bi zbog svojega ponašanja zlorabljale pravico za točenje pijač na drobno in na debelo ter podpirale hazardne igre, nemoralnost ter prikrivale tihotapske prestopke in druga hudodelstva;
d)	državnim, občinskim in samoupravnim uradnikom, duhovnikom in učiteljem, zakonitim ženam in maloktnim otrokom teh oseb, odvetnikom, zdravnikom in njih zakonitim ženam in malolet-nim otrokom kakor tudi ne babicam v kraju, kjer izvršujejo prakso.
Ölen 5.
1.) Pravica za točenje pijač na drobno in na debelo se sme podeliti samo in izključno za določen lokal.
2.	) Potemtakem se smejo točiti pijače na drobno v kavarnah, gostilnah, okrepčevalnicah, prodajalni-cah užiških proizvodov, delikatesnih trgovinah, vi-narnah in žganjarnah, sladčičarskih in ostalih trgovinah, nadalje na železniških postajah, na ladjah, v vojaških kasarnah in trdnjavah, v kazinah, čitalnicah in ostalih zaključenih družabnih krožkih, v zavetiščih, na naselbinah, ki leže daleč od svojih krajev, na prelazih, rekah in na pristavah, v začasnih barakah pri večjih delih, v ostalih barakah (kantinah) pri tvomicah.
3.	) Lokal, kjer se točijo pijače na drobno, mora ustrezati vsem zdravstvenim pogojem; imeti mora neposrednji vhod iz ulice in biti mora sposoben za finančno in policijsko nadzorstvo. Prostori morajo biti svetli, opremljeni s podom in urejeni za ta posel; v istem lokalu se ne sme kuhati.
4.	) Točilci pijač na drobno ne smejo v prostorih, kjer opravljajo točenje, prodajati denaturiranega špirita in se tudi vobče ne smejo baviti s prodajanjem denaturiranega špirita.
5.	) Poleg točenja pijač v izvestnem lokalu sme vršiti koncesionar točenje tudi na sejmih, ob cerkvenih slavnostih in drugih svečanostih, toda samo v okolišu svojo občine.
Člen 6.
1.	) Finančna oblastva iz člena 1. tega pravilnika morajo izposlovati, preden podele pravico' za točenje pijač na drobno, izjavo od pristojnega političnega oblastva, ali ne ugovarja s sanitetnega ali policijskega stališča, da bi prosilec prejel dovolilo. Če politično oblastvo zahtevane izjave ne pošlje v 15 dneh, se pokliče odgovorni uradnik na odgovor ter se kaznuje pO' zakonu o taksah za malomarno izvrševanje zakona, kar ne izključuje tudi kazni po zakonu o civilnih uradnikih.
2.	) Če smatra pristojno finančno oblastvo, da je treba tudi vkljub nasprotnemu mnenju političnega oblastva podeliti prosilcu pravico za točenje pijač na drobno, pošlje predmet v odločitev generalni direkciji posrednjih davkov.
3.	) Zoper odločbo finančnega oblastva je dopustna pritožba v 15 dneh na generalno direkcijo posred-njih davkov, katere odločba je izvršna.
Člen 7.
1.	) Oblastva iz člena 1. tega pravilnika podeljujejo koncesionarjem pravico, ki se mora predhodno taksirati po tar. post. 62. taksne tarife. V tej pravici je treba točno označiti koncesionarjovo ime in njega priimek, nadalje, če ima poslovodjo, poslovodjevo ime in njega priimek, ulico in številko poslopja, kjer je točenje pijač dovoljeno, število poslovnih prostorov in njih površino, vrsto točenja pijač, sejme in cerkvene slavnosti, kjer sme koncesionar točiti pijače izvun svojih prostorov, in za koliko časa velja dovolilo.
2.	) Koncesionar mora imeti to dovolilo v svojem lokalu obešeno na vidnem kraju.
3.	) Oblastva, ki podeljujejo pravico, pa tudi pristojni urad finančne kontrole morajo voditi evidenco o vseh podeljenih dovolilih za točenje pijač na drobno in na debelo.
Člen 8.
1.	) Kdor ima pravico, točiti pijače na drobno, sme točiti v odrejenem lokalu vse alkoholne pijače v neomejenih količinah.
2.	) Dobljena pravica se ne more prenesti ha drugega in se tudi he more dati v najem.
3.	) če se hoče koncesionar odpovedati pravici za točenje pijač, mora to pismeno prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu iz člena 1. tega pravilnika. Odpoved pravico se sme prijaviti tudi pristojnemu sreskemu upravniku finančne kontrole ali oddelku finančne kontrole; ta pa morata to takoj priobčiti pristojnemu finančnemu oblastvu, ki vpiše odpoved, ko prejme tako prijavo, takoj v seznamek podeljenih dovolil za točenje pijač, dovolilo prečrta, podeljeno dovolilo pa odvzame koncesionarju ter ga priloži prijavi.
4.	) Če hoče koncesionar prenesti svoj obrt v drugo poslopje, mora dobiti predhodno za to dovolilo od pristojnega finančnega oblastva.
5.	) Postopanje za prenos obrta je glede poslopja in drugih pogojev, vezanih na poslopjei, isto, kakor če se zahteva novo dovolilo.
6.	) Če pristojno finančno oblastvo koncesionarju iz kakršnegakoli razloga ne dovoli, prenesti pravice v drugo poslopje, je dopustna v 15 dneh pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov, katere odločba je izvršna.
7.	) Istotako morajo koncesionarji, ki ne izvršujejo točenja osebno, nego po svojem poslovodji, če
hočejo izpremeniti poslovodjo, dobiti za to dovolilo od pristojnega finančnega oblastva.
8.	) Novi poslovodja sme pričeti z izvrševanjem točenja od one ure, ko se izroči prošnja za izpre-membo prejšnjega poslovodje. Če pa finančno oblastvo iz kakršnegakoli razloga, ne dovoli, da bi novi poslovodja izvrševal točenje, je dopustna r 15 dneh pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov, katere odločba je izvršna. Te pritožbe se morajo reševati kot nujne.
9.	) Natakarjev, ki točijo pijače na drobno na koncesionarjev račun, ni treba prijavljati finančnemu oblastvu.
10.) Vse izpremembe glede prenosa obrta iz enega poslopja v drugo ali izpremembe glede poslovodje s morajo omeniti v podeljeni pravici in označiti v seznamku podeljenih dovolil za točenje pijač, katerega vodi pristojno oblastvo, ki podeljuje dovolila.
Člen 9.
1.	) Prodajalci pijač na debelo morajo voditi knjigo o prejemu in oddaji pijač. Te knjige si nabavljajo sami.
2.	) Ko vpisujejo prejem pijač v knjigo, morajo postaviti v ustrezne razpredelke količino in vrsto prejete pijače, nadalje jakost v hektolitrskih stop njah; tovorni list ali spre vodnico pa morajo priložiti knjigi o prejemu.
3.	) Ko zapisujejo oddajo pijač, morajo vpisati v ustrezne razpredelke kupčevo ime, njega priimek, poklic in stanovališče, vrsto in količino prodane in oddane pijače in jakost v hektolitrskih stopnjah: kupčevo obvestilo- o prejemu ali tovorno listino (če se odpremi ja pijača po železnici, po pošti ali po drugem javnem komunikacijskem podjetju) pa morajo priložiti knjigi o oddaji.
4.	) Knjiga o prejemu in oddaji se zaključuje mesečno; lahko pa se tudi zaključuje prej, če se vrši kontrola veleprodaje. Te knjigi se morata hraniti pet let.
5.	) Knjigo o prejemu in oddaji vodijo tudi tvornice za špirit in liker, rum in konjak, nadalje svobodna shranišča, ki se bavi jo s prodajanjem alkoholnih pijač. Proizvajalci žganja za trgovino morajo imeti o vsaki prodaji žganja kupčevo potrdilo ali tovorni list (če so odpremili žganje po železnici, po pošti ah po drugem komunikacijskem podjetju), ki ga morajo izročiti na zahtevo finančnemu organu. Ta potrdila niso zavezana taksi.
Člen 10.
1.	) Prodajalci alkoholnih pijač na drobno in na. debelo so glede plačila takse in uporabljanja predpisov tega pravilnika pod nadzorstvom finančnega oblastva. V ta namen so finančni organi upravičeni, pregledovati poslovne prostore vedno in ob vsakem času.
2.	) Finančnim organom se mora na zahtevo dovoliti pregled vseh knjig, Id jih vodijo prodajalci alkoholnih pijač.
3.	) Privatna stanovanja točilcev pijač smejo preiskati finančni organi samo, če upravičeno sumijo, da so tam skrite tihotapske količine pijač ali drugih trošarinskih, monopolnih ali carini zavezanih predmetov. Preiskava privatnih stanovanj se vrši po občem predpisu o preiskovanju stanovanj.
Člen 11.
1.	) Poleg oseb, koncesioniranih za prodi janje pijač na drobno v določenem lokalu, se sme dovoliti tudi drugim osebam, kakor: prodajalcem jedi, kolačev in drugih življcnskih potrebščin, da smejo us sejmih in cerkvenih shodih prodajati alkoholne pt-jače vseh vrst v neomejenih količinah, toda samo v okolišu svojega sreza (okraja, kotara). Istotako se sme dovoliti prodajanje pijač na drobno onim osebam, ki spremljajo z življenskimi potrebščinami vojsko na pohodu, tako zvanim marketendarjem (vojaškim branjevcem).
2.	) Podeljevanje teh pravic spada tudi v pristojnost finančnih oblastev iz člena 1. tega pravilnika. Osebe, ki zahtevajo takšno pravico, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 3. tega pravilnika.
3.	) Pristojna finančna oblastva vodijo evidenco o dovolilih, podeljenih po tem členu, koncesionarju pa izdado dovolilo, v katerem se mora označiti, na katerih sejmih ali shodih sme koncesionar točiti pijače na drobno, in dokdaj velja dovolilo, ali katero četo spremlja na pohodu.
4.	) Preden finančno oblastvo podeli pravico, mora izposlovati mnenje pristojnega političnega oblastva.
Člen 12.
1.) Podeljena pravica za točenje pijač na drobno in na debelo se odvzame:
a)	če se koncesionar odpove dovolila;
b)	če koncesionar umre;
e)	če se odkrijejo take okolnosti, zaradi katerih se pravica po členu 3. ne bi mogla podeliti, ali če se je podelila zaradi tega, ker oblastvo za te okolnosti ni vedelo; č) če pride koncesionar v konkurz;
d)	če ne izpolni koncesionar po prvem opominu dolžnosti, vezanih na pravico;
e)	če daje koncesionar v promet pijače, Škodljive za zdravje;
f)	če ne začne koncesionar obrta v treh mesecih od dne, ko se mu je podelila pravica, ali če ima neprekinjeno mesec dni obratovalnico zaprto;
g)	če da koncesionar dobljeno pravico v najem;
h)	če prenese pravico iz enega lokala v drugega brez predhodne odobritve pristojnega finančnega oblastva;
}) če učini hudodelstvo ali drugo onečaščujoče dejanje;
j) če ga politično oblastvo trikrat kaznuje, ker ne postopa po policijskih naredbah.
Člen 13.
1.	) Za pravico, točiti pijače na drobno, se plačuje kot taksa:
a)	v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu, Subotici in v vseh kopališčih za vsako polovico leta 1500, 1000, 750, 500 dinarjev;
b)	v krajih z več nego 2000 prebivalci za vsako polovico leta 1000, 750, 500, 300 dinarjev;
e) v krajih do 2000 prebivalcev za vsako polovico leta 750, 500, 300, 200 dinarjev.
2.	) Za osnovo ocenitvi, kateri kraji v kraljevini «padajo v kategoriji b) in c), se jemlje poslednji popis prebivalstva.
3.	) V vsaki teh treh kategorij a), b) in c) so po štiri taksne skupine.
4.	) Ko se uvrščajo točilci pijač na drobno v te štiri taksne skupine, je treba vpoštevati mesto in Ježo dotičnega kraja, kjer se točenje izvršuje; promet, ki ga ima dotični točilec na leto; vrsto in razsežnost prostorov; število miz in stolov; vrsto pijač, ki jih daje v promet; ali je točilcu dovoljeno, točiti pijače na sejmih in ob cerkvenih slavnostih, kakor tudi vse druge okolnosti, ki vplivajo na promet dotičnoga točilca.
5.	) Vsi točilci pijač na drobno in vsi prodajalci pijač, na sejmih itd. morajo predložiti vsako leto naj-kesneje do dne 1. oktobra pristojni sreski upravi finančne kontrole prijavo s temi podatki: ime in priimek; kraj, kjer točijo pijače na drobno; kakšne vrste pijač točijo; kakšni so njih prostori (njih površina), višina, način razsvetljave; število miz in stolov in število služabništva.
6.	) Ko sreski upravnik finančne kontrole prejme te prijave, jih mora preizkusiti po starejšinah oddelkov finančne kontrole ter tako preizkušene priobčiti okrožni finančni upravi ali beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji najkesncje do dne 1. decembra vsakega leta.
7.	) Za ocenjanje, kateri točilci naj se v vsakem kraju uvrste v eno ali drugo taksno skupino, je ustanoviti posebno komisijo, ki ji morajo pripadati: šef okrožne finančne uprave ali beograjskega davčnega oddelka ali direktor finančne direkcije kot predsednik, za dotični kraj pristojni šef sreske uprave finančne kontrole in en točilec na drobno iz prvega odstavka 4. pripombe k tar. post. 62., ki ga izvolijo ostali točilci na drobno iz te pripombe v dotičnem kraju, če se klasificirajo točilci po kavarnah in gostilnah; če pa se klasificirajo točilci iz prvega od-st^vka 4. pripombe k tar. post. 62., mora biti v komisiji en kavamar ali gostilničar, ki ga izvolijo ostali kavamarji ali gostilničarji v dotičnem kraju.
8.	) Ta komisija se mora sestati na Sedežu pristojne okrožne finančne uprave, beograjskega davčnega oddelka ali finančne direkcije najkesneje dne 1. decembra vsakega leta ter izvršiti klasifikacijo za taksno skupino do dne 15. decembra istega leta.
9.	) Ko se klasificirajo točilci pijač na drobno, mora obračati ta komisija posebno pozornost na zgoraj navedene podatke ter vse točilce v enem kraju uvrstiti po kategorijah v štiri ali v tri skupine. V prvo skupino spadajo oni točilci pijač na drobno, ki imajo najlepše, pa tudi najprostornejše lokale, na prometnih krajih in ki imajo največji promet v dotičnem kraju. V drugo skupino spadajo one gostilne — točilnice — ki opravljajo manjši obrt in kf so na manj živahnih krajih itd.
10.) To uvrstitev mora izvršiti komisija tako, da ima vsaka izmed treh kategorij dotičnega kraja točilce, ki spadajo v prvo taksno skupino; oni točilec pijač na drobno, ki posluje v dotičnem kraju naj-
bolje, pa služi za osnovo uvrstitvi ostalih točilcev pijač na drobno. N. pr. selo z 2500 prebivalci ima pet točilcev pijač na drobno. Tedaj se mora postaviti izmed teh petih točilcev oni, ki ima največji promet v dotičnem kraju, v kategorijo b) v prvo skupino ter mora plačati 1000 dinarjev takse za polovico lota. Po tem točilcu pijač so uvrste ostali štirje točilci v ostale tri taksne skupine.
11.	) Okrepčevalnice, prodajalnice užiških proizvodov, vinarne in žganjarne, delikatesne, sladčičarske in ostale njim slične trgovine, ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih, plačujejo, ne glede na kraje (mesta), kjer so, najvišje takse po točkah a), b) in c) tar. post. 62., t. j. okrepčevalnice itd. plačujejo po prometu onega kraja, kjer so, takso 1500, 1000 ali 750 dinarjev za vsako polovico leta, kakor jih pač uvrsti odrejena komisija v eno izmed teh treh skupin z ozirom na vse določene okolnosti. Te obratovalnice pa vendarle ne smejo služiti za osnovo uvrstitvi ostalih točilcev v dotičnem kraju v poedine taksne skupine.
12.	) Najnižjo takso iz vseh treh kategorij plačujejo oni vinogradniki, ki jim je dovoljeno, prodajati vino lastnega pridelka, če ne točijo razen njega drugih pijač.
13.	) Osebe, ki točijo pijače na drobno pod šatori (pod vejo) na sejmih, ob cerkvenih slavnostih, nadalje one osebe, ki spremljajo vojsko na pohodu, plačujejo takso iz točke c) tar. post. 62., in sicer iz prve taksne skupine, če nimajo stalnega lokala, kjer točijo pijače na drobno.
14.	) Ko ta komisija dovrši delo, sestavi seznamke po občinah in v te seznamke se vpišejo imena točilcev pijač na drobno in določena taksa za vsakega. Te seznamke pošlje komisija s spremnim pismom, ki ga podpišejo vsi njeni člani, pristojni okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji, ta pa mora do dne 1. januarja vsakega leta z dopisom obvestiti vsakega poedlnega točilca o taksi, odrejeni po tar. post. 62.
15.	) Tako izvršena ocenitev točilcev pijač velja za pol leta.
16.	) Zoper ocenitev te komisije je dopustna v 15 dneh pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov. Odločbe generalne direkcije posrednjih davkov so izvršne.
17.	) S pritožbo se ne odloži plačilo ali izterjatev takse.
18.	) Uradnikom, odrejenim v to komisijo, pristoje predpisana dnevnica in potni stroški, če se sestane komisija izvun kraja njih službovanja.
19.	) V onih delih naše države, kjer se ni nič plačevalo za dovolila za točenje pijač (kjer ni bilo to-čarinske pristojbine ali pristojbine za dovolilo), se mora za drugo poluletje '1923. odrediti in pobrati taksa za pravico, točiti pijače, po teh predpisih.
20.	) Za odmerjanje takse iz tar. post. 62. za leto 1924. morajo predložiti vsi točilci pijač na drobno pristojni sreski upravi finančne kontrole prijavo po točki 5.) toga člena najkesneje do dne 1. decembra
1923.	; ta uprava pa preizkusi prejete podatke ter jih pošlje pristojni okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji najkesneje do dne 31. decembra 1923.
21.	) V bodoče bodo veljali roki, navedeni v točki 5.) tega člena.
22.	) Po taksi, odmerjeni za poluletje 1924., se pobere taksa tudi za drugo poluletje 1923. od oseb iz točke 19.) tega člena, tako da jim za leto 1923. ni treba predlagati posebne prijave.
Člen 14.
1.	) Ta taksa se plačuje po koledarskem letu za vsako polovico leta v naprej, in sicer se mora plačati za prvo poluletje najkesneje do dne 31. januarja istega leta, za drugo poluletje pa najkesneje do dne 31. julija istega leta.
2.	) Izjemoma pa se sme za prvo poluletje 1924., če se zaradi kratkega časa odmera ne izvrši o pravem času, plačati tudi do konca meseca februarja
1924.
3.	) To takso mora plačati koncesionar za vse poluletje, ne glede na to, v katerem mesecu je začel točiti pijače na drobno.
4.	) Ta taksa se polaga v gotovini pri pristojni finančni upravi, beograjskem davčnem oddelku ali pri davčnem uradu.
Člen 15.
Ta taksa se plačuje za vsa točenja pijač, omenjena v členu 5. tega pravilnika, ne glede na to, ali je onemu, ki toči pijače, to glavni ali postranski poklic in ali toči koncesionar pijače sedečim ali stoječim gostom, v zaprtih ali odprtih posodah, za konsum v poslovnih prostorih ali izvun teh prostorov.
Člen 16.
1.	) Glede točenja pijač na železniških postajah, na ladjah, v vojaških kasarnah in trdnjavah, v kazi-nah, čitalnicah in ostalih zaključenih družabnih krožkih, v zavetiščih, na naselbinah, ki leže daleč od svojih krajev, na prelazih in vobče na vsakem takem kraju, kjer se zaradi omejene mere konsuma ne more govoriti o rednem točenju, kakor tudi glede točenja samo ob poedinih prilikah sme dovoliti generalna direkcija posrednjih davkov na utemeljen predlog finančnega oblastva, da se zniža ta taksa tudi pod zneske, določene pod točkami a), b) in c) tar. post. 62., toda največ do 50 %.
2.	) Da se prizadeti osebi tako zniža taksa, mora vložiti prošnjo pri pristojnem finančnem oblastvu ter ji priložiti seznamek, overovljen po pristojni občini, o količini alkoholnih pijač, potrošeni v minulem letu. Pristojno finančno oblastvo mora predhodno vse prejete podatke preizkusiti ter podati svoj predlog generalni direkciji posrednjih davkov o višini takse.
3.	) Istotako sme dovoliti generalna direkcija posrednjih davkov pri točenju pijač na- samostalnih pristavah, ki spadajo k mestom in krajem, uvrščenim glede plačila takse pod točki a) in b) tar. post. 62., ki pa leže daleč od teh mest in krajev, na prošnjo prizadete osebe z utemeljenim predlogom pristojnega finančnega oblastva, da se odmeri taksa po točki c) tar. post. 62. Tej prošnji se morajo priložiti dokazila, kakor je zgoraj navedeno.
Člen 17.
1.	) Kdor ne položi o pravem času takse, ki mu je odmerjena za točenje pijač, ali kdor začne točiti pijače brez dobljene, pravice in preden plača takso, učini kaznivo dejanje ter se kaznuje poleg redne takse s trikratnim zneskom neplačane ali premalo plačane redne takse. Tako plačana redna in kazenska taksa ne d d tej osebi pravice, opravljati točenje pijač, dokler ne dobi za to pravice po redni poti.
2.	) Če ne plača točilec pijač redne takse niti v 30 dneh, štetih od dne, ko bi jo bil moral plačati, se kaznuje s tem, da se mu odvzame pravica za točenje pijač na drobno.
Člen 18.
Kdor toči pijače na drobno na dragem kraju ali v drugem prostoru, nego je označeno v listini o podeljeni pravici, učini kaznivo dejanje, ki se kaznuje, če se je zaradi tega prikrajšala redna taksa, poleg plačila redne takse s trikratnim zneskom prikrajšane redne takse.
2.) Če se z neupravičeno izpremembo prostora in kraja za točenje ne prikrajša redna taksa, se kaznuje to postopanje v denarju od 100 do 2000 dinarjev.
Člen 19.
1.	) Če točilec pijač na drobno ali lastnik poslopja ovira finančne organe v izvrševanju njih dolžnosti se kaznuje v denarju od 500 do 5000 dinarjev. Točilcu pijač na drobno se smo poleg kazni tudi odvzeti pravica za točenje.
2.	) Če organ finančnega ali političnega oblastva po čigarkoli ovadbi, da toči kdo pijače na drobno v lokalu, na trgu, ob cerkveni slavnosti, na sejmu ali kjerkoli na drugem kraju, ne ukrene, česar je treba, da se ta oseba izsledi in da se ji prepreči protizakonito točenje pijač na drobno, se kaznuje po členu 56. zakona o taksah v denarju od 30 do 500 dinarjev, poleg tega pa je odgovoren za škodo, če se taksa in kazen ne moreta izterjati od obdolženca. Nastala škoda se. prizna državi z odločbo o kaznovanju dotičnega organa.
Člen 20.
Vsi ostali postopki katerekoli osebe, ki bi ob-teževali pravilno odmerjanje ali pobiranje te takse, kakor tudi vsa druga dejanja, ki nasprotujejo tem predpisom, se kaznujejo v denarju od 100 do 2000 dinarjev, točilcu pijač na drobno pa se sme poleg te kazni tudi odvzeti pravica.
Člen 21.
Za kaznovanje zaradi nečistote, prepoznega zapiranja lokalov, zaradi nenravnosti in dragih policijskih prestopkov so pristojna politična oblastva, ki izdajajo o tem tudi naredbe v mejah zakona.
Člen 22.
1.) Za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih učinijo točilci pijač na drobno zoper predpise tega pravilnika, so pristojne sreske uprave finančne kontrole.
i
2.	) Finančni organ sestavi o vsakem ugotovljenem kaznivem dejanju popis čina ali zapisnik o dejanju, ga vroči po pristojni poti okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji ter postopa po drugem odstavku člena 60. zakona o taksah. Ko se ta popis čina ali zapisnik o dejanju vpiše v register kaznivih dejanj pri okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji ter dobi svojo številko, se vrne pristojni sreski upravi finančne kontrole, ki potem vodi preiskavo. Ko je stvar zadosti preiskana, se vrne okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji, ki potem izreče razsodbo ter jo priobči obsojencu.
3.	) Zoper razsodbe oblastev prve stopnje je dopustna pritožba v 15 dneh na generalno direkcijo posrednjih davkov, katere odločba je izvršna.
Razsodbe izvršujejo finančne uprave, beograjski davčni oddelek ali davčni uradi.
Člen 23.
Za preiskovanje kaznivih dejanj, za izrekanje in izvrševanje kazni iz člena 21. tega pravilnika so pristojna sreska načelništva (kotarska [okrajna] ob-lastva), kolikor ni to kaznivo dejanje večjega obsega in ne spada v pristojnost preiskovalnih oblastev.
Člen 24.
Vsi predpisi uredbe o gostilnah in kavarnah, zakonski člen XXV. iz leta 1899. in vsi ostali predpisi o pravici za točenje pijač, ki nasprotujejo temu pravilniku, so razveljavljeni.
Člen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 15. novembra 1923.
V Beogradu, dne 12. novembra 1923;
št. 37.884.	.	.	.•
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
Uredbe pokraiinske uprave
La uiufuiinui
379.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani.
Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljub. Ijana odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da se veljavnost tukajšnjih na-redb z dne 21. junija 1922., Ur. 1. št. 198, in z dne 16. junija 1923., Ur. 1. št. 221, podaljša do konca koledarskega leta 19%4.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinskega namestnika načelnik: Kremenšek s. r.
380.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo o pobiranju občinske davščine na igre v gostilnah in kavarnah v Ljubljani.
Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da se veljavnost tukajšnje naredbe z dne 23. junija 1922., Ur. 1. št. 207, odnosno z dne 29. decembra 1922., Ur. 1. št. 438, podaljša do konca koledarskega leta 1924.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinskega namestnika načelnik: Kremenšek s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 31. januarja 1924.*
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I br. 45.501 z dne 22. novembra 1923., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato in inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slove jo na zlato ali inozemsko valuto:
1 napoleondor		. Din 310—	
1 turška lira v zlatu .	.	.	. »	350—
1 angleški funt		. »	385—
1 ameriški dolar ....	. »	88—
100 francoskih frankov .	.	.	. »	460—
100 švicarskih frankov .	.	.	. »	1545—
100 grških drahem ....	. »	160—
100 italijanskih lir ....	. »	383—
100 češkoslovaških kron, .	.	. »	258—
100 madžarskih kron . . .	. »	0-45
100 romunskih lejev ....	. »	46—
100 bolgarskih levov ....	. »	65—
100 španskih požet ....	. »	1100—
100 nizozemskih goldinarjev .	. »	3340—
100 danskih kron 		. »	1560—
100 avstrijskih kron ....	. 2>	0-124
100 poljskih mark			0-005
100 belgijskih frankov .	.	.	. »	400—
Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do dne		
31. januarja 1924.
Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse.
Iz pisarne generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 25. decembra, 1923.; I br. 49.347.
Razglasi pokraiinske uprave za Slovenijo.
St. 9293.
Razglas.
Dne 1. januarja 1924. začneta poslovati velika župana ljubljanske in mariborske oblasti v Ljubljani in v Maribora.
Njiju področje se razteza začasno le na grsne res o rta ministrstva za notranje posle, ki jih je opravljala do sedaj pokrajinska uprava za Slovenijo.
Predsedništvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani,
dne 28. decembra 1923.
Za pokrajinskega namestnika načelnik: Kremenšek s. r.
St. 36.847.
Razpust društva.
Skupina «Prevalje» «Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani» je razpuščena, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 22. decembra 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinskega namestnika načelnik: Kremenšek s. r.
Opr. št. VI 20.311/23.
Preklic.
Avguštin Gnidovec, rojen v Srednjem Lipovcu leta 1882., pristojen v Ajdovec (Novo mesto), pek, oženjen, ima delavsko knjižico št. 8, je zaradi delomrznosti preklican.
Ker izvablja na račun domovne občine podpore, naj se mu te ne dajo, ampak postopati je zoper njega eventualno po izgonskem zakonu.
V	Ljubljani, dne 21. decembra 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za socialno politiko, odsek za javno pomoč.
Za pokrajinsko upravo načelnik oddelka za socialno politiko: dr. Goršič s. r.
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 299, izdanih dne 29ega decembra 1923.
Razglasi drogili orado* io oblaste*.
Sa 9/23—31.	$769
Sklep.
Poravnabio postopanje Alojzija Šinigoja, trgovca v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 17, je pravnomočno končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III,,
dne 20. decembra 1923.
Sa 11/23—34.	1768
Sklep.
Poravnalno postopanje Josipa Planinška, posestnika in sodavičarja v Litiji, je pravnomočno ustavljeno.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. decembra 1923.
P 58/23—1.	1667
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 2. novembra ,1923., opr. št. L 5/23—5, je bil Janez Grabelšek, posestnik v Podolnici št 21, zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican. •
Za pomočnico mu je postavljena njegova žena Ivana Grabelšek v Podolnici št. 21.
Okrajno sodišče na Vrhniki, dne 24. novembra 1923.
■ Ä&fc ‘ ' ' •• *44. '
Razne objave.
1779	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov ia Slovencev.
Stanje dne 22. decembra 1923.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 431.682.014'79
Posojila...................... 1.513,153.537 *53
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.238,216.353-46
Račun začasne zamene . . . .	357,134.-!84'84
Dolg države................... 2.959,482.612	"40
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163 ‘ — Saldo raznih računov . . .	166.891.533	01
Pasiva:	8.804,937.499	03
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano	22,119.500' —
Rezervni fond..................... 5,423.556	47
Novčanice v tečaju............ 5.717.788 370	—
Državni račun začasne zamene.	357,134.284'84
Terjatve države po raznih računih 104.635.701 * 81
Razne obveznosti.............. 410,446 380’91
Terjatve države za založene domene ........................  2.138,377.163	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde .... ■	49,012.542'-
8.804,937.499'03 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za
en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
1771	Objava.
Ustfedni banka českych spofitelen,
centršla: Praha.
Centralna banka čeških hranilnic,
centrala: Praga.
Vlagatelji bivše podružnice Centralne banke čeških hranilnic v Trstu se opozarjajo, da se zbog dovršene likvidacije te podružnice vse vloge izza dne 31. decembra 1923. ne obrestujejo več; imetnikom vlog je dano na prosto voljo, da jih dvignejo. V to svrho naj se obrnejo vlagatelji na centralo v Pragi.
: r
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani