251. Številka. Trst, v |>«»trk novrniKra 1^99. Tečaj XXIV. ..Edinost" i ifliaia diakraf n:i dim. mun ne ponedeljkih in po praznikih izhaia oh ^ uri zjutraj. Nar-'^nJmi arnAH : Obe i/.iUsiji n* leto . . . |(Ui. 21 — Za *HU)0 Tfr^PrtlO iz* IH M je , It?'- '/«* pol leta.^etrt leta in na meneč raziuerno. Naročnino je plačevati naprej. Nh naročite hrez prtl< ^ene naročnine nprHva ne ozira. N« ilrobno ne prodajajo v Tratil iejnt-ranje Številke po 3 nvd. večerne številke , po 4 nvČ.: pimeilcljnke »jutranje Številke po 2 nvi!, Izven Truta po 1 nvč. vet*. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRIlSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «tv. K70. 4 nvc. V fdlnoHil je Mof! OffU.i ne računajo po vmtHh v petiti«. /.a večkratno naročilo i primernim popimtom. Poslana. 000 Boereev v Betuli ob mostu čez reko Oranje. London 2. Tukajšnji listi kritizirajo ostro ponesrečeni načrt generala NVhiteja. »Tiines« pravijo, da se je ta načrt eelo eivilistoin moral zdeti nevaren. London 2. »Reuter« javlja: Vojno ininister-stvo je dobilo brzojavko iz Ladvsmitha, glasom katere se general \Vhite drži na svojem mestu. Vse da pojele dobro. Edlnblirgli 2. Lord Roseberv je na banketu, prirejenem v slovo častnikom, odhajajočim v južno Afriko, govoril o porazu pri Ladvsmith u ter rekel: Mogoče, da izgubi Anglija v tej vojni še več ba-lalijouov, da hode moralo še več častnikov žrtvovati svoje življenje in dežela še potrositi mnogo milijonov. To stoji, da,Anglija sedaj ne more opustiti začetega dela. Sedaj mora narod zaupati onim, čegar rokam je izročil vodstvo dežele. Loiidoil 2. Večernim listom javljajo i/, Pietermaritzburga: Boerei so zasedli del dežele (Julov. Tudi mesto Pomeroy, f>0 milj od Greptovviia, je v njih rokah. London 2, Iz Kapa javljajo: General Buller se je podal v Dtirhan. 1*111*1/ 21. »Ha vas« javlja: Boerei so odbili vse izpade Angležev iz Mafekinga. Vsaki hip se pričakuje vest, da so Boerei vzeli mesto. Mesto Oolesberg je že v njih rokah. ItrilK^lj 2. Transvalski poslanik dr. Levd potrjuje: Močen oddelek Boereev je na potu proti Durbanu, da zapreči izkrcavanje angležkih pomožnih čet. Mesto Ladvsmith je obkoljeno od Boereev, ki so se polastili železniee iz Petermaritzburga v Durban. košček za košček iz zlate dežele sredine? Ali ne rabijo ubozega kulija kakor tovorno živino ?... Ali ne razsaja kuga po deželi Lotosa? Ju indijski fanatiki mrevarijo svoje lastno telo, trpinčijo svoje lastne ude v neverjetni neumnosti... Ali ne jemlje srečni, zviti kristijan svojemu nesrečnemu kristi-janskemu bratu zadnji borni košček kruha izpred ust? Ali s svojim zlatom ne zapeljuje njegovih sester in hčera? Oh, upati, upati! Kakšna blaznost! Mi smo igračke tajne usode, ki se nam roga, kadar sanjamo srečo in smatramo življenje resno. In ti si bil tak otrok! Ti si upal, ti si zidal mramorne in zlate gradove po oblakih, ti si verjel v srečo, v življenje, ti si ljubil, ljubil... Ti si se hotel boriti... Oh, kaj si vse hotel in vse je pusto, lažnjivo. Najsvetlejša srtča te je prevarila, najopravičenejši up te je izdal, roža se jo osula in samo trnje je ostalo. V tvojem srcu sedaj bode in trga ti dušo. Nobenega upanja več. Vanitas vanitatum... Življenje je okrutna igra in mi smo igračke, žive igračke, upanje je pa tisti sladkor, ki nam ga fatum daje, da plešemo, skačemo, se vrtimo, komu v zabavo, komu v korist... ? Vse je prazno. Noč je, zvezde na nebu so laž, kar plava okrog nas, je sama noč, črna, gosta, večna noč. Slučaja ni, tragikomedija se ne spreminja. Ob Jioslovani in Glary]eva vlada. it. Govor drž. poslanen B u lata v seji zborniee p0. (Po stenografienem znpinniku.) Visoka zbornica ! V imenu »Slovanske krščansko-narodne zveze« mi jo čast podati nastopno izjavo: Mi izjavljamo, kar smo že povdarjali o primernih prilikah, da je slovanska zveza odločena, da tudi nadalje ostane solidarna z strankami de-sniee in da njih ukupni program dovede do uresničenja. (Pohvala.) Mi smo bili vsikdar pripravljeni za sodelovanje v ta namen, da pride zopet do normalnih parlamentarnih odnošajev in bomo pripravljeni tudi v bodoče, udeleževati so vspešnega in plodonosnoga parlamentatiškega delovanja. Mi smo vsikdar sodelovali na to, da bi pov-speševali pošteno sporazumljenje mej prepirajoči m i se strankami in da bi napravili narodni mir. Na drugi strani pa si ne moremo kaj, da ne bi izrazili svojega globokega obžalovanja na tem, da so jezikovne naredbe za Češko in Moravsko bile brezpogojno odpravljene (Pohvala.), dočim naj bi bila že v interesu obrambe državne avtoritete vladi glavna naloga, da bi jezikovno vprašanje uravnali v vseh kraljestvih in deželah na podlagi ustavno zajamčene jednakopravnosti vseh narodov Avstrije. (Pohvala.) Mi bomo torej vse zastavljali v to, da pride čim prej do konečne poravnave jezikovnega prepira in do rešen j a jezikovno-narodnih vprašanj. Ali mi smo prepričani, da praktični potrebi ozirom na uradni jezik na sodnih in upravnih oblastih je možno ustreči le tedaj, ako se oblasti naši zibelki so stale čarovnice, ki so zapisale zgodovino našega življenja a priori v svojo debelo prokleto knjigo in sedaj teče to življenje, samo, in mi smo norci, pa menimo, da je sami ravnamo! Zaljubite se v Olgo, »lajte ji vse svoje srce, verujte v ljubezen, upajte in zaupajte. Sanjajte svojo srečo. V knjigi je zapisano drugače. Nekega dne vam bo pisala: Z Bogom! Pozabi me! Die optimistisehe Weltanschauung ist die nie-dertriiehtigste Weltanschauuug! J)A, dil, prijatelj Sehopenhauer! Ti imaš prav t VI. Tako je Savič postal pesimist. Da se je prevaril samo v ljubezni, ali da mu je sploh samo en up povenel, bi bila menila njegova malodušnost kmalo izginila, če je njegovo duševno stanje sploh smeti imenovati malodušuest. V njegovem pesimizmu je bilo pravzaprav nekaj močnega, trdega, hrabrega. Njegove nekdaj baržu-nasto mehke oči so dobile nekakšen presunljiv izraz, nekakšen izredno odločen pogled. Od nosa proti kotom ustnic sta se mu v rezal i dve malce zakrivljeni potezi v kožo, kar ga je prikazovalo neobično resnega, nekamo strogega. Na ustnicah in okrog nosu mu je vstrepečalo nekaj kakor večna lehna ironija, kakor nevsahljiv sarkazem. Vse to bi bilo morda kmalo izginilo, da je bila Savičeva bol enostavna. Ali to je bila komplikacija. (Pride še.) »v vsikdar drže načela, da pred T tem trelm upoštevati potrel>e prebivalstva, in ako sin a i ra jo za svojo po/itivno dolimiHt, da se v v na njem in notranjem uradnem občevanju poslužujejo jezikov strank. (Pohvala.) Izjavivši, da ne hočemo udeleževati na vs|»eš-nem in plodonosnem parlamcntariškem delovanju, smo to svoje sodelovanje menili v tem zmislu, da je državne potrebe primerno upoštevati toliko z ozirom na stališče ukupne monarhije, kolikor tudi z ozirom na tostransko polovico države. Mi smo koncčno pripravljeni v krepko sodelovanje na uvedeni pomožni akciji za saniranje škod, provzroeenili po elementarnih nezgodah, in za to, dii l>o preskrbljeno za gospodarske potrebe prebivalstva, pričakujemo pa, da vlada poskrbi, da bodo njeni organi ne le v tem pogledu, ampak sploh nepristranske) in dobrohotno postopali s prebivalstvom. (Živahna pohvala.) Politični pregled. TRST novembra IHJK*. K položaju. »Neue Kreie Presne* javlja, da se delegacije snidejo bržkone 2H. novembra. Do tedaj da kvotni deputaciji dovršiti svoje delo. — Nadalje javlja isti list, da finančni minister v prihodnji seji zbornice — v ponedeljek — predloži državni proračun za leto H100 in proračunski provizorij. Okolo novega leta ožeuc Transvaalce z Lombards-Kopa, ni bilo srečno. Boerei so jih zapodili nazaj proti mestu. General \Vhite je zaukazal, naj se Angleži pomaknejo v Ladvsmith. Najnovejše vesti javljajo, da je danes vse mesto obkoljeno od Boercev ; tudi mesto Colenso, na železnici v Durhanu da je že v njihovi oblasti. Boerei korakajo baje že proti Durbau, ki je prista-niščno mesto — da zaprečijo izkrcanje pomožnih čet. Ako se jim to posreči, bodo za dalj časa gospodarji položaja. I 'poštevati moramo tudi vesti, da prebivalstvo Kapske naselbine, večinoma ho-I landskega pokoljenja, očito simpatizira z Boerci. Mogoče je torej, da mine ta krvava igra vendar ugodnejše za Boeree, nego se misli v obče. Ves omikani svet bi jim čestital od srca. Od nekdaj je bilo tako, je sedaj in ostane: prvo pravilo, katerega se drže vojaški poročevalci z bojišč, se glasi — laži!! Da, tako je: za vojno treba vojakov — čim več, tem bolje, denarja, veliko denarja — in daru za laganje. Ge si zmagal, preti ruj, če si bil tepen, prikrivaj! Tako delajo tudi Angleži in še v obiti meri. Na to stran so Angleži drzneži, da jim ga ni vrstnika; ali nečesa druzega ne znajo oni in ta nedostatek jih dela Hinešne pred vsem svetom. V resnici se danes ves razsodni svet krohota na račun Angležev. Le-ti ne znajo — kakor se pravi — pametno lagati, tako lagati namreč, da je laž podobna resnici in da je nade, da jej veruje kdo. Ali te angleške vesti z bojišča so tako nerodne, da otipljcš lahko s prstom, tudi če si gluh in slep, da je laž. Le par izgledov iz poročil namazanega AVhite-n o nočni bitki pri Lndvsmitlut naj zadostuje v dokaz temu, kar trdimo tu. — »Sovražnik je moral zapustiti svoje pozicije, no, napal nas je potem silno«. — Ali ste čuli: sovražnik, ki mora teči, ima še časa, da se malce obrača in hudo napada preganjalca!! —Su-ličarji petega polka so mirno jezdili pred fronto Boercev in potem so se umaknili le navidezno, ali ni se jim posrečilo, da bi zvabili sovražnika za sabo!!! Gosp. \Vhite naj bi bil raje povedal, da so njegovi suličarji morali bežati! — Višek vsega pa so one mezge, o katerih govore general >Vhite, da so mej bitko ubežale z gorskimi topovi vred in so tako siromašne Angleže pripravile ob artilerijo!! Kdo bi se ne smejal! Žival, utrujena do skrajnosti, naj bi s težo kakih 100 kil na hrbtu bežala v hrib tako, da bije ne mogli ujeti!! Resnica, ki jo je gospod \Vhite zamolčal, je namreč ta, da je poleg 2000 mož tudi gorska baterija Angležev padla Boercem v roke!! NVhite pa bi krivdo na tem, za čast angleškega orožja jako neljubem degodku s topovi vred hotel naložiti na hrbte uhozih mezeg. In na vse zadnje bi se ne bilo čuditi, ako bi NVhite te zločinke — seveda, če jih kedaj še dobi v svoje roke — postavil — pred vojno sodišče. Domače vesti. t Ivan Vari. Iz Doline nam pišejo dne 1. t. m.: In zopet je umrl mož! IT zoren pastir, prijatelj ljudstvu, voditelj naroda po volji naroda! Poročila iz našega kraja so postala redka. A danes, ko Vam moram poročati zopet, pišem — z solzami v očeh. Pred šestimi leti je došel mej nas velespošto-vani in velečastiti gospod Ivan Vari, župnik in dekan. Že v prvem začetku si je pridobil srca vseh faranov po svoji dobrotljivosti in ljubezni. Njegove krasne propovedi so bile polne ljubezni, največe čednosti. On nas je ljubil in učil. A nas je tudi tolažil. Za nas je delal in trpel, za nas molil. V nedeljo še — zahvalno nedeljo — nam je milo govoril z lece. Prav njegove besede tal minole nedelje nam ostanejo neizbrisno utisnjenc v srce ! ♦ Danes — je rekel — se vidimo skupaj vsi, a morda kmalu ne bo več jednega ali drugega!» Pomenljive besede! In prav on je bil, nad katerim ho se uresničile. Njega ni več med nami. Bolehal je sicer nekoliko dnij in sicer na nogi, ali kdo bi bil mislil, da se tako kmalu preseli v bolje življenje ! V ponedeljek opoludne mej obedom ga je prijela slabost in 24 ur pozneje je izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo 'J. novembra ob ;». uri po-poludne. Ti predragi naš pastir, spominjaj se svojih ovčic tam nad zvezdami in prosi za nas Vsemogočnega ! Tvoje ovčice pa se bodo spominjale Tel»e v svojih molitvah ! Mir, večni mir Tvoji duši! Počivaj sladko v dragi zemlji slovenski! Tudi naš ohhodnik (kooperator), veleč. gosp. Job. Kranje, je že dlje časa bolan. Zadnji teden je moral opustiti službovanje in iti v začasni pokoj. Tak«* je uboga Dolina naenkrat ostala brez dušnih pastirjev. Kakor angelj neba nam je došel, prav ob smrtni uri g. dekana, novi ohhodnik, 6. g. C o I j a. Že o svojem nastopu naH je razveselil se svojim kratkim a jedrnatim nagovorom. Vsebina govora, v krasnem in milem jeziku, nam je segala globoko v srce in nas je gospod Golja pridobil za-se vseh. — Ko je omenjal smrt preljubljenega dekana, je zaihtelo vse ljudstvo po cerkvi. Bog nam ohrani veleč, gospoda Goljo mnogo let! Saj potrebujemo dobrega govornika in učitelja! Ob tej priliki naj omenim še, da je srednji zvon tukajšnje župne cerkve počil pred nekaj meseci. Zvon je bil zavarovan. Zavarovalnica «Unio Ghatoliea» je storila svojo dolžnost. Prav v dan smrti g. dekana je došel novi preliti zvon. Pokojnik si je mnogo prizadeval, da se delo izvrši čim prej in dobro. Sam se je bil podal v Ljubljano k zvonarju Samassu, a žal, ni dočakal vspeha svojemu prizadevanju ! Burna volitev župniku. Dne m. in. se je vršila volitev župnika pri sv. Ivanu v Sterni (Istra). Tamkaj imajo namreč glavarji družin pravico, da si volijo župnika izmed kandidatov, katere jim je predložil škofijski ordinarijat. To pot je predložil milostivi g. Flapp samo enega edinega usposohljenca, kakega, si lahko mislimo. Z drugimi besedami: prevzvišeni je hotel jednostavno kandidata — UBiliti. In to naj bi bila — volitev! Ni čuda, torej, da je bilo ljudstvo razjarjeno! Kako naj bi volili, ko jim je bil predložen le en sam kandidat in tega — niso hoteli! Razburieni župljani — kakih 200 jih je bilo — so zahtevali, naj se volilni čin zaustavi. Navzoči okrajni glavar Lasciac je pretil in je tudi uradno postopal proti dvema žup-ljanoma. Dosegel je toliko, da se je volilni čin nadaljeval. Vspeh pa je bil ta, da so vsi volilei, izvzemši deveterico, glasovali proti predloženemu kandidatu. To je zopet dogodek, ki meče svojo luč na pastirovanje prevzvišenega v Poreču. V narodnem pogledu so računi jasni med našim ljudstvom in prevzvišeni m. Tudi ta dogodek v Sterni je narodne nravi — je znak narodnega nasprotstva na ordinarijatu v Poreču. Čehi in Slovenci. Pišejo nam : Dne 2. t. m. je bil oddelek pevskega društva «Kolo» v gostilni gosp. Beržeka v ulici Valdirivo 10. Gosp. Beržek je Ćeli in Gehi so večina njegovih gostov. Kolaši so zapeli nekoliko sloven»ko-lirvatskih komadov, za kar so želi obilo pohvale od strani bratov Gehov. Bratje Gehi so zapeli nekoliko svojih narodnih pesmi. In to je bilo v povod za pojave pobratimstva med nami in njimi. «Xazdar»- in živio-klicev je bilo brez konca in kraja! Gehi so v obče naši spodhujevatelji, naši krvni bratje in naši dobrotniki, zato je naravno, da se mi takoj umemo in bratimo, kjer se le srečamo. Bog dal, da bi se nam bratje Gehi popolnoma pridružili, ter da bi tudi tu, kakor na Dunaju, skupno delovali v občo slovansko korist. Kolaš. Žalostno. Pišejo nam: Dan Vseh svetnikov sem bil v Rocolu pri Lahu, kjer naš Lah toči izvrstno belo in črno kapljico. Tam je pel močan oddelek «Kolašev», kar je povečavah) veselje navzočih. Bila je tam tudi družba naših okoličanov, ki bo semtertje zapeli kako lepo narodno, seveda po domače, ker se nočejo pobrigati, tla bi si ustanovili svoje pevsko društvo. Možje in inlnden'či imajo krasna in čista grla, le škoda, tla jim prorado uide na — dolce del si! U žalostilo pa me je, ko sti v gori omenjeno družbo prišli še dve domančinki naši, a sti začeli takoj v zboru z domačini — prepevati neke laške, ne baš najlepše pesmi. Okoličani! Kedaj ste še slišali, da bi Lah pel slovenske pesmi ? Zakaj si v Rocolu ne ustanovite, ali bolje rečeno, ne oživite umrlega pevskega društva »Svoboda« V Bodimo svoji na svojih tleh in ne sluge Lahonov! Vikarjem kapiteljua v Zadru za časa iz-praznjenja nadškofijske stolice je bil voljen kanonik Ivan Borzatti pl. Louenstcrn. Kdo izziva !! Včeraj popoludne je oddelek »Slovanskega pevskega društva« peval v po/nani narodni gostilni »pri županu« v Ijonjerju. Tem povodom se je neka laška družita vedla uprav nesramno, prepevaje same izzivalne pesmi in vsklikaje žaljivo za slov. narodnost. I"meje se, da so bili naši ogorčeni, ali ker se je v prvi vrsti odlikovalo par pijanih hshur in ne bi si hoteli mazati svoje {toštene slovenske roke po dotiki s tako — sit venia verho —sodrgo, so se premagovali, »ledno eelo uro so grdohe zabavljali, a slednjič so se pobrali, osramočeni po — naši pesmi! Resnici na ljubo pa treba priznati, da je bilo tudi drugih laških drtižeb, ki so se vedle mirno in dostojno in ki so z zanimanjem poslušale pevanje naših. Ali stvar iina svojo resno stran. Nad jedno uro so se naši premagovali. Denimo pa, da bi bilo tudi mej njimi par taeih, ki nimajo toliko moči za premagovanje samega sebe, ali taeih, ki so malo globlje pogledali v čaše, ki bi torej jeli vračati žaljenje za žaljenje — kaj bi se lahko zgodilo?! Taki so! Mej naše ljudstvo prihajajo, tu se — prosimo, odpustite nam to nelepo besedo, ki nam sili v pero — nažrejo in potem, siti vsega —- žalijo. A če je one, ki jih morajo poslušati, minola potrpežljivost in jim je vskipela sieer mirna nrav, ter je morda kdo Htaknil kaj malega, pa hite v uredništvo »Piceola« tožit o surovosti slovenskega ljudstva ! lil vendar ni! V uredništvu »Pieeolovem« trpe menda na fiksni ideji, da tudi nekaj, česar ni, vendar je, ako se vztrajno zatrjuje, da je! Taka je n. pr. s tistim izključno italijanskim značajem Trsta in pa z italijanskim jezikom kakor jedi nim in izključnim deželnim jezikom v tem mestu. Oboje je velika laž, ali »Piceolo« ponavlja vendar Bleherni dan oboje kakor neoporečno, sveto in pribito resnico, in zahteva, da je njegovo železno čelo, njegova jeklena vztrajnost v zatrjevanju že zadosten dokaz za obstanek kakega dejstva, katerega — ni! Čitaj avstrijske zakone, čitaj odločbe oblasti, od namestništva gori do ministerstva, vzemi v roko razsodbe najviših sodnih instanc, sprehajaj se po ulicah tržaških v predpoludanskih urah, sedi opol ud ne v katerosihodi gostilno, pojdi popoludne v kavarno, obišči zvečer katero hočeš pivarno, prisluškuj govoricam, vzemi v roko kateri-koli kažipot, v katerem najdeš seznamek dolge vrste neita-lijanskih tvrdk, imen, korporaoij in društev, s kratka, ozri se kamor-koli hočeš: kar-koli boš videl in čul, vse, kar obstoji in kar ima tudi vse pogoje za nadaljnji obstanek, vse ti govori, da Trst ni izključno italijansko mesto in da italijanski jezik ni jedini in izključni deželni jezik v tej pokrajini. Vsi resnični odnošaji bijejo »Piceola« po zobeh, ali vsi ti udarci ne morejo zapreti njegovih drznolažnjivih ust — on laže dalje s tako konse-kveneo, ki bi res bila vredna bolje stvari. Tako trdi zopet v današnji številki, da italijanski jezik kakor jedini in izključni deželni jezik je tako jasna resnica, da jej ne more oporekati, kdor ima le mrvico inteligence in le trohico zmisla za ukupnost. Na podlagi te lažnjive prčuiise obsiplje »Pie-colo« nemška društva z britkimi tožbami, kako da se morejo v svojih naznanilih posluževati jezika, ki ni deželni jezik ? ! To daje hudo žaljenje za »paese«. No, vendar bi »Piceolo« še prestal to žaljenje. Ali nekaj drugega, kar se je zgodilo v najnoveji čas, ga boli in tega ne more odpustiti. Pomislite: v skladiščih južne železnice so napise, naznanjajoče, da kajenje v teh prostorih je strogo prepovedano, razobesili tudi v nemškem in slovenskem jeziku!! To da sta dva jezika, povsem n e p o /, n a n a v te h krajih!! Ta čin se vidi »Pieeolu« tako nečuven, da niti ne more verjeti' da bi bilo uačelstvo postaje zakrivilo kaj takega, marveč je gotovo le delo kakega podrejenega organa, ki si je dovolil žaliti narodno čutstvo tržaško. Ne treba praviti, kakov je zaključek v lažnji-vem Kljukcu z lesnega trga: oni napisi se morajo nadomestiti z napisi v jeziku, ki je baje edini deželni in katerega po takem mora umeti vsakdo!'! »Piceolo« trdi in trdi svojo laž dalje. Isto-tako je, kakor da bi trdil, da ni solnca na nebu. Naj le trdi, da je italijanski jedini deželni jčzik, ali resnica je vendar ta, da — ni! Srca, radujte se! Laški listi javljajo iz Kima, da družba adrijanskih železnic te dni priobči novi v orni red. ki uvede »la diretissima« mej Trstom in Benetkami r 1 'vedeta se dva direktna vlaka. Vsa vožnja ne bo trajala niti \ ure. Ta vozni red stopi v veljavo s lf>. t. m. — Srca irredentarska, radujte se, ko se že pripravljata vlaka, ki Vas zoj»et pomakneta nekoliko bližje — vašim idejalom! Orjak in pritlikave!. Slavni gledališki igralec g. Novelli, katerega so nedavno in kakor radi priznavamo — opravičeno povzdigovali do nebes tudi tli k. italijanski listi, se je bil iz Trsta podal v Zagreb, kjer je s svojo družbo dajal predstave. Zadnjo soboto popoludne je omenjeni umetnik obiskal ki ub hrvatskih umetnikov in pisateljev, katerih se je o tej priliki zbralo lepo število v klubo-vem domu. O tej priliki se je g. Novelli, kakor posnemamo iz zagrebških listov, izrazil o utisih, ki jih je dobil o priliki svojega bivanja na Hrvatskem. Bodi nam dovoljeno, da Novelliieve besede navedemo tudi tu, našim nasprotnikom v pouk, nam samim pa v ponos. Saj mora umetnik, kakoršen je g. Novelli, vendar tudi v nasprotnih vrstah veljati kakor avtoriteta, ki ne govori kar tja v en dan, ampak mora imeti tehtne razloge za vsako besedo. Torej, g. Novelli je rekel: Čast narodu, ki je zamogel postaviti Taliji takšno svetišče, kakor je Zagrebško narodno gledališče, narodu, kateri odlikuje zastopnike dramatiške umetnosti tako, kakor so Hrvati odlikovali njega (Novellija) in njegovo družbo. Zlasti je Novellija presenetilo toliko število kulturnih zavodov v Zagrebu in živahno ' delovanje na polju umetnosti in književnosti, delovanje, ki je združilo toliko uspešno trudečih se učencev teh strok : v eno kolo, v slavci dežele in naroda. V očigled pohvali od take strani smemo pač z mirnim srcem prezirati psovke, katerih deži dan za dnevom na Hrvate in Slovence iz redakcij patentiranih zastopnikov dvetisočletne kulture — teh pigmejev poleg velikana Novellijtf. ' Ta Je »sČavo« ! Pišejo nam: Ob času ko-misijonalnega poizvedovanja o prošnji za ustanovitev slovenske šole, sem se seznanil z nekim ma~ g i stratni m golobradniin uradnikom. Ta čas je bil dotični povsem neznatna oseba, Srečala sva se pozneje na razpravi, ki se je vršila vsled tožbe magistrata proti inženerju Živicu. Tem povodom je golobradee izjavil, da on ne moro pričati — ker da ni ničesar slišal! (da-si je bil navzoč!) Ko sem mu rekel, da laže, ko pravi, da ni ničesar slišal, ini je rekel : Proti svojemu višemu vendar ne morem pričati! Tretji krat sva se srečala v novi Inki, kjer sem mu bil na potu, da ni mogel (vsaj pred mano) klicati svoje »evviva«! Ko sem bo nekoliko oddaljil, je rekel svojim drugom : Ta je en »ščavo«, (!) česar pa nisem slišal jaz, ampak moj somišljenik, katerega sem nalašč postavil tja! Pilotil sem ga, naj kriči, ali ko sem pred dnevi čital o izzivalnem vedenju nekega go-lobradca v tukajšnji civilni bolnišnici, golobradca, ki nosi naočnike, mi je prišel ta dečko zopet na misel. Kedor si ga želi ogledati, naj se poda v pisarno bolnišnice. V dvorani Št. najde tega junaka, s katerim jaz že še obračunam prej ali slej. KoroSke vestt. Kakor povsodi drugod se tudi na Koroškem državni funkcijonarji odlikujejo s tem, da malo ne vsi stoje v vrstah nasprotnikov slovenskega naroda in da mnogi njih eelo aktivno nastopajo in sodelujejo na nemški propagandi. Takov mož je tudi ravnatelj učiteljišča v Celovcu, ki čuje na ime Knapič. Mož sodeluje tia vseh šulfe-rajnskih slavnostih. Najbolj pa se kaže mišljenje tega gospoda v duhu, vladajočem v njegovi rodbini. Žena njegova je neutrudna šulferajnariea, sin mil pa je mej onimi, ki so sledili klicu Sehonererja in — odstopili od katoliške vere. Pokojni šolski nadzornik Gobane je bil, kakor znano, zvest čuvar nemštva in srdit nasprotnik Slovencev na Koroškem. Tčitelji na Koroškem mu hočejo vzidati spominsko ploščo v šoli v Železni Kapli, izrecno iz tega vzroka, ker je bil varuh — nemškega šolstva. Poštni upravitelj K. Schuieger v Milstatu je u bežal, poneverivši snažno svotico 15.000 gl. ..Mlinar i vi njegova liči44. To igro so predstavljali dne 1. t. m. v rcdutn: dvorani naši najboljši diletantje pred občinstvom, ki je napolnilo vse red u tu c prostore. O igri sami seje že večkrat pisalo o Slovencih v zmislu, da je ni prištevati remek-delom Talijo, Izraz, da je igra »jokava«, kakor jc rekla zadnjič »Kdino«t«, j«, primeren in značilen. Igra je zasnovana na preširoki p^llagi Prosim Vas: žaloigra v »petih« dejanjih ! Moral M biti Shakespeare, če se naj mu posreči, da ljudje med jokanjem ne — zdehajo. Marsikaj bi »e dalo res povedati mnogo markantnejše. N. pr. tista bojazen mlinarja Crnota pred smrtjo je naslikana v tolikih varijantah, da so nekatere res nepotrebne. Pod to širokostjo drame so trpeli igralci in občinstvo. Trpeli pa so tudi vsled tesnobe prostorov. Živo smo občutili zopet enkrat potrelt« svojih prostorov, svojega doma ! Kar se tiče igralcev, ne vemo, katerega bi pohvalili najbolj. Zaslužili so to vsi. Vendar se nam zdi, da gre lovorjev venec gospej (Jrmekovi, kije igrala ulogo Micike tako nnravno-prefcresljivo, da bi se mogel ž njo ponašati vsaki veči oder. Maski gosp. Negodeta-mlinarja in g. Ponikverja-grobokopa sta nam posebno ugajali. Delu občinstva, ki je vajena gledati na naših odrih le burke, še treba vzgoje, da ne bode v naj resnejših trenotkih zasledovalo le smešne strani, na katerih so semtertje krive malenkosti v igri ali pa omejenost prostora. V tem zmislu, upajmo, da je igra izpolnila svojo nalogo. Kakor slišimo, videli bodo tudi Sv. Ivančarsi v nedeljo to igro na svojem odru. Mi to namero le pozdravljamo z veseljem. Da, mi bi želeli še več! Naj hi se « M I i u a r j a i n n j e g o v o h č e r» predstavljalo zaporedoma tudi v Bar-kovljah in v Skednju! Ako nam oblastniki v mestu ne dado gledališča, razdelilno pa eno veliko predstavo, eno veliko občinstvo v več manjših. Uspeli bo slednjič isti. Le tako bi dosegli gmotni namen in poplačali ogromni trud, katerega je pro-vz.iočilo našim vrlim diletantom učenje tako dolge igre! Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo začeli z današnjim dnevom. Knjige se bodo letos razpošiljnle po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, na to lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija. ('enjene gospode p o v e r j e n i ko, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pošto ati železniško postajo, da no ho sitnih reklamacij, ki pro-^ vzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo posamični udje povrniti časti tira poverjenikom. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj poš-Ijejo po nje čim preje, da nam zavoji ne zastav-ljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se potrudi po svojih močeh, da udje dobijo knjige čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! V Celovcu, dne ;J0. oktobra 1899. O d b o r. Nadzornice In nadzorniki »Del. podp. društva« so vabljeni v redno sejo, ki bo v nedeljo dne f>. t. m. ob 5. uri popoludne v društveni dvorani. Načelništvo. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda je izročil gospod Čargo il gld. 50 kr., nabranih na svatovščini Zofije Zgurjeve. Vojasko-vetcranskemu podpornemu društvu, pod pokroviteljstvom Nj. cesarske Vis. nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este, so došli nadaljnji darovi od gospodov: vitez Pollini 20 K, Tnion Bank (i K. Riunione Adriatioa 10 K, Sta-bilimento teenico 20 K, Llovd 20 K, tvrdka Sehnabl & Comp. <5 K, L St. 1 K. Prej izkazanih 8G.!I K. Skupaj 94l> K. Nadaljnje darove sprejemajo v društveni pisarni, ulica Tintore štev. 5, I. nadstropje. Nadaljevanje poročila o Javnem shodu pol. društva »Edinost« v Skednju srno morali odložiti radi obilice gradiva. Čitatelje opozarjamo, da jutri pride na vrsto žarki govor gosji. dra. Z u o c o n a. Zveze slovenskih posojilnic redni občni zbor se bo vršil v četrtek, dne 16. novembra 1890. 1. (d> 10. uri predpoludne v »Narodnom domu* v Celju. Dnevni red; 1. Poročilo predsednika. 2. l'oročilo tajnika on. revizorja. .'t. Odobritev letnega računa. -t. Predrugafr>nje pravil. f>. Razgovor o gospodarski organizaciji na Slovenskem. <">. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Opomlia: Po ^ 11. društvenih pravil s«' po-oliluščenei v »Zvezi« stoječih posojilnic, pa tudi vnuki zadružnik takšnih posojilnic smejo udeleževati »ličnih zborov. lest na hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru je lili? strank uložilo l'lV.MI" gld. f>U nč. 112 strank uzdignilo 14.237 gld. li.'l nvč. .10 strankam se je izplačalo posojil 2">.7r>0 gld. — nč. Denarni promet 1 10.0.">0 gld. 0o1/- nč. NaeeJništvo akad. podružnice družbe sv. < irila in Metoda v <«radcn naznanja, da priredi v nedeljo dne novembra t. 1. svoj prvi občni zbor ob 11. uri dop. v društvenih prostorih dru štva Triglav« s sledečim v sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na-čelništva. .'J. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. {"). Volitev načelništva. <>. Slučajnosti. Okrajna bolniška blagajna. Mi milega tedna se je prijavilo 320 slučajev bolezni, 310 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 714, med njimi 100 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbam so naznanili I7f>. Podpor je blagajna izplačala ta tedne H22ti.4X kron. Oratio pro Imperatore. Kosov letu inoo. naše pokrajine prišle pod Kraneijo, je tržaški ordinarijat, odredil nastopno volitev za Napoleona, mesto za Franca I.: I 'sigamogozhni Duh, prossimo de tu i slussab-niel) Napoleon nass ('esar ehateri sehusi tuojo milost je visagnie tega CesarstUa dosegu, tudi visso-cust usih Zhednosti dosese, is ehateru uredno obramban usih grehu hudobij se ogibati, inu se h1 tebi, Kir si pot, resniza shulenje perblisati gnad-livu samore. Iz Sem po laj a nam pišejo : Veleli lagorod ni gospod Kernetich pl. Totnasini iz Trsta je dne 2(i. oktobra priredil banket v spomin 25-letnice svojega lovstva v tej občini. Na ta obed so bili povabljeni vsi udje občinskega zastopa in več družili mož iz občine. Vrhu tega je g. pl. Bernetieh podaril 10 gld. za reveže te občine. Bodi mu torej tem potom izrečena najprisrčneja zahvala. Eden navzočih. Krstil pogorel! Naši čitatelji se gotovo še spominjajo kazenske razprave, ki se je dne 30. marca ]s*>0 vršila pred tržaško poroto proti uredniku Mandiou vsled tožbe proslulega dra. Ivana Krstića v Matuljah in njegovih podrepnic. Kakor znano, je sodišče v Trstu rešilo Mandida obtožbe, zbok česar so zasebni tužitelji vložili ničnostmi pritožbo proti razsodbi. Vsled te pritožbe je bila dne 2*. oktobra razprava pred e. kr. najvišim sodiščem na Dunaju. No tudi to sodišče je bilo menenjn, da se Mandie mora rešiti obtožbe in je potrdilo rešilno razsodbo tržaškega sodnega dvora, naloživši Krstieu in tovarišem povračilo vseh troškov. Dobro jim teknilo! iz-pred naših sod i se. Svoječasno smo javili o napadu na tržaške socijaliste v »gostoljubnem« Piranu. Bilo'je dne 30. julija t. 1. Zadnji torek predpoludne je stalo pred tukajšnjim deželnim sodiščem vsega 11 oseb, toženih radi javnega na-silstva in telesne poškodbe. Nekateri so bili deloma, drugi celo rešeni obtožbe. Obsojeni pa so bili : Dominik L. i-i Vineene F. v 3-mesečno ječo, Anton F. v 0 tednov ječe, Lovrene D. v 1 mesec ječe, .Josip S. je dobil 10 dni zapora, Lotar <2 tedna, Anton l1. 10 dni, Aleksander B. in Rudolf .M. po fi dni in Andrej P. S dni zapora. Za (iarihaldija. Minoli torek je bila na tukajšnjem sodišču razprava proti inž. Avgustu Slo-e.oviehu, ki je bil tožen, da je o priliki demonstracij v prilog Garibaldiju žalil redarje ter se neopravičeno mešal v njih posle. Obtoženec je bil obsojen v 100 gld. globe, evcntuvelno v 10 diii zapora. Sloeovieh je naznanil utolc proti tej razsodbi. Zlata verižica po ccni. Tobakarnaricav ulici Istituto št. 3 je kupila v ponedeljek večer od neznanega moža za 30 nvč. zlato verižico, katera je, kakor je zvedela pozneje, vredna 40 gld. Žena je vsled tega izročila verižico redarstvu. Lastnik ve torej, kje se inu je oglasiti. Povožen Otl'Ok. Včeraj jutro je bila v ulici Obno povožena 14-letnu Ivanka Žagar, ko je spremljala mater k vodn jaku. Dekletce so spi avili na rešilno |H»stajo. »Japonsko kliso«. Rakov, katero je prinesel, kakor smo poročali, parnik »Habsburg«, iz Manile, so prepeljali na pokopališče pri sv. Ani, da se začasno shrani v tamošnji kapeli. Dražbe premičnin. V soboto, dne 4. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Solitario št. 20 in v ulici delle Aoipie št. (i, tehtnice, šta-cunska oprema, metle in slama; na Opčinah št. 220, sodi in vino; v ulici Belpoggio št. .'», hišna opr va ; v ulici Fabbio Severo št. 1(JK, hišna oprava ; v ulici Colom bo št. 3, hišna oprava ; v ulici Giulia št. 44, hišna oprava in krčmarska oprema. Slovensko posestvo ob meji na prodaj! V prijetnem kraju Spodnje Stajarske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Da ne pride posestvo tujcem v roke, i z posluje »Naša straža« izredno nizko ceno. Prijave vsprejema Naša Stražu» v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pojasnila. Načelnistvo «Naše Straže*. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dllliaj 3. Predsednik v ministerskem svetu, grof Clarv, se je povrnil iz Gradca na Dunaj. Madrid 3. (Komora.) Republikanski poslanci so stavili predlog, naj se izreče graja radi naredbe generalnega kapitana v Kataloniji, ki je za upornike proglasila vse one, ki niso hoteli plačati davkov. Ministerski predsednik Silvela je pobijal ta predlog in je pohvalil .vedenje generalnega kapitana. Predlog so odklonili s 7;") proti 53 glasom. Vojna v južni Afriki. Lotldoil 3. Glasom neke depeše v »Dativ Ne\vs« iz Ladvsmitha od 31. oktobra je oddelek Angležev, ki je moral kapitulirati, popred imel zgubo blizo 200 mož. General Boe rov, Koeh, ki je bil pri Eluindslaagde težko ranjen, je dne 30. okt. umrl v lazaretu v Ladvsmith u. Izgube Boereev v bitki pri Ladvsmith u so znašale po njih lastni na-povedbi 73 mrtvih in 200 ranjenih. Tudi nekaj stotin konjev je bilo ubitih. Pariz 3. «Agenee Havas* prav', da je vojni urad angležki izjavil, da nič ne ve o tem, da bi bilo mesto Colenso palo in da bi bil Ladvsmith popolnoma obkoljen. Loildoil 3. Vojno ministerstvo naznanja, da j je bilo v bitki pri Ladvsmithu (i oficirjev in 54 mož mrtvih, (.> oficirjev in 231 mož pa ranjenih. Dve mladi gospici, sorodniei, dobro vzgojeni, želite se iz važnih rodbinskih vzrokov seznaniti z dobrima, poštenima, resnima gospodoma. Smoter dopisovanja je poroka. Ne gleda se pa toliko na premoženje, ampak na to, da ima dotični k gotovo mesečno plačo. Samo resne ponudbe z fotografijo naj se pošljejo pod naslovom: Slovenke. 1 'oste restante, Trst glavna pošta. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0 20.— Cepi na „ . 20.— 180,— 15.— 120 — Vsprejemajo se linrorbe za rassiiu cepljenja po želji naročnika in to od lebruvarijn tlo zvrsetka aprila. Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen i/, kvantitete dušika, lorlorlenejra kislcea, po-laše in apna, katere snovi j so potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno /.u gnojenje trti, siidnetrn drevja, spnrireliui, vrtnine in žila. Cena: Žakelj od -25 kg. gld. 2.— ; od nO kg. gld. :J.S0; od 1(H) kg. gld. 7.."i0, se žakljem vred. W Zahvala. Velik požar nam je spodaj podpisanim posestni kom v Strmci < 1 tu* 2!). septembru t. 1. popolnoma vpepelil vsa naša poslopja, krmo in vse jiridclke. Zavarovani .smo bili za poslopja in seno pri banki „Slaviji t* katera je škodo po svojem generalnem zastopn v Ljubljani tiikuj pregledala in zavarovalnino v celem znesku brez odbitka popolnoma izplačala, za kar tem potom javno zahvaljujemo. Priporočamo torej banko „Slavijo" vsakemu .v vsakovrstno zavarovanje. Jože Blagajne, Lena Ogrizek, Janez Žele. -f Janez Ostenk, -r Jakob Juroa, + Jože Podboj. ' Lovrenc Podboj, Janez Žele, priča in podpisal, Jernej Katern, Anton Jenćek, Janez Mrhar. Potrdi: Županstvo Postojna dne 24. oktobra 18!MI. f, ViČiČ.