NEKATERI REJCI SE HUDA KRI ZARADk VEDNO SPUŠČAJO VEROUKA V PROSTORIH SVOJO PERUTNINO ŠENTJURSKE ŠOLE d, Želite da so vaša okna XJmF^pj bolj varna in hkrati vaš /ari r IwV prostor prezračevan jHilik tudi ko so zaprta? f/ CELJE MIK d.o.o.. Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA prednost je v kvaliteti OSO 12 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. postanite ÎIIPIHMIMWÎMMT i UliLUMIMlu LJvUnUiUijl (VII. stopnja) S PRIJAVO DO 8. MARCA SI ZAGOTOVITE VPIS 03/428 55 46 ww w.vks-celj e.si 1 DRAŽJE CELJSKO PARKIRANJE STRAN 3 Mercator @®ŒÉ3i7 (Mj©. Opekarniška 9. Celje - Vsak četrtek, od 16.30 do 19.30 Lumpijeva ustvarjalna delavnica eips - lumpijeva družabnica 1 ^ -J Ob 18. uri animacijska predstava - aMe«»'" Kupujte v Tušu in "tankajte" ceneje do 20 SIT/I tul Z večjimi nakupi v trgovinah in drogerijah Tuš do še cenejšega goriva na bencinskih servisih Tuš Oil! Več informacij poiščite v trgovinah in drogerijah Tuš ali na wwj^/.tus.si 2 dogodki V! »Ml Svet šole OSNOVNE ŠOLE FRANA ROŠA CELJE Cesta na Dobrovo 114, 3000 CEUE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati zakonske pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 98/05 -uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela je skladen s soglasjem ministra k imeno- Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najpozneje v 8. dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda, Osnovna šola Frana Roša Celje, Cesta na Dobrovo 114, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE. O pomanjkljivih prijavah brez dokazil ne bo mogoče odločati. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. Sprejem za »Afganistance« V celjski vojašnici so v sredo pripravili slavnostni sprejem in proslavo ob vrnitvi enote 20. motoriziranega bataljona z mirovne misije v Afganistanu. Polletno mirovno misijo so vojaki enote celjskega bataljona odlično opravili. -Njihova naloga sta bila varovanje in zaščita mednarodnega kampa Arena v bližini zahodnoafga-nistanskega mesta Herat. Prvo enoto je z enakimi nalogami na novi misiji zdaj že zamenjala druga. »Afganistance« pa so doma sprejeli kar dvakrat - prvi del enote se je namreč vrnil že v nedeljo, drugi pa zaradi težav z odpovedanimi letalskimi prevozi šele v sredo. Udeležencem misije so se za opravljeno delo zahvalili z medaljami za službo miru, ki jim jih je podelil načelnik štaba poveljstva sil Slovenske vojske Martin Jugovec. BS Foto: GREGOR KATIČ uvodnik Ena ni nobena Rek zagotovo ne vzdrži, ko pomislimo na poginule ptice, okužene s človeku nevarnim podtipom virusa ptičje gripe, zloglasnim H5N1. Vrh tega jih je pri nas že sedem, za vse tiste, pri katerih so že potrdili virus H5, pa nam je že zmanjkalo prstov na rokah. Ptičja gripa je tako postala slovenski vsakdan. No, na Celjskem do pred kratkim še nismo ravno panično bežali pred tistimi nekaj labodi, ki jih POLONA premoremo in ki so postali najbolj MASTNAK osamljena živalska vrsta pod slovenskim nebom. Nas bo pa morda kaj kmalu bolela glava ob pogledu na kakšno onemoglo raco. V Sloveniji se je namreč pojavil sum o okužbi race mlakarice, za to vrsto pa vemo, da ji naravnost prija okolje ob in v naši Savinji. Kako bomo reagirali Celjani, če bo mimo nas lepega dne pričofotala takšna tempirana bomba? Čeprav po obnašanju peščice ne velja kar povprek sklepati na mentaliteto naroda, si upam zapisati, da imamo Slovenci hudo morbiden smisel za humor. Kako si drugače razložiti, da nekaterim preprosto dejstvo, da se virus H5N1 z divjih ptic lahko prenese na domače in posledično na človeka, ne gre v glavo? Ostrim in jasnim prepovedim navkljub posamezniki domačo perutnino še vedno spuščajo n prosto. Da se za kakšno urico nekoliko prezrači in si preteg-ne kremplje, verjetno. Če so res tako zaskrbljeni za počutje perjadi, kako bi potem prenesli pogled na s ptičjo gripo obolele kokoši? Spomnimo še, da se virus širi s svetlobno hitrostjo. Za vse ljubitelje statistike: potrdili so ga že v devetih državah EU; v Franciji se je pojavil tudi na puranji farmi, kar veliki izvoznici perutnine že povzroča velike izgube. Našli so ga tudi pri mrtvi perutnini na ruski piščančji farmi, kjer je v tednu dni za ptičjo gripo poginilo kar 130 tisoč živali. Skupno s, tako virus doslej odkrili v 32 državah, večinoma res le pi živalih. V Nemčiji se je H5N1 že lotil neke mačke ...h nihče ne ve, kako je s prenosom med sesalci in človekom. Še manj, y kakšno pošast bi znal virus mutirati. Človeštvo se je navadilo z naravo igrati na srečo, vendar v ima v tem primeru v rokah presneto slabe kařte, o nasprotnikovih pa se mu še sanja ne. Nekaterim, kot že zapisano, se vse skupaj zdi blazno smešno. Vsaj po nedavnih pustnih sprevodih sodeč. Daleč najbolj priljubljene skupinske maske so bile - kokoši. Gledalci so se zborňo zabavali ob prizorih jat perutnine, ki jih preganjajo domnevni veterinarji v zaščitnih oblekah. Pa s pust pokopali in zažgali. Bo smešno tudir če bomo nekoč zažigali tone slovenske evtanazirane perutnine? Slovesno ob dnevu civilne zaščite V kulturnem programu bo sodelovala Laška pihalna godba z mažoretno skupino. Slavnostni govornik bo poveljnik Civilne zaščite za Zahodno Štajersko Ivan Eržen. trožno, Radio klub Celje S5QRP, član štaba CZ občine Žalec Zvone Kotnik, poveljnik CZ občine Žalec Dušan Pungartnik, poslanec, gasilski častnik in žalski župan Lojze Posedel, podpo-veljnik GZ Žalec Janez Ša-lej in Aleksander Žolnir, dejaven pri aktivnostih zaščite in reševanja ob zadnjem neurju v občini Žalec. BA Steklenička upanja na Trebniku V Dvorcu Trebnik v Slo venskih Konjicah se od 1. do 18. marca nadaljuje vseslovenska dobrodelna akcija Steklenička upanja, namenjena obolelim za rakom. Akcija sledi zamisli ene od rakavih bolnic. Pred šestimi leti je namreč Diane Grégoire med zdravljenjem s kemoterapijo začela okraševati odpadne stekleničke zdravil, ki so ji postopoma vračale zdrav-je. Oblikovala je fimo maso, ki je podobna plastelinu. Stekleničke je poklanjala svojim prijateljem bolnikom. Gesta je dobila širši pomen. Bolnik naj bi v stekleničko napisal ali zašepetal željo in ta naj bi se uresničila. Na Dvorcu Trebnik so pripravili kreativni kotiček, kjer bo vsak obiskovalec sam naredil stekleničko upanja in tako pokazal, da mu ni vseeno. V okviru dobrodelne akcije bo 18. marca ob 10. uri tudi predavanje Slovenke leta prim. dr. Mojce Senčar na temo Vsaka ženska naj pozna svoje dojke. MBP V sredo smo obeležili svetovni dan civilne zaščite (CZ). Njegov namen je okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, o vlogi CZ pri varstvu pred temi nesrečami ter poudariti pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj zaščite, reševanja in pomoči. Osrednja slovesnost v zahodno-štajerski regiji ob dnevu civilne zaščite bo nocoj ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Sistem zaščite in reševanja je na Celjskem tudi v lanskem letu tako kot že mnogokrat prej odigral optimalno vlogo pri reševanju in odpravi posledic neurja - julijskega v občinah Kozje, Podčetrtek in Šentjur ter avgustovskega, ki je prizadel dvanajst občin, med katerimi sta najkrajši konec potegnili občini Laško in Žalec. V zadnjem času pa se člani civilne zaščite soočajo s popolnoma novo grožnjo -ptičjo gripo. Na nocojšnji prireditvi v Laškem bodo pripadniki CZ, poklicnih in prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugi zaslužni posamezniki, zavodi in organizacije prejeli priznanja in nagrade za zasluge pri krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Zlate znake CZ bodo prejeli predsednik PGD Zreče in župan Jože Košir, član Regijskega centra za obveščanje Celje Franc Maček, laški župan Jože Rajh ter PGD Ljubno in Vransko. Srebrne znake bodo podelili poveljniku PGD Ostrožno Francu Ga-beršku, članu štaba CZ v občini Kozje Antonu Joštu, poveljniku CZ v občini Podčetrtek Janezu Kovačiču, članu štaba CZ v občini Šoštanj Borisu Lambizerju, članu Poklicne gasilske enote Celje Zlatku Šunku, GZ Šentjur, PGD Bistrica ob Sotli, Letuš in Prekopa-Čeple-Stropnik ter Poklicni gasilski enoti Celje. Z bronastimi znaki CZ pa se bodo ovenčali Branko Bunta, dejaven na področju obrambe in zaščite, poveljnik CZ občine Šentjur Igor Gorjup, ekipa prve pomoči CZ Gorenje, poveljnik GZ Slovenske Konjice Anton Hlastec, član GZ Vojnik-Dobrna Karel Kasest-nik, predsednik PGD Grušov-lje Janko Prislan, PGD Os- Brez odločitve za strokovnega direktorja Dosedanji strokovni direktor celjske bolnišnice prof. dr. Radko Komadina je s 1. marcem postal vršilec dolžnosti strokovnega direktorja. Tako je odločil Svet javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje na seji v torek, potem ko ni nihče od treh kandidatov za direktorja niti po drugem glasovanju dobil potrebne večine glasov. Séje sveta zavoda, ki mu predseduje Franc Košir, se je udeležilo 15 od 17 članov. Glasovali so o treh kandidatih - poleg dosedanjega strokovnega direktorja, ki mu je potekel mandat, sta kandidirala še specialist nuklearne medicine dr. Peter Predič ter specialistka abdominalne kirurgije Milena Osole. Vsi trije so izpolnjevali razpisne pogoje, pri čemer je strokovni Radko Komadina svet celjske bolnišnice soglasno podprl kandidaturo prof. dr. Radka Komadine, vendar svet zavoda ni dolžan upoštevati njegovega mnenja. Člani sveta zavoda so se po drugem neuspešnem (po besedah Franca Koširja izenačenem) glasovanju za novega strokovnega direktorja odločili, da podaljšajo mandat dr. Komadini kot vršilcu dolžnosti do imenovanja novega direktorja. Seveda ho potreben ponoven razpis. MBP tim mm dogodki 3 Dražje celjsko parkiranje Celjski Javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti (ZPO) je županu predlagal, ta pa je odobril podražitev parkiranja v nekaterih mestnih parkirnih conah. Od srede je parkiranje dražje v modri coni II in na parkiriščih II. cone. V modri coni II je v ulicah in na parkiriščih v neposredni bližini ožjega mestnega reda celodnevno parkiranje dražje za 100 tolarjev (450 sit) in do dve uri za 50 tolarjev (200 sit). V II. coni (na parkiriščih ob Aškerčevi, Knežjem dvorcu, Vrunčevi, ob stavbi Tkanine, v Mestnem parku, Kosovelovi, Jenkovi in Ipavčevi ulici) se je parkiranje podražilo za 50 tolarjev le, če tam parkirate ves dan, kar vas bo stalo 450 tolarjev. Za 50 tolarjev (na 300) se je podražilo še do dveur-no parkiranje v garažni hiši Glazija in za 50 tolarjev (na 150 sit) do dveurno parkiranje v modri coni I, torej v strogem mestnem jedru. »Razlogov za tokratno, prvo podražitev po letu 2003 je več,« je povedal Robert Hostnik iz ZPO. »Eden od njih je prilagajanje cenika evrom, s katerimi bomo plačevali po novem letu in kjer avtomatov za izdajo parkirnih dovolilnic ne bo mogoče prilagoditi na cent,« pravi Hostnik. Osnovni razlogi za tokratno podražitev pa so vendarle drugje. ZPO je namreč v zadnjih letih izgubil kar nekaj zelo privlačnih površin za parkiranje, zlasti ob gradbiščih zadnje faze obnove Mariborske in na prostoru, kjer je danes Celeia park, in še kje. Zato je tudi izkupička od parkirnin manj. Ker prav iz tega denarja ZPO odkupuje parkirišča v garažni hiši Glazija, je treba zagotoviti več denarja. »Prav tako je cenovna politika pri parkiranju edini vzvod za to, da v mestnem jedru zagotovimo vselej kakšno parkirišče in da se ne dogaja, da vozniki nekajkrat zaokrožijo okoh mestnega jedra, ne da bi našh parkirišče,« pojasnjuje tokratno podražitev Hostnik. Ob tem velja zapisati, da je večina cen ostala nespre- menjena, prav tako vse cene mesečnih dovolilnic in cene na rezerviranih parkiriščih za stanovalce mestnega jedra, za tisočaka pa se je po občinskem odloku povečala kazen za neplačilo parkirnine oziroma prekoračitev časa parkiranja. Tovrstne podražitve so sicer v pristojnosti mestnega sveta, vendar daje odlok možnost županu, da sam odobri dvig cen, če ta ne presega petine določenih cen. BRST, foto: GK O raku ob športnih igriščih Prvi teden marca je slovenski teden boja proti raku. Vanj se aktivno vključuje tudi celjska skupina za samopomoč žensk z rakom dojke, ki deluje v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Skupina, ki deluje že 11. leto, vse bolj širi svojo dejavnost. »Svojo osnovno dejavnost, pomoč bolnicam, ki so pre-' bolele rak dojke, smo v skupini razširili na širše osveš-čanje o raku. Pogovor znotraj skupine sicer bolnicam veliko pomeni, a naše delo je lahko še bolj uspešno, če svoje doživljanje bolezni, težave in načine, kako smo se z njimi spopadle, delimo tudi z drugimi ljudmi. Če se bo zaradi tega kdo odločil za Marija Travner bolj zdrav način življenja, če bo pravočasno obiskal zdravnika, smo cilj dosegle,« pojasni strokovna vodja skupine Marija Travner. Članice skupine, 85 jih je že, so širše začele delovati že lani. Skupaj z društvom onkoloških bolnikov, društvom za boj proti raku in Europo Donno so delile zloženke po sedežih na tribunah in posredovale svoje izkušnje in znanje ob stojnicah na nogometnih tekmah med Slovenijo in Škotsko ter Publikumom in Novo Gorico. Letos bodo dejavnost razširile tudi na rokometne tekme. Srečali jih bomo lahko že v soboto pred rokometno tekmo med Ciu-dad Realom in Celjem Pivovarno Laško. Svojo aktivno vlogo napovedujejo tudi ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, v času praznovanja celjskega ob- činskega praznika in v veliki slovenski akciji Kolo življenja, ki jo pripravljajo ob 20-letnici Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Seveda pa bodo tako kot lani sodelovale tudi v prireditvah ob Rožnatem oktobru. O veliki prizadevnosti Članic skupine zgovorno govorijo podatki o lani opravljenih prostovoljnih urah - skupno jih je bilo kar 1.300! Večino dela je opravilo 25 članic, največ seveda poleg vodje Marije Travner še prostovoljki, ki obiskujeta bolnice: Marina Burjan in Ema Kruhar. S prvim januarjem se jim j e pridružila nova prostovoljka Milena Jerman iz Žalca. MILENA B. POKLIC Razpis vrnjen skoraj na začetek Državna revizijska komisija je ugotovila, da je ministrstvo za zdravje v postopku oddaje javnega naročila za dobavo 18 operacijskih miz kršilo načelo preglednosti. Revizijo je zahtevalo celjsko podjetje Mollier, ki je med drugim ministrstvu očitalo, da mu je v postopku razpisa omejevalo pravico vpogleda v dokumentacijo. Revizorji so v sklepu poudarili, da je načelo preglednosti eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, kar pomeni, da ponudniki lahko preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila. Odločitev komisije pomeni, da bo ministrstvo za zdravje zdaj Mollieru moralo omogočiti vpogled v ponudbo. Direktor Molliera Roman Šumak pravi, da bo vpo- gled vsekakor zahteval, vendar s sklepom revizijske komisije ni povsem zadovoljen. Prepričan je namreč, da si nekdo spet kupuje Čas. Kol je znano, je ministrstvo za zdravje, kjer odločitev revizijske komisije obžalujejo, ker se bo postopek za nabavo miz spet podaljšal, od skupno štirih ponudb za nepravilni ocenilo Mollierovo in Soča Opreme ter izbralo - Št. 18 - 3. i dražji Sanolabor. Šumak, ki je naročeno opremo ponudil za kar 200 milijonov tolarjev ceneje kot izbrani Sanolabor, se je na takšno odločitev pritožil in kot pravi, v svojem vztrajanju pri tem postopku ne bo popuščal. JI kje so naši poslanci? Pravila brez omejitev Oprostite, Nova Slovenija. Dost je sranja s temi občinami zaradi vas. Pavle Rupar, SDS Besedni zaklad »el coman-danta«, kot se ljubkovalno pravi tržiškemu županu Pavlu Ruparju, bolj priliči šanku kot pa državnemu zboru (DZ), po svoje pa izraža nejevoljo, ki jo kupčkanje z novimi občinami povzroča na hodnikih parlamenta. Kljub vsemu so v sredo poslanci sprejeli zakon, s katerim bomo dobili 12 novih občin. Med njimi ne bo Rimskih Toplic, razlog je »ne« iz Zidanega Mosta, kjer so na referendumu ločeno šteli glasove. Rimljani so tako kljub precejšnjemu soglasju v njihovi krajevni skupnosti ostali praznih rok, na kar je vztrajno opozarjal naš zasavski sosed, župan Trbovelj Bogdan Barovič (SNS). Po drugi strani pa bo na Dolenjskem nastala Občina Mokronog-Trebelno, kljub temu, da so krajam Trebelnega proti njej, kar so pokazali celo s protesti pred DZ. A ker glasov na referendumu niso uradno šteli posebej, bodo hočeš nočeš morah v novo občino. Neuradno štetje je pokazalo, da je bila velika večina Trebel-čanov proti, a jim to nič ne pomaga. Zato so v LDS te dni glasno opozarjali, da poslanci koalicije niso želeli sprejeti njihovega zakonskega dopolnila ob določanju referendumov, s katerim bi omogočiti ločeno štetje. Podobnih primerov je kar nekaj, kar meče čudno luč na trditve predlagateljev novih občin (večina jih je iz vrst NSi in SLS), da nove občine nastajajo v skladu z voljo ljudi. Poleg »ducata umazanih« bodo 9. aprila po Sloveniji referendumi za ustanovitev še dodatnih osem občin. Razlog zanje je odločitev ustavnega sodišča, ki je menilo, da pomanjkanje zdravstvenih domov ah postaj ni zadosten razlog za zavrnitev postopka za ustanovitev nove občine. Tako je novo priložnost dobilo osem območij, med njimi tudi Rečica ob Savinji. Ob vsem naštetem je vodja poslancev SLS Jakob Pre-sečnik opozoril, da se poslanci niso izkazali kot najboljši predlagatelji. Po njegovem bi morali v prihodnje natančno določiti, kdo so lahko predlagatelji novih občin, saj naj bi le tako »dosegli dovolj premišljene in odgovorne predloge, da bodo predlagatelji resnično tisti, ki tam k živijo«. Po njegovem so to lahko krajevni iniciativni odbori, sveti krajevnih skupnosti ali občinski sveti. Preseč-nik je hkrati poudaril, da je treba čim hitreje natančno pretehtati pogoje za nastanek novih občin. »Zapisani pogoji niso najpomembnejši, najbrž bi nekateri drugi bolje zago- tavljali, da bo novo okolje, nova občina zaživela in dobro delala,« je prepričan Pre-sečnik. Z njim se je strinjal marsikateri poslanec, predvsem pa v opoziciji, kjer so opozarjali, da so občine z manj kot 5.000 prebivalci dopuščanje izjem in da nastajanje vse manjših občin brez ustanovitve pokrajin pravzaprav pomeni večjo moč države in še večjo centralizacijo. Bojan Kontič (SD) je ugotovil, da večino pogojev v zakonu lahko - skladno z odločitvijo ustavnega sodišča o zdravstveni oskrbi - nove občine izpolnjujejo v povezavi s sosednjimi občinami. »Devetletna šola, zdravstveni dom, knjižnice, poštne storitve, komunalna opremljenost, vse to lahko bodoče občine zagotovijo v povezavi s sosednjim občinami. Trgovine in električno omrežje imajo že povsod, prav tako bodo našli prostore za upravno dejavnost. Tako je dejansko sedaj edino merilo najmanj 2.000 prebivalcev,« trdi velenjski poslanec. Martin Mikolič A je tudi to po mnenju Martina Mikoliča (NSi) preveč omejevalno. »Zelo mi je žal, da glede na sprejeto spodnjo mejo 2.000 prebivalcev v nekaterih primerih - vsaj dva ali trije so takšni - nismo mogli odločati o novih občinah in omogočiti ljudem, ki bi si to prav tako zaslužili, da sami odločajo o svoji prihodnosti,« je menil župan Rogatca. Breda Pečan (SD) pa je prepričana, da se očitno izpolnjuje želja nekdanjih SKD in SLS, ki sta leta 1994 hoteli toliko občin, kot je slovenskih župnij: »Letošnje leto se bo končalo s plodnim številom 213 občin, pred lokalnimi volitvami 2014 pa se bo število občin očitno pokrivalo s številom župnij, tako da jih bo od 300 do 320. Zanima me, kaj se bo zgodilo s pokrajinami? Ali jih bo 14, kot koalicija napoveduje, ali pa bo morda čez deset let v Sloveniji 54 pokrajin, kot je bilo nekoč >kardeljanskih< občin?« SEBASTIJAN KOPUŠAR 4 aktualno OVI TED Nepoznavanje RTV je prednost Anton Guzej bo čez dva meseca sedel na enega najbolj vročili stolčkov v državi in tega se, tako je mogoče soditi po prvih vtisih, zelo veseli. Pa čeprav, kot prostodušno priznava, dela in organizacije na RTV sploh ne pozna in čeprav se mnogi zmrdujejo, češ da bo vodenje tako pomembne institucije, kot je javna radiotelevizija, prevzel »neki direk-torček iz Celja«. Prepričan amreč, da ima zadosti drugih kvalitet, predvsem pa je izkušen finančnik. To pa je po njegovem ta čas najpomembnejše, kar RTV potrebuje. V financah se je danes 53-letni diplomirani ekonomist začel kaliti takoj po končanem študiju v celjskem Topru. Zgodbo, kako je prišel v to podjetje, pove zelo rad, čeprav se vprašanjem o svojem dosedanjem življenju in zasebnosti izogiba. Ko je v prvem letniku nekega petka spet štopal iz Ljubljane v rodno Sotensko pri Šmarju (»treba je bilo gledati na vsak dinar, saj je bilo doma šest otrok, delal pa je samo oče«), mu je ustavil kadrovski direktor Topra in mu na koncu vožnje predlagal, naj pri njih zaprosi za kadrovsko štipendijo. To je seveda storil in se po končanem študiju zaposlil v Celju. In že na a č e t k u svoje poklicne kariere poletel nebo. V Topru so ga namreč po samo devetih mesecih pripravništva postavili za finančnega direktorja. Ker se je v mestu kmalu razvedelo za ambicioznega mladega ekonomista, ga je kmàlu k sebi v Kovinotehno povabil Herman Rigelnik, a povabila ni sprejel in se je raje odločil za Aero, kjer je bil skoraj šest let direktor toz-da Kemija. »Tam sem se posvetil kalkulacijam, ki jih danes v večini podjetij, še zlasti pa na RTV, sploh ne upoštevajo, čeprav so zelo pomembne za vse poslovne odločitve,« pravi. Po Aeru je Guzeja za sedem let zaneslo v Merxovo interno banko, ki je, kot je prepričan, v tistih časih edina držala skupaj to veliko trgovsko podjetje. Za Merxom mu je še danes žal. Razpad sistema je bila velika strateška napaka, zaradi katere je Celje izgubilo zelo veliko, je prepričan. Potem je v začetku devetdesetih let prišla Krekova banka, o kateri od vseh svojih dosedanjih služb govori z največ sim- patije. »Imel sem odlično ekipo, kakršno bi si želel tudi na RTV. Še danes, ko smo raztepeni po različnih slovenskih podjetjih, si držimo štango in vzpodbujamo drug drugega.« V Guzejevih časih se je Krekova banka iz 28. mesta v slovenskem bančnem prostoru prebila na 11. mesto in bila po donosnosti med najbolj uspešnimi. In zakaj jo je potem zapustil in se zaposlil v Avto Celje? Pravih ozadij ne želi razkriti, pravi le, da se je razšel z lastniki, ker je vztrajal, da banka ostane v slovenski lasti. . Anton Guzej je nato več kot sedem let zelo dobro vozil tudi Avto Celje, čeprav kakšnih posebno globokih sledi v celjskem gospodarstvu ni pustil. Pa tudi širši javnosti je ves čas ostal bolj ali manj neznan. Zato njegovo imenovanje za »generala« RTV ni presenetilo le Ljubljančane, ampak tudi mnoge Celjane. Da bo prej ali slej zapustil tudi to podjetje, je bilo slutiti že leta 2003, ko je večinski lastnik s pogodbo o obvladovanju podredil Avto Celje svojemu podjetju. >>Res me je ta pogodba zelo prizadela. Tako kot ne prenašam manjših zaprtih prostorov, ne maram tudi omejitev pri delu. Pokazati namreč želim, kaj znam, in nikakor nočem biti samo izvajalec volje nekoga drugega,« poudarja. Lani je najprej poskusil za člana uprave Dar-sa in pogorel, letos pa mu je z RTV uspelo. Trditve, ■uzei da je pri kan- didaturi in izvolitvi imela glavno besedo politika, saj so ga večinoma podprli tisti člani sveta RTV, ki so blizu strankam koalicije ali katoliški cerkvi, odločno zavrača in trdi, da ni bil nikoli član kakšne politične stranke in da podpore pri politiki ni iskal. In če to drži, ga čaka še več dela, kot bi ga sicer. Dva milijona Slovencev bo moral prepričati, da je res usposobljen za opravljanje funkcijo generalnega direktorja nacionalne televizije, več kot dvema tisočima zaposlenih na RTV pa dokazati, da želje o več samozavesti in optimizma med njimi niso bile zgolj lepe besede v njegovem predstavitvenem govoru. Kdo ima prav in kdo se moti, se bo najbrž pokazalo že prav kmalu. Še preden bo odšel v Ljubljano, bo namreč moral izhrati direktorja obeh RTV programov in svoje najožje sodelavce. JANJA INTIHAR Foto: GK Post ne le pred veliko nočjo Lojze Peterle se posti že skoraj trideset let - »Raka sem dobil zaradi umazanega dela politike.« Ta teden se je začel postni čas pred veliko nočjo. Sicer naj bi post dobro vplival tudi na počutje, tako telesno kot duševno. Med tiste, ki se redno postijo, sodi tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Posti se že od leta 1978, saj se je takrat prepričal v dobre učinke poštenja. Kljub temu je zbolel za rakom, ki pa ga je premagal. Danes živi med Brusljem, Strass-bourgom in Ljubljano, se še vedno posti, vsaj dve uri na dan se ukvarja s športom, pri čemer najbolj uživa v letenju. Lojze Peterle pravi, da ga je za post navdušila knjiga dveh ruskih zdravnikov. Prej je namreč poznal post le iz cerkve, ki je bil bolj duhovnega pomena. Post, ki ga je spoznal v tej knjigi, pa ga je navdušil iz čisto medicinskega vidika: »Post zdravi celega človeka, ne samo dušo ali pa samo telo, ampak vedno celoto. In to me je vznemirilo. Ko sem se prvič poskusil postiti cel teden, sem videl, da je to res odlična zadeva in od takrat naprej to mojo izkušnjo poglabljam.« Rak je prišel kasneje. Da. Pred njim nisem delal takih dolgih postov, do takrat sem naredil dvakrat po 40 dni. Vendar je bil rak zelo poučna izkušnja. Mislim, da sem ga dobil zaradi umazanega dela politike, zgodila so se tudi izdajstva, podtikanja in tako naprej. Kot kaže je človek občutljiv na take stvari in četudi si rečeš, da se ne boš s tem obremenjeval, ti očitno nekje nekaj ostane, potem pa celice podivjajo. Že pred rakom sem živel precej športno, žena zdravo kuha, res pa je, da sem bil močno pod stresom. Ko je rak izbruhnil, sem ga napadel s pomočjo daljšega posta, dodal pa sem še druge stvari in vesel sem, da sem zmagal. Danes lahko na rak gledam kot na priložnost, ki mi je omogočila višjo kakovost življenja. Niste uporabljali nobenih zdravil? Ko so v Avstriji potrdili diagnozo, da imam srednje hitro rastoč tumor, so mi svetovali čimprejšnjo operacijo. Potem sem se poučil, kaj vse je na voljo, želel pa sem odpraviti vzroke bolezni, ne samo simptome. Za svojo pot sem se odločil, ko sem videl, da je veliko ljudi zmagalo po naravni poti, da so tisoči zmagali v boju proti raku s postom. Nekaj časa sem jedel skoraj izključno presno hrano, postil sem se, veliko več molil, meditiral, se več gibal, delal sprostil-ne vaje in skušal očistiti notranjost, kolikor se je le dalo. Skušal sem se spomniti vseh, ki so me kdaj prizadeli, ki sem jim mogoče kaj zameril. Skušal sem se spomniti tudi neprijetnosti iz mladosti, kajti, če so v človeku tesnoba, strah, zamere, predsodki, napetost, vse to na nas slabo deluje. Vsakemu, za katerega sem se spomnil, da me je kdaj HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'TU RNŠEK Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 prizadel, sem želel vse dobro in sem mu odpustil. Pomembno je, da te zadeve urediš in se notranje očistiš. Tudi post prispeva k očiščenju, ampak nekaterih stvari post namesto nas ne more narediti. Poštenje ni primerno za vse ljudi. Se ne bojite, da bi vam ljudje sledili, kljub temu, da to ne bi bilo dobro za njih? Srečal sem veliko ljudi, ki so si pozdravili raka, artritis in druge bolezni z daljšimi, večtedenskimi posti, nekateri v visokem Stadiju bolezni, nekateri na začetku. Srečal sem ljudi, ki jedo presno in so se rešili raka. Posebej izstopa primer gospoda Muleja, ki živi blizu Celja, ki se je rešil levkemije. Veliko takih ljudi sem srečal in videl sem, da ima post veliko moč, če se ga lotimo na pravi način. Danes je na voljo veliko knjig in ljudje se lahko natančno poučijo, kako se te zadeve dela. Osebno na post čedalje več dam. Po novem letu sem naredil 42-dnevni post, po tem postu pa jem samo presno, ker želim še poglobiti to svojo izkušnjo. Od novega leta nisem bil več utrujen, na dan se gibljem dve uri, zdaj ko sem bil na dopustu z družino, pa sem od tri do štiri ure vsak dan tekal na smučeh, skratka počutim se kot zmaj (smeh). Sicer pa glede poštenja vsakemu svetujem, naj se najprej pouči s pomočjo tistih, ki so že mojstri za post ali s knjigami. Človek mora vedeti, v kakšnih primerih se ne bi bilo Daljšemu intervjuju z Lojzetom Peterletom prisluhnite v nedeljo ob 10.10. uri v oddaji Znanci pred mikrofonom na Radiu Celje. dobro postiti. Pravijo, da v primerih, ko je človek že preveč izčrpan od kakšne bolezni ali od kakšne druge težave, naj se ne posti. Kaj vse post zdravi, pa so tudi med zdravniki različna mnenja. Za alternativno obliko zdravljenja se je odločil tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek. Se kaj pogovarjata o tem? Ko se vidiva, rečeva tudi kakšno o raku. Sicer pa se že dolgo časa dogovarjava, da bi se srečala in malo izmenjala izkušnje, ampak enkrat njemu časa zmanjka, včasih meni. Bi pa rad, da bi se dobila, ker me zanima, po kateri poti je šel. Vesel sem, da je tudi on po več letih javno spregovoril o raku in mislim, da so mu ljudje hvaležni. Tudi meni jih je več reklo, da je dobro, da sem spregovoril o tem. Marsikomu je zdaj lažje. Nekateri namreč celo svojim najbližjim ne upajo povedati, da imajo raka. In takoj, ko to potlačiš vase, zadržuješ v sebi in si v neprestanem strahu, si s tem ne lajšaš stanja in imaš še manj možnosti, da ozdraviš. Če pa imaš do te bolezni drugačen, bolj samozavesten odnos, lažje razvijaš voljo po zdravju in jaz sem vesel, da ljudem nekaj pomeni, da sem to tančico skrivnosti odmaknil in da mi .je potem v nekaj letih sledil tudi predsednik države, s katerim sva bila nekoč skupaj v vladi. Takrat ste se vi že postili. Že takrat sem imel tudi predavanja o postu in marsikomu je šlo na smeh. Še spakovali so se, češ, zdaj bomo pa travo jedli pri Peter-letu. Ampak vabil za predavanja je bilo in jih je vedno več. To je namreč postala ljudska potreba. Bolezni je toliko, da je zdravniki in bolnišnice ne morejo sproti zdraviti. Marsikje smo zelo šibki v zdravljenju, recimo pri raku še vedno ogromno ljudi umre, čeprav jih je tudi čedalje več, ki preživijo oziroma si vsaj življenje močno podaljšajo, hkrati pa je čedalje večji pritok novih bolnikov. Želim si, da bi več dali za preventivo, da bi bolj vlagali v zdravje, ko je še čas. Vzemimo si čas, dokler je še čas. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ Ob Škalskem in Velenjskem jezeru bodo krmili labode, da bi preprečili njihov premik na druga območja. Ptičja gripa se nezadržno širi Sum o virusu prvič tudi pri raci mlakarici - Nekateri rejci perutnino še vedno spuščajo na prosto Visoko patogeni, človeku nevarni virus aviarne influence se pojavlja po vsem svetu in vsakodnevno o novih žariščih poročajo iz številnih evropskih držav. Vsa Slovenija ostaja območje z izrazitim tveganjem, predpisanih ukrepov pa nekateri rejci še vedno ne upoštevajo. V državi beležimo sedem primerov H5N1, pri čemer sum okužbe prvič obstaja tudi pri raci mlakarici. Ptičja gripa po Evropi že razsaja med perutnino, v Nemčiji so našli tudi z njim okuženo mačko. Potem ko je bil virus ptičje gripe H5N1 nedavno potrjen še pri treh labodih v Sloveniji, je bila včeraj potrjena okužba še pri dveh labodih, ki so ju našli pri Hidroelektrarni Zlatoličje. Vsi so bili najdeni na območju Maribora, kjer že veljajo najstrožji ukrepi proti širjenju ptičje gripe, zato ob tokratni potrditvi virusa niso predpisani novi. Se je pa pojavil sum bolezni ptičje gripe pri raci mlakarici, ki so jo naš- li na jezeru pri Markovcih jugovzhodno od Ptuja. Ker gre za novo vrsto ptice, je razglašeno novo trikilome-trsko okuženo in desetkilo-metrsko ogroženo območje okrog vasi Markovci. Rejci neprevidni, prijav vedno več Kako je z inšpekcijskim nadzorom nad rejci perutnine na Celjskem in kaj veterinarji ugotavljajo na terenu? Darja Grimšič Pau-lič, direktorica območnega urada Vursa Celje pravi, da nekateri rcjci kljub nepre stanemu obveščanju in opozorilom še vedno ne upoštevajo predpisanih ukrepov. »Še vedno po vsej državi velja prepoved gojenja perutnine na prostem. Seveda je nadzor lažji, ko gre za večje rejce perutnine, pri tistih, ki premorejo zgolj nekaj kokoši, je to veliko težje. Prijave o kršiteljih prejemamo vsakodnevno, vendar se na terenu večkrat izkaže, da je perjad zaprta. Dogaja se namreč, da posamezniki živali spustijo ven le za kakšno uro na dan, kar je seveda prav tako kaznivo. Nekatere domnevne kršitelje smo že nekajkrat obiskali, a očitno v nepravem času. Smo pa kar nekaj fizičnih oseb zaradi neupoštevanja ukrepov že kaznovali s 30 tisočaki, v nekaterih primerih ravno tiste, ki so bili sankcionirani že jeseni lani,« pravi Grimšič Pauličeva. Zato ponovno opozarja ljudi, naj spoštujejo preventivne predpise, kajti tveganje vendarle obstaja. Na celjskem območnem uradu Vursa vsakodnevno sprejemajo tudi klice o poginulih pticah vseh vrst. »Dobrodošlo je, da so ljudje pozorni na poginule živali, vendar so zaenkrat ogrožene le vodne ptice. Sicer se odzivamo na vse prijave in vse mrtve ptice se odvažajo, seveda pa zaradi številnih prijav tega ne moremo vedno storiti v hipu, nadziramo namreč zelo veliko Cepljenje tudi za slovensko perutnino? Posebna delovna skupina za pripravo analize tveganja oziroma programa morebitnega cepljenja domače perutnine proti ptičji gripi, ki jo sestavljajo predstavniki veterinarske fakultete, največjih perutninskih proizvajalcev, veterinarske uprave in veterinarjev praktikov, se je v torek sestala na pripravljalnem sestanku. Pripravili so program ocene tveganja in strategije glede morebitnega cepljenja; Pri odločitvi bodo potrebovali še drage podatke in mnenja, zato se bodo sestali ponovno. "Dízávuf Vvev "vceidj sKiiccu Jdvnu idzyídvúu piicjl gilprV "diovdniji. " rsrd njtij áií izpostavili velik pomen preprečitve prenosa virusa ptičje gripe na domačo perutnino. Ptičja gripa je namreč zaenkrat v Sloveniji potrjena le pri divjih pticah, prenos okužbe na domačo perutnino pa bi med dragim pomenil občutno večjo gospodarsko škodo. Vsa Slovenija ostaja območje visokega tveganja Okuženi in ogroženi pasovi s pripadajočimi ukrepi so za zdaj razglašeni okrog petih žarišč: Maribora, Mute, Spodnjega Dupleka, Starš ter Markovcev, kjer so našli raco mlakarico, pri kateri sumijo, da gre za virus ptičje gripe. Na teh območjih veljajo posebni zaščitni ukrepi glede gojenja in prevažanja perutnine, pri čemer območja sistematično nadzorujejo veterinarski inšpektorji. Medtem je celotno ozemlje Slovenije še vedno razglašeno za območje z izrazitim tveganjem. Po vsej državi je tako prepovedano gojenje perutnine na prostem, vodna zajetja na prostem, ki so za nekatere vrste perutnine potrebna zaradi dobrega počutja živali, morajo biti zaščitena na način, ki preprečuje dostop divjim pticam, domače race in gosi pa je treba ločevati od drage perutnine. ne spuščajo svojih mačk v naravo, kjer bi lahko prišle v stik s pticami, in da ne dovolijo vstop potepuškim mačkam v hišo. Prav tako velja, naj ljudje pazijo, da svojih živali, mačk in tudi psov ne izpostavljajo stiku s poginulimi in z divjimi pticami. V praksi to pomeni, da je treba mačke na teh območjih zadrževati v zaprtih prostorih in pse na vrvicah oziroma naj bodo ves čas pod nadzorom lastnika. S krmljenjem labodov do večjega nadzora? Za poseben ukrep organiziranega krmljenja so se odločili v Mestni občini Velenje. Da bi preprečili premike labodov na območja z več hra- ne, so organizirah hranjenje labodov ob Škalskem in Velenjskem jezeru. Krmiti so jih že začeh, nadaljevali pa bodo vsak dan, dokler bo obstajala možnost širjenja ptičje gripe med pticami. Labodi so bili namreč navajeni od ljudi dobivati hrano, zaradi pojava ptičje gripe pa so stiki z vodnimi pticami odsvetovani, pri čemer bi ptice zaradi pomanjkanja hrane lahko odletele neznano kam. Prebivalce občina ob tem poziva, da naj sami ptic ob jezerih ne hranijo, če pa to že počnejo, naj hrano mečejo v neposredno bližino jezer in ne na sprehajalne poti, saj tako privabljajo tudi ptice iz okolice in tako večajo možnost okužbe s ptičjo gripo pri pticah, ki živijo ob jezerih. POLONA MASTNAK Foto: JOŽE MIKLAVC območje,« dodaja Grimšič Pauličeva. Še več prijav pričakujejo v naslednjih tednih, ko se bodo začele vračati ptice selivke in se bo število poginulih ptic povečalo. Ljudi zato pozivajo, naj bodo pozorni predvsem na poginule ptice v območjih z večjo količino stoječe vode (mlake, jezera), kjer je večja verjetnost okužbe, in na ostale vodne ptice. Poginule ptice v urbanih mestnih središčih večjega tveganja zaenkrat ne predstavljajo. Ogroženi tudi mačke in psi? Še vedno močno odmeva novica, da so v Nemčiji virus ptičje gripe prvič doslej potrdili tudi pri sesalcu, pri mački, ki so jo našli na otoku Ruegen v Baltskem morju. Dokazano je, da se nevarni virus lahko prenese na mačke, ki jedo okužene ptice, vendar prenosa okužbe z mačke na človeka zaenkrat še niso zabeležili. Do okužbe pri ljudeh, ki je teoretično sicer ni mogoče izključiti, bi lahko verjetno prišlo le ob zelo tesnem stiku z okuženimi živalmi. Raziskave glede možnosti okužb drugih živalskih vrst s tem virusom so še na začetku. V Sloveniji do večjega pogina domačih ptic še ni prišlo, Sterna" V ciiííli lici-fijujejii, ud ni večje nevarnosti, da bi bih v Sloveniji primeri okuženih mačk. Kljub temu svetujejo, da na ogroženih območjih ljudje Tamifluja dovolj na zalogi V vseh lekarnah in podružnicah Celjskih lëkarn je ta-miflu mogoče dobiti, trenutno ga je na voljo približno 180 škatlic. Dobi ga lahko vsak pacient, ki prinese v le karno veljaven bel receptih, obrazec IVZ 1.1, ki je samo-plačniški. Recept jë veljaven 30 dni od dne, ko ga je predpisal zdravnik. Maloprodajna cena zdravila Tamiflu caps. 10x75 mg je 5.961,10 SIT (28,88 EUR) za eno škatlico, pri čemer v lekarnah zanj trenutno ni velikega povpraševanja. UGODNA PONUDBA V MESECU MARCU W0V0 ■ DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV - D0 50% POPUST VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG MďlMtMMWMimiai.MM^aMI« éSe GARANT d.d. Polzela l^^ffl |T Industrijska prodajalna Polzela V^ll\rllMI Tel. 03 7037130,7037131 UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT oz. 1.251,88 EUR. Vse uredite takoj pri našem prodajalcu ivin us» piuudjdiiiG: puli-'jiei uu o. uu 10. uit, suu uu o. uu iz. Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTV O GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! MKC »PODARSTVO Davki dušijo podjetnike Država mora čim prej razbremeniti podjetja, so opozorili v Celju - Je enotna davčna stopnja že odpisana? Kakšne bodo i poslovanje gospodarskih družb v letu 2006, kateri reformni ukrepi so prednostni in ali je uvedba enotne davčne stopnje res nujna, je le nekaj vprašanj, o katerih so ta teden razpravljali v celjskem klubu podjetnikov Zlatorog. V goste so povabili priznane ekonomiste in finančnike, ki se v svojih pogledih na napovedane ekonomske in socialne reforme v marsičem ne strinjajo. »Prepričan sem, da v Sloveniji ne bomo uvedli enotne davčne stopnje, saj temu nasprotujejo ne samo strokovni krogi, ampak tudi del politične javnosti, pri čemer tudi socialni konsenz ne bo dosežen,« je dejal profesor na Fakulteti za upravo in nekdanji finančni minister dr. Marko Kranjec. Če želi vlada razbremeniti gospodarstvo in pospešiti razvoj podjetništva, bo zadosti, je poudaril, če bo ukinila davek na izplačane plače, zmanjšala progresivno davčno stopnjo, poenostavila davčne postopke, zaradi katerih imajo zdaj podjetja velike stroške, ter omejila socialne prispevke. »Slovenija ima previsoke davke, ki so posledica visoke javne porabe, neučinkovitosti javnega sektorja in so- cialne države. Resnična razbremenitev je možna le z zmanjšanjem javne porabe,« je poudaril dr. Kranjec. O nujni uvedbi enotne davčne stopnje niso več prepričani tudi v vladni službi za reforme. Kot je dejal mag. Boštjan Vasle, ki vodi sektor za ekonomske reforme, so pripravljeni sprejeti tudi kakšen drug model, vendar le pod pogojem, da bo pripeljal do podobnih rezultatov kot bi enotna davčna stopnja. Poglavitno je, da dosežemo cilj reform, to je razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, je poudaril Vasle in napovedal, da naj bi se davčna reforma začela izvajati prihodnje leto. »Za marsikaterega podjetnika bo to prepozno, davke in prispevke bi bilo treba zmanjšati takoj, saj se bo konkurenčnost našega gospodarstva še poslabšala,« je opozoril Hugo Bosio, difektor podjetja Bosio. Dejal je še, da bi morala država bolj spodbujati prodor slovenskih izdelkov v tujino in predvsem več denarja nameniti raziskavam in raz- Dolgoletnega predsednika kluba podjetnikov Zlatorog Ivana Mimika je zamenjal Henrik Dvoršak, direktor celjskega Weishaupta. Z leve: Hugo Bosio, France Križanič, moderator pogovora o napovedanih reformah Jože Volfand, Boštjan Vasle in Marko Kranjec voju ter povezati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Da država ne uporablja niti ne napoveduje nobenih sodobnih metod za pospešitev razvoja, je opozoril tudi dr. France Križanič iz ekonomskega inštituta, ki je glede nadaljnje rasti slovenskega gospodarstva dokaj optimističen. Prepričan je, da bo v osmih letih doseglo povprečje starih članic Evropske unije, s čimer se dr. Marko Kranjec ne strinja. »Statistika je daleč od tistega, kar se dejansko dogaja v gospodarstvu,« je poudaril. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA igr XXKBM Infond delniški vzajemni skladi INFOND VTTn ^ttgsss&sz&sajt : >- S finskimi svetovalci iz krize Lani je z izgubo, ki znaša kar 620 milijonov tolarjev, poslovala tudi radeška papirnica. Uprava podjetja pripravlja zato v sodelovanju s finsko svetovalno družbo Jaakko Pôyry program prestrukturiranja, ki ga bodo izdelali na osnovi analize razmer v papirniški industriji na svetovnem trgu. Analize so pokazale, da so krizne razmere v tej industriji, ki jim kij ub varčevalnim ukrepom niso mogli kljubovati tudi v papirnici, lani dosegle dno. Izboljšanje je mogoče pričakovati, na kar kažejo tudi trendi iz zadnjega tromeseč-ja v preteklem letu. Finci vidijo dobre razvojne možnosti za družbo Radeče papir na svetovnem trgu predvsem v proizvodnji visoko kakovostnih in visoko cenovnih papirjev. Kot so povedali v upravi, program prestrukturiranja predvideva tudi državno pomoč pri ohranjanju delovnih mest. To pa je zelo pomembno, saj je papirnica največji zaposlovalec na radeškem območju. Več o lanskih poslovnih rezultatih in tudi o načrtih do leta 2010 bodo lastniki in uprava papirnice povedali v začetku prihodnjega tedna, ko bo vodenje podjetja prevzel novi predsednik uprave Sandi Vasle. JI Comet z izgubo Po več letih uspešnega poslovanja je zreški Comet minulo leto končal z izgubo. Kot so napovedali že septembra lani, znaša dobrih 200 milijonov tolarjev. Vodstvo podjetja pojasnjuje, da so za izgubo med drugim krive tudi obveznosti, ki so jih morali poravnati namesto svojega hčerinskega podjetja Idnina v Makedoniji, ki je šlo v stečaj. Sicer pa so v Cometu minulo poslovno leto po nekonsolidiranih in nerevidiranih podatkih ustvarili dobrih 9,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje. To je za približno odstotek manj kot leto prej. Največji izpad so imeli v programu Tehničnih tkanin, slabšo prodajo kot v letu 2004 pa so zabeležili tudi v svojem največjem programu Flex. V podjetju ocenjujejo, da lanske razmere na trgu niso bile naklonjene brusni industriji. Poleg slabšega povpraševanja so se soočali tudi s hudo konkurenco z Daljnega vzhoda in stagnacijo tistega dela brusne industrije, kjer je Comet med več- jimi proizvajalci. Izgubili so del svojih tradicionalnih trgov, pri čemer tudi načrtovanega zvišanja cen niso mogli v celoti uresničiti. Vrhovno sodišče je razsodilo, da je bila enomesečna stavka v Cometu leta 2004, ki jo je pripravil mariborski sindikat Neodvi-snost-KNSS, nezakonita. Po mnenju sodišča je stavka preprečevala in ovirala delo tistih, ki niso stavkali, ter celo ogrožala zdravje stavkajočih. Podrobnejšo vsebino in posledice razsodbe bo vodstvo Cometa predstavilo prihodnji teden. Družba je tako dosegla 90 odstotkov načrtovane rasti prihodkov iz redne dejavnosti, pod načrti sta bila tudi povečevanje tržnih deležev na ključnih trgih in rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega. Ta je lani znašala 4,9 milijona tolarjev, kar je za tri odstotke manj kot leto prej in za sedem odstotkov manj, kot so načrtovali. JI H H0 ' 18941 Bežigrajska 10, Celje Boljši v tujini, slabši doma Celjski Etol je v letu 2005 ustvaril 920,5 milijona tolarjev čistega dobička, kar je za 3,4 odstotka več kot v letu prej. Čisti prihodki od prodaje so se prav tako zvišali, in sicer s 7,01 milijarde tolarjev v letu 2004 na 7,14 milijarde tolarjev oziroma za 1,6 odstotka. Uprava, ki jo vodi Ivan Ferme, je s takšnimi rezultati zelo zadovoljna, čeprav je za leto 2005 imela višje cilje. Načrtovali so namreč 12-od-stotno rast prodaje. V tujini so sicer bili uspešni in so na nekaterih trgih celo presegli načrte, manj pa so prodali na domačem trgu, kjer slabše rezultate od pričakovanih pri- marginatija, d.o.o. , rimska cesta 98 o, 3311 Šempeter ] marginalija - j.: 03 70310 60, 03 70310 70 pisujejo predvsem neugodnim vremenskim razmeram in krizi v živilsko-predeloval-ni industriji. Kljub nižji rasti prodaje so za načrtovanim čistim dobičkom zaostali le za 0,3 odstotka. Za letos v Etolu načrtujejo 7,5-odstotno realno rast prodaje, čisti dobiček pa naj bi presegel milijardo tolarjev. Še naprej bodo z lastnimi podjetji širili prodajno mrežo, zlasti na vzhodu Evrope, kjer so lani že ustanovili hčerinsko družbo Ars v St. Petersburgu in se začeli pripravljati na odprtje podjetja v Moskvi. JI . ■r'iOO Partner z najboljšim okusom :ije F3 i □ DRI TELEFDN Za Socko premalo? Bralec iz Socke, ki je za Modri telefon napisal obširnejše pismo, je med drugim nezadovoljen, ker so v vasi ostali brez trgovine, zato želi izvedeti od župana Vojnika, »zakaj si je kraj ne zasluži«. Pri tem omenja, da bodo morali starejši ljudje po kruh v pet kilometrov oddaljeno Novo Cerkev. Meni tudi, da v Socki občina investira zelo malo. Beno Podergajs, župan Občine Vojnik, odgovarja: »Trgovino je lastnik zaradi nerentabilnega poslovanja preprosto zaprl, in če nas na to ne bi opozorila KS Nova Cerkev, občina sploh ne bi bila obveščena. Zatem nas je o zaprtju obvestil tudi lastnik. Skupaj s KS (beri s Slavkom Jezernikom) smo poskušali storiti vse, da do tega ne bi prišlo! Če se ne bi našel domačin, ki je bil pripravljen ohraniti trgovino in jo v prihodnosti tudi razširiti, bi Socka zaradi nerentabilnega poslovanja dejansko ostala brez trgovine. Pri tem smo in bomo tudi v prihodnje sodelovali, si prizadevali za alternativne rešitve ter pomagali zainteresiranemu doma- činu, da svojo pripravljenost tudi uresniči. Trditev, da občina v Socki nič ne vlaga, je nerazumljiva oziroma zavajajoča. Spoštovani pisec, pozabili ste, da je bila prva velika investicija v občini Vojnik v Socki, in sicer šola s telovadnico. Redno financiramo šolo in oddelek vrtca, ki ni bil vedno polno zaseden, pa smo s sodelovanjem šole vselej našli pozitivne rešitve. Na zahtevo občine in po večletnem prizadevanju je bila v celoti urejena cesta skozi Socko. Cesto je v vrednosti SO milijonov tolarjev uredila država, vzporedno je bila ob pomoči KS Nova Cerkev urejena in postavljena nova avtobusna postaja. Prav tako pripravljamo pro-tipoplavne rešitve, ki so v idejni zasnovi. Z velikimi napori smo tudi prodali zemljišče, ki ga bo novi lastnik komunalno uredil ter bo namenjeno za gradnjo stanovanjskih hiš (v ta namen je občina izdelala zazidalni načrt). Kot občina (beri župan) smo že trikrat pridobili državna sredstva za sanacijo graščine, ki je sicer v državni lasti. Prav tako že vrsto let opravljamo postopke, skupaj z državo, za dokončno ureditev zemljiško knjižnega stanja na graščini in v njeni oko- Pisec naj se tudi pozanima, da smo kupili nov gasilski avto za PGD Socka. Redno financiramo vsa društva, tudi v Socki. Poskrbljeno je bilo tudi za manjši del kanalizacije pri gasilskem domu. V celoti smo v dveh fazah preplasti-li cesti na Veliko Raven in v Čreskovo, prav tako so bile na novo urejene cesta od Socke do Vrbe, povezava Socka-Trnovlje in dve cesti v Selce. Saniran je bil most preko Hudinje na cesti Socka-Selce, z občinskim denarjem smo sanirali Škarpo na sedanji regionalni cesti pri mostu čez Hu-dinjo (v vrednosti več milijonov tolarjev). Sofinancirano je bilo asfaltiranje ceste za graščino mimo Grušovnika, do Skok, ter poskrbljeno za urejevanje graščinskega parka od nastanka občine do danes in to kljub temu, da je v državni lasti. Preko KS Nova Cerkev skrbimo za urejevanje in vzdrževanje makadamskih in asfaltiranih cest. Financirana je analiza o vsebnosti radona v nekaterih stanovanjskih prostorih v Socki (analiza je v izdelavi in bo objavljena). Po sklepu zbora krajanov urejujemo cesto med gostiščem Ko-privnik in gasilskim domom, saj se zemljiško knjižno stanje z dejanskim stanjem ne ujema (opravljenih je več kot 10 sestankov na različnih ravneh).« Pes ogrožal otroka Bralec Brane iz Rogaške Slatine je bil pred kratkim na sprehodu na tamkajšnji novi promenadi. Pri tem je prišlo do neprijetnega dogodka, saj je nek pes s hudim laježem neposredno ogrožal bral-čevega malega otroka. Velik pes niti ni imel nagobčnika. Ogorčeni bralec predlaga celo prepoved sprehajanja z velikimi psi po sla-tinski promenadi. Tajnik Občine Rogaška Slatina Marjan Čuješ odgovarja: »V zvezi s tem dogodkom lahko pojasnimo, da Zakon o zaščiti živali določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in s šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival za okolico ni nevarna. Prav tako nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, ter osebam, ki so mlajše od 16 let. Poleg omenjenega predpisa obravnava to področje tudi Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline. To med ostalim določa, da morajo biti vsi psi izven dvorišča na vrvici ter da morajo skrbniki in prevozniki živali zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali. Za nadzor nad izvajanjem omenjenih zakonskih določb so pristojne inšpekcijske službe in policija. To pa so tudi organi, na katere se oseba v primeru ogroženosti lahko obrne in zahteva ukrepanje.« Odstranitev salonitk Bralec iz Dramelj, ki ima na strehi družinske hiše sa-lonitke, namerava te nadomestiti z novo, zdravju prijazno kritino. Pri tem ga zanima, kam naj odloži salo-nitke ter če je res, da država prispeva denar za odpravljanje salonitne kritine. Dragica Bratanič iz Službe za odnose z javnostmi v Ministrstvu za okolje in prostor odgovarja: »Trdno vezane azbestne odpadke (kamor sodijo tudi strešne kritine) se odstranjuje z odlaganjem na odlagališče nenevarnih odpadkov. Od upravljavca odlagališča je treba za prevzete azbestne odpadke zahtevati potrjen evidenčni list o ravnanju z odpadki, ki služi kot dokazilo o oddaji azbestnih odpadkov na odlagališče.« V poslanem seznamu odlagališč, ki imajo okoljevars-tvená dovoljenja za odlaganje odpadkov, so iz naše regije omenjena: odlagališče nenevarnih odpadkov Bu-kovžlak v občini Celje (za občine Celje, Šentjur pri Celju, Štore, Vojnik, Dobrna, Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko, Tabor, Dobje in Mozirje), odlagališče nenevarnih odpadkov Stren-sko v občini Laško (za občino Laško), odlagališče nenevarnih odpadkov Bočna-Podhom v občini Gornji Grad (za občine Gornji Grad, Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava) ter odlagališče nenevarnih odpadkov Ve- lenje v občini Velenje (za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki). BrataniČeva dodaja: »Glede financiranja odstranjevanja azbestnih kritin pa Ekološki sklad RS razpisuje javne razpise za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanja zraka in drugih okoljskih naložb občanov. V predmet teh razpisov sodi tudi nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi (zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, npr. salonit) oziroma zamenjava vodovodnih* in kanalizacijskih cevi iz materialov, ki vsebujejo azbest ali težke kovine (svinec, cink in podobni). Dodatne informacije daje: Ekološki sklad RS, javni sklad. Trg republike 3, Ljubljana, tel.: 01/2414-848, e-naslov: ekosklad@ekosklad.si ter spletni naslov: wvvw.ekos-klad.si.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Najdite nas, CENTER IsHE CELJE I NTERSPAR » nagradi vas! TRANSPORT s k IV Novo odprta trgovina Transport v Centru Interspar Celje bo navdušila vse, ki želijo izstopati z mladostno svežino in vstopati v novo sezono s kakovostno in modno obutvijo. Ponujajo priznane blagovne znamke obutve: Yellow cab, Caterpillar, Levi's, Bronx, Dr. Martens, Tommy Hilfiger, Energie, Miss sixty, Tsubo, Bunker, Fly, Stroll, Skipper Marine in še mnoge druge. Poleg __ stalne ponudbe vsako sezono presenetijo kupce z novimi modnimi novostmi in akcijami. Trgovino Transport lahko obiščete tudi na vyww.transportshoes. com Za vse redne kupce bodo na voljo tudi kartice zaupanja za še več ugodnosti in daril, Obiščite trgovino Transport in se pustite presenetiti! Bon za 8.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Brigita Jevšinek, Vodule 29, 3222 Dramlje in bralka Katja Krajne, Mala Pristava 12/a, Šmarje pri Jelšah. TRANSPORT V sredo, 15. marca, bo Center Interspar Celje zasijal v novi luči. Večji in lepši bo vrata odprl z novim imenom - Cltyeenter Celje. Ob tej priložnosti bodo obiskovalce pozdravili s posebnim programom: 15. 03.2006 Zaključek akcije "Najdite nas, Center Interspar nagradi vas" z ANŽEJ EM DEŽANOM 16.03.2005 •ob 16. uri Teater Cizamo na obisku v džungli. • ob 17. uri ALFI NIPIĆ in njegovi muzikanjte 17. 03. 2006 •ob 16. uri Čarovnica lili išče svoj zaklad. olroSka p-odstav« iti n;pi iivalski vt • ob 17. uri Koncert priljubljene pevke NEISHE z bondom 1 a 03,2006 • ob 11. uri Hip Hura s pekom Matevžem •ob 12 uri Nastop kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savm Kolere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 8. 3. 2006, obiskala ekipa NT&RC ® 15. marec, ko bo Center Interspar Celje zaživel v novi, veličastnejši podobi, se približuje z bliskovito hitrostjo. Poleg zvrhane mere zabave bo na omenjeni dan še veliki zaključek naše nagradne igre Najdite nas, Center Interspar nagradi vas! Podelili bomo nagrade, ki bodo pričarale nepozabne trenutke. Ker bodo v žrebu prav vsi prispeli kupončki iz Novega tednika, le ujemite eno zadnjih možnosti ; nagrado. Na kupon vpišite tri trgovine oziroma lokale, za katere menitç,, da bi j prihodnjo sredo utegnila obiskati ekipa Novega tednika in Radia Celje. Če bo vsaj CENTER ■IfiiHiHiHa® CELJE ODGOVOR (TRI TRGOVINE): _ en odgovor pravilen in če bo v sredo sreča pri žrebu na vaši strani, vam nagrada ne uide. Izpolnjene kupone lahko pošljete na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ali jih oddate pri okencu Informacij megamarketa Interspar v Centru ime in PRH, Interspar Celje. Vsakdo lahko prejme nagrado le enkrat, prav tolikokrat tudi obiščemo posamezno trgovino v omenjenem nakupovalnem centru. Nagrado je v predstavljeni trgovini treba prevzeti v desetih dneh ob predložitvi davčne številke. NASLOV: _ Uganite, kje v Centru Interspar Celje bomo prihodnjo sredo 8. 3. 2006! TELEFON- _ ARIEL • BAUMAX • CEU SVET-VSE PO 199 SIT • COMSHOP • DM • 00K • DOROTHY PERKINS • DROGERIJA Y • GALA BAR • GARDENIA • HERVIS • JONES • KLJUČI SOTOŠEK • LOTERIJA SLOVENIJE I MEGAMARKET INTERSPAR MEHIŠKA RESTAVRACIJA • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA • M0DIANA • MODNI NAKIT GIMI • OMNICO - SIM0BIL • PIZZA ŠPICA • RESTAVRACIJA INTERSPAR • SLAŠČIČARNA R0MANSA • STEN TIME • STIEFELKOENIG ŠWAROVSKI • MURA • ART • 00 ADO Ž • FABIANI NOGAVICE • LEONARDO. • TRANSPORT * SANTANA • BARGUARANA • MODNI NAKIT CLAUDIA 8 ■ intervju »Nil Pot Je vedno odprta Vlasta Nussdorfer: »Vedno se najde kdo, ki da, in kdo, ki sprejme.« lec. Pa za dekle v Sevnici tudi. Tega sem res vesela. Prav je, da Slovenci ne samo sprejemamo tuje in čakamo na pomoč od zunaj, ampak da tudi nekaj naredimo. Veliko ljudi se je odzvalo, preko 5.400 je že vpisanih v register. Vsak dan jih je več. Poskrbeli ste tudi za de- Kdo je Vlasta Nussdorfer? Še pred dobrima dvema letoma večina Slovencev ne bi vedela odgovora. Tisti, ki bi jo poznali, bi povedali, da je višja državna tožilka. Morda bi kdo še dodal, da je tudi žena in mati. Redki bi vedeli, da je šest let predsedovala Društvu državnih tožilcev Slovenije in da se posveča mladostniški, družinski in spolni kriminaliteti. Danes jo poznamo kot avtorico v nekaj mesecih razprodane knjige Naše deklice z vžigalicami, ustanoviteljico društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije in pobudnico akcije Darujmo za življenje, ki si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji dobili register z deset tisoč darovalci kostnega mozga. Da bi bili obe akciji uspešni, je spodbudila tudi ustanovitev dveh skladov. Prvi, Hipokrat, zbira denar za akcijo darovanja kostnega mozga, drugi, Plamen dobrote, denar namenja žrtvam kaznivih dejanj. Njihovi lepši prihodnosti je namenjen tudi izkupiček od prodaje knjige Naše deklice z vžigalicami. Vlasta Nussdorfer je očitno ženska, ki ji ni vseeno. Ženska, ki je izbrala svojo pot. Pot, na kateri daje in sprejema. Radi poudarjate, da ima vsak človek svojo zgodbo. Kakšna je vaša? Moja zgodba je lepa. Zelo vesela sem, da sem takšna kot sem. Vsak človek ima poslanstvo. Ko razmišljamo svojem, se mi zdi, da je to pomoč ljudem. To me spremlja že od otroštva. Vedno sem bila predsednica razreda, kasneje tudi društva tožilcev in name se vedno obračajo ljudje. Mogoče zato, ker sem dostopna, ker se rada pogovarjam, prisluhnem. Ljudi moraš tudi poslušati. Mogoče mi zaupajo. V javnosti ste zablesteli šele zadnja leta. Vso mladost sem posvetila otrokoma. Veliko razmišljam o tem, kakšno kariero naj naredi ženska. Takole pravim: vehko poslanstvo ženske, če se odloči za družino, so otroci, materinstvo. Ko sta me otroka še potrebovala, se nisem tako zelo posvečala službi, čeprav sem jo zelo vestno opravljala. Če imaš mlad otroke, potem se lahko kasneje ukvarjaš s kariero ali kakor koh že to poimenujemo. Še vedno si mlad, čeprav res ne tako zelo. Imaš še moč in veliko znanja. Ali pa narediš kariero mlad in nimaš otrok. Ko dosežeš 30, 40 let, je vprašanje, ali boš nar. Ker niso dovolj samo darovalci, ampak je potreben tudi denar, smo oblikovali sklad Hipokrat. Upam, da bomo lahko imeli tudi kakšen krasen dobrodelen koncert, da bomo zbrali denar, tako da ne bo mogoče reči: imamo ljudi, pa nimamo denarja za preiskave. Imeli naj bi vse. Deset tisoč darovalcev in denar. Želim si, da bi to dosegli do konca leta. To je področje, kjer si je mogoče postaviti konkreten cilj in ga opredeliti s številkami. Drugo vaše področje, pomoč žrtvam nasilja, pa je precej drugačno, kajne? Res. Včasih sem kar zaskrb-ljena. Sprožena je akcija, knjiga se prodaja, sklad se bo polnil. Ljudje mogoče celo preveč pričakujejo in se zelo bojim, da bi bil kdo razočaran. Vseh želja ni mogoče izpolniti. Ljudje si morajo tudi sami pomagati. Vendar nisem sama, ogromno je nevladnih organizacij, ljudi, tudi zaposlenih v državnih organih, v šolstvu, zdravstvu, ki so drugačni, kot so bili včeraj, ki ne gredo mimo žrtve in vsi ti lahko po- potem imel družino in otroke. Izbrali ste prvo pot. Tako je. Mogoče je bila tudi sreča, da sem imela oba otroka zelo mlada, takoj ko sem diplomirala in kasneje delala pravosodni izpit. Potem sem se jima res posvečala, se pogovarjala, se z njima ukvarjala. Danes imamo čudovite odnose. Še sedaj se vsak slišimo, čeprav sem ju vzgojila za samostojna človeka. Tako se mi zdi prav. Starš nima otroke zato, da bodo z njim živeli. Mora jih usposobiti za življenje in nekega dne, ko tako kot ptički odletijo iz gnezda, reči: dovolj ste stari, zdaj ste samostojni. To sem, hvala bogu, dosegla. Seveda potrebujeta še vedno mamo, podporo, in vendar imata lahko svojo družino. Če bi imela otroke kasneje, ne vem, kako bi bilo. Ob njihovi osamosvojitvi bi bila že v letih, ko bi težko družbi kaj dala. Gre pri karieri za zavestno odločitev? Vedno imaš na izbiro, ali se odločiš za pot kariere ali družine, vsega ne moreš imeti. Ko se odločiš, pa imajo svojo vlogo tudi naključja, če sploh lahko govorimo o naključjih. Vedno pravim, da se pravi človek najde na pravem mestu s pravo odločitvijo. Ne gre vedno gladko. Včasih ne veš, ah si se prav odločil ali ne. Najlažje je, če sprejmeš. Rečem si: za nekaj je sigurno dobro, da se mi je to zgodilo. Takrat ali pa kasneje se izkaže, da je to res. V to močno verjamem. Če pa nekaj ne gre, to spremenim. Nisem trmasta. Sprejemam druge pobude, dobronamerne nasvete. Sem zelo odprta in ne hitim proti cilju zaradi cilja samega. Če ne zaradi cilja - zakaj pa? Želo pomembna je pot, po kateri hodimo. Ni naključje, da je moja najljubša pesem Moja pot [My Way) Franka Sinatre. Pot je tista, ki te lahko pelje k cilju. Lahko tudi ne, ampak pomembno je, kakšen si na poti. Če samo stremiš k cilju, poti ne vidiš. Hodiš in hodiš, hlepiš recimo po nekem nazivu in ga tudi dosežeš - ampak vprašanje je, koliko stvari si zanemaril. Jaz pa rada tudi živim, tako da po tej poti doživljam vsak trenutek, vsak dan. Marsikdo si želi, tako kot vi, pomagati, vendar ne najde prave poti. Vedeti mora, kje bi rad pomagal. Nekdo bo dober inštruktor, kdo drug bo pomagal prizadetim, ker se zna z njimi ukvarjati, nekdo ima finančna sredstva, pa bo komu priskočil na pomoč. Ljudi, ki potrebujejo, je mnogo več kot tistih, ki so pripravljeni pomagati. Če želiš - ni treba, da ostaneš le pri besedah. Vi niste ostali. Izbrali ste dve področji. Po naključju? Prvo res. Sprožila jo je nominacija za Slovenko leta. Tega res nisem pričakovala, saj tožilec v naši družbi ni lik, ki bi ga ljudje nominirali. Bližji so jim drugi poklici: pevke, umetnice, zdravnice ... Poleg opaženih pa je še množica anonimnih, čudovitih ljudi. Čudovite mame, čudovite negovalke, odlične prodajalke ... Vedno kdo odstopa in je boljši, kot so drugi. Slučajno sem bila nominirana takrat kot Irena Grafenauer, ki je spregovorila o svoji bolezni. Ker je sama Šla v javnost s pozivom, da se čimveč ljudi vključi med darovalce kostnega mozga, smo lahko tudi ostale nomini-ranke pomagale. Te ženske so bogate, polne znanja, izkušenj. Povezala sem jih in šle smo v akcijo. Tiskovna konferenca je bila zelo odzivna in moram reči, da spremljam tudi sedaj vse presaditve. Kako? Redno kličem na zavod za presaditve, oni kličejo mene. Recimo novembra, ko sem ravno predstavljala ob izidu svojo knjigo, so me obvestili, da se je za Jana, za katerega je tudi mama pozivala ljudi k pomoči, našel da-rova- Ni treba, da pričakuješ le neko imaginarno pomoč, samo kazenski postopek. Ta je samo en segment, od katerega preveč pričakujemo. Ko se storilca ovadi, ko se ga pripre ali pa tudi ne, steče postopek in vsi spustimo roke in rečemo: super, vse teče. To je pravzaprav lahko Šele začetek, zato ker žrtev rabi stanovanje, dom, podporo, mogoče zdravstveno pomoč. Vehko je ljudi, ki jim lahko pomagajo in zato se mi zdi, da je tudi pomembno, da vsi strnemo ta krog, da vsak reče: kaj bi pa jaz lahko še naredil. Boste lahko pomagali vsem žrtvam? Tudi ko se bo nabral denar, vsem ljudem ne bo mogoče pomagati. Vsaj ne finančno. Včasih me je strah, da bi kdo rekel: so obljubljali, pa ni izpolnjeno. V teh zadnjih letih se je marsikaj spremenilo, tudi na zakonodajnem področju. Boljši je položaj žrtev, tudi bolj ga razumemo, več je postopkov, manj je zamolčanih zgodb. Želim si, da bi se tisti storilci, ki danes izvršujejo dejanje, tako bali odkritja, da jih jutri ne bi več izvršili in bi bil jutri prijaznejši. Da bi se zavedali, da je moč žrtve velika. Ker največji uspeh storilca je v tem, da ima paralizirano žrtev, da ve, da lahko to izvršuje, da je močen, ona pa šibka. Kako lahko vzamemo moč storilcem? Že s tem, da bo vsak pozoren, da bo na primer rekel: gospa, ne verjamem vam, da ste padli, povejte svojo zgodbo, pomagala vam bom, sem zdravnica. Da bomo pozorni na otroke, da bo policija, tako kot dela sedaj, pozorna na žrtve, da bomo na sodišču dostojni do vseh, ki pripovedujejo svojo zgodbo. Potem ne bomo zgolj rekli: kazen je tista, ki jo pričakujemo. Kazen ni vse. Tudi storilec včasih rabi pomoč. Vas žalostne zgodbe ne potrejo? Ne. Toliko jih je, da prihajajo ena za drugo, vmes pa še kakšna dobra, lepa, prijetna novica, ki me razvedri. Rada imam pogovore z ljudmi, ko je kljub žalostnim temam čutiti v zraku nekaj pozitivnega, optimističnega. To tudi meni daje veselje. Dvigne me, kadar komu pomagam, ko je kdo vesel, srečen, ko mi sporoči, da se je rešil ... Imam pa tudi kar dosti prijaznih, prijetnih hobijev. Doma se ukvarjam z lepimi stvarmi: rišem, pišem, zavijam, imam rože, pogovarjam se, grem na zabavo. Če bi živela samo sredi žalostnih zgodb, bi se mi zmešalo. Kaj vam daje vedno novo in novo energijo, za nova dejanja? Odziv ljudi. Včasih sem zelo utrujena, a vedno se kaj zgodi, kar mi da veselje, novo energijo. Nekdo pride, nekaj pove. Sprostim se, ko doživim lepe povratne informacije. Veste - kar daješ, to ža-nješ. To še kako drži. Če si dober, z dobrimi zgledi in prijaznostjo prepričaš tudi druge. Če si turoben, zoprn, je takšen tudi odziv. MILENA B. POKLIČ kalno Na Celje ga vežejo samo lepi spomini Dr. Franc Rode o svojem imenovanju za kardinala in spominih na celjsko obdobje pozor, hud pes Le dan po tistem, ko je papež Benedikt XVI. oznanil imena novih kardinalov, med njimi tudi dr. Franca Rodeta, se je bil novi škrlatni princ pripravljen pogovarjati posebej za naš časopis, kljub temu, da je po besedah njegovega tajnika Blaža Jezerska za intervju v tistem času zaprosilo že več kot dvajset uredništev. Z novim kardinalom, ki zdaj sodi med deset najvplivnejših ljudi v rimski kuriji, smo se pogovarjali takoj po oddaji, ki jo je imel v živo na Radiu Vatikan. Najprej iskrene čestitke, ker ste postali kardinal. Kaj pomeni vaše imenovanje za slovensko Cerkev? Prav gotovo priznanje za nekoga, ki je bil član Cerkve na Slovenskem in profesor na Teološki fakulteti, kasneje nadškof in metropolit. Imenovanje za kardinala pomeni za slovensko Cerkev in ves slovenski narod veliko pozornost in čast. Zelo sem ga vesel, čeprav bo več obveznosti, raznih protokolarnih in drugih vabil ter sprejemov. Nekateri so pričakovali, da bo papež Benedikt XVI. razglasil več kardinalov. Od novih petnajstih jih bo samo dvanajst volilcev novega papeža. Preostali trije so namreč starejši od SO let in nimajo te pravice. Kako komentirate to papeževo dejanje in v kakšni zvezi je to s spremembami v rimski kuriji? Papež je zelo previden in moder človek in tako tudi ravna. Odločil se je, da ne bo prekoračil sedanjega števila 120 možnih volilcev na kon-klavu, zato jih je imenoval pač toliko, kolikor jih je potrebnih za to število. Seveda je kardinalski naziv pričakovalo veliko več kandidatov. Zdaj bodo ti morali počakati na kakšen naslednji kon-zistorij ali enklave, ko bo spet nekaj prostih mest za kardinalski zbor. Papež se bo očitno držal števila 120. Prvi Slovenec med kardinali je bil Jakob Missia, ki je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja nadškof v takrat večinski slovenski Gorici, drugi je sedanji nadškof Alojz Ambrožič iz Toronta. Uradno boste postali kardinal 24. marca. Vas lahko že zdaj naslavljamo s tem nazivom? Lahko. Vsi me že zdaj imenujejo eminenca ali kardinal. 24. marca bo sledila izročitev zunanjih znamenj kardinalske časti. Z gotovostjo lahko trdim, da se do takrat ne bo nič spremenilo, čeprav je strogo vzeto to sicer mogoče, a ni verjetno. Ste prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družbenega apo- Kardinal Franc Rode stolskega življenja. V bistvu ste eden od vatikanskih ministrov. Mnogi ocenjujejo, da sodite zdaj med deset najvplivnejših ljudi v Vatikanu ... To drži. V Vatikanu je devet kongregacij in poleg tega Še državno tajništvo, na čelu katerega je kardinal Sodano. Na čelu vseh kongregacij smo zdaj vsi kardinali in skupaj s Sodanom sodimo v krog najožjih in najvplivnejših ljudi okoli svetega očeta. Smo njegovi svetovalci in najpomembnejši sodelavci. Leta 1997 ste postali ljubljanski nadškof in slovenski metropolit. Bili ste oster kritik takratne tranzicijske družbe in oblasti. Marsikdaj ste delovali malce šokantno in poleg simpatizer-jev ste dobivali tudi nasprotnike. Celo znotraj verujočih katolikov. Kako ocenjujete to obdobje? Vsekakor pozitivno. Delal sem po svoji vesti in zahteval le to, kar imajo Cerkve v vseh demokratičnih državah. To seveda nekaterim ni šlo v račun, zato so se pojavili ostri, včasih tudi kar nizkotni napadi na nekatere moje izjave, ki so jih ničkolikokrat tudi potvořili. A se tistega obdobja ne sramujem. Pokazal sem dosti pokončnosti in odločnosti. Moje stališče v obrambi svobode Cerkve v Sloveniji in slovenskega človeka na sploh je bilo povsem pravilno! Vem, da je težko napovedovati, a me kljub temu zanima vaše mnenje o tem, ali bo kdaj tudi slovenska Cerkev dobila kardinala. Nekje sem prebral, da je Slovenija za to premajhna država. Imate prav. Tega ne morem napovedati. Glede na število prebivalcev bi kaj takega v bližnji prihodnosti težko pričakovali. Tudi upanje, da bi pred leti postal kardinal bivši nadškof dr. Alojzij Šuštar, se ni uresničilo. Zanimivo, saj je nekaj manjših držav, kot je naša, pa imajo kardinala ... Da. V Litvi in Latviji je tako. Mirno lahko rečem, da predvsem zaradi tega, ker je prejšnji papež Janez Pavel II. gojil veliko prijateljstvo do baltskih narodov, pri čemer je do tega prišlo tudi zaradi osebnih vezi in simpatij. Tudi na Hrvaškem imajo kardinala in celo v Bosni in Hercegovini, kjer je bil imenovan tudi zato, ker je tam divjala vojna. Prejšnji papež je v teh primerih imenoval kar- dinala, ker je hotel dati več veljave Cerkvi in tistim, ki jo predstavljajo. Gre torej pri kardinalskih imenovanjih tudi za prepletanje političnih in verskih interesov? Mislim, da politika pri tem nima pomembnejše vloge. Morda le v tem smislu, da papež imenuje kardinale v državah, kjer je Cerkev v zelo slabem položaju in preganjana. V teh primerih bi morda lahko videli tudi politične razloge za omenjena imenovanja. V letih 1965 do 1967 ste se iz Pariza, kjer ste doktorirali, vrnili v Slovenijo oziroma najprej v Celje, kjer ste opravljali duhovniško službo. Kakšne spomine imate na tako imenovano celjsko obdobje, kjer ste se srečevali tako s cerkveno kot tudi posvetno oblastjo? Zelo lepe. Tudi zato, ker so ti spomini vezani na prva leta mojega delovanja kot duhovnika. Spominjam se, da so bili to lepi časi in kako veliko otrok je hodilo k verouku. Sodelovanje med duhovniki v Celju in okolici je bilo izvrstno. Takrat sem sklenil mnogo novih prijateljstev, med drugim tudi z opatom Friderikom Kolš-kom. Pred leti, ko sva se pogovarjala v Vatikanu, takrat ste vodili papeško tajništvo z neverujočimi, in preden ste bili imenovani za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, ste mi dejali, da je bilo kar nekaj problemov s takratnimi oblastmi. Ste nanje pozabili? Nikakor ne, smo jih pa skušali reševati s strpnim dialogom, pri čemer smo mnogokrat nesporazume uspeh rešiti. No, teh stvari ne bi rad več pogreval in hvala bogu, da se ljudje najraje spominjamo lepih trenutkov. JANEZ VEDENIK Parada Ne spominjam se, da bi bilo v zadnjih petnajstih letih slovensko politično prizorišče kdaj tako razburkano, kot je ravno zdaj. Oblast, ki je seveda sčasoma dodobra sedla v sedlo na vseh resorjih, kaže predvsem nekaj, česar v predhodnem obdobju nisem zaznal pri vseh vladah skupaj - enoten stil. Beseda enoten kar kliče po sopomenkah, stil pa je seveda dostikrat stvar okusa. Ker nikoli (!!!) nisem bil član kakršnekoli stranke, sem lahko seveda neobremenjeno spremljal dogajanja na političnem prizorišču, dokler se vsega skupaj že nisem, spričo več kot očitne predolge vladavine LDS-a, enostavno naveličal. Danes se ponovno zabavam, ko mi ni prav nič več jasno v zvezi s potezami predsednika Drnovška, ki so na srečo nekakšen razbremenilni moment v trenutni aktualni politiki vlade, ki je, da si ne mečemo peska v oči, zgolj nadaljevanje tiste ideje, za katero so se nedvoumno zavzemali, ko so bili še v opoziciji, namreč ideje lustra-cije. Če ta pojem do zdaj še ni bil povsem jasen širši javnosti, je zdaj, ne da bi ga kdorkoli omenjal, postal del vsakdanjika. Slovenija od same osamosvojitve še nikoli ni bila tako polarizirana in spolitizirána, kot je trenutno, in že dolgo časa ni bilo na političnem prizorišču čutiti toliko resnobnosti, kot jo je danes. Olje na ogenj prilivajo tudi odločitve, recimo jim zaenkrat še idejni osnutki, do katerih Slovenci nimamo ravno najboljšega mnenja (tako kažejo prav vse raziskave javnega mnenja). Seveda govorim o vojaški paradi, ići naj bi jo uprizorili ob obletnici osamosvojitve. Še vedno se še predobro spominjamo vseh tistih absurdnih proslav, vojaških para-diranj in nasilne vojaške retorike, ki je bila pravzaprav del uradne politične retorike, vsega skupaj pa smo Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com se na nek način bali. O samih stroških sploh nima smisla razpravljati, ker so številke enostavno za povprečnega Slovenca frustrira-joče (banalna primerjava: recimo poraba goriva za npr. tank, ki naj bi ga naložiti na »šlepar«). Frustrirajoče je zagotovo tudi to, da ob dnevnih strašnicah v zvezi s so-cialo, ob dehumanizirano-sti posameznika, ki je v zadnjem času zgolj predmet na trgu delovne sile (pa je res zgolj to?), politika ne najde prave mere vsaj v odnosu do javnega mnenja, če je že mnenje politične opozicije ne zanima. Skratka, ignoran-ca je frustrirajoča. Nikakor ne bi želel, da bi bil ta prispevek razumljen kot kakšen politični pamflet, ker mi je v resnici povsem vseeno, kdo mi vlada, če mi le dobrohotno, toda parado kot takšno zavračam kot tudi kakršnokoli obliko militarizacije družbe, kot da že niso vsi tisti posnetki pekla z Bližnjega vzhoda in drugih kriznih žarišč zgovoren dokaz, da vojna ne vodi nikamor, in čas bo tudi v primeru aktualnih svetovnih političnih trenj pokazal, da je tako. Predvsem po tej etični plati zgodbe bi se vladniki lahko nekako opredeljevali in vsakdanjik očistili kakršnegakoli militarističnega balasta. Če že mora kdo korakati, naj najamejo mažoretke, »pleh muzike« z vseh koncev Slovenije, zagotavljam vam, da bo dolgčas povsem identičen, pa še pikrosti muha-vega značaja Slovencev se bodo rešili. Pravzaprav me zanima, kdo si sploh želi proslave, a ni to največji »đolg-cajt« na svetu? Šolski center Šentjur SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOU VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 3. DVO IN POt LETNI I 4. PROGRAM 3+2 - Ovihki tehnik 13+2) - HC ' Kmetijsko podjetniški teimti 10 TEDi'tK Kjer Je volja, tam je način Študentje Fakultete za logistiko so s Celjskim mla-dinskin\centrom včeraj začeli veliko humanitarno akcijo zbiranja šolskih potrebščin in didaktičnih pripomočkov za otroke iz socialno ogroženih družin na Celjskem. Enomesečno akcijo bodo zaključili še z velikim dobrodelnim koncertom. Pobuda za izvedbo akcije je prišla s strani študentov, ki so se s humanitarnimi projekti spoznali nedavno, ko so zbirali sredstva za brezdomce. Tokrat so se odloČili, da bodo na pomoč priskočili najmlajši generaciji. »Radi bi dokazali, da smo mladi oziroma študentje občutljivi na to, kaj se dogaja v našem okolju, da smo pripravljeni tudi kaj storiti za izboljšanje razmer. Upamo, da se bo odzva- lo čimveč posameznikov in podjetij,« pravi vodja akcije Matevž Vuga, sicer tudi predsednik sveta študentov Fakultete za logistiko. Obrnili so se tudi na Celjski mladinski center, kjer so se odločili za sodelovanje. »Predvsem zato, ker je ideja v skladu z našim siceršnjim poslanstvom; pomoč mladim, dajanje novih priložnosti -predvsem na področju izobraževanja in intelektualnih dobrin,« dodaja direktor mladinskega centra Primož Brvar. »Na vsakem koraku opažamo razkroj vrednot, izražen individualizem in neke vrste brezbrižnost do družbene problematike. Tudi zato želimo poudariti pomen prostovoljnega dela, povabiti k sodelovanju vse, ki želijo pomagati in nuditi pozitiven zgled,« dodaja Brvar. novem -design Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta: 1. FINANČNI REFERENT (m/ž) (vnos, obračun in knjiženje plač, knjiženje prejetih računov, vodenje registra osnovnih sredstev in knji ženje amortizacije) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - najmanj VI. stopnja ustrezne ekonomske smeri, - znanje nemškega ali angleškega jezika, - uporaba računalniških programov (MS Office), - poznavanje obračuna plač, - samostojnost, natančnost, prilagodljivost, sposobnost timskega dela. Zaželeno: - poznavanje slovenskih računovodskih standardov, zakono daje in predpisov na računovodskem in davčnem področju, - delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, - poznavanje programa SAP R/3, Nudimo: - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno plačilo, - delo v mladem in dinamičnem kolektivu, - delo v mednarodnem okolju, - interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini), - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. 2. VZDRŽEVALEC (m/ž) (vzdrževanje orodij in šablon v proizvodnji) Pogoii: - končana poklicna šola kovinarske smeri - orodjar, -3 leta delovnih izkušenj nápodobném delovnem mestu. Nudimo: - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno plačilo, - delo v mladem in dinamičnem kolektivu, - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s trimesečno poskusno dobo. Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Ža- Šolske in didaktične pripomočke (od denimo zvezkov pa vse do rabljenih računalnikov) lahko vsak delavnik med 9. in 18. uro vse do 1. aprila prinesete v Celjski mladinski center na Mariborsko 2 ali v prostore Fakultete za logistiko na Mariborsko 7 v Celju. Zbrane pripomočke bodo enakomerno razdelili med šolarje med 8. in 18. letom, ki jih najbolj potrebujejo, podatke o njih pa naj bi posredovali iz celjskega centra za socialno delo. V tednu med 25. marcem in 1. aprilom se bodo v akcijo aktivno vključili tudi ostali študentje fakultete, ki bodo v središču mesta vsak dan k darovanju dodatno vzpodbujali in motivirah mimoidoče, pri čemer bodo k svoji stojnici povabili tudi nekatere znane Celjane. Študente boste prepoznati po posebnih majicah z napisom študent humanitarec ter natiskanim geslom akcije, na posebna zbirna mesta pa boste lahko prinesli, kar boste želeli podariti. V sklop akcije sodi tudi dobrodelni koncert 3. aprila ob 20. uri v Narodnem domu. V dobrodelne namene bo nastopil Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje s številnimi gosti. Izkupiček prodanih kart bodo organizatorji namenili različnim izobraževalnim tečajem za šolarje. POLONA MASTNAK Še zadnjî del Tretji del gradnje telovadnice pri IV. osnovni šoli je končan. Telovadnica je zgrajena in pod streho, v kratkem bo občina izdala novo javno naročilo za dokončanje del in še eno za opremo nove telovadnice. Nova telovadnica, projekte zanjo je pripravil celjski arhitekt Valter Ernst, bo imela 450 kvadratnih metrov površin. S staro bo povezana s prehodom, v njej bodo uredili še garderobe. Slabih dvesto milijonov tolarjev vredna naložba Mestne občine Celje bo z dokončanjem del zaokrožila obnovo IV. osnovne šole, ki se je začela s pripravo prostorov za prehod na devetletno šolanje in nadaljevala s prenovo prostorov in učilnic šole. V sklopu gradnje telovadnice je bila tudi ureditev zu- nanjosti šole in zunanjih športnih površin. Celotna naložba v obnovo šole, ki je predzadnja v krogu razširitev, obnov in novogradenj celjskih šol, bo stala skupaj šeststo milijonov tolarjev, petino denarja jeprispevala država. Šolarji naj bi novo telovadnico začeli uporabljati v začetku prihodnjega šolskega leta, torej jeseni letos. Občino zdaj čaka še zadnji, v mnogočem najzahtevnejši projekt - obnova Osnovne šole Frana Kranjca na Po- lulah. Kot smo že poročali, naj bi takoj po koncu tega šolskega leta podrli ves stari del te šole in v dobrem letu dni na pridobljenem prostoru sezidali novo. V času gradnje bodo za šolarje uredili prostore v nekdanji upravni stavbi Kovinotehne na Mariborski cesti, otroke iz vrtca, ki ga bodo prav tako podrli in v katerem je okoli 30 otrok, pa bodo začasno preselili v enoto Luna na Ljubljanski cesti v Celju. BRST, foto: GK Spomini na II. svetovno vojno sa II. svetovne vojne. Intervjuje so v prejšnjem tednu predstavili ravno v poslovno-komercialni šoli, ki je gostila petdnevni obisk. Ta čas so obiskovalci izkoristili tudi za ogled nekaterih slovenskih krajev, projekt pa s predstavitvijo intervjujev še ni končan, saj je predvidenih še nekaj podobnih delovnih sestankov. Končni cilj je po besedah udeležencev zgodovinskega projekta izdelava DVD-ja, ki bi ga radi nadgradili še s knjižno izdajo. Namen tovrstnih večletnih projektov Comeniusa je tudi širjenje in razvoj evropske zavesti ter sodelovanje med državami, ki priložnost izkoristijo za izmenjavo pedagoških izkušenj in spoznavanje različnih šolskih sistemov. PM V Poslovno-komercialni šoli Celje so v prejšnjem tednu gostili udeležence mednarodnega projekta Come-nius 1, v katerega je vključenih pet evropskih šol. Namen projekta je primerjava osebnih izkušenj ljudi, ki so v različnih državah preživeli čas med drugo svetovno vojno. Triletni zgodovinski projekt z naslovom Memories and real life experience of World war II ima v programu po dva projektna sestanka letno v izbranih državah. Za osnovo projekta so si sodelujoči dijaki in profesorji zamislili intervjuje, ki so jih dijaki šol iz Romunije, Nemčije, s Poljske, iz Italije in Slovenije posneli z domačini, spraševali pa so o njihovih doživljajih in izkušnjah iz ča- Upravna enota pred selitvijo Selitev v prizidek maja - Poslovanje z občani v novem atriju Gradnja prizidka k Narodnemu domu v Celju je slednjič končana. Pred kratkim so uspešno opravili tehnični pregled, v postopku pa je razpis za notranjo opremo prostorov. Načelnik upravne enote Damjan Vrečko je povedal, da bodo ponudbe odpirali v ponedeljek, zatem se bodo odločiti za najugodnejšega ponudnika. »Če ne bo zahtevka za revizijo izbora dobavitelja opreme, bo ta dobavljena in nameščena v 45 dneh, kar nam bo končno omogočilo dolgo načrtovano in pričakovano selitev v nove prostore,« je povedal Vrečko. Po selitvi bo celotna upravna enota na enem mestu, z izjemo dveh krajevnih uradov (v Vojniku in na Dobrni) in izpitnega centra, ki ostaja na Ljubljanski cesti. Upravna enota bo pridobila dodatnih 700 kvadratnih metrov prostorov in bo imela skupaj 1.394 kvadratnih metrov uporabnih površin. »Za občane je najpomembnejša informacija, da se bo poslovanje s strankami pri okencih preselilo v nov pokrit atrij na dvorišču občinske stavbe, selitev pa pripravljamo tako, da v ničemer ne bo moteno poslovanje enote,« je poudaril Vrečko. Prav tako bo nov tudi vhod v občinsko stavbo in prostore upravne enote. Vhod za stranke bo z Ljubljanske ceste. BRST iAfww.novitednik.com JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 03 425 64 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Intervencijska naročila izven rednega delovnega časa po tel: 031 394 Đ91 um» tciuHv iijfl «Pili Oskrbovancem obogatili večer V kristalni dvorani dvorca Šenek na Polzeli je minulo soboto pripravilo Kulturno glasbeno društvo Cecilija Polzela zanimiv kulturni večer za oskrbovance. Nastopili so gojenci Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana iz Savinjske doline, ki se pripravljajo na državno tekmovanje. S svojim igranjem so obiskovalcem in stanovalcem doma upokojencev polepšali večer Zoran Bičanin in Katarina Majcen na violončelu, Lucija Kovačič na violini in profesorica Hermina Hudnik, ki jih je spremljala na klavirju. LAN party trajal vso noč Mladinski center Velenje je v noči iz sobote na nedeljo pripravil LAN party oziroma priljubljeno tekmovanje v računalniških igricah, ki je trajalo vse do 3. ure, udeležilo pa se ga je več kot 40 mladih iz vse Slovenije. Atraktivna in zanimiva zabava za mlade je posebno doživetje,.namenjeno medsebojnemu spoznavanju ter izmenjavi izkušenj. Mladim je pri vsem skupaj najpomembnejše dobro počutje, zato si znajo ustvariti povsem domače okolje. Organizacije računalniškega tekmovanja sta se lotila Duško Stupič in Matej Nedeljkovič, ki menita, da morajo biti tekmovalci primerno motivirani tudi z nagradami. Med najboljše so jih razdelili kar za 150 tisočakov, saj si mladi, ki pridejo iz vse Slovenije, to zaslužijo. Soorganizator Staš Strozak, predsednik Mlade liberalne demokracije iz Velenja, še poudarja, da gre za zabavo brez alkohola, preživljanje kratkega časa na nekoliko drugačen način, z učenjem taktik in strateškim načrtovanjem, ki sta ključnega pomena pri igranju računalniške igre Call of Duty. Pri tem se je najbolj izkazala ekipa Veteranov, v kateri so sodelovali Matej Črešnar, Stanko Hergemas in Joco Divjak, ki prihajajo iz Zreč in Orehove vasi, saj je zmagala. Na tretjem mestu pa ji je sledila ekipa Carebears v sestavi Urban Hlastec, Rok Kuplenik in Janez Krevzel iz Šoštanja in Žalca. Bakrena prevleka na desnem zvoniku se vidi daleč po dolini. Obnova zvonikov Znana romarska cerkve sv. Križa na Gori Oljki, ki je podružnica Župnije Polzela, je bila v zadnjem desetletju deležna cele vrste obnov. Zadnja, obnova oltarja, ki je potekala več let, je bila zaključena lani in je stala kar 21 milijonov, ob tem pa jim je na vrata že trkala nova nujno potrebna naložba, obnova obeh zvonikov. Neznani storilci so se namreč izživljali tako, da so streljali v strehi zvonikov in ju pri tem tako poškodovali, da je začela zatekati voda. Ta je seveda načela ostrešji, ki sta že tako propadli,.da sta bili nevarni. Ostrešje in kritino na enem zvoniku so zamenjali že konec lanskega leta, zdaj pa jih čaka obnova na drugem zvoniku. TT objavlja za maloprodajno enoto v Celju, Kidričeva ulica 6 prosto delovno mesto © Prodajalca z izpolnjevanjem pogojev izobrazbe skladno s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb v trgovinski dejavnosti in vsaj 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 rr cev, s polnim delovnim časom in z 2-mesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje se bo praviloma prekvalificiralo v nedoločen čas. Kandidati naj pisne ponudbe, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, posredujejo v 8 dneh po objavi na naslov: MAVRICA d.d., Slamnikarskac.1,1230 Domžale. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po sklepu o z občinskih svetov Zaenkrat brez TlC-a TABOR - Svetniki so med drugim obravnavali sklep o ustanovitvi Turistično informativnega centra. S centrom bodo še malo počakali, saj so menili, da center trenutno ne bi imel pravega smisla. TIC bi med drugim skrbel za razpise EU oziroma bi se v njem zbirale informacije o razpisih. Sprva so o ustanovitvi TlC-a razmišljali le v primeru, če bi uspeh na kakšnem od evropskih razpisov, saj bi center lahko ustanovili in začeli voditi prav s tem denarjem. Spraševali so se ali je sploh smiselno imeti tak center že sedaj, ko niti ne vedo, ali je med krajani sploh kakšno zanimanje. Svetnica Tatjana Kobale Khodary pa je dejala, da se slišijo govorice, da se TIC ustanavlja za točno določeno osebo, ki bi delala prek javnih del. Svetnici so pritrdili tudi ostali in tako odločili, da bodo z omenjenim centrom še počakali. Denar za kulturo razdeljen TABOR - Svetniki so sprejeli sklep o razdelitvi sredstev kulturnim društvom. Svetnica Tatjana Kobale Khodary je ob tem zgolj pripomnila, da je čudno, da sta bila v tričlanski komisiji za razdelitev sredstev Darinka Jazbinšek in Ivan Topovšek, predsednika dveh društev, ki sta ob razdelitvi dobili denar. Komisijo je sestavil župan Vilko Jazbinšek, ki pa ga tokrat na seji ni bilo. Kljub temu so potrdili razdelitev sredstev, saj so se sicer z njo strinjali. 30 milijonov za zemljišče? TABOR - Svetnico Tatjano Kobale Khodary je zanimalo, kako da zemljišče, ki ga bodo kupih za dom starejših, in naj bi stalo 20 milijonov tolarjev, sedaj lastnik prodaja za 30 milijonov. Vid Poznič iz občinske uprave je pojasnil, da gre v tem primeru za več kot tri hektare zemljišča, medtem ko bodo za dom starejših potrebovali le dva hektara in bo cena takrat nižja. Dodal je še, da se v času, ko so sprejemali odločitev o nakupu zemljišča, ni vedelo, da ne bodo mogli kupiti le dva hektara oziroma da bi morali omenjena dva hektara natančno odmeriti. Za to pa ni časa, saj morajo imeti zemljišče, da se bodo lahko prijavili na razpis za pomoč pri izgradnji doma. Omenil je možnost, da bi kupili celotno zemljišče in nato tisti del, ki ga za dom starejših ne bodo potrebovali, prodali naprej. Potrjen letošnji proračun VRANSKO - Svetniki so sprejeli predlog proračuna za letošnje leto. Največja naložba bo v inovacijski center, začenjajo pa še z večjim projektom, to je izgradnjo večnamenske športne dvorane, za katero naj bi gradbeno dovoljenje dobili prav v teh dneh. Z gradnjo naj bi začeli julija, nato naj bi začeli urejati igrišče, celoten športni kompleks pa naj bi bil zgrajen septembra prihodnjega leta. Sprejeli so tudi lokacijski načrt Prekopski zavodi. Gre za gradnjo sedmih stanovanjskih objektov v Prekopi, ki bo v celoti komunalno urejen, zraven bo tudi manjša čistilna naprava, na katero se bodo lahko priključili tudi ostali stanovanjski objekti v Prekopi. Iz RŠS v Skupnost občin Slovenije VRANSKO - Svetniki so se odločili, da bo občina izstopila iz javnega zavoda Regijsko študijsko središče (RŠS) Celje. Občina je bila sicer kot soustanoviteljica s 0,43-odstot-nim deležem v RŠS približno dve leti, vendar naj bi zavod za občino ne naredil dovolj oziroma nič, kot je bilo slišati na seji. Zupan Franc Sušnik je še dodal, da zavod ni likviden, ustanoviteljici z največjim deležem, mestni občini Celje in Velenje, pa nista poravnali svojih obveznosti. Svetniki so tako potrdili izstop iz RŠS, potrdili pa pristop v Skupnost občin Slovenije, saj naj bi občina tam dobila veliko potrebnih informacij. Dobra dva tisočaka za pomoč na domu VRANSKO - Svetniki so potrdili ceno storitev pomoči družim na domu, ki jo v občini izvaja zavod Pelikan - Kari-tas. Zavodu se bo pogodba iztekla novembra, njegovo delo pa bo nadaljeval Zavod sv. Rafaela. Sicer je v občini v povprečju devet oskrbovancev. Cena storitve je 2.370 tolarjev na uro, kar je ena najnižjih cen v dolini. Kljub temu pa oskrbovanci v povprečju plačajo 600 tolarjev. Po zakonu namreč polovico plača občina, večina oskrbovancev pa je izkoristila tudi možnost do pomoči pri plačilu storitve, o kateri odloča center za socialno delo. ŠO mnrav.novitediiik.com Z leve: Lucija Kovačič, Zoran Bičanin, Katarina Majcen, prof. Milan Hudnik in prof. Hermina Hudnik 12 Ef)M Zakona se je treba držati, cesta gor ali dol Je minister Zver zaradi verouka na OŠ Franja Malgaja v Šentjurju res prekoračil pooblastila? o tem, aH verouk v javne šole ali iz ajik se naša družba verjetnonebu-kma-lu, če sploh kdâj/zëdiiula. Že nekaj let je ustaljena praksa, da lahko kateheti zaradi različnih -razlogov izven šolskega časa in programa verouk poučujejo v šolskih prostorih. S podporo v zakonu je ministrstvo za šolstvo in šport tako soglasje izdalo več kot 180 šolam. Tako imajo šentjurski otroci verouk v Hruševcu in na Blagovni, po novem letu pa tudi prvošolci v OŠ Franja Malgaja. To pa je sprožilo oster revolt enega izmed staršév, Marjana Bu-diše. M Na pobudo sveta staršev je ravnatelj Marjan Gradišnik ministra zaprosil za soglasje, da je verouk za dva razreda prvošolceV v šolskih prostorih. Vlogo je utemeljil s tem, da vodi od šole do žup-nišča izredno nevarna cesta, priložil pa fMudi podpise staršev. Oči? ; fpgga izmed otrok se je na soglasje pritožil. Podpisi staršev naj bi bili nečitljivi, nekateri podvojeni, spet drugi nerelavant-ni. Kot taka naj bi bila vloga neprimerna za nadaljnjo obravnavo in daleč od statusa javne listine. Ker verouka v šolskem programu za tekoče šolsko leto ni bilo, ga po mnenju Marjana Budiše tudi sklicevanje na nevarno ce- Marjan Budiša sto zakonsko nikakor ne upraviči, Najjritožbp so z ministrstva odgovorili, da je v skladu z ekonom minister izdal soglasje pod pogojeni, da se verouk organizira .izven časa pouka ih áe moti drugih vzgojnb-ii20tifaže?alnih dejavnosti. Za določitev uteme-lj enosti razlogov zaizdajo soglasja je odgovoren ravnatelj in priloženi podpisi na to nimajo direktnega vpliva. Budiša pa se je na podlagi istega člena zakona, na katerega se sklicevalo ministrstvo, pritožil še enkrat. V spornem členu namreč piše, da se verouk v šoli dovoh izjemoma »če v lokalni skupnosti za ta- ko dejavnost ni drugih primernih prostorov«. Nevarna cesta ni omenjena nikjer. In kot pravi Budiša, so za varnost otrok odgovorni starši in organizatorji dejavnosti. »Ko se je s soglasjem v pro-metno-varnostno situacijo vmešal minister, je brez dvoma prekoračil svoja pooblastila, za kar je lahko tudi kazensko odgovoren.« V dodatku k pritožbi je Budiša v drago zapisal zahtevo, da naj »po uradni dolžnosti >TAKOJ< pre-kličejo izdano soglasje zara-••■ di ničnostnih razlogov oziroma bistvenih kršitev postopka«. V nasprotnem primeru bo ukrepal v skladu z zakonom. Marjan Gradišnik Ravnal sem po človeško in starševsko S Šolskega ministrstva so na naše novinarsko vprašanje v zvezi s tem odgovorili, da so ob 72. členu upoštevali tudi komentar, ki pravi, da zakon ne določa meril za presojo primernosti prostora. V praksi pa se je izoblikovalo stališče, da se ta rešitev uporablja, kadar prostora ni, če je v tako slabem stanju, da ogroža zdravje in varnost ljudi, če je prostor oddaljen več kot štiri kilometre in je težko organizirati prevoz ah če je prostor oddaljen manj, vendar je na poti ogrožena varnost otrok. Prebujanje radeške mladine Medtem ko se narava počasi prebuja iz zimskega spanca, se je tudi nekaj mladih iz občine Radeče odločilo, da svoj kraj prebudijo iz dolgotrajne neaktivnosti na področju mladinske dejavnosti in v nedeljo ustanovili lokalni odbor Mlade liberalne demokracije (MLD). »Pomembno se nam zdi, da se v lokalni skupnosti začne nekaj premikati na bolje, saj ugotavljamo, da se razen nekaj vsakoletnih dejavnosti v lokalni skupnosti ne dogaja skoraj nič. Predvsem za mlade v Radečah ni nobenih aktivnosti, kjer bi lahko zapolnili svoj prosti čas,« je prepričan predsednik lokalnega odbora MLD Radeče Matej Adamič. Skupaj z drugimi mladinskimi organizacijami se želijo lotiti reševanja težav svojih vrstnikov in uresničevanja njihovih želja. »Nemalo je stvari, ki jih moramo rešiti na območju občine, tako na področju mladinske politike kot tudi na drugih področjih. Z dobrimi idejami bomo skušali sooblikovati življenje, predvsem pa se bomo osredotočili na življenje ter aktivnosti radeške mladine. Obenem bomo skušali vplivati na oblikovanje mladinske politike na državni ravni, saj želimo dobro prakso deliti tudi z drugimi,« vizijo MLD predstavlja Adamič. Člani MLD Radeče nameravajo ustanoviti Mladinski center Radeče, ki bi bil pogoj za delovanje ustrezne mladinske strukture. Ta bi se v občini ukvarjala izključno z mladimi, njihovimi interesi, kot tudi s problemi, s katerimi se srečujejo. Ob tem pa tudi Študentski klub Radeče, ki bi bil pogoj za aktivnejšo vlogo dijakov in študentov na njihovem območju in s katerim bi lahko Še bolj konstruktivno pristopili k reševanju njihovih težav. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Za točnost podatkov o pogojih za izdajo soglasja je odgovoren ravnatelj šole,« so Še zapisali v odgovoru ministrstva. Vsekakor pa ni bilo razbrati, da bi v vsem skupaj dejansko videli kak problem ali da bi, tako kot zahteva Budiša, imeli namen soglasje celo preklicati. Z več ogorčenja je reagiral ravnatelj OŠ Franja Malgaja Marjan Gradišnik. In kot pravi, sploh ne ve, v Čem je problem. »Na željo večine so to pobudo sprožili na svetu staršev, jaz sem jo kot ravnatelj posredoval na ministrstvo. Zakaj prvošolci? Ker morajo imeti šestletniki spremstvo, se pravi, da ne smejo sami hoditi okrog. In sicer izključno zaradi prometno res nevarne poti do Zgornjega trga, s čimer bi se verjetno strinjali vsi, ki cesto poznajo. In po pravici povedano, ne vem v čem j e >štos< in kaj sem pravzaprav naredil narobe. Nikoli se nisem skliceval na primernost ali neprimernost župnijskih prostorov, ampak izključno na prometno ogroženost otrok. In ministrstvo je na tej podlagi izdalo soglasje. Poznam zakon in vem, kaj v njem piše. Iz čisto človeškega in starševskega stališča sem želel pomagati, prihraniti izgubo časa in nekaj narediti za varnost otrok.« Gradišnik pravi, da je večina staršev s tem zadovoljna, vsem pa tako nikoh ni mogoče ustreči. Prenapetež ali borec za pravico? Na prvi pogled bi lahko zaključiti, da gre za pravno dobro podkovano akcijo še enega, verskega prenapeteža, ki zagovarja nekoníesionalnost za vsako ceno v radiju vsaj kilometra okrog šolskega zemljišča. Ko pa zvemo, da tudi Budišev šestletnik obi- skuje verouk, od te hipoteze ne ostane veliko. Zakaj je torej verouk v šoli Budišo tako zelo zmotil? »Ne gre toliko za verouk, kot za dejstvo, da lahko vsak dela vse po svoje in da nas žejne vodijo čez vodo, ker pač ljudje ne poznajo zakonov in predpisov. Pa ne gre zgolj za šolstvo, ampak za vse urade, kjer se ljudje ob prvem grdem pogledu uradnice zadovoljimo z otepanjem prazne slame. Če že verouk v šoli, zakaj šele zdaj, zakaj ne od začetka Šolskega leta in zakaj ne za vse otroke do 9. razreda? Konec koncev smo odgovorni za varnost vseh. Poznam vsaj pet staršev, ki se ne strinjaj o s tem, da je verouk v šoli. Lepega dne bo pač prišel predstavnik neke sekte in se spomnil, da bo poučeval v šoli. Tako to enostavno ne gre. In pri vsem skupaj me še najbolj moti način, kako so to izpeljali s podpisi staršev. Pa naj bi ravnatelj uveljavil svojo voljo in povedal, da je to pač njegova pravica in da stoji za svojimi dejanji. Kar se mene tiče, je zadeva končana in se z njo ne mislim več ukvarjati,« je zaključil Budiša. Bo že držalo, da se institucij vsi po malem bojimo. Zdijo se kot ogromen brezobličen aparat, ki nam greni in obhkuje življenje, mi pa lahko le nemočno kimamo. Pre-malókrat se zavedamo, da se z malo znanja lahko tudi upremo in borimo za svoj prav. Po drugi strani pa je morda dobro izbirati bitke, ker niso vse vredne mesarskega klanja. Dejstvo je, da je zakon moralni minimum; lahko se ga držimo do zadnje pike, pa bomo še vedno »kronana baraba«, čeprav nas nihče ne bo zakonsko preganjal. O mrtvi črki zakona in zakonu srca pa je Jezus farizejem pridigal že dolgo pred našim časom. SAŠKA TERŽAN Novi delniški vzajemni sklad: a omogoča nalaganje sredstev n Prvi mesec brez vstopne provizije! www.financna-tocfea.sl www WJSÍ ZREČE i i-1 1 w\ Med vizijo in realnostjo Šolski center Slovenske Konjice-Zreče ima ambiciozne načrte - Prepletanje javnih in pridobitnih dejavnosti Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, ki poleg gimnazije v Slovenskih Konjicah in srednje poklicne in strokovne šole v Zrečah skrbi tudi za izobraževanje odraslih in svetovanje, ima ambiciozno razvojno vizijo, ki med drugim vključuje projekt ustanovitve enote višješolskega strokovnega izobraževanja. Konjiški občinski svetniki so vizijo, kakršno jim je predstavil direktor centra mag. Franc Šelih, podprli, hkrati pa ostro kritizirali še vedno neustrezno organiziranost zavoda. Ponovno so, žal tudi tokrat zgolj na osnovi ustnih informacij, brez vsakršnih pisnih gradiv, opozarjali, da je prepletanje javne dejavnosti s profitno povsem nesprejemljivo. Spremembo na hitro sprejetega, neustreznega statuta zavoda so terjali že pred domala pol leta, a se še vedno ni nič premaknilo. Eden izmed razlogov so nekatera nerešena vprašanja, ki tudi tokrat niso dobila odgovorov. Mag. Franc Šelih Svetnik Tadej Slapnik je predlagal, da iz šolskega centra poleg avtošole in Območne razvojne agencije Pohor-je-Dravinja (ORA), ki opravlja svetovalno dejavnost, izločijo tudi izobraževanje odraslih: »Šolski center izobražuje odrasle v prostorih gimnazije in tako opravlja tržno dejavnost na račun občinskih in državnih sredstev.« Z njim se je strinjala večina svetnikov, mag. Šelih pa je ohranitev izobraževanja odraslih znotraj šolskega cen- Konjičani za evropsko mladino V Slovenskih Konjicah je bil februarja mednarodni seminar, ki se ga je udeležilo 21 predstavnikov iz 14 evropskih držav. Osemdnevno usposabljanje je organiziral Mladinski center Dravinjske doline v sklopu programa Mladina, ki ga finančno podpira Evropska komisija. Tečaj so v celoti pripravili in na njem tudi predavali štirje domačini: Laura Kuk, Nina Malec, Robin Krančan in Oliver Tič. Tema je bila izdelava kvalitetnega modela za izvedbo projektov v programu Mladina, udeleženci pa so hkrati pridobili tudi znanja o medkulturni raznolikosti, dinamikah skupine ter splošno znanje o programu Mladina. S tem so v mladinskem centru uresničili prvega od številnih projektov programa Mladina v letu 2006. Na mladinske-izmenjave v La-tvijo, Luksemburg, na Portugalsko, Švedsko, Slovaško, v Grčijo in Španijo, ki jih pripravljajo v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz držav članic EU, se namreč že pripravlja več kot 90 mladih Konjičank in Ko-njičanov. V pripravi sta tudi dve mladinski izmenjavi v Slovenskih Konjicah, ki bosta v avgustu. Udeležilo se ju bo več kot sto mladih iz 14 evropskih in štirih držav bivše Jugoslavije. V avgustu bo tudi naslednji tečaj usposabljanja o uporabi iger v projektih. MBP CENTER ■KbHsHsEE® C CLJE tra utemeljeval kot edini način za racionalno izrabo tako kadrovskih kot prostorskih zmogljivosti. Svetniku Francu Tepeju to ni šlo v račun: »Isti kadri za vse, od gostinstva do višje šole?« je podvomil in poudaril, da bi morali najprej razviti gimnazijo in jo poslovno ločiti od drugih dejavnosti. Delež za javne programe, namenjene mladini, je bil lani v okviru Šolskega centra Slovenske Konjice-Zre-če približno 57-odstoten, razliko do 400 milijonov prihodkov so ustvarili iz drugih (profitnih) dejavnosti. A bolj kot o tem so svetniki na široko razpredali o OR1, ki je še edina ostala v nekdanji stavbi nekdanjega SIC-a. Stavba je sedaj v občinski lasti in jo občina namerava prodati. S kupnino bo pokrila odplačilo letošnjega lizinga za gimnazijo, del sredstev pa vložila v dokončanje zgornjega dela gimnazijske stavbe. Mag Šelih pričakuje v ta namen vsaj 12 do 15 milijonov: »Opravičljivo, saj smo kot SIC to stavbo enkrat že kupi- li od občine.« Da bodo lahko stavbo prodali, se torej mora ORA s svojimi svetovalci izseliti. Kam in v kakšni organizacijski obliki, svetniki niso bili povsem soglasni, a je na koncu vendarle prevladalo mnenje, naj bi se ORA izločila in oblikovala kot samostojni neprofitni zavod, pri njegovi ustanovitvi pa bi sodelovale štiri občine in Območna obrtna zbornica. Da spelje ta postopek so (ponovno) zadolžili direktorja zavoda. Nalogo bi naj opravil do takrat, ko se bo občinski svet ponovno sestal. O avto šoli in izobraževanju odraslih pa nič. MILENA B. POKLIČ v\o&.— ten - *• ^ tus I V Planetu se vedno nekaj dogaja Plestenjak na Bowlingu Koncert Jana Ptestenjaka bi ogrel tudi najhujše ljudomr zrieže, a na valentinovo ni bilo po tem nikakršne potrebe. - V bowlingu Planeta Tuš je t^SNfe* kljub nizkim temperaturam fá^*- vrelo, ozračje pa se je iskrilo m od nežnih pogledov in močnih p ^ objemov. Mrzlo zimsko vreme smo začeli preganjati že pred pustom. Opazno temperaturno j^tÉte», razliko pa so konec februarja v ^SPm Celju zaznali predvsem i' pripadniki moškega spola. r j .... Pri nas smo namreč gostili ' ' • ee,m VHf 11 • cvet slovenskih lepotic, ki so nas obiskale s prav posebnim namenom. Pomerile so se v polfinalnem izboru za fotomodel Bernarde Marovt. i|. ! :fj|f ' ftp: Pustno rajanje . 5> F v®užbi Bernard» A kot veste, se zima le ne da odgnati tako hitro. Na pomoč smo zato poklicali še pusta hrusta. V boju z mrazom in snegom so se najprej pomerili najmlajši, ki so skupaj z Damjano Golavšek priredili pravi pisani pustni karneval. Da bi nam zagotovo uspelo, pa so se malim maškaricam pridružili še starejši in bolj izkušeni odganjalci zime, za glasbeno podlago in ritem pa so skrbele brhke Vesele Štajerke. Kulturo prevzela Breda Slapnik S 1. marcem je vodenje konjiške Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti prevzela Breda Slapnik, predmetna učiteljica glasbe in diplomirana ekonomistka. Doslej je bila zaposlena v OŠ Pod goro v Slovenskih Konjicah, kot najprimernejšo od treh kandidatk pa jo je za vodjo izbral direktor JSKD RS Igor Teršar. Svet konjiške izpostave je z njegovo izbiro soglašal. Breda Slapnik, ki jo na Konjiškem poznajo tudi kot vodjo številnih pevskih zborov, bo na novem delovnem mestu nasledila dolgoletno vodjo izpostave Olgo Kangler, ki se je konec preteklega leta upokojila. MBP Modna revija "Pomladna prebujanja" Ko nam je zima počasi začela obračati hrbet, smo v Planetu Tus ze začeli s praznovanjem prihoda pomladi. 9. marca ob 18.30 uri bo pomladansko poletni utrip in barve, ki bodo preplavile ulice in ceste naših mest, predstavila modna revija "Pomladna prebujanja". Dogodek, ki ga bo glasbeno popestrila Monika Pučelj, bo povezovala vedno prijetna in prikupna Katarina Čas. Ščepec lepote, ki je že tako ne bo primanjkovalo, bo dodala gostja večera Nataša Pinoza, Miss Universe Slovenije 2006. Obiskovalci pa bodo svojo radovednost in modni cut potešili tudi ob ogledu razstave oblek izbora Miss Universe. Pomlad bomo popestrili tudi z lutkovnimi predstavami. Od 12. marca dalje si boste lahko v kinematografih Tuš vsako nedeljo ob 10. uri ogledali eno izmed otroških predstav po ceni le 600 tolarjev za vstopnico. Prva bo na vrsti glasbeno lutkovna predstava Pravljica o zlati roži, v izvedbi glasbeno lutkovnega gledališča Melite Osojnik. Se vidimo v Planetu Tuš, kjer so zvezde doma! C _ " 4 ? t NTJiC ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J. ROGATEC Hrvaški upokojenci pred rešitvijo? Kot je slišati, je problematika Slovencev, ki prejemajo hrvaške pokojnine, pred rešitvijo. To je razvidno tudi iz odgovora ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobnica na vprašanje obsoteljskega poslanca Martina Mikoliča, ki je tudi župan obmejnega Rogatca. Mikolič je namreč prejšnji teden pisno napovedal poslansko vprašanje v zvezi s problematiko slovenskih državljanov s hrvaškimi pokoj- ninami, naslovljeno na ministra Janeza Drobniča. Na ponedeljkovem zasedanju državnega zbora je vprašanje postavil še pred širšo javnostjo. Gre za problematiko slovenskih državljanov s hrvaškimi pokojninami, ki si že več kot desetletje prizadevajo, da bi slovenska oblast prisluhnila njihovim pritožbam zaradi prikrajšanosti za različne dodatke, tako na primer za postrežbo ter rekreacijo. Minister je poslancu javno odgovoril, da je to problematiko obravnaval vladni gospodarski kolegij ter se strinjal s predlogom ministrstva, da je najprimernejša rešitev sprememba zakonodaje. Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so v ministrstvu že pripravili, prejšnji petek pa jih je obravnaval ekonomsko socialni svet. Novelo naj bi najprej sprejela vlada, po vsej verjetnosti v prihodnjem tednu. BRANE JERANKO Čevljarja ni od nikoder V Občini Šmarje pri Jelšah se pripravljajo na objavo razpisa za dodelitev proračunskega denarja za vzpodbujanje zaposlovanja, za kar bo prvič na voljo nepovratni denar. Razpis bo objavljen v tem mesecu. V občinskem svetu so na zadnji seji že sprejeli potrebni pravilnik, v proračunu pa je v ta namen rezerviranih 4,8 milijona tolarjev. Občina je v preteklih letih vzpodbujala zaposlovanje s kreditiranjem, pri čemer so se v zadnjem času začela pojavljati ugodna posojila tudi v bankah, kar je povzročilo vse manjše zanimanje za občinske kredite. Šmarčani letos namenjajo denar za vzpodbujanje zaposlovanja kot nepovratno finančno pomoč za kritje dela stroškov plače za samozaposlitev brezposelnih oseb ter za zaposlitev brezposelnih za nedoločen čas. Na razpisu bodo dali prednost daljši čas nezaposlenim, starejšim, mladim, invalidom ter opravljanju deficitarnih dejavnosti, saj v kraju na primer pogrešajo čevljarja. Temu razpisu bo v prihodnjih mesecih sledil še razpis za dodelitev finančnih vzpodbud za inovacije in raziskovanje. BJ Majhna poslopje Policijske postaje Rogaška Slatina je le delno namenjeno za policijske potrebe, v njem so tudi stanovanja. Pred nastankom državne meje na Sotli je bilo v tej stavbi zaposlenih 20 policijskih delavcev, od letošnjega poletja jih bo blizu sto. Novogradnja za policiste V Rogaški Slatini bodo zaradi prostorske stiske v policijski postaji zgradili novo poslopje, od koder bodo opravljali tudi naloge varovanja bodoče schengenske meje Evropske unije. Ta naj bi bila predvidoma vzpostavljena z novim letom. Slatinski policisti so namreč zaenkrat v najetih prostorih, kjer je bilo pred nastankom državne meje na Sotli le 20 zaposlenih. Trenut- no je na območju postaje 70 zaposlenih, od 15. julija pa jih bo delalo v Rogaški Slatini blizu sto. Nova policijska stavba v obmejnem mestu bo imela 2.500 kvadratnih metrov površin, njen investitor pa je ministrstvo za notranje zadeve. Postavili jo bodo na območju Takale, nasproti poslopja podjetja Kozmetike Afrodita. Slatinski občinski svet je zala na zadnji seji ubčinske- ga sveta sprejel občinski lokacijski načrt za del tega območja, kjer bo tudi nov po-slovno-trgovski center. V njem bo večja živilska trgovina ter več manjših lokalov. Poslovno-trgovski center bo meril približno 1.500 kvadratnih metrov. BRANE JERANKO V razpadajoča šolo za obsoteljske učence s posebnimi potrebami so končno prišli zidarji. Razpadajočo šolo obnavljajo V Rogaški Slatini so začeli s celovito obnovo III. osnovne šole, ki služi blizu 50 učencem s posebnimi potrebami iz obsoteljskih občin. Šola je v zelo slabem stanju, saj so trajala medobčinska usklajevanja glede nujne obnove več let. Z deli, ki jih opravlja podjetje G1C Gradnje, naj bi zaključili pred začetkom novega šolskega leta, do takrat pa poskrbeli za popolno obnovo strehe, stavbnega pohištva, inštalacij ter dela učilnic, kupiti pa nameravajo tudi nekaj nove pohištvene opreme. Na čelu projekta je Občina Rogaška Slatina, investitor pa vseh šest obsoteljskih občin ter ministrstvo za šolstvo in šport. Vrednost naložbe znaša približno 140 milijonov tolarjev. BRANE JERANKO Prekinite s tem, kai ... in prihranite c Ne dovolite, da vas karkoli zadrži. Odhitite do najbližjega trgovca z vozili Opel, kjer druge ugodnosti: možnost menjave Staro za novo registracija za prvo leto obvezno n kasko zavarovanje za prvo leto poleg prihranka čakajo ■ Na vrsti so Štajerci Bliža se veliki finale. Žlahtni finale, ko bo strokovna žirija letošnjih Dnevov komedije, ki že od začetka festivala stika glave in modro molči, razglasila zmagovalce: žlahtno predstavo po oceni občinstva in žirije, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in komedijanta ter žlahtno komedijsko pero, ki je, kot vemo, že znano, to je Vinko Môderndorfer. A še pred tem se bosta na odru SLG Celje predstavili dve štajerski ekipi igralcev, celjska in mariborska. Nocoj, na predzadnji tekmovalni večer Dnevov komedije, bodo ljubimci lezli pod kov- ter gospe Markham. Predstavo bodo odigrali člani celjskega ansambla z Lučko Počkaj, Kristijanom Cučkom, Tjašo Železník, Bojanom Umekom, Tanj o Potočnik, Mariem Šeli-hom, Anico Kumer, Minco Lorenci in Igorjem Žužkom na čelu. Celjani obljubljajo obilo smeha in dobre volje. Pričakovati je, da bo domači ansambel med gledalci požel veliko odličnih ocen. Iz mariborske Drame jutri v žlahtno knežje mesto prihajajo Ti nori tenorji. Cas bodo zavrteli za sedem desetletij v preteklost in nas popeljali v hotelsko sobo v Cleveland, kjer bomo priča raz- burljivim dogodkom in nepredvidljivim naključjem, povezanih z večernim nastopom svetovno znanega tenorista v clevelandski operi ... Čisto za konec, v nedeljo, po podelitvi žlahtnih nagrad, bosta Boris Kobal in Sergej Verč v Zafrkonu skozi različne like, od duhovnika, najstnika, učenega jezikoslovca do partizanskega borca, duhovito podajala duhovno stanje slovenskega naroda in njegovih predstavnikov. Da se Dnevi komedije za eno leto poslavljajo, pa bodo naznanile Barbara Vidovič in plesalke Plesne skupine Mojce Horvat. BA Iz celjske predstave Spustite me pod kovter, gospa Markham - z leve: Lučka Počkaj, Anica Kumer, Kristijan Gučekin Bojan Umek kultura Zdravljenje z zvokom Ali je mogoče vzpostaviti stik z univerzalno življenjsko energijo in kozinično inteligenco z duhovnim vodstvom in transcendentalnim zvokom? Tako se poenostavljeno glasi vprašanje, ki morda zanima marsikoga, a za odgovore vedo le redki. Med njimi je dr. Mira Omer-zel-Mirit, ki že vrsto let po vsej Sloveniji uspešno vodi delavnice in tečaje ter meditacije za duhovno zdravljenje in samoz-dravljenjes šolo Veduna. V sredo ob 19. uri bo skupaj s pomoč- nico Mojko Zagar-Gašperšič prvič nastopila v Celju, (od koder so po očetu tudi njene korenine), in sicer v dvorani Plesnega foruma Celje. Za pogovor na temo Kozmična telepatija in kozmična zavest ali ljubezen duše - izziv in zdravilo prihodnosti vstopnine ne bo, zaželeni bodo le neobvezni, prostovoljni denarni prispevki. Ker gre za zanimiv, nov in drugačen dogodek v Celju, velja o šoli Veduna in ansamblu Vedun ter o Miri Omerzel-Mi- rit povedati nekaj več. Vedun sestavljajo dr. Mira Omerzel-Mirit, Mojka.Žagar-Gašperšič in Tine Omerzel-Terlep. Ansambel kanalizira zvok izvorne koz-mične inteligence in energetsko frekvenčne darove mojstrov učiteljev Univerzuma z glasbili ljudstev sveta, ki so jih različne etnične skupine uporabljale za razvijanje zavěstí in duhovno zdravljenje. So mediji za zvok ki prihaja s koz-mičnim vodstvom za prisotne, za samozdravljenje vseh teles in duše. Jedro ansambla Vedun tvorijo člani med širšo publiko bolj znanega ansambla Tru-tamora Slovenica, ki oživlja slovensko in evropske glasbeno de diščino. Vedun posveča pozornost raziskovanju in delovanju zvo-kotvorne zavesti. Izvajalci uporabljajo različne glasovne tehnike in glasbila ter zvo-čila iz svetovne dediščine, katerih osnovni namen je (bil) harmonizirati svet človekovih misli, čustev, duše in telesa ter razširiti svet zaznav; sluha, vida, tipa ... in intuicije. Vodeno uporabljajo: piščali različnih tradicij, tibetanske zvončke, avstralske didžiridu-je, slovaške fujaře, himalajske pojoče sklede, evropske drumlice, činele, zvonce, afriške sanse, bobne, rogove (tibetanske, evropske, nepal-ske ...), tolkala in ropotulje različnih ljudstev sveta. MATEJA PODJED SNAHA, DA TE KAP primi-: Režija: Ben Younger Igrajo: Uma Thurman. Meryl Streep, Bryan Greenberg, Jon Abrahams, Adriana Biasi, David Ze v Planetu Tus! Histerija časa Dijakinja Šolskega centra Celje Dolores Ponuš v teh dneh razstavlja v prostorih JZ Socio - PE Projektna pisarna Ce-lje-zdravo mesto. Slikarska razstava, tehnika svinčnik, z naslovom Histerija časa je do 10. marca na ogled vsak dan med 8. in 16. uro ter ob petkih do 15. ure. BA wuirw.radioGeIje.coni CMCelje V večstanovanjskem mtm mmm tmm mmm kompleksu Livada Šentjur CCSTĚMOSTOVI ccue d.d. pri Celju prodamo: • dvoinpolsobno slanovanie v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 ' • 8 flartóv izmeril m x 5?6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KbMPOŽ. Gradimo za vas matjciž MATJAŽ d.o.o. Petrovče 115 b __3301 Petrovče Ustvarjamo pozdrave Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte. Matjaž, d.o.o., jez novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji in trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. KOMERCIALIST PRODAJE specializiran za prodajo notranjih, protipožarnih in vhodnih vrat odgovoren bo za: - pridobivanje novih strank in vzdrževanje stikovznjimi, posredovanje informacij strankam - zbiranje informacij o možnostih prodaje in potrebah trga - zbiranje naročil, sestavljanje ponudb in predračunov in izvajanje ogledov ter izmer na objektih - fakturiranje ter vodenje prodajne dokumentacije od kandidatov pričakujemo: - vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic Gradbeni tehnik ali Strojni tehnik - pogoj za zaposlitev so delovne izkušnje na področju prodaje notranjih, protipožarnih in vhodnih vrat Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim de lom, - delo v odličnem, hitro rastočem podjetju z možnostjo osebnega razvoja ter stimulativno plačilo Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni od objave na naslov TRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring, Ljubljanska cesta 13 b, 3320 VELENJE. Hitri kredit Banke Celje • gotovina takoj • odplačevanje od 3 mesecev do 3 let • brez odvečne dokumentacije • upoštevamo vse prilive na vaš račun banka celje ■banka-celje. Pred začetkom pustne povorke v Celju so dijakinje Gimnazije Celje-Center poskrbele za poslikavo obrazov vseh, ki so to želeli. Čarobne Benetke so se v torek prikradle tudi v Center Interspar Celje. Valove navdušenja opevanega poplavljenega mesta so nadomeščali kar radovedni gledalci, ki so se vduhu dneva, ko hi moralo biti dovoljeno vse in prav nič prepovedano, zgrinjali pod oder in bili nad videnim več kot navdušeni... Tem sanjskim prividom domišljije bi le težko rekli pustne šeme. Če so v jedru mesta kraljevale skupinske maske, organizirane po rdeči niti ptičje gripe, so glamur oddajale skrivnostno zakrite dame na fotografiji. Skorajda vsak od nas na svoj seznam »stvari, ki jih moram v življenju videti«, uvrsti tudi romantične Benetke. Le zazrite se vgraciozno zlato masko, ki skriva, pa obljublja in spet zanika... pa boste skoraj že tam. Pustna komisija predstavnikov Turističnega društva Celje, Zavoda Celeia Celje ter predstavnikov medijskih hiš je, kot je to že v navadi na pustni torek, ocenjevala pustne trgovine in gostinske lokale. »Slogarce« v Riu so poskrbele za veselo in noro razpoloženje, takoj za to trgovino pa sta se uvrstili Mohorjeva družba in cvetličarna Tulpa. Čisto svojo preobleko je na pustni torek dobil tudi Kalinov Splavar v celjskem Mestnem parku. Neznane pustne sile so ga duhovito preoblekle v rečnega gusarja. (Foto: GS) Najbolj izvirna maska je bila Modra naložba. S kamiona so policaji veselo prodajali poprej zaseženo »marijuhuhuano«. GREGOR KATIC, ALEKS ŠTERN Za najgršo maska so razglasili tale, ki se je norčevala iz številnih afer, objavljenih v rumenem tisku. Lov na miši je v Celju uprizorila skupina, našemljena v miši, mačko in lovca na miši z mišolovko. Masko so odigrali odlično in osvojili prvo nagrado med skupinskimi maskami. Gostje iz Črne gore tudi na mozirskem karnevalu (Foto: US) Za konec so mozirski pustnaki zažgali pusta na Pekovih lavah. (Fota: CS) Pust je bil v Šmarju pri Jelšah tako vesel kot že dolga ne. Po odmevni prvi sobotni povorki Štomaškega pusta je v torek sledil prvi pustni prevzem občinske oblasti, ko so dobile v občinski stavbi prvo besedo Buče pustne pameti. Zamenjale so župana Jožeta Čakša (na fotografiji z nogometno žogo), direktorja občinske uprave Petra Planinska (z velikimi očali), vodjo oddelka za družbene dejavnosti Zlatko Pilko (kot modrolaso črno vdovo), vodjo oddelka za gospodarstvo Zinko Berk... (Foto: Blisk) Vida Vurs je na celjskem pustnem sprevodu uprizorila pravi lov na s ptičjo gripo okužene kokoši, povedala, da bodo vse »pošpricali«, da dela 18 ur na dan in da ne bo odstopila. Ob Areni in Koloseju boj gladiatorjev Jekleni Edi & Hlagi© Serdžo - Ademar, Holding ... in Cšiidad Heal? Je Zlatorog kvoto čudežev v svojem kratkem obdobju že izpolnil? »Dvorana ima amfiteatrsko zasnovo, v kateri se vsakdo počuti kot del spektakla. Je ustvarjena za pritisk na tekmece. Tudi zato se je >zgodil< Ademar,« mi je svoja razmišljanja pred časom predstavil arhitekt celjske lepotice Val-ter Ernst. Tu ni dvomov, dokaz so bile tudi tekme na Euru 2004, pa nori preobrat v zadnjih 20 minutah (po 16:23) proti danskemu Koldingu. Bodite pripravljeni na poraz Zlatorog na uradni tekmi še ni doživel poraza, vsaj dvakrat je že močno »visel«. Zdaj mu resnično grozi premiera. Vendar, poznati je potrebno razloge. Predvsem pri tem ne gre toliko za moč Ciudad Reala, temveč za slog igre, ki ga bodo morali izbrati »Požunovi levjesrčni«. Videli bomo brezkompromisni obračun, v katerem bo izstopala celjska obramba. Ta bo agresivna preko določenih meja, ki pa jih bosta vendarle postavljala nemška sodnika, brata Bernd in Rainer Methe. Vsaka napadalna akcija bo temeljila na hitrejšem zaključevanju, ko gostujoča obramba-še ne bo postavljena. Le ta inačica dopušča velikansko presenečenje, zmago s sedmimi ali več goli. Po drugi strani pa se pri omenjenem tveganju lahko hudo zalomi. Že Arpad Šterbik je ovira, ki vzbuja stra-hospoštovanje. Vratar svetovnega ko- va lahko omogoča protinapade, ki znajo rušiti moralo nasprotnega moštva. Vrhunski rokometaši znajo izkoriščati napake, zato jih bo potrebno storiti čimmanj. In kako pri tem uspeti ob tvegani igri? Uroš Zorman je mojster improvizacije, ki bo odločila o jutrišnjem razpletu. Napovedi Ko so v nedeljo Celjani znali ukrasti kakšno žogo in so prišli sami pred vratarjev prostor, pa so naleteli na izjemnega Arpada Šterbi-ka: »Zelo slabo smo igrali v prvih petnajstih minutah in zadnjih petih. Če bomo ponovili vmesnih 40 minut, potem po mojem mnenju v Celju ne bomo imeli težav. Veliko bolj bi bil zadovoljen, če bi izkoristili naš napad, ko smo vodili že s prednostjo devetih golov. Povsem drugače je potovati v Celje s +10 kot s +7. Vsi vemo, kaj nas čaka tam. Dohiteli in prehiteli so de- Za metanje predmetov gledalcev na tekmi proti Koldingu celjski klub ni bil kaznovan, je pa prejel oster opomin in opozorilo pred jutrišnjim spektaklom. V Celje bo pripotovalo 20 naj-zvestejših navijačev iz Ciudad Reala. Pred dvema letoma jih je bilo veliko več, a so bili razočarani zaradi slabe podpore kluba. Tudi tokrat bodo morali sami plačati vstopnice. Kateri je najbogatejši klub? nimo Ademar. Vroče bo, dvorana bo nabito polna, kar je lepši del tega športa. Ni res, da je zaradi mojih kvalitet Dejan Peric zapustil našo reprezentanco. On je zame najboljši vratar na svetu. Ne le zaradi svojih obramb, on je pojem s svojo pojavo, lahko nadomešča trenerja, kapetana.« Velika odgovornost visi na dirigentu celjske igre Urošu Zorma-nu: »Naš zaostanek je še sprejemljiv in nam daje upanje za preobrat. V Celju gremo >na glavo<. Veliko rezerv še imamo. Kozlina je nekaj odigral na začetku, potem pa smo bili v bistvu celo tekmo brez levega beka. l\idi pri krožnih napadalcih moramo marsikaj popraviti. Moramo jih brazbitk Trda obramba, protinapadi, zbranost pri strelih in pa sodelovanju v napadu, nekateri so se namreč preveč skrivali, to je recept za visoko zmago. V Celju bo vse lažje, saj bo publika močno pritiskala!« Edi Kokšarov je med povratkom spregovoril le nekaj besed - s Har-bokom sicer precej - s sopotniki, pred bitko pa zatrjuje: »Pripravljeni smo na boj. V naših glavah je samo zmaga. Kolikšna bo razlika, bomo izvedeli ob zadnjem zvoku sirene. O naših poškodbah ne bom govoril, mi hočemo nadoknaditi sedem golov zaostanka, mi hočemo v polfinale!« DEAN ŠUSTER Foto: LA TRIBUNA CIUDAD REAL Kam pluje celjski nogomet? Odhod Darka Klariča po 14 letih - Sneg preti nedeljskemu štajerskemu derbiju Tri tedne pred začetkom spomladanskega dela tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi je celjski nogomet izgubil pomembnega človeka. Ali celo ključnega, lo bo pokazal čas. Vsekakor celjski župan Bojan Šrot ne maje zgolj z glavo ob zadnjih pretresih na Areni Petrol, temveč je upravičeno ogorčen, potem ko je bila klubu zagotovljena imenitna infrastruktura. Dolgoletni direktor kluba Darko Klarič je upravnemu odboru podal izjavo z nepreklicnim odstopom. Z NK Bravo je rešil obetavno generacijo dečkov pri NK Ljubljana. Predsednik kluba Marjan Vengust bi ga rad obdržal v klubu vsaj do junija, da bi brez večjih pretresov zaključili sezono. Obenem poudarja, da je stanje pri CMC Publikumii stabilno. Priznava, da tudi njega mika čimprejšnji odhod, saj sta njegovi funkciji v službi in športu čedalje težje združljivi. Zato bo spomladi izvedena skupščina kluba, ki je bila napovedana že za december. Na travi Celjsko moštvo je med pripravami odigralo 9 tekem: Svoboda 8:0, OFK Beograd 1:2, Čukarički 1:3, Mladost Apatin 1:1, Jedinstvo Bíhač 0:3, Makedonija 2:1, Dravinja 2:2, 3:0, Aluminij 6:0 in Pliberk 2:3. Sebastjan Gobec in Domen Berš-njak sta bila s člansko reprezentanco na Cipru (Ciper 1:0, Romunija 0:2) - in odigrala le prvo tekmo za zmago - z mlado reprezentanco pa kar sedmerica iz Publikuma, Gregor Fink, Dejan Kelhar, Dejan Urbane, Dejan Robnik, Nejc Peč-nik, Damir Hadžič in Jure Travner. Trenerju celjskega moštva Nikoli Uievskemu zato ni bilo lahko pri zaključnih pripravah, a ne tarna: »Skušali se bomo uvrstiti v pokalni finale, v ligi pa pričakujem dvig na lestvici in vzpostavitev pritiska na vodilne tri klube. Pri nas nihče nima nt-rc rezerviranega mesta v postavi. Igrali bodo tisti, ki so v najboljši formi. Priložnost bo dobil vsakdo, ki si jo bo zaslužil.« Želel si je buljše moštvo, a pozimi ni veliko pridubil: »Povedal sem vodilnim možem, da ne potrebujem novincev, temveč okrepitve. Takšna mora biti usmeritev Publikuma. Bolje je, da mladi celjski igralci dobijo priložnost. Pričakujem, da bo štajerski derbi kot ponavadi negotov. Vse bomo storili za zmago. Lažje bi nam bilo, če bi imeli pomoč s tribun,« je zaključil Ilievski, ki pa ni želel odgovoriti na vprašanje, če zadnji dogodki v vrhu kluba vplivajo na delo moštva. Sekretar kluba Darko Žičkar naj bi bil po besedah opazovalcev v zadnjem času »sam na štadionu«. Glede obračuna z Mariborom Pivovarno Laško je omenil, da zaenkrat večje nevarnosti glede odpovedi tekme ni, saj količina snega ni kritična. Zna pa biti v nedeljo, sodeč po vremenski napovedi, a bodo pripravljeni tudi na sprotno odstranjevanje belih padavin. Kaj pa Mali šampion? Medtem je drugi celjski nogometni klub preimenovan v Get Power Šampion (GPŠ). Da celjski nogomet ni zgolj CMC Publikum, govorijo dejstva GPŠ: 250 igralcev, 11 ekip, vodstvo U-14 v 1. SNL - vzhod, šest reprezentantov v U-15 (Rade Jovanovič, Antonio Delamea, Jaka Bizjak, Miha Goropev-šek, Boban Jovič, Miha Korošec), Tomaž Kožar v U-18, junija organizacija že desetega mednarodnega turnirja ... Jani Žilnik, ki vodi klub, meni, da bi lahko bil deležen terminov tako na Olimpu kot tudi na Areni Petrol (tudi za tekme), zaradi trenutnega imenitnega izhodišča pa lahko postavlja pogoje pri združitvi, ki jo predlaga CMC Publikum. DEAN ŠUSTER Fotot: GREGOR KATIČ Marjan Vengust trdi, da je stanje kluba stabilno. Brez podcenjevanja ostalih, vendar odločala bosta predvsem ta možakarja: »francoski klavec« Didier Dinart in »muhasti velemojster« Uroš Zorman. Izlet v Zagreb? Samo eno od štirih srečanj ekip dveh najvišjih lig bo jutri na Celjskem, tako da ljubitelji košarke ne bodo imeli prave izbire. Morda se bodo odpravili na Polzelo. Tam bo že potekalo odločilno srečanje za vrnitev v 1.A-ligo. Gibona v naletu Laščani bodo po dolgo pričakovani zmagi v Jadranski ligi (v Treh lilijah so ugnali ekipo Zagreba) potovali še k drugi ekipi te lige iz glavnega mesta Hrvaške, k Ci-boni. Ponos hrvaške košarke se je zadnji teden začel prebujati, kot da bi mu poraz v polfinalu domačega pokala dal nov zalet. V Zagrebu je v evroligi padel odlični Panathinaikos, dva dni kasneje v Jadranski ligi še močna Crvena zvezda. Zagrebčani so sicer že zanesljivi udeleženci zaključnega turnirja osmerice, pri čemer so med tednom gostovali v Turčiji pri Efes Pil-snu, zato bo morda utrujenost Cibone zaveznik Laš-čanov. S prihodom Bojana Obradovića je trener Boško Djokić dobil tako pri kvaliteti kot večjem izboru igralcev, dobra igra na finalu pokala in zmaga nad Zagrebom pa dvigujeta sicer povsem izgubljeno samozavest pivovarjev. V dvorani Dražena Petroviča po pravilu igrajo dobro, a na enak način tudi izgubljajo in malo verjetno je, da bo jutri kaj drugače. V prvem delu v Laškem so Zagrebčani slavili za deset točk, pri čemer sta od takrat ekipi bistveno drugačni, še posebej laška. Morda ji bo uspelo prijetno presenetiti, kar v tekmovalnem smislu sicer ne bi pomenilo dosti, a ogromno v psihološkem smislu tako za moštvo kot klub v celoti. Težko gostovanje Zrečanov Rogla odhaja na težko gostovanje v Sežano k neposrednemu tekmecu za obstanek v l.A-ligi. Sežanci so pred tednom presenetili z zmago in tudi igro v Šentjurju, tako da Zrečanov na čaka nič kaj lahko delo, če želijo do novega, sicer še kako potrebnega uspeha. Proti Elektri je nekaj minut že igral dolgo poškodovani kapetan Boštjan Sivka, ki bi za Kraški zidar že lahko bil dovolj pripravljen za vidnejšo vlogo. Z njim bi bila Rogla celo močnejša v igri pod samim obročem, a kaj ko imajo Zrečani največ težav prav na zunanjih položajih, kjer so zidarji še kako močni. Ves čas bo treba igrati pametno in mirno, saj bi to lahko predstavljalo priložnost za Roglo, in sicer v primeru, da ekipa iz Sežane ne bi dosegla prednosti pred zadnjim delom. Šentjurčani bodo potovali na Gorenjsko k Loka kavi, ki ji tudi gori pod nogami. Brez kapetana Maria Novaka je ekipa Alposa Kemoplasta bistveno oslabljena, a je trener Damjan Novakovič napovedal, da bo teden dni od poraza proti Kraškemu zidarju dovolj, da se postavi nekoliko spremenjena igra brez kapetana. Če bo res tako in če bo to uspešno, bo pokazalo gostovanje v mestu kave, kjer Šentjurčani nimajo česa izgubiti, kar je njihova prednost. Elektra bo gostila Postojno, ki si je v minulem krogu privoščila neugoden poraz doma, zato bo skušala v Šaleški dolini popraviti zamujeno iz prejšnjega kroga. A kvaliteta je debelo na strani Šoštanjčanov, ki so že v ligi za prvaka, njihova igra pa se dviguje iz tekme v tekmo. To bodo skušali dokazati tudi z zmago proti Postojni, pri čemer je vodilo trenerja Dušana Hauptma-na, da morajo njegovi igralci z igro zadovoljiti tudi gledalce. Pot do 1.A-lige je z zmago odprta Kot rečeno bo najbolj vroče na Polzeli v derbiju B-lige. Hopsi, ki vodijo na tabeli, bodo gostili drugou-vrščeno ekipo Triglava, ki za Polzelani zaostaja za eno zmago. Z zmago proti Kranjčanom bi si Savinjča-ni na stežaj odprli vrata vrnitve v A-ligo po dveh sezonah, ko niso bili v druš- www.novitednik.com www.radiocelje.com čini najboljših. Štiri kroge pred koncem bi namreč imeli dve zmagi prednosti pred zasledovalci (ob Triglavu še Nova Gorica), kar bi moralo zadostovati. A najprej je treba v soboto preskočiti Kranjčane, ki so lani izpadli iz prve lige in imajo enake želje kot Hopsi. V prvem delu sezone v Kranju je Triglav slavil s 84:77, potem ko je Jure Eržen Pol-zelanom nasul kar 38 točk. Tudi tokrat bo isti igralec največja nevarnost ekipi mladega trenerja Jerneja Kobaleta, ki zelo dobro vodi ekipo. Ob pomoči svojih Hmelj boysov, ki napovedujejo po nekaj letih znova praznik košarke v polzel-ski dvorani, bi Hopsom lahko uspelo, to pa bi pomenilo, da se polzelska košarka vrača na veliko sceno. JANEZ TERBOVC Po dvomesečni odsotnosti se je v Tri lilije vrnil izraelski branilec Ori Ichaki. Čiščenje medvretenčnih ploščic naj bi bilo po zagotovilih zdravnikov uspešno, pri čemer je s košarkarji Pivovarne Laško že imel prvi trening. Trener Boško Djo-kič njegovo popolno vključitev v moštvo pričakuje v dveh do treh tednih, vendar z izbiro novega organizatorja igre ne bo hitel. Novinec v SKL do začetka lige najboljše šesterice nima pravice nastopa (zadnji rok za registracijo je 5. april), hkrati prvenstva v nekaterih državah že gredo h koncu, tako da bo v naslednjih tednih prostih več igralcev. VIKEND POD KOŠI PETEK, 3. 3. 3. SL - vzhod, 18., zadnji krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Dravograd (20). SOBOTA, 4. 3. Jadranska liga, 21. krog, Zagreb: Cibona - Pivovarna Laško (17). 1. A SL, 18. krog, Sežana: Kraški zidar - Rogla, Šoštanj: Elektra Esotech - Postojna (obe 19), Škofja Loka: Loka kava - Alpos Kemoplast (20). 1. B SL, 21. krog, Polzela: Hopsi - Triglav, Slovenske Konjice, Banex - Portorož (obe 19). 3. SL - vzhod, 18. krog. Slovenj Gradec: Primafoto - Vojnik (18), Rogaška - Bistrica' (19). Gobčeve odlične mladenke Zavidljiv» uspehi v 33 letih Kegljaški klub Miroteks Celje, eden najuspešnejših ženskih kolektivov v Sloveniji, tudi v sezoni 2005/2006 sledi zastavljenim ciljem. Predvsem mlade igralke po zgledu starejših kolegic dosegajo zavidljive uspehe. Tako sta pred kratkim Barbara Fidel in Nada Savič na svetovnem mladinskem pokalu v Avstriji osvojili prvo in drugo mesto, Fidelova je celo drugič zapored postala zmagovalka tega pokala. Oktobra lani je najboljši klub leta po oceni Kegljaške zveze Slovenije osvojil prvo mesto na evropskem ekipnem pokalu v Avstriji. Na državnem prvenstvu med članicami (sprint posamezno) je Barbara Fidel zasedla prvo mesto pred klubskima kolegicama Mariko Kardinar in Sabino Ko-ljič. Mladinke in kadetinje so v domači konkurenci ekipno pometle z vsemi, tako posamezno kot tudi v sprintu posamezno pa je med mladinkami znova blestela Fidelova. V Celje vrniti naslov državnih prvakinj Nekoliko manj od pričakovanega so celjske šampionke letos dosegle v ligi prvakinj. Potem ko so lani osvojile drugo mesto, jih je letos v osmini finala le za las izločila hrvaška Podravka. A celjske kegljavke na čelu s tehničnim direktorjem in trenerjem Ladom Gobcem, ki je zagotovo najbolj zaslužen za uspehe v zadnjih dveh desetletjih, niso bile premočno razočarane, saj so na kegljišču v Koprivnici, kjer je zaradi >kanalov< praktično nemogoče zmagati, dale vse od sebe. Od uvrstitve v četrtfinale jih je ločil le set razlike ... V državnem prvenstvu po 14 krogih tako v 1. A kot v 1. B ligi zasedajo prvo mesto. V najmočnejši konkurenci jim je lani sicer enaindvajseti naslov državnih prvakinj spol-zel iz rok, v odločilni tekmi so jih (znova je bilo krivo kegljišče s >kanali<) premagale Cerkničanke. Letos so varovanke Lada Gobca znova na dobri poti, da v Celje povrnejo naslov. Do konca so le še štirje krogi, Celjanke pa vodijo s štirimi točkami prednosti pred lanskimi zmagovalkami ... Naporna sezona Do konca sezone čaka štirikratne zmagovalke svetovnega klubskega pokala še precej preizkušenj. Aprila bodo mladin-ci(-ke) in kadeti(-nje) odigrali dve meddržavni tekmi s Srbijo in Črno Goro ter Madžarsko. Konec maja se bo pet Celjank udeležilo svetovnega mladinskega prvenstva v Italiji, tri celjske kadetinje pa bodo oktobra nastopile na kadetskem svetovnem prvenstvu. Seveda pa bo še naprej pestro tudi v domači konkurenci, kjer bodo članice, mladinke in kadetinje skušale iztržiti čim več tako posamezno kot v kombinaciji, tandemu, mešanih dvojic, klasičnih dvojicah ... Profesionalizem bo spremenil marsikaj Poleg Barbare Fidel v celjski ekipi izstopa tudi Nada Savič, ki je v letošnji sezoni postavila absolutni rekord, 670 podrtih kegljev: »Če bi na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki me čaka konec maja v Bolzanu podrla toliko kegljev, bi to zagotovo pomenilo eno izmed prvih treh mest, saj je to eden izmed boljših rezultatov v ženski konkurenci. Kar se tiče nas >ta mladih, lahko rečem, da je trener z nami precej pridobil. Vehko delamo in posledica tega so tako dobri rezultati, tako doma kot tudi izven meja.« Kaj pa o uspehih meni Lado Gobec? Lahko njegova dekleta stalno posegajo po tako visokih uvrstitvah? »Glede na pogoje dela, ki jih imamo in na resnost v klubu menim, da so lahko dekleta še naprej tako uspešna, saj so pred njimi vedno novi izzivi. Zavedamo pa se, da bo vedno težje, saj v kegljanje vse bolj prodira profesionalizem. Mi smo le amaterski klub in potem, ko se bo to začelo dogajati, bo težje dosegati tako vrhunske uspehe.« Omeniti še velja, da je Kegljaški klub Miroteks najboljša ženska kegljaška ekipa v Sloveniji neprekinjeno od leta 1985 in najboljša ženska športna ekipa Celja od leta 1991 dalje ... JASMINA ŽOHAR v • • živite ceneje! KRATKO PANORAMA ■ minulih letih deležni številni letu izhajanja, pa smo dodali Se kartico cenejših nakupov. V Klubu lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko | ' _J*_ v ..... ,1____....... m T~ POPUSTUZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Frizerski studio O/'adAćoti ćffi*-i -----ť^pfr goldenpoint» BE^i GALERIJA ' [ |j OSKAR KOGOJ na ura DESIGN ŽALEC ! fêiïM I - FotoRizmal. Mariborska c. 1, Galerija Oskar Kogoj nature design - MB. Oolinard.o -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% i - Keramika Kili. Industrijska ; - Krobatlvan s.p.. Mizarska delavnica, Medlog 25,3000 Celje. AVTO-MOTO I servis motorjev - S' Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041675 010 -10% popusta velje za storitve je bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, 18.748 90 60-20% popust 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec - 5% popust trg 25; 331ÓŽalec-10% popust za vse izdelke 3000 Celje,Tel.:035442535- 10%popust nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit i, Kasaze 34, Liboje -10% popust 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu * KERROCK PULTI - 3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost naročila nad 700,000srt - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% nopust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.. trosedi. počivalniki...) -Marqué Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 0349 26 000-10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica4,3000 Celje -10% popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Bolida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelka lastna proizvodnja, ne velja za akcijske cene •Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne-10% popust za vse izdelke -Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust veljapri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. UL Leona 0obrotinška27,3230Šentjur. Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana. Bmčičeva 7, P.LKsper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega | ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Slada, d.o.o.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 49047 70, GSM 051626 793-10% popust - Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60 -10% popust - Slikopleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27h, 03 572B418, GSM 031696164 -10% popust na delo (hrez materiala) -Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1, ; - Top-fit d-o.o.. Ipavčeva ulica 22. -Wrtbov Scotch & Soda. PlanetTuš Celje, Stanetova 3, i .esta 4.3270 Laško -10 % popust pri gotovinskem ja in lepote) popusti, ki jih nudi Zdi I-ZlatarnaStožir.Ul.mestaGrevenbroich9.3000L.... .. -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za al ilje, tel.: 03 543 32 24-15% popust - - , Witboy Laško ~10%popust in njihove družinsk storitve. Popusti se ne seštevajo z o! ©srnica m PSasietu Tuš Celje: Jutri in v nedeljo bo v organizaciji Biljard kluba Planet državno prvenstvo v igri mednarodna osmica. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri v Planetu Tuš, ko se bodo pomerili najboljši člani, v nedeljo pa se bo nadaljevalo z najboljšimi med članicami in seniorji. Poslastica bo na sporedu v nedeljo ob 18. uri, ko bo na sporedu finale Članov. ŠP Hyong uspešno Maribor: ŠD Hyong je uspešno nastopil na 9. Odprtem prvenstvu Slovenije v tekvon-doju. Izabela Hohnjec je bila najboljša med mladinkami v borbah do 42 kg in v formah I. dan. Uroš Bernard je zmagal v formah članov III. dan, Jure Bernard pa v formah članov II. dan. Tretji mesti sta osvojili Petra Zagoričnik v formah članic I. dan in Petra Žolnir v borbah članic do 52 kg. Dobra izhodišča pred nadaljevanjem Ruše: Člani Društva za karate Celje so se udeležili 29. mednarodnega turnirja za pokal Ruše 2006, kjer so osvojili tri prva, tri tretja in dve četrti mesti. Najuspešnejši so bili Rok Ojsteršek (1. in 3. mesto v ka-tah), Davorin Kračun (1. mesto kumite), Sebastian Kantu-žer (1. mesto kumite, 4. mesto kate), Nejc Knez (3. mesto kate), Mario Štumberger (3. mesto kumite) in Željko Šašič (4. mesto kate). Celjska ekipa se je udeležila tudi prvih kvalifikacij za državno prvenstvo, na katerem so si postavili dobra izhodišča za nadaljnje tekmovanje; osvojili so tri prva mesta, štiri druga, pet tretjih in tri četrta mesta. (JŽ) ROKOMET Pokal Slovenije -ženske Četrtfinale, povratna tekma: Celje Celjske mesnine -Jadran Hrpelje 40:16 ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 4. 3. ~ ROKOMET 1. SL - moški, 18. krog: Velenje: Gorenje - Ribnica (19). SOBOTAjO. ROKOMET Liga prvakov, povratna tekma četrtfinala: Celje Pivovarna Laško - Ciudad Real (18.30), 1. SL - ženske, 19. krog, Ljubljana: Krim - Celeia Žalec (18). NEDELJA, 6. 3. 1. SL - ženske, 19. krog: Celje Celjske mesnine - Bre- MED «SOLI 2. SLMN - vzhod, 16. krog, Celje: Živex Loka - Na-poli Pernica (20). ^S^ŤA, 4. 3. 1. SL, 19. krog, Ruj: Drava-Rudar (15). l.SL, 19. krog, Celje: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško (17). Poskušati čim več Nogometaše velenjskega Rudarju čaka po prevetritvi kadra že jutri prvo srečanje v spomladanskem delu prvenstva. Ob 15. uri bodo gostje Drave. Iz kluba so odšli AmelJahič, Mimes Ibrahimovič, Edi Borštnar in Damjan Jeseničnik, Peter Mernik je zaključil kariero, prišli pa so novinci Slavko Komar iz Zagorja, Maksut Azizi iz Olimpije in Peter Klančar iz Ježice ter domača mladinca Alen Pašalič in Damjan Tripkovič ter iz Šoštanja Baškim Hajdari in Uroš Rošer. »Fantje so dobro pripravljeni na prvenstvo. Jutri potujemo na Ptuj z namenom, da čim bolje odigramo. Igralci so zdravi in zelo si že želijo igrati, tako da gremo v to srečanje povsem optimistično,« je pred prvo tekmo dejal domači trener Roman Frangeš, ki dodaja, da uprava nanj in njegove igralce ne vrši nobenega pritiska: »Vemo kakšno je stanje po jesenskem delu prvenstva. Za predzadnjeuvrščeno ekipo Bele krajine zaostajamo za 12 točk. Če bo kakšen 'čudeže, da ostanemo v prvi ligi, bi bilo seveda fino, uprava pa zagotovo ne pritiska na nas. Poskušali pa bomo seveda postoriti čim več«. Sicer pa so varovanci Romana Frangeša, ki je v letošnji sezoni po Dragu Kostanjšku in Borutu Jarcu že tretji trener na klopi Rudarja, v pripravljalnem obdobju odigrah devet tekem (SAK 0:0, Krško 4:0, Zagorje 6:1, Ciba-lia 1:4, Koper 1:3, Istra 3:3, Factor 0:2, Aluminij 2:0 in Maribor Pivovarna Laško 3:1). JASMINA ŽOHAR _ kronika O drogi se na glas ne govori Stanovalci blokov, ki se dnevno srečujejo s preprodajalci in z uživalci drog, pišejo anonimke, menjajo ključavnice in vhodna vrata ter opazujejo ... Več kot to ne morejo in si ne upajo. 21 Dogajanj, podobnih kot so na Tomšičevi 53 v Velenju, je vedno več. Vzbujajo polemike in kup nepojasnjenih vprašanj. halo, 113 V bloku v Velenju, natančneje na Tomšičevi 53, naj bi se v stanovanju v četrtem nadstropju preproda-jala droga in najverjetneje tudi uživala, a se o slednjem zaenkrat še ugiba. Zbegani stanovalci pišejo anonimna pisma. Ni jim vseeno, kaj se dogaja v njihovem bloku, a na glas o tem nočejo govoriti in se izpostavljati. Bojijo se maščevanja. A to ni osamljen primer, temveč jih je vedno več. Stanovalci, vključno s Tomšičevo 53, prosijo za pomoč, ker so sami nemočni. Pišejo in prosijo različne institucije, predvsem policijo, naj ukrepa. Ta naj bi bila o tem že večkrat obveščena, vendar si ne upa ukrepati aH to ni v njenem interesu, menijo. Iz dneva v dan opažajo, da se v njihovi okolici in bloku zadržujejo neznanci, predvsem moški, čeprav tudi ženske niso izjema, ki se pripeljejo iz vseh koncev Slovenije. Prihodi in odhodi so pogostejši še zlasti zvečer in ponoči, ko »trgovina in tranzit« zaživita. A več kot opazova- ti in spremljati ter obveščati pristojne organe o tem ne morejo, pravijo. »Če pa že komu kaj rečemo, nam zagrozijo z maščevanjem,« se glasi pogosta izjava stanovalcev. Policija ukrepa. Droga se še prodaja ... Policija zatrjuje, da spremlja tovrstne primere. »Problematika prodaje prepovedanih drog v stanovanjskem bloku in okolici v Tomšičevi ulici v Velenju je policistom policijske postaje Velenje znana,« pravijo o konkretnem primeru. Lani so velenjski policisti v bloku in okolici izvedli 25 zasegov manjših količin prepovedanih drog, podah 25 predlogov za uvedbo postopka o prekršku glede posedovanja konoplje in glede preprodaje prepovedanih drog podah šest kazenskih ovadb. Pri enem od stanovalcev so opravili tudi hišno preiskavo, kjer so našli manjšo količino konoplje. Letos so izvedli že deset zasegov ter zaradi preprodaje prepovedanih drog podali devet kazenskih ovadb na okrožno državno tožilstvo. »Problematiko prepovedanih drog bomo na celotnem velenjskem območju še spremljali in ukrepali v skladu s trenutno veljavno zakonodajo,« so še zapisali v svojem enotoem sporočilu za javnost. V telefonskem razgovoru so še dodali, da bodo v prihodnje aktivnosti v zvezi s tem nadaljevali ter da se povsem transparentno vsega, kar je povezano z mamili, ne da izvajati, zato konkretnejših informacij ne morejo posredovati. Vse lepo in prav. A vse pogosteje slišimo in beremo, kaj vse je policija zoper osumljenca ali skupino teh že spisala. A se nič ne zgodi. Po številnih zasegih in podanih kazenskih ovadbah omenjeni nadaljujejo svoje posle. Zganemo se, žal, v večini primerov, ko je že prepozno. Iskanje krivca pa se vrti v začaranem krogu. Kako najti skupen dogovor? Da je droga širši družbeni problem, se zavedajo vsi, ki se ukvarjajo s to problemati- ko. Število uživalcev narašča. Da je ponudba večja od povpraševanja, tudi že dolgo ni več neznanka. V enem izmed blokov v Okrogarjevi ulici v Celju se prav tako srečujejo s preprodajo droge. To naj bi počela celo mati majhnega otroka. »A nihče se ne zgane, čeprav to vemo vsi,« pravi eden od stanovalcev. »Policija pride in še tišti dan je isto. Kot da sploh ne bi prišla,« še pravi. V ta namen so na hišnem svetu sprejeli odločitev, da bodo zamenjali ključavnico in celotna vhodna vrata. Opažajo, da je prihodov zdaj manj, saj naj bi »obiskovalci« prej imeli celo svoje ključe in si tako sami odklepali vrata podnevi in ponoči. »Čeprav nam nihče ne jamči, da se to spet ne bo začelo dogajati,« je pesimističen stanovalec. So pa tamkajšnji stanovalci razmišljali tudi o najemu varnostne službe, ki bi jo morali plačati vsi stanovalci, vključno z najemniki. A je kmalu prišlo do nestrinjanj, za nekatere se je varovanje izkazalo za predrago in po izkušnjah drugih sostanovalcev sodeč tudi neučinkovito. »Skupnega dogovora žal nismo našli in zdaj lahko spet opazujemo, kaj vse se bo še dogajalo v našem bloku.« Stanovalci so nemočni in jim tudi obračanje na pomoč, kot so se Velenjčani na podjetje Habit, žal ne pomaga dosti. Ti so pristojni le za upravljanje in vzdrževanje stanovanj, kot pravijo, in ne za ukrepanje zoper dogajanja v stavbi in njeni okolici. Vse, kar lahko storijo, je, da o tem obvestijo policijo, stanovalci pa motečega soseda opozorijo na njegovo početje ah se zoper njega pravdajo pred civilnim sodiščem. MATEJA JAZBEC Foto: JMP Je do nesreče prišlo zardi neočiščene ceste? Včeraj zjutraj se je na avtocestnem odseku Celje-Ža-lec pri počivališču Lopata zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih več vozil. Do trčenja naj bi prišlo zaradi poledenelega vozišča, saj je najprej zaneslo voznika tovornega avtomobila, ki je vozil v smeri Žalca, nato pa je vanj v naletu trčilo še sedem vozil, ki se kljub zaviranju niso mogla ustaviti. Dve osebi sta bili v nesreči poškodovani, za kakšne poškodbe gre, še ni znano. Sicer pa policisti preiskujejo okoliščine nesreče, med drugim tudi odgovornost vzdrževalca cest, saj je bilo vozišče v času nesreče poledenelo in neposipano. Poostren nadzor zabavišč tudi na Celjskem Tragični primer, ki se je konec decembra zgodil pred lokalom Lipa v Spodnjih Pir-ničah, je več kot očitno premaknil nekatere stvari pri nadzorovanju zabavišč in gostinskih lokalov. V petek, 17. februarja, in minuli petek so tako v popoldanskem in večernem času policisti Policijske uprave Celje v sodelovanju z inšpektorji tržnega, delovnega in zdravstvenega inšpektorata opravili poostren nadzor gostinskih lokalov in zabavišč na našem območju. Šlo je za nadzor izvrševanja predpisov, ki sodijo v pristojnost policije, poseben poudarek pa so dali določbam zakona o prekrških zoper javni red in mir in zakona o omejevanju porabe alkohola. Policisti so pri tem ugotovili dve" Kršíťvi'javnega reda in miru in kar deset kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Po obleko s kristali Policisti iščejo neznance, ki so konec tedna na Trno-veljski cesti v Celju ukradli delovni stroj, vreden kar 11 milijonov tolarjev, in na Mariborski cesti s pomičnega žerjava 80 metrov dovodnega električnega vodnika, vrednega milijon tolarjev. V noči na ponedeljek so vlomili še v stanovanjsko hišo v Miklavžu pri Taboru in odnesli tri starejše pištole. Ško de je za 700 tisočakov. Minuli konec tedna so neznanci vlomili tudi v knjižnico v Laškem in odnesli telefonsko centralo, vredno sto tisoč tolarjev. Kmalu po sprejetem klicu o vlomu so v bližini izsledili osumljenca, 19-letnega domačina, zoper katerega bodo podali tudi kazensko ovadbo. Vlomili so še v trgovino na Starem trgu v Velenju. Tatovi so odnesli tri prenosne računalnike. Škode je za več kot 700 tisočakov. Policisti se ubadajo še z vprašanjem, kdo je v minulem tednu na razstavnem prostoru na Šaleški cesti v Velenju vlomil v steklen paviljon in odnesel žensko obleko s kristali Swa-rovski, vredno milijon tolarjev. So pa v preteklih dveh dneh vlamljali tudi v osebne avtomobile. Na Teharski cesti in v Aškerčevi ulici sta dve vozili ostali brez avto-radia. SŠ Podelitev diplom Fakultete za upravo v Žalcu UPI - Ljudska univerza Žalec že več kot 20 let uspešno sodeluje s sedanjo Fakulteto za upravo iz Ljubljane, saj se lahko v žalskem študijskem centru pohvalijo z velikim številom diplomantov, ki so v teh letih uspešno zaključili dodiplomsko izobraževanje. Tako so tudi v sredo v hotelu Žalec svečano podelili diplome Fakultete za upravo. Na podelitvi, ki je bila popestrena s kulturnim programom, so diplomantkam in diplomantom čestitali direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec, Franja Centrih, dekan Fakultete za upravo, dr. Srečko Devjak, in podžu- pan Občine Žalec, Ferdinand Haler. Govorniki so poudarili, da so veseli, da se čedalje bolj zavedamo pomena znanja v Evropi in da je pridobitev diplome Fakultete za upravo gotovo pomemben prispevek k uspešnejši življenjski poti vseh diplomantk in diplomantov. Na UPI - Ljudski univerzi Žalec upajo na nadaljevanje tako dobrega sodelovanja z ljubljansko fakulteto; trenutno tako vpisujejo v vse njihove študijske programe: visokošolski strokovni in univerzitetni program uprava ter v magistrski program uprava. PROMOCIJSKO BESEDILO Ena od glavnih ulic, ki peljejo na glavni trg. V tej množici se slišijo jeziki iz celega sveta. Florianska vrata, vhod v Staro mesto, ki ima 4 kilometre obzidja, 39 stolpov in še 7 vrat. Krakov, mesto krokarjev Do 16. stoletja je bil Krakov glavno mesto Poljske in je svoje ime dobil najverjetneje po krokarjih, ki so jih zaradi vraževerja v srednjem veku množično pobijali. Na tisoče jih je končalo v reki Visli. Poljska je s svojimi 39 milijoni prebivalci pred vstopom v EU delala skrbi evropski nadutosti, ki se je Poljakov spominjala le kot prekupčevalcev cenenih izdelkov in pozabljala na bogato kulturno in intelektualno dediščino, ki jo pooseblja prav Krakov. Mestu je skozi zgodovino nekako uspevalo kljub mnogim despotom ohraniti neodvisnost in v njem so klile izvirne slovan-sko-poljske misli, ki so Poljake utirile na svojo, samostojno pot. Krakov ima 800 tisoč prebivalcev in za razliko od mnogih evropskih in slovenskih mest, tu živi mestno jedro, ki ga tudi imenujejo Staro mesto. Hruškasta obliko obdaja park in ti tudi v pijanem stanju služi kot izvrstna orientacija. Lahko veliko hodiš, kar je dobro za zdravje, zgubiti pa se ne moreš, saj si v parku ah pa na poti proti centru starega mesta. Vse ulice vodijo h glavnemu trgu, ki je ogromen in ima točno na sredini najstarejši trgovski center v Evropi. Njegov sedanji izgled je iz leta 1555. Muzeji, galerije in bogata arhitektura potešita Še tako zahtevnega turista. Ko imaš v roki fotoaparat te skrbi le to, ali bo tvoja spominska kartica imela dovolj spomina za vse posnetke, ki bi jih rad naredil. Turisti iz celega sveta samo škljocajo. Še Rusi fotografirajo. Tudi, če so tiho, jih spoznaš po maskirnih hlačah. In ko se dan prevesi v noč in vsi ti turisti ugotovijo, da jim bliskavice na fotoaparatih na morejo osvetliti velikih cerkva in stolpov, odidejo v lokale. Lokalov je kot listja jeseni v Sloveniji in niso prazni. Njihova največja pomanjkljivost zame, vinopivca, je, da nimajo lastnih vin, uvožena pa so izredno draga tudi v drugorazrednih lokalih. Poljska je vsekakor raj za pivopivce. Plačuje se v zlo-tih in en velja okrog 60 tolarjev, odvisno od menjave. Veliko pivo 0,5 1 domače proizvodnje stane 4 zlote. Znana znamka je Warka, ki je tudi mesto na Poljskem, tako kot Laško. Stari pivo-pivci so mi zatrdili, da je do- NORI VIKEND y MADRIDU. 3.3., 2 dni že od 32.900! AVTOSMON ŽENEVA, 1 dan, 8. 3., 73.900. VEČDNEVNI IZLETI: PARC m EURODISNIY. 5 dni 39. 3.. oni 39.900. RIM. 4 dni. 16.3., 37.800. SK3UIA, 5 dni. 22. 3.. 75.900. GRČIJA Z lADiO. 6 dni. 22. 3.. 69.500 SIT. SLETI Z PARIZ. 3 đm. 17 in 3?. 3., 2 4 .69 900. tONDON. 3 dni. 24 3.. 69 900, SICItUA, 4 dni, 9. 3.. 89.900. ENO in DVODNEVNI IZU-i: BSNEIKE 1 - 2. 1 dan. ÎÎ-. 58. in 25 3.. od 9 900. DUNAJ, t dan. 25 3- 7.900. DUNAJ, 2 dni. 1 S. in 25, 3.. 17.900. BUDIMPEŠTA I - 2. 2 dni. I! . 18 m 25. 3 , od 23 900. FIRENCE, 2 dni. 11. in 25. 3.. od 24.900. 0AUŠA KUBA, 26, 4., 52 dr». ŠRHANKA IN MAlDIVt. 21. 4.. 13 dni brega okusa in da te naslednji dan ne boli glava preveč, če slučajno spiješ kakšnega več. Znane so poljske klobase, različnih velikosti in okusov, ki pa vsekakor prekašajo naše kranjske. Cena se giblje od 5 do 10 zlotov zá polovičko s prilogo. Posebnost, ki jo velja omeniti, je nariban korenček z rozinami. To servirajo ali prilagajo k mešani solati in nití ni tako slabega okusa. Našel sem celo vegi restavracijo. Nočni lokali so spet zgodba zase. Imaš rokerske, jazz, pop, domače pop-rokerske in še bi lahko našteval. Za vsako dušo se najde kaj. Lastnost vseh teh klubov je, da so večinoma v kleteh starih zgradb in da v njih ne točijo vina. Žganj e in piva vseh vrst, le vina ne. Nekateri so občasno zakupljeni za zaključene družbe, v večino pa prideš s plačilom simbolične vstopnine ali brez. Cene so zmerne in v prevladi so slovanske duše, da se počutiš kot doma. Krakov je vsekakor de-stinacija, ki vas bo navdušila, le morja ne iščite. EDO EINSPIELER Foto: SHERPA Pantomimik ob robu glavnega trga samo še popestri pestrost le tega. f- -ň BAZENI WELLNESS CENTRA TERMALUA Najbolj barvite terme: več kot 2000 m vodnih površin, brbotavi whîrlpooli, vodni slapovi, masažne šobe. biserne in druge kopeli ter nova tematska, barvitosti polna počivališča. Največji svet savn na 1550 m (10 različnih): rdeča, modra, vijolična, zunanja, zelena oranžna, tepidarium ter laconium. ODPRTO: Vsak dan do desetih zvečer, ob sobotah do polnoči. NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO KARDIOLOŠKA POSVETOVALNICA Z ODLIČNIMI STROKOVNJAKI IN SODOBNIMI PRISTOPI (od 9.3.2006 dalje) à Z VAMI V RITMU SRCA! Za rez. in inf. pokličite na _ _ __ . _ ___ LDRAViUŠČt 03 7345 700 laško Informacije: Telefon: 00386 (0)3 i 829 70 00, info@terme-olimia.c www.terme-olimia.com -- ROMANTIČNA PRAGA tU. 2 DNI 16.700 SIT —— - VESELA KARAVANA 3.-9.4. MALI LOŠINJ -2 DNI 21.000 SIT HOJLARUA SMUČARIJA NA ROGU 5.3.-11.3., 19.3.-23.3. 3*NAJEMAPP, 3* KOSILO, TT Sani» 13.000 SIT KOMAJ ČAKAM 1. MAJA KLUB NA KORČULI, S DNI - 27.900SIT SLANO 5» ALL INCLUSIVE - 39.900 SIT lotrokdoHlaiSKTlS! UMAG -DARILO PRVOMAJSKI KONCERT DANIELE IN STAVROSA MUET. 5 DNI-24.900 SIT NOV POLETNI KATALOG ŽE KMALU NA NAŠIH POLICAH NAR0ČIESIGA PO TEL. ŠT.: 037031960 Celje, Stanetova 6, odp.: 8.-18. ure, sob. 9.-12. ure 03 42 SO 100/102 Šempeter, Rimska cesta 35, odp.: 9.-17. ure 03 70 31960 info@dober-dan.si NOVI TfONiř r PISMA bralcev 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognjli nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO odmevi Ptičja gripa na pohodu Vinko Andoljšek se je v članku Ptičja gripa na pohodu v NT št. 15 spraševal, kaj bo z divjimi pticami in omenjal raco mlakarico glede virusa ptičje gripe. V odgovor mu lahko povem, da po trenutno dostopnih podatkih še ni nihče na svetu zagotovo ugotovil, zakaj se je virus H5N1 začel tako množično razmnoževati. Namreč ta virus je v Evropi in tudi drugod poznan že nekako 100 let. Z gotovostjo se ne ve niti, ah ga prenašajo vodne ptice ali domača perutnina ali morda tudi ptice pevke. Dejstvo pa je, da ko se virus pojavi, za njim obolevajo predvsem labodi grbci. Na kakšen način se nato virus prenese na domačo perutnino, je pa spet neznanka. Znano je, da so različni tipi virusov vedno prisotni pri pticah, vendar jim praviloma ne škodujejo. Tudi na ljudi se ne prenašajo. Raca mlakarica je spoznana kot glavna prenašalka virusov, verjetno tudi H5N1, vendar sama raca ni prizadeta. To pomeni, da ne zboli, če pa že, je to potem blaga oblika gripe, ki ji ne škoduje. Kakor vemo, je raca mlakarica lovna vrsta in jo lovci streljajo. Toda do sedaj še ni nihče umrl ali se okužil z virusom, čeprav je v mlakarici vseskozi prisoten. Kakor vidite, je ptičja gripa sestavljena iz samih neznank in le tu in tam se svetlika kakšen pol odgovor. Ptič, ki se okuži z virusom ptičje gripe, je okužen v celoti: meso, kri, prebavila in tudi perje. Zato je res najbolje, da če najdemo večjo poginulo ptico, o tem obvestimo veterinarsko postajo. Poginulih ptic pa se vsekakor ne dotikajte. ZDRAVKO PODHRAŠKl", zun. strok. sod. Kustodiata za obročkanje pri PMS zun. strok. sod. Zavoda za ornitologi] o pri HAZU Član DOPPS Občina Laško pod drobnogled računskega sodišča (2) Spoštovana župan Občine Laško Jožef Rajh in direktor občinske uprave Jurij Klepec! Moje pisanje o poročilu nadzornega odbora je udarno toliko, kot je udarna tema, o kateri je govora. Da pa je tema udarna, ste v največji meri zaslužni sami, ker ste dopustih, da je do kršitev prihajalo. Žal mi je, če je zapisano v članku VTglo slabo luč na Občino Laško in izvajalca del. A za to se nikakor ne počutim odgovorna. V prispevku namreč ničesar ne trdim niti si ničesar ne izmišljujem, ampak le navajam nekatere ugotovitve nadzornega odbora, za katere verjamem, da so strokovno utemeljene. Pri čemer je ob očitku o prekoračitvi roka izvedbe del navedeno tudi županovo pojasnilo. Torej stvar le ni predstavljena enostransko. Še manj neobjektivno. Če menite, da sem napačno povzela nekatera dejstva, me imate vso pravico na to opozoriti, nikar se pa, spoštovani župan, ne predstavljajte v olepšani luči. Naj Računsko sodišče RS opravi revizijo poslovanja Občine Laško in konkretno omenjenega primera, je na seji občinskega sveta prvi predlagal svetnik SLS Bogdan Pungartnik in ne vi. Res pa je, da ste se na njegov predlog takoj odzvali z besedami, da boste sami predlagali računsko sodišče in da se svetnikom s tem ni treba obremenjevati. Pri čemer se poraja vprašanje, zakaj nista z direktorjem občinske uprave potemtakem že v gradivu za sejo predlagala sklep, naj računsko sodišče revidira poslovanje Občine Laško, temveč sta, ravno nasprotno, navedla, da »zaključno poročilo nadzornega odbora obravnava le občinski svet, ni pa o tem treba obvestiti pristojnega ministrstva in računskega sodiš- Sama menim, da sem svoje delo opravila korektno. Žal mi pa je, če sem vam s prispevkom zaradi vašega nestri-njanja s poročilom nadzornega odbora stopila na žulj. A to je vaš problem, ne moj. BOJANA AVGUŠTINČIČ Občina Laško pod drobnogled računskega sodišča (3) V časopisu Novi tednik z dne 21.2. 2006 je novinarka na kratko poročala o Poročilu Nadzornega odbora občine Laško na seji občinskega sveta in povzela tudi določene zaključke občinskega sveta v zvezi s to obravnavo. Na to objavo sta z odmevom, objavljenem v Novem tedniku dne 24. 2.2006, reagirala župan občine Laško Jožef Rajh ter direktor občinske uprave Jurij Klepec, ki novinarki očitata enostransko, neobjektivno in udarno povzemanje gradiva in razprave na seji občinskega sveta ob obravnavi poročila Nadzornega odbora občine Laško. Poudarjata, da se z nekaterimi ugotovitvami in stališči NO občinska uprava in župan ne strinjata ter menita, da bi novinarka te ugovore morala tudi predstaviti. Istočasno koristita tudi prilož- nost, da del svojih nestrinjanj tudi zapišeta. Kot predsednik Nadzornega odbora občine Laško (NO je po zakonu najvišji organ nadzora javne porabe v občini) sem na izziv dolžan odgovoriti, čeprav menim, da način takšnega komuniciranja ni produktiven in ga NO ni izbral. Javno polemiziranje pa je lahko koristno, če upoštevamo, da imajo občani pravico vedeti, kako se z javnimi sredstvi razpolaga, ter da se župan in direktor trudita zadeve pojasnjevati v nasprotju z ugotovljenimi dejstvi. Nesporna dejstva, ki jih je NO ugotovil in v poročilu zapisal, pa so, da je pri investicijah izgradnje vodovoda in kanalizacije v Rimskih Toplicah prišlo do večjih kršitev predpisov v zvezi z oddajanji del, do velikih prekoračitev ponudbenih vrednosti in rokov, do nepravilnosti pri obračunih del, kar vse je imelo za posledico med drugim tudi oškodovanje proračuna. Vse te ugotovitve je NO zapisal v poročilu, ki ga je občinski svet v celoti sprejel. Dejstvo, da je občinski svet sprejel poročilo v celoti, v poročilu pa so argumentirano zavrnjeni številni ugovori župana na predhodno poročilo, bi moralo biti dovolj prepričljiv razlog, da se župan in direktor vendarle sprijaznita in soočita s številnimi nepravilnostmi, ki so bile odkrite pri nadzoru, ter se namesto potvarjanja dejstev (kot v odmevu razlagata svoj pogled na del ugotovitev) usmerita v sanacijo nepravilnosti in zagotavljanje ukrepov, ki bodo preprečili morebitne podobne nove nepravilnosti in oškodovanja javnih sredstev. Na tej točki se postavlja vprašanje razumevanja vloge NO, zlasti tiste zakonske določbe, ki nalaga tudi županu, da upošteva priporočila in predloge NO. V tej luči tudi navedba v odmevu, da je župan sam predlagal, da Računsko sodišče revidira poslovanje občine Laško, bistveno ne spreminja dejstva, posebej, ker sklep ne usmerja Računskega sodišča na konkretne zadeve, v tem primeru ugotovitve NO pri konkretnih investicijah, ampak na poslovanje občine v nedefiniranem času. Zato bo verjetno najbolj prav, da ob vztrajnem zavračanju ugotovljenih nepravilnosti NO na konkretnih investicijah le-ta sam obvesti Računsko sodišče in ga seznani s celotnim poročilom. Seveda se strinjam, da novinarsko poročilo ni bilo celovito, ni pa bilo neobjektivno, saj je povzemalo iz poročila, ki ga je občinski svet v celoti sprejel. Namesto zaključka: če je sklep občinskega sveta objektiven, potem so navedbe, ki jih župan in direktor ponujata kot argument nestri-njanja, neobjektivne. In še: če so dokumenti, ki jih je imel NO pri pregledu na voljo, objektivni, prepričan sem, da so, potem so tudi ugotovitve in zaključki v poročilu objektivni. Poročilo NO pa je javno, zato se lahko v nadaljevanju razkrije- jo tudi podrobnosti. Sam tega nisem počel in sem le želel opozoriti na bistvo razumevanja vloge NO, ki se ga morajo zavedati posebej tisti, ki so nadzorovani. Nadzorovani pa so zato, ker upravljajo z javnimi sredstvi in ne s svojimi. JOŽE PUŠNIK, predsednik Nadzornega odbora občine Laško Občina Laško pod drobnogled računskega sodišča (4) V Novem tedniku št. 15, z dne 21.2.2006, je bil na tretji strani objavljen članek z naslovom Občina Laško pod drobnogled računskega sodišča, v katerem so bila nepravilno oziroma neobjektivno predstavljena določena dejstva glede izvajanja investicij izgradnje vodovoda in kanalizacij e v Rimskih Toplicah. Za izvedbo obeh objektov smo bili izbrani kot najugodnejši ponudnik na javnih razpisih. Že sam postopek oddaje javnega naročila zagotavlja enakopravnost med ponudniki, saj se ima na takšen razpis možnost javiti vsak ponudnik, ki izpolnjuje pogoje razpisa. Najugodnejši ponudnik pa je izbran po javno objavljenih merilih, ki so vsem ponudnikom znana že pred oddajo ponudbe. Torej je jasno, da je bila naša ponudba najugodnejša, saj v nasprotnem primeru posla né bi pridobili. S tem v celo-. ti zavračamo trditev novinarke o tem, da naj bi bila naša ponudba za 20,6 odstotka dražja od druge, saj je to navadna laž. Glede prekoračitve roka izvedbe pa bi novinarka najprej morala pregledati dokumentacijo, preden piše o krepki prekoračitvi Ie-tega. Za gradnjo vodovoda namreč pred začetkom gradnje niso bila pridobljena vsa ustrezna dovoljenja in soglasja, zato so se dela večkrat morala prekiniti. Vsi razlogi in trajanja prekinitev so razvidni iz zapisnikov, ki sta jih zapisala predstavnik investitorja in izvajalca. Tovrstne neresnične navedbe in nepreverjene informacije neupravičeno mečejo slabo luč na naše podjetje. Prepričani smo, da je občinski proračun celo prihranil s tem, ko je dela oddal našemu podjetju, saj smo dela izvedb za nižjo ceno, kot bi jih drug izvajalec. Poleg tega pa nas zelo čudi dejstvo, da na domnevne nepravilnosti opozarja laški podžupan in občinski svetnik g. Vesenjak, čigar podjetje AinA d. o. o. je izvedlo več del za Občino Laško, kar pa je v nasprotju z Zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Poleg tega pa je bilo podjetje AinA d. o. o. za določena dela v Občini Laško izbrano na način, kjer dejansko ni bila zagotovljena enakopravnost med ponudniki. PRIMOŽ NEMEC, AGM Nemec Laško MESTNA OBČINA CELJE Trg celjskih knezov 9,3000 Celje skladnos 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov in garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže razpisuje JAVNO PONUDBO za oddajo poslovnih prostorov v najem 1. Linhartova 22, Celje, primerno za trgovino, storitveno dejavnost ali pisarne (1.185 SIT/m2), velikosti 32,36 m2, ulični-pritličje, ogled 8. 3. 2006 ob 9.00; 2. Gledališka 4 (vhod iz Vodnikove 13), Celje, poslovni prostor primeren za trgovino, storitve ali pisarne, (1.451 SIT/m2), velikosti 25 m2, pritličje, ogled 8. 3. 2006 ob 10.00; 3. Stanetova 20, Celje, pisama (806 SIT/m2) velikosti 45,53 m2, 1. nadstropje, ogled 8. 3. 2006 ob 11.00; 4. Glavni trg 8, Celje, poslovni prostor primeren za skladišče ali mimo storitveno dejavnost, (862 SIT/m2), velikosti 28,46 m2, pritličje-dvorišče, ogled 8. 3. 2006 ob 12.00; 5. Glavni trg 18, Celje, poslovni prostor primeren za skladišče, mirno storitveno dejavnost (831 SIT/m2), velikosti 65,95 m2, pritličje-dvorišče, ogled 8. 3. 2006 ob 12.30. OPOZORILO: Najemnine pri poslovnih prostorih so določene okvirno (za dejavnost z najnižjo predvideno najemnino), točen izračun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poslovnem prostoru opravljati. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno za tekoči m sec na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika. Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, se po preteku 1 leta sklene najemna pogodba za nedoločen čas. Ponudniki morajo poravnati varščino v višini enomesečne najemnine za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002855 MOC proračun - sklic na 4008001 19400 - varščina. Varščina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjena tistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo uspeli. 1. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: a) DOKAZILO O USPOSOBUENOSTI ZA OPRAVUANJE DEJAVNOSTI: - za fizično osebo dokazilo o strokovni usposobljenosti ali doka žilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov za mo stojnega podjetnika; - za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni; - za društvo: odločbo upravne enote; - kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru. b) DOKAZILO O PLAČILNI SPOSOBNOSTI: - dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje in dokazilo, da ni blokiran račun (staro največ 30 dni); - za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev; - potrdilo o registraciji, ki ga izda davčna uprava zavezancu za DDV; - dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne izhodiščne najemnine na transakcijski račun Mestne občine Celje. c) dosedanje reference kandidata za najem d) program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru 2. Komisija bo pri izbiri ponudnika kot kriterij poleg dejavnosti upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega jedra. 3. Poslovne prostore si za potrebe svoje dejavnosti priredi s soglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja. 4. PRIJAVA NA RAZPIS Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, z oznako »JAVNA PONUDBA - NE ODPIRAJ! - s pripisom št. poslovnega prostora« Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ni bo obravnavala. V primeru večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tegi more izbrati, pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni. Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne 5. Ponudnikom bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v dneh od vročitve sklepa komisije. Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem usta- ' vi do sklenitve najemne pogodbe. 24 radio, ki ga berete If Will S Obseden z piitnmnhilřlfi igrama, 5.30 Narodnozabavna VA W W Ul U U M B# ■ ■ Iml tedenski spored radia celje 20 VROČIH 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 80 tih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - reportaža, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - Sodni zaostanki - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.30 Prenos - RK Pivovarna Laško - Ciudad Real - reporter Dean Šuster, 19.05 Novice, 19.10 Iz komedijantske malhe - javljanja iz SLG Celje, 20.30 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Éin-siedler, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Lojze Peterle, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 19.15 Javljanja iz zaključka Dnevov komedije, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Lojze Peterle, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji, 24.00 SNOP (Radio: Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Vladimir Vlaškalič, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Murski val) Menda sem bil vedno zelo poseben otrok. »Tako trdi moja mama, saj se sam ne spomnim ravno svojih ranih začetkov,« pravi voditelj, katerega imena vam ne bomo izdali, boste pa iz napisanega verjetno hitro razbrali, koga vam tokrat predstavljamo kot malčka. Pravi, da se je začelo že takoj po rojstvu, ko nikakor ni hotel piti materinega mleka in so bili starši skupaj z zdravniki že precej obupani, dokler se niso spomnili, da v Nemčiji izdelujejo posebno mleko v prahu, ki je zelo podobno materinemu, ampak ga dojenčki raje pijejo. Tako je moral njegov stric enkrat na mesec v Nemčijo po več kartonov tega prahu. »Prav hecno mi je, da sem že kot nekajmesečni mule tako kompliciral. Je pa zanimivo, da mleka nikoli nisem pil, še danes ga ne,« komentira malček. Ko je bil še zelo majhen, je bil kot mačka, saj je podnevi rad spal in ponoči kričal in spravljal starša ob pamet. »PonoČevanje mi je bilo v navadi še dolgo časa po tem, saj sem vedno hodil pozno spat, šele v zadnjih letih se je stanje znormaliziralo,« pravi malček, ki nam je zaupal tudi, da je bil strašno navezan na dudo in se ji je menda zelo težko odpovedal. Vedno je bil glasen in je ves čas nekaj govoril, čeprav včasih njegov govor ni imel nobenega smisla. Mama mu včasih reče, da je imela občutek, kot da je komaj čakal, da se bo naučil govoriti, samo da je lahko začel blebetati. Vedno je bil tudi izjemno samostojen in nikoli ni potreboval očka ali mamice, da bi mu brala pravljice, dokler ne bi zaspal, ampak je lahko zaspal tudi sam. »Pač nisem bil strahopeten otrok.« »Obseden sem bil z avtomobilčki in zelo dobro se spomnim, kako pomembni so mi bili nekateri izmed njih. Enega (bil je moder in je strašno spominjal na Kitta iz TV-serije Knight Rider) mi je iz Nemčije prinesel stric in ta je bil več let moj zvesti spremljevalec. Menda ga nisem hotel posoditi nikomur drugemu. Klical sem ga Kitt. Kam je izginil, nimam pojma.« Iz otroštva se spomni tudi tega, da je nekoč s prijateljem na neki stojnici ukradel igralne karte. »Moja stroga mama me je prisilila, da sem se z ukradenimi kartami vrnil na kraj tatvine in se osramočen opravičil. Da mi nikoli več kaj podobnega ni prišlo na misel, verjetno ni treba posebej poudarjati.« Da bo nekega dne pristal na radiu, je bilo jasno že zelo zgodaj. V vrtcu so ga izbrali za tistega, ki mora animirati otroke, medtem ko vzgojiteljice ni, v OŠ je več let delal na šolskem radiu, ki ga v SŠ ni bilo. Če bi ga imeli, bi naš skrivnostni voditelj, ki ga lahko slišite vsak ponedeljek in četrtek in tudi ob sobotah dopoldne na Radiu Celje, tam visel verjetno vsak dan. Ste ga razkrili? Odgovor, kdo je skrivnostni malček, pošljite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Znova bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado naše medijske hiše. Med tistimi, ki ste pravilno ugotovili, da je bil prejšnji teden na sliki Matjaž Apat, smo izžrebali Barbaro Ramšak iz Štor, ki ji bomo nagrado naše medijske hiše poslali po pošti. SREDA, 8. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Murski val) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Mediji in politika, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anže-jem Dežanom, 23.00 YT, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Smučajte z nami na Golteh V petek, 10. marca, vas Radio Celje vabi na Golte. Naša ekipa bo poskrbela, da si boste med smuko prepevali, saj bomo pred mikrofon povabili številne glasbene zvezde, ki se bodo prav na ta dan pomerile v smuki. Ne bomo pozabili seveda tudi na tiste glasbenike, ki bodo prišli le navijat! V nagradnih igrah boste lahko sodelovati tudi poslušalci Radia Celje. TUJA LESTVICA 1. STUPID GIRLS-PINK (2) 2. INCREDIBLE - SHAPESHIFTERS (3) 3. CRASH - STEFANI GWEN (6) 4. AMAZING-WESTUFE (1) 5. WALK AWAY - KELLY CLARKSON (4) 6. THUNDER IN MY HEART AGAIN-MECKFT.LEOSAYER (1) 7. WATCHIN' - FREEMASONS FT. AMANDA WILSON (5) 8. SAVIN'ME-NICKELBACK (4) 9. ONE-MARYJ.BLIGE&BONO (7) 10. CHANGE 0FAMIRACLE- DB BOULEVARD FT. J.D. DAVIS (2) DOMAČA LESTVICA 1. PLAN B-ANŽEJ DEŽAN (4) 2. HOČEM STRAN-ALfNKAGODEC (4) 3. NOČEM DOMOV-NUDE (1) 4. RAPAD TEPE IPI MAPAM -ANDRAŽ HRIBAR (3) 5. KRADEVA BREZ VERE -JANPLESTENJAK (1) 6. VZEMIMIVSE-PAND (2) 7. VIHAR-MAJASLATINŠEK (3) 8. OSTANI Z MANO- MONIKA PUČELJ (2) 9. DNEVI GRMENJA-BOHEM (5) 10. LUČ- NUŠADERENDA (5) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ALWAYS ON YOUR SIDE-SHERYLCROW&SDNG PUTY0UR RECORDS 0N-CORINNEBAILEYRAE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: 0BLAST-NINA ZADENI ME- RUDOLF GAS FEAT. LORD LEFTY Nagrajenca: Ivan Krašouec, Pod lipami 55b, Celje Srečko Kirn, ljubljanska 99b, Celje VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. ČETI KAPNE - VITEZI CELJSKI (4) 2. HANZI-VESELE ŠTAJERKE (5) 3. POLJUBČKI SLADKI-HARMONIJA |2) 4. NAVRHOVlH- 0KROGU MUZIKANTJE (3) 5. DOBRO JUTRO, ŠEMPETER -RIMLJANI (1) Predlog za lestvico: PUSTNA- FRANC ŽERDONER S PRIJATELJI SLOVENSKIH 5 plus 1. OČETOVA URA- IG0R IN ZLATI ZVOKI (6) 2. BITJE NOVEGA SRCA-NAGELJ |4) 3. PESEM Z GORA-ANS. CEGLAR (3) 4. MOJ DOM-BREŽIŠKI FL0SARJI (2) 5. POZDRAV OD AVSTRALSKIH 5-AVSTRALSKIH5 (1) Predlog za lestvico: NAJLEPŠI JE POROČNI DAN -ČEPONANS. Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponede^ek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Pika na i komedijam V SLG Celje se odvija festival Dnevi komedije, ki ga tudi letos spremljamo na valovih Radia Celje. V oddajah Iz komedijantske malhe poročamo o večernem dogajanju v gledališču, vas seznanjamo o nagrajencih večera, ocenah videnih predstav, srečujemo se z umetniki in ta utrip skušamo prenesti med poslušalce. O vsem tem poročata pred predstavami in po njih v večernem programu ob petkih in sobotah zvečer novinarki Mateja Podjed in Bojana Avguštinčič s tehniki Bojanom Piškom, Mitjo Tatarevičem in Aljošo Bončina. Ne zamudite nas tudi to nedeljo zvečer, ko bodo dnevi komedije dobili epilog. - Št. 18-3. marec 2006 - Med glasbeniki bo tudi 6Pack Cukur. nasveti 25 Srajca za sedem dni? Bi ga brez kančka slabe vesti na glas ali bolj vljudno - zgolj v mislih označili za pujsa? No, če bi vam prostodušno priznal, da običajno nosi ves teden isto srajco in kravato, lahko upravičeno pričakujete, da se bo večina strinjala z vami. Pripravila: VLASTA C AH ŽER0VN1K Vendar le večina, ki še ne pozna rezultatov najnovejših raziskav znanstvenikov iz univerze v Južni Karolini. In ta večina bi mu naredila hudo krivico! Izumili so namreč tkanino z zasnovo, ki temelji na načelu rastline lotos. Glede na to, da se lotosovi listi sami čistijo z odbijanjem vode in umazanije, je bila ta rastlina tekstilni tehnologiji že dolgo resen izziv. Skratka, nov premaz, imenovan polyglyidyl je za tisočinko debeline človeškega lasu tanek delec, povezan s tkanino. Čisti se sicer ne sam, pač pa tako, da se z oblačilom sprehodimo po dežju, razpršimo po njem nekaj vode iz steklenice ali - z malce zdrave ironije dodajamo mi - v oblačilu preprosto stopimo Petek, 3. marec: Zaradi ugodnega aspekta med Luno in Uranom se bo povečala odločnost. Izpostavljeno je tudi zasebno, ljubezensko življenje. Merkur, planet komunikacije, vstopi v retrogradno gibanje. Dopoldne bo pod vplivom Lune v praznem teku, ne začenjajmo ničesar na novo. Luna vstopi v Bika, čutnost bo v porastu. Pozno popoldne in večer bosta pod težkim aspektom med Luno in Saturnom, samozavest bo nihala, pojavijo pa se lahko tudi blokade, ki so odraz preteklosti. Sobota, 4. marec: Jutro bo zaradi sekstila med Luno in Uranom polno nenavadnih okoliščin. Že navsezgodaj nas lahko kdo preseneti ali izvemo nenavadne novice. Dopoldne bo. pod vplivom pozitivnega aspekta med Luno in Soncem, zato bomo prodorni in sposobni urediti še tako zahtevne naloge. Večer bo pod vplivom kvadrata Lune in Neptuna. Moč presoje bo zamegljena, zadeve bomo videli čisto drugače kot so v resnici. Na dan lahko pride kakšna prevara ali zmota. Nedelja, 5. marec: Dopoldne bo Venera vstopila v Vodnarja. Energija se bo sprostila, zlasti na finančnem in ljubezenskem področju. Morda v nekaterih trenutkih ne bomo vedeli točno, kaj želimo, pojavilo se bo tudi spre- menljivo razpoloženje. Popoldne bo pod vplivom Lune v Dvojčku, zato bo izredno pozitivna komunikacija, pojavila se bo potreba po druženju. V negativnem smislu bo zelo izpostavljen občutljiv živčni sistem. Ponedeljek, 6. marec: Luna in Mars se bosta srečala v Biku, zato bo od energija kar prasketalo. V ozračju bo nekaj magičnega, nestrpnost bo velika. Truditi se moramo za pozitivno komunikacijo, kajti vplivi lahko prinesejo nestrpnost in veliko trmo. Nikar ne bodimo kritični do drugih, tudi samokritika ni dobrodošla. Pazljivo, lahko se pripeti kakšna neprilika, izpostavijo težave ali celo sproži spor. Zvečer bo Lunin krajec zahteval potrpežljivost in prilagajanje. Torek, 7. marec: Od dneva lahko pričakujemo velike, nenavadne ideje, ki bodo botrovale izgradnji kakšnega novega projekta. Za malenkosti ne bomo našli časa. Velja predvsem opozorilo, da bosta Luna in Merkur negativno aspektirana, zaradi retrogradnega vpliva Merkurja lahko prav ta dan pride na plan kakšna težava iz preteklosti. V komunikaciji moramo biti popustljivi, nikar se ne zapletajmo v spore. Malo pred polnočjo Luna prestopi v znamenje Raka, zato bo noč mirna. pod tuš... Znanstvena fantastika ali komedija? Ne eno ne drugo. Le malo bo še treba počakati na množično uporabo teh samočistilnih materialov, ki naj bi bih ob tem tudi mehki, zračni, skratka človeški koži vsestransko prijazni. Sreda, 8. marec: Ta dan je dan žena. Zaradi bivanje Lune v Raku bomo občutili pripadnost in bili pripravljeni razveseliti ženske okoli nas. Vpliv bo pozitiven zlasti pri medsebojnih odnosih, saj bodo družinske vezi igrale pomembnejšo vlogo kot ostale dni. V negativnem smislu se lahko pojavi preobčutljivost in zaskrbljenost, zato se trudimo, da damo prednost pozitivnim občutkom. Okoli 12. ure lahko doživimo zares osrečujoče trenutke, ki jih bomo želeli deliti z ljubljeno osebo. Četrtek, 9. marec: Luna bo v pozitivnem trigonu s Soncem omogočila notranji mir. Intuitivna zaznava bo velika, zato se lahko tokrat ravnamo po svojih globjih občutkih. Zelo bomo sočutni do drugih ljudi, zato se bomo bolj kot navadno ukvarjali z njihovimi težavami in problemi. Najdemo lahko odlično komunikacijo ah povezavo z ženskimi osebami. Tujina bo v teh dneh bolj izpostavljena, lahko se pojavijo kontakti z ljudmi, ki živijo v tujini. Astrologinji GORDANA in DOLORES ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 09043 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 09041 26 (GSM 041 404 935) 090 14 26 33, ena klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA Do takrat pa moška moda ponuja kompromis in rešitev za večne dvomljivce, ah srajca in kravata pristoji ta druga k drugi, pa še k tretjemu in četrtemu kosu oblačila. Zakaj bi vsak dan zmetali iz omare celo goro kravat, po-meijali, odkimavali in nazadnje šli od doma v barvno in vzorčno najbolj nemogoči varianti? Christopher Bailey je na milanskem tednu moške mode predstavil všečno rešitev -kolekcijo srajc in kravat v drobnih migetajočih vzorčkih, različnih, vendar tako podobnih, da se lahko med sabo poljubno kombinirajo brez bojazni, da bi tvegali estetski zdrs. Predlog je uporaben tudi za naš, domači moški svet. Nakupovanja se tokrat lahko loti- te drugače - izberite si nekaj srajc in kravat iz tovrstno povezane modne zgodbe, potem pa vsak dan dodajajte k osnovnemu duetu poljubne kose oblačil - puloverje, jopice, obleke ... Kajti ob vzorčasti srajci moda ne vidi več zgolj enobarvne kravate ter obratno. Vendar pa za tovrstno kombiniranje vseeno potrebujete izostreno oko! Tretja generacija RAV4 Leta 1989 je japonska Toyota predstavila prvo generacijo svojega sedaj že slovitega mehkega terenca oziroma SUV RAV4. Avto se je dobro prijel, kajti doslej so prodali kar 1,8 milijona vozil. Toyota sedaj ponuja tretjo generacijo, pri čemer bo po novem na voljo zgolj v pe-tvratni izvedbi, kajti za tri-vratno se je doslej odločilo le 14 odstotkov kupcev. Novi RAV4 je v primerjavi s prejšnjo različico pridobil v dolžino 145 milimetrov, medtem ko se je medosna razdalja povečala za 70 milimetrov. S tem je avto pridobil pri notranji prostornosti, poleg tega pa je potniška kabina nekaj širša, za 25 odstotkov se je povečal tudi volu- men prtljažnika, ki sedaj ponuja 586 litrov. Novi RAV4 je dobil tudi novo prednjo premo oziroma vzmetenje, medtem ko je štirikolesni pogon urejen tako, da dobi zadnji kolesni par glede na voz- Toyota RAV4 ne okoliščine do 45 odstotkov moči. Motorji so trije. Bencinski zmore pri gibni prostornini 2,0 litra 152 KM, potem prideta na vrsto dva dizelska agregata. Oba imata gibno pro- stornino 2,3 litra ter enkrat 136, drugič pa 177 KM. Prodaja tretje generacije se začenja te dni, z bencinskim motorjem stane 6,1, z manj zmogljivim dizelskim motorjem pa 6,5 milijona tolarjev. MERILCI PRETOKA ZRAKA VW. AUDI, SKODA-1,9 TDI AVTODHI itCKinKATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI v/ww.nvio!2/252 32 55,01/519 35!5'4 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gos-podoiskihin poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strnišo s. p., Gabrovec la, 3241 Podplat. n IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644,5414-311. n FUR CENITVE nepremičnin in premičnin za vse nomene. Telefon 041649-234, Hql d. 0. 0., Parižlje 15,3314 Braslovče. r SERVISIRAM plinsko elektrime štedilnike, pralne stroje in električne bojlerje. Danijel Oblak s. p., Brodarjeva 4,3000 Celje.Telefon (03) 4907-080,041524413. 872 IŠČEM ugodnega izvajalca za talno armirano betonsko ploščo. Telefon 040 754-016. 907 IŠČEMO slikopleskarja oz. izvajalca za kitanje in pleskanje stanovanjske hiše v Laškem. Telefon 041793-963. L243244 090-14-25-90 m tnfánihJí&m patite:] GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja no drva, olje. Garancija za peči 5 let. Imamo 30-letne izkušnje. Anton Aplenc s. p., Prekolje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. KAKOVOSTNO in po konkurenčnih cenah izdelujemo demit fasade. M3GRAD d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 935 SLIK0PLESKARSTV0! Izvajamo vso slikople-skarsko dela, hitro in ugodno. Možnost izposoje cevnega odra. Slikopleskarstvo Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, Polzela, telefon 041 216-214. 951 1____CE ; • ar' 1 lEBnatf0®^1' CENTER EEHšBaaa® CELJE BMHlia NU DIMO redno ali honorarno terensko zaposlitev v celjski enol Telefon 041747-126. Torres, p., Selo 7,3320 Velenje. 449 baru. Nudimo redno zaposlitev ali prek študentskega servisa. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17,3000 Celje. n ^uloblr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 □onedeliek - četrtek OKUIISTIČN! PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPnKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83_ UREJEN fant, stor 34 let, z dobro službo, svojo hišo, želi spoznati preprosto, urejeno dekle, staro od 27 do 34 let. Pošljite SMS po telefonu 041 918-479. 948 Mama le ena si, ki v mislih nam oživi, kot jutranja rosa spočeta, z delom vsa si odeta, v skrbi za nas vsa ožeta, z bolečino v srcu odvzeta. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice KAROLÍNĚ BRATINA roj. Tomažič se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Stanko, hčerka Irena in sin Božo z družinama ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija VLADIMIRA JAGRA se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala za besede slovesa v imenu podjetja Mirosan Kasaze in Zveze invalidov Žalec ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama Prav tako, kot sredi zime, k nam ne pride mesec maj, nikdar več, čeprav bi radi, ti ne vrneš se nazaj. V petek, 24. februarja 2006 nas je zapustil mož, oče, dedi, tast in brat STANE MARTINŠEK Vsem, ki ste se od njega poslovili, govorniku in pogrebni službi Ropotar, iskrena hvala. Posebna hvala g. mr. sci. Ivanu Žuranu, dr. med. spec, int., in ge. dr. med. Reini Dovč, spec. int. med., Splošne bolnišnice Celje za vso skrb pri njegovem zdravljenju. Njegovi najdražji Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki. ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 3. marca je minilo leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, brat in dedi LEOPOLD BUCER Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. V naših srcih si zapisan, čas nikoli te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka MARTINA KOVAČA iz Loč, Šmartno v Rožni dolini (6.11.1916-19.2.2006) se iskreno zahvaljujemo za pisna in izrečena sožalja ter za cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji potí. Hvala tudi župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Hvala, da ste bili v tako težkih trenutkih z nami. Hčerki Štefka in Silva z družinama ter vnuka Tadeja in Matija Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori, počasi in z leti. A kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. ZAHVALA SILVA STUNFA iz Lipovca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in za cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Kmetijske zadruge Šentjur in Kmetijske zadruge Šmarje, članom športnega društva ROOD Šentvid in Športnega društva Drobinsko. Posebna zahvala vsem, ki ste sooblikovali njegovo zadnje slovo; gasilcem PGD Šentvid, njihovim prijateljem iz sosednjih društev, g. župniku, govornikoma, pevcem in trobentačema. Ohranimo ga v lepem spominu in naj nam čas, ki smo ga preživeli skupaj z njim, ostane kot darilo življenja. Žalujoči vsi njegovi Celje V celjski porodnišnici so rodile: 14.2.: Jolanda CMOK iz Celja - deklico Karmen GAJŠEK iz Celja - deklico, Mateja MARKOVIČ iz Celja - deklico, Verica ZAJTL iz Laškega -deklico, Jolanda PERSOLJA iz Celja - dečka, Martina ŠTRIGL iz Šoštanja - deklico, Tadeja BERNJAK iz Celja - dečka, Angela MLAKAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Marija GOLOB iz Petrovč - dečka, Mateja REPNIK - ARBAJTER iz Slovenskih Konjic - deklico. 15. 2.: Katja SOTOŠEK iz Celja - dečka, Nataša RES-NIK - PLAHUTA iz Laškega - dečka, Saša VODOPIVEC iz Celja - deklico, Renata VEHO-VAR iz Rogatca - dečka. 16. 2.: Alenka VIŠNAR iz Celja - dečka. 17.2.: Miranda ČANDER iz Celja - deklico, Marta FAJS iz Šmarja - dečka, Anita BORŠIČ iz Velenja - deklico. 18. 2.: Daniela HRIBER-ŠEK iz Celja - deklico, Tanja KOVAČIČ iz Pristave - deklico, Edina ALIČ iz Celja - dečka, Mateja KJER1N iz Laškega - dečka. 19. 2.: Sandra KOSTEVC s Teharja - deklico, Jerneja GROSMAN iz Zreč - deklico, Eda BEZENŠEK iz Šentjurja - dečka, Jožica HOST-NIK iz Pristave pri Mestinju - dečka, Rosanda ŠT1GL1C z Ljubnega ob Savinji - dečka, Silva HRIBERNIK iz Braslovč - dečka, Rosana ŠUC iz Slovenskih Konjic - deklico, Mateja HLADIN iz Nove Cerkve - dečka, Maja POSL z Gro-belnega - dečka, Maryna PAN iz Velenja - dečka. 20.2.: Mihaela OCVIRK iz Šempetra - dečka, Karmen SADEK PUČNIK iz Oplotni-ce - deklico, Mojca ROKOVNIK iz Nazarij - dečka. Maja SKUTNIK iz Celja - dečka. 21. 2.: Lidija ČEBULAR iz Rogaške Slatine - dečka, Klav-dija STARČEK iz Rogaške Slatine - dečka, Bojana RAKUN iz Velenja - deklico, Margaret KENJALO iz Celja - dečka, Barbara VERZELAK iz Šmartna ob Paki - deklico, Mojca VERTOVŠEK iz Celja - dečka, Uršula MASTNAK z Ljubečne - dečka, Simona VOŠNJAK iz Velenja - dečka. 22. 2.: Ana - Laura REDNAK iz Šoštanja - deklico, Mateja KOČAR MO- SREČKO prehitro si odpotoval v svetove, ki si jih od daleč občudoval. Verjamem, da so zdaj vse zvezde Tvoj dom. (J. K.) ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu stali ob strani. Njegovi: Nevenka in Lucija ter drugo sorodstvo Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj med mmi več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, dedka in pradedka ALOJZIJA KOSMAČINA iz Jurkloštra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvaljujemo se tudi g. patru Karlu Geržanu za občutene besede pri poslovilni sv. maši in odprtem grobu. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru. Hvala tudi g. Janezu za zadnje poslovilne besede, Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve in osebju ZD Rimske Toplice. ČENIK iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico, Brigita KRISTOVIČ iz Šoštanja - deklico, Amela HÓDŽIČ iz Velenja - dečka. 23. 2.: Tanja STARČEK iz Podplata - deklico, Jana ROGOVNIK iz Velenja - dečka. 24. 2.: Julijana KOVAČ iz Mozirja - dečka, Sabina LIPOVŠEK iz Celja - dečka, Bernardka KAJNER iz Nazarij - dečka, Irena RAMŠAK iz Sv. Štefana - deklico, De-bora BATAGELJ z Dobrovelj - dcklico, Aleksandra MU-HOVEC iz Petrovč - dečka, Maja MAROVT PREMERL iz Cerknice - dečka. 25. 2.: Vlasta ČERNIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Klavdija KROFLIČ iz Prebolda - deklico, Mojca MOHOR-KO iz Polzele - deklico. Sanja VOGRIN iz Braslovč -dečka, Nina JANEŽIČ iz Žalca - dečka. 26.2.: Helena JARC iz Nazarij - dečka, Jelka KUMPREJ iz Prebolda - dečka. Celje Poročila sta se: Valter JELEN iz Šentjurja in Betka PAVLIČ iz Štor. Velenje Poročila sta se: Peter FEL1C1JAN in Jasmina MESARIČ, oba iz Velenja. Celje Umrli so: Janez POLAK iz Laškega, 73 let, Kristina KOREN iz Štor, 88 let, Ciril FELDIN iz Šentjurja, 75 let, Jakob OBERŽAN iz Laške vasi pri Štorah, 89 let, Vladimir JAGER iz Celja, 77 let, Frančiška LIPAR iz Celja, 73 let, Vincenc PRAPROTNIK z Vranskega, 86 let, Jožef POLES iz Velenja, 77 let, Mihael KOZAR iz Maribora, 61 let. Drago VODEB iz Novega Loga, 75 let, Alojz PAJK iz Trnovca, 78 let, Ivana RAMOVŠ iz Jelova, 62 let, Ljudmila KRAJNC iz Sevnice, 92 let, Martin NABREŽNIK s Polzele, 81 let, Ivo KOMUENOVIČ iz Velenja, 57 let, Marija ŠKOFLEK iz Klanca, 74 let, Majda POČEK iz Brezove, 75 let, Kari ČESAR iz Celja, 80 let, Ida PODERCAJS iz Vojnika, 74 let, Edvard TRNOVŠEK iz Klanca, 75 let, Janez JUNEKER iz Celja, 79 let, Milan JUG iz Celja, 60 let, Branko OŽVALD iz Polž, 49 let. Velenje Umrli so: Gabriel CVERLIN iz Florjana, 74 let, Martin KOVAČ iz Loč, 90 let, Josipi-na URATNIK iz Zg. Gorč, 84 let, Frančiška ŠMON iz Sp. Razborja, 86 let, Stanislava TRAVNER iz Velenja, 54 let, Ana LESKOŠEK z Velikega Vrha, 87 let. www.noMitednik.com VODNIK KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Snaha, da te kap 13.00.16.00,18.20,20.40,23.00 Krvavi Hostel 16.40,19.00,21.10,23.20 Valentina in Boris Šketa: Tematska fotografska razstava odprtje razstave 19.00 Galerija Mozaik_ Umetniške fotografije Lidije Hočevar - Ličke in olja na platno Maje Sajnkar odprtje razstave ob 8. marcu 14.20. 16.45,19.00, 21.20,23.40 Siriana 15.50,18.30, 21.10,23.45 Zathura: Vesoljska avantura 14.30. 16.40. 18.50 Lahko noč in srečno 21.00. 23.00 Casanova 14.40.17.00.19.20. 21.40. 00.00 LEGENDA; predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave i4 fartk? dp nedelje PETEK 18.00 Čarovnik Howl in gibljivi grad 20.30 Vesel božič SOBOTA 18.00 Čarovnik Howl in gibljivi grad 20.30 Vesel božič NEDELJA 19.00 Vesel božič mi > raaggaftg PETEK 18.00 Mali pišček SOBOTA 18.00 Mali pišček 20.00 Žaga II NEDELJA 19.00 Žaga II PRIREDITVE PETEK, 3.3. 10.30 Casanova 13.30.15.50(razen srede), 18.10,20.30,22.50 11.30.15.00,17.10,19.20,23.50 Usodna prevara 21.30 Mali pišček 12-00. 14.00. 17.00, 18.50 Prevzetnost in pristranost 20.50, 23.30 Zathura: Vesoljska avantura 10.00.12.30.15.20,17.40 20.00. 23.10 Hoja po robu M 18.00 Miinchen 21.00 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so od četrtka do nedelji Upa Podčetrtek Odprta vrata Vile Mojce družabne igre, zimske ustvarjal-nice, začetni računalniški tečaj za učence od 1. do 4. razreda 11.00 MNZC - Otroški muzej Herma- nov brlog_ Hermanove zimske počitniške vragolije 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič 19.00 Knjižnica Laško Katarina Majcen (violončelo), Lucija Kovačič (violina) recitala SOBOTA. 4.3. 17.00 Kulturni dom Virštanj_ Proslava ob dnevu žena za kra-janke KS Virštanj 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje_ 12.00 OŠ Anton Toplice_ Poem express - poezija in umetnost za otroke odprtje razstave Matjaž Corel: Burma predavanje z diapozitivi 8.00 Knjižnica Vojnik 20.00 Dom 11 slovenskega tabora Žalec Ti nori tenorji (komedija) gledališki abonma Ponedeljek in Likovni salon Celje: fotografska razstava Stigmata 2, avtorja Gorana Berto-ka, do 31.3. Galerija likovnih del mladih Celje - Celjski dom: ilustracije za otroke avtorice Lile Prap in razstava fotografij z naslovom »Stari grad Celje, vibracije, ki jih ne poznate«, avtorja Mihaila Li-šanina, do 31.3. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: Hortenzija, likovna dela (tempera na platno - tihožitja) Majde Žličar, do 31.3. Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Zore Stančič, do 22.3. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Pogled skozi objektiv 55 let delovanja Fotografskega društva Celje, do 3. 3. Knjižnica Velenje: Topolšica na starih razglednicah in fotografijah. Galerija erotične umetnosti Račka Celje: razstava erotične fotografije Galerija Volk: likovna dela Ožbolta Zatlerja, do 11.3. IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa, člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebo va. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: Ilustracije Petra Škerlja, do 14.3. Galerija Nikec: razstava otroških del društva otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Mladinski center Celje: fotografije Foto-modnega vikenda 2005, do 31.12. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno,avtorja mag BojanaHim-melreicha in JuretaMiljeviča, do 30.9. MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. 06 MNZC - Občasni razstavni prostori: Plakati pet petletk (zbrani, izbrani...), grafičnega oblikovalca Simona Semeca, do 12.3. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11. Elektro Celje: akademski slikar Tadej Tozon. Upravna zgradba Etol Škotja vas: umetniške slike JuretaKravanje, do 31.3. Avla Splošne bolnišnice Celje: Slovenski matematiki, gradivo v sliki in besedi dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 14.3. Razstavni prostor Cinkarne Celje: likovna dela (keramični krožniki in slike v acrylu), dr. Rajka Livia, do 31.3. Galerija Mik Celje: slike Slavice Te-sowukizLjubnegaobSavinji,do 13. aprila Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta. Galerija Borovo: olja na papirju Draga Šumnika, do 7.3. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža. Špesov dom Vojnik: slike (olja na platno) AneJecl, do 31.3. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razslava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, raz-.stavni prostor Salona pohištva Tripex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-fik Rudolfa Španzla na temo Celj ski grofi. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Kihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzi-je; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja raz- DNEVI KOMEDIJE PETEK, 3. 3. ob 19.30: R. Cooney, J Chapman: Spustite me pod kovter, gospa Markham Abonma Dnevi komedije in izven SOBOTA, 4. 3. ob 19.30: K. Ludwig: Ti nori tenorji Abonma Dnevi komedije in izven NEDELJA, 5. 3. ob 19.30 Zaključek in podelitev nagrad B. Kobal, S. Verč: Zafrkon Abonma Dnevi komedije in izven PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 11. marca na Čemšeniško planino -Črni vrh - Krvavico - Zajčevo kočo - Dom na Vrheh - Cebeline - Partizanski vrh. Na pot bomo odšli ob 6.30 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji s posebnim prevozom. Prijave do 7. marca na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Matica vabi: 5. marca na Križno goro (1168 m). Sposta-jališča pred parkirno stavbo na Glaziji se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5.00 uri. Prijavite se v Društveni pisarni na Stanetovi 20 ter 6. marca ob 19.00 na Planinski večer, ki bo v spodnji stranski dvorani Narodnega doma. Ob barvnih diapozitivih in živi besedi udeležencev bomo podoživeli naša društvena pota v letu 2005. Planinsko društvo Zabukovica vabi: 5. marca vsa dekleta, žene in matere na že 19. pohod žena na Hom. Začetek ob 13. uri s štartnih mest izpred osnovne šole Griže, izpred gostilne Gasilec v Matkah in izpred Minerve v Zabu-kovici Redno ŠKMŠ: Pilâtes joga Petki ob 17.00 do 18.30 Vrtec Pešnica (pričnemo 3.3.) Rekreacija: Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja rijjz Petek, od 10.00 do 13.00 Brezplačne ustvarjalne delavnice pod vodstvom Lili Sokič izdelava modnih dodatkov, brošur, poslikava vaz Petek od 10.00 do 13.00 - dvorana Delavnice režije in montaže gost Mitja Okorn Redne aktivnosti v dvorani - vsak ponedeljek, sredo in petek ob 15.00 Break dance, vodi Igor Krh- - vsak lorek ob 15.30 Hip hop in Show dance s C veta no iz Skupine Power dancers - vsak četrtek ob 18.00 plesne ure sal-se, latino in družabnih plesov s plesno šolo Roily - vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 Tae do - rekreacija, vodi Grega Ter-šek - ob sobotah ob 14.00 KUD Desanke Maksimovič - ob sobotah ob 17.00 Energy break team, vodi Simon Patarčič Petek ob 23.00 Tematski glasbeni večer - EBM industrial night Sobota od 21.30 Chang Ffos in Bastinado noise rock koncert H šmoiL Petek ob 21.00 skupina Jazz my ass koncert Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, lelefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veter. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cviril. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katic. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik(®nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik6PiU-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 8 (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: infoC'?radioceIje.com Milena Brečko-Poklič, Janja Intiliar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po clekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka POMOC: DAJALNIK-tretji sklon, dativ, KONIIN-strupen alkaloid Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kegá v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: dopoldanska smučarska karta za smučišče na Golteh 3.-5. nagrada: bon za pico v Gostišču Hochkraut v Tre-merju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 9. marca 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 24. februarja. Prispelo je 762 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 16 Vodoravno: STANIOL, KAVARNA, OLIVIER, LE, SI, NICKY, RS, IO, ROBOT, MF.I.AZMA, SLOP, ILEGALKA, OMARAR, TETA, AAR, GARANT, JK, RAJTER, TISK, ATLAS, ATALOS, F.R, PRA, ETUI, OL, STA, EOS, NI, NOMOGRAF, TAT, RAOS, CAD, KN, IBAR, TEIN, OS, OAKLAND, RONALDO, VLAKNA, LINJ, ION, ŠIDAK, ROG, AHAJA, EZA, IRAČAN, ANET, KAR, ROBERT, KAKA. Geslo: Sestri Hilton - bogati dedinji. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT, prejme: Mateja Kamenšek, Rimska cesta 4 a. Laško. 2. nagrado - darilna bona za enkratni obisk fitnesa in aerobike v Top FitU na Ipavčevi ulici v Celju, prejme: Mi-lanka Galof, Trubarjeva 30, Celje. HOROSKOP IHÍWIMM Ona: Prijeten konec tedna Ona: Prepustili se boste privant bo še dolgo ostal v sporni- jetnemu občutku ob spoznanju, nu, predvsem po zaslugi novi- da ste še vedno izredno privlačni ce, ki vam bo resnično polepša- za naspromi spol. Obeta se vam la življenje. S prijatelji se boste prijetna avantura z osebo, ki domenili za nek posel, od ka- vam je bila kar nekaj časa do-terega si še veliko obetate. cela nedostopna. On: Vse kaže, da boste iz ene On: Partnerki boste izkazo-skrajnosti hitro zašli v drugo, vali precejšnjo hvaležnost, saj zato raje dobro premislite, pre- bo znala razumeti vaše trenut-den storite naslednji korak. Bo- ne težave ter vam bo iz njih tuđite previdni, nekdo se vam želi di pomagala. Kar v hipu bodo maščevati in to na precej za- skrbi za vami in posvetili se bo-hrbten način. ste prijetnemu praznovanju. PTI <9*. ■ ŠKORPIJON Ona: Če želite izpeljati neko denarno zadevo do srečnega konca, se bo treba kar precej potruditi, poleg tega pa uporabiti tudi kakšno koristno poznanstvo. Teden bo naporen, a bo prinesel tudi precej zadoš- On: Opazili boste, da se nekdo prav posebno zanima za vaše pogoste ljubezenske avanture. Poskusite, saj vas nič ne stane. Vseeno bi bilo dobro, če bi popazili na določene poteze, ki utegnejo pustiti dokaj neugod- DVOJČKA ^ Ona: Je že tako, da tudi vi niste rnjbolj imuni na zasanjane poglede osebe, do katere že sicer niste povsem ravnodušni. Poskusili se ji boste približati, seveda pa je končen razplet odvisen predvsem od nje: On: Partnerka vas bo sicer malce jezila, a se bosta hitro pobotala in začela delati ruičr-te za prihodnje dni, ko si bosta lahko vzela nekaj več časa tudi zase. Dobili boste zanimivo ponudbo. e boste spo- trobelike, MENORA-židovski svečnik, STORTING-norveški parlament 3.-5. nagrado - bon za bowling v Planetu Tuš v vrednosti 2.000 SIT, prejmejo: Ožbe Poljko, Bukovžlak 57, Teharje, Zdenka Stubičar, Škapinova 4, Celje in Tone Goleč, Na travniku 1, Škofja vas. Vsem nagrajencem Čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. Ona: Odkrito prijeliz nastalimi i boste hitro sprevideli, da je to edini način za uspeh. Pri tem vam bodo izdatno pomagali prijatelji, na katere se lahko resnično venomer zanesete. On: Z vami je vse v najlepšem redu in neumne misli, ki se vam pletejo po glavi, vam samo grenijo življenje. Otresi-te se prevelike občutljivosti in spoznajte, da se je za uspeh treba včasih tudi boriti. 1 Ona: Trenutek, ki ste se ga tako bali, je končno za vami. V resnici pa se bo zdaj šele začelo, zato nikar ne jemljite predolgih počitnic. Prijatelj se bo oglasil, z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo realizirati. On: Enkrat za vselej boste morali opraviti s svojimi predsodki. Le na ta način boste lahko dosegli cilje, ki ste si jih zastavili. Popazite malo na partnerko. saj si je začela domišljati stvari, ki jih ni. DEVICA Ona: Utrujeni boste, vendar tega ne boste pokazali in boste marljivo delali naprej. Pazite da se ne boste prehitro iztrošili. Včasih se je dobro držati rekla: počasi, vendar zanesljivo. Tk-di tako se daleč pride. On: Domače okolje vsekakor koristi vašemu zdravju, prav tako boste utrdili svoj odnos s partnerko, ki je zadnje čase precej pešal. To bo najboljša naložba za prihodnost. Le brez skrbi, sprostite se in uživajte! Ona: Povsem nepričakovano se boste znašli v prijetni družbi, ki jo boste očarali s svojimi domislicami in komentarji- Bodite pozorni na neznanca, ki se bo kot po naključju venomer znova znašel v vaši bližini. On: Stopili boste na povsem novo pot, ki vam bo prinesla kar precej nevšečnosti, a jih boste s prijateljevo pomočjo hitro odpravili. Srečen je lahko tisti, ki ima takšne prijatelje! Vseeno ne pozabite - uslugo bo treba vrniti. STRELEC ^ Ona: Prepričani ste, da ravnate prav, vendar bo čas pokazal prav nasprotno. Torej ne bodite. trmoglavi, drugače boste zabredli v velike težave. Prijatelj vam bo dal dragocen nasvet, uporabite ga! On: Na številna vprašanja boste prejeli le nepopolne odgovore, kar vas bo jezilo, vendar se zavedajte, da ni vedno dobro vsega vedeti. Določene stvari vam lahko le škodijo, tako poslovno kot tudi v ljubezni. KOZOROG jj^ Ona: Ta teden boste končno tudi vi prišli na svoj račun -vsaj kar se ljubezenskega življenja tiče. Partner vas bo presenetil na način, ki vam bo vsekakor nadvse všeč, zato se nikar preveč ne obirajte. On: Odnos s paivierko bo prišel do točke, ko se bo treba o marsičem odkrito pogovoriti. To ne bo povsem enostavno, še posebej glede rm okoliščine, v katerih ste. se znašli. Vseeno se vam bo uspelo izkopati iz težav. VODNAR Ona: Malce manj trmoglavosti vam bi vsekakor močno koristilo. Tbda vprašanje je. ali ste tega v resnici sposobni ali pa se vcun to le dozdeva. To lahko ugotovite le tako, da se celotne zadeve tudi konkretno lotite. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boste lahko z malo vloženega truda iztržili velik uspeh. Nato čimprej utrdite položaj, saj se bo marsikomu porodila misel, da bi vas spodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu vam bo še dodatno polepšal konec tedna. Ona: Ne hitite, saj lahko spre-gledate izredno ugodno priložnost. Če jo boste zgrabili, lahko veliko pridobite, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Pravijo, da se počasi daleč pride! On: Mab več resnosti vam sploh ne. bo škodovalo. Partnerka vas vidi v precej drugačni luči, kot bi si želeli sami. Predvsem pa si nikar ne domišljajte, da imate vse niti y svojih rokah, saj sploh ni tako! Festivalske razglednice Praprotnik, Lila Prap, jih zna narisati in morda se ho kitila še pisanja. Na predstavo Kamni v žepu je prišla na pobudo sina, Id je ušel s fotografije, medtem ko nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki jo na festivalu spremlja soprog, ni imela nič proti, če smo jo ujeli v: »Lejta, ptička«! Druženje po predstavah z ustvarjalci in organizatorji Dnevov komedije, pred katerimi so še trije festivalski dnevi (v nedeljo bodo znani nagrajenci), je tudi eden izmed namenov prireditve, ki želi v času pustih zimskih dni in pusta razgibati in poživiti utrip mesta. Doslej je njeno veličanstvo komedija to poslanstvo uspešno opravljalo. Festivalske razglednice so nastale minuli konec tedna. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Upravnik SLG Celje Borut Alujevič (na sredini) je znan kot odličen gostitelj. Gledalce pred vsako predstavo pričaka in pozdravi že v predverju gledališča, rad se jim posveti tudi po predstavah. Komedije že vrsto let z veseljem spremljata tudi zakonca Retuznik - seveda kadar Srečka ne kličejo zimsko smučarske obveznosti na Krvavec ali Roglo. Vse pod nadzorom! Nobenega virusa ni na vidiku, ker jih sproti preženemo, torej brez panike, zagotavljata tudi redna obiskovalca festivala in zaodrja dr. Ivan Eržen in soproga, prim. Jana Govc Eržen: »Hujšali bomo po pustu!« Rebeka Dremelj je kot gostja na kliniki posredno odgovorna za ljubezenski izpad dr. Sršenove. Slednjo je v televizijski Naši mali kliniki zaigrala Maša Derganc, ki se bo v epizodi Videospot poslovila na zanimiv način. Zaradi svoje patološke ljubosumnosti bo na sistematskem pregledu ponaredila Vrabčeve rezultate, saj jo skrbi, da se ne bi preveč zbližal z Rebeko Dremelj, ki v tej epizodi pride na kliniko posnet videospot. Na srečo pa malo pred operacijo Vrabca svoje ljubosumno dejanja prizna, mag. Velepič pa jo je tako primorana suspendirati... SB K ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E, Ljubljanska cesta 20 tel. SSSSK 080 13 14 poha\'nava ■mua MSéMr FASAD 041/651 056 in 03/490 O»a WC