GLASILO OSVOBODILNE ERON3CE SEOEENIJE Ljubljana, tavali IS. maja 1050 LETO XL, ŠT. 115 / BOSAME&NA ŠTEVLLKA 2-Đ$ŠŠ POMEN BORBE NAŠIH STROJEVODIJ ZA VEČJO OBREMENITEV LOKOMOTIV Naši železničarji so si postavili veliko nalogo? izpolniti petletni plan železniškega transporta v štirih letih. Tako predčasno izpolnitev transportne petletke nujno terja naglo naraščanje naše industrijske in rudarske proizvodnje, ki bo v glavnem že letos dosegla tisti cbseg, ki je določen za zadnje leto petletke. Povsem razumljivo je, da vzporedno z razvojem proizvodnje naraščajo tudi transportne naloge, če delovni kolektivi naših železnic, rečnega in pomorskega prometa ne bi mogli izpolniti povečanih transportnih nalog, bi se moralo na marsikaterem področju ustaviti nadaljnje naraščanje proizvodnje. Naši železničarji se dobro zavedajo svoje velike odgovornosti, zato hočejo petletni plan prevoza Izpolniti že letos. Kaj pa pomeni Izpolniti petletni plan železniškega transporta v štirih letih? To pomeni, da morajo naše železnice letos doseči dva in tričetrtkrat-ni predvojni obseg prevozov. Petletni plan namreč določa, da morajo železnice v zadnjem letu petletke prepeljati 53 milijonov ton blaga nasproti 19 milijonom ton pred vojno. Naloga naših železničarjev gotovo ni lahka, kajti še vedno imamo premalo železniških vagonov in lokomotiv, čeprav smo prav na tem področju dosegli že velikanske uspehe od osvoboditve, ko nismo imeli skoraj ničesar. V novi tovarni vagonov v Rankovi-čevem smo začeli serijsko izdelovati tovorne vagone. Ze lani je ta tovarna dala našemu prometu nad 1009 novih tovornih vagonov. Letos so začeli iz-deic-vati vagone velike nosilnosti, in so v štirih mesecih izdelali že 300 dvajsettonskih vagonov, razen tega pa še 20 specialnih vagonov z nosilnostjo 45 oziroma 70 ton. Obe tovarni v Smederevski Palanki in v Kruševcu izdelujeta nove potniške in poštne vagone, tovarna nDjuro Djakoviča pa že tri leta serijsko izdeluje lokomotive za ozkotirne proge in bo letos dala prve serije normalnotirnih lokomotiv. Navzlic izpopolnjevanju veznega parka moramo do skrajnosti izkoristiti naše lokomotive in vagone. To nam je v znatni meri že uspelo. Obtek vagonov, to je čas cd enega nakladanja do drugega, je danes neprimerno krajši kakor Je bil pred vojno, kar omogoča našim železnicam, da dajejo vsak dan našemu gospodarstvu na razpolago 6000 vagonov več kakor pred vojno Izpolnitev petletnega transportnega plana v štirih letih je odvisna seveda predvsem od prizadevnosti in pobude železniških delovnih kolektivov, ki so prav letos pokazali, kako znajo z uspehom premagovati stare norme in postavljati nove. Med prvimi borci za Izpolnitev transportnega plana so naši kurilniški kolektivi. Njim gre zasluga, da se stalno zmanjšujejo velika periodična popravila lokomotiv. Vsako periodično popravilo lokomotiv pomeni izločitev lokomotive za daljšo dobo iz prometa. Mi pa imamo premalo lokomotiv. S skrbno nego strojev sa naši kurilniški kolektivi dosegli, da lokomotive prevozijo pogosto tudi 130.000 do 130.000 km od enega periodičnega popravila do drugega. Z uporabo sredstev proti kctlovcu so hkrati tudi dosegli, da ni treba tako pogosto čistiti kotlov. Vse to omogoča mnogo večje izkoriščanje obstoječega lokomotivnega parka. Sedaj pa so šli naši železničarji še korak naprej. Na pobudo zemunske kurilnice se je začelo v vsej državi veiiko tekmovanje za uvedbo novih delovnih metod v železniškem transportu, predvsem za povečanje obremenitve tovornih vlakov. Mladi zemunski strojevodja Vasiljevič je prvi prepeljal veliko kompozicijo, težko 1560 ton. Potem se je naglo razvilo tekmovanje. Vsak dan je prinesel novo presenečenje, nov rekord: 3000, 4000 in celo 5000 ton. Pretekli teden pa sta strojevodja Rudolf Voje in kurjač Franc Šinkovec prepeljala iz Zaloga v Zagreb vlak v teži 6250 ton in s tem pokazala, kakšen tovor lahko prevozi lokomotiva, kadar je treba v najkrajšem času izvršiti velike transportne naloge in premagati ozka grla. Seveda tako velikih tovornih vlakov ne bomo redno prevažali. Navzlic temu je praktični rezultat tega tekmovanja zelo pomemben in prihaja do izraza v predlogu slovenskih železničarjev, da se poveča povprečna obremenitev lokomotiv v rednem prometu za 25%. Tako bomo dosegli večji prevoz z manjšim številom lokomotiv in ljudi, se pravi z razpoložljivimi lokomotivami bomo lahko izvršili večje prevozne naloge. Večja obremenitev lokomotiv prinaša tudi velik prihranek premoga in maziva na vsako prevoženo tono tovora. Kadar bodo naše železnice pred velikimi sezonskimi prevoznimi nalogami, pa bomo lahko še povečali obremenitev maršrutnih vlakov, ki se ne ustavljajo na vmesnih postajah. Glede na tekmovalne uspehe, ki so jih v kratkem času dosegli naši železničarji, ie predsedništvo centralnega odbora. Žveze sindikatov Jugoslavije skupaj s predstavniki ministrstva za železnice in centralne uprave Sindikata železničarjev izdalo poziv vsem kolektivom železniškega transporta za čim širše izkoriščenje doseženih izkušenj. Poziv ugotavlja, da prehaja pobuda zemunskih strojevodij in kurjačev čedalje bolj na vse ostale kuril-niške kolektive v državi. Zveza sindikatov in ministrstvo pozivata vse železniške kolektive, naj izkoristijo nove izkušnje, sprejmejo nove načine dela in vztrajno nadaljujejo borbo za preseganje norm obremenitve lokomotiv; gospodarska in sindikalna vodstva pa naj zastavijo vse svoje sile, da bo postalo gibanje za prevažanje težkih vlakov stalni sistem dela v vseh naših železniških kolektivih. Tako bomo lahko z razpoložljivim lokomotivskim parkom povečali prevozno moč naših železnic, dosegli boljše izkoriščanje vagonskega parka, zlasti v zvezi s krajšim zadrževanjem v postajah, in znatne prihranke v gorivu in mazivu. Gibanje za uporabo novih delovnih metod v železniškem prevozu pa bo hkrati nov odločen odgovor vsem tistim, ki skušajo preprečiti graditev socializma v naši domovini. Seja odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLR Jugoslavije Odbor za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ ima danes ob 17 v dvorani Sveta narodov sejo z naslednjim dnevnim redom: Predlog za sestavo odborovega poslovnika. Proučevanje predloga za ratifikacijo trgovinskih pogodb z Mehiko, Paragvajem in Urugvajem. Odgovor zunanjega ministra Edvarda Kardelja na vprašanje iz področja zunanjih odnosov FLRJ, ki so jih postavili člani odbora in razprava. Seja bo javna. 4500 mladincev in mladink ter 2000 strokovnih delavcev pri zaključnih delih na avtomobilski cesti Glavna dela na »Cesti bratstva in enotnosti« so bila lani končana. To je prva moderna avtomobilska cesta v naši državi, ki je s svojimi 385 km le za 20 km daljša od zračne črte Beograd—Zagreb. Cestišče, zgrajeno iz betona, asfalta ali drobnih kock, je široko 9 m, cesta pa je speljana tako, da se izogne vseh večjih mest in na-selj, s katerimi je povezana po dovoznih cestah. Nekatere izmed teh dovoznih cest. ki jih bo 250, so že lani vati priključke dovoznih cest, urediti bankine ob robu cestišča, očistiti in utrditi pobočja nasipov, postaviti ograje in znamenja ter izvršiti zaključna dela na nekaterih objektih. Sele, ko bodo vsa ta dela končana, bo cesta v vsej dolžini odprta za normalni promet. Da se izvršijo vsa ta dela, so že med zimo izvršili vse potrebne priprave. Dane3 dela na cesti okrog 2000 strokovnih delavcev in 4500 mladin- zgradili, druge pa gradijo sedaj. Ta največji gradbeni objekt naše petletke je v celoti delo naše mladine infron-tovcev. Samo za dovoz materiala so morali začasno zgraditi 455 km normalnega in 800 km ozkega tira, v nasipe so vgradili 15 milijonov kubičnih metrov zemlje'in peska, postaviti pa so morali 733 gradbenih objektov, od tega 15 mostov v dolžini nad 60 m. Čeprav je cesta v glavnem zgrajena na vsej dolžini, je vendar treba izvršiti še razna zaključna dela. Tako je treba zbetonirati še nekaj desetin kilometrov cestišča, zgraditi in tlako- avtomobilski cev in mladink iz LR Hrvatske, ki so prevzeli častno nalogo, sodelovati pri zaključnih delih. Na tistih odsekih, kjer so lani uredili le začasno cestišče, dela se.daj 8 velikih strojev za betoniranje cestišča, tako imenovanih finišerjev, in sicer pri Ilovi, Okučanih, Novi Gradiški in Brodu. Tudi asfaltne baze v Županji in Novi Kapeli morajo še izvršiti zaključna dela pri asfaltiranju cestišča na nekaterih mestih. Mladinske brigade, ki delajo na cesti, so tudi letos dosegle navzlic deževnemu vremenu lepe uspehe. Se- Setev na Goriškem gre h kraju Setev v okraju Gorica je opravljena približno 83 odstotno. V nižinskih predelih je setev zaključena. V višinskih pa sade predvsem še krompir. V krajevnem odboru Šempas je setveni plan izpolnjen 86 odstotno. Krompir so že skoro ves posadili, koruze in ovsa pa 80 odstotkov. V tem krajevnem odboru so preorali nekaj travnikov, da so povečali njivsko površino, kjer bodo pridelovali vrtnine. Na Goriškem so marsikje v zaostanku z deli v vinogradih. Tako ima zadruga Medana v Brdih opraviti še okrog 25 odstotkov kopi. Sedaj je na vrsti obiranje češenj in bodo morali zadružniki napeti vse svoje sile, predvsem pa dobro organizirati delo, da bodo kos Sad 16.000 mladih irigadnikov iz Bosne in Sercegovine »šnjih delovnih akcij se bo ude-nad 16.000 članov Ljudske mla-Bosne in Hercegovine. Mladina in Hercegovine bo predvsem a industrijske objekte v Zenici raždu in bo pri teh delih sode-nad 9000 članov mladinskih or-icij. Na gradbišča Novega Ben-je odšlo doslej iz Bosne in Kerine 1500, na avtomobilsko cesto d 1000 mladih brigadnikov. Zagreb bo še letos povezan z največjo hidrocentralo na Hrvatskem Graditelji velikanske hidrocentrale »Vinodol« v Hrvatskem Primorju so si postavili veliko nalogo: do konca leta dovršiti naprave za obratovanje prvega agregata v jakosti 39.000 konjskih moči, medtem ko bodo nadaljnja dva agregata postavili prihodnje leto. V podzemeljski strojnici v Triblju že betonirajo temelje za turbine, v septembru pa bodo začeli monterji »Hi-dromontaže« iz Maribora prva montažna dela. Do konca teta mora biti zgrajen tudi daljnovod, ki bo povezal ta najmočnejši vir električne energije na Hrvatskem z glavnim mestom Zagrebom. Ta UO.OOOvoltni daljnovod, ki bo dolg 135 km, že grade. Od 596 nosilcev iz armiranega betona so doslej postavili že 274 nosilcev. Razen velike transformatorske postaje pri Podsusedu, bosta na trasi daljnovoda še dve veliki transformatorski postaji, in sicer v Vrbovškem in pri Karlovcu. Daljnovod bo tudi služil elektrifikaciji železniške proge od Reke do Zagreba. V Skoplja gradijo veiiko mlekarsko podjetje V Madjarih pri Skoplju gradijo veliko mlekarsko podjetje, ki bo začelo obratovati že ob koncu oktobra. Dnevno bo lahko predelalo do 50.000 litrov mleka. Izdelovali bodo mleko v prahu ter razne vrste sira. Gradbena dela so že skoraj zaključena. V kratkem bodo prispeli vsi potrebni stroji, deloma iz inozemstva, deloma pa iz naših domačih tovarn. Celotni s;roški za zgraditev tega mlekarskega podjetja bodo znašali okrog 40 milijonov dinarjev. Hkrati gradijo v Makedoniji okrog 300 objektov za odkup, zbiranje in predelavo mleka. vsem nalogam. Tudi državno posestvo v Vipolžah mora okopati še okrog 4 ha vinogradov. Pri obiranju češenj bodo tu pomagali industrijski delovni kolektivi. V Kanalu ob Soči je setev opravljena okrog 98 odstotkov. Veliko so tu posejali sončnic. Vuga Lojze v Morskem se je zavezal, da bo oddal 230 kg sončnic več kakor lani. V teh krajih so bili lani kmetje zelo zadovoljni z zamenjavo oljnega semena za olje. zato letos pri setvi oljnic ni težav. Ekonomija gradbenega podjetja Pri. morje v Novi Gorici ni obdelala vse zemlje. Se več kakoi en hektar zemljišča je zaraščenega s plevelom. Upajmo, da gradbeno podjetje ne bo dopustilo, da bi mu ekonomija delala sramoto. V splošnem pa spomladanski posevki na Goriškem zelo dobro kažejo. Uspešna pomoč zadrug in državnih posestev pri setvi V mariborski okolici se pomladanska setev približuje h koncu, dolinski predeli so s setvijo v glavnem končali. Prve so kmečke delovne zadruge. Delovna zadruga pri Juriju bo danes posadila še zadnjo koruzo. V hribovitih predelih, kjer je bi) v aprilu zapadel sneg, so s setvijo nekoliko zaostali. Sedaj je v teh krajih obdelano šele tri četrtine orne zemlje. Državna posestva in zadruge so pri setvi veliko pomagala zasebnim kmetom. Tako so v Jarenini zadružniki in člani državnega posestva preorali 5 ha njiv na Pakovem posestvu, kjer ni delovne sile. V St. liju je troje posestev, ki so jih opustili agrarni interesenti, obdelala zadružna ekonomija. Tudi zadružniki iz Svečine so pomagali nekaterim zasebnim kmetom, ki nimajo živine. Lackova zadruga je svojega traktorista s traktorjem poslala v sosedno radvanjsko zadrugo, kjer je preoral okoli 10 ha. Preoral je tudi tri industrijske ekonomije; kmetom, ki nimajo vprežne živine, je preoral okoli 2*2. daj dela na trasi ceste že druga izmena, v začetku prihodnjega meseca pa bo prispela že tretja, medtem ko bo v-■ juliju delalo na cesti nad 6000 srednješolcev in srednješolk,- Kakor zadnja leta, se je tudi letos v mladinskih brigadah razvilo bogato politično, kultumoprosvetno in fizkultur-no življenje. Mnogi člani brigad se usposabljajo v raznih tečajih za ideo-loškopolitično ali kultumoprosvetno delo na vasi in v zadrugah, za knjižničarje, kinooperaterje, voditelje diletantskih skupin in za razne druge poklice, hkrati pa razvijajo živahno flžkulturno življenje. Po planu bodo vsa dela končana v juliju, tako da bo Cesta bratstva in enotnosti v celoti izročena svojemu namenu v začetku avgusta. Delo Ljudske skupščine LR Srbije -Skupščina je soglasno sprejela zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o upravno-teritorialni razdelitvi LR Srbije. Dosedanji rumski okraj je bil razdeljen na dva okraja, na rumskega in fruškogorskega, oba s sedežem v Rumi. Po izvolitvi podpredsednika in sekretarja skupščine je bilo sedmo redno zasedanje končano. Proizvodnja okenskega stekla se bo podvojila V veliki tovarni stekla v Pančevem, ki izdeluje za vso državo plosko (oken. slioj steklo, so po. osvoboditvi dvignili proizvodnjo do skrajne zmogljivosti strojnih naprav, da zadostijo veliki potrebi v zvezi z obnovo in gradnjo stanovanjskih in drugih zgradb. Obnova je danes v glavnem končana, toda potrebe nadalje naraščajo, ker se čedalje bolj razvija gradbena delavnost. Da še povečajo proizvodno zmogljivost so letos v pančevski tovarni znatno skrajšali remont strojev. Prej so ta remont opravljali inozemski delavci in je trajal do šest mesecev. Leto« pa so se delavci odločili, da opravijo remont sami v mnogo krajšem času. Določen je bil rok 80 dni. Pravkar pa so 15 dni pred rokom opravili vse delo. Tako bodo stroje lahko mnogo bolje izkoristili. V tovarni pa bodo kmalu zgradili novo moderno peč št. 3, ki bo omogočila še povečanje proizvodnje ploskega stekla za 100o/». Razen tega bodo v novem delu steklarne izdelovali tudi plosko steklo z večjo površino. MLADINA SE NAVDUŠUJE ZA LETALSTVO Da bi se pionirji in mladinci čim bolje spoznali z življenjem in delom naših pilotov, sta mestna letalska zveza in komanda vojnega letalstva povabili preteklo nedeljo mladince iz avtomehanične šole v St Vidu, lesno obrtne, gozdarske in železničarske šole na ogled naših letal. Med temi je bilo tudi 150 pionirjev iz Kopra. Vsem so mehaniki in piloti razlagali podrobnosti in namen posameznih tipov letal in delovanje motorjev. Med obiskom so jim prikazali več akrobacij, skokov s padali. Videli so tudi naša jadralna letala. Maršal Tito sprefel predstavnike Letalske zveze Maršal Tito je včeraj v prisotnosti člana Politbiroja CK KPJ in predsednika centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Franca Leskoška sprejel predstavnike tretje letne skupščine Letalske zveze Jugoslavije. Delegacijo sta vodila predsednik zveze, generalni major Ladislav Ambrožič in tajnik’ podpolkovnik Mihajlo Velimirovič, sestavljali pa so jo predstavniki naših konstruktorjev, padalcev, pilotov, modelarjev in. voditeljev posameznih letalskih organizacij. , Člani, delegacije so poročali maršalu Titu o delovanju organizacij Letalske zveze ter o poteku letne skupščin* t Maršal. Tito se je pohvalno izrazil p uspehih, ki jih je zveza dosegla pri syi>jem dosedanjem delii, in je v razgovoru z delegati poudaril, da zastopajo (Belegac.ie letalske zveze različne panoge termičnega vzgajanja naših mladih ljudi ter imajo značaj središča izvenarmadne vojaške vzgoje, ne pa samo športnih ustanov. Ce tako nanje gledamo, tedaj lahko tudi laže razumemo pomen njihovega dela in nujnost, da bi našo, mladino čimbolj množično zajeli v organizacijah zveze. — Kolikšno važnost polaga na delo Letalske zveze, je tovariš Tito p kazal tudi na ta način, da je daroval določeno vsoto denarja za nakup raznega pribora in materiala. Na koncu sprejema je maršal Tito želel čim boljše uspehe zvezi in vsem njenim članom, med katerimi so se z lepimi uspehi v zadnjih dneh zlasti izkazali padalci, ter je obljubil, o'a bo tudi najvišje državno vodstvo vselej nudilo potrebno pomoč Letalski zvezi tam, kjer bo naletela na objektivne ali subjektivne težave pri svojem delu. Maršal Tito mladi padalki Članica Aerokluba v Novem Sadu, Zagorka Spisanovič, ki obiskuje tretji letnik trgovske akademije, je te dni v 2.30 urah dosegla 25 skokov s padalom in je njen padalski uspeh v vrsti najboljših svetovnih rezultatov v skokih s padalom za ženske. Obveščen o tem uspehu, je maršal Tito poslal mladi padalki zlato ročno uro. Goriška bo dala tudi letos mnogo češenj in zelenjave Nova Gorica in bližnje zaledje je vrt zgodnje zelenjave in sadja. Ta predel je dal že letos na domači trg okrog 150.000 kg zelenjave. 35.000 kg pa je je bilo poslane v inozemstvo. Mesta Maribor, Ljubljana’, Trbovlje, Celje in središče Slovenskega Primorja pa so že doslej prejela okrog 2 in pol vagona ranih češenj. Prva vagonska pošiljka češenj je bila odpremljena tudi v Avstrijo, mnogo sadja pa bo šlo v inozemstvo z letali. Zaradi aprilskega deževja in toče, ki je zajela nekatera področja, letos sadje ne bo tako obilno obrodilo kakor lani. Zato so odkupno podjetje v Šempetru pri Gorici in množične organizacije sklenile posvetiti vso skrb temu, da pravočasno oberejo vse sadje, ga sortirajo in Na 22 km dolgi pirogi do Vareša gradijo 23 predorov Vzporedno z razvojem železarskega I Vilka 11 in 12. Lete« v januarju so Na Hrvatskem je prvi končal setev ludbreški okraj Spomladanska setev v ludtoreškem okraju na Hrvatskem je uspešno končana. V tekmovanju z ostalimi okraji in z enakomernim opravljanjem setvenih del na državnem, zadružnem in privatnem sektorju je ludbreškim delovnim kmetom uspelo doseči, da je njihov okraj prvi v Ljudski republiki Hrvatski 100»/0 izpolnil pomladansko setev. kombinata v Zenici, kjer bo še letos začel obratovati prvi orjaški plavž, bo moral povečati svojo proizvodnjo tudi rudnik železne rude v Varešu. Čeprav bodo iz Vareša zgradili žičnico do Zenice, bosta morala dobili rudnik in železarna v Varešu tudi normainotimo zvezo z železnico Samac—Sarajevo. Sicer ima Vareš že sedaj ozkotirno zvezo s postajo Pod-lugovi na progi Samac—Sarajevo, vendar je to industrijska proga tretjega razreda, ki že danes ne zmore prometa, zlasti ker ima strme vzpone. Ce je treba tri ali štiri majhne vagone prepeljati do Vareša. morata vleči kar po dve lokomotivi. Navzlic izredno težavnim terenskim razmeram so se naši tehnični strokovnjaki odločili zgraditi normainotimo progo od postaje Podlugovi mimo Breze do Vareša v skupni dolžini 28 km. Progo so začeli graditi lani v jeseni. Hitro so zgradili prvi del proge do rudnika Breza v dolžini 6 km. Od Breze do Vareša pa terja gradnja premostitev najtežjih ovir. Železnico je treba speljati skozi vijugasto sotesko male reke Stavnje. Na tem drugem delu proge je treba povprečno na vsakem kilometru zgraditi predor. V celoti bo na tej 22 kilometrov dolgi progi 23 predorov. 15 mostov in velik viadukt Ze v pozni jeseni so se lotili gradnje predorov. Prišle so tudi prve frontne brigade, da uredijo ploščad za novo veliko postajo premogovnika Breza. Tu je treba nasuti 250.000 ku-bikov zemlje. Material za nasipanje te ploščadi dovažajo več kilometrov daleč. Da se pospeši prevoz materiala za gradnjo ploščadi, so letos frontne brigade dobile iz Slovenije malo lokomotivo. Tako delo sedaj hitreje napreduje. Proti koncu lanskega leta so prispeli na gradbišče proge minerji. Takoj so začeli vrtati predore številka i 1, 2, 4 in 5, potem pa predore šte- prišli še minerji Ličani, da se lotijo najtežjega dela. Danes dela v predorih 46 brigad najboljših minerjev, med katerimi mnoge visoko presegajo dnevne planske naloge, nekatere celo za 200 do 250%. Novo progo gradi železniško gradbeno podjetje številka 1, ki je lani za uspehe v drugem polletju prejelo prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljše med železniškimi gradbenimi podjetji v državi. Graditelji proge Breza—Vareš pa hočejo biti najboljši kolektiv tega najuspešnejšega gradbenega podjetja. Obljubili so železniškemu ministru Todoru Vujasinoviču. da bodo visoko dvignili produktivnost dela in do 1. maja prebili prvi predor, ki je hkrati najdaljši na vsej progi. Sest brigad gradi ta predor, ki je dolg 236 m. Svojo obveznost so izpolnili pol meseca pred rokom in predor prebili že 15. aprila. Nekaj dni prej pa so drugi minerji prebili predor številka 4. Pa tudi graditelji ostalih predorov nočejo zaostati in tekmujejo. da bi čim prej izvršili svojo težko nalogo. Prav tako so graditelji mostov zabeležili prve uspehe. Za prvi most pred prvim predorom so že postavljeni betonski nosilci. Največje gradbišče pa je med 13. in 14. predorom. Med obema predoroma so začeli graditi 135 m dolg viadukt, čigar srednji nosilec bo visok 35m. Tu bo proga speljana iz predora naravnost na viadukt in z viadukta znova v predor. Vsa zemeljska dela na progi izvršujejo frontne brigade. Sedaj deia na trasi 8 frontnih brigad, od katerih ima vsaka svoj sektor. Nova proga do Vareša bo velikega pomena za razvoj železarske industrije v Bosni, ne samo zaradi tega, ker bo odpadlo prekladanje z ozkotirnih na nermainotime vagone in obratno, marveč še bolj zaradi tega, ker bo nova proga šele omogočila povečanje proizvodnje v vareškem rudniku in v železarni. izvedejo tako odkup čim bolje. Vsekakor je treba preprečiti, da bi se ponovilo, kar je bilo lani, ko je precej sadja zgnilo na drevesih. Ker domačini sami vsega ne bodo zmogli, bo potrebno, da pošljejo sosedni okraji frontne brigade, ki bodo pomagale pri poljskih delih, domačini bi pa obirali češnje. Odkupno podjetje bo prevzemalo tudi gozdne sadeže vseh vrst in razna zdravilna zelišča, ki so jih goriške gore in planine polne. Proizvajalci sadja in zelenjave ter nabiralci gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč bodo prejeli poleg zelo ugodne cene v istem znesku še bone za nakup industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah. Odkup zelenjave v teh krajih bi lahko bil mnogo uspešnejši, če ne bi kmetje spreminjali vrtov, ki dajo s primernim plodoredom štirikratno let. no proizvodnjo povrtnin, v navadne njive krompirja, koruze in žita. — Kmetje iz okolice Šempetra in Vrtojbe pravijo, da gojijo danes manj vrtnin predvsem iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da dobijo setvene plane prepozno (ne smemo pozabiti, da se začenja setev v teh krajih vsaj mesec dni prej, kakor v ostalih predelih Slovenije), drugi pa je v obremenjevanju kmetov z obvezno oddajo krompirja, koruze, žita in drugih kmetijskih proizvodov. To prav gotovo ni pravilno. Za pridelovanje krompirja, koruze in žitaric je dovolj površin širom Slovenije, Goriška, ki ima zaradi svoje izrazito sredozemske klime vse pogoje za intenzivno gojenje vrtnin, pa je samo ena. Na to bi morali misliti odgovorni činitelji in storiti vse, da se ti ugodni pogoji še bolj izkoristijo. Delež naše vojske pri zbiranju starega železa Kakor pri drugih akcijah Ljudske Ironte in vseh množičnih organizacij, tako imajo enote naše armade tudi pri zbiranju starega železa vsako leto velik delež. Največji uspehi so bili doseženi lani, ko so samo enote niške vojne oblasti same zbrale 5,042.472 kg starega železa, enote vojnega letalstva pa 3,478.476 kg. Samo pri lanskem prvomajskem tekmovanju so enote Druge proletarske brigade zbrale okoli 65.000 kg. Vsega skupaj so v povojnih letih naši vojaki zbrali nad 15,511.000 kg starega železa ter vse to izročili industriji. Lani so vojaki z največjimi uspehi sodelovali pri zbN ranju starega železja v Makedoniji iH bodo izkušnje te akcije v .vzajemnosti z množičnimi organizacijami v polni meri uporabljene tudi letos. Napoved za sredo: Sončno, popoldne naraščajoča oblačnost, temperatura bo nekoliko padla. Skromni rezultati v Londonu Ko prebiramo časopisna poročila o poteku konference treh zunanjih ministrov, ki se je v soboto končala, se ne moremo otresti vtisa, pa naj si bo, da beremo komentarje desničarskih ali pa kritiko levičarskih listov, da odražajo problemi, s katerimi se pečajo Acheson, Bevin, Schuman. in njihovi svetovalci, v marsičem misli, ki jih je ameriški zunanji minister navedel v svojem februarskem govoru o smotrih ameriške zunanje politike v sedanjem razdobju »hladne vojne« med Zahodom in Vzhodom. Za giavno načelo, ki je važno za politične smotre ZDA v miru, je navedel Acheson možnost sporazuma med nasprotniki v »hladni vojni«, toda ta sporazum bi moral sloneti na upoštevanju »obstoječega dejanskega stanja«. Kakor si je Acheson zamislil ».obstoječe* dejansko stanje« pa je razvidno iz ostalega govora: ».., V naši politiki smo si prizadevali, da zgradimo tak položaj, ki naj razširi področje, za- katerega naj bi veljal možen sporazum, kar pomeni, da moramo ustvariti močne točke namesto šibkih, ki danes veljajo za mnoga področja. Glede Nemčije je naša politika v poskusu, da obnovimo nemško gospodarstvo,.da bi tako Nemčija postala važen del zahodnoevropske skupnosti. Enaki so bili tudi naši smotri z okupacijo Japonske, kolikor velja to za azijski del sveta... Ves smisel gospodarskega obnovitvenega programa v Zahodni Evropi je v tem, da ustvarimo trdnost namesto šibkosti na tem področju. Glavno pozornost so v začetku razgovorov zahodni diplomati posvetili vprašanju, kako spremeniti Zahodno Evropo v »trdno« področje. Zahodna Nemčija ima v seznamu »šibkih« točk gotovo eno prvih mest. O tem so si na zahodu bolj ali manj na jasnem. Težnja vlade Združenih držav Amerike, da okrepi položaj Zahodne Nemčije — tako gospodarski, kakor tudi politični — je dobila že več vidnih izrazov. Najbolj pa se je pokazala ta težnja v predlogu francoskega zunanjega ministra Schumana, ki ga je podal takoj po razgovorih z Acheso-nom. Ta predlog, ki ga nekateri komentarji tolmačijo kot »zahvalo« za ameriško pomoč Francozom v Indokini, vsebuje načrt, po katerem bi se naj francoska in nemška jeklarska ter premogovna industrija združili pod skupno »mednarodno« upravo. Ta predlog ni takq nov, kot bi ga hoteli nekateri prikazati, kajti že prej je isto predlagal Me Cloy, ameriški visoki komisar za Nemčijo, pa tudi predstavnik Marshallovega načrta Hoffman. Francosko desničarsko in vladno časopisje je Scnumanov predlog sprejela z velikim navdušenjem, prav tako tudi zahodnonemški listi, ki podpirajo Adenauerjevo politiko. Naravno je, da so ameriški listi »Schu-tnanovo iniciativo« pozdravili. Toda britansko časopisje je bilo glede tega bolj skeptično. Londonski krogi so že ponovno izrazili svojo bojazen glede nemške konkurence na svetovnem tržišču, zato so posebno britanski listi, ki zastopajo interese angleške težke industrije (Birmingham), v. pr. »Daily Express« ostro napadli predlog francoske vlade. Konference zunanjih ministrov v Londonu naj bi izgladile tudi to nasprotje, kakor tadi vsa ostala »nevarna nesoglasja, ki ovirajo varnost zahodnega sveta«. V okvir razpravljanja, kako okrepiti »šibke točke«, spada tudi vprašanje »kronične neuravnovešenosti« v mednarodni trgovini, ki postavlja zahodnoevropske države v težak položaj nasprcti ameriškemu vplivu na svetovnih tržiščih. Ni dolgo tega, kar I Je londonski »Times« ta položaj označi za. takega, da »ni pričakovati nobenega izboljšanja«, posebno še, ker so strokovnjaki OZN, ki so pretresali gospodarski položaj zahodnoevropskih držav bili mnenja, naj bi morda te države črpale vire za preskrbo in iskale novih tržišč »v tistih delih sveta, ki še niso popolnoma raziskani«. Naravno je, da takšna »rešitev« ni zadovoljila gospodarstvenikov držav Zahodne Evrope, posebno Anglije in Francije, temveč je še bolj zaostrila nasprotja, ki vladajo v gospodarstvu kapitalističnih držav. Delo londonske konference pa ni omejeno zgolj na vprašanje, kako »spremeniti ali koordinirati« politiko zahodnih sil V Evropi oziroma, ka.ko okrepiti položaj Atlantskega pakta s pomočjo stalnega političnega odbora, iti ga je predlagal predsednik francoske vlade Bidault, temveč obsega tudi vprašanje drugih »šibkih« točk zahodne politike, v prvi vrsti vprašanje Daljnega vzhoda in Jugovzhodne Azije. Potem ko je ameriška politika doživela polom na Kitajskem, se ameriška diplomacija trudi utrditi ostale ogrožene točke. Teh pa ni malo: Korejo ni mogoče šteti med »trdne« postojanke po Aehesonovem mnenju; spreminjanje Japonske v nekako zahodno Nemčijo v Aziji pa resno bega Britance, ki jim preti japonski dumping na šterlingovih področjih ne samo v Aziji, marveč tudi v Afriki in — celo v Južni Ameriki. O razmerah v Indokini, ki jo je novinarka Me Cormick v »New York Herald Tribune« označila kot azijsko »Grči- jo«, sta razpravljala te T predhodnih razgovorih Acheson in Schuman. Tudi Indokine ne more zahodna diplomacija uvrstiti med »trdna« področja, kajti ne francoska vojska ne ameriški denar in orožje niso mogli zatreti v petih letih, odkar traja »umazana vojna« proti Vietnamcem, revolucionarnega narodnoosvobodilnega gibanja v tej deželi. Opazovalci so dobili vtis. da so uspehi konferece manjši, kakor so priča-kocali, Načrti o okrepitvi Atlantske skupnosti so se zelo zmanjšali, »kupna poiitka v jugovzhodni Aziji je orne. jena zgolj na Indokino. Konferenca držav Atlantskega pakta London, 15. maja. Izredni dopisnik francoskega radija na konferenci 12 zunanjih ministrov držav Atlantskega pakta poroča: Danes se je začela v Londonu pod predsedstvom ameriškega zunanjega ministra Achesona konferenca 12 zunanjih ministrov držav Atlantskega pakta. Konference se udeležujejo Anglija, Amerika, Belgija. Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Danska, Islandija, Francija, Italija, Portugalska in Kanar da. Zunanji ministri 12 držav bodo predvsem obravnavali načrte zunanjih ministrov treh velesil, ki so pravkar končali svojo ožjo konferenco v Londonu, to je, učinkovitost dosedanjih izvršilnih organov Atlantskega pakta, vprašanje Nemčije in nato še sklepe 12 ministrov narodne obrambe, ki so pred kratkim zasedali v Haagu. Zveza sindikatov Jugoslavije izstopila Iz Svetovne sindikalne federacije dela Beograd, 15. maja. (Tanjug) Na XI. plenumu Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil danes v Beograda, je bilo sklenjeno, da Zveza sindikatov Jugoslavije izstopi iz Svetovne sindikalne federacije dela. Plenum je sklenil, da bo prekinil vsako zvezo s Svetovno sindikalno federacijo, dokler ne bo ta Federacija do temelja spremenila dosedanjo politično smer v bistvenih vprašanjih mednarodnega sindikalnega gibanja in dokler ne bodo spremenili negativnega stališča današnjega vodstva SSF do Zveze sindikatov Jugoslavije ln socialistične Jugoslavije. Plenum Je prav tako izjavil, da Zveza sindikatov Jugoslavije ne bo pristopila k nobeni sedanji mednarodni sindikalni organizaciji. Zmaga opozicije v Turčiji Ankara, 15. maja. Pariški radio poroča, da je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah izvojevaia opozicionalna demokratična stranka popolno zmago. Prvak demokratične stranke, bivši preds. turškega parlamenta zatrjuje, da Očitki Mehike ameriškim monopolom Havana, 15. maja. (Reuter) Na zasedanju medameriškega odbora za demokracijo in svobodo v. Havani je mehiški delegat predložil resolucije, v kateri zahteva, naj se ameriški monopoli, ki jih učinkovito podpira zunanje ministrstvo, razglase za glavnega činitelja pri uvajanju tiranskih režimov v državah Latinske Amerike. Prav tako se v resoluciji zahteva, naj se obsodi kolonialni sistem v ameriški posesti Pcrtorico in politično delovanj* katoliške cerkve v Latinski Ameriki. Ker je odbor zavrnil mehiški predlog resolucije, so mehiški delegati zapustili zasedanje. Občinske volitve v Angliji London, 14. maja. (Tanjug) V 83 velikih mestih Anglije razen v Londonu ter v 309 manjših krajih so bile volitve za tretjino članov občinskih svetov. Po končnih votivnih izidih je dobila konservativna stranka 279 novih mest, izgubila pa jih je 69. Laburistična stranka je dobila 81 mest manj, kot jih je imela prej. neodvisna pa 109 manj. Od 347 kandidatov Komunistične partije ni bil izvoljen niti eden. Čeprav ima konservativna stranka po teh volitvah v občinskih svetih 210 mest več kot prej, je dobila nadzorstvo samo nad 6 občinami, kar je relativno majhna sprememba. Volitev se je udeležilo okrog 40% vpisanih volivcev. Kuomintang je izgubil na Hainanu 30.000 mož Peking, 15. maja. (Ag. Nova Kit.) Po poročilu poveljstva IV. ljudske armade je bilo v bitki za otok Hainan onesposobljenih nad 30.000 Kuomin-tangovih vojakov in oficirjev. Boji na otoku so se začeli 17. aprila z izkrcanjem narodnoosvobodilnih enot in so se končali 30. aprila, ko je bil na Hainanu popolnoma zlomljen odpor Kuomintangovih čet. Med vojnim plenom je okrog 1600 pušk in strojnih pušk, 447 različnih topov, 140 kamionov in oklepnih voz in ena ladja. Z osvoboditvijo otoka Hainana so bile ustvarjene ugodne možnosti za osvoboditev Formoze, otokov Cušan in Kinnena, zadnjih oporišč Kuomintangovih ostankov. je dobila demokratična stranka najmanj 350 mandatov od 487, kolikor ima turška narodna skupščina poslancev. Najmanj 9 sedanjih ministrov je izgu. bilo mandate, med njimi tudi predsed. nik vlade in minister za zunanje zadeve. Predsednik republike je baje izgubil svoj poslanski mandat v Ankari, pač pa je bil izvoljen v nekem drugem voiivnem okraju. V nekaj vrstah. London, 15. maja. Konferenca zastopnikov članic Britanske skupnosti narodov o vprašanjih gospodarske pomoči jugovzhodni Aziji, se je začela danes v Sidneyu. Konference se udeležujejo delegati Avstralije, Kanade, Ceylona, Indije, Pakistana in Nove Zelandije. Rim, 14. maja. Na predlog državnega odbora za obnovo je italijanska vlada sklenila v celoti razpustiti institut za subvencije poldržavnim kovinskim in strojnim podjetjem (»FIM«), Po uradnem poročilu bodo morali zaradi tega sklepa zapreti številna italijanska podjetja in odpustiti nad 200.000 delavcev. Rim, 14. maja. Med Francijo in Italijo je bil dosežen sporazum o poštni uniji in PTT tarifah. Po tem dogovoru bodo pričenši s 1. junijem tarife za poštni promet med obema državama izenačene s tarifami, veljavnimi za notranji poštni promet v obeh državah. London, 14. maja. Vladi Pakistana in Indije sta se sporazumeli, da bosta čimprej zamenjali vojne ujetnike iz borb v Kašmiru. Po poročilih pakistanskega tiska, bo Pakistan repatri-iral tudi nemuslimane, ki bi se radi vrnili v tisti del Kašmira, ki je v okviru Indije. New York, 14. maja. Generalni sekretar Komunistične partije ZDA Denis je bil poslan v neko kaznilnico v Kolumbiji na prestajanje kazni na leto dni. Denis je bil obsojen, češ da ni »spoštoval kongresa«, ker ni hotel dati izjave pred »komisijo za raziskovanje protiameriške dejavnosti«. Pred »Tednom matere in otroka« * Pionirji 1. b razreda Pregled dela Ljudske fronte v Beogradu Na zasedanju plenuma Ljudska fronte Beograda so poročali o veliki pomoči, ki so jo dajale frontne organizacije ljudski oblasti pri izpolnjevanju nalog lokalnega gospodarstva ter socialnega in zdravstvenega skrbstva. Pri urejevanju mesta je sodelovalo 511 prostovoljnih delovnih brigad, ki so imele nad 125.000 brigadnikov, članov Ljudske fronte in Ljudske mladine Tč brigade so opravile veliko delo v vrednosti nad 82 milijonov dinarjev. Za industrijo so zbrali beograjski frontovcl nad 1.380.000 kg starega železa in nad 150.000 kg drugih od. padkov. Med letom je bilo 24 tečajev za prvo pomoč, ki so imeli nad 10.000 udeležencev. Člani Ljudke fronte so sodelovali tudi z velikim uspehom pri tednu matere in otroka, pri borbi proti jetiki, pri cepljenju, pri akciji denarnega varčevanja, pri popisovanju stanovanj itd. Nad 14.000 beograjskih žena Je šivalo za otroška zavetišča in dijaške kuhinje. Nad 1260 zborov volivcev se je udeležilo nad 94.000. frontovcev, ki so stavili nad 11.000 koristnih predlogov za odpravo raznih napak v delu državnega gospodarskega aparata. Zlasti so bili koristni predlogi za zboljšanje trgovske mreže in za ureditev raznih delavnic. Ljudsko oblast Je dobro podpiralo tudi nad 2900 ljudskih inšpektorjev, pri ljudskih sodiščih pa je sodelovalo nad 1500 članov Ljudske fronte, Nad 500 beograjskih Irontovcer v strokovnih tečajih Nad 500 frontovcev iz vseh rajonov Beograda bo te dni dovršilo strokovne tečaje, na katerih te bodo usposobili za polkvalificirane zidarje, tesarje, mizarje, pleskarje ln druge »trokov-njake gradbene stroke. Te tečaje je pred tremi meseci organiziral mestni odbor Ljudske fronte, prostovoljno pa predavajo na njih inženirji in drugi strokovnjaki. Frontovcl so na tečajih pokazali vso svojo vnemo, pri praktičnem delu pa tudi velike uspehe. Pri praktičnem delu se je pokazalo, da nekateri tečajniki že presegajo norme kvalificiranih zidarjev. Po končanem tečaju bodo udeleženci na raznih gradbiščih vodili dela svoje stroke. Priprave za teden narodne kulture v Dalmaciji Za drugi kongres Zveze kulturnih ln prosvetnih društev Makedonije, ki se bo začel 22. junija v Ohridu in bo združen s tednom nacionalne kulture, so v vsej Makedoniji že zdaj velike priprave. Udeležili se ga bodo delegati kulturnih in prosvetnih organizacij iz vse države, svoj obisk pa so napovedali tudi mnogi napredni kulturni in javni delavci iz Francije, Švice in Italije. Med tednom kulture bodo v vseh večjih krajih prireditve kulturnih ln umetniških društev Makedonije, v večjih mestih pa bodo gostovale tudi skupine iz drugih naših republik. Obsodba udeleženca pri umoru Djure Djakoviča Kazenski senat okrožnega sodišča za mesto Beograd je obsodil na smrt z ustrelitvijo bivšega orožniškega narednika Nikolo Aralico, ki je bil udeležen pri umoru organizacijskega sekretarja CK KPJ Djura Djakoviča in tajnika nekdanje Rdeče pomoči Nikole Hecimoviča 25. aprila 1929 na Ostrem vrhu blizu avstrijske meje. Djakovič in Hecimovič sta bila z drugimi komunisti vred zajeta v Zar grebu 20. aprila 1929. Po treh dneh zverinskega mučenja v poSicijskem zaporu sta zagrebška orožniška podoficirja Aralica in Brkič dobila nalogo, naj odvedeta Djakoviča in Hecimoviča v obmejne kraje nad Mariborom, kjer imata baje skrito iz Avstrije preneseno prepovedano literaturo. Naročeno jima je bilo, naj oba jetnika ubijeta z izgovorom, da sta hotela zbežati čez mejo. To naročilo sta Aralica in Brkič izvršila ln je komisija pozneje ugotovila, da sta bila Djakovič in Hecimovič ubita s streli v prsa. Nikola Aralica je bil ves čas okupacije v oddelku Nedičeve srbske državne straže, organi ljudske oblasti pa so ga odkrili šele pred kratkim. Na razpravi svoje udeležbe pri dvojnem umoru ni tajil, opravičeval pa se je s podrejenostjo. Pionirji l.b razreda gimnazije na Viču se zbirajo k sestanku. V razredu šumi kot v panju. Drobna pionirka Sonja »1 v naglici zapisuje naslove. Ker je bolna, pojde v ponedeljek s kolonijo na morje. »Da boš pisala!« »Ce mi ne boš pisala...« jo rotijo učenke, Nato posedejo, dekleta spredaj, fantje zadaj. Polagoma se umirijo, Desetarji poročajo o svojih desetinah: koliko nezadostnih so si nabrale, koliko so zboljšale učne uspehe, disciplino. II. desetina se je vidno poboljšala, S 33 nezadostnih je prišla na 16. Se vedno slabo, pa vendarle lep napredek. Tudi disciplina je boljša. Le pri delitvi kakava Je še nered. 1. b razred bi hotel tudi to popraviti. Pionir iz zadnje klopi predlaga, da bi šli k delitvi v vrsti, po parih. Pionirjem se zdi predlog dober. Kdor pa obljube ne bo izpolnjeval, ne pojde na izlet. Ob poročilu o šahovskem tekmovanju s tovariši iz Doma slepih se spomnijo, da bi svoje slepe tovariše lahko s čim razveselili. Tudi slepi so ob tekmovanju njihovega najboljšega šahista razveselili z darilom. »Z Igro?« »Igre ne vidijo.« »Z deklamacijami?« »S petjem?« ugibajo pionirji. Tatjanca z okroglim zardelim obrazkom je prva pripravljena sodelovati. Lepo, z občutkom recitira. Metod, ki zna igrati harmoniko, pomišlja. Pionirji mu prigovarjajo. 1. b bi hotel kar sam pripraviti spored za vso prireditev, brez sodelovanja ostalih razredov. A o tem Se bodo še pogovorili, da drugi, ki bi želeli sodelovati, ne bodo užaljeni. Recitacijski odbor poživi sestanek s pesmijo o delu, Tatjanca pa s pesmijo »Sinku«. Načelnik čete jim prebere pošto. Tine, mladinec, jim pošilja pozdrave s Koroške, tovarišica razredničarka z morja. Tudi s Primorske, pa s Trsta. Tolmina in Koroške nestrpno pričakujejo odgovor. Se o izletu se morajo pogovoriti. Letos si bodo ogledali Opatijo. Vse leto so pridno vlagali denar na skupno hranilno knjižico. Okrog 5000 din so zbrali. Za izlet bo ta denar precej odlegel, tako da staršem ne bo treba preveč skrbeti. Poleg tegs so se naučili varčevati in še nekaj lepšega: pomagati drug drugemu. Denar je Kakor pretekla leta je tudi leto» AF2 V pripravah za »Teden matere in otroka« v goriški oblasti najbolj aktivna. Ostale organizacije pomagajo malo ali pa nič. V tovarni cementa v Anhovem nameravajo odpreti DID. Lani svoje obljube za teden matere in otroka niso izpolnili. V Idrijskem okraju so V3e osriovne organizacije AF2 sestavile plane razen ene same organizacije. V tednu matere in otroka bodo posvetili posebno skrb otrokom - rejencem. Ugotovili so n. pr., da so nekateri otroci v reji pri jetičnih družinah, nekatere družine slabo ravnajo z njimi, ali pa 6o otroci prepuščeni sami sebi. Za obdaritev najrevnejših družin ob zaključku tedna matere in otroka so že zbrali 97.000 din. V Cerknem so 1. maja odprli krasen, moderno urejen zdravstveni dom. V domu je tudi materinska posvetovalnica, zobna ambulanta itd. V goriškem okraju je posebno aktivno zdravstveno osebje. Pregledali so že vse šolske otroke v Brdih. Žene pripravljajo zdravstvena in vzgojna predavanja, izlete, lutkovne predstave itd. Po vseh trgovinah pregledujejo, kako poslujejo oddelki za mater in otroka in odpravljajo morebitne napake. Upravniki restavracij so se na skupni konferenci posvetovali, kako bi zboljšali restavracije. Novi udarniki med Železničarji Delovni kolektiv nadzomištva za zgradbe pri direkciji železnic v Ljubljani je spet proglasil 32 udarnikov. Od teh sta klepar Oskar Mežnar in kovač Franc Bahar že četrtič udarnika. Novi udarniki - železničarji ponovno dokazujejo svojo pripravljenost, da Čim več prispevajo za izpolnitev Titove petletke. last vseh, n« glede na to, fcollko JI kdo vložil. Globoko tovarištvo je sploh odlika l.b razreda. Razredničarka Jim zelo pomaga, da se naučijo razlikovati dobro od slabega. Ko so izvedeli, da pojde mladina iz osme na daljše potovanje po morju, so bili takoj pripravljeni pomagati. »Ali bo 500.— dovolj?« so spraševali. »Pa bi jim dali 700.—, ko je ravno nad 1000.—!« S tombolo so bili zbrali 1700 dinarjev. »Dajmo jifn 1000.—, pa bo nam ostalo 700.—. Na daljši izlet gredo in bodo več potrebovali.« Preme-njali so denar v lep, nov tisočak in ga s prisrčnim pisemcem poslali. Pa ne kot plačilo za prelepo novoletno jelko, ki so jim jo mladinci pripravili. Za tisto so jim še čisto posebej hvaležni. Ko je pionirki Sonji umrla mama, so šli vsi na pogreb, jo obdarili in ji napisali pisemce, da bi čutila, da so vsi z njo, da ni sama. Tudi danes, ko je Sonja zadnjikrat na pionirskem sestanku, se s cvetjem poslavljajo od nje in ji želijo, da bi se zdrava vrnila, • Težko Je oceniti, katera čet* Kajuhovega odreda je boljša. Vssk razred ima kako posebnost. 1. d se ponaša z odličnim govornikom, ki redno daje politične preglede, zato je razred politično najbolje razgledan. V 2. c pionirke same sestavljajo plese za svojo baletno skupino. L a razred je dober v recitiranju. Za recitacije in petje je med pionirji največ zanimanja. V pevski zbor je vključenih 129. Ce bi se statistični urad izselil iz njihove telovadnice, da bi imeli kje vaditi in nastopati, bi lahko mnogo več dosegli. Pa se zaman borijo. Odgovorni forum za potrebe šole nima kdovekaj razumevanja. Tudi brodarski in modelarski krožek je lepo uspeval. Izdelali so že nekaj modelov. Pozneje pa so krožki razpadli, ker mladinec, ki je krožke vodil, zaradi učenja ni več zmagoval. Ali takrat res ni bilo mogoče najti drugega? Od časa do časa priredijo pravljične ure. V DID so ob nekem takem obisku prostor pravljično uredili in razsvetlili. Pravljično oblečena pionirka pa je ob spremljavi klavirja pripovedovala pravljice. Otroci imajo za take domisleke mnogo smisla, žal pa manjka igric. Po sindikalnih organizacijah so predavanja o zaščiti matere in otroka. V okraju Sežana bodo posvetili posebno skrb predelom v Istri, kjer so nekateri kraji zelo zapuščeni. Obiskali bodo vse vasi. V Divači, Dutovljah pa tudi drugod so pregledali otrokom zobe. V Sežani bodo odprli DID, v Materiji materinsko posvetovalnico. 2ene iz Postojne so napovedale tekmovanje ženam iz Cerknice in iz St. Petra na Krasu. V partizanski vasi Babnem polju v loški dolini bodo žene obdarile vojne sirote in matere padlih borcev. 2ene iz Cerknice bodo uredile knjižnice, postavile patronat nad mlečno kuhinjo in otroško restavracijo, osnovale bodo tudi stalno lutkovno gledališče. Žene iz Unca so organizirale medsebojno pomoč za obdelavo zemlje in se tudi za teden matere in otroka vestno pripravljajo. V Iga vasi množične organizacije pomagajo v pripravah na teden matere in otroka. V okraju Postojna bo zdravstveno osebje s 30 zdravstvenimi predavanji seznanilo ljudi z najnujnejšim. V Zagorju in Beljskem so že rentgenski pregledali otroke. Učiteljstvo se je namenilo v tem tekmovanju čim tesneje povezati šolo in dom. Kaj si matere tudi še želijo? Vse naše matere si želijo, da bi za »Teden matere in otroka« naše tovarne izdelale več takih predmetov, ki jih otroci nujno potrebujejo in ki so bolj potrebni kot igrače. Fredvsem naj bi izdelale dovolj otroških sandal, dolgih in kratkih, štev. 5. 6, 7 in 8 sploh ni mogoče dobiti. Zakaj ni otroških puloverjev na točke, medtem ko jih je v prosti prodaji dovolj? Ce bi do »Tedna matere in otroka« izdelali in dali v promet te predmete, bi se s tem zares pokazala skrb za otroka. T. B. SKRB IN DELO ZA MATER IN OTROKA v goriški oblasti Človek in ocean Prejeli smo: Dr Miroslav Zei. ČLOVEK IN OCEAN. Prirotl-oznmatvena knjižnica 6. Opremil in _ilustriral Zlatko Zei. Strani 2)6. — Državna založba Slovenia^. Ljubljana 1950. Slovenska literatura o morju je prav skromna, saj smo imeli doslej le dve- izvirni deli in med vojno izdano priredbo znanega dela Henrika van Locna »Ladje«. (Izvirni naslov ie »Brodovi in njihove poti«.) Nekaj let pred zadnjo vojno je izšla kot redna izdaja Mohorjeve družbe knjiga »Naše morje« z geografskim opisom Jadrana (dr. V. Bohinec), s pregledom borb za Jadran (S. Kranjec) ter opisom umetnostnih spomenikov Dalmacije (dr. K. Dobida). Po osvoboditvi 1.1947 je Državna založba Slovenije izdala kot prvi zvezek Prirodcznanstvene knjižnice knjigo »Življenje našega Jadrana«, ki sta jo napisala biolog dr. Miroslav Zei in zdravnik dr. Jan Zhanel. S šestim zvezkom iste knjižnice smo sedaj dobili novo delo o morju »Človek in ocean«, ki ga je napisal profesor ljubljanske univerze dr. Miroslav Zel. izgradnja socializma v naši državi obsega tudi izkoriščanje morja v vseh danih možnostih, o čemer nam priča io številke primerjalnega petletnega načrta. Tako bomo v letu 1950 dvignili pomorski promet v primeri z L 1939 za 155 do 360%! Ni potrebno še posebej podčrtavati našega prizadevanja, da bi vzpostavili trgovske zveze z ostalim svetom, saj nam o tem prepričljivo govorijo obnovitvena dela v vseh naših lukah in še prav posebej gradnja naše centralne luke Ploče-Kardeljevo. Temu, recimo, zunanjemu ustvarjanju Jugoslavije kot pomembne pomorske države, mora hkrati slediti tudi notranja politična izgradnja naših množic v miselnosti in prepričanju, da smo po geografskem položaju, po legi in zmogljivosti našega morja in obale kakor tudi po preteklosti našega obmorskega življa in njegovih sposobnostih tudi v resnici pomorska država. Morje samo na sebi, pa če je še tako slikovito in lepo, ne daje ljudstvu in državi pravice. da bi se šteli med pomorske države: to nam bo dala šele zavest, da nam more to morje ustvariti pogoje za lepše življenje, za dvig našega ugleda v svetu, za varnost in gospodarsko moč. Morje je naše okno v svet. Naše ljudstvo se tega še premalo zaveda, v njem je vse preveč kontinentalne miselnosti, iz katere ga moremo iztrgati. K temu bo prav gotovo mnogo pripomogel tudi tisk, ki seznanja široki krog bralcev z vsem, kar je potrebno vedeti o našem Jadranu. ki pa naj popelje bralca tudi na brezbrežne planjave svetovnih oceanov. Zeieva knjiga »Človek in ocean« ima ta namen. S poljudno besedo in številnim slikovnim gradivom seznani bralca s tremi dejavnostmi človeka v zvezi z morjem kot celoto, z oceanom. V prvem delu z naslovom »Človek je odkril ocean« je opis začetkov prometa in osvajanja morja s primitivnimi sredstvi do današnjih modemih priprav, ki dajejo vse pogoje za varno plovbo. Tu so v kratkem opisana potovanja Krištofa Kolumba-, Vasca de Gama, Magelh&esa (Magelana), kakor tudi našega rojaka kapitana Ivana Visina iz Boke Kotorske, ki je na svojem sedem let trajajočem potovanju objadral svet. Od začetka morske plovbe do pred nekaj desetletij so si drzni morjeplovci le z veslom in jadrom podvrgli skoraj vsa morja. Izum parnika ni takoj izpodrinil jadrnice; 1. 1870 je bilo svetovno trgovsko ladjevje sestavljeno iz 88 % jadrnic in samo 12 % parnikov. Pred začetkom druge svetovne vojne je razmerje že 1:99: med 99 % ladij pa je že 22 % motornih ladij. V n«š čas sega tudi osvajanje arktičnih morij (Celjuskincil). Z iznajdbo radarja, z izpopolnitvijo orientacijskih in drugih priprav, s katerimi so opremljene sodobne ladje, postaja potovanje po morju vedno varnejše. V drugem delu le podana podoba. ki si jo je ustvarjal človek o oceanih, kd je proučeval ta ogromni del zemeljskega kontinenta tako po njegovih zunanjih elementih iv»da, dno, globine), kakor tudi po njegovem življenju, ki še bistveno razlikuje od kopenskega. V tem delu knjige zvemo, kako si je človek postopoma vse do današnjih dni ustvarjal in izpopolnjeval podobo o širini, globini ter obliki dna, o morskih valovih in morskih strujah ter o živalstvu oceanov. Kljub mnogim različnostim in nasprotjem v življenju tega neizmernega vodovja je vse to življenje povezano v veličastno dinamično celoto, kot jo ustvarjata morska cirkulacija in razprostranjenost ter pestrost morske favne. »Človek gospodari oceanu« Je naslov tretjega dela knjige. V devetih poglavjih nas pisatelj seznani z opisom ribolova, ki je izrednega gospodarskega pomena, saj morski lov upravičeno imenujemo »letina brez setve«. V posebnih poglavjih opisuje pisec razvoj morskega ribolova, ki zaposluje po vsem svetu okoli pet milijonov ljudi; število ljudi pa, ki sodelujejo v ribji industriji, presega petdeset milijonov. Pisatelj nas seznanja s sodobnim globinskim ribolovom ter lovom klupeidov (razne vrste sardel). Ta lev Je posebno važen, saj daje samo letni lov atlantsko-medite-ranske sardele 300.000 ton a ta številka je na zadnjem mestu v tabeli svetovnega donosa ribolov* klupeidov! O gospodarskem pomenu morskega ribolova nam zgovorno priča primer Alaske: carska Rusija je 1. 1867 prodala ta polotok Združenim ameriškim drž^vzfh m 7,200,000 dolarjev, 1, 1943 pa so na Alaski nalovili za približno 58,000.000 dolarjev lososov! Naj navedemo še en primer: svetovna morja dajejo 15—18 milijonov ton rib, celine pa 30—40 milijonov klavne živine. Razmerje je torej 1 2, kar samo po sebi prepričevalno govori o velikem pomenu ribe kot prehranbenega predmeta. Razumljivo je zato tudi vprašanje racionalizacije pomorskega ribolova, ki postaj* važen problem politične ekonomije. Primer neomejenega in samo po dobičku hlepečega lova na kite, te »plavajoče tvornice maščob«, o katerem je v knjigi posebno poglavje, sili k mednarodnemu nadzorstvu kitolova. Številni morski zakladi, kakor so morska sol, razne rude, ostrige, spužve, koralje, morske trave in še marsikaj je v veliki meri še neizrabljeno. V posebnem poglavju je pregled jadranskega ribištva ter njegov pomen za obmorske kraje in za celotno gospodarstvo naše države. Tako smo 1. 1948 kljub občutnim vojnim posledicam dvignili to produkcijsko gospodarsko panogo od 11.000 na 13.000 ton. Sploh se avtor povsod, kjer je le mogoče, dotakne našega morja in problemov, ki so ob obravnavanem predmetu v zvezi z nami, kar daje knjigi še posebno vrednost in bi bilo zato koristno, da bi delo našlo izdajatelja še med ostalimi jugoslovanskimi za-ložništvi. Knjiga je bogato ilustrirana (nad 100 slik), ki jih je izdelal Zlatko Zei Slik«« «p nazorne, lg pri zemljepisnih skicah črnina kontinentov ponekod preveč izstopa. Tudi ne vemo, zakaj segajo nekatere slike čez okvir in zakaj so nekateri napisi k celostranskim slikam na notranjem in ne na zunanjem robu, kar je grafično edino pravilno. Za te grafične pomanjkljivosti ni odgovoren pisatelj niti r.e ilustrator. V celoti je knjiga prav lepa in na lepem papirju. Pisatelj izhaja iz tržaške pomorske rodbine, ki se je po prvi svetovni voini priselila v Maribor. Knjigo je poklonil »svojemu očetu, pomorščaku svetovnega oceana«. Q. G. Nora revija za glasbena vprašanja »Muzička revija« je začela izhajati v Zagrebu kot organ Društva skladateljev Hrvatske. Izhajala bo dvomesečno. V prvi številki prinaša več zanimivih, ideološko važnih člankov, med njimi F. Pomykala Muzika i današnja stvarnost, I. Kirigina O potrebi muzičke kritika ter M. Buriča O razvojnim fazama naše masovne pjesme. Sledijo kritike m poročil» iz glasbenega življenja med katerimi je tudi D. Cvetkov pnkaz slovenskega glasbenega življenja v letu 1949. Nadaljnje poglavje je posvečeno orisu muzikalnih strokovnih združenj, revijo pa zaključujejo glasbene vesti iz tujine. »Muzička revij-« je dobro urejevana (glavni urednik Josip Andreis) in zasleduje iste smotre kot organ Društva skladateljev Srbije »Muzika«, KAKO JE S KMETIJSKIMI GRADNJAMI Izpolnitev letošnjega kmetijskega gradbenega plana bo tudi v Ljubljani znatno vplivala na dvig kmetijske proizvodnje. V državnem kmetijskem sektorju je letoa odobren kredit za gradnje y vrednosti 12 milijonov dinarjev. v zadružnem pa za 8,067.000 dinarjev, pri čemer niso všteti zadružni domovi. V državnem sektorju se bo največ gradilo na posestvu »Jesenkovo«. Gra. dili bodo velik hlev za 50 molznih krav, iistnjak, remizo za vozove, silos s 150 kub. metrov prostornine, skladišče Za močno krmo, rastlinjak, vrtni vodovod, tople grede in med drugim tudi 3 dvostanovanjske hišice za osebje, ki dela na posestvu. Tudi na Pšati bodo letos večja gradbena dela. Dokončali bodo gradnjo treh hlevov za govejo živino, gradnjo remize za vozove, skladišče zo močno krmo, dva silosa po 100 kub. metrov, upravno poslopje itd. Prav tako bodo gradili potrebne kmetijske objekte na mestnih posestvih Verd in Mengeš. Gradili bodo dva silosa, vodovod, tople grede, vrtni vodovod, elektrificirali hleve itd. Zadruge bodo gradile 2 nova goveja hleva in sicer enega v Zadobrovi In enega v Slapah, razen tega pa bodo preuredile 38 hlevov in 2 svinjaka, z.radile 4 nove kokošnjake, 9 pa preuredile. Preuredile bodo nadalje 5 zadružnih magazinov, kar je tudi zelo .ažno, saj nam lanske izkušnje kažejo, ia se je na račun zadrug okoristil /marsikateri špekulant, to pa prav zaradi tega, ker ni bilo zadosti zadružnih skladišč in so imele zadruge svoje pri. te povsod raztresene. Ker bodo ljubljanske zadruge še povečale vzrejo goveje živine, bodo zgra-ii-e tudi dve silosni jami in 10 silosih stolpov, 3 gnojne jame, 2 gnojišči V d. Nekatere zadruge Imajo velike te-;sve zaradi slabih gospodarskih po-slo-fcij. ki so jih prevzele od individualnih gospodarstev in ki zadružnemu gospodarstvu ne Ustrezajo. Toda kljub temu s? še danes zadruge niso lotile vseh t stih potrebnih del, ki so nujna in ki ti jih lahko izvedle v glavnem z la-st-,imi silami in izkoriščanjem svojih rutranjih rezerv. Kmečka delovna zadruga Crna vas :: :a na primer večino hlevov majhnih ir slabih. V planu so določili preuredi ev dveh hlevov in enega svinjaka. 2ivino Imajo raztresene v treh hlevih in ravno Zaradi raztresenosti hlevov ima ta zadruga slab pregled nad celotnim gospodarsvom, to pa razni vrinjenci v zadrugi izkoriščajo in kradejo mleko od zadružnih krav ter počenjajo druge podobne Stvari. Ce govorimo o živinoreji — tega vprašanja ne moremo ločiti od vprašanja krmske osnove, pa tudi ne' od zadružnih hlevov. Ali ima zadruga Crna vas možnosti priti do dobrih hlevov? Brez dvoma jih ima. Celo z majhnimi stroški lahko pride do velikega in lepega hleva za govejo živino, kakršnega doslej še nima nobena zadruga v Ljubljani. Na posestvu zadružnika Jurešiča je hlev, v katerem je sedaj okrog 30 glav goveje živine. Z majhnimi »troski pa bi se dal la hlev preurediti za 80 do 100 glav goveje živine, Potreben je samo strop, pod in korita. Kužen tega pa iuhko tu zgradijo tudi silose, v bližini pa uredijo pašnik in napajalnik za živino. Ce bo zadruga izkoristila to pose. stvo, ki Je bilo včasih last graščaka, si bo s pametnim gospodarstvom lahko ustvarila zelo močno živinorejsko postojanko, ki bi predstavljala 50% vse zadružne delavnosti v tem pogle. du. S tem bi bilo olajšano in poenostavljeno delo zadruge, pocenila bi se proizvodnja itd. Vsega tega pa v pianu zadruge ni, kar dokazuje, da zadružniki in posebno še za to odgovorni tovariši posvečajo tem Važnim gospodarskim vprašanjem premalo pažnje. Ko govorilno o zadružnih gradnjah, se morgmo dotakniti tudi vprašanja dograditve zadružnih domov, ki jih gradimo v Ljubljani, Šest. Kazen zadružnega doma na Barju so domovi več ali manj že v uporabnem stanju. Opraviti pa je treba še veliko notranjih del, iti jih seveda ne gre zavlačevati. Uprava za gradnjo zadružnih domov že približno pol leta ni imela nobene seje, da o njenem resnem delu sploh ne govorimo. Zadruge se večinoma zanašajo, da jim bodo zadružni dom zgradili drugi, na primer delavci Itd. Tak odnos do gradnje zadružnih domov od strani zadružnikov je povsem napačen in škodljiv. Dosti boljši tudi ni odnos do gradenj zadružnih domov. Čeprav je “že pet mesecev letošnjega leta za nami, zadružniki še niso kaj večjega zgradili in tudi priprave za gradnjo so šibke. Med zadrugami posveča gradnjam in dobavam potrebnega materiala za gradnje največjo pažnjo zadruga Vič, ki kaže pri vsem delu veliko iniciativo. Nujno Je, da se za Izpolnitev gradbenega plana v kmetijstvu resno zavzamejo uprave državnih posestev, upravni odbori kmečkih delovnih zadrug, uprava za gradnje zadružnih domov in odgovorni tovariši rajonskih kmetijskih poverjeništev. Za dograditev zadružnih domov pa se najbolj resno zavzamejo tudi naše frontne organizacije, ki so zadnje Čase to vprašanje tudi pustile v nemar. T. Šmarnica in glog - važni zdravilni rastlini Kitko sc v kamniškem okraju pripravljajo na odkup zdravilnih zelišč Da bi onkup zdravilnih zelišč po vsem okraju čftn bolje uspeval, so s členili na okrajni konferenci poslopij kmetijskih zadrug v Kamniku, , bodo v ta namen pri vseh kmelij-zadrugah ustanovili odkupne state. Te štabe so ustanovili samo v kine. ■ kih zadrugah Domžale, Vrhpolje, _ iovče, Krašče, Moravče, Bukovica, Vodice. Komenda, Zalog, Kamnik in tCčiomije. Po drugih kmetijskih za-brtigah pa so upravni odbori s poslovodji vred pozabili na to nalogo in obveznost. Kljub večkratnim opominom okrajne zveze se niso lotili dela. Ti ljudje se ne zavedajo, ali pa nočejo vedeti, kakšne važnosti je za nas «Vkup zdravilnih zelišč, za katere dozirno devize, ki jih rabimo za nabavo strojev in nujnih življenjskih potrebščin. V osnovni šoli Prevoje so učenci nabrali že precej šipka. Tudi drugod po šolah »o uredili prostore za sušenje in =o začeli z nabiranjem zdravilnih zelišč. To naj bo naloga ne samo šolske mladine, ampak vsakega človeka na podeželju, saj bomo s tem zmanjšali izvoz drugih nam potrebnih ar Vdov. obenem pa bodo ljudje dobili ■ zameno za zdravilna zelišča tekstilno blago, čevlje itd. po nižjih enotnih cenah. Za nabiralce zdravilnih zelišč sta v maju važni šmarnica in glog. Šmarnica je tipična majniška rastlina. Na vrhu stebla nosi enostranski grozd žvonča-slih, belih, prijetno dišečih cvetov. Kaste na jasah mešanih listnatih gozdov, ob robu gozdov in v grmovju. Nabiramo cvete v popolnoma sulieni vremenu, in sicer tako *da jih osmukamo, nato razprostremo v tankem sloju na čist papir in jih hitro posušimo na topli peči ali v zračnem podstrešju. Nabiramo pa tudi liste šmarnice, seveda ločeno od cvetov. Poležemo jih brez daljših pecljev, ki ovirajo hitro sušenje. Posušimo jih v čim tanjši plasti na topli peči ali na zračnem podstrešju V senci. Glog ali beli trn (Crataegus oxya-cantha) je znan trtiat grm s trokrpi-mi do peterokrpimi listi. Beli ali ro- žasto nadahnjeni cveti »o podobni cvetom hruške, le da *o manjši. Plodovi so ivetlordeče do 12 mm dolge jugodam podobne »Medvedove hru ške«. Kaste po kamnitih pašnikih in senožetih, po živih mejah, v grmovju ob robovih in jasah gozdov. Nabiramo glogove vršičke (Summštates Cratae-gi), to je enoletne zeinate poganjke z listi in cveti. Ko so potrgani, jih posušimo v sobi na prepihu ali na topli peči. Nabiramo pa tudi glogovo cvetje, seveda ločeno od vršičkov ob popolnoma suhem vremenu, tako da jih osmukamo in hitro posušimo v senci na prepihu ali pa V zelo tankem sloju na zmerno topil peči. Vse informacije dobite pri kmetijskih zadrugah in pri Trgovskem podjetju »Gosad«, Ljubljana, Prečna 4, Med prvimi so se začeli pripravljati za republiško lokalno razstavo Delavci v mestni kleparski delavnici v Murski Soboti so se med prvimi prekmurskimi delovnimi kolektivi začeli pripravljati na republiško razstavo izdelkov lokalne industrije, ki bo v Ljubljani sredi poletja. Že na' lanski republiški razstavi je ta delovni kolektiv dobil zasluženo priznanje. Za bogato izbiro najrazličnejših izdelkov široke potrošnje so delavci prejeli pohvalno diplomo in 60.U00 dinarjev nagrade. Letos so delavci v mestni kleparski delavnici začeli izdelovati nove predmete, po katerih je zlasti med kmečkim ljudstvom veliko povpraševanje. V tekmovanju na čast volitev v zvezno skupščino so delavci izdelali vzor-ce za najrazličnejše kmečke potrebščine: nagobčnike in česala za govejo živino, vodirje za brsne kamne, razne vrste kuhinjskega pribora itd. Pred kratkim so te predmete že začeli izdelovati množično. Prednost te proizvodnje je v tem, da delovni kolektiv za izdelke v glavnem izkorišča odpadke surovin. Jože Uršič, kleparski po- močnik v podjetju, je v času tekmovanja izdelal tudi vse potrebno orodje, tako da proizvajajo te predmete sedaj na tekočem traku. Za svoje požrtvovalno .delo 4o za-vestne priprave na republiško razstavo je delovni kolektiv nedavno prejel tudi prehodno zastavico Okrajnega ljudskega odbora ln denarno nagrado kot najboljši kolektiv v murskosoboškem okraju. H. Uspešno delo predvojaške vzgoje v tovarni »Inteks« V predvojaško vzgojo tovarne »In-teks« v Kranju.Je vključenih 55 mladincev. Na vaje hodijo redno in disciplinirano, Obvezno gradivo predelajo najprej teoretično, nato pa praktično. Po vajah imajo politična predavanja. V prvolnujskem tekmovanju so dosegli lepe uspehe in tudi s tem postavili trdnejše temelje organizaciji predvojaške Vzgoje. DNEVNE VESTI KOLEĐAB Tor«k, 16. nuvi*.; Janez Nepomuk, Vanja. Sreda. 17. maja: Bmno. Paskal. SPOMINSKI DNEVI 15. V. 175S. — V ljubljanskom Dre^mes^ju KraXovo so prekrili prvo hi&o z ope^o. Dotlej so j ib prekrivali le s slamo ali s ikcpdiifini. 16. V. 1849. — K*rel Marx dnfta I. inter-nait-OnrJe te-sman iz Nemčije, se je preselil v Pariz pozneje pa. v London, kjer je bival do smrti. 16. V. 1942, — Paxti«ani poročili mostove na oesjti Ljubljena—lir. 18. V. 19J2. — štajerski bataljon napade Ljubno in dobi velik plen. If>. V. 1945. — V Celovcu velDk zbor slovenskega in avstrijskega prebivalstva iz Koroške, kjer so manifestirali za nada! I« .'»n je borbe prot: fašizmu m za hleva! j priključit-v -£;i o venske Koroške k FLB Jusrr«Uv*Jji. DEŽURNA LEKARNA Centralna ieknrn-i. Tr.mostje- Trg France- ta Prešerna St. do kpno* msseča ne ll5fl-n Prof. dr. Febsin ordinira. BabüUta strokovna gekeijji za Slovenijo ima rodu; letni ob' ni zbor v soboto. 20. maja ob 9.30 v dvorani Dnmn »jfitUkOtfoJ* Ljubljani. Miklošičevi» «».. 24. Prošti ia za popu S» na- železnicah. odposlana 2-9 aprila, do dr. n es ^ a» r«ftena- Ako ugodna rešitev pravočasno bo objavljena v rlnoVnem časopisju. lt.Vi-n Popv upnikom! Znr di ureditve ratfun-zaključkov poziranu* vse upnike, d* n,ar. pređlo&ijo svoje terjatve, nastale od . decembra 19*9 najkasneje do 31. maja ; :"fi. V sr poznrjwe reklamacije se ne bodo r>- d neben im p »goje**! upošteval“. — Mestni komite LMS. Ljubljana Daj»č4?-vieov trg 2. 1737-T GLEDALIŠČE DRAMA Cetrmk. 1». i7Wt* H.80: Godb» »Egmont» Premiera Izven. . Petek. 19. «n,-./a 19.S0. Goethe »EgmoBt« I. runu*» Izve» ,. Nedelja. 21. maj«. 19.30: Goethe »Egmont« IT. repriz», izven OPERA Srena l? nia.1» ob 20: Massenet »Don lil hote '/.«!.! hićeni predstava za s.n.il-fc ,te Četrtek IS mapi ob 20' Mozart »lijtnroyB -1,-itha- Zaliječeno nrcd-Gnva z:i \s ,1 P,-i. k. 19. maja oh 13: Verdi i r.'i into . Gostovanje K- n1 dalijove. Za—iju-fcn» predstava za LMS. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Sreda. P. maja: zaprlo Četrt ek. 18. maja ob 20: LevsttJk • Šorn: »Martin Krpan«. (samo z» odraslo). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, IS. mnjnt zaprto, četrtek 18. maja ob 20: Goldoni »Lažni*«. Premiera. Izven. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sreda 17. maja ob 20‘ Nušjč »Pokojnik*. Predstava za III. abonma, četrtek. 18. maja ob 20: Xušič »Pokojnik«. Izven. KONCERTI Nocoj ob 29 bo v veliki unionski dvorani simfonični koncert orkestra Slov. filharmonije pod vodstvom dirigenta đakovu Cipcija. Kot solist bo sodeloval slavni pianist Ketndfcll Taylor. Sporni: B&eh-Respighi: Prelmt-i in fuga; Beethoven: Koncert St. 3: 0*Jkovdti: Koncert St. 1. Opozarjamo na tiskane sporede t razlago. DOM JUG08LOVRN8KE ARMADE Tore* 16. maj* ob *Voč9r boMflgk-o-hercegovačkih narodnih (Sevda- linke). Izvajajo člAfii Bftdia Sarajevo. Vstop dovoljen z izkaznicami A in B. KUNO LJUBLJANA UNION: angleški film »S8-Mhattdia*. Črna reka/E Predstave nl> 16.15 in 18.15. - MOSKVA: amer .film ,cs»(ttai križ«. Pionir. au dvojkn/l I !»d-*t»v eh ltt.15. 18.15 in »15. - SLOGAt neri51:t rslm »Močvirje«. Vllm.Hke nr»-2111 /L Predstave ob 16.19, 18.1» i« 2ft 15 - TIVOLI t ;ivst.rijski film »Kvartet Schrammel- Eit.msk- novosti 1S«/K. Predstave ob 20. TRIGLAV! francoski film »Domovina« Tednik. Predstav. ;>l; is in 20 - SISKA: Itelij*«»*! «Im -Trasri^rn lov«. Tedni». Predstav* ob 3«. LITOSTROJ: ameriški f'1m »Močvurj**. Tednik. MARIBOR PARTIZANI mio-rlšM fijti; «.Inn»- Evre», Teod4irfttVo Sloveniji*-), Valilnica St. Vid nad Ljubljano na žf. Mengeš nft *t. Ü01-1-10200-3 («Mest. kmet. nnsestvo MentfoŠ) l’rwiowV na št. 043-1 tu20-0 (HKUS direkcija Gor. Bfl-dtfomi). II rastje T>rl Kranju na Ate v. 004-00084-0 (Vojno trgov, i>rednr.eša Ljub.). Logatoe na ftt, fi0l«lill)0«0 (Ekonomija 1*V LB S) BoAtanj na št. 020-10200-0 (Okrftj. k filet s gosp. DoMafij pri Ornsupljit). 1742-1 POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Z reättvijo Narodnega odbora n-tdfl&ti Dalmacije št. 082-1050 od dne 20. «Urila 1050 j** odrejena likvidacija Oblastnega gradbenega podjetja Gradnja* Split. Šva-čiOeva ul. 4-II. V likvidacijsko komisijo so imenovani Vinko Krampus Andrija Krstulovfö, Ljubomir Bjeüö. ing. Robert Lang in Milivoj Krst ulovih* ki so pooblaščeni predstavljati in podpisovati za rnndjctje Pozivajo se dolžniki, da v roku 30. dni od dneva objavo v Narodnih Kovinah. službenem lifctit Nllll »poravnajo svojo dolgove do podjetja« n upnik) d» v istem Poku predložijo svoje terjatve, ker no preteku b'tfa roka zapadejo vse obveznosti. Likvidacijska komisija. 1704-1 UMRLI POZIVI ficmibliJkg kmetijski» srnst)(>d*r?tv» »tln- vetin« rji rek (.tj« Litibliiin*. . lp v likvidaciji že nd 1. Julija 1949. Š!«tn pntiv». mo vse upnike in dolžnike, da takoj pf> javijo morebitne obveznosti ali terjntre ter vnovčujejo nli onknzujpjn na naslednje bančne račune: Zn posestva Bokale-1. Črnelo in Poljče na št. 601-10126-6 (Kuret. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za ved-no zapustila naša ljubljena in nenu-dohiestliivu predraga mama stara mama. tašča, prababica, sestra in leta JOSIPINA PONIŽ. Žalujoče družine Poniž, Ferjančič. Sflllmbergo in ostalo sorodstvo. Vipava. Mngliano Venelo,. Woršava. ‘J. maja 1950. 1740-1 Sporočamo žalostno vest. da nam je Umrl naš draai mož. oče in sin V1LIM MAKINC. Pogreb je bil 15. maja z Zal na pokopališče. Žalujoča žena IvRnkn, sin Vi Hm. starši in ostalo sorodsIVo. Cenlrala llma Kranj sporoča, da le preminula 14. maja v ljubljanski, bolnišnici tovarišica HELENA KÄLÄN, usluž. gozdnega magazina v Puterholu L1M Kranj. 1V434 Ljubljanska kreditna banka v likv. naznanja, da je 14. mata umrl njen dolgoletni zvesti Sodelavec EDVARD DEKLEVA. Pogreb pokojnika bo V torek 16.,maja ob 17 V Postojni. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, Ljubljana. 15. maja 1950. 1/38-1 Za vedno nas 1e zapustil hnš dobri nenadomestljivi Jjipž oče. brat. stari oče, stric ALOJZU ROZMAN. Pogreb bo 16. maia ob 15, z Zal mrliške vežice sv. Krištofa na pokopališče. Žalujoči: žena. sinova, hčere, sestre in ostalo sorodstvo, Orna vas. Liubliana. Umrla nam je draga mamica, sestra, teta ZORA CUDERMAN, uradnica Litostroja. Pogreb bo v sredo ob pol 17 Izpred hiše Podaora 11 na farno pokopališče St. Vid. Liubliana 15. tnala 1930. Žalujoči ostali. 1*44-1 S potrtim srcem naznanjamo da te preminul naš dobri mož, oče. dedek In pradedek tov. JAHOB VEGELJ, Upokojenec kemične tovarne M<;s(e. Pogreb bo 17. maja Ob 15.30 J. Zal, kapela sv. Nikolaja. Žalujoča Frančiška. žepa: Fani. hči. sestre, vnuki in Vnukinje ter ostalo sorodstvo. Liub* liana. Dunaj, 15, maja 1950, 1747-1 po doieem trpljenju nas le zapustila naš« mibliena fena mama Slajla,_uia.* 4R.3 Pnj-nmifi To bomo 17. maia 1950 oi» IR n»* Uncu Žalujoči mo? hčere ret je. vnuki, bral : in ostalo sorodstvo. Slivice «n Rake- i ku, 16. maja 1950. Sporočamo, da je po kratki ln mučni bolezni umrl 14. maja moj najboljši soprog zlati očka. brat. stric in svak MILOS ZORCIC, upokojenec. Pogreb bo v torek 16. maja na .pokopališče v Sloven jgradcu. Žalujoče družine: Zorčič, Herwohl. Kovačevič. Vmbovič. Rak in Povh. Slovenjgradec. 15. maja 1950. 1748-1 Žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl v 30. letu starost i naš srčno ljubljeni brat, stric, svak Irt nečak ANTON KOZJEK, šel železniške postaje Otoče. Pogreb predragega ie bil danes v torek 16. maja ob 9 dopoldne v Besnici. Žalujoči ostali. 1749-1 Vsem sorodnikom1 in znancem sporočamo, da je umrla moja mama, stara mama. sestra, teta IVANA CEGLAR roj. DOSTAL. Pogreb bo 17. maia ob 15 iz kapelice sv. Petra na Zalah. Žalujoče družine Ceglar. Mirtič. Mahkota Dost a I. . D50-I Umrla nam 1e naša ljuba, dobra zena. mama stara mama, sestra, tašča in svakinja MIHA BRINŠEK roj. MARTINČIČ. Pokopali smo jo v Grosuplju 15. maja. Zahvaljujemo se vsem. ki so ji lajšali trpljenje posebno zdravniku, njegovi rodbini, sosedom in vsem, ki So jo spremili na z.adnil poti Žalujoči mož Milan, hčeri Vlasta Dčttlel in Tatjana Cubranič Z rodbinama ter ostalo sorodstvo. 1 »1*1 ZAHVALE rekam iskreno zahvalo vsem ki »o ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam sosedom, zdravnikom. DESU za vso njihovo pomoč in požrtvovalnost. Darovalcem evetia in vsem, ki so mi stali ob najtežjih trenutkih ob strani. Novo mesto 4. maja. Žalujoča žena z otroki ln ostako sore>d-BtVO. In.l4-I Ob bridki Izgubi našega ljubljenega moža. brata, strica in svaka ALOJZA ZAPUSKA, višjega pisarniškega pred. stojnlka v pokoju, se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti, nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno zahvalo toV. Su-mečniku, ki mu ie bil., v veliko pomoč. Žalujoča Žena Zofi in ostalo sn-rocbtvo. 1633-1 Ob prerani l«ub1 IsHfenotjnb-liene mamice ANE USLÄKAR. izrekamo vsem sorodnikom in znancem za poklonjeno cvetje, vsem ki ste io spremili na zadnji poti, pevcem za ganljivo petje in vspm, ki ste soćus'vovah z nami ln nam kakorkoli stali ob tej težki uri na Strani iskreno zahvalo. Družina Ušlaknr. Breg pri Preddvoru, 1, maia 1950. 1632-1 Za vse iskrene, tolažilne besede katerimi so nas obsuli naši nrilati in ztmtirj ustno ln pismeno ob priti izgube našega nepozabnega, ljubljenega moža očrta, starega očeta, tasta, brata dr. IVANA DROBNIČA se, najtopleje zahvaljujejo Drobničevi. 1 <22-1 KALI OGLASI jODSlA je od doma 9, maja Zivka Miloševič, stara 15 let. Kdor ve kie se nahaja, nai sporoči postaji NM Šiška. 2490-14 ZAMENJAM enodružinsko hišo z 4 sobami in vrlom v Novem Sadu Z primerno v Mariboru. Celju ali Zagrebu. (lahko tudi periferija) Isto tudi kupim Poizvedbe v ogl. odd. 2395-8 KUPIMO 1 težji ter 1 laž11 kmečki Vož in 1 bar kompl. koniske vprege v dobrem štanlu. Ponudbe na naslov podietle »Jelovica. Škofja Loka«. 2447-6 DOBRO KUHARICO za Počitniški dom na mnrlu Išče Generalna direkcija kovinsko predelovalne Industrije — l.iubllana, Parmova ul. 83, Nastop ISC^vfo OSKRBNIKA i družino48?"!» našo ekonomijo v Notranjih goricah pri Ljubllan), Stanovanje Breskrblle. no tn druge usodnosti, Plača pa ' •«_' (»lin, tniAiusicc va IVI, 'vo surovo Iti Praženo kupuje Kavarna Volge (Petriček), Liubliana. Cankarjeva 6. 2416-6 VOZNI RED Na aeroiiuung v ujubijani 21. maja. bodo vozili posebni vlaki: Maribor- Liutiijana: odihvd iz Maribora 4.4« povratek 18.5«. Vozovnice dobit« pri l’utniku Maribor. Na t* vlak priključi Rutu,k Celje tudi nekaj vagonov. K »nuuk— Ljubljana: odhod 9.4« — povratek 1:4.20. Vrbnika -Ljubljana: odhod 10.10 — povratek 2(1.5«. Sindikatu? podružniee in druge muodič-ue organizacije prejmejo vozovnice pri !xmlov*(.lnici Rutmika Ljubljana. Za mitin;: v Ljubljano je «lobreii *5 •/• popust z odhodom od vseh Poetu j 1*11 Slovenije 2«. In 21. maja in S nov ral k oin 21. do zaključno 22. maja. Na 0*1 bodili postaji zahtevajte polovično karto d« Ljubljane za ob.ek aermni-iinga. Povratek velja «a podlagi vstopnice za militi«, ki Jo j« treba ii«os*ti na iilaeajan železniških postaj: Ljubljana biesto. Ljubljana Šiška, Ljubljana Polje. Zalo« in Ljubljana Knkovp.k. Vrdorppieo «o v prcilpTodajj v upravi Mestne letalske zvez*. Ga.ieva 3 pri putniku Ljubljana in na letališču. Razen tč«« se bodo vstopnice prodajale na dan mitinga na 5« prodajnih mestih tl* pot* oil kolodvora proti letališču. Na letališču ho preskrbljeno za jedačo in pijačo. SPORED AEHOM1TINGA VOJNIH LETALSKIH ENOT IN LETALSKE ZVEZE SLOVENIJE V LJUBLJANI 21. MAJA 195«. 1. Poleti Jinlra,Inih m motornih hitrostnih modelov. 2. Poleti šolsk-li jadralnih letal. 3. Skupinski Dojeli jadralnih let*l 4. Akrobacije vjjoko sposobnih jadralnih letal. 5. Akrobacije vjeoko *D‘>soImejr« jrtdiralnejra letal» »Triglav«, kon-slfuirnneea ln izdelanega v Ljubljani. 6. Skupinski polet šolskih IG«! tipa »Iroikn, domZče konstrukcije ia izd,-Uro, 7. Skok nadale« z dvosedežnega J*- drajtiptfa letnih tipa »Žerjav«. 8. Leti šolskih in vojnih letal. 9. Akrobacije na šolskem motornem letalu tipa »Aero-2« domače konstrukcije 1«. Strmoglavi let homlmik». 11. Akrobacije lovskega retnl». 12. Skupinski leti strmoglnvcev ifl bombnikov 18. Borb» lovcev v zfaku. 14, \»f>*d »trmoglavcev ped zaMito lovcev na cilj. ki g» brani protiletalsko topništvo. 15. Skok * pedalom Z odoiraajem D»- dala na mali višini. 14. Skupinski skoki oadslešv. 17. Prihod Titove Štafeto n* letališče. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 1» m«J«! Jedro visoke** zračne«* pritisk» se je premestilo na Oriii»-’»tia in »e pol**0m» razkraj*. Področje nizkega »raftitg* pritisk« ««vemov/hodöo od Azorov potu ie počasi proti BisVajske-: zalivu. V Sloveniji je danes pretežno oio vreme z najntftjo temperaturo 2» C Postojni. Lepo in vazno je DELO V GRAFIČNI STROKI Tlak je bil nekdaj monopol vlada- Na tiskarskih strojih so zaposleni Jočega kapitalističnega razreda in po I tiskarji, ki tiskajo časopise in druge računih tega monopola je bil naraščaj K-----XT grafične stroke zadržan v ozkih mejah. Naraščaju grafične stroke so se meje odprle in razširile šele v socialistični državi, ki je tisk in grafično stroko postavila na pravo mesto kot važna činitelja socialističnega razveja. O tem samo nekaj podatkov! Leta 1938 je bilo v Jugoslaviji tiskanih 1157 knjig, podatki o nakladi pa. niso bili objavljeni, kajti nekdaj so si izmišljali »krizo knjige« za obogatitev posameznih založb ter za povod omalovaževanja naprednih književnikov ih pritiska na grafično delavstvo. Takoj po vojni 1. 1945 pa smo tiskali 1070 knjig v 6,950.200 izvodih. Nasledile leto je bilo tiskanih že 2278 knjig v 12,503.370 izvodih, leta 1948 nad 3410 knjig v nad 30,379.000 izvodih itd. Pred prvim kongresom naših gra-fičarjev, ki je bil 1, 1946 v Beogradu, je bilo registriranih okoli 12.000 delavcev in nameščencev grafične stroke, ob drugem kongresu, ki je' bil lansko jesen v Ljubljani, pa nad 21.000. Pri tolikem napredku grafične stroke pa se o njej manj govori in piše kakor o raznih drugih strckah. To je tiskovine v eni ali več barvah. V tiskanje, to mikavno delo, se mora vesten tiskar vsestransko poglobiti, da doseže, zlasti pri večbarvnem tisku, •vse, kar se more zahtevali od dobrega delavca, ki se odlikuje s sposobnostjo in potrpežljivostjo ter ima ljubezen do svoje stroke. Velik napredek in vsega upoštevanja vreden razvoj zaznamuje bolj in bolj litografska stroka, ki potrebuje nalašč zase izučene risarje, pred-tiskarje in tiskarje. Zanimiva, je tudi kemigrafska stroka, to je . izdelovanje klišejev ali plošč za tiskanje podob in slik, ki se pri nas čedalje bolj uveljavlja. Lepa stroka je tudi knjigoveška, ki daje tiskovini dokončno obliko in ki pomaga oživeti natisnjene pole v obliki knjige, da poroma v svet ter kroži med ljudstvom, željnim znanja, lepote in razvedrila. Kazen teh je še več panog grafične stroke, nič manj zanimivih in ljudski skupnosti potrebnih. V širokih potezah podana slika grafične stroke zasluži večjo pozornost vse javnosti, zlasti pa naše mladine, ki si izbira svoj življenjski poklic. V ročni stavnici Nekdaj se je gibal naraščaji grafične čudno ali — bolje rečeno — krivično ne samo zaradi njene velike važnosti j stroke v ozkem krogu vajencev v poza človeštvo in kulturo, temveč tudi : sameznih tiskarnah, ljudska oblast in Spomin na Komno Strojni stavci zato, ker je vsem našim ljudem zna- : sindikalne zveze so pa te meje po- na zgodovinska vloga tiska in grafične stroke v naši osvobodilni borbi. Pri veličastnem delu osvobodilne propagande so bili grafiki v prvih bojnih Vrstah in mnogi so dali življenje pri tem delu. Kdo bo dokončno preštel vse liste, brošure in letake, ki so jih izdelale tehnike in tiskarne v podzemeljskih bunkerjih, katerim okupator ni mogel nikoli do živega? V nekaj letih je izšlo na sto tisoče izvodov osvobodilnega tiska in okupatorjeva želja po njegovem uničenju je ostala samo želja. Ce je bil kje v zasedenih evropskih deželah kak revolucionarni list oblit z mučeniško krvjo svojih bralcev, potem je bil »Slovenski poročevalec« v Ljubljani, kjer so fašisti streljali ljudi, ki so ga brali in razširjali. Po osvoboditvi pa je postal naš grafičar najožji sotrudhik pisateljev in znanstvenikov in izdaje naših leposlovnih, znanstvenih in drugih knjig so najboljši dokaz naše dozorelosti za znanost in kulturo ter za napredek in lepoto. Izdaje naših knjig in revij pre. senečajo zunanji svet ter ga prepričujejo.. da ustvarja naše tiskarstvo, čeprav mu primanjkuje sodobnih strojev in še marsikaj drugega, velika dela. Tega pa se moramo tudi sami v večji meri zavedati in je pri tem predvsem potrebno, da spoznamo posamezne panoge grafične stroke ter jim damo deber naraščaj. Delo ročnega stavca je zelo raznoliko in zanimivo. Zanj je posebno važno dobro znanje slovenščine in' njenega pravopisja in še kakega drugega jezika. Biti mora ljubitelj knjig, ker mu to zelo koristi pri stavljenju knjig, časopisov, revialnih listov, matematičnih in kemičnih formul in podobnega, pri akcidenčnih delih pa mu pomaga tudi risarska spretnost in poznavanje barv. Bober ročni stavec, ki je jezikovno dovolj usposobljen, se lahko izuri za izvrstnega strojnega stavca, ki nam jih danes še želo primanjkuje. Strojnemu stavcu morata biti že nekako prirojeni natančnost in prožnost, zakaj strojni mehanizem zahteva vestnega in zanesljivega človeka, ki zna čuvati svoj stroj in z njim pravilno ravnati. drle ter dale tudi v grafični stroki vsej mladini najboljše pogoje za temeljito strokovno izobrazbo. Ze leta 1946 sta bili odprti grafični šoli v Ljubljani in Zagrebu in v Češkoslovaško republiko so poslali tedaj okoli 50 naraščajnikov grafične stroke, ki so se vsi vrnili. Leta 1947 sta bili odprti grafični šoli v Beogradu in Skoplju, naslednje leto pa je bil ustanovljen grafični tehnikum v Beogradu. Poleg teh šol je od leta do leta več strokovnih tečajev za naraščaj v vseh panogah grafične stroke. - Pri vsem tem prizadevanju pasov grafični ' stroki- pri njenem naglem razvoju in napredku vrzeli v kadru in je nujno, da se vsi po svoji moči zanimamo, kako. hi vrzeli odpravili, in kaj bi storili, da omogočimo našim grafičnim podjetjem povečanje zmogljivosti. Razen tega, da si je treba čimprej pridobiti moderne stroje, je neobhodno potrebno tudi dosedanji delavski kader osvežiti z novim naraščajem ter ga strokovno čimbolj usposobiti. Letos bo objavljen v pravem času razpis, po katerem bo sprejetih v grafično industrijsko šolo 40, v večja grafična podjetja pa 30 učencev. Za stavce se jih bo učilo 30, za tiskarje pa 20. ostali pa bodo primemo razdeljeni za litografsko in knjigoveško stroko. Nekaj učencev bo še posebej sprejetih in dodeljenih kemigrafski stroki. Mladina naj zdaj pokaže svoje zanimanje za grafično stroko, naj presodi njen pomen ter se z ljubeznijo in uvidevnostjo odloči za uk v eni ali drugi njeni panogi. Starši in ravnateljstva srednjih šol naj mladini pri tej presoji in odločitvi svetujejo ter tako pomagajo, da bo grafična stroka z dobrim naraščajem še bolj uspešno izpolnjevala svoje važne naloge. N® VICE tis saMisiiIv^sfl z vsega sveta Ležišča urana. Kolikor je znano, je največ uranove rude v Severni Ameriki. Ob reki Kolorado imajo Američani obsežna ležišča in jih izkoriščajo že od 1. 1914., prvotno za radij, sedaj pa za atomske tovarne v Han-fordu i . Oak Ridgu. Vendar jim je to še vedno premalo, zato uvažajo uranovo rudo še iz Kanade, (okolica Velikega medvedjega jezera). Kanada je poleg Sovjetske zveze in belgijskega Konga najbolje založena z uranom. Sovjetska zveza ima uranovo rudo v Tadžikistanu v Ferganski dolini in na Uralu. Ogromna ležišča so tudi v belgijskem Kongu, v Katangi, kjer kopljejo tudi baker. Domnevajo, da so ležišča tudi na otoku Groenlandu in v Antarktiki, le da so možnosti za izkoriščanje zelo majhne. Manjša ležišča urana ima še Francija, Brazilija in Češkoslovaška. Potujoča razstava na letalonosilki. Britanska vlada je odobrila načrt, po katerem bodo letalonosilko »Campania« spremenili v potujočo razstavo, ki bo obiskala vsa britanska pristanišča. Na krovu letalonosilke bodo zgradili veliko dvorano, ki bo dolga sto metrov. Poleg tega bodo predmeti razstavljeni tudi na odprtem krovu. Z razstavo imajo namen seznaniti obiskovalce z zgodovino angleške mornarice. Letalonosilka »Campania« je znana iz zadnje vojne, ko je opravljala službo spremljevalke konvojev, ki so potovali v Sovjetsko zvezo. Ameriška petrolejska družba »Standard Oil« je te dni kupila za 19 milijonov dolarjev polovico delnic italijanske poidržavne petrolejske družbe »Stanič«. To družbo so pred kratkim osnovali z namenom, da bo izkoriščala petrolejska ležišča na področju Corte Maggiore v severni Italiji. — Družba »Stanič« je tesno povezana s petrolej- sko družbo »Anic«, ki razpolaga z velikim delom delnic manjših italijanskih družb, pi izkoriščajo in rafinirajo nafto. Poleg tega razpolaga družba »Anic« z več ko 480/» delnic nove itali-jansko-ameriške družbe za izkoriščanje petrolejskih polj. Na ta način bo ameriška petrolejska družba »Standard Oil« dobila popolno nadzorstvo nad Italijansko petrolejsko industrijo. Misija Marshallovega načrta v Italiji je dovolila družbi »Standard Oil«, da bo smela konvertirati v dolarje del prikazovanih dobičkov in sicer v zneske 2 in pol milijarde lir na leto. Nova zvezda v ozvezdju »Devičen. Sovjetski astronom P. K. Kain, ki je zaposlen v velikem observatoriju na Krimu, je odkril novo zvezdo v ozvezd. ju »Device«. Odkritje je bilo javljeno vsem observatorijem v Sovjetski zvezi in osrednjemu astronomskemu uradu v Kopenhagenu. Nad 10% prebivalstva Italije brez vsakršnih dohodkov. Nad 10% vsega prebivalstva Italije je gmotno popolnoma nepreskrbljeno ter nima nobenih dohodkov. Tu niso upoštevani brezposelni delavci, kajti ti dobivajo določeno državno in sindikalno podporo. Po uradnih podatkih se giblje odstotek popolnoma nepreskrbljenih oseb od 6% v severni Italiji do 12<% na italijanskih otokih. So pa tudi področja, kjer je skoro vsak peti prebivalec- brez kakršnihkoli stalnih ali začasnih dohodkov. Ti podatki veljajo za stanje na dan 31. marca t. 1., odkar se je gospodarski položaj v Italiji pričel še bolj slabšati in odkar je število »popolnoma nepreskrbljenih« ljudi znatno naraslo. Deževno jutro je bilo. ko sva se 3. aprila odpravljala z Bleda na Komno. da'se udeleživa trenerskega tečaja. Smučke so pripravljene, le siedovi tekme na 30 km. ki je bila prejšnji dan na Pokljuki, se vidijo na njih — občutijo pa tudi v nogah. Nahrbtnika sta lepo okrogla, saj vsebujeta perilo in druge potrebščine za ves mesec. Se po dva para smučk na rame in na pot. Ko v Boh. Bistrici izstopimo iz vlaka. nas je 8 tečajnikov zbranih okoli Buicka. ki v zimskih mesecih nadomešča avtobus med Bistrico in Savico. Bili smo zadovoljni, ko se ie »veteran«, natovorjen z 8 smučarji dilcami in nahrbtniki bližal Savici. Potem se je pričelo. Neugnani Kordež. ki je prejšnji dan zmagal na tridesetki. je zopet na čelu. Knific pa mu je takoj za petami Štejemo serpentine: ena. dve______ pet. Vroče postaja. Na deseti smo že v srajcah, ki so v kratkem premočene z obeh strani Cim više se vzpenjamo, tem bolj se dež spreminja v sneg. Prihajamo zopet v zimo, tokrat v smučarski ral — na Komno. V Domu so zbrani že skoraj vsi udeleženci tečaja, kakor tudi vodstvo in predavatelji Manjkajo le še nekateri. ki so tekmovali na nedeljskih prireditvah. Izvemo za dnevni red in program dela v tečaju: prvih 14 dni vadba vseh treh disciplin, nato pa specializacija, kjer se bo vsak opredelil za tisto panogo, ki mu najbolj ustreza. Predvidena so tudi teoretična predavanja: anatomija, fiziologija, metodika, pedagogika, specialni smučarski predmeti, politično ideološka vzgoja itd. Tri dopoldanske ure so bile vsak dan posvečene praktičnemu delu na terenu. V splošnem delu tečaja so se izmenično vrstili teki skoki in alpske discipline. Večinoma je vsak posameznik dobro obvladal le eno od teh panog, dočim sta mu drugi dve delali ne malo preglavic. Neumorni »Boter« je vedno iznova poudarjal važnost teka kot osnove za vse druge discipline. — Tekači so škodoželjno opazovali svoje alpske tovariše in skakače, ki so Se v znoju svojega obraza morali seznanjati z osnovno tehniko smučarskega telca. Toda marsikateri od njih. je pokazal toliko dobre volje, da je sicer navdušeni alpski vozač Marjan iz Maribora izjavil, da je pripravljen zamenjati, svoje alpske dilce za dobre tekaške. Tudi skakalci so dobili zadoščenje, ko se je že naslednji dan. marsikateri tekač s strahom zapeljal čez skakalnico. Klančnik, kateremu je bila poverjena vadba skokov, pa ni izgubljal potrpljenja, in je vztrajno popravljal sleherno napako. »Po jedi možgani niso sposobni za intenzivno delo. ker gre velik del krvi v prebavila,« je predaval dr. Sef. Radi smo izrabili to ugotovitev in po kosilu z bolj mirno vestjo legli k počitku. čeprav bi z ozirom na obsežno tvarino bilo bolj primerno učenje. Predmeti, ki so neposredno v zvezi s smučanjem, tečajnikom niso delali preglavic, pač pa so anatomija, fiziologija in smučarska mehanika s svojo terminologijo marsikomu grenile lepe urice na Komni. Zgodilo se je. da je okorna roka kmečkega fanta, ki se je sicer zelo trudil, zipasala vse kaj drugega kot bi bilo treba. Z velikim zanimanjem pa so tečajniki gledali poučne smučarske filme. Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno in je 14 dni med viharjem in meglo snežilo in deževalo, se je programi odvijal nemoteno. V drugem delu tečaja, specializaciji je vsak dobil konkretno nalogo, kakor da bi že na terenu vodil tečaj. »Poslan si v Boh. Bistrico, kjer boš vodil 10 dnevni tečaj v smučarskem teku za kmečko mladino od 18. do 22. leta. Vsi razpolagajo s temeljnim znanjem v smučanju in imajo dobro kondicijo« — tako se je glasila naloga, ki jo je prejel eden od kandidatov za trenerja v smučarskem teku. »Najraje na svetu imam. šmoren potem pa ženo,« je zatrjeval pri večerji Vidic, ko so mu postregli s to priljubljeno jedjo. Vedno je pripravljen, da s kako umestno pripombo ustvari dobro razpoloženje v družbi. Pri sosedni mizi pa ima »hvaležne« poslušalke in poslušalce Kordež. ki ie nevsah-ljiv vir za dovtipe in jih mora vedno znova ponavljati. Tudi družabno življenje je bilo pestro in živo. Organiziran je bil šahovski turnir na katerem so sodelovali vsi tečajniki. Zmagal je vodja tečaja tov. Pizzulin pred Gajem in Vidicem. V zadnjih dneh aprila so se pričeli izpiti. Proti pričakovanju so bili izpraševalci z uspehom zelo zadovoljni, saj je od 19 udeležencev postalo 12 trenerjev, ostali so ’pa dobili naziv inštruktorja 1. oz. 2. razreda. To so prvi kvalificirani smučarski trenerji v naši državi. Njih čaka odgovorna naloga. da prenesejo svoje znanje na mladino in s tem pripomorejo k napredku jugoslovanskega smučarstva. PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Mruaik, Krim ali Kludivar? V IX. kolu nogometnega tekmovanja I za prvenstvo Slovenije je bilo najpomembnejše srečanje med Branikom in Klsdivarjem. ki sta bili edini doslej neporaženi moštvi. Za tekmo je bilo v Mariboru nenavadno veliko zanimanje, saj se je na igrišču zbralo okoli 6000 gledalcev. Mariborčani so žilavega nasprotnika' s težavo premagali in tako še nadalje ostali v vodstvu lestvice. Lep uspeh Ig beležil tudi Krim. ki je na Jesenicah premagal domačega Gregorčiča. Ptujska Drava je imela v gosteh kranjskega Korotana, ki je po boljši igri izbojeval visoko zmago. Po dve točki so si priborili še mariborski Železničar, Železničar (Gorica) ter Odred, med ter ko tekme Proletarec : Proleter ni bile Rezultati so naslednji: Železničar (M) : Miličnik 4:1 (3:0) Železničar (G) : Sobota 2:1 Branik : Kladivar 3:2 (2:1) Drava : Korotan 0:4 (0:3) Gregorčič : Krim 2:5 (2:1) Odred : Nafta 3:1 (1:0). MLADINSKA LIGA Rudar : Kamnik 4:0 (2:0L Krim Slovan 2:1 (0:0), Železničar (Li) : K3 divar 1:6 (0:0). Železničar (M) : O red 1:1 (0:0). Tekme Branik : Sobo ni bilo. Pr?i letošnji nastop atletov Enotnosti Preteklo soboto je ljubljanska Enotnost organizirala prvi letošnji atletski, miting v Ljubljani. Doseženi uspehi so bili zadovoljivi, v nekaterih disciplinah na celo presenetljivo dobri. — Atletske vrste Enotnosti so Se pomnožile z nekaterimi nadarjenimi tekmo- mfe» Mladi skakalec Štrukelj ie po izenačenem slovenskem rekordu USI cm) skušal preskočiti 184 cm. valci in tekmovalkami, 3d so že začet sezone pokazali prav dobro formo. Tekmovanje je bilo tudi organizacijs dobro pripravljeno tako. da se je si red hitro vrstiL Najboljše uspehe v j sameznih disciplinah so dosegli našli nji tekmovalci in tekmovalke: moški — tek na 100 m: Sturm 12 se 3G0 m: Rožman 38.4; 1000 m: Krar 2:44.2 min.; skok v višino: Štrukelj 1 metra: skok v daljino: Wagner 6.; disk: Miler J. 43.82: kladivo: Mi’ 40.72: — ženske — 60 m: Uršič 8.2: 500 Blaž 1:26.2- skok v višino: Sima 1. skok v daljino: Uršič 4.72: disk: Kol šek 31.17; krogla: Kotlušek 11.73. Miting v Novem mestu Tudi SD Krka v Novem mestu priredilo atletsko tekmovanje za biro moštva, ki bo nastopilo proti R= lasu. Prireditev je bila slabo pripri. Ijena in se je ie udeležilo le majfe-'levilo tekmovalcev. Najboljši rezultr so tile: moški — 100 m: Strbenc 12.7. 800 i Petre 2:38. 1500 m: Lenart 4:46. krog Gunde 10.28. disk: Dobovšek 30.33: -ženske — 300 m: Stebl. krogla: HI : nič 6.23. disk: Hladnič 21.18. NAMIZNI TENIS Tri zmage Spartaka v Izraelu Namiznoteniški igralci Spartaka iz Subotice so na svoji turneji poKzraelu odigrali tri tekme in v vseh treh zmagali. 5. maja je Spartak premagal Ma-kabi iz Harfe z rezultatom 5:3. 9. maja je premagal v Jafi izraelsko letalsko reprezentanco s 5:1. 10. maja pa Ma-kabi s 5:0. V nedeljo. 14. maja. so jugoslovanski tekmovalci odpotovali z ladjo v domovino. Kolesarsko prvenstvo Hrvatske Preteklo nedeljo so se najboljši hrvatski kolesarji pomerili na cestni dirki Zagreb—Varaždin in nazaj. V tekmovanju mladincev na športnih kolesih je na 80 km dolgi progi star-talo 52 vozačev, med katerimi je nepričakovano zmagal mladinec kolesarskega gluha »Vicko Krstulotič« iz Splita, jakov Bižaca, ki je prevozil s časom 2:18:41 ure. Na 142 km dolgi progi ^Zagreb—Va- 7Hin in n?7^i mpH elani rmscrpl raždin in nazaj je med člani zmagal Milan Zrinjski, ki je privozil v času 4:05:34 ure, s čimer je postal prvak Hrvatske. Poleg njega so hkrati privozili v cilj še štirje dirkači, ki so se v zadnjem sprintu zvrstili takole: Sol-man. Osrečki, Strain in Z. Bat. Prvenstvo Slovenije v odbojki V II. kolu prvenstvenega odbojka-škega tekmovanja Slovenije, so bili doseženi naslednji rezultati: Slovenj gradeč : Prešeren 3:1, Krka : Kamnik 3:1, Enotnost II. : Železničar (Šempeter) 3:1. Železničar (M) : Kovinar 3:2. Kegljaško prvenstvo Slovenije Preteklo nedeljo se je začelo tetas-vanje za prvenstvo Slovenije v keglji nju. V Ljubljani je bilo šest tekeji ki so se končale z naslednjimi izi$i: Krim ; Fredilec 333:190 Prediiec : železničar Lj. 234:260 - Krim : Proletarec 286:241 / Papirničar : Preallec 207:228 Proletarec : Papirničar 262:278 Železničar Lj. : Proletarec 318:277. Po prvih tekmah sta v vodstvu Krim in Železničar (Lj.). ki imata vsak po štiri točke. Motorne dirke v Mariboru Na tezenskem dirkališču so bile včeraj velike meddruštvene motorne dirke, katerih se je udeležilo 42 najboljših dirkačev iz države. Zanimanje za prireditev je bilo nenavadno velike, saj se je zbralo ckoli 30.000 gledalcev, ki so pezomo spremljali potek borb V finalnem tekmovanju so bili dosežen: naslednji rezultati: Športni motorji — 250 ccm (5000 m): 1. Slavko Mrak (Ljubljana) 3:53.4 mir.. 2. Medved (Varaždin) 3:55,1. 3. Sret- nik (Maribor) 4:04-2. Kategorija 35' ccm (5000 m): 1. Slavko Mrak 4:03. 2. Vidič (Partizan) 4:04.0. 3. Levajs (Fartizan) 4:04.3. — Prikolice do 5C5 ccm (7000 m): 1. Vidič (Partizan 3:52,8. — Prikolice nad 600 ccm: 1. Vidič (Partizan) 3:47.4. 2. Pesič (Partizan) 3:51. 3. Miklavčič (Ljubljana) 3:54 min. ŠAH V Št. Pavlu pri Preboldu grade strelišče Veleslalom pod Jalovcem Smučarski klub Enotnost bo priredil v nedeljo, 21. t. m. s Kotovega sedla pod Jalovcem medklubsko tekmovanje v veleslalomu za moške in ženske z mednarodno udeležbo. Število udeležencev je omejeno ter bodo društva posebej povabljena z določenim številom tekmovalcev. Tekmovali bodo moški in ženske v konkurenci posameznikov, v moški kategoriji pa tudi v konkurenci moštev s po tremi tekmovalci. Natančnejša navodila za udeležence bodo priložena vabilom na tekmovanje. Majnikov veleslalom pri Ceskinkoci na Jezerskem, se zaradi mednarocmega tekmovanja na Jalovcu, preloži na 28. maj z istim razporedom, kot le diI ze objavljen. Strelski šport se v St. Pavlu pri Preboldu vse Colj uveljavlja. Na spodbudo Okrajne strelske zveze in njenih čla. nov so na primernem mestu začeli graditi strelišče, pri čemer s prostovoljnim delom pomagalo tudi dijaki tamkajšnje gimnazije in obvezniki predvo-jaške vzgoje. Mlada strelska družina šteje že nad 100 članov,, ‘ki imajo pod strokovnim vodstvom redne tedenske vaje. Turneja ameriških atletov po Evropi Skupina najboljših atletov ZDA bo v drugi polovici julija gostovala po Evropi. Po prvih tekmovanjih v Angliji bodo nastopili ameriški reprezentanti na tekmovanjih v skandinavskih državah. pozneje pa verjetno tudi proti izbranim atletom ZSSR. Mogoče bo del moštva na turneji po Evropi tekmoval tudi v Jugoslaviji. Drobne zanimivosti Prvi dan teniškega srečanja Francija : ZDA so bili doseženi tile rezultati: K-ova-ieski '(ZDA) : Ketnmy (Francija) 6:4. 7:5. Patty (ZDA) : Ahdelsseiain (Francija) 4:6. 6:1 in 6:3. Thomas (Francija) : Huffman (ZDA) 7:9, 6:1, 6:3. Ameriški aüet Dick Attiescy je postavil nov svetovni rekord v teku na Ižfl yardov z zaprekami s tem. da je zreteke! progo v 13.5 sek. Prejšnji rekord je imel Harrison. Dillard s 13.6 sc-k. Prvak Hrvatske 1 je Rabar Končano je mednarodno prvenstvo Hrvatske v šahu. Tudi letos ie osvoji naslov prvaka državni reprezentar mojster Rabar. ki je izgubil same partijo proti mlademu mojstrskemu kandidatu Bartoku. Ldini neporaženi igralec na turnirju mojster Subarič je zasedel drugo mesto, pol točke za Raber-jem. Avstrijca Palda in Lambert, k: sta na tem prvenstvu nastopala k gosta, sta dosegla šele tl. in 13. mest Vrstni red udeležencev ie: Rabar L In pol točke. Subarič 12. Udovčic 11 pol. Damjanovič 10 in po!. Filipčič in Bertok po 10. inž. Jerman in Horvt: po 9, ar. Pravd::' in Inž. Kindij to 3 in pol. Palda 8. dr. Licu! 7 in pol Lambert 7, Bogateč 6 in pol. Boner: S. Timet, dr. Kalabar in Berič po 5 in pol točke. Turnir v Beogradu Včeraj so igrali prekinjene partije. Karaklajič se je predal Nedeljkoviču, Castaldi je premagal Djajo. Keller Prinsa. partija Hugo : Prins pa se je brez nadaljevanja končala remi. Rezultati X. kola so naslednji: Djaja : Milič 1:0. Tot : Božič 1:0. Janoševič : Karaklajič 0:1. Tordio-n : Keller remi, partije Vukovič : Nedeljkovič. Prins : Grob, Matanovič : Hugo in Dunkel-'olurn — Castaldi so prekinjene. Po X. kolu vodi še vedno Milič 7 in pol. Nedeljkovič 6 in pol (1). Tot 6 in pol Matanovič 6 (1). Castaldi in Hugo 5 in pol (1). Dunkelblum 5 (1 D jaja 5. Grob 4 in poi (1). Tordicn 4 in pol. Janošc-vič 4 Keller in Karaklajič 3 in pol. Vukovič 3 (1). Božič 3. Prins 2 in pol (1) točke. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Cene Kranjc. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, teleion 53-22 do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izven Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 6-9Ö601-). Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. — četrtletna naročnina 135 din, polietna 270 din, celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. TJcStraatte MftnlaSr, Alcä» 63 ESJAMI Alois Jiräsek. »No, pa se hočete še bojevati?« je vzkliknil Syka ter pri tem z desnico pokazal na vojsko, ki se je očividno prsoravljaia za napad. »Molči, sem ti že rekel!» je kričal Pribek. »Nič se ne bojte! Kdor je pravi Ciiod, za mano!« Mnogi so mu odsvetovali ter branili njemu in njegovim pristašem. »Pustite jih, naj grede moledovat!« je vzkliknil mladi Seriovskv. »Pojde z nami, tam se bomo bolje ubranili ko ta s temi —« »Pojte v Pocinovicel Pojte!« Pribek je planil k zastavi in jo izruval z enim mahom iz tal. V tem je pridirjal neki deček od Hamer v gozd na kopišče. Tu zbrani begunci so se s skrbjo ozirali proti črnemu nebu, od Katerega se je v gozdu znočilo. Skozi veje je vrše! veter in naznanjal nevihto. Njo so pričakovali vsi, drugega ne. Tedaj pa je deček, ne da bi se ozira! na kogar koli, začel kričati, ko je komaj pridirjal do prvih, da so pr:-li odpcsianci iz Prage, oyka, Pajdar in Brvchta, drugi pa da niso prišli zato, ker so v Pragi zaprti v ječi. Žalosten, predirljiv krik je presunil gozdno samoto. — Vsi so se ozrli po Rozinovi Hanči, ki je začela viti roke in tarnati. Zenske so jo obstopile, jo mirile in tolažile. »Kje so?« je zaklicala stara Kozinka dečaku. Ni jokala, obraz pa ji je bil rumen. Deček je pokazal proti Hamram, Stekla je tja. Na robu gozda pa je na mah obstala. Od Hamer je šla proti njej v gozd gruča mož. Njej na čelu je stopal Matčj Pribek, zraven njega Brychta postrekov-ski, na Pribkovi desni strani pa mladi Seriovskv, noseč belo chodsko zastavo, ki je burno tleskala nad njihovimi glavami. Drugi možje so bili v Hamrach; begali so sem in tja po vasi ali v gručah strmeli tja proti Oujezdu, od koder je bik» slišati trobljenje in bobnanje. V tem se je iz Pribkove gruče utrgal Jiskra Jtehurek in bil z nekaj skoki ob stari kmetici. »Slabo je — vojaščine toliko, naši pa hočejo prositi za milost —.« Starka je kriknila od groze. »Kaj pa Pribek?« Dudaš je povedal, da se s svojimi zvestimi umika in da hoče v Pocinovice. »Pa je Jan zaprt in tisti drugi tudi?« Dudaš je pokimal. »In vi babe boste še za milost prosili!« je kriknila stara Kozinka in s stisnjeno pestjo pogrozila proti Hamram, kjer so že odpravljali odposlanstvo s prošnjo k okraj-j nemu poglavarju, ki je ravnokar dobil okrepitev, tri j topove, grenadirje in precej pehote in konjice pod po- veljstvom grofa Stampacha in gospoda Steinhacha pl. Konigsfeldskega. Med tem je Pribkova gruča že prihitela v gozdu do kopišča. Nastala je strašna zmeda, ko so slišali, kaj se godi. Strah pred vojaščino je vsem spodrezal moči. Žene so jokajoč prosile može, prve, naj jih ne zapuste in naj ne hodijo stran, druge, naj jih ne puščajo tu. Hanči se za vse to ni zmenila. Sedeč pod drevesom pri svojem ognjišču je stiskala k sebi otroka. Te novice! On zaprt v ječi! Zakaj je šel! Kako prav je slutila — O, njega ne bo več, ona to debro ve — Otroka, uboga otroka! Znova jo je oblila povodenj solza — Zlival se je dež, grmelo je, po vlažnem, počrnelem ozračju je švigal prodiren, slepeč sij bliskov. Iz šumavskib lesov so se dvigale meglice in stebri belega dima Kakor od neštevilnih požarov. V taki nevihti se je umikala Pribkova četa skozi gozdove, po razmočenih kolovozih v Pocinovice. Ta sku. pina najbojevitejših, najodločnejših Chodov, ki je štela nekaj nad sto mož, je bila razdeljena v dve manjši gruči. Med obema je šlo nekaj voz z ženami in otroki, ki jih možje niso hoteli pustiti v gozdu. Vsi so bili po večini iz Oujezda. Med njimi tudi stari Pribkov oče in Manka. Ko je tam na kopišču sin Matčj dejal, da bi lahko počakal z Manko tu v gozdu, ker da bo šlo v Pocinovicah gotovo zares, ni hotel o tem niti slišati, enako odločno je to odbila tudi vnukinja. »Da bi na stara leta še prosil!?« je rekel starec in zlezel na voz. Veter mu je mršil dolge, snežno bele lase in mu gnal dež v zgubani obraz; starec pa je bil kar nekam brezčuten. Ni se ganil in je mračno strmel predse. Ker je mladi Serlovsky vodil voz, na katerem je sedela Manka z dedom, medtem ko je hlapec ostal pn živini, je chodsko zastavo spet vzel Matej Pribek. Nosu jo je na rami, zmočeno in splahnelo. Opazil je bil to že prej in zdaj je pomislil, kako je zjutraj še veselo vihrala. In zjutraj so bili že vsi dovolj pogumni, dokler niso po babje dvignili roke. ko jih je Syka poškropil s svojimi novicami. Zdaj gotovo že žanjejo svoje sadove —. Stemnilo se je, ko so se Chodi z vozovi približali Pocincvieam. Dež je sicer prenehal, nebo se pa ni zjasnilo; težki oblaki so še vedno viseli na hribih, ki se ko zid dvigajo na jugozahodu tik Pocinovic. Vrhov Havro-nice, Pläpolca, Hudiče in Holega vreha ni bilo videti v sivini oblakov, v katere so se povsem zagrnile »Devičje grudi« in ostali šumavski velikani, tvorec mogočno ozadje. Po napetosti nekaj dni, po mučnem pohodu v takem vremenu so suhe, tople in zlasti gostoljubne pocinoviške hiše bile možem in vsem beguncem nadvse prijetne. Večina jih je, ko so komaj nekaj zaužili, omahnila utrujena na ležišče in takoj zaspala. Na rihtl pa pri starem Serlov-skem, kjer so se zbrali najveljavnejši domačini in sosedje, so še dolgo svetili. — Tudi nekaj Lbotčanov, ki so pred Pocinovicaml krenili v bližnjo vas, je bilo tukaj in so se vračali domov šele pozno pod noč, nesoč s seboj trdno odločitev vseh, da se ne podajo niti Lammingt-rju niti vojski, ki je bila, kakor so mislili, poslana nadnje.