Ljubljana, sreda 25. novembra 1932 Cena Din 1.- *~ • ~. * _---- - iznaja vsa* oazi popoldne, izvzemsi aedelje m praznike. — inaeratl do 30 peUt UREDNIŠTVO LN UPRAVNISTVO PODBOINICB; a Oin 2,— do lOO vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, većji inserau petit ijttrijama knafli_v___, - MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJK, Kocenova ulica 2. — Tel. lOO. vrsta D1d 4.— Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« wudwa^a, nnaiijeva uuca k. o NOVO MESTO. Ljubljanska e. Tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «— — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. tt7 Rimske kupčije za medvedovo kožo Senzacionalne informacije angleškega novinarja o tajnik pogajanjih med Mussolinijem, Hitlerjem in Gombbsem v Rima London, 23. nov. v. Znani publicist Wickham Steed je objavil v listu »Sundav Times« senzacionalne informacije o političnih pogajanjih, ki so se vršila v zadnjih dneh v Rimu in na katerih je šlo za razdelitev politične oblasti med .Italijo in Nemčijo na Balkanu. Steed izraža mnenje, da je obisk madžarskega ministrskega predsednika generala Gombosa pri Mussoliniju pomenil pri če tek teh pogajanj. V zvezi z italijansko-nemškim sodelovanjem na Balkanu je bilo baje tudi bivanje dr. Schachta in hitlerjevskih voditeljev v Rimu. Italijansko - nemško sodelovanje na Balkanu ima, kakor pravi omenjeni novinar, značaj zveze. V načrtu je razdelitev Rumunije, tako da bi dobila Besarabijo Rusija, Transilvanijo in Bukovino ter dele Jugoslavije pa dunavska federacija pod mandžarskim in nemškim vodstvom. K dunavski federaciji bi pripadle tudi sedanja Hrvatska, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in vzhodni del Slovenije, docim bi glavni del Slovenije pripadel Italiji. S tako osnovano dunavsko federacijo bi sklenile Nemčija, Avstrija in Italija carinsko unijo, kateri bi prej ali slej pristopila tudi Češkoslovaška, Stare kraljevine Romunija, Srbija, Bolgarija, Albanija in Grčija bi sestavile pod italijanskim vodstvom balkansko federacijo. Nemci so se v Rimu odpovedali politični združitvi v Avstrijo in svojim pravicam d-% Južne Tirolske. Obenem so se domenili, da se ne bodo zavzemali ^a ponovno vzpostavitev dinastij na berlinskem, dunajskem, bu-dimpeštanskem in drugih, zlasti nemških deželnih prestolih. Steed pripoznava v svojem poročilu, da ne ve, če so se hit-lerjevci, dr. Schacht, zastopniki Madžarov in italijanskega režima že sporazumeli v vseh podrobnostih. Tudi mu ni znano, če sta se udeležila pogajanj tudi oba nem- ška poslanika v Rimu. Kakor pa je izvedel, jima je berlinska vlada poverila v tem pogledu posebno misijo. Drugi ameriški listi so beležili to vest z rezervo. Budimpešta, 23. nov. s. Ministrski predsednik Gombos je imel na zborovanju unitaristične stranke v Miskolczu govor, v katerem je med drugim odločno zavračal vsako misel nasilne vlade. V politični in gospodarski zmedi sveta so politični poskusi neumestni. Gombos si ne dovoljuje razlik niti v verskih, niti v socialnih vprašanjih, kajti zbrati se mora ves narod, da se bodo lahko rešila velika vprašanja revizije mirovnih pogodb in važna gospodarska in politična vprašanja, Id so nastala zaradi svetovne krize. »Brez nas ni rešitve teh vprašanj in v tej zavesti vodim madžarsko zunanjo politiko. Prepričan sem, da so oni, ki so nam vsilili mir, razumeli krivice, ki so jih nam storili in priznali, da te krivice kričijo do neba. Madžarska, ki je stoletja prelivala svojo kri za zapadno kulturo, nc zasluži te usode!« Seja Narodne skupščine Konvencija o medsebojnem pospeševanju tujskega prometa s Češkoslovaško odobrena Beograd, 23. nov. p. Narodna skupščina je Imela danes dopoldne svojo sejo. Po odobritvi zapisnika in poročilu predsedni-štva o tekočih zadevah je skupščina takoj prešle na dnevni; red. Prvi dve točki dnevnega reda, to je volitev odborov za zakon o izpremembi društvenega in zborovalne-ga zakona ter zakona o izpremembi vr"l-nega zakona, ki ju je včeraj predložila vlada Narodni skupščini, sta bili odgođeni, da se poprej v poslanskem kl-ubu doseže sporazum giede sestave teh dveh odbo- rov. Tretja točka dnevnega reda je bila razprava o konvenciji, sklenjeni s Češkoslovaško, glede medsebojnega pospeševanja tujskega prometa. Poročilo je podal narodni poslanec dr. Ante Kuntarić, ki je opozarjal na važnost te konvencije z gospodarskega in političnega stališča ter priporočal njen sprejem. Narodna skupščina se je brez debate pridružila mne-nju -poročevalca in je v načelu in podrobnostih konvencijo soglasno odobrila. Seja ob uri, ko to poročamo, še traja. Berlinska kriza se zavlačuje Hitlerjevi izgledi na uspeh vedno manjši. — V ospredju je sedaj vlada pod vodstvom Meissnerja Berlin, 23 nov. Listi in vsa politična javnost se v splošnem zanimajo predvsem za vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Hitlerju ne bo uspelo sestaviti vlado v smislu pogojev, ki mu jih je stavil državni predsednik Hin-denburg. Pojavile so se že kombinacije z državnim tajnikom dr. Meis-snerjem, ki naj bi stopil na čelo prezidijski vladi. V tej diskusiji javnost tudi ne izključuje možnosti, da ne bi Hun-denburg znova poveril mandat dosedanjemu kancelarju Papenu. Mnogo komentirajo vest, da je dr. Meissner brzojavno pozval v Berlin k predsedniku države trojico vzhodnopruskih nemškonacio-inalnih politikov, ki so že prišli v Berlin. Ti trije so bili baje že v nedeljo popoldne pri državnem predsedniku v avdijenci. Kar se tiče položaja v narodno socialističnem vodstvu, pravijo nekateri listi, da se je hitlerjevsko vodstvo razcepilo v dva tabora, ki sta se sedaj sporazumela le tako, da sta si drug drugemu postavila pogoje. Prvo skupino vodi Adolf Hitler, ki je do zadnjega trdovratno vztrajal pri svojem stališču, da se pod danimi okotščinami ne da ustvariti potrebno sodelovanje med stranko in vlado. Druga skupina, v kateri so Goring, dr. Frick, Strasser in drugi, pa je zavzela pomirljivejše stališče. Po dolgoveznih pogajanjih se je končno spor rešil na ta način, da je Hitler popustil, da pa so mu zato zajamčili celo vrsto koncesij in prednosti. Na svoje včerajšnje pismo je Hitler prejel Hmdenburgov odgovor in listi menijo, da se bo do danes opoldne odločil ali prevzame misijo v smislu pogojev, ki mu jih je stavil Hindenburg Berlin, 23. nov. Nekatere vplivne osebnosti se z vso vnemo trudrjo. da zbližajo narodne socialiste in nemške nacionalce Posebno dr Schacht razvija od včeraj zelo veliko Dodjetnost. Dav je ime' dolg razgovor s Hugenbergom Skuša! je postaviti skupno z njim nekoliko širše temelje, na katerih naj bi temeljil novi predsedniški kabinet Tudi koburški vojvoda, ki je goreč pristaš Hitlerja in se zdaj mudi v Berlinu, se trudi za znižanje med obema nacionalističnima strankama. Posebno mu je do tega ,da bi približal Stahlhelm, ki je privrženec Hugenberga; nacionalnim socialistom. Vsi prizadeti varujejo popolno taj-nost o predsednikovem odgovoru Hitlerju. O tem odgovoru krožijo najbolj nasprotujoče si verzije. V krogih nemške industrije, ki pritiska z vsemi silami za sestavo Hitlerjeve vlade, in njihovo glasilo »Deutsche AUgemeine Zeltung« misli, da je Hin-Jenburgov odgovor Hitlerju takšen, da bo voditelju nacionalnih socialistov omogoči! sestavo vlade. Organ nemške težke industrije v ostalem naglasa, da so pogoji, ki jih je Hindenburg postavil Hitlerju, v skladu z rezultati razgovorov, ki jih je imel predsednik republike z voditelji drugih političnih strank. Grška razstava v Beogradu Beograd, 23. nov. Na svečan način je danes dopoldne minister za trgovino in industrijo dr. Uja Šumenković otvoril v paviljonu Cvijete Zuzorić grško kmetijsko razstavo. Otvoritvi je prisostvoval tudi grški poslanik g. Melas z osobjem poslaništva, nadalje grška kolonija ter najodličnejši predstavniki naših in grških gospodarskih ustanov, kakor tudi veliko število naših in gr:kih novinarjev, ki so posebej v ta namen prispeli v Beograd. Razveljavljena smrtna obsodba Beograd, 23. nov. Kasacijsko sodišče je iz formalnih razlogov razveljavilo smrtno obsodbo, ki jo je izreklo prvostopno beo-grajso sodišče nad Josipom Hitzmanom zaradi gnusjnega zločina in umora neke 81etne deklice. Svobodna prodaja piva v Ameriki New York, 23. nov. Po vsej Ameriki bodo za božič svobodno prodajali pivo. To je sporočil vodja republikancev Brighton v ponedeljek popoldne v reprezentančnem domu po svojem sestanku s predsednikom Hoov-rofn. Pričakovati je, da predsednik ne bo izrekel svojega veta glede sklepa kongresa, po katerem se v takozvanih mokrih državah uvede svobodna prodaja piva s 3.46 odstotkov alkohola. Masarykov govor nemški mladini Praga, 23. nov. g. V okvirju nemškega šolskega radija je imel danes predsednik republike Masarvk v nemškem ^eziku nagovor na nemško mladino v Cs&foiovaški Predsednik je spomnil deco na strahote svetovne vojne in izjavil, da smatra za svojo dolžnost pozvati vse na dek) za dosego resničnega miru. V miru se z delom dviga izobrazba človeštva in ustvarjajo temelji za boljšo mora" .o in gospodarsko bodočnost. Vojna uničuje sadove tega mirovnega dela. Naj bi se nikoli ne vrnili čast. ko so stoti soči umirali na bojnih po-1 janah. Predsednik Masarvk je zaključrl z besedami: »Otroci, obljubite mi, ia boste vsakogar spoštovali, kdor bo delal pošteno in vsak narod, ki si bo prizadeval za vzdrževanje in ohranitev miru!« Nemški radio oddaja približno 340.000 nemškim šolarjem. Madridski proces Madrid, 23. nov. s. Danes se je sestal sodni dvor, ki bo sodiJ Člane dikttature. Sodišče je sestavljeno iz 21 poslancev. Obtoženih je 1° oseb, med njimi general Berervguer in sedem drugih generalov, admiral Conejo, in sedem bivših ministrov, med njimi bivši minister Ga!o Ponte, ki ga bo zagovarjali sin Prima de Rivere. Državni tožilec zahteva za vse obtožence 20 '.etno ječo. Nenadna smrt Ljubljana, 23. novembra Snoci okrog 24 je sedel v Petričevi gostilni na Tvrševi cesti tesar Jernej Hočevar, doma iz Spodnje Hrušice. Naročil si je za večerjo porcijo guljaža, med jedjo je pa nenadoma nepremično obsedel. Gostje sprva tega niti opazili niso, ker se pa Hočevar le ni ganil, 80 mu priskočili na pomoč. Hočevar ;e bil nezavesten io zato so takoj telefonično pozvali reševalno postajo na pomoč. Hočevarja so naložili v reševalni avto in ga prepeljali v bolnico, kjer mu pa tudi niso več mogli pomagati. Hočevar je namreč že med prevozom umrl. Reševalci so ga prepeljali v Meti. ni dom in je bil o nenadni smrti obveščen mestni zdravnik dr. Mis- Truplo nesrečnega Hočevarja so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Dosedaj ni znano, ali se je Hočevar zadušil, aii ga je morda med jedjo zadela kap. Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige! Kako odpravimo gospodarsko krizo Zelo slabo obiskano predavanje, ki bi pa zaslužila splošno zanimanje LJubljana, 23. novembra. Zdi se, da se ljudje zelo dobro počutijo v teh kritičnih časih, saj ih ne zan;-majo najbolj pereča vprašanja. Zveza hranilnic dravske banovine je priredila snoči že drugič predavanje v Delavski zbornici skoraj z enakim uspehom kot prvč. ko predavanja sploh ni bilo zaradi prenale udeležbe. Snoči je pa bilo vsaj toiiko poslušalcev, da predavatelj ni govorki le .-raznim stolom. Predsednik Zveze hranilnic g. Fr. Pretnar, višji knjigovodja Mestne hranilnice, je pozdravil redke poslušalce in predstavil predavatelja g. Iv. Hiterja, nadkontnVioria Mestne hranilnice. 2al, da niso slišali dobro pripravljenega, stvarr&ega predavanja oaš tisti, ki b: jim moralo seči najbolj do srca... Predavatelj je najprej povedal, kako je prišlo do gospodarske krize, nakar je prešel na denarna vprašanja, na varčevanje in s tem na problem, kako odnrav ti krizo. Vsaki vojni z orožjem sledi gospodarska vojna. Zadnja vojna je bila najstrašnejša, največja uničevalka, zato so oosle-dce tako hude. Gospodarska vojna prizadene tudi države, ki se niso vojskovale. S podpisom mirovnih pogodb ni bil sklenjen pravi mir, med narodi je še vedno napetost, ki ovira gospodarsko obnovo. Ko so prišli tudi proračuni držav zmagovalk iz ravnovesja bodisi zaradi ukinitve reparacij in zaradi pritiska Amerike, so priš'-: končno do spoznanja, da je rešitev samo v samopomoči, vsaka država si mora pomagati sama. L. 1924. so na mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu sklenili, da se začne po vsem svetu intenzivna propaganda za varčevanje in da se uvede mednarodni dan varčevanja. Že na drugem kongresu, ki je bil 1. 1925 v Londonu, ie bilo prisotn'h 432 predstavnikov, ki so zastopali 6640 denarnih zavodov iz 26 držav. Ob tej priliki so izvolili mednarodni odbor za varčevanje. Pri nas smo praznovali 31. oktober kot dan varčevanja letos šele prvič. Ce bi bili pri nas ljudje vzgojeni v duhu varčevanja, bi zdaj ne bili v tako hudih gospodarskih stiskah. Da bo pa propaganda za varčevanje uspešna, jo ie treba izvesti v vseh slojih, od najnižjega do najvišjega; vlada mora posredovati, da se ustanove hranilnice po vzoru regulativnih hranilnic dravske banovine, kjer jih še ni in z zakonom mora zajamčiti pri denarnih zavodih vseh vrst popolno varnost in vedno likvidnost. Z domačim kapitalom se bomo osamosvojili šele povsem politično in gospodarsko ter utrdili ugled države zunaj in znotraj. Predavatelj je obravnaval 10 pravil, kako naj varčujemo. Predvsem ne smemo kupovati ničesar, česar ne potrebujemo neobhodno in kar nam škoduje na zdravju. Odreči se moramo kajenju In kolikor mogoče alkoholnim pijačam. V Ljubljani smo zapili lani okrog 54 milijonov Din! Pri nakupu obleke, pohištva, gospodarskih potrebščin itd. moramo upoštevati predvsem uporabnost in solidnost blaga in ne v prvi vrsti mode. Kupujmo predvsem domače izdelke! Ne zapravljaimo denarja po inozemskih letoviščih! Varujmo se srečkan-ja! Najboljša loterija so pridne roke « varna hranilnica. Ne delajmo po nepotrebnem dolgov! Ne gospodarimo brez mesečnega obračuna in proračuna! Roditelji naj vadijo varčevati otroke v rani mladosti. V šolah naj bi se propagiral način varčevanja s hranilrtLčnimi hranilniki. Varčevanje morajo podpirati tudi oblasti. Omeje naj takšne obrti in prireditve, ki navajajo !jud: k zapravljivosti. Denarno gibanje v naši banovim je tako živahno, da je labko v zgled ostalim banovinam. L. 1930 je bilo pri nas 507 posojilnic, v katerih je bilo naloženo D;n 1.317,863.727. V vsej državi je 57 hranilnic od teh jiih je v naši banovini 29. Naše hranilnice so vse papitarno vame; za varnost vlog in obresti jamči poleg hranilničnega premoženja še tista občina, mesto, srez afi banovina z vsem svojim premožen'em in davčno močjo, v kateri je hranilnica. Naložbe pri naših hranilnicah in posojilnicah so znašale 1. 1930 okrog 2.75 milijarde Din, skupno z naložbami bank pa 3 mlijarde Na prebivalca je odpadlo povprečno 2630 diinarjev. Od varčevanja ima korist predvsem varčevalec. Omenjene naložbe, ki so se obrestovale po 5*/», so vrgle vlagateljem 139,270.000 Din obresti. Z varčevanjem podpiraš in vzdržuješ zasebno in javno (občinsko) gospodarstvo, obrt, trgovino m industrijo in seveda tudi tiutOfetvo m 7;W> • • i ^ rt diš delavstvu kruh. Da so pri nas trgovina, industrija in obrt tako razviti in da smo na takšni socijalnii stopnji, se meramo zahvaliti našemu denarstvu. Od varčevanja ter razvitega gospodarstva ;ma seveda korist država in po nji državliani. Denarni zavodi so regulatorji denarnega prometa in vzgon gospodarstva ter napredka izvira iz njih. Če denarni zavodi nimajo denarja, tedaj pride do gospodarske krize in do krize zaupanja. Ta kr za b: bila takoj omil-jena, če bi brezvestni "Vj-dje ne zadrževali denarja doma. Mricv denar n ikoni ur ne koristi, dendr mora neprestano krožiti, sicer izgubi svoj pomen in tudi vrednost. Skupina ljudi, ki ni zadovoljna z novo državno uredtvijo, je zlasti odtegnila denar denarnim zavodom. Najprej so dvignili denar gospodje s težjimi nogavicami in ga prenesli v inozemske denarne zavode. Nastala je panika in liudje so navaHJi na denarne zavode. Uprave v Ljubljani so napravile usodno napako, ker so denarni zavodi zaprli že drugi dan blagajne, da so postali nezaupljivi tudi največji optimst1. — Nikdar bi ne bilo v adventu toliko porok, ko lani, če bi se vsi, ki so dvignili denar pod pretvezo, da se morajo poročiti, tudi res poročili... — Naši denarm zavodi so bi Id prepuščeni sami svoji usodL T 9 ** lF? ~ ■ • f Y * f ♦# *fp ' "/> ■4 r . * — • ««r * * > » r *\ K ^. - • . ^ . ««[»ir» «—- časopisje je molčalo. Naše Ffudstvo smatra takšen molk v razburljivih zadevah pritrjevanje ljudskemu glasu. (Zakaj je molčalo časopisje, bi tudi mi radi vedeli. Op. ur.) Po izkazu Narodne banke od 15. oktobra se je skrči! obtok bankovcev proti lanskemu letu za 421 milijonov Din, proti l. 1930 pa za 715 milijonov Din. S to vsoto v rokah denarnih zavodov bi se naše gospodarstvo razvijalo normalno. V Franciji in v Angliji so pravi patrijoti v gospodarski stiski dvignili denar v inozemstvu in ga ponudili svoji državi. Pri nas? Kdor skriva denar doma ali ga hrani v inozemskih denarnih zavodih, bi morel biti obsojen po zakonu o zaščiti države. Predavatelj je še izpodbil neosnovano bojazen, da bodo vlagatdji izgubili denar in tudi dokazal, da so govorice o inflaciji prazne. Končno se je obrnil z apelom na gg. senatorje, poslance in ministre, da posredujejo uvedbo normalnih denarnih razmer. Treba je zaščititi tudi upnike ne le dolžnike, ljoidlje morajo zopet povsem zaupati v stalnost gospodarstva. Davčna bremena bi naj bila enakomerno razdeljena Oa vse državljane. Uredi se naj ekspedi-tivnost centralnih uradov, da se ne bodo izgubljale vloge, kar povzroča občutno štkodo. Nadizirati bi bilo treba nakup ui prodajo od države pooblaščenih družb in zasebnikov, ki vlečejo na škodo države ogromne provizije. Nujno je potrebno, da se sprejmeta bančni in hranikiični zakon, zlasti slednji, da bo omogočeno ustanavljanje pupilarno varnih hranilndc. Brez hranilnic je propaganda varčevanja iluzorna. Predavatelj je udaril po časopisju, čiš da so v njem na stežaj odprti predali za razno reklamo, sport in modo in da bo državo rešilo le smotreno delo. ustvaritev narodnega kapitala. (Zaradi ideje varčevanja nam ni treba reagirati na udarce . .. Op. ur.) Končal je: Naše ugledno časopisje prosim, da tudi ono stopi v skižbo te propagande (za varčevanje) in jo podipira. Predsednik g. Pretnar je pa še govoril, kako bi se naj organizirali vlagatelji po zgledu drugih držav, da bi zaščitili svoje in narodno imetje. Dr. Miletlć nevarno obolel Beograd, 23. nov. Bivši minister in dolgoletni narodni poslanec dr. Slavko Miletić je nevarno obolel in se je moral podvreči operaciji. Njegovo stanje je trenutno dokaj kritično. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2314.57 — 2325.93, Berlin 1367.91 — 1378.71, Bruselj 798.29 .io 802-23, Curih 1180.35 - 1113.86. London 188.19 — 189.79, New York ček 5741.59 do 5709.85, Pariz 225.49 - 226.61, Praga 170.b7 do 171.53, Trst 294 40—296.80. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.345, London 17.01, Sew York 520. Bruselj 72.025. Milan 26.605. Madrid 42.606, Amsterdam 208.825, Berlin 123.60, Sofija 376. Praga 15-40, Varšava 58.30, Bukarešta 3.085. RENATE M0LLER ^HERMANN THIMIG (T SIJAJNI ŠALOIGR1 ŽELIM POROČITI Sodelujeta najboljša humorista s svojimi izvrstnimi dovtipi Fritz Griinhaum Szoke Szakall JUTRI PREMIERA! Elitni kino Matica Črnomelj letovišče Ima vse pogoje za letoviški kraji, le resnega dela je treba Črnomelj, 22. novembra. Prvi vtis, ki ga napravi mesto Črnomelj na tujca, je prav simpatičen. Lega kraja in njegova okolica sta izredno prikladni, da se Črnomelj sčasoma razvije v živahno le-t»viščar6i.o mesto, le domačini morajo stvar vzeti resno v roke in vložiti ves svoj trud v povzdigo in napredek kraja, kar bodo vsi nedvomno storili, ker je to v njihovem lastnem interesu. Industrija mesta je že danes na lepi stopnji kljub splošni gospodarski depresiji m delajo vsa podjetja v polnem obratu, zlasti lesna industrija, a enako železolivarnu. Ako bi se posrečilo zainteresirati/ potrebni kapital za obrat v Kavksitnih rudnikih, bi bil mestu omogočen se večji razvoj in lepša bodočnost. Enako sedaj stoji obrat v prernogovmikih, dasiravno je premog v njih kvalitativno izvrsten in lahko tekmuje na tr/iščih z vsemi ostalimi. Kakor vsa Bela Krajina, rako si seveda tudi CmotmeLj želi tujskega prometa. Mnogo, mnogo pa bi bilo resnega dela, preden bi se ta želja mogla v polni meri izpoLniri. Ne bi sicer ureditev mesita in hotelov zahtevala velikih materijalnih /rtev od strani meščanov in hotelskih podjetnikov, pač pa dosti energičnega m vztrajnega dela, katerega pa sedaj, razen par častnih izjem. ža4 se ni. Predvsem se mora Črnomelj modernizirati v higijenskem pogledu, ki je tudi za najmanjši tujski proenet najvažnejši In prvi pogoj. Sedaj precej zapuščene ceste h* se morale popraviti, ker bi se vzporedno s tujskim prometom razvijal tudi avtomobilski promet m avtomobilski turizem, ki je tudi izredno važen pridobirveni faktor. V Črnomlju še ni nobenega parka, niti sprehajališča. Urejenega kopališča tudi še n>, dasiravno so na Lahinji izredno prikladna :n idilična mesta za isto; pa bi se dalo z malimi stroški lepo urediti. Lahinja je prikladna tudi za čolne, ki živahnost še povečujejo, pa imajo mnogi Crnomeljci svoje lastne čolne. Kakor sreska. tako se mora tudi občinska oblast najener<*ičneje zavzeti, da se vsi potrebni nedostatki odpravijo in mestu omogoči razvoj tujskega prometa. Mnogi vodilni možje vlagajo ves svoj trud v delo za napredek in povzdigo Črnomlja, med nji- mi zlasti sivolasi mestni župan g. Miiller in agilni sreski načelnik g. dr. Trstenjak, vendar pa bi jih morali v njihovih stremljenjih podpreti z enotnim in skupnim delom vsi meščani brez ra»zlike poklica in prepričanja, nakar bo Črnomlju zagotovljen uspeh njegovega dela, truda in želja. Mesto samo ima najlepše pogoje za tajski promet. Eno najugodnejših izhodišč za izlete po vsej Beli Krajini je baš v Črnomlju, kjer deluje že agilna podružnica SPD. Lepa izhodna točka od tu je tudi na Gorjance. N"a Mirni gori je ta podružnica pred leti zgradila lepo planinsko kočo. lin kakor SPD skrbi za povzdigo planinarstva, tako bi tujsko prometno društvo moralo skrbeti za povzdigo tujskega prometa, za priliv leto-viščarjev. za napredek m olepšavo mesta, za ureditev parka, sprehajališč, kopališča in vseh drugih potrebnih naprav. Ljubljansko društvo »Bela Krajina« si le postavilo nalogo, da -ustanovi tudi v Črnomlju prepotrebno TPD. kakor je to storilo v nedeljo v Metliki. Crnomeljci bodo gotovo pokazali od njih upravičeno zahtevano razumevanje za to delo in z vsemi silami podprli stremljenje za splošno povzdigo Črnomlja in vse Bele Krajine, katere sree bi' ukraden dežnik, ki so ga tudi zaplenili, manjka pa še trenchcoat, ki ga pa še niso naš i. Najbrž so ga že prodali. Poleg tega je policija zaplenila tri damske dežnike, ki so še vsi skoraj novi, tri nove nikljaste škarje za navijanje las, molitvenik s platnicami iz celuloida, tri ženske ročne torbice, dve steklenici kolinske vode. masivno in t2n-išo zlato zapestnico, oar zlatih iii pai srebrnih uhanov, nikfjasto in sre-omo damsko zapestno uro, nikljasto zadesimo moško uro, letošnji koledarček s platnicami iz biserne matice, zlat prstan z rubinom in dvema safirjema. zlato ob-robldene naočnike in še več manjših predmetov. Lastniki teh stvari naj se javijo ra policiji. Tatinska družba je bila izročena -sodišču. Vlom v blagajno Glavne bratovske skladnice Blagajno so vlomilci sicer na vrt ali in odprli, toda razen hranilnih knjižic ni bik) v nji nič Ljubljana, 23. novembra Tatvine iu vlomi se množe. Tudi menda znamenje časa. Vendar je zadnje čase Ljubljana imela vseeno še precej mir pred svedrovci. Zlasti večjih vlomov ni bilo, če izvzamemo ponesrečen poizkus mladih u zrno-vičev v šmalčevi trgovini na Marijinem trgu. Preteklo noč so se pa zopet »proslavi i k poklicni svedrovci z večjim vlomom, ki se jim pa ni »rentiraU. Vlomljeno je bilo v blagajno Bratovske skladnice v Dvorakovi ulici 10. Poslovni prostori Bratovske skladnice so v prvem nadstropju moderne trinadstropne niže. Pod njimi ima prostore advokatska komora. S stopnišča je vhod naravnost v predsobo poslovnih prostorov. Toda vrata predsobe so bila nepoškodovana, zato je bilo takoj jasno, da vlomilci nifio prišli v pisarno skozi nje- Vlom je prva opazila strežnica, ki hodi zjutraj pospravljat pisarno, že ob G. V drugi sobi, kjer je bila blagajna, je bilo vse zaprašeno in v neredu. Blagajna sistema Vvertbeim je pa zevala vsa razmesarjena prazna. Bila je nekoliko okrvavljena in ob nji je ležal krvav robec, ki pa menda ni vlomilcev, ker ga je najbrž ukradeL Vlomilec se je pri rezanju blagajniške stene ranil. Vlomilci so prilomastih" v pisarno od dvoriščne strani skozi straniščno okno. Na dvorišče ni težko priti. Med tem dvoriščem in dvoriščem Gospodarske zveze je le nizek opečni zid. Da so pa prilezli v prvo nadstropje, niso potrebovali niti lestve. Hiša ima namreč na dvoriščni strani odprte balkon?, tako zvane loggije. Brez vsake težave je vlomilec zlezel v pritlično loggijo, kjer so najbrž svedrovci napravili živo lestvo >rav-beriate«, namreč zlezli so drug drugemu na rame- Do prvega nadstropja je približno 7 m visoko. Brez posebnih težav jih je to roj nekaj lahko splezalo v prvo nadstropje, če jib je bilo več. Iz loggije so se zbasali skozi odprto straniščno okno v notranjost, ko je pa bil eden že znotraj, je lahko odklenil balkonska vrata, saj je bil ključ v njih. Na prvi pogled so biti torej na poslu -strokovnjaki« ... Toda... Blagajna Bratovske skladnice je bila prazna! Poklicni svedrovci bi to vendar vedeli- Dovolj se govori dan za dnem o težko-čah, ki jih preživljajo tudi bolniške blagajne in Bratovske skladnice. Seveda marsikdo ne verjame, da je res tako hudo, zato so tudi ti vlomilci mislili, da je blagajna Bratovske skladnice nabasano polna. Toda y nji so bile samo hranilne knjižice, ki se jih pa danes j ljudje celo boje. Teh vrednotnic je bilo za okrog 12 milijonov Din. Toda hranilne knji- I žice so vse zavarovane ter vinkulirane, da se uzmoviči z njimi ne bodo mogli obogatiti. Prišli so torej slabi časi tudi za vlomilce. Če bodo vse blagajne tako suhe, se nikomur ni treba bati vlomilcev. Skoda je le na blagajni, če pride v roke takšnih operaterjev. Blagajno Bratovske skladnice so že odpeljali v popravilo najbližjemu ključavničarju, Ge-yerju v Vošnjakovo ulico. Vlomilcem so seveda že na sledi- L produkcija konser-vatorijskih gojencev Ljubljana, 23. novembra. Kako intenzivno se zanima ljubljanska publika za naš glasbeni naraščaj je pokazala včerajšnja I. produkcija gojencev drž. konservatorija. Filharmonična dvoraca je bila poLna skoro do zadnjega prostora. Nastopali so učenci iz šol profesorjev Ivančica, (Zižmond Ivan, violina, II. letnik, Vera-cini-Giga), Janka Ravnika, (Vodušek Va-lens, klavir, III. 1., Martinu; Film en miniature, šest zelo zanimivih, modernih skladb), ravnatelja Hubada (Lapajne Helena, mezzo sopran, lil. 1., B-ahms: Ce se ti lice nasmeje, Pavčdč: Ženjica, Hildach: Pomlad, ter Perdan Jeanetta, sopran, VI. L, Pavčič: L'd. Petek, 25.: zaprto- * Drevi ob 2<). uri ponovi ljubljanska drama Pagnolovo igro Marij v obi ča j ni zasedbi za red Sreda. Prvotno je bila javljena drama Strast pod bresti, ki pa je iz tehničnih razlogov danes neizvedljiva. Zločin in kazen. Dramatizacija znamenitega romana, ki ga je napisal slavni ruSKi pisatelj Dostojevski, se ponovno vprizori v naši drami v četrtek 24. t. m. za red B Mereikovskega Carjevi* AJeksej v ljubljanski drami. Začetkom decembra bo premijera znamenitega dela Carjevič Alek-sej, ki ga je za oder priredil po svojem romanu sam pisatelj, slavni ruski filozof in historik A. Merežkovskij. S tem delom pride ta pisatelj prvič na slovenski oder. Tragedija prikazuje z vso tajno močjo velikega mojstra, glasovito poglavje ruske zgodovine, proces carja Petra Velikega proti svojemu sinu Alekseju. Carjevič je bil osumljen za-rotništva in obsojen na smrt, toda še pred izvršitvijo obsodbe je na nepojasnjen način umrl. Režijo ima Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 23.: Manon. Red D. Četrtek. 24.: Zaljubljen v tri oranže. Red A, Petek, 25-: zaprto. Sobota, 26«: Mala Floramve. Izven. Znižano cene. * Mala Floramye, priljubljena opereta splitskega skladatelja Tijardovića se ponovi v soboto 26. t. m. kot ljudska predstava po znižanih opernih cenah. Iz Kamnika — Društveno življenje, ka je do zdaj v glavnem počivalo, obeta biti v prvi polovici decembra jako živahno, saj imamo na programu kar 6 ali celo 7 prireditev. Sokol nam pripravlja za praznik uedinjenja telovadno akademijo, 3. decembra vprizore v Kamniškem domu veseloigro »Skok v zakonski jarem«, 5. dec. so običajni Miklavževi večeri, S. ali pa 10. dec. pride na program v Čitalnici komedija »Revna ko cerkvena miš«, teden dni pozneje pa bodo igrali kamniški športniki burko »Robert in Bertram«. Seveda se bo tudi naš kino potrudil, da nam pokaže vrsto dobrih filmov. Vnema, s katero so se društva takoj v začetku sezone lotila vprizarjanja iger, je sicer vse hvaJe vredna, vendar pa je vprašanje, če bo naše občinstvo vzdržalo tako koncentriran napad na svoje žepe, ker ima poleg vsega dovolj skrbi, kako bo zadostilo najosnovnejšim zahtevam Xi jih stavlja nanje tradicija Miklavževega večera in veselih božičnih praznikov. — Proračun mestne občine in ubožnega sklada za L 1933 je sestavljen in je občanom razpoložen na vpogled v občinski pisarni. Z Jesenic — Usmiljena srca so se strnila in sestavil se je odbor, ki bo tudi letos obdaroval najsiromašnejšo deco z obleko in obuvalom povodom prireditve božičnice. Predsednica odbora je nadinž. soproga ga Albina Saplja, podpredsednica trg. soproga ga. Elizabeta Sitar, blagajničarka ga. Marija Rostohar, tajnica gdč. Schrott Marija, potem pa še znana dobrotnica Metka Vidmarjeva, Poženel Alojzij, Rihard Mežik, Ažman Konrad, Potrato Fani, Ema in Leo Pibrovec, Perčič Anton in 25 učiteljic in učiteljev- V vzvišenem namenu bodo pobiralci trkali na vaša vrata. Odprite 9rce in roke in utirajte 6olze. Iz Celja —c Poroka Dne 20. L m. se je poročil na Teharju pri Celju s. Marjan Lavrič, poslovodja tvrdke R. Stermecki v Celju z gdč. Marijo Zohrovo, posestnico in gostilničarko na Teharju. Mlademu paru iskreno čestitamo! —c Železniški upokojenci v območju postaje v Celju morajo oddati rumene legitimacije v svrho podaljšanja za leto 1933. najkasneje do 7. decembra pri postajni blagajni v Celju. Podrobnosti so razvidne iz razglasov na kolodvoru. —c Letni kramarski •„ živinski sejem, znan pod imenom Andrejev sejem, s« bo vršil v sredo 30. t. m. Ta dan bo odpadel običajni svinjski sejem. Četrtek, 24. novembra. 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, Radio kvartet, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina( dr. Leben); 19: Poskusi umetnega razvoja iz cikla »Čuda in tajne življenja« (prof. Pen-gov); 19.30: Pogovor s poslušalci (profesor Kuret); 20: Prenos cerkvenega koncerta iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Orgelske točke izvaja prof. Tome. poje šentpeterski cerkveni zbor; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved progTama za naslednji dan. Dnevne vesti — Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani v novembrskem roku. Za položitev praktičnega učiteljskega izpita pred izpitno komisijo na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, kateri je predsedoval ravnatelj zavoda g. Marolt Nande, se je oglasilo 20 kandidatk in 25 kandidatov. Izpiti so se polagali od 7. do 19. novembra t. 1. s sledečim uspehom: z odličnim uspehom: Mi-heHč Vladimir, učitelj v amarjeti; s prav dobrim uspehom: Arnbrožič Vladislav. učitelj v Stični; Banko Marija, učiteljica v Koroški Beli: Ceh Ana, učiteljica v So. strem; Golob Marija s. Norberta, učiteljica Marjanišča v Ljubljani: Kezele Ljudmila, učiteljica v Dvoru; Kimovec Franc, učitelj v Smuki; Merčun Ciril, učitelj v Pečan; Pavlin Franc, učitelj v Mošnjah: Pučko Frančiška s. Skolastika, učiteljica Uchtenturnovega zavoda v Ljubljani; »kodlar-Volarič Ivanka učiteljica v Do-brepoljah. Torelli Janko, učitelj pripravnik v Ljubljani; Vittori Gabriela s. Ber-ta, učiteljica zasebne šole v Kočevju; Zadek Bogomir, učitelj v Vrhovem; žumer Anton, učitelj v Žužemberku; z dobrim uspehom: Abačlč Ludvik, učitelj na Trati; Amon Viktorija, učiteljica v Suhoru: Da-car Melhior. učitelj v Poljanah: Demšar-Vidnjevič Zlatka, učiteljica v Radatovičih; J3agarin Antonija s. Serafina, učiteljica na uršrulinski šol: v škof ji Loki; Flajs Franc, učitelj v Gorjušah; Hafner Pavripa. učite. ijlca v Dovjem; Jenko Mihaela učiteljica v Zagorju: Jurajevčič Ljubica, učiteljica v Semiču; Keržin Štefan, učitelj v Sodraži-ei; Knol Janez, učitelj v Fara vasi; Miku-lič Anton, učitelj v Globokem: Prtnčič Stanislav, učitelj na Čatežu; Puce!j Frančiška, učiteljica v Radečah: Sartori Milan, učitelj v Dol. Logatcu; Slana Marija učiteljica v Hrastniku; Smrdelj Frančiška, učiteljica v Fara vasi. šinigoj Boris, uči. telj v Sv. Križu; Taufer Venceslav, uč:te!j v Litiji; Urbančič Branko, učitelj v Ribnici; Vrbič Tekla, učiteljica v Sodražicd in Zakrajšek Milan ,uč;telj v šmartnem. Re-probiranih 6 kandidatov in 2 kandidatki. — Proslava kumauovsKc zmage na Vrh niki. Čeprav je bil včeraj delavnik, vendar je bila snoči ob 20. prostorna te'ovadnir;i v šoli nabito jfolna, da v njej ni^o našli več prostora zamudniki in so morali odlično predavanje o zmagoviti kumauovski bitki :n njenem pomenu poslušati pred vrati. Odkar je upravnik šole in starosta Sokola g. Za-vršnik, so v šolski telovadnici, ki je obenem tudi telovadnica Sokola, redna predavanj i, kjer predvsem agilni iz. Završnik kot pravi narodni vzizojitelj budi državno in sokolsko zavest in dviga narod v moralnem oziru ter mu širi obzorje. SnoČi je kot gost predrval tudi po deželi popularni nacionalni delave?, ordonančni oficir komandanta dravske divizije, kapetan I. kl. g. 2ivojin Stanojevic, ki je snov vsestransko obdelal z vojaškega in zgodovinskega ter nacionalnega stališča ter s svojimj zanosnimi besedami zbudil največje navdušenje, da odobravanja in vzkhkanja kralju in državi ni hotelo biti kraja. Ko se je sugestivnemu predavatelju zahvalil s prisrčnimi besedami starosta g. Završnik. je v nacionalnem duhu utrjeno občinstvo še dolgo ostalo med prepevanjem v razgovoru o lepi bodočnosti Jugoslavije. — Važna anketa Socialni odsek pri ba-novinekem odboru JRKD je sklical za nedeljo 27. t. m. ob 10- dopoldne v Ljubljani anketo z dnevnim redom: Referati in debate o zaščiti stanovanjskih najemnin, o krizi delavskega socialnega zavarovanja, o pokojninskem zavarovanju nameščencev in o podpor, ni akciji za brezj>oselne. Na anketo so vabljeni socialni referentje vseh sreskib organizacij JRKD v dravski banovini, vsi ostali vidnejši socialni delavci v stranki, geueralui tajnik JRKD minister dr Albert Kramer, dalje minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pueelj. ban dravske bano vine g. dr. Dra«o Marušič, podban dr. Pirk-majer, župan dr. Dinko Puc ter nekateri referentje banske uprave. Namen ankete je, da opredeli stranka v dravski banovini svoje stališče v vseh navedenih vprašanjih. Banovinsko tajništvo JRKD. — Natečaj za uradniške pripravnike. Narodna banka razpisuje natečaj za 10 uradniških pripravnikov. Prošnje je treba vložiti do 15. decembra Podrobnosti natečaja so razvidne iz ^Službenih Novin-t št. 271. z dne 21. t. m. — 52 lekarn v Beogradu. V Beogradu so oblasti dovolile otvoritev nove lekarne, ki je že 52. — Tovarna konzerv na otoku Krku V Baski na otoku Krku zgradi tovarna konzerv Kulpin iz Novega Sada novo tovarno konzerv, ki bo velikega gospodarskega pomena za ves otok. — >Zbori=>. Revija nove zborom>ke glasbo. VIII. letnik, št. V. Ureja Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pev-sko društvo .Ljubljanski Zvon« v Ljubljani Vsebina glasbenega dela. Z. Prelovec ?Po-zdrav« (mešani zbor). P. Jereb Pričakovanje^ E. Adamič >Fantje že vriskajoč, F. Ju-vanc ^Spomin na zimski večer? (moški četve-rospev), A. Jobst »Sporninčice« (moški zbor). V. Vodopivec >ŽalosU (samospev za tenor s klavirjem). _ Vsebina književnega dela. E. Adamič ;Janko Barle« (po tiOletnici rojstva)- Dve lirični pesmi pok. Milana Puglja >Nad mojim grobom« in >Jesenska<. Z. Prelovec >Par besed o slovenski narodni pesmi< (izvleček iz predavanja v radiu). Novosti. Zgodovina >Lire« Koncerti. Razno. Iz uredništva in upravnistva Številka je po glasben' vsebini in po zanimivem čtivu jako pestra in list moremo z največjim veseljem v na-ročbo priporočati vsem pevskim društvom, vsem. ki se zanimajo za glasbo, zlasti pa vsem pevcem in pevkam. Naročnina na 'Zbore« stane za vse leto le 50 Din. Zadnji zvezek letošnjega letnika izide tik pred božičnimi prazniki Kdor še ni poravnal naročnine naj to čimprej stori, drugi naj se pa na list naroče! Uprava >Zborov<, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. fJ Najmodernejši brivskj in damski salon v palači Grafike se priporoča. 106-T — Jeseniške tovarne v filmu. Včeraj jc pokazal »Svetloton« v ZagTebu fimi o delu v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Film je sestavljen iz dveh delov, do^rh 450 m. Zagrebški listi pišejo, da je fotografsko izredno pos§ečen, učinkovit, napet ki poučen. Človek bi mislil, da je v tovarni sami, kjer gre od stroja do stroja, tako lepo se vse vidi in sliši. Drugi krajši film pa kaže delo v tovarni radiatorjev VVesten v Celin. — Zagrebški peki toženi. Zagrebško tržno nadzorstvo je ovadilo vse peke, ki so kruh podražihi. Ovadbo utemeljuje s tem, da se moka zadnje čase n: podražila in da se je v Vojvodini kruh cdo pocenil. Tudi v Zagrebu b: se moral kruh poceniti, ne pa podražiti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura je znaša'a v Sp-iitu 15. v Sarajevu 14. v Beogradu 11. v Ljubljani in SkopLhi 9, v Zagrebu 7, v Mariboru 6 stopinj. Davi ie kaza! barometer v Lhibljani 759.9. temperatura je znašala^ 4 stopinje. — Dve nesreči. Poženel Franc, hlapec, rojen leta 1K84. v Toplicah pri Zagorju, je doma pri delu padel in si zlomil desno nogo. — Frančiška Kepic. 201etna šivilja iz Drago-niirja pri Kamniku, je našla patrono, v katero je toliko časa drezala, da te eksplodirala in ji znatno poškodovala desno roko. — Ve baronica, temveč baron deloži-ran. Včeraj smo poročali, da je bila v Zagrebu deložirana baronica Irma Turkovič. Baronica pa to vea prišteva« onega pred cerkvijo med arhitektonsko umetnino. Ob tako lepem mestu Je pa treba primerno urediti tudi okoMco. Ob začetku Kolenske ulice pri mostu je bila doslej trnov- aka gmajna, ki je bila izrabljena le koto Tmoveaoi kurili kres v GradaAMci. Včasih je tam igrala godba ob žegnanjih. Zdaj bo pa ta trikot med Gradašeico in cesto spremenjen v majhen park, obzidan z nizko kamnito ograjo, podobno oni pri parku pred Glasbeno Matico. Sredi parka bo poglobitev v obliki elipse, približno 00 cm globlje pod vrtički, ki jo bodo obkrožili. To bo nekakšna senčnica, ki jo bodo ljudje radi obiskovali zlasti poleti. En kostanj so podrli, drugi r> pa metal senco na mirno počivališče. Spomladi se bodo Trnovčani lahko že veselili majhnega par* ka, pozneje bo pa postopno urejena vsa okolica Najnujnejša je regulacija Bmon-ske ceste, predvsem omiljen je klanca med mostom in Mirjem. Specialist za kirurgijo Dr. černič Mirko šef kirurgi čnega odd. drž. bolnice ordinira od 14. do 16. ure (razven nedelj in praznikov) v LJUBLJANI, Knafljeva ulica 10II. — Tel. 29-42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, dia-termija, tonisator, žarnica »Hala«, enterocleaner, -Radium-emanator« —lj Malo pristanišče namerava napraviti Kajak-klub in je zato mestno občino naprosil, naj mu da v najem parcelo nasproti mestnega kopališča na Ljubljanici. To pristanišče pa najbrž ne bo potrebno, saj je zadnjič naš list poročal, da mestna občina tam. kjer je bilo nekdaj vojaško kopališče in je še sedaj lep nasad divjih kostanjev, sama zgradi pristanišče za športne čolne. Na reg\Jirani Ljubljanici se bo veslaški sport gotovo naglo razvil in Ljubljanica bo tudi v mestu oživela, zato je pa potrebno tudi stopnišče ob Ger-berjevi hiši k vodi, kjer bodo gostje ve-slačev lahko stopali v čolne ali se pa z izletov vračali po vodi prav v sredino mesta. Na Bregu zlasti pa dalje na nabrežjih od Čevljarskega mosta pa do Marijinega trga se bo gotovo razvila tudi najži-vannejša in najlepša promenada, sedaj se pa ljudje teh tako pripravnih in slikovitih bližnjic celo ogibljejo. ker se jih še niso navadili. —lj Stanovanja v novi carinarnici so že naseljena in carinarnica je Drž. hipotekami banki za kaldrmnski fond že nakazala 13.440 r>in mesečne najemnine za 24 stanovanj. Kakor iz te vsote vidimo, tudi carinarji že stanujejo poceni, kar bo vsaj malo vplivalo tudi na pretirane najemnine. —lj Novo stanovanjsko kolonijo je sklenila za svoje Člane zgraditi Zveza vojnih dobrovoljcev. ki prosi mestno občino za odstop potrebnega stavbišča na nekdaj Petercovem svetu ob Dunajski cesti, čim več bo stanovanj, tem cenejša bodo. — Poziv Kol; šicam. Kruta usoda je zopet posegla v vrste »Kola jaigosloven-skih sester*. Umrla je dolgoletna Slanica in bivša odibomica, gospa Marija Kokalj-Trškan. Odbor poziva sestre odbornice. da <;i3 udeleže polnošteviino pogreba blage pokojnice, ki bo v četrtek ob ^15. uri iz hiše žalosti Gradišče 11. Društvo ji ohrani blag spomin. —lj »Zapadna fronta 1918c. Eno najlepših filmskih del, Pabstov zvočni film »Štirje in-fanterieti«, ki nam kaže voino in njene grozote, bo predvajala ZKD od petka v Elitnem kinu Matici. Brez vsakega olepšavanja vidimo v tem filmu vse muke in trpljenje vojakov na fronti in prebivalcev zaledja. Zunaj na bojnem polju padajo žrtve v hekatombali. ljudje padajo ranjeni, izmučeni, krvave najboljši sinovi domovine. Pošastni ples vojne vihre je v tem filmu razgaljen do mozga. V zaledju pa zavlada pomanjkanje, lakota in beda. Strašen je vtis, ki ga napravi ta film na slehernega gledalca in le ljudje s trdnimi živci si lahko ogledajo to filmsko delo, ki je izdelano mnogo učinkovitejše od filma »Na zapadu nič novega«, ki je bil pri nas zabranjen. Predstave bodo v petek in soboto ob 14.15, v nedeljo pa ob 11. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Drevi vaja mešanega zbora. Smo pred nastopi. Pridite vsi! Pevovodja. —lj Radiokoncert ge. Štefanije Fran-kovske-Vukove. Drevi ob 21. uri nastopi v radiu znana koncertna pevka ga. Štefanija Prankovska-Vukova Zapela bo skladbe Bembergove, Maver - Stolzenaujeve, Masseneta, Rubinstetna in koloraturae Straussove Pomladne zvoke. Na violino jo bo spremljala konservatoristka gdč. Roza Lubec. pri klavirju pa konserv. g. Rein-hold Gallatia. 628-n _lj sokol I., Tabor, poziva članstvo, da se v kar največjem številu udeleži pogreba svoje vzorne članice sestre Marije K o k a 1 j e v e. Poko^iica je bila prva predsednica ženskega krožka Sokola L, nadvse delavna in požrtvovalna, do visoke svoje starosti vzor vsem sestram. Pogreb pokojne sestre se bo vršil v četrtek 24. t m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 11. Članstvo se zbere ob četrt na 3 pred dramskim gledališčem, društveno odposlanstvo v kroju s praporom, ostali v civilu z znakom. Uprava Sokola I. _lj Angleško - jugos|oven»ko društvo vabi na današnji redni tedenski sestanek ob 20. uri v Kongresni kavarni poleg- kina Matice. —lj Pri posla tasaesn lat. V Šolskem drevoredu je hotel izrabiti gnečo pred trgovino s čevlji neznan moški in naglo snel par čevljev. Trgovec ga je pa opazil, tekel je za bežeči m tatom, ga ujel in izročil stražniku. Na policiji so ugotovili, da gre za 351etnega Štefana Zubčiča, ki ga zasleduje sodišče zaradi tatvin, poleg teea pa tudi zaradi pon«*-verbe 900 Din. Zubčič je namreč pri trgovcu VreSku v Trnovem iemal na račun blago in ostal dolžan 900 Din. Izročili ao ga sodišču. —4 Iz polcijske kronike. Na policiji je prijavil posestnik Ludvik Roškar. stanujoč v Florjanski ufcici št l& da je 19. t m. posodil Ludviku 8. kolo. da pa se ta še ni vrnil Najbrž jo je B. popihal v Italijo, aH pa v Francijo, kajti že poprej e je govoril, da bo zapustil Jugoslavijo. Policija ie tudi aretirala Antona L., ki je osumljen tatvine 200 Din, na sebi je pa imel tudi suknjo, ki najbrž ni njegova. V svetokriškem okraju so bili prijeti trije delavci, ki so prodajali cigarete in tobak. Vse kaže, da bodo najfbrž identični z vlomilci, ki so v noči od nedelje na ponedeljek vlomili v trafiko v Domžalah in odnesli večjo množino cigaret Uvedena je bila preiskava. ZVOČNI KINO .SOKOLSKI DOM* V ŠIŠKI (za mitnico) Telefon 33-87. Samo še danes ob 18. in 20. uri ter jutri ob 20. uri nepozaben »tjfa« zvočni film s Kathe v. Nagv v naslovni vlogi: MOJA ŽENA HOHSTAPLERICA Lilian Harvey In \Villy Fritseh Pride! Pride! »KONGRES PLESE« . Preden odides iz Ljubljane Zdaj se mora kmet umiti ceh) če hoče iz mesta zopet domov Ljubljana, 23. novembra. Tudi zapustiti Ljubljano je izredno težko. Ne le zato, ker je pri nas tako imenitno, da je ta imenitnost prešla malo da ne že v pregovor, temveč tudi zato, ker imamo v Ljubljani tako čudme muhe. S temi muhami se namreč kmetje nikakor ne morejo sprijazniti. Pravijo, da je zdaj že tako hudo na svetu, da bodo morali plačevati mitnico tudi, če bodo hoteli iz mesta domov. Da, s kmeti so bili vedno vražji križi. Vedno so se puntali in delali sive lase žlahtni gospodi. Že nekaj časa pa trpe zaradi njih najbolj mitničarji. Kmet in mit-ničar se res ne bosta mogla nikdar sprijazniti. Vedno je bilo tako in bo, da je kmet smatral za nekakšno dobro delo če je lahko vtihotapil v mesto vsaj literček »snop-sa«. Nikdar se mu ni zdel greh skriti n. pr. steklenico »blagoslovljenega olja« v vrečo med krompir; sicer pa vedo te stvari najbolje mitničarji Toda nikar ne mislite, da so kmetje še zdaj tako pregrešni. Dobro se zavedajo svojih dolžnosti in kot radi plačujejo vse mogoče davke, tako se tudi vdani v voljo božjo ustavljajo na mitnicah ter čakajo, da jim neizprosni, mitničarji pre-tipljejo vreče in jih »obsodijo« na plačilo mitnine. Zdaj je postala stvar vseeno preresna. Ne, tega kmetje ne bodo mogli nikdar razumeti. Če bi na mitnici zahtevali, da se morajo umiti, pieden vstopijo v mesto, bi človek že razumel, zakaj je potrebno to oči-češčenje. Saj greš vendar pred gospodo ter moraš stopiti pred njo zlikan, čist, umit in »friziran, da ji ne smrdiš po gnoju ali kislem zelju. Kajti gospoda je gospoda in kmetom je še kar v krvi tisto čudno spoštovanje pred gospodo, ki se je vgnezdilo v nje njega dni. ko so trkali pri grajski gospodi za milost im se umivali po grajskih Iz Novega mesta — Sejmarje opozarjamo, da zaradi slinavke in parkljevke novomeški srez ni preklican ter se bo v redu in nemoteno vršil prihodnji torek 29. t. m. v Novem mestu advent-ni ali Miklavžev semenj. — Vreme imamo vsak dan drugo. Včeraj povsem severno, je danes čisto južno. Dežuje. Pri tem pa cvete v podgorskih šumah in doli ob Krki pri Otočcu blagodišeči volčin. Nima sicer tako lepe barve in ne tako opojnega duha, je pa vejica v polnem cvetju- _ Zgodaj je pričela. Neka novomeška gospa je šla na kandijski kolodvor po oglje. Gorjanaka parna žaga ima tam veliko skladišče oglja. S eeboj je vzela desetletno deklico, ki naj bi ji pomagala pri odnašanja. Stopili sta k blagajni in gospa je oglje plačala. Denar je ležal na mizi in v neopaženem trenutku ga je deklica baje vzela ter se potem neopaženo hitro odstranila, češ, da gre na stranišče. — Zima grozi. Med številnimi pustimi novembrskimi dnevi se nam porajajo tudi krasni sončni, da je vse zlato naokoli. Ljudje grabijo listje, spravljajo drva in to je tudi potrebno, ker pri vsem soncu je mrzlo, da gre kar do kosti. Vse pa si želi takega vremena vsaj do novega leta. — Ob Krki nastajajo novi vrtovi. V Kan-dijj sta obrežna posestnika gg. mehanik Lozje Skedenj in pek Lojze Vovk navozila ob svoji hiši, ki sta tik ob Krki in deloma še celo nad njo, na tucate voz kamenja in prsti, odrinila sta tok reke za nekaj metrov in pridobila s tem lepe koščke zemlje. Prav je tako, da se tudi nekam podcenjevana spodnja Kandija lepša, saj je razgled nanjo iz visokega mostu izvrsten in nasadi ob reki bodo le povečali lepoto kraja. Iz škofje Loke — Nova grobova. Po daljšem trpljenju je preminula v soboto ponoči na Poljanski cesti posestndca Marija Božnarje-va, ki jo je strla jetika v 43. letu starosti. Bila je doma z Grahovega, kjer je pred leti prodala kmetijo in se za stalno naselila v Skofji Loki. Bila je dobra, skrbna, blaga žena. Hudo jo je prizadela smrt njenega moža pred dvorni leti. Pokopali so jo včeraj. — Minuli teden je pobrala srčna kap Valentina Vidmarja iz Bmkrja. Pokojni je bfl Sele 46 let star in je preživel dalje .časa v Ameriki. Vidmarja je doletela smrt v sobi, kjer mu je postalo naenkrat slabo. Ker je bila soba zaklenjena so morali domači vdreti skozi vrata. Toda vsaka pomoč je bila izključena, ker je nastopila smrt v najkrajšem času. Prikupnega pokojnika, ki zapušča ženo- z dvema otročičema, je spremilo na zadnji poti izredno mnogo prijateljev in znancev. — Štiridnevno šolsko slavje. Ob priliki otvoritve m blagoslovitve nove šolske zgradbe ae prične v soboto štiridnevna šolska svečanost. V soboto popoldne bo brezplačna šolska akademija za šolarje. Naslednjega dne se akademija ponovi za širšo javnost. V ponedeljek zvečer priredi mladina obhod po mestu s sodelovanjem gasilske godbe, v torek dopoldne pa bo šoia slovesno otvorjena in blagoslovljena, doteka bo tudi skromno pogosče- dvoriščih. preden so stopili pred mogočnega in milostljivega gospoda. Da se pa moraš umiti, preden odideš iz mesta, nak, tega pa ne! Pa jim dopoveduješ, da je Ljubljano napadla nekakšna egiptovska kuga. ki se ji pravi parkljevka ali tako nekako. 2ivina je obolela na nekakšni nalezljivi bolezni v Ljubljani, zato je treba paziti, da kmetje ne zaneso bolezni na deželo. Umij se torej, preden odideš iz Ljubljane! Kmetje se pa čudijo in čudijo, češ, ali so obolele na kugi tiste kravice, ki se sprehajajo po posteljah, saj, kje pa imajo meščani živino! In mlekarice pravijo, da vozijo mleko imenitnim gospern, ki stanujejo v prekrasnih palačah, kjer ni duha ne sluha po kakšnem hlevu. Od koga bi torej nalezle boJezen?! Ustavili so očanca na mitnici, ko je »hiral« proti domu. — Kuga zlomka? Saj grem dam! Mitnica s'm vam pa že plaču! — Nikar se ne kregajte, očka, samo roke si umijte! — Takuuu? Kiiga pa mislite, da sera šlatu? Ciste imam kot gospodična. Toda gospodi se ne smeš zameriti, saj še vedno ni dobro črešenj zobati z njo. Očanec je pomočil konec prstov v tisto čudno vodo, ki je tako vražje mrzla. — Zdaj pa še čevlje! — Čevlje si naj močim, ki sem jih davi namazu z mastjo? Kaj takšnega pa še nisem doživu in sem že 65 let star! — Sam zase je pa zagodrnjal: — Ti se umij, po-kura namalana! Jest sem se že ob 4. Toda, kaj bi se čudili kmetom, če ne razumejo tega, saj so pri nas nekateri celo pisali o tej zadevi tako, kot da so sami oboleli na parkljevki in kot da si niso desdnfe-cirali svetih peres. — Obisk davčni upravi, škofjeloško davčno upravo je poeetil te dni pomočnik fmanonega direktorja g. Sedlar. Ogledal si je tudi mesto. — Novo priznanje. Poročali smo že, da ima letos Škofja Loka več čdanov Vodnikove družbe kot lani. G. J. Humer pa zasluži novo priznanje. Po njegovi zaslugi dobi naše mesto prvo letošnje knjige. G. poverjenik je namreč v upravnem in plačilnem pogledu prav priden, prvi med poverjeniki v naši ožji domovini. Vsa Čast redu in točnosti! — Sumljiva trojica. V petek so se potikali po Skofji Loki trije uniformi ranci, o katerih si nismo bili na jasnem, kaj prav za prav v mestu iščejo. Neznanci so slednjič naroČili avto in se odpeljali proti 2i-rem. Med tem so bdJi o tujcih obveščeni čuvarji postave, ki so jih skušali zajeti, pa brez uspeha. O moških so zatrjevali, da so zagrešili kazniva dejanja in sodijo, da so si poiskali zavetja onstran meje. — Nevaren padec z voza. Mesar Vlad-ko Krek je imel v soboto hudo smolo. V zapravljavček je vpregel svojega konjička in sedel na voz. V tem se je nenadoma konj splašil in gospodar je ko pšica odJe-tel z voza preko brun in hlodov in ograje na tla. Obležal je v nezavesti. K sreči padec ni bil tako hud, kakor se je prvi trenutek domnevalo. Krek je prišel kmalu zopet k zavesti in tudi sicer ni odnesel težjih telesnih poškodb. — Ljubniško kočo, ki je postala letos prav priljubljena izletniška točka, je škofjeloška podružnica SPD znatno izpopolnila in dogradila. Vse stene so obili z eternitom in so povsod vstavili dvojna okna Streho so povečali, tako da je k vsem prostorom, tudi pritiklinani, mogoč dostop po suhem. Koča je dobila novo peč in postelje izdatne odeje. V okviru SPD se je osnoval foto-odsek, ki mu načeluje g. Rado Thaler. Za najboljšo fotografijo vrha Ljubnika s kočo je razpisana nagrada 100 Din. Koča bo najfbrž odprta tudi v zimskem času, zlasti ob nedeljah in praznikih. — Učiteljsko zborovanje bo 7. decembra ob 8.30 v deski šoli v Kranju. Poleg situacijskega poročila je na dnevnem redu razprava o učnem načrtu za višje razrede narodnih šol in predavanje o pomenu kmetijske razstave za šolski pouk. — Spodnji trg praznuje... Raz špital-sko cerkev je po dolgem letu zavihrala v nedeljo trobojnica. »Lontrzand« 30 pričeli praznovati svoj sejem. Mestni katehet g. dr. Vilko Fajdiga je imel v nedeljo ob 10. v nabito polni cerkvici tradicionalno službo božjo, popoldne pa so se razlezli ljudje po gostilnah, ki so bile z vsemi dobrotami za želodec in grlo dobro založene Tako slovesno, ko druga leta pa že gnan je etos le ni. Denarja manjka, to je tisto V nedeljo ponoči je bilo vse mirno, druga eta pa je bilo vriskanja in petja — nič koliko. Stare vraže. Francetu škripljejo čevlji. Kaj jih nisi plačal? — ga vpraša prijatelj. — Neumnost, to so stare vraže. Kaj si ie kdaj slišal, da mi škriplje klobuk ari obleka? 109 (Proteletstvo — Kje bf pa mogla v miru pokrairi- — Recimo tamle v kavarni, če hočete, — je odgovorila svetlolaska. — Med govorom pa lahko malo prigriz-neva. — Ne, tam ne! Tam je polno radovednežev,. Najin pogovor bo pa resen. Govoriti hočem z vami o vašem fantu. — Pst! — je dejalo dekle in se ozrlo na vse strani. — Pa poj div a k meni na dom, če ne gre drugače. — Ali te ne bom nadlegoval? j— Nasprotno! Pri meni se lahko naj- odpočiješ. Zakurjeno imam. — Namreč ... — Kaj pa? — Ce grem k tebi, ne vem, če bom mogel od tebe tako hitro, kakor je treba, — je odgovoril Slimak točno po ParK>u*fk>viri navodilih, da naj bo s Pavlino prijazen. — No, no, te rwkar se mi ne prilizuj, — mu je požugala svetlolaska smeje. Sfirnak je smatral za svojo dolžnost, smejati se z njo in poskusil Je celo po-Ijutriti jo, da bi se ji se bolj prikupil. — Nikar tu, — se je branik) zavaljeno dekle razigrano. Zapeljivo ga je pogledala, rekoč: — Saj ti pravim, da naju pri meni doma ne bo nihče motil. m Shmak je izginil s Pavlino v dre-wedu. vodeče m proti njenemu domu. — Zdaj si ga videla, a? — je vprašal besneče Zefvrrno, skrito za bližnjo hišo. Obenem jo je krepko prijel za roke. — Zdaj rrri menda verjameš, mar ne? — Oba ubijem! — je siknila skozi zobe ... — Toda ne tu. neumnica!... Saj bi utegnil priti kdo mirno... Čakaj!... Vem za primernejši kraj. V vik čas kreneta tja... ki potegnil je Zefyr:ao za sebo v samotno ulico, vodečo k vratom Gen-tifiv. Hitela sta mimo utrdbe. Blizu nje -e medla luč ob cesti-prodirala v temo. — Poglej, Zefvrina, tu, čisto blizu ... na desni strani ceste je krč-na, kamor se pojdeta napit sladkega vinca Saj ti pravim, da dobro poznam Mjune navade. Iz krčme ju dolgo ne bo. Zefyrina je molčala, le 7. zobmi je srdito škripala; dihala je krčevito in njena sapa je bila vroča, kar je pričalo, da v nji od jeze vse kipi. — Vse kaže, da hoče svoji ljubici marsikaj povedati, — je dejal Panoufle hoteč jo še bolj razd-ražiti; — nekam dolgo se mudi pri nji. — Saj ji ne bo mkoli več pravil, kaj mu teži srce... je mrmrala Zefyrina vsa iz sebe od jeze. — Gotovo imaš prav, da se jeziš nanj. Ce ima mož ženo. kakršna si ti... bogme ... in če ravna tako grdo z njo.. ne, to ni lepo. — Kaznovan bo! — Ah, Zefvrina. ari me boš Ljubila tako, kakor si njega? — Da, ljubila te bom, Isadore... Tvoja bom ... čisto tvoja ... na veke .. kakor sem bila njegova... Toda šele potem, ko se osvetim, ko ga ubijem, ko ga bom videla krvaveti pod svojim nožem, hropeti in umirati. Panoufle ni odgovoril. Spoznal je, da bi vsaka beseda samo oslabila srd te ženske. VeMka ravnina Gentillv, posejana z brzojavnimi drogovi, se je zdela res strahotna. Kar so se začuli na cesti koraki. Zefvrina m Panoufle sta se vzravnala. Spoznala sta moža, ki je prihajal po cesti. — To je on... le poglej!... — je zacepetal Panoufle. — Sam je! — Najbrž ni hotela z njim. Gre v gostimo nakupit jestvm in pijače, da se okrepčata, preden pojdeta spat. — Nož! — je zajecljala edino, strašno besedo — Pusti ga mimo! In drži jezik za zobmi! — je zašepetaJ Panoufle. Zefvrina je bila dovolj razjarjena, cilj je bil dosežen, Panoufle je bil lahko zadovoljen s sadovi svojega dela. Pavlina je "Izborno odigrala svojo vlogo, igrala jo je tem bolje, ker ni niti shrtrla, kakšen je njen delež na spretno zasnovani tragediji. Slimak ji je pojasnil, da se mora še istega večera sestati z njenim bratom, ne da bi izgubljal čas. Delo, ki se ga ie hotel lotiti skupno z njim. ni trpelo nobenega odlašanja. In lepo rejena Pavlina je seveda označila prijatelju Pa-nouflovo krčmo, ki jo je slednji dobro poznal kot kraj. kamor je navadno zahajal bandit, ki ga je Slimak iskal. V tisto krčmo se je bdi baš napotil Slimak, da bi se domenil s Pavlininim bratom Polvuom o važnem poslu. Lopov je hitel, ker je bil že skrajni čas. Baš je hotel zaviti na stezico, vodečo h krčmi. — Nož! — je ponovila Zefvrina z drhtečim glasom. — Ne pozabi... med obe lopatici... ne previsoko... in dobro zamahni! Stisnil ji je nož v roko. Zgrabila ga je in izginila v temo. Panoufle je začel žvižgati. Minile so komaj tri minute, ki so se pa zdele tolovaju tri dolge ure. Slednjič je zagledal Zefyrino, kako hiti nazaj vsa upehana, od groze izbuljenih oči, z okrvavljenim nožem v roki. Skočil ji je naproti. Tresla se je po vsem telesu. — Je že po njem ... tam pri zidu! — — je zajecljala z drhtečim glasom. — Niti kriknil ni! ' — Je mrtev? — Da. — Ne smeva ga pustiti tam! Iztegnila je roko in pokazala s prstom na nekaj temnega ob poti. — Tam leži! — je zašepetala. Krenila sta tja. Slimak je res ležal ob poti z obrazom navzdo1. roke iztegnjene naprej. — Čuj, Zefvrina, ne bodi otročja, — je dejal Panoufle videč, kako se bab-nica trese po vsem telesu in ozira nazaj, kakor bi hotela zbežati. — Stoj na straži. Vse drugo opravim sam. Najprej se je prepričal, če je Slimak res mrtev, potem je pa prasnil vžigalico in pregledal rano. Zek) tenak curek krvi se je komaj poznal na suknjiču. — G romska strela! — je zamrmral Panoufle. — Kri mu tfiče notri. Nobenih sledov nikjer nič ... Bogme, to se pravi otpraviti delo gladko! Vendar je pa za vsak slučaj obrisal rano z robcem, da bi se ga ne prijela kri. — Tako, to bo zadostovalo za pot... Samo da na kaj ne pozabiva... Če bi te slučajno našli, dragi Slimak. ni treba, da bi takoj spoznali, kdo si. Skrbno je izpraznil mrličeve žepe, pobral je iz njih vse, nož, mošnjiček za tobak, nekaj denarja ... — No. mnogo te robe bas ni, — je mrmral sam pri sebi, — toda tudi to bi bilo škoda vreči proč. Zakaj listje jeseni odpade? Ce bi drevo obdržalo liste Ljubezen v skrivališču«, »Bolni Cupido«, »Triumf Bacchusa«, »Zaklad zakletega otoka« itd. Cigani so cigani V Kalksburgu v Avstriji se je odigrala pustolovska ciganska zgodba, ki je privedla oblasti na sled seksualnemu zločinu nad llletno cigansko deklico. Pri Kalksburgu je taborila ciganska družba, druga družba je pa prosila občino, naj bi tudi nji dovolila postaviti na občinskem ozemlju šotor. Ciganska tabora sta si bila neprestano v laseh in razmerje med njima je postajalo od dne do dne bolj napeto. Povod za prepire je dala ugrabitev llletne ciganske deklice, ki si jo je bil prilastil 201etni cigan. Ciganska tolpa, ki ji je bila deklica ugrabljena, je sklenila dobiti jo nazaj in vrniti jo staršem. V petek m v soboto sta se oba tabora spoprijela, padali so tudi streli in na obeh straneh je obležalo več ranjenih. Posredovati so morali orožniki, ki so ciganska tabora komaj pommli. Ugrabljeno deklico so orožniki zaslišali in izkazalo se je, da je vzela po ugrabitvi po ciganskih običajih mladega cigana za moža, poleg njega je pa imela ljubavno razmerje še z dragimi cigani. Zdravniki so jo pregledali in ugotovili, da je tik pred prvo menstruacijo. Cigani, ki so se pregrešili nad njo, pridejo pred sodišče. Izreki o ženah Najplemenitejše zardi dekle, kadar ga nihče ne vidi. Malo žensk se zna oblačiti in postarati okusno. Ženski zadostuje samo namigniti o tajni, pa napravi iz nje vihar. Ženska vedno vzbudi zavist pri drugi ženski raje, nego občudovanje pri celem tucatu moških. Po Evini krivdi je Adam izgubil raj, vendar pa vsak Adam še vedno upa, da ga bo po EMni zaslugi zopet našel. Čim rečeš ženi, da je mikavna, pa tudi reči ji ni treba, temveč samo z očmi pomežikniti, pa te proglasi za duhovitega. V solzah krasne ženske se stopi še tako krepka moška volja. Nesrečna žena ima vedno mnogo prijateljic, srečna pa redko eno. Dolgi lasje, kratka pamet, kratki lasje, volilna pravica tid. Zakaj se ženske rade gledajo v zrcalo? Zato, ker tam nikoli ne vidijo samo sebe, temveč dva in »kaj poreče oni na te.« Strašno se ženska boji nasilja, pa ga zelo hitro oprosti. Tudi ženske znajo biti zelo diskretne, toda samo tiste, ki ne poznajo nobenih skrivnosti. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Knji „futrove" mladinske knjižnice ki nudijo otrokom poln kos veselja in radosti in so najbolj zaželeno miklavževo in božično darilo, so naslednje: 1. Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko 3. Prigode gospoda Kozamnr-nika 4. Janko in Stanko 5. Skok, Cmok m Jotdca 6. Bratec Branko in sestrica Mica 7. Samo in Joko 8. Osel gospoda Kozam urnika 9. Vitismreek in Šilonoska 10. Popkins Vsaka knjiga stane Dtn 12.—, poštnina Din 2.—* Pri odjemu vseh 10 knjig Pri odjemu 6 knjig . . Pri odjemu 4 knjig . . Din 90.— poftnina Din 7.— Din 60.— poštnina Din 5.— Din 44.— poštnina Din 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafl jeva ulica. Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Vsaka bcmcaa 99 p*r. »vod «0 lahko tuđi w 1* odgovor znamko I - Na vprašanja brm ... o^niftWniiM ffafmanJŠI otflo* 1M» S*—* Naslov pove oprava Slovenskega Naroda &TAN0$BI\ SOLIDNA GOSPODIČNA išče sobico, event. gre kot sostanovalka v centmmu mesta. — Ponudbe na: Dreu, brivnica, Kolodvorska ulica 35. 4415 DOPISOVANJE »SLOKI PLESALEC !c Dvignite pismo! 4416 REALITETNA PISARNA Arzenšek. Cehe Kralja Petra cesta 22. proda 2 posestvi v bližini Celja. 7 oralov z vinogradom za 26.000 Din. 9 oralov za 38.000 Dtn. V najem odda tudi dobro gostilno. 4389 V BEOGRADU Bulevar Oslobođenja it. 3 (na Slaviji) novootvorjen restav-rant »Slovenski dem« — sprejema abonente po 450.—' Dtn. meni 4 jedil 10.— Din. — Kuhinja domača — slovenska in srbska. 4405 MED iz lastnega Čebelnjaka, v kan-tah po cca. 50 kg. Bagr•novac 1 kg pa 13.50 in Bosiljkovac 1 kg po Din 12.50 franko postaja Petrovac - Gložan, razpošilja Jan fieprak. Željeznička 1233/13, Bački Petrovac. — Pakiranje brezplačno, pošiljatev proti tretjini naročnine naprej ostalo po povzetju. 4406 GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 ua/T Couch zofe Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice (federmodroce), zimnice (modrece) ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje Fo Sajovic LmbTIaaa. Stari trr št. 6. STRESNE OPEKE 170 m*, aH Eternit franko postavljeno Zagorje pri Kozjem (Polšak), potrebuje Bratu ž Geuovefa, KofEJSčioa. Savska banovina. 4392 POHIŠTVO Spalnice Din 2200.— omare » 450.— postelje > 250.— kuhinjske oprave » 1000.— kuhinjske kredence > 500.- Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih, cenah. — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18. Dunajska cesta 36. — Telefon St. 27-80. 111/T Najcenejši nakup t KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESaJCR, LJubljana* 8v petrp cesta 14. ^—* PERJE PUHASTO Din 15.—, čonano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in ZIMO za medroce izredno poceni prodaja: sega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 106/T Najmodernejši BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča MATKO SIJAKOVIĆ SLUŽBE ČREVARJA izurjenega in dobro strokovno izobraženega, z letnim* pričevali v tej str.ok v starost' 30—36 let iSčem za 'akojšen nastop. Tozadevne oonudbe je poslati na tt Benko Jos d tovarna mesnih izdelkov. Murska Sobota 4393 WPHMKSSI POSESTVO obstoječe iz 6 ionov zemlic, z nove hi§e iti gospodarskega Doslopja. 5 minut oddaljeno od železnigke postaje d roda Vinko KrempuŠ. Dobriša vas št 13. p. Petrovce ori Celju. 43Q1 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKE«, LJUBLJANA (poleg hote'« Štrukelj) Vezenje oprem z» neveste, monogrami. gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtisVanje. Velika izbira predtiskanfh ženskih r«*n?* rtel. Urejuje: Josip flnpsurtt. Za »Narodno - vsi v Ljuntjant