Št- 48  (871)    L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 8. decembra 1966
DOLENJSKI LIST
Podivjane vode v ribniški dolini
»OB ENIH PONOČI«. Ponoči med polkom in soboto je narasla Bistrica nenadoma zalila Ribnico in ponekod segla tudi en meter visoko. Take poplave ne pomnijo Ribničani že 50 let. Posnetek je bil narejen ob eni ponoči, ko je bila vodna stibija najhujša. Avtor posnetka Drago Mohar deli prvo nagrado za »Fotografijo tedna«
(EFKA 20 8,10 minut)
POPLAVA V KOČEVJU: Roška cesta v mestu več ur ni bila prevozna. Kombi je ostal sredi vode in šofer ga je moral s pomočjo drugih izvleči na suho (Foto: J. P.)
Deževje in nenadna otoplitev v petek, 2. decembra, nista obetala nič dobrega. Potoki so naraščali z veliko naglico. Posebno silovito je naraščala Bistrica v Ribniški dolini. 2e v petek zvečer je štab za elementarne nezgode v Ribnici opozoril najbolj izpostavljene kraje, naj bodo pripravljeni na najhujše. Ponoči je voda začela z uničevalnim delom. Foplavila je Sodra.* Ico, Ribnico. Gorico vas, Hrovačo in nekatera druga naselja.
Posebno hudo je bilo v Ribnici. Voda je por.ekod poplavila do en meter visoko, zalivala kleti, skladišča in druge prostore. To je bilo okrog ene ure ponoči. Gasilci, pripadniki Ljudske milice in JLA so ob pomoči prebivalstva takoj zaceli pomagati in reševati. Vsem se je treba zahvaliti, da povodenj ni napravila še večje škode, čeprav znaša le-la precej milijonov starih dinarjev. Gasilska služba je bila zaposlena še ves sobotni dan, ker so gasilci črpali vodo iz kletnih prostorov in skladišč.
Za nekaj časa je bil prekinjen tudi promet med Kočevjem in Ribnico, saj je voda hudo prizadejala most v Gorici vasi. Stari zidani mostovi čez Bistrico v Ribnici pa so zdržali naval vode, čeprav je segla prav do mo-
stov. V Ribnici so bila najbolj prizadeti prebivalci v maje ležečem delu Ribnice, na Mlaki. Tu je voda narasla za dober mef.er, medtem ko je oila v središču trga nekaj nižja. Sele okrog pete ure zjutraj je voda z ribniškega trga odtekla v strugo Bistrice in v ponikalnico v Gorici vasi. Ob sedmih zjtvtTraj
pa so velike količine vode preplavile Otarice in prizadejale veliko škodo. Velike poplave so bile tudi v Loškem potoku, vendar tam ni bilo posebne škode, saj so bila poplavljena le polja.
Take povodnji, kot je bilo to noč, ljudje ne pomnijo že 50 let.
KAREL ORA2EM
Tudi Rinža poplavila
Voda v skladiščih in kleteh - Promet z Delnicami zaradi poplavljene Reške ceste v Kočevju prekinjen - Na hotelskem pragu narastla Rinža, v hotelu pa ples - Pripravljeni so bili splavi - V odrezana stanovanja so vozili drva - Voda prevrnila gasilski čoln - Ker je bilo dovolj časa, so bile priprave na poplavo temeljite, zaradi česar je tudi občutno manj škode - V nedeljo je obiskal Kočevje in se pogovarjal s člani štaba civilne zaščite tudi predsednik republiške skupščine Ivan Maček-
2e zjutraj v soboto, 3. decembra, ko so Kočevje dosegle prve določnejše novice o poplavi v Ribnici in Obkolp-ju. so začeli v Kočevju ukrepati, če bi prišlo do poplav v mestu, Strugah in ob Kolpi. Najprej se je zgodaj dopoldne sestal ožji štab za civilno zaščito, ob 13. uri pa
je bil prvi sestanek celotnega štaba.
Stab je uvedel najprej svojo stalno dežurno službo In dežurne službe v podjetjih LIK, ITAS, INKOP, Zidar, Avto, Trgopromet, Kovinar in Rudnik, kasneje pa še v ne-
(Nadaljevanje na 8. str.)
Tako narasle Mirne ne pomnijo
Zateglo tuljenje sirene je v noči med petkom in soboto dvignilo Mirenčane iz sna. Prebivalci hiš na bližnjih vzpetinah so sprva mislili, da kje gori. Gosta megla jim je zastirala pogled na razpenjen tok sicer mirne, toda potuhnjene Mirne. Deževje in odjuga sta jo napojila, da je nenadoma narasla in se divje pognala po strugi in mimo nje. Velik del Mirenske doline je bil
v nekaj urah pod vodo
Noč brez spanja
Kolpa 7,30 m nad normalo — Soteska žaga pod vodo — Več hlevov in svinjakov izpraznjenih — Ljudje le redko ogroženi
V ponedeljek, 5. decembra dopoldne, tri dni zatem, ko so prestopile bregove, poplavile jesenske posevke in ogrozile življenje in delo prebivalstva, so Krka, Kolpa, Sava, Mirna in Laninja in njihovi številni pritoki v glavnem spet tekli v svojih strugah. Vode še nadalje upadajo. Sporočili pa so, da zaradi poplav še vedno ni odprta cesta Dobrova—Šentjernej in druge krajevne ceste na Šentjernejskem območju, ki ga je zalila Krka. Vode odtekajo, za njimi pa ostaja velikanska škoda, škode ob teh poplavah še niso ocenili.
»še opolnoči sem šla pregledat mlin in takrat je bilo vse v redu. Cez dve uri pa se je začelo. Voda nam je vdr-
Zaradi dežja in odjuge, ki sta naglo topila sneg, so se reke in potoki kmalu napolnili do roba, nakar so se začeli razlivata.
2. decembra zvečer je Kolpa tako naglo naraščala, da je bila 3. decembra zjutraj že 7,30 m nad normalnim stanjem. Iz struge je šla pri Radatovičih, Podzemlju, Vinici, Jurovskem brodu oz. Metliki in pri nenaseljenih krajih. V Podzemlju in Jurovskem brodu so morali izseliti po eno družino, na Vinici izprazniti hleve in svinjake štirih gospodarjev, v nevarnosti pa so bili tudi sami lastniki. Cesta Metlika—
Karlovac je bila pri Jurovskem brodu pod vodo. VKri-ževski vasi je bila Kolpa 20 cm višja kot ob najvišjem stanju pred 27 leti.
Krka in njeni pritoki so poplavili široke pasove vzdolž svojih tokov. V Žužemberku je voda vdrla v hdie, prav tako na Dvoru. V Soteski je poplavila NOVOLESOVO žago, da 3. decembra ni mogla delati. V Žužemberku so izpraznili več hlevov in svinjakov, medtem ko prebivalstvo ni bilo v nevarnosti. Krka se je nevarneje razlila na Otočcu, kjer je že butala ob most,
(Nadaljevanje na 12. sta.)
616 novih!
PRIJETNO PRESENEČENJE: v 4 dneh se je po zaslugi vseh naših sodelavcev prijavilo kar 317 novih naročnikov, tako da smo od 20. novembra do 6. decembra vpisali med naše redne bralce v torek opoldne že 616 novih prijateljev Dolenjskega lista. Več o tem na 12. strani, stanje po občinah pa je takole:
BREŽICE: ........ 45
ČRNOMELJ: ....... 27
KOČEVJE: ........ 55
KRŠKO: ......... 50
METLIKA: ........ 44
NOVO  MESTO:...... 82
RIBNICA: ........ 60
SEVNICA: ........ 142
TREBNJE:........ 45
Razne pošte:........ 60
Inozemstvo:........ 6
la v mlin, reševali smo kolikor smo mogli. Kljub temu nam je namočila žito v vrečah. Kaj takega ne pomnimo,« je ženica povedala v soboto zjutraj ( 3. novembra, v mi renske m mlinu pri betonskem prehodu čez Mirno in zmajevala nad povodnijo.
»Voda je lahko se huijiša kot ogenj, nič je ne more ustaviti. Ce pride ponoči v hišo, je to še posebno hudo,« je tarnala gospodinja v Skarjevi hiši pri mostu. »Noč je bila strašna, poglejte, do kod je prišla voda! Prav tako, kot je iznenada prišla, je naglo tudi izginila.« Na podu v spalnici je bilo blato in pesek, postelji sta bili dvignjeni na posebne podstavke, ob zidu je rob umazanije kazal, kako visoko je voda segla.
»Morali bi videti, kako je prd sotočju Bistrice in Mirne, kako je pri Icmebu Bohu ali
Spet trije primeri tifusa pri Mokronogu
Verjetno zaradi zelo slabe pitne vode so bili v Bistrici pri Mokronogu letos že štirj? primeri tifusa, tem pa so se pred nekaj dnevi pridružili še trije. Na letošnji konferenci tamkajšnje krajevne organizacije SZDL so že izvolili iniciativni odbor, ki naj bi poskrbel za gradnjo vodovoda v smeri proti Bistrici in Pre-lesju kot podaljšku mokrono-škega vodovoda. Novi primeri tifusa bodo odbor prisilili, da bo čimprej uresničil zaupano nalogo.
pa pri Jermanu v Pijavicah. Cesta je na več krajih poplavljena,« so pripovedovali tisti, ki so prihajali iz mo-kronoške strani.
(Nadaljevanje na 17. str.)
Poplave tudi v Zgornjem Posavju
V Radečah Sava ni mogla prevzeti vse vode iz pritoka Sopote, zato je delno zalila mesto. Sopota je v vaseh pod Kumom podrla tri mostove in delno poplavila tudi papirnico. V Loki je Sava zalila Golobe vo zemljišče pod železniško postajo. Tudi cesta po levem in desnem bregu Save je bila na nekaterih delih pod vodo za nekaj ur. Mirna pa je ponekod zalila tudi cesto Tržišče—Sevnica. Cez sevni-ški most se ni dalo priti s motornimi vozili. Narasla Sava je grozila tudi nekaterim hišam v Sevnici, da bo vdrla v kleti, vendar je v nedeljo že začela upadati. S. Sk.
OD 8. DO 18. DEC. Okrog 9. oziroma 10. decembra izboljšanje vremena. V ostalem oblačno s pogostnimi snežnimi padavinami, zlasti okrog 14. in 17. decembra. Od 13. decembra dalje mraz.
Dr. V. M.
SE O OSNUTKU ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE
MOREČA NEGOTOVOST
Po dokaj živi razpravi o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje ter po živahnih komentarjih v javnosti (potem, ko je bila ta seznanjena s predlogom zakona) je nastalo pred razpravo v skupščini zatišje.
. Temeljne izobraževalne skupnosti, ki jih predlaga zakon, bi morale zaživeti, če bi šlo vse po sreči, s 1. januarjem 1967. Po terenu že potekajo razgovori v okviru »pripravljalnih« in »delovnih« skupin. Povsod razmišljajo o iniciativnih odborih za sklic skupščin temeljnih izobraževalnih skupnosti, o sestavu teh skupščin in še o marsičem. Osnova za resnično akcijo pa je lahko samo novi zakon; dokler ta ne bo sprejet, ne more zaživeti noben organizem, ki ga novi zakon predvideva. Novi zakon pa še ni sprejet in zato je povsod nastalo zatišje.
Na terenu je slišati vprašanja: »Kaj le čakata republiški izvršni svet in republiški sekretariat za šolstvo, saj je 1. januar pred durmi! Mar se spet pripravljajo kakšni novi pred-
Sava ustavila papirne stroje
Ob nedavni poplavi je Savu samo v krški tovarni papirja povzročila zaradi zastoja v proizvodnji <^,>li 50 milijonov S din škode. 3. decembra so se stroji v tej tovarni znova ustavili. Papirna stroja sta stala skoraj 24 ur. Manj je bil prizadet obrat za proizvodnjo celuloze, saj je začel spet delati že 4. decembra dopoldne. Tokratne škode še niso ocenili. — Voda je nevarno ogrozila tudi stari most čez Savo in so ga iz varnostnih razlogov zaprli za ves promet. Veliko škodo je narasla Sava naredila na Vrbini in v Starem gradu, prav tako na po-plavljenem desnem bregu proti Brežicam.
Pavk
logi zato, ker smo se tudi tokrat zaleteli?« Javna razprava je močno razburkala duhove, še zlasti živo pa so sodelovali v njej prosvetni delavci, ki zdaj ne vedo, pri čem so, in težko čakajo novega zakona in novih rešitev.
Dve vprašanji sta ob dosedanjih razpravah v ospredju: ali bi predlog zakona (če bi zajel in upošteval številne pripombe s terena iz razprav o osnutku) bil zrel za razpravo pred skupščino? To je prvo vprašanje. In drugo: ali je morda prav ponovna razprava pokazala, da se-stavljavci predloga zakona le niso dovolj upoštevali mnenj s terena?
Največ se govori prav o temeljnih izobraževalnih skupnostih, ki jih predlaga zakon. Porajajo se vprašanja, ali naj se odločimo za eno samo, republiško izobraževalno skupnost, ali za pokrajinske ali za občinske izobraževalne skupnosti. Ker smo že rekli, da so sestavljavci predloga zakona premalo upoštevali pripombe s terena, naj to podkrepimo: prosvetni delavci krške občine so že v rapravi o osnutku predlagali, naj bi bila njihova občina zajeta v novomeški izobraževalni skupnosti. Predlog zakona je to prezrl in že ustvarjeno pokrajinsko skupnost našega področja presekal na dva dela. Zakaj? Kaj pravijo k temu prosvetni delavci občin Brežice in Sevnica, ki so do zdaj molčali?
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja naj bi prinesel v šolstvo večjo gotovost glede denarja, ki ga namenja družba tej pomembni dejavnosti. Odpravil naj bi preživeli proračunski sistem financiranja šolstva, ki je zelo daleč od samoupravljanja. Toda dejanska osnova samoupravljanja je vselej materialna! Ob tej ugotovitvi pa se vsiljuje vprašanje: ali ne bo zbledela sistemska rešitev, ki naj bi jo, po obljubah sodeč, prinesel novi zakon, prav ob dejstvu, da ta sistemska rešitev obeta glede denarja zelo, zelo malo trdnih zagotovil?
J. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Ne bi mogli reči, da je bilo kaj prida takih, ki bi že prej predvidevali, da bo generalni sekretar Organizacije združenih narodov pristal na to, da bi znova prevzel to odgovorno dolžnost. Pa se je to vendarle zgodilo. Po pogovorih z ameriškim veleposlanikom v OZN Gold-bergom in s sovjetskim veleposlanikom Vuznjecovom je pristal, da tudi za prihodnjih pet let prevzame to dolžnost. Potlej je varnostni svet predlagal generalni skupščini U Tanta za generalnega sekretarja še za naslednjih pet let, generalna skupščina pa je kot en mož njegovo izvolitev svečano potrdila.
Toda nastane vprašanje, ali se je med tem kaj spremenilo, ali so morda izpolnjeni tisti pogoji, ki jih je bil postavil U Tant, da bi znova kandidiral na to tako odgovorno mesto? Sam je povedal, da se niso in da se razmere niso prav v ničemer spremenile. Toda sam je optimist in upa, da bo zdaj uspešneje opravljal svojo dolžnost. Na kaj opira ta svoj optimizem, ko pa je prej govoril, da je vietnamska vojna »najbolj barbarska vojna v zgodovini«, da poteka z nezmanjšano srditostjo in ogroža svetovni mir? To je govoril, ko je pojasnjeval razloge za to, da ne bo sprejel ponovnega mandata. Takrat je še pristavil, da so velesile pri tem povsem pasivne in da so ostale gluhe za vse predloge, kako bi uredili vietnamsko krizo. Zelo malo verjetno je namreč, da sta mu Kuznjecov in Goldberg kaj obljubila in potemtakem ostaja glede tega vse pri starem
Spremenilo pa se je vedarle nekaj. S tako soglasno ponovno izvo-
litvijo U Tanta za generalnega se kretarja, leta ni več samo »vrhovni administrativni funkcionar« svetovne organizacije, temveč tisti, ki lahko odločneje posega v mednarodna dogajanja, saj je dolžan opozoriti varnostni svet in celotno organizacijo na vsak problem, ki ogroža svetovno varnost. Zaupnica mu torej pomeni, da si je pridobil s  svojim  dosedanjim delovanjem
Zaupanje U Tantu
politično legitimacijo, da aktivno sodeluje pri varovanju svetovnega miru. To pa je tudi tisto, kar je hotel pravzaprav tudi doseči.
U Tant pa je že doslej večkrat posredoval za ureditev vietnamskega problema. Prav zdaj je prišlo na dan, da je ob koncu 1964. in v začetku 1965. leta trikrat poskušal pripraviti mirovne pogovore med VVashingtonom in Hanojem in da je vsakokrat naletel na odpor prav v VVashingtonu. To je predlagal takratnemu ameriškemu veleposlaniku v OZN Stevensonu, ki je bil naklonjen vsem trem predlogom. Toda Washington je prvi predlog prešel molče, drugega je zavrnil z obrazložitvijo, da želja Hanoja ni iskrena, tretjič pa so dejali, da bi utegnila mirovna pogajanja oslabiti saigonsko vlado.
Avgusta 1964 je U Tant obiskal Pariz, Kairo in Moskvo, povabili so ga tudi v Washington, kjer je izrazil mnenje, da bi bilo treba utreti pot k pogajanjem z neuradnimi pogovori Septembra je vprašal Hanoi, če bi bil le-ta pripravljen
poslati svojega odposlanca na taka neuradna dogovarjanja. Ho Si Minh je na ta predlog pristal, kar je U Tant sporočil Stevensonu. Washington na to ni odgovoril. Januarja 1965 je U Tant zahteval, naj Washington vendar odgovori. Ta pa je dejal, da Ho ši Minhu ni do pogajanj in da se je o tem prepričal. U Tant pa je zvedel, da kanadski posredovalci, na katere se je skliceval VVashington, niti niso stopili v stik s Ho Ši Minhom. Potlej je U Tant predlagal, naj bi se pogovarjali ameriški in severnovietnamski predstavniki v Burmi. VVashington je vprašal, če je Burma na to pristala, nakar jim je U Tant pozitivno odgovoril. VVashington pa je deset dni nato odgovoril, da iz tega ne bo nič, ker bi novica o takih pogajanjih utegnila škodovati sai-gonski vladi Tako je U Tant dokazal, kdo je pravzaprav kriv, da doslej do pogajanj med Vietnamci in Američani ni prišlo, čeprav je vse storil, da bi se to moglo zgoditi.
Toda U Tant, je kot vse kaže, še vedno optimist. Vendar je v sedanjih razmerah važnejše še nekaj drugega. S tem, da je dobil soglasno podporo vseh članov generalne skupščine organizacije združenih narodov, je dobil hkrati zaupnico tudi za vsa svoja dosedanja prizadevanja za mirno ureditev vietnamskega spopada. S tem je pravzaprav izražena močna želja svetovne organizacije, da čimprej odstranijo to žarišče mednarodnih za-pletljajev, ki utegne povzročiti novo svetovno vojno, če se ne pogasi Najbrž je prav ta soglasna podpora vzbudila upanje U Tantu, da bo mogel svojo funkcijo zdaj učinkoviteje opravljati.
Koristna akcija kočevskih gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo iz Kočevja je zelo požrtvovalno in strokovno dobro organizirano, čeprav se ubada z velikimi težavami. Razen denarja primanjkuje društvu tudi dela voljnih članov, čemur botruje po vrhu še nerazumevanje za to težko, humano ter koristno delo. Društvo si pomaga na vse mogoče načine. Tako je občinska zveza gasilcev z okrožnico ponudila podjetjem in društvom, da naj dajo vse gasilske pripomočke v oskrbo gasilskemu servisu. Ta bo skrbel za nabavo rezervnih delov, novih aparatov m za polnjenje le-teh s kemikalijami. Pri tej akciji je važno to, da bo  servis  v krajših
razdobjih redno pregledoval in popravljal aparate vse leto. Ob pregledu bodo dnjali ljudem navodila, kako je treba aparate hraniti in pravilno uporabljati.
Za vse to delo bo občinska gasilska zveza s pogodbo zaračunala razmeroma skromen honorar. Želeno je, da bi bila ta koristna zamisel dobro sprejeta pri vseh, katerim je namenjena. Ko so gasilci pregledah dosedanje naprave, so ugotovili, da so v nekaterih podjetjih in ustanovah kar dobro urejene, pri nekaterih pa je požarna varnost zanemarjena ali pa aparatov za gašenje požarov sploh nimajo. Za veliko skrb
bi gasilci zaslužili več priznanja, pa tudi pomoči.
A. ARKO
Preklicali so cerkveno kazen
Na seji glavnega odbora Ci-rilmetodijskega društva katoliških duhovnikov SR Slovenije so med drugim sporočili tudi tole: Sveta stolica v Vatikanu je preklicala cerkveno kazen izobčenja članoma Ci-rilmetodijskega društva katoliških duhovnikov SRS Jožetu Lampertu in Antonu Baj-tu, katerima je bila ta kazen izrečena leta 1950 zaradi tega, ker sta bila aktivna v Ciril-metodijskem društvu.
I
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
© FEDERACIJA DOLGUJE SOCIALNEMU ZAVAROVANJU 70 MILIJARD. To se je zgodilo zaradi tega, ker so bili, če prikažemo stvar poenostavljeno, sprejeti nekateri predpisi, ki so vodili premalo računa o materialnih možnostih socialnega zavarovanja. Gre za to, da je federacija s predpisi širila oziroma večala pravice iz socialnega zavarovanja — rekli bi: škarje so se vedno bolj odpirale —, niso pa se ustrezno povečevali tudi dohodki socialnega zavarovanja.
Da federacija dolguje socialnemu zavarovanju okroglih 70 milijard, ni več sporno. Zadeva je prišla tudi pred Ustavno sodišče Jugoslavije. Po sklepu Ustavnega sodišča je zvezna skupščina dolžna sporne določbe zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja v šestih mesecih uskladiti z ustavo. Će tega ne bo storila, bo ustavno sodišče zvezni zakon razveljavilo. Toda ustavno sodišče se ne spušča v materialne odnose in način, kako bo urejeno tisto, kar izvira iz njegovega sklepa. Zvezna skupščina in ZIS morata določiti, kako bo socialnemu zavarovanju vrnjenih približno 70 milijard Sdin: ali v letu 19GG, na katero se ta dolg nanaša, ali šele v prihodnjem letu, kakor meni pravni svet ZIS.
O PROBLEMI VISOKEGA ŠOLSTVA. Na seji CK ZK Srbije so razpravljali o perečih problemih visokega šolstva. Po mnenju referenta Milojka Druloviča je omrežje visokega šolstva predimenzionirano. Visoko šolstvo se je po njegovem mnenju razvijalo preveč stihijsko; včasih so brez potrebe ustanavljali fakultete v notranjosti, šolsko omrežje se je širilo v razmerah zadržanih administrativnih odnosov, kar je povzročalo številne slabosti.
Na plenumu so govorili tudi o zaostajanju sredstev za izobraževanje in še posebej osebnih dohodkov, o nalogah Zveze komunistov itd. Razprava je bila zelo živahna in ustvarjalna. V njej so sodelovali tudi predstavniki šolstva.
Na koncu je govoril tudi sekretar CK ZK Srbije Dobrivoje Radosavljevič, ki je med
DOLG SOCIALNEMU ZAVAROVANJU
drugim dejal, da je bilo v razpravi premalo samokritičnih ocen in tudi predlogov za pot iz sedanjih težav. Je pa tudi pohvalil razpravo. Rekel je, da je bilo precej enotnih pa tudi različnih ocen. To je dobro. Prav ta različnost omogoča, da še spremene ali popravijo enostranska stališča in mnenja o posameznih vprašanjih.
• ZOPET POPLAVE. Dolgotrajno deževje in toplejše vreme, zaradi katerega se je nenadoma začel topiti sneg, sta povzročila poplave v številnih krajih Slovenije. Narasla je zlasti Sava, potem Savinja, Rinža in druge. Rinža, na primer, je prodrla v središče Kočevja. Tokrat je bilo tudi nekaj človeških žrtev, in to ne le v Kočevju, kjer sta utonila dva odrasla in dva otroka, temveč tudi pri Rušah, ob Dravinji itd. Bilo je tudi precej materialne škode. Na srečo so narasle vode
začele kmalu upadati in tako so nam bile prihranjene še večje izgube.
• POMEMBNI OBISKI. Potem ko se je predsednik Tito s sodelavci vrnil z uspešnega obiska v Romuniji, je v Beogradu sprejel sekretarja bolgarske komunistične partije Živkova, s katerim se je pogovarjal o vprašanjih obojestranskega pomena in o perečih mednarodnih problemih.
• ALI BO JAT RES ODPRAVIL SKORAJ VSE DOMAČE PROGE? Predstavniki JAT so na nedavni tiskovni konferenci sporočili, da bo od januarja prihodnjega leta obstajala samo še letalska proga Beograd—Tito-grad, medtem ko bo na drugih progah, ki so pasivne, tudi na progi Beograd—Ljubljana, letalski promet ustavljen. To bo JAT storil zato, ker zvezni organi, dosledni politiki izvajanja gospodarske reforme, ne bodo sodelovali pri kritju izgub notranjega prometa.
© V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI SO GLASOVALI O ZAUPNICI IZVRŠNEMU SVETU. V trenutku, ko pišemo ta pregled, smo zvedeli, da so v republiški skupščini danes razpravljali o predlogu zakona o najvišji dopustni meji stopnje osnovnega prispevka za zdravstvo. Poslanci so v razpravi zavračali predlog tega zakona in poudarjali, da je treba obravnavati vprašanje socialnega zavarovanja kompleksno, to se pravi, hkrati z zdravstvenim zavarovanjem tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Predsednik republiškega izvršnega sveta je potem, ko je videl, da je večina poslancev proti predlogu, ki ga je pripravil izvršni svet, postavil skupščini vprašanje o zaupnici izvršnemu svetu.
■ SMITHOV »NE« — Te dni so
tekla pogajanja med premierom britanske vlade Haroldom VVilso-nora in samozvanim južnorodezij-skim premierom lanom Smithom o rešitvi rodezijsko krize. Britan. ci zahtevajo, naj bi se Srni tli držal ustave iz leta 1961, na kar pa Smitli ni pristal. Kaj zdaj? Velika Britanija očitno ni pripravljena na kakšne ostrejše ukrepe proti Smithu, četudi je vsem jasno, da bi bilo treba zapreti pipo naftovoda, ki vodi v Rodezijo. Največ škode je imela doslej samo Severna Rodezija, ki ne more izvažati svojega bakra na svetovna tržišča po železnici. Ta pa pelje čez južnorode-zijsko ozemlje.
■ AMERIŠKO KITAJSKI INCI-DENT — Ameriška letala so zadnjega novembra potopila šest kitajskih ribiških ladij v zahodnem delu Tonkinškega zaliva. Sedemnajst kitajskih ribičev je bilo ubitih, 29 pa ranjenih. V Pekingu opozarjajo na to, da se ameriška vlada hudo moti, če misli, da bodo odgovarjali samo z opozorili i" obsodbami. Ameriška vlada pa j* objavila, da bo uvedla preiskavo, kako je do tega incidenta prišlo-
■ KIESINGER O SVOJI POLITIKI — Novi bonski kancler Kie-singer je te dni odgovarjal na nekatera vprašanja novinarjev. Dejal je, da bo trajala »velika koalicija« s socialnimi demokrati le do leta 1969, ko bodo nove volitve. Takrat bo njegova stranka dobi'3 prepričljivo večino, tako je dejal, in ji ne bo treba oblasti več deliti. V zunanji politiki pa bo »obzirno in z razločevanjem« n*VC-zoval stike z vzhodnoevropskim1 državami.
■ PROCES PROTI DANIJU — V Djakarti se je začel sodni Pr0" ces proti bivšemu poveljniku _ ij1" donezijskega letalstva vicemaršalfl Omarju Daniju. Obtožujejo ga, "a je sodeloval pri ponesrečenem uporu oktobra lani.
■ ARABSKA KONFERENCA O SOCIALIZMU — Predsednik alžirskega revolucionarnega sveta H«*' ri Bumedien je izjavil, da bo Alžirija sklicala predstavnike razlic-nih socialističnih gibanj arabski" dežel, ki naj bi se spomladi sesli v Alžiru ter se pogovarjali o s°* cialističnem razvoju v arabskih državah.
■ JORDANIJA PROTI ZAR? ~ Jordanski kralj Huscin je v en*** izmed nedavnih govorov pogradi" povedal, da ni nobenih možnost'' da bi Jordanija in ZAR sodelovali v skupni obrambi v oku*,i arabske lige. Ondan se je kra'J sicer izrekel za sodelovanje 9 skupnim arabskim poveljstvom, zdaj pa je mnenje očitno spremenil. Vendar so kasneje obJ^Tj da bo Jordanija vseeno P°.s «e svojega predstavnika na zasedanj sveta za obrambo arabskih »***.' Nekateri si to razlagnjo tako. g se bo Jordanija v prihodnje bolj naslonila na Saudsko AraDO* in na Zahod.
NA PROSLAVI GRMSKE ŠOLE SO REKLI:
,Premalo kmetijskih šol imamo!7
Zlasti so potrebne: šole za kmetovalce, kmetijske nadaljevalne šole in
gospodinjske šole!
Predavatelji slovenskih kmetijskih šol, zbrani na proslavi 80-Ietnice kmetijske srednje šole na Grmu 19. novembra, so ugotovili, da je izobraževanje v kmetijstvu še vedno v razvoju. Poudarili so, da bi sedanje šole lahko zajele več kmečke in druge mladine, s čimer bi tudi zajezili preveliko selitev mladih ljudi znotraj dežele in v tujino.
Svoje zahteve glede nadaljnjega pospeševanja so zboro-valci takole strnili v resoluciji:
»Protestiramo proti ukinitvi šole v Poljčah in menimo, da bi moralo biti poslopje samo za šolo. Gorenjska naj bi imela vsaj eno kmetijsko šolo, ki' naj bi vzgajala kader tudi za planšarsko gospodarstvo.«
»Vse sedanje kmetijske šole (v Sloveniji) naj bi ostale, vendar pa bi morali stopnjo in program izobraževanja prikrojiti potrebam gospodarstva, ki kader iz teh šol potrebuje.«
Nov načelnik za gospodarstvo
24. novembra so na seji občinske skupščine v Sevnici na predlog sveta občinske uprave in komisije za volitve in imenovanja, odborniki imenovali za novega načelnika za gospodarstvo Andreja Martin-ca diplomiranega pravnika, ki je bil doslej pravni svetovalec na občinski upravi. Na občini so bili brez načelnika za gospodarstvo od 28. junija letos.
»Na območju Primorske bi bilo treba ustanoviti šolo, ki bi vzgajala kader za tamoš-njo proizvodnjo in ki bi sicer ustrezala izobraževanju te vrste na Primorskem.«
Pri sedanjih šolah, ne samo v šolskih centrih, bi morali po mišljenju kmetijskih predavateljev ustanoviti šole za kmetovalce, za vse tiste, ki želijo postati tržni proizvajalci, šolanje pa bi moralo biti brezplačno.
Pri večjih osnovnih šolah na bi ustanovili kmetijske nadaljevalne šole. Vzgajale bi mladino, ki bi se po končani osemletki posvetila kmetovanju. Pokroviteljstvo nad nadaljevalno šolo naj bi prevzela bližnja kmetijska šola, ki bi morala hkrati skrbeti za predavatelje, prirejati tečaje zanje in podobno.
Zelo odločno je v resoluciji poudarjeno, da bi morala imeti vsaka kmetijska šola svoje posestvo, medtem ko naj bi za nemoteno proizvodnjo na njem dobila obratne kredite.
Najvažnejša zahteva s proslave na Grmu zadene sistem financiranja po zakonskem predlogu. »Kmetijske šole v Sloveniji bi morala financira-
ti republiška izobraževalna skupnost oziroma ustrezen sklad pri republiški gospodarski zbornici,« je podčrtano v resoluciji.
V resoluciji je nadalje navedeno, da je treba kmetijske šole čimprej verificirati in poskrbeti, da bodo predavateljska mesta primerno zasedena, predavatelji pa morajo imeti ustrezno pedagoško znanje. To pa za dobro delo kmetijske šole ni dovolj; predvsem bi morali urediti vprašanje enotnih učbenikov, pomožnih knjig in ostalega učnega gradiva ter pripomočkov. Po končanem šolanju bi za absolvente vseh vrst kmetijskih šol kazalo uvesti enoletni staž.
In še: »V Sloveniji naj bi ustanovili nekaj gospodinjskih šol za dekleta, kar bi bil pomemben člen v verigi izobraževanja v kmetijstvu!«
POVPRAŠEVANJE PO ČOKOLADI VES ČAS NARAŠČA
V Imperialu že 550 ton čokolade
Obeta se tudi uspešen december — Do konca meseca bodo izdelali še najmanj 55 ton te sladke dobrote — Žal, še vedno primanjkuje surovin — Letni plan bodo presegli za približno 20 odstotkov — Zdaj mislijo na izvoz — V decembru bodo prodali na Poljsko 20 ton kakava — Ponudbo so poslali Izraelu — Misli na poslovno sodelovanje ali celo na združitev z večjim tovrstnim podjetjem kolektiv še ni opustil, toda to je odvisno od umerjenih
zahtev na obeh straneh
Delavci tovarne čokolade IMPERIAL v Krškem z zadovoljstvom spremljajo številke o proizvodnji in poslovnih uspehih podjetja. Plan presegajo, čeprav jim težave zaradi pomanjkanja surovin niso prihranjene.
Za surovine je težko. Tudi v novembru jih je primanjkovalo. Kljub temu so mesec dni pred iztekom leta napravili toliko, kolikor so planirali za vse leto.
čokolado si težko predstavljajmo v tonah, saj smo jo vajeni kupovati le v de-kagramih. V IMPERIALU pa so tone nekaj vsakdanjega. Letos so do konca novembra izdelali 550 ton čokolade,
razen tega pa še 600 ton kruha in peciva.
Vso proizvodnjo sproti prodajo in zalog skorajda ne poznajo. Velikemu povpraševanju po tem izdelku se sami čudijo, ker so pričakovali zastoj. To so si zamišljah kot normalno posledico gospodarskih sprememb. Pa so se nekoliko ušteli, in tega se prav veselijo.
Zgodilo se je, da je prodaja začela naraščati. Obeta se tudi uspešen december. V tem mesecu bodo napravili še najmanj 55 ton sladkih čokoladnih dobrot. Računajo, da bodo letni plan presegli za približno 20 odstotkov.
Srednja gozdarska in poslovodska šola
Pred dvema mesecema so se začela predavanja na srednji gozdarski in na poslovod-ski šoli pri Zavodu za izobraževanje v Novem mestu. Obe šoli delujeta kot podružnična oddelka matičnih šol: srednje gozdarske v Postojni in šolskega centra za blagovni promet iz Brežic. Zavod za izobraževanje je odprl oba oddelka na želje in proš-
Prihodnje leto 200-letnica zdravilišča v Dol. Toolicah
Dolenjske Toplice spadajo med najstarejša zdravilišča. Zgodovinsko je dokazano, da so že v 14. stoletju uporab, ljali tamkajšnje izvire v zdra. vilne namene. Voda je prihajala iz velikih razpok v zem. Ijjd in takratni prebivalci so
si napravili preproste sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnatim napuš. čem. V drugi polovici 17. sto letja je dal knez Ivan Vajkard Auersperg na mestu, kjer stoji veliki bazen vrelec obzidati in napraviti streho, medtem ko je drugi izvirek, sedanji jamski bazen, ostal še vedno brez strehe Sedanje kopališko poslopje je dal sezidati 1767 Jožef Auersperg. V teku dveh stoletij so to zgradbo dopolnjevali in preži-davali. Leta 1922 in 1932 je dr. Konvalinka, ki je po prvi svetovni vojni kupil od Auersperga vse topliško imetje, dal popraviti precejšen del zgradbe Kljub popravilom pa je v glavnem poslopju ostalo nespremenjeno do pred dvema letoma, ko so dozidali še dve nadstopjd.
Ker bo prihodnje leto 200 let topliškega zdravilišča, bodo jubilej slovesno proslavili.
D G.
Zaradi poplav občutno manj kupčij v Brežicah
V soboto, 3. decembra, je bilo na tedenski sejem v Brežicah pripeljanih 550 prašičev starejših od 3 mesece, mlajših pa 40. Starejših pujsov je bilo prodanib 180 po 10 do 10 in po' N-din. mlajših prašičkov pa 24 po 6,8 » 7 N din Za kilogram žive teže. Zaradi poplav je bilo tokrat sklenje-nib manjše število kupčij kot po navadi.
Za živino malo zanimanja
5. decembra je bilo sicer na novomeškem sejmišču zelo živahno, vendar so kupovali predvsem prašiče, medtem ko za govejo živino ni bilo zanimanja. Naprodaj je bilo 697 prašičkov in 443 glav govedi, prodali pa so 639 prašičev in komaj 84 volov, krav in telet. Za prašiče so zahtevali od 15.000 do 33.000 dinarjev, za vole 490 do 530 din za 1 kg, za krave 320—420 din ter za mlado ž«vino 500—530 din kilogram.
V 9 mesecih 68.700 ton premoga iz Kanižarice
V kanižarskem rudniku so do konca septembra letos nakopali 68.700 ton premoga, kar je sicer za 8,7 odst. več kakor lani v istem času, vendar še premalo, da bi bila dosežena proizvodnja po predvidenem planu. Zaradi slabe prodaje premoga so morali delno zmanjšati proizvodnjo, delo pa ovira tudi stalno pomanjkanje reprodukcijskega materiala, predvsem proizvodov kovinske industrije.
V podobnih težavah so se znašli pri nas tudi vsi drug: premogovniki, zato trenutnih težav ne gre pripisovati kolektivu rudnika Kanižarica. Ugotovljeno je, da bi lahko ob normalnih prodajnih pogojih dosegli planiranih 100.000 ton proizvodnje na leto.
Cene v Ribnici
26. novembra so v trgovini s sadjem in zelenjavo v Ribnici veljale za nekatere pomembnejše kmetijske pridelke naslednje maloprodajne cene: krompir 1 N-din kg, jabolka 3,30 N-din kg, jajca 0,72 N-din kos, paprika 2 N din kg, zelena solata 3,25 N din kg, čebula 1,73 N-din kg, sveže zelje 0,75 N-din kg, kislo zelje 1,70 N-din kg, grozdje 4,50 N-din kg, limone. 4,50 N-din kg, banane 5,30 N din kg in pomaranče 4,58 N din kg.
nje podjetij in posameznikov, saj tovrstnih kadrov pri nas primanjkuje.
Nobeden od vpisanih kandidatov ne bi mogel študirati na rednih šolah, ker jim tega ne bi dopuščal čas, poleg tega pa je redni študij tudi zelo drag. Posamezniki, ki so se lotili rednega študija, so kaj kmalu omagali, saj je zelo naporen, na izpitu pa zahtevajo tudi veliko znanja.
Oddelek srednje gozdarske šole obiskuje 12 slušateljev, oddelek poslovodske šole pa 17. Vsi so zelo redni in vest-
V skrbeh pa so za januar. Za surovine slabo kaže. Pot do njih je težka. Utirajo si jo s pomočjo poslovnega združenja. Naročila jih ne skrbijo. Prepričani so, da bodo svoje izdelke tudi v prihodnje lahko dobro prodajah.
Zdaj mislijo že tudi na izvoz. V decembru bodo napravili za tujino 20 ton kakava. To pošiljko bodo prodali na Poljsko. Ponudbo za izvoz so dali tudi Izraelu. Pričakujejo ugoden odziv.
Usmeritev na izvoz izhaja iz utemeljenih razlogov. Kolektiv se zaveda, da mora pravočasno ubrati to pot. Vsak dober gospodar si išče odjemalce tudi drugod po svetu. Domače tržišče je trenutno res v ugodnem položaju, toda gledati je treba prihodnost.
leto preizkušnje gre h koncu. Tovarna je dokazala, da je sposobna sama gospodariti, kljub temu pa že nekaj let navezuje stike s tovarno ŠUMI v Ljubljani in se dogovarja za poslovno sodelovanje. Do sedaj ti maratonski pogovori, kot jih sami imenujejo, še niso rodili dokončnih predlogov. Zaradi tega tudi do širše razprave ni prišlo. Morebitna združitev je torej odvisna od temeljite preučitve in umerjenih zahtev na obeh straneh.
ni, posebej pa velja pohvaliti nekatere, ki se vozijo na predavanja z Mirne, iz Črnomlja in Šentjerneja.
Zavod ne odpira takšnih oddelkov vsako leto, ker ni dovolj zanimanja zanje, čeprav bi bil študij veliko cenejši pri večjem številu slušateljev, šolanje na poslovod-ski šoli traja 2 leti (najboljši bodo diplomirali 1968), šolanje na srednji gozdarski šoli pa 4 leta, tako da bodo prvi kandidati diplomirali 1970.
BOGOMIL LILIJA
Lanska zaposlenost še ni dosežena
V septembru je bilo v trebanjski občini zaposlenih 1874 ljudi, kar je še vedno 93 manj, kot je bilo lansko povprečje — Osebni dohodki so bili v tretjem četrtletju za 14 odst. večji kot v prvem — Naraščajo predvsem
v gospodarstvu
Ne bo treba spraševati v pisarni
Zavod za zaposlovanje je pred kratkim postavil v Sevnici lično omarico, kjer obiskovalci lahko preberejo, v katerih podjetjih so se prosta delovna mesta. Tam se lahko seznanijo tudi z razpisanimi delovnimi mesti in jim ni treba iskati pojasnil v pisarni kjer imajo že brez te-ea dovoli dela. Sk.

Čeravno je zaposlenost v industriji občine v primerjavi z lanskim letom narasla za 28 odst., je skupno število zaposlenih še vedno manjše, kot je bilo lani. Razen industrije imajo vse druge gospodarske panoge letos manj zaposlenih. Največje znižanje je v družbeni obrti (35 odst.), ki se je znašla po reformi v težavah, iz katerih nikakor ne more. Večina teh obratov je strokovno prešibko zasedenih in nesposobnih prilagoditi se poostrenim zahtevam gospodarjenja.
Da ostaja podjetjem več denarja in da se je povečala tudi proizvodnost, priča povečanje zaslužkov. Medtem ko so v družbenih službah, ki so vezane na proračun, porasli osebni dohodki za 4 odst., so v gospodarstvu imeli v istem času 17-odstotno povečanje. Za tretje četrtletje je povprečje vseh zaposlenih 67.700, v podjetjih 65.200, v negospodarstvu pa 85.200 S din. Razlika 20 tisočakov izhaja predvsem iz različne izobrazbene sestave zaposlenih in ni velika.
Spodbudno je, da se manj-
ša število ljudi z nizkimi prejemki. V občini je bilo v tretjem četrtletju le še 9 ljudi z zaslužkom do 30 tisočakov, 103 so bili s prejemki do 40
tisoč, 256 jih je zaslužilo do 50 tisočakov, medtem ko jih je 50 prejemalo čez 140 tisočakov, od tega jih je bilo štiri petine iz podjetij.       M. L.
Kmetijski nasveti

Sajenje sadnega drevja
Preden se lotimo sajenja, moramo vedeti, v kakšnih medsebojnih razdaljah bomo sadili. Različni načini vzgoje sadnega drevja ter cepljenje na različne podlage nam omogoča nasaditi zelo različno število dreves na hektar. Ce hočemo imeti visokodebelni nasad, potrebujemo 100 do 150 sadik na hektar, če pa se odločimo za nizkodebel-nega, pa jih potrebujemo tudi desetkrat več. Ker v sodobnejših nasadih težimo za nižjimi vzgojnimi oblikami, bodo tudi medsebojne razdalje manjše. Paziti pa moramo, da bomo v sadovnjakih še vedno lahko uporabljali stroje,
Razdalja je odvisna tudi od bujnosti sorte in od vzgoj-ki jih je vsak dan več.
ne oblike, ki naj bo taka, da čimprej napolni proizvodna prostor. Ce se odločimo za starejše, visokodebelne nasade, naj bo saditvena razdalja v mejah med 7 in 10 metri, če pa se odločimo za srednje- ali nizkodebelni nasad, bodo razdalje precej manjše.
% V naših razmerah je najbolj razširjeno sajenje v drevesnih jamah. Priporočamo saditi že jeseni. Bolje je saditi mlajše, enoletne in dvoletne sadike, ker se raje primejo. Drevesna jama, za katero je dobro, da stoji dalj časa odprta, mora biti prostorna, široka vsaj 80 cm in globoka 60 cm, če pa je zdravica plitva, pa naj bo jama plitvejša in širša.
Sadimo le krepke sadike, ki imajo dobro razvite korenine. Pred sajenjem obrežemo dolge in poškodovane korenine in spodnji del sadike namočimo v mešanico kravjaka, vode in ilovice, še pred sajenjem zabijemo v odprto jamo kol, ki smo ga poprej ožgali ali namakali v raztopini modre galice ali ksilona, da bo dlje držal. Preden sadimo, nasujemo v jamo del živice in mrtvice, ki ji dodamo komposta ali cestnega blata. Na to položimo korenine sadike in jih zasujemo z rodovitno prstjo, ki ji smo ji dodali (dobrih 50 kg zrelega komposta. Lahko uporabljamo tudi gnoj, vendar ne sme priti v stik s koreninami. Hlevski gnoj vložimo bolj na obod jame v obliki kolobarja, ki ga vsako leto še razširimo. Sadike privežemo h kolu v obliki osmice ter poskrbimo za zaščito pred zajci in živino, predvsem pa jih varujemo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci.
Elin Pelin:
Človek, za katerega vsi skrbe
Sestavili so veliko komisijo imenitnih ljudi: izvedencev, znanstvenikov, akademikov, gospodarstvenikov, strokovnjakov v denarnih vprašanjih, inženirjev, arhitektov, kemikov, botanikov, zoologov, zdravnikov, higienikov, filozofov, da bi se sestali, da bi proučili, da bi premislili, da bi odločili...
Kaj da bi odločili?
Na prvi seji niso utegnili odločiti, kaj bi bilo treba odločiti ...
Naloga je bila težka. Kako priti iz težkega gospodarskega položaja in kako vsestransko poboljšati položaj in življenje revnega bolgarskega državljana v prvi vrsti treznega in delavnega kmetica.
Taki težki nalogi seveda ni mogla biti kos vlada splošno priznanih ali samopriznanih osebnosti, če ji ne bi pomagala ena ali več komisij.
Tako so tudi sestavili to usodno komisijo. In ukaz o nji je preplavil z upanjem rajski vrt — Bolgarijo od enega konca do drugega.
Na drugi seji komisije so vprašanje deloma prerešetali. Govorili so izbrani govorniki; strokovnjaki so razkrili svoje globoke misli in odločili, kdaj bo prihodnja seja.
Na novi seji so sklenili, da bodo na prihodnji seji izvolili komisijo za posebna vprašanja.
Na tej seji so odločili, da bodo na prihodnji seji izvolili komisijo, ki bo konkretno postavila nova vprašanja.
Ob novih vprašanjih se je pokazalo, da so izrazito nejasna, zato so izvolili komisijo, ki naj bi vse skupaj jasneje osvetlila, to se pravi, ki naj bi ločila glavno od postranskega.
In delo je šlo kot namazano od rok. Dela se na vse kriplje. Dolgi komunikeji vsak dan razglašajo narodu, da se bo vse uredilo, da pripravljajo resne ukrepe in da bo komisija imela v kratkem novo sejo.
Pri ljudeh je rastlo upanje, veseli so postali, nič nočejo delati, nič se ne trudijo; jedo, pijejo, razveseljujejo se, uspehov čakajo in telegrafski sporočajo svoje želje.
Vse prihaja v poštev, zbirajo se dopisi, arhiv je vedno večji, komisiji odrejajo denarne zneske za pisarne, za uradnike in za druge podobne namene. Ljudje delajo mrzlično in na vse prete-ge. Leto, dve, tri, pet, deset, dvajset.
Tole ni kar si bodi. Statistiko je treba napraviti, posebna vprašanja je treba proučiti, ki so v zvezi še s posebnimi manjšimi vprašanji; tako se postopoma pride do poglavitnega.
Toda zaradi dolgotrajnih sej in težke utrujenosti se je primerilo, da je komisija pozabila na tisto poglavitno.
Zbrali so se spoštovani člani komisije, modre glave so se razvrstile druga zraven druge, kakor zeljnate glavice v zelniku, pa mislijo, govore in se sprašujejo:
»Saj res, kaj je že bilo tisto . . .«
Komisija je pozabila na poglavitno, ljudje pa so pozabili na komisijo.
In tako sta začela ta dva elementa narodne dejavnosti, da ju tako poimenujemo, životariti čisto vsak zase. Komisija seje, trezno bolgarsko ljudstvo pa pije in čaka, pa je pozabilo, kaj čaka ...
Neki dan pa se je v leto-
Misli o ljubezni
DE LENCLOS:
Ljubezen je zanos; uživajmo ga, ne da bi hoteli spoznati mičnost, ki nas zabava in zavaja. Razčlenjenje ljubezni pomeni, da hočemo biti ozdravljeni od nje. Psiha jo je izgubila, ker jo je hotela spoznati.
BALZAC:
Ljubezen je ponarejevalec denarja, ki neprestano spreminja bakrene kovance v zlatnike, a ki večkrat tudi premenja te zlatnike v drobiž.
SUARES:
Ljubezen je najvišje hrepenenje, ki ga so-doživljanje prenovi in srce razživi.
pisju te vrhovne komisije pripetilo nekaj čisto nenavadnega. Ko so bili gospoda na seji, so se vrata v dvorano počasi odprla in vanjo se je brez hrupa in nekako zaupno pritihotapil nepoznan človek, prav kakor se prašiček pritihotapi v kmečko hišo.
Na njegovem plašnem obrazu bi človek pri priči prebral, da je pomotoma prišel sem, kajti umaknil se je za korak, dva, boječe snel pokrivalo in spregovoril:
»Naj oprostijo!«
Ta neprikupni človek je imel ožgan in že nekaj dni neobrit obraz, potne, nepo-česane lase, ki so se mu v debelih kodrih zalepili na teme, brezbarven, plašen pogled, mesnata ušesa, skuštrane brke in pobešeno spodnjo čeljust, tako da so bila usta odprta kot pri vsakem naivnem prostaku.
Oblečen je bil v ponošeno kmečko obleko, ki je bila tu in tam zakrpana, ves je dišal nekako po čebuli, pa tudi po žganju in znoju. Kar zasmrdelo je po tej čisti, prvovrstni sejni dvorani.
Ta tuji človek se je ove-del, da ni prišel prav, opro-ščujoče se je nasmehnil in
Hustr. M. Bregar
se začel ritenski umikati proti izhodu. Toda neki debelušni gospod iz komisije, ki je imel okroglo in trdo glavo, veliko zakladnico velikih misli, se je pognal s svojega sedeža in ukazujoče za-vpil: »Stoj!«
Človek je na ta klic postal trd in ostal kakor okamenel pri vratih. Takrat se je gospod iz komisije, ki ga je ustavil, nekam nadzemeljsko nasmehnil in se navdušeno ozrl na prisotne.
»Nazadnje  sem  se  pa le
George Mike s:
NA PLAŽI
Miro Kugler: SPI
Ležeč na trebuhu, je mož žvečil travnato bilko. Po njegovem hrbtu so se sprehajale mravlje. Zraven njega je po turško sedela žena in opazovala kopalce. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nenadoma je  ekla žena:
»Prihodnji teden bo treba kupiti kurjavo. Niti mignil ne boš, pa bo že zima pred vrati. Bi kupila kaks ali briket?«
»Briket,« je lenobno zevajoč odgovoril mož. »Bi mi hotela namazati hrbet s kremo proti opeklinam?«
»Zakaj pa ne koks?« je nadaljevala žena. »Sosedje vedno kurijo peči s koksom in imamo toplo kot v kopalnici... Pa sploh imava s seboj kremo proti opeklinam?«
»Pa kupi koks,« je zamolklo rekel mož in priprl oči. »Krema je v tvoji tor bi.« Žena je dolgo brskala po torbi, dokler navsezadnje ni našla kreme proti opeklinam. Potem je počasi, svečano in stro-kovnjaško začela mazati možev hrbet.
»Ti torej meniš, naj naročiva koks?« je zaskrbljeno zamrmrala žena. »Meni pa se zdi, da v naših pečeh bolje gori briket ...«
Mimo njiju so šle tri lepe plavolaske. Ena od njih je za trenutek postala in veselo zamahnila z roko.
»Nekaj sem te vrašala,« je karajoče rekla žena. »Potemtakem naj ne kupim briketa?«
»Kupi briket!« je zastokal mož in nato zasopel. »Se ne bi malce zmočila?«
»Najprej se zmeniva za kurjavo!« je odgovorila žena z glasom, ki ni trpel ugovora. »Briket ali koks?«
Prav takrat se je pred moževim nosom zvrstilo šest deklt. Videl pa je lahko le dvanajst čudovitih pet in meč in slišal vesele, razposajene glasove.
»Kupiva koks,« je proseče rekel mož, ki se je kar kopal v znoju.
»Ampak, kako veš, da bo letos zima? V zgodovini zemlje se je že neštetokrat primerilo, da se je podnebje nenadoma povsem spremenilo. Kaj bo, če bo letošnjo zimo pri nas tako vroče kakor v tropih? Veš kaj, nikar ne kupuj koksa ne briketa. Na vsak način pa morava kupi nekaj steldenic piva .. .«
»S teboj se ni moč resno pogovarjati,« se je razjezila žena. »Ampak pozimi pa ti prvi zbesniš, če je v sobah hladno. Resno te vprašam: naj kupim koks ali briket?«
»Briket.. .«
»Nemara pa je le boljši koks?«
»Prav, pa naj bo koks . . .«
Nekje blizu je brenčala čebela in iz zvočnika je že kdove katerikrat odmevala melodija »Lepe Rose-mary«. In nenadoma se je mož zazrl v čudež: na glavi je stal med dekleti, ki so prav tako molela noge kvišku ...
»Menim, da bi vendarle kupila briket... Pa tudi zimski plašč je treba kupiti. Meni, tebi, otrokom .. .«
»Zimski plašč?« je zastokal mož s suhimi ustnicami in se z žareč i mi očmi zazrl v nebo.
»Da. Dober, topel zimski plašč,« je nadaljevala žena. »Nemara z volneno podlago? Ali pa bi rad kožuh iz ovčje kože?«
»Kožuh?« je zaslišal mož od zelo daleč.
»Ovčja dlaka je topla in mehka, v njej ne boš prezebal .. .«
Mož ni zinil niti bsedi-ce. Napol nezavesten je ležal na vročem pesku. Žena pa je sedela poleg njega kakor kamnit kip in govorila:
»Naj kupim briket ali koks?«
»Kožuh . ..« je izmučeno zašepetal mož in se hotel obrniti, a kaj, ko ni imel niti trohice moči več.
Prevod: Alenka Bole-Vrabec
domislil! Gospoda, to je tisto poglavitno, tole, vidite, je tisto, zaradi česar se shajamo. To je bitje, za katero vsi skrbimo. Krasen primerek!«
Po dvorani se je razlegalo ploskanje, postalo je živah-neje. Spodnja čeljust se je krasnemu primerku premaknila in se še bolj pobesila, celo nasmehnil se je, čeprav je njegov nasmešek izražal skoraj krivdo.
»Da, zastopnik ljudstva,« je navdušeno nadaljeval, »zastopnik ljudstva je to, za katerega vsi mi tukaj, ki veljamo za vrhovno elito naroda, tako močno skrbimo. Da, in nismo ga poznali, nismo ga videli, nič nismo doslej vedeli o njem. Vidite, božja previdnost nam ga pošilja. Ne smemo ga pustiti, gospoda. Vzemimo ga in ga vsestransko proučimo, vsestranski in matematično, z vsemi sredstvi, ki nam jih nudi sodobna znanost. Zoologi naj ga kvalificirajo, kemiki naj ga analizirajo, zdravniki naj ga avtopsirajo,  vsak izvedenec
naj preizkusi svojo metodo, da bi ga razumeli, da bi odkrili njegovo bolezen in da bi mu potem na znanstvenih temeljih lahko z uspehom pomagali.
»Sprejeto! Sprejeto!« so vpili vsi v en glas.
Predsednik je pozvonil, vstopil je sluga.
»Odvedite ga v poskusno dvorano,« je pokazal na božanski primerek.
Sejo so zaradi počitnic odložili.
čez dva meseca se je komisija znova zbrala, okrepljena zaradi letnega dopusta.
»Začnimo analizirati bitje, za katero vsi skrbimo,« so bile prve predsednikove besede.
In ukazal je slugi, naj ga pripelje.
»Toda tisti je umrl,« reče sluga.
»Kako je mogel umreti?!« vpraša predsednik.
»Cisto preprosto, jesti smo mu pozabili dati.«
Sejo so odložili za kasneje.
(Prevedel Tone Potokar)
Janja Kastelic:
KAJ BO...?
Starega Kovača poslednja pot je bila končana. Tožeče pritrkavanje zvonov je počasi zamiralo med železnimi križi. Tone in Ivan sta le še poravnala pri venoih trakove, ki jih je obrnil veter, in odhitela za pogrebci. Tenak dež se je jel siliti iz megle.
»Ne bo sile,« ju je pozdravil sosed Jakob in obrisal orošeni klobuk v rokav.
»Ata je pa kar na hitro stisnilo — naj v miru počiva! Pretegnil se je, ko se je pri sedmih križih sam gnal na gruntu, še na pomlad sem mu prigovarjal: JJaj no, Kovač, kaj bi tako garal! Kaj ni zadosti, da je že ranjko požrl grunt? Toliko obdelaj, da ne boš lačen, drugo pa zal edini.' Pa je zamahnil z roko: ,E, bo že šlo. Saj samo do jeseni, ko se vrne Tone iz Nemčije. Potem se bo oženil, otroci bodo pri hiši, jaz bom pa izpregel. Samo še za pestrno bom. Da bi opustil? Nak, Kovačev sin ne bo začel na ledini.' Tako je govoril — naj ti bo lahka zemlja, Kovač!«
Tone in Ivan sta poslušala in sem pa tja prikimala. Jakob je spet obrisal klobuk, pljunil v grapo in nadaljeval:
»Pa smo le vsi iz enega testa. Vsaka zaplata nam je priraščena k srcu — zemlja ne more brez nas, mi pa brez nje ne...« Potrepljal je Toneta po ramenih:
»Ej, blagor tebi, blagor gospodarju, ki pride na tak grunt! Sama ravnina pa vse na kupu. Ivan te pa tudi ne bo drl za delež. Poznam ga! Takole suhega mesa in nekaj vina mu boš zapeljal v mesto, pa bo, mar ne?«
»Nič ne bo iz tega, boter!« je vzdihnil Ivan. »Tone noče ostati doma. Kmet da že ne bo, pravi, če je lahko gospod. Slajši mu je tuj črni kruh, kakor beli doma. Jaz pa, kaj bi, že od malega sem v mestu. Prodali bomo, boter, prodali.«
V mraku je obvisel težak molk. Pospešili so korake, čeprav se jim je zdela zemlja, ki se jim je lepila, težja od svinca.
Le klobuka se je s prsti dotaknil sosed Jakob, ko je zavil proti domu. S praga se je ozrl na Kovačijo. Mrtvo so bolščale zapahnjene duri za mladima Kovačema, ki sta kar mimo zavila v gostilno. Na majhnih oknih se je utrinjal dež .. • Jakobu se je zdelo, da stoletna Kovačija joče. Nekje globoko v srcu, ki je vanj priraščena vsaka zaplata, je boleče kljuvalo: »In potem, ko tebe poneso tja gori pod križ, kaj bo...?«
DOLENJSKI ŠTUDENT
Vprašanja, ki čakajo odgovor
Vse kaže, da nekatere dejavnosti študentskih klubov ostajajo zapostavljene: mednje žal sodi tudi kultura. Lahko je vprašati, zakaj, toda mnogo teže je na vprašanja odgovorita.
Precejšen del krivde za stanje, v kakršnem smo se znašli, nosijo srednje šole. Se pravi: srednješolska mladina. Priča smo odmiranju srednješolskih glasil, ki so bila nekdaj, še ne tako davno, dokaz kulturnega življenja na šolah. Jeza to kriva mladina sama ali tisti, ki ji ne dopuščajo vedno in povsod povedati lastno mnenje? Ali pa morda tisti, ki bi radi preveč naenkrat, pa ne dosežejo ničesar? Zakaj ne bi sodelovali tisti, ki imajo voljo do dela, pa čeprav niso nikjer zapisani z bleščečimi imeni, in bi zamenjali »tiste, ki se nekaj gredo«, pa ne morejo ničesar pokazati?!
Posledica mrtvila na srednjih šolah je stanje v študentskih klubih. Izjeme seveda so, a le izjeme. Klubi zanemarjajo kulturno udejstvovanje ali pa sploh ne delujejo. Zatem-nela zvezda so prav študentje novomeške občine. Vsi študentski klubi so že imeli bolj aH manj uspele redne letne skupščine in sestanke — Novomeščani nič. Nekoč — tega se še vsi dobro spominjamo — so novomeški študentje ustanovili kulturno-umet-niško skupino Pro et con-tra, pozneje KUS Janeza Trdine, ki je za Dolenjsko kot celoto pomenilo veliko osvežitev ne glede na deljena mnenja. Predstavili so se javnosti in jo spomnili nase, sprožili polemiko, kar danes ni več lahko — in zapustili oder. Zakaj?
Dolenjski študent ne more niti nima namena sam reševati teh vprašanj. Postavi pa lahko spet novo vprašanje: Zakaj? Zakaj gre kulturno-umetniš-ko udejstvovanje med dolenjskimi študenti rakovo pot? Do teh vprašanj so tudi občinske Zveze mladine vse preveč brezbrižne. Kajti kdo je bolj poklican, da rešuje ta vprašanja, kot prav one? Odgovore pa je treba poiskati čimprej, zakaj sicer se bomo znašli v začaranem krogu vprašanj, iz katerega ne bo več rešitve. Po toči zvoniti, pravijo, pa je prepozno.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA NA LJUBLJANSKIH FAKULTETAH IN VISOKIH ŠOLAH
Bo študij na Jteti res domena mestne mladine?
Dve plati »študentske medalje« — Odprto pismo zveze študentov ljubljanske univerze slovenski javnosti  —  Doklej bodo štipendije še Ahilova peta?
V ZRCALU KRKE
(Foto: Slavko Splihal)
Ljubljanska fakulteta postaja resnično vedno bolj »ljubljanska« — številke so zgovoren dokaz za to. Slovenska javnost je že dolgo seznanjena s perečimi problemi, ki tarejo študente iz bolj ali manj obrobnih slovenskih pokrajin. Kljub nenehnim opozorilom pa se stanje iz leta v leto slabša: letos je kar 57 odstotkov vseh študentov na ljubljanski univerzi iz Ljubljane ali bližnjih krajev Gorenjske. To pomeni, da si pet odstotkov mladih Ljubljančanov lahko privošči študij na univerzi, na Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem niti eden od stotih, medtem ko v Prekmurju od 200 eden. Odprto pismo zveze študen-
REDNA LETNA SKUPŠČINA KLUBA POSAVSKIH ŠTUDENTOV
Sklepi ne bodo ostali samo na papirju!
Okrepiti je treba stike študentov z občani in srednješolci v Posavju in sodelovanje med štipenditorji in štipendisti — Seznanjanje študentov s poklicem bo dobilo pomembnejše mesto v delu kluba —
Večja vloga predstavnikov družbenih organizacij
Sredi preteklega meseca je imel klub študentov, ki združuje študente brežiške in krške občine na ljubljanskih visokih in višjih šolah ter fakultetah redno letno skupščino. Dobro pripravljenemu zboru je prisostvovalo nad" 50 študentov, kar je nekaj let nazaj najboljša udeležba, ter gostje iz brežiške občine. Zal se skupščine niso mogli udeležiti tudi občinski in družbenopolitični predstavniki občine Krško, ker jim je visok sneg preprečil pot v Ljubljano. Po dnevnem redu je bil poudarek predvsem na razpravi, ki je dopolnila poročilo prejšnjega predsednika kluba Loj za Oseha, iz nje pa so posavski študentje izluščili program delovanja kluba za leto 1967.
Lani prešibka povezava z matičnima občinama
čeprav se je klub preteklo leto vseskozi boril s finančnimi težavami, je vendar organiziral vrsto uspešnih akcij. Študentje so priredili nekaj razgovorov s predstavniki obeh občin o aktualnih problemih v domačih krajih, o štipendiranju, kadrovski politiki, reelekciji in drugem. V okvir spoznavanja in povezave z domačim področjem sodi tudi tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije. Med prireditvami velja omeniti tudi akademski ples v Brežicah in več zabavnih prireditev v Ljubljani. Program je bil sicer izpolnjen, vendar pa posavski študentje niso zadovoljni z udeležbo pri posameznih akcijah. Objektiven vzrok za majhno udejstvovanje je tudi dejstvo, da je bil klub v zelo slabem finančnem položaju in so morali precej akcij udeleženci sami financirati. Klub je namreč dobil od obljubljenih 3000 Ndin dotacij le 2200.
V živahni razpravi so člani kluba in gostje govorih o problemih, s katerimi se klub srečuje In jih poskuša re-
ševati. Precej študentov je kategorično zatrdilo, da so pogoj boljšemu delovanju večja sredstva. Sredstva, ki jih klub potrebuje za delo v tem šolskem letu, so večja kot lanska — deloma zaradi zvišanja cen, deloma zaradi razširjenega programa.
Obsežen program zahteva resno delo
Skupščina je sklenila, da bodo odslej predstavniki občin bolj redni gostje na sestankih kluba. Seznanjanje z aktualnimi problemi komun in stiki štipendistov s štipenditorji zaslužijo še posebno pozornost, študentje naj bi tesneje sodelovali s komisijama za štipendije v obeh občinah. Sekretar ObK ZK v Brežicah tovariš Jeshar je ob
Dolenjski študentje!
Sodelujte v mesečni prilogi Dolenjskega lista, kajti DO LENJSKI ŠTUDENT je vaša tribuna! Članke in literarne prispevke pošiljajte na naslov: Slavko Splihal (za Dolenjskega študenta), LJUBLJANA, dom VŠPV, Titova 102/197.
UREDNIŠTVO
tem povedal, da v občini prav zdaj sestavljajo obsežnejšo analizo o kadrovski problematiki, ki bo izdelana v začetku 1967. Skupščina je sprejela predlog, da bi se o rezultatih analize posebej pogovorih. Taki stiki bodo študentom le v korist, saj bodo pripomogli k uveljavljanju dobre kadrovske politike, ki bo študentom izboljšala materialni položaj in jim zagotovila delovno mesto, čeprav v brežiški občini zaenkrat ni težave z zaposlovanjem ljudi z visoko izobrazbo.
Tov. Pirnat, predsednik ObO SZDL, je opozoril na problem vključevanja diplomantov v delovno okolje: »Ni dovolj dobiti službo, treba se je tudi vživeti v delo in kolektiv! Ker študijski programi tega ne zajemajo, bi moral prav študentski klub skrbeti za boljšo povezavo s štipenditorji.« Novi program upošteva pomanjkljivosti prejšnjih let, zato so v razpravi študentje poudarili, da je obojestransko treba poglobiti tudi stike z gimnazijci, športna srečanja in sestanek ob koncu leta niso dovolj, saj gre predvsem za to, da študentje srednješolce seznanijo s pogoji dela v Ljubljani in s posameznimi vrstami študija. Tradicijo aktivne športne dejavnosti bodo posavski študentje še nadaljevali. Slabše kaže kulturni dejavnosti: literarni večer v Brežicah je le premalo, če bi hoteli pokazati tudi aktivno kulturno udejstvovanje!
Glede na to, da se je precej študentov iz Spodnjega Posavja vpisalo na zagrebške in mariborske šole, se je klub odločil ustanoviti v obeh mestih svoji sekciji, seveda z upanjem, da bosta zamisel podprli tudi matični občini. Svojo dejavnost bo klub prikazoval v biltenih, ki bodo prav gotovo koristili tudi srednješolcem v Spodnjem Posavju.
Program je preoej obsežen, zato bo poleg skoraj pol milijona starih dinarjev dotacij potrebno tudi aktivno delo vseh članov, še posebej pa novega odbora s predsednikom Markom Župančičem na čelu. Sklepi obvezujejo študente, ki so jih sprejeli, da bodo tudi v praksi pokazali, kako mora klub delati. Korist od tega bodo imeli vsi: občani, srednješolci, še posebno pa študentje sami! Prijetno s koristnim — naj bo načelo kluba posavskih študentov. Družabni večer po uspeli skupščini ga je uresničil.
C. B.
Geodezija - študij in konjiček
V prvem letniku oddelka za komunalo in geodezijo so abiturienti brežiške, črnomaljske in novomeške gimnazije med 22 študenti na prvem mestu — (zaenkrat) ne po uspehu, ampak po številu vpisanih. — Med njimi je tudi Vanja Berger. »Na geodezijo sem šel iz veselja do tega poklica,« pravi, »pa tudi zato, ker je bilo malo kandidatov za vpis. Risanje me že od nekdaj veseli in to mi pride zdaj kar prav. Nisem pa pričakoval, da bo štu-
dij na naši fakulteti tako pester, saj mnogi govore, da na predavanjih najdeš zelo malo tistega, kar te res veseli. Urnik niti ni prenatrpan, čeprav 36 ur na teden tudi ni malo. Večje težave so s štipendijami: nekatere delovne organizacije s komunalno dejavnostjo celo zatrjujejo, da strokovnjakov te vrste ne potrebujejo!? Kljub temu pa puške ne mislim vreči v koruzo.«
— In spremenjeno okolje v Ljubljani?
»V Ljubljani je dolgčas, čeprav učenja ni malo. Upam, da se bomo novega okolja kmalu privadili. Pogrešam pa pogostejših sestankov, študentski klubi kažejo bolj malo zanimanja za svoje bruce, čeprav bi nam lahko mnogo pomagali.«

Že res, da imam dvakrat večjo štipendijo kot ti, zato pa imam toliko več stroškov. Kaj neki mi očitaš, da sem prosil za povišanje štipendije, saj veš, da se bo bencin podražil!
tov ljubljanske univerze slovenski javnosti nikakor ni senzacionalistična proklamacija — daleč od tega! šolanje in študij postajata vse bolj privilegij mladine iz družin z visokimi osebnimi dohodki. Letos približno 21 odstotkov abiturientov srednjih šol ni nadaljevalo študija. Zakaj? Prav gotovo je že tako zaskrbljujoče stanje še povečala manjša družbena pomoč študirajoči mladini. Toda kaj pomaga dokazovanje kratkovidne politike delovnim organizacijam, ki so po gospodarski reformi ukinile že tako majhno število štipendij!? Regionalna struktura študentov pa se stalno slabša v škodo tistih področij, ki najbolj potrebujejo strokovnjake.
Medalja ima tudi drugo plat, ki ni prav nič svetlejša: družba omogoča študij na fakultetah, visokih in višjih šolah tudi študentom, ki tega ne zaslužijo. Proti »sedlanju« in »pavziranju« bi morah nastopiti tako ostro kot na primer na beograjski univerzi! Tako bi bili deležni podpore tisti, ki jo res potrebujejo, in je ne bi izrabljali »večni« študentje. Čeprav so dejstva več kot očitna, pa je nerazumljivo, da se slovenska javnost tako malo zanima za to, kako se bodo ta vprašanja rešila.
Teze republiškega zakona o financiranju izobraževanja ne kažejo, da bodo problemi kaj kmalu rešeni, še vedno ostajata odprti dve najpomembnejši vprašanji: koliko ljudi z visoko izobrazbo potrebuje družba (glede na tendence, ki govore, da jih bo imela Slovenija preveč —?) in kako racionalneje usmerjati stihijski pritisk kandidatov na nekatere šole in fakultete? Teze sicer obravnavajo okvir šolstva, ki ga družba lahko vzdržuje, vendar je precej mnenj, ki jih ne odobravajo.
Kljub vsemu je bil letos vpis na fakultete dokaj velik. Dolenjci so v primeri z drugimi najmočneje zastopani na geodeziji, ki je edini oddelek, kjer v prvem letniku ne prevladujejo Ljubljančani. Razen tega so najmočneje zastopani še na filozofski fakulteti — oddelku za slavistiko, kjer sta Dolenjska in Primorska poleg Ljubljane že tradicionalno močno zastopani. Na nekatere fakultete se je vpisalo veliko število študentov, kar nima prave podlage. Taka je npr. situacija na fakulteti za kemijo in ekonomijo, medtem ko priliv na pravno fakulteto ni več tako velik. Kaže, da bi morali pomembnejšo vlogo odigrati zavodi za usmerje-vanje mladine, prav tako pa bi bili koristni vsaj orientacijski sprejemni izpiti, na katerih bi kandidati preskusili svoje sposobnosti.
Kot rečeno — štipendij je malo in še te so navadno dokaj majhne. Sicer se na prvi pogled zdi nerazumljivo, da letos ni bilo temu primerno veliko kandidatov za brezobrestno študentsko posojilo, toda stvar postane razumi j i-vejša, če jo osvetlimo še iz drugega zornega kota: študentje si hočejo s štipendijami zagotoviti tudi delovno mesto.
Štipendij pa (zaenkrat) ni lahko dobiti. Doklej bo še tako?
slavko splihal:
pourquoi pourquoi cet argent pour faire iti guerre mon enfant
ki misliš da ne moreš
nočeš ki misliš da si sam
nisi zabij klin stopi nanj umij  prašne oči poglej
dvigni roke ne v sonce ozri  se vase prebujaš se ubijaš se ubijate nas ubijamo se
vietnam
kanibali
požrli   boste človeka
rdeča puščava
rdeča puščava
reke  sonca  jo bijejo
vlažne sleoi golta prah
kot mumije smo obstali
obtičali  v pesku
nič  krvi  ni  v nas
še   vodni hlapi
rde.'a puščava
sami prividi
saj  ni ničesar
ni belih ptic na obzorju
godbe valov  ob obali
ni ribiča v trhli barki
in vetra ki polni jadra
svetilk ki gledajo v morje
vse je pn vid
in  zelena luna
odsev sonca v blatu
rdeča puščava
razblinja se  v nič nikoli ne bomo žalovali risali bomo poletje s soncem in mislili
kje so razbite spone in mislili
ostali smo svet v svetu mazbit  je  ves pristan
rdeča puščava
Ilustracija: VESELKA ŠORLI
milan markelj:
• ••  ••• •••
neka daljna slutnja iz noči kot oddaljena mrtva sanja je prišla z bledim obrazom k meni
reka
reka je večna
pust il sem da mi je obraz razpadel
v  nemogoče stvari
nemogoče
zakaj nenadoma sem vedel: reka
reka je večna
plevel moje misli
je zrasel  preko mene
da nisem mogel več reči:
glej
plevel raste na moji njivi potem je potrkala na vrata druga slutnja podobna dežju ki pada
pada
pada
in se ne naveliča padati
reke
reke  dragi moji reke sploh ni
odmrli prsti so plesali ples
nedovršenosti dlan je ostala brez prstov
uboga bela dlan
na koprnenju ki je pozabilo da je koprnenje
zakaj dragi moji
reka
reka je
miran kovic:
žara teme in tema
razbit kozarec
in zaboj teme po stopniščih
z ogorki glasu
ubija
In to je molk ki iz hiše iztisne Maske narave
sicer so ujete med kanale in kocke in ne ne najdeš Ubija
vse te blazne stvari preteklosti
S  kristalom saj
in se ujele ne bodo
bežale ne bodo
stale ne bedo
Ne najdeš
Ne iščeš
In si prevaran
formula
neke
mladosti
Vem za korale v morju rdeče
vem za ptice nad mestom
preletavajo
vem za sneg
bel
vem za drevesa ob cesti in , senco vem za porušene hiše vem za  mnogo želja pod ruševinami vem za besedo ljubezen tudi ti veš
jana labohar:
moje življenje
Živim svoje majhno življenje,
tiho, neznatno
v hrupu s cest
in v  senci betona.
Kadar pa izgubim samo sebe
in se kličem z roba cementa elipse
v njeno središče,
v majhno oazo življenja,
z eno samo palmo veselja,
me vedno znova je strah,
da od tam  ni vrnitve
iz zgodovine steklarstva na dolenjskem
Steklarna na Dolžu pod Gorjanci je bila ustanovljena leta 1837. Ustanovil jo je Janez Riickelt ki je imel skupaj s svojim bratrancem Janezom Friedrichom steklarno v Ojstrici pri Vranskem in je bil pred tem od leta 1815 dalje steklar pri Maksu Andreju, steklarju v falskem okraju. V svoji prošnji guberniju za dovoljenje o postavitvi in obratovanju steklarne z dne 26. oktobra 1837 navaja, da je sklenil z gospodstvom Ruperč vrh, ki je pripadalo tedaj mladoletnemu baronu Amandu pl. Schmeigerju, pogodbo za popolno izsekanje lesa v gozdnem predelu Polom, Gre-benec in Srednji vrh in za postavitev steklarne na graščinskem svetu .. .
... RUckel je nameraval zaposliti v steklarni 8 steklarjev, 16 pomočnikov, 4 kurjače, 1 topilca in 16 drvarjev ter vložiti poleg znatnih vsot za poslopja še 16.000 goldinarjev kot obratno glavnico . . .
.. .23. decembra 1837 je gubernij podelil Riicklu deželno dovoljenje za postavitev in obratovanje steklarne...
.. . vendar je Riicklu primanjkoval kajntal in obsežnejše tržišče, da bi mogel obratovati v zamišljenem obsegu. Začel se je zadolževati: trgovcu Globočniku v Novem mestu je dolgoval leta 1839 za prejeta posojila in blago za obresti 4400 gld, baronici Schiveiger 2000 gld, Franzu Schmidtu, trgovcu v Kozjem, dobavitelju pepelike preko 2487 gld. . .
Te finančne težave so bile vzrok, da je RUckel s pogodbo z dne 4. marca 1841 odstopil svojo steklarno z vsemi pritiklinami in s pravicami do sečnje Jožetu Arltu, poslovodji trgovine s steklom Antona Langerja v Trstu .. ■
... Steklarna na Dolžu je imela eno peč s štirimi lonci. Ker je bil pri enem loncu navadno zaposlen le en steklar z enim pomočnikom, je bilo število delavcev majhno.
Podjetje ni uspevalo niti v Arltovih rokah; obratovati je prenehalo 1847. Steklarno je kupil Janez Globočnik, Id jo je 21. maja 1849 prodal baronu Amandu Schiveigerju. Le-ta je prodal 12. marca 1850 svoja posestva Ruperč vrh, Mehovo, čretež in steklarno v zakup za 50 let zasebniku Karlu Slanini in mlinarju Janezu Mitterdorferju iz Piirst-linga pri Freistadtu na Zgornjem Avstrijskem.
Ne vemo kako je obratovala steklarna po Arltu. Krstne knjige stopiške župnije dokazujejo, da so tudi v teh letih živeli na Dolžu posamezni steklarji. Po poročilih trgovske in obrtne zbornice za leto 1852 steklarna takrat ni obratovala. Vemo le, da je obstajala do leta 1855. vendar je že eno leto prej ustavila delo
Steklarna v Cegelnici pri Novem mestu je bila ustanovljena leta 1W2. Ustanovi] jo je Kremen, ki je imel ...
... Kremen je nameraval zaposliti v steklarni steklarje, pomočnike, inženirje, ekonomiste, pravnike, skladiščne delavce ter vložiti poleg znatnih vsot za poslopja .. .
.. . vendar je Kremenu primanjkovalo kapitala . . .
Te finančne težave so bile vzrok, da je Kremen s pogodbo z dne 1. januarja 19(i5 odstopil svojo steklarno občinski skupščini Novo mesto .. .
... Steklarna v Cegelnici je imela eno peč s štirimi lonci...
.. .itd____
Ce se zgodovina ponavlja . ..
mm < Pili
Brez besed
Najprej moram povedati, da bi lahko pisalo tudi drugače.
JURIJ ZELENEC pesnik roj. 1. januarja 19 . .. urnrl 31. decembra 19 ...
Sedeli smo za mizo. Ubogi, fantje. Ribica, Jurij in jaz. Poleg kozarcev in malce žalostne steklenice. Tudi drob-tine so bile zraven. Take drobne, suhe drobtine, ki ostanejo od novoletne večerje. Praznovali smo namreč novo leto, kot je to v navadi pri ljudeh. Praznovati je treba, da ni na tem svetu preveč dolgočasno.
Skoraj bi pozabil, da je bili, prisotna tudi ura. šla pa je narobe.
Ribica je vstal. S precejšnjo muko. Potem je nekajkrat kolcnil. Nekako je cedil iz sebe: »Dragi tovariši... Če se ne motim, pričakujemo novo leto. Kaj nam bo prineslo? ... Bo srečno? ... Razu-
mete, tako je treba govoriti, zato se mi ti, bedasti vogelnik, ne smej! Dolgo že živimo. Mnogo smo pretrpeli, mnogo žalostnega je bilo, malo veselega . . . mislim resno ... Torej, tovariši, novo obdobje je pred nami . . . aah . . . hik . . .«
Fant se je sesedel na stol. Bil je nesrečen in močno ganjen.
Jurij ni niti poskušal vstati, ampak je kar sede povedal, kaj misli o tem: »Namreč, Riba pijana, če govoriš o obdobju, pomisli malo, kaj s tem misliš. Pokaži mi no to svoje obdobje! Pokaži mi ga in obljubim ti, da mu potrgam ušesa. Tako resnično, kot sem tukaj . . . Ugriznem ga v nos . ..«
Molčal je. Obraz je imel napet. Ker sem mislil, da je sedaj na meni vrsta, sem se dvignil. 2e sem odprl usta, ko mi je Jurij nevljudno prekrižal načrt. Zopet se je ogla-
milan markelj:
zgodba o Juriju zelencu
sil: »Rodil sem se. Prav! Lezel sem po vseh štirih, jedel, kričal, močil plenice, hodil v šolo, se zaljubljal, skušal sovražiti . . . Točno! Ampak, za vraga, prav to so od mene pričakovali. Da bo tako, so vsi vedeli! Jaz pa hočem več. Hočem biti nekaj svojega. Nočem biti Ribica. Ne! Niti ne glistica. Rad bi bil nekaj enkratnega. Nič takega, kar se ponavlja in je tako vražje vseeno, kdaj se pojavi . . . Tam sem, kjer sem bil v začetku. Na istem sem: pravkar sem se rodil . . .«
»Solzav si. Nehaj s tem!«
Pa me ni poslušal. Vse bolj je lezel v svojo obsedenost. Pljuval je dalje isto slino po isti mizi, hotel pa biti nekaj drugega.
V stranišču hotela SPLEN-DID so našli mrtvega fanta. Prerezane žile na rokah kažejo, da gre verjetno za samomor. Tisti, ki so ga zadnji vi-
deli, pravijo, da je bil zelo vinjen.
Jurij je bil pesnik. Pisal je pesmi. Govoril je o poeziji. Razumel ni ničesar.
NJEGOVO PISMO
v strup prebrača izvoljeno devico milijonarka hiša mojega očeta svetga
Marka pred ognjem uka žeja je
speljala kača o Vrba srečna draga vas
domača
TO JE Prešeren, samo malce sem zamenjal besedni red. Hvala za takega Prešerna, boš rekel. Dobro: povej mi, kaj mu manjka! Ima Vrbo, devico, uka žejo, milijonarko. Vse! Besede so iste. Niti ena ni drugačna. Kaj ti potem ni všeč? Kaj? Lahko mi verjameš, da je to Prešeren, iz Verbe doma. Franze. Naš največji pesnik. Kar poglej: kje je veličina v zgoraj napisanem? Ni je! Besede pa so natanko iste! Prešeren: Sabotaža! Policija! Primite tatu!
Jaz: Policija! Primite stoletnega lažnika! Sto let nam že laže, da je nekaj odkril, pa je samo ustvaril sistem za lepo zlaganje besed!
Prešeren: O! Kako globoko me žali ta človek! Kako globoko sem užaljen!
Jaz: Samo sistem za zlaganje besed je odkril. Nič novega. Niti ene same nove besede, niti ene same nove stvari. Stare besede je sestavljal na nov način. Nič drugega. Način pa me ne more ugrizniti.
Prešeren: Joj! Umiram! Jaz: Umira ... Kap ga je. (Prešeren pade in pet sekund za njim zastor.)
KONEC
Pismo sem vrgel stran. Sramotilo je našo svetinjo, našega Prešerna, ki ga imam rad kot mnogo naših ljudi. In pismo bi ležalo v smeteh in zgnilo bi, ko bi Jurij ne končal tako nesrečno svojega zmedenega življenja. Resnično, le čista želja, da bi videl izdelek njegovih rok, me je gnala, da sem pobrskal po smeteh in poiskal njegovo pismo, čudno stiskanje v grlu, ki ga vedno čutimo ob smrti, je najbrž krivo, da sem prvič pomislil: »Kaj, če ima fant le prav?« Tudi svetinje lahko rjavijo od časa. Kljub debeli plasti zaščitne barve. Nekje je razpoka in skoznjo čas iztegne svoj kislinasti jezik,
da začne svetinja rjaveti in končno ostane le plast zaščitne barve. Lupina. Skrivnosten fluid mrtveca je moreče deloval name. čedalje bolj sem mu verjel; lezel sem v njegov nesmisel. Toliko, da me ni zadušil. Ubogi fant, ubogi pesnik!
Danes vem: zmedla ga je beseda, ker se ji ni mogel nikoli pokoriti. IZOGNITE SE BESEDAM MRTVECA.
Edina nevarnost je ta, da besede ostanejo, ko tistega, ki jih je sestavil v svoj sistem, že davno ni več. Potem nas begajo. KOT NEVARNE JIH JE TREBA UNIČITI!
DODATEK
Pravijo, da je imel pri sebi listek, na katerega je napisal svojemu prijatelju besede: »Pošiljam ti silver gilette. Odlična kakovost! Poseben način brušenja omogoča, da j° večkrat z enakim uspehom uporabiš.«
Nazadnje moram povedati, da sem silver gilette uporabljal precej časa — za britje. Ker pa zaenkrat ni takega načina brušenja, ki bi zagotavljal trajno uporabo, serfl jo moral vreči stran.
Tudi v kočevski občini naj bi bila
kultura-naše vsakdanje življenje
Občasne denarne injekcije kulturi ne zadoščajo — Česar ne zmoreta tehnika in standard, zmore kultura — Mladi ljubijo delo, ne fraze!
Zadnja leta čutijo vsi, ki so sploh še občutljivi za gibanje v družbeni zavesti, da nas je zajela nekakšna duhovna kriza. Dospeli smo do odločilnega razpotja. Pred četrt stoletja je bila na tehtnici naša fizična (osebna) eksistenca, danes pa je duhovna. Nismo zašli v finančne zagate samo v šolstvu in pro-sveti, marveč so tudi znaki odnosa do kulture takšni, da nas skrbijo. Pojavi nekulturnosti med mladino in odraslimi, navdušenje za slepo posnemanje dekadentnih pojavov z Zahoda, naraščajoča pol-pismenost. upadanje števila bralcev v javnih knjižnicah, še večje upadanje kupcev knjig, splošna apatičnost in poplitvenost, nezaupanje in neiskrenost — vsi ti in še drugi pojavi dajejo vsem še količkaj mislečim ljudem nedvomno precej misliti.
Duhovno zanemarjen človek
Kam vodi ta pot? Ali bomo kar mirno gledali, kako raznada nred našimi očmi duhovna klima, ki je osnovni pogoj za kulturno rast naroda? Goli materializem (v najslabšem pomenu besede) se je tako razbohotil, da si bo človek z njim sam sebi izkopal grob.
Usmerjenost vsega družbenega življenja in vlaganje materialnih sredstev 20 let po vojni le v izgradnjo in dvig standarda sta bila sicer potrebna, vendar smo hkrati zanemarili človeka in njed^ve duhovne potrebe. Tisoče milijard smo investirali v gospodarstvo, a premalo v človeka! In danes je pri nas tako, da je v časteh predvsem pri-dobitništvo in velja kaj le tisto, kar se da meriti z dinarjem. Kulturno delo ni pridobitniško in zato ni spoštovano.
Najhuje je, da smo zanemarili kulturno vzgojo mladine. Z rešitvijo vprašanj kulture, estetske vzgoje, duševne hrane delovnega človeka odlašamo, jo odrivamo na rep našega družbenega in ekonomskega dogajanja. To poraja med ljudmi, zlasti med mladino, občutek, da nam kultura sploh ni potrebna. Samo občasne denarne injekcije ah aktivistična gonja na kulturnem področju ne bodo spremenile stvari v jedru. Treba je temeljite transfuzije, ki bo krepko pognala oživljeno kri po žilah, ki so ponekod že omrtvičene.
Kultura nas mora zažejati!
Kultura se bo razvijala le, če nam bo potrebna, če bomo žejni kulturnih dobrin, če bomo imeli do vsake umetnosti spoštljiv odnos, če bomo kulturo upoštevali kot osnovno gibalo vsega našega napredka. Tu ne gre le za vprašanje denarja, marveč za precej več: za notranio. duševno rast delavca, za srčno kulturo mladega človeka, za naš odnos do dela — do sočloveka.
Že dejstvo, da zadnje čase o teh vprašanjih toliko pišemo in govorimo, je znak, da vsi čutimo, kako neodložljive so te zadeve. Kaj moremo? Mislim, da je prva in najvažnejša naloga pomagati slehernemu med nami, da bo prišel do spoznanja, da smo le ljudje in da je človek kulturno bitje, ki ima svoje in povsem določene kulturne potrebe. Za uživanje kulturnih vrednot je treba ljudi, zlasti mladino, vzgajati, jih navaditi, jim ob vsaki priložnosti vcepljati smisel za vse lepo in dobro, če bomo že mlademu človeku, še kar  otroku  vsadili v
V Kočevju je bil nedavno tega plenum občinskega sveta ZKPO, na katerem je predsednik sveta, prof. Miloš Humek, govoril o vlogi kulture. Njegovo poročilo objavljamo v celoti.
meso in kri smisel za estetske užitke in za kulturno razvedrilo, ne bo težav z njim, ko odraste. Ne uspavajmo se z ugotovitvijo, da je danes pač tak čas in da ni mogoče ničesar napraviti! Ne mislimo, da mladina ne opazuje in ne posnema nas, starejših! O, pa še kako se navzema naših navad, naše miselnosti! Ne moremo pričakovati, da bo mladina sarrod sebe boljša od nas! Zavedajmo se tudi, da mladina ljubi predvsem dejanja, ne pa praznega govorjenia in frazarjenja!
Čitalništvu je odzvonilo
Jasno je, da v kulturni vzgoji in dejavnosti ne moremo več ? iit; po poteh čitalništva in sentimentalno se oklepati tradicij in načina dela iz preteklega stoletja. Vloga kulture je v današnjem ^asu čisto drugačna, kot je bila pred sto ali celo pred petdesetimi leti. Danes morata postati družba in kultura eno. Vse družbene dejavnosti — od politike prek ekonomije do kulture — se morajo zrasti v eno samo družbeno celoto. Delavec mora biti dovolj izobražen, mora obvladati svojo stroko, v zavesti mu mora biti vloga, ki jo igra kot upravljalec podjetja; čutiti pa bi moral tudi potrebo po nenehnem izpopolnjevanju svojega znanja, po estetskih vrednotah in si hkrati ostriti okus in kritičen odnos do vsega, kar ga obdaja.
Delavec, ki ga je že šola navodila na sprejemanje kulturnih dobrin in duševne hrane, bo tudi na delovnem mestu čutil potrebo po njih, tako da bo delo takega delavca v stroki in v podjetju prav gotovo
precej boljše kot nekoga, ki ima pred očmi samo zaslužek.
Kultura ni privilegij, ampak življenje
Današnji čas s svojo tehnizacijo in naglico gotovo sam po sebi ni naklonjen kulturi, vendar to ne more biti opravičilo za pasivnost in mačehovsko obravnavanje vseh vprašanj pri odmerjanju sredstev za kulturno dejavnost. Zavestno moramo vzgajati mladega človeka za to, da kdaj pa kdaj obstane v dirki za zaslužkom in se zamisli, gre vase, se ob kulturni prireditvi pomiri, poglobi in hkrati sprosti. Zato je treba kulturne dobrine ljudem predvsem približati, jih narediti vabljive in ne predrage. Nikakršno tarnanje in pridiganje ne more prinesti rešitve, ampak le nadomeščanje slabega z dobrim, nekvalitetnega s kvalitetnim.
»šund« literaturo, ki se tako bohotno širi med mladino, bomo pregnali samo z boljšo, a prav tako zanimivo in — poudarjam — prav tako poceni literaturo. Slabo glasbo lahko uspešno nadomestimo s kvalitetnim popevkarstvom in z dobro zabavno glasbo. Kič iz naših trgovin in stanovanj bomo lahko pregnali samo z izostrenim okusom in s pravo, resnično umetnostjo, ki bo dostopna vsakemu občanu.
Naš človek mora kljub televiziji in radiu, gramofonskim ploščam in kljub vsemu podobnemu v življenju od jutra do večera, na vsakem koraku — v tovarni, uradu, na tržnici, v šoli, v stanovanju — čutiti, da je kulturno bitje, da se giblje in dela v kulturnem okolju in vzdušju, ki ga dela boljšega, še bolj človeškega.
Kultura ne more biti nekaj ločenega, neka posebna dejavnost peščice ljudi, nič več ne more biti privilegij ljudi z višjim standardom. Ne, kultura je danes življenje in življenje naj bi bilo kulturno! Zato je samo po sebi umevno, da se moramo s kulturo ukvarjati, jo ustvarjati, vsi uživati, da mora podjetje imeti na skrbi kulturne potrebe svojega delavca prav tako kot šola za svoje učence. Vsi že čutimo, da zgolj tehnični napredek in visok standard ne napravita ljudi nič boljše, nič bolj srečne, ampak da manjka pri vsej mehanizaciji še nekaj, tisto, kar bi nas notranje razgibalo, zaposlilo, pretreslo, sililo k razmišljanju in dalo estetske užitke.
Ko bo prodrla zavest o potrebnosti kulturnega življenja v slehernega med nami, bo tudi dovolj denarja zanj, dovolj bo obiskovalcev na kulturnih prireditvah, dovolj bo pevcev, igralcev in glasbenikov. Vsa ta kulturna dejavnost — od knjige, ki jo kupimo ali si jo izposodimo iz knjižnice, pa do slike ali kipa pa obiska koncerta ali gledališke predstave — mora biti del našega vsakdanjega življenja, mora biti sestavni del nas samih! če bomo tako vzgajali občane, in predvsem mladino, bo vsa kulturna dejavnost postala nujnost, umevna in potrebna. (Konec prihodnjič)
Za prvo razstavo v novem likovnem salonu v Kočevja je kar precej zanimanja: kipi Staneta Jarma in Brudar-jeve slike so privabile domačine in jih seznanile s umetniškim snovanjem. Na sliki: STANE JARM — PRIČA (les).
Ustanovljeno Društvo glasbenih pedagogov
26. oktobra letos so se sestali glasbeni pedagogi v osnovni šoli v Dragatušu na ustanovnem občnem zboru Društva glasbenih pedagogov Novo mesto. Občnemu zboru so prisostvovali Peter Lipar, predsednik Društva glasbenih pedagogov Slovenije, Draga Svetina, podpredsednica republiškega društva, in prof. Matija Tercelj, direktor Zavoda za baletno in glasbeno vzgo-
Topliško prosvetno društvo sredi dela
Prosvetno društvo Maksa Henigmana v Dolenjskih Toplicah je po daljšem času imelo letošnjo prvo sejo po občnem zboru. Vzrok za tako odlašanje je bila predsednikova bolezen. Na seji je odbor pregledal dosedanje delo in določil smernice za naprej. Člani so ugotovili, da obnova prosvetnega doma dobro napreduje. Društvo samo ni zmoglo vseh stroškov, zato mu je krajevna skupnost odobrila dodatna sredstva. Denar bodo rabili tudi za popravilo kinoprojektorja.
Topliška ljudska knjižnica redno posluje, treba pa bo preskrbeti več novih knjig, da bo še naprej imela toliko stalnih bralcev. Precej slabše pa gre dramski skupini, ki bi jo bilo treba pomladiti, tako da bi spet zaživela.
D. Gregorc
Sto let šole na Preloki
Osnovna šola Preloka ima letos stoletni jubilej. Ustanovljena je bila leta 1866, ko je začel učitelj Pavel Borštnik po svoji premestitvi iz Črmošnjic na Preloko 12. novembra z rednim poukom v novo zgrajenem šolskem poslopju. S pripravami za ustanovitev šole na Preloki so začeli že 10 let prej. Po listini škofijskega konzistorija (svetovalstva) z dne 3. julija 1856 so že takrat Preločani nameravali doseči svojo šolo z nadzidavo kuratove hiše v nadstropje. Toda proti uradnemu okrajnemu .projektu za Postavitev šole v preloško župnišče se je odločno postavil adlešički župnik, ki je upravljal preloško duliovnijo, z izjavo, da bi nastale nepri-uke, ako bi stanovala duhovnik ki učitelj pod isto stre-
ho. Tako je bila siromašna preloška fara postavljena pred težko nalogo, da ne bo prišla do prepotrebne šole, dokler ne bo zgradila posebne šolske stavbe.
Da je bila ustanovitev šole res nujna, priča z dne 2. julija 1858 po državnem knjigovodstvu potrjena napoved dohodkov učiteljske in cer-kovniške službe na Preloki, po kateri je bilo v šolski občini 65 dečkov in 59 deMic, t. j. 124 šoloobveznih otrok, živečih v naslednjih naseljih: Brdo (t.j. ožja Preloka brez zaselkov 24 otrok), Jakovini (8), Koči (prav Kroci 5), Ska-vrini (sedaj škavurini 3), Vidine (10), Balkovci (4), Dejani (8), Grdimi (11), 2uniči (17) in Zilje (34). Pri iskanju primerne lokacije se je končno 14. junija 1864 sestala na
Preloki posebna ogledna komisija, ki je določila, naj bi cerkev odstopila za izgradnjo šolskega poslopja svojo vinogradniško parcelo s površino 187 klafter. škofijski or-dinariat je deželni vladi 25. junija iJ. odgovoril, da nima nič proti izbrani lokaciji, in je parcelo odstopil. Gradnja poslopja se je začela po izdelavi plana, pripravi gradbenega materiala in zagotovitvi potrebnega denarja. Po preloški šolski kroniki je darovala farna občina 2000 goldinarjev, c. kr. blagajna 2200 goldinarjev, cesar 500 gld in zraven je bila potrebna še nabirka. šolsko poslopje je bilo dograjeno in kolavdira-no 12. oktobra 1866 in še danes služi svojemu namenu.
Med pripravami redne šole je začel z zasilnim zaseb-
nim poukom lokalni kaplan Mihael Šos, ki je po listini farnega fascikla župnije Preloka v nadškofijskem arhivu v Ljubljani prevzel lokali j o Preloko kot župni upravitelj 11. septembra 1856. V svoji prošnji na škofijski ordinari-at za oprostitev od farnega konkurenčnega izpita je 13. marca 1862 pisal, da je, ker ni v kraju šole, učil vsako leto mladino v branju in pisanju. 11. februarja 1863 se je v svoji prošnji zopet skliceval, da je poleg izpolnjevanja svojih duhovskih dolžnosti izkazoval otrokom velike usluge s poukom v branju. Iz tega se vidi, da je pri verouku ob težkem pogrešanju šole skušal naučiti otroke predvsem branja, da bi se mogli v cerkvi posluževati molitvenikov. Takšna njegova prizadevnost do namestitve učitelja ni mogla nadome-stovati in še manj predstavljati redne šole.
V času ustanovitve šole na Preloki so osnovne šole na deželi nudile le malo znanja, ker stari avstrijski državi v njeni reakcionarni politiki ni bilo do široke izobrazbe državljanov, ampak do trde vzgoje čimbolj pokornih pod-ložnikov. Po volji cerkve je bilo težišče pouka na verouku, ki ga je poučeval duhovnik, od ostalih šolskih predmetov pa se je poučevalo le branje, pisanje in računanje, ki jih je učil učitelj. Predeloval je snov le dveh razredov glavne šole, ki so jih imeli po mestih. Ker so bile vaške šole še vedno tako primitivne, kakor jih je uredila Marija Terezija z občim šolskim redom 1774, so jih imenovali trivialke po treh naučnih predmetih ali pa župnijske šole oziroma od 1865—1869 tudi konkordatne šole v razliko od poznejših, od   cerkve   neodvisnih šol.
(Nadaljevanje sledi)
jo v Ljubljani. Ob navzod-nosti petindvajsetih glasbenih pedagogov, s področja Medobčinskega zavoda za prosve-tno-pedagoško službo Novo mesto je občni zbor izvolil upravni in nadzorni odbor ter sprejel pravila društva.
Naloga Društva glasbenih pedagogov Novo mesto je, da skrbi za strokovno in ideološko rast svojega članstva. V ta namen prireja seminarje, predavanja, koncerte itd. Društvo sodeluje z Zavodom za napredek šolstva SRS, republiškim sekretariatom za pro-sveto in kulturo in drugimi upravnimi in družbenimi organi glede vseh vprašanj glasbene vzgoje na našem področju. Skrbi za napredek glasbenega šolstva in glasbene vzgoje nasploh, za izboljšanje predmetnikov in učnih načrtov ter prispeva k dvigu splošne glasbene kulture. Društvo ščiti strokovne in materialne interese svojih članov.
Na občnem zboru si je društvo zastavilo že tudi konkretne naloge. Ena najvažnejših nalog je nuditi vso pomoč aktivu za glasbeno vzgojo v osnovnih šolah, ki deluje v Novem mestu že vrsto let in je zabeležil pri svojem delu lepe uspehe. Aktiv je vodila tov. Jelka Kastelic, icateri je občni zbor izrekel za delo v preteklosti in za dosežene uspehe priznanje in pohvalo.
Prav tako naj se osnuje aktiv učiteljev glasbenih šol na tem območju z nalogo, da se poenoti pouk v glasbenih šolah, razvijajočim se glasbenim šolam pa nudi strokovno in moralno pomoč. Na območju Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedago-ško službo delujeta poleg novomeške še glasbeni šoli v Črnomlju in Trebnjem. Na občnem zboru so govorih o ustanovitvi odbora glasbene mladine Slovenije z namenom organizirati čimveč kvalitetnih opernih in koncertnih obiskov v Ljubljani ter predavanj s področja glasbe za mladino. Nadalje je bil sprejet sklep, da se organizirajo strokovni tečaji za učitelje glasbe v osnovnih šolah.
Novoustanovljeno Društvo glasbenih pedagogov v Novem mestu je poverilo upravnemu odboru, da izdela delovni načrt, da bi se glasbena vzgoja vse lepše razvijala v prid doraščajoče niladlne.
Emest Jazbec
Rinža poplavila del Kočevja
besnela Rinža, ki jo sicer poznamo kot mirno vodo, je tokrat pokazala svoje »zcoe«: le malo je manjkalo, pa bi narasla voda poplavila tudi hotel Pugled v Kočevju. — Na sliki: Trg 3. oktobra v Kočevju pod vodo. (Foto: J. Prime)
(Nadaljevanje s 1. str.)
kal rih delovnih organizacijah. Razen tega so bili v pripravljenosti gasilci, ljudska mil:aa, pošta, Cestno podjet-jo, Vodna skupnost, zdravstvena služba. AMD in še nekatere službe.
štab za civilno zaščito je uvn !el še opazovanje vode za Kočovje v Mrtvicah, Livoldu, pri tržnici v Kočevju in pri podjetju INKOP; razen tega pa tudi v Strugah in ob Kolpi. Nato je napravil še nekatere druge ukrepe, da so v Kočevju in Strugah lahko v glavnem mirno čakali na rta-ra^'inje vode.
Nekaj izpiskov iz zapisnika dežurne službe štaba za civPno zaščito v Kočevju:
Sobota 3. decembra
Ob 14.35 uri: V Mrtvicah (ob glavni cesti Ljubljana— Kočevje) je v zadnji uri voda narastla za 6 cm. Še 2 cm manjka, da bi gladina vode dosegla zgornji del mostu. Nekaj deset metrov od mostu protd Kočevju teče voda čez glavno cesto. 14.35: V Dobrem polju voda preplavila cesto pri železniški postaji in pri Kompoljah.
V Ponikvah pri Dobrem polju (občina Grosuplje) utonil otrok. Iz nižjih delov v devh vaseh v Strugah umikajo živino.
14.48: Kolpa v zgornjem toku ni več nevarna. Pri vasi Mitroviči je nekoliko razdrla cesto.
15.30: Rinža naglo narašča.
V end uri je narastla za 14 cm, do vrha brega manjka ge 14 do 18 cm.
15.45: Pri Mrtvicah teče voda čez cesto v dolžini 70 m, na cesti pa je globoka 10—12 cm.
16.15: Struge v nevarnosti. Dostop iz Dobrepolja ni več mogoč.
16.20: Rinža je pri stolpnicah v Kočevju dosegla kritični zid.
16.30: Voda zalila Podgorsko ulico.
6.40: Rinža prestopila zid za lekarno.  Novti  šoli  ki šofll »Mirka Bračiča« sporočili, naj
prekinejo pouk in pošljejo otroke domov, ker zaliva voda otooHico šol.
17.07: V INKOP rešujejo material in opremo iz najbolj ogroženih mest.
17.40: Gasilci sporočili, da nekemu Ožboltu iz Mahovni-ka zaliva voda stanovanje.
18.50: Požiralniki od Livol-da do Mozlja v redu požirajo vodo.
19.10: V Lindičevem stano-
vanju v vrtnariji je 10 cm vode.
19.15: V Hrovatovem stanovanju na Trgu svobode v Kočevju je že 30—40 cm vode. Rešujejo.
19.25: Hotelu Pugled sporočila, naj ukrene vse potrebno, da ne bo prevelike škode, če vdre voda v poslovalnice.
19.45: ITAS sporoča, da imajo v skladiščih 40 cm vode.
20.00: Ponoven sestanek štaba, ki je med drugim sklenil, naj LIK priprava splave in da je treba o nevarnosti poplav previdno obvestiti prebivalstvo po radiju.
21.30: Arko iz Doma telesne kulture sporoča, da voda stalno narašča in že zaliva bližnjo hišico. Ljudi in pohištvo iz te in ostalih hišic so preselili v Dom telesne kulture.
22.50: Garnizija iz Ribnice sporoča, da je pripravljena pomagati, če bo treba.
23.20: Voda, ki je poplavila Podgorsko ulico, se je zdru-sdla z vodo, ki je zalila del rrga 3. oktobra.
23.30: Gasilci so se s čolnom
pripeljali do stavbe upokojencev. Ljudje niso v nevarnosti. Reševali so perutnino in zajce. Vodni tok je čoln prevrnil. Voda v Podgorski ulici in pri hotelu še narašča.
24.00: Zaključen tretji sestanek štaba za civilno zaščito. Nedelja, 4. decembra 1.05:  Voda v LofUnah in Mrtvicah še narašča. Most v Ložinah je v nevarnosti.
I. 23: Iz »Pletilstva« sporočajo, da je v skladišču 60 cm vode.
5.00: Od polnoči je voda narastla še za 3 cm in je že dosegla prag hotela Pugled. Ponoči so selili nekaj ljudi iz dveh barak na Reški cesti. Zaradi poplavljene Reške ceste ni zveze proti Brodu na Kolpi.
9.00: Pri avtobusni postaji so organizirali odvoz ljudi s kamioni proti Mozlju.
9.45: Tovorni avto, ki je peljal mleko, je pri Pletilstvu zašel s poplavljene ceste.
II. 30: Kočevje je obiskal predsednik republiške skupščine in poslanec kočevske občine Ivan Maček-Matija in se v razgovoru s člani štaba za civilno zaščito zanimal za položaj v mestu.
14.00: Kočevje je obiskal predsednik republiškega cestnega sklada Alojz Zokal in se zanimal za škodo, ki jo je cestam povzročila poplava.
16.00: Voda je začela upadata od Ložin prek Kočevja do Livolda. Gladina se je znižala za 5—6 cm.
18.00: Zaradi upadanja vode ukinjena stalna dežurna služba štaba.
Poplava je v Kočevju napravila precej škode, ki jo je že začela ocenjevati posebna komisija, vendar bi je napravila še precej več, če štab za civilno zaščito, delov-
ni kolektivi in občani ne bi ukreni h vsega, da bi bila škoda čdjn manjša.
Voda je vdrla v skladišča din Meti zgradb, ki so na najnižjih območjih, in napravila precej škode. V Ljudski restavraciji je zalila klet, kjer so imek' okoli 25 ton krompirja in nekatera druga živila. (Prd novi klavnici so tudi preselili nekaj strojev, v nekaterih pomožnih prostorih pa so imeli okoli meter vode.
Že v soboto zjutraj je bilo zelo kritično za del Zeljn. kjer je bilo v Kozoletovi hiši okoli meter vode, poplavljena je bila cesta, voda pa je grozila, da bo vdrla v Der-žkovo gostilno.
Voda je preplavila spodnje področje kočevske tržnice, kjer ni naredila škode. Le okoli 10 cm je še manjkalo, da bi vdrla v gostinske prostore »Roga«. Voda je poplavila tudi skladišča nekaterih trgovin, kegljišče in več drugih prostorov.
Iz barak na Reški cesti so preselili dve družini in majhne otroke. Barake je voda odrezala od kopnega in so jim morali voziti drva in živila.
Rinža je polagoma upadala še v nedeljo ponoči in ponedeljek, vendar se še ni popolnoma vrnila v strugo. V Kočevju pa so prepričani, da je nevarnost že minila.
JOŽE PRIMC
POPLAVLJENE BARAKE OB ROŠKI CESTI: nekaj ljudi in otrok so morali iz barak ob Roški cesti v Kočevju zaradi poplav hitro izseliti, drugim pa so morali pripeljati drva in nekaj hrane. (Foto: J. Prime)
Vendarle urejeno!
Pretekli teden je Skupnost cestnih podjetij SRS iz Ljubljane dokončno uredila nesoglasja z lastniki zemljišč, ki jih je prizadela modernizacija republiške ceste Škofljica — Kočevje. Z nekaj izjemami so lastnikom za zemljišča plačali ustrezno odškodnino, -v
Preteklo soboto je na Ljubljanski cesti 19 v Kočevju odprlo novo trgovino zagrebško podjetje Standard konfekcija. V trgovini prodajajo moško, žensko in otroško konfekcijo, moško, žensko in otroško perilo, raznovrstno trikotažo, odeje, posteljno perilo in drugo. Preureditev prostorov in oprema za trgovino je veljala blizu 10 milijonov Sdin. (Foto: Marica Jelenovič)
»Samo tričetrt strani v ,Dolen»$u' je premalo!«
»Za boljše informiranje občanov potrebujemo več prostora v Dolenjskem listu!« — Nekaj predlogov, kako razširiti med ljudmi dobre knjige
Na prvi seji komisije za knjižničarstvo in tisk pri občinskem odboru zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Kočevju so ugotovili, da je med založbami, knjigarnami in bralci slab stik. Kupci še vse preradi posegajo po knjigah sumljive vrednosti. Prav zato so člani komisije predlagali, naj bi v knjigarni Državne založbe v Kočevju honorarno zaposlili svetovalca za izbiro knjig.
Komisija je sprejela še več predlogov in sklepov, ki bodo vplivali, da bodo prišle dobre knjige med ljudi. Tako je predlagala, naj bi organizirali vsako leto najmanj dve knjižni razstavi, da bi razširili mrežo potujoče knjižnice še na Podpresko in Pred-grad, da bi prirejali še naprej literarne večere za mlade in da bi sodelovali še z drugimi založbami.
Ko so razpravljali o časopisih in revijah, so sklenili predlagati občinski skupščini, naj v prihodnjem letu odkupi v Dolenjskem listu vsaj stran oziroma stran in pol. Enak predlog sta doslej sprejela tudi že svet za šolstvo pri občinski skupščini in občinski odbor SZDL. Vsi ti so doslej ugotovili, da je tri četrt strani v Dolenjskem listu premalo za dobro oziroma vsaj zadovoljivo obveščanje občanov.
Kočevje je dobilo likovni salon
Stane Jarm razstavlja 20 v glavnem novih kipov, Ivan Brudar, ki je po rodu Novomeščan, pa 22 slik — Denar za preureditev prostorov v Likovni salon so prispevale delovne organizacije
Prvič v svoji zgodovini je dobilo Kočevje 27. novembra letos svoj Likovni salon. Odprt je bil v okviru praznovanj dneva republike. Likovni salon je v stavbi, kjer je
Cene v Kočevju
28. novembra so veljale v kočevski trgovini Sadje-zele-njava naslednje maloprodajne cene: krompir 0,80 N-din kg, jabolka od 2,40 do 4,20 N din kg, jajca 0,84 N-din kos, limone 4,50 N-din kg, banane 5,50 N-din kg, zelena solata 3,16 N-din kg, čebula 1,66 N din kg, pomaranče 5 N-din kg, sveže zelje 0,76 N-din kg, kislo zelje 1,54 N-din kg in grozdje 4,48 N-din kg.
Volitve in imenovanja
Za člane razpisne komisije za razpis direktorja stanovanjskega podjetja Kočevje je občinska skupščina na zadnji seji imenovala Jožeta Sve-teia Antona šercerja in Janeza Hočevarja.
tudi dvorana družbenih organizacij. Njegova ureditev je veljala okoli 3500 N din. Prva v njem razstavljata akademski kipar Stane Jarem in slikar Ivan Brudar.
Slavnosti ob otvoritvi se je udeležilo blizu 100 ljudi, ki jih je najprej pozdravil predsednik sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Kočevje Janez Žužek. Zahvalil se je tudi domačim delovnim organizacijam Melamin, Elektro, INKOP, Trgopromet, Oprema, LIK, AMD, Kovinarska šola pri delavski univerzi in vodstvu osnovne šole, ki so denarno in drugače pomagale, da je Kočevje dobilo svoj Likovni salon.
Nato je spregovoril o pomembnosti Likovnega salona profesor Miloš Humek, predsednik sveta za kulturo pri občinski skupščini, ki je med ostalim dejal:
»S skromnimi sredstvi, a s tem večjo ljubeznijo smo opremili prostor, kamor bomo lahko zahajali, potrebni
miru in zbranosti, oddiha, predvsem pa žejni lepote. Slikarji in kiparji ožje in širše domovine bodo tu razstavljali svoja dela in nam kazali, kako oni vidijo svet okoli sebe, kako ga dojemajo in občutijo.«
V slavnosti pred otvoritvijo je recitirala dijakinja Nada Dobrič Otona Zupančiča »Prebujenje«, dijakinja Mira Klun pa je zaigrala »Serena-do« neznanega španskega skladatelja. Nato je republiška poslanka Danica Kaplan odprla Likovni salon.
Avto in motor trčila
25. novembra ob 15. uri se je zgodila težja nesreča pri Pregradu. Motorist Peter Kalčič iz Brezovice je vozil proti domu in Je na nepreglednem levem ovinku trčil v osebni avto Franceta Haceto, ki mu je vozil naproti. Vse kaze. da je Kalčič vozil preveč po sr^Tj ceste. Motorist si Je pri nesreč' zlomil nogo in poškodoval B*?Jr in roke. Nezavestnega so prepelj**" li v ljubljansko bolnišnico. Na aV" tu je škode za 3.000 Nclin, na motornem kolesu pa za 500 Ndin.
PROGRAM TD RIBNICA ZA MEDNARODNO LETO TURIZMA
VRifenici vsakega maja: TEDEN TURIZMA
Nedelavne člane UO razrešiti — Pododbor v Dolenji vasi — V prihodnjem letu več propagande — Višje nagrade za najlepše urejene hiše in okolico — Ena trgovina odprta v sezoni tudi v nedeljo dopoldne
Na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva Ribnica so razpravljali predvsem o programu dela v prihodnjem letu, ki bo tudi mednarodno leto turizma.
Najprej so ugotovili, da imajo *v odboru nekaj nede-lavnih članov. Te nameravajo razrešiti, če se ne bodo poboljšali. Razumljivo je namreč, da vse delo društva ne more sloneti le na nekaj članih, medtem ko bodo ostali le za okrasek.
Sklenili so, da bodo ustanovili pododbor društva za Dolenjo vas in Prigorico. Ti dve vasi imata pogoje za razvoj turizma in sta tudi zanimivi (lončarstvo, poseben položaj hiš itd.).
Temeljito se bodo pripravili tudi na prihodnjo turistično sezono. Izdati nameravajo turistični prospekt Ribniške doline, razen tega pa sodelo-
vati pri izdaji prospekta Dolenjske in vodiča po Dolenjski ter pri izdaji cenikov. Založili bodo tudi več motivov barvnih razglednic.
V prihodnjem letu bodo spet razpisali nagrade za najlepše urejene hiše in njihovo okolico. Nagrade bodo tokrat precej višje kot doslej.
Trgovinam in gostiščem bodo priporočili, naj urede za svoje poslovalnice dostojne napise, kar bo tudi precej pripomoglo k lepši podobi krajev.
Izboljšali bodo informacijsko službo. Predvsem bodo poskrbeli, da bo turist ali izletnik lahko dobil informacije o krajevnih znamenitostih, voznih redih itd. pri gostinskih, trgovskih, poštnih in drugih delavcih. Tečaje zanje bodo organizirali s pomočjo delavske univerze. Poseben seminar nameravajo pripraviti še za zasebne gostince.
Sissflee i dušci in telesom
Skromen, požrtvovalen in vedno pripravljen pomagati — tak je Franc Andoljšek, vojni invalid iz NOV in upokojenec iz Ribnice. 2e z 12 leti je v rojstnih Strugah postal gasilec — naraščajnik, kot so tedaj imenovali mlade pripadnike gasilske službe. Od takrat je preteklo že 32 let, toda France je še vedno aktiven gasilec.
Prišla je vojna in z njo vse trpljenje, ki ga je bil tudi on deležen. 1942 je odšel v partizane. Bil je ranjen, ujet in interniran. Spominja se.   kako   so   Italijani 1942
štva v podjetju, trenutno pa je že drugič njegov predsednik. S pomočjo tečajev je vzgojil celo vrsto strojnikov-gasilcev.
Tov. Andoljšek je bil pred dvema letoma upokojen, toda gasilstva ni pustil ob stra ni. Kjerkoli je potrebna gasilska pomoč, je tudi on zraven. Odkar je v Ribnici, je sodeloval že pri gašenju 29 požarov in je bil tudi med pogumnimi reševalci v Zagrebu, v času hudih poplav v lanskem letu. Nadvse je zadovoljen, da ima njihovo društvo nov gasilni dom in nov prapor, njegova želja pa je, da bi njihova četa dobila novo motorno brizgamo.
Naš vrli France je tudi član UO občinske gasilske zveze in referent za strojno opremo pri občinski gasilski zvezi. Za svoje vestno delo je že prijel diplomo, zasluži pa  tudi  odlikovanje. -r
Poskrbeli bodo za boljšo ureditev cest (kaži poti, obeležja) do izletniških točk in do raznih znamenitosti. Mladino bodo pritegnili k olepševalnim delom. V šolah bodo pisali naloge s turističnimi motivi. Seveda bodo skušali tudi odrasle bolj seznaniti s turizmom, predvsem z njegovim gospodarskim pomenom.
Sklenili so, da bodo predlagali trgovskemu podjetju, naj bi imelo med sezono ob nedeljah dopoldne odprto vsaj eno poslovalnico. Ta poslovalnica bi bila potem lahko zaprta kak drug dan, saj imajo podobno že urejen delovni čas gostišča.
Pomembna sklepa sta bila še, da je treba pri razvojnem planu občine upoštevati, da bo gospodarski razvoj občine v skladu z razvojem turizma, in da bo vsako leto drugi teden v mesecu maju teden turizma. Tedaj bi podeljevali nagrade za najlepše urejene hiše, pregledali gostišča, imeli turistična predavanja za občane, v šolah bi pisali naloge s turističnimi temami itd. Ta teden bi bil torej nekakšna generalka za vsakoletno turistično sezono.
V kratkem bo popolnoma dograjeno novo skladišče izdelkov (oken in vrat) podjetja INLES v Ribnici. Graditi so ga začeli sredi leta v lastni režiji. Podjetje je doslej imelo za svoje izdelke več skladišč v Ribnici. Večje skladišče so potrebovali prav zaradi sedanje raztresenosti skladišč in zato, ker je njihova proizvodnja sezonskega značaja in morajo delati na zalogo (Foto: Prime)
Občinski komite bo anketiral vse člane

Zastopnik zavarovalnice v Ribnici je takole hitro sporočil občanom, naj takoj prijavijo uničene zavarovane predmete. (Foto: J. Prime)
Pred kratkim je bilo na občinskem komiteju ZK v Ribnici posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij, na katerem so razpravljali o letnih konferencah osnovnih organizacij, govorili pa so tudi o tezah za VII. plenum ZKJ ter o delu komunistov v Ribniški občini.
Posebno dolgo so se zadržali pri razpravi o problemih gospodarskih organizacij in še posebej o stanju v INLES. Ugotovili so, da je gospodarska reforma prišla marsikje še premalo do izraza. Nagrajevanje še vedno ni najbolje urejeno, delavsko samoupravljanje pa je predvsem v obratih še vedno pomanjkljivo. Komunisti in sindikalne podružnice so premalo naredili, da bi te pomanjkljivosti tudi odpravili.
Precej posveta so posvetili tudi vlogi inteligence v političnem   življenju,   ker pred-
Povečati število vlagateljev
Razprave o akciji za razširitev hranilno-kreditne službe v ribniški občini so pokazale, da je število vlagateljev še vedno premajhno. S povečanim številom vlagateljev nameravajo dobiti sredstva za financiranje kmetijstva.     - v
zmetali gasilsko orodje v Strugah na bližnji vrt, ga zažgali, gasilski dom pa spremenili v konjušnico. Po vojni je bil med prvimi, ki so organizirali gasilsko društvo v Strugah. Staro brizgalno, ki je bila že za odpad, so Popravili, postopoma pa so nakupili tudi drugo gasilsko opremo. 1948 se je France Preselil v Ribnico in se tam zaposlil. že prvi dan je postal član industrijske gasilske čete v LIK. Imenovan je bil za strojnika in to delo opravlja še danes. Vseskozi je bil član upravnega odbora prostovoljnega   gasilskega dru-
Dobra gostilna v Žlebiču
Khmova gostilna v Žlebiču je ena redkih, kjer gostu postrežejo s pristno domačo kapljico. O tem gre glas daleč naokrog. Kljub kakovosti pa so cene vina zmerne: od 5,50 &o *5 N din Razen dobrega vina imajo pri Klunu vedno 113 nalogi tudi okusen domač hare?ek.
Gradbeništvo na razpotju
V razgovorih o gradbeni dejavnosti v Ribnici večkrat kdo omalovažujoče zavzdihne, češ kaj hočemo, ko pa Gradbenik tako mečka! In res tako kaže: gozdarski dom sameva napol dograjen, prav tako servis »Elektro«, stolpič čaka boljših časov . . . Kje so vzroki za to navidezno »mečkanje«?
»Res je, videti je, kot da načrtno zaviramo gradnjo,« je povedal direktor Gradbenika Tone Dejak, »ali pa da nismo kos svoji nalogi, vsem objektom, ki smo jih prevzeli. Toda dejstva so drugačna, krivec pa tudi znan — denar. Sredstva za te objekte niso v celoti zagotovljena ali pa se stekajo prepočasi, iz leta v leto, zaradi česar se tudi gradnja vleče dalj časa.«
Denar je zagotovljen le za trgovino v Loškem potoku, ki bo predvidoma novembra končana. Poslovno stavbo gradijo že tretje leto in bo verjetno tudi šele letos urejena ali deloma urejena. Po predračunu bo gradnja gozdarskega doma v Ribnici stala okrog 106 milijonov S dinarjev, za dograditev pa je potrebnih še okrog
50 milijonov. Prihodnje leto je za ta objekt predvidenih le okrog 20 milijonov, kar pomeni, da dom vsaj še dve leti ne bo zgrajen.
»Vsak mesec zgubimo s tožbami in za obresti okrog 400.000 starih dinarjev,« razpreda dalje direktor Gradbenika. »Ker sami ne dobimo redno plačanih storitev, tudi ne moremo poravnati vseh dolgov sodelavcem, razen s tožbami, s tem pa izgubljamo težke tisočake...«
Prihodnje leto v občini ne bo večjih gradenj. Podjetje bo letos plan sicer doseglo, v prihodnje pa ga bodo morali verjetno celo za 15—20 odstotkov znižati.
Kaj sedaj?
Pri Gradbeniku razmišljajo o novih oblikah dela, sredi načrtov so. Čeprav je družbenih gradenj vedno manj, zasebniki vedno več gradijo. Računajo, da bodo lahko le vsaki dve leti zgradili 15—20 družbenih stanovanj; podjetja so namreč sredstva za stanovanjsko gradnjo večinoma razdelila svojim ljudem, stanovanjsko podjetje pa tudi ni sposobno zbrati veliko denarja za nove  gradnje. Gradbenik
že zdaj veliko dela za zasebnike — okrog 50 odstotkov celotne dejavnosti — v prihodnje pa nameravajo še odločneje posegati po naročilih zasebnikov, žal imajo tu precej težav z zasebnimi zidarji, ki lahko ponudijo ugodnejše pogoje, nižje cene, v prav tako nezavidljivem položaju pa je tudi izdelava gradbenega materiala. Medtem ko so zasebni izdelovalci opeke obdavčeni ' pavšalno, plačuje Gradbenik davek od kosa, kar se vsekakor pozna tudi v ceni.
In še nekaj, na kar pa pri Gradbeniku opozarjajo: največje podjetje v občini Inles ima lastno gradbeno skupino, ki opravlja tudi zahtevnejša gradbena dela, pa tudi stanovanjsko podjetje ima lastno gradbeno skupino. Kako zdaj uskladiti delovanje vseh treh gradbenih skupin v občini, kako zagotoviti »kruh« za vse? Vsekakor se bo treba o tem pogovoriti, najti pametno rešitev. Kajti če je gradbeništvo v občini na razpotju, je treba poiskati najboljšo pot. Pot, ki zagotavlja uspeh, napredek. In vsakdanji kruli delavcem. Predvsem kruh . . . -vec
vsem mladi intelektualci iz podjetij premalo sodelujejo v družbenopolitičnem življenju občine. Ugotovili so, da leži krivda večji del na ljudeh samih, del krivde pa nosijo tudi organizacije v podjetjih, ki te mlade ljudi pre-
malo pritegnejo k delu.
Občinski komite ZK je sklenil, da bo z 48 vprašanji anketiral vse člane in tako dobil zanimive podatke in ugotovitve, ki mu bodo koristno napotilo za bodoče delo -r

Trgovski dom v Loškem potoku bo odprt Se letos. Notranjost je v glavnem urejena, prav zdaj montirajo trgovsko opremo, urediti pa bo treba še okolico, (»radnja in oprema doma je veljala 1,200.000 Ndin. (Foto: Prime)
Ribniška dolina dobi prospekt
Izvolili so odbor, ki bo uskladil delovne programe vseh turističnih društev
Pred kratikm je bila na Travni gori sektorska konferenca turističnih društev iz občine Ribnica, na kateri so se pogovorili o propagandi v prihodnjem letu in o pripravah na mednarodno leto turizma.
V zvezi s turistično propagando je najbolj zanimivo, da bodo izdali prvi samostojni črno-beli prospekt Ribniške doline. V njem bodo propagirali za območje Sodražice in Loškega potoka predvsem zimski turizem, za območje Ribnice in Ortneka pa nekatere druge oblike turizma. V prospekt pa bodo vnesli tudi nekaj zanimivosti sosednjih območij (Velike Lašče, Kočevje), s čimer bo prospekt pridobil na privlačnosti in popolnosti.
Nadalje so razpravljali o izdajanju razglednic in ostalih propagandnih materialov, ki jih bodo nekaj izdali tudi v sodelovanju z Dolenjsko turistično zvezo.
Na konferenci so ustanovili še poseben odbor, ki bo usklajeval delo in programe vseli tu.
Matični urad Loški potok
Umrli sta: Karolina Knavs, Hrib 81, 84 let, in Marija Kordiš, Travnik 106, 94 let. Poročila sta se: Alojzij Vesel iz Francije in Anica Debeljak iz Retij.
rističnih društev na območju občine. Ta odbor bo uskladil tudi programe društev za prihodnje leto. ko bo mednarodno leto turizma.
Profesionalnega predsednika ni več
Na nedavni seji ribniškega občinskega sindikalnega sveta so bili najvažnejša tema razgovora občni zbori sindikalnih podružnic, ki morajo biti končani do 31. decembra.
Na seji so med drugim razpravljali tudi o odhodu profesionalnega predsednika ObSS na drugo delovno mesto. Poslej sindikalni svet ne bo več imel profesionalnega predsednika, zato bo moralo ožje vodstvo ObSS bolj prijeti za delo, sindikalne podružnice pa bodo morale biti samostojnejše, članom sindikalnih podružnic je predsedstvo sveta priporočilo, naj se v čim večjem številu naroče na Dolenjski list.
Brunarice na Travni gori
Turistično društvo Sodra-žica bo postavilo na Travni gori dve letoviški hiši-bruna-rici. Hiši že gradijo in upajo, da bosta narejeni še letos. Prihodnje leto bodo zgradili na Travni gori še več brunaric. —*
REŠETOM
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL ČRNOMELJ
Ukinitev železnice bi bila klofuta vsej Beli krajini
25. novembra je v Črnomlju razširjena seja občinskega odbora Socialistične zveze izzvenela v oster protest zoper napovedani ukrep Železniškega transportnega podjetja, da bi med drugimi nerentabilnimi progami v Sloveniji ukinili tudi železniško progo Novo mesto-Karlovac
Medtem ko je dnevni red predvideval obširnejšo razpravo o delu občinske skupščine in njenih organov, priprave na skupščinske volitve in na krajevne organizacije SZDL ter razpravo o občinskem pravilniku SZDL, je bilo vse tiho, ko bi se morali delegati oglašati. Po kratkem odmoru, ki je sledil uvodnim besedam predsednika ObO SZDL Lojzeta Srer-ka in predsednika volilne komisije Franca Štajdoharja, se je k besedi le prijavilo nekaj prisotnih. Ugotavljali so, zakaj so nekateri občinski odborniki na sejah molčali in zakaj so se pogosteje oglašali odborniki splošnega zbora kot proizvajalci.
»Kaj delajo naši poslanci?« sta nato vprašala delegata Vrtin in Uenič. Zatem je obširno in zahtevno delo izvoljenih poslancev v republiški skupščini in novo vlogo poslancev lepo razložil Viktor Zupančič ter hkrati pojasnil, zakaj se poslanci ne morejo udeleževati prav vsakega vaškega sestanka in seje. Videti je bilo, da na deželi zamerijo, ker se vabilom na zbor volivcev ali drug sestanek ne odzoe vedno tudi tovariš, ki so ga izvolili v republiško skupščino, doslej pa jim ni nihče natančneje razložil, zakaj /oslancev ni in kakšno je sploh njihovo delo.
»Smo ob obljubljeno cesto, zdaj pa grozi še železnica!«
Razpravo, h kateri pa ni bilo treba prav nič spodbujati govornikov, je začel Rade Kordič, ko je med drugim dejal:
— Našim ljudem smo več let obljubljali cesto do Vinice, a je zaenkrat ne bomo gradili. Komaj smo občane prepričali, da moramo počakati zaradi splošnega pomanjkanja sredstev za inve-
Preveliko breme za enega človeka
Medtem ko dela v novomeški občini za 43.000 prebivalcev 8 ljudi na področju socialnih služb, imajo v Črnomlju samo eno socialno delavko za okoli 17.000 prebivalcev. Ob tem pa je treba upoštevati še to, da je socialna problematika v Beli krajini še bolj pereča kakor v novomeški občini. Ne glede na to, da imajo v Črnomlju mnogo premalo sredstev v primerjavi s potrebami, pa bd lahko z okrepljeno strokovno socialno službo rešili tudi prenekateri problem — brez denarja.
Le 10 več zaposlenih kot lani
V črnomaljski občini se je letos zaposelnost le malenkostno povečala. Podatki kažejo, da je bilo leta 1964 v gospodarstvu zaposlenih 2906 oseb, lani 2.990, letos pa jih je natanko 3000 ali samo 10 več kakor lani.
V nasprotju s tem pa so osebni dohodki zaposlenih prav letos doživeli največji porast. Leta 1964 je znašalo povprečje zaslužkov v gospodarstvu 39.200 din, v letu 1965 — 51.400 din, letos pa v 9 mesecih že 61.500 dinarjev.
sticije in da Bela krajina zaradi zaslug v NOB ne bo pozabljena, že smo brali v časopisu, da namerava ZTP ukiniti še našo železniško progo Novo mesto — Karlovac. Baje ni rentabilna! Ce se to zgodi — dobimo Belokranjci veliko klofuto za vse, kar smo žrtvovali! — Izjava je bila sprejeta s ploskanjem.
Stališče ZTP je nato pojasnil šef železniške postaje Črnomelj ter povedal, da ima železnica tako kot vsako drugo podjetje pravico ukinjati nerentabilno poslovanje. Tako so pokazale analize prometa, da med nekaterimi drugimi progami v Sloveniji tudi železniški promet med Novim mestom in Karlovcem ne prinaša dobička, temveč izgubo. Omenil je nelojalno konkurenco avtobusnih podjetij ter še druge težave ZTP podjetja. Vzdrževanje prog je zelo drago, toda včasih neupravičeno. Kmet dobi za železniški prag okoli 1500 dinarjev, železnica pa ga mora od gozdnega gospodarstva odkupiti za okoli 13.000 din. ZTP pa ne sme kupovati naravnost od kmeta. Sef postaje je navedel  le tri možne rešitve:
1. progo ukiniti, 2. progo vzdrževati pod posebnimi pogoji (višje tarife) ali 3. progo obdržati z regresi družbe.
Dvomijo v račune ...
še večji udarec kot za potnike v osebnem prometu bi pomenila ukinitev železniške proge za belokranjska podjetja zlasti za rudnik Kanižari-co, BELT in druga.
Inž. Vardijan iz BELTA je rekel, da dvomi v račune in analize ZTP podjetja glede na to, da so pretekla leta prikazovali veliko potrebo po gradnji koprske železnice. Zdaj, ko je 80 odst. dograjena, že ugotavljajo, da bo proga nerentabilna.
Tehten prispevek v tej razpravi sta dala tudi Anton Dvojmoč ter kapetan Čara-pič. Prvi je dejal, da po njegovem mnenju ne gre kar tako jemati navedbe ŽTP, da po vsem svetu, posebno pa v Angliji, ukinjajo nerentabilne proge. Tam imajo morda pogoje za take ukrepe — moderne ceste, pri nas pa jih nimamo. — Kapetana čarapi-ča je zanimalo, če je železnica tudi zračunala, za koliko ji bo upadel promet, če ukine še nekaj prog. Zaklju-
čil pa je z besedami iz nedavnega govora maršala Tita: »Ne stremimo za tem, da bi ukinjali nerentabilna podjetja, temveč je naša naloga napraviti jih rentabilne.«
Tudi besede naslednjih di-skutantov o tem problemu so pripomogle, da se je seja SZDL sprevrgla v oster protest proti napovedanim ukrepom ZTP podjetja. Tako so Belokranjci sprejeli prvi grozeč signal in tokrat se ne bodo dali kar tako odgnati in odpraviti z besedami. Po izjavah navzočih poslancev bo o problemu železnice razpravljala še republiška skupščina. Pristanek za ukinitev železniške proge mora dati tudi izvršni svet SRS. Tako zaenkrat še ni bojazni, da bi železniška proga v Belo krajino postala kolesarska steza.
400 otrok se vozi v šole
V vseh 6 popolnih osnovnih šolah z 12 podružnicami v črnomaljski občini se izobražuje 2733 učencev, od teh pa se jih 400 vsak dan vozi v šolo z rednimi ali posebnimi avtobusi.
Učence poučuje 84 učiteljev, 4 predmetni učitelji, 15 profesorjev in 12 absolventov srednjih in visokih šol. Za potrebe šol je na razpolago 20 šolskih zgradb, ki pa so vse potrebne večjih ali manjših popravil.
Katerim odbornikom poteče zdaj mandat
Na bližnjih letnih krajevnih konferencah SZDL v občini Črnomelj bodo med drugim tudi evidentirali najprimernejše občane za nove občinske odbornike in poslance. Spomladi 1967 poteče mandat 29 odbornikom občinske skupščine in na njihovo mesto morajo izvoliti nove.
Mandat poteče naslednjim odbornikom občinskega zbora:
Alojzu Hutarju iz volilne enote I Črnomelj, ki zajema: Ul. Staneta Rozmana, Trg srvobode, Ul. Mirana Jarca, Ulico Lojzeta Fabjana, Na utrdbah, Pod Lipo, Vojinsko cesto ter Cesto belokranjskega odreda;
Niku Selakoviču, izvoljenemu v volilni enoti III Črnomelj: Kolodvorska cesta od 32 do 61, Ulica 21. oktobra, Pod smreko, Cesta padlih borcev, Delavska pot;
Francu Laternerju iz Kota pri Semiču, kamor spadajo volivci: Gabra pri Semiču, Lipovca, Nestoplje vasi, Sadi-nje vasi, Starihovega vrha, Trebnjega vrha, Pugleda, Brezja pri Vinjem vrhu;
Jožetu Vidmarju z Vrtače za Oskoršnico, Podreber, Sela pri Semiču, Kaščo, Coklov-co;
Alojzu Starini iz štrekljev-ca. Izvolili so ga volivci Brezove rebri, Gradnika, Kala, Malin, Omote, Osojnika, Pra-proč in Sodnjega vrha;
Marku Režku iz Starega trga. Sem spadajo Močile, De-skova vas, Kovača vas, So-devci, Kot, Prelesje, Srednji, Dolenji in Gorenji Radenci, Dečina, Zagozdac, Gor. Pod-gora in Dol. Podgora;
Ivanu Požeku, ki je bil izvoljen v volilni enoti Adleši-či, in sicer v vaseh: Podbrež-je, Purga, Dolenjci, Mala Sela, Velika Sela, Jankoviči;
Inž. Malki štefančič, ki so jo izvolili na Tanči gori občani iz Dragovanje vasi, Kva-sice, Goleka in Sel pri Dra gatušu;
Jožeta Madroniča so izbrali v volilni enoti Sinjega vrha občani iz Daljnih njiv, Gorice, Damlja, Drage, špehairjev in Brega;
Juriju Benetiču iz volilne enote Vinica za vasi: Pod klanec, Drenovec, Ogulin, Golek. Perudina;
Ivanu Lasiču iz Stare Lipe, izvoljenemu za Novo Lipo, Drežnik, Hrast, Gor. in Dol. Suhor;
Rudolfu Habetu, volilna enota Tribuče, za: Pribince, Bojance in Bedenj;
Francu Kuretu, izvoljenemu v Loki od volivcev Butoraja, Zorenc, Velike Lahinje;
Antonu Pezdircu s Talčjega vrha, kamor spadajo: Rodine, Naklo, Sela pri Otovcu, Otovec, Dol. Paka, Začji vrh, Stražnji vrh, Tušev dol in Svibnik.
Tz zbora delovnih skupnosti pa poteče mandat odbornikom:
Francu Bahorju iz volilne enote Belt II; Antonu Janko-viču iz volilne enote Rudnik II; Slavku Adlešiču iz podjetja ZORA; Lovru Remsu iz Črnomlja; Danilu Kobetu iz Črnomlja; Ivanki Moljk iz Črnomlja; Jelki Picelj iz Semi-ča; Francu Kalčeviču iz Uča-kovcev; Ivanu Kapšu iz 'Starega trga; Antonu Pašiču iz Serniča; Jožetu Žvabu iz Črnomlja; Metodu Plutu iz Semiča; dr. Branku Uršiču iz Črnomlja; Slavku Stamejčiču in Ani Jakše iz Črnomlja.
Razen navedenim odbornikom poteče spomladi 1967 mandatna doba tudi trem republiškim poslancem: Viktorju Zupančiču, Leopoldu Kre-setu in prof. Janezu Kambi-ču.
Udeležite se konferenc SZDL!
Med 8. in 11. decembrom se bodo zvrstile na črnomaljskem področju še preostale konference Socialistične zveze, na katere so zaradi pomembnega dnevnega reda vabljeni vsi občani.
8. 12. ob 14. uri tudi v Rožnem dolu v prostorih v Črešnjevcu v mladinski sobi;
8. 12. ob 14. uri tudi v Rožnem dolu v prostorih osnovne šole;
10. 12. ob 18. uri v Butoraju pri Mariji Požek; 10. 12. ob 18. uri v Kotu pri Semiču pri Bukovcu;
10. 12. ob 18. uri v Tribučah v gasilskem domu;
11. 12. ob 9. uri na Vinici v osnovni šoli;
11. 12. ob 9. uri v Semiču v prosvetnem domu; 11. 12. ob 14. uri v Petrovi vasi v osnovna šoli; 11. 12. ob 14. uri v Stranski vasi v gasilskem domu.
Nov polet v sindikalnem delu
Plenum občinskega sindikalnega sveta Črnomelj je 18. novembra ocenjeval gospodarske uspehe v preteklih 10 mesecih, razpravljal o dosedanjem in bodočem delu ter obravnaval priprave na občne zbore sindikalnih podružnic
Zadnja razširjena seja občinskega sindikalnega sveta je konec novembra prinesla nekaj svežine na področju sindikalnega dela. Po uvodnih besedah predsednika ObSS Jožeta Kolenca, ki je poročal o delovnih uspehih v minulem obdobju, hkrati pa kritično in odkrito spregovoril o nepravilnostih v praksi, se je razvila dokaj živahna razprava.
Prisotni poročilu niso ugovarjali, pač pa so še dodatno obravnavali tudi druge pereče zadeve. Vprašanju razvoja trgovine je bilo posvečenih precej kritičnih misli. Ugotovili so, da so večje in dobro vpeljane trgovine dobila v zakup podjetja izven domače občine, medtem ko skušajo od črnomaljskega podjetja Potrošnik včasih s političnim pritiskom doseči, da bi obdržalo v odročnih krajih svoje nerentabilne poslovalnice. V zvezi s tem so predlagali, naj bi STP Potrošnik take manjše trgovinice oddal v zakup zasebnikom ali pa našel drugo ustrezno rešitev, da prebivalstvo v oddaljenih krajih vendarle ne bi ostalo brez najnujnejše oskrbe.
Ko so ugotavljali rast osebnih dohodkov zaposlenih, so menili, da nastajajo  ponekod  pretirana ne-
skladja. V nekaterih delovnih organizacijah, ki niso direktno vezana na proizvodnjo, imajo namreč mnogo višje osebne dohodke kot pa neposredni proizvajalci. Kot primer so navedli Knjigovodski center v Črnomlju.
Sindikat je tudi obširneje razpravljal o referendumih v kolektivih. Ker se dosedanji niso obnesli, verjetno zato, ker so bili preslabo pripravljeni, so sprejeli naslednji sklep; sindikat ne bo sodeloval pri tako pomembnih odločitvah, kot so združitev podjetij ali druge oblike integracije, če ne bodo prej na razpolago obširnejše analize z navedbo vseh prednosti, ki jih združitev prinaša.
Plenum pa je razen tega sprejel več drugih pomembnih sklepov, ki bodo-služili sindikalnim podružnicam kot napotki za tekoče delo.
Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic v kolektivih pa se bodo sestali še predsedniki sindikatov ter se pomenili o pripravah in temah, o katerih naj bi razpravljalo tudi članstvo.
V plenum so kooptirali tri nove člane na izpraznjena mesta tistih, ki so se odselili. Na novo so bili izvoljeni Vera Jukič, Fanika Male-rič in Matija Vidic.
Novice iz Starega trga ob Kolpi
Snega v novembru so bili najmanj veseli šolarji, saj nekateri prepešačijo po 25 km na dan. Njim sneg prav gotovo ne pomeni zimskega veselja, pač pa mokre čevlje in obleko, pozno prihajanje domov ter utrujenost. Učitelji pravijo, da je bil obisk v prvih dneh snega kljub temu normalen.
Na roditeljskem sestanku šole v Starem trgu so starši razpravljali o učnem uspehu ter o šolski kuhinji. Cena 6 N din mesečno za malico se nikomur ni zdela previsoka. Starše so predstavniki učiteljskega zbora seznanili tudi z dejstvom, da bo malica veliko dražja, če šola ne bo dobila pomoči od občinskega odbora Rdečega križa.
Letošnje  poletje  in jesen
je napravila divjad po poljih okrog Starega trga ob Kolpi veliko škode. Lovci menijo, da bodo morah za storjeno škodo plačati okoli 15.000 N din odškodnine, kar bo docela izpraznilo lovsko blagajno. Mnenja pa so, da bi moral del odškodnine poravnati tudi lovski rezervat, od koder prihaja divjad na pašo na poljanska polja.
Vse družbeno-politične organizacije se pripravljajo na letne konference v decembru. Na sestanku krajevnega odbora SZDL so razpravljali o letni konferenci ter o volitvah novega odbora in odbornikov občinske skupščine. Dosedanjima odbornikoma Marku Režku in Ivanu Kapšu namreč letos poteče mandat, -c
Že 139 članov RK v Dragatušu
27. novembra je imela krajevna organizacija Rdečega križa v Dragatušu letni občni zbor. Predsednica Francka Bahor je v poročilu prikazala dejavnost in uspehe organizacije v minulem obdobju. Delo je bilo uspešno, saj so povečali članstvo na 180 oseb. Aktivni člani so pobrali že vso članarino, začeli pa so tudi z nabiralno akcijo za po-plavljence. Posebno sta bila pohvaljena Miha Lončarič iz Pustega Gradca in Zofija Zi-herl iz Obrha kot vsakolet-
na krvodajalka in zelo delavna članica.
Občinski odbor RK je zastopal Rade Kordič, ki je pohvalil delavnost dragatuške organizacije. Menil pa je, da bi se lahko občnega zbora udeležilo več predstavnikov drugih vaških organizacij 1° več prosvetnih delavcev.
Na občnem zboru je bil i2" voljen 25-članski odbor, kateremu želimo pri nadaljnjem delu mnogo uspeha.
M.B.
Konec leta 1964 so v Semiču ustanovili oktet. Vodi ga prof. Zupančič iz Črnomlja, vaje pa imajo pevci kar v zasebnem stanovanju Toneta Lukežiča v Vavpči vasi, ker v Semiču zanje ni nikjer prostora. Gmotno je oktet zelo slabo preskrbljen, čeprav se je že precej uveljavil. Pevci nastopajo na vseh proslavah semiškega področja, večkrat pa so gostovali tudi drugje. (Foto: Franc Derganc)
novice <m§

Šolski kombi, ki vozi otroke iz oddaljenih krajev v šolo in domov, se v Metliki prav dobro obnese. Na osemletki imajo precej vozačev: od 539 učencev se vozita vsak dan v šolo bodisi s kombijem, avtobusom ali vlakom kar 102. S šolskim vozilom se vozi 17 šolarjev iz Božakovega in 29 iz Drašič. Na fotografiji jih vidite, kako se usu je jo skozi šolska vrata in se razmeščajo po sedežih v kombiju. Kljub temu da so včasih precej na tesnem, se jim zdi vožnja kar prijetna, (Foto: Ria Bačer)
Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V METLIKI
»Ni res, da kmetovalcem ni za napredek!«
Kljub temu da osnutek razvoja kmetijstva v družbenem planu precej obširno govori o družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva v prihodnjih letih, se je zdelo odbornikom, da prav ta del osnutka ni dovolj jasno začrtan.
Odbornik Peter Vujčič je začel razpravo o vprašanju, ali v bodoče še naprej obdržati staro prakso ter obravnavati kmetijstvo enako na celotnem področju občane ali se odločiti za vlaganja samo tam, kjer se izplača. Za njim se je oglasil direktor KZ inž. Janez Gačnik, nato pa, kot da bi se sprožil plaz. Odborniki iz vrst kmetovalcev, ki so se na sejah le redko oglašali, razen kadar je šlo za njihovo krajevno problematiko, so takrat odkrito in glasno povedali, kaj mislijo o kmetijstvu tisti, ki se z njim ukvarjajo. Povzemamo nekaj misli iz razprave:
■ Odbornik Pezdirc —
V 20 letih po vojni vidimo napredek na vseh področjih, samo v kmetijstvu ne. Temu je kriva samo zgrešena kmetijska politika. Ugotovil sem, da je v naši vasi več kot 30 odst. ljudi manj kot pred vojno. Nimamo ne strojev ne industrijskega toka. Ali nlaj proizvodnjo povečujemo zgolj z motikami? Ni res, da nam kmetom ni mar za napredek in večjo proizvodnjo, temveč nimamo nobenih možnosti. Ne bi ostali na zemlji 20 let, če bi nas nanjo ne priklepala samo vcepljena ljubezen. Nas kmete najbolj bodi to, da uvažamo avtomobile vseh svetovnih tvrdk, od katerih imajo korist samo posamezniki, kmetijskih strojev pa ne, čeprav so našemu gospodarstvu bolj potrebni. Prav to dejstvo vzbuja na podeželju politično nezadovoljstvo.
■ Dr.    Binenfeld —
Struktura prebivalstva se spreminja v korist industrije. Vprašanje je, komu se izplača kmetovati. V nižinskih predelih, kjer so zato ugodni pogoji, se najbrž kmetovanje izplača, menim pa, da bi se v hribovitih krajih, kjer ni pogojev za večjo intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ljudje lahko na drug način preživljali.
H Odbornik Pečarič — Nas kmete veseli, da so zaceli enkrat o kmetijstvu razpravljali tudi drugi, ki niso iz naših vrst. Očitali so nam, da se nismo že prej oglašali, a to m res! Na vseh sestankih smo govorili eno in isto, toda naših glasov odgovorni niso hoteli slišati, ker je bila politika taka,' da zasebni kmet nima veljave. Videli smo, koliko je naša družba vlagala v industrijo in družbeni sektor kmetijstva a izkazalo se je, da vse naložbe niso bile pametne. Če bi del tega dali zasebnemu kmetijstvu, danes ne bi bilo tako, kot je. Tudi jaz menim, da bi morali kmetovalci premisliti, kdo bo še naprej kmeto-val, ker kmetije z malo zemlje ne bodo uspevale. Mali kmetje naj bi se raje zaposlili v industriji ali kje drugje.
■ Odbornik Brodarič —
Kmetje smo jih vedno dobivali po glavi. Tudi kmetijska orodja in manjši stroji, ki so na razpolago za kmetijstvo, niso nič prida. Toda moramo jih kupovati, ker drugih ni. Navajam primere: nove škropilnice stanejo okoli 30.000 din, a jih moramo še pred uporabo dati v popravilo, nato dosežemo za 50 odst. boljši učinek. Če bi to malenkostno napako odpravili že v naših tovarnah, ne bi škropilnica nič
več stala, mi pa bi bili zadovoljni. Prav tako je s kosami: med 10 je komaj ena dobra. Včasih ni bilo tako. Zdi pa se mi, da bi morali tisto mladino, ki ostaja na kmetijah, izobraževati in učiti. Na razpolago imamo raznovrstna nova umetna gnojila in kemikalije, a jih včasih ne znamo pravilno uporabljati. Ni čudno, če spričo vsega tega proizvodnja zasebnega kmeta ni zadovoljiva.
■ Živahna razprava bi se najbrž še dolgo vlekla, a so jo morali prekiniti, ker je v počastitev občinskega praznika sledila slavnostna seja v tovarni BETI. Ob koncu je navzoči poslanec Lado Mišica glede na pomembno razpravo o kmetijstvu predlagal, naj skupščina poveri poslancem gospodarskega zbora, da stavijo o navedenih problemih poslanska vprašanja v republiški skupščini.
Danes seja občinskega komiteja ZK
Danes .ge bo sestal v Metliki občinski komite Zveze komunistov. Razpravljali bodo o aktualnih idejno-političnih vprašanjih ZK v občini ter obravnavali nekatere tekoče naloge.
Samo javno
o novih kandidatih!
Občinska volilna komisija v Metliki pod predsedstvom Franca Jakljeviča se je odločila, da bo letošnje evidentiranje kandidatov za občinske odbornike in novo vodstvo SZDL potekalo samo javno in ne več z listki kakor lani. Menijo, da je tak način evidentiranja boljši, ker lahko občani takoj povedo svoje pripombe glede predlaganih kandidatov. Lanska praksa je namreč pokazala, da so posamezniki preko listkov predlagali tudi nedelavne ljudi.
V soboto in nedeljo krajevne konference SZDL
V soboto in nedeljo se bodo na vsem metliškem področju zvrstile krajevne konference Socialistične zveze. Člani bodo razpravljali o pravilniku SZDL, o občinskem družbenem planu do leta 1970, obravnavali bodo poročilo o delu občinskih odbornikov ter evidentiranje kandidatov za občinske odbornike. Ob tej priložnosti bodo vodili tudi delegate za občinsko konferenco, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja.
Občani, udeležite se zborov volivcev!
Te dni se v metliški občini začenjajo zbori volivcev, na katerih bodo občani skupno z odborniki in predstavniki občinske skupščine razpravljali o osnutku srednjeročnega družbenega plana občine Metlika do leta 1970. Razen tega se bodo lahko pogovorili tudi o krajevnih težavah iaa vprašanjih.
Dnevni red je zares zanimiv in za vsakega občana pomemben, zato prosi občinska skupščina za polnoštevilno udeležbo. Zbori volivcev bodo v nasilednjih krajih:
V Metliki: 9. 12. ob 19. ur*
v kino dvorani za občane iz Metlike, Zvirkovega vrha, Berčac in Križevske vasi.
V Rosalnicah: v soboto, 10. 12., ob 19. uri v gasilskem do-
meH!škiif#eclnik
mu za naselja Rosalndce, Svr-žaM, Curile in Radoviči.
Na Božakovem: v soboto, 10. 12., ob 19. uri v osnovni Soli za vasi Božakovo, Želebej in Rakovec.
Na Grabrovcu: t soboto, 10. 12., ob 19. uri v vaški kleti.
V Slanini vasi: v soboto, 10. 12., ob 19. uri v vaški hiši za občane Slamne vasi in Boldraža.
V Gradcu: v soboto, 10. 12., ob 19. uffi v prostoru družbenih organizacij za volivce iz Gradca, Okljuke in Kloštra.
V Podzemlju bo zbor volivcev v nedeljo, 11. 12., ob 9. uri v osnovni šoli. Vabljeni občana Podzemlja, Boginje vasi, Boršta, Kapljišč, Mlake, Prilozja, škrilj, Grma, Zemlja, Otoka in Krasinca.
V Drašičih: v nedeljo, 11. 12., ob 14. uri v novem gasilskem domu. Zbrali se bodo vaščani Drašič, Vidošič, Kr-mačine, Železnikov in Kamenice.
Na Jugorju: v nedeljo, 11. 12., ob 14. uri v osnovni šoli za naselje Jugorje, Sela, škemljevec, Mačkovec in Božič vrh.
Na Lokvici: v soboto, 10.12., ob 19. uri v vaški hiši za občane Gorenje in Dolenje Lokvice ter Trnovca.
Na Suhorju se bodo zbrali v nedeljo, 11. 12., ob 9. uri v prosvetnem domu občani Gornjega in Dolnjega Suhorja, Bereče vasi, Bušinje vasi, Dragomlije vasi, Brezovice, Malega Lešča, Hrasta, Dol. Drage in Ravnac.
Na Radoviči bo zbor volivcev v nedeljo, 11. 12., ob 14. uri v osnovni šoli za naselja Radovica, Bojanja vas, Krašnji vrh in Radoši.
Na Dobravi cah se bodo zbrali v soboto, 10. 12., ob 19. uri v prostoru, ki ga bo določil odbornik. Vabljeni občani Gornje Dobravice, Dolnje Dobravice, Giiršič in Kri-voglavioe.
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA
Prisrčne čestitke!
V počastitev minulega občinskega praznika v Me tliki so imeli odborniki občinske skupščine z občinskim odborom ZZB in delavskim svetom tovarne BETI skupno slavnostno sejo. Ob tej priložnosti sta govorila o 10-letnem razvoju tovarne in njenem pomenu direktor Peter Vujčič in predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar, nato pa je slednji razdelil odlikovanja, s katerimi je za 29. november maršal Tito odlikoval najzaslužnejše člane kolektiva.
Peter Vujčič, direktor tovarne: red dela z zlatim vencem;
Jože Jankovič, Martin Štefanič, Frančiška Švajger in Franc Tajner: red zasluge s srebrno zv%zdo;
Jure Flajnik, Jože Jaklič, Pepca Jelenič in Jože Kokalj: red dela s srebrnim vencem;
Martina Badovinac, Silva Dular, Ana Kočevar in Karlina Prijanovič: medaljo zaslug za narod;
Franc Barbič, Marica Ivičič, Fančka Matko, Dragan Mitevski, Franc Nema-nič   in   Alojz štampfelj:
medaljo dela.
Hkrati je kolektiv nekatere najzaslužnejše delavke in delavce ob tej priložnosti tudi nagradil z za-pestnimi urami in s knjigami založbe BORAC. Nagrajeni so bili:
V OBRATU METLIKA: Marica Ivičič, Ivan Brodarič, Fančka Matko, Ana Petrošič, Anton Kočevar, Marija Jarnjevič, Terezija Matjašič, Ana Kotar, Fančka Nemanič, Anica Kočevar, Jožefa Horvat, Marica Lozar, Jožefa Mužar, Angela Jaklič, Alojzija Vrtačič, Pepca Kočevar, Anica Bevk, Alojz Slane, Alojz Štampflej, Jože Gršič, Niko Hrnjak, Štefka Hasiče-vič, Martina Badovinac, Eda Petrič, Marija Vardi-jan, Angela Kapušin in Martin štefanič.
V OBRATU ČRNOMELJ:
Albina Potočar, Gabrijela Turk in Štefka Butala.
V OBRATU DOBOVA: Ivan Blaževič, Ivka Cetin, Albina Pavlovič, Cilka Ra-danovič, Zofija Šetinc, Ro-zalija šumlaj, Ivanka Urek, Marija Vogrin in Franc Bokor.
Vsem odlikovanim in nagrajenim delavkam ter delavcem kolektiva BETI prisrčno čestitamo!
Goriva ne bo več zmanjkovalo
Bencinska črpalka v Metliki postaja premajhna glede na naraščajoči promet z motornimi vozili in vedno večje potrebe po gorivu. Da ne bi goriv primanjkovalo, so začeli pred kratkim s potrebnimi deli. V zemljo bodo zakopali še dve cisterni po 20 in 30 ton goriva, doslej pa so imeli le 3 pettonske cisterne. Razen tega dograjujejo pri črpalki še skladiščne prostore, potrebne za večjo zalogo olL
Pred občnimi zbori sindikatov
V petek, 9. decembra, bo t Metliki plenum občinskega sindikalnega sveta obravnaval priprave na občne zbore sindikalnih podružnic. Pogovarjali pa se bodo tudi o evidentiranju kandidatov v delovnih organizacijah za občinski zbor delovnih skupnosti ter o evidentiranju kandidatov za novo občinsko sindikalno vodstvo.
Iščemo fotografijo tedna
In tokrat poplava posnetkov o poplavah! Vse kaže, da naši »fotografi tedna« zdaj že vedo, kakšno fotografijo iščemo — vendar imajo vse poslane slike še zmeraj eno skupno pomanjkljivost: skoraj nikjer ni opaziti ljudi, čeprav vemo, da so požrtvovalni gasilci, miličniki, vojaki in drugi prostovoljci skoraj povsod pomagali pri reševalnih in zaščitnih akcijah, prizadeti prebivalci pa so »pluli« na vseh mogočih pripomočkih! Posnetek brez ljudi pa je samo razglednica, ki v konkurenci za fotografijo tedna že samo zaradi tega izgubi polovico svoje vrednosti.
Zaradi zek> podobnih motivov smo se odločili, da
prvo nagrado -100 N din
razdelimo tokrat med štiri avtorje: Janezu Pavlinu iz Novega mesta za »Je kaj škoda?« — 2500 S din, Marjanu Ko-pinu iz Novega mesta za »Tokrat se je obrnilo...« — 2500 S din, Dragu Mohar ju iz Ribnice za »Ob enih ponoči« — 2500 S din in Poldetu M i kliču iz Šentjerneja za »Sneg in voda« — 2500 S din. Drugo nagrado — 1 zavitek fotografskega papirja je tokrat prislužil Vili Videndč iz Krškega za posnetek »V novi trgovini«. — Tretje in četrte nagrade nismo podelili, ker ostale fotografije niso ustrezale razpisu. Do 5. decembra, ko je bdi rok za V. fotografijo tedna, smo dobili 11 fotografij. — Fotografije Franca Pavlakoviča iz Sevnice o narasli Savi smo dobili šele v torek m jih pri ocenjevanju za fotografijo tedna nismo mogli upoštevati.
Rok za šesto »Fotografijo tedna« je ponedeljek, 12. decembra do opoldne. Nagrada za fotografijo tedna je 10.000 S din, druga, tretja in četrta nagrada pa so zavitki fotografskega papirja 13 x 18 cm!
Iščemo fotografijo tedna
Fotografije za »Fotografijo tedna« morajo biti narejene na formatu vsaj 13 x 18 cm, lahko pa so tudi večje. S fotografijo je treba poslati tudi opis dogodka, ki ga prikazuje, predvsem pa podatke, kdaj in kje je bila posneta, kdo in kaj je na sliki in podatke o filmu, osvetlitvenem času in zaslonki.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Iščemo fotografijo tedna
Morda želite
da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej
DOLENJSKI LIST
^^^^^
?10
o

m Do konca decembra 1966 ga lahko
- če nam takoj sporočite njihov točen naslov! Potem se bodo na naš list prav gotovo sami naročili za stalno, saj ne bodo mogli živeti brez novic in vesti iz znanih domačih krajev.
Prijetna presenečenja!
Od petka do torka smo v upravi našega lista napisali spet 317 novih naročniških kartic! Delež pismonoš in naših novih sodelavcev v podjetjih ter na terenu z zadnjih 4 dneh je bil takle: v sevniški občini imamo 94 novih naročnikov, v novomeški 45, v brežiški 30, v ribniški 26, v krški 22, v kočevski 21, v črnomaljski 16, v metliški 14 in v trebanjski 12 novih naročnikov. Iz raznih pošt v Sloveniji in v drugih republikah se je prijavilo 34 novih naročnikov, sorodnikom v tujini pa so naročili ljudje 3 Dolenjske liste. V dobrih dveh tednih smo torej pridobili 616 novih naročnikov za naš list!
NAJBOLJŠI V TEM TEDNU:
Rudi Ameršek, kurir »Kopitarne« v Sevnici
— še 78 novih naročnikov; Nada Žabčič, BETI Metlika — 7 naročnikov; Rober Ivan, dimnikarski mojster v Ribnici — 8 naročnikov; Cvetka Zagore, trg. podjetje KRKA, Brežice — 8 naročnikov;   Franc Levstek, INLES v Ribnici
— 5 naročnikov; Milan Pajnič, lesni obrat JELKA v Podpreski, p. Draga — 14 naročnikov;
Franc Božič, pismonoša na Raki — 7 naročnikov; Stanko Gašperin, trg. podjetje ŽE-LEZNINA v Brežicah 5 naročnikov; Roman Go-renc, pismonoša iz Šentruperta — 6 naročnikov; Franc Hotko, pošta Globoko — 7 novih naročnikov, Jože Rogina, pošta Črnomelj — 6, pošta Kostanjevica — 6, pošta Krško — 6, pošta Podbočje — 9, pošta Novo mesto — 20, pošta Blanca — 7 itd.
POSNEMAJTE JIH!
Prvih 13 izžrebancev!
Kakor lani tako bomo tudi letos iz vrst novih naročnikov vsak teden izžrebali po 5 novih prija-jateljev našega tednika: žreb jim bo vsakič naklonil lepo knjižno darilo!
V torek opoldne so bili izžrebani: Danica Bado-vinac, Breg revolucije, Metlika; Slavica Ogorevc, trg. podj. KRKA, Brežice; Anica Zagore, »Kopitarna«, Sevnica; Tone Kovaeič, Ribnica 120 na Dol.; Franc Kocjan, Brezovica 24, p. Mirna; Ivan Bizjak, Rudnik 5, Kočevje; Ana Koritnik, Kremen 9, Krško; Ludvik Cešarek, Gorica vas 80, Ribnica na Dol.; Alojz Udovč, Boštanj 17; Stane Dulmin, Podpreska 12, p. Draga; Anica Žabkar. Sela 18, Raka; Leopold Strajnar, Dol. Jesenice 9, p. Šentrupert; Ivan Gašperin, Dol. Skopice 14, p. Krška vas.
Knjige smo gornjim izžrebancem poslali danes po pošti.
v vsako hišo
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
KOLPA IN POTOKI SO POPI^*1
»SNEG IN VODA«. Skoraj 40 cm snega je namedlo po Dolenjski za dan republike tako da so morali prenehati z delom po vseh gradbiščih. (Na sliki: gradbišče v Šentjerneju). — Od juga, ki je pritisnila v petek, pa je vso belo plast spremenila v ogromne količine vode. Krka je še posebej močno narasla med Kronovim in Brežicami, kjer se je spet ponovila žalostna slika te pokrajine. Pri Dobo vi in Drami (na spodnji sliki) je voda segla prav do stanovanj. Cesta proti Šentjerneju je bila na nekaterih mestih tudi po meter in pol globoko pod vodo. Gradnja nove ceste na tem odseku je res nujna. — Za ta dvojni posnetek deli avtor Polde Miklič prvo nagrado za »Fotografijo tedna« (EFKE 20 a —8/25, b — 4/25)
Strašna noč nad Ortnekom
2. decembra popoldne. Ljudje ribniške okolice so med nenehnim deževjem opazili, da se vodovje v nižinah vse
Frančiška Novak
v 103. letu!
Prejšnji teden je t praznovala Franči-S ška Novak iz Vinje j gorice pri Trebnjem j 102.   obletnico roj-I stva.   Kot   piše v j družinski knjižici, ki I so jih nekdaj vodili j župnijski urada, je I bila rojena 2. decem-I bra 1864 v Zagorju. * Poročila se je s 17 I leti  in je  imefta 6 j otrok. Čeprav je nje-| no življenje poznalo I predvsem težko delo, jo je trdna narava ohranila pri življenju do tako visokega jubileja.
Električna naprava blaži bolečine
Kmalu bo človek razpolagal s posebno električno napravo, ki pošilja v hrbtenični mozeg električne impulze in s tem pomirja bolečine. Ameriški zdravnik dr. C. Norman je ta postopek že preiskusil na živalih in je dosegel odlične rezultate. Električni impulz prenaša ploščica v velikosti kovanca za deset par( ki jo namestijo bolniku v hrbtenični mozeg. Bolnik lahko sam sproži delovanje naprave tako, da pritisne na poseben gumb na žepnem oddajniku. »Blažilec bolečin« naj bi bil na razpolago predvsem ljudem, ki bolehajo za nekaterimi vrstami raka.
bolj zbira in narašča. Voda je že vdirala v kleti, zalivala hiše in se dvigala do mostov. Divje vode so zalile ortneške loge.
Potoka Zastava in Doma-lene sta se razlila po okolici, da je bil ortneški log z drevoredom zgodaj zjutraj videti kot majhno morje. Ortneš-ka krajevna cesta je bila pod vodo. Pod mostom asfaltne ceste je bobnelo, Zastava pa je tik pod njegovimi oboki divjala kot veletok. če se deževje ne bi bilo ustavilo, bi bila voda v nekaj urah zalila cesto in ustavila ves promet na njej.
Na Virju je voda odnesla leseno zapornico z mostič-kom in nevarno butala v leseno hišo št. 7, medtem, ko je njena lastnica s strahom čakala, kaj bo, in obupovala.
Zjutraj, ob 7. uri, je na blagem ovinku pod železniško postajo v Ortneku zaradi prehitre vožnje zdrknil z mokre ceste nemški osebni avto. Kasneje so mu pomagali, da je nadaljeval vožnjo.
Ob 10. uri je začela voda upadati.
Zadnja večja po voden j v Ortneku je bila leta 1948. Takrat sta bili zaliti makadamska cesta in železnica.
Ta povodenj nas znova opozarja, da moramo čimprej poglobiti, razširiti in očistiti struge potokov, če se hočemo prihodnjič ogniti kata strofi. V. PREZELJ
S ČOLNOM SKOil VAS
Kolpa je zalivala hleve, kleti in ceste - Otroci in pi^|So cvilili, govedo je mukalo, divjalo je neurje in Kolpa je naraščala - W[ frePlavila mlin in prenesla vikend hišico - Take poplave ni bilo že 70 1^'*ai bo s posevki?
Z naseljem Dol pri Predgrađu ob Kolpi Kočevje v soboto, ko je Kolpa najbolj narasla, ni imelo telefonske zveze. Kaj se je dogajalo v Dolu, smo zvedela šele v soboto popoldne, ko smo obiskali naselje.
Slavica Majerle iz Dola je povedala:
—  Najhuje sta Kolpa in
potok narasla v petek zvečer, upadati pa sta začela v soboto okoli 6. ure zjutraj. Ne morete si mislita, kako je bilo! Voda je narasla, da nismo mogli iz hiše. Po nas so prišla s čolnom. Voda je popolnoma' zalila klet in še del hiše.
Lastniki hiš in gospodarskih poslopij,  ki  so najbolj
n-" : *° reševali govedo, pr-" 111 drugo. Prašiči so rfK mukala, otroci
jo*> ^ies je pa grmelo in pa^ * dež.
A t1' ko Je upadla že za 2 nam nosi voda po |d*j preplavila je krom-ptf^nekatere pridelke.
s   vse uničeno. °® t* 'avje malo narasla, bi "tJaT5!!1* kokoši. V našo /oslej še nikoli ni pf> 0ltiembe   vredno vo-
kaj bo s pšenico, Ki J0 jeseni posejali, pa brlita krtine posevkov ^r i'w ' Ali na™ bodo za" r Ma 6 **i Penali? J£*0 roi nismo mogli
^ Sttio si še vikend
- K;-00111- Voda *e 6110 ^i!r-ICO dvignila s te-
^e i-lJO prestavila za ne-kal 3 metrov. Bližnji ^''j    še do polovice v
^fck bila KolPa naj" je 12 v°de gledala
"jS* Jonke nam je p0*5,      Kolpa  ni tako
n*,jv>0d leta 1895> ko je b? j*Veliko
višja. Leta l9Vla 1 Precej narastla, a J^jj vseeno za kakih 15
C>^k0t letos-
ttfl->h]SIno ^ Madroniča v fjii™' ki ima miin in ža-
J*110 zvedeli, da je
^t"'t« sla več nlodov-^ji'ui-    Popolnoma pod
v^.-'v    nekako do treh
čc% o2a pa je vdrla tudi
v  t&^der so ponoči re-
l£fm delu KolPe je voo-* ePlaviia več cest, ra-
^■JjcJj* Precejšen del na-seUg« na Kolpi. Tudi tu so \ ^ reševali živino pred n»Jv^o, ki je poplavila '1- Skoda še ni oce-JOŽE PRIMC
POPLAVA V DOLU: mlin v Dolu je bil še v soboto popoldan do polovice v vodi, ko pa je bila poplava najhujša, mu je segala narasla voda do strehe! (Foto: J. P)
I Okrogla imena na Vinici
Pravijo, da so za dobre šale Viničani vedno I navdušeni, četudi so na prvi pogled videti hudo 1 resni. Kdor jih posluša, kako se med seboj I kličejo, lahko ugotovi, da to niso prava imeli na, temveč le šaljivi vzdevki. Kako, kdaj in za-I kaj so dobili nekateri domača imena, ni znano, i dejstvo pa je, da jih imajo. In to prav posreče-1    na imena!
Tako marsikdo od domačinov ne ve za Fran-1 ca Miketiča, vsi pa vedo, kdo je na Vinici Tru-I man. školnika se je prijelo ime Glavonja, Ivan j Stegne iz Sečjega sela je Kuglof. Evgen iz bili feja je Bateraš, Jureta Miheliča poznajo kot jj Pekmeza, Juliju Karinu pravijo Golob, sprevod-I niku avtobusa — Tamburica, Ciril Novak pa je J — Zguba. Menda imajo tudi drugi vzdevke, a 1   za vse nismo izvedeli. Pa drugič!
Upamo, da ne bo zamere, saj je tudi to le I šala!
Iiiiiiiiiiituiiiim
Nad 100 milijonov škode v Ribniški dolini
Hude poplave v Ribniški dolini, ki so bile v noči od 2. na 3. december, so povzročile po prvih podatkih za okoli 110 milijonov S dinarjev škode. V tej vsoti pa ni upoštevana škoda v Travniku in Loškem potoku, ker v času poročanja še na bila ugotovljena.
Voda je uničila posevke na dolenjevaškem polju, mnogim stanovalcem je zalilo kleti in uničilo ozimnico. Poginilo je tudi precej domačih zajcev in kokoši. Razen Ribnice so močno prizadeti prebivalci Gorice vasi, Hrovače, Otavic,
Sodražice, Travnika in nekaterih drugih krajev.
Poplava je naredila veliko škodo ribniški Vrtnariji ter mostovom in cestam. V Gorici vasii in Sodražioi sta bila močno poškodovana mostova. Zlasti goričevski most je tako zdelalo, da ga bo težko popravita.
Ob tej nesreči se je znova pokazala potreba, da je nujno takoj nadaljevati z regulacijo potoka Bistrice. Ugotovljeno je, da bi bile poplave mnogo manjše, če bi bil potok v vsem toku reguliran.
Jutro, 3. decembra, je v Ribnici, Hrovači in vseh drugih poplavljenih krajih kaza-lo zelo žalostno podobo. P° cestah so bile naplavine blata in peska, kletni prostori pa polni vode. V boju z vodo je sodelovalo 14 gasilskih dmštev iz ribniške občdne' poklicni gasilci iz Ljubljane ter gasilci iz INLES, ki s° prvi prihiteli na pomoč. lz kletnih prostorov stavb so črpali vodo vse do 4. decern-bra opoldne. Vsekakor zasiu žijo vsi sodelujoči gasilci svoj trud in požrtvovalnost javno pohvalo.
V noči od petka, 2. decembra, na soboto, 3. decembra, je začela Kolpa na metliškem področju naglo naraščati. V soboto je voda še ves dan rasla ter šele pozno ponoči začela upadati. V Rosalnicah in v Rudovičih je vdrla vse do hiš iiverna gospodarjema je celo prišla v stanovanje, več pa jih je moralo umakniti živino iz hlevov.
Tudi kmetijsko posestvo Mestni log v Metliki je bilo močno ogroženo. Tu so sicer vsako let i vajeni manjših poplav, toda take, kot je bila letošnja, ne pomnijo več kakor 20 let. Kolpa je prišla tik do stavb, tako da so morali iz garaž umakniti kmetij ke stroje. Na srečo do zadružn h živinskih hlevov voda ni predrla, vendar je imela zadruga vse pripravljeno za evakuacijo živine. Prav tedaj ko si pričakovali najhujše, je začela Kolpa upadati.
Poplave so sicer povzročale je prišla, začela tudi upadati,
nekaj škode, vendar ne raču Tako si bodo poplavljena po-
najo iva huj^e posledice, ker lja,  zasejana  s   pšenico, še
je Kolpa prav tako naglo, kot lahko opomogla.
Noč brez spanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
in proti šentjernejskemu in kostanj eviškemu območju, kjer je poplavila vasi in ceste. Pod vodo so bile skoraj vse ceste v trikotniku Bela cerkev — Šentjernej — Kostanjevica, zato je bil promet nekaj časa ustavljen.
Pri Dolenjskih Toplicah -se je razlila črmošnjica in poplavila okoli 100 m ceste med Občicami in Poljanami. Tudi Temenica ni ostala v koritu, vendar ni povzročila večje nevarnosti.
V   Novem   mestu  je bilo
pod vodo obrežje od tovarne NOVOTEKS do Ločne. Voda je zalila dostop do restavracije na Loki.
Prebivalstva poplave niso prehudo zmedle in je bilo pripravljeno na najhujše. V Dolnjem Polju so domačini odstranjevali naplavine, ki so se nabirale pri mostu in ga začele ogrožati. V stalni pripravljenosti so bih tudi štabi za organizacijo pomoči v elementarnih nesrečah, gasilci in uslužbenci notranje uprave. Na srečo se ni zgodilo kaj hujšega.
tajska drsalna revija z novim programom
2^'   l°P dunajske drsalne revije — 15 svetovno znanih drsalcev bo na-sv     stopilo na maškeradi — 100 let dunajskih valčkov
H
S P,|Vnarii iz vseh kon_ <^':V 80 Pred kratkim • v^1 hotelu Intercon-^^j^^Ju žarometov vi-
deli 600 novih kost/umov za letošnjo revijo, imenovano Maškerada. Prav tako, kot so bajne vse obleke v soju raznobarvnih reflektorjev, so bajne tudi številke, ki govore
rizor z letošnje drsalne revije
o porabljenem blagu — in — denarju. Če vzbuja maškerada v gledalcu občutek prav-Ijičnosti, ga številke dobesedno omamijo. Za 600 oblek, narejenih po skicah znane modne kreatorke Gerdago, so porabili nič manj kot 17.000 metrov blaga in 7.000 metrov trakov. Za posebno točko, kjer bo nastopilo 16 plesalk v žametnih plaščih, so za vsak plašč porabili 16 metrov žameta, 4 metre umetne tkanine, 3 metre tančice in 5 metrov zlatega lameja. Finale je točka s 16 krinoli-nami: za vsako obleko so porabili 40 metrov nabo>rkov, 18 metrov blaga s posebnimi optičnimi učinki, 3 kg jeklenih sponk, 2 kg žice, 30 rož in 10 petelinjih peres. Prav res: na klobuke so prišli 25.000 steklenih ploščic in 1150 m blaga, v njih pa je 15 kilometrov žice ...
Od lanskega programa ni ostalo prav nič! V dobri polovici leta so člani dunajske revije naštudirali povsem nov program, v katerem sodelujejo Hanna Eigel, avstrijska m dvakratna evropska prvakinja, Emmy Putzinger, trikratna evropska prvakinja, Inge Paul, ki je osvojila naslov nemške in svetovne profesionalne prvakinje, Mi-chele Colberg, belgijska prvakinja in specialistka »strip-teasa v spodobnih mejah«, Fernand Leemans, štirinajst-kratni belgijski prvak v parih in med posamezniki tel sve-
tovni prvak v parih in .. . Naštevali bi lahko brez konca: zveneča imena, naslove, podatke ... Kot prejšnja leta je tudi letos režiser Will Petter.
Dunajska drsalna revija, ki je imela svetovno premiero v zahodnonemškem mestu Pas-sauu, bo gostovala v Celovcu od 9. do 27. januarja. Prireditelji so glede na to, da je bilo lani od 72 tisoč obiskovalcev polovico Jugoslovanov, obljubili, da bodo letos bolje poskrbeli za ceste. Cesta preko Ljubelja je tudi z avstrijske strani skoraj prav do predora (manjka le še 7 km) razširjena in na novo asfaltirana, tako da jo bodo lahko vso zimo plužili in promet ne bo oviran, če seveda ne bo plazov ali žametov. Zaradi vse številnejših gostov iz bolj oddaljenih krajev bodo, kot je povedal direktor celovškega sejma dr Kleindienst, začetek večernih predstav pomaknili na 19,30. medtem ko se bodo popoldanske predstave začenjale ob 14,30. Cene vstopnic se ne bodo bistveno podražile; kot pravijo organizatorji, za okoli 5 šilingov. Na osmem gostovanju dunajske drsalne revije v Celovcu prireditelja — deželna turistična zveza in uprava sejma — spet Jugoslavije. Kot prejšnja leta bo tudi letos glavno vlogo pričakujeta številen obisk iz med avtobusnimi podjetji za prevoz v Celovec pievzel ljubljanski Kompas. Organizatorji v Celovcu in pri Kompasu pravijo: PrvV»*t*** 5 prijavami!
SLAVKO SPLIHAL
nadaljevanje
STALINOVA NEODLOČNOST
Zjutraj 4. oktobra smo lahko popolnoma jasno ugotovili smer sovražnikovega sunka: od Spas-Demenska proti Vjazmi. Na ta način je zagrozila nevarnost, da v področju Vjazme vdero močne sovražnikove tankovske skupine v zaledje armade zahodnega bojišča, in to z juga, iz področja Spas Demenska, s severa pa iz področja Holm-2ir-kovski. 19., 16. in 20. armada zahodnega bojišča so se znašle pred nevarnostjo, da bodo obkoljene. V enak položaj je prišla tudi 32. armada rezervnega bojišča.
Stalinu sem poročal o situaciji na zahodnem bojišču, da je obramba prebita v smeri Holm-Zirkovski in proti delom rezervne fronte na področju Spas Demenska. Prav tako sem tudi poročal o nevarnosti, da močne sovražnikove skupine vdero v zaledje 19., 16. in 20. armade zahodnega bojišča. Stalin me je poslušal, ni pa izdal nobene odločbe. Zveza je bila prekinjena. Še tisto uro sem dobil zvezo z načelnikom generalštaba maršalom Sapošnikovom in mu predočil vso situacijo. Prosil sem ga, da mi odobri umik naše vojske z našega bojišča na gžatsko obrambno črto. Sapošnikov je poslušal poročilo in rekel, da bo sporočil STAVKI. No, medtem pa odločitev STAVKE tega dne ni prišla. (Zal, da ne morem dobesedno navesti tega pogovora, kajti v arhivu ministrstva narodne obrambe ga doslej niso našli.)
Poveljstvo bojišča je izdalo ukaz, naj se vojska umakne na gžatsko obrambno črto. Kasneje je to potrdila tudi STAVKA.
UMIK — NAJTEŽJA OBLIKA BOJA
Ko je vojni svet izdal ta ukaz, se je zavedal vseh težav, ki so v zvezi z izvršitvijo te naloge. Težave so v tem, da je umik najtežja oblika bojevanja. Umik zahteva silno izurjenost moštva in čvrsto poveljstvo. Na vajah smo sicer pridobili nekaj izkušenj. Zal, da je pred vojno naša armada le redko preučevala to obliko bojevanja, ker jo je smatrala za slabost, ki ni združljiva z našo doktrino. Mi smo mislili, da se bomo v primeru vojne bojevali le na sovražnikovem ozemlju, pa smo v teku vojne to drago plačali.
Že 7. oktobra 1941 so sovražnikove tankovske in motorizirane enote pridrle do Vjazme: 56. iz smeri Holm Žir-kovski, 46. in 40. pa iz smeri Spas-Demenski.
Čeprav se je moštvo umikalo organizirano in brez panike, je bilo umikanje v tako kompliciranih pogojih vendarle skrajno naporno. Ker pa smo imeli, kakor sem že rekel, na zahodnem bojišču za artilerijo in drugo opremo le konjsko vprego, nismo bili sposobni, da bi se naglo umikali — da pri vsem tem ne pripomnim, da bi bilo tako umikanje popolnoma nepravilno — kajti za hrbtom armade, ki se urno umika, bi sovražnik kaj lahko vdrl v Moskvo. Prednost v premikanju je bila očitno na sovražnikovi strani. Tudi hitlerjanske enote, ki so se urno premikale, so presekale pot našim enotam. Posledice 7. oktobra so bile: obkoljene so bile divizije 19. in 20. armade zahodnega bojišča, moštvo 24. in 32. armade rezervnega bojišča in Boldinove skupine pa je imelo v bojih na ozemlju Holm-Zirkovski strašne izgube.
Osmega oktobra sem ukazal obkoljenim enotam, naj se umaknejo proti Gžatsku.
Deli 30. armade, ki so imele hude izgube (vedeti je treba, da so ti deli sprejeli nase glavni udarec veliko močnejših sovražnikovih sil), so se v skupinah umikali proti Volokolamsku.
OBKOLJENE AltMADE SE PREBIJEJO IZ OBROČA
Nam dodeljena 32. rezervna armada se je branila na meji pri Dnjepru. Ko sem vzpostavil zvezo z njenim poveljnikom S. V. Višnjevskim, sem mu ukazal, da pri prebijanju obroča koordinira svoje delovanje s poveljnikom 19. armade M. F. Lukinim, ki je istočasno imel nalogo, da poveže delovanje celotne naše skupine zahodno od Vjazme zaradi organiziranega umika naše vojske na vzhod proti Sičevski ali Gžatsku. Poveljniku 20. armade F. A. Jeršakovu je bilo ukazano, naj se prebija na jugozahod, da bi prišel v zaledje sovražnikovih enot, ki so prav tedaj z glavno močjo prodirale na področje Vjazme.

Iz velike domovinske vojne 1941—1945 v Sovjetski zvezi: oddelki  I. gardijske motomehanizirane divizije gredo v napad (Fo*o: Tanjug)
Temenica je tokrat narasla kot že dolgo ne. Pri Povšetovih, ki imajo v Trebnjem hišo čisto blizu sicer mirne rečice, so povedali, da že 11 let, odkar so oni v tej hiši, voda ni toliko narasla. (Foto: M. L.)
Tudi Mestni log je bil ogrožen
Narasla Sata zalila vas lostec
NOVO V BREŽICAH
Preplavljena domačija v Trnju. Brez čolna nihče več ni mogel iz hiše. To je bil šele začetek. Največja nevarnost je grozila v popoldanskih urah, zato so morali ljudje pravočasno poskrbeti za umik. (Foto: J. Teppev)
V Brežicah so bili pripravljeni na najhujše — Radio je ves čas pozival ljudi, naj se pravočasno umaknejo iz prizadetih poplavljenih območij — Na mostu v Brežicah je dosegla Sava višino 706 cm — Mostec je voda odrezala od kopnega, deloma pa je zalila tudi Trnje in Loče — Bregove sta prestopili še Krka in Sotla — Reševalne ekipe so požrtvovalno delale, toda prebivalstvo je njihova navodila premalo upoštevalo
Štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami v Brežicah je bil 3. decembra na nogah že ob štirih zjutraj. Narasla Sava je grozila s poplavo. Razlila se je po vsej Vrbini in prestopila bregove vzdolž dobovske ravnine.
V nevarnosti so bile vasi Mostec, del Trnja, Loče, Ri-gonce in Mihalovec. Radio Brežice je v soboto ves dan pozival prebivalstvo, naj upošteva navodila rešvalnih ekip in pripravi vse potrebno za morebitni umik ljudi, živine in pridelkov.
Sava je vse dopoldne nezadržno naraščala. Okoli poldneva je že dosegla višino 640 cm. Najhujše so pričako-
vali med četrto in peto uro popoldne.
Mostec je zalilo že v dopoldanskih urah in ga odrezalo od kopnega. Brez čolna niso mogli vaščani in reševalci nikamor več. Ljudje so odvažali na varno živino in pridelke. Tudi iz zadružnih hlevov v Trnju so umaknili živino v druge hleve. Del hiš v vasi je voda zalila, obrata kmetijske zadruge pa tokrat ni dosegla.
Na mostu v Brežicah je dosegla Sava največjo višino 706 cm, torej le 40 cm manj kot 1964. Razen Mosteca je poplavila še dve tretjini vasi Loče, ogrožena pa sta bila kraja Mihalovec in Rigonce.
Bregove je prestopila tudi
Sotla. V nevarnosti je bila vas Draše, vendar se ljudem ni bilo treba umakniti. Krka se je prav tako na široko razlila. Voda je vdrla v štiri hiše in skladišče podjetja KAMNIK v Skopicah.
človeških žrtev in poškodb ni bilo. škodo so začeli ocenjevati v ponedeljek.
Ekipam za evakuacijo s prizadetih območij se je v soboto pridružila tudi ekipa JLA s kamioni. Delala je izredno požrtvovalno. V skupinah za reševanje so sodelovali delavoi iz raznih kolektivov. Samostojne ekipe so ustanovili pri PIONIRJU pri KRKI in LJUDSKI POTROŠNJI, v popravljalnici železniških voz v Dobovi, v Obrt-
ZAČELA SE JE RAZPRAVA O REORGANIZACIJI ZK
Večina komunistom se ogreva za spremembe
Majhne organizacije do sedaj niso uspešno delale, zato se komunisti želijo združevati v okviru krajevnih skupnosti — V osnovnih organizacijah poteka te dni razprava o bodoči organizaciji občinskega komiteja — Predvidene so tri različne možnosti, na katere dajejo člani svoje pripombe
Reorganizacije Zveze komunistov v občini ne smemo pojmovati samo kot spreminjanje zunanje oblike, temveč kot prilagajanje vsebini in načinu dela komunistov v splošni demokratizaciji našega družbenega sistema. Sedanje razprave in letne konference osnovnih organizacij naj dajo odgovor na to, kaj in kako naj odslej delajo komunisti. Le s sodelovanjem v teh razpravah bomo člani ZK prispevali svoj delež k družbenemu razvoju.
Delež organizacij ZK in posameznih komunistov je bil do sedaj zelo različen, pogojen z delavnostjo komunistov in okoljem, v katerem so delali. Tam, kjer niso imeli jasno izoblikovanih pogledov ali pa so svoje mnenje hitro menjali, ni bilo uspeha.
Sedanje delo nam kaže, da nekatere osnovne organizacije na vasi in v mestu niso bile kos nalogam. Posamezni člani menijo, da zaradi tega, ker so bile premajhne, ker niso dobile zadostne pomoči občinskega komiteja ipd.
V teh trditvah je gotovo nekaj resnice. Zaradi tega se
je občinski komite odločil za predlog o večjih organizacijah, ki bi vključevale 10 do 30 članov. Iz dosedanjih 46 organizacij naj bi jih osnovali 28. O tem predlogu razpravljajo po vseh osnovnih organizacijah.
Dosedanja razprava je pokazala, da je večina komunistov za omenjene spremembe. Ponekod zagovarjajo tudi nasprotna stališča. Tako se na primer osnovna organizacija železničarjev ne strinja s priključitvijo terenu. To utemeljujejo s posebnimi delovnimi pogoji, s samoupravnimi težavami, z možnostmi za sprejem novih članov in drugimi dokazi. Podobno menijo komunisti pri PTT in komunisti Obrtnega kovinskega podjetja v Dobovi. Predlog za združenje organizacij v okviru krajevnih skupnosti so pozdravili v vsej okolici razen v Brežicah. Predlogi so umestni in bodo upoštevani.
V osnovnih organizacijah poteka tudi razprava o organizaciji občinskega komiteja. V predlogu za razpravo so bile   predvidene   tri možno-
sti: Po prvi naj bi še naprej deloval 21-članski komite s poklicnim sekretarjem. Za pomoč pri delu bi imel komite skupino za organizacijo in razvoj ZK, skupino za idejna in vzgojna vprašanja in skupino za družbenoekonomska vprašanja.
Druga varianta predvideva komite z 19 ah 21 člani in sekretarja, ki mu ta funkcija ne bi bila poklic. Namesto dosedanjih komisij naj bi komite imel 5 do 7-člansko predsedstvo. Kot strokovnega delavca pri komiteju pa naj bi zaposlili politologa ali sociologa. Ta bi pripravljal gradivo za seje, razne analize ipd. Komite bi po potrebi knenoval za delo občasne komisije.
Tretja možnost predvideva 19- ali 21-članski komite s predsedstvom namesto stalnih komisij. Profesionalca sploh ne bi imel. Vsi člani komiteja in komisij naj bi opravljali naloge brezplačno. Po potrebi bi komiteju pomagale občasne komisije.
Za kakšno obliko bo največ predlogov, še ni mogoče povedati. Do sedaj se v glavnem odločajo za prvo in drugo možnost. Le ena organizacija se je izrekla za tretjo obliko. Ko bo razprava končana, bodo bralci lahko zvedeli o tem kaj več.
VINKO .TURKAS
nem kovinarskem podjetju in drugod.
Dobro so se izkazala tudi gasilska društva iz Brežic in bližnjih vasi. V nedeljo in v ponedeljek so iz poplavljenih hiš črpali vodo. Vodnjaki so bili preplavljeni. V ponedeljek so odšle tja zdravstvene ekipe in jih klorirale. Za sproti so vaščanom dova-žali čisto vodo v cisternah.
Vodja štaba za obrambo pred elementarnimi nezgodami v občini Brežice Franc Bukovinski je med drugim povedal, da so se reševalci pritoževali nad nediscipliniranostjo prebivalstva prizadetih območij. Ljudje se niso kaj prida zmenih za opozorila po radiu in za opozorila gasilskih ter drugih enot. Nepripravljeni so čakali na najhujše. Umik so odlagali na zadnji čas, ko že ni bilo mogoče z nobenim vozilom čez vodo. Nekateri so prišli brez potrebe v zagato. Ko so imeli v hišah že polno vode, so klicali pomoč, namesto da bi pravočasno ubogali in umaknili pridelke, pohištvo in živino na varno. Marsikdo se je zanašal tudi na zavarovalnico, češ bodo že plačali. Prav zaradi tega bo v teh vaseh čez zimo več predavanj, da bodo ljudje natančneje poučeni, kako na,j si sami pomagajo. J. T.
Na tehtnici delo občinske skupščine
Danes bo v Brežicah zasedanje splošnega zbora, ki ga sklicujeta predsednik občinske skupščine in predsednik obč. odbora Socialistične zveze. Vabljeni so vsi odborniki, predsedniki svetov in komisij obč. skupščine, zvezni in republiški poslanci, člani obč. komisij obč. skupščine, zvezni in republiški poslanci, člani obč. odb. SZDL, člani obč. komiteja ZKS, člani obč. sindikalnega sveta obč. odbora ZB, predstavniki ZMS in predstavniki delavskih svetov oziroma delovnih skupnosti.
Obravnavali bodo dosedanjo vlogo in delo skupščine in njenih organov, priprave na volitve v predstavniške organe in vprašanja v zvezi s počasnim nastajanjem statutov v delovnih organizacijah.
Obisk iz CK ZMS
Minuli četrtek sta občinski komite ZM Brežice obiskala člana CK ZMS. želela sta kaj več izvedeti o delu mladine brežiške občine. Predstavnika sta obiskala tudi mladinska aktiva gimnazije in tovarne pohištva, sodelovala v razpravi o pripravah na občinsko konferenco ZM, prisostvovala pa sta tudi sestanku aktiva v Dobovi in Brežicah.
H DELAVSKA      UNIVERZA v
Brežicah je dobila dovolj prijav za tečaj za kmečko mladino. Prijavilo se je 54 deklet in fantov, vodstvo DU pa pričakuje še nekaj prijav. Tečaj je brezplačen. Zaradi velikega števila prijavljencev ga bodo razdelili v dve skupini. Za en tečaj je dal denar celjski komunalni zavod za zaposlovanje.
Vaščani Ponikev prepuščeni sami sebi?
Tovariš urednik!
Vaščani Ponikev v brežiški občini so sklenili, da bodo popratnli 580 metrov del ceste skozi svojo vas, ki se je dvigala v 23 odstotnem klancu. Novo trasirana cesta je 200 metrov krajša in ima največ 5—6 odstotkov strmine. Traso je postavilo kmetijsko gozdno gospodarstvo iz Brežic decembra 1964. Spomladi 1965 je dalo KGG Brežice svoj buldožer ki pa je delal le na 80 m ceste, nato pa je odšel. Julija 1965 je predsednik krajevne skupnosti SZDL Gajski o tem gooril s predsednikom ObO SZDL v Brežicah Derži-čem, vendar je ostalo le pri besedah.
Februarja letos se je predsednik gradbenega odbora obrnil na kranjsko komunalo, ki je dala bager in kompresor za nadaljevanje del. Zdaj se je ustavilo: vaščani bi rabili razstrelivo in kompresor, a kje ga dobiti?
.Vaščani Ponikev so prispevali za dela na cesti že 1616 prostovoljnih delovnih ur in druge prispevke v skupni vrednosti čez 25.000 N din. Poslanec Kambič si je septembra ogledal novo traso in obljubil, da bo interveniral na občinski skuvščini v Brežicah. Spet smo čakali zaman.
Čudno je videti, kako so lahko asfaltirali cesto od Brežic do Dobove in na Bizel-<sko na levi strani Save. medtem ko nam na desni strani Save ne morejo pomagati ?a ureditev ubogih 600 metrov ceste, čudna nagrada vaščanom za prostovoljno delo in prispevke, ki so jih dali v upanju, da bodo imeli novo in lepo cesto!
Za gradbeni odbor MIHAEL HEIMBRtNG.
Ponikve p. Jesenice na Dol
Odgovor Panrkvam
Del odgovora vaščanom iz Ponikev že lahko posredujemo. Pri občinski skupščini v Brežicah smo zvedeli, da se je tovariš Mirko Kambič zavzel za plačilo neporaveandh obveznosti za že opravljeno delo na tej cesti. To je bilo tudi urejeno. Ljudem iz Ponikev na občinski skupščini priznavajo izredno delavnost in menijo, da je delo že tako daleč, da ga bo treba dokončati. Denar za to bi morali zagotoviti v prihodnjem letu. Le tog to ni bilo mogoče.
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
■ VODSTVO DELAVSKE UNIVERZE pripravlja dva nova seminarja: prvi bo za poblaščene organe, ki administrativno pripravljajo postopke, in za člane disciplinskih komisij, medtem ko bo drugi namenjen članom UO, uprav, delavskih svetov, kadrovskih služb in sindikalnim funkcionarjem.
B LE SE NEKAJ TEDNOV JE DO NOVEGA LETA. Dedek Mraz bo odšel na krožno pot od šola do šole. Da pa ne bo hodil praznih rok, pripravlja občinska Zveza društev prijateljev mladine skromno obdaritev. Vsem aelov-nim kolektivom je razposlala prošnje za denarno pomoč. Nekaj je za novoletno veselje zagotovila skupščina v proračunu, toda za 6.000 otrok je to premalo. Prijatelji mladine bi radi zbrali vsaj po 1 novi dinar na otroka. Prepričani so, da jim kolektivi ne bodo odrekli pomoči. Prireditve in sprejemi dedka Mraza bodo po vseh popolnih osnovnih šolah skupaj za predšolske in šolske otroke. V Brežicah bodo imeli najmlajši sprejem zase.
H OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV je za 29. november pripravila prisrčen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Prireditev je bila v prosvetnem domu, nato pa so se pionirji in pionirke vrnili v šolo. Lepo so bili pogoščeni in so se prav prijetno zabavali. Vsi so dobili pionirske značke, rute in kape, po en izvod pravil in izkaznico o članstvu v pionirski organizaciji.
■ NA ZVEZNEM MOSTU MED SAVO IN KRKO je razbesnela Sava v soboto napravila škodo. Z mostu se je podrlo več metrov graje hkrati z betonskim robom, na katerega je bila ograja pritrjena. Obe reki sta se tisti dan že veliko pred mostom strnili v široko jezero.
■ DECEMBER OBETA ŽIVAHEN PROMET v vseh trgovinah. Ljudje spet bolj posegajo po knjigah in police v knjigarni se že praznijo. Zlasti veliko je povpraševanje po mladinski literaturi. Ob poplavi raznih neprimenih stripov je zanimanje za boljše knjižne zvrsti vredno pohvale.
V Artičah bodo dogradili tudi prosvetni dom
2e pred osmimi leti so v Artičah s pomočjo podjetij, predvsem pa s prostovoljnim delom prebivalcev, zajeli za vodovod vodo iz 35 metrov globokega izvira. Poraba vode je naraščala iz leta v leto in kmalu ni več zadoščala za potrebe Artič. Pod predsedstvom Mihe Halerja starejšega se je sestal odbor in skupno s šolo in vaščani v dobrih 14 dneh zaijel nov močnejši izvir, ki je od starega oddaljen okoli 200 metrov. Občinska skupščina je pri tem prispevala 900.000 S din. Vaščani upajo, da bo s pomočjo novega in starega izvira za dalj časa vode dovolj.
Ti uspehi so Artičane spodbudili, da bodo z obveznim samoprispevkom dogradili tudi prosvetni dom in s tem kronali svoje dosedanje uspehe, saj je prosvetno društvo iz Artič eno najbolj delavnih na območju brežiške občine.
D. V.
Bogata zbirka lončene posode v narodopisnem oddelku Posavskega muzeja v Bre'
žicah. (Foto: Baškovič)
Kam: v Novo mesto ali v Celje?
Prosvetni delavci v Posavju se bodo verjetno že kmalu morali odločiti, kje naj bo bodoče središče prosvetno pedagoške službe — Na zavodu v Krškem menijo, da ne bi bilo dobro, če bi se razcepili na dvoje
Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo v Krškem nima več dolge prihodnosti. To delo bodo prevzeli širši regionalni zavodi in spodnje posavske občine se bodo spet znašle pred vprašanjem: kam — v Celje ali v Novo mesto?
Predstavnik zavoda je na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah pripomnil, da se Spodnje Po savje ne bi smelo cepiti na dvoje. Najbolj naravno bi bilo, da bi se vse tri občine odločile za priključitev k istemu zavodu. Neenot-
Promet čez krški most prekinjen
V soboto dopoldne, ko je deroča Sava grozeče naraščala, so se v Krškem zbali za stari leseni most. Okrog desete ure so ga zaprli za ves avtomobilski promet. Kmalu po 13. uri so že spustili čezenj osebne avtomobile. Od-služeni most je dobro prestal eno zadnjih preizkušenj.
Z gradbišča pri novem mostu je voda odnesla nekaj lesa. Tisti dan so ravno nameravali betonirati vrhnjo ploščo. Delo so pi-eložili na naslednje dni.
Povodenj so najprej občutij ljudje iz Vrbinske vasi. Že ob petih zjutraj je voda zalila kleti. Poškodovala je ozimnico, ker je prišla tako nepričakovano. Pridelkov ni nihče utegnil spraviti na suho.
»CELULOZA« ^kinni prvak
Športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Krškem je s precejšnjo zamudo razglasila zmagovalce v posameznih disciplinah letošnjih občinskih športnih iger. Teh se je udeležilo okoli 200 tekmovalcev iz 9 sindikalnih podružnic. Razveseljivo je, da se število tekmujočih vsako leto veča.
Zmagovalci: nogomet (5 ekip) — CELULOZA; rokomet (6) — tehniška srednja šola; odbojka (5) — CELULOZA; namizni tenis (5) — CELULOZA; lahka atletika (6) — RUDNIK Senovo; šah (7) CELULOZA; balinanje (5) — CELULOZA: kegljanje (8) — ObS; plavanje d) — CELULOZA; streljanje (5) - RUDNIK Senovo. • Vrstni red: CELULOZA 205 točk, RUDNIK Senovo 175. TSŠ 164, ObS 139, AGROKOMBINAT 125, TE Brestanica 37, ELEKTRO 24, KOVINARSKA 22 in PRESKRBA 15 točk.
Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta je že četrtič zapored dobila CELULOZA.
Pavk
KVALIFICIRAN ŽAGAR dobi zaposlitev na žagi venecijanki. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Vukčevič Emil, Kostanjevica.
nost v tem primeru ne bi nikomur koristila, ker je Po savje zaključeno področje s sorodnimi potrebami in prepletajočimi se interesi.
Zavod za prosvetno pedagoško službo v Krškem je bil ustanovljen sredi leta 1961. Vzdržujejo ga vse tri občine. Občini Brežice in Krško prispevata za njegovo delo po 35 odst., občina Sevnica pa 30 odst.
Zavod spremlja in preučuje delo šolskih zavodov, pomaga učitelj stvu pri vzgojno izobraževalnem delu, spodbuja prosvetne delavce k pedagoško raziskovalnim nalogam, analizira vzgojne in izobraževalne uspehe šol in posreduje te ugotovitve šolam, družbeno političnim skupnostim in ustreznim strokovnim službam. Pedagoški nadzor opravlja zavod v Krškem nad 46 osnovnimi šolami in nad varstvenimi ustanovami v posavskih občinah. V občini Brežice je 119 oddelkov s 3315 učenci, v občini Krško 145 oddelkov s 3815 u čenci, v občini Sevnica pa 92 oddelkov z 2670 učenci. Vseh učencev je torej 9.800.
Zavod v Krškem zapos-ljuje tri stalne svetovalce in 13 honorarnih svetovalcev. V letu 1964/65 je sodeloval s celjskim pedagoškim zavodom, ki je po pogodbi nadzoroval šole druge stopnje, strokovne šole, varstvene ustanove, dijaške domove in glasbene šole. To sodelovanje so letos opustili, ker je bilo predrago.
Svetovalci zavoda so o-pravili veliko raziskovalnih nalog in so prizadevno zbirali podatke na svojem območju. Pri tem so ves čas tesno sodelovali z zavodom za šolstvo SRS v Ljubljani, kjer so poročali o šolskih razmerah v Spodnjem Posavju in prejemali napotke za delo. Zavod je razen tega sodeloval še z novo ustanovljenim pedagoškim inštitutom in mu posredoval podatke za pedagoške raziskave.
Uspešno sodelovanje so svetovalci navezali tudi z občinskimi skupščinami, s sindikalnimi podružnicami prosvetnih delavcev, z občinskimi odbori SZDL, z občinskimi zvezami društev prijateljev mladine, s komisijami za jugoslovan-
ske pionirske igre in z zavodi za zaposlovanje v zvezi s poklicnim usmerjanjem mladine po končani osnovni šoli.
Vsako šolo so svetovalci obiskali najmanj dvakrat v letu, svetovali in pomagali reševati vzgojne, izobraževalne in organizacijske probleme. Kljub skromni zasedbi so poskušali kar najbolje izpolniti vse dolžnosti v okviru delovnega načrta zavoda.
J. T.
V Krškem deseta republiška razstava fotografij
Od nedelje dalje bo v Krškem odprta deseta republi ška razstava fotografij, za katero so izmed 619 del 89 avtorjev izbrali 175 najboljših posnetkov. Kakor smo zvedeli, so tokrat večino prvih mest in nagrad pobrali člani foto-kinokluba Maribor, ki je tudi kot celota skoraj pre-močno osvojil prvo mesto. — O zanimivi razstavi bomo obširneje še poročali, že zdaj pa lahko topi priporočamo obisk vsem, ki imajo za to priložnost.
700 cepljenih proti gripi
Zdravstvena služba tovarne papirja v Krškem letos tretjič zapored cepi člane kolektiva proti gripi. Cepljenih je bilo že 700 delavcev. Cepljenje ni obvezno, vendar je v času gripe posebno priporočljivo. Odkar cepijo proti gripi, obolijo za to boleznijo le še posamezniki.. Pavk
Spremenjeno pobiranje pristojbin
Od 1. decembra naprej so za senovsko območje delno spremenili pobiranje pristojbin za električni tok ter radijske in televizijske sprejemnike. Na območju vseh transformatorskih postaj na Senovem bodo občani plačevali naročnino vsak mesec sproti. Za območje transformatorskih postaj Mali Kamen, Veliki Kamen, Koprivnica, Lomno in Rožno bodo pobirali pristojbino le na vsake štiri mesece, na območju transformatorskih postaj Bohor, Brezje, Lokve, Raztez, čokoladnica Videm, Slapšak, Senovo in Brestanica pa se čas pobiranja ne bo spremenil.
VEČJO POZORNOST PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI SLUŽBI
Spet pregloboko izpraznjeni skladi
V Krškem pripravljajo razgovor o zadevah zdravstvenega in socialnega zavarovanja — Primanjkljaj je spet dosegel milijonske vsote. Zavarovanci so zaradi tega resno zaskrbljeni — V CELULOZI, v senovskem rudniku in v AGROKOMBINATU bodo verjetno ustanovili svete zavarovancev in tako okrepili samoupravo v socialnem zavarovanju
Sredi decembra pripravlja občinski sindikalni svet razgovor o vprašanjih socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Vabljeni bodo direktorji in predsedniki delavskih svetov iz delovnih organizacij, delavci službe socialnega zavarovanja, zdravstveni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Uvodnemu referatu bo sledila razprava o vzrokih primanjkljaja v skladu za zdravstveno zavarovanje, razprava o razvoju preventivne zdravstvene službe in razprava o povezavi med delovnimi organizacijami in zdravstvom.
Primanjkljaj v skladu za zdravstveno zavarovanje je do konca avgusta znašal 83,000.000 starih dinarjev. Podatkov za naslednje tri me-
Matični urad Krško
■ Novembra izven bolnišnice ni bilo rojstev. — Poročili so se: Franc Pavlin, šofer iz Krškega, in Jožefina Zupančič, tovarniška delavka s Senovega; Alojz Urek, študent iz Dobove, in Apolonija Lileg, predmetna učiteljica iz Krškega. — Umrli so: Terezija Pridi, preužit-karica iz Zdol, 77 let; Jurij Zorko, posestnik iz Raven, 86 let; Anton Račič, preužitkar iz Mrtvic, 83 let; Alojz Krošelj, upokojenec iz Dolenje vasi, 62 let, in Jože Cernoga, kmetovalec iz Sp. Starega grada, 69 let.
sece še nismo zvedeli, lahko pa povemo, da se primanjkljaj manjša. To je razveseljiva vest, toda zaskrbljenost je spričo milijonskih vsot še vedno opravičljiva. Prav zaradi tega se je sindikat odločil sklicati razgovor s tako širokim krogom ljudi, ki so vsak po svoje zainteresirani, da se izdatki zdravstvenega zavarovanja normalizirajo.
V Krškem še vedno ni razčiščen spor s sevniško občino glede primanjkljaja iz časov, ko so še spadali v okvir celjskih meja. To zadevo rešuje zdaj ustavno sodišče. Bralce bomo o izidu obvestili, ker se mnogi zavarovanci zanimajo za končni izid tega spora.
Na posvetu nameravajo prisotni sprožiti tudi -vprašanje o ustanavljanju svetov zavarovancev v kolektivih. V po-štev bi prišla tri največja podjetja. To so CELULOZA, RUDNIK SENOVO in AGROKOMBINAT.    Drugi zavaro-
vanci bi se po potrebi združili v podoben organ pri občinskem sindikalnem svetu. Ti sveti bi lahko veliko napravili za krepitev samouprave zavarovancev in vzdrževali stalne stike s predstavniki skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Novem mestu.
Vsepovsod namreč opažajo, da samouprava zavarovancev še ni prav zaživela in da je veliko problematičnih stvari, ki jih zavarovanci žele prenesti tem organom. Zahtevali bodo odgovore na marsikatero kritično misel, izrečeno na račun porabe sredstev socialnega in zdravstvenga zavarovanja.
Posvet torej obeta zanimivo in živahno razpravo. Pričakovati je dobro udeležbo vseh, ki so zainteresirani, da samouprava v socialnem zavarovanju čimprej zaživi in uveljavi prizadevanja za normalizacijo stanja v pregloboko izpraznjenih skladih.

Posluh m plemenite duhovne dari
Sklepna beseda akademskega slikarja Marijana Tršarja ob zaključku Dolenjskega kulturnega festivala 1966 v Kostanjevici —Povezava raznih vej umetnosti je organizacijsko nova oblika, ki jo v Kostanjevici uspešno preizkušajo
že deset let
desetletnici še posebej veljajo naše iskrene želje, da bi tudi v bodoče našla vnetih delavcev kot doslej, azkaj na tem mestu naj bo povedano, da taki uspehi ne rastejo brez zavzetega, nese-vek posluha za plemenite duhovne dari, ki je v našem času tako redek, se je zlil z imenom Kostanjevice in ji je prav gotovo v posebno čast. Majhno mesto ob Krki si je priborilo odličje, s kakršnin bičnega dela, kakršnega so iz leta v leto vlagali v to kul-
Noeojšnja sklepna prireditev Dolenjskega kulturnega festivala je slovesnost posebne vrste. Ne mislim pri tem na število desetih let, kolikor že ta živa kulturna umetniška dejavnost duhovno razgibava ta del naše Dolenjske, tudi ne na šestletno rast Forme vive, ki se je vcepila kot obetavna mladika na že krepko raščeno steblo. Premalo bi bilo naštevati vse premagane občasne in trajnejše težave ob rasti likovne zbirke pa zagnanost ob ustanavljanju in prenavljanju novega doma likovnih razstav — Lamutovega likovnega salona, ne bi zadoščalo zgolj razmišljanje o neutrudni dramsko-literarni dejavnosti ali o novih organizacijskih prijemih, ki so prav s povezavo   raznih   vej umetnosti
pritegnili toliko vnetega občinstva, kot ga imamo priliko videti na takih večerih, kot je današnji. V tistem, kar se mi zdi, da je treba izreči in poudariti prav danes, naj bi bilo v kratkem bistvo teh uspehov v celoti, potrdilo prave poti, prehojene v tem času desetletnega prebujanj a; ki mu je dajal svoj pečat prav dolenjski kulturni festival. Ko dandanašnji vsepovsod slišimo tožbe o brezbrižnosti in nezaaimanju občinstva za vse, kar služi lepoti in umetnosti, moramo reči brez retoričnih pretiravanj: »Poglejte vendar Kostanjevico, tam ne manjka vnetih obiskovalcev razstav, tam ni praznih dvoran na koncertih, narobe, tam je treba stiskati vrste stolov, pa še ni prostora za vse, ki so željni
užitkov lepih umetnosti, pa naj se ta izipaveduje v sliki, t glasbi ali v igri.« Ta pride-se ne morejo ponašati mnoga naša večja središča. In ob
Joža Gorjup: KOSTANJEVICA NA KUKI
turno dejavnost svojega kraja tovariš Lado Smrekar in vsi tisti, ki so mu stali ob strani.
Dovolite mi, da po teh okvirnih besedah posvetim nekaj misli tudi pričujoči razstavi. Svoje risbe in akvarele sta razgrnila pred nami dva kiparja, ki sta nekaj mesecev tega ustvarjala svoje kompozicije v lesu in postavila trajno pričevanje svojega umetniškega izraza v prelepem okolju kostanjeviškega samostana. Zelo različne so njune plastike, kakor sta močno različni sredini, iz katerih izhajata.
Hisavuki Mogami je prinesel v kipe ne le svoje osebns poglede na svet, marveč vede ali nevede vplive žlahtne tradicije svojega ljudstva na vzhodu. Aldo Dezza pa kljub izrazitim modernim hotenjem ne more zatajiti, da je ras tel v deželi, naslednici starih, s čutom za mero obdarjenih tradicij, s civilizacijo Medite-rana. Vsi ti vplivi se kažejo in ločijo tudi njune risbe. Mogli bi reči celo. da je razlika tu še večja, še boli poudarjena kot v plastikah, zakaj kiparjeva risba je le ma-
lokrat še iskrene j ša kot slikar jeva žc zato, ker največkrat ne služi samo sebi, ne teži za dokon-^nostjo, saj je ponavadi le zapis likovne ideje, ki naj pozneje rodi plastiko. Prav s to težnjo si moramo ogledovati njune bežne zapiske na papirju. Ne smemo iskati v njih predvsem rutinirane izvedbe, to kipar najrajši prepušča svojemu kiparstvu, izvedbi v materialu, kot pravimo, vendar tudi glede mojstrskega videza v teh risbah ne moremo imeti pomislekov. Japončeve lahke skice premorejo marsikatero odliko starodavnih japonskih občutenih risb s čopičem, italijanski kipar pa ostaja bolj dekorativno preračunljiv, razumsko prilagajoč na risane oblike na površini formata in skladnosti z vsebino. Vsekakor pa moremo obema umetnikoma izreči priznanje, saj sta ustvarila iz te lepe dvorane še plemenitejši prostor. Ta naj postane še dostojnejši ambient za glasbeno doživetje, katerega so nam za nocoj pripravili naši operni prvaki Vilma Bukovčeva, Rajko Ko-ritnik in Ladko Korošec.
Marijan Tršar
Trgovsko podjetje PRESKRBA v Krškem je za dan republike odprlo v Leskovcu pri Krškem obnovljeno trgovino z mešanim blagom. V lepo opremljenem lokalu imajo veliko izbiro blaga. (Foto: Vili Videnič, Krško)
PRED ZBOROM OBČANOV V SEVNICI IN ŠMARJU
Voda še na dne^Pf^ redi javnih tribun?
Po predlogu Stanovanjsko-komunalnega podjetja v Sevnici naj bi zvišali ceno vode za dobrih sto odstotkov — Povišanje bi šlo namensko za preurejanje vodovoda, ki že dalj časa preti mestu, da bo odpovedal — Končno besedo bodo imeli zbori volivcev, vendar se bodo morali ljudje zavedati, da ni druge možnosti, če hočejo imeti v redu vodovod, kot da sami prispevajo denar v obliki povečane vodarine
Sevničani si kar ne morejo predstavljati, kakšne posledice bi nastopile, če bi vodovod nenadoma odpovedal. Ze sedaj so z njim stalne težave, in ne bi bilo nič čudnega, če bi se to nekega dne tudi zgodilo. Na vseh shodih se ljudje pritožujejo čezenj in delajo sive lase onim, ki morajo za te stvari skrbeti in jih urejevati.
Po daljšem razmišljanju in pretehtavanju stroškov so se v Sevnici odločili za začasno rešitev, ki naj bi odrinila vodovod z dnevnega reda javnih tribun vsaj za deset let. Po tej zamisli bi dosedanjemu vodovodu, ki ima zmogljivost 4 litre vode na sekundo, dodali še izvir s kapaciteto 2 litrov, ki ga je odstopila železnica, kar bi dalo za polovico več vode. Da bi to uresničili, bi za vse skupaj potreibovali nekaj manj kot 55 milijonov starih dinarjev. Občinska skupščina je že dala za vodohram 19 milijonov iz investicijskega sklada, nekaj bo prispevalo Komunalno podjetje, drugo pa bodo morali prispevati porabniki vode.
Nastalo je vprašanje, kako razdeliti obremenitve, da bodo najbolj pravične in najmanj boleče, če bi uvedli krajevni samoprispevek, bi s tem obremenili predvsem gospodin i«t-vrv PrpdDisi namreč
Zakaj, tak/fi
Kaj je z gradnjo
sevniškega transformatorja?
V Sevnici je že zdaj električno omrežje zelo obreme-njeno, kar prebivalci občutijo na slabi in nihajoči napetosti, predvsem v večernih urah. Novozgrajene pekarne in še nekaterih drugih večjih porabnikov toka skoraj ne kaže priključiti na omrežje, ne da bi prej zgradili novo transformatorsko postajo.
Toda poglejmo, kje je vzrok, da transformator po vsej verjetnosti ne bo mogel hiti  postavljen  pred zimo.
Proti koncu avgusta je krška enota ELEKTRA Celje sklenila, da ho v Sevnici po-stavila nov transformator. Sredi septembra je komisija, ki so jo sestavljali republiški urbanistični inšpektor, projektant urbanističnega načrta Sevnice, predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo, zastopnik občinske uprave in Transportnega podjetja odločila, da bi bila najprimernejša lokacija za novi transformator na zemljišču, ki je last župnišča. Občinska uprava je t». oktobra izdala lokacijsko odločbo, vendar se je župni upravitelj čez nekaj dni nanjo pritožil na republiške organe. Tudi medsebojni pogovori lastnika zemlje in občinske uprav«- niso rodili sadov, čeprav so lokacijo delno spremenili, tako da lastnik ne hi utrpel večje škode.
Dokler ni znan i/.id pritožbe, z gradnjo ne smejo začeti. Zima je pred durmi; Sevničarit bodo potrebovali kruh in e'ektrični tok. Ce bo napetost tako slaba ali še slabši) bodo negodovali in jim   ne   bo   mar,   če mraz
ščitijo podjetja pred prevelikimi željami občinskih mož in ne dovoljujejo predpisovati prispevke gospodarskim organizacijam, ki sicer prostovoljno lahko prispevajo, kolikor hočejo. Pri samoprispevku razen tega obstaja bojazen, kako učinkovito izterjati prispevke pri tistih, ki so zaposleni na območju izven občine, kar bi zahtevalo razen tega tudi precej dodatnega dela.
Ko so na zadnji seji občinske skupščine odborniki tehtali različne predloge, so se na koncu razprave strinjali s tem, da bi bilo najbolje povečati vodarino, kar bi hkrati vplivalo tudi na večje varčevanje z vodo. Menili so, da ljudje tega ne bodo razumeli kot podražitev, temveč k~)t namensko zbiranje denarja za ureditev življenjsko važnega vprašanja. V današnjih razmerah je namreč to edini način, da se pride do potrebnega denarja. Tega se bodo morali prebivalci Sevnice in Šmarja zavedati, ko se bodo odločali na zboru občanov.
Na osnovi predračunov naj bi se za gospodinjstvo povečala vodarina od dosedanjih 50 na 105 starih dinarjev, od česar bi šlo 35 starih dinarjev
namensko za preurejanje vodovoda, Za društva in ustanove naj bi vodarina poslej znesla 210, za podjetja pa 315 starih din za kubični meter vode. Tako bi se nabralo 10 milijonov din na leto in s tem bi lahko odplačevali dolg, ki bi ga v te namene najeli, da bi prihodnje leto vodovod uredili. V osnutku predračuna tudi piše, da bodo ceno vode po 7 letih znižali najprej za 25 odst., po 15 letih pa za Ju" odst., če se drugi stroški vzdrževanja ne bodo povečali. M. LEGAN
SAVA JE V SEVNICI TAKO NARASLA, da je bil onemogočen ves promet na cesti med Zidanim mostom in Krškim. Tudi most čez Savo (na sliki) se je komaj upiral hudemu pritisku. (Foto: Franc Pavkovič)
epišče bo treba kmalu prestaviti
Peka kruha in živinska kupčija ne gresta skupaj, pravijo ,sanitarci' — Tudi veterinarska postaja ne sodi v strogi center Sevnice — Kaj je z urejanjem
Klavniške ulice?
Deževje s snegom je prekinilo urejevanje Klavniške ulice, ki bi moralo biti oo prvotnih načrtih v glavnem končano že do zime. Občinska skupščina je za ta dela posebej namenila milijon dinarjev, Vodna skupnost pa je pripravljena sodelovati pri
Zbor PD »Primož Trubar« v Loki
Prosvetno društvo Primoža Trubarja v Loki je imelo preteklo soboto letni občni zbor, ki sta se ga poleg članov udeležila   še   tajnik ob-
Gromovemu očetu v spomin
26. novembra so spremili na zadnjo pot Antona Groma iz Vidma pri Šentjanžu. Umrl je, preden je dopolnil 72. leto, ob odprtem grobu pa so se od njega poslovili številni prebivalci šentjanške doline, ki jim je bil tovariš in prijatelj.
Gromov oče se je rodil 18. maja 1894 na Rakitni na Notranjskem in se je na Dolenjsko priselil. Prvo svetovno vojno je prebil v strelskih jarkih na Doberdobu, v drugi pa se je pred Nemci umaknil. Ljudje so ga poznali kot dobrega pevovodjo in kot predvojnega občinskega tajnika v Šentjanžu. Tajniško delo je opravljal tudi po vojni do leta 1947. ko so ga upokojili.
Grom je posvetil svoje življenje petju in slot>enski pesmi. Žilica mu ni dala miru niti. ko se je na pljučnem odde7ku v Novem mestu zdravil za zahrbtno boleznijo. Zbra' je okrog sebe bolne tovariše in s takim zborom dal drugim bolnikom najlepše, kar premore zakladnicn slo-
činske zveze Svobod in prosvetnih društev štojs in predstavnik kulturne komisije ObO SZDL Krevel. V poročilih in razpravi so se člani društva zavzemali za poživitev kulturne dejavnosti, ki je zadnje čase skoraj zamrla. Temu je vzrok tudi pomanjkanje finančnih sredstev, saj bi v Loki samo za obnovitev prosvetnega doma potrebovali vsaj 8000 N din. V razpravi so menili, da bi morala sevniška občinska skupščina imeti poseben sklad za podporo kulturnim ustanovam.
Na koncu s« člani društva izvolili nov upravni in nadzorni odbor in vanju izbrali več mlajših ljudi, ker upajo, da bo s tem tudi kulturna dejavnost zaživela. Poleg tega bo glavna naloga novega odbora povečati članstvo v matičnem društvu.
ureditvi struge potoka v odškodnino za izkoriščanje kamnoloma. Z delom bodo nadaljevali takoj, ko bo spomladansko vreme dovoljevalo.
Hkrati z urejevanjem Klavniške ulice bi bilo smotrno urediti tudi novo sejmišče in tehtnico v bližini nekdanjih grajskih hlevov. Sanitarna inšpekcija namreč nasprotuje, da bi bila tudi v bodoče pekarna in prostor, na katerem sklepajo živinske kupčije, najbližja soseda. Prav tako bi veterinarska postaja lahko
Nekaj prosilcev ima že odobreno posojilo
Društvo upokojencev in Združenje borcev v Sevnici sta še poleti razpisala natečaj za posojilo pri gradnji stanovanj. Ta denar bi dobili iz republiških sredstev. Posebna komisija je že na oktobrski seji odobrila približno 10 milijonov S din posojila posameznikom v zneskih od 600.000 do 1,000.000 S din. Naknadno se je prijavilo več interesentov, vendar komisija o njih še ni razpravljala, ker ob finančni stiski socialnega zavarovanja denarja zaenkrat še ni, čeprav je bilo rečeno, da je za stanovanja zagotovljen. Upajo, da bodo do spomladi, ko se gradnja začne, te nevšečnosti uredili.
imela primernejše mesto v bližini grajskih hlevov, kjer bi tudi lažje uredili spreje-mališče živine.
Ce bo zamisel prihodnje leto uresničena, bo to lepa pridobitev za Sevnico.
RAZBOR: sneg je pogrel spor o plugu
S prvim letošnjim snegom je spet oživel lanski spor o snežnem plugu, ki ga je Cestno podjetje odvzelo vaščanom Razborja, češ da je njegova last. Prebivalci Razbor j a pa trdijo nasprotno in pravijo, da bi bil plug zanje koristnejši, saj je preozek, da bi z njim čistili sneg s cest normalne širine. Na Razboru pričakujejo, da se bo spor nanje ugodno končal.
Šolstvo je dobilo več
Če bo gospodarstvo dobro, bo vse dobro. Malo poenostavljeno bi to lahko trdili ob proučevanju letošnje proračunske potrošnje v sevniški občini. Povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu je pripomoglo tudi k temu. da letošnji proračun ni zašel v večje težave, temveč se uresničuje po načrtu.
Razveseljivo je, da je občinska skupščina lahko povečala vsoto denarja, namenjenega šolstvu. Po spremembi proračuna bo dobil šolski sklad 36,4 odst. vsega proračunskega denarja občine, kar znaša 238 milijonov S-din ali 16 milijonov več, kot je proračun prvotno predvideval.
Razen za šolstvo je bilo treba spremeniti tudi nekatere druge postavke proračuna. V teku leta so se povečali izdatki za predvojaško vzgojo, oskrbnine za odrasle v domovih, oskrbnine za mladoletne, rejnine, več denarja pa je skupščina namenila tudi otroškemu varstvu, občinskemu sodišču in v nekatere druge namene. Za isti skupen znesek so bila znižana letna odplačila in obveze za Cestno podjetje, tako da se skupni proračun dohodkov in izdatkov v  vrednosti  660,5 milijona S-din ni spremenil-
Dober dotok prispekov iz osebnih dohodkov zaposlenih ima za posledico, da občinski proračun nima večjih izpadov dohodkov kljub zaostajanju plačila prispevka iz kmetijske dejavnosti. Ce oa bi renublika pravočasno nakazala dotaci'" oa o večjem izpadu dohodkov skoraj ne bi mogli govoriti.

R-HI
MIC one
15. GRAD RUKENSTAN
Grad je stal na precej visokem hribu nad rečico Mirno, nekaj kilometrov stran od Mokronoga, nekako med tem trgom in Sevnico. Gospoščina je imela svoje deželsko sodišče.
Leta -1515 so se uporni kmetje polastili gradu in ga hudo opustošili. Grad je bil v lasti rodbine Hund. Zadnji član rodbine je bil Marko pl. Hund. Nato je grad postal deželnoknežji. Kasneje je postal gospodar gradu Hans pl. Har-ter., Nadaljnji lastniki so bili gospodje Preckenfeldi, potem Stad-lerji, Kačiči, baroni Paradajzerji in končno Leonhardt pl. Fabianič. po katerem je grad podedoval sin Er-nest Engelbert pl. Fabianič, ki je tu gospodaril za časa Valvasorja. Tudi kasneje se še omenjajo ti gospodje.
Kdaj se je grad porušil, ni znano. Vsekakor je bil v 20. stoletju že razvalina,
16. NOVI GRAD
Ta grad je stal na trome j i mo kronoške, boštanjske in svibenske deželske sodnije ter je v 11. stol. pripadal kneginji Hemi in nato krškim škofom. Sezidan je bil na precej visokem hribu (475 m nadmorske višine). Prvotni grad je celjski vojskovodja Jan Vitovec v sporu med krškim škofom Soder-manom in celjskimi grofi 1437 zavzel in ga do tal porušil. Ko je bil sklenjen mir med spornima strankama, so ga obnovili. Že v 14. stoletju so tu prebivali gospodje pl. Erkensteini, najbrž kot fevdniki krških škofov. Znana sta Ulrik Me-ringer pl. Erkenstein in njegov brat Schurmbrand. Zadnja tega rodu sta bila Sebastian in njegov brat N. pl. Erkenstein. Poslednjega so ujeli Turki in je v ujetništvu umrl. Vendar ta dva menda nista živela na Novem gradu, kajti ko je Vitovec napadel ta grad, je tamkaj gospodaril plemenitaš Neidberg, najbrž kot fevdnik krških škofov.
Kdo je obnovil Novi grad, ni točno znano. Kot trdi Steklasa, ga
niso krški škofje, ampak neki plemenitaš, ki je poceni prišel do prostora in materiala. Vemo pa, da jo okrog 1570 bil obnovljeni grad v lasti plemenitašev Guštačičev. Za časa Valvasorja je bil lastnik gradu baron Sigmund Viljem Cečekar. čečekarji se omenjajo še kasneje.
Grad ima pravokoten tloris z osrednjim dvoriščem ter s stolpi na voglih, Eden od njih je pogorel in so mu vrh prekrili s prstjo. Dež pa je kmalu spod jedel to nenavadno streho, voda je zamakala zidov-je in nekega dne se je stolp porušil in zgrmel po strmini proti Savi. Grad je namreč stal na razvod ju rečice Mirne in Save. Spadal je pod boštanisko deželsko sodišče.
MOKRONOGU IN NJEGOVI SODNE RAZMERE V SRENJ!
Deželsko sodišče v Mokronogu je obsegalo v srednjem veku ves srednji teritorij Mirenske doline. Na severu je potekala meja,od gore Okrog preko vasi Ravni, Kladjega
■T

wam      I ■   ■ Ji ■ ■ 1 ■    ■ ■
Tudi Mirna le podivjala
(Nadaljevanje s L str.)
»Mirna včasih res ne zasluži svojega imena, vendar samo za leto 1918 pomnim, da je bilo kaj takega,« je ugotavljal Vilko Marin.
»Ponoči sem šel gledati, če voda ni mogoče z dvorišča vdrla v skladišče. Ko sem videl, da ni nič hudega sem s peskom zametal vhodna vrata in se pomiril. Ko je zatulila sirena, je bilo skladišče že polno vode. Reševali smo, kar je kdo mogel,« je povedal Ivan Gričar, ki je dopoldne z dvema delavcema prekladal namočene cementne vreče. Prodajalna »Dolenjke« je bila ta dan zaprta. Tudi iz skladišča Mercatorjeve trgovine so delavci z lopatami metali vodo in prenašali namočen material.
»Vdrla nam je v skladišče. Ce ne bi naši delavci, ki so delali v tretji izmeni, hitro ukrepali, bi bila škoda lahko neprimerno večja,« so povedali v »Dani«. V Tovarni ši-\alnih strojev je voda že začela vdirati v lesni obrat, vendar so delavci pravočasno zavarovali material, ki je najbolj občutljiv na vlago.
Kot je voda naglo prišla, tako se je hitro umikala. Mi-renčanom pa bo dobro ostalo v spominu, kdaj je voda preplavila betonski prehod pri Dani.
Zakaj »srdita čez bregove plane«?
Kakšna je ta nedolžna rečica,   ki   lahko   tako naglo
spremeni svojo krotko naravo? Tristo kvadratnih kilometrov meri vse njeno porečje. S svojimi številnimi pritoki se napaja iz razgibanega lapornatega in apnenčevega sveta, ki je dve tretjini pokrit z lepimi gozdovi. Kot kaže ombrometer (merilec dežja) na Kalu, pade v teh krajih v sušnih letih povprečno en meter, v mokrih letih pa povprečno celo en meter in pol padavin. To je pa kar precej, posebno če so te med letom neenakomerno razporejene.
Veliko nihanje vodne gladine je že zdavnaj mikalo ljudi, ki so živeli ob Mirni, da bi jo ukrotili. Ze v ranjki Avstriji so tedaj priznani avstrijski zemljemerci nosili aparate, prebivalci doline pa late okoli Pijavic, da so lahko naredili prva regulacijska dela. Tudi v predvojni Jugoslaviji so še kar skrbeli za strugo Mirne. Zadnja leta pa je Vodna skupnost Dolenjske regulirala precejšen del 'toka. Ker pa gre regulacija vode praviloma vedno od izliva proti izviru, bo naselje Mirna, ki mu je v soboto spet grozila po vodenj, med zadnjimi na vrsti. Letos so uredili strugo nekako do Doba, za naprej pa je zaenkrat zmanjkalo denarja.
Regulacija skozi Mirno bo draga, toda nujna!
široka struga Mirne, ki teče skozi naselje, bo zahtevala veliko dela in stroškov, saj je treba zaradi varnosti regulacijo v naseljih temeljito
opraviti. Da ob deževjih ne bo grozila Mirenčanom, bo morala imeti strugo narejeno tako, da bo pri železniškem mostu pod Mirno dovoljevala pretok čez 100 m' na sekundo.
K ureditvi pa priganja še nekaj. Naselje Mirna spada po novih zakonih med mestna naselja, za te pa se spodobi, da imajo kanalizacijo. Mirna ima že tudi urbanistični (program, za nadaljnjo širitev so potrebni zazidalni načrti, še prej pa bo treba urediti strugo Mirne, ki je preplitva za gradnjo čistilne naprave pri 'kanalizaciji.
Skozi Mirno bo šla tudi bodoča modernejša cesta, toda njeno cestišče ne bo moglo čez stari kamniti most s petimi pretoki, ki ga bo po vsej verjetnosti potrebno podreti, kljub temu, da je krajevna znamenitost. Nov most pa se ne da postaviti prej, dokler ne bo potočna struga preurejena. Ko bodo regulirali Mirno, bodo morali regulirati vsaj pri sotočjih tudi Vejer-ščico in Pristavški potok, da ne bosta nagajala. Za utrditev dna in bregov bo potreben kamen, ki edino lahko zagotovi potrebno varnost.
Tudi račun za regulacijo je že znan. 193,5 milijona starih din bi stala ureditev dveh kilometrov struge. Tolikšen davek zahteva rečica za to, da se bo tudi ob času jeze držala struge in pustila prebivalce spati v miru. Kolikor prej bo ta davek plačan, toliko bolje bo. Republiški vodni sklad prispeva precejšen del
Tudi v skladišče MERCATORJEVE trgovine na Mirni je ponoči vdrla voda. Da bi ga lahko očistili od peska in blata, so morali iz njega umakniti večino uskladiščenega blaga. (Foto: M. L.)
denarja, če za regulacijska del-a prispevajo tudi pri zadeti prebivalci in podjetja. Nacrti, ki jih je že lani naročila občinska skupščina v Trebnjem, so narejeni tako, da bi lahko delali v več etapah. Ta-
ko bi že nekako zbrali denar. Podjetja prispevka ne bi odklonila. Za prvi obrok bi jih bilo treba vprašati že v soboto zjutraj, ko strah še ni šel  iz kosti.
M. LEGAN
Ni bilo večjih zahtev za podražitve
Občinske službe družbene kontrole cen nadzorujejo le marže, cene nekaterih prehrambenih proizvodov in cene obrtniških uslug. V trebanjski občini letos ni bilo večjih zahtev za povišanje cen. Ob soglasju družbene kontrole so cene povečali le v Krojaškem podjetju v Trebnjem, v Komunalnem podjetju so podražili čevljarske usluge, ki jih tudi opravljajo, Kmetijska zadruga Trebnje pa je povečala cene svinjskega mesa. Vse te cene niso večje kot v sosednjih občinah.
Pogodba o varstvu arhivskega gradiva
Ker po predpisih podjetja in ustanove niso dolžne čuvati arhivskega gradiva dalj kot 10 let, je občinska skupščina v Trebnjem pred kratkim sklenila pogodbo s službo varstva arhivskega gradiva pri Mestnem arhivu v Ljubljani, ki bo naredila vse potrebno, da se bo arhiv še naprej varoval, saj je v njem mnogo pomembnih dokumentov. Pogodba je bila sklenjena za dobo petih let.
Prijave škode pomanjkljive in pretirane
Prizadeti kmetovalci so prijavili škodo na pridelkih ob septembrski nevihti tako pomanjkljivo, da prijave ne morejo biti dobra osnova za odpis prispevkov in davkov
Mirenčani so v soboto dopoldne že lahko hodili po betonskem prehodu pri DANI, ki ga je ponoči prekrila razdivjana voda. (Foto: M. Legan)
Posebna komisija, ki jo je Imenoval oddelek za gospodarstvo občinske skupščine v Trebnjem, je pred kratkim pregledala pismene prijave škode, ki jo je neurje prizadejalo mnogim vasem. Komisija je ugotovila, da so pomanjkljive in netočne, ponekod celo namenoma pretirane prijave premalo zanesljiva osnova za ocenjevanje. Razen tega bi posamično ocenjevanje vsake parcele zahtevalo preveč dela, ocene pa bi bile preveč različne tudi zaradi različnih kriterijev tastih, ki so škodo prijavljali. To je tudi izkušnja za bodoče., da je posamična ocena ob tolikšnem številu domačij nemogoča ali pa zahteva veliko dela in stroškov.
Zaradi tega se je komisija odločila za vzorčno metodo ocenjevanja. Za vzorec je vzela povprečno kmetijo in na osnovi ocen in računov ugotovila, da je na povprečno pet hektarjev veliki domačiji neurje povzročilo na posevkih 437.000 Sdin škode. Ob-
močje, ki ga je neurje prizadelo, je na podlagi ocen komisij, ki so še isti dan pregledale in ocenile škodo, ta komisija razdelila v tri skupine. V pno skupino spadajo najbolj prizadete vasi, ki so v povprečju izgubile 40 odst. celotnega dohodka. Mednje spadajo: Artmanja vas, Dobmič, Gorenja vas, Lokve, Preska, Reva, Stranje pri Do-brniču, Vavpča vas, Dol. Kamenje, Železno, Orlaka, Dol. in Gor. Vrh, Svetinje, Šaho-vec,  Šmaver in  Dečja vas.
STRAŽA: sami so zaradili vodovod
Letos so se vaščani Straže brez hrupa kar sami lotih gradnje vodovoda, ne da bi čakali na pomoč občine ah krajevne skupnosti. Zajezili so dva izvira in napeljali vodo po 800 m dolgem cevovodu do domačij, ki so tako dobile tekočo vodo.
drugo in tretjo skupino spadajo vasi, kjer je bila škoda 30 ali 25-odstofcna.
Ta osnova bo služila za odpis prispevkov in davkov prizadetih prebivalcev. Odborniki so bili s tem seznanjeni na zadnji stji občinske skupščine 1. decembra.
M. L.
Ukinjen zdravstveni investicijski sklad
Trebanjska občinska skupščina je na seji* 3. novembra ukinila občinski zdravstveni investicijski sklad, ker je s spremembo predpisov izgubil lastne dohodke, v občini pa je že zgrajena osnovna mreža zdravstvenih objektov. Sklad ima trenutno 9 milijonov S din obveznosti, predvsem za mokronoško lekarno, ki jih bo prevzel občinski proračun.
do cerkve na Leskovcu, od tam pa proti Dvoru (Šentjanž) na potok Loke in Kamenski potok. Od tam je šla meja preko rečice Mirne na Veliki vrh in do vasi Križ ter do Slanjčnega vrha, nato pa proti Me-dvedjeku ter k vasi Konopni dol in na Sv. vrh. Nato je šla meja na Pričenski hrib, od koder je zavila na Pričenski potok, od tam pa mimo trga Mokronog ob cesti na Mi-renski most in ob škrljevskem potoku na Okrog.
Z dekretom kralja Rudolfa I. Habsburgovca je 1280 krški škof prejel pravico krvnega sodetva na vseh svojih sodiščih, torej tudi na mokronoškem, ki je bil od 1072 v lasti škofov iz Krke na Koroškem.
V trgu samem je bilo že od vsega početka trško sodišče za male prestopnike do vrednosti 4 mark. Pod to sodišče so spadali le tržani, ne pa okoliški kmetje. Seveda je bilo za vse večje prestopke tudi za trža-ne pristojno grajsko deželsko sodišče.
Kot krvno sodišče, ki je imelo pravico sojenja na smrt, se tudi 1. 1526 imenuje deželsko sodišče Mokronog, v njegovi okolici pa še de-želska sodišča Rukenstan, Svibno, Radeče, Boštanj, Otočec in Gor. Mokronog.
Leta 1*523 je cesar Ferdinand I. ustanovil deželno sodnijo za Kranjsko, kjer so sodili plemičem. Hkrati je odpravil županijska sodišča in "ajihovo sodno pravico dal grašči-
nam. Te pa so seveda sodile le v manjših prestopkih. Tako sodišče je bilo na Dobu, kjer je sodil justi-cijar Adam Rak (1686). Malo kasneje je bila ustanovljena tudi navadna sodnija na Mirni.
22. oktobra 1736 je bila izvršena zadnja justifikacija v Mokronogu, ko je bil na Gavžnem hribu obešen neki zločinec.
Do leta 1848 so imele grajske gospodične pravico potrjevati svobodno izvoljene župane ali rihtarje, ki so morali skrbeti za red po vaseh. Z novo državno preureditvijo je 1850 postala novoustanovljena sodnija v Mokronogu pristojna za srednji del Mirenske doline, pa tudi za dele sedanje novomeške občine. Tej sodni j i so bili izročeni vsi urbarji gospoščin v mejah okrajnega sodišča Mokronog. C. kr. okrajna sodnija pa je začela poslovati šele 1867. Ta je obsegala poleg Mokronoga še šentruperško, trebelsko, tr-žiško, šmarješko in škocjansko občino. Okrajna sodnija Mokronog je po osvoboditvi prenehala delovati. Njeno vlogo je prevzela trebanjska okrajna sodnija.
ZDRAVSTVO
Zdravstvo v trgu Mokronogu in njegovi okolici se je bilo razvilo — kot drugod po svetu — iz medicine kamene dobe, ko je bilo zdravstvo del splošne kulturne dejavnosti človeka, živečega po jamah in nedostopnih gozdovih. Medicina je bila
tedaj seveda zelo primitivna, saj je temeljila le na redkih izkustvih z zdravilnimi zelišči, pač pa mnogo bolj na veri v zle duhove, ki naj bi povzročali vse zlo na svetu, torej tudi bolezni. Zato so bolezni izganjali iz teles prizadetih z magičnimi sredstvi, posebno z zakletvami. Omeniti pa moramo, da so sicer prav redki ranarji že znali odpreti glavo in odstraniti možganske tvore. Za zdravljenje ran so poznali razna mazila, sestavljena iz živalske masti ter odcedkov in sokov zdravilnih zelišč.
V železni dobi so k nam prinesli Kelti češčenje omele, ki so jo rabili tudi v zdravilne namene. Rimljani so uvedli v naših krajih grško-rim-sko medicino Celsusa in Galenosa, ki je temeljila na Hipokratovih naukih diskrazije telesnih sokov, to je nepravilne sestave krvi, žolča in drugih izločkov. Zdravili so s primarnimi sredstvi (na primer toplo in hladno) ter s sekundarnimi (kemičnimi) sredstvi. Seveda pa niso zametavali zdravljenja z vodo (hi-droterapija) niti magije in mistike.
Po razpadu rimskega imperija je iz naših krajev izginila tudi rimska medicina. Ko so prišli v te kraje Slovani, je prejšnjo rimsko medicino spet zamenjalo primitivno zdravljenje z mistiko in magijo ter uživanje raznih zelišč. Tudi Franki in Bavarci niso v naše kraje zanesli kake boljše medicine, kar v tistih nemirnih časih ni bilo pričakovati.
S proračunom gre tesno
Do 31. oktobra je imel občinski proračun 522 milijonov S-din dohodkov in 579 milijonov S-din izdatkov — Omejitev nekaterih izdatkov je še potrebna
Od 715 milijonov S — din, kolikor naj bi znesli letošnji proračunski dohodki trebanjske občine, je občinski proračun do konca oktobra dobil le 522 milijonov ali 73 odstotkov. Na upravi računajo, da bodo do konca leta dobili od osebnih dohodkov toliko, kot so predvidevali, za 14 odst. manj pa bo proračun dobil prispevkov iz kmetijstva zaradi septembrskega neurja ter zaradi težav pri prodaji krompirja in goveda. Tudi prometni davek od prodaje blaga na drobno bo dal manj, kot so predvidevali, del letošnjih proračunskih dohodkov pa so porabili tudi za plačilo dolga iz lanskega leta. čeprav so po drugi strani nekateri dohodki večji, kot je bilo planirano, bo v celoti okoli 30 milijonov S—din dohodkov manj, kot so predvidevali v začetku leta.
če bi hoteli vse proračunske izdatke do konca oktobra poravnati, bi potrebovali 57 milijonov dinarjev več kot jih je bilo v resnici na voljo. Zaradi tega je občinska skupščina na zadnji seji še za naprej potrdila 10-odstotno omejitev nekaterih izdatkov, v drugi polovici decembra pa bo potrebno v proračunu narediti nekatere popravke.
NJSMOVICB
&K »MIRANA   JARCA« PRVIČ MKD TRDINOVIMI NAGRAJENCI
11
Ničesar nismo zanemarili"
Javno priznanje za pospeševanje ljudskega knjižničarstva in za razstave
v Novem mestu
Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je dobila letošnjo Trdinovo nagrado za uspešno organizacijo podeželskega (ljudskega) knjižničarstva in številne knjižne in druge razstave, ki jih je prirejala ob najrazličnejših priložnostih od ustanovitve leta 1946. Največjega dolenjskega priznanja je vesel ves kolektiv knjižnice, zlasti pa upravnik Bogo Komelj, ki .je v pogovoru pred nedavnim povedal tole:
»Naša knjižnica je od vsega začetka posvečala skrb razvoju ljudskih knjižnic. V bivšem novomeškem okrožju jih je bilo že leta 1946 okoli 100. Takrat je imelo svojo knjižnico — tako je bilo načelo — območje vsakega krajevnega odbora. Izkazalo pa se je, da je knjižnic preveč in se res niso vse obdržale.«
Sklad
dobrodušno pomaga
»Studijska knjižnica Je ves čas sodelovala z ljudskimi knjižnicami, ko pa je izšel zakon o knjižničarstvu, je postala vsem ljudskim knjižnicam v novomeški občini matična ustanova. Napravila je načrt, po katerem so se že osnovale ljudske knjižnice in delajo v Šentjerneju, škocja-nu, šmarjeti, Stopičah, Straži, Dolenjskih Toplicah, Mirni peči in v Novem mestu. V Žužemberku še vedno odlašajo .. V letu 1967 nameravamo urediti take knjižnice še v Brusnicah, šmihelu pri Novem mestu in na Otočcu.
Pri urejanju in odpiranju ljudskih knjižnic izdatno pomaga sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Ta je vedno pripravljen pokriti polovico stroškov. Velja na-
čelo, da preskrbi prostor in opremo kraj sam, študijska knjižnica da strokovno pomoč, sklad pa denar za knjige.
V Novem mestu je bila s pomočjo republiškega sklada urejena tudi pionirska knjižnica. Sklad je dal občinski skupščini večje brezobrestno posojilo za odkup Gregorčičeve — Gošnikove hiše, ker bi naj bila ta povsem uporabljena   za knjižničarstvo.«
»Z vsem tem,« je omenil tovariš Komelj, »smo uresničili le del programa.a
(Odročnejše kraje bi naj preskrbovale potujoče knjižnice)
Bogo Komelj je potem rekel: »Letos nam zelo pomagajo krajevne skupnosti, prav tako šole, ki dajo knjižničarja in ponekod tudi prostor. Prav bi bilo, da bd tudi gospodarske organizacije imele boljši odnos do knjižnic, če bi pomagale nabavljati knjige, ne bi imele prehudih izdatkov, gotovo pa veliko korist.
Vsaka urejena knjižnica, ki posluje in je vpisana v razvid knjižnic SRS, ima pravico do medbibliotečne izposoje. Tako si lahko kjerkoli izposodi to ali ono knjigo in jo da svojim bralcem, ne da bi bilo tem treba delati nepotrebne korake. Zal, te ugodnosti
Kurirčkov festival za dan JLA
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in JLA v Novem mestu so se na zadnjem sestanku pomenili o letošnjem praznovanju 25-letnice ustanovitve JLA oz. 22. decembra.
Letos bodo v praznovanje vnesli poleg preizkušenih oblik tudi »Kurirčkov festival«. Program bo zajel obisk pripadnikov JLA terenu in delovnim organizacijam. Kjer bodo mogli, bodo imeli skupno kulturno prireditev, šolska mladina bo pisala naloge o nastanku, razvoju in življenju JLA. Najboljše naloge bodo nagradili, njihove pisce pa bodo sprejeli komandant garnizije m predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Zvečer pred praznikom bo v Domu kulture svečana prireditev, ki jo bodo izvedli mladinci in pripadniki JLA.
»Kuiirčkovemu festivalu« bo dalo posebno vsebino sodelovanje pisateljev in pesni-
Potujoča razstava o NOB v Novem mestu
Potujoča razstava dokumentov o NOB v Sloveniji in življenju v JLA po osvoboditvi se je v soboto, 3. decembra, dopoldne za kratek čas ustavila tudi v Novem mestu. Ob otvoritvi v Domu JLA je podpolkovnik Matija Božič povedal, da je razstava, ki so jo v počastitev 25-letnice vstaje organizirali GO ZZB in GO SZDL Slovenije ter komanda ljubljanske garnizije, preden je prišla v Novo mesto, obiskala nad 60 krajev po Sloveniji. Podpolkovnik Božič je potem prisotnim vojakom, oficirjem in drugim maloštevilnim obiskovalcem pojasnjeval pomen posameznih dokumentov.
Kaj se vsak tefen zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!
kov iz naše republike in bratskih republik na srečanjih, kjer bodo govorili o mladinski književnosti. Srečanja med književniki, mladino in udeleženci revolucije bodo dobila popoln izraz v vseh osemletkah in srednjih šolah novomeške občine. Na zaključno prireditev, ki bo za vso mladino Novega mesta, bodo pritegnili tudi nekatere domače mlade pisce, ki so se komaj pričeli uveljavljati.
sd
naši kraji še ne znajo izrabiti ...«
Razen občasnih še stalna razstava
Prva uredba o študijskih knjižnicah je dala tudi novomeški nalogo prirejati knjižne razstave. Te dejavnosti niso zanemarjali. To pove podatek, da je v 20 letih knjižnica organizirala okoli 100 razstav.
Sprva, ko je bila knjižnica še v osnovni šoli, so bile razstave v telovadnici. Kasneje so jih prirejali v izložbenih oknih mestnih trgovin, v Domu JIiA, sindikalnem domu, šolskih razredih in kjer se je še dalo.
Vsebina razstav je bila različna. Ob priključitvi Primorske k matični deželi je bila v Novem mestu prikazana vsa literatura te pokrajine in o njej. Tej so sledile »koroška« razstava pa razstava partizanskega tiska in druge. Svojevrsten uspeh je imela razstava Kettejevih del v izložbi nekdanjega »Roga« na Glavnem trgu. Ko se je knjižnica preselila v sedanje prostore, je prirejala razstave v svoji avli. Skoraj vsaj mesec je bila nova razstava. Prirejene so bile naj-češče ob obletnicah pomembnih slovenskih kulturnih delavcev in v čast zgodovinskim dogodkom.
»Razstave dopolnjujejo šolski pouk«, je poudaril upravnik Komelj. »Ob koncu šolskega leta jih obiskujejo učenci iz raznih slovenskih krajev. Prenekateri razredi so prišli na izlet v Novo mesto prav zaradi razstav, zlasti kadar razstavimo knjižne redkosti. Knjižnica pripravlja poleg teh še stalno razstavo knjig. Morda jo bomo uredili že v začetku prihodnjega leta.«
Trdinova nagrada -dolenjsko priznanje?
»Kako je bila v knjižnici sprejeta novica o podelitvi Trdinove nagrade?«
»Naš kolektiv je ob tem — naposled — spoznal, da je delo, ki ga opravlja in razširja, družbi potrebno in koristno. Predlagal pa bi, naj bi pri prihodnjem podeljevanju Trdinova nagrada ne obtičala v ozkih mejah novomeške občine, marveč naj bi postala priznanje za širše območje — Dolenjsko. Ce bi naj bilo tako, bi bilo treba popraviti pravilnik o podeljevanju te nagTade.«
IVAN ZORAN
Malodušnost - ali kaj?
Kako pridobiti občana v lokalno samoupravo?
Na skupnem posvetu občinskega komiteja ZKS in izvršnega odbora ObO SZDL v Novem mestu so pred dnevi govorili o trenutni krizi, ki je zajela družbenopolitične organizacije na terenu, njihova vodstva pa le ugibajo, zakaj se občani tako malo zanimajo za delo krajevnih organizacij.
Zakaj ni občanov blizu, je težko reči, nedvomno pa je za to več razlogov. Poskusimo domnevati, zakaj tako! Te domnevne razloge bo morala upoštevati tudi posebna raziskovalna skupina, ko bo zbirala podatke In govorila z občani.
Zakaj torej trenutna kriza? So metode dela v družbenopolitičnih organizacijah zastarele? So morda občani postali malo-dušni, ker so se važna vprašanja prepočasi reševala? Morda pa je bilo preveč sestankov in razprav, premalo pa konkret-nega-dela? Lahko je tudi, da na terenu ni več takšnih vprašano, da bi jih občani rešili v okviru organizacij©. Kaj pa, če je
družbeni standard napravil svoje in so si občani tako osebna vprašanja že rešili, druga pa jim niso mar? Je treba iskati razlog v prezaposlenosti? In če so morda sredstva množičnega obveščanja (lokalni in dnevni tisk, radio, televizija) nadomestila oblike dosedanjih stikov z občani?
Na taka in podobna vprašanja (tu smo jih navedb le nekaj) bodo dali občani sami odgovor, s tem pa pomagali, da bomo našli temeljne razloge za sedanje stanje. Potrebno je ugotoviti, zakaj se občan tako počasi vključuje v delo znotraj krajevne samouprave!
SLAVKO DOKL
Graben - dom za onemogle?
V domovih za ostarele in onemogle je iz novomeške občine 60 ljudi, okoli 80 ljudi pa na tako oskrbo še čaka. Posebna komisija si je ogledala grad Graben, hi bi ga lahko preuredili v dom za ostarele in ki bi lahko sprejel okoli 60 ljudi. Stavbo bi bilo treba kupiti od kmetijske zadruge. Vsi ti stroški pa bi bili tako veliki, da bi se skoraj bolj splačalo zidati nov dom. Končno besedo o tem vprašanju je svet za socialno varstvo družine, ko je pred dnevi med drugim obravnaval problematiko ostarelih, pustil občinski skupščini. Med drugim je svet dognal, da živi veliko upokojencev v neprimernih stanovanjih, ter predlagal, naj bi za upokojence zidali stanovanja iz sredstev socialnega zavarovanja.
Otočec še naprej brez javne razsvetljave
Poročali smo že, da je Otočec že dolgo brez dobre razsvetljave. Novomeško komunalno podjetje pa kljub takojšnjemu obvestilu napake ni popravilo. Novoletno praznovanje je pred vrati in skozi vas Otočec bo gotovo potovalo precej turistov. Prav bi bilo, da bi se komunalno podjetje le spomnilo svoje dolžnosti.
Uspešna premiera v Novem mestu
Po daljšem premoru smo v novomeškem Domu kultur-re 26. novembra zvečer spet gledali domačo premiero. Igralska skupina DPD Svoboda »Dušan Jereb« je tokrat uprizorila psihološko dramo Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«.
Kot naslov drame pove, gre tu za nekaj, kar je vezano na vojni čas, vendar ne samo spomin. Gre za nekaj, kar izzove človekovo vest do obupa. Strahoviti zaplet "pa potegne za seboj, v dokončen zlom, predvsem suhokranjske-ga kmeta Trlepa, ki je naposled prisiljen priznati, da je 1942 dovolil, da so okupatorjevi sodelavci pod strop njegove hiše obesili partizansko patrolo.
Režiser Jože Zamljen je dal Trlepa odigrati Vinku 2ab-karju in, kot smo videli, ne neupravičeno. Vloga župnika je bila »skrojena« za Franceta Kralja. Očitno sta žabkar in Kralj par, ki bi moral večkrat skupaj nastopati. V drugih vlogah so bili: Marija Tisovec (Polona, Trlepova žena), Katarina Bratož (Trlepova hči Julka), Polde Cigler (Boštjan, sosed), Franc štirn (neznanec) in Jože Bračika (Julkin fant Ivan).
Če izvzamemo malenkostne napake pri izgovarjavi in druge manj opazne spodrsljaje, bi lahko rekli, da so igralci zadovoljili  in  da je režiser
znal ustvariti vzdušje, ki gk. drama zahteva. Zal je prireditev videlo malo obiskovalcev, kar se pa v Novem mestu ni dogodilo prvič!      I. Z.
Šolstvo v luči novega zakona
Povod za razširjeno sejo predsedstva ObSS Novo mesto, ki je bila 22. novembra, je bila resolucija prosvetnih delavcev novomeške šole »Katja Rupena«. Na seji je bil tudi predsednik republiškega zbora sindikata družbenih služb Marjan Jenko. Člani sindikalne podružnice novomeške osnovne šole opozarjajo v svoji resoluciji, da osebni dohodki na šoli niso v sorazmerju z onimi v gospodarstvu in da je potemtakem njihovo vzgojno delo razvrednoteno. Zahtevajo, naj družbeni sklad za šolstvo letos 100-odstotno izpolni svoje obveznosti do šole in naj od 1. septembra 1966 zagotovi povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev s tem, da bo za to razdobje dal šoli za 35 do 40 odstotkov več denarja.
»JE KAJ ŠKODE?« Narasla Krka je v Novem mestu poplavila številne vrtove in kleti obrežnih hiš. Na sliki: pogled s Kandijskega mostu. Avtor posnetka Janez Pavlin deli prvo nagrado za »Fotografijo tedna« (ORVVO 18 NP 2,8/60)
V razpravi se prisotni niso mogli ogniti predloga novega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in vsega, kar naj bi po mišljenju šolnikov prinesel ta zakon v šolstvo.
Tudi na tem sestanku so ugotovili, da je šolstvo v denarnih težavah, novi zakon pa nudi predvsem dolgoročnejšo rešitev. Odveč je torej pričakovati, da se bo s sprejemom novega zakona vse čez noč izboljšalo. To je bila prva ugotovitev v razpravi.
Glede z zakonom predlaganih izobraževalnih skupnosti so menili, da so preozke, razen tega pa ne rešujejo odnosa med občino kot osnovno samoupravno enoto občanov in izobraževalno skupnostjo. Odgovornost občine do šolstva je v predlogu zakona opredeljena preveč megleno.
Prosvetni delavci pozdravljajo ločitev financiranja šolstva od proračunov, saj so bili ti zavoljo objektivnih okolnosti vsaj pri nas nezmožni zagotoviti dovolj denarja. Ob sprejemu novega zakona pa na-staja vprašanje: kako pre. broditi krizo, v kateri bo šolstvo še nekaj časa? Večina je predla, gala spremembo v delitvi narodnega dohodka, čeprav pristojni činitelji, kot je slišati, zavračajo takšno rešitev kot nesprejemljivo. Ena izmed rešitev bd bila tudi v tem, da bi občine v celoti ukinile svoj prispevek za drugostoponj. sko šolstvo, ki naj bo v celoti stvar gospodarstva. V republiški gospodarski zbornici namreč zatrjujejo, da je v gospodarstvu velika pripravljenost za prispevke šolstvu. Ce je tako, potem bi gospodarstvo brez večjih te?av lahko v celoU samo, brez pomoči pro. računov financiralo drugostopenjsko šolstvo.
V razpravi so opozorili tudi na to, da je naše šolstvo še vedno zelo ekstenzivno in da bi bMo marsikdaj ceneje šolati strokovnjake v tujini kot pa doma. Novi aakon pa s samoupravnim mehanizmom v okviru izobraževalnih skupnostih še nnproj pogojuje tak.
šno ekstenzivnost v šolstvu.
Prosvetni delavci novomeške osnovne šole »Katje Rupena« so poudarili, da že vrsto let opozarjajo na neusklađenost osebnih dohodkov tako med šolami v posameznih občinah, kot tudi med šolstvom in gospodarstvom. Republiški organi pa so jih ob teh opozorilih vselej zavračati, češ da se preveč zavzemajo za uravnilovko. Toda vse osnovne šole v SRS delajo po enotnem učnem načrtu in po enakem šolskem koledarju, pri denarju pa se ta enakost v šolstvu neha! Ob koncu razprave so menili, da bo predlog zakona moral določiti stvarne vire za financiranje šolstva, ker sicer ne bo sprejet, pa tudi težkega stanja v šolstvu ne bo rešil!
Vzorna brakada — za enega zajca!
Nad 200 lovcev iz vseh krajev Slovenije je na dan republike sodelovalo v brakadi na divjačino v roških gozdovih. Ob 8. uri so se zbrali v Dolenjskih Toplicah, izžrebali lovišča in se z avtobusi odpeljali v dve smeri. Lovili so ves dan, pregnali veliko divjačine — lisic, volkov itd., zadeli pa le enega zajca. Po 1°" vu so se zbrali v vrtni zdraviliški dvorani v Dolenskih Toplicah, kjer so bile razstavljene razne lovske trofeje: rogovje srnjadi in jelenov, gla" ve volkov, lisic in divjega Pra* šiča in nagačene živali. Iz kota dvorane je ostro gledal na-gačen medved, stiskajoč v krempliih palico. Brakado .1e organizirala lovska zveza iz Novega mesta. D-
Denar za novo šolo!
Ni skrivnost, da Novo mesto nujno potrebuje predvsem novo osnovno šolo. O tem — in o oblikah, kako zbrati prva pre potrebna sredstva zanjo — bo prihodnji teden razpravljala občinska skupščina, prav tako pa bomo o tem razpravljali na sestankih krajevnih organizacij SZDL te in prihodnje dni. Dovolite skromen predlog:
smo pred novoletnimi prazniki, ko številne delovne organ'zacije po stari, lepi, a hkrati tudi dragi navadi izdajo za razne čestitke, pisma, tiskovine in razne druge oblike voščil (ter daril) težke sto in stotisočake! Kaj če bi se tej navadi odpovedali v korist zbrke za novo šolo? Delovni kolektivi bi čestitali svojim poslovnim prijateljem, naročnikom in kupcem prek domačega glasila SZDL. kjer bi jih taka čestitka stala malenkost. pravo vrednost čestitke pa bi nakazali bodisi preko nas ali naravnost na ustrezen zbirni račun pri Oh S Novo mesto. Mimogrede bi se nabralo več deset mil'-jonov! Ne bi bili vrženi stran (taka usoda čaka vedno vse čestitke!), pač pa namenjeni našim otrokom!
Dolenjski list daje prvi, čeprav žal le zelo skromen zgled: spet se odpoveduje mo vsem izdatkom za novoletne čestitke namesto tega pa bomo prispevali v tak sklad, ce Era bo ObS ustanovila. 100.000 starih dinarjev.
Delovne (irt'an'/.iui'l uro simo da o tem razmislijo, predvsem pa, da posnemajo 7g'erl 7. močne 'širni, večjimi vsotami! Na skladih skupne porabe in v rezervn'h sklid'b lože tudi v naši občini milijon" in deset milijoni sredstev. Uporabimo jih s srcem v plemenite, koristne namene — za našo mladino, našo bodočnost!
Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA
Prizor iz »Treh mušketirjev«. Slika je bila posneta na skušnji. (Foto: Viktor Berk)
»Trije mušketirji« iz Celja v Novem mestu
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo v Novem mestu — 9. decembra ob 16. in 20. uri v Domu kulture — s parodično priredbo popularnega Dumasovega romana »Trije mušketirji«. To bo prvo gostovanje celjskega gledališča v letošnji sezoni. Delo sta priredila za oder Roger Planchon in Claude Lochy, prevedel in zrežiral pa ga je Andrej Stojan. Zgodba na odru je ostala ista in isti so tudi junaki, še vedno so to hrabri in pošteni vitezi, ki vneto vihtijo svoje rapirje. Le svet, v katerem zdaj živijo, je čisto drugačen in drugačne so tudi vrednote, za katere se borijo. Pravzaprav — imena so še ista, le da za nas to niso več vrednote.
S temi skopimi vrsticami bi lahko okarakterizirali to posodobljeno komedijo o »Treh mušketirjih«, ki je namenjena mladim kakor starim. Veliko je v njej hudomušnega prevračanja v smešno; tisto, kar je nekoč veljalo za nape-
to in vznemirljivo, je danes le še prizanesljiv nasmeh naših mladostnih fantazij, lahko pa tudi nedolžno ponorčeva-nje iz neukih bralcev, ki še danes navdušeno prebirajo črno-belo literaturo. Nastopil bo domala ves an-
sambel celjskega gledališča, mnogi celo v več vlogah hkrati. Kostumi so delo Vide Zu-pan-Bekčičeve, scena Vladi-mirja Rijavca, lektor je Majda Križajeva, glasba in glasbeno vodstvo pa je v rokah Eda Goršiča.   JANEZ 2MAVC
Poljudna predavanja na podeželju
Občinski odbor Socialistične zveze in Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu sta pripravila pisan spored poljudnih predavanj za podeželje. Nekaj jih je že bilo in so vzbudila precejšnje- zanimanje. Dogovorjeno je, da bi bila predavanja letos v sedmih občinskih središčih, v prihodnjem letu pa, če bo dosežen pričakovan uspeh, bi dejavnost še razširili.
Prvo predavanje v tej sezoni bo danes, 8. decembra, ob 19. uri v Šentjerneju. O osebni higieni žene s kontracepcijo bo govorila dr. Mirni Malešič. 13. decembra ob
19.   uri   bo   v Žužemberku
daval Tit Doberšek o sadjarstvu in vinogradništvu. 14. decembra ob 19. uri bodo v Dolenjskih Toplicah poslušali predavanje dr. Boža Oblaka o raku. 15. decembra ob 19. uri bo v Žužemberku inž. Fani Lekše govorila o gnojenju s hlevskim gnojem. 16. decembra oh 19. uri bo v Prečni dr. Božo Oblak ponovil predavanje o raku, 20. decembra ob 19. uri pa bo spet v Straži in 21. decembra ob 19. uri tudi v Stopicata govorila dr. Mirni Malešič o osebni higieni žene s kontracepcijo.
V Brusnicah bodo ustanovili ljudsko knjižnico
Krajevna skupnost Brusnice je upravi študijske knjižnice v Novem mestu sporočila sklep o ustanovitvi ljudske knjižnice v Brusnicah. Območje krajevne skupnosti spada med kulturno najmanj
Mali kulturni barometer
V KNJIGARNI MLADINSKE KNJIGE smo izvedeli, da bo nov način poslovanja z devizami omogočil uvoz knjig in revij. Knjigarna že zbira naročila za inozem, ske revije in knjige iz vseh strok. Revije bodo sorazmerno poceni, medtem ko bodo knjige dokaj dražje, saj so na tujem trgu cene knjig višje kot na našem.
Kupec knjig v Mladinski knjigi lahko med 100 knjigami, ki so na posebni polici na izbiro, dobi 30-odstoten popust, če vzame najmanj tri knjige iz tega izbora. Med knjigami je nekaj umetnostno-zgo-dovinskih razprav (Panjske končnice) in zvezki zbirke Kondor.
■ TE DNI JE PRISPELA V STROKOVNIH KROGIH DOLGO PRIČAKOVANA   KNJIGA   — slo
venski Anatomski atlas t treh knjigah.
■ POVPRAŠALI SMO TUDI PO SLOVENSKIH LITERARNIH REVIJAH, v knjigarni so nam povedali, da bodo poskusili dobiti revije po knjigotrških cenah in dogovorili smo se, da bodo na vidnem mestu v izložbi. 1. januarja bodo s posebnim napisom razstavili v izložbi tri osrednje slovenske literarne revije: Sodobnost, Dialoge in Probleme. (Pred tedni smo pisali o tem, da v Novem mestu ni mogoče v nobeni prodajalni kupiti teh revij, kar kaže na do-kajšnjo mero nezanimanja novomeških posredovalcev knjig za sodobna dogajanja in informiranost v literarnem življenju Slovenije).
razvite kraje v občini, sporočajo v svojem sklepu Brusnicam, med drugo svetovno vojno pa je okupator domala v celoti požgal domačije. Prebivalstvo razen radia in televizije nima nikakršnega kulturnega razvedrila. Za kulturno dejavnost je sicer veliko zanimanje, vendar kraju manjka dvorana za kulturne prireditve, posebno pa knjižnica. Zbor občanov se je iz navedenih razlogov odločil ustanoviti ljudsko knjižnico, za kar bo dala krajevna skupnost 300.000 starih dinarjev. Ta denar bo za nove omare, ki jih bo knjižnica potrebovala, medtem ko bodo za nabavo knjig poskušali dobiti podporo sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Vlogo skladu bo naredila študijska knjižnica »Mirana Jarca«, ki vodi mrežo knjižnic (ljudskih, pionirskih in šolskih) na širšem območ-
ju. Hkrati pa bo vložila predlog za podporo še za izpopolnitev šolske knjižnice na Pre-volah, ki bi tako postala osrednja knjižnica v Suhi krajini, in ljudske knjižnice na Otočcu. P.B.
Avtobus podiral smernike
3. decembra zvečer je vozil Iz Zagreba proti Ljubljani Renato Prodan »Slavnikov« avtobus. V Ruhni vasi mu je po levi pripeljal neki avto, ki je prehiteval vozila pred seboj. Avtobus se je umaknil na desno bankino, podrl dvoje smernikov in na srečo spet speljal na cesto. Škodo so ocenili na 150 Ndin.
Dedek Mraz se že pripravlja na obisk otrok
V Gluhi lozi na Gorjancih je stric December že prebudil dedka Mraza iz dolgega spanja ... Dedek nam je pred dnevi sporočil, da bo letos obiskal tudi otroke v naši občini! Oglasil se je že v tej in oni trgovini in pogledal bogate izbire blaga. Za otroke v Novem mestu bo dedek priredil sprejem v dvorani Doma kulture, kjer bo razdelil darila.
STARŠI, KOLEKTIVI, ŠOLE, OTROŠKI VRTCI in drugi naj pravočasno sporočijo svoje želje o sprejemu dedka Mraza! V novomeški občiHi bo dedek Mraz obiskoval otroke v dneh od 26. do 30. decembra.
Lep športni dan
Lep sončen dan in dobri sodniki so pripomogli k zanimivim igram na drugem .športnem dnevu novomeške gimnazije. Dijaki so se pomerili v košarki, rokometu, odbojki in nogometu, presenetila pa so dekleta, ki niso prav nič zaostajala za sošolci Med njimi je v košarki zmagal II. a razred, v rokometu pa v prvi skupini II. c, v drugi skupini pa L b. V odbojki je prvo mesto zavzela ekipa IV. b razreda iz učiteljišča. Med dijaki je v košarki zmagal IV. ab, v rokometu I. b, v nogometu pa IV. cb, v odbojki pa IV. cb razred. V rokometni tekmi sta se pomerili moštvi učiteljišča in gimnazije Zmagalo je učiteljišče z rezultatom \Cr.h, predvsem zaradi tega, ker so za gimnazijo igrali večinoma mlajši igralci iz nižjih letnikov.
P. J.
■ PODJETJA V NOVOMEŠKI OBČINI že več let izvažajo najrazličnejše blago. Med najuspešnejšimi izvozniki je NOVOLES, ki je v letošnjem prvem polletju iztržil na tujih tržiščih več kot vsa ostala industrija.
■ VEČINA DELOVNIH ORGANIZACIJ v novomeški občini že ima 42-urni delovni teden. Na skrajšani delovni čas so delovne organizacije prešle pretežno letos. Občinska skupščina skoraj na vsaki seji potrdi kaki organizaciji program za prehod na skrajšani delovni teden.
■ OB ZADNJEM POPISU prebivalstva (1961) je v novomeški občini živelo 45.457 ljudi, od tega: 44 429 Slovencev. 413 Srbov, 397 Hrvatov, 14 Makedoncev, 26 Črnogorcev. 4 muslimani in 17 neopredeljenih Jugoslovanov. 1 Šiptar, 16 Madžarov. 7 Tur-ko--. 3 Bolgari, 12 Čehov in 118 drugih. Ob tem popisu je bilo več kot 18.000 poročenih in nad 11 000 samskih
Spet je mimo sedem konferenc SZDL
Občani novomeške občine so se v minulem tednu sestali na sedmih letnih konferencah Socialistične zveze in kritično obravnavali uspehe in neuspehe. Konference so bile v Podhosti, Brusnicah, Soteski, Beli cerkvi. Podturnu, Malem Podljubnu in Dolenjskih Toplicah.
PODHOSTA: o kmetijskih vprašanjih
Na letni konferenci so pretežno obravnavali vprašanja kmetijskega področja: cene kmetijskih pridelkov in živine in kooperacijske odnose. V zvezi s socialnim zavarovanjem kmetov tam še ni vse jasno. Občani so se navdušili za predavanja, ki jih prirejata Zavod za izobraževanje kadrov in SZDL. Občinski odbor je na konferenci za stopal inž. Jože Tanko.
BRUSNICE: kdo ima prav?
Občani so imeli skupno konferenco SZDL in krajevne skupnosti. Na površje so prišla predvsem komunalna vprašanja. Našteli so jih toliko, da ni mogoče vseh zbrati. Kaže pa, da med prebivalstvom ni soglasja. Odlo. čdli so se, da bodo zavrnili uvedbo samoprispevka, namenjenega tistim, ki ga razpišejo. Brusniča-ni pa vendarle ne morejo priča, kovati pomoči od drugod, dokler ne bodo dobro pomet ii pred svojim pragom! S sedanjim programom, ki prav gotovo ni primeren času, ne bodo prišli nikamor. Njihovo razpravo je poslušal tudi republiški poslanec Zvo. ne Suštaršič.
SOTESKA: o prihodnosti žage
Na konferenci je bilo največ slišati o trenutno najbolj perečem vprašanju — vprašanju žage. Občane zanima prihodnost tega obrata oz. njegova preusmeritev. Kaže, da so že narejeni koraki za to stvar. Pred odločitvijo bo treba napraviti temeljito analizo. Občinski odbor SZDL je zastopal Kost.ja Virant.
BELA CERKEV: o komunalnih vprašanjih
Pogovarjali so se o gospodarskih vprašanjih, predvsem tistih, ki jih po svojim močeh dalj časa tudi že rešujejo. Omenili so tudi združitev s KO SZDL Kro-novo — Družinska vas. Odločno zahtevajo rešitev za žage veneci-janke. Konference se je udeležil tudi član IO ObO SZDL Janez Potooar.
PODTURN: asfalt, vodovod, samoprispevek
Konference se je udeležilo veliko članov, želeli pa so odgovor na vprašanja, ki so zanje najbolj pomembna. Sem sodijo: asfaltiranje ceste, ureditev vodovoda, kanalizacija, samoprispevek. Predvsem  so hoteli  zvedeti, kaj
je z asfaltiranjem ceste, čutiti je bi.), da so občani pripravljeni za reševanje marsičesa, r'ranc Komik se je konference udeležil v imenu ObO SZDL.
MALI PODLJUBEN: še naprej samostojni
Konferenca je imela pisan dnevni red. V ospredju so bila gospodarska vprašanja, ki jih bo ssčasoma reševala krajevna skupnost. Povedali so, da se njihova KO ne bo priključila KO SZDL v Birčnd vasi, ker so se premislili. Za predsednika je bil izvoljen Jože Mišjak, ki bo s pomlajenim odborom poskušal razgibata organizacijo. Konferenci je prisostvoval tudi Franc Golob, ki je zastopal občinski odbor SZDL.
DOLENJSKE TOPLICE: obračun dejavnosti
Razen o komunalnih vprašanjih (vodovodu, elektrifikaciji), ki se počasi rešujejo, so spregovorili tudi o gospodarjenju v kmetijskih organizacijah. Končali so razpravo o zdravilišču, o katerem bodo poslej in čedalje bolj govorili le njegovi samoupravni organi. Za republiškega poslanca so evidentirali Zvoneta Perca, za občinske odbornike pa: Franca Marko-viča, Franca Mlinarja, Jožeta Peršino in Zupančiča iz Se-lišć. V imenu ObO SZDL sta se konference udeležila Zvone Pere in Dušan Zupane.
sd
Umrl na cesti
V nedeljo, 27. novembra zjutraj, so našli na cesti Šentjernej—Orehovica mrtvega Mirka Florjančiča z Vrha pri Šentjerneju. Ker je že več let bolehal za padavico, domnevajo, da ga je tudi tokrat vrgla. Podlegel je rani na desnem sencu.
Vsakogar, ki je Mirka poznal, je vest o njegovi smrti hudo pretresla. Nikoli ni nikomur kaj zalega storil, rad pa je pomagal, kdor ga je pomoči prosil.
Da je bil Mirko pri ljudeh res priljubljen, se je videlo dva dni kasneje, ko so ga spremili na njegovo zadnjo pot. šentjernejski oktet mu je v slovo zapel nekaj žalost ink.
Mirka ni več med nami, ostal pa bo njegov duh in zgled, kako ljubiti slovensko zemljo.
POLDE MIKLIČ
■ JUTRI,   !).   DECEMBRA, bo
gostovalo v Novem mestu celjsko gledališče z Dumasovimi »Tremi mušketirji«. V Domu kulture bodo nastopili popoldne ob 16. uri za mladino in ob 20. uri za odrasle.  Vstopnice  so v predprodaji.
■ MED MLADINO je že ustaljena nelepa navada — risanje in pisanje po zidovih. V mestu skoro ni hiše ne zidu, kjer ne bi zasledili napisov, kot »Meta je koza«, »Tomo je osel« in še kaj drugega. Taki napisi se pojavljajo celo na novih stanovanjskih blokih in tudi na zidovih, ki so bili komaj pre-pleskani. Lastniki hiš so ogorčeni in pravijo, da bodo oklofutall vsakega nepridiprava, če ga zalotijo, ne glede na to, čigav je.
■ PRED :> ».STANOVANJSKIMI BLOKI Nad mlini stalno parkira več tovornjakov. Majhen in zelo blaten prostor pred bloki ni ravno primeren za počivališče večjih vozil, toda to še ni najhuje. Stanovalce zelo moti predvsem to, da že v zgodnjih jutranjih urah, okoli 5. ali še prej, lastniki grejejo motorje s precejšnjim hrupom. Ce se to zgodi med prazniki in ob nedeljah, kakor med prostimi dnevi   za  29.   november,  je jeza
Novomeška kronika
prezgodaj zbujenih menda upravičena.
■ VSE   PRODAJALNE   S CEV.
Ul so bile letos precej dobro založene z gumijasto obutvijo, vendar je mokro vreme povzročilo, da so vsem zaloge pošle. Pri Planiki so v dveh dneh prodali 300 parov gumijastih škornjev, pri PEKU so razprodali že 3 pošiljke, podobno pa je bilo tudi v drugih trgovinah. Nepodložene visoke gumijaste škornje ponekod še imajo, vendar samo izredno majhne ali velike številke. Nove pošiljke gumijaste obutve so baje ze na na poti.
■ V PRODAJALNI MLADINSKI
KNJIGE so prve dni decembia .v začeli prodajati novoletne okraske. Precej so povečali tudi izbiro aktovk, vaz, okrasnih krožnikov, pr-tičkov in drugega blaga, primernega za darila.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA —
rodila je Martina Pirkovič s Partizanske 37 — deklico.
■ DR EVI ob 19. uri bo v prostorih družbenih organizacij v Kandiji letna konferenca SZDL terena Kandija I. — K udeležbi vabi odbor!
KAJ PREDVIDEVA PREDLOG ZAKONA O TET,ESNI KULTURI IN ŠPORTU
Dolžnosti skupščin za razvoj telesne kulture
V zaključni fazi se nahaja zakon o telesni kulturi in športu, ki bo obsegal problematiko telesne kulture v najširšem smislu in problemati-
INDUPLATI : Novo mesto 4:1
27. novembra so nogometaši No-vega mesta izgubili prvenstveno tekmo z moštvom Induplati iz Jarš z rezultatom 1:4. Ekipa Novega mesta je bila močno oslabljena, saj nekateri igralci tekmovanja ne jemljejo resno in puščajo soigralce na cedilu. Nešportne poteze bi bilo vsekakor treba kaznovati.
Med Novomeščani sta bila najboljši* Murn in Maksimovič, edini zadetek pa je dal Macele. Kljub porazu imajo Novomeščani še vedno velike možnosti, da se uvrste v višje tekmovanje, seveda če r«e 'oo-do pozabili na disciplino.      —IK
Krmeljski športniki med seboj
V počastitev dneva republike so se v Krmelju pomerili med seboj športniki SVOBODE IN METALNE.
V šahu so zmagali brez poraza »svobodaši« s 4:1. medtem ko so bili v kegljanju boljši 'gralci METALNE in so zmagali s 121:103. Za METALNO sta podrla največ kegljev Kostrevc in Senčar, za SVOBODO pa Alojz Končina.
D. B.
ko športnega gibanja, vključujoč tudi vrhunski šport. Komisija zveznega in kultur-no-prosvetnega sveta bo te dni dala v pretres svetom končni predlog zakona.
V skladu z ustavo FLRJ, z republiškimi ustavami in občinskimi statuti so v predlogu zakona predvidene tudi dolžnosti občinskih skupščin za razvoj telesne kulture in športa. Predivsem se poudarja, da morajo občinske skupščine zagotoviti pogoje za razvoj telesne kulture svojim državljanom v skladu z zadovoljitvijo njihovih materialnih, socialnih, kulturnih in drugih kupnih potreb. V konkretnih načrtih razvoja občin morata dobiti tudi telesna kultura in šport svoje odgovarjajoče mesto.
S predlogom je predvideno, da je dolžnost občinskih skupščin in njenih organov skrbeti, da neposredni nosilci obvez in nalog na področju telesne kulture, kot so šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti, družbene organizacije,   in   prav posebno
športne in druge organizacije, uspešno izvršujejo svoje naloge na področju telesne kulture in športa. Občinska skupščina mora od časa do časa pretresti stanje in problematiko telesne kulture in športa na svojem ozemlju, ter usklajati in koordinirati aktivnosti pristojnih faktorjev.
Dolžnost občinske skupščine je zagotoviti delovanje odgovarjajočih strokovnih služb v občini. To pa so osnovne organizacije za telesno kulturo in šport, športni centri, prosvetno-pedagoški zavodi, športne ambulante in podobno, ki se sistematično ukvarjajo z razvoje:- telesne kulture in športa v komuni.
Prav tako bo naloga občinske skupščine, da usmerja in da se udeležuje gradenj objektov za telesno kulturo, da spodbuja  udeležbo delovnih
organizacij, izobraževalnih skupnosti in državljanov za investicije na tem področju in za uresničenje skupnih programov. V ta namen bo izdajala odloke, sklepe in priporočila, za katere je pooblaščena. S svojimi odloki bo uravnavala izkoriščanje objektov za telesno kulturo in šport.
Občinska skupščina mora ustvariti pogoje za združevanje in samoupravljanje državljanov z namenom, da zadovolji njmovim potrebam na področju telesne kulture in športa. Prav tako ona ustanavlja sklade za telesno kulturo in šport in odreja način zbiranja in razdeljevanja denarnih sredstev.
In končno v skladu s koristmi in možnostmi občinska skupščina podpira razvoj vrhunskega športa.
D. Radivojevič
Že drugič za Horvatov memorial
IIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIH......!lllllllll|l!illllillll!l!lllllUllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllil
Proslave ob 60-letnici telesne kulture v Ribnici
26. novembra so se začele v Ribnici proslave v I
j    počastitev 60-letnice telesne kulture v Ribniški do- |
jj    lini. V dvorani Partizanovega doma so odprli razsta- i
B    vo o razvoju telesne kulture. Naslednji dan je bila I
■    na sporedu telovadna akademija, ki se je je udeležil I
fj    — žal le kot gledalec — tudi Miro Cerar. Za dan re- 1
9    publike je bila svečana seja občinske zveze za te- I
I    lesno kulturo, v avli Partizanovega doma pa so od- |
fj    krili spominsko ploščo telesnovzgojnim delavcem in I
jj    športnikom, padlim med NOB. Prireditve v okviru K
jj    proslav 60. obletnice telesne kulture v ribniški ob- |
H    čini se nadaljujejo. -r- r
illl!lllilllllllllllllll!!llll!llll!l!llilll!IIM
V počastitev dneva republike so se v Kočevju namiznoteniški igralci pomerili na 2. republiškem turnirju za Horvatov memorial. Za tekmovanje, ki ga je organizirala namiznoteniška zveza Slovenije, se je prijavilo 12 moških in H ženskih ekip — 50 posameznikov v skupini A ter 38 v skupini B in 14 to-sameznic. Udeležba je bila precej velika in kvalitetna, čeprav se tekmovanja kot navadno niso udeležili Štajerci, ki trdijo, da je Kočevje preveč oddaljeno.
Med moškimi ekipami je zmagala ljubljanska Olimpija pred kranj. skim Triglavom in Ljubljano; med ženskimi pa Jeseničanke pred Olimpijo in ljubljansko Ilirijo. Vrstni red pri posamezniki pa je bil takle: moški, A skupina: 1. Vecko (Olimpija), 2. Klevišar (OD, 3. Kastelic (OD, 4. R. Frelih (Triglav); B skupina: 1. Sazonov (Olimpija), 2. V. Frelih (Triglav), 3. Privšek (OD, 4. Novak Triglav); ženske 1. Pavlic (Jesenice), 2. Martine (Olimpija), 3. Sedej (Jes), 4. Kralj (Olimpija); moški pari: 1. Vecko — Klevišar (Olim-
pija), 2. Mikeln — Komar (Ilirija); ženski pari: 1. Kralj — Martine (Olimpija), 2. Kreigher — Cvetek (Ilirija), 3. Dejak — Os-terman (Partizan, Kočevje).
Zal na tekmovanju disciplina ni bila taka, kot smo je bili navajeni. Vzrok je bil verjetno tudi ta, da so se tekmovanja udeležili sami mladi tekmovalci brez vodnikov.
A. ARKO
Mojster Rabar v Črnomlju
24. novembra je v Črnomlju igral internacionalni šahovski mojster Braslav Rabar simultanko proti 23 šahistom. Po petih urah je 16 partij dobil, 5 remiziral, 2 pa izgubil. Mojstra sta premagala Vinko Piber in Djordje Vujovič, remizirali pa so: črnomaljski pionirski prvak Tomaž Skrbinšek, Pankracij Zupane, Ivan Zlogar, Tone Zlogar in Dušan Vujovič. Pred pričetkom je Rabar komentiral šahovsko olimpiado. Zal, na simultanki ni bilo mladincev.
STEVAN VIDOVIČ
V Sevnici vodi Stopar
V Sevnici se je začelo kegljaško tekmovanje za pokal kluba. V disciplini 1 x 200 lučajev bodo tekmovanje posameznikov zaključili 20 decembra. Trenutno presenetljivo vodi Branko Stopar s 786 podprtimi keglji. Sledijo mu: Su-šin 739, Cigler 723, Požek 721, Ra-dej 703, Barovič 687 in Abram l>76. Ker bo tekmovalo še okoli 30 keg-ljačev, ni mogoie trditi, kdo bo klubski prvak, čeprav je vodeči Stopar, ki je iz vrst mlajših Keg-ljačev, dosegel prav dober rezultat. J. BLAS
NAPADALEC ROKOMETNEGA MOŠTVA iz Krškega v akciji. Tekma, ki je bila odločilna za naslov jesenskega prvaka zasavske lige, se je končala v prid Krčanov
(Foto: Stane Iskra)
Pa vendarle sprašujem: »Komu to koristi?«
Ob članku »Se enkrat: Komu to koristi?«, ki je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista, nimam namena kaj dokazovati. Na podlagi dokumenntacije je jasno, zakaj atletska reprezentanca Dolenjske ni nastopila v Novi Gorici. Ta dejstva pa so precej drugačna, kot jih je prikazal dopisnik v Ljubljanskem dnevniku, ko piše o nedolžnosti Dolenjcev pri tem izostanku, kar je dalo povod za moj prwi dopis. Dejstva pa so tudi dokaj drugačna od tistih, o katerih piše v odgovoru komisija za atletiko pri občinski zvezi za telesno kulturo Novo mesto. Za drugi del navedenega odgovora je značilno izmotavanje iz resničnega stanja, obenem pa zveni kot klic, češ od kod meni pravica za to pisanje Da ne bi bilo dvomov in ker smatra prizadeta komisija moje kritične pripombe kot žuganje in dajanje moralnih naukov, sem dolžan svoje pisanje pojasniti.
Prvi sestavek sem napisal kot član odbora društva, ki sodeluje v atletski tekmcnini coni za Dolenjsko, ki ima sedež v Novem mestu. Izpolnil sem dolžnost do skupine članov dolenjske atletske reprezentance "v/ društva TVD Parti zan Kočevje, katerim je bilo tako onemogočen« tekmovanje, ki ga je vse do leto« v veliki meri pospeše vala tudi dolenjska tekmovalna cona.  Ker sem Kil pri ustanavljanju
te cone v Novem mestu sam navzoč, naj omenim, da od komisije, ki je podpisala odgovor na moj prvi dopis, ni bilo nobenega. Ne gre za  to, kje želijo novomeški
Kegljači so se pomerili v Kočevju
V počastitev 29. novembra so se za prehodni pokal kegljaškega kluba Kočevje v 8 krat 200 lučajih pomerile ekipe Goranin iz De'nic, Brest iz Cerknice, novomeški Pionir in domačini. 26. novembra sta se pomerili moštvi Bresta in P'o-nirja Igra je dala slutiti, da domačini letos ne bodo mogli tretjič zapovrstjo osvojiti pokala in ga tako dobiti v trajno last. Brest je dosesel 6520 kegljev, kar je nov rekord kegljišča (Grom 1161 Tor-nič 854). Drugo mesto so zasedle Delnice s 6311 podrtimi keglji. tretji je bi' novomeški Pionir s (296, f«*'ti ob Kočevje s i215.
Kegljišče je bilo ietos preurejeno, 'r-.ar sr pozna tudi po rezultatih. Vsi gostje so se o njim pohvalno i7.raziii, pormnikl)iv>st je le v 'em da ogrevanje ni urejeno, kar ne dopušča organizirati vp^';, toVmovanja. —Ko
športniki tekmovati, saj je to njihova stvar. Dolžnost našega društva oziroma skupine članov reprezentance je, da vprašamo, zakaj je do izpada sploh prišlo; želimo zvedeti, zakaj so športniki ostali doma. Tekmovalcem moramo pojasniti, kaj je v tem primeru naredilo vodstvo dolenjske tekmovalne cone (če še obstaja ali če se ni mogoče spremenila v komisijo za atletiko pri ObZTK Novo mesto, ki je smatrala, da je potrebno odgovoriti na moj sestavek).
Pisal sem tudi kot stalni športni dopisnik Dolenjskega lista za območje Kočevske in menim, da lahko dam svoje pripombe, ne da bi zato moral pojasnjevati, v čigavem imenu to pišem. Pod sestavek se tudi podpišem in ga lahko vedno tudi zagovarjam. Prepričan sem, da bomo morali taka vprašanja na primernem shodu sporazumno spraviti v red ali pa je brez pomena, da bi društvo TVD Partizan Kočevje še naprej sodelovalo v tekmovalni skupnosti oziroma coni, ki na tak način obravnava, zastopa in izpolnjuje obveznosti do dmsih tekmovalcev.
In končno: pisec, ki žuga. kak.ir je med drugim zapisala komisija, ni laik. na področju telesne vzgoje v man.ISU) društvih na podeželju, saj obdeluje to nehvaležno njivn že več kot 48 let!
ANDREJ IRKO
Imamo, a ne znamo!
V Novem mestu imamo na Loki precej športnih objektov, ki so bili zgrajeni z velikimi finančnimi in drugimi težavami. Ugotavljamo pa, da jih športniki uporabljajo le v letnem času in še to mnogo manj, kot smo ob gradnji pričakovali.
Zdaj, ko je športne naprave prekril sneg, so igrišča pozabljena. Popolnoma -ravna snežna odeja priča, da človeška noga še nd stopila za žično ograjo. Torej gre za neizkoriščene Kapacitete!
Pred vojno smo imeli v Novem mestu en sam splaniran prostor za šport, kjer je zdaj teniško igrišče, a je bil tudi pozimi vselej uporaben. Polivali so ga z vodo in številni drsalci so prišli na svoj račun. Tudi velik del mladine se je zbiral na drsališču, danes pa mladina z mesta zaseda stole v obeh delikatesah in še kje drugje ter poseda v dimu.
Športnih igrišč imamo mnogo več, kakor smo jih imeli nekdaj, toda ne znamo jih tudi v zimskem času izkoristiti. Pred dvema letoma je TVD Partizan že obljubljal drsališče. Nekatere člane so poslali na ogled že v druge kraje, zaradi izkušenj ... a iz vsega ni bilo nič!
Če se društvo ne zgane in ne znajde, obstaja še druga možnost: eno od športnih naprav naj bi čez zimo dali v uporabo kakemu zasebniku. Verjetno bi se našel kdo ki bi se mu izplačalo delati led in pobirati vstopnino! MLB
Pogovor z zdravnikom
Bolezni in poškodbe očesne veznice
Človeško oko je sestavljeno iz precej različnih delov. Najpogostejše so bolezni očesne veznice in tudi njene poškodbe. Zaradi tega jih je dobro spoznati, da bomo vedeli, kako naj ravnamo vsaj v prvem času, ko iz tega ali onega vzroka še ne moremo do zdravnika.
Pri vnetjih očesne veznice navadno začutimo najprej srbenje oči, veznica pordeči, pojavijo se solze, oko se solzi, ne moremo gledati v svetlobo ne v sonce in ne v druga svetila, blešči nam. Včasih nastopi v trepalnicah krč, na veznici pa se pojavijo različne spremembe, lahko večje ali manjše otekline, zrnca, sluz, gnoj ali mrena. Bolnik čuti že od začetka, da ima »pesek« v očeh, nekaj se mu v očeh drgne, kakor da bi bile smetne. Pozneje nastanejo včasih tudi ranice.
Seveda so vzrok za vnetje različne bakterije in virusi, ki jih tukaj ne bi našteval, ker v bistvu za bolnika to ni pomembno. Predvsem sta nevarna bacil j etike in virus trahoma, vendar ta dva izredno redko povzročata vnetje veznice. Nastanek vnetja pospeši prehlad, največkrat je kriv moped in sploh prepih.
Če je vnetje na začetku in ne moremo takoj do zdravnika, je kar prav, da umivamo oči s toplim kamiličnim čajem ali vsaj s toplo vodo, predvsem pa, da ne hodimo z mokrimi očmi na prepih in mraz. Ostala zdravila predpiše potem zdravnik.
Poškodbe veznice so zelo pogostne. Vsak dan je v zdravniških ordinacijah največ bolnikov, ki pridejo zaradi oči, s tujkom v očesu, če se tujek ni zapičil v oko, ga lahko odstranimo tako, da pridvignemo zgornjo veko in s konico roba čistega robčka skušamo pomesti tujek v smeri proti nosu. Navadno to dobro uspe. če ne gre, potem je nujna zdravniška pomoč, sicer bo nastalo grdo vnetje.
Najbolj nevarne so poškodbe oči s kislinami ali pa lugi. Največkrat pade v oko apno s stropa ali kako drugače. Posledice so lahko zelo hude, celo slepota. Poškodovanca moramo takoj položiti na hrbet in mu s curkom čiste vode z vate, robca ali podobnega izplaviti čim več jedke snovi iz očesa. Potem je potrebno oko zavezati in poškodovanca čim hitreje odpraviti do zdravnika. Podobna nevarnost grozi očem tudi od drobcev kopirnega (»tintne-ga«) svinčnika; ki pri šiLjenju kaj radi zaidejo v oko.
Svetlobne poškodbe nastanejo pogosto pri varjenju, pa tudi pri smučanju na visokih gorah, ki so obsijane od sonca. V takem primeru nastanejo hude bolečine kakih 12 ur po poškodbi, torej navadno ponoči. Oči zelo bole, so močno rdeče. Res ne vem, kaj sili mlade ljudi v to, da pri varjenju ne uporabljajo zaščitnih temnih očal, pri smučanju v gorah pa ne protisončnih očal. V vsakem primeru mora svetlobno poškodbo videti zdravnik, ki bo ukrepal strokovno.
Dr. Božo Oblak
Jubilejno praznovanje dneva JLA v Beli krajini
Vsako leto dan armade svečano proslavimo ne le v Črnomlju, temveč tudi v drugih krajih občine. Letošnje praznovanje jubilejne 25-letnice vstaje naših narodov in ustanovitve JLA bo še posebej skrbno pripravljeno, saj so predstavniki družbenopo-Utičnih organizacij in črnomaljske garnizije sprejeli program prireditev že prejšnji mesec.
Sklenjeno je bilo, da bo že v začetku decembra oi^anizi-
Blas - brzopotezni prvak Sevnice
Za dan republike se je za brzo-poteznega prvaka ŠK »Milan Maj cen« v Sevnici potegovalo 12 šahi-stov. Zmagal je Janko BI as z 10 točkami; 2. Miro Gačnik (9 in pol), 3. Boris Kozamernik (8) 4. Plazar (7,5), 5. Korošec (7), 6.-8. Harlander, Marolt in Prosenik (po 6) itd. B K
Somrak med prvo osmerico v Kočevju
29. in 30. novembra je bil v Kočevju 2. republiški namiznoteniški turnir za člane in članice. V eliti najboljših slovenskih igralcev se je Novomeščan Marjan Somrak uvrstil med prvih osem, kar je odličen rezultat glede na to, da že nekaj mesecev ni treniral Razveseljivo je, da so pristaši celuloidne žogice spet stopili za zelene mize, saj so bili nekdaj Novomeščani med boljšimi igralci namiznega tenisa. —IK
Dragatuški pionirji za dan republike
26. novembra so dragatuški pionirji priredili proslavo v počastitev dneva republike. Na ta di»n so s8 že dalj časa skrbno pripravljal J Na proslavi pa se je poka:a-lo. da njihov trud ni bil zaman. Videli smo mlade recitatorje, igralce, pevce in plesalce. Posebno so se izkazali člani telovadnega krožka, ki so na blazinah in kozi pokazali kar lepe spretnosti. Deležni so bili priznanja.
MARA BRODARIO
rana razstava slik o narodnoosvobodilnem gibanju v Sloveniji in o povojnem razvoju JLA, manjše razstave pa naj bi bile tudi na vseh popolnih osemletkah. Do 22. decembra bodo oficirji JLA skupno z rezervnimi oficirji in podoficirji obiskali vse šole v obeh občinah Bele krajine in učencem obujali spomine na doživetja iz minule vojne. V Domu JLA bosta dve srečanji mlajših oficirjev z dijaki gimnazije in z mladinci iz vrst delavcev. Do 20. decembra bo tudi ekipno tekmovanje v šahu in streljanju med črnomaljsko garnizijo, ekipo združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev ter nekaterimi drugimi ekipami. Najboljši bodo dobili tudi prehodne pokale.
Vojaki črnomaljske garnizije bodo pripravili tudi kulturni program za delovne kolektive, oficirji garnizije pa bodo obiskali Belokranjski muzej v Metliki in se tako še bolj seznanili z zgodovino Bele krajine. Najbolj svečane prireditev bo na predvečer dneva JLA v črnomaljskem prosvetnem domu. P°" dobna prireditev bo tudi v Metliki. Po končani slovesnosti bo tovariško srečanje oficirjev in podoficirjev.
22. decembra bo komandant garnizije sprejel delavce iz delovnih kolektivov, zastopnike iz družbenopolitičnih organizacij, dijake in mladince ter zaslužne borce ali nji" hove matere. Ob tej priložnosti bodo podarili darila šolam, najboljšim učencem, športnim ekipam, najzaslužnejšim za sodelovanje z JLA pa bodo podeljena pismena priznanja
ŠE ENKRAT: »RAD BI VEDEL ZA SVOJO PRAVICO . ..«
Kolektiv hotela „KANDIJA" se brani sam
IZ VČERAJŠNJEGA »PAVLIHE«
20. oktobra letos je Dolenjski list objavil članek pod naslovom: »Rad bi vedel za svojo pravico .. .« Naš kolektiv je članek prebral zelo pozorno in z namenom, da ugotovi, koliko kritike v članku je upravičene in kaj moramo storiti, da se v prihodnje izognemo napakam in javni kritiki. Dne 22. oktobra se je sestal naš delavski svet in razprava o članku je bila posebna točka dnevnega reda. Po Vsem tem lahko vsakdo presodi, kolikšno pomembnost pripisujemo članku, lahko pa tudi presodi našo pripravljenost, da napake in neredno-sti v našem delu popravimo.
Toda ko smo zaman čakali, da bo isti novinar, ki je tako zbrano in potrpežljivo poslušal samo enega bivšega člana našega kolektiva in obelodanil njegove neresnice, prišel tudi k nam in hotel zvedeti mnenje še vseh drugih članov kolektiva, da bo javnost informiral tudi o drugi strani zadeve, smo, žal, sami ugotovili, kdo pri nas, kar se pravice tiče, živi na veliki nogi. Ne preostane nam torej drugega, kot da se branimo sami.
Smo majhen delovni kolektiv, skoraj družina, in kot povsod drugod je tudi pri nas nekaj dobrega in marsikaj slabega. Naš delavski svet je prosil, naj pride v
podjetje komisija za družbeni nadzor, ki naj ugotovi, ah imamo slabosti več kot dobrih lastnosti in kaj naj storimo. To po našem mnenju zadostuje, da v svoji obrambi ne bomo prali perila in odgovarjali na vsa obrekovanja v članku. Zdi pa se nam potrebno, da osvetlimo nekaj najpomembnejših stvari:
Kdo je Franc Jančar, ki ga jc novinar pripeljal na javno tribuno in ga javnosti predstavil kot kvalificiranega gostinskega delavca, očeta dveh otrok, čigar žena ni v službi in mu je zadnjega ok. tobra letos v našem podjetju potekel odpovedni rok?
Bralci naj si o »nedolžni žrtvi« sami ustvarijo sodbo.
Odločba, ki je bila izdana na podlagi gradiva disciplinske komisije, nosi številko 239/65 rn da. tum 16. oktobra 1965. Franc Jančar, kvalificirani natakar — disciplinski prestopek: a) Zaraeu. naval je gostom gostinske storitve dražje, kot so znašale cene na ceniku, b) Zaradi nepravilnega blokiranja je neopravičeno prodal dva naravna zrezka namesto enega in si razliko prisvojil, c) Kupoval je vino po ceni »čez cesto« in ga prodajal po ceni cenika, d) Popival je z gosti in istim gostom konzumacije nepravilno zaračunaval, e) Kvaril je ugled podjetja in rušil delovno disciplino, s tem da je sodelavcem dajal raz. ne priimke, jim grozil in se z njimi prepiral.
Podjetje je bilo kaznovano od gospodarskega sodišča zaradi pokvarjenega mesa s 500.000 starimi dinarji, direktor in kuharica pa s po 20.000 starimi dinarji. — Preiskava v podjetju je dognala: Franc Jančar je gostu serviral biftek. Biftek je bil pokvarjen. Glavna  priča  je  bil kvalificirani
24.000 dinarjev kazni za psovke
Pred sodniki novomeškega občinskega sodišča se je moral nedavno tega zagovarjati Viktor Kečkeš, bivši direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice, ker je 4. julija letos razžalil uradni osebi sanitarnega inšpektorja Miho Gostiša in tržnega inšpektorja Slavka Tesarja.
Spoznan je bil za krivega, da ju je nagnal in ozmerjal s takimi izrazi, da jih tisk ne prenese, ko sta hotela v zdravilišču opraviti svojo dolžnost.
Obtoženec se je izgovarjal
na preveliko obremenjenost pri delu ob prečuti noči in kot posledico tega na zrahlja ne živce, razen tega se mu je zdela neprimerna kontrola prav na dan borca.
Občinsko sodišče je Viktorju Kečkešu odmerilo 24.000 din denarne kazni, upoštevaje njegovo dosedanjo nekaznovanost in to, da je dejanje priznal ter se na sodišču razžaljenima opravičil. Zoper sodbo pa se je obsojeni pritožil.
Razveljavljene volitve direktorja
V Pekarni in slaščičarni v Kočevju bodo morali ponovno voliti direktorja — Upravni odbor ni pristojen za spreminjanje statuta podjetja
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji razveljavila volitve direktorja v kolektivu kočevske Pekarne in slaščičarne. Kolektiv bo moral ponovno razpisati volitve, imenovati pa bo treba tudi novo razpisno komisijo.
Zaradi nepravilno izvedenih volitev se je pritožil Stane Pintar iz Kočevja. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri občinski skupščini je pritožbo preučila, pregledala potek volitev, razne zapisnike sej, razpise, statut in druge dokumente ter ugotovila, da je bila pritožba delno utemeljena.
Med drugim je komisija ugotovila, da razpis Pekarne in slaščičar-
ne za direktorja ni bil veljaven, ker ni v skladu v statutom delovne organizacije. Upravni odbor je sicer sklenil, da je treba statut podjetja spremeniti v tistem delu, ki govori o izobrazbi direktorja, vendar pa je po predpisih za spremembo statuta pristojen le tisti, ki ga je sprejel, se pravi delavski svet oziroma celotni kolektiv. Razpis je bil torej objavljen, kot da je statut po predpisih popravljen oziroma spremenjen, v resnici pa ni bil. Prav zato razpis ni veljaven in bodo morali v Pekarni in slaščičarni ponovno opraviti vse delo v zvezi z izvolitvijo novega direktorja.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Viktor Avsec, Franc Kuplcnik, Anica Škrbec, Miro Stopar, Slavka Cvitkovič in Jožica Jalovec, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Ivan Kastelic, Alojz Avbar in Janea Macedoni, člani kolektiva INIS Novo mesto; Alojz Dragan, Alojz Ljubi, Jože Grlic, Stjepan Capo, Tilka Pavlovič, Marija Grabnar, člani kolektiva Invalidskega zavoda Rog Novo mesto; Veraša Matjašič, članica kolektiva IMV Novo mesto; Anton Zupančič, član kolektiva KZ Krka Novo mesto; Terezija Zaletelj, gospodinja iz Boršta; Feliks Rogelj, posestnik z Velikega Lipovca; Angela Kužnik, posestnica z Velikega Lipovca; Neža Rodič, gospodinja z Ajdovca; Pavla Jarc, delavka z Velikega Lipovca; Marija Pust, posestnica z Brezove rebri; Janez Novak, posestnik z Velikega Lipovca; Jože Novine, posestnik z Velikega Lipovca; Jože Kastelic, posestnik z Rebri; Alojz Gorenčič, posestnik z Velikega Lipovca;
Martin Zupančič, posestnik z Gornjega Ajdovca; Edvard Gnidovec, delavec z Velikega Lipovca; Slavko Šuštar, posestnik s Srednjega Lipovca; Marija Lavrič, gospodinja iz Pod-lipe; Henrik Jarc, posestnik z Velikega Lipovca; Anica Riž-nar, gospodinja s Srednjega Lipovca; Pavla Stravs, gospodinja s Srednjega Lipovca; Marija Gorenčič, gospodinja z Gornjega Ajdovca; Neža Prime, gospodinja iz Podlipe; Silva Gaš-perič, gospodinja iz Podlipe; Stanislav Nnse, posestnik z Velikega Lipovca; Marija Hren, gospodinja s Srednjega Lipovca; Vinko Blatnik, posestnik z Velikega Lipovca; Bogdan Zupančič, član kolektiva G. G. Novo mesto; Alojz Paternost, član colektiva Splošne bolnice Novo mesto; Jože Lokovšek in Alojz Macedoni, člana kolektiva Krka Novo mesto, Alojz Tekstor, član kolektiva Novoles Straža.
natakar Franc Jančar. Sanitarne, mu inšpektorju je dal uradno izjavo, da je videl črva na bifteku. (Izjavo je dal, ko je bil še polnopraven član kolektiva hotela »Kandija« v Novem mestu.) Če je res videl črva na bifteku, kar pa je dvomljivo, bi bila njegova dolž. nost, da biftek vrne kuhinji, 5 čimer bi rešil podjetju čast in ga obvaroval kazni. Disciplinska komisija pa bi kaznovala kuharico — V 12 letih je bil v hotelu »Kandija« v Novem mestu samo en primer, da bi kdo vino krstil z vodo. Ta primer se je zgodil letos marca, krstil pa je vino Franc Jančar, zaradi česar je bil disciplinsko kaznovan, tržni in. špektor pa je prijavil podjetje.
Milka Ficko je v delavskem svetu izjavila: »Ko je Jančar dežu-ral za točilno mizo, je udaril po mizi in rekel: Preden bom šel iz podjetja, bom napravil tako guž. vo, da se bo Marija na oltarju jokala . . .<(
' Milena Gačnik je na isti seji delavskega sveta izjavila: »Ko sem delala z Jančarjem na Rotovžu, smo imeli z njim vedno težave, ker ni hotel blokirati hrane. Na opozorila se je vedno izgovarjal, da pozablja.«
Ivanka Jakovec je izjavila: »Z Jančarjem smo imele težave tudi kuharice, ker ni hotel blokirati sprejetih jedil. Ne vem, ali je delal to namenoma ali je res pozab, ljal.«
Navajali bi lahko še in še podobne primere, ki kažejo, kdo je Jančar in kakšen odnos je imel do kolektiva in do svojih kolegov, toda že navedeno je dovolj za sklep, da Franc Jančar nima nobene moralne pravice očitati kolek, tavu karkoli, celo pa ne napake, ker je sam delal največje. S tem, kar danes reče proti podjetju in kar danes stori proti kolektivu, nadaljuje le prakso, zaradi katere ga je kolektiv ves čas obsojal.
Samovoljo in diktatorstvo očita direktorju, novinar pa samoupravnim organom, da se vijugajo med molkom in strahom pred zamero. To je huda obtožba. Težka in hudo krivična, kajti če nič drugega, samo obširni zapisniki sej UO, DS in komisij so polni reševanja konkretne problematike in konkretnih sklepov. Ne direktor — samoupravni organi, ki jih je izvolil kolektiv, dejansko gospodarijo v podjetju, a med gospodarjenje spada 'tudi nenehno izboljševanje organizacije dela, nad katero se Jančar zgraža. Jančar sam je nakazal, zakaj je bilo potrebno v podjetju tolikokrat izvršiti pregrupa-cijo ljudi, tolikokrat poostriti najrazličnejše kontrole, tega ah onega člana kolektiva disciplinsko kaznovati in nekaterim celo odpovedati. To je bilo potrebno v interesu kolektiva in v interesu gostov. Kolektivu ni vseeno, ali so zaloge prazne in kje je denar zanje, kot ni gostu vseeno, ali je dobro ali slabo postre-žen. Če pa je izvajanje sklepov organov delavskega samoupravljanja diktatorsko, potem je direktor »Kandije« Tomlje Jože diktator. Toda v tem primeru so diktatorji vsi delavski sveti, vsi upravni odbori in vse komisije samoupravnih organov. Kazni, ki so jih izrekla gospodarska sodišča in razne inšpekcije, pa določeno kažejo, da je direktor tudi kot uradna oseba odgovoren za vse, kar se v podjetju dela. 2e kot tak torej mora izvajati sklepe in mora skrbeti za red v lastnem interesu, če njegovo diktatorstvo podobni, kot so Jančar, imenujejo diktatorstvo proti interesom kolektiva.
Prav smešno se je zgražati nad tem, da je direktor priganjal va-jenke k delu, Jih kontroliral, če pa so v šoli dobile slabe ocene, da je dvignil vik in krik. Učinkuje nasprotno, kar je hotel Jančar, namreč, da je direktor dejansko hotel uspeh tako podjetja kot vsakega posameznika itd., itd. Kot ena lastovka ne naredi pomladi, tako tudi obdolžitve enega čla. na, in to slabega člana, bivšega člana, ne morejo odtehtati vseh dobrih stvari v podjetju in v kolektivu. Kot že rečeno, komisija za družbeni nadzor bo, če se ji bo to zdelo potrebno, javnost obvestila o svojih ugotovitvah. Na vsak način bo ta komisija bolj kvalificirana govoriti o odnosih v kolektivu, pa o uspehih in neuspe. hih gospodarjenja in o drugih problemih. Nihče pa ne bo mogel iti mimo rezultatov gospodarjenja v prejšnjih letih in zlasti ne v zadnjem času. Gostinsko poslovno združenje v Ljubljani je namreč napravilo analizo gospodarjenja v letošnjem prvem polletju za vsa gostinska podjetja združenja. Po tej analizi je hotel »Kandija« iz Novega mest«  med  sebi enakimi
na drugem mestu po netoproduk. tu, na drugem mestu po izplačanih neto osebnih dohodkih, na drugem mestu po netoproduktu na zaposlenega in na četrtem mestu po skladih. To so poslovni uspehi, ki jih ne bi mogel doseči strokovno slab direktor — diktator in še manj kolektiv, ki bi živel v strahu pred sankcijami in po. sledicami. Takšne poslovne uspehe lahko doseže samo kolektiv, ki aktivno sodeluje pri gospodarjenju in čigar samoupravni organi dobro vedo, kaj hočejo.
Glede Jančarja še toliko v pojasnilo, da mu prav nič ne bi bilo potrebno ostati na cesti brez službe, saj mu je vojna pošta nudila zaposlitev na istem delovnem mestu v kantini, toda je ponudbo odklonil. Mnenja smo, da si s pret-njami in z obrekovanjem Jančar dejansko ustvarja kaj slabo reklamo tudi ra ponovno zaposlitev kjerkoli drugje.
Kolektiv hotela »KANDIJA« Novo mesto
Se že pozna, da v naši industriji mazut izpodriva premog.
Torej se bo moral premog poceniti?
Ni nujno, to je le ena varianta. Naši so že izbrali
drugo, po kateri se bo mazut podražil.
Majhna škoda, toda velik opomin
še isti dan, 15. novembra, ko se je v preurejeno barako preselila uprava Kemo opreme v Trebnjem, je ob 21,45 izibruhnil požar, ki je povzročil za 150 tisoč S—din škode — Pri pregledu so ugotovili, da je Dila baraka zgrajena brez gradbenega dovoljenja in da se je uprava vselila brez uporabnega dovoljenja, ki ga izda pristojna inšpekcija na osnovi tehničnega pregleda.
Komaj smo v prejšnji š!e-vilki zapisali, da se bo uprava podjetja Kemo opreme preselila v preurejeno Laia-ko, ki stoji v bližini proizvodne dvorane, moramo o tem spet poročati, še isti dan, 15. novembra, ko je uprava prvič vedrila pod novo streho, je ob 21.45 nastal požar, ki se na sreo~ zaradi pomanjkanja kisika v zaprtih prostorih ni mogel hitro razširiti. Trebanjske gasilce je požar zatekel ravno pri gasilskem sestanku v Grmadi in so bili na poziv sirene v zelo kratkem času na kraju nesreče, kjer so odkrili salonitno opeko in z vedri vode pogasili tleče deske m opornike.
Komisija, ki je drugi dan ugotavljala vzroke nesreče, je soglašala v tem, da je požar povzročila premalo varno vgrajena električna luč. Dve močni žarnici sta v ploščati stropni svetilki kljub vmesni azbestni plasti tako segreli salonitno ploskev stropa, da se je vžgala. To domnevo je potrdil preizkus s še eno tako svetilko, ki je v kratkem času nevarno segrela salonit,
na katerega je azbestna plošča v direktnem dotiku dobro prevajala toploto.
Za sedanje in bodoče graditelje je predvsem pomemben opomin in pouk, da morajo pri gradnji investicijskih objektov spoštovali zakonite poti. Med preiskavo je namreč komisija ugotovila več investitorjevih napak. Barako je podjetje prestavilo in preurejevalo brez gradbenega dovoljenja. Uprava se je v nove prostore vselila brez uporabnega dovoljenja, ki ga izda gradbena inšpekcija na podlagi tehničnega pregleda in privoljenja komi-
sije, ki pregled izvede. T-tko določajo predpisi o graditvi investicijskih objektov, in kot je tudi ta primer pokazal, upravičeno! Podjele je resda v finančnih težavah m mora štediti takorekoč pri vsakem dinarju, vendar ga to ne opravičuje, da bi šlo mimo zakonitih poti.
Skopjanec prezrl osebni avto
3. decembra je pripeljal iz Žabje vasi na Zagrebško cesto v Novem mestu Milenko Zivkovič iz Skopja tovornjak. Ker se ni prepričal, ali je prednostna Zagrebška cesta prosta, je trčil v osebni avto, ki ga je vozil Dragutin Pavić. Škodo so ocenili na 900 Ndin.
Zvijugal s ceste
26. novembra zvečer se je pri Bočki osebnemu avtu, ki ga je vozil Heinz Kippferling, izpraznila zračnica. Vozilo je začelo vijugati po cesti, dokler se ni znašlo na pobočju pod cesto. Škodo so ocenili na 2000 Ndin.
Če se mati vda pijači...
Žalosten primer matere, ki zaradi alkohola peha sebe in družino v nesrečo: v Gorici vasi pri Ribnici stanuje J. R. z ženo Ano. Mož se trudi za preživljanje žene in dveh otrok, a kaj pomaga, ko pa žene tudi po ves teden ni doma in pije. Otroka sta prepuščena sama sebi. Mlajša deklica je morala zaradi podhranjenosti v bolnišnico, še
hujša nesreča pa se je zgodila njenemu bratcu: ker ga ni nihče varoval, ga je med igro na cesti podrl avto, tako da so mu morali v bolnišnici odrezati nogo.
Krajevna skupnost Gorica vas je priporočila občinskim organom, da bi nevestno mater poklicali na odgovor, otrokoma pa omogočili lepšo prihodnost. — r
»TOKRAT SE JE OBRNILO...« Spet se je ponovilo tisto, kar grozi Kostanjevi-čanom vsako jesen in pomlad. Glavna cesta, ki pelje skozi Kostanjevico proti Brežicam je vedno živahna, narasla Krka, ki dere po ulicah, pa jo je začasno popolnoma opustošila. Avtor posnetka Marjan Kopina deli prvo nagrado za »Fotografijo tedna« (ORVVO NP 18 8/25)
nip!|!lll!H!IHII!IIIM
T>ENM$JAc I
morate položili, če hočete imeti še ta teden doma
• televizijski aparat
• pralni stroj
• štedilnik
• šivalni stroj
• hladilnik, moped, moško ali žensko dvokolo
• katerikoli drug tehnični predmet ali
• avtomobil znamke ZASTAVA | — ŠKODA — NSU-PRETIS
Podjetje
NOVOTEHNA I
NOVO MESTO, Glavni trg 11
s prodajalnami v
• Krškem
• Trebnjem in
• Metliki
VAM daje po HITREM POSTOPKU
potrošniški | kredit |
• za dobo 30 mesecev
• z 20 % udeležbo (ena petina | cene!)
• s 7 % obrestmi
Ne zamudite ugodne priložnosti! |
Mislite tudi na novoletna darila —
Solidno in po konkurenčnih cenah vam bomo | postregli
v trgovinah NOVOTEHNE!
Sbmmmii....................................................ii.....iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......i........iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POTROŠNIKI!
Novoletni popust do 40 odstotkov
vam nudi
konfekcija »OBRTNIK« Ljubljana, Masarvkova 34
v svojih poslovalnicah:
— LJUBLJANI
— NOVEM MESTU
— KRANJU
— CELJU
— MARIBORU
— BREŽICAH
— AJDOVŠČINI in
— POSTOJNI:
za zimske moške, damske in otroške plašče
Delovni kolektiv konfekcije »OBRTNIK« — Ljubljana
želi svojim cenjenim potrošnikom
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967!
Priporočamo se za nakup!
Na podlagi 19. člena pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih uprave občinske skupščine Črnomelj, svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine Črnomelj v soglasju s tajnikom skupščine
razpisuje  prosto delovno mesto
DAVČNEGA IZVRŠITELJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
1. da ima končano osnovno šolo; prednost imajo kandidati z nepopolno ali popolno srednjo šolo;
2. da uspešno opravi poskusno delo, ki traja najdalj 2 meseca.
Razpis bo zaključen 15 dni po objavi. Prejemki bodo določeni po pravilniku. Vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite občinski skupščini Črnomelj.
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
odobrava ■ ...
potrošniške kredite
1. za nabavo pohištva,
2 akustičnih   predmetov,   radijskih sprejemnikov, televizorjev in gramofonov,
3. gospodinjskih aparatov: hladilnikov, pralnih strojev, štedilnikov in šivalnih strojev,
4. za motorna kolesa, mopede, dvokolesa in preproge.
B
POPIM«
Pride voda, pride ogenj, pride plaz ali pa potres! Kdo bo potem še našel sveženj-ček jurjev, tako od ust pritrganih...? Ob poplavi jih bo morda prineslo skozi dimnik na svetlo — ali pa tudi ne!
DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in  pod tramovi podstrešja! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja
HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO,
ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituro v TREBNJEM in v METLIKI
Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
(MIKAT
POLJEDELSTVO MENGEŠ
bo na
JAVNI DRAŽBI
v nedeljo, 11. decembra 1966 s pričetkom ob 9. uri v Mengšu
prodal
naslednja osnovna sredstva:
Traktor Ferguson T 20 z rezervnim motorjem
1 kom
Traktor Stever
I kom
Traktor Ferguson MF 35
7 kom
Traktor Ferguson MF 65
II kom
Poleg navedenega bo na razprodaji več enoosnih traktorskih prikolic, ročne motorne kosilnice BCS, traktorski enobrazdni, dvobrazdni in tribrazdni plugi, traktorske kosilnice itd.
Prednost do nakupa ima ob enakih pogojih družbeni sektor.
Ponovitev licitacije bo na istem mestu ob 9. uri v ponedeljek, 12. decembra 1966.

NOVO AVTOMOBIL
NSU - tip 110
5-sedežni 53 KM 1100 ccm zračno hlajenje gume 550 x 13 brez zr; cena 20.060 N-din fco tovarna dobava: april, maj, junij 1967
V CELJU
NSU-PRINZ - tip 1000 L
5-sedežni 43 KM 996 ccm zračno hlajenje gume 520 X 12 cena 18.670 N-din fco tovarna dobava: januar, februar, marec 1967
POHITITE S PREDPLAČILOM!
Na zalogi tudi SKODA 1000 MB — novi tip, cena 20.700.— N-din, fco Celje. Informaciie: telefon 24-74. Celje.
OBVESTILO
DOLENJSKI MUZEJ kot upravljavec gradu Stari grad
obvešča javnost, da je prehod skozi dvorišče gradu za pešce in vozila do preklica
dovoljen
BREZ DENARJA
ne greste skoraj nikoli v j trgovino; navadili smo se "-, sproti plačevati vse, Kar Tebujemo- Kaj pa DOLENJSKI   LIST   — ste zanj naročnino že poravnali? če je morda niste, pošljite  denar  takoj, će želite list nemoteno Pre" I jemati še naprej
Lepo vas pozdravlja
UPRAVA LISTA
PISMA UREDNIŠTVU
Takoj je pomagalo
Tovariš urednik,
lepa hvala za uslugo: elektriko so mi prišli popravit takoj ko so zvedeli, kako je pri nas na Jugroju potem, ko je udarila strela. Zal mi je-da je prišlo do nesporazuma: ta, ki je takrat prišel k nam v hišo od električarjev (ne vem pa, kako se piše), bi mi bil moral povedati, da nima on nič opravka s popravili. Ko pa je zvedel za napako v napeljavi šef delavnice v Metliki, so prišli takoj in delo v redu opravili. Torej, zdaj je zadeva v redu, opisanemu električarju pa se opravičujem, ker je bil vmes nesporazum.
ANA GOLEŠ, Jugorje 1
Zapuščena cesta
Tovariš urednik?
Ze od zgodnje pomladi ni nihče popravil cestnega odseka Mali Slatnik—Veliki Slat-nik—Gabrje. Cesta ni več vredna svojega imena, saj so je sami jarki.
če so jo nekdaj lahko vzdrževali, zakaj je ne več? če popravljajo ceste po mestih, jih mar na deželi ni treba? Ob slabem vremenu smo vsi mokri od številnih luž, in zlasti otroci, ki morajo v premočenih nogavicah in čevljih sedeti v šoli, se vedno znova prehlajajo.
Prosim, pristojni, odgovorite mi!
TONE HREN, Potov vrh 42, p. Novo mesto
Kultura, kultura — kam ploveš?
Tovariš urednik!
Neko soboto je bilo v novomeškem kulturnem domu na sporedu dramsko delo domačega pisca: »Ko bi padli oživeli«. Kot večino predstav, sem si tudi to ogledal.
Ko sem nekaj minut pred pričetkom vstopil v dvorano, je bila skoraj prazna. Začuden sem ostrmel: tu in tam so sedeli osamljeni obiskovalci in nekaj dvojic; po tri skupaj je bilo že težko videti. Mislil sem, da se bo dvorana še napolnila, saj je do pričetka predstave manjkalo nekaj minut. Posamezniki pa so tako počasi padali v dvorano! Ubogi igralci! Ko bi bil jaz na njihovem mestu, bi najbrž ne imel najboljšega občutka in bi le s težavo zdržal na odru. Igralci so kljub temu ostali na odru do konca...
Ko sem zapuščal dvorano, sem se vprašal, kje je spoštovanje meščanov do kulture, do someščanov, igralcev (amaterjev), ki so prav gotovo žrtvovali precej časa, da so pripravili uprizoritev!
Kje je dejanski razlog za skoraj prazno dvorano? Kaj je res usahnilo zanimanje za odrsko umetnost? Najbrž ne. Precej bolj so za to krivi dosežki tehnike; v mislih imam televizijo, ki je gotovo marsikoga navezala nase. Menim, da bi nikomur ne škodilo, ko bi včasih zvečer zapustil toplo sobo in se sprehodil do dvorane, kjer bi si ogledal prireditev.
Denar? Mogoče bo kdo trdil, da ljudje nimajo denarja za take reči. In bo napačno trdil. Polne kavarne, restavracije in bari dokazujejo, da bi Vsakdo tudi za ogled odrske Prireditve tvegal tista 2 N dinarja.
Zdi se mi, da tiči vzrok še drugje. Srednješolski mladini, ki bi verje+no prireditev obiskala, je bilo onemogočeno, da bi si predstavo ogledala. Le kdo bi tvegal, da bi si ob °r'ledti ene dramske predstave Zngotovil v šoli disciplinsko ka?en. ker bi se vrnil domov Se'e ob pol desetih zvečer?!
Oa, ko bi mrtvi oživeli, bi se verjetno sramovali, ko bi
videli, za kaj so darovali življenja!
JOŽE SKALAR, sanit. tehnik, Novo mesto
P. S. — Vprašali smo novomeško gimnazijo, ali smejo njeni dijaki na večerne dramske in druge prireditve. Odgovorili so, da dijakom ni prepovedano iti v gledališče: če sta dve predstavi, jim priporočijo popoldanski obisk, če pa je samo ena predstava, čeprav zvečer, si jo dijaki lahko ogledajo, ne da bi bili za to komu odgovorni. Gimnazija daje torej svoji mladini dovolj proste roke, da bi si lahko tudi zadnjo uprizoritev Ocvirkove drame »Ko bi padli oživeli« nemoteno ogledala.
UREDNIŠTVO
Zakaj vsako leto manj vina?
Tovariš urednik!
Vinogradniki ugotavljajo, da je pridelek vina vsako leto slabši. Večina meni, da je tako zaradi elementarnih nesreč. Letos je toča res uničila veliko vinogradov, ponekod do 90 odstotkov, saj so bili vinogradi najbolj prizadeli tudi tam, kjer toče sploh ni bilo, so pa stari vinogradi.
Vsak vinogradnik, ki ima izčrpan vinograd, naj bi pomislil na obnovo. Mnogi bi že pričeli obnavljati vinograde, ko bi lažje dobili cepljen-ke. Jasno je, da pomeni obnova vinograda precejšnje stroške in trud. Zato kmet vsega ne zmore v enem letu, lahko pa bi, če bi obnavljal vsako leto nekaj. Lahko bi, ko bi ne bilo takih težav s trtami! Kje naj jih posameznik išče, če jih potrebuje 200, 300, 400...? Morda pa bi le našli rešitev: če bi zbrali prijave in nabavili trte prek kmetijske zadruge v Novem mestu iz krajev, kjer jih gojijo?
Vemo, da kmet ne bo zapustil svoje gorice, ampak bo raje pomislil, kako izboljšati oziroma obnoviti vinograd.
PEPCA ŽURA, češnjice 14, p. Otočec
NE HODI DOMOV BREZ

AVTOBUSNI INTERVJU
IVANKA KRAŠEVEC
Bila je nedelja in ljudi v avtobusu ni b^o ravno ma'.o. Med potniki za Ljubljano je bila ludi IVA'NKA i^RAsE-VEC — posebej je menda ni treba predstavljati. Ura vožnje je bila kot nalašč za razgovor.
H Novomeščani se Vas dobro spominjajo s T V oddaje »Tekmujte z nami«, v kateri so Celjani morali priznati premoč boljših. Kako, da ste peli za Novo mesto?
— V studiu so se »spomnili«, da sem Dolenjka, čeprav sem Belokranjka, in nisem hotela odkloniti sodelovanja. Seveda sem vseskozi držala pesti za Novomeščane.
■ Koliko let je že, kar ste začeli peti?
— Pojem že od otroških let, javno pa sem začela nastopati pred desetimi leti, ko so me »odkrili« na oddaji »Pokaži, kaj znaš!«
■ Vam petje pomeni poklic ali razvedrilo?
— Petje je le moj hobby, sicer pa sem že pet let arhivarka radijske fonoteke.
■ Koliko plošč ste že posneli?
— Doslej so bile v prodaji štiri, na eni od teh sem pela belokranjske narodne. Posnela sem tudi peto ploščo, v narodno zabavnem tonu, vendar je še ni v prodaji. Z mojstrom Privškom pripravljam zdaj šesto ploščo, na kateri bom pela Rolia Arlanda Vsa v belem, H. Glucka De vvinter vvas lang, Gaalovo Lahko noč in Za rožnim grmom Hadjidakisa.
Bg Vas bomo s kakšno novo pesmijo lahko slišali tudi na radiu?
— V duetu s Kozlevčarjem in tercetu s Stržajevo in Strugarjevo v priredbi Tončke Maroltove b«mi za radijski program posnela stare gorenjske narodne. Skladbe sodijo v okvir oddaj, ki naj bi ohranile stare narodne pesmi.
I Na Dolenjskem ne pojete veliko, čeprav ste tako rekoč Dolenjka. Zakaj?
— Če je to očitek, nima osnove. Tudi na Dolenjskem bi rada pela, če bi me povabili, seveda noti no<roiem, da je ansambel kolikor toliko dober. Gorenjci in Zasavci me precej večkrat povabijo v svojo sredo.
■ Vaša skrita želja?
— Rada pojem, kakšnih posebnih želja pa nimam. O tem niti nisem premišljevala.
9 Katero vprašanje bi si zastavili, da bi bili najmanj v zadregi?
— Ste me pač hoteli spraviti v zadrego . ..
Vožnja je minila, razgovor je bil torej končan. Veliko sreče, Ivanka, in na skorajšnje svidenje tudi v Novem mestu! SLAVKO SPLIIIAL
»Jutranjka« najmlajšim
Rojstna dan naše države smo sevniški pionirji lepo počastili. Na proslavi 26. novembra v domu Partizana so poleg pionirjev nastopili tudi cicibana.
Ta dan je bil še zlasti pomemben za cicibane, ker so bili sprejeti v gasilskem domu v pionirsko organizacijo. Konfekcija JUTRANJKA je obdarila 86 cicibanov s pionirskimi čepicami in zvezdicami, nakup rut in značk pa je o-mogočila občinska zveza DPM. Ob sprejemu v pionirje so bili navzoči predstavniki družbeno političnih in gospodarskih organizacij.
Konfekciji JUTRANJKA se zahvaljujemo za vse, kar je tokrat daia mlademu rodu. Obljubljamo, da se bomo v prihodnje še bolj prizadevali.
Pionirski odred SAVO KLADNIK Sevnica
Kako bodo v Kočevju proslavili dan JLA
Pred kratkim je imela komisija, ki ji je poverjena organizacija proslave dneva JLA, razširjeno sejo, na kateri so določili točne j ši program. 2e 11. decembra se bodo cačeda športna tekmovanja v streljanju z zračno puško, v šahu in kegljanju, na katerih bodo sodelovale tudi ekipe ribniškega garnizona ter rezervni oficirji in podoficirji iz Ribnice in Kočevja.
V nedeljo, 18. decembra, bo tekmovanje ekip gimnazije in osnovnih šol — »Pokaži, kaj znaš«, kjer se bodo udeleženci pomerili v poznavanju zgodovine republike, JLA in narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem. Med tekmova-
njem bodo tudi glasbeno-zabavni nastopi. Med tednom bo več kino prireditev stalnih kinematografov in potujočega kina v okolici mesta. Pripadniki JLA bodo obiskali šole in pripravili za pionirje v parku razstavo težkega orožja.
V sredo, 21. decembra, bo svečana akademija v domu »Jože šeško«, zatem pa tovariško srečanje za služnih borcev, mater ter otrok padlih borcev, in rezervnih oficirjev ter podoficirjev v hotelu Pugled. Pripadniki tukajšnje vojne pošte bodo imeli na dan JLA sprejem gostov iz raznih organizacij in društev. ko.
Kočevski fotoamaterji so razstavljali
V počastitev dneva republike je kočevski klub foto-amaterjev skupaj s turističnim društvom priredil razstavo fotografij pod naslovom Naši kraji in ljudje. Razstavljenih je bilo 133 čr-no-belih slik, ki jih je komisija ocenjevala. Novost ocenjevanja je bila v tem, da je komisija ocenila po tri slike, in ne le eno kot prej. Prvo nagrado je prejel inž. Janez Černač s slikami Jesen, Začetek lovske zgodbe in Upanje, 2. mesto je zasedel inž. Miha Briški s fotografijami Prvi sneg in dež, Večer na obali in S trebuhom za kruhom, 3. mesto pa isti avtor s kolekcijo slik Po košnji, Zavese na obali in V pričakovanju.
Fotografije se niso dosledno nanašale na temo, ki jo določa naslov, zato je imela tudi komisija težko odločitev. Razstava je dobro uspela.
A. ARKO
Če poči vodovodna cev
Novomeščani porabijo pel milijonov litrov klorirane vode na dan! - Bo iz vodovodnih pip v novomeških stanovanjih še dolgo tekla umazana voda? -Čistilne naprave so predrage, da bi jih Vodovod lahko preskrbel z lastnimi
sredstvi
Ko so Novomeščani leta 1901 položili ped blatnimi in prašnimi ulicami prve vodovodne cevi, si pač niso mogli misliti, da bo skoznje še po 65 letih tekla voda. Pa je vseeno res! V Kosovi, Stre-liški, Ragovski, Adamičevi in Trubarjevi ulici ter morda še danes uporabljajo cevi izpred vojne ali izpred obeh vojn. Sicer pa se stare cevi iz litega železa od novih skoraj ne razlikujejo; šele v zadnjem času so začeli polagati salonitne cevi, vendar samo na krajih, kjer ni prevelikega cestnega prometa.
Zajetje je že vsa leta, kar obstaja v Novm mestu vodovod, v Stopičah, le da so leta 1953 zgradili nekaj sto metrov od starega novo, večje zajetje, ki z vodo razen Novega mesta oskrbuje še Težko vodo, črešnjice, Re-gerčo vas, Ločno, Mačkovec ter Gofcno in 2abjo vas, pa še
del Irce vasi, Cegelnice in Bučne vasi. Vodo iz zajetja s črpalkami potiskajo do zbiralnika na težki vodi, od koder zaradi gravitacijske sile priteka v druge rezervoarje v okolici Novega mesta in nato po omrežju do vodovodnih pip. Kaj se zgodi, če zaradi prevelikega pritiska razžene glavno vodovodno cev ali če poči zaradi usedanja zemlje, so Novomeščani občutili pred nedavnim: spojni kos je potem, ko ga je vodni pritisk raznesel, med mnogimi povzročil silno razburjenje. Zaradi kosa litega železa, ki je širok komaj deset centimetrov, skoraj ves dan ni bilo vode
Nekdaj sta bila v Novem mestu dva vodna zbiralnika: »reservoir na Božjem grobu« na Grmu, kakor so že pred 65 leti pisale Dolenjske novice, in zbiralnik na vrtu sedanjega    otroškega    vrtca ob
Ljubljanski cesti. Šele po vojni so bili zgrajeni rezervoarji na Marofu (ta drži 350 m' vode in napaja tudi onega nad pokopališčem), glavni vodni zbiralnik na Težki vodi za 330 m3, novi zbiralnik za 400 m3 na Grmu ter manjši rezervoar nad pokopališčem za 70 m3 ter v Mačkov-cu za 40 m3 vode. Seveda s tem še zdavnaj niso rešeni vsi problemi: treba bi bilo zgraditi še nove in nove vodne zbiralnike in tudi črpalke, če bi hoteli, da ob konicah na višjih predelih ne bi zmanjkovalo vode. Najbolj kritično je takrat v dveh krakih: od Marofa proti Brš-linu in ob Mestnih njivah proti Ločni. Oba predela napaja marofski zbiralnik, vendar je posta! premajhen, kajti na Cesti herojev stoji tudi novomeška pekarna Če b: pekarni hoteli zagotoviti dovolj vode. Novo mesto in oko-
liške vasi pa rešiti neprijet-ne bojazni pred pomanjkanjem kruha, bi morali v njej zgraditi vodni zbiralnik za 5 do 10 kubičnih metrov vode, kar bi v vsakem primeru zadostovalo vsaj za en dan. čeprav glavna vodovodna cev ne poči pogosto, je taka investicija nujna že glede na to, da je v Novem mestu in okolici precej več kot deset tisoč ljudi.
Novomeščani ne pijejo nič čistejše vode kot včasih, prej obratno! Naprave za čiščenje vode veljajo okoli trideset milijonov starih dinarjev, zato je pač treba shajati tudi brez njih. Nič čudnega torej ni, da ob deževnem vremenu priteče iz pip rjava, kalna voda, v kateri je še polno umazane usedline. Toda čeprav je voda kalna in na pogled ni primerna za pitje, zdravju ni škodljiva: v glavni vodni čr-palnici v Stopičah vso vodo klorirajo v posebni komori, v katero je vstop zaradi plinov, ki uhajajo v zrak, dovoljen samo s plinsko masko. V njej morajo vzdrževati stalno temperaturo od 18 do 20 stopinj če je vode v zajetju preveč jo spuščajo v potok. Črpalke (v Stopičah imajo štiri), ki črpajo vodo iz zajetja, imajo svoje komandne
pulte z venturigraii, ki merijo množino pretoka vode na uro, z manometri za merjenje pritiska v ceveh, vakuumme-tri za merjenje podpritiska v sesalnih ceveh ter z instrumenti za merjenje napetosti, jakosti in frekvence električnega toka. Vse štiri črpalke lahko v eni uri potisnejo v glavno vodovodno cev do tristo tisoč litrov vode na uro. Vsak dan je treba jemati vzorce vode in jih vsakih deset dni pošiljati v živilski laboratorij v Ljubljano na pregled. Delo v črpalnici zahteva veliko pazljivost, saj bi najmanjša neprevidnost pripeljala do nesreče, katere posledica bi bilo prav gotovo tudi pomanjkanje vode.
Čeprav je malo verjetno, se vendar lahko zgodi, da izvir usahne ali se premakne. To bi pomenilo pravo naravno katastrofo, saj bi 38 kilometrov vodovodnega omrežja v Novem mestu in okolici ostalo orez vode. Takrat bi verjetno tudi Krka postala dovolj dobra za kuhanje! Za zdaj pa bodo Novomeščani še vedno prebivalci dolenjske metropole z znamenito Krko, ki je bila včasih zelena, in s klorirano pitno vodo. ki je ob dežju po več dni umazana .. .
SLAVKO SPLIHAL
T TEM TEDNU VAS ZANIMA
^^ta^^.^.^^^^^^,_____ .       ' . ........_> ■ «r» _ ^
Potek, 9. decembra — Savica Sobota, 10.   decembra —
Smiljan
Nedelja, 11. decembra — Danijel Ponedeljek. 12. decembra —
Aljoša
Torek, 13. decembra — Lucija Sreda, 14. decembra — Vojmir Četrtek. 15. decembra —
Kristina
Najlepše se »^uku.jUj^iii v.o skrb pri zdravljenju tov. primanju dr. Smrečniku, dr. Zakra.jškovi in dr. Trobišu ter vsemu medicinskemu in strežnemu osebju. Vsem bolnikom iskrene pozdrave.
Jože Grdun
ČESTITKA
IVANU PRIJATELJU iz Novega mesta! Vzradoščeni proslavljamo danes Tvoj 80. rojstni dan. Naša srčna želja je, da bi nas še mnogo mnogo let osrečeval s svojo neizmerno dobroto  in plemenitostjo!
Hvaležna žena Marija, otroci Stanka in Vera z možema, inž. Sonja, vnuki, posebno pa Moj-čok,   ter  Rifl.jcva  in Zupanči-

Ana Gaiperič iz Sel št. 12, p. Dragatuš, preklicujem kot neresnično vse, kar sem izrekla o Veroniki Zalta iz Obrha št. 5, p. Dragatu.š, 20. 8. 1966 na hmeljišču v Dragatušu, in se ji zahvaljujem, da je odronila od tožbe.
Tomaž Biček iz Gabrja 32, Brusnice, prepovedujem hojo po mojem travniku v Ravnih. Kdor te prepovedi   ne   bo   upošteval, ga
bom cr>h-o
raman
.Nuj.bKrenejša nvaia prof. dr. Bajcu. Ur. Novakovi ter vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju kirurgije Novo mesto za uspeš, ni operaciji in ves trud pri dolgotrajnem zdravljenju. Hvaležni pacient Franc Žagar
Ob bridki izgubi nepozabnega moža,   dobrega   strica   in sorodnika
KUDIJA PELKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence in cvetje, nain izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti Posebno se zahvaljujemo dr. Fornazariču, gospe Colarič, tov. Mrazu, govornikom za spominske besede, pevcem, godbi, družbenopolitičnim organizacijam, kolektivoma »Dolenjka« in »Preskrba« in hišnim sostanovalcem. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so ga obiskovali med boleznijo, ter prijateljem
in znancem Žalujoči: žena Francka, posvojenec Janez,   sestre   in   drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi naše drage mame
MARIJE KREVS
-z Globoč dola
se   najiskreneje  zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ča-stitemu gospodu župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči otroci z družinami, posebno sin Polde
Ob izgubi našega dragega
JANEZA SELANA
iz Malene
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in vence in ga spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dr Vjekoslavu Frlanu iz Kostanje-ice za požrtvovalnost. Žalujoči: žena Jožeta, otroci z dru-
Namesto  venca  na grob pokojnega
JOŽETA OMERZELJA
iz Gradca je kolektiv sindikalne podružnice
LEPIŠ, lesno predelovalne industrije Suhor
iaroval onkološkemu inštitutu v Ljubljani 100 N-din.

PRODAM nov štedilnik »Goran«. Naslov v upravi lista (1178/66).
PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Paderšičeva 18, Novo mesto.
UGODNO PRODAM nov superavto-matični pralni stroj »Castor« in rabljen »Himo«. Naslov v upravi lista (1169/66).
PRODAM VPREZNE SANI, 8 m štirižilnega kabla, leseno prešo in dve novi zadnji kolesi za voz. Zore, Zdlnja vas, Otočec ob Krki.
SUf»EftAVTOMATfC»« PRALNI STROJI
vseh znamk
IZREDEN POPUST!
MONTAŽA - NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČKO, NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona OfiS-21-659
vsako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTTI-EXPORT
j?. FRANCKSCO 41, T*»T
PRODAM VINOGRAD, zidanico z inventarjem, primerno za stanovanje ali vikend, na Doblički gori. Informacije: Rudi Kovačič, Doblička gora 23, Črnomelj.
OPREMLJENO SOBO oddam dvema moškima. Naslov v upravi lista (1167/66).
GOSPODINJSKO pomočnico, pridno in pošteno, lahko tudi začetnico, iščem k trem odraslim osebam v Novem mestu. Plača 20.000 din. socialno zavarovanje, soba in vsa oskrba. Zglasite se v upravi Dol. lista.
SLUŽBO DOBI gospodinjska pomočnica v Ljubljani. Informacije:  Novo mesto, Kristanova 19.
ISCEM POŠTENO DEKLE ali starejšo žensko za gospodinjstvo pri tričlanski družini." ' Inž. Premk, Ragovska 7, Novo mesto.
KUPIM  MALI   ROČNI   STROJ za
izdelavo koruznega šrota. Francka 2ibert, Zagrebška 23. Novo mesto.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
TAKOJ   VSEIJ1VO enostanovanj-
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00,
19.30. 22.00. Pisan glasbeni spored
od 4 30 do 8.00
PETEK. !>. DECEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Četrt ure z ansamblom »Weekend«. 10.15 Pri skladatelju Ferdu Juvancu. 10.35 Naš podlistek — A. Hotchner: He-mingway — II. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Žarko Žigon: Razvoj semenar-stva na posestvu Radlje. 12.40 Igrajo domače pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Mladinska oddaja »Inererna 469«. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.15 Vaši priljubljeni orkestri. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Clau. dio Monteverdi: Solze ljubimca m grobu najdražje. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA. 10. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom. 10.15 Marij Kogoj: Crne maske. 10.40 Novosti na knjižni polici. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Igrajo veliki zabavni orkestri 12.?/) Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Kaj smo lotos potrdili za seme v Sloveniji. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni intarnierzo. —
17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trgu. 19.00 Lahko noč, otro-ci! 20.00 V svetu operetne glasbe. 20.20 Spoznavajmo svat in domovino. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 11. DECEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Igra za otroke — Niko Grafenau-er: Preplah v Višnji gori. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) Karel Leskovec: Dvakrat pri stricu, b) Marjan Telatko: Iz zapiskov o življenlu in smrti. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušal, ci 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00—17.00 Športno popoldne. 15.30 Humoreska tega tedna — E. E. Kisch: Zra-ščeni sestri. 17.30 Radijska igra — Ivan Ribič: Stopinje v snegu. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Naša potujoča glasbena skrinja.
PONEDELJEK. 12. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lahka orkestralna glasba. 10.35 Naš podlistek: A. Dumas st.: Moji spomini I. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. — 12.30 Kmetijski nasveti — Prof. inž. Oto Muck: Krmljenje živine, znanost in praksa. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17 05 Operni koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Skupni program JRT
prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1183/66).
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski dnižini sprejme inž. Vukovič. Šišenska 23, Ljubljana.
AVTO LANCIA v brezhibnem stanju zaradi pomanjkanja prosto ra ugodno prodam. Cenjene po. nudbe na naslov: Stane Petelin. Ljubljana,   Predjamska   ul. 82.
PRODAM po zelo ugodni ceni sa-moprevozno žago za žaganje drv, bencinski motor »dajč« 8 ks in dizel motor >;dajč« 8 ks. Franjo Bolf, Supilova 116, Delnice.
NAJMODERNEJŠI superavtomatič-nd pralni stroj ZOPPAS, tovarniško nov, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI. NA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJ-NIK — telefon 21.129 in STAN-n^on     ' t^ofon 21-158
Brežice: 9. in 10. 12. ameriški barvni film »Osedlaj veter«. 11. in 12. 12. ameriški barvni film »Crne ostroge«. 13. in 14. 12. francoski film »Demona«.
Črnomelj: 9. in 11. 12. ameriški barvni film »Legenda o volku«. 13. in 14. 12. angleški film »Vroča ulica«.
Kostanjevica: 11. 12. nemški barvni film »Med jastrebi«.
Metlika: 10. in 11. 12. ameriški film »Od tod do večnosti«, in ameriški barvni film »Fani«. 12. in 13. 12. jugoslovanski barvni film »Premiera risanih filmov«. 14. in 15. 12. zahodnonemški film »Maščevalec« .
Novo   mesto  —  »Krka«:   10. in
11. 12. italijanski barvni film »Družinska kronika«. 12. 12. nemški film »Sence podzemlja«. 14. in 15.
12. nemški film »Čarovnikov obračun«.
Novo  mesto  —  »Dom  JLA«: 8.
do 11. 12. italijanski barvni film »Zakonsko življenje na italijanski način«. 12. do 14. 12. angleški film »Zapeljivost«.
Ribnica: 10. in 11. 12. ameriški film »Osamljeni so hrabri«.
Sevnica: 10. in 11. 12. francoski film »Grof Monte Chrlsto« — II. del. 14. 12. ameriški film »Norčije v operi«.
Stara cerkev:  10   in 11. 12. ita-
h i »...•*. ti.tu »Zapeljana in zapuščena«.
Sodražica: 10. in 11. 12. poljski film »Morilec in gospodična«.
Šentjernej: 10. in 11. 12. italijanski barvni film »Sužnja Rima«.
Trebnje: 10. in 11. 12. nemški barvni film »Pri črnnn konjičku«.
Z NOVOMEŠKE

Pretekli tedon so v novomeški porodnišnici rodile: Branka šmalj-celj iz Dragatuša — Petra, Jožefa Grčar iz Praprotnice — Jožeta, Jožefa Muhič iz Csrovca -- Slavko, Jožefa Janževič iz Dolnje Brezovice — Tomaža, Milka jolič iz Prečne — Anico, Ana Rajk iz Metlike — Mojco, Veronika Perše iz Škoc-jana — Darjo, Marija Novak iz Brestanice — Jožeta, Fanika Bre-gar iz Šentjerneja — Janeza, Anica Šuštarič iz Sela — Romana, Emilija Kosmač iz Gornje Stare vasi — dečka, Štefanija Ivokovec iz Gribelj — deklico, Biserka Dju-retič z Velike Gorice — dečka Helena Bobnar iz Gornjega Olobo-dola — deklico, Vida limprič iz Got ne vasi — dečka.
PORODNIŠNIC^^
Pretekli teden so v Brežiški porodnišnici rodilo: Anica Polovic iz Rigonc — Janka, Marija Skaza iz Dečnih sel — Francija, Terezija Krejan iz Raven — Antona, Erna Ribič iz Gor. Leskovca — dečka, Rozalija Novak iz Mihalovca — Mojco, Andreja Miklavž iz Podboč-ja — dečka, Andjela Horvat ia Otoka — Zeljka. Angela Novak iz Vetemika — Tatjano, Terezija Pozni o iz Pok loka - Silva.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Cvelbar, voj. invalid iz Župeče vasi, je padel na dvorišču in si poškodoval rebra; Franja Ju-raeiua, sina kmeta iz Noršič sela, je udaril konj in mu poškodoval glavo; Anton Urck, elektromehanik iz Mihalovca, je padel z motorjem in si zlomil levo nogo; Franc Siko-šek, rudar s Senovega, si je pri podiranju dreves poškodoval prsni koš; Ivanka Miklavčič, gospodinja iz Selc. je padla' z lestve in si poškodovala  desno nogo.
Posebej za nase naročnice!
Vsem naročnicam in bralkam Dolenjskega lista sporočamo, da bomo pribodnji teden nadaljevali s serijo člankov novomeških zdravnikov — specialistov ginekološko-porodniškega oddelka novomeške bolnišnice. Tokrat bo na vrsti sestavek predstojnika tega oddelka, ginekologa dr. Ljuba Kretiča, ki je napisal za vas sila poučen sestavek:
»VSAKA 2ENA BI MORALA VSAJ DVAKRAT NA LETO H GINEKOLOGU!«
Posebej priporočamo vsem našim bralkam, da je sestavek namenjen najširšemu krogu žena, zlasti tistim v oddaljenih predelih. Opozorite, prosimo, na ta članek vaše sosede, znanke in prijateljice! V najbolj razširjenem tedniku na našem področju bodo vsak četrtek dobile veliko zanimivega in koristnega branja. Svetujte jim, prosimo, da se tudi one naročijo na Dolenjski list!
UREDNIŠTVO
— studio Ljubljana. 22.10 Melodije za lahko noč.
TOREK, 13. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne iz gorenjskega kota v priredbi Tončke Marolt. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel Borisa Franka in Henčkov trio. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dragan Honzak: Možnosti pridelovanja marelic v Sloveniji. 12.40 Poljudna koncertna glasba. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.20 Radijska igra — Avguštin Cuzzani: Srednji napadnlec je umrl ob zori. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, 11. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Nocoj je pa en lep večer« . . 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Ho-čevarjeva: Rezultati letošnjih analiz obolelosti semenskega krompirja. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Mladina sebi in vam. — 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Ar-nold Schonberg: Pesmi z g-adu Gurre.
ČETRTEK, 15. DECEMBRA; 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Pesmi in kola iz Srbije. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansatmbel Vilija Petriča in trio Darka ško-bemeta. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. inž. Janez Saksida:  Izboljšanje pridelovanja
bučnic. 13.30 Priporčajo vam . . . 14.05 »V deveti deželi« . . . 15.30 Melodije za klavir in godala. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RADIO BREŽICE
PETEK, 9. DECEMBRA: 18.00— 19.30 — Obvestila — glasbena oddaja: Izbrali ste sami — humoristična priloga: To ne zadeva tebe, tovariš!
NEDELJA, 11. DECEMBRA: 10.20 — Poročila — Z zasedanja splošnega zbora občine Brežice — Janez Pirnat: O vsebini letnih konferenc SZDL občine Brežice — Sklepi predsedstva občinskega sindikalnega sveta Brežice o vsebini prispevkov, objavljenih v radiu Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Za naše kmetovalce: Jože Verstovšek: Kooperacijska proizvodnja s KZ Brežice v letu 1966 na področju reje prašičev in govedi — Dve melodiji v različni izvedbi — Magnetofonski zapis: Obisk pri Metalu v Jesenicah na Dolenjskem — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 Občani čestitajo ln pozdravljajo.
TOREK, 13. DECEMBRA: 18.00— 19.30 — Vzgojno predavanje: Obdobje prve otrokove trme — Nove plošče Jugotona — Nasveti — Obvestila in pregled filmov — Glasbena oddaja: Predvajamo vam manj Igrane narodno zabavne melodije.
Prekucljaj po nasipu
27. novembra zvečer je voznika osebnega avtomobila Martina GLAVAČA iz Hrastnika zaradi neprimerne hitrosti in slabe ceste na ovinku v Gomili pri šmarčnem zaneslo v desno, tako da se je prevrnil po nasipu in obstal na l:o-
j lesih. Voznik je ostal nepoškodo-I van, na avtomobilu pa je škode j za okrog 2.000 N dinarjev.
Mopedist ga je podrl
Mopedist Viktor Zevnik iz Zg. Pirošice je 26. novembra zvečer v Vel. Malencah, ko se je srečava! z neznanim osebnim avtomobilom, podrl pešca Janeza Tomšeta iz Dobenega in ga laže poškodoval.
Na ovinku s ceste v drevo
22. novembra dopoldne se je proti Bizeljskemu peljal z osebnim avtomobilom Ignac Zidanic iz Vin-kovcev. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ostrem ovinku v vasi Bu-košek zaneslo s ceste, da je trčil v drevo in se odbil na travnik, kjer je obstal. Pri tem se je voznik težje poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnica. Na avtomobilu je škode za okrog 7.000 N dinarjev.
Avto je obrnilo
22. novembra popoldne se je proti Čatežu pri Brežicah peljal s pc.1-tovomim avtomobilom Franc Kr-žan iz Zaloke pri Raki. Ko je pripeljal v bližino mostu čez Savo, je opazil, da naproti vozi avtobus, zato je močno zavri. Ker je bila cesta mokra, ga je zaneslo, da je trčil v betonsko ograjo. Na avtomobilu je za okrog 700 N dinarjev škode.
Otrok pred avtomobilom
23. novembra se je pripetila prometna nesreča na Cesti prvih borcev v Brežicah. Kandidatinja za voznika Eka Franovič iz Brežic je pod vostvom inštruktorja Marjana Arenška vozila proti železniški po staji. V bližini Narodnega doma je nenadoma skočil pred avtomobil 8-letni Boris Hervolj iz Brezine Voznica je otroka zadela in zb:ia po cesti. Utrpel je lažje po''.k->dbe in so ga odpeljali v brezMko bol nišnico. Na avtomobilu je za okrog 100 Ndin škode.
Kolesar se je zaletel v vpre?ni voz
2-1. novembra zgodaj zjutraj se je   Ferdinand   Cimerman    tz Dftb
pri Kostanjevici pelja! z vprežnim vozom proti Oreh ovcu. 'od klan cem je naproti pripeljal kolesar Jože Gal. Ker jc rezal ovinek, se je zaletel v prednji del voza in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico Kolesar in voznik vprege sta voz:la brez predpisane luči.
Izsiljeval je prednost
30. novembra popoldne se je pripetila prometna nesreča na mostu v Čatežu pri Brežicah. Proti Brežicam je peljal voznik osebnega avtomobila Ivan Markuti iz Zagreba in na mostu izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Alojzem Strmeekijem iz Ljubljane, zato sta trčila, škode na avtomobilih je za okrog 200 Ndin.
Ni se prepričal, če je cesta prosta
4. decembra dopoldne se je Karel Zaniuk, doma iz Ribnice, peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Pohanci. V Šentlenar-tu mu je izza stoječega tovornega avtomobila nenadoma prišel na cesto Ivan Šetinc, ki je hotel sesti na kolo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Voznik zaradi spolzke ceste kljub zaviranju ni mogel pravočasno ustaviti, ampak je od zadaj zadel Šetinca, da ga je vrglo na sprednji pokrov avtomobila. Šetinc je dobil le manjšo prasko na glavi in ni iskal zdravniške pomoči, škode pa je na avtomobilu za okrog 500 Ndin, na kolesu pa za okrog 10 Ndin.
Z motorjem v neregistriran traktor
28. novembra zvečer se je pripetila prometna nesreča v vasi Ri-gonce pri Dobovi. Voznik neregistriranega traktorja Anton Šetinc iz  Rigonc  je  vrvzil  traktor proti
Dobovi. Naproti je pripeljal motorist Anton Urek iz Mihalovca, ki je pri srečavanju zadel v zadnje levo kolo traktorja. Pri padcu se je težje poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na motornem kolesu je za okrog 400 Ndinarjev škode. Voznikoma je bila odvzeta tudi kri za preiskavo, ker sta kazala znake vinjenosti.
Avtobus stisnil osebni avto
5. decembra je po Partizanski cesti do križišča pred mostom ▼ Novem mestu pripeljal »Sapovt avtobus, ki ga je vozil Ivan Jančič. Med vožnjo proti mostu je zavil preveč na levo in zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je Rudi Hro-vatič iz Tržiča vozil z mostu na Partizansko cesto. Vozili sta trčili, škodo na osebnem avtu so ocenili na 900 Ndin.
Ljubljančan tik za Leščanom
Franc Petek iz lese se je 4. decembra zvečer peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Ljubljani. Pred seboj je opazil osebni avto, ki ga je zaradi izpraznjene zračnice začelo zanašati. Ker j« naproti pripeljal tovornjak, Petek ni mogel prehitevati. Odloči] se je, da se bo ustavil. Medtem pa je v njegov avto že trčil osebni avto, ki ga je prehitro in tik za njim vozil Velimir Malešič z Ljubljane. Voznikoma ni bilo nič, škodo p» so ocenili na 4.000 Ndin.
Avto razbit, potnika ranjena
3. decembra zjutraj sta se T osebnem avtu z Otočca v ovinok pri Lešniei pripeljala Desanka Fa-latov iz Ljubljane in Anton Kiuup iz Bršljina. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo na spolzki cesti zaneslo, da je treščilo v mostno ograjo. Falatova si je odrgnila nogo, Kv.mt) pa je bil huje ranjen. Voznica ni imela vozniškega dovoljenja, škodo so oopt1!-: na 9000 Ndinarjev.
Traktor odtrqal del traktoria
1- decembra sta traktorista trebanjske kmetijske zadruge, Lado Abina in German Marolt. z dvema traktorjema vlekla plug iz Cužnje vasi proti Drečjemu vrhu. Med vožnjo po klancu je Moralt s traktorjem zdrsnil v jarek. Traktor, ki ga je vozil Abina, je tedai močno potegnil in odtrga! sprednii del Ma-roltoveija vcnrlln. Skn-ic ocenili na 5000 Ndin
Tovornjak na boku
26. novembra zvečer je Zvonko Perkovič vozil tovornjak iz Metlike v Črnomelj. Na klancu pri Gradcu je srečal osebni avto in se mu umaknil na bankino. Perkovič je nekaj časa vozil po bankini. zapeljal v jarek, ko pa je hotel znova na cesto, se je avto prevrnil na bok in obstal. Vozniku in njegovi ženi Mariji, ki je bila v kabini, ni bilo nič, škoda pa je precejšnja
Nesrečo je zakrivil fazan
Janko Milutinovič iz Zagreba se je 3. decembra popoldne peljal proti Bizeljskemu. Pri gozdu Dobrava je v prednjo luč avtomobila skočil fazan. Voznik je močno zavrl, tedaj pa ga je zaneslo s ceste po nasipu, kjer se je prevrnil na streho in obstal.Na avtomobilu je za okrog 2.000 Ndin škode.
Z avtomobilom po nasipu v vrtno ograjo
3. decembra zgodaj zjutraj se J* Andjelka Ivesa iz Zagreba peljala z osebnim avtomobilom proti Ca-teškim Toplicam. Pri Čatežu g mogla speljati ostrega desnega ovinka, ampak je zapeljala s cesta po nasipu in trčila v vrtno ograjo-Na avtomobilu in vrtni ograji J* za okrog 1300 Ndin škode.
Treščil v podporni steber
25. novembra dopoldne se je Zagreba po avtomobilski cesti prij peljal z osebnim avtom Rafael Krušič. Ko je zavil proti Mokricom na odcep, ki gre pod cesto, ga je zaneslo v podporni steber-Škodo so ocenili na 5000 Ndin.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Prime, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TTSKA: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.