URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 28	Ljubljana, četrtek 20. septembra 1979	Cena 26 dinarjev	Leto XXXVI
1291.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) in 2- člena odloka o uporabi sredstev solidarnosti za delno izpolnitev obveznosti SR Slovenije do območij, ki jih je prizadel potres v SR Cmi gori (Uradni list SRS, St. 25-1170/79) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarno-sti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni •ist SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. septembra 1979 spreje'
SKLEP
0 vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občine vplačajo račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Služ-1 družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so Po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov Sredstev solidarnosti in se po določbah 20. člena za-°na o oblikovanju sredstev solidarnosti za odprav-Janje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. -114/75 in 8-487/78), vodijo na posebnih računih ob-ln Pri Službi družbenega knjigovodstva oziroma na Posebnih računih pri organizacijah združenega dela:
.,	— organizacije združenega dela 80% sredstev so-
darnosti, obračunanih po zaključnem računu za leto '8 in 25 % zneska obračunanih prispevkov solidar-n°sti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1979;
— občine 80% sredstev solidarnosti, obračunanih P° zaključnem računu za leto 1978 in 25 % zneska Plačanih sredstev solidarnosti na posebne račune ob-o‘o pri Službi družbenega knjigovodstva ,v obdobju !• januarja do 15. septembra 1979.
za .?re<*stva ^ prejšnjega odstavka vplačajo organi-^ c i® združenega dela na vplačilne račune pri Službi steZhene8a knjigovodstva, občine pa na račun sred-v solidarnosti SR Slovenije do 15. oktobra 1979.
II
r, ?a sklop začne veljati naslednji dan po objavi v sadnem listu SRS.
št- 402-15/78
Ljubljana, dne 13. septembra 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
1292.
Na podlagi 21. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68, 14/69, 31/72 in 18/74) in tretjega odstavka 15. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) ter drugega odstavka 6. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27/76 in 4/79) izdaja predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
ODREDBO
o časovni razporeditvi zimskih šolskih počitnic in začetku pouka v drugem polletju šolskega leta 1979/80
1
V šolskem letu 1979/80 so zimske šolske počitnice razporejene v dveh rokih in sicer:
—	za učence osnovnih in srednjih šol občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik in Maribor trajajo zimske počitnice od ponedeljka 14. januarja do sobote 26. januarja 1980, za učence osnovnih in srednjih šol vseh ostalih občin v SR Sloveniji pa trajajo zimske počitnice od ponedeljka 28. januarja do sobote 9. februarja 1980.
—	za učence zaključnih razredov poklicnih šol z izmenično organizacijo teoretičnega in praktičnega pouka v občinah, kjer trajajo zimske počitnice od 28. januarja do 9. februarja 1980, se konča pouk v petek
18.	januarja 1980.
2
Osnovne in srednje šole, ki na Prešernov dan 8. februarja zaradi zimskih počitnic ne bodo imele pouka, organizirajo kulturne aktivnosti v počastitev tega dne en dan v prvem tednu pouka v drugem polletju.
3
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-3/79
Ljubljana, dne 10. julija 1979.
Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in Izobraževanje Majda Poljanšek 1. r.
129&
Na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
PRAVILNIK
■a katastrsko klasifikacijo zemljišč
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo merila, način in postopek za katastrsko klasifikacijo zemljišč.
Katastrska klasifikacija zemljišč obsega uvrščanje zemljišč v katastrske kulture in v katastrske razrede ter njihovo evidentiranje v zemljiško-katastrskem operatu.
2.	člen
Katastrska klasifikacija se opravi po enotnih osnovah in v enotnem sistemu v okviru katastrskega okraja.
Katastrski okraj je temeljna teritorialna enota za katastrsko klasifikacijo.
Katastrski okraj obsega katastrske občine, ki so med seboj teritorialno povezane in, ki tvorijo celoto glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
3.	člen
V katastrsko kulturo se uvrsti vsako zemljišče, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: proizvodno sposobno zemljišče), in ki se dejansko ne uporablja v druge namene.
4.	člen
Proizvodno sposobno zemljišče, ki je po veljavnem načrtu za urejanje prostora namenjeno za gradnjo, se uvršča v katastrsko kulturo vse dotlej, dokler na njemu ni sprememb, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost.
5.	člen
Katastrske kulture. so: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, travniki, barjanski travniki, pašniki, trstičja, gozdne plantaže in gozdovi.
6.	člen
Glede na proizvodno sposobnost zemljišč se v mejah katastrskega okraja določi za vsako posamezno katastrsko kulturo ustrezno število katastrskih raz-. redov, vendar največ osem.
Proizvodna sposobnost zemljišč se ugotavlja glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo.	,
Kot naravni in gospodarski pogoji po prejšnjem odstavku so mišljeni: rodovitnost tal, vpliv klime na rodovitnost, nagib, razgibanost zemljišča, vodne razmere, dostopnost zemljišča, oddaljenost zemljišča od pomembnejših gospodarskih središč in možnosti za uporabo mehanizacije pri obdelavi.
II.	MERILA ZA UVRŠČANJE ZEMLJIŠČ , V KATASTRSKE KULTURE
7.	člen	/
Proizvodno sposobna zmljišča se uvrščajo v posamezne katastrske kulture po naslednjih merilih:
1.	V njive se uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo poljščine, jagodičje (jagode, ribez, maline in podobno), detelja, sadike sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ali grmičevja, sadike vinske trte in sadike hmelja.
V njive se uvrščajo tudi zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine, če se po določbah 2. točke tega člena taka zemljišča ne uvrščajo v vrtove.
2.	V vrtove se uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno re<jno namakanje.
3.	V plantažne sadovnjake se uvrščajo zemljišča, ki so strnjeno posajena s sadnim drevjem tako, da se lahko z uporabo mehanizacije intenzivno oskrbujejo po sodobnih sadjarskih načelih (zimska in letna škropljenja, oskrba tal, gnojenje, odvažanje pridelka in podobno), in če obsegajo več kot 1000 m2 površine.
4.	V ekstenzivne sadovnjake se uvrščajo s sadnim drevjem posajena zemljišča, ki se po merilih iz 3. točke tega člena ne dajo uvrstiti v plantažne sadovnjake.
5.	V vinograde se uvrščajo zemljišča, ki so posajena s plemenito ali samorodno vinsko trto.
6.	V hmeljišča se uvrščajo zejnljišča, na katerih se goji hmelj.
7.	V travnike se uvrščajo zemljišča porasla s travo, ki jo je možno ekonomično kositi vsaj enkrat letno.
Pri presoji stopnje ekonomičnosti košnje se upoštevata sposobnost tal za prirast trave in možnost uporabe kosilnic.
8.	V barjanske travnike se uvrščajo s travo in močvirsko preslico porasla zemljišča, ki so na organskih ali mineralno organskih tleh, v katerih nivo talne vode v teku leta pogosto dosega površino tul.
9.	V pašnike se uvrščajo zemljišča porasla s travo, ki je ni mogoče ekonomično kositi zaradi slabega prirasta, strmine, skalovitosti ali nedostopnosti zemljišča, možno pa jo je uporabiti za pašo.
V	pašnike se uvrščajo tudi zemljišča, ki so delno ali popolnoma zaraščena z grmovjem, brinjem, robido in podobnimi rastlinami brez gospodarske vrednosti, če po svoji kakovosti niso sposobna za njivsko ah travniško rabo.
V	pašnike se uvrščajo tudi s travo porasla ženi' Ijišča, ki imajo po tem pravilniku značaj travnika, če se uporabljajo kot stalna tekališča za živino; tako zemljišče se uvrsti v pašnik do 5000 m2 površine, presežek nad 5000 m2 pa se uvrsti v travnik.
10.	V trstičja se uvrščajo močvirna zemljišča, na katerih rastejo trstike ali druge močvirne rastline, ki jih je možno uporabiti v gospodarske namene.
11.	V gozdne plantaže se uvrščajo kmetijska zemljišča, ki so posajena s hitrorastočimi listavci za Pri' dobivanje lesa (kot so topol in podobno).
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se drevoredi hitrorastočih listavcev ne uvrščajo v gozdne plantaže, temveč v katastrsko kulturo zemljišča, ha katerem se nahajajo.
12.	V gozdove se uvrščajo zemljišča, ki so strnjeno porasla z gozdnim drevjem.
V	gozdove s uvrščajo tudi gozdne poseke, ki se ne obdelujejo oziroma, ki se ne kosijo ter preseke P°d žičnicami in elektrovodi, če so ožje od 5 m; če so Pre' seke širše od 5 m, se uvrstijo v pašnik.
8.	člen
Na strnjenem zemljiškem kosu istega lastnik? oziroma uporabnika (v nadaljnjem besedilu — lastnj' ški zemljiški kos), na katerem je več delov zemlji563
z različnimi kulturami, se vsak tak del uvrsti v ustrezno katastrsko kulturo glede na dejansko stanje le, če obsega več kot 200 m! površine.
Ce del zemljišča iz prejšnjega odstavka ne presega 200 m2 površine, se v okviru lastniškega zemljiškega kosa uvrsti v katastrsko kulturo sosednjega dela zemljišča, ki presega 200 m* površine, in čigar katastrska kultura mu je po katastrskem dohodku najbližja; če na sosednjem zemljjšču ni katastrske kulture, se pa uvrsti v vrsto rabe tega sosednjega zemljišča.
V primeru, ko nobeden od delov lastniškega zcm-l.i iškega kosa iz prvega odstavka tega člena ne obsega več kot 200 m2 površine, se vsi taki deli zem-Ijašča uvrstijo v katastrsko kulturo dela z naj večjo Površino.
Zemljišča pod stalnimi rastlinjaki sc ne glede na njihovo površino uvrščajo v vrtove, če izpolnjujejo ostale pogoje iz 2. točke prejšnjega člena.
9.	člen
Deli proizvodno sposobnega zemljišča, ki so na lastniškem zemljiškem kosu, na katerem stoji stanovanjska hiša, in ki skupaj ne presegajo 400 m! površne, se ne uvrstijo v katastrsko kulturo, temveč v
dvorišče.
Ce je v primerih iz prejšnjega odstavka skupna Površina delov proizvodno sposobnega zemljišča večja °d 400 m2, se taki deli uvrstijo v ustrezno katastrsko kulturo skladno z določbami 7. in 8. člena tega pravilnika.
10.	člen
Deli nerodovitnega zemljišča (pečine, močvirje, v°de in podobno), ki so na pašnikih, barjanskih trav-nikih, trstičjih in gozdovih v kosih manjših od 200m2, na zemljiščih z ostalimi katastrskimi kulturami pa v kosih manjših od 100 m2, se uvrstijo v katastrsko kulturo zemljišča, na katerem se nahajajo: zmanjšana proizvodna sposobnost takih zemljišč s katastrsko kul-luro se upošteva ob določitvi katastrskega razreda.
11.	člen
Ce je na posameznem zemluišču več med seboj Pomešanih katastrskih kultur, med katerimi ni mo-^oee določiti meje, se površine posameznih katastrskih 'Ultur določijo z oceno-
Za oceno površine zemljišča s katastrskima kultu-rama ekstenzivni sadovnjak in gozd se v primerih lz Prejšnjega odstavka upošteva površina zemljišča P°d krošnjami drevja.
12.	člen
. Obračališča na zemljiščih, ki se uporabljajo pri deiavi njiv, plantažnih sadovnjakov, vinogradov in rneljišč se uvrstijo v katastrsko kulturo teh zemljišč.
13.	člen
Zemljišča pod opuščenimi njivami, vrtovi, h melj i-j. l’ sadovnjaki in vinogradi se uvrščajo v katastrsko je* lUr0 g^ede na značilnosti, ki so jih imela, prodno doki 3 °Pu®^ena njihova obdelava in to vse dotlej, tUreer nc pridobijo značilnosti druge katastrske kul-
se ^etnlji5ča, na katerih je bila izvršena melioracija, stan^stijo v katastrsko kulturo glede na dejansko J° neposredno po izvršeni melioraciji; za tako
ugotovljene katastrske kulture pa sc mora v petih letih po izvršeni melioraciji opraviti revizija katastrske klasifikacije po določbah 31. do 34. člena tega pravilnika.
III.	OSNOVE ZA KATASTRSKO KLASIFIKACIJO
14.	člen
Osnove za katastrsko klasifikacijo za vsak posamezen katastrski okraj tvorijo:
1.	vrste katastrskih kultur;
2.	število katastrskih razredov za vsako posamezno katastrsko kulturo;
3.	vzorčne parcele za vsak razred vsake katastrske kulture.
Osnove iz prejšnjega odstavka določi za vsak posamezen katastrski okraj Geodetska uprava SR Slovenije z odločbo.
15.	člen
Vrste katastrskih kultur v katastrskem okraju se določijo glede na zastopanost posameznih katastrskih kultur, ki so običajne v posameznem katastrskem okraju«
16.	člen
Glede na raznolikost naravnih in gospodarskih pogojev za proizvodnjo se za vsako posamezno katastrsko kulturo določi ustrezno število katastrskih razredov.
Katastrski razredi za posamezno katastrsko kulturo se določijo tako, da se zemljišča, ki imajo najboljše naravne in gospodarske pogoje za proizvodnjo, uvrstijo v prvi razred, neposredno slabša v drugi razred in tako naprej do naj slabšega razreda.
17.	člen
Za vsak razred vsake katastrske kulture se določi po najmanj ena vzorčna parcela v katastrskem okraju; število vzorčnih parcel je odvisno od velikosti katastrskega okraja in od raznolikosti njegovih narav, nih in gospodarskih pogojev za proizvodnjo.
Za vzorčno se določi parcela:
1.	ki je povprečne velikosti in povprečno proizvodno sposobna v okviru svojega razreda,
2.	ki se praviloma nahaja v večjem kompleksu parcel iste katastrske kulture in razreda,
3.	ki je praviloma po vsej svoji površini enako proizvodno sposotiha.
18.	člen
Podatki o osnovah za katastrsko klasifikacijo se evi* dentirajo v posebnem elaboratu (v nadaljnjem besedilu: operat o osnovah za katastrsko klasifikacijo), ki se izdela in vzdržuje za vsak posamezen katastrski okraj.
Operat o osnovah za katastrsko klasifikacijo obsega :
1.	pregled vrst katastrskih kultur in števila katastrskih razredov po posameznih katastrskih kulturah;
2.	opis naravnih pogojev (reljefa, klime, matične podlage, talnih razmer) in njihove primernosti za kmetijsko in gozdno proizvodnjo;
3.	opis gospodarskih pogojev za kmetijsko in gozdno proizvodnjo ter značilnosti in obseg te proizvodnje;
4.	seznam vzorčnih parcel, ki obsega za vsako vzorčno parcelo naslednje podatke;
a)	občina in katastrska občina, v kateri leži parcela; številka, kultura, razred, površina in katastrski dohodek parcele; indikacije o lastniku oziroma uporabniku parcele;
b)	opis tal (z opisom talnega profila in 'z analitskimi podatki), klime, mikroklime in reljefa na parceli; opis pogojev za uporabo mehanizacije na parceli; oddaljenost parcele od naselja;
5.	grafični prikaz lokacije vzorčnih parcel na topografski karti merila 1:50.000;
6.	izvleček katastrskega načrta za vsako vzorčno parcelo z označbo mesta, na katerem je bil talni profil izkopan in opisan.
19.člen
Poleg podatkov iz 4. točke prejšnjega člena se v seznamu vzorčnih parcel vpišejo za vsako vzorčno parcelo tudi podatki, ki so značilni za katastrsko kulturo, v katero je uvrščena, in sicer:
1.	za njive: delež posevkov v kolobarju;
2.	za vrtove: način namakanja, gojenja vrtnin ali cvetja;
3.	za plantažne sadovnjake: sadna vrsta, sistem
nasada in razdalja saditve;	>
4.	za ekstenzivne sadovnjake: sadna vrsta in povprečne razdalje saditve;
5.	za vinograde: vrsta trte (cepljena ali samorodna), sistem nasada in razdalja saditve;
6.	za hmeljišča: sistem nasada (hmeljevke ali žične opore);
7.	za travnike: vodne razmere, vrsta trav (sladke, kisle), odstotek plevela, gostota ruše in število košenj;
8.	za barjanske travnike:	odstotek močvirske
preslice';
9.	za pašnike: vodne razmere, vrsta trav, odstotek nerodovitnega zemljišča in odstotek zaraščenosti z grmovjem, robido in podobno;
10.	za trstičja: ali so trajno ali občasno v vodi ter
gostota in čistost trsja (pomešanost z rogozo);	'
11.	za gozdne plantaže: drevesna vrsta in razdalje, saditve;
12.	za gozdove: vrsta gozda, možnosti za spravilo lesa in odstotek nerodovitnega zemljišča.
20.	člen
Operat o osnovah za katastrsko klasifikacijo izdela in vzdržuje za vse katastrske okraje v SR Sloveniji Geodetska uprava SR Slovenije.
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ) uporablja za potrebe vzdrževanja zemljiškega katastra en izvod seznama vzorčnih parcel (4 točka 18. člena tega pravilnika).
21.	člen
Vzdrževanje operata o osnovah za katastrsko klasifikacijo obsega ugotavljanje sprememb v podatkih operata glede na dejansko stanje v naravi in njihovo izvedbo v operatu.
Spremembe po prejšnjem odstavku glede vrst katastrskih kultur in števila razredov po katastrskih kulturah ter glede določitve novih oziroma opustitev obstoječih vzorčnih parcel ugotavlja Geodetska uprava SR Slovenije z odločbo, s katero odreja tudi njihovo izvedbo v operatu za katastrsko klasifikacijo.
22.	člen
Občinski geodetski organi so dolžni vsakih 5 let opraviti na svojem območju pregled skladnosti podatkov v seznamu vzorčnih parcel s stanjem v naravi in o vsaki ugotovljeni spremembi obvestiti Geodetsko upravo SR Slovenije.
Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni obvestiti Geodetsko upravo SRS tudi o vsaki spremembi glede vzorčnih parcel, ki jo ugotovijo ob rednem poslovanju za vzdrževanje zemljiškega katastra.
IV.	IZVEDBA KATASTRSKE KLASIFIKACIJE
23.	člen
Katastrska klasifikacija se mora opraviti neposredno po izvršeni zemljiško-katastrski izmeri ob izdelavi zemljiškega katastra na območjih, kjer ta še ne obstoji.
Katastrska klasifikacija se mora opraviti tudi na območjih, za katera se ugotovi, da osnove za katastrsko klasifikacijo niso več v skladu z dejanskimi naravnimi in gospodarskimi pogoji za kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
O izvedbi katastrske klasifikacije v smislu prejšnjih odstavkov odloča Geodetska uprava SR Slovenije v skladu s srednjeročnim programom geodetskih del iz republiške pristojnosti.
24.	člen
Strokovno-operativna dela za izvedbo katastrske klasifikacije smejo opravljati le diplomirani inženirji agronomije oziroma gozdarstva, vsak za svoje področje.
25.	člen
Katastrska klasifikacija se opravi tako, da se P° merilih in pogojih, predpisanih s tem pravilnikom določi vsaki posamezni’ parceli na proizvodno sposobnem zemljišču ustrezna katastrska kultura in katastrski razred v primerjavi s tisto vzorčno parcelo, ki ji je glede na naravne in gospodarske pogoje za proizvodnjo najbo'j podobna.
Na območju, kjer se izvaja revizija katastrske klasifikacije ob komasaciji kmetijskih zemljišč, se katastrski razredi parcel določijo tudi s primerjavo z dodatnimi vzorčnimi parcelami, ki se posebej določijo izključno za namene vrednotenja zemljišč komasacijskega sklada.
26.	člen
Če zemljišče z isto katastrsko kulturo, ni enako proizvodno sposobno na celi površini parcele in če se meja glede tega ne da smotrno ugotoviti, se taki parceli določi katastrski razred ob upoštevanju njene povprečne proizvodne sposobnosti.
Če je na parceli več delov zemljišča različne proizvodne sposobnosti, in če se meja med njimi da smotrno ugotoviti, se taki parceli za vsak del različne proizvodne sposobnosti določi ustrezen katastrski razred.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se delom parcele z različno proizvodno sposobnostjo ne določi posebej katastrski razred, če taki deli ne presegajo lOOf’ m! pri pašnikih, gozdovih in trstičjih, pri ostalih katastrskih kulturah pa 500 m2 v teh primerih sc katastrski razred parcele določi glede na povprečno Pr0' izvodno sposobnost cele njene površine.
(
27.	člen
Ob izvedbi katastrske klasifikacije se podatki o ugotovljeni katastrski kulturi in katastrskem razredu parcele vpišejo v skico zemljiško-katastrske izmere oziroma v kopijo zemljiško-katastrskega načrta in v poseben seznam parcel.
Poseben seznam parcel iz prejšnjega odstavka se izdela po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika.
23. člen
V skici oziroma načrtu iz prejšnjega člena se označba katastrske kulture vpiše v krogu primernega premera, neposredno zraven kroga pa razred z arabsko številko; označbe za posamezne katastrske kulture so naslednje;
—	njive: »nj«
—	vrtovi: »vr«
—	plantažni sadovnjaki: »psd«
—	ekstenzivni sadovnjaki: »sd<f
—	vinogradi: »vg«
—	hmeljišča: »hm«
—	travniki »tr«
—	barjanski travniki: »btr«
—	pašniki: »pš«
—	trstičja: »trs«
—	gozdne plantaže: »gpd«
—	gozdovi: »gd«.
V.	VZDRŽEVANJE KATASTRSKE KLASIFIKACIJE
29.	člen
Vzdrževanje katastrske klasifikacije obsega ugotavljanje sprememb v katastrski kulturi parcel z ustrezno spremembo razreda in sprememb v katastrskem razredu parcel, ki niso spremenile katastrske kulture, ter njihovo izvedbo v katastrskem operatu.
30.	Člen
Vzdrževanje opravlja občinski geodetski organ na Prijavo lastnika oziroma uporabnika in po uradni dolžnosti po določbah 31. člena tega pravilnika '*
31.	člen
Občinski geodetski organ je dolžan, da skladno j- določbami prvega odstavka 32. člena zakona o zem-J iškem katastru opravi najmanj enkrat v 15 letih v vsaki katastrski občini primerjavo stanja v kata-® rskem operatu s stanjem v naravi glede katastrskih s u tUr in katastrskih razredov ter da ugotovljene Prernembe izvede v katastrskem operatu (v nadplj-em besedilu: revizija katastrske klasifikacije). r Občinski geodetski organ je tudi dolžan, da opravi Ui^° katastrske klasifikacije ob izvedbi nove zem-JUko-katastrske izmere na območju, za katero ob-zemljiški kataster, če revizija ni bila pred tem ^ Pravljena v zadnjih desetih letih; če je bila pred opravljena revizija v zadnjih desetih letih, se v red; navedenem primeru spremenijo katastrski raz-ku’t ^sttb parcel, ki so spremenjene v katastrski * Uri ali pa zaradi napak predhodne revizije.
32.	člen
Člen-^6 Elec*e na določbe drugega odstavka prejšnjega sifP ae mora vselej opraviti revizija katastrske kla-acije v postopku komasacije kmetijskih zemljišč.
Revizija po določbah prejšnjega odstavka se opravi po programu Geodetske uprave SR Slovenije, ki krije tudi stroške za to.
33.	člen
Ob vzdrževanju katastrske klasifikacije na prijavo lastnika oziroma uporabnika, po uradni dolžnosti in v postopku revizije katastrske klasifikacije se spremeni oziroma na novo določi katastrski razred parcele le v naslednjih primerih:
1.	ob spremembi katastrske kulture;
2.	ko so zemljišča, ki so bila prej evidentirana v zemljiškem katastru kot nerodovitna oziroma kot zelene površine ali pa kot , zemljišča pod gradbenimi objekti, pridobila značaj katastrske kulture;
3.	ko so na zemljišču nastale spremembe, ki vpli. vajo na njegovo proizvodno sposobnost (plazovi, nanosi, erozije, zboljšanje zemljišč zaradi melioracij, onesnaženost zraka, drugačni dostopi do parcele in podbbno);
4.	če se ugotovi napake glede katastrske kulture in razreda v katastrskem operatu.
34.	člen
Določbe 25., 26., 27. in 28. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi v postopku vzdrževanja katastrske klasifikacije.
Ob določitvi novega katastrskega razreda parcele, ki se opravi v postopku rednega vzdrževanja katastrske klasifikacije, mora uradna oseba v zapisniku navesti vzorčno parcelo, po kateri je bil določen nov katastrski razred.
35.	člen
Str^kovno-operativna dela v postopku vzdrževanja katastrske klasifikacije opravljajo diplomirani inženirji agronomije.
Geodetski* strokovnjaki občinskega geodetskega organa lahko, opravljajo strokovno-operativna dela iz prejšnjega odstavka le glede spremembe katastrske, kulture parcele z določitvijo ustreznega katastrskega' razreda in to le v naslednjih primerih:
1.	ob izvedbi parcelacije zemljišč;
2.	po prijavah lastnikov oziroma uporabnikov ali po uradni dolžnosti, vendar na območju, ki ne obsega več kot 10 ha površine.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Dokler ne bodo sprejete ustrezne lestvice katastr-skega dohodka, se plantažni sadovnjaki, hmeljišča, barjanski travniki in gozdne plantaže (v nadaljnjem besedilu: nove katastrske kulture) obravnavajo takole:
—	plantažni sadovnjaki: kot sadovnjaki,
—	hmeljišča: kot njive,
—	barjanski travniki: kot pašniki,
—	gozdne plantaže: kot katastrske kulture, ki so evidentirane v katastrskem operatu.
37.	člen
Parcele, na katerih se ugotovijo, nove katastrske kulture, sc morajo do sprejetja ustreznih lestvic katastrskega dohodka evidentirati tudi v posebnem začasnem seznamu parcel, v katerem se prikažejo vsi
podatki glede nove katastrske kulture; po sprejetju ustreznih lestvic katastrskega dohodka se nove katastrske kulture uvedejo v katastrski operat.
38.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha v SR Sloveniji uporabljati pravilnik o katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 37/69).
SR SLOVENIJA
Občina ........................—
39.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi ddn po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 010-3/12-1979 Ljubljana, dne 9. julija 1979.
Direktor
Geodetske uprave SRS
Milan Naprudnik, dipl. inž. geod. 1. r.
Stran: .............
SEZNAM PARCEL
zajetih s katastrsko klasifikacijo — revizijo klasifikacije
»	'	i,v .	l
Katastrska občina: .......................................
STARO STANJE						NOVO STANJE					List det. št.	OPOMBE
številka parcele	vrsta rabe	raz- red	površina			vrsta rabe	raz- red	površina				
			ha	a	m2			ha	a	m2		
1	2	3		5	6	7	8	9	10	n	12	13
												
												
												
												
DPOMBE:
1.	Podatki o površini v stolpcih 4, 5, 6, 9, 10 in 11 se izpolnijo le pri parcelah z več katastrskimi kulturami ali z več katastrskimi razredi.
2.	Na območjih, kjer ni zemljiškega katastra, se namesto št. parcele vpiše št. lastniškega kosa.
1294.
Na podlagi 7. in 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS. št. 22/76) je skupščina Kulturne ekupnosti Slovenije na svoji seji dne 18. julija 1979 sprejela
SKLEP
o metodologiji elementov in kazalcev za pripravo in sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti za obdobje 1981—1985
"	I
Uporabniki bodo svoje potrebe po kulturnih storitvah, izvajalci pa svojo ponudbo kulturnih storitev izrazili predvsem s pomočjo naslednjih kazalcev:
1.	število sofinanciranih naslovov izdanih knjig;
2.	število knjig na prebivalca temeljne knjižne zaloge v knjižnicah
3.	dotok novih knjig na prebivalca v knjižnicah;
4.	število spomeniškovarstvenih posegov na spomenikih;
5.	število posnetih filmov: dolgometražnih;
kratkih.
6.	število gledaliških, glasbenih, plesnih predstav od tega na gostovanjih;
7.	število likovnih razstav;
^	8. število kulturnih akcij narodnosti v SRS:
italijanske, madžarske;
9.	število akcij pri kulturnem sodelovanju s Slovenci zunaj SR Slovenije;
10.	število kulturnih akcij v okviru medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja;
11.	število skupnih akcij med RTV in drugimi kulturnimi organizacijami;
12.	število št;pendij,
13.	druge naloge in tiste naloge, ki se jih ne da prikazati s statističnimi kazalci, naj bi izvajalci izrazili s pomočjo cene oziroma povračila za opravljeno storitev ali opravljene dejavnosti.
II
Uporabniki bodo razmestitev kulturnih dejavnosti oziroma zmogljivosti izrazili s pomočjo naslednjih elementov:
1.	razširjenost knjižničarske mreže;
2.	mreže zavodov za spomeniško varstvo, arhivov, muzejev (še posebej muzejev NOB);
3.	razširjenost gledaliških, glasbenih, plesnih gostovanj ;
4.	kulturne naložbe;
a)	za nacionalni kulturni razvoj nujno potrebne gradnje,
b)	kulturni domovi v občinskih središčih,
c)	kulturne gradnje na obmejnih območjih,
č) kulturne gradnje na manj razvitih območjih.
III
Sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za Izvedbo kulturnih programov, bodo izrazili predvsem s pomočjo naslednjih elementov:
1.	delež sredstev za izvedbo kulturnih programov v okviru ali po kulturnih skupnostih; od dohodka
tozd, od od;
2.	delež sredstev za izvedbo kulturnih programov Preko neposredne svobodne menjave dela: od dohodka TOZD, od OD.
IV
Izvajalci bodo ceno oziroma povračilo za oprav-ijene storitve oziroma za opravljanje dejavnosti izra-
s pomočjo elementov, opredeljenih v zakonu o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, Št. 17/79).
V
Sklep velja naslednji dan po objavi.
Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije
France Štiglic 1. r„
1295.
..	3 alinei 15. člena zakona o pedagoški službi
iz	R®* SRS, št. 16-146/74), zakona o poklicnem
obraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list _■ št. 26-149/70) je Strokovni svet za vzgojo in izo-razevanje SR Slovenije na 29. seji dne 19. julija 1979 sprejel
SKLEP
Predmetniku in učnem načrtu za izdelovalca tesnil in izdelovalca filtrov
Predpisujemo predmetnik in učni načrt za izdelo-alea tesnil in izdelovalca filtrov.
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nern listu SRS.
St. 87/29-79
Ljubljana, dne 18. avgušta 1979
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc 1. r.
1296.
(Ur- ^ slinei 15. člena zakona o pedagoški službi otrok* **S*	št. 16-146/74), zakona o usposabljanju
Sev *n mja<iostnikov z motnjami v telesnem in du-nem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 spremem-
be in dopolnitve št. 20-133/70 in št. 11-86/73) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 29. seji dne 19. julija 1979 sprejel
SKLEP
o programu prve pomoči in zaščite od 5. do 8. razreda posebnih osnovnih šol za lažje duševno prizadete učence v SR Sloveniji
1
Predpisujemo program prve pomoči in zaščite od
5.	do 8. razreda posebnih osnovnih šol za lažje duševno prizadete učence v SR Sloveniji.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 87/28-79
Ljubljana, dne 18. avgusta 1979.
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc 1. r.
1297.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 spremembe in dopolnitve št. 20-133/70 in št. 11-86/73) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 29. seji dne 19. julija 1979 sprejel
SKLEP
o prilagojenem predmetniku in učnem načrtu za poklic administrator za slepe In slabovidne Centra dr. A.
Križišnika Škofja Loka
1
Predpisujemo prilagojeni predmetnik in učni načrt za poklic administrator za slepe in slabovidne Centra dr. A. Križišnika, Škofja Loka.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 87/27-79
Ljubljana, dne 18. avgusta 1979.
Predsednik strokovnega sveta Stane Kranjc 1. r.
1298.
Na' podlagi 64. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73, 45/73, 29/75 in 14/77) in 4. člena statuta kupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Slove nji iUradni list SRS, št. 34/74) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na svoji seji dne 30. julija 1979 sprejela spremembe in dopolnitve statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, ki v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT
Skupnosti starostnega zavarovanja l»" !ov v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost) je samoupravna interesna skupnost kmetov, ki so na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov na območju SR Slovenije obvezno zavarovani.
V skupnosti zavarovanci (kmetje-zavarovanci in kmetje-upokojenci) na podlagi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ob upoštevanju načel vzajemnosti in solidarnosti ter solidarnostne udeležbe delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, v skladu z zakonom samostojno urejajo, zagotavljajo in določajo pravice in obveznosti ter pogoje, način in sredstva za uveljavljanje teh pravic in obveznosti, ka-kot tudi organizacijo skupnosti, njene organe ter izvajanje zavarovanja.
2.	člen
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
Samoupravni splošni akti skupnosti so: statut, pravilniki, poslovniki in sklepi.
Samoupravni splošni akti skupnosti se sprejemajo po postopku in na način kot ga določa zakon in poslovnik za delo skupščine.
Samoupravni splošni akti skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi dan po objavi, če v splošnem aktu ni drugače določeno.
4.	člen
Zavarovanci te skupnosti na samoupravni podlagi predvsem:
—	določajo tako organizacijo skupnosti, ki omogoča neposredno udeležbo in odločanje kmetov pri zagotavljanju in izvajanju zavarovanja, pri uresničevanju pravic ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za delo skupnosti;
—	skrbijo za ustavnost in zakonitost poslovanja skupnosti;
—	skrbijo za smotrno in racionalno gospodarjenje s sredstvi skupnosti;
—	zagotavljajo učinkovito obveščanje zavarovancev in javnosti o dogajanjih v skupnosti;
—	sodelujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi, organi in organizacijami.
5.	člen
Kadar skupščina skupnosti odloča o pravicah in obveznostih iz starostnega zavarovanja kmetov, je dolžna predhodno pridobiti mnenja in stališča zavarovancev po načelih delegatskega sistema.
6.	člen
Za zagotovitev enotnosti obravnavanja problematike socialnega varstva se skupnost na podlagi zakona povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v Skupnost socialnega varstva.
7.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
Skupnost ima pečat, ki ima obliko kroga s premerom 23 mm. Pečat ima krožno izpisan napis: »Skup-
nost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji«, v sredini pa »Ljubljana«.^
II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
8.	člen
Skupnost je ustanovljena in organizirana za območje SR Slovenije.
9.	člen
Da se v skupnosti zagotovi uresničevanje, načela sporazumevanja in dogovarjanja in s tem vpliv zavarovancev na delovanje skupnosti ter da se omogoči neposredno odločanje na vseh področjih starostnega zavarovanja kmetov, se v krajevnih skupnostih oblikujejo posebne delegacije kmetov-zavarovancev te skupnosti.
Kadar v krajevni skupnosti ni zadostnega števila zavarovancev za oblikovanje posebne delegacije (najmanj 5), le-ti tvorijo skupno posebno delegacijo z zavarovanci sosednje krajevne skupnosti.
10.	člen
Vsaka posebna delegacija iz prejšnjega člena delegira po enega delegata v zbor delegatov.
Zbor delegatov se oblikuje za vsako občino, razen za občino Ljubljana Center, ki se priključi občini Ljubljana Bežigrad.
11.	člen
Vsak zbor delegatov delegira v skupščino skupnosti praviloma enega delegata.
Glecfe na število zavarovancev v občini delegirajo v skupščino:
1.	konferenca delegatov v občini Murska Sobota — 6 delegatov;
2.	konferenca delegatov v občini Ptuj — 3 delegate,
3.	konferenca delegatov v občinah Brežice, Lenart, Lendava, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah — po 2 delegata.
12.	člen
Pri zavzemanju mnenj in stališč o vprašanjih, ki jih obravnava in 6 njih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih delegacij, ki so j m delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi interesi ter potrebami, vendar so pri svojem glasovanju samostojni.
Delegati so dolžni o 'delu skupščine in svojem delu redno obveščati delegacije, ki so jih delegirale.
Delegati v samoupravnih organih skupnosti imajo pravico dajati predloge, sprožiti vsako vprašanje in predlagati obravnavo kateregakoli vprašanja, ki sodi v pristojnost poslovanja skupnosti ali je z njenim poslovanjem v zvezi.
Delegati so za svoje delo neposredno odgovorni delegacijam, ki so jih delegirale in zavarovancem te skupnosti.
Člani samoupravnih organov skupščine skupnos i so za svoje delo neposredno odgovorni tudi skupščini-
1.	Samoupravni organi skupnosti
13.	člen
Samoupravni organi skupnosti so: skupščina skup nosti, odbor samoupravne kontrole ter odbor za 1J11 sko obrambo in družbeno samozaščito.
a) Skupščina skupnosti
14.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, sestavljena po delegatskem načelu.
Zbori delegatov delegirajo v skladu z 9., 10. in 11. členom tega statuta v skupščino 73 delegatov.
15.	člen
V skupščini se sprejemajo odločitve na podlagi sporazumevanja in usklajevanja mnenj ter stališč o obravnavani problematiki. Odločitev je,sprejeta, ko zanjo glasuje večina vseh delegatov v skupščini.
Postopek sporazumevanja, usklajevanja in odločanja ureja poslovnik skupščine skupnosti.
16.	člen
Skupščina skupnosti skrbi za uresničevanje pravic, nalog in obveznosti starostnega zavarovanja kmetov in v ta namen:
1.	sprejema statut skupnosti in druge splošne akte ter spremembe in dopolnitve le-teh,
2.	sprejema program dejavnosti, s katerim določa in uresničuje politiko starostnega zavarovanja kmetov,
3.	sprejema finančni načrt skupnosti,
4.	sprejema periodične obračune in zaključni ra-^un skupnosti,
5.	sprejema poslovno poročilo skupnosti,
6.	določa prispevno stopnjo za kmete-zavezance Prispevka v skladu z zakonom in ugotavlja prispevne stopnje za solidarnostno udeležbo delavcev v združe-nem delu in drugih delovnih ljudi,
7.	upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko uPorabe teh sredstev,
8.	odloča o uvedbi razširjenega zavarovanja, do-J°Ca njegov obseg in način izvajanja ter financiranje,
9.	sklepa družbene dogčvore in samoupravne spo-'azume o medsebojnih pravicah, obveznostih, in odgo-v°vnostih z izvajalci strokovnih, administrativnih, teh-Pičnih in podobnih del za skupnost,
10.	voli in razrešuje predsednika in podpredsedni-a skupščine, predsednika in podpredsednika izvršil-
ne6a odbora ter člane organov skupščine; imenuje stal-P® in občasne organe, odbore ter komisije in jim do-delovna področja,
H. sprejema poslovnik skupščine,
12.	opravlja tudi vse zadeve iz svoje pristojnosti, s tem statutom ali drugim splošnim aktom ni izrec. 0 določena pristojnost kakšnega drugega organa skup-
17.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika in podpred-
^ednika.
del Plc<tsednik skupščine predstavlja skupnost, vodi ki ° *uP^ine ter podpisuje samoupravne splošne akte, Uh sprejema skupščina.
„ h^edsednik in podpredsednik sta za svoje delo od-v°rna skupščini skupnosti.
b) Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe.
Zavarovanci dajejo neposredno in preko delegatov pripombe in predloge ter postavljajo posamezna vprar Sanja konferencam delegatov, skupščini, njenim organom ter strokovni službi.
Samoupravna kontrola nadzira tudi izvajanje sklepov skupnosti, uresničevanje pravic in dolžnosti zavarovancev, racionalno pčrabo sredstev ter gospodarnost poslovanja.
19.	člen
Organ samoupravne kontrole skupnosti je odbor samoupravne kontrole, ki šteje 9 delegatov.
Delegate v odbor samoupravne kontrole delegirajo zbori delegatov tako, da se po en delegat delegira za vsako od naslednjih regij: pomursko, dolenjsko, ljubljansko, obalno-kraško, mariborsko, celjsko, koroško, severno primorsko in gorenjsko.
Odbor samoupravne kontrole izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Delo odbora ureja poseben poslovnik.
c)	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
20.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samoza-^ ščito ima 5 članov.
Odbor sestavljajo po svoji funkciji: predsednik skupščine •skupnosti, predsednik izvršilnega odbora, tajnik skupnpsti ali predstavnik strokovne službe skupnosti ter dva člana skupnosti iz vrst delegatov. Odbor vodi predsednik skupščine skupnosti, nadomešča pa ga predsednik izvršilnega odbora.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti;	^	,
2.	usklajuje obrambne priprave skupnosti z drugimi obrambnimi pripravami na ravni republike ter sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi;
3.	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni upravni organi in drugi organi skupnosti;
4.	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
.7.' skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite;
6.	v soglasju s pristojnimi republiškimi organi določa osebo, ki opravlja posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo;
7.	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne skupnosti, ki opravlja strokovno službo za skupnost ter mu daje navodila za delo. v vojnih razmerah;
8.	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
18.	člen
in /avar°vanci nadzorujejo delo skupščine skupnosti n Jctlih organov ter delo strokovne službe skupnosti 0^ledno in po odboru samoupravne kontrole. stavi-11 .uresni^evanju svoje pravice iz prejšnjega od-Seto va . *majo zavarovanci pravico in dolžnost, da so anJeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti,
2.	Organi skupščine skupnosti
21.	člen
Organi skupščine skupnosti so: izvršilni odbor ter drugi odbori in komisije, katerim določi pristojnosti in področja delovanja skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
Izvršilni odbor
22.	člen
izvisnim organ skupščine skupnosti je izvršilni odbor, ki šteje 9 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti na predlog zborov delegatov po regijskem načelu iz 19. člena tega statuta.
23.	člen
Izvršilni odbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti.
Predsednik izvršilnega odbora opravlja funkcije poslovodnega organa, razen v primeru, če skupnost imenuje tajnika skupnosti.
Predsednik in podpredsednik izvršilnega odbora sta neposredno odgovorna skupščini skupnosti.
24.	člen
izvršilni odbor skupščine skupnosti:
1.	skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti in posamičnih sklepov skupščine;
2.	spremlja pravilno uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz starostnega zavarovanja kmetov;
3.	daje smernice za delo strokovne službe;
4.	v okviru načelnih opredelitev skupščine skup-osti iz sporazuma v členu 17. točka 9, določa sredstva
za delo strokovne službe;
5.	skrbi za povezovanje in sodelovanje jned skupščino skupnosti in zbori delegatov;
6.	pripravlja gradivo za razprave na zborih delegatov in za seje skupščine skupnosti;
7.	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
3.	Tajnik skupnosti
25.	člen
Skupnost ima lahko tajnika.
Tajnika imenuje skupščina skupnosti za dobo štirih let in je po preteku te dobe laEko ponovno imenovan. .
Tajnik je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Tajnik skupnosti opravlja dela in naloge poslovodnega organa skupnosti.
Za tajnika je lahko imenovan kandidat, ki ima visokošolsko izobrazbo, ustrezne delovne izkušnje in moralnopolitične vrline ter izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje.
III.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH, ADMINISTRATIVNIH, TEHNIČNIH IN PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
26.	člen
Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela za skupnost opravlja strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: strokovna služba).
Strokovna služba oblikuje za potrebe skupnosti starostnega zavarovanja kmetov posebno organizacijsko enoto, ki poleg svojega strokovnega dela s področja starostnega zavarovanja kmetov koordinira dela, ki jih za skupnost opravljajo druge organizacijske enote.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in strokovno službo ureja samoupravni sporazum.
Skupnost lahko po potrebi poveri opravljanje del iz prvega odstavka tega člena tudi drugim organizacijam ali skupnostim.
IV.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
IZ STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV’
27.	člen
O pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov odločajo in izdajajo posamične samoupravne akte:
1.	odbori za uveljavljanje pravic;
2.	odbor za varstvo pravic.
Odbore iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina skupnosti.
S posebnim sklepom določi skupščina skupnosti število, sestavo odborov in njihovo krajevno pristojnost.
28.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic se začne na zahtevo zavarovanca.
Zahteva za začetek postopka za uveljavitev pravic iz starostnega zavarovanja kmetov se lahko vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri skupnosti ali njeni strokovni službi.
29.	člen
Skupnost mora izdati posamičen samoupravni akt o pravici iz starostnega zavarovanja kmetov v dveh mesecih od prejema zahteve.
Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče odločiti v roku iz prejšnjega odstavka, mora biti zavarovanec obveščen o vzroku, zaradi katerega ni mogoče odločiti v tem roku, In o novem roku, v katerem bo odločeno. Ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Ce odbor za uveljavljanje pravic o zahtevi ne odloči v roku iz prejšnjih dveh odstavkov, ima zavarovanec pravico zahtevati varstvo svoje pravice pri odboru za varstvo pravic.
Zavarovanec lahko v roku 30 dni po prejemu posamičnega samoupravnega akta, ki ga je izdal odbor za uveljavljanje pravic zahteva varstvo pravice pri odboru za varstvo pravic. Varstvo svoje pravice lahko uveljavlja zavarovanec tudi, če o zahtevku ni bil izdan posamičen akt v roku iz 1. in 2. odstavka tega člena.
30.	člen
Posamičen samoupravni akt o pravici iz starostnega zavarovanja kmetov je dokončen, ko zoper njega ni več mogoča zahteva za varstvo pravic v skupnosti.
Dokončen posamičen samoupravni akt sc sme raZ' veljaviti ali spremeniti z novim posamičnim samoupravnim aktom:
1.	če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na Pra' vico zavarovanca, ta dejstva pa so nastala po izdaji posamičnega samoupravnega akta;
2.	če je bilo o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je za zavarovanca ugodnejše;
3.	če je bil s prvim posamičnim samoupravnim aktom prekršen materialni zakon v škodo zavarovanca;
4.	če se potem, ko je izdan posamični samoupravni akt, zoper katerega ni več možno zaradi poteka roka zahtevati varstvo pravice oziroma sodnega varstva, zve za nova dejstva ali pa najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljat do drugačne rešitve, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku-
31.	člen
Pravica po posamičnem samoupravnem aktu iz Prejšnjega člena gre od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je zavarovanec predlagal spremembo oziroma razveljavitev prejšnjega posamičnega samoupravnega akta, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji posamičnega samoupravnega akta, če je bil postopek uradno uveden.
Ce se izda posamični samoupravni akt po 1. in 4. točki 30. člena tega statuta, se za izdajo novega posamičnega samoupravnega akta uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka.
32.	člen
Zoper odločitev odbora za varstvo pravic > lahko zavarovanec v 30 dneh od prejema rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela Pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starost-nega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
Pred tem sodiščem lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo tudi, če v roku 2 mesecev ni odločeno 0 njegovi zahtevi za varstvo pravic.
33.	člen
Posamičen samoupravni akt o priznanju pravice iz starostnega zavarovanja kmetov se začne izvrševati takoj, ko je izdan.
34.	člen
Pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov se izplačuje upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev, če upravičenec vloži zahte-htevo v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev. Če vloži zantevo po preteku šestih mesecev po izpolnitvi pogo-iev, se mu pokojnina izplačuje za šest mesecev nazaj, računano od prvega dne naslednjega meseca po vložit-vi zahteve.
35.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov v skupnosti podrobneje ureja v skla-du z zakonom in tem statutom poseben pravilnik o po-Stopku.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Določbe 9., 10., 11. in 14. člena tega statuta se °odo uporabljale v naslednjem mandatnem obdobju.
takrat se uporabljajo določbe statutarnih sklepov, t jih je sprejela skupščina skupnosti dne 31. 3. 1978.
37.	člep
Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati sta-ut Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za ob-j^očje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 34/74) ter sta-utarni sklepi, ki jih je sprejela skupščina skupnosti dne 31. 3. 1978.
38.	člen
Skupnost mora sprejeti pravilnik iz 35. člena sta-a ter izvoliti odbore za uveljavljanje in varstvo ^Javic do 31. 12. 1979. Do uveljavitve pravilnika iz 35. ctla se Slede postopka uporabljajo dosedanji predpisi.
39.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Urad-m listu SRS.
St. 03060-264/24-1979 Liubljana, dne 30. julija 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik , Jože Pikelj 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
1299.
Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in soglasja skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skupščine skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Zagorje na skupni seji obeh zborov sprejele SKLEP
o zagotavljanju sodnega varstva v sporih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov pri posebnem sodišču združenega
dela skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
1.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina skupnosti) ugotavlja, da je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji dala soglasje, da njuno posebno sodišče združenega dela nudi na prvi stopnji sodno varstvo v sporih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Sodišče združenega dela iz -1. člena tega sklepa odloča na prvi stopnji o naslednjih sporih s področja zdravstvenega varstva:
1.	v zvezi z združevanjem in porabo združenih sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti;
2.	v zvezi z dogovorjenimi nalogami v okviru regionalne zdravstvene skupnosti;
3.	ki izvirajo iz svobodne menjave dela v okviru občinskih oziroma regionalnih zdravstvenih skupnosti;
4.	v zvezi s pravico delovnih ljudi in občanov, da ustanovijo občinske oziroma regionalne zdravstvene skupnosti, ali se iz njih izločijo, dalje spori v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnostih oziroma statusni spori nasploh;
5.	v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem samoupravnega, strokovnega ter finančnega nadzora nad delom zdravstvenih organizacij združenega dela in zdravstvenih delavcev;
6.	v zvezi z uveljavljanjem pravic ter obveznosti iz zdravstvenega varstva in v zvezi z uveljavljanjem statusa upravičenca do denarnih dajatev oziroma do pravic iz socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom;
7.	v zvezi z določanjem posameznih zavezancev plačevanja prispevkov;
8.	v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, sklenjenih v občinskih oziroma regionalni zdravstveni skupnosti.
3.	člen
Pri-odločanju o sporih na prvi stopnji iz prejšnjega člena tega sklepa sodišča uporablja določbe sklepa
o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji razen člena 11 (Uradni list SRS, št. 7/77).
4.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti glede povračila za delo sodišča se bosta sodišče in občinska zdravstvena skupnost posebej dogovorila.
5.	člen
Sodišče združenega dela prične z delom za občinsko zdravstveno skupnost 1. oktobra 1979.
6.	člen
Ta sklep začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 022-5/77
Ljubljana, dne 18. julija 1979
Podpisnice
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritev samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980, so delavci v združenem delti, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center na seji dne 29. maja 1978 in Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik na seji dne 6. novembra 1978 sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (prečiščeno besedilo)
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana Center in Kamnik (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem samoupravnim sporazumom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva si delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) zagotavljajo v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami in dohodkovnimi možnostmi z združevanjem sredstev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), v občini, regiji in republici.
2.	člen
Uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe iz zdravstvenega varstva prek sporazumov o svobodni menjavi delq, ki zagotavlja njihov vpliv na obseg in vsebino zdravstvenega varstva, delavcem na področju zdravstvene dejavnosti pa enak družbenoekonomski položaj z drugimi delavci v združenem delu. y V zdravstvenih skupnostih zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje tudi denarna
nadomestila in povračila v zvezi z zdravstvenim varstvom.
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo in urejajo uporabniki v zdravstveni skupnosti:
—	pravice iz zdravstvenega varstva,
—	denarna nadomestila in povračila,
—	način in pogoje uveljavljanja pravic,
—	solidarnostno združevanje sredstev,
—	vsklajevanje obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi,
—	obveznosti uporabnikov ob uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva,
—	nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti,
—	evidence s področja zdravstvenega varstva.
II.	PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4.	člen
Z združevanjem sredstev v zdravstvenih skupnostih si uporabniki zagotavljajo naslednje oblike zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo,
2.	zobozdravstveno varstvo,
3.	specialistično zdravstveno varstvo,
4.	bolnišnično zdravstveno varstvo,
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje osnovno, di-
spanzersko, specialistično in bolnišnično zdravstvene varstvo,	1
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo,
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili,
9.	^zdravila in kontracepcijska sredstva,
10.	orotpedske in druge pripomočke,
11.	organizirano zdravstveno vzgojo.
1.	Zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje z neposredno menjavo dela
5.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje si s samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela z organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti zagotavljajo:
—	zdravstveno varstvo, s katerim se preprečujejo obolenja delavcev na delu in v zvezi z delom, zagotavljajo varni delovni pogoji, zdravo okolje, preprečujejo in zatirajo nalezljive bolezni v proizvodnji in prometu živil, v šolah, otroških in mladinskih zavodih in v storitvenih dejavnostih;
—	zdravstveno varstvo, s katerim se zagotavlja zdravstvena sposobnost delavcev pred sklenitvijo delovnega razmerja;
—	zdravstveno varstvo izven programa, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti-
6.	člen
Zdravstveno varstvo iz prve alinee 5. člena tega sporazuma obsega:
1.	obdobne zdravstvene preglede delavcev,
—	ki delajo na delih, pri katerih je nevarnos
za poškodbo ali zdravstvene okvare večja,	,
—	od katerih zavisi varnost drugih (npr, poklicu1 vozpiki motornih vozil, železniški prometni delavc.
delavci v živilski industriji in v objektih družbene prehrane, žerjavisti in drugi);
—	z zmanjšano delovno sposobnostjo;
—	s kroničnimi boleznimi, ki se lahko slabšajo zaradi škodljivih vplivov pri delu,
—	učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju po zakonu o poklicnem izobraževanju ter urejanju učnih razmerij;
2.	obdobne preglede delavcev v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni,
—, ko prihajajo pri svojem delu v proizvodnji ali prometu živil v neposredni dotik z živili,
—	zaposlenih v šolah, otroških in mladinskih zavodih,
—	na delu v zdravstveni dejavnosti,
—	na delu v storitvenih dejavnostih;
3.	preglede delavcev, napotenih v tujino v zvezi z delom;
4.	preventivne storitve
—	analize delovnih nalog in opravil glede na delovne razmere,
—	proučevanje vzrokov pogostih obolenj in poškodb delavcev,
- — predlogi in ukrepi za izboljševanje zdravstvenega varstva delavcev,
—	posvetovanja z zdravniško ali invalidsko komisijo o oceni delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe,
—	svetovanja pri izboljšanju delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih razmer in prevoza delavcev,
—	izvajanje individualne ali skupinske zdravstvene vzgoje,
—	organiziranje in nudenje prve pomoči delavcev pri delu,
—	higiensko sanitarni nadzor, zlasti nad pitno vodo in kuhinjami, oziroma obrati družbene prehrane v organizacijah združenega dela;
5.	preventivne preglede, ki jjih določajo posebni predpisi.
7.	člen
Zdravstveno varstvo iz druge alinee 5. člena obsega predhodne zdravstvene preglede:
—	pred prvo sklenitvijo delovnega razmerja,
—	po prekinitvi delovnega razmerja, daljši kot 6 mesecev,
—	ob razporeditvi na drugo delo, ki zahteva drugačne psihofizične lastnosti in sposobnosti,
—	po prestani hujši bolezni
8.	člen
Zdravstveno varstvo iz tretje alinee 5. člena, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti, obsega:
—	kurativno zdravstveno varstvo v obratni ambulanti ali ambulanti splošne medicine,
—	zobozdravstveno varstvo v obratnih zobnih ambulantah in splošnih zobnih ambulantah, za storitve zobne nege in zobno protetična dela,
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na ambulanti način v naravnih zdraviliščih,
—	posebne sistematične in specialistične preglede,
—	specialistično preventivno zdravstveno varstvo 7a krepitev zdravja delavcev in zmanjšanja bolezenskih odsotnosti.
9.	člen
Obseg in vrste pravic iz 5. do i$. ciena tega samoupravnega sporazuma opredelijo delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela.
2.	Zdravstveno varstvo, ki si ga uporabniki zagotavljajo v zdravstvenih skupnosti
» 10. člen
Uporabniki si z združenimi sredstvi v zdravstvenih skupnostih zagotavljajo prek sporazumov o svobodni menjavi dela naslednje pravice iz zdravstvenega varstva:
1.	osnovno in dispanzersko zdravstveno varstvo, zdravniške in druge preglede ter zdravljenje v
primeru bolezni, bolezenskih stanj in poškodb;
nujno medicinsko pomoč v posebnih organizacijskih enotah (dežurne, urgentne ambulante), kadar to zahteva zdravstveno stanje;
nujno medicinsko pomoč na kraju nesreče; zdravniške obiske na domu, če bolnik zaradi zdravstvenega stanja ne more priti na pregled v zdravstveno organizacijo ali v primerih priporočenega nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja;
patronažne obiske na domu z babiškimi obiski in vodenjem poroda na domu in druge potrebne intervencije patronaže;
strokovno nego na bolnikovem domu, če zdravstveno stanje to narekuje in zdravnik to odredi; rehabilitacijo ambulantnega tipa; fizioterapijo na domu pri bolnikih z mišičnimi, živčno mišičnimi obolenji in multiplo sklerozo;
medicinsko nego kroničnih in akutno obolelih v socialnih zavodih;
preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolske mladine, žena, borcev NOB, športnikov ter obvezna cepljenja po sprejetem programu;
strokovno medicinsko delo v klubih zdravljenih alkoholikov;
odkrivanje sladkorne bolezni, tuberkuloze, pred-rakastih in rakastih obolenj, mišičnih in živčno mišičnih obolenj, zvišanega pritiska in obolenj srca ob drugih pregledih;
2.	zobozdravstveno varstvo, zdravljenje ustnih in .zobnih bolezni; ortodonško zdravljenje;
serijske zobozdravstvene preglede šolske mladine; fluorizacijo zobovja;
3.	specialistično zdravstveno varstvo, specialistične preglede in storitve, ki jih z napotnico predlaga izbrani zdravnik, v nujnejših primerih z napotnico drugi zdravnik, v nujnih primerih pa tudi brez napotnice;
umetno inseminacijo v ustreznih strokovnih organizacijah;
4.	bolnišnično zdravstveno varstvo, medicinsko in nemedicinsko oskrbo, potrebne storitve in preiskave, zdravljenje in kompletno medicinsko rehabilitacijcf, kadar zdravstveno stanje tako obliko varstva zahteva, z napotnico izbranega zdravnika, v nujnejših primerih z napotnico drugega zdravnika, v nujnih primerih pa tudi brez napotnice;
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter medicinske posege v zvezi s porodom;
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter medicinske posege ob prekinitvi nosečnosti ali sterilizaciji;
desenzibilizaci j o Rh negativnih žena z gama globulini pri porodu ali po umetni ali spontani prekinitvi nosečnosti;
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje osnovno, dispanzersko, specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo,
vse potrebne laboratorijske, rentgenske in druge medicinske preiskave, ki jih odredi zdravnik;
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo, nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indici rano kot nadomestilo ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja ali kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in ga odobrijo pristojne zdravniške komisije na podlagi liste indikacij;
nemedicinsko oskrbo pri zdravstvenem letovahju otrok;
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo, potrebne ukrepe za zatiranje, preprečevanje in
zgodno odkrivanje nalezljivih bolezni in drugih bolezni, ki jih predpisuje zakon ali določa sprejeti program;
socialno medicinsko dejavnost;
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili,
prevoze z reševalnimi avtomobili, kadar, to zahteva narava bolezni, bolezensko stanje ali poškodba in tak prevoz odredi zdravnik:
prevoze s posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni mogoč, zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva;
organiziran prenos ponesrečenca v gorah do kraja, od koder je mogoč prevoz z reševalnim ali posebnim vozilom;
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva, zdravila, ki so registrirana v državi in jih predpiše zdravnik na recept;
dietetične preparate po indikacijah; drugi pomožni sanitetni material, ki ga predpiše zdravnik na recept;
10.	ortopedske in druge pripomočke,
ortotična in protetična sredstva, očesne in slušne pripomočke, ortopedsko obutev, sanitarne in druge pripomočke, ki so medicinsko indicirani;
11.	organizirano zdravstveno vzgojo po sprejetem programu.
11.	člen
V	okviru pravic iz 2. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste zobno-protetičnih del:
—	prevleke vseh vrst, vštevši tudi lite plombe,
■ — snemalne in fiksne proteze,
—	obturatorje,
—	opornice pri paradontopatiji,
—	ortopedske in ortodontske pripomočke.
12.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste ortotičnih in prote-tičnih sredstev oziroma ortopedske obutve, sanitarnih in drugih pripomočkov:
—	proteze in funkcionalne kljuke ter nepodložene usnjene rokavice ali estetske rokavice za proteze in navleke za krn, ortopedske aparate in steznike,
—	ortopedsko obutev in ortopedsko sandalo,
—	invalidski voziček,
—	mehanične dvigalne priprave,
—	kilni pas,
—	aparat za ekstenzijo in bergle,
—	prosto stoječi posteljni trapez,
—	umetne dojke in lasulje,
—	kateter, endotrahealne kanile, receptor urina, pas z vrečico za blato ali sterilni holostom, brizgalke za injekcije,
—	inhalator, aparat za aerosol ter sanitarni in pomožni material.
13.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste očesnih pripomočkov:
—	očala: s stekli v dioptrijah, z mlečnimi stekli, s temnimi stekli brez dioptrij, s temnimi stekli v dioptrijah, s temnimi stekli iz plastične mase, z bifokal-nimi stekli, s specialnim sistemom leč (teleskopska očala), s temnimi stekli brez dioptrij s stenopeično režo in ščitniki s strani (očala z luknjico);
—	kontaktna stekla;
—	očesne proteze.
14.	člen
V	okviru pravic iz 10 točke 10. člena si uporabniki zagotovijo naslednje vrste slušnih pripomočkov.
—	slušni aparat (amplifikator),
—	aparat za omogočanje glasnega govora (umetno grlo na podlagi električnega vibratorja — megafon).
15.	člen
Indikacije za zdraviliško zdravljenje, slušne aparate, protetična ter ortotična sredstva, očesne pripomočke in zobnoprotetična dela obenem s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih pripomočkov, opredeli skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.
16.	člen
Zdravstveno varstvo v primeru nesreč pri delu ter obolenj za poklicno boleznijo obsega vse potrebne oblike zdravstvenega varstva iz 10. člena tega sporazuma, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
17.	člen
Pravico do zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena imajo: delavci v združenem delu; delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost; delavci, zaposleni z manj kot polovico delovnega časa; kmetje, kadar opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali zasebnih delodajalcih in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov in pri njih zaposleni delavci; občani, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko opravljajo družbenopolitične ter samoupravne funkcije; ko v organizirani športno rekreativni dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju in študentje višjih in visokih šol, ko opravljajo praktično delo v zvezi s poukom in osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji.
18.	člen
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti in prek Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana ter Zdravstvene skupnosti Slovenije.
19.	člen
Uporabniki uresničujejo zdravstveno varstvo iz osnovne, dispanzerske in lekarniške dejavnosti-v občinski zdravstveni skupnosti.
20.	člen
Jporabniki uresničujejo zdravstveno varstvo iz specialistične, bolnišnične in zdraviliške dejavnosti ter iz dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno prek Regonalne zdravstvene skupnosti Ljubljana z združevanjem sredstev za te namene.
21.	člen
Uporabniki uresničujejo zdravstveno varstvo, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali superspecialističnih zdravstvenih storitev izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane zdravstvene organizacije prek Zdravstvene skupnosti Slovenije, z združevanjem sredstev za te namene.
3.	Zdravstveno varstvo v tujini
22.	člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu' v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacij v tujini, delavcem, ki so poslani na delo v tujino za jugoslovansko organizacijo ali delodajalca in delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in si zagotavljajo zdravstveno varstvo v skupnosti ter njihovim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zdravstvena skupnost delovnim ljudem in občanom po samoupravnih splošnih aktih.
Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom zagotavlja zdravstveno varstvo, dokler so na ladji, organizacija, ki ji pripada ladja.
Delovnim ljudem in občanom, ki so v tujini po zasebnem ali službenem opravku, je zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč.
Službeno potovanje, ki traja več kot tri mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini.
23.	člen
Ce je delovnim ljudem in občanom v primerih iz Prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, jim gre ta pravica le do treh mesecev, od Prvega dne četrtega meseca pa samo, če to odobri zdravstvena skupnost. Ce zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnost °d prvega dne četrtega meseca dalje le toliko strokov, kolikor bi stalo zdravljenje v n ijbližji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje.
Nujna zdravniška pomoč gre upravičencem samo, če je neodložljiva in le dotlej, dokler se delvec ne usposobi za premestitev na zdravljenje v domovino.
24.	člen
Delovnim ljudem in občanom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb samoupravnega sporazuma ali splošnih aktov skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje v okviru pravic po samoupravnih splošnih aktih zdravstvene skupnosti.
Zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se izvaja po določbah tega sporazuma, kolikor niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
25.	člen
Med delom, strokovnim izpopolnjevanjem v tujini _,re delovnim ljudem in njihovim družinskim članom pravica do protetičnih sredstev in pripomočkov ob indikacijah po splošnih aktih skupnosti, ne glede na vzrok obolenja ali poškodbe.
V zdravstvenem varstvu, ki ga je dolžna nuditi zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov skupnosti o protetičnih sredstvih in pripomočkih, če niso v nasprotju z mednarodnim sporazumom.
III.	DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA
26.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje z združevanj en. sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadome-stih in povračil, ki obsegajo:
1.	nadomestilo osebnega dohodka.,
2.	povračilo' potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva,
3.	posmrtnino,
4.	pogrebnino.
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
27.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržanosti od dela zaradi:
—	medicinskih preiskav,
, — bolezni in poškodbe,
—	poroda,
—	transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe,
—	dajanje krvi,
—	nege obolelega ožjega družinskega člana,
—	izolacije oz. spremstva, ki ju odredi zdravnik.
28.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz prejšnjega člena imajo:
1.	delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj
,polovico polnega delovnega časa.
2.	izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic in če za to delo prejemajo stalno povračilo,
3.	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini m glavni poklic.
4.	učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
5.	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov,
6.	družinski člani umrlega obrtnika, katerim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice po poslovodji,
7.	drugi delovni ljudje (kmetje — kooperanti, rejniki, itd.) če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom.
29.	člen
Delavci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in si ,v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti (detaširani delavci) in delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) delavca, če je le-to v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oziroma delavci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas,'ko so zadržani oziroma so na porodnfškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije, nadomestilo osebnega dohodka pa v breme zdravstvene skupnosti za čas, dokler so v Jugoslaviji. Izjemoma izplača delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa mu izplačuje nadomestilo zdravstvena skupnost.
Delavci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila pri zdravstveni skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
Delavci na ladjah imajo tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka v organizaciji, ki ji pripada ladja.
30.	člen
Delavke, ki jim je prenehalo delovno razmerje ali lastnost upravičenca iz 28. člena tega sporazuma imajo pravico do nadomestila med porodniškim dopustom tudi po prenehanju, če so bile ob prenehanju noseče.
31.	člen
Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let, gre največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni, za otroka do starosti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
32.	člen
Pravico do nadomestila Osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni imajo tudi:
delavci
—	zaposleni z manj kot polovico delovnega časa,
—	na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji;
občani
—	ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih,
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji in praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah,
—	ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali pri zasebnih delodajalcih izven združenega dela ali delovnega razmerja,
—	ko kot učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju in študentje višjih in visokih šol opravljajo praktična dela v zvezi s poukom.
33.	člen
Delavec ali drug upravičenec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje dela zmožnosti pristojni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
34.	člen
Delavec ali drug upravičenec, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi hitrejše povrnitve. delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), se šteje še nadalje za zadržanega od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Če delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa v času medicinske rehabilitacije dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike nadomestila, kot bi mu pripadala, če ne bi delal.
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dola nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila te razlike.
35.	člen
Nadomestilo gre za tiste dneve oz. ure, za katere gre osebni dohodek, povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila -oz. dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
36.	člen
Delavcu, ki je v času ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, kolikor bi se znižal osebni dohodek v tem času.	i
37.	člen
Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila:
1.	če si namerno povzročijo nezmožnost za delo,
2.	če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za .katerega dobivajo plačilo,
3.	za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, razen v primeru, če je bil upravičenec na dan nastopa zdravljenja še vedno nezmožen za delo.
Delavci nimajo pravice do nadomestila za ves čas začasne zadržanosti oz. za ves čas, v katerem opravljajo dejavnost Iz 2. točke prejšnjega odstavka. Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta. Pravico do nadomestila pa pridobi po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
38.	člen
Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečujejo zdravljenje oz. usposobitev za delo,
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzovejo vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled,
3.	če pristojni organ nadzora nad zadržanostjo od dela ugotovi, da se ne ravnajo po navodilih zdravnika.
. Delavcem in drugim upravičencem preneha pravica do nadomestila v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so storili dejanje, s katerim so preprečevali ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od dneva, ko jim je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oz. dokler se ne odzovejo vabilu.
39.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
1.	90 odstotkov od osnove,
2.	100 odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi,
3.	100 odstotkov od osnove ne glede na vz;rok zadržanosti vojaškim vojnim invalidom ter borcem NOB, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. .1945.
40.	člen	X
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša:
•	1. 100 odstotkov od osnove za čas porodniškega
dopusta, ki je kot najmanjši določen z zakonom, zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, in v primerih iz 32. člena tega sporazuma, razen delavcev zaposlenih z manj kot Polovico delovnega časa,
2.	80 odstotkov od osnove zaradi nege pbolelega otroka,
3.	70 odstotkov od osnove zaradi nega drugega obolelega ožjega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva, če ju odredi zdravnik.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka
«	41. člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za' svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo) oz. osnova,
ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela zaradi, katere je upravičen do nadomestila.
Natančnejša opredelitev osnov za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence se uredi s posebnim aktom zdravstvene skupnosti.
Usklajevanje nadomestil z gibanjem življenjskih stroškov
42.	člen
1.	Delavcu, pri katerem nastopa začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali za najmanj 5 %>, se poveča nadomestilo osebnega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. januarja do 30. junija.
2.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. julija do 31. decembra tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj koi 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 %>, se poveča nadomestilo osebnega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. julija do 31. decembra. .
3.	Nadomestilo osebnega dohodka po 1. in 2. točki tega člena gre od prvega naslednjega dne po preteku G-mesečne zadržanosti od dela.
4.	/Delavcem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po tem členu, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila.
5.	Povečanje življenjskih stroškov ugotavlja Zavod za statistiko SR Slovenije.
2.	Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva
43.	člen
povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov,
2.	povračilo za stroške prehrane in nastanitve med • potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
44.	člen
Delavci in' drugi upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov:
1.	kadar jih izbrani zdravnik, zdravstvena organizacija, pristojni izvedenski organ ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva, ^
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega* varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika oz. zdravstvene organizacije,
3.	kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oziroma v kraj prebivališča.
45.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec za osebo, če je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben za potovanje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta. starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec
46.	člen
Pravica do povračila prevoznih stroškov gre delavcem in drugim upravičencem za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar največ za razdaljo nad 15 km v eno smer in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Če zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, gre pravica do povra čila oz. plačila za poseben prevoz.
47.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali v tujini znaša;
—	1,5 e/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur,
—	3 ”/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
Za otroke v starosti od 1—7 let znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz
1.	odstavka tega člena, če traja odsotnost Več kot 8 ur.
Upravičencem ne pripadajo povračila iz tega čle. na v času bolnišničnega zdravljenja.
48.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva ?e uveljavlja na način, kot je to določeno v posebnem aktu zdravstvene skupnosti.
3.	Posmrtnina
49.	člen
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po tem sporazumu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani:
—	učencev v srednjem in usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
— Študentov višjih in visokih šol,
—	začasno nezaposlenih oseb, če so bile prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje.
50.	člen
Posmrtnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem
letu.
4.	Pogrebnina
51.	člen
Ob smrti delavcev in drugih upravičencev iz 49. člena tega sporazuma ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
52.	člen
Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
53.	člen
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 49. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli in bili pokopani izven območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost, na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše.
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 49. člena tega sporazuma, oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko konzularno predstavništvo oziroma, ki jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na katerem območju je upravičenec umrl, vendar največ v višini 2-kratnega zneska, ki se priznava v skupnosti.
IV.	NAČIN IN POGOJI UVELJAVLJANJA
PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
54.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje (ter njihovi družinski člani) uveljavljajo zdravstveno varstvo pri zdravstveni skupnosti, če je sedež organizacije združenega dela, v kateri delajo, na njenem območju, oziroma na tem območju opravljajo dejavnost, sicer pa, če prebivajo na območju te skupnosti.
Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo kot občani tisti, ki imajo prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in so prijavljeni pri pristojnem občinskem organu.
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo iz sredstev zdravstvene skupnosti, kadar niso upravičenci do zdravstvenega varstva po posebnih zakonih ali mednarodnih sporazumih. •
55.	člen
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma v splošnih ambulantah, obratnih ambulantah, dispanzerjih ali drugih organizacijskih enotah osnovne zdravstvene dejavnosti. Zdravnik, ki ga je uporabnik izbral, da ga stalno zdravi, je njegov izbrani in pristojni zdravnik.
56.	člen
Uporabniki imajo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini, v primerih, ko strokovni kolegij ustrezne klinike ali inštituta ugotovi, da so v Jugoslaviji izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev
ali izboljšanje bolezenskega stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja stanja.
57.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 28. člena tega sporazuma si zagotavljajo pravico do zdravstvenega varstva in nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja ali lastnpsti upravičenca, če zbolijo ali se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju.
58.	člen
Uporabniki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi zdravstvene izkaznice ali druge j listine, ki jo izda zdravstvena skupnost.
59.	člen
Način in natančnejše pogoje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, denarnih nadomestil in povračil, določa poseben samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
V.	SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
60.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvene-ga varstva po tem sporazumu sl uporabniki zagotavljajo:
—	iz sredstev skupne porabe organizacij združe-nega dela,
—	s prispevki, določenimi po obsegu in višini v samoupravnem sporazumu o temeljih plana,
—	s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoprispevki občanov,
—	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija),
—	s popolnim plačilom uporabnikov za posamez. n° zdravstveno storitev.
61.	člen
S sredstvi iz čistega dohodka, izločenimi v skladu -skupne porabe, si dcl,avci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih z neposredno menjavo dela zagotavljajo zdravstveno varstvo, ki je njihov posebni interes, ali si zagotavljajo zdravstveno varstvo izven programa zdravstvene skupnosti
gotavljajo enako raven zdravstvenega varstva na območju regije.
Raven zdravstvenega varstva, višino, način združevanja in delitve solidarnostnih sredstev določijo uporabniki s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji.
65.	člen	^
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki so takega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini.
Vrste pravic, ki se zagotavljajo s tako združenimi sredstvi, določijo zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
66.	člen
Uporabniki združujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije tudi sredstva za naloge skupnega in splošnega pomena, opredeljene v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Uporabniki prav tako združujejo sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za nepredvidene rizike v primeru večje elementarne nesreče, epidemije, nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb.
Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji določa način in pogoje solidarnostnega združevanja in delitve sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
67.	člen
Pravice uporabnikov, ki jih kot svoj interes uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali krajevnih skupnostih, se zagotavljajo z združevanjem sredstev teh skupnosti, zdravstvene skupnosti in občanov samih.
68.	člen
Del sredstev za zdravstveno varstvo prispevajo tudi uporabniki s prispevkom k stroškom zdravstvenega varstva in plačili za posamezne zdravstvene storitve.
62.	,člen
Z združevanjem sredstev, zbranih po prispevni stopnji, določeni s samoupravnim sporazumom o te-rueljih plana zdravstvene skupnosti, si uporabniki zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, določe-oo v 10. členu tega sporazuma in denarna nadomesti-la ter povračila.
63.	člen
Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih upo-r?,bniki z združenimi.sredstvi po samoupravnem spo-1 ažurnu o temeljih planov v zdravstveni skupnosti ne 'norejo zagotoviti v potrebnem obsegu, si zagotavljajo j . Solidarnostjo v Regionalni zdravstveni skupnosti ^ubijana in Zdravstveni skupnosti Slovenije.
64. člen
štev
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sred-v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana ziv-
VI.	USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC Z • DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI
69.	člen
Zdravstvena skupnost spremlja uresničevanje pravic iz tega sporazuma in jih na podlagi samoupravnega spprazuma o temeljih plana vsake tri mesece usklajuje s svojimi dohodkovnimi' možnostmi.
70.	člen
Če dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sredstvi ne zagotavljajo uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, zdravstvena skupnost ustavi ali skrči obseg investicijskih vlaganj, razen tistih, za katere je vpeljan samoprispevek občanov, nato pa skrči ali zaostri merila uveljavljanja pravic iz 10. člena tega sporazuma in sicer:
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje udeležencev NOB,
—	reševalne prevoze,
—	zdravila,
—	snemna in fiksna zobna — protetična dela,
—	specialistično zdravljenje,
—	druge pravice iz zdravstvenega varstva.
Zdravstvena skupnost lahko zaradi ohranitve enake ravni zdravstvenega varstva namesto ukrepov iz prejšnjega odstavka predlaga delavcem in drugim de- ' lovnim ljudem združevanja sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarska gibanja to dovoljujejo ali samoprispevek uporabnikov.
VII.	OBVEZNOSTI UPORABNIKOV OB UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
71.	člen
Z namenom, da se doseže vzgojni učinek ob dolž-' ni skrbi za lastno zdravje, odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva, zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev, uravnava gospodarno potrošnjo na področju zdravstvene dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in zajamčijo dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, določajo uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, za katere neposredno prispevajo del stroškov.
Delavci lahko v temeljnih organizacijah združenega dela iz sredstev sklada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. Uporabniki opredelijo tudi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki so tako malo pomembne za zdravje, da jih plača uporabnik v celoti 'sam.
72.	člen
Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvenega stanja (zdravstvene sposobnosti ali zmanjšane zdravstvene sposobnosti), kar je dolžnost občanov po predpisih (zdravniška potrdila: za voznike motornih vozil, zaradi odhoda v tujino, zaradi uveljavljanja zahtevkov iz zavarovanja pri zavarovalnih skupnostih itd.), plačajo uporabniki v celoti sami.
73.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela;
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu,
—	za vsak rentgenski posnetek zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju),
—	za vsako zalivko,
—	za polno kovinsko prevleko,
—	za vse druge prevleke,
—	za inlay nazidek,
—	za vsako krono,
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji,
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje sta-
re prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi,	v
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku,
—	za gred, opornico ali jahač,
—	za vsako totalno protezo,
—	za vsak obturator,
—	za vsako parcialno protezo,
—	za vsako začasno protezo,
—	za vsako kovinsko protezo,
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let,
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporab-nikih, starejših od 18 let,
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo;
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana;
5.	za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih (za največ 6 posnetkov pri snemanju);
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu;
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja;
8.	za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept;
9.	za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept;
10.	za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene;
11.	za protezo, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne priprave;
12.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po ambutaciji;
13.	za ortopedsko obutev;
14.	za kilni pas;
15.	za bergle;
16.	inhalator, aparat za aerosol;
17.	za očala;
18.	za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica;
19.	za očesno protezo;
20.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatskoga izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke;
21.	za ojačevalni slušni aparat;
22.	za aparat za omogočanje glasnega govora;
23.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana.
V primeru utemeljenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 40 "/o vrednosti zdravstvenih storitev in pripomočkov iz 3. točke prvega odstavka ter 20 »/o za zdravila iz 8. točke prvega odstavka, kolikor mednarodni sporazumi ne določajo drugače.
Določila tega člena o prispevkih uporabnikov se ne nanašajo na zdravstveno varstvo pri uveljavljanju pravic iz 5. in 8. člena tega sporazuma.
' 74. člen
K stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, navedene . v 73. členu tega sporazuma, uporabniki ne prispevajo:
1.	predšolski ter šoloobvezni otroci;
2.	šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju, ter redni študentje;
3.	borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki »Partizanske spomenice 1941«, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borci za severno mejo v leti 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918;
4.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
5.	upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi °žji družinski člani, ki jih preživljajo;
6.	občani, ki se zaradi jffirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, Pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70%> telesna okvara;
7.	kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo;
8.	začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
9.	občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva;
10.	občani, kadar uveljavljajo zdravstveno varstvo Zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
Oprostitev plačevanja prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva iz 7. točke 1. odstavka tega člena velja od predložitve dokazil pristojnega organa1 o °Pvostitvi plačila davka ali prispevka, dokler ta opro-stitev velja.
75. člen
K stroškom za nekatere zdravstvene storitve in zdravila, navedene v 73. členu tega sporazuma upo-rabniki ne prispevajo, in sicer:
!• ženske med nosečnostjo, porodom ter materin-tv°m do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in g zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravico iz Člena samoupravnega sporazuma o pravicah in ob-cznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva SR Sloveniji
~~ kurativne preglede v dispanzerjih za žene,
~~ Prvo umetno prekinitev nosečnosti, ki je me-mclnsko indicirana;
čas 2 korci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali 1 s aktivnega in organiziranega dela NOB priznan v ern trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945
dvoj n, za:
' zdravila ob prevzemu v lekarni na recept, z kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih orce ali splošnih ambulantah,
~~ zdraviliško zdravljenje;
■zrn .a ot:)^ani' kadar zbolijo, ter se zdravijo za katero Sarn°d nalezljivih bolezni v smislu določil 3. člena °uPravnega sporazuma o pravicah in obveznostih Slove 0^e*a proerama zdravstvenega varstva v SR
o 7f7! Posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih ‘ranju nalezljivih bolezni;
—	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter v naravnih zdraviliščih;
4.	občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni v smislu določil iz 7. in 8. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, za:
—	prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri zdravnik;
. — za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter v naravnih zdraviliščih;
5.	občani, ki so stari pad 70 let, za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept,
—	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
'	76. člen
■ Uporabniki opredeljujejo naslednje storitve in pripomočke, ki jih plačajo v celoti sami:
1.	vsak neopravičen obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev;
2.	vsak pregled pri zdravniku-specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana;
3.	vsak prevoz z reševalnim vozilom ali posebnim prevoznim sredstvom, ki je opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri;
4.	lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavo-si, ki ni traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil;
5.	zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztreznitve;
6.	neobvezna cepljenja;
7.	kozmetične operacije, ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo.
77.	člen
Uporabniki plačajo v celoti stroške za nabavo novih protetičnih, ortotičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušni in ortodontski aparat, če so predhodnega izgubili ali iz malomarnosti pred iztekom trajnostne dobe poškodovali.
Kadar je cepa zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočka nižja od opredeljenega prispevka k stroškom zanje, plača uporabnik le njihovo dejansko ceno.
Uporabniki plačajo v celoti sami tudi tiste zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v okviru pravic iz zdravstvenega varstva, opredeljenih v 4. členu tega sporazuma, za katere se ne združujejo sredstva nit: v organigaciji združenega dela, niti v zdravstvenih skupnostih, kakor tudi, če ne uveljavljajo zdravstvenega varstva pod pogoji in na način kot to določa samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
78.	člen
Uporabnik, ki je napoten na več pregledov k zdravnikom-specalistom hkrati in zaradi iste bolezni,, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku-specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku-specialistu rentgenologu.
79.	člen
Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva se usklajuje z gibanji stroškov zdravstvenega varstva in se objavlja v Uradnem listu SRS.
80.	člen
Uporabnik plača prispevek k stroškom zdravstvenega varstva v višini, ki velja v kraju, kjer zdravstveno varstvo uveljavlja.
VIII.	NADZOR NAD URESNIČEVANJEM PRAVIC IN OBVEZNOSTI
81.	člen
Uporabniki izvajajo v zdravstveni skupnosti samoupravni, strokovni in finančni nadzor nad uveljavljanjem pravic Iz zdravstvenega varstva, določenih s tem sporazumom, ter nad uporabo združenih sredstev za uresničevanje teh pravic.
82.	člen .
Samoupravni nadzor opravlja odbor samoupravnega nadzora zdravstvene skupnosti.
Strokovni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tega sporazuma opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zdravstvene skupnosti.
Finančni nadzor nad uporabo sredstev zdravstvene skupnosti opravlja poleg organa samoupravnega nadzora tudi komisija za menjavo dela pri zdravstveni skupnosti.
83.	člen
Posebna strokovna komisija nadzira zlasti:
—	upravičenost uveljavljanja pravic, kadar to predlaga odbor samoupravnega nadzora ali organizacije združenega dela,
—	način dela posamezne zdravstvene organizacije združenega dela, njene organizacijske enote ali zdravnika, kadar uporabniki ugovarjajo ali dajejo nanj pripombe.
84.	člen
Zdravstvena skupnost ali organizacije združenega dela z njenega območja izvajajo organizirani nadzor nad zadržanostmi od dela, ki. so pravice po tem sporazumu, da se onemogočijo zlorabe in neopravičeno prejemanje nadomestil osebnega dohodka.
O oblikah in načinu izvajanja nadzora se dogovarjajo zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela.
IX.	EVIDENCA S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
85.	člen
Zdravstvena skupnost se v sporazumu o svobodni menjavi dela dogovori z izvajalci zdravstvenega varstva za tako evidenco, ki omogoča tekoče spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva.
Dogovorjena evidenca je podlaga za planiranje zdravstvenega varstva in za združevanje potrebnih sredstev, namenjenih uresničevanju teh pravic, kakor tudi za nadzor nad njihovim uveljavljanjem.
.	86. člen
Iz evidence zdravstvenih storitev mora biti razvidna:
1. oblika zdravstvenega varstva
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek regionalne zdravstvene skupnosti,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo v občinski zdravstveni skupnosti;
2.	količina
—	število pregledov,
—	število storitev (F oz. KA-F),
—	število novih primerov in število oskrbnih dni pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	število pregledov in storitev zobnega zdravljenja in število zobno protetičnih del,
—	število in vrsta ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov;
3.	vrednost
—	storitev (F oz. KA-F),
—	ločeno za medicinski in nemedicinski del oskrbnega dne pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	posebej zaračunljivi material, draga zdravila in tuje storitve,
—	ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov po dogovorjenih cenah.
,	87. člen
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo v obračunu zdravstvenih storitev zdravstveni skupnosti prikazati tudi prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
Kadar uporabniki prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev, morajo izvajalci zdravstvenega varstva vročiti obračun storitev tudi uporabniku. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti morajo v vsakem primeru uporabniku vročiti dvojnik računa. Iz računa morajo biti razvidni stroški zdravljenja po količini in vrednost ter prispevek uporabnika k stroškom.
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo voditi evidenco o plačilu prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
I
88.	člen
Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo se uporablja zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76).
89.	člen
Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljal* do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice P° določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
90.	člen
Uporabniki, ki po določilih tega samoupravnega
sporazuma ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pravice, ki so jim bile priznane po prejšnjih predpi' sih, nadaljujejo z uživanjem teh pravic, kakor in dokler izpolnjujejo pogoje po prejšnjih predpisih.
91.	člen
Dokler skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije ne bo opredelila indikacij za zdraviliško zdravljenje, slušne aparate, protetična in ortotična sredstva, očesne pripomočke in zobrioprotetična dela s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih pripomočkov, se začasno uporabljajo, če niso v nasprotju s tem sporazumom:
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja od 25. do 31. člena (Uradni list SRS, št. 8/71),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Uradni list SRS, št. 8/71),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list SRS, št. 8/71),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja očesnih pripomočkov (Uradni list SRS, št. 8/71),
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za zobno protetično pomoč in o protetičnih sredstvih (Uradni list SRS, št. 8/71,.
92.	člen
Pravico uporabnikov do zdravil ureja do nadaljnjega pravilnik o načinu predpisovanja in izdajanja zdravil (Uradni list SFRJ, št. 34/77), odredba o zdravilih, ki so pod posebno kontrolo (Uradni list SFRJ, $t. '94/77) in pravilnik o predpisovanju, izdajanju in Plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 2/74).
Indikacije za dietetične preparate opredeli skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.
63. člen
Skupščina zdravstvene skupnosti najkasneje v 6 mesecih od dneva uveljavitve tega sporazuma sprejme samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nje-govo izvajanje.
Dokler ne bodo sprejeti akti iz prvega odstavka tega člena, se glede opredelitve osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o najmanjšem .obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/76).
94.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
95.	člen
7.	dnem, ko se začne uporabljati ta Sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 3/76).
St. 190-4/78
Ljubljana, dne 6. novembra 1978.
.	Podpisniki
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
1301.
Izvršilni odbor skupščine občinske zdravstvene skupnosti Mozirje je na seji dne 29., avgusta 1979 sprejel
SKLEP
Odpravi se ugotovitveni sklep o sprejemu dodatka k aneksu št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 21/79).
St. 01-402-13/79
Mozirje, dne 28. avgusta 1979.
Predsednik izvršilnega odbora skupščine občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Franc Firšt, dipl. ing. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1302.
GROSUPLJE
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu *er o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, jt. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in sklepa o uvedbi krajev-ne8a samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu (Uradni list SRS, št. 27-794/74) ter na osnovi statuta krajevne skupnosti Ambrus je skupščina krajevne skupnosti Ambrus na seji dne 11. avgusta 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Ambrus se raz-Piše referendum za uvedbo samoprispevka za:
—	sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica — Stična — 70%) zbranih sredstev
—	30 °/o za , komunalna dela v naseljih krajevne skupnosti Ambrus.
2.	člen
Za uresničitev v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 1,200.000 din.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let in sicer od 1. 11. 1979 do 31. 10. 1984.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Ambrus.
4.	člen
' Samoprispevek plačujejo zavezanci:
—	po stopnji 2 °/6 od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu.
—	po stopnji 2% občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti un intelektualnih storitev od neto osebnih dohodkov in 1 %> od presežka nad bruto osebnega dohodka, zmanjšanega za davek,
—	po stopnji 1,5 %> osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 2 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 2.000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodinjstvo in jim j,e kmetijstvo edini vir preživljanja.
6.	člen
Sredstva v višini 1,100.000 din, ki so zbrana iz prejšnjega samoprispevka, in so ostala zaradi neiz-vršenega programa, se porabijo za asfaltiranje ceste Ambrus—Zagradec.
7.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, starejši od 15 let.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo, 7. 10. 1979 od 7,00 do 19,00 ure na običajnih glasovalnih mestih v krajevni skupnosti, izVede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Ambrus-.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanjex na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
10.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri jo naslednje besedilo
krajevna skupnost Ambrus
Na referendumu dne 7. oktobra 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za:
—	sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica — Stična
—	sofinanciranje komunalnih del v naseljih krajevne skupnosti po programu del, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Ambrus za čas od 1. 11. 1979 do 31. 10. 1984
in o odločitvi glede uporabe sredstev prejšnjega samoprispevka
glasujem
»za*	»proti«
pečat
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za izvajanje de J
12.	člen
Organ, naveden v prejšnjem členu, mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Ambrus
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Ambrus Jože Perko 1. r.
1303.
Volilna komisija krajevne skupnosti Zagradec daje po 11. členu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Zagradec, ki je bil dne 2. 9. 1979
Referendum je razpisala krajevna skupnost Zagradec s sklepom po razpisu referenduma (Uradni list SRS, St. 27/79) za sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica — Stična in za komunalna dela v naseljih KS Zagradec po programu del, ki ga je sprejel svet KS Zagradec in glede viška sredstev prejšnjega samoprispevka.
Referendum je bil 2. septembra 1979.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referendumu in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 690 volilnih upravičencev glasovalo 641 volilcev, da je glasovalo »za« 540 volilcev, »proti« 88 volilcev, neveljavnih je bilo 13 glasovnic, glasovanja se je vzdržalo 23 volilcev, 26 volilcev pa se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 21. člena cit. zakona.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog zg uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Zagradec v smislu 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega Izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Zagradec, dne 3. septembra 1979.
• Volilna komisija KS Zagradec Tajnik:	Predsednik:
Olga Miklič 1. r.	Marjan Rupnik 1. r.
Član:
Slavka Sadar 1. r.
1304.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec (Uradni list SRS, št. 27-1251/79) in izida referenduma z dne 2. septembra 1979, je skupščina krajevne skupnosti Zagradec na svoji seji dne
3.	septembra 1979 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec
1.	Sen
Za območje krajevne skupnosti Zagradec se na podlagi odločitve občanov na referendumu 2. septembra 1979 uvede krajevni samoprispevek za:
—	sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica — Stična 70 %> zbranih sredstev,
—	za komunalna dela v naseljih krajevne skupnosti Zagradec po programu del, ki ga je sprejel svet KS Zagradec, 30”/o zbranih sredstev.
Sredstva v višini 882.000 din, ki so zbrana iz prejšnjega samoprispevka in so ostala po izvršenem programu, se porabijo za komunalna dela v krajevni skupnosti Zagradec po programu del, ki ga je sprejel svet KS Zagradec.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 'let od 1. oktobra 1979 do 30. septembra 1984.
1	3. člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci:
—	po stopnji 2®/» od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
—	po stopnji 2 %> občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od neto osebnih dohodkov in 1 °/o od presežka nad bruto osebnim dohodkom, zmanjšanega za davek,
—	po stopnji 1,5®/« osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 3 "/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	lastniki wikend hišic na območju KS Zagradec Plačajo letno 600 din največ v dveh obrokih letno. Ta sredstva se porabijo izključno za komunalno dejav-n°st KS Zagradec po programu del, ki ga je sprejel Svet KS Zagradec.
.	4. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otro-' kega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
- Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in ob-cani, ki ne dosegajo 2.000 din beto dohodka mesečno in polovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kme-'iske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edi-ni vir preživljanja.
5.	člen
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 1,500.000 din, zbranih pa je že 882.000 din sredstev iz prejšnjega samoprispevka.
6.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja.
Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov.
Od občanov, navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbirnem računu številka 50130-842-009-794-krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Zagradec«.
8.	člen
Za zbiranje in namensko uporabo sredstev skrbi poseben odbor.
Odbor imenuje skupščina krajevne skupnosti Zagradec.
9.	člen
Odbor iz prejšnjega člena je dolžan vsako leto na krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 1. člena tega sklepa.
10.	člen
Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka, ter o opravljenem delu in ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Zagradec le-ta pa s podatki zaključnega računa seznaniti zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Zagradec. Skupščina KS Zagradec določa tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
11.	člen
|Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1979 dalje.
Zagradec, dne 3. septembra 1979.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Zagradec
Alojz Orel 1. r.
KOČEVJE
1305.
Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 226. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6-313/79) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 12. aprila 1979 sprejel
ODREDBO
o veterlnarsko-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S to odredbo se določi veterinarsko sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
Določila te odredbe se nanašajo na ravnanja z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav.
3.	člen
Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenje (v nadaljnjem besedilu: OZD), delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali.
4.	člen
OZD je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko sanitarnega pregleda. Enako morajo biti opravljeni zakoli v sili doma.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v Čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko-sani-tarne preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen
OZD mora imeti organizirano neprekinjeno vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih Živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremi j enih pošiljk
ter evidenco obiskov in ki vzdržuje dezobariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdila o razkužitvi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območje hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. izjema so samo servisna vozila.
9.	člen _
OZD mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke, in sicer posebej za transport surovin in živil, za transport v vamparni — črevarni in za odpadke ter konfiskat. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice je treba vsaj trikrat letno pokositi in odstraniti travo.
Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno.
II.	TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI
10.	člen
Vozila za transport živali morajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija.
Odgovorna oseba OZD in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem.
11.	člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanja brez omamljanja, nestrokovno omamljanje (npr. knjikanje), sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etažo vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni tronsport polomljenih živali v klavnico in podobno.
12.	člen
Pri prevzemu živali v klavniške hleve je treba bolno ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev.
V	klavnične hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje, ki pa se morajo vhlcviti ločeno po spolih. V posamezni prostor je dovoljeno vhieviti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta (število stojišč)
V	klavnični hlev ni dovoljeno vhlcvljati živali, ki niso namenjene za zakol, oziroma ga uporabljati za druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur. je treba krmiti, napajati pa takoj po vhlevljenju.
13.	člen
Odgovorna oseba OZD mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Prijaviti mora tudi vsako spremembo v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba OZD mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre oz. do secirnice, če bo odrejena raztelesba trupla.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo spričevalo za živali oziroma veterinarska napotnica. Vse živali, ki so dopremljene v klavnico morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteto te živali.
14.	člen
Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba Poklati najkasneje v 3 dneh po vhlevljanju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlevljanju.
Vse živali morajo biti vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčene, oznaka boksa ipd.). To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa.
15.	člen
Hleve je očistiti najmanj dvakrat, dvorišče in ram-Po pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi.
III.	KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN VSKLADISCENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
16.	člen
OZD je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti diplomiranega veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje Inez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter Pribora.
Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks Za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora tra-■1ati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa najmanj 5 minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, veterinarsko sanitarni nadzor in higienska obdelava mesa in a robo vine.
19.	člen
V klavni dvorani mora biti določen stalni delavec , ® odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri anju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti klavniškega območja in za permanentno čiščenje a, klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati dru-1 del> kjer lahko pride v stik z živalmi.
20.	člen
Dokler ni opravljen veterinarsko sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano. Vsi deli zaklane živali morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi, tako da se lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko, sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampi in čreva se morajo transportirati v čre-varno v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko-sanitarnem pregledu.
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za druge namene.
Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno z »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano - meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno.
Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddelko-vodje posameznih oddelkov. Le-ti morajo podvzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa.
V	ohlajevalnicah in hladilnicah (ter skladišču zamrznjenega mesa) mora biti taka organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bito vnešeno.
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino
je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo na drugo se ne sme vsebina posode do-' tikati dna gornje.
27.	člen
V proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek. Krojenje in izkoščevanje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 1Č" C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba prc. prečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče — pelerine s kapuco.
29.	člen
Strojnik-hladilničar mora vsake štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice.
IV.	VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA
30.	člen
Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti.
Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiskate, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti
Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanje posod z6 odpadke.
Vodje organizacijskih epot so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higienskih epidemioloških ukrepov.
31.	člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter. razkuževanju vračati v proizvodne oddelke.
32.	člen
Je se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavnične prostore in vse uporabljeno orodje in pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati raz-kuževalno preprogo.
Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor. ",
33.	člen
Organizacija združenega dela mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjenju očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora biti redni odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže.
Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil.
Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor.
*	34. člen
Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno in plastično embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov.
35.	člen
OZD je dolžan redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oziroma zagotavljati redno vzdrževanje obrata.
Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih, ki so potrebna, da se zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila.
36.	člen
Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov.
37.	člen
V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje pijač in hrane.
38.	člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s pristriženimi nohti. Pri delu ni' dovoljeno nositi prstanov, zapestnic in ročne ure.
Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oziroma obdelavi vsake živali se morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje morajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaževanju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. OZD mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče milo, razkužila in toaletni papir.
Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je prepovedano.
Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizuelno, z bakteriolpškim pregledom brisov).
39.	člen
Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nosili raznih predmetov, razen robcev.
Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti.
\ 40. člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine, občasno pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor.
V	garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo.
Umazano delovno obleko morajo delavci oddati v pranje takoj po končanem delu.
!
41.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah, obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati dela.
V	primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo
42.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsekcijo. Dezinskecija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
43.	člen
Ves proizvodni proces mora biti organiziran tako, da zagotavlja čimvečje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
44.	člen
V	kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati. Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljeni delavec. Voditi je treba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v analizo.
V.	KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Kršenje določil te odredbe (pravilnika) se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
46.	člen
Veterinarsko-sanitarne preglede po tej odredbi opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem pa opravlja občinski organ za veterinarsko inšpekcijo.
47.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-22/78-2/1
Kočevje, dne 12. aprila 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kočevje
Alojz Petek, dipl. lur. 1. r.
1306.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 7. avgusta 1979
sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ureditev dovozne ceste pri Seškovem domu ob Prešernovi cesti v Kočevju
1
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Ureditev dovozne ceste pri Seškovem domu ob Pre-
šernovi cesti v Kočevju. Predlog zazidalnega načrta je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje, Ljubljana, v mesecu juniju 1979, pod št. 2283/11.
2
Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih uprave Skupščine občine Kočevje pri, referatu za gradnje, urbanizem in komunalne zadeve in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Kočevje.
3
Pripombe k predlogu zazidalnega načrta.lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 351-4/78-3/4
Kočevje, dne 7. avgusta 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kočevje
Alojz Petek, dipl. iur. 1. r.
LITIJA
12-07.
Izvršni svet SOb Litija je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 2. avgusta 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev urbanističnega reda občine Litija
1
Javno se razgrne osnutek in dopolnitev urbanističnega reda občine Litija, ki ga je sprejela Skupščina občine Litija dne 30. 12. 1976.
Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala Urbanistična služba Litija, GIP Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija, v juliju 1979.
2
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih SOb Litija, Parmova 9 ter v Urbanistični službi Litija, Pono-viška 2 v Litiji.
3
Pripombe na osnutek lahko dajejo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, OZD in druge organizacije in organi.
4
Pismene pripombe je nasloviti na Oddelek za gospodarstvo pri SOb Litija.
Rok za pripombe je 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/67
Litija, dne 2. avgusta 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
1308.
Izvršni svet SOb Litija je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 2. avgusta 1979 sprejel
SKLEP
o ponovni javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija, desni breg
1
Ponovno se javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija, desni breg, ki ga je sprejela Skupščina občine Litija dne 10. 2. 1970.
Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala Urbanistična služba Litija, GIP Beton Zasavje TOZD Komunala Litija, v juliju 1979.
> 2
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih SOb Litija, Parmova 9, Urbanistične službe Litija, Ponoviška 2 in Samoupravne komunalne skupnosti Litija, Rozmanov trg 28 v Litiji.
3
Pripombe na osnutek dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
4
Pismene pripombe je nasloviti na Oddelek za gospodarstvo pri SOb Litija.
Rik za pripombe je 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-19/69
Litija, dne 2. avgusta 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
1309.
Na podlagi HI. poglavja dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji, v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79)
sklepamo
stanovalci v zborih stanovanjskih hiš v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji In resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979
ter drugih dokumentov (sklepi VIII. kongresa ZKS), ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2.	člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti so zlasti:
—	ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3.	člen
Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in naloge bomo zagotovili:
—	stanovalci v zborih stanovalcev hiš v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Litija in z razvijanjem informacij na tem področju;
— Skupščina občine Litija s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini.
4.	člen
S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čemer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino, To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
6.	člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine
sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije:
—	ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in
upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978,
—	ekonomska stanarina v občini Litija bo uveljavljena v letu 1985,
—	dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto pri-računano tudi potrebno povečanje zaradi dejanskega povečanja cen stanovanj v občini,
—	za uporabo stanarine bo pripravljeft srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj za obdobje 1981—1985,
—	nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom,
—	v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarin uveljavljeno vsako leto 1. julija,
—	v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
9.	člen
Udeleženci sporazuma sprejemamo okvirno naslednjo notranjo delitev stanarine:
a)	1,00	(32,78)	za amortizacijo
b)	1,15	(37,70)	za vzdrževanje	iz	združenih sred-
stev v okviru stanovanjske skupnosti
c)	0,40 (13,11) za vzdrževanje hiš v okviru zbo-
rov stanovalcev,
d)	0,40 (13,11) za stroške upravljanja in delo
'delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
e)	0,10	(3,30)	za funkcionalne	stroške.
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da ne bomo bistveno odstopali od notranje delitve stanarine iz prejšnjega odstavka tega člena. Skupščina stanovanjske skupnosti po potrebi sprejme sklep o notranji delitvi stanarine za tekoče leto. Zlasti je potrebno po načelu svobodne pnenjave dela za vsako leto posebej določiti odstotek za stroške upravljanja in delo delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
II.	IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE
7.	člen
Osnove in merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč in kriterijev, so:
a)	letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino : 3,05 %>
b)	dejansko povišanje cen stanovanj v: letu 1977 — 14°/o'
letu 1978 — 22 »/o letu 1979 — 33 »/•
c)	predvideno nadaljnje letno povišanje cen stanovanj : 12 °/o, •
d)	na podlagi zgoraj navedenih izhodišč znaša revalorizirana vrednost točke za:
—	leto	1978	25,28	din
—	leto	1979	35,39	din
—	leto	1980	47,78	din
—	leto	1981	63,55 din	’
—	leto	1982	80,71	din
—	leto	1933	95,24	din
—	leto	1984	110,43	din
—	leto	1935	123,40	din
c) določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in °dloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25'73),
f)	planirana gradnja družbeno najemnih stanovanj leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske Površine in števila točk.
Letna stanarina stanovanja se izračuna po obrazcu: Površina stanovanja x število točk X revalorizirana vrednost točke X 3,05 °/e.
8. člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli v letu 1985 z letnimi povišanji stanarin za:
— 40%	v letu	1979
— 35 %	v letu	1980
— 35 »/o	v letu	1981
— 27 «/o	v letu	1982
— IS«/,	v letu	1983
— 16 »/o	v letu	1984
— 12 o/.	v letu	1985.
III.	PORABA STANARINE
10.	člen
Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1981—1985 in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Litija. Za leti 1979 in 1980 bomo uporabili veljavni srednjeročni program za obdobje 1976—1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš ni skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
11.	člen
O porabi amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, tj. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni pretekla.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov najetih za razširjeno reprodukcijo niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
12.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili povprečno 37,70 "/o stanarine, ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno spre etih planov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine so podrobneje določena s pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma. Dokler udeleženci ne sprejmejo novega pravilnika uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Uradni list SRS, št. 7/79).
13.	člen
Za gospodarjenje s hišo iri stanovanjem v družbeni lastnini bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili povprečno 13,11 °/o stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše tj. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in napravah v stanovanjski hiši in
sicer v skladu s sprejetimi normativi in standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetimi programi vzdrževanja.
Udeleženci smo sporazumni, da lahko glede na kategorijo stanovanjske hiše, porabimo za tekoče vzdrževanje naslednji "/o stanarine:
— za	I. kategorijo	do	5 let	0,35 «/o	(2,75 «/o)
— za	II. kategorijo	6 do	15 let	1,10 "/o	(8,39 «/o)
— za	III. kategorijo	16 do	30 let	1,80 “/o	(13,73 «/o)
— za	IV. kategorijo	31 do	50 let	2,60 #/i>	(19,23 «/o)
— za	V. kategorijo	51 do	75 let	3,20 «/o	(24,41 %>)
— za VI.	— VII. kategorijo	76 do	100 let	4,05 fl/o	(30,89 »/o)
hiše starejše od 100 let bodo za tekoče vzdrževanje zadržale tudi amortizacijo.
14.	člen
Stanovalci v zborih stanovanjskih hiš so dolžni in odgovorni, da bodo porabo sredstev iz prejšnjega člena letno planirali in porabili v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Litija (Uradni list SRS, št. 7-383/79).
Stanovalci v zborih stanovanjskih hiš soglašajo, da lahko stanovanjska skupnosti izvede sporazumevanje v zvezi z združevanjem sredstev Iz prejšnjega člena zaradi sprotne in gospodarne porabe sredstev.
Stanovalci v zborih stanovanjskih hiš pooblaščamo stanovanjsko skupnost, da lahko planira in porabi sredstva iz prejšnjega člena vseh tistih stanovalcev, ki ne bodo izdelali letnih planov vzdrževanja oziroma ki ne bodo porabljali sredstev po sprejetih letnih planih. Sklep o tem sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
15.	člen
Za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnično administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnih skupnostih ter temeljnih samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega sporazuma namenili okvirno 13,11 °/o stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bo izvajala delovna skupnost stanovanjske skupnosti in upravljanje stanovanjskega sklada. Izhodišče za to financiranje je znesek dogovorjen na podlagi svobodne menjave dela in ovrednotenem programu za leto 1979.
16.	člen
Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini med katere sodijo zlasti: zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti in drugo, l?omo udeleženci tega sporazuma namenili 3,29 %> stanarine.
17.	člen
Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške stanovanjskega sklada, bomo določili na podlagi svobodne menjave dela in ovrednotenem programu dela za vsako leto.
IV.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
18.	člen
Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
19.	člen
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije.
20.	člen
Ne glede na družinski dohodek bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevali 20 0/o stanarine.
21.	člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki v skladu z dogovorom o 'standardnem stanovanju v občini Litija, lahko znaša za:
1	družinskega člana	28	m’
2	družinska člana	38	ms
3	družinske člane	60	m2
4	družinske člane	70	m2
5	družinskih članov	78	m2
za vsakega nadaljnega člana družine še 10 m2.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 %>.
22.	člen
Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov določena pa je z lestvico, ki so jo.delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih sprejeli z odlokom občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 9-506/77).
23.	člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovan-ske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Rrav tako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je imetnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, vikenda, motornega čolna, avtomobila ali če je lastnik nepremičnine v vrednosti nad 100.000,00 din. Do subvencije tudi ni upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki se ne želi preseliti v drugo stanovanje, primernejše njegovemu družinskemu stanju in dohodku.
Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo po javni razpravi sprejel zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. S pravilnikom bo urejena tudi pravica invalidnih in drugih oseb do subvencije.
24.	člen
O pravici do subvencije bo odločal 7-članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali:
—	4 delegati samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	1 delegat skupnosti socialnega varstva,
—	1 delegat strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Litija,
—	1 delegat krajevne skupnosti iz katere je občan.
Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije'pridobil mnenje:
—	organizacije združenega dela v kateri je prosilec zaposlen,
—	hišnega sveta ali zbora stanovalcev hiše v kateri prosilec stanuje. 1
Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakoletnem razpisu subvencij.
Seznam upravičencev do subvencij se javno objavi.
25.	člen
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem Položaju.
26.	člen
Stanovalci v stanovanjskih hišah družbene lastnine se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do del-nega nadomeščanja stanarine.
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih se obvezujemo, da bomo zagotovili sredstva za delno hado-Piestitev stanarin.
27.	člen
Udeleženci sporazuma se bomo prizadevali, da bo-
imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroške možnost zamenjave stanovanja za laka standardna stanovanja, kjer so manjši obratovalni
stroški.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in pod-večina udeležencev, uporablja pa se od 1. 10. 1979
29.	člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo o enakem postopku kot sporazum. Predlog za spre-■ 'Pbe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, spre-e Pa so, ko jih sprejme večina udeležencev.
30.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/79-10/79 Litija, 7. avgusta 1979.
Udeleženci sporazuma:
I.	TOZD, OZD, delovne skupnosti
1.	GIP »Beton-Zasavje« TOZD Gradmetal Litija
2.	Predilnica Litija
3.	Mizarstvo Litija
4.	Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija
5.	Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri
Litiji
6.	Splošna mizarska delavnica Gabrovka
7.	Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka
8.	Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole
9.	SGP Slovenija ceste, TOZD Industrija apna
Kresnice
10.	Lesna industrija Litija
11.	Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno
12.	»Kovina« Šmartno pri Litija
13.	Osnovna šola Milan Borišek Litija
14.	Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija
15.	Gostinsko podjetje Litija
16.	Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija — Strokovna služba
17.	Podjetje za PTT promet Ljubljana, TOZD PTT Ljubljana
18.	GIP »Beton-Zasavje« TOZD Komunala Litija
19.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija
20.	Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije — Občinska konferenca Litija
21.	Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija
22.	Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Litija
23.	Kmetijska zadruga Litija
24.	Uprava Skupščine občine Litija
25.	Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji
26.	Mesarija in prekajevalnica Litija
27.	Delavska univerza Litija
28.	Osnovna Jiola Dušan Kveder-Tomaž, Litija
29.	Vzgojno varstveni zavod Litija.
II. Zbori stanovalcev
1.	Ustje 26, Šmartno pri Litiji
2.	Ulica solidarnosti 2, Litija
3.	Valvazorjev trg 12, Litija
4.	Valvazorjev trg 11, Litija
D. Trg na Stavbah 2 in 3, Litija
6.	Gubčeva 6, Litiji
7.	Ulica komandanta Staneta 10, Litija
8.	Ulica Luke Svetca 1, Litija
9.	Valvazorjev trg 6, Litija
10.	Levstikova 2, Litija
11.	Prvomajska 3, Litija
12.	Ustje 7, Šmartno pri Litijf
13.	Trg na Stavbah 14, Litija
14.	Ponoviška 5, Litija
15.	Brodarska 6, Litija
16.	Ustje 97, Šmartno pri Litiji
17.	Ponoviška cesta 7, 9 in 11, Litija
18.	Maistrova 1, Litija
19.	Cesta Zasavskega bataljona 5, 7, 12, Litija
20.	Sitarjevška 18, Litija
21.	Prisojna 2, 4, Litija
22.	Trg na Stavbah 6, Litija
23.	Trg na Stavbah 7, Litija
24.	Trg na Stavbah 10, 11, 12, Litija
25.	Ulica solidarnosti 5, Litija
26.	Ulica komandanta Staneta 21, Litija
27.	Ulica Luke Svetca 3, Litija
28.	Ulica komandanta Staneta 12, Litija
29.	Ulica komandanta Staneta 16, Litija
30.	Ulica solidarnosti 4, Litija
31.	Ulica komandanta Staneta 23, Litija
32.	Trg na Stavbah 1, Litija
33.	Trg na Stavbah 5, Litija
34.	Ustje 29, Šmartno pri Litiji
35.	Ulica komandanta Staneta 11, Litija
36.	Trg na Stavbah 15, Litija
37.	Ulica komandanta Staneta 5, Litija
38.	Gubčeva 4, Litija
39.	Ulica komandanta Staneta 7, Litija
40.	Prvomajska 2, Litija
41.	Ulica solidarnosti 3, Litija
42.	Cesta Zasavskega bataljona 50, 32, 54, 56, Litija
43.	Ulica komandanta Staneta 3, Litija
44.	Valvazorjev trg 7, 9, Litija
45.	Kresnice 23, Kresnice
46.	Ustje 70, Šmartno pri Litiji
47.	Gabrovka 17a, 17b, Gabrovka
48.	Ulica solidarnosti i, Litija
Litija, dne 2. avgusta 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
1310.
Na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74, 10/76) sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skuptidstih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in drugi; ki imajo razpolagalno pravico na družbenih stanovanjih (v nadaljnem besedilu: stanodajalci)
S AMO UPRAVNI SPORAZUM
o merilih in pogojih za pridobitev stanovanjske praVice v družbenih stanovanjih v občini Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnem besedilu: sporazum) se stanodajalci sporazumemo o enotnih merilih o oblikovanju splošnega akta o oddajanju stanovanj delovnim ljudem in občanom, ki smo ga dolžni sprejeti po prvem odstavku 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Ta merila bomo uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj.
2.	člen
Stanodajalci se sporazumemo, da bomo na podlagi tega sporazuma v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpisali enotna merila finančne soudeležbe pričakovalcev stanovanj in ostala merila.
3.	člen
V primeru, da sta prosilca zaprosila za dodelitev družbenega stanovanja pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilca.
II. MERILA ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA
4.	člen
Stanodajalci s tem sporazumom določimo naslednja merila za sestavo prednostnega reda, po katerem bomo oddajali stanovanja pričakovalcem stanovanj:
—	stanovanjske razmere,
—	socialno stanje,
— Število družinskih članov,
—	kadrovske potrebe,
—	doba čakanja na stanovanjc,
—	delovna doba pri stanodajalcu,
—	skupna delovna doba,
—	zdravstveno stanje družine,
—	udeležba v NOV,
—	oddaljenost bivališča pričakovalca stanovanja od delovnega mesta.
5.	člen
Stanodajalci lahko s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj določimo še druga merila, ki so za nas specifična in niso v nasprotju s tem sporazumom ali zakoni.
6.	člen
Zaradi enotnega vrednotenja meril pri dodeljevanju stanovanj se stanodajalci sporazumemo, da za merila iz 4. člena tega sporazuma določimo točkovno vrednost po številu točk, katere bomo stanodajalci uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj.
7.	člen
Osnova za izračun finančne soudeležbe posojila pričakovalca je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji.
Stanodajalci bomo upoštevali naslednjo višino finančne soudeležbe:
Skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva
V «/.
Finančna soudeležba v odstotku od nabavne vrednosti stanovanja skupna delovna doba pridobitelja stanovanjske pravice
s	«
i	I
s	i
8
1
S
8
S
c
		do	10
od	ii	do	20
od	21	do	30
od	31	do	40
od	41	do	45
od	46	do	50
od	51	do	55
od	56	do	60
od	61	do	65
od	66	do	70
od	71	do	75
od	76	do	80
od	81	do	85
od	86	do	90
od	91	do	95
od	96	do	100
od	101	do	110
od	111	do	120
od	121	do	130
od	131	do	140
od	141	do	150
od	151 in	več	
1	0,5	—	—
2	1,5	1	0,5
3	2,5	2	1
4	3,5	3	1,6
5	4	3,5	2
6	5	4	3
8	7	6	4
9	8	7	5
10	9	8	e
11	10	9	7
12	11	10	8
14	13	12	9
16	14	13	10
18	16	14	11
19	18	15	12
20	19	16	13
21	20	18	14,5
22	21	19	16
23	22	20	17,5
24	23	22	19
25	24	24	21
8.	člen
Ne gled£ na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se lahko dodeli stanovanje brez finančne soudeležbe:
7 — občanu, ki pridobi stanovanjc, katerega točkovna vrednost po sedaj veljavnem točkovnem sistemu ne presega 50 točk,
—	socialnemu podpirancu,	,
—	občanu, ki je bil udeleženec NOV (pogoj: priznana posebna doba v dvojnem trajanju)	X
—	občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi Preseljen v najpotrebnejše prostore,
—	v primeru zamenjave stanovanja za manjše
stanovanje,
—	mladi družini ob vselitvi v »solidarnostno stanovanje«, Če so izpolnjeni ostali pogoji tega sporazuma.
9.	člen
Občan, kateremu se dodeli drugo stanovanje za-zaradi rušenja starega prispeva finančno soudeleibo Po določilih tega sporazuma.
Za določitev višine soudeležbe sc upošteva razlika vrednosti med starim in novim stanovanjem.
Revalorizirano vrednost stanovanja je dolžna sporočiti stanodajalcu samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija.
11. člen
Lastna finančna soudeležba mora biti vplačana v korist stanodajalca do ene polovice višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, druga polovica višine soudeležbe pa največ v 24 mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne more biti manjši kot 150,00 din.
Občan, ki dobi od stanodajalca stanovanje ob prvi zaposlitvi ali po odsluženju vojaškega roka, lahko plača lastno finančno soudeležbo v korist stanodajalca v največ 24 mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne more biti manjši kot 150,00 din.
Če po merilih tega sporazuma finančna soudeležba ne presega din 5.000,00, jo je dolžan pridobitelj stanovanjske pravice vplačati v celoti pred vselitvijo.
12.	člen
Finančna soudeležba pričakovalca stanovanja je posojilo stanodajalcu za dobo od 5 do 10 let in se obrestuje po najmanj 2°/o obrestni meri od vplačila zadnjega obroka dalje.
V kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu sredstva vrnejo ob izpraznitvi stanovanja ali najkasneje v 6 mesecih po izpraznitvi stanovanja.
Soudeležba se ob preselitvi lahko uporabi za popravilo stanovanja ali pa se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja.
13.	člen
Upokojenci prispevajo finančno soudeležbo po merilih iz 7. člena v višini 50 odstotkov.
Vplačana soudeležba je posojilo stanodajalcu za dobo 5 let in 2%> obrestno mero.
14.	člen
Vplačana sredstva finančne soudeležbe vodimo stanodajalci v svojem skladu skupne porabe, stanovanjska skupnost pa na računu, na katerem združujemo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Stanodajalci vključujemo ta sredstva v stanovanjska sredstva in se uporabljajo za gradnjo oz. nakup novih družbenih stanovanj.
15.	člen
Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilom finančne soudeležbe stanodajalec in prosilec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi (posojilu), v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je treba upoštevati:
—	dobo vračila soudeležbe (posojila);
—	minimalnd obrestno mero;
—	način vračanja posojila.
Stanodajalec določi v svojem splošnem aktu konkretno dobo, obrestno mero in način vračila posojila.
10.	člen
Za določitev višine soudeležbe se upošteva:
a)	nabavna vrednost stanovanja, če gre za prvo vselitev stanovanja;
b)	knjižna revalorizirana vrednost stanovanja, če Sre za vselitev v starejše stanovanje.
16.	člen
Občani, ki so pridobili stanovanje pri stanovanjski skupnosti po kategoriji »mlada družina« so dolžni prispevati finančno soudeležbo ob pridobitvi stanovanja pd stanodajalca, kateri se je obvezal skupno z »mlado družino« rešiti stanovanjsko vprašanje.
Ti občani prispevajo pred vselitvijo finančno soudeležbo v višini obvezno privarčevanega zneska in kredita pridobljenega na privarčevani znesek pri poslovni banki. Vsa ta sredstva nakažejo na stanovanjski sklad stanodajalca.
Občan »mlada družina« prevzame odplačilo kredita pri poslovni banki. Vplačana finančna soudeležba »mlade družine« je posojilo stanodajalcu za čas dokler »mlada družina« po sklenjeni posojilni pogodbi s poslovno banko ne odplača posojila. Stanodajalci s samoupravnim aktom ali pogodbo z »mlado družino« določijo dobo vračila soudeležbe.
Stanodajalec ob vrnitvi vplačane finančne, soudeležbe plača tudi pripadajoče 2 °/o obresti.
17.	člen
Stanodajalci se obvezujemo pred podpisom jamstvene pogodbe za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja »mlade družine« skleniti ustrezno pogodbo o obveznostih »mlado družine« do skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja. Zlasti se je s pogodbo potrebno dogovoriti o:
—	rešitvi stanovanjskega vprašanja ali nakupa stanovanja v etažni lastnini, ali dodelitev stanovanja, ali gradnja individualne stanovanjske hiše,
—	roku do kdaj bo rešeno stanovanjsko vprašanje iz prejšnje alinee,
-g koliko sredstev mora prosilec mesečno varčevati in koliko časa oz. v višini lastne finančne soudeležbe, če bo prosilčevo stanovanjsko vprašanje rešeno z nakupom družbenega stanovanja,
—	izvajanju kontrole pri varčevanju.
18.	člen
Stanodajalci se sporazumemo, da bomo ob upokojitvi delavca dodelili lc-temu stanovanje, v kolikor je bil delavec nad 10 let na delu pri stanodajalcu in če je uvrščen na prednostni listi pričakovalcev stanovanj.
19.	člen
Stanodajalec lahko dodeli stanovanje lastnim strokovnim kadrom ali drugim, če je to v interesu delavcev stanodajalca ali v splošnem interesu občanov v krajevni skupnosti in Če je dodeljevanje stanovanj strokovnim kadrom opredeljeno v srednjeročnem ali dolgoročnem planu stanovanjske izgradnje stanodajalca.
Stanodajalci so dolžni v samoupravnem splošnem aktu za dodeljevanje stanovanj določiti zlasti:
—	merila in kriterije za dodeljevanje stanovanj strokovnim kadrom in
—	katerim strokovnim kadrom se lahko dodeli stanovanja.
Pri dodeljevanju stanovanj strokovnim kadrom so stanodajalci dolžni upoštevati določila tega sporazuma glede plačala finančne soudeležbe.
20.	člen
Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov naslednje stanovanje:
—	1 oseba — garsonjero;
—	2 osebi — garsonjero ali enosobno stanovanjc;
—	3 osebe — enosobno ali enoinpolsobno stanovanje;
—	4 osebe — dvosobno ali trosobno stanovanje;
—	več oseb — tri ali večsobno stanovanje.
' izjemoma se lahko dodeli pričakovalcem tudi večje stanovanje, če tako sklene pristojni organ upravljanja stanodajalca in če pričakovalec plača 100 "/o finančno soudeležbo med pripadajočim in dodeljenim večjim stanovanjem.
21.	člen
Stanodajalci se obvezujemo v skladu s 85. členom zakona o stanovanjskih razmerjih, da bodo naši splošni akti o oddajanju stanovanj vsebovali tudi določila o prednostnem redu tistih pričakovalcev, ki zasedajo stanovanje v zasebni lasti, kateri lastniki živijo v težkih stanovanjskih razmerah.
III.	TOČKOVNI SISTEM
22.	člen
Pristojni organ stanodajalca točkuje vse pričako-valce za dodelitev družbenega stanovanja in imetnike stanovanjske pravice na neustreznih stanovanjih, ki prosijo za zamenjavo ter jih uvrsti enkrat letno na začetku vsakega koledarskega leta na prednostno listo pričakovalcev.
Poimensko sestavljena prednostna lista mora biti javno objavljena, oz. dostopna vsem delavcem stanodajalca.
23.	člen
Stanodajalci bomo merila iz 4. člena tega sporazuma ovrednotili s točkangi po enotnem točkovnem sistemu. Točkovni del je sestavni del tega sporazuma.
IV.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki stanodajalcev.
25.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga udeleženec tega sporazuma, sprejete pa so, če jih sprejme večina udeležencev.
26.	člen
Udeleženci imenujejo 5-člansko komisijo za spremljanje, nadziranje in izvajanje tega sporazuma pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija.
Udeleženci pooblaščamo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi in kršitelji za sporazumno odpravo kršitve. V kolikor ne doseže sporazumne rešitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela.
27.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega sporazuma lahko prične katerikoli udeleženec, če meni, da je kdo od udeležencev kršil določbe sporazuma.
28.	člen
Stanodajalci se obvežemo, da bomo sprejeli ustrezen splošni akt o oddajanju stanovanj ali uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma najkasneje do konca leta 1979.
29.	člen
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da s podpisom tega samoupravnega sporazuma prenehajo veljati določila samoupravnega sporazuma o merilih za Pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija, ki je bil sklenjen dne 20. junija 1977 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-832/77 dne 11. julija 1977.
30.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Litija, dne 16. avgusta 1979.
Udeleženci:
1.	Uprava Skupščine občine Litija
2.	Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo, Gabrovka
3.	Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji
4.	Mizarstvo Litija, Litija
5.	Zveza komunistov Jugoslavije, Komite občinske konference ZKJ Litija
6.	Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Občinska konferenca Litija
7.	Samoupravna stanovanjska skupnost Litija
8.	Samoupravna komunalna skupnost Litija
9.	Samoupravna komunalna skupnost občine Litija — Strokovna služba
10.	Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole
11.	Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Litija
12.	Predilnica Litija v Litiji
13.	Mesarija in prekajevalnica Litija
14.	Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno Pfi Litiji
15.	Lesna industrija Litija, Litija
16.	Gostinsko podjetje Litija
17.	Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Litija
18.	Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž, Litija
19.	Mercator, TOZD Golovec
20.	Osnovna šola Milan Borišck, Litija
-	'21. Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjama
Šmartno
22.	GIP »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi, TOZD
Uradmetal Litija
23.	Delavska univerza Litija
24.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozd-ni obrat Litija
25.	Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija
26.	SGP Slovenija ceste, TOZD Industrija apna kresnice, Kresnice
27- Kmetijska zadruga Litija
28.	GIP »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi, TOZD
Komunala Litija
29.	Kovina, Šmartno pri Litiji
nr, 3°' Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstve-varstvo Litija
3l- Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1311.
Na podlagi druge alinee drugega odstavka 192. in 205. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 2-71/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 'ulija 1979 sprejela
POSLOVNIK občine Ljubljana Bežigrad
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) s tem poslovnikom m poslovniki zboiov ureja način dela občinske Skupščine, njenih zborov in delovnih teles, postopek sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanja stopnje soglasja, natančneje določa delovno področje zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
2.	člen
Občinska skupščina dela po periodičnih in letnem delovnem programu, ki ga sestavljajo programi dela zborov ter ga sprejme na predlog predsedstva občinske skupščine. Pri tem upošteva delovni program 'izvršnega sveta ter predloge delegacij in konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine in mesta, program dela Skupščine mesta Ljubljane. Skupnosti občin ljubljanske regije ter Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Občinska skupščina in njena delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima p. avico govoriti v jeziku svojega naroda.
4.	člen
Delo občinske skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi občinska skupščina ali zbor njuno delovno telo tako odloči.
Občinska skupščina lahko vabi na seje predstavnike organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij, kakor tudi predlagatelje obrav-nr. nnega akta, kadar, sprejema odloke in druge splošne akte in odločitve, ki zadevajo pravice in obveznosti občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
3.	člen
Občinska skupščina dela stalno.
Letni odmor občins re skupščine traja vsako leto od 25. julija do 10. septembra.
Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik občinske skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, delovnega telesa občinske skupščine ali komisij pa sejo zbora oziroma ustreznega delovnega telesa.
6.	člen
Predstavniki organov upravljanja v organizacijaii združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko sodelujejo pri delu skupščine v skladu s tem poslovnikom.
7.	člen
Občinska skupščina ima svoj pečat v obliki kroga s premerom 3,4 cm, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom je napis »Ljubljana Bežigrad«.
Pečat hrani sekretar občinske skupščine.
II.	DELEGACIJE IN DELEGATI
4
Pogoji za delo
8.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Bežigrad opravljajo v skladu z ustavo SR Slovenije in statutom občine, funkcije oblasti in druge družbene zadeve po delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
9.	člen
Delo občinske skupščine mora biti organizirano tako. da omogoča:
"— da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe s sporazumevanjem ih dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne interese ter na'ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij občinske skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč Interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe;
—	da občinska konferenca socialistične zveze lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov;
—	da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, obravnavajo in ugotavljajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov, pri Čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah:
—	da lahko družbenopolitične organizacije, združene v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije kot fronti vseh organiziranih
socialističnih sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in .občuno". zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo.
10.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih o zadevah, ki jih je obravnavala.
11.	člen
Občinska skupščina obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu:
—	z objavljanjem gradiva za seje občinske skupščine in njenih zborov v občinskem glasilu;
—	z informacijami v drugih sredstvih javnega obveščanja,
—	s povzetki gradiv, ki jih bo obravnavala občinska skupščina.
12.	člen
Delegacijam, ki določajo delegate za seje občinsko skupščine in njenih zborov in delegatom družbenopolitičnega zbora, se pošilja gradivo neposredno z vabilom na sejo občinske skupščine, najpozneje 14 dni pred Sklicem.
13.	člen
Gradivo za seje občinske skupščine se pošilja tudi vsem delegatom in članom delegacij v temeljnih delegacijah ter delegatom za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno - odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
14.	člen
Predlagatelj gradiva mora zagotoviti, da je gradivo pregledno in razumljivo. Obrazložitev akta mora vsebovati zlasti zakonsko podlago, načela ter cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, rešitve z variantnimi predlogi, posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane, finančna sredstva, potrebna za Izvajanje akta, vire in način zagotovitve sredstev in kakšne bodo nove naloge za občinske upravne organe.
Besedila aktov In njihovih povzetkov pripravi predlagatelj.
r Način dela
15.	člen
Delegacije razpravljajo o predlaganih dnevnih redih sej zborov občinske skupščine in Skupščine mesta Ljubljane in imajo pravico predlagati posamezne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov. Pri tem se delegacije opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov v skladu z delovnim programom občinske skupščine in predlaganim dnevnim redom.
10. člen
Vodja delegacijo organizira delo tako, da lahko posamezni elani delegacijo posebej spremljajo in proučujejo vprašanja, ki sc obravnavajo v občinski skupščini.
17.	člen
Delegacije in delegati za zbore občinske skupščine dajejo na podlagi razprav in predlogov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v delegacijah in konferencah delegacij pobude in predloge za obravnavo posameznih zadev in izdajo odlokov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in Skupščine mesta Ljubljane.
Delegacije in konference delegacij pošiljajo na seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zbora, lahko pa določijo tudi več delegatov za posamezne točke dnevnega reda.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti pošiljajo na seje zbora združenega dela občinske skupščine delegata oziroma delegate, upoštevajoč pri izbiri delegata vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja sej zbora.
18.	člen
S posebnim odlokom je določen način delegiranja delegatov občine Ljubljana Bežigrad v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane ter v zbor združenega dela in v zbor občin Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine, konferencami delegacij in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti se izkaže s pooblastilom, ki mu ga izda vodja delegacije, konference delegacij, skupine delegatov Oziroma predsednik zbora, če je delegat delegiran v *bor občin Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije. V pooblastilu mora biti navedeno, za katero sejo je delegat delegiran, kateri skupini delegatov v zboru združenega dela pripada in na katere točke dnevnega reda se pooblastilo nanaša, če gre za zamenljivega delegata.
19.	člen
Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja vsakega zbora sestavi poročilo za zbor. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Predlogi in vprašanja delegatov
20.	člen
Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom, ki vodijo delo občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja dele-Satov; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
21.	člen
Delegat v zboru postavi vprašanja praviloma pls-^ouo, lahko pa tudi ustno na seji zbora. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna.
Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, dano na seji zbora, predloži pisme-u°, če smatra, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja.
Vsa delegatska vprašanja pošlje sekretariat skupščine izvršnemu svetu občinske skupščine oziroma občinskemu upravnemu organu. Če se vprašanja nanašajo na delo skupščine, ga dostavi predsednik sekretarju občinske skupščine.
22.	člen
Na vprašanje, zastavljeno na seji zbora, ali na vprašanje, ki ga je delegat poslal najmanj 14 dni pred sejo, dobi odgovor na prvi naslednji seji zbora.
Delegat v zboru lahko zahteva pismen odgovor na svoje vprašanje.
23.	člen
Na vprašanje, zastavljeno izvršnemu svetu, praviloma odgovori član izvršnega sveta; na vprašanje, zastavljeno predstojniku, ki vodi občinski upravni organ skupščine, odgovori praviloma predstojnik.
Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, kakor tudi. da na vprašanje, ki je bilo postavljeno predstojniku, ki vodi občinski upravni organ, odgovori izvršni svet.
Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predloga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi občinski Upravni organ, naj seja zbora, na kateri bo dal odgovori ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez razprave.
24.	člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje.
če je na vprašanje, zastavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, lahko delegat zahteva, da na vprašanje odgovori izvršni svet.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja.
Po razpravi zbor ugotovi, da je s tem zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevhega reda ali pa odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. Če zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na naslednji seji, določi tudi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave.
25.	člen
Delegat v zboru lahko postavlja vprašanja predsedniku občinske skupščine in predsednikom zborov kot tudi predsednikom komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine in njenih zborov, ki se nanašajo na njihovo delo v občinski skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Za postopek o postavljanju teh vprašanj se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov.
Obvestila in pojasnila na zahtevo delegatov
26.	člen
Delegat v zboru ima pravifco zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v občinski skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati pismena ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo od predstojnika, ki vodi upravni organ, od državnih organov in organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, od zborov in komisij in drugih delovnih teles ter od sekretarja občinske skupščine. Odgovor pa mu mora dati pristojni organ tako kot zahteva delegat — pismeno ali ustno.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predstojnika občinskega upravnega organa v zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnilo o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti predstojnika občinskega upravnega organa.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od sekretarja občinske skupščine obvestila in pojasnila o tistih zadevah, ki se nanašajo na njegovo delo v skupščini in na delo sekretariata občinske skupščine.
Pri postopku za zahtevanje obvestil in pojasnil iz prejšnjih odstavkov se primerno uporabljajo določbe
21.	do 26. člena tega poslovnika.
27.	člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa občinske skupščine in zborov zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti poročila o izvajanju politike, ki jo je določila občinska skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kot tudi o vpraš.anjih. ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
Uradna tajnost
28.	člen
Ce obravnava občinska skupščina gradivo, ki ima značaj uradne ali državne tajnosti, odredi predsednik občinske skupščine način ravnanja s tem gradivom v skladu s posebnimi predpisi.
Za uradno tajnost sc šteje tudi gradivo, ki ga iz-, vršni svet ali drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje občinski skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji zbora ali delovnega telesa v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava kot tajno gradivo brez navzočnosti javnosti.
29.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objavili;
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe;
—	podatki o organizaciji civilne zaščite;
—	podatki o strateških objektih;
—	podatki o opremi ljudske obrambe.
30.	člen
Način ravnanja z gradivi, ki štejejo za uradno, državno ali vojaško tajnost ter razvrščanje tega gradiva glede na stopnjo zaupnosti (zaupno, strogo zaupno), se uredi na predlog predsedstva občinske skupščine s posebnim pravilnikom, ki ga sprejmejo zbori občinske skupščine.
Pravice delegatov do povračil in nadomestil
31.	člen
Pravice delegatov do povračila stroškov za delo v občinski skupščini oziroma nadomestila osebnega dohodka zagotavlja občinska skupščina v skladu z zakonom in družbenim dogovorom.
*	32. člen
Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah zborov občinske skupščine in na sejah komisij in delovnih teles, za ta čas izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov, po določilih samoupravnih aktov organizacije oziroma skupnosti, ki je delegate poslala na zbor občinske skupščine oziroma po samoupravnem sporazumu o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo in o skupnih osnovah in merilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti dela ter o določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje v občini Ljubljana Bežigrad.
Imunitetna pravica
33.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
34.	'člen
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen, in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori.
35.	člen
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, na katerega je poslan oziroma Izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku ima delegat v Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, pa do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat.
Delegat v Družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je Izvoljen v funkcijo v skupščini, uživa imunitetno pravico od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma ko je razrešen funkcije.
36.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, tudi kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
i
37.	člen
Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
38.	člen
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
39.	člen
O zahtevi, naj se dovoli pripor delegata oziroma uvedba kazenskega postopka zoper njega odloči zbor potem, ko dobi poročilo komisije za verifikacijo pooblastil ir. imunitetna vprašanja. Zbor odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu še naprej velja ali preneha veljati.
Če zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
40.	člen
Če zbor ni zbran, opravlja funkcijo zbora komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, katere odločitev je izvršljiva.
Komisija mora sporočiti svojo odločitev zboru na Prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
Prenehanje mandata
41.	člen
Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha naandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zboru preneha funkcija, ko mu preneha mandat, člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
42.	člen
Delegatu Zbora združenega dela in Zbora krajev-n‘h skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija, odnosno pristojni zbor občinske skupščine, ki ga je delegii^i na posamezno sejo skupščine. V tem primeru hiora delegacija oziroma predsednik zbora o tem takoj obvestiti sekretarja občinske skupščine in navesti, katerega novega delegata je delegiral.
43.	člen
Delegata družbenopolitičnega zbora je možno odpoklicati v primeru in po postopku, ki ga določa zakon.
Delegat družbenopolitičnega zbora lahko odstopi, •"avico ima svoj odstop obrazložiti.
Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
44.	člen
Izjavo o odstopu dostavi predsednik družbenopolitičnega zbora komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki o tem poroča zboru na njegovi prvi seji.
V vseh drugih primerih,' ko preneha delegatu družbenopolitičnega zbora mandat iz razlogov, ki jih določa zakon, ugotovi zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, da je delegatu mandat prenehal.
45.	člen
Če delegat, funkcionar občinske skupščine ali zbora ali delovnega telesa prevzema funkcijo oziroma delo, ki je po ztikonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika zbora.
Predsednik zbora obvesti komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pristojnemu zboru, da ugotovi, da je delegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo delegata.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE Splošne določbe
46.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo Zbor združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.	*
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odloča skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine.
47.	člen
> Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji Zbori, ki enakopravno odločajo, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
48.	člen
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s tem poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
49.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na
seji zbora:	'
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razreši;
— Ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi teh teles;
—	sprejema program svojega dela.
50.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja: sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov; obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij; zavzema stališča, sprejema sklepe
in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine; obravnava politiko izvrševanja republiških zakonov, občinskih odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti -ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih; obravnava mnenja Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti; obravnava mnenja in predloge temeljnega sodišča, sodišča združenega dela in temeljnega javnega tožilstva za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in občinskega javnega pravobranilstva; opravlja družbeno nadzorstvo; opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja; zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih orga-f nov; obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon; obravnava samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje; obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih; obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, statut in ta poslovnik.
51.	člen
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z zbori občinske skupščine, mora predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine sklicati sejo skupščine najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko mu je predsednik občinske skupščine dodelil posamezno zadevo v obravnavo.
52.	člen
Gradiva o zadevah, ki se predložijo na sejo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, se pošlje skupščini samoupravne interesne skupnosti, hkrati ko se to gradivo pošlje delegatom v zborih občinske skupščine.
Medsebojno sodelovanje zborov
53.	člen
Zaradi usklajevanja dela zborov sodelujejo predsedniki zborov s predsednikom in sekretarjem občinske skupščine. Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanu drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
54.	člen
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali uvodna poročila ali skupaj obravnavali druga vpraša-
nja, ki so skupnega pomena. Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov.
55.	Člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o lem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
56.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališča ali predloge k predloženemu aktu, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora.
Stališča in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališča.
57.	člen
Ce pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga odloka ali drugega akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predlog za spremembe ali dopolnitve, da imajo skupno zasedanje z zainteresiranim zborom, ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločajo, potem ko je bil izveden postopek o predlogu zainteresiranega zbora za spremembo in dopolnitev predloga akta.
68. člen
Ce nastane vprašanje o pristojnosti zborov o posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo lahko zahteva, da pred njegovo odločitvijo da o tem mnenje, statutarno-pravna komisija.
Sodelovanje družbenih svetov v delu skupščine
59.	člen
V obravnavo gradiv in aktov občinske skupščine
njenih zborov se vključujejo tudi družbeni sveti.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politiko in izvrševanjem predpisov občinske skupščine.
60.	člen
O pobudah in stališčih družbenih svetov se obveščajo delegati in zbori ter delovna telesa občinske skupščine.
61.	člen
Zbor oziroma skupščinsko telo lahko odloži obravnavo določenega akta, dokler ne pridobi mnenja družbenega sveta.
IV.	SEJE ZBOROV Prve seje zborov
62.	člen
Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov.
63.	člen
Na prvi seji zbor združenega dela občinske skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora ter sprejme sporazum o oblikovanju skupnih delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva, Prosvete in kulture, socialno-zdravstvene dejavnosti, kmetijske dejavnosti, obrtnih in podobnih dejavnosti, za področje oboroženih sil ter za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Zbor združenega dela občinske skupščine sprejme na prvi seji tudi sporazum o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane za področje kmetijske dejavnosti, za področje bboroženih sil ter za pod-ročje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovni n skupnosti, ki niso orgahizirane kot organizacije združenega dela.
Hkrati sprejme zbor združenega dela sklepe o :menovanju članov skupin delegatov, navedenih v pr-Vem in drugem odstavku tega člena.
Zbor združenega dela občinske skupščine delegira deset delegatov za prvo zasedanje zbora združenega dola Skupščine mesta Ljubljane.
64.	člen
Na prvi seji zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora ter delegira 6 delegatov za prvo zasedanje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane.
65.	člen
x Na prvi seji družbenopolitični zbor občinske skupome izvoli predsednika in namestnika predsednika ,ora, izvoli kandidate za delegate v družbenopolitič-zbor Skupščine SR Slovenije in Skupščine mesta i-J ubijane.
66.	člen
Za prvo sejo vseh zborov mora dotedanji pred-Sednik vsakega zbora,
_	— ugotoviti naj starejšega delegata, da bo vodil
Prv° sejo in
— sestaviti predlog dnevnega reda.
Prvo sejo zbora prične najstarejši delegat In jo °ui do izvolitve predsednika zbora, zb ^>re^sedujoči ob začetku seje ugotovi sklepčnost ora, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva .ove-ltelia zapisnika.
j ^legati odločijo o dnevnem redu, ki ga je pred-».al dotedanji predsednik zbora.
67.	člen
k * ° sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsa-zboru tričlansko komisijo zu verifikacijo poobla-
stil in imunitetna vprašanja, ki predlaga predložena potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora in delegiranih delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in o tem poroča svojemu zboru.
Zbor izvoli člane komisije z javnim glasovanjem. Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja prekine predsedujoči sejo zaradi dela komisije.
68.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja se sestane takoj po izvolitvi in izvoli predsednika.
Komisija pregleda predložena potrdila delegatov ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki zadevajo postopek v zvezi z delegiranjem delegatov.
Predsednik komisije ali član, ki ga določi komisija poroča zboru o svojih ugotovitvah.
69.	člen
Če na sejo zbora brez opravičila ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, osnovno organizacijo sindikata, krajevno konferenco SZDL oziroma Občinsko konferenco SZDL
70.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in,o njem glasuje. Zbor določi, da se pooblastilo delegata potrdi ali ne potrdi.
Obravnave predloga poročila in odločanja o njem se lahko udeleži vsak delegat, dokler zbor ne odloči o veljavnosti pooblastila, ne more pa glasovati o svojem lastnem pooblastilu, če se o njem posebej glasuje.
71.	člen
Če zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ali družbenopolitični zbor ne verificira pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti zbor in konferenco delegatov oziroma skupino, ki ga je delegirala ter navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano.
72.	člen
Po verifikaciji pooblastil delegatov prične zbor z delom in izvoli predsednika zbora.
Kandidata za predsednika zbora predlaga po op-ravljertem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL. Predlog mora biti dan pismeno in o njem odločajo delegati z glasovanjem.
Če jo več predlogov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov, sicer pa kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se izvoli za dobo 4 let.
73.	člen
Vsak zbor izvoli tudi namestnika predsednika zbora. Če je več predlogov, je izvoljen delegat, ki je dobil največ glasov vseh delegatov v zboru.
• Namestnik predsednika zbora je izvoljen za dobo 4 let.
74.	člen
Na prvi seji vsak zbor obvezno izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Mandat komisije, za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanju družbenopolitičnega zbora mora tra-

jati do razpisa novih splošni a volitev za volitve delegatov v ta zbor.
Mandat komisije za veri! kaci j o pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvoli nova komisija.
Mandat komisije navedenih zborov, ki je bila izvoljena na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij, traja do dneva volitev.
75.	člen
Po končanih prvih sejah zborov je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik občinske skupščine. V ta namen sestavi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj seje in ugotovi ime in priimek najstarejšega delegata, ki bo vodil prvo se; o in ga o tem obvesti.
76.	člen
Pivo skupno zasedanje vreh zborov začne najstarejši delegat in ga vodi do izvolitve predsednika občinske skupščine. Predsedujoč i ugotovi sklepčnost, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Delegati odločijo o dnevnem redu skupnega zasedanja in skupne seje zborov ki ga je predlagal dotedanji predsednik občinske skupščine Po zaključnem skupnem zasedanju vseh zboiov, nadaljujejo zbori delo na skupni seji, ki jo vodi novo izvoljeni predsednik občinske skupščine.
77.	čle n
Na prvi skupni seji vseh zborov občinske skupščine volijo in razrešujejo funkcionarje, kot je to določeno s statutom občine.
Volitve, imenovanja, razrešitve in odpoklici funkcionarjev občinske skupščine in drugih funkcionarjev, se opravijo na način in po postopku, ki ga predpisuje IX. poglavje tega poslovnika.
Slovesna izjava
78.	člen
Predsednik in podpredsec niki občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta dajo po izvolitvi na skupnem zasedanju vseh zborov naslednjo slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine Ljubljana Bežigrad ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresmčevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine, Socialistične republike Slovenije'in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Sklicevanje seje zbora
79.	člen
Predsednik zbora sklicuje seje zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj ena petina delegatov v zboru.
Če predsednik zbora seje ne skliče, kadar bi jo moral, jo lahko skliče tretjina delegatov v zboru ali predsednik občinske skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo občinski skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
80.	člen
Predlog dnevnega reda sej zbora lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet občinske skupščine, občinski upravni organi, SIS, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
81.	člen
Seje občinske skupščine in njenih zborov se sklicujejo v skladu z letnim delovnim programom občinske skupščine.
Delegatom vseh zborov se pošilja skupščinsko gradivo 14 dni pred sejo zbora.
Skupščinsko gradivo se izjemoma vroči delegatom tudi kasneje, vendar najmanj 5 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, ki nimajo za posledico materialne in finančne obveznosti.
82.	člen
Deset delegatov v zboru; predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta, predsedniki skupščinskih delovnih teles na seji zbora v nujnih primerih lahko predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
Predsedovanje in udeležba na seji
83.	člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Če jt. predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora namestnik predsednika zbora.
Če je tudi namestnik predsednika zbora zdržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zbO' ru, ki je najstarejši po letih, in jo vodi do izvolitv6 delegata, ki bo v nadaljevanju predsedoval seji zbora-
84.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupn0' sti izvolita pred prehodom na dnevni red tričlansk0 komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra' Sanja, ki pregleda predložena pooblastila delegatov in ugotovi sklepčnost seje.
Vsi delegati za zbor imajo pravico in dolžnost, d** se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na sej1 zbora.
Pri delu zbora sodelujejo tudi predstavniki izvi'5 nega sveta občinske skupščine in predstojniki obČ‘n' skih upravnih organov, predstavniki predlagatelj^ posameznih točk dnevnega reda in predstavniki drU* benopolltičnih organizacij.
'Drugi udeleženci seje smejo sodelovati pri de^ zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primel
predsednik zbora ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem odloči.
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora. Razpravljalca lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da razpravljalca ne moti nihče pri izvajanju.
85.	člen
Predsednik zbora daje delegatom besedo po vrstnem redu, kakor so sc prijavili k razpravi.
Delegatu .v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsednik zbora besedo takoj, ko se prijavi k razpravi. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsednika zbora glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
86.	člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
87.	člen
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegatov odloči, da lahko razpravljalec o istem vprašanju cmeji trajanje oziroma večkratno sodelovanje v razpravi o istem vprašanju.
88.	člen
Vsak zbor zaseda in odioča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanj u odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da oodo odlok oziroma drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
Zbori praviloma poslušajo uvodna poročila sku-Paj- Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati Vsakega zbora posebej.
. Zapisnik skupnega zasedanja je sestavni del zapisnika vsakega zbora.
89.	člen
Zbor. ki posreduje pristojnemu zboru stališča ali Predloge k predloženemu aktu, lahko določi svojega Predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obraz-0zil stališča in predloge zbora.
pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in. odvzem besede izreče predsednik zbora.
92.	člen
Odstranitev s seje ; e izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo. ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ah uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj 9 delegatov.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
93.	člen
Predsednik zbora zi ruženega dela in zbora krajevnih skupnosti obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki je delegirala delegata na sejo zbora, predsednik družbenopolitičnega zbora pa občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva o cl.u. -aru, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
91. člen
Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje.
9). člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Ct je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
93. člen
Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo skupščinski zbori, morajo upoštevati predpise o vzdrževanju reda v občinski skupščini.
Vzdrževanje reda
Potek seje
90.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
kršitev reda na seji se smejo izrekati nasled-
Ji ukrepi opomin, odvzem besede in odstranitev s
seje.
91.	člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, če-av rnL> predsednik zbora ni dal besede, ki seže go-se0rn*u v besedo ali ki na' drugačen način krši red na R in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim Ovorom na seji krši red in določbe tega poslovnika,
97.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom ni seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora ;n poročata zboru o iklepčnosti zbora.
* Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora ugotovi sklepčnost zbore in o tem poioča zboru.
O spornem pooblast lu odloča zbor posebej.
98.	člen
Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu. lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine, delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora" ugotovi, da ni več razprav-Ijaicev, sklene obravnavo.
99.	člen
Predsednik zbora prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja oziroma je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru.
100.	člen
Ce zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ali če zbor o zadevi ne želi odločati, zaključi obravnavo ir preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ali ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
Odločanje
101.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloka in druge splošne akte z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se s tem poslovnikom ne zahteva posebna, večina. Kadar tbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vse delegatov vseh zborov na seji, n;j kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Če smatra za potrebno, lahko preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora.
102.	člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut.
103.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu, in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje, ali če zbor sklene, da bo tajno glasoval.
104.	člen
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, "ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj že 9 delegatov.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa, da se »vzdrži« glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokliče delegate v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali statutom določeno, da je potrebna za odločitev posebna večina.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ah zavr njen.
Zapisnik
105.	člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
, Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili nn seji sprejeti.
V	zapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, ki se seje zbora niso udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so Odsotnost opravičili in ki so izostali brez opravičila.
V	zapisnik se zapisuje ludi izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik.	»
Za zapisnik skrbi tajnik zbora.
106.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru m predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki je sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki sc nanašajo na njegovo razpravo.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe oziroma zapisnik. v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Potrjeni zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora skrbi tajnik zbora.
107.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki.
Vsak delegat zbora in predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine lahko pred sestavo sejnih zapisnikov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravkih zapisnikov predsednik zbora. Dobesedni zapisniki se priložijo k izvirnim zapisnikom.
Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti
108.	člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
Skupna seja vseh zborov
109.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije;
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ;
—	volijo predsednika in Člane Predsedstva SR Slovenije;
—	odločajo o podelitvi nagrad in o plaketi občine, o podelitvi naziva častni občan, o podelitvi domicila in o pobratenju z drugimi občinami in mesti iz domovine in tujine;
—	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, statut ali ta poslovnik.
110.	člen
Skupno sejo skliče predsednik občinske skupšči-ne in ji predseduje; če je odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od podpredsednikov, ki ga določi pred-sedstvo občinske skupščine.
111.	člen
Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi 7-a skupno sejo, kolikor ni s tem poslovnikom druga-6e urejeno.
112.	člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno oklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov ria seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Predsednik skupščine, ki vodi skupno 'ei°. ugotovi sklepčnost skupne seje s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sedlar občinske skupščine.
V.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV,
PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE IN SEKRETAR OBČINSKE SKUPŠČINE
113.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino;
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine;
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela;
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine;
—	dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke in druge splošne akte skupščine;
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi.
114.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori" skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
115.	člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Ce je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov,, da ga nadomešča. Ce predsednik skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik ga naj nadomešča, odloči o tem predsedstvo skupščine.
116.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine izvoli izmed delegatov zbora namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
Predsednik zbora predstavlja zbqr, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi
117.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
118.	člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti
občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi sekretar skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
119.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in Skupščino mesta Ljubljane ter skupščinami skupnosti občin;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini;
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu- skupščine in pojasnjuje določbe poslovnika;
—	predlaga višino sredstev, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine;
—	predlaga 'zborpm skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine;
opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom o delu skupščine.
120.	člen
Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati delovnim telesom skupščine občine obravnavo posameznih zadev z njihovega delovnega področja: člani pred-' sedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
Ce posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo občinski skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predloži predsedstvo gradivo v obravnavo pristojnim zborom.
121.	člen
Predsedstvo lahko sklene, da delegat, ki ga je delegirala občinska skupščina oziroma skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela oziroma zbor občin Skupščine SR Slovenije, poroča občinski skupščini o vprašanjih v zvezi s svojim delom v republiški skupščini. Člani skupine delegatov lahke dajejo pobude predsedsvu, da koordinira razpravo o takih vprašanjih in da pobudo za njihovo obravnavo v občinski skupščini in njenem izvršnem svetu.
122.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje m pripravljanje predsedstva skrbi predsednik občinske skupščine.
Sekretar občinske skupščine pomaga predsedniku občinske skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva, skrbi za zapisnike teh sej in skrbi za izvajanje sprejetih stališč.
123.	člen
Seje predsedstva vodi predsednik skupščine v njegovi odsotnosti pa član predsedstva, ki ga določi predsednik skupščine.
124.	člen
Predsedstvo skupščine opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja z zavzemanjem delovnega področja na podlagi dogovarjanja z zavzemanjem stališč in s sprejemanjčm sklepov o določenih zadevah.
125.	člen
Strokovne ter organizacij sko-tehnične naloge v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij skrbi oziroma jih opravlja sekretariat skupščine.
Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata pri opravljanju nalog in zadev za-potrebe delegatov, delovnih teles, zborov in predsedstva skupščine.
126.	člen
Sekretar skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine in njenih teles ter opravlja druge zadeve, določene s statutom in tem poslovnikom.
Sekretar skupščine je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
127.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi občinska skupščina z odlokom na predlog predsedstva skupščine.
VI.	DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ZBOROV
128.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali začasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori, in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
129.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina s poslovnikom in odlokom.
130.	člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zboi iz vrst delegatov, strokovnih, znanstvenih in javnih delavcev iz samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, vendar število teh članov ne more biti več j= od števila članov delegatov zborov.
131.	člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih m se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede zadev, o katerih odločajo zbori, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, pri čemer zlasti skrbijo, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih, spremljajo izvajanje politike, ki jih določa skupščina, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja, dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svqlu in občinskim upravnim organom ter pro-učujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov
132.	člen
V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora oziroma zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalca izmed članov delovnega telesa, ki na seji zbora oziroma zborov pojasni stališča, mne-hja, predloge in pripombe delovnega telesa.
Poročevalec se na Seji 'zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu; brez pooblastila delovnega telesa Pa ne more spremeniti ali umakniti poročila.
133.	člen
»
Če se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor zahteva, naj se obravnava o tem vprašanju od-loži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. Zbor pa lahko v takem primeru ustanovi posebno delovno skupino izmed delegatov v zboru. Za proučitev teS^ vprašanja v delu te skupine sodeluje predlaga-'°'d in predstavnik izvršnega sveta občinske skupšči-ne> če ta ni sam predlagatelj.
Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
136. člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacij, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik občinske skupščine, predsedstvo občinske skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa.
Čc predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicali, jo skliče predsednik občinske skupščine oziroma predsednik pristojnega zbora.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina članov.
•137. člen
Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno, na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako zadevo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik občinske skupščine, predsedstvo, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa, ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru.
138. člen
Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine ali občinskega upravnega organa oziroma SIS za območje občine, kadar je na dnevnem redu predlog iz tega sveta oziroma, kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja občinskega upravnega organa oziroma SIS za območje občine.
Pravico udeležbe in razpravljanja na seji delovnega ■ telesa imajo tudi drugi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih delovno telo obravnava na seji in drugi, ki so vabljeni na sejo.
134.	člen
139. člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in S do 13 članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi t0,° takega telesa tpr skrbi za izmenjavo mnenj in . tu3e oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi ln z*3ori občinske skupščine.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev,
•' matere je pristojno delovno telo; sodeluje s pred-hiki zborov in drugih delovnih teles in s funkcio-Di, ki vodijo občinske upravne organe in organiza-g . Pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red , J tn jim predseduje; usmerja delo strokovne službe' royUVn°Sa *-elesa"' skrbi za izvajanje sprejetih dogovo. dcv ln.’s'';'ePov delovnega telesa in opravlja druge za-
ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali
*	.1 ‘ii uviuvci bet pu^iuviiiiN,	vini\ amvi ct c
oziroma sklep o ustanovitvi delovnega telesa.
135.	člen
lov PKredl°g za izvolitev predsednikov in članov de-Pja h Je*es Pripravi komisija za volitve in imenova-občinske skupščine, kolikor jih ne imenujejo zbo-
Peposredno.
Delovno telo ima pravico zahtevati od občinskih upravnih organov oziroma organizacij obvestiila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebujejo za delo.
Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila, v zadevah, pomembnih za občino, nanašajo pa se na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil.
140.	člen
Strokovne in druge zadeve za delovna telesa opravljajo sekretariat skupščine in občinski upravni organi.
Delovno telo ima tajnika.
Tajnika delovnega telesa določi sekretar občinske skupščine izmed delavcev sekretariata in občinskih upravnih organov v soglasju s predsednikom delovnega telesa in predstojnikom občinskega upravnega organa.
Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in doku-
mentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo ali predsednik delovnega telesa.
Komisija občinske skupščine
141.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za nagrade in priznanja,
—	komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu,
—	statutarno-pravno komisijo.
142.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo:
—	obravnava splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem zalAnov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka ter načina uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih upravnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti v občini;
—	obvešča zbore občinske skupščine o svojih ugotovitvah in predlaga občinski skupščini ukrepe družbenega varstva oziroma sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi ter jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva;)
—	predlaga zborom občinske skupščine obravnavanje posameznih vprašanj In sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese in koristi;
—	opravlja druge zadeve, določene s statutom občine in odloki ter drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
Delovna telesa občinske skupščine, ki spremljajo izvrševanje politike in izvrševanje aktov občinske skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo potrebno obravnavati pri opravljanju družbenega nadzorstva.
Komisija opravlja zadeve družbenega nadzorstva tudi na podlagi opozoril drugih organov in organizacij v občini, občanov in samoupravnih organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Komisija lahko da zborom občinske skupščine pobudo za začasne ukrepe zoper organizacijo združenega dela, v kateri nastanejo bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Komisija ima osem članov. Po dva člana se imenuje izmed delegatov vsakega zbora občinske skupščine, dva člana sta predstavnika občinskih družbenopolitičnih organizacij.
143.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
—	obravnava vloge, pritožbe in predloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije občinski skupščini ali njenim organom in ugotavlja vzroke zanje; •
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike;
—	obvešča pristojna telesa občinske skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in jim predlaga ustrezne ukrepe;
—	obravnava vloge, predloge in zahteve, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo zakona ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena ter po lastni presoji pošilja predloge in zahteve pristojnim telesom občinske skupščine;
—	opravlja druge zadeve, določene s statutom, odloki ter drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
Komisija daje zborom občinske skupščine poročila o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo potrebno ukreniti.
Ce komisija pri obravnavanju vloge ugotovi, daje bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, obvesti o ugotovitvah pristojni zbor oziroma zbore ter izvršni svet občinske skupščine.
Komisija šteje sedem članov, šest članov se imenuje izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine, en član je predstavnik občinskih družbenopolitičnih organizacij.
144.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV:
—	ureja socialne, stanovanjske, zdravstvene in druge zadeve udeležencev NOV in njihovih družinskih članov;
—	spremlja, preučuje in obravnava položaj in probleme borcev NOV, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fa-šističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter daje predloge za njihovo reševanje in predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za te osebe;
—	daje pobude In predloge občinski skupščini in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
Komisija šteje enajst članov. Sest članov se imenuje izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine, pet članov je predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij.
145.	člen
Komisija za volitve in imenovanja:
—	obravnava kadrovsko problematiko občanske skupščine in njenih organov;
—	skrbi za izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike;
—	predlaga imenovanje in razrešitev članov organov občinske skupščine;
—	predlaga občinski skupščini imenovanje delavcev, ki jih imenuje občinska skupščina;
— opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Komisija ima sedem članov. Najmanj štirje člani komisije morajo biti delegati vseh zborov občinske skupščine, trije člani komisije so predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij.
146.	člen
Komisija za odlikovanja obravnava in pripravlja predloge za priznanja, ki se podeljujejo za delo in za dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje. «
Komisija opravlja svoje naloge skladno z zakonom o odlikovanjih Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Komisija šteje pet članov. Trije člani se imenujejo izmed delegatov občinske skupščine in dva izmed predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij.
147.	člen
Komisija za nagrade in priznanja obravnava in. Pripravlja predloge za podelitev nagrad s priznanji za posebne zasluge na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini ter za podeljevanje Plaket občine za dosežke na področju družbenega življenja v občini, ki pomembneje prispevajo if njenemu nadaljnjemu razvoju in za izredna dejanja ter za uspešno opravljanje drugih pomembnih nalog.
Komisija opravlja svoje naloge skladno z odlokom o nagradah in plaketi občine Ljubljana Bežigrad ter v skladu s posebnim pravilnikom o kriterijih za Podeljevanje nagrad in plaket.
Komisija šteje 11 članov. Najmanj 3 člani komisijo se izvolijo izmed delegatov občinske skupščine, ostali člani pa izmed predstavnikov občinskih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
148.	člen
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodnja aktivnost delavcev v temč.ljnih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihovih de-egatov in delegacij pri izvajanju zakona o združe-nem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja Ua izkušnje za njeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproža pobude za ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu.
Komisija ima 11 članov. 6 članov se imenuje iz-ed delegatov vseh zborov občinske skupščine, 5 čla-^°v Pa je predstavnikov družbenopolitičnih organi-
149.	člen
Statutarno-pravna komisija: n.. Pripravlja predloge za spremembe in dopol-tVe občinskega statuta;
j.	~~ skrbi za uskladitev obstoječih predpisov ob-ni,ke skupščine s statutom občine;
Q, daje pravna mnenja k predlogom normativnih am°V' k* j*h sprejema občinska skupščina ter k apdmajem k tem predlogom;
i
—	daje na zahtevo zbora pravna mnenja k predlogu predpisa, ki naj se izda po hitrem postopku;
—	izdaja po posebnem pooblastilu občinske skupščine prečiščena besedila predpisov občinske skupščine;
—	obravnava predloge oziroma zahteve za obvezno razlago odlokov; •
—	daje mnenje k vprašanjem o pristojnosti zborov v posamezni zadevi.
Komisija ima sedem članov. Štirje člani komisije so imenovani izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine, trije člani komisije pa iz vrst strokovnih, znanstvenih in javnih delavcev.
VII.	SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV PRI DELU OBČINSKE SKUPŠČINE
150.	člen
Pri izvrševanju svojih, s statutom občine določenih funkcij,, izvršni svet:
—	predlaga občinski skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov,
* — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in splošnih aktov, ki jih pošljejo občinski skupščini pooblaščeni predlagatelji in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov,
—	predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in izvajanje zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališča o teh vprašanjih,
—	daje občinski skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je po zakonu določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje občinska skupščina,
—	lahko zahteva, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in mu predlaga, da sprejme o teh vprašanjih stališča,
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah teles občinske skupščine in prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej,
—	daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila na vprašanja, ki mu jih zastavljajo posamezni zbori, delovna telesa in delegati v zborih,
—	lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine ali da se zaradi obravnave nekega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razložil svoja stališa.
151.	člen
Izvršni svet omogoča predsedstvu in delovnim telesom občinske skupščine sodelovanje pri pripravah predpisov in drugih splošnih aktov ter drugih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih ter o poteku teh priprav obvešča občinsko skupščino In njene zbore.
152.	člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles občinske skupščine, kadar ta ob-
/
ravnavajo osnutek ali predlo;; predpisa ali drugega akta občinske skupščine, ki gl je sam predlagal, oziroma ki ga je dal drug prcdlag itelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
153.	čler
Splošno pravico predstavi ati izvršni svet v občinski skupščini in njenih telenh ima predstavnik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah občinske skupščine in njenih zborov lahko c oloči izvršni svet člane izvršnega sveta in predstojnike občinskih upravnih organov, za seje delovnih teles občinske skupščine pa lahko določi izvršni svet kot iredstavnike tudi strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih.
154.	čler
Najmanj tretjina delegatov posameznega zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru vloži interpelacijo, naj sc obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta, i Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se »bravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora, ta pa jo takoj pošlje predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku občinske skupščine.
155.	člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku' pristojnega zbora pismeno poročilo s svoji ni mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje se je zbora kot posebna točka dnevnega reda.
' Ce Izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz 1. odstavka tega člena, se da inter relacija na dnevni red prve seje po preteku tega rok i, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
156.	člen
Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
157.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvršev; nje zakonov, občinskih odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pr pravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
158.	člen
Delegati v zboru, ki so vležili Interpelacijo, jo lah ko umaknejo vse do konca obravnave.
VIII.	POSTOPEK ZA IZDAJO PREDPISOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV TER DRUGIH AKTOV OBČINSKE SKUPŠČINE
Splošne določbe
159.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejmejo v okviru svojih pravic in obveznosti odloke, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, sklepe in obvezne razlage svojih predpisov (predpise in druge splošne akte ter druge akte).
IGO. člen
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem aii enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke ih druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih orgnižacij in skupnosti ali jim nalagajo nove materialne obveznosti.
Odlok se lahko izda v enofaznem postopku samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu oočm., kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče ali druge posebne potrebe občine.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih
161.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje prt odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
162.	člen
Zbor združenega delti, zbor krajevnih skupnosti in uružbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vpra-šanjili iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor se z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi občinskega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odloča skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine.
163.	člen
Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, če je to določeno z zakonom, občinskim odlokom ali če to sklenejo njeni zbori, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma.
Družbeni dogovor in samoupravni sporazum podpiše v imenu občinske skupščine predsednik občinske
skupščine ali po njegovem pooblastilu podpredsednik občinske skupščine.
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena podtika, ki jo je določila občinska skupščina, in druge družoene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. Te družbene dogovore in samoupravne sporazume podpiše predsednik izvršnega sveta ali po n j ego vem pooblastilu podpredsednik izvršnega sveta.
Če zbor sprejme zal tevo za izdajo odloka, s sklepom določi način, kake naj se v smislu te zahteve izdela osnutek odloka. S.estavljalec osnutka odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri :;e odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahteve, obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predlogom zavzel.
164.	člen
Na izvirnike predpisov in drugih aktov občinske skupščine se pritisne pečat občinske skupščine.
Z izvirnikom predpisa oziroma drugega akta ob-inske skupščine je mišljeno besedilo predpisa oziroma rugega akta, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih . zborov.
Izvirnike predpisov in drugih aktov občinske skup-sčme hrani sekretariat občinske skupščine.
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za nji-°vo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar ob-tnske skupščine.
Za redakcijsko obdelavo predpisov in drugih ak-0V občinske skupščine sta pristojna občinski upravni °r8an ali strokovna služba občinske skupščine, ki sta ^‘pravila osnutek predpisa ali drugega akta oziroma ak a*Cr*li delovno področje spada predpis ali drug
podpise in druge splošne akte'občinske skupščine silja .v objavo Uradnemu listu SRS sekretar občin-1(6 skupščine.
hik ^e*tretar občinske skupščine daje na podlagi izvir-ob,a besedila sprejetega predpisa ali drugega akta ka lnsl<e skupščine ali obvezne razlage odloka poprav-,j rnorebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, Sega akta oziroma obvezne razlage odlokov.
.	i
Postopek za izdajo predpisov
165.	člen
la ^Prejem predpisa ali splošnega akta lahko pred-ŠČin VSalc deleS31 v svojem zboru, izvršni svet, skup-Čin-u samouPravne interesne skupnosti, komisija oo-ake skupščine oziroma zbora, predstojniki občinskih avnih organov s svojega delovnega področja in sa-jevnPravni organ organizacije združenega dela, krašku G 'skaPnosti in druge samoupravne organizacije in
sPlošn
ysak zbor lahko predlaga sprejetje predpisa ali
ega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma
zbo	aKia, ki
ra enakopravno.
166.	člen
elegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, dišča enol)0lltične organizacije, temeljno sodišče, so-
rag a združenega dela, društva in občani se lahko ob-2 zahtevo za izdajo odloka na občinsko skup-2boro	zahteva se pošlje neposredno pristojnim
rotn.
Za :^° Predsednik pristojnega zbora sprejme zahtevo slednaaJ0 odloka, jo predloži v odločitev na prvi na-°bra *' .Sei* zbora, če je zahteva tako sestavljena in odlo;‘°Zena’ da je mogoče na njeni osnovi o zahtevi zbora '' ^ nasprotnem primeru pošlje predsednik ipu t .Zabtevo za izdajo odloka pristojnemu delovne-in pad°su °bčinske skupščine, da jo predhodno prouči a ° njej ustrezen predlog.
Osnutek predpisa
167.	člen
Postopek za izdajo predpisa se začne s predložitvijo osnutka predpisa, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb ali tez.
Osnutek predpisa mora vsebovati zakonito podlago, razloge, zaradi katerih je predpis potreben, načela, na katerih temelji, poglavitne rešive z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale na delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo predpisa ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove nalege, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, kakor tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predpis.
Osnutku predpisa rrora biti predložena potrebna dokumentacija.
168.	člen
Osnutek predpisa prejmejo poleg predsednika pristojnega zbora ttidi preč sedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobui-do, na predlog predsednika občinske skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, če se osnutek predpisa nanaša. tudi na vprašanja, ki imajo pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Osnutek predpisa se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in vsem drugim prejemnikom, ki se jim dostavlja gradivo za seje.
Cc osnutek predpisa ni predložil izvršni svet, se pošlje osnutek predpisa tudi njemu, da da svoje mnenje in to pred obravnavo na zboru.
169.	člen
Osnutek predpisa obravnavajo pristojna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ter delegacije.
Stališča, pripombe In mnenja posredujejo delovna telesa občinske skupščine v obliki poročila k osnutku piv. Ipisa na seji pristojnih zborov občinske skupščine. Cc vsebuje osnutek predpisa določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, oziroma nalagajo nove materialne obveznosti, obravnava tik osnutek predpisa delovno telo, pristojno za finanfcia vprašanja.
Poročevalec, ki je določen izmed članov delovnega telesa, obrazloži na seji zbora stališča, pripombe in mnenja k osnutku predoisa.
Brez pooblastila delovnega telesa poročevalec ne more spremeniti ali un akniti poročila. Poročilo delovnega telesa, ki je predloženo na seji zbora, se obrazloži ustno.
O
170.	člen
Predlagatelj osnutka predpisa mora biti povabljen na sejo zbora.
Predstavnik predlagatelja osnutka predpisa lahko da na začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev osnutka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje iped vso obravnavo o osnutku predpisa, tudi če izvršni svet ni predlagatelj.
171.	člen
Pristojni zbori obravnavajo osnutek predpisa najprej načelno.
Načelna razprava je v tem, da izražajo delegati svoje mnenje o tem, ali so v osnutku predpisa pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj predpis temelji in ali so v predlogu zajeti vsi temeljni odnosi, katere naj predpis uredi.
Po zaključeni načelni razpravi zavzemajo pristojni zbori stališča o tem, ali je predpis potreben.
Če pristojni zbori spoznajo, da predlagani predpis ni potreben, zavrnejo osnutek predpisa s sklepom.
Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu.
172.	člen
Če pristojni zbor v načelu sprejme osnutek odloka, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
S sklepom, s katerim pristojni zbori po končani obravnavi sprejmejo osnutek predpisa, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga akta.
Pristojni zbori lahko s sklepom, s, katerim sprejmejo osnutek predpisa, tudi določijo, kdo naj pripravi predloga predpisa.
Predlog predpisa praviloma pripravi predlagatelj.
Če se predlagatelj s tem ne strinja, ali če zbor meni, da je to ustreznejše, lahko odredi, da predlog predpisa izdela:
—	izvršni svet,
—	občinski upravni organ,
—	posebna, v ta namen ustanovljena komisija.
Predlog predpisa
i
173.	člen
Predlog predpisa mora biti izdelan v obliki, v kateri sc sprejemajo predpisi.
Predlog predpisa mora imeti obrazložitev, ki vsebuje:
—	načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z variantami in posledice, ki bodo nastale na podlagi predlaganih rešitev za delovne ljudi na posameznih področjih z združenega dela in za občane,
—	kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so tudi dani k osnutku predpisa, posebej pa, katere predlagatelj ni sprejel ter vzroke, zaradi katerih jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka predpisa,
—	besedilo tistih določb predpisa, glede katerih sc predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
Priložena mora biti tudi potrebna dokumentacija.
174.	člen
Predlog predpisa se vroči predsedniku občinske skupščine, ki ga pošlje predsednikom pristojnih zborov in predsednikom delovnih teles občinske skupščine.
Delovna telesa dajo odboru svoja stališča skupa] s svojimi amandmaji ter mnenji o drugih amandmajih ter predlogih, ki so bili podani med obravnavo predloga predpisa v delegacijah.
Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog predpisa, dajo delovna telesa v obliki amandmajev.
Statutarno pravna komisija obravnava predlog predpisa z vidika njegove skladnosti ^ zakonitimi' predpisi in pravnim sistemom kot tudi zaradi njegove pravne, obdelave. Svoje amandmaje pošlje predsedniku .pristojnega zbora in predlagatelju akta najkasneje do seje zbora.
175.	člen
Obširna poročila delovnih teles oziroma večje število predlaganih amandmajev ali če so ti zelo obširni, je potrebno dostaviti vsem prejemnikom vabil in gradiv za seje občinske skupščine. Pripombe redakcijske narave lahko dajo predlagatelji na seji pristojnega zbora.
176.	člen
Zbor, ki o predlogu predpisa ne odloča, pa je obravnaval predlog predpisa in dal pristojnemu zboru svojo mnenje, ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma.
177.	člen
Pred razpravo o predlogu predpisa lahko predlagatelj in poročevalci delovnih teles občinske skupščine in njenih žborov obrazložijo svoja stališča, pripombe in mnenja.
178.	člen
Po končani razpravi zbor odloča o amandmajih-Med odločanjem o amandmajih sc lahko ponovno začne razprava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu predpisa v celoti s sprejetimi amandmaji
179.	člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu predpisa sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga.
Ce zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu predpisa odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo je dolžan to opraviti ter določi rok za pohovno obravnavo predloga.
Amandmaji
180.	člen
Amandma mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma' lahko predlagajo tisti, ki imajo po prvem in drugem odstavku 165. člena poslovnik3 pravico predlagati sprejem predpisa.
181.	člen
Ce vsebuje amandma določbo, ki zahteva tinančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori h3
\
Možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko skle-he, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in kako zagotoviti financiranje predlagane rešitve. Do takega amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
182.	člen
Amandma k predlogu predpisa je treba praviloma P°slati predsedniku zbora najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval pred-lo§ predpisa.
Amandmaji k predlogu predpisa se pošljejo predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju akta, izvršnemu svetu in statutarno pravni komisiji.
183.	člen	*
■Delovna telesa amandma proučijo in predložijo orom poročilo. Na sejo delovnega telesa mora biti P°vabljen tudi predlagatelj amandmaja.
184.	člen
. Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj » ogatov v zboru, sme izjemoma predlagati amand-n a k predlogu predpisa na isti seji zbora med obrav-]0-Vo' Tudi tak amandma mora biti pismen in obraz-
Predlagatelj predloga predpisa lahko, dokler o'u-h nava ni končana, spremeni, dopolni oziroma umak-sv°j predlog.
skl ^k°r lahko na obrazložen predlog predlagatelja ■ene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del Odpisa.
ima pravico na seji zbora med obravnavo dopolniti oziroma umakniti amandma, j^vršni svet lahko d£ye amandmaje tudi k pred-k0 , Predpisa, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni atla obravnava.
amandma ni vložen v roku iz 1.' odstavka 182. 0)^ tega poslovnika, sc šteje da je bil dan na seji
snv. E,elesat Pomeniti.
185.	člen
kh *Tg Pride v zvezi z amandmajem, vloženem v roba' s 0!°^Gncm v 1. odstavku 182. člena poslovnika ali nUjeeP zbora, do različnih stališč, lahko zbor ime-skupino za proučitev tega amandmaja.
2bory^Up‘no sestavlja določeno število delegatov v jetll ’ poznajo problematiko v zvezi z amandma-tiik ’ prC(istavnik predlagatelja amandmaja, predstav-PraVnrC^a8atc*ja predpisa in predstavnik statutarno-teleSae ^omisijo ter poročevalec pristojnega delovnega Vršno'.V	skupine sodeluje tudi predstavnik Iz-
Sa sveta, če ni izvršbi svet predlagatelj predpisa.
tega^? skupina ugotovi, da amandma iz 1. odstavka Zbora ?na sPada v pristojnost družbenopolitičnega Odloj.i S1^G sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se stališčp°braXnava v zborih, ^oklcr ne da k amandmaju
družbenopolitični zbor.
186.	člen
k prp^^^telj akta se lahko izjavi o amandmaju
IzvS Predpisa-
ni svet se lahko izjavi o amandmaju tudi če
Predla.
gatelj predloga predpisa.
187.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu predpisa se glasuje praviloma posebej. Če je k posameznemu členu predloga predpisa predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve v predlogu predpisa in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandlaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
Odločanje pri sprejemanju predpisa
188.	člen	,
Vsak zbor odloča o osnutku predpisa in predlogu predpisa na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Osnutek predpisa in predlog predpisa da na glasovanje po končani razpravi predsednik zbora.
Da se da osnutek predpisa ali predlog predpisa na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ali izvršni svet. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave.
183. člen
Da'bi za odločitev v osnutku predpisa in predloga predpisa dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o predloženih amandmajih k predlogu predpisa.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje (3. odstavek 186. člena poslovnika). Tak predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati.
190.	člen	\
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke in druge splošne akte z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se s tem poslovnikom ne zahteva posebna večina. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
191.	člen
Predpis je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta sprejema predpis enakopravno z zbori občinske skupščine.
Če je o predlogu predpisa razpravljal tudi družbenopolitični zbor, mora biti sprejeto besedilo predpisa v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
192.	člen
Predpis ali drug akt, ki ga enakopravno z zbori občinske skupščine sprejema skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma kateremu je po občinskem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora oblikujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščfna samoup-ravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne. sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog sc lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
193.	člen
Predpis ali splošni akt sc objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo 'za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
Hitri postopek za izdajo predpisa
194.	člen
Predpis se lahko v izjemnih primerih izda po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku predpisa in rokih, ki so določeni za posamezna dejanja.
Po hitrem postopku se lahko izda predpis takrat, če ne gre za obsežne ali zahtevne zadeve, ali če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, večje naravne nesreče in druge izredne potrebe občine.
105. člen
Predlog za izdajo predpisa po hitrem postop’-tU mora biti posebej obrazložen.
V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih sc predlaga izdaja predpisa po hitrem postopku.
Skupaj s predlogom za izdajo predpisa po hitrem postopku se predloži' tudi predlog predpisa z njegovo obrazložitvijo.
Ce predlog ni podal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem pred' logu.
Predlog predpisa ki naj se izda po hitrem P0-stopku, mora na zahtevo zbora pregledati statutarno' pravna komisija in dati svoje mnenje.
196.	člen
Ob določanju dnevnega reda odloča pristojni zbor o predlogu za izdajo predpisa po hitrem'postopku.
Na podlagi mnenja izvršnega sveta in poroči^ statularnopravne komisije lahko sprejme pristoj111 zbor sklep, da sc izda predpis po hitrem postopki
V takem primeru začne zbor takoj neposredni’ P° sprejemu tega sklepa na seji obravnavati predloS predpisa.
197.	člen
K predlogu predpisa, ki naj bo izdan po hitrom postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konc obravnave. O predpisu, ki naj bo sprejet po hitrem postopku, lahko pristojni zbori med obravnavo zil' htevajo mnenja predlagateljev ali pristojnih organe občinske skupščine.
198.	člen
Ce pristojni zbor ne sprejme predloga za izds.m predpisa po hitrem postopkti, sc uporabljajo doloi tega poslovnika o postopku za izdajo predpisa.
Sprejemanje drugih aktov
199.	člen
Drugi akti občinske skupščine: priporočila, skleP in stališča, ki niso odloki ali drugi predpisi, sc 0 ^ ravnava in sprejema praviloma po določbah ltr poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja P1'1' pisov, tako da sc združita prva in druga laza postopa.
Obravnava drugih aktov občinske skupščine,/ ^ sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo i° niso predpisi, jo enotna, razen če pristojni zbor bo poseDej obravnaval besedilo.
S priporočilom
200.	člen
opozarja občinska skupščina
pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na
janje odlokov in drugih splošnih aktov ali'na Ta7j\0. samoupravljanja in samoupravnih odnosov na do čenem področju.
S priporočilom se izraža stališča občinske
-vi r -i •-» o o »n rMir-\v»-->xTyn iV-1	rn	.
zcir11'
se izraža stališča občinske ščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij z'
ženega dela, krajevnih skupnostih,,samoupravnih mtc.
resnih skupnosti in drugih samoupravnih organR‘U_ in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S poročilpm občinska skupščina tudi spodbuja sarn01'-^
in družbeno dogovarjanj®'
sp*
ravno sporazumevanje
priporočilom sc predlagajo ukrepi, ki nqj bi jih - ,,1, jele organizacije združenega dela, krajevne skup00"’
samoupravne interesne skupnosti in druge samdup-ravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skup-n°sli, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni or-8ani> katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanju, na katere se priporočilo nanaša.
nika, se predloži predsedniku občinske skupščine, ta pa ga pošlje predsednikom pristojnih zborov.
Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno razlago odloka ali predlog statutarnopravne komisije za obvezno razlago odloka, potem ko 'dobijo mnenje delovnega telesa, v katerega delovno področje spada odlok, in izvršnega sveta, če ni predlagatelj predloga za obvezno razlago odloka.
201. člen
206. člen
Sklepe sprejema občinska skupščina kot akte, s merimi izvršuje svoje pravice, ali pa kot akte, s v. rimi ureja notranjo organizacijo in odnose v obeski skupščini.
>v. S sklepom kot aktom, s katerim občinska skup-0 l.na izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori r lzvolitvi, imenovanju in razrešitvi, o potrditvi ust« a]f'nin aktov samoupravnih organizacij in skupnosti J..1 0 soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, 7 J’’1 “na občinska skupščina po statutu občine, po °nu in tem poslovniku.
izv Plinska skupščina s sklepi nalaga obveznosti (jo r'snemu svetu in občinskim upravnim organom gle-akt Priprave oziroma spremembe odlokov in drugih ]0v°v ali opravljanja drugih zadev z njihovega de-, nega področja. Ti sklepi se vročijo organom, na atere se nanašajo.
202. člen
on • ^ sia'i’či občinska skupščina oziroma njeni zbori j,;jQPdc'yujejo politiko do obravnavanih zadev in da-Hov ?ol3u^c za izvajanje politike in izvrševanja odlo-ln drugih aktov občinske skupščine.
Predlog za obvezno razlago odloka
>	203. člen
pro,^ledlog za obvezno razlago odloka lahko dajo 1(15 ^telji odloka iz prvega in drugega odstavka v nk/cna Poslovnika, družbenopolitične organizacije bčlni in sodišča.
Zahtevo
;ki skui mm
društva in občina.
obči- ^vo za obvezno razlago odloka lahko dajo hog^j J skupščini samoupravne organizacije in skup-
204. člen
ka ^t(,llog oziroma zahtevo za obvezno razlago odločne 0i avnava statutarnopravna komisija. Preden za-» bili tt,i Uvaavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delov-^ °s in predlagatelja odloka.
log 0.. s*-atutarnopravna komisija ugotovi, da je pred-iheijen. 0rna 7ahtcva za obvezno razlago odloka ute-Prod,^; Pripravi predlog za obvezno razlago in ga Pristojnim zborom v sprejem, log j.a s*-atutarnopravna komisija ugotovi, da pred-zboru ^ Vozno razlago odloka ni utemeljen, predlaga a8ateijaU predloga ne sprejme in o tem obvesti pred-
Za obvr^atutarnoPravna komisija ugotovi, da zahteva razlago odloka
*crn rn-ir,*” razlago odloka ni dlagatelja zahteve.
utemeljena, obvesti o
bredla
Medlog
Satelji
za
iz
205. člen
obvezno razlago odloka, ki ga dajo prvega odstavka 198. člena poslov-
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava zbor občinske skupščine po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za obravnavanje predloga predpisa.
IX. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
Splošne določbe o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in drugih funkcionarjev, ki jih določajo zakoni ali odloki ali drugi akti občinske skupščine
207.	člen
Volitve sc lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj devet delegatov, da se glasuje tajno.
Ce so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga tajnik zbora in po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delegati.
Ce se glasuje z glasovnicami, glasuje delegat za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
208.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v zboru.
Kadar je več predlogov kandidatov za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru.
Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora zdruienega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora
209.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno;
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednike občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednike in sodnike sodišč,
—	volijo in razrešujejo sodnike za prekrške,
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	imenujejo in razrešujejo temeljnega javnega tožilca in njegove namestnike,
—	imenujejo in razrešujejo javnega pravobranilca mesta Ljubljane in njegove namestnike,
—	imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine,
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—	imenujejo in razrešujejo individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
—	imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, na katere je z zakonom ali predpisom občinske skupščine določeno, da jih voli oziroma imenuje občinska skupščina.
Izvolitev skupnih delovnih teles občinske skupščine
210.	člen
Na sejah vseh zborov se volijo komisije občinske skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in po potrebi podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
Posamezni člani komisij občinske skupščine se volijo po posameznih predlogih.
211.	člen
Kandidatno listo predlaga komisija občinske skupščine za volitve in imenovanja, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj desetih delegatov vseh zborov.
Poročevalec komisije za volitve in imenovanja ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, ima pravico na seji obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku občinske skupščine, ki jo pošlje vsem zborom.
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred začetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve.
Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka sej zborov.
212.	člen
Če so volitve tajne, se glasuje vnu smaovmeu.
Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitev komisije v celoti oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti, kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika, na vsaki kandidatni listi pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka.
213.	člen
Ce nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi.
Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma- kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, pa tudi za nove kandidatne liste, oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani.
Postopek za razrešitev
214.	člen
razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki so jih izvolili ali imenovali v enakopravni pristojnosti zbori občinske skupščine, predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo izvolitev oz. imenovanje, ali komisija za volitve in imenovanja, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
Če predloga ni dala komisija za volitve in imenovanja, ga mora obravnavati in predložiti o njem zborom občinske skupščine svoje obrazloženo mnenje.
215.	člen
Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, laičko poda na seji, na kateri se odloča 0 njegovi razrešitvi, ustno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev, če ni v zakonu drugače določeno.
216.	Člen
Za glasovanje o razrešitvi velja smiselno isti p°' stopek, kot pri volitvah in imenovanju.
Kadar glasujejo delegati o razrešitvi z glasovnicami, glasujejo tako, da obkrožijo besedi »za razrešitev« oz. besedi »proti razrešitvi«.
O razrešitvi vseh članov komisije občinske skupščine se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih č!an°v pa o vsakem posebej.
217.	člen
Funkcionarji in delavci, ki jih vol; ali imenuj5 občinska skupščina oziroma njeni zbori enakopravne-so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora.
Predsednik zbora je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh članov zbora, predsednik občinske skupščine pa, čfe je za razrešitev glasovala večin3 delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
218.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko prc ' a "a zboi'C ^ občinske skupščine razrešitev posameznih članov vršnega sveta in predstojnikov občinskih upravn' organov in izvolitev oziroma imenovanje novih. .
O razrešitvi predsednika izvršnega sveta °b,/eS predsednik občinske skupščine občinsko konferd15 SZDL.
219.	člen
Funkcionar občinske skupščine, član komisij5 činske skupščine ali drugega organa, ki ga izvoli 3 imenuje zbor občinske skupščine, ima pravico odP vedati se svoji funkciji, svojo odpoved pa mora u melj iti.
Odpoved sc poda pismeno predsedniku občim' skupščine. Funkcionarji, ki so bili izvoljeni na P)L' log občinske konference SZDL, morajo podati o3':) ved tudi njej.
220.	člen	(
Pri odločanju o razrešitvi predstojnikov ol-hm^
upravnih organov ali pri odločanju o njihovi odpove
lahko zbori občinske skupščine določijo osebo, ki bo nadomeščala predstojnika, ki je razrešen, do imeno-novanja noveg-
X.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
221.	člen
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SR Slovenijo, SFR Jugoslavijo ter z drugimi organizacijami in skupnostmi se uresničujejo v skladu z določili XV. poglavja statuta občine, odlokov 0 delegiranju delegatov v Skupščino mesta Ljubljane in v Skupščino SR Slovenije ter v skladu z -določili te§a poglavja poslovnika.
1- Občinska skupščina kot konferenca delegacij za Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije
222.	člen
Občinska skupščina obravnava kot konferenca de-'egaelj zadeve, ki s na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, Usklajuje stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter ' družbenopolitiččnih organizacij in oblikuje stališča, Pripombe, mnenja in predloge k posameznim vpraša-niem, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije
ganizacij in skupnosti, njihovih konferenc in družbenopolitičnih organizacij ob obravnavanju gradiva iz prejšnjega odstavka. Tako pobudo lahko dajo tudi zbori, delovna telesa skupščine in njenih zborov oziroma izvršni svet.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter stro kovnih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavanju teh zadev oziroma da pripravijo ustrezne informacije o stanju v občini na določenem področju.
226.	člen
Izvršni svet sodeluje pri delu pristojnih zborov skupščine, ko ti kot konferenca*delegacij obravnavajo zadeve in pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije.
227.	člen
Po končani obravnavi vprašanj iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije, pristojni zbori skupščine kot konference delegacij določijo stališča, mnenja in predloge, ki jih po delegatu ali pismeno sporočijo pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščini SR Slovenije.
Predlogi, sprejeti v obliki amandmajev, ki se dajejo k predlogom aktov, se sporočijo pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije prek delegata, lahko pa jih predloži občinska skupščina kot pooblaščeni predlagatelj.
223.	‘člen
Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu občinske skupščine iz pristojnosti Skupščine mesta Mubljane in Skupščine SR Slovenije velja praviloma er>ak postopek kot za obravnavanje zadev iz pristojno-SL zborov občinske skupščine.
Pristojni zbori občinske skupščine se vključujejo v °bravnavo zadev, ki so na dnevnem redu Skupščine ^esta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, pravilo-a v fazi predloga za izdajo akta z osnutkom akta.
224.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo ^ deve, ki so na dnevnem redu sej Skupščine mesta ^lubljane in Skupščine SR Slovenije na podlagi oro-h,yma dela občinske skupščine in njenih zborov, last 0 Pa obravnavajo tudi druga vprašanja iz pri-Jn°sti Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Vtinije na lastno pobudo, na predlog temeljnih sa-gacUpravnih organizacij in skupnosti, njihovih dele-Poj.L in konferenc delegacij ali na predlog družbeno-Sku - .‘L organizacij v občini oziroma na predlog ali ^*ne m6sta Ljubljane, Skupščine SR Slovenije ■lenih zborov ali na predlog izvršnega sveta.
225.	člen
jt,je^>Ie^sednik skupščine s predsedniki zborov uskla-dnex, Vpra'^anja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na ali v, ern n‘du sej zborov Skupščine mesta Ljubljane p^upštine SR Slovenije.
raziic. e‘lsednik skupščine daje pobudo za usklajevanje 1 stališč delegacij temeljnih samoupravnih or-
2.	Oblikovanje stališč delegatov za zbor združenega
dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane
228.	člen
Kadar zbor občin Skupščine mesta Ljubljane sprejema:
—	srednjeročne in dolgoročne družbene plane.
—	srednjeročne in dolgoročne programe razvoja posameznih dejavnosti,
—	prostorski plan regije in mesta,
—	urbanistični program mesta,
—	predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč,
—	predpise o urejanju dajatev, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma samoupravne organizacije in skupnosti,
jih obravnavajo vsi trije zbori občinske skupščine, ki tudi enakopravno določajo stališča in smernice za delegate.
229.	člen
Smernice in stališča za delegate glede drugih vprašanj, ki niso navedena v 223. členp tega poslovnika, in o katerih odločata zbor združenega dela in zbor Skupščine mesta Ljubljane, sprejemata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine samostojno.
230.	člen
Ce posamezni zbori, ki po 223. členu tega poslovnika enakopravno sodelujejo pri snvejemanju stališč in smernic, ne sprejmejo usklajenih stališč in smernic, usklajujejo sprejeta stališča in smernice na skupnem zasedanju.
231.	čl3n
Vsak zbor občinske skupš :me, ki ne sodeluje pri oblikovanju stališč in smernic, ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih zavzeti stališča in dajati predloge pristojnemu zboru.
232.	člen
Kadar zbor ali zbori občinske skupščine določajo stališča in smernice za delegate v zbore Skupščine mesta Ljubljane po 223. členu tega poslovnika, jim je izvršni svet dolžan dati svoje mnenje o obravnavanih vprašanjih.
233.	člen
Delegati, ki so delegirani na seje zborov Skupščine mesta Ljubljane, so dolžni na teh sejah posredovati stališča in smernice o očinske skupščine in poročati o svojem delu ter sprejetih sklepih na zborih mestne skupščine, zboru občinske skupščine, ki jih je delegiral za sejo.
234.	člen
Če zborom občinske skupščine iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče oblikovati stališč in smernic ter določiti delegate za zbdre Skupščine mesta Ljubljane, se delegatom delegiranim za prejšnjo sejo podaljša mandat tudi za' naslednjo sejo.
V tem primeru posredujejo delegati zborom Skupščine mesta Ljubljane stališča, ki so bila oblikovana v temeljnih delegacijah oziroma v konferencah delegacij.
3.	Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
235.	člen
/ Zbor združenega dela občinske skupščine kot konferenca delegacij za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije obravna /a in sprejema stališča, mnenja in predloge k osnutkom oziroma predlogom družbenega plana, sistemskih zakonov, za katere so na podlagi programa dela predhodno sam odloči, k osnutkom oziroma prcdlogon 'predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dol mosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma k predpisom, ki urejajo obveznosti občinskih skupščin.
Zbor združenega defa pošilja na sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku, delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora. Ti delegati so dolžni sporočiti na zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejeta stališča in predloge na zboru združenega ^ dela občinske skupščine.
236.	čkn
Tista vprašanja s področja gospodarstva, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, o katerih zbor združenega dela ni razpravljal, obravnava in oblikuje stališča, predloge in mnenja skupina delegatov.
Za druga področja se sestajajo in oblikujejo stališča in predloge skupine iz 63. člena tega poslovnika.
e 237. člen
Člani skupine delgatov sc morajo gkdc na vprašanja, ki so na dnevnem reda zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije seznaniti s smernicami te-
meljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s stališča konferenc delegacij in političnimi stališči občinskih družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata. Na podlagi teli smernic oziroma stališč, skupina delegatov usklajuje oziroma sprejema stališča in jih posreduje na seji zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
238.	člen
Skupina lahko povabi k sodelovanju pri oblikovanju in ,odločanju o stališčih k posamezni zadevi, ki ^jo ima na dnevnem redu zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, tudi druge delegate in strokovnjake z ustreznih področij. Skupina, se za strokovno mnenje lahko obrača na člane izvršnega sveta, na predstojnike in strokovne delavce občinske uprave oziroma na sekretarja občinske skupščine'
239.	člen
Delegati, ki so delegirani v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, so dolžni poročati o svojem delu v tem zboru, zboru združenega dela občinske skupščine oziroma skupini delegatov, če jih je ta dele' girala.
Skupine delegatov so dolžne poročati o svojem delu zboru, oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin.
240.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine se sporazume z zbori združenega dela tistih občinskih skupščin, s katerimi skupno pošilja delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, o načinu usklajevanja stališč in pošiljanju delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR * Slovenije.
4.	Oblikovanje stališč In pošiljanje del: ;3tov v zbor občin Skupščine SR Slovenije
241.	člen
Zbori občinske skupščine kot konferenca delegacij na osnovi programa dela neposredno obravnavaj0 in zavzemajo stališča oziroma predloge glede zadcv’ ki so na dnevnem redu seje zbora občin in Skupščm6 SR Slovenije, predvsem pa obravnavajo in sprejemal0 stališča k osnutkom oziroma predlogom sistemskih zakonov oziroma predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, ozir0' ma ki urejajo obveznosti občine.
242.	člen
Zbori občinske skupščine lahko oblikujejo skup* no delegatov za delegiranje delegatov v zbor l0Cl. Skupščine SR Slovenije izmed delegatov temelj11^ samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegiral delegate v zbor združenega dela in zbor krajev"11 skupnosti ter izmed delegatov družbonopolitičncS zbora.
243.	člen
Skupina delegatov obravnava in sprejema stal1^ in predloge o vprašanjih, ki so na dnevnem lC zbora občin Skupščine SR Slovenije in jih zbori 0 ^ činske skupščine nišo obravnavali, delegira delegata zbor občin Skupščine SR Sovenije, poroča zborom 0 ^ činske skupščine o svojem delu in o delu delegatov zboru občin in opravlja druge naloge, za katere pooblasti občinska skupščina.
Za delo skupine delegatov za zbor občin Skupščine SR Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe tega Poslovnika, ki veljajo za skupino delegatov zbora združenega dela občinske skupščine za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
244.	člen
Strokovne organizacijsko tehnične in administrativne naloge za delo skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor občin Skupščine SR Slovenije in za delo skupin, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, opravlja sekretariat občinske skupščine.
5.	Predlaganje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije
245.	člen
Občinska skupščina daje na podlagi pobud, mnenj In stališč, ki se oblikujejo v temeljnih samoupravnih 0l'ganizacijah In skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in njihovih delegacijah ter na lastno Pobudo Skupščini SR Slovenije predloge za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije in kot pooblaščeni predlagatelj predlaga Skupščini SR Slovenije sprejem zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev k predlogom zakonov >n drugih splošnih aktov. Za oblikovanje predlogov za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, predlogov zakonov, drugih splošnih aktov in amandmajev velja postopek, kot za obrav-navo zadev iz pristojnosti zborov občinske skupščine
246.	člen
Predloge za obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije oziroma osnutkov zakonov in drugih splošnih aktov in amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina, pošlje Predsednik občinske skupščine predsedniku Skupščine SR Slovenije.
Pri pripravi predlogov za izdajo zakonov, osnut-Kov in predlogov zakonov in drugih splošnih aklov ^cr amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina, upoštevajo ustrezne določbe poslovnika Skupščine Slovenije.
247.	člen
Kadar se v Skupščini SR Slovenije na pobudo občinske skupščine obravnava določeno vprašanje, Predlog zakona oziroma drugega splošnega akta ali amandma, določi občinska skupščina svoje predstav-mo. ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles Skupščine SR Slovenije.
6. Sodelovanje občinske skupščine v delu Skupščine SFIl Jugoslavije
248.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine sodelujejo v '* u zveznega zbora Skupščine SFRJ s tem, da obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na uevnem redu zveznega zbora Skupščine SFRJ.
Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo Prasanja, osnutke zakonov in drugih splošnih aktov,
ki jih SFRJ
sprejema zbor republik in pokrajin Skupščine na podlagi soglasja Skupščine SR Slovenije po
enakem postopku kot vprašanja, zakone in splošne akte iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije.
Za sodelovanje občinske skupščine v delu Skupščine SFRJ se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega poslovnika o sodelovanju občinske skupščine v delu Skupščine SR Slo\ enije.
7.	Sodelovanje občinske skupščine s skupščinami drujiih občin
219.člen
Občinska skupščina .odeluje s skupščinami drugih občin po načelu prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skup te organe, organizacije in službe z; opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določeni i zadev skupnega pomena lahko občinska skupščina z drugimi občinskimi skupščinami sprejme sklep, c a se ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa da se občina združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupščini delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve "skupnega pomena se določijo z dogovorom občinskih skupščin in v statutih skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in obe ani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
210. člen
Listino o pobratenju z drugimi občinami v SFRJ sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi v družbenopolitičnih org; nizacijah. O načinu in obsegu sodelovanja pa se obči rske skupščine dogovorijo s programom medsebojnega sodelovanja.
XI.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Z
ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPR/VNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
251.	člen
Poleg s tem poslovi ikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega sistema sodelujejo občinska skupščina, njena delovna telesa in delovna telesa zbi rov z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje občinska skipščina zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na cejah delovnih teles, pri strokovni pripravi predlogo\ zakonov in drugih splošnih aktov oziroma drugih | radiv, na skupnih sestankjh in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
252.	člen
Na sejah delovnih teles se lahko povabijo predstavniki organizacij zdn ženega dela in drugih samoupravnih organizacij, in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošni! vprašanj, ki se nanašajo na položaj na posameznih področjih družbenega življenja.
z
y
ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ijudi in njihove organizacije in skupnosti, in da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vprašanjih.
XII.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
253.	člen
Občinska skupščina in njena telesa delajo ta#ro, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in de,lu občinske skupščine.
254.	člen
Občinska skupščina lahko razvije pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah delovnih teles, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov, z organiziranjem javnih razprav in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
XIII.	PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
255.	člen
Občinska skupščina sprejema letne in periodične programe dela.
Program občinske skupščine mora biti usklajen s programom dela Skupščine mesta. Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. Prav tako mora biti program delovnih teles usklajen s programom občinske skupščine.
256.	člen
Pri. sestavljanju delovnega program^ sc upoštevajo predlogi delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij, skupin delegatov, komisij občinske skupščine, odborov in drugih delovnih teles zborov, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti.
257.	člen
Delovni program zbora mora biti sestavljen tako, da:
—	omogoča pogoje za dolgoročno delo in usmerjanje razvoja,
—	določi prioritetne naloge,
—	omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je .-•nve-jola občinska skupščina in ki jih je dolžna izvajati.
258.	člen
V pripravah za oblikojvanje delovnega progama zbori, komisije in delovna telesa zborov ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo zaradi usklajevanja svojih programov in delovnih načrtov.
XIV.	JAVNOST DELA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
.	259. člen
Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
Predlogi aktov oziroma gradiva, ki jih obravnava občinska skupščina, se objavljajo v skladu s tem poslovnikom.
260.	člen
Predsedstvo občinske skupščine določi način obveščanja javnosti.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva občinske skupščine, ki pomenijo uradno tajnost.
261.	člen
Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o njem redu v občinski skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah dčlov-pih teles, v prostorih, ki so določeni za ta namen.
Na skupni seji zborov in na sejah vsakega izmed zborov ter na sejah delovnih teles lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzoči!^ javnosti.
262.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja Imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov in obveščati javnost o njihovem delu.
Na seji zbora, na skupni seji zborov oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javno,sti. O takem vprašanju pa smejo dati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da sc smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na 'sejah delovnih teles. Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah.
Na seji lahko sklene delovno telo, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
263.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov občinske skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles, zapisniki in druge publikacije, ki jih izdaja občinska skupščina.
264.	člen
Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
Uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in o sejah delovnih teles, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo.
Cc besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora in delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa.
265.	člen
Predsednik občinske skupščine in predsednik zbora lahko skličeta tiskovno konferenco* in določita predstavnika, ki jo bo vodil.
266.	člen
Sodelovanje s predstavniki sreastev javnega od-veščanja in obveščanje javnosti organizira sekretar občinske skupščine.
XV.	KONČNI DOLOČBI
267.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik o delu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki je bil sprejet dne 29. 4. 1974.
268.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
LJUBLJANA CENTER
1312.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi . člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pra-vice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 in 3/78) in 164. člena statuta občine Ljubljana Center radni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega de-a dne 24. julija 1979 in na seji zbora krajevnih skup-hosti dne 24. julija 1979 sprejela
DOPOLNILNO ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo oljanske ceste na območju občine Ljubljana Center
1
Dopolni se točka II. odločbe št. 464-2/77-04 z dne ”■ 12. 1977:
V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upra-la f.nca za gradnjo cest Ljubljana je dopustna raz-sl h 6V oziroma Prisilni prenos pravice uporabe še na-hiesr'ih parcel in delov Parcel v k. o. Poljansko pred-
Kalan Milana in Vik-
Kalan Milana in Vik-
i- Parcelna št. 155 iz uporabe Vrhovec Franca, Ljub-lana, Poljanska 50;
i.	Parcelna št. 154/1. iz uporabe Vrhovec Franca, Ljub-lana, Poljanska 50;
tor ParceIna št. 171/1 iz uporabe Veletrgovine Merca-> Ljubljana, Aškerčeva 3;
deno(.arCelna št"86 iz uPorabe Paternoster Ivanke, Stu-
ma Parce,na št. 98/2 iz uporabe Dolinšek Franja, Vid-ska 79 ar^a ln Eriavcc Alenke, vsi Ljubljana, Poljan-
UarPaICeIna št- 88 iz uporabe Serajnik Angele, Ljub-na' Poljanska 58;
ljan?anCeI.na Žt‘ 87/1 iz uporabe Gregorc Antona, Ljub-’ Poljanska 81, sedaj Skubic Vinko in Terezija; ^ar* ,arcc^na št. 82 in 83 iz uporabe Vrhovec Ivanke in Medv ,OlR0’ Ljubljana, Poljanska 60 in Kavčič Nade, PodipH 6 L občine Ljubljana Center ter Komunalnega ■ J3 »Ljubljana«, Povšetova 6;
lian n rf0,na 387 iz uoorabc Zupančič Antona, Llub-a’ Poljanska 36;
Parcelna št. 156 iz uporabe 0rja, Ljubljana, Trubarjeva 27;
Parcelna št. 158 iz uporabe °rJa, Ljubljana, Trubarjeva 27;
*
parcelna št. 110 iz uporabe Saksida Marjana, Ljubljana, Poljanska 71, Saksida Olge, Ljubljana, Tabor 9 in Jenko Tugomira, Ljubljana, Poljanska 71 a;
parcelna št. 95 iz uporabe Zajc Minke, Ljubljana, Poljanska 79;
parcelna št. 146 iz uporabe Vrhovec Maje, Ljubljana, Dolenjska 100 in Veletrgovine Mercator, Aškerčeva 3;
parcelna št 132/1 iz uporabe Sole za medicinske sestre, Ljubljana, Plečnikov trg 1.
V k. o. Vodmat:
parcelna št. 905/1 iz uporabe Kraljič Terezije, Marjana, Alojza in Marka, Ljubljana, Poljanska 62
2
Točki I. in III. odločbe št. 464-2/77-04 z dne 6. 12. UJ77 ostaneta nespremenjeni.
Zoper to odločbo ni pritožbe. Dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo na Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani v 30 dneh potem, ko je bila odločba vročena stranki. Tožba se vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri navedenem Vrhovnem sodišču ali katerem ’"oli drugem rednem sodišču.
St. 464-2/77-04
Ljubljana, dne 24. julija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1313.
Na podlagi 220. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 2. člena odloka o organizaciji, pristojnosti in delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 23/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 26. seji dne 12. decembra 1978 sprejel
SKLEP
Ugotovi se, da je gradnja in rekonstrukcija Litijske — Poljanske ceste, ki je predvidena z odlokom o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju (Uradni list SRS, št. 26/74) ter odlokom o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik št. 6/66), v splošnem interesu.
Gradnja in rekonstrukcija bo potekala po naslednjih parcelah:
k.	o. Udmat
1.	pare. št. 863 vrt 342 m*
pare. št. 562 hiša 134 m2, dvorišče 143 m2 lastnik: Novljan Marija, Poljanska 64
2.	pare. št. 845 vrt 710 m1
pare. št. 844 hiša 270 m2, dvorišče 370 m' lastniki:
Benigar Lidija. Trg MDB 12 Bradeško Jožica, Poljanska 07 Zadnik Marženka, Tavčarjeva 3 Mahkota Božena, Poljanska 97
3.	pare. št. 843 hiša 153 m2, dvorišče 136 m2 lastnik: Kobal Alojz in Marija, Poljanska 89
*
k. o. Stepanja vas
4.	pare. št. 555 gozd 13928 m*
pare. št. 554 hiša 490 m2, dvorišče 500 m2
pare. št. 335 travnik 2132 m2, gosp. poslopje 54 m2
lastnik: Novak Andrej in Jana, Litijska 2
5.	pare. št. 342, hiša 373 m2, dvorišče 500 m2, njiva
791 m2, njiva 2458 m2	/
pare. št. 344, njiva 2458 m2
lastnik: Komatar Terezija, Litijska 11
6.	pare. št. 345/1, hiša 190 m2, dvorišče 341 m2 lastnik: Ocepek Vida, Litijska 15 a
7.	pare. št. 345/2, hiša 48 m2, dvorišče 123 m2 lastnik: Kocman Anton, Litijska 15b
8.	pare št. 550, hiša 365 m2, dvorišče 500 m2, vrt 54 m2, travnik 1049 m2
lastnik: Svetek Josip, Litijska 8 in solastiki
9.	pare. št. 549, hiša 300 m2, dvorišče 213 m2, travnik 390 m2
pare. št. 543, hiša 474 m2, dvorišče 500 m2, vrt 161 m2
lastnik: Vrbinc Jože, Litijska 12
10.	pare. št. 542/2, hiša 190 m2, dvorišče 447 m2, gozd
295 m2
lastnik: polžan Franc, Litijska 14
11.	pare. št. 542/1, hiša 129 m2, garaža 34 m2, dvorišče 405 m2
lastnik: Cerovšek. Litijska 16
12.	pare. št. 540/1, gozd 17513 m-
lastnik: Kregar Alojz, Stepanjska cesta 5
13.	pare. št. 552/1, hiša 390 m2, dvorišče 500 m2, travnik 578 m2
lastniki:
Čerin Edo. I.itijska 6 Čerin Julijana, Litijska 6 Čerin Anton, Litijska 6 Zimeder-Čerin Ivanka, Križna 28
14.	pare. št. 340, njiva 1076 m2, travnik 164 m2 lastnik: Čerin Anton, Litijska 6
15.	pare. št. 337. hiša 82 m2, dvorišče 81 m2 lastnik: Schain Zora, Litijska 11
16.	pare. št. 349. njiva 944 m2
pare. št. 350/1. hiša 127 m2, gosp. poslopje 113 m2, dvorišče 500 m2, zgradba 126 m2, njiva 158 m2 lastnik: Vrbinc Marija, Litijska 19
k. o. Karlovško predmestje
17.	pare. št. 70'3 travnik 394 m2, vrt 126 m2 pare. št. 70/8 hiša 203 m2, dvorišče 310 m2 lastniki:
Rode Avgust, Hradetskega 17 Rode Joža, Hradetskega 17 Rode Matjaž, Hradetskega 17 Rode Andrej. Hradetskega 17
18.	pare. št. 118/70, gozd 12270 m2 lastniki:
Pogačnik Janez, Borštnikov trg 1 Dolničar Štefka, Tržaška 336 Žitnik Marjan, Titova 90
k. o. Udmat
19.	pare. št. 854/3 travnik 1280 m2
pare. št. 855 stavba 442 m2 dvorišče 121 m2 pare. št. 851/1 dvorišče 781 m2, zgradba 954 m« pare. št. 854/1 stavba 91 m2,' travnik 1171 m2 pare. št. 854/4 pot 493 m2 pare. št. 852 hiša 311 m2, dvorišče 677 m2 pare. št. 853 travnik 776 m2
Imetnik pravice uporabe: INDOV — Poljanska c. 95, Ljubljana
20.	pare. št. 876 stavba 425 m2 dvorišče 1227 m2 Imetnik pravice uporabe:: 1PK TOZD Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7
21.	pare. št. 847/1 gozd m2 in 7010 m1
Imetnik pravice uporabe: SLP — Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje
22.	pare. št. 904/1 pt oga 12727 m2
Imetnik pravice uporabe: ŽG — ŽTP Ljubljana, Moše Pijadejeva 39.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJV
1314.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti ter zbora združenega dela, dne 6. julija 1979, na osnovi določil družbenega dogovora o družbenih svetih ter na osnovi 124. in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela
ODLOK
o družbenih svetih občine Šentjur
1.	člen
Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja ter nadaljnjega razvijanja demokratične izmenjave mišljenj med občinsko skupščino, izvršnim svetom, družbenopolitičnimi organizacijami, temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, interesnimi skupnostmi, strokovnimi in upravnimi organi ter drugimi, sc v občini ustanovijo družbeni sveti.
2.	člen
Upoštevajoč sprejeti družbeni dogovor sc v občini ustanovijo družbeni sveti:
—	družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, gospodarsko politiko in družbeno planiranje,
—	družbeni svet za vprašanja prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja,
—	družbeni svet za vprašanja razvoja družbenopolitičnih samoupravnih odnosov.
Zbori skupščine bodo s posebnim sklepom ustanovili še druge družbene svete glede na ugotovljene potrebe oziroma odločitve podpisnikov dogovora (področje upravnih organov ipd.).
3.	člen
Družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, gospodarsko politiko in družbeno planiranje obravnava ter daje svoja stališča in pobudo pri naslednjih vprašanjih: k samoupravnim sporazumom o osnovah planov TOZD, KS, SIS, k družbenemu planu občine, letni resoluciji, k analizam gospodarjenja oziroma ocenam izvajanja srednjeročnih planov, o povezovanju med KS in TOZD, o politiki zaposlovanja ter pogojih zaposlovanja, k osnutkom aktov o politiki banke, daje pobude za dohodkovno povezovanje gospodarstva ter združevanju sredstev za skupne naložbe, daje pobude za povečevanje produktivnosti", uvajanje inovacij, povečanje izvoza ter zmanjševanje uvoza, o raz-
voju kmetijstva in kmetijske predelave, o razvoju turizma, malega gospodarstva itd.
Poleg navedenih vprašanj bo svet spremljal tudi vsa ostala vprašanja, ki so pomembna'za hitrejši in skladnejši razvoj DPS in morajo zato biti kar najširše preverjena oziroma usklajena.
4.	člen
Svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, gospodarsko politiko in družbeno planiranje sestavljajo delegati (po 1 delegat):
1.	do 7. podpisniki družbenega dogovora
8.	upravni organ (plan in apalize)
9.	Raziskovalna skupnost Šentjur
10.	delegat s področja kovinske industrije
11.	delegat s področja lesne industrije
12.	delegat s področja kmetijstva
13.	delegat s področja tekstilne industrije
14.	delegat s področja obrti
15.	delegat s področja trgovine in gostinstva.
Svet bo glede na obravnavano problematiko vaoil na sejo še posamezne strokovnjake ter predstavnike strokovnih institucij, SIS ipd.
5.	člen
Družbeni svet za vprašanja prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja obravnava ter daje svoja stališča in pobude k naslednjim vprašanjem: k osnutku prostorskega plana ter k posameznim njegovim elementom, k odlokom s področja urbanizma, dajal bo mnenja k izjemnim posegom v gospodarjenju's Prostorom, ocenjeval problematiko pridobivanja in usposabljanja zazidalnih površin, redno spremljal izvajanje urbanistične zakonodaje, dajal bo mnenja k razvojnim programom TOZD glede na varstvo okolja, dajal pobude za normativno zaščito posameznih objektov in območij, spremljal izvajanje zakonodaje s področja prometa s kmetijskimi zemljišči ter dedova-njem ter druga vprašanja s tega področja, ki so po-roembtla za racionalno izrabo prostora in varstvo okolja.
6.	člen
Družbeni svet za vprašanja prostorskega planira-nja, urbanizma in varstva okolja sestavljajo delegati:
1.	do 7. podpisniki družbenega dogovora
8.	kmetijska zemljiška skupnost
9.	stanovanjska skupnost
10.	komisija za varstvo okolja pri IS H. upravni organ (za urbanizem)
12.	Raziskovalna skupnost Šentjur
13.	Razvojni center Celje — služba, ki dela urbanistično dokumentacijo za občino Šentjur
14.	KS Šentjur
15.	KS Planina.
. ®vet b° glede na obravnavano problematiko po-, t na sejo tudi. posamezne strokovnjake in organi-acije, ki sc ukvarjajo s to problematiko in lahko pribe vaj o k oblikovanju boljših predlogov in stališč.
'	7. člen
Družbeni svet za družbenopolitični in samoupravni v s ' 'n daje svoja stališča in predloge k naslednjim asanjem: razvoju samoupravnih odnosov v krajev-p, ,skupnostih in TOZD, oblikuje stališča in predloge sl( °, uspešnejšega dela delegacij za SIS in občinsko ločino, k statutu občine in drugim aktom, sprem-kovUV°lWlJan1c ustave in ZZD. daje predloge za obli-anje enotnega programa aktivnosti pri razvoju
samoupravnih odnosov, k oblikovanju upravnih organov in o vseh drugih vprašanjih, ki vplivajo na hitrejše. uveljavljanje družbenoekonomskih samoupravnih odnosov v DPS.
8.	člen
Družbeni svgt za družbenopolitični in samoupravni sistem sestavljajo delegatu
1. do 7. delegati podpisnikov dogovorov
9.	družbeni pravobranilec samoupravljanja
10.	odbor podpisnikov KS.
Glede na obravhavano problematiko bo svet povabil na sejo še posamezne strokovnjake ali predstavnike posameznih organov in organizacij, ki lahko prispevajo k iskanju optimalnih rešitev oziroma predlogov.
9.	člen
Družbeni svet je mesto, kamor delegati udeležencev v delu sveta prenesejo strokovna in druga stališča svojih organizacij oziroma organov, stališča usklajujejo ter po uskladitvi sprejmejo enotna izhodišča in predloge za reševanje obravnavane problematike. Organi in organizacije, ki so zadolženi za obravnavo in sprejem posameznih odločitev, obravnavanih na svetu, so dolžni predloge sveta obravnavati ter se do njih opredeliti. Ce sprejmejo predloge, so jih dolžni upoštevati v svojih odločitvah, če .pa ne, pa so dolžni o tem obvestiti družbeni svet ob navedbi razlogov za neupoštevanje predlogov sveta.
10.	člen
Družbeni svet dela na sejah. Seje so javne. O svojem delu je svet dolžan obveščati delavce in občane, posebej pa še organe in organizacije, na katere se nanaša obravnavana tematika.
11.	člen
Družbeni svet ima predsednika in namestnika, ki ga izmed delegatov udeležencev v delu sveta po predhodnem usklajevanju v SZDL imenuje skupščina. Mandat predsednika sveta traja eno leto.
Predsednik sklicuje in vodi seje, predlaga dnevni red in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti.
12.	člen
Družbeni svet lahko za opravljanje posameznih opravil imenuje občasno delovno skupino. Upravni organi in druge organizacije so dolžni zagotoviti svetu vse potrebne podatke, gradiva ipd. Strokovna, organizacijska in administrativna dela, ki jih ne more opraviti svet kot celota ali njegove delovne skupine, opravlja upravni organ, ki pokriva področje delovanja sveta (gospodarstvo, splošne zadeve). Načelniki teh UO opravljajo naloge sekretarja sveta. Sredstva za delo sveta zagotavlja proračun.
13.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim je natančneje določena organizacija, način dela, uresničevanje javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
Št. 010-4/79-3
Šentjur pri Celju, dne 7. julija 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. Inž. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 12.15.
Na osnovi 46. člena zakona o blagovnem prometu' (Uradni list SRS, St. 21/77) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na 13. seji zbora združenega dela in 15. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. septembra 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1.	člen
S tem odlokom se 'za območje občine Šmarje pri Jelšah ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Šmarje pri Jelšah lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni pt-omet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pogodbo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4.	člen	%
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-2/79-2
Šmarje pri Jelšah, dne 4. septembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
1316.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75, 10/75 in 4/78) je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah sprejel na seji dne 14. avgusta 1979
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Ratanska vas-sever II
1
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Ratanska vas sever II, ki ga je pod št. 12/79 maj 1979 izdelal Razvojni center Celje.
2
Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Rogaška Slatina in oddelka za gospodarstvo, finance in družbene službe SO Šmarje pri Jelšah.
Javna razgrnitev traja 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS.
3
V času javne razgrnitve lahko k predlogu zazidalnega načrta Ratanska vas — sever II dajejo pripombe in predloge občani, delovne in druge organizacije ter skupnosti.
St. 350-10/79
Šmarje pri Jeisah, dne 14. avgusta 1979.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Ivan Jernejšek 1. r.
ŽALEC
1317.
Skflfcščina občine Žalec je na podlagi 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) ter na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št 13/79), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. avgusta 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah in družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
Odlok o priznavalninah in družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 23/77) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o priznavalninah in družbeni skrbi za udeleženec narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Žalec.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, če jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o Starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943:
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in, ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokčjninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o Pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v po-Pojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih o Pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih v pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
7.	ukradeni otroci, katerih starši ali rejniki so bili aretirani, ustreljeni ali odpeljani v taborišča zaradi aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilni vojni v letih t^l in 1942.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo
7.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka
8.	sosedska pomoč
9.	pomoč za zobozdravstvene storitve.
POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odlo... *majo upravičenci iz 1., 2., 3. in 7. točke 3. člena tega °dloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca ‘h družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po pred-bisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne Presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-b^Jih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji ” tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek)); . Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka r"aj° Pravico do stalne priznavalnine, če skupni me-Iki ^0^oc*ek upravičenca in njegovega zakonca de-
be, ki
Po enakih delih na oba zakonca in družinske čla-so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojnin-
<,1	Jr* 1VIUU1I.HU HUZ.111UZ.H1 JlZU *zi. uvi*zioih v puivvjlllll
8Qetn in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo odstotkov mejnega zneska.
od t^a d°bodek od kmetijske dejavnosti se šteje 40 j^otkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce k Zen?ijišče oproščeno davka od osebnega dohodka od - etiiske dejavnosti, so dohodek od kmetijske dejav-
nosti
ne upošteva.
PokZa. Pokojnino družinskega člana se šteje znesek oseh Jn*ne za mesec december iz preteklega leta. Za na ni dohodek iz delovnega razmerja družinskega čla-, se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prete-leSa leta.
6.	člen
Za upravičence iz 1., 2., 3. in 7. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka p$i do 80 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Za upravičence iz 3. in 8. člena tega odloka pa je najnižja stalna priznavalnina enaka 15 odstotkom vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz
5.	člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti starost. O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne pri izvršnem svetu občinske skupščine.
7.	člen
Upravičencem iz 5. točke 3. člena tega odloka lahko komisija za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne podeli stalno občinsko priznavalnino le izjemoma.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam mora upoštevati razen socialnoekonomskih okoliščin iz 5. člena tega odloka, zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
8.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
9.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
10.	člen
Stalna priznavalnina pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti upravni organ občinske skupščine pristojen za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjene pogoje upošteva upravni organ iz prvega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca, ko je ugotovil spremenjene pogoje. V kolikor uživalec priznavalnine med letom ne sporoči spremembe, ki bi imela za posledico zmanjšanje ali ukini-
l
tev stalne priznavalnine, je dolžan preveč izplačani znesek povrniti.
11.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okt liščin upravičencu stalno priznavalnino občutno zmanjš iti ati ukiniti jo izjemoma zadrži v enakem znesku tudi Vnaprej, če bi po presoji komisije za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne, ki o tem odloča zmanjšanje ali ukinitev stalne priznavalnine imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi.
12.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnino se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. in 8. člena tega odloka, če jih prizadenejo težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družirskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi di ugih podobnih okoliščin.
dbčasna ali enkratna pri navalnina znaša največ 120 “/o vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavaln ne po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
13.	člen
Naj večja stalna prižnavalr ina, navedena v 6e. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi večja od vsakokratnega mejnega zneska naj tižjiti pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
14.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do sedaj veljavnem odloku prejema io priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokoj linskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 80 0/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoost obodilni vojni.
15.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek in dohodek zakonca ne presega 120 “/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjib pokojnins tih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za učence osnovnih šol do višine 40 Vo mejnega
zneska	,
—	za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 0/o mejnega zneska
—	za študente višjih ali \ isokih šol do 75 “/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem z avarovanju delavcev v SR Sloveniji
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko poveča za 20 °/o nad merili iz prejšnjega odstavka.
ZDRAVSTVENO VAPSTVO BORCEV
16.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli upravičencem iz 3. in 8. člena tega odloka. če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno ali koristno.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se pomoč podeli po naslednji premoženjski lestvici:
—	upravičencem, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve;
—	upravičencem, katerih poprečni osebni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov mejnega zneska, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve;
—	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov mejnega zneska, se lahko plača 50 odstotkov računa za hotelske storitve;
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve, v znesku 25 odstotkov, ne glede na dohodek.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do zdravljenja v naravnem zdravilišču se štejejo vsi dohodki upravičenca in njegovega zakonca za pretekli mesec, razen dohodkov, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodke.
17.	člen
Upravičencem iz 3. in 8. člena tega odloka se lahko podeli denarna pomoč za desetdnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot deset dni.
Pomoč za zdravstveno preventivo ali okrevanje se podeli po premoženjski lestvici iz 16. člena tega odloka.
18.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 30 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko 'podeli pomoč za osebne potrebe v znesku do 30 °/o mejnega zneska in ostankom dohodka.
19.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 50 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne.
20.	člen
Pravico do pomoči za zobozdravstvene storitve imajo upravičenci iz 3. in 8. člena tega odloka, Če niso oproščeni participacije k stroškom zobozdravstvenih storitev po predpisih zdravstvenega varstva ali drugih predpisih.
Pomoč za zobozdravstvene storitve se podeli P° premoženjski lestvici iz 16. člena tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Komisija za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne Skupščine občine Žalec odloča P° predlogih krajevnih in občinske organizacije zvez® borcev narodnoosvobodilne vojne Žalec, družbenopoli' ličnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti posameznikov.
Komisija je za svoje delo odgovorna izvršnem11 svetu občinske skupščine.
22.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne, ki jo izda upravni organ občinske skupščine, Pristojen za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev narodnoosvobodilne, vojne in vojaških invalidov SR Slovenije.
23.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena se zagotavljajo v proračunu občine Žalec v okviru dogovorjene splošne porabe.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. in 9. točke 4. člena tega odloka zagotavlja občinska skupščina v svojem Proračunu iz lastnih sredstev.
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati °dlok o priznavalninah ip družbeni skrbi za udeležen-Ce narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 23/77).
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 554-2/79
Žalec, dne 21. avgusta 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1318.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. člena za-k°na o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih po-vršin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73), 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbena pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 9. 'ena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 12/77 30/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list US, St. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora rajevnih skupnosti dne 21. avgusta 1979 sprejela ODLOK
0 urejanju zelenih površin in okolice objektov
I. SPLOSNE DOLOČBE ,	1. člen
iti Ta odlok Predpisuje način urejanja, vzdrževanja ob'VvrStVa zclcnih površin ter način ureditve okolice °bči t0V V nasel'ih' ki sc P° urbanističnem programu na-lae Žalec urejajo z urbanističnim ali zazidalnim Ij'i, om oziroma po urbanističnem redu z mejo zazid-goj°Sti’ da se tako ustvarijo optimalni življenjski po-Pro tZa Prebivalce, zavaruje naravno ravnotežje v litcie°rU in ohrani'° njegove značilne krajinske kva-
2.	člen
Za zeleno površino po tem odloku šteje zlasti.
Park, nasad, drevored in zelenica; skupina gozdnega drevja na površini do 5 arov; iti se 80zd s posebnim namenom, in tisto zemljišče, Po zakonu o gozdovih šteje za gozdno površino; narav Posamezna skupina dreves in posamezno za drevjjl0	'n za Posebnost kraja pomembno
—	zelenica v stanovanjskem naselju;
—	zelenica ob komunikaciji in vodni površini, ob spomeniškem ali zgodovinskem objektu ali posameznem turističnem ali drugem objektu;
—	kopališče, športno in otroško igrišče, šolski vrt in pokopališče.
O tem, ali je posamezno zemljišče šteti za zeleno površino po prvem odstavku tega člena, odloči v dvomljivem primeru občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve. Ce gre za površino ob spomeniškem ali zgodovinskem objektu ali v zaščitenem urbanističnem okolju ta organ odloči ali je posamezno zemljišče šteti za zeleno površino potem, ko pridobi mnenje zavoda za spomeniško varstvo.
3.	člen
Zeleno površino, ki je v lasti občana, ureja in vzdržuje lastnik oziroma uporabnik.
Zeleno površino, ki je družbena lastnina, ureja in vzdržuje organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki upravlja zeleno površino.
Gozd v družbeni lastnini in gozd na katerem je lastninska pravica, ureja in vzdržuje organizacija združenega dela, ki z njim gospodari po zakonu o gozdovih.
Ce zelena površina ni v upravljanju organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti iz drugega odstavka tega člena, skrbi za urejanje zelene površine stavbna zemljiška skupnost občine Žalec oziroma v naselju, ki se po urbanističnem redu ureja z mejo zazidljivosti, krajevna skupnost. Za vzdrževanje teh zelenih površin skrbi krajevna skupnost, kateri sredstva za financiranje vzdrževanja zagotovi samoupravna komunalna interesna skupnost občine Žalec.
Lastnik, organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost lahko s pogodbo prenese na krajevno skupnost ali na za to usposobljeno komunalno organizacijo združenega dela vzdrževanje zelene površine, ki je v njenem upravljanju, če ji zagotovi sredstva za redno vzdrževanje.
, 4. člen	>
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Žalec skupno s krajevnimi skupnostmi in geodetsko upravo Žalec uredi inventarizacijo zelenih površin v občini v roku šestih mesecev po uveljavitvi toga odloka.
Inventarizacija zelenih površin se mora izvršiti na način, kot je to urejeno za kataster zgradb in mora vsebovati tudi kategorizacijo zelenih površin in seznam lastnikov oziroma upravljalcev.
II. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
5.	člen
Na območju, ki se ureja z urbanističnim načrtom, se cene zelene površine določijo s tem načrtom. Na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, se zelena površina ureja po načrtu ureditve zelene površine, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
V naselju, ki se pc urbanističnem redu ureja z mejo zazidljivosti, se zelena površina ureja po pogojih lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Obstoječe zelene površine, ki niso urejene v skladu z načrtom urejanja oziroma ureditve zelene površine, se morajo ustrezno temu načrtu preurediti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
6.	člen
Če je po lokacijski dokumentaciji za novo visoko ali nizko gradnjo investitor dolžan urediti zeleno površino, mora zahtevi za gradbeno dovoljenje priložiti tudi načrt ureditve zelene površine.
Načrt ureditve zelene površine lahko izdela za to usposobljena organizacija po predhodnem mnenju upravljalca javne prometnice, energetske ali druge javne naprave.
7.	člen
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej z zazidljivega območja odstraniti rodovitno zemljo, brez primesi nerodovitnega materiala in jo odložiti na primernem kraju, da se ohrani rodnost zemlje, ali pa jo uporabiti za izboljšanje nerodovitnega zemljišča.
Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami in uničenjem parkovno grmičevje in drevje na zeleni površini, kolikor v lokacijskem oziroma gradbenem dovoljenju ni določeno drugače.
Po končani gradnji investicijskega objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji v lokacijskem oziroma gradbenem dovoljenju zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.
Zeleno površino, ki ob izdaji uporabnega dovoljenja za investicijski objekt ni urejena, mora investitor urediti v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta. Če investitor kljub opominu v tem roku, ki mu ga določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, zelene površine ne uredi, lahko ta organ odredi, da uredi zeleno površino na stroške investitorja za to usposobljena komunalna organizacija združenega dela.
■ 8. člen
Obveznost izvajalca oziroma investitorja po 7. členu tega odloka se vnese v lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
9.	člen
Za urejanje in vzdrževanje gozdov s posebnim namenom in za tisto zemljišče, ki se po zakonu o gozdovih šteje za gozdno površino, veljajo predpisi o gozdovih.
III.	VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN
10.	člen
Vzdrževanje zelene površine obsega zlasti:
—	oskrbo in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja ter trat;
—	vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, instalacij in opreme;
—	varstvo zelene površine pred poškodbami, uničenjem, boleznimi in škodljivci;
—	redno čiščenje in oskrbo zelene površine;
—	postavljanje napisov in opozorilnih tabel;
—	vzdrževanje in obnavljanje kopališča, športne-gg in otroškega igrišča in šolskega vrta.
11.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Žalec lahko izda navodilo za vzdrževanje zelenih površin.
Stroški vzdrževanja zelene površine gredo v breme lastnika, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti, ki jo je dolžna vzdrževati (3. člen tega odloka).
Če lastnik, organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost kljub ponovnemu opominu v določenem roku ne izvrši potrebnih vzdrževalnih del na zeleni površini, lahko za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ odredi, da izvrši ta dela za to usposobljena komunalna organizacija združenega dela na stroške lastnika, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti.
IV.	VARSTVO ZELENIH POVRŠIN
12.	člen
Prepovedano je sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ter parkovnega drevja in grmičevja, razen če je to predvideno v urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu, lokacijskem oziroma gradbenem dovoljenju, v načrtu za ureditev zelene površine ali če je to potrebno zaradi preureditve, obnove, oskrbe ali Carstva zelene površine.
Kadar je zaradi preureditve ali drugega utemeljenega razloga potrebno spremeniti namen zelene površine ali je potreben večji poseg v zeleno površino tako, da je potrebno trajno odstraniti skupine gozdnega ali parkovnega drevja ali grmičevja oziroma trajno ali začaspo zmanjšati zeleno površino, pa to ni predvideno iz razloga navedenega v prvem odstavku tega člena, izda dovoljenje za to občinski upravni organ* za komunalne zadeve.
13.	člen
Prepovedano je poškodovanje zelene površine, drevja, grmičevja ali cvetličnih gred oziroma poškodovanje naprav in opreme zelene površine (klopi, napisov, ograj, posod za odpadke, električnih instalacij in podobno).
14.	člen
Na zeleno površino je prepovedano odlagati in odmetavati odpadke, skladiščiti in odlagati material, žaganje drv, požigati in kuriti suhljad, travo, odpadke in podobno.
V.	UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV
15.	člen
investicijski elaborat za visoko ali nizko gradnjo mora vsebovati tudi načrt ureditve okolice objekta. Načrt ureditve okolice objekta lahko vsebuje že načrt ureditve zelene površine, ki je predložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ureditev okolice objekta mora biti dokončana pred izdajo uporabnega dovoljenja. Za vzdrževanje urejene okolice družbenega stanovanjskega objekta skrbi hišni svet.	‘
16.	člen
Individualni graditelj stanovanjske hiše, obrtnega ali drugega objekta, mora urediti okolico objekta pred izdajo uporabnega dovoljenja, zlasti pa je dolžan odstraniti vse gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati zemljišče.
Pogoje za ureditev okolice objekta določi na podlagi urbanističnega ali zazidalnega načrta organ pristojen za lokacijske zadeve v lokacijskem dovoljenju.
Za objekte v naselju, ki se po urbanističnem redu ureja z mejo zazidljivosti določi pogoje za ureditev okolice objekta organ pristojen za lokacijske zadeve v lokacijskem dovoljenju oziroma v gradbenem dovoljenju, če se lokacijski pogoji določajo neposredno v tem postopku.
17.	člen
Načrt ureditve okolice objekta je treba vrisati v lokacijsko dokumentacijo.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba če:
1.	zeleno površino, ki jo uporablja ne ureja in vzdržuje tako, kot to določa ta odlok;
2.	spremeni namembnost zelene površine, pa to ni predvideno v urbanističnem ali zazidalnem načrtu, lokacijskem oziroma gradbenem dovoljenju ali v načrtu za ureditev zelene površine oziroma za to ni izdal dovoljenja za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ;
3.	ne uredi zelene površine, pa bi jo po načrtu za urejanje zelene površine oziroma lokacijskem ali gradbenem dovoljenju moral urediti;
4.	ob izkopu gradbene jame ne odstrani rodno zemljo ali jo ne odloži na primernem kraju;
5.	med gradnjo ne zavaruje drevje in parkovno grmičevje pred poškodbami in uničenjem;
6.	po končani gradnji objekta ne odstrani gradbenih provizorijev in odvečni material, zemljišča ne poravna, zatravi ali ga ne zavaruje pred odplavljanjem;
7.	nedovoljeno odstrani skupine gozdnega ali parkovnega drevja ali grmičevja;
8.	trajno ali začasno zmanjša zeleno površino;
9.	poškoduje zeleno površino, drevje, grmičevje ali cvetlične grede oziroma poškoduje naprave in opremo na zeleni površini;
10.	zeleno površino onesnaži z odpadki, na njej skladišči in odlaga material, žaga drva, požiga in kuri suhljad, travo, odpadke in podobno;
11.	po končani gradnji ob jeka ne uredi okolice
objekta.
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek *z 18. člena tega odloka.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Lastnik stanovanjske hiše, obrtnega ali drugega °bjekta, za katerega je že izdano uporabno dovoljenje ®h je že vseljen oziroma se že uporablja je dolžan Ureditl okolico objekta po prvem odstavku 16. člena teSa odloka v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega
odloka.
21.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski komunalni, gozdarski, urbanistični ltl Sradbeni inšpektor.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS.
St- 352-2/79-6
Žalec, dne 21. avgusta 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. t.
X sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na n°cju krajevne skupnosti Višnja gora (Uradni list
POPRAVEK
uvedbi krajevnega samoprispevka
SRS, št. 20-991/79) se na koncu 2. člena doda nov odstavek:
»Lastniki oziroma posestniki stanovanjskih hiš ali počitniških hišic, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS Višnja gora, imajo pa na tem območju stanovanjske hiše ali počitniške hišice, plačajo letno 600 dinarjev v dveh obrokih. Ta sredstva se porabijo izključno za sofinanciranje komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti na osnovi programa, ki ga je sprejel svet skupščine krajevne skupnosti.«
V	6. členu 1. odstavek se med besedami »socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom« vstavi beseda »invalidnin«.
Predsednica
skupščine krajevne skupnosti Višnja gora
Anica Zupančič 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na oomočju krajevne skupnosti Staro apno (Uradni list SRS, št. 20-990/79) se na koncu 4. člena doda odstavek:
»Lastniki oziroma posestniki počitniških hišic, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS Staro apno, imajo pa na tem območju počitniške hišice, plačajo letno 1000 dinarjev v dveh obrokih. Ta sredstva se porabijo izključno za sofinanciranje komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti na osnovi programa, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti.«
V	5. členu se doda nov drugi odstavek:
»Glede nadaljnjih oprostitev plačevanja samoprispevka velja določba 1. odstavka 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73).«
Predsednik sveta krajevne skupnosti Staro apno . Slavko Ponikvar 1. r.
V	odloku p spremembi odloka o nadomestilu za Uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25-1200/79 je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem
POPRAVEK
odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart
V	1. členu se točka 3 pravilno glasi:
3. Za nezazidano stavbno zemljišče, za katero je že izdano lokacijsko dovoljenje 0,15 din.
St. 464-2/77-11	*
Lenart, dne 6. oktobra 1979.
Tajnik
Skupščine občine Lenart
Rudi Pen, dipl. prav. 1. r.
V odloku o sprejetju zazidalnega načrta za območje SS 12 Podutik I. faza (za dele zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 3 c, 4 c, 5 c in 6 c) objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1/78 je bija v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje SS-12 Podutik I. faza (za dele zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 3 c, 5 c In 6 v) Skupščine občine Ljubljana Siska
V zadnji vrstici prvega člena se besedilo: »v novembru 1976, št. projekta 350 1« nadomesti z besedilom: »v novembru 1977 št. projekta 530«.
St. 1-350-023/77
Ljubljana, dne 5. septembra 1979.
Sekretarka Skupščine občine Ljubljana Šiška
Melita Gajič 1. r.
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča Skupščine občine Ljubljana Šiška, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25/79 je bila v primerjavi z. izvirnikom ugotovljena napaka,- zato dajemo
POPRAVEK
odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča Skupi čine občine Ljubljana Šiška
Stran
DRUGI RKPUBLISKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1293.	Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč .	1527
1294.	Sklep o metodologiji elementov in kazalcev za pripravo in sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti za obdobje 1981
do 1985	1532
1295.	Sklep o predmetniku in učnem načrtu za izdelovalca tesnil in izdelovalca filtrov	1533
1296.	Sklep o programu prve pomoči in zaščite od 5. do
8. razreda posebnih osnovnih šol za lažje duševno prizadete učence v SR Sloveniji	1533
1297.	Sklep o prilagojenem predmetniku in učnem načrtu
za poklic administrator za slepe in slabovidne Centra dr. A. Kržišnika Škofja Loka	1533
1298.	Statut Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v
SR Sloveniji	1533
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1299.	Sklep o zagotavljanju sodnega varstva v sporih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov pri posebnem sodišču združenega dela skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Ljubljana)
1 130«.'’ Samoupravni sporazum o pravicah In obveznostih V— Iz zdravstvenega varstva (Prečiščeno besedilo) (Ljubljana)
1301.	Sklep (Ravne na Koroškem)
1537
1538
1549
V	drugi vrstici 11. člena se besedi: »posebne račune« nadomesti z besedama »poseben račun«.
12. člen pa se pravilno g asi: »z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljt ti odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 17/74 in 4/75)«.
St. 1-320-07/79
Ljubljana, dne 5. septembra 1979
Sekretarka Skupščine občine Ljubljana Šiška
Melita Gajič 1. r.
.POPRAVEK
V	odloku o odškodnini za« di spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 27-1498/79) se za 10. členom doda 11. člen, sedanji
11.	člen pa postane 12. člen.
11. člen glasi:
»Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 16/74).«
Sekretar
Skupščine občine Logatec
Niko Glavatovič 1. r.
VSEBINA
Stran
iZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1291.	Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije	1527
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1292.	Odredba o časovni razporeditvi zimskih Šolskih počitnic In začetku pouka v drugem polletju Šolskega
leta 197» SO	1527
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1302.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus (Grosuplje)	1549
1303.	Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Zagradec, ki Je bil
dne 2. 9. 1979 (Grosuplje)	1550
1304.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec (Grosuplje)	1551
1305.	Odredba o veterlnarsko-santtamem redu v klavnici,
predelovalnici ter skladišču mesa In mesnih Izdelkov (Kočevje)	1552
1308.	Sklep o Javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ureditev dovozne ceste pri Seškovem domu ob Prešernovi cesti v Kočevju	1555
1307.	Skico o Javni razgrnitvi osnutka sprememb In dopolnitev urbanističnega reda občine I.itija	1555
1308.	s=kleo o ponovni glavni razgrnitvi osnutka sprememb
In dopolnitev zazidalnega načrta Litija, desni breg (Litija)	1556
1309.	Samounravnl sporazum o oblikovanju in postopnem
prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija	1556
1310.	Samoupravni sporazum n merilih In pogojih za pri-
dobitev stanovanieke pravire v družbenih stano-vanllh v občini Litija	1560
1311.	Poslovnik občine Ljubljana Bežigrad	1563
1312.	Dopolnilna odločba o ugotovitvi splošnega interesa
za rekonstrukcijo Poljanske ceste na območju občine Ljubljana Center	1589
1313.	Skico (Ljubljana Moste-Polje)	1589
1314.	Odlok o družbenih svetih občine Šentjur (Šentjur
pri Celju)	1590
1315.	Odlok o ureditvi nekaterih vtirašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Šmarje pri Jelšah)	1592
1316.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
Ratanska vas-sever II (Šmarje pri Jelšah)	1592
1317.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri-
znavalninah in družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne volne In drugih vojn ter za njihove družinske člane (Žalce)	1592
1318.	Odlok d urejanju zelenili površin In okolice objektov (Žalec)	1595
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispev-
ka na območju krajevne skupnosti Staro apno (Grosuplje)	1597
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispev-
ka na območju krajevne skupnosti Višnja gora (Grosuplje)	1597
—	Popravek odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart 1597
—	Popravek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za
območje SS-12 Podutik I. faza (za dele zazidalnih otokov J a. 4 a, 3 c, 5 c In 6 c) Skupščine občine Ljub- „„ liana Šiška	1597
—	Popravek odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča Skupščine obči- _ ne Ljubljana Šiška	159*
—	Popravek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnost! kmetijskih In gozdnih zemljišč (Loga-
tCC)	1599
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 197» 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VIi - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodata, preklici In naročnine 23 679 — Zlro račun 50100-003 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile. St. 421-1/72