Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoleino v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D
CO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrslo mali oglasi po 13(1 In 2D,ve£Jt oglasi nad 45 mm vlilnt po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din r ^n večjem c naročilu popus:
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa lr-dneva po praaniki.
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulicI SI. 6 111 Uokoptsl se ne vračalo, netranltlrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva šl. 2329
Političen list sa slovenslci narod
Uprava le vH.optlarlevl ul.šl.li ^ Čekovni račun: Cluhlianu štev. tO.OSO In 10.34P xa Inseta/e, Sarajevo SI. 75(i3, Zaf/reJj SI. 39.011, Prana In Dunal St. 24.707
Brez sporazuma ne sre
Zagrebške ^Novosti«, ideološko glasilo KDK, razpravljajo v svoji včerajšnji številki o potrebi in izvedljivosti revizije ustave ter konstatirajo, da je revizija ustave mogoča, toda le težko izvedljiva. Da namreč sploh pride do revizije ustave, se morajo za njo izreči tri petine vseh poslancev, to je 189 poslancev, ki se morajo vrhu tega popolnoma sporazumeti, katere točke ustave se naj iz-premene in kako se naj glasi nova ustava. Pravilno konstatirajo nadalje »Novosti«, da bi pa štela vsa KDK, tudi če bi vstopili v njo SLS, JMO in zemljoradniki komaj 130 poslancev, torej mnogo premalo. Zato je mogoča revizija ustave le, če se izreče za njo tudi močna skupina srbijanskih poslancev. S tem pa priznavajo tudi »Novosti«, čeprav morda nehote, da je tudi revizija ustave mogoča le, če se doseže sporazum med Hrvati in Srbi. In sicer ne slučajen sporazum, ki bi bil le taktične prirode, temveč globok in daleko-sežen sporazum, ker samo tak jamči, da bo revizija ustave izvedena gladko in brez nevarnosti za državo. Garancija take izvedbe revizije pa je conditio sine qua non.
Če so torej »Novosti« in ž njimi KDK za revizijo ustave, potem morajo biti logično tudi za sporazum. Z drugimi besedami pa se pravi to, da mora tudi Zagreb računati z razpoloženjem Belgrada in temu primerno urediti tudi svojo taktiko. Žal pa zagrebški tisk do tega spoznanja še ni prišel in zato vidimo dan na dan, kako zagrebški tisk skoraj z naslado podčrtuje vse, kar loči Zagreb od Belgrada in zamolčuje vse, kar oba združuje. Nekateri listi pa gredo še dalje in pišejo samo stvari, ki morajo roditi v Belgradu slabo kri in povečati že itak nevarno napeto nasprotje. Tako more omalovaževati preboj solunske fronte samo list, ki noče sporazuma, kateremu je boj med Hrvati in Srbi cilj. In v vrstah KDK se najdejo tudi takšni ljudje.
Jasno pa je nadalje tudi, da treba postaviti za ustvaritev sporazuma le takšne zahteve, ki so sprejemljive. Če je bila z 20. junijem ustvarjena nad vse težka atmosfera, potem ne gre to atmosfero s pretiranimi in neumestnimi zahtevami še povečavati. Neumestna zahteva pa je n. pr. zahteva po takojšnjem razpustu skupščine. Tudi če bi bila ta zahteva izvedena, vendar ni nikjer nobene garancije, da bo potem sporazum tudi izveden. Nasprotno je verjetno, da bodo srbijanske stranke tudi po novih volitvah ohranile v glavnem svoje posestno stanje in da bi KDK z vsemi ostalimi prečanskimi strankami tudi v najboljšem slučaju zbrala le 150 poslancev. To pa je za revizijo ustave premalo. Ali pa naj se potem volitve ponavljajo tako dolgo, da pride KDK do kvalificirane večine? Kaj pa, če pričenja KDK nazadovati, kar je tudi mogoče?
Volitve imajo smisel le, kadar je z njimi postavljen narod pred jasno vprašanje. V sedanjem trenotku pa takega vprašanja ni, oziroma še ni stiliziran. Do njegove stilizacije pa ne more priti preje, dokler KDK ne pove čisto konkretno svojih zahtev in dokle™ ni Belgrad nanje odgovoril. Danes pa Zagreb o tem noče niti slišati in se noče s srbijanskimi politiki niti razgovarjati. Afekt je Zagrebu še vedno argument. Afekt pa rodi le slabe, politiko in nesoglasje.
In še nekaj. Vsa naša notranja politična zgodovina zadnjih let je dokazala, da ni mogoče spraviti ne Zagreba in ne Belgrada na kolena, ker sta tako Zagreb kot Belgrad dovolj močna, da odklonita vse, kar ne odgovarja njunim interesom. Treba pa je, da postaneta oba tudi tako močna, da moreta eden drugemu ustreči in da hočeta to tudi storiti in potem bo na mah ustvarjena ne samo atmosfera za pogajanja, temveč tudi sporazum sam. Še vedno je res, da je za nas vse najboljše, če živimo skupaj. In tudi revizija ustave ima samo en namen, da nas čim bolj združi. Ta pa je brez sporazuma nemogoča in zato je sporazum prvo delo za revizijo.
Diplomat': pri Šumenkoviču
r Belgrad, 12. okt. (Tel. Slov.) Zastopnika zunanjega ministra g. dr. šumenkoviča so obiskali številni diplomatski zastopniki. Med drugim so ga obiskali italijanski poslanik g. Galli. ameriški poslanik g. Prince, romunski poslancc g. Filodor in bolgarski poslanik g. Vakarevski. Vsi ti zastopniki tujih držav so se zanimali srečnem izhodu pogajanj z g. Venizelosom so izražali svoje zadovoljstvo nad tem dejstve ki jc najboljše jamstvo za mir na Balkanu.
Parlament začel z delom
r Belgrad, 12. okt. (Tel. »Slov!«) Narodna skupščina se je danes sestala na sejo, da še pred pričetkom rednega zasedanja, ki bOpričelo 20. oktobra, sprejme tiste zakonske predloge, ki so bili v odboru že sprejeti. Narodna skupščina bo te predloge vsekakor sprejela že do 20. oktobra. V glavnem je bilo med poslanci opaziti čvrsto voljo za delo. Poslanci, ki so sc vrnili iz svojih okrajev, govorijo o tem, da je ljudstvo sito neprestanih kriz in da zahteva od svojih poslancev čim intenzivnejšega dela, posebno na gospodarskih zakonih, to jo na zakonih, ki naj pomagajo, da se reši težka gospodarska kriza. V to svrho so že poslanci svojim klubom predložili številne prošnje in poročila o ljudskih potrebah. V splošnem je ljudstvo precej zadovoljno radi dobre letine. Edino v Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori je bila letina, kakor običajno, zelo slaba. Zato bo morala vlada čimpreje storiti potrebne korake, da se tem krajem zagotovi morebitna potrebna podpora. Predsednik vlade je že imel v ta namen več sestankov z ministri. Na teh sestankih se je razpravljalo o podporah tem krajem. Poleg tega pa vlada razpravlja o potrebnih zakonih, ki jili bo morala v skupščini sprejeti še pred sprejetjem proračuna.
Mnogo se govori o novem skupščinskem predsedstvu. Dosedanji predsednik Perič je namreč kljub temu, da uživa polno zaupanje vseh koaliranih strank, to jc ogromne večine narodne skupščine, zaprosil, da se njegova kandidatura več ne postavlja, ker želi oditi na odmor. Radi tega se posebno v radikalnih krogih mnogo razpravlja o njegovem nasledniku. Govori se, da bi mogel priti na to mesto bivši minister za vere Dragoljub Obradovič ali pa pravosodni minister Vujičič. Vendar pa odločitev ni padla.
Demokrati, ki so zastopani v potlpredsedstvu, bodo pustili svoje dosedanje zastopnike. Ravnotako najbrže ne bo prišlo do .sprememb pri tajnikih. Kot večinski kandidat za prvega tajnika bo zopet poslanec BedjaniČ. s čigar delovanjem so vsi zadovoljni in hvalijo njegovo marljivost in objektivnost v skupščinskem delt:.
O sporu z Zagrebom se mnogo ne razpravlja. Misli sc, da mora tudi v Zagrebu prej ali slej prevladati pomirljiva struja. Vladna večina je že dosedaj dala dokaze za pomirljivo in miroljubno politiko. Zato se misli, da napori Pribičeviča in njegovih tovarišev, da stalno zaostrujejo spor, ne bodo imeli več dolgo uspeha in da bo tudi med hrvatskimi zastopniki prišla do izraza pomirljivost in želja po popolnem sporazumu, kar je diktat narodnih, splošno-narodnih in državnih potreb.
Belgrajska javnost še vedno komentira srečni izhod pogajanj z Venizelosom. Protokol, ki je bil podpisan, se bo objavil po Marinkovičevi vrnitvi, ki ga pričakujejo za jutri. Po vesteh iz Pariza je snoči odpotoval in bo jutri v Belgradu.
Prva šefa skupščine v naflepiem redu
r Belgrad, 12. okt. (Tel. >Slov.«) Seja narodne skupščine je bila precej kratka, v splošnem mirna, v kolikor niso zemljoradniki, posebno Čeda Kokanovič, delali nemirov iu protestirali. Najprej so se prečitali razni predlogi in interpelacije. Med drugim se je prečitala interpelacija soc. poslanca Petejana ter njegova interpelacija na pravosodnega ministra o amnestiji Januša Golca. Interpelacije so se poslale odgovornim ministrom. Dalje se je javilo, da sta zunanji in trgovinski minister predložila sledeče pogodbe: trgovinske pogodbe 1. z Albanijo, sklenjeno 22. julija 1926, 2. z Egiptom od 5. maja 1927, 3. z Estonijo od februarja 1928, 4. z Letonijo od 11. junija 1928. Skupščina je nujnost predlogov sprejela.
Poslanca Gjoka Petkovič in Arangjel Ni-kodijevič sta podala z ozirom na predvolivni sporazum ostavki. Na njuni mesti preideta Dragiša Jolcsimovič in Vlada Ristič.
Nato se je sprejela nujnost predloga poslanca Žebota in tovarišev za nujno pomoč krajem, ki so bili poškodovani po naravnih nezgodah, zlasti po toči. Zemljoradnik Lazič je vprašal predsednika, zakaj ni dokončal dela odbor za zakon o likvidaciji kmetskih dolgov. Predsedujoči Kujundžič je odgovoril, da je predsedstvo zahtevalo, da odbor delo nadaljuje, da pa tega ni storil.
Nadalje so govorili: poslanec Kokanovič, Lazič in Šavljič (zemlj.). Posebno Kokanovič je bil oster in je zahteval, da skupščina dela tudi v nedeljo. Napadel je g. dr. Korošca, zakaj se ne zavzame za delo. Radi tega je bil ponovno ukorjen od predsednika, ki je odgovoril, da je imel g. dr. Korošec z g. Jovano-vičem sestanek, na katerem je prišlo do popolnega sporazuma.
Nato je bil kratek odmor in se je za volitev odbora za proučevanje trgovinskih pogodb dosegel sporazum. Od Jugoslovanskega kluba so v tem odboru poslanci gg. Jerič,
Skulj in Žebot. Odbor se je takoj konstituiral. Predsednik je Vasa Jovanovič, podpredsednik Milojevič, tajnik Behmen. Po odmoru je podpredsednik zaključil sejo. Prihodnja seja bo 17. oktobra. Na dnevnem redu so sledeči zakoni: čekovni, menični, begluški in zakona o državnih pravdnikih in advokatih.
Ministrski svet je imel danes dopoldne kratko sejo, na kateri se je razpravljalo o novem dnevnem redu prihodnje skupščinske seje. Sklenilo se je, da se bo vršila 17. oktobra, kakor je po poslovniku predpisano v svrho razdelitve posameznih zakonov. Sklenilo se je dalje, da se postavijo na dnevni red zakoni o čekih, menicah, državnih pravdnikih in odvetnikih. Po seji ministrskega sveta je imel predsednik vlade g. dr. Korošec daljši sestanek s predsednikom radikalnega kluba g. Vukičevičem. Pri tej priliki se je govorilo o sestavi novega skupščinskega predsedstva. Nadalje je g. predsednik vlade dolgo razpravljal s pravosodnim ministrom g. Vujičičem. Z ozirom na ta sestanek so se razširile vesti, da je g. Vujičič najresnejši kandidat za skupščinskega predsednika. Ta vest se še ni potrdila. Radikali niso zavzeli končnovcljav-nega stališča.
Skupščina na! hitro dela
r Belgrad, 12. okt. (Tel. Slov.) Demokratski klub je imel popoldne dolgo sejo, na kateri je razpravljal o delu v skupščini. Vsi govorniki so zahtevali, da se mora delati čim uspešnejše in da se mora narediti čim več. Posebno, da je treba čimpreje sprejeti zakon o razdolžitvi kmetov. Poleg tega se je govorilo o spopolnitvi skupščinskega predsedstva. Sklenilo se je, da ostanejo vsi dosedanji demokratski kandidati. Politični sklep se ni storil nobeden, ker se v dmokratskih krogih smatra, da je političen položaj popolnoma trden in je vsaka politična debata nepotrebna.
Konferenca škifoo o Zaprebii
č Zagreb, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se pričele konference ožjega odbora katoliških škofov v Jugoslaviji. Na konferenci so bili navzoči: ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič, belgrajski nadškof o. Rafael Rodic, splitski škof dr. Kvirin Bonefačič, senjski škof dr. Marušič, križevski vladika dr. Dionizije Njarady in sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič. Konferenci predseduje metropolit dr. Ante Bauer. Kot tajnik posluje zagrebški škof dr. Slamič. Za javnost se ni izdal noben komunike o konferencah. Konference bodo po vsej verjetnosti trajale do ponedeljka.
Ob škofovskih konferencah je .Obzor napisal članek, v kater.'! ponavlja vesti ljubljanskega »Jutra«, čeprav so bile zanikane.
Poleg tega piše, da bi morale konference katoliških škofov vzeti v obravnavanje politični položaj in da bi se morala vsekakor obsoditi politika SLS, kakor tudi HPS, ker ni v skladu i. interesi hrvatskega naroda. Obzor« pravi, da je sedaj čas, da se škofje izjavijo, ali so za narod ali proti njemu. V vseh katoliških krogih in med škofi se posebno podčrtava, tla so liberalni listi otvorili enotlušno ogenj proti škofom ter jih silijo na politična vprašanja, čeprav je znnno, da episkopat ne nastopa v strankarskih vprašanjih in tla so ško fijske konferenco posvečene versko-cerkvenim vprašanjem. V zvezi s škofijskimi konferencami je dnnes prispel v Zagreb papeški nunci j v Kelgradu Hcrmcncgiltl Pellegrinctti.
li
Narodni Val" zanimajo Anglež:
č Zagreb, 12. okt. (Tel. Slov.«) .Narodni Val« prinaša članek pod naslovom »Poraz Srbije v Londonu«, v katerem obtožuje naše državo, da je vso svojo zun. politiko naslanjala na Francijo in da je ves čas od obstoja zanemarjala angleško javno mnenje. Ko je država ostala brez denarja, so se odgovorni politiki spomnili Londona. Toda z nameravanim posojilom ne bo nič. Proti naši državi je Rot-schild nastopal kot proti popolnemu bankrot-niku, Ko so se nameravale z Londonom vzpostaviti boljše zveze, je Puniša Račič ubil hrvatske poslance. Račieevi streli so obrnili angleško javno mnenje o Srbiji, kakršno je bilo leta 1903.
»Narodni Val napada dalje dr. Lazo Mar. kovica in njegovo potovanje v London ter pravi, da je Angleško mnenje, da bi človek, kot je dr. Markovič, ne bil mogoč v nobeni drugi državi kakor pri nas. Preje bo prišel potres, kakor bo naša država dobila posojilo, ker so radikali in demokrati spravili državo na rob prepada. »Narodni Val pravi, da je članek napisal njegov dopisnik iz Londona, kar je pa seveda izmišljeno, ker je splošno znano, da nima »Narodni Val« v Londonu nobenega dopisnika.
»Riječ« pa napada vlado radi izjav neka-terih politikov, da bo ta vlada sprejela proračun. »Riječ« pravi, da, če se bo to zgodilo, je izven vsakega dvoma, da bo KDK bojkotirala proslavo desetletnice obstoja države in da bo ob 1. decembru izvedla še ostrejšo borbo v škodo državnega in narodnega edinstva.
Pribičeviča nočejo v Prago
V KDK krogih so se raznesle vesti, da Pribičevič radi tega ni šel z Mačkom v Prago, ker da je poprej sklical shod SDS v Karlovcu. ki se vrši v nedeljo. V resnici pa ni Pribičevič šel v Prago radi tega, ker ni bil uradno povabljen od čeških agrarcev. Danes se zdi, da je dr. Sejda, ki je prišel v Zagreb radi ustanovitve zveze češkoslovaških in jugoslovanskih agrarnih strank, povabil Pribičeviča. Na podlagi tega povabila dr. Sajde javlja »Riječ«. da bi moglo priti do morebitnega odhoda Pri-bičevičevega v Prago.
Grki pozdravifajo sporazum
v Atene, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Grški listi izražajo soglasno svoje veselje radi sporazuma, ki je bil dosežen v Belgradu ter izjavljajo, da so prepričani, da pogajanja, ki so potrebna še za določitev podrobnosti, sporazuma ne morejo ogrožati. »Elevteron Vima« označuje to pogodbo, da pomeni najvažnejši dogodek v politiki jugovzhodne Evrope v zadnjih letih. Stalna pretnja, ki jc težila Balkan, je izginila. Venizelos in kralj Aleksander sta si v enaki meri zaslužila naslov hrabrega branilca miru na Balkanu.
Dnevni red seje finančnega odbora
Jutri se bo sestal na sejo finančni odbor. Na dnevnem redu je: 1. poročilo odbora za prošnje in pritožbe; 2. uredba o načinu preračunavanja kino-vstopnic; 3. odobritev porabe previškov dohodkov gozdarsko-rudarskega ministrstva; 4. odobritev nabav raznega materijala za kaznilnico v Zenici.
Pariški občinski svetniki v Belgradu
r Belgrad, 12. okt. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mudijo zastopniki pariške občine, Danes jim je belgrajski župan Kumanudi priredil banket, na katerem jih je pozdravil s toplimi besedami in slavil prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo. Pariški podžupan g. ltelland mu je odgovoril in nazdravil Nj. V. kralju in tradicionalnemu prijateljstvu med Srbi, Hrvati, Slovenci in Francozi.
Vukičevič v avdijenci
Predsednik radikalnega klubu g. Vukičevič je bil dnnes popoldne sprejet v avdienco,
Marinkovič odpotoval v Belgrntl
v Pariš. 12. okt. (Tel. -Slov.«) Zunanji minister dr. Marinkovič je včeraj odpotoval v Belgrad.
Nezadovoljstvo se oglaša
V	hrvatskih volivnih masah se vedno bolj opažajo znaki nezadovoljstva s sedanjimi političnim stanjem. Hrvatje uvidevajo, da je vsa hrvatska politika zastala in da se kljub vsem dolgim izjavam iu proglasom hrvatska stvar ne premakne niti za ped naprej. To nezadovoljstvo so končno opazili tudi voditelji in tako čitamo v glasilu hrvatskih pravašev, \ »Hrvatskem Pravu« zanimiv apel na volivce, da potrpe še nadalje. Tako-le razlaga >Hrv. Pravo« v članku »Iniciativa je na Hrvatih« političen položaj in naloge Hrvatov.
»V današnjem boju med Hrvati in Srbi-fanci je vsa stvar zastala na mrtvi točki. Na tej točki jo hoče Belgrad ohraniti z vsemi sredstvi, kakor dolgo mu bo to mogoče, t. j. dokler mu bomo mi Hrvati to omogočali. ?,e zdrav razum nam pravi, da bel-grajski hegemonisti tega nočejo, ker jim ne konvenira, da bi podvzeli iniciativo za kakršnokoli rešitev, ki bi oslabila ali celo uničila njih hegemonistični položaj. Zato je jasno, da belgrajski hegemonisdi ne bodo iniciativni. Zatone preostane nič drugega, da prevzamemo iniciativo mi Hrvati.
V	mrtvilo pa ne more propasti stvar, ker <o ne dopušča nestrpnost hrvatskega n.a r o d a. Hrvatski narod je že po krvavih dogodkih v skupščini pričakoval ve like in pomembne odločitve od svojega narodnega zastopstva. Toda narodu se je moralo povedati da »nobena naglica nič ne velja«, kakor pravijo naši bratje Slovenci. Velike odločitve in velike borbe se ne improvizirajo, temveč organizirajo. Narodni poslanci so imeli polne roke dela. da na sestankih pouče široke sloje naroda, da postanejo strpljivi. Toda sedaj bo nestrpnost naroda zopet dobila razmaha in samo še v večji meri. To dobro vedo vsi hrvatski poslanci in vse kmetske stranke.«
In nato zatrjuje »Hrvatsko Pravo« na široko, kako da je akcija KDK na široko zasnovana in da morajo biti zato volivci strpni. Da bi ta apel tem bolj držal, dodaja tudi -^Hrvatsko Pravo grožnjo na naslov Belgrada, da bodo Hrvati sami zagrabili iniciativo in to na lačin, da bo za Belgrad prekasno.
Naj pazi »Hrvatsko Pravo«, da ne bo hrvatska iniciativa tudi zanj prišla prepozno, ker potrpežljivost naroda ima tudi svoje meje in praznih besed je danes sito že vse.
Kaj je Zogu obSjubifal...
v Pariz, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Partinax pripoveduje danes, da je Ahmed beg Zogu en dan pred svojim kronanjem obljubil angleškemu poslaniku, da se ne bo dal napraviti za kralja. Anglija se je namreč bala. da vsebuje ta kraljevski naslov iredentistične ambicije, naperjene proti Jugoslaviji in Grčiji. Potem, ko si je Ahmed beg Zogu še bolj zagotovil podporo Italije, je to svojo obljubo en dan pozneje ignoriral. Iz tega slučaja, kakor tudi iz znanega neuspeha angleško-francoske demarše v Sofiji, pri čemer je imela Italija tudi vmes svoje prste, sklepa Pertinax, da si Italija v svoji balkanski politiki nič več ne nalaga niti najmanjše prisiljenosti in da se ne straši niti odkritega briskiranja Francije in Anglije. Tako postopanje daje povod za največje bojazni glede nadaljevanja razprav o pomorski razorožitvi.
Turško-bolgarska pogačama
v Sofija, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Listi poročajo, da je bolgarska vlada pripravila besedilo turško-bolgarske razsodiščne in poravnalne pogodbe. Besedilo se je odposlalo bolgarskemu poslaniku v Angori z naročilom, da uvede razgovore s turško vlado. Listi izražajo ob tej priliki upanje, da bodo pogajanja kmalu srečno dospela do konca.
Kakor poročajo vladni list »Demokrati-?eski Sgovor«, je bolgarsko zunanje ministrstvo predlagalo tudi grški vladi, da se sklene pogodba o razsodišču in nenapadanju. Računa se s tem, da bo pogodba podpisana v kratkem času. Med obema državama obstoji že tri leta prijateljska pogodba.
Lloyd George ie samozavesten
v London, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Lloyd Georges je imel danes na zborovanju liberalne stranke v Yarmouthu svoj dolgo pričakovani govor. V svojih izvajanjih je najprej navajal, da bodo prihodnje volitve prinesle pretežno večino proti nadaljnjemu obstoju konservativne vlade. Liberalna stranka bo zelo narasla in socijalisti nikakor ne bodo dobili večine. Obe stranki: konservativna in delavska, bosta torej samo tedaj delazmožni, če bosta sodelovali z od ločevalno liberalno stranko. Liberalna stranka gre v volivni boj kot popolnoma neodvisna stranka in se ne bo niti s socijalisti niti s konservativci dogovarjala o svojem bodočem postopanju v parlamentu. Liberalci bodo v novem parlamentu poskušali z ono stranko, ki bo k takemu delu pripravljena. izvesti gotove ideje, katere je že jasno
Cr.tn onadu roirfti nararnili nrininvnili J4.JUA.MU. Ul-in O^muu	............. ,»
Virov dežele, obsežna stanovanjska reforma, reorganizacija prometa in obsežna politika za zavarovanje razorožitve,
ZeppeSinii gre use po sreči
v Newyork, 12. okt. (Tel. Slov.) Angleški tovorni parnik »Gloucester Castle«, ki se je nahajal 150 morskih milj severovzhodno od Madeire, je opazil »Grofa Zeppelina« ob 11.17 londonskega časa. Ob 12.30 berlinskega časa je bil »Zeppelin« v brezžični zvezi z radio postajo Pico Vigario na otoku San Miguel pri Azorih Zrakoplov ni označil svojega točnega mesta, temveč je samo poročal, da je na krovu vse zdravo. Ameriške brezžične postaje ob Atlantskem oceanu še niso dobili nobene zveze s »Zeppelinom«, ker je očividno brezžična postaja na »Zeppelinu« preslaba in so atmosferične razmere na oceanu preveč neugodne, da bi se mogla doseči brezžična zveza na tako velike razdalje. Ker je zrakoplov dosegel višino Azorov, ima v lubtu veter z močjo 20 km ua uro, radi česar bo potovanje hitreje napredovalo. Šele v bližini Bermudskih otokov se pričakuje boljše vreme. »Zeppelin« bo dosegel ameriško obalo med Carlestonom in Norfolkom. Bivanje zrakoplova v Ameriki je določeno na 10 dni. Predvideva se vsaj en polet v noiranjošt Amerike do Missisippija, pri čemer bo letel nad kolikor mogoče mnogimi velemesti. Zrakoplov bo ostal v Lakehurstu 4 dni. »Los Angeles« ne bo pozdravil »Zeppelina« v zraku, temveč ga bedo po možnosti takoj manevrirali v hangar.
v Newyork, 12. okt. (Tel. >Slov.«) Vremenska opazovalnica v Ne\vyorku poroča, da je vreme na črti Azori-Berniuda-Združene države nespremenjeno ugodno.
v Pariz, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Havas« poroča, da so zrakoplov Grof Zeppelin« za-
gledali pri otokih Azorih.
a se ie že druga liiša
v Praga, 12. okt. (Tel. Slov.) Včeraj neko: liko pred polnočjo se je v Pragi zopet porušila nova zgradba, ki je bila zgrajena v predmestju Liben iu visoka .štiri nadstropja, dolga pa 60 metrov. Zahvaliti se je samo okolnostim, da se je nesreča zgodila ponoči in da je hiša stala v manj živahni ulici, da pri nesreči ni bil poškodovan noben delavec in noben pasant na cesti. Šele zadnjo sredo je mestna stavbna policija prepovedala nadaljevanje dela, ker pri novi zgradbi niso bili napravljeni zidarski odri. Kljub temu so včeraj popoldne privlekli na najvišje nadstropje težke strešne tramove,, ki so bili za še ne dovolj ojačen beton pretežki. Sodi se tudi, da je bil zvezni inaterijal manj vreden, ker se je vsaka opeka odločila zase. Porabljena je bila tudi stara opeka. Nova nesreča se smatra za dokaz, da sc v Pragi splošno zida laKomi-selno. Govori se, da je praški župan dr. Baxa odredil, da se dela pri vseh novih zgradbah ustavijo, dokler posebne komisije ne pregledajo stavbe in ugotovijo, da so zidane popolnoma varno.
Pospravljal ua dela pri porušeni zgradbi na Poricu nadaljujejo:. Razvaline so povečini odstranili že do višine cestnega nivoja. Pospravljanje kleti pa se je izkazalo kot izredno težko.- Dosedaj so potegnili izpod razvalin 34 mrtvih. Nazadnje rešena trupla so deloma strašno razmesarjena in so že zelo razpadla, tako da jih je slrašno. pogledali.^Več Oseb, ki so zaposlene pri reševalnih delili, se je radi tega onesvestilo. Pri včerajšnjih reševalnih delih se je posebno odlikoval tudi neki Srb Mirko Savič, ki se je prostovoljno prijavil k delu. Težko je.verjeti, da bi bili pod razvalinami Se kaki živi delavci. Število ubitih pasantov, ki se je ugotovilo danes, potem ko je bila cesta pospravljena, je manjše, kakor se je prvotno domnevalo. Ubiti so bili trije pasanti, med njimi osemletna deklica. Aretiranega graditelja ing. Mondla so oddali sodišču. Dan pogreba žrtev še ni določen. Ko-
Macdonald se ne vtika v notr. politične zadeve
v Praga. 12. okt. (Tel. Slov. ) K sestanku voditeljev HSS z angleškim delavskim voditeljem Macdonaldoni doznava »Prager Tag-blatt«, da je Macdonald že pred več meseci izrazil dr. Hodži željo, da bi rad preštudiral agrarno vprašanje v Srednji Evropi in da bi zato želel o tem govoriti z zastopniki raznih agrarnih strank. Zato so bili povabljeni tudi zastopniki HSS. Razgovori pa bodo omejeni na vprašanja internacionalne politike, posebno na razorožitev iu razsodišča. Nikakor pa se ne bodo tikali notranjepolitičnih vprašanj.
Poraz madlarske vlade
Budimpešta, 12. 10. Pri nadomestnih volitvah v Vel. Kaniži je bil zopet izvoljen za poslanca Tibor pl. Kallay. ki je- izstopil iz vladne stranke in se odrekel mandatu, ker je bil imenovan za ministra brez vednosti stranke Julius Goinbos, vodja madjarskili fašistov. Tibor Kallay je prejel 3477 glasov, njegov vladni protikandidat pa le 1775.
Atentat na graški tramvaj v Gradec, 12. okt. (Tel. -Slov. ) Na cestno železnico v Gradzu je bil danes izvršen atentat. Med tračnice sta bila položena dva kosa železa, tako da je tramvaj skočil s tira. K sreči je vozil počasi, iako da se ni zgodila velika nesreča. Smatra se, da je atentat povzročil neki bivši uslužbenec graške železnice, kateremu so ponovni sprejem v službo odklonili.
Novi težki bo<i v Tropolltaniii
v Rim. 12. okt. (Tel. iSlov.«) Iz Cirenajke se poroča, da so se vršili koncem septembra in začetkom oktobra ponovni težki boji z velikim izgubami med vstaškiini arabskimi rodovi in italijanskimi kolonialnimi četami.
Žrtve eksplozije pri Cnstagnoli v Milan, 12. okt. ('lel. Slov.«) Pri eksploziji v Castagnoli pri Trevisii je bilo i tih U ljudi, 3 (lelavccv pa težko ranjenih^
munisti delajo propagando, da bi se na dan pogreba začela generalna stavka.
Našli so še osem novih mrličev
v Praga, 12. okt. (Tel. >Slov.«) Reševalna dela na Pofiču še dolgo niso končana in bodo trajala najbrže do nedelje. Danes so začeli razkopavati podzemlje in kleti. Našli so osem novih mrličev. Nerazumljivo je, da uradna poročevalska služba ni smatrala za potrebno, da bi najedla točne številke ponesrečenih žrtev. Število mrtvih tudi danes zvečer še diferira in tudi število pogrešanih ni natančno ugotovljeno. Vojaško asistenco so danes odpoklicali od kraja nesreče razen 45 mož tehničnih čet. Tudi od mestnega gradbenega urada delajo tam samo še nekateri specialisti. Sosedno hišo so že prvi dan po nesreči izpraznili iz varnostnih vzrokov. Medtem je postala nevarnost, da se poruši tudi sosedna hiša, vedno večja.
V	zidovju so se pokazale danes tako široke razpoke, da se lahko vidi v stanovanja. Zato so gasilci dobili nalog, da stalno opazujejo hišo in v slučaju potrebe opozore reševalno moštvo s signali.
Delna krivda občine
Praški mestni svet je imel danes' sejo, na kateri so govorili le o katastrofi. Sejo ,je otvoril župan dr. B a x a z žalnim govorom.
V	debati o vprašanju krivde je namestnik-župana Stula priznal delno krivdo občine, ki ne vrši nobene prave stavbene kontrole in se zadovoljuje samo z naknadnim pregledom čisto formalnih stvari, n. pr. če se je vpošte-vala stavbna črta itd. Opravičujejo se s tem, da manjka tehnično izšolanega osebja in s sklicevanjem na neki zakon iz 1. 1886. Ta izgovor pa ni zadosten. Svojcem ponesrečencev bo mestna občina dajala trajno podporo. Mestni svet je dalje sklenil, da bo na prihodnji seji predložil podrobne načelne ukrepe, ki naj preprečijo slične nesreče.
Bol za novi verski kurz v Franciji
v Pariz, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Boj za laiško zakonodajo na Francoskem je sedaj povzročil, da je stopila tudi Cerkev na plan. Herriot bo namreč v nedeljo v La Rochelle odkril spomenik Combesu, ki je 1. 1901. izvedel ločitev Cerkve od države. Škof v La Rochelle je izdal danes pastirsko pismo, v katerem najostreje graja, da so uradna mesta pripravljena slaviti Conibesa. Poleg desničarskega tiska, ki nastopa proti radikalom radi njihovega stališča proti zopelni pripustitvi verskih redov, je začel boj za pripustitev verskih redov tudi Temps«, ki govori o zaroti proti Poincareju. Obramba levičarjev ni nič nianje energična. Danes je republikanska socialistična stranka izdala oklic, v katerem protestira proti členom finančnega zakona, s katerim se uvaja zopetna pravica verskih redov in zahteva, da se strnejo vsi oni Francozi, ki so za laiško zakonodajo.
Usoden potek nemško-romun-skih gospodarskih pogajanj
v Bukarešt, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Romunski poslanik v Berlinu Comnene je v listu »Independance Romaine« objavil izjavo o nem-ško-romunskih gospodarskih pogajanjih v Berlinu. V tej izjavi pravi, da si gresta obe delegaciji loliko na roko in da obe vladi tako lojalno stremita po sporazumu, da se brez pretiranega optimizma lahko upa, da se bo v kratkem parafirala predpogodba.
Berlinski šahovski turnir
v Berlin, 12. okt. (Tel. Slov.«) V drugem kolu šahovskega turnirja je danes zmagal edino Rubinstein nad Tarascliom. Prekinjene pa so bile igre Marshall-Niemcovič, Capablan-ca-Spielmann in Tartakover-Reti. Jutri bodo igrali tretje kolo, in sicer Rčti-Marshall, Tarasch - Tartakover, Spielniauu - Rubiustein, N i c 111 c o v ič- C a;> a blauc a,
Slovenci v Italiji
Cerkev naj pomaga fašistom proti Slovencem.
Po vsej sili hočejo fašisti dopovedati svetu, da ima fašizem velike zasluge za kato-ličanstvo. Orio Vergani, dopisnik lista »Cor-riere della Sera« pričakuje, da bo cerkev radi teh velikih zaslug pomagala fašizmu ukrotiti Slovence, prepovedala slovenskim duhovnikom fašizmu na ljubo poučevati krščanski nauk in pridigati v slovenskem jeziku ter odr stranila iz cerkva na Primorskem še celo slovensko petje in slovensko molitev. Takole zaključuje svoje tri članke, v katerih je z veliko spretnostjo razložil, kakšne gorostasne krivice se godijo Italijanom od strani slovenskih duhovnikov in s kakšno naravnost občudovanja' vredno potrpežljivostjo prenašajo fašisti neznosni položaj inferiornosti, ki jim je po njih vsiljen: »Prav gotovo bo našel fašizem pri višjih cerkvenih oblastih pot do sporazuma, ne radi naše koristi, ampak radi potrebe krajev, kjer je italijanščina uradni jezik, ki se širi z vedno širšim razmahom. Fašizem, ki je v Italiji zopet upeljal najiskrenejšef?) spoštovanje do cerkve, sme od svoje strani zahtevati, naj se cerkev ne ustavlja, čeprav nehote, njegovemu združujočemu koraku v teh krajih, kjer je njegovo delovanje najdelikatnejše in kjer njegov pohod ne nosi k zmagi le pravo, ampak tudi vero Rima.«
Slovenski duhovniki izgnani iz šole.
V poudeljek, 1. oktobra se je na Primorskem pričelo šolsko leto 1928-29. K šolski maši so bili pismeno povabljeni vsi gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki. Prav ta dan se je bliskovito razširil po deželi glas, da je bil slovenskim duhovnikom prepovedan vstop v šolo. Nekaj dni pred pričetkom šolskega leta so se sestali krajevni šolski nadzorniki (didaktični ravnatelji); nato je vsak ravnatelj sklical svoje učitelje in jim naročil, naj povedo duhovnikom, da ne smejo več v šolo do nadaljne odredbe. To se je zgodilo po vsem Goriškem. Duhovniki niso prejeli pismenega obvestila; gospodje ravnatelji jih pač ne smatrajo tega vredne. V nekaterih krajih je šolsko leto pričelo že 15. septembra in šolski voditelji so sami jiovabili duhovnike, naj pridejo v šolo. Te dni pa je prišla imenovana prejKived za vse duhovnike. Duhovniki so se morali pokoriti. Večina je pričela takoj poučevati veronauk v cerkvi. — Ni mogoče reči z gotovostjo, kakšna bo odredba, na katero morajo čakati duhovniki. Na južnem Tirolskem je nemški veronauk delinitivno odpravljen in še te dni je fašistovski tajnik v Bocnu Gia-rratana odločno izjavil, da se fašizem v tem pp-gledu ne more umakniti. Po sestanku fašislovskih tajuikov v Gorici je postalo še bolj verjetno, da bo jxidobeu ukrep sledil tudi za Primorsko. V Istri lx>učujejo verstvo že nekaj let po večini italijanski učitelji. Na prebivalstvo je (o novo nasilstvo napravilo porazen vtis. Starši se po pravici bojijo za svoje otroke. Italijanske šole in zloglasnih vrtcev otroci sploh ne jemljejo resno; do učiteljev nimajo absolutno nikakega spoštovanja. Taka šola ne more vzgojiti dobrega otroka. Otroci zgubijo polagoma sjx)štovanje tudi do lastnih staršev, dokler jim nazadnje ne spuhti še tisto malo morale, ki jim jo je mogla vcepiti mati. In tem otrokom se je danes odtegnila še Kristusova beseda!
Za Slovenca ni dela. Ob vipavski železnici se širijo |X3staje, gradijo se veliki nasipi in novi mostovi. Delavstvo je jx> ogromni večini italijansko. Prav tako se godi v Istri. Pri popravljanju pazin-ske železnice ni kruha za revnega Istrane. Širijo se postaje v Cerovlju in Borutu. V začetku je bilo nastavljenih več domačih zidarjev. Zaslužili so dnevno po 22 lir. Danes so vsi zidarji odpuščeni. Na njihovo mesto so prišli zidarji iz Italije. V Cerov-ljali jih dela okoli 60 in dobivajo po 35 lir pa dan. Le pomožnih delavcev je nekaj Hrvatov. V Borutu, kjer so v teku še bolj obsežna dela, tudi ni mesta za Hrvate. — Po vsem tem si je lahko misliti, kaj se Slovencem in Hrvatom obeta od nafiovedamh javnih del, ki naj bi dala zaslužka po suši prizadetim kmetom. Slovan mora v Ameriko, na njegovo zeniljo prihaja (ujec. Poudariti je treba, da javna jx)djetja boljše plačajo Italijane, da lahko vztrajajo v teh krajih, medtem ko bi domačini, ki živijo v družini, lahko ceneje delali. To je zopet nov dokaz, kako se kolonizacija Primorske sistematično nadaljuje.
Preiskave v Brdih. V Njivicah so karabinerji napravili hišno preiskavo pri bratrancih Francetu in Karlu Kraščku. Našli so pri njih pravila razpu-ščenega prosvetnega društva »Svoboda«, več leposlovnih knjig in društveno zastavo. Na podlagi seznama bivših članov omenjenega društva so karabinerji preiskali tudi hiše Antona Simčiča, Ivana Le-nardiča in Josipa Štekarja. Tudi pri teh so našli nekaj leposlovnih knjig. Karabinerji smatrajo vse te knjige čisto leposlovnega značaja za »panslavi-stične« in so radi tega vse omenjene fante ovadili sodnijski oblasti kot protidržavne agitatorje. Zaplenili so tudi vse knjige.
Aretacije v Gorici. Policija nadaljuje z aretacijami radi umora policijskega konfidenta Kogeja. V Števrjanu je bil aretiran I. Boštjan, v Št. Petru sedlar Andrej Leban. Do danes je aretiranih okoli 40 oseb. Zadostuje, da je kdo poznal komunista Breganta, ki je Kogeja ubil, pa pride pod ključ. Aretacije so naravno zbudile med prebivalstvom veliko razburjenje. Ljudi se je polotil strah, ker n? pred škodoželjnimi ovaduhi nikdo več varen.
Kovine
v London, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.875—64.9375, tri mescce 65.3125—65.375. Cin: per kasa 219—219.25, tri mesecc 216.5—216.75. Svinec: bližnji 22.125, tuji 21.875. Cink: bližnji 24, tuji 24.1875. Živo srebro: 23—23.5. Srebro: 26.75 do 26.8125. Zlato: 84.11.5.
Žito
Budimpešta. Tcndenca: čvrsta. Pšenica: okt. 26.42—26.40, zakti. 26.40—26.42, marec 28.86 do 28.888, zaklj. 28.86—28.88, mai 29.64—29.62, zaklj. 29.56- 29.58; rž: okt. 25.52—25 46, zaklj. 25.46 do 25.48, ni are c 27.74—27.66, zaklj, 27.66—27.68; koruza: maj 29.74—29.80, zaklj. 29.80—29.82, julii 30.46—30.44.
Hmelj
Niirnberg, 12. okt. (Tel. Slov.«) Na trg nI bilo pripeljanega nič novega blaga. Prodanih je bilo r>0 bal po sledečih cenah: gorski hmelj 200, virtemberški 200 220, Hallertau 200. Razpolože-
nji
zelo miniti.
Dunajska vremenska napoved: lzpreme-tiljivo.