ï't im ¡in ir«^ !o -f-ïr- On Vrtički da, toda urejeni Št. 30/Leto 67/Celje, 13. april 2012/Cena 1,30 EUR Oživljanje Pilštanja priložnost za Kozje l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN IN PEI IK FEK V zraku tudi varčevanje Balon, ki je z dobrimi željami poletel nad prazničnim Celjem, neposredno nima nič opraviti z načrtovanim varčevanjem države. Neka skrita povezava pa le obstaja. Tudi šolniki, ki jim pred predvideno splošno stavko javnega sektorja tokrat odmerjamo več prostora, so v zraku; in to brez balona. Protest zaznamoval ustoličenje društva Pikin festival odslej na občinski zemlji Razpis za neprofitna stanovanja Namesto rešetk država ponuja delo Vsak dan poje 15 tablet četrtek, 12. 4. in petek, 13. 4., od 10. do 13. ure. Samostojna in varna mobilnost starejšili voznic in voznilsvoj< nabor varčevalnih ukrepov ministrstvu. Predlagamo varčevanje pri financiranju tekmovanj, poenotenje računalniških programov, racionalizacijo pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in brezplačni izposoji učbenikov ter zmanjšanje administracije v šolah,« našteva in opozarja, da se 1. septembra začnejo postopno uveljavljati spremembe Zakona o OŠ, ki spet prinašajo precej dodatnih obveznosti in stroškov (več ur izbirnih predmetov in nove neobvezne izbirne predmete, uvedbo tujega jezika v 1. oziroma 2. razred, razširitev NPZ v več razredov in uvedbo neobveznega NPZ »Ob tem pa še povsem nova spričevala in potrdila ^ Že z zamrznitvijo tega zakona in potem z racionalizacijo sprememb bi se dalo marsikaj privarčevati.« Izkušnja mladega učitelja Naporen, a lep in odgovoren poklic »Po dopoldnevu, ko imam šest ur pouka, sem včasih čisto uničen in brez glasu. Resda v vseh razredih ni vedno enako naporno, večkrat pa je odvisno tudi od vremena in razpoloženja otrok,« pravi mlad učitelj, ki želi ostati anonimen. Za svoj poklic se je odločil, ker ima rad otroke in se mu je delo z njimi zdelo prava izbira. Čeprav pravi, da so dnevi, ko je zelo utrujen, saj je včasih težko s čimerkoli zbuditi zanimanje otrok, so tudi trenutki, ki »naredijo« dan. Na primer takrat, ko otroci z veseljem sodelujejo pri uri, ali pa ko pokažejo, da so se nekaj naučili. 22 ur - veliko ali malo? Njegova obveznost pri polni obremenitvi v razredu je 22 ur pouka na teden, uvrščen pa je v 30. plačni razred in njegova bruto plača znaša 1.600 evrov. Pouk pa je le del njegovih obveznosti. 35 ur na leto mora imeti dopolnilnega pouka za tiste, ki imajo težave, kar pomeni v povprečju eno uro na teden. Ker pa poučuje več razredov in je učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč, precej, je ena ura na teden premalo. Njegovi presoji je tako prepuščeno, koliko dodatnih ur pomoči bo še namenil otrokom - zjutraj pred poukom ali po njem, pogosteje pred testi. Običajno vodi še krožek, ob tem se z otroki pripravlja na tekmovanja in izvedbo raznih projektov. Ali pa nadomešča koga, kadar ta zboli. Vse te aktivnosti se štejejo v potreben zbir ur, ki jih učitelji med letom opravijo za to, da so potem med počitnicami prosti, saj imajo dopusta toliko kot navadni smrtniki. Popoldanske aktivnosti Ko se dopoldanski del konča, pa obveznosti še ni konec, pravi učitelj, ki ga doma čaka nato še krepek zalogaj priprav na naslednji dan. »Za vsako uro si pripravim različne aktivnosti, da bi otroci čim bolj sodelovali. Snov predstavim na računalniku, poiščem kakšen kratek film, pesmico, sestavim uganko ali se gremo razne igrice.« Birokratski del delovnih obveznosti pa zajema skrbno beleženje vsega, kar se v eni uri počne v razredu, in pripravo poročil o vseh delavnicah, projektih, krožkih _ Ko je treba popraviti teste, pa je to dodatnih nekaj ur. Ali pa so popoldne na programu še govorilne ure, konference _ Če bi vse priprave lahko opravil v šoli, bi bilo idealno, pravi, ampak za to ni na voljo dovolj računalnikov niti prostora. TC Dodatno delo predstavlja tudi priprava ur za otroke s posebnimi potrebami, ki jih je v razredih vse več in ki zahtevajo vsak svoj pristop. Medtem ko se ukvarja z njimi, pa je treba še vedno poskrbeti, da se ostali ne dolgočasijo ali zabavajo po svoje ^ Pri skupini 28 otrok v razredu je to že prava umetnost, ob napovedanih 30 pa se drži za glavo. ZGODBE IZ KAMRE (¡^kamra 'j-mj w^w.kamra.si Obzorja slovenske knjižne besede Razmah pisane besede sredi 19. stoletja je tudi na Celjskem ovirala slaba pismenost prebivalstva, zato je februarja 1846 duhovščina celjske fare ustanovila farno knjižnico, ki je štela okoli 440 knjig. Januarja 1851 je kaplan Josip Drobnič ob pomoči Jerneja Franclja in dr. Franca Hra-šovca ustanovil prvo javno knjižnico. S kakšnim obsegom knjižničnega gradiva je knjižnica razpolagala, ni znano, saj je v pol leta opešal tudi ta poskus razvoja splošne bralne kulture. Kljub okoliščinam, ki so mestne prebivalce bolj združevale kot razdvajale, se je ustvarjalnost na nacionalni osnovi prebudila. 1. aprila 1848 je celjski tiskar Janez Jeretin začel izdajati list Cillier Wochenblatt (od 1. 7. 1848 Cillier Zeitung), 1. julija pa so ob uredništvu gimnazijskega profesorja Valentina Konška začele izhajati Celjske slovenske novine. List, ki je zdržal do konca leta 1849, je propagiral sožitje med Slovenci in Nemci in z njim so sodelovali skoraj vsi pomembni Slovenci tistega časa. Od januarja do konca marca 1850 je živela tudi Slovenska čbela, prvi lepo-slovno-poučni list v slovenskem jeziku, ki ga je urejal kaplan Josip Drobnič. Mestni zdravnik dr. Jožef Šubic je oživel Slomškovo idejo o oblikovanju slovenske matice, s katero bi tiskali cenejše knjige v slovenščini. Njen namen je bil, da bi »rokopise od pisateljev nakupovali, jih na svoje stroške natiskovali ter za kar je mogoče nizko ceno prodajali«. Čeprav namen ni dosegel želenega cilja, je v tem sklopu leta 1854 izšla Celska kronika avtorja Ignaca Orožna. Slovenska beseda si je v tem času utrla pot tudi na oder. Tiskar Jeretin, mestni odbornik in predsednik Društva za podpiranje ubožcev, si je zamislil, da bi priredil gledališko predstavo v slovenščini, dobiček pa namenil mestnemu ubožnemu skladu. Njegova želja se je uresničila 16. septembra 1849, ko je bila ob odprtju železniške proge Celje-Ljubljana v Celju velika slavnost in mu je uspelo v mestnem gledališču organizirati prvo slovensko gledališko predstavo - Linhartovo Županovo Micko. V naslednjih treh letih je Celje videlo šest slovenskih gleda- Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Naslovna stran Celske kronike liških predstav (vsaj dve so odigrali tudi dijaki Drobniče-ve dijaške dramatične šole), tako da je dr. Janez Bleiweis v Novicah decembra 1851 zapisal: »Slava in hvala verlim Celjanom, ki se tako pridno obnašate v gledišu domoro-dnem, memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi.« JANKO GERMADNIK, Osrednja knjižnica Celje Ignac Orožen, avtor Celske kronike, vikar v Celju in navdušen zgo- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958. Obrazi operete Jutri odprtje razstave in celjska premiera operete Usanjano življenje Z odprtjem ene največjih razstav o opereti v zgodovini Evrope ter s slovensko premiero kratke operete Usanjano življenje mladega celjskega skladatelja Leona Firšta se danes v Celju končuje uradni del velikega evropskega projekta Jumum (Glasba, mladi in muzej), ki je na temo operete povezal ustvarjalce iz Avstrije, Nemčije, s Poljske in iz Slovenije. Po uspešnih predstavitvah v Bad Ischlu (Avstrija) in Eggenfeldnu (Nemčija) se bo uradni del projekta končal v soboto v Celju, ko bo ob 18. uri v muzeju novejše zgodovine odprtje razstave Obrazi operete, ob 20. uri pa bo v Slovenskem ljudskem gledališču slovensko premiero doživela opereta Usanjano življenje skladatelja Leona Firšta in libretistke Anje Ivakič. Poglavitni vsebinski del projekta je bil v rokah slovenskih partnerjev - Muzeja novejše zgodovine Celje in Hiše kulture Celje, ki sta pripravila obširno razstavo in pedagoške programe na temo operete v evropski zgodovini. Razstava je od premiere v Bad Ischlu doživela vrsto dopolnitev, njen pomemben del pa so številne mladinske delavnice, seminarji in mednarodni simpozij na temo Glasba kot muzejski predmet. Četudi se projekt, ki ga je podprla Evropska komisija v okviru programa Kultura 2007-2013, s slovensko predstavitvijo izteka, bo razstava v Celju odprta do konca sep- tembra. Takrat se bodo zvrstile še številne aktivnosti, med drugim srečanja pedagogov, seminarji in delavnice. Dobrodošla popestritev sicer pestrega dogajanja v Muzeju novejše zgodovine Celje pa bo Hermanov operetni abonma, ko bodo na svoj račun prišli najmlajši in spoznali glasbeno gledališče. BRANKO STAMEJČIČ Celjsko premiero operete Usanjano življenje bo tudi v Celju vodil celjski dirigent Simon Dvoršak s kvintetom Gamma in komorno zasedbo Orkestra Hiše kulture Celje. Vloge bodo peli sopranistka Tanja Rupnik, tenorist Matjaž Stopinšek in basist Slavko Sekulič. Ženski pevski zbor Ljubečna slavi 30 let. S pesmijo v jubilej Ženski pevski zbor Ljubečna slavi 30-letnico Ko je aprila 1982. leta na pobudo tedanjega predsednika KUD Ljubečna Milana Brecla in nekaterih krajank nastal v kraju ženski pevski zbor, bržkone nihče ni pričakoval, da bo obstal toliko let in s svojim petjem lepšal mnoge prireditve. Po 30 letih je zbor, ki ga vodi Vida Bu-kovac, še vedno dejaven in v dobri pevski kondiciji. Jubilej bodo pevke proslavile jutri (v soboto) s slavnostnim koncertom v Narodnem domu Celje. Zbor je začel delovati pod vodstvom Antona Volaska, od katerega je vodenje leta 1988 prevzela Urška Lah. Tri leta pozneje je dirigentsko vlogo prevzela Vida Bukovac, ki zbor vodi še danes. Zbor pripravi vsako leto letni koncert s premiernim programom, veliko pa tudi gostuje. Pohvalijo se z večletnim sodelovanjem z madžarskim zborom Can-conetta iz Vaca pri Budimpešti, vsako leto pripravijo tudi tradicionalni božični koncert v različnih cerkvah v Celju in okolici. Ni pa to vse. Zbor je doslej pripravil tudi štiri pevska srečanja pod naslovom Zakaj bi veselo ne peli, na katerih je sodelovalo po 8 do 10 zborov iz različnih krajev Slovenije. Na jubilejni koncert so pev- ke povabile tudi goste - žensko klapo Augusta z Malega Lošinja, Rudarski oktet Velenje, citrarko Janjo Brlec, harmonikarja Štefana Staro-vasnika in pevce - sopranistko Danijelo Jeršič, altistko Marijo Velikanje ter baritonista Branka Dobravca. Zbor se bo predstavil s skladbami domačih in tujih avtorjev in s slovensko narodno pesmijo. Ob letošnjem jubileju bo celjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 16 pevkam za njihovo dolgoletno glasbeno ustvarjanje podelila jubilejne Gallusove značke. BS I NE ZAMUDITE ^ ^ predzadnjega koncerta iz letošnjega ciklusa Vesperae Josephinae (Jožefovi večeri), ki bo v petek (danes) ob 19.15 v cerkvi sv. Jožefa v Celju. Organizatorja, Hiša kulture Celje in Dom sv. Jožefa, koncert orgelskih mojstrovin različnih obdobij, ki jih je navdihnil velikonočni čas, posvečata prazniku knežjega mesta. Nastopil bo priznan madžarski organist Péter Kovari. Mladi umetnik je že pri sedmih letih začel igrati klavir, orgle pa pri štirinajstih na domačem konservatoriju, hkrati pa je obiskoval tudi glasbeno gimnazijo Zoltan Kodaly. Študij sakralne glasbe je zaključil na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Redno koncertira v Angliji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem kot solist ali član različnih komornih zasedb. Leta 2011 je posnel in izdal tudi svojo prvo cd ploščo z orgelsko glasbo. Za celjski koncert je umetnik pripravil zanimiv izbor del, ki se vsebinsko vežejo na velikonočni čas, nastala pa so pod peresi velikanov klasične glasbe J. S. Bacha, F. Tunderja, A. P. F. Boëlyja in M. Dupréja. Vstop prost ^ NOVI TEDNIK DOBRODELNOST / ZDRAVJE 13 V izobilju samo neplačanih položnic Koncert Podajmo jim roko za šentjurske družine v stiski »Še vedno si nisem opomogla od praznikov,« pretreseno pove Albina Karmu-zel iz občinskega društva prijateljev mladine. Pa za razliko od mnogih ne govori o prenajedanju. V mislih ima še vedno mamo in njeno prošnjo pred veliko nočjo. Mož je zadnji mesec preživel v bolnici, ona je ostala brez službe. Denarja ni niti za najnujnejše položnice. Prijela bi za vsako delo. Četudi za drobiž. Že drobiž bi njihove praznike naredil vsaj za spoznanje bolj praznične. A kaj ko še za vsakdanje stvari ni ^ Ko gre za otroke, človek požre vsak ponos. Bila je že na Rdečem križu in na Kari- Albina Karmuzel tas, a več kot nekaj hrane ji niso mogli dati. Drugo družino, tri otroke imajo, tepe streha nad glavo. Ker so lastniki nepremičnine, pa čeprav je to vse, kar imajo, je otroški dodatek zmanjšan, starejša hči, ki je dijakinja, pa do štipendije še ni upravičena. Oče je pred časom izgubil službo. Že avtobusna vozovnica do Celja je postala neobvladljiv strošek. Da bi drugega otroka lahko poslali v šolo v naravi, si ne upajo niti pomisliti. Mamo zvija v trebuhu ob misli na šolske knjige jeseni, redne položnice pa se že zdaj neplačane kopičijo. Pa je to, kot pravi Albina, samo ena izmed pretresljivih zgodb. »Na vrata mi je potrkala skromna ženska treh otrok s položnicami v rokah, izgu- bila je službo, mož dela pri zasebniku, ki komaj zmore plačila. Ne obsoja ga, saj ve, da se bori za vsako delo, da bi sploh še dobivali skromen dohodek. V svojem brezupu ne vidi poti naprej in glasno razmišlja o samomoru, češ da je mogoče to prava rešitev. Potolažim jo, kakor vem in znam Albina Karmu-zel za to srčno upa, da bodo ljudje v soboto na koncertu odprli srca in darovali, kolikor morejo. »Žalostnih zgodb je v zadnjem času veliko, vse pa imajo isti imenovalec. Ljudje ne zmorejo več in potrebujejo roko. Vsi po vrsti mi govorijo, naj jim povem za kakršnokoli delo. Ker hočejo nazaj svoje dostojanstvo. Dotlej pa jim prosim pomagajmo vsaj toliko, da ne obupajo v najhujših stiskah,« s povabilom zaključi Karmuzlova. StO, foto: GrupA Akord z gosti za Male viteze Dobrodelni koncert fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka Ustanova Mali vitez - fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka - bo pripravila v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu Celje dobrodelni koncert, na katerega bo vstop prost. Ustanova Mali vitez deluje že 15 let na področju psihične in fizične rehabilitacije mladih, ki so v otroštvu preboleli raka in so starejši od 16 let. Danes spremljajo že 816 ozdravljenih oseb, ki so prebolele raka v otroštvu, od tega se je v programe ustanove aktivno vključilo 255 malih vitezov. Približno 80 odstotkov mladih ima po zdravljenju raka v otroštvu težave na čustvenem in socialnem področju. Pogosto so ti mladi manj samozavestni, imajo slabšo samopodobo, težje navezujejo socialne stike, pogosteje so osamljeni, so manj tekmovalni. Pogosto zaradi teh težav ne morejo izraziti vseh svojih potencialov in intelektualnih sposobnosti, kot bi jim drugače dopuščale njihove zmožnosti. To posledično vpliva na njihovo uspešnost v šoli, pri študiju in kasnejše- mu uveljavljanju v družbi in na delovnem mestu. Fizična ozdravitev še ne pomeni popolne rehabilitacije ozdravlje- Na koncertu v Celju bo solistka na violini Anja Bukovec, vokalni solisti pa sopranistki Galja Gorčeva in Nataša Zupan, mezzosopranistka Dada Kladnik, tenorist Matjaž Stopinšek in baritonist Ivan Anders Arnšek. Sodeloval bo še Akademski pevski zbor Celje, ki ga vodi Sonja Čendak Pavlič. Na sporedu dobrodelnega koncerta bodo odlomki iz Bizetove opere Carmen, Smetanove Prodane neveste ter arije, dueti in ansambli iz operet Vesela vdova Franza Leharja in Netopir Johanna Straussa mlajšega. nega, zato želi ustanova Mali vitez, ki je nastala na pobudo prof. dr. Berte Jereb, skozi skupinsko rehabilitacijo mladim, ozdravljenim od raka, pomagati pri premagovanju težav, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju, in jim na ta način nuditi možnost kakovostnejšega življenja. Pri tem pomaga skupinska rehabilitacija v obliki rednih skupinskih srečanj in aktivnosti, večdnevnih taborov, letovanj in zimo- vanj. Mladi skozi izmenjavo izkušenj in z medsebojnim sodelovanjem pridobivajo pozitivno samopodobo, samospoštovanje ter socialne spretnosti, ki jim še kako pomagajo pri premagovanju težav v vsakodnevnem življenju. Zato ustanova Mali vitez večino sredstev namenja prav organizaciji teh srečanj. Mali vitez vsako leto pripravi do tri dobrodelne koncerte, ki so namenjeni tako zbiranju sredstev za te potrebe ustanove kot zlasti in predvsem zahvali za podporo plemenitim ciljem ustanove. Tak bo tudi celjski dobrodelni koncert, na katerem bo nastopil orkester Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika. BRST Vsak dan poje 15 tablet! Z njimi Šentjurčan blaži simptome Parkinsonove bolezni Bogomir Spolenak je nekega dne med sprehodom ob morju opazil, da ga desna roka ne uboga, kot bi ga morala. Slutil je, da je nekaj hudo narobe in odšel k zdravniku. Preiskave so potrdile diagnozo, na katero ni pri svojih takrat še ne 50 letih niti pomislil - Parkin-sonova bolezen. Več kot sedemnajst let je minilo od takrat, ko so Bogo-mirju Spolenaku zdravniki povedali, da ima neozdravljivo bolezen. Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga obeležujemo 11. aprila, smo ga obiskali na domu v Vrb-nem pri Šentjurju. Ko nam je izjemno prijeten gospod odprl vrata, nisem bila prepričana, da smo pri pravi hiši. Razen nekoliko počasnejšega govora in kančka okorne hoje pravzaprav ni bilo opaziti, da ima kakšne težave. Počutje odvisno od dneva »Danes je dober dan,« pove Spolenak. »Tablete držijo, ko popustijo, pa je zelo hudo.« Razloži, da je bolezen po postavitvi diagnoze hitro napredovala. Prizadet je govor, okvarjen je voh, težko požira, zmanjkuje mu moči, težave ima z ravnotežjem, prestal je že operacijo hrbtenice. Najhuje je ponoči, ko zaradi bolečin ne more spati. Tako ni redko, da sredi noči v jedilnici - na svojem stolu z ročajema, da lažje vstane - bere knjigo ali rešuje križanke. »Pridejo dnevi, ko je hudo tudi podnevi, včasih se niti umiti ne morem sam.« Brez žene si tako, kot pravi, življenja ne predstavlja. Parkinsonova bolezen je vzpodbudila še nekaj drugih težav, kot je na primer precejšnje nihanje krvnega tlaka. Bogomir tako dnevno poje tudi do 15 tablet. »Včasih si moram zapisati, katero tableto sem že vzel, drugače vse pomešam ali pa katero izpustim, mogoče celo katero preveč pojem,« pove v smehu in doda, da je pri takšni količini tablet pač potrebna disciplina. Bogomir Spolenak podporo vedno znova najde tudi v društvu Trepetlika, kjer je vodja enote za celjsko in velenjsko območje. Društvo, ki združuje bolnike, njihove svojce in zdravstvene delavce, organizira izobraževanja, delavnice, družabna srečanja, izlete, rekreacijo ^ Bolniki s Parkinsonovo boleznijo se posebej dobro počutijo v vodi in člani društva iz štajerske regije se vsak tretji četrtek v mesecu zberejo v Termah Zreče. Društvo je izdalo tudi knjižico s predstavitvijo Parkinsonove bolezni, saj želijo s to boleznijo pobližje seznaniti širšo javnost. Pomembno je gibanje Za bolnike s Parkinsonovo boleznijo je pomembno čim več gibanja. Na Bogomirje-vem vsakodnevnem urniku so tako sprehodi, pomembna je tudi fizioterapija. Veliko ur preživi v vinogradu, kjer dela ne zmanjka, čas si krajša z restavriranjem starega pohištva, obnovil je tudi motor svojega starega očeta, najbolj pa dedek petih vnukov uživa v gobarjenju in ob oddihu na morju. »Življenje mi je bolezen seveda zelo spremenila, najhuje je, ker nisem popolnoma samostojen. Tudi sam se Bogomir Spolenak veliko časa preživi v naravi. se zagotovo spremenil, ampak je pač treba sprejeti, kar ti je dano in iz tega potegniti najboljše,« kljub hudi preizkušnji ostaja optimističen Bogomir Spolenak. In po tihem upa, da bo nekega dne dobil priložnost za operacijo, pri kateri v možgane vstavijo elektrodo, ki stimulira globoka možganska jedra in tako močno izboljša motorične funkcije bolnikov ter omogoči bolj kakovostno življenje. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA »Gobi« bi sebi dal rumen karton Polom Rudarja doma, Celje do boljšega izhodiščnega položaja V sredo sta bili odigrani prvi tekmi polfinala pokala NZS: Garmin Šenčur - Celje 1:1, Rudar - Maribor 2:4. Vse kaže na dvojno krono vijoličastih in tudi na šesti finale Celjanov, ki jih je v Šenčurju z izenačuj očim golom po strelu z 20 metrov v igro vrnil Benjamin Verbič. V drugem polčasu je poživil celjsko igro, s klopi sta vstopila še Škafar in Krljanovič. Dragoceno izenačenje Ko je rosilo na 400 gledalcev, so Celjani (Žurej, Bakarič, Močič, Bezjak) večkrat sprožili proti domačim vratom, na drugi strani pa se je izkazal vratar Matic Kotnik, ko je v 16. minuti poletel proti žogi in jo preusmeril v kot. Med odmorom so gledalci razprostrli dežnike in že v drugi minuti nadaljevanja radostno mahali z njimi: sin trenerja Branka Pavlina, Luka, je sprožil z 18 metrov, strel je skušal blokirati Centrih, žoga pa se je od njega nesrečno odbila v gol ob desni vratnici. Kmalu je sledila reakcija celjskega stratega, s tremi menjavami je pospešil ritem in izenačenje je viselo v zraku, ko je obenem obstajala nevarnost, da gostitelji povišajo vodstvo iz protinapadov. »Grem, ne bom več gledal. Boste videli, dali ga bomo,« je teraso klubske hiše zapustil tehnični vodja Borut Arlič. Imel je prav. V 86. minuti so se celjski nogometaši dokopali do zadetka in boljšega izhodiščnega položaja pred povratno tekmo, ki bo v sredo v Areni Petrol. Akcija se je začela sporno, nato je potegnil Hitronogi »Beni« Verbič je v Šenčurju upravičil trenerjevo zaupanje. Bezjak, Škafar je zaposlil Ver-biča, ki je z 20 metrov močno sprožil in s pomočjo Aljančiča premagal vratarja Šmajda. Sreča je opoteča Trener Damjan Romih je deloval potrto, skrušeno. Spet ga je razočaralo nekaj fantov, pa še akcija za izenačenje je imela napako, ne zgolj lepotno. »V prvem delu bi lahko iztržili več, potem pa smo popustili. Čeprav smo izenačili, še nič ni odločeno, čeprav smo v boljšem položaju. Končno smo imeli na klopi igralce, ki so po zamenjavah znali pospešiti ritem. Verbiču je uspela dobra poteza, pričakujem, da bo igral v korist moštva. Domači so presenetili s čvr- sto ter z odprto in napadalno igro.« Domači strateg Branko Pavlin je poudaril: »Morda nam je zmanjkalo moči, ritem sreda - nedelja je zelo naporen za naše fante, ki so dopoldne v šoli ali službi.« V drugem delu je igro s podajami na bočne položaje vodil kapetan Seba-stjan Gobec: »Zavedal sem se, kako težavna naloga nas čaka. Razlog je enostaven. Šenčur je zelo motiviran in neobremenjen, mi pa smo kvalitetnejši in moramo to tudi dokazati. Pred nami je novih, zelo zahtevnih 90 minut in upam, da bomo mi igrali v finalu.« In še povsem iskrena osvetlitev spornega in ključnega dogodka: »Sam sebi bi dal rumen karton _ Bil sem izven igrišča in sem čakal na sodnikovo dovoljenje, da se vrnem. Tedaj pa se je žoga približala črti. Kar podzavestno me je potegnilo na igrišče. Čeprav se nisem dotaknil žoge, bi moral dobiti rumen karton. Enega sem že imel, torej še rdečega.« Sreča se je tokrat le nasmehnila celjskemu moštvu, potem ko je bilo oškodovano proti Muri (sodnik Vinčič je spregledal prekršek nad Bezjakom) in Domžalam (Kajtazovič ni do-sodil očitne enajstmetrovke). Jutri bo odpotovalo na Boni-fiko; je sposobno presenetiti Koper? Rudar je doma igral zelo dobro v 1. polčasu, a uspel zgolj izenačiti na 1:1. Potem pa je bil sila nespreten vratar Boban Savic. Velenjčani morajo v Ljudskem vrtu za finale praktično zmagati s tremi goli razlike. Celjanom bi proti drugoligašu zadostoval remi brez golov. DEAN ŠUSTER Foto: TimE PANORAMA KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 6. krog: Šentjur - Helios 93:106; Pelc 22, Nelson 19, Rembert 16, Maric 15, Držič 8, Primorac 5, Jurkovič, Ferme 3, Škoberne 2; Prepelič 41, Bubnič 18. 1. SL, za obstanek, 7. krog: Hopsi - Parklji 96:48; Sviridov 16, Hohler 15, Vašl 12, Jasonn 11, Perger, Tepič 8, Sebič 7, Kobale, Govc 6, Fižuleto 4, Žohar 3; Filipovič 15, Doljak 9, Rogaška - Mercator 81:59; Petrovič 18, Tomič 15, Milašinovič 10, Šoškič, Polajžar 8, Pešič, Jotič 6, Smajlovič, Miljkovic 4, Komerički 2; Soldo 17, Korošec 16. Vrstni red: Hopsi 41, Maribor 40, Rogaška 38, Geoplin Slovan 34, Mercator 29, Parklji 26. 1. SL (ž), za prvaka, 8. krog: Athlete - AJM 101:79; Trebec 28, Abramovič 20, Oblak 18, Jagodič 17, Orozovic 12, Macura 4, Gajic 2; Kure 27, Drozg 20. Vrstni red: Athlete 51, Triglav 49, AJM 42, Ilirija 41, Grosuplje 40, Ježica 34. NOGOMET Pokal NZS, polfinale, prva tekma: Šenčur - Celje 1:1 (0:0); Pavlin (47); Verbič (86), Rudar - Maribor 2:4 (1:1); Cmčič (22), Majcen (81); Velikonja (17, 61), Mejač (58), Ibraimi (65). 2. SL, 20. krog: Šampion - Dob 1:2 (0:1); Škoflek (88); Vuk (45, 51). Vrstni red: Aluminij 49, Dob 37, Šenčur 33, Interblock 27, Radomlje, Krško 26, Bela krajina 22, Šmartno 20, Šampion 19, Dravinja 13. ROKOMET 1. SL (ž), končnica od 5. - 8. mesta, 2. krog: Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine 34:25 (19:12). (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 13. 4. MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 1. tekma, Rogatec: Dobovec - Oplast (20) Selekcija MNZ Celje je v uvodu Pokala regij v Šmarju pri Jelšah s 3:2 premagala MNZ Lendava. Gole so za zmagovalce dosegli Denis Muratovič, Amel Hodžič in Denis Mraz. V vzhodni skupini se bosta v 2. krogu pomerila Lendava in Ptuj, v zadnjem pa bo celjska selekcija gostovala na Ptuju. Celje (4-2-3-1): T. Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Centrih, Gaber - Gobec, Medved - Bezjak, Močič, Bakarič - Žurej. Igrali so še Verbič, Škafar, Krlja-novič. V pokalu NZS za nogo-metašice pa odlično pred povratno tekmo, ki bo 2. maja v Novem mestu, kaže Rudarju Škalam, ki je na prvem polfinalnem obračunu premagal Krko s 6:2. Polonca Govek je dosegla tri gole, Anja Le-vačič dva, enega pa Urška Žganec. Novakovič imel prav Košarkarji Šentjurja so izgubili tudi tekmo 6. kroga drugega dela DP. Vrata do prve zmage so jim znova zaprli delilci pravice. Ivan Sunara ni več trener košarkarjev Zlatoroga iz Laškega. V Hruševcu je bilo ob polčasu neodločeno, potem pa si je Helios pred zadnjo četrtino priigral 14 točk prednosti. Šentjurčani se niso predali in izsilili podaljšek. V njem so prevladali gostje in slavili s 106:93. Toda izid ni pravi odraz dogajanja. Trener Damjan Novakovič je že po tekmi z Elektro dejal, da Šentjur ne sme zmagati v ligi za prvaka. V sredo je najprej izjavil: »To je bila popolnoma čista in zaslužena zmaga Heliosa.« Najboljši košarkar Heliosa Klemen Prepelič, ki je dosegel kar 41 točk, je izvajal kar 21 prostih metov! Vsak dotik nad njim je bil ocenjen za osebno napako. Novakovič je dodal: »Verjetno bomo izgubili še naslednje štiri tekme. Ne znamo igrati obrambe _ Nelson je dobival osebne napake eno za drugo in obsedel na klopi. Če bi igral vsaj 30 minut, bi zmagali mi. Osebno napako nad gostom pri metu za tri točke je videl samo sodnik. Video posnetek bo te napake potrdil. Namučili smo Helios in verjamem, da bomo tudi ostale. Vsi bodo potrebovali sila veliko sreče in ostalih dejavnikov za zmago.« Ogorčenje nad sodniki Vučkovičem, Špendlom in Petkom je bilo tolikšno, da so jih dolgo po koncu tekme iz dvorane pospremili policisti. Igralci so ga »odstrelili« Ivan Sunara ni več trener Zlatoroga. Prišlo naj bi do sporazumne prekinitve pogodbe. Do konca sezone bo Laščane vodil dosedanji pomočnik Ervin Dragšič. Vzdušje v Treh lilijah je bilo že nekaj časa naelektreno. Bojda so bili glavni vzrok za prekinitev pogodbe s trenerjem Sunaro kar igralci, ki so bili vse bolj in bolj nejevoljni. Sunara se je sicer trudil po svojih najboljših močeh, veljal za zelo strogega trenerja, a to najbrž ni bilo po volji igralcev. Zagotovo je bil Sunara v tem trenutku pravi trener, saj je mlada ekipa potrebovala trdo roko, odločen glas in avtoriteto, a v klubu temu niso prisodili pozitivne ocene. V tej sezoni je Zlatorog predčasno moral zapustiti že Rado Trifunovič. MITJA KNEZ 1. SL, za obstanek, 1. krog: Nazarje - Slovenske Gorice (20). Sobota, 14. 4. NOGOMET 1. SL, 30. krog: Koper - Celje (17), Velenje: Rudar - Maribor (18). 3. SL - vzhod, 18. krog: Kovinar Štore - Carda, Zreče - Malečnik (16). Štajerska liga, 18. krog: Šmarje - Šentjur (16). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 4. krog, Velenje: Gorenje - Krško (16.30), Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (19.15). KOŠARKA 1. SL (ž), za prvaka, 9. krog, Ljubljana: Ježica - Athlete (17). Nedelja, 15. 4. NOGOMET 2. SL, 21. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šmartno 1928, Kidričevo: Aluminij - Šampion (17). Državni prvaki, mladinci Dobovca. Stojijo z leve: trenerja Aleš Poredski in Alen Mordej, Marko Peček, Jan Prah, Matic Krivec, Denis Lojen, tajnik Roman Cesarec, predsednik Slavko Pavlovič in tehnični vodja Alojz Antolinc, čepijo Stjepan Pavič, Patrik Križanec, Marko Vogrinc, Gregor Jus in Mladen Pavič, v prvi vrsti pa so Uroš Krivec, Niko Cesarec, Gorazd Polajžer in David Škrabl. Na pragu raja Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je v Pragi v povratnem dvoboju dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo s 4:1 izgubila proti Češki in ostala brez vozovnice za Tajsko. Prvo tekmo v Velenju je namreč dobila z 2:0. Odločilni zadetek so tekmeci sinoči zabili le minuto pred koncem tekme. Po dvoboju polnem razočaranj vzdušje v slovenskem taboru ni bilo nič kaj prešerno, začela so se tudi medsebojna obtoževanja. Med dvanajsterico sta bila tudi člana Dobovca Rok Mordej in Sebastijan Drobne, medtem ko je vratar Alen Mordej ostal na tribuni. Pred njimi in njihovimi klubskimi soigralci je višek sezone, saj se bo danes začel polfinale končnice državnega prvenstva. Za vstop v finale je treba zmagati trikrat, prva obračuna z Oplastom bosta v Rogatcu, drevi in v torek, naslednja pa v Kobaridu. Moštvo Aleša Pored-skega je v rednem delu prijetno presenetilo z drugim mestom. V pokalnem tekmovanju se je uvrstilo v finale in proti favorizirani Litiji vodilo do 30. minute, potem pa popustilo. Klub, ki ga kot predsednik vodi Slavko Pavlovič, se lahko pohvali z odličnim delom z mlajšimi selekcijami. Mladinci (U18) so letos tretjič zapored postali državni prvaki. V zadnjih šestih letih je bila izjemno uspešna selekcija U21, ki je osvojila tri prva mesta ter po eno drugo in tretje. Mlade kakovostno vodita članska reprezentanta, brata Mordej. Poleti na umetni travi v Rogatcu organizirata tudi futsal šolo. DEAN ŠUSTER SPORT Start ob 11. uri izpred Knežjega dvorca V sobotnem dopoldnevu so se nad Celjem zgrinjali oblaki, toda na srečo so se usmilili 86 tekačev in 31 tekačic, ki so uspeli obvladati celotno progo od Knežjega dvorca do Starega gradu. V premiemi tekmi je prvi na Stari grad pritekel Jan Breznik, član AK Brežice, ki je pred tremi leti začel sodelovati z velenjskim trenerjem Tomom Popetrujem. »Dolgo sva tekla skupaj s Šemrovom, po štirih kilometrih pred zadnjim klancem pa sem prevzel vodstvo in sam krenil proti cilju. Proga je zahtevna, z dvema kilometroma vzpona, in zato se moraš zelo potruditi. Z veseljem bom prišel tudi naslednje leto.« Breznik je zmagal tudi na DP v krosu za mlajše člane, deset kilometrov želi letos preteči pod 31 minutami in zmagati na 5.000 m v članski konkurenci. Drugi je bil varovanec Vojka Arzenška pri celjskem Kladivarju, 18-letni Jernej Šemrov iz Hotedrščice pri Logatcu. »Na štartu sem potegnil na vso moč in prvi kilometer pretekel v dobrih treh minutah. Vedel sem, da je Breznik zelo dober, zgodaj sva se ločila od zasledovalcev. Do klanca sem narekoval tempo, nato ga je on. V ciljnem šprintu je bil precej močnejši.« Najboljša Drolčeva in Marguč Športna zveza Velenje in Mestna občina Velenje sta podelili priznanja najboljšim športnicam in športnikom lanskega leta v občini. Najboljša posameznika sta Nina Drolc in Rok Marguč, najboljša ekipa pa RK Gorenje. Plavalka PK Velenje Nina Drolc je na državnem prvenstvu osvojila štiri zlate in tri bronaste medalje. Je tudi državna reprezentant-ka, tekmuje v prostem slogu na krajše proge. Deskar na snegu Rok Marguč, član SBK Viharnik Velenje, je lani navdušil z drugim mestom na svetovnem prvenstvu v La Molini v paralelnem veleslalomu in s tretjim mestom v paralelnem slalomu. V svetovnem pokalu je osvojil skupno sedmo mesto, potem ko je najboljši rezultat dosegel v Moskvi z drugim mestom v paralelnem slalomu. Rok Marguč Najboljša ekipa lanskega leta so tudi tokrat rokometaši, ki so bili drugi v DP. V svojih vrstah imajo šest državnih reprezentantov. Najboljši športnik invalid leta 2011 je ponovno strelec Gorazd Tiršek iz Strelske Dobri štirje kilometri, toda vzpon je sila zahteven ^ Odločitev ob koncu vzpona Rozman: »Pogoji so bili idealni« - Prvi Tek celjskih knezov uspel Jasna Golež, obetavna atletinja Kladivarja Zadnji metri Jana Breznika, ko je pod obokom najbližji zasledovalec Jernej Šemrov. V ženski konkurenci je zmaga »ostala doma«, slavila je namreč 18-letna atletinja celjskega Kladivarja Jasna Golež. Zadihana je dejala: »Bilo je precej težko, zdaj pa je super.« Vse je potekalo brez zapletov, predsednik AD Kladivar Stane Rozman pa je po srednjeveški predstavi priznal: »Izjemno sem vesel in zadovoljen, da je tudi vreme zdržalo. Pogoji za tek so bili idealni, ni bilo ne vroče ne hladno. Tudi deževati je začelo malce kasneje in možnosti za poškodbe zaradi zdrsov ni bilo. Okoli 150 tekačev je štartalo v naši premiemi izvedbi. Pričakujem, Nina Drolc družine Mrož Velenje. Tiršek je državni prvak v streljanju z zračno puško, z zmago na mednarodnem tekmovanju v Španiji pa je izpolnil prvi pogoj za nastop na paraolim-pijskih igrah v Londonu. ŠK, foto: ŠZ Velenje Potem pa se je Breznik preizkusil v vihtenju meča. da bo število udeležencev strmo naraščalo, omejili pa jih bomo na tisoč. Tudi tekmovalno smo lahko zadovoljni. Tek bomo gradili na Celjanih, toda že prvič so bili udeleženci iz več slovenskih mest in krajev.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Izidi - moški absolutno: 1. Jan Breznik 13 minut, 53 sekund, 2. Jernej Šemrov 14,00, 3. Denis Guzelj 14,48, 4. Nik Mernik 15,07, 5. Tim Seničar 15,35, 6. Daniel Barila 15,37 ženske absolutno: 1. Jasna Golež 18,08, 2. Polona Kopač 19,05, 3. Bernarda Ivančič 19,48, 4. Tina Golob 20,31, 5. Slavica Vol-čanjšek 20,37, 6. Jelka Sovine 20,44 veterani (55 let in več): 1. Stane Barber 16,05 (absolutno na 12. mestu), 2. Bojan Kotar 17,46, 3. Anton Derganc 18,58; veteranke (50 let in več): 1. Bernarda Ivančič 19,48, 2. Fani Podkrajšek 21,36, 3. Boža Meža 22,47. Predprijave na iiifb@l-n^i Msdjjski pokFovttdj Or98niZ3tor Prihodnost je v lesni biomasi Prilogo EKO OGREVANJE je pripravil Marketing NT&RC Energetska izraba lesa predstavlja enega najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji. V prid uporabi lesa kot goriva govori mnogo razlogov. Les je domač vir energije, saj kar 57 odstotkov površine Slovenije prekrivajo gozdovi. Je obnovljiv vir energije in pri izgorevanju lesa se v ozračje sprošča ogljik, ki je del naravnega kroženja ogljika. Za razliko od uporabe fosilnih goriv les kot gorivo ne obremenjuje okolja. Je poceni energent in z uporabo domačega vira nižamo letne stroške ogrevanja, hkrati pa omogočamo samooskrbo gospodinjstev, ki imajo v lasti gozdove, ter posledično večamo energijsko neodvisnost. Sodobna uporaba lesa kot goriva je udobna in povsem primerljiva z udobjem ogrevanja na tekočo nafto ali plin. Pridobivanje, predelava in raba lesa v energetske namene zaposlujejo 15-krat več ljudi kot fosilna goriva. In nenazadnje: pri uporabi lesa kot goriva uporabljamo domačo delovno silo, denar pa kroži in ostaja doma, in to tako na ravni kmetij, regij kot tudi države. Bi sekance, pelete ali brikete? Lesno gorivo se ne pojavlja več samo v obliki polen, ki veljajo za tradicionalno obliko lesnega goriva. Danes poznamo sekance in (v zadnjem času zelo priljubljene) brikete in pelete. Sekanci so kosi sesekljanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno jih izdelujejo iz drobnega lesa (na primer vej, krošenj), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo jih industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera 6 do 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku izdelave se uporabljata zgolj visok tlak in para. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda še 1 do 3 odstotke krompirjevega ali koruznega škroba. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in na povečani temperaturi. S tem se zmanjšata vsebnost vode in prostornina, poveča pa se gostota. Posledično imajo višjo kurilno vre- dnost na enoto, in sicer 4,9 kWh/kg. Peleti so zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje in transportiranje. Oznaka pelet prihaja iz angleščine in pomeni kroglico. Postopek peletiranja je star že sto let in so ga najprej uporabljali v industriji krmil. Pred več kot dvajsetimi leti so v ZDA in Kanadi razvili tehniko za zgorevanje lesnih peletov, ki je nato preko Skandinavije prodrla v Evropo. Lesni peleti so se na nemškem trgu prvič pojavili šele leta 1996. Razvoj kotlov na pelete je nato povzročil velik razmah industrijske proizvodnje peletov po vsej Evropi. Briketi so večji stiskanci, ki jih naredijo s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih ostankov. So različnih oblik. V postopku izdelave se uporabljata zgolj visok tlak in para. Lesni briketi so posebej primerni za majhna oz. redko kurjena ognjišča, kot so kamini, savne in lončene peči. O kotlih na sekance in pelete Kotli na sekance sodijo v skupino kurilnih naprav, ki samodejno dovajajo gorivo in tako predstavljajo enega naprednejših načinov ogrevanja za lesom. Glavne prednosti kotlov na sekance so: popolnoma avtomatsko delovanje, udobna oskrba s toploto, optimalno zgorevanje v razponu od 30 do 100 odstotkov nazivne moči kotla (to omogoča avtomatsko do-ziranje goriva), visoki izkoristki (več kot 90 odstotkov), zelo nizke emisije škodljivih snovi v ozračju ter nizki tekoči stroški ogrevanja. Izjemno pomembno je, da pri določitvi velikosti kotla na pomoč pokličete ustrezno usposobljenega strokovnjaka. Kotli na les delujejo optimalno pri svoji nazivni moči in ne pri delni obremenitvi s pogostimi vklopi in izklopi. Običajno ne moremo kupiti kotla z izračunano potrebno toplotno močjo, zato (v nasprotju z dosedanjo prakso) izberemo kotel z manjšo toplotno močjo. Veliko udobje ogrevanja omogoča avtomatski vžig, zaradi katerega je lahko ogrevanje sanitarne vode tudi izven kurilne sezone popolnoma avtomatizirano. Tudi čiščenja ni veliko. V času največje obremenitve kotla posodo s pepelom praznimo na dva do štiri tedne. Pri načrtovanju kurilne naprave na sekance je treba razmisliti tudi o deponiji sekancev. Velikost deponije je odvisna od potreb po ogrevanju, od razpoložljivega prostora in dostopnosti do kurilnice in tudi od kvalitete sekancev. Strokovnjaki priporočajo, da skladiščimo vsaj polletno zalogo sekancev, vendar vlažnost sekancev ne sme presegati 30 odstotkov. Če pripravljamo ali kupujemo sveže sekance, jih moramo porabiti v dveh mesecih. Najvišjo stopnjo udobja ogrevanja z lesom nudijo kotli na pelete. Udobje ogrevanja s peleti je zelo primerljivo z udobjem ogrevanja na kurilno olje ali plin. Izkoristki večine kotlov na pelete se gibljejo med 88 in 95 odstotki. Energijska vrednost peletov je visoka, zato potrebujemo manjši skladiščni prostor. Podobno kot kurilno olje vam tudi pelete dostavijo v razsutem stanju s tovornjakom ali pakirane v vrečah. Najpogostejši način dovajanja peletov v kotel poteka s pomočjo podajalnega polža. Je cenovno dostopnejši sistem, vendar mora biti kotel manj kot pet metrov oddaljen od zalogovnika. Druga možnost je pnevmatsko sesanje peletov po gibljivih plastičnih ceveh. Gre za približno 20 odstotkov dražji sistem, vendar lahko za-logovnik za pelete postavimo tudi 25 metrov stran od kotla. Povprečna enodružinska hiša (letna potreba 20.000 kWh energije, kar znaša približno 2500 litrov kurilnega olja) bo porabila približno 5 ton peletov letno (pri izkoristku kotla večjem od 90 odstotkov). Če želimo zalogovnik polniti enkrat letno, mora njegov volumen znašati vsaj 8m3 ob dvakratnem polnjenju vsaj 5m3. Zanimivo: dva kilograma peletov imata enako energijsko vrednost kot liter kurilnega olja. To pomeni, da bomo za vsakih 1000 litrov kurilnega olja porabili 2 toni peletov. Zdaj je pravi čas za prehod na KWB-ogrevanje na pelete Stroški naložbe v KWB-ogrevanje na pelete so višji kot v novi kotel na kurilno olje. Zaradi izredno velikih stroškov goriva (kurilnega olja) pa se vam naložba v KWB- ogrevanje povrne v petih letih. Po 20 letih tako privarčujete več kot 28.000 evrov. Poleg tega z ogrevanjem na biomaso aktivno prispevate k varovanju okolja. Ogrevanje na pelete je CO2 nevtralno, zato uživate varnost oskrbe z gorivom. 2 Več informacij: KWB Slovenija, T: +386 (0) 3 839 30 80, info@kwb.si, www.kwb.si Naložba v KWB Easyfire se po petih letih obrestuje. Premium ponudnik za ogrevanje na biomaso od 8 do 300 kW KWB Vodilno ogrevanje na biomaso Lesne pelete kot zamenjavo za kurilno olje najbolj množično uporabljajo na Švedskem. Glede na število prebivalcev je pri uporabi kotlov za centralno kurjavo na pelete vodilna Avstrija. V sosednji Italiji se je razvil zelo velik trg kaminskih peči na pelete. Tudi Slovenija zadnja leta spodbuja vgradnjo kotlov na lesno biomaso, zlasti z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud in ugodnih kreditov Eko sklada. Sonce sveti zastonj Poleg zraka, ki ga dihamo, je sonce ena redkih brezplačnih dobrin. Davka na sončno energijo zaenkrat ni predlagal še nihče, v vse večji meri pa ljudje izkoriščajo moč sonca, ki je trajen in okolju prijazen vir energije. Solarni sistemi ali sistemi sončnih kolektorjev postajajo vse bolj priljubljeni in tudi cenovno dostopnejši. Ne obremenjujejo okolja in ne prispevajo h globalnemu segrevanju. S pomočjo sonca lahko ogrevamo sanitarno vodo ali objekt. Solarne sisteme navadno teve manjše. Osnovno na-uporabljamo v prehodnih čelo delovanja je preprosto. obdobjih, kot sta pomlad in Sprejemniki sončne energije jesen, ko so energetske zah- (kolektorji) zbirajo energijo in z njo grejejo vodo v ceveh. Ogreto vodo poganja črpalka in jo vodi do prenosnikov toplote, kjer voda svojo toploto odda v hranilnik toplote. Regulacija z diferencialnim termostatom vklopi črpalko, ko je temperatura vode v kolektorju višja kot v hranilniku, in jo zopet izklopi, ko je temperaturna razlika premajhna. Da bi čim bolje izkoristili sončno energijo, je treba pred namestitvijo solarnega sistema temeljito razmisliti o izbiri najustreznejšega mesta za kolektorje, o njihovem naklonu ter velikosti. Leta 1876 sta znanstvenika Adams in Daz »postavila« osnove sončnih celic. Prvo sončno celico je leta 1883 izdelal Američan Fritts, nato se je začel hiter razvoj sončnih celic. Upoštevajte naklon, namen in velikost Najpogosteje sončne kolek-torje nameščamo na strehe hiš. Možno jih je namestiti tudi na tleh, vendar so ti zbiralniki sončne energije običajno bolj osenčeni kot na višje ležečih mestih, posledično je njihov izkoristek manjši. Morda najpomembnejše pri namestitvi kolek-torjev na streho je to, da jih obrnemo proti jugu. Tako bodo najdaljše obdobje in v vseh letnih časih najbolj izpostavljeni soncu. Naklon kolektorjev ima pomembno vlogo, saj je prav od naklona odvisen tudi zimski izkoristek sončne energije. Največjo količino sončne energije zberemo, kadar sončno sevanje pada pravokotno na sončne kolektorje. V Sloveniji velja kot idealen naklon tisti med 35 in 45 stopinjami, ki je nekakšen kompromis med najustreznejšim naklonom poleti (30?) in najustreznejšim naklonom pozimi (60?). Ko razmišljamo o velikosti sončnih kolektorjev, je treba upoštevati lego objekta, kjer bodo sončni kolektorji, in predvsem namen njihove uporabe. Ali bo to samo ogrevanje sanitarne vode ali zraven ogrevanja sanitarne vode tudi ogrevanje objekta. Glede na to izberemo optimalno izvedbo in postavitev sončnih kolektorjev. So ploščati in so vakumski _ Sončnih kolektorjev je več vrst, a na splošno jih ločimo na ploščate in vakumske. Ploščati so preprostejši in visoko odporni na zunanje vplive. Njihova preprosta, a izpopolnjena tehnologija omogoča enostavno montažo, primernejši pa so za energetsko manj zahtevna obdobja, kot sta pomlad in jesen. Vakumski cevni kolektorji delujejo ob različnih vremenskih pogojih, tudi v oblačnem vremenu in zimskih mesecih. Imajo najoptimalnejši izkoristek, vakum pa je pomemben zaradi preprečevanja izgub svetlobne energije. Investicija v vakumske kolektorje je zahtevnejša od investicije ploščatih, a se zaradi boljšega izkoristka denar tudi hitreje povrne. Življenjska doba sončnih kolektorjev, odvisno od sistema, je 20 do 25 let, stroški postavitve pa se povrnejo v 12 do 14 letih. Pred gradnjo sončnih ko-lektorjev je treba upoštevati, da dobra toplotna izolacija objekta zniža toplotne izgube ter potrebno maksimalno moč ogrevalnega sistema. Nizke temperature v Sloveniji zahtevajo, da prenosnemu mediju v kolektorskem zbiralniku dodamo sredstvo proti zmrzovanju, običajno glikol. Tudi močan veter je treba upoštevati pri konstrukciji sončnih kolektorjev, ki mora biti močnejša. Morda je v primeru močnega vetra bolj smiselno postaviti sončne kolektorje pod kotom oziroma v smeri, ki je malce manj ugodna, kar se tiče izkoristka sonca, a gledano z vidika obremenitve z vetrom primernejša. Za konec naj še povemo, da za vgradnjo solarnega sistema ni pomembno, s katero tehnologijo ste do zdaj ogrevali in koliko je staro vaše ogrevanje. Stična točka med solarnim sistemom in ogrevalnim sistemom je bojler, ki ima vgrajen solarni izmenjevalec. Slednjega se lahko tudi naknadno vgradi. težtebalitn srečneže, p^i^teV ^^^ pqdhOBNOSTI NftW« enetgenta (poien«. Kotel na polena Fröling S318 kW Ob nakupu kotla vam uredimo vse potrebno za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada. + S-tronic regulacija + hranilnik toplote Ekocel 1801 + izolacija za hranilnik toplote + prvi zagon kotla = ŽE OD 5.999,99 EUR z vključenim DDV KOTLI NA POLENA, SEKANGE in PELETE 041 383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si ENSVET brezplačno energetsko svetovanje Cene energije nezadržno rastejo. Vse bolj razmišljamo o energijski učinkovitosti. Tudi za svoj dom si želimo, da bi bil energijsko čim manj potraten in da stroški bivanja ne bi zrasli do neba. Projekt Ensvet je projekt brezplačnega energetskega svetovanja za občane. Nosilec te dejavnosti je ministrstvo za infrastrukturo in prostor, izvajanje dejavnosti sofinancira EKO SKLAD j. s., izvaja pa jo Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane. Energetsko svetovalne pisarne delujejo po vsej Sloveniji na več kot 35 lokacijah, v njih pa so zaposleni usposobljeni energetski svetovalci. Občanom nudijo kakovostno pomoč pri informiranju o najnovejših tehnologijah gradnje stavb, prezračevanja in hlajenja prostorov ter o uporabi obnovljivih virov energije. Svetujejo pri izboljšanju toplotne zaščite stavb, uporabi sodobnejših ogrevalnih naprav in obnovljivih virov energije. Z uporabo sonca, lesne biomase in s podobnim močno prispevamo k zmanjšanju emisij plinov, ki povzročajo globalno segrevanje modrega planeta. Ensvet svetovanja so strokovna, brezplačna in komercialno neodvisna. Kdaj je obisk pri energetskem svetovalcu nujen? - Kadar je letna poraba energije za ogrevanje pri starejših objektih višja od 150 kWh oziroma poraba goriva večja od 15 l litrov kurilnega olja. - Kadar so elementi toplotne- ga ovoja stavbe in stavno pohištvo iztrošeni, strojne inštalacije pa dotrajane. - Kadar so stene hladne, zidovi vlažni, ko se na zidovih pojavlja plesen, na okenskih steklih rosa in so na žlebovih opazne ledene sveče. - Kadar zavese nihajo ob zaprtih oknih, ko dimnik razpada, dim pa je gost in temen. Kaj potrebujemo za brezplačen Ensvet nasvet? Pot do energetskega svetovalca je zelo preprosta. Po telefonu se dogovorimo za obisk. S sabo prinesemo potrebne podatke o zgradbi, uporabljenih ogrevalnih napravah, porabi goriva, ne pozabimo na predračune in ponudbe za izvajanje del, ki smo jih predhodno pridobili. Po opravljenem razgovoru bo svetovalec na naš dom poslal povzetek pogovora z vsemi najpomembnejšimi podatki. Nasvet bo uspešen šele takrat, ko ga bomo upoštevali ter v svojem domu tudi uresničili, bodisi sami bodisi s pomočjo strokovnjakov. Pisarne Ensvet v vaši bližini Energetsko svetovanje poteka v občinskih svetovalnih pisarnah ter na nekaj ostalih območjih, kjer lokalni svetovalci delujejo izven organizirane mreže pisarn. Ensvet svetovanje lahko najdete v Celju, Laškem, Slovenskih Konjicah, Trbovljah, Velenju in Žalcu. Naslove pisarn mreže Ensvet dobite pri izvajalcu projekta na telefonski številki 01/280 84 01 ali na spletni strani www. ensvet.si. Trgovina Košarica, Janez Vozelj s.p. Pernovo 17a, Žalec 3310 ITs « • t tel.: 03 572 8080 gsm: 040185 087 e-pošta: info@zatopeldom.com www.zatopeldom.com Kako vam lahko pomaga Eko sklad? Slovenski okoljski javni sklad ali Eko sklad je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Namen sklada je spodbujanje razvoja na področju varstva okolja z ugodnimi krediti za različne okoljske investicijske projekte in z nepovratnimi finančnimi spodbudami za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Pogovarjali smo se s Sonjo Kelšin, sekretarko Eko sklada, vodjo splošnega sektorja. Koliko vaših javnih pozivov je namenjenih občanom za naložbe v bolj ekološke načine ogrevanja stanovanjskih stavb? Za naložbe v okolju bolj prijazne ogrevalne sisteme so občanom na voljo ugodni krediti Eko sklada v okviru letošnjega javnega poziva 47OB12. Krediti so na voljo tako za sisteme, ki uporabljajo obnovljiv vir energije (kotli na lesno bi-omaso, solarni ogrevalni sistemi, toplotne črpalke), kakor tudi za naložbe v učinkovite kondenzacijske kotle na fosilna goriva (plin, ELKO). Poleg tega so občanom letos na voljo tudi nepovratne finančne spodbude v eno- in dvostano-vanjskih stavbah ter stanovanjih v večstanovanjskih stavbah v okviru javnega poziva 12SUB-OB12, in sicer za rabo obnovljivih virov energije za naložbe v solarne ogrevalne sisteme, kotle na lesno bioma-so in toplotne črpalke. V okviru tega javnega poziva lahko občani pridobijo nepovratna sredstva tudi za prvo vgradnjo centralnega ogrevanja pri obnovi starejše stanovanjske stavbe, ki bo priključena na sistem daljinskega ogrevanja, ki uporablja izključno obnovljiv vir energije, in za gradnjo katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, pa pred oddajo vloge po predmetnem javnem pozivu. Obe spodbudi (kredit in nepovratna sredstva) se za isto naložbo sicer izključujeta, razen v primeru, ko priznani stroški naložbe presegajo 10.000 EUR. V tem primeru lahko občan pridobi tako ugoden kredit Eko sklada kot tudi nepovratna sredstva, pri čemer pa vsota obeh spodbud ne more presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Poleg omenjenega so občanom pri obnovi večstanovanj-skih stavb v okviru javnega poziva 13SUB-OB12 na voljo jo dobaviteljem opreme oziroma izvajalcem del v dveh delih, in sicer 40 % kredita po podpisu kreditne pogodbe in preostanek kredita po zaključku naložbe in po končnem obračunu priznanih stroškov naložbe. Koliko časa preteče od odobritve vloge za dodelitev sredstev do dejanskega prejema sredstev na tekoči račun? Pri odločanju o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude vlagatelju se uporablja postopek, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Eko sklad najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge o vlagateljevi pravici do nepovratne finančne spodbude odloči z odločbo. Na podlagi odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude se s prejemnikom pravice sklene pogodba o dodelitvi Zmanjšanje letne porabe energije za ogrevanje po izvajanju svetovalnih ukrepov ENSVET brezplačnega energetskega svetovanja za občane. pravice. En izvod podpisane pogodbe mora prejemnik pravice do nepovratne finančne spodbude v 15 dneh po prejemu vrniti Eko skladu. Izplačilo nepovratnih sredstev se izvrši po predložitvi popolne dokumentacije o zaključku pravočasno in pravilno izvedene naložbe v 30 dneh po prejemu in preveritvi dokazil o zaključku naložbe na oseb- ni bančni račun prejemnika. Eko sklad si prizadeva čim bolj skrajšati v javnem pozivu zapisane navedene roke. Trenutno nepovratna sredstva izplačujemo občanom v 10 dneh od podpisane pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude in prejema popolne dokumentacije o zaključku sofinancirane naložbe. Povečanje energetske učinkovitosti stavb. tudi nepovratna sredstva za vgradnjo naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije. Kakšna je višina nepovratne finančne spodbude za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi? Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe in se lahko dodeli za največ 20 m2 sprejemnikov sončne energije, vendar ne več kot: - 150 EUR na m2 svetle oziroma aperturne površine pri sistemih s ploščatimi sprejemniki; - 200 EUR na m2 svetle oziroma aperturne površine pri sistemih z vakuumskimi sprejemniki. Za sisteme s ploščatimi sprejemniki sončne energije, ki bodo izdelani v samogra-dnji, nepovratna finančna spodbuda znaša 75 EUR na m2 svetle oziroma aperturne površine vgrajenih sprejemnikov sončne energije. Kakšna je višina nepovratne finančne spodbude v primeru vgradnje toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso? Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 2.000 EUR, če gre za toplovodno kurilno napravo na sekance ali pelete; - 1.500 EUR, če gre za toplovodno kurilno napravo na polena. Kako pa je z nepovratno finančno spodbudo pri vgradnji toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanj -ske stavbe in/ali pripravo sanitarne tople vode? Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar za toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode ne več kot: - 2.500 EUR za toplotno črpalko tipa voda/voda ali zemlja/voda; - 1.500 EUR za toplotno čr- palko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,7; - 1.000 EUR za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,4 do 3,7. Višina nepovratne finančne spodbude za toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 250 EUR. Na kaj je treba biti pozoren pri izpolnjevanju teh vlog? Ali lahko z vgradnjo novih ogrevalnih sistemov začnemo že prej ali moramo počakati na odgovor Eko sklada o odobritvi vloge? Obrazec je treba v celoti izpolniti ter priložiti zahtevane priloge. Pri kandidiranju za nepovratna sredstva je treba oddati vlogo pred začetkom izvedbe naložbe. Po oddaji vloge na Eko sklad pa občan lahko začne naložbo izvajati. Ni treba čakati na odgovor Eko sklada. Kreditirane naložbe se prav tako ne smejo začeti pred oddajo vloge za kredit. Kreditna sredstva se namreč nakazuje- Skrb za okolje s toplotno črpalko Trenutno je zelo priljubljeno ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke. Osnovni princip delovanja je, da izkorišča energijo iz okolja in jo pretvarja v nam uporabno toplotno energijo. Njeno delovanje je podobno delovanju hladilnikov. Poznamo različne tipe toplotnih črpalk, ki se ločijo glede na to, katero vrsto energije pretvarjajo v toplotno energijo. Toplotne črpalke pretvarjajo energijo zraka, zemlje, kamnitih sestavin, podtalne vode, površinskih voda in energijo odpadne vode. Se sprašujete, katera je prava za vas? Odvisno od tega, kateri vir energije imate v bližini. Če imate v bližini vodo, se odločite za toplotno črpalko voda-voda. Če te možnosti nimate, imate pa nekaj zemlje okoli svoje stavbe, izberite zemlja-voda. Za tiste, ki nimate vodnega ali zemeljskega energetskega vira, je tu še toplotna črpalka zrak-voda. Uaúm SKM Trenutno je med 850 vlogami na letošnjem javnem pozivu 12SUB-OB12, ki so v obdelavi in za katere so znani podatki o načrtovanih naložbah, največ občanov zaprosilo za nepovratna sredstva ravno za naložbe v sisteme, ki uporabljajo obnovljiv vir energije, in sicer največ (več kot 30 %) za vgradnjo toplotnih črpalk in nadaljnjih več kot 20 % za vgradnjo toplovodne kurilne naprave na lesno biomaso. LINDAP SKM d.o.o., Podlog 3, 3311 Šempeter PE Pisarne skladišče, Šentrupert 41, 3303 Gomilsko Tel.: 03/ 7000 500, GSM: 041/ 444 397 E-mail: info@lindap.si, Web: www.lindap.si SUPER CENE PLOČEVINASTE STREHE Cena od 5,5 € za m^ + DDV STOKER - OGREVANJE NA BIOMASO Gorilnik Stoker gre skoraj na vsako peč, upravljanje je zelo enostavno. Kot gorivo se lahko uporabi koruza, sekane!, pšenica, žagovina, oblanci, peleti... Kako deluje toplotna črpalka? Toplotna črpalka deluje na enostaven način, ki ga pri hladilnikih uporabljamo že dolgo. Tekoče snovi, ki se hitro uparijo, sprejemajo toplotno energijo iz okolice in jo med utekočinjanjem (kondenza-cijo) oddajajo na želenem mestu. Toplotna črpalka deluje nasprotno kot hladilnik: od okolice sprejema toplotno energijo in jo oddaja v ogrevanih prostorih, pri čemer izkorišča naravni toplotni zbiralnik okolja. Najučinkovitejše je izkoriščanje talne vode. V globini sedmih metrov je namreč vse leto stalna temperatura 10°C. Tovrstne toplotne črpalke so učinkovite za ogrevanje vse leto. Zemeljska toplota prehaja v sistem plastičnih cevi, položenih 1,5 metrov globoko v tla, skozi katerega se pretaka hladilno sredstvo. V tej globini je temperatura tal 6 do 10°C. Za vsak kvadratni meter ogrevane stanovanjske površine potrebujemo približno 2,5 metra cevi. Ekološka in energetsko učinkovita Tako kot lesna biomasa in solarni sistemi je tudi toplotna črpalka ogrevalni sistem prihodnosti. Je izjemno okolju prijazna, saj proizvede malo ogljikovega dioksida. Za njeno delovanje ne potrebujemo goriv, ki sicer dodatno onesnažujejo okolje, zasede tudi malo prostora in je enostavna za vzdrževanje. Prednost topo-tne črpalke je tudi v tem, da nas pozimi greje, pozimi pa hladi. Toplotna črpalka za svoje delovanje uporablja obnovljive vire energije, kot so zrak, zemlja in voda ter posledično minimalno posega v prostor. Ogrevanje s toplotnimi črpalkami je za zdravje popolnoma neškodljiv in energetsko učinkovit način ogrevanja. ogrevanje vodovodne in plinske instalacije KRONIKA Vsem obsojencem le ni treba skozi tale vhod v zapor ^ Namesto rešetk država ponuja delo! Nekateri obsojenci se tudi redno zaposlijo V zadnjem obdobju se je v Sloveniji kar nekaj odmevnejših sodnih postopkov končalo z zaporno kaznijo do dveh let. Eden takšnih primerov je bil tudi postopek, v katerem so obsodili akterje Čiste lopate, med njimi tudi Hildo Tovšak. Izrek kazni do dveh let zapora in tudi njena pravnomočnost pa še zdaleč ne pomenita, da bo oseba to kazen tudi dejansko odsedela za zapahi. Javnosti morda ni niti tako zelo znano, da lahko skoraj vsak, ki je obsojen na do dve leti zapora, zaprosi za opravljanje družbeno koristnega dela, namesto da bi ta čas preždel za rešetkami. »Skoraj vsak« pomeni, da se za prestajanje zaporne kazni z delom v javno dobro lahko pod nosom obrišejo tisti, ki so bili obsojeni (meja je torej dve leti zapora) za- radi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kot so posilstvo, spolne zlorabe otroka ali slabotne osebe, spolno nasilje, zloraba prostitucije. Niti za vse ostale pravzaprav ni tako samoumevno, da zaporna kazen do dveh let zapora pomeni takoj družbeno koristno delo. Ko je sodba pravnomočna, obsojenec lahko za takšno delo zaprosi, ni pa nujno, da se sodišče vedno odloči in to s sklepom tudi dovoli. Zavedati se je treba, da je med obsojenci tudi kar nekaj povratnikov ali takšnih, ki so bili že kaznovani zaradi drugih kaznivih dejanj. Med sodiščem, zapori in obsojencem so pri takšnih odločitvah vezni člen vedno centri za socialno delo. Njihovi t. i. koordinatorji z obsojencem opravijo pogovor, na podlagi katerega skupno pregledajo, kakšne možnosti so za takšno realizacijo. V Podlaga za družbeno koristno delo namesto zapora je v 86. členu Kazenskega zakonika, ki govori, da se »kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto tega opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur«. O tem piše tudi v 19. členu Zakona o prekrških: »Storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Obseg in vsebina nalog se določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče v trajanju najmanj 40 in največ 400 ur. Rok, v katerem morajo biti naloge opravljene, ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev.« Nadomestna kazen se izvaja v za to registriranih organizacijah, kot so komunalna podjetja, humanitarne organizacije, razna društva, varstveno-delovni centri in podobno. Delo se praviloma opravi znotraj upravne enote, kjer živi obsojenec. Takšen način prestajanja zaporne kazni je učinkovitejši tudi za obsojenca, saj pri tem lahko ohrani stik s svojo socialno mrežo, tudi z družino. Za opravljanje nalog v korist lokalnih skupnosti ali humanitarnih organizacij lahko zaprosijo tudi osebe, ki so denarno kaznovane za prekršek in ne morejo izplačati globe. Lani smo že pisali o alternativnih oblikah reševanja sporov, kamor spada odložitev kazenskega pregona. V tem primeru možnost takšnega dela oziroma povračila škode s plačilom določenega zneska v dobrodelne namene storilcu ponudi državni tožilec, a vedno le s soglasjem oškodovanca. To je možno le pri kaznivih dejanjih, za katera sta predpisana denarna kazen ali zapor do treh let. Če osumljeni dogovorjenega ne opravi, se začne sodni postopek. teh pogovorih vidijo, kakšen interes ima posameznik, kje - znotraj svoje mreže potencialnih organizacij - lahko najdejo zanj primerno delo. Nato center v soglasju z obsojencem pošlje predlog na pristojno sodišče, ki zadevo še enkrat preuči in da (ali tudi ne) zeleno luč. Ko sodišče izda dokončni sklep, se začnejo pogovori o začetku del. Kazen lahko obsojenci opravijo z delom v korist lokalnih skupnosti ali humanitarnih organizacij. Za delo ne dobijo plačila, saj sodišče višino kazni nekako izravna s ceno urne postavke in številom ur. Je pa organizacija, kjer posameznik opravi določeno število ur, dolžna povrniti potne stroške in stroške za malico. V dogovoru s centrom morajo organizacije urediti tudi zavarovanje obsojenca za primere delovnih nezgod, njegov zdravniški pregled in tudi vse potrebno glede izobraževanja o varstvu pri delu. Ves čas opravljanja takšnega dela nad obsojencem bdi koordinator iz centra za socialno delo, ki mora ves čas sodišče ob- veščati, ali obsojeni izpolnjuje naloge, ki so mu bile dane. Ko obsojenec opravi določeno število ur, mora center za socialno delo sestaviti tudi poročilo o tem in ga poslati sodišču. Po naših podatkih naj bi kar nekaj obsojencev opravljajo družbena koristna dela tudi na celjskem centru za socialno delo. Tudi celjska občina naj bi pred časom po opravljenem določenem številu ur dvema obsojencema celo ponudila redno delo oziroma delo za določen čas. Enako se je menda zgodilo tudi v sla-tinski občini. Praviloma naj bi bili takšni delavci zelo učinkoviti, med njimi so tudi višje izobraženi. Dokončna odločitev sodišča, ali bo obsojenec zaporno kazen lahko prestajal z opravljanjem dela v javno dobro, je sprejeta v v približno treh mesecih. To je podatek za Okrožno sodišče v Celju. Kot so nam povedali, seznama ali statistike, koliko je bilo takšnih primerov lani, ne vodijo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Šikaniral delavce Gradbenik naj bi zaposlenim tudi grozil Celjski kriminalisti so v tem tednu zaradi več kot 10 kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev, šikaniranja in organiziranja prepovedanega prehajanja državne meje ovadili 63-letnega moškega iz okolice Velenja. Kot direktor več gradbenih podjetij naj bi oškodoval kar nekaj delavcev in v žep pospravil najmanj 40 tisoč evrov. »Med letoma 2006 in 2011 je dejansko in navidezno zaposloval več delavcev, vsi po vrsti pa so bili državljani republik nekdanje Jugoslavije. Delavci so zatem opravljali različna dela na črno na gradbiščih, nekateri tudi na podlagi lažnih dokumentov,« so sporočili s celjske policije. Zaposlenim dela ni plačeval, ostajali so brez prispevkov in drugih prejemkov, najmanj 18 delavcev naj bi oškodoval za vsaj 35 tisoč evrov. Ovadba je debela, saj mu očitajo tudi šikaniranje zaposlenih, ki so bili brez osnovnih sredstev za preživljanje, za nameček naj bi jih celo izsiljeval in jim grozil. Leta 2009 naj bi moški navidezno zaposlil najmanj 40 delavcev, vsi so bili prav tako z območja držav bivše Jugoslavije in niso nikoli opravljali dela, za katera so dobili dovoljenja. Osumljeni 63-letnik, ki je dovoljenja torej pridobil izključno zato, da bi delavcem omogočil gibanje znotraj Evropske unije, je po preiskavi na prostosti. Čelno v smrt V sredo okoli 14. ure se je pri Košnici, na cesti Laško - Celje, zgodila tragična prometna nesreča. Po do zdaj znanih podatkih je 46-letni voznik avtomobila iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v tovorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. Moški v osebnem vozilu je umrl na kraju nesreče. To je tretja letošnja smrtna žrtev na cestah območja celjske policijske uprave. Posta za tatove ni Med prazniki vlomilci seveda niso počivali. V Šentjurju so v torek neznanci vlomili v eno od delovišč. Dokopali so se do dveh avtomatov osvežilnih pijač in iz njiju ukradli 200 evrov denarja. Izkupiček tatvine je bil majhen, škoda, povzročena z vlomom, pa je dvajsetkrat višja, saj znaša kar štiri tisoč evrov. Iz gostilne v Lembergu so odnesli nekaj denarja in kavo, prav tako tudi v Železnem. V Višnji vasi pa so na silo prišli v delavnico in odnesli kosilnico na nitko. Neznanci so bili med prazniki na terenu tudi na Bregu pri Celju, kjer so vlomili v eno od stanovanj in stanovalcu odnesli 400 evrov. Da se med velikonočnim postom tatovi niso odpovedali svojim navadam, kaže tudi avtomobil, ki je na parkirišču na Tehar-jah minuli konec tedna ostal brez vseh štirih koles. SŠol Kugl« d.o.o. O^^K/D.E i iiMlJ k^edeževanje, a&trolcgija, feng shut Ktrologmja ■ L MCA I fflfuTJpfogiji p EMA liirp-l ciHin^kc itiiilc ■wodl^puilkA inj^ M vcdpžrvalhs ciginiko-if^iri.- hSŽ.^^ ciljdn^kchiini «i^vdcievAlkii KARINA UIA k.lM Pokličite nas cenejel 20 AKCIJA / HUMORESKA NOVI TEDNIK DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Q branjU miSli Leon in Metka Kocman iz Štor sta z nami prihranila 126,69 evra. Metka je bila zelo dobro organizirana nakupovalka. Nakupovalni listek A4-format »Ja, saj sem čakala na vas,« so bile besede, ki so zazvenele v eter Radia Celje, ko se je na telefon oglasila naša tokratna protagonistka brezplačnega nakupovanja Metka Kocman iz Štor. Dokončno nam je Metka zlezla pod kožo, ko je še dodala, da je nekaj čez dvanajsto ravno prebirala Novi tednik. Skorajda tele-patsko povezavo je imela Metka tudi z nakupovalnimi policami v Hipermarketu Planeta Tuš Celje, kjer sleherno sredo nakupujemo v dobro znani akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Bila je odlično pripravljena, po njenem nareku smo švigali sem ter tja, vo- ziček pa je postajal vse bolj podoben vozu. Težak in slabo okreten. A to še ni bilo vse. Sreča je Metki postregla še z dodatno minuto. Končni izkupiček je bil blago rečeno »lep«. Metka Kocman iz Pečovja pri Štorah je prihranila 126,69 evra. »Še nikoli nisem v trgovini toliko zapravila naenkrat,« se je veselila Metka. Vse je enkrat prvič. In občutek, ko za poln voziček ni treba odšteti niti centa, je zelo blagodejen in pomirjujoč. Poskusite, se splača. NINA PADER Foto: SHERPA Do polnega Mozička brez mosnjicka 13- Je vaš hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON Ime in priimek: Naslov:_ Telefon: _ ra^ocelje l^^klub, Ste naročnik Novega tei^n^k Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: . Kupon pošljite na naslov: I lio polnega inLo I RadioCeljerPrešernova 19, 3000 Celje. Verjetno ni človeka, ki si ne bi kdaj zaželel, da bi znal brati misli drugih ljudi. Kako bi bilo krasno, da bi vedeli, kaj si o nas misli naša mama, fant ali dekle, v katerega smo zaljubljeni, učiteljica, pri kateri si med ocenami, naš šef, ki odloča o povišici, celo policaj, ki nas je ustavil in razmišlja, ali bi nas zaradi prekrška samo opomnil ali oglobil. Ja, res bi bilo odlično! Potem sem pred časom brala pogovor s človekom, ki je svoje delo posvetil proučevanju »mejnih« sposobnosti ljudi. Tudi sam jih ima kar precej. In je jasno in glasno dejal, da si za nič na svetu ne bi želel brati misli ljudi. Ker je to povsem nezanimivo. Sem bila zelo presenečena, priznam. Kako, da ga to ne zanima? Človeške misli so vendar nekaj tako zelo izjemnega. Če se prav spomnim, je bilo celo nekaj pisateljev, ki so naredili kariero na račun tega, da so zapisovali svoje misli. Tok podzavesti ali tako nekako so poimenovali svoj način dela. Resnici na ljubo se nisem mogla prebiti do več kot tretje strani ene izmed takih knjig, ampak kdo sem jaz, Herminca Runtolič, da bi sodila? Ker je najbolje, da vedno vsako reč človek preizkusi v praksi, sem se odločila, da bom zadevo preverila. Povsem enostavno. Začela bom zapisovati svoje misli, pa da vidimo. Moje misli so menda pomembne! Sedem za računalnik, kar takoj, zdaj. In začnem. Pisati oziroma razmišljati. Hm _ pisava times mi ni všeč, ampak ne morem prepričati Hanzija, da bi mi jo pustil na arialu. Kako je mogoče, da je njemu to všeč? In spet je pustil odprte vse športne strani, da jih moram jaz zapirati. Grem pogledat na svojo pošto. Joj, zasuli so me, spet sestra Rezi in petsto njenih pošt z modrimi mislimi, o prijateljstvu, ljubezni _ Le kateri bedak ima čas izdelovati taka sporočila in jih razpošiljati? Rezi, joj reči ji moram, da mi vrne posodo, v kateri sem ji zadnjič nesla golaž, še dobro, da sem se spomnila, kje je, ker sem jo tako iskala. Golaž, ja, dolgo ga že nisem kuhala, čudno, da me Hanzi ni nič opomnil, ko ga ima tako rad! Sicer pa, kdaj je še dal kako idejo za kosilo? Vedno se moram sama mučiti z zamislimi _ Hm, lahko bi danes naredila golaž, samo kam naj grem po meso? Mesar Milček odpade, ker mi je zadnjič prodal tako trde zrezke, da bi lahko z njimi potempljala podplate čevljev. Čevlji, ja _ Tisti, ki sem jih zadnjič pomerila, so mi bili zelo všeč _ Pomlad je, lahko bi si privoščila kaj novega, ampak osemdeset evrov za čevlje, to je preveč. Pa kam gredo te cene? Saj še ni dolgo, kar sem za dobre čevlje dala pol manj. No ja, ampak če dobro premislim, mi barva ni preveč všeč. Bi raje imela črne, rjave je težje kombinirati. K tistim novim hlačam sploh ne. Hlače, joj, pozabila sem vzeti perilo iz stroja! Od včeraj je že tam, pa bi bilo lahko vse že suho, ko je bilo tako lepo vreme. No ja, mi vsaj ne bo treba danes likati, se mi ne da. Pa roka me nekaj boli. Ne vem, mogoče sem se zaležala, prav zoprno me stiska tu v zapestju, le od česa? Upam, da ne bo kaj hujšega, ne bi šla rada k zdravniku, zdaj je toliko prehladov, bi morala čakati, pa tako ali tako nikdar nič ne ugotovi, brez zveze. Bom počakala še en dan, mogoče bo bolje samo od sebe _ Tu sem se ustavila in prebrala napisano. In nenadoma mi je postalo jasno, zakaj si tisti možakar ne želi brati misli. Ker je tole vse skupaj en šmorn! Koga na svetu bi ti zanimalo? Če dobro pomislim, še mene ne. Ob tem, da sem se še koncentrirala, ker sem pisala. Včasih kake mislim domislim samo na pol. Pa sem jaz verjetno še dobra. Ker smo ženske menda edine sposobne misliti več reči naenkrat. Če bi pogledal v možgane kakega moškega, bi morda našel le - lačen, o, sendvič, pivo, matr, kak dober avto, uf, naši so spet izgubili, baraba sodniška je kriva, vau, kaka mačka, dobri odbijači _ Ne, misli se res ne splača brati. Garantirano. Pa še nekaj bi rekla: tisto, da mislim, torej sem, bi bilo verjetno treba še enkrat - premisliti. Petkovo humoresko je tudi tokrat pripravila Mateja Reba. Primer dobre prakse - odvoz odpadkov v Laškem Komunala Laško je na mednarodnem strokovnem posvetu Kogra predstavila optimizacijo odvoza odpadkov v občini Laško. V okviru 25. mednarodnega sejma gradbeništva Megra, ki je bil v Gornji Radgoni od 28. marca do 1. aprila, sta potekala tudi mednarodni sejem energije in trajnostne gradnje Engra ter mednarodni sejem komunale Kogra. V okviru Kogre je bil tudi mednarodni strokovni posvet na temo komunalnih storitev in varstva okolja z naslovom Sodobni pristopi na področju ravnanja z odpadki, ki sta ga organizirala Inštitut za raziskave v energetiki, ekolo- giji in tehnologiji ter Zbornica komunalnega gospodarstva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Glavni namen strokovnega posveta je bila predstavitev sodobnih pristopov in inova-tivnih okoljskih tehnologij na področju ravnanja z odpadki. 'mMUNALÏ" LAŠKr Kot primer dobre prakse in inovativnega pristopa v Sloveniji so projekt optimizacije odvoza odpadkov v občini Laško predstavili Rajko Kacin (Sledenje, d. o. o.), Rok Jesenko (Monolit, d. o. o.) in Tomaž Novak (Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o.). www.komunala-lasko.si JP Komunala Laško d.o.o. Podšmiliell 8,3270 Laško T 03 734 44 00 F 03 734 44 20 Skupaj z Vàmi in za Vàs odgovorno do okolja! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Gibaj se veliko in opazil boš razliko! O pomenu gibanja je spregovorila Brigita Fižuleto, strokovnjakinja s področja fiziologije športa O tem, da si je treba vzeti čas za gibanje, čivkajo že vrabci. Pa vseeno se nekateri ljudje s tem ne ukvarjajo pretirano, čeprav kar pokajo od energije. Kot pravi Brigita Fižuleto, so to običajno že po naravi aktivni in dejavni ljudje, ki klasično športno vadbo zadovoljivo nadomeščajo z bolj oddaljenim parkiranjem, ignoriranjem dvigal, vrtnarjenjem, gospodinjstvom in podobnim. Vseeno pa je za izboljšanje zdravstvenega in splošnega telesnega počutja redno in dovolj intenzivno gibanje bistvenega pomena. Če nimate vročine ali kakšnega drugega akutnega obolenja, praktično težko najdete zdravstveno utemeljen izgovor, ki bi vam preprečeval, da vstanete s kavča. Gibanje zmanjšuje stres in povečuje odpornost organizma. Če ste navajeni, da si sprehod v naravi privoščite v vsakem vremenu, napadom virusov in bakterij podleže-te bolj redko. Gibanje tudi ni zastonj eno prvih pripo- NASVET TEDNA Bodite pozorni na šest saboterjev dobrih namenov in se jim uprite. Ko vam je dolgčas, sploh ne veste, kdaj odtavate k hladilniku. Zato si čimbolj zapolnite prosti čas. Najprej je misel na hrano, potem v glavi zadiši, tista pregreha se razraste v vse kotičke vaše zavesti. Zavestno se preusmerite kam drugam. Ko pa se kdaj vseeno pregrešite, je lahko stres tako velik, da čisto odpoveste. Ne obremenjujte se in raje telovadite malo dlje. Izogibajte se negativno naravnanim ljudem. Energijo, ki vam jo pijejo, boste želeli nadomestiti s hrano. Da neredni obroki povzročajo volčjo lakoto, smo že rekli, prehranjevanje pred televizorjem ali ob branju pa vam čisto zamegli občutek, koliko ste sploh pojedli. Brigita Fižuleto je na uvodni delavnici našim udeležencem izmerila krvni tlak. ročil pri zdravljenju raznih odvisnosti. Je namreč eden temeljnih stebrov psihične stabilnosti. Po drugi strani pa je, še posebej v zrelih letih, izjemno prijetno in vse- stransko koristno bogatenje prostega časa. Kilogrami se zares bojijo samo športnih copat »Ej, jutri pa nikar ne jamraj, nevrotičarka,« mi reče hujšarska kolegica. »Spodbudo rabimo. Saj veš, sonce greje vse po dolgem in počez Hjaaa ^ sploh ne bom začenjala s tem, da je že par dni napovedan en sam božji dež. Pa tudi jamrala ne bom prav na silo. Mimo tega, kar se mi je te dni dogajalo, pa tudi ne morem. Torej, zdaj sem bila že tolikokrat po radiu in v časopisu^, da bi mi bil še Damjan Murko fovš, in tako zdaj res že vsi moji sosedje vedo za mojo nevrozo. Sicer pa me v trenirki in z obvezno plastenko tako ali tako težko zgrešijo, ko laufam gor in dol po našem hribu. Pa kot da bi vedeli, kaj je treba reči, če mi hočejo še posebej polepšati dan. »Ja^, nooo, ampak pozna, pozna se ti še ne prav dost, a ne?« je zadnjič zinil sosedov Martin, ko sem ga srečala tam nekje po dveh kilometrih hitre hoje. Sem se z muko zasmejala skozi zobe, sebi in njemu prihranila predavanje o tem, kako zdaj za spremembo gradim mišice, ne pa samo sušim svoje telo, ob tem pa se z nadčloveško muko zadrževala, da bi mu tisto vodico v ^laški zabrisala naravnost v neumno režeč se fris. Drugače pa mi gre izvrstno. Mi je šlo. Do teh praznikov. Priznam, da sem pogrnila na celi črti. Ne bom pogrevala vsega po vrsti, ampak tradicija je pač tradicija. Kdaj pa bo potica in šunka pa gora jajc, če ne na veliko noč?! Sem pekla, kuhala, barvala. In je dišalo, kipelo in brstelo tam na pomladno pogrnjeni mizi. Potem pa ne bom nič olepševala, sem jedla. Najprej za pokušino, potem še malo bolj, podkožno maščevje kopiči v centralnem delu telesa in tako ogroža vitalne organe in delovanje njihovih fizioloških funkcij. S samo dieto lahko izgubimo telesno težo, a žal velikokrat na račun vode in mišične mase. Z gibanjem pa si oblikujemo postavo in povečujemo mišično tkivo. To včasih celo pomeni, da se številke na tehtnici povečujejo. Ampak nič ne de. Vsi vemo, kako kompaktno je videti kilogram govedine in kako majhno prostornino zavzema. S kilogramom čiste slanine je vse drugače, ne? Potem ko ljudje z gibanjem in primerno prehrano - najbolje je eno z drugim z roko v roki - izgubijo tudi deset ali dvajset centimetrov obsega v pasu, dobi gibljivost spet stare razsežnosti. Res ni potrebe, da bi bilo preprosto vezanje vezalk misija nemogoče. Poleg tega gibanje poveča tudi bazalni metabolizem oziroma izboljša presnovo. Tudi vi morda poznate koga, ki lahko ogromno poje, a se mu nič ne pozna? Če pustimo genetiko ob strani, je morda zaslužno tudi to, da ni bil nikoli na dieti. Ironično namreč prav z dietami telo treniramo, kako preživeti s čim manj energije. Svoje dodajo še leta, ko se metabo-lizem že po zakonu narave upočasni in debelost v zrelih letih nam tako praktično ne uide. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Za hujšanje je gibanje izjemnega pomena. Zmanjšuje namreč podkožno maščevje. Če imate t. i. postavo jabolka, vas to še bolj ogroža. To namreč pomeni, da se vam potem so mi pa čisto popustile zavore. Kot v dobrih starih časih. Groza. Na koncu sem se počutila kot otrok, ki je razbil dragoceno vazo. Pa so šli v nič vsi tisti večeri, ko sem lačna in slabe volje pred televizijo zarenčala na vsakogar, ki si je drznil priti mimo. So bile zastonj vse tiste muke, ko so prijateljice ob kavi grizljale piškote, jaz pa sem junaško požirala sline. Da ne govorim o vseh tistih prešvicanih urah v fitnesu . Kar na jok mi je šlo. Tudi v torek ni bilo dosti bolje, ko sem morala na delavnico. Pravzaprav sem tokrat prvič šla z majhnim kamnom v trebuhu. Pa jo vidim samozavestno kolegico, vso cvetočo, z novo frizuro in že vidno pomlajeno. Je bila čez praznike v službi, ni nič pretiravala. Druga izstreli, da so bili njeni prazniki samo tri rezine šunke, kos potice in eno jajce. Ufff! Tretja se kot sol na rano pohvali, da je brez posledic praznovala kot se šika. Za piko na i, pa ona iz uvoda, da naj ne jamram. Nimam besed. Po cankarjansko bi lahko opisala tresočo nogo, s katero sem zamižala in stopila na tisto čudo od tehtnice. S pildkom je prilezel ven tudi trenutek resnice . In jaz sem celo shujšala!!! Po teh nekaj tednih se vztrajno miganje očitno že obrestuje. In mi telo tu in tam tudi kakšnega spodrsljaja ne šteje v preveliko zlo. No, če to ni spodbudno, dragi moji, pa nočem nič. Se beremo prihodnjič. DEBELUŠKA Preden se lotimo vadbe, poskrbimo za varnost. Uredimo zdravstveno stanje, na primer krvni tlak in podobno. Izberimo primerno opremo, kvalitetno obuvalo in po možnosti t. i. »dryfit« majico. Če vadite v navadnih bombažnih majicah, poskrbite, da se ne bodo sušile na vas. Če vadite zunaj, mraz ni zelo problematičen. V zelo vročih dneh, še posebej v sončni pripeki, pa bodite previdni. Boljši učinek prinaša jutranja vadba. Telo se že zjutraj spravi v pogon, pa še več energije imate za delo. Res pa zimska jutra v mestih zaradi smoga niso ravno priporočljiva za rekreacijo^ Splošen nasvet pravi, da vsaj dve uri pred vadbo ne jejte. Če gre samo za sadež, ne bo nič hudega, če bo čas krajši. Če se boste zelo najedli, pa tudi po dveh urah še ne boste čisto pri volji in moči za resno aktivnost. Takoj po vadbi priporočajo ogljikove hidrate. Čez noč, vsaj tistih strateških osem ur, pustite želodec prazen. Ob vadbi pijte vodo, ki telo skoraj nemudoma rehi-drira. Če v kozarec vmešate samo pol žličke sladko-vi-taminskega praška, se čas absorbcije podaljša za več kot desetkrat. To je vzrok, zaradi katerega smo po pitju sladkih pijač še vedno žejni, po določenem času pa nenormalno napihnjeni. 22 IRadio, ki ga berete NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 14. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 15. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Brigita Fižuleto, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 16. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Brigita Fižuleto, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 17. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OkC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 18. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora) ČETRTEK, 19. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 20. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE Nedeljski večeri s Katrco Morda bi lahko hitreje povedali, česa Klavdija Winder ne počne. Pevka iz skupine Katrca, televizijska voditeljica, učiteljica, tekstopiska ^ vsako nedeljo zvečer najde čas in prostor tudi za poslušalce Radia Celje. Že nekaj let nas razvaja z oddajo Katrca. A kot pravi, kljub vsemu najbolj uživa v vlogi mamice svoji skoraj sedemletni Izi. Na radio jo je pred šestimi leti povabila takratna urednica Simona Brglez. Ko sta razmišljali o naslovu nove oddaje, zadrega ni bila prav velika. Vzdevek, ki Klavdijo spremlja že desetletje, je bil kot naročen in tako se je rodila Katrca. »Tako se mi je uresničila dolgoletna želja, da bi delala na radiu. Sicer sem se z mikrofonom na odru spoprijateljila že z rosnimi štirimi leti, pri 18. pa sem že prepevala v uspešnem profesionalnem ansamblu.« Z možem Izi-jem Pantnerjem sta kasneje ustanovila svoj ansambel Katrca. Brez mikrofona pa si Klavdija zdaj tako ali tako sploh ne zna več predstavljati življenja. Nedeljski večeri so posebni tudi za to, ker v svoji oddaji lahko združita vse, kar jima največ pomeni. »Prijateljstvo, ljubezen do glasbe, avtorsko ustvarjanje, slovensko besedo in ljudi, ki uživajo ob tem. Sedmo leto bomo obeležili letos.« Da je svojim poslušalcem res sedla v srce, dokazuje tudi 20 VROČIH RADIA CELJE Klavdija Winder piknik Katrce. 17. junija bo v Vojniku že šesti po vrsti. »Letošnja rdeča nit bo slovenska beseda v glasbi. Bodimo ponosni na slovensko glasbo. Obljubljamo obilo glasbenih presenečenj.« Presenečenja pa v vseh teh letih niso bila prihranjena niti Klavdiji. Tako se še danes z nasmehom spominja, kako so ji na valentinovo glasbeni prijatelji prišli nepričakovano v oddajo zapet Dan ljubezni. Nekdo pa ji je kar med oddajo poslal pico. Še danes ne ve, kdo je bil tako prijazen. »Ta radijska druženja mi ogromno pomenijo. Ko veš, da tudi tistim, ki so osamljeni, pokloniš delček sebe in jim polepšaš večer.« In zato, kot pravi, sta izjemno hvaležna vsem, ki jo pri tem podpirajo in verjamejo vanjo. StO Foto: osebni arhiv Dve noči v družbi Radia Celje Naslednji dve noči bo SNOP - skupni nočni program radijskih postaj Slovenije - potekal iz studia Radia Celje. V noči s petka na soboto bosta voditeljica Andreja Petrovič in tonski tehnik Tomaž Mir-nik gostila člane ansambla Bratov Avbreht. Narodnozabavni ansambel izvira iz Velenja, natančneje iz Škalskih Cirkovc. Druži jih glasba, predvsem pa prijateljstvo. V noči s sobote na nedeljo pa vam bo družbo delala priljubljena pevka Tanja Žagar, ki je svojo glasbeno pot še kot dekletce začela v skupini Foxy Teens. Ljubljenko ljudskih množic bosta gostila Tony Carter in Tadej Kupec. BA TUJA LESTVICA 1. GIVE ME ALL YOUR LUVIN - MA- DONNA FEAT. NICKI MINAJ & M.I.A (7) 2. WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE (4) 3. FRIENDS - AURA DIONE FT. ROCK MAFIA (3) 4. RUMOUR HAS IT - ADELE (2) 5. WHAT BECAME OF YOU - DODGY (2) 6. HAPPY PILLS - NORAH JONES (5) 7. LOVE ME - STOOSHE FT. TRAVIE MCCOY (3) 8. TURN UP THE MUSIC - CHRIS BROWN (1) 9. WILD ONES - FLO RIDA FEAT SIA (4) 10. IT'S POSSIBLE - ROXETTE (1) DOMAČA LESTVICA 1. VERJAMEM - EVA BOTO (5) 2. ROMANJE - TABU IN ANDREJ ŠIFRER (2) 3. POSLUŠAJ - AVTOMOBILI (3) 4. NOVA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN &COVERLOVER (1) 5. USTAVIMO ČAS - GOGS (5) 6. NAJIN DAN - FLIRRT (4) 7. MALO SREČE - EVA IN NIKA PRUSNIK (6) 8. OKNA NA STEŽAJ - VLADO KRESLIN (3) 9. HOLLYWOOD - SIDDHARTA & LARA-B (2) 10. MORDA - PANDA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO IS ANYBODY OUT THERE - K'NAAN FT. NELLY FURTADO BACK IN TIME - PITBULL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ZADNJI POLJUB - NUDE POČASI - MANCHE FT. ADAM VELIČ, VAUKS, DENI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 (6) (4) (1) (3) (2) CELJSKIH 5 PLUS 1. DOBRO VSE SE VRAČA - ČAR 2. BABICA, HVALA TI -MODRIJANI & ALEKS FRAS 3. LE K TEBI VLEČE ME -KRAJCARJI 4. NAŠ PODKRAJ -PODKRAJSKI FANTJE 5. MUZIKANTI - ŠPILAMO -VIKEND PREDLOG ZA LESTVICO LJUBIM TE SLOVENIJA ZELENA - ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH 5 PLUS 1. STARI GRAD - IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA 2. MOJ STARI AVTO - ANS. PETRA FINKA 3. DOBER DAN, LEP POZDRAV - ROSA 4. OBALA ŽELJA - TRIO ŠUBIC 5. RAZVAJANKA - AZALEA PREDLOG ZA LESTVICO NA VESELICI - NOVI SPOMINI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. (4) (2) (3) (5) (1) pikamo .„N trAÎH vsako soboto ob T2.IS wWw.radtocelje.cam 95.1 dS.9 1ÙÛ.3 dÛ.Ë MHz informacije KRAUESTVO DOBREGA OKUSA Navdih za kuhanje pogosto dobimo, ko nas spomini po-' peljqo med vonjave hrane in nas to podoživljanje kar požene za lonce. V tokratni kuharski oddaji je suo/e kuharske veščine predstavil Klemen Sagadtn, vodja celjskega mladinskega hotela. Z veliko popotniške kilometrine • je sicer priznal, da so njemu ljube jedi še vedru) tudi tiste domače kot na primer goveja juha, polnjena paprika ali čuftL Na poteh po svetuje vseeno poskusil marsikaj, saj je, kot pravi, odprt za okuse. Tako za nobeno hrano še ni izjavil, da je ne bi ravno nikoli več jedel, le morda ne bi bila ravno prva izbira. Uživajte v kuhi in okusih, preizkušajte in izumljajte nove recepte! In kdo naj z nami kuha naslednjič? Predloge njom pošljite na radio@nt-rc.sL GOSTILNA mif^m Mariborska c. 79 3000 Celje Tel.: 03 541 9320 fax:03 491 5771 www.gostilna-amerika.com r PIŠČANEC z AZIJSKIM PRIOKUSOM (za 4 osebe) Sestavine: 8 kosov piščanca (npr. krila, perutničke, manjša bedrca), 1 pomaranča, med, cimet, janež, nageljnove žbice, sol, poper Priprava: Kose piščanca (ki morajo biti s kostmi) damo dan pred pripravo v marinado, ki jo pripravimo iz žlice medu, soka ene pomaranče in noževe konice cimeta, janeža, nageljnovih žbic, soli in popra. Meso čez noč shranimo v hladilniku v pokriti posodi. Naslednji dan kose piščanca položimo v naoljen pekač in pečemo v pečici, ogreti na 180°C, približno 45 minut. Proti koncu lahko temperaturo zvišamo na 200°C in vklopimo še zgornji gril v pečici. Na tak način kose piščanca zapečemo tako, da dobijo hrustljavo skorjico. fil." Bohorč " ^ «UHIHK MMKt, PÍZH, KOSÍU, AU CARD, CETMING! Spti^iaiiaB» nartrfito a Ytíjt afcljutow dnibe Bohwi MAij» DuiaM Kvedra 44, 3930 Sentjw pri C«IJu, Tel.: +1-386 (0)3 746 U 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7B6 RESTAVRACIJA ETRK fIRJl d,ad,. Sulmuak. iaoD Ceiia Oe|Q,wiL£3s: FDN-PET: nd Si.-iO io 22:30 SOB: od 8:00 da 23:C9 MED od B:00 do 22:00 T: 03 / Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a ta carte > Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče 3 C* j 3 @et fa .si Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostjlna@ahac.sj i AHAČtl • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA Oblikovanje telesa Pred vrati so topli pomladni dnevi in kaj kmalu bo prišlo poletje in s tem želja po lepo oblikovanem telesu, saj si vse ženske želijo v kopalkah izgledati zapeljivo in privlačno. Pomanjkanje časa in gibanja ter nepravilna prehrana skokovito povečujejo število ljudi s prekomerno telesno težo. Stroga dieta, močna volja in trdo delo v telovadnici lahko pripomorejo k zmanjšanju telesne teže, vendar pa običajno ne odpravijo trdovratnih maščobnih blazinic na trebuhu, bokih in stegnih. Za odpravo le-teh si lahko pomagamo na naslednje načine: 1. KAVITACUA pomeni veliko prelomnico v reševanju problematike celulita in prekomernih maščobnih oblog na posameznih predelih telesa. Kavitacija je neinvazivna in neboleča terapija brez stranskih učinkov, ki omogoča hitro varno in učinkovito preoblikovanje telesa. Ker pa jo je priporočljivo izvajati le enkrat tedensko, smo poskrbeli še za druge metode oblikovanje telesa. 2. ELEKTROSTIMULACUA je postopek, s katerim dosežemo delovanje mišic, ne da bi se mi bistveno premikali. Z električnimi tokovi majhnih vrednosti vplivamo na mišice, živce, ti pa se krčijo - podobno kot pri telesni aktivnosti. Pri tem se izrablja maščoba in izboljšuje tonus kože; spodbudi lokalni metabolizem in izboljša krvni obtok. S pomočjo posebne naprave preko žic in nato elektrod, ki jih pritrdimo na vaše telo, dovajamo električne impulze, ti pa povzročijo zgoraj opisane reflekse in privedejo do rezultatov. 3. PRESOTERAPUA je odlična preventivna in kurativna terapija. Zasnovana je po načelih ročne limfne drena-že in poteka na povsem fiziološki način. Z njo odplavimo odpadle produkte presnove iz tkiv in bistveno zmanjšamo količino proste tekočine med celicami, ki je v veliki meri kriva za zastoj. Presoterapijo priporočamo pri: • anticelulitnih terapijah • utrujenih, težkih in oteklih nogah • po športnih poškodbah Terapije je priporočljivo Izvajati večkrat tedensko. 4. BODYWRAPPING je ena izmed najučinkovitejših terapij, ki jih uporabljamo kot pomoč pri hujšanju. Zelo učinkovita je pri zmanjšanju obsega telesa in odpravi celulita. Pri nas lahko kombinirate bodywrapping skupaj s strojno limfno drenažo (presoterapijo) in tako dosežete še boljše rezultate. Skupaj z vami in vašimi željami se oblikuje program, ki bo najbolje ustrezal vam in pripomogel k čim boljšim rezultatom. www.terrakrenc.si, Ul. Dušana Kvedra 38, 3000 Celje Gsm: 040-385-017 1 VZORCASTESAMOSTO JEČE NOGAVICE Martina Pinter s GmiTRGlO Splet: iiJLUuj.nogavice.com Tel.: 03/620 7/ 20 DEŽEI4 SPROSTITVE Viktor Cepelnik s.p. Kontakt: 040-385-017 spletna stran: uuLUUJ.terrakrenc si NUDIMO: MASA2E, OEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, iUELL^ESS SOBE PRfMAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACIJA (odprava celulita In oblil(ovanje telesa). NOVOSTI: MOPA ZA MOSN^JŠ^ gŽ^NŠ9 IK.IS 3000 Celje ^ odprto: Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00 M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.coni informacije - VeNI(¿ izbira ^m in plBli!^ t« rnuinost hramb« vailh gum. -íttiíitmhodwiimblJenillTOlil, = *i#fiíft^ - Serih a KM Eramke rail.__= Mtt-UH — 10« popusta IH premonlaiíi gum, ab crwHpütvíttgaogla», KIA MOTORS avt( )hi£d £korjanec n« tainr Iqïupriir' MarlboriltaT15,Ce|lê.Ô3/42BOB84,031 609416 1ÍlLaífl7n495vblKCií/S77H« bflgttaJjuaf^ra^ MariTBijüitiir l/šežaširefio.i/sm^^^ _ il niolOia honfa^Hfljaiiii iai^^ www¿treha-metalko.sí IA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUC POKLIČITE NAGEGA STJÍOKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 (¡11 3BS MESTNA ŠIVALNICA Natalija Cokan s.p. GSM: Ml -m-^ imjBtrica üvíJjB^a in Icrojo^rva - - C«at«jai»u|,3,;i00ü&(ÍP i i_ OdbraUaii Pon, sre, p« 17.00- iÉ.» Sob!S,OC-IÍ.OO ÍIVANJE PO MAIlOilHii^lErislia modfliíiWsüli 'awllKí^Itlit POÍ RAVILA OBIAÉIL: "lu^iinje "oianjt 'menjav» TaáiE 'menjiva podlog, kipanjc _ f:i!E(i 1E HI n <1 HO o^etviH )i MI »nt jipiííííy^ivíí ..... :;(is PÍ itN i iá'«u*i i HB á ue (lililí DvéniAiCHi ";í0iúf >jí:it Ô.CmvjllJII !Í NÍitBNfUl! iHiíROF.g'fl/,."........ -P^-'jji.Ví'.S*'-■'i ■ -taîî". :"Äu HVc KÍt^ ■ifi^Vt^yWÏ" ^atIEñvoüilil i 1 irMÍTÍlíio.váDÁ'ifíl¡DIJEviirctl -lijlíiriIMtF'D'lOBli ■ OKOB K04TERM0INSTALU3JE Kolwfninbii 8,3330 ^«^ir MlH/Hf U^llKHI/MIHlBtKimun ifj) ■mrw.lu>Ua»IJ.*l SUBO-MONTAilVl SISTEMI KNAtí ARMSTRONG. t\\SADE ___DEMIT zaključn^delaVgradbeništvij ANDREJ MAROTi.p.. Reha 27a, mO USko TeL: 041 710 857; GSM: 041 721 057 Zelena ikhnika HUA www.zelena-teh n tka.eu Tel.: 03 491 66 00 ŽAGE .lonsered -i5%!j XTJ^ nuLEJ D^^ mulej .d«j an@s i o I .net •■TWicmMîiMtiitftiif:' Seinrèvâ 10 lîJOOO Celje [pri poilovnistâvbiTUS-al tel 070 754864 wwiVpâintfiHprosÎ. '^V. __ odprava vseh vrst avTomcbilsItih pfast polJran^e vori i, varjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po lo£i, odstranjevanje barve in grafitov z avta Floiwu PEVrtnjrijaTOPtAK ■ Gorica 41, 3000 Celje GSM: 041 757879 'linilihinin i*TIllTrtmiff ¥éI« ntnlln linniilniiiil1nirM>. I* UHditcv iu gmaiL«Hn Zangrad SploSna gmdb&iii, (bstid&iskii in :^ikopteskcosha dela KovaSčeva7 3000DO M-ST R EH A . SI : m:031 e00 420 WWW, DO M-STR EH A .S I DOM-STREHA TRUBARJEVA 17 3230 Šentjur Prodajo in montaža lesenih oken immm * PREKRIVANJE VSEH VRSTKUtm STAVBNO KLEPARSTVO TESARSTVO •tZOLATORSTVO •BREZPLAČEN OGLED fN SVETOVANJE ■BROmLAVCANŽEK d.o.o. P^vje J9,3220it6fe (»tj 03/577- ¡2-3 i tax: 01/78 i-00-49 mablttt:04J/639-a37 ■KROVITVO, KimRSTVD t-imitattmftislo^/£onz(:lm-1.sl ^KROVITVO, KimRS ^nm raStuTviM hudumi . SinoiWMPfflffitiniflntakoiAj nta/f3 - Kofvš^c etnHnt^!?. jitoocc^ 03 AM rf ti d o m o f i n a 1 teHistvo OOMO FINAL IvanROBACEH i.p, Ul.BratovJaniaijev Tla 32l2VDlilik GSM: 041 7HWS telefoix^axiOJ 7S1 2t 73 E-potta: domolinalpi-1 .si ■ kmitvo - jlavbro kleparstva - mantaio VeluK oken - Izdelava nadstneitov - izdelava ravniti io zelenih streh Pooblaii«nt ki«Ve< ti kf GERAHD. CREATONJONDACH BBAMAC UNDA8, HDSEKflA^TEGOLA, i-METAU ESAl, ... AflTIAl «3.CX. 041826594 • ADAPTACIJE KOCALIMIC • VODOVOaNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA ARTIAL d.o.o., Arui vas 6a, 3301 Petrovie Seat s prenovljeno ibizo Seatova ibiza je najuspešnejši avtomobil španske tovarne, saj so jih doslej naredili več kot 4,6 milijona. Torej je povsem razumljivo, da od nove oziroma prenovljene ibize pričakujejo veliko. Resnici na ljubo je tokratna prenova tega nižjerazrednega avtomobila, ki bo še naprej na voljo v treh karoserij skih oblikah (pet- in trivratna kombili-muzina in karavanski ST) zelo previdna, nič odločna ali revolucionarna. Ibiza je dobila nov prednji in zadnji del, karose-rijska linija je sem in tja nekaj ostrejša, v lučeh so lahko tudi svetleče diode ipd. Tudi notranjost je prenovljena zelo previdno, pri čemer so na voljo trije opremski paketi; tudi osnovna ibiza bo imela serijsko vgrajen radijski sprejemnik, ročno klimatsko napravo, stabilnostni BMW bo vpoklical 1,3 milijona vozil Nemški BMW seveda dela dobro in uspešno, včasih pa vse ne gre kot po maslu. Pred nedavnim je objavil, da bo na izredni pregled vpoklical kar 1,3 milijona vozil. Zapisali so, da bi se lahko pojavila napaka na akumulatorskem kablu v prtljažniku, in sicer pri vozilih serije 5 in 6, ki so bila narejena v času od 2003 do 2010. Kot je bilo rečeno, bi lahko prišlo do požara, zato se je BMW odločil za preventivni pregled. Lastnike teh avtomobilov bo o pregledu obvestil sam BMW, pregled bo trajal do pol ure in bo seveda brezplačen. Po sedanjih podatkih je na slovenskem trgu približno 900 takšnih vozil. JK Seat ibiza ESC ipd. Na voljo je cel kup motorjev - šest bencinskih in pet dizelskih, ki jih je mogoče kombinirati s tremi menjalniki (5- in 6-stopenjska ročna in samodejni DSG z dvojno sklopko). V najboljšem primeru naj bi bila poraba pri 1,2-litrskem motorju 3,4 litra goriva, to pa ustreza izpustu C02 v vrednosti 89 g/km. Prodaja prenovljene ibize ste- če te dni, tri mesece bo veljal popust v višini 500 evrov, kar pomeni, da bo ibiza v najcenejši izvedbi na voljo za manj kot 10 tisoč evrov. JK Ročna A VTOPRALNICA^ & FOURNI CENTER VOZJLAZ 14DNEVNOZASCITOLAKA VOZILA TEMELJITO NOTRAISJE ČIŠČEJSJE VOZILA DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE ZA TERMIN POKLIČITE IN SE DOGOVORITE Sola Vožnje — CADE J- STEIVI KUPONOM 50% POPUSTA www.cadej.si avtosok. cadej@sioLnet Tel. 08 2052291 Citroën DS5 VARNE VOŽNJE Info: ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, 3000 Celje Tel.: 080 20 86 Gsm: 041 674 338, 031 618 926 www.zsam-celje.si, e-mail: zsam.celje@siol.net Organiziramo: Tečaj CPP 16. 4. 2012 Tečaj za izbris kazenskih točk 19. 4. 2012 Varna vožnja za voznike začetnike 28. 4. 2012 Po DS3 in DS4 sedaj še DS5 Po DS3 in DS4 sedaj prihaja na trg tudi DS5, največji avtomobil te serije francoskega Citroëna. Gre za serijo, s katero hoče Citroën dokazati, da zna ustreči tudi nekoliko drugačnemu okus in kupcem oziroma tistim, ki morda bolj cenijo prefinjenost oblike, manj pa prostornost, uporabnost in kar je še takšnega. Avto je na voljo z dvema bencinskima in dvema dizelskima motorjema, pa tudi kot hibrid. Začetni bencinski agregat ponuja 115, zmogljivejši pa 147 kW, 1,5-litrski dizel ima 82 kW, medtem ko ima dvolitrska izvedenka 120 kW. Po svoje je zanimiv DS5 v hibridni izvedbi. Pri tem gre za kombinacijo dizelskega in električnega motorja, saj je skupaj na voljo 147 kW, zraven je dodan samodejni robotizirani menjalnik. Opremski paketi so trije, pri čemer je DS5 v katerikoli izvedbi serijsko opremljen s stabilnostnim ESC, protiblo-kirnim ABS, dvoobmočno klimatsko napravo, radijskim sprejemnikom ipd. Letos naj bi pri nas prodali skupaj več kot 200 avtomobilov serije DS. V najcenejši izvedbi je DS5 na voljo za 27.800 evrov (bencinski ThP 155), v najcenejši dizelski izvedbi pa je naprodaj za 27.300 evrov (e-HDi 82 kW). JK TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST OD 12. 4. DO 20. 6. 2012 SKLENITE NOVO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE IN PRIHRANITE DODATNIH 40 EUR. PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. Dodatnih 40 EUR lahko izkoristi zavarovalec, ki od 12.4. do 20. 6. 2012 sklene novo zavarovalno polico za avtomobilsko zavarovanje, in sicer za osebno vozilo, ki je v lasti in/ali uporabi fizične osebe. Na polici mora biti sklenjeno najmanj novo zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Višina popusta ne sme presegati 30 % premije na zavarovalni polici. Uveljavite ga lahko pri zavarovalnih zastopnikih in na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, ki uporabljajo sklepalno aplikacijo Zavarovalnice Triglav. Več informacij na www.triglav.si. 40 EUR MANJ ZA NOVO ZAVAROVANJE triglav l£TA_ 80.000 km R.S.L. D.0.0. LEVEC, LEVEC 56 C, 3301 PETROVČE TEL.: 03 425 45 14, 03 425 45 16, WWW.RSL.SI ODPRTO OD PONEDEUKA DO PETKA od 08.00 do 17.00, SOBOTA od 08.00 do 12.00 NlNflC MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 GOTOVINSKAPOSMLA INODKUPIPOSOJILD04.000EUR Do 36 mesecev na osnovi OD, pokoiniie PE CEUE, Ul. XIV. dhiijjs 14. 03/4257000 PE MARIBOR, Partfaanlia M, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA« Stanrta Boamiiia 16.02/521-3000 BONAFIN PLUSd.o.o. Shwanska 27,1000 IjiMjana Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odioga odplačevanja I n nnoRNA VOZILA MM PAJEK Grič, z motorjem in cevmi, prodam. Telefon 041 295-239. 1314 TRAKTOR Imt 533 deluks, letnik 1975, odlično ohranjen, v dobrem stanju, prodam. Telefon 031 544-199. 1342 KUPiM PRODAM PEUGEOT 307 1,6 style, letnik 9/2005, ohranjen, 76.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 688-311. 1338 TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1341 KUPiM POSEST VSE vrste vozil, lahko v okvari ali ka-rambolirano, od letnika 1997 naprej, kupim. Gotovinsko plačilo, prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 1305 STROJI PRoDAM PRoDAM HRIBOVSKI trosilec Sip in štirivretenski pajek, 3,5 m, prodam. Telefon 070 315-622. š 37 KROŽNO brano prodam. Telefon 031 668- 123. 1339 GRADBENO parcelo, 4 km oddaljeno iz Celja, velikost 1.072 m', prodam. Telefon 031 763-390 ali 031 805-441. 669 LISCA, Polana. Posest, 700 m', z manjšo hišo, vsi priključki razen centralne, idealno za upokojence, prodam. Telefon 041 498-561. 1214 CELJE. Prodam ali oddam bistro v Novi vasi, 55 m', opremljen. Telefon 041 720-579. 1229 OSTROŽNO. Nedokončano vrstno hišo prodam. V račun vzamemo manjše stanovanje ali vozilo. Cena 120.000 EUR. Telefon 041 389-238. 1230 DUŠAN LAH s.p. Cesta Kozjansitega odreda 29a, 3230 Šentjur, tei. delavnica: 03 749 20 10 Fax: 03 574 17 41, GSiVI: 031-612-692; e-mali: betonarna.iah@sioi.net Proizvajamo betonske zidake 20, 25, 30. Nudimo tudi betonske protipotresnike 20, 25, 30; betonske votlake 20, 25, 30, betonsko opeko 15, 12! POSEBNOST radialni zidak za izdelavo silosov, bazenov, gnojnih jami NUDIMO DODATNE POPUSTE NA VEČJO KOLIČINO! NA Ponikvi ugodno prodam parcelo, travnik, primerno za vikend, 2.400 m', voda, elektrika, asfalt do parcele. Telefon 040 801-115. 1310 MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon 5793-337. š 40 NEPOZIDANO stavbno zemljišče, 1.350 m', za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Parcela je že delno komunalno urejena ter najcenejša na tem področju. Cena 60 EUR/m'. Ogled dokumentacije in ostale informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina 25/1, po 16. uri. 1260 CELJE, Opekarniška. Prodam polovico stanovanjske hiše z dvoriščem, neto tlorisne površine 237,80 m', zemljišče pod stavbo 138 m', zgrajene leta 1986, z dvoriščem 312 m', elektrika, voda, telefon, kabelska TV, samostojna greznica, možna priključitev na javno kanalizacijo, ogrevanje s kurilnim oljem, cena 95.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam gradbeno parcelo, 965 m', z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n KURIM oDDAM mmm Einra Bastroioéínja jasnovidnost iBIOnRAPOE astrolog m liHNItMnSH 0906430 naročit-e NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkili in petkili. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA bOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA : IME IN PRIIMEK: : ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev V PODPIS: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. STANOVANJ^ AKUSTIKA PRoDAM BIVALNI vikend ali manjšo hišo z vrtom, v ožji okolici Celja, do 50.000 EUR, kupim. Telefon (03) 5774-169. 124 8 POSLOVNI prostor, 30 m', v Levstikovi ulici, oddam v najem. Telefon 041 736-533, 070 653-506. 1343 OPREMLJEN poslovni prostor, namenjen za gostinsko dejavnost - točenje pijač, v pritličju poslovne stavbe RITS, Kidričeva ulica 25, Celje, oddamo v dolgoročni najem. Zainteresirani najemniki naj oddajo pisno ponudbo do 20. 4. 2012 do 12. ure na naslov: RITS, d. o. o., Kidričeva ulica 24, 3000 Celje s pripisom »ne odpiraj - ponudba za najem bistroja v stavbi RITS«. Za morebitni ogled in dodatne informacije pokličite po telefonu (03) 4244-130. n oDDAM ra PRoDAM STANOVANJE v Novi vasi, 43 m', z balkonom, prodam. Telefon 031 314-570. 1207 DVOSOBNO stanovanje, Otok, pritličje, prodam za 69.000 EUR. Telefon 051 216-834. 1290 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovaniske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m', prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 71.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m', zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763800. p OPREMLJENO enosobno stanovanje v Celju oddam v najem. Telefon 031 208-006. 1288 V CENTRU Celja oddam opremljeno stanovanje, 42 m', mirni stranki, nizki stroški. Telefon 041 729-298. 1319 DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, Ljubljanska 27 v Celju, naselje Otok, 1. nadstropje, oddam. Telefon 051 304606. 1365 MALO stanovanje v bližini parka oddamo. Telefon 041 531-284. 1367 ENOINPOLSOBNO stanovanje v okolici Celja oddam samo mlajši upokojenki, ki ima rada rože in živali. Telefon 040 287-799. 1370 BTV Evelux s 40 programi prodom. Telefon 031 640-486. 1334 ŽIVALI prodam NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača krma, dostava, ugodno prodamo. Kupujemo od 1 do 10 dni stare bikce simentalce, mesnati tip. Telefon 031 311-476. 1110š17 TELIČKO simentalko, težko 210 kg, prodam za 490 EUR. Telefon 051 209649. 1268 KOBILO poni, visoko en meter, mirno, ujahano, prodam za 450 EUR, možna menjava za govedo. Telefon 031 616154. 1311 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam za 480 EUR. Telefon 031 544199. 1342 TELICO simentalko, staro eno leto, težko približno 320 kg, prodam. Telefon 041 295-239. 1314 KOZLIČKE, mešance med sansko, belo in srnasto pasmo, prodam po 50 EUR. Telefon 051 274-026. 1313 BIKCA, čb, 400 kg, lahko tudi polovico in zajce, prodam. Telefon 041 733-288. 1357 12 ovac, brejih, za nadaljnjo rejo, js pasme, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 5716-489, 041 794-217. 1361 TELIČKO simentalko, staro 11 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 1369 KUPiM 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. š 575 KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 947 KRAVO simentalko, brejo ali s teletom, kupim. Telefon 070 556-695. 1350 KMETIJSKI PRODAM VINO, belo, laški rizling ali chardonnay, z dostavo na dom, ugodno prodam. Telefon 041 609-320. p VINO cviček prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p n mali oglasi / informacije Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Zapustil nas je ton rsek s Ceste v Debro 32, Laško Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča: sin Dani in hčerka Natalija z družino KROMPIR, semenski, svinjsko mast in hruškovo žganje prodam. Telefon 577-3302, 070 864-120. 1347 CIPRESE, smaragd in navadne, in pušpan za žive meje prodam. Telefon 041 573863. 1245 SENO in otavo v rinfuzi, v okolici Laškega, prodam. Telefon 031 414-509.1285 5 ton sena, kocke, cena kocke 3,5 EUR, prodam. Telefon 070 296-622. 1352 KOCKE sena, 4 EUR/kocka, prodam. Telefon 031 553-710. 1351 DOMAČE vino prodam ali menjam za drva. Telefon 030 398-649. 1294 SLADKO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 070 667-374. 1355 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestra rmina znidar iz Dolge Gore pri Ponikvi (1. 11. 1942 - 2. 4. 2012) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in cerkev. Zahvala pogrebni službi Gekott, župniku Tadeju Linasiju za lepo opravljen obred, društvu upokojencev, cerkvenemu pevskemu zboru Sladka Gora in g. Tonetu Vrečku za ganljiv govor. Hvala oddelku interne intenzive bolnišnice Celje. Zahvalili bi se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sin Jani, hčerka Jelka, brat Toni in sestra Marija z družinami RDEČE vino prodam. Telefon (03) 5793411. 1372 BELO sortno vino, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 609-320.1371 VRHUNSKA kraška vina po ugodnih cenah. Vinska klet Furlan, Šolska ulica 54, Šempeter. 1204 OSTALO PRODAM ITj * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z imjiMloeívidaÁostí/do starostu V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in pradedka franca juvana iz Lahomnega pri Laškem (4. 3. 1937 - 2. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen obred, govorniku Stanku Seliču, godbi Laško, trobentačema, pevcem za odpete žalostinke, ZŠAM Laško in ostalim društvom, sodelavcem Pivovarne Laško in Komunali Laško za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p PRAŠIČE od 30 do 100 kg in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 031 839-090. Š 14 STREŠNO kritino (betonski »folcer«), nekaj je še novega, prodam za simbolično ceno. Telefon 031 807-745. 1337 SAMOHODNO kosilnico, 3 ks, novo in plinsko jeklenko, 10 kg, prodam. Telefon 041 775-328. 1353 KOCKE sena in brezprstni greben za kosilnico Bucher, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922. 1356 20 m^ bukovih drv prodam. Telefon 041 524-358. 1360 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, kot nov, do 12 km/h, nosilnost 160 kg, do 25 km dometa, ugodno prodam. Telefon 031 854-030. p 11 m hrastovih drv in 8 m mešanih suhih drv, možen razrez in dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 296033. 1359 Š 35 MOTORNO kolo Dealim 125 ccm, prevoženih 3.400 km, stroj za mletje mesa in bojler Inox za centralno kurjavo prodam. Telefon 041 872-065, Franc. 1358 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^ 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p DRVA, bukova in gabrova, dolga v hlodih - goli, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p UREJEN, izobražen Celjan, 52, želi spoznati simpatično žensko. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 1320 43-letna medicinka želi občasno zvezo z moškim do 60 let. Telefon 041 248647; agencija Alan. 1320 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n I GOSTiLNA FRANCL išče j novo sodelavko za delo v kuhinji Pisne vloge na naslov: ZAGRAD 77, 3000 CELJE. Peter Zaveršek s.p. Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 PREMOG, znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini. Telefon 041 885-266. p RUTINIRANI kitarist in pevec tenorist išče skupino ali posameznike za komercialno igranje glasbe. Telefon 041 474923. 1315 AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško _ m ZAPOSLi kuharja in reševalca iz vode z izpitom za reševanje. Za informacije pokličite: 03 56 48 841, 041 322 889] KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1318 IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe „ Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. 1354 ra^oGcIje L 79 Z NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 V SPOMIN marjanu miklavcu (15. 6. 1976 - 13. 4. 2004) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ostaja le praznina, solza žalosti in bolečina. Vsi tvoji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in brat hugo bosio iz Šentjurja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so mu izkazali spoštovanje in sočustvovali z nami ob uri slovesa. Hvala za darovano cvetje in sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Čonču za lepo opravljen obred, pogrebni službi in pevcem. Posebna zahvala za izkazano čast na zadnji poti članom Lovske družine Kozje, Lovski družini Šentjur, Lovski družini Bohor Planina, g. Rudiju Kostevcu za lepe besede slovesa in savinjskim rogistom za odigrano žalostinko. Prisrčna hvala dr. Iliču, dr. Dju-ričevi, patronažni službi in sestram Zdravstvenega doma Šentjur za ves njihov trud. Žalujoči: žena Avguština ter sinova Hugo in Andrej z družinama 1336 Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti, a ti ne veš, dragi Roman, kako zelo boli, ker te z nami več ni. V SPOMIN 13. aprila mineva eno leto, kar je prenehalo biti oslabelo srce dragemu možu, očetu, dediju in sinu romanu lebicu iz Efenkove ulice 39 v Celju (10. 11. 1958 - 13. 4. 2011) Z ljubeznijo in za vedno v tihi žalosti čuvamo zaklade spominov na naše skupne dni. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Celje Umrli so: Ana SAVŠEK iz Laškega, 79 let, Anton TER-ŠEK iz Laškega, 75 let, Roza-lija OREŠIČ iz Latkove vasi, 67 let, Fotrtunata SKONČNIK z Rečice ob Savinji, 55 let, Hugo BOSIO iz Šentjurja, 80 let, Martin APOTEKAR iz Pe-pelna, 65 let, Ivan ZUPANC iz Štor, 75 let, Angela OJ-STERŠEK iz Kanjuc, 87 let, Ana PAJ iz Zagrada, 71 let, Miha PRISLAN iz Celja, 32 let, Jožefa KOSABER iz Celja, 87 let, Marija KRAMERŠEK iz Primoža pri Šentjurju, 74 let, Sebastian OJSTERŠEK iz Zidanega Mosta, 24 let, Pavla BEVC iz Kasaz, 77 let, Lidija HERODEŽ s Polzele, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Amalija KRUMPAK iz Gornje vasi, 72 let, Ivan BLATNIK iz Ortnice, 85 let, Franc POLŠAK iz Bistrice, 72 let, Cecilija RAJ-HER iz Tlak, 89 let, Julijana MANČEK iz Bistrice, 92 let, Valburga PUGELJ iz Šmarja pri Jelšah, 67 let, Viktor TO-POLOVEC iz Čače vasi, 79 let, Vladimir Dušan KOJC iz Celja, 85 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Ivan LUBEJ iz Repnega, 58 let. Laško Umrli so: Franc JUVAN iz Lahomnega, 75 let, Janko V nebesih sem doma, kjer družba angelska se večno veseli, si mene tja želi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in tete doroteje korošec iz Zg. Selc (3. 5. 1922 - 2. 4. 2012) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah, gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govornici ge. Majdi in ge. Slavici za zvonjenje v Završah. Žalujoči vsi njeni Nikoli ni pravi čas, da se za vedno posloviš od nekoga, ki ti je blizu. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage stare mame jožefe kosaber se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. Vnukinja Rosana Kar bilo je dano, zdaj nam je odvzeto, odvzeto vse, kar nam bilo je sveto. ZAHVALA ang Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ojsteršek iz Štor, Kanjuce 20 (27. 6. 1924 - 30. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku dr. Vladu Zupančiču za lepo opravljen obred, gospodu Marjanu Slapšaku za govor, pevcem za lepo odpete pesmi, pogrebcem za izvedbo pogreba in trobentaču za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni KRAŠOVIC iz Žalca, 90 let, Anton STRAUSS iz Spodnje Rečice, 89 let. Velenje Umrli so: Pavel POGLAJEN iz Šmartnega pri Litiji, 82 let, Marija KOMPOŠ iz Slovenskih Konjic, 82 let, Ana GRAČNER iz Laškega, 76 let, Ivan PILIH iz Celja, 87 let, Ekrem NU-HANOVIČ iz Velenja, 52 let, Janez LEŠEK iz Celja, 73 let, Rozina VODUŠEK iz Rogaške Slatine, 83 let, Marija KORES iz Šmartnega ob Paki, 72 let, Ivana AJNIK iz Velenja, 82 let, Branko MERNIK z Lju-bečne, 71 let. t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PEVOJNIK PECEUE V SPOMIN Dne 15. aprila 2012 mineva leto dni, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedi ivo zemva Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Spet je tu pomlad in vse cveti, a tebe več med nami ni. Odšel si tja, kjer ni skrbi, ničesar več te ne boli, a v nas ostaja morje bolečine. Dobrota, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Od nekdaj trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Hiša je neznansko prazna, češnja vsa v cvet odeta, povsod te iščejo oči in prav v vsem si ti. Sledi za tabo so povsod od tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ivana piliha Štefanovega Ivana iz Trnovelj pri Celju Trnoveljska cesta 75 (28. 8. 1925 - 3. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Ofentavšku za ganljive besede slovesa, pevcem z Lju- bečne in trobentaču. Posebna zahvala prim. Andreju Žmavcu, dr. med., sestri Vesni in patronažni sestri Janji Petelinšek. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mimi, sin Jože s Tatjano, hčerka Ivica z družino 1335 Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v pomladnem jutru boleče si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče anice gračner iz Velikih Grahovš nad Laškim (17. 7. 1936 - 1. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Iztoku Hanžiču za molitev in lepo opravljen cerkveni obred, Stanku Seliču za besede slovesa, zdravstvenemu osebju Laško, še posebej zdravnici Meliti Zlatečan in sestri Ireni, kolektivu Izletnika Celje, motorističnemu klubu Goldhorn Laško, Komunali Laško, pevcem, trobentaču in praporščakom ter organizaciji zveze borcev Šentrupert. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni n L 77 KINO PLANET TUS Spored od 13. 4. do 16. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kupili smo živalski vrt - družinska komedija 13.40, 16.35 Odklop - komedija 21.10, 23.30 Igre lakote: Arena smrti - akcijsko znanstveno-fantastična drama (12.00 nedelja), 17.00, 20.30, 23.35 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 11.55, 12.50, 15.15, 16.05, 17.20, 18.00 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.00, 13.00, 15.10, 17.10, 19.10 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D 13.55, 20.10, 22.20 Ameriška pita: Obletnica - komedija 10.45, 11.40, 13.05, 14.00, 15.20, 16.20, 17.40, 18.40, 20.00, 21.00, 22.30, 23.20 Titanik - romantična drama, 3D 19.30 Eksotični kotel Marigold - komedija 12.20, 15.25, 18.05, 20.45, 23.25 Albert Nobbs - drama 19.15, 21.45 LEGENDA: vsak dan sobota in nedelja petek in sobota PETEK 18.00 Nevarna metoda - drama 21.00 Planet Blow - dokumentarni SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Nevarna metoda - dra- VELENJE PETEK 18.00 Potomci - komična drama 19.00 Kronika - drama 20.15 Železna lady - biografska drama SOBOTA 18.00 Železna lady - biografska drama 18.15 Hiša pravljic - animirana pravljica 20.15 Potomci - komična drama 20.30 Kronika - drama NEDELJA 16.00 Hiša pravljic - animirana pravljica 18.00 Potomci - komična drama 19.00 Kronika - drama 20.15 Železna lady - biografska drama PONEDELJEK 18.00 Železna lady - biografska drama 20.00 Nevarna metoda - biografska drama PETEK, 13. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Aprilski knjižni jedilnik Resnična zgodba o Rdeči kapici, volčji sadni solati in še kaj; za predšolske otroke ter 1. in 2. razred OŠ 18.00 Knjižnica Velenje_ Cool knjiga pogovor vodi Andreja Kac 19.00 Glasbena šola Velenje_ Pozdrav pomladi 2012 območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in orkestrov 19.15 Cerkev sv. Jožefa Celje 19.30 SLG Celje 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Grofica Marica opereta Vesperae Josephinae orgelski koncert ob prazniku Mestne občine Celje z madžarskim gostom Petrom Kovdrijem E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev abonma Petek večerni in izven 19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Joe Orton: Kaj je videl batler komedija v izvedbi KUD Forfite Medvode; igra Zvone Nagode 20.00 Muzej Laško Element 8. fotografski natečaj Klak 20.00 Dom kulture Velenje Slovenska polka in valček 2012 21.00 Local Celje Localcooltura - DoT 21.00 eMCe plac Velenje Mito & Gero z gosti koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Elektronika - lokalni didžeji SOBOTA, 14. 4. 9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje 10.00 Kinodvorana Kozje 11.00 Pokrajinski muzej Celje 17.00 SLG Celje 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obrazi operete odprtje razstave 18.00 Narodni dom Celje 19.00 Dom krajanov Vrbje Pomladni otroški bolšji sejem Deklica lastovica lutkovna predstava za otroke v izvedbi Teatra za vse Jesenice Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev abonma sobota popoldanski in izven Ženski pevski zbor KUD Ljubečna jubilejni koncert ob 30-letnici zbora Aprilska srečanja glasbeno-poetični večer z Vladom Kreslinom 19.00 Kulturni dom Vojnik MPZ KUD France Prešeren Vojnik letni koncert 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2012 območna revija pevskih odraslih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov 19.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Koncert Ilse Bauer Zwonar citre 19.30 Cerkev sv. Jurija Šentjur Ob 20-letnici MePZ sv. Jakob koncert 20.00 SLG Celje Usanjano življenje premiera operete L. Firšta in slavnostni zaključek projekta Jumum 21.00 eMCe plac Velenje Materazzi ples 2 NEDELJA,. 15. 4. 16.00 Zadružni dom Ponikva Otroške folklorne skupine 18.00 Kulturni dom Škofja vas 18.00 Kristalna dvorana Rogaška Slatina Glasbeno-literarni večer v izvedbi dijakov 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet Oh ta fejstbuuk ali Poldi se ženi komična gledališka predstava v izvedbi Mathiasa Štefančiča 19.00 Dom kulture Velenje Tašča.com 2 komedija v izvedbi KUD Veseli oder Ptuj 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje V. Moderndorfer: Limonada slovenica komedija v izvedbi ansambla KUD Zarja Trnovlje PONEDELJEK, 16. 4. 10.00 Knjižnica Velenje 16.00 Mladinski center Velenje 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Mi smo pomlad območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje, Kocenova ulica 17.00 Knjižnica Vojnik 17.00 Knjižnica Velenje 17.00 Vila Mojca Velenje Bralni krožek za odrasle Mladi v popoldanskem centru Inkubus Da ostaneš do konca človek večeri Hospica Ura s pravljičarko Klavdijo Pisani dežniki otroško ustvarjalno delavnico vodi Vesna Gaber Podhovnik Otroci so naše največje bogastvo šola za starše, predava Tanja Kontič 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice Kukavček ura pravljic 17.00 Osrednja knjižnica Celje Belize in Nikaragva potopisno predavanje Žive Justinek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Vzgoja za vrednote ali učna ura pod cvetočo češnjo predstavitev knjige Helene Bizjak 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kunsthaus predstavitev revije avtorja Sandija Jurkoviča 19.30 Dom kulture Velenje Nežka se moži komedija SNG Drama Ljubljana 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Udar po moško komedija Špas teatra; Vid Valič & Denis Avdič DRUŠTVA VABIJO SOBOTA, 14. 4. 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 19.00 Galicija Ekofejst predavanja, predstavitve, ekološka tržnica ^ 9.00 do 12.00 Parkirišče KS v Migojni-cah Domača tržnica v Grižah 9.00 do 12.00 Zaloška Gorica Kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem NEDELJA, 15. 4. 15.00 POŠ Trje Cvetlično-kmečka tržnica Turistično društvo Galicija 13.00 do 19.00 Galicija ¡5 U á S 1 GROFICA A K \ M Opereta E. Kálmána 1 IL slovenskega Petek, 13. april. tabora Žalec ob 19.30 Vstopnice: TIC Žalec, 03 71 00 434, in kcpirnica TOMI, Celje, 03 49 30 50^ Ekofejst predavanja, predstavitve, ekološka tržnica ^ 18.00 Večnamenska dvorana OŠ Fran-kolovo Akustični koncert & stand up prireja Mladinsko društvo Frankolovo; nastopajoči: Adi Smolar, Kronika, Veter, Nejc Petek PETEK, 13. 4. Športna dvorana Janina Rogaška Slatina Dobrodelni koncert izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen Simonu Vogrincu in šolskemu skladu I. OŠ Rogaška Slatina SOBOTA, 14. 4. 19.00 Kulturni dom Šentjur Podajmo jim roko dobrodelni koncert Prifarskih muzikan-tov in Big banda Šentjur NEDELJA, 15. 4. Kulturni dom Stranice Dobrodelni koncert za otroke s cere- bralno paralizo PONEDELJEK, 16. 4. Orkester Akord Celje dobrodelni koncert Ustanove Mali vitez I RAZSTAVE I Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6. Osrednja knjižnica Celje: V. razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev v okviru Roševih dnevov, do 30. 4. Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: razstava Duba Sambolec, Poročilo stanja št. 2, do 26. 4. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 4. Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava olj in akvarelov Matica Kosa, do 30. 4. Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Toskana, Irska in London v objektivu Draga Ce-rovška, do 8. 5. Kvartirna hiša Celje: razstava akademskega kiparja Vasilija Četkoviča - Vaska, do 30. 4. Dom sv. Jožef Celje: razstava fotografij Jureta Kravanja, Spodnja savinjska dolina, do 30. 6. Galerija Mercator center Celje: razstava del Neje Likar, do 17. 4. Celjski mladinski center: razstava Pari, fotografinje Tanje Ristič, do 10. 5. Avla Premogovnika Velenje: razstava Jožeta Svetine, do 18. 5. Galerija Velenje: bienalna razstava Pogled 6 - Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj, do 22. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Vinka Železnikarja iz Mengša, do 30. 4. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Milana Rastislava Štefanika, do 15. 4. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava Svarog in staroselke slikarke Barbare Zupanc in kiparja Franja Funklja, do 15. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava olja Retro, akademskega slikarja Alojza Konca, do 6. 5. Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria, članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: likovna dela akademske oblikovalke in slikarke Severine Trošt - Šprogar, do 25. 5. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ma ZA RAZITEDRILO Nagradna križanka JED IZ DUŠENEGA nUUDIŽNIKA, PAPRIKE IN ČEBULE GREZNIC ZBIRKA ZAKONOV, ZAKONIK TRETJA OSEBA UMETNO USNJE IZ PENASTE SNOVI BALKANSKA UUCA S TRGOVINAMI IN LOKALI VLADIMIR GAJŠEK [TAL IGRALEC VALLONE 11 14 MEJNA REKA BOSNO IN BUNKASTA ODEBEUNA NAKOSn 7 SCHVWRZ-KOBLER 18 15 KNJIŽNI IZRAZ ZA ZATRTJE OKRASNA PERILU BIVSITV NPVINAR ŠTAKUL GRŠKI UTICNI LETALEC 19 20 DAUŠA DOBA, STOLETJE V STEBLU TLAKOVANA UUCA HRVAŠKI NAFTAR 16 BOLEZEN ZNATODI DUŠENJA, NADUHA SLSUKAR M«« DELAVEC V PROIZVODNJI JEKLA KRŠITEV PRAVILA ZELENI POUTIK GOŠNIK PIVO ST. SLOVANOV OKRUŠENA PLAST AFR. OPICA UREDITEV NOHTOV NAROKI OBMEJNO NASEUE SZ.OD GORNJE RADGONE OKNU PODOBNA MANJŠA ODPRTINA SHARON STONE DA ZDA GRMIČASTA RASTUN^ POKOJNI PIANIST BERTON-CEU UMETNOST. NI ZGODOVINAR (VIKTOR) V^flCI STEBLA OMLATl-NEGAŽnA 22 DEL OBRAZA NADOÖMI 17 NEOKRNJENOST RJAVA TEŽKA TKANINA 13 Gl^ DEŽJA KRAJJV ODCRIK-VENICE 24 OSTRIŽU PODOBNA RIBA ZNAK ZANATRU POUDAREK V SLOVNICI PLfSNA PRIREDITEV SMUČI IZ ELANA 25 TOLE SPALNO NASELJE JVOD BLEDA ALBERT EINSTEIN JUUO IGLESIAS ALFRED NOBEL (CARLOS) 12 10 CRNIN^ Kir" 21 Cl^f • - kraj v v severni Italiji, izhodišče alpskih cest, ARICA - čilska tranzitna luka, AZI - germanski bogovi pod vodstvom Odina, OIOI/tirCcK» KALDERA - balk. ulica, tlakovana z debelim kamenjem, MAKAK-azijsko-afriška brezrepa opica, OLTEN-kraj v Švici ob rekiAare Nagradni razpis 1. nagrada: antistresna polurna tajska masaža v salonu Lai Thai v Celju 2. nagrada: darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Grobelnem 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 28 Vodoravno: TSAVO, EVREN, NITKA, IN, SESKI, MICHEL, HIT, OLAJ, BAZAR, RINEŽ, SP, ELIZABETH, AROMA, BEDANEC, KNESET, AKAN, LOA, ODBOJ, SRAKA, KANU, RAS, LA, VAKERO, JANNE, ENLIL, SAN, ALOJA, EDICIJA, MRK, ET, RAl, OKTAEDER, Fl, UKRINA, INARl, ENOSED, ARAN, LEV, UKE, NAJLON, ALPE, ZAR, NO-ONE, RlAS Geslo: Umetnik - film, ki je prejel pet Oskarjev. Izid žrebanja 1. nagrado, antistresna polurna tajska masaža v salonu Lai Thai v Celju, prejme: Sonja Hribernik, Ul. bratov Vošnjakov 5, Celje. 2. nagrado, darilni bon za gostišče Miran v Dramljah, prejme: Ana Jeršič, Polzela 106b, Polzela. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Jana Petrak Zajc, Petrovče 159, Pe-trovče, Erika Knavs, Keršetova 5, Laško in Ivo Medved, Topole 4, Rogaška Slatina. Nagrajencem čestitamo, nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Ime in priimek: Naslov: Ona; Zakaj se razburjate zaradi malenkosti? Če si boste te stvari tako gnali k srcu, se prav lahko zgodi, da boste zamudili življenje. Pojdite v družbo in si privoščite malo zabave, ki ste je več kot potrebni. On; Posrečila se vam bo naložba, za katero ste že kar nekako trepetali, sedaj pa boste videli, da je bil strah popolnoma odveč. Vse se bo odvijalo v najlepšem redu, vi pa kar najbolje izkoristite ugodno priložnost. Ona; Odločili se boste za tisto alternativo, ki ste jo vse doslej pošteno zanemarjali. Pazite se, saj se lahko vse skupaj prav čudno zasuče in krajši konec boste potegnili prav vi. Ne dovolite, da se vam zgodi kaj takega! On; Res nimate sreče! Končno boste spoznali, da ne smete zaupati vsakomur. Premislite o tem, preden se spustite v kakšne skupne posle, saj bo kasneje prepozno. Nekdo vas opazuje, vendar pa nima dovolj poguma. TEHTNICA ^ Ona; Nikar predolgo ne zanemarjajte svojih poslovnih zadev, saj se lahko vse skupaj vrne v precej čudni obliki. Z odločitvijo nikar ne odlašajte predolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurenca prehitela. On; Še vedno boste imeli priložnost, da se vpletete v boj za naklonjenost nekoga, ki si ga že dolgo želite. Verjemite; splača se potruditi, saj je »dobitek« veliko boljši, kot pa ste si mislili. ikidá Ona; Prepir s partnerjem se bo sicer polegel, vendar pa bo ostal trpek priokus po nezaupanju. V bodoče bodite malo bolj previdni, pa bodo tudi presenečenja nekoliko manj boleča, vsaj kar se zvestobe tiče! On; Zadel vas bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimete, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine ^ mrojČKA i»-™« ^ Ona; Pometite najprej pred svojim pragom, šele nato pa začnite kritizirati prijatelje. Če boste nadaljevali s takšnim načinom življenja, se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste ostali sami. In nikomur ne bo mar ^ On; Presenetljiva novica vas bo spravila v izredno dobro voljo, saj se bo končno uresničila vaša velika ljubezenska želja. Nikar ne čakajte na pobudo z nasprotne strani, ampak čim prej stopite v odkrito akcijo. Ona; Težko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v prijetno avanturo s prijateljem, ki se vam že kar nekaj časa nagajivo nasmiha. Pa ne pozabite na nepovabljene oči in ušesa v svoji okolici. On; S partnerko se boste veliko pogovarjali in sanjarili o načrtih za prihodnost, kar vas bo povsem prevzelo. Vse se bo dogajalo v pričakovanju veselega dogodka, ki vam zadnje čase ne da mirnega spanca. Ona; Morali boste pokazati malce več razumevanja za težave drugih, drugače se vam lahko zgodi, da boste izgubili vse prijatelje. Zavedajte se, da se lahko tudi vi kaj hitro znajdete v težavah, torej ne bodite takšen egoist! On; Prijetno boste presenečeni nad predlogom prijatelja, ki vam bo predlagal, da vam pomaga iz trenutne poslovne zagate. Trenutno bosta res samo kovala načrte, vendar pa se bo že v naslednjih dnevih pokazala njegova vrednost. KOZOROG jSi Ona; Nikar si ne domišljajte, da je sramežljivost splošna lastnost. Kaj kmalu boste prepričani ravno v nasprotno, saj boste presneto presenečeni. Prijateljev nastop vas bo prepričal v njegovo smelost, kar vam bo več kot ugajalo. On; Sodelavec se bo sicer uklonil vaši avtoriteti, toda po tihem in na skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje vam bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudite z njegovo neumnostjo. Ona; Ta teden vas bo vseskozi spremljala srečna zvezda, kar se bo poznalo predvsem v vaši denarnici. Resnična sreča vas čaka nekje drugje, zato se nikar preveč ne zakopljite v papirje, ampak odidite med ljudi. On; Spoznali boste, da niso vse potencialne partnerke iz istega testa, kajti srečali boste njo, ki vas bo popolnoma očarala. Ne smete se preveč prenagliti, saj se vam lahko sicer ugodna priložnost sprevrne v katastrofo. DEVICA ^ Ona; Sprejeli boste povabilo na prijeten izlet, saj že tudi sami precej časa poskušate navezati konkretnejši stik z osebo, ki vam bo ta predlog posredovala. Priložnost je tu - treba jo je le še izkoristiti. On; Nadaljevali boste s tistim, česar ste še že zdavnaj lotili in dosegli velik uspeh. Sedaj pa si dobro odpočijte in si naberite moči za nove podvige, ki so pred vami. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi glede vaše partnerke. Ona; Imeli boste občutek, da vam nekdo skuša vnesti razdor v vaš odnos s prijateljem. Torej se odkrito pogovorite z njim, kajti le tako se boste uspeli izogniti težavam. Saj veste, bolje preprečiti, kot pa zdraviti! On; Nikar se ne zaletite, saj se bodo stvari uredile kar same od sebe. Torej nikar ne delajte hitrih korakov, temveč se raje posvetite svojim najbližjim, ki vas že dolgo pogrešajo. To bo najboljša naložba za prihodnost! Ona; Treba se bo odreči marsikateremu privilegiju, če boste hoteli še naprej uživati zaupanje osebe, do katere niste povsem ravnodušni. Seveda je odvisno samo od vas, ali se boste za to možnost tudi odločili ^ On; Stvari ne bodo šle tako gladko in brez zapletov, kot pa boste mogoče pričakovali, vendar ne smete obupati. Treba bo pošteno pljuniti v roke in si zavihati rokave! Le tako se bo zadeva iztekla tako, kot si želite. VEDEŽEVANJE Kapri,s.p., Plinarniška4,Celje 090 4208 Spet dobili častnega občana Druženje po osrednji slovesnosti ob celjskem občinskem prazniku je priložnost za pozdrav, klepet, slišati je številne anekdote, zlasti pa čestitke tistim, ki so jih soobčani prepoznali kot najbolj zaslužne za razvoj in ustvarjanje dobrega imena mesta. Po enoletnem premoru je tako Celje spet dobilo častnega meščana in uglednega kastelo-loga in umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Stoparja (desno) le še nekaj mesecev loči do dne, ko bo knežje mesto že pol stoletja tudi uradno njegov dom. V mestu se odlično počuti, je povedal, in tu je spoznal veliko čudovitih ljudi. Med njimi je zagotovo tudi predsednik celjske postaje Gorske reševalne službe Brane Povše. Čeprav je ta v zahvali za prejet srebrni grb dejal, da se v gorah veliko bolje počuti kot na odru, pa zanj očitno tudi parket ni ovira, da ne bi priskočil na pomoč. Pa čeprav le za nekaj korakov _ IS, foto: TimE Legenda na kraju »zločina« Celjski glasbenik in izdelovalec kitar Brane Mihajlovic Kosta je 30-letnico svojega delovanja praznoval v Plesnem forumu Celje. Vrnil se je na kraj »zločina«, saj je bil v prostorih foruma nekoč priljubljen klub Barfly, ki ga je ustanovil in vodil prav Kosta. NC, foto: SHERPA V prvem delu je Kosta (desno) zaigral sam, nato s svojo skupino Kitarzani, vmes pa so temperaturo dvigali še gostje, kot sta bila Goran Bojčevski in Mystica iz Terrafolka ter Tomaž Domicelj (na sliki), ki se je pri eni od sklad iz gledalca prelevil v »zažigalca« s svojimi orglicami. Na nekdanji Barfly, zbirališče mladih in prizorišče številnih glasbenih dogodkov, spominja plakat v ozadju. Njegov avtor je Borut Kramer, ki se je z Gogo Stefanovič Erjavec (z možem Dušanom v istih prostorih vodi plesni forum) gotovo spomnil kake stare anekdote. Kupuje na domači tržnici Šmarčani so dobili dolgo in težko pričakovano kmečko tržnico. Vsako prvo soboto v mesecu bodo kmetje na njej prodajali svoje pridelke. Boljša kot bo letina, večja bo izbira. Na marčevski in aprilski tržnici so bile stojnice ob začetku dneva zelo dobro obložene, Šmar-čani pa so jih precej hitro »oropali« in dokazali, da so kotiček za nakup lokalno pridelane zelenjave, mesnih izdelkov, medu, testenin, mlincev in peciva resnično pogrešali. Upamo le, da želja po doma pridelani hrani ne bo le muha enodnevnica. Župan Jože Čakš je poskrbel, da prodajalcem - vsaj zaenkrat - ni treba plačati najema stojnice. Še več, celo zaslužiti jim je dal. In da ne bo pomote, plačal je s svojim denarjem, ne z občinskim. AD Funkcionarji iz Imenega V Imenem pri Podčetrtku imajo že drugega nosilca visoke funkcije na državni ravni! Domači župan Peter Misja je predsednik Turistične zveze Slovenije, občinska svetnica Darija Štraus Trunk (levo) je pred nekaj dnevi postala direktorica sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje njenih radioaktivnih odpadkov, kjer ji je zato po zadnji seji občinskega sveta Podčetrtka čestitala tudi občinska svetnica Ana Koprive. Trun-kova je v svojem drugem mandatu v občinska svetnica Liste za trajnostni razvoj občine Podčetrtek. Magistrica ekonomije, mama treh otrok, je poklicno kariero začela v podjetju Inter mak, ki ga je ustanovila s soprogom, ter nadaljevala v Zavarovalnici Triglav, podjetju A golf Podčetrtek in Banki Celje. BJ Trener in trgovec Sebastjana Oblaka poznajo številne uspešne mlade športnice, ki so v Celju trenirale rokomet in jim je pomagal pri njihovih začetkih. Zadnja leta vzgaja nove najmlajše generacije, ki se s to dinamično igro šele spoznavajo. Hkrati je trener moške ekipe v Gorišnici pri Ptuju, ki se ji obeta uvrstitev v 1. B slovensko ligo. In kako se je znašel v trgovini z otroškimi oblačili? Pred dnevi jo je v Celju odprl skupaj s svojo sestrično. Očitno si je zaželel malo spremembe, saj se tudi največji športni zanesenjaki kdaj naveličajo žoge. NC, foto: TimE