UKKPNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8t. 8 (tiskarna I. nadstr.). UradD9 ure za stranke bo od la do 11.
dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
r .	sprejemajo	:	s :
NAROČNINA : celoletna r>o poSti ali r pošiljanjem na dom i« 'Avstro-Odrsko in Bohho K 2160, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ostalo inoienistvo in Aireriko celoletno K 36-—.
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 770.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\	\	•
UPRAVNISTVO se nahaja y Selenburgovi ulici štev. fl, IL, la uraduje za atranke od 8. do 12. dopoldne iu od 3. do 7. zvečer Inserati i enostopna petitvrslica SO vin., pogojen prostor, noalana
:::	ir ieklarro 40 vin. — Ingerate sprejema urravniftVvo.
Kefrankirana ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo     Reklamacije Usta go poštnine proste. ——
V Ljubljani, v torek dne 30. decembra 1913,
Leto lil.
Novoletno darilo § 14.
Nad avstrijskim parlamentom visi zopet Damoklejev meč — § 14. V njegovem znamenju se lahko prične leto 1914. Medtem ko pišemo te vrste- je morda že odločeno, da vstopimo v novo leto brez parlamenta.
Grof Stiirgkh je mož mnogih in premnogih besed, ali neznatne iniciative in eneržije. Ne enega pomembnega dela ni, s katerim bi se mogel pobahati, da je izvršeno, odkar je 011 na krmilu. Ne ena resnična ideja ni prišla iz njegove lepo frizirane glave, odkar ima naslov in plačo ministrskega predsednika. Več kakor dve leti vlada gospod grof v Avstriji, toliko časa. da bi sc morali njegovi talenti kakor si že bodi praktično izraziti in seme njegovega političnega duha bi bilo moralo v toliki dobi obroditi vsaj kakšen skromen sad. Zahtevati od gospoda grofa dokaze njegove državniške sposobnosti bi bilo le pravično; kajti on se ni lotil svoje visoke službe po sili; ni se žrtvoval, da bi v kritičnem času rešil državo iz kakšne nevarnosti, ampak dal se je imenovati za ministrskega predsednika, da je ugodil svojim osebnim ambicijam. Koprnel je po vodilnem mestu v državni politiki, in zato je bil dolžan dokazati, da so njegove sposobnosti opravičile potegovanje za ka-pelništvo pri tem kompliciranem orkestru, ki se imenuje Avstrija.
Grof Stiirgkh ni doprinesel ne enega dokaza. Ta trditev se lahko izreka povsem brez obzira na kakšno strankarsko stališče. Gotovo je v naših časih socialno vprašanje kamen izkušnje za vsakega političnega človeka. S takimi sredstvi se dandanes ne more uspešno vladati kakor v štirinajstem ali pa v osemnajstem stoletju. Vsak čas ima svoje zahteve in kdor ne pozna svoje dobe. ne more ustrezati njenim potrebam. Da je grof Stiirgkh slep in gluh za delavska vprašanja, da nima zmisla za socialno reformo v širšem pomenu, izpričuje njegov dveletni režim, ki je kupičil same zapreke na poti vsakega socialnega napredka. Težko roko te vlade so občutili delavci, pa tudi vsi sloji, ki so odvisni le od svojega zaslužka, državni uslužbenci prav tako kakor uradniki in učitelji.
To že opravičuje besede, da grof Stiirgkh ni pripraven za ministrskega predsednika v dvajsetem stoletju in v srednji Evropi.
Toda če ne bi bilo socialnega vprašanja, bi
vendar ostala neizpremenjena resnica, da je vsa doba njegove vlade neplodna; če bi bil stal na njegovem mestu mehaničen aparat, ki funkcionira tako, kakor se navije, bi bili rezultati zadnjih dveh let prav taki, kakor jih Je porodil kabinet z grofom Stiirgkhom na čelu. Mogoče, da bi bili v tem ali onem oziru nekoliko boljši.
Delovanje Stiirgkhove vlade lahko presoja konservativec ali revolucionar; videti pa ne bo mogel nihče kaj druzega kakor popolno nero-dovitnost. Pač Je bila v tej eri sprejeta brambna reforma, pa zakon o vojni tlaki. Ali kdo izmed onih. ki smatrajo to za dobroto, bi se upal trditi. da je bilo treba za to prav grofa StUrgkha? Kdo ni prepričan, da je v avstrijskem parlamentu s tako večino vsak figurant dober za dobavljanje militarističnih žrtev?
Vpraša pa se, kaj je storil Stiirgkh iz svojega. kaj je zraslo na njegovem zelišču. Vpraša se — ali zaman išče človek odgovora. Nobeno gospodarsko, nobeno kulturno vprašanje ni bilo rešeno; narodno vprašanje je še bolj zavoženo, nego je bilo pred njim. Nikjer se ni odprla kakšna nova pot, nikjer se ni zasvetila kakšna nova misel. Ce se prebrska vse strnišče Stiirgkho-vega delovanja, tedaj je kratka sodba o njegovem političnem značaju: Slabotnež!
Ali v eni smeri zna biti plemeniti mož s Štajerskega energičen kakor da je železna odločnost njegova natura od rojstva. Ovirati parlament in ga sistematično spravljati na nič, drobiti ustavo in pripravljati pot absolutizmu — to je umetnost, za katero ima grof Stiirgkh dovolj talenta in dovolj doslednosti.
Če se prične novo leto s § 14. se ga posluži ministrski predsednik gotovo le zaradi sile. Parlament ni rešil proračunskega provizorija in Krof Stiirkgh ne more vladati brez proračuna. Torej si ga mora dovoliti s § 14. Kriv je državni zbor, ne pa minister. Ko je češki deželni odbor dobil brco in ga je nadomestila neustavna upravna komisija, ni bil kriv grof Stiirgkh, ampak češki deželni zbor, ki ni hotel funkcionirati.
In marsikdo bo tako naiven, pa bo pritrdil: Saj je res! Kako pa naj si vlada pomaga? Z novim letom vendar ne more vse obtičati. S čem uaj se gospodari, če se ne bodo pobirali davki? Država mora pač živeti!
Politika pa ni za naivne ljudi, in grof Stiirgkh sam ni naiven. Včasi se pač rad dela
takega; toda po paragrafu 14. gotovo ne sega iz naivnosti, temveč z veseljem in zadoščenjem. Sila, na katero se izgovarja, ni prišla po sklepu nevidnih duhov, ampak grof Stiirgkh jo je naravnost pripravljal. Kdor ima skrbeti sam zase, lahko živi tjavendan in se mu ni treba brigati, kaj da bo jutri, kaj pa še pojutrišnjem. Nihče ne bo dejal, da je tako življenje posebno pametno, ali če ni človek odgovoren za nikogar druzega, je naposled njegova stvar, če ga veseli, da tudi nemara nenadoma pogine.
Grof Stiirgkh pa hoče biti varuh Avstrije in ne sme voditi države po takih potili, po katerih lehko hodi privaten čudak. Ministrski predsednik je dolžan, da misli na bodočnost in spoznava, kaj se pripravlja. Ker ne živi država od danes do jutri, mora njen vodja zgodaj pripravljati tla za prihodnost. Ce pa ima slabe oči in če razume le trenotek. tedaj ni za krmarja. Sedaj je pač stiska. Toda vsak oficial v ministrskem predsedništvu bi bil to svojemu šefu že pred mnogimi meseci povsem zanesljivo, že prvo leto pa vsaj približno lehko prerokoval.
Največji greh grofa StUrgkha je bil ta. da ni nikdar privoščil državnemu zboru časa za kakšno delo. Toliko počitnic nima noben parlament na svetu kolikor avstrijski; in vendar nima nobeden toliko težav kolikor naš, ki ni le parlament ene države, ampak tudi osmerih narodov. Če ne ,more tak zakonodajni zbor reševati nič druzega kakor to, kar imenujejo vlade »državne potrebe«, tedaj mora naraščati nezadovoljnost vseh. ki ne pridejo niti do tega, da bi povedali svoje želje. Obstrukcije na Dunaju so nezmiselne; škodljive so tembolj, čimbolj primanjkuje državnemu zboru časa. Toda prav zato. ker mu ga vedno primanjkuje, prihajajo neprenehoma obstrukcije na dnevni red. Stranke, ki nimajo od rednega dela ničesar pričakovati, poskušajo svojo srečo z izsiljevanjem; seveda minirajo s tem parlament, ne da bi trdo-kožni vladi kaj škodovali. Toda kdor hoče biti vodja, mora upoštevati tudi kratkovidnost strank, in če bi bilo grofu Stiirgkhu kaj za obstanek parlamenta, ga ne bi smel tako brezbrižno izročati obstrukcijam, skrbeti bi moral, da se odpravijo razlogi obstrukcij in dajati bi mu mornl čim več čnsa za tlelo.
Grof Stiirgkh pa tudi izven državnega zbora ni .storil ničesar, kar bi pripravilo tla za delo. Rusinska obstukcija, ki ie sedaj pretveza za §14., nadleguje državni zbor, ker ne dobe Rusini volilne reforme za gališki deželni zbor. Grof Stiirgkli kaže nedolžen obraz in vzdihuje. Ali ko je bil čas, da bi bil izrekel besedo kot na čelnik vlade, je molčal, kakor da se ga vsa stvar nič ne tiče. Za gališko volilno reformo je bil že dosežen kompromis. Tedaj so ga pokvarili gališki škofje. In grof Stiirgkh, ki le bil dovolj krepak, da je meščanskim strankam diktiral uro. do katere mu morajo rešiti brambno reformo, ni imel toliko eneržije, da bi bil prečastitim gospodom s krivimi palicami dejal resno besedo. Kakor fatalist je mirno gledal, da je splavala volilna reforma po vodi, ko pa so Rusini zbesneli, ni znal nič druzega kakor apelirati . . .
Tako pasivno je bilo njegovo delo v češko-nemšketn sporu, tako malo brige mu je povzročalo narodno vprašanje sploh, tako ravnodušno se je odrekel vsakega vpliva na Berchtoldovd zunanjo politiko. Propadanje parlamenta: ki je bilo očitno vsaki branjevki na dunajskem Naschmarktu, mu ni pobelilo niti enega lasu na glavi, zoper obstrukcijo sc ni znal odločiti ne za sporazum ne za boj, in vse to bi bilo neraz umljivo, če ne bi bilo znano, da je smatral § 14. od vsega začetka za zdravilo vseh zdravil. Nekdanji liberalec je pionir absolutizma.
Seveda bi bilo to nemogoče, ako bi imeli v državnem zboru večino, ki bi hotela vladati. Njej bi morali biti nameni grofa Stiirgkha že davno jasni in že davno bi se jim bila morala postaviti po robu. Hlapčevske stranke, ki žive od vladne milosti in pritrjMjejo, da je dispozicij-ski fond namenjen političnemu podkupovanju, pa niso sposobne za obrambo ustave. In položaj je enostavno tak: Od vlade ni pričakovati zboljšanja, ker ji je prav onemoglost parlamenta všeč; od državnega zbora ni upati rešitve, ker je njegova večina resnično onemogla. Prihodnost je edino v rokah volilcev. Kadar pokažejo množice na voliščih s svojimi glasovnicami, da so se naveličale te politike slepomišenja in varanja pa odpošljejo v državni zbor energično večino, ki bo znala zastopati ljudstvo, tedaj nastane preobrat. Tedaj pride parlament do veljave in noben Stiirgkh se ga ne bo upal pošiljati domov in nadomeščati s paragrafom 14.
litiške strasti, ki pa ni s tem mezdnim bojem prav v nobeni zvezi. A konca še ni.
Rekord v sramotenju in prav lahko rečemo tudi v obrekovanju tiskarskega delavstva je pa dosegel gospod Bamberg, ki je včeraj v uradni »Laibacher Zeitungi« v imenu založništva podal izjavo, v kateri pravi, da mu Je tiskarsko delavstvo namenoma pokvarilo stavne
stroje, ki jih je gospod Bamberg dal zopet urediti z velikimi žrtvami. V izjavi pravi tudi. da je nastala stavka vsled socialno demok raškega hujskanja, kar naglaša posebno zaraditega. da bi diskreditiral tiskarsko mezdno gibanje pred javnostjo.
Preden opišemo dejstvo samo. poudarjamo, da sta gorenji trditvi predrzni laži z očividnim namenom, preslepiti javnost. Najprej ni resnica, da so pomočniki stopili v stavko, marveč Jih Je gospod Bamberg sam zagnal na cesto; tiskar-sko delavstvo je torej izprto.
Že s tem dejstvom samjm se stvar čisto izpremeni. 2e s tem dejstvom je dokazano, da vodi gospod Bamberg bol proti svojemu delav-. stvu samo zaradi organizacije, ne pa zaradi mezdnih zahtev, kar potrjuje tudi sam v okrožnicah, ki jih pošilja kot predsednik kranjskih tiskarnarjev svojim tovarišem.
Toda to jezuitsko lažnivo poročilo gospoda Bamberga še ni najhujše, kar je storil. Mnogo bolj žaljiva je trditev gospoda Bamberga, v kateri naravnost trdi, da so njegovi delavci pokvarili stavne stroje, preden so zapustili delavnico, Ta trditev je brezobrazna in izpostavlja poštenje tiskarskih pmočnikov. Trditev, ki jo tukaj postavlja gospod Bamberg, je iz trte izvita laž, zakaj tisti dan, ko so stavci morali zapustiti delavnico, so prevzeli stavne stroie oba šefa in poslovodja. Stavci niso o nameri gospodov Bambergov ničesar vedeli, kar pridejo imenovani trije gospodje, kakor Pandurji v delavnico, kjer so stavci na strojih še stavili, pa zahtevajo, naj pomočniki zapuste delavnico. Gospodje so vzeli ključe, zaklenili delavnico in od tistega momenta pomočniki niso bili več v delavnici. Iz tega dejstva ie tako jasno razvidno, da si je gospod Bamberg izmislil bajko o po-
kvarjenih strojih in jo prezentiral javnosti, da bi sebe opravičil.
S to obdolžitvijo so prizadeti delavci firme Kleinmayr & Bamberg, prizadeta je pa tudi or* ganizacija tiskarjev, ki je zavestna, da nje člani niso ničesar zakrivili, kar bi se Jim moglo očitati, bodisi s tega ali onega stališča. Vse kaže, da so bili tiskarji napram svojim delodajalcem preveč pošteni, ker jih ti sedaj tako nesramno obrekujejo. Tiskarska organizacija je znala vedno čuvati svoj ugled in ga bo morala čuvati tudi v tem primeru z vso odločnostjo, da ne obleži na njej madež grde laži. ki jo je priobčil gospod Bamberg v uradnem listu.
Dostavljamo še, da so stavni stroji gospoda Bamberga še starejše konstrukcije, vsi že nad deset let stari, torej precej obrabljeni, in niti ni izključeno, da so pokvarili stroje gospodje šefi sami ali pa dve gospodični (Kaiserjeva in ie ena iz Gosposke ulice kot stavkokazki), ki so poskušali delati na stavnih strojih, kar pa ni šlo, ker je mehanizem stavnih strojev Jako občutljiv.	,	.
S	tem smo dovolj jasno dokazali, dasi nas ta stvar direktno ne tangira, da so podatki gospoda Bamberga neresnični.
Gospod Bamberg, tiskarnar v Ljubljani, predsednik Kranjske hranilnice, knjigotržec, kranjski industrijalee itd., se je s tem Činom omadeževal in če ima kaj čuta poštenosti v sebi, Dotem je njegova dolžnost, da prekliče to grdo žalitev, ki jo je objavil v uradnem listu kranjske (Icžčlnc vltidc.
To zahteva od njega lahko tiskarsko delavstvo, pojasnila pa mora zahtevati tudi od njega javnost.
Gospod Bamberg! Ce ste pošteni, prekličite torej! To zahteva vaša čast in delavska Doštenost!
Dnevne beležke.
Laž — operacijska baza gg. tiskarnarjev.
Oglejmo si zopet nekoliko tiskarski mezdni boj v Ljubljani: samo v Ljubljani.
Sele pred par dnevi smo zavračali neres-lične trditve »Slovenčeve« glede tiskarskega mezdnega boja tako temeljito, da ie »Slovenec« kar umolknil. Krivice s tem sicer ni popravil, toda vdrugič se ni upal več lagati. V »Slovenčevih« napadih smo uvidevali izbruhe oo-
— S seje deželnega odbora kranjskega.
Za nadaljne adaptacije v prisilni delavnici se dovoli, oziroma priporoča deželnemu zboru nov naknadni kredit 6000 K, ker prvotno v to svrho določeni kredit 20.000 K ni zadoščal-Oskrbnina za vzgojevališče se poviša za 20%.
—	Telefon na Završnici. Sklene se telefonska zveza Bled-Završnica, ki se izpelje na lastnem daljnovodu in Završnica - Jesenice - Lesce-Ra-dovljica, ki se izpelje na brzojavnih drogovih državne železnice, ako se za to izposluje dovoljenje. Po mnenju referenta bo to pTičetek splošnega gorenjskega telefona. — »Zadružni zvezi« dovoli večina za leto 1912. izvršene revizije izredno podporo 4000 K, »Gospodarski zvezi« pa za razstavno lopo 3500 K. — Občini Moste se dovoli za novo šolsko poslopje preostanek dotičnega kredita za 1. 1913. v znesku 1000 K. — Dr. Jakobu Šilcu, prefektu v Mari-janišču se podeli vseučiliška ustanova letnih 1600 K. — Proračun mesta Idrija se vsled pritožbe kaplana Oswalda in rudniškega eraTja proti glasu naprednega deželnega odbornika izdatno pristriže. Zlasti se za prezidavo slavno-znane hiše Št. 509 upostavljeni rkedit 40.000 K zniža za 20.000 K, kredit za ceste od 8000 K r.a 3000 K itd. Tudi se sklene stroga revizija vsega občinskega gospodarstva.
— Poslanec Ignacij Žitnik, ki je v nedeljo vačer umrl, je bil roien 24. novembra 1857 v Zagradcu na Dolenjskem. Novo mašo je pel
1.	1883. in postal kaplan v St. JerneJu, odkoder je prišel jeseni 1. 1886. v Dobrniče, 1887 pa kot stolni vikar v Ljubljano. V tistih Časih je Žitnik vstopil v uredništvo »Slovenca«, kamor ga je vabilo močno žurnalistično nagnenje. Bil je tudi odgovorni urednik klerikalnega glasila; toda Mahniču in Misiji ni bil njegov klerikalizem dosti ultramontanski. V uredništvu so ga močno spravili ob veljavo, a da bi imela stvar nekoliko lepše lice, Je Missia poslal v Rim »študirat«. Tam je Žitnik v dveh letih postal doktor svetega pisma. Potem se je vrnil v Ljubljano in je bil približno eno leto kurat v prisilni delavnici in v tedanji kaznilnici na Gradu, katero je odpravil potres. Leta 1907. so ga imenovali za častnega, leta 1910. pa za stolnega kanonika. V kranjski deželni zbor je bil prvič izvoljen leta 1889., v državni zbor pa po Ba-denijevi volilni reformi 1. 1897. Bolehal je baje že 25 let na želodcu. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne iz Leoninuma.
— Iz zgodovine 8 14. Avstrijska poslanska zbornica je dne 27. junija 1867 razpravljala o izpremembi § 13. februarskega patenta, katerega je nadomestil ominozni prisilni paragraf, čigar absolutistično gospodstvo pravkar zopet napoveduje vlada. Takrat, ko je prihajala avstrijska ustava izza dolge reakcije na svet, so bili tudi v meščanskih strankah še možje, ki so imeli za politično svobodo več smisla, kakor sedanji voditelji raznovrstnih nacionalnih in klerikalnih klik. Poročevalec dr. pl. Waser je priporočal § 14. v tisti obliki, katero ima še danes. Tedaj je vstal dr. Brest al in dejal:
»Mogoče ni nič druzega, kakor da se odpravi § 14. sam, če naj ustavno življenje in pravica ljudskega zastopstva sploh postane resnica. Sicer pa je tudi vprašanje, Če Je sploh kakšna realna potreba za tako zakonodajno pravico vlade, kadar ni zbran državni zbor? Ali gre res za zelo važne zadeve, ali pa za reči manjšega pomena. V prvem slučaju ne razumem, zakaj ne bi bilo danes, v dobi brzojava, mogoče hitro sklicati parlament. Zatorej ni no-
bene potrebe, da se sprejme taka določba kakor § 14. v ustavo in bati se le le zlorabe... Podobne določbe najdete le v ustavah, ki so bile ustvarjene ali Da revidirane po 1. 1848. To le naravnost izum I. 1849., izum pričete reakcije, izum iz časa, ko so mislili, da lahko sicer »ie Javno, ampak skrivaj nastopijo proti ustavi. Zatorej predlagam: § 14. osnovnega zakona o državnem zastopstvu se odpravi.«
Posl. dr. Kaiser je dejal:	»Zgodovina
nam kaže, da sc pri stvarjanju ne daje zakonu vedno tisti pomen, ki ga pokaže pozneje. Zgodovina nas more svariti, da ne sprejmemo § 14.
V	nobeni obliki več v naš osnovni zakon. Mi mislimo, da ustvarjamo parlamentarno vlado; Če Da ne moremo ustvariti parlamentarne vlade, tedaj zapustimo to hišo in prepustimo absolutizem vladi, kajti sicer napravimo navidezno ustavnost, tedaj uničimo v avstrijskih narodih vero v parlamentarizem. § 14. je mrtvaški prt, ki leži na avstrijski ustavi. Potegnite ga proč, da bo ustava živa.«
Posl. dr. F i g u 1 y je dejal: »Ne mrtvaški prt, ampak grob ustavnosti je postal ta paragraf In zopet lahko postane to. Narodi zidajo na ustavo in nočejo nobenih izjem, nobenega izjemnega stanja.«
Posl. dr. Skene:	»Mislim,	da	je	bil
Montesquiu, ki je dejal, da ima vsak narod prav tisto vlado, katero zasluži. Če je to res. tedaj ne smemo pozabiti na pomen tega stavi.n in bi morali odstraniti iz osnovnega zakona določbo, ki popolnoma nasprotuje resnični ustavnosti. če imam voliti navidezno ustavnost ali pa katerokoli drugo vladno obliko, priznavam, da bom glasoval za vsako obliko, le ne zato, da nas rabijo naposled vedno le za marionete in da naj soodgovarjamo za vse grehe, ki jih store.«
Tedanji ministrski predsednik Beust je zagovarjal § 14., Češ da ga ne potrebuje za svojo vlado, ampak da lahko pride država v stisko, če ne zboruje parlament. Vezal naj bi vlado, da je odgovorna za svoje naredbe parlamentu, ki jih lahko razveljavi. Tudi zagovorniki sumljivega paragrafa so ga opravičevali za slučaj, če parlament ni zbran in če ga ni mogoče dosti hitro sklicati... Sedaj pa pošiljajo vlade parlament domov, da morejo reči: Državnega zbora ni; pomagati si moramo s S 14. Sedaj se s tem paragrafom za silo ne rešuje država, ampak rešujejo se vlade, ki nimajo več obstanka. Sedaj se na podlagi § 14. postavlja absolutizem na mesto ustavnosti. Sedaj se izpolnjujejo besede prerokov iz leta 1867.: Mrtvaški prt in grob ustavnosti.
_ Hrvaški sabor je moral svojo prvo sejo zaradi obstrukcije svojega starostnega predsednika Mileusniča in zaradi kravala združenih starčevičancev in frankovcev raztegniti v nedeljo do 3. zjutraj, da se je mogel konstituirati. Za predsednika je bil izvoljen dr. Bogdan M e-d a k o v i č, za podpredsednika dr. Pero M a g-d i in dr. Edo L u k i n i č, za zapisnikarja dr. Stevan Simeonovič Čokič, GJiga J o -v i č, Večeslav W i 1 d e r in Ivan Z a 11 u k a. Vsi razun zadnjega so člani hrvaško-srbske koalicije, Zatluka pa je frankovec. Vlada je predložila podaljšanje proračunske Indemnitete do konca junija in podaljšanje hrvaško-ogrske finančne pogodbe aa eno leto.
—	38mll]onskl predlo« za železničarju ie postal že podoben morski kači. ki nima konca ne kraja. Demagogija, ki jo z njim uganjalo me-' ščanske stranke, je že naravnost vnebovpijoča in aato bo gotovo ljubljanskim železničarjem
Kino-Ideal. Soboto dne 3. do četrtka dne 7. januvarja
„Vladarica Nila“
po izreku strokovnjakov največje umetniško deio kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15.000
Vok n	J	mn . - sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predstave
ob o., 5., 7., 9., v nedeljo ob 1012. Mladim dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu", veselo-• ’ V • ■ * . • V . * . * . * . * igra, dva dela. *
ustreženo, če se jim nudi prilika, da se pouče te avtentičnega vira o dejanskem stanju zanje važnega predloga. Nihče naj torej ne zamudi priti na javen železničarski shod. ki bo v nedeljo, dne 4. januarja 1914, ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na njem bo poročal predlagatelj predloga, državni poslanec sodr. Josip Tomscblk z Dunaja, ki tudi najbolje x>zna trnjevo pot svojega predloga, kakor tudi vse zahrbtne mahinacije, ki jih je meščanska /eCina uporabljala v korist vlade in na škodo železničarjev. Ker je pa snov zanimiva tudi za ostalo delavstvo, bo tudi slednje posetiio polnoštevilno velevažen shod, da tudi ono spozna 'ospodurske boje, ki jih bijejo njih tovariši v nodri suknji proti svojim izkoriščevalcem.
—	Strahotna nesreča — 90 mrtvih. Iz Amerike prihaja vest o strašni nesreči. Kakor je či-tateljcm »Zarje« že znano stavkajo že dlje časa rudarji v ameriški državi Michigan. V mestu Cahunet, države Michigan je priredilo rudniško vodstvo za otroke stavkajočih božičnico. Božičnico so priredili v dolgi ozki dvorani, v dru-jem nadstropju stare hiše. Okolo 700 oseb, nož, žena in otrok, se je zbralo v te} dvorani Ravno so zapeli otroci božično pesein, ko je planil v sobo nek moški in zaklical »Gori!« Žena, ki je sedela tik vrat, je hotela moža prijeti, a ta jo je sirovo suuil v stran in zbežal. Nastala je strašna panika, vse je drveto k izhodu in grozni prizori so se odigravali. Možje so pohodili žene in otroke, da bi prišli i>rej k izhodu, matere so obupno kričale, otroci so jokali Pred poslopjem so se zbrale matere, ki niso spremile same svojih otrok k božičnici in pretresljivo klicale imena svojih otrok. Poslopje pa v resnici ni gorelo, ampak je zlobnež, ki ga doslej še niso dobili, nalašč zaklical v dvorano, da gori. Nesreča je bila še za to večja, 'ker je imela dvorana le en izhod. Doslej |e znano, da je 90 mrtvih in sicer 39 deklic, 21 dečkov, 15 moških in 15 žensk. Tri osebe so smrtno nevarno ranjene. Med stavkajočimi rudarji vlada grozno razburjenje, ker trdijo, da je oni moški ravnal po naročilu nekega društva. ki se je organiziralo za to, da uduši stavko. Če se oblastim posreči, da dobe zločinca, tedaj ga bodo le težko rešile pred ljudsko sodbo, pred linčanjem. Organizacija rudarjev je takoj odposlala v Cahunet svoje delegate z nalogo, da pomire stavkajoče. Vsled te nesreče in večmesečne bede so rudarji tako razjarjeni, da skoraj ne bo mogoče preprečiti večjih izgredov. Organizacija rudarjev je izjavila t<Vk<*5, da prevzame pogrebue stroške nesrečnih žrtev. Ko so prinesli trupla iz dvorane, so jih položili na cesto. Trupla so vsa pohojena. Večina žrtev je Fincev, Poljakov In Italijanov.
_— Za zabavo. Družba se je v ljubljanski kazinski kavami razgovarjala o tiskarskem mezdnem gibaniu. Neki gost kar naenkrat vpraša:	»Warum	gibt	Herr Bamberg beim
Setzerstrcick nicht nach?« — Nihče ni vedel odgovora. Tedaj pa pravi gost: »Weil er ein groJJcr Drucker ist.« Tableau!
— Premog za prebivalstvo. V četrtek prične mestna občina ljubljanska s prodajo premoga za manj premožno prebivalstvo. Prodajata bo premog iz lastne zaloge.
— Pretep med vojaki. Kakor smo poročali včeraj so se stepli vojaki 27. in 17. pešpolka v gostilni na sv. Petra cesti št. 67. Pretep se je pa izvršil o polnoči in sta se sprla samo dva vojaka. Med sporom sta ubila le dva vrčka. Vojaška patrulja je odpeljala ta dva vojaka, stražnik ni posredoval pri pretepu.
— V zaporu se je obesil v soboto ponoči hotelski sluga pri »Slonu« Teodor Klenovšek. Aretiran je bil, ker je pretepel neko dekle. Iz policijskega zapora so ga prepeljali v sodnijske zapore, kjer se je obesil.
— Meščanski občinski svet je na svoji seji v nedeljo sklenil, da prosi za priklopljenje mo-Ičanske občine mestni občini ljubljanski.
— »Vladarica Nila«. O tem orjaškem filmu piše »Neues VViener Journal« med drugim tudi:
»Vsaka posamezna slika je umetniško insceni-^ rana, posebno v uprizoritvi velike množine ljudstva je tvornica Cines nedosežna, kar je dokazala že v filmu »Quo vadiš?« Nebroj ljudstva se je potrebovalo za uprizoritev življenja po rimskih cestah, za razkošen čar na dvoru Ptolomejev in slednjič za armado Rimljanov, ki bi morala podvreči ves Egipt. Prehod čez Nil je največje delo, kar ga je doslej uprizorila kinematografija. V pesniškem duhu so sestavljene vse slike in koncem predstave je izbruhuilo živahno ploskanje gledalcev.« — »Vladarica Nila« predvajala se bo od 3. do S. januarja v tukajšnjem kino »Idealu«. — Danes v torek velik večer smeha, tri krasne veseloigre »Radosti rezervnih vaj«. — »Maks pri klavirju«.
—	»Moric in zamorski kralj«. — Pridite! Smejali se boste do solz.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in Stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje: • • • • •
. - . . . .
celoletna .
polletna	.........|	.H |
četrtletna	r*. ..
mesečna
K 2160 , 1080 , 540 . 180
K 26 40 . 13-20 , 660 . 220
•	V	«	v •	1 » v- •
«^.^. 2|2*Ne,nčUo: ’:V-celoletni «	.«•«•••
polletna .  .....................
četrtletna . .^. V . V'^”. .
mesečna ...... . ....
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnab:
Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav-ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Idrija.
— Urban Ganter je umrl. 24. t. in. je umrl v ljubljanski dež. bolnišnici rudar Urban Gantar iz Idrije po večletni hudi bolezni. Mož se je pred desetimi leti čvrsto udeleževal delavskega gibanja. Na vsakem rudarskem shodu se je priglasil za besedo ter pozival tovariše n? skupno delo za boljše razmere. Sam je veliko trpel. Bil je oblagodarjen z obilno družino ter k TfTfcnri močnimi trofteznimi. Mcrž-mntcnik. in sedaj je našel odrešenje... Naj počiva mirno!
— V Idriji je umrla na sveti večer znana Hana Podobnikova, sestra pokojnega Hanzlna. Njen mož Ivan Podobnik, je še vedno v ječi v Gradiški.
Štajersko.
— Zahvala sodrugom rudarjem. Podpisani se prav iskreno zahvaljujem sodrugom rudarjem na Ojstrem in v Hrastniku, tako onim, ki so darovali kakor onim, ki so nabirali, za nabrano vsoto 35 K 17 vin. — Karl Mastnak.
Koroško.
— Zverinska mati. Iz Cme poročajo: Na sveti večer je pretepla v Vistri pri Pliberku stanujoča Terezija Pitopijeva svojega štiriletnega sina tako, da je otrok obležal mrtev. Pretepala ga je s polenom. Zverinsko mater so že aretirali in jo izročili okrajnemu sodišču v Pliberku.
—	Tatvina. V Lešah so zaprli rudarja Pavla Vernika, ki je na sumu. da je izvršil več tatvin v okolici. Med drugim je ukrade! neki natakarici teidi 200 steklenic piva.
Goriško.
— Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici poziv-
Za resnico.
Roman.	A
Spisal Jožef Laichter,
(Dalje.)
»To je pa zopet bolj zunanja stran ženskega vprašanja«, je ugovarjal Kačerovsky. »Seveda, marsikatere žene bi bile v raznih živ-ljenskih poklicih ali i v javnem delovanju pogosto boli na mestu nego doma. Sam sem že zapazil marsikaj podobnega pri nekaterih ženah. dočim sem zopet videl moške, katerim bi se boS prilegal domači posel, ki ga dandanes opravlja žena. Resnično, taki moški so! Skratka, tudi o ti stvari sem premišljal in si dejal, da bi se z enako vzgojo marsikaj izravnalo, in da bi se potem našel pravi modus vi-vendl Toda navsezadnje vendar menim drugače.«
•Torej kako? Kaj torej?« je vprašal Ivan.
»Mislim,« je nadaljeval Kačerovsky, »da se žena uotovo ne bo v celoti v življenju nikdar pečala z vsemi istimi poklici kakor mož. da v praktičnem in vsakdanjem življenju vendarle ostala na veke razloček in da bo žena v rodbinskem življenju vedno igrala svojo glavno iriDfco. samo da bo ta vloga veliko pomenljivejša nego je dandanes, ker bo žena stala na višji stopnji m ker se bo hkrati dvignila na
višjo stopinjo gladine rodbinskega življenja. In iz tega sklepam: Temeljna, najvažnejša vzgoja, v kolikor se sploh tiče človeka, tista vzgoja, katere naloga je spoznati in podpirati razvitek deteta, mora biti čisto enaka. Kakor pa se moškim preskrbuje različna strokovna vzgoja in izobrazba, ne vem. čemu se ne bi dajala ženskim vzgoja, katera bi bila v zvezi z njih bodočo materinsko in vzgajalno nalogo. Zato čisto opravičeno eksistirajo in bodo eksistirale razne dekliške šole. in zato tudi popolnoma opravičeno ustanavljava sedaj posebni ženski list. S tem vsem pa ne trdim še. da se ne bi ženske smele tudi strokovno vzgajati in izobražati. jaz sem hotel opozoriti samo na temeljno stvar.«
Zedinila sta se in Kačerovskv je izdelal program. In petnajstega vinotoka je izšla prva številka »Zenske Reforme« — tako sta krstila svoj list — kakor se je lahko čitalo na rdečem ovitku časopisa Hipoma sta ga razposlala redakcijam žurnalov in knjigotržcem. opozarjajoč na zanimive članke, preglede in poročila. Razen uvodnega porgramnega članka je obsegal mesečnik v prvi številki še razprave: »Življenje in sreča«, »Žena — pomočnica moža«, »Zenski študij«, »Tehnična izobrazba deklic« in članek »Socialno m žensko vprašanje«.
Z uvodne programne razprave zadošča, če navedemo le nekatere stavke, da se pokaže stališče. Začenjala se je z vprašanjem: »Kaj
Ija vse krajne in okrajne organizacije, da obračunajo strankin prispevek s koncem leta 1913. Obenem poroča, da so došle nove znamke za leto 1914, katere se dobe pri blagajniku so-drugu Alojziju Štolfi, kateremu se tudi obračunava strankin prispevek.
— Gibanje tiskarjev v Gorici postaja od dne do dne bolj zanimivo za delavski razred. Kakor po drugih mestih, tako se kaže tudi v Gorici solidarnost med gospodarji tiskarn ene in druge narodnosti. V Gorici imamo sedem tiskarn, od katerih sta dve strogo slovensko narodni, in sicer je ena tako narodna, da ima celo naslov »Narodna tiskarna« in druga je pa še bolj narodna, ako se premisli, da je tako-zvana »Gabrščekova tiskarna«. Ali ena kakor druga sta včlanjeni v mednarodni (t. j. grozno! Op dop.) zvezi lastnikov tiskarn v Avstriji, ki iina svoj glavni sedež na Dunaju. Da bi ravno mi grajali to njih včlanjenje pri imenovani zvezi, nam ne prihaja uiti na misel, ker poznamo predobro naše nasprotnike in njih početje, kadar gre za boj in sramotenje centralnih organizacij, kjer je združeno delavstvo brez razlike narodnosti. Oni pa, naj si bodo najhujši slovenski klerikalci, črni od nog do glave, ali pa rdeče-modro-beli ultra-narodnjaki, se smejo združevati v mednarodne organizacije, dočim je delavec, ako se ne včlani v N. D. O., izdajalec naroda. Ali nam ne bi pojasnili organizatorji v Narodni Delavski Organizaciji, zakaj niso še ustanovili NDO. za vse slovenske delodajalce, nego jih puste na milost in nemilost pod komando Nemcev, da jih komandirajo dol z Dunaja, kakor se njim ljubi. Zal nam je. da si nismo zapomnili vseh tistih fraz. ki jih večkrat rabi narodno časopisje proti našim centralnim organizacijam, ker sedaj bi imeli prav lepo priliko, da bi jih rabili. Gibanje tiskarjev v Gorici je splošno. Že 6. decembra so vsi lastniki tiskarn, slovenski'in laški, odslovili s Hdnevno odpovedjo vse tiskarske pomočnike; ker pa pomočnikom to početje njihovih delodajalcev ni ugajalo in se niso pustili kar namah premagati, so pričeli izvajati konsekvence s pasivno resi-stenco in gospodarji, videč, da nasprotnika ni tako lahko premagati, so odgovorili že tretji dan po odpovedi z izprtjem vsega tiskarskega osobja. Prvi teden ni izšel noben list: drugi teden je izšel »Primorski list« in preteklo soboto je izšla tudi »Gorica«. Mislili smo že. da je »Narodna tiskarna«, kjer se tiskata omenjena
licta, pritrdilo	de(#vt:«v, nmpak
smo se varali: dognali smo namreč, da si je pridobila ta tiskarna za poniževalni in nepošteni posel krumirstva Ludvika Lukežič, faktorja tiskarne. in urednika Kočevarja, katerima se ne studi opravljati to grdo izdajstvo. Omeniti moramo. da je bil sedanji krumlr Lukežič do zadnjega dne član tiskarske organizacije in je tik pred bojem poslal organizaciji pismo, s katerim se odpoveduje članstvu, rekoč, da mora biti njegova moč na razpolago gospodarjem. Takim ljudem, kot sta Lukežič in Kočevar, izraža zavedno delavstvo vse svoje zaničevanje.
— Klerikalci so vsi enaki. V prejšnji notici omenjamo, da krumirita v Gorici dva slovenska klerikalca Lukežič in Kočevar. K tema dvema je prišteti še enega italijanskega klerikalca, urednika lista »L’ eco del Litorale«. kateri si tudi šteje v čast, opravljati poniževalni posel krumirja. Razen teh klerikalnih krumirjev niso našli tiskarski podjetniki nobenih drugih.
Trst.
— Pevski zbor »Ljudskega odra« priredi na Silvestrov večer v gostilni »Internacional« v ulici Boccaccio št. 25 velik silvestrov družinski večer s petjem, godbo in šaljivimi prizori. Nihče naj ne manjka.
— Predavanje v »Ljudskem odru«. V četrtek, na dan novega leta. ob 10. dopoldne bo predaval v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15, sodrug dr. Henrik Tuma
o	predmetu »Socializem in narodnost«. Po predavanju se vrši prosta disfousija. Vstopnina na, predavanje 20 vin; U v za c se ho. Sodrugc in delavce sploh	»ja :;e udeleže tega pre-
dajanja v velikem stevMu.
DEŽELNA C RGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE SOC. DEM. STRANKE V GORICI
sklicuje
zaupen sestanek
vseli sodrugov iz Gorice in okolice, ki bo v
nedeljo, dne 11. januarja 1914
ob 10. dopoldne v dvorani »Delavskega doma« v Gorici, ulica Treh Kraljev, štev. 16. s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročila.
2. Naša politična organizacija.
3. Raznoterosti.
Ker je ta sestanek zelo važen za uadaljm razvoj naše politične organizacije na Goriškem, je dolžnost vsakega sodruga. da se udeleži toga zborovanja.
Deželna organizacija jugoslovanske socialno
* demokratične stranke v Gorici.
Op. Zborovanje sc vrši na podlagi § 2 zbo-rovalucga zakona.
Državni zbor.
Dunaj, 29. decembra.
Ob začetku današnje seje je bila v zbornici največja konfuzija. Po kuloariih so se raznašale vsakovrstne pustolovske govorice. Utrjeni pesimisti so zagotavljali, da je § 14 neizogiben. Nekateri so že »pozitivno vedeli«, da ima grof Stiirgkh dekret za razpust državnega zbora v žepu. Medtem so zborovali Rusini zase in vse meščanske stranke so na trnju čakale kaj da sklenejo. Kajti Rusini. ki štejejo vsega skupaj 30 poslancev, so faktično gospodarji v zbornici. Ko' je bilo slišati, da bo gosposka zbornica izpremenila finančni načrt, so dejali, da ustavijo obstrukcijo. Medtem pa so se zopel premislili. Zahtevali so od nemških nacionaleev in krščanskih socialcev sklep proti porabi paragrafa 14. Toda zvesti oprode so dejaii. da ne store ocrofu Stiirekbu nič žajega. Nato so Ru sini nadaljevali obstrukcijo. Ko fe pr ista TZ gosposke zbornice vest, da je res sklenjena izpre memba finančnega načrta, ie Levickij vendai izjavil, da odnehajo od obstrukcije.
Z zakonom o državnih preodkazih je prišla zbornica tako daleč, da je treba le še glasovati, kar se zgodi jutri. Sicer je situacija za sedal mehka n § 14. še čaka. Predsednik Sylvester je namreč napovedal, da bo 2. januarja seja ir. da bo prvo čitanje proračunskega provizorija na dnevnem redu.
Seja.
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r otvarja sejo in se v daljšem govoru spominja umrlega fi-nanč minstra in poslanca Zaleskega.
Dopis ministrskega predsednika naznanja da je sekejski šef v finančnem ministrstvu baron E n g 1 še nadalje pooblaščen za vodstvi tega ministrstva.
Naznanja se. da je sprejeta demisija gali-škega ministra D 1 u g o s z a.
Prehaja se na dnevni red: Drugo čitanje zakona o
državnih preodkazih.
Posl. Dnistrianskij (Rusin) protestira proti ustanovitvi poljske rudniške akademije po-tam naredbe. Rusini se bodo poslužili vseh mogočih sredstev, da preprečijo ustanovitev take akademije v Krakovem. dokler ni odločitve v vprašanju rusinskega vseučilišča.
Nato imata »stvarne popravke« Rusina
hočemo?« In odgovor se je glasil: »Hočemo delovati na to, da bi se povzdignil povprečni duševni nivo čeških žen; da bi se češka žena povzdignila na višino svoje naloge v rodbini in v narodu: da bi bil dosedanji ponižujoči in podcenjujoči nazor o ženi in njenem namenu v življenju, ki vlada med moškimi i med ženskami samimi nadomeščen z višjim, dostojnej-šitn. današnjemu razvitku prikladnejšim nazorom; in konečno, da bi se na ta način uresničila in priznela enakovrednost in enakopravnost z moškimi sploh. Da pa ne bi nastalo ne-sporazumljenje, povemo raje precej tudi. česa nočemo. Nočemo tedaj žene od sedanjih njenih naravnih dolžnosti odvajati, ampak obratno hočemo ji pomagati, da te dolžnosti globlje pojme: nočemo navajati žene v to. da bi se prepirala z možem za to. kar je po pravici njegovega, ampak obratno hočemo vplivati na to. da se mirno razdeli poprišče obeh spolov; nočemo, da bi žena izgubila svoje dosedanje nravne prednosti, ampak obratno, da bi jih pomnožila in povečala; in končno nočemo žene potegniti v poulično kalugo in umazani ples nizkih bojev, ampak obratno, hočemo jo dvigniti nad vse nizkosti, sirovosti in umazanosti. Osobito jo nočemo navajati k ničemur, kar bi nasprotovalo njeni naravi, ampak k vsemu, kjer more uspešno delovati.«
Ta odlomek ir programovega Članka le bfl ponatiskovan i v inseratih I v priporočilnih re-
feratih, poslanih praškim redakcijam in listom po deželi.
XII.
Tisti čas. ko je »Zenska Reforma« začela izhajati, je Ivan imel polno posetov. dopisov in drugega dela. Napravil si je doma uredniško in administracijsko sobo. za sedaj v eni zadnjih sob. Sam se je posvetil bolj administraciji in si privzel mladega Človeka, ki je bil izveden v založniški in knjigotržni agendi. Notranje zadeve pa je opravljal zopet večji del Kačerovskv. kateri Je vsak dan prihajal k njemu, odgovarjat na uredniška pisma in čitat poslane rokopise. Pošiljatve Je pregledoval časih precej z Ivanom, ali pa si jih je odnašal domov. V vseh važnejših stvareh sta se posvetovala skupno.
Tudi Mikyška Je prišel nekolikrat. Hvalil je deloma podjetje Ivana, deloma ga ni hvalil. »Veste, Hruby, tega ne razumem, kako ste se mogel združiti s Kačerovskym. kako ste mu sploh mogli z »Reformo« sesti na limanice. Pomislite. kako sta si bila nasprotna! Tako-le, Hruby — tu Je Mikyška pokazal s prsti — «a sedaj kot dva najboljša prijatelja! Ali se mar ne spominjate Hodkovičk? In ali mislite, da sc je ta človek morda izpremenil?«
»Morda sem se pa jaz izpremenll«, ic re «io dejal Ivan.
(Dalje.)
slancema Prebegom in Tuškanom. Nato je govoril ban baron Skerlecz in odgovarjal na izvajanja poslanca Mile Starčeviča, ki je dejal v soboto, da je ban eksponent grofa Tisze in da ne zna hrvaško. Ban je izjavil, da res soglaša glede hrvaške politike v vsem z grofom Tiszo in da je v tem oziru res eksponent Tisze. Hrvaško se bo naučil tako, da bo prestal pred vsako kritiko. Nato je prešel sabor na dnevni red.
POSL. GROF DRAŠKOVIČ UMRL.
Budimpešta, 30. Državni in saborski po-slftiec grof Aleksander Draškovič je včeraj umri, 37 let star.
ATENTAT NA POSLANCA.
Arad, 30. Včeraj je gostilničar Moriti v Kiirtosu na ulici streljal na poslanca Ladislava H a tn o r y i a in ga je težko ranil. Morin pravi, da je Hamory pripravil njegovo ženo ob 100.000 kron.
ŠEST TOVAREN POGORELO.
Berlin, 30. V Bergenu je uničil ogenj popolnoma šest tovaren.
LAKOTA NA JAPONSKEM.
Tokio. 29. Vsled slabe žetve je zavladala v okrožjih Aomori in Hokkaido lakota. Več tisoč oseb umira vsled lakote. Starši prodajajo svoje hčere trgovcem z dekleti. Vlada je dala 6 miljonov jenov za stradajoče.
strokovni zdravnik za ženske bolezni,
Mestni trg štev. 3,
ne ordinira
do 7. januarja.
Umetnost in književnost.
—	Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice«
v dneh 5. in 6. januarja 1914 bosta po nekdaj krasno uspelem Gallusovem koncertu »Gl. Matice« prva slovenska zgodovinska koncerta.
V	svojih bogatih, zgodovinsko zanimivih sporedih nudila bodeta krasen pogled in pregled v razvoj slovenske pesmi in glasbe za več kakor pol stoletja nazaj. Najstarejša, nad 65 let stara skladba, ki se bo v teh koncertih izyajala, je bila še pred letom 1848. zložena, to je pesem »Za slovo«, ki jo je zložil najstartjši brat naših skladateljev v mladi dobi 34 let, 1. 1849. umrli, velenadarjeni dr. Alojzij Ipavic. Pel bo to pesem na II. koncertu g. Josip Rijavec. Benjamin in Gustav Ipavic sta za več kot pol stoletja glavna reprezentanta slovenskega petja in glasbe. Značaj, izraz, milina, lepota, jasnost, globok v srce segajoč čut in zdrave forme njihovih skladb so pristno-slovenski narodni. O Ipavčevih skladbah se mora reči: to je naše
—	slovensko — narodno — zdravo — za nas klasično. Benjamin je prvi klasik slovenske glasbe, v pesmi »slovenski Schubert«; Gustav pa najpriljubnejši ljudski skladatelj slovenski. Oba neumrljiva ljubljenca slovenskega naroda. Lahko se reče: kar je Prešeren naši poeziji, to sta brata Ipavic slovenski glasbi. Udarila sta ob začetku kulturnega gibanja slovenskega pravo struno in ta struna odmeva v srcu vsakega Slovenca. — Pevski zbor »Glasbene Matice« bo v koncertih izvajal 8 moških in 6 mešanih
i	zborov. Moški zbor zapoje pri prvem nastopu
6	najstarejših pesmi, tri zbore iz prve mladeniške dobe Benjaminove: 40 let staro »Brezi jadra« (zložena 1873), 50 let staro »Vojaška« (iz 1863) in 62 let staro, večno lepo skladbo »Domovini« (Bodi zdrava domovina, katero je 231etni Benjamin zložil leta 1852.), dalje 3 zbore iz srednje dobe Gustavove: 29 let staro, priljubljeno pesem »V mraku« (1885), 32 let staro »Slovenec sem« (1882) in 40 let staro, večno-lepo »Danici« (1873). To so skladbe, katerih vsaka ima svojo zgodovino v probuji Slovencev.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaia in zalaga založba »Zaiie«. T?cVn HfiteHska tiskarna« v Liubliani.
75.000 ur!
Vsled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komadov imit srebrnih ur z izvrstnim 36 ur tek. anker-remont. kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati:
1 komad K 3'—
2 komada » 570 5 komadov . I3-80
4 letno pismeno jamstvo.
Brez rizika. — Zamena dovoljena nli denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju.
Centrala ur SIMON LUSTIG, Nea Sandez št, 57.
Dobi se fino kranjsko
agsšsiš
po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani
Na debelo
Na drobno.
Telefon št. 266.
Telefon St. 266
Po vojni v Srbiji.
Centrala srbskih strokovnih organizacij v Belgradu nam poroča:
Naše gibanje še ni prišlo v pravi tir. Kriza, povzročena vsled vojne in njene posledice, prevladuje še vedno vse naše javno življenje. Na velike zapreke naletimo povsod, kjer hočemo iznova oživeti naše organizacije. Demobilizacija je le delna, le nekaj rezervistov je odpuščenih. Ali oni, ki so jih poslali na dopust, niso odpuščeni, temveč so oproščeni le za šest tednov od vojne službe in po preteku teh šestih tednov bodo zopet vpoklicani. Taka demobilizacija pa seveda silno ovira naše delo. Vojna je zbudila v ljudstvu veliko nejevoljo, ali sedanje nego-
Lubljana, Selenburgova ul 4.
Briketi
Lekarnar
Gabrijel Piccoli
c. kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik želi vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1914!
Josip Dežman
knjigovez
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
želi vsem cenjenim naročnikom
srečno in veselo novo leto
ter se priporoča tudi za naprej.
Veselo novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem in gostom
Albin Hauptman
pekovski mojster in gostilničar
£:! na Jesenicah* »;
Franc Boštar
brivec na Jesenicah želi
srečno novo leto
ter se nadalje priporoča.'
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se še za nadalje priporoča
Ivan Okorn, pek. mojster,
Spod. Šiška, Celovška cesta št. 38.
Vsem cenj. odjemalcem želi srečno in
veselo novo leto
ter se priporoča
Ambrožič
mesar na Jesenicah.
Vsem cenj. gostom želi srečno in veselo
novo leto
hotelir Paar
Jesenice na Gorenjskem.
Veselo novo leto
želiva vsem cenjenim gostom in od emalce
Ivan in Marija Marinšek,
gostilna »Amerika* in mesnica
::	na	Glincah	in	v	Rožni	dolini.	::
Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem želim prav
srečno in veselo novo leto!
Priporočam se jim i v prihodnje ter beležim
z velespoštovanjem
Restavracija in kavama hotela „flirija“. FVcHIC JcUlČčir
Srečno in veselo novo leto
’’	'	■ i-:•	• •	' ■ ; •
vsem cenjenim gospodom odjemalcem, prijateljem in znancem
želi
Josip Zidar,
Ljubljana.
r/
Veselo novo leto 1914
želi ob zatonu starega leta vsem velecenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem priporočujoč se njihovi nadaljni blagonaklonjenosti in beleži z velespoštovanjem
•	•••. .'• > ; • i.Vt j i ki: .•	■	1;
Ljubljana, Kiadezna ui. Makso Zalokar, drožarna.
■ ■
a a
■ a
a a
s
e: s
Ciin eri L
Stari trg
Florijanska ulica 6.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1914
vsem velecenjenim gostom, prijateljem in znancem želita in se priporočata za nadaljn
številni poset obeh svojih podjetij
I . .
Leon in Fani Pogačnik.
Vsem svojim velecenjenim gostom, priiateljem in znancem želiva prav
SREČNO NOVO LETO
in se jim priporočava tudi v prihodnje ter beleživa z velespoštovanjem
t	.	•	.•
Katarina in Matija Dolničar,
restavraterja na juž. kolodvoru v Št. Petru na Krasu.
Srečno novo leto
V V •
VOSC1
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
reg. zadruga z omejeno zavezo
Srečno in veselo novo leto
vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem v mestu in na deželi t	želi
Ljubljana, zraven rotovža. Lekarna Trnk6czy.
Ženinom in nevestam želim prav
srečno in veselo novo leto ==
ter se priporočam tudi v bodoče
Vid Bratovž
velika zaloga pohištva, Sv. Jakoba nabrežje štev. 27.
Gostilna pri „Fajmoštru"
Ljubljana, Sv. Petra nasip
želi vsem svuiim častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno
novo leto!
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem ter se nadalje priporoča
Ignacij Banko
gostilna pri „Nacetu“
 Martinova cesta.	■
Ant. Presker
krojaški mojster
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem srečno in veselo
novo leto 1914
Veselo novo leto
želi cenj. odjemalcem, prijatejem in znancem
Franjo Golob
mesar in prekajevalec
Sp. Šiška, Jernejeva cesta 50.
Gostilna pri Virantu
Sv. Jakoba trg štev. 2
želi vsem častitim gostom, odjemalcem, pri :: jateljem in znancem srečno In veselo ::
novo lelo 1914!
f'	•	t
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočava tudi nadalje prijazni naklonjenosti.
Murija in Fran Lekše
Srečno in veselo novo leto 1914!
želi
lesova na ::
Jakob Zalaznik rod”
pekaiiia, slaščičarna in kavarna v Ljub-■■ ijani, Stari trg lit. 21. —-..
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
Peter Stepie
vinski trgovec in gostilničar 111 v Spodnji Šiški Št. 250. —■