Po poiti prejeman: za relo leto naprej 26 K — h pol leta 4etrt » mesec 13 . - : 6,50, 2 , 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ » » 5 » - » «esec . 1 - 70 _ Zrn pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOV EN Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserato sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 139. V Ljubljani, v sredo 20. junija 1900. Letnik XXVIII. V zagati. Prihodnost je temna in živa duša ne ve, kaj nam prinese. Po nemškem in tudi slovanskem časopisju se širijo različne vesti o rešilnih potih, toda vse te vesti niso prav nič druzega kot pobožne želje in prazne kombinacije. Signatura sedanjega položaja je zelo jednostavna : nihče ne ve ničesar. Ta položaj se da jako lepo izrabljati za lansi-ranje prikritih želj in tako se tudi dela. Ali to početje je precej brezsmiselno, kajti kakor rečeno: celo tisti krogi, o katerih se navadno govori, da so »dobro informirani«, majejo z ramami in ne vedo odgovora na veliko vprašanje: kaj zdaj ? Tudi ministri razglašajo po listih z nekako zgovornostjo, da — ne vedo ničesar . . . Megla torej vse naokrog. Ce se pomisli, je ta položaj žalosten in ne posebno časten za monarhijo. Zato je težko razumeti tisto veselje, ki je zavladalo takoj po zaključenju drž. zbora na vseh koncih in krajih. Ker zunanjih povodov za kako radost pač ni nobenih, se mora misliti, da je razrušenje parlamenta in morda par lamentarizma tisto veselo dejstvo, s katerim so naši politiki tako zadovoljni. V tem slučaju pa je prišlo z avstrijsko politiko že presneto daleč. Češko in za njim slovensko časopisje naglaša, da imajo posebno Čehi vseskoz povoda za radovanje, da so dosegli z obštrukcijo nepričakovano velik vspeh. Ne trdi namreč nihče, da bi bili dosegli tisto, kar so hoteli doseči. Niso dobili niti češkega notranjega uradnega jezika, niti razveljav-ljenja Kindingerjevega ukaza. In to so vendar hoteli, to so zahtevali. Kar se jim je posrečilo, je razrušenje desničarske večine, katere vrednost, če se sodi po veselju Nemcev nad njeno hrupno smrtjo, ni bila tako majhna, kakor navadno govore. In posrečilo sem jim je ob jednem, da so za nedogledno dobo zaprečili parlamentarno razpravljanje jezikovnega vprašanja, ki bi jim doneslo ono, česar z obštrukcijo niso mogli doseči. Tako izgleda stvar, če se jo motri s treznim očesom ; to so vse pridobitve obstrukcije, to so najbližje in nevesele posledice parlamentarnega poloma. Ali obstrukcija je dosegla venderle nepričakovano velik vspeh. Tako pravijo. Ta veliki vspeh leži v dejstvu, da so Čehi do-vedli obštrukcijo ad absurdum, da je odslej enkrat za vselej onemogočena vsaka obstrukcija in da prihajajo torej lepi časi parlamentarnega delovanja. Ni znano, kdo si je to reč izmislil, — ali prašali bi ga jako resno, odkod je dobil garancije za tisto lepo prihodnost, kako si je prav za prav predstavljal pričetek parlamentarnega delovanja ? Ali ni poslovni red drž. zbora isti, kakor je bil, ali niso jezikovne razmere na Češkem in Moravskem iste, kakor so bile pred češko obštrukcijo ? In naj poskusi vlada — kakor se ji svetuje od vseh mogočih Btrani, — naj poskusi oktroajirati parlamentu nov poslovni red, — kar bi bilo, mimogrede povedano, popolnoma nezakonito, — in naj poskusi oktroajirati svoj jezikovni zakon ! Naprti si v tistem trenotku na rame češko in nemško obštrukcijo, ki jo pomede s po-zorišča kakor slamno betvico. Duhovi se niso pomirili in nikdar se ne bodo pomirili toliko, da bi bilo mogoče postaviti bolno in rahločutno zbornico pred kak 1'ait accompli, na kakoršnega mislijo nekateri optimisti. Čehi so izjavili, da je Korberjev jezikovni načrt zanje nesprejemljiv in zdaj so izjavili Nemci, da je tudi zanje »vom Anlang bis zum Ende unannehmbar«. Na kako oktro-ajiranje novega poslovnega reda pa še celo ni misliti. Take so stvari, izhoda ni videti danes nikjer. Ne smelo bi se bilo presekati veje, na kateri se je sedelo, ne smelo bi se porušiti parlamenta, s čegar pomočjo bi se dalo doseči več, nego se je doseglo z njega porušenjem in več kot se da upati od brez-parlamentarne, nejasne prihodnosti! Dr. Kramar pred svojimi volivci. Češki poslanec dr. Kramar je minulo nedeljo v Novi Paki poročal svojim volivcem. Rekel je mej drugim: Z ozirom na razne sodbe o češki obstrukciji je treba resno in mirno govoriti o tem dejstvu. Velik pomen zmagovite češke obstrukcije je ta, da je parlament v bodoče reSen te more. Nemška obstrukcija in njena vedna nevarnost je postala že »liberum veto« v starem poljskem državnem zboru, in vsled tega so bile nemogoče vse akcije večine, vlade in vsake stranke. Mi smo vsaj ravnotežje zopet ustanovili. Prepričali so se vsi, da proti češkemu narodu ni mogoče vladati. Toda nihče ne sme misliti, da more biti taka o b b t r u k c i j s k a politika edino sredstvo naroda za vso bodočnost. Dne 8. junija smo se branili proti zvijači in sili. Predlogi za državne podpore vsled uim so bili vedno nujni za vse stranke, zato pač ni bilo pošteno, da so ravno te predloge hoteli izrabiti proti češki obstrukciji, ki je bila do zadnjega mirna in dostojna. S silo so nastopili proti sili v nasprotju s poslovnim redom. Dne 8. junija so nam nastavili past, iz-nenaditi so nas hoteli, česar bi ne pričakovali od nove koalicije. Toda naglašati moram, da obstrukcija ni naš namen, silovita politika ni naša taktika. Proti sili se bomo branili s silo, sicer pa smo vedno pripravljeni za mir in spravo, ker sedanje razmere škodijo vsem. Ni res, da smo vlado prosili, naj prekine ali zaključi zasedanje. Pripravljeni smo bili za vse slučaje in vstrajali bi do skrajnosti. Vlada pa ni mogla druzega storiti, nego zaključiti zasedanje. Le nova koalicija noče tega priznati, ker se sramuje blamaže. In kaj bi dosegli levičarji, ko bi se bilo posrečilo prvo branje proračunskega provizo-rija? S tem bi boj ne bil še končan, in vlada mora skrbeti v prvi vrsti za parlamentarni red. Akoravno pa češka obstrukcija ni podlegla, vendar ne smemo s posebnim veseljem in polno nado gledati v bodočnost. Naš narod more sicer prenesti še več nesreč, a ne tako država. Vlada mora nekaj resnega ukreniti. Svetujejo jej, da se naj maščuje nad narodom češkim. Toda vladi je to ne- mogoče, ker nima trdne večine. In vlada bi imela opraviti s češkim narodom v celoti, ki je že mnogo žrtvoval za državo. Ne, to je nemogoče. Tako maščevanje more priporočati in želeti le skrajna zavist in sebičnost onih strank, ki hočejo le nemško Avstrijo ali nobene. Nobena avstrijska vlada danes ne more izvršiti takega sveta. Ker se mnogo govori in piše, da bode vlada s § 14. uveljavila jezikovni zakon, moram naglašati, da ta jezikovni nt črt nasprotuje § 19. in 14. državnega osnovnega zakona. In ne samo v formalnem oziru, tudi v stvarnem bi bila to velika napaka. Vlada mora vendar želeti mir mej Čehi in Nemci ; krivica se ne sme goditi ne Cehom ne Nemcem. Ko bi vlada uveljavila jezikovna načrta, kakoršna sta, prekršila bi ustavo in se pregrešila proti zakonu ter si naložila odgovornost pred sodnim stolom zgodovine. Mi torej vlado svarimo pred tem korakom, ker želimo močno državo, in močna more biti, ako so zadovoljni njeni narodi. Ali bode vlada poslušala naše svarilo, tega ne vem, in to je, kar vzbuja skrb. V zadnjem času smo bili osamljeni v boju. Onih, ki se niso postavili proti nam, ne pozabimo. A bilo bi nepolitično, ako bi napadali one, ki so nas zapustili. O tem hočemo govoriti, ko bc pomirijo duhovi. A to je gotovo, da politika posameznih mož ne more za vedno pretrgati vezij, ki vežejo narode. Stranke se morejo ločiti, a narodi se zopet najdejo in zbližajo. Proglašajo politiko proste roke. Tudi za nas ni škodljiva ta politika. Mi smo dovolj močni, da moremo ustrajati. Pokazali pa smo, da hočemo pošteno spravo. Na svoji strani bomo vedno imeli vse one, ki hočejo ravnopravnost. In svoje pravice bomo vedno in odločno branili. Škodovati nam morejo, a pomagati ne. Iz kmetijskega sveta. Piše poslanec Fr. Po v Se. VI. Denarni zavodi. Kmetijski svet je na poziv kmetijskega ministerstva sklenil že v lanskem zborovanju sestaviti razkaz stanja kreditnih zavodov po LISTEK. Svetnik. Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil — a — (Dalje.) Z nami sedi pri mizi ta vnuk, v kapi tanski uniformi, eleganten, živahen mož, ki govori z visokim, malce guturalnim glasom Riviere. Iz njih pogovorov, ki jih je spremljal glasen smeh, sem zvedel »Odisejo« teh sorodnikov, za katero bi se bil še dalje zanimal, ko bi ne bila začela miss Mary Dob-son pripovedovati povest, ki je v meni živo vzbudila quatrocentista, ljubitelja fresk in slik pred 1. 1500. Bila je to ona rdečelaska, ki je s čopičem akvarebke slikarice kvarila slikarijo prvega mojstra; po dolgej razpravi o preporni točki, ali je pripisovati glasoviti »Triomphe« Buonamicu Buffalmacu aliNardu Daddiju, me kratko vpraša: »Ali ste bili v samostanu Monte Chiaro ?« »Ki je med Piso in Luko, v gorovju tostran Veruke ? Ne, nisem bil. Videl sem v vodniku, da je do tja najmanj šest ur z vozom, in zaradi dveh neznatnih del iz tera-kote od Luka della Robbia, s čimur se ponaša, in nekaterih slik bolonjske šole . . .« »Od kdaj je vaš vodnik?« me je vprašala suho miss Klara. »Ne vem prav dobro,« sem odgovoril malo v zadregi vsled ironičnega glasu, s katerim so me vprašale njene velikozobe usta. »Imam namreč to čudno navado, da imam vedno istega vodnika, odkar sem prišel prvič v Italijo. Seveda tega ni dolgo, to je res . . .« »Poglej Francoza vrlega . .« je vzkliknila miss Klara. Skoro sem spoznal, da ves njen prerafaelizem ni drugega, kakor kos nečimernosti. Za to narodno zabavljico se nisem dosti zmenil, dasi bi bil lahko prav ravnodušno odgovoril na dobrohotno opombo, ki pa je bila malo preveč angleškega značaja. Vpričo Angležev bojevitega značaja jo molk najboljše orožje, ki prav v živo rani njih oholost. Angleži krvavo hrepene, da se jim ugovarja, že iz nekega bojaželjnega nagona, ki je lasten njih krvi in ki jih sili do podjarmljenja, pa tudi do izpreobmitve. Vendar sem prenesel z ravnodušnostjo modrijana srepi pogled plavooke miss Klare, zlasti še, ker je miss Mary nadaljevala: »Dve leti je tega, kar so ondi našli lepe lreske vam tako priljubljenega Benozza, ki so tako jasne in tako svetlega kolorita, ka- kor one v kapeli Rikardi v Florenci .... Vedelo se je dobro, da je Benozzo delal v samostanu in da je ondi naslikal med drugim tudi legendo o sv. Tomažu, kakor pripoveduje oni obrekovavski Vasari. Ali o tem umotvoru, ki ga je mojster izvršil skoro v istem času, kakor onega v Pisi, ni bilo nobenega sledu, in glejte, čudno . . . Oče Griffi, star benediktinec, ki čuva poslopje, odkar je bil samostan podržavljen, ukaže nekega dne služabniku, naj pobriše v sobici, ki je dandanes namenjena za potnike, paj-čevino, razpreženo v kotu. Na prvi udar metle se odlušči kos ometa. Duhovnik za hteva lestvico in spleza kvišku, če prav je že prekoračil sedemdeseto leto. — Povedati vam moram, da je ta samostan njegov ljubljenec. Videl ga je, ko je notri bivalo do dvesto menihov in, po razpustu samostana je vsprejel nalogo varuha s trdnim upanjem, da bo še videl slavo nekdanjih dnij. Sanja le o tem, kako bodo našli očetje ntarodavno zidovje v snagi. Iz tega vzroka si je tudi nadel nadležno breme, oskrbovati turistom stanovanje. Bal se je namreč, da se ne bi pred samostanskim pragom otvorila gostilna, kakor na Monte Cassinu, in gostilna poleg samostana, kjer bi Amerikanci zvečer ple-Bali, ta misel mu je bila neznosna . . .« »Kaj pa, ko je bil na vrhu lestvice . .« sem zasukal razgovor. Bal sem se v resnici, da se ne bi končal slavospev, posvečen očetu Grilfiju, s kakim napadom intolerant-nega protestantizma, kar je miss Klara takoj storila, rekoč: »Ko bi se sama ne prepričala, ne bi nikdar verjela, da se da tudi s tako obleko združiti duhovitost in delavnost.« »Ko je bil na vrhu lestvice,« je zopet začela miss Mary, »je prav previdno postrgal omet, kar se ga je še držalo. Najprvo je odkril čelo in oči, potem usta in naposled ves obraz Kristusov. Italijani so vsi umetniki, to jim je v krvi. Duhovnik je dobro Bodil, da je pod ometom skrita freska velike vrednosti ...» »Menihi, menda niso imeli bolj silnega dela,« ji je znova segla v besedo miBS Klara, »kakor prevleči vse umotvore 15. stoletja z apnom ali pa nadomestiti okraske starih mojstrov s Bilkami v baročnem slogu in s dekadenčnimi freskami . . .« »Ha so vsaj naročili te okraske,« sem rekel, »kar priča, da ni odviBen dober ali slab okus od prepričanja, kakoršnega smo ..« »Čisto naravno, da ste skeptik, ker ste Parižan,« je odgovorila srdita Angležinja. (Dalje prih.) r i, ril., lff'Or'1 I vseh kronovinah naše države, ki služijo v zadoščenje oziroma izpolnjen je kmetijstvu potrebnega kredita, toliko hipotekarnega, kolikor osebnega Pododsek izbran v to svrho se je posvetoval vsestransko ter preiskoval vse razmere kreditnih zavodov ter potrebe posameznih dežel glede organizacije tega za raz voj kmetijskega gospodarstva velevaznega kreditnega vprašanja. Skušal je po možnosti proučevati vse razmere in sestaviti predloge, kateri bi merili na to, da se zniža breme hipotek, ter za bodoče zabrani sleherno za-dolženje čez določeno mero. Pododseku bilo je pa posebno na tem, da dogotovt tako delo, katero bo moglo kmetijskemu ministerstvu služiti kot podlaga pri njegovem nadaljnem delovanju za razdolžitev kmetskih posestev. Denašnja agrarna socijalna politika strogo loči kredit za posestvo in njega trajno vrednost od kredita za upravo kmetije, tako zvani gospodarski obratni kredit. In prav je to, ker le za nakup posestva, oziroma za dokup posestva, za trajne zboljšave kmetije n. pr. za osuševanje močvirnih zemljišč, za naprave služeče za namakanje zemljišč, za razbremenitev hipotek, za plačevanje dolgov, deležev i e. naj se rabi hipotečni kredit, za tekoča opravila pa služiti ima le osebni kredit, in prav v tem je velik pomen tako zvanih Raifeisnovih posojilnic, katere dajo kredit na ime dotičnega kmetovalca brez vsakojakih vknjižb in troškov. Po preteku letine pa je dolžnost slehernega, da za gospodarske namene vzeti osebni kredit zopet vrne. . Pododsek pa smatra istotako kot povsem neobhodno potrebno, da postani ves hipotekami kredit neo dp o v e d 1 j i v , nizko-obresten in v obrokih odplačljiv. Le na tem temelju je tekom desetletij pri čakovati, da sa hipotečni dolgovi na kmetskih domovih polagoma znižajo. Skrbeti je v prvi vrsti za to, da so hipoteke na kmetskih domovih neodpoved-Ijive. Že to je velike važnosti, če se doseže in vresniči, ker s tem se zabrani, da morejo spekulantje prav takrat, ko je dotični gospodar r> pr. zaradi zelo slabih letin, drugih nezgod in nesreč povsem nezmožen pomagati si, poželjive svoje namene izvršiti, da odpovedo dolg ter izvršilnim sodnim potom iztirjavajo posojeni denar, katerega pa gospodarju zadolžene kmetije ni mogoče poravnati in zapade bobnu. Če pa je dolg ne-odpovedljiv, skrbeti je zadolžencem le za obrestovanje in če nastane tudi zanj slaba letina, zamore si potom osebnega kredita toliko pomagati, da poravna obresti ter pridno delujoč more pričakovati boljše letine, da si opomore. Ko bi bili dolgovi neizterljivi, na stotine rodbin bi bilo ostalo na rodni zemlji, ko so pa morali zapustiti dom le, ker je neusmiljeni upnik prav prežal na pravi čas, da je zamogel poseči po domu, na katerega je posodil denar že z namenom, da ga o pravi priliki spravi v svojo last. Pa tudi za slučaj, da se je upnik dal preprositi, se je pogostoma pri tem namnožil dolg, ker navadno so stroški za izvršbo veliki in vse to se zopet vknjiži k prejšni dolžni svoti, ki narašča vedno hujše, dokler je gospodar sploh ne zmore. To so tudi pravi prijatelji kmetijskega ljudstva že dalje časa uvidevali, zato so snovali kreditne zavode, ki zamorejo izkazovati vže velike vspehe. Res lepo vrsto kreditnih zavodov je v državi in nehote vriva se misel, zakaj se ni v naši deželi skrbelo za ustanovitev takega zavoda, ki bi gotovo dobro spopolnjeval ono, kar se ne da doseči po hranilnicah. Naj navajam glavniše take zavode po Avstrijskem: Na Češkem posluje hipotečni zavod od 1. 1865. naprej Ta zavod služi za realni kredit na Češkem in izdaje hipotečna posojila z izdajanjem obveznic z nepremenljivo obrestno mero in odplačevanjem na letne obroke. Posojila tega zavoda so neodpoved-ljiva za zavod. Zavod zahteva od dolžnikov, da odplačujejo dolg v letnih obrokih in sicer vsaj pol odstotka na leto. Pri 4 odstotnem dolgu ima plačevati dolžnik še pol odstotka za odplačevenje evoto tako da s tem, da na leto za- vodu plačuje 4l, odstotka, izplača tekom 55 let ves dolg. Če plačuje po en odstotek za letni odplačilni obrok, odplača dolg v 41 letih. Obresti znašajo prit tem zavodu 4, celo le 3'/, od sto ! Odpovedati more zavod posojilo le, če dolžnik vzlic ponovljenim opominom tekom 3 let ni zadostil dolžnostim obresti. Reservnega zaklada ima ta zavod že 8 miljonov kron. Posojila daje ta zavod na kmetije, hišo po mestih in daje posojila do dve tretjini vrednosti kmetije, koje vrednost izračunava stan, da čisti kataatralni dohodek 24krat po-množuje. Prav lepo je pri tem zavodu, da za manjše kmetijo oskrbi zavod sam vse stroške za vknjižbo, tako da nima dotični dolžnik nikakih sitnosti in troškov. Prav veliko je ta zavod deloval v konvertiranju višje obrestnih dolgov in sicer znaša svota konvertiranih dolgov blizo 280 milijonov kron! Zavod je celo Sodstotna svoja prva posojila konvertiral na 4odstotna in to na svoje lastne stroške. Za opomin ne zaračunava ta zavod nobenih taks, kakor to navadno store drugi zavoui, n. pr. hranilnice po svojih odvetnikih, in če je bil zavod primoran iztožiti letne obroke, storil je sam in sicer z naj-nižjimi'troški, ki so daleč zaostajali za onimi, ki jih sodišče priznava. Prav tako je ta zavod v slabih letinah svojim dolžnikom v celih po ujimah prizadetih pokrajinah odpustil za dotično leto vplačilo. Ta zavod je v vedni najožji dotiki s posojilnicami, katere izvršujejo konvertiranje višje obrestnih dolgov. Ta zavod je v teku svojega obstanka (od 1. 1865 do 1S99) izplačal 515 milijonov kron posojil. Če sem ta zavod obširneje popisal, povod temu je, ker se mora mu priznati prvenstvo v izvrševanju svoje naloge, ki meri na olajšave pri zadolženju kmetskih posestev. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. junija. Spomenico nemških levičarjev so včeraj, kakor je bilo napovedano, izročili mi-nisterskemu predsedniku Koerberju v to odbrani voditelji nemških levičarskih krogov. Poslance grofa Sturgkha, dr. Grossa, dr. Chiarija, dr. Biirnreitherja, dr. Luegerja in dr. Pergelta je včeraj dopoldne dr. Koerber najprijazneje vsprejel ter se razgovarjal z njimi nad jedno uro. Konečnega odgovora ministerski predsednik pri tem razgovoru ni mogel dati, ker se hoče poprej temeljito poučiti o vseh točkah spomenice. O političnem položaju ni bilo razgovora; minister se je v svojem odgovoru omejil samo na posamezne določbe jezikovnega načrta ter na vprašanje o uvedbi nemščine kot posredovalnega jezika. To je vse, kar je za sedaj prišlo v javnost o včerajšni znameniti avdijenci, ker so sklenili, da varujejo o vsem strogo tajnost. Kajpada graškim nacijonalnim zagrizencem ni všeč, da se jim ne pove, kaj je odgovoril ministerski predsednik, in vprašujejo, če je morda odgovor tak, da bi bili razdraženi Čehi. »Gr. Tagblatt« tudi pribije, da je bilo v deputaciji četvero liberalcev. Tem menda ne zaupajo več. — Tej avdijenci sledi baje kmalu ona čeških zaupnikov. Katoliška ljudska stranka in levica. Znano je, kako resno se trudijo razni levičarski kolovodje z vitezom Javvorskim vred, da bi zvabili v svojo sredo številno nemško katoliško ljudsko stranko in z njeno pomočjo prišli zopet do gotove večine in seveda tudi do vladnih jaslij. Na vsa ta vabljenja so dobili liberalci sedaj olicijelen odgovor, s katerim pa bržkone ne bodo zadovoljni. »N. Tir. Stimmen« namreč navajajo pogoje, pod katerimi se more to zgoditi. Prvič se mora obstrukcija delinitivno in odkrito zlomiti; nikakor namreč ne gre, da bi se onemogočila samo mladočeška obstrukcija, nemška pa bi imela odprto pot. Drugič mora liberalna stranka za vselej zapustiti svoje cerkvi in veri sovražno stališče in ne sme imeti nikake skupnosti z duhovščini sovražnimi elementi. Konečno morajo levi-čarji pokazati resno brez katere je nemogoč delaven parlament. Politike pritiskanja ob steno katoliška ljudska stranka ne pozna in je ne mara. — Pod takimi pogoji ne pride do alijance in naj poslanec Kathrein še tako koketuje z nemškimi liberalci; katoliška ljudska stranka ni še izgubljena za desnico. Avstro-Ogerska in nemiri v Ki-taju Ogerski ministerski predsednik Szell je v ponedeljkovi zadnji seji poslanske zbornice odgovoril na interpelacijo posl. Košuta glede položaja na Kitajskem in akcije zu nanjih velesil. Minister je izjavil, da je skupni namen vseh velevlasti varstvo in obramba njih podložnikov in diplomatičnih zastopnikov. Skoro v istem trenotku, ko je minister izgovoril te besede, je došlo v Evropo poročilo, da so si zunanje ladije s sedemurnim bombardovanjem osvojile 1? utrdb v pristanu Taku, in so torej velesile morali pričeti z ofenzivo. — Nadalje je minister izjavil, da »ni nobenega dokaza in nobenega znamenja za to, da bi kaka velesila zasledovala svoje posebne namene«. Tudi ta izjava je bila že tedaj zastarela in velja menda res samo za našo monarhijo. Japonci, Angleži in Rusi tekmujejo, kdo pride prej v Peking, da angleški listi celo pišejo, da gredo velesile »z Rusijo v Peking«, ker je ravno Rusija najbolj poskrbela za varstvo svojih interesov na kitajskih tleh. Celo Nemčija in Amerika sta bolje poskrbeli za varstvo lastnih interesov na kitajskih tleh, kakor pa naša monarhija, in bi se toraj prav nič ne bilo čuditi, ko bi jo pri delitvi Kitaja popolno pre zrle ostale velevlasti. Ministersko krizo v Italiji je kajpada provzročila skrajna levica, ker je pri pogajanju z večino in vlado stavila zelo drzne zahteve. Zbornični predsednik Gallo je bil neki izredno prijenljiv in v soboto zjutraj pred sejo je že vse kazalo, da se dožene sprava. A v zadnjem hipu so stavili levičarji novo zahtevo, merečo na to, da jej večina prepusti v vseh odsekih ter v zborničnem predsedstvu po tri mesta, torej jedno več, nego jih ima ustavoverna opozicija, a nekateri ministri, posebno Visconti Venosta, Bo-nasi in Carmine. ter velika večina vladne stranke so se odločno uprli taki zahtevi, in tako je prišlo do neizogibne ministerske krize, skupno ministerstvo, ki je nastopilo vlado 14. maja 1899, je podalo ostavko in kralj je dobil proste roke. V ponedeljek je kralj pozval k sebi oba zbornična predsednika in govori se, da bo senatski predsednik Saracco poverjen s sostavo novega kabineta. Tudi vodja večine, Sonino, ima precej upanja. Rimski listi pišejo, da nekateri dosedanji kabinetni člani utegnejo i nadalje ostati na ministerskih sedeži. Mej temi bo baje tudi zunanji minister Visconti-Venosta, akoravno sam nima namena vztrajati na dosedanjem mestu. Dogodki na Kitajskem. Tekom včerajšnjega dne je došlo s Kitajskega več izredno vznemirljivih poročil. V pristanu Taku se je vnel včeraj zjutraj ali morda že prej boj mej Kitajci v trdnjavi in evropskimi ladijami v pristanu. Boj je trajal štiri ure, a konečno so se Kitajci morali udati evropskim krogljam. Drugače se pa godi Evropejcem v Pekingu. Poslaniška poslopja so po poročilu nemškega konzula iz Tši-Fu res razdejana in v veliki nevarnosti vsi inozemci, posebno kristijani, mej temi v prvi vrsti do mačini, ker se ne morejo umakniti iz mesta. Velika večina Evropejcev je že pred izbruhom nemirov ubegla v Tien-Tsin, odkoder pa ne more dalje, ker manjka prevoznih sredstev. Nevarnost pa preti v najkrajšem času tudi temu kraju in ako zunanja pomoč v kratkem ne dojde, si bodo inozemci tu težko rešili življenje. Z osvojitvijo utrdb v pristanu Taku, kjer se je do zadnjega oviral dohod evropskih ladij, se bo v tem oziru obrnilo na bolje, toda slaba in poškodovana komunikacijska sredstva mej pristanom in Pekingom ter številne sovražno čete bodo znatno ovirale prodiranje zunanjih čet. Dokler velesile znatno ne pomnože svojih dosedanjih močij, ni upati, da bi sc upor kmalu polegel. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. junija Osebne vesti. Deželnovladni koncipist geb^njf^^^uie^M^sndelien okraj- nemu glavarstvu ljubljanskemu, deželnovladni konceptni praktikant Frid. Lukan pa deželnemu šolskemu svetu. — Provizo-rična korvetna zdravnika dr. Leop. Majdič in dr. Andr. Korenčan sta imenovana efektivnima zdravnikoma. — G. Ernest L a v-renčič, absolviran slušatelj dunajske tehnike je po drugem državnem izpitu postal inženir strojništva. — Okrajnim nadzornikom za slovenske šole v okolici tržaški in za zasebne slovenske in srbske šole v Trstu je imenovan g. Ivan N e c k e r m a n n, c. kr. učitelj na c. kr. pripravnici na Proseku. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za zgradbo na 17.000 kron proračunanega vodovoda v Vižmarjih 50 odstotkov državne podpore, v znesku 8850 kron. »Klerikalizem mej Hrvati«. Sinočni »Narod« se v članku »Klerikalizem mej Hrvati« podaja tudi v boj proti hrvatskim katolikom ter svari Hrvate proti temu, ker se baje s tem spravlja v nevarnost skupna pri-hodnjost Hrvatov in Slovencev. Temu nasproti konstatujemo, da grobokop jedinstva mej Slovenci in Hrvati je brezverski liberalizem. katerega širi »Narod« v Slovencih in ga skuša vtihotapiti tudi mej Hrvate. Z li- ] beralizmom se izmozgajo narodom vse duševne sile in taki narodi, vzlasti ako so majhni, le čakajo močnejšega, da se mu vsužijo. Zato pa je živo versko prepričanje in življenje najboljša opora za zbliževanje Hrvatov in Slovencev. Tega zbliževanja ne bo zadrževala okolnost, da je nekaj Hrvatov pravoslavnih ali mohamedancev, ker toleranco, katere brezverski liberalizem nasproti veri ne pozna, to toleranco pozna in goji katoliška cerkev. Kakor pa drugovercem pustimo njih versko prepričanje, tako de-lujmo, da na našem jugu vedno bolj prodira in se utrjuje katoliška ideja, zato smo z veseljem pozdravili oklic za prvi hrvatski katoliški shod. — »Narod« pa razvidi iz tega dogodka, da čim bolj on maže svoje predale z napadi na katoliško cerkev, tem lepše se na jugu razvija katoliško življenje, tem odločnejše nastopa tudi inteligenca v boj za krščanstvo. To je nov dokaz stare resnice, da je cerkev v borbah vedno zmagovalka! Ljubljanski občinski svet se bode v izredni seji, ki bode v petek ob šesti uri zvečer v mestni dvorani, pečal mej drugim s stavbnega odseka poročilom o gradnji cesar Franc Jožefovega mostu mesto sedanjega lesenega mesarskega mostu, s policijskega odseka poročilom o uredbi mestne ljudske kopeli, o določbah in predpisih za kopelj, o plačah za kopeljiščika in kopaljiščico ter o službenih predpisih za nju. Šolski odsek bode poročal o stavbnem programu za poslopje obrtne šole. Štajarskoučiteljstvo za Slomšeka. UČitel|sko društvo za gornjegrajski okraj je sklenilo v svoji predzadnji seji proslaviti v Mozirju 100 letnico A. M. Slomška. Kedaj bode kak tak sklep v proslavo moža, ki je učil, da mora Slovencem biti sveta vera in beseda materina, storilo »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani? Štajerske novice. Treščilo je v gospodarsko poslopje Petra Breznika v Mariboru. Poslopje je zgorelo do ozidja. Škode je nad 12.000 kron. Tudi v mariborski okolici je blisk zadnje dni užgal več poslopij. — Hrbet zlomil si je v Zagorju pri Pilštajnu krovec Znojič. Padel je tako nesrečno raz neke hiše. —Utonil je v Sotli v Rigonicah pri Brežicah Mih. Plavija, hlapec pri Janezu Ogorelcu. — V slatin-sko kopališče je došlo do 12. t. m. 286 strank s 379 osebami. — Velikega orla ustrelil je nek kmečki fant blizu grada v Podčetrtku. Ustreljena ptica je merila s perutnicami tri in pol metra. Fant je s svojimi tovariši orla pojužinal. Zaradi take »lovske lakote« se bode moral zagovarjati pred sodiščem. — Posestnik S tate n-berga je na Dunaju hotel biti nek Jurij Paetz. Predstavljal se je za grofa Bcthlen ter pravil, da štatenberško posestvo je njegova last. Bil je že večkrat kaznovan radi goljufije, zato je romal v dež. sodišče na Dunaju. Zdravniki trdijo, da ni popolnoma pri pravi pameti. — Protestanti in njih prijatelji so imeli v nedeljo slav-nost v Miirzzuschlagu. Položili so ondi temeljni kamen za novo protestantovsko cer-k^^^^^^^^^^^^nemšk^pamet^o v t!a zakopali »Grazer Tagblatt«. — Grofico Hartenau umoriti sta hotela v Gradcu n]en bivši kočijaž Friedrich in neki B«ck. Tudi njeno služabništvo sta hotela umoriti in potem s plenom uiti na Ogersko. Predno sta načrt izvršila, izvršila sta drugod razne tatvine in bila radi tega aretovana in Back je bil celo obsojen radi znanega umora v Gostingu na devet let ječe. V zaporu sta tička se menila o izjalovljenem načrtu, a premalo tiho. V isti celici zaprti kaznjenci so ju naznanili. Kakor znano, je grofica Hartenau vdova po umrlem knezu bolgar skem princu Battenberškem. „Grazer Tagblatt-u" se ne godi najboljše, ako smemo soditi po obupnih malo-častnih in smešnih poskusih, da bi si pridobil kaj več naročnikov. Le z velikimi gmotnimi žrtvami in obilo moralno podporo životari nemško nacionalna tiskarna in le z največjim trudom posameznikov izhaja nemško-nacionalno glasilo. Da bi vendar vzbudil pozornost ne samo redkih svojih izvoljencev ampak tudi širšega občinstva, prinaša »Tagblatt j, v večernih izdanjih seveda, tako bedaste novice, da se zc.le tudi drž. pravdni ku preneumne. Izmisli se kar na lepem strahovito novico, da namerava na pr. vlada imenovati dva Slovenca za notarja v čisto nemške kraje kakor Deutsch-Landsberg in Lipnico, ter napade na podlagi te brezmiselne izmišljotine vlado tako, da mora, dasi morda nerad, list zapleniti. Take in enake zaplembe izkorišča »Tagblatt«, da se kaže občinstvu kot mučenika za sveto in pravično nemško stvar. Z afriškega bojišča poroča Franko Seiner »Tagblattu«. Z lepaki in inserati izrablja »Tagblatt« ta poročila in se vsiljuje občinstvu, naj vendar čita tako zanimiva po ročila v listu, ki tako malo stane ! — iJa, tudi klerikalizem naj pomaga »Tagblattu« na noge. Gonja, ki jo je uprizorila nemško-nacionalna stranka z Rokitanskim na čelu proti nemški katoliški ljudski stranki, se je žalostno izjalovila. Stala je mnogo — a na-cionalcem ni prinesla nič ko trpko razočaranje. Obljubljali so v zadnjih državnozbor-skih volitvah, da izpodrinejo »izdajalske klerikalce« na Štajerskem, a klerikalci so si vendar med tem utrdili pozicijo in pridobili novih postojank. Nemški nacionalizem ne gre med ljudstvo, nacionalci so na suhem, njih listi nimajo dosti naročnikov (po Sp. Štajerju pač nekaj, drugje malo). Zato svetuje včerajšnji »Tagblatt«, da treba za uspešno agitacijo proti edinim sovražnikom nemškega naroda, namreč klerikalcem, denarja in še denarja, in sicer denarja za »Deutsche Ve-reinsdruckerei«, da bo lahko izdajala liste in jih širila med ljudstvo. Neprestano javkanje! Umemo bol, ki jo čutijo nemški kolovodje v Gradcu s tem priznanjem. Bahajo se in širokoustijo, da stoji za njimi ogromna večina nemškega ljudstva, a zagazili so v velike stiske, v katerih morajo priznati, da ljudstvo v obče ne mara za njih liste, tla se njih podjetju bliža politični in gospodarski polom 1 Ošabni celjski magistrat. Znano je, da celjskim Nemcem vedno bolj nedostaje denarja. Uprav smešna je torej naslednja vest: Ob otvoritvi trgovine železa »Merkur« je podaril g. Peter Majdič 200 kron za celjske mestne reveže in 100 kron za reveže celjske okolice. Culjski župan Stiger je to hvaležno potrdil, a Rakusch, ki čuti konkurenco »Mer-kurjevo«, je obrnil. Upil je na magistratu toliko časa, da so se mu ondi uklonili in rekli, da celjski reveži ne potrebujejo teh 200 kron, katere so vrnili g. Majd ču. Sedaj nastane vprašanje: Ali je tako postopanje sploh dovoljeno in ali je odbitih 200 kron založil morda g. Rakusch? Delo „Lege" na Goriškem. »Lega« namerava ustanoviti svojo šolo tudi v Neblu, ki leži nekako v sredi med Dolenjem in Višnjevikom oziroma Gradnem. Z okrajne sodnije v Gorici. Iz goriške okolice objavlja tržaška »Edinost« sledeči dopis: Pred ne dolgim časom izrazil se je Vaš cenjeni list še precej pohvalno glede slovenščine na sodnijah na Goriškem. Zdi se mi, da ta pohvalni izraz ni obrodil dobrega sadu. Že nekaj časa vodi namreč okrajno sodnijo v Gorici plemenit gospod, ki je iz nemških dežel prišel na Primorsko učit se slovenščine, ki je pa sedaj v resnici prav malo napredoval v poznanju našega jezika, tnrpj vidite da tudi na Goriškem še nismo enakopravni. Za sedaj ne idem dalje, ker upam, da pristojne oblastnije same uvidevajo, da se taki nedostatki morajo odpraviti!! Govori se, da naši prvaki namerjajo na pristojnem mestu spregovoriti o tej stvari. A beseda naj bi že skoro bila izgovorjena !! Kanal iz Porto Rosega do Tržiča. Napravo tega kanala so si izmislili primorski Lahoni, daBi nimajo niti po železniški zvezi od Porto Rosega-Tržič kaj voziti. Tržiški župan Valentinis je bil že na Dunaju radi tega ter je prinesel domov naznanilo, da je za tak kanal že na razpolago 80.000 K. Tako gre vlada na roke Lahonom! Duhovni, sovražniki šole?! Kdo more to tajiti? Rajni kranjski dekan Mežnarec je volil za dijaške ustanove 4000 kron. V »Gorrespondenz-Blatt fiir den katholischen Glerus Oesterreichs« 1. 1898 štev. 24, stopa 893, se bere, da je bilo po podatkih, objav ljenih v statističnem mesečniku dr. Ferd Schmid-a ustanov za dijake napravl;enih od duhovnov: Na Spod. Avstrijskem 147 z letnim zneskom 26.090 gld. in glavnico 552.640 gld ; na Gor. Avstrijskem 69 z let. zneskom 11.156 gld. in glavnico 352.240 gld.; na Solnograškem 39 z letnim zneskom 13.048 gld. in glavnico 327.910 gld., na Štajerskem 121 z let. zneskom 16.340 gld. in glavnico 400.138 glcl; na Koroškem 42 z let. znesk. 3561 in glavnico 86.548 gld.; na Kranjskem 137 z let. zneskom 9652 gld. in glav. 249.049 gld.; v Trstu 49 z let. znes. 5742 gld. in glavnico 164.372 gld.; na Goriškem 9 z let. znesk. 591 gld. in glavnico 19.710 gld.; v Istri 1 z let. zneskom 84 gld. in glavnico 2145 gld.; na Primorskem 59 z let. znesk. 6417 gld. in glav. 186.227 gld.; na Tirolskem 146 z let. znesk. 13.628 gld. in giavnico 455.411 gld.; na Predarl n n a j s k a borza. Dni 20. junija. Skupni državni dolg v notah.....97-80 Skupni državni dolg v srebru......97-36 Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 70 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 60 Ogerska zlata renta 4% . . ......115« Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... 91 Oo Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1748 - Kreditne delnice, 160 gld........ London visU . . . • • • • • • ■ Hemfiki drž. bankovci »a 100 m. nem, drž, velj 118 61 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 19. junija. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ 23-72 19-31 90-75 11-33 168-rO 158-50 198--9520 138-50 250-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . ■ 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-'ž0 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 408-— » » južne železnice 3°/0 . 320.50 » > južne železnice 5°/„ . 119'— > > dolenjskih železnic4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............395 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41.25 Ogerskega » „ » 5 » . 20"— Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....12 50 Rudolfove srečke, 10 gld. .... 63-50 Salmove srečke, 40 gld........175 25 St. Gen6is srečke, 40 gld........183 — VValdsteinove srečke, 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke....................48'- — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 280 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. . 6335- — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........775-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....124-— Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 170- — Montanska družba avstr. plan............477— Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 408 — Papirnih rubljev 100 ..................255-75 __Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irefik, denarjev itd. ZavMOvanJa za igube pri žrebanjih, pri .zžrebanju najmanjša dobitka. - Prome.e " vsako lrebanje. Kulantna iivrlitev naroMl na borzi. Menjarnicna delniška družba „ai E » C U B" I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila ~£S> v vseh gospodarskih in llnanfinih stvareh, potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostalh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jftf- naloženih glavnic. Odgovorni vredmk: Ivan Rakoven. TiHk Katnlifikp Tmk»me" v I.inhli-ni