81. številka.
Ljubljana, v torek 10. aprila.
XVI. leto, 1883.
•v
Iihaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vbo leto 16 gld.t za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., s« jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meBCc, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kol mana hifii „Gledaliska stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dr. Jacques in mi.
V 15. dan marca t. 1. napal je znani dr. Jacques v javnej seji državnega zbora naš list, ter v dokaz nadih grozodejstev čital neki članek, kateri bi bil poojegovej trditvi tiskan malo dnij poprej v „Slovenskem Narodu", a ne konfiskovari. Dru. Jaquesu zljubilo se je tudi trditi, da je naš list v intimnej zvezi z deželao vlado kranjsko.
6. dr. Vošujak zavrnil ga je jako odločno takoj v istej seji in mu povedal, da je naš list vsekdar bil, je in bode nezavisen, tedaj z nikako oblastnijo v najmanjšej zvezi. Dr. Jacques ni repliciral, ampak otresel se je, kakor moker psiček.
V 3. dan t. m. zavrnilo je tega famoznoga zastopnika dunajskega notranjega mesta c. kr. deželno predsedstvo kranjsko v pismu, katero smo i mi priobčili. To pismo seglo mu je do živega. Začelo se je brzojaviti na vse strani, povsod iskala se je dotična številka našega lista, v katerej bi bil po dru. Jacque.su navajani Članek. Rakuš v Celji, Matschnigg v Olovci, Franz Miiller in dr. PfeflVrer v Ljubljani: vsi bo bili na nogah in slednji bil bi v svojej veledušnosti pokupil vse številke našega lista, kar jih je izšlo v letošnjem prvem četrtletji, da je iskana vmes. A ves trud bil je zaman in tužnega srca brzojavilo se je iz Ljubljane nazaj, da dotične Številke ni moči dobiti, ker navajani članek v obte ni bil tiskan.
Vse to bilo bi navadnemu človeku dovolj, da bi držcl jezik za zobmi in utaknil svojo blamažo v žep. A dr. Jacques je vsaj glede moštva nenavaden, in po guslu „Csilumniare audacter, semper aliquid haeret" napisal je v 7. dan t. m. nov „Schreibe-brief", v katerem ponavlja vsa svoja sumničenja in vse svoje brezvestne laži. Za tega delj zdi se nam potrebno zavrniti ga.
V omenjenem svojem govoru trdil je dr. Jficques, da je dozdevni članek bil priobčen malo dnij pred 15. marcem 1.1., v svojem zadnjem pismu pa pove,
da je bil ta članek v 9. štev. v (Jelovci izhajajočih „Freie Stimnien" z dne 8. t. m. „in wortgetreuer deutscher Uebersetzung", v „Narodu" samem pa meseca januvarja t. 1.
Ne vemo, kdaj je dr. Jacques napravil izpit kot tolmač slovenskega jezika, da se usoja zatrjevati, da je prestava v „Freie Stimmen" „wort-getreu"; najbrž ga je pri tem vodila znana semit-ska površnost iu zlobna lahkomiselnost, a dra. Jacquesa logično doslednost jako čudno osvetljuje, da sta iz njegovih malo dnij postala h krati dva meseca. Pa niti ta dva nesta pristna, kajti tudi v meseci januvarji ni bilo dozdevnega članka. Kar je tedaj v tej zadevi trdil dr. Jaques, Jc» laž.
Dr. Jarques piše nadalje, da je začetkom leta 1882 v „Slov. Narodu" bil članek, ki je pričel z besedami: „Im politisehen Leben gilt nur der Fa-nali iimis" itd. Mi odločno izrekamo, da se, kar naš list obstoji, noben članek ni začel z navedenimi be sedami, najmeuj pa v 1. 1882. — Dr. Jacques, to je Vaša cinika laž!
Dr. Jjuques trdi mej drugim, da smo mi od vlade zahtevali, naj odstrani vse ljudske učitelje in šolske nadzornike, ki so v zvezi z nemškim „Sehul-vereinom". Ne glede na to, da so naši v tej zadevi pisani Članki bili vsi zaplenjeni, kar plemeniti dr. Jacques previdno zamolči, moramo odločno protestovati, da bi bili nasvetovali odstranjenje dotičnikov, ampak zahtevali smo, da se jim delovanje za nemški „Schulverein" prepove, dobro ziajoč, da dvema gospodoma nihče ne more služiti iu da se s tem širi le demoralizacija. Dr. Jacques zakrivil je v tej zadevi tre* (Jo laž.
Če nam očita, da smo visokostoječe politične in sodnijske uradnike, „\velche man deutscher Ge-sinnunt? zieh", napadovali, ne bodemo tega zanika vali, a naši napadi neso veljali nemškemu mišljenju, temveč le nezakonitemu in strastno slepemu delovanju proti ravnopravno sti.
Tu je tedaj dr. Jacques resnici zopet vodoma v obraz bil in nam zopet nekaj očital prav po nepotrebnem, kajti, dasi nemarno take semitske bezo-braznosti in tako drzovito zakodranih „šnekerlov" pri ušesih, kakor morda dr. J<tcques, vender imamo i mi, kakor on, nalog, kritikovati in napadati javne nedostatke in nezakonitosti, bodi si na političnem, bodi si v Bodnijskem pol|i, in pri tem nam ne treba nikdar gledati na to, je li dotična osoba visoko, ali nizko, ker je krivica vsekdar in povsod le — krivica. —
A recimo, da bi bili navedene članke res pisali in sicer v času po dru. .huques u določenem, — kar pa zanikavamo, — znali bi gotovo tudi za tehtne razloge svojemu pisanju, in podprli bi svoje trditve. Ne tako pa dr. Jacques! Ta mož sumniči, kopiči neresnico na neresnico, a z dokazi ostane na dolgu.
In vender bi baš dr. Jacques kot jurist, zlasti pa ko tak jurist, ki si na svoje juridično znanje veliko domišlja, moral znati, da navadna fraza „fešte Uberzeugung" iu „Be/iehungen zu dem gedachten BlMte mit vulliget Lviden* »ich ergeben", še '.i nikak dokaz, temveč jednake vrednosti, kakor bi mi trdili, da je dr. Jncques v tesnej zvezi z dunajskim „Vaterland-om". Vse kar je dr. Jacques t ve-zel o zvezah našega lista z deželno vlado kranjsko, proglasimo tedaj Kot i#.nii*-t«kii<lc*iftt»l|oznc» laž.
Da ne bodemo preobširni, omeniti nam je še jednega stavka, v katerem dr. Jacques poudarja, da ni „Laib. Zeitung" nam nasproti „niemals ein Wort der Iltige oder Abwebr ge^en die unausge-setzt vviederkehrenden Verunglimpfungen des Deutsch-shums gt funden". Tu se kaze liberalnost Abrahamovega potomca v pravem svitu. Ne zadostuje mu kontiskucija, ki je zadela vsako deseto številko na-šega list«, rad bi še posebne „Kuge" ; kako si slednjo misli, tega ni povedal, morda celo po ruskem načinu, da se po tretjem svarilu list kar zatre, 8 sem bi bilo dru. Jaeques-u radikalno pomagano.
LISTEK.
Asja.
(Povest. Ruski spisal Turgenjev, poslovenil J. P.) (Dalje.)
XVII.
Podal sem se iz mesta ter šel naravnost na polje. Silna nevolja me je grizla. Obsipal sem 8e z očitanji. Kako da nesem mogel spoznati uzroka, zakaj da je Asja premenila kraj najinega snidenja, kuko da nesem mogel oceniti tega, kako težko se je odločila priti k tej starki, kako da jo nesem zadržal. Na samem, v onej tihej, slabo razsvetljene) sobi imel sem toliko poguma — da sem jo sunil od sebe in po vrhu j?j še očital ... A zdaj me je preganjala njena podoba, prosil stm njo (podobo namreč) odpuščenja, spomin na ta bledi obraz, na te mokre in nežne oči, na po vratu viseče lase, spomin, kako je njena glava slonela na mojih prsih,
žgal me je kakor  ogenj.    „VašaM . . .   slišal sem j jo vedno šepetati ...   Ali mari nesem želel, da se j tako konča stvar V Ali se bom mogel ločiti od nje? Ali morem biti brez nje? Neumnost, ponavljal sem jezen . . .
Mej tem se je stemnilo do dobrega. Z urnimi koraki mahal sem jo proti hiši, kjer je stanovala Asja.
XVIII.
Gagin prišel mi je nasproti.
— Ali ste videli mojo sestto? zaklical je že od daleč.
— Ali je ni doma V vprašal sem.
— Ne.
— Ali se ni vrnila?
— Ne. Jaz sem kriv, nadaljeval je Gagin: — n?8em mogel strpeti; proti najinemu dogovoru šel sem h kapelici; tam je ni bilo; tedaj ona ni prišla?
— Nje pri kapelici ni bilo.
— In vender ste jo vi videli? Moral sem povedati, da sem jo videl.
— Kje?
— Pri gospej Lojzi. — Ločila sva bo pred jedno uro, pristavil sem: — in mislil sem, da je šla domov.
— Počakaj v:», rekel je Gagin.
&la sva v hišo in usedla se drug poleg drugega. Molčala sva. Nama obema je bilo teJ-.ko. Skrbno sva poslušala in gledala k durim. Na zadnje je Gagin ust al.
— To ni ničemur podobno! zaklical je: — oh kako me skrbi. Ona me bo umorila . . . pojdiva jo iskat.
Sin sva. Zunaj bila je gosta tema. O čem sta pa govorila? vprašal me je Gagin in pomaknil klobuk na oči.
— Videl sem jo samo pet minut: — povedal sem jej, kakor sva se bila zmenila.
— Veste kaj ? rekel je: — bolje je, da greva narazen, tako jo bova poprej dobila. — Vsekako pa pridite semkaj čez jedno uro.
39
Ne bodemo pretresovali, kolika je politična zrelost dr. Jacques-ovih volilcev, to pa mu javno povemo, da bi naši naj priprostejši slovenski volileitacemu poslancu, ki bi politične nasprotnike napadal z neopravi-čenjem in debelimi lažmi, takoj odrekli svoje zaupanje.
S tem smo menda dovolj označili, kake vrste mož je dr. Jacques, da ga njegovo dostojanstvo kot državni poslanec dunajskega mesta nikakoi ni zadržavalo, posluževati se v parlamentu sumničenja in laži in kot zastopnik liberalizma kričati po policiji časnikarstvu nasproti. Nemarno tedaj uzroka, zivi-dati Dunajčane na tem zastopniku, temveč kličemo z globine srca „Habeant sibi !K
Ljubljansko mestno posojilo.
in.
Jaz sem  v svojem  poročilu trdil,  da bi se amortizacijski načrt bil mogel tako uravnati, da bi bil primeren  polagoma vršečemu se uplačilu poso- j jiJnega kapitala.   „Wocbenhlatt" to zanikava,   češ, j da bi se bili morali dobitki od leta 1893. na dalje j preveč  reducirati  in da  bi potem  ne bilo dobiti kupcev za srečke; razen tega pa, da bi bilo to za | mesto škodljivo, ker bi bilo primorano, amortizaeij-skej zakladi v prvih letih previsoka posojila dajati in bi,  ker  se zaloge v amortizacijske^ zakladi obrestujejo   le  s   4 5 °/0,   s   tem  odvzeta mu bila možnost te zneske bolje iruktificirati. Gosp. pisatelj računi tu pač na to, da širjenju občinstvu ni znan amortizacijski načrt; a kdor ga je videl, spoznati je moral takoj, da je ta moja trditev čisto opravičena, ker bi involvirala le neznatno zuižanje  dobitkov v prihodnjih letih, kar pa na prodajo sreček, kjer se večinoma gieda le na glavne dobitke,  ne  bi bilo imelo  nikakoršnegu  upliva.   Glede odpadka višega obrestovanja  zaplete   se  še v istem članku v debelo protislovje, kajti na drugem mestu, kjer je to njemu v prilog, trdi, da je mestu v korist, da mora s početka posojati veče zneske po 4*5 % amortizacij -skej zakladi.
Prav eklatautno neresnico pa je iz zlob n osti zapisal, trdeč, da ima amortizacijska zaklada četrtletno oziroma tretjinoletno svoje kapi-talije obrestovati le v prvih letih,  kajti tega pač ne morem misliti, da bi mu ne bilo znano, da se  ima to   /goditi   v   vseh  letib   do konca amortizacijske dobe,  da bi bil to storil torej iz nevednosti. Ker je tako zavijanje resnice karakteristično javnim organom cele stranke, h katerej se prišteva gosp. pisatelj, morem si misliti, da se ga je on poslužil le za to, da bi osmešil v očeh svojih vernih mojo trditev, da je nemogoče 4"5 %-HO doseči tretjinoletno iu Četrtletno obrestno obresto-vanje. Naj bode tedaj tu konštatovauo, da ravno v prvih letih ima amortizacijska zaklada najmanje    denarja    obrestovati    in da glavnice  v  njej  naraščajo od leta 1893, potem, ko ni kake zaloge iz mestue blagajnice ne potrebuje, p r a v izdatno, tako, da ima nap r.
leta 1920 obrestovati že 1,250.000 gld. Da obrestno obrestovanje tacih kapitalij v četrtletnih obrokih ni malenkost, spoznal bode vsakdo takoj na prvi pogled; prepriča pa se gosp. pisatelj tudi lahko sam, ako se potrudi izračuniti; — in da četrtletno obrestno obrestovanje denarjev amortizacijske zaklade nikakor ni mogoče, to trdim zopet in v tem mi bode pritrdil vsak nepristransko sodeč in razmere denarnega trga poznavajoč človek. Gospod pisatelj ne more te, zanj se ve da ugodne prilike opustiti, da ne bi po strani mahnil tudi po pro-jektiranej mestnej hranilnici, češ, kako se bode pa tu doseglo 4 Va °/o~oo obrestovanje, ako se pri amortizacij skej zakladi doseči ne bi moglo; pri tem pa se ve da zamolči, da jaz nesem nikdar trdil, da bi se 4 Va°/o-no obrestovanje doseči ne moglo, ampak ravno nasprotno, in da se vprašanje vrti okolu tretjinoletnega in četrtletnega obrestnega obrestovani a. Tega pač povedati ni smel, kajti sicer bi mu odpadla možnost, udariti po hranilnici. — Sicer pa moram priznati, da se mi tu primera s hranilnico zdi ravno tako smešna, kakor — čudo bi moralo biti, da bi se varal, če rečem: ravno pisatelja tega članka — trditev o priliki dotične razprave v mestnem zboru, da hranilnico ustanovljati zato ni oportun no, „ker je Turek 5e vedno v E vro pi.tt
Posebno zgovornost pa razvija gospod pisatelj pri dokazovanji, da realna kreditna banka, oziroma njenn naslednica „"VViener Bank-Gesellschaft", pri tem posojilu ni napravila tacega dobička, kakor sem jaz trdil. Pri tem govori tako, ko da bi bil jaz pisal, da jej je pripadlo 451.050 gld. netto, mej tem, ko je iz mojega ekspozeja vender „rokopipa-teljno" vidno, da sem govoril le o brutto-dobičku. Da pa pokažem, kako nesrečen je ves način zagovarjanja tega bankinega dobička, — katerega jej sicer tudi jaz privoščim — naj omenim, da on nikakor ne more umeti, kako sem mo^el jaz izgubo obresti, — katero je prejšnje večine finančni odsek izračuni! mestu s 123.925 gld. — računiti banki v dobiček, dasiravno je splošno znano, da mora tisto, kar kdo izgubi, zopet drug pridobiti.
Če je tedaj mesto s tem, da se mu je kapital celega posojila plačal še le v sedmih obrokih, izgubilo 123.925 gld., morala je ta denar vsakako pridobiti banka, katerej so se dotični zneski mej tem obrestovali. Gosp. pisatelj je tedaj z računom, s katerim je nameraval mene osmešiti, osmešil ie samega sebe, in jaz izrekam le začudenje, da se mestui odbornik, — kajti nikdo drug ni mogel pisati onih člankov, — ki bi se imel v tej zadevi postavljati na stališče mesta, postavlja na stališče banke, katerej je razen tega bila priznana še ta ugodnost, da so jej pripadli vsi dobitki od izžrebanih, a ne še prevzetih sreček, ki do konca leta 1882 iznašajo 9G.757 gld. 50 kr.
Iv. Hribar.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. aprila.
V ogrskem državnem zboru priobčil je predsednik imenovanje poslanca Gabrijela Bar os s-a državnim tajnikom v komunikacijskem ministersfcvu; zbog tega imenovanja odpoveduje se Baross svojemu poslanskemu mandatu. Na to se nadaljuje specijKloa debata o postavi za srednje šole in sicer o novih miredbab glede zrelostnega izpita. — Liberalna stranka je skleniU da bode seje do 3. ure podaljšala, ako bi specijalna debata utegnila postajati preobširna. — Minister prvomestnik Tisza je izjavil, da bodo Še ta teden odgovoril na interpelacijo poslanca IIelfy-ja glede trojne zveze Avstrije, Italije in Nemčije. — Veszprimski Škof K ovac s služil je včeraj slovesno mašo-zadušnico za ranjcim judexom curiae Jurijem pl. Majat h-om, koje so se udeležili razen rodbine ranjcega tudi članovi kuriie in nadsodišč. Vlado zastopali so ministri Pauler, Be-deković in Szecheuvi.
Vest, da se bode hrvatski sabor sešel že meseca maja, se ne obistinuje; sedaj 83 domneva, da se bode sklical še le po dokončanji postavnega načrta o preosnovanji uprave. Zadnja ta postava pa zopet zavisi od obravnavanj, ki jih ima hrvatska vlada z ogrsko glede prenaredbe zakona o pobiranji davkov po Hrvatskej. Ban grof Pejače-vič je baje izjavil, da samo tedaj še ostane na svojem mestu, ako se dotična postava o davčni manipulaciji tako spremeni, da se občinam, ki nikakor neso kos naložeDej jim nalogi s pobiranjem davkov, to breme odvzame. O tem slednjem se hrvatska iu ogrska vlada ravno dogovarjati.
TiiaiUe države.
V soboto je bil v Karlovicah novi srbski metropolit Mraović po patrijarhu Augjeliču in škofah Bran ko vi eu in Petroviču cerkveno posvečen. V nedeljo jutro dospel je iz Belgrada kraljevi pribočnik, polkovnik Protič, kateri je prinesel patrijarhu Angjeliću red Sv. Save prve vrste in ročno pismo od kralja. Patrijarh Angjelić priredil je v čast novoposvečenemu metropolitu srbskemu svečani obed, katerega so Be udeležili mnogobrojni gostje iz Ogrske, Hrvatske in Srbije. Predsednik državnega soveta, Genić, izrazil je v svojej napitnin zahvalo našemu cesarju za milostivo dovoljenje, da je smel patrijarh Angjelić opraviti konsekracijo v prid srbske kraljevine. Patrijarh Angjelič odgovoril je z napitnico na kralja Milana. Na to se je metropolit Mraović patrijarhu zahvalil za svoje posvečenje, na kar mu Angjelić odgovori h pastirskim svetom. Dalje zahvalil se je Mraović tudi ogrski vladi, na kar se mu odzove novosadski nadžupan Parčetić v imenu svoje vlade ter napija srbski vladi.
Vraiicoskl listi pečajo se vseskozi s člankom „Nordd. Ailg. Ztg." o tripel-alijanci, ki je vzbudil v vsem političnem svetu toliko pozornosti. — „Tempa" veruje vzlic zanikavauju „Nordd. Allg. Ztg.u v bistvo avstrijsko-italijansko-nemške pogodbe. S tem da „Nordd.w taji, da ima pogodba v sebi agresivno smer proti Franciji, je le vprašanje odložila, ne pa zatajiia pogodbo samo. S svojim umešr.vaujem v zadevo oblike francoskega vladanja pokazala je „Nordd. Allg. Ztg." jako svojo okorno roko. Moti se, ako misli, da se s tem prikupuje republikancem: ampak vedela naj bi, da so vse stranke in vsa mnenja Francije glede notranje svobode in narodne nezavisnosti soglasna. — „Republique Fran-caise" pravi o t^j zadevi: „Mi nemarno navade, da
XIX.
Urno šel sem iz vinograda v mesto. Hitro prešel sem vse ulice, pogledal povsod, tudi v okno gospe Lojze, potem sem pa šel k Reni in tekal po bregu . . . Srečal sem več ženskih; a Asje ni bilo. Jeza me je že grizla — tri me je nek tajni strah, a nesem občutil samo strahu .... Ne, čutil sem tudi kesanje, pomilovanje, gorečo ljubezen — oh, najrahločutnejšo ljubezeu. Lomil sem roke in klical A8Jo v Bredi nočne teme, sprva bolj tiho, potem pa vedno glasneje in glasneje; ponovil sem stokrat, da jo ljubim, zaklel sem se nikoli ločiti se od nje, vse bi bil dal na svetu, da bi bil zopet držal njeno roko, in zopet poslušal njen glas, iu zopet videl jo pred seboj ... In ona bila je že tako blizu, prišla je k meni s popolno odločnostjo, v popolnej nedolžnosti srca in čuvstev, prinesla mi je bila svojo mladost ... in nesem jo pritisnil na svoje prsi, odpovedal sem se sreči videti, kako bi se razcvel njen obraz od tihega veselja .... Ta misel spravila me je skoro ob pamet.
„Kam je neki šla in kaj je storila s seboj ?" . klical sem v žalosti in obupauji . . . Kar zagledam nekaj na bregu reke. — Jaz sem dobro poznal ta kraj s tam je stal nad gomilo človeka, ki je pred sedmimi leti utonil, v zemljo zarašeni kamnati križ s starinskim napisom. — Srce je v meni zatrepetalo . . . Tekel sem h križu: bela podoba je izginila; jaz sem zaklical: „Asjau. Divji moj glas prestrašil je mene samega — pa nikdo se ni oglasil.
Sklenil sem iti povprašat, če ie ni dobil Gagin.
XX.
Hitro jo mahajoč po vinogradu zagledal sem luč v Asjinej sobi ... To me je nekoliko pomirilo. Šel sem k oknu; vrata so bila že zaprta; potrkal sem. Nerazs vetij eno okno pri tleh se je odprlo, in pokazala se je Gaginova glava.
— Ali ste j(» našli? vprašal sem ga.
— Prišla je domov, odgovoril je tiho: — slači se v svojej sobi. Vse je v redu.
Slava Bogu!  zaklical sem z nepopisljivim ve«
seljem: — slava Bogu! sedaj je vse dobro. Pa povedati vam moram, da imam še nekaj govoriti ž njo.
Drugikrat, zašepetal je: — drugikrat, a sedaj z Bogom!
— Z Bogom, rekel sem tudi jaz: — jutri se bo naredilo vse.
— Z Bogom, rekel je zopet Gagin in zaprl okno. Malo je manjkalo, da nesem zopet potrkal na okno. Hotel sem že takrat poprositi Gagina za roko njegove sestre. Pa taka snubitev in ob takem času .... Jutri, mislil sem: — jutri bodem srečen . . .
Nič več ne pomnim, kako sem prišel * Z. Neso me nesle noge, ni me peljal čoln: bilo je, kakor bi me bili vzdigovali široki in krepki peruti. Ko sem šel mimo grma, kjer je pel slavec, obBtal sem in dolgo poslušal: zdelo se mi je, da je pel mojo ljubezen in mojo srečo.
(Konec prih.)
bi hvalili ali pa grajali naredbe svojih sosedov. Naj Be torej tudi nas v miru pusti z dobrimi sveti o ustavi, katera se nam priloga. Po) republiko kakor tudi pod monarhijo je Francija inozemstvu nasproti le Francija brez vsakega pridevka". — „Soleil" pravi, da pač nikdo ne bo verjel, da se bode Francija, ako bi se v njej zopet ustanovila monarhija, takoj podala v brezsmiselne spletke in nevarnosti, ter da bo sanjala o tem, kako bi polovico Italije odvzela za-se, drugo pa prepustila papežu.
Aimliilta policija meni, da se je bil Whi-tehead in drugi zaseženci udeležil eksplozije v "VVhitehall-u in drugih fenijških zločinov. V Bir-in i n g h a m - u je ljudstvo zelo vznemirjeno, ker se je po natančnem preiskavanji v Whitehead-ovej de-lalnici našlo 170 funtov čistega nitroglveerina, kar so imeli prej za žvepleno kislino. Za sedaj se tvarina zavoljo pomanjkanja v tem zvedenih delavcev ne more odnesti, zaradi tega zapustili so mnogi meščani svoje hiše. Ker se je bilo bati, da se ne bi poskušalo Whiteheada siloj oprostiti, zahteval je mayor Birmiaghamski vojakov za stražo jetnišnice. Mnogo detektivo v razpostavljenih je po kolodvorih. V M a n che s ter u in Br a d f o r d - u je velika panika, ker se je zopet zagrozilo, da se bode mestna niša spustila v zrak. Policija zasačila je nekega K i r -ton-a, Irca, ki je živel dlje časa v Ameriki ;n o kojem se sumi, da se je udeležil zarote ujetnikov ter da jim je preskrbel razstrelivno tvarino.
Dopisi.
■z Cirorice 8. aprila. [Izv. dop.] Prebivalstvo našega mesta množi se vidno, mesto se je v zadnjih 25 letih toliko razširilo, da je ni od prejšnjega spoznati. Največ pripomore k pomnožitvi goriškega prebivalstva slovenska okolica in slovenski okraji Primorja sploh. Iz Furlanije se primerno prav malo ljudstva preseli v mesto, — in vender ima mesto veduo laški značaj. To je naravno: ko pride Slovenec v mesto, primoran je svoje otroke v laške šole pošiljati. Mej tem ko on in obitelj sploh za kruhom gre, mora deco v varstvo spraviti. Najlepša prilika temu so otroški vrti, katerih so Italijani v mestu mnogo osnovali, da imajo obogi ljudje priliko svoje otroke tje pošiljati, t. j. prav za prav, da morejo slov. otroke poitalijančiti. Kaj skrbi to siromaka, da se otrokom že tu ucepi kal iznenarodenja V
Zavedni goriški Slovenci so sprevideli korist in potrebo takih vrtov, osnovanih na narodni podlagi. Sklenili so torej, da si bodo v tem oziru sami pomagali, ker od drugod ni pričakovati pomoči. Politično društvo „Sloga" je idejo sprožilo in danes je stvar gotova, kajti imenovano društvo razpisuje ravnokar v „Soči" mesto vrtnarice, kar je jasen dokaz, da se bodo kmalu v Gorici osnovali otroški vrti na narodni podlagi za otroke slov. starišev. Požrtovalnost rodoljubov v ta namen je tolika, da se bode — ako prej ne — saj početkom prihodnjega šolskega leta že drugi otroški vrt otvoril, ako ga bode potreba.
Da naše narodno ognjišče, slov. Čitalnica, glede požrtovalnosti za ta namen ne more zaostati, je pač jasno. Že dlje časa se pripravlja, da bi dala v ta namen sijajno besedo. Že iz dosedanjih priprav vidi se, da hoče prirediti veselico, kakoršnih jo goriška Čitalnica še malo videla; 29. aprila je oni dan, ko se bode vršil mnogovrstni in izbrani spored. Priskrbljeno je, da se čitalnični pevski zbor pomnoži po mnogih gg. pevcih z dežele pod vodstvom g. pevo-vodje Mrcine; drugi pevovodja, g. Bajt, vadi že sedaj gospodičine pavkinje za oni večer prav marljivo. Z dovoljenjem dotične šolske oblasti nastopijo tudi goriške učiteljske kandidatinje — kakih 20 do 25 — pod vodstvom našega slavnega pevovodje-generala g. Hribarja tisti večer na čitalničnem odru. Slavnoznana umetnica Lucila Tolomei-Podgornik je za ta večer radostno obljubila, da hoče pri veselici sodelovati, za kar se ji že sedaj najtopleje zahvalu jemo. Igrala se bode tudi znana igra „Pike", pri kateri sodelujejo najspretnejše moči, s katerimi Gorica v tem oziru razpolaga. Vrhu vsega je naprosil tudi veselični odsek našega slavnega pesnika g. S. Gregorčič-a, da bi blagovolil za oni večer sestaviti svečanosti primerno pesen, katero bi deklamovala jedna gospica. Uverjeni smo, da naš blagi in mnogo-štovani narodnjak izpolni željo  veseličnega odseka.
Nadejamo Be, da bode tudi udeležitev one veselice v razmeri s pripravami. Posebno pa se upamo, da se bodo udeležili naši magnati iz dežele in naša vedno narodna duhovščina v obilni meri one veselice. Gospoda! na svidenje 29. aprila v Čitalnici goriški.
Iz TOarlbora 8 aprila. [Izv. dop.] Naša Čitalnica imela je v pretečenem postu 4 zabave in sicer 11. in 18. febr. jour fixe; 25. febr. sviranje na glasoviru in na citrah, petje in deklamovanje; dne 28. marca pa je priredila tombolo in igrala se je šaljiva igra „V spanji". K vsaki zabavi sešlo se je obilo število odlične gospode. V jour rixih 11. in 18. febr. govoril je g. profesor dr. Mlaher o Tal-mudu, glasoviti židovski knjigi. Zbrano občinstvo je g. predavatelja jako pazljivo poslušalo in njegovo temeljito in skozi in skozi zanimljivo predavanje živahno odobravalo. Program za veselico 25. febru-varja obsegal je G točk, katere so bile vseskozi zanimljive ter so se izvrševale z veliko točnostjo. Zabava 18. marca se je pričela z ogovorom predsednika, v katerem je omenjal okoliščine, ki navadno ovirajo predstavljanje dramatičnih iger po dobro-voljcih ter konečne poudarjal, da je vkljub tem oviram treba gojiti igro po naših Čitalnicah. Sledila je potem igra (V spanji), ki se je skozi in skozi gladko in točno razvila. Predstuvljatelji so pokazali, da so namere pisatelja igre popolnoma doumili in posrečilo se jim je značaje jako dobro obrisati. Zbrana gospoda izrazila je svoje živahno priznanje z glasno pohvalo. Po igri bila je tombola. Mej dobitki so bile tudi srečke za „Narodni dom" v Ljubljani.
Če se ozremo na delovanje naše Čitalnice, moramo z veseljem priznati, da je bilo življenje v pretočeni zimi jako živahno in nadejamo se, da gibanje, tega narodnega zavoda tudi v prihodnje živahno ostane.
Iz \ ranskcga 7. aprila. [Izv. dop.] Burni valovi, razsajajoči ob času volitev v občinski in okrajni zastop, potihnili so zopet, — duhovi so se pomirili. Nečem popisovati naporov posameznih oseb in strank, ne dostojnih in ne nedostojnih sredstev v dosego zaželjenega cilja — vse naj bode pozabljeno, kar je že minulo. A v spominu nam bodo ostale za drugikrat one osebe, katere so očitno, ali (kar je še sramotneje) za hrbtom delovale proti narodnemu izidu imenovanih volitev, pošiljaje sladko-ustne breznačajneže slepit in zapeljevat pošteno ljudstvo.
V občinski zastop voljeni so bili samo pošteni možje, katerim še zlobni neprijatelj ne more česa omadeževalnega očitati. Zat župana izvoljen je bil občne spoštovani Anton Kamer, kateri si je že v preteklih treh letih svojega županovanja pridobil splošno zadovoljili »s t.
Volitev načelnika iu odbornikov v okrajni zastop vršila se je 6. t. m. — Načelnikom postal je preč. g. Jak. Bohinec, obče zuani in velecenjeni braslovški dekan, in njemu namestnik je prejšnji načelnik g. Jos. Musi. Odborniki pa so naslednji gg.: Gašp. Šorn, župan v Grajski Vasi; Fr. Š en tak, usnjar na Vranskem; K. Haupt, graščak : A. Balo n, župnik vrauski; Fr. V r i n o v e c, vel. posestnik na Vranskem; Fran Prislan, župan braslovški.
Narodnjaki smo z izidom teh dveh važnih volitev popolnoma zadovoljni, ker vemo, da so izv oljenci možje — na pravem mestu.
Štefan Kocijančič,
rektor centralnega semenišča gorliktga ter profesor sv. pisma starega  zakona in orijontalskih jezikov, častni kanonik, monsignor in slovenski pisutelj,
umrl je včeraj zjutraj ob 5Va- uri. — Odkar ga je v četrtek mrtvud zadel, se ni nič več zavedel. — Itanjki je bil rojen v Vipavi 25. decembra 1818, študiral v Gorici in bil posvečen v duhovnika 26. decembra 1841. Od 1842 do 1845 bil je subsidijarij v Ločniku in od 1845 dalje bil je semeniški profesor; letos meseca januvarja imenovan je bil vodjem semenišča. — Bil je učeu zgodovinar, v slovanskem je-zikoslovji in orijentalskih jezikih. Za družbo sv. Mohora, katerej je bil tudi dosmrtni ud, prestavil je na slovenščino: „Kristusovo življenje in smrt" in Fleurv-jevo „Zgodovino stare in nove zaveze". Poslovenil je leta 1851 „Fr. Soave-jeve povesti" in „20 povestij za mlade ljudi". Spisal je životopis in pridige Jos. Sti-belna, župnika v Ločniku, leta 185)$ životopis Hrastov in dopisoval je raznim listom. Spisal je jako mnogo tudi v latinskem jeziku. Spisal je v slovenščini tudi „Marija Celj nad Kanalom", „Pobožni tovariš" in se mnogo družeča. N. V. M. P.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) daroval je občini Smuški pri Rudolfovem 50 gold. za napravo šolskega vrta.
— (Deželni zbor kranjski) bode vender razpuščen.   Vsaj  dunajski  listi po ročajo,   da   se  pri  ministerstvu delajo priprave za nove deželnozborske volitve v Galiciji,  na Tirolskem in v Kranj skej. Nove volitve  bodo po  končanem držav nem  zboru v  drugi polovici meseca maj D i k a.
— (Dr. Jožef Ga brijelčič,) špiritual, je imenovan provizoričnim vodjem goriškega centralnega semenišča.
— (Izginil je) dne 5. t. m. ob l/§ H« uri dopoludne iz svojega stanovanja v Virantovi hiši v Ljubljani gospod Ludo vik Jenčič, c. kr. okrajni sodnik v Mokronogu,  ter od tega časa o njem ni več nobenega sledu.   G. Jenčič je od prevelikega dela postal silno nervozen,  glava ga je bolela in prišel je zadnje čase ob vso spanje; zdaj je bil že sedmi  teden  na  dopustu y Ljubljani,  kjer  se je zdravil.   Misliti je, da si je v svojem potrtem dušnem stanji kaj zalega storil.   (\. .Jenčič je bil tisti dan, ko je odšel z doma, izborno in elegantno oblečen: nosil je sivkaste hlače, višnjevkasto zimsko suknjo, mal, trd, črn klobuk,  v katerem je prilepljena vizitna karta z njegovim imenom, dragoceno zlato verižico in srebrno uro,  velik /lat pečatni prstan z monogramom J. A. J. in še dva druga prstana, jed-nega z ukovanimi dijamanti, drugega z rudečim ka-meuičkom. V listnici je imel nekoliko bankovcev, a nosil je s seboj tudi nov, velik, šestocevni revolver s 25 patroni. — (i. Jenčiča je lehko spoznati po njegovi ne visoki, šibki  postavi, po rujavih laseh, modrih očeh in po njegovi izredno dol^i,  v sredi predeljeni, rudečkasto-rujavi oradi. Imel je še le 35 let. Kdor bi o njem zaznal kakeršen koli sled, pro-šen je, to po najkrajšem potu, ako je možno tele-gralično,   naznaniti   mestnemu   magistratu v Ljubljani. — G. Ludovik Jenčič je bil jeden najbolj Čislanih justičnih  uradnikov kranjskih;  po svojem političnem prepričanji odločen narodnjak, vedel si je se svojim mirnim in v resnici kavalirskim vedenjem, se svojo točnostjo in neumorno delavnostjo v uradnih poslih pridobiti vsestransko priznanje svoiih predstojnikov in spoštovanje svojih političnih nasprotnikov. Izvrsten strelec, dober lovec in vesel pevec, ki je lepo in rad prepeval slovenske narodne pesmi, bil je posebno priljubljen kot uradnik in človek povsod, kjer je služil do zdaj. Za tega delj njegovo tragično usodo iz vsega srca obžaluje vsak,  kdor je pozual tega ljubeznivega, simpatičnega moža,
— (V č e r a j š n i mesečni s o m e n j) bil je prav dobro obiskan Goveje živine se je prignalo do 400 glav. Kupčija bila je živahna, cene visoke. Kupci s Trsta, Gorice, Pulja in Reke pokupili so nad 20O glav. Tudi kmetovalci mej sabo so jako živo tržili, ker kmetje kupujejo zdaj živino za poljska dela. Konj je bilo kakih 250: tudi tu je bila živahna kupčija in so Lahi, Tirolci in Korošci jako mnogo konj kupili. Kmetskoga ljudstva je bilo jako veliko.
— (Poštni debit odvzelo) je minister-stvo notranjih zadev z dne 31. marca t. 1. Zagrebškemu .Pozoru" za vse v državnem zboru zastopane kronovine, to se pruvi: list bode naročnikom tudi nadalje dohajal, a uamestu dosedanje poštnine
1 kr., treba bode doplačati vsakokrat poštnino navadnega pisma, to je 5 kr. Kakor „Pozor" piše, zadela ga je ta kazen zaradi njegovega krepkega in pogumnega postopanja proti germanizaciji v Dalmaciji po prizadevanji rodoljubnega generala Jovanovića. Slednji prosti je baje minister.stvo, naj „Pozoruu vzame pi.štni debit, „a ono zadovoljilo je odmah rodoljubnoj želji Čestitoga Jovanovića in tim je jasno dokumentiralo pravac politike izmirenja naroda."
_ (V jugoslovanske akademije zad-
njej seji) čital je gosp. profesor dr. Jiruš o flori dalmatinskih otokov, kateri slednji so še prav malo raziskani, na katerih se je pa on dlje časa bavil in našel mnogo zanimljivega gradiva, mej drugim „diorit" in duplino, ki je jako podobna svetovno slavni „modri duplini" na otoku Capri.
— (Hrvatski  časnik   v Ameriki.) V Buenos Aires  izhaja od 1. t. m. brvatsk mesečnik pod naslovom: „Iskra slavjanske slobode", glas ći taonice „Spavajući lav". List izhaja po jedenkrat na mesec. Prvej številki pridejana je slika Skobeljeva.
— („Liečnićki viestnik. Organ sbora Mernik a kraljevina Hrvatske i Slavonije") prinaša v svojih prvih štirih letošnj'h šte vilkah jako zanimljive člsnke našega rojaka g. dra. Fon-a, namreč: „Smrt usljed kloroiorm— narkoze" in „Tri laparotomije, izvedene tekom god 1882. na vanjskom odjelu bolnice milosrdnika". Priznavati moramo, da so ti članki tako strokov njaško točni a pri tem v tako gladkem, lahko umevnem jeziku pisani, da jih lahko čita vsak Slovenec, čeprav m hrvaščine zmožen. Pri tem listu, s katerim so nas bratje Hrvatje prekosili in ki je poleg lepe prijetne oblike izredno dobro uredovan, sodeluje še drug naš rojak gosp. dr. Iv. Kosi mik. Pri bratskih odnošaj-h mej Hrvati in mej nami in ker je za vsacega omikanega Slovenca znanje hrvatsko-Fibskega jezika neobhodno potrebno, usojanio si ta list prav toplo priporočati vsem gg, zdravnikom, ki ga še nemajo. Ne treba ustanovljati posebnega lista za nas, temveč h r zimo po omenjenem hrvatskem listu, ki stane na leto 5 gld.
Eioierijtie srečke 7. aprila. Na Dunaji:   30,       1,     14,     18, 41. V Gradci:     83,     43,     61,     13, 79.
ZO-CLXiSwjsls:a "borza
dne 10. aprila. (Izvirno telegrafiČno poročilo.)
Srebrna renta, .
7A t;i renta .
5*/0 marčna renta,
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... .
•Srebro .... .......
Napol.............
U. kr. cekini......... .
Scmške marke ......
4°/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz  1. 18C4.        100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 60/o ......
n n n       4n/0.....•
„     papirna renta 5°/0.....
5V0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečko 5*/« • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 */,,•/„ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
78 gld. 40			kr
79		05	h
98	«	—	n
93	X	15	_
832	»	—	ji
316	n	—	n
119	n	60	1
—	ji	—	7»
9	n	48	n
	»	64	
58	n	50	71
119	>	75	»
167		60	»
97		85	n
120	■	35	t
90	•	15	»
88	9)	10	d
103	1)	—	1
113	n	75	■
117	»	25	■
100	*	30	•
105	n	25	n
170	n	75	n
18	m	50	n
117	j)	—	»
227	>	75	t)
Zahvala.
O priliki smrti in pogreba našega preljubega in nepozabljivcga sina, oziroma brata
MATEJ- a.r
semeniškega duhovna,
dobili smo od vseh stranij toliko dokazov prisrčnega sočutja, da si štejemo v sveto dolžnost, vsem najtoplejše zahvaliti se, zlasti pa prečasti-tej duhovščini, gg. bogoslovcem iz Ljubljane, darovateljem in nositeljem prekrasnih vencev, slav. zastopa vipavske občine, slav. ^vodstvu sadje- in vinorejske šole na Slapu, slav. Čitalnici vipavskej, gg. pevcem za mile nagrobnice in vsem onim gospodom, ki so nam svoje sočutje pismeno objavili. VVrhpolji, dnč 9. aprila 1883.
(215)
Žalujoča rodbina
Lavrenčič-eva.
Na prodaj
je n» Brezovici pri Ljuhljaui blizu farne cerkve in tik v •'•like ceste liitm r. zeml j išet-m vred. ITiša ima gostilno, dve manjši sobi, Stacuno, magaoin, klet in hlev. Zemljišča je: sadni vrt z 31 starimi in 67 mladimi drevesi, z vodnjakom in lopico; vrt za sočivje 18 m. širok, 43 m. dolg, ograjen z živo mejo; 1 njiva 18 m. široka in 95 m. dolga; 41/, orala gozda z gostim bukovim lesom.
Hiša in zemljišče sta dolga popolnem prosta in hO prodasta le zaradi bolehnosti lastnice. Cena je 3200 gld. Natančneje izve se pod naslovom: „W. H. na Brezovici št. 28 pri Ljubljani". (214— 1)
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 10. aprila. „Republique frane;aise" poroča: Mej Berolinom in Rimom vrše se zaupni dogovori, ki merijo na to, da bi italijanski kralj skoro obiskal Berolin. Bismarck je za to posebno zavzet in zahteva, da se obisk z vrši.
Madrid 10. aprila. Vsled zadnje eksplozije pri kraljevi palači bilo je 70 osob zaseženih. Zločin podtika se prodajalcem gledaliških ustopnic, ki so zaradi zatiranja njih obrti nezadovoljni.
aT '   IS N rt  i        iT • R
^£ = £ M i'*" ?? *- o >
» S w < g § g j* IS g
'• " - -   ± 4
J3 ts O
M
H
s; gS |S
i. b
H O
a>
(P I i 9 c
°»     Q0f* QQ
S* g. * ce 1 J* B K~   £L i -   cr S- <T
c     ts -SB » ^* P M
W91 r—N —i «—. '—> ^
EL P h h m
—. ■■Si S: ,   rt ftC
H    « |Xj fif MU«
n o" 2 N O — a!
..-iT. e H
Javna zahvala.
lilagorudni goipođ Alojzij Katoliška, c. kr. nad-poltnl komisar v Ljubljani, daroval je 100 rpoštuo-branil-nib kart" našej šolukrj mladini v razdelitev, — da bi se že v mladosti štedljivosti vadila.
Vodstvo dvor;izredne ljudske šole v St. lvii]>ertti si Stejo v prijt tn<> <lolžnost, izreči blagemu šolskemu dobrotniku Eft naklonjeni dar iiajloplej^o zalivalo.
Da bi bilo še mnogo takib dobrotnikov! Vodstvo d v or A zredu e ljudske S o I e v St. R u p e r t u, v dan 4. aprila 1883.
Anton Pavčie.
nadučitelj.
r
se
a
r
i
B
&
1 c
B
, S. c » g I
I l.B
■   ,__p3
2.
3 p
i h f1 3
B i
5
i si
P jo P I   I i
£ »-i I S S i
FRAN Z JO SEF BITTER QUELLE
^prijeten in priročen lok zn 'čiščenje."
Prof. VA LENTA, Ljubljana.
„ne proiizroča nobenih težav.'4
Prof. pl. BAMBKMKK, Dunaj.
,je iispesnije, kakor druge
grenel ce.
Prof. LEIDESD0KF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno izreeno: „FRAN-JOSIPOV A GRE NČ l CA". Zaloge povsod, "^»i;     - Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Gospod r'ragnor!
Prosim Vas, račite rai po poŠti poslati za priloženih 10 gld. zabojcek z desetimi steklenicami Vašega dr. Kosovega zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar ga uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočim sem jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprugo bolečine na jetrih, katere je prej mnogo let trpela in ohrani mi sednj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. Vzprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam
Kazimir Mar»alski,
nadzornik železničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji.
llilra in gotova
pomoč boleznini v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem. da se vzdrži in pospešuje dobro prebarfjetije, kajti to }e glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše dtminve si't'tistvtt, da se prebavijenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let sjiloštto znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji', osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr{ji in ntehnholiji \ vsled motenja prebave); isti oživlja »so delavnost prebave, i.apravlja kri zdravo in čislo in telesu d ti zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdaj gotovo iu prianano ijutisti** ttttmavv si'ftistttt postal in ne splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankircne dopise na vse krajo proti'poštnemu povzetju svote.
WrW £3"^a.rjeun.je I
Da se izogne neljubim iiapakiun, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povBOdi izrecno <1dt. Itotun aulruvilui l»»lx»«u iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil Bem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Eosovega zdravilnega balzama.
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi so  samo v glavnej  zalogi  izdelovalca  It. E rngm»rj«,  lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Eeke der Spornergasse Nr. 205—3.
V Ljubljani: O. Piccoli. lok ar; VJJ. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozv, lekar. V 1'ostoj mi: Fr. Baccarcich, lekiir. V Kranj i: K. Savnik, lekar,  V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar.
V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christofoletti, lekar. R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogleii: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitcnburg. lekar; O- Prendini, lekar; O. B. Foraboschi,
h kur; Jak. Serravalto, lekar  V Zagrebu: C. Arazim, b kar. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane iu ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abseese, krvava ulesa, gnojne mozolje k e, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, oteklino, bezgavke, izrastke, morsko kost.
Vsak prisad, oteklina, ukofičenje, napihnenjo se kmalu ozdravi; kjer sejo pa pričelo nže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
Mr   t.*tttjtt *ih iitt 83 in .'?.» *f. (144—3)
ISuI/.ain za uho«
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
1/daLelj m odgovorni urednik Muktio Atinit.
Lastnina m tisk -Narodno tiskurne".
590