Poštnina plačana v gotovini Cena Din 3 OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11929 30 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: NIRKO POLI* CAR IN TESAR Premijera 23. oktobra 1929 Gfeganfna dama in gospod kupujeta nogavice in rokavice fe v specijafni trgovini V. LESJAK ŠELENBURGOVA ULICA 3 Ot/U', cAUBry«o JUTR O VI MALI OGLAS/ RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAHI PRODAJO KUPIJO POSREDUJEJO VSE in Oglasni odcfclsk »JUTRA« prMernovaaul4 SEZONA 1929/30 OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 23. oktobra 1929 Lortzing: Car in tesar Gustav Albert Lortzing se je rodil ‘23. oktobra 1801. v Berlinu. Oče mu je bil trgovec z usnjeni Johann GottLob Lortzing, a mati Charlotte Sophie, roj. Seideln. Gustav Albert je bil edini otrok svojih staršev, ki so živeli vzorno zakonsko življenje. Kljub siromaštvu so ga vzorno vzgajali in ker je že v zgodnji mladosti kazal mnogo veselja do glasbe, so mu tudi v tem preskrbeli temeljit pouk. Januarja leta 1812. se je mladi Lortzing preselil s svojimi starši v Bieslau, kjer so dobili namestitev pri mestnem gledališču. Leta 1814. je šla Lortzingova družina z bamberškim ravnateljem Lichtensteinom v Strassburg v E., kjer je Lichtenstein komponiral svojo carsko opero: Frauemvert oder der Kaiser als Zimmermann. Tu se je mladi Lortzing prvič seznanil s snovjo, ki jo je pozneje sa i: obdelal in tako zmagonosno in privlačno podal. Da, bi pomagal svojim staršem, je moral igrati otroške vloge in med dejanji predavati humoristične pesmi. V letih bede 1816. in 1817. je podpiral 'svoje starše tudi z zaslužkom od prepisavanja not. Sploh si je bil vedno v svesti svoje dolžnosti in hvaležnosti do svojih staršev. Kljub vsemu pa ni zanemarjal glasbe; nasprotno, vadil se je autodadik-tično v kompoziciji, klavirju, čelu in v vijolini vedno dalje. Do leta 1822. je Lortzing dozorel v, mladega moža. Kot igralec in ne-izšolan tenorist je bil radi muzikalnosti in talenta vedno zelo uporabljiv v operi. Nastopal je v Aachenu in Kolnu pod ravnateljstvom Derossijevim. Poročil se je v Kolnu 30. januarja 1823., 221eten, s svojo ljubljenko Roschen, s katero je živel v srečnem zakonu do svoje prezgodnje smrti. Enajst otrok, med njimi dvakrat dvojčki, je bil sad njegove ljubezni in stalnih skrbi. 3. novembra 1826. se je preselil Lortzing z ženo v Detmold, kjer je dobil angažma na tamošnjem dvornem gledališču. Prvič v živ- 25 ljenju je zapustil svoje starše, ki so ostali v Kohiu. Detmoldsko gledališče je izmenoma igralo v Ministru, Osiiabriicku in Pyrmontu. Iz Detmolda je potem večkrat gostoval v Hamburgu in Kolnu in 1. 1830. v Mannheimu. Leta 1833. je odšel Lortzing iz Detmolda v Lipsko, kamor ga je pozval njegov prejšnji kolnski ravnatelj Ringelhardt. Angažiral je tudi njegove starše: očeta kot blagajnika in mater kot komično starko, njega pa kot igralca in pevca. Čas njegovega an-gažmana v Lipskem, kjer je živel ob strani svojih ljubljenih staršev in svoje nežne ženke, je bil najlepši v njegovem življenju. Tu se je tudi zelo plodonosno in srečno udejstvoval v svojem umetniškem poklicu. Živel je veselo, daleč od vseh skrbi, humor se mu je posvežil, ne samo na pozorniei, tudi izven nje. Njegov sveži talent 11111 je omogočil, da je v tem času srečnega zadovoljstva ustvaril dela, ki jih je pozneje častil ves nemški rod. Ravnatelj Ringelhardt 11111 je poveril tudi operno režijo, a v tem posiu se ni nikdar počutil dobro. Njegova dobrohotna nrav se je upirala energičnemu nastopu, ki mora biti laslnost vsakemu režiserju. Iz istega vzroka se pozneje tudi kot kapelnik ni mogel uveljaviti. V Lipskem je komponiral opero »Die beiden Schiitzen«, ki je bila vprizorjena 20. februarja 1837. v tamošnjem mestnem gledališču. Neposredno za tein se- je Lortzing dogovoril s svojimi prijatelji, da bo komponiral novo opero: Czaar und Zimmermann (Car in tesar). Mnogo trpkih očitkov je moral Lortzing preslišati radi že prej znane Lichtensteinove opere: Frauemvert oder der Kaiser als Zim mermann in radi Melesvilleve veseloigre iz leta 1818. »Le Bourgue-mestre de Saardam ou les deux Pierres«, ki jo je prevedel in izdal pl. Bieaenfeld v Bambergu; dolžili so ga tudi, da je plagiral Bouilly-Gretryjevo opero »Pierre le Grand«, ki jo je pozneje na novo komponiral pl. VVeigel. Največji trn v peti pa jim je bil francoski vaude-ville: »Le Bourguemestre de Saardam, ou le Prince charpentier« (Saardamski župan ali knez tesar) Melesvilla, Merla in Boirieja. Francoski vaudeville prinaša prizor za prizorom, vse drastične dovtipe županove in promptne odgovore Chateauneufove, sploh vsa dejanja nemške opere, brez tretjega dejanja, ki je Lortzingova last. »Car in tesar« je doživel svojo krstno predstavo 22. decembra leta 1837. v mestnem gledališču v Lipskem. Vsebina operi je sledeča: Car Peter Veliki se odloči, izučiti se umetne gradnje ladij. Nastanil se je v Saardamu kot navaden tesarski pomočnik — francoskemu in angleškemu poslaniku pa njegova namera ni ostala prikrita. Oba ga poiščeta in vsak bi rad sklenil zvezo z Rusijo. Francozu se prav kmalu posreči najti svojega 26 moža., ..dtem ko Anglež po nespretnosti bedastega župana van Betta naleti na ruskega vojaškega begunca Petra Ivanova ter misli, da je le ta ruski car. Oba poslanika se preoblečena približata omenjenemu tesarju, da bi se lahko nemoteno ž njim pogovorila. Francoz zelo hitro doseže svoj cilj. Nasprotno pa je Anglež prevaran in neprostovoljno preskrbi carju potni list, da Ivi mogel nemoteno odpotovati v svojo državo. Pred odhodom pa se Peter Veliki še pokaže kot Car, združi begunca Ivanova s svojo ljubljeno Marijo, nečakinjo bedastega župana in se vrne blagoslovljen v sveto Rusijo. Občudovanja vredno je, s kakšno spretnostjo je pesnik in komponist Lortzing izdelal svoje operne knjige. Lortzingov francoski vzor je obsegal le dve dejanji, a on jei potreboval treh. Izumiti je moral torej še tretje. Posrečilo se mu je to tako izvrstno, da' tvori njegovo tretje dejanje silno gradacijo vse opere. Svoj smoter je dosegel s prekrasno sceno kantate: »Blagoslovljen naj dan bo tvojega prihoda«, s humorističnim dvospevom Ivanova in Marije in pa s carjevo pesmijo. Carjeva pesem, ki je morala pri krstni predstavi zaradi hripavosti baritonista Richterja odpasti, prvotno ni bila namenjena za to opero. Pozneje šele, ko je Lortzing uvidel potrebo tretjega dejanja, je uvrstil to pesem, komponirano že v Ministru in namenjeno prostozidarski loži. Krstna predstava je bila podana z najboljšo zasedbo; Lortzing sam je pel Ivanova. Vendar ni imela zaželjenega uspeha. Šele po berlinski vprizoritvi, kjer je bila opera sijajno sprejeta, je pridobila polno priznanje tudi v Lipskem. Sladke melodije si je ljudstvo hitro osvojilo in jih prepevalo vsepovsodi. Opero so prevedli v razne svetovne jezike, tako tudi v ruščino, kjer so jo pa predelali, kar pa njeni vrednosti; ni škodovalo. Po ruski predelavi se je dejanje opere vršilo v Gentu- za kar so porabili poročno potovanje cesarja Maksimilijana v Gent. Iz Rusije je postala Nemčija in iz carja knez. Lortzingova opera »Car in tesar« nima v glasbeni zgodovini sovrstnice in je nenadkriljeno mojstrsko delo nemške Spiel-opere 19. stoletja; njen komponist je klasik čiste nemške ljudske opere. Naj tu sledi seznam oper, ki obdelujejo isto snov: »The Burgomaster of Saardam«, angleški melodram od Frede-rica Reynoldsa. - »Peter der Grosse*", muzikalna drama komornega muzika Chr. Gottlieba iz Gothe. Krstna predstava je bila 1780. — Pierre le Grand«, francoska opera A. E. M. Gretryja, spesnil Nicolas * Bouilly; krstna predstava je bila 13. januarja 1790. v pariški Comedie 27 Dirigent: Niko Štritof. Komična opera v treh dejanjih. Peter I., ruski car, pod imenom Peter pomočnik...................... Peter Ivanov, ruski ubežnik, tesarski f°Čnik.......................j Gostič van Bett, župan v Saardamu . . Marija, njegova nečakinja . . . Admiral Lefort, ruski poslanik . Lord Syndham, angleški poslanik Markiz pl. Chateauneuf, francoski pos1 Vdova Brovvn, tesarska mojstrica Holandski častnik.................. Občinski sluga..................... Tesarji, ljudstvo, holandski občinski svetniki, mornarji in plesalke. V III. dejanju pleš letni zbor holandski narodni ples, ki ga je uvežba' 6hi mojster Golovin. Dejanje se godi 1. 16$ Saardamfi na Holandskem. Krstna predstava Lortzingove opere je bila 22 i6mbra 1837. na mestnem gledališču v Lipskem ffedil in uglasbil G. A. Lortzing. ajlov kot tesarski , p. Grba Gostič Križaj Ribičeva . V. J anko Rumpelj . T, Kovač Španova Sekula Blagajna se odpre ob 7. uri Zace Parter: Sedeži I. vrste . Din 46 , II. - III. vrste . . 40 > > . . 38 „ VII.-IX . , 35 „ X.-XI. , . . . 30 Lože: Lože v parterju .... . „ 180 „ 1. reda 1 - 5 . . . . . „ 180 6-9 ... . . 200 Lože: balkonske j Nadaljni ložni Balkon: Sedežijj VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki blag*)' Režiser: Jos. Porhfe. ob pol 8. uri Konec ob po! 11. uri . . Din 100 .... 120 , (^terju . , 25 k'■ redu . „ 30 H “alkonu „ 20 . . „ 30 • „ 25 • • „ 18 Galerija: Sedeži I. vrste II. „ III. „ IV. „ v »» ’ • ») Stojišče Din 16 14 14 10 10 4 Dijaško stojišče . . ^«rnem gledaliiCu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ur« O italiene. — »Die Jugend Peters de« Grossen«, opera Jos. Weigla, Spesnil Georg Friedrich Treitschke. Krstna predstava na Dunaju, 11. decembra 1814. — Frauemverth oder der Kaiser als Zimmermann«, velika opera v treh dejanjih. Spesnil in uglasbil pl. Lichten-steiu. Krstna predstava je bila v Strassburgu 1814. — »Le Bourg-mestre de Saardam, ou le Prince charpentier« (Sardamski župan ali knez in tesar), francoski vaudeville v dveh dejanjih. Spisali Me-lesville, Merle in Boirie. Krstna predstava je bila v Parizu v varijete teatru 25. marca 1825. — »Pietro il grande«, italijanska opera, Vac-caijeva. Prvič vprizorjena v Parmi 1. 1824. — »Pietro il) grande«, italijanska opera Mercadanta, prvič vprizorjena v Lizboni 1. 1827. — >11 Borgomastro di Saardam«, italijanska komična opera v dveh dejanjih od Gaetana Donizettija, spesnil Gilardone, prviči vprizorjena v Neaplju 1827., v nemščini pa 2. avgusta 1837. na Konigstadter teatru v Berlinu. — »Peter the great«, angleška opera Th. S. Cookea, prvič vprizorjena v Londonu 1829. — »Pietro il grande«, italijanska opera L. A. Juliena, spesnila Desmond Ryan in Maggiori, prvič-vprizorjena v Londonu 17. avgusta 1852. — L’etoille du nord«, francoska komična opera v treh dejanjih, Giacoma Meyerbeerja, spesnil Eugene Scribe, prvič vprizorjena v Parizu 18. februarja 1854. Še večje pa je število veseloiger in spevoiger, ki obdelujejo isto snov. Posebno je omeniti »Le Bourguemestre de Saardam, ou les deux Pierresr, veseloigra v dveh dejanjih od Melesvilla, prevedel jo je pl. Biedenfeld pod naslovom: »Der Riirgemeister von Saardani oder die beiden Pe*er« in izdal 1. 1822. v Bambergu; to je Lortzing, kakor že prej omenjeno, porabil za svojega carja. 2. decembra leta 1841. je zadel Lortzinga najtežji udarec; omenjenega dne mu je umrl oče. Dolgoletna iskrena želja Lortzingova, otresti se igralstva in se posvetiti samo glasbi, je bila izpolnjena I. 1844., ko ga je vodstvo gledališča v Lipskem, ki je prešlo od Ringelhardta v roke drja. Schmidta pozvalo kot dirigenta. V poletju 1844. se je odzval povabilu svojega prijatelja in po-setil Frankfurt a. Main in Mannheim. V Mannbeimu je 3. julija dirigiral svojega »Carja«. Odlikovanja, ki jih je tu prejel, so bila nekaj posebnega, nenavadnega. Tu je bil Lortzing na višku svoje sreče, triumfalni pohod v Frankfurt in Mannheim je bi] vrhunec njegovega umetniškega doživetja. 1. avgusta 1. 1844. je nastopil Lortzing svoj angažma kot dirigent v mestnega gledališkega orkestra v Lipskem. Ali ta tako vroče za-željeni angažma mu je prav kmalu postal težko breme. Njegova 30 prevelika prijaznost in popustljivost kakor tudi revmatični napadi in denarne zadrege so mu zagrenil? leti 1844.—1845. — Kadi šte-denja je ravnatelj dr. Schmidt odpovedal Lortzingu angažma 1. maja 1. 1845. Vse prošnje za novi angažma kot kapelnik so ostale brezuspešne. Pozimi 1. 1845. in spomladi 1. 1846. je moral mnogo potovati in gostovati, da se je mogel preživiii. Med tem časom ga je pozval dunajski gledališki, ravnatelj Pokorny, naj tam naštudira in vprizori la,-,tno opero: »der Waffenschmid«\ Opera je bila sijajno sprejeta in Lortzing je žel obilo priznanja. Uspehu je sledil angažma na Dunaju. Na Dunaju mu je 12. decembra 1846. umrla iskreno ljubljena mati, ona, ki mu je v vseh življenskih bojih in trpljenju vedno zvesto stala ob strani. Delovanje brez reda in pomanjkanje repertoarja pa mu je zagrenilo Dunaj, kraj, kjer so ga nadvse pričakovanje sijajno sprejeli in mu bili vseskozi naklonjeni. Gledališke razmere so postale neznosne in žalostne, ravnateljstvo je bilo prisiljeno gledališče zapreti in Lortzing je bil zopet brez kruha. Pozimi 1849. so ga ponovno pozvali v Lipsko, da naštudira in dirigira svojo opero »Rolandsknappeiu. Občinstvo je sprejelo opero z nepopisnim navdušenjem, tako, da so mu zopet ponudili mesto kapelnika, najprej za 3 leta. V nekem sporu z ravnateljstvom so mu namignili, da pevci z njegovim vodstvom niso zadovoljni, in da bi le kot drugi kapelnik prišel v poštev. Lortzing se ni hotel nikomur vsiljevati in je že po preteku nekaj tednov svojega angažmana prosil za odpust, ki mu je bil takoj dovoljen. Naslednja leta, do njegove smrti, so bila dolga veriga samih skrbi, revščine, pomanjkanja in bolezni. Da je mogel preživljati svojo družino je potoval iz kraja v kraj kot dirigent, pevec in igrale«. V tistih časih so bile tantjeme od posameznih oper tako malenkostne, da skladatelj ni mogel mirno in udobno živeti od njih. Takratne tantjeme so prinašale 30 do 60 tolarjev od posamezne opere, od te vsote pa je odpadlo 25 tolarjev za partituro. Vsled tega si je moral poiskati še drugih dohodkov in se je večkrat zelo bridko tolkel skozi življenje. — Upanje, da se njegov >Car in tesar« vprizori v Londonu in da si bo s tantjemami opomogel, se ni uresničilo. Posrečilo se mu je dobiti kapelniško mesto pri Friedrich-Wilhelmstadtischer Theater v Berlinu. Zrahljano zdravje, napredujoča bolezen in skrbi, razna nasprotstva v službi so ga kinalu uničile. Leta 1851. dne 21. januarja je za vedno zatisnil oči stvaritelj tolikih prekrasnih del. Umrl je v 'svojem rodnem mestu nepričakovano, v največjih skrbeh, na srčni kapi. Življenje mu je postalo 31 neznosna teža in kot v posmeh ga je ob sijajnem pogrebu slavil ves tedanji svet, ki mu je vse drugo ostal dolžan. Za vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci je skrbel po subskripciji vseli nemških bivališč takozvani oskrbovalni zaklad. Lortzingova vdova, ki je po njenovi smrti živela brez skrbi in revščine, je umrla 13. junija 1854. > Ali Pascha von Janina , opera v enem dejanju. >Die Jagd*, komična opera v treh dejanjih. »Die beiden Schiitzen . komična opera v treh dejanjih. >Czaar und Zimmermann , komična opera v treh dejanjih. >Čaramo oder das Fischermadchem, komična opera v treh dejanjih. Hans Sachs«, opera v treh dejanjih. »Der Wildschiitz«, komična opera v treh dejanjih. »Undine«, romantično-pravljična opera v štirih dejanjih. »Der Waffenschmied , komična opera v treh dejanjih. »Zum Grossadmirak, komična opera v treh dejanjih. »Rolands-Knappen oder das erselmte Gliick , komična romantično-pravljična opera v treh dejanjih. >Die Opernprobe", komična opera v enem dejanju. Regina oder die Marodeure«, romantična opera v treh dejanjih. »Casanova«, komična opera v treh dejanjih. Razen tega je Lortzing komponiral še razne sprevoigre, oratorije, pravljice, slavnostne prizore, pesmi, himne itd. Vprizoritev Lortzingove komične opere »Car in te«ar« v ljubljanski operi sta naštudirala kapelnik Niko Štritof in režiser Jos. Povhfe. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. Seznam vseh komponiranih Lortzingovih oper: 32 Dt/UO 7a^mo /toV1 CAiZaiVKO Protinikotin „Nicotless“ je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi Vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-c&> gerijah in trafikah Elitni kino Malica In Kino Ideal opozarjata cenjeno občinstvo na premijere sledečih velelilmov: Zbogom Mascotte £ifnan 'Harveg Jgo Sgm Plesalka bogov ffitda §ray Ctive Brootž es> Tina Ulag ZOong Manolescu Jvatt 77ložitf)in “Brigita Ti e (m Tieinricfj ffeorge Rasputin Vfadimir ffajdarov f&> §rigorije Cfjmara Lulu Tranz Bederer (S> £ouise Broofis Tritz TCortner Cigan primaš Brnet VereBes Pat in Patachon v Afriki Smeh ! Smeh! Smeh ! S. o. s. Jjiane Haid Tlffons Trgfand Baskervilski pes Detektivski velešlager po znamenitem romanu Sherlock Holmesa • M bo Grof Monte Christo g* Po romanu A. Dumasa £L” u > Zena brez sramu o- §* • §reta §arBo as> Jofjn §i(6ert Prebujenje P3 N • N Vitma Bankg X- M ■4-» *n Stric Tomova koča Po znamenitem istoimenskem romanu <