Katolški cerkveni list.
Vredni k : Hi*. JJanez Krizosiom Pot/ara r.
Ji? s.	V Cetertik 22. Svečana.	lH4f>.
Kratki preniisliki
iz s. evangelija za nedeljo v kvadrage-zimi. (31 a t. 4, 1 —i 1.)
veli evangeli, ki nam pripoveduje od Jo-zusoviga posta v pušavi in od njegovih skušnjav, s kterimi ga je hudič nadlegoval, je poln skrivnost in lepih naukov: v kratkim premisliku jih ni mogoče le poveril preudarki. Izvolimo si toraj le dvoje imenitno prašanje, namreč: 1. Zakaj se je Jezus postil ? iu S£. zakaj se je pustil hudiču skušati.
Zveličar se je postil, pravi sveti evangeli štir-deset dni in štirdeset noči, de eelo nič ni jedel. Zares prečudin post! Tako dolg post je čez vso človeško moč, desiravno ga človeška moč z božjo pomočjo podperta zamorc prestati, zakaj Mojzes in filija sta se tudi tako postila. Tudi Jezus se ni hotel dalj postiti, dc bi ne bil kdo mislil, de ni prav človek, in de nima takiga telesa, kakor sta ga Mojzes in Elija imela, ali kakor ga imamo tudi mi. —
Pa zakaj se je Jezus postil? Sam za sc gotovo posta ni potreboval. Gotovo jc, de vse, kar je Jezus sturil, je za nas sturil: za nas seje učlo-večil, za nas je prišel na svet., za nas je živel in delal, za nas terpel in umeri; toraj se je tudi le za nas in zavoljo nas posti). — Jezusov post je bil delavna pomoč v naše odrešenje, in poduče-nje, de smo tudi mi dolžni sc postiti.
Pervi greh, ki ga je človek na svetu po telesu
sturil, je bila požrešnost ali nezmernost v jedi. Našim pervim staršem sc ni dosti zdelo, dc so smeli sad vsih dreves v paradiži jesti, zato so po hudiči zapeljani še sad prepovedaniga drevesa jedli. Za ta greh so naši starši iu z njimi vred tudi mi greha primerjeno kazen in štrafo zaslužili. Mi smo zato dolžni le zmerno jesti in piti, in se včasi tudi pri-pušene jedi zderžati: vender pa s tem božji pravici za sturjen greh ne moremo zadostiti, če nam božja milost s posebno gnado na pomoč ne pride. Jezus, porok za naše zadolženje, nadomesti s svojim zasluženjem to, ker nam in našim močeni inaii-ka; za to je hotel s svojim postani za greh nase 11 e z 111 a s n o s t i Bogu sturjeno krivico za nas nadomestiti.
Po zgledu svetih mož v starim testamentu, in toliko bolj po zgledu Jezusovim katolška cerkev tudi kristjanam post priporočuje in zapoveduje. Naša dolžnost po nauku svete cerkve jc toraj ne le to, de bi vselej zmerno in trezno živeli, se vse ne-zuierc in nezmasnosti v jedi varovali, temuč, de bi se o posebnih časih tudi pripušene jedi zderžali, in se tako po zgledu Jezusovim in njegovih svetnikov, dokler so na svetu živeli, postili. Vender pa nas uči sveta vera, de naš post sam na sebi bi ne imel nobene vrednosti in nobene veljave pred Bogam, ko bi od neskončne vrednosti Jezusoviga zasluženja svoje moči ne prejemal. Jezus se je toraj postil, de je s svojim zasluženjem nam gnado dosegel, de če njegov zgled posnemamo, naš post
svet in pred Bo ga in zasluženja v red in postane.
Pa tudi druge lepe nauke nam Zveličar s svojim postani daje. On se je s poštam pripravljal za skušnjave, od kterih je vedil, de bodo eez-nj prišle, in za svoj poklic, zavoljo kteriga jc bil na svet prišel. Njemu take priprave ni bilo treba, zakaj njegova svetost in njegova modrost take priprave niste potrebovale. Kar je toraj sturil, je stu-ril zavoljo nas, de bi se mi od njega učili, kako se moramo zoper skušnjave na tem svetu, ali pa k dobrim delam pripravljati.
Naši sovražniki, od ktcrili vse skušnjave zoper nas izhajajo, so poželjenjc mesa, svet in pa hudič sam : ali v ender zoper skušnjave , naj pridejo od eniga ali druziga teli naših sovražnikov, nimamo zraven molitve nobene druge boljši pomoči, kakor je post. Zato pravi Bog sam že v starini testamentu: „Ko bi se Izrael ne bil prenajedel, in bi ne bil svojiga telesa pital, bi se ne bil zoper zapovedi vojskoval, in bi ne bil, kakor konj, zoper svojiga gospodarja becala. (5. Mojz. 32, 25.) Sveti Atanazi pravi, de ni nobene boljši pomoči zoper skušnjave, kakor je post, rekoč: -Kdorkoli je nadležvan od nečistiga duha , in to zdravilo, namreč post rabi, bo hudobni duh hitro premagan zbe-zal. ker se bo moči posta zbal~.
Kakor sc je Jezus s postani tudi za svoj poklic . to je za svoje imenitno opravilo podučenja in odrešenja celiga sveta hotel pripraviti, tako jc s tem hotel zgled in nauk dati, de sc k vsakimu dobrimi! delu. kteriga hočemo doprinesti z molitvijo in postani pripravljamo. Zato nas tudi katolška cerkev za vredno praznovanje nar večjih cerkvenih praznikov rojstva in vstajenja Jezusoviga, prihoda svetiga Duha in družili praznikov Matere božje in svetnikov božjih, želi s postani, ki ga takrat za-pove. priprav iti: zato hoče ravno ta naša mati katolška cerkev, de nar svetejši dobro delo, to je sveto obhajilo s teš telesani opravimo. Tako govori s. Atanazi: -Velika moč jc v postu, in velike in imenitne reči sc skoz post zgode; zakaj kako bi mogli ljudje take prečudne dela dopernašati, čudeže delati, bolnike ozdravljati, ko bi se duhovno ne pokorili ? Post namreč je angelska jed. in kdor se rad posti, sc sme v angelsko versto šteti-.
Odgovorimo še na vprašanje, zakaj se jc Jezus pustil skušati. To je sturil po nauku s. Krizo-stoma za to. de bi kristjani, ktere hude skušnjave napadajo upanja in serčnosti ne zgubili, temuč stanovitno stali, ker so orožje oblekli ne za pokoj, ampak za vojskvanje-. - Daljej sc je dal skušati Zveliear, de nam pokaže , de nobena skušnjava ni nepremagljiva, ampak de se vsaka da premagati.— Jezus se je pustil skušati, de je zunaj greha nam
vsim drugim popolnama enak, moč in gnado zadobil , de tudi mi zamoremo vse skušnjav e premagati. — Zadnjič, pravi sveti Krizostom, je Jezus pripustil, de je hudič njega skušal, in de tudi nas skuša , de bi se iz hudičev iga prizadevanja mi učili, kako velik in drag mora tisti zaklad biti, kteriga smo pri svetim kerstu prejeli. Pač res, hudič bi nas nikoli ne skušal in ne zapeljal, ko bi nas kakor otroke božje ne vidil v srečnim stanu, kteriga on več nima, in kteri zato hudo nevošljivost do nas neprenehama v njem obuduje.
Potočnik.
Sv. Teifeccslav. ceski vojvoda in martei-iiik.
Venceslav je bil vnuk perviga českiga vojvoda Borivoja, in sv. vojvodinje Ljudmile marternice. Njegovi starši so bili pobožni keršanski vojvoda Vratislav in nejeverska Dragomira iz Lučka. Ven-ceslavova sreča je bila, de je bil zgodaj bogaboječi stari materi (babici) Ljudmili v rejo dan, ktera mu jc spretne učenike preskerbela, ki so ga v ker-šanstvu in družili vednostih podučili, in ga z v simi čednostmi navdajali, do kterih je od otročjih nog prav posebno veselje kazal. — Sv. Ljudmila sama mu je svetila z lepim zgledam, in zlo jo jc veselilo , ko je vidila, kako je bil inladenčck ves pohleven , sramežljiv, čujoč sam nad seboj: v vsim pa, kar bi bilo čistosti le kolikaj nasproti, silno skerbin in varin. Mlad je še bil, komu je oče umeri, torej je hudobna Dragomira vladanje nastopila. Pe» ti priči je spustila svojo togoto nad keršanstvam. Cerkv e je ukazala podirati, postav e, ki so bile v prid keršanstva dane, preklicati, namesto keršan-ske, nejeversko gosposko postaviti, in veliko kristjanov pomoriti. Zraven malikovanja je bila tudi drugim pregreham vdana.
Žalostno je bilo za kristjane, in za keršansko vero; torej je sv. Ljudmila mladimti Venceslavu mnogo pergovarjala. de naj vladarstvo sam nastopi , do kteriga pravico ima, ter strašnimu neusmi-Ijcnju in preganjanju konec stori, kteriga je Dragomira čez keršansko deželo bila razpela. Venceslav je ubogal, je prevzel vlado: svojimu mlajšimu bratu Bolcslavu pa je radovoljno, iz ljubezni do miru, pustil velik kos dežele, ki se še zmiram po njem imenuje Boleslavsko Vsa česka (peruska) dežela se je te srečne spremene veselila, le sama Dragomira je bila žalostna, in je namenila, s pomočjo mlajšiga brata Boleslava, ki je bil v neje-
Boleslavsko ali Bunclavsko okrožje je zmed nar vc-čih na Pcmskim. Razširja sc med Kraljevo<rraškim. Kauizim>kim, Ljutomeriškiin okrožjem . Siezjo in Lužicami. V tem okrožji se dobi veliko dražili kamnov.
verstvu zrejen, zmešnjavo narediti. Med tem si jc pa mladi vojvoda vse prizadeval, deželo umiriti, pravico vsakimu storiti, in zaterto keršanstvo vnovič povzdigniti. V ta namen je duhovne in deželske službe le vrednim ljudem delil. Vse svoje dobre prizadevanja jc z lastnim zgledam poterdil, zlo spodbudljivo in bogaboječe živel, velik del noči premolil. Posebno veliko češenje jc imel do zakramenta sv. rešnjiga Telesa, kteriga je velikrat obiskal, in pogosto prejemal. Večkrat v noči je svoj dvor zapustil, in je bos cerkve svojiga poglavitniga mesta obiskal. Od taeiga pobožniga obiskovanja ga tudi nar hujši mraz ni bil v stani zderžati. Po cele ure je preklečal v cerkvah pred altarji, in z gorečo molitevjo častil Zveličarja, v presvetim Zakramentu skritiga. Spremljal ga je po tih ponočnih božjih potih eu služabnik, kteri je bil bogoljubniga serca, kakor njegov gospodar. Enkrat je tako hudo zmerzovalo, de njegov služabnik, desiravno dobro obut, že ves oterpnjen, skorej ni več mogel nog premikati. Potožil je nadlogo svojimu gospodu, in
rekel, de «»a ne more več nasledovati. Venceslav / " m
sam sicer zunanjiga mraza ni kej čutil, ker ga je znotranja gorkota, namreč goreča ljubezin, grela: vender se mu jc služabnik smilil. Rekel mu je, de naj tikoma za njim gre, in v njegove v sneg narejene stopinje stopa. Služabnik je tako storil, in naglo je občutil, de mu je toplota v noge peršla, in ves život prevzela. — Veliko usmiljenja je ska-zoval sv. Venceslav ubogim, vdovam, zapušenim sirotam, in vsim, ki so bili pomoči potrebni, ljubil je samoto, kolikor mu je bilo per njegovih opravkih moč, in z zatajevanjem se je perp»-avljal na težke skušnje, ki so mu protile. Kako zlo je moglo svetiga mladenča v serce zaboleti, ko je zaslišal, de je njegova babica sv. Ljudmila, ki mu je vselej z dobrim svetam v pomoč bila, po zvijači in zapovedi njegove lastne matere nejeverske Dragomire v svojim pokojiši bila umorjena.
Ta gnusoba njegove matere je neizrečeno bolela pobožniga Venceslava: vender je vso težavo Gospodu zročil, čigar sodbe so nezapopadijive. in je preserčno molil za svojo hudobno mater. Nova preteža zadene Venceslava. Knez Radislav iz sosednje dežele z močnimi trumami v njegovo deželo vdari. Venceslav mu je pergovarjal, de naj pove, ako sc mu je krivica zgodila, naj bi se v miru poravnalo; Radislav pa mu svojoglavno odgovoril, de hoče vso češko deželo imeti. Venceslav je tedaj mogel proti njemu v vojsko iti. Oboji trumi ste si že nasproti stale, in vse je bilo napeljano, de bi bile skupej vdarile. Venceslavu pa sc milo stori, de bi moglo toliko tavžent ljudi nedolžno kri prelivati, torej ukaže Radislavuporočiti, dejeper-pravljen. vojsko v dvoboji razločiti. Radislav po-
nudbo sprejme, in oba poglavarja si nasprot eden na druziga planeta. Venceslav, slabo okovarjen, se pokriža; že ga je hotel Radislav s sulico pre-bosti, kar naenkrat ga serčnost zapusti, spusti orožje , s konja šine , in se verže pred kolena Venceslavu , ter ga prosi, naj mu njegovo prederznost odpusti. Po oznanilu čeških pisavcov je Radislav vidil dva leskeča angela zraven Venceslava. kterih se je bil prestrašil. Oogoje miru odločiti, je zdaj Radislav Venceslavu zročil.
Kmalo potlej je šel v Vorms, kjer je bil cesar Oton I. deržavski sojim (zbor) sklical. Venceslav je na potu cerkve obiskoval, in zavoljo mnogoterih pobožnih opravil se mu je bilo na svojmu nekaj zakasnilo. Drugim poglavarjem je to merzclo, cesar ga je pa z veliko častjo sprejel. Poleg sebe mu je sedež odločil, in obljubil, mu vse želje spolniti. Venceslav je le prosil svetinj (svetih ostankov) sv. Tita in sv. kralja Sigismunda iu drujiga nič. Cesar jih mu je pervolil, in ga verli tega še v kraljevo čast povzdignil, ki je popred N' knez bil.
Venceslav se je tedaj kralj na Cesko vernil. Svetinje je za novo sozidano cerkev odločil, ter z obnovljeno gorežnostjo začel skerbeti za razširjanje keršanske vere v svojih deželah. Vse napčnosti in hudobije je zatiral; tudi visokim plemcnitnikam (zlalit-nikam) njih pregreh ni zamolčal. On sam je bil živ zgled vsake čednosti, je podložne perserčno ljubil, ubožnim obilno usmiljenja skazoval, iu podajal zatiranim perjazno svojo roko. Posebno ga je veselilo in v čast si je štel, z lastnimi rokami, komu pomagati. Tolika gorečnost za sveto vero, in keršansko obnašanje je bilo brezbožnim posvetnjakam resa v očesu. Le toliko težko so ga vidili, de so jeli očitno zoper njega godernjati. Poslednjič se zakolncjo z Dragomiro in Boleslavam, njenim sinam vred umoriti nedolžniga Venceslava. Pcrložnost k ti čemi pregrehi jim je naklonila slovesnost, ktera jc bila obhajana zavoljo vojvodiča, ki je bil Kolcslavu na Boicslavskim (Bunclav) rojen. Venceslav s svojo hudobno materjo in z ravno tako hudobnim bratam sicer ni veliko imel opraviti, k temu praznovanju je bil pa vender peršel, ker je bila po rojenim voj-vodiču vojvodska rodovina ohranjena.
Venceslav po svoji navadi o polnoči vstane, in gre v cerkev molit. Ta pcrložnost sc je Drag niri nar perpravniši zdela, svoj satanski namen doseči. Svojiga druziga sina Boleslava našunta, de naj on to kervavo delo dopernese. Sin mater uboga. Že stoji z mečem pred altarjcm, kjer njegov brat kleči in moli. Kar ga tolika groza spreleti, de sc mu za morijo perpravljeno orožje iz roke zmakne in na tla pade. Njegovi tovarši pa ga polteni, mu ga zopet v roko dajo, ter ga vnovič k bratomoru spod-
bude. In res ga je zaklal! — Lahko je bilo to temu Kajnu storiti, ker se nedolžni brat ni branil, ampak je kakor jagnje smertni udare prejel. To se je zgodilo 28. Kimovca 938. Njegova kri je stene oškropila, cesar znamnja se mende še zmiram vidijo. — Maševanjc za take dela ni bilo daleč. Dra-gomira je kmalo potlej grozne smerti poginila. Fo-rest in Dubrav pišeta, de jo je v Pragi zemlja bila požerla. Peljala se je namreč mimo cerkve, ko je v nji ravno sv. maša bila obhajana. Njen voznjač je iz bogaboječnosti z voza skočil, ko je v cerkvi slišal zvončkati, ona pa se je zavoljo tega jela dreti in preklinjati, de se je v cerkev slišalo. Zemlja se odpre in za strašno kazin zrelo stvar z vozam in živino vred požre — Tudi vsi tovarši moritve so žalostin konec storili; Boleslav pa, čigar naslednje vladanje je bilo nesrečno , je bil permoran vse krivice po zmožnosti poravnati, ki jih je bil keršanstvu in kristjanam storil. Nepokojno in revno je bilo njegovo življenje; še nar bolj so ga pa čudeži ostra-šili, ki so se godili na grobu njegoviga brata. Ukazal je njegovo telo iz groba vzdigniti, in ga z veliko častitljivostjo prenesti v Prago v cerkev sv. Vida. Cešenje sv. Marternika se jc naglo krog in krog razširilo, in tudi cerkev obhaja njegov spomin v dan, ki je bil od brata umorjen.
Scdajni obnovljeni tako imenovani „česki bratje-perjatli sovražniga Gosa(Husa), Žižkata, in drugi napuhnjeni sovražniki kalolškc vere, naj že bodo kjer hočejo, imajo živi zgled v ti zgodbi, kako malo premorejo sovražniki zoper Kristusa in njegovo cerkev. Tode jezerokrat so se hudobni naklepi zoper sv. cerkev že v šibre razleteli, pa satanovci le ne spregledajo, ker: „V hudobno dušo nc gre modrost, in ne prebiva v telesu, ktero je v suž-nosti grehov". -Oni bodo poslušali, in ne bodo slišali , zato, de nc bodo verovali, in ne bodo zveličani tako govori božji duh.
%akonslti za der z ki.
Spisal Peter Hicinger.
(Dalje.)
8. O a 1 j e j. — e) Sorodovinst v o ali ž 1 a li t a.
Sorodovinstvo ali žlahta se šteje prijazna zveza med več osebami po enakim rodu ali kervi. Od oseb, ki so tako v zavezi, so po navadi pravi, de so si v rodu, ali v rodovini, v kervi, sorodovinci, ali v žlahti. Ce so si sorodovinci po očetu in materi zvezani, je to d vojestransko ali p r a v o s o r o d o v i n s t v o; če so si znanci le po eni strani, samo po očetu ali samo po materi, je
*) Legenden der Heiligen Uottes und Landespat. Salz-
burg 1822.
3 &
<
ar=a o "1
enostransko ali popolisorodovinstvo. Daljej , če se v versti rodov gre nazaj ali naprej po očetih in otrocih na ravnost, je to sorodovinstvo v ravni versti; ako se pa gre naprej ali nazaj po strani, po stricih in tetah, po bratih in sestrah, je to sorodovinstvo v stranski versti. Ako se gre le po starših nazaj gor, je navgorna ve rs ta: ako se gre le po otrocih naprej, je nav-dolna ve rs t a. se se razloči sorodovinstvo. ali je po zakonsko ali ne p o z a k o n s k o. Po stopinjah se pa sorodovinstvo tako rajta, kolikorkrat nova rodovi na naprej ali nazaj nastopi, toliko rodov ali kolen se šteje. Postavim: sin in hči sta proti očetu v pervim rodu ali kolenu, njihovi otroci pa so v drugim; brat in sestra sta si v pervim kolenu njihovi otroci pa v drugim kolenu v rodu. Sledeči sostavki dajo sorodovinstvo, kolikor ga je treba bolj na tanko vediti, obilniši spoznati: številka (cifra) sprctlej stoječa pove, kolikeri rod ali kolikero koleno de je.
Možka s o rodovi na v ravni versti. Pretlniki, očetje, rodniki. 5. nadprepreded , preprededov oče : 4. prepreded, prededov oče; 3. preded (praded), deda ali stariga očeta oče 2. tleti, dedčik, stari oče, očetov ali materin(
oče; 1. oče:
Jože, za kteriga se nazaj in naprej praša.
1.	sin:
2.	vnuk: sinovee, sinov sin: hčerinec, hčerin sin.
3.	povnuk, vnukov sin :
4.	popovnuk, povnukov sin ;
5.	nadpopovnuk, popovnukov sin. Mlajši, otroci, nasledniki.
Ženska s o r o d o v i n a v ravni versti. Prednice, matere, porodnice;	\
5. nadpreprebabica, preprebabčina mati; 4. preprebabica, prebabčina mati; 3. prebabica, babice ali stare matere mati; 2. baba, babica, stara mati, očetova alima-terna mati;
1.	mati.
Anka, za ktero se naprej in nazaj praša. 1. hči (dči);
2.	vnukinja; sinovica, sinova hči: hčeriuica, hčerina hči;
3.	povnukinja, vnukinjina hči:
4.	popovnukinja, povnukinjina hči;
5.	nadpopovnukinja, popovnukinjina hči: Mljajše, naslednice.
\
ss
S9 <
on
o
s
p
3
P <
an
o
3 <
Možka sorodovina v stranski versti. 4. Nadpreprestric, preprededov brat; nad-
prepreujic, preprebabčin brat; 3. preprestric, prededov brat; prepreujic,
prebabčin brat; 2. prestric, stari stric, deda ali stariga očeta brat; preujic, stari ujic, babice ali stare matere brat; 1. stric, očetov brat; ujic, materin brat.
Jože, za kteriga se praša.
1.	brat; pravi brat; po poli brat;
2.	bratič, bratranec, bratov sin; sestric, sestrin sin; (stričnik, stricov sin; tetnik, tetin sin);
3.	pobratranec , iz bratrancov; posestrinik, iz sestrinkov;
4.	popobratranec , izpobratrancov; popose-strinik, iz posestrinkov.
Ženska rodovina v stranski versti. 4. nadprepreteta, preprededova ali prepre-
babčina sestra: 3. prepreteta, prededova ali prebabčina sestra ;
2. pretcta, stara teta, stariga očeta ali stare
matere sestra; 1. teta, očetova ali materna sestra.
Anka, za ktero se praša.
1.	sestra; prava sestra; po poli sestra;
2.	bratičina, bratova hči; sestričina, sestrina hči (stričnica, tetnica, stricova ali tetina hči);
3.	pobratičina, bratičnina hči; posestričina, sestričnina hči;
4.	popobratičina, pobratičnina hči; popose-stričina, posestričnina hči.
9. I) a 1 j e j. — Postave o d z a d c r ž k o v s o-r o d o v i n s t v a.
Sorodovinstvo se sicer začne po mesu in kervi; ali daljej velja sorodovinska zveza več po duhu; je torej po tem pogledu že sama po sebi bolj sveta zveza. Ne spodobilo bi se tedej, de bi se ta zveza po zakonu od visi stopinje na niži, od duha na meso, nazaj potegnila. To nekako vsak človek sam občuti, in per vsih narodih skorej je zakon v bliž-nih rodovih nepristojin sojen bil. Daljej, ko bi za-konam med sorodovinci nič nasprot ne stalo, bi prijazne zaveze med raznimi rodovi ne bile tako daleč razširjene, prijaznost bi bolj v svojim rodu ostala, in ljubezin človeška bi bolj samosvojna bila. In še bi mnogimu pohujšanju in zapeljevanju pot odperta stala, ako bi zakoni v sorodovini veljali. Ni kdej drugač moglo biti, kakor de je bližno sorodovinstvo med zakonske zaderžke vzeto.
V pervim začetku sicer, ko je človeški rod še le nastopil na zemlji, so se zakoni mogli v bližni rodovini sklepati. Vonder v ravni versti sorodo-vinstva, med starši in otroci v bližnih ali daljnih kolenih, zakonov ni bilo nikdar najti, in jih še ni. samo Egipčanam se je kaj taciga očitalo. Naturno spoštovanje med mlajšimi in rodniki ni in ne bo takih zavez dopustilo; razun tega de jih je Bog še posebej v 3. bukvah Mojzesovih prepovedal. Drugač je pa za stranske verste sorodovinstva. Pervi Adamovi otroci niso mogli drugač, kakor bratje in sestre se vezati. Kakor pa sc je človeški rod nekoliko pomnožil, je zakonska zaveza daljej, na bratovske otroke naprej stopila. Ravno tako je bilo tudi po vesoljnim potopu; Abraham je vzel »Saro, hčer svojiga brata Arona; Jakob si je zaročil Lijo in Rahelo, hčere svojiga strica Labana; Egipčanam pa so bile ženitve med bratmi in sestrami še grajane. Ko se je bilo Izraelsko ljudstvo pomnožilo, je zaderžik sorodovinstva tudi še daljej šel; po Mojzesu so bili prepovedani zakoni z bratovskimi ali sesterskimi otroci (3. Mojz. 18, 7, 9, 13: 20, 17—19); taka postava je še med neverskimi Rimijani veljala.
Katolška cerkev, ki sploh na veei popolnost gre, je povzela staro postavo, jc kmalo še dalj šla. Zakone med bratovskimi in sesterskimi otroci sploh, in šc daljej med teh otroci, pobratranci in posestričinami, najdemo prepovedane v Agatenskini zboru 1. 506, v Epaonskim I. 517, v Arvernskim 1. 535, in v Antisiodorskim I. 578. Papeža Gregor II. 1. 721 in Caharija 1. 743 prepovesta zakone v četertim rodu, med popobratranci in popo-sestričinami. V poznejih časih se je prepoved celo na peti, šesti in sedmi rod stegnila, kar je pa veliko napotja delalo.
Tedej je papež Inoccnci III. na IV. Lateran-skiiu zboru 1. 1216 četerti rod za mejo postavil, in sicer to bodi si rod zakonski ali nezakonski. Ravno to je bilo v Tridentinskim zboru 24. seji poterjeno. Po takim tedej so prepovedani zakoni v ravni versti med starši, otroci in vnuki itd. navgor ali navdol brez konca. V stranski versti pa zakonske zaveze ne veljajo do četertiga rodii. Tedej se ne smejo vzeti ne samo bratje in sestre, ali bratovski in se-sterski otroci med seboj ali s strici in tetami; ampak tudi ne bratrancov in sestričnic otroci, in šc teh otroci, to je pobratranci in posestričine, popobratranci in poposestričine med seboj ne. Ako jc pa en del v četertim, in drugi v petim kolenu ali rodu, tam zaderžka ni več. — Naj bi per teh za-deržkih posebni uzroki teže delali, sedaljejnil« kolenih odveza ali dispensa dobiti zamore.
Dozdajnja Avstrijanska postava jc po svojim drugi rod za mejo zaderžka postavila : vorder njena
naredba jc zamogla le v dežclskih zadevah veljati. Marsikteri so se pa daii s tem zmotiti, de so menili , zdaj že cerkvena zapoved nič več ne veže, in v tretjim in četertim rodu se sme ženiti in mo-žiti brez prašanja. Še celo iz druziga rodu si nekteri niso veliko vesti delali, in so mislili, odveza ali dispcnsa se jim mora dati, kakor le sami hočejo : se so pozabili, de v zakonskih rečeh ima za kristjane cerkev pcrvo oblast. Cerkvi in njenim pastirjem jc bilo rečeno: ..kar koli bote na zemlji zavezali , bo tudi v nebesih zavezano: in kar koli bote na zemlji odvezali, bo tudi v nebesih odvezano-. Tedcj tudi cerkvena zapoved še zdaj velja, in le od njene oblasti visi, v zakonskih rečeh, kolikor zadenejo dušne reči iu ne zgol deželske, postavo prcuarediti, ali v nji prijenjati.
( halje sledi, i
Zgodbe katolike cerkve.
Spi>al Peter llicinser. (halje, i
l1 a si pred K ris tuša m.
Pripravljanje na Odre senika in njegovo c e r k e v.
Oti začetka svela 4«MIO let pred Kristusam do njega
rojstva.
1'i. I ere in zgodbe imenitnih izhodnih narodov,—
Daljej.
V lepi ravnini ob rekah Evfrata in Tigru so se ljudje po vesoljnim potopu nar pred vsedli: tam je bil veliki turn zidan, tant je bilo pcrvo mesto, Babil on, postavljeno; Nimrod, Kantov vnuk, je tam pcrvo kraljestvo vstavil, krog 2000 let pred Kristusam. Ob enakim času je A s u r, Scmov sin, zidal mesto Nini ve, in začetnik bil A sirskiga kraljestva. Asirsko kraljestvo je bilo kmalo mogočno ; nar bolj se je I. 720 pr. Kr. povzdignilo in razširilo po kralji Salmanasarji, kteri je tudi kraljestvo Izrael končal. Pa 1. 650 pr. Kr. so se Babilonei in Medijani v zdignili zoper Asirskiga kralja, so mesto Ninivljansko vzeli iu razdjali. Tako je mesto svoj konec našlo, ko je na pridigo Jonov o pozabilo. Zdaj je pa Babilonsko kraljestvo mogočno postalo, zlasti od 1. 605 pr. Kr. po kralji X a b u h o d o n o z o r j i, kteri je kraljestvo Juda končal. Vonder dolgiga obstanka to kraljestvo ni imelo, ker 1. 554 sta Medijanski kralj Barij in Perzi-janski kralj Cir Babilonsko mesto vzela: zadnji kralj Bal t as a rje v bitvi konec našel. Tako seje beseda prerokov zlasti Banielova izpolnila, in Judje so zamogli v svojo deželo nazaj iti. Babilonsko in Asirsko jc od zdaj podložno bilo Perzijanam, potem greškimu kralju Aleksandru, v zadnje je padlo
Partijanam. — Vera Babiloncov in Asircov je bila veliko bolj v vidne stvari in v telesne reči vtop-ljena, kakor per spredej imenovanih narodih. Častili so sonce, zemljj, luno in zvezde; in vse so obračali na zvezo možkiga in ženskiga spola. Možki bog ali sonce se je imenoval Bel ali Adon, to je Gospod; ženska boginja ali zemlja in luna je bila Milita ali A starta. Bel je imel v Babilonu velik, 130 sežnjev visok tempelj, od kteriga prerok Danici pripoveduje. Služba teh bogov je bila polna gerdobije in nesramnosti; žene in device Babilonske so jim v čast svojo čistost prodajale. V taki veri se je pač vse zgubiti moglo, kar je še od perviga ra-zodenja ostati znalo; zatorej so pa tudi preroki toliko božjo jezo zoper Babilon napovedovali.
Med srednjim morjem in reko Evfratam so razne veči in manjši ljudstva stanovale; bolj pomniti so med njimi Feničani, Sirci in razni narodi v Mali Azii. Feničani so se le s kupčijo pečali, so s svojimi barkami vse srednje morje obhodili, se še daljej vunkej izpustili; njih poglavitne mesta so bile Tir in S i d o n. Sirsko je imelo večidel lastne kralje , razun kar je stalo pod Perzijani; pozneji je bilo mogočno kraljestvo, kterimu so bili tudi Judje pokorni, pod kraljem Antioham pa zlo stiskani. V Mali Azii pa je bilo več malih kraljestev razun ob času Perzijanskih kraljev iu greškiga Aleksandra. Vse te dežele so prišle v zadnje med leti 150 do 50 pred Kristusam v Rimsko oblast. — Vera v teh stranah je bila zlo ena z Babilonsko, le de so bogovi drugačne imena imeli, in de se je v njih službi še kaj posebniga pridevalo. Viši bog jc bil Bal ali Adon, kterimu so tudi Izraelci radi služili: imenovan je bil tudi Moloh, in v tem imenu so se mu celo otroci v dar žgali. Viši boginja je bila Astarta ali Dag on v podobi ženske z ribjim končam. Služba teh bogov je bila ravno tako vsa razujzdana, in zraven grozovita, ker so se tudi ljudje zlasti otroci darovali. Zatorej je pa Bog Izraelcam te nialike toliko prepovedoval, jih zavoljo njih častenja toliko tepel, in po prerokih tudi unim narodam hude štrafinge napovedoval.
Še je govoriti od Egipta, ktera dežela se k Afriki šteje, pa Azije tiši. Od začetka, to je cd 1. 2200 pr. Kr., je bilo več manjših kraljestev v Egiptu, pozneji so bile vkupej v eno združene; kralji so se imenovali Faraoni. Ko so krog 1. 1700 pr. Kr. kralji iz nekiga pastirskiga ljudstva iz Arabije čez Egipt gospodovali, je Jožef v deželo prišel, in za njiru cela Jakobova rodovina. Ko so bili pa ti kralji pregnani, in se je drugi rod na kraljevi sedež vzdignil, so bili Izraelci silno stiskani, dokler jih ni Bog po Mojzesu rešil. Pozneje, I. 525 pr. Kr. je Egipt prišel pod Perzijansko oblast: in spolnilo se je. kar je Bog deželi po pre-
rokih žugal. Greški kralj Aleksander jc v Egiptu per morji veliko mesto sozidal, in ga po svojim imenu Aleksandrijo imenoval. Po njegovi smerti je dežela spet lastne kralje imela, kteri so posebno učenost podpirali; v zadnje pa so Rimljani gospodarji postali. — Vera Egipčanov je bila zlo Indijanski podobna, in tudi na češenje sonca, lune in zvezd obernjena; desiravno se je v drugim veliko od une razločila. Ozirid, dobrotno bitje, je bil bog sonca, in Izida boginja lune in zemlje; Tifon je bil hudobno bitje, bog vsiga hudiga in zlega. Kar je posebniga od Egipčanov pomniti, je čast, ki so jo raznim živalim skazovali; čern bik z belo liso na čelu, Apis imenovan, je bil podoba sončniga boga. Njih malikovavski duhovni so se posebne modrosti hvalili, pa se tudi z goljufivo copernijo pečali. Življenje Egipčanov je nekaj lastniga žalost-niga imelo: reva življenja in smert jim je bilo vedno v očeh. Na Odrešenika je posebno to kazalo, de so od svojiga boga Ozirida pravili, kako ob svojim času terpi, umerje in zopet oživi; res de jih je malo razumelo, kam leto kaže.
Med drugimi Afrikanskimi narodi so bili K a r-t a gene i, Feničanski naseljenci, ki so se s kupčijo pečali in vero Feničanski enako imeli, dokler niso bili od Rimljanov premagani 1. 146 pr. Kr.— V notrejnji Afriki so bili in so še Zamurci; njih slan je še na nar nižji stopnji, kupčija z ljudmi, večna vojska in huda sužnost še zmirej med ,njimi gospodari. Vera njih je malikovavstvo čisto divje; zakaj kaka skala, kako drevo, kamen ali kos lesa ali kaj druziga taeiga jim je Bog, kakor namreč jim v glavo pade; in če jim en Rog ni všeč, ga veržejo preč, in si vzamejo druziga. Tako se nad njimi še zmirej spolnuje kletev Noetova nad nerodnim sinam; zakaj Kamov i otroci so.
(Dalje sledi.)
Sedajiiji obiir katolške eerkve.
Spiral Valentin Šežun.
(Dalje.)
XIII. Avstriansko cesarstvo.
6. Češko ali Penis ko kraljestvo. Tridesetletna vojska pereeta in končana na Češkim. (1618—1648J.
Ta grozov itnost tedaj , ki so jo česki Luterani in Kalvinci nad tirni tremi katolškimi uradniki storili , je bila začetik une strašne vojske, ki je po vsini Nemškim celih 30 let od eniga konca do druziga divjala. Luterški in kalvinski Nemci so liotli katolško cerkev v nič djati, in so sovražne l)anee, Švede in Francoze v deželo pervabili. Katolški cesarji Ferdinand II. in III., Bavarski kurfiršt Ma-
ksimilian L, Kelniški kurfiršt Ferdinand Bavarski. Majnški Janez IV. Švveikhard, Jur Friderik Grei-fenklav in Anzelm Kazimir Umstedt, Trierški Lo-tar Meternih in Filip Krištof Stetern so sc jim z močjo vstavljali, kakor nekdaj Makabejski bratje Antiohu in njegovim nevernim trumam, dc bi sv. katolško vero na Nemškim obranili.
Komaj so se bili krivoverski Čehi tako nad uradniki cesarja Matia pregrešili, že so izv olili med sabo 30 vodjev (Direktoren), se polastili vsiga vladarstva, napravili puntarsko armado, ktere veliki vojvoda je bil imenovani grof Turn. Praško vseučeliše je že dolgo hiralo; cesar Ferdinand I. viditi, de stanovi, ki so že bolj bili k luteranstvu se podajali, za tisto nič ne store, je bil v Pragi nove visoke šole postavil (1566) in jih Jezu i tam izročil, ki jih je bil iz Bima tje poklical. Pervi Jezuiti na Češkim so bili Henrik Blisem in Janez Ti-lan, obedva rimska dobtarja, perv i je učil bogo-slovstvo, ta modroslovstvo. Daljej so bili prišli tje patri Peter Kani z i, Kari Grobendong, Boderik Ariaga in Edmund Kampian, sosebno slavni mož zavoljo pobožnosti in učenosti. In izobraženjc je zdaj na Češkim zlo lepo cvetelo. Pod cesarjem Ru-dolfam II., ki je v Pragi stanoval, je češka literatura svojo zlato dobo imela. Na Jezuite so zdaj ti puntarski krivoverci pervo padli, ker so vedili. de Jezuiti iz med vsili katolških redov nar veči zasluge za katolško vero imajo, so jih torej iz Čcs-kiga ven izpodili in smert vsakimu žugali, ki bi se prederznil še nazaj priti. *•)
Spodili so daljej Luterani in Kalvinci iz Čcs-kiga Praškiga velikiga škofa Loliclia, Strahovskiga opata Gašperja Kvestenberga in Rravnav skiga opata Volbenka Selenderja. Turnu so daljej Luterani rz Avstrije, iz Moravskiga in iz Šlezije na pomoč hiteli, iz Nemškiga je peršel k njemu strašan grof Ernest Mannsfeld; katolški vojvoda grof Henrik
S ) Kako sc vonder sovražniki katolške cerkve Jezuitov boje! Kadarkoli so krivoverci ali brezbožniki (Athei.-ten) oblast čez katolške dežele dobili, je bila njih perva skerb Jezuite pregnati. Tako tukaj, tako se je godilo na Ogerskim, na Francozkim, Španskim, v Švajcu 1847, in noben ne bo terdil, de je bil to keršansko - katolški duh, ki je I. 1848 te patre iz ltalianskiga, iz Ciradca, in kjerkoli so v Evropi bili, razun iz Angleškiga. Belgije in Nis-kozeir.ljija . kjer so še ostali, pregnal; ampak to je bil in je duh sovraštva do keršanske vere. duh nevere, krivovere in puntanja zoper pravo <ibla>t, kar ravno prigodbe leta 1848 dovelj ka/.ejo. Kdor pa prav katolčan biti hoče , in vonder čez te minihe širokoustno vpije, bi mu rekli: Prijatel! ozirajte se v prave, resnične zgodbe , kakor jih nam Dollinger, Alcog, Wiedemann itd. dajejo, ne pa v zgodbe, ki ko jih presoj polni pisuni, kakor Kacine, Rottek itd. pokvarili, in vaše misli od Jezuitov bojo drugačne.
Dampicrre in grof Kari Longueval Boucipioi sta bila dvakrat od Luteranov v bojih premagana: le še samo mestu Budiegoviee (Budueis) je imel cesar Matia I. na Češkim v oblasti —kar jcon^O. Sušca llilil v 03. letu svoje starosti umeri.
(Dalje t-ledi.)
Šolski bratje.
V -Slovenskim cerkvenim časopisu- Nr. 27 je bilo povedano. de je šolske brate na Francoskim La Salle . Ilcmski korar, vpeljal (1. 1651— 1714). Ker je bila i z rej a otrok zlo zapušena, je hotel ta skerhni služabnik božji, družbo uterditi. ktera bi si posebno za podučenje otrok perzadevala. Zdej ta družba veliko tavžent otrok ne samo v Evropi temuč tudi v Ameriki v svojih šolah uči: zraven pa tudi od-rasone k keršanskimu življenju napeljuje in se v ječah na Kraneozkim za poboljšanje jetnikov trudi. Sploh so šolski bratje zlo obrajlani. starši jim svoje otroke z veseljem in zaupanjem v poduk prepustč. Ko so lansko h to nekteri prckiižneži na Kraneozkim krik zagnali, de bi se ti keršanski učeniki odpravili, so se zanje ne samo posamezni starši temuč cele mestne gosposke potegovale. Časopis ..Le Salut" pravi rde ta prida sosesk ne pozna. kteri hoče, de bi sc odpravili tako perpravni, tako pohlevni in tako malo castižcljni učeniki. kakor so šolski bratje. Dokler se v rečeh zgol posvetnih ne bo znajdla srivnost zatajevanja, ki Brate nadušujc, si moramo v prid oheruiti serčnost in vdanost, s ktero je vera sama jih navdihnila do današnjiga dne"
Znano je, de so rajnki gospod Sekavski škof, Boman Cengcrlc. kterili blago serce je kipelo od ljubezni do mladosti, svojo pastirsko skerb neprenehama v to ohernjeno imeli, kako de bi po duhovnih in učitelih ne samo njeni um zbistrili. ampak ji tudi praviga keršanskiga duha vdihnili. De bi ta svoj sveti namen ležtj dosegli, so želeli šolske brate v svojo škofijo vpeljali. Tode od vladarstva jim to ni bilo dovoljeno. Ali znali bi kmalo priti časi, v kterili bo deržava permorana, dobro mater, katolško cerkev, ponižno prositi, de naj prav veliko takih družb uterdi, ktere bodo morebiti same moč imele, deržavo rešiti od tistiga težkiga bremena revnih ljudi, ki jo zdej hudo tlači in zadušujc.
Kdor doživi:
V Parizu na Kraneozkim živi stari Gospod žlahtniga stanu, kterimu je njegovo dolgo življenje posebno srečo prineslo. Bojen je bil 7. (»rudna 1746. tako de je zdaj že 103. leto svoje starosti nastopil: pri vsim tem pa jc vedno dobriga zdravja
** ) C" est mvcoiinaitre I' interčt de« communes, que dc renvover des iiistituteurs uussi habiles. aussi mo-deste* et aussi peu ambitieux que le soiit les Fre-res. Tant qu on n' aura pas trouve, dans les in-tčreli pureinent mondains. le nccrct de f abne^a-tioii, qui animc les Freres, il faut profiter du eou-rasrc et du devouement quc la religion seule leur a inspires jusqu a ce jour.
in čiste pameti. V letu 1790 je položil v hranilnico (Sparkaso) 900 frankov (okoli 350 gld.j, kteri so pa v tedajnjih prekucijali noter do 300 frankov zmanjšani biii. In glej! od tega maliga kapitala vleče zdaj že nekoliko let sem 30.000 frankov interesov na leto. Kako je to mogoče? Ključ k tej skrivnosti v tem leži, de se interesi zmiram kapitalu prištejejo, in tako interesi spet interese dajejo. Ali de iz maliga ženofoviga zerna tako veliko sa-dunosno drevo zrase, pod kterim se lahko mirno počiva in brez dela dobro pije in je, je treba •— do Ig iga življenja. Tedej so take prigodbe le redke. — Tode jaz vem pa tudi drugo enako skrivnost, po kteri se tudi v kratkim življenji malo premoženje lahko neskončno pomnoži. Kaj ne, de bi vam bilo všeč, to skrivnost zvediti ? Tede j poslušajte. Bog je vsakimu človeku po njegovi potrebi že pri rojstvu nekoliko talentov dal, z kterimi si vsak tudi v kratkim življenji lahko neskončno veliko bogastvo pridobi, in si ga je tudi naherati dolžan. Če se pa od te skrivnosti govori, se ljudje kislo derže in pravijo: rTo ni nič noviga; to že tako vemo-.
Hikar ne preklinjaj I
Mesca Kozopcrska lajnskiga leta se je v nekim mestu na Kraneozkim velika derhal lenuhov in potepuhov, grešne svobode pijanih, po ulicah okoli pletla, in z divjim kričam iu vpitjem novi zlati čas pozdravljala, de smo zdaj vsi med seboj bratje, de smo si vsi enaki, in de ni nobeniga lastniga premoženja več, ker bomo za naprej vsi vse skupej vživali. Zares ako bi sc ta zlati čas dal perkieti in perkričati, bi ga bili ti vpitneži gotovo perkleli, zakaj kar je moč dala, so vpili in hudohovali. Posebno pa se je med njimi neki mladi, hledozeleni šterkovc, komej 1H let star, skazal. Vpil je, de so se mu kar žile napenjale: „Doli z vero; proč z farji: naj živi pekel!" Ali kadar mu tovarši nar bolj pohvalo pluskajo, in še ravno enkrat hoče to satanovo pesem zapeti, mu žila v vratu poči, kri se mu iz ust vlijc — v malih urah je bil mertev. — Pobožni ljudje so potem rekli, dc je očitna kazin božja čez hudobniga preklinjevavcaprišla: ne-pobožili pa niso na Boga spomnili, ampak so le djali, dc se je to zato zgodilo, ker se je pri kričanji preveč napenjal, jse drugi pa, ki niso scer ne pobožni, pa tudi ne preveč pobožni, se bojo morebit na besede s. pisma spomnili: rSkoz kar človek greši, skoz to bo kaznovan; kdor krivično meč potegne, bo skoz meč pokončan;" in tudi jezik je meč — in še le prav litidi meč: — in poslednjič sc tudi v bukvah Prid-garja na 7. postavi bere: „Ne ravnaj prehudo b n o in n c bodi neumen, de n c u m c r j e š red časa m". — Ker tudi mi na Slovenskim ne-oliko mladih pevcov imamo, ki posebno po noči radi enake satanove pesmice prepevajo, bi jim pač kej zlo svet vali, to prigodbe svojiga francozkiga brateca si dobro za ušesa zapišati. F. Košar.
Popravek.
V rZffodnji Danici" Nr. 7, stran 54. pola S, versta 4 od zgorej dol, namest 1617 beri 1517.
Natiskar Jožef Maznik v Ljubljani.