Moištoo in BprauništUD:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ixfc&ja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti rsrk dan «d 11.—12. ure dopold.
Totefon 6L 113.
točnins listo:
Celo ieto......12	K
Pol leta	......	6	K
četrt leta	......	3	K
Mesečno........ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 29. maja 1911.
Letnik III.
1/ažnjivci.
Ker s, surovo silo in divjanjem niso dosegli zar željenih vspehov, vrgli so se sedaj liberalci na laž, da bi jih rešila pretečega poraza. 'Garaški listi, ki so. našim poslancem, posebno voditelju dr. Korošcu, radi njihovega, neustrašnega nastopa v deželni zbornici gorki, so dne 27. t. m, s slastjo poročali, da jo imel na prazniki dne 25, t. m, dr, Korošep. v; Dramljah {Tirennenberg) shod, na katerem so pa imeli Roblekovci večino in se je dr. Korošcu slaba godil,a, Ta lažnjivia p,oročila so nosila Šifro: Celje in St. Jurij ob južni železnici. Brezdvomno je, 'da so jih spravili v nemške liste celjski liberalci,, ki žive že od nekdaj v debelem prijateljstvu z graškimi listi in so si ravno sedaj v volilni borbi;, ko razni Kukovci, Werd-niggi in, Mosconi nastopajo združeno, posebno dobri.
Poročilo je seveda povsem zlagano. Dr. Korošec je imel v Dramljah krasno uspeli shod na belo nedeljo dne 28, aprila, od takrat pa ne, več. Na praznik dne 25. t. m. je pa imel,, kakor smo že poročali, dva veličastna shoda v St, 'Juriju, ob Tiaboru in v Petrovčah in seveda v Dramljah ni mogel biti/ in se mu tudi ni slabo godilo, kakor lažejo liberalci. Pač pa je imel na praznik dne 25, t, m. v, Dramljah shod Roblek in njemu je šlo tam zelo trdo. V tej svoji nekdanji trdnjavi je doživel popoleni poraz. Volilci so u-videli, da jim ni v štirih letih nič! koristil, zato so mu obrnili hrbet. Ce bi ne bil pripeljal s sabo neka razgrajajoče druhali, bi bil skoro povsem osamljen. A še podivjano spremstvo ga ni rešilo blamaže. Po dveinpolurnem zborovanju, ki mu je jasno povedalo, da bo v Dramljah štel svoje glasove na prste, je moral poražen oditi brez vsakega vspeha. In da bi zakrili to svojo blamažo, so zatrobili liberalci v svet vest, da je doživel v Dramljah poraz — dr. Korošec. Ker je pa za slovensko javnost ta laž (vendar nekoliko predebela, so jo zanesli v nemške liste, da bi škodovali našim poslancem in zmiaffijšali njihov vpliv. Fej takim lažnjivcem! Proč od stranke laži!
Razne novice.
Iz poštne službe. Poštni komisar Matija Vrbnjak v Gradcu je imjenovan poŠttnim tajnikom.
Sestanek absolventovi grmske Šole. Na željo, izraženo od raznih5 strani, se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zar vojda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor,, sestoječ iz nekdanjih učencev, D:a se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnejši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdSanjl al> solvent/ da) prijavijo svoje najsjlbve in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu.
Učiteljska imenovanja. Deželni Šolski svet je imenoval nadučiteljem: definitivnega učitelja na ljudski šoli v Smarjeti ob Pesnici, Jerneja Cernko, definitivnega učitelja Gordona na ljudski Šoli vSt. liju v Slov. gor.; definitivnim učiteljem, oziroma učiteljicam: Alojzija Zaharja v Sv. Križu tik Slatine; učit, suplentinjo Zoro Senčar v Sv. Križu tik Slatine; u-čiteijsko suplentinjo Marijo Milhaus vi St. liju; prov. učiteljicam Elizabeto Zemljic v St, Juriju v Slovenskih goricah, — Definitivna učiteljica Elizabeta Mayer v Studenicah je na lastno prošnjo' upokojena.
Stanje setev v Avstriji, Dunaj, dne 24. maja. Poročilo poljedelskega ministrstva. Pšenica 2,5, rž 3,1, ječmen 2,8, oves 2,4, turšica 2,1, krompir 2,2, sladkorna pesa 2,8, detelja 2,8, travniki 2,1, pašniki 2,4. Dostaviti Še moramo radi razumevanja, 'da pome-njajo številke: 1 zelo dobro, 2 srednje dobro,, 3 srednje, 4 slaJbo, 5| zelo slabo.
Vinorejsko in sadjarsko društvo za mariborsko okrajno glavarstvo ima na binkoštni pondeijek, to je dne 5. junija, ob 10. uri predpoldne v: Šoli v Lembar hu občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Predavanje kmetijskega potovalnega učitelja. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev odbora: 4, Predlogi. Kler je 2. točka zelo važna/, se vabijo cenjeni udje k številni .udeležbi. — Načelništvo,
Prepir delajo sedaj v ptujsko-ormoškem okraju samo nekateri liberalci, katerim mrzi kmečka zastop-nost. Hočejo imeti kalno vodo, da v njej ribarijo. Dr. Ploj sam noče več kandidirati, ker ve^ da ne zmaga in ker tudi noče več na Dunaju bi|ti ovira .Skupnega delovanja. Vkljub temu liberalci na nesramen način
agitirajo zanj in blatijo našega vrlega kandidatai g. Brenčiča. Korist od .tega prepira bo imel le Ornig. Fej liberalnim izdajicam!
Proč od pobesnele in posurovele družbe, ki divja po Savinjski dolini za kandidata liberalne stranke! S tako surovimi ljudmi pošteni možje ne bodo šli. jTo je sedaj klic, ki gre po Savinjski dolini od ust do ust. Vse ima svoje meje, tako tudi| liberalna stranka z divjanjem.
Učitelj Tajnik iz Šoštanja zopet ne more mirovati. Zadnje dni je letal po Plešivcu in delil letake po hribih. Pride tudi enkrat zasluženo plačilo!
Hell Kukovce! „Kmečki volilni odbor“, to je dr. Kukovec in dr. Koderman, zborujeta pri najhujših posilinemcih. Evo Jurklošter in Rimske toplice! Za Kukovca se najbolj pehajo Nemci in posilinemci. Z,a vzgled: Kuttler na Planini in Schmidt v Jurkloštru! Že vejo zakaj! Heil Kukovec!
Dr. Kukovec je v Laškem trgu, v Jurkloštru, ter v Rimskih toplicah' dne 25. t. m.. doživel poraze, da jih ne bo prebolel. V Laškem trgu je izjavil na-sproti 200 našim, 'da naj le volijo dr. Benkoviča, Če že toliko nanj držijo, da pa bo tudi zanje deloval če bo izvoljen. Shod se je zaključil z živio-klici na dr. Benkoviča.. V Jurkloštru si ni upal na velikanski shod dr. Benkoviča; zboroval je eno uro pozneje, Ko se j,e dr. Benkovič mimo pripeljal na potu v Rimske toplice, je vse obsulo njegov, (voz, z živio-klici na dr. Benkoviča, dr, Kukovec pa je z dr. Kodermanom sam ostal in takoj shod zaključil. V. Rimskih toplican so se ga usmijlib socialdemokrati in ga poslušali pri Purgu ter za Cobala glasovali, dr. Benkovič pa je imel pri Šketu nad kolodvorom 200 do 300 volicev. V laškem okraju je grozdje prekislo, gospod dr. Kukovec!
Dr. Kukovec ima, kakor se nam poroča iz zanesljivih virov, pripravljen cel hrib tožb iz svojih shodov proti našim kmetom, ki so se drznili povedati mu v obraz, 'da ga ne marajo, ter njemu in njegovim agentom svetovali, naj ne napadajo kmetov, od katerih živijo itd. Dr. Kukovec sam pravi, da se radi e-nakih razžalitev pameten človek ne more razburjajta, toda dotični kmetje naj z obsodbo vred plačajo tudi velike odvetniške stroške, da si bodo liberalni advokati — sedanji prijatelji kmetov — nekaj kronic zaslužili. Tiako jim menda hoče dr, Kukovec povrniti visoke izdatke, ki jih’ imajo pri tem, da ga vodijo ljudstvu na ogled. Radovedni smo le, ako meni dr. Kukovec s temi tožbami nastopiti talko j ali š,e le potem, ko se mu poslanski stol prekucne. In naj že stori to prej ali slej, za vedno ostane pribito dejstvo, da dr, Kukovec preti s tožbo kmetom in jih hoče v sedanjih pogubonosnih Časih spraviti \v velike stroške in z njihovimi groši mastiti liberalne advokate. Kmetom ob Sotli že-tako dovolj poje boben.
Glavna posojHnica pred porotniki, V prvih 2 dneh meseca junija se bodo z manipulacijami Glavne posojilnice bavili ljubljanski porotniki. Pred porotnike pridejo: dr. Matija Hudnik, odvetnik v Ljubljani; Leon Rogel, posojilnični uradnik; Prane Knific, knjigovodja; Franc Jošt, uradnik; Jožef Maček, posestnik in gostilničar; Josip Turk, (veleposestnik in deželni poslanec; Josip Cad, posestnik'; Anton Putrih, posestnik in lesni trgovec. Deveti obtoženec Franc Hren, posestnik in svetnik trgovske zbornice, je pa nedavno umrl.
Nove žrtve zrakoplovstva. Pri neki prireditvi v Gaillae pri Parizu je v Četrtek, dne 25. t. m. zrakoplovka madame Niel padla iz visočine 8 metrov. Prenesli so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. — V Londonu je aviatik Benson pri nekem poskusnem vzletu padel iz precejšnje višine in obležal na mestu mrtev.
Poročilo z žatečkega hmeljskoga trga. Žalec, dne 20, majnika, O hmeljski kupčiji na tukajšnjem trgu se v bistvu ne da nič novega poročati. Pri mlir-nem razpoloženju in stalnih cenah se je spečalo v zadnjem čašu približno 150 meterskiK stotov, največ na račun inozemstvfa, in to po 160—170 K. O kakem nazadovanju cen na tukajšnjem trgu v nasprotstvu z drugimi ni nič opaziti, nasprotno, cene se nagibajo preje v korist prodajalcem, katerijm se, kakor tudi nanese, dovoli tudi 2—3 K Več. Cene so pa trenotno sledeče: slab hmelj 156—158 K, srednji 160—166 K, srednje dobri in prima 168—174 K za 50 kg. .Trgovalo se je tudi s tujim Hmeljem, pa y manjših partijah', s cenami 140—150 K. Konečno razpoloženje je stalno, mirno. Vj EmeljskiH nasadili se že vse prav
pridno giblje. Rastline, ki so že. kak meter vun iz jame, se kažejo lepe, zdrave, in so dosedaj proste vsakega mrčesa;/ Sredi tedna je padlo precej 'dežja, kar zelo ugodno vpliva na razvoj rastline. Kakih u-im v žatečkem okraju ni bilo. !Vrem|e je od zadnjega deževja hladno, tudi je precej močan veter. Poročila o stanju hmeljskih nasadov od drugod se glasijo po večini ravno tako ugodno.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja.
Samušani. Fara Sv. Marjeta je veljala kot trdnjava Ploja, a včerajšnji shod S, K. Z, je pokazal, da Plojevi mastno plačani agitatorji le s težafvo držijo to postojanko. Najgrše laži uporabljajo Plojevi agitatorji, denar in grožnje igrajo veliko ulogo. Okrog 200 mož, mladeničev in vrlih žen se je zbralo na prijaznem domu Častitega gospoda Zorko, kateri je shodu predsedoval. Kandidat M. Brenčič je razvil svoj program, kateremu so zborovalci navdušeno pritrjevali, Nadrevizor V, Pušenjak opiše delovanje poslancev S. K, Z, v državnem zboru, oriše politični položaj in pobija hinavsko pisavo h,Sloge,“ Častiti g. kaplan Planinc se obširno peča z lažmi Plojevih agitatorjev glede regulacije Pesnice in Drave, volilnega odbora, pošte v Mezgovcih in Sv- Marjeti, častnega občanstva. dr, Ploja itd. Predsednik shoda o-svetli delovanje nadučitelja Žunkoviča, kateri hoče vse ljudi v fari komandirati in napada vse njemu neljube osebe. Zborovalci so bili radi postopanja Žunkoviča ogorčeni, zlasti ko je domači gospod kaplan povdarja/, kako je v oklicu pri cerkvi razlagal Škofov pjajštirski list na ta način, da škof sam priporoča za poslanca dr, Ploja. V vseh slučajih takozvanih zaslug Ploja, o katerih govore agitatorji, se je pokazalo, da Ploj ni storil svoje dolžnosti. Nepopisno navdušenje je vladalo na shodu, ljudem so se samega veselja iskrile oči, soglasno se je sprejela Brenčičeva kandidatura. Tudi pri nas bo kmalu strahovlade koneo. Sv. Marjeta bo v kratkem vsa v taboru Slov. kmečke zveze!
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Tudi pri nas so nasprotniki poskusili motiti shod S. K. Z., a so sramotno pogoreli. Ker niso imeli v svoji sredini nobenega sposobnega govornika, so delali prav otročje medklice in nastopali tako nerodno, da se jim je vse smejalo. Na željo domačinov se izvoli predsednikom odposlanec S. K, Z. gospod VI, Pušenjak, ki podal besedo gospodu kandidatu M, Brenčiču, ki razvija svoj program. Žalostno je in kaže ljubezen Ploja-Šev do kmečkega ljudstva, da nasprotujejo kmečkemu programu, katerega dandanes odobravajo vsi kmetje V naiši državi, Nadrevizor VI, Pušenjak biča neodkrito postopanje nasprotnikov in pisavo /Sloge“, katera dela sedaj popolnoma v smislu drugih liberalnih listov. Svoja izvajanja je podprl s citati iz /Sloge“ same. V imenu učiteljstva, katero je korporativno prišlo na shod, je „govoril“ učitelj Malenšek. Povedati ni znal drugega, kakor da je za Ploja in je hotel zagovarjati Žide. Njegova otročja izvajanja so mu vzela še tisto trohico ugleda, ki ga uživa y naši župniji. Liberalnega učitelja najdemo povsod, kjer je je treba blamirati in delati ppoti ljudstvu, za\ ljudstvo pa ne store nič. Častiti gospod župnik Sinko poziva vse navzoče, da delajo za izvolitev svojega kmečkega tovariša, Krasno uspeli shop/ katerega se je udeležilo okrog 200 mož, mladeničev in nekaj učiteljic, je navdušil vse navzoče za kandidata Slovenske kmečke zveze, kateri bo pri nas dobil ogromno večino glasov-
, Polenšak. Ko so izvedeli Plojašil in liberalci, da priredi S. K. Z, pri nas volilni: shod, so razvili strastno agitacijo in sklenili shod onemogočiti. Na pomoč so poklicali znane b,politike“ Tiašner, Šegula in Kemenčič iz Mezgovec. Namera, shod onemogočit/ se jim ni posrečila, pač pa so dobili na neumne in Klemenčič iz Mezgovec. Namera, shod onemogo-ta Brenčiča, odgovor, ki jim bo še dolgo zvenel v u-šesih. Čeravno so imeli Plojevci namen, poppldan iti se na druge shode, so izgubili vsled našega odločnega nastopa ves pogum. Shod je zelo spretno vodil po-sestnik Fr. Meško, govorili pa so kandidat; Brenčič, Vlad. Pušenjak in učitelj Gorjup. Zadnji je pripisoval celo 'dejstvo, da v Ljubljani Nemci žive, S. L. S.
Njegova Konfuzna izvajanja so pričala, tla je mož zelo sl albo podkovan v politiki. Lijberalna študenta Vesen j ali in Šumenj ak sta se odlikovala po duhovitih medklicih, na katere sta dohila primerne odgovore. Nastop nasprotnikov je zelo ugodno vplival na naše ljudi, z navdušencem 'bodo Šli v bloj za kandidata S. K. Z1., Brenčiča, kateremu je zagotovljena lepa večina.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Javno vprašanje _ na c. kr. okrajni šolski svet v Ptuju, Ali je dovoljeno našemu nadučitelju Žunkoviču, ki fungira kot oklice-valec pri ,cerkvi, v svojih oklicih napa/dati osebe, ki niso njegovega političnega .mišljenja, in imeti cele politične govore? Zadnjo nedeljo je ta mož. v svojem oklicu na grd način napadel častit, gospoda kaplana
M.	Zorko in agitiral za Ploja. Ce se ne bo v tem o-ziru napravil red, bomo še drugje govorili. Naša potrpežljivost je pri kraju!
Ptuj. Tovarno za opeko v Jurovdlh pri 1 tuju je kupil od gospoda D. Tombaha pri Sv, Vidu tovarniška tvrdka Emanuel Sobotka v Iglavi na Moravskem.	,	....
Št. Janž na Dravskem polju. Volilno gibanje je že povsod živahno. Tudi pri nas smo bili s shodom, katerega je priredil kandidat S, K. Z, gospod Brenčič, prav zadovoljni. Kdo bi ne. občudoval možat nastop in prijazno zgovornost našega etičnega kandidata gospoda Brenčiča. Iz oči v oči so vsi zborovalci enoglasno povedali, da gorijo že radij kmečke vzajemnosti za tovariša gospoda Brenčiča. Vsi kmečki prijatelji smo enodušno izrazili gospodu bodočemu poslancu zaupanje in udanost in sklenili, da volimo dne
13.	junija vsi gospoda Brenčiča kot državnega posl. ptujskega okraja,
Velikanedelja. Ce bodo nekateri mladi ljudje, ki bi morali sedeti pri knjigah, Še najdalje hodili s tujim (Plojevim?) denarjem po krčmah in tam lagali proti našemu kandidatu kmetu Brenčiču, potem bomo začeli kmetje ž njimi drugače govoriti. Siti smo tega hinavskega, zahrbtnega boja plojaške stranke. Nič ni odkrito, kar pride od te strani, ampak vse zvijačno in ostudno hinavsko. Kmetje, spomnimo se na Plojev shod v Ormožu in volimo M. Brenčiča, Živel naš kandidat!
Sv. Trojica v Halozah'. Dani je dobila naša farna cerkev za maj novi Marijin altar,, to je kip Matere božje v človeški velikosti s tabernakeljnom, letos pa v stolp novi najveeji zvon, katerega milo doneči glas je zdaj naše veselje. Novi! zvon je delo livarne M. Šamassa v Ljubljani, kjer je bil tudi posvečen. Njegovo potovanje v zvonik v nedeljo dne 14. t. m. je spremljalo med godbo in gromenjem topičev na tisoče oči, saj je bil ves trojički hrib le. glava pri gla-vi, saj so prihiteli gledat te slavnosti iz Ptuja in pa vseh sosednih župnij, S svojo pričujočnostjo so povzdignili cerkveno slovesnost in talko ‘počastili trojič-ko faro tudi mil. gospod Jožef Fleck, prošt iz Ptuja, prečastiti gospod Norbert Povoden, gvardijan in župnik iz Ptuja,, prečastiti gospod Alfonz ,Svet, župnik od Sv. Vida kot slavnostni govornik, potem še preč. gospodje župniki: Anton Merkuš iz Žetal, Janez Mlakar iz Hajdine, Janez Vogrin od Sv. Barbare, Ignac Škamlec iz Leskovca, Tekom enega leta je v naši župniji bila že četrta velika slavnost, katero nam je pripravila znana neutrudljiva skrb našega prečastitega gospoda župnika Lenarta Vaupotiča in radodarnost trojičkih faranov za lepoto hiše božje. Lani spomladi je bila pri podružnici Sv.' Duha prenovljena cerkev in farovž, in so bile napravljene, nove, S3 stopenj broječe stopnjice, blagoslovljene dne IG. maja,, dne 1. maja. smo imeli veliko Marijino slavnost, dne
12.	junija smo potegnili na zvonikovo novo streho pri Materi božji v Podlehniku novo jabelko in križ in so se blagoslovile tudi tam nove kamenite stopnjice k cerkvi, zdaj imamo novi zvon, ob enem pa* se bližamo zopet novi cerkveni svečanosti pri tretji naši podružnici Matere božje pri Novt cerkvi, kjer se prenavlja cerkev, zVonik in zakristija. Tako res sl aval in priznanje fari Sv. Trojice v Halozah1!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice je:
Franc Pliek, kmet, Orehova vas.
Shodi. G. kandidat Pišek ima na binkoštni ponedeljek sledeče shode: Po rani službi božji v Poljčanah pri Bocu, po poznem sv. opravilu v Makolah in po večernicah v Studenicah',:
Čadram. Včeraj, dne 27. t. m. je imel pri nas g. kandidat Pišek volilni shod, ki se je jako dobro obnesel. Predsedoval je č. g. mnsgn. Bezenšek. Pri glasovanju so se izrekli zborovalci z navdušenjem za g. Pišeka.
Sv. Jernej pri Ločah. O Pišekovem shodu se nami Še poroča: Na praznik vnebohoda se, je [vršil pri nas 'dobro obiskan shod. Predstavil se je g. Pišek kot kandidat S, K, Z. za prihodnjo drž.-zborsko volitev, razpravljal prav zanimivo o raznih kmečkemu stanu koristnih, kakor tudi o nekaterih njemu Škodljivih postavah, ter je ob enem razvil nacrt, po katerem hoče v drž. zboru delovati za ljudski blagor. Razgovor k posameznim točkam govora je bi(l zelo živahen. Vo-lilce je veselilo, da so se mogli enkrat prav po domače, res prijateljsko zmeniti s svojim zastopnikom, in ga to pa ono vprašati. Besedo je dobil seveda tudi vsakdo, tudi nasprotnik, če je je le poželel. Sploh je bil shod zanimiv. Za smeh in zabavo sta poskrbela
neki goreči štajerč'janec in nek veseljak. Prvi je po-lukal. skozi vrata, in na ves glas zabobnal v zboro-vališče; hotel je menda dopovedati navzočim, da j‘e posestnik .„Štajerca“, da je bil na štajerčipnskem shodu v Konjicah — kar je pa itak že vse znano — ter je tudi povedal, da ima strah pred poslanci S. K. Z. Drugi pa je hotel zvedeti o sebi, je-li tič ,a|li miš. Ko sta bila nato oba prejela potreben odgovor in pa nauk, ter so se bili zborovalci ob kratkem načudili modrosti teh dveh govornikov, je predsednik shojša, župan Cvahte, dal na glasovanje FiŠekovo kandidaturo, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Zaključil je predsednik sho/1 s pozivom, da izkažijmo ob volitvi 13. junija svojemu dosedanjemu skrbnemu zastopniku g. Pišeku svoje zaupanje s tem, da ga zopet volimo za poslanca. Tako se bo tudi zgodilo! Sedaj smo rekli eno, na dan volitve pa porečemo še drugo, namreč: Bivši žandar in sedanji krčmar Kresnik naj ostane doma, naj uživa svoj penzijon in toči vino, Franc Pišek, kmet, Orehova vas, pa bodi naš poslanec! — Živijo!
Hoče. Včeraj, dne 27. t. m. je napovedal kandidat Kresnik pri nas shod. Prignal je seboj pijane delavce iz Steinklauberjeve tovarne ha Pragerskem, toda tudi naših somišljenikov je prišlo veliko število. Predsednikom je bil izvoljen naš vrli pristaš Visočnik, ki je radi tega, da bi nam ne mogli nasprotniki ničesar očitati, dovolil besedo Kresniku. Ker je pa ta začel z napadi /m naše odlične može, je izzvalo to pri naših viharen odpor, vsled cesar je bil predsednik primoran, odvzeti Kresniku besedo. Nastopil je nato g. dr. Leskovar, ki pa vsled trušča, ki so ga delali pijani prej omenjeni delavci, ni mogel govoriti. Ker bi bilo- vsako nadaljnje zborovanje brezuspešno, smo šli v Rojkovo gostilno, kjer se je vršilo nemoteno zborovanje, Kresniku je pri nas odklenkalo. Dosegel je popolnoma negativen uspeh. Popoldan smo imeli zopet volilni shod. Predsedoval je župan Werd-nig. Urednik Kemperle je primerno osvetlil štajerci-jance in njihove kandidate ter pozival volilce, da gredo dne 13. junija polnoštevilno na volišče. G. Žebot je opozoril na zvezo med nemškutarji in socialnimi demokrati. Govorila sta še vrla naša pristaša gg. Fnngeš in Rojko Franc, na kar je bil ■ hod med navdušenjem za Pišeka zaključen. Dne IS. junija bodo Hoče pokazale, da so in ostanejo slovenske.
Konjice. Na vnebohod, dne 25. t. m., se je vršila pri nas krasna slavnost, namreč 401etnic.a. političnega društva, Udeležilo se je je več kot sto samih poštenih mož iz konjiškega okraja, — Kot slavnostni govornik je nastopil g. dr. Leskovar iz Maribora, ki je v izbranih besedah pojasnjeval navzočim današnji položaj in jih navduševal za naša načela, Govorila sta še tudi g. župnik Preglej iz Stranic in gosp. vikar Jurhlar, Ki je stavil resolucijo v tem oziru, da , ostanemo in delamo vsi v tem duhu, v katerem je započelo delovati društvo pred 40. leti. Sprejeta je bila z navdušenjem. Odposlalo se je tudi udanostne brzojavke papežu, cesarju in škofu.
Fram. Smrtna kosa, V pondeljek smo pokopali ob velikanski udeležbi eno najbogatejših mater naše župnije — mlinarico Marijo Cernej, po hiši Habetova iz Frama. Blagopokojna je bila v vsakem oziru zgled skrbne žene, zlate matere, umne gospodinje, vzor ži-voverne in odločne narodne Slovenke. , Svoje otroke je vzgojila po sebi; zato so ji pa bili vdani s tako otroško ljubeznijo, kakršno je najti le malokje. Pa jih je tudi lepo preskrbela : Anka je učiteljica, Ludvik je nadučitelj, Karl in Nežika pa imata lepo premoženje in posestvo z mlinom za olje. Otrokom prvega, zakona ni bila pisana mati, zato so jo pa tudi tako ljubili, kot bi bili njeni lastni otroci. Reveži, katerim je bila tudi usmiljena mati, bodo težko pogrešali njeno radodarno roko. 68 let stara, bogata na dobrih delih, je šla po plačilo k svojemu Stvarniku, Pokoj zlati materi, tolažbo blagim otrokom naj podeli dobrotni Bog!
Studenice. Večni kandidat Kresnik je dne 25. t. mi. zjutraj ,pri nas tako ubogo kresnil, "da se nam je kot usmiljenim ljudem uboga para že skoro smilil. Sebp-j je pripeljal enega ali dva pomočnika,! pri nas pa so ljudje prepametni, da bi šli na; njegov linn Imel ni nikogar, ki bi ga bil predložil za predsednika,-ker nas je videl same zavedne pristaše Kmečke zveze. Zato mu je tudi ves pogum ušel in sklobasal je skupaj [vse mogoče reči. Četudi nismo učeni ljudje, pa to se pa takoj vidi, 'da tak čloivjek ni o'd daleč sposoben za poslanca, tudi če bi še tako na posilinem-ško plat ne vlekel. Rekel je, da nima nič proti Pišeku. Prijatelj, zakaj pa potem proti Pišeku nastopate in čemu moči cepite, če pa pravite, da Kmetje nočejo vkup držati. Ko1 ga; ni hotel nihče več poslušati in so možje deloma odhajali, deloma pa začelij med seboj govoriti, je pa utihnil in sefdel, da sami skoro nismo vedeli kdaj. Slaba je slaba, kaj ni res, gospod Kresnik. Ali 13. junija še pa slabša! — .Udeleženec shoda.
Makole. Večni kandidat Kresnik nas je zopet osrečil in je prišel v Miakole, a pardon' — v Maksa-vo, k JurŠiČu. Tukaj je ob naivizočnosti s seboj prignanih ljudi iz Črešnjevca, Ptujske gore in Bog ve od kod še v dolgih besedah kvasil, fcaj, to vprašajte Kresnika, mogoče sam ve o čem je govoril,, poslušalci pa iz njegovih besed niso mogli spoznati, kaj da mož Koče povedati. Seveda se je Hudi nepogrešni Linhart oglasil k besedi in je govoril o slovenskih: posojilnicah, po katerih denarju se našito ljubimi nemškutarjem tako sline cede. Slovenski zborovalci, kaiterili je bilo tri- do štirikrat toliko kakor onih — ki jih je bilo najbrž do 15 iz vseh vetrov — so shod popolnoma iz tira spravili in pripravili Kresnika ob zabavo dobro vspelega shoda 15 ljudi. Vspelia Kresnik nima
nobenega,, shod mu bo Še več Škodovali kakor koristil. Ko smo opazovali ta shod, nam je zopet še živeje vskipelo prepričanje, da je naš edini kandidat naš dosedanji; poslanec Pišek.
Šniiklavž. V četrtek bb 8,( uri zvečer se vrši v gostilni gospoda Florjančiča volilni shod.
Križni vrli pri Laporju. Na praznik vnebohoda je večni kandidat Kresnik sklical pri nas volilni shod ob 6. uri zvečer, Volilcev se ga je udeležilo lepo število, samo to je bila smola, da so bili večinoma samo Pišekovi volilci. Predsedovala stal shodu naša moža gg. Stupan in Peter Pivec. Kresnik je mnogo govoril, pa nič povedal. Dolžil je naše poslance, da so zoper nemške šole, pravil, da njegova stranka ne sili otrok v nemške šole, sponašal duhovnikom borne plače in nazadnje izjavil, da bo vedno držal z nemško stranko. Odgovarjali so mu krepko Stupan, Pivec in Leskovar ter ga ugnali v kozji rog, iz katerega ni več mogel. Posebno, ko ga je kmet Leskovar vprašal, kako hoče delovati za kmeta, ko je pa pri ptujski gosposki stranki, ni vedel kaj povedati. Za Kresnika so se zavzemali razni zajčki, tišlarji in par šnopsarjev, ki so grozno „kunštni“, samo da modrosti zastonj iščemo pri njih. Tako je bil poparjen Kresnik, da še koncem zborovanja ni dopustil, da bi se o njegovi kandidaturi glasovalo. Kmetje, pomislite: Kresnik je prijatelj gospode in pleše, kakor Stiger in Ornig piskata, Pišek pa se drži kmečke strapke in stori to, kar mu kmetje rečejo. Kresnik je rekel, da je vera postranska stvar, hvali protestante, id zidajo pri nas protestantovske Šole in silijo in lovijo slovensko deco v nje. Pišek je pošten veren mož in kmet. Kresnika nihče ne mara, vse se mn smeje, le Šnopsarji ga bodo volili in taki, ki jim manjka enega kolesa. Pišekovo ime slovi po vsem Slovenskem; znano je na Dunaju, kjer njegovi >tovariši pravijo, da je bil eden najpridnejših poslancev., Kresnik sam pravi, da mu ni za kandidaturo, on je prisiljen od stranke. Pišek je prepričan prijatelj kmeta in se za. njega tudi trudi. 1 Kresnik dela razpor med kmeti, ker kandidira uroti kmetu Pišeku, ki je bil do zdaj izvrsten zagovornik kmetov; ko bi on res ljubil kmeta, bi rekel: Kmetje, držimo vkup in volimo vsi Pišeka, ker je 'dozdaj res delal za nas, tako je paKresnikova skrb za kmeta sama politična farbarija. In takega bi mi volili za poslanca? Nikoli in nikdar. Kdor hoče kmečki reči pripomoči do zmage, bo volil Pišeka,
Slaba se je godila Kresniku v sredo dne 24.fmaja na Križnem Vrhu pri Slov. Bistrici. Izrabiti je hotel v svrho agitacije procesijo, ia je priredil po isti volilni shod. Na-netel pa je na tak odpor, ca si revež ni mogel pomagati. Naravnost norčevali so se kmetje iz njegac Žalostnega srca je ta dan romal ubogi Kresnik nazaj na Črešnjevec. Živio Pišek je orilo za njim.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Celje, Vransko je:
Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor.
Braslovče. Zborovanje S, K. Z. včeraj tukaj n ajd vse krasno uspelo. Vladal uzoren toir in veliko navdušenje. Kandidat gospod dr. Korošec je z izborno zgovornostjo razvil svoj program. Liberalci so bili navzoči, ai so se zadržali dostojno. Shodu sta predsedovala gospoda veleposestnik Franc Rojnik p. d. Plave, in mladenič Matija) Bošnak. Razven kandidata so še govorili gospodje Bošnak, PirtoŠek, Cre-mošnik in velečastiti gospod dekan Hribernik, Braslovče so zopet na sijajen niacin pokazale, da stojijo zvesto in trdno pod zastavo katolišfko-tnarodne stranke,
Komilsko. Včeraj popoldne se je vršilo pri nas zborovanje S. K. Z. v društveni sohi. Čeprav je prišlo mnogo nasprotnikov-nevolilcev, vendar je shod sam lepo potekel, le na vsako odobravanje v dvorani je sledilo navadno vsklibanje iz mladih nasprotnih grl na dvorišču. V lepih in šaljivih' besedah' je kandidat dr. Korošec govoril o volilnem boju, in o strankah, ki se s toliko s.ilo borita: za prekrasen volilni okraj. Shodu je predsedoval veleugledni domači župan gospod Cukala, ki je v toplih besedah priporočal dr. Korošca; kot kandidata katoliškb-narodne stranke. Besnenje nasprotnikov, se je začelo komaj, ko je zborovanje minolo in se je prikazal dr. Korošec na prostem. Nalašč smo vprašali), ali je kaj kmjetov vmes med liberalci. Reklo se nam je, da samo pri sqfl'niji dobro znani Apat, dični spremljevalec Roblekov. Vsi drugi so bile tuje, neznane, mlade, napojene in zbesnele prikazni. Domačini so se zgražali nad tem zverinskim divjanjem, ki je bila najhujša obsodba Roblekove stranke. Ce mislijo, da- s takim divjanjem svojemu molčečemu kandidatu Robleku pridobijo le en glas, se silno motijo. Kjer so take surovine zraven, tam ni prostora za poštene ljudi. Kmetje, ki niso bili do tega shoda pri nas, so sei nam v očigled divjanja zapeljane in alkoholizirane Roblekove mladine rade-volje pridružili, Zmaga nam je zagotovljena.
Žgornja Ponikva. Tukaj pri nas je bolj mirno, čeravno sa pripravlja vse na volitve. Na praznik sta sicer brusila pete po naši fari nek Voh in Pristošek iz Žalca in Ložiiičani in Žalčani so dajali za pijačo. Voha poznamo, ker je naš bližnji rojak, Pristošek a pa ne. Ali je* morebiti to tisti, ki je imel toliko preklic v pred par leti po vseh časnikih? Tisti je bil učitelj Obema možakarjema svetujemo, naj ostaneta doma, pri nas ni zrak za take vrste ljudi. Mi uhajamo brez žalskih liberalcev, brez žalske in ložniške pijačo, ^ za hmeljske mešetar je pa že celo ne maramo. Če so prišli eni ali drugi morebiti zaradi volitev, jim povemo, da bodemo volili g dr. Korošca.
Poštenost zmaguje.
Celje, 28, maja.
Nasilstva, ki jih vprizarjajo najožji Roblekovi prijatelji po celem volilnem okraju, rodijo drug sad, kakor so liberalci pričakovali. Ljudje se s studom obračajo proč od ljudi, ki hodijo okoli po okraju kričat, piskal, dvigat pesti in pretit s kamenjem ter nožem. !V Driamljah se je zgodilo dne 25, t. m, na Roblekovem shodu, da je jeden izmed Roblekovih spremljevalcev potegnil celo nož in da se je le treznosti nar Štih somiMjenikov posrečilo, ako se ni zgöfföla nobje-na nesreč
Posebno pa je obudilo vsepovsod! viharno nevoljo, ko se je izvedelo, da so za petrovški shod našega kandidata dr, Korošca organizira#: liberalci nedoraslo mladino, tudi učence ljudske šole, jih napojili ter prignali razgrajat in surovosti prodajat tja pred naše zborovališče. Vse povdarjai, da je to najbolj nepošteno sredstvo, ako se celo nedolžna mladina vzgojuje za razgrajanje, To je neodpustljivo, zločinsko dejanje, katerega noben oče in mati ne morete prezreti z mirno dušo. Roke proč od mladine, osobito od nage Šolske mladine! Ta klic se razlega zdaj po Savinjski dolini od ust do ust.
Vedno bolj sili v volilnem okraju prepričanje v ospredje, da je nečastno biti pri tajki surovi, ppdiv-jani, z nepoštenimi sredstvi delujoči strank^ kakor je liberalna. Ce Robleka kandidirajo in zanj agitirajo razbijači in razgrajači, naj ga tudi sami volijo, pošteni ljudje niso Več za Robleka« Dejanja, ki spremljajo njegovo agitacijo, ga obsojajo in mu kopljejo — grob!
Ni čudo torej, da so se nage vrste zadnje ‘dni po Savinjski dolini zopet lepo pomnožile. Zlato vlada v naših vrstah velik pogum in (vedno rastoče navdušenje za kandidata dr, Korošca. Zmaga bo in mora biti naga!
Roblek Je glasoval 28. nov. 1907 za vnRenje živinoreje. Kdor ga voli, pluje v lastno skledo.
Številka pada. Grdi nastopi liberalne stranke v St. Petru in PetrovčzSh mogočno vplivajo po celi Savinjski dolini. V Žalcu 'samem govorijo; liberalni kolovodje: Pred Šen tpe ter skini shodom smo imeli že 1400 glasov zagotovljenih, sedaj jih imamo samo 400. Pametnejši liberalci sami se hudujejo, da pusti Roblek še nadalje divjanje in nasilstva svojih prijateljev in nakupljene sodrge. (Marsikateri sodi sedaj o Robleku drugače* kot pred 14 dnevi,. Svita se in številka pada!
Sv. Jurij ob južni železnici^ Odlomek povesti iz ** stoletja: Nekje živi neki mož, ki je prvotno bil kmet, pa rajši čuje na ime: kindbetni dohtar, ker se povsod zraven vtakne^ kjer bi se utegnila doseči iz-prememba posesti» Nobena „glihenga“ se ne more vršiti tako na tihem, da bi se on zraven nei prismolil; Če je stvar Še tako priprosta, kadar pride on zraven, postane zamotana, zvezana z obilimi stroški. Svojemu advokatu v bližnjem mestu on poskrbi, da mu ne zmanjka pravd; od cekinov, k! jih zanj skuje, ostane primeren odstotek njemu. Za posestva „klerikalcev“ se posebno zanima; če si siromak zadolžen in morebiti celo vi njegovih krempljih, bodi pripravljen, da ti zapoje boben; Če si toliko premožen, da shajaš brez njega, priporočil te bo na pristojnem mestu^ da dobiš plačilni nalog radi preobilnih dohodkov,, Za časa volitev ti oblazi vse vasi. Ljudje se ga bojijo k hiši; kdor se mu odločno ne zoprstavi, nima miru pred- njim;, zlastif 'dolžniki se morajo podvreči njegovi kontroli. Kadar se mu zljubi, da celo liberalcem čutiti svojo nadoblast. Ljubil in spoštoval ga ni nik-do, bali so se ga vsi, ki soi se m» zapisali.
Sv. Jurij ob južni železnici. Pri neki. hiši v Lokarjih, so sedaj, odkar jih je Roblek počastil, tako zmočeni, da sosedove ne imenujejo drugače, nego pa „proklete klerikalce“, to pa menda zatq„ ker ni ob-, veljala nakana, da bi se Miha pokoril za greh, Id ga I je Karol' storil ; bodite hvaležni, da se vaši sosedovi I niso sodnijsko potegnili za svoje dobro ime ; kdor ima i maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.
Državna zbornica
kakor jo predstavljajo hmeljarski mešetarji in od njih plačani agitatorji.
Velik strah je prešinil liberalce po vsem volilnem okraju vsled kandidature dr, Korošca v Savinjski dolini. Dobro razumemo ta strah, Kaj vse več bi še počenjali liberalci po Spodnjem Štajerskem, ko bi jim ne bil dr, Korošec stopil na vrat. Zato sedaj skušajo z vsemi zvijačami preprečiti njegovo izvolitev. Pa zavedni volilci bodo poskrbeli, da se liberalne želje ne uresničijo. Da liberalci ne izbirajo v sredstvih, je znano, odkar kuži liberalizem svet. Privlekli so zopet staro orožje, da mora zastopati Savinjsko dolino hmeljar. Pa to pri posameznih volilcih ne vleče več, ker so ljudje hitro po zadnji Roblekovi izvolitvi spoznali, da poslanec za nikogar ne prideluje hmelja in tudi za nikogar ne prodaja, ampak za svoj hmelj mora skrbeti vsak sam, Pa kaj se napredno-neumen liberalec za to zmeni. Da le farbajo, pa je. Ker tisti, ki morajo pisati v liberalne liste, o hmelju in o državnem zboru ne razumejo veliko, mislijo si državno zbornico najbrž kot veliko hmeljišče. Predsednik Pat-
tai vozi kompost, podpredsedniki ga raznašajo k posameznim rastlinam, načelniki strank delajo jame, poslanci pa stavijo Štange, To 'delo ima državni zbor v sporniadnem zasedanju, V majniku skliče vlada skupaj poslance, da privežejo hmelj. Ko hmelj 'dozori, skličejo se poslanci zopet. Vsak prinese seboj Škaf in obiranje se začne. Predsednik sedi na vozu in meri ter razdeljuje bolete. Sušilnica je v gosposki zbornici, Ko je hmelj suh, spravljajo ga nazaj v državno zbornico in poslanci ga začnejo basati v vreče. Med tem so prišli seveda različni judje in mešetarjenje je kmalu v polnem tiru. Vsak poslanec se poteguje za višjo ceno, in ker se 'drugače stvar, ne da vravnati, se nazadnje glasuje, po Čem se naj proda. Večina odloči. Jud plača svoto, da vsakemu poslancu napitnino, m poslanci so s svojim napornim delom za ljudski blagor gotovi, Vlada jih spusti domov, da poročajo svojim volilcem o političnem položaju v državni zbornici. Denar, ki so ga plačali judje za hmelj, se porabi za državne potrebe. Da se sliši večkrat o prepirih v državnem zboru, prihaja od tod, ker stavijo poslanci za svoj „Šiht“ vedno večje zahteve. Poprej so bili zadovoljni z majhno plačo brez hrane, sedaj zahtevajo večjo plačo in hrano povrh. Posebno se pozpa to ob času obiranja. Gospe ministrov kuhajo v velikih kotlih za poslance, A pri tem je veliko težav, NajveČ-ji križ je pa, ker hoče vsaka narodnost druge jedi, Nemci bi radi jedli same „knedlne“, Italijani polento, Cehi „jbuhtlne“, Slovenci kranjske klobase in kislo zelje itd. Zato hoče tudi vsaka narodnost svoje mini-stre-krajane, da bi se ložje ugodilo različnim želodcem. — Tak je po mnenju hinavskih liberalnih butic državni zbor, zato je seveda treba, da pridejo v državni zbor samo ljudje, ki znajo hmelovke Špičit, ‘Živela državna, zbornica, kakor si jo predstavljajo nekateri zarukani liberalni agitatorji po Savinjski dolini!
m	*
•
Dr. Bergmann proti Robleku? Malo je hiš v Žalcu, ki bi ne imele Roblekovih plakatov, Ttukaj je to res potrebno! Dr. Bergmann noče Roblekovega plakata na svoji hiši. Ljudje sklepajo iz tega, da dr. Bergmann ne mara za Roblekovo politiko in kandidaturo, Čeravno je njegova soproga Roblekova sestra.
„Same kloštre bodo stavili, Če zmaga Korošec,“ tako agitirajo liberalni agitatorji. Jteumni liberalci verjamejo vse. Pametni volilci pa odgovarjajo:	Še
bolj potrebne bodo norišnice za liberalne muzikantar-je!
Adam in Eva ter Roblek. Ko sta živela Adam in Eva, bi bila Roblekova kandidatura na mestu. Takrat Še ni bilo državnih zbornic, ni bila torej potreba za zmožne kandidate. Takrat bi bil Roblek sposoben. Po duhoviti novosti „Nar. Lista“: Cesar Jože!
II.	in dr. Korošec.
Celje. Liberalci se silno jezijo, ker se je razpustil državni zbor. Verjamemo! Nekateri nezmožni liberalni poslanci bi še lahko naprej vživali dijete za svoje kimanje v državnem zboru, sedaj bo pa treba pokazati pred volilci, kaj so 'dosegli. Pa nimajo ničesar, samo svojo nezmožnost.
St. Peter v Sav. dolini. Zopet je zasvetila Roblekova „pobožnost“. Štiri leta ni bilo slišati ničesar o tej pobožnosti, Roblek je mirno In pobožno vzdigoyal državnozborske dijete in zraven molčal v 'državnem zboru. V molčanju zasluži sicer najboljši red, v pobožnosti mu bodo pa najbrž socialni demokratje dali red, do katerih čuti sedaj tudi veliko nagnenje. Seveda glasovnice imajo socialni demokratje tudi.
Podgora. V nedeljo, 'dne 21. t. m. so hodili štirje agitatorji liberalcev, po našem kraju in nabijali plakate za Robleka z žeblji na sadna (drevesa, pristašev Kmečke zveze. Mi si to odločno prepovemo. Ali ne veste v svoji naprednosti, da je vsaka poškodba saldne-ga 'drevja kažnjiva in tudi greh; pa greh vemo, da ste že zdavnaj prespali. Prihodnjič, ako boste to še delali, bomo postopali drugače; za sedaj vam še prizanesemo, ker smo videli, da ste od prevelike Žeje, katero ste si hladili na vsakem studencu, bili tako zmešani, da niste vedeli, kaj delate. Povemo pa Žal-čanom, da je v našem kraju vsaka njihova agitacija brezuspešna, ker stojimo vsi kot skala v Kmečki zvezi, čeprav nas imenujete farovške podrepnike. Pa mi smo samostojni, verni, in nočemo biti vaši podrepniki. Cez duhovnike govorite, da v cerkvi politikujejo, pa oni imajo edini pravico, v cerkvi govoriti in učiti. Zadnjo nedeljo je bil pa iz našega kraja en mož v Žalcu v cerkvi, kjer ga je en star mladenič nagovarjal v cerkvi, naj voli Robleka, Torej ŽalČani mislijo, da je njihova cerkev za vse., za potrebe opravljati in za direktno agitacijo. Zato ne morejo liberalci hvaliti Robleka, 'da je veliko pomagal za cerkev, ki jo rabijo tudi za druge namene, ne samo za Čast božjo. „Mi pa ostanemo kakor smo bli, vsi ene misli in ene krvi“; in bomo volili dr. Korošca vsi, Čeprav vas to jezi.
Proč z liberalnimi surovinami! ProS s Cokanovo stranko!
Škofja vas. Zaspani Robelnik (tako imenujejo kmetje hmeljarskega mešetar ja Roäleka!) je bil na sredo, 17. maja napravil shod V Trnovljah pri Jo-hann-u Binclu. Kot predsednik je nekaj govoril, ali kako bi temu rekli, naš ‘JurČak. In da bi jih pošteni kmetje ne spoznali, so prišli ponoči. „Le pridite, saj pijače bo zadosti!“ tako so lovili vsakega- Tona iz Leskovca je tudi pridigal; iz Škofje vasi pa so ga poslušali vsi „striček!“. To so sami taki, ki imajo v Celju kje „finančnega ministra“. Še iz šole so prilez-
li	tisti gospod, ki 'drugikrat govorijo, da morajo ročno odpreti okna in vrata, če jih je kak kmet obiskal. — Ali rečem vam, sosedje, kmetje Škofeljske občine, nikar ne hodite za takimi liberalnimi odrešeniki. Liberalec pomeni pri nas toliko kot nemškutar In protestant, Saj vidite, da so sami „Johann, Franz“ itd. Kaj niso Tonetovi zdražbarji pri zadpjih občinskih volitvah skušali odriniti poštene katoliške može, da bi po svoje komandirali in pridno zahajali k Johannu? Pri nas ne smejo nikdar gospodariti liberalni nemškutarji, Kako da Še niso vsi prestopili k protestantom, ko jim je vendar katoličanstvo deseta briga! Ob nedeljah! hodijo v Celje le, da delajo napotje po cestah in nem-škutarijo s celjskimi purgarji. Vemo! Ce dobi Robelnik pri nas 20 glasov, bo to že sramota za našo občino. Možje! Na izbiro sta nam nad vse zmožni in delavni duhovnik dr. Korošec, in nesposobni in nad vse zaspani ne-kmet Roblek. Vem, da smo vsi za Korošca, Robelnik pa se naj na svoje stroške naspi v Žalcu, ne pa za naše na Dunaju. Liberalcem ne zaupamo denarja, Še manj pa svojih pravic! Dr. Korošec naj živi! Volimo ga vsi!
Braslovče. Zopet so pokazali naši naprednjaki, Česa so vse zmožni. Res, nobeno sredstvo jim ni pre-umazano in pregnusno. V trgp sta bila namreč že da»-1 je časa dva lepaka za dr. Korošca, eden na kaplani-ji in eden na mežnariji. Pa kaj so naredili ti olikan-ci? S črnilom so jih polili, da sp še stene čisto črne in oblite. Človeku, ki to vidi, se zdi, kot bi se stene solzile nad temi razgrajači. Nek' drugi naprednjak je pa šel še stopinjo niže. On je namreč kar s Ö . . .. . blatom obmetaval naše lepake. Fej!! Stranki pa, ki ima take „inteligente“ v svoji sredi, ki brskajo s svojimi rokami tam, kot ostuden mrčes, naše pomilovanje! Vsak trezen Človek, najsi bo Že prepričanja kateregakoli, bo obsodil takšno svinjarijo. Tudi se že tukaj kaže, da celo „telegraf-Štange“ niso več tako trdno liberalnega mišljenja. — Robleku pri nas slaba prede.,
Braslovče, Čudimo se dopisniku „Nar, Lista“ iz Braslovč in njegovi visoki učenosti, ki jo prodaja po liberalnih shodih, pa Še tega ne ve, da pravi pregovor: „Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solace.“ Toliko za danes. Sicer imamo še veliko, veliko ostrih pušic za njega, da ga bo pošteno zabolelo; ako ne bo dal miru, pa bode pri njem zasmrdelo, da si bo treba tiščati nos . ., — Si li razumel ?!
Braslovče. Kar liberalnega leze in gre, vse dela in se trudi za „nesebičnega“ Robleka, Po junaškem vzgledu neke učiteljice tjhzu našega trga so v njeni navzočnosti, ko so Šli križevi (procesiji nasproti, šolarji trgali dr» Koroščeve letake. Roblek, zdaj bo pa menda Šlo, saj že kakije gredo zal tebe v boj. Liberalni učitelji, ki se trudite zoper kmečko strankol le čujte: Ljudstvo ima že svojo sodbo o vas; po volit-, vah bomo govorili. Dne 21. maja je bil v Zanierjevi gostilni v Letušu Roblekov shod; udeležba je bila skrajno slaba od strani LetuŠanov,s od drugod je prišlo nekaj Roblekovih ljubljencev.
Izjava občinskega odbora na Frankolovem na napad „Narodnega Lista,“ V Številki 20 „Narodnega Lista“ z dne 16, maja t. 1. si je drznil neki pobalin na najostudnejši način napasti naše mirno Frankolovo, pred vsem pa našega nam tako priljubljenega ve-iečasflitega gospoda župnika gospoda Alfonza Požarja in domačega trgovca gospoda Valentina Gorenše-ka. 2ato se je zbral dne 21. t. m. podpisani občinski odbor polnoštevilno k izredni seji, da enoglasno	v
imenu cele župnije in občine najodločneje obsodi ip zavrže to lumparijo, katere je zmožen edino le človek, tako globoko (propadel, kakor je dopisun. Laž je, da je prišel tukajšnji trgovec gospod Valentin GorenŠek v kazensko preiskavo, o kateri živa duša ničesar ne
N.	Prokleta laž je, da je prodajal kmečkim fantom k,gumijeve izdelke v gotovo porabo.“ Naj pač pobalinski dopisun le eno ime kakega fanta imenuje, ki bi bil kupil take izdelke, o katerih se tukaj dosedaj še nikomur niti sanjalo ni, dokler dopisun y svoji pro-palosti ni začel trobiti med ljuGi takih ostudnosti. Laž je, da je gospod Valentin Gorenšek ,„(dvorni dobavitelj gospoda župnika.“ Ta je, kakor se je sopodpisani občinski tajnik prepričal, ravno v, mesecu a>-prilu t. 1. izplačal za župnišče trgovcu Dom, Bezen-šeku ravno sedemkrat toliko, kakor GorenŠeku in povrh jemlje pri zadnjem še vse cerkvene potrebščine» Laž je, da so zapovedali gospod župnik občinskemu tajniku, „naj pošlje vsakega, ki je na sumu, da voli Robleka, v župnišče, da ga obdelal“, ker vsak pošten Fra-nkolčan ve že šam, da ne bo volil človeka, za katerega delajo taki ljudje, kakor je ta dopisun. Prokleta laž je, da se zdaj „(šopiri hinavstvo ih svetohlinstvo, po celi fari raste nemir »in sovraštvo.“ Saj ne poznamo FrankoJČani nikogar, ki bi bil bolj hinavski, kakor je dopisun, ki edini s svojim ŠČuvan-jem seje sovraštvo in nemir po župniji; kb bi se njega srečno znebili, bil bi v župniji najlepši mir. Svojo satansko zlobnost pa je pokazal dopisun posebno s tem, da smeši pogosto prejemanje svetih zakramentov. Tako se kaže v vsej svoji neizmerni propajosti nasproti želji svete cerkve in njenega) vrhovnega poglavarja, ki priporoča vsem vernim kristjanom pogosto prejemanje svetega obhajila. Laž je, „da gospod župnik Soštarjeve nasvete posluša in uvažuje“, saj so častiti gospod župnik sami (dovolj pametni, da ne potrebujejo kar nobenega takega svetovalca pri vod-stvfu župnije. Prav satanska zlobnost pa je slednjič trditev, da „smo doživeli v zadnjem Času take Škandalozne dogodke, da bi človek ne verjel, če bi se ne dogodili.“ Naj imenuje dopisun kak tak dogodek! Ali morda misli na laži, katere je izkuhal sam v svoji iz-
kvarjenosti in jih hoče sedaj obesiti; Frankolčanom na vrai? Mi nismo nikakor voljni, takih lumparij sprejemati na svoje ime. Zato si pa šteje yes občinski za-stop v svojo čast in sveto dolžnost, dal izreka tem potom svojo vdanost velečastitemu gospodu župniku. Ob enem pa izreka svoje najglobokejše sožalje nad ostudnim napadom propalega dopisuna in kliče: „Ne jemljite si k srcu klevet človeka, ki ni vreden Vam sezuti čevljev iz Vaših nog!“ Dopisun „Narodnega Lista.“ pa si naj zapomni:	mera tvojih zlobnosti je
polna. Zato glej, da takoj pobereš Bila in kopita ter zapustiš na vselej naše Frankolovo, ki ne mara takega nesramneža v svoji sredini prenašati niti trenutka več. Dovolj si nas oblatil sedaj. Ako sam z lepa ne zapustiš, kakor praviš: „.črnega kota“, Ti bomo pa mi pomagali do srečne rajže postavnim potom. Najlepše pa hočemo pokazati ljubljenemu dušnemu pastirju svojo udanost in ljubezen s tem, da bomo razveselili njegovo srce z glasovnicami v! rokah dne
13.	junija t. L, ko bomo kakor en mož korakali na volišče. in oddali svoje glasove za kandidata krščanske stranke velečastitega gospodaj dr. Antona Korošča. — Blaž Goršek,.župan in cerkveni ključar; Tomaž Medved, Janez Bezenšek, Matevž Esih, občinski svetovalci; Vincenc Vrečko, GaŠpar Šoštar,, cerkvena ključarja in c$bornika; Anton Selčan, Lapornik; F. Jošt; Anton Selčan, Volčič; Stefan Jakop st., Jernej GorenŠek, občinski odborniki. — Matija Volave, obČ. tajnik.
Roblek popolnoma pogorel
Velika Roblekova blamaža. Na praznik Gospodovega vnebohoda je Roblek v Dramljah priredil shod, katerega bo pomnil, dokler bo živel. Ravno tam, kjer so mu pred Štirimi leti kot neodvisnemu kmetu peli navdušene slavospeve, so mu pretečeni četrtek, dne
25.	majnika zapeli politično nagrobnico. Bled kakor smrt je stal Roblek pred množico, katera je z glasnimi besedami in z ogorčenimi vzkliki obsojala njegov skok iz tolikokrat tako slovesno zatrjevane neodvisnosti v sužnost Narodne stranke. Zdaj je imel Roblek priliko, na lastne oči in lastna ušesa se prepričati, kako sodi naše ljudstvo o liberalizmu in njegovih pristaših. Spoznati bi bil mogel, Če je še sploh pristopen za tako spoznanje, da naš narod pojmuje krščanstva drugače, nego liberalni advokatje in njihovi zapeljanci.^ Našemu ljudstvu je krščanstvo nekaj svetega, nekaj, za kar gori z vsem srcem in Česar ne pusti blatiti v javnosti; krščanstvo je našemu ljudstvu program za celo življenje in yse delovanje. Ziato pa naše ljudstvo odločno odklanja kandidata tiste stranke, ki je imenovala v svojih listih krščanstvo strup iz Judeje ter vero v Kristnsa-Boga zmotno. Kdor se loti verskih svetinj našega ljudstva, ali pa kdor se da na vrvici voditi od tistih, ki venomer blatijo vero in cerkev in njene služabnike in posurovljajo našo mladino, tak ne bo nikdar voditelj našemu ljudstvu. Naš narod v, svoji ogromni večini zaupa edino-le takemu, ki se drži doslovno krščanskega programa in ne hlapčuje liberalnim advokatom in pisarjem. O tem se je Roblek v Dramljah, kjer ni mogel priti niti do besede, prepričal, in to ga je duševno popolnoma potlačilo. Najsi so tudi tisti, ki so kot nekaka telesna straža prišli ž njim, še toliko kričali in divjali ter pretili celo z noži, to Robleku nikakor ni moglo pomagati, temveč mu je vzelo še zadnji del ugleda, ki ga je Še imel pri nekaterih, — Zadnji „Narodni List“ je pisal: „Roblek je danes že zmagal.“ Roblek tega gotovo nikdar ni verjel, ker predobro pozna svoje sposobnosti za poslanca, pretečeni četrtek pa je spoznal jasno in določno, da je že p ropal ne samo v Dramljah, ampak v celem volilnem okraju. Tako se godi tistim, ki ne drže besede in se silijo na važna mesta, za katera nimajo nobene sposobnosti. Dne 13, junija bo plapolala nad celo Savinjsko dolino zastava Slov. kmečke zveze.
*
•	m
Dramile. Takšnega;poraza, takšne blamaže, kakor pretečeni četrtek v Dramljah, še pač Roblek ni doživel nikdar in se bo spominjal tega, za njega tako usodepolnega dneva do smrti. Slutil je, da bi mu znala pri nas slaba presti, zato si je prignal seboj divjo, pobesnelo druhal iz različnih oddaljenih občin. Toda tokrat se je pošteno zaračunal, in ž njim Jariio-viČ. DrameljČani smo mu pokazali, da smo na svoji zemlji svoji gospodarji, da smo zavedni katoliško-na-rodin Slovenci od pet 'do glave, in si ne pustimo vsiljevati liberalnih budaJosti od nikogar, najmanj pa od Robleka, ki nas je pred Štirimi leti tako grdo varal. Pretečeni četrtek smo obračunali ž njim tako temeljito, da upamo, da ne bo prišel nikdar več k nam, Zborovanje je trajalo od 7, do %11, ure. Cim dalje je trajalo zborovanje, tem večja nevolja zoper Robleka in tem večje navdušenje za dr. Korošca. Ko je g, kaplan sporočil vpričo Robleka pozdrave jir. Korošca vsem DrameljČamom, je naravnost gromovito zaorilo po celi dvorani: „Živio dr. Korošec!“ Roblek je prebledel in gledal prestrašeno 'Jarnoviča, Ponovno in mogočno dvigamo zastavo Kmečke zveze, za katero smo pripravljeni dati tudi kri in življenje. Br . . . . . Robleku smo klicali, ko je oblačil svojo suknjo za odhod, naj počiva v miru pa bomo klicali z veseljem z vsemi volilci celjsko-vranskega okraja, dne 13. junija.
Dramlje. Že večkrat smo Čitali DrameljČani v časopisih, da spremlja Robleka na njegovih shodih zelo silovita in surova družba. Da je to resnica, smo
se prepričali pretečeni četrtek na lastne oči. Rediteljev se na zborovanju sploh ni volilo, ampak ta tolpa, ki je navrela skupaj iz vseh' različnih občin, je opravljala ta posel ter nastopala naravnost nečuveno in s silo. Eden izmed teh tujcev je segel celo po nož. K sreči so naši ljudje to še pravočasno opazili, in gosp. Jesenek je s svojim odločnim nastopom preprečil morebitno veliko nesrečo. Da ni manjkalo najgrših psovk na s. župnika in g. kaplana, ki sta, povedala liberalcem v obraz par bridkih’ resnic, to je umljivo. O Robleku smo si naredili DrameljČani pretečeni Četrtek svojo sodbo in ga ne bode volil noben pošten človek.
Dramlje. Ker je začel „Slov. Gospodar“ v tej volilni dobi prihajati k nam celo dvakrat na teden, se bomo tudi mi DrameljČani oglašali dvakrat na teden. Oznanjali bomo celemu svetu, kako raste pri nas vedno bolj in bolj navdušenje za našega dičnega kandidata dr. Antona Korošca. Za danes vam poročamo le to, da so naši poslanci, katere lahko sešteješ na prste ene roke, že popolnoma, obupani, da so že v zadnjih zdihljejih in da 'delujejo le še z zadnjimi močmi za pokrepitev svoje nekdanje domišljave liberalne nadvlade. Po celih Dramljah odseva le složni klic: ^Živio dr, Anton Korošec!“ Ta mora biti in tudi bo naš bodoči državni poslanec!
Dramlje. Dan za dnevom prihajajo na. svetlo večje lumparije in laži Narodne stranke. In zato že tudi našemu g. JarnoviČu hoče voda zaliti grlo, Strah spreletava njegove kosti, ker se boji, da bo padel z Roblekom v jamo. Zatorej skače in leta okoli po fari, da mu zaliva pot obraz. Veliko se je trudil pri gospodu Lebefju. Torej, gospod Jarnovič, bodite kar mirni, sicer bomo posvetili podnevi z gorečo bakljo. Naš g. Leber pa bode volil dne 13, junija sporazumno g. dr. Korošca in tako tudi vsi drugi zavedni in pošteni možje, — Živio dr. Korošec!
Dramlje. Ha, ha, ha, to vam je bil direndaj na Roblekovem shodu. Na-ka, kaj takega pa še ni bilo pod našim zvonom. Mislimo, da bodo Robleku precej časa Šumele po ušesih, kar jih je slišal od prebujajočih se DrameljČanov. Sploh, koliko jih je pa bilo za njega? Na prste se jih sešteje, a še ti se niso javno potegnili zanj. G. Jarnovič, kateri se seveda najbolj trudi za njegovo izvolitev, ni prišel niti do besede. Menda se pa res uresniči prerokba „a zdaj, pa nikdar, nikdar več, . Omeniti moramo tudi našo dično Jaklnovo Katro, katera je liberalcem neustrašeno marsikatero zarobila. Sploh' smo opazili, da se je naše ženstvo začelo zelo zanimati za dobro stvar. Za, tiste psovke, kakor srake itd,, se Drameljčanke pač bore malo zmenijo. Radovedni smo, kako bodo vpili po „Nar* Listu“ o navdušeno sprejeti kandidaturi gosp. Robleka, A vsak, ki je količkaj odprte glave, in je bil na shodu, ve, da je Robleku in liberalizmu v Dramljah enkrat za vselej odklenkalo.
Dr. Korošec mora pasti, tako križe liberalci. — Savinjčani, poskrbimo, da bo zmaga sijajna!
St. Jurij ob juž, žel, Roblekov shod pri Adamu Kinclu dne 25. t. m. je zopet na novo pokazal, da je za Robleka navdušena vsa liberalna družba od prvega Škrica v mestu 'do zadnjega cestnega pretepača na deželi. Prišli so ti nasilneži ž njim večinoma že iz Dramelj ter so bili oboroženi z noži in samokresi, Ali pri nas niso imeli prav priložnosti, razvijati svoje raz-grajalne umetnosti, ker smo mi v zabranitev takih neljubih izgredov izdali parolo, da se kot stranka ne u-deležimo liberalnega shoda, temveč rajše zborujemo za se ob istem Času na drugem mestu. In smo res tudi za volilee bližnjih vasi naredili krasno uspelo zborovanje pri Solerju v Bezovju, tako, da lahko rečemo, da smo imeli pač več voliloev na svojem zborovanju, kot Roblek' na svojem, dasi je bil naš shod namenjen le eni sami okolici. Kajti tisti razgrajači mu na dan volitve ne bodo mogli pomagati, zato, ker nimajo volilne pravice, bodisi ker so že premladi ali pa iz tujega okraja, ali pa izgube volilno pravico Še-le sedaj, ko pridejo v preiskavo radi javnega nasilstvja. Kolikor se je pa naših voliloev vendar udeležilo Roblekovega shoda, so ostali mirni iz usmiljenja Ho njega. ČeŠ, naj pove, kar se je za danes naučil; kar v Dramljah ni mogel, naj poda tukaj našim liberalcem, da ne bo tega do prihodnje nedelje nosil v glavi. Nekateri naši somišljeniki so pa vendar čutili oliko Roblekove častne telesne straže. Nekaterim našim, ki so stali zunaj, je bilo dolgčas, zato so nekaterikrat zakričali: Živio dr. Korošec! To Čuti, je napite in bojaželjne u-de Roblekove telesne straže tako razkačilo, da so pridrveli ven in začeli divjati; za svojo vročekrvnost se bodo še pokorili*
St. Jurij ob juž. žel. Kaj se je govorilo na Roblekovem shodu? Veliko, a večina so bili neslani dovtipi; klaiali so že tako, kakor se za pošteno družbo ne spodobi in nima najmanjše zveze s kandidatnim vprar šanjem. Tega ne moremo ponatisniti. Roblek pa je o-menil, da se zna zmeniti s kmetom o pridelovanji vseh kmetijskih pridelkov. Prijatelj! Poslanec mora znati še vse kaj drugega; za pouk in kmetijstvo so potovalni učitelji, Ce hoče Roblek' s tem vzbuditi vero, da je kmet, se moti. Njegove bele reke pač pričujejo, da se z 'delom na polju baš veliko ne peča; on je v prvi vrsti gostilničar in prekupee za hmelj. Zato ga pa gostilničarji najbolj ponujajo in se on le po gostilnah oglaša. Ce bi se on oglašal kje drugje, bi mu prišli njegovi shodi ceneje, kakor sedaj, ko ima toliko stroškov, Na slišno pot se je podal tudi g. Kveder, ki je navdušil rifniškega Oseta — kako, ne vprašajte — da agitira v soseščini.
Št. Jurij ob juž. žel. S svojo jubilejno mlekarno se ponašajo liberalci. Trdijo, da so dobili v zadnjem času 16.000 K podpore; žalostno, ‘da potrebuje podpore še tako podjetje, ki bi se moralo samo izplačati, če pomislimo, da plačajo le 12 vin. za liter. Dokler je bila mlekarna v zvezi s tukajšnjo kmetijsko podružnico, bi bilo že verjetno, da je C. kr. kmetijska družba dala kako pomoč. Toda odkar je načelnik .kmetijske podružnice g. Belle, g. Zidanšek pa tajnik, sta pretrgala vso zvezo kmetijske podružnice z mlekarno, Česar bi gotovo ne bila storila, ako bi mlekarna s svojimi dragimi nabavami ne bila zelo kočljivo podjetje. Tisti, ki vam mleko nosijo, vas podpirajo, da bi morali biti pa zato liberalci, če je načelstvo z uslužbenci po večini takšno, ne vem, kako bi prišli do tega. Koliko je na Kranjskem boljše idočih mlekarn, ki jih upravljajo ljudje krščanske stranke. S svojimi letaki, ki jih zdaj vsiljujete vsakemu, kdor vstopi noter, ljudi le vznevoljite.
Prekopa pri Vranskem. Tukaj straši od hiše do hiše za Robleka neki čuden Človek s črno brado, o katerem se pravzaprav ne ve, kaj da je; on sicer pravi, da je Študent, toda študent se mora učiti, kar pa on ne dela. Prav jo je pogodil neki kmet, ki mu je rekel, da je po 12 letih svojega študiranja postal končno agent Narodne stranke. Pravijo, da misli postati profesor, pa za profesorjia že ne bo, ker je preveč pozabljiv. Popolnoma je namreč pozabil, da je pred par leti še jedel duhovniški kruh, in da se ima torej edino duhovnikom zahvaliti, da nosi danes svojo čr-po brado. Prav je rekel neki kmet:	Dotični se naj
gre rajši učit, da bo kaj iz njega, in potem naj ag. tira. Sicer ga pa tako nobeden pameten volilee ne posluša. Mislimo, ako bi rad postal svak nekoga, mu ni treba okoli letati za Robleka, pač pa je potrebno, da pridno Študira, da bo kaj iz njega.
Vransko. Liberalci so sprevideli, da poštenim potom za svojega Robleka ničesar ne dosežejo in da jim noben pameten volilee več ne verjame, zato hajd z lažmi. Začeli so trositi okoli laži, da Če bo dr. Korošec izvoljen, ne bodo smeli kmetje več hmelja saditi. Ce vam še kateri agitator kaj takega pove, recite mui v obraz, da je nesramen lažnjivec, Četudi mogoče boljšo suknjo nosi; obenem ga pa naznanite, da bo lahko šel par dni kašo pihat.
Vel. Pirešica. Cele 14 dni je g. Petriček, nadučitelj, vabil ljudi po naši občini na shod Nar. stranke dne 21, t. m. v Hausenbihlerjevi kleti. Pili boste, kolikor bo kateri hotel. In res so v nedeljo pili celo popoldne in govorili Štirje izborni govorniki; gospod Petriček, to je tisti, ki je pred 8 leti na nekem poučnem zborovanju pri nas imenoval naše kmete zabite in zanemarjene m je moral potem rajni gt Kac njegov govor popraviti, ker bi bili kmetje preveč razburjeni. Drugi, g. Koderman, ki daje pri pijači lep zgled svojim učencem. Tretji g. stari Rehar, ki sedaj obira svojega sina, ki je pa vrl možak, pravičen župan, bolj zgleden kakor oče. Samo to jezi očeta, ker je vrl pristaš Kmečke zveze. Stari Reber pravi, da morajo zrasti nam klerikalcem kosmata ušesa, kadar umrjemo. Jaz pa mislim, da taki, ki slamo za 60 kg 'daje balo, potem jo je pa v bali komaj 48 do 50 kg, Če se tehta pred dvema pričama, ima že kosmata ušesa. Svojeg:; sina, našega vrlega župana, katerega vsi spoštujemo, pa pustite v miru. Četrti govornik je bil znani Naraks, ki komaj čaka, da so kake volitvet ,da se dobi še kak glaž božje kapljice. Njegova naprednost je pa že tako velika, da mu blago na njivi kar brez gnoja in brez obdelovanja raste, Ta peti govornik : bil rad „Bürgermeister“ iz Gorce, ali po i'domače „Holtmarcon“, pa so mu vinski bratci zabranili, ker mu je božja kapljica iz Hausenbihlerjeve kleti že preveč zavirala jezik, in tako so se skrivnosti njegov-ga govora vtopile v glažjku. Tako so bili torej štirje govorniki in mislim, da tudi vjolilcev, ki so bili na zborovanju, ne bo več kot štirje, ker ljudje dobro vedo, da ni g. Roblek nič delal za nje, pač pa že g. dr, Korošec, čeprav ni bil poslanec za naš okraj. Pi-reča-ni, vi pa pokažite, da na vas ne upliva pijača, klobase in cigare. Dne 13. maja vsi na volišče in oddajte glasovnice, na katerih je zapisano: dr, Anton Korošec, deželni poslanec v Mariboru.
Savinjska dolina. Ker sedaj vse govori in piše o volitvah, bom tudi jaz izrazil svoje mnenje. Pregovor pravi: „Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona.“ TO je tudi istina, in radi tega se sklicujejo volilni shodi, da razvijajo tam kandidatje svoje programe. To je popolnoma prav, a to pa ni prav, da ne pustijo liberalci na naših shodih govornikom nemoteno govoriti, kakor mi njihovim. Kdo so pa ti govorniki na liberalnih shodih? Ljudje dvomljive vrednosti. Bil sem na enem liberalnem shodu, kjer sta govorila dva govornika, meni osebno znana, o katerih pravijo, da nista bila že veliko let pri spovedi. V občini B. je bil izvoljen za predsednika človek, kateri ima zelo črno preteklost, ter je moral dalje Časa za svoje čine delati pokoro. Zdaj si pa upa stopiti v javnost in druge učiti. Poglejmo pa zdaj Še liberalne volilee! Tukaj so redki, katerim se mora reči, da so pošteni, pa še ti, kateri so, so zapeljani. Veliko izmed njih je pijancev, Šnopsarjev, mešetarjev in tudi takih, ki delajo med sosedi nemir, padalje takšnih, ki malo cerkev obiskujejo, ali pa nič, in taki, ki imajo pogosto s sodnijo opraviti, Gj Roblek je lahko na takšne volilee ponosen, Ako bi g. Roblek veliko ‘držal na svojo čast, bi svoji bandi prepovedal razgrajanja, ali bi pa ne kandidiral več. Slovenski pregovor pravi: „Kdor se med otro.be meša, ga bodo svinje požrle.“ Kako je bilo na shodu v St. Petru? To se skoraj ne da opisati. Eden naših somišljenikov je rekel: Portu-
galska ni daleč, ak.o bi več Roblekovih pristašev zmagalo. Ferrerjevi učenci se že vadijo y njegovem orožju, potem pa še pravijo, da niso zoper vero. Kaj so jim o a storili öö. gg. misijonarji, kaj žalski g. župnik ali pa ljubljanske redovnice itd.? To so naprednjaki. — Kmet.
Polzela. To je bil pri nas halö v nedeljo 21. majnika! Žalske muiikante je nekdo potegnil, da ima Korošec tokaj shod. Seveda so prišli in prinesli svoje dobro vglasbene inštrumente, a v veliko svoje začudenje niso mogli nastopiti, ker pri nas ni vedel nikdo, da misli dr. Korošec imeti pri nas shod in g. Korošca tudi ni bilo tukaj. Jezno so se zopet odpeljali, zlasti še za to, ker so jih tukaj ljudje zbadali s staro prislovico ter rekli: „Žalčani, al’ greste v Dubrovlja knzlo molzt?“ Ko bi se jih ta pregovor le ne prijel, bilo bi škoda za take godce!
Roblekov shod na Polzeli včeraj (dne 28. mag a se je klaverno obnesel ter je pokazal; v jasni luči li-beralno-nemčursko zvezo. Predsedoval mu je Štajer-•čijanec Fr, Kolšek. Prišli so iz vseh vetrov Roblekovi agitatorji. Opazili smo dva Roblekova voza, s katerim je pustil sam pripeljati svoje ljudi k nam v Polzelo. Če so bili vsi ti njegovi uslužbenci alt pa od njegpj odvisni, ne vemo. 'Izmed navzočih je bilo k večjemu petina polzelskih vjolilcev z1 nalf/jmij vred, vsi drugi so bili tujci, M so menda na všakem shodu. Roblek je s svojim govorom pokazal, da je v resnici „schwach.“ Opominjal je zborovalce, naj gredo bliže njega, ker on ne more glasno govoriti. Najbolj mučen utis je pa nastal, ko ni mogel neke tiskovine sam prebrati, ampak mu je morati priskočiti na pomoč dr. Kalan. Kandidat, da se Bogu smili! Za Robleka pa strastno agitirajo tudi naši fabrišlki nemčurji, ki[ so zadnjič vsi volili Vodopivca, ZinaČilho je, dai je Cizel (odbornik Narodne stranke j vse fabriške delavce reklamiral, čeravno mu je znano, da bi ti ©ye.ntuelno lahko volili nemško. Toda je že moral vedeti,, da ne postavijo kandidata, ampak da se bo sklenila libe-ralno-nemiškutarska zveza. Heil Roblek!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenj gradeč, Šoštanj, Gornjigrad je:
Dr. KarS Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
Gradišče. Tik pred Lučanami je bil pri gostilničarju Doplerju shod v nedeljo popoldne. Shod je bil dobro obiskan. Kandidata g. dr. K. Verstovšeka pozdravi predsednik shoda posestnik Gril, p. d. Hekerl. Nato razvija kandidat obširno svoj gospodarski program. Vpliici iz Gradišča, so pazno poslušali govornikova- izvajanja in odobravali njegov program ter delovanje S. K. Z,. Vsi so vneti za dr. Verstovšeka in so obljubili pri sosedih, kateri niso bili na shodu, delovati na to, da volijo kandidata S. K. Z1. Po shodu se je dr. Verstovšek Še dolgo časa razgovarjal s kmeti o raznih gospodarskih zadevah teh dveh občin. Gradišče bode letos volilo drugače, kot lansko leto; hoče popraviti sramoto lanskega leta.
Kapela. Precej mož nas je bilo na shodu S. K. Z. pri Sv, Duhu. Slišali smo zanimiv program kandidata dr. K. Verstovšeka, On bode gotovo zopet naš poslanec. Stopimo tudi mi v vrsto njegovih volilcev. Možje, sosedi, pridite vsi 13-, junija in oddajte glasovnico za dr. K, Verstovšeka!
Sv. Duh na Ostrem vrhu. V nedeljo je bilo pri nas kaj živahno. Razglasilo se je že teden dni poprej, da pride kandidat S. K. Z. sam na shod. Veliki prostori pri cerkvi so bili polni ljudstva. Dr. K. Verstovšek otvori zborovanje in predlaga za predsednika posestnika Grila, p. d. Hekerla, za reditelja pa oba Gradišnika, Se sprejme. Posestnik Hekerl, vrl krščanski mož, predstavi kandidata in mu podeli besedo. Dr. K. Verstovšek nato razvija, svoj prog,ram, katerega so sprejeli navzoči z velikim odobravanjem na znanje. Nato pozove večkrat dr. K, Verstovšek nasprotnike, da se oglase k besedi. Toda nihče se ne oglasi. Značilno je za liberalce, da obirajo le za hrbtom in obrekujejo kandidata, če bi bila po prilika, da nastopijo proti njemu in S. K. Z. javno v njega navzočnosti, se pa poskrijejo. Ljudje pri nas že vidijo, kako jih liberalci pri volitvah begajo, zato bodo pa šli volit letos dr. K. Verstovšeka, kandidata S. K. Z.
Slaba prede Werdnigu, Shodi so klaverno obiskani, le Štajerčijance ima okrog sebe. Upa ,si na shode le v tiste gostilne, kjer teče šnops in pijača. Na_zadnjič se je že' prijel za glavo in; vzdihoval: Vse je izgubljeno! Pa kdo mi je še delal up|e na zmago? Dela se po amerikanski reklami za njega. Letaki švigajo po okrajih, privatna pisma krožijo od uglednih mož do županov itd. V pismih roli mlože, da naj ne delujejo proti njemxk Ea vse to ne bode nič pomagalo, Stajerčijanstvo /ga ne bode rešilo in ga ne more rešiti, Werdnig je kot kandidat res ponos Nar, stranke!
Zavodnje je ob vsakih volitvah nepremagljiva trdnjava krščanske Kmečke zveze in ne tiara za sleparije in laži brezverskega liberalizma. Zato so napravili liberalci na vnebohod zadnji, naravnost obupen napad. Prignali so namreč po Števlnu na 'Vedrini go v in Lesničarjev shod vse liberalne poglavarje celega šoštanjskega in slovenjegraškega, okraja kot Roneta, PodvajŠeka, čavkovga fanta, Vodovnika, Tre-benšeka, Pačnika, Tašlerja, Glažerja, Volka in druge, ki najlepše osvetljujejo liberalne osrecitelje. Po končanem shodu smo v žili mnogo smeha in zabave, ko
so pekateri naši z prirojeno jim Šaljivostjo osvetljevali govornike in njihove trabante. Druge nesreče ni bilo, kakor da so nekateri teh liberalnih agitatorjev, ki so v gostilni pri Ani Ročnik hoteli poskusiti svojo srečo, morali naglih krač odkuriti. Liberalni pristaš Martin Ročnik, ki daje vedno svoje prostore za liberalne prireditve, naj sam nosi posledice, katere bo izvajalo vedno bolj zavedajoče se ljudstvo. Župan Stevi naj bi prišel tokrat naglo k nam, kadar nam toča pobije in nas zadenejo elementarne nesreče, da naglo ogleda nesrečo in jo naznani; s priganjanjem na liberalne shode nam nič ne pomaga. Neumno je zabavljati čez poslance, da nič ne store za škodo po toči, ker je prva dolžnost skrbnega župana, da naglo škodo ogleda in poceni ter poroča o tem poslancu in c. kr, okr. glavarstvu, katera poročila so potem merodajna za podporo. Stevi! Ti le pleši! Zavodnje pa ostanejo še nadalje ena najzvestejših trdnjav Km. zveze, In liberalen shod je dosegel, da pojdemo še s tem večjim navdušenjev volit našega kandidata Verstovšeka,
Zavodnje. Na vnebohod je bila ob sijajnem pogrebu .pokopana vzgledna mladenka Neža Roglšek, hčerka našega navdušenega pristaša, ki je nepričakovano umrla po kratki bolezni. Počivaj sladko, pridna Nežika, starišem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Sele pri Slovenjgraficu, [Tukajšnji; volilci so že spoznali, kaj se to pravi: Kmet naj kmeta voli! Vsi pravijo, da še dr. Verstovšek nikdar ni nobenega o-škodoval pri kjakem fcjkše!tu,“: Kmetje dobro vedo, kako se je godilo neki kmetici, ki se je spustila K kšeit s Podržatnom radi deteljnega semena^ Ljudje, ki delajo take kšefte s. kmeti, niso za kmečke zastopnike.
Smiklavž prš Slovenjgradcu,' [Vsem našim vo-lilcem; so se odprle oči, kaj namerava liberalna Nar. stranka, s svojim kandidatom. Mi nič ne verjamemo agitatorjem, ki pravijo: Kmet naj kmeta voli! Mi do-dobro poznamo Podržana, da je le i.jkšehsman.“ Ko je Kotel imeti pri nas shod, ga niso hoteli slišati zlasti kmetje domačini, ki so imeli že priliko ž njim delati kšefte. Podržan je v slovenjgraškem okraju kot kšeftsman v 'dobrem spominu; kot kmeta ga pa ne poznamo.
Št. Janž na Vinski gori. Sicer sta že poročala „Slovenski Gospodar“ in „Straža“ o shodu, ki ga je imel v nedeljo dne 14. maja pri nas posilinemški-li-beralni kandidat Werdnig, a vendar še nekegai jako zanimivega dejstva nista priobčila. Na shodu je namreč govoril tudi celjski „(narodnjak“ Lesntčar, ki je agitiral za Werdniga s tem, dpi je obljubil, da dobi Št. Janž v slučaju Werdnigove izvolitve šulfereinsko šolo. To je nag večja politična lumparija, ki si jo moremo misliti o Narodni stranki, ki j;ako rada povsod povd|2irja, da je edino-le ona narodna, dočim so klerikalci ,„izdajice.“ Sicer je gotovo,, da je Lesničar govoril tud; pod vplivom naše gospodične učiteljice, ki dobro ve, kakšne želje ima tista peščica liberalnih in štajerčijanskih nemškutarjev, in na katere strune je treba, pobrenkati, da se dotičnški bolj navdušijo za Werdniga, Sramota je pa za Lesničarja, da se je po-služil tega sredstva, katerega, ne bodemo nikoli pozabili in kadar se še bode zopet trkal na svoja „narodna“ prsa, mu lahko reče vsakdo:, „Večnemšjeinar, — molči!“ Učiteljico pa opozarjamo, dja ni dovoljeno deliti otrokom letake; sicer agitira In se peh’a za Podržana na vse kriplje, a vspeha ne bo. Najbolje pa bi bilo za njo, da, popolnoma miruje, ker imai mnogo masla na glavi in ce še bode dolgo dražila, jo bodemo nekoliko spametovali. Za ves svoj trud, kij ga ima za Werdniga, pa, ne bo dobila drugegja plačila, kakor 'da bode za eno blamažo bogatejša.
Št. Janž na Vinski gori. Čudno se nam zdi, da se tudi naš učitelj tako trudi in poteguje za Štajerči-janskega Werdniga, po domače Podržana, Pozabil je že menda na besede, ki jih je govoril pred ne ravno dolgim časom:	„Priznati moram, da so ljudje, ki so
pri vaši stranki (to je pri S. K. Z.) vsi za(vedni narodnjaki, dočim so naši liberalci popolnoma nezavedni — nemčurji, ki se potegujejo za šulfereinsko šolo.“ Da je temu res tako, bi se bil učitelj lahko tudi prepričal na Werdnigovem shodu pri DelakorUu (po domače pri Štajnerju) — saj je bil navzoč — ko je govoril „narodni“ Lesničar iz Celja o nemški šoli ter bi naj pustil to izdajalsko stranko pri miru. Toda te besede, Id jih je govoril učitelj še prell razpustom državnega zbora, je sedaj pozabil In roko v roki se brati z županom Vodušekom In z drugimi Štajerčijan-skimi liberalci, kakor s Cviklnom, z Delakordom in z raznimi agitatorji, ki se prav pridno vozijo Iz bližnje in daljše okolice k Štajnerju, kjer kujejo in premišljujejo, kako bi ugonobili .„[klerikalnega zmaja.“1 Res Škoda je našega učitelja, da se brati s temi ljudmi, ker je sicer dober človek, in. najbrž bi se tujefci ne bavil mnogo s političnim življenjem, ko bi ga ne pregovarjala njegova „boljša“ polovica. Svetujemo mu pa — in sicer samo njemu na korist — ako hoče uživati; zaupanje in spoštovanje ogromne večine faranov, naj opusti agitacijo za liberalnega Werdniga, ki bo itak propadel, kakor je dolg in širok. Zmagal pa bode sijajno naš kandidat gospod dr. Karl Verstovšek!
Gornjigrad. čudimo se, ko slišimo, kako delujejo Štajerčijanci in Narodna stranka v nekaterih občinah proti; delavnemu bivšemu poslancu gospodu dr. K. VerstovŠeku. V našem okraju ni duha in ne sluha o volilni borbi. Šli’ bodemo vsi brez malih izjem na volišče za dr, Karl Verstovšeka, Werdinig, štajerčija-nec bode štel pri nas glasove na prste.
Slovenjgradec. „[Narodni List“ v Štev, 21 umiva zamorca, češ, da je kandidat Verdnik moral dne
12.	maja napraviti volilni shod pri Nemcu Lobeju, ker župnik Pečnik ni dovolil prostorov v Narodnem domu. Pa prostori v Narodnem domu so bili isti dan gospodu Verdniku ravno tako na razpolago, kakor pri Lobeju. Verdniku in Narodni stranki so pa bolj ugajali prostori pri Nemcu Lobeju, da se morejo ponašati z obilno udeležbo. Izbrali so za shod ralvno tisti čas, ko so ljudje odhajali iz sejma na vlak. Pri Lobeju se pa dobivajo vozni listi. Tako je moral pa vsak, ki se je hotel peljati z vlakom, poprej iti k Lobeju — prisiljen — nai volilni shod, in potem še le na vlak. Zato pa je bila videti res velika udeležba, ko so bili takrat na odhodu iz sejma vsi sejmarji, ki so se hoteli odpeljati z vlakom, pri Lobeju. Bili so Slovenci in Nemci, Korošci in Štajerci, narodni stran-karji, kmečki zvezarji, štajerčijanci, socialdemokrati, ženske in otroci. Tako je poskrbela Narodna stranka za prav pisano udeležbo. Dne 13. junija; pa ne bodo mogli vsi Verdnika voliti. Takrat bo on „Ubežni kralj.“ — ,jpada! pada! Krokotajo vrani iz prepada,“
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje je:
Dr. Frane Jankovič, zdravnik, Kozje.
, > Ponikva ob juž. žel. G. kandidat S. K. Z. dr. Jankovič je imel zadnji četrtek pri nas shod. Udeležba je bila nepričakovano velika. Brez vsake agitacije napolnili so se veliki prostori g. Ošlaka, in bili so še premajhni. Bilo je navzočih tudi precej zastopnikov nasprotnih strank, a sledili so mirno, z vidnim zanimanjem krasnemu govoru gosp. kandidata in vsem se je bralo na obrazu, da so prepričani, kar g. kandidat govori niso prasne besede, ampak slika blagega srca, ki je pripravljeno žrtvovati se za blagor slovenskega ljudstva. Ko se je razširila vest o krasno uspelem shodu, so mnogi, tudi nasprotniki, obžalovali, da niso bili navzoči. G. doktor! Hvala Vam. S prvim svojim nastopom osvojili ste si Ponikvo.
Shodi. Dr. Jankovič ima na Binkoštni nedeljo po rani maši shod v Kozjem v gostilni g. Franca Gačeka. — Na Binkoštni pondeljek zbornji pa rani sveti maši v Žusmu, po poznem sv. vpraviiu na Tinjskem in popoldne po večernicah pri Sv. Štefanu.
Št. Vid pri Planini. Na binkoštni pondeljek bo tukajšnja mladinska in dekliška zveza priredila dve gledališki predstavi. Začetek ob V A. uri popoldne v šolskih prostorih. Vabimo vse!
Slivnica pri Celju. Dne 25. t. m. je priredil g. dr. Jankovič volilni shod, kateri se je prav dobro obnesel. Razvil je program S. K. Z., katerega so z velikim zanimanjem poslušali tukajšnji volilci in drugi ter odobravali. Videlo se je na obrazih, da ga razumejo, in da je beseda g. kandidata, ki je prišla iz srca, segla tudi v srce. Vsi so enoglasno sklenili, dati dne 13, junija njemu svoje gla|sove. Je pa tudi pametno in modro, da to storijo, da se bo lahko v državnem zboru skliceval na svojo armado, volilce, katere ima za seboj. Veliko se je že trudil in se bo še, da se bo prepotrebna cesta od Grobelnega čez Sv, Urban na Lesično stavila v doglednem času, katera bo tukajšnji občini mnogo koristila, naš Šmarski okraj pa ne preveč stala. Dne 20. junija pridejo iz Gradca kompetentni gospodje, da pregledajo progo Grobelno—Lesično. Cesta se bo gradila, kjer bo najkrajša in najbolj ravna, kar je tudi najpametnejše; mimo vsake hiše tako ne more iti. Dandanes se naglo živi, treba je najkrajših', dobrih konsumieijškili sredstev,; pa tudi strategično radi vojaških vaj itd., je ta cesta zelo umestna, celo potrebna. Utemeljeno upanje je, da jo bodo zelo zanemarjeni tukajšnji kozjanski in deloma Šmarski okrajni prebivalci v par letih imeli. G. kandidata prosimo, da zastavi na merodajnem mestu vse svoje sile, da se omenjena cesta prej ko mogoče zgradi!
Sv. Peter na Medvedovem seid. Kralsno veselje so nam napravili tukajšnji Orli, mala a pogumna Četa, s svojo javno telovadbo zadnjo nedeljo, ta prvi javni nastop so lepo povzdignili sosednji Orli iz bližine in daljave s svojo udeležbo. Prišlo je tudi veliko mladeničev iz vseh sosednih župnij, domačega ljudstva pa) je bilo ogromno števil, jasen znak,, da so se vsi zanimali za slavnost naših Orlov. Z velikim Veseljem smo .zrli krepke fante v prikupni telovadni obleki s čepicami na glavah, kako so ponosno med zvoki go.dbe prikorakali na prostor pred cerkvijo, koder so najprej izvajali rajalne pohode in redovne vaje. Nastopilo je 25 telovadcev: 10 od domačega Orla, 1 iz Šmarja, 4 iz Št. Jurija ob južni železnici, ,4 iz Celja, 5 iz Petrovč in 1 iz Žalca. Nato je sledila telovadba na drogu, ki so jo izvajali Orli iz Št. Jurija in Savinjskega okrožja. Vsi gledalci smo občudovali Orlov spretnost na drogu. Ta prvi nastopi Orlov pri nas je žel splošno priznanje. Da se je tako častno končal, je zasluga vrlih bratov Orlov posebno iz Savinjskega okrožja, ki so se ga s svojim vnetim voditeljem dr. Jehartom vred udeležili. Bratje Orli, iskrena zahvala za to bratsko ljubav! — Po telovadbi se je vršil na istem prostoru mladeniški shod. Vodil ga j,e Janez Hajnšek (Sv. Peter), predsednik šma.r-skot-rogaŠkega orlovskega okrožja. Prvi govornik, domači vaditelj Jernej Drofenik, je pojasnil veliki pomen telovadbe za telesno čilost, za vzgojo krepke volje, prave pokorščine, reda in požrtvovalnosti. Orla Fr. Šuc in Jože Vehovar .(Sv. Peter) sta prednašala dve himni Orlov. Anderlič Alojzij (Sv. Peter) je opi-
sal, kako je domači odsek krasno izvrševal izobraževalno delo. Novak Ivan (Šmarje) je pozival vse tovariše na delo v prid cerkvi in domovini, saj so Orli najboljši delavci y tem oziru.. Brat Golob (St. Jurij ob južni železnici) nam je razložil, kako se šentjurski Orel trudi za dosego orlovih ciljev. Domači župnik Gomilšek je opozarjal stariše^ kako so lahko veseli, da so njih sinovi, v orlovski organizaciji, kjer se toliko lepega nauče in zlasti navajajo kako naj bi bili pridni in zvesti sinovi starišlev, cerkve in domovine. iV Orlu najdejo veliko plemenitega veselja, da se lahko ognejo grešnega veselja. Shod je zaključil predsednik Hajnšek z zahvalo vsem udeležencem ter je povdarjal:	Pretrpeli smo mnogo zasramovanja, a
današnji naš nastop priča, da smo velikjb boljši, iz-obraženejši od tistih, ki so nas napadali. To nam morajo priznati tudi naši nasprotniki. Želimo iskreno velikega procvita našemu Orlu, udom pa vstrajnosti v začetem delu. Naj bi našli posnemovalcev še mno-gokje, kjer Še ta res pomenljiva mladeniška organizacija ni vpeljana,-
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Laško, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Sromlje. Volilni shod S. K. Z1, v Sromljah se je izvršil dne 28. t. m. opoldne ob navzočnosti 150 vo-lileev v prostorih g. župana Petana jpod predsedstvom g. župana pleterskega, M. Pajdaša. Govoril je kandidat dr. Benkovič, kmet Kostevc in c. g.iTiurkuš, Kandidatura je bila soglasno sprejeta. Na shodu je vladalo veliko ogorčenje zoper liberalno-mokraško zvezo in se je ogrelo staro navdušenje za S. K. Z. — Sromlje so naše! Nasprotnikov ni bilo, ker jih ni, iz-vzemši par nezadovoljnežev,
Pišece. Velikanski javni shod S, K. Z. v IPiše-cah se je izvršil dne 28. t. m.; navzočih je bilo 400 volilcev v dvorani g. župana Kostevca in na okrog. Predsedoval je g. Podvinski sen., starina S. K. Z., govorili so kandidat dr.. Benkovič, Urek mlajši, Podvinski jun. in gg. Agrež ter Gerec. Baronovi uslužbenci so hitro utihnili, ko se je pokazalo par kmečkih -pesti. Čudimo se res g. baronu, da počenja na stara leta take stvari; kajti da bi baron ne vedel o nakanah svojih ljudi, ne verjamemo, dokler tega javno ne izjavi. Nekateri vročekrvni plačani kričači bi tak.oj zleteli vun, če bi kandidat svojih somišljenikov ne u-miril. Shod je potekel nemoteno ob velikanskem navdušenju za S. K, Z;, in njenega kandidata. ’Dalo se je besedo nasprotnikom, a.Je neki rdečkar Cizelj je zinil dva stavka zoper pastirski list, čemur so navzoči burno ugovarjali. Volilni shod je pokazal, da je baronov vpliv zelo opešal in da so in ostanejo Pišece naše.
V Bukošeku 'pri Brežicah je imel dr. Benkovič v nedeljo popoldne lep shod nad 50 agitatorjev pri Fr. Bra-taniču. Navzoči so bili najuglednejši ‘kmetje in volilci iz domače in sosednih vasi breške in dobovske župnije, pa tndi nekaj vrlih Globočanov. Govoril je najprej posestnik Urek iz Globokega o zanimivem obnašanja Moškonovcev na dr. Benkovičevem shodu dopoldne v Pišecah, potem pa osvetlil točko za točko laži dr. Kukovčevega letaka. Gosp. kandidat dr. Benkovič je pred vsem pa razvijal pozitivni program S. K. Zvezi in njenih poslancev. Govorila sta še domači g. kaplan Špindler, ter posestnik Podvinski ml. iz Pišec. Shod se je vršil v najlepšem mira. Vidi se da bodo letošnji shodi kmetom šele prav pokazali njegove prave prijatelje. 1
Za zboljšanje poštnih razmer se je dr, Benkovič potegoval v celem svojem volilnem okraju, Celo neki rajhenburški liberalec se mu ima zahvaliti za veliko letno svoto.
Laški trg. V našem trgu je imel na vnebohoclo-vo shod sam liberalni general dr, Kukovec. Drugo-krat si bo menda prej premislil, predno bode Šel zopet na Laško lovit volilcev. Kmetje smo mu povedali marsikatero bridko v obraz. Že to, kako je dal dr. Kukovec voliti predsednika svojemu shodu, je razža-ljivo za nas kmete. Do 200 pristašev Kmečke zveze je zahtevalo, naj bo predsednik shoda posestnik Hrastnik, a predno se je mogel ta oglasiti, je že nastopil neki Rebol, penzijoniran železničar, za katerega so vzdignili roke trije škrici in je dal besedo dr. Kukovcu. Da nas g. doktor, ki bi bil silno rad poslanec, ne bi imel za take divjake, kakor so njegovi somišljeniki v Savinjski dolini, smo pustili, naj govori. Kar je dobrega povedal, to je povzel itak iz programa dr. Benkoviča in Kmečke zveze. Ko pa je začel zabavljati čez dr, Benkoviča, tedaj tega nismo pustili, ampak razlegalo se je po dvorani „Živio dr. Benkovič, živio Kmečka zveza“, tako, da je dr, Kukovec sam žalostno vzdihnil:	Ce imate dr. Benkoviča tako radi,
pa ga imejte! A najlepše je, kako je liberalni kandidat sklenil svoj govor. Rekel je: „Jaz bom izvoljen vendar-le, ako me vi volite ali ne. Potem bom pa delal v državnem zboru po svojem -prepričanju, Če bo vam prav ali ne!“ Splošen krohot in smeh je sledil tem besedam. Hvala lepa za takega poslanca, ki bi delal tako, ali je nam prav ali ne!’ Dr. Kukovec je brž izprevidel, da za njega na Laškem ne gre pšenica v klasje, zato je pa slavni predsednik Rebol hitro zaključil shod, da niti dr. Kukovcev trabant, dr. Koderman, ni mogel več govoriti, dasiravno bi tako rad prodal svojo modrost. Liberalna doktorja sta potem hitro smuknila na pivovarniški voz in jo odkurila dalje, Kam? bomo že slišali. Tudi bomo Še slišali, ka> se je dr, Kukovcu tisti dan še drugod kaj godilo, in
ali je dr. Koderman prodal svoj govor, Mi kmetje -pr. smo zapustili zborovališče s klicem: „Živio dr, Benkovič ! “
Dr. Kukovec je ogledoval škodo po toči v Raj-h'enburgu v gostilni Unšuld pri litrčku; (vina; celo uro se je tam mudil in nobene poškodovane parcele ni videl! Dr. Benkovič pa se je cel dan od ranega jutra* do poznega) večera trudil po hribih, _ prehodil Stolovnik, Dovšteo, Senovo, Sedem, Arneško, Leskovec,, del Brezjega in Bla(nco,i ter uboge ljudi tolažil, jim dajal nauke, pregledal škodo in takoj vse potrebno ukrenil. Tudi se bo udeležil cenitve škode, če bo treba, vkljub naročilom, katere je dal za cenilce. O, Kukovec, Kukovec, kako s,e ti smeje vkljub težkemu udarcu vsled toče ubogi kmet! V b,(Naroclni List“ in ^Slovenski Narod“ si dal telegrame,, da greš takoj na lice mesta, Škodo pogledat, pa se Še le 48 ur pozneje prišel in pri Unšuldu gledal Škodo, katero so povzročili ljudje, ki so spili par litrov. Res, treba bo obupati! Zakaj tako pozno vstaja!
Dr. Kukovec in, socialdemokrat Cobial sta si na skupnih shodih kar v objemu, Bog ne daj, da bi dr. Kukovec kaj žalega rekel zoper rudečkarje. Gospod Cobal ima več poguma in tudli liberalce mafo pokrta-ci; saj se zanaša, da mu dr. Kukovec, proda vse svoje kmečke glasove za ožjo volitev. Od te kupčije bo pa samo gospod Cobal imel dobiček, kajti kukovce se jako redko oglašajo v Posavju. Vprašanje pa je, ali bodo kmečke kukovce hotele kukati Z|ai socialdemokrata, Saj poznajo nemški pregovor: Samo največja teleta si sama volijo svojega mesarja!
Kukavica lepo kuka po naših logih, toda; kaj pa nam pomaga, če volilec ravno tedaj nima beliča v žepu. Vse mu je vzela liberalna Glavna posojilnica, v kajtero je dr. Kukovceva Zfadružmat zveza; naložila
800.000	K ljudskega denarja — bržkone: auf Niem-merwiedersehen! Ce hoče dr. Kukovec posnemati kukavico in srečo prinesti, potem naj skrbi, da bo imel kmet vsa(j oni cvenk v žepu, katerega mu je vzel polom liberalnih zavodov.
Poldnevni šolski pouk ije dosegel kandidat dr, Benkovič za nekatere občine v hribovitih krajih; o-pozarjamo druge, da se pravočasno obrnejo nai poslance S. K, Z.
Ponmožitev sejmov je kandidat dr, Benkovič zahteval v imenu več občin in tudi interpejiral trgovinskega ministra., ker so se nekatere oblasti pyeveö o-zir.aje na* nasprotja sosednih občin; v bodoče bo treba te zahteve ponoviti in pravočasno tam prijeti, koder največ izda. Ne pa Še le zahtevati posredovanje poslanca, ko je namestnija že odbila prošnjo občine. In ti grdi liberalci še vedno trdijo, da je dr. Benkovič zoper sejme. Recite jim v obraz: Vi lažete!
„Kmečki odbornik“ urednik, Lesničar je b'l dne 28, t. m. pri sodniji v Brežicah obsojen na 20 K globe ali dva dni zapora, ker je na volilnem shodu dr. Kukovca! v Brežicah „olikano“ opsoVal našega; odličnega somišljenika gospoda Ureka iz Globokega,
Vse grajščine zoper našega kandidata. Baron Moscon se je na stara leta vrgel v burno vailovje političnega življenja, da bi izpodbil tla svojemu nekdanjemu tekmecu; uslužbenci breške grajsqine mu nasprotujejo;, grajščina na Planini je vse svoje delavce pognala v boj. ker- se je dr, Benkovič v državnem zboru drznil opozoriti na gospodarstvo te grajščine in izkoriščanje domačega ljudstva po privan-dranih Italijanih. Volilci, kmetje!. Pojdite v boj za o-nega kandidata, katerega tako srdito pobijajo vaši izkoriščevalci!
Razpoloženje za dr. Benkoviča je izvrstno. V laškem okraju Bo 3oBiI 'to Benkovič na stotine več glasov kakor v letu 1907s Kukovec pa bo ppgorel še hujše kot Roš.
Savo pri Spodnjem Brezovem na; Blanci so začeli te dni regulirati, to je zavarovali bregove^ ki so bili že vsi raztrgani. Dolgoletnemu delovanju dr Benkoviča se je posrečilo, da je izposlovali dovolj veliko državno in deželno podporo in da se je znižal prispevek občine in prizadetih na najmanjšo svoto, kar je mogoče.
Radi postajališča na Blanci se je te dni vršil sestanek prizadetih; upati je, da bodo pogajanja z južno železnico v kratkem končana. Tudi v tej zadevi je dr. Benkovič že leta 1907 vzel stvar sam v roke in zlasti dosegel, da se je znižala proračunana svota.
Mihalovčani so že večkrat izkazali svojo hvaležnost dr. Benkoviču, da jim ie izposloval svoto 9000 K za odkup zemljišč (vrbine), ki so potrebna za regulacijo Save. Mihalovčani vedo, da se plačuje zvestoba za zvestobo.
Zvestoba za zvestobo! velja tudi za občino Brezje, ki je veliko hvale dolžna dr. Benkoviču za njegovo vspešno posredovanje v zadevi nove šolske stavbe, v zadetvi Škode po ujmah itd.
Dr. Kukovčev shod v Smarjetil pri Rimskih toplicah je bil zanj velika blamhža. Shod, na katerem je samo par desetin ljudi, in Se od teh večina socialdemokratov, tak shod je le po sodbi ,„(Narodnega, Lista“ — dobro uspel. Dr. Kukovec je zboroval, v po-silinemiŠki gostilni pri Purgju. ITiudi v Turkloštru je bila njegova) „Versamlenga“, kakor je nazijval shod nek Schmidt, pri posilinemcu Hvalencu,
Dr. Kukovee mora biti gotovo zelo nervozen, da ga razburi vsaka nasprotovalna beseda. Ali je sploh tak človek sposoben za poslanca? Ali se bo on zamogel boriti za narodne pravice v parlamentu, koder je treba tudi marsikaj bridkega prenesti. Vprašamo vas, gospod Kukovec, kaj bi vi počeli}, ako bi
prišli med tako podivjano druhal, kot na primer dr. Benkovič v Kapelah, kjer je par pijanih, zaslepljenih liberalcev z najgršimi psovkami, noži, steklenicami itd. napadalo gospoda kandidata} in naše mirne prtstaše. Gospod dr. Benkovič pa je neustrašeno in mirno gledal vso gonjo in se se potem izrazil, da je*, to le navadna liberalna komedija, ki ne pride pri njem v poštev. Dr. Kukovec bi enako zadevo gotovo tiral najbirž pred najvišje sodišče. Kmetje, tako nar-stopajo torej liberalni kandidati, id vas hočejo zastopati v državnem zboru. Dr. Kukovec pozna tožbe in račune in kmlečke groše, vaših teženj in žuljev pa ne razume! Torej proč ž njim in vsi kot eden mož v boj za, našega kandidata gospoda dr, Ivana Benkoviča !
Cobalov zmagoslavni pohod v Spodnjem Posavju. Na praznik je imel Cobal sijajen volilni shod naj kolodvoru v Brežicah pri VolčanŠeku; mainjkalo je namreč natančno 984 oseb, pa bi jih bilo vseh skup 1000! Zato je razumljivo, da je naš ljubi rudeci Baraga, ki je s seboj pripeljal en poseben stroj za ploskanje, komaj našel besed, s katerimi bi pozdravil in na koncu zopet odslovil vse „množice.“ V takšnih zmagoobetajoeih okolščinah je potem Cobal potapljal avstrijske vojne ladije (razen ene z enim kanonom), je učil poslušalce površino zemljišča, meriti s kubičnimi metri ter je sploh .celi svet lepjo rudečkasto po-larbal, da so se njegovi zvesti malce potolažili . . . Tako torej vsa liberalna in neinšfcufcarska muja ne more socijem pomagati, Mi pa zopet kličemo, kakor smo že: živijo Slovenska kmečka zveza in dr, Ivan Benkovič!
Kandidat obeh slovenskih strank
za mestno skupino Celje
(Ormož, Sevnica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenji Gradec, Slov*. Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor, Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina Zdravišče, Studenec, Sv.. Lovrenc nad Mariborom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Ivan Rebek,
ključavničar v Celju.
Ormož. Dne 25, t. m. se je vršil Robokov shod v gostilni gospe Gomzi-jeve ob prav lepi udeležbi njegovih volilcev. Za predsednika shoda je bil izvoljen dr, Anton Žižek, Taisti je v izbranih besedah pozdravil navzoče volilce in kandidata g, Rebeka, razložil volilcem važnost sedanjih volitev in dal besedo gosp. kandidatu. V jedernatih besedah nam je nato razvil g. Rebek svoj program, kateri je bil v celoti od vseh volilcev z velikim navdušenjem sprejet. Govoru gosp. kandidata je sledila živahna debata. Na koncu se je soglasno sprejela ta-le resolucija: „Danes navzoči volilci z navdušenjem pozdravljajo kandidaturo g. Rebeka, in se zavežejo, dne 13, junija 1911 edipo-le njemu oddati svoje glasove,“ G. predsednik se je nato zahvalil zbranim volilcem za lepo udeležbo in g, kandidatu za njegovo požrtvovalnost ter z besedami: Naprej do zmage! zaključil ta zelo lepo uspeli shod.
Ljutomer. Dne 24. t. m. je imel n@(š skupni slovenski kandidat gospod Ivan Rebek v gostilni gosp, Seršena prav dobro obiskan volilni shod. Gospod kandidat je svoj program prav zanimivo v enournem govoru razvil ter si je pridobil srca vseli navzočih volilcev. Po govoru je bila sprejeta kandidatura z živtjo-klici, ter bodo gotovo Ugi oddali na dan volitve svoj glas le njemu,- 'Oglasilo se je mnogo govornikov, ki so vsi prav toplo priporočali gospoda kandidata Rebeka, Na delo tedaj, da bo zmaga} naša!
Kandidat združenih slovenskih strank za mesto Maribor je:
Jurij Stern,
posestnik, Maribor.
Mariborski magistrat vroČuje, kakor izvemo, slovenskim volilcem glasovnice brez, uradnega mestnega pečata. Opozarjamo vse volilce, kij so dobili take glasovnice, tla so take glasovnice neveljavne, ter jih pozivljemo, da gredo z legitimacijo na magistral, 'kjer naj zahtevajo uradni pečat. Sramota, da se ta nemška klika poslužuje že taMh sredstev.
Politični pregled.
Baron Desider Banffy f.
Iz Budapešte prihaja poročilo, Ida je umrl dne 24. t. m. bivši ogrski ministrski predsednik baron Banffy.
Tlakoj od začetka svoje politične karijere se je pridružil opoziciji, toda v poznejših; letih je uskočil v vladni tabor in dosegel s časom čast, ministrskega predsednika,. Leta 1899 je podal demisijo, ker so združene opozicionelne stranke zasledovale njegov padec, ki je bil zasiguran s tem, da je Koloman pl, Szell kot homjo regius sklenil pakt z opozicijo.
V zadnjem Času je bil kot, politik popolnoma, o-safeiljen in to vsled tega, ker je prevečkrat' menjal politično barvo in si s tem odtujil večino svojih političnih prijateljev.
Pri deželnozborski nadomestni volitvl
v 8, deželnjozborskem Štajerskem volilnem okraju — Bruck, Mürzzuschlag^ Marija Celje, Aflenz, Kind-berg — je bil izvoljen krščanskosocialni kandidat Wöls. Dobil je 1055 glasov, njegov liberalni, protikandidat pa 1039, Dosedaj je bil okraj zastopan po liberalcu.