novi tednik
Zarjavele in razpadle skulpture
Umetniška dela so del našega prostora, do njih pa imamo različen odnos. Za nekatera je dobro poskrbljeno, druga so pozabljena in zanemarjena, podrta, zbledela, prekrita. Na primeru zreške forme vive in še nekaterih podobnih umetnin na Celjskem smo preverjali, kdo in kako skrbi za tovrstno zapuščino.
str. 12-13
PRILOGA
Kmetijstvo, gozdarstvo,
vinogradništvo str. 28-34
AKTUALNO
Pivovarna prodaja tudi nepremičnine str. 3
CELJE
Nov paviljon za mozaike in prostor Tica str.
GOSPODARSTVO
Po preklicu stavke v Tešu mirneje, a še negotovo
str. 4
ŽALEC
Stanovalce ob obvoznici skrbi za drevesa str. 6
KRONIKA
Domna Simoniča še vedno niso našli str. 11
AKCIJA
.. ..v •_. .. „^
; ■.-"Foto: SHeRpA
(S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
str. 44
2
AKTUALNO
UVODNIK
Odnos do vsega okrog nas
Nekaj kilometrov iz Budimpešte je na ogled poseben park. Na nekaj hektarjih se lahko sprehajate mimo mogočnih spomenikov iz nekdanjih komunističnih časov. Mrko vas opazujejo velikani revolucij, teoretiki komunizma, heroji nekdanjih časov, na enem od podstavkov pa so na ogled zgolj škornji, ki so ostali po zrušitvi Stalinovega kipa. Zanimivo zbirko simbolov preteklih totalitarnih reži- TATJANA CVIRN mov so znali Madžari dobro unovčiti.
Drugod so takšne spomenike odstranili in izginili so neznano kam, medtem ko več deset tisoč turistov letno obišče budim-peštanski park.
Pri nas se dogaja, da izginjajo celo kulturni spomeniki, umetniška dela, skulpture in poslikave, ki so ideološko povsem neproblematični. Kaj šele, da bi znali dobro iztržiti bogastvo, ki ga imamo. Malo starejši se spominjamo Šubičevega paviljona ob Mariborski cesti, ki je ob njeni prenovi izginil neznano kam. Številne skulpture v krajih v regiji so zarjavele ali počasi razpadajo, čeprav so jih izdelali znani kiparji, a za mnoge so le kup betona ali železa. Novodobni lastniki znajo le redko ceniti tovrstne stvaritve in se potruditi za ohranitev ali prenovo. Levški trgovski objekt je bil desetletja prepoznaven prav po značilni fasadi, neobičajni stvaritvi umetnika, ki se ni ponašal s formalno pridobljeno izobrazbo in temu primeren je verjetno tudi odnos do teh del. Danes je ta poslikava prekrita s sivimi ploščami. Sicer pa niti vpis v register kulturne dediščine pri nas ni zagotovilo, da bomo s tistim, kar so nam zapustili predniki, znali primerno ravnati. Če nič drugega, se običajno zatakne pri tem, od kod vzeti denar za urejanje takšnih kulturnih spomenikov.
Tudi s prostorom, ki nas obdaja, ravnamo pišmeuhovsko. Sprehod po slovenskih krajih pokaže vso žalost nenačrtovanih posegov v prostor, gradnjo brez pravega občutka za širše okolje, barvna sračja gnezda in oblikovalska skropucala. Pa je vendar od vsega, kar nas obdaja, odvisno naše počutje, razpoloženje, zdravje. Toda tako kot je to na mnogih področjih pri nas, se tudi pri urejanju in načrtovanju posegov v prostor upošteva predvsem tiste, ki imajo denar, ne pa nujno tudi znanja in okusa. Bodo predvidene spremembe prostorske zakonodaje prinesle rešitve ali zgolj nove težave?
Ena takšnih, zaradi katere bomo v prihodnje zagotovo še obžalovali, je pozidava kmetijskih zemljišč. Ob tem se zmanjšuje tudi število kmetij v Evropi in Sloveniji, medtem ko hrana vedno bolj postaja strateška dobrina. Ko v takšnih razmerah človek naleti na mlado družino, ki se je zavestno in z veliko pozitivne energije odločila za delo na kmetiji, kjer sta združeni modrost starejše generacije in inovativnost mlajših, je takšno srečanje navdihujoče. Prebiranje zapisa o tem spodbuja k razmisleku o vračanju h koreninam v iskanju prihodnosti, o spoštovanju dediščine in vsega, kar nas je oblikovalo v to, kar smo. Ali kot to tako neponovljivo pojasni v intervjuju za naš časopis Ciril Zlobec: »Izhajati je treba iz sedanjosti, ki mora biti tako ustvarjalna in bogata, da sama po sebi gradi prihodnost.« Osnova pa je seveda vse tisto, kar je nekoč že bilo, kar smo vendarle znali ohraniti in česar nismo porušili.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
	„	„	
Fig	mm	mm	1 8
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
	J*	4»	
ИВ	DDIK		mm
Misel tedna
Brez umetnosti bi okrutnost stvarnosti naredila ta svet neznosen.	(George Bernard Shaw)
Novodobni lastniki znajo le redko ceniti umetniške stvaritve in dediščino.
Ob migrantski krizi ne pozabimo na domače probleme
Marko Zidanšek, Ljudmila Novak in Janez Janša so na javni tribuni razmišljali o migrantski krizi. (Foto: Matej Zorko)
CELJE - Migrantska kriza je združila prvake treh pomladnih strank, ki so v Celjskem domu na javni tribuni v organizaciji Zbora za republiko in Inštituta Antona Korošca spregovorili o njej.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je bil na javni tribuni prvi govornik, je najprej izpostavil problem nevarnosti povratnega migrantskega vala. Avstrija in Nemčija namreč vračata tiste, ki jih nista sprejeli. Med njimi so tudi mladi moški, sposobni za boj. Okrcal je ravnanje vlade in Evropske unije v tej krizi, ki se mu zdi problematično z več vidikov. Pri pravnem vidiku slovenska vlada ne varuje šengenskega območja in krši evropsko zakonodajo. Pri humanitarnem vidiku je slovenski in evropski pristop k problemu migracij lažno solidaren. Nemčija namreč sprejema vse, od mater z otroki do mladih moških, sposobnih za boj. Ker Evropa nima neomejenih možnosti, počasi zapira vrata in tako zmanjkuje prostora za tiste, ki so pomoči dejansko potrebni. Pri varnostnem vidiku je omenil naraščanje kriminala in te-
roristične grožnje. Evropa je zaradi migrantov, ki prihajajo z območja pod nadzorom Islamske države, v resni nevarnosti, meni Janez Janša. »Ta kriza sprošča vprašanja, ki presegajo dnevno politiko. Tukaj gre za biti ali ne biti, ker problematika posega v samo bit obstoja Slovencev.«
Predsednica NSi Ljudmila Novak je nadaljevala, da Slovenija ni dolžna sprejeti nikogar, razen tistih, ki se resnično znajdejo v življenjski nevarnosti, a nikakor naj ne pozabimo
na vse tiste Slovence, ki se s slabimi pokojninami komaj preživljajo. Slovenci smo bili in smo solidaren narod, je poudarila Novakova. »A v tej krizi nam nekdo želi vsiliti, komu in na kakšen način bomo pomagali, in proti naši volji ustvarja neke centre, kamor bomo spravili tisoče ljudi, ki se bodo prosto sprehajali okrog in ogrožali varnost naših otrok in nas samih. Na to ne pristajam.«
Predsednik SLS Marko Zi-danšek je predlagal, da naj
Nemčija, ki z migranti dobiva novo delovno silo, za svojo proizvodnjo raje odpira delovna mesta v Sloveniji ali drugje po Evropi, saj je brezposelnih kar 24 milijonov Evropejcev. Slovensko vlado prvak Slovenske ljudske stranke opozarja: »Ob migrantski krizi smo pozabili, v kakšni državi živimo, pozabili smo na domače probleme. Imamo 100 tisoč brezposelnih in 300 tisoč ljudi na pragu revščine ter upokojence z nizkimi pokojninami.«
BGO
Proslave ob Kajuhovem dnevu se je pred I. gimnazijo v Celju udeležilo lepo število obiskovalcev.
Spomin na Kajuha
CELJE - Včeraj je bila pred I. gimnazijo v Celju tradicionalna prireditev v spomin na Karla Destovnika Kajuha in 72. letnico prihoda XIV. divizije na Štajersko.
Prireditev so pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Celje, Mestna četrt Karla Destovnika Ka-
juha Celje ter I. gimnazija v Celju, katere dijaki so oblikovali kulturni program ob sodelovanju Pevskega društva upokojencev Celje. S prireditvijo ohranjajo spomin na pesnika, domoljuba, borca XIV. divizije in nekdanjega dijaka I. gimnazije, ki je pri komaj 21 letih padel
v boju malo pred osvoboditvijo. »Kajuh je še vedno vzor za vse generacije, kako se lahko z besedo, zlasti pa z zgledom in dejanji postavimo za domovinsko pravico, domoljubje, za tisto, kar nam največ pomeni, to pa je svoboda,« je povedal Marjan Petan, predsednik
Združenja borcev za vrednote NOB Celje.
»Kajuh je naš, to vedno znova poudarjamo, naš nekdanji dijak, človek, s katerim se vedno poistovečamo, ne samo starejši, predvsem mladi, ki našo šolo še vedno slengovsko imenujejo Kajuh. To me še posebej veseli, saj šola ohranja njegovo delo in duha,« je razmišljal dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju.
RG, foto: GrupA
AKTUALNO
3
O dvorani Tri lilije se občina še pogaja s pivovarno. (Foto: arhiv NT, GrupA)
Pivovarna prodaja tudi nepremičnine
Na prodaj so Tri lilije, hotel Hum in grad Tabor
Poleg 60 zaposlenih, ki naj bi jih iz podjetja odpustili v prihodnji mesecih, in približno 15 tistih, ki bodo zaposlitev našli pri novih za-poslovalcih, se bo Pivovarna Laško v prihodnjih mesecih poskušala rešiti tudi nekaterih nepremičnin, ki jih je v preteklih letih kupila in uredila zato, da bi izboljšala turistično ponudbo Laškega.
V	tem »paketu« sta poleg dvorane Tri lilije, kjer je večinska lastnica pivovarna, lastnica zemljišča je občina, lastniki tamkajšnjih lokalov so zasebniki, še grad Tabor in hotel Hum.
V	podjetju A in A, ki je leta 2013 najelo hotel Hum, o tem, ali bi ga tudi kupili, še razmišljajo. Vse bo odvisno od cene, pravi lastnik Andrej Vesenjak. Povsem drugače razmišljajo v podjetju Pavos,
ki je od leta 2011 najemnik gradu Tabor. Kot pravijo, bi v gradu radi ostali, a jih skrbijo predvsem nerešeni zemljiško--knjižni vpisi lastništva, saj sploh ni jasno, kdo je pravi lastnik objekta. Odgovora na to vprašanje tudi mi nismo dobili ne od pivovarne ne od celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vodovod in Tri lilije da, hotel Hum ne
Pomembno področje, ki ga bo pivovarna prepustila drugim, so vodni viri. To pomeni, da bo občina odslej upravljala tudi vodovod, saj je pivovarna vrnila koncesijo. Pivovarna bo torej samo še odjemalka vode. Nihče, ki je delo na vodovodu opravljal v pivovarni, naj ne bi izgubil dela, saj naj bi vse delavce skupaj s koncesijo prenesli na Komunalo Laško.
Franc Zdolšek, župan Občine Laško, je odločno zanikal, da bi bila Občina Laško zainteresirana za hotel Hum, in povedal, da to ni tema pogovorov s Pivovarno Laško. »Kar se tiče dvorane Tri lilije, so stvari v začetni fazi pogajanj, se pa bolj intenzivno pogovarjamo o prenosu upravljanja javnega vodovoda na Komunalo Laško,« je povedal Zdolšek.
O vsebini dogovora naj bi bilo več znanega v prihodnjih dneh, ko bosta Občina Laško in Pivovarna Laško uskladili sporazum o prenosu upravljanja vodovoda. V tem okviru se bosta dogovorili tudi o tem, kaj bo s sedmimi zaposlenimi, ki so doslej v pivovarni imeli delo pri upravljanju vodovoda.
JANJA INTIHAR, ROBERT GORJANC
Iz Celja poslanka manj
Celjanka Margareta Guček Zakošek od konca februarja ni več državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je odstopila s tega mesta. Hkrati se je odločila vrniti poslanski mandat. Na državnozborskih volitvah pred dvema letoma je bila izvoljena za poslanko DZ na listi SMC v 5. volilni enoti (v volilnem okraju Celje I).
Na mesto državne sekretarke jo je vlada imenovala lani julija in takrat jo je v državnem zboru zamenjal Saša Tabakovič, ki je zdaj, po odločitvi o vrnitvi mandata Guček Zakoškove, prevzel trajni poslanski mandat.
»Moja odločitev je osebne narave, povezana je z nekaterimi zdravstvenimi težavami in po nasvetu sem se odločila za odstop, saj ne morem popolno opravljati dela državne sekretarke. Glede mesta poslanke pa je moji odločitvi botrovalo to, da poslanska skupina ubrano in odgovorno deluje in ne bi želela rušiti njenega delovanja. Saša Tabakovič je zelo dober poslanec in menim, da bo imel zaupanje tudi mojih volivcev. V poslanski skupini je še vedno celjska poslanka Janja Sluga, ki bo prav tako zastopala interese volivcev s tega območja,« meni Margareta Guček Zakošek, ki se vrača v gospodarstvo, še vedno pa bo aktivna v politiki. Ostaja v stranki in vodi celjski lokalni odbor SMC.
TC
Na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF)
Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega mesta na položaju
DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE OBČINE LAŠKO
Kandidat, ki se bo prijavil na navedeni javni natečaj, mora poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	najmanj visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali visokošolska strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem (prejšnja) ali druga bolonjska stopnja,
2.	najmanj 7 (sedem) let delovnih izkušenj,
3.	državljanstvo Republike Slovenije,
4.	znanje uradnega jezika,
5.	opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka (v kolikor ga izbrani kandidat nima, ga mora opraviti v zakonsko določenem roku),
6.	opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv (v kolikor ga izbrani kandidat nima, ga mora opraviti v zakonsko določenem roku),
7.	pridobljena funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri (v kolikor jih izbrani kandidat nima, jih mora pridobiti v zakonsko določenem roku),
8.	ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
9.	zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Izbrani kandidat bo delovne izkušnje dokazoval z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.
Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. V nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat izpit v skladu s tretjim odstavkom 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06- UPB, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09- odl. US (48/09- popr.), 8/10 in 82/13) opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja.
Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv. V nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat usposabljanje v skladu z 89. členom ZJU opraviti najpozneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali je pridobil funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov. V nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJU to znanje pridobiti v petnajstih mesecih od dneva imenovanja na položaj.
Okvirna vsebina delovnega področja:
vodenje in usklajevanje dela občinske uprave vodenje dela na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri organiziranje, koordiniranje ter razporejanje dela med vse notranje organizacijske enote občinske uprave skrb za zakonito, pravočasno in učinkovito delo občinske uprave
nadziranje dela občinske uprave skrb za realizacijo programov v skladu s proračunom skrb za smotrno gospodarjenje s proračunskimi sredstvi izdajanje odločb v upravnem postopku na prvi stopnji opravljanje najzahtevnejših strokovnih in drugih nalog v občinski upravi
vodenje in sodelovanje v najzahtevnejših projektnih skupinah opravljanje drugih organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem občinske uprave ter sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v občini
-	koordinacija na področju regionalnih in medobčinskih projektov
-	koordinacija na področju evropskih zadev in projektov
-	medobčinsko in meddržavno sodelovanje in aktivnosti
-	druge naloge po pooblastilu ali navodilu župana.
Prijava kandidata mora vsebovati:
1.	pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja oziroma raven in smer izobrazbe, datum (dan, mesec, leto) zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena.
2.	pisno izjavo o vseh dosedanjih zaposlitvah, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj. V izjavi kandidat navede datum (dan, mesec, leto) sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu ter kratko opiše delo (z navedbo stopnje zahtevnosti del in nalog), ki ga je opravljal pri tem delodajalcu.
3.	pisno izjavo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka oziroma pisno izjavo, da tega izpita kandidat nima opravljenega in ga bo opravil v zakonsko določenem roku.
4.	pisno izjavo o opravljenem obveznem usposabljanju za imenovanje v naziv oz. opravljenem državnem izpitu iz javne uprave oziroma pisno izjavo, da tega usposabljanja kandidat nima opravljenega in ga bo opravil v zakonsko določenem roku.
5.	pisno izjavo o pridobljenih funkcionalnih znanjih upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri oziroma pisno izjavo, da teh znanj nima pridobljenih in jih bo pridobil v zakonsko določenem roku.
6.	pisno izjavo kandidata, da:
-	je državljan Republike Slovenije,
-	obvlada uradni (slovenski) jezik,
-	ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
-	da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
7.	pisno izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pridobitev podatkov o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev iz uradnih evidenc. V primeru, da kandidat s vpogledom v uradne evidence ne soglaša, bo moral sam predložiti ustrezna dokazila.
Prijava naj vsebuje tudi kratek življenjepis. Kandidat naj v prijavi poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil.
Izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu direktorja občinske uprave opravljal v nazivu sekretar. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za obdobje pet (5) let s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. V izbirni postopek se ne bodo uvrstili kandidati, ki ne bodo izpolnjevali natečajnih pogojev.
Strokovna usposobljenost kandidatov se bo presojala na podlagi priloženih izjav, na podlagi razgovora s kandidati oziroma s pomočjo drugih metod preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov.
Pisno prijavo z dokazili je potrebno poslati v zaprti ovojnici z označbo: »Za javni natečaj - direktor občinske uprave« na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, in
sicer v roku 8 dni po objavi na spletni strani Občine Laško in na
portalu zavoda za zaposlovanje.
Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na
elektronski naslov: martina.casl@lasko.si, pri čemer veljavnost
prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.
Obvestilo o končanem javnem natečaju bomo objavili na spletnih
straneh Občine Laško.
Informacije o izvedbi javnega natečaja daje Martina Časl na tel. 03/733-87-13.
Opomba: V besedilu javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek

Postaje v novi preobleki
4
GOSPODARSTVO
Pred zaposlenimi v Termoelektrarni Šoštanj je negotova prihodnost.
Po preklicu stavke bolj mirno, a še negotovo
Vodstvo Teša je prepričano, da stavka ne bi ničesar rešila
Po neuradnih podatkih, kot navaja spletni portal MMC, naj bi bilo zaradi neobratovanja petega bloka in lanske 50-milijonske izgube v podjetju 175 presežnih delavcev. Teš naj bi sicer že lani število zaposlenih zmanjšal za 11 odstotkov, še navaja MMC.
Razmere v Termoelektrarn Šoštanj so se nekoliko umirile, potem ko je sindikat delavcev začasno preklical stavko. To je napovedal zaradi odločitve direktorja Armana Koritnika, da bo 20 delavcev poslal na čakanje. Usoda določenega števila zaposlenih v Tešu zaradi razmer še vedno ostaja precej negotova.
Kot so sporočili iz vodstva podjetja, so delavce morali napotiti na čakanje zaradi ne-delovanja četrtega in petega bloka, ker delodajalec začasno ne more zagotoviti dela vsem trenutno zaposlenim v Tešu. Ta pojasnila vodstva so na zboru delavcev pred dnevi sprejeli tudi v sindikatu delavcev, ker gre za milejši ukrep. »Če bo vodstvo sprejelo ukrep o tehnoloških viških, bomo takoj začeli stavkati,« je napovedal Daniel Tajnik, predsednik sindikata v Tešu.
V vodstvu na to napoved odgovarjajo, da z grožnjami o stavki v sindikatu ne bodo rešili ničesar, ravno tako ne z morebitno izvedbo stavke,
saj ta stanja v podjetju ne more spremeniti. Vodstvo tudi meni, da za stavko po zakonu ni nikakršnih pogojev.
Zmanjševanje stroškov dela še naprej
Na naše vprašanje, ali je mogoče pričakovati še kakšen podoben ukrep napotitve na čakanje zaradi nedelovanja četrtega in petega bloka, v vodstvu Teša odgovarjajo pritrdilno. »Kljub temu da smo v Tešu prejšnji teden dobili odločbo Arsa o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ki podaljšuje življenjsko dobo četrtega bloka, to ne spremeni dejstva, da še vedno ne obratuje peti blok. In da bo tudi četrti blok ne glede na spremenjeni OVD obratoval samo omejeno število ur, samo do 90 ur letno,« so sporočili iz vodstva Teša.
Za delovanje petega bloka bi bile nujne naprave za zmanjševanje izpustov dušikovih oksidov (t. i. denox napravo), nov transformator in nove povezave, pri čemer gre
za večmilijonsko naložbo. »Brez te naložbe peti blok namreč ne more delovati, ker ne izpolnjuje emisijskih zahtev iz okoljevarstvene-ga dovoljenja. Trenutno so vse naložbe v peti blok zaustavljene, ker v poslovnih načrtih podjetja zanje ni predvidenega denarja,« so še poudarili v vodstvu.
Odločbo Arsa, ki dovoljuje obratovanje četrtega bloka do leta 2023, so v Tešu prejeli 24. februarja letos. Odločba še ni pravnomočna.
Kot so še napovedali, bodo zato ukrepe za zniževanje stroškov dela izvajali še naprej v zastavljenem obsegu. V pripravi sta nova organizacija dela in sistemizacija delovnih mest, vse spremembe na področju zaposlitev v Tešu pa bodo tudi v prihodnje usklajevali s socialnimi partnerji. Zanje vodstvo Teša upa, da bodo kot doslej pokazali zdravo mero razumevanja za nastale okoliščine in načine njihovega reševanja.
Sindikat za mehke ukrepe
V sindikatu pravijo, da imajo v Tešu zaradi starostne strukture možnost upokojevanja kar precejšnjega števila zaposlenih. »To je podlaga za zniževanje števila zaposle-
nih na mehek način, kar je prednostni interes nas zaposlenih, pri čemer upamo, da se bo vodstvo poslužilo tega načina,« je še povedal Daniel Tajnik.
Kot je mogoče razumeti Tajnika, se v sindikatu sicer zavedajo težavnega položaja podjetja v okoliščinah, ko dva bloka ne delujeta, ko je cena električne energije na borzi nizka in ko mora Teš odplačevati visoke kredite zaradi investicije v šesti blok.
»Najprej moramo vedeti, kaj bo obratovalo. Ali ob šestem bloku še četrti ali peti blok, ali samo eden od njiju, ali samo šesti blok in plinske turbine? Na podlagi te odločitve je mogoče delati reorganizacijo, sistematizacijo in ostale ukrepe. Dokler tega ne vemo, ne moremo ničesar sprejeti,« je še opozoril.
»O konkretnih številkah ne želimo špekulirati, sploh ne preko medijev, saj bodo vse nadaljnje poteze, povezane z reorganizacijo Teša, najprej predmet dogovorov s socialnimi partnerji,« so v vodstvu Teša odgovorili še na naše vprašanje, koliko delavcev bi zaradi nedelovanja četrtega in petega bloka lahko v bližnji prihodnosti postalo tehnološki višek oziroma trajno presežni delavci.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA)
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo bo do leta 2018 nadgradila železniško progo med Zidanim Mostom in Celjem. Del posodobitve bo tudi obnova železniških postaj v Celju, Laškem in Rimskih Toplicah. Ocenjena vrednost celotne nadgradnje proge znaša 265 milijonov evrov, direkcija pa bo skušala pridobiti evropsko sofinanciranje v višini 120 milijonov evrov.
Namen nadgradnje železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem je zagotoviti normalno tehnično stanje javne železniške infrastrukture in povečati varnost ter urejenost železniškega prometa. Pa tudi povečati zmogljivost in hitrost proge ter nadgraditi njeno nosilnost. Projekt med drugim obsega nadgradnjo proge v dolžini skoraj 29 kilometrov in posodobitve postaj Rimske Toplice, Laško in Celje.
Nadgradnja postaje v knežjem mestu bo med drugim zajemala gradnjo nekaterih novih peronov, obnovo nekaterih dosedanjih peronov in razsvetljave, gradnjo novih nadstrešnic, klančin in zidov ter obnovo premostitvenih objektov, to je dveh
mostov, treh podvozov in enega podhoda.
Ukinili bodo nivojske prehode
V Laškem bo direkcija nadgradila vse tire na postaji, zgradila bo nova perona ter podhod z dvigalom. Stopnišči do podhoda bosta opremljeni z nadstreškoma. Ukinjen bo nivojski prehod Laško-Šmihel. Pešci in kolesarji bodo progo lahko prehajali čez novozgrajeni podhod na Železniški postaji Laško.
Nadgradnja postaje Rimske Toplice bo prav tako zajemala nadgradnjo tirnih naprav, direkcija načrtuje rušenje nekaterih odsluženih objektov in gradnjo novega perona. Ukinjen bo nivojski prehod, zaradi česar so predvidene obnova regionalne ceste, gradnja podvoza pod železniško progo, gradnja nove povezovalne ceste po desni strani proge in ureditev protipoplavnih zidov Savinje. Direkcija načrtuje še ograjeno parkirišče s 27 parkirnimi mesti. Potnikom bo dostop na peron omogočen po podhodu, ki bo imel tudi dvigalo.
TS

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: iirio@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba жа prijavo okvar: ОЗ/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Sodišče prodaja Štormanov lokal v Šmarju
Stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas je začela postopek za prodajo gostišča, ki ga je imel Zvone Štorman v Šmarju pri Jelšah. Gre za lokal v izmeri 756 kvadratnih metrov, ki mu pripada še 419 kvadratnih metrov zunanjih površin. Sodišče predlaga javno dražbo in izklicno ceno 217 tisoč evrov. Tržna vrednost lokala je 433 tisoč evrov.
Lokal ima od oktobra 2014, ko je Štorman šel v stečaj, v najemu pomurska podjetnica Vera Krivec. Kot pravi, je do zdaj z njim imela le stroške, saj je samo v nepremičnine vložila 20 tisoč evrov, v zagon gostišča pa kar 150 tisočakov. Zato, pravi, bo vztrajala tudi pri nakupu gostišča, čeprav ima z obratovanjem od samega začetka veliko težav. Prve ji je povzročil Elektro Celje, ki je od nje zahteval, da plača nekaj več kot 2.000 evrov obveznosti, ki jih je v gostišču pustil lastnik Štorman. Čeprav ji v skladu z zakonodajo tega ne bi bilo treba, je stroške poravnala. Druga, še večja težava pa je dejstvo, da je sodišče za polovico objekta priznalo ločitveno pravico družini Štorman. »Čakala bom do maja,« pravi Vera Krivec. Če sodišče do takrat ne bo razsodilo njej v prid, se bo umaknila iz Šmarja in Štormanovega lokala.
JI
Težko leto za Kovintrade
Leto 2015 je bilo za mednarodno trgovsko podjetje Kovintrade iz Celja zelo težko, je povedal predsednik uprave Marko Staroveški. Poslovali so sicer z dobičkom, vendar prihodkov od prodaje v primerjavi z letom 2014 niso povečali.
Zaradi skoraj 10-odstotnega padca cen metalurških in drugih izdelkov, ki jih prodajajo doma in v tujini, so bili prihodki, ocenjuje Marko Staroveški, za približno dobre 3 odstotke manjši kot v letu 2014, ko so v matični družbi znašali 123 milijonov evrov, v celotni skupini pa 162 milijonov evrov.
Kovintrade je konec leta 2013 z devetimi bankami sklenil dogovor o reprogramiranju posojil. V skladu z dogovorom bo podjetje do leta 2019 moralo odplačati polovico svojih finančnih obveznosti.
JI
GOSPODARSTVO
5
Tudi hotel Aleksander v ruske
IГ ^^ ^^ Rus Nikolaj Vorobjev najemnik hotela v Rogaški Slatini - Najbolj prestižni hotel pokopali I V^	visoki stroški
Stečajnemu upravitelju družbe Hotel Aleksander Gregorju Dugarju je uspelo najti najemnika za najbolj prestižni hotel v Rogaški Slatini. To je Rus Nikolaj Vorobjev, ki je svoje podjetje SWI Medical pred kratkim registriral v Kristan Vrhu pri Rogaški Slatini. Upravitelj Dugar pravi, da za najem ni bilo velikega zanimanja oziroma so se tisti, ki so želeli najeti hotel, kmalu umaknili iz pogajanj.
Hotel Aleksander, ki so ga val hotel Soča in je bil zaprt,
v preteklih letih večinoma zasedali petični ruski gosti in v katerem je bilo zaposlenih približno 20 ljudi, je bil kljub stečaju, ki ga je sodišče razglasilo v začetku decembra, ves čas odprt. Aleksander je bil zadnji hotel v lasti bistriške družine Pipenbaher. Pred nekaj leti je namreč Hypo banka zasegla tri hotele Jožeta Pipenbaherja in jih v začetku leta 2014 prodala ruskemu poslovnežu in bogatašu Sergeju Kacijevu. Ta naj bi kupil tudi hotel Aleksander, vendar so bila pogajanja neuspešna. Zakaj, nihče od »vpletenih« ne želi pojasniti.
Kljub bogatim gostom visoka izguba
Družba Hotel Aleksander je šla v stečaj zaradi visokih dolgov, ki znašajo okrog 11 milijonov evrov. Za slabe poslovne rezultate in slabšo zasedenost hotela naj bi bila v zadnjem letu kriva zlasti rusko-ukrajinska kriza.
Hotel Aleksander je bil do leta 2005, ko se je še imeno-
v lasti Steklarne Rogaška oziroma njene krovne družbe Rogaška Crystal. Hotel je kupil bistriški poslovnež Jože Pipenbaher, ki je pred tem v Rogaški Slatini kupil še nekaj drugih hotelov, vendar danes nobeden od njih ni več v njegovi lasti. Pipenbaher je hotel Soča, ki ga je preimenoval v hotel Aleksander, obnovil in ga leta 2009 odprl. Hotel ima kar peti zvezdic in je eden najbolj prestižnih v Sloveniji. Namenjen je bil zlasti gostom iz Rusije. Do lani se je ponašal z obiski mnogih uglednih Rusov, od politikov do gospodarstvenikov, nato je število ruskih gostov začelo »usihati«.
Največja upnica podjetja je Heta, slaba banka Hypo banke. Kljub obiskom bogatih gostov se družba Hotel Aleksander ne more ravno pohvaliti z dobrimi poslovnimi rezultati. Njeni čisti prihodki od prodaje so se od leta 2010 s skromnih 96 tisoč evrov povečali na 1,2 milijona evrov, tudi izguba družbe se je v tem času občutno znižala. Leta 2010 je znašala še 2,3 milijona evrov, nato
Prestižni hotel Aleksander v Rogaški Slatni je najel Rus Nikolaj Vorobjev.
Nikolaj Vorobjev, najemnik hotela Aleksander in morda tudi njegov bodoči lastnik, ima v Švici, Rusiji in Srbiji samoplačniške klinike.
je »padla« na 643 tisoč evrov. Vendar je to bilo očitno premalo, da bi se hotel obdržal
na trgu. Še zlasti, ker se dolgovi v tem času niso občutno zmanjšali.
Skromna najemnina
Stečajni upravitelj Gregor Dugar je hotel Aleksander oddal v najem za skromnih 4.800 evrov, najemnik bo imel tudi predkupno pravico. To je bil namreč pogoj,
da hotel sploh najame. Na vprašanje, zakaj tako nizka najemnina, Dugar odgovarja, da je pri tem treba upoštevati vse stroške vzdrževanja hotela, ki niso majhni in ki jih bo plačal najemnik.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Največji lastnik Sipa je Uroš Korže. Skupaj z ostalimi člani upravnega odbora lastniško obvladujejo več kot 75 odstotkov podjetja.
ENERGETIKA CELJE
Sip lani slabše
Med redkimi podjetji s Celjskega, ki so že objavila sklic seje svoje skupščine, je šempetrski Sip, izdelovalec kmetijske mehanizacije, ki se je v zadnjih letih od izdelave manjših traktorskih priključkov usmerili k izdelovanju zahtevnejših strojev za profesionalne kmete.
V podjetju niso povsem zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati. Računali so, da bodo prodajo povečali za 18 odstotkov, na dobrih 18 milijonov evrov, kar jim ni uspelo. Kljub temu so poslovali z dobičkom. Koliko natančno znaša, bo znano v prihodnjih dneh.
Recesija že dve leti
Za zdaj velja, da je Sip lani ustvaril 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 2 odstotka manj kot v letu
2015, in 700 evrov čistega dobička. Večino prihodkov je ustvaril doma, dobrih 20 odstotkov v tujini. Največji izvozni trgi podjetja so Avstrija, Švica in Nova Zelandija. K strateškim trgom poleg Nemčije in Avstrije štejejo še Italijo, Slovenijo in Hrvaško. K hitro rastočim trgom uvrščajo Norveško, Španijo, Japonsko, Avstralijo in Litvo. Potencial pa vidijo še v Franciji, Združenem kraljestvu, ZDA, Kanadi in Turčiji. »Na trgu kmetijske mehanizacije je že dve leti recesija. V Evropi je prodaja upadla za 5,5 odstotka, razmere v Ameriki in Aziji so bile še slabše,« ugotavlja predsednik upravnega odbora Uroš Korže. »Analitiki ugotavljajo, da so vzrok za upad prodaje predvsem ukinitev mlečnih kvot v EU, zmanjšanje podpore kmetijstvu v srednji in vzhodni Evropi, pa tudi pa-
PREKLOPITE na PLIN
Na trgu kmetijske mehanizacije že dve leti recesija, v Evropi je prodaja upadla za 5,5 odstotka - Razmere v Ameriki in Aziji so še slabše, opozarjajo v šempe-trski tovarni
dec cen ključnih kmetijskih izdelkov. K zmanjšanju naložb v kmetijstvu so svoje prispevale tudi politične razmere, tu mislim predvsem na blokado izvoza hrane v Rusijo,« še pravi Korže.
Razvoj novih strojev
»Zaradi vseh teh okoliščin s prodajnimi rezultati ne moremo biti nezadovoljni. Podrobnejši pregled namreč kaže, da je prodaja padla le za 1,5 odstotka, prodaja rezervnih delov pa je bila manjša za 7,3 odstotka,« še dodaja Korže. Za letos v Sipu načrtujejo povečanje prodajnih prihodkov, računajo tudi, da bodo imeli več dobička. K večji prodaji naj bi jim pomagal razvoj novih strojev za profesionalne uporabnike ter razvoj in proizvodnja strojev za druge blagovne znamke.
JANJA INTIHAR
Cinkarna lani povečala prihodke
Čeprav je celjska cinkarna lani poslovala slabše, kot je načrtovala, ostaja v vrhu najbolj uspešnih podjetij v industriji pigmenta titanovega dioksida. Večina njenih konkurentov je namreč zabeležila izgubo.
Cinkarna je lani ustvarila 169,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2014. Za malo več kot 146 milijonov evrov izdelkov je prodala na tujih trgih, kar je prav tako več kot predlani, a manj kot je načrtovala. Čisti dobiček podjetja po še nerevidiranih podatkih znaša 6,8 milijona evrov. To je za dobro polovico manj kot v letu 2014 in za 18 odstotkov pod načrti.
Vzrok za slabše poslovanje od načrtovanega je padec prodajnih cen, pravi vodstvo cinkarne. Na razvitih trgih se je znižala gospodarska aktivnost, na Kitajskem je upadla industrijska proizvodnja, na bližnjem in srednjem vzhodu ter v Ukrajini pa so že nekaj časa politično-varnostne razmere zelo kritične. Vse to je vplivalo na manjše povpraševanje in s tem na kopičenje zalog, še pojasnjujejo v cinkarni.
JI
f POGLEDpBJJS VSAK ČETRTEK
radio celje
Dela v paviljonu nekoliko v zamudi
V novih prostorih mestnega Tica boljše storitve za turiste
CELJE - Ena večjih naložb Mestne občine Celje, ki jo bodo letos predali namenu, je gradnja paviljona na Glavnem trgu v Celju. Dela naj bi bila končana v drugi polovici prihodnjega meseca, vendar se bodo nekoliko zavlekla. Odprtja paviljona se veselijo tudi v Zavodu Celeia Celje, saj bo njihov mestni turistič-noinformacijski center dobil večje in bolj uporabne prostore, ki bodo omogočali boljše storitve za turiste.
Paviljon na Glavnem trgu bo omogočal tako imenovano »in situ« predstavitev arheoloških najdb na tem prostoru, torej na samem mestu, kar je bil pogoj zavoda za varstvo kulturne dediščine za izdajo soglasja h gradnji. Idejni projekt, za katerega je bilo lani poleti izdano gradbeno dovoljenje, je delo arhitekta Nandeta Korpnika.
Gradbena dela v paviljonu na Glavnem trgu so v zaključni fazi. Pogodbeni rok za izvedbo del, ki jih izvaja podjetje Markomark Nival graditelj -stvo, je 19. marec. Vendar, kot so sporočili iz Mestne občine Celje, je pri izvedbi del prišlo do nekaj zamude, saj je bilo treba zaradi arheoloških zahtev spremeniti konstrukcijo objekta na nekaterih mestih. Prav tako je gradbinec dela v decembru prilagajal izvedbi prireditve Pravljična dežela.
Na gradbišču trenutno izvajalec del namešča stekleno fasado in prezračevalne sisteme, opravlja inštalacijska in kro-vsko-kleparska dela. Zaključna dela izvaja tudi v prostorih, ki
Gradnja paviljona na Glavnem trgu
bodo namenjena Turističnoin-formacijskemu centru Zavoda Celeia Celje, ki se bo v paviljon preselil iz Celjskega doma.
Vrednost naložbe vključno z izdelavo projektne dokumentacije znaša približno 400 tisoč evrov.
Tic v paviljonu kot stik preteklosti in sedanjosti
Kot pravijo v Zavodu Cele-ia Celje, bo selitev njihovega
mestnega turističnoinforma-cijskega centra v nove, večje in privlačne prostore v paviljon na Glavnem trgu pomenila veliko in pozitivno spremembo za delo centra. Nenazadnje je po njihovem mnenju to tudi priznanje, da lokalna skupnost prepoznava pomen turizma za Celje. Kot še navajajo v zavodu Celeia, o pomembni vlogi turizma v mestu govorijo tudi podatki Sursa za minulo leto: v Celju je bilo v letu 2015
ustvarjenih 51.765 nočitev, kar predstavlja kar 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2014 (39.554).
»Sodobni turisti svoje spomine na mesta povezujejo tudi z zanimivimi in s privlačno zasnovanimi turističnoin-formacijskimi centri, kar celjski nedvomno bo, saj njegova arhitekturna zasnova predstavljala nadvse zanimiv stik preteklosti in sedanjosti. Tic je vedno prvo ogledalo mesta
in kot takšen je za vse turistične delavce vsakodnevni izziv, česar se dodobra zavedamo tudi v Celju,« je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje.
Kot je še dodala, se v njihovi organizacijo že nekaj časa intenzivno pripravljajo na selitev enote Tica iz Celjskega doma na Krekovem trgu (še en Tic sicer deluje na Starem gradu) v nove prostore na Glavnem trgu. Skupaj
z odgovornim projektantom usklajujejo načrte za notranjo opremo in vizualno podobo prostora, prav tako pripravljajo nove programske vsebine, namenjene tako turistom kot meščanom mesta Celje. »Novi in večji prostori v primerjavi s sedanjim Ticom v središču mesta ponujajo ustvarjalni navdih tako za projektante, oblikovalce in za nas zaposlene v zavodu Celeia. Nov Tic vidimo ne le kot prostor za informiranje, ampak tudi kot večnamenski prostor za izvajanje različnih tipov turističnih in drugih promocijskih dogodkov,« je še poudarila Urša Dorn.
Okrepljena ekipa, večji obisk
Kot je še povedala naša sogovornica, v zavodu Ce-leia za nemoteno delovanje v novih prostorih načrtujejo okrepitev kadrovske ekipe, predvsem zaradi daljšega odpiralnega časa v glavni turistični sezoni (delovanje tudi ob sobotah in nedeljah), kar mora potrditi še ustanoviteljica zavoda, Mestna občina Celje. »Na novem mestu nedvomno pričakujemo večji obisk. Veselimo se, da bo del Tica tudi razstavni paviljon, ki ga prepoznavamo kot pomembno dodano vrednost novih prostorov, ki bodo ves čas pritegovali pozornost tako meščanov kot tudi drugih obiskovalcev,« je še sklenila Urša Dorn.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Ingrid Mastnak, v. d. direktorice občinske uprave
CELJE - Potem ko je Tina Kramer pred časom sporočila, da po več kot desetletju dela zapušča mesto direktorice občinske uprave v Mestni občini Celje, je bila za vršilko dolžnosti direktorice imenovana mag. Ingrid Mastnak.
Doslej je delala na mestu vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Delo vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave bo Ingrid Mastnak opravljala največ šest mesecev, do imenovanja novega direktorja, ki ga bo občina iskala z javnim razpisom.
Vodenje oddelka za okolje in prostor ter komunalo bo začasno prevzela Aleksandra Rezar, zdaj vodja sektorja za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem in pravne zadeve na tem oddelku, so še sporočili iz Mestne občine Celje.	RG
gpm/^
www.simbio.si
Prijateljstvo Celjskih zverinic in Divjih risov
Vabljeni:
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
CELJE - Odrasli skavti iz bratovščine Celje I so pred dnevi v prostorih Osrednje knjižnice Celje predstavili svoj projekt - pomoč osebam z dodatnimi potrebami. Gre za sodelovanje z varovanci in zaposlenimi Varstveno--delovnega centra Golovec, ki bogati tako ene kot druge.
V bratovščini odraslih katoliških skavtinj in skavtov Ce-
lje 1 trenutno deluje približno 20 članov. Nadeli so si ime Celjske zverinice, pri čemer imajo 23 posebnih članov, ki nosijo ime Divji risi. Gre za odrasle osebe s posebnimi potrebami in prav to je tudi osrednja vsebina njihovega prostovoljskega projekta. Kot pravi skavtinja Majda Kamplet iz VDC Golovec, njihovi zaposleni in vodstvo izvrstno
sodelujejo s skavti že od leta 2002. »Ti Divji risi so v zavodu v različnih enotah in tako, kot so si različni med seboj, so različne tudi njihove potrebe. Ravno njim je namenjen ta naš projekt, s katerim jih želimo podpreti pri vključevanju v okolico.«
S podporo vodstva in vseh zaposlenih v varstveno-de-lovnem centru med letom
bratovščina organizira različne dogodke od kinopredstav, izletov v naravo, muzikalov in zaključnih srečanj v znamenju lučke miru. S predstavitvijo tega projekta želi bratovščina odraslih skavtov v Celju približati ljudem svoje delo in v svoje vrste povabiti tudi nove člane.
StO Foto: MK
Odstranitev ali ureditev?
Zaradi težav s podtalnico bodo po več letih končno uredili odtočni kanal ob žalski obvoznici - Bodo zaradi tega padla drevesa?
ŽALEC - Stanovalce v neposredni bližini žalske obvoznice so pred dnevi razburili delavci družbe Voc Celje, ki v regiji skrbijo za ustrezno prevoznost državnih cest. Ti so po naročilu direkcije za infrastrukturo začeli čistiti odtočni jarek, pri čemer so obrezali in označili nekaj dreves. Bližnji stanovalci, ki o poteku del niso bili obveščeni, so se zbali, da želijo izvajalci del drevja podreti, zato so se uprli.
»Ob obvoznici je jarek za meteorno vodo, kamor ljudje odvržejo marsikaj. V vseh teh letih, ko jarka ni nihče čistil, se je tam marsikaj razraslo. Zaradi tega je tam nastajalo vodno zajetje, kar je vplivalo na raven podtalnice, ki je nekaterim že poplavljala tudi kleti,« je težavo, ki je občino spodbudila k temu, da je k delu pozvala lastnika ceste, pojasnil žalski župan Janko Kos. »Ta drevesa tu stojijo, od kar je obvoznica. Ljudem, ki živimo ob tej cesti, predstavljajo tudi
protihrupno in dimno zaveso,« razlagajo stanovalci, ki živijo le nekaj metrov od žalske obvoznice. Kot pravijo, ureditvi jarka ne nasprotujejo, se pa nikakor ne strinjajo z odstranitvijo dreves. Ker bližnjih stanovalcev ni predhodno nihče obvestil o poteku del, so se v strahu, da bodo izgubili »drevesno zaveso«, uprli. S klici na občino in pozivi na spletnih omrežij so dosegli začasno zaustavitev del.
Nesporazum
A kot kaže, je prišlo do nesporazuma. Župan namreč pravi, da nikoli ni bil namen popolna odstranitev drevja. »Verjetno bo treba kakšno drevo tudi nekoliko močneje obrezati. Predvsem tisto, ki gleda proti cesti in ne proti stanovalcem,« pravi župan, ki razume ljudi, da se želijo čim bolj zaščititi in ograditi od ceste. »A treba je preprečiti, da bi se komu zaradi tega delala škoda. Hkrati je treba na tem delu zagotoviti
tudi ustrezno prometno varnost,« je jasen Kos, ki je zatrdil, da bo občina, čeprav ni lastnica ceste in tako tudi ni odgovorna za vzdrževanje tega obcestnega jarka, pazila, da bo izvajalec opravil res samo nujna dela.
Odločitev bo padla v Ljubljani
O tem, na kakšen način bo izvajalec očistil meteorni jarek in preprečil nadaljnjo naraščanje in zalivanje podtalne vode, bodo v prihodnjih dneh odločali v Ljubljani, na direkciji za infrastrukturo. Kot je po sestanku vseh vpletenih strani povedal Aleksander Žolnir, vodja urada za gospodarske javne službe v žalski občini, so se za zdaj dogovorili le, da bo izvajalec pripravil predračun s predlogom del, na direkciji za infrastrukturo pa se bodo nato odločili, kako bodo postopali.
LK Foto: PP
To so drevesa, ki s svojimi krošnjami že desetletja »varujejo« stanovalce ob žalski obvoznici. Ljudem predstavljajo večnamensko ograjo, zato si ne želijo, da bi jih kar tako odstranili. Delavci so za zdaj odšli. Ko bodo dobili natančnejša navodila, kako urediti meteorni jarek in rastje ob njem, se bodo vrnili. Stanovalci upajo, da zaradi čiščenja ne bodo ostali brez dreves.
V središču Nazarij bo nastalo na območju pri spomeniško zaščitenem Bohačevem toplarju (na fotografiji) urejeno parkirišče.
Boljši časi za jeklene konjičke
NAZARJE - V občinskem središču nameravata država in občina letos poskrbeti za boljšo kakovost bivanja občanov. Gre za občinski naložbi v parkirišči v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. V Nazarjah bo tudi nastal park. Poleg vsega tega pripravljata država in občina skupaj gradnjo krožišča in nameravata urediti 400 metrov ceste skozi občinsko središče.
Krožišče bo nastalo namesto križišča s petimi kraki. Na obstoječem križišču do hujše nesreče na srečo še ni prišlo, vendar velja po prometni plati za nevarno. Urejen bo tudi odsek državne ceste med graščino Vrbovec in Mercatorje-vo trgovino. Občina, ki bo prispevala približno tretjino
denarja, bo, kot je običajno, poskrbela za javno razsvetljavo, pločnik in kolesarsko pot.
Projektantska vrednost te naložbe, ki je bila načrtovana še v »debelih« letih, je najprej znašala 1,3 milijona evrov. Bogato zastavljen projekt bo po vsej verjetnosti skromnejši, kot je bilo najprej načrtovano. V državnem proračunu je zanj letos zagotovljenih šeststo tisoč evrov in v občinskem dvesto tisoč evrov. Javni razpis za izvajalca je država že objavila. Na glavni cesti skozi Zadrečko dolino bo prav tako še veliko dela, saj je cesta proti Gornjemu Gradu v poraznem stanju.
Za bolj urejeno parkiranje načrtuje občina asfaltiranje makadamskega parkirišča v
Za brezplačno šolanje tudi v prihodnje
NAZARJE - Tamkajšnja osnovna šola je bila prva v Sloveniji, ki je s projektom Za smeh v otroških očeh omogočila vsem otrokom brezplačne šole v naravi, športne in naravoslovne dneve. Pri vseh teh bi bilo drugače treba plačati prevoz in vstopnine, tečaje, strokovne ekskurzije ter vse ostale dejavnosti, ki jih ponavadi vsaj delno stroškovno pokrivajo starši. Namesto njih stroške plača šola iz zbrane vstopnine za dobrodelni koncert in iz prostovoljnih prispevkov za pecivo. Brez pomoči donatorjev, sponzorjev in lokalne skupnosti ter staršev tega ne bi mogli omogočiti. Da bo tako tudi v prihodnje, bo 10. marca ob 18. uri v Športni dvorani Nazarje pester glasbeno obarvan večer z Adijem Smolarjem, s skupino Črna mačka, z Adrijano Kamnik, Dreta River Bandom, učenci OŠ Nazarje in ostalimi zanimivimi glasbenimi gosti.	TC
Občina se le še razdolžuje
VOJNIK - Občina, ki je v preteklosti veliko vlagala v različne šolske stavbe, se v zadnjih letih razdolžuje. Pred tremi leti je najela še zadnje posojilo, ki ga je potrebovala za gradnjo nove vojniške šolske telovadnice. Trenutno ima 2,5 milijona evrov posojil, vendar je njena zadolžitev v zakonsko dovoljenih mejah.
V času svoje najvišje zadolžitve je imela občina več kot tri milijone evrov posojil. Vojnik je lani odplačal 320 tisoč evrov posojil, letos jih bo 280 tisoč evrov. Posojila je občina najela za nov vrtec in novo telovadnico v občinskem središču, za obnovo frankolovske šole, večnamensko dvorano v Novi Cerkvi, most v Višnji vasi in del vodovoda v Hrenovi. To se je dogajalo v obdobju nekdanjega župana Bena Podergajsa. »Menim, da je bila odločitev za najem posojil pravilna,« ocenjuje sedanji župan Branko Petre. »Danes ni več na voljo niti evropskih niti državnih sredstev za sofinanciranje, z izjemo sredstev eko sklada.« Vojniška občina se je na primer v zadnjem obdobju na ministrstvu za izobraževanje pozanimala za možnost državnega sofinanciranja gradnje novega vrtca na Frankolovem. Odgovor z ministrstva je bil nikalen. Kot kaže, bo morala občina nov frankolovski vrtec graditi z novim posojilom. »S sedanjem razdolževanjem si tudi ustvarjamo možnost za prihodnost,« odgovarja župan.
BJ
središču Nazarij, pri Bohačevem toplarju, in še ureditev parkirišča v Šmartnem ob Dreti. V Šmartnem, kjer bo devetnajst parkirišč, je začela občina urejati parkirišče ž e lani. Ob nazarskem parkirišču bo še park, kjer bo tudi otroško igrišče. Za sofinanciranje ureditve obeh parkirišč in parka, kar naj bi stalo 14 4 tisoč evrov, se je občina pre? d nekaj dnevi prijavila na državni razpis za sofinanciranje po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin. Občin ski svet je za parkirišči in park na svoji zadnji seji potrdil investicijsko dokumentacijo, to je dokument identifikacije investicijskega projekta.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Vodstvo navedbe v anonimki zavrača
Razpis ZD Velenje za vzdrževanje službenih vozil očitno nekoga moti
Vozni park Zdravstvenega doma Velenje ima 12 interventnih vozil, kmalu pričakujejo še dve novi urgentni vozili.
VELENJE - V začetku tedna je v nekaterih medijih zaokrožilo pismo, v katerem delavci reševalne postaje Zdravstvenega doma Velenje opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri razpisu za servisiranje službenih vozil, med drugim tudi interventnih vozil velenjskega zdravstvenega doma. Kot so zapisali, naj bi komisija izbrala najcenejšega ponudnika, ki je vozila servisiral že do zdaj in zaradi katerega naj bi že v preteklosti pojavilo nezadovoljstvo zaradi nestrokovnega dela. V vodstvu trdijo drugače in tudi to, da ponudnika sploh še niso izbrali.
Dosedanji serviser naj bi se na razpis prijavil z »neobičajno nizko ponudbo«, nato pa naj bi ga komisija že izbrala. Tako navajajo v anonimnem pismu. »Ceno zahtevnega dela in celo zelo zahtevnega dela ima nižjo od lažjega dela, ponudil pa je še rabat za orginalne dele, ki jih sicer v razpisu zahtevajo, ki je neprimerno višji, kot ga dobi sam od uvoznika. To nakazuje dvoje. Da bo vsa dela poskušal odpraviti kot manj zahtevna in se jim ne bo v zadostni meri posvetil ter da bo vgrajeval neoriginalne dele. Vse to bi lahko spregledali, če ne bi šlo za inter-
ventna vozila, ki rešujejo življenja. Naj zaradi te želje po zaslužku ugasne kakšno življenje, ker vozilo ne bo servisirano po zahtevah iz razpisa?« je še navedeno v pismu.
V vodstvu Zdravstvenega doma Velenje zaradi anonimke pravzaprav niso presenečeni, kot pravi direktor zavoda Zdenko Kikec, je to anonimno pismo že tretje, odkar je direktor. »Razpis je bil objavljen na portalu javnih naročil 28. decembra. Do danes ponudnika sploh še nismo izbrali, ampak bo izbran v naslednjih tednih. Prejeli smo 8 ponudb, 5 za sklop o vzdrževanju reševalnih vozil in 3 za sklop o vzdrževanju osebnih službenih vozil. V času mojega mandata, to je od 1. septembra lani do danes, smo imeli z izvajalci zelo dobre izkušnje. In prvič slišim za kakršno koli nezadovoljstvo glede vzdrževanja vozil in njihove varnosti. Doslej tudi nismo imeli nobenih težav z interventnimi vozili na terenu.« Ogorčeni pa so v Reševalni postaji Velenje, kjer dodajajo, da težav z vzdrževanjem vozil niso imeli. Dopuščajo pa možnost, da jih je nekdo izrabil in jih podpisal pod anonimko, čeprav z njo sploh niso seznanjeni
SŠol, foto: SHERPA
Več naložb ob manj zapletenih postopkih odločanja
V celjskem Atriju iščejo strateškega partnerja
Atrij Celje, ki je eno največjih podjetij za upravljanje z nepremičninami na Celjskem, deluje že več kot 35 let. Lani so, kljub težkim razmeram na trgu, izpeljali več naložb v večstanovanjskih stavbah, ki jih upravljajo.
Kot pravijo v Atriju, bi naložb sicer lahko bilo še več, vendar so postopki odločanja dolgotrajni, vzrok pa po njihovem mnenju tiči predvsem v tem, da so želje in finančne zmožnosti etažnih lastnikov v posamezni večstanovanj ski stavbi večkrat tako različne, da preteče precej časa, preden jih uskladijo in je sprejeta odločitev za izvedbo posamezne investicije. Predvsem za večja vzdrževalna dela na stavbi in investicije v večje projekte, kot so prenova fasade, zamenjava strehe ali posodobitev ogrevalnih sistemov v objektu. Atrij Celje sicer skupno upravlja več kot 300 objektov na širšem celjskem območju.
Največ težav pri energetsko potratnih projektih
V Atriju navajajo, da je največ težav pri starejših, energetsko potratnih stavbah, ki potrebujejo celovito energetsko obnovo, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo zunanjih sten s termoizolativno fasado ter s toplotno izolacijo podstrešja in stropov
neogrevanih kleti. Sočasno je treba izvesti tudi obnovo energetsko potratnih ogrevalnih sistemov. Vse to je seveda velik finančni zalogaj za etažne lastnike.
Opisane obnovitvene ukrepe etažni lastniki financirajo s sredstvi, ki jih namensko zbirajo v rezervnih skladih. V primeru, da etažni lastniki nimajo zbranih dovolj sredstev, lahko Atrij kot upravnik pomaga pridobiti sredstva iz Eko sklada, v njihovem imenu pa lahko pridobi namensko bančno posojilo za tovrstne ukrepe in dela. Kot zagotavljajo v Atriju, je to že preverjena in ustaljena praksa v več obnovitvenih projektih.
Povezovanje v močnejša partnerstva
Kot pravi direktor Atrija Radovan Cink, ki je na čelu podjetja že dvajset let, je na trgu upravljanja z nepremičninami trend združevanja in povezovanja podjetij v močnejša partnerstva. Zato tudi v Atriju iščejo strateškega partnerja, s katerim bi utrdili svoj položaj na trgu in zagotovili še višjo raven storitev. Kot možnost za krepitev podjetja Radovan Cink vidi tudi promet z nepremičninami, s tem se v Atriju tudi ukvarjajo že petnajst let, ki ponovno oživlja.
ROBERT GORJANC Foto: Atrij
Primer obnove stolpnice v Trubarjevi ulici
Pomembnejša večja vzdrževalna dela na večstanovanjskih stavbah v zadnjih letih:
-	Toplotno izolativne fasade (40 stavb)
-	Zamenjave strešnih kritin (30 stavb)
-	Celovite obnove dvigal (10 stavb)
-	Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema (10 stavb)
-	Toplotne izolacije kletnih in podstrešnih prostorov (20 stavb)
Za varnost dobro poskrbljeno
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet se je na seji minulo sredo seznanil z varnostnimi razmerami v občini. Predstavniki tamkajšnje policijske postaje varnost v občini ocenjujejo kot dobro.
Policisti na področju kriminalitete beležijo precejšen padec obravnavanih kaznivih dejanj, posledično pa tudi zmanjšanje odstotka njihove preiskanosti. Zmanjšalo se je namreč število obravnavanih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in
socialno varnost ter kazniva dejanja zoper gospodarstvo) zaradi spremenjene metodologije obravnave teh kaznivih dejanj. Je pa rahlo porasla problematika kršitev javnega reda in miru, število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa je primerljivo s predhodnim letom. Tudi na področju prometne varnosti so razmere primerljive z letom 2014. Policisti pa so še posebej veseli, da leta 2015 nobena oseba ni izgubila življenja v prometnih nesrečah.
TS
Na kvizu je ponovno slavila ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur.
T ■	V"	I ■	a I	V	IV"
Tisoč in ena skrivnost domače občine
ŠENTJUR - Letos so osmošolci iz vseh šestih osnovnih šol v občini že šestič tekmovali na kvizu Ali poznaš svojo občino. Tudi tokrat so otroci pokazali izjemno znanje o naravni in kulturni dediščini, zgodovini, gospodarstvu, znanih osebah in delovanju lokalne samouprave ter upravne enote.
V Mladinskem centru Šentjur so se tudi letos pod okriljem programa za mlade, ki
ga pripravlja Razvojna agencija Kozjansko, potrudili in pripravili 30 nalog in vprašanj s poudarkom na naravni dediščini, ki je bila letos rdeča nit kviza. Že tradicionalno so se tekmovalci najprej spopadli z zemljevidom občine in preizkusili svojo orientacijo. Ta naloga se je v preteklosti že izkazala za odločilno. Po dveh letih premora je na kvizu ponovno, že četrtič, slavila ekipa OŠ Franja
Malgaja Šentjur. Sledili sta ekipi OŠ Blaža Ko-cena Ponikva in OŠ Slivnica pri Celju. Tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Hruševec Šentjur. Zadnje mesto sta si delili ekipi OŠ Dramlje in OŠ Planina pri Sevnici.
V nadaljevanju so tekmovalci z občinskimi svetniki razpravljali o pomenu lokalne skupnosti in o možnosti posameznika, predvsem mladega človeka, da vpliva na njen
razvoj. Tokrat so imeli v pripravah na kviz prvič ekskurzijo po občini. Tako so vsi tekmovalci konec novembra obiskali Planino pri Sevnici, Žusem z Loko pri Žusmu in Ponikvo ter raziskali naravno in kulturno dediščino. Ekipa mladinskega centra je v začetku leta še dvakrat v vseh šestih osnovnih šolah obiskala učence, ki so se pripravljali na kviz.
StO, Foto: VS
Dijaki in učitelj Janez Kričej s prvim izdelkom
Sodoben stroj za boljše usposabljanje dijakov
CELJE - Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ki deluje v okviru Šolskega centra Celje, je bogatejša za pomembno novost. Že nekaj let je načrtovala nakup petosnega lesnoobdelovalnega CNC--stroja. Zanj je zbiral denar celoten šolski center, saj je bila naložba vredna več kot sto tisoč evrov. S pomočjo stroja bodo dijaki pridobivali nova znanja in izdelovali zahtevnejše izdelke, s čimer bodo imeli boljše možnosti zaposlitve.
»Naložba je resda velika, je pa to najsodobnejši stroj,
saj ga bomo imeli za deset do petnajst let,« pravi ravnateljica šole Irena Posavec. Lesena trajnostna gradnja je v porastu in zato si je šola že pred leti zastavila cilj, da ta znanja vključi v predmetnike za izobraževanje gradbenega tehnika in tesarja ter izvajalca suhomontažne gradnje. Znanja je hotela nadgraditi še z nakupom tega stroja. V programu gradbeni tehnik je že pred tremi leti dodala nov modul Lesena gradnja in leseni izdelki. V tretjem letniku je na izbiro tudi modul Arhitekturno risanje in oblikovanje, oba pa dijakom
pomagata pri oblikovanju posebnih izdelkov na novem stroju. Več inovativnih izdelkov pričakuje Posavčeva tudi v programu tesar. V vseh programih izobraževanja bo poudarek še vedno na osvajanju znanj in tehnologij za izdelavo lesenih konstrukcij in elementov za leseno gradnjo stavb.
Glede na sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 šola pričakuje povečanje uporabe in obdelave lesa ter s tem potrebo po novih znanjih.
Zato računa tudi na dovolj veliko zanimanje za vpis v programe.
Za delo z novim strojem so se morali dodatno izobraziti tudi zaposleni. Prve izdelke so z dijaki že izdelali. To so bili promocijski izdelki za učence OŠ na informativnih dnevih, prototip za športne plezalce »fingerboard«, nadstrešek in podest pri delavnici šole ...
Ker šola večkrat sodeluje tudi pri projektih izven šole, bo nov stroj omogočal še več tovrstnih možnosti. Šola se je tako že povezala s celjskim Vrtcem Anice Černejeve, da bi izdelala visoke grede in nekaj drugih predmetov iz lesa. Zavod za gozdove pa računa na pomoč šole pri obnovi in zaščiti poti v celjskem mestnem godu.
TC
Foto: arhiv šole
Po negodovanju več denarja
NAZARJE - Občina je sprejela letni program kulture, v katerem je zaradi negodovanja letos za to dejavnost namenila nekoliko več denarja. Leta 2016 je tako za kulturo na voljo devet tisoč evrov, kar je tisoč evrov več kot lani.
Po očitkih, da je zaradi galerijske dejavnosti premalo denarja za druge, je občina znesek za kulturo povišala. V občini ob tem poudarjajo, da proračunski denar ne more biti edini vir financiranja kulturne dejavnosti in da morajo društva oziroma skupine poiskati še dodatna sredstva.
Občinski svet je sprejel program kulture na februarski seji. V njem so opredeljeni redna dejavnost in programi ter projekti, ki so sofinancirani iz občinskega proračuna, ter višina sredstev zanje. Program je razdeljen na pet delov, od redne dejavnosti do možnosti izobraževanja. Večino sredstev za tiste, ki nimajo sedeža v nazarski občini, prejme ponavadi Godba Zgornje Savinjske doline. Sprejetemu letnemu programu kulture bo sledil razpis za razdelitev sredstev.
Občine so se povezale
NAZARJE - Pet zgornjesavinjskih občin se je povezalo, da bodo skupaj podelile koncesijo za obdelavo in odstranjevanje določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov njihove predelave. Gre za občine Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava, ki te koncesije še nimajo podeljene.
Podeljeno imajo namreč le koncesijo za zbiranje in prevoz nekaterih vrst komunalnih odpadkov, to je eno od dveh koncesij, ki sta povezani z odpadki. Pet občin se je tako povezalo, da bodo koncesijo podelile skupaj, saj bo to zanje ceneje. Občini Gornji Grad in Solčava sta osnutek odloka že sprejeli, pred nekaj dnevi ga je sprejel še občinski svet Nazarij. Občine nameravajo koncesijo podeliti do leta 2022.	BJ
Edvard Vengust, d. o. o., Celje
■ШСШСб
zaposli v redno delovno razmerje
voznika avtobusa
iz Celja oz. okolice, delovne izkušnje 2 leti. Zaželeno znanje avtomehaničnih del. Osnovna plača je 900 eur neto.
041 675 597
10
IZ PRETEKLOSTI NAŠIH KRAJEV
Tako je bila nekoč videti glavna cesta iz Celja proti Kozjanskemu. Ob njej je na Teharjah nastala gostilna Tlaker (na fotografiji iz okoli leta 1910), katere stavba se je ohranila v prvotni obliki vse do danes. Stavba je pri železniških zapornicah, v ozadju je cerkev, ki je danes ni več.
V gostilnah ni bilo nikoli dolgčas
Knjiga o gostilnah Teharij in Štor - Iz časov, ko je bil teharski gostilničar zaboden kar z bajonetom - Namesto volilnega molka brezalkoholni dan
Izšla je knjiga o nekdanjih gostilnah Teharij in Štor (Večna si gostilna, neminljiva), ki je delo zgodovinarja Mateja Ocvirka. Mlad zgodovinar s Teharij se veliko posveča raziskovanju preteklosti obeh sosednjih krajev, ki ju je nekoč povezovala ista občina. Tako je lani izšla njegova knjiga Primorske družine in priimkih na Teharjah in v Štorah. V novi knjigi med drugim opisuje čase, ko so na plačilni dan žene na može čakale kar pred tovarno, da ne bi preveč zapili.
To so bili časi, ko so se gostilne ločile celo na slovensko in nemško usmerjene. V njih pretepov in drugih spopadov ni manjkalo, tudi smrtnih žrtev ne. V enem je bil ubit celo gostilničar. In če imamo dandanes v času volitev zapovedan volilni molk, so imeli včasih celo brezalkoholni volilni in predvolilni dan. Gostiln je bilo na pretek in leta 1932 jih je bilo v občini Teharje po ugotovitvah zgodovinarja Ocvirka nič manj kot 25.
»Zamisel, da bi raziskal zgodovino gostiln, je nastala pred dvema letoma na praznovanju nekega rojstnega dne. Odločil sem se, da bom ugotovil, kje vse so bile gostilne, njihov utrip, kaj se je v njih pilo in še kaj,« je povedal o nastanku knjige avtor, domačin s Teharij. Najprej je računal, da bo o gostilnah napisal članek, vendar je zbral toliko gradiva, da ga je bilo dovolj za knjigo. Uporabil je tako ustne kot pisne vire (tudi Novi tednik) in raziskoval v arhivu. »Za ustni vir so služili sorodniki nekdanjih gostilničarjev, prav tako sem dobil pri njih nekatere fotografije gostiln in gostilničarjev,« je povedal zgodovinar. Pomemben vir so bili tudi stari časopisi, kjer so objavljeni gostilniški oglasi, podatki o prireditvah in črna kronika. Osnovni vir je
bil register gostilničarjev. V knjigi je opisana zgodovina številnih nekdanjih in sedanjih teharskih ter štorskih gostiln, in sicer vsake posebej.
Društva v gostilnah
Po Ocvirkovih ugotovitvah so na opisanem območju prve gostilne nastale konec 18. stoletja, in to ob prometni povezavi Obsotelja in Kozjanskega s Celjem. »Prve gostilne so prav tako povezane s sejmi, saj je imelo Teharje kar dvanajst sejmov na leto,« je ugotovil zgodovinar.
Vse do konca druge svetovne vojne so bile gostilne središče društvenega življenja. »Marsikatero teharsko in štorsko društvo je imelo namreč sedež kar v gostilni. V gostilnah so imela svoj sedež vsa pevska društva, brez katerih v tistih časih veselic ni bilo,« je še ugotovil Ocvirk. Po drugi
svetovni vojni nov politični in gospodarski sistem razvoju gostilničarstva ni bil najbolj naklonjen. »Marsikatera gostilna je bila prepovedana. Nova, socialistična oblast je odločila, da dve obrtni dejavnosti hkrati nista bili več dovoljeni,« je povedal zgodovinar. Pred tem so namreč imeli gostilničarji poleg gostilniške obrti še kakšno drugo. Tako so imeli še trgovino, mesarijo, krojaštvo ali kovačijo. Tudi pomembnejši kmetovalci, ki so imeli poleg kmetije še gostilno, so se morali od nje posloviti. V Štorah je bila podržavljena kar polovica vseh gostilniških obratov.
V nekdanjih gostilnah so gostje največkrat pili različno vino, ki je bilo domače pridelave ali z območja Obsotelja in Kozjanskega. Pivo so začeli piti predvsem v obdobju po prvi svetovni vojni. »V gostilne so ga
prevažali v lesenih sodih, imenovanih faselci. Poleti je bila težava zaradi hlajenja piva, zato si je marsikateri gostilničar omislil ledenico,« je še ena od zanimivih ugotovitev mladega zgodovinarja. Pivo v steklenicah se je namreč pojavilo pozneje.
Klanje po gostilnah
Narodnostni boj med domačimi Slovenci in Nemci je bil tako močan, da se je to posebej izražalo tudi v gostilnah. V Štorah so bile gostilne posredno pod vplivom nemškega vodstva železarne in so se v njih zbirali nemško usmerjeni gosti. »Po prvi svetovni vojni so se gostilne bolj ločile po socialnih slojih,« je povedal zgodovinar Matej Ocvirk. V štorskih gostilnah so se tako bolj zbirali delavci in v teharskih gostilnah gostje iz kmečkega sloja.
V gostilnah je kri zavrela prepogosto. V starih časopisih je Matej Ocvirk našel različne podatke o gostilniških pretepih, kako je do njih prišlo in kako so se udeleženci stepli. Tudi do gostilniškega inventarja niso bili milostni. V časopisju se je ohranil tudi spomin na umor v Škrubejevi gostilni na Teharjah, kjer je med plesom razgrajal vojak Ratej iz Celja. »Ko ga je gostilničar miril, mu je Ratej zabodel bajonet do ročaja v hrbet,« je poročal Narodni list leta 1913. Nova doba je poročala, da je v Stropnikovi gostilni pijan gost najprej zagrozil s požigom gostilne, nato pa požgal gostilničarje-vo gospodarsko poslopje.
Prvi avtomobil pred gostilno pri cerkvi sv. Ane na Teharjah, v tridesetih letih prejšnjega stoletja
Tudi pot domov je pijane goste lahko stala življenja. Eden od njih je zaradi posledic podhladitve umrl, drugega je povozil vlak. In če je včasih vrela po Teharjah in Štorah kri Celjanov, je zavrelo tudi Teharčanom med obiskom celjskih gostiln. Slovenec je tako leta 1884 poročal, kako je pet teharskih fantov v Celju z noži napadlo brata Senegačnik. Fantje so skupaj pili, med potjo iz gostilne pa so začeli teharski fantje po obeh bratih nepričakovano sekati z noži. Enega so umorili in ga vrgli v Savinjo, drugi je razmesarjen obvisel na drevesu. »Pravijo, da so teharski pobalini napadli brata Sene-gačnika zavoljo neke - vlačuge,« je ugotavljal Slovenec.
Kot politično sredstvo
Vzroki za gostilniške prepire so bili različni. Od boja med Slovenci in Nemci ter neporavnanih denarnih dolgov ter do starih zamer. Celo zaradi pitja brezalkoholnih pijač namesto alkoholnih je prišlo do prepirov. V Arnškovi gostilni v Štorah je tako leta 1922 vinjeni gostilničar v jezi zvrnil kozarec kisle vode, ki jo je pil eden od gostov. Na plačilni dan zaposlenih je seveda alkohol tekel »v potokih«. »Ko so delavci prejeli plačo, ki je bila v kuvertah, so jih pred tovarno čakale žene. Prišle so, da ne bi preveč zapili in da je še ostalo kaj denarja za preživetje družine,« je povedal zgodovinar.
»Alkohol je služil do konca prve svetovne vojne tudi kot politično sredstvo. Obe strani, tako slovenska kot nemška, sta volivce častili,« pravi Ocvirk. Po nastanku Kraljevine SHS je prišlo do prvih prepovedi točenja alkohola v času občinskih volitev. Te so veljale na volilni dan in na dan pred volitvami.
Zgodovinar Matej Ocvirk. Po raziskovanju usod primorskih begunskih družin se je lotil še raziskovanja teharske in štor-ske gostilniške preteklosti.
Še več, nekdanje gostilne so bile pomembne tudi kot ena od oblik na poti k enakopravnosti žensk. Če je za ženske veljalo, da gostiln v starih časih niso obiskovale, so jih po drugi plati vodile. Gostilničarske družine so imele po več obrti hkrati in gostilniško obrt so prevzemale številne ženske. Tako je bilo leta 1929 v celjski gostilničarski zadrugi kar polovica žensk.
Po raziskovanju usod primorskih begunskih družin in gostilniške preteklosti mikajo Mateja Ocvirka še druga zanimiva poglavja preteklosti Teharij in Štor, ki so zgodovinsko močno povezane. V mariborskem pokrajinskem muzeju je trenutno njegova razstava o Znamenitih Te-harčanih, načrtuje še eno novo razstavo in novo knjigo. Tako je začel raziskovati preteklo bogato teharsko in štorsko društveno življenje, in sicer od kulturnih do športnih društev.
BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv Mateja Ocvirka
KRONIKA
11
Na srečo so požar pravočasno opazili in pogasili. V nasprotnem primeru bi bila škoda neprimerno višja. Po Poleg celjskih poklicnih gasilcev so na kraj prišli tudi prostovoljni gasilci iz Gaberja. prvih ocenah znaša deset tisoč evrov.
Pravočasno so se izognili katastrofi
Hitro posredovanje delavcev in gasilcev preprečilo širjenje požara
V torek okoli 8. ure je zagorelo v Centru za rehabilitacijo invalidov v Oblakovi ulici v Celju. Ogenj je izbruhnil v skladišču, in sicer na zunanjem podestu, kjer so bili zloženi prazni 20-litrski sodi laka. Hiter odziv zaposlenih, ki so ogenj začeli gasiti, in celjskih poklicnih gasilcev
je preprečil, da bi požar zajel vse prostore, v katerih sta tudi pocin-kovalnica in proizvodnja pohištva.
Kot so sporočili iz regijskega centra za obveščanje, je zagorelo pod nadstreškom dela skladišča, kjer se je ogenj razširil na embalažo, nato pa poškodoval tako imenovani odsesal-
ni sistem lakirnice, okna in zadimil prostore. V času izbruha požara so v podjetju zunanji izvajalci opravljali dela v sklopu obnove strehe centra. Ogenj so najprej opazili zaposleni, ki so takoj začeli gasiti, dokončno pa so ga pogasili celjski poklicni gasilci. S tem so preprečili širjenje požara na
ostale prostore, ki so bili polni lesenih materialov. Sreča v nesreči je bila, da požar ni zajel tudi - sicer praznih -20-litrskih sodov za lak. V požaru ni bil nihče poškodovan. V Centru za rehabilitacijo invalidov so v torek po gašenju nadaljevali proizvodnjo in delo, nastalo škodo pa bodo odpravili
v prihodnjih dneh. Ogled kraja požara so že isti dan opravili tudi celjski kriminalisti, ki so izključili tujo krivdo, torej so ugotovili, da ni šlo za kaznivo dejanje. O dogodku so zato na okrožno državno tožilstvo poslali poročilo o dogodku.
SŠol, foto: SHERPA
Domna še vedno niso našli
Za 20-letnim Vojničanom izginila vsaka sled
Na Celjskem sicer tovrstnih nesreč ni veliko, če pa so, se največkrat zgodijo ravno zaradi neprevidnosti voznikov in pešcev.
Vzrok za nesreče skoraj vedno neprevidnost
Prometna signalizacija ob tirih ni brez pomena
Pred dnevi se je na železniški progi na Celjski cesti v Laškem zgodila tragedija. Tovorni vlak je povozil človeka, ki je na kraju nesreče umrl. Problematika varnosti na železniških tirih je največkrat povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in s predrznostjo udeležencev v cestnem prometu, ugotavljajo v Agenciji RS za varnost v prometu. Kljub temu da so tudi nivojski prehodi v zadnjih letih dobro označeni, ljudje pravil ne upoštevajo in tako način ogrožajo svojo varnost.
Nesreče na železniških progah so torej pogosto posledica napak ljudi, zato so povečana pozornost, pazljivost in upoštevanje prometnih pravil ter signalizacije - še posebej prometnega znaka andrejev križ, svetlobnega znaka in spuščenih zapornic ali polzapornic - ključni za večjo varnost.
Ogromno nesreč se zgodi tudi na nivojskih
prehodih, ki so najbolj kritični. Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu predpisujejo, da ima vlak vedno prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. V praksi policijska statistika kaže, da ljudje pravil ne upoštevajo in pogosto železniške tire prečkajo tam in tako, kot ji sploh ne smejo.
Vozniki, predvsem motoristi, obvozijo spuščene zapornice ali premalo pozorno opazujejo dogajanje v preglednostnem prostoru nivojskega prehoda in postavljeno prometno signalizacijo. Policija zato opozarja, da je železniške tire možno prečkati le na nivojskih prehodih, pri čemer je treba upoštevati prometno signalizacijo. Kadar na svetlobnem znaku izmenično utripata rdeči luči, to pomeni za vse voznike in udeležence stop. Enako tudi, ko se zapornice ali polzapornice že spuščajo.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Policisti in svojci do tega trenutka še vedno niso našli 20-letnega Domna Simo-niča iz Vojnika. Nazadnje so ga videli v noči na sredo minuli teden pred mariborskim lokalom Štuk, kjer se je pogovarjal z neznanci. Kriminalisti preiskujejo vse možnosti, tudi to, da bi lahko bil 20-letnik ugrabljen ali žrtev drugega kaznivega dejanja.
Od preteklega tedna se je za njim izgubila vsaka sled. Gre za eno večjih iskalnih akcij v zadnjem času, saj ga iščejo ne samo policisti in gasilci, ampak tudi različna lovska društva in številni znanci. K iskanju sta njegova starša, Eva in Ervin Simonič, privabila mnoge tudi preko socialnih omrežij. Mariborski gasilci in potapljači so pregledali že dobršen del reke Drave v bližini Štuka, vendar oprijemljivih sledi za pogrešanim niso našli. Pogrešanega niso našli niti v stavbah v okolici kraja, kjer so ga nazadnje videli.
Dogodki niso povezani
Primer je še toliko odmev-nejši, ker je - kot je znano
Domen Simonič je visok približno 184 centimetrov, je suhe postave, ima podolgovat obraz in modre oči. V času izginotja je bil oblečen v tanjšo temno rjavo usnjeno jakno in temno modre kavbojke. Je študent v Londonu, med počitnicami pa je prišel domov, v Mariboru naj bi prespal pri prijateljici in obiskal koncert v Štuku. Pred vstopom v lokal je govoril z neznanci in takrat naj bi ga videli zadnjič.
- že tretji v zadnjih mesecih, ki se je zgodil skoraj na istem kraju. Izpred ome-
njenega mariborskega študentskega lokala so namreč do zdaj vključno s Simoni-čem izginili trije študenti. Kljub temu da se takšne okoliščine marsikomu zdijo sumljive in nenavadne, mariborska policija dodaja, da primeri zaenkrat niso povezani.
»Do zdaj nismo potrdili oziroma ugotovili povezanosti med posameznimi primeri pogrešanih oseb. V primerih pogrešanih Kle-mna Lenka in Petra Aplin-ca smo poslali poročilo na mariborsko okrožno državno tožilstvo, saj je bila v obeh primerih tuja krivda izključena oziroma nismo potrdili, da bi bila omenjena žrtvi kaznivega dejanja. Zavračamo informacije, ki so se pojavile v javnosti, da sta bila omenjena žrtev trgovine z organi, saj to ne drži,« so sporočili iz Policijske uprave Maribor, ki vodi tudi preiskavo o Simo-ničevem izginotju. Celjski kriminalisti so o primeru obveščeni, saj gre za fanta z našega območja.
SŠol
Celjsko okrožno sodišče išče novega direktorja
V	ponedeljek se je končal rok za oddaje prijav za delovno mesto direktorja Okrožnega sodišča v Celju. Koliko prijav je prispelo, ni znano, gre pa za petletni mandat. Do zdaj je bila direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj, ki ji bo mandat potekel letos. Tudi ni znano, ali se je na razpis morda ponovno prijavila.
V	postopku izbire mora na koncu direktorja, ki v sodnih okrožjih skrbi za zadeve sodne uprave, potrditi tudi minister za pravosodje. Celjsko okrožno sodišče zdaj vodi sodnik Matevž Žugelj. Tega so imenovali ravno pred letom po številnih zapletih, saj se je predhodno vodstvo sodišča večkrat pritožilo zaradi Žugljevega imenovanja. Naj spomnimo, da Sodni svet RS takrat ni potrdil Mirana Jazbinška, ki je sodišče vodil pred Žugljem. Tako kot Jaz-binšku sodni svet ni podaljšal niti mandata vodji višjega sodišča v Celju Zinki Strašek. Od takrat celjsko višje sodišče vodi sodnik Branko Aubreht.
12
NAŠA TEMA
Kam izginjajo
umetnine
na prostem?
Lastniki niso vselej dobri gospodarji
Današnji časi umetnosti niso posebej naklonjeni. Na zanemarjanje skulptur zreške forme vive, ki je prepuščena zobu časa, je opozorila umetnikova žena Ana Četkovič - Vodovnik, nekateri osveščeni občani pa so ogorčeni reagirali ob zbledelih ali zakritih umetniških poslikavah na pročeljih stavb. Arhitekturni biser - Šubičeve paviljon, je že pred leti izginil iz Celja. Kako znamo skrbeti za takšne umetnine na prostem in ali bodo nanje čez leta spominjale le še zbledele fotografije?
V celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dedi- niso razglašene za dediščino, če so stare med ščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili: »Lastnik mora 10 in 50 let, pa zelo redko - v tem obdobju jih
v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine z njo ravnati kot dober gospodar.« Enako velja, ko gre za občinsko last takih objektov, pristojna organizacija zavoda pa mora podajati brezplačna pojasnila, nasvete in navodila v zvezi z lastnostmi, družbenim pomenom, ohranitvijo in vzdrževanjem dediščine.
Sicer pa območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine vrednotijo arhitekturo in njene dele, medtem ko oceno likovne vrednosti javnih plastik, ki so nastale v drugi polovici 20. stoletja, podajajo likovni kritiki oziroma poznavalci in galeristi.
Zavod se ukvarja s stavbami, starejšimi kot 50 let (to je čas, ko se obdobje avtorskih pra-izteka). Pri vrednotenju objektov
vic
ozi-
roma njihovih delov izhaja iz strokovnih kriterijev: likovno-estetske, prostorske in zgodovinske vrednosti, avtentične umestitve v prostoru. Pomembno je tudi, ali je avtor prepoznaven v širšem okolju (prejete nagrade in razstave v širšem slovenskem prostoru ...). Le izjemoma, če tako predlagajo lastniki, osveščeni posamezniki ali strokovnjaki (arhitekti, likovni kritiki, poznavalci), ZVKDS vrednoti tudi stavbe, ki so mlajše. Za celostno ovrednotenje stavb je nujna tudi časovna oddaljenost, zato tiste, ki so mlajše kot 10 let,
varujejo avtorji in avtorske pravice.
Na podlagi tega vrednotenja zavod pripravi predlog za vpis v register nepremične dediščine. To je podlaga za zakonsko varovanje v prostoru (pravno veljavo dobijo objekti, ko so vključeni v veljavne občinske prostorske akte).
TC, foto: SHERPA
\
Register nepremične kulturne dediščine je uradna računalniško podprta zbirka podatkov kulturne dediščine na območju Slovenije in je v pristojnosti države. Pobudo za razglasitev in vpis v register lahko da vsak, predlog pa mora formalno pripraviti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Veliko besed, malo dejanj
Umetnikova žena Ana Četkovič - Vodovnik ob pripravi Ćetkovićeve monografije o zunanjih skulpturah po Sloveniji in po svetu
Da je današnji čas umetnosti vse prej kot naklonjen, je pred časom opozorila umetnikova žena Ana Četkovič - Vodovnik. Kot pravi, so skulpture zreške forme vive med najbolj zanemarjenimi in izpostavljenimi zobu časa. »Nikogar ni, ki bi bil zanje odgovoren, nikogar ni, ki bi mu bilo mar. Še najbolj izrazit primer odnosa do umetnosti na javnem prostoru je verjetno usoda velikega Vaskovega reliefa na telovadnici pri zreški osnovni šoli. Brez sledi je izginil neznano kam.«
Ćetkovićev relief na zreški telovadnici je bil dolg približno 20 metrov. Pri prenovi telovadnice so ga očitno odstranili, kaj se je z njim zgodilo v nadaljevanju, ne ve nihče. »Govorila sem s tajnico v šoli, ki je bila zelo ljubezniva, govorila sem s sedanjim in z nekdanjim ravnateljem, a o reliefu ni vedel nihče nič. Gradbena dela ob prenovi menda niso bila pod nadzorom in v izvedbi šole,« pripoveduje Četkovičeva.
V Zrečah je Ćetković pustil močan pečat. Med prvimi postavitvami je bil spomenik padlim borcem. Kasneje je ko-vaštvo v podjetju Unior Zreče predstavljalo temelj industrij-
Ana Četkovič - Vodovnik
Kot so nam povedali na Občini Zreče, se problematike propadajoče kulturnou-metniške dediščine zavedajo. »Smo pred dilemo, ali naj jo obnovimo na sedanjem mestu. V pogovorih s predstavniki našega največjega podjetja je videti, da bodo ta prostor potrebovali. Najkasneje do leta 2019 formo vivo čaka temeljita prenova, a kot kaže, na drugem mestu,« je pojasnil župan Boris Podvršnik.
Krepitev mišic ob umetniških delih?
Ali pripomočki za razgibavanje sodijo v neposredno bližino kipa, ki ga je ustvaril akademski kipar, in kaj to sporoča o našem odnosu do umetnosti? Laško je namreč na sedmih kiparskih delavnicah, ki sta jih organizirala Prireditveni center Laško in njegov naslednik, današnji center za šport, turizem, informiranje in kulturo (Stik), denarno podporo zanje pa so zagotovila različna podjetja, pridobilo številne kipe, ki krasijo podobo mesta. V zadnjem času je nekatere presenetila poteza Therma-ne, ki je v bližino enega od njih v Zdraviliškem parku postavila senior vadbeni park na prostem.
Prvo kiparsko delavnico so v Laškem organizirali leta 1998. V letih 1999 in 2000 so po zaslugi različnih domačih in tujih akademskih kiparjev nastala še številna prepoznavna dela. Delavnice so nato zamrle do leta 2006, ko je ideja znova zaživela pod okriljem Stika. Do leta
2009 so delavnice sponzorirali pivovarna, zdravilišče in Pa-ron, ustvarjeni kipi pa so med
drugim postavljeni pred dvorano Tri lilije, v Zdraviliškem parku, pred podjetjem Paron,
v avli Wellness parka Laško, na laški tržnici in v atriju Hotela Savinja.
Kdo odloča o posegih?
Precej kiparskih del je torej v Zdraviliškem parku, ki je v lasti Thermane, slednja s parkom tudi upravlja. Pri tem se povezuje in dogovarja z lokalno skupnostjo in
Kiparska dela v Laškem, ki so izdelana iz lipiškega apnenca ali iz braškega marmorja, so sicer označena, okolica okrog njih je vzdrževana. Nekatere je presenetilo, da je zdaj v neposredni bližini enega od kipov v Zdraviliškem parku vadbeni park za starejše.
Občino Laško. Pri urejanju parka med drugim sodeluje z uradnim občinskim mestnim arhitektom Rupertom Gole-tom. Thermana skrbi tudi za urejeno okolico točk, kjer so postavljeni kipi.
V	del parka v bližini Zdravilišča Laško je pred časom postavila vadbeni park na prostem, namenjen spodbujanju in krepitvi mišic starejših. »Naprave smo na obstoječo lokacijo postavili zato, da bi bile dostopne tudi gostom zdravilišča, ki so večinoma težko gibalno ovirani in večjih razdalj ne zmorejo,« so pojasnili v podjetju. Dodali so še, da se pred postavitvijo naprav v parku o tem niso posvetovali s krajinskim arhitektom. »Gre za manjši projekt, ki zajema zgolj nekaj kvadratnih metrov. Te naprave so resda postavljene poleg enega od kipov, vendar so izdelane iz materialov in na način, za katerega se nam ni zdelo, da skruni kakršnokoli umetniško vrednost tega kipa.«
V	Thermani še pojasnjujejo, da cenijo kulturo na najrazličnejših ravneh in svoja vrata odpirajo raznovrstnim umetnikom tako pisane besede, slikovnega ustvarjanja kot tudi ostalih umetniških zvrsti, organizirajo likovne razstave, literarne večere .
Besedo naj ima stroka
V Stiku, ki je kiparske delavnice nekoč organiziral, nad potezo Thermane niso najbolj navdušeni. Direktorica tega zavoda Janja Urankar Berčon je pojasnila, da dolgoročno načrtujejo ureditev trim steze v bližini Jagoč, kjer je nekoč že bila. »Zato sem v pogovoru s predstavniki Thermane pojasnila, da se mi postavitev omenjenih naprav v park ne zdi najboljša ideja. Tudi zato, ker v bližini organizirajo poroke na prostem.« Meni še, da bi bilo pri takšnih odločitvah, ki posegajo v podobo javnih površin, dobro spoštovati mnenje krajinskih arhitektov.
Da vadbeni park ne sodi v bližino umetniškega dela, meni občan Tomaž Majcen, ki je zaskrbljen tudi zaradi umeščanja nekaterih drugih elementov v ta naravni prostor. Kot nekdo, ki spoštuje kulturo in je videl mnogo različnih ureditev javnih prostorov po svetu pa meni, da bi Laško nujno potrebovalo dobrega krajinskega arhitekta. »Da se ne bo razvijalo naprej tako stihijsko, ko lahko vsak postavi, naredi, zgradi, karkoli in kakorkoli hoče,« je povedal.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
NAŠA TEMA
13
skega kiparstva, ki je več let mestu dajalo poseben utrip in pečat. Kot pravi Četkovičeva, danes slabega stanja teh skulptur ni mogoče več spregledati. Še posebej, ker so Zreče med turistično najbolj prepoznavnimi kraji v regiji. »Razumem, da so se razmere v podjetjih danes spremenile. Prišli so novi lastniki, novi uslužbenci in nove prioritete. Da je danes edino, kar šteje, kapital oziroma dobiček, je sicer žalostno, vendar je to že druga zgodba. Da ima do umetnosti v svojem kraju tako nedorečen odnos tudi lokalna skupnost, se mi zdi pa nesprejemljivo.«
Ne gre toliko za denar kot za odnos
Četkovičeva je sicer posredovala na Občini Zreče, dlje od spodbudnih besed na širše zastavljenem sestanku pa niso prišli. »Podobne zgodbe se sicer dogajajo povsod po Sloveniji, vendar imamo nekatere primere dobrih praks. Žal mi je, ker pristojni nimajo več vizije, ki je velike posameznike vodila v preteklosti, in tudi v sodobnem času ne znajo iz tega narediti uspešnih turističnih in kulturnih zgodb.« Kot še dodaja, pri tem ne gre toliko za denar kot za odnos. Ko govorimo o čiščenju smeti okrog skulptur, košenju trave, rezanju preraščenih vej in osnovnem vzdrževanju kovine, ne gre za zelo visoke stroške, gre le za odnos. »Ne razumite me narobe, nisem se oglasila toliko zaradi Vaska. On se niti slučajno ne bi. Ampak težko se sprijaznim, da so danes med odločevalci v politiki in gospodarstvu ljudje, ki v tem vidijo zgolj >betonsko gmoto ali kup železja<. To je odnos do našega prostora, ki mu umetnost daje identiteto. Če smo to sposobni videti ali ne.«
StO, foto: GrupA
Jakijeva poslikava v Levcu nekoč, danes pa je zakrita s sivimi ploščami. (Foto: splet in LK)
Brez uradne zaščite ni skrbnika
V žalski občini so ponosni na bogato kulturno dediščino in zadnja leta se občina trudi s pomočjo tamkajšnjega zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) kot tudi raznih kulturno-umetniških društev obuditi zavedanje o pomenu velikih kulturnikov, ki so v dolini zelenega zlata živeli in ustvarjali.
Lani, ko je minilo 35 let od smrti in 105 let od rojstva (pre) večkrat spregledanega žalskega akademskega kiparja Edvarda Salesina, so tako s posebnim dogodkom osvetlili spomin na njegovo življenje in delo. »Edvard Salesin spada med zamolčane, a izjemno nadarjene slovenske kiparje. Njegove skulpture so nekoč stale pred vsemi osnovnimi šolami, njegove freske so kra-
sile zadružne domove, bil je profesor likovnega pouka v žalski osnovni šoli in nenazadnje prvi avtor Štangarja, za katerega je naročilo kasneje dobil kipar Janez Boljka,« je o umetniku, ki je pomembno zaznamoval dolino, povedala Lidija Koceli, vodja programa kulture pri ZKŠT Žalec. V času političnih sprememb je njegovo ime utonilo v pozabo, kljub temu pa njegova dela še vedno krasijo številna pročelja javnih zgradb. Njegova dela so vidna na telovadnici nekdanje osnovne šole (danes UPI ljudska univerza Žalec), na pročelju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, njegove freske oziroma sgrafite krasijo tudi stavbo današnje kmetijske zadruge v Petrovčah, na njegovo dela
so še vedno ponosni tudi v Preboldu in Braslovčah, kjer stoji njegov kip borca. Je pa res, da je veliko del - s hmelj-skim motivom je poslikal vse hmeljarske domove v dolini - izginilo.
Umetnine na javnih stavbah bodo ostale
To obljublja žalski župan Janko Kos. Kot pravi, ima žalska občina odlok, ki predvideva, da morajo lastniki stavb, ki jih krasijo umetnostna dela, pri prenovi to upoštevati in sodelovati z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Priznava pa, da je to, kadar gre za fizične osebe, težko zagotoviti. Obljublja, da bo občina, ko se bo lotila obnove teh stavb, na te poslikave pazila.
Šubičev paviljon čaka na novo domovanje
Mnogi Celjani in drugi, ki so pogosteje prihajali v mesto z vlakom ali avtobusom, se zagotovo še spominjajo paviljona ob železniški postaji, v katerem je bilo nekoč mogoče kupiti avtobusne vozovnice, služil pa je tudi kot javno stranišče in čakalnica. V zadnjem obdobju »življenja« je bila v njem okrepčevalnica, poleti leta 2005 pa je bil podrt ob obnovi in širitvi Mariborske ceste ter prestavitvi avtobusne postaje.
Paviljon je bil zgrajen med letoma 1929 do 1930 po zamislih arhitekta Vladimirja Šubica. Pred podrtjem je Mestna občina Celje naročila idejni projekt za prestavitev paviljona. Ta je vključeval vsa potrebna soglasja in je natančno obravnaval zasnovo stebrov in ogredja, ki so s svojo zasnovo dajali dodano in posebno vrednost paviljonu.
Kot so povedali v Oddelku za okolje, prostor in komunalo pri MOC, so stebri in ogredja deloma še vedno ohranjeni in deponirani v skladišču v Zagradu. Če bo pristojna varstvena služba dala soglasje, bodo vgrajeni na novem mestu postavitve, sicer pa služijo kot vzorec za izdelavo kalupov in opažev za nove elemente.
»Preostali del paviljona ni ohranjen, saj bi bilo nesmisel-
Kustosinja žalskega likovnega salona Alenka Domjan meni, da je naklonjenost kulturi, umetnosti in posledično tudi kulturni dediščini v zadnjih letih precej šibka. »Osveščanje vladnih in političnih struktur ni doseglo tistih ciljev zavedanja, ki govorijo, da smo kultura mi. Da je vsa ta kulturna dediščina del naše preteklosti in na ta način tudi del naše splošne humanistične in nenazadnje tudi srčne kulture,« pravi.
Kam je izginil Jaki?
Desetletja je pročelje po-slovno-trgovinske stavbe v Levcu krasila freska slovenskega slikarja Jožeta Horvata - Jakija, ki velja za enega najuspešnejših slovenskih slikarskih samorastnikov. Leta 1978 je v Levcu izdelal 77 metrov dolgo in 5,8 metra visoko fresko, ki je bila v tem obdobju največja freska narejena v tehniki sgrafito v Evropi. Pred kratkim je ta lokalna znamenitost preprosto izginila. »Jakijevih sgrafit je bilo bistveno več, kot jih lahko danes še vidimo. Ena najbolje ohranjenih je tako zdaj na poslovni stavi pred Mozirjem,« je povedala Domjanova. Kot pravi, je škoda, da takšnih del ne uspemo ali ne znamo zaščititi. Dejstvo je, da je vse v rokah lastnikov, ki so te stavbe kupili ali podedovali. A vendar pri obnovi oziroma ohranitvi tovrstnih umetnostnih del ni pomembna le kulturna zavest, je prepričana Domjanova: »Za to je treba imeti tudi denar«. Tega je predvsem za kulturo vedno manj.
LK
no shranjevati gradbeni material (beton, zidaki). Zidani del paviljona je z natančnimi načrti mogoče enostavno pozidati v prvotno obliko,« so še poudarili.
Novo mesto »padlo v vodo«
Predvideno je bilo, da bi paviljon na novo postavili na parkirišču ob železniški postaji, zraven transformatorja, ki bi bil vključen v paviljon, s čimer je soglašala tudi celjska enota ZVKDS. Kot so sporočili iz MOC, zaradi neodzivnosti Slovenskih železnic, ki so lastnik zemljišča, ni prišlo do uresničitve projekta.
Mestna občina Celje bo paviljon ponovno postavila, ko in če bo našla ustrezno mesto (prej omenjeno ali katero drugo) ter tudi vsebino. »Želimo si, da paviljon ne bi bil le samemu sebi namen, temveč bi imel poleg arhitekturne in kulturno--spomeniške tudi uporabno vrednost,« je še sporočila Alja Tihle Hren, predstavnica za odnose z javnostmi v Mestni občini Celje.
ROBERT GORJANC Foto: Zgodovinski arhiv Celje, Fototeka Pelikan
Na Titovem trgu stoji kip Josipa Broza Tita iz leta 1977. Kip je delo Antuna Augustinčića. Je največji Titov spomenik na svetu, ki je ob spremembi političnega režima skoraj doživel žalostno usodo odstranitve. A Korenova poudarja, da želijo s spomenikom opozoriti mlade rodove na našo zgodovino, ki se je ne smemo sramovati. »Ta spomenik je postal v zadnjem desetletju prava turistična zanimivost. Predvsem tujci, ki pridejo v mesto, se želijo fotografirati pred tem spomenikom.«
Spomeniki kot turistične znamenitosti
V sedemdesetih letih je nastala glavnina spomenikov v Velenju, v zadnjem desetletju nekoliko manj, a odnos do njih je ostal. »V Galeriji Velenje smo se kot varuhi dediščine odločili, da ljudi s katalogom in z brošurami nagovorimo in opozorimo na te spomenike,« je povedala Milena Božiček Koren iz Galerije Velenje.
Čeprav se tudi v Velenju pojavlja vandalizem na različnih objektih, je Korenova poudarila, da spomeniki do zdaj niso utrpeli škode. »Kot kaže, so jih vsi sprejemali kot del kulture in izraza našega mesta. Nekateri so v teh letih dobili nove lokacije postavitev, kar je popolnoma običajno. Vedno pa so bili dobro ohranjeni in nameščeni na primerno mesto,« dodaja Korenova.
Galerija Velenje je leta 2008 izdala brošuro Javni spomeniki v Velenju, avtorica je Milena Koren Božiček in vse od takrat je ogled spomenikov tudi v turistični ponudbi mesta.
BGO, foto: Matej Vranič
Nekdanji znameniti Šubičev paviljon ob gradnji leta 1937
Arhitekt Vladimir Šubic (1894-1946) je avtor mnogih ljubljanskih zgradb, najbolj znana je ljubljanski Nebotičnik.
Titov trg z največjim spomenikom Tita v Evropi
14
KULTURA
Zgodovinsko gledano slovenščini nikoli ni šlo bolje
Javna tribuna o jeziku - Kar je tuje, nam je bolj všeč
CELJE - Na javni tribuni z naslovom Naša jezikovna omika iz dneva v dan, ki je bila ena od prireditev ob 20-letnici Veronikine nagrade, so različni udeleženci razmišljali, kakšna je naša jezikovna kultura in kaj danes ogroža naš jezik.
Marko Stabej s Filozofske fakultete v Ljubljani je poudaril, da je slovenščina zaradi prepletenosti z internetom na močnem prepihu, da je skušnjava večja po ohlapnem jezikovnem vedenju, a vseeno zgodovinsko gledano slovenščini nikoli ni šlo bolje. Stanje slovenščine v javni rabi naj bi se po besedah opazovalcev stalno slabšalo, a Stabej ne misli enako: »Ocena, da nam gre vse slabše, se mi zdi pravica tistega, ki to izreka, a kaj veliko z realno oceno nima skupnega.«
Marko Stabej, Simona Bergoč, Jože Volfand, Ciril Zlobec, Alenka Prebičnik - Sešel in Marko Snoj na javni tribuni o jezikovni omiki
Materinščina ni samoumevna
Pesnik in akademik Ciril Zlobec je poudaril, da smo zaradi globalizacije pozabili, da materinščina ni samoumevna. »Pri velikih je tisto
jedro samoumevnosti tako močno, da ne ogroža eksistence jezika. Pri nas pa je materinščina v nevarnosti, da jo porinemo na družinski jezik. Materinščina se nikoli ni kazala kot nujnost člove-
škega življenja. Poleg tega se ves čas ponavlja, kako je dobro, da govoriš čim več tujih jezikov, saj boš le tako lažje dobil službo.«
Alenka Prebičnik - Sešel iz Slavističnega društva Celje
Koga bi žrtvovali za svoje cilje?
Zarjani bodo na oder postavili Shakespearjevo klasiko v sodobni preobleki
Gledališče Zarja Celje bo ta petek premierno uprizorilo sodobno avtorsko priredbo Shakespearjeve tragedije Macbeth. Predstava ohranja bistvo in duh izvirnika, hkrati pa z modernim pristopom občinstvo sooči s podobo sodobnega človeka, ki hrepeni po moči.
Predstavo sta po predlogi Wiliama Shakespearja ustvarila Nejc Jezernik in Tomaž Krajnc. Slednji, ki je igro tudi režiral, je pojasnil, da je po številnih sodobnih besedilih ponovno nastopil čas za kakšno monumentalno delo iz literarne zgodovine, ki ga bo lahko predstavil na nov način. Čeprav je delo »prevedeno« v sodobnost, trnoveljski gledališčniki niso natančno opredelili kraja in časa dogajanja. »Ves čas sicer govorimo o Škotski, gledalec ima zaradi sodobne tehnologije in oblačilne podobe sicer občutek, da se predstava dogaja danes, vendar igre nismo omejili. V priredbi gre namreč za preplet motivov iz Shakespearjevega izvirnika z nekimi sodobnimi motivi, morda tudi z motivi prihodnosti,« je pojasnil Krajnc.
Manj je več
Tudi v besedilnem smislu sta si avtorja priredbe dopustila precej svobode, a sta naletela na množico dilem o tem, kako odlomke, ki so bili smiselni v obdobju renesanse, prirediti glede na današnji čas. Predstavo sta zato pravzaprav zastavila kot sveže besedilo, ki temelji na motivih Shakespearjevega Macbetha. Dogajanje kronološko sledi zaporedjem v izvirni drami, nekaj prizorov so ustvarjalci izpustili, nekaj sta jih pisca priredbe dodala na novo.
Če smo bili pri Blazincu, zadnji odmev-nejši predstavi Gledališča Zarja Celje, na odru vajeni minimalizma, tudi tokrat ni nič drugače. »Ostajamo zvesti minimaliz-mu, na odru so le stoli, mize in podobno. Scenografija je tukaj še bolj ključnega pomena, saj gre za veliko kratkih prizorov, kot je značilno za Shakespearja. Zato sem iskal rešitev, kako se z minimalističnimi
in profesorica na I. gimnaziji v Celju je razmišljala, kako lahko učitelji spodbudijo navdušenje nad maternim jezikom ter da je najslabše, kar lahko naredi učiteljica za boljši odnos do slovenskega jezika, da vzame rdeče pisalo in popravlja. »S tem seveda tvegamo, da bo mladina obmolknila. Mladostniki bodo rekli, da se v tej slovenščini tako ne znamo izražati.«
»Tujeljubstvo«
Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ra-
V Gledališču Zarja Celje poudarjajo, da Shakespeare z mojstrskim pisanjem in poznavanjem človeške narave razkriva tudi najgloblje plasti človekovega značaja. Pri gledalcih odpira vprašanja o tem, kako daleč smo pripravljeni iti za dosego svojih ciljev. Kaj (ali koga) vse smo pri tem pripravljeni žrtvovati? Kaj se zgodi, ko nam občutek krivde začne trkati na vest?
»Umazanepolitične igre in boj za oblast niso nič novega, človeštvo se z njimi sooča že od nastanka prvih civilizacij,« so prepričani ustvarjalci predstave Macbeth iz Gledališča Zarja Celje.
simboli in elementi prestaviti iz enega prizora v naslednjega,« je povedal Tomaž Krajnc.
Velika pričakovanja
Igralsko ekipo tvorijo člani Gledališča Zarja Celje, zasedba pa je starostno precej mešana. Sodelujejo tako srednješolci kot starejši. Moči so združili ljubiteljski igralci, ki imajo zelo različne odrske izkušnje.
movša ZRC Sazu je na vprašanje, kaj ogroža slovenski jezik, odgovoril da je to »tu-jeljubstvo«. Slovenci se preveč radi zgledujemo po tujih jezikih in nam je vedno bolj všeč tisto, kar je tuje, kot tisto, kar je domače. »Slovenec je >tujeljubec< in to ni od včeraj. V 19. stoletju so bili >nemčurji<, ko to ni bilo več moderno, so postali >jugoslo-vanarji<.« Prav tako se je nad slovenskim »tujeljubstvom« zgražal Ciril Zlobec in predlagal rešitve. »Mislim, da bi morali preganjati napake, ki so jasno porojene iz primiti-vizma. Mislim, da ne bi bila prizadeta nobena demokracija ali svoboda izražanja, če bi bilo z zakonom določeno, da morajo biti javni napisi v slovenskem jeziku. Zdaj pa se vsaka lokalna gostilna hvali z angleščino. To bi morali preganjati ali vsaj osmešiti.« Simona Bergoč iz službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo je na koncu dodala, da skrb za slovenski jezik žal v naši javni upravi ni na dnevnem redu pomembnih tem in da so pred njo vse gospodarske in politične teme.
BGO Foto: GrupA
Popravek
V prejšnji številki Novega tednika (št. 8, str. 15) je prišlo do napake v članku z naslovom Raznolike in kakovostne komedije za veseli marec. Napisali smo, da festivalu Dnevi komedije, ki stane 75 tisoč evrov, občina Celje nameni 50 tisoč evrov. Pravilno je, da festivalu, ki stane približno 50 tisoč evrov, občina nameni 20 tisoč evrov in šest tisoč za žlahtno komedijsko pero. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Kljub raznolikosti med ustvarjalci je bilo snovanje predstave po besedah Tomaža Krajnca zelo harmonično in umirjeno, saj so vsi stremeli k istemu cilju - k temu, da bi naredili predstavo, na katero bodo lahko ponosni. Ko je bila uprizoritev že dodelana, so zarjani k sodelovanju povabili še nekatere celjske ustvarjalce. Igor Pečoler je tako pomagal pri ustvarjanju promocijskega videa, Matic Gabriel se je podpisal pod fotografije.
Kako pa je bilo ustvarjati predstavo po tem, ko je zarjin Blazinec požel toliko nagrad? Odgovornost je bila velika, je pojasnil Krajnc, ki se zaveda, da imajo gledalci precejšnja pričakovanja. »Morda me je malce strah, kaj bo sledilo, ampak pustimo se presenetiti. Upam, da jim bo ta izdelek prav tako všeč. Zagotovo pa je zastvaljen na podobnih režijskih prijemih, na katerih so temeljili tudi moji predhodni projekti.«
TINA STRMČNIK Foto: MATIC GABRIEL
KULTURA
15
Voda, rokomet, osamosvojitev in še kaj
V Muzeju novejše zgodovine Celje to leto načrtujejo 27 razstavnih projektov
Znani so programski načrti, ki jih bo Muzej novejše zgodovine Celje (MNZc) skušal uresničiti v tem letu. Načrtovani prihodki muzeja ostajajo letos podobni lanski številki, in sicer znašajo približno 635 tisoč evrov. 80 odstotkov prihodkov muzeju zagotavlja pristojno ministrstvo, šest odstotkov Mestna občina Celje, muzej približno 10 odstotkov prihodkov ustvari sam. Je pa v začetku februarja Mestni občini Celje posredoval tudi stališče do načrtovane reorganizacije celjskih muzejskih zavodov. Znano je, da MNZC tako imenovanemu združevanju že od vsega začetka ni naklonjen.
Letošnja programska zasnova znova vključuje nekaj gostovanj. Razstava slovenskih igrač in portreti otrok pri igri, ki jih je posnel Josip Pelikan, bodo gostovali v poljskih Kielcah, razstava Rojstni dan v Hermanovem brlogu pravkar končuje turnejo po Srbiji.
Med novostmi letošnjega leta je še nova občasna razstava v otroškem muzeju, ki bo zasnovana na temo vode. Odprtje razstave Herman Lisjak vodi po vodi je načrtovano za 22. marec, ko obeležujemo svetovni dan voda. Vršilec dolžnosti direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar je pojasnil, da bo postavitev opozarjala na pomen vode. Razstava je le prvi del dolgoročnega, več-
V MNZC bodo s klančino sedaj uredili še dostop v Hermanovo otroško gledališče. Tako v muzeju ne bo več nobenega kotička, kamor ne bi mogli gibalno
ovirani.
Herman Lisjak bo konec marca obiskovalce Muzeja novejše zgodovine Celje povabil na razstavo, ki bo opozarjala na pomen vode. Razstava je le prvi del dolgoročnega, večletnega projekta, katerega namen je zlasti osveščanje najmlajših o varovanju okolja.
letnega projekta, katerega namen je zlasti osveščanje najmlajših o varovanju okolja.
Delno prenovo bo doživela stalna razstava Živeti v Celju. To skušajo v muzeju osvežiti vsako leto. Tokrat bodo ob poletni muzejski noči predstavili zgodovino meščanstva v Celju med obema vojnama.
Muzej bo med drugim pripravil še dve občasni razstavi, povezani z okroglimi obletnicami. Na celjskih mestnih ulicah bo zaživela razstava ob 25-letnici
osamosvojitve ter vojne za Slovenijo, v MNZC pa pripravljajo še razstavo ob 70-letnici rokometa v Celju. Pobudo za prvo občasno razstavo so dala veteranska združenja, za drugo pa Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in Zgodovinski arhiv Celje.
Več slabega kot dobrega?
MNZC je konec januarja prejel poziv Mestne občine Celje, naj oblikuje stališče do načrtovane reorganizacije celjskih muzejskih zavodov.
»Jasno smo povedali, zakaj nismo pristaši združevanja, kaj šele priključitve našega zavoda k Pokrajinskemu muzeju Celje, za kar v resnici pravzaprav gre. Za to ne vidimo nobenih ne vsebinskih ne finančnih prednosti in menimo, da bi to nedvomno prineslo dosti več slabega kot dobrega,« je opozoril Kregar.
Če namen občine ni krniti obsega in vsebine muzejskega dela, bodo obstoječe muzejske stavbe in z njimi povezani stroški vzdrževanja ostali nespremenjeni, nespremenjen obseg dela pa bo zahteval podporo skupnih služb, ki so po mnenju strokovnega kolegija MNZC že zdaj močno obremenjene. Tudi če bi združena muzeja imela le enega direktorja, bi ta najverjetneje potreboval dodatno nagrajenega pomočnika, dodajajo v MNZC in pravijo, da bi bili prihranki pri kadrih in tudi pri drugih stroških zanemarljivi.
Sodelovati želijo že zdaj
Opozarjajo še, da bi združevanje lahko prineslo nevarnost, da bi ministrstvo za kulturo, ki v večinskem deležu financira delovanje obeh muzejev, denar za združen muzej lahko zmanjšalo. Kar se
tiče vsebinskega vidika racionalizacije in potrebe po skupni muzejski in zbiralni politiki, v MNZC odgovarjajo, da sta področji delovanja obeh muzejev zelo jasno razmejeni. Podvajanja zbirk in gradiva praktično ni, če do njega že pride, pa kustosi obeh hiš znajo sodelovati.
Kregar je v imenu strokovnega kolegija še pojasnil, da je večino predvidenih pozitivnih vidikov morebitnega združevanja, kot so boljša promocija, koordinacija, koncentracija sredstev in kadrov, skupni depoji in projekti ter posledično prihranek javnega denarja, možno udejaniti že zdaj. Dejal je, da so lep dokaz tega Celjske muzejske novice, ki kot skupni promocijski informativni časopis obeh muzejev na pobudo MNZC izhajajo že šesto leto.
TINA STRMČNIK
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vsebine muzeja si je lani bodisi v hiši bodisi izven nje skupaj ogledalo več kot 60 tisoč obiskovalcev, kar je za približno 10 tisoč obiskovalcev več kot leto prej.
PRIPOROČAMO
Slike na steklo
Kdo bo stopil pred »pranger«?
Kritiška trojica že izbrala pesniške zbirke letošnjega festivala
Med 28. junijem in 3. julijem bodo mesta Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Ljubljana gostila že 13. srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. Organizatorji so se že začeli pripravljati na letošnji festival, znan je že tudi izbor pesnikov in njihovih zbirk.
Srečanje bo letos spremljala nova kritiška trojica, ki bo za strokovne ocene skrbela letos in tudi prihodnje leto. Dr. Stanka Repar je izbrala zbirko aktualne Veronikine nagrajenke Mete Kušar - Azur, Lom glasu Simone Kopinšek in Razsežnosti Neve Lučke Zver. Muanis Sinanović je v izbor uvrstil Ano Pepelnik z zbirko Pod vtisom, Matjaža Zorca in njegovo zbirko Troheji in Magistra Angela Arha s pesniško zbirko Poezija. Pozornost Ivana Dobnika pa so pritegnili Deviški vrelec Andreja Medveda, zbirka 21, katere avtor je Novica Novakovič in Prištinski dnevnik, ki ga je ustvaril Jurij Hudolin. Vse izbrane zbirke so izšle v zadnjem obdobju, je povedala Ana Petrovič, ki pri festivalu Pranger skrbi za od-
nose z javnostmi. »Na kritiških razpravah se nato kritiki posvetijo vsaki posamezni zbirki in vprašanjem, ki jih ta zbirka odpira. Ob koncu tega kritiškega >prangerja< pa besedo dobi tudi vsak avtor pesniške zbirke.«
Portugalščina in gib
Posebna dimenzija srečanja so prevajalci, ki bodo letos izbrane pesniške stihe prevajali v portugalščino. Organizatorji pa že nekaj let zapovrstjo pripravljajo tudi pesniški natečaj za osnovnošolce Ela, ki nosi ime po Eli Pe-roci. Organizatorji so veseli, da na natečaju zadnja leta sodelujejo šole iz vse Slovenije, izbor najboljših prispevkov pa je v rokah strokovne komisije. Pod okriljem srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije organizatorji v Rogaški Slatini vsako leto pripravijo posebno prireditev, kamor povabijo mlade zmagovalce in razglasijo najboljše izbrane pesmi. Osnovnošolci se že lahko prijavijo na natečaj, katerega tema je letos gib.
TS
Pokrajinski muzej Celje je v Stari grofiji na ogled postavil razstavo Slike na steklo. Razstavljene slike so del zbirke ljudske umetnosti, ki je krasila kmečke domove v našem prostoru.
Slike na steklo so oblika ljudskega slikarstva, kjer je bila podlaga šipa, vrstni red slikanja pa je bil obraten kot pri klasičnem slikanju. »Gre za zrcalno sliko na hrbtni strani šipe. Ta tehnika je bila znana že v antiki in kasneje v srednjem veku. V uporabi je bila sicer redko, predvsem v kulturi srednjih družbenih razredov,« je pojasnil muzejski svetovalec Jože Rataj iz Pokrajinskega muzeja Celje.
V 2. polovici 18. stoletja so se v srednjeevropskem prostoru izoblikovala različna središča, kjer so izdelovali slike na steklo za kmečko prebivalstvo. Taki izdelki so nastajali na Zgornjem Bavarskem, v Oberamergauu, v Češkem Lesu, na Zgornjem avstrijskem ter Moravskem. Dela so iz teh središč na naše ozemlje prihajala s potujočimi trgovci ali kro-šnjarji. Pokrajinski muzej Celje hrani v etnološki zbirki vrsto slik na steklo, dela pa izvirajo večinoma iz Sandla ali Pohorija.
TS
16
VSI NAŠI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE 0PRE1
л
v"'
1НШ1Ш
NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI
Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše!
Medgeneracijski center PosiVita - center za pozitivno življenje
^ШЛ Medgeneracijski center
40 PosiVita
V	Medgeneracijskem centru PosiVita se združujejo in družijo predstavniki vseh generacij.
V	našem centru organiziramo delavnice in aktivnosti za predstavnike vseh generacij. Mesečno izoblikujemo programe dnevnih aktivnosti in pri tem v veliki meri upoštevamo želje in potrebe obiskovalcev. Vse aktivnosti in delavnice vodijo usposobljeni sodelavci in prostovoljci.
Pripravljamo ustvarjalne delavnice za otroke, izobraževalne vsebine za srednjo generacijo in zanimive tematske delavnice za starejšo generacijo.
Pri nas večkrat gostujejo priznani strokovnjaki z različ-
TEL.: 091693394
PRODAIA IN SERI/IS TRAKTORIEI/
nih področij in tako se vedno najde za vsakega nekaj.
Med počitnicami še posebej organiziramo aktivnosti za otroke, saj želimo razbremeniti starše skrbi, kje in kako bo njihov otrok preživljal prosti čas.
Skrb namenjamo tudi mladim, saj želimo, da z našo pomočjo najdejo pot skozi mladostniške stiske in težave.
Tako pripravljamo pri nas vrsto delavnic, predavanj in aktivnosti, ki pomagajo mladostniku, da najde pot do sebe.
Tako kot za telo znamo poskrbeti tudi za duha - organiziramo meditacije, delavnice za sproščanje in vaje, ki pomagajo, da se uspešno spopadamo s stresom.
Pomoč na domu
V letu 2016 smo pripravili novo ponudbo, in sicer izvajamo pomoč na domu. Zavedamo se, da je časovna stiska mnogih družin vedno večja, in naš cilj je razbremeniti družine in jih ponovno povezati.
Medgeneracijski center
PosiVita se nahaja v Oblakovi ulici 32 v Celju.
Telefon 070 818 012 ali 041 999 063 ali 041 635 829
r
Asfalt Kovač d.o.o.,
PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ASFALTK
+386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET
4.
flVILjfld ГШЖ FLIkCA
A. QrtvemhvUk 1, WOO Cdjt
»ilKfeervisfHkcaj
021
i*:»!
NOVO:
шг ет
DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: ој1Љ Murt; stir.: o& X. dtr 13. urt
Nudimo naslednje storitve
-	varstvo starejših na domu ali v našem centru
-	pomoč pri negi
-	družabništvo
-	spremljanje osebe k zdravniku
-	za vas opravimo nakup v trgovini in vam stvari dostavimo na dom
-	spremljanje osebe k frizerju, pedikerju ... (tudi možnost teh storitev na domu)
-	pospravljanje
-	likanje
-	urejanje okolice
-	pomoč pri prepoznavanju oseb z demenco in popolna podpora pri oskrbi v domačem okolju
-	strokovne psihosocialne, psihološke in psihoterapevtske storitve (pogovor, podpora pri raznih stiskah ...)
Naša pomoč na domu je posebna: prisluhnemo posameznikovim željam in potrebam in se popolnoma prilagodimo. Zavedamo se, da se vsak človek najbolje počuti v domačem okolju, in pomagamo vam, da je starostnik čim bolj samostojen v okolju, ki mu je blizu in od katerega se ne želi ločiti. S tem se veča tudi medgeneracijska solidarnost in povezanost. Lepo vabljeni v naš Medgeneracijski center PosiVita. Vsak je prisrčno dobrodošel, za vsakogar se vedno najdeta prijazna beseda in topel stisk roke. Skupaj zmoremo ustvariti pozitivno življenje.
M /
MMAL
!B/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J
<Ptikk

• STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tal.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVM ČAS jejav^ki^d^.OO-iaO^sobota od 8Ј0-12.00 ^p
* 10% popust* ob nakupu * korekcijskih in sončnih očal
popusti se ne seštevajo
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO!
■^opralnka
z{™: 1ЈШШШШ
ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aii mojstri, poklici te оз± &JQ.
ŠPORT
17
Še Pajač jih ni zaustavil
Celjani štartali senzacionalno - »Knapi« posodili drese in izgubili
V celjskem moštvu so se izkazali vsi, tudi Tilen Klemenčič.
Karkoli bi se pripetilo v uvodnem spomladanskem krogu 1. slovenske nogometne lige, večje senzacije od zmage Celja v Mariboru ne bi moglo biti. »Grofje« niso šokirali zgolj z golom v iz-dihljajih tako imenovanega štajerskega derbija, temveč nasploh z odporom proti favoriziranemu klubu, ki so ga (pre)mnogi že videli v vlogi novega državnega prvaka.
Celjski nogometaši so obenem povzročili še nenadno menjavo na klopi tekmecev. Vodstvo drugou-vrščenega kluba je namreč v ponedeljek odstavilo trenerja Krunoslava Jurčiča. Na vseh treh sobotnih tekmah so moštva, ki so prejela rdeče kartone, nato dosegla gole; dvakrat za zmagi - Celja v Ljudskem vrtu in Krškega Ob jezeru - in enkrat za izenačenje (Gorice doma proti Zavrču). Olimpija ima šest točk prednosti pred Mariborom, v soboto se bosta najbogatejša slovenska kluba spopadla v Ljudskem vrtu. Celje za pet točk zaostaja za Zavrčem, ki ga bo pričakalo v Areni Petrol, obenem pa ima štiri točke naskoka pred »dnom«, kjer so skupaj Koper, Rudar in Krško.
Hrvaško-srbska naveza
Bolj kot so Mariborčani pritiskali, bolj so bili Celjani nevarni, še posebej v uvodnih minutah 2. polčasa. Najboljši igralec tekme Danijel Miškić je po prodoru imenitno zaposlil Marka Pa-jača, ki je streljal naravnost proti Handanoviču. Le nekaj minut kasneje je Miškič sprožil z razdalje in namučil domačega vratarja. Čeprav je
Pajač prejel rumeni karton zaradi opletanja z roko, je v 58. minuti še teatralno padel - branilec Defendi mu je sicer nastavil bok - pred kazenskim prostorom. Sodnik Skomina ga je z drugim rumenim (in rdečim) kartonom poslal pod prho. Zdelo se je, da bo celjski upor kmalu zlomljen. Toda »vijoličasti« si zrele priložnosti niso uspeli priigrati. V 93. minuti je Milan Spremo (na igrišču je bil osem minut) zaustavil Janžo. Z žogo je v protinapad oddrvel Miškič, jo pravočasno vrnil Spremu, ta pa je z natančnim diagonalnim strelom razveselil »pol Slovenije«. Hrvaško-srbska naveza je poskrbela za rajanje v celjskem taboru in za glasne žvižge s tribun, namenjene Jurčičevemu moštvu.
Ob pomembne točke
V obračunu z dna lestvice med Rudarjem in Krškim so Velenjčani potegnili kratko. Krčani so Ob jezeru z igralcem manj slavili minimalno zmago. Med sneženjem in kasneje dežjem so prikazali več, navsezadnje pa so tudi zatresli mrežo. Mož odločitve je bil v 63. minuti Luka Volarič, ki je po predložku iz kota ostal sam na oddaljeni vratnici ter ukanil nemočnega vratarja Mateja Radana. Krčani so gol dosegli z igralcem manj, kajti v 57. minuti so ostali brez Luke Štefanca, ki si je zaradi grobega prekrška nad domačim kapeta-nom Ivanom Knezovićem upravičeno prislužil rdeči karton. Velenjčani sicer niso bili tako slabi, a očitno je bilo, da igra še ni dokončno povezana, glave pa niso tam, kjer bi morale biti. »Pred prvo tekmo nikoli ne veš,
kje si. V prvem polčasu je bil prisoten krč, zatem smo imeli svoje priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Fante je težko odvrniti od zunanjih dejavnikov. Enako je pri nas v strokovnem štabu. Položaj je težak, vendar upam, da se bo čim hitreje umiril in da se bomo lahko osredotočili samo na tekme ter poskusili ostati v ligi,« je za naš medij pripovedoval domači trener Jernej Javornik. Domači so bili v soboto brez podpore navijaške skupine, ki je v prvem delu sezone skrbela za veter v hrbet.
Negotova prihodnost
Jasno se kaže, da pozitivno vzdušje, ki je v
Velenju okrog kluba zavi-hralo po prihodu novega vodstva, ne bo dovolj. Vsi se trudijo po najboljših močeh, a če se kaj kmalu ne bo našel nekdo, ki bi dejansko dal podporo klubu, se lahko uresniči črni scenarij, česar si nihče ne želi. Velenjski prvoligaš se v zadnjih mesecih ubada z izjemno težkimi finančnimi pogoji, igralci že pol leta niso dobili plač. Težko se osredotočijo na treninge in tekme, ko niso urejeni osnovni pogoji za normalno delovanje. V medijih se je nekaj dni pred začetkom spomladanskega dela prvenstva pojavila vest, da naj bi nekdanji igralec Rudarja Zoran Pavlovič iskal
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	23	15	4	4	55:18	49
MARIBOR	23	12	7	4	55:24	43
DOMŽALE	23	10	8	5	33:17	38
GORICA	23	11	3	9	36:35	36
ZAVRČ	23	8	7	8	27:28	31
CEDE	23	6	8	9	19:36	26
KRKA	23	6	710		20:32	25
LUKA KOPER	23	6	412		25:39	22
RUDAR	23	5	711		18:34	22
KRŠKO	23	5	711		12:37	22
Celje (4-2-3-1): Kotnik - Čirjak, Hadžić, Krajcer, Klemenčič - Brlečić, Vrho-vec - Požeg Vancaš, Miškić, Pajač - Podlogar. Igrali so še Omoregie, De Souza, Spremo.
Rudar (4-4-2): Radan -Kocić, Knezović, Kašnik, Bevab - Bolha, Tolimir, Tri-fkovič, Grbič - Krcić, Etero-vić. Igrali so še Džinič, M. Babić, Prašnikar.
rešitev v pogovorih z morebitnimi vlagatelji iz Ukrajine. Ali je dejansko kaj na tem, bo jasno v prihodnjih dneh, ko naj bi se Pavlovič v Sloveniji srečal z Ukrajinci, čeprav vodstvo velenjskega kluba o tem ne ve nič. »Kna-pi« se zdaj osredotočajo na zahtevno gostovanje pri na novo sestavljeni in zelo neugodni ekipi Kopra, ki ima tako kot Rudar in Krško na repu lestvice po 22 točk.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Plod analize: igrajo počasi
Boj za obstanek še zdaleč ni zaključen, čeprav smo že slišali visokoleteče izjave, ko bi previdnost in skromnost morali prevladovati še vsaj dva meseca. Ni odveč opozoriti, da se stvari lahko hitro obrnejo na glavo. Tako kot so se v Ljudskem vrtu ...
Iztok Kapušin je s svojo ekipo odlično štartal v spomladanski del državnega prvenstva.
Boj za obstanek ste začeli idealno, s senzacijo in se nenadoma znašli v središču pozornosti. Kako vam je uspelo?
Tudi na podlagi natančne in podrobne analize tekmecev. Pri njih prevladuje kontinuirano napadanje. Na roko nam je šlo dejstvo, da igrajo počasi, tudi predvidljivo. Edini ustrezni odgovor na to je bila naša
Iztok Kapušin
visoko postavljena obrambna linija, s pravočasnim iztekanjem posameznih igralcev. V tem elementu smo bili zelo dobri. To je bilo odlično izhodišče za
protinapade, v katerih smo si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, po zadnji pa celo srečno zadeli.
Zanimivo in pohvalno obenem je, da strokovnjaki ne omenjajo zgolj slabe predstave državnega prvaka, temveč tudi zrelo, zelo dobro igro Celja. Vam to godi?
Ja. Ko smo bili v skoraj popolni postavi v pripravljalnem obdobju, kar sicer ni bilo pogosto, smo prikazali čvrstost in agresivnost. Zdaj smo le potrdili, kar sem napovedoval pred prvenstvom. Še vedno obenem trdim, da je obramba ključ uspeha. Ko moštvu v ligi NBA ne gre od rok, ga navijači vzpodbujajo z vzkliki »defence«. Torej, treba se je braniti. In tudi mi smo se jeseni morali. Zdaj imamo večjo kakovost.
Istočasno kot štajerski derbi so se v soboto igrali še madridski, beograjski in jadranski derbi, krivično pa je bilo le na enem, pa ne mislimo na Maribor. Ste se že pogovorili z Markom Pajačem, nepredvidljivim nogometašem, ki je bil nevaren za mnoge. Prvi rumeni karton naj ne bi bil sporen, kaj pa drugi?
Bil je prehitro »pokazan«. Poti nazaj ni bilo, morali smo še bolj strniti vrste. Z nekaterimi fanti se seveda moram pogovoriti. Na prvem mestu mora biti vselej moštvo.
Kar petim novincem ste zaupali mesta v prvi enaj-sterici, obenem pa Miški-ću namenili novo vlogo. Ste preizkusili tudi zelenico v Areni Petrol?
Le dvakrat, a v tem ne
vidim težav. Zavrč bo zahteven nasprotnik. Mi bomo imeli novo težavo, saj bodo vsi pričakovali, da ponovimo zadnjo predstavo. Zaradi izključitev bosta manjkala Žiga Kous in Marko Pajač, zaradi poškodbe pa je vprašljiv nastop Mateja Podlogarja.
Zato pa sta namesto vas zelenico na celjskem štadionu na tekmi preizkusila Domžale in Žilina, kar je svojevrsten unikum. Bojda površine le nista poškodovala v tolikšni meri, kot je bilo pričakovati zaradi dežja. Vas je še kaj presenetilo?
Morda Krka z zmago proti Domžalam. Uspeh Krškega v Velenju zame ni presenečenje, kajti Rudarju se poznajo dolgotrajne težave.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Panorama
MALI NOGOMET
1. SFL, 17. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Sevnica 7:3 (2:1); Vrabel (9, 25), Vrhovec (19, 30), Mordej (31, 37), Ma-rot (34). Vrstni red: Maribor 36, Oplast 35, Dobovec 33, Litija 26, Sevnica 21, Puntar 19, Bronx 13, Benedikt 10, Ajdovščina 3.
NOGOMET
1. SL, 16. krog: Rudar - Krško 0:1 (0:0); Volarič (63), Maribor - Celje 0:1 (0:0); Spremo (93), Olimpija -Luka Koper 2:0 (1:0), Krka
-	Domžale 3:1 (1:0), Gorica
-	Zavrč 2:2 (1:2).
KOŠARKA
1. SL, 16. krog: Zlatorog
-	Rogaška 78:84; Vašl 20, Abrams 15; Primorac 22, Mi-jovič 18, Helios Suns - Hopsi 79:75; Lelič 20; Kosič 18, Riz-man 16. Vrstni red: Rogaška
27,	Helios Suns 25, Zlatorog 24, Šenčur, LTH Castings 23, Portorož 20, Lastovka, 18, Hopsi 16, Elektra 15.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A,
13.	krog: Zagreb - Celje Pivovarna Laško 24:23 (8:9); Mandalinič 10; Mlakar 7, Janc 6. Vrstni red: PSG 22, Veszprem 21, Flensburg 20, Kiel 15, Zagreb 11, Wisla 8, Celje 5, Bešiktaš 2.
1. SL (ž), 15. krog: Ajdovščina - Zelene doline Žalec 27:21 (14:13), Branik - Celje Celjske mesnine 27:32 (13:15), Velenje
-	Koper 25:26 (11:15). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator
28,	Celje 23, Ajdovščina 20, Ljubljana 18, Krka 17, Koper
14,	Žalec 10, Velenje 9, Branik 6, Jadran 4, Brežice 3. (MiK)
Športni koledar
Petek. 4. 3.
ROKOMET
1. SL (ž), 16. krog: Zelene doline Žalec - Velenje (18).
Sobota, 5. 3.
NOGOMET
1. SL, 17. krog: Celje - Zavrč (15), Koper - Rudar (17).
MALI NOGOMET
Pokal NZS, zaključni turnir, polfinale, Podčetrtek: Dobovec Pivovarna Kozel -Litija (19).
KOŠARKA
1. SL, 17. krog, Škofja Loka: LTH Castings - Rogaška (15), Šoštanj: Elektra -Zlatorog (19).
Pokal KZS (ž), zaključni turnir, polfinale, Maribor: Grosuplje - Athlete (20.15).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Bešiktaš (18).
1. SL (ž), 16. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje (19).
Torek, 8. 3.
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Rogaška -Hopsi (19), Portorož - Elektra (19.30), Laško: Zlatorog - LTH Castings (20).
18
ŠPORT
V Velenju izenačili, v Zagrebu
za
O osmini finala lige prvakov
odločala ena žoga
Celjski rokometaši so na zadnjih dveh derbijih zaostajali s 23:19. V Rdeči dvorani so uspeli izenačiti na 24:24, v zagrebški Areni pa jim ni uspelo. Po porazu v 13. krogu skupine A lige prvakov so ostali brez možnosti za preboj v osmino finala.
Lokalni obračun je navdušil polno velenjsko dvorano. Gostitelji so prikazali hitro igro in se prvič po decembru leta 2013 izognili porazu.
Dvanajstkrat nič
Trener Gorenja Marko Ši-bila je bil prvič neposredni akter na največjem slovenskem derbiju: »Naši fantje so prikazali vse, kar znajo. Obenem so bili premalo pogumni za piko na i.« Branko Tamše je odvrnil: »Vsekakor smo osvojili veliko točko. Z določeno trmo smo uspeli ujeti gostitelje.« V domači ekipi se je s 13
obrambami izkazal vratar Benjamin Burić, najboljši strelec tekme s sedmimi goli je bil Mario Šoštarič:
»Deloma smo lahko zadovoljni, kajti dvanajstkrat zapored nismo dobili nič. Ne smemo žalovati. Veseli spoznanje, da smo konkurenčni raznoliki celjski zasedbi.« Za Celje je od prve minute zaigral Miha Zara-bec, v zadnjem napadu je zadel prečko: »Nismo bili pravi. V Zagrebu bodo še večje >batine<!« Moštvi sta na vrhu lestvice izenačeni pri 35 točkah.
In volk in koza
Za tekmo v Zagrebu najraje ne bi izgubljali besed. V farsi, ki ne spada v šport, so Celjani v 53. minuti zaostajali za štiri gole, toda v dramatični končnici se jim je ponudila priložnost za izenačenje in odrešilno točko, toda strel Luke Žvi-
žeja je v zadnjih sekundah obranil vratar Stevanović. Črnogorska sodnika sta »balkanski derbi« vodila tako, da je bil volk sit in da bi tudi koza ostala cela. Zadnji strel se pač ni posrečil. Zanimivo bi bilo v zadnjih treh minutah tekme spremljati obraze v taboru Wi-sle. Poljaki so že mislili, da so v izgubljenem položaju, toda šport je nepredvidljiv, rokomet pač ne.
Krivica močno boli
Vselej je za pojasnila dosegljiv Branko Tamše. Po dveh prespanih nočeh je sprva ocenil celotno evropsko sezono: »V novem sistemu je kar 14 tekem dobrodošlih. Imeli smo veliko smole s poškodbami in boleznijo. Podvig nam je uspel v Plocku. Bili smo znova v igri. V Zagrebu smo bili vsaj enakovredni. S spremembo
obrambe 6-0 v 5-1 smo si odprli vrata osmine finala, a nismo uspeli skozi njih. Očitno je letos tako moralo biti. Mislim, da nikjer z igro nismo razočarali. Dobili smo prepotrebne
izkušnje.« Zelo zahtevno je preboleti nizke udarce in naziv »simpatičnih nasprotnikov«. »Vsi v klubu se trudimo za napredek ekipe. Ko sem pred 14 dnevi izvedel, kdo bo sodil tek-
mo v Zagrebu, sem skušal fante psihološko pripraviti. Bili smo mirni, toda ko je šlo čez rob, nas je resnično krivica močno zabolela.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Prvič med jugoslovansko elito (1966)
S »kopačkami« do zmage
ru slovenskih železnic. S svojega položaja je poskrbel za izdatno finančno pomoč klubu, predvsem v obliki brezplačnih potovanj z železnico po Jugoslaviji. Zato tudi ime ŽRK - Železničar-ski rokometni klub Celje. Janez Škrlec je klub vodil 15
V sezoni 1965/66 so celjski rokometaši prvič zmagali v enotni republiški ligi: 1. ŽRK Celje 33, 2. Piran 29, 3. Slovenj Gradec 23, 4. Slovan 19 ... Na kvalifikacijah v Slavonskem Brodu so se spomladi 1966 kot drugi slovenski klub (za trboveljskim Rudarjem) prvič uvrstili v 1. jugoslovansko ligo. Sedemletna prizadevanj a celjskih trenerjev in organizatorjev (Jože Kuzma, Tone Goršič, Janez Škrlec, Franc Ramsku-gler ...) so ob 20. obletnici ustanovitve kluba končno dosegla svoj cilj - uvrstitev v družbo najboljših v bivši državi, atletika pa je tako v Celju dobila dostojnega športnega partnerja.
Poleg igralcev in trenerja Toneta Goršiča je bil za uspeh na kvalifikacijah še posebej zaslužen predsednik kluba Janez Škrlec. Doma je bil iz okolice Ormoža, a je stanoval v Celju in bil vodja celjske turistične agencije TTG, ki je delovala v okvi-
V Novem tedniku je takrat Jože Kuzma zapisal:
let (1954-1968). Bil je velik entuziast in je marsikdaj za klub prispeval tudi lasten denar.
Po petdesetih letih se kvalifikacij še živo spominja Bogdan Povalej - Cvi-
ki, igralec takratne ekipe: »V Slavonski Brod smo pripotovali opremljeni s >kopačkami<, kar je bila zamisel našega predsednika Janeza Škrleca, ki je bil s Francem Ramskuglerjem, tehničnim vodjem ekipe, seveda z nami. Kasneje se je izkazalo, da nam z običajno obutvijo ne bi uspelo, saj je bil razmočen teren bolj podoben njivi kot igrišču. Zmago smo najprej proslavili v hotelu, ponoči pa smo na vlaku zaradi velike gneče stali in presedeli na svojih potovalkah vse do Celja. Zjutraj nas je na domači železniški postaji pričakala gruča navdušenih navijačev in pravo slavje se je šele začelo ...«
Naslednjič: Štiri sezone med najboljšimi
Foto: arhiv RK CPL
EMDESET LET ROKOMETA
Piše: ANDREJ SUSTERIC
VCEUU IN SLOVENIJI
ŽRK Celje v sezoni 1965/66. Stojijo z leve Tone Goršič, Žare Presinger, Alojz Snedič, Bogdan Povalej, Janez Goršič, Andrej Savodnik, Mile Đakić, Janez Markovič, čepijo Silvo Krelj, Niko Markovič, Jure Koren.
Celjski rokometaši uspeli
Na lepem štadionu Klasije v Slavonskem Brodu so celjski rokometaši opravili svoj zrelostni izpit. Ppri vseh predmetih so dobili odlično oceno, kar povedo tudi rezultati: Celje - Bečej 10:9, Celje - Velež (Mostar) 16:7 in Celje - Radnički (Slavonski Brod) 12:8.
Celjani so navdušili vse prisotne, čeprav je tritisočglava množica na štadionu Klasije v zadnji tekmi zahtevala zmago svojih ljubljencev. Toda igralci Celja, ki so med domačini pred turnirjem veljali za »turiste«, so prvič pokazali svoje pravo znanje. S hitro igro in z izrednimi streli od daleč so zlahka dosegali gole. Trener domačinov, sicer trener državnega prvaka Medveščaka iz Zagreba Vlado Štencl,
je z roba igrišča zaman dajal navodila domačinom, ki spričo odlične pripravljenosti vseh celjskih igralcev sploh niso vedeli, komu naj posvetijo več pozornosti. Maloštevilni celjski navijači so, zlasti po odmoru zadnje tekme z domačini, neprestano gledali na uro.
Ko je bilo treba zdržati še 14 minut, je bil rezultat 10:6 za Celjane. Tedaj je sodnik Valčić iz Beograda začel soditi zelo ostro in Silvo Krelj je moral za dve minuti z igrišča. Gledalci so uprizorili pravo torcido in zahtevali vsaj neodločen rezultat, ki bi domačinom tudi omogočil prvo mesto. Celjani so se z igralcem manj borili z zadnjimi močmi. V teh trenutkih se je izkazal vratar Žare Presinger, v protinapadu pa je Tone Goršič z levo roko dosegel rezultat 11:6.
Sodnik se je nato začel zelo ostro odzivati na prekrške Celjanov in izključena sta bila Snedič ter ponovno Krelj. Domačini so prednost dveh igralcev izkoristili in zmanjšali na 11:8. Sedem minut pred koncem je bil izključen še najboljši igralec Celjanov Tone Goršič, vendar so fantje v progastih majicah zdržali. Rutinirani Mile Đakić je prevzel dirigiranje oslabljenega celjskega moštva, gledalci pa so že utihnili. Bližal se je triumf Celjanov. Malo pred koncem je še Silvo Krelj z efektnim zadetkom z 10 m postavil piko na i in končni rezultat 12:8. Še nekaj sekund in enajst mladih fantov se je objemalo in jokalo od veselja. Trenutek zatem je zadonela v slačilnici slovenska pesem ...
ŠPORT
19
»Največ lahko postorim na evropskem prvenstvu«
Pogovor z vrhunskim atletom Luko Janežičem
Na dvoranskem državnem prvenstvu v Celju, kjer so se izkazali atleti in atletinje celjskega in velenjskega kluba Maja Mihalinec, Marina Tomič, Robert Renner, Nina Djordjevič, Peter Hribaršek in Nuša Maver, ni bilo enega izmed najboljših slovenskih tekačev.
Član Kladivarja Luka Janežič sicer blesti v dvoranah, toda s krožno stezo, torej na 400 metrov. 20-letni atlet je letos v Linzu že dvakrat izboljšal državni rekord.
Kot meteor ste lani prileteli na vrhunsko sceno. Kakšen je vaš pogled na leto 2015?
Drži, iz mladinca s povprečnimi rezultati sem se >izstrelil< med najboljše slovenske atlete in najboljše v svoji starostni kategoriji v Evropi. Definitivno najboljšo sezono doslej sem kronal na evropskem prvenstvu za mlajše člane, kjer sem osvojil bro-
nasto kolajno, česar ni nihče načrtoval. To je bilo lepo presenečenje tudi zame.
Živite v Vodicah pri Ljubljani. Zakaj Kladivar?
Mislim, da so minila že tri leta, ko sem iskal drugega trenerja. Kladivar mi je ponudil priložnost, me finančno podprl in dogovor je bil dosežen. Zelo zadovoljen sem, v klubu nameravam ostati.
Izvrsten čas vam je uspel lani na prostem, letos pa ste progo v dvorani pretekli v času 46,32.
Očitno sem na zimsko sezono odlično pripravljen, verjetno tudi za poletno. Zdaj smo v prehodnem obdobju, ko veliko treniramo in na podlagi trenutnih dosežkov se lahko veselim sezone na prostem.
Teka na 400 metrov v dvorani in na prostem se zelo razlikujeta, ne le zavoljo nagiba v dvorani, temveč predvsem zaradi menjave prog ozi-
roma prehoda na notranje. To se je odrazilo na mitingu v Dublinu, kjer ste imeli čas 47,44.
Po prvem krogu sem bil šele tretji in možnosti za prehitevanje v drugih dvesto metrih ni bilo prav veliko. Lahko si hitrejši od tekmeca, a ga moraš obiti in potrošiš preveč moči. Na Irskem sem doživel »super« izkušnjo. Potrebujem teke, kjer se moram bojevati za vodilni položaj po prvem krogu. Samo v tem vidim možnost napredka.
Vam močnejše mitinge omogoča menedžer, Američan Chris Layne?
Drži, pogodbo sva podpisala lani. Dober je. Udeležil sem se še mitinga v Madridu. V petek sem zmagal s časom 46,70. Na miting v Beograd nisem odpotoval, saj sem se posvetil treningom.
Zdaj imate četrti najboljši čas med Evropejci!
Tedaj, ko sem zaključil tek v Linzu, je bil na tretjem mestu, in šesti na svetu. Kasneje sem padel po lestvici navzdol.
Tri velika tekmovanja so letos pred vami. O načrtih na olimpijskih igrah je prezgodaj govoriti. Lahko pa »vrtamo« glede želja
Atletski klub Šentjur bo v soboto v Gorici pri Slivnici organizator državnega prvenstva v krosu. Štart prvega teka bo opoldne.
na evropskem prvenstvu v Amsterdamu.
Res je, kajti letošnji cilji bodo najvišji prav na Nizozemskem. Tam je vsekakor več možnosti kot na dvoranskem SP in OI. Bomo videli, kako bom stopnjeval formo. Tihi cilj je uvrstitev v finale. Ko pa si enkrat v finalu, pa je možno marsikaj ...
Kaj 46,32 pomeni za tek na prostem?
Ponavadi rečejo za »štiristometra-še«, da bodo dvoranski čas izboljšali za dobro sekundo. Lani sem tekel v dvorani 46,57 in nato zunaj 45,28. Sliši se enostavno. Vse skupaj je treba znati prenesti v en štadionski krog. Ni nujno, da napreduješ za dobro sekundo. Seveda pa si želim, da bi mi to uspelo. Če bom še naprej dobro delal, potem bo posledica odličen dosežek.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
20-letni Luka Janežič, osredotočen le na velika dejanja.
Najboljša slovenska atletinja minulega leta Maja Mihalinec je na mitingu v Beogradu zmagala v teku na 60 metrov. Članica Velenja je s časom 7,26 izenačila osebni rekord ter znova tekla bolje od norme za dvoransko SP, ki bo ta mesec v Portlandu. Marina Tomič iz celjskega Kladivarja je bila druga na 60 metrov ovire s časom 8,31.
Saša Brezovnik z očetom Markom po podelitvi odličij
Brezovnikova tretja na svetu
Kombinacija je na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Sočiju prinesla kar dve slovenski medalji, tudi bron za Sašo Brezovnik.
20-letna članica Smučarskega društva Unior Celje je bila po smuku štirinajsta, nato pa je zablestela na olimpijski progi z najhitrejšim slalomom in se zavihtela do tretjega mesta, kar je njen največji uspeh in lepa vzpodbuda za nadaljnje delo v obetavni karieri.
Osnovno šolo je obiskovala na Frankolovem, nato je bila dijakinja I. gimnazije v Celju. Zelo zgodaj so jo starši navdušili za smučarijo. V klubu je nad njo bdel predvsem trener Gregor Marguč. Predsednik SD Unior je lani postal Bernard Vajdič, ki je na mladinskem SP v kanadskem Quebecu leta 2000 osvojil dve srebrni kolajni, v veleslalomu in kombinaciji: »Sašo sem spremljal dve leti. Čeprav jo je pred časom zaustavila poškodba, zlom noge, je kaj kmalu pokazala, iz kakšnega testa je. Videlo se je, da je sposobna marsičesa, zato njen podvig vsekakor ni presenečenje, prinesel pa je veliko veselje. Prvenstvo še ni končano ...« Vajdič je s tem ciljal na tehnične discipline, ki bodo sledile v Rusiji.
DEAN ŠUSTER, foto: arhiv SD UNIOR
Slatinčani niz nadaljevali v Laškem
Varovanci trenerja Damjana Novakovića nadaljujejo zmagovito serijo. Čeprav so si že v prejšnjem krogu teoretično zagotovili uvrstitev v ligo za prvaka, so tudi derbi v Laškem končali z dvignjenimi glavami. Zmagali so s 84:78.
V primeru zmage bi se varovanci trenerja Aleša Pipana dva kroga pred koncem rednega dela sezone že
razveselili uvrstitve v ligo za prvaka, tako pa ni še nič odločenega. Če bodo v zadnjih dveh krogih ugnali Elektro v gosteh ter doma LTH Castings, potem bo cilj izpolnjen, sicer se lahko še marsikaj zaplete.
Že trinajsta
Za Rogaško je bila v Treh lilijah, kjer se je zbralo 300 gledalcev, trinajsta prven-
stvena zmaga obenem deveta v nizu. Edini poraz je doživela v Šenčurju konec novembra. Laščani so sicer dobro odprli tekmo, bili v prvem polčasu povsem enakovredni tekmeci. V tretji četrtini so bili gostje bolj razpoloženi, ko se je izkazalo, da ima Damjan Novakovič na voljo več kakovostnejših košarkarjev kot na drugi strani Pipan. Cory Remekun je pri gostih počival. Za Rogaško je Mladen Primorac dosegel 22 točk, pri gostiteljih Miha Vašl 20.
Razbita vojska
»Rogaška je zasluženo slavila, bila je boljša. Mi se nismo držali dogovorov in smo delovali kot razbita
vojska. Igra nam ni stekla ne v napadu ne v obrambi. Nasprotnikom smo dopuščali lahke mete, po katerih so se razigrali,« je dejal Pipan. Novakovič je pristavil: »Tekmo smo začeli medlo in domačinom dovolili, da so že v prvi četrtini dosegli 31 točk. V drugih desetih minutah smo se nato ob naši odlični obrambi in le trinajstih točkah tekmecev prebili do izenačenja. V drugem polčasu smo bili nato boljša ekipa. Čeprav nam zmaga iz tekmovalnega vidika ne prinaša veliko, pa bi se zahvalil izjemnim navijačem, ki nas vseskozi vzpodbujajo in so prišli tudi v Laško.«
MITJA KNEZ
Košarkarji Tajfuna so v predzadnjem, 25. krogu lige Aba izgubili v Skopju z ekipo MZT in že krog pred koncem tekmovanja izpadli iz mednarodne regionalne lige. Doživeli so celo enajsti zaporedni poraz. Ceola Clark je dosegel 16 točk, Jacob Parker 14 in Sandi Čebular 11. »V zadnjem kvartalu so gostitelji prednost povečali na pol ducata točk, šentjurski igralci pa so tekmovali, kdo bo zapravil lepšo priložnost,« so zapisali na spletni strani KK Tajfun.
NA KRATKO
Derbi proti Zagorju
Celje: Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v 15. krogu 1. slovenske lige v Mariboru premagale ekipo Branika z 32:27 in se utrdile na tretjem mestu. Na vrhu sta Zagorje in Krim. Zagorjanke so trenutno v prednosti. Zato je Krim storil nenavadno potezo, saj je kar šest svojih igralk posodil Mlinotestu, tudi Celjanko Aljo Koren. Zagorjanke bodo v soboto gostovale v Celju. Žalčanke so osme, Velenjčanke devete, njihov medsebojni obračun bo že jutri.
Z Blejci v ponedeljek
Celje: Znan je termin prve tekme četrtfinala državnega hokejskega prvenstva med ECE Celjem in Bledom. Obračun bo v ponedeljek ob 18.15 v dvorani celjskega Mestnega parka. Druga tekma bo na Bledu tri dni kasneje. Za preboj v polfinale je treba zmagati dvakrat. Po predvidevanjih se bodo Celjani, ki jih je Lustenau v četrtfinalu lige INL izločil s 4:0, v boju za finale spopadli z Jeseničani.
Tretja na Dunaju
Celje: Na tradicionalnem tekmovanju v umetnostnem drsanju na Dunaju je najboljša slovenska umetnostna drsalka, Ce-ljanka Daša Grm osvojila tretje mesto, kar je dobra popotnica pred svetovnim prvenstvom, ki bo konec meseca v Bostonu.
Skočil na peto mesto
Kayseri: Deskar Rok Marguč je na tekmi svetovnega pokala v Turčiji v paralelnem veleslalomu osvojil drugo mesto. Od Celjana je bil boljši le Avstrijec Andreas Prommegger. Drugi Celjan, Tim Mastnak, je zasedel 14. mesto. Marguč je v skupnem seštevku zdaj peti.
V nedeljo zvečer
Polzela: Zaključek sezone v Savinjski košarkarski ligi bo v nedeljo. Finalista Vrtine Palir Polzela in EVB-upravljanje. si Ložnica se bosta za prvo mesto pomerila ob 19.00. Tekma za tretje mesto bo poldrugo uro prej, igrala bosta Instalacije Verhovšek Šentjur in Lev zavarovanja Žalec. V 22. izvedbi košarkarske lige je sodelovalo deset moštev s celjskega območja. Najkoristnejši igralci Savinjske košarkarske lige so bili Matjaž Cizej, Benjamin Pungartnik in Matic Perger. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Kje si, ljuba mama naša, kje je ljubi tvoj obraz,
kje so roke tvoje, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in tete
JOŽICE PE PCE ZUPANC
iz Celja (12. 4. 1930 - 19. 2. 2016)
Beseda hvala je premalo za vse, kar ste sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci v teh težkih dneh storili
zanjo in za nas. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter jo
pospremili na poti slovesa. Iskrena hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
449
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata, pradedka in prijatelja
ALOJZA ROZMANA
iz Kostrivnice 9, Kalobje (27. 8. 1940 - 17. 2. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, sveče, darovane svete maše in spremstvo
na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodoma župnikoma Petru Orešniku in Viliju Brglezu za lepo opravljen obred, pogrebni službiŽ dlujka, gospodu Janku Cerkveniku za izrečene ganljive besede ob grobu, pevcem in trobentaču
za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Angela, sin Alojz z družino, hči Cvetka z družino, sestra, brat in pravnuka
484
Kam le čas beži, le kam se mu mudi...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, botra, soseda in prijatelja
JOŽETA GUTSMANDLA
iz Ulice Dušana Kvedra 34 a v Šentjurju (12. 2. 1922 - 22. 2. 2016) nazadnje je bil oskrbovanec Doma starejših Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na Ponikvi ter mu darovali sveče in za svete maše. Hvala tudi osebju Doma starejših Šentjur, govornikom, gospodu župniku Kačičniku, pevkam zbora Nežice in vsem za izrečeno sožalje in sočustvovanje. Žalujoči sin Jože z družino
453
MOTORNA
VOZILA
POSODIM
KUPIM
PRODAM
XSARO picasso, letnik 2007, prevoženih 113.000 km, drugi lastnik, redno servisiran in na novo tehnično pregledan, prodam za 3.800 EUR. Telefon 041 733-288.	470
I

Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
STROJI
PRODAM
ZGRABLJALNIK 430 Sip Sempeter in trosi-lec Tandem, 10 ton, odlično ohranjena, pripravljena na sezono, prodam. Telefon 031 506-383.
418
VSE IZ INQXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
ČELNI nakladalec za traktor, do 90 KM moči, z vpetjem in hidravlični dvig za pajek Sip Spider 350 prodam. Telefon 040 159-384.	479
NA voljo je preko 70 vrst strojev in naprav za izposojo. Jasna Drgajner, s. p., Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644.
336
POSEST
PRODAM
V ŠEMPETRU prodamo samostojno hišo na lepi lokaciji s 1.256 m2 parcele. EI F, 171 kwh/m2. Telefon 031 754-156.
309
HIŠO v centru Laškega (Aškerčev trg), tlorisne površine 80 m2, podkleteno, z mansardo, zemljišča 350 m2, hiša v celoti na novo adaptirana, streha, okna, vrata, elektrika, voda, kanalizacija, centralna, fasada demit, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. 366 MANJŠO kmetijo, 4 ha gozda, 1,5 ha obdelovalne zemlje, lepa lokacija, 12 km iz Šenjurja, energetska izkaznica 2015-150-136-16794, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 620-004.
422
Ш) i: Ji	m
astrologinjai	■HI 1 ГКШ E'
jasnovidnost PV	
bioierapqeLL	E filMli
GOSTINSKI lokal, v Celju na Bregu, velikost 130 m2, možnost gostinstva, trgovine, pisarne, pekarne itd. (dva lokala), prodam. Telefon 041 650737.	474 NA Razborju pod Lisco ugodno prodam starejšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Telefon 041 746-779.
475
HIŠO v Ceju, lahko potrebuje obnovo, kupim. Telefon 041 777-555. 463
ODDAM
V VODlILAH 11 pri Dramljah do nabalj-njega oddamo v brezplačni naje m vinograd (terase, 250 trt) s souporabo zidanice in vseli naprav, ki so v njej. Telefoib 03. 790-015; milena. razinger@t-2.net.	p
V najem oddamo prostore za
=MINI PIVOVARNO=
v Hbtblu PrbObld. Telefon: 031 628 442
GSHp d. o. o.,
Graščinska cesta 9, 3312 Prebold
STANOVANJE
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje v Laškem v bližini zdravilišča, vseljivo takoj, prodam. Telefon 031 216-675.
ENOSOBNO stanovanje, 42 m2, letnik 2002, prodam za 55.000 EUR. Energetska izkaznica B2. Celje, telefon 040 229-743.	444
KUPIM
STANOVANJE v Celju, do 60 m2, lahko je v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 866-822.	463
ODDAM
SOBO za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737.	474
Oddamo APARTMA
zd poelpvne ali stanovanjske petrbbb v
Hotelu Prebold. Telefon: 031 628 442
GSHp d. o. o.,
Graščinska cesta 9, 3312 Prebold
451
GSH, d. o. o.,
Graščinska cesta 9,3312 Prebold
PRODAM
Oddamo WELLNESS:
finska, turška savna, masažni bazen,
soba za masaže, fitnes 100 m2, "dvorana 100 m2 v Hotelu Prebold. Telefon: 031 628 442
GSH, d. o. o..
Graščinska cesta 9, 3312 Prebold
Ш Ш Ime in priimek:
C S
^^^ ^^P Naslov, kraj:
<D S "
>
O C
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tedn^ 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na 03diu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 CSle^-
JEDILNI kot, mizo, stole, dve zložljivi postelji dva pulta, spodnji in zgornji del, novo, prevoz, zelo ugodno prodam. Telefon 070 612-705. 481
PRODAM
STANOVANJE v Laškem, vseljivo konec marca, oddam v najem. Telefon 031 868-201.
OPREMLJENO sta.oranje, 70 m2, d bal-kGToernalošemčfi,novsnhko:ad0cep3sotsa1eb9e,6j3,23o1d82daP4mre.4bToe2lldefon 041 650-737.	474
Oddajamo DVORANE
za srečanja, svečane priložnosti, catering, za do 150 oseb v Hotelu Prebold. Telefon: 031 628 442
GENERALNO obnovljen š^t^dil^ii« Fekonja, na cečiralno ogrevanje, ilolüina 1.000 mm, desni stranski dimniški priklop, vgrajen ss polnom. nov grelec, še nikoli zakurjen in na novo »zaPamotiran«, °rodam. Telefon 041 243-089». 392
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
PRAŠIČE, težke od 80 do 160 kg, cena od 100 kg naprej je 1,60 EUR/kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147.	259
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p DVE telici, težki od 160 do 175 kg in pašno kravo, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 547-769.	400
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
BIKCA simentalca, starega 6 mesecev in kravo za zakol prodam. Telefon 041 809-162.	409
BIKCE, črno bele, od 1 tedna do 3 mesecev, in prašiče, od 30 do 120 kg, ugodno prodam. Možna dostava ali zakol. Telefon 031 506-383.	418 DVE breji telici simentalki prodam. Telefon 041 548-255. 427 TELICO čb, brejo devet mesecev in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-717. 434 MLADO kravo simentalko, za zakol in bikca simentalca, 200 kg, prodam. Telefon 070 419-631. 438 DVE telici, 220 in 260 kg, in sedem mesecev brejo kravo, prodam. Telefon 041 518-195. 442 KRAVO simentalko, staro 4 leta, težko 550 kg, prodam. Telefon 5740-172. Š 21 DVA bikca simentalca, težka 340 in 370
kg, prodam. Telefon 031 705-771.
455
TELICO simentalko, težko 600 kg, brejo
4	mesece, prodam. Telefon 070 573488.	456
PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476.	p PRAŠIČE, težke od 140 do 170 kg, mesni tip, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 464 KRAVO simentalko, v 4. letu starosti, brejo
5	mesecev in telico, 250 kg, prodam. Možna menjava za klavno govedo. Telefon 041 794-301. 466
PUJSKE odojke, težke od 30 do 50 kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. 464 BIKCA, težkega 270 kg, starega 8 mesecev, lisaste pasme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-231. 471 TELIČKO simentalko, težko od 150 do 170 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391, 070 790-029.	476
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 696-644.
L 46
ŽREBICO, staro 6 let, visoko 1,65 m, prodam. Telefon 041 926-546. l 47 TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, težko približno 600 kg, prodam. Telefon 040 814-242.	480
SVINJSKE polovice prodam. Telefon 031 787-009.	482
ШВЕШ
0 astrologlipa
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
SILAŽNE bale prodam. Telefon 041 763409.	335 VINO, mešano, belo, sortno, kerner in modra frankinja, s področja Sladke Gore, prodam. Telefon 051 664-001. 440 BELO in rdeče vino, žlahtnih sort, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 631-230. 441 KAKOVOSTNO seno, kocke po 1,50 EUR in rinfuzo, nakladalka 30 EUR, prodam. Telefon 041 649-414. Š 20 SUHO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon (03 ) 5461-764. 4 5 4
SILAŽNE bale, 8 kosov, prodam. Telefon 031 807-828.	457
SENO v kockah ugodno prodam. Telefon 041 372-051.	460
KOCKE sena in rdeče vino prodam. Telefon 5707-715.	465
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob slovesu drage mame, stare mame in prababice
MARIJE SKALE
z Zgornje Hudinje 1 v Celju (24. 3. 1936 - 24. 2. 2016)
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč. Hvala
gospe Marici Kračun za opravljene storitve. Zahvaljujemo se vsem zaposlenim iz Špesovega doma v Vojniku za skrb in nego v času bivanja pri njih. Posebna zahvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in besede slovesa.
Hvala pogrebni službi Veking, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoča: sin Jože in hči Mojca z družinama
Pospremil sem te do praga življenja, te izročil Bogu, ti zaprl oči in zaželel: »Pojdi tja, kjer se več ne umira in več ne umre!« Toda tvoj odhod vseeno boli. (p. Pavle Jakob)
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
IVANE KOTNIK
iz Socke 31 pri Novi Cerkvi (9. 11. 1931 - 20. 2. 2016)
se iskreno zahvaljujemo za vsa osebna in pisna sožalja, za obilje cvetja, sveč in darov za svete maše, gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za molitve v poslovilni vežici, pogrebni obred s sveto mašo in spoštljive besede o pokojni mami. Hvala gospe Bredi Jakop za izbrane besede slovesa in pogrebni službi Raj za korektne storitve. Posebno zahvalo namenjamo gospodu Roku Švabu, ki je zaslužen, da je zadnje slovo od nepozabne mame požlahtnilo občuteno petje Modrijanov in skupine Eros ter odigrana Tišina trobilnega kvarteta iz Laškega. Hvala jim!
Srčna hvala dr. Marjanu Hrušovarju, ki je bil vedno na voljo za lajšanje zdravstvenih težav pokojne, predvsem prijatelju Romanu Mehu z družino, obema družinama Javornik iz Brezna, Alešu in Maji Švab ter sorodnikom za sočutno bližino in vso pomoč. Le tako smo zmogli težo teh žalostnih dni. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča: hči Ivica in sin Franc z družino
Bolečina da se skriti, da se solza zatajiti, le ljubega moža, atija in dedija nam nihče, nihče ne more več vrniti.
V SPOMIN
Minevata žalostni dve leti, kar nas je 5. marca 2014 mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in dedi
ANTON ŠOLINC
iz Dramelj 15 a
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči tvoji najdražji
Močnejša kakor smrt je ljubezen.
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar je odšel od nas ljubi mož, ata, didi, tast in stric
JOŽE JANCIC
Svetečev Jožek s Proseniškega pri Šentjurju
Z ljubeznijo v tihi žalosti čuvamo zaklade spominov
na naše lepe skupne dni. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, se ga spomnite v molitvah in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
OSTALO
PRODAM
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik jarkice na začetku ne-snosti, rjave, bele leghorn, črne lahke in težke pasme, dnevno sveža jajca, rjava in bela in vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	301
ŠTIRI zimske gume na platiščih, 165/65/14 col, prodam. Telefon 041 718-306.	417
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	431
DOBRO ohranjen hidravlični tribrazdni plug za 1.500 EUR, seno v kockah po 1.50 EUR ali rinfuza sena, nakladalka po 30 EUR, prodam. Telefon 041 649414.	450
KNJIGE ugodno prodam. Telefon 040 412452.	443 5 metrov suhih hrastovih drv, kosilnico Bcs 127, starejši letnik, Acme motor in motorno žago Husquarna, prodam. Telefon 041 983-800. 469 PRAVE kmečke koše, narejene iz hrastovega lesa in »cajne« in otroške koše, primerne za darilo, prodam. Telefon 041 763-884, Franc. 473 INVALIDSKI skuter in voziček, oba električna in nova, primerna za starejše, ugodno prodam. Dostava na dom. Telefon 041 517-900. p
Tvoje dobro srce
je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 66. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric
STANKO ČEPIN
iz Voduc, Gorica pri Slivnici (8. 6. 1950 - 20. 2. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Mercator
Šentjur in JYSK Celje. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentačema, govornici in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
55-letni moški išče sebi primerno in pošteno žensko. Možnost preselitve. Telefon 040 531-256.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del: adaptacije, strojna zemeljska dela, izdelava kanalizacije, čistilnih naprav, škarpe,
tlakovanje, asfaltiranje, rušitve ... GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900. 278 STAVBNO kleparstvo Streha: izvajamo kro-vsko kleparske storitve s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Barbara Stojan, s. p., Loka pri Žusmu 20, telefon 041 771-740.	383
novi tednik		
rad	io cel	ie
486
In jaz živim še v ljubljenih
osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v
minulih letih; saj veš, čeprav se izniči vse,
kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni naše pozabe moč ne seže.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena žena, mamica in hči
DIANA KVEDER WAHIBI
(12. 11. 1967 - 21. 2. 2016)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Posebna hvala Dianinim sošolcem in razredničarki, učencem in profesorjem OŠ Vojnik ter dijakom in profesorjem I. gimnazije v Celju. Hvala govornicama gospe Majdi Rojc in gospe Ivici Kos za sočutne besede ob prezgodnjem slovesu. Zahvaljujemo se škofu Stanislavu Lipovšku in gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen obred in pevcem za petje
ter pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki ste imeli Diano radi in jo spoštovali. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči: mož Raid, sinova Adam in Kamil, mama Milica in oče Vili
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel. (A. Gradnik)
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, oče, dedek, brat in stric
JOŽE DIMEC
iz Šmartnega v Rožni dolini (1936 - 2016)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi župnikoma gospodu Janku Ivančiču in gospodu Niku Marovtu za lepo opravljen obred in globoke misli o njegovem življenju. Komornemu moškemu zboru Celje se zahvaljujemo za ganljivo odpete pesmi pri sveti maši in odpeto žalostinko. Hvala tudi vsem govornikom: nečakinji Mojci, društvu prijateljev, KUD Šmartno v Rožni dolini, KS Šmartno v Rožni dolini in predstavniku Komornega moškega zbora Celje. V spominu vseh bo ostal kot velik človek, kmetovalec, družbeni delavec, prijatelj, predvsem pa odličen pevec in ljubitelj zborovske glasbe.
Žalujoči vsi njegovi
459
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 3. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA	
1. STITCHES - SHAWN MENDEZ	(4)
2. LET THE GAMES BEGIN -	
ALOE BLACC	(2)
3. MAKE UP - R. CITY FEAT.	
CHLOE ANGELIDES	(5)
4. BIRCH TREE - FOALS	(6)
5. SECRET LOVE SONG - LITTLE	
MIX FEAT. JASON DERULO	(3)
6. SAME OLD LOVE -	
SELENA GOMEZ	(3)
7. PILLOWTALK - ZAYN	(4)
8. ALL MY FRIENDS -	
SNAKEHIPS FT. TINASHE &	
CHANCE THE RAPPER	(1)
9. THE SOUND - THE 1975	(2)
10. DROP IN THE OCEAN - OMI FEAT.	
ARONCHUPA	(1)
DOMAČA LESTVICA	
1. PRELEPA ZA PORAZ - JAN	
PLESTENJAK	(3)
2. PESEM IN POLJUB -	
ALEX VOLASKO	(2)
3. SAMO POTNIK - ZLATKO FT.	
ADAM VELIĆ, OTO PESTNER	(5)
4. JST BI TE MEL - CLEMENS	(1)
5. STOPINJE V SNEGU -	
AVTOMOBILI	(5)
6. ČAKAM - ŽAN SERČIČ	(4)
7. ODPLEŠIVA - BORDO	(4)
8. POJEM ZATE - LEONART	(1)
9. LADJA NORCEV - LAČNI FRANZ (3)	
10. MILIJONE ČRNIH PTIC -	
ŽIGA RUSTJA	(2)
PREDLOGA ZA TUJO	
LESTVICO:	
UN GIORNO MI DIRAI - STADIO	
7 YEARS - LUKAS GRAHAM	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO:	
SPET ŽIV - D BASE	
ČAS JE ZDAJ - ANJA KOTAR	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
najljubše skladbe lahko glasujete na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Vrt: Na plesu
2.	Ans. Jureta Zajca: Ljubezen je kriva za vse
3.	Okej: Modre oči
4.	Štrajk: Ti znaš
5.	Zaka pa ne: Pod Poncami
tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 4. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 5. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 6. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Darja Lesjak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 7. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Darja Lesjak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 8. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 9. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
KINO
CINEPLE
Spored od 3. 3. do 9. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
(Ne)profesionalec - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 19.10, 21.00 petek: 15.45, 19.10, 21.00, 22.30 sobota: 15.45, 19.10, 21.00, 22.30 Alvin in veverički: Velika Al-vintura - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.30 sobota: 14.00, 16.00, 17.30 nedelja: 12.00, 13.10, 14.00, 16.00, 17.30 Ave, Cezar - komedija od četrtka do srede: 18.15, 20.30 Bogovi Egipta - pustolovski, fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.00 petek, sobota: 18.20, 20.00, 21.40
Deadpool - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.10 petek: 15.30, 18.00, 20.10, 22.20 sobota: 13.50, 16.30, 18.00, 20.10, 22.20
nedelja: 13.50, 15.30, 18.00, 20.10
Dedek uide z vajeti - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 19.00, 21.10 petek: 16.10, 19.00, 21.10, 22.40 sobota: 13.40, 16.10, 19.00, 21.10, 22.40
nedelja: 13.40, 16.10, 19.00, 21.10 Manon Lescaut - opera sobota: 18.55
Povratnik - drama, pustolovski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40 Razgibano življenje samskih -komedija
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota: 14.10
Robinson Crusoe - animirani četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 13.30 torek: 15.30, 17.20 Robinson Crusoe - animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 17.20
sobota: 13.30, 17.20 nedelja: 11.40, 13.30, 17.20 Tumbledown - komedija, romantični
od četrtka do srede: 20.50 Zoolander 2 - komedija od četrtka do srede: 19.30 Zootropolis - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.50, 17.50 sobota: 13.40, 15.50, 17.50 nedelja: 11.30, 13.40, 15.50, 17.50
torek: 17.50
Zootropolis - animirani, družinski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.50
sobota: 14.40, 16.50 nedelja: 12.30, 14.40, 16.50 torek: 15.50, 16.20 Čas za sneg - družinski, animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.20
sobota: 14.20, 16.20 nedelja: 12.20, 14.20, 16.20

IIICTI'0|»0l
ČETRTEK
19.00 Ovna - drama PETEK
18.00 Ovna - drama
20.00 Ave, Cezar - komedija
SOBOTA
16.00 Zootropolis - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 in 20.00 Ave, Cezar - komedija NEDELJA
16.00 Zootropolis - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Ave, Cezar - komedija 20.00 Ovna - drama SREDA
19.00 Trumbo - biografska dra-
ma
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV
MED 3. in 10. MARCEM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
3. marec, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
ČETRTEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 3. marec, OBDOBJE I ob 17. 30 Rusija v besedi in sliki redava Olga Kupljenik
SOBOTA, 5. marec,^ ob 10. uri
maNs
smati smrčki
člani skupine z
ponedeljE||^n|ve||a~zatretje živUenjsko |
7. marec,
pMML >
i sreda, knjižnica шттбки knjižku
Г9. mHC, Gledališka predstava
Г ob «liri Palček Piskrlček v izvedbi učencev OŠ Štore
ČETRTEK, ODLJfflEK GLASBA FIL
10. marec, Zgodovina filma ob 17. uri Predava dr. Matic Majcen
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 3. 3.
11.00 Hotel Atrij Zreče
Zreški talci, kdo so in od kod so prišli
predstavitev knjige avtorja Martina Mrzdovnika
17.30 Osrednja knjižnica Celje Rusija v besedi in sliki: Moskva in Sankt Petersburg - večna rivala
predava: Olga Kupljenik
18.00 Stara grofija na Muzejskem
trgu_
Slike na steklo
odprtje razstave; slike so del zbirke ljudske umetnosti, ki so krasila kmečke domove
18.00 Šolski center Celje_
Islam med vzhodom in zahodom
z gostom dr. Draganom Potočnikom se bo pogovarjal Ivan Janez Domitrovič
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Milan Kučan, prvi predsednik
predstavitev knjige Boža Repeta; v goste prihajata
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Alvin in veverički: Velika avantura - animirana pustolovščina, sinh.
18.30 Jakec naroči bratca - družinska avantura 19.45 (Ne)profesionalec - komedija
20.00 Utelešeno zlo - grozljivka 21.15 Tekač - športna drama SOBOTA
18.00 Tekač - športna drama 18.15 Jakec naroči bratca - družinska avantura 20.00 Utelešeno zlo - grozljivka 20.30 (Ne)profesionalec - komedija
22.00 Sestri - komedija NEDELJA
16.00 Alvin in veverički: Velika avantura - animirana pustolovščina, sinh.
17.30 Jakec naroči bratca - družinska avantura 18.00 Sestri - komedija 19.00 Utelešeno zlo - grozljivka 20.15 Povratnik - pustolovska drama
PONEDELJEK
17.00 Povratnik - pustolovska drama
20.00 Carol - romantična drama
oba, z njima se bo pogovarjal Jože Krajnc
19.30 SLG Celje_
Gašper Tič: Trio
Gledališče Koper; odprtje festivala Dnevi komedije, abonma in izven
PETEK, 4. 3.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bachova cvetna terapija kot meditacija v gibanju
predstavitev: Irena in Igor Kononenko
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Evolucija Rajka Bizjaka
vodenju sledi druženje ob zaprtju razstave
18.00 Prostori trgovine Harvey Norman Celje Grad Žovnek
odprtje fotografske razstave dr. Borisa Skalina
18.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje
Slikarka Darja Štefančič
odprtje razstave
18.00 Kulturni dom Vojnik Po svoji sledi: Alpe-Kavkaz-Himalaja
predava velikan slovenskega alpinizma Tone Škarja
19.00 Galerija Kvartirne hiše
Celje_
Table in tabletke
odprtje razstave grafik Matjaža Gederja
19.00 Grad Komenda na Polzeli
Svet skozi objektiv dveh generacij
odprtje razstave Rudija Friškovca in njegove hčere Tatjane Štinek
19.30 Gledališče Zarja Trnovlje William Shakespeare, Tomaž Krajnc, Nejc Jezernik: Macbeth
premiera za izven; tragedija v izvedbi Gledališča Zarja Trnovlje
19.30 SLG Celje_
Erlend Loe: Divjak
Siti Teater; Abonma Dnevi komedije in izven
20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Kavarniški večer
gostja: Glorjana Veber
20.00 Terme Olimia Podčetrtek
Večer s pianistom in koncert skupine Vilinke
NAPOVEDNIK
23
20.30 Galerija AQ Celje_
Menage
odprtje slikarske razstave Duše Jesih
21.00 Klub Žafran Term Olimia Podčetrtek Skupine Vilinke
koncert
SOBOTA, 5. 3.
10.30 Dom kulture Velenje
Juri Muri v Afriki pleše
Maksi Pikin abonma in izven; Plesni teater Ljubljana
19.00 Kulturni dom Gornji Grad »Glej luš' no je pr' nas!«
etno večer
19.30 SLG Celje_
Moliere: Tartuffe
SNG Nova Gorica; Abonma Dnevi komedije in izven
20.30 Špital za prjatle Celje
Sprehod po naravnih parkih ZDA
potopisno predavanje Tomaža Majcna
21.00 Plesni forum Celje Rade Šerbedžija & Zapadli kolodvor band
koncert
NEDELJA, 6. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
vodstvo po razstavi
16.00 OŠ Antona Bezenška Frankolovo Ostanimo prijatelji
srečanje narodnozabavnih ansamblov, gostje: ansambel Nemir
17.00 Osnovna šola Loče, podružnica Jernej
Z vlakom po Japonski
potopisno predavanje Zorana Furmana
17.00 Dom kulture Velenje
Cilka in Drašek
komedija, Veseli oder Ptuj
18.00 Športna dvorana Pristava pri Mestinju
Večerni zvon
koncert Staneta Vidmarja
19.30 Gledališče Zarja Trnovlje William Shakespeare, Tomaž Krajnc, Nejc Jezernik: Macbeth
1. ponovitev za izven; tragedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje
PONEDELJEK, 7. 3.
17.00 Mestna knjižnica Velenje Interaktivna delavnica ob razstavah
vodita: Maruška Babnik in Lidija Živčič
17.30 Osrednja knjižnica Celje Poleti v vesolje -izgubljeni svet
predava: Samo Maglica
19.00 Narodni dom Celje_
Besede miru
videoprireditev o notranjem miru, o katerem govori Prem Rawat
TOREK, 8. 3.
10.30 Gimnazija Celje - Center
20 let Veronikine nagrade: Od besede do poezije
slovensko-ruska čajanka poezije 20. stoletja; gostja: Barbara Korun
11.45 Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje_
20 let Veronikine nagrade: Od besede do poezije
Ogrlica ni samo poezija; gost: Ervin Fritz
19.30 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija
izven abonmaja
19.30 SLG Celje_
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči
izven abonmaja
19.30 Športna dvorana OŠ Vojnik Mamma Mia
muzikal
19.30 Dom kulture Velenje
Moj glas, moja pot
monodrama Lidije Koceli za dva
SREDA, 9. 3.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Palček Piskalček
gledališka predstava; gostuje: Gledališka skupina 4. in 5. razreda OŠ Štore
17.00 Kulturni dom Zreče
Stane Vidmar
koncert
19.19 Knjižnica Velenje
Moja samopodoba je moja odločitev
predstavitev knjige Saše Einsiedler z delavnico
18.00 Kulturni dom Rogatec Na poti po Afriki
potopisno predavanje Zorana Furmana
Prireditve ob dnevu žena
PETEK, 4. 3.
20.00 Rdeča dvorana Velenje Jan Plestenjak & Oliver Dragojević
tradicionalni koncert ob dnevu žena
SOBOTA, 5. 3.
10.00 Pred Centrom Nova Velenje
Razvajaj se v mestu
modna revija ob dnevu žena
17.30 Galerija Kulturnega doma Bistrica ob Sotli Slikarka Marta Kunst
odprtje razstave ob dnevu žena
19.00 Dvorana Kulturnega doma Bistrica ob Sotli Etno skupina Nojek z gosti
letni koncert ob dnevu žena
TOREK, 8. 3.
11.00 Hiša Sadeži družbe Žalec
Ustvarjalnica za dan žena
12.00 do 22.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Penina in jagode za nežnejši spol
počastitev ob dnevu žena
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Prireditev ob dnevu žena
18.00 Dvorana Hmeljarskega doma Petrovče
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu
18.00 Dvorana Beresta Terme Olimia Podčetrtek Bodi sama sebi najboljša prijateljica
delavnica z Matejo
19.19 Mestna knjižnica Velenje Šlemunga
predstavitev knjige Vlada Poredoša ob dnevu žena
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovensko dalmatinski večer s Tanjo Zajc Zupan, Tejo Saksida ter klapo Gallus
koncert ob dnevu žena 19.30 Kulturni center Laško Španska rapsodija
Irena Yebuah Tiran, mezzosopran in Eva Hren, pevka in kitaristka
20.00 Kavarna Hotela Dobrava
Zreče
Koncert ob dnevu žena
21.00 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek
Ljubezen je kot pomlad
koncert ob citrah
Ostale prireditve
ČETRTEK, 3. 3.
8.00 do 15.00 Podčetrtek
Četrtkov sejem 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman
VSAKOMUR PRAVO
Brezplačno pravno svetovanje
vsatio drugo so6oto v mesecu, od 10. do 14. ure, v prostorih odvetniške družGe Mačet^ <Prešernevtt-uCica 27, G&[je
Vsakima pravico do pravnega nasveta!
www.vsakomurpravo.si
18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje
Poti k izvirom - izletniški vodnik po bogastvu slovenskih voda
predstavitev knjige Francija Horvata; sodeluje Boris Bogataj
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Bog je usmiljen
predavatelj: nadškof prof. dr. Marjan Turnšek
19.00 Sejna soba Občine Tabor Predstavitev izumitelja Vilija Poznika
prikaz kineziološkega testa in nekaj najbolj aktualnih produktov
PETEK, 4. 3.
21.00 Klub eMCe plac Velenje Mešano na žaru
klubski večer
SOBOTA, 5. 3.
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kosmati smrčki v knjižnici
srečanje s člani Kosmatih smrčkov, skupine za aktivnost in terapijo s psi
10.00 Branibor club Celje Brezplačna otroška delavnica
NEDELJA, 6. 3.
11.00 Citycenter Celje
Čudežno drevo
pravljica v otroškem parku Džungla
PONEDELJEK, 7. 3.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ...
16.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku
namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Maruška Škoda
17.00 Dom sv. Jožef Celje_
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Komunikacija z osebno demenco
predavala bo Jožica Gamse, dr. med., spec. psih.
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.00 Knjižnica Podčetrtek Nekaj res posebnega
pravljična ura
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Jezikova odličnost
predava: Irena Potočar, Papež, univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine

Slovensko -dalmatinski večer
ob dnevu žena
Torek, 8. marec 2016, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec

Vstopnice v TiC-u Žalec, tel. 03 710 04 34, in preko spleta kupikarto.si.
TOREK, 8. 3.
13.00 Velenjski grad
Regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta - Gregorjevi ptički
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
SREDA, 9. 3.
16.30 Osnovna šola Zreče
Gregorjevo, dan ko se ptički ženijo
ustvarjalna delavnica
17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice
17.00 Galerija Velenje_
Interior design - izdelava low poly luči
primerno za vse od 13. leta naprej; delavnico vodi Miha Cojhter
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Metka Pivk Srdič
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Hipokratov večer
posvečen spominu na velikega zdravnika in znanstvenika prof. dr. Jožeta Trontlja
Dobrodelne prireditve
PONEDELJEK, 7. 3.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Z roko v roki, Karitas Petrovče
dobrodelni koncert
novi tednik
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Od Full Cool Demo Topa do zmage na Emi
Manuela Brečko iz Laškega je svoj talent na izboru Radia Celje dokazala že leta 2003
Še preden smo v Sloveniji slišali za oddaje, kot so Slovenija ima talent, Misija Evrovizija in X Factor, je Radio Celje na tekmovanju Full Cool Demo Top kar deset let mladim ponujal možnost, da svoje pevske talente predstavijo občinstvu. Demo posnetki, nastali na izboru, so marsikateremu talentu odprli pot v svetlo glasbeno prihodnost. Med njimi je tudi Ma-nuElla, ki bo Slovenijo maja v Stockholmu zastopala na izboru za pesem Evrovizije. Že leta 2006 je Emo osvojil še en talent, ki ga je prav tako prepoznal Radio Celje - to je Anžej Dežan.
»Skladba ManuElle mi je zelo všeč, saj gre takoj v uho. Marsikdo opozarja, da imajo glasbeniki na evrovi-zijskem odru le tri minute časa in s tem se strinjam. Verjamem, da bo letošnja predstavnica Slovenije na izboru za pesem Evrovizije izstopala in uspešno opozorila nase,« pravi dolgoletna sodelavka naše medijske hiše Simona Brglez. Pred leti je skupaj z lastnikom Glasbenega ateljeja Coda Igorjem Korošcem osnovala in uresničila idejo o tekmovanju Full Cool Demo Top. Ta je mladim glasbenim talentom že davno pred prvimi resničnostnimi šovi
ManuElla kot zmagovalka letošnje Eme. Prepričala je s skladbo Blue and Red.
ponudil priložnost, da so lahko v glasbenem studiu posneli svojo prvo skladbo, se predstavili poslušalcem, na nastopih pa tudi gledalcem.
Rojeni z mikrofonom
Prijavili so se lahko otroci, stari do 18 let, ki so najprej opravili avdicijo, uveljavljeni slovenski glasbeniki, kot so Nuša Derenda, Marta Zore, Alenka Godec, Vili Resnik in številni drugi, so za tek-
movanje prijazno odstopili izvirne glasbene matrice. »V ateljeju Coda so nastali izjemni posnetki, vesela sem, da številne med njimi še hranimo, nekaj od njih smo jih izdali tudi na albumih,« je povedala Simona Brglez.
Poslušalcem Radia Celje so se s svojimi posnetki vsak mesec predstavili trije tekmovalci, najboljši izmed njih se je uvrstil v veliki finale. Tja je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Stane Špegel, Vojko Sfiligoj in ka-
nepozabni trenutki,« se spominja Simona Brglez. Vesela je, da med tiste nadarjene mlade, ki so prepričali s svojim glasom, samozavestjo in celotnim nastopom, sodi tudi letošnja zmagovalka Eme.
Sledili so posnemovalci
Finalni izbori tekmovanja Full Cool Demo Top, ko so se nadarjeni pevci občinstvu predstavili tudi v živo, so bili v diskotekah Jungle in Casablanca, pa v celjskem Planetu Tuš. »Da smo zastavili pravo stvar, so pokazali tudi številni posnemovalci. Številne radijske postaje so namreč v kasnejšem obdobju poskrbele za podobne oddaje. V zadnjem času pa
so različni izbori talentov, ki mladim ponujajo možnost, da naredijo prvi korak v svet zabavne industrije, preplavili televizijske ekrane. Ko sedaj gledam nazaj, vidim, kako napredno idejo smo uresničili takrat,« je ponosna Simona Brglez.
Zmagovalci in sodelujoči na Full Cool Demo Topu kasneje niso bili uspešni le na Emi. Uspešno glasbeno kariero je na primer naredila še Tinkara Zorec, znana članica zasedbe Bepop, številni mladi pa so svojo priložnost našli tudi v narodnozabav-nih zasedbah in na različnih glasbenih festivalih.
TINA STRMCNIK Foto: arhiv NT in JANI UGRIN
teri od prepoznavnih slovenskih glasbenikov, uvrstila še devet izbrancev.
V dveh starostnih kategorijah (do 14 let in od 14 do 18 let) se je nato v finalu skupaj pomerilo 18 mladih pevcev ali zasedb. »Ko so tekmovalci odpeli, smo velikokrat kar obstali. Opazili smo, kateri tekmovalci imajo v sebi nekaj več, kdo premore tisto, kar potrebujejo uspešni glasbeniki. Nekateri so mikrofon v roke prijeli tako, kot da so se z njim že rodili. To so bili
Manuela Brečko kot zmagovalka Full Cool Demo Topa leta 2003, ko je bila stara 14 let.
FOTO TEDNA
Uspešna deložacija ali zgolj beg možganov?
Foto: SHERPA
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 9 / Leto 71 / Celje, 3. marec 2016
Iz mesta nazaj na kmetijo
Legendarna »šoferka Zeleni krog za seme	Otroški vrtiljak med malčki
Ančka« str. 39	prihodnosti str. 42	v Vrtcu Šentjur str. 45
26
INTERVJU
Zmag ne slavim,
porazen se
no
I
\/rl^m
VVIUI u
Ciril Zlobec - 90 let vračanja vase in izpovedovanja skozi poezijo
Bilo je približno 15 let nazaj v atriju gostilne Majolka. Tam so sedele štiri pesniške legende, na Celjskem verjetno zadnjič zbrane za isto mizo. Tone Pavček je na pamet recitiral vse svoje pesmi, rekoč, če je moral na pamet znati dolgočasne pravniške traktate na fakulteti, si njegova poezija to še toliko bolj zasluži. Janez Menart je skrbel za smeh, Kajetan Kovič za prizemljenost brez patetike in Ciril Zlobec za lirično božanje duše, ki brez izjeme hrepeni po ljubzeni. »Danes ostajam sam, najstarejši med njimi. In praznino za prijatelji vsak dan živo občutim ...«
Kultna zbirka Pesmi štirih je izšla daljnega leta 1953 in je za avtorje pomenila prelomnico, ki jo pesniki doživijo le redko. Desetletja je ostala »bestseller« in se na knjižne police vračala v neštetih ponatisih. Podobno slavo je doživela Zlobčeva zadnja zbirka Ljubezen, čudež duše in telesa. Medtem ko je povprečna naklada v Sloveniji okrog 500 izvodov - nemalo del izide zgolj v 50 primerkih - so omenjeno zbirko prodali v sedem tisočih izvodih. »To pomeni, da nimam več nobenih prijateljev,« pesnik šaljivo namigne na najbolj klišejski stereotip povprečnega Slovenca.
»Zase pravim, da zmag ne slavim in poražen se ne vdam. Lahko je biti etičen in dostojanstven, ko si na vrhu. A tudi ko si na tleh, ne smeš obupati. To je veličina človeka.«
»Ko je človek star, je senilen ali moder. Meni pravijo, da sem trenutno v fazi modrosti. Sam se bom ^ prepustil obema, da med sabo uredita, kako je z mano v teh letih. Pa je demenca rekla modrosti - malo ti ga prepuščam, saj meni nazadnje tako ali tako ne uide.«
»Svet se tehnološko skokovito spreminja. Osvajamo vesolje, hkrati pa
izgubljamo pot do človeka.«
»Človek mora vse življenje potovati iz sebe vase, a še vedno ostane sam sebi uganka.«
»Ob 90-letnici so me zelo počastili in ob eni takšnih priložnost sem dejal: Poglejte me - dve leti sem bil partizan, ves čas v smrtni nevarnosti, a nisem padel. Tu sem. Pred mesecem pa sem si
dvakrat razbil glavo.
Se pravi, da je biti 90-letnik nevarnejše kot biti v vojni z najhujšim
sovražnikom<.«
Ta zbirka Pesmi štirih vas je na nek način spremljala vse življenje.
To je bil izjemen primer ne samo v slovenski, ampak tudi v evropski literaturi, da smo se povezali štirje tako različni pesniki. Podobne naveze so se običajno rodile zaradi skupnega koncepta ali zaradi skupnega sporočila oziroma česa podobnega. Mi pa smo dojeli, da nas ljudje sprejemajo prav zaradi naše različnosti. Naključje je hotelo, da smo tudi pokrajinsko pokrivali celo Slovenijo - jaz Primorec, Pavček Dolenjec, Kovič je veljal za Štajerca in Menart je bil Ljubljančan. Predstavljali smo slovensko celoto in hkrati ostajali zvesti sebi.
V nekem intervjuju so nas označili za ubran kvartet. Na nek način smo tudi zapolnili praznino v času, ko se je povojna generacija partizansko angažiranih pesnikov izpela, mlajša, bolj agresivna s Šalamonom, Tauferjem, z Zajcem in drugimi na čelu, pa še ni prišla na plano. Po naključju smo bili mi štirje enako ustvarjalni, vsi smo bili tudi prevajalci, vsi smo dobili približno enake literarne nagrade in - kar je unikum v literaturi - vsi smo prišli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, jaz kot najstarejši pa še v tri tuje.
To prijateljstvo med vami je ostalo trdno vse življenje. Zdaj ostajate samo še vi in kot ste dejali v nekem intervjuju, starost dojemate kot hojo po minskem polju.
Tako je na vseh pomembnih življenjskih področjih. Če gre za čustva in odnose še toliko bolj. Šele ko nekaj izgubiš, znaš ceniti, kar si imel, a se vrednosti tega niti nisi zavedal. Izgubo teh prijateljev, ki so drug za drugim zapustili ta nori svet, praznino, ki je ostala za njimi, zelo močno občutim. Bilo je lepo, ko je zvečer zazvonil telefon, na drugi strani pa je bil Menart, Kovič ali Pavček. »Nič posebnega ni, samo sli-
šati sem te hotel,« je rekel. Ta potreba po drugem ob vsem spoštovanju naših razlik nas je dopolnjevala. Resnično čutim to praznino in tudi to, da sem že stopil na svojo mino.
O otroštvu ste dejali, da je najbolj zlorabljen čas v človekovem življenju. Kako danes gledate na svojo preteklost?
Imel sem težko otroštvo. Ampak starejši kot sem, bolj se mi zdi, da so bile vse tiste težave zame blagoslov. Recimo kot pastirček sem moral hoditi bos, da rosa ni prehitro uničila čevljev. Da me je pri tem zeblo v noge, ni brigalo nikogar. A ko se oziraš, vidiš, da je ta nuja po samostojnosti in iznajdljivost izoblikovala tvoj značaj in kako in se to zrcali na vseh drugih področjih v življenju. Trma, vztrajnost, požrtvovalnost, občutek za pravičnost so se vame naselili že v otroštvu. Bili so nujni za preživetje. Če si v tistem našem kmečkem okolju izgubil dobro ime, si bil zaznamovan, že kar napol zločinec.
Če so hudi časi vzgajali močne in trdne generacije, koga vzgajamo v današnjih časih razvajenosti in preobilja? Kakšna prihodnost se nam obeta?
Mislim, da zelo negotova. Z globalizacijo sveta je na pohodu tisto, kar je najbolj privlačno, najbolj udarno - trg, kapital in dobiček. Človek je zgolj proizvodno sredstvo, vreden toliko, kolikor ustvari dodane vrednosti. Izgubil je individualnost.
Samo poglejte poklice. Ni jih več. Danes so samo še zaposleni in nezaposleni. In še zaposleni so zaposleni prekarno, začasno, in so torej pogrešljivi od danes do jutri.
INTERVJU
27
Družba starih konceptov sloni na tem, da bolj kot si izobražen, več veljaš in bolj si koristen. In tako smo vzgojili množice intelektualcev, ki nimajo svojega poslanstva in nobene možnosti, da bi izrazili svojo ustvarjalnost. Bolj kot je dežela siromašna, bolj mladi odhajajo v tujino. Doma jih ne bodo zadržale floskule, ampak le odnos do človeka. Tega kapital ni zmožen.
Ob prekarnih službah si ženske ne upajo več imeti otrok, bolj kot znanje slovenščine je cenjena angleščina, ker vsi prihodnost vidijo samo še čez mejo. A smo Slovenci svojo narodno zavest v resnici razvili ravno skozi jezik. Zdaj ko se nam zanj ni več treba boriti, se zdi, da z njim ne vemo, kaj prav početi. Iščemo trdnost velikih, da bi se jim prilagodili, izgubljamo občutek, da smo enakovredni.
Vi pa ste se ravno z uporabo slovenščine borili proti fašizmu.
Slovenci smo se oblikovali z edino možnostjo - z jezikom, ki smo ga razvili v vsej njegovi razsežnosti od ljudskega do znanstvenega in umetniškega. Siciljancev je deset milijonov, a je njihov jezik še vedno samo govorica, ker ga niso dvignili na raven knjižnega jezika. Za nas pa je bil v stalni ogroženosti jezik naša edina bilka. In ker je bil tako zelo preganjan in zasramovan, smo ustvarili filozofijo božjih izvoljencev, trpečih izbrancev. Najboljši smo, ko se borimo in trpimo. Danes pa smo samo še ateisti in agnostiki, ki jim trpljenje ne predstavlja nobenega višjega cilja več. Zato ne vemo, kaj bi sami s seboj. In tako postajamo vsiljivci v lastnih očeh. To pa je res hudo.
Tako nekako so izgubile sijaj vse naše zvezde vodnice, vrednote, ki smo jim sledili. Evropa, demokracija, svoboda ...
Večkrat sem že rekel, da je svoboda neskončno zlorabljen pojem. Svobodna konkurenca, svobodni kapital, svobodni trg in pretok delovne sile - vse to je največja sleparija. Ker si v tej svobodi stojijo nasproti močni in šibki. Ravno oni dan sem slišal, da so se ZDA in Rusija dogovorile o končanju vojne v Siriji. Pa kaj imajo one s Sirijo?! Kdor je močan, povzroča tudi zlo. Vsi ti begunci in vse to trpljenje so posledica brezobzirne politike močnejših. Ko gre za svobodno konkurenco, vedno zmaga močnejši. Kdo, mislite, bo zmagal, ko se bosta srečala nemško in slovensko gospodarstvo? Seveda bomo potegnili kratko in moledovali za prekarna podizvajalska dela. Svoboda je resnična vrednota, ko se meri po počutju tistega, ki je na skrajnem robu, ki je na dnu. So reveži in prekarci zadovoljni? Niso. Torej svoboda ne deluje. Mi pa sestavljamo in slavimo lestvico najbogatejših. Ni pomembno, če je nekdo prišel nanjo s krajo in z goljufijo, glavno, da ima moč in vpliv. In v takšnem času se samo še ta nesrečna poezija ukvarja s človekom kot
»Za bogato družbo sedanjosti je povsem vseeno, kdo si kot posameznik. A človek mora biti nujno zadovoljen s svojo samopodobo. Le vsota zadovoljnih ljudi ustvarja zares bogato in srečno družbo. Danes samo še hlepimo po hitrem zaslužku, čez noč. Ob tem smo izgubili zavest o
posameznikom, ga skuša prebuditi in spodbuditi k razmišljanju, kaj vse bi lahko bil, če bi se potrudil. Težki časi so in še težji bodo.
Zdi se, da današnji mladini mladosti prav nič ne zavidate.
Nikakor. Če je v človeku živa, jo brez dvoma plemeniti spoznanje
kasnejših obdobij.	,	,
Če je mladost brez tem, kaj zares šteje in kaj cüjev, ambicij, preizku- pomeni imeti socialno
šenj in težav, pa je človek	,
brez osnove, lebdi v nekem	trdnost.«
praznem prostoru. V svetu, kjer mrgoli intelektualizmov, takšnih in drugačnih
»Človek sam ustvarja svet, v katerem izgublja pravico in dostojanstvo.
Robotom daje zmožnosti in lastnosti človeka, sam pa jih izgublja. V tem svetu je človek nezahteven in ukročen. A tehnologija je tu zaradi človeka in ne človek zaradi nje.«
resnic ter ponudb. Vse pa gre mimo resničnih potreb človeka kot posameznika.
V enem svojih esejev ste zapisali, da je biti Slovenec lepo, vendar težko, pred časom pa ste politiki čisto resno predlagali, naj ustanovi ministrstvo za zdravo pamet. Vas je vzela resno?
Bolj začudeno. V časopisju lahko dnevno zasledimo toliko pametnih pobud, idej in razmišljanj. Resnično pogrešam zmožnost, da bi vse to vključili v delo, proizvodnjo, v odnose. Tako pa gre samo za pričevanja ljudi, ki razkazujejo svoje sposobnosti in izobrazbo. Manjka nam sinteza nacionalne pameti, ki bi imela težo v soočenju s praznim govoričenjem profesionalnih voditeljev. Ko je diplomirala naša generacija, smo službe lahko izbirali glede na to, kar nas je veselilo. Danes je edini kriterij, da boš lahko plačal položnice. Spoznanje, da si samo vijak v sistemu, ubija voljo do življenja, do ustvarjanja družine ... Obupancev je še in še. Kot družba smo bogatejši kot kadarkoli, s svojim življenjem pa smo bili malokdaj tako nezadovoljni. Nekoč smo imeli perspektivo, danes je to samo še prazna floskula.
Smo že stopili čez točko brez vrnitve?
Danes politiki in po-membneži prodajajo floskule kot modrosti. Ljudje na položajih govorijo samozavestno in napuhnjeno, a če odmislite njihovo funkcijo in si jih predstavljate zgolj kot tvorce pameti in misli, ugotovite, da niso povedali nič. To je tragedija. Pri tem vsak čuva svoj vrtiček, tisti zunaj pa oprezajo za priprtimi vrati, da bi tudi sami dobili svojo priložnost v vrtu varljivega udobja.
Kot literat ste dobili praktično vse pomembne nagrade, tudi Veronikino. Vse enako pobožajo ali vam je ob kateri še posebej toplo?
»Ljubezen je dvoedina - ena, a vendar zvesta spoštovanju različnosti in enakovrednosti v dvojem.Če se mora nekdo nekomu podrediti, je zgrešena.«
»Misel na prihodnost je floskula. Izhajati je treba iz sedanjosti, ki mora biti tako ustvarjalna in bogata, da sama po sebi gradi prihodnost.
Ne moreš misliti na prihodnje rodove, ne da bi se oziral na sedanje generacije -na sedanje stare, sedanje mlade in tiste, ki se šele rojevajo.«
Sprenevedajo se tisti, ki pravijo, da jim nagrade nič ne pomenijo. To pravijo zlasti tisti, ki mislijo, da bi jih morali dobiti, a jih ne. Jaz sem jih v življenju dobil dovolj, da teh kompleksov nimam. A pesniki vsi po malem dvomimo o sebi. Največja potrditev je še vedno to, da je tvoja poezija med ljudmi sprejeta in brana. Poleg Pesmi štirih sta takrat izšli samo še dve drugi zbirki. Seveda so jih ljudje pograbili. Da-
nes izide 300 pesniških zbirk na leto, večina gre spregledana v pozabo.
Če dobiš katerokoli nagrado, to pomeni vsaj to, da je nekdo opazil, da živiš in delaš. Veronika je dragocena, ker ni splošno literarna nagrada, ampak namenjena posebej poeziji. Prav poezija je imela pri Slovencih vedno največjo vrednost. To je naš nacionalni izraz. Veronika ima zato nek čar privlačnosti, zveneče žensko ime, poleg tega pa je vse dobro in slabo vedno vezano na človeka. In v Celju vam je naklonjena usoda dala Jožeta Volfanda, ki je odkril poezijo kot vrednoto. Brez njega Veronike ne bi bilo in zato gre priznanje tudi njemu.
Veronika je tudi vaša žena. Poročena sta že več kot 65 let. Kako vama je uspelo ohraniti ljubezen tudi v najtežjih časih?
Enkrat me je to vprašal nek gospod, ko so me v poslovne kroge povabili kot čudo v družbi, ki se ukvarja s smislom poezije, ne pa z denarnimi špekulacijami. Kako ohraniti smisel zakona in ljubezen po toliko letih? Čisto preprosto je. Vse partnerjeve napake - vsi jih imamo obilo - moramo preimenovati v ljubke razvade, drobne posebnosti in nepomembne bizarnosti. Majhna nesoglasja moramo pogasiti, še preden prerastejo v velike prepire. »Zakaj mi tega niste povedali pred 30 leti,« se je zakrohotal. No, v vsaki šali je nekaj resnice.
Pravijo vam pesnik ljubezni. Ste bili zaradi svoje sposobnosti ubesedovanja čustev lahko boljši mož in oče?
Mislim, da ne, ker to ni bila klasična romantična hrepenenjska poezija, ko se zaljubiš in do skrajnosti idealiziraš svojega partnerja. Jaz sem sprejel ljubezen v vseh njenih razsežnostih, tudi v bolečini. Ko sem izgubil svoja otroka, je bila to neznosna groza. Če ne bi imel poezije, ki je osmislila tudi to muko in bolečino oplemenitila kot neko preizkušnjo, bi težko preživel. Temu pravim laična transcendenca. Ne verjamem v posmrtno življenje, ne verjamem v nebesa, a verjamem v smisel tukajšnjega življenja z vsemi težavami in bolečinami. Kajti če ne iščeš krivde zunaj sebe, ampak se poglobiš vase in najdeš moč, da se s človeškim dostojanstvom soočiš z lastno bolečino, ki je včasih tako neskončno tragična, da te napeljuje na samomor, lahko najdeš moč, da preživiš. Svoja otroka sem neizmerno ljubil in onadva sta bila že skoraj prekomerno navezana name. Da sem bil po tej izgubi še sposoben pisati in ta motiv bolečine celo izliti v poezijo, me navdaja s ponosom. Zame sta hči in sin moja dva edina svetnika. S tem, kar sta mi dala v času svojega življenja, mi pomagata živeti še danes. In tako še danes osmišljata to moje blodenje po minskem polju.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Ohranjanje obdelovalnih površin je nujno
Intervju s Petrom Vriskom, predsednikom upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije (ZZS)
Ob tem, da imajo kmetijske in gozdarske zadruge pri nas več kot stoletno tradicijo, je jasno, da je Zadružna zveza Slovenije pomemben igralec pri oblikovanju kmetijske politike v Slovenije. O trenutnem stanju in perspektivi kmetijstva v Sloveniji, programu razvoja podeželja, možnostih črpanja evropskega denarja za kmetijstvo in še o drugih temah smo se pogovarjali s Petrom Vriskom, predsednikom upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije (ZZS).
Kako ocenjujete program razvoja podeželja pri nas za obdobje 2014-2020?
Za zadruge in kmete je sprejetje skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja za obdobje 20142020 zelo pomembno. Obseg denarja za kmetijstvo, ki ga bo dobila Slovenija, smo uspeli ohraniti skoraj na isti ravni. V okviru programa razvoja podeželja je za letos na voljo 146 milijonov evrov. Ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, bo celoten investicijski cikel težak do 350 milijonov evrov. Ministrstvo je pripravilo okvirni časovni načrt objav javnih razpisov, nekateri so že objavljeni. Pomembno je, da pripravimo dobre projekte in uspešno kandidiramo za razpolo-
žljiva finančna sredstva ter s tem zaženemo odmeven naložbeni cikel v kmetijstvu. Pomembno se mi zdi, da program več spodbud namenja mladim kmetom, ki začenjajo kmetovanje in potrebujejo denar za naložbe. S tem, ko mladi prevzemajo kmetije, bomo pomembno izboljšali starostno strukturo kmetijskih gospodarstev. Prav tako program pomemben del sredstev namenja območjem z omejenimi dejavniki, kmetijsko okolj-skim ukrepom in dobrobiti živali. To je za našo državo zelo pomembno, saj je za slovensko kmetijstvo značilno, da ima številna območja z naravnimi omejitvami za pridelavo, veliko gorskih in hribovskih območij, velika je pokritost z gozdom, prevladuje prireja mleka in mesa, imamo majhne in razdrobljene kmetije. Konec leta 2015 je bila evropski komisiji poslana prva sprememba programa razvoja podeželja, ki zdaj čaka na potrditev Bruslja, ki popravlja nekatere dosedanje ukrepe, za katere se je pokazalo, da jih je treba izboljšati.
Kako sicer gledate na izvedbo ukrepov skupne kmetijske politike pri nas?
Namen evropskih subvencij je omogočiti stabilno skupno kmetijsko politiko, ki bo krepila konkurenčnost
Pomlad prinaša toplejše dni za vsa živa bitja.
Poskrbite za svoje živali, da jih pravočasno zaščitite pred razvojem zunanjih in odpravo notranjih zajedavcev.
Krma po daljšem skladiščenju izgubi naravne vitaminske vrednosti, dodajte jih.
Po ukrepih se bodo živali dobro počutile in vidno napredovale v povečan prirast in prirejo.
Veterina Laško, d. o. o.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.O.O. Marija Gradec 36,3270 Laško Telefon: 03 7341616 051618179,041 633 416 Fax: 03 7341617
Internetna stran: www.veterina-lasko.com
E-mail: vp@veterina-lasko.com
Peter Vrisk, predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije (ZZS)
kmetov, ohranjala pridelavo na območjih z omejenimi dejavniki, pomagala kmetijam v hribovskih in gorskih območjih in zagotavljala dolgoročno prehransko varnost. Neposredna plačila kmetom je treba ohraniti, da se bo ohranilo konkurenčno kmetijstvo in razvijajoče se podeželje, še posebej v Sloveniji, kjer imamo veliko majhnih kmetij, neugodno posestno strukturo in številne naravne omejitve. V prihodnje bodo možne tudi kolektivne naložbe, kjer bo več kmetov skupaj investiralo na primer v nakup specialne kmetijske mehanizacije ali podobno.
Kakšne možnosti vidite za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi za kmetijstvo in kako komentirate stanje,
da skorajda ni še nobenih razpisov, minilo pa je že drugo leto programskega obdobja finančne perspektive 2014-2020?
Kmetijsko ministrstvo je v minulem mesecu objavilo prve razpise iz programa razvoja podeželja 2014-2020. Višina razpisanih nepovratnih sredstev za javni razpis za podporo kmetijskim gospodarstvom za leto 2016, za naložbe, namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe, in za izvajanje tehnoloških izboljšav ter znižanje stroškov pridelave, znaša 8 milijonov evrov. Drugi pomemben javni razpis je razpis za sofinanciranje naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, kjer bo na voljo 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev
v letu 2016. Tretji javni razpis je namenjen za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020, ki potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa. Za ta namen je v letošnjem letu razpisanih 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Napovedana je še objava drugih razpisov za ukrepe iz programa razvoja podeželja, tako da bo letošnje leto glede razpisov in pritoka denarja v kmetijstvo zelo intenzivno.
Ali država dovolj podpira kmete?
Slovenija je članica Evropske unije, zato sta kmetijska politika in podpora države
kmetom odvisni od evropske skupne kmetijske politike, ki je svojo usmeritev začrtala do leta 2020. V okviru skupne kmetijske politike deluje tudi slovenska kmetijska politika. Vse to precej omejuje možnosti za reševanje težav, s katerimi se srečujejo posamezni kmetijskih sektorji v Sloveniji. Slovensko kmetijstvo bi potrebovalo več pomoči, predvsem zaradi geografske omejenosti, saj je večina kmetij na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, na gorskih in hribovskih območjih, pomemben delež predstavlja gozd, imamo majhne kmetije in razdrobljeno posestno strukturo, kar omejuje konkurenčnost slovenskega kmeta v primerjavi z evropskim. To se posebej kaže v primeru kriz, kot sta kriza v mlečnem in mesnem sektorju. Kmetje bi pomoč potrebovali takoj, iskanje rešitev na ravni Evropske unije pa traja precej dolgo.
V Evropi upada število kmetij: kaj pri nas? Je za mlade ukvarjanje s kmetijstvom perspektiven poklic ali ne?
Kot kažejo podatki, ki jih je objavil Evropski statistični urad, so med letoma 2003 in 2013 površine za kmetijstvo na ozemlju EU ostale skoraj nespremenjene, število kmetij pa se je zmanjšalo. Povprečna velikost obdelovalnih površin na kmetijo se je v Evropi v omenjenem obdobju povečala za 38 odstotkov, in sicer z 11,7 hektarja na 16,1 hektarja. Med letoma 2003 in 2013 je v Evropi nehala delovati vsaka četrta kmetija, kar pomeni približno štiri milijone kmetij v EU (27,5 odstotka), v Sloveniji v tem obdobju beležimo 6,2-odstotno zmanjšanje števila kmetij. Hrana vedno bolj postaja strateška dobrina, ohranjanje obdelovalnih površin za pridelavo hrane je vedno bolj pomembno, saj se z rastjo svetovnega prebivalstva povečujejo potrebe po pridelavi. Istočasno razne pozidave in nekmetijska
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041!20fl1>ltlIH2t6
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko

T: +386 3 777 14 10, +386 3 777 14 23 [trgovina] | E: trgovina@uniforest.si | prodaja@uniforest.si | www.uniforest.sij
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot,
Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01.
KMETIJSKA PRILOGA
29
raba zmanjšujejo površine za pridelavo hrane. Ocenjujem, da je poklic kmeta tudi za mlade lahko perspektiven, saj se vedno več mladih odloča, da bodo ostali na kmetijah. Mladim tudi skupna kmetijska politika namenja večjo pozornost in več finančnih sredstev.
Ali so bio in eko kmetije prihodnost? Kakšni so drugi trendi?
Slovenija ima možnosti za ekološko pridelavo živil. Vedno več manjših kmetij in kmetij, ki so na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, se odloča za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Spodbude eko-
loškemu kmetijstvu so tudi v ukrepih kmetijske politike in programa razvoja podeželja. Je pa treba poenotiti pravila, ki veljajo za ekološko kmetovanje na ravni celotne Evrope, saj danes ekološko živilo, pridelano v Sloveniji, pogosto ustreza precej višjim standardom kot enako živilo iz druge države članice. Ekološka pridelava je dobra poslovna niša, seveda pa potrebujemo tudi konvencionalno pridelavo, ki zagotavlja večjo proizvodnjo kmetijskih pridelkov, s katerimi se oskrbujeta živilska industrija in najširši krog prebivalcev. Trendi na področju
pridelave hrane gredo tudi v smeri pridelave tradicionalnih posebnosti, živil z geografskim poreklom ali geografsko označbo, vendar so njihove količine manjše in so zato tržna niša za proizvajalce.
Kako ocenjujete uvedbo davčnih blagajn v kmetijstvu in kakšne posledice ima to za kmete?
Uporaba davčnih blagajn v kmetijstvu je zahtevana pri kmetijah, ki so zavezanke za DdV, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter pri t. i. drugih kmetijskih dejavnostih (pridelavo sadik, okrasnih rastlin, intenzivno pridelavo
vrtnin, jagodičja, večletnih kultur na njivah, rejo živali s pretežno kupljeno krmo). Prav tako na kmetijah, ki so se za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, ki je sicer lahko obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, odločile za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Uvedba davčnih blagajn je po prvih mesecih na področju kmetijstva odprla vrsto vprašanj, na katera ni jasnih odgovorov, zato se že pojavljajo pozivi po spremembi zakonodaje.
Pomembno je, da se celovito uredi davčni sistem na področju kmetijstva in da se odpravijo nastale anomalije.
Model zadružnega reševanja Tuša je zaenkrat padel v vodo, potem ko so banke prezadolženi družbi ponovno reprogramirale posojila. Ali menite, da bi ta možnost še kdaj lahko prišla v poštev? Kaj menite o njeni učinkovitosti v takšnih primerih?
Preoblikovanje podjetja Tuš v zadrugo je bilo zanimiva pobuda, ki smo jo v za-držni zvezi podprli, saj ves čas spodbujamo in podpiramo ustanavljanje in razvoj zadrug na najrazličnejših
področjih. Slovenske kmetijske in gozdarske zadruge s podjetjem namreč dobro sodelujejo tako kot dobavitelji in kupci blaga, mnoge med njimi imajo tudi franši-zo podjetja. Za uspešno izvedbo projekta bi se seveda morali prej opraviti finančno konsolidacijo podjetja in zmanjšati zadolženost. Naj povem, da so zgledni primeri potrošniških zadrug v Švici, kjer večino trga, skupaj kar 70 odstotkov, z živili oskrbujeta dve potrošniški zadrugi, MIGROS in COOP, ki sodita med 30 največjih zadrug na svetu.
ROBERT GORJANC Foto: ZZS
»Pomembni ukrepi kmetijske politike so podpora za mlade kmete, majhne kmetije, podpora pridelavi zelenjave, ki je v Sloveniji pridelamo le približno 40 odstotkov. Pogoji za pridelavo so primerni in pridelava zelenjave lahko da kakovostna nova delovna mesta na kmetijah. Posebej je pomembno, da je v prihodnje podpora namenjena tudi kmetijam, ki kmetujejo na strmih območjih z več kot 35- ali celo več kot 50-odstotnim naklonom, saj te kmetije ohranjajo obdelano in poseljeno krajino, ki je pomembna za razvoj turizma.«
»V državah, kjer se je zadružništvo stalno razvijalo, so prva uspešna socialna podjetja nastala prav v okviru zadružništva (na primer svetovno znane socialne zadruge v Italiji, po katerih vrsto rešitev povzema tudi slovenski Zakon o socialnem podjetništvu). Z zadrugami na področju socialnega podjetništva številne države učinkovito rešujejo socialno problematiko, kar je bistveno ceneje, kot če država v celoti sama financira socialne zadeve.«
»Pridelava ekološke hrane postaja vedno pomembnejša, zlasti zaradi spreminjanja navad potrošnikov, življenjskega stila in zdravega načina življenja. Ekološka živila so zanimiva tudi za pridelovalce, saj z njimi na trgu lahko iztržijo višjo ceno. V Sloveniji imamo premalo ekološko pridelanih živil glede na potrebe trga.«
Mini M
zaprv sadjarjev korak
Cuprovin50
GNOJILO ES - Anorgansko mineralno foliarno gnojilo z bakrom (Cu).
Uporaba:
vinska trta, jablane in hruške, breskve, marelice in nektarine, oljke, iglavci, orehi, jagodena prostem, koruza, žita,korenje, cebula, travniki.
FRUTAPON
Vsebuje:
PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v:
• 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje.
www.cinkarna.si
Kaparji (Coccina)
30
KMETIJSKA PRILOGA
Veliko gozdov, še več lastnikov
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi
Naša dežela je zelo bogata z gozdom. V evropskem merilu smo na tretjem mestu po gozdnatosti, takoj za Švedsko in Finsko. Lastništvo gozdov je razdrobljeno, kar občasno zavira razvoj. Odnos ljudi do gozda se počasi spreminja na bolje, k čemur prispevata predvsem izobraževanje mladine in lastnikov gozdov ter osve-ščanje širše javnosti o pomenu in bogastvu gozdov.
»Gozd ni pomemben le za pridobivanje lesa, ampak ima tudi okoljski, ekosistem-ski, biotski, kulturni, zgodovinski, asociativni, krajinski in zdravstveni pomen,« je prepričan Aleksander Ra-tajc, vodja območne enote Celje pri Zavodu za gozdove Slovenije. Kot pravi, je nujno, da gozd ponovno zasede mesto, ki ga je nekoč že imel. »Zaradi vsestranske pomembnosti bi lahko simbol našega gozda našel prostor tudi med nacionalnimi simboli. Morda gozd, ki je največji kopenski ekosistem, premalo cenimo ravno zato, ker ga imamo toliko.«
Podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz leta 2012 kažejo, da je v Sloveniji več kot 1,184 milijona hektarjev gozdov, kar pomeni, da kar
58.4	odstotka naše dežele pokriva gozd. Celjsko gozdnogospodarsko območje ima skoraj 76 tisoč hektarjev gozda, kar pomeni, da 49 odstotkov celotne površine območja pokriva gozd. Na širšem Celjskem se gozdnata krajina meša s kmetijsko. Prevladujejo listavci, teh je
63.5	odstotka, 36,5 odstotka je iglavcev. Ključni drevesni vrsti sta bukev (41odstokov)
in smreka (27 odstotkov). Tako kot velja za slovenske gozdove na splošno, je tudi v regiji njihovo lastništvo zelo razdrobljeno. Na območju je približno 47 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov, povprečna gozdna posest tako meri dva hektarja.
Od drevesa do izdelka
Gozd je lahko ob pametnem gospodarjenju izjemno donosna gospodarska panoga. Po Sloveniji je bilo v preteklosti precej tako imenovanih lesnopredelovalnih centrov, ki so na z lesom bogatih območjih združevali lesnopredelovalno dejavnost od drevesa in vse do končnega izdelka. »Žal teh centrov skorajda ni več, z njihovim usihanjem so usahnila tudi številna delovna mesta. Od približno 50 tisoč delovnih mest jih je ostalo le še približno 10 tisoč,« pove Ratajc.
V zadnjem času so vedno močnejše pobude za ponovno vzpostavitev gozdno-le-snih verig, za kar potrebujemo moderno, predvsem pa lastno lesnopredelovalno industrijo. Za njen zagon v prvi vrsti potrebujemo kakovostno surovino, kapital, inovativne ideje, moderno oblikovanje in trženje. Uspeh gozdno-lesnih verig leži predvsem v njihovi konkurenčnosti, vendar pod pogojem, da se od besed končno preide k dejanjem,« je prepričan Aleksander Ratajc.
Les, ki »se pridela« v gozdovih celjske regije, je primeren za celulozo, sekance, drva, embalažo, tramove, deske, furnir in še kaj. Najkakovostnejši les, ki na dražbi v Slo-
Za dobro, predvsem pa varno delo v gozdu je treba veliko znanja. V ZGS tako vsako leto pripravijo več tematskih tečajev za lastnike gozdov. Na teh srečanjih se lastniki in upravniki gozdov učijo, kako varno delovati v gozdu v izjemnih razmerah. (Foto: Aleksander Ratajc)
venj Gradcu dosega od nekaj sto do nekaj tisoč evrov, pa je namenjen izdelavi furnirja, furnirnih plošč, parketa ali posebnih izdelkov, kot so glasbila, prestižna oprema in pohištvo. »V naših gozdovih
prevladuje dobra kakovost dreves oziroma lesa. Kakovost petine dreves ima oceno prav dobro, malo manj je tistih z odlično kakovostjo. Žal je še vedno preveč drevja zadovoljive in slabe kakovosti,« po-
jasnjuje Ratajc in poudarja, da se moramo zavedati, da je treba drevo, preden zraste v kakovostno, več generacij načrtno negovati. »Nega gozda je kot naložba, ki vsestransko raste, torej je z manj nege tudi
manj ustreznih in kakovostnih gozdno-lesnih izdelkov«. Ratajc ob tem dodaja, da bomo v Sloveniji imeli dovolj kakovostne surovine za obdelavo in predelavo, če bodo le lastniki gozdove primerno vzdrževali in negovali.
Dober les izvažamo
Toni Breznik, vodja območne enote Nazarje, je prepričan, da Slovenci z gozdovi dobro gospodarimo, predvsem pa je to gospodarjenje trajnostno in sonaravno naravnano. »Žal se je v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji zgodil razpad lesne industrije, zato lesa, ki je naše naravno bogastvo, ne zmoremo sami predelati v kakovostne izdelke. Zato se veliko lesa izvozi v sosednjo Avstrijo, kar je nedvomno velika gospodarska škoda za Slovenijo,« je prepričan Breznik. Kot še pravi, bi lahko les slabše kakovosti porabili v papirni industriji ali za izdelavo lesnih plošč, vendar je tudi tovrstne industrije v Sloveniji bistveno premalo.
Za zmagovalni hlod z Ljubnega 12 tisoč evrov
Februarja je bila v Slovenj Gradcu že deseta licitacija vrednejših kosov lesa. Na njej je sodelovalo 400 lastnikov, na prodaj pa je bilo 2.295 hlodov. Zanje se je potegovalo 25 kupcev, ki so prišli iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in s Hrvaške.
Najvišjo ceno je dosegel gorski javor, in sicer 7.555 evrov za kubični meter lesa. Tudi sicer je bilo šest najdražjih hlodov iz gorskega javorja. Za zmagovalni hlod, ki »prihaja« z območja
Ljubnega ob Savinji, je novi lastnik odštel kar 12.346 evrov. Lastnica hloda zmagovalca je želela ostati anonimna, nam je pa Toni Breznik, vodja območne enote Nazarje, povedal, da lastniki gozdov s tega območja na licitaciji sodelujejo vsako leto: »V desetih letih so imeli naši lastniki trikrat najvrednejši hlod.«
Kakovost in ceno lesa za »normalne« tržne potrebe (pohištvena industrija, gradbeništvo ...) ponudniki določijo na
osnovi določenih standardov in postavljenih pravilnikov. Les, ki ima posebne fizikalne ali estetske lastnosti, pa zainteresirani posamezniki ali podjetja kupujejo pri specializiranih dobaviteljih ali na licitacijah. »Tovrstni gozdno-lesni izdelki dosegajo posebej visoke cene,« je pojasnil Breznik in dodal, da je v nazarskem gozdnogospodarskem območju kakovost lesa zelo visoka zaradi rastišča.drevesne sestave in dobrega gospodarjenja z gozdovi.
www.kmetijaflis.si
Kmetija Flis, Spodnje Grušovlje 6, Šempeter v Savinjski dolini
Naročila sprejemajo na 051 325 810 ali 040 366 349 ali darija.cetina@gmail.com Dostave:
-	v okolici Žalca, Celja, Vojnika in Štor: ponedeljek,
torek, četrtek, petek in sobota
-	v okolici Velenja: vsak ponedeljek, sreda in petek
- v okolici Ljubljane, Domžal, Kamnika: vsak drugi torek
Družinska kmetija Četina, po domače Flisova kmetija, je usmerjena predvsem v pridelavo mleka in mlečnih izdelkov: jogurtov, skute, sira za žar, masla, kisle smetane, sirotke, mladega sira in drugih mlečnih dobrot. Pred nekaj leti so tudi registrirali lastno blagovno znamko pod imenom Mlečni izdelki kmetije Flis, ki se je zelo hitro uveljavila na lokalnem trgu.
Izdelke lahko kupite v njihovi trgovini na kmetiji vsak dan med 10. in 18. uro ali pa vam jih dostavijo blizu vašega doma po predhodnem naročilu.
Najmlajši se lahko na kmetiji zabavajo na plezalni steni in se vedno sprehodijo po kmetiji.
Stroj za luščenje pire, naložba v prihodnost
Lani so v Plaskanovem mlinu investirali v nakup stroja za luščenju pire, kar za njih pomeni veliko naložbo v prihodnost. Za razliko od pšenice se pleva pirinega zrna odstrani šele pred nadaljnjo predelavo s posebnimi prilagojenimi stroji za luščenje. Doslej so nudili pridelovalcem (ali kmetom) pirinega žita le mletje že oluščene pire ali pa so jo dali luščiti drugam. Z nakupom stroja pa lahko kmetje tudi to storitev opravijo pri njih.
Vabljeni, da jih obiščete v njihovem mlinu v Braslovčah ali pa jih pokličete na 031 396 635.

Kmečki ml л
PI askan
UROS ZUPANC, s.p. IVI. Braslovče 16 3314 Braslovce gsm: 031 396 635 e: zupanc.uros69@grnail.com
I
Dvajset let izkušenj
Trgovino Lah z 20-letnimi izkušnjami najdete v neposredni bližini središča Šmarja pri Jelšah. Nudi vam rezervne dele za vso kmetijsko mehanizacijo, servisira pa tudi malo mehanizacijo (vrtne kosilnice, motorne žage, kosilnice na laks in ostale pripomočke). Po naročilu izdeluje, montira in popravlja različne hidravlične cevi za hidravlične sisteme. Iz zaloge vam nudi servis in rezervne dele za škropilno tehniko slovenskih in tujih proizvajalcev.
Pri Lahovih ustrežejo širokemu krogu različnih kupcev z različnimi potrebami. Znajo svetovati in za vse izdelke, kupljene pri njih, zagotavljajo vse potrebne rezervne dele.
TRGOVINA
in popravilo vrtnih Kosilnic, motornih Žas>, kosilnic na laks...
Božo Kocijan s.p., Rimska c. 22, Šmarje pri Jelšah Telefon:	Splet:
(03) 5821 033 www.tr^avina-lah.si
OLJA
FILTRI
ŠKROPILNA TEHNIKA
IZDELOVANJE IN POPRAVILO HIDRAVLIČNIH CEVI IN SISTEMOV
KMETIJSKA PRILOGA
31
Celjski mestni gozd postaja vedno bolj priljubljena rekreacijska točka številnih občank in občanov. Drevesna hiša pa pod mestno drevje privablja tudi številne druge obiskovalce.
Gozd ni le les
Proizvodna, okoljska in socialna vloga
Kadar govorimo o gozdu, je najpogosteje v ospredju ekonomski vidik. A kot opozarja vodja krajevne enote Celje pri Zavodu za gozdove Slovenije mag. Robert Hostnik, gozdovi opravljajo veliko več prav tako ali še bolj pomembnih vlog.
»Gozdovi so zapleten ekosistem in imajo velik vpliv na celotno okolje.« Že zelo zgodaj je človek odkril, da lahko gozd uporablja za različne namene: kot vir hrane, skrivališče, kot vir lesa za kurjavo, orodja, gradnjo bivališč ... Skozi zgodovino je ugotavljal, da ima gozd veliko vlog, ki neposredno ali posredno vplivajo nanj. Že stari Rimljani so gozdove delili na tiste, primerne za svinjsko pašo, in na ostale gozdove. Danes delimo gozdove v tri skupine: proizvodne, okoljske ali ekološke in socialne. Pri tej delitvi gre za človekov pogled na vloge in pomen gozda. Gre torej za vpliv gozda na ljudi in okolje, kjer živimo. Nek gozd ne opravlja le ene vloge, temveč vedno več skupaj. Te se skozi čas spreminjajo. Na spremembe vplivajo naravne danosti, ki jih običajno ome-
jujejo, in človekove potrebe po njih, njihovo spoznavanje in priznavanje. Vloge gozda so opredeljene tudi v Zakonu o gozdovih.
Sodobni človek stremi k temu, da vse denarno ovrednoti. Nekatere vloge gozda je enostavno ovrednotiti, druge skoraj nemogoče. Nemogoče je denarno ovrednotiti estetsko vlogo gozda, ki je predvsem v bližini mest in naselij zelo pomembna in visoko cenjena,« pravi Ho-stnik.
Rekreacija, turizem in izobraževanje
Gozd je lahko mesto za druženje ali za iskanje samote, izobraževanje, hkrati privablja turiste. Vseh teh vlog ni mogoče meriti, imajo pa velik pomen za celotno družbo, je prepričan Ho-stnik. Kot pravi, prevladujeta predvsem rekreacijska in turistična vloga.
Gozd je prostor, ki ponuja neomejene možnosti rekreacije: sprehodi, tek, telovadba, kolesarjenje, joga, tek na smučeh in še bi lahko naštevali. Na človeka gozd vpliva s svojimi izravnalnimi
Bo z novim podjetjem lažje?
Stroka se strinja, da se z državnimi gozdovi v preteklosti ni ravnalo najbolj smotrno. Boljši jutri slovenskih gozdov naj bi prinesla nova družba Slovenski državni gozdovi. V Celju so pričakovanja precejšnja, priznava Robert Hostnik.
»Moje osebno mnenje je, da bi si za tako velike spremembe v slovenskem gozdarstvu morali vzeti več časa in da bi morali vprašanje reorganizacije gozdarstva reševati skupaj z gozdarsko zakonodajo.« o novoustanovljenem državnem podjetju meni Aleksander Ratajc. Kot pojasnjuje, je bilo leta 2011 izdelanih pet predlogov o preoblikovanju slovenskega gozdarstva, največ podpore strokovne javnosti je takrat dobil predlog, ki zagovarja javno podjetje v državni lasti, v katerem bi bila javna gozdarska služba pristojna tako za državne kot tudi za zasebne gozdove. »Zaradi racionalnosti bi bilo dobro, če bi bilo celotno slovensko gozdarstvo pod eno streho. Kako bo novo podjetje gospodarilo, bo pokazal čas,« zaključi Ratajc. Podobno meni tudi Toni Breznik: »Glede na prakso, da je država slab gospodar, nekateri novemu podjetju ne napovedujejo svetle prihodnosti. Vsekakor bo treba počakati na rezultate gospodarjenja novega podjetja, ki se bodo pokazali v naslednjih letih.«
mikroklimatskimi razmerami, čistostjo zraka, z mirom, lepoto, barvami, odsotnostjo hrupa in naravnimi zvoki. Je nasprotje težkega mestnega okolja.« Celjski mestni gozd je zagotovo primer dobre prakse v Sloveniji. V zadnjih letih so večinoma z evropskim denarjem uredili številne sprehajalne in trim poti, fitnes na prostem, ob poteh pa še igrala za male in velike gozdne raziskovalce. Ker je usmerjena rekreacija lahko za gozdove okoli mest in urbanih središč tudi obremenjujoča, ti potrebujejo, poseben način gospodarjenja. »Gospodarjenje z mestnim gozdom je nekoliko specifično. Ljudje imajo raje starejše pregledne gozdove, zato v teh primerih pustimo kakšno drevo, ki bi ga morda v drugih primerih odstranili.«
A kot poudarja sogovornik, dajejo v Celju velik poudarek izobraževanju. »Gozd je idealno okolje za učenje. V njem lahko spoznavamo številne procese žive in nežive narave ter gozdarsko delo.« Gozdne in naravoslovne učne poti so primer organiziranega izobraževanja. Kot nadgradnja tega je v Celju od lanskega septembra tudi drevesna hiša, ki lahko služi tudi kot učilnica na prostem. »Odziv ljudi na postavitev drevesne hiše je res izjemen. V treh mesecih jo je obiskalo že več kot pet tisoč ljudi od blizu in daleč,« je na eno zadnjih pridobitev v mestnem gozdu ponosen Hostnik, ki je projekt drevesne hiše tudi vodil.
Ekološke vloge gozda
Še pomembnejše kot socialne so okoljske ali ekološke vloge gozda. »Gre za najbolj pomembne vloge, čeprav se tega najpogosteje ne zavedamo. Vpliv okoljskih vlog na življenje je zelo velik in težko merljiv,« pojasni Hostnik. Kot pravi, teh vlog gozda ponavadi niti ne opazimo. »Vse dokler jih gozd ne opravlja
več pravilno in ne pride do plazenja, nastanka hudournikov ... Okoljske vloge imajo vpliv na lokalnem in globalnem področju. Ekološke vloge gozda so protierozij-ska, zaščitna, vodna, pestro-stna ali biološka, podnebna in zdravstvena. »Gozd preprečuje odnašanje zemlje in drugega talnega materiala. Koreninski sistem dreves in drugih rastlin, ki sesta-
vljajo gozd, preprečuje ali blaži premikanje in odnašanje tal, izboljšajo fizikalne lastnosti tal in preprečujejo ali zmanjšujejo erozijsko delovanje vode, vetra ter preprečujejo ali blažijo nastanek snežnih plazov, zemeljskih plazov, padajočega kamenja, usadov in spiranja tal. Velik pomen pri tem imajo krošnje, saj lahko zadržijo velik del padavin-
ske vode in tako preprečijo preveliko namočenje tal, ki lahko sproži erozijske procese.« pojasnjuje vodja celjskih gozdarjev. Pri tem izpostavi predvsem vodno vlogo: »Gozd upočasnjuje vodni cikel, s čimer omogoča večjo dostopnost vode, čisti deževnico in omogoča višjo kakovost podtalnice.«
lK, foto: arhiv NT (SHERPA)
Agriteh d.o.o. Agriteh d.O.O. GSM: 031 309 987
■	»Com Latkova vas 45,3312 Prebold
kmetija www.kmetija.cominfo@kmetija.com
MOŽNOST FINANCIRANJA
UGODNE CENE
MASSEYFERGUSON
.KVALITETEN SERVIS
ORIGINALNI .REZERVNI DELI
/д
KMETIJSKA PRILOGA
Ko »mestni srajci« poprimeta za metlo in vile
Turistična kmetija Apat v Gaberkah nad Šoštanjem
Iz velenjskega mestnega vrveža nas pelje pot mimo Škal proti Gaberkam. Ozka cesta se med hišami vije do vrha griča, kjer se iz gozdnega objema izvije velika hiša z balkoni v alpskem slogu. Za njo - čez cesto je že krajevna skupnost Ravne - je ogromen hlev s 40 glavami živine. Več kot stoletna lipa daje zavetje Apatovi domačiji in v tišini odmaknjenega sveta ponuja senco in dobrodošlico vsakemu tujcu. Člani družine Apat pa s svojo energijo prav vsakega spremenijo v prijatelja ali vsaj dobrega znanca.
Dve leti je minilo, odkar se je prvorojeni sin Peter z ženo Lauro priselil nazaj domov. Potem ko sta arhitektka in univerzitetni diplomirani strojni inženir do svojih 30 let zbrala že omembe vredne reference in so se jima odpirale zavidljive karierne priložnosti, sta na neki točki obstala in se vprašala, kaj si v življenju zares želita. Seštela sta pluse in minuse ter se odločila, da prevzameta domačo kmetijo z vsemi radostmi in bridkosti, ki jih to delo prinaša. »No, čisto mestni srajci morda res nisva, četudi sem sama zrasla v bloku,« pravi Laura. »A to je bila vseeno dobro premišljena
»Pri nas praznujejo predvsem rojstne dneve, obletnice, krste, obhajila in birme. Gruče otrok včasih za seboj pustijo takšno opustošenje kot toča, ampak nič hudega. Vseeno pa je prvi načrt gradnja otroških igral.«
odločitev, ki je v vsem tem času nisva niti enkrat obžalovala.«
Morda bo imela dve levi roki
Laura in Peter sta se kot tabornika poznala že prej, na potovanju po Skandina-
Turistična kmetija Apat ima 15 hektarjev obdelovalne zemlje in 20 hektarjev gozda. 22 let se na njej ukvarjajo s turizmom, zadnjih osem let oddajajo tudi apartmaje in nudijo wellness storitve. Imajo 40 glav živine in se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo. V glavnem so samooskrbni. V prihodnje bodo še skrbneje uredili lastne vodne vire, v načrtu pa imajo še manjšo vetrno elektrarno.
Pred nekaj leti so zgradili tudi apartmaje in wellness s savnami in z masažnimi kopelmi. Zdaj so med njihovimi rednimi gosti tudi Nemci in Nizozemci, ki cenijo predvsem mir in pristno domačnost.
Pri Krajškovih v Radečah ponujajo pestro izbiro sadnega drevja in trsov
Drevesnica in trsnica Krajšek ima že 90-letno družinsko tradicijo. Ne glede na spremembe v ponudbi in povpraševanju v zadnjih letih ostaja zvesta osnovnemu vodilu, to je s prijaznostjo in izkušenostjo ponuditi kakovostno sadiko, prilagojeno našim podnebnim razmeram.
Izbirate lahko med približno 25 vrstami jablan, 12 sortami hrušk, med vrstami češenj, sliv in breskev. Širok je tudi izbor jagodičevja.
Ker se je sezona sadik marca spet začela, jih lahko kupite vsako sredo na »svinjskem sejmu« v Celju ali pri njih doma.
Sezona za nakup se je že pričela!
Pestra izbira
sadnega drevja in trsov! i
DREVESNICA IN TRSNICA KRAJŠEK,
Žebnik 40 1433 Radeče Naročila na telefonu: 03 56 87 630,
031 576 750 ali 031 491 707
viji pa sta pred 12 leti ugotovila, da se ujemata kot leva in desna dlan. Peter, sicer eden od treh Apatovih sinov, je doma, še preden jo je predstavil staršem, oznanil, kako njegova Laura na kmetiji ne bo ne kuhala ne delala. »V resnici sem šla že prvič pomagat v hlev, četudi velike koristi od mene ni bilo,« smeje razloži Laura. In medtem ko se z vso predanostjo od tašče uči kuharskih veščin, ji ta vsake toliko v smehu navrže, kako po tistem Petrovem uvodu od nje res ni veliko pričakovala. »To je bila res dobra taktika,« se reži Peter. »A ni bolje, da jih je pozitivno presenetila, kot da bi pričakovali pravo kmetico, potem pa bi dobili gospo v visokih petkah?!« In tako se pri Apatovih šalijo in zbadajo od jutra do večera. »Pri nas je res veliko dela. Vendar si znamo dneve popestriti tudi z veliko smeha, dobre volje in zabave. Saj v službi ni bilo slabo, ampak tako lepo še zdaleč ni bilo,« zatrdi mlada gospodinja.
Plavanje z delfini in klatenje po svetu
Ko sta se Laura in Peter kot študenta odpravila v »veliko belo Ljubljano«, sta imela seveda velike in ambiciozne sanje. Arhitektura je bila njena prva izbira in kot
pravi, še danes rada svetuje in pomaga na tem področju. »Vseeno pa sem po številnih službah in dolgoletnem delu v biroju spoznala, da je cena za uspeh visoka. Če ne uspeš na svojem - kar je v teh razmerah izjemno težko - si podcenjena delovna sila v napetem delovnem okolju med ljudmi, ki jih večinoma ne pogrešam. Če bi ostala v tem poslu, bi verjetno šla v tujino,« pravi Laura. Ko je naredila križ čez arhitekturno kariero, je v vmesnem času odpotovala na Jalto, kjer se je kot inštruktori-ca plavanja izobrazila za terapevtsko plavanje z delfini za otroke s posebnimi potrebami. »To je bila nepozabna in povsem nora izkušnja. Ponujena mi je bila ravno v pravem času kot odgovor na vprašanje, kaj bi počela, če bi resnično lahko izbirala.«
Potovanja so nasploh strast, ki ju je povezala že na začetku. Tako sta s Petrom prekrižarila že Španijo, Portugalsko, Anglijo in Škotsko. Bila sta v Egiptu, na Šrilanki, na poročnem potovanju pa v Vietnamu, Laosu in Kambodži. »Seznam krajev, ki jih še ho-čeva videti, je še dolg, a zaenkrat sva videla dovolj, da sva na domačem hribu povsem mirna in zadovoljna. Ničesar ne zamujava,« se strinjata mlada zakonca.
Od vodje razvoja do direktorja kmetije
Peter je v času študija obiskal podjetje Akrapovič v Ivančni Gorici. Za motorista po duši je bila to ljubezen na prvi pogled. »Rekel sem si, da hočem delati v tem podjetju, in še pred koncem študija sem se tam zaposlil, ne glede na to, da sem bil posledično prvi v zgodovini, ki je moral vračati štipendijo Premogovniku Velenje.«
Zelo hitro je postal projektni vodja, po štirih letih, ko je odločitev za vrnitev domov že povsem dozorela, pa je dobil še ponudbo za sanjsko službo. Postal je vodja razvojnega oddelka. Ostal je še dve leti. »Ne poznam podjetja, ki bi imelo svoji znamki toliko res privrženih ljudi. Imel sem krasne sodelavce. A kot se je pokazalo, biti šef še zdaleč ni tako sanjsko, kot bi si kdo mislil. Prej nisem, zdaj pa spim kot dojenček. Prej je bil moj razgled računalniški zaslon, zdaj pa tole,« s pogledom objame dolino, ki se razprostira pod domačijo. »Sva pa oba potrebovala to izkušnjo. Z vodilnimi ljudmi iz Yamahe sem sedel za isto mizo, kot bi šli na pivo. Spoznal sem ogromno ljudi in se veliko naučil. In vse to mi danes še kako prav pride. Če kdo mi-
Družina Apat je bila pred več kot 30 leti ena tistih, ki se je morala zaradi rudarjenja v Šaleški dolini izseliti iz Družmirja. Peter je bil star tri mesece, ko sta se starša skupaj z babico dokončno preselila v Ga-berke. Štirje starejši člani družine, dedek, stric in dve teti, so v letu selitve umrli. Od žalosti, pravijo domači.
sli, da je biti kmet enostavno, se hudo moti. Voditi kmetijo je vsaj tako zahtevno kot upravljati manjše podjetje,« pravi Peter.
Malo sreče in veliko trdega dela
Ni jih malo, ki dvomijo, da je složno življenje več generacij pod isto streho sploh mogoče. A ko srečaš Apatove, sta njihova navezanost in medsebojno spoštovanje pristna, četudi ata Ivi napol v šali doda, da se včasih skregajo, da letijo treske. Petrov brat Janez ima zdaj že svojo družino, mlajši brat Vid končuje študij.
Kadar je veliko dela na kmetiji, v hlevu ali v kuhinji, ko ob koncih tedna njihova hiša poka po šivih od številnih gostov, za delo poprime-jo prav vsi. »S turizmom sta se pred več kot 20 leti začela ukvarjati tašča Nada in tast Ivi. Takrat se je to zdelo nekaj povsem zgrešenega. Zgolj zaradi dobre besede od ust do ust imamo v vsem tem času komaj kakšen prost konec tedna. Že pri gradnji hiše sta bila vizionarja. Nekaj je bilo tudi sreče, ampak pod črto bi za Nado in Ivija rekla, da sta res carja,« o svojem tastu in tašči občudujoče pravi Laura. Iz pogleda, ki ga ob tem Peter nameni svoji ženi, pa je jasno, da se tudi Apatovi zavedajo, kakšno srečo imajo, da so v hišo dobili »ta mlado« Laurinega kova.
»Dovolj sveta sva videla, da se vsak dan zavedava, kakšno srečo imava, da živiva v tem delu sveta v tem času. Ver-jameva, da je življenje splet naključij, sreče, v veliki meri pa tudi trdega dela,« pravi Peter. »Pravijo, da sva s Petrom med tistimi ljudmi, ki si povsod naredijo življenje lepo. Eni povsod najdejo težave, drugi povsod razloge za veselje. Vse je stvar perspektive in mislim, da sva s Petrom res rojena pod srečno zvezdo,« zaključi Laura.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Babica - decembra lani je umrla v 90. letu - je bila ena do treh sester, ki so preživele drugo svetovno vojno. Sedem ostalih članov družine so med vojno pobili, preživeli sestri sta bili med ukradenimi otroki. Z domačije na Gaberkah se je babica poročila v Družmirje. Ob potopu naselja so se vsi skupaj vrnili na njen dom. Ob Družmir-skem jezeru imajo Apatovi del zemlje, jezero pa vsako leto pogoltne nekaj hektarjev.
KMETIJSKA PRILOGA
33
Junija 2013 sta se Laura in Peter poročila na travniku za domačo hišo. Konec leta sta za pet tednov odšla na poročno potovanje v Laos, Kambodžo in Vietnam. Vrnila sta se v najhujši žled, kar ga pomnimo. »Bilo je, kot bi mi narava hotela povedati, naj si ne mislim, da je enostavno gospodariti. Naslednje mesece sem jedel bolj kot v puberteti, a sem zaradi napornega dela v gozdu vseeno izgubil precej kilogramov,« se svojih prvi korakov v čevljih »birta« spominja Peter. (Foto: osebni arhiv)
»Babica je bila šefica pri hiši. Odkar je ni, smo kar malo izgubljeni. Ata Ivi se vlogi glave družine še privaja. Resda je kmetija pisana name, vendar je jasno, da ima glavno besedo pri hiši najstarejši član družine. Tudi Martinu bomo to zelo hitro povedali. Dokler je ati pri hiši, nimaš kaj komandirati,« napol za šalo, napol zares pravi Peter.
»Zrasla sem v bloku na Kardeljevem trgu v Velenju. S sestro sva otroka mame samohranilke, ki je svoje delo izvrstno opravila. Zdaj je babi Tina naša glavna pomoč pri varstvu Martina. Še posebej ob koncih tedna, ko imamo goste,« pravi Laura.
»Ni mi težko iti v hlev, četudi sem samo za moralno oporo. Ni mi težko delati, tu pri Apatovih pa je tako super vzdušje, toliko glasbe, zabave in veselja, da pozabiš, kako trdo delaš od jutra do večera. V službi ni bilo niti pol tako izpopolnjujoče. Ampak to izkušnjo zunaj sva oba vseeno potrebovala,« pove Laura.
»Vodenje kmetije je danes primerljivo z vodenjem podjetja. Tega se mladi prevzemniki ne zavedajo vedno. Če bi mene kdo vprašal za mnenje, bi jim svetoval, da maksimalno izkoristijo možnosti v izobraževanju in si naberejo čim več izkušenj v gospodarstvu. Šele potem bodo znali zares ceniti možnosti, ki jih imajo na svoji zemlji,« razmišlja Peter.
Tri generacije Apatovih fantov s kravami v hlevu.
Še vedno so mlečna kmetija, čeprav je vse večji poudarek na turističnem delu.
»Ko je Nada začela uvajati turizem na kmetiji, so se ji vsi smejali, češ kateri turist bo hodil sem gor. Glede na to, da ni izšolana kuharica, ima za to res izjemen dar. Danes smo med redkimi ponudniki domače hrane in nekaj datumov je pri nas zasedenih že za leto 2017. Nada je živ dokaz, da lahko uspeš, če si nekaj res želiš in temu predano slediš,« pravi Laura. Medtem ko dekleti kuhata, Peter prevzame vlogo natakarja. (Foto: osebni arhiv)
Laura je uradno že nosilka dejavnosti na kmetiji, a kot pravi, se mora od tašče še veliko naučiti. »Nada kuha fantastično. Vsak pravi Slovenec bo rekel, da je goveja juha njegove mame najboljša na svetu. Ob Nadini juhi pa je še vsak zatajil svojo mamo.«
Kot pravi Peter, niso pretirano muzikalična družina, vseeno pa znata oba z Vidom igrati harmoniko, Peter se je pri tabornikih spoprijateljil še s kitaro, zdaj je dobil še orglice. Ko svoje goste odpelje v klet, zna tudi s petjem in z igranjem dvigniti vzdušje v družbi. »Ja, kaj hočeš, pri nas imamo pač celostno ponudbo v paketu,« se smeje.
Ata Ivi ima po novem od vsega najraje vlogo dedka. Odkar ima tudi uradnega naslednika, se brez slabe vesti lahko bolj posveti vinogradu, ki je njegova velika ljubezen.
34
KMETIJSKA PRILOGA
Kaj trta prenese in česa ne
»Največja težava za trto je nezmerni vinogradnik, ki nima znanja ter je nima rad,« opozarja specialist za vinogradništvo Roman Štabuc
Trta je na tem svetu že sedemdeset milijonov let ter se je v tem obdobju izredno prilagodila. »Podnebne spremembe ji, kar se tiče suše, ustrezajo. Zato ji pravimo vojni dobičkar,« pravi Štabuc, ki ugotavlja vedno znova, da
Ш-ж^миамимшр'-«»«	je največja težava za trto nezmerni
• : ' ' vinogradnik, ki nima znanja ter je \ ....., ' '
nima rad.
V Sloveniji je bilo nekoč petdeset tisoč hektarjev vinogradov, danes jih je v registru zapisanih manj kot šestnajst tisoč hektarjev. Nekoč je bilo vinogradništvo zelo pomembna gospodarska panoga, danes daje po ekonomski plati po vseh vlaganjih preslabe rezultate. V dvajsetem stoletju se je v vinogradništvu spremenilo več kot prej v nekaj stoletjih. Danes sta znanje in kakovost še veliko pomembnejša.
»Človek si je neverjetno podredil vinsko trto. Količine pridelka grozdja so se povečale, vzgojne oblike so se spremenile, začelo se je gnojenje, pojavile so se bolezni ter še marsikaj je novega,« našteva specialist za vinogradništvo Roman Štabuc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki pokriva tudi naše območje. Tudi v kleteh je marsikaj drugače. Vinorodna Slovenija velja za svetovno posebnost, saj premore nič manj kot trideset tisoč zidanic.
»Dobrega in slabega vinogradnika danes skorajda ni več,« ugotavlja specialist za vinogradništvo. Danes se bolj pojavlja razlika med tržnim in ljubiteljskim vinogradnikom. Nekoč jih je bilo v Sloveniji štirideset tisoč, danes le še 28 tisoč, vendar jih je od teh komaj okoli štiri odstotke tržnih. »Ti v trti ne smejo videti zgolj sredstva za svoje preživetje, temveč morajo videti svojega življenjskega sopotnika. Če tega odnosa
ni, tega ne morejo prenašati na svojega potrošnika,« poudarja Štabuc. Čar vina vidi v kakovosti, individualnosti in neponovljivosti, zaradi česar lahko postanejo posamezni vinogradniki namesto povprečnih izjemni. »Najbolj pomembno je, da se s trto in v svojem vinogradu dobro počutijo z ljudmi, ki jih imajo radi,« je povedal specialist.
Obnova vinograda
Star nasad je seveda treba obnoviti. »Če nekdo od vinograda živi, se mora vključiti v prestrukturiranje, ki je oblika obnove, ki jo sofinancira Evropska unija. V tem primeru mora imeti več hektarjev vinograda. Vklju-
čen mora biti v register pridelovalcev grozdja in vina, ravnati se mora po zakonskih vzorcih ter navodilih strokovnih služb,« našteva Štabuc. Ljubiteljskemu vinogradniku, ki ima manj kot pet arov vinograda, ga v register ni treba vpisati.
Nato vinogradnik poišče strokovno pomoč ter se pozanima, katero sorto naj posadi ter o vsem drugem, da bo težav na novi poti čim manj. V podravski vinorodni deželi je na voljo petindvajset sort, med njimi so takšne, ki dozorijo zgodaj, srednje pozne ali pozne, z velikimi in manjšimi grozdi, aromatične, rdeče sorte ... »Poleg tradicionalnih sort se pojavljajo še druge, recimo za tiste, ki imajo manj kot pet arov vinograda ter se s kemijo nočejo več ukvarjati. Iz teh sort je vino, ki ni za trg, ampak le za osebno zadovoljstvo,« razlaga Roman Štabuc ter poudarja, je dandanašnji veliko različnih možnosti.
Trta bo tam, kjer je posajena, po vsej verjetnosti ostala od trideset do petdeset let.
»Pomembno je, da celotno površino pravilno pripravijo, jo prerahljajo, pognojijo, obogatijo z organsko snovjo, kar pomeni, da je dovolj humusa,« našteva Štabuc. Po sajenju je seveda zelo pomembna nega trte do rodnosti.
Rez, bolezni ...
Rez vinske trte je najpomembnejše strokovno opravilo. Obstaja več vrst rezi. V mladih vinogradih je potrebna mladostna rez, namenjena vzgojni obliki, v rodnih vinogradih je vsako leto potrebna zimska rez, s katero se začenja nov vinski letnik. »Z rezanjem poskrbimo za količino ter delno za kakovost. Kar smo z rezjo pozimi začeli, dokončno določimo z zeleno rezjo, ki je v poletnem času. Vinogradnik pri rezi mora vedeti, kaj se bo s trto dogajalo čez dve ali tri leta,« poudarja Štabuc ob dejstvu, da je pravilen pridelek vedno posledica dobrega odnosa med vinogradnikom in trto. Če se bo trta dobro počutila, bo vinogradniku vrnila več, kot je pričakoval
ter boljše, kot si je zamislil. »Vedno bolj ugotavljam, da z rezjo vinske trte vplivamo ne le na količino in kakovost, temveč na dolgoročnost življenja trte,« opaža strokovnjak. Tako lahko pri nekem vinogradniku trta propade po treh desetletjih od sajenja, pri drugem je lahko zelo živa še po petdesetih letih ter dobro rodi.
Ko nagaja vreme
Trta je zelo trpežna, odporna ter skromna rastlina. Vinogradnikov trud lahko, poleg bolezni in žuželk, izničujejo tudi neobičajne vremenske razmere. Toča ogrozi možnost razvoja ter
tako vpliva na kakovost pridelka, ki ga je zato manj ter je slabše kakovosti.
Trta je rastlina, ki se najbolj izkaže ob veliko sonca ter zmerni suši. Ko je veliko dežja, kot ga je bilo za letnik 2014, je to za vinogradnika seveda zelo slabo. »To še posebej pride do izraza v jesenskem času, ko grozdja poka, ko se pojavita gniloba ter propadanje trte. In ko je veliko dežja, je veliko bolezni in ko je veliko bolezni, je veliko slabe kakovosti,« omenja specialist. Zaradi tega je nato trta v zimskem času bolj občutljiva.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Stare bolezni, od peronospore do oidija, po stoletju in pol pri nas, ostajajo. Pojavljajo se še nove bolezni, kot so rumenice ter insekti kot vinska plodovna mušica, kar je posledica globalizacije in podnebnih sprememb. »Zaradi vsega tega bo postala pridelava vedno bolj tvegana, manj sama po sebi umevna. Zato bo treba veliko bolj vplivati, da bo trta postala vse bolj odporna ter življenjsko močna,« poudarja Štabuc. »Kemična zaščita mora biti le dopolnilo in ne vodilo vinogradnika, kar se pri marsikom danes dogaja,« omenja.
KMETIJA SIRARSTVO VIDEČ
Kmetija Sirarstvo Videč vabi na Mestno tržnico Celje z razširjeno ponudbo svežih izdelkov iz kozjega in kravjega mleka.
V	ponudbi boste našli točeno sveže kozje in kravje mleko, sirotko, kozjo albuminsko skuto, kozji jogurt, kmečke sire ter kravje mlečne izdelke okoliških kmetij. Kot novost pa boste v ponudbi našli tudi naravna mila iz kozjega mleka, primerna za občutljivo kožo.
V	marcu in aprilu zbiramo tudi naročila za kozličevino, 4-6 tednov starih kozličev, ki se hranijo pretežno z mlekom.
Vodruž 34, 3230 Šentjur Telefon: 031 844 612
Najdete nas na Mestni tržnici Celje, delovni čas: torek od 7.30 do 17h sreda, četrtek, petek od 8.00 do 14h, sobota od 7.30 do 13h
AKCIJA / PODLISTEK
35
IN NAJ MaTURAN
Julija in Simon
februarska zmagovale
Po prvem krogu glasovanja v naši akciji Naj maturantka in naj maturant smo dobili prvi zmagovalni par, ki se bo potegoval za končno zmago v akciji. To sta Julija Fijavž iz Gimnazije Slovenske Konjice in Simon Zdolšek iz Šolskega centra Šentjur.
Zmagala sta med 33 kandidati iz petih sre dnjih šol v regiji. Julija je zbrala 178 glasov, Simon pa 314 (oba sta dobila tudi sto glasov svojih učiteljev).
Skupaj so kandidati prejeli več kot 1100 glasov.
Prvi trije med maturantkami in maturanti po februarskem glasovanju
1.	Julija Fij avž, Gimnazija Slovenske Konjice	178 glasov
2.	Kaja Mlakar, Šolski center Šentjur	116 glasov
3.	Valentina Požek, Šolski center Šentjur	73 glasov
1.	Simon Zdolšek, Šolski center Šentjur	314 glasov
2.	Rok Škoberne, Šolski center Šentjur	119 glasov
3.	Rok Mastnak Gregur, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje	108 glasov
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Zima: od strahu k veselju
(10)
D. EAKUSCH, CELJE
2E2L
АмсПишк« vlrvSlu? Hiokč и i?-nfs in tal
AmerHronebtr itfatfe џаопе ;t> *i*//cjy / hd Лнгг1кшк[м-ћ« ijtfceei- uihI lUmklftton 1Ur Klmfer Mnrn i[»II rdrj* №.>nl. t*4f» hM Iv» -	rrr,
>.W«mJ. dmUlr,	ЈгтпнИо Ukocnu - Elmrti-lh m Ivkl-
3|ti]>n<lt IwlwniU lurltwrt
3
«U dbllfcb* - tijrtr 4ntjm	Еашп LHugH	« 104	108	85
Vitini da h-VU - mi um J» ,	\јШ1* - ba luni äbr	.1 I6V,	12	17
iMna «•**> Mri» rirrfih	— Urate dfj Mlin .	, o 24	32	31
Saalp otroke ali nil.nl i im üfi-i'fa ptaiola tU pfaiafa la mladpl Kimlt'rriHh1! »der ЈијдоШпмМ Nr- 3
• »itriMa h Ие» — н 4 t datum U 11 It Um — mil Lriilnuib
S|wfliiP unli4' - SpaHs/tO ptaioto ">|.1>ПГ1К|<'IIL
•he u pn uwithr Jiwiiüs nUna «nlei« Z7 im, nuiilia muk	Uno kuJ»n» -----------
IUVIII
Nr, 5n, inniltui, u (»tiailp t« fväaatHL ia W/Huta KIihi
ћлам.1 Silk*	, . .
Kr. 7, .liin»d»tnn - » Лчрт /»fl.mn-B.il-l
hMl SM	............... ,
Sr. T H. irtirdrur zu IruHi-u - Miül'^IMH
»Ilm* JhJj«« Ljtajf- «■ '»I Ma
■Um« - duijat - Uac* <o 125 .......I>lu
.llii.» .Ul,.»a M*C* r* 100
Jpklmr -aake ,pri»tn ртода* ČttUno /rfatafo ,рГол!п )тчд<1~ — Htnhlnjdrl .Bi
4 - bi
Sankanje - »šc« izza ovinka
Sanke so eden od zanimivih rekvizitov, ki je prešel preobrazbo od praktičnega prevoznega predmeta ljudske kulture do razvedrilnega in športnega pripomoček. V začetku 20. stoletja je sankanje postalo zelo priljubljeno razvedrilo meščanstva in je bilo zelo kratek čas zagotovo na prvem mestu med zimskimi športi.
Glavni problem sankanja kot nekoč razširjenega razvedrila odraslih je bilo njegovo stalno omejevanje. Težave so bile s prostorom njegovega izvajanja. Nekaj nezgod je omejevanju le še prililo olja na ogenj. V naših mestih so prepovedovali sankanje praktično povsod, le tam ne, kjer je bil prostor namenjen posebej tej dejavnosti.
Sankanje je zaradi takšnih določil posledično postalo bolj kot ne le še otroško vreščanje ob spuščanju po bližnji domači klančini.

Odrasli sankači so se nad stalnim omejevanjem seveda hudovali, posebej takrat ko za takšne prepovedi niso našli razumnega razloga. V začetku decembra 1921 so se bili tako na primer celjski sankači, ki so se zbrali na Jožefovem hribu, prisiljeni odpovedati svojemu razvedrilu: » ... vsled protesta misjonarjev in menda raznih tercijalk pri okr. glavarstvu v Celju se je ta dan nakrat pojavila policija in - dasi nerada -vsled ukaza zabranila veselje sportnikom. Na vprašanje, kje je dovoljeno sankanje, je stražnik izjavil, da nikjer v Celju in okolici. Začudeno so se sportniki ozrli na vesele okoliške griče, ki jih menda hočejo spremeniti v same misjonarske puščave. Kako pride prebivalstvo do tega, da se mu odvzame možnost za izvrševanje enega najbolj zdravih sportov? / .../ Nimamo nič proti temu, če se prepove sankanje po poteh, da bi bilo prepovedano tudi po travnikih, pa se nam zdi malo prebirokratično.«
Zdi pa se, kot da v Celju sankanju niti v času njegovega največjega razcveta v prvem desetletju 20. stoletja ni bilo usojeno, da bi postalo paradni šport. Zelo
amra
www.kamra.si
ga je vzelo na piko posebej slovensko časopisje, saj so se ga posebej radi oprijemali celjski Nemci. Domovina ga leta 1907 opiše kot nadvse nadležen šport. Nemci naj bi po cesti z Miklavškega hriba vpeljali »za prebivalce tega kraja zelo neprijeten šport sankanja«. Zaradi »draj sanja« nemških »fa-talinov« naj bi pot postala povsem gladka, kar je zelo motilo domačine, ki so v jutranjem mraku v mesto nosili mleko. Kot je pisal
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Narodni dnevnik januarja 1909, so bili prav sankači eni najbolj zagrizenih nemških nacionalistov, ki naj bi s svojimi sankaškimi izleti v okolici provocirali Slovence. Sankači - med njimi »celo >fine< ženske in razni uradniki« - naj bi predrzno »tulili heil, nieder mit den Windischen, aufbiks slovenske svinje ...,« a se jim menda nič ni zgodilo.
Nadaljevanje prihodnjič ...
Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje
36
AKCIJA
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM)
■	SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER)
■	SREDNJA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IH LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)
■	GIMNAZIJA LAVA ŠCC (GL)
■	EKONOMSKA ŠOLA CELJE (EŠC)
F JIH
i w #11
8. Brina Sanda
K 4. a, SŠKER


S
18. Nejc Pečnik
4 P2, SŠSDL
28. Janez Turnšek
4. a, GL
A'i
38. Dino Draganović
4. A, EŠC
9. Nejc Kovačič
E 4. a, SŠKER
19. Žan Cigoj
3 B1, SŠSDL
29. Julija Lubej
4. a, GL
30. Anže Džumhur
4. b, GL
39. Anja Podkrižnik
4. A, EŠC

40. Matic Majger
4. B, EŠC
1. Blaž Košir
4. a, SŠSMM
10. Miha Hochkraut
E 4. b, SŠKER %
20. Rene Vrečer
3 B2, SŠSDL
11. Dejan Ramovš
R 4. a, SŠKER
21. Tomaž Plavčak
3 B3, SŠSDL
31. Urška Grčar
4. b, GL
41. Lea Tržan
4. B, EŠC
2. Maja Danijel
4. a, SŠSMM
12. Jan Jurišič
R 4. b, SŠKER
i
22. Vita Krajnc
3 C1, SŠSDL
32. Jaka Krušič
4. c, GL
3. Robert Kladnik
M 4. d, SŠSMM
4. Maša Arčan
M 4. d, SŠSMM
f
i M
13. Tilen Brglez
E 3. c, SŠKER
14. Janja Kunej
4 A1, SŠSDL
23. Žan Žlebnik
3 C2, SŠSDL
24. Nina Jazbec
3 C2, SŠSDL
33. Minca Marovt
4. c, GL
34. Miha Herlah
4. d, GL
42. Lan Vunderl
4. F, EŠC
43. Nastja Čop
4. F, EŠC
44. Alen Vasle
4. G, EŠC
5. Andraž Štok
4. e, SŠSMM
15. Blaž Gračner
4 P1, SŠSDL
Ti
V
25. Boštjan Strašek
3 C3, SŠSDL
35. Julija Videnšek
4. d, GL
45. Klara Ramšak
4. G, EŠC
6. Sara Mahmutovič
M 4. e, SŠSMM
16. Tatjana Božič
4 P1, SŠSDL
26. Natalija Slatinek
3 C3, SŠSDL
36. Aleš Simončič
4. e, GL
j '
46. Benjamin Alegro
2. A PTI, EŠC
AKCIJA
37
5. Andraž Stok
7. Matic Krivec
K 4. a, SŠKER
6. Sara Mahmutovič
Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja
7. Matic Krivec
8. Brina Sanda
a IN NAJ MATURANT
V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že petič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
17. Karmen Enci
4 P2, SŠSDL
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede
na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Učitelji lahko pomagajo
Februarja smo objavili prvi krog kandidatov, ta in prihodnji mesec bosta še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
Glasujte
za svojega kandidata!
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko iz seznama vseh, ki se za naziv potegujejo v tekočem mesecu.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
27. Robi Gaberšek
2 B4, SŠSDL
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj
učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
37. Lucija Gril
4. e, GL
Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov —i izžrebali srečnega nagrajenca, == ki bo dobil lepo nagrado.
^ Med februarskimi kuponi smo izžrebali tistega, ki nam F5 ga je poslala Sonja Jeraj iz Laškega. Za nagrado bo < i prejela bon za brezplačno striženje v salonu Fantazija v Celju.
novi tednik in radio celje
\
' Г
novi tednik Rezultate lahko spremljate tudi na Facebooku in Twitterju!
47. Patricija Kastelic
2. A PTI, EŠC
Zmagovalni par čakata tudi letos lepi nagradi!
Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno ponedeljka, 4. aprila. Zmagovalca tega kroga glasovanja bomo objavili 7. aprila.
K
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
38
MLADI ZA MLADE
Zmagovalci natečaja z vodstvom Šolskega centra Šentjur
Sredi zanimivega dogajanja
V	Šolskem centru Šentjur celo šolsko leto pripravljamo številne prireditve in dejavnosti. Predstavila bova samo najpomembnejše.
V	šoli imamo veliko glasbenih talentov in zato se pred božično-novoletnimi prazniki že tradicionalno odvija glasbena prireditev Talenti se predstavljajo. Tako je bilo tudi letos. S petjem in z igranjem različnih glasbil so se predstavili posamezniki in različne glasbene skupine. Najboljši so prejeli zanimive nagrade Šolskega centra Šentjur.
22. januarja so zaključni letniki odplesali svoj maturantski ples v Thermani v Laškem.
RTV Slovenija občasno snema oddajo Ljudje in zemlja. Pri snemanju so sodelovali dijaki različnih programov živilstva, naravovarstva in kmetijstva. Svoje mnenje
Zmagovalci prireditve talenti se predstavijo
so prispevali tudi študenti in predavatelji višje strokovne šole. Oddajo ste si lahko ogledali v nedeljo, 7. februar-
ja 2016, ob 12. uri na prvem programu RTV Slovenija.
V petek, 5. februarja 2016, smo prvi letniki pripravili
prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Naša šola razpisuje različne natečaje. Letos so učenci osnovnih šol savinjske in celjske regije sodelovali na literarno-fotografskem natečaju. Razglasitev rezultatov s podelitvijo nagrad in priznanj je bila v četrtek, 11. februarja 2016. Obiskovalcem smo pripravili tudi pokušino naših slaščičarskih in pekovskih izdelkov.
Vsak petek si dijaki nekoliko podaljšamo glavni odmor. Tretja šolska ura je krajša za nekaj minut, saj imamo šolski radio, kjer dijaki vrtimo glasbo po svojem okusu in tako veselo zaključimo delovni teden.
Alen Lamper in Andrej Cevzar, dijaka 1. letnika programa kmetijskopodjetniški tehnik
Čisto okolje - naša odgovornost
Obiskujem Šolski center Šentjur. Tukaj skrbimo za svoje okolje, kar pomeni, da ločujemo odpadke, zbiramo odpadni papir in podobno.
Smo tudi eko šola. Sodelovali smo v projektu e-transformer, kar pomeni, da je našo šolo obiskalo multimedijsko vozilo, opremljeno s fotovoltaično elektrarno, ki zadošča vsem porabnikom električne energije v vozilu in je nameščeno na strehi vozila.
V notranjosti vozila je predstavljen celoten proces zbiranja in ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami. Učenci smo s pomočjo multimedijskih pripomočkov in razstavnih eksponatov
spoznali tudi sestavo in vplive odpadkov na okolje in zdravje ljudi.
Naša šola je kot sodelujoča v akciji e-transformer na obisku izvedla tudi zbiralno akcijo, kjer zbiramo e-odpad-ke in odpadne baterije. Družba Zeos nam je v ta namen v šolo dostavila tudi plakate za obveščanje, letake o ustreznem ravnanju z odpadno e-opremo in odpadnimi baterijami, zgoščenko z eko vsebino, zbiralnik za zbiranje odpadnih baterij, odpadnih varčnih sijalk ter e--odpadkov, zložljivo kovinsko paleto, ki je namenjena zbiranju teh odpadkov, kartonsko škatlo za zbiranje ter informativno gradivo z navodili.
Med e-odpadke, ki jih zbiramo v akciji, spadajo veliki gospodinjski aparati, mali aparati, hladilno zamrzovalni aparati, TV in monitorji, varčne sijalke in baterije.
Vsaka šola, ki sodeluje v tem projektu, se poteguje tudi za nagrado.
Projekt se mi zdi zelo zanimiv in poučen, zato sem se ga z veseljem udeležil, saj sem se naučil veliko novih koristnih stvari. Upam, da bo v prihodnje organiziranih še več takšnih projektov.
Matic Štraus, dijak 1. letnika programa naravovarstveni tehnik
Poskrbimo za svoje zdravje
Dandanes dajemo vsi velik poudarek kakovosti in pestrosti živil, ki jih uživamo. Vemo, da se na področju živil vedno znova odkrivajo nove veje njihove uporabe. Želimo si, da bi bilo to, kar pojemo, čim bolj zdravo.
Tudi v Šolskem centru Šentjur dajemo temu velik pomen. V šolskem rastlinjaku poskrbimo, da pridobimo vsaj nekaj živil, ki prinašajo zdravje in energijo, na primer zeleno solato, zrelo sadje, krompir, razne sadne sokove in drugo. Največjo možnost spoznavanja novih alternativnih oblik živil in njihovih lastnostih imajo živilski tehniki, peki in slaščičarji. Da ne ostane vse samo v teoriji, preizkušajo svoje znanje tudi pri praktičnem pouku. Slaščičarji se poleg peke slaščic, ki jih je mogoče kupiti tudi v šoli, večkrat podajo v ustvarjalne vode, saj jim domišljija in prosta pot ustvarjanja to dopuščata. Če se le da, se trudijo, da v peko vključijo čim več alternativnih oblik priprave različnih slaščic.
Namesto navadnega sladkorja uporabljajo javorjev ali agavin sirup, med, stevijo, ki je primerna tudi za diabetike, včasih posežejo tudi po kokosovem sladkorju. Ustvarjajo tudi razne presne in zdrave slaščice, takšne, ki so primerne za ljudi z alergijami, diabetesom, navdušijo pa tudi tiste, ki želijo poskušati nekaj novega, drugačnega in nevsakdanjega. Nikoli se ne smemo upreti možnosti, ki nam ponuja odkrivanje novih nadomestkov, s katerimi lahko izboljšamo jedi in jim dodamo boljšo hranilno vrednost. Pomembno je, da preizkusijo nove tehnike in si s tem utirajo nove poklicne poti.
Naši slaščičarji vložijo veliko truda, domišljije in kreativnosti v svoje delo. To nam potrjujejo številna zlata priznanja, ki so jih dosegli na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Barbara Užmah, 1. letnik živilsko-prehranski tehnik
Presni jabolčni zavitek
Sestavine:
1 skodelica mandljev 1 skodelica datljev 3 srednje velika bio jabolka mleti cimet kokosova moka
Postopek:
V multipraktiku zmeljemo mandlje in jim dodamo predhodno namočene in odcejene datlje. Meljemo, dokler masa ni homogena. »Testo« razprostremo po papirju za peko v obliki pravokotnika, na to položimo nov list papirja za peko in razvaljamo na približno pol centimetra debelo. Zgornji list papirja za peko odstranimo, na malo manj kot polovico mase naložimo olupljena in naribana jabolka, ki smo jih predhodno zmešali z žličko cimeta, in nato zavijemo. Po zavitku potresemo kokosovo moko in narežemo. Dober tek!
Recept je izbrala Blažka Lovšin, dijakinja 1. letnika programa slaščičar
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Šentjur
PORTRET
39
»Ko sem prišla po avtobus, so me vsi čudno pogledali.«
Legendarna voznica avtobusa Anica Verhovšek o dogodivščinah v »moškem« svetu
Kot najstnica sem občudovala svojo šolsko voznico avtobusa, kako je brez težav krmarila z velikim vozilom. Ne glede na letni čas in cestne razmere smo dijaki vedno prišli pravočasno v Celje. In velikokrat sem »pametnim« prijateljem odgovarjala, da odlično vozi, a žal ceste ne nudijo ravno udobne vožnje, kar ni stvar voznice. 66-letna Anica Verhovšek je morala v svoji »šoferski« karieri marsikdaj požreti kakšno na svoj račun. »Ampak saj veste, skozi eno uho noter in skozi drugo ven. In kdaj sem jim katero ostro povedala nazaj,« razloži nekdanja voznica avtobusa med obiskom v njenem novem domu v Šentjurju.
Zdaj že pokojni mož Anice Verhovšek je kriv, da so Anici postala všeč večja prevozna sredstva. On je namreč v popoldanskem času popravljal avtomobile in Anica mu je pomagala pri delu. Tako je ugotovila, da ji je to delo všeč in da ima smisel za avtostroko. Ker je Anica delala v šivalnici, je morala najprej narediti poklicno šolo. Z možem sta kupila tovornjak in je šla na svoje. »Tako sem en stroj zamenjala za drugega,« se nasmeji Anica. To je bil čas po potresu leta 1974, ko je bilo veliko hiš na Kozjanskem porušenih. Z njeno pomočjo je nastalo veliko novih hiš. Ker ceste takrat niso bile ravno v dobrem stanju, saj je bil teren mehak, je velikokrat nasedla. »Na srečo sem imela tovornjak s pogonom na štiri kolesa, saj drugače ne bi prišla nikamor. Ko si šel z glavne ceste na stransko cesto, je bilo konec. To je bil mehak teren, tovornjak pa težak. A vsak je želel imeti material čim bliže hiši. Ko zdaj pomislim, kam vse sem peljala in po kakšnih cestah, da me ni odneslo v dolino, si samo rečem hvala bogu. Ko si mlad, nimaš pameti in bolj si upaš.«
A dogodivščin ni bilo konec, ko je s kamionom pred hišo pripeljala material, je namreč doživela še začudene poglede. Z leti se jih je navadila.
Kraljica na Betajnovi
Po letih voženj s tovornjakom in z delovnim časom ves dan si je želela bolj »umirjeno« službo. Njen mož, ki je delal pri Izletniku Celju, je izvedel, da v podjetju razmišljajo o novi avtobusni povezavi od Paridola do Celja, kar je bilo blizu njunega doma. Naredila je izpit za avtobus in poslala prošnjo. Ugodili so ji in leta 1981 je začela kot voznica avtobusa. »Petnajst minut pred peto zjutraj sem odpeljala iz vasi Paridol in pobirala ljudi do Celja. Deset let sem vozila zgolj na tej progi in počutila sem se kot kraljica na Betaj-novi. Sploh se mi ni zdelo, da hodim v službo, saj sem bila že
pregledom avtobusa v delavnici spraševali, kaj kateri del na avtobusu pomeni. Prvo vožnjo sem imela v špalirju moških, ki so me z dvomom gledali, ali mi bo uspelo. A na srečo sem odlično speljala in sem jim samo pomahala v pozdrav,« se nasmeji Anica in dodaja, da jo je kmalu potem, ko se je po cesti vozila z novim avtobusom, ustavil slivniški duhovnik Rafko Vodeb in ji za ta uspeh čestital, saj da tega ne more narediti vsaka ženska.
A Anica ni bila prva voznica v Izletniku Celje, Martina Ratej je pred njo vozila lokalni avtobus. Ponosno pove, da so v tistih časih imeli tudi žensko direktorico Ano Jovanovič. »Veliko žensk je prišlo na sprejemni izpit, a jih v službo niso vzeli, ker so se bali, da bodo zaradi majhnih otrok prevečkrat na bolniški,« razmišlja Anica o tem, da ženske z otroki niso bile zaželene v službah.
Anica med vožnjo (Foto: arhiv Novega tednika)
Ko se je prvič peljala s polnim tovornjakom iz Poljčan, jo je v Šentjurju za dobrodošlico ustavil policist. »Zagotovo si je mislil, da to ne more biti res, da si ga je neko pošteno privoščil. Ko je videl, da imam izpit in da je vse po pravilih, me je spustil naprej.«
Vse sama
Ko so se pojavili problemi na avtobusu ali tovornjaku, je vse uredila sama. Menjava gum je bila mala malica, tudi menjava kardanske gredi. »Spominjam se, ko so gradili šolo na Golovcu. Dež in blato vse naokoli. Seveda sem s polnim tovornjakom nasedla in uničila kardansko gred. Sama sem jo odvila, jo odnesla domov in jo z možem popravila. Naslednji dan sem legla pod tovornjak, v blato in jo privila nazaj,« je ponosno razložila Anica in nadaljevala o tem, kako je morala pred skupino moških sama zamenjati težko gumo na tovornjaku. »Vsi so me samo gledali, kako se bom lotila dela. Ko sem vse uredila brez njihove pomoči, so pristopili k meni in mi rekli, zakaj jih nisem prosila za pomoč. >Če se sami niste spomnili, potem vas pa ne potrebujem,< sem jim odgovorila.« Če ji je v zimskem času zaradi nizkih temperatur zamrznila nafta v vozilu, je zlezla pod avtobus, zakurila in uredila zadevo.
»Enkrat sem morala zamenjati voznika avtobusa, ki je imel probleme z glasnimi in nesramni otroki. Ti otroci so bili res glasni. A sem lepo vozila, kot da me ne motijo. Ko me je punčka vprašala, če mi ne gredo na živce, ker so glasni, sem ji rekla, da ne, da so lahko še bolj. In so utihnili, kot bi jih s kropom polila.«
ob enih doma, opravila stvari v hlevu in do treh, ko so se vrnili ostali člani družine, smo imeli že kosilo.« O tem, kako polni so bili avtobusi takrat, si mlajša generacija težko predstavlja. »Saj se spominjate, kakšna gneča je bila takrat na avtobusih? Enkrat so se tako >gužvali<, da so mi uničili vrata. Dvanajst avtobusov je vozilo s Kozjanskega,« so spominja časov z manj avtomobili.
Duhovnikova pohvala za cestne podvige
Leta 1990 je Anica imela čast, da sta s šefom šla po nov avtobus v Skopje. To je bila dogodivščina sama po sebi. »Ko sem prišla v tovarno po avtobus, so me vsi najprej čudno pogledali. Nato so med
Anica že dvajset let ne vozi več avtobusa, avto pa skoraj vsak dan.
»Veliko žensk je pozdravljalo mojo odločitev, da se ženske ne damo,« pravi Anica. Ob njej je partner Andrej.
#
Njena sestra policistka
Njen poklic je odmeval na Kozjanskem. »Veliko žensk je pozdravljalo mojo odločitev, da se ženske ne damo. Imam tudi sestro, ki je bila policistka. Nekaj je v družini, da izstopamo.« Bilo ji je všeč, da je srečevala različne ljudi, marsikdo ji je čestital, marsikdo pa ji je namenil začuden pogled. »Tisti, ki me je prvič videl na avtobusu, je najprej čudno pogledal. Enkrat se mi je v Velenju zgodilo, da je ženska, ko me je videla na avtobusu, prijela moža za roko in sta izstopila. Ker ni bilo drugega avtobusa, sta vstopila pri zadnjih vratih. Sprevodnik je nato stopil do njiju in ju vpra-
šal, ali si upata ostati na avtobusu,« razloži svojo prigodo.
Njen mož jo je pri odločitvi podpiral. A kdaj je moral požreti tudi kakšno pripombo med kolegi v delavnici. »Nekoč mi je nekdo rekel, da me mož nima rad, ker mi dovoli, da vozim avtobus. Ženska je za doma. To me je razjezilo. Ali to je pa prav, če se na njivi ves dan pražim med okopava-njem koruze?«
Po osemnajstih letih je leta 1998 šla v pokoj. Žal je isto leto izgubila tudi moža. Zdaj s partnerjem Andrejem živi v Šentjurju. »Še vedno rada obdelujem vinograd na Sveti Heleni, ob sredah pa s prijatelji hodim na pohode po bližnji okolici. Lepo nama je, sva zaposlena, tako da še časa za prepiranje nimava,« zaključi pogovor »šoferka Ančka«, kot smo ji radi rekli potniki.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
KONCERT DALMATINSKE KLAPE MAESTRAL IZ DUBROVNIKA NEDELJA, 6.3.2016 OB 17. URI - THERMANA PARK LAŠKO
CENA VSTOPNICE: 17 EUR
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051668 700, E: mmtouis@siol.net, www.mmtours.si
40
BRALCI POROČEVALCI
Igraj se z mano
Letos smo učenci 4.c-razreda POŠ Tabor sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Bodi umetnik - Igraj se z mano. Pri likovnem pouku so nastala zanimiva likovna dela, ki smo jih poslali na natečaj. Izbrani sta bili likovni deli - učenca Andreja Viana Vertovška in učenke Ane Zupančič.
Povabljena sta bila, da se z mentorico Simono Jan udeležita kulturno-likovnega dogodka v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je bil 4. februarja. Na otvoritveni razstavi je prikazanih 1.200 del, izbranih na likovnem natečaju, na katerega je letos prispelo več kot 6 tisoč likovnih del. Prav vsem udeležencem natečaja so izročili priznanja za sodelovanje. Razstavo so tako kot vsa leta doslej postavili udeleženci sami, kar daje dogodku prav poseben čar. Otvoritveni dogodek so spremljali bogat kulturni program, delavnice in koncert ambasadorja Zlatka. Za smeh in dobro voljo so skrbeli animator Gogi, navihana klovn Jaka in Pika Nogavička, brata Malek s pisanimi baloni ter prikupna zelena žabica. Na koncu je bila kulturna predstava Ivan, ki so jo s povabljenimi igralci pripravili učenci in učenke Centra Janeza Levca. Približno 90 plesalcev, pevcev in igralcev se je zvrstilo na odru Linhartove dvorane, ki so jo zaradi velikega števila obiskovalcev napolnili kar dvakrat. Odrska postavitev ob 140-letnici rojstva Ivana Cankarja v režiji Žige Sedmaka je prikaz inkluzivnega sodelovanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in profesionalnih igralcev; skupaj so pripravili lep prikaz življenja in dela našega največjega dramatika. S predstavo so se poklonili tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. Razstava bo na ogled v 2. preddverju Cankarjevega doma do vključno 12. februarja, kasneje pa se bo podala na dolgo potovanje po šolah, vrtcih, knjižnicah, mladinskih centrih in drugih ustanovah po Sloveniji.
Nad dogodkom smo bili navdušeni in prijetno presenečeni.
DS
Ana Zupančič in Andrej Vian Vertovšek, 4.c, POŠ Tabor
Valentinov koncert na Dobrni
Tako kot vsako leto smo članice Ženskega pevskega zbora Korona 14. februarja pripravile še en nepozaben Valentinov koncert v svojem kraju.
Letos je bil kot že nekaj let zapored v Kulturnem domu Dobrna, udeležilo pa se ga je kar nekaj novih nastopajočih, ki so z ostalimi poskrbeli za sproščeno vzdušje, h kateremu je veliko pripomoglo tudi občinstvo. Dvorana
je bila kljub deževnemu vremenu polna.
Oder je popestrilo več generacij - od najmlajših do starejših. Koronke smo odpele nekaj ljubezenskih pesmi, občinstvo je navdušil zbor Vrtca Dobrna. Na citrah sta navdušili Nina in Vika z Jasmino Levičar. Koncert sta popestrila tudi dva mlada glasbena umetnika iz šole odrskih umetnosti Vocal BK Studia
- Anne Marie Frank in Luka Vinko. Zapeli so tudi člani kvarteta Svit z Marino.
Ljudem, ki so prišli na koncert, je bil všeč, saj so bili nastopajoči deležni številnih pozitivnih komentarjev, zato se bomo še naprej trudile pri izvedbah Valentinovih koncertov.
RAMŠAK DARJA, predsednica ŽPZ Korona, Foto: Igor Pečoler, Vocal BK Studio
Spominske slovesnosti na 72. obletnico prihoda XIV. divizije na Štajersko
v
Visoka obletnica prihoda XIV. divizije na Štajersko
V Šaleški dolini je bilo več prireditev v spomin na 72-le-tnico prihoda XIV. divizije na Štajersko. Spominske slovesnosti je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami zveze borcev, šolami, z društvi, s pevskimi zbori, krajevno godbo ...
Prva slovesnost je bila v petek, 19. februarja, pri spomeniku NOB v Paki. Med slavnostne govornike na slovesnostih smo zapisali poslanca DZ Jana Škoberneta, ki je govoril pred spomenikom v Paki. Naslednji postanek je bil pri spomin-
ski plošči na OŠ Cirkovce, kjer je govoril dr. Franc Žerdin, podpredsednik ZB NOB Velenje, ministrica za obrambo RS Andreja Katič pa je v soboto govorila številnim udeležencem proslav pri Osreških pečeh v Ravnah in pri Žlebniku v Zavo-dnjah, kjer je padel borec in pesnik Karel Destovnik - Kajuh.
Po tradiciji je tudi letos sodelovala Šaleška konjenica s tradicionalnim pohodom od Sedlarjevega v Zavodnje. Domačini so se izkazali kot organizatorji in bili hvaležni Slovenski vojski za sodelovanje vojaškega orkestra.
HINKO JERCIČ
NA KOLESIH
41
Elektrika je prihodnost, tudi v avtomobilizmu
Prodaja električnih avtomobilov raste, celjski dijaki predelali navaden avtomobil v električnega
Električni avtomobili so prihodnost. Tej usmeritvi so sledili tudi dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in s pomočjo mentorjev pred približno dvema letoma predelali dacio sandero v električno vozilo, kar je leto in pol pred uradno predstavitvijo električnega avtomobila znamke Renault.
Ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Igor Lupše meni, da je najboljši način za motivacijo dijakov konkretno delo, zato so se pred približno dvema letoma odločili, da bodo predelali dacio sandero v električno vozilo. »Najprej smo kupili poškodovano vozilo in ga nato v naših šolskih delavnicah preuredili, da je bilo primerno za cesto. Nato smo odstranili vitalne dele in dodali električne komponente. Nekaj smo jih naredili sami, nekaj smo jih kupili.« Marca
2014	so avto registrirali in ga predali v uporabo. »Od leta
2015	avto uporabljamo kot učni pripomoček in ga uporabljamo v službene namene. Z njim smo uspešno prevozili že
Tehnične lastnosti predelane dacie sandero:
domet: 150 kilometrov končna hitrost: 130 km/h polnjenje: 6 do 7 ur
približno devet tisoč kilometrov,« je dodal ravnatelj.
Drugi družinski avtomobil
Električni avtomobil, ki so ga preuredili v srednji šoli, je bil narejen leto in pol pred tem, ko je Renault uradno dal na trg svojo lastno znamko električnega vozila. Zaradi državnih subvencij, novih vozil na trgu, znižanja cen električnih avtomobilov je njegova prodaja lani narasla. Tudi v Sloveniji. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije so lani na novo
registrirali 144 električnih avtomobilov, kar pomeni zelo majhen delež, le 0,2 odstotka celotne prodaje vozil. Francoska znamka Renault proda v Evropi največ električnih avtomobilov. »Električni avtomobil je primeren za ljudi, ki naredijo do sto kilometrov na dan. Z njim je priporočena mestna in primestna vožnja, ker se na ta način manj troši baterija. Je drugi družinski avto, saj ne more premagati daljših razdalj,« je razložil direktor Avtotehnike Celje Nenad Mi-losavljević.
Električni avtomobili so zanimivi tudi na Celjskem. Predvsem kot avti, ki jih vsi radi testirajo, a zaradi njihove malce višje cene se jih za nakup odloči precej manj.
»V drugi polovici leta smo prodali deset takšnih avtomobilov, kar je lepa številka, a še vedno to ne pomeni, da je ta prodaja rentabilna oziroma da se od tega da živeti.« Eko sklad občanom podeljuje od dva do pet tisoč evrov nepovratne finančne spodbude pri nakupu novega električnega vozila.
BGO, foto: SHERPA
DARS SVETUJE: V VOZILU NAJ BO POZIMI ALI V ZIMSKIH RAZMERAH V REZERVOARJU NAJMANJ
50% GORIVA.
OB ZASTOJIH, NESREČAH ALI PODOBNIH NEVŠEČNOSTIH BO MORAL MOTOR
MORDA DELOVATI DALJ ČASA. UPOŠTEVAJTE TUDI VEČJO PORABO V ZIMSKIH RAZMERAH.
Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah.
1970
MF
Ii ч<

Ir ^
Кч >, V
Abt* -
K ^т
		
		
i	TOYOTA	
f	ALU/AYS A	
	BETTER UL/AY	
		
X m
000

\ Ž t* Vj

FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si
Povprečna poraba goriva za modele Yaris je 3,3 do 5,1 l/100km in emisije CO2 75 do 119 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Yaris: EURO V. Emisija NOx je od 0,006 do 0,1411 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Cena velja za model Yaris BI-TONE 1,33 VVT-i 99 KS, 6-stopenjski menjalnik, 5 vrat. Slika je simbolična.
42
VRTNARIMO
»Vrtec ogradila bodem« ...
Nisem bila posebej velika, a ravno dovolj, da mi je ostal v spominu zelenjavni vrt moje stare mame. Malce privzdignjen je bil postavljen za staro kajžo. Ob skromni kmečki ogradi so rasli suhe rože, cinije, astre, nageljčki, medtem ko je bilo na drugi strani različno ja-godičevje. Tako okusnih malin še dandanes nisem našla.
Na vrtu pa je med zelenjavo imela stara mama po večletnih izkušnjah kombiniranja ognjič, žametnice, kamilice in različna zelišča, kot so meta, timijan, šetraj, pehtran, žajbelj. Kombinacija barv in vonjev ter predvsem preprosta ograja so naredili posebno harmonijo. V naši širši družini je imel ta zelenjavni »vrtec« pomembno mesto, saj so na njem nastale fotografije vseh mojih stricev z njihovimi družinami. Še zdaj imam v spominu vse te fotografije srečnih obrazov, ki stojijo v vrtu med kamilicami in solato, oblečeni v nedeljska oblačila. Ponosno na posebni fotografiji stojita tudi stara mama in stari ate. Te fotografije so ostale močno odtisnjene v mojem spominu in ko ustvarjam svojo družino in svoj vrt, prihajajo počasi na površje.
Že prvo leto sem ob svoji hiši z moževo pomočjo zastavila svoj vrt. Možev službeni kolega je »najboljšo« zemljo pripeljal s preverjene lokacije. O tem, kako že deset let to ilovko pretvarjam v rodovitno prst, je zgodba za nov zapis. A imam zdaj svoj krasen vrt, ravno prav velik za svoje začetniške poskuse. Vsako leto znova sadim z velikimi cilji, upanjem, da bo podoben vrtu moje stare mame.
Vsako leto na tem svojem majhnem vrtiču, ki počasi postaja podoben tistemu iz mojih spominov, poleg zelenjave dodajam zeliščne varuhinje vrta. Priznavam, da sem s pridelki zelo zadovoljna, a za popolno radost potrebujem še preprosto leseno ograjo. Ko možu razlagam, koliko mi ta ograja pomeni, da ni le varovanje pred mimoidočimi srnami in sosedovi psi ter mačkami, se mi le smeji. Ta ograja pomeni spomin na mlada leta, pomeni spomin na mojo staro mamo, pomeni neke vrste mojo povezanost s podeželjem. Včasih moški potrebujejo malce spodbude. Naj prosim svojega očeta, da mi uredi to skromno željo?
V semenski knjižnici Zelenega kroga imajo kar 300 vrst paradižnika. (Foto: TimE, arhiv NT)
Na majhnih kmetijah so izdelki še lahko ekološki in sonaravno pridelani, po načelih pravične trgovine pa za potrošnika tudi niso nič dražji. (Foto: GrupA, arhiv NT)
Zeleni krog za seme prihodnosti
Ohranitev slovenskih semen in sonaravni razvoj kmetijstva je poslanstvo Društva Zeleni krog Slovenije
Člani društva si prizadevajo za udejanjanje trajno-stnega razvoja in samooskrbe s hrano ter semeni, osveščajo ljudi o pomembnosti obstoja slovenskih kmetij in sonaravno pridelanih dobrot lokalnih proizvajalcev ter jih obveščajo o tem, kako in kje si lahko zagotovijo kakovostne slovenske pridelke po ugodnejših cenah in načelih pravične trgovine.
Kot pravi Karmen Valenti, je vizija društva samooskrbna Slovenija, pri čemer poskušajo po svojih najboljših močeh dodati svoj kamenček k uresničitvi tega cilja. Temeljno in najbolj pomembno poslanstvo pri tem je ohranitev slovenskih semen, ker lastno seme predstavlja preživetje vsakega naroda. »Spletli smo številne mreže izmenjave semen med vrtičkarji. V svoji semenski knjižnici imamo več kot 300 sort paradižnikov, 30 sort paprik, čilija, fižola in ostalega, s svojimi semeni
avtohtonih in tradicionalnih sort se nam pridružujejo tudi kmetje. Menjave in podarja-nje semen, sadik in znanja med ekološko osveščenimi potekajo na organiziranih srečanjih, na forumu Vse o vseh rastlinah, v FB-skupini Zeleni krog (menjava semen), po pošti in na dogodkih sku-pnostnega naročanja.«
Kmet in potrošnik kot prva zaveznika
Kot pravi Valentijeva, se pomena slovenskih kmetij premalo zavedamo. »Samo slovenski kmet nas bo lahko nahranil tudi v prihodnosti. Zato povezujemo kmete, ki pridelujejo hrano v sožitju z naravo in ne uporabljajo fi-tofarmacevtskih sredstev, in potrošnike. Smo prostovoljci, naše delovanje omogočajo prostovoljni prispevki kmetov in naročnikov. Z oblikovanjem skupne naročilnice za vse kmete in s pomočjo pri zbiranju naročil obojim prihranimo čas in denar.«
Provizij ni, zato so pridelki na voljo po vsem dostopnih, kmetu pa pravičnih cenah. Cena ekološkega korenčka znaša na primer 1,1 evra, kar je trenutno med nižjimi cenami na tržišču.
Vrtičkamo in vrtnarimo bistveno premalo
Samooskrbe in vrtičkar-stva je odločno premalo. Res pa vrtičkanje ni enostavno. »Zahteva čas, denar in znanje. Če seštejemo vse stroške najemnin, semen, sadik in škropiv, bi težko rekli, da se pridelava lastne zelenjave pod črto finančno splača. Zato večina ljudi še vedno ne obdeluje zemlje. Tisto malo prostega časa, ki jim ostane po službi, namenjajo manj napornim dejavnostim, denar pa za stvari, ki se jim zdijo pomembnejše. Zelenjava in sadje se nenazadnje dobita za drobiž v vsakem mega-marketu,« pravi sogovornica. »Premalo smo pozorni na to,
kar pojemo. Zdrami nas šele bolezen.« Stopnja samopre-skrbe v Sloveniji je vsako leto slabša in je s komaj tre-tjinskim deležem že alarmantno nizka. Subvencije podpirajo gojenje monokultur na ogromnih površinah, zaradi česar majhni kmetje propadajo. Tisti, ki ob službah svojo zemljo še uspejo obdelati, tržnih viškov ne ustvarjajo. »Če bo usahnil, bomo lačni. Tega se ob navideznem obilju v trgovinah redkokdo zaveda.«
Če bi imeli škarje in platno v svojih rokah ...
Na občinski ravni bi kulti-virali vse zaraščene površine in brezposelne povabili, naj
si pridelajo lastno hrano. Vrtičkanje je izjemno sredstvo proti depresiji.
Na državni ravni bi podprli majhne kmete, da bi lažje prodajali svoje ekološke pridelke na domačem tržišču. Ker si ti kmetje ne morejo privoščiti lastnih hladilnic, jabolka prodajo za predelavo ali v tujino. Posledično od februarja jemo uvožena jabolka vprašljive kakovosti. Zgraditi bi morali centralno hladilnico.
Nepovratna sredstva in subvencije bi morali nameniti gradnji rastlinjakov. Brez potrebe smo pozimi prikrajšani za svežo zelenjavo.
StO
Foto: arhiv društva
Setveni koledar
Čas za presajanje je od do 3. marca ob 14. uri in od16. marca od 7. ure do 30. marca ves dan.
3.	ČE	Ust do 8 ure od 9 ure plod	
			
4.	PE	plod	
5.	SO	plod do 14. ure, od 15. ure korenina	
			
6.	NE		korenina
7.	PO		korenina do 14. ure, od 15. ure cvet
8.	TO	cvet	
9.	SR	----- , od 12. ure list	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
Naročanje
Vsaka dva tedna je skupnostno naročanje v okviru Zele nega kroga organizirano tudi v Celju, in sicer na prostoru pred vhodom v višjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti na Ljubljanski cesti. Naslednja dostava, že 52. po vrsti, bo v soboto, 5. marca, med 13. in 14. uro.
Sistem deluje tako, da kmetje sporočijo, kaj, koliko in po kakšni ceni imajo na zalogi. Zeleni krog izdela naročilnico (dosegljiva je na spletni strani www.zelenikrog.si, lahko naročite tudi po telefonu 068 192 991), nato pa o odprtju naročanja obvesti seznam naročnikov. »Po spletu naročimo, kmetje pripeljejo, prevzamemo, plačamo in vsi smo več kot zadovoljni,« ves potek opiše Valentijeva. Ob tem izmenjujejo še semena in sadike, informacije in znanje, občasno pa organizirajo tudi kakšno delavnico.
»Jejte lokalno slovensko in sezonsko hra no. Jesti paradižnik pozimi je preprosto neumno!«
»Naša želja je pripeljati zdrave slovenske pridelke v še več krajev in oskrbeti z njimi še več ljudi, tudi s pomočjo organizacij in ^ n V\ podjetij. Idej in rešitev za to \ je veliko.«
Z namenom, da se kmet in potrošnik srečata, so doslej izvedli že 51 dostav vnaprej naročenih pridelkov v Ljubljani in Mariboru, kakšno manj v Celju, tri v Mavčičah in dve v Novem mestu. Na novice Zelenega kroga je naročenih več kot pet tisoč ljudi. Skoraj dva tisoč jih je doslej v Zelenem krogu pridelke naročilo vsaj enkrat, veliko je takšnih, ki naslednje naročilo oddajo ob skoraj vsaki dostavi.
ŽIVALSKI SVET
43
Lani so pri prenašanju dvoživk sodelovali tudi člani Gobarskega društva Kozjansko.
Reševanje Skokic in Dolgokrakov
V teh dneh se že prebujajo prve cvetoče rastline in tudi za živali je to čas priprav na nov zarod. Ob toplejših deževnih dneh se na cestah pojavijo številne dvoživke. Rjave žabe (se-kulje, rosnice) in krastače ter pupki se iz svojih zimskih zavetišč odpravijo k stoječim vodam - večjim mlakam, ribnikom,
mrtvicam, kjer želijo odložiti svoja jajčeca.
»Na teh poteh prečkajo ce- na promet, jih na tisoče konča
ste, ampak ker se ne sp°zmj° pod pnevmatikami avtomobi-
lov,« pravi Dušan Klenovšek
iz Kozjanskega parka. To se dogaja kljub temu, da cesto prečkajo v nočnem času, ko je precej manj prometa. »Po lastnih izkušnjah lahko zatrdim, da večina šoferjev niti malo ne zmanjša hitrosti, ko vidi dvo-
živke, niti se ne skuša izogniti povozu. Mogoče iz predsodkov, ki so nam jih do teh zelo koristnih živali privzgojili še kot otrokom, nekateri pa tudi iz objestnosti in še zaradi česa hujšega,« dodaja. Vsem dvoživkam na svetu gre zelo slabo, skupina izumira, opozarja Klenovšek in poudarja koristnost teh živali v kmetijstvu, saj se hranijo z žuželkami, ki lahko škodijo pridelkom. Primer je
krastača, ki je najbolj učinkovita v boju proti nadležnim rdečim polžem.
Ena najstarejših akcij
Akcija reševanja žab v Kozjanskem parku je ena najstarejših v Sloveniji, saj so zaposleni, tako kot že minulih šestnajst let, postavili ogrado na vsaki strani ceste mimo ribnika Trebče. S tem dvoživkam preprečijo prehod ceste in ko pridejo do ograje, jih dvakrat dnevno ročno prenašajo čez cesto. Lani so jih na ta način rešili približno osem tisoč. Če je bila pred leti ob Slivniškem jezeru ena prvih tovrstnih ak-
cij, jih je danes veliko povsod po Sloveniji, saj je tudi podobnih črnih točk več kot tisoč. »A sami ne zmoremo opraviti vsega. Lani so se poleg šolarjev iz osnovnih šol v Kozjem in Lesičnem akcije udeležili še člani Gobarskega društva Kozjansko ter planinci vseh starosti iz Trbovelj, ki so tudi letos obljubili pomoč.« Vsem, ki bi radi pomagali, svetuje, naj pobrskajo po spletu in se pridružijo kateri od akcij. »Če pa se zvečer v bližini doma sprehodite ob cesti in čez njo v vedru prenesete žabje svate, bo spanec še toliko lepši.«
TC, foto: arhiv Kozjanskega parka
NAGRADNI RAZPIS
Takole simpatično hiško za brezdomne muce so naredili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja z mentorjem
Srečkom Drakslerjem.
Izdelajte mačjo hišico!
V teh dneh zaključujemo naš razpis, s katerim smo vas povabili k izdelavi hišic za prostoživeče mačke. Če nam boste še do konca tedna poslali fotografijo izdelka, se boste uvrstili v izbor za nagrado Tuša in trgovine Mr. Pet.
Društvo proti mučenju živali Celje bo prejete hiške postavilo na tistih mestih v občinah Celje in Štore, kjer živijo številne mačke, za katere skrbijo člani društva. V hišicah bodo imele mačke zavetje, kamor se bodo lahko zatekle v mrazu, slabem vremenu ali v nevarnosti.
Fotografijo (čim večjo) izdelane hišice nam z vsemi
Nazadnje smo prejeli fotografijo Terezije Romih iz Celja, ki je izdelala takole hišico in bo zato prejela knjigo ter se uvrstila v izbor za končno nagrado.
tuši Mr
^^^M	Trgovina
Trgovina za naše ljubljenčke
svojimi podatki pošljite na spletni naslov tatjana.tednik@nt-rc. si, lahko pa nam jo tudi pripeljete v uredništvo in predali jo bomo članom društva. Hkrati bomo fotografije izdelkov ob javljali na straneh časopisa. Vaš trud ne bo zaman, saj bomo izdelovalce nagradili s hišnimi darili, ob koncu meseca pa skupaj s podpredsednico DPMŽ Verico Štante izbrali tisto hišico, ki se nam bo zdela najbolj funkcionalna in tudi lepa, ter izdelovalca še posebej nagradili. Nagrado bo po zaslugi DPMŽ Celje prispevala trgovina za živali Mr. Pet v Planetu Tuš.
Material za izdelavo hišice naj bo takšen, da je odporen na vodo in vlago. Sicer pa je vse ostalo stvar vaše domišljije. Pri tem lahko porabite material, ki ga imate doma. Na izdelek lahko napišete tudi: za DPMŽ Celje. Sicer se dogaja, da ljudje ponekod takšna zavetja odstranjujejo ali uničujejo.
V
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
- zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
www. vb'sentj ur.si
DELO NA TERENU!
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
I GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
44
ZA ZDRAVJE
Redke bolezni, a zelo hude
Bolezni, za katere morda še niste slišali, a se z njimi bojuje kar nekaj ljudi v Sloveniji
V ponedeljek je bil dan redkih bolezni. 29. februar so različna združenja in društva bolnikov simbolično izbrala ravno zaradi »prestopnosti« leta. Redke bolezni so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto hudo obremenjujoče, ki bolnikom prinašajo veliko bolečin. Bolniki, ki jih takšna obolenja prizadenejo, imajo največ težav s tem, da podrobnih informacij o svoji bolezni nimajo, saj zbolijo zaradi bolezni, ki so tudi zdravnikom tuje. Redke bolezni so tiste, ki prizadenejo manj kot 5 ljudi na 10 tisoč prebivalcev.
Kako resne so, kaže to, da za kar 8 tisoč takšnih obolenj, ki v 75 odstotkih prizadenejo otroke, še danes
zdravniki ne poznajo zdravil. Eno redkih obolenj, ki so ga letos ob dnevu redkih bolezni izpostavili, je na primer tako imenovani marfanov sindrom. To obliko ima ena oseba na 20 tisoč ljudi. Gre za obolenje vezivnega tkiva, vendar zaradi posledic trpi celoten organizem, torej skoraj vsi organi, ki jih sestavlja vezivno tkivo. Največkrat se marfanov sindrom pokaže pri okvari aorte, predvsem tako, da je žila preveč razširjena, zato so pogosto nujni operativni posegi. Bolniki imajo okvarjene zaklopke, številne težave z vidom oziroma očmi, tudi s pljuči ali hrbtenico. Dosedanje raziskave so pokazale, da bolezen prizadene kosti na rokah in nogah. Zaradi različnih
Na seznamu redkih bolezni v Sloveniji je tudi kar nekaj krvnih bolezni.
Letošnje geslo dneva redkih bolezni je Pridruži se nam, da se bo glas o redkih boleznih slišal. Ljudje z redkimi boleznimi in njihove družine so pogosto na obrobju družbe. Težje pridejo do informacij in do diagnoze, saj številne bolezni v zdravstvu še niso dovolj raziskane. Postajajo pa redke bolezni vedno bolj prednostna naloga javnega zdravstva v Evropski uniji. Zato želijo številna društva, v katerih se bolniki in njihovi svojci združujejo, opozoriti tudi na to, da ljudje z redkimi boleznimi potrebujejo enake pravice kot ostali pri dostopu do oskrbe in zdravljenja.
simptomov mora pri zdravljenju bolnika sodelovati tim specialistov z različnih področjih.
Bolečine in bolečine
Na seznamu redkih bolezni v Sloveniji je tudi gau-cherjeva bolezen, kjer gre za prirojeno pomanjkanje za organizem zelo pomembne beljakovine glukocerebrozi-daze. Zaradi pomanjkanja prihaja pri bolnikih do prekomernega kopičenja razgradljivih produktov masti, posebej v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Običajno so pogosti zlomi kosti ter povečana jetra in vranica tudi med prvimi znaki, zaradi katerih zdravnik posumi, da gre za to bolezen. V Sloveniji je takšnih bolnikov po do zdaj ugotovljeni statistiki 13. Javnosti neznana bolezen je tudi bulozna epi-dermoliza. Je dedna kožna bolezen, ki jo poleg hudih kožnih sprememb spremlja niz stranskih zapletov v drugih organih, kot so oči, prebavila in gibala. Je posledica prirojenega pomanjkanja različnih beljakovin, katerih naloga je povezovati plasti kožnih celic. Bolniki imajo rane na koži, v ustih, na očeh, sluznicah. Potre-
bujejo 24-urno nego in ves čas tudi prisotnost negoval-ca, saj imajo nenehne bolečine zaradi ran. Zaradi ran na sluznici težko odpirajo usta, zoža se požiralnik, težko premikajo prste, zaradi slabe gibljivosti sklepov velikokrat potrebujejo tudi invalidski voziček.
Odpovedi ledvic, srca ...
Naslednja s seznama redkih bolezni je fabryjeva bolezen ali difuzni angiokera-tom. Ta bolezen je prav tako dedna. Simptomi so nespecifični, pojavijo se v zgodnjem otroštvu in se v času življenja samo še stopnjujejo. Brez zdravljenja je najdaljša življenjska doba bolnikov približno 50 let pri moških in 70 let pri ženskah. Pogost simptom je pekoča bolečina v okončinah, ki je posledica poškodb živcev.
Resnejši so zapleti z ledvicami, ki se prav tako slabšajo s staranjem. Omenjeni zapleti lahko vodijo do popolne odpovedi ledvic - ta je pogost vzrok smrti pri bolnikih. Bolnik ima visok krvni tlak, srčna mišica slabše deluje, kar lahko vodi v odpoved srca. Drugi simptomi so še nezmožnost potenja, drobna neboleča znamenja
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
rdeče barve po različnih delih telesa, šumenje v ušesih, kronična utrujenost, vrtoglavica in motnost roženice. Fa-bryjeva bolezen je še vedno neozdravljiva.
Huntingtonova bolezen je neozdravljiva nevrode-generativna genetska okvara, ki vpliva na mišično koordinacijo in na nekatere kognitivne funkcije. Ponavadi se znaki pojavijo v srednjih letih. Mutacije enega od genov huje poškoduje specifične dele možganov. Med simptomi so sunkoviti nenadzorovani gibi telesa, trzanje, slabljenje mišic in posledično sključena drža,
nestabilna hoja, kasneje pa še težave pri govoru in požiranju. Prizadeta je tudi zmožnost pomnjenja, hitreje se pojavijo tudi demenca, čustvene motnje, razdražlji-vost, anksioznost in depresija. Ponavadi pride najprej do fizičnih simptomov, z napredovanjem bolezni pa simptomi postajajo vedno hujši. A to je le nekaj naštetih redkih bolezni, o katerih se ponavadi govori le ob takšnem dnevu, kot je bil 29. februar. Medtem ko se bolniki z njimi »srečujejo« dnevno in to v vedno večjem obsegu.
SŠol
r
M
THERMANA
Uiško
OSTEOPATSKA-KIROPRAKT1ČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1NANDREJ@GMAIL.COM
novi tednik
TGPFIT
center za zdravje in rekreacijo
radio celje
(Shujšajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje

Zdravstveni dom Celje
Zdaj je pomembna tudi nega kože
Samo še mesec dni
Le še nekaj delavnic in skupinskih vadb, nato pa se bo akcija Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje počasi končala. Konec akcije seveda še zdaleč ne pomeni konca zdravega načina življenja naših udeležencev. Zdravje bodo morali še naprej krepiti in stremeti k svojemu cilju. Do zdaj je celotna skupina shujšala že za 145,5 kilograma.
V torek je bilo morda nekaj slabe volje, ker je tehtnica Tanita pri nekaterih pokazala celo nekaj dekagramov več in ne manj. A koordina-torka akcije Tatjana Škornik Tovornik miri in tolaži. »V bistvu je to povsem normalno, da se upadanje kilogramov vmes nekoliko ustavi. Zakaj? Ker udeleženci hkrati pridobivajo mišično maso. Rezultati posameznikov namreč kažejo, da se maščoba topi, narašča pa mišična masa, saj so mišice zdaj zaradi vadbe težje. Postave se jim lepo oblikujejo in zato zdaj ne smejo obupati.«
Akcija se počasi končuje, zato je pomembno »posrkati« vsak nasvet strokovnjakov.
Ko se akcija bliža h koncu in vsi na telesu že opazijo spremembe, je pomembna tudi nega kože. Izguba kilogramov se namreč pozna v >viseči< koži. »Zato bi jim med drugim priporočala, da se po tuširanju ne obrišejo z brisačo popolnoma, da se namažejo s kakšnimi
kremami, saj bo tako koža bolj elastična. Na prožnost in večjo obnovljivost kože dobro učinkujejo tudi masaže. Koža je zatem bolj napeta,« pravi Rada Travner, vodja kozmetičnega salona iz Top-Fita. Dodaja, da so ljudje tudi na splošno vedno bolj osveščeni in vedno bolj
kopel. Ta izboljša cirkulacije brez mehanskega in umetnega stiskanja tkiva. Na povsem neboleč in naraven način sproži mikrocirkula-cijo. Je anticelulitni tretma, ki ga lahko uporabljajo tudi ljudje z razširjenimi venami in kapilarami. Izboljša elastičnost in teksturo kože,
zato je ogljikova kopel zanimiva predvsem za tiste, ki hujšajo.
Naslednji teden je predvidena delavnica, na kateri bo skupina spoznavala osnove nordijske hoje, ki jo bo tudi preizkusila.
SŠol Foto: GrupA
skrbijo za nego svojega telesa. »A ni dovolj samo to. Pomembna je celovitost. Torej poleg nege sta pomembna tudi gibanje in pravilna prehrana.«
Poleg vsega naštetega udeležencem akcije priporoča še tako imenovani car-bo tretma oziroma ogljikovo
Počuti se bolje
Melita Šega je od začetka akcije shujšala za pet kilogramov. »Sem zelo zadovoljna, tudi telesno se počutim bolje kot prej. Zaradi zdravstvenih težav se v preteklosti nekaj časa nisem smela gibati in to je prineslo svoje. Začaran krog je bil. In sem začela pridobivati na teži. Zdaj je drugače. Skupina je pozitivna in na ta način dobi človek odnos do procesa hujšanja, zato tudi želi in pričakuje rezultate. Super je. Prehrano sem tudi spremenila, povsem sem črtala
Melita Šega je nasmejana, ker se dobro počuti.
sladkarije, ker se mi zdi, da so popolnoma nepotrebne.«
OTROŠKI VRTILJAK
45
na mrnk a kjer' bodo : p
eiai tedni
rfiašie' i pisane' loiskih- otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, .	nam sporočite. ,
Z ' veseljem' vas bomo obiskali.
Tudi modna oblikovalka Urška Drofenik je svojo ustvarjalno pot z magično šivanko začela že kot majhna deklica.
Let's go* na modno revijo!
Obiskali smo angleška oddelka enote Center Vrtca Šentjur
(*Gremo!)
Tokrat so nas naši gostitelji odpeljali na popotovanje, in sicer od oblačil naših babic in dedkov do tistih, ki so jih nosili malčki na modni reviji. Vmes pa smo občudovali še bleščice na plesni obleki, ki jih ustvarja mamica - modna kreatorka.
Otroci so bili v zadnjem času zelo pozorni na vse, kar je bilo povezano z oblačili in njihovo nego. Še posebej, če je dišalo po starem. Vsaj na videz. Tako nas je v garderobi pričakala umetelna razstava likalnikov na žerjavico, pralnih »strojev« za drgnjenje perila v vedru in seveda oblačil, ki so že zelo dolgo iz mode. Kaj pomeni izdelati oblačilce ali okrasek iz blaga, so preizkusili tudi sami.
Z izkušnjami jim je pomagala mamica na obisku - modna oblikovalka Urška Drofenik. Kot nam je zaupala, sama v vrtcu še ni načrtovala svoje modne ka-
»Enkrat bom tudi jaz imela tako obleko ...«
riere, pri desetih letih pa je že prav dobro vedela, kaj bi v življenju rada počela. Da
bi otroci, ki smo jih obiskali tokrat, natančno vedeli, kaj bodo delali nekoč, seveda
Pa naj še kdo reče, da sta pranje in likanje ženski opravili.
ne gre pričakovati. Čisto natančno pa so povedali, da septembra načrtujejo premik
v prvi razred. In verjetno ga bodo pospremili z glasnim »Let's go!« V vrtcu se namreč
že zdaj pridno učijo tudi angleščino.
StO, foto: GrupA
U S T V A R J A L N I C
Nikar ne mislite, da je vse to za v smeti. Vključite domišljijo!
Če nam pošljete kakšno zanimivo fotografijo svojega izdelka, vas čaka knjižna nagrada.
Poštarji nas najdejo na Prešernovi 19, 3000 Celje, digitalne fotografije pa na tednik@nt-rc.si
novi tednik
Petletnik z atijem gleda nogomet in zaman išče pravo barvo svoje Barcelone.
»Ati, za koga midva navijava?« »Za oranžne.«
»Zakaj pa za oranžne? O, glej ga, Messija. Ati, a ima Messi več dresov?«
Čez čas ati pobara malčka:
»Kaj boš ti, ko boš velik?« »Mislim, da bom >golman<...«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Na sodišču
Sodnik reče priči: »Upam, da veste, kaj vas čaka za krivo pričanje!«
Priča: »Dobro vem, obtoženi mi je obljubil nov motor.« V lekarni
Šef vpraša pomočnik: »Zakaj si pa dal gospodu namesto sirupa proti kašlju sredstvo za odvajanje?« Pomočnik: »Zakaj pa ne? Zdaj si niti zakašljati ne upa.«
Spraševali smo vas, o katerih živalih smo pisali v prejšnji številki časopisa.
Pravilen odgovor se glasi: o pasemskih psih na mednarodni razstavi.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Majde Erjavec iz Celja, ki ji bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdo sta februarska zmagovalca maturantske akcije?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 8. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice.
Odraščanje v več delih
1.	Glej da si doma do 22. ure!
2.	Bodi doma do 23. ure!
3.	Lahko si zunaj do polnoči.
4.	Kdaj boš doma?
5.	A ti sploh veš, kje si doma?
Napaka
Vpraša vernik duhovnika: »Ali lahko bogatite na tujih napakah?«
Duhovnik odgovori: »Seveda ne, to je greh!«
»V redu, potem mi pa vrnite sto evrov, ki sem vam jih plačal na poroki pred dvema mesecema.«
Sošolca
Na tržnici se srečata sošolca iz gimnazije. »Živijo, kje si ti, nisem te videl sto let. Kolikor vem, si končal arhitekturo, ne?« »Sem. Povprečje 9,8. Potem pa magisterij, zdaj pa doktorat pripravljam.« »Vsa čast, stari, ti si bil vedno genij. In po čem imaš radič?«
Domači izdelek
Profesorski zbor strojne fakultete so odpeljali na letališče in jih posadili v letalo. Ko so vsi posedli, so jim po zvočniku povedali: »To letalo so v celoti konstruirali študenti naše strojne fakultete.« Profesorji poskačejo pokonci in v paniki zbežijo iz letala, samo eden obsedi. Vprašajo ga, kako to. Pravi: »Če so ga konstruirali naši študenti, zagotovo ne bo niti štartal.«
Ni jih od nikoder
Partizani v zasedi čakajo Nemce. Mine ura, nič. Mineta dve uri, še vedno nič. Minejo tri ure, pa še vedno nič. Oglasi se partizan: »Menda se jim ja ni kaj zgodilo ...«
Ženski in moški način spopada z boleznijo (s spleta)
»Kataloški« duhovnik
Barbari Gradič Oset včasih uspe po pomoti izumiti zanimive besedne zveze. Tako je nazadnje katoliški duhovnik postal »kataloški«. Mogoče bodo res potrebovali kak katalog, glede na to, da jih je vedno manj .
WTUM
Dan žena
r~
Avtor: Milan Alašević
							3	
5	4	7					2	
			1	2	7			
								8
9		2						5
			3	1	6			7
	1		7			9		
	9		5			6		
	7	6	2		4	5		
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Ko na glavo v »osijek« padeš
Stalna pripravljenost in njej odmerjeni finančni dodatki so zdaj že tako razvpiti, da bi bilo pristavljanje novinarskega lončka ob to povsem neumestno. Če nisi pri pravem koritu, se delu na petek in svetek, podnevi in ponoči reče - način življenja. In to je to. Ne jamram, samo naštevam dejstva. Ki pa so v novinarskem svetu vseeno malo čudaška. Če kolegica ob besedni zvezi stalna pripravljenost niti ne trzne z očesom, se temu reče črna kronika. Če sem jaz ob enajstih zvečer še vedno na seji kakšnega odročnega občinskega sveta, pa se temu reče krajevna folklora in višek družabnega življenja. In 33 občinskih svetov naše regije je približno tako različnih, kot če bi se povabili na družinsko kosilo k 33 različnim rodbinam. Na splošno bi lahko rekli, da bolj kot je občina resna, bolj zgodnja je njihova ura običajne občinske seje. Tako v naših mestnih občinah začnejo že kar sredi dneva. Ker večina ljudi - tudi svetnikov - v prostem času še vedno hodi v kakšno služ-bico, še vedno nisem uspela ugotoviti, ali morajo ljudski izbranci svoje »špricanje« na delovnem mestu odslužiti, nadomestiti, opravičiti z nekaj urami letnega dopusta ali pa ta funkcija velja za nekaj podobno človekoljubnega, kot je krvodajalstvo in jim odsotnost z delovnega mesta krijemo davkoplačevalci.
Druga skrajnost so mini občine, kjer se ravnajo bolj po zdravi kmečki pameti in se dobijo, ko delo to dopušča. Glede na letni in zimski čas ter obveznosti v hlevu, prilagodijo tudi uro večernega občinskega srečanja. V teh primerih se dobro ve, kaj je v življenju pomembno in kaj je bolj hobi. Ko te na občinski svet povabijo ob sedmih zvečer, to vseeno ne deluje najbolj resno. In ko malo pred polnočjo še kar debatirajo o avtomobilih, je jasno, da so se fantje pozabili prestaviti za »šank« v sosednji stavbi. Žal smo bile vse ženske predstavnice v izbrani družbi tam po službeni dolžnosti in nam zavijanje z očmi nad izgubljenim časom ni kaj prida pomagalo. Niti takrat, ko se je razprava vrtela o menjavanju papirja na verjetno edinem javnem stranišču
REŠITEV SUDOKU 193
6	7	1	5	8	4	3	9	2
3	2	8	7	6	9	1	5	4
5	9	4	1	3	2	8	6	7
8	6	7	3	2	5	4	1	9
1	3	5	9	4	6	7	2	8
9	4	2	8	7	1	5	3	6
2	5	6	4	1	7	9	8	3
4	8	9	6	5	3	2	7	1
7	1	3	2	9	8	6	4	5
v občini. Aleluja za demokracijo in lokalno samoupravo! Nam vsaj nihče ne ser ... po glavi. Vsaj en večer na mesec ali dva niti boljše polovice ne. Obstajajo pa svetle izjeme, ki bi morale po koncu svojega mandata odpreti kakšno šolo za bodoče župane. V regiji imamo nekaj županov, ki so tako sočni in duhoviti, da bi si jih človek kar zavil za domov. Jim noben resničnostni šov ne seže do kolen. In imamo tako učinkovite, da bi jih bilo treba klonirati in postaviti v vsako pisarno javne uprave po en primerek. Tudi če bi imel dnevni red 30 točk, bi to ne bil noben znak za alarm. Pravila so preprosta: poročevalci so tam za dodatna pojasnila - ne pa zato, da svetnikom na glas berejo poročila, ki jih imajo v gradivu -, govoriš lahko dokler imaš kaj pametnega povedati - verjemite, da se v tem primeru nihče ne sili k besedi bolj, kot je nujno potrebno - in na koncu se splača vse skupaj povabiti še na »glažek«. V nekem občinskem svetu so imeli celo svetnico, ki je skrbela za kulinarično podporo »sejalcem«, žal pa so ljudskim izbrancem volivci v novem sklicu to boniteto odrekli. Potem so tu še občinski sveti, ki so tako sterilno dolgočasni, da se moraš vsake toliko uščipniti, da ne padeš pod mizo od trpljenja. In so tudi taki, kjer od seje do seje čakaš, kdo bo prvi prinesel boksarske rokavice. Kot pravi cehovski glas, se v nekaterih občinah kregajo že od nekdaj, ne samo odkar imajo župana brez vsakega smisla za humor. Tu in tam sicer lahko »prešpricate« kakšno velepomembno sejo o spremenjenih odlokih, prestavljenih potkah in podpisanih peticijah, prav priporočljivo pa to ni. Da je mogoče dobiti premiera sosednje države na mobitel, že vrabci čivkajo. Ta novi papež tvita in tu in tam celo sam pokliče kakšnega nič hudega slutečega vernika, ko pa se naši župani odločijo, da bodo težko dosegljivi, se lahko samo še na trepalnice mečeš. To je res podobno kot na rodbinskem kosilu. Manj se marajo, bolj so obsojeni drug na drugega. Nova poroka, nova žena, nove volitve... nazadnje vedno »fašeš« isti dodatek na nepripravljenost.
SVETNICA BREZ SEJNINE
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
DUHOVITI IZREKI
PESNIK GRUDEN
HUDOBNOST GLINA
Tako rad.
Križam Ke &
uqanKe
ZABOJ ZA SADJE
PERNATA ŽIVAL
DELO IZIDORJA CANKARJA
GEORGE ORWELL
BIVŠA VZHODNA NEMČIJA
PODROČJE OKOLI ČESA
PRIPRAVA ZA
ZAPIRANJE
RUSKI SATELIT
SAMICA LABODA
23
PIANIST -BERTONCELJ
MOŽEV OČE
NEKD. TV-ODDAJA
NASILNA TATVINA
KONJAČ LITIJ
TRGOVSKI POSREDNIK
REKLAMA V OBLIKI FOTOGRAFIJE
PIJAČA STARIH SLOVANOV
BLEDO RDEČ
VINO Z MADEIRE
NEKD. SL. SMUČAR (JURE)
DELO BREZ UMET. VRED
FROTIRNA MAJICA
GOLOGLAVA ŽENSKA (EKSPR.)
ŠTUDENTSKA KNJIŽICA
Draga. zadnje čase gre posel nekoliko slabše. Zal te bom moral...
ZLATNIK (ZASTAR.)
DEL DEDIŠČINE
RADIO ŠTUDENT
OJAČEVALEC, PROMOTOR
PSU PODOBNA ZVER
AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK
AM. IGRALKA HAYWORTH
VRSTA FOTOGRAFSKEGA OBJEKTIVA
IBSENOVA DRAMA
NEKD. IT. PREMIER MORO
JAP. NABIR. BISEROV ROMAN DOSTOJEVSKEGA
ODGOVOR NA POZDRAV
20
IVAN TAVČAR
ZAMAKNJENOST
SLOVENSKI PISATELJ (STANE)
VRSTNO ŠTEVILO LITIJA
NASLOV ŠP. PRINCEV
Del
MOLEKULE
JANEZ DRNOVŠEK
22
SRED-NJEAM. DRŽAVICA OBRED
18
POPOLNA PRAZNINA
Povsod z vami
PRAVLJIČNO BITJE
ENOVALENT-NI RADIKAL
SRBSKA SOLATA
OZN. ZA ATLAŠKE DRŽAVE
12
ZADNJI DEL LADJE NASELJE PRI KRANJU
NEMORALNO, NEČASTNO DEJANJE
FRANCOSKI DEPARTMA KRAJ PRI POSTOJNI
SLIKARKA PLESTENJAK
ZLATO JABOLKO NASPROTNO OD MRTEV
KELLY LEBROCK
NASELJE V BRDIH
19
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER VOHUN
KVARNER-SKI OTOK
ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK)
KRAJ PRI KRŠKEM
POKOJNIKOVA ŽENA
IVAN CANKAR
ŠPORTNI NAPITEK
RENIJ AVTOMOBILSKA OZNAKA TURČIJE
EGIPČANSKI BOG SONCA
PREGLE-DOVALEC, NADZORNIK
DEDALOV SIN
NAJGLOBLJE BREZNO V GRŠKI MITOLOGIJI
ZMAJEVO DREVO
3E
NEKDANJI PREBIVALCI PIRENEJSKEGA POLOTOKA
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za lepotni ritual za obraz v Avrori, centru znanja in zdravja v Celju in knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Avrori, centru znanja in zdravja v Celju
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 8. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 8
Vodoravno: KRAJINAR, ROPARICA, IVANA, EB, PEČ, KIT, STRAN, MIT, IGO, NIHALO, KOMBAJN, GLIKOGEN, ADVOKATURA, IRENA, NK, LIMETA, OREH, BROM, NIVES, NP, ITA, FJELD, SJ, PROTJE, TEZEJ, NES, AD, BONN, JAKA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
V prodaji деј od 15. februarja.
Ona: Novo prijateljstvo vam bo prineslo prijetno presenečenje, vezano na poslovno življenje. Presenečeni ne boste samo vi, ampak tudi druga stran, kar vam bo v veliki meri odprlo vrata v prihodnost.
On: Vzemite si malo časa tudi zase, saj boste drugače zabredli v precejšnje težave. Nekdo vam hoče storiti krivico, od vas pa je odvisno, ali mu boste to tudi pustili. Še vedno imate možnosti, za katere mislite, da so izgubljene.
KAR, ILEGALKA, ABRAHAM, SAMOMOR, ZDRAVILO, TP, GENITIV, NATIS, RABIN, SEMENČNICA, AZIJA, TRANS, SNED.
Geslo: V dobrem in slabem. Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Ljubečni, prejme: Jožica Kuzman s Frankolovega.
2.	nagrado, bon za striženje v salonu Fantazija v Celju, prejme: Danica Poropat iz Celja.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Marija Flajs iz Nove Cerkve.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
KRIŽANKE & UGANKE
www.trik.si
Ona: Odločili se boste za poslovno potezo, ki vam bo v relativno kratkem času prinesla precejšnje koristi. Toda nikar ne zaspite na trenutnih uspehih, ampak izkoristite priložnost, kolikor se le da.
On: Ponovno boste dosegli pomemben uspeh na poslovnem področju, kar bo posledica tako vaše vztrajnosti kot tudi pomoči prijateljev, ki vam zanesljivo stojijo ob strani. Pazite le na nevoščljivce.
DVOJČKA ftp
Ona: Včasih je še najbolje, da se izognete neprijetnemu srečanju, zato boste tudi tokrat ravnali tako. Nekdo bo sicer zaradi tega na nek način razočaran, vendar se bo na koncu sprijaznil z nastalo situacijo.
On: Tisto, kar mislite vi, je le ena od možnih razlag vašega problema. Posvetujte se s prijatelji, saj vam bodo radi pomagali. Prijetna neznanka vam utegne narediti veliko uslugo, ki vam bo omogočila uresničitev ljubezenskih sanj.
Ona: Še sami ne boste vedeli, zakaj ste tako nataknjeni in skoraj popadljivi do tistih, ki vam hočejo le najbolje. Tako boste še vedno kuhali mulo in bili gluhi za nasvete.
On: Postajali boste vedno bolj ljubosumni in nič več vas ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazite se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zamerite. Uspešna poslovnost vas bo stala več, kot pričakujete...
U'./'J»,«,!
Ona: Oglasil se vam bo nekdanji prijatelj in vam predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašajte, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boste kasneje še pošteno kesali - in to upravičeno.
On: Očitno ste vstali z levo nogo, zato se stvari ne odvijajo tako, kot ste si zamislili. Vendar nikar ne skrbite, teden se je šele začel in vse se bo še uredilo. Sprostite se in pustite stvarem, naj gredo svojo pot.
шш
Ona: Če se vam v tem trenutku dozdeva, da vam partner poskuša nekaj prikriti, je še najboljša rešitev, da se poskusite čim bolj odkrito pogovoriti o svojih strahovih. Resnica sploh ne bo tako slaba, kot si.
On: Pustolovščina, ki vas tako mika, je precej manj zanimiva, kot ste pomislili na prvi pogled. Seveda je vse odvisno predvsem od tega, ali vam je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava.
STRELEC
Ona: Kljub pritiskom iz okolice boste ravnali trezno in preudarjeno, predvsem kar zadeva vaše ljubezenske zadeve. S partnerjem bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos.
On: Če boste železo predolgo puščali v ognju, se boste opekli, ko ga boste hoteli pobrati. Zato ne oklevajte predolgo in zadevo čim prej vzemite v svoje roke in jo izpeljite do konca. Splačalo se vam bo.
KOZOROG jSk
Ona: Prenekatera vaša težava je le plod vaše prebujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastalo situacijo. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani.
On: Počutili se boste prikrajšano, vendar boste v resnici dobili več, kot zaslužite. Vsaj enkrat pokažite malo hvaležnosti in poskrbite tudi za druge. Morda vam bodo nekoč to uslugo še bogato povrnili.
Ona: Obeta se vam zanimivo srečanje z osebo, ki jo že dlje časa skrivaj opazujete. Od začetka vam sicer ne bo šla beseda z jezika, a se boste hitro znebili treme. Izvedeli boste nekaj, kar že dolgo sumite.
On: Nikar se ne prenaglite pri odločitvah, ki lahko za dlje časa zaznamujejo vaše življenje. Premislite raje o svojih potezah na ljubezenskem področju, saj se vam lahko neprevidna poteza hitro hudo maščuje.
DEVICA
Ona: Muči vas predvsem notranji nemir, saj pričakujete od življenja vse kaj drugega kot to, kar vam nudi. Prevelika pričakovanja se ponavadi končajo tako, da ste kljub uspehu razočarani. Bodite malo bolj skromni.
On: Jeza ne bo trajala prav dolgo, saj vas bo nasmeh prijateljice povsem razorožil in edino, kar boste imeli v mislih, bo, kako čim bolje preživeti čas v družbi osebe, v katero bi se lahko tudi zaljubili.
VODNAR
Ona: Ljubljeni osebi povzročate preveč preglavic, saj ste preveč samovoljni, da bi se dalo z vami resno in zadovoljivo pogovarjati. To se vam lahko še zelo maščuje, še posebej na ljubezenskem področju.
On: Čim prej skušajte rešiti trenutno zmedo, saj boste tako razrešili situacijo tako v poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Nenazadnje ste trenutno sposobni tudi zadev, o katerih ste do zdaj samo sanjali.
Ona: Nikar ne objokujte tistega, ki vas je pustil na cedilu, temveč se raje posvetite tistemu, ki si vas želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbite tudi za denarne zadeve.
On: To, kar ste storili, boste še krepko obžalovali in tega se že zdaj prav dobro zavedate. Prej bi pomislili na posledice, pa bi bili zdaj v povsem drugačnem položaju. Toda vseeno boste našli prav prijetno rešitev .
2
5
PREZBITERIJ
RADIJ
9
4
10
3
8
6
21
13
7
14
17
16
15
NEDRA
48
RUMENA STRAN
»Naj« slovenski zet in Slatinčani
Marsikateri Slovenec se po eni strani morebitne izvolitve Donalda Trumpa zaradi njegovih bojevitih predvolilnih izjav boji, po drugi strani bi marsikoga veselilo, če bi nekoč Knavsova Melanija iz Sevnice postala prva dama Amerike. Trenutno seveda močno odmeva knjiga o njej. In kaj povezuje Trumpove z našimi kraji?
Pred nekaj leti je Trump osebno promoviral novo znamko kristalnih izdelkov. Njegovo enourno podpisovanje v nadvse imenitni newyorški veleblagovnici Macy's seveda ni bilo brezplačno. Za vsak Donaldov podpis z diamantnim pisalom je bilo treba odšteti najmanj 25 dolarjev. Steklarna Rogaška je morala Trumpu za uporabo njegovega imena za obdobje petih let odšteti običajno plačilo za licenco. Mož naše Melanije, ki ji Donaldovi nasprotniki v zadnjem času maščevalno očitajo »migrantski naglas«, je pač najbogatejši, najuspešnejši in najpomembnejši slovenski zet. Pa še to: ob rojstvu sina Barrona je Steklarna Rogaška poklonila Melaniji čudovito stekleno zibelko. Melanija je ameriškim medijem že večkrat povedala, da sin tekoče govori tudi slovensko.
Z Rogaško Slatino povezuje družino Trump še ena, »neposlovna«, rodbinska povezava. Tam živi njena sestrična in njena sevniška rojakinja mag. Klaudija Redenšek, ki jo v Ob-sotelju poznajo po kulturnem delovanju (Zavod za kulturo Rogaška Slatina je med njenim vodenjem leta 2013 prejel občinsko priznanje). Redenškova, ki je profesorica matematike in biologije ter magistrica menedžmenta, je med drugim predsednica občinskega odbora ene od političnih strank.
BJ
Nova moč v Simbiu, več časa za občinsko gradivo
Finančna direktorica Simbia mag. Darja Turk in direktor Simbia mag. Marko Zidanšek, sicer pa v mestnem svetu predvsem svetnika SLS, sta se poglobljeno zazirala v občinsko gradivo na zadnji seji mestnega sveta. V Simbiu se jima bo na mestu vodje sektorja za investicije kmalu pridružila Tina Kramer, donedavnega direktorica občinske uprave v Mestni občini Celje. Potem bosta Turkova in Zidanšek - v ponedeljek je kot predsednik SLS v Celjskem domu na okrogli mizi o migracijah gostil tudi prvaka NSi, Ljudmilo Novak in SDS, Janeza Janšo - imela morda tudi kakšno minuto več časa za pripravo na sejo mestnega sveta.
RG, foto: GrupA
Multimilijonarja ter predsedniškega kandidata Donalda Trumpa ter morda bodočo prvo damo ZDA Melanijo Trump povezujeta z Rogaško Slatino kar dve vezi. Na fotografiji je videti, kako je Donald pred nekaj leti v New Yorku osebno promoviral izdelke Steklarne Rogaška. Na fotografiji je skupaj z Boštjanom Lesko-varjem, ki je zastopal steklarno.
Visoko leteli, nizko pristali
Šentjurski košarkarski klub se je po osvojitvi naslova državnega prvaka pogumno podal v mednarodno regionalno ligo in bi v njej najbrž tudi obstal, če se ne bi obenem lotil še evropskega pokala. Sodelovanje v njem je terjalo finančna sredstva, ki bi lahko bila namenjena nakupu ene ali dveh okrepitev, obenem pa je moštvo izgubljalo energijo. Obisk v dvorani Golovec je bil sicer zelo dober, med gledalci na tekmi z beograjskim Partizanom sta bila tudi Marjan Vengust in njegov zet Robert Otorepec. Največ tekem sta si skupaj ogledala v Areni Petrol, kamor bosta, sodeč po zadnjem podvigu NK Celje, še prišla.
MSH Foto: GrupA
f* ■ ... »Sparanje municije«
Svetnika stranke DeSUS v celjskem mestnem svetu Jože Zimšek in Štefka Presker sta na vsaki seji mestnega sveta med razpravljavci. Oglasila sta se tudi na zadnji seji, na kateri je bila v ospredju prva obravnava občinskega proračuna. V internem posvetu sta najbrž premišljala, da v prvem krogu še ne gre »pokuriti vse municije« in da je treba še kakšno kost za polemično glodanje občinskih financ prihraniti tudi za drugo branje.
RG, foto: GrupA
Zdravilna voda
Zdravilni učinki mineralne vode iz Rogaške Slatine so splošno znani, zato si je kozarček privoščil tudi zdravnik Jamal Naji, specialist radiologije iz tamkajšnjega medicinskega centra. Za katere težave mu voda najbolj ustreza, nismo spraševali.
Foto: SHERPA