37. številka. Ljubljana, v sredo 13. februvarja. XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan avečer, izimši nedelje in pi*aznike, ter velja po poŠti prejemali za a vst ro-o g e r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom  računa 83
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plnčnje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Židovska nesramnost.
Dne" 23. prosinea t. 1. je židovski list „Neue freie Presse" na Dunaji razglasil dopis iz Gradca (kjer so o naših slovenskih razmerah gotovo najbolje poučeni!), v katerem trdi, da je grof Ignatijev zaščitnik našega Cirila in Metodovega društva, da je to društvo v zvezi z načelniki slavjanskega dobrodelnega odbora v Petrogradu, da dobiva od tega odbora in sploh iz inozemstva denarne podpore in da naše društvo agituje za slovansko liturgijo. To zadnje bi po našem mnenji ne bila nikaka pregreha, ali vender bi radi videli obraze za slovensko šolsko društvo odločilnih mož, Če bi se od njih zahtevalo, da naj prično agitacijo za staroslovansko božjo službo !
Vse to, kar piše „Neue freie Presse", je kakor mlinski kamen težka laž, in to uredništvu tega lista niti neznano ni, ker saj toliko mora vender vedeti, da Gradec ni pravo mesto, kjer bi se lahko izvedela resnica o slovenskih razmerah. Vodstvo našega društva doposlalo je potem Dunajskemu listu stvarni popravek ali brez uspeha. „Neue freie Presse" tega popravka vsprejeti neče, prej ko ne v nadi, da bi se na Dunaj i teško dobil odvetnik, ki bi hotel pred sodiščem zagovarjati slovensko društvo proti per-fidneniu napadu židovskega lista.
Razvidno je iz tega obnašanja vsa zlobnost židovske redakcije. Kdor zadevo samo površno opazuje, menil bi, da je brez pravega pomena, ker je itak navada, da širijo nemški listi o nas Slovencih hudobne vesti, če si jih le izmisliti morejo. Pri nas na Slovenskem, kjer vemo vsi, kako krvavo si moramo prihraniti in pritrgati vsak vinar, kojega darujemo narodni stvari, smejal se bode vsakdo, kdor čuje novico iz „Neue freie Presse", da je grof Ignatijev zaščitnik slovenskega društva. Drugače pa je, če se kaj tacega prečita nemškemu filistru! Ta bode takoj slutil grozne reči in prepričan bode prvi hip, da ima nekdanji ruski diplomat v beli Ljubljani svojo agenturo in prisegal bode na to, da se rubelj slavjanskega blagotvoriteljnega obščestva neprestano trklja po slovenski'* pokrajinah. Namen židovskih časnikov pri tacih dopisih je ta, da bi mej Nemci očrnili narod slovenski in da bi tudi v višjih
krogih speljali vodo na svoj mlin. Da je dopisnik vse si sam izmislil, da na celem dopisu niti pičice resnice ni, to ne škoduje čisto nič, samo da se kaj doseže, kar bi Slovenstvu služilo v kvar, bodisi pri druzih narodih, bodisi pri odločilnih višjih krogih. V istini bridka osoda tepe v zadnjih časih narod slovenski. Ni ga rodu v Avatriji, ki bi se smel ponašati z večjo udanostjo do vladajoče hiše. Mej nami Slovenci je dinastično mišljenje ukoreninjeno, kakor malo kje tako, in vender mečejo politični naši nasprotniki dan za dnevom težke Kamenje na nas kakor bi se kuhala v naši sredi revolucija! Dan za dnevom stavljajo Slovenci oltarje v čast lojalnosti in vendar pišejo naši nasprotniki o nas tako, kakor da bi komaj pričakovali, da se prikaže ruski Kazak ob meji naših dežel. Kdor pozna srce slovenskega rodu, ve\ da niti največji „panslavist" mej nami ne želi, da bi kdaj vojske belega cara tlačile polja avstrijskih pokrajin. Jedina naša pregreha je ta, da Be ne moremo ogreti za nepotrebno vojno z Rusijo, če pa bode izrekel mogočni vladar, da ima biti ta vojna, potem stal bode Slovenec v prvem ognji, in s svojo krvjo rosil bode rado volj no zadnjo ped ga-liške zemlje, če bi se stezala železna pest ruskega vojaka po nji. To je resnica, in o nji ne sme dvojiti nikdar, kdor pozna sedanjost in preteklost našega naroda.
V ti zavesti hočemo živeti in delovati! Na sproti nepoštenim napadom sovražnih nam nemških zidov, kojim sta natolcevanje in laž vsakdanje orožje, in kojim nasproti smo mi brez orožja, ostaja nam ta zavest jedina tolažba. Dokler se preliva samo črnilo in kvarijo peresa, naj imajo ti časnikarski izvržki zmago na svoji strani; ko pa bodo bučali topovi, ter bo tekla rudeča kri in se bodo lomili bajonetje, tedaj pa bo zmaga na naši strani in svojemu vladarju dajali bodo sinovi slovanskega naroda neomahljive dokaze v svoji zvestobi, tako, da se bo znova zasvetil pesnika izrek:
„Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovencev ne gane."
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i. 12. februvarja. Predsednik Smolka prične sejo po 11. uri Na dnevnem  redu  so:   dopolnilne  volitve v posamične odseke in nadaljevanje postave o skladiščih.
Pred nami predložbe vlade:   1. Postava
o napravi oziroma pridobitvi lastnih poštnih in telegrafskih poslopij v Liberci, Ljubnem in Brodu. 2. Dopis ministra trgovinskega z dne 10. februvarja 1889 predsedniku državnega zbora: Po najvišem pooblaščenji ustavi se v državni promet za leto 1889. v oddelek 33. naslov 12 naslednji članek kot izreden dohodek :
Delež države čistega dohodka javnega železniškega podvzetja „cesarja Ferdinanda severna železnica" leta 1888. v znezku 92.500 gld.
Obravnava se postava o skladiščih dalje, in sicer § 3., tikajoč se koncesije za napravo skladišč. K temu paragrafu vsprejme se predlog poslanca Vrabca, da naj se družbam stoperv po triletnem njih obstanku dovoli koncesija. O nadaljevanji poročamo natančneje prihodnjič. Seja konča se o polu treh. Prihodnja seja v četrtek zvečer.
Poročal sem že zadnjič o budgetnem odseku. Obravnavalo se je o raznih železnicah. Tudi mi imamo svoje posebne težnje, o katerih določeval je poslednje dni odsek budgetni. Kakor sem že pisal, uznale so merodajne osobe važnost in potrebe dolenjske železnice in lokalne Kamniške. Trgovinski minister sam je jako prijazen našima železnicama in je to s tehtnimi besedami povedal. V neprilike odločilo se je v budgetnem odseku, da se odda obravnava naših železnic železniškemu odseku. Dovela je se stvar v ta odsek po ne čisto ravnem potu. Naši poslanci potrudili bo se z vsemi močmi, da ohrane stvar v budgetnem odseku in se o njej tu obravnava. Zgodilo se je drugače in izročila se je železnica dolenjska ožjemu odseku železniškemu. Žalibog, so celo gospodje, ki so prej bili za to, da se zadeva obravnava v odseku budgetnem, glasovali za izročitev železniškemu odseku.
Resolucijo o železnici dolenjski predložil je poslanec g. vitez Tonkli.  Že leta 1886., 7. aprila,
LISTEK.
Filomen in Bavcida.
(Spisal Svatopluk Čech.) (Dalje.)
Zlata poroka slavila se je v ozkem obitelj-skem krogu. Kako ginljiva je taka slavnost, ta spomin na najlepšo dobo življenja na robu groba! Vender menim, da se pomen take poroke drugih globokeje ,dotika, kakor osivelih slavljencev. Po otročeni duh njihov se že več ne predaja refleksijam, ki bi močneje dirnili mir njihove duše. Babica krasila se je z rana tistega dne z navadno skrbjo. Ko pa se je s praznično oblečenem dedom k mizi z mogočnimi kitami okrašeni mej nas usedla, žarilo se jej je lice v d. inskem veselji. Sedel sem nasproti Jaroslave ter pogledoval nanjo z neizrecnim razkošjem. Koncem gostije govoril sem na zdravje sivih zakonskih daljšo srčno zdravico. Starec kimal je mej mojim govorom z glavo, nekaki posebni izraz poskušal se je napraviti uekolikokrat na njegovem lici, a ostal je le samo poskus. Njegovo oko obrnilo se je resnobno k meni,  vender nesem vedel, je li
razumel moje besede. Na obraz babičin kanila je velika solza, kakor kaplja rose na osehli, gubasti list bele rože . . .
Dan potem sem odšel. Srce moje pa je ostalo v Jarkovu. Bogdan bil je posrednik ljubezni moje. Oskrbnik pa je privolil, da se oženim z Jaroslavo, kadar si zagotovim kako službo. Posrečilo se mi je to v dveh letih. Mej tem pisal sem svoji nevesti nebrojno pisem in prišel tudi v Jarkov. Jaroslava postala je zopet šaljiva kakor poprej. Ko sem ko-nečno pred poroko zopet tija. prišel, pozdravila me je v sobi vsa obitelj prisrčno. Le po nevesti oziral nem se zaman. Na stolu sedela je le kimajoča babica. Hotel sem baš prašati za Jaroslavo, kar se vzdigne domnevana babica z globoko sklonjeno glavo, iii pod klaBOvjem, plavicatni in volčjim mahom ogromnega staromodnega klobuka zasmehljal se mi je pomladni krasni obraz moje neveste, obrobljen z močnatimi kodri . . . Brezbožna devojka!
Kmalu potem slavil sem v Jarkovu poroko. Uže nekoliko časa pred tem kazala so se na delu čudna znamenja. Gladil si je večkrat čelo, mrmral nekaj sam za-se, čudno kakor nikdar poprej zategoval je obraz — skratka videlo se je, da nekaj nenavadnega prerešetava ali naraerja. Za tajinstveni
uzrok teh znamenj pa nihče ni mogel vzvedeti. Babica se je v dveh letih, odkar sem odšel, jako postarala. Glava se je povesila na prsi, obraz bil je bolj gubast in zelo je bila slaba. Ganljivo je bilo gledati, ko je sama se komaj na nogah držeč, vodila starca v obednico ali ko mu je z vilicami, katere so njej sami iz tresoče se roke padale, pokladala na krožnik izbrane kosce.
Ko so se pri Hvatbi napolnili kozarci z vinom, obrnile so se najedenkrat vse oči k dedovemu stolu. Stari gospod oprl se je s tresočima rokama ob mizo ter ustal s silo. Čudno mežikal je z obrvmi, in Uco njegovo dobilo je neki poseben izraz. Mislili smo da ga je zgrabil krč, in najbližnji priskočili so k njemu. On pa je s silo segel po kozarci, odkašljal se ter se zagledal nekam v prazni zrak. Obličje njegovo navzelo jo slavnosten izraz, in na nemalo čudo vseh začule so se iz njegovih ust te-le slabe sicer a vender dobro razumne besede: „Mislim — da — kit — seveda, mislim, da so današnji krasni dan — mislim — so blagi trenotki — vez verne ljubezni — vsprejmite — seveda — da vama da" Bog dočakati — da bi, tija — tija — da bi v krogu vajinih unukov — slavljena bila — da bi slavljena  bila veselo — vajina — zlata poroka I"
predložil je g. prol. Šuklje isto resolucijo, in sicer skoro tako, kakor sedaj g. vitez Tonkli. Tri cela leta je torej resolucija čakala, to je, tri leta potrebovalo se je menda za Studijo resolucije, da se je stvar stoperv sedaj obravnavala.
Kakor sem že omenil, je nek minister trgovinski jako prijazen našima železnicama. Rekel je v budgetnem odseku tudi, da so želje nase opravičene in železnica res potrebna, in da se bode na železnico dolenjsko v prvi vrsti oziralo, kaj poreče minister Dunajevski, seveda ne verao. Želimo sedaj le, da se zadeva v odseku železuiškem ne zavleče, temveč še letos reši.
Dinastija Bismarckov.
Omenili smo že bili, da je pod tem naslovom angleški list „Contemporary Revievv" priobčil članek, ki je vzbudil občno senzacijo. Ta članek pisala je najbrž kaka visoka osoba, ali pa vsaj mož, ki ima visoke zveze ter je posvečen v zakulisne tajnosti političnega življenja. Objavili so ga tudi nekateri avstrijski Usti, mej drugimi tudi Praška „Politik". Mi mislimo, da bi ta članek zanimal tudi čitatelje naše in zaradi tega priobčimo glavno vsebino njegovo.
Angleški list piše, da je tudi Bismarck umrjoč, če tudi zapoveduje vsej Nemčiji. Rojen je bil dne 1. aprila 1815 in je torej 74 let star. Kakor vsi možje trdnega zuačaja, misli tudi on, da ve kdaj bode umrl; prepričan je, da pred 1890. letom ne bode umrl, da pa po 1894. letu več ne bode živel. Če tudi je smešno, da bi državni kancelar odločeval o dnevu smrti, pa vender ni dvombe, da jo o tem trdno preverjen, ter tudi potem deluje. Ker »koro absolutuo vlada in je preverjen, da bode moral čez pet let odložiti to oblast; ni čuda, če skrbi za naslednika, kateremu bode izročil oblast palačnega oblastnika, kateri urad je ustvaril z delom celega življenja. Še pred petimi leti izrekel je ameriški poslanik v Berolinu, da je čudno, da knez Bismarck si ne vzgaja nobenega naslednika. „Kakor se kaže", rekel je diplomat, „da knez zaradi tega ne vzgaja naslednika, ker ni nikogar, ki bi bil zmožen prevzeti mesto njegovo. Primerjali bi ga z velikim drevesom, ki vse zamori v senci svoji. No more se najbrž sprijazniti z mislijo, da bi kdo ž njim h kratu vodil usodo Nemčije; zaradi tega so njemu podčinjeni uradniki poprej marijonete, nego ljudje samostojno deljujoči uradniki.
In kancelar si vender uzgojuje naslednika, trdi angleški list. Spoznavši nevarnost mesta, katero si je on ustvaril, začel je vzgajati sposobnega naslednika. Našel ga je v rodbinskom krogu. Vedoma ali nevedoraa posnema B amarck utemeljitelje dinastij. Izbral si je za naslednika — najstarejšega svojega sina. Prenos državnega kanoelarstva na grofa Herberta je ključ dogodkov, ki so vzbudili to liko nevolje v Evropi. To je nova vojna za nasledstvo, vojna, ki se bije pod prozornim zagrinjalom legalnih in ustavnih oblik, vojna kancelarjova za Utemeljenje dinastije Bismarckov. Bismarcku I. mora biti naslednik sin njegov Bismarck II.
Po smrti starega cesarja B.smarck nekaj ča a ni vedel, kaj naj stori? Kako dolgo bode Friderik živel? Če je sploh treba, da je Friderik cesar? S
Pri tem govorniškem činu gledala ga je ba bica s strahom in začudenjem in solze so jej potokom tekle po gubastem lici. Tudi nam vsem po-rosile so Be oči nad smehljajočimi ustmi. Ko je dedek utrujen po svojem govoru sedel zopet na stol, hiteli smo vsi k njemu, objemali ga ter trkali ž njim Bil je oni trenotek v resnici ponosen in srečen.
Razumil je tedaj napitnico, katero sem govoril jaz o njegovi zlati poroki ter mi jo vrnil na jednak način.
Zdaj, ko je svatba končana, imel bi odložiti pero. Čitatelj naslikal bi si srečo moža in očeta in bil morebiti uzadovoljen. A žalibože moram pride-jati žalostnejši konec. Komur to ne godi, misli naj si, da je moja povest s prejšnjim odstavkom končana.
Žalibože nesem srečen mož in otec. Moja dobra, vesela Jaroslava moja krasna, sveža roža počiva Že davno s prvim popkom svojim tam zanaj na Volšaoih. Tako slabo izpolnil je Bog poročne Želje njenega deda 1 A tudi ta počiva že z babico v hladni zemlji.
Preselila sta se v večnost kmalu po smrti moje žene. Starka je slabela, slabela, ginila je kakor
Btališča Bismarckove dinastije, bilo je želeti, da za dedom pride takoj na prestol unuk njegov. Bismarck ni hotel na noben način imeti Friderika za cesarja in tu so okoliščine položaj še poostrile. Ko bi bil cesar tudi popolnoma zdrav, bil bi vsaj podčinjen uplivu mogočnega ministra in ta bi bil kolikor se da veliko bremen zvalil na rame vladarju. Pa cesar, katerega prestol bil je smrtna postelja, moral je biti podčinjen uplivu soproge svoje, ki je An-gličanka, in zdravnikov angleških. Kancelar je pa spoznal, da je upliv cesarice Viktorije kaj Škodljiv prizadevanjem njegovim. Ta upliv je sedaj preva-goval in ni se vedelo, kdaj mu bode konec. Kancelar je bil besen, da je nemški cesar vladal vla-dalca Nemčije po ženski in to še po taki ženski, ki je Angličanka, katera je poleg tega bila preši-njena z liberalnimi in naprednjaškirai idejami. Kaj je pa hotel storiti? Dinastija njegova še ni bila toli utemeljena, da bi mogel pregnati Friderika III. s prestola. In dokler cesar živi, ni bilo nobenega upanja na nasledstvo grofa Herberta Bismarcka. Kancelar se je o tem praktično prepričal, poslal je večkrat sina svojega k cesarju Frideriku, da opravi državne posle, cesar pa nikdar ni hotel vsprejeti Herberta Bismarcka in je vselej takoj povabil kan-celarja k sebi. Ko bi bil cesar Friderik živel, bi gotovo grof Herbert Bismarck nikoli ne postal državni kancelar.
Potem pisatelj članka slika prve dni kratkega vladanja cesarja Friderika in postopanje Bismarckovih Časnikov. K sreči cesar ni dosti zvedel, kako so napadali, obrekovali in črnili cesarico. Minister notranjih zadev Puttkamer je celih deset let državno oblast rabil le za to, da administracijo premeni v Bismarckovo agenturo. Puttkamer predstavljal je korupcijo in silo s tem je tudi ves upravni stroj naredil za Bismarckovo orodje. Cesar Friderik je sklenil odstraniti Puttkamerja in Bismarck je vedel, da to tudi nemško občinstvo želi. Bismarck jel je premišljevati, če bi ne bilo ugodno zanj in bi ne dobil priznanja a tem, da se odkrito in glasno izreče za odstranitev Puttkamerja? Ko je to premišljeval, se mu je pa urivalo drugo vprašanje, vprašanje namreč: kako dolgo bode še živel cesar?
Če bode še živel več mesecev ali pa še več let, je res pametno, da se odstrani Puttkamer; v nasprotnem slučaji bi pa Bismarckova dinastija ne imela nobene koristi od svoje službene gorečnosti To je pa bila tudi nova skušnja za kancelar ja: deliti je moral namreč z nekom drugim svoj dosedanji privilegij, da le on misli za Nemčijo in za Nemce. Nek diplomat, ki je še več let pozorno opazoval Bismarcka izjavil se je rekoč: „Največja težava tiči v tem, da hoče knez Bismark misliti za vso Nemčijo. Svoje možgane zmatra za možgane vsega naroda nemškega in zaradi tega se bori in prepira z vsakim, ki mu ugovavja". Bismarck se pa zjezi pri vsakem tacem prepiru in jeza je slaba svetovalka. To škoduje državnim zmožnostim kan-celarjevim, zgubil je na ta način svojo bistro in jasno sodbo, s katero se je dosedaj odlikoval. Nemci se bodo morda čudili, če povemo, da je bil kancelar nek čas tako zmešan, da je dan poprej, nego se je objavila ostavka Puttkamer jeva, svetoval cesarju, da se ta stvar pospeši, jeden dan po ob-
senca opoludne, dokler ni izginila popolnoma. Bolestno je bilo, kakor mi je pisal Bogdan, gledati starca po smrti njegove verne družico. Zatajili so mu popolnoma njeno bolezen in smrt — malo časa je ležala in zaspala na veke Ko se prvi dan ni prikazala v družinski jedilnici, kazal je na začudenje onih članov obitelji, ki so bivali pri njem, da bi mu ne bilo dolgčas, večjo čilost in boljšo voljo nego sicer. Večkrat privzdignil je glavo, oziral se pofasi na okrog, šepal ob svoji bdrli sem ter tija po sobi in celo ljubeznivo pogladil obe deklici. Čutil je neki mraz v telesu ter zahteval nekoliko-krat kozarček višnjevke, da se ogreje. Drugi dan pa je že izginila ta dobra volja. Sedel je zopet sključen v svojem stolu, segal nemirno zdaj po svojej bčrli, zdaj po trakovih Bvoje čepice ter upiral časih proti dverim modre zamišljene oči. Pozneje celo ni obrnil očij od dverij ter kimal časih me-lanholiški z glavo — kimal je z glavo vedno češče in otožneje — še no mesec po smrti nje, čegar ljubeznive usluge in otročje blebetanje mu nič na svetu ni moglo nadomestiti, — obstala je siva njegova glava na prsih. I lake v njegovo položili so k rakvi rajnke babice.
(Konec prih.)
javljenji se je pa izjavil, da je cesar šel predaleč. Će bi kdo izmej najvišjih krogov dvomil o tem, pogleda naj le v dnevnik Friderika III., v katerega je cesar zapisoval vsak dan in ondu bode našel mnoflfo dokazil, da je Bismarck res omahoval in bil v zadregi.
Angleški list nadaljuje, da se je nazadnje končalo trpljenje cesarjevo. Po devetindevetdeset-dnevnem vladanji zginila je ovira najsrčnejšim željam kancelarjevim. Smrt dala mu je zmago; in sedaj se ne more več govoriti v zares ustavnem vladarji. V nemškej politiki zginili bodo ženski uplivi. Moški Tevtonec bode zanaprej imel moškega svetovalca. Kratek poskus liberalnega vladanja je preminul, preduo se je dobro začel. Kancelar sedaj lahko mirno osnuje svojo dinastijo. Položaj cesarice vdove v Berolinu postal je bil tako težaven, da so že govorili, da jo denejo v zapor. Napadi reakcionarnih listov neso prenehali in brezozirni Vae vietis! se je krepko uporabil. (Konec prih,)
Politični razgled.
Notranje <leželc.
V Ljubljani, 13. februvarja.
Ker je mogoče, da bodo Ogri nekoliko pre-menili § 14. vojnega zakonu pretresuje se sedaj vprašanje, ali potem mora zakon tudi priti v avstrijskem državnem zboru na vrsto. Nekateri ogerski listi sodijo, da tega ne bode trebalo, kajti ni baš neobhodno, da se morata obliki zakona, kateri vsprejmejo Avstrijci in Ogri popolnoma strinjati. To bi pa bilo tudi za Ogre ugodno, ker bi kazalo nekako večjo nezavisnost. Taaffe pa baje misli zakon zopet predložiti državnemu zboru, ako ga Ogri kaj premene.
Izgredi, ki so se godili pred ogermko zbornico poslancev dali so povod sodni jskemu postopanju. Dižavno pravdništvo je že izdelalo zatožbo proti raznim rogoviležem in še ta teden bode obravnava. Najbrž tako hite zaradi tega, da bi malo oBtrašili prebivalstvo, da bi več ne razgrajalo. Vladaše boji namreč še bujšib izgredov, ko pridejo v zbornici v specijalni debati one Ogrom nepovoljne določbe na vrsto. Zatoženih je 10 osob.
Viiaiij*' države.
»Videlo" napada »rusko ministerstvo, da tako dolgo ne odstopi. Najbrž hoče pripraviti rueato za Ristića. Kristič bode tako dolgo ostal, da bodo volitve pri katerih bode -poskušal liberalcem dobiti večino. Ko bi volitve vodilo radikalno ministerstvo, bodo liberalci gotovo propali m Ristić bi ue mogel priti na krmilo.
Princ Ferdinand in princesinja Klementina odpotovala sta v Plovdiv. Ministri bolg.trMkl so pa ostali v Sofiji. Kacega posebnega političnega gibanja ni čutiti v kneževini. Tudi iztiranje episkopi iz Sofije ni prouzročilo one nevolje, kakor se je pričakovalo. Nekaj osob so res zaprli zaradi agitacij, večina naroda se pač nič ne zmeni, kaj se godi. Kakor se vidi, se bolgarski seljak nič ue briga, kdo vlada v Sofiji. Političnega življenja udeležuje se le nekaj bolj izobraženih osob, ki pa večinoma le iščejo svojega dobička.
Kakor se „Pol. Corr.a piše iz Peterburga, ltusijji nikakor ue misli premeniti svoje vnanje politike. Ohranila si bode tudi nadalje svobodno delovanje. Kdor sodi iz pomirljivih izjav ruskih listov, da so se odnošaji mej Rusijo in Nemčijo zboljšali, se jako moti. Položaj je nespremenjen. Samo zadnji čas se ni ničesar pripetilo, kar bi dajalo povod kakim napadom proti Nemčiji ruskim listom.
Zbornica francoska vsprejela je zakon, da se bodo poslanci zopet volili po okrajih, ne pa po departementih, kakor so se dosedaj. Debata o tem zakonu bila je jako kratka. Spremembo volilnega zakona hočejo podkopati tla Boulangerju. Če se jim bode to posrečilo, bodo pokazale prihodnje volitve. Mogoče je celo, da bode general sedaj še v več okrajih voljen, nego bi bil, ko bi bili obdržali sedanji volilni zakon. Boulanger je bil tudi pri seji, ko se je sklepalo o preraembi volilnega zakona, a je le molčal.
Dne 21. t. m. snide se anglefiki parlament. Ministerski sovet je že imel posvetovanje, katere predloge naj mu predlože. Kakor pišejo angleški listi, bode se parlament v prvi vrsti bavil z vprašanji o brambi dežele. Posebno mislijo pomnožiti mornarico. Res da bode država imela pri-manjklej, a gledati mora na varnost.
Cesar neniSki je imenoval podadmirala barona Goltza za namestnika državnega kancelarja v področji mornarične uprave. S tem se bodo dela kancelarju nekoliko olajšala. Novo mesto je pa bilo že zaradi tega potrebno, ker mislijo mornarico po-vekšati in bode njena uprava se tudi razširila.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani dne* 12. februvarja. Navzočnih 22 mestnih svetnikov , predseduje župan Grasselli,   ki overovateljema zapisnika
imenuje mestna svetnika tir. Mošeta in M urnik a ter potem naznanja, da sta mesti Zagreb in Gradec poslali svoje proračune za 1. 1889.
Ob oddaji mizarskega, ključarskega, pleskarskega, steklarskega in slikarskega dela za novo mestno šolo v Poljskih ulicah poroča mestni svetnik dr. Stare. Došlo je vsega vkupe 10 ponudeb. Za mizarska dela oglasila sta se: Konzorcij mizarskih mojstrov Ljubljanskih .(Hansel načelnik), Krimmer, Pintar, Dogan, Novak, Kraševec, Regali itd.) in firma Tonnies. Konzorcij bi mizarska dela prevzel za 5841 gld. 65 kr., Tonnies za 5053 gld. 21 kr., torej za 788 gld. 44 kr. ceneje. Odsek predlaga, da se dela oddajo Tonniesu.
Prične se debata. Dr. Tavčar misli, da bi se delo oddalo konzorciju, ker ni popolnoma jasno, je li Tonnies opravičen, oglašati se in prevzemati mizarska dela. — Dr. Bleivveis Trsteniški pa pravi, da so domači obitniki vedno predragi in skušajo prisiliti mestni zbor, da bi jo dražje pla čeval, nego Tonniesu. Govornik predlaga, da se delo še jedenkrat razpiše, a ne dražje, nego je Tonnies ponudil. — S. Nolli pa predlaga, da bi se delo oddalo konzorciju, ako je prevzame za isto ceno, kakor Tonnies. — Dr. Vošnjak se toplo poteza za domače obrtnike, katerim se je bojevati proti velikemu kapitalu. Kapital hoče uničiti vso konkurenco, zato nižja ponudba. Ko ne bode no benega tekmeca več, se bode struna drugače nategnila. Domači obrtniki plačujejo izvestno več davka, nego Tonnies, in imajo svoje obitelji, za katere jim je skrbeti. V interesu mesta in narodnosti prosi torej, da se delo odda konzorciju.
Pri glasovanji obvelja predlog BI e i wei so v, da se delo še jedenkrat razpiše.
Za kiju č a ni carsko  delo  uložili so ponudbe Pilko (4458 gld. 90 kr.), A. C. Achtschin in Fr. Leveč (3649 gld. 90 kr.) in G. Tonnies (3632 gold. 60 kr.)   Ker Tonnies v svoji ponudbi dve točki v znesku 377 gld. izpustil  in torej po nudba njegova faktično iznaša 4009 gold., je po nudba gg. A. C. Achtschina in Fr. Levca najugod neja in se delo tudi njima odda.
Za pleskarska dela zglasila sta se brata Eberl in A. Hauptmann. Ker je poslednjega ponudba cenej a, vsprejme se brez ugovora.
Za slikarska dela oglasil se je Mih. U Č a k, (422 gld. 2 kr.). Ker je on jedini ponudnik, vsprejme se njegova ponudba.
Glede steklarskih   del (ponudniki Fran Kollman, P. Kajzel in Pavšin) se odsek še ni zje dinil, bode torej poročal v bodočej seji.
Pri tretji točki, mestnem proračunu za 1889. 1., oglasita se v imenu dotičnih odsekov mestna svetnika dr. M oseh ć in dr. Bleivveis vitez Trste niškf. Prvi predlaga: da pristojbina za vsprejem v občinsko zvezo (100 gld.), sprejemščina za meščanstvo (50 gold. in 100 gold. za meščanski zaklad) ostaneta tudi za 1889 nepremenjeni, da se razpiše služba magistratnega tajnika in ustanovi služba konceptnega pristava s 750 gld., da se sirotama bivšega mestuega fizika dr. Kovača dovoli kon-kretalna miiovnina 175 gld. na leto (do 6. marca 1896), drugi pa da se ustanovi mesto zdravstvenega sluge 8 400 gld. na leto in dvema petletnicama po 60 gld. in obleko. Zdravstveni sluga bode opravljen, kakor magistratni sluge, na rokavu pa bode imel rudeč križ.
Ko se vsi ti predlogi vsprejmo, poroča v finančnega odseka imenu mestni svetnik Fr. Ravnikar tako:
I. Mestnega ubožnega zaklada potrebščine so se nekoliko spremenile ter se imajo za naprej podpore razdeliti v stalne in začasne. Za stalne podpore nastavilo se je 15.800 gld., za začasne 2900 goldinarjev, kar se odobrava; za zdravila pa se nastavi mesto 1100 gld. le 90O gld. glede na uspeh
I. 1888. z 842 gld. in glede na upeljano strožjo štedljivost. Podpore tujcem, ki se pa morajo po vrniti, zmatrajo se prehajalnim i,in BO se vsled tega izbrisale. Potrebščina torej iznaša 25251 gl., pokritje 17896 gld in primankava 7355 gld., kije pokriti iz mestnega zaklada.
II. Ustanovni zaklad ima presumtivne potrebščine 7453 gld., pokritja 7711 gld., torej prebitka 258 gld., ki se ima plodonosno naložiti.
III. Meščanski bolnišni zaklad ima potrebščine
II. 593 gld., pokritja 12.034 gld., prebitka 441 gl-
IV. Pri mestnem zakladu je splošno omeniti, da magistrat izkaže potrebščino in pokritje s pre bitkom okroglih 8500 gld. blizu jednako kakor lani,
tedaj je finančnemu odseku izogniti se napovedanju posamičnih postavkov in se le dotični dodatki tukaj prijavijo. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je društvu katoliških rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu za društveno hišo 200 gld.
— (Vabilo na LXXXII. od borovo skupščino „Matice Slovenske") v sredo dne 20 februvarja 1889. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXX1. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Druge posameznosti.
— (KegljaČka zaveza „Edinost") priredi, kakor smo že včeraj objavili, v soboto dne 16. t. m. v čitalničnih prostorih ples na korist zgradbi „Sokolskega Doma". Vsakdo mora znati, kako nujno potrebuje „Sokol" lastne telovadnice, da, rekli bi, kakor je ribi treba vode, tako neobhodno potrebuje „Sokol" svojega doma, ako hoče obstati in se širiti. „Sokol" je toliko storil za narodno probujo, kakor nobeno drugo društvo in zatorej je sveta dolžnost vsacega Slovenca, da mu po svoji moči pomaga do zgradbe lastnega doma. — Veseli nas torej, da jo „Edinost" prva, katera napravi veselico v to korist, in smemo se nadejati, da bode gotovo jedna najbolj obiskanih v tem pred-pustu! Torej na svidenje v soboto večer in pokažimo, da v jedinosti je močil
— (Volitve v okrajni z as top Ce lj s k i) so že razpisane. Rok za reklamacije v velikem posestvu bil je do dne 13. t. m. Mesto Celje in trgi Št. Jurij, Žalec in Vojnik imajo do dne 20. t. m. izvoliti svoje zastopnike. V Št. Juriji na juž. žel. voljena sta v okrajni zastop gg. Matija Kavčič in Fran P i s a n e c iz Vezovja.
— (Čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k slavnostni besedi s plesom, ki jo priredi čitalnica v Šiški v prostorih zimske pivarne pri Koslerji v nedeljo 17. februvaija 1889. Vspored: 1. Fbrster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni"; moški zbor. 2. Prolog: „V spomin V. Vodnika" govori g. Peter Bizjan. 3. *„* „Ljubav in domovina"; moški zbor. 4. Dvofak: „Slovanski plesi"; štiriročna igra na glasovirji, 5. *#* »Pesem brez imena"; mešani zbor. 6. Leop. Belar: „Rojakom", besede Vodnikove; moški zbor. 7. Fran Abt: „čuj glaB zvonov" ; tercet za 3 ženske glasove. 8. Graj-ščak in kmeta. Opereta v 1 dejanji. 9. Ples. Pri besedi in plesu svira vojaška godba pešpolka baron Kubn št. 17. Ustopnina: Udje Čitalnice plačajo po 10 kr. za osebo. Neudje po 50 kr. za osebo. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi vabi uajuljud-neje odbor.
— (Slavnost otvorjenja bralnega društva v KarlovŠkem predmestji) dne 10. t. m. vršilo se je vseskozi prijazno domače, in gotovo tudi v občno zadovoljnost zbranega p. n. občinstva, da smemo z veseljem zabeležiti, da je,mo-gočetudi v zapuščeni pozabljeni Kurji vasi kratkočasiti se mej naravnimi dobrodušnimi fanti, iz katerih večinoma društvo obstoji. Gosp. predsednik pozdravljal je zbrano občinstvo v kratkem, a krepkem govoru ter poudarjal, da pravo zrnje narodnega duha premišljeno sejano, uzeleni tudi na skalnatih tleh. Potem prebral je došle čestitajoče telegrame, na kar je delavsko pevsko društvo „Slavec" docelilo utis govora s primerno ognjevito pesmijo. Slavnostni govor, katerega govoril je g. Dragotin Hribar, bil je globoko premišljen, sezal je v starodavno zgodovino Slovencev in polagoma dospel do sedajnosti, tako da so marsikomu solze lesketale v očeh, za kar omenjenemu gospodu izreka društvo toplo zahvalo. Prestanke izpolnilo je društvo „Slavec" s krasnim petjem, kar je občinstvo pripravilo v najboljšo voljo, tudi navedenemu društvu izrekamo najtoplejšo zahvalo. Tombola nam je dala veliko število lepih in dragocenih dobitkov, dohodek bil je pa vs led neugodnega vremena bolj majhen, kar je zakrivilo, da ni bilo toliko ljudstva, kakor bi ga bili pripravljeni prostori še lahko vsprejeli.PoJkončanem sporedu izpolnila se je mladini občna želja; godba je zaigrala, in krasne Slovenke od blizu in tudi od daleč vrtile so se z došlimi fanti in gospođici skoro do belega dne. Postrežba, kakor tudi jed in pijača bila je po godu in želimo gospodu predsedniku prihodnjič še boljši uspeh pri ugodnejšem vremenu.
— (Samomor.) Včeraj popoludne ob 4. uri ustrelil se je s svojim revolverjem v konjiški takozvani Mušakovi (Bergerjevi) vojašnici v Trnovem Janez En gel bo g en, podčastnik teške baterijske divizije št. 5.
— (Na kaj je treba paziti, kadar se izvaža blago iz A v a t r o oge r s k e v B r i t i-ško Indijo.)   K  včerajšnji  beležki o izvažanju blaga na Angleško poslala nam je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani še to v priobčenje: „Ker se bode bržkone prej uvel „Merchandise Marks Act 1887" tudi v Indiji, opozarjamo domače eksporterje in tvorničarje zopet na to, da morajo zaboji, vreče itd. zunaj   biti zaznamovane  z besedami: „From Austria".   Povsod, kjer je le mogoče, na embalaži, kartonih in na blagu samem, naj se pritisne z gumijevo štampiljo:   „Made in   Austria".   Na vseh uzorcih in proizvodih naj se piilepijo etikete, katere se morajo pričenjati z besedami: „Made in Austria". To bode za prvi čas  prouzročevalo  nekoliko dela, katero pa se bode  poplačalo s pozneje doseženimi koristimi.   S tem pa se  ogne   domači   trgovec ne samo konfiskacijam carinskih oblastev, ampak inozemski trgovec bode opozorjen na izvor blaga ter je v bodoče naročeval pri  avstrijskem  agentu, ne pa, kakor poprej, pri angleškem prekupci.   Ako se bodo ravnali naši trgovci   po  teh  uaredbah, bode „Merchnndis Markse Act", ki je bil določen v to, da tujo trgovino kolikor mogoče omeji, prinašal blagoslova avstro-ogerBkim obrtnikom, ki trgujejo z Indijo, in neposredna trgovina mora znatneje prospe-vati    Omeniti je še treba,  da utegne biti vsako posredovanje konzularnih organov pri konfiskacijah brezuspešno, torej da se  doma na kaj tacega niti ne zanašamo".
— (Čitalnica na Vrhniki) razpošilja vabila na maskarado dne 24. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina maskovanim ali kostumovanim 50 kr. nema8kovanim 1 gld.
— (Iz Borovnice.) Veselica tukajšnjega bralnega društva, katera je bilo radi smrti cesar-jeviča Rudolfa preložena na nedoločen čas, vršila se bode prihodnjo nedeljo, to je dne 17. t. m., na kar se vsi p. n. povabljenci najuljudneje opozarjajo.
O d b o r.
— (Čitalnica Vipavska) naznanja, da se bode veselica v spomin Valentinu Vodniku, ki se je napovedala na dan 3. t. m. radi nepričakovane smrti cesarjeviča Rudolfa pa na nedoločen čas odložila, vršila v nedeljo dne 17. t. m. P. n. gospoda se tem potom najuljudneje vabijo k obilnej udeležbi, kajti ne bodo se razpošiljala nova vabila, ker ostane vspored taisti kakor je bil napovedan.
— (Goriška ljudska posojilnica) poslala nam je obračun za upravno leto 1888., kateremu povzamemo, da je bilo dohodkov 32.183 gld.
kr. in z u šteto gotovino" (959 gld. -15 kr.) onoliko stroškov torej 64.366 gld. prometa, čistega dobička 1072 gold. 47 kr. Račun glavnice iznaša 10.670 gld., račun hranilnih ulog 31.970 gld 77 kr. račun posojil 45.353 gld. 74 kr. Iz teh številk je razvidno, da posojilnica prav dobro posluje in da se njeno delovanje vedno bolj širi. Ravnatelj posojilnici je dr. Nik. Tonkli, denarničar dr A. Gregorčič, ravnateljev namestnik Mat. Kravanja, priglednik Fr. Ferfila; tajnik Ivan BerbuČ.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Bukurešt 13. februvarja. Zbornica začela posvetovanje o predlogu zaradi obtožbe ministerstva Bratianovega. Obravnava, katero javno mnenje pozorno opazuje, bode jako strastna. Misli se, da bode zbornica odstranila nekatere glavne točke iz obtožbe predlagate-ljeve ter sklenila, da se kabinet Bratianov postavi pred enketno komisijo, katera bode pre-iskavala, koliko odgovornosti zadeva vsacega ministra.
Tokio 13. februvarja.. Mikado proglasil dne li. t. m. novo, po nemškem vzgledu sestavljeno japonsko ustavo.
Razne vesti.
* (Jedne m u človeštvu jeden jezik.) To je bilo gaslo Sehlever-ju, ki je izumil volapiik. Dolgo se je mislilo, da je vsesvetovni jezik neumnost, toda kaže se, da temu ni tako. Znanje volapdka sa hitro širi. Sedaj ga že govori nad 1 milijonov 200 tisoč ljudij, torej blizu toliko, kakor je nas Slovencev. Volaptlk pa ne namerava spodriniti druzih jezikov, temveč ima biti le olehčevalno sredstvo za
občevanje narodov mej seboj in s tega stališča je ta jezik potreben. Ideja vsesvetovnega jezika pa ni tako nova. Stara je že 150 let. Ž njo se je pečal že Leibniz, za njim pa več druzih učenjakov. Nekateri so priporočali,  da  bi  se  kateri živih jezikov vsprejel za občni svetovni jezik, drugi so hiteli, da se osnuje poseben jezik. Prva ideja se ni dala zvr-šiti zaradi narodnega ponosa in ker je vsak jezik, kateri se sedaj rabijo, precej težek in ni misliti, du bi se ga  mnogi  poprijel*.   Poslednjo  idejo je pa uresničil katoliški duhovnik Schlever.   Mož se je mnogo trudil, učd se je petdeset jezikov, skoro vse evropske, nekaj azijskih, mej njimi tudi japonskega in kitajskega, pet afriških in več ameriških narečij, tedaj ga moremo preštevati k najboljšim lingvistom. Prva njegova slovnica je izšla leta 1879. in od tega časa so izšle slovnice volapiika že skoro v vseh evropskih jezicih.   Osnovala so se društva volapii-kovcev, katere otvarjajo kurze za pouk tega jezika. V Franciji, Ilolandiji in Švici je po srednjih šolah obvezen predmet. V Madridu, na Dunaji in Mona-kovem se predava na vseučiliščih.   Sedaj izhaja v volapiiku  18 listov in se je vanj prevelo mnogo literarnih dol, mej drugim tudi delo cesarjeviča Rudolfu o potovanji po orijentu. Posebno važnost si je pridobil „volupiik" v trgovini    Po večjih prodajal-nicah v velikih mestih se občuje tudi  v vola|iiiku. Tako je v Parizu v Magazin du Printempa" 120 pomočnikov, ki znajo voliipUk. Nad takimi prodajal-nicami navadno opaziš napis „volnpiikon", to je, tu se govori v volapiiku. V mnogih hotelih se od služabnikov zahteva znanje volapiika.   Schlever daje diplomo osebam, ki so se naučile volaptik, in take osebe imenuje se „ volapdkatidel" to je učitelji volapiika. Dosedaj se je izdalo nad 1200 diplom lopi-del, t. j. višjih učiteljskih in sto plofed, to je profesorskih. Razni  učenjaki o  volnpiiku   kaj ugodno sodijo. Tako pravi prof. Alfred  Kirchhof,   da bode v   trgovini in mejnaroduih oduošajih   pridobil ai volaptik tako veljavo, kakor jo je nekdaj imel latinski jezik v znanostih. Omeniti je še, da je v volapiiku mnogo slovanskih korenov in besed.
* (Po ne ver j en je.) Pri davkariji v Gal-goczi na Ogerskem zasledili so precejšnje ponever-jenje. Davčnega terjalca Heima, kateri je že dlje časa polnil svoje žepe z državnimi novci, so te dni prijeli in deli pod ključ.
* ( Ta t v i n a.) V Balassa-Gvarmatu na Ogerskem ulomili so 7. t. m. po noči nepoznati lopovi v prodajalnico tamošnjega urarja Reissa ter mu odnesli dragocenostij in srebrnih ur za 1500 gld.
P o b I a ti o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
Bkušenu in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti znhasiinju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred pouarejMiijeiu se )ttko HVMri. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rndeče tiskano ii:ihi> protokolnvano varstveno znamko „Nveti l..«'4»l»<»l«l'a in našo firmo lekarni« ,,|>ri h\. Leopoldu", Dimni, mesto. Kette der N|ilef(el- uud PlnnkeuKnsMe. V LJtiblgnui se dobivajo pri gosp. It'kitrp €1. IMecoll-jl. (759-18
Meteorologično poročilo.
5SW
mm nor
• ^ *\ i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aSUSs
žl+lPi--»ažiž
M. it j o i :
9. februvnrja.
Pri Slon■■: Adler z Dunaja.  — Molline  iz Tržiča.
— Schmeli z Dunaja.
Pri Malici j Lupien, Kddel z Dunaja. — Ahovaler Achdorf z Dunaja. — Locatelli iz Trsta. — Birkingur l Dunajai
Pri južnem kolodvoru : Stich z Dunaja. — Ču-belic iz Iuuuiosta.
Pri nvNAriJHkem cetuirjl: Dopler iz Mokronoga.
Umrli so v fjuhljuiii:
9. febmvarja: Ferdinand Molk, delavec, 3ii let, za plevritičnim eksudatom.
9 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	j Tem-1 peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
.o	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	725 l mm. 723'7 mm. 723B mm.	—16 6° C 7'2UC — 6-0° C	brezv. hI. zali. brezv.	megla obl. obl.	6 10 mm. snega.
12. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7238 mm. 727 0 mm. 732 2 miti. 1	— 10 8° C — 2-8'C — 3 6° 0 ' 1	brezv. si. vzh si. vzh.	megla snež. obl.	3 80 mm. snega.
pod	Srednja oormatom.	temperatura —99° in		— 5-7°	. za 73° in 53	
XD-d.z3.sij sira, borza
dne* 13. februvarja t. 1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   8335 — gld.
Srebrna renta.....„     88*85 — „
Zlata renta.......111-40 — „
6% marčna renta ....     ,     9895 — ,
Akcije narodne banke...     .   884"— — „
Kreditne akcije.....                         „   311 30 — „
London........                                   „   121*05 — \
Srebro........,     —•— —
Napol. .,.......                                „      9-58 — ,
C. kr. cekini  ....             ,      5"o8 — „
Nenifike marke.....                        .     59*17'/« — „
4% državno ereSko iz 1. 1861     260 gld. 135 gld.
Državne svečke iz 1. 1864           100   „ 180 „
Ogerska zlata renta 4"/0   .   .       ... 101 „
(flgorska papirna renta f>n/„   .       ... 94 ,,
;-"/(, Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104 ,,
DunavR reg. srečke 5°/0   .   .     UM) gld. 122 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/0 zlati zast. listi . 122 „
Kreditne srečke.....100 gld. 184 „
Rudolfove srečke.....                           10 22 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 127 „
lrammway-drnAt. velj. 170 gld. a v. 231 „
danes 83-15 83-65
111 10 9880
884-—
310-80
121-25
9-59 5-68 59*87Vi
domaČe perutnine.
Z mlekom pitane štajerske kapune K gld. l.io
" " ■ » B n D 1.-
*     »        ti         r>       purane „ „ —.80
»     ■        »         »       race     „ „  —.95
Nadalje perje od kapunov brez peruti — 20
Velike gozdne jerebe .   .   .   komad po "  — 90
Škarjevce.......                              ,      „ „ -.40
razpošilja proti povzetju (99—2)
Josip Robltscli r ITIari!»oi n.
50 75 35 15 75
25
66
kr.
V Horjulu »e proda iz prosto  roke   in dober kup lani iz močnega lesa narejeno (90—3)
poslopje
8 aežnjev dolgosti in 5 sežnjev notranje Sirokosti 'svetlobe!. Pod tem posUipjom je tudi Nke<lenj. — Kup in druge pogoje pove Anton ICiliar h. Nt. »Iv Horjulu.
o Na najnovejši in najboljši način J
J umetne (825—22) t
.zobe I« zobovja;
♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plomlio- ♦ VHiij«  in   \se  xol»ne operacije, — odntranuje X
♦ sobne bolečine z uamrtenjem živea #
: zobozdravnik A. Paichel, !
J  poleg Hradeeke^'a čovljarskega) moRtu. I. nadstropje. ^
pustni krofi
dobe se vsak dan v
J. Foderl-ovi pekarni
v Lingovili ulicah. 9r.9)
„Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice",
registrovana zsLcLrTjLgra. z neomejenim poroštvom Xj3-uL"bljan.i.
-m -i a^i - -■■-
VABILO
VIL rednemu občnemu zboru
„Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice'4 v Ljubljani,
kateri bodo
dne 17. februvarja 1889. ob 10. uri dopoludne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti hiš. štev. 3.
DNEVNI RED:
1. Nagovor ravnatelja. — 2.  Poročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. — 4. Volitev ravnateljskega odbora, in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov. - 5. Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. — 6. Predlog ravnatelj skega odbora radi spremembe     6. in 34. zadružnih pravil. — 7. Slučajni predlogi.
Ljubljana, dn<5 3. februvarja 1889. Ravnateljski odbor.
Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnico Ljubljanske
okolice" v Ljubljani. 83)
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Liubljanske okolico" je bregledalo in primerjalo letne račune za leto 1888. in naznanja |> n. zadružnikom, da so pregledani leini računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30. al. 3. zadružnih pravil.
Ljubljana, dne 8. februvarja 1889. Nadzorstveni odbor.
IEI!>?■•   ■<:'' '"' "'v^r!;,'   "*,:v .
Priporočba dimnikarske obrti.
Opiraje se na mnogoletno BkuŠnje svoje obrti po raznih deželah, priporočam se ćastitim p. n. hišnim posestnikom, prečastiti duhovšeini, posestnikom tovarn v mestu in na deželi za izročitev Mimženju dimnikov, pn ij in Ntediluili ounji*.«-. kakor tudi za poži|(»uj« »»j uravmivo «•«•% ij pri ikimIi >ia\ i.iih. — Ker bodom delal aam in vttako po delavcih svojih Htorjeini delo strogo nadzoroval, zagotoviti urnem p. n. »lavnemu občinstvu, da bodo vedno najbolje poatreženo ter se nadejam obilo uporabo mojo maloukosti.
Spoštovanjem
(93-2)
VALENTIN HRIBAR,
dimnikarski mojster,
■V   I   ju l»l.|si isi.   1 >i jm.-.K«-  Ulioe tittm i*.
fT^n ANTON OBREZA f t
Lin dekorat6r- J       v Ljubljani, Selcnbur-ove ulico št. 4, ^n
apecirar J in dekorater.
priporofia okusno iti trdno narejeno zimnice, niodmre na ppresili, divane, stole, otoniane, ^arunnre za salone, jedilne hoIio in spalnice; dekoracije za sobe, dvorano in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, jo pri-ppsnano doliro iti brezhibno, k;-.r ^° tovo priča unija razstava v Hudolil nuniii, in Ntojim z o/irom na nizke cclU' izven konkurence. ■ 1'iipoiočiun pa vsuni resnim kiipct-ui, da zahtevajo moj llurtrovani cenik in uzorce blu^a, kar ra/pošiljam zastonj in franko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr ago t,in Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tifikarue44.
JG