580. štev. V Ljubljani, torek dne 17. junija 1#13. Leto II. Posamezna Številka 6 vinarjev. -DAN* tiha}« vsak dan — tudi eh nedeljah to prašnikih — ob 1. ari ajatral; v pondejjkih pa ol I. ari sjntrsj. — Naročnina znala > v Ljubljani » npravnlStvn mesečno K 1*20, s dostavljanjem na Ion K 1*501 s poito celoletno K t0*—, polletno fc 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — ta Inozemstvo celoletno K 80’”. ~ Naročnina M nt poillja npravnlfitvn. m m Telefon Številka 118. m NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna Številka 6 vinarjev. «r OrednUtvo to npravniitvoi m UCiteljsk« Tbktina, Frančiškanska ulica it. 6. Dopisi se poiOJaJo uredništvu. Nefronhirana pisma 80 ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju jo-nt pust. — Za odgovor Je priložiti urmko. st Telefon Številka <18. Na poti poravnave? Pismo iz Belgrada. Belgrad 31. 5. (13. jun.) 1913. Srbsko časopisje. Stališče srbskega tiska v teh usodnih dneh ni ravno zavidanja Vredno, vendar pa mu je to stališče •— kljub razmeram na Balkanu — Jako olajšano in to vsled množice tesnih, stvarnih in nepobitnih argumentov in neoporočenih dejstev, ki (vsi govore jasno in brezdvomno v prilog Srbiji. človek, ki ne pozna niti srbskih, niti splošno balkanskih razmer, dobil bo v prvem hipu vtis, kakor da ie vse srbsko časopisie skrajno šovinistično. Ampak, ljudje božji, roko na srcel Po tej logiki bi morali proglasiti vsak časopis In vsacega posameznika, ki se upa zagovarjati svoje pravične In vseskoz spoštovanja la upoštevanja vredne nazore in razloge. za šoviniste. Priznavam takoj, da se tuintam pretirava vsled napačnih premis in [nezadostnega razumevanja časnikarske naloge in interesov države ter so seveda tudi zaključki popolnoma pogrešeni. Hval bogu, da takih listov v Srbiji ni mnogo To so predvsem i»Maii žurnaJ«. »Politika«, »Balkan«, In »Srpska zastava«. Vse ostalo časopisje je umerjeno in stvarno. »Piemont« zahteva dosledno takojšnjo aneksijo zavzetih krajev in zagovarja rusko politiko na Balkanu, češ. da je Srbija doživela radi tega toliko porazov z rusofilsko politiko, ker se je vedno zanašala samo na Rusijo, sama pa ni ničesar storila v obrambo svojih interesov. »Trgovinski Glasnik« Je splošno priznan kot najbolj resen in stvaren list in Je — dokler Je bilo količkaj upanja na mirno rešitev — vedno svetoval, na} se trezno in premišljeno poskuša na vse načine, da se prepriča Bolgare o srbskih pravicah in interesih. Danes, ko ne pomagajo več blažilne besede na bolgarske faktorje in je precizno stališče srbske vlade znano, nastopa list nekoliko ostrejše a ne razžaljivo. Sedaj objavlja ciklus člankov, v katerih dokazuje škodljivost ruske politike in rusofilstva srbske vlade za srbske interese. Vsi dokazi so stvarno podprti in le želeti bi bilo, da bi Srbija po tolikih razočaranjih končno prišla do zaključka, da je za Srbijo merodajna čisto srbska politika na široki slovanski podlagi. »Trlbunai« zastopa popolnoma vladno stališče in obsoja opozicio nalne poslance, ker iščejo — v teh usodnih trenotkih — še vedno le strankarskih koristi. »Odjek« je glasilo opozicional-nih samostalnih radikalcev in zastopa trezno interese svoje stranke, ki skuša s konciijantnostjo doseči v vladnih krogih primeren vpliv za udejstvitev svojih nazorov in je vsled tega tudi list na stališču vladnega naziranja. »Štampa« odobrava Pašičevo politiko, samo glede rusofilstva ima svoje pomisleke, ki se delno krijejo »Trgovskim Olasnikom«. »Pravda« Je organ naprednjakov, ki so dosledni v zahtevi, da Pašič ne sme v nobenem slučaju zapustiti svojega položaja, češ, da naj on tudi sam »sne to. kar si je skuhal«. Sicer pa kritikuje »Pravda« staroradikalno politiko iz načela opo-zicionalnosti. PaŠičev odstop bi uvedel mnogo zmešnjavo, položaj pa bi se ne zboljšal. »Straža« ima ponosen podnaslov: slobodouman organ Javnog mišljenja, vendar je pa list na razpolago tistemu, ki »dd več« in so v tem listu večinoma stvari osebnega značaja. Njemu nasproti in z isto tendenco stoji list: »Nova Straža«, ki dela prvemu konkurenco, vendar se pa ta list odlikuje po mnogih zelo lepih člankih. »Radnlčke novlne« so glasilo socialnodcmokratične stranke in stališče tega lista si lahko mislimo, ščuvanje proti vladi, vojski, zakonom, buržoaziji je oni »krasni« značaj, ki odlikuje skoraj vsak socialno-demokratičen časopis. Nivo tega lista je pa tako nizkoten, da še nisem imel v rokah soc. dem. časopisa, katerega bi mogel primerjati »Rad. novinam«. Kar je v tem časopisu dobrega, to so prevodi iz nemških listov, največ iz »Arb. Zeitung«. Sicer se pa čudim, da ta list sploh obstoja, ker ga nikdo ne kupuje, niti v kavarni ga nimajo na razpolago samo ena tobakarna je, kjer se ta list prodaja. Brez podpore dunajskih sodrugov bi sploh ne izhajal. »Srpske novlne« so državni, uradni dnevnik, ki se sploh ne peča s političnimi vprašanji. Vrzeli v listu se izpopolnjujejo s prevodi iz tujih časopisov in brzojavkami, ostalo vsebino pa tvorijo uradne vesti, naznanila in ukazi. »Samouprava« je glasilo staro-radikalne stranke in poluraden list. Njena pisava Je vseskoz dostojna, resna in stvarna. Drugo časopisje pa sploh ni vredno omenjati, ker nimajo za širšo Javnost nobenega pomena. Predbavicanje šovinizma srbskem tisku je prišlo nekaterim slovanskih listom tako v kri in meso, da se iz te svoje subjektivne sodbe ne morejo in ne morejo izkobacati. Umevam to, ker piscu takih »prctišovinističnih« člankov ni znana niti cirilica, kamo-li srbsko časopisje, Nekjo je Čital najbrže, da tudi y Srbiji (kakor povsod) obstoja par brezpomembnih šovinističnih časopisov in to je potem generaliziral, ker si ne morem misliti, da bi slovanski Časopis namenoma tako postopal. Ako hočemo Iskati šovinistična nagnenja, moramo se obrniti v Sofijo a nikakor ne v Belgrad. V Sofiji je bolgarski šovinizem popolnoma okužil vse, tudi prej zmerno dr Danevo »Bolgarijo« in poluradni »Mir«, v katerem je tudi laž argument proti Srbiji. Samo majhen primer: »... Hej svinjarjij Nizki izrodi in nedostojni predstavitelji Slovanstva! Izdajalski in mrzki lažnjivci! Ali veste, kaka je sila bolgarske vojske? — Vi ste se ustrašili 50.000 Turkov pri Kumanovem (?). Vi dobro veste, da so vas rešili edinole bolgarski Sokoli iz Osegva. Kjusten-dila in Samokova! Ne rijte zemljo pri Pirotu! Ne kopljite jam, v katere bodete pokopani! .. . Počakajte malo, dokler yam ne pridemo nasproti!... In ako nočete čakati, tedaj izvolite. Po naših vaseh je starcev in otrok, ki vas pričakujejo z motikami! Vsprejeli vas bodo dostojno, mrzki izrodi!« V težkih in usodnih dneh ima bolgarska vlada tako podporo! Mislim, da bi bil vsak komentar odveč. Z gnjusom in preziranjem se mora pošten človek obrniti v stran od takih »argumentov«. Ako se naslanja v svojih člankih na bolgarski tisk g. Sak. bivši profesor sofijskega vseučilišča in sedanji sotrudnik »Ceškeho Slova«, je to popolnoma stvar okusa a »de gustibus . non est disputandum«. Vprašanje pa Je, komu prispeva s takim postopanjem. Slovanski stvari in bolgarski državi gotovo ne. Čemu tisto neodločno skrivanje za »neutrainostjo«? Zakaj se ne pokaže naravnost na pravo rano. ki je izvor vseli današnjih dogodkov? Ali je organ dr. Radoslava »Narodi Prava« res najboljši informativen list za razmere na Balkanu? »Narodni Prava« in »Večernja Pošta« sta si dva verna druga in sta najmanj kompetentna presojati srbske odnošaje, ker bi jim tetra ne dovolil bolgarski šovinizem, ki je prisilil GeSova na odstop. Po tem takem se ni čuditi, ako čitamo po čeških listih v slovenskih »londonskih dopisih« vesti, da se mora človek prijeti za glavo in sesti, da ne omahne. Strašno! In na ta način naj se vpliva na mirno rešitev spornih vprašanj!? S potuho oni strani, ki lina vsega dovolj In kateri je edini namen zaviti — s pomočo tuje velesile — za vselej vrat. S tem prozornim namenom ni Bolgaria pomagala Srbiji glede Albanije ng dlplomatič-nem polju, z istim namenom hoče imeti tudi skupno bolgarsko-albansko mejo. To, prosim, ni nič novega. Pred leti so napravili dijaki izlet v Avstrijo. Preko Reke in Trsta so obiskali tudi Ljubljano, kjer so bili -- tedaj še — navdušeno sprejeti. Na „Očrnjen“ napredni bojevnik. rvm -jr S svojo hvalo klerikalci očrnjujejo dr. Trillerja. Pregovori. Kdor se s klerikalci brati, — se oblati. Klerikalna hvala — cena mala. Klerikalec v obraz vedno laže, v žepu iige kaže, zadaj črno te pomaže. Klerikalcu nikdar ne zaupaj z njim ne hodi — skupaj. Slovenski naprednjaki slabo bomo stali —. če bomo klerikalcem zaupnice dajali. Lepa stvar je res kurtuazija — nasprotniku posebno dobro priji Prišli nam ne bodo kmalu boljši časi, če mašil] usta bomo — širši masi. Tudi v dobri veri mala zmota lahko vodi — na napačna pota. Sveta naj ti bo nasprotnika oseba, a le toliko, kolikor te treba. Klerikalnih nakan nikdar ne pozabi — tvojo slabo stran klerikalec vedno izrabi Petdeset let len jubilej! — Narod, ti možu zasluge naštej. Pri na« jubilejev ie malo veselih — če mesto po letih slavili bi jih po — delih. Politika napredna bo daleč zavozila, če bosta nas učila dostojnosti »Slovenec« in Kamila. DUM LISTEK. PAVEL BERTNEs Otrok ljubezni I. Izgnana. Dne 18. julija 1870. je bil Sen-Dižjč poln množice in hrupa; po-»ebno šumna pa je bila ta množica tna kolodvoru tega prijaznega meseca, ki stoji liki mejnik med Šampanjo in Loreno. Bilo je ljudi iz vse okolice: in sleherna skupina je obdajala kakega mladega moža s kov-Čegom ali culo v roki; nekateri so bili že pokriti z vojaškimi čepicami. Ob stiskanju rok in medsebojnem objemanju se je razlegal vsepo-vsodi isti klic: »Do svidenja!... Do svidenja kmalu!...« Zakaj pred tremi dnevi Je bila udarila, kakor blisk v vse francoske občine, brzojavka iz Pariza, ki je klicala vse rezervnike nemudoma k zastavam. In drugi dan je sledila uradna napoved vojne Prusiji... Vsi ti možje, ki so odhajali, so bili vojaki, poklicani, da se bore za svoio domovino proti švabskemu barbaru. Že so se slišali klici: »V Berlin! V Berlin!« Drugi so prepevali Mar-seljezo, ki Jo Je dajala vlada igrati na vseh koncih in krajih, kakor da hoče navdati ljudstvo s patriotično pijanostjo; vmes pa so se oglašale venomer besede slovesa: »Do svidenja!... Do svidenja kmalu!...« Zakaj sleherni je bil prepričan, 'da bo Prusija grozovito poražena; še oficirji so imeli s seboj samo nemške zemljevide, pepričani, da odhajajo na zmagoslaven izprehod iz Pariza v Berlin. Da, da, julija meseca leta 1870. je bilo vse narobe. Iz vasice Bisjer, nad katero štrli grad Rošegi ob robu neizmernega Troafontenskega gozda — iz Bis-jera jih je odhajalo kakih dvanajst — skoraj samih rezervnikov 9. kira-sirskega polka, odhajajočih k njegovemu stanu v Versalj. Blizu te skupine je stala že priletna žena visokostasnega in kljub sivim lasem še vedno lepega obraza v žalni obleki ter objemala v globoki ganjenosti mladega moža kakih štiriindvajset let. čigar ponosne črte so bile podobne njenim in čigar elegantna in gibka postava se je ponašala zlasti z visokostjo stasa in širo-kostjo pleč. »Gilbert... moj Gilbert,« je mrmrala, »Bog naj te čuva... Stori svojo dolžnost... po najboljši moči a ne bodi predrzen brez potrebe... Tega ne zahteva tvoja domovina. Rotim te... Vidiš, Tvoj starejši brat Je mrtev; Ti, Gilbert. si moje edino dete... postal si glavar naše rodbine, gospodar na Rošegiju... Oil-bert, ne ;&abi tega!...« »Eh, mamica draga,« se je nasmehnil on, božaje plavolaso glavico petletnega dečka, ki ga je držala za roko krasna mlada žena črnih las in bujnih udov. istotako v žalni oblekj. >Sai imate tukaj malega markija Rošegijskega, ki vam ga je zapustil moj ubogi brat... Jaz bom itak vedno samo glavar mlajše veje, ki ne šteje nič in ne more ničesar dodati in ničesar vzeti blesku naše hiše. Ob pažnji svoje matere bo rastel ta mali marki krepko in junaško, in nje-, gova dobra mamica se bo veselila gledaje, kako se razvija pravi glavar rodbine v moža. Kaj ne, Klara? ...« Črnolasa mlada žena se je nasmehnila; mali pa je dejal s svetlim glaskom: »Mama, kadar bom velik, pojdem tudi jaz na vojno s stričkom, kaj?« »Eh, moj mali Žako,« je odgovoril Gilbert de Rošegi. smejoč se še glasneje, »kadar boš velik, bom imel iaz že revmatizem in ti bom mogel samo še pripovedovati o vojni. Sicer pa ne bo trajala dolgo. To bo samo vojaški izlet, ki ga napravimo v Nemčijo. Le vprašajte Gregorja Lemetra, draga mamica; on je bil že na vojni in ve. kako je to.« Obrnil se je nekoliko, kakor da vabi bliže moža kakih petdesetih let, oblečenega v zeleno gozdarsko uniformo, ki je stal nedaleč s preljubko plavolaso deklico... Ta deklica pa je bila Čudno bleda, iz oči so se ji svetile X taki vročici notranje tes- nobe. da si čital v njih na prvi pogled globoko, nemo bolest. »Kajpak, gospod grof,« je dejal stari gozdar nekam izbegljivo. »V naših časih je bilo že tako... na Laškem pa v Afriki smo opravili presneto naglo. Menda bo tudi sedaj tako...« »Da, da,« je odgovoril glas, ki se mu je pridružilo dvajset drugih. »V Berlin! V Berlin!...« Eden izmed najglasnejših kričačev, Širokoličen in vesel fant. je dodal z nekam boječo zaupljivostjo: »Kaj ne, gospod Gilbert?... Kaj ne, gospod poročnik?« »Saj veš. Boasonč, da nisem vet poročnik, odkar sem se odpovedal službi. Poklican sem kot navaden vojak.« »Eh, samo da pridete tja, pa vas postavijo na prejšnje mesto.« »Že mogoče; a dotlej...« »Dotlej,« je odgovoril Boasone, »Je gospa markiza lahko brez skrbi. Potrudil se bom, kjerkoli bo Ie v mojih močeh, prihraniti vam kako težavo vojnega življenja.« »Hvala ti že naprej za mojega sina, vrli Boasonč.« »Vsi storimo svojo dolžnost«, Je vzkliknil Gilbert v nenadnem, čudnem razburjenju, »če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da okrajšamo njim. ki jih ljubimo, muko in skrb.« »Boji pa se itak nihče oe.« Je rekel resno stari gozdar, dočlm je plavolasa deklica prebledela pod novim pogledom Oilbertovbn Se huje kakor prej in pogledala še žalostneje, »prav nihče. In če bi hotela nesreča, da ne bi zmagali in bi prišel sovražnik v deželo kakor leta 1814...« »Kaf pa mislite, Gregor!« »To mislim, da bi takrat še jaz nabasal puško in upihnil par Prusom luč življenja... A to so prazne marnje starega dedca...« »In besede, ki plašijo vašo hčerko. Gregor,« ga je prekinila markiza nekam strogo. »Saj vidite, kako potrta je vaša uboga Martiča.« »Da, gospa markiza, bolna Je že nekaj časa sem. Ne vem, kaj naj si mislim... K zdravniku noče: zmerom pravi, da ni nič in da ji ie treba samo izpremembe zraka. No, kadar mine velika vročina, pojde k teti, v, Pariz.« »Dotlej pa je ne držite preveč 'doma... Naj hodi na izprehod, da se raztrese...« »Kolikor se hoče! Danes Je hotela z mano, pa sem jo vzel. Poglejte, zdaj, kako izgleda. Vraga, ko bi hotela vsaj k zdravniku!« »Ne, ne. očka,« je zaprosila Marta s tesnobnim glasom, »saj nisem bolna, verjemi mi. Samo tisto, kar si rekel prej, me Je tako prevzelo.« »Ne boš,« Je vztrajal gozdar hi namršil košate obrvi... »Nekaj ni Vi redu... Jaz že vem, da m.« Prekinil ga je Gilbert de Roleti, ki E« )e poslušal tudi z nervoznostjo in nemirom. _ (Dalje.) to so se vstavili par dni v Zagrebu in so slučajno dobiti tam tudi par bolgarskih inteligentov. Moram omeniti, da je vladala na Hrvatskem pred leti iše precejšnja napetost med Srbi in Hrvati. V Zagrebu se je dalo razumeti srbskim profesorjem brez vseli ovinkov, da je v§e ono ozemlje, kjer stoji današnja Srbija vse do Morave hrvatska zemlja, od Morave ca vzhod pa bolgarska. Za Srbijo tedaj ni prostora na svetu, za njo ni umevanja, ona je pastorka od vseh zaničevana, nad njo more dvigniti vsak pes svojo nogo, brez kazni, ker je mala. nemočna in potisnjena od svobodnih morskih bregov. D&, v resnici, treba bo Avstrije, da se dvigne srbska borna raja na. lastne noge. Avstrija je vredna, da se ji poljubi roko, ker je združila končno Hrvate in Srbe, a njena na-loga še ni končana. Pritisnuto jače sye to više skače. Mirna rešitev na vidiku. Srbija Je pokazala svojo dobro* voljo. Bolgarski je predlagala demobilizacijo, da se potem mirnim potom in brez razburjanj razpravlja o spornih vprašaniih. Bolgarski je odstopila Kratovo, Krivo Palanko, Kočane in Štip, toda reke Vardar Bolgari ne smejo prekoračiti. Na današnji seji skupštine Je proglasil Pašič. da stoji srbska vlada odločno na stališču, v smislu revolucije, katero le skupština vsprejela. .Velesile še niso intervenirale, pričakovati pa je. da bodo vplivale na vse zaveznike, nai pristopijo k demobilizacij. Niti Rusija ni intervenirala pri srbski vladi. (Brzojav ruskega carja na srbskega kralja je bil privatnega značaja, kjer se izraža želja, da se prepusti razsodba ruskemu carju. Op. por.) Ni sicer znan odgovor bolgarske vlade, vendar ie optimistično razpoloženje tako splošno, da je upravičena nada. da ne pride do vojne, ker Je bolgarsko prebivalstvo skrajno razburjeno proti vladi in noče nič slišati o vojni. V Sofiji je proglašeno obsedno stanje. V prebivalstvu vre in izbruh notranjih nemirov v Bolgariji Je odvisen od korakov, ki jih pod-vzam-; vlada. Bolgarski begunci, nekoliko jih je dospelo tudi v Belgrad, pripovedujejo neverjetne stvari, častniki natrobijo naivnemu kmečkemu vojaku vse mogoče laži, med katerimi je najnedolžnejša, češ, da hočejo Srbi vzeti Bolgarom celo Tra-kiio z Drinopoljem vred. Da pod takimi razmerami ni mogoč vojni uspeh za Bolgare, Je oči-vidno in Bolgarska bo morala pogoltniti grenko pilulo »bojnega razpoloženja« ter se oprijeti mirnega pogajanja. Iz skupštinske seje. Po odgovoru g. Pašiča na vprašanja posl. Draškoviča in Marinkoviča, katerega vsebino navajam na drugem mestu, priglasil se je k besedi posl. Draškovič. Predvsem je izjavil, da je odgovor Pašiča nejasen in nezadovoljiv. Stoji na stališču, da Srbija ne sme popuščati in delati ni-kakih koncesij v vprašanjih, ki 50 za državo vitalnega pomena. Srbska vlada vidi življenjski interes samo v tem, da mora imeti na jugu z Grško skupno mejo. Kolebanje srbske vlade je Srbiji mnogo škodovalo, ker ohranjevanje simpatij Evrope ni glavno, posebno če so te simpatije le simpatije. Nikdo v Srbiji, najmanj pa izven Srbije, nima pravice delati proti srbskim interesom. (Soc. dem. Lapčevič: To je nezaupnica rusk. carju.) Končno izraža nado, da ho vlada v bodoče stalno obveščala narodno skupštino o položaju. Posl. Marinkovič predbaciva vladi pogreško, ker ni pravočasno anektirala pridobljenega ozemlja, ker bi s lem činom izključila vsako vmešavanje retiih. Kritikuje rusofilsko politiko in navaja celo vrsto dokazov o škodljivosti ruske politike za Srbijo. Sazonov (ruski zunanji minister) je svojčas izjavil, da Rusija ne bo žrtvovala niti enega moža, ako to ne zahtevajo rui»ki interesi. Vsied brzojavke ruskega carja bodo velesile prisiljene intervenirati. (Posl. Trifko-vič, staroradikah Mi tega ne bomo dovolili!) Interesi Srbije zahtevajo sarno srbsko politiko in nikakor ni v interesu države pomagati Rusiji iz njene današnje politične situacije. Pašič izjavlja, da je vlada vedno vodila čisto srbsko politiko. O vseli življenskih interesih bo vlada obveščala skupščino in ako skupščina z vlado ne bo zadovoljna, lahko uvede drugo stranko na krmilo države. Končno izjavlja, da je pripravljen odgovarjati na interpelacijo obširneje, ker mu okvir narodnih vprašanj ne dovoljuje odgovarjati tako, kakor bi si poslanci želeli. Posl. Lapčevič, soc. dem., zahteva besedo, predsednik mu ne dovoli in končno po kratkem prerekanju. prečita posl. Lapčevič neko izjavo zopet o nekaki federativni republiki na Balkanu. Posl. Ribarac zahteva od min. predsednika neka pojasnila na osnovi časnikarskih poročil. Pašič obžaluje, da se ne more baviti s pisanjem časopisov, ker mu — Žal — čas ne dopušča čitati vse časopise. Konštatuje končno, da je povabil posl. Ribaraca k sebi, da mu dd potrebna pojasnila, a g. Ribarac je to prezirljivo odklonil. Posl. Ribarac se izgovarja, češ, da so Pašičeve informacije netočne in da njegova stranka noče hoditi k Pašiču gledat njegovo osebo, ker — baje — le kralj ima pravico pozivati k sebi načelnike strank. Po tei debati je bila vsprejeta sprememba § 62. zakona o železnicah s 120 glasovi proti 1 glasu. Skupština je odročena s soglasnim odobravanjem do 17, junija po srb. koled. Izključno je tedaj, da bi bilo stališče Pašiča omajano in sploh ne bo v Pašlčevem kabinetu nikake spremembe za enkrat. Vojne tedaj ne bo in to le brez-dvomno na]vesele)ša vest, katero vam danes poročam. Kako se bodo razvliail nadaljnl dogodki, to pa je odvisno od bodočnosti, katero za enkrat nj mogoče analizirati, Mars. Tako ne gre. — Ampak drugače pojde. Dopis z dežele. »Slov. Narod« od zadnje sobote ima prav: »Tako ne grel« Ali če tako ne gre, bo šlo pač drugače, namreč šlo bo ravno tako. kot do sedaj. Večina zavedne napredne javnosti je izrekla svojo obsodbo nad dogodkom v deželnem odboru. Kolikrat v slučajih, ko je ta ali ona inštanca izrekla svojo javnemu mnenju nasprotujočo razsodbo, je »Slov. Narod«, ki zdaj vpije, da tako ne gre, sam zastopal pravilo: ta inštanca je sicer svojo razsodbo izrekla, ali vrhovno veljavna ostane tista razsodba, ki jo je izrekla prizadeta javnost kot najvišja nad najvišjimi inštancami. Pravilo pa mora biti veljavno za vse slučaje* torej tudi za ta slučaj, ko je slovenska napredna javnost izrekla svojo konečno veljavno razsodbo. Res je: Tako ne gre, da bi si vodstvo, ki nasproti svoji stranki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, prilasto-valo v takih važnih zadevah pravico obsoditi one, ki protestirajo proti napakam. Res je: Tako ne gre, da bi tisoče broječa armada, morala usta zaprta imeti. Več kot dovolj je bilo. da je ta armada dolgo vrsto let prepotrpežijivo prenašala posledice zgrešene taktike in je bila armada zunaj glav. tabora sama sebi prepuščena, sama se borila proti številn. sovražniku, kateremu naravnost v roke je bila izdana. Saj mora biti vendar dobro znano, da je bila ob priliki deželnozborskega kompromisa cela armada razven mest in trgov predana našemu najhujšemu sovražnik« v roke. Sedai pa apelirate na disciplino, na udanost armade, ki ste jo sami zapustili in prepustili njeni usodi, ki ste jo sami pognali naravnost v sovražnikovo žrelo? Dajte odgovor na vprašanje: Ali ste se kaj prida brigali vsaj za tiste ostanke armade. katere ste še ohranili svojemu glavnemu taborišču, torej ali ste se brigali vsaj za mesta in trge izven glavnega taborišča Ljubljane? Mi deželam, katere ste brezpogojno zapustili drugim sovragom v kremplje, mi »kmetavzarji«, ki smo prisiljeni živeti v oži ih stikih z našimi podeželskimi mesti in trgi, le predobro vemo, ker to čutimo, da niste glede mest in trgov držali svoje besede, tako. da le danes vsa dežela izven Ljjubljane popolnoma prepuščena sama sebi in klerikalizmu. Zdelo se natn je potrebno na to spomniti. Nismo pa tega hoteli storiti takoj — in sicer da se poslužujemo izraza, ki Je to krizo povzročil — zgolj iz same kurtuazije. Tega nismo hoteli storiti, ker nismo hoteli enega zla povečati še z drugim. Vi sami ste, namesto da bi začetni ogenj modro in iz ljubezni do stvari same. gasili z vodo, ste ga še razmnoževali s petrolejem napadov na »Dan« in kar je še hujše obsodbe vredno, stopili ste celo iz prestola socij&lne kurtuazije ter zavihteli iz globine maščevalne grožnje kij pogroma na »Učiteljsko Tiskarno«, o kateri pač vs?k otrok ve, da nima z afero ničesar opraviti. Grožnja v »Slov. Narodu« je iz dosedanjega vetra razvnela vihar po celi deželi. Vi, ki proslavljate dr. Trillerjevo kurtuazijo nasproti vrhovnemu sovražniku naših sovražnikov, pa greste in se spozabite z grožnjo uničenja še tega malega, kar sloven. napredn. učiteljstvu ni že sam vrag v podobi klerikalizma pograbili Take pojme o kurtuaziji torej imate? Nasproti sovražniku zaradi kurtuazije glasovati in odobravati zaupnice. a nasproti pristašem v lastni stranki groziti s pogromom in mate-rijelnim vničenjem, samo za to, ker imajo pristaši za isti cilj druge svoje misli, to, kai ne — je — kurtuazia. Res je: Tako ne grel Ves čas za armado nič storiti, ali kadar jo kdo polomi, tedai pa si prisvajate vse pravice nad armado, namesto sovražniku, bol napovedati armadi, ki polomil generalov ne trpi, tako res ne gre. Ampak šlo bo drugače, ker drugače, kot je dosedaj, mora iti, če nočemo, da nas vse vzame vrag. ki mu je ime klerikalizem O načrtu, kako naj v bodoče gre, da bo nam vsem boljše šlo, kot dosedaj pa iz-pregovorimo prihodnjič, Štajersko. Slovenjebistriški okrajni zastop e torej razpuščen. Ne bodemo se danes obsežnejž bavili s tem razpustom. vsekakor pa nas to veseli, čeravno je razpust povzročila le peščica Slovencev pod vodstvom — »Wendenpriestcrja«. Morda so tudi :u motivi drugi, kot bi morali biti, a vseeno, vsaj za danes ima stvar lice, da gre tu za najskrajnejše sredstvo, ohraniti Slovencem vsaj najprimitiv-nejše državljanske pravice. In v Sl. Bistrici je do danes v okr. zastopu renegatstvo vladalo s tako drznostjo, cot še malokdaj kje. Upajmo, da bodo oni, ki so to krizo povzročili in priklicali vladnega komisarja, jo tudi vzdržali do skrajnosti. Voitsberg. Kot smo že pred dnevi poročali, razsaja v zapadnem Štajerju. zlasti pa v okolici Voits-3erga zverjad med pasočo se živino. Par dni sem so te vesti potihnile, sedaj pa prihajajo nove. Občinskemu predstojniku občine Hirschegg-Pi-ber, Scherru, je zverjad Zaklala v eni zadnjih noči telico, vredno 200 K» a nekemu drugemu posestniku pet ovac. Lovci so bili, v zvezi s posestniki. neumorno na sledu, a zaman. Šele te dni. je zverjad vdrla v hlev Hansl-Bauerja v Voitsbergu, skočila nekemu teletu za vrat in mu pogrizla ušesa ter skušala izpiti kri. Posestnik je prišel na mukanje v hlev in zagledal mogočnega risa. Ko se ga je hotel lotiti, pa se je zverjad obrnila proti njemu, nakar jo je mož — urniji krač pobrisal, a pustil vrata odprta. Zverjad je razumela — med dodelni so zverjadi včasih pametnejše in po-gumnejše kot dodelni sami — in isto-tako odšla, ne da bila povedala, kam. Značilno pri vsem je, da najdejo poklano domačo žival navadno mrtvo le vsled velike rane na žilah-krvni-cah vratu, a malokdaj, večje ugrizke. Ris se v teh slučajih zadovoljuje oči-vidno le z izpitjem krvi, napadenih živali. — Čudimo se le, da si naši dodelni niso mislili v risu — kakšnega srbskega »volkodlaka«. Pa, mogoče, da nam ga tudi še prezen-tirajo. Iz Jauneka nad Marenbergom nam dohajajo vedno zanimivejše vesti, ki tudi karakterizirajo afero Rebernik — Marenberško posojilnico, v čudni luči, na škodo tamoinjih, v Rebernikovo afero zapletenih klerikalcev. Ogromna večina tamošnjega prebivalstva, je prepričana, da se je Reberniku — zgodila krivica. Mož je očividno postal žrtev klerikalizma, kajti mnogo sosedov — njegovih — trdi, da Je izključeno, da bi bil šel Rebernik za poroka Hohnjecu, katerega — kot to tudi sam zagotavlja — do onih kritičnih dnii niti poznal ni. Zdi se nam, da se bliža tretji del te žalostne afere. V Marenbergu je Drava vrgla na suho truplo utopljenca. Mrtvec je 175 cm dolg. močno rasel, ima kratko pristrižene plave lase, modre oči in majhne, plave, pristrižene brčice. Starost se ceni na 30 let. Truplo je bilo kakih 14 dnii v vodi hi so jo prepeljali v mrtvašnico v Breznem. Domnevajo, da je mrtvec istoveten z oficialom državne železnice Rodol-fom Kovačem iz Št. Vida ob Glini, kojega pogrešajo že od dne 29. maja. Mrtvec je bil popolnoma nag. Na truplu ni najti sledov nasilja. Najbrž je bil žrtev kopanja. V Lokarjih pri Št. Jurju ob juž. železnici so našli pred dnevi Marijo Toplšek. To se je zgodilo — kot smo že poročali — nekako 9. do 10. t. m. Očividno ie bilo. da je bila Toplše-kova umorjena, kajti večer popreje je bila še prav dobre volje. Sedaj se je orožnikom posrečilo najti njenega -morilca v osebi dninarja Jožeta Kregarja, Kregar je Toplšekovo srečal ter jo hotel posiliti. Ker pa se mu je ustavljala, jo je enostayno — zadavil. Toplšek svoj čin taji. V Zavcih pri Ormožu se je zadušilo 6 mesecev staro dete posestnice Podplatnik. Ko je šla mati zjutraj ob 5. na delo. je pustila dete v svojeoi otroškem vozu samo doma. Ko se je par ur pozneje vrnila, le ležalo dete, ki je bilo med spanjem najbrže nemirno. na licu, mrtvo. Obdukcija ima pokazati prave vzroke. Celje. Tvrdka Pete dobil po 10 K zaračunjeni »informaciji« toženec tožbo za K 22.000, jo je dobil za K 64.000. — Res imenitna informacija! In posledice? Stroški med K 22.000 in K 64.000 so zelo različni, le tarif v roke! Plačati je bilo poleg ekspenzarja dr. Š. še K 400 za menični plačilni nalog, nad 425 K vknjižnine; to naj »Slovenec« preračuni in poskrbi, da obvezanec dobi povrnjeno diferenco med pristojbinami za K 22.000 in 64.000. A ne samo to. Obvezanec je moral napraviti in plačati delno izbrisno izjavo za preveč naloženih K 42.000, in če hoče imeti zemljeknjižno stanje v redu. tudi predlog na izbris. Tu gre samo kolekov čez K 170, koliko stane pa sestava delne izbrisne izjave in predloga na izbris, to pove tarif. Hic Rhodus. o »Slovenec«, hic salta. Ta suhi dejstva tvorijo torej »ostuden napad«. Res ostudno je, da se kaj takega zgodi. Torej ljudje, »Slovenec« Vas vabi, da pridno zahajate v pisarno dr. Š. — Toliko v pojasnilo. Če je morda gospodom pri Slovencu to zopet ostuden napad, naj prizadeti toži. Tam bomo odprli knjigo, porotnikom dali v presojo, je-li so naše navedbe točne ali ne. Ideali nemškega cesarja Viljema. ki obhaia jubilej. Vsi germanski listi so polni slave in hvale nemškega cesarja, ki ga slikajo kot človeka ki mu ni para v človeštvu. Kakšen je vendar »cesar vseh Germanov«? Sen o miru mu je fantazija. Najvišje mu je armada. Zadnji dokaz kanoni. Njegovi predniki hohenzollerski, brez katerih svet lahko izhaja, če tudi nič o njih ne ve, so mu svetejši od svetnikov. Od vojaka zahteva, da mu je tako udan, da strelja na svojega očeta in mater, če mu on zapove. Vse za armado — za ljudi nič. Vsi zakoni o varstvu življenja omehkužijo narod; socialna politika mu je neobhodno zlo. Socialisti, ki je njih program ravno socijalna politika, so Mu »banda ljudi...« Pod vlado Njega, ki obhaja jubilej. Njega največjega človeka, pade na leto v podjetjih Njegove države 180.000 delavskih življenj kot žrtve In nad 2 miljona delavskih oseb je letno ranjenih v tovarnah. To se godi pod vlado Njega. ki mu je socialna politika zlo. Njega, ki obhaja kot »največji človek« jubilej. Popravek, da bo smisel jasen. V včerajšnji dnevni notici »Kranjska Sava» politično to in ono se je zdelo tiskovnemu škratu ustvariti par tiskovnih napak, ki delajo smisel zadnjega stavka čisto nejasen. Stati bi moralo: »Zato si naj opletanje s politično podivjanostjo gospodje okoli »Save« prihranijo le za sebe, kot tudi politično moraliziranje, ki — na komando proizvajamo — ne im pon ir a.« Na Ježici govore, da bo župnik Simen Zupan izobčen iz katoliške cerkve. Ovadil je namreč brez podpisa (kar je še manj častno!) svojega stanovskega tovariša državnemu pravdništvu. Vršila se je stroga preiskava, a župnikova ovadba je šla v koš. (Po cerkvenem pravu pa se izobči duhovnik, ki drugega naznani ali denuncira.) Država, ki Ima preveč denarja, je gotovo naša ljuba Avstrija in sicer to posnamemo iz sledečega resničnega dogodka: Pred kratkim se je država domislila, da bi bilo treba popraviti razdrapani državni most čez Krko v Novem mestu. Hodniki so že več let ječali po temeljiti popravi. Ob času deževja so stala na njih cela jezera seveda na široko, . r, ‘10dniki sami kaki blagoslov-Ijenki niso dovolili proste hoje. Res so oba hodnika prenovili z novo podlogo in delo je bilo v redu in končano. Zdaj sff pa država še le spomni, da je treba tudi pogledati, kako most izgleda pod hodniki. Prišel je nalašč zato državni monter in most temeljito pregledal. V svoje nemalo začudenje je državni mož našel, da železna podlaga pod lesenimi hodniki še ni bila k on servirana, odkar most stoji in tega je že dolgo, dolgo. Hajdi, morali so 'oba hodnika čisto razdreti, mazati, popravljati in kaj vemo kaj še vse. Moralo sc je pregledati tudi spodnje železno ogrodje, nevarna reč visoko nad glob. Krko, most-pa se pri vsakem vozu tako čudno ziblje. S težkim trudom, proti dobremu plačilu, so dobili delavce za delo. ki je bilo že odpravljeno. In še le sedaj po 20 letih je država prišla tudi na to. da je treba čez most počasi voziti pa samo od podgorske strani, zato tudi samo na eni strani stoji zapisano: Počasi vozite, ali plačajte 50 K. Ne jemlji odvetnika, če ga ne misliš plačati, sicel* se ti zna zgoditi, kakor je zgodilo z Ivano Grden, vul-go Aljaževa iz Brezovice, okr. Višnja gora. Sosed Mandelj jo je obdolžil ( - ' "c kokoši. Vzela si je odvetnika. . . nai bi ji v Višnji gori poiskal izgubljene časti. Pa je ni našel. Mandel je bil oproščen, Ivana Grden pa bi morala plačati svojega in nasprotnega odvetnika. 30 K je dala napla-čila. pa to je bilo veliko premalo. Nekateri gospodje tudi tam, kjer vedo, da bodo pogoreli, niso poceni. Grden ie sicer dobila od svoje sestre par sto kron denarja. Mislila si je boliše kakor da bi se z njim odvetniki mastili, si jaz kaj boljšega privoščim, posebno ker sem vedno bolehna. In je zapravila ves denar. Odvetniku pa to ni bilo po volji, naznanil jo je in novomeški državni pravdnik ji je pripomogel na 10 dni zapora. Če bo odvetniku s tem vstreženo, to je seveda drugo vprašanje. Življenje si le vzel včeraj v Logatcu ponoči 251etni veleposestnikov sin Franc Gostiša iz Kalc. Nesreča vsled splašenlh konj. Dne 11. t. m. popoludne se je peljal posestnikov sin Pavel Hrastar iz Sela pri Mirni peči y družbi svojih dveh sester Marije in Jožefe na vozu. v katerega sta bila vpreže n dva konja. Hrastarjevi trije so se peljali od birme v Mirni peči proti domu. Na državni cesti, ne daleč od Mirne peči se je nenadoma bližal vozu neki motor. Konja sta se vsled nenavadnega ropota splašila in sta zavila z vozom s tako močjo na stran, da se je ta prevrnil in da so se ojnice zlomile. Hrastarju se je posrečilo konje udržati, tako, da se ni pripetila ni-kaka večla nesreča. Edino Marija Hrastar je dobila po životu nekaj prask. Nesreča. Triletni posestnikov sin Franc Lipovec se je te dni zadel doma v hiši z desno boso nogo ob koso in je zadobil pri tem težko telesno poškodbo. Pri vožnji ponesrečil. Preteklo sredo popoludne je peljal posestnikov sin Andrej Lampret iz Vevč, mrvo na vozu domov. Ko je prišel s svojim vozom med Dobrunjami in Studencem na tamošnjo občinsko pot. se je voz prevrnil in je zdrčal s konjem vred raz neko. tri metre visoko strmino. Lampret Je prišel pri tem pod voz in je obležal na mestu Sele dve ženski, ki sta prihiteli na mesto nesreče, sta Lampreta rešili iz nevarnega položaja. Lampret Je zadobil težke telesne poškodbe. Nataka«- Pobegnil. 22letni Branko Kasumovič iz Belgrada ie bil od polovice meseca marca 1.1. uslužben kot natakar pri Mihaelu Dolničarju, železniškemu restavraterju v Šent Petru. Dne 17. t. m. je Kasumovič skrivoma zapustil svojo službo, potem ko je ostal dolžan 220 kron. Doslej se še ne ve. kje se pobegli natakar nahaja. Otrok utonil v domači luži. Te dni je padla neka dveletna hčerka posestnika Ivana Kropina iz Loža v domačo lužo, ki se je nahajala v bližini Kropinove hiše in je tam utonila. Stariši, pazite na svoje otroke in jih ne puščajte brez nadzorstva! Ljubljana — Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 14. junija 1913. Dež. glavar naznani, da je deželni odbornik dr. Triller odložil svoj mandat v deželnem odboru. Deželni glavar poroča. da je skušal dr. Trillerja pripraviti, da bi preklical svoj odstop, kar se mu pa ni posrečilo. Dr. Triller ie bil ves čas svojega, poslovanja v deželnem odboru vesten in natančen in si je s svojim taktnim postopanjem kljub temu, da je odločno zastopal strogo opozicionalno stališče svoje stranke, pridobil simpatije vseh tovarišev v deželnem odboru. Ob pritrjevanju vseh članov deželnega odbora izjavi deželni glavar, da obžaluje odstop dr. Trillerja. Ta soglasna izjava se zabeleži v sejnem zapisniku. — Nato deželni glavar predstavi deželnemu odboru naslednika dr. Trillerja, deželnega poslanca dr. Novaka, ki sedaj kot njegov namestnik vstopi v deželni odbor. — Provizornim strokovnim učiteljem na kmetijski šoli na Grmu se imenuje Fran Mlasek, suplentom pa Josip Gollmajer. — Zastopnikom deželnega odbora v upravnem svetu dolenjskih železnic se ukaže, da z vso energijo podpirajo v upravnem svetu prošnjo lokalnih faktorjev za napravo postaje v Žlebiču. — Vsled regulacije Save se je talna voda pri Sneberjah in Zadobrovi ponižala, vsled česar so usahnili vodnjaki in trpe tudi travniki. Izdela se načrt in proračun za namakanje travnikov iz struge Save. — Sestavi se poučna knjiga za poslovanje posredovalnih uradov z zgledi. — Pritožba Frana Matjana in tov. proti sklepu občinskega odbora v Št. Vidu nad Ljubljano radi nakupa župnišča se zavrne. — Z okrožnico se naroči županstvom, da opozore vsa društva na to, da plesna veselica s tem še ni dovoljena, ako se je okrajnemu glavarstvu predložil program, ampak da je treba za godbo in ples dovolitve od županstva!. — Ker potniki Rafaelovi družbi kar splošno naznanijo. da gredo v Ameriko, se da bi natančno označili kraj, se potom županstev potniki pozovejo, da naj Rafaelovi družbi naznanijo natančen cilj svoje vožnje. — Oddajo se ustanove prosilcev za zdravljenje v morskem kopališču v Gradežu. — Korektura deželne ceste Mrnčna gorica-Muljava se odda prvi kranjski podjetniški družbi za 2% popusta pod proračunane svote. Ker delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu dobiva na leto čez četrt mi-Hona doneskov iz Kranjskega, ne da bi 1 vinar na Kranjskem naložila, se zavarovalnici v tem oziru ponovno dopiše in opozori vlado na ta način gospodarstva pri tej zavarovalnici. — Samostojnemu konjerejskemu odseku c. kr. kmetijske družbe se dovoli deželni prispevek pod pogojem, da k svojim prireditvam povabi tudi zastopnike deželnega odbora. Razdelitev referatov v kranjskem deželnem odboru od 16. junija 1913 dalje: Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič: vse personalije, umetni-štvo, gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, ustanove. — Deželni odbornik g. Josip Anton grof Barbo: železnice: deželna kultura in sicer: vinarstvo, ribarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živinozdravništvo. kmetijska šola na Grmu, posestvo na Robežu: obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za zanemarjeno mladino v dežel, prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. — Deželni odbornik g. dr. Evg. Lampe: deželne finance; živinoreja; zboljšanje hlevov: mlekarstvo; sirarstvo: deželna banka; ceste; melijoracije in vodovodi; izkoriščanje vodnih sil za električne naprave: zadružništvo; agrarske operacije. — Deželni odbornik g. dr. Vladislav Pegan: občinske stvari; gasilnostražni zaklad; stavbinske stvari: pritožbe v cestnih zadevah izvzemši administrativno tehnične zadeve; deželnozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; rekurze zoper odmero davščine od vrednostnega prirastka. — Deželni odbornik g. dr, Fran Novak: vojaške zadeve; priprega; deželni muzej; bera: statistika; deželni teritorij; odgon; konsignacije in računi oskrbnih stroškov za izven kranjske bolnice. — Deželni odbornik g. dr. Iv. Zajec: šolstvo; trgovska šola; dež. dobrodelni zavodi in javne bolnice, izvzemši konsignacij in oskrbne stroške za izven kranlske bolnice: odpis bolniških oskrbnih stroškov, zdravstvo: obrt; visokošolske podpore; oskrba za zanemarjeno mladino v Salezijanskem zavodu: ubožne zadeve in deželno gledališče — Dr, Karel Triller je obdržal svoj deželnozborski mandat. — Poroča se nam k naši včerajšnji notici »Nasilneži«, da bo oni nasilnež. ki se piše Alander, najbrže tisti Flander. ki je v družbi Poglaja dolgo časa kradel na južnem kolodvoru in pri Langu in radi česar je na to dobil 3 leta ječe, nakar sta Jo letos v februarju potegnila proč, rekoč, da v Ljubljani za nju ni nič, ker ju vse pozna. — Kakšno hrano daje škofova kuharica beračem? Včeraj je prišla v naše uredništvo prosjačit stara beračica, ki nam je pravila, kako imenitno kosilo je dobila v soboto v škofovi palači. Ko sem prosila vsa sestradana novo. debelo kuharico za nekaj gorke jedi, mi je prinesla na stopnjice več ko dva dni postan krompir s zažganimi rezanci na kropu. Ko sem to zavžila, me je pričel takol nepopisno boleti želodec, ki me boli še danes. Na ta način sedaj odpravlja ta debela kuharica berače. Privoščili bi ji tako kosilo, kakršnega le dobila omenjena beračica, saj bi bilo dobro, posebno v poletnem času malo shujšati. Tako izpolnjuje pobožna kuharica telesna dela usmiljenja — »lačne nasititi«. — Ogenj. Včeraj ob 7. zvečer je začelo goreti na Starem trgu pri Bučarju štev. 9. v drugem nadstropju. Vnela se je obleka v omari pri g. Štajerju. Omara je zgorela in ogenj je bil kmalu zadušen. Pri tem se je izkazala zopet nemška naša policija. Prišel je policaj in je vprašal: »Wo ist der Obmann«. — O. Turek se je kmalu oglasil, pa prav energično: povedal je, da je načelnik prost, gas. društva, da kot tak ni policiji podrejen in da z njim ni treba nemško govoriti. Tako ne mine nobena prilika, da bi se ne izkazala policija. — Skrivnost Chateau Richmonda se imenuje senzacijski film, ki se bode predvajal od petka do pondelj-ka v kino »Idealu«. Dostopen Je tudi otrokom in šolski mladini. Cene in začetek kot običajno. — »Oj zlati vek zdaj župnikom kranjskim pride!« Piše se nam: Da obdržl šentpeterski župnik Š£ te izbrane čuke. jim obljublja z gotovostjo. da bode sedaj v župnišču otvoril gostilno. Sai dokaz za to ie nova zgradba kegljišča. Tako se bodo torej zabavali dobri pastirji, mesto da bi • 'ičneje opravljali svoje dolžnosti. prijetno je v senci kegljati. — S trga. Včeraj so ženske prinesle n* trg nekaj prvih letošnjih gob (lisičk) in so jih prodajale malo merica po 10 vinarjev ter so jih tudi naglo spravile v denar. — Umrli so v Ljubljani: Karel Hudabiunigg. zavarovalni višji nadzornik v p., 77 let. — Ljudmiia Ham. roj. Marinka, poštne sluge žena. 30 let. — Štefanija Blatnik, hči pekovskega pomočnika, pol leta. — Viktor Stalowsky, sin postajnega mojstra. 9 let. — Marija Marinšek, dninarica. 72 let. — Marija Bogataj, postrežni-ca, 60 let. — Anton Činkole. dninar, 41 let. —- Kinematograf »Ideal«. Nov spored obstoji iz sijajne ciganske drama »Zuma«. Ostali spored ie sledeč: 1. Journal Pathe. (Nanovejše, šport, moda itd.) 2. Luka z lecta. (Burka.) 3. Dresirane opice in psi. (Varietetni film.) 4. Rudarski blagor. (Drama, samo popoldan.) 5. Moric ie bolan. (Velekomično s Princem.) Od petka do pondeljka velikanski detektivski igrokaz »Skrivnost Chateau Richmond«. Cene in predstave kakor po navadi. Drugi teden »Mojstrski strel lovca na leve«. Amerikan-ska senzacija. Slovenska umetniška razstava 1913. »Ravno ta nepravičnost v presoji Vavpotiča me sili. da enkrat za vselej onemogočim gospodstvo pisateljev — in pisunov v vprašanjih upodabljajoče umetnosti«. Tako je zapisal v »Slovenskega Naroda* kritiki sedanje umetniške razstave — če smemo to konfuzno skrpucalo sploh imenovati kritiko — neki M. M. S. — to pa niso prave začetnice tega patentiranega kritika. — Drzne so te besede, in glase se uprav tako, kakor bi gostilničarska kuharica ozmerjala gosta, ki bi ne bil zadovoljen s servirano jedjo, češ: molči in použij; sodba gre edino le meni kot vešča-kinji. Tak nazor bi najbrže vsak gost prav hvaležno odklonil, in odklanjamo ga tudi mi — »pisuni« enkrat za vselej. Upodabljajoči umetnik nai krl-tikuje svoje »umotvore«, ki jih ima morda nagromadene na domačem podstrešju: kadar pa se poda z njimi v javnost, kadar jih razstavi občinstvu na ogled in vživanje, tedaj mora že dovoliti, da izjavljajo svoje mnenje o teh umotvorih tudi — pisuni in občinstvo sploh. Zato tudi jaz ne upodabljajoč umetnik, temveč prost dopisun, ne bom prosil gospoda patentiranega kritika dovoljenja, da smem podati tu nekoliko docela objektivnega mnenja o letošnji umetniški razstavi v R. Jakopičevem pavjljonu »Pod Turnom« št. 6. Na napačnem stališču je vsak, ki si ogleduje s pomočjo seznama in imenika umetnikov razstavljen« ume tvore. Najprej si je treba temeljito ogledati umotvor, ustvariti sl sodbo o ujem, naposled še le se zanimati za ime umetnika, ki je dotičnl umotvor vstvaril ali pa zagrešil. Le tako pridobljen učinek more biti objektiven, brez predsodkov. Kratek je bil čas od zadnje umetniške razstave za naše umetnike, zato ni bilo pričakovati posebnega bogastva in prav začudil sem se, ko sem naštel v to pot pravočasno izdanem »Seznamu« 225 številk, Seveda je med temi 225 umotvori prav mnogo blaga, ki ne sodi v razstavo. Naj-plodovitejša je Zupanec Anica s svojimi 31 slikami, med kateremi je seveda večinoma primernih za »Spomenice« prijateljicam, a ne za umetniško razstavo. Toda začnimo ocenjevati na kratko dela umetnikov po vrsti, kakor so navedeni v seznamu, Franke Ivan je razstavil 8, zvečine starejših svojih jako marljivo risanih slik brez vzleta. Fotografična ostrina njegovih del ne žali očesa vi toliki meri pri potrtretih. a pokrajin« z njo gotovo nič ne pridobe. Toda gospod Franke je iz stare šole, ko je bil simbolizem nove sintetike še neznan. — Gašperin Rudolf ima razstavljena dva zelo strupena kolorirana obmorska motiva, Razorano skalovje in razburkano morje sta sicer vabljiva predmeta za slikarje in tudi pesnike, toda obvladati ju je težko. — G er bič Hugo Viktor Je sicer uvrščen v seznam med razstavljale!, a seznam n« pove, kje je videti njegovih 7 slikj v razstavi jih ni. — Klemenčič Fran; kar vidno nazaduje. Pokrajinar pač ni; syeti Pavel pa je »slikan po naravi«. Ko Je stopil prvič v javnost c svojimi portretnimi študijami, mi je bil piav simpatičen in pričakoval sem več od njegovega talenta. —« Koželj Maks je izvrsten risar pokrajin, a .spušča se preveč y detajle in njegov kolorit je orelokalen. Dosegel bi lahko še kaj prav posebnega, ko bi nekoliko študiral moderne pokraji-narje, kajti talenta in marljivosti mu nihče ne more odrekati. — Kregar Rado je še mlad in nesamostojen, ;toda z razstavljeno svojo sliko »Žabjek« kaže tehnično spretnost. — — Magolič Srečko star. je zastopan z 19. slikami in sličicami. Različne :sodbe se čujejo o njem. Oni »upodabljajoči umetniki«, ki nazadnje razstavljajo tudi zato, da bi spravili ka} v denar, kljub temu pa bog ne daj. da bi jih kdo prišteval med »drzne rokodelce«, mu niso kar nič naklonjeni, to pa je zanj najboljše spričevalo. — Mysz Karel ima 7 sličic, najboljši so njegovi pasteli. — Poljšak Lojze ima v seznamu 3 slike, v paviljonu pa nobene. — Ropret Fran je razstavil oltar in kosca. Oltar bi spadal v iz-Ioko »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem«. — Sternen Matej, sicer že star n§š znanec, nam ni pokazal nič novega. Pot do popolnosti ,mu je še dolga, a legel je v senco ob poti in prežvekuje usehle lovorike. Zupan Fran ima razstavljenih 6 slik; bomo videli, če bo kedaj kaj iz njega. — Vavpotič Ivan je zelo spreten risar-ilustrator, slikarstvo njegovo pa me nikakor ne more navdušiti. Sence, bodisi na pokrajinah, kakor tudi na portretih ima svinčeno težke, brez prozornosti; solnce brez toplote. — Berneker Franov mramorni kip deklice je lepo delo. a svojih izrednih zmožnosti z njim ni pokazal. —• Burja Martin je pač še začetnik. Dolinar Lojze je portret Zupančiča izborno pogodil: tudi ostala njegova dela so mu v čast. — Gaspari Maksim je individualen, toda še vedno zelo okoren. — Grohar Ivana spomin nam je g. Jakopič oživel s petimi slikami. »Železniki« njegovi nadkri-Ijujejo v maršičem kasnejše njego\"? umotvore. — Gustinčič Pavel se ni že prav nič poboljšal. Njcgoy impre-sijonizem je težko ločiti od diletantizma. — Jakopič Rihard se je to pot odlikoval z »Za rudečim zastorom«. V to sliko je izlil ves Čar svoie patete in dosegel tolik efekt, da mu niti impresijonizem ne more škodovati. Sicer pa, kaj ne gospod Rihard: »Mi Di ostanemo, kakor smo b’li«. Jama Matija je mojster v pokrajinskem slikanju in tolik prijatelj solnca, da je menda pri tem že docela pozabil da eksistirajo še drugi svetlobni efekti. Sicer pa solnca ni nikdar preveč. — Napotnik Ivan veliko obeta, s proporcijo pa ne živi v posebnem prijateljstvu. — Perhavec Lojze je tudi še naša nada. — Rašica Marko (Dalmatinec) je prav dober v dekorativnem slikanju in v načrtih za plakate izviren; kot karikaturist pa daleč nadkriljuje naše domačine. Izvrstno ie karikiral samega sebe. — Stefic Anton je razstavil samo dve plaketi, z njimi pa nam ni omogočil presoditi njegov talent. — Zaiec Ivan ima zopet razstavljenih celo vrsto drobniij, moduliranih brez modelov. — Žmitek Peter vkljub svoji težki, še ne docela prestani bolezni ni miroval. Razstavil je poleg nekaj starejših, tudi več novih, dokaj simpatičnih svojih del. To je objektivna sodba ne »upodabljajočega umetnika«, temveč Vsakdanjega pisuna o delovanju umetnikov in drugih, ki so se udeležili letošnje umetniške razstave s s svojimi umotvori. Če navadni človek pravilno sprelema in občuti vtise narave, zlasti opazuje menjavo luči in sence, mora imeti tudi pravilni občutek in vsled tega razsodbo o slikarskih naravnih posnetkih — obrazih iz narave, in so zato lahko njegove ocene pravilne, ne da bi mu bilo treba po ovinkih napraviti pot preko Parižan Idrije y Ljubljano. Veritas. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DEMISIJA PAŠIČEVEGA KABINETA IN VZROKI. Belgrad, 16. junija. Uradno se poroča: Vesti o demisiji ministrskega predsednika Pašiča se vzdržujejo. Vlada in poslaniški krogi izjavljajo, da je Pafiič včeraj opo-ludne naznanil kralju ustmeno ne-obhodnost demisije. V ministrskem svetu, ki je zboroval popoludne, je kabinet sklenil demisijo, ki je bila danes predložena. PAŠIČ ŠE NI ODSTOPIL. Belgrad, 17. junija. Daljša poročila pravijo, da je Pašič demisijo preklical. KAJ JE VZROK DEMISIJE? Belgrad, 17. junija. Poroča se, da je glavni vzrok Pačičeve demi-sije, ki je pa zopet preklicana, zadnji telegram bolgarskega kralja Ferdinanda ruskemu carju. (Kakor je znano, je bil ta telegram v skrajno neprimerni formi naperjen — proti Srbiji.) KDO BO NASLEDNIK? Belgrad, 17. junija. Če se izkaže demisija za neobhodno, tedaj se kot bodoči ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve označuje Nikolič. 4 BOLGARI NE KAŽEJO NOBENE VOLJE ZA MIR. Belgrad, 17. junija. Listi poročajo: Kljub carjevemu telegramu se bijejo boji med Srbi in Bolgari. Pri Vranjem so Bolgari navalili na Srbe, ki so svoje pozicije zapustili, nakar so jih zasedli Bolgari. KAZEN STOTNIKA GOREJA. Budimpešta, 16. junija. Stotnik G6re, ki je, kakor znano, nekega poBlanca v zbornici brez vzroka pobil na tla, je obsojen na večdnevni domači zapor. OPOZICIJA NA OGERSKEM. Budimpešta, 16. junija. Proti Tizsi so se združile vse dosedanje opozicionalne stranke v enotno opozicionalno stranko. — Poleg te stranke je grof Andrassy osnoval novo opozicionalno stranko s pristašev 67 1. Tej se pridruži tudi več, dosedaj vladnih poslancev. Že sedaj šteje 30 članov. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “! Mali oglasi. Ofasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Olince 92. ____________________ Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. —• Skupno več dijakov, naj-nižia cena. _________________________ Več gospodov se sprejme na brano in stanovanje. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 522-2 4 dobro ohranjena damska kolesa se kupi. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«. ______________518-3 Hiša z vrtom, pripravna za gostilno ali drugo obrt (posebno v času regulacije Sore) se proda. Natančneje se poizve pri P. Peternelj v Dragi št. 17. 516-3 Sprejme se 10 mizarjev. pove »Prva anončna pisarna«. Kje, 517-2 Ubogi, sicer Inteligentni dijak višjih razredov dobi proti mali uslugi sobo zastonj. Ponudbe sub »Takoj« poštno ležeče Ljubljana. 519-1 Pojasnilo in svarilo obči javnosti. Žalijve govorice, kompromitujo-če in škodljive za mojo obrt in za moj ugled krožijo po Ljubljani glede mojega večletnega intimnega in nepozabljivega prijatelja, ki je nesrečno preminul. Zlobni jeziki obrekujejo mene. da je moj najboljši priatelj šel v prezgodnjo smrt, ker je baje meni podpisal menico za 40.000 kron — da je pred smrtjo dobil od nekega odvetnika opomin itd. Izjavljam, da mi moj iskreno obžalovani prijatelj g. Jerančič ni niti krone posodil, ker mi niti treba ni bilo, še manj pa, da bi mi bil menico podpisal. — Z mirno vestjo lahko vsi sorodniki spričajo. da ie to obrekovanje in škodoželjnost gotovih sličnih ljudi. Poživljam vse, ki kaj takega govore, da se prepričajo o resnici, ker bom sicer proti njim sodno postopal. Josip Plankar, posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani. Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega brata in strica, gospoda Josipa Mežnaršiča izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo g. c. kr. vojaškemu kuratu, gg. narednikom cele garnizije, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku ter za poklonitev krasnih vencev. Žalujoči ostali. Pošljite naročnino, ako je še niste! Laška kuhinja v ILjTO-ToljanL. Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino l^ezan iz deželne kleti Parenco, Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. o»-V’rg. Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem In s kopanjem, izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velik? ^n.-ilišča, posebne in močvirne kopeli. Elektioiciopija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebe, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. Edna posebnosti ” likerja je Zdravnik želodca je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v našlli prodajalnah s takim Izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mestof hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, al pa po naših potnikih. •O . .. VI* &&&>• m S]'.' fr?* Za K10 V se dobi elegantni damski prašni mantelj ali pralni kostum. Ravnotako za K 10-— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6'— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. 5JB Ugodna prilila za nakup! 4 za poštno vožnjo - - -3 pincgavci za težko vožnjo 2 za hitro vožnjo (jukerja) 1 za ježo in........... plemena kobila vsi stari od 4—8 let so takoj po ugodni ceni ...... na prodaj..................... v Spodnfi Šiški štev. 2. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili. .SJLAVIJA« Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane odškodnine in kapltalije K 123,257.695-77. vzajemno z n v a r o v o * n a Vib pojasnila daje Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo, banka v Pragi. ——— .....m, ii i ' V MB pUJPO«"” •------------------ Generalno zastopstvo v Ljubljani iigflr GS hmlastni v Gosposki ulici št. 12. __ ____ i ———■m i ii m———■■■■! i rwr—~——— Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte ' Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času* — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, - županijske in druge tiskovine. Litografija* Cene najnižje! —— Notni stavek